• ''M-
Bim



mm

KKlpBSfäSte»
iiiisspisälll II
mmfsmsmm
Spominu OTUNA ŽUPANČIČA
SLOVENSKI
PRAVOPIS
Izdala
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
D Z S
LJ UBLJ AN A 1950
Novo izdajo sta priredila
INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK in
ZAVOD ZA KULTUEO SLOVENSKEGA JEZIKA
po prvi izdaji BREZNIK-EAMOVŠ: SLOVENSKI PRAVOPIS 1935
Uredniški odbor F. BamovS, O. Župančič A.Bajec, R. Kolarič, M. Bupei, M. SmaJc, J. Solar
Pri odtiskih je sodeloval tudi J. Moder
Rokopis za tiskarno sta izdelala P. itamovi In N. Jesse
Navodila za uporabo
Slovenski pravopis (okr. SP) obsega pravila in slovar. Splošna slovniška pravila so v uvodu le toliko upoštevana, kolikor zadevajo pravopis, le pregibanje domačih in tujih lastnih imen je obdelano obširneje, ker tega poglavja naše slovnice ne obravnavajo. Domača krajevna imena so iz slovarja popolnoma izločena, ker bi ob zadostnem upoštevanju le-teh slovar še bolj narastel in ker je v načrtu poseben pravopisni slovar domačih krajevnih imen z vsem gradivom.
Slovar obsega v glavnem besedišče sodobne knjižne slovenščine. V njem ni različnih lokalizmov (krajevnih posebnosti) pa tudi ne čisto strokovnih izrazov; vendar smo v tem pogledu vzeli rajši preveč ko premalo. Ce torej kake besede v SP ni, še ni rečeno, da ni dovoljena ali da je slaba. Nje raba pa mora biti upravičena po pomenski potrebi.
V slovarju besede niso razvrščene mehanično po abecedi, marveč smiselno po pomenskih skupinah in sorodstvu izvedbe; če torej kake besede ne dobiš med iztočnicami, jo išči pod iztočnico sorodne besede! Za tako razvrstitev se je uredniški odbor odločil zato, da iz pomenskih skupin lahko vsakdo jasneje razbere pomen različnih obrazil, da lahko pregleda že rabljene izvedenke in si laže išče sveta o njih uporabnosti, kadar ustvarja morebitne nove pomenske odtenke. Te prednosti odtehtajo čas, ki bi ga kdo zamudil z iskanjem besede, če je ne najde med iztočnicami v abecednem redu.
Besede, zlasti tujke, so v slovarju le skopo razložene, ker razlaganje ni naloga SP. Strokovni izrazi so velikokrat zaznamovani samo s kratico stroke. Pač pa so pri splošno rabljenih tujkah navadno dodani slovenski pomeni, da izmed njih lahko izbiramo.
Ce je beseda sprejeta v SP, še ni nič rečeno o njeni jezikovni vrednosti (ali je beseda domača, izposojena, tuja, potrebna, nepotrebna, ljudska, papirnata ipd.). V nekaterih primerih spačenosti ali nepotrebnosti so besede zaznamovane s +, kar pomeni, da za knjižno rabo beseda ni dovoljena, ali pa z *, kar pomeni, da se ji v skrbnem jeziku ogibljimo. Ta bi bil v tem presojanju ostrejši, ta milejši, a življenje jezika gre svojo pot in se za take sodbe ne meni.

Frazeologfjo, pomenske odtenke obrazil in oblik, zlasti pa izvor in pomenski obseg besed naznačuje SP le redko, ker to ni njegova naloga; upošteva ta vprašanja večinoma v zvezi z napačnim pisanjem.
V slovarju so vse besede (razen tujih imen) že tudi v pravopisni obliki poudarjene. Ti poudarki niso sestavni del pravopisne podobe, marveč segajo že v pravorečje, zato jih v pisanju lahko zmeraj opustiš (gl. tudi § 63); tu so zapisani zato, da ni treba povsod posebej zapisovati izgovora. Zaradi tehničnih ovir ii in o in včasih a v zapisih izgovora niso poudarjeni; v domačih besedah je pri a v takih primerih mesto poudarka razvidno že iz pravopisne oblike; v tujih imenih pa velja pravilo: če v zapisu izgovora nima poudarka noben drug sainoglasnik, potem je treba poudariti U ali o, n. pr. [boklin, butger]; v drugih primerih sta u ali o nepoudarjena, n. pr. [kuri, briind]. Poudarki so zapisani v taki poenostavljeni obliki, kakor jih zapisujemo v vsakdanji knjižni rabi, kadar jih uporabljamo; tako sta'pravopisna in pravorečna oblika strnjeni v enotno podobo. (O poudarku gl. tudi § 80).
Z navadnim pokončnim tiskom so natisnjene besede in izrazi, ki sodijo pod polkrepko iztočnico; z ležečim tiskom pa vse razlage od slovniških krajšav do pomenskih objasnitev.
Med izvedenkami iz iste besede stoji samo vejica, kadar so izveKlenke oblikovno in pomensko zelo blizu druga drugi; podpičje pa označuje večjo pomensko ali oblikovno oddaljenost ali pa loči za zgled navedene primere od novih izvedenk.
Enačaj (=) označuje pomensko enakost in stoji med izpeljankami z različnimi obrazili in istim pomenom ali pa med tujim in ustreznim slovenskim izrazom.
Vijuga (~) pomeni, da je treba na sprednjo osnovo dodati pripisano obrazilo ali sestavni del besede.
Dvopičje (:) za besedo pomeni, da sledijo zgledi za uporabo ali pomensko ponazoritev.
V	okroglih oklepajih () so pisane včasih dodatne besede in pojasnila.
V	oglatih oklepajih [] je podan izgovor za celo besedo, posebno pri tujih imenih, drugod (koder je potrebno) le za zlog ali glas. Tuja imena so zapisana le v približnem izgovoru, naslonjenem na naš glasovni sestav, ker jih samo v taki obliki moremo vključiti v Svoj govor; kdor tuji jezik zna, si bo tudi s tem vedel pomagati. Izgovor polglasnika-v obrazilu osnovne-besede ni posebej zazna-
*
movan, kadar ga beseda v pregibnih oblikah izpahuje. Za izreko gl. še §§ 78—81.
Pri pregibnih besednih vrstah so zaznamovane tudi oblike, kolikor imajo posebnosti v pravopisu, pravorečju ali slovnici.
Pri samostalnikih je s črkami m i s (moški, ženski, srednji) zaznamovan spol, rodilniško obrazilo z veza jem (-a, -i, -e ipd.).
Pridevniki so zapisani v nedoločni obliki, tudi taki, ki se dejansko rabijo le v določni obliki (n. pr. hišni, binkoštni itd.). Stopnjevanje je navedeno le tedaj, kadar je v obliki kaj posebnega; isto velja za izpeljane prislove.
Premični poudarki dvojnic so navedeni le z obrazili, in sicer za sr. sp. ednine in včasih tudi za imen. množine v m. in ž. spolu, n. pr.: grenik in grenik grenkd -d 4 -6 ipd.
Glagoli so v osnovni nedoločniški obliki, poleg nje je z veza jem in obrazilom sedanjiška oblika v 1. os.; dodani so tudi deležniki,-velelnik in glagolnik, kadar je pri njih kaj posebnega. Pri zloženih glagolih je za nedoločnikom včasih opomba gl. (nezloieni glagol); to pomeni, da je treba tam iskati oblike in poudarke.
Med dvojnicami (dubletami). bodi oblikovnimi, bodi pravopisnimi, je včasih veznik in, včasih ali; to pomeni, da sta obe obliki enakovredni. Včasih pa je vmes veznik tudi, kar pomeni, da se druga oblika redkeje rabi.
Kratice v slovarju
afr. — afriški
agron. alp. — amer. -anat — angl. -arh. — arheol. astr. —
avg. — avstr. baiesl. belg. -biol. -bot. -
—	agronomija alpinistika
—	ameriški
—	anatomija
—	angleški arhitektura
—	arheologija astronomija avgust
— avstrijski
—	bajeslovje belgijski biologija botanika
fiziol. — fiziologija fon. — fonetika fot. — fotografija franc. — francoski
cerkv. — cerkven č. — čas češ. — češki daj. — dajalnik del — deciliter dec. — december del. — deležnik din — dinar diplom. — diplomacija dol. — določna oblika,
določilo dov. — dovršnik dr. — doktor dv. — dvojina dvozl. — dvozložen edn. — ednina egipt. — egiptovski elektr. — elektrika elektro teh. — elektrotehnika enozl. -- enozložen fil(oz). — filozofija, filozof, filozofski filol. — filologija fiz. — fizika
geogr,
geol.
geom.
germ.
gl. -
glag.
glas.
glav.
gled.
gosp.
gram
grš. -
hrv.
hum.
—	geografija
—	geologija
. — geometrija
—	germanski glej
—	glagol
—	glasba
—	glaven
—	gledališče
—	gospodaretvo , — gramatika
—	grški
—	hrvatski
—	humorističen
1. — ime
imen. — imenovalnik ind. — industrija indoevr. — iiido-
evropski inž. — inženir ipd. — in podobno iron. — ironija ital. — italijanski itd. — in tako dalje izg. — izgovori jan. — januar jun. — junij juž. — južen kaz. — kazalen kem. — kemija kg — kilogram klas. — klasičen knjigovod. — knjigovodstvo kol. količinski kor. — koroški kozm. — kozmetika
kr. — krajeven kr. i. — krajevno ime krat. — kratica 1. — lasten, leto lat. — latinski 1. i. — lastno ime lit. — literatura liturg. — liturgija loč. — ločilen lov. — lovski
m — moškega spola m. — meseca mak. — makedonski manjš. — manjšal-nica
mat. — matematika med. — medicina medm. — medmet mednar. — mednaroden mest. — mestnik meteorol. — meteorologija min(er). — mineralogija
mit. — mitologija mn. — množina množ. — množilen nač. — način nagi. — naglašen nam. — namesto nar. — naroden naravosl. — naravoslovje nasl. — naslonka naspr. — nasprotno nav. - navadno ned. - nedoločen nedol. - - nedoločnik nedov. -- nedovršnik nem. — nemški
nenagl. — nenaglašen nepop. — nepopoln nepoud. — nepoudar-jen
nepr. — nepravi nepreh. — neprehoden neskl. — nesklonljiv nik. — nikalnica nizoz. — nizozemski norv. — norveški nov. — november n. pr. — na primer obl. — oblika odv. — odvisnik,
odvisen ok. — okoli okr. — okrajšano,
okrajšava okult. — okultizem opt. — optika orod. — orodnik os. — oseba, oseben os. i. — osebno ime os. priim. — osebni
priimek os. z. — osebni
zaimek otr. (g.) — otroški
(govor) ozir. — oziralen perz. — perzijski pis. — pisatelj poet. — poetika polit. — politika portug. — portugalski pos. — posebno poud. — poudarjen povr. — povraten pr. — pravo pred. — prednji predi. — predlog predm. — predmet predp. — predpona preds. — predsednik preh. — prehoden
pren(es). —preneseno pres. — presežnik prid. — pridevnik prih. — prihodnjiik priim. — priimek prim. — primernik prip. — pripona prisl. — prislov pritrd. — pritrdilnica,
pritrdilen prot. — protiven psihol. — psihologija rasti. — rastlinstvo rep. — republika revol. — revolucija rim. — rimski rod. — rodilnik rodb. — rodbinski rud. — rudarstvo rus. — ruski S — srednjega spola sam (ost). — samostalnik samogl. — samoglasnik sed. — sedanjik sept. — september sev. — severen sk. — skupen sk. i. — skupno ime sklad. — skladatelj si. — sledeč slov. — slovenski slovan. — slovanski slovn. — slovnica soc. — sociologija sogl. — soglasnik sovj. — sovjetski sp. — spol spi. — splošen srb. — srbski st. — stavek stegipt. — staroegip-
tovski stenogr. — stenografija
stgerm. — staro-
germanski stgrš. — starogrški strim. — starorimski stol. — stoletje str. — stran sv. — svet (-a -o) svoj. — svojilen šp. — šport špan. — španski štev. — števnik,
število švic. — švicarski teh(n). — tehnika teol. — teologija tisk. - - tiskarstvo t. j. — to je tož. — tožilnik trg. — trgovinstvo tur. — turški um (etn). — umetnost vel. — velelnik,
velelen vez. — veznik voj. — vojska vpr(aš). — vprašalnica, vprašalen vrst. — vrstilen z. — zaimek zač. — začetek zaničlj. — zaničljiv zemlj. — zemljepis zgod. — zgodovina (r) zool. — zoologija zv. — zvalnik ž — žensikega spola žel. — želelen
nedovoljeno za knjižni jezik * pogojno dovoljeno
za knjižni jezik ~ ponovitev besedne
osnove pred : = pomenska enakost
PRAVILA
O rabi velikih in malih črk
Samo vélike črke uporabljamo v slovesno natisnjenih napisih, lepakih, oglasih, naslovih in spomenikih. Z roko pa pišemo dandanes samp velike črke le v kraticah, ki z začetnimi črkami zaznamujejp ime ali naslov: FLRJ, LB8, MLO, LŠM, KLO, AFl ipd. Drugače ral>imo velike črke le posamič kot začetnice.
Z véliko začetnico se pišejo: 1. prve besede v stavku, 2. lastna imena, oseb, živali in stvari, 3. izrazi spoštovanja.
I. Prve besede v stavku
Prve besede v novem stavku za piko, vprašajem, klicajem in dvopičjem v premem govoru pišemo z veliko začetnico.
Pri navajanju del s celotnim naslovom so nam s piko ločene enote okrajšani samostojni stavki in jih začenjamo z veliko črko: Slovenska slovnica. Sestavil uredniški odbor. Odobrilo Ministrstvo za prosveto LRS. Založila Državna založba Slovenije. V Ljubljani 1947.
Pomni. Za vrstilnimi števniki, pisanimi s številkami in piko, pišemo v naslovih in v začetku stavka z malo začetnico: 4. Šolska naloga, 5. ilen ustave, 3. pregledana izdaja. Za številkami ali črkami, ki prislovno {prvii, drugič, tretjič itd.) zaznamujejo točke v razvrstitvi, pišemo z malo, kadar so to le deli stavka pri naštevanju (n. pr. naštevanje v § 2), z véliko začetnico pa, če zaradi preglednosti postavljamo ta znamenja pred naslove (n. pr. v čitankah) ali pred samostojne odstavke (gl. začetke v l§ 5 do 14).
Kadar vprašaj ali klicaj stojita v stavku namesto vejice, nadaljujemo za njima z malo črko: Kaj? da bi mene kdo takole žalil! — Lej! tàrej je bledô njih cvétje vélo. Al' jézero, ki na njegà pokrdjini stojiš, ni, Črtomir! podôba tvôja?
Za dvopičjem pišemo z veliko začetnico le navedene celotne stavke: Vzdihoval sem v teh žalostnih dneh in neki gospod mi je rekel: „Manj besed, gospodje, in več dela!" (Cankar) Ce je premi govor pretrgan sredi stavka, nadaljujemo z malo začetnico: „Saj veš," začne Smrekar, „da te nisem Se nikdar napak učil." (Jurčič)
1
2
3
IL Lastna imena
Lastna imena nam zazntimujejo določene posamezne osebe, živali, kraje ali stvari: Joie, Anton, Franc, Marija, Prešeren, Tito, Županlil — Šareč, Luca, Volkun, Mardga — Litostroj, Ljubljana, Triglav, Sava, Slovenija, Jugoslavija, Mesec, Zemlja, Sonce, Venera (planeti) — Partizan (društvo). Galeb (ladja).
Imena, ki ne zaznamujejo posameznih oseb, živali ali stvari, ampak njih vrsto, so občna imena in se pišejo z malo začetnico: delavec, pesnik, kmet, koval, lončar — konj, s^rec, volk, dimka, iada, belka — časopis, vestnik, obzornik, novice, glasnik, zvon, mladika, klasje, mesto, gora, list, druitvo, zveza itd. Ce eo lastna imena vzeta iz občnih imen za poznamenovanje posameznih določenih oseb, živali, krajev ali stvari, jih pišemo z veliko začetnico: Dimka, Čada, Murček, Volk. Zato tudi pomensko ločimo: Prebiram novice in Prebiram Novice, kjer imam v prvem primeru v mislih novice v kakem listu, v drugem primeru pa list z imenom Novice.
1. Osebna imena
a)	Osebe imajo danes navadno po dve imeni: osebno in rodbinsko, ime in priimek. Obe sta pravi lastni imeni in se pišeta z veliko začetnico: Franci Prešeren, Ivan Cankar, Oton Županiii, Blai Kocen, Slavko Osterc itd.
b)	Včasih si kdo nadene izmišljeno ime (psevdonim): Tito, Spčrans, Ddmen, Zamejski, Gorazd, Koseski, Planinski, Podlimbarski, Aleksandrov, Pavle Sedmdk, Priiihov Voranc itd. Tudi taka imena so prava lastna imena in jih pišemo z veliko začetnico.
c)	Osebnim imenom dodajamo včasih prilastke; kot stalni pridevek so sestavni del lastnega imena in se pišejo z veliko začetnico: Dušan Silni, Filip Makedonski, Aleksander Veliki, Ivan Grozni, Ljudevit Posavski, Ludovik Sveti, Friderik Bdečebradec, Friderik s Praznim žepom itd. Prilastki, ki jih imajo imena po krajih ali drugih značilnostih, se pišejo z veliko črko, n. pr. Janez Evangelist, Janez Krstnik, Janez ZlatoAsti, Janez Nepomuk, Janez od Križa, Janez Sveto-kriški itd.; Frančišek SaUški, Franc Ksavir itd. Sem spadajo tudi plemiški prilastki: dr. Janez Bleiweis pl. Trsteniški, Luiin Andrej vitez Bavnoddlski, Globoinik Anton pl. Sorodolski.
Z malo začetnico pa pišemo take prilastke, ki niso lastna imena, marveč le označitev poklica, časti, svetosti ipd.: doktor (dr.), profesor (prof.), magister (mg.), inženir (inž.), arhitekt (arh.), plemeniti (pl.), oče (o.), piter (p.), sveti (sv.), gospd (ga.), gospod (g.), tovariš, tovarišica
5
6
7
(tov.) itd.; dr. Francè Freieren, prof. Ivan Prijatelj, arh. Josip Plečnik, o. Stanislav Škrabec, p. Hipolit, sv. Pavel, ga. Curie Iküri], tov. Kajûh. Tako pišemo tudi razločevalne dodatke, kakor mlajši (ml.), starejèi (st.) ali s tujko jûnior (jun.), sénior (sen.): Plinij st., Plinij ml., Dumas oče, Dumas sin.
č) Pri imenih za veroslovna in poosebljena bitja moramo 8 ločiti prava lastna imena posameznih bitij, kakor: Jupiter, Vénéra, Héfajsl, Hêra, M erkür. Mars, Apölon, Minêrva, Dônar, Vesna, Perun, Svélovit, Živa, Buda, Alah, Jàhve, Bog, Beseda, Duh itd., od občnih imen, ki zaznamujejo le vrsto bitij: bog, duh, bogovi, polbogovi, duhovi, vile, heroji, rojenice, sojenice, vedomec, povodni mož, morska deklica, deseti bral, desetniea itd. Pri poosebitvi postanejo občna imena stvari prava osebna imena: oče Hrast, mati Bukev, zlatolaska Breza; Poezija, Sreča, Delo, Dobrota, Resnica, Slehernik, Smrt, Mdmon, Luč, Mleko, Kruh, Zastonj ipd.
d)	Prava lastna imena so tudi tista, ki označujejo osebe po 9 narodnosti, državljanstvu ali kraju; zato jih pišemo z veliko začetnico: Slovenec, Slovenka, Slovenci; Rus, Rusinja, Rusi; Jugoslovan, Jugoslovanka, Jugoslovani; Primorci, Goričdnke, Triaian; Koroèice, Ziljdni, Podjunec itd. Z malo pa pišemo občna imena: hribovci, meičanke, vaščdn, dolinci, planinec, gorjdnci itd.
e)	Za pisavo začetnice v tujih osebnih imenih veljajo ista 10 praivila kakor za domača imena: Homêr, Söfoklej, Evripides, Ojdip, Horde, Julij Cézar, William Shakespeare, Lev Tolstoj, Maksim Gorki, Vladislav Reymont, Jean Jacques Rousseau, Ada Negri, Johann Wolfgang Goethe, Röntgen, Ohm, Volta, Dvofdk, Giuseppe Verdi, Adam Mickiewicz itd.
f)	Imena, ki pomenijo pripadnike raznih gibanj, nazorov, n listov, društev, strank, oseb, redov itd., so občna imena in jih pišemo z malo začetnico: ilirec, romdntik, siaroslovénec, reallst, liberdlec, materiallsl, naturalist, demokràt, komunist, socialist, muslimdn, kristjdn, zvônovec, vdjevec, čbšličar, ndrodovec, jûtrovec, triglavàn, zarjàn, daničar, marksist, héglovec, kdntovec, hitlerjdnec, luterdnec, jezuit, fran-čiikdn, benediktinec, usnMjenka, metélkovec, mdhničevec, cankarjdnec itd.
g)	V naslovih uporabljamo redno občna imena in jih pišemo 12 z malo začetnico: mariai, general, komisar, minister, nadzornik, predsednik, rektor, sekretdr, tajnik, ravnatelj, poslanec, tovarii, tovariiica, gospod, gospd itd. To velja tudi za tuje in zgodovinske naslove in časti: faraon, mikado, cesar, car, carica, kralj, papež, sultan, iah itd. Gl. tudi § 24.
h)	Kadar osebno ime zaznamuje predmet in ne več določene 13 osebe, postane občno ime in se piše z malo začetnico: Volta — volt,
Ampère — amper, Röntgen — rénlgen (aparat), Ford — fard (vrsta avtomobila), Ohm — ohm; Furldnka — furldnka (vrsta sekiric), Tol-minec — lolminec (vrsta noža), liter vipavca, hdložana, bizéljca, bordôjca, šampdnjca, jûrèek (goba), mdriborèan (vlak).
14	i) Svojilne pridevnike od osebnih lastnih imen na -ov -ova -ovo (-ev -eva -eva) ali -in -ina -ino piäemo z veliko začetnico: Yôd-nikov. Čopov, Župančičeva sedemdesetletnica, Breznikova slovnica, Skrab-lev pravopis; Titova Jugoslavija, Sedmdkov roman, Gorazdove pesmi, Spéransova knjiga; Jupitrove strele, Merkûrjevo znamenje, Mdrtovo polje, Minêrvino svetišče, Marijina podoba, Jêriéin nastop, Néiikina igra, Julijina podoba; Mdmonov krohoi, Primôréeva žilavost, Ticiačanova iznajdljivost, Koroiieva dobrodušnost, Ziljankina narodna noša; Lutrov nauk, Heglova filozofija, Masarykovi učenci, Shakespearove tragedije. .
Sem gredo tudi sajnostalniško rabljeni pridevniki in iz njih narejene izvedenke, ki pomenijo godove in praznike, n. pr, Jurjevo, Gregorjevo, Martinovo, Bukovo itd.
Pri sestavljenih osebnih imenih se izogibamo pridevnikom in si pomagamo z rodilnikom: življenje Janeza Trdina, novi roman Juša Kozaka, predavanja Ivana Prijatelja.
Iz osebnili imen, ki so že sama na sebi pridevniki, ne moremo delati novih pridevniških oblik; to velja predvsem za imena v §§ 6 in 7. V teh primerih uporabljamo rodilnik: pesmi Koseskega, roman Podlimbarskega, vlada Ivana Groznega, vojne Filipa Makedonskega, pridige Janeza Svetokriàkega, izbor Svetokriškega itd. Prav tako uporabi jeimo le rodilnik, kadar stavimo pred ime še naslov: govor maršala Tita, Poezije doktorja Prešerna, predavanja profesorja Prijatelja, razprave očeta Skrabca.
Pri tujih osebnih imenih na -ov in -ev: Aleksandrov, Čehov., Turgenjev, Gončarov itd. uporabljamo rodilnik kakor Rusi, od koder je teh imen največ: pesmi Aleksandrova, novele Cehova, spisi Turgenjeva, dela Gončarova itd. Gl. tudi §§ 27, 7 in 30 č.
Pridevniki osebnih imen, ki niso svojilni, se pišejo z malo začetnico: cdnkarski, cankarjdnski, mdhničevski, héglovski, kdrUqvski, shakespearski, voùairski, lutrski ali làtrovski, jüpitrski, sdlomonski, drakônski, marksističen, ziljdnski itd. Gl. § 11.
2. Krajevna imena
15	a) Krajevna lastna imena zaznamujejo določene posamezne kraje, vode, gore, pokrajine, celine, zvezde, svetovja in jih pišemo z veliko začetnico: Vrba, Laško, Celje, Savinja, Drava, Jadran, Triglav, Pohorje, Slovenija, Koroško, Jugoslavija, Evropa, Danica, Zemlja, Sonce,
Gostosevci itd. Imena, ki zaznamujejo le vrsto kraja, so občna krajevna imena in jih pišemo z malo začetnico: vas, trg, mesto, potok, reka, voda, jezero, log, dolina, gora, planina, hrib, morje, vrh, dol, ravan itd. Ce dobi kraj ime iz takega občnega imena, postane to ime lastno ime in se piše z veliko začetnico: Potok, Planina, Dol, Dolina, Gora, Hrib, Log, Gorica, Polje, Selo itd.
b)	Kadar je krajevno lastno ime sestavljeno, pišemo začetno 16 besedo z veliko, če je sestavni del naslova, druge pa pišemo z veliko,
če so lastna, z malo črko, če so občna imena ali določilni prilastki; to velja zlasti za uradne naslove držav: Federativna ljudska republika Jugoslavija, Ljudska republika Slovenija, Zveza svetov socialialiinih republik, Zdruiene države Amerike ipd.
Ce stoji občno ime kot prilastek pred krajevnim lastnim imenom, se piše z malo, lastno ime pa z veliko: mesto Ptuj, kopaliiie Bled, otok Krk, polotok Istra, pristanišče Trsi, najvišji vrh Triglav, gora Krim, reka Mura, potok Črna, zahodna Evropa, severna Nemčija.
c)	Kadar je krajevno ime sestavljeno iz določilriega pridevnika 17 in občnega krajevnega imena, tedaj pišemo pridevnik z veliko, samostalnik pa z malo začetnico: Kranjska gora. Višnja gora. Šmarna gora, Senturška gora. Sveta gora, Žalostna gora, Kamna gorica, Sinja gorica, Notranje gorice. Slovenske gorice, Bela cerkev, Nova cerkev, Stara cerkev, Zilato polje, Babno polje, Velo polje. Pusto polje. Loški potok. Volčji potok, Krvavi potok, Beli potok, Težka voda, Gornji grad. Stari grad, Mali grad, Doienja vas. Srednja vas, Zdenska vas, Bddohova vas, Stepanja vas, Sinča ves, Dobrla ves. Bela peč, Mirna peč, Vranja peč, Novo mesto. Stari trg, Naddnje selo. Staro selo, Opdtje selo, OeUna ravan, Martinj vrh. Črni vrh, Mrzli vrh. Sinji vrh, Zidani most, Ravni dol, Hudi iog, Zali log. Mrzla draga. Suhi plaz, Črna prst itd.
Sem štejemo tudi imena ulic, cest, jezer, planot, morij, dolin, planin in ledin: Gosposka ulica, Gosposvetska cesta, Tržaška cesta. Dravsko polje. Mursko polje, Ziljska dolina. Poljanska dolina. Kanalska dolina. Tržaški zaliv. Reški zaliv. Postojnska jama. Cerkniško jezero. Jadransko morje, Kamniške planine. Balkanski polotok itd.
Tako pišemo tudi zemljepisna imena zunaj naše domovine, kadar jih slovenimo: Zlati rog, Železna vrata (pri Ršavi), Skalne gore (vzhodna vrsta Kordiljer), Sinje gore (v Avstraliji), Zeleni rt. Rdeče morje. Vzhodno morje. Belo morje. Ledeno morje, Bodensko jezero, Michigansko jezero. Veliki ocean. Indijski ocean. Daljni vzhod, Sudetsko gorstvo, Češko sredogorje. Francosko sredogorje, Hanaško višavje, Erdeljsko višavje. Apeninski polotok; Veliki voz, Rimska cesta (ozvezdji) itd.
18	č) Ce so imena sestavljena iz treh ali več besed, se pišejo lastna imena z veliko, občna imena pa z malo črko: Dunajsko Novo mesto. Bohinjska Srednja vas. Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Dinarski obmorski Kras, Juine apneniike Alpe, Severno Ledeno morje (Ledeno morje je lastno ime). Rtič dobre nade ipd.
Pomni. Tujih lastnih imen navadno ne slovenimo, marveč jih pišemo v tujih oblikah: Sierra Nevada (slov. Snežno pogorje), Rio Grande (slov. Velika reka), Buenos Aires (slov. Dobre sape). Gl. § 29.
19	d) Ce je krajevno ime sestavljeno iz določilnega pridevnika in takega samostalnika, ki je ali se čuti kot lastno ime, se pišeta pridevnik in samostalnik z veliko začetnico: Bohinjska Bistrica, Ilirska Bistrica, Slovénska Bistrica, Kdmniška Bistrica, Kor&ška BHa, Škofja Làka, Stara L6ka, Némika Lôka, Bdnja Lôka, Némàki Gradec, Slovénj Gradec, Polhov Gradec, Mûrska Sôbota, Rimske Toplice, 2elêzna Kapla, Nova Štifta, Stara Vrhnika, DoUnjl Logatec, Dolénji Ldzi, Gorenja Dobrdva, Gorenja Topla réber, Dôlnji Suhadàl, Dôlnja Léndava, Gârnje Otdve, Spôdnji Brnik, Spôdnji Šentjakobski dol, Spôdnje Koséze, Zgôrnji Kdielj, Zgôrnja Nova vds, Srédnji Lipovec, Srédnje Bitnje, Srédnji Globodàl, Mdla Ligôjna, Mdla Nédelja, Vélike Bloke, Vélike Laiie ipd.
Tako pišemo tudi imena tujih krajev, kolikor imajo slovensko obliko: Spodnja Avstrija, Mala Azija, Zahodna Azija, Prednja Indija, Velika Britanija, Visoke Tatre, Visoke Ture, Mali Karpati, Beli Gozdni Karpati, Triaiki Kras, Dinarski Kras, Osrednje Alpe, Avstralske Alpe, Moravska Ostrava, Poljska Ostrava, Nova Fundlandija, Nova Zelandija, Severna Amerika, Juina Amerika, Južna Afrika itd.
20	e) V krajevnih imenih po svetnikih je pridevnik sveti sestavni del lastnega imena in se piše z veliko začetnico; ohranjen je v dveh oblikah: v domači sveti, sveta (okrajšano Sv.) ali v tuji ient (okrajšano St.); uporabljati ju je treba tako, kakor ju ljudstvo govori: St. Vid je nad Ljubljano, pri Stični itd.. Sv. Vid nad Cerknico; Sv. Bolfenk v Halozah, Sv. Danijel, Sv. Mohor, Sv. Jakob, Sv. Peter, Sv. Marjeta niie Ptuja itd.; St. 11 j, St. Jernej, St. Janž.
Pridevek Sent se je včasih strnil z imenom in ga ne ločimo od njega: Štanjel, Steverjan, Standrež, Šenčur, Senklavi, Šempeter, Šmarna gora, Smôhor, Smarca, Smarjeta, Sempas, Sembid, Smdrtin itd.
21	f) Pridevniki iz krajevnih lastnih imen se pišejo z malo začetnico: ljubljanski, mariborski, jugoslovanski, slovenski, blejski, triglavski, bohinjski, pohorski, prekmurski, savinjski, dravski, murski itd.
V sestavljenih krajevnih imenih se pridevnik in samostalnik strneta veno besedo: ikofjelôiki, starolôiki, kranjskogorski, slovensko-goriàki, zgomjeavstrijski, velikobritdnski, novozelandski, imarnogôrski,
belopiiki, črnovfški, loikopotčiki, dobrlovHki, gornjegrditki, ientviiki, ientjernejski, sveioldvreniki, svetodukki. Mnoga sestavljena imena imajo pridevnik ali samo iz pridevnika ali samo iz samostalnika: viinjdnski, bisiriiki, loški, sdboiki (Murska Sobota), nedeljski itd.
3. Stvarna imena
a)	Stvarna lastna imena so naslovi listov, knjig, dru- 88 štev, podjetij itd. Pišemo jih z veliko začetnico, pri sestavljenih imenih prvo besedo z veliko, naslednje pa le, če so lastna imena: Novice, Klasje, Zvon, Mladina, Folet, Ljudska pravica, Sloeenski poročevalec, Dvlaonka enotnost. Časopis za slovenski jezik, knjiievnost in zgodovino; Satnogocori, Hlapci, Sosedov sin, Deseti brat. Čez plan. Slo ugank, A a klancu. Bela krizantema. Borba na tujih tleh, Od Kotel j do Belih vod, Letopis Akademije znanosti in umetnosti. Slovenski biografski leksikon; Muzejsko društvo. Slavistično društvo. Ljudska mladina Slovenije, Druitvo slovenskih književnikov. Narodna galerija; Litostroj, Gostinstvo, Gradiš, Slovenski knjiini zavod. Državna založba Slovenije itd.
Fumni. Pri nekaterih sestavljenih imenih je v rabi pisava z veliko črko v obeh sestavnih delih: Kranjska Čbelica, Slovenska Matica in Matica Slovenska, Ljubljanski Zvon, Slovenski Narod.
b)	Imena za urade, uprave, čase, dneve, mesece, letne čase itdL 23 so nam občna imena, kadar splošno govorimo o njih: ministrstvo, zadruga, sindikat, narodna skupiiina, vlada, krajevni ljudski odbor, brigada, univerza, fakulteta, visoka šola, ponedeljek, sobota, januar, maj, avgUst, pomlad, zima, pust, post, tepeini dan, sredozimci, binkošti, cvetna nedelja, božič, sv. večer, svečnica, velika noč, sv. trije kralji, šmdren (veliki, mah, postni itd.;, dan dela, dan zmage itd. Ce rabimo katero takih imea kot določeni naslov, postane lastno ime in ga pišemo
z veliko, n. pr.: Ministrstvo za prosveto v Ljubljani, Rektorat univerze v Ljubljani, Zvezna skupščina v Beogradu, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Krajevni ljudski odbor v Zagorju itd.
Prav tako štejemo med občna imena izraze, s katerimi označujemo dogodke, stvaritve, dela, gibanja itd.: narodnoosvobodilna vojska, francoska revolucija, oktobrska revolucija, sedemletna vojska, pariški mir, potsdamski dogovor, moskovska konferenca, opera, roman, ep, sonet, balada, evangelij, sv. pismo, čitanka, slovnica, slovenstvo, parit-zanstvo, luteranstvo, leninizem, marksizem itd. Ce postane taka beseda naslov določene knjige, je lastno ime in se piše z veliko začetnico: Japljevo Sv. pismo, Breznikova Slovenska slovnica; Aškerčeve Balade in romance je nekaj drugega kakor Aškerčeve balade in romance; slovenski pravopis je uzakonjen v Slovenskem pravopisu.
Slovenski pravopi«	17	2
IIL Spoštovanje
24	V znamenje spoštovanja se pišejo z veliko začetnico:
1.	osebni in svojilni zaimki v pismih: Vi, Vas, Vam, Ti, Tebe, Te, Vai, Tvoj; toda: zdie, ndle, pôle, prédte itd.;
2.	občna imena, kadar se nanašajo na določenega dostojanstvenika ali ustanovo, pa ime izpustimo ali ga okrajšamo: množice so navdušeno pozdravljale Maršala (namesto: maršala Tita). Ves narod je razumel pomen Fronte (namesto: Osvobodilne fronte). Pozdravljam Vašo Ekscelenco (naslov za poslanike tujih držav).
O domačih lastnih imenih
25	Domača lastna imena pogosto nimajo knjižne oblike, marveč se v izgovoru, pisavi in rabi ravnajo po krajevnem narečju. Zato imamo za isto osnovo včasih več oblik: Poljdne — Pôljane, Ràdeie (pri Zidanem mostu) — Ràteie (pri Kranjski gori) — Retéèe (pri Skofji Loki), Séjanci (pri Ormožu) — Sévnica (ob Savi), Prévc — Préac — Preiec, Mišja — Misel, Premfl — Premrii — Premrdv itd. Pri pregibanju in rabi lastnih imen moramo upoštevati krajevno ljudsko osnovo (Mišja, rod. Mišja, Premruja itd.).
A. Domača krajevna imena so moškega, ženskega ali srednjega spola v ednini ali množini: Blèd, Bohinj, Mdribor, Bddgona, Bukovica, Làkev, Cêlje, P61 je, Ldško, Krško, Sélo, Brdo; Zelézniki, Beltinci, Kôtlje, Brdslovče, Domždle, Séla, Brda, Sélca. Marsikdaj pisava krajevnih imen še ni ustaljena in določena; tako bi morali pisati Drdmlja (pri Celju), iz Drami je, v Drami jo, v Drami ji (ne: Drami je Dramelj) ipd.
Pri pisavi in rabi krajevnih imen moramo paziti:
t. ali je množinsko ali edninsko, zlasti pri imenih na -e:
a)	Brčžiee, iz Brčžic, v Bréžicah; Bégunje, iz Bégunj, v Bégunjah; Poljdne, iz Poljdn, v Poljdnah (nad Skofjo Loko); Pôljane, s Pôljan, na Pôljanah (pri St. Vidu); Domždle, iz Domždl, v Domidlah; Ldšle, iz Ldšč, v Ldščah; Ruše, iz Ruš, v Rušah; Borôvlje, iz Bor&velj, v Bor&v-Ijah; Cerkljè, iz Cerkèlj ali iz Cerkljdn, v Cerkljàh; Gorje, iz Gôrij ali iz Oorjdn, v Gorjah;
b)	Zagôrje, iz Zagôrja, v Zagôrju (ob Savi); Cêlje, iz Cêlja, v Cêlju Dobrêpolje, v Dobrépolju, iz Dobrépclja; Gradišče, z Gradišča, na Gra dtšču; Smdrje, iz Šmdrja, v Šmdrju; Mozirje, iz Mozirja, v Mozirju D&vje, z Dôvjega, na Dôvjem; Kôzje, iz Kôzjega, v Kàzjem; Grosûplje z Grosupljega, na Grosûpljem; Zelimlje, iz Želimljega, v Želimljem Trébnje, iz Trébnjega, v Trêbnjem; Orlje (pri Ljubljani), e Orljega, na Orljem (ne: no Orljah);
2.	ali se sklanja kot samostalnik ali kot pridevnik: a) Bitnje, iz Bitnja, v Bitnju; Trnje, iz Trnja, v Trnju; Préserje, iz Préterja, v Préserju; Smdrtin, iz Smàrtina, v Smdrtinu, ne: Smärtno, iz Smârtnega, v Smdrtnem; b) Krifco, iz Krškega, v Krškem; hiško, iz Ldškega, v Ldškem; Trebêlno, s Trebélnega, na Trebélnem; Tmàvo, iz Tmôvega, v Trn&oem; Ndklo, iz Ndklega, v Ndklem;
3.	ali je moškega, ženskega ali srednjega spola, zlasti pri množinskih imenih: Sélca [-uc-j, Sélc, v Sélcih (ne: Sélce, v Sélcah); Séla, iz Sél, v Sélih (ne: v Sélah); Novdki, iz J^ovdkav, v Novdke, v Novdkih; Cdjnarji (ne: Cajnarje), od -jev, k -jem, pri -jih ipd.;
4.	da imajo vzhodnoslovenska in belokranjska množinska imena na -ci rodilnik na -ec, ne na -cev: Béltinci, iz Béltinec, v Béltincih; Brdtonci, iz Brdtonec, v Brdtoncih; Ivdnjkovci, iz Ivdnjkovec, v Ivdnj-kovclh; Bojdnci, iz Bojdnec, v Bojdncih; Vučak&vci, iz Vuiakovec itd.;
5.	s katerim predlogom se vežejo na vprašanja kje? kam? in od kod? n. pr. v Ptuju, v Ptuj, iz Ptûja; v Sôhoti, v Sôboto, iz Sôbote; v Cêlju, v Célje, iz Cêlja; v Buieiôvcih, v Buleiôvce, iz Buêeéôvec; na Vrhniki, na Vrhniko, z Vrhnike; na Jesenicah, na Jesenice, z Jesenic; na Blédu, na Blèd, z Bléda; pri Sv. Lènartu, k Sv. Lénartu, od Sv. Lénarta; pri Sv. Bdrbari, k Sv. Bdrbari, od Sv. Bdrbare (v Halozah), toda pred Šent zmeraj v in iz: v St. Vtdu, v St. Vid, iz Št. Vida; pri, k in od se uporabljajo tedaj, kadar imamo v mislih osebe, ne kraja; zato govori ljudstvo tudi: pri HrUškarjih, k Hriiškarjem, od Hruškarjev; pri Cdj-narjih, k Cdjnarjem, od Cdjnarjev (Sv. Vid n. Cerknico). Kdaj se uporabljata v in iz, kdaj no in z, je treba vedeti za vsak kraj posebej. Pri imenih držav in pokrajin uporabljamo v in iz, če so ž. sp.: v Sloveniji, v Srbijo, iz Češke, iz Poljske itd.; pred imeni sr. sp. na -sko pa na in s (z): na Slovenskem, na Koroško, s Češkega, z Ruskega itd.
B^ Osebna imena rabimo večinoma samo v ednini, za moški in 27 ženski spol, le redko (zaničljivo) tudi v srednjem spolu. Pregib-Ijemo jih po zgledu občnih imen; v imenovalniku srečujemo obrazila, ki so za občna imena nenavadna, zato pomni:
1. moška imena in priimke na -a pregibi jemo navadno po moški sklanjatvi, dovoljena pa so tudi obrazila ženskih samostalnikov na -o; svojilni pridevnik pa delamo samo z moškim obrazilom -ov ali -ev: Miha, Miha (ali Mihe), Mihu (ali Mihi), Mihov -a -o; Luka -a (-e), Lûkov; Jdka -a (-e), Jdkov; J6ia -a (-e), Jôiev; Détela -a (-e), Bételov; Trdina -o (-e), Trdinov; Andréjka -a (-e), Andréjkov; Brdlina -a (-e), Brdtinov; Legiša -a (-e), Legišev; Gôlja -a (-e), Gôljev; Mišja -a (-e), Mitjev; Gôdina -a (-e), -ov;
27 2. moška imena in priimki na -e se večinoma sklanjajo po zgledu oie očeta: J die J6ieta Jöietov -a -o. Töne -ta Tönetov -a -o, Franci -ita Francitov -a -o; Crnš -ita Črnštov -o -o; Belš -Ha Belitm), Petri -ita Petritov, Jakii -ita Jakšitov, Čudi -Ha Cuditov, KompAr^ -ta Kompiretov; za imena iz tujih jezikov gl. § 34, b: Kitte, Kitteja, pri večzložnih Jinšterle -la Jiniterlov, Kimperle -la KimperUyo ipd.
3. osebna imena in priimki na -o moškega spola se pregibljejo kakor samostalniki m. sp. brez obrazila: Mirko Mirka Mirkov -a -o. Marko -ka Markov -a -o, Tito -ta Titov -a -o, Jenko -ka Jenkov -a -o, Borko -ka Borkov -a -o. Cvetko -ka Cvetkov -a -o, Murko -ka Murkov -a Jeiinko -ka Jesinkov -a -o itd., ne pa Mirkota -otov itd.
i. moška imena na -i in -u (iz -I ali -el) v imenovalniku se pregibljejo z moškimi obrazili in veznim -J-: Edi Edija Edijev -a -o. Rudi -ija Rudijev -a -o, Šorli -ija Sorlijev -a -o, Tdnkli -»jo T6nkli]ev -a -o, Hiti -ija Hitijev -a -o, Mdli -ija Mdlijev -a -o. Miniti -ija MinHijev -a -o, K6»i -tja Kösijev -a -o, Sdvli -ija Sdvlijev -a -o; Premrii Premrüja Premrüjev -a -o, Stegü Stegüja Slegüjev, Smrdii Stnrdüja Smrdüjev itd.
5. imena s polglasnikom v obrazilu se pregibljejo kakor občna imena: Lukec Lukca lAkčev -a -o, Škrdbec Skrdbca Skrdbčev -a -o, Livec Livca Livčev -a -o, Leskovec -vca Liskovčev -a -o, J6iek Jöika Jöikov -a -o, Frdnček -čka Frdnčkov -a -o; Funtek Funtka Füntkov -a -o, Biiek -žka Biikov -a -o, Gdbriček -ščka Gdbričkov -a -o, Sldmiek Slötnxka Sldmškov -a -o; Francik -ckä Francköv -a -o; Frdncelj Frdnclja Frdnc-Ijev -a -o, Vincelj -clja Vincljev -a -o, Jdpelj Jdplja Jdpljev -a -o, Bricelj -clja Bricljev -a -o, Strškelj -kija Strikljev -a -o, Prigelj -gl]a Prigljev -a -o, Krdgelj -glja Krdgljev -a -o; Gruden -dna GrMnov -a -o. Ličen -čna LUnov -a -o ipd.; Köder -dra Ködrov -a -o, Viher -hra Vihrov -a -o; o imenih na -er gl. tudi § 36, b.
Pri nekaterih imenih na -elj se je udomačila tudi daljša oblika na -eljna: Frdnceljna, Vinceljna ipd. Ge soglasniška skupina zahteva, se polglasnik ne izpahuje: Pavlek Pavleka Pavlekov, Grmek Grmeka Grmekov ipd. Za samoglasniškim -r- ne pišemo polglasnika: Gabre -a Gabrčev, Möikrc -a M0ikrčev -a -o itd. Narečnih posebnosti v teh obrazilih knjižni jezik ne upošteva, zato ne pišemo Slomieka, Frdn-čeka, Tüneka.
"h. Domača imena na -ic -ik -in (namesto -ec -ek -en s polglasnikom) pišemo in govorimo v knjižnem jeziku v odvisnih sklonih in izvedenkah z -ic: Dimic -ica Dimičev, Verbic -ica Verbičev, Vidic -ica Vidičev, Knific -ica Knifičev -a -o, Modic -ica Modičev, Gerbic -ica Gerbičev, Krivic -ica Krivičev, Sköfic -ica Skofičev, Sivic -ica Sivičev,
Jddodic -ica Jagodiiev, Slepič -ica Stepičev, Grdblovic -ica Orablovičev, 27 Milic -ica Miličev, Bukovic -ica Bukovičev, Jugovic -ica Jugoviiev ipd.; Lipuičik -ika Upuiiikov, Lčvstik -ika Uvstikov, Medvišlik -ščika Med-viiHkov -a -o, BUcik -ika Erikov -a -o, Mdjhin -ina Mdjhinov -a -o itd. Vendar se je pri nekaterih oblikah uveljavila pisava in raba brez -t-: Ipavie Jpavca Ipavčev, lAjovic -vea Ldioviei), Sdjovic -vca Sdjovčev -a -o, Kulavic -vca Kulaviev, Lšskovic -vca Lšskoviev, Primic -med Pritniev, Kastelic -Ica Kasliliev.
7.	domača pridevna imena (največ izmišljena) na -ov ali -ev, na -ski -iki -čki sklanjamo kot pridevnike: Andr^jčkov Jože, Andreji-kovega Jožeta; Cfstnikov -ovega, Gorjdnčev -evega, Krdčmanov -ovega, Matdjev -evega, Pri^žihov V orane, Prfžihovega Voranca; Gorski Gorskega, Frankolski -skega, Gosteiki -ikega, Koseski -skega, Podlimbarski -ega, Malogrdjski -skega. Briški -ikegn, Rogdčki -ikega, Ralki -ikega ipd. Ce je ime na -ov posneto po ruskih imenih, ga sklanjamo samostal-niško (gl. § 30 č): Aleksandroi) -ova, Fedorov -ova, Prostanov -ova, Kruto-rogov -ova. Boksov -ova, Kaliinikov -ova, Oliev -eva, Nehljudov -ova. Romanov -ova, Nikolajev -eva; prav tako seveda, če je ime po pomenu samostalnik: Spitignjev -eva, Vojanoi) -ova itd.
8.	pri pregibanju imen in priimkov za ženske osebe se ravnamo po tehle pravilih:
a)	če ima ime ali priimek žensko obliko na - a, se pregibi je kakor enaka občna imena, svojilni pridevnik pa dela z -in -ina -ino: Lucija -ije, Luciiin -a -o; Katarina -ine, Katarinin -a -o; Ivdnka -ke, Ivdnkin -a -o; Kobilca -ce -ci, KoblUin -a -o; Kravdnja -nje, Kravdnjin -a -o itd.; če je poleg imena tudi priimek ženskega spola, sklanjamo oba: Ivdnka Kobilca, od Ivdnke Kobilce, proti Ivdnki Kobilci, z Ivdnko Kobilco, o Mariji StUpici, za Marijo StUpico itd.;
b)	če je moški priimek poleg imena, se sklanja le ime, priimek pa ostane nespremenjen: JUlije Primic, od Ivdnke Klemfiniič, proti Lfi FatUr, berem Zofko Kveder, pri liki Vaitš beremo, o Minki Gnvekar piie itd.; ali pa: Julije Primieve itd.;
c)	če rabimo moški priimek brez imena, tedaj jasnost navadno že v imenovalniku zahteva priimek z obrazilom -ova: Primieva, Ktfdrova, Jerdjeva, BiUovieva, VaštHova, Pajkova, Falurjeva itd.; v odvisnih sklonih pa v takih primerih moramo «porabljati to obliko: od BMovieve, pri Vaiit^tovi, Cmfjevo je uniiilo taboriiie, z Govfkarjevo, proti Pajkovi itd.; tako navadno tudi pri priimkih z žensko obliko: Kobllieva, o Kobilievi sodi itd.;
č) nekatera tuja imena z nenavadno obliko se ne sklanjajo: Fides, Cdrmen, Lili, Nives, Doldres ipd.
o tujih lastnih imenih
28	Tuja lastna imena pišemo v slovenščini na dva načina: v tuji ali domači obliki. V vsakem primeru pa jih pregibljemo po slovenskih pravilih z domačimi obrazilL V splošni rabi jih bolj prilagajamo domači pisavi (fonetična pisava), v strokovni (znanstveni) rabi pa ostajamo bliže prvotni podobi.
29	1. V domači obliki pišemo:
a)	imena držav, pokrajin in narodov: Rusija, Ceiko, Poljsko, Bolgarija, Ogrsko ali Madiarsko, Avstrija, Bavarsko, Nemlija ali Nemiko, Tirolsko, Švica, Belgija, Nizozemsko ali Holandsko, Anglija, Angleiko, Irsko, Norveško, Skandinavija, Italija, Španija ali stara Hispa-nija, Galija, Francija ali Francosko, Alzaeija, Burgundija, Kitajsko ali Kina, Indija, Egipt, Brazilija, Čile, Mehika, Ognjena zemlja, Estonci, Baski, Buri, Hotentôii, Cûlu, Bûimani itd.;
b)	občne pojme v lastnih imenih in s tem bolj ali manj tudi pridevnike, kakor: morje (Sredozemsko, Severno Ledeno, Rumeno, Belo, Rdeče, Črno, Mrtvo, Kasvijsko, Jonsko, Egejsko, B^ringovo itd.), jezero (Bôdensko, Blatno, LâdoSko, lenfivsko, Lemansko, Cûriiko, Gardsko, Romsko, Tanganiiiko, Huronsko, čadsko, Viktorijino, Geneea-reiko, Mičigensko ali Michigansko, YierwaldsiSttsko ipd.), zaliv (Biskajski, Genovski, Mehiški, Kadiiki, Bengalski, Hudsonov, Tdrantski, Siamski, Perzijski, Bôtnijski itd.), otoki (Alandski, Frizijski, Pontinski, Liparski, Kanarski, Sundski, Normanski, Novosibirski, Japonski, Falklandovi itd.), prelivi, prekopi in ožine (Otrantski, Rokavski, Korziški, Mesinski, Mozambiski, Sieški, Pdnamski, Severni kanal. Kanal sv. Jurija, Burgundski. Renski itd.), gorovja (TevtoburSki les, Turiniki les. Črni les, Ceiko rudogorje. Švicarska visoka planota, Svabsko-bavarska visoka planota, Podolska plošča, Jablonov hrbet, Stanovojski hrbet, Verhojansko gorovje. Mehiško višavje itd.), nižav ja {Panonsko, Sibirsko, Sarmatsko), puščave (Libijska, Arabska, Nubijska, Yelika Viktorijina) itd.;
c)	nekatera lastna imena za reke, gorovja in kraje: Donava, Visla, Laba, Odra, Aniia, Adiia, Tisa, Ren, Temza, Rodan (Rhône), Pad, Tibera- in večino izvenevropskih: Nil, Kongo, Jdrdan, Evfrat, Tigris, Ganges, Ormôko, Amazonka, Misisipi, Misuri itd.; Alpe, Abruci, Pireneji, Beskidi, Karpati, Vogezi, Kordiljére, Kavkdz, Himalaja itd.; Dunaj, Solno-grad. Dunajsko Novo mesto, Budimpešta, Pariz, Lurd, Lizbona, Kôrdova, Rim, Pddova, Benetke, Neapelj, Turin, Florenca, London, Draidani -hov (Dresden), Gdansk, Lipsko -ega (Leipzig), Bujana, Atene Aien, Carigrad (Konstantinopel, J'tanbul, Bizdnc), Smima, Damask ipd.
v splošni jezikovni rabi ne smemo prisiljeno sloveniti imen, kakor Frankobrod, Inomost, Monakovo ipd.; rabimo tujo obliko Frankfurt, Innsbruck, München.
2. Slovanska lastna imena se ravnajo po naslednjih pravilih: 30
a)	nekatera bolj znana lastna imena pišemo po slovenskem izgovoru: Praga (č. Praha), Varšdva (polj. Warszawa), Censtohöva (polj. Cz^stochowa) ipd.;
b)	cirilico prepisujemo v latinico; za srbske cirilske črke jemljemo ustrezna znamenja iz hrvatskega pravopisa: Karadiič, Cačak, Sabac, Dakovica ali Djakovica, Bordevii ali Djordjevii itd.; pri prepisovanju bolgarske cirilice opuščamo nemi t» na koncu besed: Placdiv, Vazov, Pleven, Belogradčik, Gerov, Elin-Pelin itd.; iz ruske cirilice prepisujemo tiste znake, ki jih naš jezik v latinici nima, z najbližjimi ustreznimi črkami: Saltikov-Sčedrin, Černiiev, Černiševski (v ruščini y = bi Saltykov-Sledrin, CernySev itd.), pač pa večkrat pišemo Krylov, mehčanja ne pišemo zmeraj: Lenin, Lermontov, Leskov, Balmont, Belinski, Arhangelsk, toda: Turgeniev, Gogol j, Koljcov, Kulj-bakin. Dalj ipd.; zev zapiramo z j: Gribojedov, Andrejev, Dostojevski, Buslajev (rusko: -ae-, -ee-, -ae-) ipd.; obrazila prilagajamo domačim: -ij v -i, -skij v -ski, v -i: Gorki, Belinski, Budenni [budjoni]; Cehov, Gonlarov itd.; tudi izgovor imen močno približujemo domačemu;
c)	z latinico pisana imena obdrže izvirni pravopis in izgovor: Mickiewicz [mickjžvič], Przybyszewski [pšibišeyski]. Kossak-Szczucka [kosak-ščucka], Rzeszöw [žžšuul, Slowacki Juljusz [swoväcki juljuš], Glowacki [gwoväcki]. Oiwi^cim [osvjžncim], Zdzislaw Dobički [zdziswau dembicki], Dqbrowska Mar ja [dombrouska); namesto poljskega i pišemo S: Žeromski, L6di [wudz] itd.; Smiehov, Lilomšfice [ mjeržice], Šafafik |-ržik], Čech Svatopluk, Macha, Dobrovsky, Celakovsky, Palacky, Boiena Nšmcova ipd.;
č) slovanska lastna imena sklanjamo po zgledu slovenskih: PAikin -a -u -om, Püikinov -a -o; Käradiif -a -u -em, Käradiidev -a -o; Sienkiewicz [sjenkjevič] -a -u -em, Sienkieiciczev -a -o; Samac Samca, Kragujevac -ved, kragujevški -a -o; imena na -oj (Tolstoj, Trubeckoj) in na -ov -ev (Cehov, Gribojedov, Turgenjev) sklanjamo kakor prave samostalnike: Tolstoja -u, Čehova, Turgenjeva itd.; češka imena na -ckj^ (Vrhlick^) in -sky (Dobrovsky), poljska na -cki (Krasicki) in -ski (KrasiAski), ruska na -ski (Musorgski) sklanjamo kakor slovensko ime Koseski -ega: Palackega -emu, Dobrovskega -emu, Krasickega -emu, KrasiAskega -emu, Belinskega -emu; pri takih imenih rabimo rodilnik namesto svojilnega pridevnika: nažrti Palackega, slovnica Dobrovskega, dela Krasickega, kritika Belinskega, romani Aksakova, itd., gl. S 14. Tako
pjSemo in pregibi jemo tudi naslove in zložena imena, n. pr.: Literaturnaja gdzfta piie, v Literatûrni gazeli beremo; Jdsnaja Poldrta je znana vsemu svetu, v Jdsni Poljani je živel in delal Tolstoj; če bi pregibanje preveč oddaljilo ime od izvirne oblike, ostane ime nesklonljivo, n.pr.: Nôvoje vrémja prinaša, iz Nôvoje vrémja povzemamo.
31	3. Staroklasična (grška in latinska) imena pišemo v slovenski obliki, sklanjamo pa jih po osnovi v grškem ali latinskem jeziku.
Pri tem so se uveljavila naslednja pravila:
a)	če imajo v vseh sklonih isto osnovo kakor v imenovalniku, jih sklanjamo po zgledu slovenskih primerov: Korinl -a -u, korintski -a -o; Troja -e -i, trojdnski -a -o; Tebe Teb -am, tebdnski -a -o; Delfi -fov -om, delfski -a -o; Antigona -e -i, Anllgpnin -a -o; Medéja -e -i, Médéjin -a -o; Levktra -ter -trom s mn., levktrski;
b)	če imajo v odvisnih sklonih drugačno osnovo kakor v imenovalniku, pridržimo v odvisnih sklonih tujo osnovo: Ksénofon -onta., Ksénofontov -a -o; Andkreon -onta, Andkreonlov -a -o; A'as Ajanta -u, Ajantov -a -O; Kdlo Kdtona -u, Kdlonov -a -o; Sapfo Sarfe -i, Sapfin -a -o; Argo Arge -i itd.;
c)	pri splošno znanih imenih odpahujemo tuja obrazila tudi v imenovalniku: Ahil (lat. Achilles, gr. Achilleus) Ahila -u, Ahilov -a -o; Odiséj (gr. Odysseus) -éja -Uj Odiséjev -a -o; Sôkrat (gr. Sokrâtes) -a -u, Sôkratov -a -o; Ddmoklej -a -u, Dâmoklejev -a-o; Leônida (gr. Leonidas) -de in -da, Leônidov -a -o; Horde -a ali Hordcij -a (lat. Horatius), Ovid ra ali Ovidij -a (lat. Ovidius), Vergil -a ali Vergilij -a itd.
Pri nekaterih imenih rabimo v imenovalniku tujo ali domačo osnovo in obrazilo: Artemis ali A^^lémida, Pdlas ali PrfJada, Cêres ali Cêrera -e -rin, Vénus ali Venera -e -rin, Cicero ali Ciceron -a -onov, Pêrikles ali Périklej, Temistokles ali Temistoklei, .Evripides ali Evripid -ida Evripidov -a -o, Tdcit ali Tdcitus Tdcita Tdcitov -a -o itd.
Pri imenih, ki se rabijo redko ali samo strokovno, ostane imenovalnik v izvirni obliki: Perdikas (gr. Perdikkas) -fee in -ka, Perdikov -a -o; Ldhes Lahéta -u, Lqhétov -a -o; Andksarhos -ha. And-ksarhov a- o; Anaksimenes -na itd.
Moška imena na -a sklanjoiuo kakor slov. moška imena na -a Matija, Luka: Numa -e ali -a, -i ali -u, Nûmov -a -o; Leônida -e ali -a, -i ali -u, Leônidov -a -o itd.
32	4. Romanska, germanska, angleška lastna imeiia in imena iž tistih jezikov, ki uporabljajo latinico, pišemo v imenovalniku v nespremenjeni obliki, izgovarjamo pa po približiiem izgovoru tisitega jezika.
Sklonska in pridevniška obrazila dodajamo tujim oblikam v glavnem po slovenskih glasoslovnih zakonih; ta obrazila pišemo tako, kakor zahteva tuja pisna podoba, izgovarjamo pa tako, kakor zahteva fonetična zveza. n. pr.: Barrés -èsa, Barrèsov -a -o (barès -a. barèsou -ova -o|, toda Dumas -asa, Dumasov -a -o |diimâ -aja, diimâjeu -eva -o|; Descartes -tesa, Descartesov -a -o [dekârt -ta, de-kârtou -ova); Faguet -eta, Faguetov -a (fafîè -éja, fagéjeu -evaj ipd. Pri francoskih imenih na samoglasnik + nemi -t se po načelu vezave izgovarja tudi |fagè -éta, fagétou -ova], Bizelove [bizétove] opere, Mïlletove |mijétove| slike, Meilletovo [mejétovol pravilo, Cnrnotovo (karnôtovol zdravljenje itd.
Povsod opuščamo člen. kolikor ni sestavni del imena, kakor n. pr. v imenih: Le Havre |l3évr|, La Rochelle [laroSèl], Lesage ali Le Sage (laséz). Leconte de Lisle [bkontdslill.
Krajevna imena so splošno moškega spola in se ne ravnajo po tujem jeziku: tako so n. pr. Marseille, Lille, La Rochelle (marséj. lil, larošeli v francoščini ž. sp.. pri nas pa moškega: iz Mnrseilla, v Lillu, pred La Rochellom (marséja. lilu, laroSèlom]; ženskega spola so le imena na -a: Ancona l-ko-j, Foggia [fodžal. Pescara |-ka-l. Bologna |-ônj-|. Barcelona |-cel6-l, Sevilla |-ilja-l, Zaragoza [saragôsa]. Jena, Fulda, Uvsaln. Nagykânisza |nodžkaniža] ipd.
Pri tujih imenih se za mehkimi soglasniki -o- v obrazilih ne spreminja v -e- razen za -j-: Lesngeov |l9sažou|. Boccacciov |bnkačou|, Coleridgeov [kolridžoul, Vidal de la Blacheov [vidai da la blašoul ipd.
A. Nemi -e na koncu imen:	33
a)	odpahujemo pred obrazili, ki se začenjajo s samoglasnikom in pred obrazilom -ski: Morse Morsa, Morsov -a -o [mors -a, môrsou -ova -o), Carlyle -la, Carlylov -a -0 IkarlâU -a. karlajloul. Taine Taina, Tainov -a -o |tên -a, tênou -ova -o]. Lamartine -na, Lnmnrtinov -a -o [lamartin -a, -tinou -ova -o]. Brunetière -èra, Brunetit>rov -a -0 [briintjêr -a, -jêrou -ova -o]. Lemailre -tra, Lemaîtrov -a -o (lamêtr -a. lamêtrou -ova -o} itd.; — Marseille -eilla, marsejski -n -o Imarséj -a, marséjski] Lille -lla,,lilski -a -o [Ulskil. Dieppe -vpa, diepski [djèp -a. djèpski], Carrassonne-nna, carcassonski-a-o [karkasôn-6na, knrkasôn-ski-a-ol, Compiègne-gna, compiènjski-a-0 Ikompjênj-a, kompjcniski -a-o], Newcastle-tla, neircastelski-a-o (njukésal -sla, njiikâsalski-a-ol, Molière -èra, moHèrski -a -o (moljêr -a, -êrski). Louvre -vra, louvrski -a ^o llûvr -a, hivrskil. Lenôtre -Ira, lenôlrski -a -0 [Isnotr -a, lanotrski], lemaîtrski slog [lamêtrski]. Doumergue -ga -gov [dumerg -a -oui itd.;
b)	pišemo, če odloča o izreki spred stoječega soglasnika: Laplace -cea, Laplaceov -a -o [laplas -a, lapMsou -ova -0], Wallace -cea,
Wallaceov -a -o Iwôlis -a, wôlisow -ova -o], Coleridge -gea, Coleridgeov -a -a [kolridž -a -o«), Lesage -gea, Lesageov -a -o [lasaž -a -oui ipd.;
c) pišemo v samoglasniški skupini: P(ye Poeja, Poejev -a -o (pö pöja, poje« -eva -o), Andrée -éeja, -éejev -a -o |andré -ja, -je» -eva, -o|, Coppée -éeja, Coppéejev -a -o (kopé -ja, -je» -jeva -o], Mérimée -éeja, Mériméejev -a -o [merimé -ja, -jeu -jeva -o|. Bow-daloue -oueja, -ouejev -a -o [burdalû -ja, -jew -jeva -o], Defoe Defoeja, Defoejev -a -o [defô -ja, defôjeu -eva -o), Crusoe -oeja, Crusoejev (kriiso -ja, -jeu), Mackenzie -zieja, -ziejev (mekènzi -ja, -je»].
34	B. Imena na nepoudarjeni samoglasnik.
a)	Imena, ki se končujejo na nepoudarjeni -a v pismu in izgovoru, se pregibljejo po zgledu slovenskih imen na -a, ženskih in moških: Ortega m -ga ali -ge, -gu ali -gi itd., Oriegov -a -o [ortéga -ga -ge, -go»]; Ancona -e ž, anconski -a -o |ankön-l; Foggia -gie ž Ifodža -e], Bologna -e ž, bolonjtki -a -o |-ônj-|, Upsala -le ž, uptalski -a -o. Jena -e ž, jénski -a -o, Fulda -e ž, fMdski -a -o; Barcelona -e ž, barcelonski -a -o, Valencia -e ž, valencijski -a -o, Sevilla -e ž, seviljski itd.
b)	Kadar se tuje lastno ime končuje v pismu in govoru na nepoudarjeni -e (-ä, -ö) ali -i (-y), pišemo pred samoglasnikom v obrazilu -j-: Goethe -theja, Goethejev -a -o; Fichte -ja, Fichtejev -a -o; Heine -eja, Heinejev -a -o [hâjne -ja, -jeu -jeva -o]; Croce Croceja, Crocejev |kr6če -ja, je»]; Dante -ja, -jev; Gödölö -öja, gödölöjski; Sätälä -äja, -äjev; Hardy -yja, -yjev; Galsworthy -yja, -yjev (galsworsi -ija, -ijewl; Percy -yja, -yjev -a -o; Manzoni -nija -jeu [mandzôni -ija -ijeul; Machiavelli -ija, -ijev (makjavéli -ija, -ijeul; Marconi -ija, -ijev [marköni -ja, -jey], Bari -ija, barijski [bar-], Coventry -yja, coventryjski [koventri -ija, -ijski], Pötöfji -ija, -ijev, Viipuri -ija, viipurijski itd.
Romanska občna in rojstna imena na -e se siklanjajo po slov. moških primerih: breve breva, konklave konklava, cicerone -ona [čičerone -ona), San Michele -ela |san mikéle -éla], Giuseppe -eppa [džuzčpe -épa]; tako včasih tudi večzložna lastna imena: Pordenone -ona [pordenone -ona]. Belvedere -era [belvedêre -êra] ipd.
Ce se samoglasniška skupina piše na koncu z -i ali -y, ne pišemo -j-: Broadway -waya, broadwayski [brôdwej -weja, -wejski], Macaulay -aya, Macaulayev -a -o [mekôli -ija, -ijew] itd. To pravilo velja tudi za primer poudarka na končni samoglasniški skupini: Cambrai-aia, cambraiski-a-o [kambre-brêja, kambrêjski], Barbey-eya, Barbeyev -a -o [barbé -éja, -éjewl, Bloy Bloya, Bloyev -a -o [blwa -aja).
c)	Imena, ki se končujejo na nepoudarjeni -o, so moškega spola; v odvisnih sklonih odpahujejo tnje obrazilo -o in prevzemajo slovenska obrazila: Tatso Tasta, Tassov -a -o [tis-], Caruso -sa, Carusov
-a -o [karûz-l, Palermo -ma, palermski Ipalêrm-j, Catianeo -nea, caita-nejski, Oviedo -da, oviedski [ovjéd-], Santiago -ga, santiaiki -a -o [santjag-l, Ebro -ra, ebrski |ébr-), Unamuno -na, -nov, Portimäo -mna, portimâski [portimano -a, portimanski], Chamisso -sa, Chamissov, Oslo -la itd.
C. Imena na pondarjeni samoglasnik.	35
Imena, ki se v tuji obliki končujejo na pondarjeni samoglasnik v pismu in govoru, dobivajo -j- pred slovenskim obrazilom: Zola Zolaja, Zolajev -a -o Izola -âja, -âjeu), Hérédia -aja, -ajev [eredia -âja, -ajeul, Boileau -eauja, Boileaujev -a -o [bwalô -öja, -ôjeul, Hugo -oja, -ojev [ügö -éja, -ôjeH), Loti -ija, Lotijev -a -o [loti -ija, -ijeu). Barthou -ouja, -oujev [bartù -ûja, -ùjeu], Vigny -yja, -yjev -a -o [vinji -ija, -ijeu), Montesquieu -ieuja, Montesquieujev [momteskjé -éja, -éjeu). Malarmé -éja, -éjev [malarmé -éja, -éje»), Nancy -yja, -yjski [nansi, -ija -ijskij, Richelieu -ieuja -ieujski [rigaljé -ja -éjski]. Curie -ieja, -iejev [kiirf -ija, -ije»), Pau Pauja, paujski |pô pôja, pôjski] itd.
Francoske nosniške samoglasnike približujemo naši izreki z n ali m za samoglasnikom; zato jih na koncu besed pred slovenskimi obrazili med samoglasnikoma tudi jasno izgovarjamo: Bufjon -a, Buf-fonov -a -o [biifôn -dna, biifdnouj, Rostand -anda, Rostan^v [rostan -âna, -ânoul. Coulomb -omba, Coulombov -a -o [kuldn -dna, kuldnou), Du Camp -pa. Du Campov -a -o [dUkan -a, dUkânoul, Lebrun -una, Le-brunov -a -o [bbrên -na, -nou), Fromentin -a, -ov [fromantên -a, -no^j itd.
C. Imena na soglasnik.	36
a) Ce se ime končuje na -er, -en ali -el, včasih -e- izpada kakor polglasnik a; pri tem se pravopis ravna po slovenskih pravilih o zvočnikih r, n. I: Hannover -vra, hannovrski; Luter -tra, Lutrov -a -o, litrski -a -o, lûtrovec -vca, toda: luterânec -neu, luterànski -a -o, lute-rdnstvo -a; Oloucester -tra, glowestrski [glôstar -tra, -trski), Manchester -tra, manchestrski -a -o [mènéestsr -tra, -trskij; Schaafhausen -sna, sehaffhausenski -a -o [šafhauzsn -zna, -zanski), iafhavznerica -e (vrsta ur); Beethoven -vna, Beethovnov -a -o, beethovenski -a -o [betdvan -djjna, -dunou, -vanskij; Bdden -dna, bddenski -a -o; Oelsenkirchen -chna, gelsenkirchenski -a -o [gelzenkirhan -hna, -hanskij, Saarbrücken -ckna, saarbrückenski -a -o [sarbriikan -kna, -kanski); Bàsel -sla, biselski [bazal -zla, -žalski); Dehmel -mla, Dehmlov -a -o, dehmelski -a -o [démal -mla, -mlou, -malski) ; Schlegel -gla, Schleglov -a -o ISlégal -gla, -glou), Hegel -gla, Heglov -a -o, héglovski -a -o, héglovec, héglov-stvo -a, toda: hegeljdnski -a -o, hegeljdnec -nca, hegeljdnstvo -a.
36	y nekaterih drugih takih imenih pa nam je -e- pravi e kakor
v domačih imenih Sever -ja. Prijatelj -telja, Podkôren -rena ipd.: Wagner -ja, Wagner jev -a -o, wàgnerski -a -o, wagnerjdnec -nca; Herder -ja, Herderjev -a -o, herderski -a -o; Schiller -ja, Schiller jev -a -o, sehil-lerski -a -o [šiler-]; Keller -ja, Keller jev -a -o; Bürger -ja, -jev; Ibsen -sena, Ibsenov -a -o, ibsenski -a -o, ibsenovka -e (drama po Ibsenovem vzoru); St. Gallen -lena, sankigaUenski -a -o; Essen -sena, essenski -a -o; Engel -gela, Engelov -a -o ipd.
b) Imena na -er |-er| dobivajo v odvisnih sklonih -j-: Grillparzer -ja -jev, Büchner -ja -jev, Rosegger -erja -jev, Triér -ja triêrski, Chaucer •ja -jev |č0s» -ja -jeul, Bulwer -ja -jev [bùlwar -ja -jeul. Pasteur -ja -jev [paster -ja -jeu|; ne vrivamo pa -j-, če za -r- odpada nemi -e: Shakespeare -eara, -earov [šekspir -ra -roul, Molière -èra -èrov [moljêr -a -ou). Voltaire -aira -airov |voltêr -a -ou) itd.
Po tem se ravnajo tudi udomačena imena, kakor: Burger -ja '■jev, Kunaver -ja -jev, Kraigher -ja -jev, Kramer -ja -jev. Layer -ja -jev, Sifrer -ja -jev, Mencinger -ja -jev, Grafenauer -ja -jev, Cigler -ja -jev, Miler -ja -jev, Perger -ja -jev itd. Toda: Veber -bra -brov. Vider -dra -drov, Wéster -tra -trov, Béiter -tra -trov, Magister -tra -trov ipd.
e) Imena, ki se končujejo v osnovi na -k -g -h -s -z -c, zlasti na -burg, -het^, -bourg (čeprav je -g nem), -burgh, -borg, -ach, -ing(en) ipd., tvorijo pridevnik po slovenskih glasovnih zakonih z mehčanjem: Hamburg — hamburiki, Augsburg — augsburiki, Nürnberg — nürn-beriki, Cherbourg — cherbouriki [šerbtir — šerburški). Edinburgh — edinburški. Göteborg — göteboriki, Freisingen — freisiniki [frajzinpen, frajzinški), Tübingen — tübiniki, Urach — uraiki, Haag — haaiki |hâg, hašfcil. York — yoriki [jdrk — jorški), Chicago — chicaiki |éikâgo — čikaški), Atos — àtoiki, Ars — driki, Burgos — burgoiki, Lübeck — lübeiki, Narvik — nàrvièki, Suez — sueški, Nizza |nica] — niški, Toulouse — toulouški jtulûz — tuMški), Toblach — tdblaški, Bregenz [brégenc] — bregeniki, Linz llinc] — linški, Greenwich — greenwiàki Igrinič — griniškij. Limoges — limoški (Iimož — limoški]. Liège — liêiki lljež -r- Iješki). Avranehe — avranški javranš — avranški), Casablanca — casablanški |kasablânka--anškil itd.
č) Pri imenih, ki se v pisavi končujejo na -s, pišemo y pridevniku na -ski en sain s: Calais — calaiski [kalé — -éjskil, Nantes — nanteski (nant — nântski], Davos — davoski (^tudi davôèki), Ems — emski, Worms — wormski, Poitiers — poitierski [pwatjé — -éjskij. Tours — tourski (tùr — turski], Troyes — troyeski (trwâ — trwâjski] itd.
d) Pri imenih na nemi soglasnik se pridevniško obrazilo -ski mehanično pripisuje ne glede na navidezno . nemogočo so-
glashiško skupino, ker odloča izgovor: Bordeaux — bordeauxski [bordé — -öjski], Montreux — montreuxski [montré — montréjski[, Chamonix — chamonixskt [šamoni — -ijskij, lAsieux — lisieuxski (lizjé — iizjéjskij ipd. Nekatere bolj znane pridevnike pišemo kar fonetično: versdjski, marséjski ipd.; gl. še § 33.
D.	Sestavljena imena.	37
Iz dveh ali več besed sestavljena tuja imena čutimo kot en pojem in jih pregibljemo samo v zadnjem sestavnem delu: Campo |kâm-j Formio, iz Campo Formia, v Campo Formiu, campo-formijski; Monte Carlo [monte kàrloj, iz Monte Carla, v Monte Carlu, montecarlski; Moni Blanc, z Mont Bianca, na Mont Blancu, moniblaniki [monblân -âna -ânu, -anškij; Aix-les-Bains, v Aix-lea-Bainsu, aixles-bainski [ekslebèn -ênu, -ênskij; Sainte-Beuve, Sainte-Beuva, Sainte-Beuvov -a -o, saintbeuvski (sêntbév -va, -vou, -uskij: Sully-Prudhomme ■homma, Sully-PrudkommoD -a o, sullyprudhomski [siili priidôm -oma, -omskij; Leconte de Lisle, Leconte de Lista, Leconte de Listov -a -o, lecontedelislski [lakont da lil -a, Iskônt ds lilou -ova, bkôntdalilskij ; Pic d'Aneto, Pic d'Aneta, picdanetski [pikdanéto -ta, -étskij; Sierra Nevada, Sierra Nevade, sierranevadski [sjeranevâda -e, -âdskij; Jerez de la Frontera -re, ierezdelafronlerski [hêresdelafrontêra -re, -êrskij; Hto de Janeiro -ra, riodejaneirski [riodehanéjro -ra, -éjrskij; Buenos Aires, iz Buenos Airesa, v Buenos Airesu, buenosaireiki [bwénosâjres -a -škij; Menendez [-esj Pidal, o Menendez Pidalu, Menendez Ptdalova slovmca; Vera Cruz, iz Vera Cruza, v Vera Cruzu [krus-j, veracruiici; New Orleans, iz New Orleansa, neworleaniki [njuorlinz -nza, -nški|; San Francisco, iz San Francisco, sanfranci&ki [san fransisko -ka, -siškij; New ïork, iz New Yorka, neuyoriki (njujork -ka, -jorškil; Sail Lake City, iz Salt Lake Cityja, saltlakecityski [soltleksiti -ija, -ijskij itd.
E.	Imenom rek, ki so ženskega spola, pa se končujejo na nemi ag -e ali na soglasnik, že v imenovalniku dodajamo slovensko obrazilo -a: Seina -e -i, seinski -a -o [sêna -e -i, sênskij, Loira -e, loirski [Iwâra -e, Iwârskij, Garonna -e, garonski [garona -e, -onskij. Marna
-e, marnski |mar-j, Mosella -e, moselski (mozèla -e, -zèlskij. Sadna -e, saonslct'[sona -e, sonskij, Somma -e, somski [soma -e, somskij, Wesera -e, weserski |vézera -e, -ski|, Taubera -e, -erski, Saala -e, saalski [sal-J, Mulda -e, muldski; Warta -te, uartski itd.
Imena rek moškega spola se ravnajo po pravilih za druga krajevna imena: Ebro Ebra, ebrski -a -o, Tajo -ja, tajski [taho -ha, tajski], Guadalquivir -a, guadalquivirski jgwadâlkivir -a, -irski] itd.
39	F. Imen časnikov, nstanov ipd. navadno ne sklanjamo, kadar jih uporabljamo v tuji obliki: Humanité [Umanité] piše, v Humanité beremo, urednik Ce-soir [saswârj, član Académie Française [akademi fransêzj, v Académie Française, profesor na Collège de France [kolêf da frans], igrajo v Comédie Française [komedi fransêz], na Trinily College v Oxfordu [triniti kolidž]; pač pa sklanjamo Sorbonne kot domače ime Sorbôna -e (pariška univerza).
Tudi nekatera druga, našemu glasovnemu ustroju posebno tuja imena, rabimo brez sklanje: Karlsruhe, v Karlsruhe, iz Karlsruhe |-rûe|, Spaa, il Spaa, v Spaa, pri Lago Maggiore, iz Santa Fé itd.
40	G. Tuja imena ženskih oseb pišemo po splošnih pravilih za tuja imena, pregibljemo jih pa kakor domača ženska imena. V imenovalniku jih pišemo po tujem jeziku, vendar nam je n. pr. obrazilo -e {Charlotte, Beatrice, Inge ipd.) enakovredno našemu ženskemu obrazilu -o, kakor ga včasih tudi pišemo; po tem zgledu se ravnajo tudi v odvisnih sklonih: Charlotte, poleg Charlotta-te-ti, Charlottin-a-o [šarlot -ôta -e -i, -in|, Beatrice -ce -ci, Beatricin -a -o [beatriče -če -či, -čin], Inge -ge -gi, Ingin. Tako sklanjamo tudi germanska imena, ki se končujejo na soglasnik: Sigrid Sigride -di, -din [Sigrid -e -i, -in]. Blüh Buthe -i, Rulhin [rut], v domači obliki Buta -e ipd.
Priimke tujih ženskih oseb sklanjamo kakor domača ženska imena z obrazilom -ova v odvisnih sklonih: gospd Curie, gospé Curie-jeve, gospé Curiejevi, gospd Curiejevo ali Curie, pri gospé Curiejevi, z gospô Curiejevo JkUri -jeve itd.]; Madame de Staël, Madame de Staëlove, z Madame de Staëlovo [madàm da stâl -stâlove itd.]; Mme. Sévigné, Mme. Sévignéjeve )madàm sevinjé -éjeve]; Ada Negri, Ade Negrijeve [négri]; Grazia Deledda, Grazie Deledde Jgrâcija deléda]; Sigrid Undset, Sigride Undsetove [ûndsetj; Selma Lagerlöf, Selme Lagerlöf ove-, Bicarda Huch, Ricarde Huchove [rikârda hûh]; Clara Yiebig, Clare Viebigove [klâra fibigj; Handel-Mazzetti, Handel-Mazzettijeve [han-delmacéti], Droste-Hülshof, Droste-Hülshofove, Sarah Bernhardt, Sarah Bernhardtove Jsara bernâr -ârove]. Tako sklanjamo tudi imena Slovenk s tujim imenom, n. pr.: Lili Novy, Lili Novyjeve itd. V rabi je tudi gospé Curie, Ade Negri, Sigride Undset, Bicarde Huch itd.
4X	5. Imena iz izvenevropskih jezikov, ki se ne pišejo z latinico
in jih omikani narodi pišejo vsak s svojim pravopisom, pišemo tudi mi fonetično po približnem izgovoru in jih prégibljemo po zgledu drugih tujih lastnih imen: Peking Pekinga, pekinški -a -o; Nanking -a, nankinški; Delhi -ija, delhijski -a -o; Singapur -a, singapurski -a -o; Kalkuia -e, kolkOtski -a -o; Gandi -ija, Gandijev -a -o; Pandit Nehru,
Pandita Nehruja, Nehrujev -a -o; Kambodža -e, kambodžski -a -o; Joko-hatna -me, jokohamski -a -o; Hiroiima -e, hiroéimski -a -o; Kilimandiaro -ra, kilimandiaraki -a -o; Adis Abeba, Adi» Abebe, adisabebski -a -o; Tientsin -a, tientsinski -a -«; Jangtsekiang -a, jangtsekianèki -a -o; Timbuktu 4uja, timbuktujski -a -o; Mozambik -a, mozambiiki -a -o itd. Imena, ki so jili kolonizatorji prinesli iz Evrope, pišemo seveda v evropski obliki: Stanleyville (ob Kongu) -illa, stanleyvilski [stenlivil -a, -ski]; Capetown -a, capetownski -a -o [kèptaun -a, -aunskij; Cook-town -a, cooktoicnski v Avstraliji [kûktaun); Charleston -a v Avstraliji [čarlston -tona] ipd.
O pisavi in rabi tujk
Tujke pišemo v slovenščini na dva načina:	42
1.	v tuji obliki, če so omejene le na ozek krog strokovnjakov ali družbe; v takem primeru se pregibljejo samostalniki po zgledu tujih lastnih imen: genre -ra Jžanr -aj, dreadnought -a Idréd-not -aJ m, hausse lös] ž, baisse [bês] ž, cercle -la jsêrkl -la] m, cicerone -na [čičerone -na] m, fait accompli ]fetakömpli], cross-country -y]a Ikros-kàntri -ija] m, foui -la [fâul -la] m, leader -rja llider -rja] m, lawn-tennis -sa Jlôn-ténis -sa] m, menu -uja jmanü' -üja] m, rendez-vous -sa Irandevù -üja] m, adagio Jadadžo], capriccioso ]kaprič0zo], à propos [apropô], ail right Jolrâjt] ipd. Takih besed je zmeraj manj, ker se udomačijo in dobivajo domačo obliko; tako nam je bila beseda meeting Jnuting] še pred 10 leti redka tujka, zdaj je splošno znan izraz, zato jo pišemo po domači izgovarjavi miting -a; pogosto že tudi kros namesto cross-country, ôsa nam. hausse, iànr, iänrski itd.
2.	po domači izgovarjavi, če so v splošni rabi. V takem primeru si jezik tujko v izgovarjavi in pisavi prilagodi, pri čemer pa ni dosleden, ker sprejema tujke iz različnih virov.
Besede, ki se v izvirnem jeziku končujejo na nemi -e, dobijo v slovenščini večinoma rO: šdria -e (charge), afêra -e (affaire), brošura -e (brochure), renesànsa -e (renaissance) ali renesdnca -e (po nemškem Renessanz), anônsa -e (annonce), antdnta -e (entente), an-kéta -e (enquête), matinéja -e (matinée), reportdia -e (reportage m) itd.
Tujke, ki se v izgovarjavi končujejo na samoglasnik, zlasti poudarjen samoglasnik, se ravnajo po pravilih za lastna imena: abonmd -dja m (abonnement), angaimd -dja m (engagement), aranimd -dja m (arrangement), buké -éja m (bouquet), renomé -éja m (renommée), komité -éja m, témpo -a m, brève -a m, finàle -a m ipcL
Tujke, ki se končujejo na soglasuik, so nam povečini moškega spola in jih tako tudi pregibljemo: hudiit -ta m (budget), bulvdr -rja m (boalevard), rezervoar -rja m (reservoir), budodr -rja m (boudoir), refren -a m (irefrain), sufUr -rja m (souffleur), šofer -rja m (Chauffeur), rep&rter -rja m (reporter), res&r -ra m (ressort), ansdmbel -bla m (ensemble), rdstbif -a m (roastbeef), kdnjak -a m (cognac) itd.
43	Pri tujkah iz latinščine in grščine moramo paziti zlasti
na tele posebnosti:
1.	Samuglasniške skupine -ta- -to- -ie- -ii- -ea- ipd. pišemo brez vmesnega -j-, če besedo čutimo kot tujko, z vmesnim -j- pa, če jo čutimo kot domačo; zato pišemo: dialektiirii materializem, socidlen, denunciänt, diagondla, diagrdm, diagndza, bibliotška, biolög, oriint, dieta, higiena, avdiinca, variirati, olednder itd., toda mitijön, miltjdrda, mi-sijondr, ipijdn, orhidija, epopeja, vedno pa pripono -ija: kemija, materija, asocidcija, denuncidcija itd.;
latinski äe pišemo z navadnim e: preeidšnt, sekuldren, prefiks ipd.-
2.	Latinske in grške tujke pišemo fonetično po slovenski iz-govarjavi; x pišemo ks: tekstilen, mdksimum, fiksirati, seksudten ipd.;
latinski e pišemo po izgovarjavi k ali c: koncšpt, konkürz, cirkulirati, kustos, fdktum, koncesija, koncil-, s c pišemo tudi latinski -ti pred samoglasnikom: inicidtka, dkcija, tradicija ipd.; po grški izgovarjavi pišemo peripetija, hrestomatija ipd., vendar pa demokracija; pri nekaterih grških tujkah sta v rabi obe obliki, grška s fc in ustrezna latinska s c: kikldp in cikldp, askštika in ascHika ipd.;
kadar se latinski ali grški s izgovarja zveneče, ga pišemo kot z: filozofija, muzika, iluzija, fiziologija, cezura, precizen, pinzum, kürz, közvMS, kOnzul, cenzura, konzondnt ipd.;
sp in st govorimo in pišemo v tujkah, kakor: konsteldcija, inspi-rdcija, konstrukcija, instruktiven, instrükcija (= navodilo), specifičen, Spektrum, spekuldcija (v filozofiji), reslrikcija, instdnca, restitücija, restavrirati, staciondren ipd.; v udomačenih izposojenkah pa pišemo in govorimo it in tp: študent, ipiiön, ipekuläut, itacüna, itiecerija, špirit, štipendija, inštitut, inštruktor, inStrükcija (dijaška) ipd.;
dvojne soglasnike pišemo z enojnim: tlumindcija, aplikdcija, aberdcija, apeldcija, komunikdcija, asandcija, komisija, asisor, tšror, koniks, anulirati, adenda, abreviatüra ipd.
3.	Nekatere grške in latinske tujke ohranijo prvotno obliko pripone vseskozi: kOzmos -osa m, stddion -ona m, ydsus -usa m, mdksimum -uma m, specimen -mena m, körpus -usa m, ködeks ködeksa m ipd.; druge pa so v rabi brez prvotnih pripon: konkürz -a m, instru-
mént -ênta m, sedimént -énta m; absolutizem -izma m, vokalizem -zma m itd.; tretje spreminjajo pripono po naših jezikovnih zakonih: légija -e ž (legio), dkcija -e ž (actio), pôrcija -e ž (portio), vêrzija -e ž (versio), deklardcija -e ž (declaratio), obligàcija -e ž (obligatio) itd.; latinska pripona -Has -itdtis ž se je spremenila po francosko-nemških vzorcih v -itéta -e ž (frc. -ité, nem. -itat): avloritéta -e ž (anctoritas -itatis), integritéta -e ž (intégritas), dignitéta -e ž (dignitas), kapacitéta -e ž (capacitas); po pridevnikih so nekatere udomačene s pripono -ost -osti ž: nervôznost -i ž (nervositas), sterilnost -i ž (sterilitas), aktivnost -i ž (activitas) ipd.
Grški samostalniki na -is ž so zamenjali to pripono z -a: kriza -e ž (krisis), bdza -e ž (basis), analiza -e z (analysis), dôza -e ž (dosis), diagnôza -e ž (diagnosis), hipnôza ipd.; novejše besede s pripono -is so moškega sp. in jih sklanjamo kakor tujke na -us ali -os: apicitis -a m, bronhitis -a m, sifilis -isa m ipd.
Nekateri samostalniki imajo v osnovni obliki tujo pripono, v odvisnih sklonih pa jo lahko zamenjujejo z domačimi obrazili: minimum minima ali minimuma, minimu a'li minimumu, individuum individua ali individuuma, ôbolos ali ôbolus, ôbola ali ôbolosa ali ôbotusa, cingulum -ula m; v množini imajo nekateri samostalniki na -um še latinsko obliko na -o: aktiva, mdksima, sldvika, pdsiva ipd., so srednjega spola in se rabijo ponajveč v strokovnem jeziku; samostalnild z obrazilom -ia so v takih primerih prevzeli domače žensko obrazilo -ije: generdlije -ij, materidlije -ij, mobilije -ij ipd.
Pridevniki so latinsko pripono -icus -ica |-ikus -ika) zetmenjali z domačo pripono -iien -Ona -ično: lôgiéen -ina -o, akadémiéen -ina -o, Idiéen -ina -o, téhniien -ina -o ipd.; vzporedno so se pri nekaterih besedah razvili pridevniki s pripono -ski (-ški): filoeôfski -a -o, akadémski -a -o, Idiški -a -o, tšhniški -a -o itd.
Glagoli so posplošili romansko-germansko pripono -irati -iram: ignorirati -am, defilirati -am, konfiscirati -am, rekognosciraii -am itd. Ti glagoli so v isti obliki po vidu dovršni in nedovršni.
O rabi nekaterih pripon
1. -alec, -ilec, -alka, -ilka. Samostalniki, ki zaznamujejo delu- 44 joče osebe, se pišejo s pripono -alec -alea, -ilec -ilca za moški spol, -alka -alke, -ilka -ilke za ženski spol, izgovarjata pa se -le- in -Ik-kot -UC-, -uk- v ljudskih, kot -Ic-, -Ik- pa v knjižnih besedah: brdlec -dlca, brdlka -e, poslušdlec -dlca, posliišdlka -e, morilec -lea, morilka -e
Slovenski pravopis	33	8
I-IJC-, -uk-J; letûlee -élea, letélka -e, stuédlka -e, sméilec -ika, snaUlka -e (-le, -lk-1; pri mnogih besedah je obojni izgovor, kaikor je komu beseda domača ali umetna.
2. -avec, -ivec, -avka, -ivka pa pišemo:
a)	kadar so taki samostalniki izvedeni iz še živih glagolsikih pridevnikov na -v: bahav -dva -o — bdhavec -avca, bdhavka -e; dretnàv -dva -o — dretndvec -vca, dremâvka -e; jécav -a -o — jécavec -vca, jécavka -e; hirav -a -o — hiravec -vca, hiravka -e; lažniv -a -o — lažnivec -vca, lažnivka -e itd.;
b)	če stoji v zlogu pred pripono -Î- ali -Ij-: volivec -vca, volivka -e; delivec -vca, delivka -e; selivec -vca, selivka -e; ponavljdvec -vca, ponavljdvka -e; sestavljdvec -vca, sestavljdvka -e itd.
45	3. a) -ica je manjšalna pripona za ženske samostalnike na -o in -ev: krdva — krdvica, lipa — Itpica, gora — gorica, Ž4na — ženica, britev — britvica, cérkev — cérkvica, bréskev — bréskvica itd.
b) -ca je manjšalna pripona za samostalnike ženskega spola na soglasnik: kl6p -i — klôpca -e, stvdr -i — stvdrca -e, živdl -i — živdlca -e, lûé -i — lûica -e, brv -i — bfvca -e, postfo -i — poslfvea -e, aôkrvea -e, duri — dûrce itd.; v rod. mn. se ti samostalniki končujejo na -ic: klôpic, stvdric, ^vdlic, lùiic, bfvic, duric. Y nekaterih takih primerih se je poleg -ca uveljavila tudi pripona -ica: vfvca in vrvica -e.
46	4. -ce je manjšalna pripona za samostalnike srednjega spola: ogledâio — ogleddlce [-alc-j, klddivo — klddivce, kolâ — kolésce, deklè
deklétce; v množini -ca: vrâta — vrdtea, kčia — kôlca (-le-j; če se osnova končuje na dva soglasnika in drugi m v, m, n, I ali r, pišemo -ece in govorùno [-acej: mesto — méstece, gnézdo — gnézdece, ûsta — ûsteca, srcé — sfiece, jdjee — jàjiece itd.; če je drugi soglasnik m, n, l ali V, pišemo in govorimo polglasnik pred temi glasovi: pismo — pisemce (-»mcej, ékno — okence [-ancej, stêblo — stêbelce, véslo — véselce (-alcej, poséstvo — poséstevce, drûiLvo — drûitevce (-awcej; če je drugi soglasnik r, postane le^a samoglasen: rêbro — rébrca, jédro — jédrce itd.
47	5. -in -ina -ino nam rabi za tvorbo svojilnih pridevnikov pri ženskih osebah: žšna — iénin -a -o, nevésta — nevéstin -a -o, mâti — mdterin -a -o, soséda — sosédin -a -o, Ančka — Anèkin -a -o itd. Moški samostalniki na -o imajo ta pridevnik na -ov, gl. § 27, 1.
Za živali ženskega spola ne rabimo te pripone, marveč najrajši -ji -ja -je: krdva — krdvji -a -e, kôza — kézji -a -e, mii — miiji -a -e, ldstovica — ldstovičji -a -e, ždba — ždbji -a, -e, riba — ribji -a -e, mûha — mMji -a -e itd.
Za stvari delamo pridevnike od ženskih samostalnikov z obrazilom -en [anj -na -no: cvetlica — cvetlUen -čna -o, hiia — hišen -kna -o, zveza — zvézen -zna -o, dridva — drždven -vna -o, vôda — voden •dna -o, knjiga — knjiien -žna -o, rôka — rččen -ina -o itd, ali pa opisujemo: iep pri suknji (ne sûknjin), krma ladje ali pri ladji (ne Udjina), vrh goré (ne gôrin vrh) ipd
Vendar se je v nekaterih primerih tudi pri stvareh uveljavila oblika na -in -ina -ino, zlasti pri samostalnikih na -ka -na -ha: pUškino kopito, iivânkino uho, strdnkin odbor, soséskin pašnik, mdčkine solzé, lûnin svit, limànin sok, violinin glas, juhin dodatek ipd
6.	-ov -ova -ovo ali -ev -eva -evo nam rabi: a) za tvorbo svo- 48 jilnih pridevnikov pri moških osebah in živalih, pri rastlinah pa ne glede na spol: bràt — brdtov -a -o, sin — sinov -a -o, kôzel — kôzlov -a -o, bïk — bikov -a -o, petêlin — petelinov -a -o, ràk — rdkov -a -o, smréka — smrékov -a -o, bezèg — bezgôv -a -o, jêsen — jesénov -a -o, bréza — brézov -a -o, lipa — lipov -a -o, strie — stričev -a -o, kônj — kônjev -a -o, p0lž — pôUev -a -o itd.;
b) V znanstvenem izrazoslovju (kemija, matematika, snovna imena, slovnica ipd): bdkrove spojine, železov sulfdt, ogljikova kislina, vodikov sulfid, metilov alkohôl, žvčplov dioksid, krôgov obôd, ulôrtikova črta, trikôtnikova višina, sinusova črta, Sâmetov klobuk, dtlasov blèsk, kožuhov rokdv, osébkova beséda, povédkovo določilo itd
Od samostalnikov moškega in srednjega spola za stvari navadno ne delamo pridevnikov s to pripono, marveč z drugimi, ali pa opisujemo z rodilnikom in predlogi: lega gradiča (ne gradičeva), uddrci biča ali z bičem, udarci klddiva ali s klddivom, modrina neba ali nebésna modrina, bistrost očesa ali očésna bistrost, bolezen v ušesu au uš0sna bolezen itd
Vendar so se udomačile nekatere oblike z -ov aU -ev: sôdovo dno, nčževa konica, križev pot, kruhova sredica, pétkova juha, m&rčev prah, sUsčev sneg, svečdnov mraz, aprilov dež, majev cvet, mldjeva setev, sirovi štriiklji ipd
Nekateri samostalniki imajo pridevnike s pripono -oven -ovna -ovno: blagôvni promet, deiévno vreme, čdsovna stiska, jezikôvna napaka, glasôvna moč, slôgovna posebnost, zlôgovna meja itd.
7.	-ski -ska -sko pomeni občo svojilnost aU pripadnost ne 49 glede na spol, -ov -ova -ovo in -in -ina -ino pomenita pa svojilnost
ali pripadnost k posameznim predmetom moškega ali ženskega spola: délavski -a -o (ne glede na to, ali pripada delavcem aU delavkam — délavčev, délavkin), partizdnski -o -o, meičinski -a -o,
kdnjski -o, člov^iki -a -o, vcjd&ki s -o, slovanski -a -o, riiski -a -o, dgrski -a -o, ivicarski -a -o, italijdnski -a -o, nim&ki -a -o, evrdpski -a -o, dzijski -a -o, angUški -a -o, norvšški -a -o itd.
Pač pa nadomeščajo pridevniki na -ski -ska -sko svojilni pridevnik pri krajevnih lastnih imenih: ljubljdnski ~a -o, mdriborski -a -o, celjski -a -o, novomeiki -a -o, krdnjski -a -o, goriški -» -o, iridiki ra -o, postdjnski -a -o, Idiki -a -o (od Lož in Loka), potdiki -a -o, zagdrski -a -o, trb&oeljski -a -o, jeseniški -a -o; sdvski -a -o, drdvski -a -o, murski -a -o, savinjski -a -o, kdkriški -a -o; trigldvski -a -o, krimski -a -o, kUmski -a -o, pdhorski -a -o, slovenskogoriiki -a -o, krdiki -a -o, snežniški -a -o itd. Zato moramo paziti, da tega obrazila ne posplošimo tudi na taka imena, ki nosijo ime po določeni osebi, in moramo rabiti obrazilo -ov: Hudsonov zaliv, Baffincma zemlja, Beringovo morje, Falklandovi otoki itd. Pač pa slovenimo z njimi plemiške naslove: pl. Trsieniški (Trstenik), pl. Sorbddlski, vojvoda norfol-iki (ne: od Norfolka), lan glamiški, lan eatcdorski ipd.
O razzlogovanju
50	1. Nezložene besede delimo na zloge tako, da jemljemo k naslednjemu zlogu:
a)	soglasnik med samoglasnikoma: de-la-ti, ma-te-rin, ve-se-U-li, je-zi-kd-je, d-dr-iek, vi-ir-ni-ca, so-dar, so-di-ti, ku-pec, ta-tii, le-pa, ve-li-kost, o-če-tov, de-lam, že-nem, ve-li-kih itd.;
b)	soglasniško skupino, ki more začenjati besedo: ti-ska-ti, mi-sli-ti, ra-skav, de-kla, ju-tro, do-bro, pi-ška-vosl, me-zgd-ti, i-skri-ti, pd-zdu-ha, je-kli-na, vo-zld-li, po-le-tje, vzdi-gne, pra-zne itd.;
c)	tisti del soglasniške skupine, ki more začenjati besedo: ov-ca, pol-nost, slovstvo, slo-ven-ski, slo-van-stvo, son-ce, mojster, mojstrski, ljudstvo, skui-njav-ci, bol-ha, siv-kast, rdei-kast, suh-ljat itd.
Ce se meje med osnovo in obrazilom, ki se začenja s soglasnikom, zavedamo, navadno delimo po sestavnih delih: s kost-jd (dasi tja), mor-je (dasi rjav), masl-na (dasi tna-lo), ust-je (dasi tja), les-na (dasi sneg), trd-no (dasi dno), z miš-mi, lep-ši, po-let-je, vzdig-ne itd.;
č) znaka lj in nj sta enotna, zato ju nikoli ne delimo, tudi tedaj ne, kadar sodi j k obrazilu: po-lje, ko-ljem, vo-lja, zna-nje, ža-njem, pe-te-li-nji, s so-ljti, z ži-va-ljo, z dla-njd, s stra-njo.
51	2. V zloženih besedah delimo predpone od osnove, če se sestave zavedamo: ob-zid-je, raz-ši-ri-ii, pred-la-ga-ti, o-do-bri-ti, po-zna-ti, odr gno-H, brez-vest-nost, ne-dolž-nosi, po-gor-je, raz-pre-del-ni-ca, ob-raz-
to-ži'ti, pa-no-ga, pra-vzor, o-dre-ti, od-re-ii-ti, ob-re-za-ti, o-brei-je; pod-ro-bi-ti in pod-re-za-ti je treba ločiti od po-dro-bi-li in po-dre-za-ti itd. Kadar se žložitve ne zavedamo, delimo po pravilih za nezložene besede: o-braz, ra-zu-me-H, o-blak, o-bte-či, o-ble-ka, ra-zum itd.
O pisavi sestavljenih besed
Besede so sestavljene na dva načina: ali se spajajo v eno Š2 besedo navadno z enim poudarkom — spojênke — ali pa ohrani vsaka besedna vrsta svojo obliko in svoj naglas — sklopi. Spo-jenke se pišejo skupaj, sklopi pa narazen. Meja med spojenkami in sklopi je večkrat nedoločena in različna, zato tndi omahovanje v pisavi. Pravopis podaja neko objektivno merilo, ne izključuje pa drugačne pisave, če se kdaj avtor hoče s tem pomensko jasneje izraziti.
1. Samostalniki
Skupaj pišemo: vinôgrad, hudournik, pôlnoè, zahvalibôgca (ko- 53 bilica), nebôdigatréba (negoden človek), nepridiprav (porednež), kdži-poi, kdiimed (neka rastlina), kldiivitez, ârvojédina, volkodlak, samoûk, Gosiosévci, tihotdpec, krivogUd, kleiepldzec, kolovàz, vinotàk, vodomèt, srakopèr, kolôvrat, nepridiprav itd.
Narazen pišemo: velika noč, m6ž beséda, môi vêler, îàl beséda, figa môi, môjsier skdza, čebčla délavka, možicelj vstajdč, narôbe svét, pôl miš pàl M, po pâli bràt, po pâli séstra itd.
Sem sodijo tudi imena, kakor: žarki alfa, kôt bêla, motorji Diesel, žarnice Philipps, baterije Zmaj ipd. (poleg Dieslovi motorji, Philippsove žarnice itd.).
2. Pridevniki
Skupaj pišemo: goloràk, sladkosnéden, sladkovôden, bojazêljen, 54 častildkomen, novoléten, petstoléten, velikonočen, zlatopôljski, ikofjeldiki (od Škofja Loka) in tako od sestavljenih lastnih imen, gl. § 21! Dalje pišemo skupaj: južno slov dnski (južni Slovani), narodnopolitičen (narodna politika), tilerdmozgodovinski (literarna zgodovina), narodno-gospoddrski (narodno gospodarstvo), narodnoosvobodilen (narodna osvoboditev), poljudnozndnstveh (poljudno znanstvo); tako pišemo tudi označitve za barve, ki so prave spojenke z določilno besedo v prvem in z osnovo v drugem delu: svetlôsiv, temnôsiv, živdrdši, krvdvordšč, ikrldtnordèi, temnôrumèn, rjdvorumèn, bledômôder itd.
Narazen pa pišemo zveze, kjer je prva beseda načinovni prislov: kričeie rdeča barva, čudno špažen obraz, rajsko lepa ptica, nedčlino vpraiiujči pogUd, kapljivo tekčie telč, spUino veljdvna pravila, smftno nevdrno, ifno lisaste perm, bšlo abrdbljen, prisiljeno duhovit itd.
3. Zaimki
1.	Skupaj pišemo:
55	a) enozložne predloge z naslonskimi iožilniškimi oblikami
oisebnih zaimkov in povratno-osebnega zaimka:
čez: čizme čizte čizse čšzenj čšznjo čšznje čiznju
med: mšdme mčdte nUdse midenj midnjo midnje midnju
na: nitn^ ndte ndse ndnj ndnjo ndnje ndnju
nad: nddm% nddte nddse nddenj nddnjo nddnje nddnju
ob: dbme Hite čbse dbenj dbnjo obnje obnju
po: pdtne pdte pdnj pdnjo pdnje pdnju
pod: pddme pddte pddse pčdenj pddnjo pddnje pddnju
pred: prčdme prčdte pršdse pridenj pridnjo pridnje prčdnju
skoz: skdzme skdzte skdzenj skčenjo skdznje akdanju
v: vdme vdte vdse vdnj vdnjo vdnje vdnju
za: zdme zdte zdse zdnj zdnjo zdnje zdnju
b) zaimenske spojenke, kakor; m&rsikdo, mdrsikaj, m&rsi-kaieri, m&rsikak, vsdkdo, vsaktšri, vsakddnji, vsaksebi (= narazen), vsakoleten, vsškakor, vsikdar, vsešno, vseskčzi, vsepovsdd, vsevprek, vsemogdčen in vsegamogččen, vseveden in vsegaveden, vseviden in vsegaviden, vsesplošen, vsedbčen, mdlokdo, mdlokaj, mdlokateri, kdlikaj, kdliikaj, tdčas = tedaj, takisto, tdkraj, tdstran, dnkraj, dnstran, dndan, onddd, ondd ipd.
Pomni. Kadar dobi v kaki zvezi sestavni del svoj pravi pomen, pišemo narazen: Mdlo s č\m je zadovoljen. V sdk šibi streže.
2.	Narazen pišemo:
a)	enozložne predloge z enozložnimi orodniškimi osebnimi zaimki: pod njd, za njd, pred njo, nad njd;
b)	sklope, kakor: kddr si bddi, kdr si bddi, kir mdči, kar se di (= koUkor mogoče), kdd ve kdj, kdč ve kiliko, kdd ve kakd, kdd ve kddj, kdd ve kje (kdm), n\i kaj, nM kitiko (= veliko), za kdj, za nW: Ali je to za kdj ali ni za nU? Kadar ima zv^a za nU pomen slab, se piše skupaj: to je zanič (slabo); zanič vino (slabo), zanii igra (slabo) ipd.
i, Števbiki
A.	Kadar pišemo števnike s črkami, pišemo:	56
1.	skupaj vse vrste števnikov od 11—99: endjst, devetnd}st, enaindvdjset, petindvdjset, itiriintrideset, triinpMeset, šesHnsedemdeset, devetindevštdeset;
dvaindvdjseti, oseminšHrideseti, iestinščstdesetega leta, pelinitiri-desetega, enaindsemdeseti;
šestinlrideselkrat, devetindevčtdesetkrat; dvainsčdemdesetič, petin-dvdjsetikrat, triintridesetikrat itd.;
2.	narazen zmeraj sto, tisoč, milijon: dve sto, tri tisoi, pet milijonov; itiri sto dvajset, iest lisof pet sto triiniistdeset;
stdti, tisoči, pet stčti, sto tisoča knjiga, sto prvi, dve sto drugi, tri tisoi pet sto peti, tisol devet sto oseminitiridesetega leta;
stdkral, pet stokrat, sto trikrat, tisoikrat, tisol sto petkrat, stdtikrat, tisoHkrat, osem stdtikrat, devet tisolikrat, sedem sto dvdjsetkrat, enajst tisoi pet sto itiriinitiridesetkrat itd
Pomni. Pri denarnem poslovanju se vsi števniki pišejo ^skupaj.
B.	Stevnike, posebno sestavljene, pišemo največkrat s števil- 5' kanil. Pri takem pisanju veljajo tale pravila:
1.	Glavne števnike pišemo zmeraj v vseh sklonih brez pike pri številki: Čez 15 minut je nameril 38" vročine. Pri 75 letih je bil ie kar korenjak. Z 20 leti je iel od doma. Plačuje po 5%.
2.	Kadar je števnik značka kake stvari, uporabljamo glavni števnik v imenovalniku: Avtomobil 2411 se je ustavil pred hiio. S tramvajem 23 se je pripeljal v mesto. Z odlokom 345 je bil nastavljen. Pred sobo 89 so zarožljali ključi.
3.	Vrstilne števnike pišemo s piko za številko; uporabljamo jih zmeraj, kadar s števnikom pred samostalnikom določamo vrstni red: 29. XI. 1945. leta je bila razglašena Jugoslavija za federativno ljudsko republiko; 12. sedež v XV. vrsti; na 55. strani IV. zvezka beremo v 3. opombi spodaj.
i. Kadar stoji števnik za samostalnikom, rabimo glavne ali vrstilne števnike in jih torej pišemo brez pike ali z njo: Poglej zv. XI ('ali XI.), stran 123 ("ali 123.), opomba 4 Cali 4.); z letom 1945 se začenja nova doba naie zgodovine; v ilenih 6—8 govori ustava o ljudski oblasti; leta (1.) 1939 fali 1989.) se je vnel svetovni požar.
5.	Ce pri naštevanju ponavljalne števnike na -ii (prvii, drugič, tretjii) pišemo s številkami, stavimo za njimi piko.
6.	Kadai- naznanjamo uro s številko, tedaj stavimo h glavnemu števniku zgoraj mali ft: ob ob lOh, ob 12h itd. == ob osmih, ob
desetih, ob dvanajstih itd. — ali pa uporabljamo vrstilne števnike pred samostalnikom ura: ob 8. uri, ob 12. uri, ob 20. uri itd. — nadalje: ob 8.15, 9.30, 10.45 = ob ietrt na devet, ob pol desetih, ob tri četrt na enajst ipd.
7. Kadar je v zloženkah prvi del številka, drugi pa s črkami pisana beseda, stavimo mednju vezaj, n.pr.: 25-letnica, 83-letni starček, 250-letni jubilej, 14-tnesečno zdravljenje, 24-dnevni dopust, 40-urni delavnik, 500-dinarski bankovec, 25-tnilimétrski trak, 16-litrska posoda ipd.
5. Prislovi
58	Skupaj pišemo: bričas, brida, brikone, čedalje = čezdalje = čimdalje, čimbolj (kar najbolj), čimpršj (kar najprej) = čimbri, kdjpak, kajnè, kdjpada, kajnèda, mdlone, mdlodane, mdlokje, mâlokod, mdlokdaj, mordà, morebiti, nemdra, prèjkone, pràvkar, prdvzaprav, rdvnokar, résda, sevé, sevéda, skôrajda, tolikodane (= skoraj), tjavdàn, tjavenddn, vščidel, vésda (seveda) ipd.; nadrobnejša navodila išči v slovarju;
zloženke prislovov z nikalnico ne, kakor: neddleč, neddvno, ne-mdlo, nenddoma, nenéhoma, neprenéhoma, neprevidoma, nerédko, ne-rédkokrat, nevedé, nevédoma, nevidoma, nevičč.
Narazen pa pišemo: okôli in okôli, bôlj in bôlj, gôr in dôl, tjà in sèm, sèm ter tjà, všč ali mànj, prèj ali slèj, nàprèj in naprèj, mdlo po mâlo, krdtko in mdlo, mdlo in dôsti ne, mdlo vič, mâlo prèj, mdlo mànj, zdàj pa zdàj, ndč in ddn, ddn na ddn, takô rek6č, takô zvdn, rd/vno takô, rdvno tàm, pràv tôd, pràv tàm, pràv kôj, ie ie, le ie ipd.
6. Predložne zveze
59	S predlogi so zloženi samostalniki, pridevniki, glagoli in ne-pregibne besede. Pri pregibnih zloženkah je pisava večinoma že trdna, pri nepregibnih pa včasih omahuje, kakor je čut za sestavine bolj ali manj živ; to se menja po pomenskih premikih celo pri isti besedi; gl. slovar odzad, skrdja, zanaprej itd.
Skupaj pišemo: ččzinčez (popolnoma), docéla, dočista, dodôbra^ dokàj, dokléj, doklèr in dôkler, domdla, dopôldan, dopôldne, doslèj, dosihmàl, dosegamàl, dosoréj, dotehmàl, dotistihmàl, dotlèj, dovôlj
hkrdii
izcéla in scéla, izHsta in sčista = sčistoma, izhûda in shûda, izldhka in zldhka, izlépa in zlépa, izmed, iznad, iznendda, iznôva in znôva, izpod, izpred, izpfva in spfva, iztézka in stéika, izvečine (= večinoma), izven, izza
kidsi = takoj, kljûb, kmdlu, kvêéjemu, kvišku — medtèm	59
naddlje, nadvsè, naenkràt, naglds, nagôdoma, nahitroma, nakàr, nakljûb, nakràt, nakriéem, nakvišku, naldhko, naldši, namésto, na-ndgloma, naokôli, naokrôg, ndpak, napôsled, napôsodo, napoščv, napôti biti komu (v napoto), napréj, naprôdaj, naprôti, narahlo, nardvnost, ndrazen, naréd, narédkoma, iiarôbe, naskrivàj, naskrivoma, na&pldh, naspôl, nasprôti, natdnko, natéanoma, nalihoma, natô (= pôtlej), navddn, navdilj, navdôl, navzdôl, navkréber, navzkriž, navpik, navprék, navrh, navsezddnje, navsezgôdaj, napoščv, navššv, navzddlž, navzgàr, navzlic, navznôter, navzôèi, navzpréd, navzvèn, nazddnje, naznâk, napôti komu (v napoto)
obênem, obkléj, obkoréj, obsoréj — osoréj, obtoréj — otoréj, àpôl-noU, opéHdne, — odddvnaj, odkàr, odkléj, odsihdôb, odsihmàl, odslèj, odtlèj, odvèè, odondôd
pobliže, poeéni, poidsi, poiemü, poiéz, podnévi, podàlgoma, pogôdu, pogôsto, pojûtri, pojutrišnjem, pokdj (= zakaj, čemu), pokônci, pokràj, poldhko, pomlddi (=r: spomladi), pondjveč, ponekôd, ponevédoma, ponôH, popôldan, popôldne, popréd, poprèj, poprék, porédko, posihmàl, posihdôb, poslèj, pošév, potehmàl, potêm, potemtdkem, potihoma, pôtlej, povečini, povprék, povfh, povfhoma, povsè, povsèm, povšéč(i), pozimi, pôzlu, — predldni, predldnskim, predsin0čnjim, predtèm, predvèérajënjim, predvsèm scéla, sčdsoma, sčista, shüda, skônca, skrdja, skrdtka, spdroma, spomlddi, spôtoma, spričo, sprôti, sprva, siéžka
vbôgajme, včdsih = vldsi = idsih == čdsi, vdrigič, vpfvič, vtrétjië, vkljüb, vkréber, vkiip, vnapréj, vnôvU, vdhče, vpràv, vprék, vpričo, vrèd, vššv, vtèm, vzndk
začdsa (= zgodaj), zadôsti, zagôda, zdjtra, zakàj, zamàn, zanaldšč, zanapréj, zapôred, zapovrstjô, zardna, zarés, zastônj, zastràn, zatégadelj, zatêm, zatôrej, zavôljo, — zbôgom, zddleč, zdâvnaj, zdôlaj, zdôma (biti), zgôraj, zgfda = zgfdo, zjutraj, zldhka, zlépa = zlepo, zmérom in zméraj, znôtraj, znova, zveč0r, zvečine, zviškoma, zviška, zvfhoma.
Narazen pišemo: do čistega, do dôbrega, do kôd, do kôder, do mdlega, do sèm, do tjà, do lôd, do sitega, do zdàj, do krdja — do kônca (= čisto, popolnoma) iz navdde, iz gldve znati kljub temu, k letu
na ves glas, na hitro, na ndglo, na skrivnem, na pol, na tésno, na tésnem, na tihem, na videz, na mäh, na môé, na nôvo, na gôsto, na spUšno, na zûnaj, na pdmet, na izûst, na dôlgo in na široko kaj pripovedovati, na čisto spisati, no sùho priti, na rédko (saditi, priti)
ob krdtkem kaj povedati, ob svôjetn delati, od kddj, od nékdaj, od tàm, od tedàj, od zdàj, od tprédaj, od zàdaj, od zgdraj, od znôtraj, od vééraj, od Idni, od létot, od ddnes, od ddlei, od blizu, od krdja {= od začetka), od k&nca do krdja (= skoz in skoz), od nekdd
po dolgem, po krivem, po tiavédi, po pravici, po resnici, po sili, po pfstih, po sirdni gledati, po lém je blago, po nesréH, po oprdvkih, po pàlnoH, po vsèm tem, po véijem, pred kritkim, pred neddvnim, pred kdncem, pod kràj, pod véier, pod nči, pri kraju, pri tej prUi, pri vsèm tem rdzen téga
skôz in skôz, skôz bôlj, skôz več, skôzi mànj, slèj ko prèj, s pâti, s pôta, s čdsom	>
V pfvo, V drûgo, v trétje, v krdju biti, v kràj dati, v strin stopiti, v nič devati koga
z dôma iti, za čds za malo časa), za gtdôvo, em màio se zdeti, ziwadi téga, za trdno (vedeti) itd.
7.	Vežniki
60	Skupaj pišemo: akordvno, bôdisi, čeprdv, čerdvno, letudij ddsi, dasipràv, dasirdvno, dasitûdi, medtém, nàjsi, natô, niti, potém, zakdj, zaiégadelj, zat&rej.
Narazen pišemo: nè le — dmpak tûdi, ne samd — dmpak (tèmveè, màrveë) tudi. Hm več — tem bolje, čim bolj — tem mànj, čim bliže — tem huje, mànj ko, bôlj ko, dàlj ko, bfi ko, medtem ko, hitro ko, vtem ko.
8.	Členki
61	Skupaj pišemo: tdle, tdkle, tistile, tûle, tdmle, seddjle, prèjle, ielè, vèndarle, takôle, tjàle, sèmle, Idkšenle itd.; dli, jèli? kdjti, ànti, nïti, kàkti; le-td, le-6ni gl. § 74, 3.
Narazen pišemo: jè li résf véS U? kdôr si bodi, kàr si bôdi, kjér si bodi', kdmor si bôdi, kdkor si bôdi, kôder si bôdi, gorjé si ga človeku ipd.
Členek koli pišemo skupaj ali narazen: kdorkoli, karkoli, kjerkoli, kamorkoli, kakršenkoli, katerikoli ali kdor koli, kar koli, kjer koli, koder koli, kamor kcii, kakršen koli itd-
O rabi naglasnih znamenj
62	V navadni pisavi nam rabi troje naglasnih znamenj:
ostiivec na vseh dolgih naglašenih zlogih, razen na širokem e in o: »edi, sédi, dd, sdma, samd, môra (iti), kôsec, (on) nôsi,
(ona) vôzi, suši; roké, na rôke, nogi, na nôge, pomlàd, na pomlad, pro-ddja, naprôdaj.
' strešica samo na širokih dolgih poudarjenih e in o: védi, lêU, iêli, kôsec, govôri, môra (ga tlaii), nôsi, vôzi, prôsi, tôéi;
" krativec samo na kratkih poudarjenih zlogih: mli, vèl, dà, éèl, otrôk, kup, bràt, kbni, sedèl, Francè.
V navadni pisavi rabimo naglasna rnamenja le tedaj, kadar 63 hočemo na poudarek ali izgovor samoglasnika posebej opozoriti. Taki primeri so:
1.	v krajših oblikah 3. os. mn. in v sed. deležniku na -é, n. pr.: leié, strmê, trpé, nesô, mrjô, rekô, trô; gredé, stojé, kupujé;
2.	V rod. mn., n. pr.: kônj, vôz, olrôk, kôz, rôk, nôg; vodà, gorâ, desàk, ovAc, ženi ipd.; v takih primerih je napačno pisati strešico;
3.	pomenski razloček v poudarku ali izgovoru samoglasnika pri sicer enaki besedi: dà — dà — da, sédi — sedi, sédel — sedèl, svét — svét, védi — védi, nôsi — nôsi, hiti — hiti, govori — govôri, môii — môii, molii — môlëi, uii — ûH, bôdi pameten — ne bôdi se z volom, pretéie dére voda — voda pretêèe, veliki ljudje — véliki ljudje;
4.	kadar hočemo posebej zaznamovati ritem (v pesmi) ali za-braniti napačno poudarjanje: Skrita nobêna bilà ni zvézd ti nebd poezije, slédnji je bil ti domài jézik omikan, uièn. (Prešeren) V mladosti vèndar trdniše so mreže, toda: Mladost, vendàr po tvoji tèmni zarji. Temnà je noi in stresa grom oblake. (Prešeren) Oči so iskale, našU so, ne dom, vse vei: domovino. (Župančič) Vodà nam kolesa, mehove nam žene. (Zupančič)
5.	besede, ki se večkrat napačno poudarjajo, kakor: pdzduha, vdruh, svétovati, vérujem, vârujem, molédujem ipd., in manj znane besede, zlasti narečne: mezèk — mežkd, rudina, samdtežnice, koruzinje, kfčenica, kolnik, répiéie, dételjiUe, pozvačln, ôr — ori ipd.
Ločila
Modulacijo glasu in presledke, s katerimi v govoru vežemo in 64 ločimo pomenske enote, zaznamujemo v pisavi z ločili. Nekatera teh imajo objektivno logično vrednost in so potrebna za lažje in zanesljivo razumevanje pisanega jezika, zato so določena po pravopisnih pravilih. Včasih pa pisatelj z ločili izraža osebno ali čustveno razgibanost: taka ločila so osebna in zanje ni splošno veljavnih pravil
Pika
65	Piko (.) stavimo:
1.	na koncu prostega ali zloženega pripovednega stavka: Dolgost življenja našega je kratka. Zemlja zelenino dviga, nad teboj jo v loke boii.
2.	pri navajanju del za posameznimi enotami naslovai n. pr.: Rutko-slovenski slovar. Sestavil dr. Janko Pretnar. Slovenski knjiini zavod v Ljubljani.
Na naslovnih straneh in pri slovesnih napisih v tiska iz tehnično estetskih vzrokov ne stavimo pik. Prav tako ne za tiskanimi naslovi v knjigi in časopisu; pač pa jo navadno postavljamo v pisavi z roko.
3.	za kraticami: 4. t. m. (četrtega tega meseca), I. iS48 (leta 1848)} zv. II, str. 240 (zvezek II, stran 240), él. 5 ustave.
4.	za vrstilnimi števniki, gl. § 57.
Brez pike se pišejo kratice za denar, mere, uteži, kemične prvine in take kratice, ki se pišejo z vélikimi začetnicami: din (dinar), m (meter), km (kilometer), I fliter), hI (hektoliter), g (gram), kg (kilogram), dkg (dekagram), S (žveplo), Fe (železa), HjO (voda); LRS (Ljudska republika /Slovenija), FLRJ (Federativna ljudska republika Jugoslavija) ipd.
S tremi pikami (...) zaznamujemo nedokončano misel ali čustvo: Grobovi tulijo... Tja bomo našli pot... Beii... vse beii... O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst?...
Vprašaj
66	Vprašaj ( ? ) stavimo:
1.	za samostojnimi vprašalnicami: Kje? Kdo? Kdaj? Kakô? Cemû? A? Kam, misel? — Tu? Preko morja? In ni ti mejd? — Povej mi, kodrolašček moj, doklej?
2.	za neodvisnimi vprašalnimi stavki: Veš, poet, svoj dolg? Nimaš nié besed? Kaj zagrinjaš se v molk? Kaj me ne vidiš, sin? Ah, mladost ti moja, kam ušla si, kje si? Kaj pojete pomlad? Kaj vriskate prostost? Kaj si? Fantém? lerodek domišljije?
Na koncu odvisnih vprašalnih stavkov stoji ločilo, kakor ga terja glavni stavek: Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se kruh SluU. Povpraševala sva ga, ali je videl našo mater. Ne vem, zakaj jè tako žalosten. Ne sprašuj, kaj smeš, česa ne! Zakaj me vprašuješ, kaj mi je?
KUcaj
Klicaj ( I ) stavimo:	67
1.	za samostojnimi medmeti, vzkliki in zv?lniki: Hej! Joj, pre-joj! FejI Nikdar! — O, skaženo vino! O, vi pi'itni vrči! Strune brez našega glasû! Zvite strune brez glasû! Prazni, pdčeni vrči! Vino za-vrélica! — Moj Mate, jô, moj Mate! — Hdmburk, Hdmburk! kliče ji zvon... Krasnà si, bistra hči planini — Joie! Tine!
2.	na koncu neodvisnih velelnih, vzklicnih ali želelnih stavkov: Le ne ûči pevcev peti! Glej, poslušaj, ti se — jaz sem pred teboj na svetil O, sonce jè! Jè, ker ga v globini duše čutimo! Kuj me, življenje, kuj! Življenje naj bode ti delaven dan! Naj čuje zemlja in nebo, kar danes pobratimi pojà!
Na koncu odvisnih velelnih, vzklicnih ali želelnih stavkov stoji tako ločilo, kakor ga terja glavni stavek: Naročil nam je, da bôdimo oprezni. Saj sem mu rekel, naj ne nosi orožja s seboj. Svetoval mu je, naj mu nekaj časa ne hodi pred oli. Ali ti je res ukazal, da pojdi iz hiše? Ali ti nisem rekla, da ne nôri po vrtu? Terjaj ga, naj takoj plačal Piši mu, naj se oglasi!
Vejica
Z vejico (,) ločimo:
I. besede in posamezne stavčne člene:	68
1. zvalnike, poudarjene' medmete, samostojne trdilnice in ni kal niče od celotnega stavka: Oče, od medu mi dajte sat prelepi Pojdi, moj sinko, na pot! Naprej, zastava slave! Joj, kam bi del! Ostrigli, oh, so mi peruti! Ne, tega ne dam! Dà, tako je! Pdč, še ena rešitev je. Nikdr, ne bo dobro. Sevéda, tega ne tajim.
2. p ris ta ve k (apozicijo) od besede, katero pojasnjuje, če stoji za njo: Pri Prešernu, največjem slovenskem pesniku, so se v/tili vsi kasnejši pesniški rodovi. Od mene, svojega prijatelja, tega vendar ne pričakuješ. V nedeljo, 9. maja, bo obletnica osvoboditve.
Dokumentarno se v datumu piše vejica: V Ljubljani, (dne) 7. aprila 1948 ali Ljubljana, (dne) 7. aprila 1948.
5. istovrstne prirejene stavčne člene brez veznika:
a) kadar naštevamo stvari, lastnosti ali določila: Polje, vinô-grad, gora, morje, ruda, kupčija tebe redé. Iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os. Bila je močna, bistra, oblastna ženska. Naši ljudje pa so padali v Krškem, v Dragi, v Dachauu, v Celju, na Rabu. Oglašali so se ptiči tukaj, tamkaj, vsepovsod.
N e stavimo pa vejice, če so taki stavčni členi zvezani z vezalnimi vezniki in, pa, ter, ali, ne — ne, niti — niti, tako — kakor:
Svinčena toča in dei krvav in solz potok in blisk in grom. Oče pa mati ie iivita. Stopi ven ali noter! Ni ga ne (niti) tukaj ne (niti) tam. Slana je bila (tako) včeraj kakor danes. — Pred kakor in kot = ko ne stavimo vejice, če ne vežeta popolnih stavkov (gl. § 69, 3), n. pr.: Skrbel je zanj kakor pravi oče. Rdeč ko kri. Sedaj vem toliko kakor prej. Sinoči je pela ko slavček Ijubô. To velja le za primerjalni kakor, kot (ko), ne pa za dopustnega (gl. § 70, 4c).
Ne stavimo vejice med prilastke ali prislove, če niso prirejeni, marveč so povezani s samostalnikom v enoto ali med seboj odvisni; taki členi se ne dado vezati z veznikom in, n. pr.: lepa velika noč, poučni kemični poskusi, najlepše pomladansko cvetje, sami naši stari vojni tovariši, hud politični boj, pod ljubo domačo streho; tam daleč nekje za gorami, natančno ob sedmih zjutraj, ni tako strašno hudô ipd.
b)	kadar ponavljamo iste besede ali cele izraze, n. pr.: O, bratje, bratje, prišel je dan. O vi, vi z našim pismom, vi z našo besedo moije — kam, kam ste pahnili sebe in nas? A danes, danes... kako je nam? Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci.
Ne stavimo pa vejice med take izraze, kadar s ponovitvijo le stopnjujemo: zdaj zdaj bo tu, koj koj pridi, brž brž, zelo zelo rad, hudô hudô pogrešam, kmalu kmalu bi me bil, hitro hitro bčži, veliko veliko imam povedati ipd.
c)	kadar izpostavljamo stavčni člen, ki ga v stavku nadomešča zaimek ali prislov: Sin, td ti bo šele zagodel. V Parizu, tam se je ustavil dalj časa. V mojih mladih letih, takrat (tedaj) je bilo vse drugače. Povprašam ga, nevernika.
69 II. posamezne stavke:
1. v priredjih, če niso zvezani z in, pa (vezalnim), ter, ali (ločilnim): Voda gine, pada, sahne. Na nebu zvezde sevajo, na vasi fantje pevajo, pojô glasnô, pojô lepô, pri srcu pa jim je hudô. Dobra kritika ne podira samo, ampak (tèmvei) tudi zida. Oči imajo, a (pa) ne vidijo, ušesa imajo, toda ne slišijo. Od nekdaj lepé so Ljubljanke slovele, al' lepše od Urške bilô ni ru>bene. Vse ima, vendar ni zadovoljen.
Ne stoji pa vejica, če so stavki zvezani z t», pa (vezalnim), ter, ali (ločilnim) : Pozval nato krdela sem in prišla so hrumeč. Za blagoslov «em roke vzpel ter kliknil sem krepkd. Povsodi se maham kot čvrst korenjak pa delam pa baham pa pijem tobak. AU delaj ali pôjdi! AV srcé mi drugo ustvari aV počakaj, da to bit' v prsih neha.
Pred in, pa, ter stoji vejica, če jo zahteva spred stoječi stavek: Sava nastane iz dveh rek: iz Save Dolinke, ki izvira blizu Rdteč, in Save Bohinjke, ki prihaja iz Savice. Gospodar pokaže hlapcu smreko, ki naj
}0 poseka, pa odide domov. Velik ie razloček med zakoni, ki vladajo 69 naie svobodne sile, in zakoni, ki vladajo naie telesne sile.
Vsi drugi priredni vezniki terjajo vejico.
2.	v podredjih: a) odvisnike od glavnih stavkov: Povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si. Kjer hodi, mu je s trnjem pot posuta. Ak' pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna no^ je v ime zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sušni dnovi!
b)	odvisnike iste stopnje med seboj, če niso zvezani z in, pa (vezalnim), ter: In vedela sva, kje kosi mladijo, kje drozdi, kod divji mož hodi, kje vite se skrivajo v gozdi.
N e stavimo vejice, če so odvisniki iste stopnje zvezani z tn, pa (vezalnim), ter: Samo te vem, da pred oblUj« nje ne smem in da ni mesta vrh zemlji, kjer bi pozabil to gor ji.
c)	odvisnike različnih stopenj med seboj: Ne vedel bi, kako se v strup prebraia vse, kar srce si sladkega obeta. Milo se mu je storilo, ko je premiiljeval, kako ga ima rada, kako skrbi zanj, kako mu streže, kadar je doma. Cesariina je bila žalostna, ko ji nihče ni mogel razložiti, kdo je vitez, ki je zbil jabolko, in kam je zginil.
3.	Vsi podredni vezniki terjajo vejico. Tudi kakor zahteva vejico v popolnem odvisniku: Povedal je, kakor je sliial. Padel je, kakor je dolg in širok. Bolje govori, kakor piše.
4.	Kadar si v zloženem stavku sledita dva veznika, stavimo vejico po logični zvezi: Votlina je suha in, ker je ne doseže nobena sapica, tudi topla. Medveda je priklenil k skladanici in, ko je spet prišel divji moi, sta se sprijela. Živi naj vsi narddi, ki hrepeni dočakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Le piši materi, da, če ne bo denarja do sobote, ne boš več stanoval pri nas. Skusili ste, da, kdor se iz prvega prenagli, se kmalu upeha. Le oštevaj me, zakaj, če si huda, te imam še najrajši.
5.	V nekaterih zvezah pa so, zlasti v začetku stavka, sestavljeni vezniki dobili pomen enotnih izrazov, ki jih pišemo danes brez vejice: In če pogledamo v človeško dušo, je stvar ista (ne: In, če...) Se prej ko (= preden) se je zasvitala zarja, je zadonel glas od nekod. In pred ko (= preden) preteče let' in dan, do matere pride list poslan (Prešeren še piše: In pred, ko...). Al ak' ne znebiš se srčnih ran, naeaj spet pridi čez let' in dan. Taki sestavljeni vezniki so še: in vendar, pršcej ko, brž ko, potem ko, vtem ko, medtem ko, namesto da, češ da, kaj da, res da, kako da, in če = pa če v pomenu čeprav.
III. vrinjene, vmesne in okrajšane stavke od celotnega stavka: "30
1. pred vrinjenimi stavki in za njimi, n. pr.: Daleč, ne vem kje, se je oglasil ivižg ptička. „Poglejte," mi pravi Tevža, „tisiole skalo
70 tam »predaji" Cmu bo nam, vprašam, prazno pogoriiie? Jurko, ne bodi len, je pobral kost in jim namlatil rebra.
Glagolske izraze, kakor kaj vem kje, kdo ve kaj, ni da bi ipd., občutimo kot prislove in ne pišemo vejice: Kdo ve kdaj se je ie naselil. O knjigi ni da bi govoril.
2.	pred različnimi vmesnimi dostavki in za njimi, če natančneje določajo, omejujejo, popravljajo, razlagajo, poudarjajo, kakor: Za vas vse, tudi življenje. O knjigi, ali bolje brošuri, ni vredno govoriti. Regionalizem, t. j. čut za krajevne posebnosti, je v literaturi spet oživel. Meščane, posebno (zlasti, predvsem) izobražence, so ostro nadzirali. Prešeren je bil, kakor znano, po poklicu odvetnik.
Vejico stavimo tudi pred besedami: kakor, n. pr., in sicer ipd., kadar uvajajo naštevanje.
3.	nedoločnik, kadar nadomešča razširjeni odvisni prilast-kovni stavek z da (da bi, ne da bi): Imel je resno voljo, povrniti storjeno škodo. Nikdar več se mu ne bodo povrnile želje, po Dunaju razsajati.
Ne ločimo pa z vejico nedoločnika, kadar v stavku nadomešča osebek ali dopolnilo, n. pr.: Po toči zvoniti je prepozno. Električne žice se dotikati je smrtno nevarno. Ni se mu ljubilo vsak dan navsezgodaj hoditi na goro. Branil mu je hoditi čez travnik. Prijatelji so bili pripravljeni zanj se žrtvovati.
4.	okrajšane stavke, in sicer a) deležniške, b) priredne in c) podredne:
a)	kadar ima deležnik poleg sebe kako prislovno ali predmetno dopolnilo in nadomešča odvisnik: Prijazno meketdje vrh skale, sta kozi vabili k sebi ovce. In glej, mladenek (pesniško) cvetni zbor, slavilno pesem prepevaje, srebrne strune prebiraje, privre čez prag na beli dvor. 2eUč jim lahko noč, so se poslovili. Prišedši mimo okna, je Martinek zagledal Kvasa. „Vidiš, kako te prav uči," je dostavila žena, stopivši v izbo. Pregledala je vse, začenši v kleti pa vse do podstrešja. Slednjič ga je zavrnil, rekoč: „Kaj pa to tebi mar!" Sklep, sprejet na zadnji seji, je treba na novo pretresli. Užaljen zaradi neuspeha, ni prišel k slovesnosti (romanizem). Čudno se opotekajoč, je hodil po sobi.
N e ločimo pa deležnikov z vejico, če so prilastki ali prosti prislovi: Preteči prej oblak na polja ulije dež krotak. Opotekaje se je hodil po sobi.
b)	okrajšana priredja: Danes človek, jutri črna zemlja. Meni luč, tebi ključ. Oba bova dala, nekaj ti, nekaj jaz. Rad ima družbo, a še rajši lepo knjigo. Vsi so krivi, tudi on. Ne dela doma, marveč v tovarni. Če velja to zanj, kaj šele zate. Bil je nekoliko neroden, nekoliko nemaren. Saj ni le neumen, ampak tudi hudoben. Slike mi niso bile po-
sebno všei, zakaj, ako bi bil kdaj oioien,. bi nU bilo ob njih ie teže pri sreu. Nisem oster, da bi vas ialil, marveč, ker bi rad kaj naredil iz vas. Nekaj pa vam obljubim, namreč, da kmalu pridem spet.
c) okrajšana podredja: Čeprav ie v letih, ie zmeraj kaj dela. Daslravno zdrav in močan, bi le posedal in lenaril. Plačal bom, kadar ti. Kolikor bo dal on, toliko jaz. Pomeniva se prijateljski, 6e ne, zbeHm takoj. Sosedje so hodili k nam, pa ne zato, ker je bila naša hiia lepia, ampak zato, ker je babica znala toliko lepega povedati. Kakor siromašen, je bil vendarle po svoje bogat. Toda: Zdrav je kakor riba v vodi (gl. $68, 3a).
Podpičje
Podpičje (;) loči posamezne stavke krepkeje kakor vejica, 71 a šibke je kakor pika. Stavimo ga;
1.	med prirednimi neodvisnimi stavki, ki pa so miselno vendarle celota, n. pr.: Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov; kamor položi trudno glavo, tam je doma; vse mu je prijazno, vse mu vrata odpira in srce. Molek je trkal in trkal; napčsled so se vrata odprla in na pragu se je prikazala ženska pri kakih štiridesetih. Hodi le dalje, bili bi nama luknja pretesna; poišči si lepšega prostora! Nekoliko dni sta se dobro imela; bil jima je kratek čas.
2.	v daljših stavkih, zlasti v protivnih, vzročnih ali sklepalnih priredjih, n. pr.: Stara slovenščina le imej svoje pravice; naši zalo ne jemljimo njenih! Ali bi sprejel tudi moj odgovor, ne vem; vem pa, da ga nisem utegnil pisati.
3.	v mnogočlenski periodi loči miselne odstavke: To srce ustvarjeno je za ljubezen, a vdano sprejme, kar mu čas odmeri; sedaj v sovraštvo hip ga kliče jezen; le malo naj poiije v lepi veri: da je človeštvo vse ena družina, da vse narode en sam up preveva; da blagoslovljena rni domovina v svobodi dela, sanja in prepeva; da je na tleh nasilja in napuha objest; laž, rop, krivica in prevara na brzdi; da pravica ni več gluha, poštenje po temnicah se ne stara; da ni poniglavost povsod na vrhu, da se ne mora klanjati ji čednost; da je malik trinoštva, znotraj trhel, na zunaj zgubil veS hlesket, vso vrednost.
V krajši periodi loči prorek od poreka: Ko izgublja jeseni pri-roda svojo lepoto, mineva cvetica za cvetico in pada list za Ustom; tedaj se Začno zbirati po ledinah in zvonikih ptičja krdela.
Dvopičje
Dvopičje (:) stavimo, kadar hočemo opozoriti na kako besedo 72 ali stavek. Pišemo ga:
Slovenski pravopis	4
1.	pred našteTanjem posameznili stvari ali točk t odstavku, n. pr.:, Treba je bilo ie sto reči: piščalke iz vrbe, strelice za lok, opisati pastirsko palico, da je bila modrasasto lisasta. Imel je tri sinove: Dimitrija, Vasilija in Ivana.
2.	po pripravljajočih stavkih, kadar je izrek, ki se napoveduje, zvezan z njim brez veznika, n. pr.: Vprašam vas: ali veste, kaj je skrbiš Ptii na veji se ti smeje: jaz sem pred teboj na sveti! In kot bila je bela njena roka, spoznal sem jo — ime ji je: Bolest. Glej to drevo: za usodo nič ne vpraia, a veino se bori za svoj namen... Narod vas bo preskušal kakor vrče lončar: ne zvoniš mi, ne poješ, nisi mi ognja prestdl, v peči, vrč, si pdčil — proč med črepinje, črep!
3.	po napovednem stavku pred premim ali dobesednim govorom: Ženska je vprašala: „Kaj bi radi?" — Neznanec je vpraial: „Je oče doma?" Ženska je odvrnila: „Ne, mislim pa, da kmalu pride. Kar noter stopite!" V takem primeru pišemo za dvopičjem z veliko začetnico (gl. § 3).
4.	sredi mnogočlenske periode, da se loči prorek od poreka: Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti; kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeike omike: bi se smel mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi: Preiernove poezije.
Pomišljaj
73	Pomišljaj (—) nam rabi:
1.	da loči vrinjeni stavek (apozicijo) od celotnega stavka: iS prijateljem — tudi jaz imam prijatelje — sva ila poiasi po drevoredu. Komaj je zatisnil oči — človek bi mislil, da je minila le minula — se je zbudil in dan je bil. Neki francoski literat — bogvedi kako je ime nesrečnežu! — je iznašel besedo impresionizem.
2.	da močneje poudarja nasprotje: Rastel sem in dorastel — spoznanja ni bilo. Nisem videla — ampak pravijo. Jezik lepo govori — prazno je tvoje srce. Smej se krivici, pljuj ji v obraz — krivica ostane! Pa da je sam berač nad berači — skorje kruha mi ne bo odrekel! Imeli smo jih — dali smo jih vam. Živeli — umreti je usoda naša. Glej, rojstvo — smrt, en pomišljaj je vmes.
