"pltoletakuc" je delavski list za misleče č it atelje PROLETAREC Official Organ Yugo»liiv Frilrrutiou, S. 1». - - <;iu»il» JuguMlovun»ke Sociuliatičue Zv«et - glasilo — p r,0 svetne matice j. s. z. NO. 1470. CHICAGO, ILL., 13. NOVEMBRA (November 13) 1935. • *M<*ii*«tr«i nrrkli LETO — VOL. XXX. ZMAGE, KI SO POSLEDICA SMOTRENEGA DELA reE"SSf.C,^r!!Sodelow cerkve v Italiji s fašizmom BRIDGEPORTU IN READINGU Obe občini popolnoma pod socialistično opravo, - Drugi uspehi v okraju Berks Zupan J as per McLevy dobil več glasov kot vsi drugi kandidati nasprotnih strank skupaj SOCIALISTI v Bridgeport u, Conn., in v Readingu, Pa., »o znova dokazali, koliko se lahko doseže s smotrenim delom. V" obema mestoma so dne 5. novembra zmagali socialistični kandidati. V Bridgeportu, ki ima 160,000 prebivalcev, je bil za župana ponovno izvoljen sodrug Jasper McLevy in vseh 16 socialističnih kandidatov v mestni svet. Ne samo, da so dobili socialistični kandidati večino, ampak absolutno večino, kajti prejeli so več glasov kot republikanci, demokrati in komunisti skupaj, ali 56 odstotkov vseh oddanih glasov. Ko so bili glasovi prešteti — števci ao to delo izvršili ko je bilo že svoje kandidate v mestni kon-pozno zvečer— in naznanili cil, mestnega blagajnika, kon-rezultat, so socialisti v Bridge- trolerja in vse svoje kandidate portu organizirali veliki) po- v šolski odbor. Poslanec Dar-ulično manifestacijo v prosla- lington Hoopes, ki je bil sotia-vitev zmage, katere se je ude-Mistični kandidat za sodnika, ležilo nad 50,000 ljudi. Tra- ie dobil v okraju Berks 29,483 jala je preko polnoči. I glasov. Sedanji sodnik Paul N. Kapitalistično časopisje in Schaefer je kandidiral na de-obe stari stranki sta storile vse mokratskem in^ republikan-v svoji moči, da porazijo socia- skem tiketu. Z združenimi gla-liste, toda kljub vsemu so zma- sovi obeh starih strank je bil gali s tolikšno večino, kakršne ponovno izvoljen z malo veči-se niti sami niso nadejali. no glasov. Dva socialista v Reading v Pennsyhaniji je Berks County sta bila izvolje- Marsikdo v Heleni je ob svojo hišo, ki mu jo je porušil potres Poleg potres« je pritisnila na pre-bivala!vo Helene v Montani ie Imn j cem oktobra «e huda sima. Lt>' komunisti v Franciji so nominirali kan-lida- Dolgoletni sloves milwauškega mesta so pričeli nedavno isnenad« Va i bombni rap«di. Rušili so poslopja, povzročali teror med prebival-stvem. nek* i ljudi ranili.a tudi par življenj je bilo izgubljenih: "To so sadovi socivlUt čne vsgoje", sta vpila milwauška kapitalist čra dnevnika, vsi Hear. •tovi listi, Chicago Tribune in stotine drugih časopisov. Nihče pa ni vedel, kdo uganja to hlaaao pečetje. Odkritje je prišlo slučajno. Dne 3. nov se je dagodila eksploaija v garaii Rutkovskega, ki jo je razneslo par blokov naokrog. V tej raaatrelbi j* izgubil življenje Hugh Rutkowski, star 20 let, in njegov tovariš Paul Chovanec. Policija meni, da sta v ravnanju z dinamitom, ki sta ga pripravljala v bombe, ravnala neprevidno. Kose njunih trupel so pobirali štiri bloke naokrog. Koleno enega je obviselo na bližnjem zvoniku. I Eksploaija j« vzela življenje tudi 9-letni Pa trie i ji Mylnarek, njeno mater pa je pobilo. Oba omenjena fanta sta sinova vernih družin in oba sta bila ! čla »s cerkva. Javen katoliški pogreb jima je' bil sicer odklonjen, kljub temu sta bila pokopana ob cerkvenem blagoslovu — kajti milwauški Poljaki so v^rni ko malokje Fanta sta napravila okrog $100.000 škode. Ali so kapitalistični listi priznati, da »o delali Hoanovi administraciji, socialistični ^laii i stranki in komunistem krivico? Kaj še! dingških ulicah do treh zju traj. Svojemu staremu vodite-1to v scnat (vrhnjo zbornico) kanci ter le s skupnim "napo- lju James H. Maurcrju so pri- ^"P™ s sodelovanjem irugih rom porazili socialiste z malo redili veliko ovacijo — kajti švicarskih skupin. \ Parizu so večino. Sodrugi v Readingu njegovemu spretnemu vodstvu dobi,i °*em mandatov, reakci-»e niso udali defitizmu ampak gre zasluga, da so bili sodrugi pw *amo ene2a s pomočjo sklenili nadaljevati z organi- v Readingu v stanju zgraditi *ocJahst/!vtokrat v se-zatoričnim in prosvetnim de- organizacijo, ki je zmožna ne lom v tolikem obsegu, da bo samo agitirati, ampak tudi zmaga v bodočem volilnem bo- zmagovati v volilnih bojih, ju gotova stvar. Niso se trudili Socialisti so si osvojili vse zamanj. Poleg župana so so- urade tudi v občini Laureldale, cialisti v Readingu izvolili vse (Nadaljevanje na 3. strani.) nat prvič tudi komunisti. Izvoljen je bil njihov vodja Marcel Cachin. Ako hočete imeti na svetovno situacijo pravilen upogled, čitajte Proletarca. Dviganje življenskega standarda v USSR Večanje pridelkov vseh vrst odpravilo vzrok za % omejitvene odredbe v distribuciji živil IU. [ k i h oljnih refinerij. Položila je Rusija je bila že pod cariz-, l'evi* po katerih »e »teka olje v niom v produkciji olja ena naj- M,/n'a imlustrialna mesta in važnejših dežel na svetu. Bo Klerikalna propaganda v Mehiki neli itvoIIo gate oljne vrelce z moderno produkcijo posedujejo Zed. dr- v pristanišča. Od tu gre v la-do ra/P"" |H odpravljena, pač pa se do- Klerikalizem v Mehiki, na- dan sramote in ponižanja in ob ne patriotične manifestacije, j /\m°!°m " gajajo skozi vsa leta po pre- vajen oblasti, moči in bogastev, enem dan navduševanja za "L. 1918 je naše orožje odloči- s« je nekaj časa potuhnil In maščevanje. * lo izzid svetovne vojne z zma- potem pa pričel s kampanjo v Italija je sklenila premirje go za Italijo in v prid zavez- Mehiki in inozemstvu, posebno z Avstro-Ogrsko nekaj dni nikov. Danes smo na poti v no- s pomočjo svojih organiza- prej, kajti stara črnožolta mo- vo veliko zmago," je dejal cij v Zed. državah, katere so narhija je od znotraj razpadla Mussolini. Mislil je na vojno v Pošiljale vladi v VVashington in Italiji je bilo demoralizira- Afriki proteste in jo pozivale, da naj no armado sesute države lahko Posreduje v prid pregan jane "premagati". Ko je bilo premirje podpisa- Aj,H c«rkve v Mehiki. Sedemnajsto obletnico pre- no, je dajalo ljudstvo v zavez- Versaillesu. ni bil mir — am- društvo _ Duhovniki, ki so postali po mirja z Avstro-Ogrsko s» letos nizkih deželah duška svojemu pak poniževalna pogodba, ki dov. Iz uradov republikanske stranke poročajo, da je bila situacija za njihove kampanjske fonde pred dobrim letom brezupna, kajti le malokdo je bil pri volji prispevati vanje. Zdaj pa je sredstev v izobilju in Če bo prihodnja republikanska konvencija nominirala "pravega" kandidata (takega namreč, da bo povsem všeč velebusinessu), ne bo kampanjski odbor za gmoina sredstva nič v zadregi. Demokratska stranka ima baje manj sreče. Niti ni še poravnala vsega dolga, ki ga je napravila v prejšnji predsedniški kampanji. Republikanski časopisi ji očitajo, da so ji ma-gnati "povver trusta"prispevali v prejšnji kampanji nad $53,-000, v javnosti pa se demokratska administracija predstavlja za nasprotnico njihovih interesov. Demokratska stranka ho dobila letos in posebno še prihodnje leto v kampanjski sklad stotisočake od vladnih nameščencev, pa tudi bogataši se bodo podvizali in prispevali obema strankama, kot običajno. odločevali o svoji usodi in vsaki deželi na svetu b> zajamčena varnost. Društvo narodov jih bo varovalo pred napadi. Društvo narodov je bilo res cip samuodločevanja je ostal le na papirju, kajti o usodi narodov in dežel odločujejo velike imperialistične sile. V kapitalistični družbi ne ustanovljeno. Pogajanja za more biti drugače. Mir in bla-razorožitev so se resnično vr- gostanje bo svetu zajartičeno Ampak mir, sklenjen v šele kadar zavlada na njemu socialističnih naro- JUBILEJNO SLAVJE V NEDELJO 17 NOVEMBRA 1935 Glejte 4. in 5. stran. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskarna Družba. Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zsdinjeaih driavah ta calo lato |3.0Ut *a uol lata SI 75- sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: ss celo leto $3.&0; zs pol leta 9£00. Vsi rokopisi in oglasi morijo biti v nota* uradu uajftiaanait du pondeljka ------popoldne sa priabčitav v številki tekočega ledna. proletarec SOCIALISTIČNE STRANKE V EVROPI IN KOMUNISTIČNI POZIV V ENOTNO FRONTO Nameni komunistov isti, le taktiko so predrugačili. — Konferenca med zastopniki socialistične in komunistične internacionale v Parizu Publlahed every Wednesday by the Yu*wl*v Wopkmaft's Publinhln* Co Inc Eataihliahed 1U0G. Editor................................Frank Zaitz. Business Manager.................Charles Pogorelec. A s* ista nt Business Manager.............John Kal; Jr. SUBSCRIPTION KATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 Foreign Countries, One Yaar $3.60; Six Months $2.00. proletarec 3639 WEST 26TH STREET CHICAGO. ILL. T.Uphmui ROCKWEU. 2A64. Bridgeport, V Readingu je pred več kot tremi desetletji začel James H. Maurer s smotreno socialistično agitacijo in vzgojo. Delavcev ni opajal s frazami in ni jim razgrinjal utopičnih načrtov. Usposobljal jih je za boj in za izboljšanje njihovega položaja v Readingu. Tako je bila zgrajena socialistična organizacija, katere ni moglo ničesar omajati. Zasluga te socialistične vzgoje in organizacije je, da sta bila v readingškem okraju izvoljena dva resnično delavska zastopnika v pennsylvansko zakonodajo, in da je mesto Reading prišlo pod socialistično upravo. S prav takim pionirskim delom je pričel v Milvvaukeeju Victor L. Berger. Pod njegovim vodstvom je bilo v Milvvaukeeju zgrajeno socialistično gibanje, ki ga ni mogla zrušiti ne medvojna histeričnost in ne vladna šikaniranja. Tudi Bridgeport ima socialistično organizacijo, ki se ne peča s sanjaštvom in z načrti, kako vladati svet, pač pa s podrobnim delom v svojem mestu. V New Yorku je bila pod vodstvom pokojnega Morrisa Hillquita zgrajena socialistična organizacija, ki je bila največja, najjačja in najvplivnejša v ameriškem socialističnem gibanju. Imela je zastopnike v mestnem svetu in v legislaturi. V času vojne histerije »o jih izključili. Vladne persekučije so uničile socialistični dnevnik in mnogo drugih socialističnih publikacij, toda kar ni mogla doseči vlada, so dosegli sanjavi "radikalci" s svojimi demagogiranji in razkolniškim pokre-tom. in pa agenti provokatorji. Tako je socialistična stranka po vojni ostala le še senca svoje prejšnje veličine. Tudi sedanji frakcijski boj v Nevv Yorku dokazuje, kak j se ne sme delati, kdor hoče res uspešno delati v korist socializma. Učinki vojne propagande V histerični propagandi italijanskih nadpatriotov proti Angliji so se trgovci v Rimu in drugje v Italiji hipoma znašli v nepriliki, kakor človek, ki ga na prostranem polju, kjer je le tu in tam kako drevo, zaloti ploha. Kar naenkrat je bila pred njihovimi trgovinami in hoteli množica, ki je zahtevala, da se z reklamnih napisov odstrani vse, kar je angleškega. Hoteli z imenom "d'-Angleterre" so se v Italiji prekrstili preko noči v "d' Italia". In modne trgovine, ki so oglašale obleke "po kroju waleškega princa" (angleškega prestolonaslednika), so njegovo ime nadomestile s piedmontskim princem (italijanski prestolonaslednik). V demonstracijah proti Angliji se je najbolj "odlikovala" mladina — fantički študenti, ki se niso iz knjig o prošli svetovni vojni ničesar pametnega naučili. Eksekutiva delavske socialistične internacionale je na svoji seji dne 11. in 12. oktobra, ki ie je vršila v Bruslju, med drugim razpravljala o pozivu ko-minterne v "enotno fronto" za boj proti fašizmu in vojni. Na isti seji so bili tudi odborniki mednarodne zveze strokovnih unij. Zastopniki obeh teh dveh internacional so komunistični predlog odklonili, iz razloga, Ker so se izrekle proti njemu angleška delavska stranka, so-cialistčne stranke na Švedskem, Nizozemskem. Danskem, Cehoslovaškem in nekaj drugih. Omenjene stranke so naj-jačje izmed vseh delavskih strank po svetu, z izjemo komunistične v Rusiji. Delavstvo v teh državah je organizirano v unijah skoro stoodstotno. Te organizacije pripadajo mogočni mednarodni zvezi strokovnih unij. V vseh omenjenih deželah so socialistične stranke in unije glavna in takorekoč edina sila v boju proti fašizmu* dočim so komunistične stranke v njih s svojo propagando in taktiko napeljevale vodo na mlin fašistične reakcije, četudi to ni bil njihov namen. Na isti seji *o zastopniki delavske socialistične in strokovne internacionale pooblastili eksekutivne uradnike, da smejo svobodno konferirati z zastopniki komunistične internacionale v svrho izmenjavanja misli in za informiranje drug drugega o taktičnih vprašanjih. Prvo direktno posvetovanje z zastopniki komunistične internacionale se je vršilo po o-menjeni seji eksekutive socialistične internacionale v Parizu dne 26. in 27. oktobra. Socialistično internacionalo sta zastopala njen predsednik de Brou-ckere in tajnik Fric Adler, komunistično pa Marcel Cachin n Thorez. V svoji izjavi, ki jo je dala skupna socialistična eksekutiva na seji v Bruslju, pravi med drugim, da imajo socialistične stranke v posameznih deželah pravico stopiti v zvezo s komunisti. Dotična resolucija, ki jim to čejo tebi nič meni nič seči v ponujeno roko. "Delavska Politika" Z dne 23. oktobra je o tem vprašanju pod naslovom "Nova taktika kominterne" objavila sledeči članek: "Na razna vprašanja naših prijateljev, kakšne smernice je dal prav za prav zadnji kongres komunistične internacionale in če je res, da so zdaj komunisti za enotno delavsko stranko, podajemo pojasnilo na podlagi razpoložljivega gradiva, brez vsakega pretiravanja, popolnoma stvarno in resnično. Program in osnovne teze kominterne so ostale popolnoma nespremenjene. Spremenili so samo gledanje na sedanji svetovni politični položaj in dali pristalem navodila za drugačno taktiko. V čem je ta razlika? Na 12. plenumu eksekutive kominterne na predvečer Hit- Nekateri francoski socialisti so mislili, da so se komunisti res spreobrnili in da bo iz skupne akcije izšla enotna delavska stranka. Kongres kominterne je zdaj take nade razblinil. Izjavljajo se sicer na jeziku za enotno stranko, toda pri tem stavijo take pogoje, ki ne pomenijo nič drugega kakor: socialisti se odpovejte vsemu svojemu in s«* popolnoma uklonite našemu diktatu in vodstvu! Tako so komunisti ohrenili bistveno isto nspsino stališče napram socialistom, samo v agitaciji med delavstvom nastopajo Če z večjo neiskrenostjo kot do-fle j ali z drugimi besedami povedano: spremenil se je nekoliko jezik, namen je pa ostal isti. Seveda taka taktika ne more privesti do nobenih pozitivnih rezultatov, kakor jih ni prejšnja, ko ko vpili: Živela enotna tronta — dol socialpa-trioti! Tako bo moralo preteči lerjevega prihoda na državno še nfckaj časa, da bodo komu krmilo Nemčije je izjavil Sta- j nisti v resnici apremenili svojo lin, da je socialna demokracija politiko, ki jim je povsod pri-zaveznica fašizma in da je tre-1 netila aamo neuspehe, pa tudi ba vso napadalno moč kimu-jžal precej škode delevstvu. nistov naperiti proti socialde- Socialistična intemacionala mokratom, ki so jim dali ime j je pripravljena podati roko "social-fašisti". vsakemu zavezniku, ki hoče V dobi med 12. plenumom i podpreti boj delovnega ljud-eksekutive in letošnjim 7. kon-jstva. Toda ta zaveznik mora bi-gresom kominterne se je pa j ti re* iskren in mora pokazati zgodilo marsikaj, kar je dalo, resnično voljo po iskrenem so-misliti kominternl. Zato so zdaj. delovanju, ne pa kazati prija-zavrgli teorijo o "socialfaši-J zen obraz, za hrbtom pa držati zmu" in izjavili, da je socialna j pripravljeno bodalo. Zato so demokracija močna nasprotni ca fašizma in vojne in da je vse velike socialistične stranke med njimi posebno angleška treba zato napram njej spre- delavska stranka, odklonile Mednarodni delavski biro V mednarodnem delavskem biroju, z glavnim stanom v Ženevi (Švica) je zastopanih držav v vseh kontinentih. Zastopniki, ki jih imenujejo vlade, imajo skupno 50 odstotkov glasov, ostalih 50 odstotkov pa zastopniki delavstva in delodajalcev. Ta tribunal je storil od svojega postanka za delavske koristi zelo veliko kljub vsakovrstnim oviram. Prizadeva si izenačiti živijenski standard, da se na ta način odpravi razlike, ki povzročajo, da dežele z najbolj izkoriščanimi delavci lahko prodajajo izdelke polovico ceneje, kakor pa one, kjer prejemajo razmeroma dostojne plače. Biro se dalje trudi za sorazmerno znižanje delovnih ur v vseh deželah, za socialno zaščito, za odpravo dela otrok v industrijah, za pokojnine itd. Mednarodnemu delavskemu biroju pripadajo tudi Zed. države, čeprav niso včlanjene v društvu narodov, A. F. of L., sovjetska Unija in delavske skupine ter vlade vseh dežel, ki so v ligi. Obstaja 15 let. V tem času je biro formuliral 44 mednarodnih delavskih dogovprov ali pogodb. Komunisti so to ustanovo prva leta silovito napadali, končno pa se ji je pridružila tudi sovjetska Unija. Spoznala je, da je dobro stvar boljše izkoristiti, kakor pa ji delati ovire. Prepričanje časopisov naprodaj V Coloradu je dobila federalna trgovska komisija koncem oktobra zapriseženo poročilo, v katerem je ugotovljeno, da je zelo vplivni, razširjeni dnevnik Denver Post svoječasno ostro pisal proti grabeštvu power trusta (kombinaciji kompanij, ki kontrolirajo ali posedujejo elektrarne, plinarne in poleg njih rudnike, oljne vrelce in izvore naravnega plina v Texasu), ko pa so magnati dali izdajatelju omenjenega dnevnika v razpolaganje vsoto $350,000, se je njegovo stališče mahoma spremenilo. Ker je gospodar dnevnika Denver Post umrl, so namesto njega zanikali resničnost omenjene trditve odvetniki dedičev. Ampak resnica s tem ni utajena, ne izbrisana, Ponesrečena taktika Komunistične stranke so do svojega prošlega kongresa propagirale nauk revolucije v demokratičnih deželah in molčale v avtokratičnih. V prvih so škedile demokraciji, v drugih so s tako dvojno vlogo koristile avtokraciji, čeprav to ni bil njihov namen. uje, je bila sprejeta dne 17. novembra 1934 in je še v veljavi. Direktno zvezo s komunisti je dosedaj sklenila edino socialistična stranka v Franciji. Za sporazum s komunistično internacionalo so revolucionarni socialisti v Avstriji (tako se imenuje zdaj njihova podzemska organizacija), ruski menjševiki, ki žive v pre gnanstvu, Bund na Poljskem, italijanski socialisti v pregnanstvu in pa manjšinske socialistične skupine v Belgiji, Švici itd. Proletarec je takoj po zadnjem kongresu kominterne konstatiral, da kljub preokretu komunistične taktike ne pride mahoma do sporazuma, kajti kako naj socialistične stranke pozabijo preko noči boj, ki so ga vodili proti njim komunisti z vsemi mogočimi sredstvi, da jih uničijo? Kako naj preko noči pozabijo, kako z gnjevom je odklanjala sporazum s socialisti za obrambo demokracije v Nemčiji in za skupen boj proti Hitlerju nemška komunistična stranka in kominterna! Kako naj pozabijo, da so Hitlerjevi in komunistični poslanci glasovali v državnem zboru in v pruskem deželnem zboru često-kral ckupaj proti socialistom in dci.irk.-etični \-ladi, da jo dis-kreditirajo in onemogočijo! Kar. se tiče socialističnih strank v škandinavskih deželah, v Angliji, Švici, na Češkem, v Belgiji in nekaterih drugih deželah, pravijo, da ne bi s sporazumom ničesar pridobile, ker so komunistične stranke v teh državah majhne in jih tvorijo večinoma "krenki", ki so nesposobni za praktično delo. O novi taktiki kominterne je v evropskem časopisju še vedno veliko razpravljanja. Mnogi trdijo, da je preobrat le manever z istimi cilji, kakor jih je imela kominterna pod Zinovje-vom. To je tudi vzrok, čemu velike socialistične stranke no- meniti sovražno taktiko in u-brati bolj prijateljski ton. Drugi zaključek, ki je v zvezi s tem, je sklep, de komunisti ne smejo zametavati politične demokracije, temveč morajo na-rprotno braniti meščansko demokracijo proti fašizmu. Toda zavezništvo s socialno demokracijo tli mišljeno iskreno. Kominterna ne računa s so- vsaka pogajanja s komunističnimi organizacijami na podlagi njihovih dosedanjih direktiv, ker so premočne in preresne, da bi se dale izigravati po komurkoli. Komunisti morajo pre/ pokazati svojo notranjo, duhovno pripravljenost za iskreno razpravljanje in sporazum. Ta proces torej še ni dozorel ; nikakor se ne more reše- cialno demokracijo kot z ena- vati po posameznih krajih ali kopravnim pogodbenikom aii deže'eh, marveč se more rešiti zaveznikom, temveč hoče dobi- samo s stvarnim in načelnim trnad njo nekak "mandat", da upoi ib mo ta izraz, ki je po-tal uTjmačen, odkar se govori razčiščenjem vseh vpraasmj, v neposrednem posvetovanju vodstev obeh internacional. Da o "mmdatu" ali protektoratu se pa omogoči to razčiščenje, je nad Abe nnijo. Maršruta je po- pr Hpogoj, da preneha vsako polnoma jasna: napram social- taktiziranje in zahrbtno in ni demokraciji naj se govori strupeno rovarenje proti obsto-bolj v dostojnem tonu, da pri- ječim delavskim organizaci- dejo komunisti z njeno pomočjo iz najhujše stiske, v katero so zašli, da e tudi po možnosti vrinejo v njene vrste, potem bi ie pa spet z vso silo vrgli na njo. Komunisti so torej za začasno skupno akcijo, s katero upajo pridobiti več simpatij jam. ker samo moti in ovira zdrav razvoj delavskega gibanja. Prepričani pa smo, da je stališče velikega števila idejnih pristašev komunizma drugačno, kot pa je stališče kominterne in voditeljev ter podvodi- med delavci kakor s prejšnjo teljev državnih sekcij. Vendar odkrito — sovražno gonjo pro ti "socialpatriotom", "socialfa- ni izgleda, da bi to mnenje za sedaj prodrlo. Tisti, ki mislijo šistom" in kakor se že glase vse iskreno, bodo morali iti svojo te psovke. pot, pot, ki vodi k idejni in or- Do skupne akcije proti faši- ganizacijski enotnosti v zna-zmu je prišlo samo v Franciji, menju socializma." O tem in onem PO PRVEM ČETRTSTOLETJU PEVSKEGA ZBORA "NAPREJ" Malo je bilo v tej deželi slovenskih pevskih zborov, ki so si dali že v imenu delavsko dušo in si naložili za cilj gojitev delavske kulture. Tudi danes jih je malo. Skupina Milmiuranov, ki je pred 25. leti ustanovila pevski zbor, je imela svoje misli usmerjene naprej, ne v prošlost. Svoj zbor je krstila e imenom "Naprej". V duhu tega imena je zbor deloval. Na polju slovenske kulture v Milnaukeeju in delavske vzgoje ima neprecenljive zasluge. Poleg uspehov je zadel tu in tam tudi ob neuspeh. Poleg izborno pred vaja nih, izbranih sporedov, se je veasi pripetilo v njih tudi kaj takega, kar ni bilo povsem po volji onim, ki so hoteli vedno naprej, v neprestano izpopolnjevanje. Ampak v celoti, vzeto drug k drugemu, je bil "Naprej" vedno NAPREJ"! Veaai so nastale ovire—težave, nesoglasja. Ampak Keslo NAPREJ je držalo! Tako je prešel skozi prvo eetrtstoletje. Naj gre "Naprej*" v svojem drugem eetrtstoletju NAPREJ še z večjim zamahom! Meynerd Krueger o bratskih organizacijah in principih Na shodu angleškega odseka kluba št. 1 JSZ dne 1. novembra je Maynard C. Krueger med drugim dejal, da je ni organizacije, ki bi bila varna pred mentalno degeneracijo in korupcijo. "Principi so najboljše jamstvo," je dejal, "neglede na smeri. Organizacija brez principov pa se gotovo pogrezne v blato." v Unija brez UNIJSKIH NAČEL pade ruketirjem. Katoliška organizacija brez VERSKEGA NAVDAHNJENJA je avtomat, ki služi zasebnim koristim tistih, ki ji načeljujejo. In v tem tolmačenju je svobodomiselna organizacija BREZ svobodomiselnih načel nič drugega kakor praznota. "Ako naj podporna organizacija služi le za nekako zato-Išče v tolažbo ljudem, ki imajo nadloge, tedaj taka podporna organizacija nima moralne pravice obstojati, kajti vlogo zatočišču za tolaženje ljudi zna cerkev predvajati boljše kot pa katerakoli in kakršnakoli podporna organizacija," je izvajal Krueger. V kapitalistični družbi je boj za obstanek naj krutejši in najumornejši. Ko hitro si ljudje v breznačelni in brezidejni on ganizaciji prikopljejo do