3.	kadar hočemo kako besedo ali misel posebej poudariti: Prijatelj — to je beseda vseh besed. Skrb — to je vse trpljenje življenja. Hej oblaki preko polja — kam? Pisana procesija vas je — kdo bi vas preitel, kdo bi vam vedel imena? Srce, željno lepote, oko, nepokvarjeno ter za lepoto sprejemljivo — to je vse, česar je treba človeku, da spozna umetnost ter jo uživa.
4.	da izrečeni misli dodaja razlago z okrajšano primero, eliptičnim stavkom: Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast. Čet goro — svetel konj — je planil zarje val.
5.	da nakaže neizrečeno misel: Takoj tiho, če ne —i Ali mislite, da sem —? Ti si izmed tistih —. Tisti večer —. Bralu bi povedala, pa —. V takih primerih nam rabijo včasih tudi tri pike (...).
Včasih stavimo namesto pomišljaja tudi vejico, zlasti v primerih pod 1.
Vezaj
Vezaj {-) stavimo:	^^
1.	na koncu vrste, kadar razzlogujemo besedo {gl. § 50);
2.	med dve različni besedi, ki pa sta stvarno ali preneseno tesno povezani: proga Ljubljana-Trst, Samac-Sarajevo; Wolf-Pleleršni-kov slovar; slovensko-ruski slovar, rusko-slovenski slovar; volk-glad; pesem-molitev prevrača se v kletev, spi car-ponos; prezirljivo-ponosno je iel mimo, trpko-žalosten, žollo-rdeč, čmo-belo ipd.;
3.	za členkom le, cfi je pred kazalnim zaimkom ali prislovom: le-li, le-lč, le-tega, le-temu, le-t&, le-6ni, le-6na, le-6no, le-6nega, lednemu, le-6nim; le-sšm, le-tam, le-tu ipd.;
toda: tale, lole, tile, tehle, tegale, čnile, dnale, dnole, dnimle, takle, takdle, tamle, tule, sedajte, todle, iele, vendarle, prejle; jeli, jelite, toda ka-li;
4.	med sestavna dela zloženk, če je prvi del značka (številka ali črka), drugi pa s črkami pisana beseda, n. pr.: 25-letnica, 40-dnevni post, 24-urna seja, 35-minulna zamuda, 48-kilomštrska proga, 12-kritna premoč. Gl. § 57, 7. D-dur (de diirl, g-mol |ge mol), d-jevski, b-jevski [bejeuski] znak, i-jevske osnove, r-ov lerov] znak itd.
Narekovaj
Narekovaj {„ ") nam rabi:	75
1.	da zaznamuje premi ali dobesedni govor: In sto in sto glasov grmi: „ReHtelj Jefte naj iivil" čut sem iidovice jok: „Moj Mate, jč, moj Motel" — „Kaj se me dotikaš?" je vzkliknil Jemej. — „Ne brani se, Jernej, ne brani se pravici!" je rekel mladi sodnik. — „Hlapec vai," odgovori sodnik, „ni ubit." V takih primerih stavimo drugi narekovaj zmeraj za ločilom.
2.	da posebej označujemo posamezne besede ali stavke kot naslove ali jim dajemo prav določen pomen: „Partizanka" je priplula zgodaj zjutraj v luko. „Freporodovci" so se zbrali sredi gozda. Divji petelin jame „skrtati", potem „poči" in „prevrie" in nazadnje ,^abrusi",
pravijo lovci. Z geslom „v slogi je moč" so šli v boj. Od „Čaše opojnosti" do „Zimzelena pod snegom" je dolg razvoj.
Kadar je treba med besedami t narekovajih navajati kake druge besede z narekovajem, tedaj uporabljamo apostrofne narekovaje {, '): Janez pripoveduje: „Bil sem za prido; sodnik me je vprašal: ,Kaj veš o tatvini pri sosedu^' Povedal sem po pravici: ,Videl sem samo pete.'" — Levstik piše: „Cegnarju se njegov ,Pegam in Lambergar' ni posrečil." „Čuješ živ-živ? To je ,živio' — zdaj je starešina mladi napil."
Včasih pri razgovoru dveh oseb označujejo pisatelji besede prvega z enojnim, besede drugega pa z dvojnim narekovajem: „Pa ne bo jih nazaj več?" — „„Ne, to so vse tebi pustili, kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili.""
Nekateri pisatelji uvajajo premi govor s pomišljajem namesto z narekovajem, zlasti pri dvogovorih.
Opuščaj
«
76	Opuščaj C) je v knjižni rabi jezika pravzaprav nepotreben,
ker ne smemo opuščati samoglasnikov; rati pa nam, da z njim zapisujemo ljudski govor; zlasti pogosto ga srečujemo pri starejših pesnikih, v narodni pesmi in v pregovorih: Da b' Hka iija me iž tv6j'ga svita speljdla ne bila, goljufiva kdča! Kak' bi bla rdiča in cveieia. Spredaj šilce, zadaj vifce, v sredi usta, kamen hrusta.
Kratice
77	Nekatere besede v pisavi redno zaznamujemo z določenimi
črkami ali znaki, a jih berrano, kakor da so popolnoma izpisane: m [méter], I [liter], kg [kilogram, kila), km [kilométer], q [cènt], m" [kvadratni méter], itd. [in tako dâlje]. To so kratice.
Pri mednarodnih in domačih splošno rabljenih kraticah se moramo določenih znamenj držati do pike natančno, da ne nastane zmeda; tako moramo n. pr. ločiti I = liter od 1. = leta, g = gram od g. =z gospod ipd. Kadar si kratice na novo prikrajamo, moramo gledati na to, da bo pomen čim laže razviden, gotovo pa ob prvi uporabi razlofèn in določen. Pri branju redno uporabljamo celotno besedo, ki jo kratica zaznamuje, ne samo zapisanih črk, n. pr. 2 km [dva kilométra], 3 dol [tri décilitre, déci], 5. t. m. [pêtega téga méseca]; včasih se sliši [din, i ta da| namesto [dinarjev, in takô dâlje], a to so izjemni primeri.
Novejši čas so se okrajšave močno razširile v nekaterih znan- 77 stvenih panogah, zlasti kemija si je s svojimi formulami ustvarila mednarodna znamenja za sporazumevanje o kemičnih snoveh. Teh kratic pri branju ne razrešujemo v njih vsakdanji pomen, marveč jih črkujemo, pri čemer si imena črk včasih prilagajamo, n. pr.: HiO [hâ dvé ö], ne [vôda]; NaCl [èn â cé èl], ne [kuhinjska sôwj, a tudi ne (nâclj; CaCOa [cé â cé 6 tri], ne [apnénec ali câco]. Seveda uporabljamo take formule samo v strokovnem jeziku.
V hitrem tempu sodobnega življenja je tak način okrajševanja prišel tudi v vsakdanjo rabo. Uporabljamo ga zlasti pri navajanju sestavljenih in zmeraj enakih naslovov (del, držav, upravnih enot, organizacij, listov itd.). Nekatere so si iz sestavnih delov ustvarile novo ime z enotnim poudarkom, n. pr.: Afopröza = nobavna in prodajna zadruga, BeneJjifes = Belgija, Nizozemska (JVeederland), L«fcsem-burg; Onrra, Ünrrino blago ipd. Druge okrajšave so ostale pri črkovnih značkah, kar je razvidno iz vélikih črk. Te beremo ali s celotnim pravim imenom (tako zmeraj pri časopisih, delih, starejših ustanovah) ali pa jih črkujemo kot prave formule: LZ [Ljubljanski Zv6n|, SBL [Slovénski biografski léksikon|, SNP [Slovénske narodne pésmi], CZN [Časopis zai zgodovino in nîirodopisje], ZDHV [Znanstveno društvo za humanistične vede]; takih primerov nikoli ne črkujemo; FLRJ [Federativna ljudska repiiblika Jugoslavija) ali pa [fa la ra ja]; KPS (Komunistična partija Slovénije] ali pa [ka pé ès] itd. Včasih kaka črkovna značka izjemno vodi v novo besedno izgovarjavo, n. pr.: KLO pogosito izgovarjajo [klö] namesto [kâ èl 6].
Zaradi takega ustroja kratice v pisavi nikoli ne dobivajo kakih obrazil. V stavku jih pa smemo uporabljati le tako, kakor zahteva celotna beseda ali naslov, ne da bi jih kar mehanično lepili na druge besede. Tako pomeni m: 1 m [méter], 2m [métra], 3 m [métré], 5 m [métrovl, pri 10 m [métrihj, k 6m [métrom] itd. Pišemo zmeraj enako, beremo pa po stavčni zvezi. Kadar {»a črkovne značke črkujemo, ostanejo seveda zmeraj nepregibne. Pišemo in govorimo torej: V LZ ]Ljubljanskem Zvönu] beremo. Življenjepis je iz SBL [Slovénskega biografskega léksikona]. Od MLO [méstnega ljudskega odbora ali èm èl 6] je prišlo. Politika ZDA [Združenih držav Amêrike ali zé dé a] je nasprotna ZSSR [Zvézi svétov socialističnih republik ali zé ès ès èr]. Pri FS (Varnostnem svétu] v OZN (Organizaciji združenih narodov ali 6 zé èn] so razpravljali. Naloge AFZ [Antifašistične frönte žena ali & fé Ž6] so bile določene na L kongresu (ne: AFŽ-a, AFZ-eja, AFZa ipd.).
s kraticami tudi ne moremo delati zloženk in izvedenk; zato ne moremo pisati, n. pr.: m-drva namesto mitrska drva, hsteklenica za litrska steklenica, LZ-ov urednik namesto urednik LZ; tako pišemo redno le: vlada FLRJ, organi LRS, seja CK, pisarna KLO, organizacija LSM, odbor AFŽ in beremo po zgornjih pravilih, ne pa: FLRJ vlada, AF2 odbor, AF2-odbor, KLO-pisarna ipd.
Navodila za zborno izreko
78	Zborna ali knjižna izreka velja za govor pred javnostjo: šola,
gledališče, radio, predavanja, govori, recitacije, vsako branje naglas, petje, film, gramofonske reprodukcije itd., tam je skrbno paziti na pravilno izreko. Nekaj drugega je pogovorni (konverzacijski) jezik, vsakdanji govor in pogovor knjižno izobraženih ljudi. Pogovorni jezik sproti nastaja in se stalno razvija, zanj še ni povsem določenih pravil. Značilne pa so zanj manj izrazita artikulacija nasploh in vse tiste glasovne spremembe, ki jih povzroča neskrbna govorica, tako predvsem nastajanje nejasnih samoglasnikov (redukcija), n. pr. [réku, téku, šii, hôtu] iitd.; sem štejemo tudi kratko obliko nedoloč-nika brez končnega -i, ki ima pri nekaterih glagolskih skupinah tudi posebno poudarjevalno obliko, n. pr. [hodit, prosit, kupovat]. Na odru se pogovorni jezik uporablja tako kakor narečje, namreč le tedaj, kadar to zahteva posebna situacija dejanja in vloga oseb.
Samoglasniki v zbornem govoru so ali poudarjeni ali nepoudar-jeni. Poudarjeni samoglasniki so ali dolgi ali kratki, edino polglasnik a, pisan s črko e, je vedno kratek. Nepoudarjeni samoglasniki so vedno kratki.
Pri poudarjenih samoglasnikih pa je razlikovati poleg dolžine ali kračine še kakovost; ta je pri e in o izredno izrazita; tako ima knjižni jezik široka ê in ô (téta, tépem; noga, bôsti) in ozka é in 6 (gréh, délati; hôja, grmôvje). Široke samoglasnike označujemo s strešico , ozke z ostrivcem '.
Kratko poudarjeni samoglasniki so vsi odprti, široki; označujemo jih s krativcem " (pogrèb, strôr); le e in o sta v posebnih legah tudi ozka.
Nepoudarjeni samoglasniki so prav tako povečini široki; na njihovo kakovost ni treba posebej paziti; zato jih tudi posebej ne označujemo, čeprav so v različnih glasovnih legah in v zlogih pred poudarkom nekaj ožji.
Samoglasniki knjižne izreke so torej:
poudarjeni	nepoudarjeni
dolgi	kratki
i	Ü	i	Ü	i	u
e 6	? Ö
, , .	e a o
e o	e 8 o
ä	ä	a
Nekaj zgledov: Upa, Ičp, Uta, miti, rdka, möst, muha;
sit, imij, pogršb, brät pas, rovöt, köt, napuh; mčsiti, sekira, tšpec, voznik, vdruh.
V slovenskih narečjih tako navadno krajšanje kratkih samoglasnikov v polglasnik a ali pa celo njih popolno opuščanje v knjižni izreki ni dopustno, ne: [s»t, dad, krah; skira, varh]. Prav tako ni dopustna dialektična barvna sprememba kratkih samoglasnikov [prču, tükej, kuvač). Povsod se kratki samoglasnik, poudarjen ali nepoudarjen, izgova:rja z jasno lastno barvo: alt, did, krtih; sekira, vdruh; präv, tukaj, kovdi.
Kratko poudarjena c in o sta zožena, in sicer e pred istozložnim j, p pred istozložuim if: (imej. kou, stov. no«] za pisano imej, kol, stol, nov. Ta ožina pri zapisu izgovora v slovarju ni zaznamovana.
Za polglasnik a nimamo posebne črke, pišemo ga z e; paziti pa je na to, da ga ne izgovarjamo kot e, torej ne [megla, pes, küpec, S(>ou/ek], marveč [mag'ä. pas. küpar, spp\)7.3k|; v knnčniških zlogih spoznaš polglasnik po tem, da ga rodilnik moškega samostalnika ali ženska oblika pridevnika (ali pa deležnika) nimata: kupca, spolzka. V izgovoru je polglasnik označen s črko a.
O poudarku v zboruem govoru veljajo tale pravila:	80
1.	rastoča in padajoča intonacija nista ukazani kot pravilo, ker ju mnogo narečij ne loči več in bi bila torej taka zahteva za splošno rabo neizvedljiva; kdor pa ju loči iz domačega govora, ju bo seveda uporabljal tudi v zbornem govoru;
2.	v nekaterih primerih — zlasti pri i, u in r (samoglasnem) — se kračina le malo loči od dolžine; v takih primerih je praviloma zapisana dolžina (ostrivec), da zapis ne bi zapeljal v moderno vokalno redukcijo, n. pr.: podpis, poklic, napüSd ipd.;
3.	pri besedah z dvema poudarkoma ločimo v glavnem tri skupine: a) kadar je stranski poudarek na prvem zlogu izrazito dolg in stalen, ga zaznamujemo z ostrivcem: pölmisec, prdvir, bdgvi, živdrdšiS; b) kadar je v mladih sestavljenkah prvi sestavni del
izgovorjen izrazito, je ta stranski poudarek zapisan s krativcem: nadur en, nMuHtelj, pddpredsednik, pršdtekma; c) kadar je stranski p)oudarek (pred glavnim aJi za njim) odvisen predvsem od pomenske zveze (emfaze) ali stavčnega ritma, ni posebej zaznamovan: najv^, najmanj, najbčljši, nezadovčljen, neverjeten, nemogdie (emfa-tično: najvii, najmimj, ndjbdljši, nizadovčljen, nšverjiten, nimogdie).
81	Pisani I podaja dva glasova: navadni I pred samoglasniki, kratki ^ pred soglasniki in na koncu zloga (besede): klobuk, mdlk, pepšl [mouk, pepeul; kadar se tudi v ti drugi legi govori [-1-], je to v oglatem oklepaju posebej označeno (razen pri oblikah, ki so iz slovnice znane, n. pr.: skdl, živil; iivatmi.
Pisani v se govori na koncu zloga (besede) kot u [o^ca, praij, čfu, vfuca]; tudi v tujkah: [i^to, arfaiu]; pred samoglasniki in pred r ga izgovarjamo kot ustničnozobni v: viti, videti, vdditi, vii (vas), vdz; vriti, vrita, vH; prav tako Se v primerih: z vrvj6, s krvjd, pod brvjd, postHijo; pted istozložnim I izreka omahuje med » in u; pred istozložnim soglasnikom se v izgovarja ali kot u ali kot u, kar je odvisno od zveze v govoru; pisano vddn govorimo |wdan ali nd&n]. To velja tudi za predpono m- in za predpono in predlog v; gl. v slovarju.
Pisana I j in nj govorimo razločno v obeh sestavnih delih: Ijvb, kdnja; na koncu zloga (besede) se drugi del ne izgovori, prvi del (I, n) pa je bolj izrazito artikuliran, mehak in jasen glas (bdr, kori, za pisano bolj, konj).
V pisavi ne razlikujemo med soglasniškim in samoglasniSkim r; začetni nepoudarjeni šoglasniški r pred soglasnikom se more v govorni zvezi spremeniti v samoglasniškega in tedaj ga v oglatem oklepaju označujemo z [ar), n. pr. [rdčč] poleg (ardeč).
Izglasni zveneči, soglasniki zgubljajo v svojem končnem delu zven; mrdz. Ud, hrib, bdg si prizadevaj govoriti s končnim -z, -d, -b, -g in po naravi sami postanejo ti glasovi na pol zveneči.
Izgovor soglasniških skupin ni posebej zaznamovan, ker je naravno dan, n. pr. [rasširjen, rascepljen, ljucki] za pisano razširjen, razcepljen, ljudski itd.
82	Izgovor tujih imen je približan slovenskemu glasovnemu sestavu; tuji glasovi m, o, w so privzeti, saj so znani tudi mnogim našim narečjem.
SLOVAR
A
a 1. kot ime irke in note v glas, m neskl.: mali a, z vélikim A, od a do Ž; vseh a ni zadel, skladba se začne z a; — 2. medm. se loči z vejico: A, čudovito! Aaa, to se priležel A, kaj še! —
3.	vpraš. samostojna se loči z vejico: A, to je rekel? Kaj si rekel, a? kadar nadomešča ali, ne stavimo vejice: A tako? A nisem rekel? A jè? A ni? —
4.	prot. vez. z vejico: Govori tako, a dela drugače — 5. a-mol, A-dur glas.
Aachen -ena [dhen -a] m kr. i. nem. mesta, aachenski -a -o: ~i mir
Abadon -a m os. i., angel pokon-čevalec, Abadonov -a -o, âba-donski -a -o; Mencingerjev Abadon
abalienacija -e i pr. otujitev, prenos pravic na drugo osebo; aba-lienacijski -a -o abbé [abéj -ja m franc, naslov za
duhovnika; abbé Dobrovsky Abdêra -e i, Abderit -a m; ab-derit -a m omejen človek; ab-derîtski -a -o omejèn; abderft-stvo -a s omejênost abdicirati -am odpovedati se prestolu, vladi; abdikâcija -e i odpoved; abdikactjski -a -o: ~a listina, ~o pismo abdomen -mena m trebuh; abdominalen -Ina -o f-âln-] trebušen Abdul Hamid Abdul Hâmida m os. tur. i., Abdul Hâmidov -a -o abecéda -e ž: po abecédi urediti, klicati, napisati; abecéden -dna -o: ~o kazalo, ~i seznam; abe-cédar -ja m, abecédarica -e ž, abecédarski -a -o, abecédarstvo
-a s; abecédnik -a m, abecéd-nica -e ž, abecédniški -a -o; abecedovâti -ûjem, abecedovâ-nje -a s, abecednikovâti -ûjem, abecednikovânje -a s Abel -a m os. i. (+Abelna); Abelov -a -o (+Abelnov -a -o) aberécija -e z opt., astr. odklon;
aberacljski -a -o odklônski Abesinija -e i, abesinski -a -o, Abesinec -nca m, Abesinka -e i abituriént -ênta m, abituriéntka
-e Ž, abituriéntski -a -o âblativ -a [-iu -iva] m lat. ime sklona; âblativen -vna -o: ~a zveza, âblativne oblike abnormalen -Ina -o [-dln-] poseben, nepravilen, nenavaden, bolan (duševno); abnormalno razvit; abnormalnost -i ž abnôrmen -mna -o nenavaden, nepravilen: ~o število, ~i talent; abnormno velik, ~o nadarjen; abnormnost -i ž, abnormitéta -e ž
abolirati -am odpraviti, razveljaviti, zaireii; abolitiven -vna -o: ~i zakon, ~a uredba, ~a moč; abolicija -e i odprava, razveljavitev, ukinitev; abolicijski -a -o = abolitiven -vna -o odpraven, razveljavitven, ukinitven abonirati -am se na kaj naročiti se na kaj, zagotoviti si s plačilom ali z naplačilom, da...; abo-nlran -a -o: ~i sedež oddan, naročen, najet, naprej plačan s.; ~a večerja naročena, najeta, naprej plačana v.; abonènt -ênta m odjemalec, naročnik, predplač-nik; abonma -âja m: gledališki abonmajski -a -o: ~a predstava
abortus
abôrtns-a m splav, izpovltek med.-, abortîrati -am splaviti, izpoviti, naprej spraviti; abortiven -vna -o splavilen; abortivum -nma m splavilo
abota -e ž, aboten -tna -o, abot-než -a m, abotnica -e ž, abot-nost -i i Abraham -a m os. i.: ~a videti = 50 let doživeti; Abrahamov -a -o: ~ sin, potomec = Zid, judovskega rodu; ~a starost 50 let; Abraham a Santa Clara, Abrahama a Santa Clara: pridige Abrahama a Santa Clara (+Abrahamove a Santa Clara pridige) abreviatnra -e ž okrajšava, kratica Abrùci -ov m mn., abriiški -a -o:
vojvoda abriiški abrupten -tna -o odlomljen, odtrgan, brez zveze, nepripravljen, nenaden; govoriti, igrati kaj ex abrupto hrez priprave abscés -a m ognôjek, gnojâvica, mesto, kjer se zbira gnoj; abscé-sen -sna -o abscisa -e ž mat., abscisen -sna -o absénca -e i odsotnost, nenavzočnost, neudeležba; abséncen -čna -o; absentirati -am se oditi, iti proč, ne iti zraven, ne se udeležiti
absint -a m pelinkovec; absintski -a -o
absolucija -e ž liturg. odveza, odpuščanje, obrazec za odvezo; ab-solucijski -a -o: ~i obred, ~a moč
absoluten -tna -o neomejèn, brezpogojen, neodvisen, sam na sebi, popoln: ~a večina nadpolovična večina; absolutno prisl. nujno, čisto, popolnoma, vseskozi, brezpogojno; absolutnost -i ž absolutizem -zma m samovlada, nikomur odgovorno ravnanje, ukrepanje; absolutist -a m sa-
movladar, pripadnik absolutizma; absolutističen -čna -o absolntorij -a m razrišnica, odpust, odpüstnica: predlagati, dati komu ~ razrešiti odbor (s priznanjem, da je dolžnost opravil) absolvirati -am zvrHti, dovršiti, dokončati, predelati (snov), rešili (vlogo), opraviti; absolvent-enta m, äsolventka -e i kdor je ab-solviral
absorbirati -am kem., fiz. vsrkati, vpijati, vsesati, použivati: ~ svetlobo, ~ tekočino, ~ plin; poklic, urad, strast ipd. absorbira koga zavzema; absorpcija -e ž vsrkavanje, vpijanje, vsesavanje, použitje, vpoj abstinenca -e i vzdržnost: ~ od alkohola treznost, ~ od mesa vegetaridnstvo, ~ od spolnosti ipd.; abstinenčen -čna -o vzdrž-nosten: ~o gibanje, ~a politika abstinirati -am se vzdržati se: ~ od alkohola, pijače, mesa, ~ od političnega dela ob strani se držati; abstinent -enta m, absti-nentka -e Ž, abstinentski -a -o, abstinentovski -a -o abstrahirati -am kaj od česa fil. odmisliti, odmišljati, posploševati; ~ od česa ne upoštevati, ne računati s čin^ ne gledati, ne se ozirati na kaj; abstrakcija -e ž fil. odmišljanje splošnih pojmov od posameznih (naspr. konkretnost); abstrakten -tna -o fil. odmišljen, splošen, pojmoven (naspr. konkreten); mat. neimenovan: ~o število; obče: splošen, nejasen, neživ, brez podlage, v zraku; abstraktnost -i ž; abstraktnm -a m, mn. abstrakta -akt s slovn. miselne besede (naspr. konkrita) absurden -dna -o nesmiseln; pri-gnati kaj ad absurdum pokazati nesmiselnost iesa; absljrd-nost -i ž nesmiselnost
Adrija
abnlija -e i fil. brezvoljnost; duševna bolezen, ko je ilovek brez volje
abuzns -a m zloraba, kriva raba accelerando [ačelerdndo ] prisl.
glas. čedalje hitreje (igrati, peti) acetilen -a m vrsta ogljikovega vodika; acetilenski -a -o: ~a luč; acetilenka -e ž adagio [adddioj prisl. glas. počasi (peti, igrati); kol naslov ali del skladbe m neskl.: od adagio, v Adagio, s svojim Adagio Adam -a m os. ime, Adamov -a -o: ~o jabolko no vratu vidni ičitasti hrustanci pri odraslem moškem; ~a obleka nagdta; ~i potomci ljudje; ~ sin slaboten, zmotljiv človek Adamič -a m os. i., Adamičev -a -o adaptirati -am prilagoditi, prirediti, pripraviti, prenoviti, privaditi, uravnati; adaptacija -e ž prirejanje, prilagajanje, prenovitev; adaptacijski -a -o: ~i stroški
adekvaten -tna -o čemu skladen s Čim, ujemajoč se s čim, enak čemu; adekvatno se izraža izraža se ustrezno ali skladno; adekvatnost -i ž skladnost, ujemanje
adhezija -e ž fiz. sprijemnost, upor, med. zraslina, strnitev, zraslost; adhezfven -vna -o: ~i proces zrasčanja; adherenten -tna -o sprijet, zlepljen, zrasel, zrašien
ad hoc [adhikj lat. nalašč za to,
za ta namen ^djektiT -a [-iu -iva] m pridevnik; adjektiven -vna -o pridevniški
■djunkt -a m pristav; adjunktov-ski -a -o pristavski, adjunktov-stvo -a s ■djutant -a m pribočnik, adjutantski -a -o pribočniški: ~o mesto; adjutantura -e S
adl^tns -a m pomočnik, namestnik, sluga
administracija -e ž uprava, uprav-ništvo; administracijski -a -o upraven: ~i urad, ~o osebje; administrativen -vna -o; administrator -ja m upravnik, oskrbnik, upravitelj; administratorica -e ž upravnica, oskrbnica, upravi-teljica; administratorski -a -o upravniški, upravitelj ski, oskrb-niški: administratorstvo -a s upravništvo, upraviteljstvo, oskrb-ništvo; administratorka -e ž upravnica, oskrbnica, upraviteljica admiral [-dl] -a m, admiralski -a-o [-als-]: ~i čin, ~a obleka, ladja; admiralen-Ina-o [-din-]: ~i štab; admiralstvo -a s funkcija admirdla; admiraliteta -e 6 najvišji urad bojnega brodovja, zbor admirdlov; admiraliteten -tna -o; kontraadmiral -a m, viceadmiral -a m [-dl] adoptirati -am posinoviti, pohče-riti, posvojiti, za svojega vzeti; adoptiran -a -o, adoptiven -vna -o posinovljen, pohčirjena; adop-cija -e ž = adoptacija -e ž posvojitev, posinovljenje; adopcij-ski -a -o = adoptacijski -a -o; adoptant -a m kdor koga posvoji, adoptiranec -nca m, adop-tiranka -e ž kogar kdo posvoji adorfrati -am liturg. častiti, moliti; adoracija -e ž češienje, adoracijski -a -o: ~i dan, ~a ura, pobožnost; adorator -ja m, adoratorica -e ž kdor adorira, častilec, častilka; adoratorski -a -o adresa -e ž naslov, spomenica: adresirati -am nasloviti kaj na koga (komu), adresen -sna -o: ~a listina; adresat -a m naslov-Ijenec, adresar -ja m zbirka naslovov
Adrija -e i, adrijanski -a -o: ~e ribe, Adrijansko morje Jddran
adâi
adnt -a m pri kartah barva, ki jemlje vse, spi. za vse uspešno sredstvo, za vse sposoben človek advènt -ênta m, \ advéntu, ad-vênten -tna -o: čas (pred boiičem), ~a nedelja adventtzem -zma m verska ločina; adventist -a m, adventistka -e i pripadnik (-ica) adventizma; adventističen -čna -o advêrb -a m prislov, adverbialen
-Ina -o [-In-] prisloven adverzativen -vna -o t^roiiven: ~i
veznik, ~o priredje advokat -a m odvetnik, advoka-tinja -e ž odvetnica, advokatka -e ž, advokatkin -a -o, advokatski -a -o odvetniški, advokatura -e ž odvetništvo aero- v sestavi: aerodrom -a m letališče; aerodinamika -e i, aero-mehânika -e i, âerostâtika -e i veda o preiskovanju plinov; âeroklub -a m; aerofotograffja -e i fotografski posnetek iz zraka; aerollnija -e ž zračna proga; âeronévtika -e ž zrakoplovstvo, aeronavtičen -čna -o zrakoplo-i?en, éeronâvt -a m zrakoplovec, âeronévtski -a -o zrakoplovski; aeroplân -a m letalo, éeroplân-ski -a -o; âerohidroplân -a m vodno letalo, âeroskôp -a m, aérostat -a m priprava za raziskovanje zraka; aeroterapija -e ž
afékt -a m čustvo, strast; efektiven -ivna -o čustven, strasten; afektivnost -i i čustvenost, strast-nost; afektacija -e ž nenaravno, prisiljeno vedênje (govorjenje), spakovanje; afektiran -a -o nenaraven, spačen, narejen, prisiljen, izumetničen; afektira-nost -i i afêra -e i dogodek, zadeva, spor,
pravda, dogodivščina aferéza -e ž slovn. opuščanje začetnega zloga: Tone nam. Anton
Afganistan -a m, afganistanski -a -o; Afganec -nca m, Afgân-ka -e ž, afganski -a -o, afgân-ščina -e ž aficirati -am zadeti, ganiti, napasti (bolezen); aficiran -a -o prizadet, napaden, bolezensko spremenjen; afékcija -e ž napad afinitéta -e é sorodnost afirmacija -e i trditev, utrditev, zatrditev, potrditev; afirmirati -am, ~ se uveljaviti se; afir-matlven -vna -o trdilen, pritrdir len, odobrujoč: ~i stavek, odgovor, govor, članek "•"afiširati -am nabiti, nabijali, lepiti, izobesiti, izobeiati, objavljati; * afiširanje -a «, * afiša -e i naznanilo, objava, lepak aforizem -zma m izrek, resnica v jedrnati, kratki obliki, domislica; aforističen -čna -o kar ima obliko aforizma; aforfst -a m kdor aforistično govori ali piše ali pa se z aforizmi ukvarja; aforističnost -i ž jedrnatost sloga Afrika -e i. Osrednja Južna afriški -a -o; Afričan -âna m ali Afrikanec -nca m, Afri-čanka -e ž ali Afrikânka -e ž; afričanski -a -o ali afrikanski -a -o
afrikata -e ž zliti glas (c, č, č, dz,
di ipd.); afrikaten -tna -o afrôn;! -a m: afront proti oblasti
nasprotovanje, žalitev âga m âge -i -o pri -i z -o; âgin -a -o; Céngié aga, Smail âga, rod. Céngié âge, Smâil âge itd.; Cengičagin -a -o, Smâilâgin -a -o; smrt Smâil âge Céngica; aginica -e ž: Hâsan aginica, Hasan aginice, Hasanaginičin -a -o
Agamémnon -a m os. i. Homer-jevega junaka, Agamémnonov -a -o, agamémnonski -a -o agava -e ž bot.: stoletna agâva
ajd
agende agend i mn. poslovanje,
delo, zapisnik, dnevnik agens -a m gibalo, činilelj, duša česa (pri delu), vodilo, med. učinkujoča snov ali sila agent -enta m, agentka -e i oprav-nik, posrednik, zastopnik, potnik, navijač, hujskač, plačanec; agentski -a -o; agencija -e ž posredovalnica, zastopstvo, poro-čevalni urad; agentura -e ž; agencijski -a -o; agencije -ij i mn. med. kemično delujoče snovi, kemikalije agilen -Ina -o [-iln-] gibčen, prožen, delaven; agilnost -i ž prožnost, delavnost, gibčnost agirati -am delati kretnje, mahati z rokami med govorjenjem; akcija -e i kretnja z roko agitirati -am za koga ali za kaj razgibavati, delati na, vplivati na, naganjati ipd.; agitiranje -a s; agitacija -e ž med. nemirnost, premetavanje, naganjanje; agi-tacfjski -a -o: ~i govor, shod; agitator -ja m, agitatorica -e i, agitatorski -a -o: ~i nastop, ~a beseda aglomerat -a m sprimek; aglomeracija -e ž sprijemanje, kopičenje lave in kamenja aglntinacija -e ž sprijemanje slanic, lepljenje sufiksov na oblike; aglutinirati -am povzročiti zlepi-tev, zlepiti se; aglutinirajoč -a -e: ~i jeziki agnoscfrati -am ugotoviti istovetnost, prepoznati agogika -e ž glas., agogičen -čna -o agonija -e i smrtni boj, umiranje, po jemanje; agonljski -a -o, ago-nialen -Ina -o [-In-]: ~i stadij bolezni smrtno stanje agraren -rna -o poljedelski, zemljiški: ~a reforma; agronomija -e ž veda o poljedelstvu, agronom -a m strokovnjak za poljedelstvo.
agronomka -e i; agronomičen -čna -o, agronomski -a -o; agrâ-rec -rca m pripadnik kmetske politike; agrarski -a -o agregat -a m skupek, mat. mnogo-členski izraz, vsota, min. skupek več snovi v celoto; agregaten -tna -o, agregacija -e ž agresiven -vna -o napadalen; agresivnost -i i napadalnost; agresija -e ž napad; agrésor -ja m napadalec Agripa -a in -e m os. i. rimskih cesarjev, Agripov -a -o, Agri-pfna -e ž os. i., Agripinin -a -o Ahacelj -clja m os. i., Ahacljev -a -o, ahaceljski -a -o [-calj-] Ahacij -a m os, t., Ahacijev -a -o; Ahac -a m, Ahacov -a -o in Ahace v; Ahèc [-ac] Ahcà m os. in kr. i. (vrh pri Turjaku); Ahcèv -éva -o; Ahačič -a m os. priim., Ahčio -a m os. priim. Ahaja -e ž, Ahajec -jca m, ahaj-
ski -a -o Ahasver -a m večni popotnik, Ahasverov -a -o: ~ članek; ahasverski -a -o: ~i značaj, ~a narava ahat -a m vrsta dragulja, ahâten -tna -o
Aheron -ta m mit. i., aherontski -a -o
Ahil -a m os. i. grškega junaka, Ahilov -a -o: ~a peta; ahilski -a -o: ~a zamerljivost; ahilsko občutljiv [povsod -il-] aitiologîja -e ž proučevanje vzrokov; aitiološki -a -o: ~a pravljica, gl. tudi etiologija à j àjva àjta àjmo àjte medm. Ajas Ajânfta m os. i. grš. junaka,
Ajântov -a -o, ajântski -a -o ajbiš -a m ilez, éjbisev -a -o sle-zov: ~ cvét, čaj; ajbiševina -e ž slezovina àjd àjda m pogan, mn. âjdi in âjdje, éjdinja -e i poganka.
ajda
ajdovski -a -o poganski, ajdov-stvo -a s poganstvo ajda -e ž, ajdov -a -o: ~ cvet, med; ajdovec -vca m Ajdov kruh; ajdovica-e i Ajdova slama Ajshil -a m os. i. grikega tragika ; Ajshilov -a -o: ~e tragedije, ~ nazor, ~a trilogija, ~a Orestija; ajshilski -a -o: ~a resnost, ~i vzor, ~i slog, ajshil-sko vzvišen [povsod: 41-] akacija -e ž, akacijev -a -o: ~ les
akademija -e i; 1. Slovenska akademija znanosti in umetnosti; biti v akademiji, iti v akademijo, iz akademije; akademijski -a -o: ~i odbor, slovar, ~a hiša; 2. visoke šole: glasbena, trgovska biti na akademiji, iti na akademijo in z nje; akademijski -a -o: ~a predavalnica, ~a učilnica; 3. prireditve: biti pri akademiji, iti k akademiji in od nje ali biti na akademiji, iti na akademijo in z nje; akademijin -a -o: ~ spored, uspeh, ~a točka; akademik -a m, akademiCarka -e ž; akademičen -čna -o = akademski -a -o; Academia operosorum = Akademija operozov, v Akademiji operozov akatalektičen -čna -o polnoštevi-
len: '^^i verz akcent -enta m poudarek, naglas; akcentski -a -o poudaren, naglasen: ~a znamenja; akcen-tuirati -am poudariti, poudarjati, akcentuiranje -a s naglaševa-nje, poudarjanje; akcentuacija -e ž naglaševanje, poudarjanje; akcentuacijski -a -o naglaševa-len, poudarjalen; akcentologija -e ž nauk o poudarku, akcento-log -a m, akcentološki -a -o akceptirati -am sprejeti, akcep-tacija -e i sprejetje, sprejem
akcidenea -e i prigodek, nebistvena, stranska lastnost; akciden-čen -čna -o in akcidentalen -Ina -o prigoden, nebistven, slučajen, stranski; akcidenčnost -i i in akcidentalnost -i ž ne-bistvenost, prigodnost [-In-] akcija -e ž dilnica, Akcijski -a -o delniški: ~a družba; akcionar -ja m delničar; akcionarski -a -o delničarski: ~a nagrada akcija -e i delo, delovanje podjetnost: ~ za bolnico, mladinsko progo; stopiti v akcijo začeti z delom, delati; akcijski -a -o deloven: ~i odbor, radij, ~o področje; gl. tudi agirati aklamfrati -am koga ploskati komu, s ploskanjem priznavati, pritrjevati, častiti, soglasno voliti; aklamacija -e i ploskanje, pritrjevanje, priznanje; biti izvoljen per acclamationem = soglasno, s ploskanjem, z vzklikom aklimatizirati -am se privaditi, prilagoditi se novemu podnebju, okolju, razmeram; aklimatizaci-ja -e ž prilagajanje, prilagoditev, privajanje ako vez. [nasl.], akoravno, ako-
tudi, akoprav, +akopram akomodirati -am (se) privaditi, prilagoditi, prilagajati, privajati (se), naravnati; akpmpdkcija -e ž prilagoditev, privajanje, narav-ndva, med. prilagodljivost očesne leče
akontacija -e i naplačilo, predjem, plačilo na račun; akontacijski -a -o
I akord -a m glas. sozvok. Me. dogovor, pogodba: ddati na ~ biti plačan od kosa, od storjenega dela; akorden -dna -o od kosa plačan, pogodben: ~o delo; akordant -a m kdor odda delo na akord (delodajalec); akorder -ja m kdor dela na ak&rd (dela-
akustik»
vec)-, akorderstvo -a «, akor-derski -a -o akreditirati -am pooblastili, poveriti; akreditiran -a -o pooblaščen, opolnotnoien: ~i poslanik; akreditiven -vna -o poverilen, pooblastilen: ~a pisma poveril-nica
akribija -e i natančnost, skrbnost akrobacija -e ž (telovadna) spretnost-, akrobat -a tn; akrobatski -a -o
Akropola -e ž 1. i. atenskega zgornjega mesta, zlasti gradu s svetišči in gledališči; akropolski -a -o [-Is-j; v pren. pomenu: grad umetnostno srediiča se piše z malo: ljubljanska akropola akrostih -a m pesniški ukras (posvetilo z začetnimi ali končnimi črkami verzov) Aksakov -a m os. i. ruskega slo-vanofila; ostrina Aksakova, duh Aksakova; aksakovska svobo-doljubnost, aksakovsko svobodoljuben aksiolosija -e ž veda o vrednotah, aksiolog -a tn, aksiološki -a -o aksiom -a m razvidno načelo, resnica; aksiomski -a -o; aksio-matika -e z nauk o aksidmih, aksidmski sostav; aksiomatičen -čna -o kar je aksičmsko trdno; aksiomatik -a m akt -a m dejanje: zgodovinski zadnji ~ v drami, na odru; um. kip, podoba, model golega ti$lesa; pr. uradni spis, listina; v tem pomenu nav. v mn. m akti -ov; ad acta (okr. a. a.) lat. med spise, 1. j. gre med stare spise, stvar je zaključena akter -ja m, akterka -a i igralec, igralka; akterski -a -o igralski, nenaraven, zlagan, hlinjen; ak-terstvo -a s glumu^tvo, zlaganost, hlinjenost aktiv -a m slovn. [Aktiu -iva] tvorni glagolski način; soc. [ak-
tiu -iva] delovna skupina; slovn. aktiven -vna -o: ~i način, ~a oblika; soc. aktiven -vna -o v službi, delaven, podjeten, priden, prizadeven; aktivnost -i ž delavnost, podjetnost, pridnost, prizadevnost; aktivizirati -am podžigati, podžgali, navduševati, buditi k delu; aktivizacija -e ž in aktiviziranje -a s podžiganje, navduševanje; aktivist -a m, aktivistka -e ž kdor aktivizira; aktivizem -zma m življenjski nazor dejavnosti (naspr. trpnosti, vdanosti); aktivističen -čna -o, aktivistovski -a -o: ~i zbor, tečaj; aktivirati -am v delo, v službo sprejeti aktiva -iv s mn. trg. -om -a v -ih z -i (■•" akti vam, v aktivah, z aktivami); aktiva -e ž aktivna vojska
aktovka -e ž torba za akte, papirje aktualen -alna -o [-din-] sodoben, času primeren, živ, boleč, pereč, nujen; aktualnost -i ž važnost, sodobnost, nujnost, živost, pomembnost, potreba; aktualizirati -am sprožiti, načeti, oživiti: ~ vprašanje, zadevo; aktuali-zšcija -e ž oživitev, sprožitev zadeve, vprašanja aktuar -ja m, aktuarka -e ž pisarniški uradnik, računar rentabilnosti v zavarovalnicah; aktuarski -a -o: ~o mesto akumulator -ja m, akumulatorski -a-o: ~a črpalka; akumulščija -e ž nabiranje, zbiranje, kopičenje; akumulacijski -a -o zbiralen, nabiralen: ~i urad, ~a pisarna; akumulirati -am zbirati, zbrati, kopičiti, nakopičiti akustika -e i nauk o zvoku, zvoko-slovje; akustičen -čna -o slušen, zvočen, posluhu ugoden: ~a zaznava, ~a dvorana; akustik -a m kdor se z akustiko ukvarja, zvokoslovec
Slovenski pravopis
05
5
akut
akut -a m ostrivec (naglasno znamenje), akutov -a -o: ~o znamenje; akutirati -am zaznamovati z .ostrivcem, akutiian -a -o rasloie poudarjen akuten -tna -o nujen, silen, perei, hud, nagel, hiter, oster: ~o vprašanje, ~o vnetje slepiča, '■^a zastrupitev; akiitnost -i i nuj- . nosi, silnosl, ostrina, naglica aknzativ -a [-iu -iva] m tožilnik, ietrti sklon; akuzativen -vna -o toiilniiki: ~a zveza aikvarel [-61] -a m slika z vodenimi barvanU; akvarelen -Ina-o [-6ln-]: ~a slika, ~i portret; akvarelist -a m, akvarelistka -e i akvarij -a m posoda z vodo za hranjenje Hvali ali rastlin v sobi; akvarijski -a -o (+akvaričen -čna -o)
Akvileja -e ž kr. i. Oglčj; akvi-
leiski -a -o oglejski akvirirati -am pridobivati, pridobiti, nabirati; akvizicija -e i pri^bitev, prirastek, nabiranje; akviziter -ja m zbiratelj, nabiralec naročnikov, odjemalcev; akvi-ziterski -a -o: ~i uspeh, ~a sposobnost, ~o delo +a la slovenimo: burke a la Nestroy burke, kakor (kakršne) so Nestroyeve; burke -N^estropev^g» kova, Nestr»yeve vrste ipd.; tragedija a la Shakespeare sh«kes-pearska tragedija; drama a la Ibsen ibsenovka ipd. alab^ter -stra m, alabastrski -a
-o, alabastrn -a -o: ~a vaza Alarih -a m os. i., Alarihov -a -o alarm -a m prepldh, klic k orožju, k pazljivosti, pripravljenosti, ^ vzbuna; alarmanten -tna -o razburljiv, vznemirljiv; alšrmen -mna -o: ~ stanje; alarmirati -am pokonci slaviti, preplašiti, vznemiriti, razburiti; alarmiran -a -o sklican, pripravljen, opozorjen
Alarodi -ov m mn. skupno ime za stara plemena na južnem Kavkazu; alarodski -a -o: ~i jeziki; alarddščina -e ž Alasia da Soramaripa m os. i. falàzija da somaripa], Alasija da Sommaripa, Alasiju da Som-maripa, z Alasijem da Sommaripa; Alasijev -a -o: ~ slovar ait slovar Alasija da Sommaripa [povsod: alâzi-] alba -e [-Ib-] ž liturg. dolgo belo mašno oblačilo, alben -bna -o [-Ib-]: ~e čipke Albanija -e ž kr. i., Albanec -nca m, + Albanéz -a m, Albânka -e ž, albanski-a-o, albanščina-e ž [povsod: alb-J Albert -a m os. i., Albertov -a -o (Vojteh, Vojtehov), Alberta -e ž, Albêrtin -a -o, Albertlna -e ž [povsod: alb-] Albi -ja m kr. i. mesta v juž. Franciji, Atbižin -âna m, Albižanka -e ž, eJbižanski -a -o: ~a vojska; albižin -âna m pripadnik verske ločine [povsod: alb-] Albin -a [alb-, + albin -a] m os. i., Albinov -a -o; Bine -eta m, Bi-netov -a -o; Albina -é ž os. i., Binca -e ž os. i., Binčin -a -o album -a m knjiga s slikami ali s praznimi listi (za vpisovanje spominskih besed in podpisov); albumski -a -o: ~i verzi [povsod: alb-] Alcibiad -a m os. i., Alcibladov -a -o; Alcibiôda -e ž pesnitev o Alcibiadu; tudi Alkibiad alegorija ->e ž prilika, podoba; alegoričen -čna -o, aleg0ričnost -i ž; alegorika -e ž način izražanja S prilikami; alegorizirati -am v alegoriji kaj povedati, izraziti; alegorizacija -e ž Aleksander -dra m os. i., Aleksandrov -a -o; Aleksander Véliki; Aleksandra -e ž,^ Aleksandrin -a -o; Aleksandri ja -e ž kr. i.
alkohol
mesta v Egiptu, Aleksandrmec -nca m, Aleksandrfnka -e ž, aleksandrinski -a -o: ~i rokopis, ~a filozofija, šola; aleksan-drinec -nca m dvamjstšrec, franc. verz z 12 zlogi Aleksandrov -a m pesniško ime
Josipa Murna; pesmi ~a alelnja 1. vzklik veselja; 2. ale-Inja -e ž voščiti veselo alelujo veliko noi; 3. ~ -e i velikonoi-na jed: mati postavi na mizo skl^o aleliije; 4. kot naslov Alelnja m neskl.: Handlov ~ Aleman -a m, alemanski -a -o, alemanščina -e ž, Alemanija -e ž Alembert, D' -a [dalamb^r -bšra] m franc. mat. in filozof; D'Alem-bertov -a -o fdalamb^rouJ Alenka -e ž, Alenčica -e ž, Lenka -e ž, Lenčica -e ž; Alenkin -a -o, Lenkin -a -o Aleš Aleša m os. i., Alešev -a -o: ~a repa; Aleksija -e ž, Aleksi-jin -a -o Alešovec -vca m os. i., Alešovčev
-a -o; alešovčevski -a -o Aleuti -ov m mn. oloije ob Ameriki, aleutskdi -a -o alfa m neskl.: od alfa do omega; mali alfa, kot alfa, v kotu alfa, z alfa se začne alfabet, žarki alfa (+ alfa žarki) [-If-] alfabet -a m: grški hebrejski ~ ; po alfabetu; alfabetičen -čna -o abeceden: seznam, ~a ureditev; alfabetski -a -o [povsod: alf-] Alfieri [-fiir-] -ija m os. i. ital.
pesnika, Alfierijev -a -o Alfonz -a m os. i., Alfonz Kastil-
ski; Alfonzov -a -o alga [dlg-] -e ž
algebra [dlg-] -e ž, algebrajski -a -o
ali [nasl. in dli] 1. vez. a) loi. (brez vejice): prinesi vina ali piva; jaz ali ti, eden mora iti; ali delaj ali pojdi! b) protivni
(z vejico): veliko sem videl, ali kaj takega še ne; saj je res, ali vse nič ne pomaga; 2. prisl. a) vpraš.: ali je res? ali veš, ali je doma? vprašuje, ali poj-dem domov ali ostanem v mestu; b) poudarni: aili bo gledali ali sem ga! ali nas je bilo! aliansa -e ž zveza: »Sveta alian-
sa«; aliansen -sna -o zvezen alias prisl. drugače, po domaie alibi m nav. neskl. ali pa -ija »dru-godf: dokazal je svoj alibi d« m bil na kraju dejanja ob določenem iasu; z alibi ali z alibijem se je hitro opral aliirati -am zavezati, zvezati; aliiran -a -o zavezan, zvezan (po pogodbi): ~i narodi; aliiranec -nca m zaveznik alimenti -ov m mn. stroški za vzdrževanje, vzdrievalnina; alimen-tacija -e ž vzdrževanje, plaieva-nje preživnine; alimentacijski -a -o ■^ehramben, vzdrževalen, preživninski; alimentären -rna -o prehramben: ~a obolelost po-vzroiena po prehrani alinea -nee ž nova vrsta, odstavek:
s to alineo, od te alinee aliteracija -e ž pesniška figura,
aliteracijski -a -o: ~i ukras Alkaios Alkaia m os. i. grš. pesnika; alkaiski -a -o: ~a kitica, ~i verz [povsod: alk-] alkalij -a m, alkalen -Ina -o in alkaličen -čna -o lugov, lužen: ~e tvorbe, spojine, snovi; al-kalijski -a -o: ~i učinek, ~e kovine; alkaloidi -ov m mn. [povsod: alk-] alkimija -e ž, alkimist -a m, al-kimističen -čna -o [povsod: alk-] alkohöl [alkohöl] -a m, alkoholen -Ina -o [-6ln-]: ~a pijača, industrija; alkoholik -a m kdor je vdan pijači; alkoholičen -čna -o: ~a pijača, alkoholizem -zma m, alkoholizlrati -am
allegretto
allegretto [alegrito] ital. prial. glas. zmerno, nekoliko živahno: ~ igrati, peti; kot naslov ali del skladbe m neskl.: začenja se z allegretto, v Allegretto, od allegretto dalje allegro [aligro] ital. prisl. glas. hitro, živahno, veselo: ~ igrati, peti; kot naslov ali del skladbe m neskl.: značilnosti ▼ Allegro, od allegro na.prej, skladba se konča z allegro almaaah -a m koledar, letopis, almanahovec -vca m sotrudnik, sodelavec almandha; almana-hovski -a -o [povsod: aim-] aloa aloe ž, aloi aloo, rod. mn. aloj; aloin -a -o: cvet; ljudsko aloja -e ž, alojin -a -o alodij -a m svobodno posestvo, alodialen, -Ina -o [-In-]: ~o imetje, ~a državica alogičen -čna -o neldgiien, nedosleden-, alogičnost -i ž Alojzij -a m os. i., Alojzijev -a-o; Alojzija -e ž, Alojzijin -a -o; alojzijski -a -o; Lojz -a m, Loj-zov -a -o, Lojze -ta m, Lojzetov -a -o; Lojzek -zka m, Lojzkov -a -o; Alojzijevišče -a s dijaški zavod, alojzijeviški -a -o, aloj-zijevfščnik -a m alokucija -e i nagovor alpaka -e [alp-] ž zool. vrsta lame, volne in bla^a; kem. vrsta zlitine iz bakra, niklja, dna in cinka; blago iz alpake ali blago alpaka ("^alpaka blago); alpa-kasto srebro, alpakastega srebra, + alpaka srebro, + alpaka srebra
Alpe Alp [dlpe dip] ž mn., alpski -a -o: ~i svet, ~a flora, ~o podnebje; alpinski -a -o planinski, gorski, alpinec -nca m planinec, gorski vojak; alpinizem -zma m veda o planinstvu, alpi-nistika -e ž planinstvo, praktično uveljavljanje alpinizma; alpi-
nističen -čna -o, alpinist -a m, alpinistka -e ž kdor se s planinstvom ukvarja [povsod: alp-] alt -a [dlt-] m, altovski -a -o: ~i solo, ~a melodija; altist -a m, altistka -e ž ali altistinja -e ž alteracija -e [alt-] ž sprememba, menjava (glasu, utripanja); alte-rirati -am spremeniti, menjati (glas)
alternativa -e [alt-] ž izbira med dvema možnostima; alternativen -vna -o: ~a odločitev; postaviti vprašanje alternativno altrulzem -zma [alt-] m nesebičnost (naspr. egoizem), altruisti-čen -čna -o nesebičen, altrulst -a m nesebičnež, človekoljub; al-truistovski -a -o aluminij -a m, aluminijev -a -o: ~i silikati, ~ oksid; aluminijast -a -o: ~a posoda, ~a kovina, snov; aluminotermija -e ž, aluminotermičen-čna-o; alu-mosilikat -a m, alumosilicijski -a -o
aluvij -a m najmlajša geološka plast, naplavina; aluvialen -Ina -o [-din-]: ~a tla aluzija -e ž namig, namigovanje; aludirati -am namigniti, namigovati
Alzacija -e [olz-] ž, Alzačan -a m, Alzačanka -e ž, alzaški -a -o Alžlr -a [olž-] m, Alžirec -rca m,
Alžirka -e ž, alžirski -a -o Amadis -a m junak srednjeveških viteških romanov; Amadisov -a -o, amadisovski -a -o amalgam -a [-alg-] m, amalgamski -a -o: ~a plomba; amal-gamlrati -am, amalgamiran -a -o, amalgamiranje -a s Amalija -e ž os. i., Amalijin -a -b;
Malka -e ž, Malkin -a -o f-dlk-j amandma -aja m dopolnilni, spre-minjevolni predlog; amandma j ski -a -o: ~i osnutek
amonij
amater -ja m, amaterka -e i kdor se nepoklicno (iz ljubezni) ukvarja s Hm; amaterski -a -o, ama-terstvo -a s (v umetnosti, športu, fotografiji) Amazonka -e i grško bajeslovno bitje, amazonka -e i bojevita, huda ženska; amazonski -a -o bojevit, hud, oster Amazonka -e ž 1. i. reke, amazonski -a -o; amazonit -a m ama-sdnski kamen ambalaža -e ž zavoj, zavitek, zavijanje; ambalažen -žna -o za-vijalen, pošiljalen: ~i stroški ambasada -e ž poslaništvo, amba-saden -dna -o; ambasador -ja m poslanik, ambasadorski -a -o poslaniški ambicija -e ž iastiljubnost, častihlepje, prizadevnost; ambiciozen -zna -o častihlepen, prizadeven, stremijiv; ambicioznost -i ž ča-stihlepnost ambra -e ž dišeča morska smola Ambrozij -a m os. i., Ambrozijev -a -o; Ambrozija -e ž, Ambro-zijin -a -o; ambrozijanski-a-o: ~i obred, ~o petje; Ambrož -a TO, Ambrožev -a -o ambrozija -e ž bajeslovna božanska jed, ambrozijski -a -o ambulanca -e ž pošta na vlaku, ambulančen -čna -o: ~i voz poštni voz pri vlaku ambulanta -e ž kraj za prvo zdravniško pomoč, vojna bolnišnica, voz za prevažanje bolnikov in ranjencev; ambulanten -tna -o hodeč, premakljiv, selilen; ~o zdravljenje zdravljenje v ambulato-riju; ambulatorij -a m zavod za zdravljenje neležečih bolnikov, ambulatorijski -a -o amelioracija -e ž izboljšanje, ame-lioracfjski -a -o izboljševalen, ameliorirati -am izboljšati, izboljševati
amen m neskl.: njegov amen je bil odločen, končal je z običajnim amen, brez amen ni molitve, ne pridem do amen; amen = konec: tako bo pa amen besedi
amenoreja -e ž med. Amerika -e ž. Južna Severna Američan -ana m, Ameri-kanec -nca m, Američanka -e ž, Amerikanka -e i; ameriški -a -o, južnoameriški -a -o, severnoameriški -a -o; amerikanski -a -o; amerikanfzem -zma m ameriška jezikovna posebnost, duh praktičnosti in pridobitnosti; amerikanizacija -e ž ustvarjanje enotne ameriške kulture, mehanizacija življenja ametist -a m dragi kamen, ame-tistov -a -o, ametisten -tna -o amfibija -e i dvoživka, amfibijski -a -o: ~o letalo (za kopno in morje)
amfibrah -a m metrična stopica (vj — amfibrahičen -čna -o amfiteater -tra m polkrožen prostor s stopničasto se dvigajočimi sedeži; amfiteatrski -a -o, amfi-teatralen -Ina -o [-din-] kar ima obliko amfitedtra amfora -e ž antični vrč z dvema ročema
amid -a m kem., amfdoogljikova
kislina, amidobencol -a m Amiens -a [amjšn -a] m kr. t. franc. mesta, amienski [amjin-ski] -a -o, Peter Amienski, Petra Amienskega os. i. amnestija -e i pomilostitev, am-nestijski -a -o pomilostitven: ~i odlok; amnestimti -am po-milostiti, amnestfranec -nca to pomiloščenec, amnestfranka -e ž pomiloščenka amnezija -e ž izguba spomina amonij -a m, amonijev -a -o: ~ bikarbonat; amoniak -a m
Amor
Âmor -|a m rimski bog ljubezni, Amorjev -a -o: ~ kip; amorski -a -o Âmorju podoben; amor -ja m ljubezen, amoret -a m um. okrasni kipi krilatih dečkov amoralen -Ina -o brez morale, brez čuta za nravnosti amoralnost -i i, amoralist -a m, amoralnež -a m [povsod -In-] amôrien -fna -o brezličen, brezobličen, brez lastne podobe, neizrazit; amorfnost -d ž amortizacija -e é odplačevanje, po-ravnoivanje dolga; amortizacijski -a -o: .~i stroški; amortizirati -am odplačevati, poravnavati dolg ampak vez.: ne oče, ~ mati; nisi pomagal, ~ nagajal; ne samo (lè) neumen, ~ tudi hudoben; ne tù, ~ tàm Ampère Ampèra f^ampêr -a] m fr^nc. fizik. Amperov -a -o: ~ zakon, ~o pravilo; amper -a [dmpêr -a] m (okr. A) enota za jakost električnega toka; am-pêrski -a -o: ~a ura; amper-méter -tra m amplificirati -am razširiti, ampli-
fikâcija -e i razširitev amplion -a m zvočnik amplitûda -e ž valovna dolžina ampula -e ž med. hruškasta ste-kleničica za zdravila, razširjeni del votlega organa amputirati -am odrezati, odstraniti: ~ ud, kos ozemlja; amputacija -e ž, amputacijski -a -o: ~ nož, štrcelj, ~a politika Amsterdam -a m kr. i. mesta,
amsterdamski -a -o amulét -a m vražni obesek v obrambo proti zlim silam, nesrečam, boleznim ipd.; amuléten -tna -o: ~i obesek, ~a sve-tinjica
Amundsen -a m raziskovalec polarnih krajev, Amundsenov -a -o: ~a pot v Antarktiko; amundsenski -a -o: ~i značaj
amuzičen -čna -o, ~čnost -i ž Ana -e i os. i., Anin -a -o; Anica -e i, Aničin -a -o; Ančka -e ž, Ančkin -a -o; Anka -e ž, Ankin -a -o
anabaptist -^a m prekrščevalec, anabaptizem -zma m prekršče-valstvo, anabaptistovski -a -o prekrščevalski Aaabazis alt Anabaza -e ž naslov grških popisov bojnih pohodov: Ksenofontova ~ Aleksandra Velikega anafora -e ž ponavljanje iste besede (pesniška figura); anaforičen -čna -d aJi anaforski -a -o: ~o govorjenje anahoret -a m puščavnik, anaho-
retski -a -o puščaviiiški anahronizem -zma m časovna neskladnost; anahronističen -čna -o anakoMt -a m nedoslednos{ v stavčni zvezi; anakolutski -a -o: ~i stavek Anakreon Anakreonta m os. i.; Anakreontov -a -o: ~a poezija; anakreontski -a -o = anakreon-tičen -čna-o: ~a poezija; ana-kreontik -a m kdor Andkreonta posnema in anakrečntsko ali aha-kredntično pesni; anakreontika -e i vrsta poezije v slt^u Andkreonta; anakreontiški -a -o: ~i nastop anakruza -e i predtakt v glasbi in poeziji, prvi ne^udarjeni zlog v verzu s padajočim ritmom Anaksagora -a in -e m os. t. grš.
filozofa, Anaksagorov -a -o Anakfiimander -dra m os. i. grš.
filozofa, Anaksimandrov -a -o analfabet -a m nepismen človek, neizobražene c; analfabetski -a -o: ~i tečaj; analfabetstvo -a s nepismenost, analfabetizem -zma m [povsod: -If-] aniUi -ov n» mn. letopis, analist -a m letopisee, analističen -čna -o: ~i spis, slog
Andréjckov
analiza -e i razčlenjevanje, razčlenitev, razkrajanje, razkrojitev, razstavljanje: slovnična, kemična, matematična, filozofska analitičen -čna -o: ~a geometrija, funkcija, psihologija; analitik -a m, analizirati -am, analiziranje -a s, analizator -ja m: optični analizatorski -a -o analogija -e ž skladnost, ujemanje, j^dobnost, nalika, istovrstnost, enakost, izenačevanje; analogen -gna -o = analogičen -čna -o skladen, podoben, istovrsten, enak Anam -a m 1. i., anamski -a -o: ~a obala, ~o podnebje, toda: Anamske Kordiljere; Anamit -a m prebivalec Anama, anamitski -a -o, anamitščina -e ž anamneza -e ž zbirka podatkov o bolniku, navedbe o nastanku bolezni; anamnestičen -čna -o: ~i podatki
ananas -a m južnoameriški sad, vrsta jabolk; ananasov -a -o: ~ okus, vonj anapest -a m stopica anapestovski -a -o ali anapestski -a -o anarhija -e ž brezvladje, nered, brezpravnost; anarhičen -čna -o, anarhizem -zma m nazor, ki ne priznava nobene oblasti; anarhist -a m prevrdtnež, anarhističen -čna -o
anastatičen -čna -o: ~i snimek Anastazij -a m os. i., Anastazijev -a -o, Anastazija -e ž, Anasta-zijin -a -o anatema -e ž prekletstvo: izreči anatemo nad kom = koga slovesno prekleti, izobčiti iz verskega občestva = anatcmatizirati -am
anatomija -e ž razudovanje, raztelešenje, razčlenitev, razudba, veda ali knjiga o ustroju telesa; anatomljski -a -o; anatomičen
-čna -o = anatâmski -a-o: ~a ugotovitev, metoda; anatom -a m; anatomizirati -am Ancona -e [ankôna -e] ž kr. i. ital. mesta, ankönski -a -o, An-könec -nca m, Ankonka -e ž Andaluzija -e ž, Andalûzijec -jca m, Andaluzijka -e ž, andaluzijski -a -o andante prisl. glas. počasi (igrati, peti), kol naslov ali del skladbe m neskh: pri Andante, od andante naprej; andantino prisl. glas. zmerno počasi, kot naslov ali del skladbe m neskl.: v njegovem Andantino, začne se z andantino Andechs-Merân -a [dndeks-] m 1. i., andechs-meranski -a -o, Andechs-Meranci -ev m mn. Andersen -sena [ândersen] m os. i. danskega pisatelja, Ander-senov -a -o: ~e pravljice; andersenovski -a -o Andersen-Néxo -öja m os. i. danskega pisatelja; Andersen-Né-xöjev -a -o [dnersan nêkse-] Andi -ov m mn. 1. i. južnoam. pogorja, andezit -a m rud. Andora -e ž kr. i., andorski -a -o Andrée -éeja [andré -éja] m os. i., Andrée j ev -a-o: ~ dnevnik, ~a ekspedicija, arktična odkritja; Andrée jeva Elektrika Andrèj -éja m os. i., Andréjev -a -o; Andrejevo -ega s (30. nov.): od Andréjevega sèm; André-jec -jca m, Andrčjčev -a -o; Andréjêek -čka m, Andr6jčkov -a -o; Andréjče -ta m, Andréj-četov -a -o; Andraž -a m, Andražev -a -o; Andréjevec -vca m, Andréjevčev -a -o; Andréja -e Ž, Andréjin -a -o; Andréjev-ka -e ž
Andréjêkov Jože m pis. ime, spisi Andréjèkovega Jožeta (+spisi Andrejčkova)
Andrejev
Andrejev Leonid m ruski pisatelj, drame Leonida Andrejeva, Leonidu Andrejevu Andrejka -a iu -e m os. i., Andrej-kov -a-o: spisi (+Andrej-kin)
Andrioli -ija m os. i., Andriolijcv
-a -o: prevodi Andromaha -e i os. i., Androma-hin -a-o: ~o slovo od Rektorja
anekdota -e ž zgodbica-, anekduti-čen -čna -o = anekdotski -a -o: ~i čut, ~o pripovedovanje; anekdoten -tna -o aneksija -e ž politična priključitev, prilaslitev ozemlja; aneksijski -a-o: ~i zakon, ~a politika; anektirati -am priključiti, pri-klopiti, prilastiti si ozemlje; anektiranec -nca m, anektiran-ka -e ž
anemija -e ž malokrvnost, anemičen -čna -o malokrven anemometer -tra m vetromer,
anemometrski -a -o aneroid -a m tlakomer brez iivega srebra
anestezija -e i breziutnost, omrtvičenje; anestezirati -am omrtvičili; anestiziran -a -o omrtvičen -ena, anestezijski -a -o, aneste-tičen -čna -o omrtvičen -čna -o, anestetikon -a m, mn. anestetika -tik s angažirati -am koga v službo sprejeti, vzeti, najeti koga-, ~ se v službo stopili, zavezati se; aii-gažma -ja m pogodba za službo, najetje, obveza angel [-el] -a m, angelov -a -o: ~o češčenje; angelski -a -o [-els]: ~a milina, čistost, ~o petje; Angelski grad; angele -a m, angelček -čka m, angelčkov -a -o [-elč-]; Angelček -čka m. Angelčkov urednik Angela -e ž os. i., Angelin -a -o; Angeliea -e ž, Angeličin -a -o
Angelico, Fra [fra andžšliko] Fra Angeliea [-ka] m 1. i. it. slikarja, Fra Angelieov -a -o angina -e ž, anginozen -zna -o:
~e težave Anglež -a m, Angležinja -e ž, Angležev -a -o, Angležinjin -a -o, angleški -a -o, angleščina -e ž; Angleško -ega s: na -em, z -ega; Anglija -e ž: v -i, iz -e anglikanec -nca m, anglikanski -a -o, anglikanka -e ž, angli-kanstvo -a s angleika cerkev anglist -a m, anglistka -e ž kdor se ukvarja z anglistiko; anglisti-ka -e ž veda, ki proučuje angleški jezik in slovstvo; anglističen -čna -o; anglicizem -zma m posebnost angleščine anglo- v sestavi: anglofil [-il] -a m, ~filski -a -o [-Is-] anglofob -a m, ~f6bski -a -o, angloman -a m, anglomanski -a -o, Anglo-sds -a m, anglosaški -a -o in anglosaksonski -a -o, anglo-saščina -e ž; angloameriški -a -o severnoameriški (naspr. latinski Ameriki); anglo-ameriški -a -o: ~i sporazum (med Anglijo in Ameriko), ~a pogodba; Angloameričan -ana m Angora -e ž kr. i., angorski -a -o: ~a koza, mačka, ~i kunec, angorka -e ž (+ang6ra koza) anhidrid -a m
anhidrit -a m, anhidritov -a -o:
~ kristal; anhidritski -a -o anilin -a m, anilinski -a -o: ~e barve
animaličen -čna -o živalski, ani-
maličnost -i ž živalskost animirati -am spodbujati, spodbuditi, navduševati, navdušiti, razživiti koga za kaj, vneti; animiran -a -o: ~a družba, bil je ves ~ razvnet; animizem -zma m vera v dušo kot počelo sveta, animističen -čna -o, ani-mist -a m
antipod
animozen -zna -o sovražen, hud, nevoljen; animoznost -i ž nenaklonjenost, sovražnost Ankara -e ž kr. i., ankarski -a -o anketa -e ž poizvedovanje, zbiranje podatkov; anketen -tna -o: ~tni odbor, ~a metoda anoda -e ž, anöden -dna -o anomalija -e ž izjemnost, posebnost; anomalen -älna -o [-din-] izjemen, poseben anonimen -mna -o brezimen, neimenovan, nepodpisan; anonimnost -i ž brezimnost, anonim -a m, anonimka -e ž, anonimnik -a m, anonimnica -e ž *an6nsa -e ž oglas, naznanilo; *an6nsen -sna -o oglasen, nazna-nilen: ~i urad (+an0nčen); *anonsirati -am oglašati, oglasiti, naznanili, naznanjati anorganičen -čna -o in anorganski -a -o anormalen -älna -o [-din-] poseben, nenavaden, iudaški, ne-normdlen; anormalnost -i ž ansambel [-bal] -bla m igralska družina, pevski zbor, godbeniki: ansambelski -a -o [-bal-]: ~i izlet, nastop, ~a povezanost, ~o prizadevanje Ant -a m 1. i., mn. Anti in Antje
Antov; antski -a -o antagonizem -zma m nasprotovanje, nasprotje, tekmovanje; med. nasprotno delovanje dveh mišic, zdravil; antagonist -a m nasprotnik, tekmec; antagonistka -e ž, antagonističen -čna -o antänta -e ž sporazum, zveza; an-
tänten -tna -o Antarktika -e ž obmdčje južnega
teiaja, antarktičen -čna -o antena -e ž, antenski -a -o anti pnsl. menda, pai, saj: ~ veš anti- ima v zloženkah (asih stranski poudarek in pomeni moti-: antifašist -a m, antidemokrati-čen -čna -o, antikrist -a m hu-
doben človek, antinacist -a m, antidinastičen -čna -o, antiko-munizem -zma m, antikomnni-stičen -čna -o, antirežimski -a -o, antinikotinist -a m, anti-alkoholizem -zma m, antifeminist -a m, antiimperialističen -čna -o itd. antibarbarus -usa m jezikovni svetovalec v boju proti spačen-kam; Tominškov Antibarbarus anticipirati -am naprej, prej narediti, vzeti; anticipacija -e ž antifona -e ž liturg. pripev, anti-fonaki -a -o: ~i napev, ~o besedilo; antifonirati -am naprej peti pri koralu, antifonator -ja m kdor antifonira, antifonarij -a m zbirka liturgičnih napevov Antigona -e ž os. i. Ojdipove hčerke, naslov drame; Antigonin -a -o: ~a krivda, antigonski -a -o: ~i problem antika -e ž grško-rimski stari vek; antičen -čna -o kar je iz antike, antičnost -i ž antikvar -ja m prodajalec starih knjig, starinar; antikvariat -a m zaloga in prodajalna starih knjig; antikvaričen -čna -o iz antikvariata; dobi se antikva-rično = v antikvariatu; antikva -e ž vrsta Irk Antilje -ilj ž mn. ameriško otočje,
antiljski -a -o antilopa -e ž zooL, antilopin -a
-o, antilopji -a -e antimon -a m kemična prvina, an-timonov -a -o: ~ spoj, oksid; antimonski -a -o: ~i cvet, si-jajnik = antimonit -a m Antiohija -e ž kr. i. mesta v stari Siriji, antiohijski -a -o, Antio-hijec -jca m, Antiohijka -e ž antipatija -e i zoprnost, mržnja, odpor, nasprotje; antipatičen -čna -o zoprn, odvraten antipod -a m prebivalec na nasprotni poluti Zemlje; nasprotnik
antisemit
antisemit -a m nasprotnik Židov, antisemitski -a -o, antisemitizem -zma m antisepsa -e ž boj proti prisadu, gnitju, okužbi; antiseptičen -čna -o protiprisdden, protikužen: ~i ukrep, ~a sredstva; antisepti-kum -a m, mn. antiseptika -septik s protikužila, razkužila antiteza -e ž nasprotje, antitetičen -čna -o nasproten: ~a figura, pesnitev, ~o izražanje; anti-tetik -a m kdor pogosto rabi antitezo, kdor antitetično = v antitezah misli, govori antitoksin -a m strupu nasprotni strup
antologija -e ž izbor, cvetnik Qiesmi, črtic, del): antologija iz Zupančiča, Cankarja; antolo-ški -a -o, antolog -a m Anton [+änton] m os. i., Antonov -a -o; Ante -ja m (+Än-teta), Äntejev-a-o; Töne -tam, Tonetov -a -o; Tonček -čka m, Tončkov -a -o; Antonija -e ž, Antonijin -a -o; Tona -e ž. Tönin -a -o: Tönine pesmi (Levstik); Tončka -e ž, Tonč-kin -a -o; sv. Antön puščav-nik, sv. Antön PadovansKi, Marija Antoinetta [antwanHa] -e antracen -a m kem., antracenov -a -o; antracit -a m, antracitov -a -o in antracitski -a -o antropo- v sestavi: antropocentričen -čna -o s človekom kot središčem; antropofag -a m ljudožerec, antropofagija -e ž Ijudo-žerstvo; antropoföb -a m kdor se ljudi boji, antropofobija -e ž strah pred ljudmi; antropogeo-grafija -e ž geografija s posebnim ozirom na človeka; antropo-morfizem -zmam počlovečevdnje, prenašanje človeških lastnosti na druga bitja; antropom0rfičen -čna -o, antropomorfizirati -am;
antropozofija -e ž človekoslovna filozofija; antropobiologija -e ž, antropobiološki -a -o antropologija -e ž človekoslovje, človekoznanstvo, veda o človeškem naiinu življenja in duševnem ustroju', antropologičen -čna -o človekoznanski, antropolog -a m, antropologinja -e ž kdor se z antropologijo ukvarja; antropološki -a -o človekoznanski, človekoslovski Antwerpen [antv^rpan] -pna m kr. i. mesta, antwerpenski -a-o: ~a luka [antvšrpan-] anuiteta -e ž letni znesek (obrok) po dogovoru, letnina; anuiteten -tna -o
anulirati -am uničiti, razveljaviti; anulacija -e ž razveljavitev, anulacijsti -a -o razveljavitven Anžu ali Anjou -uja m kr. i. franc. mesta, anžujski -a -o, An-žujec -jca m, Anžujka -e ž; anžuvinka -e ž vrsta trte aorist -a m, aoristov -a -o: ~ pomen, ~a oblika aorta -e ž glavna telesna utripdl-nica, žila odvddnica; aorten -tna -o
apanaža -e ž, apanažen -žna -o aparat -a m priprava, stroj, pristroj, mreža, organizdcija: fotografski, fizikalni, strankin aparatura -e ž sestav več aparatov, ustroj apartma -ja m stanovanje z več
sobami, apartmajski -a -o apatija -e ž brezčutje, otopelost, nezanimanje, brezbrižnost; apatičen -čna -o brezčuten, top; apatik -a m apel [-ŠI] -a m klic, poziv; apelirati -am (na koga) klicati, pozivati, vabiti koga; apelacija -e ž-priziv, prizivno sodišče, ape-lacijski -a -o: ~o sodišče
Apolouja
Apél -a m os. i., Apélov -a -o apéndiks -a m privesek, dodatek, med. slepič; apendicitis -a m vnetje slepiča Apenini -ov m mn., apeninski -a
-o, Apeninski polotok Italija apercipirati -am razbirati zaznave, dojemati, spoznavati; apercépci-ja -e i dojemanje, spoznavanje; apercépcijski -a -o doznaven, spoznaven, razbiralen: ~a sposobnost
apetit ^a m tek, slast, okus, poželenje, skomine; apetiten -tna -o slasten, okusen, zapeljiv, mikaven, vabljiv aplanfrati -am zravnati s čim, poravnati
aplavdirati -am (čemu, kaj) ploskati, pritrjevati, odobravati; aplavz -a m ploskanje, pritrjevanje, odobravanje s ploskanjem aplicirati -am uporabiti, izpeljati, prilagoditi, pomeriti po: ~ pravilo, zakon, besede; med. ~ ovitek; aplikacija -e ž uporaba, prilagoditev, izpeljava, nameščanje ovitka; aplikacijski -a -o: ~o delo
apnar -ja m, apnarica -e i kdor dpno igè ali prodaja; apnarski -a -o; apnariti -im apno igati, z njim trgovati', apnar jen je -a s; apnarija -e i, apnarstvo -a s apnéti -im nepreh.: žile apnijo, apnèl -éla -o: po-, zapnele žile; po-, zapnélost -i ž: ~ žil = po-apnênje -a s épniti -im preh. v apno igati, z apnom obdelovati (travnik, ko-io); apnil -a -o, poapnjen -a -o, apnitev -tve ž ali âpnjénje -a s (travnikov); apnovati -ûjem z dpnom gnojiti apno -a s, apnat -a -o od dpna umazan, vsebujdč apno, apnovit -a -o; apnast -a -o dpnu podoben, od apna umazan; apnén -a -o: ~ kamen = apnénec -nca
m ali apnenik -a m; apnena jama = apnica -e i, apnena zemlja = apnenka -e i aH apne-nina -e ž; apnena voda = ap-njača -e i, apnena prst; apnenčev -a -o, apnenčast -a -o; ap-nenica -e ž peč za iganje apna, apneničar -ja m kdor apnčnico kuri; apnišče -a s apodiktičen -čna -o neovržen, trden, nujen, neizpodbiten, odločen -čna; apodiktično trditi kaj z vso gotovostjo in odločnostjo, kakor da je trditev neizpodbitna, nujna; apodiktičnost -i ž; apodiktik -a m Apokallpsa -e i Skrivno razodetje sv. Janeza, svetopisemska knjiga; apokaliptičen -čna -o skrivnosten, nejasen, weroiki, strahoten, grozen: apokaliptični jezdeci
apokopa -e ž slovn. izpuščanje končnega samoglasnika (n. pr. v verzu), apokopirati -am odrezati, izpustiti apokrifen -fna -o podtaknjen, nepristen; apokrif -a m apokrifen spis, zlasti posnemanje svetopisemskih knjig; apokrifnost -i i apologija -e i obramba, obrambni spis ali govor, zagovor, utemeljitev, opraviienje: Platonova Apologija Sokrata; apologet -a m branilec, zagovornik, kdor se ukvarja z apologetiko; apologe-tika -e ž obrambni sistem kot nauk, zlasti proti napadom na krščanstvo; apologetičen -čna -o obramben, utemeljevalen, zago-voren
Apolon -a m I. i., Apolonov -a -o; apoliničen -čna -o: ~a lepota; apolfničen človek = skladen, umerjen, harmdničen človek Apoldnija -e ž os. i., Apolonijin -a -o; Polona -e ž, Polonin -a -o; Polonica-e ž, Poloničin-a-o
apt^eksija
apopleksija -e i kap -i, božje -ga;
apoplékticea -čna -o aposiopéza -e ž zamolk (pesniika figura)
apostazija -e ž odpad, apostazi-rati -am odpasti; apostat -a m odpadnik: Julijan Apostat -a -a ali Apôstata -a in -e m aposterioren -rna -o izkustven, kar zvem a posteriori = od na-vzad, od učinka na vzrok, od posameznega na spioéÀo; aposte-riôrnost -i ž apostol -a m, apostolov -a no^ apostolski -a -o [-Is-]: ~a vera, cerkev, služba, vloga misijonarjev, gorečnost meri na to, kar je za vse apôstole značilno; apostôlstvo -a f-ls-] s, apostolat -a m; apostelj -na m ljudska oblika, apôsteljski -a -o apostrof -a m opuščaj; apostrofa -e ž nagovor, ogovor (pesniška figura)-, apostrofirati -am nagovoriti koga, obrniti se na koga apoteka -e ž lekarna; apotékar -ja m lekarnar, apotékarica -e ž; apotékarski -a -o lekarnarski apoteoza -e ž oboževanje, pobo-
ianstvilev apozicija -e ž gram. dostavek, pri-stavek; apozicijski -a -o = apo-zicionalen -Ina -o [-din-]: ~i stavek, ~a raba apretûra -e ž oddelek za raztegovanje in gladenje blaga april [-il] -a m mali traven, aprila = v aprilu, aprilov -a -o: ~ sneg, aprilovo vreme je bilo suho; aprilski -a -o: sr^ poletja, pa je čisto aprilsko vreme; aprilska šala aprioren -rna -o fil. kar je dokazano iz splošnih načel, zakonov ali vzrokov brez neposrednega ozira na izkustvo; samovoljen, neutemeljen: ~a trditev, ~o dokazovanje; apriornost -i ž; apriorizem -zma m zavračanje
izkustva, samovoljno odmišlja-nje, umisel brez stvarne podlage; apriorističen -čna -o kdor ali kar se nagiblje k apriorizmu aprobirati -am potrditi, odobriti; aprobacija -e ž odobritev, potrdilo; aprobacijski -a -o odo-britven, potrdilen, odobrilen: ~a listina, ~i odlok aprdksimativen -vna -o približen;
aproksimativnost -i ž približnost aprovizacija -e ž preskrba z živili, prehrana; aprovizacijski -a -o prehramben: ~i urad, odbor apsida -e ž zaključeni polkrožni prostor okrog velikega oltarja, apsiden -dna -o ar ara m mera 100 m", okr. a ara -e i naddv, zaarati -am zagotoviti si kaj z dro Aribna -e ž kr. i., arabski -a -o, Arabec -bca m, Arabka -e ž; arabec -bca m konj arabske pasme; arabeska -e ž okrasek v arabskem slogu, arabščina -e ž Aragonija -e ž kr. i. pokrajine, aragonski -a -o, Aragonec -nca m, Aragonka -e ž Aramejec -jca m, Aramejka -e ž, aramejski -a -o, aramejščina -e ž
aranžirati -am urediti, prirediti; aranžer -ja m prireditelj, reditelj; aranžma -aja m ureditev, pogodba, dogovor, poravnava arbitraža -e ž razsodništvo, razsodba, izravnava denarnih vrednot; arbitražen -žna -o; arbiter -tra m razsodnik arborikuliura -e ž gojitev drevja,
drevjereja arborin -a m tekočina za škropljenje drevja Ardeni -nov m mn. pogorje na Francoskem; v Ardenih; arden-ski -a -o arena -e ž torišče, prizorišče v cirkusu
Aristârh
areopag -a m najvišje (atensko)
sodiiie, aieopaški -a -o aretirati -am ustaviti, prijeti, 20-preti; aretacija -e ž prijetje, zapiranje; aretiraoec-nca m, -nka -e ž kdor je prijet; arestant -anta m jetnik; arest aresta m zapor
Arezzo -a [arčco -a] m kr. i., are-tinski -a -o, Aretinec -nca m Argentina -e ž kr. i. južnaamer. države, Argentinec -nca m, Argentinka -e ž, argentinski -a -o Argo ž Arge -i -o v -i z -o ime ladje v bajki o Argondvtih, Ar-gonavt -a m, argonavtski -a -o; tako tudi tgod. iasopis Argo: urednik Arge, članek v Argi argon -a m kem. prvina Argoni -ov m mn. (Argonnes) pogorje v sev. Franciji; argonski -a -o
Argos -osa m 1. i. starih grš. mest;
Argolida -e ž grš. pokrajina argument -enta m dokaz, argumentirati -am dokazovati, utemeljevati; argumentacija -e i dokazovanje, utemeljevanje; ar-gumentacijski -a -o dokazen, dokazllen: ~i postopek arhaičen -čna -o staroveški, pradaven, prvoten; arheiizem -zma m slovn. starinski, zastarel izraz; arhaizirati -am posnemati staro (v jeziku, umetnosti); arhaisti-čen -čna -o po starem posnel, starinski
Arhangelsk -a m kr. i. rus. mesta, arhangelski -a -o, Arhangelec -Ica m, Arhangelka -e ž [povsod: -el-J arheologija -e ž starinoslovje, ar-heologičen -čna -o, arheološki -a -o starino slov ski, arheolog -a m starinoslovec arhi- v sestavi nad-, višji, prvi: arhiepiskop -a m pravoslavni nadškof, arhimandrit -a m samostanski predstojnik na vzho-
du, arhidiakon -a m prvi diakon, nadzornik, arhiprézbiter -ja m prvi v družbi duhovnikov Arhiméd -a m grš. matematik, Arhimédov -a -o: ~ zakon; arhimédski -a -o arhitektura -e i stavbarstvo, umetnost stavbarstva; arhitékten -tna -o: ~o risanje; arhitékt -a m, arhitektka -e ž stavbar, -ica, arhitéktovski arhitéktski -a -o slavbarski: ~o zborovanje; ar-hitektonika -e ž veda o stavbarstvu, arhitektonika Prešernovih pesmi; arhitektonski -a -o kar je v skladu z arhiteklô-niko: ~a lepota arhiv -iva [riv -iva] m zbirka listin, prostor za shrambo listin; arhivski -a -o: ~i prostor, ~a omara, dvorana, ~o poslopje, ~i študij (v arhivu); arhivalije -lij ž mn. listine, ki se hranijo v arhivu; arhivalen -Ina -o [-In-]: ~a razprava (oprta na arhiva-lije), ~i študij; arhivar -ja n^ arhivarka -e ž kdor upravlja arhiv, arhivarski -a -o Ariadna -e ž 1. i., Ariâdnin -a -o:
Ariadnina nit Arij -a m os. i., Arijev -a-o: ~ nauk, arijanec -nca m pripadnik Arijev, arijanski -a -o: ~i nauk, razkol, ~a ločina; aria-nizem -zma m arija -e ž pesem, spev; arijski -a -o: ~i vložek, napev; ariozen -zna -o peven Arijec -jca m 1. i. za pripadnike indoevropskih jezikov nasproti semitskim; Arijka -e ž, arijski -a -o: ~o pleme Ariàsto -sta m os. ». ital. pesnika, Ariostov -a-o: ~ Orlando fu-rioso; ariostovski -a -o Aristârh -a m os. i. aleksandrin-skega slovničarja in učitelja; prenes. strog sodnik in kritik;
Aristid
Aristarhov -a -o: ~e opombe k Homerju Aristid -a m os. i. gri. državnika, AristIdoT -a -o, aristidski -a -o: ~o pošten Aristofan -a m gri. komediograf, ArjstofanoT -a -o: ~a satira, komedija; aristofanski -a -o: ~a šala, ~o grob, jedek, duhovit
arislekr^ -a, m plemič, plemeni-tai; aristokratinja -e ž plem-kinja; aristokratski -a -o, ari-stokratičen -čna -o plemiiki, plemenUaški; aristokracija -e ž plemstvo, plemenitaitvo, vlada plemstva; aristokracijski -a -o plemski, aristokratizem -zma m domišljava oholost in prezir ljudstva
Aristotel [-el] m, Aristotelov -a -o: ~ nauk, ~a filozofija, šola; aristotelski-a-of-Js-J: ~a filozofija, šola; aristotelizem -zma m
aritmetika -e ž, aritmetičen -čna -o: ~i račun, ~o zaporedje; aritmetik -a m, aritmetikarica -e ž
aritmija -e ž med. nepravilno utripanje srea; aritmičen-čna-o arka^ -e ž obokan hodnik, med.
žilna arkaden -dna -o Arko -ka (+Arkota) m os. i.; Ar-
kov -a -o (+Arkotov -a -o) Arktika -e i obmoije okoli severnega tečaja; arktičen -čna -o: ~a raziskavanja, ekspedicija Arlberg -a m kr. i., ar berški -a
-o: ~i predor, ~a železnica Aries -a [drl -a] m kr. i. franc. mesta ob Rodamu; Arležšn -Ana m, Arležtoka -e i, arležanski -a -o
armada -e i vojaUvo, vojska, armaden -dna -o armatura -e ž okrepitev, varovalna naprava; armirati -am, ar-
miranje -a s, armiran -a -o: ~i beton z železom ojačeni beton Amavt -a m, arnavtski -a -o amika -e ž zdravilna rastlina in zdravilo; érnikov -a -o: ~ cvet, ovitesk
Arno -na m 1. i. reke v Italiji arogànca -e ž predrznost, oiab-nost; aroganten -tna -o predrzen, ošaben, arogantnost -i ž arôma -e ž vonj, duh'; aromatičen
-čna -o lepo dišeč arondirati -am zaokroiiti; arondacija -e ž Artaksêrks -a m i. i. perz. kraljev,
Artaksêrksov -a -o Artemis t» Artémida -e ž 1. i.
antične boginje, Artémidin -a -o artêrija -e ž iila uùripalnica; arterijski -a -o: ~a stena; art»-rialen -Ina -o [-In-] — arterio-zen -zna -o: ~a kri kri iz ar-tênj, s kisikom; arterializacija -e é presnova venozne krvi v ar-terialno
artêrioskl«r6za -e ž poapnênje, poapnélost žil, artêribsklerôti-čen >v6na -o, artêriosklerôtik -a ».l'iftTkêriosklerotinja -e ž artičoka -e ž bct. artikel f-aij -kla m slovn. Uen; trg. artikel -kla m predmet, blago: trgovski artikel artikulirati -am izrekati, izgovarjati, izreči; artikulacija -e ž izreka, izgovor; artikulacijski -a -o: ~a napaka, ~o mesto kakega glasu artilerija -e ž topništvo, artilerijski -a -o topniški: ~i oddelek, ~a vojašnica; artilerist -a m topničar, artileristovski -a -o topničarski: ~a uniforma artist -a m umetnik, cirkuški glu-rrmč, umetnjakar; artističen -čna -o izumetničen, umetnosten, glu-maški; artizem -zma m izumet-ničenost, larpurlartizem -zma m (l'art pour l'art) = lârpurlar-
aspirirati
tovstvo -a s nazor, da je umetnost sama sebi namen; larpur-lartističen -ona -o arzenal [-dl] -a m orožnica, orožarna, tovarna za orožje; arzena-len -Ina -o [-dln-J arzenik -a m, arzenikov -a-o: ~ prah misnica; arzen -a m, ar-zenov -a -o: ~ kršeč, ~e spojine, ~i hlapi; arzenast -a -o: ~a kislina; arzenat -a m: svinčeni ~
as asa m starorimska vUež in novec; karta z eno piko in najmočnejšo vrednostjo: srčni pikov šp. sposoben človek: to ti je as! glas. za pol tona nižji glas od a: As-dur, as-mol asanacija -e ž zdravitev, izboljšanje razmer ascendenca -e ž sorodstvo po prednikih, ascendent -enta m prednik, ascendenten -tna -o: ~i znak
asepsa -e ž brezkižnost, brezpri-sddnost; aseptičen -čna -o: ~a vročina (nekužna); aseptika -e ž naiin razkuževanja, varovanje pred okužitvijo asesor -ja m prisednik asfalt -a m zemeljska smola, asfalten -tna -o: tlak; asfaltirati -am z zemeljsko smolo zalivati cesto, tlakovati; asfaltiran -a -o, asfaltiranje -a s [povsod: -alt-] asimetrija -e i nesomernost, asimetričen -čna -o nesomeren asimilirati ^-am priličiti, prienačiti, prilagoditi, použiti, presnoviti, predelati; asimilacija -e ž pri-likovanje, prilagajanje, prilagoditev, presnova, predelava; asimilacijski -a -o: ~i produkt, proces, pojav asimptota -e ž mat. vrsta črte asindeton -a m brezvezje (stavčna figura), asindetičen -čna -o brez-vezen
Asirija -e ž, Asiree -rca m, Asirka
-e ž, asirski -a -o asistenca -e ž navzočnost, pomoi; asistenčen -čna -o: ~o osebje; asistirati -am zraven biti, pomagati, ob strani stati komu; asistent -enta m, asistentka -e ž kdor asislira, asistentski -a -o: ~a služba, ~o mesto askeza -e ž vaja v kreposti, ostrdst, vzdržnost, zatajevanje, boj volje s strastmi; asket -a m, asketka -e i kdor askezo goji, nravno močan, do sebe oster, strog človek; asketski -a -o: ~i obraz, ~a volja, ~o življenje, ~o živeti; asketika in ascetika -e ž nauk, pouk, knjiga o askezi; asketičen -čna -o: ~i nauk, ~o slovstvo asociacija -e ž druženje, vezanje; asoeiaeijski -a -o: ~i zakoni; asoeiirati -am družiti, vezati (sorodne pojme in predstave); asociativen -vna -o: ~i človek, duh kdor je nagnjen k asociaciji asocialen -Ina -o [-In-] nesocialen, sebičen, netovariški, brez čuta za skupnost, asocialnost -i ž [-In-] asonanca -e ž glasovna figura (ponavljanje istega samoglasnika): španska asonančen -čna -o iispekt -a m videz, podoba, vidik,
slovn. vid (glagolski) aspirin -a m vrsta zdravila, aspirinov -a-o: ~ okus aspirirati -am pridihniti (glas), gledati, hlepeti po čem, upati, čakati na kaj, potegovati se za kaj; aspirata -e ž pridihnjen, aspiri-ran glas (ph, th, kh); aspiracija -e ž slovn. pridih, spi. gnanje, lov, prizadeva, gledanje za čim, čakanje, upanje na kaj, potegovanje za kaj; aspiracijski -a -o; aspirant -a m, aspirantka -e ž kdor se za kaj poteguje, aspirantski -a -o, aspirantura -e ž aspirantsko mesto; aspirator -ja m električni sesalec
Assemani
Assemani -i j a m os. i., Assemani-
jev evangelista! Assisi Assisija [asizi -ja] m kr. i. mesta, Asizijec -jca m, asiški -a -o, sv. Frančišek Asiški astenija -e ž nemdi, šibkost, ošibe-losl, brezmoinost; asteničen -čna -o brez moii, astenik -a m ilo-vek šibke postave asterisk -a m zvezdica (v kn-igi,
sredi verza) astma -e ž naduha, težka, kratka sapa; astmatičen -čna -o naduš-Ijiv, nadušen; astmatik -a m na-dušljivec, astmatinja -e i naduš-tjivka
astra-e ž bot. vrtna cvetlica; astrin
-a -o: ~ cvet Astrahan -a m kraj ob Kaspijskem morju; Astrahanec -nca m, Astra-hanka -e ž, astrahanski -a -o; astrahan -a m vrsta volne in blaga, astrahanka -e ž pokrivalo iz ovije koiuhovine astro- v sestavi: astronomija -e ž zvezdoslovje, astronom -a m zve-zdoslovec. astronomski -a -o zvezdosloven, astronomičen -čna -o zvezdosloven; astrologija -e ž zvezdarstvo, razbiranje in napovedovanje prihodnosti iz zvezd, astrolog -a m zvezdar, astrološki -a -o zvezdarski; astrofizika -e ž nauk o fizikalnem ustroju zvezd; astroskop -a m daljnogled za zvezde, astroskopija -e ž opazovanje zvezd z daljnogledom; astrostatika -e i nauk o gibanju zvezd
Aškerc [dškarc] Aškerca m os. i.
pesnika, Aškerčev -a -o *atakirati -am koga napasti, *ata-
ka -e ž napad: bolezenska ~ Atan^ij -a m os. i., Atanazijev -a -o, atanazijanski -a -o: ~a veroizpoved; atanazijanec -nca m pripadnik Atandzija; Atana-zija -e ž os. i.
ataše -eja m dodeljenec, prosvetni, vojaški, trgovinski strokovnjak, dodeljen diplomatskemu uradu; atašejev -a -o, atašejski -a -o: ~a služba atavizem -zma m didnost, dedovanje značilnosti davnih prednikov; atavističen -čna -o ateizem -zma m brezboštvo, brez-božje; ateist -a m brezbožnik, bo-gotajec; ateističen -čna -o brezbožen
atelje -eja m delavnica: umetniški, fotografski, modni ate-Ijejski -a -o: ~a oprava Atena -e ž os. i. grš. boginje modrosti; Atenin -a -o; Atenej -a m Atenino svetišče, rimska visoka šola Atene -en ž mn. kr. i. mesta, v Atenah; Atenec -nca m, Aten-ka -e ž, atenski -a -o atentat -a m napad, atentator -ja
m napadalec atest -a m pismeno potrdilo, spričevalo
Atika -e ž kr. t. za grško deželo, atiški -a -o, Atičan -ana m, Ati-čanka -e ž Atila -a in -e m os. i. hunskega poglavarja, Atilov -a -o: — pohod; atilski -a -o [-ils-]: ~o ropanje
atipičen -čna -o nenavaden, neobičajen
Atlantida -e i pravljični pogreznjeni del sveta atlM -a tn atlant -a m zemljevid, zemljevidna knjiga: atlasov in atlantov -a -o: ~ naslov, ~e platnice; Atlas -anta in Atlant -a m os. i. mit. velikana, Atlas in atlant -a m človeška postava kot podpornik pri stavbi; Atlantov -a -o: ~a moč; atlanteki -a -o: ~a moč; Atlantik -a m = Atlantski ocean; Atlantska karta ž politiina listina (dogovor)
avgust
Atlas -a m pogorje v sev. Afriki, atlaški -a -o; atlas -a m vrsta svetlega blaga, atlasen -sna -o: ~i blesk, atlasast -a -o atlasu podoben
atletika -e ž vrsta telesnih vaj: lahka, težka atlet -a m kdor goji atletiko, moian in okreten človek; atletski -a -o: panoga vaj, moč, postava atmosfera -e i ozračje, zračni tlak, prenes. okolje; atmosferski-a-o, atmosferičen -čna -o atom -a m, atomski -a -o: ~a energija; atomizem -zma m veda, atomist -a m, atomistka -e ž kdor se z atomizmom ukvarja atonalen -alna -o [-din-] glas. brez določenega tonovnega načina, breztonovski, atonalnost -i i Atos -a m Sveta gora, pogorje na polotoku Halkidiki, na Atosu, z Atosa; atoški -a -o: ~i rokopis, samostan, ~a knjižnica ^atrakcija -e ž privlačnost, vaba,
zanimivost atribut -a m slovn. prilastek, spi. lastnost, svojstvo, znak; atributen -tna -o in atributiven -vna -o prilasten, prilastkoven: ~a raba besede atrij -a m rimska veia atrofija -e i med. suhotina, atro-firati -am sušiti se: ud atrofira; atrofičen -čna -o: ~i ud Auersperg -a m 1. i. turjaikih gra-ičakov, grad Turjak; Auersper-gov -a -o Augsburg -a m kr. i. mesta, iz Augsburga, v Augsburgu; augs-burški -a -o: ~a veroizpoved, Augsburžan -ana m, Augsbur-žanka -e i avantgarda -e i prednja četa, straža, izbrana četa, prva vrsta; avantgardist -a m, avantgardistka -e ž prvoboritelj, prvoboriteljica, vodnik, vodnica; avantgarden -dna
-o vodilen: ~a vloga delavstva; avantgardističen -čna -o avantura -e ž pustolovščina, avan-turist -a m, avanturistka -e ž pustolovec, ~ovka, avanturističen -čna -o pustolovski: ~i roman
avanzirati -am napredovati (v službi), avanziranje -a s naprčdo-vanje, avanzma -ja m Avar -a m 6ber 6bra m, avarski
-a -o dbrski -a -o avdicija -e ž presluika (v gledališču)
avdienca -e ž sprejem pri velika-iih: biti v av^enci pri kom = biti sprejet pri kom; iti v av-dienco h komu = obiskati koga, iti na razgovor, posvet, iti poročat, po navodila ipd.; dati, dovoliti komu avdienco = sprejeti koga (na razgovor, obisk ipd.); avdienčen-čna-o: ~a ura, dvorana, ~i čas, prostor avditor -ja m vojaški sodnik, av-ditorski -a -o: ~o mesto; avditorij -a m poslušalstvo, dvorana ^ s poslušalci
avemarija -e i: avemarijo zvoni, ob avemariji, pred avemarijo bom doma; ave m neskl.: večerni pred ~ bodi doma, po ~ ne hodi ven averzija -e ž odpor, zoprnost: *imam, *čutim averzijo do česa = upira se mi kaj Avgij -a m, Avgijev -a -o: ~ hlev avgment -čnta m slovn. vrsta obrazil, avgmentski -a -o: ~i zlog; avgmentativ -iva [-iu -iva] m povečevalec; obrazila, ki besedam pomen večajo (naspr. deminutiv), veialna beseda avgur -a m napovedovalec usode iz ptičjega leta, starorimski ve-dež, svečenik; avgurski -a -o, avgiirov -a -o avgust -a m všliki srpan, avgusta ali v avgustu; avgustov -a -o:
Slovenski pravopis
81
6
Avgnštin
~o vreme je bilo suho; avgustovski -a -o: v oktobru smo, pa je še kar avgustovsko vreme; Avgiist -a m os. i. rimskega cesarja, Avgustov -a -o: ~a doba; Avgtista -e i os. i. Avguštin -a m os. i., Avguštinov -a -o, avguštinski -a -o: ~i slog, ~a misel; avguštinec -nca m vrsta redovnikov: bosonogi avguštinec Pohlin; avguštinski -a -o: ~i red, samostan; avgušti-nizem -zma m fil. smer platon-sko-avguitinskih vplivov aviacija -e ž letalstvo (v praksi), aviacijski -a -o: ~a pisarna, pot, ~i urad; aviatika -e i letalstvo (veda), aviatičen-čna-o: ~a šola, knjiga, najdba, ~i strokovnjak; avion -a m letalo, avionski -a -o: ~i ustroj, deli, motor; aviatik -a m letalec Avignon -a [avinj&n -a] m mesto v juž. Franciji; Avignonec -nca m, avignonski -a -o avitaminoza -e ž bolezen zaradi
pomanjkanja vitaminov avizo -a m -u -o -u z -om ali avlza -e ž -i -o -i z -o naznanilo, sporočilo, opozorilo (prometno); avizirati -am naznaniti, sporočili, opozoriti avla -e ž velika in arhitektdnsko lepa veža, uporabna tudi za prireditve; slavnostna dvorana po visokih šolah Avrelij -a m os. i., Avrelijev -a
-o; Avrelija -e ž os. i. avreola -e ž žar, sij, svetniški sij (pri podobah in kipih), zarni venec, slava, sijaj, obstrit avskultacija -e ž med. prisluškovanje zvoku, osluškovanje organa; avskultirati -am med. oslu-škovati organ, prisluškovati; av-skultatoričen -čna -o: ~o dognanje; avskultator -ja m oslu-škovalec, avskultatorski -a -o avskultant -a m sodni pripravnik
Avstralija -e ž, Avstralec -alca m, Avstralka -e ž [-dlc- -Hk-J, avstralski -a -o [-dls-] Avstrija -e ž kr. i., Avstrijec -jca m, Avstrijka -e ž, avstrijski -a -o; Avstro-Čgrsko -ega s, na -em, avstro-ogrski -a -o: ~a monarhija; avstrijakant -a m pripadnik avstrijske miselnosti in državnosti, avstrijakantski -a -o avša -e ž, avšast -a -o avtarkija -e ž samozadostno gospodarstvo; avtarkičen -čna -o gosp. neodvisen: ~a država avtentičen -čna -o verodostojen, pristen; avtentičnost -i ž verodostojnost, pristnost avto -a m avtu -o v -u z -om, avten -tna -o: avtni promet, davek, stroški, ~a proga, cesta, ~oolje, podjetje; avtogaraža7e ž klonica za avto, avtostrada -e ž, avtoindustrija -e ž, + avto-olje, avtopodjetje, + avtopro-met; avtomobil [-11] -a m, avtomobilski -a -o [-Is-]: ~i promet, deli, ~a vožnja, proga, industrija, klonica, ~o podjetje, olje; avtomobilizem -zma m, avtomobilist -a m, avtomo-bilističen -čna -o, avtomobil-stvo -a [-Is-] s; avtobus -a m, avtobusen -sna -o: ~i voz, promet, ~a postaja, proga, zveza, ~b podjetje; avtotaksi -ja m, avtotaksen -sna -o avtobiografija -e ž lastni življenjepis, avtobiograf -a m, avtobiografski -a -o, avtobiografičen -čna -o: ~i roman, spis avtodafe -eja m sodba nad krivo-verci pred inkvizicijskim sodiščem
avtodidakt -a m samouk, avtodi-
daktičen -čna -o avtogen -a -o: ~o varjenje avtograf -a m = avtogram -a m lastnoročna pisava; avtografski -a -o: ~i posnetek
baba
avtohton -a m prvotni prebivalec, domorodec; avtohton -a -o ali avtohtonski -a -o samonikel, prvoten, med. samoraši; avtohtonost -i ž prvotnost, sattw-niklost
avtokefalen -alna -o [-din-] samostojen, samosvoj: ~a cerkev; avtokefalnost -i ž samostojnost, neodvisnost avtokrat -a m samovladar, samodržec; avtokracija -e ž samovlada, samovolja; avtokratičen -čna -o; avtokratski -a -o: način vladanja, vladar, ~a narava, vlada avtomat -a m: prodajni — po postajah; prenes. nesamostojen človek; avtomatski -a -o ali avtomatičen -čna -o samogiben, samodejen: ~i stroj, ~a ključavnica; avtomatičnost -i i meha-ničnost, nesamostojnost; avtoma-tija -e ž med. avtonomija -e ž polit, samouprava, fil.samozakonje; avtonomen -mna -o: ~a oblast; avtonomno spoznanje = samosvoje, samostojno spoznanje, avtonomist -a m avtopsija -e ž ogled na lastne oči; avtoptičen -čna -o lastnodčen -čna -o: ~o dognanje avtor -ja m, avtorica -e ž kdor je kaj naredil, je dvtor svojemu delu; avtorski -a -o: ~i zakon, ~a pravica; avtorstvo -a s; av-torizirati -am pooblastiti koga: avtoriziran prevod = prevod z avtorjevim ali založnikovim pooblastilom; avtorizacija -e ž
pooblastilo; avtorizacijski -a -o: ~a listina avtoritéta -e ž veljava, oblast, moč, ugled, veljak; avtoritativen -vna -o 2 veliko močjo, veljavo, ugledom: ~a izjava, sodba, oseba, odločba; včasih tudi oblasten, samovoljen; avtoritativnost -i ž; avtoritaren -rna -o nasilen, avtoritarnost -i i nasilnost, samovoljnost
avtosngestija -e i sugeriranje sebi; avtosugestfven -vna -o, avto-sugestivnost -i ž avtotipija -e ž vrsta jedkanja azbést -a m, azbésten -tna -o:
~a mrežica azbuka -e ž abecéda, cerkvenoslo-vanska abeceda; azbučen -čna -o Azerbajdžan -a m sovj. rep., azer-
bajdžanski -a -o Azija -e ž, Azijec -jca m, Azijka -e ž; azijski -a -o; zaničljivo: aziât -a m, aziâtski -a -o; Mala Azija Male Azije i. Osrednja Azija -e -e ž, maloazijski -a -o, osrednjeazijski -a -o azil [-il] -a m zavetišče, azilski
-a -o [-ils-]: ~o pravo Azori -ov m mn. otočje v Atldn-
tiku, azorski -a -o Azovsko morje -ega -a s azur -ja m nebesna modrina, modro nebo, jasnina, sinjina; ažuren -rna -o Ažbč -éta m os. i., Ažbétov -a -o:
~a slikarska šola ažija -e ž nadav, tudi ažio -ia m ažiu ažio pri ažiu z ažiom; ažiotaža -e ž (borzna igra)
B
b [ba in bé] m neskl. ime črke v abecedi: véliki in mali b, z vélikim B [bé] začni; glas v glasovni lestvici: B-dur, b-mol
baba -e ž, babica -e ž, babištvo -a s, babiški -a -o, babičevati -ûjem, babička -e ž, babičast -a -o, babišče -a s, bâbin -a -o,
Babenberžan
bâbina -e i, bàbnica -e ž, babSè -éta s, babûza -e i, babûra -e i, bàbji -a -e, bâbjak -a m, babje-véren -rna -o, babjevérstvo -a s Babenl»eržaB -a m, babenberški -a -o
Bâbilon -a m, babilonski -a -o: ~a zmešnjava, ~i stolp, Babi-lônec -nca m, Babilônka -e ž. Babilonsko -ega s = Babilônija -e ž
bécek -cka m, backa -e ž Bach -a [bdh-] m, Bachov -a -o: Bachovi huzâr ji; Johann Sebastian Bach skladatelj, Bachove fuge, bâchovski -a -o bacil [-il] -a m bolezenska klica, bacilonôsec -sca m kliconôsec, bacilonôska -e é kliconôska bacniti bâcnem, bâcni in bacni -ite! bâcnil -a -o in -il -fla -o [nepoud. bac- in bac-], bâc-njen -a -o; becâti -âm [bac-], becàl -âla -o, becânje -a s; becniti -nèm [bac-] = bâcnem (koga z nogo) Bačka -e ž, v -i, baški -a -o: ~a pšenica
Baden Bâdna m kr. i., bâdenski -a -o [-dan-]; Bâdensko -ega s, na ~em Badjûra -a in -e m os. i., Badjû-
rov -a-o: ~i vodniki Badoglio [badôljo] -glia m os. i., Badôgliev -a -o, badöljevec -vca m, badôljevski -a -o Baffin -a [béfin] m os. i. angl. pomorščaka, Baffinov -a-o: ~ zaliv, ~o otočje bagatéla -e i malenkost, malost, bagatélen -Ina -o /"-!»-7, baga-telizirati -am mallti, malotiti; bagateliziranje -a s Bagdad -a m, bâgdadski -a -o:
~a železnica, ~i kalif bâger -gra m àkrlat, bagrén -a -o, bâgrc -a m škrlatna barva, ba-griti -im, bâgri -ite! bagril -a -o, bagrênje -a s
bâger -gra m tehnična priprava za izkopavanje, bagrâti -âm, ba-gràj -éjte! bagràl -éla -o, bagrênje -a « bahati -am in bahâti -âm se s čim, bâhaj -te se in bahàj -âjte se! bâhal -a -o in bahàl -âla -o, bâhanje in bahànje -a s; bahâc -a m, bahaški -a -o, bahaštvo -a s, bahàv -âva -o, bâhavec -vca m, bâhaven -vna -o, bâhavka -e ž = bahûlja -e ž, bahàt -âta -o, bahâtost -i ž bahljati -âm plapolati (ogenj), bah-Ijàj -âjte! bahljàl -âla -o, bah-Ijânje -a s baisse ali baissa -e [bés, bésa
-e] é padanje cen na borzi Iwjàco -a m vrhnja preobleka pri delm ali vožnji, ljudsko pajac -a m aH iaba bajalica -e ž = bâjanica -e i
šiba za iskanje podtalne vode bàjati -am, bâ janje -asi. basni praviti, 2. prerokovati, 3. čarati: rojaki onstran Mure mislijo, da znajo bajati; bâjen -jna -o kakor v bajki, bâjeven -vna -o čaroven, bajevit -a -o, bâjec -jca m; bajka -e ž bajè prisl. kakor pravijo, menda bajeslovje -a s, bajesloven -vna -o, bajeslôvec -vca m, baje-slovski -a -o bajonét -a m, bajojiéten -tna -o: ~i ročaj, napad, ~a nožnica bajla -e i, bajtar -ja m, bâjta-rica -e ž, bajtarski -a -o, bâj-tarstvo -a s, bajtica -e i, bâjten -tna -o: ~a streha bakalavreat -a m prva stopnja
akademskih časti bakanalije -lij i mn. Bakhova slavnost, prenes. razuzdano popivanje, bakântinja -e ž ženska v Bakhovem spremstvu, razuzdana ženska, bakantski -a -o = bakanalen -Ina -o [-din-]
Baltazar
Bakar -kra m kr. i., bakarski -a
-o: ~a vodica baker -kra m, bakrov -a -o: ~e rude, bakren -a V. ~ kotel, ~a doba, bakrenfca -e ž neka tekočina, bakrenfna -e i, bakre-nec -nca m, bakriti -fm, bakril -a -o, bakrenje -a «, bakrast -a -o, bakrar -ja m, bakrarnica -e ž, bakrarstvo -a s, bakrorez -eza OT, bakrorezec -zca m, ba-krorestvo -a s, bakrorezcu -zna -o, bakrotisk -a m, bakrovit -a -o Bakhus Bakha m, Bakhov -a -o,
bakhovski -a -o bakla -e ž, baklač -a m = baklo-nosec -sca m, baklada -e ž, ba-klati -am močno goreti: luč bakla, baklaj -ajte! baklal -ala -o, baklanje -a s bakrastordeč -eča -e bakšiš -a m napitnina bakterija -e i, nav. mn. bakterije gliva cepljivka, bakterijski -a -o, bakterialen -Ina -o, bakte-riolog -a m, bakteriološki -a -o: ~i zavod, bakteriologija -e ž Bakunin -a m os. i. rus. revolucionarja, bakuninski -a -o: ~i nazori, Bakuninov -a -o bala -e ž 1. nevestina oprava: balo vozijo, 2. bala platna, slame, papirja; bališče -a g balada -e ž, baladen -dna -o: ~a pesnitev
balansa -e ž vzvod, ravnotežje, nihalo, balansen -sna -o, balan-sirati -am v ravnotežju držati, omahovati, opotekati se, balansi-ranje -a s balast -a m obtšža, napota, breme:
biti za znebiti se ~a baldahin -a [-Id-J m nebo nad posteljami, nad prestoli, nad monštranco pri procesiji baldrijan -a m kozlik, baldrija-nov -a -o: ~ čaj, ~o olje, ~e kapljice [-Id-]
Baleari -ov m mn., na Balearih,
balearski -a -o balet -a m, baleten -tna -o: ~i mojster, ~a prireditev, baletka -e ž, baletski -a -o balin -a m, balinati -am, balinanje -a s, balinar -ja m, balinec -nca m, balincati -am, balinca-nje -a s, balincar -ja m, balinišče -a s, balinski -a -o: ~e krogle, balfnček -čka m balistika -e ž nauk o lučanju in
streljanju, balističen -čna -o baliž -a m bala, nevestina oprava Balkan -a [-alk-] m kr. i. polotoka in gorovja, Balkanec -nca m, Balkanka -e ž, balkanski -a -o. Balkanski polotok, balkanizirati -am, balkanizacija -e ž, balkaniada -e ž iportne prireditve balkanskih narodov, balka-nizmi -ov m mn. vsem balkanskim narodom skupne posebnosti, balkanologija -e ž = balkano-slovje -a s, balkanolog -a m = balkanoslovec -vca m, bal-kanološki -a -o = balkano-slovski -a -o [povsod: -Ik-] balkon -a m, balkonski -a -o: ~a
dvorana [povsod: -alk-] balneologija -e ž proučevanje zdravilnih vod, balneolog -a m, balneološki -a -o, balneoterapi-ja -e ž zdravljenje s kopelmi, zlasti po zdraviliščih, balneo-terapijski -a -o [povsod: -aln-] balon -a m 1. zrakoplov, 2. velika steklenica, balonski -a -o: ~a svila, balonček -čka m Balt -a m, baltski -a -o: ~i jeziki, Baltsko morje = Baltik -a m, baltiški -a -o: ~a obala, balto-slovanski -a -o: ~i pra-jezik [povsod: balt-] balta -e [-d^t-] ž sekira, baltica
-e [-aut-] ž Baltazar -ja [-dl-] m os. i. = B61-težar -ja [-61-] m os. i.
Baltimore
Baltimore [bdltimorj tn kr. i..
Baltimora, v Baltimoru, balti-morski -a -o baltora -e [-du-] i 1. vrata pri svinjaku nad koritom, 2. hlaie na bdUoro Balndžistan -a m kr. i. pokrajine, baludžistanski -a -o, Baludž -a m, mn. Baludži -ev eden narodov v Baludžistanu, Baludžan-ka -e ž, baludžanski -a -o, baludži -ja m jezik Balidiev, ba-ludžijski -a -o balustrada -e ž ograja, balustraden -dna -o Balzac [balzak] -a m, Balzaeov [balzdkou] -a -o, balzacovski f-dkou-] -a -o: ~i humor, ~a korektura balzam -a m se rabi kot mazilo, hladilo, balzamov -a-o: ~ vonj, zrak, balzamirati -am, balzami-ranje -a s [povsod: -Iz-] bambus -a m, bambusov -a -o:
~a palica, trstika ban -a m, banski -a -o, banovina -e ž, banovinski -a -o, banica -e ž, podban -a m banalen -Ina -o vsakdanji, obrabljen, plehek, banalnost -i ž [povsod: -din-] banana -e ž rasilina in njen sadei, bananov -a -o: ~ list, cvet, bananin -a -o: ~ okus Banat -a m kr. i., banatski in ba-naški -a -o, Banačan -a m, Ba-načanka -e ž banavz -a m mojster skaza, bana vzičen -čna -o rokodelski (za-nilljivo), omejen banda -e ž 1. leta, drhal, tropa: rokovnjaška	2. skupnost
godcev: železničarska banda = godba; bandit -a m ropar, razbojnik, banditski -a -o, ban-ditstvo -a g bandaža -e ž obveza, bandažen -žna -o: ~a tkanina, bandažist -a m izdelovalec obvez, banda-
žirati -am obvezati, bandažira-nje -a s
bandero -a s, banderski -a -o: ~a podok», ~o blago, bander-ce -a s
banja -e ž posoda, banjica -e i, ban jka -e ž, banjičen -čna -o: ~a doga, ~o uho banka -e ž denarni zavod, bančen -čna -o: ~i uradnik, bančnik -a m, bančniški -a -o, bankir -ja m, bankirski -a -o, banko-ven -vna -o, bankarstvo -a s, bankovec -vca m: izdelava bankovcev, podoba na bankovcih banket -a m 1. slavnostni obed, 2. obkrajek, hodnik ob robu ceste ali mostu; banketen -tna -o: ~i nagovor, banketirati -am, banketiranje -a s bankrot -a m, bankroten -tna -o, bankrotnik -a m =r bankroter -ja m, bankroterski -a -o, bankrotirati -am, bankrotiranje -a s Bantn m ne ski. »Črna Afrika«: plemena Bantu, črnci Bantu, bantujski -a -o: ~a plemena, ~i črnci, ~i jeziki baptist -a m član neke verske ločine; baptisterij -a m krstilnica (včasih posebna stavba), krstilni kamen
bar -a m nolno zabavišče, barski -a -o: ~a družba, ~o ozračje, razpoloženje bar -a m rastlina, barovec -vca
m kaša iz bara Bar -a m kr. i. mesta v črnogorskem primorju, barski -a -o: ~a luka baraba -e ž, barabica -e i, ba-rabski -a -o, barabstvo -a s, barabija -e ž, barabon -a m, barabonstvo -a s, barabin -a m Baraga -a in -e m, Baragov -a -o baraka -e ž lesenjača, barakar -ja m, barakarica -e ž, barakarski
baržun
baratati -âm = barantâti -âm, ba-ratàj -âjte! baratàl -âla -o, ba-ratânje -a 8, baratija -e i, ba-rantàj -âjte! barantàl -âla -o, barantânje -a s, barantija -e i, barantâc -a m, barantâlec -Ica [-UUC-] m *barati -am vpraiati barâza -e i zajezitev, zapora, ba-
ražen -žna -o: ~i ogenj barbar -a m, barbârski -a -o, barbarstvo -a s, barbarizem -zma m, barbarizirati -am, barbari-ziranje -a s, barbarizacija -e ž Bârbara -e i os. i.. Barbarin -a -o, Barba -e ž. Barbin -a -o. Bârb-ka -e ž. Bârbkin -a -o, Bârbika -e ž, Bârbikin -a -o; bârbara -e ž fil. vrsta sklepanja Barbarosa -a in -e m os. i. Rde-
iebradec, Barbarosov -a -o Barbo -a m os. i. (+Barbota), Bârbov -a -o: ~a politika. ~ roman, v mn. neskl. grofje Bâr-bo, pri Bârbovih (+Bârbi -ov -om -e -ih -i) Barbusse Barbussa m os. i. franc. pisatelja. Barbussov -a -o [povsod: barbiis-] Barcelona -e i kr. i., barcelonski -a -o
bârd -a m, bardski -a -o: ~e
pesmi, bardov -a -o barétka -e ž vrsta pokrivala barbant -a m, bârhantast -a -o =
barhantov -a -o: ~o perilo Bari -ja m kr. i. mesta, bârijski
-a -o: ~a luka bariêra -e i pregraja, ovira barigla -e ž, bariglast -a -o, ba-
riglica -e ž barij -a m, barijev -a -o: ~ hidroksid, ~a kaša barikada -e i ultina zagrada, bari-kâden -dna -o, barikadirati -am baril [-11] -a m, barilec -Ica [-ilc-] m, barilček -čka [-ilč-] m = barilce -a [-Ic-] s
barit -a m barijeva spojina, ba-
ritov -a -o: ~a voda bariton -a m vrsta pevskega glasu, baritonski -a -o: ~i glas, baritonist -a m barje -a s in barje -a s: Ljubljansko barje s, barski -a -o: ~a prst, barjan -ana m, barjanski -a -o, barjevec -vca m barka -e ž, barkin -a -o, barkar -ja m, barčica -e ž, barkača -e i, barkasa -e ž barkarola -e ž pesem beneških gondoljerov (čolnarjev) in ribičev Barnaba -a tn -e m in ž os. i., Barnabov -a -o za moškega, Barnabin -a -o za žensko barok -a m vrsta umetnostnega sloga, baročen -čna -o: ~i slog baroka -e ž lasulja, barokar -ja m lasuljar, barokarica -e ž la-suljarica
barometer -tra m, barometrski -a -o
baron -a m, baronica -e ž, baronski -a -o: ~i stan, baron-stvo -a s, baronet -a m, baro-nija -e ž; baronesa -e ž Bartel -tla m os. i., Bartlov -a -o: ~ slovar, Bartel-Janežičev slovar
Bartol -a m os. i., Bartolov -a -o, Bartol-Nadlfšek Marica, Bartol-Nadliškove Marice itd. barva -e i, rod. mn. barv, barven -vna -o, barvnost -i i = barvenost -i [-van-] i, barvnik -a m, barvilo -a s, barvilen -Ina -o [-iln-], barvit -a -o, barvitost -i ž kolorit, barvast -a -o barvati -am, barvanje -a 8, bar-var -ja m, barvarica -e ž, barvarski -a -o, barvarstvo -a s barvo- v sestavi: barvotisk -a m, barvoslovje -a s, barvosloven -vna -o: ~a razprava, barvo-slovec -vca m, barvoslovski -a -o baržun -a m žamet, baržunast -a -o: ~a obleka, baržunov -a -o
bas
bas -a m tUzki pevski glas, bésov -a -o: ~a melodija, basist -a m, basistovski -a -o: ~i glasovi, basovski -a -o: ~i glasovi, ključ Bésar -ja m os. i., Bésarjev -a -o:
~a knjiga *bésati bâsem nabijati (puiko), (na)tlačiti (pipo, žep, prostor), nadevati (klobaso), treati (vrečo, koš), polniti basen -sni ž, z basnijo, basnica -e ž, basenski -a -o: ~i svet, basna -e ž marnja: prazne basne prazne mamje, basniti -im, basnik -a m, basnopisec -sca m, basnopisje -a s Bask -a m ud naroda v Pirenejih, baskovski -a -o, baskovščina -e ž basrelief [bareljêf] -a m plosko izdolbena podoba, ploski relief, basreliéfen [bareljêfan] -fna -o bastérd -a m mešanec, križanec, bastardfrati -am križati različne vrste, bastardacija -e ž križanje, mešanje, mešanost, bastarden -dna -o: ~a kri bastija -e ž utrdba, Bastilja -e ž
nekoč ječa v Parizu basulja -e ž svinja, basuljec -Ijca
m prašič *baš prisl. prav, ravno: ~ danes,
~ ko bi glave ne imel bat -a m = bèt [bat] betà m bâtec -tca m in betèc [batàc] -tcà m, bâtov -a -o: ~ sunek (v fiziki, tehniki), bâtast -a -o: ~ zamašek bâta -e ž vata, batirati -am, ba-tiranje -a s, battranka -e é ba-tirana gaza, spodnje krilo bataljon -a m, bataljonski -a -o baterija -e ž: topniška akumulatorska žepna baterijski -a -o: ~i sprejemnik bâti bojim se koga (+pred kom), bôj -te se! bojšč -6ča -e, bo-ječnost -i ž, bal -a -o; bojim se.
da bo jutri dež = najbrž bo dež; bojim se, da jutri ne bo dežja = najbrž ga ne bo; bojazen -zni ž strah bétina -e ž 1. palica, 2. udarec s palico, bâtinati -am, batina-nje -a s, batinaš -a m batist -a m vrsta platna, batistov -a -o, batisten -tna -o: ~ robec, batistast -a -o: ~o perilo Batom -a m kr. i., batumski -a -o:
~a luka Baudelaire [bodlér] Baudelaira m, Baudelairov -a -o, baude-lairski -a -o Baudouin de Courtenay [bodwên da kurtané] m os. ». poljskega jezikoslovca in slavista, Baudouin de Courtenaya [-néja], Baudouin de Courtenayev -a -o [-néjeu -eva -o]: ~i zapisi re-zijanščine, ~o gradivo Béumgarten -gartna m os. »'.,
Bâumgartnov -a -o Bavarec -rca m, Bavârka -e ž, bavarski -a -o, bavarščina -e ž. Bavarsko -ega s bavbév -a m {+bav-bav) Bévcis in Bâvcida -ide ž, Bâvci-
din -a -o * béviti bavim se ukvarjati se,
bâvil -a -o, *bâvljenje -a s bévkati -am in -čem, bâvkniti -nem; pes, lisjak bâvka; bâv-kanje -a s bâza -e ž osnova, podloga, podlaga; bazen -zna -o, bazičen -čna -o, bazirati -am, baziranje -a 8 bazalt -a m, bazaltov -a -o: ~i skladi, baizalten -tna -o [-alt-] bazar -ja m tržišče, bazarski -a -o:
Bazarska parabola (Aškerc) bazedovka -e ž bolezen, kakor jo
je opisal BAsedow Bézel [-al] -zla m kr. i. mesta, v Bazlu, bazelski -a -o: ~i koncil [-zal-] bazén -a m vodnjak, ribnjak, kotel, kotlina, bazénski -a -o
beketati
Bazilij -a m os. i., Bazflijev -a -o, bazilijanski -a -o: obred, bazilijanec -nca m bazilika -e ž boslljek (rastlina),
bazflikov -a -o bosiljkov bazilika -e ž vrsta cerkve, bazi likalen -Ina -o [-dln-J: ~i slog, ~a stavba, baziliški -a -o: ~i slog
bazilisk -a m neke vrste kuUar,
baziliskov -a -o: ~ pogled baža -e i vrsta: enake baže, vsake baže
Bčela -e ž list, Bčelin -a -o: ~
urednik ali urednik Bčele beatificirati -am razglasiti za blaženega, beatifikacija -e ž, bea-tifikacijski -a -o: ~i obred Beatrice ž [beatriie] ital. ime, 2. Beatrice, 3. Beatrici, 4. Beatrice, 5. pri Beatrici, 6. z Beatrice, Beatricin -a -o [beatrilfin] Beaumarchais [bomariš] Beau-marchaisa [bomaršija] m, Beau-marchaisov f-iijeul -a -o, beau-marchaisovski [-šijeuski] -a -o beba-e ž, bebec-bca m: za bebca koga imeti; bebiti -im: bebiti koga, (z)bebljen -a -o; bebast -a -o = bebav -a -o, bebavost -i ž; bebček -čka m bebljati -am [bab-] nerazumljivo govoriti, bebljaj -ajte! bebljal -ala -o, bebljanje -a « becati -am gl. bacniti beč [bač] -a m vrsta sodov, kotanja, kjer se nabira voda iz tal, beček -čka m bečati in bečati -im: otrok, ovca, jelen beči, bekati -am in bekati -am, bekanje -a in bekAnje -a s, bekniti -nem beda -e ž, beden -dna -o, bednost -i ž, b6dnosten -tna -o: ~i fond, bednež -a m, bednik -a m bedak -a m, bedaški -a -o, be-daštvo -a s, bedast -a -o, *be-dastoča -e ž neumnost, beda-
rija -e ž neumnost, bedariti -im neumnost delati, govoriti bedenec -nca m, bedenčast -a -o med.