služb, se jih oprimejo in se vsesajo vanje ko klošč Vse, kar počno v svojem udejstvovanju, delajo z mislijo NA SVOJO SLUŽBO. Urednik Proletarca je to reč svoječasno definiral z rečenico "OSEBNE AMBICIJE". Na resničnost Kruegerjevih izvajanj je lahko mislil vsakdo, ki je poslušal v soboto 2. novembra ^rgumente vodij kb-rikalne-demokratske skupine na konferenci angleško poslujo-ih društev SNPJ. Resnične besede in resnično svarilo ob pravem času Za Ameriški družinski koledar 1934 je Frank Zaitz nani-sal v poletju 1938 članek z naslovom "Bodočnost jugoslovanskih pedpornih organizacij", v katerem je med drugim konstatiral sledeče: "Med slovenskimi podpornimi organiracijami ima, ali je imela, pajboljše pogoje sa agilao agitacijo KSKJ. Velik faktor v nji »o duhovniki. Ljudstvo imajo pred seboj vsako nedeljo in ob rasnih prilikah čas leden. S pomočjo carkve in verske šole imajo dostop do mladine bolj ko kdorkoli drugih. Če bi imela KSKJ v prošlih 30 letih sposobno, idealno vodstvo, in ako slovenski duhovniki ne bi bili tako leni in starokopitni, bi bila KSKJ nedvomno največja slovenska, in lahko tudi naj-večja jugoslovanska podporna orgaataaci ja. Tako pa jo je pre-kosila mlajša SNPJ, katere vodstvo je ZNALO BOLJŠE RAZUMETI POTREBE ČLANSTVA, simpatisiralo v bojih delavcev sa isboljšanje njih stanja in jim tudi pomagalo v takih naporih. SNPJ ima SE SIJAJNE IZGLEDE sa svojo bodočnost, ako se bo PAZILA, da ne sagasi V BREZNAČELNOST, kar bi jo OHROMELO. Na to nevarno pot jo potiskajo MNOGI, ki smatrajo, da v podporni organisaciji delavcev NI MESTA ZA ETIČNO IN POLITIČNO ODREJENOST V SMISLU DELAVSKE ZAVEDNOSTI IN IDEOLOGIJE. Ubili so voljo sa delo v SNPJ s svojimi napadi še MARSIKATEREMU SOCIALISTU. Treba je priznati resnico, da so s svojimi prisadevanji Z E DALEČ USPELI. Ako namen popolnoma dosežejo, bo Slovenski narodni podporni jednati vseta duša, NJENA DINAMIČNA SILA, ki jo je gnala po poti napredovanja v gospodarskem, brntsko-podpornem in prosvetnem oziru. SNPJ ima pred seboj priliko, da posveti veliko več oosor-nosti AG1TACIJSKEMU IN VZGOJNEMU DELOVANJU MED 2ENSTVOM, kot po jo je prošla lata. Dalje ima SIJAJ-NO priložnost, da »i zgradi močno IDEJNO gibanje v smislu svojih načel MED MLADINO. V ta namen bi si morala ISKATI VODITELJEV MED MLADINO, oairoma PODPRETI tiste, ki so 2E AKTIVNI. Zasigurali bi jednoti ne le OBSTANEK, nego tudi napredovanje po starih, s preiskušnjami usmerjenih potih. Če to dvoje SNPJ V TEH PAR LETIH ZANEMARI, bo prišla v stanje ZASTARANJA, in temu bo sledilo avtomatično nasadovanje." To je bilo napisano julija 1933. Padec in napredovanje KSKJ Pred leti je bila KSKJ že čisto navzdol. Nekdo njenih glavnih odbornikov je v družbi, v kateri je bil pisec teh vrstic, dejal: "Naša jednota bo propadla. SNPJ edina ima bodočnost." To je bilo v dobi akcije za "reinsuranje" KSKJ. Toda prišli so frančiškani, pihnili v njo duh fanatičnega klerikali-zma, potisnili v ospredje Antona Grdino — in glej — NAČELA — ne "INSURANCE talks" — so učinkovala! Najbolj nesmiselno je, kadar neizkušeni glavni upravni odborniki skušajo posnemati "insurance talks" agentov zavarovalniških družb, ki so res IZVE2BANI v takem poslu. Jasno je, da nobena podporna organizacija, niti ne zavarovalnica, ne more plačati več, kot DOLAR ZA DOLAR. Naravno, da plačajo — manj. Kajti treba je kriti upravo — poravnati te, pokriti druge razne stroške. Ako prejme kdo več nego plača ases-menta, dobi število drugih toliko manj. KSKJ je po padcu Schnellerjevega režima začela nagla-šati katoliška načela — katoliško akcijo itd. Tedanji Sheboy-ganski fajmošter James Cherne pa je planil po ovinkih vmes s kritiko proti površnemu investiranju, ki je bilo po njegovem zatrdilu v modi pri KSKJ. To odločno načelno orientiranje je pripomoglo, da je KSKJ ne samo premagala krizo, v katero jo je sunil "reinsu-rance", nego je izmed vodilnih jugoslovanskih podpornih organizacij KDUNA, ki v krizi na podlagi podatkov, ki jih je zbral Ivan Mladineo, ni nazadovala v članstvu, ampak celo napredovala. Maynard Krueger je v pravem. Poudarjanje njenih načel ji daje življenje, če bi jih ne imela, bi bila kakor prazna vreča. Odborniki naprednih podpornih organizacij se, bi iz tega lahko veliko naučili. Isto je s prepričanjem. Kdor ga ima le na jeziku, je brez prepričanja, zato lahko brez zadrege skače kamorkoli, ako misli, da je to v njegovem osebnem interesu. Pet ikofov na pogrebni svečanosti čikaškemu županu Kellyju je umrla mati. Pogrebne obrede je izvrševalo pet škofov. Ako so škofje res božji namestniki, tedaj taki slučaji dokazujejo, da tudi pred Bogom nismo vsi enaki. Živeli na dveh in ne štirih nogah ,Italija je mobilizirala proti Etiopiji ne samo par sto tisoč vojakov, ampak tudi blizu 100,000 mul, konj in kamel. Za prehrano teh štirinožnih "vojakov" je treba vsak dan na 1 milijon funtov žita in razne druge krme. Za dovažanje hrane četvero-nožnim "vojakom" uporablja Italija v Afriki nad tri tisoč tovornih avtov. Poleg štirinožnih, mora Italija skrbeti za prehrano dvo-nogih vojakov, kar je istotako težak problem. Italiji bo še žal, da se ga je lotila. Kadar bi preSiči glasovali za mesarje, psi za brenclje in muhe, krave za trnje in konji za biČevnik, je popolnoma na mestu, da delavci glasujejo za kandidate, ki jih financira kapitalizem. — "A. G." -T5= Proletarec, November 13, 1935. ANDREAS LATZKO: §£UM1 lli\l ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. VOJNA NAPETOST V EVROPI POTISNJENA ZA KULISE (Nadaljevanj*.) J«*eu li svoje neumnosti, je* planil li ■iitnc/a urala kakor zasledovan in, »l Uf. ko si?'je mira! na prvem vogalu j lljčiti. kam naj zavije. Strah pred Abt jv>m /agr ricmm nadiorstvom je gnal Mangiena nazaj v pred-uestje. hotel si je prisedeti alibi v mrzli kamri, in je od utrujenosti za iremal, ko je potrkal sel. Kaj j« to?--Paat? Namesto da bi bil izrabil oba dneva, je ho-možakar ie danes v Movraženj revščino *iaj? Kaj ni mt^rel potrpeti, da bi se znebil debele listnice in dobrega življenja---ali ali pa je hotel oso\ ražencga bogatinu prestreči z družbo krepkih pajdašev? Baron ni zdržal dalj v kamri — me i Ijui-mi poteka čakanje hitreje in znebiš se trapo-llavih misli. Ceste so bile polne hrupne, grozljivo goste množice. Kljub mrazu in meglije bil promet tako živahen, da se Matmfeu ai znebil neprijetnega občutka, da se pripravlja nekaj nenavadnega. Nc preneha o zadevanje in suvanje je drmiHo njegove že tako in tako razbitine Živce. Zamišljeno je tehtal v $voji dlani tisti kupček drobiža, ki mu je se ostal od Abtove tedenske mezde in nehote mislil na izbruhe jaze svojega obratovodje, ki je zmerom trdil-da se "tem capinom predobro goii'\ Sevjda je neumno pripisovati svoje potrebe delavcem, kakor dela to doktor. A težko je ugotoviti mnogo razvpito "prevzetnost" teh ljudi, ee se mora celo nekdo, ki nima ne žene ne otrok, zadovoljiti s kamrj. polno stenic. Pretiraval ni le doktor LandaU, pretiravanje je bila tudi trditev, da letajo vsi ljudje v kinematografe, da se znebijo denarja, ki ga imaj > ko toče. — . Stoj! Kinematograf?--- . Sijajna ideja T Takoj za drugim vogalom se je zableščalo pročelje ljudskega kinematografa; kraj kakor nalašč, da mu skrajša čakanje! - Na pragu pa se je moral vendarle spet premagovati, da se ni obrnil. Iz temnega brezna je vrela mešanica smradu kakor strupena sapa stoglavega zmaja. Toda privadil se je, sedel je čudovito skrit v temi; v odmorih, ko je posvetila lučaje lakko opazoval ljudi, kar ga je zabavalo, in lovil na ušesa mnenja svojih sosedov, ki so se Sanj komajda zmenili. Spravljivo razpoložen se je baron prizanesljivo smehljal, ko je njegov sosed potegnil iz iepa kruh s sirom, kar bi bilo v bolj kultrvi-rani okolici zadostovalo, da bi "za-mradilo" celo gledališko dvorano. Kaj se je tinti dve uri po prihodu v kino zgodilo z njim. to bo ostalo za barona skriv-■ost, ki je ne bo mogoče nikoli do dna pojas-liti. Celo doktor Landau, ki je poznal psih )ze strahu in odpovedan je živcev že iz vojne, se je le s težavo znašel v zmedeni godlji, ki mu jo je predložil baron v vsevprek natresenih stavkih kot "pojasnilo". | Na mestu da bi se bil baron držal zaporedji dogodkov, je samo takole mimogrede imenoval svoje pravo ime, ne da bi bil z besedico vsaj namignil, zakaj se klati lastnik •lovite Mangienove tovarne kot brezposeln .krojaški pomočnik po svetu. Kakor iz parnega kotla je sikala zgodba n njegovem obisku kina. Gotovo ni prišel k doktorju ponoči le zato, da bi mu pripovedoval vsebino bedastega filma! In vendar se ni dal odvrniti o 1 te snovi, zavleče sramotno izpoved. Kako tudi naj pojasni doktorju, česar sam sebi nT *nal pojasniti? — Sprva se je sijajno zabaval, se na tihem hihitati konferenci velikih pariških bančnih ravnateljev, ki so sedeli dr-veno okrog mize, kakor da ima vsak svojo železno blagajno v prsnem žepu pri ->ebi. Tudi dovolitev milijonskega posojila se je izvršila 4 »ilo šegavimi ceremonijami, in vsa figura w*ika platinskega rudnika iz Urala je bila prodna, z mržnjo izdelana karikatura. Z •*l>osoj«nimi milijoni je vzel zavaljeni kapi-tudi nekaj francoskih'inženinev s sabo tflfcirijo: zgrade in urede naj mu rudnik, ®wdtem ko se je sam zabaval z lepo pariško Pksalko. Seveda se je eden od inženirjev zaljubil v svojo rojakinjo. Azijatski sadist je v ^oji zaljubljenosti pozabil celo na svojo la-to«noHt, dal nalašč zaliti z vodo cel rov p lahkega rudnika, in ljubezenski par bi bil v da'j nem Iralu bedno utonil, če ne bi bili rt-lolucioiun ni francoski inženirji ^-»dratnili zasužnjene ru^ke pro lete iz njihove jtopelo-idi. l.ojMuski kapitalist je nazadnje reobrnjeno plesalk j. Nerazumljivo ^e Je zdelo, da Je to kopičenje te »delilnih pretiravanj lahko vznemirjalo izobraženega človeka, -in težko je bilo naknadno pojasniti, kako da je tako na lepem odpovedala vsa prisebnost in vsa volja. Ko se je vsa rudniška posadka začela pomikati kakor ena sama zver s sto težkimi šapami proti lopov u, ki je stal čisto sam pred rudarji, tedaj je nenadoma spreletela barona nesmiselna predstava, v vse žile mu je udarila neukrotljiva bojazen, češ, zdaj bodo tudi te neštete težke pesti v tej temni dvorani udarile po neoboroženem starem sovražniku, ki sedi brez zveze s svojim lastnim svetom, preoblečen sredi razjarjene množice. Nič kaj prijetna naloga za Mangiena, da mora ua dolga ia široka pojasnjevati avujo lastno strahopetnost. "Mi verjamete, gospod doktor, da sem dir-I jal kakor blazen po cestah, in da sem še tu v "CTTr pred vašimi vrati, sklonjen Tez ograjo Tuši stopnic, poslušali ali bo tolpa mojih preganjalcev, ki jih sploh ni bilo. oJhrumela mimo hišnih vrat dalje ali pa se bo pognala za mano po stopnicah. Z mano jen i noč duha' ! ae glasi kitica v petami "Prebujenje duhov". To-rej, naprej sodrugi in sodr.jži-j ce, ne v zdržema naprej! Konferenca JSZ in P. M. v VVaukeganu IZ NAŠEGA GIBANJA Nedeljske konference klubov _________JSZ in organizacij Prosvetne matice v Slov. nar. domu v kar se jih je vršilo v njihovi na- VVaukeganu se je udeležilo o- *elbini. . , krog 25 zastopnikov, ki so re- We»t Allit, WU. — Vincent prtzentirali JiO klubov in diJ- Pugelj je poslal še dva oglasa štev. Predsedoval j«' Filip Go- v koledar. j ^ dina, zapisnikar . pa j«* bil Rd- Chicago, III. — Frank Ud o- dol* Skala. Razprave so bile BfBBB ich ]♦♦ nabral za okrog $150 ž.vahn*- m stvarne. Herminie, Pa. — Anton Zor- Chicago, 111. — Upravnik se oglasov v koledar. Pravi, da z Popoldne se je vršil v gornji nik je poslal 10 naročnin in pet je pred kratkem mudil v Mil- delom še ni končal, ker hoče dvorani spored, toda udeležba oglasov za Am. družinski ko- uaukeeju in VVest Allisu na a- prekositi prejšnje rekorde. )e majhna. ledar. Poslal je tudi prvo naro- gitaciji za oglase v družinski Newburgh, O._Kristina Si- Kazprave in sklepi konferen- čilo za 100 izvodov koledarja, j koledar. S sodelovanjem soiru- ^kovich nar(»ca*50 koledarjev ce razv'dni. iz zapisnika. Tekočega letnika je Tone pro- gov Pugeljna. Rožiča, Rallja pi^Vda ^o-e v klubu št 28 JSZ P' iol>ren v dal okrog 200 iztisov. To šte- in Alpner.a je dobil lep,) Atevi- odločili prekositi vse prejšnja vilo namerava z bodočim let- looglaso. za v kole.iar, zraven rekord* Zbira Chas. Pogorelec nrkom prekositi. Aliquippa, Pa. ie. Poroča tudi o lepo us-^a je debit tuli ? naročnin. An- pel€m koncertu kTubovega pev-Iz te na.sel- gt-la Zaitz j.' p »slala 2 naroč- ^kega odseka "Delavec". Imeli Pridobitve v Toledu Pri volitvah dne 5. not. je bil izvoljen v o(Hw>r za šolstvo socialist John Tajrlor, ki je kandidi ral n a skup nem del a v-'kem tiketu. V olilno kampanjo AGITATORJI NA DELU lika* naročnin, ki so jih posUJi agitatorji "Proletarca bine je pridno na delu tudi Bar- nini, John Rak 2«. in Frank nepričakovano dobro ude- tol Verant. Obiskal je nekaj Zaitz 2. ležbo bližnjih naselbin in dobil 7 na- Diamcndvile, Wy. — Anton Amertiki družinski koledar ročnm; vprašal je tudi za nov, Tratnik je prino na agitaciji Naročila za koledar so začela imenik naročnikov, kajti nasi za . in družin,ki koledar, prihajati in če sodimo po pr- je vodil Tolido (.abor Congress, sodrug: v zapadn: Penni hočejo, Pravi, da mora prekositi naro- v,h naročilih, bo ta naša pubii- ^ ^terem ^ zastopane tolid- ne samo obdržati stare naroč- tekočega letnika. kacija dosegla večjo naklado nike, pac pa pridobiti čimveč . .... . ... , . ... , novih Milvvaukee WU. — Jacob k<>t katera .druga zadnjih pet Liabon, O. — Jacob Bergent L^^:! ^ ^II "Srečna" Grčija! je poslal dve naročnini. Springfield, lil.