Bedenek -nka m os. i., Bedenkov
-a -o: ~ Revček Andrejček bedenj -dnja [badanj] in bedenj
[badanj] m -dnja bedeti -im, bedi -ite! bedeč -eča -e, bedenje -a s, bedenji -a -e: ~i dan vigilija liturg., bedljiv -iva -o: ~o spanje, bedljivost -i ž, bedečnost -i ž [povsod: bad-]; +bdeti, +bdenje bedro -a s, mn. i. 4. bedra in bedra, 2. beder, 3. bedrom, 5. bedrib, 6. z bedri, mn. tudi bedresa -es s hum., bedrce -a s, bedrn -a -o, bedrnat -a -o, bedrnik -a m, bedrnica -e ž Bednin -a m Arabec, beduin -a m puMavski pastir, beduinski -a -o Beethoven [betdvan] -vna m, Beethovnov -a -o, beethovenski -a -o [-van-] beg -a mplemU pri Turkih, h^goy -a -o, begovstvo -a a, Husein beg, Husein bega, Huseinbegov -a -o
beg -a m: v beg pognati, na begu, begoma prisl.; begoten -tna -o, bežen -žna -o, bežnost -i ž; begati -am, beganje -a s, begav -a -o, begavec -vca m, beganec -nca m
beganica -e ž [bag-] butara (na
cvetno nedeljo) begonija -e ž, begonijev -a -o: ~ cvet
begnn -a m, begunec -nca m, begunka -e ž, begunski -a -o, begunstvo -a s beka -e ž, bekov -a -o: ~e trte, šibe
beketati -am in -ečem meketdti: ovce, koze beketajo ali beke-čejo, beketaj-ajte! beketal-ala -o, beketanje -a s, beket -eta m
bel
bél [bév] béla -o. bol] bél (+ be-léjSi). bélec -Ica [bfuca] tn. bélka -e [-^u-] i = bélSa -e [-^U-] i- bélkast -a -o [-eu-]. béla obleka, béla kovina, béla nedelja. Béla hiša vladna palača predsednika ZDA, Bélo morjq, béla -e i bela bolezen, bledica, belica -e i, beličnost -i i albi-nizem, beličnik -a m, belfčnica -e ž, beličen -čna -o, belina -e i, belôta -e ž Béla -a in -e m os. i., Bélov -a -o beladôna -e ž bot., beladônin -a
-o: ~ strup, učinek Béla krajina Béle krajine i, tudi Belokranisko -ega s, Béli Kranjec Bélega Kranjca m, tudi Belokranjec -njca m, Belokra-njica -e ž, belokranjski -a -o Belâr -ja m os. i., Belarjev -a -o: ~ potresni aparat, ~e skladbe Béla Rusija Béle Rusije ž, Belo-rus -a tn, beloruski -a -o, belo-riiščina -e ž Belè Beléta m, Belétov -a -o, Be-
léska -e ž Bélec -Ica [-elc- in -euc-J m os. i., Bélcev -a -o, Bévc -a m os. i., Bévcev -a -o beléti -im (postajati bel): lasjé mu belijo in belé, belèl -éla -o, belênje -a s, (po)belèl -éla -o: ~a glava, pobelélost -i é beletrija -e i leposlovje, beletrist -a m leposlovec, beletristika -e Ž, beletrističen -čna -o beléiiti -im zapisati, zapisovati, beležnica -e ž, belčžničen -čna -o: ~i list, ~a cena, beléika -e ž, beléinik -a m notar, be-Ičžniški -a -o: ~i urad Belgija -e i, Bélgijec -jca m, Bélgijka -e i, bélgijski -a -o [povsod: -Ig-] Bélial [-al] -a m, Bélialov -a -o belilo -a s, belilen -Ina -o, be-lilnica -e i [povsod: -In-]
Belinski -ega m os. i. začetnika ruske književne kritike: Belin-skega kritike béliti -im (se), béli -ite! belil -ila -o, béljen -a -o, beljenje -a s, béiez -a m, bélja -e ž, beljava -e i, beljavina -e ž, belivec -vca m; glavo si béliti ("'"glavo si ubijati); belina -e i beljak -a m. beljakovina -e ž, beljakovinski -a -o, beljakovi-nast -a -o: ~e snovi Beljak -a m kr.i., Beljačan -a m, Beljačanka -e ž, beljaški -a -o Bellevue Bellevueja [belvû -ja]
m, gl. tudi Belvedere belo- v sestavi: belokožen -žna -o, belolàs -lasa -o, belolaska -e i, beloglàv -âva -o, beloglavček -čka m, beloličen -čna -o, belo-rok -roka -o, bélorumèn -êna -o, bélosîv -siva -o, bélqmôder -dra -o, béloiôlt -a -o [-ždut-], belouška -e i, belotiškin -a -o beločnica -e ž, beločničen -čna -o Belosténec -énca m os. i., Belo-
sténéev -a -o: ~ slovar beliiš -a m, belušev -a -o: ~a juha
Belvedêre -êra m ime gradov in stavb z lepim razgledom, belve-dêrski -a -o bencin -a m, bencinski -a -o, ben-
c61 [-ÔI] -a m Benedikt -a »» os. i., benediktinec
-nca m, benediktinski -a -o benefica -e ž predstava v prid kakega igralca, benefična predstava beneficij -a m nadarbina, dohodek, bénéficiât -a m, beneficiatov -a -o, beneficiaten -tna -o: ~i dohodki dohodki iz beneficija Benétke Benétk i mn., benéski -a -o, Benečan -âna m, Bene-čanka -e ž, benečanski -a -o, Benečija -e i, Benčško -ega s benevolénca -e i naklonjenost, dobrohotnost, benevolénten -tna -o
besedilo
Bengali ja -e i kr. i., Bengalec -Ica m, Bengalka -e ž, bengalski -o -o: Bengalski zaliv, bengalski tiger; bengaličen -čna -o: ~i = bengalski ogenj [povsod: -al-] Benghasi [bengdzi] -ija m kr. i.,
benghasijski -a -o benigen -gna -o: ~ človek = do-bričina, ~i tumor, ~a bula = nedolžna bula Beocija -e ž in Beotija -e ž, be-
otski -a -o Beograd -a m kr. i., Beograjčan -a m, Beograjčanka -e ž, beograjski -a -o bera -e ž: bera besedi; bernjač -a m. bernjati -am: s svojo malho bernjati po vaseh (Jurčič) hernjaj -ajte! bernjal -ala -o, bernjanje -a s, bernjava -e ž, bernjavs -a m berač -a m, beračica -e ž, berači ja -e ž, beraški -a -o, beraštvo -a s, beračiti -im, beračenje -a s Beranger -era [beranži -žija] m francoski pesnik, Berangerov -a -o [-žčjeu -eva -o] Berce -eta m os. i., Bercetov -a -o Berdjajev -a m, spisi Berdjajeva.
berdjajevski -a -o: ~i nazori Bergen -a m kr. i. norv. in nizoz. mesta
bergla -e ž: o(b) ali po berglah hoditi, z berglami hoditi, ber-glica -e ž, berglast -a -o Bergson -a m os. i. franc. filozofa, Bergsonov -a -o: ~a filozofija, šola, bergsonski -a -o: ~i nazori
beril -a m mineral, berilov -a -o, berilij -a m kovina, berilijev -a -o: ~a spojina berilo -asi. branje, 2. knjiga za branje, berivo -a s snov, ki se bere, berilen -Ina -o [-lin-]: ~i sestavek Beringovo morje -ega -a s berfvka -e ž vrsta solate
Berkeley [bêrkli] Berkeleya [-li-ja] m os. i., Berkeley ev -a -o [-lijeu -eva -o] Berlin -a m kr. t., berlinski -a -o, Berlinfan -a m, Berlinčaiika -e ž Berlioz [berliôz] -a m os. i. franc.
skladatelja, Berliôzov -a -o Bernard -a m os. t., Bernardov -a -o, Bernarda -e i ali Bernârdka -e ž os. t., Bernard(k)in -a -o; bernardinec -nca m, bernardin-ski -a -o, Mali tn Veliki Sv. Bernard prelaza v Alpah Bernardin de Saint Pierre [ber-nardén da sên pjér] Bernardin de Saint Pierra m os. i.. Bernardin de Saint Pierrov -a -o Beromiinster -stra m kr. i., bero-
miinstrski -a -o [beromUn-l bérsa -e ž plesnoba na vinu, bér-siti -im se pokvariti se (vino), bérsati -am se, bérsast -a -o, bérsnat -a -o Berthelot -a [bertalô -dja in -ôta] m os. i. franc, kemika, Berthe-lotov -a -o [bertalôjeu -eva in bertalôtojf. -eva]-. ~a bomba, ~o načelo največjega dela, ~ kalorimeter bés -a tn: bés te lôpil bés te plcn-taj! bésen -sna -o: Bésni Roland, bésnost -i ž, bčsnež -a m, besniv -iva -o: ~ človek = bes-njâk -a tn, besnéti -im, besnî -ite! besnšč -éca -e, besnèl -éla -o, pobesnéli človek, besnênje -a s, Dostojevskega roman Bési beséda -e ž, rod. mn. besedi in beséd, besédica -e ž, beséden -dna -o: ~ človek = zgovoren človek, ~a zveza, ~a igra; be-sédnik -a m, Besédnik -a m Ja-nežičev list, besédnica -e ž béseda -e ž čitalniška prireditev z gojitvijo slovenske besede: govori, recitacije, petje, zabava, ples besedilo -a s, besedišče -a s, besednjak -a tn, besednjakar -ja tn, besednjakarski -a -o
beséditi
beséditi -im, besedovâti -ûjem, besedovanje -a s, besedičiti -im, besedičenje -a s, besedičen -čna -o, besedljiv -iva -o, besedlji-vec -vca m besedo- v sestavi: besedoslovje -a s nauk o besedah, besedosloven -vna -o, besedoslovec -vca m, besedoslovski -a -o, besedotvor-je -a s, besedotvoren -rna -o, besedotvôrec -rca m Beskidi -ov m mn. kr. i. béstija -e i živina, bestialen -Ina -o [-din-] živinski, bestialnost -i ž iivinstvo (vse le za moralno oznako iloveka) bêstija -e ž kletvica: ti bêStija ti! bèt -à [bat -à] = bat -a m: danes z betom, jutri s psom, gl. bât béta m neskl. ime druge grške črke, rabi se zlasti v mat.: mali béta, pri béta, v kotu béta, sinus béta, žarki béta, železo béta Betetto [betéto] -étta m os. i., Be-téttov -a -o: ~ nastop, bas, glas, ~a igra, šola; betéttovski -a -o: ~i nastop, ~o petje bétev -tve ž = bétva -e ž, bétvica
-e ž, bétviti -im bétei -éža m = béteg -éga t», betčžen -žna -o, betéžnost -i ž, betéžnik -a m, betéžnica -e ž betica-e [batica] ž i. kol, 2. glava: betica stori pravico; dati komu po betici; betičen -čna -o svojeglav, betična -e ž = betičnica -e ž bucika, betičnik -a m, betičast -a -o [povsod: bat-] beton -a m, betonski -a -o: ~i zid, betonirati -am, betoniranje -a s, želézobeton, armirani beton ojaieni beton bétva -e ž steblo, veja, bilka, malenkost; gl. bétev Beuron [bôjron] -a m kr. i., béu-ronski -a -o: ~a umetnostna šola
bèv medm.: ni rekel ne bèv ne
Bévk -a m os. i., Bévkov -a -o:
~ jezik, ~i spisi bévkati -am in -čem, bévkanje -a s, bévskati -am, bévskanje -a s, bévsniti -nem (o psih, lisicah) bezati -âm, bezaj-âjte! bezal-âla -o, bezanje -a s, bezalo -a s [povsod: baz-], bezalnik -a m [bazdunik ] bezeg [bazag] -zgà m, bezgôv -a -o: ~o cvetje, ~ izgovor, bez-govina -e ž [povsod: bazg-] Bézeniek -ška m os. i., Bézenškov
-a -o: ~a stenografija bezgâti -âm, bezgàj -âjte! bezgàl -âla -o, bezgânje -a «, bezgâti pipo, cevko; bezgâlica -e ž = bezgélnica -e [-dun-] ž [povsod: bazg-]
bezgévka-ei, mn. bezgavke; bez-getûlja -e ž, bezgâvèen -čna -o: ~ vrat, vrat je ves bezgâv-kast -a -o, bezgavkovina -e ž [povsod: bazg-] Bezjak -a m hrv. prebivalec med Dravo in Savo, bezjaški -a -o, bezjak -a m tepec bezljéti -âm, bezljàj -âjte! bezljàl -âla -o, bezljânje -a s, krave bezljâjo, bezljàv -âva -o, bez-Ijâvec -vca m, bezljâvka -e ž, bezljiv -iva -o [povsod: baz-] beznica -e ž, bezničen -čna -o: ~a
družba, bezniški -a -o bežati -im, bčži -te in ite! bezé, bežčč -éca -e, bčžal -âla -o, be-žanje -a s Béieik [béžak] Bézka m os. i., Béz-kov -a -o: ~o uredništvo, vzgo-jeslovje
bi- la4. (dvo-) v sestavi: biduum -a m dvodnevje, biénij -a m dvoletje, bienâlen -Ina -o [-In-] dvoleten, bikarbonât -a m ogljikov dvokis, bikarbona -e ž: soda ~
Bianchi -ija [bjdnki -ija] m: kolesa ~i; Bianchijev -a -o; Bian-
bilten
chini in Biankmi -ija m os. i. v Dalmaciji, Bianchinijev -a -o biba -e ž: biba leze; bfbin -a -o bibavica -e ž plima in oseka, bi-
bavičen -čna -o biblija -e ž sv. pismo, biblijski -a -o, bibličen -čna -o, biblicist -a m, biblicistika -e i, biblicističen -čna -o, Dalmatinova Biblija bibliofil -a m knjigoljub, zbiralec knjižnih redkosti, bibliofilski -a -o, bibliofilstvo -a s [ptivsod:
-ni-]
bibliografija -e ž 1. popisovanje, 2. seznam knjig, bibliograf -a m, bibliografski -a -o, bibliografi-čea-čna-o: ~i list, ~i inštitut, ~a metoda biblioteka -e i knjižnica, bibliote-čen -žna -o: ~a polica, biblio-tekfir -ja m, bibliotekarka -e ž, bibliotekarski -a -o bicikel [-kal] -kla m kolo, bici-kelski -a -o, biciklist -a m kolesar, biciklistka -e ž, bicikli-stovski -a-o: ~a zveza, bicikli-stika -e ž kolesarjenje, bicikli-stičen -čna -o: ~a tekma, ~o predavanje bič biča m, bičev -a -o, bičevnik -a m = bičnik -a m, bičati -am, bičanje -a s, bičar -ja m, bičar-ski -a -o: ~a sekta; bičkar -ja m vrsta praživali biček -čka m, sk. i. bičevje -a s = bičje -a s, bičkast -a -o 1. bičku podoben, 2. iz biika, bi-čevja, bičnat -a -o 1. poln biiev-ja: ~ travnik, ~o seno, 2. iz bičev ja: ~a košara bidermajer -ja m (ime po Nemcu Biedermeierju) človek predmarčne dobe (1815—1848), neoporečen, a malce omejen meščan, bidermajerski slog (v likovni umetnosti med romantiko in re alizmom) bife -ja m (+buffet) točilnica biftek -a m dušeni goveji zrezek
bifurkacija -e ž viličenje, razcep,
bifurkacijski -a -o biga -e ž vrsta peciva: izänska ~ bigamija -e ž dvoženstvo, bigamist -a m
biglica -e ž 1. iver, 2. žveplenka Bihač -a m kr. i., bihaški -a -o bik bika m, bikec -kca m — biček -čka m, bikast -a,-o, bikov -a -o, bikovka -e ž, bikovina -e ž, bikoborec -rca m, bikoborba -e ž, bikoborski -a -o bikonkaven -vna -o, bikonkav-
nost -i ž bikonveksen -sna -o, bikonveks-
nost -i ž bil [bil] bili ž, bilka -e [-il-] ž, bilast -a -o, bilnat -a -o [-il-], bilje -a s bilabial -a m dvoustniini glas, bilabialen -Ina -o [povsod: -dl-] bilanca -e ž računski zaključek, bilančen -čna -o: ~a nagrada, bilancirati -am delati bilanco, bilanciranje -a s, bilančnina -e i; toda balansa gl. tam bilateralen -Ina -o [-In-] dvostranski, obojestranski: ~i izgovor, ~a pogodba, ~a somernost, bi-lateralnost -i [-din-] ž Bile -a [-il-] m os. i., Bilčev -a -o: ~e pesmi, ~o slovarsko gradivo
bilijon -a m milijon milijonov, bi-
lijonski -a -o *bilja -e ž vigilija, mn. bilje bflj
mrtvaško opravilo biljard -a m, biljarden -dna -o: ~a miza, tekma; biljardnica -e i, biljardski -a-o: ~a palica; biljardirati -am, biljardiranje -a s, biljardist -a m, biljardi-stovski -a-o: ~a družba biljeter -ja m, biljeterka -e ž bilo -a s utrip žile bilokacija -e ž, bilokadjski -a -o bilten -a m spwočilo, objava, razglas: zdravniški ~
binaren
binaren -rna -o dvojen: ~i zvezdi,
~e spojine bingljati-am, bingljaj -äjte! bing-Ijaje, bingljajoč -a -e, bingljal -ala -o, bingljanje -a s Binički -ega m os. i.: Biničkega zbor, Biničkega prva srbska opera
binkošti binkošti i mn. -im -i -ili -mi, binkošten -tna -o: ~i praznik, binkoštnica -e i binokel -kla m dvoočnik, binokularen -rna -o binom -a m dvollenik, binomen -mna -o = binomski -a -o: ~i koeficient bio- v sestavi pomeni zvezo z življenjem: biocentričen -čna -o kdor je usmerjen k življenju kot središču, biogen -a -o, biogene-za -e ž biogenetski -a -o: ~i zakon, biografija -e ž življenjepis, biograf -a m, biografski -a -o: Biografski leksikon; biogeo-grafija -e ž veda o zemljepisni razširjenosti živih bitij, biogeo-grafski -a -o, biokemija -e ž, biokemik-a m, biokemičen -čna -o; biologija -e ž iivljenjeslov-je, biolog -a m, biološki -a -o, biologičen -čua -o, biometrija -e ž matematično-statistično preiskovanje živih bitij, biometričen -čna -o, biosfera -e ž območje živih bitij, bioskop -a m, bio-tebnika -e ž tehnika življenja, biotehničen -čna -o bipolaren -rna -o dvopolen, bipolarnost -i ž dvopolnost bira -e ž vrsta: vino dobre bire, blago je ene bire, človek Iva-ničeve bire (Kersnik) biret -a m duhovniško pokrivalo,
primerjaj baretka birič -Iča m, biriški -a -o, biri-
štvo -a s birma -e ž, birmati -am, birma-joč -a -e, birmal -a -o, birman -a -o, birmanje -a s, birmanec
-nca m, birmanka -e ž, birmanski -a -o, birmovalec -alca [-iuc-] m, birmovalen -Ina -o [-In-]: ~i obred; birmski -a -o: ~i boter, ~a ura Birma -e ž indijska pokrajina, Birmanec -nca m, Birmanka -e ž, birmanski -a -o Birmingham [bhrmingem] -a m kr. i. mesta v Angliji, birminghamski -a -o biro -ja m pisarna, urad, birokrat -a m pretirano vesten uradnik, birokracija -e J = birokratstvo -a s = birokratizem -zma m ozkosrčno uradništvo, ozkosrino uradniško poslovanje, birokratski -a -o = birokratičen -čna -o bisaga -e ž, tudi mn. bisage, bisa-
gast -a -o, bisagar -ja m biser -a tn, biserček -čka m, biseren -rna -o, bisernica -e ž, bisernina -e ž, bisernjak -a m, bisernat -a -o, biserast -a -o, biserje -a s, bisernik -a m Biskajski zaliv -ega -a m biskvit -a m piškot, prepečenec,
biskviten -tna -o: -^o testo Bismarck -a [bismark-] m os. i.,
Bismarckov -a -o bismut -a m, bismutov -a -o, bis-mutin -a m mineral, bismutit -a m mineral bister -stra -o: ~ um, ~ vid = bistre -a m, bistrina -e ž, bistrost -i ž bistrica -e ž, zlasti pogosto v krajevnih imenih Bistrica: Bohinjska Bistrica, Kamniška Ilirska Slovenska ~ itd.; pridevnik delamo večinoma le od Bistrica brez določila: bistriški -a -o, Bistričan -a m, Bistričan-ka -e ž
bistriti -im, bistri -ite! bistril -a -o, bistrenje -a s, bistrilo -a s, bistrilen -Ina -o [-ilan -ilna -o] bistro- v sestavi: bistroglav -ava -o, bistrogled -eda -o, bistro-
blago-
miseln -a -o [sain-], bistrook -oka -o, bistroumen -mna -o, bistroumje -a s, bistroumnost -i i, bistroviden -dna -o, bistro-vidnost -i i Ud. bistvo -a s, bistven -a -o, bistve-
nost -i i [povsod: -šivan-] bit -i i, biten -tna -o, bitnost -i i, bitek -tka m: tukaj mi ni bitka biti sem [sam] si je, sva sta sta, smo ste so, bodi boditel bom in bodem, boš in bodeš, bo in bode, bova in bodeva, bosta bota in bodeta, bomo in bodemo, boste bote in bodete, bodo in bojo; bodoč -a -e: v bodoče, bodočnost -i ž prihodnost, bivši -a -e; bil [biu.] bila -6 tn -6, mn. -i in -i -e in -e -a; bi: bi ne = ne bi; ne biti: biti ali ne bitii — to je zdaj vprašanje; nisem [-sam] nisi ni, nisva nista, nismo niste niso, ne bom, nisem bil; bivati -am, bivajoč -a -e; napaino: +biva od dne do dne ožji {prav: je, se čži); bivanje -a «, bivališče -a s biti bijem, v pomenu tolii ima navadno naglasno znamenje: žila mu je močno bila, srce mu je bilo, plat zvona biti, bij -tel bil bila -o, (na)bit -a -o, bitje -a s: bitje žile = bilo -a s pulz, bitek -tka m udarec Bitinija -e ž, bitinijski -a -o, Bi-tinec -nca m, Bitinka -e ž, bitin-ski -a -o bitje -a s, rod. mn. bitij bitka -e ž, rod. mn. bitk, bitva -e
i, rod. mn. bitev [-au] bitumen -mena m zemeljska smola, bitumenski -a -o: ~i omaz zidu, bituminozen -zna -o bivak -a m prenočevanje pod milim nebom, bivakirati -am 60-loriti, bivakiranje -a s bivol [-vol] -a m, bivolica -e ž, bivolov -a -o, blvolski -a -o, bivolji -a -e: ~e meso
Bizanc -nca m, Bizantinec -nca m, Bizantinka -e i, bizantski -a -o = bizantinski -a -o, bizantini-zem -zma m klečeplazna pod-ložnost, hlapčevstvo bizaren -rna -o čuden, nenavaden,
bizarnost -i i Bizéljsko -ega s, na Bizéljskem, Bizeljanec -nca m, Bizeljanka -e i, bizéljski -a -o, biz61jčan -a m = bizéljec -Ijca m vino z Bizeljskega Bizet -a [bizé -éja ali -étal m os. ime franc, skladatelja, Bizetov -a -o [bizéjeu ali bizétou] bizon -a m ameriški zober (tur) *bižu -ja m dragulj, dragotina;
*bižuterfja -e i draguljarstvo Bjornson Bjornstjerne m os. i. norveškega pripovednika in dramatika, Bjbrnsona Bjornstjerne ja m, Bjornsonov -a -o, bjorn-sonski -a -o [poudarek na bjor-] blag -a -o, blažji -a -e, prisl. bliže, blagost -i i blagajna -e ž, blagajnica -e i, blagajničen -čna -o: ~i izkaz, blagajnik -a m, blagajniški -a -o, blagajničarka -e i blaginja -e i ( +blagostanje) blago -a s, v blagu plačati, blagoven -vna -o: ~a knjiga, ~a borza, blagovit -a -o, blagovi-tost -i ž, blagoznanstvo -a s blago- v sestavi: blagodejen -jna -o, blagodéjnost -i ž, b!agodišèč -6ča -e, blagodtišen -šna -o, bla-godiišnost -i ž, blagodušje -a s, blagoglasen -sna -o, blagoglas-je -a s, blagoglasnost -i i, blagohoten -tna -o, blagohôtnost -i i, blagonrâven -vna -o, blago-roden -dna -o, blagorodnost -i i, blagorodje -a s, blagopokojen -jna -o, blagosfčen -čna -o, bla-gosfčnost -i i, blagostanje -a 8 blaginja, blagovést -i ž, blago-véstnik -a m, blagovoljen -Ijna -o, blagovoljnost -i ž, blagozvô-
blagor
čen -čna -o, blagozvočnost -i i, blagodat -i i blagor -gra m blaginja: za blagor očetnjave naj puška govori (Jenko), osem blagrov, blagor vam! blagor si ga tistemu! blagrovati -ujem, blagrùj -te! bla-grovàl -âla -o, blagrovanje -a S blagoslov -6va m, blagosloven -vna-o: ~a pesem; blagosloviti -im, blagoslovi -ite! blagoslovil -ila -o, blagoslovljèn -êna -o, blagoslovitev -tve i, blagoslov-Ijênec -nca m, blagoslovitelj -a m, blagoslovilo -a «, blagoslo-vilen -Ina -o [-iln-], blagoslavljati -am, blagoslavljajoč -a -e, blagoslavljanje -a s blaeovoUti -volim, blagovoli -ite! blagovolil -ila -o; blagovoljen -Ijna -o, blagovoljnost -i ž *blamirati -am (o)smešiti, (o)sra-motiti koga, *blamiranje -a s, *blamaža -e ž osramoiitev blanket -a m neizpolnjena tiskovina, golica blankverz -a m peterostopni jambski verz, v blânkvêrzih blasfemija -e ž bogokletstvo, blas-
fémicen. -čna -o bogokleten blato -a s, blaten -tna -o, blatnat -a -o, blatnik -a m, blatnost -i ž, blatarica -e ž ičet za blato, blatiti -im, (o)blaten -tena -o, blatenje -a s blézen -zna -o, blaznež -a m, blaznica -e i 1. blazna ženska, 2. belniinica za blazne, blaznik -a m, blaznost -i ž, blaznéti -im, j blazni-ite! blaznèl-éla-o, blaz- i nênje -a s; blaziniti -im koga ' motiti, mešati: da bi nas blaz-nil, blaznjen je -a s, blazniv -iva -o, bla?nivec -vca m, blaznivka -e ž, blaznivost -i ž blazina -e ž: hrastove blazine, blazinast -a -o, blazinica -e ž, blazinjak -a m zofa, blaziniti
-im, blazinjenje -a «, blazinski -a -o: ~a preobleka *blazirain -a -o top, brezčuten, *blaziranec -nca m, *blaziran-ka -e ž, *blaziranost -i i Blaž -a m os. i., Blažev -a -o: ~ žegen; Bllaž0 -éta m: Blaže in Nézica, Blaž6tov -a -o, Bla-žek -žka m blažiti -im, blaži -ite! blažil -a -o, blažen -a -o, blaženost -i ž, blaženstvo -a «, blaženec -nca m, blažitelj -a m, blažiteljica -e ž, blažilo -a s, blažilen -Ina -o [-In-J, blažilnost -i [-In-] ž blebetati -âm in -ččem, bld)etàj -âjte in blebéci -tel blebetajoč -a -e, blebetàl -âla -o, blebetanje -a s, blebèt -éta m, blebe-tàv -âva -o, blebetâvec -vca m, blebetâvka -e ž, blebetâvost -i ž, blebetûlja -e ž, blebêtec -tca m bléd -a -6 in blédo, prisj. bledô, mn. bledi -é tn blédi -e, bolj bléd; bledéti -im, bledèl -éla -o, bledênje -a s; blediti -im, bledil -a -o, bledênje -a s, bledica -e Ž, bledičen -čna -o, ble-dičnost -i ž, bledikast -a -o Blèd m kr. i., z Bléda, na Blédu, Bléjec -jca m, Bléjka -e ž, bléj-ski -a -o: Blejsko jezero, bléj-ski letoviščarji bledo- v sestavi: bledoličen -čna -o, bledoličnost -i ž, bledolični-ca -e ž, bledoličnik -a m, bledo-moder -dra -o, bledôrdèc -éèa -e, bledôrumèn -êna -o, bledo-sinji -a -e, bledosiv -iva -o, bledézelèn -êna -o Bleiweis -a [bUQvajs-]^ m os. i., Bléiweisov -a -o: ~e Novice, ~a doba, bléiweisovski -a -o: ~a politika; bléiweisovec -vca m blêkftiti -nem in blékniti -nem, blêkni -te in blékni-te! blêknil -a -o in bléknil -a -o bléjati -am in -em, bléjal -a -o, bléjanje -a s
blnza
blesk -a m, blesketati -am m -ečem se, blesketajoče (se) oči, blesketal -ala -o, blesketanje -a s, blesket -eta m *blesteti -im bleilati, blesti -ite! blesteč -eča -e, blestel -ela -o, *blestenje -a s blesti bledem: bolnik blede ali bolniku se blede, bledoč -a -e, bledel bledla -o, bledenje -a s bleščati -im (+bliščati), blešči se mi, bleščeč -eča -e, bleščal -ala -o, bleščanje -a s, bleščava -e ž, bleščica -e ž: z bleščicami in žeblji obito jermenje; ble-ščiti -im: sonce me blešči blisk -a m: hiter kakor blisk, bliskovit -a -o, po bliskovo mu sablja gre, bliskoma prisl., bliskati -am nepreh.: z očmi bliska, bliskal -a -o, bliskati se: zlato se bliska, bliskalo in bliskalo se je, bliskanje -a s, bliskav -a -o: ~e oči, ~a posoda; bliskavica -e ž; blisniti -nem
blišč -a m, bliščiv -iva -o, bli-
ščoba -e i blitva -e ž bot. vrsta špindinie
(*mangold) bliz prisl. menda, pal, že: na doto ti bliz ne bo treba gledati (Tavčar), ti bom bliz (= že) pokazal, bliz se ti sanja blizu 1. prisl. zaznamuje prostor, čas in način: od blizu se vidi, od blizu in daleč so prišli, konec leta je blizu, primernih: bliže, 2. predi, z rod.: blizu vasi, blizu polnoči	,
bližati -am, bližanje -a «, bližava ;
-e i, bližina -e ž	\
bližji -a -e prim. k malo rabljenemu osnovniku blizek -zka -o: Tone mi je bližji sosed kakor Janez, najbližji sosed pa mi je Marko, prisl. bliže bližnji -a -e danes po pomenu osnovnih s pomenom tega, kar
je blizu: bližnji in daljni sorodniki, bližnji in daljni sosedje; izmed bližnjih sorodnikov mi je Tone bližji kakor Janez, a najbližji mi je daljni sorodnik Pavle; pres. najbližnji -a -e navadno ne rabimo, prisl. od te oblike je: blizu, (naj)-bliže gl. tam bližnjik -a m, bližnjica -e ž: po
bližnjicah hoditi bljiišč -a m koren zoper bodljaje v križu, bljiiščec -ščeca m [-Čac-J bljuvati bljuvam in bi ju jem, bljuvaj -äjte in bljuj -tel blju-val -a -o, bljuvanje -a s, blju-vek -vka m, bljuven -vna -o: ~i prašek bloc: en bloc [anblök] kaj sprejeti v celoti, vse skupaj, počez bloditi in bloditi blodim, blodi -te! in blodi -itel blodeč -eča -e, blodil -a -o tn blodil -ila -o, blodenje tn blojenje ali blojenje tn blodenje -a s, bloden -dna -o tn bloden -dna -o, blodno-miseln -a -o [-misaln-], blodno-miselje -a [-salj-] s, blodnja -e ž, blodnjava -e ž, blodnjak -a m labirint blök -a m 1. skupina: ~ hiš, ~ (listkov) zvežček; 2. zapora, ograja: ni mogel čez blok, prijeli so ga na bloku, stranke so v bloku, blokovnica -e ž prijavnica med dvema železniškima postajama, blokirati -am zapreti kako luko, mesto, gozd, hrib, blokiranje -a s, blokada -e ž zapora
+blond neskl. plavolas, +blondi-nec -nca m plavolasec, "'"blondinka -e ž plavolaska bluf -a m spretno beganje, vara-nje, blufirati -am, blufiranje -a s bluza -e ž jopica, jopič: vojaška bluza, bluzica -e ž, bluzen -zna -o: ~i gumbi, naši vi
Slovenski pravopis
97
7

boa ž, 2. boe, 3. boi, 4. boo, 5. na boi, 6. z boo, rod. dv. in mn. boj 1. udUv, 2. damski ovratnik iz kožuhovine, boin -a -o: ~a glava
bob boba m, bobov -a -o: ~ cvet, ~a slama, bobast -a -o,,bobek -bka tn bobek -bka m, bobovec -vca m, bobovica -e ž = bobo-vma -e ž = bobovka -e ž: z bo-bovko za kom pokaditi; bobi-šče -a s = bobovišče -a «, bobovnjak -a m rastlina boben -bna m: na boben biti, na boben priti, bobenček -čka m, bobenski -a -o, bobnič -a m, bobnati -am, bobnanje -a s, bobnar -ja m, bobnarski -a -o, bobenčkati -am, bobenčkanje -a s [-ban-] iron. ea topovski ogenj na bojišču (Trommelfeuer) bober -bra m, bobrovina -e ž,
bobrovec -vca m bol»ka -e i pilula bobi jati -am: voda boblja, kadar vre, bobljal -ala -o, bobljanje -a s oddaljeno grmenje, nerazločno donenje, govorjenje bobneti -im, bobneč -eča -e: ~e fraze, besede, bobnel -ela -o, bobnenje -a s Boccaccio m os. i. ital. pisatelja, Boccaccia -u -a pri -u z -om [bokdčo -ča -ču -čom]\ Boccac-ciov -a -o [b0kAČ0](. -ova], boc-cacciovski -a -o Bocklin -a [boklin -a] m os. i. švic. slikarja, Bocklinov -a -o, bocklinski -a -o: ~a pokrajina, ~e ciprese boč boča m bokdta gora, gorovje, I bočen -čna -o, bočina -e ž, bočnat -a -o, bočki prisl. bočiti -im (se): deska, čelo, trebuh, bula se boči, bočenje -a s bodalo -a s, bodalce -a [-di-] s bodcati -am: trava bodca (= bode) izpod krtin, bodcek -cka m popek, brst
bodeč -dca m 1. bodica: ježevi bodci, 2. iglice pri drevju, 3. nastavki ptičjega perja, 4. bodljaj: s tremi smrtnimi bàdci Bodensko jezero -ega -a s 1. i. boder -dra -o, bodriti -im, bodri -ite! bodril -a -o, bodrênje -a s izpodbujanje, bodrilo -a « izpod-buda
bodež -a m noi za prebadanje, bodénje
bodica -e i, bodicati -am, bodi-canje -a s, bodičevje -a s = bo-dičje -a s bôdi(si) vez.: bodi (si) bogat ali ubog; samostalnik se rabi bodi (Bi) sam, bodi (si) s predlogom bodi jati -âm, bodljàj -âjte! bod-Ijàl -âla -o t. vbode delati, 2. nabadati, bodliânje -a s, bodljaj -a n^ mn. bodljâji: pfsni bodljâk -a m, bodljika -e i, bodljikav -a -o, bodljikovje -a s, bôdelj -dlja m bodec: ježevi bôdlji; bodilj -a m pljučnica, bodljiv -iva -o: ~ vol, --a odeja smreke, bodljivec -vca m, bodljfvka -e ž bodôênost -i i prihodnost bog m {kol vrsta bitij, poosebljeno Bog. gl. § 8) boga bogu in bogu boga iMi bogu z bogom, bogovi bogov -om -e -ih -i; zbogom; v prisl. zvezah se piše skupaj: bôgvé, bôgvédi: kdo je, ~ koliko, ~ kâj ne zna, ~ kje hodi, ~ kdaj pride, ~ kako itd.; bog ga védi, bog sd ga védi: ~ kakšen je, ~ kdo bo, ~ kako živi, ~ kâj ni vreden; védi si ga sam ~ védi, kaj bo iz tegà; bégpomagaj: če človeka denar obsede, je tudi bogpomagaj (= hudo); zaboga (vzklik), bogme (bome, bdme-da); vbdgajme dati, prositi; bil je sam bôgnasvâruj (— hudič); bogabojèé -ééa -e, bogabojééen -čna -o, bogabojécnost -i ž
boj
bogàt -éta -o se veie z rod. ali orod.: bogàt zlata, bogàt slavnih dél ali bogàt z zlatom, bogàt z denarjem (+na zlatu, na denarju), napačno v pomenu: +bogata žetev, +bogšta rosa obilna ielev, rosa; bogataš -a m, bogataški -a -o, bogataštvo -a s, bogatej -& m = bogateč -tca m — bogatin -a m = bogatinec -nca m, bogatinka -e i, boga-tinski -a -o, bogastvo -a s bogatéti -im, bogatèl -éla -o, bogatênje -a s; bogatiti -im, bogati -ite! bogatil -a -o, (o)-bogatèn (-cèn) -êna -o bogati -am = ubogati -am, bôgaj -te! bôgal -a -o, boganje -a s Bôgdan -a m os. i., Bogdanov -a -o, Bôgdancek -čka m, Bôg-dančkov -a -o Bôgek -gka m = Bôgec -gca m (v otroškem govoru) gl. § 8, bôgek = b6gec (na podobi): v kotu je visel star bogec, bôgkov -a -o: ~ kotiček Bogenšperk -a m kr. t., na Bôgen-
šperku, bogenšperški -a -o boginja -e i, božiča -e i {v pesmi),
boginjin -a -o: ~o darilo bogme, bome medm., bogmej -a m bogo- v sestavi: bogobojen -jna -o, bogoborec -rca m, bogo-častje -a s, bogohvalen -Ina -o, bogoiskatelj -a m, bogokléten -tna -o, bogomiseln -a -o [-misaln-], bogoljub -ûba -o, bogo-Ijuben -bna -o, bogomil [-il] -a -o, bogomil -a m, nav. mn. bogomlli -ov m, bogomilski -a -o [-Is-]: ~a sekta; Bogomil -a m, Bogo -a m, Bogomila -e ž; bogomoder -dra -o, bogosloven -vna -o, bogoslovec -vca m, bogoslôvje -a s, bogoslôvnica -e ž, bogoslužen -žna -o, bogoslužje -a s, bogoskrunstvo -a s; bogoznanec -nca m, bogo-znanstvo -a s itd.
bogomôlja -e i, bogomôliec -Ijca m pobožnjak, bogomoljka -e ž, bogomoljen -Ijna -o: ~ menih bogotâj -a m kdor Boga taji, bogo-tajec -jca m, bogotajstvo -a s bogovati -lijem vedeievati, bogo-vec -vca m vedei, protestantski duhovnik: Pregljev roman B6-govec Jernej, bogulja -e i ve-deževalka; bogovščina -e ž malik bogstvo -a s = boštvo -a s = božanstvo -a s bohém -a m nadarjen, a zanemarjen človek (umetnik, dijak), bo-hémski -a -o B^inj -inja m kr. i., bohinjski -a -o: Bohinjska dolina. Bohinjsko
iezero, Bohinjec -njca m, Bo-injka -e ž, Sava Bohinjka -e -e i, bohinjka -e ž boksit Bohinjec -njca m os. i., Bohfnjčev
-a -o: spisi Bohorič -a m, Bohoričev -a -o: ~ črkopis, ~a slovnica; boho-rfčicg -e ž bohotéti -âm hitro, bohotno rasti, bohotàj -âjte! bohotàl -âla -o, bohotânje -a s; bohotéti -im, bohotênje -a s, bohotiti -im se: cvetje se je bohotilo, bohôta -e i, bohoten -tna -o, bohôtnost -i i: ~ lâs, ~ domišljije Boileaa -eauja m franc, kritik, Boilleaujev -a -o, boileaujevski -a -o [povsod: 'bwalô -ja, ~ieu, ~jeuski] boj bôja m, v bôju »m v boju, bojen -jna -o: krik; bojevit -a -o, bojevitost -i i, bojnik -a m, bojnica -e ž, bojnina -e i bojni davek, bojišče -a s ("^bojno polje), bojevati -ujem (se), bojevàl -âla -o, (do)bojevân -a -o, bojevanje -a s, bojevalec -Ica [-du-] m, bojevalen -alna -o [-dl-], bojévnik -a m, bojév-nica -e ž, bojéven -vna -o, bo-jevnlna -e i bojni davek, boja-žeijen -Ijna -o, bojaželjnost -i ž
boja
■•"boja -e i bdrva boja -e ž plavajoča priprava, na katero se veiejo zasidrane ladje bojazen -zni i, bojazljiv -iva -o, bojazljivec -vca m, bojazljivka -e i, bojažljivost -i i bojkot -6ta m, bojkotirati -am zavračati, ogibati se česa, boj-kotiranje -a s bôjler -ja m električni, plinski ipd.
grelec (kotel) za vodo bok boka m, v boku in boku, v bokih, bočen -čna -o: ~a stena; bočnica -e i: kost bočnica; bokast -a -o, bokàt -âta -o, bo-kâtost -i ž, bokovit -a -o, bokoma prisJ. Boka Kôtorska -e -e ž, bokeljski -a -o: ~a luka, ~i zaliv/"-fcaJj-J bokal [-di^] -a [-la] m: ~ vina bâkati -am, bokanje -a s, bokâl-nica -e f-dff-J ž kopdrsko orôdje boks -a m vrsta usnja, čevlji iz
boksa = bôksasti čevlji boks -a m, boksar -ja m, boksarski -a-o: ~ match; boksati -am, boksal -a -o, boksanje -a s boksit -a m bohinjka, boksiten -tna -o: ~i rudnik, ~a ruda = boksitov -a -o: ~ rudnik *b61 [-61] -i i bolečina: srčna ~ bolén in bâien r-JanJ, bolna A-oj^-J, bolno in bolno [-oy.-], bolj bolan, bolna mati, bolni otroci (+bolâna, bolâni), bolân za smrt, bolan na smrt; bolân na srcu, na jetrih (bolan ud), bolân za sušiico, za vročinsko boleznijo (bolezen); bolnik -a [-ou-] m, bolnica -e [-ou-] i, bolničin -a -o [-ou-], bolniški -a -o [-ou-], bolnišnica -e [-ou-] i, bolnišničen -čna -o [-0U-] boléhati -am, bolehajoč -a -e, bo-léhal -a -o, boléhanje -a s, bo-léham na srcu, na jetrih (kraj bolezni), bolebam za sušico, za jetiko (bolezen)
boléhav -a -o, boléhavost -i ž, boléhavec -vca m, boléhavka -e i, bolêhen in boléhen -hna -o, bolêlmost in boléhnost -i ž bolén -a m rečna riba roparica; bolénov -a -o: ~o meso, ~i zobje
Bôleslav -a m os. i., fiâleslavov -a -o
bolest -i i bolečina, bolezen, bo-lésten -tna -o, boléstnost -i i boléti -im, (z)bôli -ite! bolšč -ééa -e, bolel -éla -o, bolečina -e ž, bolččinski -a -o bolézen -zni ž, z boléznijo, bolé-zenski -a -o [-zan-], bolezniv -iva -o, boleznoslovje -a s: zunanje in notranje bolezno-slovski -a -o: ~a anatomija Bolfenk -a m os. i.. Sv. Bolfenk pri Središču, Bolfenčan -a m, bolfenški -a -o [povsod: -If-] Bolgar -a m, Bolgârka -e ž, bol-gârski -a -o. Bolgarsko -ega s, z Bolgarskega, na Bolgarskem, Bolgârija -e i, iz Bolgarije, v Bolgariji, bolgarščina -e i [povsod: bolg-] bolha -e in -é [bou^l i, mn. bolhe in bolhé, bôln in bolha, bolham in bolhàm, bolhàt -âta -o, bol-hùv -âva -o, bolšji -a -e, bolš-jâk -a m, bolšinjek -njka m [vovsod: bou-] Bolivija -e i kr. i., Bolivijec -jca m, Bolivijka -è i, bolivijski -a -o bolj primernik k prisl. zelô; z bolj opisujejo primernik in z najbolj presežnik pridevniki in ustrezni prislovi: 1. ki pomenijo barve: bôlj bel, bôlj črno; 2. ki so po obliki deležniki: b61j pekoč, vroče, učen, znan, gnilo; 3. ki imajo samo določno obliko: bôlj divji, moški, pravi, bôlj levo, desno; 4. mnogi pridevniki in njih prislovi na -én (bôlj le-sén, vodén), -an (bolj jézen), -av (bôlj zdràv), -ast (bôlj li-
bordwa
sast, bolj resasto), -at (bolj kosmat, bolj bahat) itd.; prisl. bolj loči od prisl. bolje: bolj delaj! (koliko?) - bolje delaj! (kako?); bolj in bolj, vse bolj, zmeraj bolj, vedno bolj boljar -ja m plemii, boljarski -a
-o, boljarstvo -a s boljšati -am, boljšanje -a s, boljšava -e ž boljševik -a n», boljševiški -a -o, boljševfštvo -a s = boljševizem -zma tn, boljševizirati -am, bolj-ševiziranje -a s bolnica -e ž bolnišnica, bolniški -a -o, bolničen -čna -o, bolničar -ja tn, bolničarka -e i, bol-ničarski -a -o [povsod: -61-] Bologna -e ž, Bolonjec -njca tn, Bolonjka -e i, bolonjski -a -o [povsod: boldnj-] ^bolovati -njem bolehati, bolan biti, + bolovanje -a s bolčhanje, bolezen, bolezenski dopust bolščati -im. bolšči -ite! bolščeč -eča -e, bolščal -ala -o, bolščanje -a s; na bolščeče oči nastavlja kukala (Stritar), oči mu bolšče iz glave, bolščaj -a m [povsod: bouU-] bomba -e i, bomben -bna -o: ~i napad, lijak, bombnik -a tn, bombniški -a -o: ~o letalo, bombardirati -am, bombardiranje -a s = bombardma -ja tn bombast -a tn nabtifeJos«, bombastičen -čna -o nabuhel, našopir-jen, nabrekel Bombay -a m, b^mbayski -a -o bombaž -a tn, bombažev -a -o, bombažast -a -o, bombaževec -vca tn, bombaževina -e ž bon -a m vrednostni papir, bonski
-a -o: ~a vrednost Bonaparte -ja m, Bonapartejev -a -o, bonapartski -a -o, bonapartist -a tn
Bonaventura -a tn -e tn os. t.,
Bonaventûrov -a -o. Bono -a t». Bonov -a -o, Bona -e i. Bénin -a -o bonbon -a tn, bonbonček -čka m,
bonboniêra -e ž Boncelj -clja m os. i., Boncljev
-a -o: ~a predavanja bonec -nca tn budistiini menih, duhovnik; zaničlj. višji funkcionar stranke: nacistični bonci Bonifacij -a m os. i., Bonifac -a tn, Bonifacijev -a -o, Bonifacov -a -o bonifikacija -e ž odškodnina, po-vraiilo, bonifikacijski -a -o: ~i dohodek, strošek, bonifici-rati -am, bonificfranje -a s boniteta -e ž ugodnost, korist, bo-
nitéten -tna -o Bonomo -a tn os. i., Bonomov -a
-o: ~i nazori bonton -a tn lepo vedenje, bontonski -a -o: ~a pravila *bonvivant [bonvivdn] -a tn dobro-iivec
bor -a m kem. prvina, borov -a -o: ~ klorid, ~a kislina; b6-raks -a m, bdraksov -a -o; bor-vazelin -a m med. bor bora tn drevo, borov -a -o in borov -a -o, borovec -vca tn, borovčev -a -o: ~a veja, borovje -a s, borovina -e ž bor bora tn denar: niti bora nimam; borež -a m borba -e i boj, borben -a -o f-ban-], borbenost -i [-ban-] i, borec -rca tn, borčev^i -a -o, borka -e i: partizanska borka; Borba -e ž (časnik), Borbin -a -o: ~ urednik Bordeaux [bordô] m, Bordeauxa [-6ja], bordeauxski -a -o [-ôjski -a -o], bordôjec -jca tn vrsta vina: naročil si je ~a bordél -a m, bordélski -a -o [-él-] bordûra -e é, bordûren -rna -o: ~i okras (v obliki pasu), bordirati -am, bordiranje -a s
bére
bore prisl.: ~ mâlo, ~ siromak; boren -rna -o: ~ z denarjem, bôrnost -i ž ubožnost Borghese -eja m ital. os. i., Bor-ghesejev -a -o f povsod: bor-géz-], borgéski -a -o bôrgis -a m stopnja tiskarskih črk boriti -im se, bôri -ite se! boreč -čča -e se, boril -a -o, borjê-nje -a s, borljîv -iva -o, borlji-vost -i Ž, borilen -Ina -o [-Un-], borilnica -e ž [-Un-], borilski -a -o [-ils-]: ~a umetnost, bo-rflec -Ica [-tl-] m, borilka -e [-ilk-] i
Bérneo m, z Botnea, na Borneu,
bornejski -a -o: ~i uporniki borovnica -e i, borovničev -a -o, borovničevec -vca m, borovni-čevje -a s = borovničje -a s, borovničar -ja m, borovničast -a -o
Borštnik -a m os. i., Borštnikov -a -o: ~a igra, Borštnik Zofija ž os. i., Borštnik Zofije ali Borštnikove Zofije, Borštnikovi Zofiji itd., nastop Borštnikove borza -e i, na borzi, borzen -zna -o: borzni tečaj, senzal, ~i papirji; borzijanec -nca m, borzi-janka -e i, borzijanski -a -o; črna borza -e -e ž, črnoborzi-janec -nca m, črnoborzijanka -e ž, črnoborzijanski -a -o bös bosa -o -i in -ô -i -é, bosjâk -a m, bosülja -e i, bositi -im: ~ konja snemati mu podkev, bo-sôta -e i, bosati -âm hum. in zaničlj. bos okoli hoditi, bosàj -âjte! bosàl -âla -o, bosânje -a s, bosač -a m, bosâca -e Ž Bosna -e i, Bošnjak -a m, Bosanec -nca m, Bošnjakinja -e ž, Bosânka -e i, Bosanček -čka m, bôsenski -a -o [-san-] boso- » sestavi: bosonog -noga -o, bosopèt -péta -o, bosopétec -tca m, ixosopétiti -im
bôsii bôdem, bôdi-fte! bodèč-éča -e, bôdel bôdia -o in bôl [bàu] bôla -o, (pre)bodèn -êna -o, bodênje -a s Boštjan -a m (po domače), svetniško ime: Sebastijân -a m, Bosfè -éta m os. i. boštvo -a s gl. bogstvo botanika -e ž rastlinoslovje, botanik -a m, botaniški -a -o, botâ-ničarka -e i, botaničen -čna -o: ~i vrt, botanizirati -am, bota-niziranje -a s béter -tra m, botrov -a -o, bôtrc -a m, botrček -čka m, botra -e i, bôtrin -a -o, botrica -e ž, bo-tričin -a -o, bôtricen -čna -o: ~a nedelja, bôtrski -a -o, bô-trstvo -a s, bôtrovski -a -o: ~a gostija, botrina -e i: v botrini smo si; botrinja -e i, tudi mn. botrinje -inj, botrinstvo -a s; botrovati -ûjem, botrovânje -a s Bourges [bûri] m franc, kr. t., Bourgesa [bûria], v Bourgesu [bûriu], bourški -a -o bévla -e i (angl. bowle): brésko-
va ~ vrsta pijače božanski -a -o (■*■ božestven),
božanstvo -a s (■*" božestvo) božati -am, božajoč -a -e, božal
-a -o, božanje -a s božič (v dvoumnih primerih tudi Božič) božiča m, o božiču, božič -iča m panj, ki ga na sv. večer poloié na ognjišče, božiček -čka m otr. govor: ~ bo prišel, božičen -čna -o: ~i dan, božičnica -e ž, božičevati -ûjem, božiču j -te! božičevil -âla -o, božičevanje -a s Božidar -ja m, Božidarjev -a -o,
B6Ž0 -a m (+B0žota) božjast -i i, božjasten -tna -o, božjastnik -a m, bož jastnica -e ž božje -ega s boèjdsi: ~ ga laeče božji -a -e: ves božji da». Sin božji. Mati božja, božja Porod-

hrêH
nica, božja hiša, za pet ran božjih, božji grob, božja pot, božjepoten -tna -o, božjepotnik -a m, božjepotnica -e ž brada ž, 2. bradé in brade, 5. 5. bradi, 4. brado in brado, 6. z brado tn brado, mn. 1. 4. bradé in brade, 2. brad, 3. bradàm in bradam, 5. pri bradàh in bradah, 6. z bradami tn bradami; bradica -e in bradica -e ž, bradač -a m, bradât -âta -o, bra-datost -i ž, bradovec -vca m, bradovina -e ž Bradaška -a in -e m os. i., Bra-daškov -a -o: ~i spisi, ~e slike bradavica -e ž, bradavičen -čna -o, bradavičast -a -o, bradavič-nat -a -o, bradavičica -e ž, bra-davičnik -a m rastlina, brada-vičnjak -a m rastlina bradelj -dlja m brâdljina brada: mesarica (sekira) ima prednji in zadnji bradelj; bradlja -e ž Uroka sekira za tesanje, brad-Ijin -a -o bradlja -e ž telovadno orodje,
bradi!jin -a-o: ~a blazina *braçése -éS ž mn. hlaie brahialen -Ina -o: ~a sila, bra-
hialnost -i i [povsod: -din-] brahikefalen -Ina -o [-din-]: glava je ~a brajda -e i, brajden -dna -o: ~i
koli, brajdica -e i Brajlova pisava -e -e i bràk -a m pasja pasma, brakâda
-e i, brakirati -am bralec -Ica m, bralčev -a -o, bralka -e i, bralkin -a -o, bralski -a-o: ~ezahteve [povsod: -av-] bralen -Ina -o [-din-]: ~o društvo, bralnica -e [-din-] i Brama -a in -e m, Bramov -a -o: ~ svečenik = bramân -a m, bramânski -a -o; bramin -a m, braminski -a -o, bramanizem -zma m
Bramante - ja m. Bramante jev -a -o
brâmba -e i, bramben -bna -o, brambovec -vca m, brambovski -a -o, brambovstvo -a s bramor -ja m, mn. bramorji (bezgavke), bramoràv -âva-o: junec je bramoràv bran -i ž obramba: v bran se
postaviti hrana -e in -é ž, brânin -a -o: ~ zob = zob od brane (pri brâni) = branik -a m, brânica -e ž, b^anâč -a m; branati -âm, branàj -âjte! branàl -âla -o, (po)branén -a -o, branânje -a s (delo in orodje), branâlec -Ica [-au-] m, branâlka -e [-ajf-] ž brandy [brèndi] -ja m vrsta iga-nja
brânica -e ž prepona (diafragma),
b^âničen -čna -6 branik -a m: na braniku stati braniti branim, brâni -ite! bra-nèč -éča -e, brânil -ila -o, brâ-njenje -a s, branilec -Ica f-iu-in -il-] m, branitelj -a tr», bra-niteljica -e ž, branitelj stvo -a s, branilo -a s, hranilen -Ina -o [-In-l, brânjenec -nca m, brâ-njenka -e ž branjevec -vca m, brânjevka -e ž, brânjevski -a -o, brânjar -ja m, brânjarica -e i, branjarija -e ž
^branša -e i panoga, stroka brâino -a s živei za na pot, popotnica
bràt brâta m, mn. brati in brâtje -ov -om -e -ih -i, brâtec -tca m, brâtovski -a -o = bratski -a -o, brâtovstvo -a « = brâtstvo -a s, brâtovščina -e ž, brâtiti -im se, brâtenje -a s, bratič -iča m bratranec, bratična -e i sestrič-na, bratoljubje -a s, bratomor -ora m, bratomoren -rna -o brati bêrem, bêri -ite! beroč-a-e, (pre)brâvši, bral -a -o, (o)bran -a -o, brânje -a s (delo in stvar).
Bratina
+ brati levite komu = kôzje molitvice brati, oitevati koga Bratina -a in -e m ot. i., Bratinov -a -o
Bratislava -e i, v Bratislavi, bratislavski -a -o bratranec -nca m, bratranček -čka m, bratrana -e ž, bratranka -e i bravec -vca m oven, bravka -e i ■ ovca, bravski -a -o, bravina -e i,
bravinski -a -o bravura -e i pogum, hrabrost, . spretnost
brazda -e ž, brazdica -e ž, brazdàt -âta -o, brâzdast -a -o, brâzditi -im brazde delati, brazdenje -a s brazdati -âm, brazdati z rokami po vodi, brazdàj -âjte! brazdajoč -a -e, brazdàl -âla -o, braz-dânje -a s, brazdač -a m brazgotina -e ž, brazgotinast -a -o Brazilija -e i, v Brazilijo -ji, brazilski -a -o [-il-], Brazilec -lea -il-] m, Brazilka -e [-il-] i in îrazilijânec -nca m, Brazili jân-ka -e ž, brazilijanski -a -o bfbati -am in -bljem, brbanje -a s brbljati -âm, brbljàj -âjte! brbljajoč -a -e, brbljal -âla -o, brbljanje -a s, brbljàv -âva -o, -brbljâvec -vca m, brbljavost -i ž, brbljiv -iva -o, brbljivec -vca m, brblja -e i brbonec -nca m, brbončica -e ž: tipalne ~e, gl. tudi pod brbunec brbot -ôta m, brbotati -âm, brbo-tàj -âjte! brbotàl -âla -o, brbo-tânje -a s, brbotâlec -Ica [-af^-] m = zaniëlj. brbotalo -a s bfbra -e ž, brbrâti -âm, brbràj -âjte! brbràl -âla -o, brbrânje -a s, bfbrast -a -o, brbràv -âva -o, brbrâvec -vca m, brbrâvost -i i, brbrâc -a m = zaniilj. brbrâlo -a s brbnnec -nca m mozoljec na obrazu, brbiinček -čka m, brbûnek -nka m, brbùnkati -am posne-
mati brbotanje vode, oponašati glasove pri mehurikanju vode bfc -a m, brca -e i, brcati -am, brcanje -a s, brcniti -nem, brc-nivši -a -e bfdek bfdka -o in brdèk -dkà -6 = brhek -hka -o in brbèk -hkà -6, brdkost in bfbkost ali brdkost in brhkost -i ž brdo -a s, brdje -a s, brdast -a -o, brdovit -a -o = brdàt -âta -o, brdce -a s Brécelj -clja m os. i., Brécljev -a -o
bréca -e i: eruptivne breče in grobi geol., brdčen -čna -o: br6čni grohi brég -â in bréga m, na brégu, za brégom, bregova, bregovi -6v -om, bregé in bregove, v bre-géh in v bregovih, z bregovi; brégar -ja m, brégast -a -o, bregàt -âta -o, bregovit -a -o, bregov je -a s, brčžen -žna -o: ~a sapa (veter z brega); bre-žiček -čka m, brežina -e ž obrežje, brežiiljek -Ijka m bréj -a -e: ~a krava, bréjost -i i, brejiti -im nepreh., brejênje -a s, bréjati -am preh., bréja-nje -a s
brème -ména s, breménce -a 8, bremenilen -Ina -o [-il-], bre-ménski -a -o, bremeniti -im koga = obremenjevdti, breme-njênje -a s Brémen -a m kr. i. nemške luke, bremenski -a -o: ~a luka, Bré-mérhâven -vna m [-hàfan -fn-] bréncelj -clja in -celjna [-calj-]
m, Alešovčev list Bréncelj brenčati -im, brenči -ite! brenčeč -éca -e, bréncal -âila -o, brenčanje -a s, brencàv -âva -o, brenčiva -e i, brenčalo -a s brénkati -am, brénkanje -a s, brenkâc -a m, brenketâti -âm in -écem, brenketâje, brenke-tàl -âla -o, brenketânje -a s.
brez-
tudi brenkotâti -âm in -očem itd.; brenkl jati -âm, brenkljâ je, bren-kljàl -ala -o, brenkljanje -a s, brenkljač -a tn; brénkniti -nem, brènk brénka m, brénkelj -kija tn bat pri zvonu Brénner -ja m kr. i. alpskega prelaza, brénnerski -a -o: ~i predor, prelaz, ~a železnica, cesta [povsod: bréner-] brénta bréntica -e i, bren-
tâc -a m = bréntar -ja tn Brentano -a m, Brentânov -a -o: ~i spisi
Brescia Brescie [bréia -e] i kr. i. ital. mesta, Brescian -a, -i m [breéàn -âna, -i], Brescianka -e [-èànka] i, brescianski -a -o [breiânski] bréskev [-au] -kve i, bréskvica -e i, bréskov -a -o: ~ cvet, ~a koščica
brést -a m, brestîc -iča m, bréstov -a -o, brestovîna -e i, bréstje -a s = bréstovje -a s brêsti brêdem, brêdi -lté! brédel
brêdla -o, bredênje -a s Bretanja -e ž, Bretônec -nca m, Bretônka -e i, bretonski -a -o brève bréva m kratka papeška listina
brevir -ja-tn, brevirski -a -o: ~e molitve, brevirjev -a -o: ~e platnice
brez predi, z rod.: brez konca in kraja, brez skrbi, brez njega, brez njé (+ brež njega) brez- se v zloženkah prav veie le s predmetnimi samostalniki, ne pa z izvedenkami iz glagoHov ali s pridevniki, ii se zlagajo z ne-: brez glave — brezglav -âva -o, brez zob — brezzob -zoba -o, brez répa — brezrèp -répa -o, brez upa — brezupen, brez srca — brezsrčen itd.: tu je zveza z ne- nemogoča; ponekod imamo zloženke z brez- in z ne-, prve iz samostalnika, druge iz glagola
ali pridevnika, z večjo ali manjšo pomensko ločitvijo: kdor je brez uma, je brezumen — kdor pa ne ume, je neumen; kdor je brez pameti, je brezpame-ten — kdor se ne spameti, je nespameten; kar je brez konca, je brezkončno — kar pa se ne skonča, je neskončno; kdor je brez okusa, je brezokusen
—	kar se okusiti ne da (se okusu upira), je neokusno; kdor je orez skrbi, je brezskrben — kdor ne skrbi pri delu, dela neskfbno; kdor je brez vere, je brezverec — kdor česa ne veruje, je neveren (neverni Tomaž ni bil brezverec!) itd.; včasih sta mogoči obe obliki v približno enakem pomenu: kar je brez koristi, je brezkoristno
—	kar ne koristi, je nekoristno; kdor je brez čuta, je brezčuten — kdor ne čuti, je ne-čuten; kdor je brez brige, je brezbrižen •— kdor se ne briga, je nebrižen; kdor je brez sramu, je brezsramen — kdor se ne sramuje, je nesramen; pri pridevnikih in izglagolnih samostalnikih je brez- največkrat nemogoč, zmeraj pa slab, namesto njega rabimo nikalnico ne-: nezmeren, neslišen, nepomemben, neobčiiten, neodporen, neodločen, nezaveden, nezavesten, nepostaven, nesmrten, neveden, nezaviden, neznača-jen, nepoveden itd., ne pa: brez-slišen, brezpomemben, brezob-čiiten itd.; v nekaterih primerih bi po tem pravilu lahko delali zloženke z brez- in samostalnikom ali pa z ne- in ustreznim pridevnikom v enakem pomenu; v takih primerih so se zadnji čas uveljavile zloženke z ne-proti zloženkam z brez-: red (brezreden) — reden, nereden;
breza
pokoj (brezpokojen) — pokojen, nepokojen; število (brezštevilen) — številen, neštevilen, smoter (brezsmotrn) — smotrn, nesmotrn; strast (brezstrasten) — strasten, nestrasten; takt (breztakten) — takten, netakten; tvar (breztvaren) — tva-ren, netvaren itd. breza -e ž, brezov -a -o, brezast -a -o: ~o gledati, brezje -a s, brezovec -vca m, brezovka -e ž, brezovje -a s, brezovina -e ž brezapnen -a -o: ~i zid brezbarven -vna -o, brezbarvnost -i ž
brezbožen -žna -o, brezbožnež -a m = brezbožnik -a tn, brezbož-nica -e ž, brezbožnost -i ž, brez-božniški -a -o, brezboštvo -a s brezbrežen -žna -o: ~a voda,
brezbrežnost -i i brezbrižen -žna -o, brezbrižnost
-i i, brezbrižnež -a m brezcveten -tna -o, brezcvetnica -e i
brezčasten -tna -o, brezčastnost -i ž brezMten -tna -o, brezčntnost -i
ž, brezčutnež -a m + brez da: dobil sem, brez da bi prosil = ne da bi bil prdsil ali čeprav nisem prosil brezdanji -a -e, brezdanjost -i i brezdelen -Ina -o f-eln-], brez-delica -e i, brezdelje -a s, brez-delnost -i [-eln-] ž, brezdelnež -a [-eln-] m = brezdelnik -a [-eln-] m brezdimen -mna -o: ~i smodnik,
brezdimnost -i ž brezdomen -mna -o, brezdomec -mca m, brezdomka -e ž. brez-domski -a -o, brezdomček -čka m; brezdomovinski -a -o brezdušen -šna -o, brezdiišnik -a m, brezdušnica -e ž, brezduš-nost -i ž brezen -zna m mesec marec, brez-nov -a -o marčev: ~ sneg
brezglasen -sna -o, brezglasje -a
Sj brezglasnost -i ž brezglav -ava -o, brezglavost -i S, brezglavec -vca m, brezglaven -vna -o
brezgrešen -šna -Oj brezgrešnost -i ž
brezhiben -bna -o, brezhibnost -i ž brezhlačnik -a m = brezhlačnež -a m
brezidejen -jna -o, brezidejnost -i ž
brezimen -mna -o in brezimen -a -o, brezimnost -i ž in brez-imenost -i ž, brezimnik -a n» = brezimnež -a m brezizgleden -dna -o, brezizgled-
nost -i ž brezizhoden -dna -o, brezizhod-
nost -i ž brezizrazen -zna -o, brezizraznost -i ž
brezklasen -sna -o: ~o žito brezkompromisen -sna -o, brezkompromisnost -i ž, brezkom-promisnež -a m brezkončen -čna -o, brezkonč-
nost -i ž brezkožen -žna -o, brezkožnost -i ž
brezkrajen -jna -o, brezkrajnost -i ž
brezkril [-il] -ila -o, brezkrilec -Ica [-Ic-] m, brezkrilen -Ina -o [-In-]: ~o letalo brezkrven -vna -o, brezkrvnost -i ž brezlesen -sna -o: ~i papir, brez-
lesnost -i ž brezllčen -čna -o, brezličje -a s, brezličnost -i ž, brezlik -a -o brezmadežen -žna -o, brezmadež-
nost -i ž brezmejen -jna -o, brezmejnost -i ž
brezmesen -sna -o: ~i dan brezmiseln -a -o [-saln-], brez-miselnost -i [-saln-] ž, loči od nesmiselnost (gl. tam)
brikél
brezmôcen -čna -o, brezmôénost -i i
breznaeêlen -Ina -o, breznačelnost -i ž, breznač0lnež -a m [povsod: -éln-]
+brèz nadaljnjega takoj, brez pomisleka, brez obotavljanja breznaglasen -sna -o enklitiien,
breznaglasnica -e ž enklitika bréznati -am se: v bréznn se mačke bréznajo, bréznanje -a s, bréznik -a m mesec marec Bréznik -a m os. i., Bréznikov -a -o: ~a slovnica, Bréznik-Ra-môvsev pravopis brezno -a s, mn. brêzna -zen
[-zan], brezdânji -a -e brezobrésten -stna -o, brezobrést-
nost -i é brezobziren -rna -o, brezobzirnost -i ž brezokûsen -sna -o kar je brez
okusa, brezokûsnost -i ž brezosében -bna -o: ~a raba glagolov
Brézovaeki Tit, Tita Brézovacke-ga m, drama Tita Brézovackega brezpameten -tna -o, brezpamet-
nik -a m, brezpametnost -i ž brezpéten -tna -o, brezpétnik -a
m opanek, copata brezplačen -čna -o: ~i dopust,
brezplačnost -i ž brezploden-dna -o, ~pl6dnost-iž brezpogojen -jna -o, brezpogoj-
nost -i ž brezposeln -a -o, brezposelnost -i
ž [povsod: -saln-] brezpraven -vna -o, brezpravnost
-i i, brezpravje -a s brezpredméten-tna-o, ~tnost-i ž brezpriméren -rna -o: ~o krivičen, brezprimérnost -i f; loii od neprimeren, neprimernost brezrazreden -dna -o: ~a družba, brezrazrédnost -i ž brezrébm -a -o brezrèp -épa -o
brezrok -oka -o, brezrokavec -vca
m = brezrokavnik -a m brezskrben -bna -o, brezsk^bnost
-i ž, brezskrbnež -a m brezsmotm -a -o brezstrasten -tna -o, brezstrast-
nost -i ž, brezstrastje -a s brezštevilen -Ina -o [-iln-] breztelesen -sna -o, ~esnost -i ž breznh -uha -o, brezušec -šca m, brezušnost -i ž = brezuhost -i ž brezumen -mna -o, breziimnost -i ž, brezumnež -a m, breziimnik -a m, breztimnica -e ž brezupen -pna -o, brezupnost -i ž,
breztipnež -a m brezuspešen -šna -o, brezuspeš-
nost -i ž brezverski -a -o, brezverec -rca m, brezvernež -a m, brezvernost -i ž, brezverstvo -a s brezvesten -stna -o, brezvestnež -a m = brezvestnik -a m, brez-vestnica -e ž, brezvestnost -i i brezvetrje -a s, brezvetrn -a -o brezvezje -a s asindeton, brez-
vezen -zna -o asindčtiien brezvladje -a s
brezvoljen -Ijna -o, brezvoljnost
-i ž, brezvoljnež -a m brezzob -zoba -o, ~z6bost -i i brezzračen -čna-o, ~ zračnost-i ž brezžičen -čna -o brežina -e ž, brežuljek -Ijka m,
gl. breg bfglez -a m brhek gl. brdek
bridek -dka -o, bridkost -i ž, brid-
kosten -stna -o briga -e ž skrb, pazljivost; *bri-gati -am (se): brigam se za kaj skrbim za kaj, minim se za kaj; me nič ne briga mi nič ni mar; gl. tudi brižen brigada -e ž, brigaden -dna -o,
brigadir -ja m briket -a m stisnjeni premog, bri-ketirati -am, briketiranje -a s
brîtiaiit
briljant -a m bruien diamant, briljantov -a -o: ~ prah, briljanten -tna -o sijajen, bleileč, briljirati -am svetiti se kot diamant, odlikovati se, briljiranje -a s
brin brina m, brinov -a -o: ~ grm, brinovec -vca m, brinovka -e i, brinovina -e ž, brinje -a s Brindisi [-izi] Brindisija m, v
Brindisiju, brindiški -a -o *brinetka -e ž ženska rjavkastih
las, rjavoldska Brioni -ov m mn., na Brionih, brionski -a -o: Brionski otoki brisati -išem, brišoč -a -e, brisanje -a s, brisač -a m, brisača -e ž = brisavka -e ž = brislja -e ž
briskirati -am zadirati se nad kom, nahruliti koga, prezreti, prezirati Britanija -e ž, Britanec -nca m, Britanka -e ž, britanski -a -o = britski -a -o briti brijem, brij -te! bril -ila -o, (o)brit -a -o, britje -a s, laritev -tve ž in britva -e ž, z britvijo m z britvo, britven -a -o [-van-], britvica -e ž brivec -vca m, brivčev -a -o, briv-ka -e ž, brivski -a -o, brivnica -e ž, brivniški -a-o: ~i prostori brizgalka -e ž, brizgalen -Ina -o: ~o orodje, brizgalna -e ž, brizgalnica -e ž [povsod: -al-], brizglja -e ž, brizgalica -e ž brizgati -am, brizgajoč -a -e, brizgal -a -o, brizganje -a s, brizgalec -Ica [-Ic-] m (oseba), brizffanec -nca m (pijala) brizgljati -am, brizglja j -ajte! brizgljajoč -a -e, brizgljal -ala -o, brizgljanje -a s brižen -žna -o skrben, vesten; brižnost -i ž skrbnost, vestnost; brižljiv -a -o, brižljivost -i ž; gl. tudi briga Brižinski spomeniki gl. Freisingen
brk -a m, mn. bfki -ov in bfke bfk ž, bfkije -kelj [-kalj] i mn. = brki zaničlj., bfčice -ic ž mn. == bfkice -ic ž mn., brkač -a m, bfkast -a -o, brkàt -âta -o brkati -am, brkajoč -a -e, hMcal
-a -o, bfkanje -a s brklja -e ž roka, noga, brki v zaničlj. pomenu: kam pa moliš te bfklje? brklja me boli brkljati -âm, brkljàj -âjte! brk-Ijâje, brkljal -âla -o, brkljânje -a s. brkljarija -e ž, brkljâça -e Ž, brkljast -a -o, brkljat -âta -o, bfkljež -a m brléti -Im: luč brli, brlèc -éca. -e, brlèl -éla -o, brlênje -a s, brliv-ka -e ž
brljati -âm, brljàj -âjte! brljàl -âla -o, brljânje -a s; kaj brljâ tod? stiče, iiče brljàv -âva -o, brliâvost -i Ž, br-Ijâvec -vca m, brljâvka -e ž, brljâvski -a -o brljûzga -e ž, brljûzgati -am, br-Ijùzgal -a -o, brljûzganje -a s: otrôk po blâtu brljûzga in brljuzgâti -âm, brljuzgàj -âjte! brljuzgàl -âla -o, brljuzgânje -a s; brljûzgniti -nem, brijûzg-nil -a -o brlog -6ga m, brlôgar -ja m:
mêdved brlôgar brnéti -im, bfni -ite! brnèc -ééa -e, brnèl -éla -o, brnênje -a s bfnja -e ž in bfnje -a s črna zemlja, mn. bfnje bfnj ž nesnaga na životu bfnja -e ž capa, cunja, bfnjav -a
-o, bfnjavec -vca m Brno -a s, hfnski -a -o, Brnjàn -âna m, Brnjânka -e ž, brnjân-ski -a -o Broadway [brôdwej] Broadwaya m, na Broadwaju, broadwayski -a -o
brôd -a m, na brôdu in brôdu, mn. brodôvi -ôv -ôvom itd. poleg brôdi -ov -oro itd.; brodôv-
brzeti
je -a g, brodar -ja m, brodarski -a -o, brodariti -im, bro-darjenje -a g, brodarstvo -a s, brodarina -e ž broditi brodim, brodi -ite! brodil -ila -o; tudi s »talnim poudarkom brod-; brodnik -a m, brod-niški -a -o, brodnina -e ž, brodolom -oma m, brodolomec -mca m brokat -a m z zlatom in s »rebrom pretkana svila, brokatep -tna -o: ~ plašček brom -a m kemiina prvina, bromov -a -o: ~a kislina, bromat -a m, bromid -a m bron brona m, bronast -a -o: ~a doba, bronen -a -o: ~a posoda, bronec -nca m, brončen -a -o, bronsa -e ž, bronsirati -am, bronsiranje -a s bronhij -ija m in bronhus -a m med., bronhialen -Ina-o/"-aJn-J: ~i katar, bronhitis -a m broša -e ž in broška -e ž naprsna zaponka
broširati -am seHti, mehko vezati, broširanje -a s, brošura -e ž se-Utek, brošurica -e i brovning -a m, brovningov -a -o brozga -e i, br6zgati -am, broz-gaj -te! brozgal -a -o, br6zga-nje -a s
brskati -am, brskaje, brskanje -a s, brskljati -am malo pobrskati, brskljaj -ajte! brskljal -ala -o, brskljanje -a s, bfsniti -nem brst -a m, brstič -iča m, brstje -a s, brsten -tna -o, brstit -a -o = brsten -a -o = brščen -a -o = brstnat -ata -o; brsteti -im, brsteč -eča -e, brstel -ela -o, brsten je -a s, hfstiti -im (se): grm brsti, koza ga brsti bfšč -a m, divji bršč, bršček -ščka
m, brščika -e i bršljan -a m in bršlin -a m, brš-Ijanov -a -o, bršljanovec -vca m, bršlinov -a -o, bršlinovec -vca m
brtavs -a m: brtavs kruha odrezati, brtavsati -am, brtavsniti -nem, brtavsnjen -a -o brtvilo -a s tesnilo, brtvilen -Ina
-o [-il-], bftviti -im bruc -a m, briicov -a -o, brucov-
ski -a -o: ~i večer bruhati -am, bruhanje -a s, bruhniti -nem, (iz)bruhnjen -a -o brundati -£im, brundajoč -a -e, brundal -a -o, brundanje -a s Brunetiere -ra [briinatjšr -a] m os. i., Brunetierov -a -o [-jero^ -ova -o], brunetierski -a -o bruno -a s, brunovje -a s, brunast -a -o, brunce -a s Bruno -a m os. i., z Brunom brus -a m, brusen -šna -o: ~i kamen, brusilo -a s, brusilnica -e [-il-] ž, brusiria -e i, brusiti -im, brusil -a -o in -ila -o, briišen -a -o, brušenje -a s, brusnik -a m, brusnica -e i, brusač -a m, brosaški -a -o, brusarnica -e ž, bru^arstvo -a s Bruselj -sija m, briiseljski -a -o
[-salj-]: ~e čipke brusnica -e ž rastlina brutalen -Ina -o [-al-] surov, brutalnost -i [-al-] i
* bruto neskl: * bruto teža = kosmata teža, kosmati dohodki, kosmati denar; nasprotje *neto čista teža, čisti dohodki; bruto obrazec kem., med., fiziolog. Brutus in Briit Bruta m os. i.,
Brutov -a -o: ~a zarota brv -i ž, bfvCa -e ž in brvica -e ž,
brven -vna -o: ~0 bruno bi-z bfza -o, hitrejši -a -e (+brži), prisl. bfzo bfže; brzi vlak bfzo-vlak, bfzec -zca m ime hroščem brzda -e ž, brzdati -am, brzdanje
-a 8, brzdit -a -o brzeti -im, brzi -ite! brzel -ela -o, brzenje -a s, brzica -e ž, brzina -e ž, brzinomer -era m
brzo-
brzo- v sestavi: brzojav -ava m, brzojaven -vna -o: ~i drog, brzojaviti -im, brzojavljenje -a s, brzojavka -e ž; brzopis -isa m, brzopisec -sca m, brzopiska -e ž, brzopisen -sna -o, brzopis je -a s; brzostrelen -Ina -o: ~o orožje, brzostrelka -e i, brzostrelski -a -o, brzostrdlec -Ica m [povsod: -el-], brzotisk -a m, brzotisen -sna -o, brzo-vozen -zna -o: ~o blago, brzo-vlak -a m; brzoturnir -ja tn, brzoturnirski -a -o b^ž prisl. (hitro): brž pojdi, bržkone, brzda, bržčas (menda), najbrž: najbrž nikogar ni na-šM; brž ko (hitro ko, kakor hitro): biž ko bo mogoče; ne zamenjuj z brie prisl. prim. k brzo: hiž (koj, hilro, brez odlašanja) zine — brže (hitreje) stopi
bržola -e i prazena in duiena govedina, tudi mn. bržole bržol [-61] ž, bržčlen -Ina -o [-In-]: ~a omaka buba -e z, biibin -a -o: ~ za-predek
buc medtn. v otroškem govoru pomeni bodetije, bucek -cka m pojwk, brst, poganjek, bücelj -clja m konec prsta, biicika -e i: šopek z buciko pripeti, bii-cati -am ebadati, biicanje -a s, buckaiti -am, bucniti -nem buča -e i, bučen -čna -o: ~o olje, bučka -e ž, bučnica -e i, bdčast -a -o, biiček -čka m = bučman -a m, biičevina in -ina -e ž bueati -im, buči -ite! bučeč -eča -e, biičal -ala -o, bučanje -a s, bučen -čna -o: smeh Buda -a in -e m, Büdov -a -o: ~o svetišče, budizem -zma m, budist -a m, budističen -čna -o budalo -a s, budalast -a -o, bu-dalost -i ž, budaliti -im
budati -am: ~ strgane cunje = brez uspeha šivati, t. j. bošti in prebadati, a cunje ne drže vboda; budati v knjige, papirje tiiiati, bosti v kaj; bûdanje -a s buden -dna -o, bolj buden ali budnejši; prisl. budno: ~ paziti; budnost -i 6, budnica -e ž Budimpešta -e 6, budimpeštanski -a -o
buditi -im, biidi -ite! budil -a -o, (z)bujèn -êna -o, bujênje -a s, buditelj -a m = budilec -Ica [-iU-] m, budilo -a », budilka -e Ž: ura budilka [-il-], budilnik -a [-In-] m budilo na uri Bûdjejovice (Budëjovice) -ic ž mn., iz Bûdjejovic, v Bûdjejo-vicah, bûdjejoviSko pivo bûdla -e ž nadev, budlati -âm nadevati, budlajoč -a -e, bud-làj -âjte! budlàl -âla -o, budlâ-nje -a s budoâr -ja m damska soba budfét -a m proračun, budž6teB
-tna -o: ~a razprava Buénos Aires m, iz Buénos Airesa, v Buénos Airesu, buenosâireSki -a -o
bûhati -am: veter bûha, buhaj6č -a -e, bûhal -a -o, bûhanje -a s, bûhniti -nem, bûhnil -a -o bûhtelj -na m
buhtéti -im = buhtâti -âm: ogenj, plamen buhti = buhtâ, bùhtiti -im (bûkniti), plamen bûhti (bûkne)
bûjen -jna -o bohôten: ~a rast Bukarešta -e ž, v Bukarešti, bu-karestânski -a -o ali biikareški -a -o: ~i mir; Bukareščàn -ina m, Bukareščanka -e ž bikati -am se: svinje se bukajo,
bûkaûje -a s • buké -ja m šopek bukev -kve ž, bukovje -a s, bu-kvica -e ž, bùkov -a -o: ~ les, ~a drvà, bûkovina -e i
biizakli4»«ki
bukoličen -čna -o, bukölik -a m pesnik pastirskih pesmi, buko-lika -e i bukoliina poezija Bukovac Vlaho, Vlaha Bukovca,
Biikovčeve slike bukve -kev [-ka^] i mn. knjiga, bukvice -vic ž mn. knjižica, bii-kovski -a -o: ~i jezik (ki živi samo v knjigah = latinščina); bukvama -e ž, bukvarnica -e i, bukvarničen -čna -o, bukvar-niški -a -o, bukvarnar -ja m, bukvarski -a -o büla -e ž ulje, bülast -a -o, bulat
-ata -o büla -e ž listina büldog -a m pasja pasma [-Id-] buldožer -a m »troj, ki rije zemljo, buldozerov -a -o [-Id-] buliti -im: živina büli (muka), bulil -a -o, büljenje -a s, bülec -Ica [-nI-] m vol: bülec büli büljiti -im: ~ oči = oči izbuh-niti, napeti; büljenje -as: ~ oči; buljiti se prav rabi le s predmetom oči; buljiti v noč ±= strmeti v noč bulletin [bülUn] -a m gl. bilten bulvar -a m velika cesta z drevoredi v mestu, bulvarski -a -o Bünjevec -vca m, mn. Bünjevci
-ev, bunjevski -a -o bünka -e i, bünkast -a -o, bun-čica -e i, bunkati -am, bün-kanje -a s bünker -ja m
Bünsen -a m, Bunsenov gorilnik Bur -a m, Bursko -ega s, bürski
-a -o: ~a vojna Burbon -a m, burbonski -a -o bureau gl. biro
buren -rna -o, burnejši, bürnik
-a m, burnost -i i Burgar -ja m os. i., Bürgarjev -a -o Bürger -ja m os. i. nem. pesnika,
BUrgerjev -a -o: ~a Lenora burgundec -dca m vrsta vinske trte in vina, burgündski -a -o
biiriti -im, biirjenje -a s, biiriti se (o vremenu): ves dan se buri burja -e i, burjast -a -o = bur-jav -a -o, bii rjaveč -vca m burjast, burjav človek, burjevést-nik -a m 1. ptič, ki oznanja vihar, 2. znanilec prevratnih dogodkov Blirja -a in -e m os. i., Burjev -a -o burka -e ž: biirke uganjati, biir-kast -a -o, burkav -a -o: ~ človek = biirkež -a m burkati -am (vodo), burkal -a -o, biirkanje -a s, burkljati -âm: voda burkljâ iz posode, burk-Ijàl -âla -o, burkljânje -a s bûrkelj -kija m vodni mehur, bùr-
kelfc -a m burklâti -âm nerodno hoditi, bur-klàj -âjte! burklàl -âla -o, bur-klânje -a s, bûrkla -e ž nerôda bûrkle -kel [-kal] i mn., bùrklast
-a -o, bilrklež -a m burlésken -kna -o burkast bûrnik -a m leseno zatikalo pri vratih
bûmns -a m beduinski plaič burovž -a m kravji zvonec, astr.
veliki voz (ljudsko) Bûrow -a m os. t., bûrovi obkladki burzoazija -e ž zaničlj. meščanski srednji stan, buržoa -ja m, bur-žoazen -zna -o, buržuj -a m, buržiijstvo -a s, buržiijski -a -o busola -e ž kompas bušiti -im, biiška -e ž, biiškast -a -o, biiškati -am (se), buškanje -a s, biiš(k)niti -nem: ogenj je buš(k)nil iz peči butara -e ž, bûtarica -e ž butati -am, butanje -a s, biititi
-im = biitniti -nem biitec -tca m, biitelj -na m, bii-
teljnast -a -o, butast -a -o buteljka -e i, butélja -e i steklenica za vino, butéljski -a -o: ~o vino, butéljcen -čna -o butica -e ž gl. betica buzakljunski -a -o = buzaronski -a -o
Mzdovan
büzdovan -a m
Byron [bàjron] -a tn, Byronov -a -0, byronski -a -o: slog, by-ronlzem -zma m [povsod: bâj-]
I bzikati -am in -čem, bzikaj -te in bziči -te! bzikanje -a «, bzikniti -nem, bziklja -e i = bzikalica -e i
C
c [C3 in cé] 1. ime irke in note m neskl.: mali c, od c naprej, s c začni; 2. v glas.: c-mol, C-dur, v C-duru, s c-molom, c-ključ -ca manjš. prip. za osnove i sp. na -i: stvar -i — stvarca -e, žival -i — živalca -e [-dlc-l, lilč -i — lučca -e, duri -i — durce duric itd.; v rod. mn. stvaric, živalic, lučic; gl. § 45 Caf Câfa m os. i., Cafov -a -o:
~o slovarsko delo čajna -e i locdnja, cajnica -e i Calais -a [kalé -éja] m kr. i., calaiski -a -o [kaléjski]; Pas de Calais Pas de Calaisa [pad-kalé -éja] = Calaiska ožina Calderon de la Barca [kalderôn dela bârka] m os. i., Calderona de la Barca; Calderonov -a -o: ~e drame, calderonski -a -o: ~e drame Cambrai -a [kambré -éja] m kr. i., v Cambraiu [kambréju], cam-braiski -a -o [kambréjski] Cambridge -gea [kémbridi -a] m kr. t., čambriški -a -o [kém-briški]
camelj -mlja m kembelj, bat pri
zvonu
Camoës. -a [kamûiné -a] m os. i. portugalskega pesnika, Camoêsov -a -o [kamûinsou -ova -ovo]: ~a pesnitev
Campo Formio [kampofôrmio] m kr. i. ital. mesta iz Campo Formia, V Campo Formiu, campoformijski -a -o: ~i mir candra -e ž, cândrav -a -o, candravec -vca m, cândrati -am, cândravost -i i
cânja -e ž, cânjek cânjka m Cankar -ja m os. t., Cankarjev -a -o: ~ slog, ~a dela; cânkar-ski -a -o: ~i slog; cankarjânec -nca m posnemovalec Cankarja, cankarjanski -a -o, cankarjanstvo -a s, cânkarjevec -vca m vojak Cankarjeve brigade Canossa [kanôsa] -6sse ž kr. i. ital. mesta: pot v Canosso, doživeti Cauosso poraz, ponižanje, posebno v polUičnih bojih capa -e ž, capica -e i, capje -a s, capav -a -o, capavec -vca m, capast -a -o, capar -ja m kdor cape zbira; capin -a m, capinka -e i, capinast -a -o, capinski -a -o; capander -dra m, capež -a m, capandra -e ž; capandrati -am trgati, raztrgati Capablanca [kapabldnkaj m os. i. šahista, od Capablanca in -ce [-ka -ke], Capablancov -a -o: ~a poteza (+Capablancin) capati -âm, capàj -âjte! capàl -âla -o, capânje -a s: po blatu capati (otroci); capljati -âm, cap-Ijàj -âjte! capljal -âla -o, cap-Ijânje -a s Capri -ija [kdpri -ija] m kr. t.,
câprijski -a -o car -ja m, cârjev -a -o, cârski -a -o, cârstvo -a s; carica -e à, caričin -a -o; carična -e Ž, câr-jevič -a m, carjevina -e i; carjevati -jûjem, carjevàl -âla -o, carjevânje -a s; carizem -zma m, carist -a m, carističen -čna -o = caristovski -a -o Carcassonne-onna [karkasdn-àna] m kr. i. franc, mesta, carcasson-
. Cecflija
ski -a -o [karkasônski -a -o], Carcassonec -nca m, Carcasson-ka -e i [karkasônee -nca -nka] Cardscci -ija [kardûéi -ija] m os. i. ital. pesnika, Carduccijev -a -o [kardAiijeu -eva -o]: ~i verzi; cardûccijevski -a -o Caribrod -a m, câribrodski -a -o Carigrad -a w», cârigrajski -a -o, Carigrajčan -a m, Cérigrajcan-ka -e ž
carina -e é, carinski -a -o; cari-nar -ja m, carinarica -e ž, cari-narski -a -o; carinarnica -e i, carinârniski -a -o cariniti -im, carinjenje -a s, cari-
nitev -tve ž Carinthia [karlntija] -ije ž ime koroškega časopisa, Carinthijin -a -o: ~ urednik Carlyle -la [karlâjl -la] m os. i. àngl. zgodovinarja, Carlylov -a -o:.~a zgodovina Carmen [kârmen] i neskl. os. i., znano zlasti po operi s tem naslovom: od Carmen, h Carmen, pri Carmen, s Carmen; prid. se ogibljemo: glasba v (open) Carmen, smrt Carmen je pretresljiva
Carnegie -gieja [karnigi -ija] m os. i. amer, mecena, Carnegie-jev -a -o: ~a ustanova Carniola -le [karniola -le] i 1. i. zgod. časopisa v Ljubljani, Car-niolin -a -o: ~ urednik, ~e razprave Carrara -re [kardra -re] i kr. i. ital. mesta; kararski -a -o: ~i marmor = marmor iz Carrare Carrière -ra [karjêr -ra] m os. i. franc, slikarja, Carrièrov -a -o: ~o Materinstvo Cartesius [karU'zius] ali Kartézij m os. i. franc. filozofa Descarte-sa [dekàrta] v lat. obliki, v drugih sklonih: Kartézija -u itd., Kartézijev -a -o, kartézijski -a
-o ait kartezijanski -a -o: ~i stavek, način Camso -sa. [karûzo -za] m os. i. tenorista, Carusov -a -o: ~ glas, ~o petje, carusovski -a -o: ~i glas [povsod: karûz'] Casablanca -ce [kasabldnka -ke] 2 kr. i. hike v Maroku, casa-blanški -a -o: ~a luka Castiglione -eja [kastiljône -eja] m os. i. ital. književnika in diplomata, Castiglione jev -a -o: ~a dvorska uglajenost Cavour -ja [kavûr -ja] m os. i.
ital. dréatnika, Cavourjev -a -o -ce manjš. pripona za samostalnike sr. sp.: ogledalo — ©gledalce
t-àlce], kladivo — kladivce, ol6 — kolésce, deklè — dekletce; v mn. -ca: vrata —vratca, kola — kolca [-6lc-]; če se osnova končuje na dva sogl. in drugi ni m, n, 1, v ali r, pišemo -ece [-3ce]: mésto — méstece, gnézdo — gnézdece, srcé — srčece, jajce — jajčece; če je drugi sogl. m, n, 1 ali v, pišemo -e- in govorimo polglasnik [-a-] pred temi glasovi: pismo — pisemce [-amee], okno — okence [-ance], stêblo — stêbelce [-alce], vêslo — vêseice [-alce], poséstvo — posestevce [-auce]; če je drugi sogl. r, postane samogl.: rêbro — rêbrce, jêdro — jêdrce cebâti -âm [povsod: cab-], cebàj -âjte! cebàl -ala -o, cebénje -a s; cebniti -nèm, cebni -ite! cebnîl -ila -o, cebnjèn -êna -o ait pa: câbniti -nem; gl. be-câti in bacniti cécelj -clja m jeziček (ûoula) Cecilija -e ž os. t., Cecilijin -a -o, cecilijânski -a -o: ~o petje, cécilijanec -nca m pripadrik ee-cilijdnskega petja, cecilijanstvo -a s; Cilka -e ž, Cilkin -a -o [-Ik-]
Slovenski pravopis
113
8
cécîiiti
cécniti -nem: voz je cécnil čez prag; cécati -am, cécanje -a s cedika -e i gûmi, cedikov -a -o gumijev, cedîkast -a -o gûmijast, gûmast
cedilo -a s, cedflce -a [4lc-] s, cedilček -čka [-iuč- in -ilč-] tn; cedilen -ilna -o [-Un-]: ~a mrežica, ~a priprava; cedilnik -a [-Un- in -lyn-J m = cedilo cedirati -am odstopiti, predali komu kaj; cesija -e ž odstop, predaja; cesijski -a -o: ~a listina; cesionar -ârja m prevzemnik, cedènt -ênta m odstopnik cediti -im, cêdi -ite! cédé, cedèê -éca -e, (o)cejèn -êna -o, cejê-nje -a s, cedil -fia -o; cedilen -Ina -o [-iun- in -Un-] kar se cediti dà ali se cedi: ~a smola; cedilec -Ica [-lu/C- in -ilç-] m, cedilka -e [-iuk- in -ilk-] i, ce-dilnica -e [-Un-] ž; cediti se cédra -e ž, rod. mn. céder, cédrov -a -o: ~ les = cedro vina -e z, cédrovje -a s Cédron -a m l. i. potoka v Palestini, cédronski -a -o cefedrati -âm, cefediàj -âjte! ce-fedràl -âla -o, (s)cefedrân -a -o, cefedrânje -a s delo in izdelek, cefedrač -a m, cefêdra -e i ca^a [povsod: caf-] cefrâti -âm: ~ volno, perje, blago; cefràj -âjte! cefràl -âla -o, (s)cefrân -a -o, cefranje -a s delo in izdelek, cefrâlec -Ica [-duc ] m, cefrâlka -e [-duk-] i [povsod: caf-] Cégnar -ja m, Cégnarjev -a -o:
~i prevodi céh in cèh céha m, céhovski -a -o: ~i mojster; céhmester -Êtra ali céhmoster -Êtra m cerkveni ključar; céhovstvo -a s cékar -ja m, cékarêek -čka m,
cékarëki -a -o cekin -a tn, cekinček -čka m, ce-kinast -a -o: ~a barvâ, juha;
cekinski -a -o: ~o zlato, ~a vrednost, podoba cél [céu] -a -o predstavlja celoto, neokrnjenost in polnost stvari: miza je iz célega (iz enega kosa, ne zbila iz več kosov), cél hleb (še nerazrezan), céla suknja (še ne raztrgana), célo število (ne ulomljeno); hodil je cél dan in célo noč, za çél razred vas je, za célo skledo žgancev bi sne-del; v célo, na célo je gazil, na celem je počila steklenica, na célem se je zlagal, po célem je gazil; to ti je cél modrijan; pogosto lahko rabimo cél -a -o ali vès vsa vsè, kakor imamo bolj pred očmi vsoto delov ali celoto stvari: ves dan — cel dan, ves čas — cel čas, vsa vas — cela vas, v6e mesto — celo mesto ipd.; v dv, in mn. tudi cela -i, celi -é: oba sta še cela, obé sta še celi, vsi so še celi, vse so celé, rane so celé, toda vrata so céla celebrirati -am opravljati, opraviti slovesni obred; célébrant -a m kdor celebrira, celebriranje -a s in celebrâcija -e ž slovesno izvrševanje obreda célec -Ica [-uc-] m érebec, nepre-gaien sneg, nepoškodovan pirh = celak -a m žrebec; céleSnji -a -e neprizadet Celestin -a tn os. i., Celestinov
-a -o: ~a pisma iz Rusije Celestina -a in -e m os. i., Celestinov -a -o: ~a matematična terminologija; Celestina -e ž os. i., Celestinin -a -o celéti -i le v 3. os., nepreh.: rana celi, roké celijo = se céli -ijo; celèê -éca -e, celèl -éla -o, ce-lênje -a s celibat -a m samski stan, celibât-ski -a -o, celibâten -tna -o, ce-libatêr -ja n» sotnec, celibatêrski -a -o, celibatêrstvo -a s
cèni
celica -e ž, celičen -čna -o: eno-
celična bitja celina -e ž: evropska ~o ora-ti; celinski -a -o: ~a zapora; celinec -nca m neprehojen »neg celiti -im preh.: ~ rano, želodec, pljuča; (za) cel jen -a -o, celjenje -a s; celiti se: rana se lepo celi; celitev -tve i; celilo -a s sredstvo, ki cšli; celilen -Ina -o [-In-]: ~o zelišče, ~a maža; celilnost -i [-In-] i celilna moč, sposobtiost; celivec -vca m, ce-livka -e ž, ranocelnik -a m [-iln-] ranar celo pimdarni prisl.: celo meso je imel, celo ljubezniv zna biti, celo on je teh misli, c6l6 pet mi jih je dal, celo uči se, celo danes je bil tu, celo nikjer ga ni, celo nič ne zna, že celo ne, celo pred vrati (kaj šele za njimi); včasih se za načinovni prisl. rabi tudi čeloma = docela, čisto, popolnoma celo- 1> sestavi: celodneven -vna -o; * celokupen -pna -o = cel6-ten, v celoti, *celokupnost -i ž celotnost, vse skupaj; celoleten -tna -o, celoniesečen -čna -o; celozemnik -a m zemljdk celofan -a m vrsta prozornega papirja, celofanski -a -o: ~i ovoj celost -i ž, celosten -tna -o: ~o gledanje na kaj; celovit -a -o, celovitost -i i celota -e i, celoten -tna -o, celotnost -i i celularen -rna -o cšličen: ~a teorija
celuloid -a m, celuloiden -dna -o:
~i ovratnik, ~i ročaj celuloza -e ž staničnina, celulozen
-zna -o: ~a kaša C«zij -a m, okr. C: O» C, 100» C = nič stopinj, sto stopinj Celzija; po latiniziranem os. i. švedskega astronoma Celsiusa [cil-ziusa], ki je postavil decimalno
lestvico za toplotno merjenje; Célsiusov -a -o: ~a raziskava-nja, ~o življenje; Célzijev -a -o: ~a lestvica, stopinja itd. [povsod: célz-] cemènt -ênta m, na cementu in -éntu; cemênten -tna -o: ~i steber, ~a zmes, vreča; cementarna -e i; cemêntar -ja m, ce-mentnina -e i; cementirati -am s ceméntom prevleči, gl. tudi cimen tirati cempèr -éra m - cepèr -éra m
košček, troha, nič céna -e i, prisl. pocéni, v céno, y slepo ali pusto céno prodajati; + za vsako ceno po vsi sili; cenén -a -o = cén -a -o, cenéjši -a -e; prisl. ceno, cené-je; cénôst -i ž, cenljiv -iva -o, cenik -a m, cenovnik -a m, cenoven -vna -o, cenovniški -a -o Cene Cêneta m ljudsko os. i. iz
Vincêncij; Cênetov -a -o ceniti -im, céni -te! cénil -ila -o, cenilec -ilca [-i^c- in -Hc-] m, cenilka -e [-iuk- in -ilk-] i, cenilo -a s, cenilen -Ina -o [-iln-]; cén jen -a -o, éénjenje -a s, cenitev -tve ž, cenitven -a -o [-tvan-]: odbor, ceni-telj -telja m, ceniteljica -e ž, ceniteljski -a -o: ~i sestanek ceniti -im nasprotje dražiti, ceno nižati, zbijati: kaj mi blago ceniš! céni -ite! cenil -a -o; ceniti -im se: blago se ceni; cenjênje -a s nižanje cen, pocenitev -tve ž céniti -nem po malem puščati: sod
tudi céne ne cènt cénta m, okr. q: blaga na cénte, stari cènt (56 kg), novi cènt (100 kg); pocénten -tna -o kar tehta ali je odmerjeno za težo lq: ~i zaboji, sodi; cènt cénta m stôti del dolarja; cen-tim -a »n = centézim -a m stôti
ceniaver
del denarne enote; centezimalen 4imi -o [-In-].: ~a tehtnica centaver -Tra m grški bajeslovni konj s človeškim of^sjem in glavo: boj s centaTri; centavrski -a-o: ~i kip, ~a podoba center -tra m središče, sredina: možganski upravni cen-trski -a -o: ~a pisarna; centrum -uma m središče, sredina; centrumaš -a m sredinec, cen-trumaški -a -o: ^a politika; centrirati -am kolo, valjar teh. poiskati natančno središče (n.pr. kolesu, valjarju), centriranje -a s, centriranost -i ž, centričen -čna -o
centi- v sestavi: centimčter -tra m, okr. cm, centimetrski -a -o; centigram -a m, okr. -cg, centi-gramski -a -o; centiliter -tra m, okr. cl, centilitrski -a -o centrala -e ž: električna na in v centrali; centralin -a -o: ~ davek, ~e naprave centr&len -Ina -o [-In-] osrednji, ~a kurjava, naprava; central-nost -i [-In-] ž, centralizem -zma m, centralističen -čna -o, centralist -a m, centralizirati -am, centralizacija -e ž, cen-tralizacijski -a -o: ~i postopek centri- v sestavi: centrifuga -e i, centrifugalen -Ina -o, centri-fugalnost -i i; centripetalen -Ina -o, ~talnost -i i [povsod: -In-] centdrija -e ž četa 100 moi, stot-nija; centurij -a m stotnik, cen-tiirijski -a -o cenzura -e ž, cenzuren -rna -o: ~rni urad, postopek; cenzor -ja m, cenzorica -e ž, cenzorski -a-o: ~i izvod; cenzurirati-am, cenzuriran -a-o: ~i izvod, cenzuriranje -a s cep -1 ž cepi" cep po cepi s cepjo, mn. cepi cepi cepem cepi o ce-peh s cepmi in cep-a m -u, mn. eepovi čepov in čepov, tož. cepe
fn cepove; cépov -a-o: ~ roč-nik; cépec -pca m, cépcev-a -o: ^a betica; cepič -iča m, cepika -e ž, cepnik -a m, cepovišče -a s cépati -am, cépanje -a s; cépniti
-nem, cépnil -a -o in -ila -o cépek -pka -o = cepljiv -iva -o kar se dd cepili ali se rado cepi, cépkost -i ž = cepljivost -i ž cepetati [povsod: čepet-] -âm, cepetaj -âjte! cepetal -âla -o, ce-petanje -a s, cepèt -éta m; cepêtec -tca m, cepetin -a m, cepetinka -e ž, cepetljiv -iva -o *cepidlâciti -im dlako cépiti, *ce-pidlačenje -a s dlakocepstvo, *cepidlačen -čna -o dlakocépski Cepilec -ilca [-ilc- in -iuc-] m, cepilčev -a -o [-iU- in -i^č.]; cepilka -e [-ilk- in -iuk-] ž, cepilkin -a -o [-ilk- in -iuk-], cepilski -a -o [-Is-]: ~i posvet, ~a praksa; cepi tel j -a m, ce-piteljev -a -o, cepitel^ica -e ž, cepiteljičin -a -o, cepUeljski -a -o: ~i posvet, ~a praksa cepilo -a 3 orodje, cepileh -Ina -o [-Un-]: ~i nož, ~a sekira, priprava; cepilnik -a /"-<ifn- in -lin-] m nož, cepilnica -e [-iuv-in -Ôn-J ž sekira, [-Un-J prostor: ~ granita cepin -a m, cepinov -a -o: ~a ionica
cepitev -tve ž, cepitven -a -o [-tvan-]: ~a navodila, ~i način cépiti -im: ~ drva, drevje, koga zoper kaj; cepil -ila -o, cépljen -a -o, cépljenec -nca m, cép-Ijenka -e ž, cépljen je -a s; cé-panka -e ž, cépa'nica -e ž cepivo -a 3 snov, serum; cepiven
-vna -o: ~i vosek, serum cèr cêra m, cerôv -a -o, cerôvec -vca m, cerovîna -e ž, cerôvje -a «
CerasollQ -olla [čerazdlo -la] m os. i. ital. stav barja v Ljubljani; Ceraséllov -a -o
ciân
Cêrber -a m bajeslovni stražar pri vhodu v podzemlje, strog varuh; Cêrberov -a -o, cêrberski -a -o cercle -la [sêrkal -kla] m krožek,
ožja družba ceremonija -e ž obred, zunanje formalnosti iron.; ceremonialen -Ina -o [-In-], ceremoniél -a m predpis o zunanjostih kakega obreda, dejanja: dvorni sprejemni ~ promocije; cere-moniar -ja m ali ceremoniêr -ja m kdor obrede vodi: dvorni ceremoniozen -zna -o Cêres in Cêrera -e ž bajesl. 1. i.,
Cêrerin -a -o: ~i darovi cérkev -kve ž, pod cérkvijo, mn. cérkve -kev [-ka^] itd. in cer-kvé cerkva -àm -é -àh -ami; Cérkev kot ime ustanove; cer-kvén -a -o: ~i svet, zid, ključar; çerkôven -vna -o: ~ človek kdor rad hodi v cerkev; cerkovnik -a m, cerkovnica -e ž, cerkovni&ki -a -o; cerkvénec -nca m; cérkvica -e ž, cerkve-nica -e ž; cerkvénoprâven -vna -o, cerkvénozborski -a -o, cer-kvénonabôlen -žna -o cemirati -am obkoliti, zajeti; cer-niranje -a s obkoljevanje, zapiranje, obkolitev; cerniran -a -o, cerniranec -nca m obkoljenec certifikat -a m spričevalo, potrdilo,
izkaz; certifikaten -tna -o Cervantes -a [servdntes -a] m Miguel de [migél de] ~ m os. i. špan. romanopisca, Cervantesov -a -o: ~ Don Kihot césar -ârja m, cesarjev -a -o, ce-sarjevič -a m, cesarica -e ž, cesaričin -a -o, cesarična -e ž; cesarski -a -o, cesarstvo -a s, cesarost -i ž; cesarovati cesa-rijjem, cesarovàl -šla -o, cesa-rovanje -a s césta -e ž, mn. céste cést itd. ali cesté -a -àm -é -àh -ami; eé-sten -tna -o: ~i prah, odbor;
céstnica -e ž; céstar -ja m = cestnik -a m kdor je zmeraj na cesti, oskrbnik ceste, voznik; céstarica -e i, céstarjev -a -o, cestarski -a -o: ~a služba, ~o delo; cestišče -a s, cestnina -e ž cestni davek, cestninski -a -o: ~e dajatve; cestninar -ja m, cestninarica -e ž, cestninarski -a -o
cev cevi ž, ceven -vna -o: ~i po-vezki bot.; cévnat -a -o, cévast -a -o; cévka -e i, cévkast -a -o; cevnjak -a m, cévnik -a m, cévje -ja s, cevovje -ja s Cézanne -anna [sezàn -àna] m os. i. franc. slikarja, Cézannov -a -o: ~a razstava, šola; cézanski -a -o: ~a tehnika [sezdn-] Cézar -ja m os. i., Cézarjev -a -o; cezarski -a -o: ~i značaj, nastop; cézar ji -jev m mn. vrsta vladarjev: v dobi cézarjev cézij -a m kem. prvina ceznra -e i zareza, odmor sredi
stopice; cezuren -rna -o Champagne -gne -gni [šampdnj -nje -nji] ž i. franc. pokrajine, champanjski -a -o [šampdnjski -a -o]; šampanjec -njca vrsta vina, šampanjski -a -o: ~a steklenica, cena chartizem -zma m angleiko delavsko gibanje v prvi polovici 19. stol.; chartist -a m, charti-stičen -čna -o [povsod: čart-] Chénier -era [èenjé -éja] m os. i. franc. pesnika, Chénierov -a -o [&enjéje](, -eva -o] Chicago -ga [čikago -ga] m kr. i. mesta, chikaški -a -o [iikà'ski -a -o]
cian ciana m, cianov -a -o: ~ vodik; cianski -a -o: ~e spojine; ciankalij -a m, ciankalijev -a -o; ciajiid -a m, cianoza -e ž modrikavost kože, cianotičen -čna -o česar se je lotila cianàza
ciborij
ciborij -a m, ciborijski -a-o: ~i pokrov, plašček, ~a noga; ci-borijast -a -o Cicero in Clceron -ona m os. i. lat. govornika, Ciceronov -a -o: ~ govor, slog; ciceronski -a -o: ~i govor, slog; ciceronianec -nCa m, ciceronianski -a -o; ci-ceronščina -e ž uglajen jezik cicero -ra m vrsta črk in tiskarska mera
citerone -na [čičerdne -na] m vodnik za tujce, d» kaže in razlaga znamenitosti Cigale -eta m oet i., Cigaletov -a
-o: ~ slovar, ^a nlica Cigan -ana m, Ciganov -a -o. Ciganka -e ž, Cigankin -a -o, ciganski -a -o kadar označujemo narodno pripadnost cigan -ana m, ciganka -e ž, ci-ganček -čka m, ciganski -a -o, ciganija -e ž, ciganstvo -a s, ciganščina -e ž, ciganiti -im, cigan j en je-a s; kadar označujemo način življenja, orodje, sadno vrsto ipd., tedaj pišemo z malo cigara -e ž smotka, cigaren -rna -o: tobak, vonj; cigararica -e ž delavka v tobačni tovarni-, cigararski -a -o, cigarnica -e ž sprava za cigare cigareta -e i svaljiica, cigareten -tna -o: ~i papirček, tobak; cigareinica -e i doza za cigarete cijaziti -im, cijazenje -a s cik cika m, cikov -a -o; cika -e ž, cikin -a -o, ciklja -e ž; cikast -a -o = cikljast -a -o — vse o govedu z belo progo po hrbtu cikati -am po čem in na kaj dobivati okus po čem, meriti, leteti, namigovali na kaj: vino cika na jesih, to cika name; cikanje -a s^ kisanje (vina), namigovanje; cikniti -nem: vino je ciknilo se je skisalo, ~ na koga namigniti na koga ali kaj
cikcak prisl.: steza se vije hoditi ~ sem in tja, v ovinkih, v okljukih, v ključih, križem kražem, cikcakasi; -a -o ciklamen -mna m, ciklamnov -a -o: ~ duh, ~a barva; ciklam-nast -a-o: ~ duh, ~a barva; ciklama -e ž, ciklamov -a -O; Kersnikov Ciklamen, cikllamen-aka [-man-] povest narejena po Ciklamnu cikloida -e ž vrsta krivulje, ciklo-
iden -dna -o ciklon -a m vihar, zračni vrtinec;
ciklonski -a -o ciklonizirati -am, cikloniziranje
-a s način razkuževanja Ciklop -a m bajeslovni velikan, Ciklopov -a -o; ciklop -a m velikan sploh, ciklopski -a -o, gl. kiklop ciklostil [-il] -a m vrsta razmnoževanja, stroj: razmnožiti na ciklostilski -a -o [-Is-]: ~i papir, ~a barva, matrica; ciklo-stilirati -am, ciklostiliran -a -o: ~ letak; ciklostiliranje -a s ciklus -usa in cikel -kla m vrsta, venec, zbirka: pesmi, iz ciklusa ali iz cikla cikorija -e ž, cikorijski -a -o: ~a škatla, cikorijast -a-o: ~a snov
Cilenšek -ška m os. i., Cilenškov
-a -o: ~i botanični spi&i cilinder -dra m valj, vrsta pokrivala; cilindrski -a -o, cilindričen -čna -o, cilindrast -a -o cilj cilja m: dospeti do ~a konca, kraja (zlasti v šp.); +doseči ~ namen, smoter; + ciljati -am meriti
Cimabue -ueja [čimabue -ueja] m os. i. ital. slikarja, Cimabue-jev -a -o cimbale -bal ž mn. cimbora -e ž = cibora -e ž cimentirati -am: ~ mero uradno preskusiti, overiti, potrditi; ci-
cista
mentiran -a -o: ~ liter, ~e uteži; cimentiranje -a s; cimen-tiren -rna -o: ~i urad mero-sodni urad cimet -a m, cimetov -a -o: ~ duh,
cimetovec -vca m cimiti -im in cimiti -im se kaliti, odganjati; cima -e i kal, brst, pogdnjek; cimanje -a a, cimast a -o, cimnat -a -o, cimavica -e i Cimperman -a m os. i., Cimper-manov -a -o: ~e pesmi; cim-permanski -a -o: ~i verzi cin cina m kositer, cinast -a -o: ~a posoda, cinar -ja m, ciniti -im, cin jenje -a s, cinjav -a -o, cinjavica -e ž poledica Gincar -ja m 1. i., Cincarjev -a -o,
cincarski -a -o cincati -am, cincariti -im, cinca-nje -a s, cincàv -âva -o, cinca-vec -vca m, cincavka -e i, cin-cavski -a -o cingljati -âm, cingljàj -éjtel cing-Ijàl -éla -o, cingljânje -a s; cingelj -glja m zvonček, cingelj-ček -čka m, cfngeljc -a m
[-gaii-]
cingulnm -ula m pas pri duhovniški in redovniëki obleki; mn. cinguli -lov -lom -le -lih s -li cinik -a m človek, ki prezira družbene konvencije; ciničen -čna -o, cinizèm -zma m cink cinka m, cinkov -a -o: ~ okis; cinkast -a -o: ~a posoda; cinkovnat -a -o; cinkarna -e ž, cinkérniSki -a -o: ~i delavec cink cinka m maščobna sraga na
juhi, cinkast -a -o: ~a juha cinober -bra m, cinobrski -a -o, cinobrov -a -o: ~a barva, ci-nobrast -a -o cipa -e ž, cipar -ja m lovec na cipe, cipnica -e ž uta za ciparje, piščalka za klicanje cip; cipar-ski -a -o; preneseni pomen: clpa -e ž vlačuga, cipica -e ž
cipati -am tn cipljem: žila cipa, tudi: težko, nerodno hoditi; cip cipa m bitje, utripanje ftle; cipen -pna -o, ciplja -e ž žila utripalnica, cipomer -era m Ciper -pra m, ciprski -a -o cipresa -e ž, ciprisov -a -o: ~ nasad, les, duh; cipr^sen -sna -o: ~sni venec, okras; cipresovina -e ž, cipresast -a -o Cir gl. Kiros
circa prisl., okr. ca. [cirka] nekako, približno, okoli circnlns vitiosns [cirkulus vicič-zus] m zmotni kolobar, začarani krog: ni mogel iz tega circulusa vitiosusa, v tem circulusu vi-tiosusu, zašel je v take circulu-se vitiosuse Ciril -a m os. i., Cirilov -a -o; Cirila -e ž, Cirilin -a -o; Ciril-Metodova družba, Ciril-Meto-dove družbe, ciril-metodijski -a -o: ~a misel cirilica -e ž, cirilski -a -o [-Is-]:
~o pismo; ciriličen -čna -o cirkonij -a m kem. prvina cirkular -ja m okrožnica, krožna žaga; cirkularka -e ž krožna žaga; cirkulandum-uma mofcrož-nica; cirkularen -rna -o: ~o olDvestilo, žaganje cirkulirati -am krožiti, cirkulira-nje -a s, cirkulacija -e ž: ~ krvi, denarja; cirkulacijski'-a -o cirkumfleks -a m, cirkumfleksen -sna -o: ~sni poudarek, ~a in-tonacija, ~o znamenje; cirkum-flektirati -am, cirkumflektiran -a -o, cirkumflektiranje -a s cirkns -a m, cirkuški -a -o: ~i igralec, ~a arena; cirkusen -sna -o
cis cisa m glas.: od cisa naprej, s cisom začni; cisov -a -o: ~o znamenje; Cis-dur, cis-mol cista -e ž vodena bula, cistoskop -a m priprava za preiskavo mehurja
cistercijan
cistercijan ^a. m = cistercijanec
-nca m, cistercijanski -a -o cisterna -e i vodnjak, posoda za
nafto; cisternski -a -o citadela -e i mestna utrdba citat -a m navedek; citirati -am navesti, navajati besede koga drugega ali koga klicati, pozvati predse; citiran -a -o: na citiranem mestu, okr. n. c. m. ali 1. C. = loco citato ali n. n. m. = na navedenem mestu; citiranje -a s navajanje, citacija -e i, ci-tacijski -a -o; citatomanija -e z nagnjenje k obilnemu citiranju, citatoman -a m; citatograf -a m kdor piie in uporablja pri pisanju veliko citatov, citatograf-ski -a -o citoplazma -e i pratvorivo, ki obdaja jedro celice citre citer [-ar] i mn., citrice -ic ž mn.: igrati na umetnik na citre; citrar -ja m, citrarica -e ž, citraš -a m, citrašica -e i, citrarski -a -o; citraški -a -o; citrati -am, citranje -a s citrona -e ž, citronov -a -o: ~ grm, cvet, ~a kislina; citronin -a ~ sok; citronašt -a -o: ~a barva, ~ okus, citronar -ja m, citronovec -vca m, citronček -čka m metulj civil [-il] -a m: biti v ~u ne i; uniformi, vojaiki službi; civilen -Ina -o [-In-], civilist -a m ci-vilistovski -a -o civilizirati -am olikati, obrusiti; civiliziran -a -o: ~ narod; civilizacija -e i olika, izobrazba; civilizacijski -a -o: ~i pogoj, ~a sredstva ciza -e ž vrsta samotežnega vozička = cizovnik -a m, tudi sesšk seska = cicek -cka m = cizek -zka m; cizast -a -o: sesku podoben, cizati -am cizo vleči cizelirati -am vrezovati drobne okraske, cizeliran -a -o, cizeli-
ranje -a s; cizelêr -ja m vre-zovalec, cizelêrski -a -o clearing gl. kliring Cleveland -a [klivlend-1 m kr. i. amer, mesta, clevelandski -a -o: ~i Slovenci, park s Cankarjevim spomenikom Clnny -yja [kliini -ija] m kr. i. franc, mesta, clunyjski -a -o [klûnij-]: ~i samostan, vpliv cmariti -im, cmarjenje -a s cméra -e ž, cmérav -a -o, cméra-vec -vca m, cméravka -e i, cmé-ravost -i tn cmej-avost -i i; cmé-riti -im se, cmérjenje -a s cmévati -am, cmévkati -am: pes cmévka kadar narahlo cvili; cmévanje -a s, êmévkanje -a s, cmévec -vca m, cméva -e i, cmévek -vka m cmihati -am se, cmihanje -a s, cmihavee -vca m, cmihavka -e ž, cmihavski -a -o cmiziti -im se po sili jokati samo z glasom, brez solz; cmizenje -a s, cmiz -a m, cmizec -zca m cmok cmoka m, cmokast -a -o, cmokàt -âta -o, cmokač -a m, cmokalec -alca f-uc-] m, cmo-kavs -a m, cmokavzar -ja m: Cmokavzar in Ušperna craokati -am, cmoka j -âjte! cmo-kàl -âla -o, cmokanje -a s; cmokotati -âm, cmokotàj -âjte! cmokotàl -âla -o, cmdkotâhje -a s; cmokniti cmôknem, cmôk-ni -ite! cmôknil -ila -o, cmôk-njen -a -o ali povsod cmôk-cmrk cmrka m, cmfkati -am, cmfkanje -a s, cmfkniti -nem oponašanje glasu pri fožiranju vode
cmilliti -im: jazbeci in zajci cmù-
lijo; cm ulj en je -a s Cobenzl -zla fkobčncl -cla] m kor.
rodb. t., Cobénzlpv -a -o Codelli Codellija [kodéli -Va] m rodb. i., Codéllijev -a -o: ~
côprati
grad; Kodéljevo -evega s, grad na Kodéljevem côf côfa m: pri laseh, pri obleki, prtovih, zastavah, zavesah, trakovih itd. čop, obések, lop; calât -âta -o; côfast -a -o cokla -e ž, mn. cokle cokel [-kal]; côkelski -a -o [-kals-]: ~i podplat, sékanec; côklica -e i, c6-klast -a -o, coklar -ja m, c6-klarica -e i, coklarski -a -o; coklâti -âm, coklàj -âjte! co-klàl -âla -o, coklânje -a s, co-klarija -e ž, ("''coklj-) cola -e i dolžinska mera. palec; eolski -a -o [-Is-]: deska = côlo debela deska,, po c61i (debel) = pocolski -a -o; côlarica -e ž eolo debela deska, doga Colbert -a [kolbêr -a] m os. i. franc, državnika, Colbertov -a -o [kolbérou -ova -o] Coleridge -gea [kdlridž -dža] m os. i. angl. pesnika, Coleridgeov -a -o [kôlridéou -ova -o] Collège de France [kolšž da frâns] m neskl. ime najvišjega znanstvenega zavoda v Parizu: laboratorij na Collège de France, od Collège de France do Sor-bone je blizu, nad Collège de France je Panthéon Coloma -ma in -me [kolôma -a -e] m os. i. španskega romanopisca, Colomov -a -o: ~e Malenkosti Combes -besa [kômb -ba] m os. \ i. franc. politika, Combesov -a -o [kômboif. -ova -o] Com^ie-Française [komedi fran- i séz] ž neskl. ime najodličnejše- ■ ga franc, gled.: v Comédie-Française se goji vzorni izgovor franc, knjižnega jezika; od Comédie-Française se ucé izgovora vsi drugi; proti Comédie-Française včasih nastopajo mlajše skupine Como Coma [kômo -ma] m kr. i.
ital. mesta, cômski -a -o: Com-sko ali Komsko jezero Compiègne -ègna [kompjénj -ja] m kr. i. franc, mesta; compiènj-ski -a -o [kompjênjski]: Com-piènjski gozd Comte Auguste [kônt ogiist] m 08. i. franc, filozofa, Comta, Comtov -a -o [kônta, kônloy. -ova -o]
côna -e ž pas, vmesna pokrajina, cona A, cona B; conski -a -o: ~a uprava Condorcet -a [kondorsé -séja ali -séta] m os. i. franc, enciklope-dista, Condorcetov -a -o [kon-dorséjeu -eva -o ali kondorsé-tou -ova -o]: ~a zamisel Instituta
conta -e ž vlačuga, ničvredna ženska; con tast -a -o Cook Cooka (James) [kukdžšmz] m os. i. angl. pomorščaka in raziskovalca; Cookov -a -o [kiikou -ova -o]: Cookovo otočje v srednji Polineziji Cooper -pera [kupar -para] m os. i. amer, romanopisca; Cooperov -a -o [kûparoy, -ova -o]: ~ roman Stezosledec copata -e i, copaten -tna -o: ~a zaponka, ~i gumb; copatar -ja m, copâtarica -e ž, copatast -a -o, copatarstvo -a s, copat -a m copot -ota m, copôtec -tca m, co-potâti -âm in copočem, copotàj -âjte! copotàl -âla -o, copotânje -a s, copotâlo -a s, copotin -a m Coppée François [kopé franswd] m os. i. franc, književnika, Coppée j a, Coppée jev -a -o: Cop-péejev Forgeron [kopéjeu for-žr6n] je vplival na Stritarja *c6prati -am čarati, *c6pranje -a s čaranje, *c6per -pra m čar-, côper-côper hudi čar; *eoprnija -e ž čarovnija, *c6prnica -e ž čarovnica, *c6prnik -a m čarov-
Corneille
nik, coprijân -a m, *c6prnicin -a -o iarovnièin, *c6prnikov -a -o iarovnikov, *c6prniški -a -o iarovniiki Corneille -eilla [korné] -éja] m os. i. franc, klas. dramatika, Cor-neilloT -ova -o: ~e tragedije [kornéjeu -eva -o]; corneillov-ski -a -o: ~a tragedija Cornu -uja [kornii -uja] m os. i. franc, fizika. Cornu j ev -a -o: ~a prizma, spirala Coronini -ija [koronlni -ija] m
os. i., Coroninijev -a -o corpus delicti [kàrpus delikti] m hudodelsko orožje ali orodje, sledovi in žrtev hudodelstva, hudodelski predmet, hudodelska sled: brez tega corpusa delicti bi ga ne bili zasledili, s tem corpu-som delicti se je ujel, ti corpusi delicti ga obremenjujejo, preveč je corpusov delicti Correggio -gia [kor6džo -dža] m os. i. ital. slikarja, Correggiov -a -o [kor6džou -ova -o] Costa [kôsta] -a in -e m os. i.,
Costov [kô-] -a -o Costarica gl. Kostarika ■•"côta -e ž cunja, + côtast -a -o raztrgan, +cotati -am kosmatâti pri košnji, trgati obleko, cotàj -ajtel cotàl -âla -o, cotân je-a s, +c6tar -ja m, +c6tarica -e ž raztrganec -nka, +c6tav -a -o, +côta vec -vca m, + cota vka -e ž Coulomb -omba [kulôn -ôna] m os. i. franc, fizika, Coulombov -a -o [kulônou -ova -o]: ~ zakon; coulomb -a [kulôn -ôna] m enota za pretok elektronov Courbet -a [kurbé -éja in -éta] m. os. i. franc, slikarja, Courbe-toT -a -o [kurbéjejf. -eva -o in kurbétou -ova -o] Coventry -yja [kùventri -ija] m kr. i. angl. mesta, coventryjski -a -o [kôventrijski]-, koventri-
rati -am iron, z bombardiranjem do tal porušiti, koventriranje -a «
credo [krédo] m neskl. vérujem, vera, del maše, molitev, prepričanje: od glorije do crédo, ne znaš credo, od njegovega crédo je ostalo bore malo crescendo [kreSéndo] prisl. glas. naraščajoče, zmeraj močneje: z lepim crescendo dosegaš uspeh, mojster v crescendo crét -a m vrsta grmovja, crétje -a
s, crétovje -a s créti crèm crèS crè crêva -ta -mo -te -jo in crô, créé -a -e, cri crite! cvrl .-rla -o, cvft -a -o, cvrtjè -à in cvrtje ^ s, crênje -a 8, cvrtnjâk -a m, cvrtnik -a m, c vrtina -e ž; povsod tudi cvr-Creusot -a [krôzô -ôja in -ôta] m kr. i. franc, metalurškega središča, creusotski -a -o [krôzôj-ski in -ôtski -a -o]; ~e tovarne, jeklarne cfkati -am, crka -e ž, crkanje -a s, crkâvati -am, crkévanje -a s, cirkavica -e ž, cr ko vina -e i; crkniti -nem, crknjen -a -o, crknjenec -nca m, cfknjenka -e ž, crknetina -e ž, crkllna -e ž Crobath -a [krôbat -a] m oa. i., Crôbathov -a -o: ~a pisarna Croce -ceja [krôie -eja] m os. i.
ital. filozofa, Crocejev -a -o Cromwell [krômvel] -a m os. i. angl. državnika, Crômwellov -a -o, crômwellski -a -o cross-country -yja [kràs kàntri -ija] m ip. tek iez drn.in strn Crusoe Crusoe ja [kriso -oja] m os. i. Robinzona Crusoeja, Crû-soejev -a -o cûcati -am, cùcanje -a s, cdcelj -clja tn, cucâlo -a s, cûc -a tn; cucljâti -âm, cucljàj -âjte! cuc-Ijàl -âla -o, cucljânje -a s cucorâmo prisl. štuporamo (nesti)
cvetlica
cûkati -am, cûkanjè -a s, cûkniti -nem kôga za lase, cûkniti ga (s)pUi vino ali žganje cuker cûkra m sladkor,, cûkrov -a -o sladkoren -rpa -o: ~ trs, cukrén -a -o sladkoren: voda, pesa,kruh; ctikrast -a -o, cukrnat -a -o sladkornat, cûkrc -a m = cukrček -čka m slad-koriek; cukrâr -ja m, cukrarna ,-e ž, cukrarnica -e ž, cukrar-stvo -a s, cnkrarski -a -o, cu-krarija -e ž slaSčičarna; cûkrov-ka -e ž sladkorna bolezen, slado-séinost
cula -e ž, ran. cûle cûl [cûl]; cù-lica -e ž
cunja -e ž, cûnjica -e ž, cûnjav -a -o, cûnjavec -vca m, cûnjavka -e Ž, cûnjar -ja m, cûnjarica -e i, cùnjarski -a -o, cûnjast -a -o, cunjâriti -im, cunjârjenje -a s, cunjarija -e ž cûtek cûrka m, curkoma prisl.; curéti -im, curênje -a s; curljati -âm, curljàl -âla -o, cur-Ijânje -a s, cûrniti -nem Curie Pierre ffeiiri pjêr] m os. i. franc, fizika, Pierra Curie ja, Cu-riejev -a -o [kiirija -ijeu -eva -o]: ~i zakoni, ~a ustanova; Curie Marie [kUri mari] ž os. i. fiziiarke, Curiejeve, gospé Curie (jevi), za Marijo Curie(jevo); odkritja gospe Curie(jeve); oba Curieja, oben Curiejev, obema Curi^ema; Curieji -jev -jem: vsi Curieji so nenavadno nadarjeni; curie -ieja [kiiri -ija] m merska enota za množino radioaktivnega plina curriculum vitae [kurikulum vite] m curriculuma ali curricula vitae popis življenja, potek življenja cuzati -am, cûzanje -a s, cuzek -zka m; cuzéti -im, èuzèC -ééa -e, cuzèl -éla -o, cuzênje -a s, cûzlja -e Ž, cuzljâti -âm, cuz-
Ijàj -âjte! cuzljàl -âla -o, cuz-Ijénje -a s, cuzljâvec -vca m, cuzljévka -e ž, gl. tudi cizati cvèk cvêka m, pri cvéku, cvê-kast -a -o, cvekàt -âta -o: stelja je ~a polna cvekov; cvêkec -kca m ali cvekèc -kcà m, cvê-čič -iča m, cvekèk cvekekà [cvekàk -kakà] m Cvèk Cvêka m os. i., Cvêkov -a
-o: -î-e skladbe cvéliti -im: ne cvéli matere ne
mûêi, ne žalosti, ne sili v jok cvènk cvênka m, cvénkati -am, cvénkanje -a s; cvenketâti -âm, cvenketàj -âjte! cvenketàl -âla -o, cvenketânje -a s, cvenkèt -éta m, cvénkniti cvénknem cvesti [povsod: cva-], cvetèm -eš -è -êva -êmo -ête -êjo ali cveto, cvetoč -a -e, cveti -itel cvetèl -tlà -ô in cvèl cvelà -ô [cvàjf cvalà -là], (raz) cvèl -là -lô: raz-cvelà jablana, razcvelô drevje; gl. tudi cveteti cvét -a in -n m, mn. cvéti cvétov -om itd. ali cvetovi -ôv -ôvom itd.; cvéten -tna -o: ~tni çrah, listi; cvetèn in cvetan -tna -6:, travnik je ves cvetan -tèn, cvetnà nedelja; cvétnat -a -o, c vêtit -a -o, cvétast -a-o; cvé-tek -tka m, cvétka -e ž, cvétnik -a m, cvetnjâk -a m, cvétje -a s, cvétjice -a s, cvetôvje -a s cvetâca' -e ž, cvertâcen -čna -o:
~a juha cvetéti [povsod: cve-] cvetim -iš -i -iva -ita -imo -ite -ijo ali cveté, cvetèé -éca -e, cvetèl -éla -o, (raz)cvetèn -êna -o, cvetenje -a s cvetje; gl. tudi cvesti cvetlica -e ž in cvetica -e ž, cvetličen -čna -o; ~čni med, duh; cvetličnat -a -o: travnik je cvetličnik -a m cvetlični vrt, cvetlicnjâk -a m, cvetličar -ia m, cvetličarica -e ž, cvetličarski
cvičati
-a -o, cvetličarna -e ž, cvetli-čarija -e i, cvetličarstvo -a s, Cvetličje -a s, cvetličica -e ž cvičati -im, cvičal -ala -o, cvi-čanje -a s, cvič -a m, cvičkati -am, cvikati -am, cviketati -am tn -keČem, cviket -eta m, cvika -e ž, cviketanje -a s cviček -čka m, cvičkast -a -o, cvičkar -ja m, cvičkarski -a -o, cvičkati -am, cvičkanje -a i cviliti -im, cvilil -Ila -o, cviljenje -a s in cviljenje -a s, cvilež -a tf», cvilja -e ž, cviljkati -am; cvilimožek -žka m cvrčati -im, cvrči -ite! cvrče, cvr-čeč -6ča -e, crrčal -ala -o, cvr-čanje -a s, cvrček -čka in cvr-ček -čka tn, cvrkati -am, cvr-ketati -am in -kačem, cvrkutati -am, cvrkutanje -a s cvreti gl. creti
cvrkati -am: mast v ponvi cvrka, težki vozovi cvrkajo; cvrkniti -knem: sveča cvrkne, koga za uho cvrkniti, list cvfkne zaradi suše; cvrka -e ž zaušnica; cvfkalo -a s, cvilk -a tn: čevlji na cviJk (ie škriplje jo) cvfliti -im: vročina listje cvrli; cvfliti -im se; listje se cvfli; cvrlina -e ž kar je scvrljeno; cvrljavka -e ž Cyrano de Ber^rac Cyrano de Bergeraca [sirand da beržardk, sirand da beržardka] m os. i. franc. književnika in naslov Rostandove [rosldnove] drame; Cyrano -oja [sirand -6ja] tn, Cyrano jev -a -o, cyranojski -a -o [sirarid-] Czartoryski -skega [iarloriski] m os. i. poljske družine: delovanje Czartoryskih, ~ski so imeli zveze z južnimi Slovani
č [ia ald d] m neskl. irka: mali
č. veliki C; od a do č eačka -e ž, čačkast -a -o: ~a pi- sava, čačkati -am = čečkati -am,
čačkar -ja tn, čačkarica -e ž čad -a tn dim, mrl, saje: v hiši je čad od peči; čada -e ž ime za kravo, čade -eta m = čadež -a m ime za vola, čadast -a -o poln fada
eaj -a tn: ruski, kamilični, lipov, bezgov čajen -jna -o: ~a žlička, ~o maslo; čajnik -a m, čajnica -e ž ikalla, v kateri se laj hrani; čajanka -e ž, čajevec -vca m; čajev -a -o: ~i nasadi, ~ grm
čajati -am iakati: čaj me! čaj te
me! čaj no, čaj! Čajkovski -ega tn 1. i., pri Caj-kovskem, skladbe Cajkovskega čaka -e ž vojaško pokrivalo likati -am, čakajoč -a -e, čakaje,
čakal -a -o in čakala -o, čakanje in čakanje -a s; čakam koga, česa, na koga, na kaj; ča-kališče -a « lov.; čakalec -Ica f-duc-] m, čakalnica -e	ž'
čakalica-e ž: pajek na čakalici čakavec -vca m, čakavski -a -o,
čakavščina -e ž Čakovec-vca tn kr.i., vCakovcu, Cakovčan -a m, Cakovčanka -e ž, čakovski -a -o: ~i sejem čalaren in čelaren -rna -o iuden, neroden, skrivnosten, čalarnost -i ž
čampelj -plja m: puranov ~ ali
smrkelj
čankar-ja tn spolna bolezen: okužen s čankarjem čaplja -e ž, čapljevec -vca tn capljati -am po vodi iofotati, čaplja j -ajte! čapljal -ala -o, čap-Ijanje -a «; čapljariti -im
čebelar
čar -a m, čarati -am, čara j -te! čarajoč -e. -e, čaral -a -o, ča-ranje -a s; čaroben -bna -o: čarobni vrč, čaroven -vna -o: ~a pijača, čarovnica -e i, čarovnik -a m, čarovništvo -a s, čarovniški -a -o čardaš -a m madžarski ples, čar-
daški -a -o: ~a princesa čaro- v sestavi: čarod6j -a m čarovnik, čarod6jka -e i, čaro-déjen -jna -o, čarod6jstvo -a s čaršija -e ž triiiée, balkanski bogataški svét, čaršijski -a -o čas časa m, ni čas za to (primeren), ni časa za to (manjka); za kratek čis^ za malo časa, pred malo časom, vsak éks bo tti; dolg čas [dôug éàs] mi je, od dolgega časa ne vé kaj po-ëéti; ta čšs = okr. t. č.: t. č. tajnik; za čis = za malo časa; svoj čas, o svojem času v pomenu nekoč; s časom: s časom boš še za ministra (Stritar); skupaj se piie: kčasi = takoj, počasi, včasi, včasih, tačas = takrat, začasa = zgodaj, sčasoma; *nimam časa ne utégnem; časen -sna -o: časna sreča, časnost -i ž; časoven)) -vna -o [čisovan in ias&oan]-. ~a vrsta, časovnost -i i časar -ja m kdor čas prodaja, se
potepa; počasnš, mečkdč časnik -a m, časniški -a -o: ~o poročilo, časnikar -ja m, časnikarjev -a -o: ~o delo, čas-nikarica -e i, časnikaričin -a -o, časnikarski-a-o: ~o delo, časnikarstvo -a s, časnikariti -im biti časnikar, časnikdrjenje -a s casomér -a m, časom6rje -a 8 = časomšrstvo -a s, časom6ien-rna -o: ~i kot, časom6rec -rca m, časomerfiec -Ica [-Ic-] m kdor čas meri (pri iportu) časopis -a n», časopisje -a s, časopisen -sna -o: ~a agéncija
čast -i ž: proti časti reči, v čast biti, v časti (časteh) imeti koga, s častjo obsipati koga, časten -tna -o: ~a straža, častnost -i i, častijiv -iva -o, + čast imam = čast mi je: čast mi je sporočiti
časti- v sestavi: častihlepen -pna -o, častihlepje -a s, častihlep-nost -i i; častilakomen -mna -o, častilakomnost -i ž; častiljuben -bna -o, častiljubje -a s; častivreden-dna-o; častiželjen-1 jna -o, častiželjnost -i i častit -a -o: ~ starček; častitljiv -a -o, častitljivost -i ž; časti-tost -i ž "^častitati -am gl. čestitati častiti -im, časti -ite! časteč -eča -e, častil -a -o, čaščen -ena -o, čaščenje -sl s; v cerkvenem jeziku češčen -ena -o, češčenje -a s, češčenamarija -e ž; častilec -ica [-iu-] m, častllka -e [-1^.-] ž, častitelj -a m, častitev -tve i častnik -a m, častnica -e ž, častniški -a -o: ~i namestnik čaša -e ž, čašica -e ž, čašast -a -o: ~ cvet, čašen -šna -o: ~i listi čavelj -vlja m, čaveljc -a [-valje-] m, čavljar -ja m kdor čdvlje kuje, čavljen -a -o če ves. v resničnem (realnem) in mogočem (potencialnem) pogojnem stavku: če bo dež, ne poj-dem; če bi iskal, bi našel; v neresničnem (irealnem) pogojniku ko; v odvisnih vpraialnih stavkih: poglej, če (ali) je prišel čebela -e ž [čab-]: ~ delavka -e -e ž, ~ zidarica; čebelica -e ž, čebelen -Ina -o [-In-], čebelji -a -e in čebelin -a -o, čebelnjak -a [-In-] m, čebelast -a -o; Kranjska Čbelica, čbeličarji -ev m mn. sodelavci Kr. Čbelice, čbeličarski -a -o čebelar -ja m, čebelarica -e ž, čebelarski -a -o: ~o društvo.
cebèr
čebelarstvo -à s, cebelâriti -im, čebelarjenje -a s, čebelama -e i [povsod: iah-] ëebèr [éabar] m -brà -brii -bèr -brù -brôm, dv. èebrà -6v -omà -à -ih (-éh) -omà, tnn. čebri -6v -ôm -è -ih (-éh) -i; čebic -breà m, čebrič -iča m, čebriček -čka m, čebrov -ova -o: ~o dno čebljati -âm [čab- in ieb-], čebljaj -âjte! čebljâje, čebljajoč -a -e, cebljàl -âla -o, čebljânje -a s; cebljâc -a m, čebljšv -âva -o, čebliâvec -âvca m, cebljâv-ka -e ž
čebrnjati -âm [čeb-] = čebljati čebula -e ž, čebulov -a -o, čebti-len -Ina -o [-ûln-]: ~a omaka, čebulovec -vca m, čebulček -Ička [-ÛU-] TO, čebulčkov -a -o [-ûli-], čebular -ja m, êebûlarstvo -a s, čebulica -e ž, čebiilnik -a [-iUn-] m, čebtilast -a-o: ~a streha stolpa
céca -e i deklica, punika iz cunj ceêkâti -âm [èaikâti], čečkaj -âjte! čečkajoč -a -e, čečkal -âla -o, (na)ceckân -a -o, čečk^nje -a s, čečkač -a to, čečkarija -e i Čedad -a m kr. i., çedâdaki -a -o:
~i, rokopis . čedalje prisl.: ~ bolj, več, manj céden rdna^-o: ~a oblika, céd-nost -i i, cédnosten -tna -o: 4vo življenje ččditi -im, (<))ččjen -a -o, céjenje
-a s in ččdenje -a s čedra -e ž kratka lesena pipa: čedrn -a -o: ~i pokrovček; čč-drast -a -o iedri podoben: ~o izrezljan Céh -a -i m 1. i. naroda, Céhinja -e ž, ččški -a -o: ~i sladkor. Češka koča (nad Jezerskim), Césko -ega s, na Césko iti, cé-ščina -e ž čehelj -hlja m = Č0šelj -šija m čebljati -âm (se), čebljaj -âjte! čenljal -âla -o, cehljânje -a s
Céhoslovak -a m državljan čéškb-slovâske republike, CéSkoslovâ-ško -ega s, kratica CSR Cehov -a m os. i. ruskega pisatelja, črtice Céhova cék -a m nakaznica za denar, čekoven -vna -o: ~i urad, račun, ~a knjiga čekan -âna m = cêkelj -kija m čeketati -âm in -ečem = čekljâti -âm: srake čeketâjo, kraljič čekljâ, čeketaj -âjte! čeketšl -âla -o, ceketânje -a s = čekšt -éta m; čekljaj -âjte! čekljal -âla -o, čekljânie -a s čelada -e ž, čeMdar -ja m, celâ-dast -a -o, čeMden -dna -o: ~i jermen
Celakovsky [éelakôjfski] -ega m os. i. češkega pesnika, spisi Ce-lakovskega celéren -rna -o gl, čalaren celésnik -a to = čelčšnjak -a m č0liti -im delati čelo, gladko prisekati ali prirezati: Č0liti snôp čeljust -i ž, čeljusten -tna -o, čeljiistnica -e ž kos«, čeljiistnik -a m, čeljustniti -em, čeljustati -âm, éeljustâé -a m, celjustâéka -e i, čeljustâlo -a s, čeljustiv -âva -o
cêlo -a s, mn. éêla cè\ [ëêl], č0len -Ina -o [-In-]: ~i list, ~a stran; cêlnik -a m^ èêlnica -e ž [-In-], čeMk -a m človek ali žival s H-rokim čelom, čelat -éta -o kdor ima veliko čelo éélo -a m glasbilo, violoncello ali violončelo, čelist -a m, čelistka -e ž
čem [čšm] ččš cè, čeva -è -tà -è, čemo -tè -jô, rabi se predvsem nepoudarjeno: kaj čem s teboj, kaj če zdàj éémer -era m širok pas cemér -a [čam-] m strup, gnoj, žolč, bridkost, nadloga; ëeméren -rna -o, cemérnik -a m, čem6r-nost -i ž, cemériti -im se in
césplja
čemeriti -im se gnojiti se, jeziti se, ëemerljiv -iva -o, cemerika -e é bot., cemcrikaY -a -o, če-mcrikavec -vca m; ^vsod tudi osnova čmer-ceméti -im [iam-]: ràk čemi pod korenino, čemšč -éca -e, čemel -éla -o, čemenje -a s čemii? počemu? izraža^ namen: čemu mi bo? počemu mi bo? čemii si prišel me še ti budit? čemu si naredil? ne zamenjûj z zakaj (vzrok): zakaj se smeješ? cénca -e ž klepetav ilovek, klepèt, navadno mn. cénce: to so prazne êénèe, čenčarija -e ž; čenčati -am, čenčšj -âjte! cencàl -âla -o, čenčanje -a s; èéncast -a -o, cenèàv -âva -o, čenčavost -i i cèp èêpa m: pii èépu, s cêpom zamašiti, pijan kakor èèp; cé-ppç in čepeč -pca m, ëépek in čepek -pkà m = čepek -pkà m, čepnik -a m sveder za izdi-ranjè zamaikov (čepov), čepar -ja m izdelovalec čepov, cêpar -ja m sveder za vrtanje čepov cepériti -im se, čeperi -te se!
èepéril -a -o, èepérjenje -a s" čepeti -im, èêpi -ite! èepé, čepeč -éèa -e, èepèl -éla -o, èepênje -a s
èépica -e i, cépièar -ja m, cépi-
čarski -a -o čeprav vez. za dopustne odvisnike: naredil je, cepràv pozna tvojo voljo (= proti volji); loči od če prav: naredil je, cé prav ( = dobro) pozna tvojo voljo (= po volji)
èét -i ž, čeri pri céri za čerjo, čeri -ém, na èeréh, za čermi, čeroven -vna -o = cerén -a -o, čerpvje -a s čeravno vez. za dopustne odvisnike, treba ločiti od če ravno: pridem, čeravno želiš drugače — pridem, če ravno (že) želiš tako
césa z. v vezani besedi pogosto česa, +ne morem si česa ne morem si kàj česati céSem, èêsi -ite! cêsal -âla -o, (po)cesân -a-o, česanje -a s, cesâlec -Ica [-au-] m, çesâlka -e [-aif.-] Ž, česalo -a s, česal-nik -a [-au-] m, cêselj -šlja m česen -sna m, cêsnov -a -o: ~a glava, ~o olje, česnovka -e ž česmin in češmin -a m, česminje in češmin je -a s, česminov in češminov -a -o: ~a šiba, čes-minovec in češminovec -vca m cesnâti -âm neumnosti govoriti, èesnàj -âjte! česnal -âla -o, cesnânje -a s, česnač -a m, cesnâlo -a s cêsniti -nem itd. ali: česniti cés-nem, èêsni -ite! cêsnil -lia -o, césnjen -a -o čestitati -am, čestitanje -a s, čestitka -e i, čestitati komu za kaj (za god, za obletnico), tudi na čem: na zdravju, na uspehu ( + častitka, +Castitati) césto prisl., čestokrat, prim. češče češ prisl., za češ se vejica ne piše: menijo, češ zdaj je vse končano; vsi berači k meni hodijo, češ da imam vsega dosti; prijatelji so svétovali opreznost, češ da ni vse res češarek -rka m češčen gl. častiti cesèênamarija -e ž: ~o zmoliti, pet ceScénamarij zmoliti; danes zdravamnrija; gl. častiti češerika -e ž med. češljika -e ž bot., češljikov -a -o,
češljikovina -e ž češmin gl. česmin césnja -e ž, céSnjev -a -o: ~ les, césnjevec -vca m, èéSnjevka -e ž zool., céSnjevina -e ž césplja -e ž, céSpljar -ja m, češ-pljâriti -im trgovati s češpljami, češpljfiti -âm prazne besede govoriti, češpljal -âla -o, češplja-
češ^Ija
nje -a s; češpljev -a -o: ~a koščica, češpljevec -vca m, češ-pljevina -e i, tudi češpa -e ž. češpov -a -o, češpovina -e i. češpovec -vca m češnljfl -e i: ~ češenj, češnljast -a -o, češuljica -e i, češuljati -am ieiulie od vej trgati četa -e ž, četica -e ž, četen -tna -o: ~i roji, četnik -a n», četo-vodja -e ali -a m četrt -i ž: zadnja ~ vola, vsako ~ ure, z mestno ~jo, pri treh ~ih vina; četrt m neskl.: vsak ~ ure, vsakega ~ leta, z vsakim pri vsakem ~ vina zasluži; ob ~ na dve, ob tri ~ na pet; četrten -tna -o: ~i LO, ~a pisarna, četrtleten -tna -o, četrtletje -a s, četrtletnik -a m, četrturen -rna -o četrti -a -o vrst. itev., četrtič prisl. = četrtikrat, četrtek -tka m in četrtek -tka tn, četrtkov -a -o, četrtina -e ž, četrtinski -a -o, četrtinka -e ž, četrtinjak -a m sod, četrtnica -e ž, četrtnjak -a m kdor ima ietrti del zemlje, četrtoletnik -a m kdor je v četrtem letniku četudi vez. čeprav, čeravno (v dopustnih stavkih), loči od če tudi: tako bo, četudi ti nisi zadovoljen (proti tvoji volji), toda: tako bo, če tudi (= še) ti soglašaš Cs tvojo voljo) četver -a -o ločilni štev.; rabi se: 1. pridevno, kadar hočemo poudariti različnost vrst ali skupin, ne glede na število posameznih stvari: četveri delavci bodo potrebni: težaki, vozniki, zidarji in tesarji; 2. sdmostalno kot ne-pregiben izraz količine, kadar napoveduje število in različnost stvari: četvero delavcev je postopalo okoli hiše; 3. kadar štejemo množinske samostalnike: četvera vrata ali četvero vrat.
četveri čevlji ali četvero čevljev = štirje pari čevljev (ne: štirje čevlji); 4. za označevanje v stalne skupine povezanih stvari: četvere stranice kvadrata so enake; sesalci imajo četvero nog, zato jim pravimo četvero-nožci; 5. pred abstraktnimi in skupnimi imeni za izražanje mnogoterosti: četvera krivica je v tem napadu; četvero vin je postavil na mizo; -6. kot samostojni izraz količine: prerezal je jabolko na četvero; četvero je ^ gnal, dvoje prodal četver -i i: v četver so ga raztrgali Ta tari, v četver se voziti; četveriti -im, četverjenje -a s, četverček -čka m, nav. mn. četverčki in četvorčki, četverica -e ž: ~ ljudi, četverka -e i, četveren -rna -o: ~-a nit, če-tvernica -e ž, četvernik -a m četvero- v sestavi: četveroglasen -sna -o, četverokoten -tna -o, četverolisten -stna -o, četvero-nog-noga-o: ~a žival, četvero-nožec -žca m, četveronožen -zna .-o: ~a žival; četverospev -eva tn, četverovprežen -žna -o, če-tverovprčga -e ž; večina sestavljenk možnih tudi s štiri: štiri-nogat -ata -o, štiriglasno itd. četvorka -e ž ples čevelj -vlja tn, čeveljc -veljca [-valj-] m, čeveljček [-valj-] -čka m, čevljev -a -o: ~a kapica; čevljar -ja tn, čevljarček -čka m, čevljarica -e ž Čevljar-jeva žena, čevljarica -e ž krpa za brisanje čevljev, čevljarski -a -o: ~o orodje, čevljariti -im, čevljarjerije -a 8, čevljarstvo -a s, čevljarna -e ž čez predi, s tož. kaže: i. kraj: čez cesto priti = no drugo stran ceste; čez gozd leti ptica, skozi gozd gre popotnik; 2. čas: čez malo časa, čez noč; 3. m e -
čist
r o: žalost je bila čez moč; čez silo; 4. pomeni proti: čez čast komu kaj reči; čuditi se (+čez kaj) čemu, naid čim; tožiti l+čez kaj, koga) nad čim čez prisl.: čez priti, sem že čez, tam čez je lepo, čez peti, vzeti delo na čez; počez, čezinčez popolnoma, +čez dati posestvo prepustili sinu, prepisati na sina čez- v sestavi: čezdalje čedalje, čezmeren -rna -o, čezpolovičeii -čna -o; čezuren -rna -o čežana -e ž, čežanast -a -o čiba -e ž kokoš, čibka -e i čibuk -a m turška pipa Cič Ciča m, Cička -e ž, Cičarija -e ž, čičarijski -a -o, čičarski -a -o in čičevski -a -o čičati -am otročje, čfčaj -te! čl-čal -a -o, čičanje -a s, čičkati -am, čičkanje -a s čičkati -am se glzdati se čifut -a m Ud, goljuf, oderuh; čifutski -a -o: ~i ptič (Župančič), ~e metode trgovanja, čifutarija -e i zaničljivo čigar svoj. ozir. z. za moške osebe: gospodar, čigar hišo vidiš...; toda: gospodinja, katere kruh ješ; oreh, katerega sad uživaš; čigar si bodi, čigaver [-var] == čigar; +čij -a -e: to je ona gospa, (+čija) katere hči je umrla; sedel sem pod hrastom, (^čije) katerega veje so se sušile; kupoval sem pri trgovcih. (+čiiih) katerih blago vsi hvalijo čigav -a -o, +čigavosten -tna -o: ~i pridevnik = svojilni prid. čik -a m ogorek cigare ali cigarete; čikati -am, čikanje -a s, čikar -ja m, čikarica -e ž, či-karski -a -o čil [čil] -a -o, čilost -i ž Cile Cila m, v Cilu; čilski [-il-] -a-o: ~ soHter; Cilenec-nca m, Cilenka -e ž, čilenski -a -o
čim... tem: čim dalje... tem bolje; čim bliže... tem huje; čim več... tem bölje; čim bölj ^ sinovi doraščali, tem manj je bilo dela; čim prej prideš, tem bölje; toda skupaj: čimbolj = kar najbolj: car je skušal Poljsko čimbolj zenačiti z ostalo državo; čimbrž = čimprej hitro: čimprej pridi; čim-dalje = čeddlje; +čim se privadimo kraju = brž ko se privadimo kraju; čimboljši -a -e kar najboljši, čimprejšnji -a -e kar najhitrejši "'"čin -a m dejanje: "'"junaški čini naših dedov = junaška dejanja naših dedov; "'"člniti -im = delati, "^činjenica -e i = dejstvo, "'"činovnik -a m = uradnik, činitelj -a m faktor čin -a m stopnja: predsednik vrhovnega sodišča ima ~ ' ministra
činčila -a ali -e m zool.: zajec činčila
činele činel [-šl] ž mn. glas.: nabijati s činelami činiti -im in činiti -im z rešetom
žito čistiti, činjenje -a s čipke čipk ž mn., čipkast -a -o, čipkar -ja m, čipkarica -e ž, čipkarski -a -o: ~a zadruga čir -a m, čirav -a -o, čiravost -i ž,
čiravica -e ž čirečare ž mn.: te čirečare, te čudne kljuke! (Aškerc), teh či-rečar, tem čirečaram čiriček -čka m, čriček -čka m:
že čriček prepeva čislo -a s število, spoštovanje, rožni venec, v čislih imeti = čislati • -am, čislan -a -o: ~i gospod (v naslovu), čislan je -a s, či-slanec -nca m, čislanost -i ž čist -a -o tn čist6: na čisto prepisati, v čisto pomesti, toča je polje v čisto potolkla, čistejši -a -e, prisl. čisteje, poudarni
Slovenski pravopis
129
9
čistiti
prisl. čisto: ~ sam, ~ preplašena, ~ srečen, ~ nič; loii: stal je ~ pred novimi vrati od: stal je pred ~ novimi vrati; dočista = do čistega; določna oblika čisti -a -o: ~i dobiček = *neto dobiček, čista teža = *neto leža, čistost -i ž, čistoča in čistoča -e ž, čistina -e ž čistiti -im, čisteč -eča -e, (o)či-Ščen -a -o, čiščenje -a s, čišča -e ž; čistilo -a s, čistilen -Ina -o f-il-J, čistilnica -e [-il-] i, čistilec -Ica [-il-J m, čistilka -e [-il-] ž
čisto- v sestavi: čistoglasen -sna -o, čistokrven -vna -o: ~a pasma, čistopis -a m čitati -am brdti birem, čitan -a -o, čitanje -a s, čitanka -e ž, čitankin -a -o: ~e platnice, či-tankar -ja m, čitljiv -iva -o: ~a pisava, čitljivost -i i, čita-len -Ina -o [-al-]: ~o društvo, ~a soba, čitalnica -e ž, čital-niški -a -o: ~a soba, ~i sluga, ~a doba, čitalničar -ja m [povsod: -In-]; čitatelj -a m, čita-teljica -e ž, čitatelj ski -a -o: ~i krog, čitateljstvo -a s, + či-tek -tka -o čitljiv čivčiv medm.
čivkati -am, čivkajoč -a -e, čivkal -a -o, čivkanje -a s; čivkljati -am nalahno čivkati, čivkljaj -ajte! čivkljM -ala -o, čivklja-nje -a s; čivkniti -nem čižek -žka m zool. čižem -žma m = čižma -e ž, čiž-mice čižmic ž mn., čižemček -čka [-am-] m, čižemski -a h) [-žam-] član -a m ud, članica -e ž, članski -a -o: ~a izkaznica, član-, stvo -a s, članarina -e i = udnina, članarinski -a -o članek -nka m, člankar -ja m, člankarjev -a -o, člankarica -e i, člankaričin -a -o, člankarski -a -o, člankarstvo -a s, član-
čič -a m; člankariti -im, član-karil -a -o, člankarjenje -a s člen -a m, členast -a -o: ~e noge, členar -ja m, mn. členarji, členiti -im, členil -a -o, členjenje -a s; členovit -a -o: ~a obala, členovitost -i ž, členonožec -žca m človek človeka m, dv. človeka ljudi človekoma človeka pri lju deh (in človekih) s človekoma, mn. ljudje ljudi ljudem ljudi pri ljudeh z ljudmi; človeče -eta s zaničlj., človeček -čka m, člo-večjak -a m, človečen -čna -o, človečnost -i ž, človečiti -im: Prometej je človečil ljudi; človekov -a -o: človekov sin, človeški -a -o: ~o bitje, človeštvo -a s, človečanski -a -o, člove-čanstvo -a s človeko- v sestavi: človekoljub -a m, človekoljubec -bca m, človekoljuben -bna -o, človekoljubje -a s, človekoljubnost-i ž, ~znanstvo -a s antropologija čmeren -rna -o gl. čemer-čmrlj -a m, čmfljev -a -o čobodra -e ž, čobodrati -am, čo-bodraj -ajte! čobodrM -ala -o, čobodranje -a s, čobodrast -a -o čof medm., čofati -am: kaj čofaš po vodi? čofaj -ajte! čofal -ala -o, čofanje -a s; čof niti čof nem in čofnem, čofnil -a -o tn -ila -o, čofot -ota m, čofotati -am: race čofotajo, čofotajoč -a -e, čofo-tal -ala -o, čofotanje -a s čoha -e ž sriasto oblačilo, čohati -am: krava se ob deblu čoha, konja čohati, čohanje -a s; čo-halo -a s = čohalnik -a [-dj^-] m, čohljati -am nalahno praskati, čohljaj -ajte! čohljM -ala -o, čohljanje -a s čok čoka m hlod, čokast -a -o,
čokat -ata -o, čokatost -i ž čokolada -e ž, čokoladar -ja m, čokoladen -dna -o: ~a torta, čokoladast -a -o
crnéti
čoln -a m, mn. čolni -ov -om -e -ih. -i; čolnov -a -o: ~o dno; čolnast -a -o, čolnič -iča m, čol-ničast -a-o: ~a kost, čolniček -čka m, čolnek -nka m, čolnar -ja m, čolnarjev -a -o: ~a žena, čolnarski -a -o: drog, čol-nina -e ž, čolnarna -e ž [povsod: -014.-] čop čopa m, čopa -e ž, čopast -a -o: ~a kura, čopat -ata -o, čopka -e ž, čopek -pka m, čopič -a m, čopiček -čka m, čopičar -ja m, (streha) čopnica -e ž čopljati -am, čopljaj -ajte! čop-Ijal -ala -o, čopljanje -a s: po vodi čopljati čorav -a -o bebast, čoravec -vca
m poiasneži čoravost -i i čorba -e ž neužUna tekočina, slaba
juha, go&ia, čorbast -a -o črčati -im, čfčal -ala -o, črčanje
-a s: kobilice črčijo črčkati -am ieikdli čreda -e i, čreden -dna -o: ~i zvonec, ~a žival; črednik -a m, črednica -e ž Urednikova žena, čredniški -a-o: ~a plača, ~o življenje; črediti -im urejali, razvrščati, črediti -im se vrstiti se, čredenje -a s, čredoma prisl. čremsa -e ž bol., čremsov -a -o: ~a vejica, tudi: črensa -e ž, črensov -a -o črep -a m = črepa -e ž, črepina -e ž, črepinja -e ž; črepati -am in -Ijem 1. zajemati, 2. srebati, črepanje -a s čreslo -a s, čreslen -a -o: ~a kislina, čreslenica -e ž, čreslovina -e ž; čreslati -am čreslo lupiti, čreslanje >a s, čreslar -ja m = strojar
čreta -e ž močvirnat svet, čretina -e ž, čretje -a s ruševje, čreten -a -o
črevo črevesa s, mn. čreva črev črevom v črevih s črevi, črevje -a s = črevesje -a s, črevce -a
s, kurja érévca bot.; érevésen -sna -o: ~i katar, érevésce -a s črha.-e ž kratek glas, orhniti -nem:
niti čifhnil ni čriček -čka gl. čiriček črka -e ž, črkica -e ž, črkoven -vna -o, čfkar -ja m, čfkarski -a -o: ~a pravda; črkovati -lijem, črkiij -te! črkovaje, črkoval -âla -o, crkovânje -a s; crkovâ-len -Ina -o [-dl-]: ~a metoda branja; črkovina -e ž; črkopis -a m, črkolivec -vca m in črko-livâr -ja m, črkolivnica -e ž, črkorozec -zca m, crkoréznica -e ž, (črko) stavec-vca m, (črko)-stâven -vna -o, (crko)stâvnica -e ž, črkostavski -a -o, črkov-njâk -a m del stavnega stroja črljen -êna -o rdeč, érljénec -nca m rdečica: crljénec me oblije; crljenéti -im rdeti; crljénka -e ž drevo; črljenina -e ž čfm -a m prisad, čfmast -a -o: ~a pika
črmljak -a m rumenjak, tudi črmnjak -a m črn -a -o in -6, mn. či'ni -e in črni -é; dol. čfni -ega; bôlj. črn, prisl. čfno in črno; čfni -ega m vrag, hudič; črna -e ž ime črne krave ali koze; črn -i ž črndta; crnè -éta m čm vol, priimek Črne -éta m Cfna gôra -e -e ž kr. i., v Cfni gori, črnogorski -a-o: ~i knez, Črnogorec -rca m, Crnogôrka -e ž
crnàv -âva -o: je crnàv po čelu od udarca, črnavka -e ž; črnav-kast -a -o črnec -nca m, čfnček -čka m, črnski -a -o, ôfnka -e ž zamorka ali črna žival samica, čfnkast -a -o, ôi'nklja -e ž črna kobila, krava, ôi'nkljast -a -o nekoliko črn; črnko -a m vranec érnéti -im, črnšl crnéla -o, črne-njfe -a 8, (po)crnéli zidovi, ~e
eniica
barve; črniti -im, (o)č(rnjen -a -o, čfnklja -e i črna kobila, Črnivec -vca m denunciani, črnilo -a s, črnilec -Ica [41-] m bot., črnflen -Ina -o [-il-]'- ~i (= tintni) svinčnik, črnilnik -a [-il-] m
črnica -e i, črničje -a s, črničast
-a -o, črničnica -e i bot. čmika -e i, črnikast -a -o črnina -e i črna barva, blago,
obleka, črno (rdeče) vino črnjav -âva -o, črnjava -e i kar je črno
črno- v sestavi: ôfno-bél [-bêu] -a -o, črnobrad -âda -o, črno-bradec -dca m, črnoglav -âva -o, črnoglavec -vca m, črnoglavka -e i, črnoglčd -éda -o, črno-glédec -dca m, črnokljiin -una -o, črnokožen -žna -o, črnokril [-kril] -ila -o, črnokrilec -Ica T-il-] tn, črnolas -âsa -o, črno-lâsec -sca tn, crnolâska -e ž, črnook -oka -o, čfno-rumen -êna -o, črnošolec -Ica [-61-] tn, čmovojnik -a tn, ~v6jniški -a -o; èrnoborzijânec gl. borza čmoba -e i črnina, črnogelj -glja tn črn človek, črnota -e ž črnina črnuh -a m, črnuha -e ž bot. črpati -am, èrpâje, črpajoč -a -e, črpanje -a s, črpalo -a s, crpâl-ka -e [-dl-] i, črpališče -a s kjer se voda črpa črta -e i, črtast -a -o, črtica -e ž, * čftež -a tn = načrt, čftnik -a m svinčnik; črtati -am, črtan -a -o, črtanje -a s, ôi'tanec -nca tn črtani ^odloiek za pisanje; črtka -e i, črtkati -am, ôrtkanje -a s, čfikast -a -o; črtalo -a s = črtilo -a s = ravnilo, črtalo -a s pri plugu, crtâlen -Ina -o [-dl-]: ~o orodje, črtalnik -a [-tdl-] tn črtiti -im in črtiti -im, crtèc -éča -e, čhil -a -o in -ila -o, oftenje in èrtênje -a s, črtilec -Ica [-il-]
tn moški, ki črti; črtilka -e [-il-] z ženska, ki črti; črt -a m, mn. črti -ov mit. Črtomir -a tn I. i., Črtomirov -a -o: ~ meč, čitomirski -a -o: ~o dejanje črv [iru] črva m, mn. črvi -ov -om -e itd. in črvjč in -i črvov črvom cTvè o črvéh s črvmi; čfvec črvca [čf^ca] m, črvič -iča tn, črviček -čka tn; črvičiti -im: črviči me po trebuhu, črvičenje -a s; črvavéti -im črviv postajati, 3. os. mn. črvavijo in crvavé, črvavčl -éla -o, črvavčnje -a s; črviv -iva -o: ~ les, črvivec -vca tn črviv sad, črvivek -vka m, črvivost -i ž; črviviti -im se: sadje se črvivi; črvina -e ž črvo- v sestavi: črvojčd -jéda -o: ~a miza, črvojčden -dna -o = črviv: ~i tramovi, èrvojédina -e ž, črvojčdinast -a -o: ~ sad *čtivo -a s = berilo čud -a tn začudenje, čudapoln -a -o [-6u-] čudovit, prečuden, čudak -a m, čudakinja -e ž, čii-daštvo -a s, čiiden -dna -o: ~o lép, ~o résen, ~o opojen, ~o samoten, ~o miren; čiidež-atn, čudežen -žna -o: ~a zgodba, čudežnik -a tn, čudežnost -i ž, čiido -a {redko: čudésa) s: za čiido tiho, čez čiido lepo, prislovno: čudo (in: čiida) ljudi je bilo, čiido lépa noč, čiida vêlik človek; ni čiido, da je zbolel (+ni čuda), čudovit -a -o, čudo-vitost -i ž čud -i ž naravna lastnost, nardv čuditi in čuditi -im se komu, čemu ali nad čim, čudčč -éca. -e se, èudé se, čudil -a -o in -ila -o se, (za)čuden -a -o, èudênje in čudenje -a s čudo- v sestavi: čudodčlec -Ica tn, čudodélka -e ž, cudodélen -Ina -o, čudodčlnost -i ž, èudodélnik
da
-a m, čudodelnica -e ž, čudo-delstvo -a s [povsod: -61-] j čuk -a m zool., čukec -kca m,
čiikati -am: čiik čiika čumeti -im gl. čemeti čumnata -e ž, čiimnaten -tna -o:
~a vrata čurimuri - ja tn, čurimurček -čka m čustvo -a «, čustven -a -o [-stvan-], čustvenost -i [-van-] ž, čustvovati -lijem, čustvuj -te! čustvujoč -a -e, čustvovM -ala -o, čustvovanje -a s čut -a m, čiiten -tna -o: ~a predstava, čiitnica -e i živec, čutnost -i ž; čiitilo -a s organ za iut, čutilen -Ina -o [-il-]; čutiti čutim, čuteč -eča -e, čuti -Ite! čutil -ila -o, (ob) čuten -a -o, čutenje -a s; čutljiv -iva -o: ~ človek, čutljivost -i ž čutara -e ž, čiitarica -e ž čuti čiijem, čuječ -eča -e, čiil [iu^ = čil] čiila -o, čuječnost -i i, čiiti nad kom, čim; čuti na kaj paziti
čuvati -am kaj, nad čim; čuvati se koga, česa (+ pred kom), čuvajoč -a -e, čuval -a -o, (o) čuvan -a -o, čuvanje -a s, čiiva-nec -nca m; čuvaj -a m, čuvaj-ka -e ž, čuvajski -a -o, čuvajnica -e ž; čuvar -ja m, čuva-rica -e ž, čuvarski -a -o: ~o plačilo, čuvalnica -e [-dl-] i čvekati -am, čvekaj -ajte! čve-kaje, čvekajoč-a-e, čvekal-ala -o, čvekanje -a s; čvekač -a m = čvekalo -a s, čvekav -ava -o, čvekavost -i ž čvrleti -im, čvrleč -eča -e, čvrlel -ela -o, čvrlenje -a s: ptice so veselo čvrlele čvrst čvrsta -o in -6, mn. čvrsti in čvrsti, dol. čvrsti -ega, čvrstejši -a -e, prisl. čvrsto; čvrstak -a m krepak mož, čvrstost -i ž = čvr-stoča -e ž = čvrstota -e ž; čvr-stiti -im, čvrsteč -eča -e, čvrsti -ite! čvrstll -a -o, (pri)čvrščen -ena -o, čvrstenje -a s čvrž čvfža m grča v lesu, v deski
D
d [da ali d6] m neskl. 1. ime glasu in črke: mali d, veliki D, od d naprej, začni z d [di]-, 2. glas.: D-dur, d-mol, struna d, zapoj d; 3. rimska štev. D = 500 da pritrdilni prisl.: da, tako je bilo rečeno; tako, da, je bilo rečeno; tako je bilo rečeno, da da vez. nasl.; 1. podredni vez.: glavno je, da si zdrav; vem, da ne more; misel, da bo rešen; zdrži, da pride pomoč; s tem. da laže, nič ne doseže; gre, ne da bi pozdravil; govori, ko (kot, kakor) da bi rožice sadil; mraz, da škriplje; da imam (bi imel), bi dal; zidaj, samo da moreš; vesel sem, da si prišel; zato smo, da delamo; — 2. v okr.
vpraš. stavku: kaj da ne poje več? (= kaj je to, da ...); čudim se, kako da ga ni (= kako je to, da ...); sama ni vedela, kaj da je bolje, da gre ali ne; vprašuje, kdo da bi bil za tako delo (kaj je tdko, da ..., kdo je tdk, da ...). Kadar da pomensko ni utemeljen s takim okrajšanim stavkom, ga ne smemo rabiti: ko sem videl, kdo je tam (+ kdo da je tam); ne ve, kje tiči (+ kje da tiči). Pomenski razloček je včasih zelo očiten: povedal je, kako je zažgal (način); povedal je, kako da je zažgal (vzrok in nagibi). — 3. v vel. in žel. stavku pred naj lahko izpuičamo d a: pravi, (da)
dac
naj pridem; želi, (da) naj se uči; pai pa ga stavimo včasih pred vel.: rečem ti, da moIci! ne slišiš, da pojdi? — i. stavimo ga tudi pred I i v odv. vpr.: ne vem, da li misli resno; pogledal je, da li je prišel dac daca m, dačen -čna -o, dača -e i; dacar -ja m, dacarski -a -o, dacarija -e ž, dacarijski -a -o Dachau [ddhau] -a m kr. i. nem. mesta: iz Dachaua, v Dachauu, za Dachauom; dachauski -a -o: ~o taborišče; dahavec -vca m jetnik v dachauskem taborišču dada m neskl. literarna in umetnostna smer; dadaizem -zma m, Hadaist -a m, dadaistka -e ž, dadaističen -čna -o Dagestan -a m rep. ZSSR ob Kaspijskem morju; Dagestanec -nca m, Dagestanka -e ž, dagestanski -a -o dahniti in dahniti dahnem, dahnr -ite! in dahni -te! dahnil -ila -o in dahnil -a -o, dahnjen -a -o; dahlina -e ž: ^ na steklu fne-poud. povsod dah- ali dah-] dajati dajem -eš in dajem -eš -e -eva -eta -emo -cte -ejo in dajo; dajajdč -a -e in dajoč -a -e, dajaj -ajte! in dajaj -te! dajal -a -o, dajanje -a s; dajatev -tve ž, dajatven -a -o [-tvan-]; dajalen -Ina -o [-In-] dajalnik -a [-In-] m dativ; dajalec -Ica [-UC-] m, dajalka -e [-Uk-] ž, dajalski -a -o [-usk-] Dajnko -ka m os. i.. Dajnkov -a -o: ~ črkopis, ~a slovnica ("•'Dajn-kota, Dajnkotov); dajnkovec -vca m, dajnčica -e ž, dajnčičar -ja m pripadnik ddjnčice, dajn-čičarski -a -o Dakar -ja m kr. i. franc. luke in utrdbe v Maroku, dakarski -a -o Dakija -e ž rimska provinca ob Črnem morju: dakijski -a -o; Dakoromun -a m Romun, dako-
romunski -a -o, dakoromun-ščina -e ž daktil [-il] -a n» (— ^ vj), daktil-ski -a -o [-ils-]: ~i verz, ~a stopica
daktilograf -a m strojepisec, dak-tilografka -e ž, daktilografski -a -o, daktdlografirati -am pisati na stroj (s strojem), dak-tilografiran -a -o, daktilogra-fija -e ž daktiloskop -a daktiloskopija -e ž, daktilosk6p>6ki -a -o, dak-tiloskopiratii -am koga napraviti prstne odtise daleč prisl.: ~ biti, iti, vreči, imeti (v šolo, domov); 100m kako ~? puška ~ nese, ~ od, ~ do, ~ tam, narazen, gori, po svetu, nazaj; od daleč: ~ videti, spoznati, slišati, pozdraviti; na daleč: ~ videti, slišati; nedaleč odtod; še daleč ne = še od daleč ne = še zdaleč ne = še malo ne; daleč najboljši, največji, najlepši itd. s pres.; gl. tudi dalje, dalj; — daleč smemo v dobesednem in prenesenem pomenu rabiti tedaj, kadar imamo v mislih razdaljo, ne pa kakršno koli stopnjo mere; zato lahko rečemo: daleč je zašel, padel ipd., ne pa: daleč je propadel = hudd, zelo...; veliko, mnogo (+daleč) nad 40 let +daleko prisl. slovenimo: t. gl. daljno- v sestavi; 2. v zvezi s prim. mndgo, veliko; ~ boljši, rabnejši, pridnejši, lepši, večji: 3. v zvezi s pres. ddleč: ~ najboljši, najslabši, največji itd. dalija -e ž bot. georgina Dalila -e i os. i. filistejske lepotice, znane po Sdmsonovi ljubezni; Dalilin -a -o dalj prisl. ^im. od daleč in dol-
po, gl. dalje dalja -e i: na tako daljo iti, se vidi na vso daljo; daljava -e ž,
Danajec
daljina -e ž; daljica -e i vrsta črte geom., daljiški -a -o dalje prisl. 1. prim. od daleč in dolgo; v krajevnem pomenu tudi dalj: dalje ali dalj ga vržem ko ti; daleč imaš, a jaz imam še dalje ali dalj; v časovnem pomenu tudi dlje: čim dalje (dalj, dlje) delaš, tem bolje; čim dalje (dalj, dlje) časa; 2. naprej: in tako dalje = itd.; pojdem dalje, ne zna dalje; v tem pomenu ga ne moreta nadomeščati dalj in dlje; do tod je hodil sam, dalje pa skupaj; doslej sem delal jaz, dalje boš delal ti
daljen -Ijna -o kar je daleč: daljne planine, daljni kraji, daljni časi, daljni spomini, daljno sorodstvo, daljni vzrok, daljna misel, daljna pot, iz daljnega se spominjati daljnji -a -e kar sledi naprej, dalje, zato tudi nadaljnji: daljnja preiskava je dognala, (na)dalj-nji dogodki, (najdaljnji spored; nadaljnji svatje so bili daljni nevestini sorodniki in najbližji ženindvi sosedje daljno- v sestavi (+ daleko): daljnogled -eda m, daljnogleden -dna -o; daljnosežen -žna -o, daljnosežnost -i i; daljnostre-len -Ina -o [-In-]: ^ o orožje; daljnoviden -dna -o, daljnovidnost -i ž; daljnovod -oda m daljši -a -e prim. od dolg: je daljši ko ti, najdaljši dan; daljšati -am, daljšanje -a s, daljšava -e i
Dalmacija -e i kr. i.: iz ~e, v ~o, v ~i; Dalmatinec -nca m, Dal-matinka -e ž, dalmatinski -a -o; dalmatinec -nca m vino iz Dalmacije [povsod: -Im-] dalmatika -e [-Im-] i liturgična obleka
Dalmatin -a [-Im-] m os. i., Dalmatinov -a -o: ~a Biblija, ~ prevod biblije; dalmatinovec -vca m
Dalton -tona [ddlton -tona] m os. i. angl. kemika in fizika-, Dalto-nov -a -o; daltonizem -zma m slepota za barve dama -e ž gospa, igra; damski -a
-o: ^i gambi-t, salon Damascen -a m os. i., Damasce-
nov -a -o Damask -a m kr. i. mesta v Siriji, iz ~a, v ~u; Damaščan -ana m, Damaščanka -e i, dama-ščanski -a -o; damaščanka -e ž vrsta mečev; damascen -a m vrsta trte, damast -a m vrsta blaga, damastov -a -o = iz da-mdsta
Damijan -a m os. i., Damijanov -a -o; Domen Domna m, Dom-nov -a -o Damoklej -a m os. i., dvorjan si-cilskega tirana Dionizija; Damoklej ev -a -o: ~ meč dan m 2. in 3. dne 4. dan 5. pri dne 6. z dnem in: dneva dnevu dan pri dnevu z dnevom, "dv. dneva dni dnevoma dni in dneva v dnevih in v dneh z dnevoma in z dnema, mn. dnevi dnf dnem in dnevom dni in dneve v dneh in v dn'evih z dnemi in z dnevi; podnevi, za dne, tjavendan, tjavdan = navdan navdilj; dan na dan, dan za dnem, iz dneva v dan, tega dne, dne 25. dec.; prej ta dan, danes ta dan, svoj živi dan = vse življenje, njega dni = nekoč. na stare dni = na starost, ondan = nedavno dan -i ž = danje -a s davek; danj-ko -ka m = danjščak -a m desetine prost kmet, danjski -a -o Danajec -jca m pesniško ime za starega Grka, danajski -a -o; Danafa -e ž mit. os. i.; Dana j
dandy
-a m mit. os. i. kralja, danaide -id ž mn. hčere Dandja; deinaid-ski -a -o: ~o delo prazno delo, ~i sod nikoli poln dandy -yja [dindi -ija] m go~ spdiček, mlad gizdalin, ki odloča o modi v kaki dobi; dandyjevski -a -o [dendi-], dandizem -zma [dendi-] m danes/"-nasj prisl, današnji -a-e; dandanes prisl., dandanašnji -a -e; danes teden, danes leto; danes ponoči = nocdj, danes zjutraj =f= ddvi, danes zvečer = drM
danica -e ž zvezda, astr. Danica -e ž = Venera; Danica. Ilirska -e -e ž naslov Gajevega lista, daničar -ja m somišljenik Dd-nice Ilirske, daničarski -a -o; Zgodnja Danica -e -e ž naslov Jeranovega lista, Daničin -a -o: ~ urednik, ~a poezija; daničar -ja m somišljenik Zgodnje Danice, daničarski -a -o: ~i nazori; Dana -e ž os. i.. Dänin -a -o; Danica -e ž os. i., Daničin -a -o
Danijel -a m os. i., Danijelov -a -o; Danilo -a m. Danilov -a -o; Štanjel m kr. i., iz Štanjela, v Štanjelu, štanjelski -a -o, Sta-njelci -cev m, Štanjelke -elk ž [povsod: -el-] daniti dani se, danilo se je =
svitati se dänka -e ž črevo in klobasa, ddn-
kin -a -o: ~a razširina Danska -e ž: v Danski, iz Danske; Dansko -ega s: z Danskega, na Danskem; danski -a -o. Danec -nca m, Danka -e i, danščina -e ž Dante -teja m os. i. ital. pesnika, Dantejev -a -o, dantejevski -a -o; dantologija -e i, dantolog -a m, dantološki -a -o dar m daru daru dar pri daru z darom, darova -ov -ovoma, da-
rovi -ÔV -6vom; toi. mn. tudi dari: dari opravit' bog'nji {Prešeren); imeti dar bes&de, v dar dati; dârek -rka m; daroma prisl. kot dar d^avno gl. dasiravno Dardanéle -nél i mn., dardanél-ski -a -o [-éls-]: ~i promet, ~a uprava; Dardanélska ožina -e -e ž kr. i. darilo -a s, darilen -Ina -o [-lin-] : ~i predmet, ~a cena; darilce -a [-ilc-] s; daril ec -Ica [-lac -uc-] m = daritelj -a m, daril-ka -e f-iu-] i = dariteljica -e ž; darilnik -a [41-] m oltar, da-rlšče -a s kraj daritve; dariti -im koga, daritev -tve i, dari-tven -a -o [-tvan-], darljiv -iva -o, darljivost -i ž, darežljiv -iva -o, darežljivost -i ž darovati -lijem, darujoč -a -e, da-rovàl -âla -o, darovân -a -o, da-rovânje -a s; darovâlec -âlca [-VC-] m = darovnik -a m, da-rovâlka -e [-y-k-] i = darov-nica -e l; darovâlnik -a [-In-] m, darovâlnica -e [-In-] z, da-rovališče -a s; darovnica -e ž darilna listina; *darovit -a -o nadarjen, bister, *darovitost -i I nadarjenost, bistrost Darwin [ddrwin] -a m os. i., Dâr-winoy -a -o: ~ nauk, dârwin-ski -a -o, darvinizem -zma m, daryinist -a m, darvinističen -čna -o
dasiravno = dasitudi, darâvno,
dasipràv dopustni vez. dâtelj dâteljna [-talj-] m, dâtelj-
nov -a -o: ~a palma dâti, dâm daš dâ, dâva dâsta, dâ-mo dâste dâjo in dajô in dadô; dâl -a -o, dân -a -o; 3. os. edn. nav. z ostr. dâ; dàj dâjte! dâno -ega s: iz dânega sklepati na neznâno; dati koga učit, delat; dati kaj delat, šivat; dam hišo postaviti (ukaiem), dam prine-
debel
sti vina, je dal sklicati vse moške, dal mi je razumeti, daj vedeti; mrtvih ni dal pokopati, ni ga dal poklicati, hčeri hi dala spati materina ljubezen, , lici svoje dete in ne daj mu ■ praznovati [Dalmatin), ne dajo mu ziniti; nedoločniški osebek je izražen kot dajalniški pred- i met h glag. dati: odposlancem ; (ne) da oditi = (ne) da, da bi odposlanci odšli; varovati se moramo dvoumnosti: dal je va- i ščanom razglasiti = a) ukazal i je vašianom, naj razglase in b) ukazal je, naj vaUanom raz- , glase-, glagol pustiti smemo v : takih zvezah rabiti le tedaj, ka- \ dar hočemo posebej poudariti i samo dopustitev, ne pa povzroči- ' tve (po nem. lassen): sam sicer ni dal gasiti, pa je vsaj pustil (gasiti); napačno: +te pusti po- ■ zdraviti = te je dal pozdra- ; viti, je dal napraviti; prav: ■ pusti peti moj'ga slavca, ker izraža samo dopustitev; v zvezi z nedoločnikom pogosto trpna oblika s se; tebi se ne dam tepsti, zakaj se ne daš ostriči? — se da in se ne da prisl. pomen (je trwgoče in ni mogoče): se ne da nič napraviti, se da govoriti, se ne da povedati tpd.; kar se da prisl. poudarka: kar se da lepo - kar najlepše, čim lepše, kar se da velik kos, hitim kar se da; daj, dajta, dajte! pogosto kot pozivalnica in se loči z vejico od glagola: daj, povej že! dajte, nikar ne nagajajte! dajta, dajta, kdo vaju bo poslušal! +dati odpor upreti se, po robu se postaviti, ustaviti se komu dativ -a [-iu -iva] m dajalnik,
dativen -vna -o datum -a m: današnji z včerajšnjim datumom = ... dnem:
data dat s mn. podatki: naša ~ niso zanesljiva; datirati -am zapisati dan, mesec in leto, datiran -a -o: pismo je ~o z ...; datiranje -a s Daudet -a [dodč -ija -čta] m os. i. franc. pisatelja, Daudetov -a -o J^dodšjeu -eva, doditou -ova] davek -vka m, davčen -čna -o; davkar -ja m, davkarica -e ž, davkarski -a -o, davkarija -e i, davščina -e ž; davkoplačevalec 'Ica [-UC-] m, davkoplačevalka -e [-uk-] ž daven -vna -o: davni časi, davna leta; davnina -e ž, davnost -i i; davno prisl.: to je bilo že davno, davno je tega; zdavnaj, oddavnaj davi prisl. danes zjutraj, davišnji
-a -e: ~e mleko David -a m os. i., izraelskega kralja, Davidov -a -o: ~i psalmi daviti -im; kašelj me davi; ~ se: pes se davi s kostjo; davljenje -a s, davitev -tve ž; davica -e ž, davičen -čna -o de- lat. (od- raz-) v sestavi z glagoli in njih izpeljankami: de-fašistizirati, deindustrializirati, demilitarizirati, denacificirati, delimitacija -e ž razmejitev; deducirati, dedukcija -e ž izpeljava
debata -e ž pretres, obravnava, razprava; debaten -tna -o: ~i večer, ~a snov, ~o pismo stenogr.: debatirati -am razpravljati, pretresati, obravnavati; debater -ja m, debaterka -e ž, začeti debato, sprožiti debato, poseči v debato = razgovor, pretres; dati, staviti kaj v debato (+ na debato) = sprožiti razgovor, razpravo o čem, obravnavo, pretres česa debel -ela -o: na debelo prodajati; dol. oblika debeli -a -o: ~i četrtek; debelec -Ica [-u^-]
debeléti
m, debélka -e [-uk-] i, debe-Ijâk -a m, debeluh -a m, debe-luška -e i, debelûhar -ja m, debelûharica -e i, debelušen -šna -o, debelušnost -i ž; debe-lušast -a -o, debelun -a m, de-belunec -nca m; debelina -e i debelost -i ž; debelača -e ž koruza; razliina imena za debelo sadje: debelica -e ž, debelinka -e ž
debeléti -im rediti se, debelèl -éla -o, odebelélost -i ž, debelênje -a s
debeliti -im: ~ živino, ~ števila mat., ~ se; debeli -ite! debelcč -eča -e, odebeljèu -êna -o, de-beljênje -a s debelo- v sestavi: debeloglàv -ava -o, ~glavec -vca m, ~glavka -e ž, ~glavski -a -o, ~glavost -i i; debeloglèd -éda -o, ~glé-dost -i ž; debelokliùn -ûna -o, ~kljûnast -a -o, ~kljùnec -nca m, ~kljiinski -a -o; debelo-kôsten -stna -o, ~k6stnost -i ž; debelokožen -žna -o, ~k0žnost -i ž, ~k6žec -žca m; debelo-ličen -čna -o, ~ličnost -i ž. ~ličnik -a m, ~ ličnica -e i, ~ličnež -a m; debeloUsten -stna -o, ~listnica -e ž; debelonôg -6ga -o, ~n6žec -žca m; debe-lonos -nosa -o, ~ noseč -sca m ~noska -e f; debelook -6ka -o; debeloiih -ùha -o, ~ušnost -i ž; debelovraten -tna -o, ~vratnik -a m, ~vratnež -a m; debelo-žilnat -a -o [Mn-] debèr -bri [dabar dabri] i soteska,
nad debrjo débet -a m dolg v knnnovodsivu; dčbeten -tna -o: ~a vknjižba =-: debitiranje -a s (na levi strani konta); débitor -ja m dolžnik dêblo -a s, mn. dêbla debel [-bal]; dêbelce -a [-bal-] s dêbeln -a -o [-bal-]; dèblàt -âta -o, dê-blast -a -o, deblovina -e ž
deblokirati -am odgraditi, odpreti;
deblokiranje -a s debat -a [de bi -ija] m prvi nastop, debitirati -am prvii nastopiti, začeti, débitant -a m, debitântka -e ž
déca -e ž, déčji -a -e: ~i dom;
déčica -e ž december -bra m grûden, decêm-brski -a -o; dekabrist -a m zarotnik, upornik (pri decembrski vstaji 1. 1825 v Rusiji) decemvir -a m rimski oblastnik; decemvirat -a m desetôrica vladajočih decénij -a m desetletje decénten -tna -o spodoben, dostojen; decéntnost -i ž, decénca -e ž spodobnost, dostojnost decentralizirati -am, decentralizacija -e ž, decentralizacijski -a -o, decentralist -a m, decentra-lističen -čna -o deci- v sestavi: deciliter -tra m = dl; dcci m neskl.: pri enem deci, z enim deci, dva dèci, tri deci, pri petih deci; deciméter -tra m = dm, decimétrski -a -o; decigram -a m = dg, deci'grâm-ski -a -o decidirati -am odločiti, odločati; decidiran -a -o odločen -čna: ~ odgovor
décima -e ž vrsta kitic, décimski -a -o: ~e rime, ~a mera; déci-men -mna -o glas.: ~a pasaža na violi
decimélën -Ina -o [-In-] desetin-ski: ~i sistem; decimalka -e [-Ik-] ž; decimirati -am zdesetkati, decimiranje -a s deciziven -vna -o odločilen, odločujoč; decizivnost -i ž decrescendo [ dekreiéndo] prisl.
glas.: iz decrescendo v crescendo décek dečka m, déski -a -o: ~i zbor, dečak -a m, dečaški -a -o; déčec -čca m, dečarec -rca m, dečarski -a -o, dečarija -e ž;
dejâti
déèko -ka m (+déëkola); décla -e i, déclica -e ž, décelski -a -o [-éal-J, décelstvo -a 8 [-čals-] dèd fdèd] déda m; mn. dédje in dédi, dédov; dédec -dca m, dé-dek -dka m, dédcek -čka m, dé-dej -a m; dédov -a -o, dédji -a -e, prisl. po dédje, po dédovo: ~ hodi
dedicirati -am posvetiti, dediké-cija -e ž posvetitev, dedikacfjski -a -o: ~i izvod (knjige) posve-tilni, podarilni izvod dédovatl -ujem, (po)dédovan -a -o, dédovanje -a s; déden -dna -b; dédié -a m, dédicna -e i, dédi-ški -a -o; dédina -e ž, dédiSéina -e i, dédinski -a -o, dédiSéinski -a -o; dédinja -e i dédilna deducîrati -am izvajati, izvesti, sklepati iz splošnega na posamezno; dedukcija -e ž, deduktiven -vna -O: ~a metoda defékt -a m hiba, napaka; defék-
ten -tna -o, dçféktnost -i i defenziva -e ž obramba, defenzi ven -vna -o: ~i boji, defenziv-nost -i ž
defetizem -zma m malodušnost, defetist -a m malodušnei, obupa-nec; defetističen -čna -o malo-dušen, obupan, razkrojevalen déficit -a m primanjkljaj, deficiten -tna -o défilé -éja m slavnostni sprevod pred kom, mirnohöd; defilirati -am, defiliranje ^a s definirati -am opredeliti, definicija -e i opredelitev; definitiven -vna -o ustaljen, stalen, končen; definitivnost -i i; definitor -ja m redovna sluiba, definitorski -a -o: ~e dolžnosti deflacija -e i upad, zmanjšanje denarnega obtoka, deflacijski -a -o deformirati -am preoblikovati, popačiti, skaziti obliko; deformacija -e ž, deformativen -vna -o
defravdirati -am ponevMti, de-fravdant -a m kdor poneveri, defravdantski -a -o ponev4rski, defravdacija -e ž poneverba degati -am, degaj -ajte! degal -ala -o, deganje -a s; degniti -nem, degnjen -a -o degenerirati -am izroditi se, de-generacija -e i izroditev, izrod, izrajanje; degeneracijski -a -o izroden: -^i znaki; degenerira-nje -a s izrajanje; degeneriran -a -o izrojšn, degeneriranec -nca m izrodek, izrojenec; dege-neriranka -e ž izrojenka, dege-neriranost -i ž izrojenost, popa-čenost
degradirati -am koga vzeti komu sluibeno stopnjo, ponižati ga v službi; degradacija -e ž poni-
*degustirati -am v slabo voljo spraviti, vznejevoljiti; pokvariti užitek
Dehmel Dehmla [demal -mla] m os. i. nem. pesnika, Dehmlov -a -o: ~ vpliv, dehmelski -a -o dehteti -im [dah-], dehteč -eča -e, dehti -ite! dehtel -ela -o, deh-tčnje -a s, dehtiv -iva -o, deh-tivost -i ž [povsod: dah-] deizem -zma [dei-] m fil. nazor,
detst -a m, deističen -čna -o dejalen -Ina -o [-un-] in dejaven -vna -o, dejalnost -i [-un-] in dejavnost -i ž, dejalnosten -tna -o [-un-] in dejavnosten -tna -o dejanje -a s: v besedi in dejanju; dejanski -a -o, dejanstvo -a s; dejanstven -a -o [-tvan-], de-janstvenost -i [-stvan-] ž, dejanskost -i ž dejati l.dejem-eš dojejo in dejo, dej dejte! dejoč -a -e, dejal -a -o, dejan-a-o delati, praviti; — 2. dem deš dč, dej dejte! z nedol.: dej ga vzdigniti ali kot prisl. pozivalnica: dej, primi ga! del dela -o: nič mu ne de, nič
dejstvo
mu ni délo; — 3. dénem -eš dénejo, déni -ite! dèl déla -o: kam bi dèl, (za)dét -a -o déjstvo -a s dejanje, faktum; déj-stven -a -o [-tvan-]; *udéjstviti -im izvesti, uresničiti, ostvariii, uveljaviti; *udejstvovfiti -ùjem izvajati, ostvarjati, uveljavljati;
se delovati, uveljavljati se; +dejstvovati-lijem delovali: naslikani prizor dejstvuje neposredno na nas (Aikerc) dekabrist -a m gl. december dekada -e ž desetka, dekadičen -čna -o desetinski: ~i način štetja, ~i sistem dekadénca -e ž umetnostna smer, dekadénëen -čna -o, dekadènt -énta m, dekadéntski -a -o, de-kadéntstvo -a s dekagrâm -a m, okr. dkg = 10 g, tudi déka -e i: tri déke moke; dekagrâmski -a -o dekalôg -a m deset zapovedi dekan -a m, dekanov -a -o, de-kânski -a -o: ~a čast; dekanat -a m urad, dekanâtski -a -o; dekanîja -e ž področje dekana, dekanijski -a -o: ~i urad, ~a pisarna, ~e mejé dékla -e ž, deklin -a -o: ~a plača, ~o delo: dékelski-a-o [-kals-]: ~e plače; deklariti -im, deklo-vati -lijem, deklovanje -a s deklamirati -am, deklamacija -e ž, deklamiranje -a s, deklama-cijski -a -o: ~i večer; deklamator -ja m, deklamatorica -e ž, deklamatorski -a -o: ~evaje, deklamatoričen -čna -o; dekla-movanka -e ž pesem, ki jo kdo deklamira deklarirati-am razglasiti, izjaviti; deklaracija -e ž razglas izjava; deklaracijski -a -o, deklarator -ja m, deklaratorski -a -o, deklarativen -vna -o: stori tu pa tam kaj ~ega
deklasirati -am za razred niže postaviti, ponižati, deklasiranec -nca m zavrženee, ponižani, de-klasiranka -e ž dekle -eta s in ž, dekletce -a s,
mn. dekletca -tec [-tac] deklica -e ž, dekličin -a -o, deklič-ji -a -e, dekličica -e ž, dekliški -a -o; deklič -iča m, dekličev -a -o, deklištvo -a s, dekličiti -im, dekličevati -lijem; dekli-čar -ja m, dekličnik -a m deklina -e ž, deklinica -e ž, de-klinji -a -e, deklinski -a -o, . deklinstvo -a s deklinirati -am slovn. sklanjati, astr. in fiz. odkloniti se, odklanjati se; deklinacija -e ž slovn. sklanjatev, sklanja, astr. in fiz. odkldn, odklanjanje; deklinacij-ski -a -o slovn. sklanjatven, astr. in fiz, odklčnski: ~i kot; dekli-niranje -a s slovn. sklanjanje, sklanja, astr. in fiz. odkldn dekolte -eja m, dekoltirati -am razgaliti vrat in prsi, globoko izrezali obleko na vratu; dekol-tiranost -i ž [povsod: -It-] dekoncentrirati -am razredčiti, zrušiti koncentracijo; dekoncentra-cija -e ž, dekoncentracijski -a -o dekorirati -am krasiti, okrasiti; dekoracija-e ž (delo in izdelek) krašenje, okras, okrasitev; dekorativen -vna -o okrasen -sna, dekoracijski -a -o: ~o risanje, slikanje; dekorater -ja m, de-koraterka -e ž, dekoraterski -a -o dekret -a m odlok, dekretirati -am dati in dajati odlok, poslati, pošiljati; dekretiranje -a s del -a [diu- in del] m, delček -čka [-U-] m, delec -Ica [-lc-1 m, delen -Ina -o [-In-]; deloma prisl. = delno prisl.: ~ sposoben; deloma — deloma = nekaj — nekaj, nekoliko — nekoliko; vejico stavimo kakor med istovrstne stavčne člene brez vezni-
delo
ka: deloma bukov, deloma hrastov les; deloma tu, deloma drugod; deloma seka, deloma žaga ipd.; véêidel [-del] prisl. povečini, večinoma Delacroix -oixa [dalakrwâ -dja] m os. i. franc, slikarja, Dela-croixov -a -o [dalakrwdjeu -eva -o]: ~e barve Delaroche -cha [dalarài-a] m os. i. franc, slikarja, Delarochov -a -o [dalarôèojf. -ova -o] délaii -am, délan -a -o: na rôko délan je -a s; delati na kaj: dela na to, da bi prišel do oblasti (+na tem); dela pri slovarju (+na slovarju); delati na roko, na stroj (= kako?); dé-lati z roko, z glavo, z nogo, s strojem (= s čim?y, noč se déla, dan se déla, krasta se déla, k dežju se déla; déla se bolan, lep, priden ali déla se bolnega, lepega, pridnega délavée -vca m, délavčev -a -o; délavka -e i, délavkin -a -o; délavski -a -o, délavstvo -a s déla ven -vna -o: ~ človek (ki rad dela, priden), ~idan; délavnost -i i, délavnica in delavnica -e ž, délavnik -a m, délavniSki -a -o Delavigne -gna [dalavinj -a] m os. i. franc. pesnika in dramatika, Delavignov -a -o [dalavinjey. -eva -o]
delegirati -am koga pooblastiti, poslati koga kot zastopnika-, delegat -a m zastopnik, odposlanec; delegatka -e i zastopnica, odposlanka-, delegacija -e ž zastopstvo, odposlanstvo; delegacijski -a -o, delegatski -a -o délez -a m, dčležek -žka m, dé-ležen -žna -o: ~a vrednost = vrednost deleža; delčžen-žna-o: ~ biti česa; delčžnost -i ž, de-Ičžnik -a tn, delčžnica -e ž, de-Ičžniški -a -o; deléžiti -im (se), delézenje -a s
Délfi -ov m mn. kr. i. mesta v Grčiji, délfski -a -o: ~o pre-ročišče [-If-] delfin -a m, delfinski -a -o, delfinov -a -o: ~o meso [-if-l Délhi -ija m kr. i. v Indiji, v Dél-
hiju, délhijski -a -o [-Ih-] delikaten -tna -o občutljiv, nežen, rahločuten, rahel, kočljiv: ~a afera kočljiva zadeva, ~a stvarca nežna; delikatnost -i ž delikatésa -e ž sladkarija, posla-stek, poslastica, okusna jed: trgovina z ~ami; delikatésen -sna -o delikt -a tn pregrešek, hudodelstvo, kaznivo dejanje; delinkvènt -ênta tn kdor stori delikt, delinkvênt-ski -a -o delirij -a tn, delirijski -a -o, délirant -a m, deliranten -tna -o, delirirati -am; delirium trémens tn, delirium tremensa, v delirium trémensu deliti -im, deleč -éla. -e, dêli -ite! delil -a -o, deljèn -êna -o, de-Ijênje -a «; 10 deljeno z 2 je 5; delilen -Ina -o [-In- in -^n-], delilnost -i ž [-In- in -]i.n-]; deljênec -nca tn; delivec -vca m, delivka -e ž, delivski -a -o, delitelj -a tn, deliteljica -e ž, deliteljski -a -o; delitev -tve ž, delitven -tvena -o [-tvan-], deljiv -iva -o, deljivost-i ž; deliti s kom kruh, delo, zaslužek; +deliti s kom mnenje, usodo, srečo v pomenu biti s kom istega mnenja, iste usode, sreče Deila Bella Deila Bella in Deila Belle [delabèla -le] m os. i. Hal. in hrv. jezikoslovca, Deila Bel-lov -a -o: ~ slovar déinica -e [-In-] ž, dčlničen -čna -o: ~čni odrezek; délniSki-a-o: ~i kapital, ~a družba; délni-čar -ja tn, délniëarka -e ž, dél-ničarski -a -o [povsod: -In-] délo -a s, mn. déla dél [dél]-, delo za kaj (+na čem): ~ za slovar
delo-
(+na slovarju); ~ za izboljšanje (+na izboljšanju); delce -a [-Ic-] s: prvo njegovo ~ delo- v sestavi-, delodajalec -Ica [-UC-] m, delodajalka -e [-uk-] ž; +delokr6g -a m pristojnost, toriUe, področje; delomrzen -zna -o, delomifznost -i i, delomfznež -a m, delomiTŽnja -e ž; delo-piist -a m, delopûsten -tna -o; delovodja -a in -e m, delovoden -dna -o, delovodkinja -e i, delo-vodski -a -o: ~i tečaj, de!o-vodstvo -a s, delovodstven -a -o [-tvan-]-, *delozm6žen -žna -o dela zmôéen, zmožen za delo, delozmožnost -i ž, *delaželjen -Ijna -o dela željen, delaželjnost -i ž = žšljnost dela delovati -ujem, delujoč -6ča -e, deloval -ala -o, delovanje -a s deloven -vna -o: ~i čas = čas dela, ~a norma, ura, ~o vodstvo = vodstvo dela-, délovnik -a m načrt dela; loči dobro od delaven, delavnik! deložirati -am pognati iz stanovanja, izseliti koga, na cesto postaviti; deložacija -e ž, deložiranec -nca m, deložiranka -e ž délta -e ž 1. ustje reke; 2. kol ime gri. črke m neskl.: véliki délta, v kotu délta, od délta naprej, z délta; déltast -a -o; deltoid -a m geom., deltoiden -dna -o [povsod: -It-] demagogija -e ž zavajanje ljudstva, slepljénje ljudi; demagog -a m, demagoginja -e ž, dema-gogičen -čna -o, demagoški -a -o, demagoštvo -a s démant -a m biser, démanten -tna -o biseren: ~i jubilej; déman-tov -a -o: ~ sijaj; démantovec -vca m; gl. tudi diamant -a m demaatirati-am preklicati, oporeči kaj, zanikati; demânti -ija m preklic, zanikanje
demarkacija -e ž razmejitev, de-
markacijski -a -o: ~a črta d«mirša -e ž korak, ukrep; napraviti demaršo diplom. = napraviti korak, posredovati za določen namen demaskirati -am razkrinka(va)ti, demaskiranje-a s razkrinka(va)-nje, demaskiranec -nca m, de-maskiranka -e ž razkrinkanec, razkrinkanka deméncija -e ž med. slaboumnost Démetra -e ž os. i. gri. boginje rodovitnosti in poljedelstva, Dé-metrin -a -o demilitarizirati -am vzeli vojaiki značaj in moč: ~ Nemčijo; demilitarizacija -e ž déminutiv -a m manjialni izraz, déminutiven -vna -o, déminu-tivnost -i ž, déminutivum -a m, mn. dcminutiva -tiv s demisija -e ž odstop, umik: podati demisijo = odstopiti, umakniti se, odložiti (čast, mesto, odgovor nost ipd.); demisionirati -am odstopiti, umakniti se; demisij-ski -a -o odstopitven demobilizirati -am, demobilizacija -e ž, demobilizacijski -a -o, de-mobiliziranec -nca m demografija -e ž popis ljudi, demografski -a -o demokracija -e ž vlada ljudstva, demokratičen -čna -o, demokratičnost -i ž; demokràt -ata m, demokratka -e ž, demokratski -a -o, demokratstvo -a s Demokrit -a m os. i. gri. misleca,
Demokritov -a -o demolirati -am razbiti, ruiiti, uničevati, do tal podreti, porušiti; demoliranje -a s démon -a m bog v splošnem, duh, zli duh; démonski -a -o in demonski -a -o božanski, skrivnosten, iz neznanih dušnih globin; demonizem -zma m, démonstvo -a s
depresija
demonstrativen -vna -o kazalen: ~i zaimek, ~o dejanje; demon-strativnost -i ž kazalnost, de-monstrativa -iv s mn. slovn. ka-zalne besede demonstrirati -am nazorno pokazati: ~ voljo (z množičnim nastopom), ~ pravilo (s poskusi); demonstriranje -a s dokazovanje, množično nastopanje: demonstracija -e i množični nastop, demonstrant -anta m, de-monstrantka -e ž, demonstrantski -a -o, demonstracijski -a -o: ~i nastop demontirati -am podirati, podreti, razditi, narazen vzeti (stroj); de-montaža -e ž, demontažen -žna -o: ~i načrt demoralizirati -am, demoralizujoč -a -e; demoralizacija -e ž, de-moraliziran -a -o Demosten -a m os. i., Demoste-
nov -a -o, demostenski -a -o denacionalizirati -am raznaroditi, denacionalizacija -e ž raznarodovanje, raznaroditev denar -ja m, denaren -rna -o: ~i pas, denarci -cev tn mn., de-narček -čka m; denarnica -e ž, denarničen -čna -o; denarnost -i ž; denarstvo -a s, denarstven -tvena -o [-tvan-]; denarništvo -a s, denarničar -ja tn denaturalizirati -am vzeti državljanske pravice, denaturalizacija -e ž
denaturirati -am spremeniti naravo, pokvariti, napraviti neužitno; denaturiran -a -o: ~i špirit dendrit -a tn kamen z rastlinsko
podobo, med. razvejan živec dendrologija -e ž nauk o drevju, drevoslovje; dendrolog -a tn, dendrološki -a -o dental -a tn slovn. zobnik (tdn), dentalen -Ina -o zobniški, den-talnost -i ž; + dental -a m (riba) zobatec zool. [povsod: -al-]
dentist -a tn zobar, dentistka -e ž, dentističen -čna -o, denti-stovski -a -o denuncirati -am ovaditi, ovijati, denunciacija -e ž ovadba, de-nunciranje -a s ovajanje, de-nunciant -anta tn ovaduh, de-nunciantka -e ž ovaduika, de-nunciantski -a -o ovaduiki *departma -aja tn oddelek, okraj, dežela; *departmajski -a -o okrajen, deželen *depeša -e ž brzojavka, *depešen -šna-o brzojaven: ~o sporočilo; *depeširati -am brzojaviti, *de-peširanje -a s brzojavljenje "^^deplasiran -a -o ne na pravem mestu, zgrešen, neumesten; +de-plasma -aja tn neumestnost deponenten -tna-o slovn.: ~i glagol, deponentnik -a tn glagol s trpno obliko in tvornim pomenom deponirati -am položiti, shraniti, založiti (za koga); depozit -a m zaloga vrednotnic, listin; depo-ziten -tna -o: ~i urad, ~a listina; deponent -enta tn kdor deponira; depot -ta [depd -6ta] in depo -oja tn poldg, skladišče, zaloga; depoten -tna -o depopulacija -e ž izumiranje, krčenje prebivalstva; depopulacijski -a -o: ~i znaki v Franciji deportirati -am odpeljati, odvažati v pregnanstvo; deportiranje -a s, deportacija -e ž, deportacij-ski -a -o: ~i ukaz; deportira-nec -nca tn izgnanec, deporti-ranka -e ž izgnanka +depravirati -am popačiti, pokvariti, skaziti; + depravacija -e ž pokvarjenost, skaženost (predvsem nravna), izprijenost depresija -e ž 1. med. potrtost, pobitost; 2. zemlj. kraj, ležeč niže od morske gladine; 3. višina pod obzorjem; 4. nizek zračni tlak; 5. gospodarski pritisk navzdol;
deprimîrati
depresijski -a -o, depresiven -vna -o
deprimfrati -am potreti, potlačiti, duievno zbiti, pobiti; deprimiran -a -o, deprimiranec -nca m depuiacija -e ž odposlanstvo, de-putacijski -a -o; députât -a m delež, odposlanec, pooblaičenec; deputaten -tna -o: ~a zemlja (ki jo dobi viničar v obdelovanje zase) déra -e ž podič za sušenje (n. pr.
prosa, koruze, žita) derač -a m, dérec -rca m, dérez -a m kdor dêre ali kdor se dêre deranžirati -am motiti, nadlegovali, razdreti, zmesti; +deranž-mâ -âja m motenje, nadlega derévica -e ž: ~o ima, kogar
zgaga dere derečina -e ž, derečica -e ž kraj,
kjer voda dere deréze deréz mn. ž, derézen -zna
-o: ~i jermen, ~i zobje derivâcija -e ž izpeljava, derivat -a m kem.: alkoholovi ~i; derivativen -vna -o, derivacijski -a -o: ~i produkt; derivirati -am
dermatologija -e ž med. nauk o kožnih boleznih, dermatolog -a m, dermatološki -a -o derviš -a m muslimanski menih, dêrviSev -a -o, dêrviSki -a -o, dêrviStvo -a s dès dèsa m glas. za pol tona nižji glas od d: pri dèsu si pogrešil Descartes -a [dekdrt -a] m os. i. franc. filozofa in matematika; Descartesov -a -o [dekdrtou -ova -o]: ~ stavek: descartov-ski -a-o [dekdrtouski]: ~i duh; gl. Cartesius — Kartézij descendénca -e ž izvor, potomstvo; descendéncen -čna -o: ~a teorija; descendénten -tna -o desêrt -a m posladek po obedu; desêrten -tna -o: ~i nožiček, ~o pecivo, sadje, vino
desét desêtih glav. štev.,; desét tisoč; v sestavi: desétkrat, desét-kraten -tna -o, desétkratnost -i ž; desetléten -tna -o, desetlétje -a s; deséttisocica -e ž, desét-odstéten -tna -o; desétdnéven -vna -o, desetdnévnica -e ž; de-setvédrn -a -o; desétiti -im, de-setica -e ž, desetičen -čna -o; desétka -e ž, desétkati -am, de-setkovâti -ûjem; desetâk -a m; desetnik -a m, desétnica -e ž, desétniški -a -o desetér -a -o loč. štev. (rabo gl pod cetvér); desetéren -rna -o, desetérnost -i ž; desetérec -rca m, desetérica -e ž; desetero- v sestavi: deseterocvéten -tna -o; deseterokôten -tna -o, desetero-kotriik -a m; deseteronog -noga -o, deseteronožec -žca m; dese-terozložen -žna -o, desetero-zložnost -i ž; deseteroboj -boja m, deseterobojen -jna -o, dese-terobojec -jca m; deseterozfn -a -o; deseterodnéven -vna -o, deseterodnévje -a s, desetero-vfsten -tna -o desêti -a -o vrst. štev.; desétic, desêtikrat, desetina -e ž, dese-tinski -a -o, desetiniti -im, de-setinjenje -a s, desetinovâti -ûjem, desetinovânje -a s, de-setinstvo -a s, desetinka -e ž, desetinar -ja m, deSetinec -nca m, desetoléten -tna -o, deseto-vrsten -tna -o designirati -am določiti, označiti; designiran -a -o, designiranje -a s
deskà deskè deski [das-] ž, mn. deské dèsk in desâk deskàm; deščica -e [daš-] ž, deščičen -čna-o [daš-]: ~a t\a = parket; deščén -a -o [daš-]: ~a streha; deščilnica -e [daščiu-] ž rezilo za kotanje dog, deščiti daščim kdlati doge, daščenje -a s
devét
deskriptiven -vna -o opisen, de-
skriptivnost -i i opisnost désni -a -o, desnica -e ž, desničen -čna -o, desničar -ja m, desničarski -a -o, desničarstvo -a s *desperaten -tna -o obupen, brezupen; *desperado -a m = *de-sperdten človek, obupanec despot -a m samovladar, nasilnik, samodržec; despotski -a -dT despotizem -zma m, despotičen -čna-o, despotovina-e ž, déspoj-na -e ž
destilacija -e i prekap, prehlàp; destilacijski -a -o: ~i proces; destilât -a m prekapina, po destilaciji dobljena snov; destilirati -am prekapati, prehlapiti; destiliran -a -o, destiliranje -a s; destilatêr -ja m, destilatêrski -a -o, destilâtor -ja m, destila-torski -a -o destinacija -e ž namemba, usoda destruktiven -vna -o razdiralen, destruktivnost -i ž razdiralnost, destrukcija -e ž razdiranje, de-strûktor -ja m razdiralec, de-strùktorski -a -o razdiralski dešifrirati -am razbrati tajna znamenja
* detajl -a m posameznost, nadrob-nost,^ del; *detajlen -Ina -o [-In-] nadroben, delen, posamezen; 'detajlirati -am nadrobno razložili, navajati; *detajliran -a -o: ~ račun; *detajliranje -a s déte déteta s, détece -a s, détecji -a -e, détecen -čna -o, detinji -a -e, detinski -a -o; detinstvo -as;» sestavi deto-: detoljûb -a m, detomôr -ôra m, deto-morilka -e [-Ik-] ž, detomorilec -Ica [-le-] m, detomorilski -a -o [-Isk-J
detektiv -a [-iu- -iva] m ta^ni policist, detektivka -e i, detektivski -a -o: ~i romuu detéktor -ja m vrsta radijskih sprejemnikov, detéktorski -a -o
détel détla [détay détla] m zool.,
détlov -a -o, détlast -a -o Détela -a in -e m os. i., Dételov
-a -o: ~i spisi dételja -e i, dételjen -ijna -o: ~i cvet, ~o seme; dételjica -e i, dételjisce -a s njiva, kjer je rasla detelja
determinirati -am naprej določiti, odločiti; determinacija -e ž določitev naprej; determinizem -zma m fil. nauk, da je vse naprej določeno, torej ni svobodne volje; determinist -a m, deterministka -e ž pripadnik (-ica) determini-zma; determinističen -čna -o; determinanta -e ž mat. déti gl. dejati
detonacija -e é močan pok, zvok pri eksploziji; detonacijski -a -o detronizirati -am vreči s prestola,
detronizacija -e ž Denteronômium -nomija in -no-miuma m 5. Mojzesova knjiga v sv. pismu déva -e ž, devica -e i. Devica Marija -e -e i os. i.; devičen -čna -o, devičji -a -e, deviški -a -o, devičin -a -o; devištvo -a s. devičnik -a m; devojka -e i, devojčica -e ž, devojski -a -o devalvacija -e ž razvrednotenje, znižanje vrednosti; devalvirati -am razvrednotiti + devastirati -am opustoiiti, + de-
vastacija -e ž of.ustošenje dévati dévam tn dévljem nedovri-nik od dejâti, déti; devâje, de-vajoč -a -e, dévanje -a s devét devêtih -im glav. štev., de-vetica -e ž, devétka -e ž, devét sto, devét tisoč, devetléten -tna -o, devetdnéven -vna -o, devet-dnévnica -e i; devétkrat, devét-kraten -tna -o; devétdeset, de-vétindevétdeset, devétdesetkrat, devétdesetkraten -tna -o; de-vetdesetléten -tna -o, devetdesetletnica -e ž; devetnajst.
Slovenski pravopis
145
m
deveter
devetnajstkrat, devetnajstkra-ten -tna -o ali devetnajst itd. devetnajstleten -tna -o, devet-najstletnik -a m; devetkati -am otroška igra, devetkanje -a s deveter -a -o lož. itev., deveteren -rna -o, deveterka -e i; v sestavi devetero-: ~koten -tna -o, ~k6tnik -a m, ~gub -nba -o; devetdeseter -a -o, devetdese-teren -rna -o; devetnajster -a -o, devetnajsteren -rna -o; de-vetnajsterka -e ž deveti -a -o vrst. štev.: ~a dežela; devetina -e i, devetinka -e i; devetič, devetikrat; devetdeseti -a -o, devetdesetina -e i, devetdesetinka -e I, devetde-setič, devetdesetikrat; devetnajsti aJi -najsti -a -o, devet-najstina -e ž, devetnajstinka -e ž, devetnajstič ali -najstič, de-vetnajstikrat ali -najstikrat, de-vetindevetdesetina -e i devetkati -am čvekati; devetkač -a m = devetkalo -a s, devet-kela -e ž kdor vsevprek govori deviza -e ž geslo, menica s tujo
valuto; devizen -zna -o devocionalije -nalij i mn. nabožni predmeti; devocionalen -Ina -o [-In-]
devonski -a -o geol.: ~a tvorba devoten -tna -o vdan, klečeplazen, pobožen, pobožnjaiki; devotnost -i ž vdanost, pobožnjaštvo
* dezavnirati -am preklicali na laž postaviti, izneveriti se; *dezavu-ma -ja m preklic dezertirati -am pobegniti (od vojakov), dezerter -ja m (vojaški) begun, dezerterski -a -o dezideratum -a m želja, zaželena
stvar; v mn. deziderata -at s dezinficirati -am razkužiti, razku-ževati; dezinfekcija -e ž razku-žitev, razkuževanje; dezinfekcij-ski -a -o razkuževalen; dezinfek-tor -ja m razkuževalec (človek
ali priprava, stroj), dezinfékto-rica -e ž razkuievalka (človek), dezinféktorski -a -o razkuževal-ski; dezinficiens -a m razkužilo, dezinficiénten -tna -o razkuHlen dezinsékcija -e i uničenje ntrčesa;
dezinsekcijski -a -o * dezinterestrati -am se ne se zanimati, ne se meniti za kaj; * dezinteresiran -a -o brez zanimanja; *dezinteresma -ja m nezanimanje *dezolaten -tna -o brezupen, obupen: ~e razmere, položaj je ~ dezorganizirati -am razkrojiti, razkrajati; dezorganiziran -a -o. dezorganizacija -e ž, dezorgani-zator -ja m, dezorganizatorica -e ž, dezorganizatorski -a -o dezorientirati -am se zgubiti smer, zmesti se; dezorientiran -a -o zmeden, zgubljen, nepoučin; dezorientiranost -i ž nepoučenost, zmedenost; dezorientacija -e i dež [povsod: daž-] dežji dežjù m, dčžen -žna -o: ~i plašč, ~i j oblaki, ~a doba; dež jev -éva -o: ~ veter, ~a mavrica; dežčk -žki m; dežnik -a m, dežnikov -a -o: ~ količ, ~a palica, kljuka; dežnica -e ž, dežničeli -čna -o: ~a plehkost, ~i okus; de-žemé^ -a m, dežemčrski -a -o: ~a postaja, naprava; ne stoj na dežjù; ne hodi v takem dež-jù; ne hodi po dežjù; dežčvje -a «; dežčven -vna -o: ~ dan, ~i oblaki, ~o vreme; dežčv-nik -a m, dežévnica -e ž dčža -e ž, dežen -žna -o: ~i pokrov; dčžica -e ž, dčžast -a -o dežčia -e ž, mn. dežêle dežel [-êl] in dežela upravna enota, pokrajina v nasprotju z mestom: dežela Kranjska nima léps'ga kraja; grem na dež0lo = iz mesta na kméte; sem bil na deželi =
Dickens
na kmetih; prihajam z dežele = s kmetov defêlski -a -o [-êls-]: ~i pridelki = kmeiki; deželen -Ina -o [-êln-]: ~i zbor, ~i poslanec, ~a vlada; deželjan -âna m, dežel jânka -e i, deželjanski -a -o, deželjanstvo -a s; deželnozbor-ski -a -o: ~e volitve; deželo-znanstvo -a a, ~znanski -a -o dežiii -im [povsod: dai-], deževati -lijem, deževal -ala -o, de-ževanje -a s Dézman -a m os. i., D6žmanov -a
-o, d6žmanski -a -o: ~i duh dežuren -rna -o: ~a služba, ~i uradnik; dežurni -ega m kdor je (tisti dan) na vrsti za sluibo; imeti dežurno (namreč sluibo) diabaz -a m vulkanska kamenina diabètes -a m med. sladkorna bolezen, cûkrovka; diabétiëen -čna -o: ~i znaki, ~a hrana; dia-bétik -a m kdor ima diabètes diaboličen -čna -o hudičev, zloben; diabolik -a m, diabolizem -zma m, diabolika -e i diadém -a m načelek, diadémski -a -o
diafan -a -o prosojen: ~i papir;
diafanost -i i prosojnost diagnoza -e i spoznava in oznaka bolezni: ~o ugotoviti, napraviti, narediti = diagnosticirati -am; diagnostika -e i nauk o določanju bolezni, diagnostik -a m: dober, slab	diagnostičen
-čna -o: ~a p>ostaja diagonala -e ž prekôtnica, diagonalen -Ina -o [-In-] diagram -a m naris, ponazoritev
s črto; diagramski -a -o diakon -a m, diakonisa -e i; diâ-konski -a -o: ~a služba, ~i red; diakonat -a m red pred mainiikim posvečenjem; diako-natski -a -o: ~i obred diakritičen -čna -o razločevalen:
~o znamenje pri zapisovanju glasovnih odtenkov dialekt -a m narečje; dialekten -tna -o in dialektičen -čna -o: ~ naglas, izgovor; dialekto-logija -e i nauk o narečjih, dia-lektolog -a m, dialektološki -a -o dialektika -e ž nauk o mišljenju, govorniška umetnost, zgovornost, znanstvena metoda ostro opredeljenih pojmov, metoda spoznavanja razvojnih pojavov v naravi kot rezultata nasprotij in odnosov; dialektičen -čna -o mišljenjski, govorniški: ~i materializem nauk o splošnih zakonih razvoja v naravi, človeški družbi in mišljenju; dialektik -a m mislec, govornik, debatšr: oster ~ dialog -a m dvogovor: pisan v dialogu; dialogičen -čna -o: ~a oblika spisa diamant -a m gl. demant; črni
diamant = premog diameter -tra m premer, diametralen -Ina -o [-In-]: ~o nasprotje, ~o nasproten; diame-tralnost -i [-In-] ž Diana -e ž grška boginja, Dianin -a -o
diapozitiv -a m fotografski posnetek na steklu (za projekcije) diareja -e ž griia, driska diarij -a m dnevnik, vrsta poslovnih knjig; diarijski -a -o diaskop -a m projekcijski stroj,
diaskopski -a -o diaspora -e ž razsejanost po krajih: Slovenci v diaspori = raztreseni po svetu
diastaza -e ž kem. vrsta fermentov;
diastatičen -čna -o diatdnika -e ž glas. tdnovska lestvica z naravno razdelitvijo tonov in poUonov, diatoničen -čna -o Dickens -a [dikens -a] m os. i. angl. romanopisca; Dickensov -a -o [dikensojf. -ova -o]
didaktičen
didaktičen -čna -o poučen, po načelih diddktike: ~o pesništvo; didaktika -e i nauk o poučevanju; didaktik -a m kdor se z di-daktiko ukvarja; didaktičnost -i i poučnosl Diderot -a [didrô -öja in -öla] m os. i., Diderotov -a -o [didrô-jeu -eva -o in didrôiou -ova -o] Dido Didône i, Didônin -a -o,
didönski -a -o diecéza -e ž škofija, diecezânski
-a -o škofijski Dieppe Dieppa [djèp -a] m kr. i.
franc, luke; diepski -a -o dieréza -e i rdzloka, premolk med
dvema stopicama Diesel Diesla [dizal dizla] m os. t., Dieslov -a -o [dizlo^ -ova -o]: ~ motor = dizel -zla m diéta -e i 1. bolniška hrana, 2. dnevnina; diéten -tna -o in diéticen -čna -o in dietéticen -čna -o: ~a prehrana; diétik -a m človek, ki se drii diéle; dietétika -e i nauk o zdravem življenju
*difamirati -am jemati dobro ime, črniti, blatiti, grditi, obrekovaii, opravljati, raznašati; *difamacija -e ž blatenje, obrekovanje diferénca -e ž razloček, diferén-čen -čna -o; diferencirati -am ločiti, razločiti, diferenciran -a -o razločen, diferenciran je -a s; diferencial -a m mat., tehn.; diferencialen -Ina -o [-In-] razločevalen, dopolnilen: ~i izpit, ~e enačbe; diferenciacija -e ž: napraviti ~o diferirati -am ločiti se, biti narazen, ne soglašati difrakcija -e ž fiz. lomljenje žarkov, uklon difterija -e ž ddvica, diftêricen
-čna -o: ~a epidemija diftong -a m dvoglasnik, difton-gičen -čna -o dvoglasniški, dif-tongizacija -e ž sprememba v dvoglasnik, diftongizirati -am se
spremeniti se v dvoglasnik, dif-tongiziranje -a s digama m neskl. ime glasu in črke v stari grščini: nekdanjega digama že stara klasična grščina ne piše več; oblika z digama nam ni ohranjena digitalis -a m bol. naprstec, peio-prstnik; digitalisov -a -o: ~i listi so zdravilni *dignitéta -e ž dostojanstvo, č&slit-Ijivost; *dignitar -ja m dostojanstvenik, visok funkcionar digresija -e ž zastranitev, odmik dih diha m, dihati -am, dihâje, dihajoč -a -e, dihal -a -o, dihanje -a s; dihi jati -âm, dih-Ijàl -âla -o, dihljaj -a m; dih-niti -nem, dihnjen -a -o dihalo -a s, dihâlke -âlk [-Ik-] i mn., dihâlnik -a [-In-] m, dihalen -Ina -o [-In-]: ~a tehnika, ~i organ dihtéti -im močno sopsti, gnati se za čim, dihté, dihtèl -éla -o, dih-tênje -a s; dihtiv -a -o poželjiv, hrepeneč; dihtivost -i ž dihur -ja m, dihurjev -a -o: ~a koža, dihuržki -a -o: ~i tat, smrad
dijak -a m, dijakov -a -o, dijakinja -e ž, dijaček -čka m, dijaški -a -o; dijakovâti -ûjem, dijakovàl -âla -o, dijakovânjc -a s, dijačiti -im, dijačenje -a S; dijaštvo -a s dika -e ž, dičen -čna -o: ~i junaki; dičiti -im krasiti; dičiti -im se ponašati se, hvaliti se i dikcija -e ž izgovarjava, izražanje, govor; dikcijski -a -o: ~a hijba dikcionar -ja m besednjak, slovar;
dikcionarski -a -o slovarski diktirati -am narekovati, zapovedan, zapovedovati; diktât -a m narèk, samovlada; diktiran je -a s narekovanje; diktâtor -ja m samovoljni vladar, diktâtorica -e ž, diktâtorski -a -o: ~e metode.
dir
~ii nastop; diktatura -e i samovlada, samovoljna vlada; dikta-torstvo -a s; diktafon -a m avlo-matilni zapisovalec nareka, dik-tafonski -a -o: ~a priprava za narek in snemanje nareka dilema -e ž izbira med dvema iz-kljuiujoitma se moinostima (ali — ali brez vejice); dilematičen -čna -o in dilemski -a -o Milen diletant in diletant -anta m, dile-tantka -e ž samouk, nestrokovnjak, kdor se s (im ukvarja iz veselja, ne po poklicu; diletant-ski -a -o, diletantizem -zma m, diletantstvo -a s diliivij -a m geol. ledina dobo, diluvialen -Ina -o [-In-] ledenodoben
dim dima m, dima -e i = dimka -e ž krava temne, dimaste barve; dimen -mna -o, dimnat -a -o, dimast -a -o; dimnica -e i, dimnik -a m, dimničen -čna -o: ~a cev, dimniški -a -o; dimnikar -ja m, dimnikarica -e i, dimnikarski -a -o, dimnikarstvo -a s dimenzija -e ž obseg, razseinost, mera; dimenzionalen -Ina -o [-In-]: dvodimenzionalen, tro-dimenzionalen = dvorazsežen, trorazseien; dimenzionirati -am, dimenzionfranje -a s Dimitz -a [dimic -a] m os. i., Di-
miitzov -a -o: ~a zgodovina dimlje dimelj [-malj] i mn., di-meljski -a -o [-malj-]: ~i zgib; dimljice -ic i mn. dinamika -e ž nauk o gibanju teles, o silah; dinamičen -čna -o: ~i značaj, dinamičnost -i ž, dinamik -a m ilovek z dinamičnim značajem, dinamizem -zma m fil. smer; dinamo -a m stroj za proizvajanje električnega toka, di-nama -e ž, dinamski -a -o dinamit -a m vrsta razstreliva, di-namiten -tna -o
dinar-jam, okr. din: 5 din (+Din); dinarski -a -o: ~i dan, ~a vrednost Dinara -e ž pogorje v Dalmaciji;
dinarski -a -o: ~o pleme dinast -a m vladar, dinastija -e i vladarska hiša, dinastičen -čna -o, dinastičnost -i ž dine -ja m slavnostni obed, večerja dinja -e ž melona, dinjin -a -o:
~e pečke Diogen -a m os. i. grš. filozofa, Diogenov -a -o, diogenski -a -o Dioklecijan -a m os. i., Dioklecijanov -a-o: ~a palača v Splitu dioksid -a m kem.: dušikov ~ Dioniz -a m os. i. grš. božanstva; Dionizov -a o: ~ kult. dioni-zičcn -čna -o in dionizijski'-a-o neumirjen, nemiren, strasten, duševno razrvan (nasprotje: apoli-ničen): ~a narava; kot svetniško ime: Dionizij -a m, Dioni-zijev -a -o; Dionizija -e i, Dio-nizijin -a -o dioptrija -e i optiška merska enota; dioptrijski -a -o diple dipel [-pal] mn. i mehdvi; diplati -am igrati na mehove; diplar -ja m in dipldš -a m diploma -e ž listina, spričevalo o doseženi časti, odpravljenem izpitu, usposobljenosti ipd.; diplomen -mna -o: obrazec; diplomski -a -o: ~i izpit; diplomirati-am, diplomiran -a -o: ~i zdravnik, odvetnik, inženir, ~a babica diplomat -a m, diplomatka -e i, diplomatski -a -o: —i zbor; diplomacija -e i; diplomatičen -čna -o; diplomatika -e i proučevanje zgodovinskih listin dir dira m, dirjati -am, dirjaje, dirjajoč -oča -e, dirjanje -a s; dirjač -a m; dirjalec -Ica [-h-] m, dirjalen -Ina -o [-In-]: ~i konj; dirjihati-am (Juriji); dir-jastiti -im težko, nerodno dirjati
dirati
^dfrati -am = dotikati se; + di-ranje -a s vtikanje v kaj, dotikanje lesa; +dirniti -nem ganiti, zadeti, dotakniti se lesa: njegova usoda ga je močno +dirnila ganila; to ga je neprijetno +dirnilo zadelo direkcija -e ž ravnateljstvo, vodstvo: železniška direkcijski -a -o: ~a pisarna direkten -tna -o neposreden; di-
rektnost -i ž neposrednost direktiva -e ž smernica, navodilo, napotek
direktor -ja m ravnatelj, direktorjev -a -o ravnatelje'», direktorica -e ž ravnateljica, direktoričin -a -o ravnateljilin; .direktorski -a -o ravndteljski, direktorstvo -a s = direktorat -a m ravnateljstvo; direktorij -a m upravni odbor, cerkv. knjiga z liturgilnimi navodili direndaj -a m
dirigirati -am ravnati, voditi; dirigiranje -a s, dirigent -enta m, dirigentka -e i, dirigentski -a -o dirimirati -am odloiiti v primeru
enakega števila glasov dirkati -am, dirkaje, dirkajoč -a -e, dirkaiije -a s; direk -rka m, dirka -e i; dirkač -a m, dirka-lec -Ica [-le-] m, dirkalen -Ina -o [-In-]: konj; dirkališče -a s, dirkališčen -ščna -o dis disa m glas. pol tona viiH<glas od d: z disom začni, pri disu nehaj! v dis-molu disciplina -e ž pravila, red, ostrost, panoga: vojaška, šolska, cerkvena akustika je ~ fizike; disciplinski -a -o: ~a pravila, ~i red, ~o zasledovanje; disciplinaren -rna -o: ~a preiskava; disciplinirati -am v red spraviti, urediti, ustrahovati (tudi s kaznijo); discipliniran -a -o reden, urejen, poslušen, ustrahovan: ~
razred, ~a družba, ~o članstvo; discipliniranost -i ž disertacija -e i znanstvena razprava, disertacijski -a -o disfunkcija -e ž spremenjena fünk-cija
*disgustirati -am vznejevoljiti, v slabo voljo spraviti koga, vzeti veselje, do lesa; *disgustiran -a -o ozlovoljen, vznejevoljen, slabe volje, zagrenjen disharmonija -e ž nesoglasje, ne-ubranost; disharmoničen -čna -o disident -enta m odpadnik, divjak (neorganiziranec); disidentski -a -o: ~i glasovi disimilacija -e ž slovn. (nasprotje asimildciji) razlikovanje; disimi-lacijski -a -o: ~i pojavi, disi-miliratd -am se disjunkcija -e ž loHlnost, sodbe in sklepi z ali — ali; disjunktiven -vna -o loiilen disk -a m: metanje diska, metalec diska diskalceat -a m bosonogi redovnik;
diskalceatski -a -o: ~i red * diskreditirati -am koga komu vzeti, jemati zaupanje; *diskre-ditiran -a -o brez zaupanja, brez ugleda; * diskreditiranje -a s, * diskreditiranost -i i *diskrepanca -e ž nesoglasje, nasprotje, neskladnost; *diskrepan-ten -tna -o neskladen diskreten -tna -o moKeč, diskretnost -i ž obzirnost, diskrecija -e ž diskriminacija -e ž razločevanje diskurz -a m govor, fil. sklepanje; diskurziven -vna -o: ~o spoznavanje po sklepanju; ~a obravnava v obliki razgovora diskusija -e i obravnavanje, obravnava, diskusijski -a -o: ~i večer, ~a snov; diskutirati -am obravnavati; diskutant -anta m obravnavdlec, razpravljavec diskvalificirati -am (se) onesposobiti (se), onemogočiti (se); dis-
divjati
kvalificiran -a -o, diskvalifikacija -e i, diskvalifikacij ski -a -o disolucija -e I razkroj, razpad disonanca -e ž razglasje, nesoglasje, neubranost; disonančen -čna -o disparaten -tna -o nezdružljiv, čisto drugačen, različen; disparat-nost -i ž +dispečer -ja m razpečevilec, raz-poiiljivec, +disp6čerski -a -o razpečevdlski, razpoiiljdvski dispenza -e ž cerkv. spregled, odveza, oprostitev kake obveznosti; dispenzirati -am spregledati, odvezali; dispenzator -ja m disponirati -am razpolagati s čim, razvrščati kaj, urejati; disponènt -ênta m
dispozicija -e ž, dispozicijski -a -o: ~i fond; dispozicionalen -Ina -o [-In-] dispntirati -am razpravljati, doga-njati z razlogi in ugovori; disput -a m ali disputacija -e ž razprava z dokazi in ugovori, dispu-tacijski -a -o: ~i način, ~a obramba, ~o napadanje; znamenita Raffaellova slika Disputa -e i
distança -e ž razdalja: * varovat distanco ne dati do sebe; distan cfrati -am določiti razdaljo teh. *distancirati-am pustiti pri tek movanju za seboj, zadaj; distan čen -čna -o distilion -ona ali distih -a m zveza
heksdmetra in pentdmetra *distingvirati -am razločiti, *di-stingviran -a -o izbran, odličen, imeniten; *distingvfranost -i ž; distinkcija -e ž odlika, odlikovanje
distribucija -e ž razdelitev, razdeljevanje; distribucijski -a -o razdelitven, distributor -ja m razdeljevalee, distributiven -vna -o razdelilen: ~i števniki dišati -im, ddsèè -éca -e, dišal -âla -o; disâva -e i; disâvar -ja m.
dišavarica -e ž, dišavinar -ja m, dišavinarica -e i kdor ima trgovino z dišavami; dišaven -vna -o, dišavski -a -o: Dišavski otoki; dišavarnica -e ž prodajalna za dišave ditiramb -a m pretirana hvala, slavospev; ditirambski -a -o ali ditirambičen -čna -o *diumist -a m dnevničnr, *diur-nistka -e ž dnevničarka; *diur-nistovski -a -o dnevničarski divan -a m blazinjak divergirati -am iti narazen, diver-genca -e ž raznosmernost, razloček; divergenčen -čna -o; divergenten -tna -o diverzija -e ž nezakonito, uporno delovanje, nasprotovanje, vojskovanje; diverzijski -a -o: ~a organizacija, ~i voditelj, ~o dejanje; diverzant -a m, diver-zantstvo -a s, diverzantski -a -o dividend -enda m število, ki ga delimo, deljenec; dividenda -e ž delež od letnega dobička, dividenden -dna -o; dividirati -am +diviti -im se čuditi se; +divlje-nje -a s čudenje; + divota -e ž čudovitost, čudo; + diven -vna -o čudovit, prelep divizija -e ž oddelek, večja skupina; divizijski -a -o: ~o poveljstvo, divizionar -ja m poveljnik divizije divizor -ja m delivec, divizorski -a -o
divjačina -e ž meso divjddi in tudi divjad -i ž; divjaden -dna -o, divjazen -zni ž divjak -a m neukročena žival, necepljeno drevo, neomikan človek; divjakinja -e ž, divjaček -čka m, divjaški -a -o, divjaštvo -a s, divjaka -e ž drobnica = necepljena hruška, češnja; divjalo -a s zaničlj. divjdk divjati -am, divjaj -ajte! divjajoč -oča -e, divjaje, divjal -ala
divji
-o, divjanje -a «; divjalec -Ica [-UC-] m, divjalka -e [-uk-] ž divji -a -e, bolj divji; divjina -e ž, divjava -e ž, divjota -e ž; divjost -i i; divjica -e i, div-jast -a -o plašen, boječ direnterija -e ž griža dlaka -e ž, dlačica -e ž, dlačen -čna -o, dlakav -a -o, dlakovit -a -o, dlakast -a -o, dlakar -ja m, dlakavina -e ž, dlačnica -e ž, dlačje -a s dlako- v sestavi: dlakocepec -pca m, ~cepskr -a -o, ~cepen -pna -o, —cepstvo -a s; dlakojeden -dna -o: ~i mrčes dlan -i ž, na dlani, z dlanjo; mn. dlani dlani dlanem dlani po dlaneh z dlanmi; dlanski -a -o dlesk medm., dleskniti -nem = dlesniti -nem = dleščiti -im; dlesk dleska m, dleskati -am, dleskanje -a s; dlesket -eta m, dleskav-ava -o, dleskavec -vca m, dleskavka -e ž, dleskavski -a -o dlesna -e ž, nav. mn. dlesne dle-sen [-sanj: zobje so vsajeni v dlesne, (+dlesno s) dletiti -im, dieten je -a s; dletvati -am, dletvanje-a s; dletnik-a m dleto -a s, dieten -tna -o, dletast -a -o; dletce -a s; dletilo -a s dlje prim. prisl. časa gl. dalje dneven -vna -o, prisl. dnevno: dnevna luč, dnevno delo (v nasprotju z nočen); dneven -vna -o v pomenu vsakdanji, na dan: ~i zaslužek, ~o delo, ~a hrana; dnevno prisl. v pomenu na dan, vsak dan: ~ zasluži, porabi, izdela toliko... dnevnica -e ž = dnevnina -e ž = dnevščina -e ž; dnevničar -ja m = dnevninar -ja m, dnevni-čarka -e ž = dnevninarica -e ž, dnevničarski -a -o dnevnik -a m, dnevniški -a -o
dnina -e ž delo in zaslužek enega dne; dninski -a -o, dninar -ja m, dninarica -e i, dninarski -a -o. dniniti -im Dnjeper -pra m, dnjeprski -a -o; Dnjeprostroj -oja m, dnjepro-strojski -a -o Dnjester -stra m, dnjestrski -a -o dno dna s, dnii dno na dnii z dnom, dv. dni dnov dnoma dni na dneh z dnoma, mn. dna dnov in dan dnom dna pri dneh z dni; -danji -a -e: brezdanji -a -e, nadanji -a -e; dance -a s manjš.; dana -e ž doga za dno; danka -e ž debelo črevo, ker je na dnu črevesja; krajevna imena Dane in Dan je; dnen -a -o tudi dnov -a -o: ~a doga, ~a debelina; dnjača -e ž — dnika -e ž na dnu ležeč svet; dničen -čna -o: ~i les, ~i svet, travnik; dnlšče -a s; dniti -im, dnii -ila -o, dnenje -a s; za dnom prisl. — spodaj, pri tleh; dno predi, z rod.: dno potoka je ležala velika riba do prisl. nekako, okoli, skoraj: do sedem ur hoda, do tri dinarje na uro
do predi, z rod. 1. narazen pišemo prislovne zveze, kadar sestavna dela ohranita pomen in obliko zase: do konca, do kraja, do pike, do dna, do volje, do zadnjega, do živega, do grdega, do golega, do čistega, do dobrega, do sitega, do malega, do tja, do sem, do kdaj, do tedaj, do zdaj, do takrat, do lani, do davi, do letos, do danes, do kod, do koder, do tod itd. — 2. skupaj pišemo, kadar čut za sestavine ni več živ: doklej, doslej, dokler in dokler, dokaj in dokaj, dosihdob, dosihmal, dosegamal, dovolj, dosita, dodobra, dočista, domala, docela, dotehmal, dopoldne — 3. do
dobrci
tega mi je (+na tem): do zdravja, do dela, do življenja nam je; hoditi od kraja do kraja = od enega konca do drugega, hoditi iz kraja v kraj do- v sestavi z glagoli in njih izvedenkami pomeni: 1. dovrUtev in konec dejanja: dobojevati, dodelati, dogoreti, dotrpeti, dokončati, dovršiti itd.; 2. dosego določene stopnje: dokopati se do ..., dohiteti, doiti, doseči itd.; 3. dodajanje: doliti, dolo-žiti, dosuti, dostaviti, dodajati, dopisati itd. — z imeni se veže le v redkih primerih: dobesé-den, dokolénke, doléten, dope-tače, doprsen, dosmrten (v slovarju so le take zloženke, ki so ustvarile novo družino izvedenk ali imajo kake oblikovne posebnosti)
dob -a m, dobec -bca m, dobov -a -o; dobovina -e ž, dob je -a s, dobovje -a s dôba -e i: do te dobe, po ii dobi,
dosihdob dobaviti -im, dobavitelj -a m, dobaviteljica -e ž, dobaviteljski -a -o; dobavljati -am, dobav-Ijanje -a s; dobava -e ž, dobaven -vna -o: ~i stroški; do-bavljač -a m, dobavnik -a m, dobavnica -e ž dober dobra -o, boljši -a -e; dobro blago, ~a ura, ~o uro hoda, ~ dan, ~o srečo! dober kup = poceni, v dobro pisati komu; ~o delo, na ~em glasu biti, ~o ime, imeti kaj na dobrem; ~a duša, ~ človek, ~a volja, ~ biti komu, ~i so si, dober se delati komu = dobrikati se: ''"dober stati (biti) komu = porok, za porôka biti komu, jamčiti za koga; — dol. oblika dobri -a -o: moj ~i znanec, ~i prijatelj; v ljudski rabi večinoma
primernik: boljše vino prinesi, boljši klobuk vzemi! — prisl. dôbro, bolje, najbolje: dôbro dela, bolje napiši! dôbro star, dôbro dolgo let, dodobra = čisto, popolnoma, do dobrega: ~ se spočiti, ~ vse poznam dobeseden -dna -o, prisl. dobesedno od besede do besede, natančno po besedah (za način), do besede vse = do pike, do irke vse (za mero izčrpnosti in nn-tančnosti): ~ prepis, ~ prevod, ~o povedati, ~o navesti kaj; dobesédnost -i ž dobiček -čka m, dobičkar -ja m, dobičkarija -e ž, dobičkariti -im, dobičkarski -a -o; do-bièkazêljen -Ijna -o = željen dobička, dobickazêljnost -i ž = pohlep po dobičku; dobičkonosen -sna -o donosen, dobičko-nôsnost -i ž donosnost dobiti -im -iš -i, 3. os. mn. dobijo in dobé poleg doböm -oš -6 -6va -6sta -6mo -6ste -6do; dobi -ite! ali dobôdi -te! dobil in dobil -ila -o in dobilo; dobivši, dob-Ijèn -êna -o; dobitev -tve ž, do-bitje -a s, dobit -i ž; dobitek -tka m; dobiten -tna -o; dobi-telj -telja m, dobiteljski -a -o, dobiteljica -e ž, dobitnik -a m, dobitnica -e ž, dobitniški -a -o; dobilec -Ica [-le-] m, dobilka -e [-Ik-] ž, dobljiv -iva -o, dob-Ijivost -i ž dobivati -am: ~ ugled, težo, zaupanje (~ """na ugledu, teži, zaupanju ipd.); dobivanje -a «, dobivalec -Ica [,-lc-] m, dobi-valka -e [-Ik-] ž, dobivatelj -a m, dobivateljica -e ž, dobiva-teljski -a -o dobrava -e ž, dobravec -vca m, dobravka -e ž, dobravski -a -o dobrci -èv mn. m âèpice, špičke; dobrčav -âva -o
dobréti
dobreti -liil, dobrfel -^la -o dolfO
dčti: zrak Ini tli dobri dobrika -e i hol. — dobrfkovina -e ž = dobroletina -e ž = dobro-vita -e i hudika dobrikati -am se (komu), dobri-kanje -a «, dobrikav -a -o, do-brikavec -vca m, dobrikavka -e *., dobrfkavski -a -o, dobrikač -a m
Dobrila -a in -e m os. i., Dobri-
lov -a -o dobrina -e i, dobrinski -a -o; do-bričina -e i in m = dobričnik -a m dobrodMnež dobro- v sestavi: dobrodejen -jna -o, ~dejnost -i i; dobrodelen -Ina -o, ~delnost -i ž, ~delnik -a m, ~delnica -e i [povsod: -In-]; dobrodošel -šla -o, ~d6š-lica -e ž; dobrodušen -šna -o, ~dušnež -a m, ~dušnost -i i: dobrohoten -tna -o, ~h6tnost -i i, ~h6tnež -a m; dobromiseln -a -o, ~miselnost -i ž [-saln-]; dobropis -isa m; dobrosrčen -čna -o, ~ srčnost -i i, ~sfčnež -a m; dobrovoljen -Ijna -o, ~v61jnost -i i, ~v61jček -čka m, ~v61jnež -a m; dobrovoljiti -im se; dobroželjen -Ijna -o, ~ želj nost -i i, dobroživec -vca m, ~živka -e ž, ~živen -vna -o, ~živnost -i ž +dobro- v pomenu prosto-: "^do-brovoljec -Ijca m, +dobrov61j-ka -e i, +dobrov61jstvo -a s, +dobrov61jski -a -o prostovč-Ijec, prostovdljka, prostovdljstvo,
+dobrobit -i i = blaginja, bldgor dobrost -i ž, dobrôsten -tna -o dobrota -e i, dobroten -tna -o, dobrôtnost -i ž, dobrotnik -a m, dobrotnica -e i, dobrotniški -a -o; dobrotijiv -a -o in dobrot-Ijiv -iva -o, dobrotljivost -i ž dobršen -šna -o preçèj velik, prp-céjien
docela prisl. (isto, prav, popolnoma docent -ênta m univerzitetni učitelj, docéntski -a -o, docentu ra -e ž, docirati -am, doclranje -a s dočakati -affi česa: visoke starosti dočakovdti -lijem: ~ boljših časov, dočakovil -âlai -o, dočakovanje -a S *dočim vez., časovno: medtem ko,
vtem ko; protivno: a, ali, pa dočista prisl. popolnoma, do kraja dodajati -am, dodajanje -a s dodati -am gl. dati; dodatek -tka
m, dodaten -tna -o dodejati dodénem gl. dodéti dodekadika -e i, dodekadičen -čna -o: ~i sistem dvanajstinski sistem; dodekaéder -dra m min. dvanajsterec, dodekaédrski -a -o: ~i lik, kristal; dodekagôn -a m dvanajsterokot; Dodekancz -a m, dodekanéSki -a -o dodélati -am, dodelava -e ž, dodelava ti -am, dodelavanie -a s; dodelovati -ûjem, dodelovânje -a s
dodeliti -fm, dodêli -ite! dodelil -ila -o, dodelivši, dodeljèn -êna -o, dodelitev -tve ž; dodelivec -vca m, dodelivka -e i, dode-livski -a -o, dodelilen -Ina -o [-In-]
dodeljevati -ûjem, dodeljeval -éla -o, dodeljevanje -a s; dodelje-vâlec -Ica [-le-] m, dod< Ijevâl-ka -e [-Ik-] i, dodeljevélski -a -o [-Isk-] dodéti in dodejâti dodénem, do-dêni -ite! dodèl -éla -o, dodé-vek -vka m dodévati -am, dodévanje -a s dodobra prisl. do dôbrega, čisto,
popolnoma, docela doga -e ž za sode, dôgar -ja m kdor doge dela, dožica -e i, dô-žen -žna -o: -^a širina, dožina -e i; doga -e i vrsta psov, dogin -a -o; -va glava
A6k
dogajati -am se, dogajanje -a «,
aogajalfšče -a i dogl^dati -am gl. gledati; dogl^d -6da m: biti na ~u; dogleden -dna -o: V -^em Času ddgma -e i, mn. dogme dogem [-gafn] nedokazana trditev, opredeljena verska resnica; dogem-ski -a -o [-gam-]: ~a zgodovina; dogmatika -e ž nauk o dogmah; dogmatičen -čna -o postavljen kakor dogma, brez do kazovanja: ~a trditev; dogmatik -a m kdor se ukvarja z dogmatiko, kdor postavlja dogma-tifne trditve; dogmatizem -zma m nekritično mišljenje, ki se opira na dogme ali na nedokazane trditve
dognati doženem gl. gnati; dogon -ona m; dognan -a -o: ~ človek, ~a resnica; dognanje -a s; doganjati -am, doganjanje -a s, doganjiv -Iva -o: ~ duh; doganjivost -i ž dogoditi -im se gl. goditi; dogodil -ila dogodilo tn -ilo; dogo-divši se; dogodek -dka m, do-godba -e i, dogodivščina -e i, dogodljaj -a m dogotavljati -am, dogotavljanje -a s, dogotavljač -a m, dogo-tavljavec -vca m, dogotavljav-ka -e ž, dogotavljavski -a -o dogotoviti -im, dogotovi -ite I do-gotovil -fla -o, dogotovivši, do-gotovljen -ena -o, dogotovitev -tve ž, dogotovitelj -a m, dogo-toviteljica -e i, dogotoviteljski -a -o
dogovarjati -am (se), dogovarjanje -a s, dogovarjalec -Ica [-UC-] m, dogovar jalka -e [-uk-] ž, dogovarjalski -a -o [-u^k-] dogovoriti -im gl. govoriti; dogo-vorjenost -i ž, dogovor -a m, dogovoren -rna -o: ~o s kom delati; dogovoriti -Iro se
dohajati -am, dohijanje -a s, do-
hajac -a M, dohajiski -tt -o dohiteti -itn gt. hiteti; dohitevati
-am, dohitevanje -a s dohod -oda m. dohoden -dna -o:
~a vrata; dohodnost -i i dohodek -dka m, dohodnina -e ž, dohodninski -a -o: ~i davek; dohodarina -e ž, dohodarstvo -a s, dohodarstven -a -o [-tvan-J, dohodarski -a -o; dohodar -ja m rentnik doiti doidem tn do j dem, doidi in dojdi! doidite in dojditel došel -šla -6 in -6 in došel -šla -o, došlec -leca [-lac-] m dojem -jma m vtisk, občutek, zaznava; dojmljiv -iva -o dojemati -am tn -jemljem, dojemaj -te! in dojemlji -te! dojemanje -a s; dojemalec -Ica [-Ic-] m, dojemalka -e [-Ik-] i, dojemljiv -a -o in dojemljiv -iva -o, dojemljivost -i in dojemljivost -i ž, dojemalski -a -o [-Isk-] dojeti dojamem -eš -e, dojemi ali dojmi, dojemite ali dojmite! dojel -a -o, dojevši, dojet -a -o, dojetje -a «, dojeten -tna -o dojiti -im, doji dojite! dojil -a -o, dojenje -a s, dojitev -tve i, dojen -jna -o: ~a doba, mati; dojilja -e ž, dojnica -e i, doj-iiiški -a -o, dojništvo -a «; do-jenec -nca m, dojenček -čka m, dojenka -e ž, dojenški -a -o; dojka -e ž, dojilnik -a [-iu^-] m = dojilnica -e z [-iun-] = dojnjak -a m posoda za mleko +d6jmiti -im se koga = pretresli, ganiti, zadeti kogaCsosedova nesreča se je globoko +dojmila vaščanov je pretresla, ganila, zadela vašeane; te besede so se ga milo +dojmile so ga ganile dojužnik -a m mdlica dok -a m: ladijski dok
dokàj
dokaj in dokaj prisl., dokâjkrat prisl. pogosto, dokajšnji -a -e in dokajšnji -a -e dokapati -am, dokâpalo je; do-kâpniti -nem: dokâpni še dve kaplji!
dokazati in -âti dokažem gl. kazati, dokazan -a -o; dokùz -âza m dejanje in uspeh; dokazen -zna -o: ~i postopek, ~a moč, ~o pismo; dokazljiv -iva -o, dokazljivost -i ž, dokaznica -e i; dokazilo -a s, dokazilen- Ina -o [-In-]: ~o gradivo dokazovati -ûjem, dokazoval -âla -o, dokazovânje -a s, dokazo-vdlec -âlca [-le-] m, dokazo-vâlka -e f-lk-] i; dokazovâlski -a -o [-IsK-], dokazovâlen -Ina -o [-In-]: ~i postopek dokladati -am, doklâdanje -a s, doklâda -e ž, doklâdek -dka m, doklâden -dna -o doklèj vpr. prisl. kako dolgo?
kako daleč? do kdaj? doklèr in dokler ozir. časovni prisl. 1. v pomenu kakor dolgo se veie z nedovréniki: ~ prosi, ~ dela, ~ spi, ~ piše; 2. dokler ne v pomenu tako dolgo, da ..., dotlej, da ... se veže z dovriniki: ~ ne pridem, ~ ne ustrelim; išče, dokler ne najde; tekel je, dokler se ni sesedel; držal bo, dokler ne umrje; ne dam, dokler ne plačaš; ni spregovoril, dokler ni Janez odšel; včasih nam ni pred očmi začetek dejanja v odvisniku, marveč bolj stanje po začetku; v takih primerih rabimo tudi nedwrànik: ni miru, dokler vse ne spi; vse je lepo, dokler njega ni; podira, dokler ne leži vse na tleh dokolénka -e ž, nav. v mn. doko-lénke -lénk nogavice, * gamiie = dokolénice -ic mn. ž; doko-Icnski -a -o: ~i škorenj
dokončati -âm gl. končâti, dokon-čân -a -o; dokončen -čna -o, dokončnost -i i dokončevati -ûjem, dokončevanje -a s, dokončeval -âla -o, do-koncevâlec -Ica [-le-] m, do-koncevâlka -e [-Ik-] i, dokon-čevalski -a -o [-Isk-]; tudi do-končdvati -am, dokončavanje -a s
dokopati doköpljeth gl. kopâti: dokopali so do srede njive, do-kopâli so dokončdli so kopanje, dokopâli so še precèj travnika, dokopal se je do visoke časti; dokopavati -am, dokopâvanje -a s; dokopovâti -ûjem, doko-povânje -a s dokoréj vpraè. prisl. časa = doklèj? do katere ure? doktor -ja m, okr. dr.: dr. Prešeren, Poezije dr. [dôktorja] Fran-céta Prešerna; doktor -ja m zdravnik, doktorica -e i zdravnica; doktorjev -a -o, doktori-čin -a -o, doktorski -a -o; doktorat -a m čast, skuinja za doktorsko čast: delati pred ~om; doktorând -a m kdor je pred doktordtom; doktorirati -am pripravljati se za doktordt, delati skušnje za dosego dàktorske časli doktrina -e i nduk, miselni sostav; doktrinären -rna -o kdor preveč poudarja nduk, teorijo, :^knjiino modrost«; doktrinârec -rca m, doktrinär -ja m; doktrinârnost -i ž
dokument -ênta m pismena priča, listina, dokaz; dokumenten -tna -o: ~i papir; dokumentâcija -e ž, dokumentaren -rna -o, doku-mentârnost -i ž, dokumentirati -am, dokumentiranje -a s, dokumentiran -a -o,, dokumentiranost -i ž dokupiti dokûpim gl. kupiti, do-kûp -a m, dokupovâti -ûjem, dokupovânje -a s,. dokupâVati
dolgo-
-âvam, dokupâvanje -a s; do-kupovâlec -Ica [-le-] tn, doku-povâlka -e [-Ik-] ž, dokupovâl-ski -a -o [-Isk-] dàl [dôl] prisl. na vpraianje kam?:
gôr in dôl, pôjdi dôl! dôl [dàu] dôla m, v dôlu in dôlu; dôlec dolca [dôlac dôuca] m. dôlski -a -o [-u«-]: dolîë -iča m, dolica -e ž; dôlar -ja m, dô-larica -e i, dolarski -a -o; do-Ijàn -âna m, doljânka -e é, do-Ijânski -a -o dolar -ja t» amer, denarna enola; délarski -a -o: ~a valuta, vrednost
dôlbstî dôlbem [povsod: dôifb-]. dôlbi -ite! dôlbel dôlbla -o (■•"dôlbil -a -o); dôlbenje -a s; dôlbec -bca tn kdor dolbe; dolb-nik -a m delavec in orodje; dol-bilo -a s orodje = dolbâë -a tn dolbnjâk -a tn nož za dôlbenje; dolb -a tn: kladni dolb pri stopi; dolbina -e ž, dolbinski -a -o, dolbilen -Ina -o [-In-] dolenji -a -e, dolénjec -njca tn, dolénjka -e ž, dolénjski -a -o; dolnji -a -e [-In-]; v rabi zlasti pri kr. imenih kot razločevalni pridevnik: Doléfija vas; v os. imenih: Dolénec, Dolénc ipd.; Dolénjsko -ega s: z Dolénjske-ga, na ~em, na ~o; Dolénjec -njca tn, Dolénjka -e ž doléten -tna -o polnoleten; dolét-
nost -i ž dolg -â [dôvg -à] tn, mn. dolgovi -6v -6vom, dolgove in dolgé, pri dolgovih m v dolgéh. z dolgovi; dolg delati, v dolgove lesti, na dolgu biti (imeti), na ~ jemati, na ~ dati; dolgovati -lijem, dolgovânje -a s [povsod: doug-] gl. tudi dolžfin dolg -a -o in dolgo [-U9-], dv. tudi dolgâ, dolgi, v mn. tudi dolgi -é; prim. dâljsi -a -e, prisl. dalje, dàlj, dljè; po dolgem, na
dolgo, čez dolgo; dolgo hodiš (časovno), dolgô režeš (načinov-no)
dolgčas -a tn: od dolgčasa ga bo konec; tudi: dolg čas, dolgega câsa; dolgocâsen -sna -o, dolgo-câsnost -i ž, dolgočâsnež -a tn, dolgocâsje -a s; dolgocâsiti -im (se), dolgocâsenje -a s, dolgo-câsovati -ujem, dolgoëâsovanje -a s [povsod: doug-]
dolgîn -a tn dolg človek, dolginka -e ž, dolginski -a -o [povsod: doug-]
dolgo- [dougo-] v sestavi: ~bràd -âda -o, ~brâdec -dca tn; dol-goglàv -âva -o, ~glâvec -vca m, ~glâvka -e ž; dolgodlak -âka -o, ~dlakec -kca m; dolgo jezičen -čna -o, ~jezičnež -a tn; dolgohlač -ača -e, ~hlačnik -a tn, ~hlačnež -a tn; dolgo-kljùn -lina -o; dolgokràk -âka -o; dolgokril [-11] -ila-o, ~kri-lec -Ica [-le-] m; dolgolas -asa -o, ~lâsec -sca tn, ~laska -e ž; dolgoléten -tna -o; dolgoličen -čna -o, ~ličnik -a tn, ~ličnica -e ž; dolgonog -6ga -o, ~n6žec -žca tn, ~nožen -žna -o; dolgo-nos -osa -o, ~n6s-6sa tn, ~n6-sec -sca tn, ~noska -e ž; dolgo-pèt -éta -o, ~pétec -tca m; ~pétka -e ž, ~pétnik -a tn, ~pétost -i ž; dolgoprst -a -o, ~pi-sten -tna -o, ~prstnež -a m, ~prstnik -a m; dolgorèp -epa -o, ~répec -pca m, ~rép-ka -e ž, ~ repen -pna -o, -^rép-nica -e ž vrsta hruške; dolgorès -ésa -o; dolgoročen -čna -o, ~ ročnost -i ž; dolgorok -6ka -o, ~r6kec -kca tn; dolgorog -6ga -o, ~r6žec -žca tn hrošč; dolgosiiknjež -a tn; dolgotrâjen -jna -o, ~trajnost -i ž; dolgo-trpen -pna -o, ~trpnost -i ž; dolgoiih -ûha -o, —lih -liha tn ~iišec -šca m; dolgovézen -ziiu
dolgost
-o, ~veznost -i ž, ~veznež -a m; dolgovrat -ata -o, ~vratnež -a m; dolgozložen -žna -o, ~zl6žnost -i i dolgost -i i, dolgosten -tna -o
[povsod: doug-] doli jmsl. na vprašanje kje?: tam
doli, tu doli dolihokefalen -Ina -o [-In-] dolgo-gldv, dolihokefalnost -i ž dolgo-gldvost, dolihokefalija -e i; do-lihokran -a -o z dolgo lobanjo, dolihokranija -e ž dolina -e ž, dolinica -e i, dolinski -a -o, dolinast -a -o, dolinec -nca m, dolinka -e i, dolinar -ia m, dolinarica -e ž, dolinar-ski -a -o; dolinje -a s doliti -ijem, dolij -ijtel dolit -a -o, dolitek -tka m; doliv -a m, doliven -vna -o, dolivek -vka m, dolivka -e ž posoda za dolivanje
dolivati -am, dolivanje -a s, do-livač -a m posoda, dolivalec -Ica [-le-] tn, dolivalka -e [-Ik-] ž, dolivalski -a -o [-Isk-], doli-valen -Ina -o [-In-], dolivalnik -a [-In-] m določati -am, določanje -a s; določevati -lijem, določeval -ala -o, določevanje -a s, določevalcu -Ina -o [-In-], določevalec -Ica [-le-] m, določevalka -e r-lk-] ž, določevalski -a -o [-Isk-] določiti določim, določi -ite! določil -ila -o, določen -a -o kar se je določilo, določenost -i i stanje po določitvi; določen -čna -o kar se določiti dd ali kar določa, določnost -i i lastnost, določitev -tve i dejanje in učinek, določba -e ž, določek -čka m; določilo -a s, določilen -Ina -o [-In-], določilnost -i [-In-] i, določljiv -iva -o kar se določiti dd, določljivost -i ž; določnik -a m indikativ, določniški -a -o indikativen
dolomit -a m, dolomitski -a -o,
dolomitov -a -o dolžan in dolžen -žna -o, mn. tudi -i -é; dolžnik -a m, dolžnica -e i, dolžniški -a -o [povsod: doué-]
dolžina -e i, dolžinski -a -o: '-a mera; dolž -i i: v dolž meri ..., v dolž in šir [povsod: do^i-] dolžiti -fm, dolžšč -ééa -e, dolži -ite! dolžil -a -o, dolžšn -êna -o, dolžčnje -a s, dolživec -vca m, dolživka -e i [povsod: doui-] dolžnčst -i i, dolžnosten -tna -o:
~i izvod [povsod: doui-] dom doma m domu dom pri domu in domu za domom, dv. doma in domova -ôv -ôvoma, mn. domovi -6v -6vom -6ve po domovih in doméh nad domovi; z doma iti (kam?), zdoma biti (kje?), zdomar - ja m; doma prisl. (kje?), domov çrisJ. (kam?); domanii -a -e, domen -mna -o; domek -mka m; domar -ja m: za ~a biti = domariti -im za vdruha biti; domišče -a s, domiščarica -e i hči, ki deduje dom domač -ača -e, prisl. domače in po domače: ~ govori; domači -ih m mn.; domačin -a m, domačinka -e ž, domačinski -a -o, domačinstvo -a s; domačija -e ž, domačijski -a -o; domačen -čna -o, domačnost -i i; doma-čiti -im, domačenje -a s, doma-čevati -ûjem, domačevanje -a s domala prisl. skoraj, do malega doména -e i j^dročje: moja ~ doméniti -ménim se s kom o čem, doméni -te in -ite se! doménil -a -o in -ila -o, doménjen -a -o, domének -nka m, domémba -e ž, domenitev -tve ž domicil -a m bivališče, domicilski
-a -o [povsod: -il-] domina -e i igra in igrača: dobiti ~o zmagati v igri; domina ti -am in ~ se, dominanje -a s
dopasti
domini j -a m posest, gospostvo;
dominijski -a -o Dominik -a m os. i., Dominikov -a -o; dominikanec -nca tn, dominikanski -a -o: ~i red dominion -a m samoupravna država v britanskem imperiju; dominionski -a -o dominirati -am vladati, biti nad ...; dominanten -tna -o prevladujoč, dominantnost -i ž, domi-nânta -e ž glas.; dominacija -e ž gospodovanje, gospostvo dômino -a m éirok maikeradni
plaii, maska Dom in svet m list, iz Doma in sveta, v Domu in svetu, Dom-insvétov -a -o, dominsvétovski -a -o, dominsvétovec -vca m domisliti -im, domišljen -a -o, do-mislek -sleka [-slak-] m; do-misel [-sajf] -sli ž, domiseln -selna -o, domiselnost -i [-saln-] ž; domislica -e ž, domlsličen -čna -o, domlsličnost -i ž; domisliti si tn se domišljati -am, ~ si tn se, do-mišlianje -a «; domišliiv -âva -o, domišljavost -i ž, domišlja-vec -vca tn, domisliâvka -e ž, domišljava -e ž; domišljevati -lijem, ~ si in se, domišljeva-nje -a s
domišljija -e ž, domišlifv -iva -o, domišfjivost -i ž, domišljivec -vca m, domišljivka -e ž, domišljijski -a -o domnévati -am, domnévanje -a s, domnéva -e ž, domnéven -vna -o, domnévnost -i ž domo- v sestavi: domobranec -nca m, ~branski -a -o, ~brânstvo -a s; domoljub -a m, ~ljiiben -bna-o, ~ljubnost -i ž, ~ljubje -a s; domorodec -dca tn, ~r6-den -dna -o, ~rodnost -i ž; do-motožen -žna -o, ~ tož je -a s, ~t6žnost -i ž; domoznânstvo -a s, ~znânski -a -o
domovati -ujem, domovânje -a «, domovališče -a s, domovâlec -Ica [-UC-] tn, domovâlka -e [-uk-] ž, domovâlski -a -o [-usk-]; domoven -vna -o, do-movje -a s, domovnica -e ž, domovnik -a tn, domovniški -a -o domovina -e ž, domovinski -a -o, domovinstvo -a s, domovinec -nca tn, domovinka -e ž; domo-vinoznânstvo -a s, domovino-znânski -a -o Don -a tn 1. i. reke, donski -a -o:
~i kozaki, roman Tihi Don donašati -am, donâÊanje -a s; do-naSâlec -Ica [-du-] m, donašal-ka -e [-du-] ž; donašfič -a m donesti -em gl. nesti; donesèn
-êna -o, donesek -ska m donéti donim, doni -ite! donèč -éca -e, donèl in donel -éla -o, donenje -a «; don -a tn glas, donéênost -i ž Don Juan Don Juana [donhwân] tn èpan. os. i., Don Juanov -a -o, donjuânski -a -o, donjuanščina -e ž, donjuânstvo -a s Don Kihot Don Kihota tn èpan. os. i., Don Kihotov -a -o: ~e pustolovščine; donkihotski -a -o: ~i boj, donkihotščina -e ž donositi donosim gl. nositi, do-nošen -a -o; donos -osa m, donosen -sna -o, donosnost -i ž; donošenček -čka tn, donošenka -e ž; donosltelj -a m, donoslte-Ijica -e ž, donositeljski -a -o; donosllec -Ica [-Ic-] tn, dono-sllka -e [-Ik-] ž, donosllski -a -o [-Isk-]
* dopasti dopâdem (se) ugajati, všeč biti, pogôdu ali po volji biti; * dopadênje -a s (+dopada-|ênje -a s) veselje, užitek, ugodje; *dopaden -dna -o, *dopad-Ijiv -iva -o vieč, pogodu, prikupen; *dopadljlvost -i ž; *do-pâdati -am (se), *dopâdanje -a s
dopisati
dopisati in dopisati dopišem gl. pisati; dopis -isa m, dopisen -sna -o: ~a knjiga; dopisnica -e ž, dopisnik -a m, dopisniški -a -o, dopisje -a s, dopisek -ska m dopisovati -lijem, dopisovanje -a s, dopisovalec -Ica f-lc-J m, dopisovalka -e f-lk-J ž, dopiso-vàlski -a -o [-Isk-] doplačati in doplačati -plačam gl. plačati, doplačilo -a «, dopla-čilen -Ina -o [-In-], doplačnik -a m, doplača -e ž doplačevati -njem, doplačevanje -a s, doplačevalec -Ica [-le-] m, doplačevalka -e [-Ik-] ž, do-plačevalski -a -o [-Isk-] dopoldan dopoldne in dopoldneva f-Vd-] m: ves dopoldan, od dopoldne ali dopoldneva; dopoldne -éva s: vse dopoldne, od dopoldnéva do večera; na vprašanje kdaj? je prisl.: dopoldne: ~ ne hodi! dopoldanji -a -e, dopoldanski -a -o, dopol-dnéven -vna -o f-oj^d-J dopolniti -polnim [povsod: -oun-], dopolni -ite! dopolnil -ila -o, dopolnivši, dopolnjen -a -o, do-po njênje -a s, dopolnitev -tve i, dopolnilo -a s, dopolnilen -Ina -o [-iln-], dopolnitven -a -o [-tvan-] ^ dopolnjevati -u jem [povsod: -ojf.n-] dopolnjevanje -a s, dopblnje-vàlec -Ica [-le-] m, dopolnje-valka -e [-Ik-] ž, dopolnjevalski -a -o [-Isk-] dopovédati dopovém pJ. povedati; dopoved -i ž, dopoveden -dna -o, dopovednost -i ž, dopovéden -dna -o = dopovedljiv -iva -o, dopovédnost -i ž = dopovedlji-vost -i ž, dopovédek -dka m, dopovédkov -a -o dopovedovati -njem, dopovedovanje -a s, dopovedovalec -Ica [-le-] m, dopovedovalka -e [-Ik-] i, dopovedovalski -a -o [-Isk-]
dopreči doprežem, doprezi -te! dopregel -gla -o, doprega -e i, doprežen -žna -o doprinesti -em, doprinos -osa m, doprinašati -am, doprinašanje -a s, doprinašalec -Ica [-le-] m, doprinašalka -e [-Ik-] i doprsen -sna -o: ~a podoba, do-
pi'sje -a s dopnstiti -im gl. pustiti, dopuščen -ena -o, dopuščenje -a s, dopuščenost -i i; dopust -a m, dopusten -tna -o, dopustnost -i i, dopustnik -a m, dopustnica -e ž oseba in listina; dopustljiv -iva -o, dopustljivost -i ž; dopustilo -a s, dopustilen -Ina -o [-In-], dopustitev-tve ž; dopuščati-am, dopuščanje -a s dorasti doraslem, dorastel -tla -o in dorasel -sla -o: + dorastel ali dorasel čemu = biti kos čemu; doraščen -a -o: doraščen = dorasel = dorastel les; doraslost -i ž = doraščenost -i ž; dora-stek -tka m; doraščati -am, do-raščanje -a s dorski -a -o: ~i slog, ~o narečje; Doris Doride ali Dorida -e I kr. i. stare grške pokrajine; Dorec -rca m doseči dosežem, gl. seči, dosegel -gla -o, dosežen -a -o, doseže-nost -i ž, dosežen -žna -o, do-sežnost -i i; doseg dosega m, dosežek -žka m, dosega -e ž dosedanji -a -e, dosedanjost -i z;
dosedajšnji -a -e dosegamal [-m&u] prisl. doslej dosegati -am in dosezati -am, doseganje tn dosezanje -a «, dosegljiv -iva -o, dosegljivost -i i, dosegi ja j -a m doseliti doselim (se) gl. seliti, doseljen -a -o, doseljenec -nca tn, doseljenka -e i, doseljenski -a -o, doselitev -tve ž,iSdoseli-tven -a -o [-Ivan-], doselec -Ica [-le-] m
éomi
doseljevéti -ûjem, doseljevàl -éla -0, dodeljevanje -a s, doselje-vâlec -Icà [-le-] m, doseljevâl-ka -e ['ik-] i, dosel jevâlen-Ina -o f-Jn-J: ~a politika dosihdôb prisl., dosihmàl [-màu]
prisl. doslej doskakiti doskâëem, doskâkati -am in doskâkljem = doskako-vâti -ûjem, doskakovânje -a s, doskakovâlec -Ica [-le-] m, do-skakovâlka -e f-Jfc-J ž, doska-kovâlen -Ina -o [-In-] doskočiti doskočim gl. skočiti, doskok -6ka tn, doskokoma prisl., doskôcen -čna -o, dofikočnost -i i, doskočljiv -iva -o, doskočljl-vost -i i, doskočišče -a s dosléd^ -dna -o, doslédaejSi -a -e; doslédnost -i ô, dosl0dnež -a m; prisl. dosledno, doslédneje ddslèj prt«^^ dosMjšnji -a -e *dosloveft -vnti »o dobeseden, po beiedi; *dosl6vnogt -i i dobe-seinoti
doBližiti -im gl. služiti, doslužen -a -o, dosluženost -i S, doslû-ženec -nca »t, dosluženka -e i; dosMžen -žna -o, doslužnost -i i, doslližba -e i, doslužitev -tve ž dosmirteii -tna -o: "-o zavarovanje C+lioiiSticljeiijsfco), dosmrtni-na -e i dosorij prisl. do iiaj dospéti dospèm gl. spéti, dospèl -éla -o, dospélost -i i; dospévati -am, dospévanje -a s dostajati -am t» -jem: ~ se česa = zadevati kaj: kar se mene dostaja, kar se dela dostaja; dostajati se koga = spodobiti se komu
dostati 1. dostojim -iš, dostoj -te! dostal -a -o vzdržati, vztrajati: kateri do konca dostoji; spodobiti se: dostoji mi; 2. dostanem, dostani -ite! dostàl -âla -o pre-stati,d4»vriiti,aadostovati; + dostati kazen = prestati, odslužiti kazen
dostaviti -im, dostavil -a -o, do-stâvljen -a -o; dostava -e ž, dostavek -vka »», dostavljit -iva -o, dostavljivost -i i, dostaven -vna -o, dostévnost -i i, dfostav-nina -e ž; dostavljati -am, dostavljanje in dostavljanje -a s, dostavljavec -vca m, dostav-Ijévka -e é, dostavljavski -a -o dôsti prisl.: ~ ljudi, kruha; od ~ Strani, na ~ krajih, z ~ stvarmi; dober, ~ bllžn, ~ natânéno, ~ nad sto, ~ kupuje, ~ piše; dostikrat prisl.: ~ govori, ~ ne «na; dôstikra-ten -tna -o: ~ gost, ~a pošta dostojen -jna -o, dostojnost -i ž, dostojânstvo -a s dostojanstven -a -o [-tvan-], dostojanstvenik -a [-tvan-] m, dostojânstvenica -e [-tvan-] ž Dostojévski -skega m os. i. rus. pisatelja, romani Dostojévskèga, (+Do9tojévskijevi romani) dostàp dostopa m, dostopen -pna
-o, dostopnost -i é došlec došleca [-ilac-] m gl. doiti doitéti dosté^em gl. Stéti; doštet -a -o; doštet je -a s, došt6va -e 4, dostévek -vka m, aošt0ven -vna -o, dostévnost -i é, doštevati -<im, dostévtinje -a s, doštevalnica -e [-In-] ž
dota -e ž, dotacija -e ž odmerjeni znesek, dotacijski -a -o: "-i znesek, ~a vsota; dotirati -am dajati (letno) podporo, do tiran je-a s dotakniti dotaknem se, dotakni -ite se! tn -tâkni -tel dotaknil -lia -O in -tâknil -a -o, detâk-njen -a -o, dotaknjenost -i Ž, dotaknivši se; dotakljiv -iva -o, dotakljivost -i ž [nepoud. povsod: -tak- in -tak]; gl. tudi dotikati
doteči dotečem gl. têéi: I. koga dohiteti, 2. doteči kam priteči, 3. vino doteče = pdeée; dotèk
Slovenski pravopis
1«!
11
dotedanji
-eka m, doteklost -i i, dotekati -am, dotekanje -a s dotedanii -a -e k prisl. do tedaj dotehddb prišl. = dotehmal [-mAu]
prisl. do zdaj, doslej ^dotičnik -a m = tisti; +dotlčen -čna -o = tisti: ~i, ki je pozabil dežnik = tisti..., ~o osebo dobro poznamo — tisto...; + dotičnik je bil tujec = listi je bil tujec; slov. pomen in rabo tega korena gl. pod dotikali se dotikati -am .in dotičem se, dotikanje -a s, dotikalen -Ina -o [-In-], dotikalo -a s, dotikalnica -e [-In-] i, dotikališče -a s, do-tikališčen -ščna -o: ~a razdalja geom.; dotik -a m, dotika -e i, dotičen -čna -o: ~a ploskev dveh likov; dotičnost -i ž, do-tiklfaj -a m dotistihmal [-mdu-J prisl. do takrat dotlej prisl., dotlejlnji -a -e dotočiti dotočim gl. točiti, doto-čen -a -o; dotok -oka m, do-točen-čna-o: ~a cev, dotočitev -tve ž, dotočnica -e ž; dotakati -am, dotakanje -a s dotiikajšnji -a -e k prisl. do tukaj doučen -čna -o: ~o pismo doumeti doumem, doumi -ite! doumel tn doumel -ela -o; doum -a m, doumen -mna -o, doum-nost -i ž, doumljiv -iva -o, do-nmljivost -i ž; doumiti -im (se), doumljen -a -o, doumljenost -i i, doumitev -tve ž dovajati -am, dovajanje -a s, do-vajalec -Ica [-le-] m, dovajalka -e [-lk-1 i, dovajalen -Ina -o [-In-], dovajalnost -i [-In-] 6 dovažati -am, dovažanje -a s, do-voziti dovozim gl. voziti, do-vožen -a -o, dovoženost -i ž; dovoz dovoza m, dovozen -zna -o, dovoznost -i ž, dovoznik -a m, dovoznica -e i oseba, dovoz-nica -e i listina, dovozen -žna -o, dovozniški -a -o, dovožnja -e i
dovesti dovêdem gl. vêsti, dovèl do vêla -o tn dovédel dovêdla -o, dovedèn -êna -o, dovedênost -i i dovoditi dovodim gl. voditi, dovod dovoda tn, dovoden -dna -o, dovodnost -i i, dovôdnica -e ž, dovodnik -a m dovoliti-volim voliti; dovoljen -a -o, dovoljenost -i ž, dovoljê-nje -a s, dovolitev -tve i, dovolilo -a s, dovolilen -Ina -o /"-Jn-7, dovolilnica -e f-ln-J i, dovoljevati -lijem, dovoljevanje -a «; dovoljevalec -Ica [-le-] m, dovoljevalka -e [-Ik-] i dovolj pris!, dôsti, dovoljen -Ijna
-o, dovoljnost -i ž dovršiti -im, dovrši -fte! dovršil -ila -o, dovrsèn -êna -o, dovr-Sênost -i ž; dovršen -šna -o, do-vTŠnost -i i, dovršitev -tve ž; dovfšnik -a tn, dovfšniški -a -o; dovršilo -a s, dovršilen -Ina -o [-In-]; dovrševati -ùjem, dovr-ševanje -a s, dovrševalka -e [-Ik-] ž, dovrševaleč -Ica [-le-] m, dovrševalski -a -o [- sk- j, dovrševalen -Ina -o [-In-] dovtip -a m iala, dovtipen -pna -o šaljiv, dovtipnost -i ž šalji-vost, dovtipnež -a m šaljivee dovzéten -tna -o, dovzétnost -i ž doza -e ž: ~ za cigarete; med. ■mera v zdravilstvu: zdravilna ~ striipa; dozirati -am spravljati zdravila v doze, odmériti, odtehtati; doziranje -a s dozdévati -am se, dozdevanje -a s, dozdéva -e ž, dozdéven -vna -o, dozdévnost -i i, dozdévek -vka m dozidati -am, dozidava -e ž, do-zidek -dka m, dozidanost -i i; dozidavati -am, dozidavanje -a s ctoznati -âm gl. znati zvedeti, do-
znânjë -a s dozoréti -im, dozori -ite! dozorel -éla -o: — mož, ~a pšenica; dozorélost -i i; dozorévati -am, dozorévanje -a «
drastičen
dozoriti -im (se), dozori -ite! dozo ril -ila -o, dozorjen -ena -o: sv. Jakob žito dozori (je dozori!), vročina ga je dozorila; prehitro dozorjeno zrno je drobno; dozorjenošt -i ž, dozorilo -a s, dozoritev -tve ž dož doža m: beneški doži; dožev -a -o: ~a palača; doževski -a -o: ~a čast dožeti dožanjem, dožnji -ite! in dožanji -ite! dožel -ela -o, do-žet -a -o, dožetje -a s, dožetev -tve ž, dožetek -tka m; dožet-vina -e ž = dožetnica -e i praznovanje žetve, dožetnjak -a m, dožinjati -am: ravno dožinjamo doživeti -im, doživi -ite! doživel -ela -o, doživelost -i ž, doživet -a -o, doživetje -a s: veselo ~ 60 let, zavarovanje za doživetost -i i; dožiti -ijem, do- ■ žit je -a «, dožitek -tka m; doživljati -am, doživljanje -a s, doživljaj -a m Drač -a m kr. i. mesta, draški -a
-o: ~a luka drač -a m plevel, dračnat -a -o;
dračje -a s drag -a -o tn drago, dv. draga -i in draga -i, mn. dragi -e in dragi -e; dražji -a -e; prisl. drago, draže draga -e ž 1. struga, kotanja, ozka dolina. Draga pri Begunjah na Gorenjskem; 2. železen drog za vrtanje v kamen; dragast -a -o: ~ svet = kotanjast; dražiea -e ž, draževka -e ž, dražinast -a -o, dražnat -a -o; dražiti -im drage delati
dragec -gca m, dragica -e ž, draginja -e ž, draginj ski -a -o; dra-gota -e ž, dragost -i ž, drago-ten -tna -o; dragina -e ž, dra-gotina -e ž, dragotinar -ja m, dragotinarica -e ž, dragotinar-niea -e ž, dragotinarstvo -a s.
dragotinje -a s; dragiilj -a m, draguljar -ja m; Dragotin -a m os. i.
drago- v sestavi: dragocen -a -o, dragocenost -i ž; dragoleten -tna -o, dragoletnik -a m veriinik; dragoljiib -a m, dragoljtibec -bca m; dragovoljen -Ijna -o dragonec -nca m, dragonski -a -o drahma -e ž, mn. drahme -hem [-ham], drahemski-a-o [-ham-] drajna -e ž, drajnati -am, draj-
nanje -a s Drakon -a m os. i. atenskega po-stavodajalca, Drakonov -a -o; drakonski -a -o oster, trd, krut: ~e odredbe, ~i ukrepi drama -e ž, dramski -a -o: ~o gledališče, ~i igralci, ~a uprizoritev; dramatski -a -o = dramatičen -čna -o: ~o slovstvo, dramatičnost -i ž, dramatika -e ž vrsta pesništva; dramatik-a m kdor piše drame; dramatizirati -am, dramatizacija -e ž, dramatiziranje -a s; dramatiirg -a m, dramatiirški -a -o, drama-turgija -e ž dramiti dramim, drami -ite! dra-mil -ila -o, dramljenje -a s, dramilo -a s, dramilen -Ina -o [-In-], dramilec -Ica [-Ic-] m, dramllka -e [-Ik-] ž, dramilski -a -o [-Isk-] drapati -am in drapljem, drapaj -te! tn draplji -te! drapanje -a s, drapalec -Ica [-Ic-] m; diapavica -e ž (bolezen), drap-niti -nem, drapnjen -a -o drapirati -am v gubi nabrali, za-streti; drapiranje -a s, drape-rlja -e ž zastor, zavesa; drape-rijski -a -o: ~a scena drasati -am razvezati, raztrgati, razparati; draska -e ž praska na koži, razporek; draskav -a -o; drasniti -nem drastičen -čna -o nazoren, izrazit, oster, grob; drastičnost -i ž
dnsm
drastiti -im, drastenje -a s, drast-
nik -a m hujskač
*drat dratu in drata m iica, dv. dratova, mn. dratovi -ov; dra-ten -a -o l^en: ~o sito, dratast -a -o žičast drav drava m prisad Drava -e i 1. i. reke in vrste cigaret; dravski -a -o: ~i breg, ~i most; cigareta Drava: 5 (cigaret) Drava, kadim (cigarete) Drava, (cigarete) Drava so močne, z (s cigaretami) Drava mi postrezil dražiti -im, draži -ite! dražeč-eča -e, dražil -ila -o, draženje -a s, (z) dražba -e ž, dražbar -ja m, dražbarica -e ž, dražbarski -a -o; dražilo -a s, dražflen -Ina -o r-ln-], dražilnost -i [-In-] ž; draživ -a -o, draživec -vca m, draživka -e i, draživski -a -o; dražljiv -iva -o, dražljivost -i ž; dražljivec -vca m, dražljivka -e i, dražljaj -a m, dražljajski -a -o; dražest -i ž, dražesten -tna -o
dražiti -im, draži -ite! dražeč-eča -e, dražil -a -o, draženje -a s, dražba -e ž, dražben -bena -o [-ban-], dražilec -Ica [-le-] m, dražilka -e [-Ik-] ž, dražilski -a -o [-Isk-] drča -e i, drčati -im. drči -ite! drče, drčeč -eča -e, drčal -ala -o, drčanje -a dfčar -ja m, dfča-rica -e ž, drčarski -a -o dfdra -e ž, drdrati -am, drdraj -ajte! drdral -ala -o, drdranje -a <; drdralo -a s, drdrač -a m; drdrav -ava -o, drdravec -vca m, drdravka -e ž, drdravski -o dreadnought -a [dršdnot] m velika bojna ladja dregati in drezati -am, dreganje -a s, dregavt -a m; dregniti -nem, dregnjen -a -o, dreg -a m = dregljaj -a n»
dremiti in drémati, drémam in drémljem, drémaj -âjte! in drémlji -ite! drémal -ala -o, dremanje -a s; dremàv -âva -o, dremâvec -vca m, dremâvka -e Ž, dremâvica -e i, dremavost -i Ž; dremâk -a m, drémar -ja n», drémarica -e ž, drémavt -a m, dremâvs -a n», dremalo -a s; drdmež -a m; dremljati -âm, dremljânje -a s, dremljàv -âva -o, dremljâvec -vca m, drem-Ijâvka -e ž, dremljiv -iva -o, dremljivost -i i; dremôta -e é, dremôten -tna -o, dremôtnost -i Ž, dremôtec -tca m; dremûh -a m, dremuša -e ž, dremûhati -am, dremûhanje -a a drèa dréna m, drénov -a -o: ~ grm; drénovec -vca m, drénov-ka -e i, drenovina -e ž, dreno-vâča -e ž = drenjâca -e ž, dre-nûlja -e ž, drénovje -a s drenaža -e ž, drenažen -žna -o, drenažirati -am = drenirati -am, drenažiranje -a s = dreniranje -a s; drén -a m med. odvajalo, izsuševalo +drènj drênja m, v drén ju gneča, prerivanje; +drén jati-am se gnesti se, prerivati se, tlačiti se; +drénjanje -a s prerivanje, gneča, stiskanje drés -a m športna obleka drésea -sna m ime rastlin, vrsta
cvetov: ajda gre v drésen dresirati -am vaditi, ûriti (Hvali); dresûra -e i mehanična vaja, ûrjenje; dresiranje -a s, dre-sêr -ja m, dresêrSki -a -o dréta -e i čevljarska posmoijena
nit: vleči ~o smrčdti dreti dêrem, dri drite! in dêri -ite! deroč -6ča -e, derèč -éCa -e: ~a voda, z deréêimi valovi (Prešeren); drl [dru] drla -o, (o)drt -rta -o; drtje -a in drtjè -à s, drênje -a 4; dréti dêrem se, ne dêri se! ne derite se! —
dfn
derač -a m, dérec -rca m: ko-njedérec -rca m; dérei -a m, deruh -a m drevača -e i vrsta sekir = dreve-nica -e i = drevnica -e i = drevnjača -e ž drevak -a m iz debla iztesan čoln drevariti -im držati za drevo (pri oranju), drevarjenje -a s, dre-var -ja m, drevarica -e ž drevenéti -im, drevenèl -éla -o, drevenênje -a s, drevenélost -i Ž; dreveneč -nca m drevénka -e ž mêrnik, žitna mera drévi prisl. danes zvečer, drévis-
nji -a -e dreviti -im, drevèë -éca -e, drêvi -ite! drevil -a -o: pes drevi divjačino, vihar drevi valove, pred seboj drevi Bošnjake, nesreča drevi človeka; ~ se: oblaki so se drevili, gl. drviti drevo drevésa s, drévce -a s in drevésce -a s in drevčšček -ščka tn; drevesen -sna -o, drév-nat -a -o, drevén -a -o, dréven -vna -o, drevésast -a -o; dre-vésnica -e ž, drévje -a s, drev-nina -e ž, drévjice -a s, dre-vésniéar -ja m drevorèd -éda m nasad, drevoré-
den -dna -o drežnjati -âm v koga siliti v koga, vmešavati se v govorjenje; drež-njâk) -a s siten človek, sitnež; dréžnja -e ž; drezati -im na kaj prežati na kaj, drežalec -Ica [-le-] m, drčžnik -a m drgajsati -am, drgajsanje -a s drgal [-duJ -i ž, nav. mn. drgâli -ali tonzila, mandel j; drgavica -e ž vnetje mandljev; drgâlke -âlk [-du-] ž mn. dfgati -am, dfganje -a s, drgâlo -a s, drgalnik-a [-du-] m (orodje), drgâlen -Ina-o [-In-], drgač -a m oseba drgetati -tâm in drgééem, drgetaj -âjte! drgeta je, drgetàl -âla -o.
drgetânje -a s, drgèt -éta m, drgêtec -tca m; drgetàv -âva -o, drgetâvec -vca m, drgetavka -e Ž, drgetâvski -a -o, drgetâlo -a s drgniti -nem, drgnjenje -a s drhal [-du in -àl] -i ž drhtéti -im, dfhti -ite! drhté, drhtèé -ééa -e, drhtèl -éla -o, drhtenje -a s; drhtàv -âva -o, drhtâvica -e ž, drhtâvec -vca wi dricati -am (se), dričanje -a s, driča -e ž = driéâlnica -e [-In-] Ž; dričkati -am se otr. drii [-il] -a m brezdušno, mehanično vâjenje, urjenje, učenje driska in drista -e ž, driskav -a -o in dristav -a -o, driskavica tn dristavica -e ž, driskavec in dristavec -vca m, driskavka in dristavka -e ž; driskati in dri-stati -am; dristljâti -âm, drist-Ijàj -âjte! dristljàl -âla -o, dristljânje -a s, dristljàv -âva -o, dristljâvec -vca m, drist-Ijâvka -e ž dristiti -im klistirati, dristi -ite! dristil -a -o; dristlja -e ž, dri-stilo -a s, dristilen -Ina -o [-In-] dfkati -am (se) drsati se, drkanje -a s; drka -e z, drkalica -e nav. mn. dfkalice -lie ž drsâlice, drkâlnica -e [-In-] ž drsdlnica, drkallšče -a s, drkavec -vca m, dfkavka -e i, dfkavski -a -o; drkljâti -âm, drkljàj -âjte! drk-Ijàl -âla -o, drkljânje -a s, dfkniti -nem, dfk -a m dfkelj -klja m krepêlo drmastiti -im, drmâstenje -a s,
drmašča -e ž dfmati -am tn dfmljem, dfmanje
-a s, dfma -e ž dfn -a m trata, ruša: čez dm in strn; drnàt -âta -o, drnâten-tna -o, drnovit -a -o, dfnast -a -o, drnina -e ž, drninast -a. -o, dfnje -a s = drnôvje -a s; dfn-cati -eun = drnovâti -ûjem.
drnjohati
drnar -ja m = drnor6zec -zca m kdor drn reže drnjohati -am smrčdti, drnjoha-
nje -a s drnoselj -sija m vrsta sadja drob -a in drobu m, v drobu in drobu; droben -a -o: ~e klobase; drobje in drobovje -a s, drobovina -e ž drobcen -cena -o [-can- 7, drobčken -a -o [-kan-] ali drobčkan -a -o drobec -bca m, drobčec -čeca
t-lac-] m, drobelj -blja m, dro-ič -iča m, dipbež -a m, drob-Ijanec -nca m, drobljanček -čka m, drobljančast -a -o droben -bna -o in droben -bna -6 tn droban drobna -6; dol. oblika drobni -a -o; prisl. drobno, drobneje; na drobno prodajati, raztrgati; drobnost -i ž, drob-nina -e ž, drobnota -e ž drobir -ja m, drobiren -rna -o, drobiriti -im (se); drobir je -a s, drobirjast -a -o drobiti -im, drobi -ite! (z)drob-Ijen -ena -o, drobe, drobeč -eča -e, drobil -a -o, drobljenje -a s, drobitev -tve ž; drobilec -Ica [-iuc- in -ile-] m = drobač -a m kdor drobi, stroj za drobljšnje; drobivec -vca m koilek, drobec: ~ kruha; drobivka -e ž vrsta jabolk: drobilen -Ina -o [-In-], drobilnica -e [-un-] ž vrsta sekire, drobljiv -iva -o, droblji-vost -i ž drobiž -a m, drobižiti -im, drobi-ženje -a s, drobižen -žna -o, drobižnica -e ž, drobižek -žka m šibak otrok drobneti -im drobdn postajati, drob-nd hoditi; drobnel -ela -o, drob-nenje -a s; drobenteti -im, dro-bentel -61a -o, drobentenje -a [-ban-] s di^bnica -e ž skupno ime za ovci in kozi, drobriiški -a -o; drobnica -e ž necepljena hruška ali
češnja in njun sad, drobničen -čna -o: ~ sad, ~a veja drobnik -a m kamen drobnjak -a m bot., drobnjakov
-a -o: ~a potica drobnjava -e ž, drobnjarija -e ž drobno- v sestavi: drobnoblago-ven -vna -o, drobnocvéten -tna -o; drobnoglàv -âva -o, -iglavec -vca m; drobnoglèd -éda m, ~gléden -dna -o; drobnoličen -čna -o, drobnolist -a -o, ~ listen -tna -o; drobnomèr -méra m, ~méren -rna -o; drobnoôk -ôka -o; drobnopescén -a -o; drobnorôk -rôka -o; drobnosli-kâr -ja m, ~slikârstvo -a s; drobnozifn -a -o drobtina -e ž, drobtinovka -e ž juha iz drobtin (+drobtinova); drobtinje -a s, drobtiniti -im, drobtinjenje -a s, drobtinčiti -im, drobtinčenje -a s, drob-tinčar -ja m kdor drobtinči, drobtinčarski -a -o, drobtinčar-stvo -a s; drobtinica -e ž, Slomškove Drobtinice mn. ž, drob-tiničar -ja m kdor se zadovolji z drobtinicami, sodelavec Drobtinic; drobtiničarstvo -a s naspr. velikopoteznosti dročiti -im, dročkati -am, dr6č-niti -nem, dročnik -a m možnar drog -a tn -â m, mn. drogovi -ov, po drogovih in po drogéh, z drogovi tn drogmi: telovadni drogati -am, droganje -a s, drogniti-nem; drozati -am, dr6-zamje -a s; drožiti -im, droži -ite! drožil -a -o, droždnje -a s drogerija -e ž, drogerijski -a -o,
drogist -a m, drogerist -a m drok -a m tolkač, drokélnik -a [-un-] m, drôkati -am, droka-nje -a «, drôkniti -nem; gl.tudi dročiti
dromedâr -ja m, dromedârjev -a -o, dromedârski -a -o
društvo
droplja -e i, rod. mn. dropelj [-palj], droplji -a -e in dropjjin -a -o, dropeljski -a -o [-palj-] drozg in drozd -a m, drozgov in
drozdov -a -o drozgati -am, drozganje -a s, drozga -e i, drozgalica -e ž, drozgalnik -a [-un-] tn, droz-galo -a 8 droži i mn. droži -em -i -eh -mi drožje ž trtn. -a -am -e ^ah -ami, drožen -a -o, droženka -e ž, drožjar -jd m kdor droiji prodaja, drožnat -ata -o, drožast -a -o dnialiti -im hitro, neugnano delati, sem in tja hoditi; drpaljraije -a 8, drpalast -a -o, drpalež -a tn drsati -am (se), drsa je, drsanje -a 8, drsa -e ž:, drsa mu poje = podrsdva s nogo; drsalo -a s, drsalka -e [-Ik-] ž, drsalica -e ž, drsalnica -e [-In-] ž; .drsalec -Ica [-le-] tn, drsač -a m drseti -im, drsi -ite! drsel -ela -o, drseč -eča -e, .drsenje -a s, drsen -sna -6, drsnost -i ž drskati -am, dfskanje -a 8, drske-tati -am,'drsketanje -a 8, drsket -eta m, drskniti -nem = drsniti -nem, drskač -a tn zool., dfska-nica -e ž drstiti -im se, drste se, disti -ite se! drstil -a -o, drstenje -a s, drstitev -tve ž, drstilo -a s, drstnica-e ž, drstilnica-e [-In-] ž: umetna ~ drug -a tn -a tn: biti komu za ~a na svatbi; tnn. drugovi -6v; drugov -a -o: ~a skrb; družica -e ž, družičin -a -o: ~a obleka; drugovati -ujem komu na svatbi, v delu; drugovanje -a s drug -a -o nedol. z.: drug veter vleče, ves drug je, nobeden drug ne pojde z mano, kdo drug, kaka druga, kaj drugega; drug drugemu pomagata, drug drugega vlečeta, drug za drugim odhajajo; v takih zvezah lahko-
stoji tudi eden drugega itd.; drugo (eno) k drugemu = povprečno, počez drugačen -čna -o, prim. drugačne jši -a -e; pres. vse drugačen -Čna -o ol» ves drugačen, vsa drugačna, vse drugačno; drugačnost -i ž; prisl. drugače: ni tako, drugače je; tako govori, drugače dela; molči, drugače (sicer) boš tepen drngam prisl. na vpraianje kam?:
grem drugam drugi -a, -o vrst. itev. ima samo določno obliko: ti. si.,prvi, kdo , je drugi? drugi ne pojde z mano, samo prvi; drugec -gca m drugi čebelni roj drugič prisl., vdriigič = v drugo = drugikrat prisl., drugi krat, druge krati; drugokraten -tna -o, drugokratnost -i ž; drugdč prisl.	'■ '
drugje prisl. na vprManje kje?:
živi drugje drugo- v sestavi: drugojezičen -čna -o, ~jezičnost -i ž; driigopis -isa tn, ~pisen -sna -o; drugo-roden -dna -o, ~rodnost -i ž; drugorojenec -nca m; drugo-stranski -ia -o, ~stranstvo -a s; drugospolen -Ina -o [-In-], ~ spolnost -i [-In-] i; drugo-šolefc -Ica [-le-] tn, ~š61ka -e [-Ik-] i, -šolski -a -o r-lsk-]; drugoverfec -rca tn, ~v6rka -e ž, ~verski -a -o, ~verstvo -a s; drugovrsten -tna -o drugod prisl. na vpraianje kod?: povsod drugod, od drugod priti, nekod drugod je drugoten -tna -o, drugotnost -i ž druid -a tn keltski diihovnik, druidski -a -o druščina -e ž: dobra prijetna ~o delati komu, biti komu za ~o, druščinski -a -o društvo -a s, društven -a -o [-Ivan-], društvenik -a tn, dru-
družila
štvenica -e ž, društvenina -e ž [povsod: -tvatir]; društvovati -ujem, društvoval -ala -o, dru-štTovanje -a s; driišteTce -a [4av-] s
družba -e i, mn. družbe družb; driižbica -e ž; družben -a -o, družbenost -i i, družbenik -a tn, driižbenica -e i, družbeniški -a -o [povsod: -ban-J; družaben -bna -o, družabnost -i ž, družabnik -a m, družabnica -e i, družabništvo -a «, družabniški -a -o; družboslovje -a s aocio-logija, družbosloven -vna -o so-cioloUci, družboslovec -vca tn, družboslovski -a -o druže -ta tn in s, družeč -žca tn,
družej -a m dmžina -e ž, družinski -a -o; dru-
žinica -e ž, družinCad -i ž družiti -im (se), driiži -ite! družil -ila -o, druženje -a s, družilo -a s, družilen -Ina -o [-In-], družilnik -a [-In-] tn; družen -žna -o, driižnost -i i; družljiv -iva -o, družljivost -i i; družnik -a m, družnica -e ž, družniški -a -o
drva drv drvom drva pri drvéh z drvmi s mn.; drvar -ja m, drvarski -a -o, drvariti -im, drvarjenje -a s, drvarstvo -a s, drvarija -e i, drvarnica -e ž, drv,arica -e i sekira = drvača -e ž = drvnjdča -e i; drvišče -a. s = drvnik -a tn = drvnjak -a m, drvošec -šca tn drvén -a -o, drvénec -nca tn, drve-néti -im, dr veni -ite! divenèl -éla -o, drvenênje -a s; drvén-ka -e ž mera za žito, mernik = drevénka -e i drvéti -im, drvi -ite! drvèl-éla -o, drvênje -a s: srna drvi mimo, drvèl je naravnost v pogubo, ne drvite v prepad! ârvitl -im koga poditi, ~ se, drvi
-ite! drveč -eča -e, dr ven je -a s; gl. tudi dreviti drvo- v sestavi: drvojed -Jeda m, drvojedec -dca m, drvojedka -e ž; drvosek -seka m — drvošec -šca tn držati -am: ~ obroče drgniti lubje
proč, beliti; drzanje -a s drzen -zna -o (+dfzek), drznost -i ž (+dizkost); drzniti -nem si, dfznež -a it», drzovit -a -o, dr-zovitost -i i driati -im, drži -iie! držeč -eča -e, drže = držaje, držal -ala -o, (za)držaB -a -o, držanje -a s, drža -e i; držati besedo, red, ukaz, koga za besedo; pot drži; +držati na kaj dati na kaj: ~ na čast, obleko, nase; + držati za imeti za: ~ poštenjaka, norca, pametnega; +držati = tti»c<t: ~ zalogo, avto, psa, pomaesika (pač pa lahko v pomenu zadrževati, ne oddajati: zalogo drži je ne prodaja); + držati voditi: ~ gostilno, trgovino, dobro ~ pisarno, urad; +držati govor, šolo, predavanje ipd. imeti ali pa: govoriti, učiti, predavati ij^.; držaj -a m, držalo -a s, držalce -a [-le-] s država -e ž, državen -vna -o: ~a tiskarna. Državna založba; državica -e ž državljan -ana m, državljanka -e ž, državljanski -a -o, državljanstvo -a s državnik -a tn, državniški -a -o, držaivnica -e ž, državništvo -a s državo- tti državno- v sestavi: državnopraven -vna -o, ~prav-nost -i ž; državnozborski -a -o: ~e volitve, ~o zasedanje; državotvoren-rna-o, ~tv6rnost-iž; državosloven -vna -o, ~ slo vje -a s, ~ sloveč -vca ta, ~slovski -a -o; držaroenanslti -a -o, držav ozn anstvo -a s, ~ znanstven -a -o [-tvare-]
duri
dual [-àl] -a m dvojina, duâlen
-Ina -o [-In-] dvojinski dBalîzejn -zma m, dualističen -čna
-o, dualist -a m dubléta -e S dvojnica (beseda),
dvojnik (duplikat), drugi izvod DûbroTnik -a m kr. t., iz EWbrov-nika, dûbrovniski -a -o, Dû-brovčan -a m, Dûbrovcanka -e ž dâeat -a m dvanajstérica dûda -e ž, nav. mn. dùde dûd pi-šlali na mehove; dûdati -am, dûdanje -a s, dudâs -a m dûdla -e i vrsta pišlalke, cucelj;
dùdlati -am, dûdlanje -a s dnél -a [-él] m dvoboj, duelfrati -am se dvobojevati se, dueHra-nje -a s dvobojevanje diiét -a m dvospev, duéten -tna -o: vložek, solo, ~a skladba déh duhâ m, toi. dûh = vonj in duhâ V pomenu: duia, znaiaj, misel, oseba, iivljenjsko počelo: ima duh po žganju, noč temna tare duhâ; ima hud duh po česnu, ima posvetnega duhâ; mn. duhovi -6v; vinski ~i, vé-liki ~i; duh nove družbe, podpirati svobodnega duha mladine, ustvariti novega duha v vojski, greh zoper duha časa, slovstvo razodeva duha nove dobe, greši zoper duha slovenščine, pesem kaže čudneg^a duha; duh božji, sv. Duh, Duhovo -ega s = binkošti: o Duhovem; duhoven -vna -o: ~i svét, ~e vede, ~o opravilo, poklic dûhati -am, diihanje -a «, duhalo -a s, dubalen -Ina -o [-In-], duhniti -nem: veter doh^ duhomoren -rna -o, ~m6rnost -i i dnhovfn -a m hudič, demon; du-hovlna -e ž strah, prikazen; du-bovinski -a -o dulMvit -a -o, duhovitost -i i, du-Hoviëiti -im, duhovičenje -a s, duhovitež -a m
duhovni -ega m = duhovnik -a m = duhoven -vna m; duhovniški -a -o, duhovnost -i ž; duhovščina -e ž, duhovništvo -a s, du-hovstvo -a s, duhovski -a -o; duhovnija -e i, duhovnijski -a -o; duhovnica -e i duhteti -im = dehteti -im, duhteč -eča -e, duhtel -ela -o, duhte-nje -a s ddktss -a m potšz, med. vdd dulec -Ica [-le-] m, dulček -čka [-U.] m, dulčast -a -o [-Ič-J; dulo -a s klobUčna itula, duliti -im delati dulo, duliti -im se: kruh se dilli, deska se duli = se veži
duma -e ž nekoi ruski državni
zbor, vrsta pesmi Dumas -a [diimd -Aja] m os. i. franc. pisatelja, Dumasov -a -o [diimdjeu -eva -o], Dumas oče — Dumas sin dumping -a m prodaja blaga pod
proizvodno ceno Dunaj -a m kr. i., z Dunaja, na ~u, dunajski -a -o, Dunajčan -a m, Diinajčanka -e ž dupa -e ž votlina, diipati -am tolči
na kaj votlega duplikat -a m dvojnik, dvojnica: delati v ~u ali in duplo; du-plikator -ja m, duplirati -am podvojiti, dupliranje -a s duplja -e ž votlina, dupljica -e ž, duplje -a s, dupljen -a -o: ~e čebele, dupljast -a -o, dupelj -plja -e votel, dupeljnik -a [-p»lj-] m kdor prebiva v duplji; dupljenjca -e ž vottv drevo d^le -a s, mn. diipla -pel [-pal]; diipelce -a [-pal-J s, duplast -a -o, duplina -e ž, duplinast -a -o, diiplar -ja m golob dur -a m glas.: v (hipu, t A-duru, iz C-diira; durov ali durovski -a -o: ~a lestvica, ~i način duri mn. i duri durim diiri pri durih z durmi; durce i mn.
duša
dûric dûrcam dûrce pri durcah z dûrcami; dûniica -e ž: vrata so imela dvoje durnic duša-e ž, dušen -šna -o: ~a paša; dušica -e i: ~ moja, bot. materina dušati -am se, duša-nje -a «, dušavec -vca m, du-šavka -e ž, dušavski -a -o; du-Séven -vna -o, dušdvnost -i ž; dušeslovje -a s, dušesloven -vna -o, dušeslovec -vca m, duše-slovski -a -o, dušeslovka -e i dušek -ška m 1. sapa: ~ mi jemlje, zapira; na ~ izpiti, v ~u požreti; 2. odprtina: sod nima ~a, ~a dati komu ali čemu; dûSkati -am, dûSkanje -a s dušik -a m, dušikov -a -o: ~a kislina, spojina; dušičnat -a -o: ~a gnojila dušiti -im, dušèč -éca -e, duši -ite! dušèn -êna -o: ~o meso, dušenje -a s; dušica -e i naduha, dušilnik -a [-In-] m, duši-len -Ina -o [-In-], dušljiv -iva -o, dušljivost -i ž; dušiv -a -o, dušivec -vca m, dušivka -e i, dušivski -a -o, dušnik -a m, dušnjak -a m, dašnica -e i duumvir -a m eden dveh vladajočih moi, duumvirski -a -o, duumvirat -a m vlada dveh moi dvd m dvé i in s glav. štev., dvéh, dvéma, dvâ -é, ob dvéh = ob 2h, z dvéma; za dva dve stoji od-nosni sam. v dv.: pred dvema letoma ("•'dvemi leti), pred dvema dnevoma (+dvemi dnevi); ta dvâ, téh dvéh; tista dvâ, tistih dvéh; dvakrat, dvâkraten -tna -o, dvâkratnost -i i; dvâ tisoč dvé sto, dvé sto tisoč, dvâ milijona
dvajset-ih ffîov. š/ev.: ob dvajsetih = ob 20Ji, ~ mož, ~ žena, ~ vrat; ênaindvâjset, dvâindvâjset, tri-indvâjset...; ob štiriindvajsetih = ob 241i; dvajsetkrat, dvâj-šetkraten -tna -o; dvajsetdné-
ven -vna -o, dvajsetdnevnica-e i-, dvajsetleten -tna -o, dvajsetletnica -e ž, dvajsetletnik -a m; 25-letnica = petindvajsetletnica -e ž, petindvajsetkrat, petin-dvajsetkraten -tna -o dvajseter -a -o, dvajseteren -rna -o; dvajseterica -e i, dvajseto-rica -e ž dvajseti -a -o: ~i (20.) maj, ~ega maja, ob ~i (20.) uri; štiriindvajseti -a -o: ob ~i (24.) uri; dvajsetič, dvajsetikrat, devetindvajsetič dvajsetica -e ž, dvajsetičen -čna -o;
dvajsetak -a m; dvajsetka -e i dvajsetina -e ž, dvajsetinka -e i mera, dvajsetinski -a -o; petin-dvajsetina -e i, petindvajsetin-ka -e i, štiriindvajsetinski -a -o dvanajst in -ajst -ih: ob dvanajstih = ob 12'»; dvanajstkrat in -ajst-, dvanajstkraten -tna -o in -ajst-; dvanajstleten -tna -o, dvanajstletnica -e ž, dvanajst-nik -a m med. dvanajster -a -o, dvanajsteren -rna -o, dvanajsterica -e ž, dva-najsterka -e i, dvanajsterec -rca m verz in dodekaeder, dvanaj-storica -e ž; dvanajstero- v sestavi: ~guben -bna -o; ~k6-ten-tna-o, ~k6tnik-a m; ~n6-žen -žna -o dvanajsti -a -o: ob 12. uri = ob dvanajsti uri = ob 12. t. m. = dvanajstega tega meseca; dvanajstič, dvanajstikrat; povsod tudi dvanajst-dvanajstica -e ž, dvanajstka -e i dvanajstina -e i, dvanajstinka -e
i, dvanajstinski -a rO dve- v sestavi poleg dvo- gl. dvo-dver -i i 3!. duri dvigati -am vzdigovati, (+dvigo-vati), dviganje -a s, dvigalo -a s, dvigalen -Ina -o [-In-], dvi-galnik -a [-In-] m, dvigač -a m
dvomiti
dvigniti -nem vzdigniti, dvignjen -a -o, dvignjenost -i i, dvig -a m vzdig, dvigljaj -a m vzdigljaj dvo- v sestavi: dvobarven -vna -o, ~barvnost -i i; dvocéven -vna -o, ~cévka -e i; dvoëlénik -a m binom, ~clénski -a -o; dvo-délen -Ina -o [-In-], ~délnost -i [-In-] ž; dvodnéven -vna -o, ~dnévnica-e ž; dvodomen-mna -o: ~a rastlina bot., ~i parlament, ~d6mnica -e i bot.; dvo-funten -tna -o, ~funtnica -e i sveča, ~fiintnik -a m; dvoglàv -âva -o, ~glâvost -i ž, ~glavec -vca m, ~glâvka -e ž; dvoglâ-sen -sna -o, ~glâsnost -i ž, ~glâsje -a s, ~glâsnik -a m diftong, ~glâsniski -a -o; dvojezičen -čna -o, ~jezičnost -i i, ~jezičnik -a m, ~jezičnica -e ž; dvokaličen -čna -o, ~kalič-nica -e ž bot., ~kaličnost -i ž; dvogovor -a m; dvokolnica -e f-ln-] ž; dvokoten -tna -o; dvokrak -âka -o; dvokrilen -Ina -o [-In-], ~krilnik -a [-In-] m letalo, ~krilec -Ica [-Ic-] m zool; dvo- fn dveléten -tna -o, ~lét-nik -a m, ~létnica -e i; dvolik -a -o, dvoličen -čna -o, ~lič-nost -i i, ~ličnež -a m, ~ličnik -a m, ~ ličnica-e ž; dvolisten-tna -o, ~listnica -e i bot.; dvomése-čen -čna -o, ~m6sečnik -a m; dvomiseln -a -o [-aln-], ~mi-selnost -i [-aln-] i, dvo- tn dve-ndčen -čna -o; dvonog -6ga -o, ~n6žec -žca m, ~n6žen -žna -o, ~n6žnost -i ž; dvook -6ka -o; dvoparkljar -ja tn; dvopičje -a s; dvorâmen -mna -o: ~i vzvod; dvorazréden -dna -o: ~a šola, ~ra2rédnica-e i; dvorezen -zna -o, ~réznost -i i; dvorob -6ba -o; dvoročen -čna -o: ~o igrati, ~a igra, ~rôê-nost -i ž; ~rôk -6ka -o; dvorog -6ga -o; dvospôlen -Ina -o.