—Jože Ovca je poslal dve naročnini. V pismu pravi, da so imeli na slav- naV^nikov Ker jih je precej s' je 60 iztisov. John Jereb, Ročk obliko vlade nUo mogli shar-ju :S0-letnice Proletarca dobro p^eno naročnino, upamo, da Sphngs, Wyo., 50; John Gallon monizirati. V plebiscitu, ki ga udeležbo. Prireditev je posetilo bosta -,a na delo jn napraviia iza dr. SNPJ, Pursglove, je vodila monarhistična vlada, mnogo somišljenikov tudi iz «cU?an ,we€p- i VV. Va., 25; Kristina Siskovich. se je izreklo l.4f)4.9l>2 Grkov ifrugih naselbin, katerih niso klub št. 28 JSZ, Newburgh, O., za povratek kralja, in le 32,454 videli na socialističnih priredit- Mtor^x " 50; Tone Tratnik, Diamond- za republiko. družinski koledar. Zdaj, ko je nik iz Herminie, Pa.* ki hoče s tem delom končal, bo šel na 100 iztisov. Njemu je sledil Grki so koncem konca po- agitacijo za list. Poslali smofJ°hn Troha, tajnik dr. št. l&8 zvali svojega spodenega kralja njemu in Alpnerju novi imeniktSNPJ i* Strabane. Pa. Naročil nazaj, ker s* z republikansko Gowanda, N. Y.-L'rad Pro- ^ f -P.^ kdaj bilij^, Q dr u 20 l svpJ, letarca je pose tU John Mateko- naprednjaki. ^ kajti kdor ima [Mzern«t Pa„ t ilttae. v ich. nas zastopnik in tajnik kluba št. 12 JSZ. s soprogo, ki ?ta bila na konferenci angleško poslujočih društev SNPJ. Izročil nam je 3 naročnine. John*town, Pa. — Andrew Vidrich je obiskal par naselbin 2ELIM dobiti žensko, ki je pri volji prevzeti hišna dela in živeti z možem in dvema otrokoma. r_____ Sharon, Pa. — Anton Zidan- Oglase naj se le take, ki so pri- šihta. Taki ljudje niso v" korist *ek da bo ^toril kolikor pravljene vzeti stalno delo. Pi- nikomur še najmanj pa delav-!mu bo Pri razprodaja- sma naj pošljejo na naslov ^kemu gibanju, kajti oni so co- n»u na^a koledarja. Poslal je STALNA PONUDBA kla napredku. Omenja, kako so tudi eno naročnino. ^ ^ proletarec včasih fi *'nanredniaki zabav- Milwaukee, Wig. — Al Ben- in ti naprennjaKi zaoav S VV. 26th St.. Chicago. 111. enkrat prepričanje, ga ne menja kot srajco, kadar pride s Ijali čez farje", zraven pa v jon, tajnik soc. stranke v VVis- bližnji okolici in poslal 7 na*; cerkev hodili. Pravi, da so naši i consinu, piše med drugim "Im- V»« nnrointn*, ki jih tnntojmuki tn drugi ng\- t.atvrji Proletarca. m *t*t« na hazi polUtnih naročnin. \amree rgitator, ki t*o e«loi*tno, ju zab*i*i*n v tem seznamu z dv*ma polletnima. XI. IZKAZ. Anton Jankovich, Cleveland, O. 24 Chas. Pogorelec, Chicago, lil 19 Frances Zakovšek, No. Chicago. III. 13 Bartol Yerant. W. Aliquippa, Pa. 11 « | Jchn Zornik, Detroit, Mich. 10 Anton Zomtk, Herminie, Pa. 10 Andrew Vidrich. Johnstown, Pa. 7 Frank Podlipec, Cicero, lil. 6 John Rak. Chicago, III. 4> t Joseph Zorko, West Newton, Pa. 4 Anton £ular, Arma, Kans. 4 Joseph Cvelbar, Sharon. Pa. 4 Frank Martinjak, La 5alle, 111. 4 Frank Zaitz, Chicago, 111. 4 John Matekovich, Gowanda, N. Y. 3 John Krebelj, Cleveland, O. 3 Joseph Korsich. Detroit, Mich. 2 Vincent Pugelj, VVest Allia, Wis. 2 John Jereb, Ročk Springs, Wyo. 2 Frank Boltezar, Pueblo, Colo. 2 Anton Blasich, Fontana, Calif. 2 Fred A. Vider, Chicago, lil. 2 Jacob Bergant, Lisbon, Ohio 2 Joseph Ovca, Springfield, 111. 2 Leonard Alpner, Milvvaukee, Wis. 2 Max Marolt, So. Chicao, 111. 2 Lawrence Selak. Star City, W. Va. 1 Jacob Rožic, Milwaukee, Wis. , . 1 Anton Tratnik, Diamondville, Wyo. t Skupaj v tem izkazu (5 tednov) 154 polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 139. roenin. Waukegan, lil. -FVances Za- 1 j udje zelo aktivni v politiki, | pozantne zmage socialistične ampak ne v delavski, pač pa franke v Readingu, Pa. in kovšek je poslala še pet ogla- petolizijo okrog republikancev. Bridgeportu, Conn., pri zad- sov za Am. družinski koledar jn ak0 tukaj ne nese. pa okrog njih volitvah morajo vliti nove- »in priložila še 2 naročnini. demokratov. Ivan Cankarjev ga upanja, novega poguma So. Chicago, III. — Max Ma- izrek, "za hlapce rojeni, za članstvu naše stranke, da po rolt je poalal 2 naročnini. Ker hlapce vzgojeni", še vedno dr- vseh krajih te velike dežele je večini naročnikov na južni ži. Končno Anton Zaitz čestita zgradi mogočne strankine or- strani naročnina potekla, upa- Proletarcu in JSZ, ker sta do- ganizacije. V Wisconsinu smo mo da v kratkem obišče še bila svoj dom. Poslal je tudi že zaceli s kampanjo za otrdi- | ostale. oglas v koledar. tev naših organizaci j po vsi dr- Detroit ' Mich. — John Zor- Bridgeport, O. — Jože Snoy jžavi l'pam, da bo tudi Jugoslo- nik je poslal še en oglas za v poroča, da je zelo zapoaljen g I vanska socialistična zveza rast-, koledar ter priložil 2 naročni- pripravami za trojno obletnico j u m ** razširjala kot se nikoli ni. Pravi, da jih v kratkem po- naših institucij, katera obeta v njeni zgodo-im, ne samo v šlje spet večje število. biti ena najbolj impozantnih.! naVf'r*avl' . pa- slovansko delavstvo. . F. PAUL1CH ZOBOZDRAVNIK r>rdinirs v^ak dan ra/ert srede o«l 9. ij nt raj do zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONK: CTORRf) f>10 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. OGLAŠAJTE n PROLETARCU VELIK USPEH BRIKEPORTU (Nadaljevanje s l. strani.) SOCIALISTOV IN READINGU V CLOTHCRAFT I I n ion Made za župana 2.381 glasov, ali 600 več kot pri prejšnjih volitvah. V New Yorku so dobili socialistični kandidati 67,207 glasov. V Buffalu je dobil Robert A. Hofman, ki je kandidiral za predsednika mestnega sveta, okrog 6,000 glasov. , Socialistični kandidati za poslance so dobili v mestu New York 66.0so to nazadovanje zakrivili načela. 1/S IZ ČISTE VOLNE Sodrugom in sodružicam priporočamo. da vzamejo te iskrene besede sodruga Bensona k srcu in gredo na delo za JSZ in Proletarca, da v resnici zgra- --dimo našo organizacijo v mo- takozvani militanti, ki ubi- gočno fal^TTffo-^socialističnega Pa., v okraju Berks. Dobili so jajo energije članov z brez- proletariata v Ameriki, in da več glasov kot obe kapitalisti- plodnim prerekanjem in s svo- razširimo naše boji»vno glasilo čni stranki skupaj Jim frakcijskim bojem, name- Proletarca, kot ni bil še razšir- V Bridgeportu je mestni svet da bi sodelovali v kampa- jen nikoli dozdaj. Z dobro vo-zdaj popolnoma v socialistič- nji. V Bridgeportu in Readingu Njo in s prepričanjem v zmago nih rokah. Poleg v županski ie ta struja. katere glasilo je------- urad in za mestne odbornike, Socialist Call. brez zaslombe. ♦ »»»mrn^M < mi» » »s s »s »t so socialisti dobili tudi urad '-»to delajo socialisti v tem- o mestnega klerka. mestnega mestoma složno in uspesno. pi- | blagajnika, enega člana v od- ^ N>w Leader. ter kliče član- o boru šolskih komisarjev, tri se- da nai ston temu trak' :J[ rife in nekaj drugih uradni- cijskemu boju konec. Kajti le o jcov složna socialistična stranka bo i> V mestu New Haven, Conn., mo*,a zgraditi Readinge in t je dobil socialistični kandidat Bridgeporte tudi v drugih kra- | jih ameriške Unije ter postati J resnična politična sila. Socialisti upravljajo zdaj tri važna me-t » M Vfttlket, —HH—I1IHM Wis„ Reading. Pa., in Bridgeport. Conn. Dalje je pod njihovo upravo občina VVest Allis v Wis. in par manjših. V teh volilnih bojih se je izkazalo. da so socialistične OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI 16 .00 Obl»k* po m«*ri $21 i* »ft; hUre po mr rt od $>.!>!» Močnik C lot hin g, Inc. 6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. V Slovenskem narodnem domu SE PRIPOROČAMO RESTAVR/ CIJA KAVARNA IN •. .............. mmiHimninumai I 2609 So. Lawnd..Ie Ave. Chicago, III. Tal. Cr»wfoi-d ljaM f n«tM ia okdina domara jedila Cena «mer«a. Pmtratk« točna. Milwaukee Leader Vsjvei4ji ameriaki uneislistjdnt dn#vnik. — Narornina: frt.OA na leto. 1.1.rtO z* po? leta, $1.50 za tri me(M»ee. Naslov: MO W Juneau A v«. MILVVAUKEE. WIS. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI il \AKOII\A TISK 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO. ILL. M fiskamo « slovanskem. hrsa«k«m slov«skam. deškem poljska«, kakor tadi v anflaskam i« nemškem jecikta. NASA POSI1NOST ^O TISKOVINE ZA OHUSTVA fN nc.ovc* .j—~ Dviganje življenjskega standarda v USSR POZIGALCA, KI STA SE ZELO UREZALA V SVOJIH RAČUNIH (Nadaljevanje s 1. strani.) stev, prebivalstvo ne bo več v stiski za živila. Hrana v delavskih družinah je bila v Rusiji od nekdaj skromna. Vsled vojne, civilne vojne in suše, in nato ie vsled sabotaže in tu in tam radi ponesrečenih eksperimentiranj, se je življenski standard delavca in kmeta, kar se prehrane tiče, po vojni še celo poslabšal. Vlada je distribucijo regulirala in vsakdo je smel kupiti le odrejeno količino živil. CeneJtruhu so zniža-, ne, toda Louis Tls)*er pi^e, da so že vedno previsoke. Omejevalne odredbe in visoke cene vlada odpravlja in se nadeja, da ni več daleč čas, ko jih bo lahko popolnoma ukinila. Ako bodo cene živilom har-monizirale s plačami delavcev, bo hrana ruskih delavcev vsaj toliko obilna^—kakor je npr. hrana zaposlenih delavcev in njihovih družin v Zed. državah. Kmetije v Ukrajini so dobile v zadnjih 4. letih 152,162 j traktorjev in nad 36,000 drugih poljskih strojev. Kolektivne farme uspevajo in življenje poljskih delavcev se zboljšuje. Vasi so sicer še vedno borne, a polagoma jim spreminjajo lice nove komunalne hiše, zabavišča, gledišča, knjižnice in parki. To novo življenje v ruskih vaseh je vzrok, da kmečki sinovi delajo raje na poljih, kot pa da se bi gnetli v natrpanih stanovanjih v mestih in tekmovali v produkciji v industrijskih obratih. Kajti delavci, ki veliko producirajo, ki so vešči in nagli v ravnanju s stroji, so deležni posebnih javnih pohval in njihova imena so častno zabeležena na ozna-nilnih deskah v tovarni ali kjer že so uposleni. Ta način pri-ganjanja mnogim ne ugaja, še manj pa delavcem, ki pridejo z vasi in so navajeni počasnosti. S pomočjo strojev in umnega kmetijstva je bil pridelek v Ukrajini letos dvakrat tolik-, šen kakor leta 1934. Glavna briga sovjetske vlade zdaj je, kako čimbolj pospešiti dviganje življenskoga standarda v mestih in na deželi, ki je, kakor ugotavlja tudi Louis Fisher v Nation u, še vedno jako nizek. Stanovanj so veliko zgradili, a vzlic temu I komaj toliko, da se je dobilo prostor za prirastek prebivalstva. Predno bo stanovanjski problem vsaj zasilno rešen, bo vzelo po Kisherjev#m mmmju 10 let, seveda, ako se bo sovjetska Unija