~sp61nost -i i, ~sp61nik -a m [povsod: -In-]; dvostaven -vna -o, ~stavnost -i i; dvostran -ana -o, ~stranost -i i, ~stran-ski -a -o, ~stranstvo -a s; dvo-stili -a m = dvostišje -a s distih; dvostrok -oka -o; dvouh -uha -o, ~ušec -šca m; dvoiim -a -o, ~umje -a s, ~umen -mna -o, ~umnost -i ž, ~umnež -a tn; dvo- tn dveuren -rna -o; dvo-vladje -a s duumvirat; dvovpre-žen -žna -o, ~vprežnost -i i; dvovifh -vrha -o, ~vTŠen -šna -o, ~vfšnost-i ž; dvovrsten-tna -o, ~vi'stnost -i i, ~vrst -a -o; dvovrstičen -čna -o; dvozložen -žna -o, ~zl6žnost -i i; dvo-značen -čna -o, ~značnost -i i; dvozob -oba -o; dvoženstvo -a s; dvoživka -e ž zool., dvoživen -vna -o, ~živnost -i ž dvoj -a -e: dvoji podplati ali dvoje podplatov, dvoji čevlji alt dvoje čevljev, dvoja vrata ali dvoje vrat, dvoje naziranje; na dvoje, v dvoje iti dvojača -e ž vrsta denarja dvojba -e ž dvom: brez dvojbe;
dvojben -bena -o [-bati-] dvojček -čka m, dvojčica -e i;
dvojčič -a m, dvojek -jka m dvojen -jna -o: ~i podplat, ~a vrata, ~a okna; dvojnost -i i, dvojnat -a -o; dvojnik -a m (oseba), dvojnik -a m duplikdt, dvojnica -e i dubleta dvojica -e ž, dvojičen -čna -o, dvojina -e i, dvojinski -a -o; dvojka -e ž, dvojnjak -a m dvorezni plug dvojiti -im, dvoji -ite! dvojil -a -o, (po) dvojen -ena -o, dvo jen je -a S, dvojilec -Ica [-le-] m, dvo-jilka -e [-Ik-] ž, dvojljiv -iva -o, dvojljivost -i ž dvomiti in -iti dvomim, dvomi -ite! dvomeč -eča -e, dvomil -ila -o; dvomiti o čem (+v kaj,
dvor
■•"nad čim); dvom dvoma m, dvomba -e i, dvomljenje -a s, dvomen -mna -o, dvomnost-i ž, dvomljivec -vca m, dvomljivka -e ž, dvomljivski -a -o, dvomljiv -iva -o, dvomljivost -i i
dvor dvora m, na dvoru in dvoru; dvorec -rca m, dvoren -rna -o, dvorski -a -o
dvorana -e ž: vhod v ~o, okna v ~i
dvorišče -a s, dvoriščen -ščna -o: ~i vhod, razgled, ~a s^ran
dvoriti -im, dvori -ite! dvoril -a
-o, dvorjenje -a s dvorjan -ana m, dvorjanka -e ž, dvorjanski -a -o, dvorjanik -a m, dvorjanica -e ž, dvorjaniški -a -o, dvornik -a m, dvomica -e ž, dvorniški -a -o, pridvornik -a m, pridvornica -e i, pridvor-niški -a -o džamija -e ž turška molilniea, dža-
mijski -a -o džaur -a m nevernik džungla -e i, džungelski -a -o [-gal-]: ~a pokrajina
E
e m neskl. 1. črka: mali e, veliki E, 2. glas v glasovni lestvici: e-mol, E-dur, 3. medtn. e kaže nevoljo: e, pusti me! e za ustavljanje konj eben -a m bot., ebenov -a -o, ebe-
novec -vca tn, ebenovina -e ž ebonit -a tn, eboniten -tna -o ebulioskop -a tn fiz., kem. Men edn. 1. eden — en t» eno s, 2. enega, 3. enemu, 4. enega — en eno, 5. pri enem, 6. z enim; ena -e -i -o pri -i z -o; mn. eni ene ena, enih... se rabi le pri mnoiinskih samostalnikih: Imel je dvoje čevlje, eni so bili še čisto novi. fina vrata so držala na hodnik, ena na stopnice, ena pa na verando. Preštel sem vilice in opazil, da ene manjkajo. — fiden rabimo le samostalno, en ena -o pa pridevno kot pravi števnik, če je poudarjen: fin cvet ne naredi pomladi, fina se tebi je želja spolnila. Grob se za grobom vrsti, eden med njimi Se ni bilke zelene rodil. — Namesto prvi -e — drugi -e lahko uporabljamo tudi: eden, eni, ene: Oba sta kriva: eden, ker je dražil, drugi, ker je udaril.
Eni so dejali, da je siromak, drugi, da je skopuh. Eni so zbežali v gozd, eni pa so se postavili v bran. — Ce ha ena -o ni poudarjen, rabimo namesto njega nedoločne zaimke ali pa ga popolnoma opustimo, ker ie ednina pove število: Dal mu je dinar (+en dinar). Za tisočak (+za en tisočak) se že nekaj dobi. Recimo kako (+eno) pametno. Vsaka pesem je le nekaj časa (+en čas) lepa. Včeraj je bila pri nas neka (+ena) ženska. Napačna pa je tudi raba nedol. zaimka neki namesto štev.: Napletel je zvezo z nekim izmed njih {prav: z enim izmed njih ali: z nekom); v sestavi: enaindvajset, enaintrideset; enaindvajseti -a -o, enaintrideseti -a -o eden edena tn raj, edenski -a -o edicija -e ž izdaja knjig, vrednostnih papirjev; edicijski -a -o edikt -a m razglas, odredba, odlok,
ukaz, edikten -tna -o edin -a -o: ~i sin, edinec -nca m, edinček -čka m, edinica -e i, edinka -e i, edinost -i i, edin-stvo -a s, edinstven -a -o [-stvan-],
eksceniri^B
edinstvenost -i [-stvan-] i, edin-ščina -e ž samota, reviiina, edi-niti -im, (z)edinjen -a -o, edi-njenj« -a s edino- v sestavu edinokrat prisl., edinole prisl., edinordjen in edinorojen -fena -o, edinoroje-nec -nca m, ~enka -e i; toda: edino možen, edino zveličaven fidip -a tn, fidipov -a-o: ~ komp eks, gl. tudi Ojdip edmna -e ž, edninski -a -o:
samostalnik singulare tdntum fidvard -a m, Ždvardov -a -o, £di -ja m (+Edita), fidijev -a -o (+fiditov) efekt -a tn vMnek, vtis, uspeh, posledica; mn. efekti -ov vrednostni papirji; efekten -tna -o: ~a borza, ~a reklama; efektiven -vna -o resničen, dejanski: efektivna službena leta; efektuirati -am izvršiti, efektufranje -a s efemeren -rna -o enodneven, krat-koživ, beien; efemerida -e ž 1. muha enodnevnica, 2. mn. efe-meride -id 6 preglednica ta preračunavanje pozicij nebesnih teles fifez ^ tn kr. i., žfeški -a -o, Efe-
žan -ina i», Efežanka -e i Efialt -a tn 1. i., Efialtov -a -o, efialtski -a -o, efialtstvo -a s [povsod -U-] Egejsko morje s Egejskega morja, egejska kultura egida -e i zaUita Egidij -a tn os. {., Egidijev -a -o Egipt -a m kr. i., egiptovski -a -o: ~a očesna bolezen = trah&m, Egipčan -ana tn, Egipčanka -e ž, egipčanski -a -o ego m neskl. lat. os. t. »jaz«: pozna samo svoj 6go; egoist -a m sebiien Ilovek, »ebičnež, egotst-ka -e i sebičnica, ^oizem -zma tn sebičnost, egoističen -čna -o, egocentričen -čna -o kdor postavlja sebe vsemu za sreditie, samoljvben
žh medm. izraža nevoljo: eh, pusti
me! eh, kaj še! feha medm. za ustavljanje iivine ej medm. i. šh: ej, vrag, pa že blodi kdo tod okoli, 2. izraža začudenje: žj, kako lepo! ekcem -a tn liiaj, izpuščaj *ekipa -e ž za določen namen sestavljeno moštvo, posadka, družba: igralska ekipa igralska družina šp.
eklatanten -tna -o bleščeč, jasen, očiten: ~ primer, ~a zmaga eklektik -a tn fil. kdor izbira nauke po svojem okusu, eklekticizem -zma tn izbiranje naukov, eklek-tičen -čna -o: ~i duh ekliptika -e ž pot Sonca, Zemlje; ekliptičen -čna -o, ekliptiSki -a -o: ~o so red je ekloga -e ž pastirska pesem ekonom -a m gospodar, ekonomski -a-o: ~i tečaj, ~a odgovornost; ekonomija -e ž gospodarstvo, posestvo, ekonomijski-a-o: ■~a uprava, ~i stroški; ekonomičen -čna -o gospodaren: ~o ravnanje, ekonomat -a tn ekrazit -a tn, ekraziten -tna -o eksakten -tna -o natančen: ~e znanosti (matematika, fizika itd.). eksaktnost -i ž natančnost eksaltiran -a -o prenapet, eksal tacija -e ž povišanje, povzdiga draženje, razdražitev eksamen -mena tn izkušnja, izpit eksaminirati -am izpraševati eksaminand -a tn izpraševanec eksaminator -ja m izpraševalec eksaminatorski -a -o eksfirh -a tn 1. d bizantinskem ce sarstvu državni namestnik, 2. pra voslavni nadškof; eksarhat -a tn ekscelenca -e ž vzvišeni (v na
slovih), vzvišenost, visokost ekscentričen -čna -o izven sredi šča, izsreden, prenapet, ludnški; ekscentričnost -i ž
ekscerpt
ekscerpt -a t» izpisek, ekscerpten -tna -o, ekscerpirati -am, eks-cerpiranje -a s, ekscerptor -ja m, ekscerptorski -a -o eksces -a m pretiravanje, nezmer-nost, izgred, ekscesiven -vna -o eksegeza -e ž razlaga, tolmalenje, ekseget -a m tolmač, razlagalec, eksegetičen -čna -o, eksegetski -a -o, eksegizirati -am, eksegi-ziranje -a s eksekucija -e ž izvriitev sodbe, eksekucijski -a -o, eksekutor -ja m kdor izvršuje sodne ali davčne odločbe, eksekutorski -a -o, eksekuliva -e ž izvršna pravica, izvršni odbor, izvršna oblast, eksekutiven -vna -o eksempel f-al] -pla m primer (za zgled), eksemplificirati -am na zgledih pokazati, eksemplifika-cija -e ž pojasnilo z zgledi eksemplar -a m izvod, primerek, eksemplaričen -čna -o drugim v zgled
eksercirati -am vaditi se v vojaških spretnostih, ekserciren -rna -o: ~a pravila, eksercicije -cij ž mn. vaje, nav. duhovne vaje ekshibit -a m vloga, vložišče, eks-hibiten -tna -o: ~a knjiga, eks-hibirati -am izročiti, vložiti, vpisati v vložno knjigo, ekshibicija -e ž, ekshibicijski -a -o ekshumirati -am truplo izkopati, ekshumiranje -a s, ekshumacija -e ž izkop, ekshumacijski -a -o efcsil [-ill -a m izgon, pregnanstvo; eksulant -a m pregnanec eksistenca -e ž bivanje, obstanek, eksistenčen -čna -o: ~i minimum, eksisti,rati-am biti, živeti, eksistencialen -Ina -o [-In-], eksistencializem -zma m fil. smer, eksistencialist -a m, eksistencialističen -čna -o eksklnziven -vna -o sam zase, izključen, ekskluzivnost -i ž
ekskomniiicirati -am izobčiti, eks-komnnikacija -e i izobčenje, ekskomnnikacijski -a -o ekskretoren -rna -o izloievalen:
~a žleza (n. pr. pankreas) ekskurz -a m govor o postranskih rečeh, skok v stran; ekskurzija -e i izlet, ekskurzfjski -a -o: ~i vlak
ekslibris -a m lastniško znamenje
za knjige eksodns ra m odhod, izstop; Žkso-dus -a m druga Mojzesova knjiga v sv. pismu stare zaveze eksogen -a -o kar je zunaj nastalo,
povzročeno, kar zunaj deluje eksorcizem -zma t» zarotovanje, izganjanje hudiča; eksorcistat -a m eden štirih nižjih redov, eksorcist -a m eksotiknm -a m iz tujih dežel prineseno, eksotičen -čna -o nenavaden, tuj: ~ vrt eksj>anzija -e ž širjenje, ekspan-zijski -a -o: ~a politika, eks-panziven -vna -o kar se širi, razsežen, ekspanzivnost -i ž ekspatriirati -am izgnati iz domovine, odvzeti državljanstvo, eks-patriacija -e i, ekspatriacijski -a -o: ~i odlok ekspedirati -am poslati, odpraviti; ekspedicija -e ž odprava, odpo-šiljalnica: ~ blaga, ~ na severni tečaj, v ~i je 5 uradnic; ekspedicijski -a -o; ekspedit -a m urad, od koder se kaj pošilja; ekspeditiven -vna -o uren, ročen, spreten; ekspeditor -ja m, ekspeditorica -e ž, ekspeditor-ski -a -o * ekspektorscija -e ž izprsitev, ju-načenje, ustenje, postavljdnje, ba-hdnje; med. odkašljanje, izbruh, ekspektorirati -am izkašljati, izbljuvati, ekspektorans -a m sredstvo za lažje izkašljevanje eksperiment -enta m poizkus, eksperimentalen -Ina -o [-In-] po-
ekvator
izkušen: ~a fizika, fonetika; eksperimentirati -am delati poizkuse, eksperimentator -ja m, eksperimentatorica -e ž ekspert -a m izvedenec, eksperten -tna -o: ~a komisija, ~o poročilo, ekspertiza -e ž izvšdensko poroHlo, mnenje ekspiracija re i izdihavanje, eks-piracijski -a -o, ekspirij -a m izdih, ekspirativen -vna -o ekspllcirati -am razviti (-jati), razložiti (-lagati), pojasniti(-njevati)-, eksplikacija -e i, eksplikacijski -a -o
*eksploatirati -am izkoriščati, *eks-ploatacija -e ž, *eksploa/tacijski -a -o: ~i načrt (za rudnike) eksplodirati -am razpočiti se, eksplozija -e ž, eksplozijski -a -o; eksploziven -vna -o razpočen, kar se rado razpoči: ~a snov; eksplozivnost -i ž, eksploziv f-iu] -a m razpočna snov eksponirati -am izpostaviti, osvetliti (pri fotografiranju), ekspo-niran -a -o: ~ položaj, človek; eksponent -enta m pooblaščeni zastopnik, poverjenik, mat. vzmnoMtelj, korenilec, eksponenten -tna -o: ~a enačba, ~a funkcija; ekspozicija -e i osnutek, zasnova, razstava, osvetlitev (pri fotografiranju), ekspozitura -e i izpostava, podružnica, eks-pozit -a m podružnični duhovnik eksport -a m izvoz, eksporten -tna -o: ~a akademija, ~o podjetje, eksportirati -am, eksporter - ja m izvoznik
ekspoze -ja m obrazložitev, spomenica
ekspres -a m najhitrejši brzovlak; ekspres prisl. hitro, naglo; eks-presen -sna -o: ~sni vlak, ~o pismo
ekspresija -e ž izraz, ekspresijski -a -o, ekspresiven -vna -o izrazen, izrazit, ekspresionizem
-zma m izrazna umetnost, eks-presionist -a m, ekspresioništi-čen -čna -o: ~a umetnost *ekspropriirati -am razlastiti, *eks-propriacija -e i razlastitev, *eks-propriacijski -a -o razlastitven *ekspnlzija -e ž izgon, ekspulzi-ven -vna -o med. [povsod: -Iz-] *ekstabalirati -am izbrisati iz zemljiške knjige, *ekstabulacija -e ž izbris
ekstaza -e ž zanos, zamaknjenje; ekstatičen -čna -o zamaknjen, zanesen, ekstatik -a m zanese-nec, zamaknjenec ekstemporirati -am nepripravljeno govoriti
ekstenziven -vna -o razsežen: ~o poljedelstvo, ekstenzivnost -i ž, ekstenzija -e i natega za zlomljen ud
eksteren -rna -o zunanji, ekster-nist -a m 1. učenec šole, ki ne stanuje v internatu, 2. zdravnik za zunanje bolezni, eksternistka -e ž, eksternat -a m +eksterier -a m zunanjost, videz eksteritorialen -Ina -o [-In-] ne podložen oblasti države, kjer biva, eksteritorialnost -i [-In-] ž ekstirpirati -am z operacijo odstraniti, izluščiti, iztrebiti, izrvati, izkoreniniti, ekstirpacija -e ž ekstrahirati -am izvleči, ekstrakt -a m izvleček, sok, ekstrakcija -e ž, ekstrakten -tna -o * ekstravaganca -e ž posebnost, čudaštvo; * ekstravaganten-tna -o ekstrem -a m skrajnost, ekstremen -mna-o skrajen, ekstremiteta-e ž okončiria, nav. mn. ekstremitete, ekstremizem -zma m, ekstre-mist -a m skrajnež, prenapetež eksudat -a m med., eksudacija -e ž ekumenski -a -o vesoljni: ~i zbor Ekvador -ja m kr. i. republike v Južni Ameriki, ekvadorski -a -o ekvator -ja m ravnik, polutnik, ekvatorski -a -o, ekvatorialen
ekvimokcij
-Ina -o [-in-]: Ekvatorialna Afrika
ekvinôkcij -a m enakonoéje, opera Ekvinôkcij, ekvinôkcijski -a -o = ekvinokcialen -Ina -o [-In-]: -^i viharji ekvipaža -e i luksuzni voz, vprega
(voz in konji) ekvivalènt -ênta m enaka vrednost, ekvivalénten -tna -o, ekvivaienca -e ž elaborat -a m izdelek *elaB -a m ^anos, polet elastika -e i, elastičen -čna -o proien, gibien, elastičnost -i ž = elasticitéta -e i proinost, gibčnost, gibkost Elbriis -a m kr. i. gore v Kavkazu eldorado -a m »zlata«, obljubljena
deiela, eldorâdski -a -o eleean -a m zalo oblečen moiki, eïegéntea -tna -o, eleganca -e ž elegija -e i otožna, mila pesem, elégièen -čna -o: ~a pesem, elegijsid -a -o: ~a vsebina; elégik -a m pesnik elegij Eléktra -e i 1. i., hči Agamemnona in Klitajmnestre, Eléktrin -a -o eléktrika -e i (pojav), eléktričen -čna -o: '-a železnica = električna -e ž, eléktrièar -ja m, električnpst -i é (lastnost), elek-trenina -e ž (množina), eléktriti -im: ~ ebonitno palico, elék-trenje -a S; elektrizirati -am: žica elektrizira; elektriziren -rna -o: ~i aparat; elektrârna -e i, elektrârnski -a -o [-sns-]-, elektrificirati -am, elektrifikacija -e 4, elektrifikacijski -a -o elektro- v sestavi: elektrofôr -a m-, elektrodinâmika -e i, —dinamičen -čna -o; elektrokemija-e ž, ~kčmičen -čna -o; elektro-inženir -ja m; elektrolit -a m, elektroliza -e i, elektromagne-tizem -zma m, ~magnéten -tna -o: —o polje; elektrométer -tra m; elektromotor -ja m; elektro-
skôp -a m, ~skopski -a -o; elektrostatika -e i, elektrotéh-nik -a m, ~téhnika -e i, — téh-ničen -čna -o; ~i inštitut; elek-troterapija -e i elektroda -e i, elektroden -dna -o elektron -a m, elektronski -a -o, elektronika -e ž neuk o elektronih, elektronka -e ž elemènt -ênta m prvimi, Mnova, sestavni del sploh, elementàren -rna -o prvoten, osnoven, poie-ten, n«ro®«n: ~a resnica, ~o zneinje, ~e sile elevacija -e ž dvig(anje), elevacij-ski -a -o: kot, elevâtor -ja m dvigalo Elévzis -ide ž in Elévzida -e ž kr. i., elévzijski -a -o, Elévzij -a m
Elija -a in -e m os. i., ElCjev -a
-o: ~ ogeaj, voz eliksir -ja m sok, napoj, udrvfitna
pijača
eliminirati -am izločiti, riimini-cija -e i, elimiaacijski -a -o: ~i postopek elipsam é pakrog, elipsea-sna-o: ~a 08, "'O središče, '»i tir kakega telesa, eliptičen -č»a -o pakr»Sen, nepopoin: »-i stavek, elipsoid -a m pakr^ino teio, elip-soiden -dna -o Élis -ide i in Élida -e i fcr. i. elita -e ž izbrana	eliten
-tna -o: ~i ples, -^a družba Elizabéta -e i e«. i., Eliïabétin -a -o, Liza -e ž, Lizin -a -o. Lizika -e i, Lizikin -a -O, Bêta -e ž, Bêtin -a -o, Bétka -e i, Bétkin -a -o; elizabetinski -a -o: —a doba
eUnj-a m bajeslovni raj pri Grkih, eKzijski -a -O; Elizéjska paléca sedei franc. predsednik* republike
elizija -e ž izpah glasu »Urni. elongacija -e ž »podaijianjex, kotna razdalj« planeta od Smca
enciklopedija
eluvij -a m geol. hplavina, izpra-nina
emajl -a m posteklina, lošč, emaj-Urati -am postekliti, pološčiti, emajliran -a -o postekljen, po-loščen
emanacija -e ž izžarevanje, iztekanje, emanadjski -a -o: ~i proces, emanirati -am, emanativen -vna -o
emancipacija -e ž osamosvojitev, emancipacijski -a -o: ~o gibanje, emancipirati -am se osamosvojiti se, emancipiranka -e i, emancipiranost -i i embalaža -e i 1. zavoj, omot, posoda; 2. stroški za zavoj in zlaganje
embargo -a m pridržanje, ustavitev ladij in blaga v pristanišču emblem -a m znamenje, podoba embolija -e ž zaneseno začepljenje v žilah, zlasti po krvnem sesedku embrio -ia m z embriom zarodek, plod, embrionalen-Ina-o [-In-]: ~o stanje, ~i znak ementalec -Ica [-Ic-] m vrsta sira, ementalski -a -o [-Isk-]: ~i sir emfaza -e ž zanos, pretiravanje, poudarjanje, emfatičen -čna -o: ~i izraz
emfizem -a m med., emfizemati-čen -čna -o: ~a pljuča nakipla pljuča
emigracija -e ž izseljevanje, izseljenci, emigracijski -a -o: ~o gibanje; emigrant -a m izseljenec, emigrantski -a -o; emigri-ratii -am
eminenca -e ž prevzvišeni (naslov), prevzviienost, eminenten -tna -o vzviien, odličen, izreden emir -a m knez (arabsko) emisar -ja m poslanec, oglednik emisija -e ž izdaja bankovcev in drugih vrednostnih papirjev, emisijski -a -o: kurz; emitirati -am izdati vrednostne papirje, emitent -enta m
emocija -e ž iuslvena razgibanost, vznemirjenost, emocionalen -Ina -o [-In-]
Emona -e ž kr. i., v Emoni, Emo-nec -nca m, Emonka -e ž, emon-ski -a -o empir -a m klasicistični slog napoleonske dobe: pohištvo v ~u; empirski -a -o: ~a oprava empirej -a m mit. ognjeno nebo,
deveta nebesa empirija -e ž izkustvo, empiričen -čna -o izkustven, empirik -a m; empirizem -zma m nazor, ki mu je izkustvo edini vir spoznanja; empirist -a m pristai empirizma emulzija -e [-Iz-] ž kem., emulgi-rati -am [-Ig-] napraviti emulzijo enačiti -im, (z)enačen -a -o, enačenje -a s, enačba -e ž, enačben -a -o [-ban-], enačaj -a m, ena-ček -čka m, enačica -e ž enajst, enajster -a -o, enajsteren -rna -o, enajsterec -rca m, enajsti -a -o, enajstica -e ž, enajstič, enajstina -e ž, enajstkrat, enajstkraten -tna -o, enajstleten -tna -o enak -a -o, enakost -i ž, enakšen
-šna -o, enakšnost -i ž enako- v sestavi: enakobarven -vna -o, enakočuten -tna -o, enakokrak -aka -o, enakoUčen -čna -o, enakomeren -rna -o, enakomernost -i ž enakomiseln -a -o [-saln-], enakomiselnost-i [-saln-] ž, enakomočen -čna -o, enakonočje -a s, enakopraven -vna -o, enakopravnost -i ž, enakoramen -mna -o: ~i vzvod, ~a tehtnica, enakostraničen -čna -o, enakovreden -dna -o, ~vrednost -i ž, ~virsten -stna -o encijan -a m, encijanov -a -o enciklika -e ž papeževa okrožnica enciklopedija -e ž pregledno delo iz vseh znanosti, enciklopedičen -čna -o, enciklopedij ski -a -o;
Slovenski pravopis
177
12
endm
enciklopedist -a m, encikloped -a m
encim -a m ferment endemija -e i bolezen, ki je udomačena v kakem kraju, nasprotje: epidemija; endemičen -čna -o: ~a golša endivija -e ž, endivijin -a -o:
~o seme endokrin -a -o kar se nanaia na notranje izločanje: ~e žleze, en-dokrinologija -e ž nauk o Stezah z notranjim izločanjem Eaej -a m os. i., Enejev -a -o,
enejski -a -o, Eneida -e ž energija -e ž sila, krepkost; energijski -a -o; energičen -čna -o krepek, odločen; energetika -e i nauk o energiji, energetski -a -o eoica -e ž mat., enka -e i ite-vilka 1
enjambement -a [anžambmd -ija] m prestop stavka iz verza v verz enklava -e i v državnem ozemlju
obkoljeni del tuje države enkUtika -e ž naslonka, enklitičen -čna -o: ~a raba, enkliza -e ž naslonitev slovn. enkrat in enkrat prisl. mere: enkrat sem že bil vaš bebec, ali drugo pot ne bom več; enkrat ni nobenkrat; še enkrat več (toliko) dvakrat več (toliko); kot prisl. časa + enkrat nekoč, nekdaj, kdaj: +enkrat je živel..., +enkrat bo že konec; +za enkrat za sedaj; Snkraten in -kraten -taa -o množ. štev. eno- v sestavi: enobarven [-van] -vna -o; enobožec -žca m, ~b6-štvo -a s; enoceven -vna -o: ~a puška = enocevka -e ž; eno-členik -a m monom, ~členski -a -o; enodebeln -a -o [-baln-]; enodneven -vna -o, ~ dnevnica -e ž; enodomen -mna -o: ~a rastlina; enoglasen -sna -o, eno-glasnost -i ž; enoimen -a -o; enojamboren -rna -o, ~jam-
bornica -e ž; enokaličen -čna -o, ~kaličnica -e ž; enokolesen -sna -o; enokrak -aka -o; enoleten -tna -o; enoličen -čna -o, ~ličnost -i ž; enolisten -tna -o; enomesečen -čna -o; enomiseln -a -o [-saln-], ~ miselnost -i [-saln-] ž; enonadstropen -pna -o; eno-nog -oga -o, ~ nožen -žna -o, ~n6žec -žca m; enook -oka -o; enoosen -sna -o (z eno osjd); enoplaten -tna -o; enoploden -dna -o; enoramen -mna -o; enorazreden -dna -o: ~a šola, enorazrednica -e i; enorezen -zna -o; enoročen -čna -o: ~o igranje; enoroden -dna -o; eno-rog -oga -o; enorok -oka -o; enostebeln -a -o [-baln-]; enostranski -a -o, ~stranost -i ž; enostremen -a -o; enotiren -rna -o: ~a proga; enovesein -a -o [-saln-]; enovprežen -žna -o, ~ vprežnik -a m.; enovirsten -stna -o; enozložes -žna -o: ^a beseda, ~zl6žnica -e ž; enozob -oba -o, enozrn -a -o: ~a pira; enozvočen -čna -o; enoženstvo -a s monogamija enoj -a -e krf. štev. enotir; enojen -jna -o množilni štev.: ~i podplati, enojnost -i ž, enojka -e ž enormen-mna-o velikanski, stlen;
enormnost -i ž enostaven -vna -o nesestavljen, izba je opravljena zelo enostavno preprosto; to ti +eno-stavno prepovem, se je + enostavno uprl, se + enostavno ne zmeni kratko in malo enota -e ž, enoten -tna -o, enotnost -i i, enotnosten -tna -o: ~o gibanje enoter -a -o loč. štev. = enoj -a -e, enoteren -rna-o, enoternost-i ž enovit -a -o: sončna svetloba ni
enovita, enovitost -i ž enteritis -a m črevesno vnetje enterokliner -ja m črevesna kopel
trro«
*entiati -am koncdti -im, konc-Ijdti-dm, na omitico Hvati, *ent-lanje -a s koncdnje, koneljdnje entomologija -e ž iužkoslovje, entomolog -a m, entomološki -a -o
entuziazem -zma m navdušenje, entuziast -a m kdor se za kaj navdušuje, entuziastičen -čna -o 6ol -a m 1. i. grški bog vetrov,
fiolova harfa eozinofilen -Ina -o [-In-]: ~e celice med. epicenter -tra m (potresno) središče, epicentrski -a -o epidemija -e ž nalezljiva bolezen, epidemičen -čna -o, epidemiologija -e i epifanija -e i razglašenje Gospodovo (6. jan.), Epifanij -a m os. i., Epifanija -e i os. i. epiffza -e i češerika med. epigon -a m potomec, posnemovalec v umetnosti, epigonski -a -o: ~a lirika, epigonstvo -a s epigraf -a m napis, epigrafika -e ž nauk o starih napisih, epigrafik -a m kdor se ukvarja s starimi napisi, epigrafski -a -o epigram -a m pesniški napis, puščica; epigramski -a -o, epigra-matik -a m, epigramatičen -čna -o Epikur -a m 1. i., Epikiirov -a -o, epikurejec -jca m pristaš Epi-kUrovega nauka, epikurejski -a -o, epiknrejstvo -a « epilepsija -e ž božjast, epileptik -a m božjastnik, epileptičen -čna -o božjasten epilog -a m sklepna beseda Epir -a m kr. i., Epirec -rca m,
epirski -a -o episkop -a m pravoslavni škof; episkopalen -Ina -o [-In-]; episkopat -a m škofovstvo, zbor škofov
episkop -a m aparat za projiciranje neprozornih predmetov, epidiaskop -a m
epistola -e ž pesniška poslanica, epistolar -ja m zbirka nedeljskih mašnik listov epitaf -a m nagrobnik z napisom epiteli j -a m, epi teli jski -a -o: ~e celice, epitelialen -Ina -o [-In-]: ~e celice epiteton -ona m pridevek, epite-ton ornans, epiteton ornansa ukrasni pridevek, mn. epiteton ornansi -ov m ali epiteta or-nantia s neskl. epizoda -e ž vstavka, vmesno dejanje, epizoden -dna -o = epizo-dičen -čna -o postranski, vmesen epoha -e ž (velika) doba, razdobje,
epohalen -Ina -o [-In-] epoleta -e ž naramnik epos -a in ep -a m, epski -a -o: ~i verz, ~a širina, epopeja -e i junaški epos, epika -e i pripovedništvo, epičen -čna -o, epik -a m pripovednik epruveta -e ž preiskovalna ste-
klenka (fiz.) era -e ž doba, vek erar -ja m državna blagajna, era-
ričen -čna -o: ~o blago Erato -e ž muza ljubezenskega
pesništva, Eratin -a -o Eratosten -a m os. i. starogrškega
zemljepisca Erazem Rotterdamski m os. i.,
Erazma Rotterdamskega Erdeljsko -ega s, erdeljski -a -o:
Erdeljsko višavje eremit -a m puščavnik, eremitski -a -o puščavniški, eremitaža -e ž puščavniška naselbina erg -a m fiz. enota dela Erinije Erinij ž mn. starogrš. boginje maščevanja firis firide ž boginja prepira, firi-
din -a -o: ~o jabolko Eritreja -e ž kr. i., eritrejski -a -o eritrocit -a m rdeče krvno telesce Žrnest -a m, Žrnestov -a -o firos -a m grš. bog ljubezni, eros -a m ljubezen, erotika -e ž, ero-
erozija
tik -a m, erotičen -čna -o ljubezenski, erotičnost -i ž erozija -e i delovanje vode, ledu in vetra na zemeljsko povriino, erodirati -am, eroziven -vna -o *erudicija -e ž izobrazba, *erudi-tiven -vna -o izobrdzen, poitien eruirati -am izslediti, eruiranje -a s erupcija -e ž izbruh, eruptiven -vna -o: ~o kamenje, erupcij-ski -a -o: ~a faza es -a m glas.: Es-diir Es-dura, es-
mol es-mola esej -a m poskus, vrsta razprave, esejist -a m, esejistka -e z, esejski -a -o: ~i način pisanja, esejfatičen -čna -o: ~o pisanje, esejistika -e i esenca -e i bistvo, esencialen -Ina . -o [-In-] bistven ^esovec -vca m, esesovski -a -o:
~o divjanje eshatologija -e ž nauk o poslednjih reieh, eshatološki -a -o eskadra -e i oddelek vojnega brodovja, letal, eskadrilja -e i eskadron -a m oddelek konjenice £skim -a m 1. i. naroda, ŽsJtimka
-e i, eskimski -a -o eskompt -a m popust, eskompten -tna -o: ~a banka, eskomptirati -am
eskorta -e i (vojaSko) spremstvo, straža; eskortirati -am, eskor-tiranje -a s esperanto-ta m mednarodni umetni jezik, esperantski -a -o, esperantist -a m Essen -a m kr. i. mesta v Porenju, essenski -a -o [povsod: isen-] estet -a m, estetski -a -o, estetika -e ž, estetičen -čna -o; esteti-zirati -am, estetiziranje -a s Estonska -e i kr. i., Estonec -nca m, Estonka -e ž, estonski -a -o, estonščina -e ž estrada -e ž podstenje, oder +ešofirati -am se razgrevati se, razburjati se
+etablirati -am (se) urediti, ustanoviti (se) etamin -a m vrsta tkanine, etaminski -a -o etapa -e ž presledek, odmor, počitek, stopnja, etapen -pna -o: ~o poveljstvo etatizirati -am sprejeli v proračun, podriaviti, etatizem -zma m državni socializem, etatist -a m pristaš etatizma ■'"etaža -e ž nadstropje, + etažen -žna -o nadstropen: ~a kurjava; +etaž0ra -e ž knjižna polica, stojalo s policami éter étra m, étrski -a -o: ~i valovi, etêriéen -čna -o: ~a olja, eterizirati -am uporabljati eter *etemizirati-am ovekovečiti, vleči
v nedogled étika -e ž mavoslovje, éticen -čna -o: ~o dejanje, étik -a m učitelj etike, étos -a m nravnost etikéta -e ž 1. listek z napisom, nalepka, 2. običaj, strogi predpisi za vedenje; etiketirati -am oblepiti z etiketami etimolôg -a m kdor razlaga izvor besed, etimologija -e ž, etimološki -a -o = etimologičen -čna -o: ~i slovar, etimologizirati -am, etimologiziranje -a « etiologija -e ž nauk o vzrokih (zlasti pri boleznih), etiološki -a -o: ~o zdravljenje; jfJ.aitio-logija
Étna -e ž kr. i. gore na Siciliji étniéen -čna -o narodnosten; etno-grâf -a m narodopisec, etno-grafija -e ž narodopisje, etno-grafičen -čna -o, etnografski -a -o narodopisen; etnolog -a m narodoslovec, etnologija -e ž na-rodoslovje, etnološki -a -o Etrdrija -e ž, Etnirec -rca m, etrurski -a -o, Etruski -ov m ime naroda, etriiški -a -o, Etru-ščšn -âna tn, Etruščanka -e ž, etruščanski -a -o, etriiščina -e ž
fabrika
etuda -e i glasbena vaja *etni -ja m tok, tulec 6va -e i os. i., Žvin -a-o: ~a hči evakuacija -e ž izpraznitev, odstranitev, evakuacijski -a -o, evakuirati -am evalvacija -e ž doloiitev vrednosti,
evalvirati -am evangelij -a m, evangeljski -a -o, evangelist -a m, evangelistov-ski -a -o, evangeličan -ana m, evangeličanski -a -o, evangelistar -ja m knjiga z nedeljskimi evangeliji evaporacija -e ž izparivanje, eva-poracijski -a -o: ~i postopek, evaporirati -am, evaporiranje -a s
Evboja -e ž kr. i. grš. otoka, ev-bojski -a -o: Evbojsko morje * eventualen -Ina -o [-In-] morebiten, *eventualnost -i [-In-] i morebitnost, +eventuelen -Ina -o fiverest -a m kr. i. najvišje gore
v Himalaji evfemizem -zma m milejši izraz namesto ostrega, evfemističen -čna -o
evfonija -e i Uagoglasje, ubranost,
evfoničen -čna -o fivfrat -a m kr. i. reke v Prednji Aziji
fivgen -a m os. i., fivgenov -a -o evgenika -e i nauk o fizičnem izboljšanju ljudi in živali, rasna higiena, evgenik -a m kdor se
ukvarja z evgeniko, evgeničen -čna -o
evharistija -e ž, evharfstičen -čna -o
evidenca -e ž razvid: imeti v ~i; evidenten -tna -o razviden, evidenčen -čna -o kar je v razvidu, oiUen
evkaliptus -a m bot., evkaliptusov
-a -o: ~i bonboni Evklid -a m 1. i. grš. uieninka, zaietnika geometrije, Evklidov -a-o: ~ zakon Evmenide Evmenid ž mn. boginje
maščevanja evnuh -a m skopljenec, varuh žen
v Orientu, evnuški -a -o evolucija -e ž razvoj, evolucijski -a -o, evolucionizem -zma m, evolucionist -a m, evolucionl-stičen -čna -o; evoluirati -am Evrazija -e ž skupno ime za Evropo in Azijo kot eno celino, Evrazijec -jca m, evrazijski -a -o Evridika -e ž Orfejeva žena, Evri-
dikin -a -o Evripid in Evrfpides -da m os. i.
grš. dramatika, Evripidov -a -o Evropa -e ž, Evropejec -jca m, Evropejka -e ž, evropski -a -o, evropeizirati -am, evropeizacija -e ž; Indoevropejec -jca m, indo-evropski -a -o Ezop -a m, Ezopov -a -o ezoteričen -čna -o skrivnosten, kar je samo za izbrance
F
f [ef] m neskl. t. ime črke: veliki F, z malim f, do f sem napisal; 2. ime glasu in note v glas.: F-dur, f-mol, zapoj f, začni pri f! Fabij -a m starorimski državnik, Fabijec -jca m član Fdbijevega rodu. fabijec -jca m somišljenik Fdbijev; Fabijan -a m os. i. fabrika -e ž tovarna, fabriški -a -o
tovarniški, fabričan -a m, fabri-čanka -e ž tovarniški delavec (-vka), fabrikant -a m tovarnar, fabrikat -a m tovarniški izdelek, fabricirati -am izdelovati, izdelati, pejorativno: na debelo, na hitrico in površno izdelovati; fa-briciranje -a s, fabrikacija -e ž izdelovanje, fabrikacijski -a -o
fabula
fabnla -e i lit. basen, zgodba pesnitve, spi. izmišljena zgodba-, fabulirati -am pripovedovati, ple-sti zgodbo; fabulist -a m kdor fabulira, fabnlistka -e ž, fabu-listika -e ž fading -a [fading -a] m oslabljena intenzivnost pri sprejemanju radijskih valov, premolk, oslabitev, pojemanje Faer oeri Faer oerov [feriri -ov] mn. m, dansko otočje, Faerski otoki [firski] (+Faeroerski otoki); Faeri [feri] -ov m mn. prebivalci tega otočja, faerski -a -o [firski], faerščina -e [fir-] ž jezik teh prebivalcev Faeton -a m 1. i. grš. mit., Faeto-nov -a -o, faetonski -a -o [fa-e-] fafljati -am, fafljaj -ajte! fafljal -ala -o, fafljanje -a s: voda, plamen faflja fagot -a m glasbilo, fagotski -a -o;
~i solo; fagotist -a m Faguet -a [fagš -ija in -ita] m, franc. lit. zgodovinar; Faguetov -a -o [fagijeu -eva in fagitoy. -ova]: ~i nazori, faguetovski -a -o: ~a kritika fajansa -e ž
*fajfa -e ž pipa, *fajfen -fna -o pipen: ~i tobak, ~a cev; *faj-fica -e ž pipica, fajfur -ja m vrsta pipe, fajfar -ja m kdor pipe dela, pipar fakcija -e ž opozicijska struja, stranka; fakciozen -zna -o ro-varski, strankarski, hujskaški; fakcioznost -i ž fakin -a m teždk, postopač, potepuh, nesramnei; fakinski -a -o, fakinaža -e i fakir -ja m orientalski asket in čarovnik; fakirski -a -o, fakir-stvo -a s faksimile -a m posnetek: ~ podpisa, rokopisa; faksimilirati -am posneti: ~ podpis, rokopis; faksimiliranje -a s
fäkt -a m ali faktum -a m dejanje, resnica, dejstvo; mn. fakta fäkt s in fäkti -ov m; faktičen -čna -o dejanski faktor -ja m činilelj, delovodja, opravnik, mat. množitelj in mno-ienec; faktorski -a -o, faktor-stvo -a s faktotnm -a m desna roka, duša, za vse pripraven: on je ~ v odboru, v hiši, pri delu faktura -e ž račun, fakturen -rna -o: ~i seznam; fakturirati -am, fakturiranje -a s, fakturist -a n», fakturistka -e i fakultativen -vna -o [-uit-] prost, po izbiri, neobvezen; fakultativ-nost -i [-uU-] ž fakulteta -e [-uit-] ž oddelek vse-učiliških študij: filozofska medicinska pooblastilo: imeti ~o; fakulteten -tna -o: ~a izobrazba, ~i urad falanga -e ž bojni red, bojtut vrsta; falangist -a m španski desničarski bojevnik, falangističen -čna-o ^falirati -am propasti, +faliran -a -o propadel: ~i študent, fällten -tna -o, falitnost -i ž *fal6t -a m nagajivec, navihanec, slepar, hudobnež; *falötski -a -o nagajiv, navihan, sleparski, hudoben, + falotarija -e ž sleparija, nagajanje falzet -a [-Iz-] m: peti s falzetom;
falzeten -tna -o [-Iz-]: ~i glas •falzificirati -am ponarediti, popačiti; *falzificiranje -a s ponarejanje, paženje; *falzifikät -a m wnarejeno, ponaredek; *falzi-ikator -ja m ponarejevalec, *falzifikatorski -a -o ponare-jevalski [povsod: -Iz-] *faiiulija -e ž druiina, rodbina; * familiären -rna -o družinski, domai; *famili«rno prisl. zaupno, domače, nevrisiljeno: ~ občevati; * familiarnost -i S zaupnost, neprisiljenost, domačnost
fatalen
+fam6zen -zna -o glasovit, znamenit, slovit; + fani6znost -i i glasovitost, znamenitost, slovitost fanatik -a m strasten, slep privrženec, fanatičen -čna -o, fanatizem -zma m, fanatizirati -am, fanatiziran -a -o, fanati-ziranje -a s fanfara -e ž kratka učinkovita skladba za začetek slovesnosti, pihalo za izvajanje take skladbe; fanfarist -a m kdor pri fanfari sodeluje
fànt fânta m, mn. fantje -ov, fantovski -a -o, fantič -iča m in fantič -a m, fantè -éta m, fantek -tka m in fantèk -tkà m, fântovstvo -a s, fantovščina -e ž, fantin -a m, fântovati -ujem in fantovâti -ûjem, féntovanje -a in fantovânje -a s, fantalin -a m, fantalinski -a -o, fantalin-stvo -a s fantazija -e ž domišljija, fantazijski -a -o domišljijski; fantdst -a m sanjač, zanesenjak; fantastičen -čna -o umišljen, neresničen, čudovit; fantazirati -am v domišljiji si predstavljati, sanjarili, blesti; fantazma -e ž prikazen, dozdevek, sanjarija; fan-tazmagorija -e ž blodnja, blod-: na prikazen
jantom -a m prikazen, slepilo lara -e ž župnija, faren -rna -o župnijski, faràn -âna m župljan, farânka -e ž župljdnka, fâr -ja m župnik, zaničlj. duhovnik; *fa-rovž -a m župnišče, *fârovski -a -o župniški Faraday -a [fdradej -eja] m os. i. angl. fizika in kemika, Farada-yev -a -o [fàradejeu -eva -o]; fârad -a m enota za merjenje električne kapacitete; faradizi-rati -am, faradizacija -e ž faraoH -a m ruislov egiptovskih vladarjev; fâraonov -a -o, fâ-raonski -a -o
farizej -a m privrženec stare judovske stranke, hinavec; farizejski -a -o, farizejstvo -a s hinavstvo
farma -e ž amer. kmetija, farmski -a-o: ~o obdelovanje; farmar -ja m, farmarica -e ž, farme r-ski -a -o farmacija -e ž nauk o pripravljanju zdravil, lekarrui, zdravilstvo; farmacevt -a m zdravilar, farmacevtka -e ž zdravilarica, farmacevtski -a -o zdravilarski, farmacijski -a -o zdravilstven farmakologfja -e ž nauk o zdravilih, zdraviloslovje, zdraviloznan-stvo; farmakolog -a m, farmakološki -a -o zdravilosloven, zdravUoslovski; farmakoterapija -e ž zdravljenje z zdravili; far-makognozija -e ž nauk o spoznavanju drog, farmakopeja -e ž lekarniška knjiga farsa -e ž burka, gluma fasada -e ž ospredje, načelje, sprednja stran, pročelje; fasaden -dna -o: ~i vhod fascikel [-kal] -kla m sveženj, zavoj listin; fascikelski -a -o [-kais-]: ~i znak, ~a značka; fascikulirati -am (po)vezati v
fascinirati -am očarati, omamiti, prevzeti; fascinator -ja m kdor očara, omami; fascinatorski-a-o fasija -e ž napoved, fasijski -a -o *fas6na -e ž oblika, kroj; *fasoni-rati -am dati obliko, kroj čemu +faširati -am sesekljati, +faširan
-a -o sesekljan: ~o meso fašizem -zma m, fašist -a m, fa-šistka -e ž, fašističen -čna -o. fašistovski -a -o, fašistizirati -am pofašistiti, fašistizacija -e ž, defašistizirati -am razfašistiti, defašistizacija -e ž fatalea -Ina -o [-In-] usoden, nesrečen; fatalizem -zma m vera
lata morgana
V usodo, fatalfstičen -čna -o, fatalist -a m; fa turn -a m usoda fata morgana fate morgane ž zračna optična prevara, slepilo, privid; fatamorganski -a -o Faust -a m os. i., glavni junak drame z istim naslovom, tip iščočega, nemirnega duha; Faustov -a -o: ~o iskanje resnice; fau-stovski -a -o, faustičen -čna -o, faustovstvo -a s Favn -a m os. i. starorim. mit., zaščitnik čred; favn -a m obče ime za sdlire, favnovski -a -o: ~i tip; favna -e i živalstvo kakega kraja Javorizirati -am koga dajati komu prednost, koga podpirati, komu pomagati naprej; favoriziranje -a s, favorit -a m miljenec, ljubljenec, izvoljenec, prvenec; favo-rftinja -e ž = favoritka -e ž, favoriten -tna -o faza -e ž lunina mena, razvojna stopnja, smer, v kateri deluje orodje pri obdelavi gradiva; fazen -zna -o; trofazen -zna -o: ~a žica, ~i tok fazan -a m zool., fazanka -e z, fazanov -a -o, fazanji -a -e, fazanski -a -o, fazanoreja -e ž Feak -a m 1. i. na pol božanskega naroda, feaški -a -o brezskrben febrilen -Ina -o [-In-] vročinski,
febrilnost -i [-In-] ž februar -ja m svečan, februarski -a -o
Febiis -a in Feba m Apolon, Fe-
busov in Febov -a -o federacija -e ž zveza, federacijski -a -o, federativen -vna -o, fe-derativnost -i ž, federalen -Ina -o [-In-]; federirati -am; federalizem -zma m, federalističen -čna -o, federalist -a m, fede-ralistka -e ž, federalizirati -am fegetati -am in fegečem migetati, fegetaj -ajte! fegetal -ala -o.
fegetänje -a s; fegec -gca m klopotcu podobno vreteno fej in füj medm. gnusa: fej te
bodi! fej, tak značaj! Felicijan -a m os. i. Feliks -a m os. i. Srečko, Fele, Felče -ta m; Feliksov -a -o, Felčetov -a -o [-Ič-] *feljtön -a m podlistek, *feljto-nist -a m podlistkar, * feljtonist-ka -e ž podiistkarica, *feljto-nističen -čna -o podlistkarski, * feljtonizem -zma m podlistkar-stvo, *feIjtonistika -e ž femininum -inuma in -ina m beseda ženskega spola slovn.: iz ~a smo dobili neutrum; mn. feminina -nin s: vsa ~a, pri ~ih; femininski -a -o: ~i samostalniki; feminilen -Ina -o [-In-] med.: ~i znak; feminizem -zma m boj za žensko enakopravnost, feministka -e ž, feminističen -čna -o, feminizacija -e ž
Fenlcija -e ž kr. i., feniški -a -o, Feničan -ana m, Feničanka -e ž, feničanski -a -o, feničanščina -e ž feniks -a m bajeslovni ptič, feni-
ksov -a -o; Prešeren: fenis fenomen -a m pojav, nenavadna prikazen, *fenomenalen -Ina -o [-In-] čudovit, sijajen, nenavaden, grozen; fenomenalizem -zma m fil. smer; fenomenologija -e ž, fenomenolog -a m, fenomenološki -a -o Ferdinand -a m os. »., Ferdo -a m, Nände -ta m os. i.; Ferdinandov -a -o, Ferdov -a -oj Nandetov -a -o; Ferdinanda -ež feredža -e ž ogrinjalo, ki si z njim
muslimanke zakrivajo obraz *ferialen -Ina -o [-In-] poHtniški,
*ferije -rij ž mn. počitnice ferman -a m (turško) odlok, ukaz ferment -enta m kvasina, snov, ki sproži kemične preosnove; fer-mentacija -e ž kvašenje
filozof
fés -a m
festival [-dl] -a m slavnostna prireditev, svečanost: glasbeni festivalen -Ina -o [-In-] fétis -a m predmet, ki mu pripisuje kdo iarovno silo, malik; fetišfzem -zma m vera v fetiše, fetišist -a tn, fetišistka -e ž, fetišističen -čna -o fétus -a m zarodek sesalcev, em-brio, človeški plod; fétusen -sna -o, fetalen -Ina -o [-In-] févd -a m, fevdalen -Ina -o [-In-], févden -dna -o, fevdalizem -zma m, févdnik -a m, févdniski -a -o *fiasko -a m neuspeh, polom: doživel je hud fiasko, s tem fiâ-skom je nehal, takega fiaska še ni doživel fibula -e ž sponka ficek -cka m nekdaj najmanjša denarna enota: tudi ~a nimam čisto nič; fičnik -a m fidejkomis -a m rodbinsko posestvo, ki se ne sme prodati; fidej-komisen -sna -o Fidija ali Fidias, rod. Fidija ali -e m 1. i. grš. kiparja; Fidijev -a -o, fidijski -a -o figa -e ž smokva: ~o napraviti, ~o držati; figov -a -o: ~o pero; figovec -vca tn drevo, strahopetec, neznačajnei, figovka -e ž, figovski -a -o, figovstvo -a s; figa mož, figa moža tn kdor ne drži besede, figar -ja m, figar-ski -a -o, figarstvo -a s figura -e ž: pesniška jezikovna šahovska figuralen -Ina -o [-In-]: ~o petje; figu-rirati -am predstavljati, biti samo figura; figurant -a m kdor figu-rira; figiirast -a -o smešen, šaljiv: ~ človek, otrok, maček fijâkar -ja tn voz in voznik, fijâ-karjev -a -o, fijakarski -a -o; fijâkati -am, fijâkanje -a s, fi-jakâriti -im, fijakârjenje -a s
fikciia -e ž izmislica, izmišljaj, iz-mišljenina; fiktiven -vna -o va-rav, izmišljen, umišljen, navidezen; fiktivnost -i ž izmišljenost, namišljenost; gl. fingirati fiksirati -àm določiti, utrditi: ~ dan, uro, ~ v spominu, ~ koga = nepremično gledati, meriti koga; fot. ~ sliko; fiksen -sna -o trden, stalen, nepremičen; fi-ksativ [-tiu] -a tn fot. filantrop -a tn človekoljub, filan-tropija -e ž človekoljubje, filan-tropski -a -o, ~tr6pičen -čna -o filatelija -e ž zbiranje znamk, filatelist -a tn, filatelistka -e ž, filatelističen -čna -o filharmonija -e [-Ih-] ž, filharmo-ničen -čna -o: ~i orkester, fil-harmonik -a tn [povsod -Ih-] *faiala -e ž in Milialka -e [-Ik-] ž podružnica; *filialen -Ina -o [-In-] podružničen filigrân -a tn drobno (zlatarsko)
delo, filigranski -a -o Filip -a tn os. i., Filipov -a -o; Lipe -eta tn, Lipetov -a -o; Filipini -ov tn tnn. otočje, filipinski -a -o; Filipi -ov m mn. kr. i.: bitka pri Filipih; filipika -e ž oster napadalni govor filister -tra m omejèn, malomeščanski, ozkosrčen človek; fili-strski -a -o, filistrstvo -a s; tudi filistéjec -jca tn, filistéjski -a -o, filistéjstvo -a s film -a m, filmski -a -o, filmai
-am, filmanje -a s [-Im-] filolâg -a tn jezikoslovec, filolo-gija -e ž jezikoslovje, filološki -a -o, filologičen -čna -o jezikosloven, jezikoslovski; filolôginja -e ž jezikoslovka, filologizirati -am, filologiziranje -a s filoméla -e ž slavček, filomélski
-a -o [-Is-] filozof -a m modrijan, modroslo-vec, študent filozofije; filozofinja -e i, filozofka -e ž, filozofski -a
filtrirati
-o modroslovski, modrosloven; filozofija -e é modroslovje, filozo-fičen -čna -o; filozofirati -am, filozofiranje -a s filtrirati -am precediti, precejati, filtriranje -a s precejanje, filter -tra m cedilo, mreža, filtrski -a -o, filtrât -a m [povsod: -It-] *fin -a -o tenek (nos, sluh, okus, čut, blago, prst, črta), dober (uho, oko, okus, roka, delavec), droben (prah, pesek, poteza), rahel (čut, kruh, prst), živ (prah, pesek, moka, trnje), olikan (vedênje, nastop, govor, človek), plemenit (čut, okus, značaj, pogled, človek, obraz, čutenje, mišljenje), umetelen (vezenina, tkanina, slikarija) — tako vse povedni tujki je treba v vsakem primeru posebej določiti pravi pomen; *fi-nésa -e ž nežnost, rahlost, tan-čina, odlika, plemenitost finale -la m: glas. v finalu povzema začetni motiv; prenes. s padcem Stalingrada preide boj v finâle; šp. v finalu za evropsko prvenstvo; finalist -a m športnik v finâlu; finalen -Ina -o [-In-] slovn. nameren (stavek), šp. zaključen, sklepen; finâlnost -i [-In-j ž smotrnost, namemost finance -âne ž mn. denarstvo, denarno gospodarstvo; finânčen -čna -o, finânčnik -a m; finân-car -ja m, financarski -a -o; fi-nansîrati -am, finansiranje -a 8, + finansjé -jéja m denarnik fin de siècle, fin de siècla [fenda-sjêkl -a] m dekadénca, uniein. smer ob koncu 19. stol. fin^irati -am Miniti, izmisliti; fiw-giran -a -o izmišljen, hlinjen, ponarejen, zlagan, fiktiven -vna -o; fingiranje -a s hlinjenje, gl. tudi fikcija Finska -e ž kr. i., v Finski, iz Fin-dte; Finsko -ega s, na Finskem,
s Finskega; Finec -nca m, finski -a -o, finščina -e ž lin ta -e ž zvijača, prevara firkelj -kija in -keljna [-kalj-] m bokal; +firkeljc -a [-kalj-] m četrt, firkeljček -čka m, ffr-keljčkar -ja m četrtinkar firma -e ž ime (podjetja), podpis,
trgovsko ime fimež -a m: duh po firnežu, cena
-~a, s -~em prevleči fis -a m ime note in glasu glas.:
s fisom, pri fisu; fisov -a -o fiskus -a m državno premoženje, državna blagajna; fiskalen -Ina -o [-In-] proračunski: ~o leto fistula -e ž: zobna ~ šola fisura -e ž med. poka, poklina kosti
fizika -e ž, fizikalen -Ina -o [-In-], naravosloven, fizičen -čna -o naraven, telesen, fizik -a m kdor se s fiziko ukvarja, zdravnik: slavni mestni fizičarka -e ž; fizikat -a m: mestni fiziški -a -o
fiziognomija -e ž zunanji izraz, fiziognomika -e ž proučevanje fiziognomije; fiziognomičen -čna -o, fiziognom -a m, fiziognom-ski -a -o fiziokrat -a m, fiziokratski -a -o in fiziokratičen -čna -o, fizio-kratizem -zma m gosp. fiziologija -e ž naravosl., fiziolog -a m, fiziološki -a -o, fiziologi-čen -čna -o fizkultnra -e ž (iz: fizična kultura = telesna vzgoja, šport, telovadba), fizknlturen -rna -o telesnovzgojen, športen; fizknl-tiirnik -a m, fizkulturnica -e ž, fizkulturniški-a-o; +fiskultura fižol [-du] -ola m, fižolov -a -o: ~a juha; fižolček -čka [-dvč-] m; fižolovec -vca m, fižolar -ja m, fižolovka -e ž, fižolarica -e ž natič, preklja za fižol, fižolo-vina -e ž fižolova slama, fižolka
fluor
-e [-ôuk-] é in fižolica -e ž vrsta fiiola; fižolkati -amse [-Ik-] in fižolčkati -am se [-U-] igrati se s fižolovimi zrni, fižolkanje -a s in fižolčkanje -a s [-ôlk- in -ÔU-]
fjord -a m, fjôrdski -a -o flafoHti -im, flafôli -ftel flafolil -a -o; flafotâti -tâm in -fôcem, flafotàj -âjte! flafotàl -âla -o, flafotânje -a s, flafôt -ôta m mahanje s perutmi, fleifôta -e ž perut
flagelant -a m biiar, flagelântski -a -o, flagelântstvo -a s biiar-stvo, verska sekta v dobi od 13. do 15. stoletja Flamsko -ega s kr. i., s Flâmske-ga, na Flâmskem, Flâmec -mca m, Flâmka -e ž, flâmski -a -o, flamščina -e ž flancat -a m cvrtnik, zmédenec Flandrija -e ž, v Flândriji, iz Flâne Irije; Flândrsko -ega s, na Flandrskem, s Flândrskega; flândrski -a -o, Flânder -dra m flanéla -e i vrsta blaga, flanélast
-a -o, flanélen -Ina -o [-In-] Flaubert -a [flobér -a] m os. i. franc, pisatelja, Flaubertov -a -o [flobérou -ova -o], flaubertovski -a -o [flobêrouski -a -o] flavta -e ž, flâvten -tna -o, flavtist -a m, flavtistka -e i, flâv-tica -e i flégma -e ž hladnokrvnost, hladno-krvneé; flegmâticen -čna -o, flegmâtik -a m hladnokrvnež flegmôna -e ž med. prisad, vezivna vnetina fleksija -e ž slovn. pregibanje, fleksijski -a -o, fleksiven -vna -o, flektirati -am, flektiranje -a »: ~ imen in glagolov fléten -tna -o ljubek, čeden, srč-kan; flétkan -a -o, flétnost -i ž, fletnôba -e ž prijetnost fUk medm. izraža visok glas in hitrost premikanja, flikniti -nem
z bičem ali s tanko šibo mahniti, šiniti, skočiti, pasti (v šoli); fli-kati -am, flikanje -a s +flika -e ž krpa, +fllkati -am krpati, + flikarija -e ž krparija, "•" flikanje -a s krpanje, "f"flikast -a -o zakrpan, pisan, neenoten; + flikač -a m krpai flirt -a m dvorjenje, ljubimkanje;
flirtati -am, flirtanje -a s flobert -a m vrsta puške, flober-
tovka -e ž flora -e ž rastlinstvo kakega kraja; Flora -e ž starorim. boginja cvetja in rastlinstva; florilegij -a m cvetnik, izbor najboljših spisov, čitanka; *florirati -am cvesti, uspevati, odlikovati se, *florira-nje -a s
Florenca -e ž kr. i. ital. mesta, Florentinec -nca m, Florentinka -e ž, florentinski -a -o, flo-rentinščina -e ž Florijan -ana m os. i. Cvetko, cerkev sv. Florijana, pri Sv. Flo-rijanu {kraj), šentflorijanski -a -o: dolina ~a "^flos -a m splav, "^flosar -ja m splavar, "^flosarica -e ž splava-rica, + flosarski -a -o splavarski, flosariti -im splavariti, * flo-sati -am (les) plaviti (les), + flo-sarstvo -a s splavarstvo *fl6skula -e ž besedno lepotičje,
lepa, a prazna beseda "•■flota -e ž ladjevje, brodovje; "•"floten -tna -o brodoven, flo-tilja -e ž majhno brodovje fluid -a m in fluidum -a m nevidna snov, po kateri naj bi se pretakala energija; fluiden -dna -o fiz., kem. fluktuirati -am valovati, fluktuira-nje -a s, fluktuacija -e ž valovanje, naraščanje in pojemanje flundra -e ž cunja, vlačuga = flen-ča -e i
fluor -a m kem. prvina, fluorov -a" -o, fluorescirati -am svetli-
fofotati
kàti se, fluoresciranje -a «, fluorescénca -e i, fluorescénten -tna -o
fofotati -âm in fofôëem (o velikih ptičih), fofotàj-âjte! fofotàl-âla -o, fofotânje -a s Fôkida -e ž in Fokis Fokide ž kr. i., fokiški -a -o, Fokijec -jca m, Fokijka -e ž fôkus -a m fiz. gorišče, med. bolezensko kotiiče, lêglo; fokâlen -Ina -o [-In-] kar izhaja iz go-riiča ali kotiiča: ~a osvetlitev, infekcija *f0lč -a [-U^-] m vinjek, zakrivljen noi
folij -a m list; folio samo enkrat preginjena pôla, in folio okr. in f® = foliant -a m knjiga iz takih pôl; foliirati -am, inter-foliirati -am liste vstavljati folikel -kla m med. mešiček, folik-li -ov mn. m mešički, mozoljčki folklôra -e i narodopisje, folkloren -rna -o narodopisen, fol-klornost -i i, folklorist -a m, folkloristka -e i, folkloristika -e i, folklorističen -čna -o [povsod: -Ik-] fond -a m sklad: rezervni ~ foném -a m zvočna enota, foném-
ski -a -o fonétika -e i nauk o glasovih, fo-
nétiéen -čna -o, fonétik -a i fono- v sestavi: fonologija -e ž, ~loški -a -o, ~16g -a m; fono-grafija -e i, ~graf -a m (priprava), ~grafski -a -o Ford -a m os. i. amer, velepodjet-nika, Fordov -a -o; ford -a m avtomobil iz Fdrdovih tovarn: voziti se s fordom, fordov -a -o: ~e prednosti; fordizem -zma m gospodarska in socialnopolitična načela
forénziëen -čna -o sodni, sodnijski:
~a psihologija, ~i primer forma -e i oblika, šp. biti v formi v polni moči; formalen -Ina
-o [-In-] (+formčlen -Ina -o) oblikoven, zunanji^ izričen, določen; formalnost -i /"-In-J i vna-nja oblika, zunanjost, predpis; formalizem -zma m pretiravanje v zunanji obliki; formalist -a m, formalističen -čna -o format -a m knjižna oblika, raz-seinost, velikost: človek velikega ~a
formirati -am oblikovati, tvoriti, formiranje -a s, formficija -e ž, formacijski -a -o formula-e ž obrazec, besedilo; formular -ja m vzorec, golica; for-miularski -a -o; formulirati -am oblikovati, izraziti, dati obliko čemu; formuliranje -a s, formulacija -e ž izraz, izražanje, oblikovanje; formulacijski -a -o +forsirati -am tiščati, vsiljevati, prenapenjati, + forsiranje -a s ti-ščanje, vsiljevanje, prenapenjanje *f6rt -a m utrdba forte prisl. glas. glasnd, moind: še enkrat od forte naprej, začne se s forte; fortissimo prisl. glas. zelo močno Fortunit -a m os. i., Fortunatov -a -o
forum -a m javni trg pri starih Rimljanih (Forum Romanum), sodišče, pristojno mesto, pristojna oblast: to ni pravi ~ fosfor -a m kem. prvina, fosforov -a -o, fosforen -rna -o; fosfore-scirati -am, fosforesciranje -a s, fosforescenca -e ž, fosforescen-ten -tna -o; fosfat -a m, fosfaten -tna -o fosilen -Ina -o [-In-] iz zemlje izkopan, predpotopen, starodaven; fosilije -ij ž mn. izkopanine iz pradavnih časov, okamenine fotelj -a m naslanjač, fotčljski -a -o
foto- v sestavi: fotoamater -ja m, ~amaterski -a -o, ~amaterstvo -a s; fotoaparat -a m, ~apara-
franža
tiira -e ž, fotokemija -e ž, ~kemičen -čna -o; fotomeha-nika -e ž, ~ mehaničen -čna -o; fotometrija -e ž, ~meter -tra m, ~metrski -a -o; fo-tomontaža -e ž, ~montažen -žna -o; fotopapir-ja r»; fotoreklama -e ž, ~.reKlamen -mna -o; fo-toreportaža -e ž, ~ reporter -ja m, ~rep6rterski -a -o, ~ reportažen -žna -o; fototehnika -e ž, ~tehničen -čna -o; fototerapija -e ž; fototipija -e ž fotograf -a m, fotografinja -e ž, fotografski -a -o, fotografija -e ž slika in delo, fotografijski -a -o kar zadeva sliko: ~i format, okvir; fotografičen -čna -o kar zadeva delo: ~a plošča, luč, temnica, tekočina; fotografirati -am, fotografiranje -a s frača -e i, fračar -ja m, gl. prača fračkati -am in frčkati -am tratiti, trošiti, razsipati; f račka j -ajte! fračkal -ala -o, fračkanje -a s, fračkač -a m fragment -enta m odlomek, drobec, zlomek; fragmentaren -rna -o odlomkoven, nedokončan; frag-mentarnost -i, ž Irak -a m vrsta suknje, frakar -ja m gizdalin, frakarski -a -o giz-d(^nski, frakarstvo -a s gizda-linstvo, frakarija -e ž frakcija -e ž odlomek, del kake skupnosti; frakcionist -a m kdor cepi, lomi skupnost; frakcioni-stičen -čna -o; frakcionirati -am med. frakelj -kija in -keljna [-kalj-] m, frakeljc -a m, frakeljček -čka [-kalj-] m fraktnra -e ž vrsta pisave: gotska med. prelom: ~ kosti; frak-tiiren -rna -o framason -a m prostozidar, frama-sonski -a -o, framasonstvo -a s, framasonerija -e ž prostozidar-stvo; tiudii mason Ud.
Frànc Franca s Francem m os. i., Francov -a -o; Francè -éta m, Francétov -a -o; Frâncelj -clja in -celjna [-calj-] m, Frâncljev -a -o in Frânceljnov -a -o [-calj-]; Frančišek -ška m, Frančiškov -a -o; frančiškan -a m (+frančiškanar -ja m); frančiškanski -a -o; Franci -ija m (+-ita), Frâncijev -a -o (+Fran-citov); Fràn -âna m, Frânov -a -o; Frânjo -a m, Frânjev -a -o; Francèk -ckà m, Francko v -ova -o
Franca in Frânica -e ž, Frânëin in Frâniëin -a -o; Frančiška -e é, Frančiškin -a -o; Frâncka -e Ž, Frânckin -a -o; Fânika -e ž, Fânikin -a -o; Fâni é neskl.: od Fâni, k Fâni, pri Fâni, s Fâni; Fânëi ž neskl.: od pri s Fânin -a -o, Fânëin -a -o France Francea [frâns -a] m os. i. franc, pisatelja, Franceov -a -o [frànsoy. -ova -o]: ~ jezik, ~a dela
Francija -e i: iz ~e, v ~i; Francoz -a m, Francozinja -e ž, francoski -a -o. Francosko -ega s: na ~em; francoščina -e ž, francoz -a m orodje, ključ za odvijanje vijakov; francozovâti -iijem vpletati francoske besede v slovenàéino; francozovânje -a s Frank -a m l. i., frânkovski -a -o; frankofil -a m, ~filka -e i, ~filski -a -0, ~filstvo -a s [povsod: -il-]; frankofôb -a m, ~f6bski -a -o, ~f6bstvo -a s frânk -a m denarna enota: tečaj ~a (+frânkov tečaj), plačati v frânkih
frankirati -am plačati poštnino, nalepiti znamko, frankiranje -a s, frânko -a m, frânko prisl. brez poštnine, prevoznine +franža -e ž vlakno, resica, resa kot okras pri blagu; +iti v frân-
Irapirati
že razpadati, trgati se, iti v nič; +franžati -am (se) trgati (se) v nitke, nitkati se, +fran2anje -a s razpadanje v nitke, nitkanje; "•^franžast -a -o nitkast, razcapan, prenes. okraien + irapirati -am iznenadili, presenetiti; + frapanten -tna -o presenetljiv, nenavaden fréta -e ž gozdna poseka, črt, làz, goličava; f rata ti -âm vse od kraja sekati v gozdu, fratàj -âjte! fratàl -âla -o, fratânje -a s, frâtje -a s, frâtovje -a s fréter -tra m samostanski brat, frâtrski -a -o, frâtrstvo -a s, frâtrcek -čka m; fraternizirati -am bratiti se, fratemiziranje -a a bratenje fréza -e i rečenica, puJila, prazna beseda, puhlica; frâzast -a -o puhel, leporečen; frazeologija -e i nauk o rečenicah, frazeološki -a -o: ~i slovar; frazêr -ja m kdor veliko govori, pa malo pove, kvasdč; frazêrski -a -o, frazêr-stvo -a s besedičenje, pleteniče-nje; frazariti -im puhličiti, kvasiti; frazarjenje -a s frčati -am in ffkati -am, ffcanje tn ffkanje -a s, frcniti in frk-niti -nem, ffcnjen -a -o frčati -im, frči -ite! frčal -âla -o, frčânje -a s, frčâlo -a s, fiča -e ž
ffček' -čka tn môtek, ki je nanj
navit sukanec fregata -e ž bojna ladja, fregâten
-tna -o: ~i poveljnik Freisingen -a [frdjzingen -a J m kr. i. nem. mesta, freisingenski in -inški -a -o [frdjzinr]; staro ime Frisingen [frizingen] -a tn ali poslovenjeno Brižinj -a tn, brižfnski -a -o: ~i škofje, Bri-žinski spomeniki frekvénca -e I obisk, zasedba, fiz. Uevilo obratov, ponavljanje; fre-kventirati -am obiskovati, fre-
kventâcija -e ž obisk, obiskovanje, udeleževanje; frekventacij-ski -a -o: ~o spričevalo, fre-kventânt -a tn obiskovalec; fre-kvénten -tna -o pogosten, fre-kventativen -vna -o slovn. po-navljalen: ~i glagoli, števniki; frekventativnost -i ž frenéticen -čna -o buren, viharen,
navdušen; frenezija -e i frenologija -e i nauk o obliki lobanje in možganov v razmerju do duševnih lastnosti, frenol6gi-čen -čna -o, frenolčg -a m, fre-nološki -a -o; frenoskopija -e ž fréska -e ž podoba, slikana na
presni omèt frfljéti -âm, frfljàj -âjte! frfliàl -âla -o, frfljânje -a s, fmja -e i kdor ftjljd, frfljâč -a m, fHljast -a -o frfoléti -im, frfolèl -éla -o, frfo-lênje -a s, frfolič -iča m, frfo-lévati -am. frfolévanje -a s frfotati -âm in -f6čem, frfotaj -âjte in frfoči -te! frfotal -âla -o, frfotânje -a a, frfôt -ôta tn, frfotâlo -a s, frfotač -a m, frfôt-niti -nem frfréti -âm, frfràj -âjte! frfràl -âla -o, frfrânje -a s, frfrâlo -a s, fffra -e ž, frfrast -a -o, frfràv -âva -o, frfrâvec -vca tn, frfrâvka -e i, frfrâvski -a -o frluriti -im, frfûra -e i, frfûlja -e ž
Friderik -a m os. i. Miroslav, Mirko; Friderika -e ž os. i. Miroslava, Mirka frigiden -dna -o tnrzej človek, mrzlak; frigidnost -i ž spolna hladnost, brezčutnost, mrelaštvo frikativen -vna -o slovn.: ~i glasovi pripomiki; frikativa -e ž pripornik +frišen -šna -o presen, surov, hladen, bister, oster, nov, opran, spočit, močan, okreten, hiter, ze-
FurtttBija
Un, Maden (zrak, vreme), čvrst, čil, isker, bister ipd. frivolen -Ina -o [-In-] lahkomiš-Ijen, nespoštljiv, nesramen, objesten; frivolnost -i [-In-] i, fri-volnež -a [-In-] m frizer -ja m, frizêrka -e ž, frizêr-ski -a -o: salon, frizirati -am, friziranje -a s, frizûra -e ž, frizliren -rna -o +frifidêr -ja m hladilnik, +friži-
dêrski -a -o hladilniški frkavec -vca m, frkolin -a m, frkolmček -čka m, frkočen -čna -o, frkolàs -lasa -o, frklja -e ž, frkolmski -a -o, frkulja -e ž, frkot -ôta m, frkotiti -Im, frčili -im; ffkati -am, ffkniti -nem frléti -im. ffU -ite! frlèl -éla -o, frlênje -a s; ffliti -im, ffljenje -a s, frljàv -âva -o, frljâvec -vca m, frljâvka -e ž fmikola -e ž kroglica za igračo, frnikolati -am se in f mikati -am se, frnikolanje -a s in frnî-kanje -a s, gl. tudi nika fronda -e i odpor, nezadovoljstvo, fronder -ja m nezadovoljnež, ro-var, hujskač; frondêrstvo -a s rovarjenje fronta -e ž pročelje poslopja, bojna črta, strnjena vrsta trdno povezane organizacije: OF = Osvobodilna fronta; frontâlen -Ina -o [-In-]: ~i napad, frönten-tna -o; frontovec -vca m, frontâS -a m, fröntar -ja m, fröntovski -a -o frotfrati -am treti, drgniti; froti-ranje -a s utiranje, frotirka -e ž vrsta brisač frnla -e i piščalka, frliliti -im, fruljenje -a g, frùlba -e [-Ib-] i, frùlar -ja m, friilež -a m ftiziolog -a m izvédenec za tuberkulozo, ftiziologija -e ž veda o tuberkulozi, ftiziologičen -čna -o, ftiziološki -a -o fucati -am, fùcanje -a s igra z me-
tanjem denarja; fuckati -am, fuckanje -a s fudlati -am vihravo govoriti, ravnati, fudlaj -ajte! fudlal -ala -o, fudlanje -a s fuflja -e ž, fufljač -a m, fufljati -am, fufljaj-ajte! fnfljal-ala-o, fufljanje -a s fnga -e ž glas. vrsta skladb, fnga-ten -tna -o, fugiran -a -o: ~i slog; fugato -a m glas. po načinu juge fuksija -e ž vrsta okrasnih cvetlic;
fiiksijin -a -o: ~ cvet, ~abarva fulminanten -tna -o sijajen, bleščeč, vžigajoč (govor) fundament -enta m podlaga, temelj; fundamentalen -Ina -o [-In-] osnoven, temeljen; fnndamental-ka -e [-Ik-] ž osnovna veda teol.; fundirati -am utemeljiti, ustanoviti; fundacija -e ž ustanova, gradbeni način polaganja temeljev; fundator -ja m ustanovnik, fundatorica -e i ustanoviteljica, fundatorski -a -o ustanovniški, ustanoviteljski fungirati -am opravljati funkcijo, zastopati kaj; fungiranje -a s funkcija -e ž delovanje, opravilo; funkcijski -a -o, funkcionalen -Ina -o [-In-], funkcionalnost -i [-In-] ž, funkcionar - ja n^ funk-cionarka -e ž, funkcionaiski -a -o, funkcionirati -am, funkcioniranje -a s funt funta m utežna mera, funten -tna -o, filntnik -a m, fiintnica -e ž funt težka sveča, tehtnica na funte
fiirež -a m, furovž -a m koline furgon -a m tovorni voz za prtljago pri osebnem vlaku, mrliški voz furija -e ž burjast človek; neučd-kanost, naglica, razburjenost; fu-rijast -a -o FurlanHa -e ž: v ~i, v ~o, iz ~e; Furlansko -ega s: s ~ega,
fdm&n
na ~em; furlanski -a -o, fur-lanščina -e i, Furlan -ana m, Furlanka -e ž; furlanka -e i sekirica za obsekovanje drevja ^furman -a m voznik, vozdr; ^furmanski -a -o vozniški, +fu-rati -am voziti, vozariti; + fura-nje -a S vozarjenje furnir -ja m oplatica, oplat; fur-nirski -a -o oplaten -tna -o, fur-nirati -am platiti, oplatiti, fur-
niranje -a s platenje, oplatUev futur -a m in futurum -a m pri-hodnjik; futiiren -rna -o: ~a oblika; futurizem -zma m umetniška smer, futurističen -čna -o, futurist -a m, futuristka -e ž fuzija -e ž strnitev, združitev; fu-zionirati -am, fuzioniranje -a s fužina -e ž, fužinski -a -o, fužinar -ja m, fužinarica -e ž, fužinar-ski -a -o, fužinarstvo -a s
G
g [ga ia gč] m neskl. 1. ime črke; mali g, veliki G; 2. kratica za gram; 3. [g^] glas v glasovni lestvici: g-mol, G-dur Gabelsberger -ja m os. i., Gabels-
bergerjeva stenografija gaber -bra m, gabrje -a s, gabrov -a -o: ~ les, gabrov je -a s, gabrovec -vca m, gabrovina -e ž; gabre -a m, gabrček -čka m, gabrič -iča m, gabrica -e ž, ga-brina -e ž, gabrast -a -o: ~ zid; gabrščica -e ž neko jabolko gabez -a m, gabezov -a -o: ~ čaj gabež -a m gnus, gabežljiv -iva -o,
gabežljivost -i ž gabiti -im: ne gabi mi jedi! ~ se: ta jed se mi gabi; gabi ji v -iva -o, ^aben -bna -o Gabrijel -a m, Gabrijelov -a -o, Gabrijela -e ž, Gabrijelin -a -o gabro -a m kamenina geol. gača -e ž, nav. mn. gače; gačast -a -o = gačnat -a -o rogovilast; gačnik -a m trak pri spodnjih hlačah
gad gada m, gadast -a -o, gadov -a -o = gad ji -a -e: gadova mast. Gadova peč, gadja zalega; gadovec -vca m, gadina -e ž; gadolas -lasa -o gaga -e ž raca, gagati -am, ga-ganje -a s, gagi jati -am: gos
(kokoš) gaglja, gagljal -ala -o, gagljanje -a s; gagniti -nem črhniti, poginiti gaj -a m, gajec -jca m, gajevina -e i, gajiti -im dati rasti, gojiti, gajenje -a s, gajnik -a m goji-telj, logar G« -a m 1. i., lat. Caius; Ljudevit Gaj, gajica -e ž, gajičen -čna -o ga jati -am se goditi se: kako se
ti gaja? gajanje -a s gajba -e ž (+kajba) kletka, gaj-
bica -e ž gajda -e ž duda, gajdaš -a m gajsnati -am drgniti: hlače gajs-nati, gajsnanje -a s; gajsnati se smukati se: kaj se gajsnaš tod okoli? gakati -am in gačem gdgati gala ž neskl. dvorna, praznična obleka, oprava: oblekel se je v gala, v gala je prišel; tudi kot prid. neskl.: gala predstava, gala ples, gala uniforma Galaksija -e ž astr. Rimska cesta, galaktičen -čna -o: ~o osvetje galaktoza -e ž mlečni sladkor; ga-lalit -a m trda umetna snov-iz mleka; galaliten -tna -o: ~i gumbi; galaktit -a m vrsta rudnine, galaktitov -a -o galan -a m galanten ljubimec, galanten -tna -o vljuden, viteški.
gara
udvorljiv; galântnost -i i; galanterija -e ž 1. vljudnost, udvor-Ijivost, 2. drobno blago: trgovina z galanterijo; galanterijski-a-o galeb -a m, galebov -a -o, galébji -a -e
Galec -Ica [-le-] m, Galija -e i,
galski -a -o [-Isk-] galeja -e ž bojna ladja v srednjem veku, nagaléji; tudi: galêra-ei; galeot -a m = galijot -a m suženj (veslač) na galeji, psovka galenit -a m svinčev sijajnik galerija -e é 1. ozek, dolg hodnik, na eno stran odprt; mostovi, 2. stebriščna dvorana, 3. najvišji prostor v gledališču, 4. občinstvo s tega prostora, 5. umetniška zbirka (muzej): Narodna galerija, galerijski -a -o: ~i sedež galica -ef i, galičen -čna -o: ~a barva, voda, galičiti -im z ga-lico škropiti Galicija -e i kr. i. dežele, gališki -a -o: ~i Zid, Galicijan -a m, Galicijanka -e ž galicizem -zma m franc. jezikovna
posebnost galij -a m kem. prvina Galiléja -e ž kr. i., Galiléjec -jca m, Galiléjka -e ž, galiléjski -a -o Galiléo Galiléi m os. i., rod. Ga-liléo Galiléija, Galiléo Galiléi-jev -a -o Gallpoli -lija m kr. i. polotoka in mesta ob Dardanélah, gah'polski -a -o [-Isk-] gâliti -im (se) razgaljati (se), gé-
Ijenje -a s galôna -e ž angl. votla mera (4,54 1) galop -ôpa «i skok, v galopu, galopirati -am V skoku jahati, dirjati, skokoma jezditi galoša -e ž, nav. mn. galoše galoš galun -a m, galunov -a -o: ~ prah, ~a raztopina, galùnovec -vca m kamen, galûnovica -e ž galunova voda
Galvâni -ja m prirodoslovec in anatom, galvanski -a -o, galvanizem -zma m, galvanizirati -am, galvaniziranje -a s; galvanizacija -e ž, galvanizacijski -a -o; galvanografija -e ž, galvano-kavstika -e ž, galvanokavster -tra m, galvanométer -tra m, galvanoplastika -e ž, galvano-plastičen -čna -o, galvanoskop -a m; galvanotipija-e ž/"povsod; -alv-]
gama m neskl. ime grške črke: kot gâma, žarki gama; ?• ena tisočinka mg Gama: Vasco [vdsko] da ~ m špan. i., rod. Vasco da Game in Gâma, Vâsco da Gâmov -a -o *gamaša -e ž dokolenka, golenica,
ovojka, ogležnjica gambit -a m vrsta šahovske otvoritve: dâmski gambiten -tna -o: ~i kmet gambovec -vca m vrsta jabolka,
gâmbovèek -čka m gams gâmsa m, gamsov -a-o: ~a
brada (+gâmsport -a) Gandhi -ja [gândi] m 1. i. indijskega narodnega voditelja, Gan-dhijev -a -o: ~a smrt Ganges -a m kr. i., indijska reka,
gangeški -a -o ganglij -a m, ganglij ski -a -o, med. ganglion -a m živčni vozel, gânglionski -a -o gangréna -e ž med., gangrenozen -zna -o
gangster -ja m, gangsterski -a -o,
gangsterstvo -a s Ganiméd -a m Zevsov točaj ganiti gânem, gâni in gani -ite! ganil in ganil -ila -o, gânjen -a -o, gânjenje -a s, ganjenost -Ï ž = ginjenost -i i (+gan6tje), ganljiv -iva -o, ganljivost -i ž [nepoud. povsod gan- in gan-] *gara -e ž ogoljen madež, ogoljena zaplata, mrha (kobila), ime ovce,
Slovenski pravopis
193
13
garancija
*gârast -a -o raskav, *gârati -am ogolili: ~ prašiča, krava steber gara = drgne se ob stebru, *garati se: živina se gara,
*gariti -im (se); garati -âm, garij -âjte! garal -âla-o, (z)garân -a -o, garânje -a s, garâč -a m garancija -e I poroštvo, jamstvo, garantirati -am porok biti, jamčiti, garancijski -a -o: ~o pismo, garânt -a m, garânten -tna -o: ~o pismo garaža -e ž, garâzen -žna -o: ~a vrata
garda -e ž telesna straža, izbrani vojaki, gârden -dna -o: ~a konjenica, gardist -a m, gardirati -am nadzorovati dekleta po zavodih, na plesu, gârdedâma -e ž nadzornica nad dekleti garderoba -e ž prostor za odlaganje obleke, obleka; garderoben -bna -o: ~i listek, garderobêr -ja m, garderobêrka -e ž gardina -e i zastor pri oknu, za-
grinjalo, zavesa Gardsko jézero -ega -a s kr. i., ob Gardskem jézeru, h Gârd-skemu jézeru gare gâr é mn. ročni voz na dveh
kolesih; garice garic i mn. garje gârij ž mn., gârjam gârje v gârjah z gâr jami; gârjast -a -o, gârjav -a -o: ~a ovca; gâr-javec -vca m, gârjavka -e ž, gârjavica -e ž, gârjavost -i i gârmond -a m stopnja tiskanih črk, v gârmondu tiskati; staviti bor-gis na gârmond garnirati -am opremiti, obložiti, garniranje -a s, garnitura -e ž oprema, obtožba, priklada, pre-ména; garnitûren -rna -o: ~i kos pohištva, ~i stol garnizija -e ž posadka, tudi gar-nizon -a m, garnizijski -a -o: ~a bolnica, garnizonski -a -o: ~i dežurni častnik Garona -e i kr. i. reke v Franciji
garsonjera -e ž samsko stanovanje, garsonjerski -a -o: ~o stanovanje; garsonjerec-rca m, gar-sonjerka -e ž gasilec -Ica [-uc- in -Ic-J m, gasilski -a -o [-il-]-. ~i dom, ~o društvo; gasilo -a s, gasilen -Ina-o [-In-]: ~a priprava, ~o orodje; gasilnik -a [-In-] m, ga-silnica -e [-In-] ž gasiti -im, gasi -ite! gasil -a -o, gašen -ena -o: ~o apno; gašenje -a s, gasitev -tve ž Gaskonja -e ž kr. i. franc. pokrajine, Gaskonjec -njca m, Ga-skonjka -e ž, gaskonjski -a -o gasniti -nem nepreh.: luči gasne-
jo; gasnoč -a -e gastričen -čna -o kar se nanaša na želodec, želodčen, gastritis -a m želodčno vnetje, gastrolegija -e ž nauk o želodcu, gastronom -a m kdor pozna in ceni dobro jed, dobrojedec, gastronomija -e ž višja kuharija gaščerica -e ž, gaščeričin -a -o Gašper -ja m os. i., Gašperjev -a -o, gašper -ja m = gašperček -čka m železna pečica ali štedilnik
gatiti -im mašiti, (za)jeziti: v grlu se mi gati, (najgačen -a -o, ga-tenje -a s; gat -a m jez gauleiter -ja [gd^lajter -ja] m, gauleiterski -a -o [gd^lajterski] gavota -e ž vrsta plesa gavran -a m krokar Gay-Lussac [gelUsak] Gay-Lussa-ca m os. i., Gav-Lussacov -a -o [geliisdkou]: ~ zakon, stolp gaz -i ž, gazi gaz na gazi nad gazjo, dv. gazi gazi gazema gazi o gazeh nad gazema, mn. gazi gazi gazem gazi o gazeh nad gazmi
gaza -e ž med. mrežasta tkanina gazda -a in -e m gospodar, gazda-rica -e ž gospodarica
geolog
gazela -e ž 1. srni podobna žival, 2. oblika lirske pesmi, gazelji -a -e: ~i skok, gazelin -a -o: ~i rogovi, gazelski -a -o [-Isk-]: ~a oblika pesmi, gazelica -e ž gaziti -im, gazi -ite! gazil -ila -o, (iz)gažen -a -o, gaženje -a s, gažnja -e ž, gaža -e i sled, ki jo pu&ia divjačina v snegu gazoUn -a m kem. gazometer -tra m plinomer, plino-
hram, gazometrski -a -o *gaža -e ž plača, *gažist -a m nameščenec s stalno plačo Gea -e ž os. i. grš. boginje zemlje,
Gein -a -o gejša -e ž japonska plesalka in
pevka, gejšin -a -o gejzir -a m geol, gejzirski -a -o gel [gčl] -a m neka koloidna snov geminacija -e ž podvojitev, gemi-
nirati -am podvojiti gen -a m dedna zasnova genealog -a m rodopisec, rodo-slovec, genealogija -e ž rodopis, rodoslovje, genealoški -a -o rodo-pisen, rodosloven generacija -e ž rod, zarod, poko-lenje, naraščaj, generacijski -a -o, generativen -vna -o; gene-rirati -am; generičen -čna -o: ~i pojem (vrstni) general -a m, generalica -e ž generalova žena, generalov -a -o (osebno), generalski -a -o (na splošno): ~i čin; generalisim -a vrhovni general; generalen -Ina -o (^generelen) splošen: ~i ravnatelj, štab; generalka -e ž zadnja skušnja pred nastopom, zemljevid, generalizirati -am posplošili, posploševati, generalizi-ranje -a s, generalizacija -e ž, generalštab -a m, generalštaben -bna -o, generalmajor -ja m [povsod: -al-] generator -ja m stroj, ki daje električni tok; stroj, ki proizvaja
gorilni plin ipd., gene>ratorski -a -o
generozen -zna -o velikodušen, plemenit, generoznost -i ž velikodušnost
geneza -e ž postanek, razvoj. Geneza -e ž prva Mojzesova knjiga v sv. pismu stare zaveze, stvar-jenje sveta, genetika -e ž nauk o nastanku živalskih in rastlinskih vrst, genetičen -čna -o genij -a m veleum, genialen -Ina -o
[-In-], genialnost -i [-In-] i genitalen-Ina-o [-In-]: ~a žleza; genitalije -talij ž mn. plodila, rodila
genitiv /"-iffj -a m rodilnik, genitiven -vna -o: ~a oblika Genova -e [ginova] ž kr. i. mesta v Italiji, genovski -a -o: ~o pristanišče, Genovežan -ana m, Genovežanka -e ž genre [žanr] genra genru [žanra -u] m 1. vrsta, slog, 2. slika iz življenja; genrski -a -o [ždnrski]: ~a slika; ali pa: žanr -a -u m, žanrski -a -o gentleman [dzentlmen] -a m človek s pravo izobrazbo in odličnim vedenjem, poštenjak, vrl mož, gentlemanski -a -o [džintlmen-ski]: ~o vedenje, gentleman-stvo -a [džintlmenstvo] s geocentričen -čna -o: ~i sostav geodet -a m zemljemerec, geodetski -a -o: ~i oddelek, geodezija -e ž zemljemerstvo geofizika -e ž nauk o fizikalnih lastnostih Zemlje, geofizičen -čna -o geograf -a m zemljepisec, geografija -e ž zemljepis, geografski -a -o = geografičen -čna -o geoid -a m ime za geometrični lik
Zemlje, geoiden -dna -o geolog -a m kdor se ukvarja z geologijo, geologija -e ž nauk o zemeljski skorji in njenem postanku, geološki -a -o = geologičen -čna -o: ~a doba
geometer
geometer -tra m zemljemerec, mer-jevec, geometrski -a -o; geometrija -e ž naiik o likih, geometrijski -a -o: ~a knjiga, geometričen -čna -o: ~i lik geomorfologija -e ž muk o oblikah zemeljske površine in njih spremembah, geomorfološki -a -o = geomorfologičen -čna -o geopolitika -e ž nauk o zemljepisnih pogojih politike, geopolitičen -čna -o
George [ždrž] m franc. os. i., Geor-gea [idrža], Georgeov -a -o [žoržou -ova -o] George Lloyd [džordž löjd] m angl. os. i., Georgea Lloyda [džčrdža löjda], Lloyd Georgeov -a -o [löjd dždrdžou -ova -o] georgina -e i dalija bot., georginin -a -o geostatika -e i nauk o ravnotežju trdnih teles, nauk o ohranitvi donosnosti zemlje, geostatičen -čna -o
gepeljj -na m vitel, gepeljski -a -o geränija -e ž bot., geränijin -a -o German -a m, Germänka -e ž, Germänija -e ž, germanstvo -a s, germanski-a-o: ~i jeziki; ger-manščina -e ž; germanizem -zma m, germanizirati -am, germani-ziranje -a s, germanizacija -e ž; germanist -a m, germanistika -e ž, germanističen-čna-o; ger-manofil -a m, ~filski -a -o; germanofob -a m, ~f6bski -a -o germänij -a m kem. prvina geront -a m član svita starih v Šparti, gerontski -a -o, gernzija -e ž svit starešin v Šparti, gern-zijski -a -o gerundij -a m, geründijski -a -o gerundiv [-iu] -a m, gerundiven
-vna -o: ~a raba geslo -a s, mn. gesla gesel [-sat], geselski -a -o [-sal-]: ~i slog gesta -e ž kretnja, gestikulirati -am, gestikuliranje -a s, gesti-
knlacija -e ž kretanje ob govorjenju
gestapo -pa m, gestapovec -vca m, gestapovka -e i, gestapovski -a -o geto -ta m židovska mestna četrt gib -a m, giben -bna -o: ~i živec, gibnost -i ž, gibek -bka -o: ~o telo; gib kost -i ž, gibec -bca m, gibčen -čna -o, gibčnost -i ž, gibljaj in gibljaj -a m, gibljiv -iva -o: ~ prst, gibljivost -i ž gibati in gibati, gibljem in -am (se), gibi ji -te in gibaj -ajte! gibajoč -a -e, gibal -ala -o, gibanje -a in gibanje -a s, gibanica -e ž, nav. mn. gibanice -ic, gibalo -a s, gibalen -Ina -o [-In-]: ~a sila; gibalnica -e
Gtbralta^
traltar -ja m kr. i., gibraltarski -a -o: Gibraltarska ožina [-It-] gigant -a m velikan, gigantski -a
-o: ~a prikazen giljotina -e ž priprava za obglav-Ijanje, giljotinirati -am, giljoti-niretnje -a s gimnastika -e ž telovadba, gimna-stičen -čna -o: ~e vaje; gim-nast -a m telovadec gimnazija -e ž, gimnazijec -jca m, gimnazijka -e ž, gimnazijski -a -o: ~o poslopje ginekolog -a m zdravnik za ženske bolezni, ginekologija -e ž nauk o ženskih boleznih in njih zdravljenju, ginekološki -a -o giniti -nem: od žeje ~ za čim; ginjen -a -o, ginjenje -a s, ginjenost -i ž (+gan6tje), ginljiv -iva -o: ~ prizor, ginljlvost -i ž; ginevati -am, ginevanje -a s *|ips -a m mavec girlanda -e ž cvetna kita gis -a m glas.: gis-mol gizdati -am (se) pretirano gosposko se vesti, gizda -e ž, gizdav -ava -o, gizdaven -vna -o, gizdalin -a w = gizdavec -vca m, gizdalinka -e ž, gizdavost -i ž
glasovati
glacé rokavice [glasé] vrsta rokavic, v glacé rokavicah glacialen -Ina -o [-In-] ledeniški,
iz dobe ledenikov: ~a doba glad -Û in glada m, od gladu (glada) umreti; gladen -dna -o: ~o leto; gladuh -a m, gladež -a m: ~ in stradež gladek -dka -o, glajši -a -e in gladkéjSi -a -e, prisl. gladko m gladko, glaje in gladkéje, glâd-kost -i ž gladež -a ?n 1. orodje za gld jen je, 2. ime vei rastlin, gladnik -a m gladilna kost gladiétor -ja m borilec, gladiatorjev -a -o, gladiatorski -a -o: ~e igre
gladilo -a s orodje za gldjenje, gladilce -a [-le-] s, gladilka -e -Ik-] i čevljarska deska, gladi-en -Ina -o [-In-]: ~o jeklo; gladilnica -e [-In-] ž 1. stroj za gldjenje, 2. prostor za tako delo; gladilnik -a [-iu-] m gladina -e ž: morska gladina, gla-
dinski -a -o gladiôla -e i bot., gladiolin -a -o: ~ cvet
gladiti -im, gladèc -éca -e, gladil -a -o in -ila -o, (u)glajèn -êna -o in (u)glajen -a -o, glâjenje in gladenje -a s, glaja -e i po-litura
gladovati -ujem, gladovàl -âla -o,
gladovânje -a s gladoven-vna-o: ~a stavka; gla-dôvnik -ami. kdor ni nikdar sit, 2. plevelka bot., gladôvnost -i ž Gladstone [glèdston] m os. i. angl. državnika, Gladstona, Gladsto-nov -a -o glagol -a m, glâgolski -a -o: ~e oblike; glâgolnik -a m; glâgol-niški -a -o [povsod: -ol-] glagôlica -e ž, glagoliški -a -o = glâgolski -a -o [-Isk-]: ~i rokopisi; glagoljâÊ -a m, glagoljaški -a -o, glagoljaštvo -a s
glas -a in glasû m, glâsu glâs V glâsu z glasom, dv. glâsa in glasova glasov glasovoma glâsa in glasova pri glasovih z glasovoma, mn. glasi in glasovi glasov glasovom glasove pri glasovih z glasovi; naglâs = glasno: naglas govoriti, na ves glâs vpiti, na glâsu biti, hiša je na glâsu; + glasom predi.: glâsom zadnjih uradnih poročil = po zadnjih uradnih poročilih, glâsom uradnega ukaza = po uradnem ukazu, z uradnim ukazom; glâsek -ska m, glasoven -vna -o: ~i organ, glasovnica -e i; glâeka -e i nota glasba -e i, glâsben -a -o: ~a šola; glâsbenik -a [-ban-] m, glasbilo -a s, glasbilen -Ina -o [-In-]
glasen in glasèn [-san] in glasân, glasna in -à, glasno in -ô, -i -é, glasnéjSi -a -e, prisl. glasno, 'lasnéje; glasnik -a m, glasnikov -a -o, glasniški -a -o, Slo-vénski Glasnik, Glâsnikov-a-o: ~ urednik; gMsniški -a -o: ~o urejanje, glâsnikovec -vca m glasilo -a s i. glasovni organ, 2. časopis, časnik: glasilo KP, glasilen -Ina -o [-In-], glasilka -e [-Ik-] i glasiti -im, glâsi -ite! glasšč -éca -e, glasil-a-o, (u)glaSèn-êna-o, glasênje -a s glaskovâti -ûjem, glaskovàl -âla -o, glaskovânje -a s, glaskovâ-len -Ina -o [-In-]: ~a metoda branja
glaso- V sestavi: glasomér -éra m, glasoslôvje -a s, glasoslôven -vna -o: ~i pojav, glaso tvoren -rna-o, glasotvérnica-e ž, "•'gla-sovir -ja m klavir glasovâti -ûjem, glasoval -âla -o, glasovânje -a s, glasovâlec -Ica [-duc-] m, glasovâlka -e [-duk-] i; glasovâlen -Ina -o [-In-]
glasovit
glasovit -a -o, glasovitost -i i Glauberjeva so], -e -i i gliva -e in glave ž, na glavo dati, iz glave znati; glavica -e ž: dobro glavico imeti, glavica -e ž: zelnata, lanena, žebljeva ~ glavač -a m, glavača -e ž, glava-ček -čka m, glavačica -e ž, gla-vačevski -a -o: ~a betica glavan -ana m, glavana -e ž, gla-
vanja -e ž glavar -ja m, glavarica -e ž, gla-varina -e ž, glavariti -im, gla-varski -a -o, glavarstvo -a s glavat -ata -o: ~o zelje, glava-tica -e ž zool., bol., glavatost -i ž glaven -vna -o: ~a bolezen, ~o mesto,+glavna vrata vilika vrata, +glavni oltar viliki oltar, +glav-na skupščina velika skupščina glavič -iča m, glavičar -ja m kdor dela glavice za bucike, glaviča-rica -e ž bucika, glavičast -a -o, glavičiti -im: bucike mak se glaviči
glavina -e ž, glavinec -nca m bot.,
glavinski -a -o glavkom -a m očesna mrena glavkonit -a m mineral glavnica-e ž kapital, glavničar-ja m kdor dd glavnico, glavniški -a -o
glavničnica -e ž bot.; glavnina -e ž jedro, večina: ~ vojske, glav-nja -e ž iiv ogorek, glavnjač -a m bot.; glavnat -a -o: ~a solata, ~o zelje glavnik -a m, glavnikov -a -o: ~i zobje, glavnikar -ja m kdor dela glavnike, glavnikarski -a -o: ~a pila; glavnikarstvo -a s glavo- v sestavi: glavobol [-61] -ola »n,_ glavonožec -žca m zool., glavoprsje -a s zool., glavosek -eka m
*glazura -e i lošč, *glazirati -am ldSčiti, *glaziran -a -o ^loičen, *glaziranje -a s loSčenje
gled -i ž smer: v to gled, v nedogled
gledalec -lea [-duc-] m, gledalka -e [-d^k-] ž, gledalski -a -o [-Isk-]: ~i prostor, gledalo -a s čutilo za vid, gleda en -Ina -o [-In-]: ~i živec gledališče -a s, gledališčen -ščna -o: ~a igra, gledališki -a -o: Gledališki list, ~a predstava gledati -am, glej -te! in gledi -tel lej -te medm., gledajoč -a -e, gledaje na kaj; glede česa, (ne) glede na kaj, gledanje -a s, gledkati -am v otroškem govoru gledišče -a s: s tega gledišča glen -a m sluz, madež, blato, obloga na jeziku; glenav -a -o: ~a ovca, glenast -a -o: ~a voda, ~a zemlja, ~ jezik; gle-navica -e ž glena -e ž sipa, mivka, glenovec -vca m iz glene nastali kamen gleženj -nja m, gleženjški -a -o
[-ianj-]: ~i sklep med. glicerin -a m, glicerinski -a -o glikemija -e ž preveč sladkorja v
krvi (med.) glikogen -a m živalski škrob glina -e ž, glinje -a s, glinov -a -o iz gline, glinovec -vca m, glino-vina -e ž glinasta tla, glirmst Ta -o, glinen -a -o, glinenica -e ž, glinenina -e ž, glinat -ata -o = glinovat -ata -o = glinovit -a -o kar vsebuje glino, glinica -e in glinica -e ž, glinišče -a s gliom -a m oteklina v možganih gliptoteka -e ž zbirka graviranih
kamnov in kivarskih del glista -e ž, glistin -a -o: ~a jajčeca; glistav -a -o: ~ otrok = glistavec -vca m, glistavka -e ž, glistavka -e ž, nav. mn.: glistav-ke -avk zdravilo zoper gliste, glista vost -i ž, glistast -a -o; glist-nica -e ž bot., glistnik -a m bot., glistovnica -e ž bot. '
glnšiii
gliva -e i, glivica -e i, glivar -ja m zool., glivarica -e ž zool., glivičen -čna -o: ~a bolezeii globa -e ž: plačati globo, globiti
-fm koga naložiti komu globo globača -e ž globel, brezno, globa-
čast -a -o globalen -Ina -o [-In-] kar se nanaša na vso površino, pregleden: ~a metoda breunja globati -am in -bljem: voda globa, globanje -a s globel [-b^v] globeli ž, globelica
-e i, globelnik [-beu-] -a m globina -e i, globinski -a -o: ~i relief, ~o tiskanje; globinomer -mera m globiti -im poglabljati, globi -ite!
globil -a -o, globljenje -a s globok -oka -o, globlji -a -e = globočji -a -e = globokejši -a -e, prisl. globoko, globlje ali globoče ali globokeje, dol. globoki -ega; globok rabimo v slov. le tedaj, kadar se nanaša res ali preneseno na mero, drugaie ne: globok prepad, globoka voda, globoko morje, globoki krožnik; globok pogled, globoka misel, globoko ponižanje, ne pa: +globoko v gozdu daleč v gozdu, +globoka tema gosta, trda tema, +v najgloblji zimi v najtrši zimi, +povem ti globoko zaupno čisto zaupno, + globoko razočaran silno razočaram, + globoko prepričan trdno prepričan-, globočina -e i, globočava -e ž, globokost -i i, globočnina -e ž, gl. tudi globina
globoko- v sestavi: globokočuten -tna -o, globokomiseln -a -o [-saln- ], globokomiselnost -i [-saln-] i, globokosežen -žna -o, globokoumen -mna -o, globoko-umje -a s, globokoumnost -i ž globus -a m zemeljska krogla, globusen -sna -o: ~o stojalo
glodati in glodati glodam in -jem, glodaj -te! in gloj -te! glodal -a -o in glodal -âla -o, glodanje in -anje -a s; glodàv -âva -o kdor rad glôda, glodâvec -vca m, glodavka -e ž, glodâvski -a -o glog gloga m, glogov -a-o: ~ les, ~ belin, ~a palica; glogovec -vca m glôgov grm, glogovina -e ž in glogovina -e ž, glogovka -e i glôgova šiba gloksinija -e i neka cvetlica glôrija -e i slava, veličastvo: glô-rijo komu peti = slaviti koga gloriola -e ž svetniški sij, obstret:
z gloriolo koga obdati glosa -e i opomba, pripisek; posebna vrsta Urške pesmi: glosirati -am, glosâtor -ja m, glosar -ja m slovar, besednjak, glosâ-ričen -čna -o gluh -a -o in gluho. dol. gluhi -a -o, kdor ne sliši, kar je neobčutljivo: gluhi prsti; glùhost in gluhost -i ž, gluhôba -e ž, glû-šec -šca m, glušica -e ž = glu-ška -e i gluho- v sestavi: gluhoném -a -o, gluhonémec -mca m, gluhoném-ka -e ž, gluhonémost -i ž, glu-honémnica -e i glukoza -e ž grozdni sladkor, glukozen -zna -o gluma -e ž šala, norčija, glilmec -mca m, glùmski -a -o, glumač -a m, glumačica -e i, glumaštvo -a s, glûmiti -im, glumljenje -a s glumpec -pca m = giimpec -pca m glup -a -o, glûpec -pca m, glupost -i i glušeti -im gluh postajati, glušel
-éla -o, glušenje -a s glušiti -im sluh jemati, gluši -ite! glusèé -ééa -e, glušil -a -o, glušenje -a s, glušilec -Ica [-le-] m, glušllen -Ina -o [-In-]: ~e naprave
gmôta
gmôta -e ž tvar, materija, gmoten
-tna -o tvaren gnâjs -a m kristalinski skrilavec,
gl. tudi TÙla gnâti žênem, zêni ženite! gnàl
-âla -o, gnânje -a s gneča -e i
gnêsti gnêtem, gnêti -ite! gnetoč -a -e, gnétel gnetla -o, (u)gne-tèn -êna -o, gnetênje -a s, gné-tati -am, gnétanje -a s, gnétec -tca m, gnéten -tna -o kar se dà gnesti, gnetilo -a s gnèv gnéva m, gnéviti -im se,
gnéven -vna -o gnézdo -a s, gnézdece -deçà [-dac-] s, gnézditi -im, gnézdenje -a s, gnézdast -a -o gnida -e ž, gnidica -e ž, gnidast -a -o, gnidav -a -o, gnidavec -vca m, gnidavka -e i, gnidav-ski -a -o gniti gnijem, gnijoč -a -e, gnil -a -o; (na)gnit -a -o, gnitje-a s; gnilâd -i i, gniloba -e I, gniloben -bna -o, gnilec -Ica [-iu-] m 1. november, 2. neke vrste hrast, 3. vrsta rdečega skrilavca; gnilina -e i kar je segnilo gnjat -i i, gnjâten -tna -o, gnjât-
nica -e ž gnjaviti -im, gnjavljenje -a s,
^njavež -a m gnjécati -am počasi in okorno se vesti, gnjécalo -a s okoren človek, gnjéc -a m cmok; majhen, debelušen otràk, gnjécàv -a -o = gnjécast -a -o: ~ kruh gnôcati -am: kaj se gnocaš (obotavljaš)? gnocanje -a s, gnocalo -a s počasnež gnôj -a in -â m, na gnôju, zmesni gnôj, gnojâk -a m topla greda, gnojen -jna -o in gnojân -jèn -jnà -6: tur je prst je ves gnôjni koš, gnojni voz; gnojnica -e i tekočina, gnojnica -e i gnojišče, ograd, gnojničast -a -o: ~a zemlja; gnojničen -čna -o:
-a jama; gnojišče -a s, gnojav -ava -o, gnojavica -e ž, gnojast -a - -o, gno jnat -a -o gnojiti -im, gnoji -ite! gno ječ -eča -e, gnojil -a -o, (po)gno-jen -ena -o, gnojenje -a s, gno-|itev -tve i, gnojilo -a s, gnojilen -Ina -o [-In-], gnojivo-a s, gnojiven -vna -o, gnojač -a m, gnojar -ja m, gnojariti -im gnoma -e i isrek, gnomik -a m kdor piše gnome, gnomičen -čna -o = gnomski -a -o gnomon -a m kazalec na sončni uri, gnomonika -e ž nauk o sončnih urah gnostik -a m kdor globoko, zlasti versko spoznava, gnostičen -čna -o, gnosticizem -zma m versko gibanje v časih zgodnjega krščanstva
gnu -ja m južnoafriška antilopa gnus -a m, gnusen -sna -o, gnus-nik -a m, gnusnica -e ž, gnusnost -i ž; gnusoba -e ž, gnuso-ben -bna -o, gnusobnost -i ž, gnusota -e ž, gnusa -e i: ti gniisa gnusasta! gnusiti -im, (o)gnušen -a -o, gnu-
šenje -a s Goa -e ž kr. i. portugalske kolonije v Prednji Indiji, Goanezijec -jca m, goaneški -a -o goba -e ž, gobov -a -o: ~a juha; gobovec -vca m zool., bot., go-bovica -e ž gobova juha, gobov-ka -e ž neka hruška, g^ji -a -e: ~a omaka = gobova omaka, gobica -e ž, gobišče -a s, goban -ana m, gobar -ja m, gobarica -e ž, gobarski -a -o: ~o orodje; gobast -a -o, gobav -a -o: ~ les; gobavost -i ž, gobaveti -im, gobavel -ela -o gobec -bca m, gobček -čka m, gobcati -am neumno govoričiti, gobčast -a -o: ~ pes, gobčnica -e ž živalska ustnico, slinavka, gobčkati -am se poljubljati se
gol
gobelin -a m vrsta stenske preproge, gobelinski -a -o: ~a slika gobezdati -âm, gobezdàj -âjte! gobezdàl -âla -o, gobezdânje -a s; gobezdâlo -a s, gobezdùlja -e i, gobezdàv -âva -o, gobe-zdâvost -i ž Gobi i neskl. puščava v osrednji Aziji, navadno v zvezi puščava Gobi, iz puščâve G6bi, bližati se puščavi Gobi, iti v puščavo Gobi, v puščâvi Gobi, med pu-scâvo G6bi in Tibetom Gobineau ( gobinô) Gobineauja ( go-binôja) m os. i. franc, pisatelja in diplomata god -a in -û m praznik: cerkveni godovi, danes je moj gôd; prislovno: zagoda (zarana) priti, zgodaj, sad je pogodu, pogodu komu storiti; goden ali goden -dna -o in godan ali godèn -dnà -ô: ptiči so ~i, ~ za žeiiitev; godnost -i ž; godov -a -o: kdaj si godov imaš god'/ godoven -vnu -o: ~i dan, ~o darilo, godovnik -a m, godovnica -e i, godovnjâk -a m, godovnjača -e ž, godovno -à s, godovati go-diijem, godovàl -âla -o, godo-vânje -a s godalo-a s, godalen-Ina-o [-In-]: kvartet
godba -e ž, rod. mn. godb, godben -a -o: ~o društvo, godbenik -a m, godbenica -e ž [povsod: -ban-] godec -dca m, godčev -a -o, gôd-čevski -a -o: ~a pesem, godče-vati -lijem po godčevsko se vesli goditi -Im (se), godčč-6ča -e, godi -ite! godil -a -o, godênje -a s, goditev -tve ž: ~ lanii gâdlja -e ž, godljast -a -o: ~o vino, godljdti -âm mrmrati, br-brati, godljàj -âjte! godljajoč -a -e, g^ljaje, godljàl -âla -o, godljânje -a s godnéti -im, godnî -ite! godnèl -éla -o, godnênje -a s: lan hitro
godni; godniti -im (se), godni -ite! godnil -a -o, godnjênje -a s; godnja^i -^m, godnjàj -âjte! godnjàî -o, godnjâ-nje -a s
godrati -âm: puran godrâ, godràj -âjte! godràl -âla -o, godrânje -a s
godrnjati -âm, godrnjâje, godrnjaj -âjte! godrnjal -âla -o, godrnjanje -a s, godrnjâc -a m, godrnjalo -a s, godrnjâlast -a -o; godrnjàv -âva -o, godrnjâ-vec -vca m, godrnjâvka -e é, godrnjâvs -a m, godrnjâvsati -am, godrnjâvsanje -a s Goethe -ja m, Goethejev -a -o: ~a pesem, goethejevski -a -o: ~i slog [povsod: go'te-] +g6flja -e ž velika usta, gobez-dač, širokoustnež, gofljâti -âm = gobezdati, ustiti se, + gofljâ-nje -a s = ustenje, gobezdânje. + gofljâè -a n» = širokoustnei, gobezdač
gognjâti -âm skozi nos govoriti, gognjajoč -a -e, gognjàl -âla -o, gognjânje -a s, gognjâlec -Ica [-au-] m, gognjâlka -e [-du-] ž; gl. tudi hohnjati gogotâti -âm: gosi gogotâjo, go-gotàl -âla -o, gogotânje -a s, gogôt -ôta m gojiti -Im, gojé, goječ -čča -e, gôji -ite! gojil -a -o, gojèn -êna -o, gojênje -a s, gojenec -nca m, gojênčev -a -o, gojên-ka -e Ž, gojênkin -a -o, gojitelj -a m, gojiteljica -e ž, gojitev -tve ž, gojllen -Ina -o [-In-]: ~a vrsta rastlin; gojišče -a s: ~ baktêrij, gojiščen -ščna -o: ~a preiskava gôjzer -ja m, nav. mn. gojzerji
-ev = gôjzerice -ic ž mn. gol [gôl] -a m šp. vrata, zadetek pri nogometu, hokeju ipd., g61-man -a [-olm-] m vrafyf

gol [gôu] gôla -o, -i -e in golô, -î -é; dol. obi. gôli -a -o: do gôlega sleči; print. bolj gôl gôla -o; golôta -e Ž, golôten -tna -o, golôtnost -i ž gôl [gôu] -i i, golov je -a s ob-
sekan les golacina -e i 1. dlaka Hvali, kadar se goli, 2. mesta brez zrna na koruznem storžu golazen -zni i,' golazenski -a -o
f-zanr]: ~a nadloga golaž -a m jed
golcat -a -o [gôucat]: golo gol-
cato ciganče golcati -am (se) 1. glasno goltati tekoiine, 2. kolcati se; golcanje -a s, golčaj -a m poiirek [povsod: gou-] golčati -im, golči -ite! golèèè -éca -e, golčal -âla -o, golčanje -a s, golč -a m [povsod: gou-] goldinar -ja m prvotno zlatnik, pozneje dvokronski srebrnik, gol-dinarski -a -o [povsod: gold-] goleč -Ica [-du-] m 1. golobradec, 2. ptič, ki ie nima perja, 3. žitni plod, 4. gol hrib, na goleč (na gladko) obrušen golen -êna -o nezrel: ~e hruške,
golénec -nca m nezrel sadež golén -a -o: ~o zrno, t. j. pienič-no, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), ~ kruh (iz pšenice in rži), golenina -e ž golo zrnje golén -i ž, golénji -a -e, golenjâk -a m oklep za na kolena (pri nogometu, hokeju), golenica -e ž golenja kost, gorenji del ikor-njev, goleničen -čna -o, golén-ka -e ž nogavica brez stopala goléti -im, gôli -ite! golèl -éla -o, (o)gôlel -éla -o, (o)golélost -i ž, golênje -a s golež -a m gola, neporasla gora golf -a m športna igra s kroglo,
golfišče -a s [povsod: -If-] Golgota -e [-Ig-] ž 1. L, z Golgo-te, na Golgoto, na Gôlgoti
Gôlia -Ija in -Ije m os. priim., G61jev-a-o: ~a drama, pesem; Golja -a in -e m os. priim., Goljev -a -o tn golica -e ž: 1. gola strmina, kjer so gozd posekali, 2. neizpolnjena tiskovina, 3. drevesce brez listja in vej, 4. tifus, 5. vrsta pšenice brez res; golič -iča m 1. nego-den ptič, 2. golobradec, 3. gola gora, 4. goli ječmen; golièâva -e ž = golârna -e ž gola zemlja, ravnina, goličavarica -e ž planika; goličiti -im se postajati gol (o gozdovih), golièevâti -ûjem trebiti gozd, golicevàl -âla -o, goličevanje -a s golida -e ž, golidica -e ž, goliden
-dna -o: ~i rep Golijat -a m os. i., Golijatov -a -o golina -e ž kar je golo, golinar
-ja m prebivalec na golini goliti golim, gôli -ite! gôlil -ila -o, goljen -a -o, goljenje -a s, go-litev -tve ž, goljâva -e ž; golil-nik -a [-iu-] m krznarsko strgalo goljùf -ûfa m, goljufâti -âm, go-Ijufàj -âjte! goljufàl -âla -o, goljufân -a -o, goljufânje -a s, goljufija -e ž, goljùfen -fna -o, goljûfnost -i Ž, goljufiv -iva -o, goljufivec -vca m, goljufivka -e Ž, goljufivost -i ž golk -a [gôuk-] m govor: boljši molk kakor golk; gôlkati -am ali -čem [-àu-] gruliti golo- v sestavi: golobràd -âda -o, ~ bradée -dca m, golobufen -čna -o, ~bučnik -a m zaničlj., gologlàv -âva -o, ~glâvec -vca m, ~glâvka -e ž, golokràk -âka -o, golokril [-il] -ila -o, golo-mišiti -im, golomràz -âza -o: ~a zima, golomrâzica -e ž mraz brez snega, ~mrâziti -im; golonôg -6ga -o, golorépec -pca m, ~répka -e ž, golorok -6ka -o, golosek -éka m, golosemén
goniti
-a -o, ~seinénka -e ž, goloûst -usta -o, golovràt -âta -o golob -a n», golobček -čka m = golobec -bca m, golobčkati -am se, golobčkan.je -a s, golobica -e ž = golobička -e ž = golobi'-čica -e ž, golobar -ja m, gol6-barica -e ž, golöbarjev -a -o, golobarski -a -o, golobarstVo -a s, golobji -a -e: ~a pečenka, golobast -a -o, golobina -e ž, golobnjak -a m golovec -vca m gol hrib, golovica -e i suha veja, golovina -e ž neka trta golsniti -nem, gölsati -am kapljati, golsanje -a « [povsod: -ou-] golša -e ž, golšav -ava -o, golša-vost -i ž, golšavec -vca m, g61-šec -šca m bot., golšar -ja n», golšavka -e ž, golšišče -a s. golšavina -e ž tneso golie, g61-šast -a -o, golšen -šna -o: ~i žlezi [povsod: -ou-] golt -a m, golta -e i žrelo, požeruh, rnn. golte angina, goltec -tca m, gölten -tna -o: ~a stena; goltnež -a m požeruh, göltnik -a m mehkonebnik slovn., golt-niti -nem, goltnost -i ž požrei-nost, goltàn -âna m, goltânec -nca m, goltati -am, gôltanje -a s, goltač -a m kdor golta, goltaj -a tn požirek, goltalo -a s brezno, goltàv -âva -o, goltâvec -vca m, goltâvost -i ž, goltâvka -e ž bot. [povsod: gout-] golžun -a [-ou-] m 1. kurja goUa,
2. neka rastlina gomâzen -zna -o: mravelj, ljudi je vse gomazno; gomâzen -zni ž gomazeč mrčes gomazéti -im gl. gomezéti -im goraezéti -fm, gomezî -ite! gome-zèc -6ča -e, gomezèl -éla -o, gomezênje -a s, gomezlce -ic ž mn. 1. kurja polt, 2. mehurčki v kipeči tekočini, gomezljati -âm, gomezljàj -âjte! goraezljàl -âla
-o, gomezljânje -a s, gomezljiv -iva -o [povsod: gomaz-] gomila -e ž, gomilast -a -o, go-milica -e ž, gomilje -a «; gomi-liti -im, gomiljenje -a «, gomi-Ijati -am se: gore se gomiljajo, gomiloma prisl. gomizljati -âm: mravljinci gomiz-Ijâjo, gomizljiv -iva -o: ~o vino (ki se peni), gl. tudi gomezéti
gomôla -e ž skrïlasta glina gomoléti -im gomezeti, gomôli -ite! gomolèé -ééa -e: ~a svetloba, gomolèl -éla -o, gomolênje -a s, gomolivka -e ž bot. neka trava gomolj -môlja m, gomolja -e ž: ~ sira; gomôljast -a -o, gomô-Ijec -Ijca m, gomôljica -e ž, gomoljčast -a -o; gomoljičar -ja m 1. neke vrste pes, 2. neke vrste hrošč; gomoljika -e ž, go-moljiti -im se: mleko se gomolji; gomoljênje -a s, gomolj-nica -e ž, gomoljâvka -e ž strupeni kukmak, gomôljnat -a -o: ~ nos; gomôljnost -i ž tvorba gomoljastih vozlov med. Gomora -e ž kr. i. svetopisemskega mesta ob Mrtvem morju gon gôna m: plodilni gônski
-a -o: ~o bitje gonada -e ž zaplodna žleza gondola -e ž ozek, dolg beneški čoln, gondoljêr -a m, gondoljê-ra -e ž, gondoljêrski -a -o: ~a pesem
gondrati -âm godrnjati, gondràj -âjte! gondràl -âla -o, gondrânje -a s, gôndra -e ž godrnjava ženska, gondrâc -a m, gondrâlo -a s godrnjav človek, gondràv -âva -o: ~ človek gong -a m: udariti na ~ goniométer -tra m kotomer, go-niométrski -a -o, goniometrija -e Ž, goniometrijski -a -o goniti gonim, gôni -ite! gônil -ila -o, gônjen -a -o, gonjenje -a s:
gonja
goniti živino, divjačino, kolo, cisterno t» vodo, motor, stroj, pesem, svojo (misel), — se o ii-vini, gonič -iča m, gonilo -a s, gonilen -Ina -o [-In-]: ~a sila; gonilec -Ica [-le-] m, gonitev -tve S
gonja -e i, gonjač -a m, gonjačka -e ž, gonjaški -a -o, gonjaj -a m gonoba -e i uničenje gonokôkus -a in gonokôk -a m bakterija, povzročitelj kapavice, gonokökusen -sna -o: ~i bacil gonoréja -e ž kapavica, gonoréjski
-a -o, gonoroičen -čna -o gor prisl. na vpraianje kam?:
pridi gôr! hodi gor in dôl gora ž gore -i -o itd. v edn., dv. in mn. ali: edn. gore gôri goro (na goro) na gôri za goro, mn. goré gora goràm goré na go-ràh za gorami; gorovje -a s, gôrski -a -o: ~o jezero, -^e bukve; gôrstvo -a s, gorščina -e ž 1. gorski kraj, 2. gorsko pravo, gorska davičina; gôrast -a -o kakor gora: ~ slon, človek; goràt -âta -o: ~a dežela, gorâtost -i ž; goreč -rca m prebivalec na gori, gorjàn Gorcakôv -a m os. i., okrožnica
Gorčakova {rod. sam.) gorčica -e i, gorčičen -čna -o:
~o zrno; gorčičast -a -o gârdijski -a -o: ~i vozel gôrek -rka -o -ega -emu itd. in gorâk gorèk [-ok] gôrka gorkö -i -é, gôrki -ega, gorkéjsi, gor-kéje prisl., na gôrkem biti; gor-kôta -e Ž, gorkoten -tna -o gôren -rna -o: ~o pravo, gornik -a m pred l. 1848 graščinski zaupnik za vinograde, gornik -a m neki ptič, görna -e i gorna davščina, gornica -e i 1. gorno posestvo, 2. gorni davek; gornič-nik -a m kmet, ki je od svoje gorice plačeval davek
gorenji -a -e = gornji -a -e, g6r-njica -e é gornja izba, gornjâk -a m 1. gorjanec, 2. gornji, severni veter; gorénjec -njca m: gorénjec piha, z gorénjcem se je pripeljal, Gorénjec -njca m, Gorénjka -e ž, gorénjski -a -o: —i fantje, Gorénjsko -ega s: z ~ega, na ~o, na —em; Go-rénjska -e ž goréti -im, gôri -ite! goreč -éëa -e, gôrel -éla -o, gorenje -a s, gorečica -e ž notranja vročina, zgaga, goréënez -a m, gorečnica -e i pelargonija bot., goréënik -a m, goréënost -i ž, gorivo -a s, gorljiv -iva -o, gorljivost -i i, gorilnik-a [-In-] m, gorilec-lca [-lue- in -ilc-] m, gorišče -a s Gorgôna -e i grško -bajeslovno bitje
gorgonzola m neskl. vrsta sira gôri prisl. na vprašanje kje? tam
gôri za tretjo goro gorica -e i, goriški -a -o, goričan -âna m prebivalec na gori, gorici; goriëânec -nca m vinogradnik, viničar; goriëânka -e ž, go-riëânski -a -o, goričar -ja m; Gorica -e ž kr. i., goriški -a -o, Goričan -âna m, Goričanka -e i gorila -e ž, gorilji -a -e gorjača -e ž, gorjâëar -ja m, gor-
jačarski -a -o gorjàn -âna m prebivalec gorà =, gorjanec -nca m, gorjânka -e i, gorjânski -a -o Gorjânci -cev m mn. kr. i., z -ev, -em, na -e, -ih, za -i; gorjânski -a -o: ~i medved, Gorjàn -âna m, Gorjânka -e ž gorjé s nepopolni sam. 2. -â 4. -é
6. z -ém, gorjé! medm. gorjûp -a -o: —a jed, ~o maslo, ~ komu biti; gorjûpost -i i gorjuša -e i čedra, kratka pipica, imenovana po kraju Gorjuše, kjer jih izdelujejo
gostilna
Gorki Maksim m os. i. rus. pripovednika, Gorkega, Gorkemu, črtice Maksima Gfl6rkega goro- v sestavi: gofogranščica -e ž neka trta, goropis -isa m oro-grafija, goropisec -sca m, goro-pisen -sna -o, goropis je -a s, gorostasen -sna -o = orjaški, velikanski gorščnik -a m zool. gorši in gorji (-a -e) prim. slabši, hAjši, zdi jši, Išpši: ona je gorši od tebe; goršati -am (se) slabši, zaljši postajati: zdravje se mu gorša, dekle vidno gorša; goršanje -a s gos -i i, 3., 5. gosi, gosak -a m, goska -e ž, gosar -ja m, gosji -a -e: v ~em redu, ~e pero, gosjak -a m, gosinjak -a m; gosjenog -oga m neka trta gosenica -e ž, goseničar -ja m, goseničarka -e ž, goseničav -a -o poln gosenic, goseničen -čna -o, goseničji -a -e: ~i mešički, goseničnik -a m gosli -i ž mn., z gosilimi; goslice goslic ž mn., goslati -am, gosla-nje -a s, goslač -a m, goslar -ja m, goslariti -im, goseln -a -o [-saln-] = goselski -a -o [-sal-], goselnik -a [-sal-] m tok za gosli gospa ž, -e -e -6 pri -e z -6, dv. -e -e -ema -e pri -eh -ema, mn. -e -a -em -e -eh -emi; gospenji -a -e; gospa zdravnica, gospa profesorica, gospa odvetnica, gospa doktorica (poklic), toda: gospa zdravnikova itd. = žena zdravnikova, doktorjeva +g6spica -e ž gospodična; gospica
-e ž neki metulj, kačji pastir gosp^ -a m, mn. gospodje gospodov; gospodek -dka m, go-spodič -a m, gospodov -a -o, gospodovati -ujem nad kom ali komu, gospodujoč -a -e, gospodoval -ala -o, gospodovanje -a s; gospodovalen -Ina -o [-In-],
gospodovalnost -i [-In-] i, go-spodovalec -Ica	m, go-
spodovalski -a -o [-alsk-] gospoda -e ž, gosposki -a -o, bolj gosposki, gosposka -e ž oblast, gospostvo -a s, gospostva željen, gospostvaželjnost -i ž, go-spoščina -e ž gospodar -ja m, gospodarica -e ž, gospodaren -rna -o: ~a žena, gospodarnost -i ž, gospodarstvo -a s, gospodarstven -a -o [-stvan-], gospodarski -a -o: ~a fakulteta; gospodariti -im. gospodareč -eča -e, gospodarjenje -a s
gospodična -e ž, gospodičnin -a -o,
gospodičnica -e ž bot. gospodinja -e ž, gospodinjin -a -o, gospodinjiti -im, gospodinje-nje -a s, gospodinjstvo -a s, gospodinjski -a -o: ~o delo gospojnica -e ž: velika, mala go-
spojnica = vSliki, mdli šmaren gospošček -ščka m kdor se gospo-
diči, gosposkega dela, nastopdč gost -a -o in -6 -i -e, gostejši -a -e, gosteje prisl., na gosto posejati, pogosto večkrat, često, pogdstoma, gostota -e i, gost-Ijat -ata -o nekoliko gost: ~a omaka
gost gosta m, mn. tudi: gostje, gostov, v gosti iti, v gosteh biti, z gostmi; gostoljuben -bna -o, gostoljubnost -i ž, gostoljubje -a s
gostač -a m, gostačka -e i, go-stačkin -a -o, gostaški -a -o, go-staščina -e i. gostaštvo -a s, gostja -e ž gostačka gosti godem, godi -te! godel -dla -o, godenje -a s, godba -e ž, godež -a m gostilna -e ž, 2. mn. gostiln, go-stilnica -e ž, gostilniški -a -o, gostilničar -ja m, gostilničarka -e ž, gostilničarstvo -a s, go-
gôstinja
stilničarski -a -o: ~o društvo [povsod: -In-] gôstinja -e ž = gostja -e i ženska,
ki gostuje gostinski -a -o kar pripada gostom: ~a soba, ~a zveza, ~i koga počastiti; gostinstvo -a s gostiti -im pogostiti koga, gosti -ite! gostčč -éca -e, gostil -a -o, (po)go§êèn -êna -o, goÊcênje -a s, gostitev -tve ž, gôstba -e i, gostija -e i, gostišče -a s, gostitelj -a m, gostiteljica -e é gostiti -im gosto narediti, gôsti -ite! gostèc -éca -e, gostil -a -o, (z)goSèèn -êna -o, goÊcênje -a s, gostilo -a s, gostitev -tve ž gosto- v sestavi: gostobeséden -dna -o, gostobesédnost -i i, gosto-krven -vna -o, gostolàs -âsa -o, gostolist -lista -o = gostolisten -tna -o, gostonog -noga m zool., gostoléti -im, gostôli -ite! gosto-Ičč -éca -e, gostolèl -éla -o, gostolênje -a s, gostolévati -am, gostolévek -vka m gostovati -ûjem, gostujoč -a -e, gostovàl -âla -o, gostovanje -a s, gostovânjski -a -o gošča -e Ž, gošča\ -i i, goséâva -e ž, goSèâvje -a s, goÊcâvka -e ž bot., goščavski -a -o, goščar -ja m, goščarski -a -o Gôt -a m, mn. tudi Gôtje Gôtov, gotski -a -o: ~i jezik = gôt-ščina -e i, gotica -e ž gotsko pismo, gotika -e ž umetnostni slog = gotski slog gotov -6va -o: zmage gotov biti, zmaga je gotova, gotov denar, gotovina -e ž, gotovinski -a -o: ~i stroški, gotovost -i ž; napačno je: gotov sem z delom = dodelal, naredil sem, + gotov sem s pisanjem spisal sem, + suknja je gotova = suknja je narejena, dodelana, + gotov sem za na pot = pripravljen
sem, + gotove zapreke = neke zapreke, + gotovi ljudje = nekateri ljudje, +do gotove mere = do neke meje, nekoliko; prisl. gotovo: ~ pridem, za ~ vem, dogodek na ~ postaviti govédo -a s: dvoje, troje govéd, mn. govéda -éd; govéd -i ž (sk. i.), govéji -a -e: ~i jezik, ~e meso, govédina -e i, govédar -ja m, govédarica -e é, go-védarski -a -o, govédarstvo -a s, govédast -a -o, govéjek -a m, govedoréja -e ž govno -a s, govnâc -a m zool. = govnobrbec -bca m zool., govndčka -e i zool. govor -a m, govoren -rna -o: ~e vaje, govorica -e i, govoričiti -im, govoričenje -a s govorilo -a s, mn. govorila -fl [-il], govorilen -Ina -o [-In-]: ~i organi, govorilnica -e [-In-] i govoriti -im, govôri -ite! govo-rèé -éca -e, govoril -fla -o in govorilo, govorjèn -êna -o, govorjênje -a s; govoriti o čem, ~ zoper koga ali kaj, čez koga, ~ po francosko ali francoski (+po francoski) govorljiv -iva -o, govorljivost -i i govornik -a m, govornica -e i, govorniški -a -o, govorništvo -a s; govorec -rca m govonin -a m zaničlj., govorùn-
stvo -a s gozd gôzda m, v gozdu, mn. gozdovi; gôzdje -as sk.i.; gôzden -dna -o: ~i čuvaj; gozdâr -ja m, gozdârski -a -o: ~a šola; gozdârstvo -a s, gozdâriti -im, gozdârjenje -a s; gozdič -iča m, gozdiček -čka m, gôzdek -dka m; gozdnat -a -o: ~a pokrajina, gozdnatost -i ž; gozditi -im pogozdovati, gôzdi -ite! go-dèé -éca -e, gozdil -a -o, gozdê-nje -a s, gozditev -tve ž
gralior
gozditi -im zagčzdo zabijati, gozdi -ite! gozdil -a -o, toda: zagozdil -ila -o in zagozdilo -i re, gozden je -a s (+gvozd-) gož -a m zool.
gož -i ž usnjena vez ali trla, ki spaja dele raznega orodja, n. pr. cepec z ročnikom; gožica -e ž, gožnik -a m okrogla zareza na koncu ročnika, okoli katere se suče kobilica z gožjd in cepcem, gožva -e ž trta, vitra, gožvica -e ž
grabiti -im, grabeč -eča -e, grabil -ila -o, (po)grabljen -a -o, grabljenje -a s, grabež -a m, grabežnica -e i, grabežljiv -iva -o, grabežljivec -vca m, gra-bežljivka -e ž, grabežljivost -i ž, grabilec -Ica [-le-] m, grabljiv -iva -o, grabljivost-i ž, grabulja -e ž grabi jati -am, grabi ja j -ajte! grabijal -ala -o, grabljanje -a s, grabljač -a m, grabljica -e ž, grabi javec -vca m grablje grabelj [-balj] i mn., grabljice -ic ž mn., grabeljnik -a [-balj-] m, grabljišče -a s gracija -e ž milina, Gracije -cij i mn. starorimske boginje lepote in maline, graciozen -zna -o, gracioznost -i ž *gracilen -Ina -o [-In-] tenak, vitek, nežen, *gracilnost -i [-In-] z grad -a in -li m, mn. gradovi, Ljubljanski grad (hrib), ljubljanski grad (poslopje), grem na Grad C= Ljubljanski grad), staroslovensko svetišče na Ptujskem gradu; grajski -a -o, gradič -iča m, gradiček -čka m, gradišče -a s, gradiščnik -a m +grad -a m stopnja, čast, čin, vrsta, red, graduacija -e ž delitev na stopnje, gradualen -Ina -o [-In-] (+graduelen) postopen, po stopnjah-, graduale -a m stop-
nički spev liturg.-, gradacija -e ž stopnjevanje gradanica -e ž bodičast pasji ogr-
Ijdk, gradaničen -čna -o gradba -e ž, gradben -a -o: ~o podjetje, gradbenik -a m, grâd-benica -e ž, gradbenost -i ž [povsod: -ban-], gl. graditi Gradec -dca m kr. i., Gradčan -a m, Gradčanka -e i, graški -a -o, gracarica -e ž Gruzer Tagespost, Nčmški Gradec, Polhov Gradec, Slovénj Gradec, iz -ega -dca, v -em -dcu gradelj -dlja m vrsta platna graden -dna m hrast črepinjak graditi -im, gradi -ite! gradée -éca -e, gradil -a -o, (z)grajèn -êna -o, grajênje -a s, gradnja -e ž, grâdba -e ž, gradbišče -a s, gradišče -a s ( + gradilišče), gradivo -a s, gradiven -vna -o, graditelj -a m, graditeljica -e ž, graditeljski -a -o, graditeljstvo -a s
gradnik -ami. kdor plot dela,
2. graščak (Prešeren) grafika -e ž risalna, pisalna in tiskarska umetnost, grafičen -čna -o: ~a šola, ~o podjetje; grafik -a m risarski umetnik, tiskar, grafiški -a -o: ~i sindikat; grafičar -ja m, grafičarka -e ž
grafit -a m, grafiten -tna -o,
grafitov -a -o: —a kislina grafolôg -a m kdor iz pisave razbira pisalčev značaj, grafologija -e ž, grafološki -a -o: ~a analiza, ugotovitev gràh grâha m, grahov -a-o: ~a juha = grahovka -e ž, graho-vec -vca m, grahovica -e ž, grahovišče -a s, grahovina in grahovina -e ž, grahast -a -o: — a kura = grâhka -e ž grahor -a m, grahorka -e ž, grâ-liornica -e i
graja
gräja -e i, grajati -am, paja se mi kaj = gnusi se mi, grajä-lec -Ica [-le-] m, grajalen -Ina -o [-In-], grajanje -a s, grajav -ava -o
Gräkha, brata Tiberij in Gaj, Tiberij Grakhus, Tiberija Gräkha Gral [-dl] -a m čudežna posoda: pripovedka o ~u, vitezi sv. ~a gräm -a m, kratica g, gramski -a -o: ~a tehtnica, -^a molekula gramatika -e ž slovnica, gramäti-čen -čna -o: ~o pravilo; gra-matikalen -Ina -o [-In-], gramatik -a m slovničar gramofon -a m, gramofonski -a
-o: ~a plošča gramoz -öza tn gramoz -a m gruič, gramozen -zna -o: ~a tla, jama, gramoznica -e ž grampa -e ž 1. sesedek: oljna, vinska 2. raskavost; gräm-past -a-o, grampav-a-o; gram-pača -e ž krastača grän -a m stara lekarniška utež granat -a m, granitov -a -o tn granaten -tna -o: ~o jabolko, granatnordeč -eča -e, granato-vec -vca m bot., granatoeder -dra m
granata -e ž, granaten -tna -o ■•"grandiozen -zna -o veličasten, + grandioznost -i ž veličastnost graničar -ja m, graničarski -a -o:
~a koča granit -a m, graniten -tna -o,
granitast -a -o granulirati -am zrneti -im, granu-liranje -a s, granulacija -e ž, granulit -a m, granulom -a m med., granulären -rna -o grapa -e ž, gräpica -e ž, gräpav -a -o, päpast -a -o, grapar -ja m, gräparica -e z, gräparski -a -o
graptolit -a m ckamnela praživalca ■•"grasirati -am razsajati (bolezen), + grasiranje -a s razsojanje
graščak -a m, graščakinja -e ž, graščina -e ž, graščinski -a -o grašek -ška m graševec -vca m kamenina graševina -e ž vinska irta rizling grašica -e ž grahor, grahorka; gra-šičen -čna -o: ~a moka; gra-šičnjak -a m kruh iz grašice +gratifikacija -e ž priboljšek, nagrada
gratis prisl. zastonj: ~ dobiti, * gratis eksempliir = zastonjski, brezplačni izvod *gratulirati -am čestitati, voščiti komu, *gratuliranje -a s, *gra-tulacija -e ž voščilo, *gratula-cijski -a -o: ~o darilo; *gratu-lant -a m voščilec, *gratulantka -e ž voščilka gravamen -a m obdolžitev, očitek,
mn. gravamina -in s gravirati -am vrezati, vrezovati, graver -ja m vrezovalec, gra-verka -e ž, gravura -e ž vrez, heliogravura. -e ž gravis -a m krativec (poudarek) gravitirati -am težiti, gravitiranje -a s, gravitacija -e ž težnost, gravitacijski -a -o: ~i zakon grazioso [gracidzo] prisl. glas.
ljubko; kot sam. m neskl. grb -a m: državni grboslovec -vca m, grbosloven -vna -o, grboslovje -a s grba -e ž, gfbav -a -o, gfbavec -vca m, gfbavka -e ž, gfbavost -i ž; grbec -bca m, gfbica -e ž, grbiti -im, gfbljenje -a s, gf-bati -am, gfbanje -a s, gffoast -a -o, grbaiveti -im, grbavenje -a s
grbanec -nca m, grbančiti -im, grbančenje -a s, grbančast-a-o grča -e ž, grčav -a -o: ~a palica; gfčavka -e ž, grčavina -e ž, gfčavost -i ž, gfčast -a -o: ~a pot; gfčiti -im se: breza se grči dela grče, žile
grenak
grčati -im: pes grči, medved grči, grči -ite! grččč -eča -e, gfčal -ala -o, grčanje -a « grd -a -o in -o -i -é: ~ obraz; če ne gre zlepo, pa zgrdo ali zgrda; gfši -a -e, prisl. grdo: ~ zate, gfje; grdavš -a m, gr-diin -a m, grdin -a m, grdina -e ž, gfdež -a m, grdôba -e ž, grdobija -e ž, grdobijan -a m grdobičiti -im zmaličiti; grdo-V sestavi: grdoglèd -éda -o, grdogléden -dna -o, grdoglédec -dca m, grdoglédost -i i = grdo-glédnost -i ž grditi -im, grdi -ite! grdčč -čča -e, grdil -a -o, (o)grdèn -êna -o, grdênje -a s, grdilen -Ina -o [-In-], grdilnica -e f-ln-J ž pam-flet, grdilec -Ica [-le-] m gréba -e ž kos, gruda, kepa: gré-
ba surovega masla grébati -am: sneg grébati, gré-
banje -a s, grebalo -a s grebén -a m, grebénast -a -o, gre-béniti -im, grebénjenje -a s, grebénati -am, grebénanje-a s, grebénar -ja m, grebenalo -a s, grebénec -nca m, grebenček -čka m bot., greb6nčiti -im: ~ nos
grebenica -e ž bot., grebeničar -ja m, grebeničiti -im: ~ trte, grebeničenje -a s gréblja -e ž, grébljica -e ž, greb-
Ijati -âm z grebljo čistiti grebsti grêbem, grêbi -ite! gre-boč -a-e, grébel grêbla-o, (za)-grebèn -êna -o, grebênje -a s grecist -a m kdor se ukvarja z grščino, grecizirati -am pogrčiti, grecizem -zma m starogrška jezikovna posebnost gréd -i ž: kure gredo na gréd,
grédnica -e i, grédje -a s grêda -e ž i. gred, 2. tram(ovje), 3. vrtna greda, topla greda; gredica -e i na vrlu, grêdica -e ž
majhna gred, grêden -dna -o: ~a krivina; grêdast -a -o gredašaj -a m: iztrébiti iz volne
smeti in ~ grédelj -dlja m pri plugu ipd.,
grédeljnica -e ž [-dalj-] Greenwich [grinič] -a m kr. i. mesta pri Londonu, greenwich-ski [griniški] -a -o: ~a zvezdama
Grêgor -6rja in -ôrja m os. i., na Gregorjevo, Gregorij -a m, gre-gorijânski -a -o: ~i koledar, koral; Grégec -gca m, Grégêev -a -o, Groga -a in -e m, Grogov -a -o; Grogec -gca m gréh -a m, gréhek -hka m in gré-šek -ška m, grehôta -e ž, gre-hôten -ina -o, grčšen -šna -o, grésnik -a m, grésnica -e ž, grésnost -i ž; grešiti -im, grdši -ite! grešil -a -o, (z)greščn -êna -o, gresênje -a s, grešljiv -iva -o grèm in grém, iti, edn. 2. grèš in grčš, 3. grè in gré; dv. 1. grêva in gréva in grevà, 2., 3. grêsta in grésta in grestà; mn. 1. grê-mo in grémo in gremô, 2. greste in gréste in grestè, 3. gredô in gredo in gréjo in grêjo; stara reéenica: kar léze ino gréde; gré za kaj (+ gre se za kaj), gredoč -a -e, gredé, ščl šla -ô in -6
grémij -a m okrilje, druïtvo, zbor, grémijski -a -o, gremiâlen -Jna -o [-In-]: ~a šola grén -i i: vino je v gréni, gre-nica -e ž bot., grenik -a m bot. grenadir -ja m, grenadirski -a -o grenak in grenèk [grenak] grenka -6 -i -é ali grênek -nka -o, grênki -ega: ~a sol; grênkast -asta -o = grenkljàt -âta -o, grenkoba -e ž, grenkôben -bna -o, grenkôbnost -i z, grenkôst -i i, grenkôten -tna -o, gren-kôta -e ž
Slovenski pravopis
209
14
greneč
grénec -nca m, grenčica -e ž,
grenčma -e ž grenéti -îm imeti, dobivati grenek okus, grêni -îte! grenèc -éca -e, grenèl -éla -o, grenênje -a s; greniti -im delati kaj grenko, grêni -ite! grenèc -éca -e, grenil -a -o, (za)grenjèn -êna -o in (za)grenèl -éla -o, grenjênje -a s, grenîtev -tve ž, grenilec -Ica [-iu-] m, grenjâva -e ž grenko- v sestavi : grenkokožen -žna -o: ~i orehi; grenkoslàd -âda m bot. = grenkoslâdki razhudnik, grenkoslâdek -dka -o, grenkosolzen -zna -o [-sôuz-] grenkûlja -e ž bot., grenkûljica -e i bot.
Grenoble [grenôbl] Grenobla, gre-nôbelski -a -o, Grenobelčan -a m, Grenôbelcanka -e ž [povsod: grenôbal-] +grés -a m zdrob, ■'"grésov -a -o
zdrôbov: ~a juha grešiti -îm gl. greh gréti gré jem, gré j -te! grejôc -a -e, grèl -éla -o, (se)grét -a -o, grétje -a s, grétev -tve ž, grêlée -Ica [-éu-] nu gréz -i i mastno blato, močvirje', grézast -a -o = grézen -zna -o močviren = gréznat -a -o, gréznica -e Ž, gréznicen -čna -o: ~a jama; grezetina -e i, grézo-vica -e i bot., grezovina -e ž močvirna, blatna tla, grezûlja -e ž. bot.
greziti -îm spuščati navpično navzdol, grezilo -a s, grezilen -Ina -o [-In-]
grgotâti -âm in -očem grgrati, gruliii, grgotàl -âla -o, grgotâ-nje -a s
grgrati -âm, grgràj -âjte! grgra-j6č -a -e, grgràl -âla -o, grgrâ-nje -a s, grgràv -âva -o, grgrâ-vec -vca m kdor grgra, grgrâc -a m, grgrâvka -e i, grgrâvski -a -o
grgùtati -am grgotâti grič -a m, griček -čka m, gričevje -a s, gričar -ja m, gričarica -e Ž, gričast -a -o = gričevnat -a -o, gričnat -a -o, gričit -âta -o, gričevnik -a m dlakavi slei
*gril [grïl] grila m ščurek, muren, cvriek, *grilec -Ica [-le-] m murencek, * grilček -čka [-IČ-] m murenček +grimâsa -e ž skremien obraz, +delati grimâse mrdati se, zmr-dovati se, spakovati se grinja -e i ^vzročiteljica grinte grint -a m bot.
grinta -e s, grintav -a -o, grintavec -vca m grintav človek, kamen dolomit, grintavica -e ž spomladanska volna Grintovec -vca m kr. i., Grintovci
-cev m mn., grintovški -a -o gripa -e ž, gripozen -zna -o: ~o
obolenje gristi grizem, griži -te! grizoč -a -e, grizel -zla -o, (u) grizen -a -o, grizenje -a s, grizen -zna-o: ~a površina zobovja; grizliâti -âm, grizljânje -a s, grizljîv -iva -o, grizlica -e ž zool. griva -e Ž, grivar -ja m, grivast -a -o, grfven -vna -o, grivec -vca m, grivina -e ž, griviti -im se
griz -a m, griza -e ž, grizavica -e
ž kôlika med. griža -e ž, grižav -a -o: ~i otroci; grižavec -vca m, grlžnat -a -o, grižen -žna -o, grižnica -e i bot., griževec -vca m bot. grižljaj -a m: ~ kruha Grk -a m, Gfkinja -e i, grški -a -o. Grško -ega s = Grška -e ž = Grčija -e ž, grščina -e i gfkati -am in -čem, gfkaj -te! grkajoč -a -e, gfkanje -a s, gfkavec -vca m kdor grka, gfkelj -Ija m grléti -im: grlica grli, grli -ite! grlèc -éca -e, grlèl -éla -o, gr-
groza
lenje -a s, grliti -im grliti, gr-Ijenje -a s grlica -e ž, gfličji -a -e, gfličin
-a -o, grljak -a m grl j -a «» 1. grla v deski, 2. smrekova ali jelova veja, ki se uporablja za baklo, grljevica -e ž smolnata borovina grlo -a s, gflce -a [-le-] s, gflen -Ina -o [-In-]: ~i glas, ~a žila = grlnica -e [-In-] ž, gflski -a -o [-Isk-J, gflast -a -o, grlina -e ž, gflovka -e ž daviea med. grm -a tn, gfmek -mka tn, grmič -iča m, grmiček -čka tn, grmičevje -a s = grmičje -a s, grmičast -a -o, grmovje -a s, gr-movščica -e i zool., grmovnik -a m poli, grmašča -e i grmača -e i, grmičast -a -o grmada -e i, grmaden -dna -o: ~i kol, grmaditi -im, (na) grmaden -a -o, grmaden je -a s; povsod: +gromad-grmeti -im, grmi -ite! grme, gr-mčč -eča -e, grmel -ela -o, grmenje -a s, grmljava -e i, grmljavica -e i = grmljavina -e ž, grmevec -vca tn t. kdor grmi, 2. dei z nevihto grmiiča -e ž kup, kepa, prgišče:
~ moke, kamenja, sira grmuša -e i bot.
grmušek -ška tn = grmušelj -šlja
tn: ~ ključev, las grob -a -o in -6 -i -e, grobi -ega, bolj grob -a -o; grobost -i ž, *grobijan -a tn = surovei, surovina, brdavs, *grobijanski -a -o surov, surovinski grob groba tn, v grobu, mn. grobi -ov -om -e -ih -i ali grobovi -ov -ovom -ove -ovih -ovi in grob je po grobeh z grobmi; grobar -ja m, grobarski -a -o, grobek -bka tn, grobec -bca tn, groben -bna -o: ~a tišina; grobnica -e i, grobišče -a s; grobokop -opa tn
groblja -e ž, grobljišče -a s grod -a m gl. grot grod -i ž, nav. mn. grodi prsni koš, grod je -a s = ogrodje -a s okostje, grodnica -e i kost prsniea grodelj -dlja tn taljeno železo grof grofa tn, mn. grofje; grofov -a -o, grofic -iča m, grôfinja -e i in grofica -e i, grofičin -a -o, grofična -e i, grofovski -a -o, grofovstvo -a s, grofija -e ž, grofijski -a -o grog -a m mešanica kropa, ruma
in sladkorja groh grôha tn gebl. sprimek, grô-hast -a -o: ~a kamenina; grobov -a -o: ~e plasti grôhati -am 1. kruliti, 2. biti, mahati, 3. gubati grohot in krohot -ôta tn, groho-tâti in krohotati -âm in -6čem se, grohôten -tna -o grom groma tn, gromski -a -o: ~a stréla! gromovit -a -o: ~o ploskanje; gromovnik -a tn, gromozânski -a -o, *grômko = glasno
gromača -e i kamenina, ki nastane
mehanično gros [grô] glavni del, večina, 12 ducatov: "'"en gros [angrô] na veliko, groslst -a tn veletriec groš groša tn star denar, po gro-šu, pogrošen -šna -o: ~o blago poceni blago grot -a tn t. lij za žito nad mlinskim kamnom, 2. leseni obod nad studencem, 3. samokolnica, tudi grod grotéska -e ž, grotésken -skna -o nenavaden, čuden, smešen, grotesknost -i i groza -e ž, grozen -zna -o in grozan grozna grozno -i -é, groznéjsi -a -e, grozânski -a -o; grôzica -e ž, + grôzepôln = grozen, grozodéjstvo -a s, grozovit -ita -o, grozovitost -i ž, grozovitež-a tn; grozovlâda-e ž
grozd
grozd grozda m, grozden -dna -o: ~i sladkor, grözdje-a s, grozd-jiče -asi. suho grozdje, 2. ribez, grozdjičevec -vca m (vino), grozdič -iča m, grozdek in grôz-dek -dka m in grozdèk [-dàk] -dkà m, grôzdast -a -o, groza-nàt -âta -o in grôzdnat -a -o groziti -im, grôzi -ite! grozèc -éca -e, grozil -a -o, (o)groièn -êna -o, groiênje -a s, grožnja -e Ž, grozitev -tve ž, grozilen -Ina -o [-In-]: ~e besede, gro-zflec -Ica [-le-] m, grozljiv -iva -o
■•"gröznica -e ž mrzlica, treslika,
+grozničav -âva -o mrzličen grozota -e ž, grozoten -tna -o,
grozôtnost -i i Gruber -ja m os. i., Gruberjev
kanal (v Ljubljani) grûca -e ž, gručast -a -o, griičav
-a -o, griičica -e i grûda -e ž, pûdast -a -o, grûdav -a -o, grudavost -i ž, gruden -dna -o poln grud, grûdnat -a -o, grudica -e ž, grudičast -a -o, grùditi -im, grûdenje -a s gruden -dna m mesec december, grûdnovec -vca m decembrski sneg
* grudi ž mn. 2. grudi, 3. gru-
dim ... = prsi, nedra, nedrje gruliti -im, grulèc -éca -e, grüljenje -a s +grundirati -am podbarvati (pri
slikanju), obarvati grùnt grunta m zemljišče, zemlja, kmetija: graščina ima sedem ~ov; gruntar -ja m zemljdk, kmet, grùntarski -a -o: ~a hči; grünten -tna -o: ~e bukve ■•"griintati -am = vrtali (miselno), razgldbljati, premišljevati, "'"grûn-tanje -a s vrtanje, premišljevanje, razglabljanje, môzganje *grùpa -e i skupina, *grûpen -pna -o skupinski: ~i vodja, ~o vodstvo; grupirati -am, vrstiti, čre-
diti, grupiranje -a s, grupacija -e ž
grust -a m stud, grusten -stna -o = grustljiv -iva -o ostuden, grustiti -im se studiti se: grusti se mi delo grušč -a m, gruščast -a -o, gruščevit -a -o, griiščarica -e ž groblja po gorskem pobočju grušec -šca m prod, gramoz grušica -e i bot.
Gruzija -e ž kr. i. dežele, Gruzi-nec -nca m, Gruzinka -e ž, gru-zinski -a -o, gruzinščina -e i guba -e ž in guba -è ž, dvé giibi in dvé gubé, mn. gube in gubé, gub in guba ..., giibast -a -o, gubica -e in gubica -e ž, gubo-ven -vna -o: ~e luske geol., gubovit -ita -o, gubat -âta -o gubati -am (se), gubal -a -o, (na)-guban in (na)gubân -a -o, gu-banje -a s, guljàv -âva -o, gu-bânec -nca m guba na obleki, obrazu, gubânéiti -im, guban-čenje -a s, gubâncast -a -o gubêmij -a m vlada, oblast, gu-bêrnijski -a -o, guberniâlen -Ina -o [-In-], gubêrnija -e ž, gubernâtor -ja m, gubernâtor-ski -a -o gubiti -im, giibi -ite! gubèé -ééa -e, gubil -a -o, guba -e ž izguba: sem na giibi, gubitek-tka m izguba gugati -am, gugâje, gugajdč -a -e, guganje -a s, giigav -a -o, gii-gavec -vca m, gugavka -e ž, gugâlnica -e [-du-] ž, gugâlen -Ina -o [-In-], gugljâti -âm, gugljàj -âjte! gugljajoč -a -e, gugljàl -âla -o, gugljânje -a s, gûglja -e Ž, gûgljav -a -o, gugljavec -vca m, gùgelj -glja m gûliti -im (se), gûli -ite! gul0č -čča -e, gùlil -ila -o, (o)gûljen -a -o, gûljenje -a s, giilež -a m; gûla -e ž človek trde glave, gû-last -a -o trd, zabit: ~ človek
habiti
gtima -e ž, gumen -a -o: ~i izdelki; gumi -ja m cedika, gumijev -a -o: ~i izdelki; giimi-jevec -vca m = giimovec -vca m, gumijevka -e ž, gumijast -a -o = gumast -a -o, gumovina -e ž, gumirati -am, gumiranje -a «, gumiarabikum -a m, gumi-elastika -e ž; giimica -e ž gumb -a m, gumben -bna -o: ~a luknja, gumbnica -e ž, gumbar -ja m, gumbarstvo -a «, gumbast -a -o gumno -a s, gumnišče -a «, gum-
niški -a -o gumpa -e ž 1. grla, 2. hula, 3. neumna ženska; gumpast -a -o, giimpec -pca tn guncati -am se gugati se, giinca-nje -a s, giincalica -e ž = gun-calnica -e [-ay,-] ž = guncnica -e ž
gurman -a m sladokusec, gurmanski -a -o, gurmanstvo -a s +gurta -e ž in +gurtna -e' ž = pas, pasica, oprta, podproga, ob-ramnica
gusar -ja m morski ropar, gusar-stvo -a s, gusarski -a -o, gl. tudi korzar
gusle gusel [-sal] i mn., giislar
-ja tn, guslarski -a -o gutaperča -e i, gutaperčen -čna -o gutural [-dlj -a m mehkonebnik, guturalen -Ina -o [-In-]: ~i glas slovn. *guvernanta -e ž vzgojiteljica, * guvernantski -a -o vzgojiteljski guverner -ja m, guvemerski -a -o guzniti -nem poginiti, crkniti = gavzniti -nem, gavznica -e ž crka (za zmerjanje) gvajak -a tn bot., gvajakov -a -o:
~a smola Gvajana -e ž angl., franc., nizoz. kolonialna posest v Južni ^tne-riki, Gvajanec -nca m, Gvajan-ka -e ž, gvajanski -a -o gvardijan -a tn, gvardijanski -a -o gvaš -a tn vrsta slikanja z vodnimi barvami gverila -e ž letniško, hajduško vojskovanje, gverilec -Ica [-le-] m, gverilski -a -o [-Isk-]
H
h 1. Irka [ha in hd] m neskl. mali h, z velikim H; 2. ime glasu in note [hd] m neskl.: b-mol [hd-mdl], v H-duru [hdduru], pri h [hd] si zgrešil; 3. predi, pred g in k: h glavi, h gozdu, h kovaču, h konju (+k); gl. k ha 1. kratica za hektdr, 2. medm. zaludenja, presenečenja veselja; zaznamuje smeh: hahaha! Haag -a [hdg -a] m kr. i. mesta: iz ~a, v ~u; haaški-a-o/^/idž-J habat in hebat [hab-] -a tn, ha-batov tn hebatov -a -o, haba-tovje in hebatovje -a s
habati -am. habaj -ajte! habal -ala -o, habanje -a s; habniti habnem, habni -ite! tn habni -te! habnil -ila -o in habnil -a -o, habnjen -a -o in habnjen -ena -o; habalo -a s, habač -a m [nepoud. povsod hab- in hab-] habeti -im slabeli, pešati; habel
-ela -o, habenje -a s habilitacija -e ž usposobitev, habilitacijski -a -o: ~o delo, ha-bilitirati -am (se) za kaj habit -a tn redovna obleka habiti -im, habljenje -a s, hab-Ijiv -iva -o, habljivost -i i
habituàlen
habitualen -Ina -o [-In-] navaden, vajen, privajen-, habituâlnost -i [-In-] ž privajenost, habitus -a m fil. stalno duievno razpoloženje, med. telesni sestav, ustroj Hébsburg -a m, habsburški -a -o, Habsburžšn -âna m, Habsbur-žanka -e ž, habsburžanski -a -o: ~a politika; Hâbsburgovec -vca m, habsburgovski -a -o hacati -âm težko, okorno hoditi, hacàj -âjte! hacàl -âla -o, ha-cânje -a s, hacâlo -a s zaničlj. hadrijan -a m bot. koper Hadrijan -a m os. i. rimskega cesarja, Hâdrijanov -a -o hagiografija -e ž veda o življenju svetnikov, svetniški življenjepis; hagiogrâf -a m, hagiogrâfski -a -o: ~i zbor, ~a družba hahljati -âm, hahljàj -âjte! hah-Ijàl -âla -o, hahljânje -a s, hahljàv -âva -o, hahljâvec -vca m, hahljâvka -e ž, hahljâlo -a s hàjdi medm., hàjdiva -ita -imo -ite!
hajdilk -a m, hajdukov -a -o, haj-dûSki -a -o, hajdukovâti -ûjem, hajdukovânje -a s; Hâjduk Véljko, Hajduka Véljka, Hâjduk Véljkov -a -o hajka -e ž pohod, pogon, lov, napad; hâjkati -am gonili, napadati, preganjati, loviti, poditi; hajkanje -a s halja -e ž, hâljica -e ž, hâljast -a -o
Halkidika -e ž kr. i., halkidiški -a -o
haloza -e ž goščava, plevel; ha-ložje -a s, haloga -e in halùga -e ž bot. Haloze -oz žmn., iz Haloz, v ~ah; hâloski -a -o, Haložan -a m, Haiožanka -e ž, haložan -a m vino iz Hdloz halucinacija -e ž čutna zmeda, privid; halucinirati -am blesti, halucinatoričen -čna -o
hàm medm. izraža popad z usti: hàm hàm otr. jesti, hàm ga! = popddi ga; hâmati -am jesti, popadati; hâmanje -a s; hamljâti -âm, hamljàj -âjte! hamljàl -âla -o, hamljânje -a s hamedrati -âm mahedrdti hamlja -e ž šemast človek, hâm-
Ijast -a -o handžar -ja m velik nož, ki ga nosijo sa pasom; handžarjev -a -o: ~ ročaj, handžarski -a -o hangar -ja m lopa za letala, hân-
garski -a -o hàp medm. izraža naglo popadanje z roko ali z usti; hâpati -am popadati: ~ se česa lotiti se (otr. g.); hapniti -nem popasli: ~ po. čem, ~ se česa; hâpiti -im se česa harakiri -ija m japonski samomor s preparanjem trebuha: od besede do harakirija je daleč; s harakirijem častijo bogove hârem -a m, hâremski -a -o harfa -e z, hârfen -fna -o, harfist -a m, harfistka -e ž, harfistov-ski -a -o; tudi hârpa -e ž harlekin -a m burkež, pavUha, šaljivec; harlekinski -a -o, har-lekinâda -e ž, harlekinstvo -a s harmonija -e ž soglasje, skladnost; harmoničen -čna -o ubran, skladen; harmonirati -am s kom razumeti se, ujemati se, skladati se, soglašati; harmonizirati -am dodati spremljavo napevu, har-monizâcija-e ž spremljava glas.; harmonij -a m glas., harmonij-ski -a -o: ~i registri; harmonist -a m harmonika -e ž, glas harmonike (■•■harmonikin glas), harmonikar -ja m, harmonikarica -e ž, harmonikarski-a-o: ~i nastop Haron in Karon -a m gri. mit., Hâronov in Kâronov -a -o, hâ-ronski in kâronski -a -o
hektar
harpija -e i 1. zool. največja ptica roparica iz družine orlov v Južni Ameriki; 2. mit. krilate pošasti z ženskim obrazom in silnimi kremplji; nav. mn. harpije -ij ž harpuna -e ž sulica na vrvi za lov na kite; harpUnati -am, harpù-nanje -a s, harpunar -ja tn, harpiinarski -a -o hasniti -nem, hasni -ite! hasnil -a -o koristiti; hasnovati -ùjem. hasniv -iva -o, hasnivost -i ž. hasnovit -a -o, hasnovitost -i i, hasek -ska tn, hasen -sni ž korist hausse [6s] ž neskl. dvig papirjev na borzi; podomačeno osa -e ž havbica -e z vrsta topov, havbi-
čen -čna -o havelok -a tn vrsta plašča Havre Le [laâvr] m franc. luka: iz Le Havra, v Le Havru [laâvra -u], lehavrski -a -o [ladvrski]: ~a luka hazard -a tn tvegana, samo od naključja, sreče odvisna igra; ha-zarden -dna -o: ~a igra, hazar-dirati -am, hazardiranje -a s, bazarder -ja m Hazdrubal -a tn os. i. karlaginskih vojskovôdij, Hâzdrubalov -a -o hazéna -e ž šp. vrsta igre, haze-
našica -e ž, hazénski -a -o hči ž hčšre hčšri hč6r o hčšri s hččrjo, dv. hč6ri hčera hčerama hcérah in hceràh, mn. hč6re hč€r in hčera hcéram in hčerim hč6re o hč6rah in hčerah s hčerami in hčerami; hč6rin -a -o, hčšrinji -a -e, hč6rji -a -e; hč6rka -e ž, hč6r-kica -e i hebat -a [hab-] m smrdljivi bezeg,
gl. habât bebréjski -a -o, hebr6jščina -e ž, Hebréjec -jca tn, Hebréjka -e ž, hebraist -a m kdor se s he-brejščino ukvarja, hebraistka -e ž, hebraizem -zma tn, hebraisti-ka -e ž, hebraističen -čna -o
hedonizem -zma tn nazor, da je streči čutni sli najvišje dobro in smisel življenja; hedonističen -čna -o, hedonist -a tn, hedo-nistka ?e ž, hedonistovski -a -o Hefajst -a tn grš. mit., Hefajstov
-a -o. hefajstovski -a -o Hegel Hegla [higal -gla] m os. i. nem. filozofa, Heglov -a -o, he-glovski -a -o, heglovec -vca m, hegeljanski -a -o, hegeljanec -nca tn, heglovstvo -a s, hege-Ijanstvo -a s, hegeljanščina -e s [povsod: hegalj-] hegemonija -c ž voditeljstvo, nadvlada, prevlada, gospodovanje; hegemoničen -čna -o, hegemon -a tn, hegemonski -a -o, hege-monizem -zma m, hegemonist -a tn, hegemonističen -čna -o hehetati -am se, hehetaj -ajte! hehetal -ala -o, hehetanje -u s, hehet -eta tn, hehetalo -a s, hehetav -ava -o, hehetavec -vca m, hehetavka -e ž, hehe-tavski -a -o Heine -eja fhdjne -eja] tn os. i. nem. pesnika, Heinejev -a -o, heinejevski -a -o, heinejevec -vca tn, heinejevstvo -a s; heinejanski -a -o, heinejanec -nca m, heinejanstvo -a s [hajn-] hej medm. izraža klicanje, ogovor, priganjanje: Hej, Slovani! hej-slovanstvo -a s hekaiomba -e ž grš. mit. žrtev 100 živali, prenes. mnoiična žrtev; hekatomben -bna -o heksaeder -dra tn tnin., geom. še-sterec, kocka; heksaedrski -a -o heksagonski -a -o = heksagona-
len -Ina -o [-In-] šesterokoten heksameter -tra tn šesierec, šesto-mer, šesterostopni daktilski vers; heksametrski -a -o, heksame-trček -čka tn hektar -a m 100 arov, kratica: ha, hektarski -a -o
hektoliter
hektoliter -tra m 100 I, kratica: hI; hektolitrski -a -o: ~a posoda; hekto -ta m: trije hekti, tri hekte
helebarda -e ž robšvnica, bradača, helebarden -dna -o, nelebard-nik -a m, helebardist -a m Helen -a m prebivalec stare Heldde, helenski -a -o; Helena -ei os. i. pri starih Grkih: lepa ~ (Iliada) Helena -e ž os. i., Helenin -a -o, Alena -e ž, Alenka -e i, Alen-čica -e i; Lena -e i, Lenka -e i, Lenčica -e ž, Lenčka -e i helenizem -zma m obdobje gri. zgod.; helenističen -čna -o: ~a doba, umetnost; helenlst -a m, helenfstovski -a -o helio- (sončni) v sestavi: helio-centričen -čna -o s soncem v središču; heliogravura -e i način fotografskega snemanja; he-liografija -e ž način odtiskova-nja slik; helioskop -a m daljnogled za ogledovanje sonca, ~sk6pski -a -o; heliostat -a m priprava za naravnavanje sončnih žarkov v isto smer; heliotrop -a m vrsta kamna, zemljemersko orodje helot -a m suženj v Sparti, helotski -a -o Helvecija -e ž, helvetski -a -o, Helvečan -ana m, Helvečanka -e ž, helvečanski -a -o hematit -a m vrsta železne rude, hematitov -a -o, hematitski -a -o hember in hembraj, hembrajte! medm. izraža nejevoljo, začudenje; hembran -a -o; ~i tepec, ~a osa; gl. šember hemisfera -e ž polobla, poluta;
hemisferski -a -o hemofilija -e ž krvavičnost, hemo-filik -a m krvavičnik, hemo-filičen -čna -o krvavičen hemoroidi -ov m mn. med. zlata
žila, hemoroiden -dna -o Henrik -a m os. i., Henrikov -a
-o, Hinko -a m, Hinkov -a -o (+Hinkota, +Hinkotov); Henrika -e i os. i.. Henrikin -a -o hent hentaj, hentajtel medm. izraz nejevolje, začudenja; hentan -a -o, hentati -am, hentanec -nca m, hentanski -a -o; gl. tudi šent Heraklej -a m os. i. grš. mit., He-reiklejev -a -o, hereiklejski -a -o; Herkul -a m lat. oblika za Hčrakleja, Herkulov -a -o, her-kulski -a -o [-Is-] heraldika -e ž grboslovje, heraldik -a m grboslovec, heraldičen -čna-o grbosloven [povsod: -dld-] herbärij -a m bot. prirodopisna zbirka rastlin, herbariiski -a-o: ~a rastlina, ~a zbirka herc -a m fiz. enota za merjenje
frekvence, kratica: Hz Hercegovina -e ž kr. i., hercego-vinski -a -o, Hercegovec -vca m, Hercegövka -e ž, hercegovski -a -o Herder -ja m os. i. nem. filozofa in pesnika, Herder jev -a-o: ~a zgodovina, ~i nazori; herderski -a -o: ~i nazori; herder-janec -nca m Hčrderjev pripadnik, herderjanski -a -o, herder-janstvo -a s hereditären -rna -o deden: ~a obremenitev, hereditarnost -i ž dednost
heretik -a m krivoverec, heretičen -čna -o krivoveren, krivoverski; heretičnost -i ž krivovernost, herezija -e ž kriva vera, here-zijski -a -o: ~a moč, mikavnost; hereziarh -a m začetnik, oznanjevalec krive vere hermafrodit -a m dvospolnik, $po-lovšrec; hermafroditka -e ž; hermafroditski -a -o, hermafro-ditizem -zma m dvospolnost, spoloverstvo hermelin -a m, hermelinski -a -o, hermelinast -a -o
Hieronim
hermenevtika -e ž nauk o razlagi besed, hermenevtičen -čna -o, hermenevtik -a m Hermes -a m os. i. grš. mit., pri Rimlj. Merkur, Hermesov -a -o hermetičen -čna -o nepropusten, neprodušen; hermetičnost -i i ne propustnost, neproduinost Herod -a m os. i. judejskega oblastnika, Herodež -a m ljudsko; Herodov -a -o, Herodežev -a -o; Herodiada -e ž os. i., Herodiadin -a -o heroj -a m, herojski -a -o, he-rojstvo -a s; heroizem -zma m, heroičen -čna -o Herostrat -a m os. i. Grka, ki je samo iz slavohlepja zaigal Arte-midin tempelj v Efezu; herostrat -a m oble ime za uničevalca kulturnih vrednot, herostratski -a -o: ~o dejanje; he-rostratstvo -a s Herschel -schla [hšršal -šla] m os. i. astronoma, Herschlov -a -o: ~a odkritja, tudi Heršlov vremenski ključ hetera -e ž vlaiuga, lovača, naslad-
nica, heterski -a -o heterogen -a -o raznovrsten, dru-goroden, raznoter; heterogenost -i ž raznoterost, raznovrstnost Hetiti -ov m mn. starodavni narod v Mali Aziji; hetitski -a -o, he-titščina -e ž hevristika -e ž veda o metodah, nauk o virih spoznanja; hevri-stik -a m, hevrističen -čna -o Heziod -a m os. i. starogrš. pesnika, Heziodov -a -o hi medm. za poganjanje konj; nepoudarjeni hi medm. za droben, visok smeh: hihihi hiat -a m zev, hiatov -a -o, hiati-
čen -čna -o, hiaten -tna -o hiba -e z, hibav -a -o, hibavost -i ž, hibast -a -o, hiben -bna -o, hibnost -i ž, hiba ti -am in hib-Ijem grajati, očitati
hibriden^ -dna -o mešan, kriian; hibridnost -i ž, hibridacija -e ž mešanje, križanje hidra -e ž mit. kača s 7 glavami; zool. trdoživa vodna žival, ki se razvije v toliko novih bitij, na kolikor delov jo raztrgaš; prenes. kar se nam zdi neuničljivo hidrant -a m priklop pri vodovodu, ; hidrantski -a -o hidrat -a m kemična spojina z vodikom, hidratov -a -o hidravlika -e ž nauk o vodni sili, hidravličen-čna -o: ~a stiskalnica
hidro- (voda) v sestavi: hidro-aviacija -e ž, ~avi6n -a m vodno letalo; liidrobiologija -e ž, hidrocentrala -e ž, hidro-dinamika -e ž, hidroelektrarna -e ž, hidrofillja -e ž, hidrofo-bija -e ž; hidrografija -e ž, ~grafski -a -o; hidrokefalnost -i [-In-] ž, hidroksid -a m, hi-droksilen -Ina -o [-In-]; hidro-liza -e ž, ~litičen -čna -o; hi-drologija -e ž vodoslov'e, vodo-zndnstvo, hidromehanika -e'ž, hidrometer -tra m, hidroplan -a m, hidrostatika -e ž, hidrotehnika -e ž, ~ tehničen -čna -o: ~i zavod; hidroterapija-e ž hierarhija -e ž razvrstitev vrednot, oblasti in časti po stopnjah: ~ vrednot, cerkvena ~ vladajoča duhovščina, upravna vojaška ~; hierarh -a m oblastnik, prvak (navadno cerkveni), hierarhičen -čna -o: ~a pot, —i red; hierarhijski -a -o hieratičen -čna -o posvečdn, svet hieroglif -a m staroegipiansko znamenje za pisanje, nav. v mn. hieroglifi -ov m; hieroglifski -a -o, hieroglifen -fna -o, hiero-glifika -e ž veda o hieroglifih Hieronim -a m os. i., Hieronimov -a -o, Jeronim -a m in Jerom -a m
higiéna
higiena -e ž zaščitno zdravstvo, zdravstvena nega, zdravoslovje, higiénicen -čna -o, higiénski -a -o: ~i prostori, ~e razmere; higiénik -a m higro- (vlaga) v sestavi: higro-filen -Ina -o [-In-] bot., higro-grâf -a m, higrologija -e é veda o vlagi v zraku, higrometer -tra m, ~ métrski -a -o, ~ metri ja -e ž, ~métrièen -čna -o; higro-skop -a m, ~skopski -a -o: ~i papir hihitati -âm se, hihitàj -âjte! hihital -âla -o, hihitânje -a s, hihitâlec -lea [-yc- in -le-] m, hihitâlka -e [-yk- in -Ik-] ž. hihitâlski -a -o [-ysk- in -Isk-] hijacinta -e ž bot., hi jacintov -a -o hijéna -e ž, hijénski -a -o, hijénji
-a -e in hijénin -a -o hil [hil] hila -o kriv, zavit; hilav -a -o: ~a krava, hilja -e ž krava z nazaj zavitimi rogmi, hfljec -Ijca m vol s hilimi rogmi, hiliti -im hiliazem -zma m nauk o tisočletnem kraljestvu Mesija na zemlji; hiliast -a m, hiliâstièen -čna -o himén -a m deviška kožica, poroka; Himén -a m starogrški bog svatbe, poroke himêra -e i mit. pošast (koza, lev in kača v enem bitju), nestvor, izmišljenina; himêriêen -čna -o pošasten, izmišljen, fantastičen himna -e ž hvalnica, mn. himne -men [-man], himnus -a m, himničen -čna -o, himničnost -i ž, himnologija -e ž, himnolog -a m, himnološki -a -o hinavec -vca m, hinâvcev -a -o, hinâvka -e ž, hinavček -čka m, hinâvski -a -o, hinavčji -a -e, hinavstvo -a s, hinavščina -e i, hinavčevati -ujem, hinâvciti -im, hinavcevânje -a s, hinâv-čenje -a s
hiniti -im, hineč -eča -e, hinjen -a -o, hinjenje -a s, himba -e i, hfmben -bna -o, hinec -nca m, hinek -nka m pretveza, hinja -e ž prikrivanje = hinjava -e ž, hinljiv -iva -o, hinljivost -i ž hip -a m: vsak hip zdaj zdaj, ta lip takoj, tisti hip tedaj, na hip takoj, na hipe včasih; hipec-pca m, hipen -pna -o, hipnost -i i; prisl. hipoma nenadoma, v hipu hiper- (nad, pre-) v sestavi: hiper-estezija -e ž preobčutljivost čutov, ~estetičen -čna -o, ~ estetski -a -o; hiperfunkcija -e ž povečana funkcija, hiperglike-mija -e ž med. prevelika množina sladkorja v krvi; hiperka-talektičen -čna -o nadštevilen: ~i verz; hiperkritičen -čna -o prekritičen; hiperkultura -e ž pretignjena kultura, ~kultliren -rna -o preomikan, prerazvit; hipermangan-a m, ~ manganov -a -o; hiperplazija -e ž bohotna razvitost, ~plastičen -čna -o bohoten; hipertrofija -e ž ode-belilost, povečanje, razširitev, ~ trofičen -čna -o, ~trofirati -am
hiperbola -e ž mat. krivulja, slovn. figura pretiravanja, prispodoba; hiperbolski -a -o [-Isk-], hiperboličen -čna -o, hiperboličnost -i ž, hiperbolika -e ž hipnoza -e ž prisiljeno spanje in prisilno uspavanje, hipnotičen -čna -o: ~o stanje; hipnotizem -zma m veda o hipndzi, hipno-tikum -a m uspavalo, mn. hip-notika -tik s; hipnotizirati -am uspavati, hipnotiziranje -a s, hipnotizer -ja m uspavalec, hip-notizerka -e ž, hipnotizerski -a -o; hipnozi ja -e ž spalna bolezen črncev hipo- (pod-) v sestavi: hipocen-trum -uma m, hipofunkcija -e ž zmanjšana funkcija, bipohondri-
hlače
ja -e i otoinost, namišljena bolezen, ~h6nder -dra m, ~h6n-drski -a -o; hipokrizija -e ž hinavičina, ~krit -a m hinavec, ~kritski -a -o hinavski; hipo-koristikon -a m ljubkovalno ime, mn. ~koristika -ik s, ~kori-stičen -čna -o ljubkovalen; hi-poplazija -e ž nerazvitost, ~pla-stičen -čna -o nerazvit; hiposta-tičen -čna -o biten, osnoven; hi-potaksa -e ž podredje, ~takti' čen -čna -o podreden; hipoteka -e ž zastava, ~tekaren -rna -o: ~a banka; ~tečen -čna -o: ~o posojilo; hipotenuza -e ž, ~te-nuzen -zna -o; hipoteza -e ž domneva, podmena, ~tetičen -čna -o pogdjen; hipovitaminoza -e ž med. pomanjkanje vitaminov hipodrom -a m dirkališče, hipo-dromski -a -o; hipologija -e ž veda o konjih, hipolog -a m, hipološki -a -o hirati -am, hiranje -a s; hirav -a -o, hiravec -vca m, hiravka -e i, hiravost -i ž; hiralec -Ica [-Ic-J m, hiralka -e [-Ik-] ž, hiralski -a -o [-Is-], hiralnica -e [-In-] ž, hiralničen -čna -o [-In-], hiralniški -a -o [-In-] hiromantika -e ž napovedovanje sreče iz potez na roki; hiroman-tija -e ž, hiromant -a m, hiro-mantski -a -o histerija -e ž vrsta duševne bolezni, histeričen -čna -o, histe-rik -a m, histeričnost -i ž histologija -e ž tkivoslovje, histo-
log -a m, histološki -a -o histerija -e ž zgodovina, zgodba; historičen -čna -o zgodovinski: ~i dogodki, historik -a m zgodovinar, historiški -a -o zgodovinarski; historizem -zma m pretirano poudarjanje preteklosti; historiat -a m zgodovinski potek; historiografija -e ž zgodovinopisje, historiogreif -a m
zgodovinopisec, historiografski -a -o zgodovinopisen hiša -e ž, hišen -šna -o, hišna -e i, hišnina -e i, hišenski -a -o, hišenska -e ž, hišnik -a m, hiš-niški -a -o, hišnica -e ž, hišni-štvo -a s; hišica -e i; hišar -ja m, hiševati -ujem, hiševanje -a s, hiševalec -Ica [-uc-] m, hiše-valka -e [-uk-] i, hiševalstvo -a [-Is-] s, hiševalski -a -o [-Is-], hištrna -e ž hitati -am, hitanje -a s, hit -a m, hiteč -tca m, hitek -tka m, hitoma prisl., hitnja -e ž; hititi -im vreči, zagnati hiter -tra -o, hitrejši -a -e, prisl. hitreje; hitrica -e ž, hitrost -i i, hitrosten -tna -o; hitre -a m kdor hitro dela, hitrnik -a m hlebček, ki se v peki prej speče kakor drugi hiteti -im, hiti -ite! hiteč -eča -e, hitel -ela -o, hitenje -a s, hite-vati -am Hitler -ja m os. i., Hitlerjev -a -o; hitlerjevec -vca m, hitler-jevka -e ž, hitlerjevski -a -o, hitlerjevstvo -a s; hitlerjanec -nca m, hitlerjanka -e ž, hitlerjanski -a -o, hitlerjanstvo -a s, hitlerizem -zma m hiton -a m zool. neki mehkužec hitro- v sestavi gl. brzo-: hitropis -isa m, ~pisje -a s, ~pisec -sca m, ~pisen -sna -o; hitrovozen -zna -o, ~voznina -e ž; hitro-miseln -a -o [-saln-], ~misel-nost -i [-saln-] ž, hitronog -oga -o hkrati prisl., hkraten -tna -o,
hkratnost -i z hlače hlač mn. ž: ene dvoje, troje hlače ali hlač; hlačen -čna -o: ~i žep, gumb; hlačnica -e ž, hlačniški -a -o; hla-čice -ic mn. i, hlačke -čk mn. z: kopalne	hlačevina -e z
blago za hlače; hlačat -ata -o, hlačast -a -o; hlačar -ja m.
hlad
hlâcarica,-e ž, hlačarski -a -o; hlaček -čka m, hlačman -a m, hlačmanka -e i, hlačon -a tn; hlačati -âm, hlačij -âjte! hlačal -âla -o, hlaëânje -a s; hlaëâriti -im, hlaëârjenje -a s; hlača -e ž nogavica, hlâëica -e ž hlad -Û in -a tn: v hladu, na hlâdu, za hlada zgodaj zjutraj, hlâdec -dca tn hladen -dna -o in hladèn ali hla-dân -dnà -6, prim. hladnéj ši -a -e ; prisl. hladno, hladnéje; hlâd-nost -i ž, hladnôta -e ž, hladni-ca -e ž; hlâdetina -e ž * žolča hladiti -im, hlâdi -ite! hladil -a -o, hladèc -éca -e, hlajênje -a s, hladilo -a s, hladilen -Ina -o [-In-], hladljiv -iva -o, hladlji-vost -i i, hladilnik -a [-In-] m, hladilnica -e [-In-] i, hladilec -Ica [-le-] m, hîadilka -e [-Ik-] i, hladitelj -a tn, hladiteljica -e i, hladišče -a s hladnéti -im postajati hladen, hladnèc -éca -e, hladnèl -éla -o, hladnênje -a s hladno- v sestavi: hladnodušen -šna -o, ~dušnost -i ž; hladnokrven -vna -o, ~ka-vnost -i ž, ~krvnež -a tn; hladnosfčen -čna -o, ~ srčnost -i i hlamudrati -âm: preširoka obleka hlamudrâ; hiamûdra -e i človek v mahedravi obleki, hlamu-dràv -âva -o, hlamudrâvost -i ž, hlamudrâëe -âë i mn. pum-parice
hlâpec -pca tn, hlapcev -a -o, hlapčevski -a -o, hlâpêevstvo -a s, hlapčija -e i, hMpček -čka tn, hMpčič -a tn, hMpči-ček -čka tn, hlapëè -éta tn zaničlj., hlapčon -a tn zaničlj.; hlâpëiti -im, hlapëevâti -ûjem, hlapëevàl -âla -o, hlapčevanje -a s, hlapcevâlski -a -o [-Is-] hlapeti -im, hlâpi -ite! hlapèë -eča -e, hlapèl -éla -o, hlapênje
-a s; hlâp -a tn, mn. hlâpi -ov in hlapovi -6v; hlâpen -pna -o, hlâpnost -i ž; hlapljiv -iva -o, hlapljivost -i ž hlapiti -im, hlâpljenje -a s, hla-pilen -Ina -o [-In-], hlapilnica -e [-In-] Ž, hlapilnik -a [-In-] m; hlâpica -e i, hlâpnja -e ž, hlapôvje -a s, hlapovina -e i, hlapomér -éra tn; hlapôn -a tn šaljivo za lokomotivo hlaptâti -âm, hlaptàj -âjte! hlap-tàl-âla-o, hlaptânje -a s; hlap-tâlo -a 9, hlapfâc -a tn; hlâpati -am, hlâpniti -nem hlastati -âm, hlastàj -âjte! hla-stàl -âla -o, hlastânje -a s; hlâsta -e ž, hlastač -a m, h'a-stâlo -a s, hlastàv -âva -o, hla-stâvec -vca tn, hlastâvka -e ž, hlastâvski -a -o, hlastâski -a -o, hlastâvost -i é, hUstež -a m; hlâsten -tna -o, hlâstnost -i ž, hlastnež -a tn; hlastézen -žna -o, hlast4žnik -a tn, hlastéžnost -i i, hlastéžnica -e i; hlastlji-vec -vca tn; hlâstniti -nem hlèb in hléb hléba tn, hlébov -a -o: ~a skorja; hlébec -bca tn, hlébëek -čka tn, hlébëië -a tn, hlébast -a -o, hlebčast -a -o, hlében -bna -o, hlébnica -e ž, hlébnik -a tn krušnjak, hlébar -ja tn kdor kruh prodaja, hlé-barica -e ž, hlebâriti -im, hléb-čar -ja tn vrsta jabolk = hléba -e i; hlébavec -vca tn hlepeti -im po čem in za čim, hlêpi -ite! hlepèë -éëa -e, hle-)èl -éla -o, hlepênje -a s; hlèp ilépa tn poželenje, hlépen -pna -o, hlépnost -i i, hlepljiv -iva -o, hlepljivost -i i hlév -a tn, hlévski -a -o, hléven -vna -o; hlévar -ja tn, hléva-rica -e i, hlévarski -a -o, hlé-vec -vca tn, hlévëek -čka tn, hlevišče -a ?, hlévovje -a s
hoja
hJîd -a m rahel veter, hlidéti -im,
hlidèl -éla -o, hlidênje -a s hlfk -a m zaduhel zrak, zadušnost; hlfkati -am težko sopsti, grčati, hlepeti po čem; hlikniti -nem izdihniti, umreti; hliketati -âm in -éëem hrôpsti, hliketàl -âla -o, hliketânje -a s hUniti -im, hlinèc -éca -e, hlinjen -a -o, hlinjenje -a s, hlimba -e Ž, hlimben -bna -o, hlinec -nca m, hlinež -a m, hlinjenec -nca m, hlinàv -âva -o in hlinjàv -âva -o, hlinjâvec -vca m, hli-njâvka -e ž, hlinstvo -a s hlipati -am, hlipanje -a s, hlipa -e Ž, hlipavica -e ž hropenje, hlipec -pca m, hlipavec -vca m = hlipavnik -a m perunika (zdravilo živini zoper hlipanje); hlipen -pna -o zračen = hlip6-ven -vna -o = hlipnat -a -o; hlipkati -am, hiiptâti -âm, hlip-tàl -âla -o; hliptàv -âva -o; hlipniti -nem; hlipéti -im, hli-pèc -éca -e, hlipèl -éla -o, hli-pênje -a s: veter hlipi, vročina hlipi od skal hlistniti -nem, hlistati -am, hli-
stanje -a s hlišč -a m, hliSëâva -e ž naliv, hliščati -im z vetrom dezevad, hliščal -âla -o hlod -a m, hlöden -dna -o: ~a debelina; hlödec -dca m, hlöd-ček -čka m, hlödje -a s, hlo-dövje -a «, hlodovina -e i hm medm. izraža pritrjevanje,dvom, zadrego; hmkati -am, hmkanje -a g, hmkniti -nem [ham-] hmèlj hmélja m = hmeljevina -e ž = hmeljina -e ž; hméljen -Ijna -o, hméljev -a -o; hmélje -a g = hméljevje -a g = hmé-Ijevnica -e ž — hmeljinje -a B (steblo); hmeljar -ja m, hme-Ijârski -a -o, hmeljarija -e i, hmeljârstvo -a s, hmeljâriti
-im, hmeljârjenje -a g; hme-Ijevit -a -o, hmeljevitost -i ž; hmeljnik -a m = hmeljišče -a g (polje), hméljevec -vca m = hmeljnjâk -a m hméljno pivo; hméljevica -e ž, hmeljnica -e ž hobôten -tna -o bohoten, hobotâti -âm bohotàti, hobôtnost -i ž bo-hotnost, hobotnica -e ž zool. hôd hôda in hôd hodâ m: tri ure hodâ; hôden -dna -o in hodân -dnà -6, hôdnost -i ž, hôdec -dca m, hodnik -a m koridor, hodišče -a s; hodoma prisl.; hodarina -e ž, hodnina -e é in hojnina -e ž hoditi hédim, hôdi -ite! hodèé -ééa -e, hôdil -ila -o, hôja -e ž, hojênje -a g; hojévati -am, hojévanje -a s; hodilnica -e [-In-] ž
hodnik -a m domače platno, hod-ničen -čna -o: ~a rjuha; jiL <«di pod hod
hodulje -ulj mn. ž = hodâlje -âlj mn. ž = hodiljke -iljk mn. i = hodâki -ov mn. m hohnjâti -âm nosljati, hohnjàj -âjte! hohnjàl -âla -o, hohnjâ-nje -a g, hohnjàv -âva -o, hoh-njâvec -vca m, hohnjâvka -e ž, hohnjâvski -a -o, hohnjač -a m, hôhnjec -a [-njac-] m, hôhnja -e ž
hohöt -ôta m, hohotâti -âm in -očem, hohotàj -âjte! hohotàl -âla -o, hohotânje -a s +h0hštapler -ja m nastopič, go-spoiček, +h0hštaplerski -a -o nastopdški, +h0hštaplerija -e ž nastopdštvo hoj medm., hojkati -am, hojka-nje -a s
hôja -e ž = hojka -e ž jelka, hojev in hôjkov -à -o, hôjen -jna -o, höjevina -e in höjko-vina -e i, höjevje -a g = hoj-kovje -a g; hôjkovica -e ž =
hokej
hojkovka -e i = hojkovščica -e ž vrsta gob hokej -a m šp., hokejski -a -o:
~a tekma, hokejist -a m Holandsko -ega s: na ~em, s ~ega; Holandija -e i: v ~i, iz ~e; holandski -a -o, Holan-dec -dca m (+Holandez), Ho-landka -e ž, holandščina -e ž; holandec -dca m cevni spojnih pri vodovodu holesterin -a m med., holesterin-
ski -a -o: ~e vrednote holm -a [povsod: h6m-] m, holmec -mca m, holmček -čka m, holmast -a -o, holmčast -a -o, holmčan -ana m; prim. kr. i. Homec -mca m, Podnom -oma tn homatija -e ž, nav. mn. homatije
-ij ž zmede homeopatija -e i način zdravljenja, homeopatičen -čna -o, ho-meopatski -a -o, homeopat -a m, homeopatinja -e i, homeo-patiti -im Homer -ja tn os. i., Homerjev -a -o, homerski -a -o: ~a primera, homerščina -e ž Homerjev jezik homiletika -e i nauk o cerkvenem govorništvu, homiletičen -čna-o, homilet -a »n, homilija -e i govor z razlago evangelija homogen -a -o istovrsten, enoten, istega rodu, istoroden, istega kova, homogenost -i i homonfm -a m enakozvoinica, ho-monimen -mna -o enakozvoien, a pomensko različen homotati -am (se), homotaj -ajte! homotal -ala -o, homotanje -a s, homot -ota tn *honeten -tna -o pošten, spodoben, dostojen; * honetnost -i i spodobnost, dostojnost honorar -ja tn nagrada, plačilo, honoraren -rna -o: ~i predavatelj, honorirati -am, honori-ranje -a s
' hdp medm. izraža hitro premika-1 nje, krajo, zasačenje; hopati -am I skakati, krasti, hopniti -nem i skočiti, vzeti,_ zasačiti; hopanje I -a s, hopkati -am otr. I hoplit -a tn težko oborožen pešec stare grške vojske, hoplitski -a -o Horac -a m in Horacij -a tn os. i. rimskega pesnika, Horacov -a -o in Horacijev -a -o, hora-covski -a -o in horacijski -a -o +horda -e ž divjaška četa, divjaki
(prenes.), drhal +horenden -dna -o grozanski,
strašanski, velikanski, silen horizont -a tn obzorje, horizontalen -Ina -o [-In-] vodoraven, horizontala -e ž hormon -a tn med., hormonski -a -o
horoskop -a tn napoved usode po zvezdah
hortenzija -e ž okrasna cvetlica,
hortenzijin -a -o hosana medm. poveličevanja; v liturg. in glas. hosana tn neskl.: do peli so lep ~ hospic -a tn gostišče hospitirati -am gostovati, biti zraven, hospitacija -e ž, hospitira-nje -a s, hospitant -a tn, nospi-tantka -e ž, hospitantski -a -o hosta -e ž, hosten -tna -o, host-nat -a -o, hostast -a -o; hostje -a s = hostovje -a s; hostar -ja tn = hostnik -a m, hosta-rica -e ž = hostnica -e ž, hostarski -a -o; hostnina -e ž hostija -e ž, hostijski -a -o hot hota tn, prisl. hotoma, hoten -tna -o, hotnost -i ž, hotnik -a m, hotnica -e ž, hotniški -a -o, hotništvo -a s, hotnišnica -e ž; hotiv -iva -o, hotivost -i ž, ho-tivec -vca tn, hotivka -e ž, ho-tivica -e ž, hotivski -a -o: ~i otrok nezakonski otrok = hotiv če -ta s, hotiva -e ž; hotiven -vna -o, hotivnost -i ž; hotljiv
hrèst
-iva -o, hotljivost -i ž, hotljivec -vca m, hotljivka -e ž, hotljf-vati -am se; hotinstvo -a s hotél [-1] -a m, hotélski -a -o [-h-], hotelir -ja m, hotelirka -e i, hotelirski -a -o Hotentot -a m južnoafriški rod,
hotentotski -a -o hotéti hočem -eš, hotèé -čča -e, hoté, hôti -ite! hôtel -éla -o, hofèn -êna -o, hotênje -a s; gl. tudi čem! — nikalno: nêcem ali nočem -eš -e; nehoté; hôti ne hôti, hočeš nočeš; hôtel ne hôtel, moraš hraber -bra -o, hrabrost -i ž, hrabriti -im, hrabri -ite! hra-brèč -éca -e, hrabrênje -a s hrakati -am in -čem = hrkati -am, hrâkanje -a s = hrkanje -a s, hrâkelj -kija m = hrkelj -kija m pljunek ob hrkanju, iz-pljunek
hram -a m, hramski -a -o, hrâ-mec -mca m, hramček -čka m, hramba -e ž, hramôvje -a s hrana -e ž: na ~i biti, imeti; na ~o vzeti, ob svoji ~i; hrânar -ja m, hranarina -e ž, hrano-dajalec -Ica [-le-] m, hranoda-jalka -e [-Ik-] ž, hranojemalec -Ica [-le-] tn, hranojemalka -e [-Ik-] ž
hraniti in -iti hranim, hrani -ite! hraneč -éca -e, hranil -ila -o, hranjen -a -o, hranjenje -a s, hranitev -tve ž, hranitven -a -o [-tvan-]; hranilo -a s, hranilen -Ina-o [-In-]-. ~a jed, ~a knjižica, hranilnica -e [-In-] ž, hra-nilničen -čna -o [-In-], hranilnik -a [-In-] m, hranilniški -a -o [-In-]; hranilec -Ica [-le-] m rednik, varčevalec, hranllka -e -Ik-] ž, hranilski -a -o [-Isk-]; iranljiv -Iva -o, hranljivost -i ž; hranltelj -a m, hraniteljica -e ž, hraniteljski -a -o; hrâ-
njenec -nca m, hrânjenka -e z; hranlv -Iva -o redilen, hranlvo -a g
hrapa -e ž, hrapav -a -o, hrapavost -i ž, hrapast -a -o hrast -a in hrast -asta tn, hrastov -a -o, hrastje -a s = hrastov je -a s; hrastič -Iča tn, hrastičje -a s = hrastlčevje -a s; hrastlna -e ž = hrastovina -e ž; hrastovec-vca n», hrastov-ka -e ž
hrast -1 ž dračje = hrašča -e ž hraščevje -a s, hraščje -a s, hra-ščina -e i, gl. tudi hrast -a m hrbèt hrbtà in hrbet -bta m, mn. po hrbtih, po hrbtih in po hrb-téh; hrbten -tna -o: ~e plavuti, ~a stran; hrbtoma prisl.-, hrbtit -Ita -o, hrbtlček -čka m, hrbtov je -a s; hrbtnik -a m pri stolu; hrbtišče -a s, hrbtlna -e ž — hrbtovlna -e ž hrbtenica -e f = hrbtanec -nca m, hrbteničen -čna -o, hrbte-nlčar -ja m zool. vretenčar; hrbtenjača -e ž hrčati -Im, hfči -ite! hrcèé -ééa -e, hrčal -âla -o, hréânje -a s hrček -čka tn, hrčkov -a -o zool. in bat., hfčkovski -a -o: ~a narava, hrčkovina -e ž hrécati -am = hrékatl -am kaš-Ijati; hrékniti -nem, hrék -a m odlomi jena veja; gl. tudi krehati hren hrêna in hréna m, hrénov -a -o, hrenlšče -a s, hrénovica -e ž hrenova omaka, hrenovina -e i, hrenovka -e ž vrsta klobas hrepenéti -Im, hrepeni -ite! hre-penèc -éca -e, hrepené, hrepenel -éla -o, hrepenênje -a s; hrepenljiv -iva -o, hrepenlji-vost -1 ž
hrèst hrésta m vrsta zvoka, hré-stati -am, hréstanje -a s, hrest-Ijâti -âm, hrestljânje -a s, hréstniti -nem; hrestâlnica -e
hreščati
[-In-] ž — hrestlja -e ž raglja-, hrestar -ja m = hrestač -a m = hrestelj -tlja m vrsta ptičev hreščati -im, hrešči -ite! hreščeč -eča -e, hreščal -ala -o, hrešča-nje -a s; hreščalec -lea. [-uc-] m hrga -e ž grča, hfgast -a -o, higav -a-o; hrganja-ež buča (posoda) hrib -a m, hribec -bca m, hribček -čka m, hribski -a -o, hri-bast -a -o, hribat -ata -o, hrib-čast -a -o; hribovje -a s, hribje -a s, hribina -e i, hribovit -a -o, hribovitost -i ž, hribovnat -a -o; hribar -ja m, hribčan -a m, hribrnik -a m, hribovec -vca m, hribovka -e ž, hribovski -a -o hribolazec -zca m, hribolazka -e ž, hribolažčev -a -o, hribolaski -a -o, hribolastvo -a s hripa -e ž, hripav -a -o, hripast -a -o, hripavica -e ž, hripavost -i ž, hripavec -vca m, hripavka -e ž, hripati -am in hripljem, hripanje -a s hripelj -plja m hrustanec med
nosnima pretinoma hripeti -im hripav postajati, hripel
-ela -o, hripenje -a s hfkati -am tn hfčem, hrkanje-a s; hrkav -a -o, hfkavec -vca m, hfkež -a m, hfkavka -e ž, hfkavica -e ž bolezen, hrkniti -nem; gl. tudi hrakati hrnjati -am hrkati, hrnjavec -vca
m, hfniti -em zahropsti hrom hroma -o, mn. tudi hromi, hrome; prisl. hromo; hromeč -mca m, hromast -a -o, hromav -a -o, hromost -i i, hromota -e i, hromoten -tna -o, hromot-nik -a m; hromouden -dna -o "("hromatičen gl. kromatičen hrometi -im, hromeč -eča -e, hromel -ela -o, hromenje -a s hromiti -im, hromi -ite! hromeč -eča -e, hromil -a -o, hrom-Ijenje -a s, hromitev -tve i '''hromosom gl. kromosom
hrop hrôpa m onomatopoeiični izraz, hrôpec -pca m, hropôt -ôta m; hropéti -im, hrôpi -ite! hropèé -ééa -e, hropèl -éla -o, hropênje -a s hrôpsti -em, hrôpi -ite! hropôc -a -e, hrôpel tn hrôpel -pla -o, hropênje -a s; hrôpati -am in hrôpljem, hropljâti -âm, hrop-Ijàj -âjte! hropijàl -ala -o, hrôpniti -nem hrošč hrošča m, hroščev -a -o: ~o leto; hrošček -čka m, hroščec -ščeca [-čac-] m hfst -a m onomatopoeiični izraz. hrstéti -im, hfsti -ite! hrstèé -ééa -e, hrstèl -éla -o, hrstênje -a s; hrstljâti -âm, hrjéâti -£m, hršéâvec -vca m bot.,~ hrščljiv -iva -o, hrščljivost -i ž hft -a m vrsta psov, hrtica -e ž, hrtîé -iča m, hftast -a -o; hftiti -im se, hftati -am hrûliti -im, hrùli -ite! hrûlil -lia -o, hrnljênje in hrûljenje -a s, hrûlba -e [-Ib-] ž hrûm -a m, hrûmen -mna -o, hru-méti -im, hrûmi -ite! hrumèé -ééa -e, hrnmé, hrumèl -éla -o, hrumênje -a s hrnp -a m, hrûpen -pna -o, hrûp-nik -a m; hrupéti -im, hrûpi -ite! hrupèc -ééa -e, hrupèl-éla -o, hrupênje -a s; hrûpiti -im se üstiti se, hrûpil -a -o, hrlip-Ijenje -a s, hrnpljîv -iva -o, hrupljivec -vca m, hrupôt -ôta m, hrupotâti -tâm in -ôéem, hrupotânje -a s hrûst -a in, hrùstati -am, hrii-stanje -a «; hrustàv -âva -o, hrustâvec -vca m, hrnstâvka -e i, hrùstiti -im se, hrûstec -tca m, hrûstelj -tlja m; hrnst-Ijâti -âm, hrnstljàj -âjte! hrust-Ijàl -âla -o, hrustljânje -a s, hrnstljâvka -e ž, hrustljiv -iva -o, hrustljivost -i ž; hrûstnica -e ž vrsta rib
hudoba
hrustanec -nca m, hrustančen -čna -o, hrustančast -a -o, hrn-stančevma -e i hnisč -a m, hruščati -im, hrušči -ite! hruščšč -éca -e, hriiščal -âla -o, hruščânie -a «, hmščav -âva -o
hrušev -a -o: ~a voda, ~o drevo; hriišast -a -o, hriiševec-vca m, hriiševka -e ž, hriiševica -e i, hriiševje -a s, hriiševina -e ž hriiška -e ž, hriiškov -a -o, hruškast -a -o, hriiškovec -vca m, hriiškovka -e ž, hruškovica -e ž, hriiškovje -a s, hruškovina -e i, hrilškica -e i hruti -jem, hrujoč -6ča -e, hrul
[hrûjt] hrûla -o, hrûtje -a s Hrvat -âta m, mn. Hrvâtje in -i -ov, Hrvatica -e i, Hrvâtov -a -o, hrvâSki -a -o in hrvatski -a -o, HrvâSko in Hrvatsko -ega s: na ~em, s ~ega; hrvâščina -e i, hrvâtar -ja m, hrvàt -âta m imena za rastline in živino s Hrvâékega ; brvatâriti -im me-■ šati hrv. besede v slovenščino, hrvatârjenje -a s, hrvâtiti -im, hrvâtenje -a s hfzati -am in hfžem, hrzanje -a s, brzav -a -o, hrzavec -vca m, brzniti -nem htéti cèm cès in naslonsko gl. pod ièm; htcl htéla -o, hté; nikaltw gl. pod hotéti hûl medm. izraža bolečino, začudenje ipd. hùd -a -o in -6, mn. tudi hudi -é, hujši -a -e; prisJ. hudo, huje; hudo ali huda mu gre (prede), hudo ali huda je za vodo; huda težka) n. pr. nevihta, zima, râna, bolézen, izgiiba, nesršča, skrb, slutnja, béda, krivica, krivda, kâzen ipd.; hild C + ie-žak) čas, udarec, boj, zločin ipd.; do hudega bolan, hudo pretêpsti, huje udari; hiidost
-i ž, hudôta -e ž, hudi -ega m hudič, hiido -ega s; shuda prisl. hndéti -im hiljšati, hudèl -éla -o; huditi -im se, hiidi -ite se! hu-dil -a -o; hudovâti -ûjem se, hudovânje -a s hudiča -e ž ûdnica, skrnina: prijela ga je ~ hudič -a m: za hudiča, od ~a; hudičev -a -o, hudičji -a -e, hudiček -čka m, hudičič -a m, hudičevka -e ž, hudičevstvo -a s; hudičevâti -ûjem, hudičevil -éla -o, hudičevânje -a s, hu-dičevâlec -Ica [-Uc-] m, hudiče-vâlka -e [-vk-] i, hudiCevâlski -a -o [-ifsk-]; hudičati -am, hudičanje -a s hudik -a m, hudikov -a -o; hud-nik -a m, hudnikov -a -o; hu-diman -a m, hudimanov -a -o, hudimanski -a -o; hudimer -ja m, hudimerski -a -o hudika -e ž bot. = hudobika -e ž = hudovita -e ž = hudovito-vina -e i = hudolésovina -e ž = hudolétovina -e ž hudina -e ž: ~ gre iz bolnika hudir -ja m: za hudirja, od hu-dirja; hudirja, da res! hudir-jev -a -o, hudirski -a -o, hu-dirstvo -a s hudo- v sestavi: hudoglèd -éda -o, hudogléden -dna -o, hudolès -ésa -o, hudoléten -tna -o, hu-dolétnica -e ž bot.; hudomûSen -šna -o, ~mûSnei -a m, ~muš-nik -a m, ~mušnica -e ž,, hudomušnost -i ž; hudoûren -rna -o, ~ùrnik -a m, ~ûrniski -a -o; hudovoljen -Ijna -o, ~v61jnost -i ž, ~v61jnež -a m; hudozimci -ev m mn. sredozimci hudoba -e ž, hudobec -bca m, hudobâr -ja m, hudobija -e z, hudobijân -a m; hudoben -bna -o, hudobnost -i ž, hudobnež -a m, hudôbnik -a m, hudôbnica -e ž, hudobnjâk -a m
Slovenski pravopis
225
15
Jiiidodélec
hudodelec -Ica m, hudodelka -e ž, hudodelski -a -o, hudodelstvo -a i, hudodelcu -Ina -o, hudo-delndk -a m, hudodelnica -e ž, hudodelniški -a -o, hudodelni-štvo -a s [povsod: -dšl-] hugenot -a m, mn. hugenoti in
-tje -ov, hugenotski -a -o Hughes -a [hjuz -a] m os. i. angl. fizika, Hughesov -a -o [kjuzo^ -ova -o]
Hugo tn Hugon -a tn os. i., Hii-
gonov -a -o Hugo [iigd] Viktor tn os. i. franc. pesnika, Hugoja, Hugojev -a -o, hugojevski -a -o: ~i verzi [povsod: iigd-] hujskati -am, hujskanje -a s, hujskač -a tn, hujskaški -a -o, hujskaštvo -a s, hujskarija -e ž hujšati -am (se), hujšanje -a s,
hujšalen -Ina -o [-In-] hukati -am, hukanje -a «, huk -a tn, hukniti -nem, hiikež -a tn huliti -im, buljenje -a s, hulivec -vca tn, hulivka -e ž, hulivski -a -o, hiilež -a tn human -a -o človeški, blag; humanost -i ž človečnost, huma-niteta -e ž, humanitaren -rna -o človekoljuben: ~a ustanova; humanitarnost -i ž humanizem -zma tn, humanist -a tn, humanistka -e i, humanističen -čna -o: ~a doba, ~a izobrazba, gimnazija Hume Huma [hjum -a] m os. i. angl. filozofa, Humov -a -o [hju-mou -ova -o] humor -ja tn, humorist -a tn, humorističen -čna -o, humoreska -e i humus -a m rodovitna prst, spr-stenina, črna prst; humusen -sna -o, humozen -zna -o: ~a zemlja če ima veliko humusa Hwn -a m 1. i., hiinski -a -o *hupa -e ž troblja pri avtomobilu, hupati -am, hupanje -a $
I hura medm. bojni klic za napad Hnronec -nca m 1. i. sevemoamer. indijanski rod, Huronsko jezero -ega -a s kr. i.; huronski -a -o divjaški, divji: ~o vpitje Hûs -a tn os. i. češkega reformatorja, HÙS0V -a -o: ~e črke; husit -a tn, tnn. husiti tn hu-sitje -ov, husitski -a -o hiiškniti -nem prhnili, hiiškati
-am, huškanje -a s Huxley -a [hàksH -ija] tn os. i. angl. pisatelja, Huxleyev -a -o [hàkslijeu -eva -o] huzar -ja tn vrsta konjikov, hu-
zarski -a -o hvala -e ž: hvala! hvala lépa! hvala vam! na hvalo priti, za hvalo priti, na hvalo mi je; +na hvalo domačim oblastem se to ni zgodilo, prav: po prizadevanju, skrbi; +na hvalo (prav: zaradi) širokih čevljev se mu noga ni razbolela; +hvalevre-den = hvale vreden, +hvale-željen = hvale željen, *hvalo-spèv -éva m hvalnica hvâlen-lna -o [-In-]: ~a ('*'hvalevredna) prizadevnost; hvalnost -i [-In-] i; hvalnica -e [-In-] i hvalilna pesem, hvalničen -čna -o [-In-]
hvaléien -žna -o, hvaléznost -i ž, hvalčžnik -a m, hvaléžnica -e ž, hvaléžnež -a tn hvalisati -am, hvalisanje -a s, hvalisar -ja tn, hvalisarica -e ž, hvalisav -a -o, hvalisavec -vca tn, hvalisavka -e ž, hvalisavski -a -o
hvaliti hvalim, hvali -ite! hvalèc -éca -e, hvalil -ila -o, hvaljen -a -o, hvaljenje -a s, hvalitev -tve ž, hvalivec -vca tn, hva-livka -e ž, hvalivski -a -o, hva-lilen -Ina -o [-In-], hvalilnost -i [-In-] i, hvalitelj -a tn, hva-liteljica -e ž, hvaliteljski -a -o hvošč -a m bol.

i m neskl. ime irke: mali i, veliki
I; i-jevski -a -o: ~e osnove i vez. in, tudi, celo: i ti bi šel;
i — i tako — kakor i medm. nevolje, razburjenja: i, kaj pa delaš! i no! i-a! oslovsko riganje Iberija -e ž kr. i. Pirenejskega polotoka, iberski -a -o: Iberski polotok; Iber -a m, Iberec -rca m, Iberka -e ž, iberščina -e i ibis -a m afriška itorklja, ibisov -a -o
Ibsen -a [ib-] m os. i. norv. pisatelja, Ibsenov -a -o: ~a drama, ibsenovski -a -o: ~a dra-matska tehnika, ibsenovka -e ž drama po Ibsenovem vzoru ica -e ž mlada kravica, icek icka m teliiek, icika -e i: božja icika božji volek ide id ž mn. 13. ali 15. dan v mesecu po starorimskem koledarju: marčeve ide 15. marec ideal [-dl] -a m vzor, idealen -Ina -o [-In-] vzoren (+ideelen): ~ človek; idealnost -i [-In-] i, idealizirati -am lepše pokazati, kot je v resnici; idealist -a m, idealistka -e ž, idealizem -zma m, idealističen -čna -o: ~a filozofija
ideja -e ž misel, pojem; fiksna ideja uprta misel; idejen -jna -o: ~i svet; ideolog -a m, ideologija -e i, ideološki -a -o identičen -čna -o isti, istoveten, identičnost -i i, identiteta -e i, identificirati -am istovetiti, identifikacija -e i ideogram -a m, ideografija -e ž,
ideografski -a -o idila -e i 1. podoba iz preprostega življenja, 2. pesnitev o takem življenju, idiličen -čna -o: ~i kraji, ~o življenje; idiličnost -i i. idilski -a -o [-h-], idilika -e ž
idio- v sestavi: idiolatrija -e i samoobozevanje, idioplazma -e ž bot., zool., idiosinkrazija -e i preobčutljivost za nekatere dražljaje, idiosinkratičen -čna -o idiom -a m govor, posebnost govora, idiomatičen -čna -o, idio-matika -e i idiot -a m bebec, idiotka -e i, idiotski -a -ov» idiotstvo -a s, idiotizem -zma m 1. neumnost, 2. neknjiževn^ narečni izraz, idiotikon -a m narečni slovar, idiotija -e ž bebavost idol [-61] -a m malik, idololatrija -e ž = idolatrija -e i maliko-vnlstvo
igalka -e [-Ik-] i voUin bot. igelj iglja m, igeljc -a [-galj-] m
jarmič
igla-e ž, rod. mn. igel [-al]: lasna naprsna ~ magnetnica, iglica -e ž in iglica -e ž, iglar -ja m = igličar -ja m, iglar-nica -e i tovarna za igle, iglar-ski -a -o, iglavec -vca m, iglast -a -o: ~o drevo, igelnica -e [-gal-] i = iglenjak -a m tok za igle, iglat -ata -o poJn igel, iglen -a -o: ~a ušesa, igličast -a -o: ~a ježica, igličevje -a s = igličje -a s igle iglastih dreves, iglasto drevje, iglokožec -žca m
Ignacij -a m, Ignacijev -a -o, Nace -ta m, Nacetov -a -o, Ignacija -e ž, Ignacijin -a -o, ig-nacijanski -a -o: ~a metoda, ignacijanec -nca m ignorant -anta m nevednež, igno-ranca -e i, ignorantstvo -a s nevednost, ignorantski -a -o ignorirati -am namenoma prezreti,
prezirati, ignoriranje -a s igo ižesa s jarem, igesarica -e ž verižica, ki veže igo na oje
Igra
igra -e ž, rod. mn. iger [-gor], igrski -a -o: ~e hiše,' igrica -e i; igrišče -a «, igriščen -čna -o; igrokàz -âza m igrača -e é, igračar -ja m, igrâ-čarica -e i, igrâëka -e i, igrâë-kati -am se, igrâcast -a -o, igrâëkîist -a -o, igrâëarstvo -a s, igrâëkanje -a s, igrâëica -e ž igrati -âm (se), igrâje, igral -âla -o, igrân -a -o, igrânje -a s, igrâti na klavir, igrati sklâdbo, vlogo, domino; igrâlen -Ina -o [-In-], igrâlnica -e [-In-] i, igra-lišče -a s = igrišče -a «, igrâ-lec -Ica [-UC-] m, igrâlka -e [-uk-] i, igralski -a -o [-Is- in -U^-J, igrâlstvo -a [-Is-] s, igrač -a m, igràv -âva -o, igrâvost -i ž, igriv -iva -o, igrivost -i i igre igrcà m godec inaha 1. medm. konjsko rezgeta-
nje, 2. m neskl. konj ihnévmon -a m neka afriška mačka, preganjalka kač ihta -e ž, ihtav -a -o: ~e narave, ihtavec -vca m, ihtavka -e i, ihtéti -im, ihtèl -éla -o, ih-tênje -a s; ihtiti -im (se), ihti -ite! ihtil -a -o, ihtênje -a s ihtio- v sestavi: ihtiodont -a m okamenel ribji zob, ihtiol -a m neko mazilo proti vnetju, ihtio-lov -a -o = ihtiolen -Ina -o [-In-]: ~o mazilo, ihtiolog -a m riboslovec, ihtiologija -e ž riboslovje, ihtiološki -a -o ribo-sloven, riboslovski, ihtiozâver -vra m pradavni reptil Ikar in Ikarns -ra [ik-] m grški bajeslovni letalec, Ikarov -a -o, ikarski -a -o: Ikarsko morje; tovarna Ikarns [ik-] : izdelki ~a ikavščina -e i, ikavski -a -o: ~o
narečje, ikavec -vca m ikéna -e ž, ikonski -a -o, ikono-grâf -a m, ikonografija -e z, ikonoklâzem -zma m = ikono-borstvo -a s, ikonoklâst -a m
— ikonoborec -rca m, ikono-logija -e ž, ikonodulija -e ž, ikonostas -a m ikra -e ž, nav. mn. ikre iker [-k»r], ikrica -e i, ikrav -a -o, ikrast -a -o, ikrn -a -o, ikrnat -a -o, ikrnica -e i, ikrnik -a m, ikriti -im se drstili se, ikrenje -a s
iktns -a m poudarek, pod iktusom il [il] -a m, ilo -a s, ilov -a -o: ~a zemlja; ilovec -vca m, flo-vica -e i, ilovina -e ž, ilast -a -o = ilnast -a -o [-In-]: ~a hiša, ilnat -a -o [-In-]: ~a posoda, ječa; ilnik -a [-In-] m jama, v kateri kopljejo ilo, ilo-ven -vna -o, ilovnica -e i ilnik, ilovnat -a -o ilegalen -Ina -o [-In-] nezakonit, ilegala -e i, ilegalnost -i [-In-] i, ilegalec -Ica [-le-] m, ilegal-ka -e [-Ik-] i, ilegalski -a -o [-Is-]
ilegitimen -mna -o nezakonski,
nepostaven, ilegitimnost -i i ileus -a m med. neprehodno črevo Iliada -e ž, Iliadin -a -o, Ilion -a
[ilion -a] m Troja Ilir -a m prebivalec in pripadnik naroda nekdanje Ilirije = Ilirec -rca m, Ilirija -e i, ilirski -a-o; ilirec-rca m pripadnik ilirizma; ilirstvo -a s = ilirizem -zma m ilnminirati -am slovesno razsvetliti, poslikati kodeks, ilumina-cija -e ž,' iluminator - ja m ilustracija -e ž razlaga, pojasnilo, slika, ilustrirati -am, ilustriran -a -o: ~a knjiga; ilustriranje -a s, ilustracijski -a -o, ilustrator -ja m, ilustratorski -a -o, ilustrativen -vna -o iluzija -e ž slepljenje čutov, slepilo; iluzionist -a m, iluzionizem -zma m, iluzoren -rna -o = iluzoričen -čna -o slepilen, +iluzije si delati slepiti se, delati si prazne upe
impertuenien
imaginaren -rna -o dozdeven, neresničen, umišljen: ~o število, imaginacija -e ž, imaginarnost -i i
imanenca -e ž obseienost v stvari, bivanje v stvari, imanenten -tna -o kar je v kaki reči obseženo: to je imanentno čemu imatriknlirati -am vpisati na visoko šolo, vpisati v matice (matrike), imatrikulacija -e ž, ima-trikulacijski -a -o: ~o spričevalo
imbecilen -Ina -o [-In-] slaboumen, imbecilnost -i [-In-] ž ime imena s, po imenu, imenoma; ime in priimek osebno in rodbinsko ime, imenik -a m, ime-njak -a m: midva svaimenjaka sva enakega imina, imenski -a -o: ~a vrednost; imenoslovje -a s nomenklatura, imenosloven -vna -o: ~a razprava, imeno-dajalec -Ica [-uc-] m, + imen-dan god, godovni dan imeniten -tna -o, imenitnik -a m imenitnica -e ž, imenitnost -i i imenititi-im se, imeniten je-a s imenovati imenujem, imenoval -ala -o, imenovan -a -o, imenovanje -a s, imenovalec -Ica [-le-] m, imenovalski -a -o [-Is-], imenovalnik -a [-In-] m imenovalniški -a -o [-In-] imeti imam, imej -ejte! imajoč -a -e, imel -ela -o, imenje -a s = imetje -a 8 = imetek -tka m, imetnik -a m {+imejitelj), imetnica -e ž imejiteljica); nikalno: ne imeti, nimam; imeti koga za poštenjaka, imeti kaj za resnico, govor imeti (^držati); v pomenu morati: prerok, ki ima na svet priti; ne godi se vse tako, kakor bi se imelo goditi; pri vas nima tako biti; zvečer mi imaš biti doma; v okrajšanem izražanju: ti mi jjimaš kaj očitati nimiiš (kar bi
mi mogel) očitati; ali imaš dva dinarja posoditi? ali imaš dva dinarja (ki bi jih mogel) posoditi? jaz ti nimam kaj povedati jaz nimam (kar bi ti mogel) povedati; imeti se: kako se imaš? v mislih se imeti; dobro, slabo se imeti; se imajo radi; a proti b +se ima (je v razmerju) kakor c proti d mat. imigracija -e ž priseljevanje, imi-grant -a m priseljenec, imigri-rati -am priseljevati se iminenten -tna -o bližnji, grozeč, preteč
imitacija -e ž ^snemanje, posnetek, imitirati -am posnemati, posneti, oponašati, imitiranje -a s, imitator -ja m *imobilen -Ina -o [-In-] nepremakljiv, nepremičen, imobilije -lij ž mn. nepremičnine +imoraliteta -e ž nenravnost, +imoralen -Ina -o [-In-] ne-nraven, +imoralnost -i [-In-] ž imortela -e ž neka cvetlica imovina -e ž, imovinski -a -o: ~i list, imovit -a -o, imovitost -i ž
*impediment -enta tn ovira, zapreka, zadržek imperativ -a [-iu ('^-if) -iva] m velelnik, imperativen -vna -o: ~a oblika imperator -ja m, imperatorski -a -o: ~e pravice, imperatorstvo -a s
imnerfekt -a tn nedovršno pretekli čas, imperfekten -tna -o nedovršen, nepopoln: ~a oblika, imperfektiven -vna -o: ~i glagoli nedovršniki imperij -a tn cesarstvo, vladavina, imperialen -Ina -o [-In-]: ~e sile; imperialist -a tn, imperialističen -čna -o, imperializem -zma m
* impertinenten -tna -o nesramen, predrzen, * impertinenca -e i predrznost
impeinoso
impetnoso [-udzo] prisl. glas. burno, silovito implantacija -e ž vsaditev, vstavitev. ~ žleze med., implantirati -am vsaditi, vstaviti med. implicirati -am vplesti, vkljuiiti; implicite prisl. vključno, implikacija -e i vključitev imponderabilije -lij ž mn. ne-tehtno, neteino (kar nič ne tehta) imponirati -am spoštovanje zbuditi, zbujati, imponiranje -a s, impozanten -tna -o import -a m uvkk blaga, uvoženo blago, importirati -am, importer -ja m, importacija -e ž, importen -tna -o uvozen: ~o blago
impotenten -tna -o (spolno) nezmožen, impotenca -e ž spolna nesposobnost, impotentnost -i ž impregnirati -am prepojiti, im-pregniranje -a s, impregnacija -e ž, impregnacijski -a -o: ~a sredstva
impresija -e ž vtis, dojem, impresionizem -zma m, impresionist -a m, impresionističen -čna -o: ~o slikarstvo imprimatnr m neskl. (lat. naj se natisne) dovoljenje za tisk: brez čigav je ta s tem ~ je izšla knjifra improvizirati -am narediti kaj brez priprave, neutegoma (z mesta) govorili, izpod pazduhe jemati, improvizacija -e ž, im-provizator -ja m * impulz -a m podnet, podbuda, iz-podbuda, impulziven -vna -o podnetljiv, podbuden, impulziv-nost -i ž imputirati -am dolžiti koga, prisoditi, prišteti, podtikati, impu-tacija -e ž imun -a -o 1. svoboden, nedotakljiv, izvzet, 2. zavarovan zoper nalezljive bolezni; imuniteta -e ž, imuniteten -tna -o: ~a iz-
kaznica, imunost -i ž, imuni-zirati -am, imunizacija -e j in vez.: oče in mati, huje in huje inače prisl. drugače; inačica -e ž varianta, različica, inako prisl. drugače, milo, čudno: inako se mi je storilo inavgurirati -am slovesno začeti, inavguralen -Ina -o [-In-]: ~a disertacija doktorska razprava, inavguracija -e i slovesno usto-lUenje, izročitev časti incest -a m krvoskrunstvo incident -Snta m pripetljaj indantren -a m vrsta barvila, in-
dantrenski -a -o: ~e barve indefiniten-tna-o nedoločen -čna:
~i zaimki, števniki indeklinabile -la m, mn. indekli-nabilije -lij ž nesklonljive besede
indeks -a m seznam, kazalo, merilo; na indeksu v seznamu prepovedanih knjig, indicirati -am kaj dati v seznam, kazalo, prepovedati, indiciran -a -o: ~a knjiga; gl. tudi indikacija indeterminizem -zma m fil. smer, indeterminist -a m, indetermi-nističen -čna -o indicije -cij ž mn. dejstva, ki dado na kaj sklepati, napotila, sumljiva znamenja, opozorila indiferenten -tna -o nobenostran, prenes. mlačen, nemaren, vnš-maren, ravnodušen, indiferent-nost -i ž, indiferentizem -zma m fil., indiferenca -e ž indignacija -e ž razkačenost, uža-Ijenost, indignirati -am koga užalili, ujeziti, prizadeti koga, indigniran -a -o razkačen, užaljen, razburjen, jezen, razdražen, prizadet indigo -a m indijsko modro barvilo, indigov -a -o: ~ papir, indigovec -vca m bol.; tudi: indika -e ž, indikast -a -o, gl. tudi intka
inferioren
indij -a m kem. prvina Indija -e ž: Prednja, Zadnja Indijec -jca m, Indijka -e i, indijski -a -o. Indijski ocean (Indijsko morje); indijščina -e i, stara indijščina ž, indolog -a m, staroindijski -a -o: ~i jezik, ~a oblika, Indija Koromandija -e -e ž [povsod: ind-J Indijanec -nca m, Indijanka -e ž, indijanski -a -o, indijanščina -e ž, indijanarica -e ž indika -e ž gl. indigo indikacija -e ž znaki, ki kažejo, da je potrebno kako zdravljenje, n. pr. operacija, indiciran -a -o primeren, pravi, pravilen, indi-kativen -vna -o: ~a znamenja indikativ -a [-iu (+-if) -iva] m povedni naklon, indikativen -vna -o: ~a oblika indikator -ja m stroj, kazalo na strojih; kem. snov, ki pokaže kisle in bazične lastnosti, kazalec, indikatorski -a -o: ~i diagram indirekten -tna -o posreden: ~i
davki, ~i govor indiskreten -tna -o nemolčeč, pre-radoveden: ~ je ne zna molčati, indiskrecija -e ž, indiskretnost -i ž: po ~i se je zvedelo *indisponiran -a -o nerazpoložen, nevoljen, *indispozicija -e ž ne-razpoloženost, slaba volja individuum -a in individua m posameznik, individualen -Ina -o [-In-] posamezen, oseben, individualnost -i [-In-] ž lastnosti posameznega bitja ali osebe, osebnost, individualizirati -am, in-dividualizacija -e ž, individualist -a m, individualističen -čna -o, individualizem -zma m Indoevropejec -jca m, indoevrop-ski -a -o, indoevix)pščina -e ž, indoevropeist -a m, gl. Evropa indolenten -tna -o nemaren, brezčuten, indolenca -e ž, in dolent-nost -i ž
Indonezija -e ž otočje med Azijo in Avstralijo, Indonezijec -jca m, Indonezijka -e ž, indonezijski -a -o indosament -enta m prenosni zaznamek na drugi strani menice, indosant -a m, indosat -a m, indosatar -ja m, indosirati -am, indosiran -a -o, indosiranje -a 8, indoso -sa m indukcija -e ž navod fiz., sklepanje iz posameznih vrimerov na splošnost fil., induktiven -vna -o po indukciji se ravnajoč, indukcijski -a -o: ~i aparat, dokaz; induktivnost -i ž, induktor -ja m, induktorski -a -o, inducirati -am Indus -a. [in-] m reka v Pred. Indiji industrija -e ž, industrijski -a -o, industrialen -Ina -o [-In-], in-dustrijec -jca m = industrialec -Ica [-le-] m, industrializirati -am, industrializacija -e ž, in-dustrializem -zma m inerten -tna -o nedelaven, len,
inercija -e ž, inertnost -i ž inervacija -e ž med., inervirati
-am med. *infamija -e ž nečast, sramota, * infamen -mna -o brezčasten, nesramen, *infamnost -i ž nesramnost
infant -a m, infäntinja -e i naslov španskih in portugalskih princev in princes infanterija -e ž pehota, infante-
rijski -a -o, infanterist -a m infantilen -Ina -o [rln-] otročji, nerazvit, zaostal, Lnfantilnost -i [-In-] ž, infantilizem -zma m otročjost
infekcija -e ž okužba, infekcijski -a -o: ~i oddelek; infekciozen -zna -o kužen, nalezljiv, infek-cioznost -i i, inficirati -am (se), inficiran -a -o, inficiranje -a a inferioren -rna -o manjvreden, podrejen, inferiornost -i i
iafèmo
infênio -a m pekel, infernàlen
-Ina -o [-In-J peklenski iàfiltrécija -e é prepojitev, infil-tracijski -a -o: ~a anestezija; infiltrirati -am prepojiti, vtihotapiti, pretkati, infiltriranje -a s, infiltrât -a m prepojina, za-trdina [povsod: -II-] infinitezimâlen -Ina -o [-In-] neskončno majhen: ~i račun mat. infinitiv -a [-iu ('^-if) -iva] m nedoločnik, infinitiven -vna -o ne-določniiki: ~e oblike; infiniten -tna -o neomejen, nedoločen inflâci^ -e i denarna poplava, inflacijski -a -o: ~a nevarnost influénca -e i vpliv(anje), med. hripa, influénéen -čna -o: ~i stroj (za elektriziranje) informirati -am poučiti, obvestiti koga, ~ se poizvedeti, informacija -e i, informacijski -a -o: ~a pisarna, informativen -vna -o, informâtor -ja m infrardèC -éca -e fiz. infuzija -e i vlivanje, infûzum -a m poparek, čaj; infuzérije -rij ž mn. zool. ing. mednarodna kratica za inženir = inž.
ingerénca -e ž vtikanje, vmešavanje, vpliv ingrediénca -e ž primes ingver -ja m neka rastlina in začimba
inhalirati -am vdihavati, inhalira-nje -a s, inhalâcija -e ž, inha-lacijski -a -o: ~i aparat, inha-lâtor -ja m inherénca -e ž neločljiva zvezanost, inherénten -tna -o neločljivo zvezan
inhibiran -a -o prepovedan: ~o
mesto, delo, inhibicija -e ž iniciacija -e ž vpeljava v kaj inicialka -e [-Ik-J ž začetna velika črka
iaiciativa -e i podnet, spodbuda, pobuda, iniciativen -vna -o, ini-
ciator -ja m pobudnik, inicia-torka -e ž pobudnica inje -a 8 = ivje -a s, injast -a -o,
injavica -e ž injekcija -e ž, injekcijski -a -o:
~a igla, injicirati -am inkamacija -e ž utelešenje; inkarnat -a m barva živega mesa, inkarniran -a -o utelešen inkasirati -am pobirati gotovino, inkasant -a m izterjevalec, in-kaso -a m prejemki v gotovini inklinirati -am nagnjen biti, nagibati se, inkliniranje -a s, in-klinacija -e ž, inklinacijski -a -o: ~i kot inkluzive ali inkluzivno prisl. vštevši: do 1. 1848 ~ vštevši 1. 1848 ali do vštetega 1848. leta inkognito prisl. nepoznan, pod tujim (izmišljenim) imenom, inkognito m neskl.: popoln v tem ~ ga nihče ni spoznal *inkomodirati -am koga biti komu v nadlego
*	inkompatibilen -Ina -o [-In-]
nezdružljiv, * inkompatibilnost -i [-In-] ž nezdružljivost
*	inkompetenten -tna -o nepristojen, *inkompetentnost -i ž, *in-kompetenca -e ž nepristojnost
*	inkongrnenten -tna -o neskladen, * inkongruenca -e ž neskladnost
*	inkonsekvenca-e ž nedoslednost,
*inkonsekventen -tna -o nedosleden
*inkorporacija -e ž vključitev,
*inkorporirati -am vključiti inkret -a m izloček žlez z notranjim izločevanjem, inkrecija -e ž notranje izločanje, inkretoren -rna -o = inkretoričen -čna -o: ~ne žleze
*	inkriminirati -am obdolžiti, * inkriminacija -e ž obdolžitev
inkrustacija -e ž oskorjava, obldga, okrdv, inkrustirati -am s skorjo (se) obdati, obložiti
insnrgèiit
inkubacija -e i razvojni čas bolezni od okužbe do izbruha, inkubacijski -a -o: ~a doba inkunabula -e ž ime za prve (najstarejše)^ tiskane knjige do 1.1500 inkvirirati -am strogo izpraievati, natančno preiskovati, inkvizicija -e ž, inkvizicijski -a -o, inkvi-zitor -ja m, inkvizitorski -a -o inlet -a m vrsta blaga Inn -a [in -a] m kr. i. reke, inski -a -o: ~i pritoki; Innsbruck -a [insbruk-a] m kr.i., innsbruški -a -o
Inocéncij -a m os. i., Inocéncijev -a -o
*inoportûn -a -o neprimeren, ne-
prikladen, * inoportunost -i ž 'inostran -dna -o zamejen, *ino-strdnec -nca m zamejec, *ino-strdnski -a -o zamejski, *ino-stranstvo -a s zamejstvo; ino-zémec -mca m, inozémski -a -o, inozémstvo -a s, inozémka -e ž; +inovérec -rca m drugoverec, +inor6dec -dca m drugorodec inovacija -e ž obnova, nov pojav,
novotarija, inovacijski -a -o
*inscenirati -am predstaviti, uprizoriti, inscendcija -e ž insékt -a m mrčes, žuželka insérât -a m oglas, naznanilo (v časnikih), inserâten -tna -o: ~i oddelek, inserirati -am oglašati v časnikih, inserènt -ênta m kdor oglaša v časnikih insi^je -ij ž mn. znamenja oblasti in časti *insinuacija -e ž namigovanje, podtikanje, insinuirati -am namigovati, podtikati *ijisistirati -am vztrajati pri čem,
pritiskati na kaj inskribirati -am vpisati, inskrip-cija -e ž vpis, inskripcijski -a -o insolacija -e ž sončenje, sončarica insolvénca -e ž nezmožnost plačevanja = insolvéntnost -i i, in-solvénten -tna -o nezmožen plačila
inspicient -enta m nadzornik, preglednik, režiserjev pomočnik, in-spicientski -a -o
*	inspiracija -e ž navdih(njenje),
*inspirirati -am navdihniti, navdihovati, * inspirator -ja m na-vdihovalec instalirati-am postaviti, namestiti, umestiti, instalacija -e ž, instalacijski -a -o: ~i stroški, instalater -ja m, inštalaterski -a -o instanca -e ž siopnja: oblastvo prve, druge, tretje ~e; instan-čen -čna -o: ~a pot instinkt -a m gon, nagon, instinktiven -vna -o nagonski institucija -e ž naprava, ustanova,
toda: inštitut instruirati -am dajati navodila, instruiranje -a s, insfnikcija -e ž, instrukcijski -a -o, inštruktor -ja m, instruktorica -e ž. instruktiven -vna-o; inštruirati -am poučevati (dijake, delavce), inštruiranje -a s, inštrukcija -e ž (dijaško, delavsko) poučevanje, inštruktor -ja m, instruktorica -e ž (med delavci in dijaki) instrument -enta m orodje, instru-mentar -ja m, instrumentdrka -e ž, instrumentarij -a m med.; instrumentalen -Ina -o [-In-]: ~a glasba; instrumentirati-am, instrumentiranje -a s, instru-mentacija -e ž glas. instrumental [-dl] -a m orodnik slovn., instrumentalen -Ina -o [-In-]: ~a zveza insuficienca -e ž med. nezadostnost, pomanjkljiva funkcija kakega organa, insuficienten -tna -o nezadosten, pomanjkljiv insulin -a m med., insulinski -a
-o: ~i preparat *insnltirati -am [-U-] napasti, napadati, psovati, grditi, *insult -a [-It-] m napad, psovanje, *insul-tacija -e [-It-] ž napad
*	insurgent -enta m upornik
in^kcija
inšpekcija -e ž; med. inšpekcija -e i; inšpekcijski -a -o, inšpektor -ja m, inšpektorski -a -o: ~a drža, inšpektorat -a m, inšpi cirati -am, inšpiciranje -a s inštitut -a m znanstveni zavod: Inštitut za slovenski jezik; inšti-tutski -a -o: ~a oprava; institucija -e ž naprava, ustanova inštrument -enta m (ljudsko) intabulirati -am vpisati, vknHžiti, intabuliran -a -o, intabuliranje -a s, intabulacija -e ž, intabula-cijski -a -o: ~i postopek intakten -tna -o nedotaknjen, cel, intaktnost -i ž nedotaknjenost, nepoškodovanost intarzija -e ž vložek, vložno delo, intarzijski -a -o: ~o slikarstvo integral [-dl] -a m mat.: računati z integrali, integralen -Ina -o [-In-]: ~o računanje, integrirati -am, integriranje -a «; integracija -e ž, integralen -Ina -o [-In-]: docelen, celovit, nerazdelen: Slovenija je integralni del Jugoslavije, integralnost -i [-In-] ž, integriteta -e z neokrnjenost; integralizem -zma m, integralist -a m intelekt -a m um, razum, intelektualen -Ina -o [-In-] umstven, intelektualec -Ica [-le-] m um-stvenik, duševni delavec, intelektualka -e [-Ik-] ž, intel.k-tualizem -zma m inteiigent -enta m izobraženec, razumnik, inteligenca -e ž sk. i. razumnost, izobrnženstvo, inteligenčen -čna -o: ~i izpit, inteligenten -tna -o izobražen, bister *intencija -e i usmerjenost, namen, prizadevanje, *intenciona-len -Ina -o [-In-] nameren intendant -a m upravnik, načelnik, nadzornik, intendanca -e ž, intendantura -e i, intendančen -čna -o: ~i uradnik, intendantski -a -o
intenziven -vna -o moian, silen, napet, intenzivnost -i ž, intenzi-téta -e ž, intenzivirati -am, intenziviranje -a s interdikt -a m prepoved, izoblitev interégnnm -a m medvladje intêren -rna -o notranji: ~a zadeva, ~a bolezen, —a medicina = interna -e ž za notranje bolezni; internist -a m, inter-nistka -e ž zdravnik (-ica) za notranje bolezni; internat -a m zavod z vso oskrbo za uience, internist -a m, internâtka -e ž gojênec (-nka) internata, internatski -a -o: ~a vzgoja *interès -ésa m prid, korist, zanimanje: ~ skupnosti terja to, pokazal je velik ~ za umetnost; +v ~u države je = *v državnem ~u je državi v prid, korist je; interésen -sna -o: ~a sfera področje zanimanja, koristi *interesanten -tna -o mikaven, zanimiv, *interesantnost -i ž zanimivost, mikavnost *interesirati -am (se) mikati, zanimati koga, marati za kaj; '^biti interesiran -a -o na čem biti do česa: +vsi so ~i na čim hitrejši pomoči vsem je do čim hitrejše pomoči; *interesènt -ênta m: za službo ni ~ov prosilcev, na trgu ni bilo ~ov kupcev, odjemalcev, za stanovanje je veliko ~ov povpraševalcev, se jih veliko zanima, poganja, žene, poteguje
interferénca -e ž fiz. medsebojno vplivanje sovpadajoiih valov, in-terferčnčen -čna -o: ~e motnje ■•"interijêr -a m notranjščina, notranja oprava intérim -a m vmesje, začasna rešitev; interimen -mna -o = interimski -a -o vmesen, začasen: ~i odbor, ~o ministrstvo; in-terimističen -čna -o
invalid
interjekcija -e i medmet, inter-
jekoijski -a -o medmeten interkalaren -rna -o vmesen interkonfesionalen -Ina -o [-In-]
medverstven *interkontinentalen -Ina -o [-In-]
veioi dele sveta, medcelinski *mterlinearen -rna -o medvrstičen interludij -a m glas. medigra,
vmesna igra intermezzo -a [intermsdzo -a] m vmesni dogodek, odmor, vmesna igra
internacionalen -Ina -o [-In-] mednaroden, internacionala -ee, internacionalist -a m, interna-cionalistka -e i, internaciona-lec -Ica [-le-] m, internacional-ka -e [-Ik-] ž, internacionalizi-rati -am, internacionaliziranje -a s, internacionalizem -zma m internirati -am, internacija -e i, internacijski -a -o: ~o taborišče; interniranec -nca m, inter-niranka -e ž interogatlv -a [-iu (+-lf) -iva] m, mn. interogativa -iv s vprašalni zaimki, vprašalnice, interogati-ven -vna -o vprašalen: ~i zaimek
interparlamentaren -rna -o med
parlamentaren: ~a komisija interpelacija -e i vprašanje, vmesno vprašanje, interpelirati -am vprašanje staviti, zahtevati pojasnila, interpelant -a m interpolirati -am vriniti v kaj, interpolaci ja -e ž vrinek, vloiek interpretirati -am razlagali, tolmačiti, interpretiranje -a s, interpretacija -e ž, interpret -a m interpunkcija -e ž ločilo, postavljanje ločil, interpnnkcijski -a -o * interiipcija -e ž prekinitev, motnja
intemrban -a m medkrajevni telefon: ~ kliče, ne dobim ~a, interurbanski -a -o medkrajeven: ~i telefonski pogovor
interval [-äl] -a m presledek, razmak, médias, glas. razlik intervenirati -am posredovati, in-tervéncija -e é posredovanje, intervencijski -a -o; intervencio-nizem -zma m, intervencionist -a m, intervencionističen -čna -o intervju -ja m, intervjuvati -am intimen -mna -o presrčen, prisrčen, iskren, zaupen, intimnost -i ž, Intimus -a m zaupnik intka -e i modrilo, plavilo, intkast
-a -o. gl. tudi indigo intoksikacija -e ž zastrupi jen je,
zastrupitev intolerânca -e i nestrpnost, intoleranten -tna -o nestrpen intonirati -am dati glas, začeti,
ubirati, intonacija -e ž intramuskulären -rna -o medmi-
šičen: ~a injekcija intransigénten -tna -o nesprav-ijiv, ne pomirljiv, nedostopen, strasten, intransigénca -e ž, intran-sigéntnost -i ž intranzitiven -vna -o neprehoden: ~i glagoli; intranzitfvnost -i ž intriga -e ž spletka, intrigantski -a -o, intrigànt -ânta m, intri-gântka -e ž, intrigântstvo -a s, intrigirati -am, intrigiranje -as introdükcija -e ž uvod intrôitus -a m pristop, vstopni
spev liturg. introspékcija -e ž zdravniški pregled notranjosti intruzija -e ž geol. vdor intuicija -e i spoznava brez umo-vanja, med. spoznava brez prave preiskave, intuitiven -vna -o, intuitivnost -i ž *inundacija -e i poplava, povo-denj, *inundacijski -a -o poplaven: ~o področje invalid -a tn, invalidka -e ž, invaliden -dna -o: ~i delavec, invalidski -a -o: ~a komisija, ~i dom; invalidnina -e ž, in-validnica -e ž, invalidnost -i ž
invazija
invazija -e i vdor, invazijski -a
-o: ~e čete invencija -e ž iznajdljivost inventar -ja m premična imovina, popis imovine, inventarski -a -o: ~i zapisnik, inventarizirati -am, inventariziranje -a s, inventa-rizacija -e ž, inventura -e i, inventirati -am popisati zalogo, imetje
invertirati -am preobrniti, inverzija -e ž preobrat, prevrnjeni besedni red stavka investirati -am vložiti denar v kaj, investicija -e ž, investicijski -a -o: ~o posojilo investitdra -e ž umeščanje na visoka upravna mesta', boj za ~o; investituren -rna -o invokacija -e ž klicanje, prošnja involucija -e ž med., geom., in-volucijski -a -o, involvirati -am [-Iv-]
inženir -ja m, inženirka -e ž, kratica: inž. = ing., inženirski -a -o, inženirstvo -a s ion -a m fiz. električno nabit delec, ionizirati -am, ionizaci ja -e ž prisl. vendar, vendarle ipsilon -a m ime grške črke iracionalen -Ina -o [-In-] neraz-ložen, razumsko nedojeten, mat. neizračunljiv: ~o število nedolo ceno, iracionalizem -zma m iradiacija -e ž fiz. izžarevanje Irak -a m kr. i., iraški -a -o: ~i
petrolej; Iračan -a m Iran -a m kr. i., Iranec -nca m Iranka -e ž,^ iranski -a -o: ~i jezik = iranščina -e ž irealen -Ina -o [-In-] neresničen nestvaren, i realnost -i [-In-] ž Irec -rca m, Irka -e ž. Irsko -ega S: na Irskem, Irska -e ž: v Irski, irski -a -o, irščina -e ž [povsod ir.]
iredenta -e ž osvobodilno gibanje, iredentizem -zma m, iredentist
-a m, iredentistka -e ž, ireden-tističen -čna -o: ~o gibanje iregularen -rna -o nereden, nepravi, nepostdven, neustrézen; nepravilen; ~e čete čete, ki ne sodijo k rednim, iregularnost -i ž nepravilnost *irelevanten -tna -o nepomemben, neznaten
irh -a m, irhar -ja m, irharica -e ž, irharski -a -o, irharstvo -a 8, irhast -a -o, irhovec -vca m kdor nosi irhaste hlače, irho-vina -e i = Irha -e ž indij -a m kem. prvina irigirati -am izpirati, irigdcija -e ž izpiranje, irigator -ja m izpi-ralnik med. Iris Iride ž 1. i. mit., Iridin -a -o [ir-]; iris iride ž iarenica v očesu *iritfrati-am (raz)dražiti, iritacija -e ž, iritabilen -Ina -o [-In-] dražljiv, iritabilnost -i [-In-] ž ironija -e ž prikrito norčevanje, podsmeh, ironičen -čna -o pod-smehljiv, ironizirati -am pod-smehniti se, podsmehovati se komu, ironiziranje -a s ishias [+išias] -a m revma v kolkih
iskati iščem, išči -te in ite! iščoč -a -e, iskàl -âla -o, iskan -a -o, iskanje -a s; iskalec -Ica [-loin -UC-] m, iskalka -e [-Ik- in -uk-] ž, iskalski -a-o [-ls-]\ ~a vnema; iskalen -Ina -o [-In-]: ~i list, iskalo -a s iskra -e ž, rod. mn. isker; isker -kra-o: ~ konj, ~e oči, iskrast -a -o: ~i pesek, iskrn -a -o; iskrost -i ž, iskrica -e ž, iskri-nje -a s, iskrnica -e ž, iskromér -éra m, iskrolévec -vca m iskrâti -âm, iskràj -âjte! iskràl -âla -o, iskrânje -a s = iskriti -im se, iskri in iskri -ite se! iskrèc -6ča -e, iskril -a -o, iskrênje -a 9
iti
iskren -a -o 1. isker, 2. (po rus.) odkritosrčen, iskrenost -i žv iskrenjak -a tn islam -a tn, islamski -a -o, islam-
stvo -a 8 Islandsko -ega s, Islandija -e i, Islandec -dca tn, islandski -a -o, islandščina -e i [povsod: isl-] isteje -ej ž mn. — istje -a s, ist-
nice -ic ž mn., istnik -a m isti -a -o kaz. z. izraža isiost v pravem pomenu: vsi ti krogi imajo isto središče; voda prihaja iz istega vira; v prenesenem pomenu je pesniški izraz podobnosti: ves je očetov: ista usta, isto visoko čelo, iste žive oči, isti bujni lasje, le nos je malo drugače ukrojen; pomensko je treba ločiti isti in enak: ta ura je moji enaka, ni pa istn; ta dva človeka imata enako kri, ne pa iste; te barve so vse enake, niso pa iste ipd., gl. tudi enak; prav, natanko, natančno, čisto isti (+eden in isti); po tujem vplivu se rabi: podpisani prosi odbor, da bi mu {brez +isti) dovolil...; najdena je bila torbica, dobi se... (+ista se dobi); ob cesti se je vil potok in preko tega ali njega (+istega) je držala brv; istost -i ž; istiti -im, istenje -a s; gl. tudi isto-istina -e ž resnica, istinski -a -o, istinit -a -o resničen, istinitost -i ž resničnost isto- v sestavi smemo rabiti le tedaj, kadar izraža istost, ne samo enakosti: istočasen -sna -o so-čdsen, hkraten, istočasno prisl. hkrati, obenem, sočasno, isto-časnost -i ž sočdsnost, hkrdtnost; istočasje -a s; istodoben -bna -o, istodobnost -i i, istodobnik -a m sodobnik; istoimenski -a -o mat.: ~o število; istokfven -vna -o istih staršev, istega ro-
du, istokfvnost -i ž; istomésten -tna -o mat.; istorécje -a s tav-tologija, istorččen -čna -o tavto-Idgičen; istoroden -dna -o so-rôden, istorédnost -i ž; isto-sméren -rna -o: ~i tok; isto-smérnost -i ž; +istotam prisl. prav, ravno tam; '^istotako prisl. pravtako; +istotik -a -o prav, ravno, čisto tak; istovéren -rna -o, istovérnost -i ž; istovéten -tna -o isti, istovétnost -i ž istost, istovétiti -im, istovéte-nje -a s istenje; gl. tudi enako-Istra -e [i-] ž kr. i., istrski -a -o, Istràn -âna m, Istrânka -e ž; istràn -âna m vino iz Istre Iskarijôt -a m, Iškarijotov -a -o, iškarijotski -a -o, iškarijčtstvo -a s izdajstvo *itak prisl. tudi tako, že tako, brez tega
Itaka -e [itaka] ž kr. i. otoka,
itaški -a -o Itâlec -Ica [-le-] m, itâlski -a -o
I-Is-] starem veku) Italija -e ž kr. i., v Itâliji, Italijansko -ega s, na Italijanskem, Italijàn -âna m, Italijanka -e ž, X italijanski -a -o, italijânSëina -e ž, italijančiti -im; italiani-zirati -am, italianizem -zma m iterativen -vna -o ponavljalen, iterativnost -i ž, iterativ -a [-iu ('^-if) -iva] m iti Idem; ideš ..., sed. gl. tudi pod grem, pôjdi -te! idi -te! gredé, gredoč -a -e, ščl [šau,] šla -6 in -Ô, gré za kaj ("•'gre se za kaj); pôzlu, pod zlô iti; grem počivat ('^k počitku); iti do živega; ''"iti na živce dražiti, razburjati, motiti; iti na lov, iti nad sovražnika, iti na vojsko, iti na ples, iti h kosilu, iti po opravkih, iti za pogrebom, iti naproti, iti nasproti, iti izpod rok, iti po sreči, iti v cvet, iti na jok
iva
iva -e i vrsta vrbe, ivak -a m bot., ivov -a -o: --e šibe, ivo-vina -e ž Ivan -a m 1. i., Ivanček -čka m, Ivek, I vka m, Ivo Iva ("•"Ivota) m, Ivko -a ("•"Ivkota) m [povsod: iv-]-, Ivana -e ž, Ivanka -e ž, Ivica -e [iv-] ž ivanjka -e ž ime neke hruške in češnje
ivanjščica -e i kresnica bot. in
zool., ivanovka -e i bot. iver -a m in iver -i ž, iverec -rca
m, iverje -a s ivje -a s = ivnik -a m, fvnat -a -o iz predi, z rod. izraia izvor, in sicer: 1. v predmetu s predi, (iz koga ali iesu?): napraviti kaj iz koga (česa), delati iz lesa, plesti iz slame, klesati iz kamna; 2. r prilastku (kateri? kakšen?): stric iz mesta, pismo iz Ljubljane, kruh iz bele moke, spomin iz mladosti, kletev iz navade, beg iz strahu; 3. v prislovih a) kraja (od kod?): priti iz' gozda, iz hiše se sliši, pot drži iz doline v hrib, iz države voziti, iz knjige vedeti, iz šole znati; b) časa (od kdaj?): spominjam se iz mladih let, to znam še iz prve šole, iz preteklosti sega v sedanjost; c) načina (kako?): iz glave znati, kleti iz navade; č) vzroka (zakaj? zaradi česa?): storiti iz hudobije, delati iz veselja, lagati iz strahu, brati iz radovednosti. — Nasprotje izraža predi, v: v hišo, v hiši; v gozd, v gozdu; v Ljubljano, v Ljubljani — zato zmeraj iz hiše, iz gozda, iz. Ljubljane za nasprotno smer; prim. na in s (z) ; kako se rabi iz pri krajevnih imenih, gl. § 26, 5; v enoten predi, z rod. se je strnil s predlogi: izmed, iznad, izpod, izpred, izza; gl. tudi tam
iz- v sestavi I. z glagoli daje dejanju pomen smeri iz (od) česa ven (od kod?); ta smer se lahko nanaša 1. na kraj: izpeljati voz (iz klonice), izbiti klin (iz tnala), izpiti vino (iz kozarei), izpito vino, izpit kozarec; izprazniti kozarec (prazniti iz kozarca), izročiti (dati iz rok); 2. na osebo ali predmet: izdati denar (dati iz denarnice), izdihniti dušo (dihniti iz sebe), izkašljati (kailjati iz sebe), izreči besedo (reči jo iz ust, iz'Astili); igrati — izbirati (izmed česa), izprositi (od koga), izpraševati koga (iz koga vleči); kadar glagolu hočemo dati ta prvotni pomen predpone, tedaj moramo pisati iz-; to je potrebno zlasti tedaj, kadar poleg glagola ni določila s predlogom iz; 3. na konec dejanja (dovršenost): izboljšati (iz boljšanja ven), izdelati (iz dela ven), izpolniti (iz polnjenja ven) itd.; v tej rabi prvotnega pomena ne čutimo več, marveč samo še dovršenost; to nam enako dobro da čutiti tudi predpona s-(z-); zato v pomenu dovršnosti ali pri pomensko nepoudarjeni predponi pri istih glagolih pišemo zdaj iz-, zdaj s- (z-), pri čemer se radi oziramo na izgo-vorljivost, da za soglasnikom na koncu prejšnje besede pišemo iz-, za samoglasnikom pa s-(z-): prst izboljšati — je zbolj-šal, načrt izpolniti — obljubo spolniti; fant izpije — je spil iz kozarca; sod izprazniti — je spraznil; 4. pri novih učenih besedah dajemo predponi navadno pravi pomen po tujem vplivu, zato pišemo iz-: izobraziti, izraziti, izjaviti, izvestja, izgraditi itd.; II. iz- s pridevniki in samostalniki je narejen največ po tujih predlogah:
izbljavaii
izreden, izvrsten, izglagolski, izimenski, izhod ipd.-, iz pred-loinih zvez se je sprijel tudi z nekaterimi prislovi in se obrusil tudi v s- (z-): izdavna — zdavna, izvečine — zvečine, izlepa — zlepa, iztežka — stežka itd. — Pri pisavi te predpone je treba paziti toliko bolj, ker je predpona s- (z-) lahko nastala iz prvotnih pomensko različnih iz-, s- (z-), vz- ali raz-v pomenu dovršnosti: izpopolniti
—	spopolnlti, izboljšati — zbolj-šati; skupaj sklicati, zbrati; vzbuditi — zbuditi, vzbiirkati
—	razburkati — zburkati, raz-kuštrati — skuštrati; «Jasii je treba paziti na pisavo iz- in s-(z-) tedaj, kadar predponi dajeta glagolu različen pomen ali pomenski odtenek: izbrati najboljše pesmi — zbrati vse pesmi, izpisati podatke od kod — spisati knjigo, iztakniti luč — stakniti luč; izpregati konje
—	spregati glagole, iztrgati list (iz knjige) — strgati korenček
—	raztrgati obleko
izabéla -e ž neka vinska trta, iza-bélast -a -o; Izabéla -e ž os. i., Izabelin -a -o Izaija -a in -e m os. i. judovskega preroka, Izaijev -a -o, izaijev-ski -a -o = izaičen -čna -o [iza-i-] Izak -a [izak] m os. i. izba -e ž, izbica -e ž, izben -bna
-o: ~a oprava izbacniti -bacnem gl. bacniti, iz-bacnitev -tve ž [nepoud. -bac-in -bac-], izbâcnjen -a -o, iz-bâcnjenost -i ž; izbecati -âm, izbecàj -éjte! izbecàl -âla -o, izbecân -a -o; izbecniti -nèm, izbecni -ite! izbecnil -ila -o, izbecnjèn -êna -o, izbecnitev -tve i [povsod -bac-]
*izbaviti -im reiiti, osvoboditi, iz-bévljen -a -o, *izbévljati -am, *izbévljanje -a s +izbegavati -am kaj ubežati čemu, ogibati se česa, +izbegéva-nje -a s ogibanje izbér -i ž: na izbér je dano izberačiti -im, izberâcil -a -o, iz-
berécen -a-o: ~ denar izbérsati -am se pokvariti se, postati bérsa (o vinu) = izbérsiti -iin se, tudi: zbers-izbezati-ém [-baz-], izbezàj-éjte!
izbezàl -éla -o, izbezan -a -o izbezgati -ém [-baz-], izbezgàj -éjte! izbezgàl -éla -o, izbez-gén -a -o izbičati -am koga, izbičan -a -o izbira -e ž, izbirek -rka m, izbirčen -čna -o, izbirčnost -i ž, izbiren -rna -o: ~i turnir, ~e tekme; izbirati -am, izbiranje -a s, izbirač -a m, izbirélec -Ica [-alc-] m, izbirélka -e [-alk-] ž, izbirélen -Ina -o [-In-], toda zbirati -am izbistriti -im, izbistri -ite! izbi-stril -fla -o, izbistrèn -êna -o; izbistritev -tve ž: ~ pojmov izbiti -ijem, izbij -te! izbil -ila -o, izbft -a -o, izbijati -am: klin s klinom izbijéè -a m, izbijélnik -a [-âun-] m; toda zbi(ja)ti: ~ deske izblebetati -ém, izblebetàj -éjte! izblebetàl -éla -o, izblebetén -a -o
izblêkniti -nem, izblêkni -te! iz-blêknil -a -o, izblêknjen -a -o ali pa: izblêkniti -bléknem, izblêkni -ite! izblêknil -ila -o, izblêknjen -â -o izbliskati -a se, izbUskalo se je izbljuvati -bljuvam in -ûjem, izbi jû j -te! izbljuval -a -o, iz-bljuvén -a -o, izbljuvek -vka m; izbljûniti -nem, izbljûnjen -a -o
izbotoati
izbobnati -am: bobnal je čebele iz panja, dokler jih ni izbob-nal, toda zbobnati ljudi (skupaj) izbobnéti -im: grom je izbobnèl,
izbobnévati -am izbočiti -im, izbočitev -tve i, izbočen -a -o, izbočenost -i i, izbočina -e i; gl. tudi izbokati izbojevati -ujem, izbojuj -te! izbojeval -âla -o, izbojevanje -a s
izbokati -am, izbokanje -a s; iz-bokniti -nem, izboknil -a -o, izboknjen -a -o = izbokel -kla -o konvéksen: ~a leča, izbo-klost -i i konvéksnost, izboklina -e ž, izboklinast -a -o: ~ izpuščaj; izbok -6ka m; gl. tudi izbočiti
izboljšati in zboljšati -am, (i) zboljšanje -a s, (i)zboljšava -e ž, (i)zb61jšek -ška m, (i)zboljše-vâti -ûjem, (i)zboljsevàl -âla -o, (i)zboljševanje -a s, (i)zbolj-Êevâlen -Ina -o [-In-] izbôr -ôra m: na izbôr dati, v izbôj-u; izbôren -rna-o: izbôrni knez = knez izbôrnik, izbôrno vino, izbôrnost -i ž izbrati izbêrem, izbêri -ite! iz-brâl -a -o, izbrân -a -o, izbrâ-nec -nca m, izbrânka -e i, toda zbrati, zbirati skup nabrati izbrbrâti -âm, izbrbràj -âjte! iz-brbràl -âla -o, izbrbrân -a -o izbfcati -am koga od kod, izbfc-
niti -nem, izbrcnjen -a -o izbrisati tn zbrisati -išem: (i)zbri-sati madež, dolg, greh; vino se izbriše (ubriie), izbriši -te! izbrisal -a -o, (i)zbrisan -a -o: ~a glava; izbris -a tn, izbrisek -ska m, izbrisen -sna -o = izbrisljiv -iva -o kar se dd izbrisati; izbrisovâti -ujem = iz-brisâvati -am, izbrisâvanje -a s, izbrisovâlec -Ica [-le-] m izbriti -ijem, izbrit -a -o: gladko ~a koža; izbritje -a s
izbrizgati -am, izbrizgniti -nem izbrskati -am: ~ kromipir iz zemlje; izbrsniti -nem, izbfsnjen -a -o; toda zbrskati na kup, zbfskati vsaksebi razbrskati izbruh -a tn, izbruhniti -nem: bolnik je izbruhnil jed, kri; vojna, upor izbruhne; izbruhati -am, izbruhanje -a s, iz-bruhek -hka tn izbrusiti -im: zrcala za daljnoglede najprej izbrusijo, nato zbrusijo; jed izbrusiti; toda otrok je zbrusil čevlje, pete; izbrušen -a -o, izbrlis -a m izbah -a m, izbuhniti -nem (se): deske se na soncu izbuhnejo, izbuhel [-av] -hla -o, izbuh-njen -a -o: ~ trebuh; izbuh-lina -e i izbukniti -nem se: dno. se je posodi izbuknilo izbuljiti -im: ~ oči, izbuljene
oči, gl. buljiti izbunkati -am
izcediti -im, izcedi -ite! izcedil -ila -o, izcejen -ena -o, izce-jenina -e i, izcedek -dka tn, izcejati -am, izcejanje -a s, izceden -dna -o: ~i tok izcela tn scela prisl. popolnoma izceliti -im in sceliti -im: ~ rano, izceljen -a -o izciganiti -im: od koga kaj ~ izcimiti -im se, izcimljen -a -o; iz tega se je pravda izcimila; repa, krompir se izcimi; izci-mek -mka m izcreti -em gl. creti: ~ masi iz mesa
izcnrljati -am gl. curljati izciizati -am izsesati izčajmati in sčajmati -am se izčakati -am: ni ga izčakati, gl.
tudi sčakati -am izčečkati in sCečkati -am [-iai-] gl. čečkati, izčečkan -a -o in sčečkan -a -o
izganjati
izcéditi -im, izcéjen -a -o, izcé-
jati -am, izèéjauje -a s izčesati -céSem, izcêSi -lté! izcê-sal -âla -o, izcesân -a -o; izcé-sek -ska m, izcesâvati -am, iz-èesâvanje -a s izčiniti -im: ~ žito skozi rešeto;
izčfnjati -am, izčmek -nka m izčista in sčista, sčistoma prisl. izčistiti -im: vino se je izčistilo, izčiščen -a -o, izčiščenje -a s; izčlščati -am = izci§cevâti -ûjem: zlato, sol ~ izči^ati -am, izčrpan -a -o, izčrpanost -i ž; izčrpen -pna -o, izčrpnost -i i; izčrpâvati -am, izčrpavanje -a s izčrtati -am, izčrtan -a -o izdihniti in -iti izdahnem gl. dahniti [nepoud. povsod -dah- in
izdajati -am, izdajanje -a s, izda jâC -a m, izdajâlen -Ina -o [-In-], izdajâlec -Ica [-âuc-j m, izdajâlka -e [-duk-] i, izdajâl-ski -a -o [-dusk-], izdajalstvo -a [-ausi-] s, izdajâtelj -a m, izdajâteljica -e ž izdajnik -a m izdajalec, izdâjni-
ški -a -o, izdâjstvo -a 8 izdaleč in zdfileč prisl. (+izda-leka, +zdâleka): pozdravljal je •že ta ga še ~ ne dosega, še ~ ne, moj je ~ lépSi od tega veliko, mnogo izdati -âm, izdàj ^âjte! izdâl -a -o, izdân -a -o, izdânje -a s, iz-dâja -e ž, izdâjen -jna -o: ~i stroški, izdâtek -tka m, izdâ-ten -tna -o, izdâtnost -i i izdâvna(j) in zdâvna(j) prisl. izdediniti -im, izdedinjenje -a s izdélati -am: ~ šolo, delo, izdé-lek -Ika [-Ik-] m proizvod, iz-delâva -e ž, izdelâvati -am, iz-delâvanje -a s; izdelovâti -ûjem, izdelovânje -a s, izdelovâlec -Ica [-le-] m, izdelovâlka -e [-Ik-] i, izdelovâlen -Ina -o
[-In-], izdelovâlnica -e [-In-] i, toda zdélati -am: Janez je sicer šolo izdélal, a tudi šola je njega hudo zdélala izdesétiti -im izdecimlrati izdežiti -l se, izdežilo se je; iz-deževati -ûje se, izdeževâlo se . je [-dai-]
izdihati -am, izdihniti -nem, izdih -a m, izdihovâti -ûjem, iz-dihovàl-âla-o, izdihovânje-a s; izdihâvati -am, izdihâvanje -a s, izdihljaj -a m, izdišek -ška m izdimiti -im se, izdimljen -a -o izdirati -am: ~ zobe, izdiranje -a s, izdréti izdêrem tn izdrèm, izdîl -rla -o, izdrt -a -o, iz-drtje -a s (+izdrétje): ~ zoba izdiséti -im se: kava se izdiši, če ni zaprta; izdišal -âla -o, izdišljiv -iva -o izdivjati -âm se, izdivjàj -âjte! izdivjàl -âla -o, izdivjân -a -o, toda zdivjâti začeti divjati izdolbsti -bem (+-bim), izdôlbel -bla -0 (+-bil -a -o), izdolben -a -o ("'■-bljen -a -o); izdôlbati -am, izdôlbek -bka m, izdolbina -e ž = izdolbenina -e I [povsod: -doub-] izdrégati -am, izdrézati -am, iz-
drégniti -nem izdréti gl. izdirati izdûhati -am, izdûha -e i izenačiti -im, izenačenje -a s, iz-enačevâlen -Ina -o [-In-], iz-enačba -e 1, izenačitev -tve ž; tudi zenâôiti izfrčati tn sfrcâti -im: ptiči so izfrčali (namreč iz gnezda), toda: sfrčali (s strehe) izganjati -am, izgânjanje -a s, izganjâlec -Ica [-uc-] m; izgnati izzênem: ~ koga iz dežele; izženi -ite! izgnal -âla -o, izgnân -a -o, izgnânec -nca m, izgnânka -e i, izgnânstvo -a s, izgon -ona m, toda zgnati ali segnati v čredo
Slovenski pravopis
241
16
izgi'iiiti
izginiti -nem, del. izginil -a -o, prid. izginuli -a -o: puške izginulih vojakov; izginitev -tve i, izginjati -am, izginjanje -a s, izginljiv -iva -o izgladiti in zgladiti -im gl. gladiti, izglajenje -a s, izglajenost -i i izgladovéti -ujem koga, izglado-vàl -âla -o, izgladovânje -a s izglâgolski -a -o [-Is-] iz glagola izpeljan: ~i samostalniki; iz-glâgolen -Ina -o [-In-]: ~i samostalniki ^izgtédati -am: +dobro izgledaš = zdrav si videti, na oči si zdrav, kaiei, da si zdrav; zdiè se zdrav; ^izgleda, da kaie, da...; +ka-kor izgleda, bo dež = podobno je, da bo ..., videti je, da ..., kaie, da ..., po vsej priliki bo dei; +izglèd -éda m: +nima izgleda na kaj = slabo kaže, nič ne kaSe na to, se mu ite obeta izglobeti -am: cesta je izglôba-na; izglobal -ala -o; izglobiti -im gl. globiti, izglôbil -ila -o, izglobljèn -êna -o izglddAti tn -âti -glodam tn -jem, miši so izglodale luknjo v omaro; toda zglodati -am: zajec je zglodal korénje, gl. glodati izgnâti gl. izgânjati izgnêsti -tem, izgnêti -ite! izgné-tel -gnêtla -o, izgnetèn -êna -o: iz gline je gnétel podobo, dokler je ni izgnétel; toda zgnêsti: ~ vse na kup izgnojiti -im se, izgnôji -ite! iz-gnôjil -ila -o, izgnojèn -êna -o izgoditi -im; ptiči so se izgodili;
toda zgoditi se izgodnjati -dm: lan se izgodnjâ, ptiči so se izgodnjâli; gl. god-njâti pod godnéti izgolâjsati -am, izgolâjsan -a -o: ~o kljuse, tudi: zgolâjsati -am izgoljufâti -ém iz (od) koga kaj, izgoljufàl -éla -o, izgoljufân -a -o
izgôltati -am [-ut-] s težavo povedati, iz sebe spraviti izgoniti -gonim (se), izgoni -ite! izgônil -ila -o, izgon jen -a -o: ~a voda, ~a živina; izgonje-nec -nca m, izgonjenka -e ž, izgönjenost -i I; toda zgonîti zgonim skupaj spraviti izgoréti -im, izgorel -éla -o, iz-gorina -e ž proizvod zgorevanja, izgorévati -am, izgorévanje -a s, gl. tudi zgoréti -im izgôsti -ödem: godci so izgödli izgotoviti -im, izgotôvi -ite! iz-gotövil -ila -o, izgotovljèn -êna -o; izgotâvljati -am, izgotâvlja-nje -a s, izgotavljâvec -vca i»; povsod tudi: zgo-izgovoriti -im, izgovori -ite! izgovoril -ila -O: izgovoril si je köt, toda z očetom sva se zgo-vorila, da pojdem v Planico; izgovorjèn -êna -o, izgöv<it -a tn, izgovörek -rka tn, izgovorilo ia B, izgovornik -a m; izgovor-Ijiv -iva -o, izgovorljivost -i ž; izgovarjati -am (se), izgovâr-janje -a s, izgovarjâva -e ž, iz-govarjâlen -Ina -o [-In-]: ~a tehnika, izgovarjâlec-Icafi^Bi^-J m (+izgovorja-) izgoz^ti -im se gl. gozditi, ia-
gözdek -dka tn med. izgraditi -ira, izgrâdi -ite! izgrâ-dil -ila -o, ..izgtajèn -êna -o, izgrâdnja -e ž: ~ nove družbe, toda zgraditi hišo sezidati izgrditi -Im: komu obraz iz-grdil -ila -o, izgrdèn -êna -o tn izgfden -a -o izgrêbsti -êbem, izgrêbi -ite! iz-grébel -êbla -o, izgrebèn -êna -o, izgrèb -éba m: ~ mrliča, izgrébati -am, izgrébanje -a s, toda zgrêbsti na kùp izgrèd -éda tn, izgrédnik -a ifn izgrgréti -âm, izgrgràj -âjtfe! iz-grgràl -âla -o, izgrgrân -à -o
iikhz
izgristi -zem, izgrizi -te! izgrizen -a -o: molji so obleko izgrizli, tudi zgrlsti izgubiti in zgubiti -im: ~ denar, službo, izgubi -ite! izgubil -ila -o, izgubljen -êna -o, izgûba -e ž, izgubljênec -nca m, izgub-Ijênka -e i, izgubljati -am, izgubljanje -a s; izgubiti +na teži, ugledu = težo, ugled izgubiti, izgubljati; povsod tudi zgub-
izbâjati -am, izhajanje -a s; domače le v pravem pomenu: časopis izhaja, nesreča izhaja iz prve zmote; po nem.: dobro, slabo ^izhajati s čim Uveti, prebiti, pretolči, biti zadovoljen s čim ; dobro, slabo + izhajati s kom se razumeti, biti zadovoljen; ^ tem za Silo + izhajam prebijem, to mi iado^uje; z malim +izhajati biti zadovoljen; izhajališče -a s, toda: shajati, se, vzhajati i^lapéti -im, izhlapi -ite! izhla-pèl -éla -o, izhlapélost -i ž; iz-hlapévati -am, izhlapévanje -a s; izhlapiti -im, izhlâpil -ila -o, izhlapljèn -êna -o, izhlapitev -tve ž; izhlapljiv -iva -o, iz-hlapljivofit -i ž, izhlapina -e ž, izhlapek -pka m izhod -6da m, izhodek -dka m, izhodišče'-a s, izhoden -dna -o: ~a točka; toda shàd izhoditi in shoditi -hodim (se) gl. hoditi, izhojen in shojen -a -o: ~a pot, ~ človek izh^otâti -âm (se), izhomotàj
-âjte! izhomotàl -âla -o izhrkati -am (se) izhûda in shûda prisl. na hud na-Mn, tudi shûdo: ~ pri njem nič ne opraviš izid -a m konec, uspeh: ~ pravde, ~ preiskave; ~ knjige izigrati -am: ~ asa, pagata, ~ zadnjo karto, ~ koga, iz-
igràj -ajte! izigral -âla -o, iz-igrân -a -o, izigrâvati -am, iz-igrâvanje -a s iziménski -a -o: ~i glagoli iziti izidem, izidi' -te! izSèl [-šauj izšla -o in -6: pravkar izšla (+izišla) knjiga izjaloviti -im se, izjalovi -ite se! izjalovil -fla -O; izjalovi jèn -êna -o, izjalovîtev -tve i izjava -e i, izjâviti -im, izjavljen -a -o; izjâvljati -am, izjavljanje -a s izjecljâti -âm, izjecljàj -âjte! iz-jecljàl -âla -o: s težavo je iz-jecljàl nekaj besed, izjecljân -a -o: ~e besede izjéd -i Ž, nav. mn. izjédi -i (tudi izjedî -i -ém) zdrobljeni ostanki: miši izjedajo slamo, da so same izjédi (-i); mišje izjédi (-i) ; izjéda -e i izjedena ékrûua, zajeda: voda izjeda breg in dela izjéde; izjédati -am, izjédanje -a s; izjésti -jém gl. jesti, iz-jéden -a -o: od sršenov izjé-dena hruška izjema -e ž, izjémen -mna -o: ~o stanje, izjémoma, izjém-nost -i Ž, izjéti -jâmem, izjêmi -ite! izjél -a -o, izjét -a -o, iz-jemši
iz joka ti in -âti -jokam in -čem (se) gl. jokati in razjokati se, zajokati in zjokati se izkaditi -Im (se), izkâdi -ite! iz-kadil -ila -o: izkadile so se mu norčije, gl. skaditi izkâpati -am in -pijem: krompir izkâpal -a -o, gl. izkopâti izkâpati -am in -pijem: vino je iz soda izkâpalo, sveča se je izkapala; izkapan -a -o izkâSljati -am (se), izkâšljanje -a s, izkašljevati -ùjem, izkašlje-vânje -a s izkaz -aza tn, izkâzen -zna -o, izkâznica -e ž, izkazilo -a s; izkâzati in izkazâti, izkâžem gl.