lahko v miru razvijala, če pa se dogodi vojna, bo treba opustiti marsikaj v prid vojnih izdatkovT Ljudje v mestih so danes oblečeni veliko boljše, kakor pred par leti. Tudi smisel za okusnost v modi prodira v maso. Zdravstvo je dvignjeno, dasi fe zdravnikov in modernih bolnišnic še vedno veliko premalo. Največja ovira higijeni je — kot že omenjeno — v mestih pomanjkanje stanovanj in v vaseh pa stare, umazane bajte iz carističnih časov. Reformiranja stanovanjskega problema na deželi se bodo kolektive lotile čim izvrže svoje glavne načrte za izboljšanje agrikulture in zgrade šole, dvorane in druga poslopja, ki bodo slu žila skupnosti. Rdeči križ in vojna Ameriški Rdeči križ se je vr-yrel v kampanjo za nabiranje prispevkov, da bo pomagal prizadetim abesinskim žrtvam italijanskega fašizma. Predsednik Rdečega križa je apeliral na vse svoje postojanke, naj pričnejo nabirati prispevke. Ta oklic je prvi pa svetovni vojni. Italijanski Rdeči križ je baje odgovoril, da ne potrebuje pomoči, medtem ko je abesinska organizacija Rdečega križa izjavila, da ji primanjkuje potrebščin, da bi skrbela za vojne žrtve. V svetovni vojni in potem so prišla na dan razna razgaljenja o početju z nabranim denarjem v imenu Rdečega križa, kateri je organizacija, da pomaga gotovim svojim "predpostavljenim", ne vrši pa svoje misije usmiljenja in sa-maritanskega dela. Tega seveda ni kriva onganizacija kot taka, ampak njen ustroj in njeni vodje. brega služabnika in delavei pa nadaljevanje starih razmer in krivic. Ni čudno, ako so takile aspiranti tako hudi na delavske liste! Prav razumljivo je, čemu toliko kritike zoper Pro-sveto. Vse lepše in lažje bi bilo, ako bi se v nji lahko oglašali in hvalili, kajti pomoč takega glasila bi v kampanjah za demokratske kandidate precej zalegla. . (Dalje prihodnjič.) Grocerijtke trgovine, kakršne posedujejo v delavskih predelih mali trgovci, danes večinoma ne donatajo niti toliko, da bi lastnikom plačevale trud. 54-letni Frank Vitale v Chicagu ja imel tako trgovino na Taylor» jevi ulici v italijanski naselbini. Business ne nese, je dejal, treba bo nekaj ukreniti. Dogovoril sa ja s 36-let-nim Joseph Di Chiarijem, da mu sapali klet pod trgovino. Vitale bi nato istirjal zavarovalnino, poiigalcu pa bi dal kak stotak ali dva. Požar sta dobro planirala. Frank Vitale ja odšel na obiske precej daleč stran od svoje trgovine, da bi pot»m lahko s pričami dokazal, da ga ni bilo doma, ko je nastal ogenj. Zaneten je bil v nedeljo 29. sept. ob 11. zvečer, ko so otroci familij v gorajih nadstropjih ia spali. 15 galon gasolina, ki sta ga pripravila v ta namen, je omogočilo, da ja bila tri-nadstropna stanovanjska hiša mahoma v plamenih. Deset ljudi je izgubilo življenja. Oblast je preiskovala in prišla na sled zločinu. Storilca sta bila obsojena vsaki na 99 let ječa. Na sliki sta zaznamovana s svojimi imeni, spodaj pa je nekaj rakev, v katerih so zgoreli otroci. Socialist izvoljen za koncilmana v Jeanette V občini Jeanette, Pa., ki ima 15,000 prebivalcev, je bil izvoljen za koncilmana socialist Earl C. Englehart. On je tudi tajnik socialističnega kluba in aktiven v stranki mnogo let. BOLJŠA SVETLOBA BOLJŠI .VIL VARUJTE SVOJE OČI Odstranite napor in utrujeno*!, ki ju povzroča slaba razsvetljava ODSEVI S KONFERENCE ZASTOPNIKOV ANGLEŠKO P0SLUJ0ČIH DRUŠTEV SNPJ DNE 2. NOV. V CHICAGU Študenti iz katoliških zavodov zavračajo tradicije SNPJ, da bi si prikopali pot do lahkega "političnega" kruha po hrbtih članstva Priseljena generacija Slo-i riški katoliški politiki in poli-vencev v zapadni Pennsylva- tikant? \so večinoma v demo-niji je bila vedno, na vsaki kon- kratski stranki. Becek — ve-venciji in vsakem referendu- lik poštenjak v politiki — je mu načelnega značaja najjač- bil označen za kandidata tudi ji branitelj delavskih princi- na socialistični listi. Kako je pov in gojiteljica razredne za- to dosegel, ne vem. Vzorec vednosti med našim delav- glasovnice je prinesel v Chica-stvom. To je še danes, dasi je go, da bi z njo "dražil sociali-vsled razmer in okolščin manj ste", češ, glejte, socializmu aktivna kot nekoč. nasprotujem, delujem proti Nova generacija, katere za-' tradicijam svobodomiselstva v Šivanje jrri slabi svetlobi je uiHorno. Izognite se naporu oči z dobro razsvetljavo. m '*■» Pazite na svoje oči! Teh se ne da nadomestiti. čuvajte se pred slabo razsvetljavo, čitanje, šivanje in druga dela pri slabi luči so naporna za oči. Glavobol in nervoz-nost so pogosto m a posledice tega. Nove namizne in po-dne I. E. S. svetilke nudijo zadostno svetlobo, primerno za vsako d e 1 o. Njih svetloba! je mehka, brez blešČa. Nove vrste senčniki razširjajo svetlobo enakomerno. Svetlobni inženirji so zamislili te svetilke, da vam čuvajo oči. Naj vam docela razložimo njih prednosti. Nov svetilni prin-eip daje 6 do tokrat več koristne svetlobe. Stekleni reflektorf oddaja na spfoino vet direktne razsvetljavi. Svetloba j% mehka, brez bleska, ravno prava za udobnost oH. A stopniki so se udeležili konference angleško poslujočih društev dne 2. novembra v Chicagu, pa je pokazala povsem drugo lice. Iz Pensylvanije je prišlo o SNPJ, a kljub temu kandidiram i v socialistični koloni! V Pennsylvaniji je bilo dovoljeno, da je .*mel vsakdo kandidirati na tiketih magari vseh strank, ako si je pri pri-krog 20 delegatov. Najdelav- marnih volitvah ali s peticija-nejši med njimi, v boju proti mi pridobil nominacijo. Nema-načelom, kakršna so prevla- lokrat se je pripetilo, da je kak dovala v SNPJ, je bil Joseph republikanski ali demokratski Becek iz Ambridge, Pa. Veli- kandidat, ki je bil gotov nomi-ko mu je pomagal F. J. Kress nacije v svoji stranki, naročil iz Pittsburgha. Društvo, ki ga svojim ljudem, naj v primar-je zastopal slednji, ima 19 čla- nih volitvah vprašajo za socia- nov. Društvo v Ambridgu, ki je izvolilo Becka, ipia 84 članov. Obe ti dve mesti sta v domeni jeklarskega trusta. Tovarne železa so v obema glavna industrija. Po sprejetju NRA so se delavci v Ambridgu skušali organizirati in zastavkali. Kompanijski varuhi so spustili v nje salvo kro-srelj. Kakor vsak kraj, ki ga nadzira pazno oko trustjanskih interesov, je tudi Ambridge poln cerkva. Slovenska naselbina je večinoma verna, še bolj listični ballot in glasujejo zanj. Ako socialisti niso bili oprezni, je dobil kapitalistični kandidat na ta način več glasov kakor njihov, ali pa jih je prehitel s peticijo, in tako je bil na socialistini glasovnici pri končnih volitvah marsikdaj tudi kak kapitalistični kandidat, če socialisti niso hoteli glasovati zanj, so morali napraviti križ le pri imenih sodrugov. Bilo je poročano, da v Pennsylvaniji kraja nominacij v drugih strankah ni več dopuščena, dovoljena pa je še pri kandidatu- jc Service Company OF NORTHERN ILLINOIS m pa otroci tistih staršev, ki soirah za sodnike, jih poslali v versko šolo. Polaščati se nominacij poleg Joseph Becek je še mlad v svoji tudi v drugi stranki — fant. On je tip vvardnega po-|to je tudi v politiki zelo nepo-litika, ki zna biti prijazen in šteno sredstvo. Ker pa sta se popularizirati. Študiral je v stranki, ki vladata to deželo, katoliškem učilišču Notre Da- korumpirani in zakopani v neme, kjer so ga prepojili s kleri- poštenje do vrha, se jima ne kalno vzgojo, kajti drugega zdi ničesar v "politiki" nepo-namena separatni katoliški steno. učni zavodi nimajo. Becek je Na naših konvencijah, bodi-pri zadnjih volitvah, ki so se; si SNPJ ali SSPZ, so branili de- vršile 5. novembra, kandidiral lavsko načelnost največ dele- v Ambridgu v mestni svet. Kot gati, ki so prišli iz premogar-demokrat, seveda, kajti ame- skih naselbin. Na konferenci 2. novembra v Chicagu pa so bile vodilne luči protidelavske struje delegati iz industrialnih mest. Izmed pennsylvanskih delegatov je bil v triumviratu poleg Becka in Kressa Leopold Zupančič iz Irnperiala, ki je premogarska naselbina. Kar se tiče stare generacije, je bil Imperial vedno zastopan v delavskih akcijah. Društvo, ki ga je zastopal Zupančič, ima 52 članov. Večina pennsylvanskega zastopstva je bila na nasprotni strani. V ospredju te struje je bil dalje John Lokar ml. iz Clevelanda. On je bil referant o atletiki. Društvo, v katerem je Lokar član, je zastopal Frank Truden. Ima 197 članov. K tem lahko prištejemo še Marian Konchan iz Clevelanda. Društvo, ki jo je izvolilo, ima 35 članov. Poleg njih je bilo več drugih, ki so agitirali za njihovo stvar, ali pa jih na zborovanju podpirali z odobravanjem. Imeli so večino, ne vem pa, če so imeli večino tudi po članstvu. Kajti delegatski mandati štirih največjih društev niso bili v njihovih rokah. Dočim so delegati delavci na konvencijah SNPJ vedeli, da bodo delavci vse življenje, — kajti politični pustolovci bi konvencij SNPJ ne mogli izrabljati — je bilo na tej konferenci očividno, da segajo ambicije omenjenih vodij vse drugam kot pa v tovarne ali rudnike. "Praktični" Amerikanci, ki se prično pečati s "politiko", imajo v mislih vedno le politično službo. V ta namen se ponavadi za začetek udinjajo kakemu lokalnemu že zasidranemu politiku, kateremu pomagajo naprej z glasovi svojih rojakov. In če je prilika, ako je človek spreten, morda s časoma še sam kandidira. Tako se prikoplje naprej po hrbtih rojakov in volilcev in drugih nezavednih delavcev. On ima službo, privatni interesi do- Nedelja 17. nov. je dan milwauške naselbine Milwaukee, Wi». — Da, naša naselbina še živi in ni je še vzel hudobec. Seveda smo bolj počasni ter se le malo silimo v | ospredje. Vzrok za to je pač i to, ker nismo imeli nič kaj po-j nebnega pokazati. Domačih zabav nam ne manjka, ali kaj hočemo, ako smo skoraj nezmožni za kaj večjega — boljšega. Naše misli so menda le pri pijači. Posnemamo tistega suha-škega kandidata, ki je imel na platformi zapisano, "Boj alkoholu, čim več ga spijemo, več ga uničimo!" Mi .smo še toliko boljši, da rečemo, "le pijmo še en'ga, da bo društvo napravilo več dobička." in tako se prerivamo od bare do bare in uničujemo pijačo za v korist blagajne. Ne zavedamo so pač, da je to v največjo korist pivovarni-ški blagajni. Mi imamo od tega prav malo dobička. Jednote plačajo včasih kako bolniško podporo ter tiL in tam posmrt-nino, a kaj za to! Samo, da napredujemo! Da se to naše enolično življenje malo predrugači, je preskr-bel, oziroma bo preskrbel, socialistični pevski zbor "Naprej" za v nedeljo 17. novembra krasen spored, kakoršni se v naših naselbinah redko izvajajo. To bo dan, katerega se vesele vsi tukajšnji Slovenci, čikaški igralci nam vprizore krasno igro "Rdeče rože", ki je ena najprikladnejših socialnih dram sedanjega časa. In čika-žani jo igrajo kot profesionalci. Siguren sem, da bo ostala milwauškemu občinstvu dolgo v spominu. Poleg igralcev nastopi soc. pevski zbor Sava iz Čikaga, kakor tudi vsi tukajšnji pevski zbori Naprej, Zvon in Planinska roža. Kakor vidite, bo program bogat in res je, da bi bilo žal vsakemu, ki bi ga zamudil, ker kaj takega ni bilo na milwauškem odru že več let. Zato je v vašem interesu, da se te slavnosti na vsak način udeležite, ker; kaj sličnega ne morete videti vsak dan. Da bo lažje priti vsakomur tudi iz sosednih naselbin, kot so Sheboygan, Port VVashing-ton, VVaukegan, Chicago in od drugod, smo se odločili izvajati vea program v nedeljo popoldne. Na ta način damo priliko našim sosedom, da se lahko vrnejo pravočasno domov. Začeti hočemo najkasneje ob pol treh z igro, med dejanji bomo izvajali par pevskih točk. Smelo rečem, da bo program končan ob pol sedmih. Nekateri so nam jemali upanje in nas strašili, da milvvau-ška slovenska publika ni navajena popoldanskih iger. Ampak ti ne vedo, da živimo sedaj v drugih časih. Razdalja od enega menta do drugega ni v*? tako velika kot je bila pred 25 leti. Danes vzame vožnja v Chieago le par ur in v Sheboy. gan ter VVaukegan nekaj več kot eno uro. Na ta način je nam možno posetiti igre v sosednjih naselbinah brez posebnih tež-koč. Samo dobre volje je treba in to je vse. Iz toga razloga smo sigurni, da bomo videli pri. hodjijo nedeljo v Milvvaukeeju goste iz vseh aoaednjih naselbin. Posebno radi bi videli rojake iz naše najbližje okolice. V mislih imamo m*sti Racinein Kenosha. Ali je še sploh kaj Slovencev v teh dveh naselbinah? Spominjam se, da nmo pred mnogimi leti nastopili Na-prejevci v obeh in se med njimi vedno dobro imeli. Ali so že vsi pomrli, da nič ne čujemo o njih? Vem pač, da jo je pred mnogimi leti Jože Radelj pripi. hal iz Racine na Cudahy in potem na VVest Allis, ampak prišel je menda sam in nobenega Racinčana nisem opazil v njegovi družbi. Torej če se hočete malo postaviti zunaj domačega ognjišča, potem pridite v nedeljo 17. novembra popoldne v Milvvaukee. S. S. Turn dvorana je še vedno na 725 VV. National Ave. in jo prav lahko najdete. Na svidenje 17. novembra. Pub. odsek. Stauning se premier Mandat premierja je po pro-šlih parlamentarnih volitvah znova prevzel socialist Theodo-re Stauning. V novem kabinetu so trije člani radikalne stranke; drugi pa socialisti. Proti brezposelnostni zavarovalnini Ko je bil v illinoiski zakonodaji predložen načrt za zavarovanje delavcev proti brezposelnosti, so zastopniki velebiz-nisa poslali med poslance svoje agente in jih urgirali, da naj glasujejo proti. Veliko kampanjo za pobijanje socialnega zavarovanja so podvzeli tudi v Časopisju. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA" 6* Staaa Ml aalo lot« $€.00, pol lata #3.00 Ustanavljajte nora drultva. Deset Članov (ie) j« treba za novo društvo. Naalov za list 1« ta tajništvo jat 2657 S. Lawndale Aw. CHICAGO, ILL. Nothing wm ever made hut that some one could not make it worse and seli it for less. A modernized good housrwife and careful mother« wi!l ba j from Wencel*s Dairj Prod ur ts Producers of Hifliest Quality MILK PRODUCTS Phone Monroe 3673 chicago, ill 2380-82 Blue Ialand Avenu« Wl»o doiTt make it worie — But mak« it mt« mm BARETINCIC & SOI Tal 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOVVN, PA. ■i!!MMmiiflaii!iai.i«i m m Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: Al 3724 W. 26th Street 1:80—8:30; 6:80—8*0 D«ily Tal. Crawford 2218 At 1858 W. Cermak R d. 4:80—6:00 p. m. Dailj Tal. Caaal 1100 Wednesday and Sundftf by appointments only Ratidaace Tal.t Crawford 8440 If mo taiatr — Call Auatin 5700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. M V JE 25-LETNICE SOC. PEVSKEGA ZBORA "NAPREJ" V MILWAUKEEJU Poleg "Napreja" nastop jo trije drugi zbori. — Vprizorjena bo slovita drama "RDEČE ROŽE" • ii ■ — Milw«ukeet Wii. — Slavje Hali. Prične se ob 2:.'i0 dodoI-25-letnicc DESI-A V8ICBG A pev- dne. skega zbora je med Slovenci v "Rdeče rože" — to je na slo-Amtnki redek pojav. Prejkonelvenakem-adru ie znanaim#, T* ni niti enega slovenskega de- mogočna socialna drama je ena lavskega pevskega zbora v tej j najpopularnejših, kar jebllu detelj ki bi btt od početka in ] predvajanih na slovenskih l nato vseskozi načelno delavski odrih v teku zadnjih nekaj let. pevski zbor. kakor je milvvau-j V Milvvaukeeju bomo imeli' $ki "Naprej" Ustanovljen je bil zdaj prvič priliko, da čujemo v 13. novembra 1910. Ustanovni živi besedi to veliko delo. Vpri-člani so bili: V. Razbornik, zori ga dramski odsek kluba St. Geo. Schuller, Frank Novak, 1 JSZ iz Chicaga. V igri nasta-Anton Novak, Frank Puncer, pijo (po redu. kakor so nave-Anton Bevsek. Johji Novak,) Jeni) Chas. Pogorelec, Minka Frank Pešec in Joseph Cop. | Alesh, Angela Zaitz, John Rak, Prvi pevovodja je bil V. Raz- Filip Godina. Louis Beniger! bomik, ki je učil "Naprejev" Alice Artach, Joseph Turpin, ibor do 1. januarja 1916. Za Frank Sodnik, John Hujan! njim je prevzel službo pevovo- Vinko Ločniškar, Klica Zupan-dje Frank Mikek, ki je bil uči- 5ič in Anton AinireA, ter zbor telj 4,Napreja" do 1. januarja delavcev in delavk. Režiser je 1917. Za Mikekom je bil zboro- Louis Beniger, masker Filip vodja E. E. Heim, Nemec po ro- Godina in »uflerka Katka .Zu- du, ki je bil- pri "Napreju" do j pančič.--- 1. 1530. Od tedaj pa je zboro- Občinstvo v tej in drugih na-vodja "Napreja" spet Frank selbinah tega okraja opozarja-1 arm,di v Pr*i»"j« p'» Aduwi. Mikek. mo na dejstvo, da bo igra vpri- f* Slovenski delavski pevski zW "Naprej" je priredil svoj prvi koncert 6. aprila 1911 v S. S. Turn dvorani na National S puškami proti aeroplanom in tankom Bližanje Savinega koncerta Chicago. — Kot je bilo že poročano, bo prihodnjo nedeljo Sava gostovala v Milwaukeeju! gfaibT pismenim pojasnilom, na 25-letnici Napreja. Teden pozneje, v nedeljo popoldne dne 24. novembra, bo pa na svojem jesenskem koncertu v dvorani HNPJ pokazala, kaj ae roolucijo: je naučila od zadnjega koncer- na ttJ,i-wrua xa«edtnem od ta. Sodeloval ho tudi Na prej iz' yta"J* ,v*t.ovni VllJMI- JiH Milvvauketua. »00.000 jifelElto£ I Zbor je dobro pripravljen in ga bodo poslušalci gotovo veseli. Program bo odprl z dvema delavskima pesmima, nakar bo oder prepustil Napre-jeucern. Za Naprejem bosta na- za zaščito slovanov v italiji Od Hude Trošta smo prejeli njihove Narodne dume, katere »o sko- koncem oktobra sledeči pro- r,4i brez l*j*me zatirali fašistični pojasnilom bandltl; popustila naš narod na mi- n«H .k, i. :' i ! lw0J>[ed™>*n Pu bomo čuli ......... _ lju prenehal. Knjige so se raz-; sKmnostni duet , pozdravne |To je povzročilo, da lastninska gubljale, pred dobrim letom pa!f()^0re "! p.ar f*ru?lh tock' P?" I pravica ni mogla biti preneše- nih knjig. Donald J. Lotrich, Joseph Steblay in John Rak. Vinko Ločniškar, nadzornik arhiva, Direktorij je določil A. Gar-dna, F. Godino in F. Zajca, da prirede pravila za ustanovitev posebnega kluba, čigar namen Ho gojiti družabnost in zbirati sredstva v prid Slovenskega delavskega centra. Vsakdo, ki si je to poslopje ogledal, je dejal, da mu je všeč, in da je vredno vsote, ki smo jo plačali. A ob enem je jasno, da stopili sestri Frances in Chri-1 vcdalm njih čaaopiaje, uničila njihovi stine Prelesnik v duetu. Nju knjii«vno*t, zaprečila v»akv> kultur- smo v duetu prvič zadnjem koncertu vsem zelo dopadli. slišali na in sta s* V drugem predsednik odbora J. Bratina: in sadfotičnemu poniževanju in nečlo-Odbor za zaščito Slovanov v Italiji, velikemu preganjanju, ako ho pokaza-je na uvoji zadnji seji »prejel »le- li najskromnejAi izraz narodne zavednosti; vlačila njihove voditelje po ječah ali jih pa zaprla na otoke oku-tf ni z malarijo ter jih ubij*!* in mu-čilu v izvržitev obsodb poaebnih. »o-dišč organiziranih v posmeh pravici; v RploAnem, potUopek napram narodni manjšini, kakršnega ne pomni svetovna zgodovina; Ker faistična vlada kljub temu, da nam je vzela vse pravice, »e ni nHjmanj obotavljala, da pokliče ne-piimerno veliko itevilo naših bratov pod orožje, pripravljena, da jih žrtvuje za "v čjo slavo krvavega Ri-ma ; /ato, danes v kritični uri naših bratov, ko fašiatična steklina ogroža v dobf svoje trinajst-stoletne zgodovine do italijanskega podjarm-ljenja s<» dosegli visoko stopnjo kulturnega in ekonomskega razvoja; Ker j« fašistična vlada v svoji denacionalizaciji oropala te Slovane v«ah najbolj elementarnih človeški i j pravic, zaprla njihova hoIj, prepo- no sodelovanje z brati v Jugoslaviji, prepovedala uporab« materin kega jezika v šolah, cerkvah, v javnosti in celo pod lastnim krovom v rodbinah, nastopu bo Sava zapela tri pe-! nasilno, poitalijančila njihova imena' foiivamo vse civilitira- smi. nato pa bosta razveselila i« to celo na nagrobmh kamenih; ^ poslušalce Anna Miško in An- ^^ ^ if v^lumo toT^afffc kulturne organizacije, bruUlno si prisvojila premoženje teh močnih o tr-nuncij, nabrano v dolgih letih v potu in trudu; gos|w>dar*ko uničila nekdaj premožne občine in jih do^ vedla do skrajnega obupa, uničila ton Medved z duetom, kakor sta jih že večkrat v preteklosti. Oba posedujeta izborne glatc-ve. Prvi dol bo Sava zaključila s prelepim "Vrbskim jezerom", ki vzame akoraj 15 minut — v resnici IH minut. | tej konferenci je bilo ze- V drugem delu pa bomo sli-!10 ^o površno pij iuli spe voigro "Baron-Oevljar" ; muJeJ° mnogi mladi lju ije Boki bo vzela s spremembo kuli i, c ",1ne Probleme' Zavedeni s: toliko, da socialiste mrze, na/ mesto da se jim bi pridružili. Kako to, da ni vzgoja v domači i š; nit zalegla? Ali pa to t. jud,e iz tak h družin, kjer je j razredna zavednost nejiozna-na? Koderkoli čitajo Proletarca in Prosveto, bi prav lahko o-i 0mi n , M Ai trokom že doma povedali, da MV8 S tOKCert ROV. 24 | je boj proti krivicam in za de-1 cl|:<.fC( m. 0n Sundcy) Nov,imfcer 24. singing society Sava spon*ors its je ostale izročil javni knjižnici, j ^ava kjer so istotako na razpolago vsem, ki žele čitati slovenske knjige. tem pa sledi plas in prosta za- na na nas v povprečnem času!^ za naše potrebe premajhno. Taki sporedi so izjema—ču- jete jih lahko v posameznih ve- To , . . ... . 4 'ikih naselbinah le malokdaj in Ta korak je bil v "Proletar- le v izrednih slueajih ka_ cu kritiziran, ampak v okol- ^/jr enkrat. ščinah, v kakršnih je bil tedaj "Naprej", smo smatrali, da je za nadaljevanje aktivnosti njegove knjižnice to še najboljši izhod. Na dramskem polju ima "Naprej" istotako izredno velike zasluge. Pevski zbor "Naprej" je nastopal ne samo na neštetih slovenskih prireditvah v Milvvaukeeju, dalje na prireditvah drugih narodnosti, ampak tudi v sosednih naselbinah in nekaj-krati v Chicagu in VVaukeganu. "Naprej" je zbor, ki na po- Na slovensko občinstvo v Milvvaukeeju in v drugih naselbinah tega okraja apeliramo, da naj ne zamudi te prilike. Napolnimo dvorano do zadnjega kotička, kajti če katera or- za take transakcije. Poslopje, ki je bilo ditate-Ijem Proletarca že opisano, je postalo legalno naša last dne 7. novembra. Ko bodo izvršene v njemu potrebne predelave, in To ni slabo znamenje, pač pa zahteva v ekspanzijo, četudi v vse drugačne namene, kakor jih zastopa "ekspanzijska" taktika imperialističnih magna-tov. Stavbnega prostora za do čim izvršimo v sedanjem uradu \**in? dozida™ »mamo dovolj, najnujnejša dela za Ameriški'D,rektoriJ Je *>odo družinski koledar, se preselimo oribližno eno uro. Originalna gra je precej daljša — pre I i1-ga za naš namen, vsled čest ki.