i^kaziti
kazati, izkazan -a -o: izkazati se postaviti se, izkazati moc, milost; povsod tudi skaz-; iz-kazljiv -iva -o, izkazovati -ûjem, izkazoval -âla -o, izkazovanje -a s
izkaziti -im (se), izkazi -ite! iz-kazil -ila -o, iakazèn -êna -o, izkazênost-i ž, izkazitev-tve ž; povsod tudi ska-, gl. tam izkidati in skidati -am: ~ gnoj,
sneg; skidaj se Od tod! izkihati -am (se), izkihniti -nem izkladati -am, izklâdanje -a s, izkladâc -a m, izkladarina -e ž, izkladâlec -Ica [-le-] m, toda sklâdati
izklepetati -âm tn -écem, izkle-petàj -âjte! in izklepéci -te! izklepetàl -âla -o, izklepetân -a -o
izklesÂti -kléSem, izklêSi -ite! iz-klêsal -âla -o, izklesân -a -o; izklesâti kamen, luknjo v živo skalo; tudi sklesâti izklicati -čem, izklic -ica m, iz-klicevâti -ûjem, izklicevânje -a «, izklicevâlec -Ica [-le-] m, izklicen -ena -o: ~a cena; toda sklicati
izključiti -im: ~ iz društva, šole, izkljûci -te! izključil -a -o, izključen -a -o, izključitev -tve ž, izkljucevâti -ûjem, izklju-êûj -te! izključeval -âla -o, iz-kljucevânje -a s, izkljucevâlen -Ina -o [-In-], izključen -čna -o, izključno prisl. ekskluzive, iz-ključljiv -iva -o, izključljivost -i i; toda sključiti izkljuvati izkljûjem, izkljûj -te! izkljuvâl -a -o, izkljuvân -a -o. oči komu izkljuvati, enako tudi skljuvâti izkiâpiti -im, izklopi -te! izklopil -a -o, izklopljen -a -o: izklopiti tok; izklop -ôpa m, izklopilo -a s; toda sklopiti
izknjižiti -im, izknjiženje -a s,
izknjižba -e i izkobacati -âm (se) tn skob-, iz-kobacàj -âjte se! izkobacàl -âla -o
izkobaUti -im se: ~ iz postelje izkôlciti -im se, izkélcen -a -o, izkolčitev -tve ž med. [povsod: -ou-]
izkopati -kôpljem, izkopi ji -ite! izkôpal -âla -o, izkopân -a -o: izkopâti oči, zaklad; izkopanina -e i, izkop -6pa m, izkopina -e ž, izkopen -pna -o, izkopâ-vati -am, izkopâvanje -a s izkoreniniti -im, izkoreninjen -a -o, izkoréniti -im, izkorénjen -a -o, izkoreninjenec -nca m izkorénski -a -o: ~i glagoli izkoristiti -im, izkoriščen -a -o, izkoriščenje -a s, izkoristitev -tve é, izkoristek -tka tn; izkoriščati -am, izkoriščanje -a s, izkoriščevati -ûjem, izkorišče-vàl -âla -o, izkoriščevalec -Ica [-due-] m, izkoriščevaiski -a -o [-dus-], izkoriščevanje -a s izkotiti -im (se), izkôti -ite! iz-kotil -ila -o, izkotèn -êna -o, izkotitev -tve ž, izkot -6ta tn izkrcati -am, izkrcanje -a «, iz-krcevâti -ûjem, izkrcevàl -âla -o, izkrcevânje -a s; izkrcâvati -am, izkrcâvanje -d s, izkrce-vâlen -Ina -o [-In-]: ~e čete izkrčiti -im: ~ grmovje, ~ si pot, izkrčitev -tve i; toda skfčiti (se)
izkričati -im, izkriči -ite! izkričal -âla -o, izkricân -a -o: ~ biti, ~ glas razkriian izkriviti -im: ~ resnico, izkrivi -ite! izkrivil -ila -o, izkrivljen -a -o, izkrivitev -tve i; toda skriviti -im: ~ žico izkrtačiti in skrtâciti -im, izkrtâ-či -te! izkrtâèil -a -o, izkrtâ-čen -a -o
izmed
izkrvavéti -îm, izkrvâvi -lté! iz-krvavèl -éla -o, izkrvavftev -tve i, izkrvavélost -i i izknpiti izkûpim, izkùpi -îte! iz-kùpil -lia -0, izkûp -ùpa m, izkupiček -čka m, izkupnina -e i izkusiti izkusim, izkušen -a -o, izkušenec -nca m, izkušenost -i i, izkušnja -e i, izkiišati -am; izkušanec -nca m, izkiišanje -a s, izkuševalec -Ica [-le-] m; povsod tudi sku-izkiistvo -a s empirija, izkustven -a -o [-stvan-], izkustvenost -i [-stvan-] i, izkiis -a m, izkušen -sna -o
izlačniti -im (se), izMčnjen -a -o. izlačnjenje -a s, izlačnjenost -i i, izlačnjenec -nca m izlahka in zlahka prisl. izléjati -am (se) : ali si sedaj vse izlajal?
izléëi izlézem gl. leči: ptica mlade izl6že, izlézen -a -o, izléga -e ž iziččiti -im koga (se) ozdraviti koga, izlečftev -tve ž ozdravitev izlépa in zlepa al» zlépo prisl.: če ne gre zlepo, pa zgrdo; iz-lepa (zlepa) ni bilo človeka, ki bi mu bil enak izlésti -zem prilesti iz iesa, ■ toda
zlesti z drevesa, na drevo izlèt -éta m, napraviti izlet iti na izlet-, izléten -tna -o: ~a pisarna, izlétnik -a tn, izlétnica -e z, izlétniški -a -o Izleteti -im, izlêti -ite! izlêtel -éla -o, izlétati -am, izlétanje -a s, izletâvati -am, izletâvanje -a s izleviti -im se, izlêvi -ite se! iz-
lévil -ila -o, izlevitev -tve i izliti -jem zliti kaj iz česa, izlitje -a 8, izlitek -tka m, izliv -a m, izliven -vna -o, izlivek -vka m izlivati -am, izlivanje -a s izlizati in zlizati -žem (se) : med iz skodele (i)zlizati, (i)zlizek -zka m
izločati -am, izločanje -a s, iz-ločba -e i, izločevati -ujem, izločevanje -a s, izločevalec -Ica [-duc-] tn, izločevalen -Ina -o [-In-], izločevalnina -e [-In-] ž izločiti izločim, izloči -ite! izločil -lia -o, izločen -a -o, izl6-čenje -a s, izločitev -tve i, izločitven -a -o [-tvan-]: ~a re-sekcija med., izločilen -Ina -o [-In-], izločilo -a s, nav. mn. izločila -fl [-il], izločljiv-îva-o, izloček -čka m = izločina -e ž izložiti -im, izloži -ite! izloŽil -ila -o, izložčn -êna -o, izložitev -tve ž, iziožen-žna-o: ~o blago; izložba -e ž, izložben -a -o [-ban-] : ~o okno; izlagati -am: ~ sanje, izlaganje -a s, izlagalec -Ica [-du-] m, izlagalka -e [-du-] i izluščiti -im: jedro, izlušči -te! izluščil -ila -o, izliiščen -a -o, izluščitev -tve ž izMžiti -im, izlužen -a -o, izlužf-tev -tve i, izliiženec -nca m, izluževalnica -e [-In-] ž, izluž-nina -e é izmakniti -mâknem, izmakni in -ni -ite! izmaknil -a -o in -nil -ila -o, izmaknjen -a -o;, izmakniti stol izpod nog, denar; izmakljiv -iva -o, izmakljivost -i ž, izmakljivec -vca m tat, izmaknitev -tve 1; povsod tudi zmak-; [nepoud. -mak- in -mak-] izmala in zmala prisl. izmaličiti nim, izmaličen -a -o,
izmaličenje -a s izmamiti -im komu kaj gl. ma-miti, izmamljen -a -o, izmaml-tev -tve i izmed predi, z rod. na vpr. od kod? ali namesto predi, od: ~ hiš se je slišal jok, ~ ljudi je planil; ~ vseh najboljši od vseh ali med vsemi ali vse,h; eden (kdo, nekdo) izmed vaščanov med ta-ščani, od vaščanov, vaščanov; ne
izmeitcati
na vpr. kje?, n. pr.: + izmed liš so dvorišča med hišami izmeacati -am, izmencaj -ajte! izmencal -ala -o, izmencan -a -o [povsod: -man-] izmesti -fra, izmeni -ite! izmenil -ila -o in -enili -e, izmenjen -ena -o in izmenjen -a -o; izmena -e i, izmenoma prisl., izmenitev -tve i, izmeničen -čna -o: ~i tok; izmepljiv -iva -o, izmenljivost -i ž, izmenljivec -vca m, izmenljivka -e i izmenjati -am 9I,'menjati; izmenjavati -am, izmenjavanje -a s, izmenjava -e i, Mzmenjaven -vna -o; izmenjevati -ujem, izmenjeval -ala -o, izmenjevanje -a s, izmenjevalec -Ica [-duc-] m, izmenjevalka -e [-Avk-] ž, izmen jevalen -Ina -o [-In-], izmen jevalnica-e f-|n-J ž; povsod tudi zmenj-izmera -e ž, izmžrek -rka m, iz-meren -rna -o, izmeriti -im, iz-meritev -tve ž, izmerljiv -ivn -o, izmerljivost -i i izmetati -6čem, izmeči -ite! iz-metal -6la -o: bolnik je izme-tal veliko krvi; izmetan -a -o. izmet -eta m, izmeček -čka m, izmietavati -am, izmetavanje -a «; t»da zmetati: ~ vse seno z voza, ~ vse na kup izmikati in zmikati (se), izmikanje in zmikanje -a s, gl. tudi izmakniti in zmakniti izmisliti -im si kaj, izmišljen -a -o, izmislek -a [-ak-] m; toda zmisliti se na kaj; izmišljati -am, izmišljanje -a «, izmišljaj -a m, izmišljava -e ž, izmišljevati -ujem, izmišljevanje -a «, izmišljevalec -Ica [-du-] m, iz-.mišyevalka -e [-du-] i, izmišljotina -e i, izmišljija -e ž, iz-nnišljenina -e i i«)9iti -jem: ~ sod, maroge, rane, izmitje -a «, izmivati -am.
izmival -a -o in -âla -o, izini-vanje -a s izmlatiti -mlatim gl. mlatiti, iz-
inlačen -a -o: ~o zrnje izmodriti -im, izmôdri -ite! iz-modril -ila -o: to me je izmo-driio, izmodritev -tve ž; iz-modrovati -ujem; povsod tudi zmod-
izmolédovati -édujem, izmoléduj -tel izmolédoval -a -o, izmolé-dovan -a -o izmoliti izmôlim: mati izmôli sinu zdravo pamet, izmôli -itel iz-môlil -ila -o, tudi zmoliti izmôlsti in zmôlsti -ôlzem, iz-môlzi -te! izmôlzel -zla -o: ves denar je izmôlzel iz njega, iz-môlzen -a -o (+-žen -a -0): ~a krava; izmôlzek -zka m [povsod -mou-] izmotati -am: v težavah je bil, pa se je le izmotal; toda zmotati prejo v klobček; izmotâ-vati -am (se), izmotâvanje -a s izmozgati -am, izmozgan ra -o, izmozgâvati -am, izmozgâvanje -a s
izmôëiti -im (se) in zmučiti -im (se), izmuči -te! izmučil -a -o, izmučen -a -o izmuzniti -nem se, izmûzati -am: dobro se je izmuznil, bil je v hudi zagati iznad predi, z rod. na vpr. od kod?: kamen je priletel iznad pečine; oče je vzel britev iznad vrat; napačno na vpr. kje? kod?; polica je pribita + iznad vrat nad vrdti; +iznad pečine so se pasli gamsi nad pečino iznajti iznâjdem gl. najti, iznaj-ditelj -a m, iznajditeljica -e i, iznâjdba -e é, iznâjden -a -o, iznâjdenost -i i, iznajdljiv -iva -o, iznajdljivost -i ž,- toda znajti se: fant se je znaièl iznakajiti -im, iznakâzi -ite! iz-nakažil -ila -o, iznakažen -êna
iwcati
-o; iznakâza -e ž, iznakâzen -zna -o
iznebiti -im se gl. znebiti se iznemôci iznemôrem obnemoli, iznemôgel -ôgla -o, iznemôg-lost -i ž iznenaditi -im koga, iznenaden -a -o, iznenâdenje -a s, izne-néda prisl. nenadoma iznêsti -em gl. nesti: kar je bilo V hiši, so vse iznêsli; na množičnem sestanku je +iznésel vprašanje sprožil, načel, spravil v razgovor-, +iznêsti predlog predložiti, predlagati, predlog staviti; ljudje so """iznêsli zagnali, začeli govoriti, si izmislili; """to iznêse toliko to dd toliko; toda vse je znesel na kup iznevériti -im (se), iznevérjati -am, iznevéra -e ž, iznevérje -a s
iznositi -nosim: ~ pohištvo iz hiše; "^iznos -osa m znesek, toda: znositi na kùp iznôva in znova prisl. zopet izobara -e ž črta enakega zračnega tlaka
izobčiti -im, izobčenje -a s, iz-občitev -tve ž, izobčenec -nca m, izobčenka -e ž, izobčevati -ujem, izobčevanje -a s izobésiti -im: ~ zastave, izobéSen -a -o, izobešati -am, izobešanje -a s
izobilje -a s: živeti v izobilju, izobilnost -i ž, izobilen -Ina -o [povsod: -il-] izoblikovati -ûjem: ~ človeka izobraziti -im ("*" naobraziti), izobražen -a -o, izobraženec -nca m, izobraženka -e ž, izobrazba -e ž, izobraženost -i ž, izobra-zen -zna -o, izobrazljiv -iva -o, izobraženstvo -a s; izobraževalen -Ina -o [-In-], izobraževati -ujem, izobraževanje -a s, iz-obraževatelj -a m, izobraževal-
nica -e [-In-] ž, izobraževalec -Ica [-le-] m, izobraževalka -e , [-Ik-] ž
izogeoterma -e ž črta enake zemeljske toplote izogibati -am in -Ijem se: koga (česa), komu (čemu), "•"pred kom (čim); izogibanje -a s, izogib -iba m: "^v izogib posledicam = da se izognemo posledicam, izogiben -bna -o; izogniti -ognem se gl. ogniti se izoglésa -e ž črta, ki veže enake
jezikovne pojave izohiména -e ž črta enake srednje zimske topline izohipsa -e ž črta, ki veže točke
enake nadmorske viiine izohron -a -o enakotrajen izokrogliti -im, izokroglitev -tve ž izolirati -am osdmiti: Avstrija se je izolirala; izolacija -e ž osamitev, oddvojitev, izolacijski -a -o: ~i material, izolacionizem -zma m, izolacionist -a m, izo-lacionističen -čna -o: ~a politika; izolator -ja m osdmnik, samilo, izolatorski -a -o: ~a veriga; izoliren -rna -o: ~i trak, izolirnica -e ž med. izomerija -e ž kem. snovi različnih fizikalnih in kemičnih svoj-stev, toda enake empirijske formule; izomêren -rna -o: ~e snovi
izometrija -e ž meritev po enakih
delih, izométrski -a -o izomika -e i, izomikati -am,
izomikan -a -o izomorfen -fna -o enakolik, izo-morfnost -i ž, izomorfija -e ž enakolikost izonegâviti -im, izonégati -am
koga, izonegavljen -a -o izorati -orjem in -ôrjem: ~ krompir; izôrji -ite! izoral -a -o, iz-oran -a -o; toda sem že zoral dokončal oranje; njiva je zorana ali razorana
izostéti
*iz«>siéti -nem ne prili, ne biii; *je izostal ni prišel, ni ga bilo,
*izostânek -nka m prenehanje, zamuda; *izostâjati -am, *iz-ostâjanje -a s izostriti in zostriti -im: konico
gl. ostriti pod oster izotêrma -e i črta enake srednje
letne toplote izpačiti -im gl. spdčiti izpahati -am: ~ prah iz česa izpahniti-pahnem: ~ kaj iz česa, ~ si roko, noga je izpahnjena, izpahnitev -tve ž, izpah -âha m; izpahovati -lijem, izpahova-nje -a s, izpahu je se mi; toda: spahniti -nem strniti, zvezali; [nepoud. povsod -pah- in -pah-] izpariti -im, izparjen -a -o; izpa-rivati -am, izparivanje -a s, iz-parina -e ž, izparflnica -e [-In-] ž, izparica -e ž; izparévati -am, izparévanje -a s; toda: spariti v par spraviti izpisti -dem pasti iz česa; +izpasti v pomenu uspeti: igra je lepo +izpadla uspela; izpadati -am: lasje mu izpadajo; izpadanje -a s, izpad -âda m, izpâdek -dka m
izpeljati -am -péljem, izpêlji -ite! izpêljal -âla -o, izpeljan -a -o. izpeljânec -nca m, izpeljânka -e ž, izpeljâva -e ž; izpeljâvati -am, izpeljavanje -a s, izpelje-vâti -ûjem, izpeljevânje -a s, izpeljiv -iva -o, izpeljivost -i i; toda speljâti: komaj je speljal čez klanec, speljâti na led izpénjati -am vpeto kljuko; iz-
pénjanje -a s izpéti -pnèm gl. peti, izpét -a -o izpéti -pojem (se) gl. péti, izpét
-a -o: ~ glas, ~a pesem izpihati -am in -šem: ~ prah iz ' luknje gl. pihati, izpihanje-a s; izpihniti -nem, izpihnjen -a -o; izpihovati -ujem, izpihovàl -âla -o, izpihovânje -a s, toda spi-
hati: veter je spihal listje na kup
izpipati -am in -Ijem: zob, las ~ izpisati in -âti -iSem iz česa, izpis -a m, izpisek -ska m, izpisovati -ûjem, izpisovanje -a s, izpisovâlec -Ica [-âu-c-] m, izpi-sovâlka -e f-tfyfc-J é, izpisnlna -e Ž, toda spisati: ~ nalogo izpiliti -im se: i^išilo se mi je,
izpiš -a m, izpisek -ška m izpit -a m skušnja, + položiti izpit napraviti, opraviti izpit, skušnjo, +polagati izpit delati, opravljati skušnjo, izpit; izpiten -tna -o
izpita ti in spita ti -am: purana
~ živino izpiti -jem gl. piti, izpit -a -o: ~ obraz, izpitost -i ž, izpitež -a«», izpitek -tka tn; gl. spiti izplačati in -âti -p ačam: delavce se ne izplača = se ne splača, izplačilo -a s; izplačevati -ujem, izplačevanje -a s, izplačevalec -Ica f-àu-] m, izplač-Ijiv -iva -o, izplačljivost -i ž; izplačilen -Ina -o [-In-] izplakniti in splakniti -nem: ~ škaf, izplakovati -ujem, izpla-kovanje -a s, izplakovâlen -Ina -o [-In-], izplakovâlnik -a [-In-] m, gl. tudi splakniti izplati -poljem gl. plati, izplân -a -o
izplavati -am: na suho je izplaval
izplaviti -im, izplâvi -ite! izplavil -ila -o, izplavljèn -êna -o in -âvljen -a -o: voda je izplavila tes iz jarka izpljuniti -nem, izpljunek -nka m, izpljuvâti -pljùvam in -pljù-jem gl. pljuvati izplùti -6vem gl. pluti: ladja iz-plove
izpod predi, z rod. na vpr. od kod?: voda teče ~ skale; riba je šinila ~ skale; ne na vpr. kje?
izposoditi
kod?: riba je +izpod skaîe pod skalo; "^izpod te cene ne dam pod to ceno (+izpod to ceno): otroci + izpod enega leta ("^izpod eno leto) pod eno leto izpodbiti -jem komu kaj, izpodbijati -am, izpodbijanje -a s, tudi spodbiti, gl. biti -jem izpodbôsti -bôdem in spodbôsti (+ vzpodbosti) koga k čemu, gl. bôsti, izpodbodèn -êna -o. izpodbàdati -am, izpodbadljiv -iva -o; povsod tudi spod-izpodbuda in spodbuda -e i, iz-podbuditi -im, izpodbudi -ite! izpodbudil -ila -o, izpodbujèn -êna -o, izpodbûden -dna -o; izpodbujati -am, izpodbujanje -a s; povsod tudi spod-izpoditi -im, izpôdi -ite! izpodil -ila -o, izpojèn in -dèn -êna -o: podil jih je iz hiše, dokler jih ni izpodil; izpojati -am: krava se je izpojala; toda spoditi zapoditi
izpodjédati in spodjedati -am, iz-podjédanje in spodjédanje -a s, izpodjésti tn spodjésti -jém izpodkopâti in spodkopati -kôp-Ijem, izpodkopâvati in spodkopavati -am, izpodkopavanje -a s in spodkopavanje -a s izpodlésti -zem koga izpodletéti in spodletéti -im, iz-podlétati -am: noga mi izpod-léta, jezik se mu izpodléta; povsod tudi spod-izpodmakniti -mâknem: ~ komu stol; izpodmikati -am. tudi spod-izpodnêsti in spodnêsti -sem, iz-
podnašati in spodnašati -am izpodrasti in spodrasti -stem gl. rasti; iz- in spodraščanje -a s, iz- in spodrastek -tka m, iz- in spodraščina -e ž izpodrécati in spodrécati -am (se),
iz- in spodrécan -a -o izpodrediti -im, izpodrêdi -ite! izpodrédil -ila -o, izpodrejèn
-êna -o; izpodréja -e i, izpod-réjati -am, izpodréjanje -a s; povsod tudi spodre-izpodrépiti in spodrépiti -im koga izpodrézati -réiem, izjwdrézan -a -o; izpodrezovâti -ûjem, izpod-rezovàl -âla -o, izpodrezovânje -a s; izpodrézek -zka m = iz-podrezina-e i, izpodrezilo-a s; povsod tudi spodre-izpodriniti in spodriniti -nem, izpodrivati in spodrivati -am, iz-in spodrivanje -a s, izpodrivâč tn spodrivâc -a m izpodfkniti in spodrkniti -nem:
spodrknilo mi je izpodfsniti tn spodrsniti -nem, iz-
tn spodrsljaj -a m izpodvézati pl. vezati; izpodvéza -e Ž, izpodvežnja -e i; povsod tudi spod-iz|Mdžagati in spodzâgati -am, iz-in spodžagovati -ûjem, iz- in spodzagovâlec -Ica /"-(iff-J m izpolniti tn povsod tudi spol- izpolnim, izpolni -ite! izpolnil -ila -o, izpolnjen -a -o, izpolnitev -tve ž, izpolnjevâti -ûjem, izpolnjevânje -a s, izpolnjevâ-lec -Ica [-àii-] m, izpoinjevâlka -e [-du-] ž [povsod: -pou-] izpopolniti-pô nim, izpopolni-ite! izpopolnil -ila-o, izpopolnjen-a -o, izpopolnitev -tve ž, izpopolnjevati-ûjem, izpopolnjeval-âla -o, izpopolnjevânje -a s, izpo-poln.jevalen -Ina -o [-In-], izpo-polnjevâlec -Ica [-du-] m, povsod tudi spop- [povsod -ou-] izposlovâti -slûjem, izposlûj -te! izposlovàl -âla -o, izposlovânje -a s, izposlovân -a -o, izposlo-vâlen -Ina -o [-In-], izposlovâl-nica -e i [-In-] izposoditi -sodim, izposodi -ite! izposodil -ila -o, izposojen -a -o, izposojenka -e ž, izposôjati -am, izposojanje -a s, izposo-jevâti -ûjem, izposojevàl -âla
izyo^viti
-o, izposojevânje -a s, izposo-jevâlec -Ica [-Au-] tn 1. kdor izposoja, 2. kdor si izposoja; povsod tudi spos-izpostaviti -im, izpostavljen -a -o, izpostavljati -am, izpostavljanje -a 3, izpostava -e ž izpc^titi -postim gl. postiti, iz-poščen -a -o, izpostitev -tve i; povsod tudi spo-izpotkti -im, izpôti -ite! izpotil -ila -o: izpotil je prehlad, toda ves se je spotil, gl. spotiti izpovedovati -ujem kaj izjavljati, izpovedovàl -âla -o, izpovedo-vânje -a s, izpovedovalec -Ica [-du-] m, izpoved -i i izjava, toda spovédati, spovedovâti koga izpraskati -am: oči komu iz-
praskanina -e S izprašati, -am, izprašal -âla -o, îzprâSan -a -o, izpraSevâti -ujem, izpraševal -âla -o, iz-praSevânje -a «, izpraševalcu -Ina -o [-In-]: ~a komisija, iz-praševa ec -Ica [-du-] m, izpra-ševalka -e [-dy,-] i, izpraševa-nec -nca m, izpraševanka -e ž, izpraševatelj -a m, povsod tudi spraš-
izprašiti -im: ~ obleko, čebele se ~é; izpraši -ite! izprašil -ila -o, izpraščn -êna -o izprati -pêrem, izpêri -ite! izprâl -a -o, izprân -a -o, izpirati -am, izpiranje -a s, izpirâlec -Ica
{-du-] m, izpirâlo -a s, izpira-išče -a s, izpirâlnik -a [-In-] m izpravdati -am (se) izprazniti -im gl. prazniti, izprâz-njen -a -o, izpraznitev -tve ž; izpraznjevati -iijem, izpraznje-vàl -âla -o, izpraznjevânje -a s; poviod tVidi spraz-izpre- predpona z blizu istim po-ri^evfiini kakor pre- gl. tam: iz-
§reiïrâti -berem (si), izpreble-ét\ -im; po navadi spre- gl. tam
izpreči -žem: konje izprezi -te! izpregel -gla -o, izprežen -a -o, izpregati -am, izpreganje -a s; toda spregati glagole izpr^ in spred [nasl.] predi, z rod. na vpr. od kod? od kdaj?: odpeljal je ~ hiše, ~ nosa jo je ukradel, spominjam se besed ~ treh let; napaino na vpr. kje? kod? kdaj?: voz je stal +izpred (spred) hiše pred hišo, +izpred novega leta me ne bo pred novim letom izpregledati -am gl. gledati; iz-pregled -eda m, izpregledovdti -ujem, izpregledovanje -a s; povsod tudi spre-izpregovoriti -im gl. govoriti in
spregovoriti izprehod in izprehod -oda m, iz-prehoditi -odim se, izprehajati -am se, izprehajanje -a s, iz-prehajalec -Ica [-du-] m, iz-prehajalka -e [-du-] ž, izpreha-jališče -a «; povsod tudi spreh-izpremeniti -im gl. premeniti, iz-premenjenje -a s, izprememba -e i, izpremenitev -tve ž, izpre-menljiv -iva -o, izpremenljivost -i ž, izpremenljivec -vca m, iz-premenljivka -e ž mat.; izpre-minjati -am, izpreminjanje -a s, izpreminjast -a -o, izpreminjav -a -o, izpreminjavček -čka m neki metulj, izpremin jevalen -Ina -o [-In-]: ~i predlog; povsod tudi spre-izpreobmiti -brnem gl. obrniti, izpreobrnjenje -a s, izpreobr-nitev -tve ž, izpreobf n jenec -nca m, izpreolj^ačati -am, izpreobra-čanje -a s; povsod tudi spreob-izpreti -prem (koga od česa), iz-
prt -prta -o, izpftje -a s izprevideti in sprevideli -im izprevračati -am, izprevračanje
-a s, povsod tudi spre-izprevreči izprevfžem (se); vreme, bolezen se izprevfže, iz-
izsaluuli
prevfžen -a -o: ~a teorija, ~ nauk; izprevfženec -nca m, iz-prevfženka -e ž; povsod tudi spre-
izpri^ti in spričati -am, iz- ir spričan -a -o; iz- in spričevali -lijem, iz- in spričeval -âla -o; izpričevalo in, spričevalo -a s izpriditi in spriditi -im, iz- in sprijen in spriden -a -o, izprf-jenec -nca m, izprijenka -e i. izprijenost -i ž; povsod tudi spri-izprositi in sprositi -prosim, iz-in sprôsi -ite! iz- in sprôsil -ila -o, izprdšen in sprošen -a -o izpfva in sprva prisl. izpuh -a tn, izpuhniti -nem, iz-
puhati -am izpuhtéti -im, izpuhtèl -éla -o, izpuhtévati -am, izpuhtévanje -a s, izpuhtina -e i izpûkniti -nem: ~ zob, las, iz-
pûknjen -a -o, izpûkati -am izpuliti -im: ~ las, izpuli -te! izpulil -a -o, izpûljen -a -o izpust -a m, izpûsten -tna -o, iz-
pûstnica -e î izpustiti -im, izpusti -ite! izpustil -ila -o, izpuScèn -êna -o: gozdar je izpustil škorca, toda mrliča so spustili v jamo; iz-puščati -am, izpuščanje -a s; izpuščaj -a m, gl. spustiti izrabiti -im, izrabil -a -o in -ila -o, izrabljen -a -o, izraba -ei, izrabljati -am, izrâbljânje -a s izračunati -am in zračiinati -am, izraëunâvati i» zračunavati -am, izraëunâvaoje -a s Izrael -a [iz-] m, Izraêlec -Ica m.
izraelski -a -o [jMvsod: -a-el-] izrasti -em gl. rasti, iz^âščen -a -o, izraslek -a [slak-] tn, izrastek -tka m; toda zrâsti izravnati in zravnati -âm, iz- in zravnaj -âjte! iz- in ?ravnal -âla -o, iz- in zravnan -a -o, iz-jn zravnavati -am, izravnavanje -a s, izravnava -e i
izraz -âza tn, izrazen -zna -o, izraznost -i ž, izrâziti -im gl. ra-ziti, izražen -a -o, izražati -am (■•■izraževati), izrâžanje -a s, izrazit -a -o; izrazosloven -vna -o, izrazoslovje -a s, izrazje -a s izrecen -ena -o in izrečen -čna -o izreči -em, izrêci -ite! izrékel -êkla -o, izreččn -êna -o, izrek -éka tn, izréka -e ž = izreko-vânje -a s, izrekljiv -iva -o, izrekljivost -i i; izrékati -am, izrékanje -a s izréden -dna -o (+ izvanreden),
izrédnost -i i izrézati -réžem kaj iz česa, iz-réži -te! izrézal -a -o, izrézan -a -o, izrèz -éza m, izrezek -zka m; izrezovâti -ùjem, izrezovàl -âla -o, izrezovanje -a s; izrezljati -âm, izrezi jà j -âjte! izrezljàl -âla -o, izrezljan -a -o; toda zrézati izrigati -am, izrigniti -nem, izrig-
njen -a -o izriniti -nem (se): mehurci so se izrinili, izrinek -nka m, izrivati -am, izrivanje -a s izriti izrijem, izrij -te! izril -a -o, izrit -a -o: krt je izn'l zemljo izročiti -im, izroči -ite! izročil -ila -o, izročen -êna -o, izročitev -tve Ž, izročitven -a -o [-tvan-], izroëênec -nca m, izročilo -a s; izročati -am, izročanje -a s izroditi -îm se, izrodil -ila -o, izrôjen -êna -o, izrojênec -nca m, izrojênka -e i, izroditev -tve Ž, izrôd -6da m, izrôdek -dka m, izrodstvo -a s, izroden -dna -o izropotâti -âm koga iz razreda,
toda zropotâti na tla izruvâti -rûjem, izrùj -te! izru-vâl -a -o, izruvân -a -o; tudi: izrvâti, izrvâl, izrvân [iz-ar-vâ-] izružiti -im fižol, koruzo izsahniti -sâhnem gl. satoiti, iz-sâhel -hla -o in izsahèl -hlà -à; [nepoud. povsod -sah- in -sah-j
izsekati
izsekati -am, izsékati podobo iz kamna, izsèk -éka m, izsekâ-vati -am, izsekâvanje -a s, iz-sekovâti -ûjem, izsekovàl -âla -o, izsekovânje -a s izseliti -sélim (se), izsêli -ite! izsêlil -Ha -o, izséljen -a -o, izselitev -tve Ž, izséljenec -nca m, izséljenka -e ž, izséljenski -a -o (+izséljeniSki), izsélnik -a f-ln-J m; izseljevâti -ùjem (se), izseljevânje -a s, izseljevâlen -Ina -o [-In-] izsesati -âm, izsesàj -âjte! izse-sàl -âla -o, izsesân -a -o, izsesavati -am, izsesâvanje -a s [povsod -S3S-] izsiliti -im komu kaj, iz koga izsiliti; izsiljevati -ujem, izsilje-vânje -a s, izsiljevâlen -Ina -o [-In-], izsiljevalec -lea [-du-] m, izsiljevalka -e [-du-] i izsipati -am in -pijem, izsipanje -a s; izsipavati -am, izsipâva-nje -a s
izskočiti izskočim, izskočil -ila
-o: pero je izskočilo izslediti -im, izslédi -ite! izslédil -ila -o, izsledèn -êna -o; izsié den -dna -o; izslédek -dka m. izsledovâti -ûjem, izsledovânje -a s, izsledovâlec -Ica [-du-] m izsôpsti -sôpem, izsôpel izsôpla -o izsrébati -am m -bljem gl. srebati: ves čaj je izsrébal izsrkati -am, izsfkan -a -o: čebele
so izsirkale med ■^izstaviti -im izdati: + izstaviti
potrdilo izdati potrdilo izstopiti -stopim iz društva, izstopi -ite! izstopil -ila -o, izstop -6pa m, izstopek -pka m, izstopen -pna -o, izstopati -am, izstopanje -a s izstradati -am koga, izstradanje -a s, izstrâdanec -nca m, izstra-danka -e i, izstrâdanost -i i
izstreliti -im: ~ kroglo, izstrêli -ite! izstrélil -ila -o, izstreljèn -êna -o, izstrélek -Ika [-Ik-] m, izstrélen -Ina -o [-In-]: ~a rana = izstrelina -e ž izstfgati -am, izstrgaj -te! izstfgal -a -o, izstfgan -a -o, gl. strgati izstriči -žem, izstrizi -te! izstri-gel -gla -o, izstrižen -a -o, iz-strižek -žka m izstrdgati -am, izst^ûžiti -im, iz-
strûzek -žka m izsušiti -im, izsuši ^-ite! izsušil -ila -o, izsusèn -ena -o, izsu-šltev -tve i, izsusevâti -ûjem, izsuševanje -a s, izsuševalen -Ina -o [-In-]: ~a dela, izsu-ševalec -Ica [-dl-] m izsuti -spèm in -sujem: svoje
srce izspè izšibati -am, izšfban -a -o izšolati -am (se), izšolan -a -o izštfkati -am: kravi mleko iz
seska izštfkniti -nem iztakniti -tâknem, iztâkni -te! in -taknî -ite! iztâknil -a -o in -il -ila -o, iztâknjen -a -o, iztak-nîtev -tve é; iztakljiv -iva -o, iztakljivost -i é, iztâknjenec -nca m iztikljivec, iztâknjenka -e i iztikljivka; loii iztâkne luč in stâkne luč [nepoudarjeno -tak- in -tak-] iztêci -têèem gl. teči: voda je iz-têkla iz soda, iztêklo oko; iz-tékati -am, iztèk -éka m, iz-tékanje -a s; toda stêèi -em iztegniti in -tégniti -tégnem: ~ roko. iztégni -ite! iztégnil -lia -o, gl. tegniti; iztégnjen -a -o; iztégati -am = iztézati -am, iz-téganje -a s, iztézanje -a s, iz-tegovâti -ûjem, iztegovânje -a s, povsod tudi steg-iztêpsti -têpem, iztêpi -îte! iz-tépel -êpla -o, iztepèn -êna -o: iztêpsti prah iz obleke, toda fantje so sestêpli; iztépati-am.
izoniréti
iztépanje -a s, iztepâvati -am, iztepâvanje -a s, iztepâc -a m; gl. stepsti -pem izteptati -âm zrnje s teptanjem spraviti ven; toda steptâti tla, gl. steptâti [povsod -tap-] iztérjati -am, iztérjanje -a s, iz-terjatev -tve ž, izterjâva -e i, izterjâvati -am, izterjâvanje -a s; izterjevâti -ûjem, izterje-vânje -a «, izterjevâlec -Ica [■du ] m, izterljiv -iva -o, izterljivost -i i iztesâti iztésenj, iztêsi -ite! iztê-sal -âla -o, iztesân -a -o, necké je iztêsal, toda klop stesati iztéika tn stčžka prisl. iztiha tn stiha prisl. iztikati -am in -čem; iztikovâti -ûjem, iztikovàl -âla -o, izti-kovâè -a m, iztikovâlec -Ica [-due-] m, iztikovâlka-e [-duk-l i, iztikovâlast -a-o: ~ otrôk ki rad iztika; iztikljiv -iva -o, iztikljivec -vca m, iztikljtvka -e i, iztikljivost -i i; iztikâvt -a m; iztikâlo -a s, iztikâlen -Ina -o [-In-] iztirati -am koga iz česa, iztira-nec -nca m, iztiraiJta -e ž, tudi stirati -am iztiriti -im se: voz se iztiri; vlak se je iztiril je skotil s tira (+vlak je iztiril), iztirjenje -a s, iztiritev -tve ž iztis iztisa m, iztiskati -am: knjigo iztisniti -nem: sok iz limone iztiskâvati -am, iz-tiskâvanje -a s iztkâti iztkèm, iztki -ite! iztkàl -âla -o, iztkân -a -o, gl. stkati iztMčiti -im gl. tlačiti: s težavo je iztlâcil nekaj besed iz sebe; toda stlâciti v vrečo iztočiti -točim kaj iz česa, iztoči -ite! iztočil -ila -o, iztočen -a -o, iztâkati -am, iztok -6ka m, iztočen -čna -o: -fa cev, iztoč-
nica -e i; +izt6čen vzhoden, +iztc)k vzhod, gl. stékati iztovoriti -im, iztovôri -ite! izto-voril -ila -o, iztovorjèn -êna -o, iztovornina -e i, iztovârjati -am, iztovarjanje -a s iztožiti iztožim, iztoži -ite! iztožil -ila -o: dolg je iztožil; toda stožllo se mu je po domu iztrébiti -im: ~ blato, gozd, iz-trébi -ite! iztrébil -ila -o. iz-trébljen -a -o, iztrebitev -tve i; iztrébljati -am, iztrebljanje -a s, iztrebljevâti -ûjem, iz-trebljevânje -a s, iztrebilo -a s, iztrébek -bka m, iztrebljevâl-nik -a [-In-] m iztréskati se: iztréska se, iztré-
skalo se je iztrésti -em kaj iz česa, iztrésati -am, iztrésanje -a s, iztresovâti -ûjem, iztresovânje -a s iztrézniti tn strézniti -im (se), iz-tréznjen -a -o, iztréznjenje -a s, iztreznitev -tve ž; povsod tudi strez-iztrgati -am kaj iz česa: palico ~ iz rok; toda strgati -am (raztrgati) obleko, korčnček iztfkati -am: pipico ~ ob mizo, iztrkâvati -am, iztrkâvanje -a s iztržiti tn stržiti -im, iztržek -žka m
izučiti -im, izûëi -ite! izfičil -ila -o, izučen -êna -o, izucevâti -ûjem, izuëevânje -a s, izuči-tev -tve i izûditi -im med., izûdba -e i med.,
izûdek -dka m med. izumetničiti -im, izumetničen -a
-o, izumetničenost -i ž izumiti -im, izûmljen -a -o, izumitelj -a m, izumiteljica -e ž, izumljîv -îva -o, izûm -a m, izûmek -mka m izumréti izumrèm gl. umreti; izumrli rod; izumirati -am, izumiranje -a s
izuriti
izüriti -im, izurjen -a -o, iztirjenec -nca m, izûrjenka -e ž, izurjenost -i i izustiti -im: ne more besede izustilo -a « izrek, izjava; izust -a m: na izust se naučiti izvabiti -im koga od doma, komu solze denar ~ komu, izvabil -ila -o, izvabljen -a -o, izvabljati -am, izvabljanje -a s izvajati -am, izvajanje -a », izva-jač -a tn, izvajalec -Ica f-dif-J tn, izvajalka -e [-äff-] i, izvajalski -a -o [-du-], izvajalen -Ina -o [-In-] izvaliti -im, izvali -itel izvalil -ila -o, izvaljèn -êna -o, izva-Ijênec -nca tn, izvaljati -am +izvanréden -dna -o izréden izvarek -rka m ilindra izvečine priil. veiitfoma, povečini izvédeti -vém, izvédel -dela ("'"izvedla) -o, izvéden -a -o, iz-védevsi ("^izvédsi) ko je izVédel -a -o; izvédenec -nca m, izvé-denka -e i, izvédenski -a -o ("•"izvédeniski -a -o): ~o mnenje, izvédenost -i i; povsod tudi zV-izvéjati -am: ~ pšenico izven [izvan] predl. z rod. zunaj: ^ hiše, mesta, ~ nevarnosti, ~ meja, ~ abonmaja, igra danes je ~ (abonmaja) izvennraden -dna -o [-van-] izvések -ska m, izvésen -sna -o:
~a deska, izvésiti -im "•"izvésten -tna -o neki, določen: ~i ljudje mislijo..., --i kraji še niso poslali...; "^izvéstnost -i i gotovost: z vso ~jo trdi izvesti -vêdem, izvêdi -ite! izvédel -vêdla -o, izvèl -êla -o, iz-vedèn -êna -o, izvedenka -e ž, izvedljiv -iva -o, izvedljivost -i i, izvédba -e i, gl. izvajati *izvéstje -a s poročilo izvéiiti -im se: deska se je iz-vézila, tudi zvež-
izvid -a m, izvidnica -e i, izvidnik -a tn, izvidniski -a -o izviniti -nem: nogo si izviniti, noga se mi je izvinila, izvin -a m, izvinek -nka m izvir -a m, izvirek -rka m, izvirati -am, izviranje -a s, izviren -rna -o, izvirnik -a tn, izvirnost -i i izviti -jem komu kaj iz rok, izvijati -am, izvijanje -a », izvijač -a m, toda: zviti vrv izvléci -čem kaj iz česa, izvléci -ite! izvlékel -kla -o, izvlééen -a -o, izvlééek -čka m; izvla-čiti -im; toda zvlééi izvod -oda m, izvoditi -vodim gl.
voditi izvohati -am
izvojskovati -ujem, izvojskovàl
-âla -o, izvojskovân -a -o izvoliti -volim, izvoli -ite! izvolil -ila -o, izvoljen -a -o, izvolitev -tve ž, izvoljenec -nca m, izvoljenka -e ž, izvoljiv -iva -o. izvoljivost -i i, izvoljenost -i ž; izvoli -te! prosim izvor -ôra m = izvir -a m izvošček -ščka m izvotUti -im, izvotli -ite! izvotlil -ila -o, izvotljèn -êna -o, izvo-tlitev -tve i, izvotlina -e t izvoziti -vozim gl. voziti, izv6žen -a -o; izvoz -ôza m, izvozen -zna -o: ~o blago določeno za izvoz; izvozen -zna -o: blago zdaj ni ~o ga ni mogoče izvoziti; izvoznik -a m, izvozniški -a -o, izvoznina -e i; izvažati -am, izvažanje -a s; toda zvoziti na kup, zvažati skupaj izvračati in zvračati -am, izvrâ-
čanje -a s izvréci -vržem, iz vfzi -ite! iz-vfgel -gla -o:^ krava je izVfgla, sad se je izvfgel, izvržen -à -o, izvi-žek -žka m, izvfženec -nca m, izvifženka -e ž izvréti -vrèm, izvrèl -éla -o
jabolko
izvfsten -tna -o, izvrstnost -i i izvršiti -im, izvifši -itel izvršil -ila -o, izvrSèn -êna -o, izvršitev -tve i, tudi: zvršiti, -im, zvršitev -tve i, a samo: izvršba -e i, izvršen -šna -o, izvfšnost -i ž, izvršilen -Ina -o f-ln-]: ~a oblast = izvršna otlast; izvršitelj -a n», izvršnik -a m, izvršljiv -iva -o, izvršljivost -i i; izvrševati -njem, izvrševanje -a s, izvrševalen -Ina -o [-In-]: ~ i organ, izvrševalec-Ica f-d^-J m, izvrševalka -e [-àu-] ž izvrtati -am, izvftanje -a s, iz-vrtanina -e i, izvrtač -a m, iz-Viftki -ov m mn. izvzéti izvzamem, izvzêmi -ite! izvzémSi, izvzél -a -o, izvzét -a -o, izvzétek -tka m, izvzétje -a s [povsod: izuz-] izza predl. s rod. na vpr. od kod? od kdaj?: gleda ~ vogla, šonce sveti ~ oblaka, ~ tiste noči ni več zdrav; napačno na vpr. kje? kod? kdaj?: skrival se je +izza vogla ta voglom, sonce je bilo +izza oblaka za oblakom, +izza mokre pomladi je prišlo suho poletje ta mokro pomladjo izzobčati -am, izzobčan -a -o izzvati izzovem, izzôvi -ite! iz-zvàl -âla -o, izzvân -a -o, izziv -a m; izzivati -am, izzivanje -a s, izzivâlen -Ina -o [-In-], izzi-
valnost -i [-In-] i, izzivâleq-Ica [-le-] m — izzivač -a m, izzi-vaški -a -o, izzivâStvo -a s izžagati -am, izžagan -a -o, iz-iâganje -a s; izžagovati -ujem, izžagovai -âla -o, izžagovanje -a 8, izzagovâlen -Ina -o [-In-], izžagovalec -Ica [-âu-] m izfâTéti -im, izzâri -ite! izzarèl -éla -o: ~a toplota; iziarévati -am, izžarčvanje -a s izžariti -im, izzâri -ite! iziâril -ila -o, izzarjèn -êna -o in iz-žarjen -a -o; izžaritev -tve ž, izžarilen -Ina -o [-In-], izžaril-nost -i [-In-] ž; izžarjati -am, iziârjenost -i i; iziarjevâti -ûjem, izžarjevil -âla -o, iz-zarjevânje -a s izzéti -imèm in -iâmem, iziél -a -o, izžčt -a -o, izžštost -i ž; iziémati -am, izzémanje -a s, izzèmâlec -Ica [-au-] m, izže-malka -e [-Au-] i, iziemâlen -Ina -o [-In-]: ~a politika izžgjti -zgèm, izžgt -ite! izzgâl -a -o, izigân -a -o, izžigati -am, izžiganje -a 8, izžigaitc -Ica [-le-] m, izžigaien-Ina-o [-In-]: ~a metoda izilébiti -im: steber ~ kanelirhli,
izllébljen -a -o izitébati -am, izzréban -a -o izžr0ti -zrèm, izžri -ite! izžfl -rla
-o, izžft -a -o, izžrtje -a s izžvižgati -am, izžvižgan -a -o, izžvižganje -a s
j [ja ali jé] m neskl.: mali j,
z vélikim J [ja ali jé] jâ tn ja [Ahsl.] prišl.: i. dà, 2. veHSàr: saj sem ~ rekel, pa ~ ne; 3. le, neki: ja kje pa = le kje pa? ja kdaj = kdaj neki? 4. pa jâ za gotovo pridi! a ja, že vem, â ja, kaj še! no jd.
če je tako ...; ja no, pA nikar (v ljudski govorici) jablana -e ž, jablan -i ž, iâbla-nov -a -o, jablanica -e ž, jâbla-novina -e ž = jâblovina -e t jibelko -a [-ou-] s: Adâmovo ~ v grlu; Jabolček -čka m, jabolčece -a [-iac-] s, jâbolëen -čna
iačUi
-o: ~i mošt, jabolčnik -a m, jabolkovec -vca m, jabolčnjak -a m, jabolčnica -e ž, jabolkast -a -o, jabolčica -e ž med. v sklepih [povsod: -0U-] jačifi -im (+jačati -am), jačenje -a s (+jačanje -a s); jačati -am se skuiati se v moči jâd -a m jeza, strup, žalost-, jàden -dtta -o nesrečen, žalosten, jezen +jadikovati -ûjem tožiti, tarnati, javkati, zdihovati, +jadikovaiije -a s zdihovanje, tožba *jaditi -im (se), jadèè -éca -e. jâdenje -a s jeziti, togotiti, gne-vati (se) Jadran -âna m, jadranski -a -o: ~a letovišča, Jadransko morje = Adrija jadrati -am, jadranje -a s, jadralec -Ica [-le-] m, jadralka -e [-Ik-] i, jadralski -a -o [-Is-], jadralen -Ina -o [-In-], jadral-stvo -a [-Is-] s, jadrač -a m jàdrn -a -o hiter, nagel-, jadrno |)nsl.: mrliči jezdjo jadrno; jadrnost -i ž jadrna -e ž izreza pri koritu ali pri jaslih, da more žival z glavo do jedi
jadro -a s, mn. 1. in 4. jadra,
2. jader, 3. jadrom, 5. pn jadrih, 6. z jadri; jadrce -a s, jadrn -a -o, jadrar -ja m, ja-drarski -a -o, jadrarstvo -a s. jadrarnica -e ž; jadrovje -a s; jâdrnik -a m jambor, jadrnica -e ž, jadrničen -čna -o, jadrilo -a s, jadrilen -Ina -o [-In-]-, jadrovina -e ž, jadrovinast -a -o, jadrovinar -ja m, jadio-voden -dna -o; ~a vrv jaglič -a m bot. trobentica = jag-lič -iča m, jâglec -gleca [-lac-j m, gl. tudi jeglič jaglo -a s 1. pšeno, kala-. laško ~ riz-, 2. aebelo zmieut žito-, jaglič -iča m, nav. mn. jagliči -ev: proseni ~ prosena kaia
jagned -a m in -i ž, jag iedov a -o, jagnedovina -e ž, jagnedina -e i, jagnedje -a s jagnje -ta s, jagnjetov -a -o, jagnječji -a -e, jagnjetina -e ž = jagnječevina -e Ž = jfig-nječina -e i; jagnjica -e i (samica); jagnjič -a m, jagnjiček -čka m; jagnjiii -im, jagnjetiti -im, jagnjetenje -a s jagoda -e ž, jagodov -a -o: ~ cvet; jagoden -dna -o: ~i sok; jagodast -a -o, jagodnat -a -o, jagodje -a s =^jagodovje -a s; jagodica -e ž, jagodičast -a -o, jagodičje -a «, jagodičevje -a s, jagodovina -e ž, jagodovec-vca m žganje iz jagod; jagoditi -im; jagodar -ja m in jagodarica -e ž kdor nabira jagode, jfigodar-ski -a -o, jagodariti -im, jago darjenje -a s jagVar -j a m saoJ., jagvarski -a-o jahati -am, jahanje -a s, jahač -a m, jahačica -e i, jahaški -a -o, jahalec -Ica [-le-] m, jahal-ka -e [-Ik-] ž, jahalski -a -o [-Isk-], jahalen -Ina -o [-In-]: ~e hlače, ~i konj = j^anec -nca m; jahalnica -e [-k»-] ž, jahalniški -a -o [-In-], jahali-šče -a s, jahališki -a -o, jaha-riti -im, jaharjenje -a s jahta -e ž vrsta ladje Jahve Jahveja in -ta m, Jahvejev in Jahvetov -a -o; Jehova -a in -e m, Jehovov -a -o, jehovec -vca m, jehovka -e ž, jehovski -a -o
jajce -a s, mn. jajca jajc jajcem; jajčen -čna -o: ~a omaka; jaj-čast -a -o: ~a oblika; jajčnat -a-o: ~ajuha; jajčece-a f-žac-J s, jajček -čka m, v mn. tudi jajčka jajčk s, jajčkast -a -o; jajčar -ja m, jajčarica -e ž, jajčarski -a -o, jajčariti -im, jajčarjenje -a s; jajčnik -a m = jajčnjak -a m, jajčniški -a
Japonec
-o, jajcevod -oda n»; jajčevec -vca m holi jak -a -o, prim. jačji -a -e; prisl. jako, jače; jakost -i ž, jakosten -tna -o
Jakac Jakca -u m os. f., Jakčev
-a -o: ~i portreti Jakob -a m os. i:, Jakobov -a -o, Jaka -a -u m, Jakov -a -o, Ja-kec -kca m, Jakčev -a -o, jakec -kca m igrača; Jakobina -e ž os. i., Jakobinin -a -o; jakobka -e i vrsta htuik, jakobček -čka m vrsta jabolk = jakobščak -a m; o sv. Jakobu (25. julija), pri Sv. Jakob u (kraj); jakobinec -nca m pripadnik smeri v franč. revoluciji, jakobinski -a -o, ja-kobinizem -zma m, jakobin-stvo -a s jalen -Ina -o [-In-] zaviden, varljiv. ~ biti komu, vse je ~o; jalnik -a m zavistnei, varljivec; jalnost -i i [povsod: -In-], jaliti -im Miniti jalov -a -O nerodoviten, prazen; jalovost -i i, jalovec -vca m, jalovka -e i, jalovica -e i, jalovina-e i = jalov je -a s; jalo-viti -im, jalovi -ite! Jalovec -eča -e, jalovil -a -o, jalov-Ijenje -a s jam -a m bot. brest, jamov -a -o, jamovec -vca m, jamovčev -a -o jama -e ž, jamski -a -o, jamast -a -o, jamnat -a -o, jamnik -a m, jamnica -e ž, jamar -ja m, ja-marica -e i, jamarski -a -o, jamariti -im loviti po jamah, jamarjenje -a «; jamica -e i, jamič -a m, jamičica -e i, ja-mičast -a -o; jamičati -am delati jamice za krompir, fižol, zelje ipd., jamičanje -a s; jamljič -a m, jamljiček -čka m, jamlji-ca -e ž, jamina -e ž; jamščarica -e ž = jamščica -e ž rudarska svetilka za v jamo; jamomerec
-rca m, jamomerski -a -o, jamo-merstvo -a s Jamajka -e ž otok v Velikih Anti-Ijah, jamajski -a -o, Jamajčan -a m, Jamajčanka -e ž jamb -a m vrsta stopice (\j—)-. peterostopni jambski -a -o: ~i verz, ritem jambor -a m in jambora -e ž jadmik, jamborski -a -o, jamborov je -a «; gl. tudi jarbol jamčiti -im porokovati, jamčenje -a « poroštvo, jamstvo -a s, jam-čevina -e ž = jamščina -e ž Janez -a m os. i., Janezov -a -o, Janezek -zka m os. i., Jane -ta m, Janče -ta m; St Janž -a m kr. i., šentjanževec -vca m (vino), šentjanški -a -o, Sentjan-ževo -ega s 27. dec. janež -a m, janežev -a -o: ~o olje, janeževec -vca m žganje iz jdneža
janičar -ja m, janičarski -a -o, janioarstvo -a s, janičariti -im, janičarjenje -a s janjec -njca m, janjčev -a -o, janjček -čka m, janjka -e ž, janjčji -a -e, janjčevina -e ž, janjčevinast -a -o; janjčar -ja m, janjčarica -e ž, janjčarski -a -o, janjčarstvo -a s, janje -ta s, janjetina -e ž janka -e ž žensko krilo Jaiiko -ka m os. i. (+ Jankota),
Jankov -a -o (+ Jankotov) jantar -ja m, jantarjev -a -o, jantarski -a -o, jantarjast -a -o januar -ja m prosinec, januarski -a -o
Janus -a m rimsko božanstvo, Ja-
nusov -a -o: ~ dvojni obraz janzenizem -zma m verski nazor, imenovan po nizozemskem škofu Jansenu (lat. lansenius); janze-nist -a m, janzenističen -čna -o Japonec -nca m, Japonka -e ž, japonski -a -o. Japonsko -ega
Slovenski pravopis
257
jar
«: na ~eni. Japonska -e ž: v japonščina -e i jar -a -o: žito, ~a kokoš; jarec -rca m, jarček -čka m, jarčka -e i, jarčica -e i, ja-rica -e i, jare -eta «; jarčji -a -e, jarčkov -a -o; jarčiti -im (se), jarčenje -a s; jariti -Im (seh jarina -e i, jarovina -e i jar -a -o hud, jezen: ~a kača; jariti -im poditi, jeziti; jarost -i ž, jarin -a m vrtinec jarbol [-0I] -a m in jarbola -e Ž,
gl. tudi jambor jareik -rka tn, jarkast -a -o, jar-
kovit -a -o, jarkovitost -i ž jarem -rma m, jarmov -a -o: ~a kamba; jarmovec -vca m vol za jarem, jarmovka -e ž = jarm-nica -e ž trta, vitra pri jarmu; jarmnik -a m iglica na jarmu; jarmič -iča m; jarmiti -im, jarmljenje -a s; jarmenik -a m del žage: lega hlodov v ~u na žagi
jasa -e i poseka, goličava v gozdu,
jasast -a -o: ~ gozd jasen -sna -o, jasnejši -a -e, prisl. jasno, jasneje: biti si na ~em s čim, priti si na ~o s čim; jasnina -e ž, jasnost -i ž, jas-nota -e ž, jasnilo -a s; jasno-glav -ava -o, jasnook -oka -o, jasnoviden -dna -o, jasnovidnost -i ž, jasnovidec -dca m jasika -e i bat. = jesika -e ž jaskati -am, jaskanje -a s jasli jasli -im -i -ih -imi ž mn. (+jasla s, +z jasli); jaselski -a -o [.-sals-]: ~i obročki; jaslice -ic ž mn. jasliški -a -o: ~i pastirci
jasmin -a m bot., jasminov -a -o:
~ grm; jasminovec -vca m jasniti -im (se), jasni -ite! jas-nll (pojasnil) -a -o, jasnjenje -a s, jasnitev -tve ž jaspis -a m min., jaspisov -a- -o
jastreb -a m zool., jastrebov -a -o, jastrebji -a -e, jastrebast -a -o, jastrebar -ja m jaščerica -e i gâàéerica jašek -ška m teh., jaškoven -vna
-o, jaškast -a -o jat -a m starocerkvenoslov. glas,
jatov -a -o: ~ znak jata -e i, jatoma prisl. = v jatah Java -e i kr. t. otoka, javanski -a -o, Javariec -nca m, Javanka -e è
javen -vna -o očiten, prim. bolj jpHst: javno očitno; javnost -i i obUnstvo, ééitnost; ljudstvo; javnopraven -vna -o javiti -im (se) sporočiti, naznanili, oglasiti (se); javljen -a -o, ja-vltev -tve ž, javljati -am (se) sporočati, naznanjati, oglaiati (se), javljanje -a s; javitelj -a m, javiteljica -e ž, javiteljski -a -o, javljâvec -vca m, jav-Ijavka -e ž, javljavski -a -o javkati -am. javkanje -a s, javk
-a m, javkniti -nem javor -a m, javorov -a -o: ~a šiba, miza; javorovina -e ž = javorina -e i (les), javorje -a s = javorovje -a « (gozd) jaz mène — me, meni — mi. mène — me, pri mèni, z menoj m z mano; dv. midva midve (médve), naju, nama, naju, pri nama (naju), z nama; mn. mi mé, nas, nàm, nas, pri nas, z nami; èézme, médme, nâme, nâdme, ôbme. pôme, pôdme, prédme, skôzme, vâme, zâme; kot sam. m lastni jàz, lastnega jâ?a, jâzu, jâza, v jâzu, z jâzom jazbec -beca [-bae-] m, jazbečev-ka -e Ž, jazbečev -a -o, jâz-bečji -a -e, jazbečast -a -o, jaz-bečevina -e i; jazbina -e i, jézbinast -a -o; jazbečar -ja m vrsta psov, jazbečarski -a -o (povsod: -bač)
JêleB
Jézcm -a m os. i. mil:, Jâzonov -a -o
jazz -a [diêz -a] m _ jécati -am, jécanje -a s, jécav -a -o, jécavost -i ž, jécavec -vca m, jécavka -e ž, jécavski -a -o jecljati -âm, jecljàj -âjte! jecljâ-je, jecljajoč -6ča -e, jecljàl -âla -o, jecljânje -a s, jecljàv -âva -o, jecljâvec -vca m, jecljâvka -e Ž, jecljâvski -a -o j6ča -e Ž, ječar -ja m, ječarica -e Ž, ječarski. -a -o, jéCati -am koga, jééanje -a s, jéëitî -im, jččenje -a s ječati -im, jčči -ite! ječeč -éca -e, jecé, jéčal -âla o, ječanje -a a; jččav -a -o, jééavèc -vca m, jécavka -e i, jéčavski -a -o, jééavt -a m = jecâlo -a a zaničlj. j6čmen -éna m, jecménov -a -o: ~a kaša = ječménček -čka m (ješprenj)', jecménovec -vca m = ječmenjak -a m jeéménov kruh; jecménka -e ž ječmenček in vrsta hrušk; jeCménovica -e ž = ječménovka -e i slama, jeCméniSée -a s, ječménast -a -o jéd -i é, jedilo -a s = jélo -a s; jedâèa -e i, jéden -dna -o: ~a žlica, jédec -dca m, jedûn -a m, j6dež -a m, jedûh -a m zaničlj jédka -e i; jedilen -Ina -o [-In-]: ~o olje; jedilnica -e [-In-] i, jedljiv -ivà -o; jéde-čen -čna -o [-dač-], jčdečnost -i [-dai-] i; jedâlo -a s: žlica ima rep in jedalo jédek -dka -o, jédkost -i ž, jéd-kati -am, jédkanje -a s, lédkar -ja m, jédkarica -e ž, jédkarski -a -o, jédkarstvo -a s, (u)jedko-vina -e i radiranka jêdro -a a, mn. jedra jêder [-dar] ; jéder -dra -o, jédrn -a -o, jedrén -a -o, jedrnàt -âta -o; jêdrast -a -o; jedrnâtost -i ž, jedrénost -i i, jédrnost -i I, jedrina -e ž; jédrce -a s, jédr-
čen -čna -o, jedrčast -a -o, jedrčat -a -o, jedrčje -a s, jedrovina -e ž, jedrovit -a -o, jedrovitost -i ž Jedri -i ž oš. i., Jedrtin -a -o, Jc-rica -e ž os. i., Jeričin -a -o, Jera -e ž os. i., Jerin -a -o; mila jera -e -e jeep -a [dUp -a] m ameriški policijski avtomobil Jefte -ja m os. i. judovskega glavarja, Jeftejjev-a-o: ~ a prisega jegelc -a [jagalc -d] m gl. jaglec -a jeglič -iča [jaglič} m gl. jaglič -a jegaija -e i, jegulji -a -e, je-guljast -a -o, jeguljica -e ž, jeguljiti -im, jeguljenje -a a jej medm. začudenja, toibe = jeh,
jejhata, jehata jek jeka m, jeka -e ž odmev, jek-
niti -nem, jekati -am jekavščina -e ž, jekavski -a -o,
jekavec -vca m, jekavka -e i jeklo -a s, jeklov -a -o, jeklen -a -o, jeklast -a -o, jeklenost -1 i. jekl6nast -a -o, jeklenina -e ž = jeklina -e i = jeklo-vina -e ž; jeklenka -e ž sulica; jeklenec -nca m siderit, jeklen-čev -a -o; jekleniti -im, jekliti -Im, jekljenje -a s; jekleneti -im, jeklenenje -a a; jeklar -ja m, jeklarski -a -o, jeklarna -e ž = jeklarnica -e ž = jekleni-ca -e ž, jeklarniški -a -o, jeklarstvo -a a, jeklorez -a m, jeklorezec -zca m, jeklorezen -zna -o
jel [jM] -1 ž, j ela -e i, jelka -e [-k- in -uk-] i, jelič -iča m, jelov in jelov -a -o, jelovec -vca m, jelovina -e i, jelovje -a s, jelkov -a -o [-Ik- in -v-k-]; Jelovica -e i kr. i. visoke planote jelen -ena m, jelenov -a -o, je-lenji -a -e, jelenast -a -o, jele-nec -nca m, jelenček -čka m, jelenina -e ž (meso), jelenovina

jèU
-e i (koia), jelénjak -a tn (odpadki), jelen j âk -a m (prostor) jèli jèlita, jèlite vpraš. prisl.: 1. ali: jèli veš? 2. kajneda, ne res: jèli da ni prav? (brez vejice); jèlite da je res? jelita da sta lačna? 3. kadar je samostojna vprašalnica, jo ločimo z vejico: ti si bil, jèli? grdo je, jèlite, če nam to očitajo; gl. tudi li jélka -e f-lk- in -uk-] i gl. jel jélsa -e i, jéliev -a -o, jélsevec -vca m, jélSevje -a s, jélsje -a s, jdlševina -e ž, jélSica -e i, jélievica -e i, jélsnica -e i, j^elševka -e i [povsod: jéjfi-]; Šmarje pri JélSah [-li-] jemati jemljem, jêmlji -ite! jem-Ijoč -a -e, jemal -a -o, jemanje -a s, jemalec -Ica [-uc-] m, je-malka -e [-uk-] i jénjati -am nehati, jenjevati -ujem, jenjevàl -âla -o, jenje-vânje -a s, jenjavati -am, je-njâvanje -a s Jenko -a m os. i. (+Jenkota),
Jénkov -a -o (+ Jenkotov) jèr -a m starocerkvenoslov. glas,
jèrov -a -o: ~ znak jérbas -a m, jérbaScek -čka m jeréb -a m, jerébov -a -o, jerébji -a -e; jerebica -e ž, jerebičji -a -e; jerebičar -ja m, jere-bičarski -a -o, jerebičarica -e ž piščalka, jerebičast -a -o, jeré-bar -ja m lovec, jerébarski -a -o jerebika -e i bot:, jerebikov -a -o, jerebikovec -vca m, jere-bikovina -e i, jerebfčje -a s = jerebičevje -a s Jeremija -a in -e m os. i., Jeremijev -a -o, jeremiàda -e ž tožba, žalovanje jeri -ija m starocerkvenoslov. glas,
jerijev -a -o: ~ znak Jêriha -e ž in Jeriho -a m kr. i. palestinskega mesta, jerihénski -a -o: ro/a ~a
jêrmen -éna m, jerménji -a -e, jerménski -a -o, jerménast -a -o, jerménec -nca m, jermén-ček -čka m, jerménje -a s, jer^ ménar -ja m, jerménarica -e i, jerménarski -a -o, jerménar-stvo -a s, jermenâriti -im, jer-menârjenje -a s, jermenarija -e i
Jêmej Jernéja m os. i., Jernéjev -a -o; Jernéjec -jca m, Jernéj-čev -a -o, Jernéjèek -čka m, Jernéjçkov -a -o, Néjèek -čka m, Néjèkov -a -o, Néjèe -ta m, Néjèetov -a -o; Jernéjevo -ega s (24. avg.), Sentjernéjska noč; Jernâè -a m, Jernâèev -a -o; jernéjScica -e i vrsta hrušk; Jernéja -e i, Jernéjka -e i, Néjka -e i +jérob -a m varuh, +jérobov -a -o varuhov, +jérobski -a -ô varuški: ~o gospodarstvo; +jé-robstvo -a s varušlvo +jêruS -a m ponarejeno iganje,
+jêruSev -a -o Jertizalem -a m kr. i., jernzalém-ski -a -o, Jeruzalémec -mca tn, Jeruzalémka -e i; jernzalém-čan -a m in jeruzalémec -mca m vino iz jeruzalemskih goric nad Ormožem: piti ~a jêsen jeséna m, jesénov -a -o, jesénoveç -vca m, jesenovina -e Ž, jesénovje -a s = jesénje -a s, jeséncek -čka m jesén -i ž, na jésen, jesénski -a -o, jesénec -nca m = jesénèek -čka m = jesénièak -a m jesenski mladič; jeséni prisl. = V jeséni
jeséter -tra m vrsta rib, jesétrov -a -o, jesetrovina -e ž, jesétrast -a -o, jesétrn -a -o jésih -a m kis, jésihov -a -o kisov, jésihast -a -o kisast, jésihar -ja m, jésiharica -e ž, jésihar-ski -a -o, jesihârna -e ž kisarna
jezuit
jesîka -e ž bot., jesîkov -a -o,
jesikovina -e i jésti jém jéS jé (nav. z ostriv-cem), jéva jésta in jevà jestà, jémo jéste jéjo in jemo jestè jedô; jèj jéjte! jedoč -a -e, jedé, jédel -dla -o in jèl jéla -o; imaš kaj jésti iedi (^za jesti); nesi mu jésti (jedi) na stavbišče; pojdi jést! jestvina -e ž, jestvinski -a -o jéSé -a -e kdor rad jé, jéSëen -Sëna -o, jéščost -i i, jčščnost -i i; jčšča -e i hrana, krma jéšp^enj -a in jeSprènj -énja m
jeimeniek, ječmenka jéti jâmem začeti, jâmi -ite! jcl -a -o
jétika -e ž, jétiëen -čna -o, jé-tičnost -i i, jétiënik -a m, jé-tičnica -e ž jetnik -a m, jetnikov -a -o, jet-nica -e i, jetničin -a -o, jetni-ški -a -o, jetnišnica -e i, jetniš-ničen -čna -o, jetništvo -a s, jetničar -ja m, jetničarski -a -o jétra jéter, jétrom, jétra, v jé-trih, z jétri s mn., jétrn -a -o, jétrca jétrc -em s mn., jétrnica -e Ž, jétrnik -a m bot., jétrast -a -o, jétrnat -a -o, jétrnast -a -o jétrva -e ž, jétrvica -e i žene bratov se med seboj imenujejo je-trve
jéz -a in jezu m, mn. jezovi -ov; jezov -a -o, jeznina -e ž = je-zpvina -e ž; jeziti -im, jêzi -ite! jezèë -éëa -e, jezil -a -o, jezênje -a in jež0nje -a s, jčža ^ -e é
jéza -e ž, jézen -zna -o, jéznost -i ž, jézav -a -o, jézavec -vca m, jézavka -e ž; jézica -e ž; jéza ti -am (se), jézanje -a s; jeziti -im (se), jêzi -ite! in jézi -te! jezèc -éëa -e, jezi ji v -iva -o, jezljivost -i ž, jeznorit -ita -o, jeznoritost-i I, jeznoritnež -a m
jézditi -im, jezdèë -éca -e, jézde-nje -a s, jéza -e ž; jézdec -a [-dac-] m, jčzdečev-a-o [-dač-], jézden -dna -o: ~i konj; jezd-Ijiv -iva -o, jezdar -ja m, jez-darica -e ž, jezdarski -a -o, jezdarna -e ž, jezddrnica -e i, jezdarina -e ž, jezdariti -im, jezdarjenje -a s jezero -a s, jézeren -rna -o = jé-zerski -a -o tn jezêrski -a -o, jézerce -a s, jézerec in jezérec -rca m (prebivalec), jezérka -e ž neka riba, jezérnica -e ž, jézer-nat -a -o, jézerast -a -o, jéze-rišče -a s jezik -ika m, jezičen -čna -o: ~i koren, ~a površina, ~ človek, otrok, ~i doktor; jezičnost -i ž, jezičnež -a m, jezičnica -e ž, jezičnik -a m vrsta glasov (I, r), glas. vrsta piUali; jeziček -čka m, jezičkov -a -o: ~a lega ali lega jezička; jezikoven -vna -o: ~i zakoni, razvoj; jezični-ški -a -o: ~i razred glagolov jezikati -âm, jeziki j -âjte! jezi-kàl -âla -o, jezikânje -a s; je-zikàv -âva -o, jezikâvost -i i, jezikâvec -vca m, jezikâvka -e I, jezikâë -a m, jezikovâti -ûjem, jezikovânje -a s jeziko- v sestavi: jezikoslovje -a s, jezikosloven -vna -o, jezikoslovec -vca m, jezikoslôvka -e i, jezikoslôvski -a -o; jeziko-tvôren -rna -o, ~ tvornost -i i, ~tv6rec -rca m; jezikoznâneé -nca m, ~znânski -a-o, ~znân-stvo -a s jezljâti -âm, jezljàj -âjte! jež-Ijàl -âla -o, jezljânje -a s, jez-Ijàv -âva -o, jezljâvec -vca m, jezljâvka -e i, jezljâvost -i ž jezuit -a m, mn. jezuiti in je-zuitje, jezuitski -a -o, jezuitov-ski -a -o, jezuitizem -zma m, jezuitstvo-a s, jezuitovstyo-a s
Jézos
Jézns -a n» os. i., Jezusov -a -o, JézuÈcek -ščka m = J6žušček -ščka tn (ljudsko) jé£ prisl. = jezdé: prišli so jé/ in pés
jéž -a m, ježev -a -o, jéžek -žka tn, jézast -a -o, ježevina -e ž; jéževec -vca m, ježevka -e ž neka riba, jézarica -e i neka riba
jčža -e i 1. jahanje gl. jezditi, jéžen -žna -o: ~i konj, ~a pot; 2. brežina, breg gl. jez ježica -e é bodica in bodiiasta lu-]^na; ježičje -a s, ježičiti -im se, ježičar -ja m bot, ježičarica -c i bot. in zool. ježiti -im (se), jčži -ite! jež0nje -a s
jod -a m kem. prvina, jodov -a-o: ~a tinktura, jodovec -vca m, jodid -a m, jodostrumit -a m zdravilo
jogurt -a m vrsta kislega mleka,
jogurtov -a -o joj medm.-. o joj, jojmene, jôj-
mine, jojmenesta, jojminasta jok -a m, jokav -âva -o, jokavost -i i, jokavec -vca m, jokavka -e i, jokavski -a -o, jokljiv -iva -o, jokljivec -vca m, jokljivka -e ž, jôkast -a -o jokati in jokati jokam in jočem (se) nad kom (čim), po kom (čem), za kom (čim); jokaj -âjte! joči -te! jokal -âla -o, jokânje -a s; jôkcati -am otr. Jonec -nca m pripadnik starega grš. rodu, jonski -a -o: ~o narečje, ~i steber jopa -e i ženska obleka, jopica
-e ž, jopič -a m jora -e ž velika, nerodna ženska; jorež -a m velik, neroden možak; jorast -a -o neroden jota -e ž vrsta jedi jota m neskl. ime grške irke: mali tudi za jota ne prav nič ne, piše se z jota, jota sub-
scriptum; jotiranje -a s, jotâ-cija -e ž slovn. mehčanje jovialen -Ina -o f-ltt-] vesel, dobrovoljen; jovialnost -i [-In-] ž Joža -à in -e m os. i., Jože v -a -o; Jožef -a m, Jožefov -a -o; Josip -a m, Josipov -a -o; Jožek -žka m, Jožkov -a -o; Jožko -a m (+Jožkota), Jožkov -a -o (■'•Jož-kotov); Jože -ta m, Jožetov -a -o; Jožica -e ž, Jožičin -a -o; Jožčfa -e ž, Jožéfin -a -o, Jože-fina -e ž, Jožefinin -a -o. Fina -e ž, Finin -a -o; Josipina -e i, Josipinin -a -o; Jožef IL, jože-ffnec -nca m, jožefinizem -zma m, jožefinstvo -a s, jožefinski -a -o
jubiléj -a m, jubiléjen -jna -o, jubilânt -a m, jubilântka -e ž, jubilântski -a -o Jiid Jiida m, Judinja -e i po narodnosti; jiid jiida m, judinja -e ž po značaju; judovski -a -o, jiidovstvo -a s, jiidovščina -e ž; jiid jiida m vrsta igre s kartami: igrati jiida, gl. tudi mav-šelj; judati -am zmerjati; Ju-déja -e ž kr. i., judéjski -a -o Jiida -a in -e m os. i., Jûdov -a -o, Jiidež -a m, Jiidežev -a -o: ~ denar, poljub jiig juga m 1. stran neba: na jug, z juga; 2. veter: v jugu je vlaga, iz juga prši; južen -žna -o: ~i tečaj, ~e dežele, ~i veter, sneg; jugov -a -o, jûgoven-vna -o, jtjgovina -e ž — jûgalica -C ž odjûga, jugovo vrême jugo- v sestavi: jugovzhod -oda m, ~ vzhoden -dna -o, ~ vzhôdnik -a m; jugozahoden -dna -o, jugozahod -oda m, ~zah6dnik -a m; Jugoslâvija -e ž, Jugoslovan -a m, Jugoslovanka -e ž, jugoslovanski -a -o, jugo-slovânstvo -a s jnha -e ž, jtihin -a -o: ~ dodatek, ~a konsêrva; jtišen -šna -o
juvelir
juke, juhej, juhu, juhuhu medm.
veselja, dobre volje juhta -e ž vrsta usnja, jiihten -tna
-o, juhtovina -e ž julij -a m mali srpan, julijski -a
-o: ~a vročina, ~o delo J61ij -a m os. i.. Julijev -a -o; Jiilijan -a m, Julijanov -a -o; Jule -ta m, Juletov -a -o; Jul-ček -čka [-U-] m, Julčkov -a -o f-li-]; Julija -e ž, Julijin -a -o, Julijana -e I, Julijanin -a -o; Jiila -e i, Julin -a -o, Julka -e •r-lk-] ž, Jiilkin -a -o [-Ik-]; Julij '"Cezar, Julija Cezarja; Julijske Alpe, Julijskih Alp; julijanski "'-a -o: ~i koledar jl^ak -a m, junakov -a -o, juna-.iikinja -e ž, junakinjin -a -o, junaški -a -o; junaCek -čka m. •■'l^načiti -im, junačenje -a s, ^^ijaiiakovati -ujem, junakovanje s, junaštvo -a s -nca m, junčev -a -o, jiin-Kl^ek -čka m, junčkov -a -o; /illirinčevina -e ž; junica -e i, ju-
ničji -a -e, junička -e ž JlteJj -a m rožnik, junijski -a -o; ^ jiiriij Briit, Junija Briita m
rimsko i. juiiior -ja m, kratica jun. = mlaj-naraščajnik; juniorski -a -o: ~e tekme AHA^«^ -ja m plemič, častniiki na-rasiajnik, oblaslnež, nadutež: pru-"sl^ ~ji; jiinkerski -a -o^ jiin-^^•iiitStvo -a s oblastnost, nadutost ■ javnem nastopu (posebno v po-
Junone ž os. i. mit., juno-'fiin.-a -o: ~o svetišče; junon-.„gki -a -o
Jui^ter -tra m os. i. mit., Jupitrov -a -o, jupitrski -a -o i^vh -e ž kr. i. pogorja; jura -e ž geol. srednjedobna tvorba zemelj-site plasti; jurski -a -o: ~i ap-■'^itenec
Jurčič -a m os. i. slov. pis., Jurčičev -a -o, jurčičevski -a -o Jurij -a m os. i., Jurijev -a -o; Jur -ja m, Jurjevo -ega s praznik 24. aprila, jurjevati -ujem, jurjevanje -a s; Jiirček -čka m, Jurčkov -a -o; Jiirko -a m, Jiirkov -a -o; Jiire -ta m, Juretov -a -o; praznik sv. Jurija; gremo k Sv. Juriju, od Sv. Jurija, bil je pri Sv. Juriju; St. Jiir, v Št. Jurju, iz Št. Jurja; jur -ja m bankovec; jurček -čka m goba bot.; jurjevka -e ž bot. kaluž-nica, jurjevica -e ž bot. imar-nica; jur -ja m psovka: ti ~ ti! viš ga, jiirja! jure -ta m: takega jureta pa še ne! jurček -čka m psovka in denar jus jusa m pravo, juridičen -čna -o j^aven; jurist -a m pravnik, jurističen -čna -o, juristovski -a -o pravniški; justica -e ž sodstvo, pravosodje; justičen -čna -o soden; justifikacija -e ž izvršitev smrtne obsodbe, justificirati -am izvršiti smrtno obsodbo Justin -a m os. i., Justinov -a -o; , ustina -e ž os i., Justinin -a -o; usti ž os. i. neskl.; Justinijan -a m os. i., Justinijanov -a -o, justinijanski -a -o juta -e ž vrsta blaga, jiitovec -vca m, jutovina -e ž, jutast -a -o: ~a vreča jutri prisl.: ~ zjutraj, ~ opoldan, ~ zvečer, ponoči; jutrišnji -a -e; pojutri, pojutrišnjem prisl.; po jutrišnji -a -e jutro -a s, mn. jutra juter [-tar]; jutrnji -a -e in jutranji -a -e zjMranji: ~i časopis = jutra■> njik -a m, jutranjica -e ž, Ju-trovo -ega s 1. i. Vzhod, na Jii-trovem, v Jutrovi deželi; ju-trnjik -a m veter, jutrnina -e ž dota
juvelir -ja m dragotinar, juvelir-ski -a -o dragotinarski
juzina
južina -e i opoldanski obed, kosilo,
južinati -am kôsiti južiti -i se, jiiženje -a s, južišče -a s, jijžnik -a m, južnjak -a m, južnjaški -a -o; gl. jug
južno- v sestavi: južnoslovanski -a -o, južnoameriški -a -o; južno-vzhodnik -a m, ~ vzhoden -diW -o; južnozahodnik -a m, ~za-hoden -dna -o
K
k [ka ali kâ] m neskl.: mali k, véliki K, od k do p, začne se z malim k k [k, pred zveneHmi zaporniki g, pred nezveneUmi h] predi, z daj.; pred k in g se piše h: h koncu, h godu; kaže, kam je kaj namerjeno, obrnjeno: a) v kraju: k hiši je prišel, k Sv. Vidu iti, voziti h gozdu; b) v iasu: bilo je k božiču, k pustu, k praznikom je prišel domov; c) v načinu: k slabemu nagnjen, h koncu gre (pojema), k srcu si jemati (gnati) kaj, k srcu mu gre; '•'k prvemu, '•'k drugemu prvič, drugič itd.; "•'k sreči no srečo; č) k predmetu: k materi se vrnil k luči se obrni! k hudi uri se ravna, k škodi se je pridružila še sramota; iti +k počitku počivat, leči +k počitku spat, počivat, iti +k nogam peš, k pameti priti spametovati se, ■'"k sebi priti zavedeti se kabala -e ž judovski skrivnostni nauk, spletkarjenje, spletke, ko-varstvo
kabarét -a m, kabaréten -tna -o: ~a predstava; kabaretist -a m, kabaretistka -e ž kabel [-al] -bla m: električni, brzojavni, telefonski, armirani, zemeljski, morski kablovod -6da m, kablogram -a m, kabll-rati -am, kabllranje -a s kabel [-au] -bla m škaf gl. kebel kabina -e ž soba na ladji; kopalna kabina, telefonska kabina
kabinét -a m, kabinéten -tna -o: ~o pismo, ~i minister, ~a pisarna
kabriolét -a m vrsta voeila, avtomobila
kacati -âm mazati, kacàj -âjte! kacàl -âla -o, nakacân -a -o, kacânje -a s, kacàv -âva -o kača -e é, kač kâëa m, kačji -a -e, kačon -a m, kačiir -ja tn, kâëjak -a m kačji pos<tr, kâôar -ja m, kâëast -a -o, kâëec -čca m, kâëica -e i, kaččla -e ž tiW podobna žival, kâënica -e ž l. Jegulja, 2. neka rastlina, kâënik -a m bot. kéciti -im dražiti, razburjati, ostriti, kâëenje -a «, kačljiv -Iva -tt"' kàd -i Ž, V kâdi, kadica -e ž in kâdca -e Ž, kadička -e ž, kâdar -ja m sodar za kadi kàdar prisl., kàdar kôli ali kadar-
kôli- kàdar si bodi prisl. kadâver -vra m truplo, mrhovinfi,
kadaverin -a m neki strup kadénca -e i, kadénëen -čna -o, kadčnčnost -i é, kadencfUlti -am, kadenciranje -a s kéder -dra m: delavski kâdri, strokovni kâdri, kâdrovec -vca m, kâdrski -a -o: ~i rok, kâ*-drovski -a -o: ~a politika kadét -a m vojaški gojenec, ka-déten -tna -o, kadétnica kadétski -a -o kâdi -ja m (muslimanski) sodnik,
kâdi jev -a -o kaditi -im, kâdi -ite! kadil -a -o.
kajênje -a s, kâ -Ica [-ifc- in -le-
ti -e Ž, kadilec m, kadilka -e
kako
[-Ik-] ž, kadflen -Ina -o [-In-]: ~a trava, kadilnica -e [-iu-] i orodje, kadilnica -e [-In-] ž soba za kajenje, kadilnik -a [-In-] m, kadilo -a s kadmij -a m kem. prvina; kadmi-
jev -a -o: ~ oksid Kadmos -a m, Kadmeja -e i, kad-
mejski -a -o *kadrilja -e i žetvorka (ples) kadulja -e ž iajbelj kadunja -e i nečki, kotanja, kotlina, kadiinjice -ic ž mn., kadu-njast -a -o kafra -e ž, kafrn -a -o: ~o olje,
~i cvet = kafrovec -vca m kaftan -a m orientalska dolga vrhnja obleka kaheksija -e i slabo zdravstveno stanje, hiranje, kahektičen -čna -o: ~i bolnik kahla -e i, mn. kahle -hel [-hal] 1. posteljna posoda, 2. ploščica za oblaganje sten, 3. modelnica, petnica, kahlica -e ž (za cvetje), kaheln -a -o [-aln-]: ~i ročaj, kahelnica -e [-aln^] i petnica kahijati -am se, kahljaj -ajte sel kahljal -ala -o, kahljanje -a «: voda kahlja Kairo -a m kr. i. mesta v Egiptu, Kairec -rca tn, Kairka -e ž, kairski -a -o [povsod: ka-ir-] kaj 1. vprai. z. česa? čemu? kaj? pri čem? s čim? kaj še, kaj bi, kaj bi tisto, kaj se ujedaš; za kaj stoji vejica, kadar je treba v mislih kaj dopolniti: kaj (bi bilo), ko bi zdaj prišel;, svarim ga, ali kaj (pomaga), ko me ne posluša; 2. nedol. z. kaj: on je za kaj, kako je kaj? ne morem si kaj, da ne bi; peli smo, da je bilo kaj; nimam s čim plačati; čim — tem, čim več — tem bolje; 3. prisl.: kaj čakaš, paša, kaj stojiš? kaj jih je, kaj si to. ti? ni kaj prida; — vejica:
si bil ti, kâj? saj bi pisal, pa ne vem kâj; saj bi pisal, pa ne vem kàj kajak -a m vrsta lolna, kajâSki -a -o: ~i klub, kajakaš -a tn, kajakâški -a -o ip. Kajetan -a m os. i., Kâjetanov
-a -o kajfež -a tn
kajkavec -vca tn, kâjkavski -a -o,
kajkavščina -e ž kâjmak -a tn smetana kâjman -a tn aligator Kajn -a tn, Kâjnov -a -o: ~o znamenje znamenje zločina, kâjnov-ski -a -o: ~i značaj, ~a narava, kâjnovstvo -a « kajnè, kajnèda prisl.: kajnè, da ga ni bilo; kajnè da ne; prišel
ie, kajnèda; kajnè, znâS? toda: :aj ne znâS? kajàn -a tn, kajônski -a -o kâjpa, kajpak, kâjpada prisl. seve, seveda
kâjsi prisl.: hči ni bila kâjsi pripravna za njegovo hišo kâjti vez. ker, zakaj kajûta -e i sobica na ladji, kaju-
ten -tna -o: ~a paluba kajža -e i, kâjžica -e é, kâjzen -žna -o, kajžnik -a tn, kâjžar -ja tn, kâjžarica -e ž, kajžarski -a -o, kâjžarstvo -a s kak -a -o 1. vprai. z. kâk prizor? po kâkem? 2. nedol. z. kako uro še ostanem, kak dinar bi si prihranil {vprai. kâk -a -o, nedol. kàk kâka -o, kadar ni naslonka) kakadu -ja m papiga Kakanj Kâknja tn kr. i. mesta v Bosni, kâkanjski -a -o: ~i rudnik
kakao tn 2. -kâa 3., 5. -kâu 4. -kâo 6. -kâom, kakâov -a -o, kakâo-vec -vca m, kakâovina -e ž kakô prisl., kakopa, kakopak, ka-képada pritrd. seve, seveda; toda: kakô pa, da ni prišel?
kakolonija
kakofonija -e i neubranost, slabo-
glasje, kakofoničen -čna -o kakor prisl., kakor si bodi, kakor koli, kakor hitro brž ko, kakor da: kakor da bi ne vedel, kakor — tako; glede vejice pred kakor gl. uvod §§ 68,3a, 69, in 70,4c: to je večje kakor ono; kakor (čeprav) siromašen, je bil vendar po svoje bogat; laže bi ga nosil, kakor poslušal kakov -a -o in kakova -o = kakšen: kaköve so te besede? kakovost -i ž, kakovosten -tna -o kakršen -šna -o: ~ je bil, tak je 5e zdaj; ljubezen, kakršno je gojilo srce; kakršenkoli ali kakršen koli; kakršen (si) bodi kakšen -šna -o vpraš. z. = käk -a -o: kakšni ste? kakšen -šna -o nedol. z.: kakšen dinar že prihranim; kakšnost -i ž = kakovost -i ž kaktus -a m, kakteja -e ž kakuminalen -Ina -o [-In-]: ~i
glas slovn. kal [käu] käla m luža, mlaka, kaliž -a m = kališ -a m mlaka, kališče -a s, kalovina -e i, ka-lišati -am se: svinje se kališajo po mlaki, kilež -a m gošča \l&1 [kdl] -i ž klica, kaliv -a -o: seme je kalivo = bo vzkalilo, kalivost -i ž, kaliček -čka tn, kalica -e ž, kaličnica -e i, nav. mn. kaličnica -ic: dvokaličnice, enokaličnice; kaleč-Ica [-le-] m = kalček -čka [-Ič-] m, kaliti -im, kali -ite! kalil -a -o, ka-Ijenje -a s Kalabrija -e ž kr. i., Kalabrez
-a tn, kalabrijski -a -o *kalamiteta -e ž nezgoda, neugodnost, stiska kalan -Ina -6 gl. kälen kälati -am cepiti, kalanje -a s, kalanica -e ž poleno, kalavec -vca m, kälanka -e ž breskev, ki se lepo odlušči od koščice
kalati -am zajemati vodo, kalaj -ajtel kalal -ala -o, kalanje -a s, kalar -ja m kalcedon -a [-le-] m mineral kalcij -a m kem. prvina, kalcijev -a -o, kalcinirati -am, kalcini-ranje -a s, kalcinacija -e ž, kalcit -a tn [povsod -le-] Kaldeja -e [-Id-] ž kr. i., Kalde-jec -jca [-Id-] m, kaldejski -a -o [-Id-], kaldejščina -e [-Id-] i -•^kaldrma -e ž tlak, + kaldrmina
tC [-Id-] ž. tlakarina kaleidoskop -a tn, kaleidoskopski -a -o kalen -Ina -o tn kalen -Ina -6 [kdlan in kalan: kdlna, kalna in kaund; kalni in kaund], dol. kalni -ega [-In-], kalnica -e [-In- in -un-l ž kalna voda, kalnost -i [-In-J ž, gl. tudi kaliti ka-li: ali gori, ka-li? Ali smo
razbojniki, ka-li? kaliber -bra tn notranji premer
cevi, kalibrski -a -o kalif -a m, kalifov -a -o, kalifski
-a -o, kalifat -a m Kalifornija -e ž, Kalifornijec -jca
m, kalifornijski -a -o kaligrafija -e ž lepopisje^ kali-grafičen -čna -o = kaligrafski -a -o lepopisen, kaligraf -a tn lepopisec, kaligrafinja -e ž lepopiska kalij -a m kem. prvina, kalijev
-a' -o: ~a sol kaliko -ja tn bombažna tkanina, kalikojev -a -o: ~ povoj, ~u obveza med. kalin -a tn neka ptica: kaline loviti, kalinski -a -o kalina: -e ž rastlinsko ime, kalinov -a -o; kalinovec -vca tn, ■ kalinovina -e ž, kalinovje -a
s = kalinje -a s Kaliopa -e i L i. ene izmed muz Kalipso. -re i 1. «■ nimfe, Kalipsin -a -o
Kamilo
kaliti -im delali kalno, mešati, kali -ite! kaleč -eča -e, kalil -a -o {toda: skalil -ila -o), kaljen -ena -o, kaljenje -a «, kalitev -tve ž: ^ nočnega miru, kali-vec .-vca m: ^ nočnega miru kaliti -im: kovač kali v vodi železo; kali -ite! kaleč -eča -e, kalil -a -o, kaljen -ena -o, kaljenje -a s, kalivec -vca m: ~ železa, kalilnik -a f-iu-] m ie-bet za kaljenje, kalež -a m kaliti -im: zrno kali, gl. kal -i ž kalkiilii'ati -am raiunati, ocenjevati, kalkuliranje -a «, kalkulacija -e i, kalkulacijski -a -o, kalkulant -a m, kalkulantski -a -Oj kalkulator -ja m [povsod: -Jft-7; kalkil [-il] -a m Kalkuta -e ž kr. i. mesta v Indiji, kalkutski -a -o: ~a luka [povsod: -Ik-] Kalmik -a m, kalmiški -a -o [povsod: -Im-] kalnast -a -o [-In-] kalneti -im postajati kalen, kalneč -eča -e, kalnel -ela -o, kalne-nje -a s [povsod: -In-] kale m unesek, obraba, 2. -la 5..
5. -lu 4. -lo 6. -lom kalorija -e ž enota toplote, gram-ska kaloričen -čna -o: ~a vrednost, ~a centrala, kalorimeter -tra m kalup -a m model, kalupar -ja m, kaluparski -a -o, kaluparstvo -a s, kalupen -pna -o, kalup. njak -a m
kalus -a m otrdek zlomljene kosti,
kalozen -zna -o kaluža -e i, kalužast -a -o, ka-lužen -žna -ro, kalužnat ra -o, kalužnica -e ž bot., kalužničen -čna -o; kalužati -am, kaluža-nje -a t
Kalvarija -e i kr. i., kalvarijski -a -o; prenes. kalvarija -e ž huda pot, dolgo trpljenje [povsod: -Iv-]
kalvil -a [-Iv-] m vrsta jabolka Kalvin -a m 1. i., kalvinec -nca m, kalvinski -e -o: ~i nauk, k^vinstvo -a s, kalvinizem -zma m [povsod: -Iv-] kam prisl.: vprai. kam greš? kam li? pare nima, kam li dinar; nedol. kam: bom že kam šel, si ga že kam založil kamarila -e ž dvorna stranka, ka-
marilski -a -o [-Is-] kämba -e ž zakrivljeni del raznega orodja, n. pr. jarma, kämbast -a -o, kambnica -e ž Kambiz -a m os. i. kämbrij -a m geol. doba, kambrij-
ski -a -o kambrik -a m vrsta tkanine, kambrikast -a -o: ~a ruta Kamčatka -e ž kr. i., na Kam-
čatki, kamčatski -a -o kamela -e ž, kamelji -a -e: ~a dlaka, kamelar -ja m, kamelo-vina -e ž vrsta tkanine kameleon -a m, kameleonski -a
-o, kameleonstvo -a s kamelija -e ž neka cvetlica kämen -a -o: ~a sol, ~o olje kämen -mna m, kamnär -ja m, kamnärski -a -o, kamnarstvo -a s, kämnat -a -o = kamnit -a -o = kamniten -tna -o, kam-nitnik -a m; kamnäti -äm, kam-näj -äjte! kamnäl -ala -o, kam-nän -a -o, kamnänje -a s; kam-neti -im, kamni -ite! kamnel -ela -o, kamnenje -a s; kämnje -a s in kamenje -a s; kamniček čka m; kämenCek -čka m, kä-menčkati -am se, kamenčka-nje -a s [povsod: -man-]; kamenina -e i, kamenica -e ž zool, kamehika -e ž bot. Kamena -e ž muza pesništva kamera -e i fot. aparat kameralistika -e i nauk o državnem gospodarstvu kamilica -e i, kamiličen -čna -o Kamilo -a m 1. i., Kamilov -a -o
kamin
kamin -a m 1. odprto ognjiiie v sobi, dimnik, 2. razpoka v strmih planinskih stenah, kaminast -a -o kamion -a m tovorni avtomobil,
kamionski -a -o kamižola -e ž
kamničan -a m kamniški vlak kamno- v sestavi-, kamnolom-oma m, kamnopis -a m, kamnopisen -sna -o, kamnopisec -sca m, kamnosek -eka m, kamnoseški -a -o, kamnoseštvo -a s, kamnotisk -a m, kamnotisen -sna -o: ~a podoba, kamnotiskar-ja m, kamnotiskarna -e ž, kamnoti-skarski -a -o kamor prisl.: kamor češ, kamor si bodi, kamorkoli ali kamor koli *kamp kampa m 1. del, oddelek, skupina, 2. taboriile, zlasti vojaško, navadno: *kampo -a m, *kampirati -am taboriti na prostem, *kampiranje -a s, *kampa -e ž druščina *kampanja -e i gonja, boj, delo, zagon, gibanje: proti slovenskim voditeljem se je začela velika kampanja gonja, po nemških listih se je vzdignila divja kampanja gonja zoper slovenske terjatve; ob poostreni kampanji (boju) med italijanskimi in francoskimi listi; delavci za žetveno kampanjo kamra -e ž izba, kamrica -e ž,
kamrn -a -o: ~i podboji *kamufliraii -am prikriti, *kamu-fliranje -a s prikrivanje, *kamu-flaža -e i prikritje, zadelava kan -ami. namen, nakana, 2. kaplja, 3. bolezen na vinu, bersa, kanast -a -o: ~o vino; kanec -nca m: ~ vina; kanček -čka m, gl. tudi kaniti -nem kan -a m tatarski poglavar, Džinr
giskan -a m, kanov -a -o Kanada -e i kr. i., kanadski -a -o: ~a pšenica, Kanadčan -a m.
Kanadčanka -e i, kanadka -e i neko jabolko kanafas -a m konopljena tkanina kan&l [-M] -a m prekop, pritoka, preliv, vodotok, kanalski -a -o [-h-]: ~a pristojbina; kanali-zirati -am, kanaliziranje -a kanalizacija -e i	. '
kanalja-ež, kanacija-e ž Cp«o»fco; kanape -ja m vrsta zofe kanarec -rca m, kanarček -čka m, kanarka -e ž, kanarski -a -o: Kanarski otoki kancler -ja m, kanclerski -a -o: ~a palača, *kanclija -e ž pisarna, *kanclijski -a -o pisarniški, *kanclist -a m pisar kancona -e i oblika pesmi kandelaber -bra m svetilnik, kan-
delabrski -a -o kandidat -a m, kandidaten -tna -o: ~a lista, kandidatinja -e i, kandidatka -e i, kandidatski -a -o, kandidirati -am, kandidiranje -a s, kandidatura -e ž kandls -a m vrsta sladkorja, kan-
dirati -am: kandirano sadje kanelirati -am, kaneliran -a -o: ~i steber = žlebičasti steber, kaneliranje -a s kangla -e ii kanglica -e i kanibal [-dl] -a m ljudožerec, nav. mn. kanibali, kanibalski -a -o [-Is-], kanibalizem -zma m, ka-nibalstvo -a [-Is-] s, kanibal-ščina -e [-Iš-] i kaniti kanem: kani -ite! . kanil -ila -o: na srce mu je- kanilo, gl. tudi kan kaniti -im: kaj kaniš nameravaš?
kani -te! kanil -a -o kanja -e i, kanjec -njca m, ka-
njiih -a m kanon -a m vrsta, postava, seznam, predpis, glasbena oblika, kanonski..-a -o: ~o pravo, kaho« ničen -čna -o: ~a starost; ka-nonizirati -am posvetiti, sloveino potrditi, razglasiti za svHnlka,
kapitulîraH
kanonizacija -e ž; kanonik -a m, kan6niški -a -o, kanonikat -a m
kanon -a m top, kanonir -ja m tophUdr, kanonirski -a -o, ka-nonada-e i Kamosa -e i kr. i., iti v Kanoso
hudo se ponižati *khnt kanta m: priti na kant na boben
Kant -a m os. i. neni. filozofa, Kantov -a -o: ~a filozofija, kantovec -vca m ulenec Kantove filozofije, kantovski -a -o, kantovstvo -a s kantata -e i ^fcis. kantilena -e ž popevka, pesmica,
kantilenski -a-o kantina -e ž klet, pivnica, posebno za vojake ali delavce, kantiner -ja m, kantinerka -e ž kanton -a m t. okraj, okrožje, 2. mejni, zlasti obcestni kamen, kantoniski -a -o kantor -ja m pevec, cerkovnik,
uiitelj, kantorski -a-o kanu -ja m vrsta žolna kaolin -a m porcelanska glina,
porcelanka, kaolinski -a -o kaos -a m nered, zmeda, zmešnjava,. kaotičen -čna -o, kaotiČnost -i ž
kap -a in -u m, mn. kapi -ov tn kapovi -ov fn kapje, kapi, po kapeh, pod kapmi: z dežja pod kap priti; kapič -iča m kap -i ž: kap ga je zadela, umrl
je za kapjo kapa -e ž, kapica -e ž, kapičar -ja m kdor dela kape, kapičast -a -o, gl. čepica; kapica ti -am: ~ čevlje, kapicanje -a S kapaciteta -e ž zmogljivost, sposobnost, priznan strokovnjak; ka-paciteten -tna -o kapar -ja mhtrsta zajedavca, ka-
parski -a -o kapaii -am in -Ijem, kapal -a -o: malo je dež kapal, kapalo je;
kâpanje -a s, kap -a m, ky)-nica -e ž, kapnik -a m, kapniški -a -o: ~a tvorba, kapnina -e ž, kapalen -Ina -o [-In-]: ~a cevka — kapalka -e [-Ik-] ž = kapalnik -a [-In-] m; kapljati -âm, kapljaj -âjte! kapljal -éla -o, kapljânje -a s, kapljevina -e ž, kapi ji v -iva -o: kapljivo tekoč, kapljivost -i ž kâpavica -e ž med., képaviëen -čna -o
kapéla -e ž, kapélen -Ina -o [-In-], kapélnik -a [-In-] m, kapélni-ški -a -o [-In-]: ~i oder; ka-pélica -e ž, kap61ičen -čna -o kâpelj -plja tn kâpeljna m, ké-pič -a m, képljev -a -o = kapel jnov -a -o [-palj-] kapétan -a m stotnik, kapetanov
-a -o, kapétanski -a -o kâpiëevje -a m neka rastlina, kd-
pičevina -e ž kapilâra -e ž lasnica, kapildren -rna -o: ~e žile; kapilârka -e ž, kapildrnost -i ž kapital f-dj; -a m, kapitalizem -zma m, kapitalist -a m, kapitalistka -e ž, kapitalističen -čna -o: ~i režim, ~o gospodarstvo; kapi-talizirati -am, kapitaliziranje -a s, kapitalizdcija -e ž; kapitélen -Ina -o [-In-] velik, izreden kapitân -a m ladijski poveljnik, pomorski lastnik, kapiténski -a -o: ~i izpit, kapitdnica -e ž kapitanova žena kapitél [-él] -a m glava pri stebru, kapitéiski -a -o [-Is-]: ~o okrasje, ~i list *kapitel [-al] -tla m poglavje kapitelj -tlja m: stolni kapiteljski -a -o [-talj-]: ~a cerkev; kapitulâr -ja m Kapital [-61] -a m kr. i., na Ka-pitolu, kapitölski -a -o [-Is-]: ~e gosi
kapitulirati -am podati se, vdati se: po dve uri trajajočem boju
kaplan
je trdnjava kapitulirala se je vdala; kapitulacija -e i, kapi-tulacijski -a -o, kapitulant -a tn, kapitulantski -a -o, kapitu-lantstvo -a s kaplan -a tn, kaplanski -a-o: ~a služba; kaplanija -e ž, kaplani jski -a -o: ~a hiša, kapla-novati -ujem, kaplanu j -te! ka-planovàl -âla -o, kaplanovânje -a s, kaplânstvo -a s kaplja -e ž, kapljica -e ž, kapljast -a -o, kapljičast -a -o kâpra -e ž vrsta zaiimbe *kaprica -e S muha, sitnost, svoje-fllavost: imeti ~e muhe; *ka-priciozen -zna -o mûhav, muhast, svojeglav, siten; *kapri-cioznost -i ž muhavost, trma, svojeglavost, sitnost; *kapricirati -am se na kaj trmasto na lem vztrajati, zapièiti se v kaj, sitnariti s čim kapronski -a -o: ~a kislina kem. kapuca -e i, kapucast -a -o kapucin -a m, kapucinka -e i, kapucinski -a -o, kapucinec -nca m
kapus -a m zelje (dokler raste), kâpusov -a-o: ~ belin, kâpu-sen -sna -o: ~ni vrt, kapusni-ca -e ž, kdpusnik -a m zelnik kàr ozir. z., česar čemur kàr pri cémer s čimer; karkoli ali kar koli
kàr prisl.: kar najprej, kàr si bodi; kar vécji, tem boljši; kar ga poznam, odkar, *nakàr, râv-nokar, pravkar, kàr nič, nikar karabinka -e i vrsta puike, kara-binjêr -a m, karabinjêrski -a -o Karaibsko morje s in Karibsko
morje -ega -a s karâkter -ja m znaiaj, karaktè-ren -rna -o, karakteristika -e ž označba, karakterističen -čna -o značilen, karakterizirati -am, karakteriziranje -a s, karakte-
rizacija -e ž, karakteristikam -a m značilna lastnost karambol [-61] -a m, karamboli-rati -am
karamel [-41] -a m žgani sladkor, karamela -e i vrsta sladkorikov Karantanija -e i kr. i. za Koroško, Karantanec -nca m, Karan-tanka -e ž, karantenski -a -o karantena -e i varnostni zapor zaradi ttalezljivih bolezni, karantenski -a -o, karantenirati -am kaririski -a -o: ~i marmor, gl. Carrara
karat -a m utežna etwta za dragulje in zlato, karaten -tna -o: ~a utež
karati -am, karanje -a «, karavec
-vca m, karanec -nca m karavana -e ž potujoče krdelo trgovcev ali romarjev, vrsta, karavanski -a -o: ~a pot karbid -a m, karbidovka -e i svetilka na karbid, karbiden -dna -o: ~a svetilka karbol [-61] -a m, karbolen -Ina -o [-In-]: ~a kislina, karboli-n6j -a m karhto -a m geol. doba, karb6n-ski -a -o; karbonat -a m, karbonaten -tna -o, karbonizirati -am, karbonizacija -e i karbonir -ja m privrženec skrivne ital. družbe v boju za demokracijo v zač. 19. stol.; karbonarski -a -o, karbonarstvo -a s karbunkel [-al] -kla m tvordvje,
tvor z več strženi karcinom -a m rak, rakavo obolenje, karcindmski -a -o kardanski -a-o: ~a os, ~i zglob kardiaz»! [-61J -a m neko zdravilo kardinal [^dl] -a m, kardinalskj -a -o [-Is-]: ~i klobuk, kardi-nalstvo -a [-Is-] s; kardinalen -Ina -o [-In-] poglaviten, gluveni ~i števniki = glavni števniki kardiograf -a m aparat za tmerje' nje srčnih utripov, kardiograf-
kasa
ski -a -o, kardiogram ^a m, kardiogramski -a -o kardiologija -e i med. nauk o srcu kardiospazem -zma = kardio-spazmus -a m krč trebušne prepone
karditis -a m srčno vnetje Karel [-al] -rla m os. i., Karlov -a -o, Karelček -čka [-ralč^ m, Karelčkov -a -o [-ralč-], Karlo -a m, Karlina -e ž, Karliain -a -o karenca -e ž čakanje, karenčen -čna -o: ~a doba zavarovanja čakalna doba *karfij61a -e ž cvetoča, karfijolen
-Ina -o [-In-]: ~a juha kariatida -e ž kip ženske kot steber Karibda -e ž, Scila in Karibda, gl. Scila
kariera -e ž tek, napredovanje v službi, življenjska pot, karier-ski -a -o, karierist -a m stre-muh, karieristka -e ž karies -a m med. gniloba, ka-
riozen -zna -o: ~i zobje karikatura -e ž, karikatiiren -rna -o, karikaturist -a m, karikirati -am, karikiranje -a s karlrati -am delati vzorce s kvadrati, kariran -a -o: ~e hlače, ~i zvezek, papir, karirast -a -o karitativen -vna -o: ~o delo, karitas ž neskl. Karlovac -vca m, karlovški -a -o: Karlovška cesta, Karlovčan -a m, Karlovčanka -e ž Karlovi Vari m mn., Karlovih Va-rov, karlovarski -a -o: ~a sol karmeličan -ana m, karmeličan-
ka -e i, karmeličanski -a -o karmezin -a m rdeče barvilo, kar-
mezinast -a -o karmin -a m neko rdeče barvilo, karminski -a -o: ~a barva; karminskordeč -eča -e karneval [-dl] -a m pust, pred-
pust, karnevalski -a -o [-Is-] Kamija -e ž kr. i., karnijski -a -o, Karni -ov m mn., karnski -a -o
*karmsa-e ž zastornica (ima dele: letvo, palico in kljuko), karnis-nik -a m karo -a m ime igralne karte, karov -a -o: ~ as, ~a dama Karon -a m gl. Haron karoserija -e ž avtomobilsko ohišje, karoserijski -a -o karotin -a m neka kemična spojina
karp karpa m riba, karpov -a -o,
karpovina -e ž, gl. tudi krap Karpati -ov m mn., karpatski -a -o. Veliki Karpati, Mali Karpati karta -e ž igralna karta, zemljevid, karten -tna -o: ~i jmpir; kartati -am, kartanje -a s, gl. tudi kvarte; kartirati -am delati zemljevid kake pokrajine, karti-ranje -a s, kartograf -a m, kartografija -e ž, kartografi-rati -am, kartografiranje -a s, kartografski -a -o, kartogram -a m, kartogramski -a -o Kartagina -e ž kr. i., Kartaginec -nca m = Kartažan -ana m, Kartaginka -e ž = Kartažanka -e ž, kartaginski -a -o, karta-žanski -a -o kartel [-M] -a m, kartelski -a -o [-Is-], kartelirati -am, karteli-ranje -a s karton -a m lepenka, kartonski -a -o, kartonirati -am, kartoniran -a -o, kartoniranje -a s, karto-naža -e ž, kartonažen -žna -o: ~a tovarna kartoteka -e ž, kartotečen -čna
-o: ~o knjigovodstvo kartuzija -e ž, kartuzijski -a -o: ~i samostan, kartuzijanec -nca m, kartuzijanski -a -o: ~o življenje
karželj -žlja in -željna m vrsta gob, karžljev -a -o = karželj-nov -a -o l-žalj-] *kasa -e i blagajna, kasirati -am, kasiranje -a s, *kasir -ja m blagajnik
kasacija
kasécija -e i razveljavitev listine, sodbe, kasacijski -a -o: sodišče, kasfrati -am sodbo razveljaviti sodbo ''^kasarna-ež vojašnica, +kasaren-ski -a -o [-ran-] = kasarniški -a -o, kasarnirati -am, kasarni-ranje -a s kasen -snà -6, kasnejši -a -e, kaš-nji -a -e, prisl. kasno, kasnéje ali kašnje; dol. kasni -a -o -ega; kasnè -éta m [nepoud. povsod kas- in kas-] kaséta -e i škatlica Késij -a m, Kasijev -a -o: ~a zarota
Kasija -e i, Kasijin -a -o Kasiopéja -e i astr. kaskada -e i stopničasti slap kasnéti -fm zastajali, muditi', prepozen, kasèn, počasen postajati; kasni -ite! kasnèl -éla -o. kas-nênje -a s [nepoud. povsod kas-in kas-]
kasniti-im (se) zadrževali, muditi; kaj me kasniš? sam nič ne naredi pa še druge kasni; kasni -ite! kasnfl -a -o, kasnjênje -a s [nepoud. povsod kas- in kas-] Kaspijsko (+Kaspiško) mörje -ega
-a s kr. i. kasta -e ž vrsta, pleme, družbeni
razred, stan kastanjéta -e ž, nav. mn. kasta-
njéte -ét glas. Kàstav -stva m kr. i., kastavski -a -o
kastél [-él] -a m trdnjavica, gradič, kastelân -a m gradnik, ka-stelânstvo -a s Kastilija -e ž kr. i-, kastilski -a -o [-Is-], Kastilec -Ica [-le-] m, Kastilka -e [-Ik-] ž Kastor -ja m junak grške pripovedke, Kastor in Pôluks zvezdi v ozvezdju Dvojčkov kastor -ja m bober, kastörec -rca m vrsta klobukov
kastracija -e i skopljenje, kastri-rati -am, kastriranje -a s, kastrat -a m skdpljenec, evnuh, kastratski -a -o: ~i glas otroški glas ~*^kastr61a -e ž kožica kaša -e ž, kašen -šna -o: ~i obr log; kašica -e i bot., kašnica -e ž, kašnik -a m, kašnjak -a m, kašnat -a -o: ~a klobasa, ka-šast -a -o: ~a snov kašča -e ž, kaščica -e ž kašelj -šlja m, kašljati -am, kaš-Ijanje -a s, kašljav -a -o, kaš-Ijavec -vca m, kašljavka -e ž, kašljiv -iva -o Kašmir -a m kr. i. indijske države. kašmirski -a -o, Kašmlrec -rca m, Kašmirka -e ž, kašmir -a m vrsta tkanine, prvotno iz Kašmira, kašmirka -e ž kašmirska koza Kašub -a m pripadnik slovanskega naroda v zaledju Gdanska, ka-šubski -a -o, kašubščina -e ž, Kašubsko -ega s katafalk -a [-Ik-] m (visok) mrtvaški oder katahreza -e ž nepravilna raba.
ponesrečena primera (v poetiki) katakombe -mb z mn. podzemeljske grobnice, katakombski -a -o: ~i sestanki katalektičen -čna -o nepopoln: ~a vrstica
katalizator -ja m snov, ki spreminja hitrost kake reakcije, ka-taliza -e ž sprememba reakcijske hitrosti kem. katalog -a m imenik, seznam, kataloški -a -o, katalogizirati -am, katalogiziranje -a s, katalogizacija -e i Katalonija -e i kr. i., Katalonec -nca m, Katalonka -e ž, kata-lonščina -e ž, katalonski -a -o kataplazma -e ž med. kašni ovitek katapult -a [-11-] m 1. staroveški top, 2. naprava za dvig avionov, zlasti na letalonosilkah
kava
katar -ja m, kataralen -Ina -o [-In-]: ~o vnetje, kataren -rna -o
katarakt -a m slap, prag, jez v
reki, brzica Katarina -e i 1. i., Katarinin -a -o. Katra -e ž, Katrin -a -o, Katrica -e ž, Katričin -a -o kataster -tra m temeljni vpisnik, zemljiška knjiga, katastrski -a -o = katastralen -Ina -o [-In-], katastrirati -am katastrofa -e ž nesreča, polom, poraz, katastrofalen -Ina -o [-In-] kateder -dra m predavalna stoliea, šolska, učna miza, katedrski -a -o: ~a učenost katedra -e ž stoliea (učiteljsko mesto) na visoki šoli katedrala -e ž stolnica, katedra-len -Ina -o [-In-]: ~a cerkev stolna cerkev kategoričen -čna -o odločen, določen: ~a izjava kategorija -e ž vrsta, razpol, ka-tegorijski -a -o, kategorizirati -am, kategoriziranje -a s, kategorizacija -e i, kategoriztteijski -a -o
katehet -a m veroučitelj, katehet-ski -a -o, katehetika -e i, ka-tehetičen -čna -o h katehetiki spadajoč, kateheza -e ž, kate-hist -a m, katehistinja -e ž, ka-tehizirati -am, katehiziranje -a s, katehizacija -e ž; kat^<Mnen -a m, katehiimenski -a -o katekizem -zma m, katekizemski
-a -o [-zam-] kateri -a -o 1. vpraš. z. kateri? vprašuje po vrstah oseb ali stvari: kateri izmed vas je to storil? 2. ozir. z. kateri rabimo, kašar odnosna oseba ali reč ni znana ali kadar mislimo na eno ali več izmed mnogih oseb ali stvari: kateri ste zadovoljni, vzdignite roke; vsaka pšenica, katero kupujem, je snetjava; rabiti ga
moramo, kadar bi bil ki dvoumen: ta je tisti, kateremu je vse zaupal; smemo ga rabiti tudi za predlogi: pot, po kateri hodiš, vodi v pogubo; hiše, iz katerih so nas prepodili, so zažgali; 3. nedol. z. kateri: če vas katerega zadene, brez strahu pojdi; katerikoli ah" kateri koli, kateri si bodi katerikrat prisl. 1. vpraš.: katerikrat že neseš danes? (deseti-krat); 2. nedol. včasih, tu- in tam: katerikrat se poleni; ~ zna, še večkrat pa ne; pa še ~ (kdaj) pridi! kateta -e ž geom. kateter -tra m (zdravniška priprava), katetrski-a-o, katetrizirati -am, katetriziranje -a s med. Katilina -a in -e m os. i., Katili-
nov -a -o: ~a zarota kation >-a m pozitivno naelektreni
ion, kationski -a -o katoda ne ž, katoden -dna -o: ~i žarki
katoličte -ana m, katoličanka -e ž, katoličanstvo -a s, katolik -a m katoličan, katoliški -a -o, ka-tolištvo -a s, katolizacija -e ž, katolicizem -zma m Katon -a m, Katonov -a -o katran -a m, katranski -a -o, ka-tranizirati -am, katraniziranje -a s, katranizacija -e ž, katra-nizacijski -a -o Katul f-M] -a m os. i. rim. pesnika, Katiilov -a -o: ~e pesmi katun -a m bombažna tkanina, ka-
tiinast -a -o kava -e ž, kavin -a -o: ~a primes, kaven -vna -o: ~a žlička žlička za kavo, kavnica -e ž škatla za kavo, kavnik -a m posoda za kavo; kavarna -e ž, ka-varnica -e ž, kavarniški -a -o, kavarnar -ja m, kavarnarski -a -o; kavovec -vca m bot.
Slovenski pravopis
273
18
kavalerija
kavalerija -e i konjenica, kavale-rijski -a -o, kavalerist -a m; kavalkada -e [-Ik-] i krdelo jezdecev, jdhanje kavalet -a m preprosta, zlasti vojaška postelja kavalir -ja m jahai, plemič, kdor dvori damam, kavalirski -a -o: ~o vedenje, kavalirstvo -a s kavatina -e ž Urški samospev kavcija -e ž varščina, jamičina kavčnk -a m, kavčukov -a -o. kavčukovec -vca m, kavčukast -a -o
kavelj -vlja i» -veljna m, kaveljc -a m, kaveljček -čka m [-valj-], kavljast -a -o kaverna -e ž votlina, jama, kaver-nozen -zna -o med. poln kavern kaviar -a m
kavka -e ž, kavkin -a -o: ~o gnezdo, kavkati -am dajati glasove kakor kavka Kavkaz -a m kr. i. pogorja, kav-kaški -a -o, Kavkazijec -jca m, Kavkazijka -e ž kavkelj -kija m kdvelj, kavkeljc -a [-kalj-] m; kavkljati -am, kavki ja j -ajte! kavki jM -ala -o, kavkijanje -a s; kavčiti -im kavra -e ž rumena koleraba, tudi
kavla -e ž kavs -a m: to je bil ravs in kavs! kavsati -am, kavsanje -a s, kavs-niti -nem, kavsnjen -a -o kavstičen -čna -o jedek, oster: ~a soda; kavstika -e ž viiga-nje, jedkanje, kavstikum -a m sredstvo za jedkanje kavzalen -Ina -o vzročen: ~a zveza vzročna zveza-, kavzalnost -i i [povsod: -In-] kazalec -Ica [-du-] m 1. prst na roki, 2. kazalo na uri, kazalček -čka [-du-] m, kazalen -Ina -o
t-lnr]: ~i zaimki, kazalo -a s. azalce -a [-le-] s, kazalnik -a [-In-] m, kazalka -e [-Ik-] ž
kazati in kazati kažem, kaži -ite! kažoč -a -e, kazal -ala -o, kazanje -a s kazein -a m mlečna beljakovina kazemata -e ž pred bombami varen prostor v trdnjavi, ječa kazen -zni ž, kazenski -a -o: ~o pravo, kazenskopraven -vna -o, kazenskosoden -dna -o [povsod: kazan-]
kazen -zna -o: kakor je bilo ~o Kazimir -a m, Kazimirov -a -o kazino m -na -nu -no -nu -nom društveni dom = kazina -e ž. kazinski -a -o: ~i ples kaziti -Im, kazi -ite! kazeč -eča -e, kazil -a -o, (s)kažen -ena -o, kaženje -a s, kazilen -Ina -o [-In-], kazilec -Ica [-le-] m. kazilka -e [-Ik-] ž kaznovati -ujem, kaznuj -te! kaznujoč -a -e, kaznoval -ala -o, kaznovan -a -o, kaznovanje -a s, kaznjenec -nca m, kaznjenka -e i, kaznjenski -a -o, kazniv -iva -o, kaznivost -i i, kaz-nilen -Ina -o [-In-], kaznilnica -e [-In-] i, kaznilniški -a -o, kaznovalen -Ina -o [-In-] kazuistika -e i veda, ki se ukvarja s posameznimi značilnimi primeri (moralnimi ali pravnimi), kazulst -a m, kazuističen -čna -o kažimed -a m neka rastlina kažipot -a m roka, kažipoten -tna
-o: ~i napis kčasi prisl. takoj
kdaj vpraš. prisl.: od kdaj, do kdaj; kdaj nedol. prisl.: kdaj pa kdaj včasih; ti bo kdaj še žal, še kdaj kaj reci kdo 1. vpraš. z. koga, komu, koga, pri kom, s kom; kdo? vprašu e samo po osebah nasploh, ne glede na spol in število: kdo je prišel? kdo so krivci? 2. nedol. z. kdo uporabljamo za katero koli nedoločeno osebo: tak mi vendar kdo povej, kako je s to
kidati
stvarjo! v prisl. zvezah: kdo ve kje, kdo ve kam, prišel je od kdo ve kod, kdo ve kako, kdo ve kateri; gl. tudi nekdo kdor ozir. z. kogar, komur, kogar, pi' komer, s kömer; kdor si bôdi, kdor koli tn kdorkoli kéba -e é kokoi brez repa, kébast -a -o brez repa, s prisekanim repom, kébec -bca tn Hval « prisekanim repom, kébcek -čka tn mlad ptič, piščanec kebèl [kabau] -hlk in kabel [-au] -bla m škaf, keblica -e [kab-] i kèc [kdc] medm.: dobil boš kèc po rokah, kecniti -nèm, keciiî -ite! kecnil -ila -o [povsod: kac-]; gl. tudi ki-c kéfir -a tn vrsta kislega mleka.
kéfirov -a -o: ~ kvas kêgelj -glja tn, kêgeljc -a [-galj-] tn, kegljiček -čka tn; kegljati -âm, kegljaj -âjte! kegljal -âla -o, kegljânje -a-s, kegljač -a tn, kegljišče -a s, kegljâvec -vca tn, kegljâvka -e ž kehl jati -âm, kehljàj -âjte! keh-
Ijàl -âla -o, kehljânje -a s kekljâti -âm jecljati, kekljàj -âjte! kekljàl -âla -o, kekljânje -a 8, kekljâvec -vca tn jecljavec +kéla -e ž ometica, zidarska žlicn, ometača
kélih -a tn, kélihov -a -o: ~a
noga; kélihast -a -o Kélt -a m, mn. Kélti in Kéltje -ov nekdanji indoevropski narod. kéltski -a -o, k0ltščina -e ž [povsod: -It-] kémbelj -bel jna [-balj-] in -blja m kemija -e ž, kémicen -čna -o, kémik -a tn, kémicarka -e i, kemizem -zma m med., kemikalija -e ž, kemigrâf -a tn, ke-migrafija -e ž, kemoterapija -c ž zdravljenje s kemičnimi sredstvi, kemôza -e ž med. kengnru -ja tn vrsta vrečarjev, kengurujev -a -o: ~a vreča
Ként -a m kr. i., kéntski -a -o kéntumski jeziki (zahodna indo-
evropska jezikovna skupina) Keops -a m, Kéopsov -a -o: ~a
piramida képa -e ž, kepica -e ž, képast -a -o, kepàt -âta -o; képati -am, képanje -a s, képiti -im se: sneg, moka, sladkor se képi Képler -ja tn os. i. zvezdoslovca,
Képlerjev -a -.o: ~i zakoni ker vez., zato ker: zato ker si to storil, ne pojdeš z nami; zato ne pojdeš z nami, ker si to storil; storil sem zato, ker drugače nisem mogel [kèr ali nasl.] keramika -e é lončarska umetnost, keramičen -čna -o: ~i izdelki, keramik -a tn, keramičarka -e ž, keramiški -a -o keratin -a tn roienina, keratitis
-a med. vnetje roienice keratofir -a tn kamenina, kerato-firov -a -o: ~i grohi, kerato-firski -a -o: ~a lava keroplastika -e ž izdelovanje podob iz voska kêrub -a tn angel, kêrubski -a -o, kêrubin -a m, kêrubinski -a -o Kerzonéz -a tn kr. L, kerzonéSki -a -o
kès -à [kas -à] m, kesâti -âm se, kesàj -âjte se! kesàl -âla -o, skesan -a -o, kesânje -a s [povsod: kas-] kesen gl. kasen
ki ozir. z. se ne sklanja, a se rabi za vse sklone, spole in vsa števila; dodajamo mu osebne zaimke raznih oseb v odnosnem sklonu, spolu in številu; rabimo ga pa, kadar govorimo o določeni osebi ali stvari: Tista pšenica, ki jo zdaj kupuješ, je snetjava. To ni za velikana, ki se mu pravi Brdavs, pa tudi zame ne, ki mi pravite Krpan kidati -am, kidanje -a s, kidač -a tn, kidalec -Ica [-äu-] m, ki-
kifoza
dälka -e [-du-] ž, kidälnice -ic [-dy-] i mn. vile za kidanje kifoza -e ž skrivljenost hrbtenice kihati -am, kihanje -a s, kih -a m, kihalen -Ina -o [-In-]: ~i prašek, kihav -a -o, kihavec -vca m, kihavka -e ž, kihavica -e ž, kihavost -i ž, kihniti -nem kij -a m, kijast -a -o, kijec -jca m, kijček -čka m, kijača -e i kij Kijev -a m kr. i. ruskega mesta, kijevski -a -o, KijevCan -a m, Kljevčanka -e i kikati -am in -čem hripav biti, ~ se hehetati se, kikniti -nem hripav glas dati kikiriki medm. petelinje petje, kikiriki -ja m, kikirikati -am, kikirikanje -a s *kikla -e ž krilo, rod. mn. kikel
[-kol]; *kiklica -e ž krilce Kiklop -a m gl. Ciklop kila -e ž, kilen -Ina -o [-In-]: ~i pas, kilav -a -o, kilavec -vca m. kilavka -e ž, kilavost -i ž, kilast -a -o: ~a repa kilogram -a tn, kratica: kg; kila -e i: dve kili, tri kile, pet kil; kilogramski -a -o, kilogrammeter -tra m, kilogrammetrski -a -o kiloherc -a tn fiz., kratica kHz kilometer -tra m, kratica: km, km^, km"; kilometrski -a -o, kilometrina -e ž plačilo za km, kilometraža -e ž podatki v km kilovat -a m 1000 vatov, kratica kW, kilovaten -tna -o: ~a ura, kratica: kWh kilovölt -a [-It-] m 1000 voltov,
kratica: k V kimati -am, kimanje -a s, kimav -a -o, kimavec -vca tn kdor samo kima, kimavka -e ž, kimniti -nem, kimljaj -a m, kimalen -Ina -o [-In-]: ~a mišica kimavec -vca m september Kimbri -ov tn mn. nekdanji keltski prebivalci Walesa, kimbrski -a -o, kimbrščina -e ž
Kimon -a m. Kimonov -a -o kimono -na m japonsko vrhnje oblačilo s širokimi rokavi, obleka kimono, bluza kimono, rokavi kimono Kina -e ž gl. Kitajsko -ega s kincati -am = kinkati -am +kinč -a m okras, lišp, nakit: +kinčati -am krasiti, zaljiati, liipati, kititi kinematika -e ž nauk o gibanju ne glede na gonilne sile, kine-tika -e i nauk o gibanju, kinetičen -čna -o: ~a energija kinematograf -a m in kino -a m. -u -o -u -om, kinematografski -a -o: ~i aparat, ~a dvorana, ~o gledališče, ~a predstava, v vsakdanji rabi tudi okrajšave po tujih zgledih: kino dvorana, kino predstava, toda: kinoope-rater, kinostudio, kinoprojektor, kinoaparat kinin -a tn zdravilo proti malariji, kininski -a -o, kininovec -vca m kinkati -am, kinkanje -a s, kin-kav -a -o, kinkavec -vca m, kinkež -a tn, kinkniti -nem, kinkljati -am, kinkljaj -ajte! kinkljal -ala -o, kinkljanje -a s kinolog -a tn, kinološki -a -o:
~o društvo; kinologija -e ž kiosk -a m odprta vrtna hišica, prodajna hišica za časopise, okrep-čilaipd.
kip -a m, kipec -pca m, kipar -ja tn, kiparka -e ž, kiparstvo -a s, kiparnica -e i, kiparski -a -o
kipeti -im, kipi -ite! kipeč -eča -e, kipel in kipel -ela -o, kipe-nje -a s; kipniti -nem, kipnje-ilje -a «, klpnjenec -nca tn = kipnik -a m, kipnjenke -nk i mn.neke gibanice, kipnjak-atn; kip^len -Ina -o [-In-]: ~i proces, kipelnost -i [-In-] ž kirasir -ja m oklepnik, kirasirski -a -o oklepniški
klanec
Kirgiz -a m pripadnik naroda v Srednji Aziji, kirglški -a -o: Kirgiška stepa Kirka -e ž, Ki'rkin -a -o Kiros in Kir Kira m, Kirov -a -o,
Kirupedija -e ž kirurg -a m med., kirurginja -e i, kirurgija -e ž, kirurgičen -čna -o: ~o zdravljenje, kirurški -a-o: ~a klinika kis -a m, kisen -sna -o, kisar -ja tn, kisarna -e i, kisovar -ja m, kisast -a -o kisal [-du] -li i kisle jedi in pijače, kisalo -a s kisalna snov, kisalen -Ina -o [-In-], kisalnica -e [-In-] i kisati -am (se), kisanje -a s, ki-sav -a -o, kisavec -vca tn 1. kdor se rad kisa, 2. kislica (rastlina) kisel [-BU] -sla -o, kislec -a [-3C-] m, kislica -e ž, kislina -e ž, kislinski -a -o, kislost -i ž, kislôba -e ž = kisloča -e i; kiseljak -a tn, kislast -a -o, kiselkast -a -o [-al-]; kisliti -im, kisli -ite! kislčč -čča. -e, kislil -a -o, kisljênje -a s, kisléti -im, kislèl -éla -o, kislênje -a s kisik -a m, kisikov -a -o *kist -a tn čopič
kit -a m morski sesalec, kitov -a -o, kitovec -vca m, kitovina -e Ž, kitolôv -6va m, kitolôvka -e ž (ladja), kitolôvee -vca tn, ki-tolôvstvo -a s kit -a tn mazivo, lepilo, zamazka, kitati -am mazili, kitast -a -o mazivast: ~a snov kita -e ž, kitica -e ž, kitka -e i, kitje -a s, kitast -a -o, kitnat -a -o, kitav -a -o, kiten -tna -o: ~a ovojnica, kitnica -e ž, kidti -im, (o) kiten -a -o, kiten je -a « Kitajsko -ega s: na Kitajskem, Kitajska -e ž: v Kitajski, kitajski -a-o: ~o srebro, Kitajec -jca tn, Kitajka -e i, kitajščina -e ž
kitara -e i, kitarist -a m, kitaristka -e ž kizmet -a tn usoda, kakor je namenjeno
kjé prisl. (točka) 1. vpraš.: kje si bil? ne vem, kje tiči otrok, 2. nedol. kjè: išči si službe kje drugje! +od kje od kod, +do kje do kod kjér in kjèr ozir. prisl: kjér te najdem, tam te bom; kjerkoli ali kjèr koli, kjer si bôdi klada -e ž, kladica -e ž, kladje -a s, kladen -dna -o: ~a stena, kladast -a-o: ~ človek, klad-nica -e ž sekira za kalanje klad kladivo -a s, rod. mn. kladiv, kladivce-a s [povsod: +-di»-J; kla-divnica -e ž neka sekira in riba, kladivišče -a «, kladivar -ja tn klafati -âm umazano govoriti, kla-fàj -âjte! klafàl -âla -o, kla-fânje -a s, klafač -a m, klafâr-ski -a -o: ~e besede, klafâriti -im, klafârjenje -a s, klâfast -a -o klepetav *klaféta -e ž slab klobuk zaničlj.