- lež. On je bil kot iojen£ek ki ** preživlja 2 '*** mi eon"* gt ** in sin grofice Ostrovške zamenjan po dojilji, ki je iz svojega enako starega sinčka hotela napraviti barona. In ko je prida stvar na dan, da je dojilja zamenjala svojega otroka in dala izučiti grofovskega sina za čevljarja, se je slednji tako privadil svoji stroki in čevljarskemu življenju, da je ponuja-no baronstvo obesil na klin. se oženil z brhko Miciko in postal revni, ker garajo za druge, in da posedujejo bogastva tisti, ki ne delajo sami, ampak izkoriščajo mezdne sužnje. Edino v korist delavcev je, da tak sistem odnravijo. Kristina Turpin. Oboroževanje Nem*ija *'e pričela graditi čevljarski mojster. To je jedro nadaljnih 10 podmorskih ladij. v nove prostore. načrti izvedeni — ne sicer vsi naenkrat, ampak v kolikor bo-__ . mo mogli in seveda vedno le v Kdor si Mi prost »re ogleda-1 mejah sredstev, ki bodo na raz-ganizacija, NAPREJ to za na> «re na 2301 s- lavvndale | polago. ži! Prav tako pa je tudi spored. Ave-» in Louis Macerl, ali pa Hiša, ki smo jo kupili, so po- kdo izmed članov njegove dru- pravili prejšnji lastniki in je v zine. mu jih bo radevolje raz- ki bo predvajan, vreden vaše prisotnosti. Torej na svidenje! Delovni Newburgh Cleveland, Ohio. — Koncert j pevskego zbora Delavec v na lju slovenske'"delavske kulture | ^J^ni Nevv-burKh se je dobro skoroda nima primere. Že v imenu so mu pred 25. leti dali delavaki značaj! Dočim si je večina drugih slovenskih pev skih društev dajala imena pisateljev, rek, krajev ali pa šovinistična gesla, je bil "Naprej" ž*1 po svojem imenu smatran za dalav»ki pevski zbor, tudi ako bi bil imel socialističnega *aledja. Toda imel ga je, kakor noben slovenski pevski zbor skozi tolikšno dobo. Ali ni torej dogodek 25 letnice takega zbora pojav, ki je vreden proslave? "Naprej" jo obhaja z boga- posrečil. Udeležba je bila obilna in gmotni uspeh je zboru v veliko pomoč. V klub št. 28 JSZ smo na prošli seji sprejeli dva nova člana. Za začetek je klub naročil 50 izvodov bodočega letnika Am. druž. koledarja in ko raz-peča te, bodo sledila nadaljna naročila. — K. S. Zid je se izseljujejo v Palestino V prvih 10. mesecih tega leta se «je izselilo v Palestino 52,000 Židov, večinoma iz Nemčije in timaporedom v nedeljo 17. no- ■ drugih evropskih dežel, kjer so veaibra. Vrši se v S. S. Turn izpostavljeni preganjanju. kazal. " V upravni odbor (direktorij) Slovenskega delavskega centra so bili na občnem zboru v petek 25. oktobra izvoljeni: Frank Alesh, Anton Garden, Filip Godina, Vinko Ločniškar. Donald J. Lotrich, John Rak, Joseph Steblay, Charles Pogorelec in Frank Zaitz. Njihov termin traja do rednega občnega zbora vseh delničarjev, ki mora biti sklican januarja ali najpozneje februarja vsako leto. Sedanji direktorij je konstituiran. kakor sledi: Chas. Pogorelec, predsednik; Frank Alesh, podpredsednik; Frank Zaitz, tajnik; Filip Godina, blagajnik; Anton Garden, zapisnikar. Pregledovalci poslov- dobrem stanju. Štiri stavbišča drug tik drugega istotako predstavljajo precejšnjo vrednost. Večinoma vsi so mnenja, da smo posestvo, kt nas stane $8,-900, poceni kupili. Kajti vsaka firma uradnih cenilcev mu je določila večjo vrednost. Naravno, da pokret, kakor igre, ki je prepletena s pesma mi posebno v drugem delu. Med spremembo kulis, med prvim in drugim dejanjem bo Joško Oven govoril o pomenu uske boljševiške revolucije, ki | je pravkar praznovala svojo 18-letnico. Poset na tem koncertu obeta biti velik in naj torej tudi vas ne manjka. Vstopnice v predprodaji so samo 35 centov, kar je dovolj nizka vsota. Po programu bo ples v obeh dvoranah. — Tajnik. Kakor na suhem, tako se z vso mogočo naglico oborožuje tudi na morju. For several months the members of th s chorus have been vvorking hard at rchearsals to g ve their audienee anothT fine program. Fomi* of the outstanding features of th >ir program will be duets, solos, quarteli and seleetions by their entire chorus. A guest chorus Naprey from Milwaukee, will also add their talents with several numbers. The Suva songsters vvill also present a one act operetta "The Baron Cobbler". In ihe evening there will be dan-cing n both halls. Admission t ekets are 35c in ^dvance. Tickets are avail-able from aH braneh members and at ! the offioe of Proletarec. R-jserve Sunday, November 24, and spend an cnjoyable afternoon and evening with the »Sava singers at their con-eert. —k. Gradivo v Proletarcu je šola aa delavce. Slavje "Pionirja" in konferenca Cicero, III. — Slavje 10-letT niče "Pionirja", ki je prvo angleško poslujoče društvo v S. N. kardinal in nadškof odobrila muss0l1nijev0 vojno v afriki (Nadaljevanje s 1. strani.) Enako aimpatično pišejo za Italijo režimski in katoliaki li«ti na Madžarakem. "Naaa akcija v Etiopiji je civilisacijaka akcija, kajti odpravili bomo auienjfttvo in odprli prirodne zaklade v korist Ita-»'je in Etiopije. Države, ki ao v Ženevi glasovale za sankcije, pravijo, da je naše pod vzet je v Afriki krivično. Mi pa amo pre-Pričani, da je pravica na bregovih Tibere in ne na obrežju žo-nevakega jezera." Tako je govoril dne 4. novembra dr. Gedda, predsednik katoliških mladinskih organizacij v Italiji. Taka cerkev ni več moralna sila in na more alužiti ne mVu jn ne ljudski blaginji, ne krščanstvu. Povsod, kjer je hila ketc-"ika cerkev državna cerkev, pa bilo v razpadli Avstro-Oi'ra!::, j J * Španiji. Franciji, Mehiki itd., je kila del vlade »r r.rcalctv vlade. A le malo kje je bila v novejši zgodovini režimu ud' njena toliko, kot mu službuje v Rimu. KONCERT "SAVE" V NEDELJO 24. NOVEMBRA i ■> OPERETA "Čevljar baron" Koncertni spored P. J., jc minilo nadvse sijajno, ga predstavlja J8Z s svojimi Na njegovih dveh prireditvah v uradi, in pa njen klub št. 1 v *ob°to in nedeljo umo se poču-Chicagu, potrebuje večje pro- tni>. kakor Prttvi ti,5ta pesem, store — to je. poleg sob za ura- 44tri dni ne f?remo domov." Zanimiva je bila konferenca zastopnikov angleško poslujo- dc in seje tudi čitalnico in pa sobo, kjer .se bi ljudje lahko shajali v družabne namene. To društev, ki ne je vršila 2. no. ima direktorij že v načrtu. Za ostala izpopolnjevanja pa bo treba čakati, da se dobe sredstva. Slovenski delavski center je tudi v sedanjem obsegu v naših okolščinah ogromen uspeh. Toda to mu je šele začetek. VVatch us grovv! — F. Z. Patronatski odbor v Pa. poziva organizacije v pridruženje Pittaburgh, Pa. — Na konfe. renči »Patronatskog odbora za-padne Pa., ki se je vršila 27. okt. t. 1. v Pittsburghu, je bil sprejet predlog, da zborovalci izrekajo tople pozdave vsem političnim in vojnim kaznjencem v Jugoslaviji in ob enem jim zagotavljajo svojo pomoč v boju za osvoboditev. Dalje je konferenca naslovila apel na vse organizacije jugoslovanskih naseljencev v Pa., da se ji pridružijo. Patronatski odbor je bil ustanovljen na iniciativo.komunistov, ki ga tudi upravljajo. V proglasu omenjene konference sta podpisana Vinko Vuk kot predsednik in M. Spoler, tajnik. vembra. Prišli so iz mnogih krajev dežele. Videlo se je, da se za zborovanje živahno zanimajo. K raznim točkam dnevnega reda so govorili naj prvo referenti, ki fo bili Donald J. Lotrich, Jennie Fradel, John Lokar, Oscar Godina in Andy Grum. J. Fradel je poročala o postanku in razvoju jednote. To je bil zelo važen referat, kajti bilo je očividno, dir veČina ne razume, v kakšnih smereh je rasla SNPJ in kdo in kako so agitirali zanjo. Prav dobro sta to neznanje izkazala člana zborovanja Becek in Lokar. Oba sta se hvalila, kako sta aktivna za organizacijo, a nevedoma sta se izdala, da se* jima gre za vpliv, kajti kadar bi kandidirala v politične urade, ali pomagala drugim kandidatom v zameno za službe, bi veljavnost v društvih pri lovu th glasovi veliko zalegla. Tisti, ki delajo za organizacije v korist skupnosti, so nesebični, ker vpliva ne uporabljajo za svoje oseone koristi. O demokratskih in republikanskih politikih ps to ne velja. Kar oni dobe v roke, zagazi po navadi v korupcijo, kar imate priliko videti vsak dan. NIKAR BITI SOZRJI NEPREBAVNOSTI Triuerjevo Grenko Viio vas reii tegi "Zahvaliti se Vam moram za Tri-nerjevo grenko vino. Skozi leto dni 3em trpel radi neprebavnosti — karkoli sem povžil je ustvarilo plin v mojem želodcu. Pred tremi tedni sem opazil vaš oglas, kupii steklenico in od prve čajne žličke, ki sem ga povžil je moja želodčna sitnost prešla. Rilo je kot oprostite, kaznjencu. Moja čreva sedaj delujejo redno kot ura in sedaj jem s slastjo. Vaš zvesti. Wallace A. Combs." Ako trpite vsled neprebavnosti, slabega apetita, zaprtnice, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega spanja, prevelike utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga redno po eno čajno žličko pred obedvanjem. V vseh lekarnah. TRI*ER'S ELIXIR OF BITTER VVINE Joseph Trmcr Companv, Chicago Anniversary Program in Milwaukee Sunday November 17 Sunday, November 17, singing so-ciety "Kaprey' of , MiU'aukee o-b-erves it? 25th anniversary wjth a concert and program at the S.S. Turn Hali. The afternoon program will featurt? "Red Fbmcra", a three act soc al drama presented by the drama-' c section of braneh 1 J&F, Chicago. S:ng ng society Naprey w:ll render «everal vocal seleetions. Other guest choruse* that will participate on the program are Zvon and Planinska roža, both of Milvvaukee and singing so-ciety Sava from Chicago. Approxi-niately 60 or more Chicagoans will be in Milwaukee for th's anniversary program. We hope that other nearby c tiea will also be represented. In-vite your friends to spend the afternoon and evening at this celebration. Can Be Done There :s not an existing institution in the vvorld vvhich eannot be pro-foundly modified or altered, or abol-isbed in a generation. Benjamin Kidd. SLAVJE 25-LETNICE SOC. PEVSKEGA ZBORA "NAMMEJ" V NEDELJO 17. NOVEMBRA V S. S. TURN DVORANI ^lilhvaukee. WIn. Gostujejo pevski zbori "ZVON" in "PLANINSKA RO/A" l. r "SAVA" ie Chicaga. Slovito socialno dramo -miri t: no/k** vprizori onnents. AmH+ter ttnm that wrnt SoctaHst is Laureldale, Pa. Kvery public of-ficial elected is a member of the Socialist Party. In the New Vork citv election the Socialist Partv poli >d (57,207 votes which is a little lc«s than the part)" received in 1933. In certain seetion« (»f th- state, Olean, in particulat. the partjt' ha* made a remarkable gain. John (J. Cooper vvho ran as a Socialist candidate for mayor in that eity vv i t h a population of 26,000 re-ceivcd 29t;* of the total vote čast, an increaae of 7'«• over the number of votes received in 1933. A t this time we join The New Leader which >ays: "Congratulatioiis to the Socialist vvorkers of Reading and Bridgeport on their splendid vietories in the election. Your vietories are the result of perslatent work of many year* in reaching the working masses with the me>»*age of human liberation, of class solidarity, of using public pow-ers for the relief of the distressed, and looking forvvard to the day when thousands of Reading« and Bridge-ports \vill be fortresses of Socialist twwrr, Yoi»r movemcjjts >have reacti ed the heart, soul and intelligenco of the working masses, the class upon vvhich a Socialist movement ijiust build if it is to be \vorthy of it< ideal? and a ms. To the extent that the movement follows your example by rt sting it« claims upon the support of the vvorkinir masses vvill it merit advan.*e to ultimate victory. For-ward to this goal!" H- The lacjpbcrs of branch 180 JSF in West Allls, it cording to cjinrudc ChiUtine PugtCs art cle of last week, has discussed at several of their meetings about getting the yjuiigt*r generation interested for Sociul *l vvork. A meeting for tlus purpose ha.» been called. for Saturday, November l(», at KraTs Hali. A number of Chi-cagoans from thu Social Study CluS of branch 1, will be present to out-line the funetions of a youth group. The committee arranging the affair eordially Invlten the young folks to attend. After the meeting a soc al and a general good time vvill take plače. The admmaion is free. I>on't forget Saturda.v, November 10, at Kral's Hali.—k. FREEDOM No man is good enough to fovern another mati w:th(Hit that other's «-on-sent. Tho«ie vvho deny freedom to others deserve it n »t for themaelvfa, and under a just Cod cannot long retain It.—Lincoln. Cotniuenting upon the way in vvhich te.hnologcal improvements throw men uut of eniployment, The New i Vork Times supplies the following duta: "In 1930 about 250 men finished 100 motor hlocks in a u nit of time. Now 19 finish 250 in ihe same time. A new photo-electric inspteting ma* uhine di.speiiM"> vvith 10 to 20 human n*pectors. A device operate I by i liqu d ajr puts ring inserts in cylinder , blocks and reduces labor eosts 60 per cent. In 1929 the labor cost of oiuj mauufacturer's door wa> $4. In ||#IS It li IS «ciits. If used full time, I an automatic buffer in a hardvvurc plant can displace 50 men. Welding machines enable three men to do what 19 did six years ago." The above duta brings forth the follow ng editorial remarks from the Rotaiian Magazinr: ___ "Thet»e ^tatist:cs are Marlling, for doubtless they reflect a simiiar con-dition in other industries. That being so, is it correct to a*sume that inven-tors who eliminate jo'is are to con-- t nutj io he murc p»o taetive than those vvho create jobs? Or is the slack of technological unemployment to be CLEVELAND ACTIVITIES What Would You Do? taken up by nevv job-mak ng industries, such aitDieiieluengines and air conditioning? If not, is society to have a steadily inereasing anny of the |H*rmanently unemployed 'f Or, vvill lagging social science diseover; better waya to distritjute vvork—and leisure time—among the niany foi the benefit of the many?" VVe reprint these remarks just to .-hovv the amazing dexterity vvith vvhich busines.i periodicals d >dge the renwdy for the condition descrHied. Anyone w!th half an eye and half a hrain can see that the trouble lies in the profit system, and that, vvith the abolition of that system and the >ij'bstitution of a co-operative syetem, everyone could be emplo.ved, every-thing could be prowd ina-nagement, of a service reiKiereu. a profrt is not only vel ve t to a nimiV pocket: it is soup to his anxious egu." As if money actually earned by mental or munualv lajior vvould not buy things and sali-fy a |M r^on's inner self far better than inoney gouged out of others! K-pecially when the profit hystem exactly that vvhich prevents most of the people from hr.ving en»ugh nioney to buy vvhat they need. The abolition of the profit system and the suSstituuon uf a colleetive •ystem is the only remedy there is for \v despread poverty and destitution; and the agility vvith vvhich so many pr i|»!e avojd this happy fact ifl udi dening. Crime, war, poverty and imiuorali-ty can *>e traced back to th • profit ■>ystem. Human nature is good vvhen given an opportunit.v to develop i :ghtly^ in.-tead of 1m» ng turned by th s curse of profita. The profit teni sets men against one other vvhen they could just at vvell be brothers working togclher for the same*endi. —The Milvvaukee Leader. Clcvrland, O.—Thanksg ving l)ay, November 28, vvill usher in the an-nual fall con.ert of the Socialist sing-ing society Zarya. Hovvever, this year the 25th anniversary of branch No. 27 JSF, vvill- l»e relebratcd in con-junetion vvith the concert. This added feature should supply color and in-, terest to the affair. The afternoon program vvill in-clude songs by the h >rus Zarya and guest choruse« Voyan and Delavec. The sjMiakers i ost rum w:ll be com-posed of comrade.'* Joseph Jauch, who vvill clucidate on the evolution of branch 27, and John Vehar, pugnac-ious young secretary of our English Seetion. J here is a possibility that the audience may be able to cnjoy the entertaining and witty Josko Oven of Chicago. The evening vvill offer the oppor-tunities of limhering up and further-ing the educUtion of those trusty feet to the rhythmic strain« of a good or- THIS COCK-EYED WORLD BY FILIPIC A newa item on the sports pages last vveek vvas especially significant aincc it jablxad a one-tvvo at a great ballyhoed institution of Amcricanism, and also gave a left upper-cut to tbe "forciigners". Dr. John J. Tigert, president of the Univcrsity of Florida, took time from his tomes to < liscu s s vvith his alumni the greatest p h ase of American higher-education, his football team. Lamenting over the fact that his atudents stood high in scholarship and had good mornls, but vvere nothing to brag about on the gridiron, he blamed the fact on the foreigners. "Our boys are not foreigners, they are Američana," he .-aid. "A vvinning team vvill have foreigners on it — our boys vvill not associate vvith some of them/' I'll adrnit it irked me to have a buneh of peanut-capped frcshmen on the campus snub me because my pa-rents came from some thach-roofed European village. But Tm the last one to go on the limb eulogizing the foreigner and condemning the Ply-mouth-Rocker. I've seen too much of thia sugery praise by immigrant leaders, vvho then turned around and sliced their "rojake" in the back vvith a carving knife. Perhaps I'm too much of a Cankarite, -\vhose "za narodov -blagor' rings in my ears. Any-way Fl! leave the defenW of the immigrant in the hands of those vvho find it important to build froren na-tionalistic banks, dedicate cultural gardens and import Ljubljana arch-bishops. Neither vvill I reflect upon a sys-tem that tolerates a college pre ntost stressed subjeets, accordmg to John Vehai vvere House-to-House Canvassing and Party Discipline. In reference to the latter, we have many examples in our own branehes, vvhen vvork-rs are asked to do something, accept the a^-signment and then fail to carry out their duties. A highlight of the meeting vvas the speech given by Clarenče Senidr, aecretary <>f the American Socialist Party. If you had more nioney than you could use, vvhat would you do vvith it? VVould you use it for building librarie«, hcupitals, homes for the blind, for the crippled, and for the aged? I vvould use it for homes fos the young married couples. and to educate and teach them Socialism until the Coopeiative Commonvv^alth is aehieved and vvill provide homes for them. For if Socialism existed the uged, crippled, in fact ali vvaik-•rs vvould be well taken care of. We vvould stili need -H'hools, hotpitals The first thirg the librarie«, the etc. ' T vvould do -vvould Before elosin«f. I vvant to remind you ali to reserve Noveml»er 2S, as j "our day" nnd attend the concert in ! Full numbers.—Andy Turkman. ♦k« to help out .voung mariied coup-l?s. Take for instance, a young married couple and put them in a vvarni cozy home. and add a healthv rosy cheek?d baby. I»n't fhat the greatest jo.v any young man and vvoman can have on this earth? But take avva.v, for examnl{\ the hex1thy baby and put in iU piac a 'ieklv one. On top of that a vvorn out «ckly hrother and father vvho is out Of vvork, dej ec te d and vvorried. an I prol>ably Jo*?sii't knovv if h"*ll evr be able to get any vvork at ali. \Vhat doea thit speli to vou To me, it speli* "poverty". Is it not reall.v a pity that every a »le bodied man does not have the right to earn his ovvn living? Why vh<»ul«l 95'* of aH. the people have only one fifth of the apple and the remaining 5'ithe other four fifths of it? Don*t you think that that'h unfair? I do! But that*s the capitalist sjrstem, the only system that seems to agree vvith a great many people. Tli state preciscly a true example that actually hapi»ened to me per-sonally. I vvas talking to a fr en I of mine vvho is very religious. She knovvs I'm a strong Socialist and this is her ver-sion of vvhCre the blamc of chaotic conditions lies: "It's the Socialist^ i vvho are responsible for ali this rjt in this vvorld, for the depression and for ev2rything else because they don't believe in (»od. And because of them, vve ali have to suffer for it." Such vvas her opinion, and such are the opinions of ali the very religi-i ous. I am not against any churches and against those vvhp attend them. Let them go if the.v find consolation . and caoer to4 hear things, but let' them not be fooled. (.»od never made any man to be poor, than he made any man to be «'ck. If he planned anything at ali, I'm sur»> he planned plenty for ali. ( Po ve rt y is unnatural. It is man-maie i Uy the capitalist system. The Social- J ists are not the ones vvho are res-pou-ihle for |H>verty. If anything,1 the.v are the ones v. ho are always ! trying to enlighten the people of the 1 fact vvho i* roally responsible. Man himself i* responsible for the ; conditions vve have and ali this rot! of the vvorld. And it is man himself i vvho can better his conditions if he j vvishes, for he has the povver to do ; it vvhen he goes to the polls to vote. t But does h» use t bat "povver"? The ansvvcr is NO. For if he did. he vvould not knovv poverty.~-Suhmittcd by Louiae Bratanic Jurccyk. Milvvaukee, VVis. r^K' 111111"" Searchlicht I lil Itn..... Donald i Lotrich Jllll...........lili We are .dated over the election VVe Socialists should be more con-succeSsev of our conn adcs in Bridge-jcerned vv ith the situation of factional-port. Conn., and Reading, Pa. Svveep- ism in the party than even vvith the ing the entire slate into povver is j belated outeome in Reading and truly remarkable and she as that the Bridgeport. What must be done to voters d'dn't pick out on!y certain j bring our comrades to their senses? vvell knovivn candidates but that they What can vve copy of Bridgeport and -vvung to the eni re &ocial:'>t pro- | Reading to bring our other communi-gram. This js, und'jubtedly, the result j t es into our fold vvith Socialist Ad-of con««:.stent education an I constant ministrations. vvork on the part of our comrades i * The Tree Droops ZARYA'S CONCERT Cleveland, O.—A very interesting concert program is l»eing arranged hy the choral society Zarya. The afternoon program vvill consist- of songs sung by the chorus, quartets, solos and duets. Vojan and Delavec singing societies vvill participate in the affair, vvhich will be held on Thanksgiving Day, Nov. 28 at the SND on St. Clair Ave., at 3 P. M. Tickets, vvhich are selling for 40c, can be obtained from anv /arva member. Branch No. 27 JSh w II also ce-le brate its twenty-fifth anniversary on the same day. They will present a short one act pla.v, "Victim of Ca-pitali*m." There vvill \ye tvvo speaker«, one in Slovene, and one in English. Concluding the performance a dance vvill be held in the upper hali. Music -vvill be furnished by a vvell k no w'of r h e* t r a. Rot« Sumrada. and ansvvers, very destinctlv, the question of hovv long it -vvill be before the Socialist Party grovvs, in size, larg» enough to be a cTntender for political posta. We have always said that the Socialist Party should be stronger and vve vvant to see it be-comc su.-h. But we have also ansvver-ed our cr tics that we didn't n?ed ali the people of a nation to become eti-rolled in the Socialist Party bef >re the political povver couUI be acquircd. These elections prove, again, that a small, energetic nucleus can g've rise to a record vote and a mnjnrity of follovvers. * Bridgeport and Reading have been -ucicKsful 'k* ca use of their tieup vvith the labor un on«. None can dispute that claim. Hovvever, no tieup vvith labor unions vvill do the trick unles« capable men plan, direct and exetute their cducational and organization duties that are so necessary to make !he vvorkers break avva.v from their .raditional past. VVhutt i« equally as important is cons stency and rcgula-ritv. The cducational program must '»e regular in addition to being interesting. And ju«t as the tvvo aforementioned •ilics brought us the glad nevvs Nevv Vork City had disappoint ng result s. If vv I Members of Singing Society Sava and the dramat c division of Branch No. 1 JSF vvill journev to M Ivvaukee Sunday, Nov. 1 i to take part in a anniversary celebration sponsored by the Socialist »Singing Society Na-nrey. Chicagoans vvill go by jrpe-cial bus leaving at about 10.00 A. M. Sunday from the SNPJ Hali. The round trip far e is $2.00. Those vvho vvi-h to go along should report by Friday, Nov. 15. * Our Social Study Club met last Friday night and revievved its sue-cessful meeting of Nov. 1 and au t bori zed the purchasc of one share in the Slovene Labor Center. We al>o planned a memorial meeting for Debs on Nov. 29 at the Slovene Labor ('enter vvhere films of (»ene Debs vvill be shovvn. a playlet given and an out-«ide speaker invited. \Ve have de-«'gnated a l(»c admlss: »n diargc to cover the eypen«<'s. * • Sociali-m everyv%herv lia^ been on | the march again. Successful il 't om have raised the prest g,• of »ur international bunner great ly. VV c htve hopes that they vvill be boo.-tcd fur-ther in the elections :n (Ireat Britain Thursday, Nov. 11 vvhere the l,;i'»or Party goes to bai i./ainst the o lds , . . , , of a ruling partv vvho has used the f vve vvere to be guuled by the Nevv UMm, int(.rnalioni, sllulti.in to sub- ,eader. a very intensive and apiritod opdinate 5t, cltigL.n4 wilh a f,ar of eampaign vvas waged. The best cam-1 p|ecl|n Lal)m. pa,.t ruM(, late-. pnogn^n a long time. Vet, after the Kven (ltspiu, that fcar tho , ;l|)0r Party is bound to advance. NOTE More announcements in Eng- votes vvere couuted and a decline noted the blamc vvas throvvn at every-rtne but the right ones. Factionali.sm, true, is the answer. Bu4 there must -