= *klafrnlca -e i, *klafédra -e i *klaftra -e i seženj, *klâftrski -a
-o: ~a drva séienjSka drva klaja -e ž gl. klâsti klâdem klâma -e i i. zmešane sanje, 2. človek, ki nerodno hodi ali se vede, pijanec, norec, klâmast -a ,-0, klamâti -âm kakor v omotici okrog hoditi = klamotériti -im; klamàj -âjte! klamàl -âla -o, klamânje -a s +klâmfa -e é penja, penjaéa, skô-ba, +klâmfica -e é, +klâmfati -am spenjati, zbijaii, +klâmfar -ja tn klepar klanec -nca tn, klâncek -čka m, klančan -âna m prebivalec na klancu = klâncar -ja tn, klân-čast -a -o, kMnčen -čna -o, kMnčnik -a tn, klančina -e ž; iti, voziti v klanec navzgor, po klancu navzdol
kluijati
klanjati -am se, klânjanje -a s klapati -am in klapati -âm, kla-pàj -âjte! klapàl -ala -o: ušesa mu klapajo, klâpanje in kla-pânje -a s, klapast -a -o: ~a ušesa; klapoùh -ûha -o, klapo-ušen -šna -o, klapoilšnica -e ž zaušnica, klapoušec -šca m, kla-jroušiti -im, klapoušenje -a s Klara -e i os. i. Jasna, Klârin -a -o, klarisa ali klarisinja -e i redovnica sv. Klare klarinét -a m, klarinéten -tna -o: ~i glas, ustnik; basovski klarinét, klarinetist -a m klas -a tn klasu- m, klasje -a in klasjè -à s, klâsek -ska m. kMšček -ščka m, klâsast -a -o, klâsen -sna -o, klâsnat -a -o: ~e trave, klasàt -éta -o, klasi-nec -nca m, klasnica -e i, kla-siti -im, klési -ite! klasèc -éca -e, klasil -a -o, klasêiijé -a s, klasitev -tve ž klasifikacija -e ž redovanje, razvrstitev, ocena, razredba, klasificirati -am (po)razdeliti, oceniti, klasificiranje -a s, klasifikacijski -a -o: ~a konferenca klasik -a m zgleden pisatelj (posebno grški in rimski), klasičen -čna -o: ~o delo, kMsičnost -i ž; klasicizem -zma m, klasicist -a m, klasicističen -čna -o *klasirati -am po velikosti ločiti,
*klasiranje -a s klâsti -dem položiti, polagati: živini klésti; klédi -te! klédel -dla -o, klâdenje -a s; klést -i Ž; kléja -e ž, kléjarica -e ž rjuha, v kateri nosijo klajo živini, kléjen -jna -o: ~i koš, ~o apno klâti kôljem, kôlji -ite! koljôc -a -e, klàl -âla -o, klén -a -o: ~ les; klénje -a s, kléven -vna -o: ~i dar, ~a živina, klâvnica -e Ž, klâvec -vca m, klâvka -e Ž, klâvski -a -o, klâvSêina -e r
klatiti -im (se), klâti -ite! klatèè -éca -e, klâtil -ila -o, (o)klâten -tena -o, klâtenje -a s; klatež -a M», kMteški -a -o: ~o življenje, kMtežnica -e ž; klâtivitez -a m
klavir -ja m (+glasovir), klavirski -a -o: ~i virtuoz; klaviatura -e ž klavrn -a -o, kMvrnež -a m, klâ-
vrnost -i ž klavzula -e ž omejitev, pridržek,
klavzulirati -am klavziira -e ž zapora, klavzùren
-rna -o: ~i prostor, izpit klavžar -ja m šoja klécati -am, klécanje -a «, klé-cav -a -o: ~a noga; klécavec -vca m klecav človek, klécavka -ež, klécavost-i ž, klécniti-nem kléč -a m in kléc -i ž, po klečéll; klêce -éta s peščena sipina, kle-Č0t -i ž skalna plitvina v reki, peščena sipina, klečevit -a -o klečati -im, 3. mn. klečijo tn klečé, klčči -ite! klečšč -éča -e, klecé, kléčal -âla -o, klečanje -a klečâlnik -a [-àu-] m klečeplaz -âza m, klečepMzec -zca m, klečeplazen -zna -o, kleče-pléstvo -a s, klečepMziti -im, klečepMzenje -a s kléj -a M», kléjast -a -o: ~a snov, klejiti -im, kléji -ite! klejil -a -o, klejèn-êna-o, klejênje-a s; kléjar -ja m, klejérnica -e ž; kléjec -jca m; kléjev -a -o, klejevina -e ž, klejilnik -a [-In-] m, kléjnat -a -o klèk -êka m kletvica: ti klèk bab ji! Klèk -êka m kr. t. gore, zbirališče čarovnic, na Kléku kléka -c ž kljuse, suha krava, gr-časta krivina na drevesu, klékast -a -o krivenčast klekétàti -ém in -ččem, kleketàj -âjte! kleketàl -éla -o, kleke-tânie -a s; srake kleketâjo ali klekécejo
klima
klékljati -am, klékljan -a -o: ~a čipka; klékljanje -a s, kléklja-rica -e ž, klékljarski -a -o: ~a obrt, klékljarstvo -a s Klêmen -éna m os. i., Kleménov
-a -o; klementinec -nca m klèn -éna m maklèn, klénov -a -o, klénovec -vca m, klénovina -e ž
klèn -éna m riba ie reda krapov-
cev, klénec -nca m klén -a -o: ~o žito, ~ slog, klén-ka -e ž neko jabolko, klénost -i ž klénkati -am, klénkanje -a s, klénk -a m: V klénk zvoniti, klénkniti -nem, klenkôt -ôta m klepar -ja m, kleparski -a -o: ~o orodje, klepârstvo -a s, klepâr-nica -e ž, gl. tudi klepâti klepâti klépljem, klêplji-ite! klê-pal -âla -o, klepânje -a s; klèp -êpa n», po klépu: moka po klé-)u diši, mn. klêpi; klepâlo -a s, clepâlnik -a [-du-] m, klepač -a m, klepâlen -Ina -o [-In-]: ~o klâdivo, klepâlec-Ica/"-djf-J m; klêpniti klépnem: pokrov klépne, klêpni -ite! klêpnil -ila -o; klêpec -pca m, klépka -e ž kravji zvonec, ličnica klepetéti -âm in -éčem, klepetaj -âjte! klepetal -âla -o, klepe-tânje -a s; klepèt -éta m, kle-petač -a m, klepetâča -e i, kle-petâlo -a s, klepetàv -âva -o, klepetâvec -vca m, klepetâvka -e ž = klepetulja -e i, klepc-tec -tca m, klepêtcev -a -o kleptomân -a m, kleptomânski -a
-o, kleptomanija -e ž klêrik -a m duhovnik, duhovniški pripravnik, klêius in klêr klêra m duhovniški stan, klerikâlen -Ina -o [-In-], klerikalec -Ica [-le-] m, klerikâlka -e [-Ik-] i, ^lerikalizem -zma m klesati klčšem, klêši -ite! kleš0č -e, klêsal -âla -o, klesânje
-a s, klesar -ja m, klesarski -a -o: ~o orodje, klesan ec -nca m klestiti -im, (o)kleščen -a -o, kle-ščenje -a s; klest -a m 1. kle-ščenje, 2. odsekana veja, klestil-nik -a [-iu-] m, klestina -e ž; klestje -a s, kleščenina -e ž ob-sekano vejevje, kleščevec -vca m okleščeno deblo klešče ž mn. klešč kleščam klešče v kleščah s kleščami; kleščice -ic ž mn.; kleščar -ja m, kle-ščarica -e ž, kleščariti -im pri oranju klešče držati, kleščast -a -o, kleščnik -a m, kleščman -a m kleštra -e ž klešče, neroda, moto-vilo, kleštrati -am klestiti, motoviliti, kleštraj -ajte! kleštral -ala -o, kleštranje -a s klet -i ž, kletka -e ž, kletar -ja m, kletarica -e ž, kletarstvo -a s, kletariti -im, kletarjenje -a s, kleten -tna -o: ~i ključ, ~i prostori
kleti kolnem [-6u-], kolni -ite! [-0U-], kolnoč -a -e [-ou-], klel -a -o, kletje -a s, kletev -tve ž, kletvica -e i, kletvina -e ž kleveta -e i obrekovanje, kleve-tati -am obrekovati, klevetal -ala -o, klevetnik -a m obreko-valec
klica -e ž, klicen -čna -o: ~i list, kličica -e ž, kliconosec -sca m bacilonosec klicati-čem, klič6č-a-e, kliči-te! klical -a -o in -ala -o, klican -a -o, klicanje in klicanje -a s, klic -a m, klicaj -a m, klicar -ja n», klicalec -Ica [-du-] m, klicalka -e [-du-] ž klient -enta m varovanec, odjemalec, klientela -e ž varstvo, odjemalci, klientski -a -o klika -e ž svojdt, klikarski -a -o,
klikarstvo -a s klikniti -nem, klik -a m klima -e i, klimatičen -čna -o: ~i kraji, --e razmeje, ~o
klimaks
zdravljenje; klimatologija -e ž. klimatolog -a m, klimatološki -a -o; klimatoterapija -e ž klimaks -a m stopnjevanje (v poetiki)
klimakterij -a m mena, menska jalovost, klimakteričen -čna -o: ~i znaki klin -ina m, klmec -nca m, klin-ček -čka m, klinar -ja m, klinast -a -o; kliniti -im postavljati kline. Uliti, klinjenje -a s, klinčati -am klinec biti (otroika igra), klinčanje -a s; klinčnica -e ž rastlina, neka Muika; kli-nopis -a m klina -e ž rezilo, britvica, klinica -e ž
klinika -e ž zdravstvena uiilnica ob ležečih bolnikih, kliničen -čna -o: ~o zdravljenje, ~i besednjak, zdravnik = klinik -a m •klinker -ja m prepeka, 1. vmesni produkt cementne industrije, 2. zidak, žgan do zgostitve Klio ž Klie Klii muza zgodovine,
Kliin -a -o kliring -a m (clearing) plačilo po nakazilu: plačati v ~u; klirinški -a -o klistirati -am dristiti gl. tam; kli-stiranje -a s, klistira -e ž dri-stšnje, klistir -a m dristilo, kli-: stirka -e ž dristlja, klizma -e ž kliše -ja m plo&ča za tiskanje slik, kliširati -am delati klišeje, kli-širanje -a s, klišarna -e ž kliti -jem, klij -te! klijoč -a -e,
klil -a -o, klitje -a s klivkati -am tn -čem stokati, vzdihovati, cviliti: pes, pura klivče, klivkanje -a s kljub prisl. in predi, vkljiib, na-kljub: ~ tčmn, kljub temu da čeprav, dasi; kljub delati komu; kljubovati -ujem, kljubuj -te! kljubujoč -a -e, kljuboval -ala -o, kljubovanje -a s, klju-bovalec -Ica [-du-] m, kljubo-
valen -Ina -o [-In-], kljuboval-nost -i [-In-] i, kljubast -a -o ključ -a m, kljiičen -čna -o: ~a stavba, ključev -a -o: ~a brada, ključnica -e i neka kost, ključek -čka m, ključar -ja m, ključarica-e ž, ključarski-a-o: ~o delo, ključarstvo -a s, ključavnica -e ž, ključavničen -čna -o: ~a luknja, ključavničar -ja m, ključavničarstvo -a s, ključavničarski -a -o: ~o orodje, ključiti -im, kljiiči -te! ključil -a -o, ključenje -a s kljuka -e ž, kljiičica -e ž = kljukica -e ž, kljûkar -ja m, kljukast -a -o: ~ nos orlovski nos, kljukasti križ, kljukàt -âta -o, kljûkec -kca m sključen človek, odpirač, zvitež: lažnivi kljûkec, kljukonôs -6sa m kljukati -am trkati, biti, tolči, klju-kanje -a s, kljukavec -vca m, kljùkniti -nem nalahno potrkati, počepniti kljun -a m, kljunâë -a m ptič, kljûnast -a -o, kljunâS -a m, kljunček -čka m, kljiinčkati -am se, kljùniti -nem, kljûnec -nca m, kljunàt -âta -o, kljuno-tàj -âja m neki hrošček kljûsa -e ž, kljûse -eta s in klju-sè -éta s, kljûsast -a -o, kljù-sati -am
kljnvati kljûvam tn kljûjem, kljùj -te! kljujoč -a -e, kljuvâl -âla -o, kljuvânje -a s, kljuvač -a m, kljuvâlnik -a [-au-] m neko bakrarsko orodje, kljuvâ-lec -Ica [-âu-] m kloaka -e ž
klobasa -e i, klobâsen -sna -o, klobasač -a m = klobasâr -ja m, klobasâti -âm, klobasàj -âjte! klobasàl -éla -o, klobasânje -a s, klobâsar -ja m kdor dela klobase, klobâsarica -e ž, klobâ-sast -a -o, klobâsica -e ž, klo-bâsiéar -ja tn
kmalu
klobčič -a in klobčič -iča m, klô-bec -bca m, klobček -čka m. klôbko -a 8, klobčece -a [-iac-] s, klobčast -a -o, klôbkast -a -o, klobčičast -a -o klobuk -a m, klobuček -čka m, klobučar -ja m, klobučarica -e ž, klobučarija -e ž = klobučarstvo -a «, klobučariti -im, klobučar-ka -e ž, klobučast -a -o = klo-biikast -a -o, klobučina -e ž = klobučevina -e ž, klobučinast -a -o = klobučevinast -a -o, klobučje -a s = klobukovje -a s repuh bot., klobučnica -e i ikatla za klobuke, klobučnjak -a m 1. oblika za klobuke, 2. neka morska žival; klobučiti -im se oblačiti se, klobučenje -a s klobiištra -e i slab klobuk, klo-buštrati -âm zmeiati, spriditi, klepetati, klobuštraj -âjte I klo-buštral -âla -o, klobuStrânje -a s, klobuStrâé -a m klocati -am in -čem: koklja kl6-če, kloča -e ž koklja, kločiti -im, kločenje -a s kločec -čca m jesika bot., kloček -čka m pistacija bol. = kločiče-vec -vca m klofuta -e i zaušnica, klofutâti -âm, klofutàj -âjte! klofutàl -âla -o, klofutânje -a s, klofût-niti -nem = klôfniti -nem in klôfnem, klofnjen -a -o klôka -e ž koklja, klékati -am in -čem, klokotâti -âm in -očem, klokotaj -âjte! klokotal -âla -o, klokotânje -a s, klokôt -ôta m, klokotica -e i vrsta kozarca kiokan -a m kenguru zool. klôkar -ja m črna iolna klômpati -am, klômpanje -a s = klônkati -am, klônkanje -a s: voda V posodi klômpa, klônka; klômpuiti -nem: ~ v vodo; klônkniti -nem: kamen klônkne V vôdo
klôncati -am omahovali, šepati,
klôncniti -nem klonica -e ž vozarna, remiza, gl. kolnica
kloniti klonem, kloni -ite! kloneč -éca -e, klonil -ila -o, klônje-nje -a 8, klonitev -tve ž klôp klôpa m klošč, klopov -a -o klôp -i i, klôpca -e i, klôpëica -e i, klopen -pna -o: ~a deska, klopnica -e i deska pri klopi klôpec -pca m loputa, loputica klopotati -âm tn -očem, klopotàj -âjte! klopotàl -âla -o, klopo-tânje -a s, klopôt -ôta m, klopotač -a m, klopotâca -e ž, klo-potâlo -a 8, klopotàv -âva -o, klopotâvec -vca m, klopotâvka -e i, klopôtec -tca m, klopotûlja -e ž
klôr -a m, klorov -a -o, klôrovcc -vca m, klorat -a m, klorid -a m, klorit -a m, klorofôrm -a m, kloroformirati -am, kloroformi-ranje -a s, kloroformîzem -zma m, klorovodik -a m, klorovodikov -a -o: ~a kislina, klorofil [-il] -a m klošč klošča m klàp, kloščec -a [-čac-] m = klošček -ščka m. kloščevec -vca m ricinus, klô-ščevina -e i *kl6šter -tra m samostan, *kl0štr-
ski -a -o samostanski kI6t -a m vrsta tkanine, klôtast
-a -o: ~a obleka, podloga Kloto -te é ena od treh park, Klô-
tin -a -o klovn -a m šaljivec, burkež, klovn-
ski -a -o: ~i izraz kiozét -a m, klozéten -tna -o: ~i papir
klub-a m, klubski-a-o: ~a soba, seja, ~i načelnik; klubovec -vca m, klùbovski -a -o, klubaš -a m, klubaški -a -o, klubâ-štvo -a s kmaln prisl.: ~ potem, nato, ~ za njim; kmalu bi bilo po
kmèt
njem skoraj; vsi kmalu so prišli hkrati kmèt kméta m: iti na kméte, s kmétov priti, živeti na kmetih; kmétiSki -a -o = kmécki -a -o = kmétski -a -o, kmetic -iča m, kmetavs -a m zaničlj., kmetâvslja -e i zanitlj., kmetica -e i, kmetija -e ž, kmeti-jica -e i, kmetijski -a -o, kmetijstvo -a s, kmetovati in kmé-tovati, kmetujem in kmétujem, kmetu j in kmétuj -te! kmetovàl -âla -o in kmétoval -a -o, kme-tovânje in kmétovanje -a s, kmetovalec -Ica [-d^-] m, kme-tovâlka -e [-du.-] ž, kmetovâlski -a -o [-du-], kmétstvo -a 8 *knéftra -e i navoza Kneipp [kndjp] -a m, Kneippov -a -o [kndjpou -ova]: ~a kava, ~o zdravljenje, knâjpati -am se, knâjpanje -a s knéz -a m, kneginja in knéginja -e i (knezova iena), kndžna -e i (knezova hči), knézov -a -o (če mislimo enega kneza): ~a hči, ~ zet; kn6žji -a -e (sploino): ~ega rodu; knéštvo -a 8; kne-zovâti -ujem, knezovàl -âla -o, knezovânje -a s, kneževina -e ž, knezoškof -škofa m, knezo-škofija -e ž, knezoškofijski -a -o knjakast -a -o pohabljen, okrnjen knjiga -e ž, knjigâr -ja m, knjL-gârna -e ž, knjigârniSki -a -o, knjigarništvo -a s, knjigarski -a -o, knjigarstvo -a s; knjižica -e ž, knjižilra -e ž zaničlj., knjižen -žna -o: ~i jezik, trg, ~a slovenščina; književen -vna -o: ~o delo; književnost-i ž, književnik -a m, književnica -e ž, književniški -a -o; povsod tudi: knjizév-
knjigo- v sestavi: knjigoljub -a m, knjigonoša -a in -e m kdor knjige nosi, knjigopisec -sca m, knjigopisje -a s, knjigotržec
-žca m, knjigotfžen -žna -o: ~a cena, knjigotrštvo -a s, knjigo-véz -a m = knjigovézec -zca m, knjigovéski -a -o, knjigov6štvo -a s, knjigovodja -a in -e m, knjigovodkinja -e i, knjigovodstvo -a s, knjigovodski -a -o: ~i tečaj, knjigožer -zéia m knjižnica -e ž, knjižničen -čna -o: ~i prostori, knjižničar -ja m, knjižničarka -e ž, knjižničarski -a -o: ~a služba, ~o delo knockout [nôkaut] -a m odločilni udarec za zmago v boksarskem boju, uničenje, knockout prisl: pobil ga je knockout, zdaj je knockout; knockoutirati -am [nokaut-] na tla podreti 'krnita -e ž usnjen bič, korobač ko vez. 1. časovni: ko denar
Eoide, pamet pride; hitro ko, rž ko, vtem ko, medtem ko, bolj ko, dalj ko: bolj ko je tekla kri, več je bilo partizanov; dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal; 2. primerjalni: ko (= kot, kakor) bi trenil, jaz sem močnejši ko ti (= kot, kakor ti); beži, ko C= kot, kakor) da gori za njim; 5. pogojni (neresnični pogoj): ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli
koadjutor -ja m pomočnik (v cerkveni službi), koadjiitorjev -a -o, koadjùtorski -a -o koagnlat -a m strjenina, koagu-lâcija -e ž strjevanje, sesedanje, koagulirati -am strditi se, se-siriti se, zakrkniti, sesesti se koalicija -e ž zveza, koalicijski -a -o: ~a vlada, koalirati -am, koaliran -a -o zvezan kobacati -âm, kobacaj -âjte! kobacal -âla -o, kobacânje -a s, kobâcelj -clja m otrok, ko še kobacd, kobâciti -im se kozolce prevračati, kobâènik -a m ko-baçelj; kobacljâti -âm, kobac-
kôder
Ijàj -âjte! kobacljàl -âla -o, kobacljânje -a s kobaliti -im, kobâljenje -a s, kobalj -a iw: za dober ~ (korak) se premakniti; kobâlj priai.; kobâlja -e ž, nav. mn. kobâlje razkreiene noge človeka, kobâ-Ijast -a -o rogovilast, kobâljati -am a težavo se premikati, ko-bâljanje -a s kobalt -a m kem. prvina, kobaltov -a -o: ~ sulfat, kobaltin -a m neka ruda, kôbaltooksid -a m, kôbalten -tna -o: kôbaltne spojine [povsod: -It-] Kôbanci -ev m mn. prebivalci Koz-jaka ob levem bregu Brave, ko-banski -a -o, Kôbansko -ega s: na Kobanskem, s Kôbanskega kôber -bra m kocka: kobre metati kockati se, kôbrast -a -o, kôbrati -am: z lešniki kôbrati, kôbrc -a m, kobranka -e ž ime neke naše kače kobila -e ž, rod. mn. kobil [-il], kobilji -a-e: ~e mleko, ko-bilar -ja m, kobilarija -e ž, kobilarna -e ž = kobilarnica -e ž, kobilica -e ž, kobiličar -ja m, kobiličast -a -o, kobiličji -a -e, kobiliti -im (se), kobilje -a s sk. i. deblo, trtne veje . koblji -a -e, koblja muha, Koblja
glava kr. i. kobra -e ž indijska kača naočdrka kobul [-ÛI] -a m = kobûla -e ž, kobulček -čka [-Ič-] m: ~ češenj; kobûlica-e ž, kobulnica-e '-In-] ž, kobulnat -a -o [-In-], kobùlast -a -o koc kôca m, kocast -a -o, kocati -âm, kocàj -âjte! kocàl -âla -o: sneg kocâ (pada v debelih kosmih), kôcelj -clja m kocasta oseba. Uval ali reč, kôcnja -e ž velika snežinka, kôcnjast -a -o, kôcnjat -a -o; kocnjâti -âm, kocnjàj -âjte! kocnjàl -âla -o; koconôg -6ga -o
kocén -a m zelnati štor, kocénje -a s, kocenéti -im trdeti, lese-neti, kocenèc -éèa -e, kocenèl -éla -o, kocenênje -a s kocina -e i, kocinast -a -o, koci-
nica -e Ž, kocinje -a s kôcka -e ž, kôckin -a -o, kockast -a -o, kockati -am, kockanje -a s, kockar -ja m, kockarski -a -o, kockovec -vca m premog kôcka-ste oblike koča -e ž, koèàn -âna m, kočar -ja m, kôèarica -e ž, koèâriti -im, koèârjenje -a s, kôèarski -a -o, kôêica -e ž, koèûr -ja m zaničlj. kočemajka -e ž
kočič -a m navadni prašiček zool.
(vrsta členonožcev) kočija -e ž, kočijica -e ž, kočijen -jna -o: ~o oje, kočljski -a -o: ~i konj, kočijaž -a m, kočijaški -a -o: ~i konj; koèijâiiti -im
kočljiv -iva -o, kočljivec -vca m, kočljivka -e ž, kočljivost -i ž kočnik -a m = kôènjak -a m
(zob), kočniški -a -o kod prisl. (prostor) 1. vprašalni: kod si hodil? ne vé ne kod ne kâm; od kod, do kôd ("''od kje, + do kje); 2. nedoločni: boš že kod prišel d'o mesta koda -e ž zaključek kake skladbe kodein -a m pomirjevalno sredstvo, kodeinov -a -o: ~e tablete kodeks -a m star rokopis, rokopisni zakonik, zbirka zakonov, kodi-ficirati -am zakone zapisali, ko-dificiranje -a s, kodifikacija -e z kodélja -e ž, kodéljica -e ž, ko-déljast -a -o, skodéljkati -am se koder -dra m, kodre -a m, kodr-ček -čka m, kodrati -am in kodrâti -âm, kodràj -âjte! ko-dràl -âla -o, kôdranje in -ânje -a s; kôdrav -a -o, kôdravec -vca m, kôdravka -e ž; kôdr-çati -am se, kodrcija -e i, kô-
kéder
drnat -a -o, kodrljâti -âm (se), kodrljàj -âjte! kodrljàl -âla -o, kodrljânje -a s; kodrobrâdec -dca m, kodroglâvec -vca m, kodrolâsec -sca m, kodrolâska -e I, kodrolàs -âsa -o koder prisl., koderkoli in koder köli, köder si bödi, od köder, do köder (+od kjer, +do kjer) kodicil [41] -a m dostavek k oporoki
koedukâcija -e ž skupna vzgoja mladine obeh spolov, koeduka-cijski -a -o koeficiènt -ênta m mat. koeksisténca -e ž sočasno bivanje več reči
kofein -a m sestavina kave, čaja kofunkcija -e ž mat. kohabitacija -e ž skupno bivanje, spolno združevanje, kohabitacij-ski -a -o: ~a tuberkuloza koherénca -e ž, koherénten -tna -o kohezija -e ž vezljivost (privlačnost med molékulami iste snovi), kohezijski -a -o vézen: ~a sila kohörta -e i del rimske legije koincidénca -e ž sovpad, koincidi-rati -am, koincidéncen -čna -o koitus -a m spolno občevanje, koi-
tirati -am koj prisl. takoj, kar: koj pridem, koj povej, koj meni daj, koj tu ostani koja -e ž spalnica na ladji, köjica -e ž lesena pastirska bajta v hribih
koka -e ž neki peruanski grm, kokain -a m mamilo iz lista lega grma, kokainizem -zma m, ko-kainizirati -am, kokainist -a m, kokainistka -e ž kokârda -e ž pêntljast znak, značka kokati -am in -čem, kökanje -a s, köka -e ž = köklja -e ž, kö-kica -e i, kökljica -e i, kok-Ijâti -âm, kokljàj -âjte! kok-Ijàl -âla -o
kokcidiôza -e é neka živalska bolezen
kokéta -e ž spogledljivka^ kokéten -tna -o spogledljiv, koketnost -i ž, koketirati -am spogledovati se, koketiranje -a s kokodakati -am, kokodâkanje -a s, kokodâjsati -am, kokodâj-škati -am, kokodâjc -a m kurji glas, kokodâk medm. kokolj -a m, kokoljen -Ijna -o: ~o seme, ~i venčki; kokoljev -a -o: ~i cvetovi; kokoljast -a -o, kokoljnat -a -o: ~a pšenica
kokon -a m sviloprejkin zapredek,
kokonski -a -o: ~a nitka kokorek -rka m = kokorik -a m
ciklamen kàkos -a m neka palma, kokosov
-a -o: ~i orehi, ~o mleko kokoš -i ž ali kokoš -i ž; kokošji -a -e: ~a jajca; kokošar -ja m in kokoÊâr -ra m, kokošarica -e ž in kokošarica -e ž, kok6-šarstvo -a s in kokošarstvo -a s, kokošarija -e ž, kokošarski in kokoÊârski -a -o; kokošinjak -a m = kokošnjfik -a tn, kokoška -e ž, kokoševec -vca tn vranica, ornica, bot.; kokošnica-e ž kurje zdravje bot.; kokoSeréja -e ž (■•■kokošjereja) kokot -a tn petelin, kokotec -tca t» = kokotek -tka tn; kokotâti -âm in -očem, kokotàj -âjte! kokotàl -âla -o, kokotânje -a s, kokotica -e ž lahkotica bot. kokéta -e é lahkoHvka kôks -a m vrsta fižola, kôksast -a
-o: ~i fižol = kôksar -ja tn kôks -a tn iz premoga narejeno kurivo, kôksov -a -o: --a teža, koksovit -a -o: premog je kôksati -am predelovati v kôks, kôksanje -a s, koksârna -e ž, kôksar -ja tn kôktajl -ft m meiana alkoholna pijača
koléno
kokus -a m neka bakterija kol [kbu] kola m, na kolu in kolu, s kolom, kolec kolca [-6u-] m, kolast -a -o, kolček -čka [-IČ-] m, kolje -a s, kolišče -as red kolov, kolek -Ika [-ou-] tn, količ -iča m, kobček -čka m; koliti kolim, koli -ite! kolil -a -o, koljenje -a s, koUtev -tve i kola s mn. voz, kol [-61], kolom, kola, na kolih, s koli; kolar -ja tn, kolarica -e i kolarjeva lena; kolariti -im, kolarjenje -a s, kolarstvo -a g, kolarski -a -o, kolarna -e ž = kolarnica -e ž, gl. tudi kolca in kolo kola m neskl. drevo, orehi kola,
pastile kola (zdravilo) kolaboracija -e i sodelovanje, ko-laboracionist -a m sodelavec, pomagal, kolaboracionistka -e ž sodelavka, kolaborator -ja m sodelavec kolacionirati -am primerjati (prepis z izvirnikom), kolacioniranje -a s, kolacionist -a tn kolač -a tn, kolaček -čka m, ko-lačar -ja tn, kolačnik -a m hlebec, mhdel kolajna -e i medalja kolaps -a m nenadna srlna slabost, kolabirati -am sesesti se od slabosti, zgruditi se kolavdirati -am pregledali, odobriti, kolavdacija -e i pregled, odobritev, kolavdacijski -a -o kolca s mn., 2. kole,» 3. kolcem, 4. kolca, 5. na kolcih, 6. s kolci [povsod: -le-] voziček, voz pri plugu
kolcati -ca in -če se: kolca, kol-če se mu; kolcanje -a s, kole -a tn enkratni glas pri koleanju, kolcavec -vca m, kolcniti -nem [povsod: -ou-] kolč -i [-0U-] i neukoreninjen
trtni potaknjenec kolebati -am omahovati, koleba-nje -a s, kolebaj -a tn = koleb
-éba tn, kolébav -a -o = ko-lebljiv -iva -o, kolebljivec -vca m omahljivec, kolébljaj -a m, kolébniti -nem: ~ z roko koléda -e ž, koléden -dna -o: ~i post; kolédnik -a m, kolédnica -e ž, kolednina -e i, kolédniskj -a -o: ~e pesmi; kolédovati -ujem, kolédovanje -a s koledar -ja tn, koledarček -čka tn, koledarski -a -o, koledarnik -a tn, koledarnica -e ž koléga -a in -e tn stanovski tovariš, kolegov -a -o, kolegica -e i = koléginja -e i, kolegialen -Ina -o [-In-], kolegialnost -i [-In-] i tovarištvo kolegij -a m zbor, predavanje na univerzi, kolegiâten -tna -o: ~i kapitelj, kolegnina -e é koléhati -am tresti, vleèi, s težavo laziti, na noge spraviti, koléha-nje -a s kolek -Ika [-hk -Ik-] m, kolko-vati -ûjem, kolkûj .-te! kolko-vàl -éla -o, kolkovénje -a s, kolkôven -vna -o: ~a dolžnost, taksa, kolkovina -e ž [povsod: -Ik-]
kolékcija -e ž zbirka: ~ znamk kolékta -e ž bera, zbirka, prva prošnja pri maši, kolektirati -am zbirati, kolektiranje -a s kolektiv [-i^] -a tn, kolektiven -vna -o: ~o gospodarstvo, kolektivnost -i ž, kolektivizem -zma m, kolektivirati -am spraviti v skupnost, kolektiviranje -a s, kolektivist -a tn, kolekti-vističen -čna -o, kolektivizirati -am spraviti v kolektivistično organizacijo kolektura -e ž nabiranje, zbiranje, bera, koléktor -ja m nabiralec, koléktorski -a -o kolenhim -a tn rastlinsko tkivo koléno -a s, kolénski -a -o, ko-lénji -a -e: ~i upogib, kolén-
kolera
ček -čka m, kolence -a s: žito dela kolenca; kolenast -a' -o, kolenčast -a -o, kolenčati -am: žito se kolenca; kolenčiti -im koga ali kaj a kolenom tiičaii, n. pr. sani, voz, koleniti -im živali koleno izpodvezaii, da ne more noreti; kolcnčnik -a m neka preina palica pri statvah, kolenec -nca r» ime raznim rastlinam, kolenič -a m iz trte zvita gož za kolenjenje, kolenka -e ž vrsta geranij kolera -e ž črevesna kuga koleraba -e ž, kolerabica -e ž, kolerabičen -čna -o: ~a juha kolerik -a m vročekrvnež, koleri-čen -čna -o vročekrven, lidgle jeze, koleričnost -i ž koleselj -sija m, kol&eljski -a -o [-salj.]
Kolhida -e ž, Kolhijec -jca m,
kolhijski -a -o [povsod -Ih-] kolhoz -a m zadružno gospodarstvo, kolhozen -zna -o: ~o gospodarstvo, kolhoznik -a m, kolhoznica -e ž [povsod: -Ih-J koli členek, ki poudarja poljubnost oziralnega zaimka ali prislova: kdor koli, kar koli, kateri koli, kjer koli, kamor koli, koder koli itd. ali tudi skupaj: kdorkoli, karkoli, kjerkoli itd. koliba -e ž, kolibica -e ž kolibri -ja m neki ptič količina -e ž množina: velike ~c blaga; količinski -a -o: ~e mere, ~i izrazi; količnik -a m mat. kvocient, količniški -a -o količkaj = kolikaj prisl. le (vsaj) malo, nekoliko, le kaj: pridem, če bom ~ utegnil; to napravim še danes, če mi ~ pomoreš; če mi ~ ponagaja, ne bom danes končal; kolikanj prisl.: ~ (veliko) dobre volje so pokazali vaščani; če bo ~ (kMikaj) sadja, ti ga dam
kolik -a -o vpr. z. kakô velik: ~ je njegov delež? ~a škoda! +koliki -a -o kateri: + kolik i (dan) je danes? kateri; kolikost -i ž velikôst, obseg: ~ škode so ocenili; kolikšen -šna -o vpr. z. kako vêïik: ~a nesreča? ~a krivica! ~a je žrtev mater; kolikšnost -i ž kolika -e ž črevesna bolezen kolikér -a -o, kolikéren -rna -o kéliko vpr. prisl. mere: v koliko dneh (+v kolikih), s kôliko ljudmi (+š kolikimi), pri koliko primerih (+pri kolikih); s koliko dobre volje smo začeli! ne vem, koliko (+v koliko) je prizadet; kolikokrat (tudi: koliko kratov) prisl.: ~ si bil tam? sem mu branil! kolikokraten -tna -o: ~ dobiček je naredil, ~a škoda se dela; kolikič prisl: ~ si bil na Triglavu? kolikor oz. prisl mere: ~ znaš, toliko veljaš; kolikor toliko se pozna nwlo, nekoliko se pa le pozna; pomagal bom, kolikor ( + v kolikor) je v moji moči; prenesel bom kolikor si bodi = kolikor koli alt kôlikorkôli; kôlikorkrat prisl: ~ zine, tolikokrat se zlaže; kolikorkraten -tna -o: ~a krivica, tolikokrat-na kazen koUkršen -šna-o: tolik (tolikšen)
je, kolikršen mora biti kolimacija -e ž sovpad dveh črt, n. p-, pri uravnavi daljnogleda, kolimacijski -a -o: ~a os, napaka, kolimator -ja m merilna naprava
kolina -e ž, nav. mn. koline, ko-
liniti -im, kolinienje -a s kolinska voda = kolonjska voda kolizija -e ž spor, nasprotje, navzkrižje, kolizijski -a -o, koli-dirati -am, kolidiranje -a s ^koljé -jéja m okrasna ovratnica
kolovrat
kolk -a n», kolkov -a -o = kolčen -čna -o: ~i sklep, kolčnica -e i: kost ~ [povsod: kolmež -a [-Im-] m neka zdravilna rastlina kolnica -e [-In-] ž vozarna, kotama, gl. tudi klonica kolnik -a f-ln-] m kolovoz kolo -a s ples
kolo -ésa s, kolesje -a s, kolésce -a s, kolčšček -čka m, kolé-ščast -a -o, kolésar -ja t», ko-lésarica -e i, kolésarski -a -o: ~e tekme; kolesariti -im, kolesarjenje -a s, kolésast -a -o v obliki kolesa: ~a mreža; kolé-sen -sna -o, kolesnica -e ž, ko-lesnik -a m žebelj pri kolesu, gl. tudi: kola in kolca kolo- v sestavi: kolodvor -6ra m postaja, kolodvorski -a -o: Kolodvorska ulica; kolomàz -âza m, kolomâzar -ja m, kolorhâznica -e Ž, kolomaznina -e ž, kolo-sèk -éka m gozd, v katerem sekajo kolje za vinograde, kolo-téca -e ž = kolotečina -e ž, kolovodja -a tn -e m, kolovoz -voza m, kolovozen -zna -o: ~a pot, kolovil-t -vrta m neki hrošč, kolovfta -e é kolarski stol kolobar -ja m, kolobarjašt -a -o: ~e oči; kolobarček -čka m = kolobarec -rca tn, kolobaren -rna -o: ~o gospodarstvo, kolo-bâriti -im, kolobarjenje -a s, kolobarnik -a tn neki črv, kolo-barnica -e i neka rastlina, kolo-barski-a-o: ~e gore (na Luni). kolobarčast -a -o: ~ les kolobocija -e é zmeda kolodij -a tn neka tekočina in zdravilo, kolodin -a tn kem. spojina kolofon -a m naslovu podoben zaključek srednjeveških rokopisov in T^ih tiskov kolofonija -e ž = kolofénij -a tn neka smola, kolofonit -a tt» fco-lofoniji podoben granat
koloid -a m klejasta snov, ki ne kristalizira, koloiden -dna -o: ~a kemija kolokvij -a tn izkušnja v obliki razgovora, kolokvijski -a -o: ~o spričevalo; kolokvirati-am, kolokviranje -a s kolon -a m debelo črevo kolon -a tn dedni najemnik posestva, kolonski -a -o: ~o vprašanje; kolonat -a tn, kolonstvo -a s
kolona -e ž razpredelek, stolpec, vojaška kolona vrsta, oddelek; peta kolona, petokolonaš -a tn, petokolonec -nca tn kolonada -e ž stebrenik, stebrišče kolonija -e ž, kolonijski -a -o, koloniale -la tn, kolonialen -liia -o [-In-]: ~a posest, ~e čete, kolonizirati -am, koloniziranje -a s, kolonizacija -e ž, koloni-zator -ja m, kolonist -a tn, ko-lonistovski -a -o kolonjska voda = kolinska voda kolop -opa tn, v kolopu, teči v kolop
Kolorado -a m kr. i. reke in države v Severni Ameriki, koloradski -a -o: ~i hrošč = kolora-dar -ja m ali koloradec -dca tn kolorat^ra -e ž način petja, kolo-ratiiren -rna -o: ~a pevka = koloraturka -e ž kolorit -a tn barvitost, kolorirati -am barvati, pobarvati (risbo). kolorimeter -tra m merilec za barve, kolorimetrija -e i merjenje barv, kolorimetričen -čna -o *kol6s -a tn velikan, +kolosalen -Ina -o [-In-J velikanski, ogromen; +kolosalno prisl. imenitno, odlično, sijajno, čudovito koloseum -a m ali kolosej -a tn velikanska stavba (v Rimu amfiteater, drugod kako drugo javno poslopje, zabavišče) kolovrat -a tn, kolovratar -ja tn izdelovalec kolovratov, kolovra-
kolpec
tec -tca m, kolovraten -tna -o, kolovratov -a -o: ~o vreteno; kolovratiti -im, kolovratenje -a g, kolovraten -tna -o kolpec -pca [-Ip-] tn južni veter *kolportirati -am raznašati, *kol-porter -ja m raznašaiec, *kol-porterka -e ž, *kolportaža -e ž raznašanje, razpečavanje na drobna [povsod: -Ip-] kolščica -e [-Iš-] i bol. blitva Kolumb Krištof -a -a tn os. i. odkritelja Amerike, Kolumbov -a -o: ~o jajce kolumbarij -a m hram za žare kolut -a m okrogla plošča, kolo, kolutast -a -o, kolutec -tca m +komad -a m kos, """pet komadov (pri živalih) pet glav, pet repov, +komadič -a m košček komaj pris!. nač.: ~ nese težko, toliko da; ~ še gleda toliko da; saj bi bilo da bi sam šel skoraj treba; prisl. č.: ~ sedem, so že nad mano toliko da; saj sem ~ prišel šele, pravkar, ravno; pritrd. dvoma: Misliš, da je res? Komaj = komajda komanda -e ž poveljstvo, poveljevanje, komandant -a m poveljnik, komandantski -a -o: ~i posli, komandir -ja m, komandan-ttira -e ž sedež poveljstva, *ko-mandirati -am koga ukazovati komu, *komandiranje -a s uka-zovanje
komanditen -tna -o: ~a družba komar -ja m, komarec -rca m kornarčck -čka m, komarjevec -vca m neka rastlina, komarnica -e ž pastirska koča v gorskih senozetih, komarnik -a m mreža zoper komarje; komarati -am, komaranje -a 8, komariti -im. komarjenje -a s komarča -e ž 1. podvito stopalo, 2. ostrvi namesto lestev, 3. pokonci postavljeno smrekovo de-
blo s prisekanimi vejami, ko-marčast -a -o komasacija -e ž, komasacijski -a -o, komasirati -am, komasira-nje -a s komat -a m, komatati -am konja nadevati komat konju, komata] -ajte! komatal -ala -o, koma-tanje -a s kombajn -a m (angl. combine) sestavljen stroj, skldpljenec, stak-njenec
kombinacija -e ž sestava, ugibanje, kombinacijski -a -o, kombinirati -am po sklepanju kaj najti, kombiniranje -a s, kombinat -a m, kombinator -ja m kombine -ja m sestavljena ženska spodnja obleka, kombineža -e ž, kombinezon -a m delavska obleka po delavnicah (+konbinezon) komedija -e ž veseloigra, kome dijski -a -o. komediograf -a pisec komedij, komediografsk" -a -o, komedijant -anta n», ko medijantski -a -o, komedijant stvo -a 8 komeHoracija -e i spominska slav nost, slovestwst, komemoracijsk -a-o: ~a prireditev komen -mna m zid pred istejam v kuhinji, ognjišče (kamin), za peček, komenjača -e ž kuhinj ska cunja koin^nda -e ž užitek cerkvene na dšrbine, komendator -ja m, ko mendnik -a m KomeDsky [komčnski] Komen skega m os. i. češkega vzgojitelja Komenskega ulica komentar -ja m razlaga, komentirati -am razlagati, komentiranje -a 8, komentator -ja m razlagalec, komentatorica -e ž, komentatorski -a -o: -^o delo, komentacija -e ž komercialen -Ina -o [-In-] trgovski:. svetovalec; komercialist -a m trgovski izvedenec, ko-
kompleten
mercialistka -e ž, komercializi-rati -am, komercializiranje -a s komet -a m zvezda repatica, kometen -tna -o: ~i rep *komf6rt -a m udobje, udobna naprava, oprava, *komf6rten -tna -o: ~o stanovanje; *komf6rt-nost -i ž komik -a m ialjivec, glutnal, igralec šaljivih vlog, komičen, -čna -o Šaljiv, smešen, zabaven, komika -e i šaljivosl, smešnosi, zabavnost, komiški -a -o šaljiv-ski, glumaški komis -a m vojaški kruh, komisen
-sna -o vojaški, erariien komisariat -a m poverjenišlvo, ko-misariaten -tna -o: ~i urad, ~ pisarna; komisar -ja m poverjenik, komisarski -a -o, ko-misarstvo -a s komisija -e ž poverjenišlve, naročilo, oddelek, odposlanstvo, za-upniški odbor; komisijski -a -o: ~i ogled, ~a trgovina; komisionar -ja m pooblaščenec, poverjenik; komisionarski -a -o pooblaščenski, poverjeniški komite -ja m (+komiteta) odbor,
komitejev -a -o komitent -enta m naročnik komizgati -am, komizganje -a s "komoden -dna -o lagoden, zložen, *kom6dnost -i ž lagoda, lagodnost = *komoditeta -e ž komolec-Ica m, komolčen -čna-o: ~i sklep, zgib; komolcati -am s komolci suvati, odrivati, ko-molcanje -a s, komolčar -ja m [povsod: -6u-] komora -e i zbornica, komoren -rna -o: ~i pevec, koncert; ko-mornik -a m, komornica -e ž, ko-morniški -a -o, komorništvo -a s komoriič -a m sladki janež, komo-račev -a -o: ~o seme; komo-račnica -e ž janeževa voda, ko-moračnik -a m janeževo vino, gl. tudi koromač
kompakten -tna -o strnjen, jedrnat, klen, kompaktnost -i ž *kompanija -e ž četa, družba, *kompanijski -a -o, *kompanj6n -a m družabnik, *kompanjonski -a -o, *kompanj6nstvo -a s komparativ [-i^] -a m primernik, komparacija -e ž primerjava, komparator -ja m primerjalec, komparativen -vna -o: ~a gramatika primerjalna slovnica kompas -a m magnetna igla severnica, kompasnik -a m ohišje za kompas, kompasen -sna -o kompava -e ž bodeča neža kompendij -a m priročnik, obris, učna knjiga, kompendijski -a, -o kompenzacija -e ž nadomestilo, izravnava, odškodnina, kompenzirati -am nadomestiti, izravnati, odškodovati, kompenzacijski -a -o: ~a trgovina; kompenzator -ja m
kompetenten -tna -o pristojen, kompetenca -e ž pristojnost, pristojna oblast, kompetenčen -čna -o: ~i spor; kompetirati-am za kaj potegovati se za kaj, kompetent -enta m prosilec, tekmec kompiUcija -e ž sestavljanje knjig po izpiskih iz del drugih piscev, nesamostojtM delo: kompilirati -am sestavljati (iz raznih knjig), kompilator -ja m, kompilatorski -a -o: ~o delo kompleks -a m objem, obseg, celota: manjvrednostni ~ (v psihologiji); kompleksen -sna -o: ~a števila komplement -enta m dopolnilo, komplementirati -am dopolniti, komplementaren -rna -o: ~i kot
*kompleten -tna -o popoln, kom-ple -ja m = komplet -a m celotna ženska obleka (bluza in krilo iz istega blaga) ipd., zaključni del brevirja, *kompletirati -am po-polniti, *kompletiranje -a s
Slovenski pravopis
289
II)
komplic
*kompIic -a m sokrivec; *kompU-
ški -a -o komplicfrati -am zaplesti, zamotati, kompliciran -a -o zapleten, zamotan, kompliciran je -a s, kompliciranost -i i, komplikacija -e ž kompliment -enta m poklon, kom-plimentirati -am klanjati se komu, hvaliti, hvalisati koga kompl6t-am zarota, spletka, kom-plotirati -am spletkariti, zaroto kovati
komponenta -e ž sestavina, delna sila
komponirati -am glas. skladati, komponiranje -a s, kompozicija -e i, komponist -a m, kom-ponistka -e ž; kompozicijski -a -o: ~i dar; komponistovski -a -o kompost -a m mSianec (gnoj), kompostnica -e ž, komposten -tna -o: ~a jama kompot -a m, kompoten -tna -o:
~i kozarec, ~a voda kompdzitum -a m sestavljev.ka (beseda), mn. nav. kompozita -it s komprčsa -e i obkladek, kompre-sija -e i stisk, pritisk, kompre,-sijski -a -o: ~a obveza, kompresor -ja m zgoiievalec, kom-primirati -am stisniti, stiskati, komprimiranje -a s, komprimi-rani zrak, kompresorij -a m priprava za stisk žil pri krvavenju kompromis -a m poravnava, sporazum, srednja pot, kompromisen -sna -o: ~a rešitev; kompromisar -ja m, kompromisarica -e ž, kompromišarski -a -o nenačelen, kompromisarstvo -a s nenačelnost, meglenost, neodločnost, neizrazitost kompromitirati -am vzeti dobro ime, staviti v nevarnost; zaplesti koga v kaj, da mu je čast v nevarnosti; kompromitiran -a -o, kompromitiranje -a s komsomol [-61 ] -a m komvMistična zveza mladine, komsomolski -a
-o [-Is-], komsomolec -Ica [-le-] m, komsomol ka -e [-Ik-] i komun -a -o skupen, komunalen -Ina -o [-In-] kar zadeva skupnost, občino: ~a politika; ko-munalizirati -am zasebno lastnino napraviti občinsko, komu-nalizfranje -a s, komuna -e ž (v Parizu 1871) komunikacija -e i povezanost, zveza, občevanje, komunikacijski -a -o: ~a posoda, komunicirati -am povezan biti, vezati, občevati komunike-jam službeno sporočilo komunizem -zma m, komunist -a m, komunistka -e ž, komunističen -čna -o. Komunistična partija (KP) končati -am = koncljati -fim en-tlati, konc(lj)aj -fijte! konc(lj)al -ala -o, konc(lj)anje -a S koncedirati -api dovoliti, dopustiti, koncedlranje -a s dopustitev, dovolitev, koncesija -e ž dovoljenje, koncesijski -a -o, konce-siven -vna -o dopusten: ~i stavek slovn.; koncesionar -ja m, koncesionirati -am, koncesioni-ran -a -o javno priznan +k6ncem konec: +koncem leta konec leta, ob koncu leta, +k6n-cem koncev naposled koncentrirati -am usrediti, sosre-diti, zbrati, strniti, zgostiti (koncentrirana kislina), kopičili, zbirati: ~ čete, jetnike; koncentriranje -a s, koncentracija -e ž, koncentracijski -a -o: ~o taborišče, ~a vlada, koncentričen -čna -o: ~i krogi; koncentrič-nost -i ž koncepcija -e i zanositev, spočetje, zamisel, koncipirati -am zanositi, spočeti, zamisliti, osnovati, koncept -a m zamisel, osnutek, kon-cžpten -tna -o: ~i papir; kon-cipient -enta n», koncipientka -e ž, koncipiSntski -a -o, kon-
konfirmacija
cipîst -a m uradnik, ki dela koncepte za pravne listine koncêm -a m združba vel podjetij iste vrste koncêrt -a m, koncêrten -tna -o: klavir, koncertirati -am, koncertiranje -a s, koncertant -a m, koncertantka -e ž koncesija -e i gl. koncedirati koncil [-il] -a m zborovanje (posebno cerkveno), koncilski -a -o [-Is-]: ~i papeži *koncilianten -tna -o pomirljiv, spravljiv, miren, popustljiv, *kon-ciliantnost -i ž
*koncizen -zna -o jedrnat, zgo-šlen, natanlen, *konciznost -i i jedrnatost, zgoščenost, natančnost končati -âm, končšj -âjte! kon-càl -âla -o, koncân -a -o, kon-Cânje -a s, v nepreh. pomenu koncâti se: tu se konča tretja stran (+tu koncâ), s tem se konèâ odlomek; koncâvati -am, konèâvanje -a s; konéevâti -ûjem, končuj -te! končujoč -a -e, končeval -âla -o, koncevâ-nje -a s, končevalec -Ica [-âu--] m, konèevâlka -e [-du-] i, gl. tudi kônec kondenzirati -am (z)gostiti, zgo-ščevati, kondenziran -a -o: ~o mleko; kondenziran je -a s, kon-denzâcija -e i zgoščevanje, kon-denzacijski -a -o, kondenzator -ja m, kondénzor -ja m kondicija -e i pogoj, kondicionâ-len -Ina -o [-In-]: ~i stavki pogojni stavki, kondicionâl/"-dIJ -a m pogojnik *kondolirati -am izreči sožalje, * kondoliranje -a s, kondolénca -e ž sožalje, kondolčnčen -čna -o: ~o pismo, kondolacijski -a -o: ~o pismo kondor -ja m največji južnoameriški jastreb *kondnita -e ž vedenje, spričevalo o vedenju, *konduiten -tna -o
kondnkt -a m mrtvaški sprevod, kondukter -ja m sprevodnik, kondukterka -e ž, kondukterski -a -o, kondiiktor -ja m prevodnik (pri elektriki) konec -nca m: brez konca in kraja, od konca do kraja, s konca, od konca; pokonci prisl.: ~ biti, ~ se držati; +konec vzeti korUati, poginiti, umreti-, konec predi.: ~ vasi, ~ leta, konec koncev naposled; konček -čka m, končič -iča m, končišče -a s, končen -čna -o, + končno veljaven kdnčen, dokdnčen; končnica -e ž, končnik -a m, končniški -a -o, končnina -e ž, končnost -i ž, končan -a n» = končar -ja m kdor stanuie na koncu vasi, končaj -a m končnica, končina -e ž, gl. tudi končati koneks -a m zveza, odvisnost, ko-
nektirati -am (z)vezati konfederacija -e ž zveza, združba,
konfederacijski -a -o konfekcija -e ž izdelava, izdelek, trgovina z narejeno obleko, konfekcijski -a -o konferenca -e ž posvet, posvetovanje, konferenčen -čna -o: ~a soba, dvorana; konferirati -am posvetovati se, konferiranje -a s konfesija -e ž izpoved, veroizpoved, vera, konfesionalen -Ina -o [-In-]: ~a šola konfident -enta m zaupnik, prisluškovalec, konfidčntski -a -o, konfidentka -e ž konfiguracija -e ž zunanja oblika,
podoba, položaj, lega planetov ^konfin -a m meja, mejnik, obcestni kamen konfinirati -am določili kraj za bivanje, konfinacija -e ž ome. jitev bivanja na določen kraj, konfiniranec -nca m *konfirmacija -e ž potrditev, *kon-firmirati -am potrditi
kontiscirati
*koiifiscirati -am zapleniti, zaseii, odvzeti, *konfiskacija -e i zaplemba, zasega, *konfiskacijski -a -o zaplemben: postopek konfiteor -a m priznanje krivde,
kesanje: ~ zmoliti skesati se konflikt -a m spor, navzkrižje, spopad, do konflikta priti do navzkrižja, spora priti, priti v konflikt s kom priti navzkriž konformen -mna -o enakoUčen, soglasen, konformnost -i ž *konfrontirati -am soočiti, *kon-
frontacija -e ž soočenje Konfucij -a m os. i., Konfucijev -a -o, konfucijanski -a -o, kon-fucijanec -nca m *konfnzen -zna -o zmeden, *kon-fuzija -e ž zmeda, *konfuznost -i ž zmedenost, *konfuznež -a m zmedenec kongenialen -Ina -o [-In-] duševno soroden, enakovreden, kon-genialnost -i [-In-] ž kongenitalen -Ina -o [-In-] prirojen: ~i sifilis kongestija -e ž naval krvi, kon-
gestiven -vna -o: ~e težave konglomerat -a m labora Kongo -a m kr. i. reke in pokrajine v Srednji Afriki, papir kongo, kongoški -a -o kongregacija -e ž družba, zveza, bratovščina, kongregacijski -a -o, kongreganist -a m, koigrega-nistka -e ž, kongreganistovski -a -o
kongres -a m shod, kongresen -sna -o: ~a dvorana, Kongresni trg v Ljubljani, kongresnik -a m kongrnenca -e ž skladnost, kongruenten -tna -o skladen, kon-gruirati -am skladati se, strinjati se, kriti se konica -e ž, koničen -čna -o, koničast -a -o koničen gl. konus konj konja m, na konju: zdaj sem pa na konju, mn. konji.
konj, konjem, konje, na konjih (konjih), s konji (konji); konjski -a -o: ~a sila HP ali KS, konjiča -e ž, konjenik -a m, konjenica -e ž, konjeniSci -a -o, konjač -a m, konjak -a m konjski hlev, konjak -a m konjski gnoj; konjar -ja m, konjariti -im s konji trgovati, konjar jen je -a «, konjérnica -e ž, konjaštvo -a s; konjič -Iča m, konjiček -čka m, konjščak -a m, konjušnica -e ž konjak -a m vrsta žganja, konjakov -a-o konje- v sestavi: konjedèr -éra m, konjedérec -rca m, konjedérka -e é, konjedérnica -e i, konje-dérski -a -o, konjedérstvo -a s, konjegriz -iza m bot. eikorija, konjeréja -e ž, konjeréjec -jca m, konjeréjski -a -o konjektnra -e ž domneva, dozde-vek, na osnovi dozdevka popol-njen tekst konjvgadja -e ž spregatev, ko-njugacljski-a-o spregtUven: ~i zgled; konjugirati -am spregati, konjugiranje -a a spréganje koi^ûnkcija -e i veznik, konjunk-cijski -a -o vezniški: ~e oblike, konjunkcionalen -Ina -o [-In-] vezniški: ~i starki kônjunktrv f-iptj -a m, konjunktiven -vna -o: ~a oblika konjunktiva -e i očesna veznica, konjunktivitis -a m vnetje očesne veznice konjnnktiira -e I ugodna priložnost (gospodarska, politiina ipd.), okoliščine, razmere, konjtfnktu-rist -a m, konjunkturistka -e ž konkaven -vna -o vbàlen, vb&kel: ~a leča, konkavnost -i ž vbok. lost, vbHenost konklave -a m prostor, določen za volitev papeža; čas, ko so kardinali zaprti v teh prostorih *koiiklndirati -am sklepati, *koa-kluzija -e i sklep, zaključek
konsolidacija
konkordanca -e ž skladnost, ujemanje, zbirka sorodnih mest iz sv. pisma, konkordančen -čna -o konkordat -a m pogodba med cerkvijo in državo, konkordaten -tna -o: ~e določbe konkremènt -ênta m strdina med.,
zrastek, sklopek konkréien -tna -o stvaren, določen -o, konkrétnost -i ž, konkrétum -a m, mn, tudi konkréta -ét s besede s stvarnim pomenom (naspr. abstrikta), konkretizirati -am stvarno, s jmmerom določiti, konkretiziranje -a s, konkretizacija -e ž konkubinat -a m j^ežniUvo, koruzni zakon, konkubina à pri-ležnica
konknrènt -ênta m tekmec, kon-kurêntka -e ž = konknrêntinja -e ž, konkurénca -e ž tekma, tekmovanje, izpodrivanje, konkurirati -am tekmovati, poganjati se, konkuriranje -a s, kon-kuréncen -čna-o: ~o podjetje; konkurz -a m, stečaj, natečaj, konkurzen -zna -o: ~a masa, ~i pogoji konpid -a m stožiasto telo mat., konoiden -dna -o, gl. tudi konus
konop -ôpa m vrv, konôpec -pca m, Konôpcast -a -o, konopar -ja m vrvar
konoplja -e ž, konôpljica -e ž, konôpen -pna -o: ~o ličje, ~a zrna, ~o platno, konopljén -a -o: ~o zrno, konopljénka -e ž, konopljika -e ž konopno steblo, konopljina -e ž konopljeno platno, konopljišče -a s njiva po žetvi konoplje, konopljiščica -e ž repnik (ptica), konopnica -e ž ime več rastlin; voda, v kateri se je namakala konoplja konsekracija -e ž posvetitev, kon-sekrirati -am posvetiti, konse-kracijski -a -o posvetilen: ~i
obred; konsekrator -ja m po-svečevalec, konsekratorski -a -o posvečevalski konsekutfven -vna -o posledičen: ~i stavek; konsekucija-e ž posledica, nasledek, sosledica (sosledje) časov *konsekvenca -e ž zaključek, nasledek: +povleči konsekvence napraviti zaključke, sklepe; *kon-sekventen -tna -o dosleden,
*konsekventnost -i ž doslednost konserva -e ž, konscrven -vna -o: ~a škatla, konservirati -am ohraniti, vkuhati, konserviranje -a s ohranjanje, vkuhavanje, konservator -ja m ohranjevalec, varuh umetnin konservativen -vna -o kdor se drži starega, konservativnost -i ž, konservatizem -žma m = konservativizem -zma m, konservativec -vca m. konservativ-ka -e ž, konservatfvski -a -o konservatorij -a m glasbeno uči-Ušče, konservatorijski -a -o, konservatorist -a m, konserva-toristka -e ž konsignacija -e ž seznamek, pregled, zapis, pošiljatev blaga za prodajo, konsignirati -am blago poslati v prodajo, konsignant -a m odpošiljatelj blaga, konsignatar -ja m prejemnik blaga za prodajo
konsilij -a m posvet, konsiliarij -a m zdravnik, navadno specialist, ki ga bolnikov zdravnik pritegne na posvet konsistenca -e ž trdnost, gostota, zveza, konsistenten -tna -o gost, trden
konskripcija -c ž nabiranje, nabor, popisovanje, podpisovanje, konskripcijski -a -o konsolidacija -e ž utrditev, utrjevanje, utrjenost, konsolidirati -am utrditi, postaviti na trdne temelje, konsolidiranje -a s
konsonanca
konsonanca -e i glas. soglasje,
ubranost, harmonija konspiracija -e ž domenek, zarota, konspirfrati -am zarotiti se, domeniti se, podtalno delati, konspirativen -vna -o, konspirativ-nost -i ž, konspiratoren -rna -o, konspiratoričen -čna -o konstanten -tna -o stalen, trajen, nespremenljiv, konstanta -e z mat. ne spremenljivka, stalnica Konstantin -a m os. i., Konstantinopel -pla m kr. i. Carigrad, konstantinopplski -a -o [-palsk-] konstatirati -aij» ugotoviti, pribiti, konstatiranje -a s, konstatacija -e ž ugotovitev konstelacija -e i stanje zvezd *konsternirati -am osupiti, potreti, presenetiti, *konsterniran -a -o osupel, prepaden, pobit, *kon-sternacija -e ž osuplost, prepa-denost
konstitucija -e ž ustava, zgradba telesa, konstitucijski -a -o, kon-stitucionalen -Ina -o [-In-J: ~a zbornica, ~a slabost; konsti-tuanta -e i ustavodajna skupščina, konstituirati -am se sestaviti se, konstitutiven -vna -o sestaven, bistven, konstituciona-lizem -zma m konstringirati -am (s)krčiti, vkup potegniti, zadrgniti, konstrikcija -e i (s)krčitev, zadrgnitev konstruirati -am (z)graditi, sestaviti, konstruiranje -a s, konstrukcija -e ž (z)gradba, gradnja, sestava, konstrukcijski -a -o: ~a napaka; konstruktiven -vna -o: ~a kritika kritika, ki zida, konstrukter -ja m, konstruktor -ja m, konstrukterski -a -o, konstruktorski -a -o konsum -a m potrošnja, uporaba, konsumen -mna -o potrošen -šna: ~o društvo, ~a zadruga; kon-sumirati -am porabiti, potrošiti, konsumiranje -a s, konsumpci-
ja -e i poraba, konsument -enia m potrošnik konta -e ž manjša okrogla in zaprta krnica v gorah kontaginm -a m kuinina, konta-giozen -zna -o kužen, konta-gioznost -i i kuinost kontakt -a m stik, zveza, stikalo,
kontakten -tna -o: ~a snov kontaminacija -e i strnitev, zlitje, kontaminacijski -a -o: ~i produkt; kontaminirati -am strniti, zliti, spojiti kontekst -a m besedna, miselna zveza
kontemplacija -e i (pobožno) premišljevanje, kontemplativen -vna -o
kontinent -enta m celina, kopno, suha zemlja, kontinentalen -Ina -o [-In-J: ~o podnebje celinsko podnebje, ~a Evropa; kontinen-talec -Ica f-lc-J m kontingent -enta m določeni del, delež, znesek, prispevek, kontin-gentalen -Ina -o [-In-], kontin-gentirati -am, kontingentiranje -a s
kontinuiteta -e ž nepretrgana zveza, +kontinuirati -am nadaljevati, trajati (brez presledka), kontinuacija -e ž nadaljevanje, kontinuum -a m nepretrgana zveza
konto -ta m račun, kontokorent -enta m tekoči račun, konten -tna -o: ~a knjiga; kontor -ja m trgovska pisarna = kontoar -ja m, kontorist -a m knjigovodja, kontoristka -e ž knjigo-vodkinja
kontorzija -e ž med. zvinek, izpah *k6ntra prisl. proti: jaz sem *kon-tra proti, igra Edinstvo *kon-tra Partizan proti Partizanu; kontra -e ž zlasti pri igri (kvar-tah): dati (napovedati, dobiti, izgubiti) ~o; *ke«trfrati -«m kljubovati, nasprotovati, *kontri-
konverzija
ranje -a 8 kljubovanje, nasprotovanje
kontraadmiral [-dl] -a m viiji
iastnik vojne mornarice kontrabant -änta m tihotapstvo, kontrabantski -a -o tihotapski, kontrabantar -ja m tihotapec, kontrabantka -e ž = kontra-bantarica -e i tihotapka, kontra-bantarski -a -o kontrabas -a m glas., kontraba-
sovski -a. -o kontradikcija -e i ugovor, protislovje, kontradiktoren -rna -o protisloven: ~i pojmi; kontra-diktornost -i ž kontrafagot -a m vrsta glasbila kontraindikacija -e i med. znaki, ki so proti kakemu zdravljenju, kontraindiciran -a -o kontrakt -a m pogodba, dogovor, kontrahent -enta m pogodbenik, kdor sklepa kako pogodbo, kon-trahirati -am (se) skleniti pogodbo, (s)kr(iti (se), kontrakten -tna -o; kontraktualen -Ina -o [-In-] pogodben, kontraktualec -Ica [-le-] m, kontrakcija -e i kontrapnnkt -a m nauk o melodični večglasnosti konträren -rna -o nasproten, nasprotujoč, kontrarnost -i i kontrarevolucija -e i, kontrarevo-lucijski -a -o, kontrarevolucio-nären -rna -o konträst -a m nasprotje, kontrasten -tna -o: ~e barve; kon-trastirati -am kontribucija -e i izsiljen prispevek, vojna dajatev, kontribuent -enta m kdor plača kontribucijo kontrola -e ž pregled, nadzor, kontrolor -ja m preglednik, kontrolen -Ina -o [-In-]: ~a komisija, kontrolirati -am, kontroliranje -a s pregledovanje, nadziranje kontroverza -e ž prepir, prerekanje, spor, kontroverzen -zna -o, kontroverznost -i ž
kontumac -aca m 1. zdravstveni zapor, 2. odsotnost pri sodiiču: obsojen v kontumac (= in contumaciam), kontumacfjski -a-o: ~i odlok, kontumacirati -am osamiti zaradi suma nalezljive bolezni, obsoditi, kaznovati *kontnra -e ž obris kontuzf ja -e ž med. stolkljaj, udarnina, obtolčenina konus -a m stožec, stožčasti del kakega stroja, koničen -čna -o stožčast, gl. tudi konoid konvalescent -enta m, konvale-
scenca -e ž konveksen -sna -o izbdčen, izbd-kel: ~a leča; konveksnost -i i izbočenost, izbdklost konvencija -e ž dogovor, konven-cijski -a -o: ~i denar, konven-cionalen -Ina -o [-In-] (+kon-vencionelen) dogovorjen, običajen *konvenirati -am prileči se, pri-jati, *konveniranje-a s prijanje konvent -enta m shod, zbor (zlasti samostanski), konventual [-dl] -a m samostanski član z glasovalno pravico, konventualen -Ina -o [-In-], konventen -tna -o, konventikel [-al] -kla m zdru-ščina
konvergenten -tna -o stekajoč se: ~a vsota; konvergirati -am stekati se, konvergenca -e ž usmerjenost proti isti točki, kon-vergenčen -čna -o: ~a točka stečiiče
konverzacija -e ž pogovor, razgovor, konverzacijski -a -o: ~i leksikon enciklopedija, ~i jezik; konverzirati -am pogovarjati se
konverzija -e ž spreobrnitev, sprememba, pretvorba, konvertit -a m spreobrnjenec, konvertitski -a -o, konverzijski -a -o: ~i postopek, konvertirati -am spreobrniti (se), spremeniti (se); po-
konvikt
sojilo se konvertira spremeni v drugo z nižjo obrestno mero konvikt -a m zavod s popolno oskrbo, konvikten -tna -o zavodski, konviktovec -vca m za-vodar, zavodski oskrbovanec, gojenec, konviktovka -e ž konvoj -a m spremstvo, spremna
ladja za varstvo, sprevod *konvokacija -e ž sklicanje, vpoklic
konvolut -a m sveženj, šop, zlasti
rokopisov konvulzija -e ž krč, konvnlziven
-vna -o krčevit konzerva -e ž ljudsko za konser-
va gl. tam konzistorij -a m duhovno (škofovo, papeževo) svetovalstvo, kon^ zistorialen -Ina -o [-In-]: ~i svetnik, ~a seja konzola -e ž podstavek konzonant -a m soglasnik, konzonanten -tna -o: ~e osnove, konzonantizem -zma m, konzo-nanca -e ž slovn. konzorcij -a m združba (za kako
podjetje), vodilni odbor konzul [-ul] -a m najvišji rims\i uradnik, zastopnik kake države v tujini, konzulat -a m, konzu-latski -a -o, konzularen -rna -o, konzulski -a -o [-Is-] konzultacija -e ž posvetovanje, konzultacijski -a -o, konzultirati -am za svet vprašati, kon-zultiranje -a s, konzultativen -vna -o [povsod: -It-], konzu-lent -enta m svetovalec konzum -a m trgovina, ljudsko za
konsum gl. tam kooperacija -e ž sodelovanje, ko-operacijski -a -o, kooperativen -vna -o, kooperiirati -am sodelovati
kooptirati -am privzeti koga (brez
volitve), kooptacija -e ž koordinata -e ž mat., koordinaten -tna -o: ~i sistem soridje
koordinirati -am pridružiti, postaviti v isto vrsto, seskladiti, uskladiti, koordinacija -e ž priredje, uskladitev, koordinacijski -a -o
kop -i i drog, kopica -e ž železo, na katero je nasajen mlinski kamen; gl. tudi kopje kopa -e i: v kope devati, kopa gori, kopa vojakov, kopast -a -o, kopat -ata -o; kopar -ja m, kopišče -a s, kopiščen -ščna -o, kopiščar -ja m, kopiti -im, kopi -ite! kopil -a -o; kopariti -im oglje kvihati, koparjenje -a s kopati kopam in kopij em (se), kopaj -te! kopajoč -a -e, kopal -a -o in -ala -o, kopanje -a s; kopalen -Ina -o [-In-]: ~a kad, ~a obleka; kopalnica -e [-In-] i, kopalničen -čna -o [-In-]: ~a oprava; kopališče -a s, ko-pališčen -čna -o: ~a uprava, kopališki -a -o; kopališčar -ja m, kopalec -Ica [-le-] m, kopalka -e [-Xk-] i, kopalke -alk [-Ik-] i kopalne hlače kopati kopam in kopljem (z mo-tiko), kopiji -ite in kopaj -ajte! kopal -ala -o, (s)kopan -a -o, kopanje -a s = kop -i ž, kopač -a m, kopača -e ž, kopačica -e i, kopalo -a a, kopanina -e ž skopana površina, kopanja -e ž, kopanjica -e ž k6pča -e ž zaponka, zaklep, zape-nec, kopčati -am, kopčaj -ajte! kopčal -ala -o, kopčanje -a s, kopčica -e ž, kopčar -ja m kope^a -e ž ruski novec kopel [-il] -i ž, kopelen -Ina -o [-In-]: ~a rjuha, kopelnina -e [-In-] ž cena za kopel kopen -pna -o ali kopen ( pan) -pna -6: log je že ves njiva je ~a, drevje je ~o; kopno -ega «, na kopno, na kopnem; kopnen -a -o, kopenski -a -o [-pan-]; kopneti-im, kopni -Ite!
korak
kopnèc -éca -e, kopnèl -éla -o, kopnênje -a s, kopnina -e ž površina brez snega Kopenhagen -gna m kr. i., kopen-
hâgenski -a -o [-gart-] kôper -pra nt, kôprc -a m, koprčev -a -o Kopêmik -a m, Kopêrnikov -a -o *kopéta -e ž šaljivo za nogo: ko-
péti (dv.) stegniti kopéti -im po plesni dišati, toh-neti: kruh kopi, kopèl -éla -o kopica -e ž: ~ snopovja, ~ otrok; kopica -e ž majhna kopa; kopič -iča m snop, kopica, ko-pičast -a -o kopičiti -im, kopičenje -a s, ko-pičkati -am se kozolce prevračati, kopičkanje -a s (+kupič-) kopina -e ž robida, kopinje -a s sk. i., kopinjak -a m robidovje, kopinščica -e ž = kopinača -e ž robidnica kopirati -am prepisati, prerisali, posneti, (sliko) preslikati, kopiren -rna -o: ~i papir, kopija -e i prepis, snimek, posnetek, kopist -a m prepisovalec, kdor preslikava kopiti -im kastrirati, kopi -ite! kopèc -éca -e, kopil -a -o, kop-Ijèn -êna -o: ~ junček; kop-Ijênje -a s, kopljênec -nca m kopito -a s, kopitce -a s, kopiten -tna -o: mož kopitni (Prešeren), kopitar -ja m, kopitast -a -o, kopitati -am s kopiti udarjati, toUi, kopititi -im s kopiti toUi, kopiti jati -am brcati (otr.), ko-pitljàj -ajte! kopitljàl -âla -o, kopitljénje -a s, kopitljaček -čka m dete, ki z nogami ko-pitlja, kopitnik -a m neka rastlina, kopitnjak -a m nož za rezanje kopit kopje -a s, kopjast -a -o, kopja-nik -a m, kopjemèt -éta m, kop-jenosec -sca m, kopjišče -a s; gl. tudi kop -i
kopneti -im gl. kopen kopriva -e ž, koprivar -ja m neki metulj, koprivarica -e ž neka muha, koprivec -vca m neko drevo, (tudi) bičevnik, koprivica -e ž, kopriven -vna -o = ko-privji -a -e: ~e stebelce, ko-privje -a s, koprivnica -e ž 1. sok iz kopriv, 2. neka bolezen, koprivničav -a -o: ~a koža; koprivničen -čna -o, koprivnik -a m blago iz kopriv, koprivo-vec -vca m neko drevo, kopri-vovina -e z les tega drevesa koprnéti -im, koprni -ite! kopr-iièc -éca -e, koprnèl -éla -o, koprnênje -a s; koprnéti od strahu, od žeje, po čem koprneti
koprolit -a m geol. Kopt -a m krščanski potomec starih Egipčanov, köptski -a -o, koptščina -e ž kopuča -e ž gruča (lešnikov, kristalov)
kopula -e ž slovn. vez; zveza, spoj, združitev, poroka, kopulativen -vna -o vežoč, vezalen kopulja -e ž ozka rovnica, motika, kopùljica -e ž, kopùljast -a -o kopùn -a m, kopûniti -im, kopù-njenje -a s, kopunček -čka m kor -a m prostor v cerkvi, zbor, koren -rna -o: ~i sedeži, ~e klopi; korar -ja m kanonik, ko-rarski -a-o: ~i zbor, korar-stvo -a s, koral [-dl] -a m način cerkvenega petja, koralen -Ina -o [-In-]: ~o petje, korist -a m pevec v zboru, koristka -e ž pevka v zboru koracati -âm, koracàj -âjte! ko-racàl -âla -o, koracânje -a s, koracâlo -a s, korâca -e ž *koršjža -e ž pogum, srčnost, *ko-râjžen -žna -o pogumen, srčen, junaški, *korfijžiti -im so korak -a m, korakoma prtsl.; korakati -am, korâkaiije -a s;
korala
koračiti -im, koračenje -a s, koračaj -a m korak, dolžina koraka, koračnica -e ž, koračniški -a -o, koračen-čna-o: ~a stoja korala -e ž cvetlici podobna morska žival, koralast -a -o, koralen -Ina -o [-In-]: ~i otoki, koralnjak -a [-In-] m, kora-lišče -a 8 podmorski otoki iz koral, koralda -e [-du-] ž, nav. mn. koralde -ald [-du-], koral-den -dna -o [-du-]: ~a ovratnica, koraldast -a -o [-du-] koran -a m muslimanska verska knjiga, muslimansko sv. pismo Kordiljere -Sr ž mn. amer. gorstvo, kordiljerski -a -o *kord6n -a m vrv; obmejno, z vojaškimi stražami zasedeno ozemlje, veriga, meja, vrsta, straža Kordova -e ž mesto na Španskem, kordovski -a -o: ~i kalif; kor-dovan -a m vrsta usnja, kordo-vanski -a -o korec -rca m, korček -čka m koreferat -a m vzporedno poroiilo, koreferent -enta m soporočeva-lec, koreferirati -am soporoiati Koreja -e ž, korejski -a -o, Korejec -jca m, Korejanec -nca m, Korejka -e ž, Korejanka -e ž, korejščina -e ž korekcija -e ž popravilo, zboljšanje, korekten -tna -o pravilen, brezhiben, korektnost -i ž, korektiv -a m izboljševalno sredstvo, izboljševalna priprava, korektor -ja m (tiskarski) poprav-Ijavec, korektura -e ž poprava, popravek, korekturen -rna -o popraven: ~a pola popravna pola, korigirati -am, korigiranje -a 8, korigende -nd ž mn. (tiskovne) napake korelativen -vna -o = korelaten -tna -o soodnosen, korelacija -e ž medsebojna odnosnost, sood-nosnost, korelat -a m
koren -a n» bot., mat. slovn.: pri nekaterih rastlinah glavna korenina odebeli v koren; kvadratni koren od 9; besedni koren; korenski -a -o, korenast -a -o; korenček -čka m, kore-nec -nca m, korenje -a 8 sk. i., korenar -ja m; korenonožec -žca n» zool.; koreniti -im: število korenimo ('^'potegnemo koren iz števila), korenjenje -a s korenika -e i, korenina -e ž, ko-reninar -ja m korenar, koreni-nast -a -o, koreninica -e ž, ko-reniniti -im imeti korenine zasajene, koreničica -e ž, koreni-čiti -im, koreničenje -a s korenit -a -o, korenitost -i ž korenjak -a m, korenjaški -a -o,
korenjaštvo -a 8 korenje -a s, korenjev -a -o: ~o seme, korenjevec -vca m = korenjevka -e ž korSnjevo ze-Unje, korenjevčar -ja m kdor skupuje korSnjevo seme, kore-njišče -a s njiva, kjer je raslo korenje
korepetitor -ja m soponavljavec, domači učitelj, korepetirati -am skupno s kom ponavljati, se učiti, pomagati, nadzorovati pri učenju korespondent -enta m dopisnik, korespondenca -e ž dopisovanje, korespondenčen -čna -o, ko-respondirati -am dopisovati, ko-respondiranje -a s koret -a m = koretec -tca m kratka moška suknja, koretelj -tlja m liturg. srajca za v kor korevtika -e ž nauk o plesu, ko-revt -a m plesalec, koreograf -a m plesni učitelj, vodja, avtor, koreografija -e ž nauk o plesu, veda o plesu *korid6r -a m hodnik v stavbi, prehodno ozemlje: poljski *korid6rski -a -o korifeja -e ž vodja zbora, prvak
kos
Korint -a m kr. i. grškega mesta, korintski -a -o: Korintska ožina, Korinčan -a tn, Korinčanka -e ž
Korioldn -a m os. i., Koriolanov -a -o
korist -i ž, koristen -tna -o, ko-ristnik -a tn, koristnica -e ž, koristnost -i i, koristiti -im, koristenje -a a; koristoljubje -a «, koristoljuben -bna -o, kori-stolovec -vca tn, koristolovski -a -o, koristolovstvo -a a korito -a s, koritast -a -o, kori-tar -ja m, koritarica -e ž, ko-ritarski -a -o, koritce -a s, koriti ti -im se: deska se mu na soncu koriti (= všii), koriten -tna -o: ~i podstavek; korit-nica -e ž nečke, pokrov za na korito, koritnik -a m koritast strešnik, ilebak korjdmb -a tn stopica
kor jambski -a -o: ~i ritem komet -a tn glas., kornetist -a tn
igralec na rog *komjača -e ž ielva korobač -a m, korobačev -a -o, korobačiti -im s korobačem pretepati
kordcelj -clja m = koroncelj
-clja m rman koromač -a tn sladki janež, koprc, koromačevj^ -a s neka zel, ko-romačnica -e ž neka goba, gl. tudi komorač Koromandija -e ž gl. Indija Koromandija korona -e ž venec, krona, svetniški sij, obstret (okrog sonca), glasbeni znak Koroško -ega « kr. i., s Koroškega, na Koroškem, Korošec -šca tn, Koroša -e ž = Korošica -e ž, koroški -a -o, korošec -šca m neko jabolko, vrsta lanu, korošica -e ž 1. neka sekira, 2. pi-pica s Koroškega, 3. neka hru-
ška; Korotan -ana tn, Korota-nec -nca tn, korotanski -a -o korporacija -e ž zadruga, stanovsko društvo, korporacijski -a -o, korporativen -vna -o: ~a udeležba
korporal [-dl] -a tn vojaški čin, korporalski -a -o [-Is-]: ~a čast, korporalstvo -a [-Is-] s korporal [-dl] in korporale -la tn prtiček pod kelihom ali mon-štranco
korpus -a tn telo, celota, vojaški odred, stopnja tiskarskih črk, korpulenten -tna -o iivdten, korpulenca -e ž živdtnost korumpirati -am spriditi, pokvariti, korumpiranje -a s, korupcija -e ž podkupovanje, nepoštenost, korupcijski -a -o: ~a afera; korupcionist -a m pod-kupovalec, sprijenec, nepohtenjak, korupcionistka -e ž, korupcio-nizem -zma tn, korupten -tna -o pokvarjen, podkupljiv, ko-ruptnost -i ž podkupljivost korun -a m krompir, korunov -a -o, korunišče -a s, korunovec -vca tn žganje iz krompirja korund -a tn min. korušelj -šlja tn gruča: ~ češenj koruza -e ž, koruzen -zna -o: ~i kruh, ~a slama; koruznik -a tn koruzni kruh, koriiznica -e ž koruzna slama, priležnica, koruzinje -a s koruzna slama, koru-zišče -a s njiva, na kateri je rasla koruza, koruznjak -a tn kozolec za koruzo, koruzni kruh korveta -e ž manjša vojna ladja, korveten -tna -o: ~i kapitan korzar -ja m morski ropar, pokvarjeno v gusar Korzika -e ž kr. i. otoka, Korzičan
-ana tn, kdrziški -a -o korzo tn -za -zu -zo na -zu za
-zom sprehajališče kos -a tn: ~ kruha, ~ platna, požeti ~ pšenice (njivo); po
kés
kosih in po koséh = kosoma prisl.; kosec -sca m, po koscih = koscema prisl, košček -čka m; kosoven -vna -o: ~o blago; kosovec -vca m premog v kosih; kosati -am in kosati -âm (ko-sàj -âjte! kosàl -âla -o), kosanje in kosanje -a s kos -a m ptič: vodni kos, črni kos, kosov -a -o: ~a samica = kosovka -e ž = koška -e ž, kosič -iča m kos prisl: kos biti komu, čemu, kosati -am se, kosaj -te se! kosal -a -o, kosanje -a s kos -a -o poševen, drugoten, kosast -a -o: ~ pes pes s prisekanim repom, kosost -i ž poiev-nost, kosobrin -ina m psovka ea nerodneia, kosorèp -épa -o s prisekanim repom, kosotépec -pca m iival s prisekanim repom, ko-sorépiti -im prisekovati rep, besedo, kosorépka -e i žival s-?-mica s prisekanim repom, koso-zob -6ba -o s poševnimi zolmi kosa -e itd. i ali kosé kosi koso na kêsi s koso, mn. kosé kos in kosa -àm -é -àh -ami; ko-sâca -e i slaba kosa, kôsast -a -o, kosâr -ja m kdor dela kose, košarica -e i vrsta noža, kosar-na -e ž = kosarnica -e ž tovarna za kose, kôsen -sna -o, ko-sica -e i, kosišče -a s = kosje -a s = kosir -ja m vrsta noia, obroček za nasajanje kose, ko-sirček -čka m, kosirnik -a m kosir
kosec -sca m, koščev -a -o kosekans -a m razmerje stranic v
trikotniku, znak: cosec kosem -sma m: ~ prediva, kô-semček -čka [-sam-] m, kosmič -iča TO, kosmiček -čka m, kosmi-čiti -im delati kosmiče, kosmi-čenje -a s, kosmina -e ž, kosmi- j nje -a s, kosmulja -e i, kosmu-1 jek-Ijka m (gl kosmàt-âta-o), i
kosmičast -a -o, kosmast -a -o, kosminast -a -o; kosmi ti -im (se), kosmi -ite! kosmil -a -o; kosmati -am, kosma j -ajte! kosmal -ala -o, kosmanje -a s Koseski -ega m I i.: Koseskega pesmi, koseskizem -zma m = koseščina -e i, koseskiada -e ž kosinus -a m razmerje stranic v
trikotniku, znak: cos kositer -tra m, kositren -a -o in kositrn -a -o, kositrast -a -o, kositrov -a -o: ~ oksid; kosi-trovec -vca m kositrova ruda, kositrar -ja m ulivalec kositra, kositrarski -a -o, kositrarstvo -a 8, kositriti -im, kositrenje -a s, kositrnina -e ž, kositrnik -a m, kositrovit -a -o: ~a ruda kositi -im, kosi -te! kosil -a -o, kosilo ia 8, kosilce -a [-le-] s kositi -im, kosi -ite! koseč -eča-e, kosil -a -o, (po)kDŠen -ena -o, košenje -a s, košnja -e ž, ko-silen -Ina -o [-In-]: ~i stroj = kosilnica -e [-Iri-] i kosmat in kosmat kosmata -o, kosmač -a m kosmat moHki, kosmata iival, ime več rastlinskim plodovom, kosmiča -e i kosmulja, kosmačka -e i ime hruik, jabolk, breskev, kosmatati -am, kosmataj -ajte! kosmatM-ala-o; kosci kosmatajo, kadar gladko ne odsečejo trave; kosma teti -im kosmatine dobivati, kosma-tel -ela -o, kosmatenje -a s, kosmatica -e i vrsta pšenice, kosmatin -a m kdor je kosmat, kosmatina -e i, kosmatinast -a -o, kosmatinec -nca to, kosma-tlnka -e i, kosmatiti -im, kosmati -ite! kosmatil -a -o, kosmatost -i i Kosovel [-ilj -a m Os. i., Kosovelov -a -o: ~e pesmi, kosove-lovec -vca m član pevskega zbora, Srečka Kosovela
kotalîkati
Kosovo polje s, Kôsovega pôlja, na Kôsovem polju; Kosovo -a s, na Kosovu kost -i ž, pri kosti, kosten -tna -o: ~a gniloba; kostén -a -o, kosténec -nca m oreh, kostenica -e i vrsta breskev, kostenina -e i izdelki iz kosti, kostnina -e i kostna snov, kostn jâk -a tn okostnjak, kostnica -e ž = kostnik -a tn = kostišče -a s shramba za kosti na pokopaliiču; kostnice -ic ž mn. ribe, koScén -a -o: ~ izrastek, ~ človek, koščak -a tn vrsta oreha, raka, kostnàt -âta -o močnih kosti, kostljiv -iva -o: riba je kostijiva (polna kosti), kostka -e ž = koščica -e i, kostenika -e i ime več rastlin; kostolôm -ôma tn; ko-stenéti -fm, kostenèl -éla -o, kostenênje -a s kostanj -ânja tn, kostânjev -a -o, kostânjevec -vca tn, kostânje-vica -e i, kostânjevina -e ž, kostânjevje -a s, kostânjevka -e i, kostânjar -ja tn, kostânja-rica -e i, kostânjast -a -o, ko-stânjec -njca tn Kostarîka -e ž kr. i.: iz ~e, v ~i;
kostariški -a -o kostenika -e ž vrsta vrbe, koste-ničen -čna -o: ~a (živa) meja kostim in kostum -a tn narodu, času in stanu lastna obleka, ko-stumirati -am (se) kostréba -e ž = kostréva -e ž ime več rastlinam, kostrébast -a -o, kostrévec -vca m kokolj koš koša tn, košek -ška m in košek -Skà m, koSâr -ja m, košar-stvo -a s, košast -a -o, koSâti -âm: ~ ajdo, koššj -âjte! ko-Sàl -âla -o, košfira -e ž, košâ-rast -a -o, košâriea -e ž, + košarico (košek) dobiti = pelin dobiti, koSâriti -im s kolarstvom se ukvarjati, kosârjenje -a s; koSârka -e ž neka športna igra.
košarkar -ja m, košarkarica -e i, košarkarski -a -o, košarnica -e i košat -ata -o: ~o drevo, ~a ženska, košatec -tca m, košatica -e ž, košatija -e ž, košatiti -im se, košatenje -a s, košatost -i ž koščica -e ž, koščičar -ja t» neki hrošiek, koščičast -a -o: ~o sadje, koščičevje -a s bot. košenica -e i, košeničica -e i košenilja -e ž = košeniljka -e ž košenina -e i, košeninar -ja tn
neki polž košnja -e ž gl. kositi koštrun -a tn, koštriinov -a -o: ~o meso, koštrunovina -e ž, ko-štrtinji -a -e, koštrunček -čka m košuta -e ž, koštitica -e ž, košutji -a -e, košiitje -a s rulje, košut-nik -a tn, košutnjak -a tn kot -a tn, koteč -tca m, kotek -tka tn, kotič -iča tn, kotiček -čka tn, koten -tna -o: ~a daljina, ~o železo; kotnik -a m, kotnica -e i, kotar -ja m, ko-tarka -e ž, kotast -a -o, kotomer -era m, kotomeren -rna -o, kotomerstvo -a s kot vez. ko, kakor: bel kot (kd, kdkor) sneg; +veljati kot izvedenec" = veljati za izvedenca, ^preoblečen kot menih = preoblečen v meniha, +kot darilo = v dar; kot pesnik ni pomemben, pač pa kot vzgojitelj kota -e ž merska črta na zemljevidih, z merjenjem določena višina kake točke na zemeljski površini
kotač -a tn 1. kolo, 2. del zibelke, kotaček -čka tn, kotati -am, kota j -ajte! kotajoč -a -e, kotal -ala -o, kotinje -a s kotaUkati -am, kotalikanje -a s = kotalicati -am, kotalicanje -a s, kotaliti -im, kotali -ite! kotaleč -eča -e, kotalil -a -o, kotaljenje -a s
kotangens
kotangens -a m razmerje stranic
v trikotniku, znak: ctg kotanja -e ž, kotanjast -a -o, ko-tanjica -e ž, kotanjav -a -o poln kotanj
kotel [-au] -tla m, kotelček -čka [-au-] m, kotlič -iča m, kotliček -čka m, kotla -e ž izvir, vodnjak, jama, mlaka, kotlast -a -o, ko-tlanja -e ž = kotlina -e i, ko-tlinast -a -o, kotlinica -e i, kotlar -ja m, kotlarica -e ž, kotlarski -a -o, kotlarstvo -a s, kotlarščak -a m popravljavec kotlov, kotlariti -im, kotlarje-nje -a s, kotlica -e ž, kotličar -ja m, kotlišče -a s ognjiiče za kotel, kotlovec -vca m, kotlo-vina -e i kovina za kotle, med, baker, kotlovinski -a -o: ~a zelenica
kotiljon -a m neki ples kotirati -am dololiti ceno, kurz, kotiranje -a s vrednotenje papirjev na borzi kotiti -im mlade imeti, koti -ite! koteč -eča -e, kotil -a -o, kotenje -a s, kotišče -a s *kotlet -a m zarebrnica, mn. kotleti -ov zalizki koti jati -am se, kotljaj ;ajte se!
kotljal -ala -o, kotHanje -a s Kotor -a m gl. Boka Kotorska kotoma -e ž skalni jereb kotum -a m visoki čevelj starogrških igralcev, bobnel slog kotva -e i sidro, kotvica -e ž, kotvišče -a s, kotvast -a -o: ~a oblika kov [kdu] kova m kovaško delo, kov -i i okov, podkev, kovati kujem, kuj -tel kujoč -a -e, koval -a -o, kovan -a -o, kovanje -a s, kovač -a m, kova-ček -čka m, kovačica -e ž, kovačija -e i in kovačnica -e ž, kovaštvo -a s, kovaški -a -o, kovačnik -a m neka rastlina, kovalo -a s, kovalen -Ina -o
[-In-]: ~o orodje; kovar -ja m koval, spletkar, kovariti -im, ko-varstvo -a s, kovec -vca m, koven -vna -o: ~o železo, kovnost -i i, kovnica -e i, kovni-čen -čna -o: ~i urad kovček -čka m, kovčkov -a -o:
~ pokrov, kovčič -iča m kovina -e i, kovinast -a -o, kovinski -a -o, kovinstvo -a s, kovinar -ja m, kovinarica -e i, kovinarski -a -o, kovinarstvo -a s
kovnik -a m kuhinjski možnar Kovno -a s kr. i. glavnega mesta Litve
koza -e itd. i in kozé kozi kozo pri kozi s kozo, kozé koz in koza -àm -é -àh -ami; kozača -e ž velika koza, ime raznemu orodju, kožica -e ž, kožar -ja m, kozarica -e ž kozja pastirica, ko-zara -e i kozji hlev, kozarija -e i, kozariti -im koze pasti, ko-zarnik -a m sir iz sladkega mleka, kozarski -a -o, kôzast -a -o, kozàv -âva -o, kozâvec -vca m, kozâvka -e ž, kozâvost -i i, kozji -a -e, kozjâk -a m kozji hlev, kozjak -a m kozje govno, Kozjâk -a m i. hribovja in kraja, kozjica -e i ime vel rastlinam, kozina -e i kozja koia, volna, usnje, duh, kozičav -a -o kozav kozak -a m, kozâški -a -o kozarec -rca m, kozârček -čka m, kozârčië -a m, kozârë{k)ast -a -o, kozârëev -a -o: ~o dno kozel [-3U] -zla m zool., tudi neka rastlina: smrdi kot medmašni kozlâk -a m hlev za kozle, kozlè -éta s mlad kozel, kozlé-tina -e ž, kozlič -iča m = kozliček -čka m, kozličevina -e i kozlileva koia in meso, kozli-čevje -a s neko drevo, kozUčji -a -e: ~e meso; kozlik -a m baldrijan, kozlikov -a -o: ~o olje; kozlov -a -o in kozlov -a
krajec
-o: ~a brada, kozlovina -e i, kozlovski-a-o: ~a koža, kozlo-bradec -dca m *kozerija -e i kramljanje, kramelj,
*kozer -ja m kramljavec kozjebradec -dca m kozlati -am, kozlaj -ajte! kozlal
-ala -o, kozlanje -a s Eozma -a in -e m os. i., Kozmov -a -o
kozmetika -e ž nauk o lepotilih, kozmetičen -čna -o, kozmeti-kum -a m, nav. mn. kozmetika -ik s
kozmos -a m vesoljstvo, vsemir, kozmičen -čna -o, kozmogonija -e ž nauk o nastanku sveta, koz-mogoničen -čna -o, kozmogra-fija -e i popis sveta, zlasti ozvezdij, kozmograf -a tn, kozmo-grafičen -čna -o in kozmografski -a -o, kozmologija -e i nauk o zakonih, ki vladajo svet, kozmo-logičen -čna -o in kozmološki -a -o, kozmopolit -a tn svetovljan, kozmopolitski -a -o, koz-mopolitizem -zma tn kozo- v sestavi: kozoder -era m 1. kdor koze odira, 2. veter, ki podira kozolce, kozomor -ora m babje pieno, kozonog -oga -o, kozoprsk -prska tn mesec oktober, kozorog -roga tn. Kozorog -roga tn ozvezdje, kozorogov -a -o: Kozorogov povratnik kozol [-du] -ola m gl. kozulj kozolec -Ica [-6uc-] m, vezani
~ samec kozulj -a tn = kozulja -e i košarica iz drevesne skorje, strok, luščina, lupina, sestavljen cvet koža -e i, kožica -e ž, kožen -žna -o: ~a bolezen, kožšn -a -o, kožar -ja m, kožarica -e ž, ko-žarija -e I, kožarski -a -o, ko-žarstvo -a s, kožast -a -o, kož-nat -a -o, koženfca -e ž pergament, kožokrilci -ev [-le-] m mn. razred živali (n. pr. iebele)
koželj -a m del preslice, koželjast -a -o, koželjar -ja m, koželj-nica -e ž neka kost, koželjničen -čna -o: ~a plast podlakta kožola -e ž podbradek pri živini,
kožolica -e ž kožuh -liha m, kožušen -šna -o = kožuhov -a -o, kožušček -ščka m, kožuhar -j a m, kožiiharica -e ž, kožiiharstvo -a s, kožiihast -a -o, kožuhovec -vca m neka strgulja, kožuhovina -e ž, kožu-hovinar -ja m, kožuhovinarica -e ž, kožuhovinast -a -o kožuhati -am ličkati koruzo, ko-žuhaj -ajte! kožuhal -ala -o, kožuhanje -a s ali pa s stalnim poud. kožuhati -am; kožuhač -a tn, kožuhina -e ž, kožuhinje -a s = kožušinje -a s ličkanje krača -e ž, kračica -e ž, kračman -a tn, kračnica -e ž kost na nogi kračina -e ž gl. kratek krada -e ž skladanica drv kragulj -a m, kraguljev -a -o, kragulji -a -e, kraguljič -a m kraguljec -Ijca m, kragiiljček -čka tn, kraguljati -am, kragiiljčkati -am, kraguljiti -im kraj kraja m: delo je pri kraju (končano), od kraja (od začetka) vse, pravda še ni v kraju (pri kraju), s kraja, skraja začeti, v kraj dejati, na dva kraja biti; krajen -jna -o, krajeven -vna -o: kraj (e v) ni ljudski odbor, kratica: KLO, krajepis -a tn, -krajepisec -sca m, krajepisje -a s, kraiepisen -sna -o, krajan -ana m, krajanka -e ž, krajišče -a s kraj, pokraj predi, z rod.: ~ reke krajcar -ja m nekdanji novec, krajcarski -a -o: ~o blago; krajcarček -čka tn krajec -jca m, krajek -jka m, krajček -čka m, krajevec -vca tn, krajevina -e ž, krajnik -a m, krajnost -i ž, krajnica -e ž
krajina
krajina -e ž: Slovenska, Suha, Julijska krajina. Bela krajina, krajinski -a -o, krajinščan -a m, krajišnik -a m, krajinec -nca tn, krajinar -ja tn, krajinarski -a -o: ~a slikarija; krajinar-stvo -a s krajšati -am, krajšanje -a s, krajšava -e i, krajšnica -e é bliî-njica
krak -a tn: se ziblje na dolgih ~ih (nogah), ~i šestila, ~i kota; žabji krak žabja jajca krakati -am, krâkanje -a s, krâ-kar -ja m, krakotati -âm krakati, krakotàj -ajte! krakotàl -âla -o, krakotânje -a s, kra-kôt -ôta m Krakov -a m (Krakow) mesto na Poljskem, krakovski -a -o, Krâ-kovčan -a m, KrâkovCanka -ež krakovjak -a m poljski narodni
ples, vrsta pesmi krâlj -a m, krâljev -a-o (osebno), kraljév -a -o (sploino), kraljév-ski -a -o, kraljéstvo -a s, kraljevina -e ž, kraljic -iča m, kraljiček -čka m, krâljevič -a m, kraljična -e ž; kraljevâti -lijem, kraljiij -te! kraljeval -âla -o, kraijevânje -a «, ràz-krâlj, prôtikrâlj, sv. trije krâlji (svetniki), sv. trije kralji (praznik), Sv. Trije kralji (kraj), kraljica -e ž, kraljičin -a -o Kraljevič Marko Krâljeviéa Mâr-ka m
Krâlj Matjâi Krâlja Matjaža m krâma -e ž, kramar -ja m, krâ-marica -e ž, krâmarski -a -o, kramarija -e ž, krâmarstvo -a s, krâmarsèica -e ž neka hruika, kramâriti -im, kramârjenje -a s kramljati âm, kramljàj -âjte! kramljàl -âla -o, kramljânje -a s = krâmelj -mlja m kramp krâmpa m rovnica, rovaža, krampâti -âm, krampàj -âjte! krampàl -âla -o, krampânje -a
«, krampar -ja m kdor krampa, kramparica -e ž, krampač -a m krampež -a m, nav. mn. krampeži
-ev dereze-kraniologija -e ž nauk o človeški lobanji, kraniološki -a -o, kra-niometrija -e i merjenje lobanj, kraniometričen -čna -o Kranjec -njca m, Kranjica -e ž. Kranjsko -ega s = Kranjska -e ž, kranjski -a -o, kranjica -e ž neka hruška krap krapa m neka jed, krapec -pca m, nav. mn. krapci -cev twka jed, krapek -pka m krap krapa m (riba), krapov-a -o: ~o meso = krapovina -e ž, krapovec -vca m zool. kras -a m, krasen -sna -o, krasiti -im, krasi -ite! krasil -a -o, (o)krašen -ena-o, krašenje-as; krasnobarven -vna -o; kras6ta -e ž, krasoten -tna -o, krasotec -tca m, krasotica -e ž, krasoti-na -e ž, krasilo -a s (sredstvo), krasil ec -Ica [-le-} m: ~ grobov, krasitelj -a m kras krasa m svet s kraškimi pojavi, Krds Krasa m kr. i. planote, kraški -a -o: ~e jame, ~i pojavi; Kraševec -vca m, Kraševka -e ž, kraševski -a -o kraspati -am praskati, kraspanje
-a s, kraspač -a m krasta -e i (+hrasta), mn. kraste krast (bolezen), krastav -a -o, krastavec -vca m krastav človek, krompir, krastavka -e ž, krastavost -i ž, krastica -e ž, krastiti -im se: rana se krasti krastača -e ž, krastačji -a -e krasti -dem, kradi -te! kradel -dla ^o in fcral -»la -o, kr6ja -e i, kridež -a m 1. kraja, 2. tat; kradljiv -iva -o: ~ rod, kradljivec -vca m, kradljivka -e ž, kradljivost -i ž; kradoma prisl., kradun -a m
krdélo
kràt krâta m: pét krâtov, koliko krâtov, néke krâti, drûgekrâti; V prisl. se -krat piie z drugimi besedami skupaj: prvikrat, desétkrat, takràt, tokrat, tolikokrat, velikokrat, vsakikrat kratek -tka -o: na kratko koga prijeti, ob kratkem kaj povedati, kratko in malo ne, kratko malo, ni kratko ni malo ni bil zadovoljen, kratko nikâr, v kratkem, pred krâtkim, skrât-ka, +ta kratko potegniti izgubo imeti, na škodi biti; krajši -a -e = kračji -a -e, prisl. krâjSe in krâce, kratica -e ž, kratkôba -e ž, kratkdča -e ž, kračina -e ž, kratkôst -i ž, kratkôta -e ž kratiti -im, krâti -te! krâtil -a -o, (o)krâëen -a -o tn (o)krâten -a -o, krâtenje -a s, kratilec -Ica f-lc-] m kdor krati, krativec -vca m poudarek gravis
kratko- v sestavi: kratkobeséden -dna -o, kratkocâsen -sna -o, kratkoëâsiti -im, kratkoCâsenje -a s, kratkoëâsje -a s, kratko-ëâsnica -e è, kratkocâsnost -i i, kratkodôben -bna -o, kratko-glâvec -vca m, kratkolàs -âsa -o, kratkonôg -noga -o, kratko-rèp -répa -o, kratkorépka -e ž neka češnja, kratkoročen -čna -o: ~a menica; kratkotrâjen -jna -o, kratkotrâjnost -i i, kratkoùmen -mna -o, kratko-ùmnost -i i, kratkoviden -dna -o, kratkovidnost -i i, kratko-vidnež -a »», kratkoblfičnež -a m, kratkoblâcnik -a m, kratko-hlâëniski -a -o krâva -e ž, krâvica -e ž, kravača -e ž, kravâr -ja m, kravarica -e ž, kravârski -a -o, krava-rija -e ž, krâvce -ta s, kravén-ta -e i stara krava, kravétina -e i kravje meso, kravina -e i kravja koža, kravje usnje, krâ-
višče -a s = kravše -ta s majhna, zanikrna krava, kravji -a -e: ~e mleko, kravjak -a m, kravjica -e ž neka goba, kravast -a -o, kravjast -a -o; kravati -am hitro in grdo delati, kra-vaj -ajte! kraval -ala -o, kra-vanje -a s; kravoses -sesa m zool.
kravaj -a m hleb, kravajec -jca m = kravaj ček -čka m neko pecivo, kravajka -e ž — kra-vajnica -e ž neka hrtiška +kraval [-dl-] -a m hrup, hrušč, razgrajanje, +kravaUrati -am razgrajati kravata -e ž ovratnica, samovezni-ca, kravaten -tna -o: ~a igla kravi [-ul] -a m naiin plavanja
(crawl), kravlati -am +kravželj -Ija m koder, +krav-žast -a -o kodrast, +kravžati -am kodrati kraža -e ž: križe kraže delati krc kfca m lahen udarec, kfcati -am, kfcanje -a s, kreniti -nem, krc! medm. gl. tudi kec krcati -am tovoriti ladjo, kfcanjc -a s
krcelj -clja m hlod, kfcljast -a -o,
krcljit -ata -o ki-č krča m, krčevit -a -o, krč-Ijiv -iva -o: ~o vlakno, kfčen -čna -o: ~a žila = kfčnica -e ž. krčiti -im (sc), krčenje -a s, kfčevec -vca m krčna zel krčiti -im trebiti: ~ gozd, krčenje -a « = krčitev -tve ž, krča -e ž = krčevina -e ž —- kfčje -a s, krčevinar -ja m, krč -i ž krčma -e ž, krčemski -a -o [-čam-]: ~o vpitje; krčmar -ia m, krčmarica -e ž, krčmarski -a -o: ~a obrt, krčmarstvo -a s, krčmariti -im, krčmarjenje -a s
krdelo -a s: krdelo vojakov, lju di, vran, konj; krdelce -a [-le-]
Slovenski pravopis
305
2«
kreacija
«, krdélen -Ina -o [-In-]: ~i brigadirji, ~i vodja, krdéloma kreacija -e ž ustvaritev, kreirati -am ustvariti, ustanoviti, kreativen -vna -o, kreatura -e ž iiv stvor; klečeplazen, od milosti mogoinjakov odvisen človek kreatin -a tn sestavina mišičnega mesa
krebûljica -e i dišavna rastlina kré£ -a tn neka rastlina kréëiti -im (se): noge kaj se kréciS tod okoli? kréca -e i (pri telovadbi) kréda -e ž, kréden -dna -o: ~a tvorba; Icrédnica -e i kredna zemlja, krédnat -a -o, krédast -a -o, krédati -am s kredo popisati, pomazati kredénca -e i lava, kredéncen
-čna -o: ~i nastavek kredit -a tn zaup, kreditirati -am na Upanje (vero) dati blago, kreditiranje -a s, krediten -tna -o: ~o pismo, kréditor -ja m kdor zaupa blago ali denar, upnik
*krégati -am (se) karati, prepirati se, *kréganje -a s, *kreg -a m kréhati -am kašljati, krčhanje -a s, kréhav -a -o, kréhavec -vca m, kréhavka -e ž, kréhavica -e i, kréhalo -a s kdor kar naprej kreha krehati -am krhati, lomiti, kreha j -âjte! krehàl -âla -o, krehânje -a s, sneg je drevje krehàl, (o)krêhmti -nem m kréhnem krékati -am = kreketâti -âm in -éêem: žabe krékajo ali kreké-čejo, kreketàj -âjte! kreketàl -âla -o, kreketânje -a s kreljût -i i perut kréma -e ž jed s smetano, smetana, toaletno možifo: krema za britje; krémast -a -o motno-rumen
krematôrij -a i» naprava za sežiganje mrličev, seiigališie, kre-mâcija -e è sežiganje mrličev
Krémelj -mlja m kr. i., krémelj-
ski -a -o [-mali-] krêmen -éna.tn, kremenov -a -o: ~a grnča, kreménovec -vca m, kreménast -a -o: ~a zemlja, kremenàt -âta -o vsebujoč kremen, kreménêev -a -o: ~a vo-dai kislina; kreménec -nca m silicij, kreménéek -čka tn, kre-menica -e i kremenasta prst. kreinenit -a -o: ~i apnenec. ~ značaj; kremenitost -i ž, kremeàjâk -a m rudnina krémpelj -plja tn, krémpeljc -a [-palj-] m, krémi^Ijcek -čka [-palj-] m, krémpljar -ja tn žival s kremplji, krémpljast -a -o. krempljàt -âta -o; krempljâti -âm, krempljàj -âjte! krem-pljàl -âla -o, krempljânje -a s krémaiti -iin: ~ usta, obraz, k^émženje -a «, krémža -e ž kremženje, krémzar -ja tn človek, ki se kremži, krémžast -a -o, kremžljiv -iva -o, kremžljivec -vèa tn, kremžljivka -e ž krenilica -e ž rastlina kreč kreniti krénem, krêni -ite! krô-
nil -ila -o kreol [-61] -a. m v tropski Ameriki potomec romanskih priseljencev, kreôlka -e [-Ik-] ž, kreolski -a -o [-Is-] kreozot -a tn neka oljnata tekočina krép -a tn kodrasta svilena tkanina; krépdeèfn -a tn (crêpe de Chine), krépdeSinast -a -o: ~a obleka; krép žoržšt (crêpe Georgette) gl. žo^žèt; krép prid. neskl. kodrast: krép papir krépa -e ž star lonec, črepina krepati -âm poginili, krepàj -âjte! krepàl -âla -o, krépân -a -o, krepânje -a s, krepâvati -am. krepâvanje -a «, krepalina -e ž poginula žival, krêpniti -nem, krêpni -tel krêpnil -a -o, krêp-njen -a -o (vse zaničlj.)
krlOikii
krep^ in krepak -pkà -6 in krepek -pka -o, krepkéjii -a -e, krepkost -i ž, krepčati -âm, krepčij -âjtel krepčal -âla -o, krepčanje -a s, krepčiio -a s, krepčilen -Ina -o [-In-J: 'xa pijača; krepiti -im, krêpi -ite! krepil -a -o, (o)krepljèn -êna -o, krepilen -Ina -o f-Jn-J: ~a pijača, krepilo -a s, kre^alen -Ina -o [-In-] krepêlo -a s in krepél [-éu] -i i, krepêlce -a [-le-] s, krepêlec -Ica [-le-] m: ~ zapati komu pod noge, krepelâti -ant, kre-pelàj -âjte! krepelàl -âla -o, krepelânje -a s, krepelâti jabolka. krepeliti -im: ~ kokoši, krepêli -ite! krepelil -a -o, kre-peljênje -a s krepenéti -im, krepêni -ite! kre-penèé -éCa -e, krepenèl -éla -o, krepén -a -o otrdel, otrpel krepiti -im gl. krepèk krepâst -i ž, kreposten -tna -o, krepostnost -i ž, krepôstnik -a m, krepôstnica -e ž, krepôstni-ški -a -o krés -a m: o krési se dan obesi, krés kuriti, Krés -a m (liât), krésen-sna-o: ~i čas; Kresnik -a m bajesl. bilje, kresnik -a m junij, kresnika -e i neko jabolko, kresnica -e i, kresovâti -ûjem, kresùj -te! kresovàl -âla -o. kresovânje -a s, kresovâlec -âlca [-duc-] m, kresovâlka -e "-duk-] é; kresjiikovâti -ûjem, cresnikujoč -a -e, kresnikovàl -âla -o, kresnikovânje -a s kresâti krésem, kreši -ite! kre-Š6Č -a -e, krêsal -âla -o, kre-sânje -a s, kresilo -a s, kresalo -a «, kresilen -Ina-o [-In-] : ~a goba, kresilnik -a [-In-] m, kresniti krésnem, krêsni -ite! krêsnil -ila -o, krésnjen -a -o ali krêsniti -nem udariti hitro in
močno, krès krêsa m kdor te baha in pretirava: ti bore krès ti! krestomatija -e ž izbor, čitanka, cvetnik, krestomatičen -čna -o krésa -e i: travniška ~ hot., kré-
šelj -šlja m zool. kréSee -šca m korček, ciklama krégië -a m neki hroU: bakrena-sti ~
Kréta -e ž kr. i., krétski -a -o:
~a kultura; Krečan -âna m krétati -am, kotanje -a «, krét-nja -e ž, kréta -e i veslo, drog za veslanje broda; silen, močan in neroden človek; kretâlo -a s, kréten -tna -o: ~a naprava, krétnica -e ž, krétniski -a -o, krétniçar -ja m, krétnik -a m kretén -a m bebec, kreténstvo -a s; kretinizem -zma m bebavost, kreténski -a -o bebčevski, bebast kretân -a m vrsta bombaievinç krévlja -e z, krévljast -a -o, krev-Ijâti -âm, krevljàj -âjte! krev-Ijàl -âla -o, krevljânje -a s, krevljâè -a m, krévljica -e i, krêvelj -vlja m krevsâti -âm, krevsàj -âjte! krev-sajoč -a -e, krevsàl -âla -o, krevsânje -a s, krévsa -e ž kdor krevsd = krevsâlo -a s Kréz -a m, Krézov -a -o: ~i zakladi
kreznlja -e ž odlomljena, odsekana
vejica, krezûljast -a -o krhati -am, krhanje -a s, krhek -hka -0 tnn. tudi -i -é: ~ les; krhkost -i i, krhljiv -iva -o, krhljivost -i é, krhkôba -e i, krhkôben -bna -o, krhniti -nem, {od)kfhnjen -a -o krhèlj -hljà m in kfhelj -hlja m, krhljič -iča m, krhljiček -čka t», krhljév -a -o: ~a voda = krhljévka -e ž = krhljévica -e è, krhljâk -a m kruh s krhljiii krhlika -e ž, krhlikov -a -o, krh-likovec -vca tn, krhlikovina -e i
krhljati
krhljéti -âm, krhljàj -âjte! krh-Ijàl -âla -o, krhljânje -a s, krhijânka -e i na kose zrezana re^ (pesa), krhljâvnik -a m priprava za krhljdnje = krh-Ijâc -a m, krhljâlen -Ina -o [-In-]; krhljâvec -vca m, krh-Ijâvka -e i kdor krhljd, krhljâv-ski -a -o; krhljičkati -am, krh-Ijičkanje -a s kri ž edn., 2. krvi, 3. krvi, 4. kri, 5. v krvi, 6. s krvjo, krven -vna-o: ~i udor (kri se udere), ~i obtok, krvnička -e ž krvno telesce, krvnica -e i krvna iila, kfvnost -i ž, krvnàt -âta -o, krvnâtost -i ž kričati -im, kriči -ite! kricèë -6ča -e, kričal -âla -o, kriëânje -a s, krič -a m, kricâë -a m, kričav -âva -o, kriCâvost -i ž, kriëâvec -vca m, kricâvka -e ž krik -a m: krik in vik; krika -e i: krika in vika, krikati -am, krikanje -a s, krikavec -vca m poljski muren, krlkniti -nem kriket -a m športna igra, krike-
ten -tna -o: ~a palica krilo -a s, krilen -Ina -O [-In-]: ~a peresa, krilce -a [-le-] s, krilat -âta -o, krilâtec -tca m, krilâtica -e i; kriliti -im, kri-Ijenje -a s, kriljâti -âm: vešča kriljâ okoli luči, kriljàj -âjtel kriljàl -âla -o, kriljânje -a s, krilnat -a -o [-In-] Krim -a m kr. i. polotoka, krimski -a -o: ~a vojna Krim -ima m kr. i. gore pri Ljubljani, krimski -a -o: ~e jame kriminâl [-dl] -a m sodnija, jetnišnica, kriminâlen -Ina -o f-ïîi-J: ~o pravo kazensko pravo, kri-minâlnost-i f-in-J i hudodelstvo, kriminalist -a m strokovnjak v kazenskem pravu, kriminalistika -e i nauk o zločinih in sredstvih za njih odpravo, kriminâlec -Ica
[-le-] m, kriminologija-e i nauk o hudodelstvih in hudodelcih krinka -e ž: pod krinko prijateljstva; krinkati -am, krinka-nje -a s krinolina -e ž krilo na obroče kripa -e i koš za na voz; listni,
gnojni koš, kripica -e ž kriplje nepop. sam.: na vse kriplje kripta -e i prostor pod cerkvijo kripton -a m kem. prvina Krista -e i, Kristin -a -o, Kristina -e i, Kristinin -a -o, Kri-stinica -e I, Kristiničin -a -o kristal [-dl] -a m, kristalen -Ina -o [-In-]: ~a oblika, ~a čaša, ~o čist; kristalnina -e [4n-] i, kristalnost -i /"-In-J i; kristalizirati -am, kristaliziranje -a s, kristalizacija -e i, kristalogra-fija -e ž, kristalograf -a m, kri-stalografski -a -o, kristalast -a -o, kristalček -čka [-Ič-] m, kristalčast -a -o [-Ič-] kristianija -e ž šp. smučarski lik Kristijan -a m os. i., Kristijanov -a -o
kristjan -a m, kristjana -e i = kristjanka -e ž, pokristjaniti -im, gl. krščanski Kristus -a m 1. i., Kristusov -a -o: ~ nauk; Krist -a m, Kristov -a -o; ljudsko Krlšč: ~ božji, za Kriščevo voljo Krišna -a in -e m indijski bog,
Krišnov -a -o kriterij -a m sodilo, merilo kriti krijem, krij -te! krij6č -a -e, kril -ila -o, krit -a -o. kritje -a s, kriten -tna -o: ~a barva, kritnost -i ž: ~ barv; stroške *kriti poravnati, ni kritja ni plačila, ni nakazila, krit sem na varnem sem, kriti se ujemati se: v umetnini se izraz in doživljaj krijeta strinjata, ujemata, kriti potrebe kritik -a m presojevalec, ocenjevalec, kritičarka -e ž, kritizirati
-am, kritiziranje -a s, kritici-zem -zma tn, kritikaster -tra m slab kritik, objedavec, kritika -e i ocena, pretres, presoja, kritičen -čna -o 1. presoden, natančen, 2. nevaren, usoden, odločilen, kritičnost -i i kriv -a -o in -6 -i -e, bolj kriv: ~ biti česa, po krivem priseči, ~i prerok, ~a raba (elordba), ~ 6 rabiti (zlordbiti), za krivega spoznati koga, krivost in krivost -i ž, krivec -vca m, krivci -ev m: petelinovi krivček -čka m krivenčast -a -o, krivenčiti -im, krivenčenje -a s, kriv^nka -e ž neka rastlina krivica -e i, krivičen -čna -o, krivičnik -a m, krivičnež -a tn, krivičnica -e ž, krivičnost -i ž; krivda -e i krivina -e ž, krivlnast -a -o, kri-
vinski -a -o kriviti -im, krivi -Ite! krivil -a -o, krivljen -ena -o, krivljenje -a s; kriveti -im, krivel -ela -o, krivenje -a s; krivilnica -e [-iun-] i priprava za krivljenje lesa
krivo- v sestavi: krivočften -tna -o, krivogled -eda -o. krivo-gled(n)ež -a tn, krivogleden -dna -o, krivogledec -dca m, krivo-gledka -e i, krivoglednost -i ž; krivokljun -una-o, krivokljun-ski -a -o, krivokljun -una tn, krivokljunec -nca m neki ptič, krivomejka -e ž postovka, krivo-nog -noga -o, krivonos -nosa -o, krivonosec -sca m, krivopetni-ca -e ž neko bajeslovno bitje, krivoprisežnik -a tn, krivopri-sežnica -e i, krivoprisežnost -i i, krivorepka -e ž neka hruška, krivoust -usta -o, krivoustnik -a tn, krivoustnica -e i, krivo-veren -rna -o, krivoverec -rca m, krivoverka -e ž, krivovernik
-a m, krivovérnica -e i, krivo-vérnost -i i, krivovérstvo -a s, krivovérski -a -o krivulja -e i, krivuljast -a -o, krivuljnik -a m risalna priprava kriza -e i odločilni trenutek pred prevratom (bolezni), nevarnost, gl. še pod kritik krizantéma -e ž neka cvetlica, svét-niča
krizma -e i sveto olje križ -a m, križen -žna -o: ~i rez, ~a kost, toda vzkrižni (+križ-ni) ogenj; križnica -e i neka kost, vrsta rastlin, križnik -a m kdor nosi križ, član križniškega reda, križaj -a m, križišče -a s, križak -a m, križar -ja m, kri-žarka -e ž, križarski -a -o, kri-žariti -im, križarjenje -a «, križanec -nca m, križast -a -o, križev -a -o, križevec -vca m, križevat -âta -o, križec -žca tn, križček -čka tn, Rd6či križ, kri-žavec -vca m neki srebrni novec, pajek; križe in kraže delati križati -am, križaj -te! križal -a -o, križan -a -o, križanje -a s, križanka -e ž križem 1. prisl.: ~ glédati, vse ~ govori, ~ svet, 2. predi, z rod.: ~ sveta iti, ~ morja se voziti; križema = križem, križem kražem prisl. križpot -pota tn = križpotje -a s
= križišče -a s Krk -a tn kr. i. otoka in mesta na njem, na Kfku (otoku), v Krku (mestu), krški -a -o: ~a škofija krkôn -a tn živalski rod dvoživk Krkonoši -šev tn tnn. kr. i., krko-
noški -a -o: ~i Repoštev krlj -a tn hlod, krljača -e ž gor-jača
krm krma tn = kfn k rna m krma -e ž klaja za živino, krmen -mna -o: ~a kaša, krmiti -im, kfmljen -a -o, krmljenje -a s, krmljénka -e ž, krmlj6nščak -a
m, krmilo -a s, krmilen -Ina -o [-In-]: -^-a moka, krmilec J a [-Ic-J m, krmilnica -e [-Iti-] ž krma -e ž zadnji del ladje, krmar -j« m, krmariti -im, krmarjenje -a g, krmarski <a -o, krmilo -a s, krmilen -Ina -o [-In-]: ~e naprave, krmiti -im: ~ ladjo, voz, krmilar -ja m krmežljav -âva -o, krmezljâvec -vca m, krmezljâvcek -čka m, krmežljavka -e ž, krmeiljâvost -i ž, krmezljâvica -e i, krmež-Ijiv -iva -o = krmeljiv -Iva -o, ;krmežljivec -vca m, krmežlji-vost -i f, krmdželj -žlja m in krmežèlj -žlji m = krmélj -a m gnoj v očeh; krmežljiti -im se, krmežljil -a -o krn-a m konec ladje: prvi in zadnji med. štula: s ~om desnice je prosil nsmiljenja; krn . -a m in krn -i ž gorski vrh; kfn -a -o = kfnast -a -o = kfnjav -a -o pohabljen, nerazvit, zaostal v rasti (razvoju): ~ ud, ~i rogovi, ~o dete; kfnjavec -vca m, kfnjavka -e ž; krneti -im hirati, pešati, zaostajati v rasti, razvoju, krni -itel krnèl -éla -o, krncnje -a s; krniti -im hd-biti, ovirati v rasti, razvoju, krni -te! krnil -a -o, kfnjen -a -o, kfnjenjc -a s; kfnja -e ž škrta, àkrbina, zareza krnica -e é tolmun, kotlina v pobočju, krničica -e ž, krnička -e ž krof krofa m ocvrtek, praienek krog -a m, krogov -a -o: ~ izsek, odsek, krogast -a -o, krogec -gca m, krožen -žna -o: ~a proga, krožnost -i ž, krožeč -žca m, krožček -čka m, krožčast -a -o; krožiti krožim, kroži -ite! krožil -ila -o, kroženje -a s; +kro-gotok -6ka m obtok (krvi), krô-ženje, +krogotèk -éka m krožni tek, gosp. obtok (denarja), kolo-barjenje
krog okrog 1. prisl.: krog in krog, 2. predi, z rod.: krog česa se vrteti, krog hiše krogla -e ž, kroglast -a -o, kroglica -e i, krogeln -Ina -o [-»In-J: ~i segment; krogUna -e ž, krogličast -a -o, krogličen -čna -o: ležaji; krogliti -im, krogli -itel kroglil -a -o krohotati -âm in -očem se, kroho-tàj -âjte! krohoči -te se! kro-hotàl -âla -o, krohotânje -a s, krohotâë -a m, krohotàv -âva -o, krohotàvka -e ž, krohot -ôta m
kroj krôja m, krôjen -jna -o: ~a pola; krojiti krojim, krôji -ite! kroječ -éča -e, krojil -ila -o, krojenje -a s, krojitev -tve é; kro jâë -a m, krojačica -e i, kro-jâcnica -e ž, krojaški -a -o, krojâštvo -a s, krojenica -e ž vrsta breskve, kdlanka, krojilo -a 8, krojilen -Ina -o [-In-], krojilec -Ica [-le-] m, krojilka -e [-Ik-] ž krok -a m nočno popivanje, kro-kati -am; krokanje -a 8, kro-karija -e ž krokar -ja m, krokarček -čka m, krokarica -e ž, krokarski -a -o, krôk krôka m krokarjevo kra-kanje
krokét -a m športna igra, kroki-
rati -am, krokiranje -a < kroki -ja m skica v geodeziji krokodil [-il] -a m, krokodilji -a -e: ~e usnje, krokodilov -a -o: ~e solze, krokodilski -a -o [-Is-]
krom -a m kem. prvina, kromov -a -o: ~ klorid, ~o usnje, kr6-movec -vca m, krômati -am, kromanje -a s kromatičen -čna -o 1. barven: ~i diapozitivi, 2. poltonski: ~a harmonika; kromatičnost -i ž, kromatofor -a m barvonosec; kromosôm -a m barvno telesce
krpucati
krompir -ja m, krompirjev -a -o: ~a voda, krompirjevec -vca m krompirjeva zel, koloradski hroU, krompir jevica -e ž (voda), krom-pirjevina -e ž sk. i. za krompirjeva stebla, krompirišče -a 8 = krompirjevišče -a s njiva, kjer je rastel krompir, krompirček -čka m, krompirjevka -e i krompirjevina, krompirjeva voda krona -e ž, kronica -e ž, kronast -a -o, kronski -a -o, kronati -am, kronanje -a 8, kronovina -e ž, kronovinski -a -o kronika -e ž letopis, dnevne novice, kroničen -čna -o dolgotrajen, stalen: ~i katar, kronist -a m, kronograf -a m zgodovinopisec, kronografija -e ž, krono-grafski -a -o kronologija -e ž ( + lirono-) časovni red, kronologičen -čna -o = kronološki -a -o po časovnem redu, po času, kronolog -a m kronometer -tra m časomer, zelo natančna ura, kronometrski -a -o Kronos -a m grški bog, Zevsov oče krop kropa m, kropiiik -a m lonec za krop, kropnjača -e ž velik lonec za krop kropiti -im, kropi -ite I kropeč -eča -e, krope, kropil -a -o, (po)kropljen -ena -o, kroplje-nje -a s, kropilo -a s, kropilen -Ina -o [-In-], kropilnica -e -iu-] ž, kropilnik -a [-iu-] m, cropilček -čka [-iu-] »", kro-pilec -Ica [-iu-] m: je bilo veliko kropilcev pri mrliču, kro-pilka -e [-iu-] ž, kropilski -a -o
[-iu-]
liros gl. cross
krosna -sen [-san] s mn. statve krošelj -šlja m vrsta nožev krošnja -e ž, krošnjast -a -o, krošnjat -ata -o, krošnjar -ja m, krošnjarica -e ž, krošnjarski -a -o, krošnjarstvo -a s, kroš-njariti -im, krošnjarjenje -a s
krota -e ž, krotast -a -o: ti krota
krotasta! krotek -tka -o in krotek krotak krotka -6 -i -e: krotke in krotke ovce; krotkost-i ž, krotkota -e ž
krotica -e ž zavozlana, zavita nit, krotičav -a -o vozlat: ~a nit; krot -a -o zvit, raztrgan, skalo-vit, krotovica -e ž krotica, kro-tovičast -a -o, krotovina -e ž krotovica (na preji), krotovičiti -im (se), krotovičenje -a s krotiti -im, kroti -ite! kroteč -eča -e, krotil -a -o, (u)kročen -ena -o, krotenje -a s, krotitev -tve ž; krotilo -a s, krotilen -Ina -o [-In-], krotflnica -e [-In-] ž, krotilec -Ica [-le-] m, krotilka -e [-Ik-] ž, krotitelj -a m krotilec, krotljiv -iva -o, krotljivost -i ž krov krova m, kroven -vna -o: ~i list, krovina -e ž neka trava, krovec -vca m, krovnica -e i trtica, za vezanje slamnate strehe, krovski -a -o: ~o delo krozulja-e ž šop: ajda nima klasja, ampak kroziilje; kroziiljast -a -o
krožeč -žca m, krožek -žka m,
gl. krog -a krožiti krožim gl. krog -a krožnica -e ž krogova črta, krogov obod
krožnik -a m, krožniški -a -o krpa -e ž, kfpast -a -o, krpati -am, kfpanje -a s, krpač -a m kdor krpa; krparija -e ž, krpa-vec -vca m, krpica -e ž, kfpež -a m krparija, krpariti -im, krparjenje -a s krpelj -elja tn pršica zool., kršelj
zool., del pluga krpezica -e ž krepelec, oklešček krplja -e ž, nav. mn. kfplje krpelj
[-palj]: ~ navezati na noge krpucati -am krpati zaničlj., krpii-canje -a s, krpucnik -a tn, krpu-car -ja tn, krpuculo -a s
kfst
krst -a m, krsten -tna -o: ~i Ust, ~i oče (boter); krstiti krstim, krsti -fte! krstèc -6ča -e, krstil -ila -o, krščen -a -o; krstitelj -a m, krstnik -a m, krstnica -e i 1. mrtvašnica, 2. krstna voda, krstni kamen; krstilnica -e [-In-] i, krstilnik -a [-In-] m, kršče-vati -ujem, krščeval -âla -o, krščevanje -a s; kfščenec -nca m, kfščenka -e ž, kfščenica -e i dekla, služkinja krsta -e i (^truga) krš krša m skala, kamen, kršeč -šca m miner., krševina -e ž, krševit -a -o, kfšje -a s krščanski -a -o, krščanstvo -a s krsélj -a m osramna uš kršiti -im (se), kršenje -a s, kršilec -Ica [-le-] m, kršilen -Ina o [-In-], kršitelj -a m: ~ zakonov, predpisov krt krta m, krtov -a -o: ~a dežela, kftovka -e I, krtica -e i, krtina -e i, krtinast -a -o, ki tar -ja m, krtek -tka m, krtec -tca m, krtovica -e i podjed, bramor
krtača -e i šlet, krtâcast -a -o, krtâcar -ja m, krtâèica -e i, krtâcka -e i, krtačiti -im, krtâ-čenje -a s, krtačen -čna -o: ~i odtis
kriih kruha m: dva kosa kruha (+ dva kruha), posodi mi tri hlebe (+tri kruhe), krfišen -šna -o: ~a oeč, ~i oče, krušnica -e i, krušnik -a m, kriišnjak -a m, kruhov -a -o: ~a skorja, kruhovec -vca m jed iz kruha, meh za kruh, kruhavec -vca m človek, ki ima dosti kruha, kruhek -hka m: mâli kriihek, božji kruhek kruho- v sestavi: kruhoborec -rca m. kruhoborka -e ž, kruhobor-ski -a -o, kruhoborstvo -a s, kruhojédec -dca m
kruliti -im, kruli -ite! krulil -ila -o, kruljenje -a in kruljênje -a «, krulba -e [-Ib-] i, kruleč -lea [-le-] m, krullncati -am: mladi prašički krulincajo kruljav -a -o, kruljavec -vca m, krûljavka -e i, kruljavost -i ž kruncelj -clja m led, ledena sveča kmpon -a m hrbtni del živalske kože
knišiti in krušiti kriišim, krfiši -ite! krušil -ila -o, (o)krušen -a -o, krušenje -a s, krušljiv -iva -o, krušljivost -i ž krut -a -o, krutež -a m, krutost -i ž
krvav -a -o: ~a sodba, krvavo-soden -dna -o, krvâvec -vca m t. neka vinska trta, 2. rastlina kršnica, 3. neka rudnina, krvavica -e ž, krvâvka -e ž neka hruška in breskev, krvâvordèé -éca -e krvavéti -im, krvavi -ite! krva-vèl -éla -o, krvavenje -a s, krvaviti -im, krvâvi -ite! krva-vil -a -o, (o) krvavijèn -êna -o, krvavi jênje -a «, krvavitev -tve ž; krvavičen -čna -o, krvavič-nost -i ž hemofilija, krvavičnik -a m
krvnik -a m, krvniški -a -o, krv-
nina -e ž krvo- v sestavi: krvočisten -tna -o = krvočistilen -Ina -o [-In-] krvočistnik -a m neka rastlina krvodajâlen -Ina -o [-In-], krvo dajalec -Ica [-le-] m, krvodaja tev -tve ž, krvolitje -a s, krvo ločen -čna -o, krvoločnica -e ž, krvoločnik -a m, krvoločnež -a m, krvoločnost -i ž, krvolok -loka m, krvoMžen -žna -o, krvomoča -e i, krvomočen -čna -o = krvosécen -čna -o, krvo-sès -sésa m, krvosrâmen -mna -o, krvosramnež -a m, krvo-srâmnica -e ž, krvosrâmnost -i ž = krvoskrûnstvo -a s, krvo-tôk -tôka m, krvotočen -čna -o:
kâli
~a žena; krvotvoren -rna -o: ~i organ; +krvozéjen -jna -o krvl éejen, +krvoželjen -Ijna -o krvi iéljen, krvoželjnost -i i krzno -a s, kfzence -a [-zan-] s, krznar -ja m, krznarica -e ž, krznarski -a -o, krznarstvo -a s, krznarija -e i, krznén -a -o: ~i plašč, krznovina -e ž = krznina -e i krž kfža m stori kržati -am rezljaje kvariti = krž-Ijati -im, krž(lj)ij -ajte! krž-(Ij)àl -àla -o, kržljiv -iva -o zaostal, zanikrn: ~ otrok, ~o grmičje, ~a rast; kržljivec -vca m pritlikavec, kržljivka -e i; krživen -vna -o skrhan: moja kosa je ~a k^žè -éta m lisast voi kržič -iča m 1. pleten kruh, 2. neka rastlina
Ksantipa -e i Sokratova žena;
ksantipa -e i huda iena ksébni -bna -o: ~i konj (na levi) Ksénofon -ta m, Ksénofontov -a -o: ~i spisi, ksénofontski -a -o: ~i slog
ksilofon -a m vrsta glasbila, ksilo-
fonski -a -o ksilografija -e i lesoréstvo, ksilo-grifski -a -o: ~a slika, ksilo-grâf -a m lesorézec ksilolit -a m umetni lesni kamen, ksiloliten -tna -o: ~i tlak, ~e plošče
kub -a m, kubičen -čna -o: ~i koren, ~i centimeter; kubirati -am, kubiranje -a s, kubatura -e i; kubizem -zma m, kubist -a m, kubističen -čna -o; kubik -a m kubični meter, kubičen -čna -o, kubicirati -am Kuba -e i kr. i. otoka, kubanski -a -o, Kubanec -nca m, Kuban-ka -e i, kuba -e i ime cigare kiičma -e i, kučmar -ja m, kû-čemski -a -o [-čam-]
kuga -e ž, kugast -a -o, kužen -žna -o, kužiti -im, kuženje -a s, kužilo -a 8, kužljiv -iva -o, ktiž-nica -e ž, kiižnik -a m, kužnina -e i, kužnost -i ž kuhati -am: ~ jezo, nekaj se kiiha (pripravlja), vročina me kuha; kuhanje -a s, kuh -a tn vrsta narastka: rižev kuh, kiiha -e ž, kuhilen -Ina -o [-In-]: ~o orodje, kuhalnica in kuhalnica -e [-au-] ž, kuhalnik -a [-In-] m: električni, plinski kuhar -ja m, kuharica -e ž, kuharski -a -o: ~e bukve; kuhariti -im, kuharjenje -a 8, kuharija -e i, kuharstvo -a s, kiihelj -hlja tn kuheljna [-halj-] m flancat, cvrtnik, kuhiča -e ž kuhinja -e ž, kuhinjski -a -o, kii-
hinjica -e ž kujati -am se, kujajoč -a -e (se), kuial -a -o tn -ala -o, kujanje tn Kujanje -a s, kuja -e ž, ku-jav -a -o, kujavec -vca m, ku-javka -e ž, kujavost -i ž, kujav-nik -a m, kujanica -e ž spomladanski zvonček, kujež -a m kuka -e ž žuželka, mrčes, črv, glista; kuka me je oir., kukec-kca m čj-v: imam kukca na prstu kukati -am gledati, oprezovati, ku-ku! medm., kukuc! medm., kukalo -a s daljnogled kukava -e ž pustinja, pusta pokrajina, tudi kokava kukavec -vca m rastlina ceptic kukavica -e ž, kukavičji -a -e: ~e jajce, kukati -am: kukavica kuka, kukanje -a s, kliku medm. kukavičji glas kukma -e ž čop: ~ na kapici, kukmak -a m iampinjon, kuk-mast -a -o: ~a kapa kulanten -tna -o ustrežljiv, vljuden, uslužen, kulantnost -i ž kuli -ja m kitajski in japonski dninar, delavec za sramotno nizko plačo, ktilijevski -a -o
kulinaričen
knlinčričen -čna -o kuharski: ~a
umetnost, razstava kulisa -e i premična stena nd gledališkem odru, kulisar -ja m kdor dela ali prestavlja kulise, kulisen -sna -o, kulisama -e i shramba za kulise kiiljav -a-o: ~ vol = vol s po-veienimi rogovi, kuljavec -vca m pohabljenec, pokveka kulrainirati -am vrhovati, do vrha priti, vrHčiti, kulminiranje -a s, kulminacija -e ž, kulminacijski -a -o: ~a točka [povsod: -Im-] knloar -ja m ozek hodnik kult -a m bogočastje, čeUenje, kulten -tna -o [povsod: -It-] kultiviraii -am gojiti, obdelovati, oplemenjevati, izobraževati, kul-tiviran -a -o, kultiviranje -a s, kultivacija -e ž, kultivator -ja m [povsod: -U-] kultiira -e ž omika, prosveta, izobrazba, gojišče (bacilov), kulturen -rna -o: ~a zgodovina, kulturnozgodovinski -a -o: ~a snov; kultiirnost -i ž, kulturnik -a m, kulturnica -e ž, kulturniški -a -o: ~a karta; kul-turonôsen -sna -o, kulturonosec -sca m; kultûrnoprosvéten -tna -o [povsod: -U-]
*kdluk -a m tlaka, rabota kûm -a m boter, kùma -e ž boira, kûmek -mka m, kiimica -e Ž, kumovâti -ûjem, kumovàl -âla -o, kumovdnje -a s, kûm-stvo -a s kumara -e ž, kumarica -e ž, kû-marast -a -o: ~ nos; kùmari-čen -čna -o: ~a solata kumarin -a m neka prijetno dišeča snov
kûmina -e ž, kûminov -a -o: ~ liker, kuminovec -vca m kumi-novo žganje, kûminovka -e ž neka hruška, kuminast -a -o kumis -a m kislo kobilje mUko
kumulirati -am kopičiti, kumuli-ranje -a s, kumulâcija -e ž, kumulativen -vna -o, kumulacij-ski -a -o, kumulus -a m kôpast oblak
klina -e i: ~ zlatica, belica, kunji -a -e: krzno = kunina -e ž, kunica -e ž kunec -nca m, kunčji -a -e, kun-ceréja -e ž, kunčevina -e ž kunčje krzno knniktatAr -ja m kdor se noče odločiti, odlašai}ec,olKiavljač ; kunk-tatorski rà -o: ~a politika politika čakanja, kunktatorstvo -a s odlaganje odločitve, odlaitdslvo Kûno-a (+Kiinota) m os. i. Kunov
-a -o (+Kuno to v) kùp kiipa m: ~ senii, otrok, kupoma prisl., kupček -čka m, kupčati -am, kiipčkati -am, kiipčkanje -a s kiip -a m kupčija: dober (boljši) kup kupiti, kupen -pna -o: ~a pogodba, ~o pismo, kupnina -e ž kupa -e ž, kupica -e i, kùpast -a
-o, kiipičast -a -o kupé -ja m predel v vagonu kupec -pca in kupèc -pcà m^ kupčev -a -o, kupcevâti -ûjem, kupčuj -tel kupčeval -ala -o, kupčevanje -a s, kupëevâlen -Ina -o [-In-], kupčevalec -Ica [-du-] m, kupčevalka -e [-du ] i, kupéevâlski -a -o [-du-], kupčija -e z, kupčijski -a -o, kupčijstvo -a s Kupido -a m rimski bog ljubezni:
s Kupidom kupirati -am bolezen V kali zadušili ali jo vsaj skrajšati, izpod-rezati, odsekati kupiti kupim, kupi -ite! kupil -ila -o, kupljen -a -o, kupljiv -iva -o, kupitev -tve ž, kupilo -as: na kupilu živeti; kupilen . -Ina -o f-Jn-J: ~o blago (ki ni domačega pridelka aH izdelka)
kvadrÎBÔii
kuplét -a m vložek v opereti, spev, napev
kupljénik -a m mernik kupola -e ž, kûpolast -a -o *kupon -a m odrezek kupovati -ujem, kupuj -te! ku-povàl -ala -o, kupovanje -a s, kupovalec -Ica [-d^-] m, kupo-valka -e [-du-] ž kiira -e i, kurji -a -e: ~e jajcc; kurjica -e ž teloh, kùretina -e ž, kûrjak -a m, kùrnik -a m, kurnica -e ž, kiirica -e ž kur« -e i med. zdravljenje: planinska, dietna, obsevalna kurativen -vna -o zdravilen: ~a medicina, *kurirati -am zdraviti
kurat -a m pomožni duhovnik, kurator -ja m oskrbnik, varuh, ku-ratorij -a m nadzorni svet, odbor, nadzorna oblast, kuratéla -e ž skrbništvo, varuUvo Kurd -a m pripadnik azijskega naroda, kurdski -a -o, Kurdistan -a m kr. i. Kurent -a m bajeslovno bitje, pust ;
kiirent -a m prismuknjenec, bot. kuréuten -tna -o tekoé, vsakdanji:
~a pisava kurija -e ž papeška vlada, ku-riâlen -Ina -o [-In-]: ~i slog *kuri6zen -zna -o nenavaden, čuden, poseben, radoveden, *ku-rioznost -i ž = *kuriozitéta -e i posebnost, *kuriôzum -a m posebnost, znamenitost, redkost kurir -ja m hitri sel, tekač, sluga, kurirski-a-o: ~a služba, zveza kuriti in kuriti kurim, kuri -ite! kuril -ila -o, kurjen -a -o, kurjenje -a s, kuritev -tve ž; kurišče -a s, kurilo -a s ogrevna naprava, kurilen -Ina -o [-In-]: ~a naprava; kurilnica -e [-In-] ž, kurilec -Ica [-iu^] m, kurilka -e [-iu-] ž, kurivo -a s, kurjač -a m, kurjaški -a -o, kurjava -e i
kurtizana -e ž plemiška, dvorna ljubica
*kurtoazija -e i vljudnost
*kurva -e ž krivulja, vijuga, kur-
vatüra -e ž krivina kürz -a m smer, potek, tečaj, vrednost, višina, cena vrednostnih papirjev, moda, predavanje, učni tečaj, kürzen -zna -o: ~a vrednost; kurzirati -am biti v obtoku kurziva -e ž ležeča pisava, kurziven -vna -o: ~i tisk kustos -a m varuh (n. pr. muzeja) kuščar -ja m, kiiščarica -e ž, ku-
ščarjevka -e ž neka rastlina kuštrav -a -o, kiištravec -vca m kuštra/o človek = kušter -tra m, kuštra -e. ž = kuštravka -e ž, kiištrast -a-o; kuštrati-am, kuštra j -ajte! kuštral -ala -o, ku-štranje s; ali kuštrati -am itd. kuta -e ž, kutar -ja m kutina -e ž, kutinov -a -o: ~ sir, kutinovec -vca m kutinov sok kuverta -e ž omot, ovojnica, ku-verten -tna -o ovojen: ~i papir, kuvertirati -am, kuvertiranje -a s
kuzla -e ž psica
kuža -a in -e m, kiižek -žka m, kiiže -ta m, kužev -a -o, kuž-kov -a -o, kiižetov -a -o kiižen gl. kuga
kvačka -e i, kvačkati -am, kvačkanje -a s, kvačkanec -nca m sukanec za kvaikanje kvader -dra m velik pravokotno
obklesan kamen kvadrant -a m četrt kroga, krogov
izsek, astronomsko orodje kvadrat -a m geom., lehn, kvadraten -tna -o: ~e enačbe, ~i meter (m^), ~i kilometer (km''); kvadratura -e ž: ~ kroga; kva-drirati -am, kvadriranje -a s kvadrilijon -a m četrta potenca milijona
kvadrinom -a m čelveroilenik, kvadrinomski -a -o
kvadiivij
kvadrivij -a m višja sto^ja srednjeveških šol z aritmetiko, astronomijo, geometrijo in glasbo kot glavnimi predmeti kvaka -e ž kljuka, kvakast -a -o kvškati -am, kTakanje -a s, kva-kač -a m neki ptič, kvakast -a -o, kvakav -a -o, kvakavec-vca m, kvakavka -e ž kvalificirati -am usposobiti, oceniti, kvalificiranje -a s, kvalifikacija -e i sposobnost, usposobljenost, ocena, kvalifikacijski -a -o
kvaliteta -e ž kakovost, lastnost, vrednost, kvaliteten -tna -o: ~o blago dobro, kvalitativen -vna -o po kakovosti, po vrednosti kvanta -e ž, kvantati -am, kvanta j -ajte! kvantal -ala -o, kvan-tanje -a «, kvantač -a m, kvan-taški -a -o kvantiteta -e i kolikost, množina, število, velikost, kvantitativen -vna -o po kolikosti, po številu: ~a analiza; kvantum -a m določena množina česa, kvanten -tna -o: ~a teorija kvar -a m = kvara -e ž, kvaren -rna -o, kvarnost -i ž, kvariti -im, kvarjenje -a s, kvarilec -Ica f-ilf-J m, kvari jiv -iva -o, kvarljivost -i ž kvargelj -glja m vrsta sira Kvarner -a m kr. i., kvarnerski -a -o
kvart -a m četrt, četrtinka, četver-ka, kvarten -tna -o četften, četrtinski: ~i papir, ~a pisarna kvarta -e ž četrti ton (od osnovnega) glas., kvarten -tna -o kvartal [-dl]-a m četrtletje, kvar-talen -Ina -o [-In-]: ~i izkaz kvartar -ja m geol. doba, kvartaren -rna -o kvarte kvart ž mn. igralne karte, kvartati -am, kvartaj -ajte! kvartal -ala -o, kvartanje -a s, kvartač -a m; kvartopiriti -im.
kvartopirec -rca m, kvartopir-ka -e ž, kvartopirski -a -o, kvartopirstvo -a s kvartet -a m glas., kvarteten -tna -o: ~i koncert, ~i del soneta = kvarteta -e ž kvas -a in -u m, kvašen -sna -o: ~e glivice; kvasnica -e ž, nav. mn. kvasnice -ic i, kvasnina -e ž, kvasovka -e ž: gliva kvasov-ka; kvasiti -im, kvašen -a -o: ~o testo, testo se kvasi = testo shaja, kvašena repa (okisana), neumno kvasiti neslano govoriti, neumne klatiti, kvašenje -a g, kvasilnica -e [-In-] ž, kvaša -e ž, kvasač -a m, kvasenica -e ž, kvasilo -a s kvatre kvater [-tar] ž mn., kvatrn -a -o: ~i teden, ~i post, ~a šema, kvatrnica -e ž kvečiti -im kriviti, upogibati: starost me kveči kvečjemu prisl. omejevanja, iz-vzemanja: vsega ne dam, kvečjemu to kvšder -dra m: čevlji na kvšdrovec -vca m žebelj za kvedre, kvšdrski -a -o kverulant -anta m sitnež, kdor se
samo pritožuje kvestor -ja m starorimski finančni uradnik, kvestura -e ž vpisni urad na univerzi kvinta -e ž peti ton (od osnovnega) glas., kvinten -tna -o: ~i krog
kvintal [-dl] -a m stari cent (56 kg) kvintesinca -e ž zrno, jedro, prava vsebina
kvintet -a m glas., kvintšten -tna
-o: ~i zbor kvisling -a m izdajalec, kvislin-
ški -a -o izdajalski kvišku, nakvišku prisl. kvocient -a m količnik kvočka -e ž koklja kv6kati-am kokati: kvočka kvoka kvota -e ž določeni del, delež
lagöta
1 Išl] m neskl: mäli 1, veliki L, z velikim L [šl] zaznamujemo rimsko številko 50, z malim 1 [šl] brez pike okrajšujemo liter, s piko (1.) pa leto Laba -e ž 1. i. reke: po L6bi navzgor; labski -a -o: ~i bregovi labial [-dl] -a m ustniinik, labialen -Ina -o [-In-] ustnilen, la-bializirati -am z zaokroženimi ustnicami izgovarjati, labializi-ran -a -o: ~ glas, labializiranje -a s; labiodental -a m ustnično-zobni glas, labiodentalen -Ina -o [-In-]; labiovelar -a m, la-biovelaren -rna -o labilen -Ina -o [-In-] opotelen -ina, nestalen, omahljiv, nestanoviten; labilnost -i ž opotelnost, nestalnost, omahljivost labirint -a m blodnjdk, labirint-
ski -a -o labod -a m, labodji -a -e: ~i spev, ~a pesem = labodnica -e ž; labodica -e ž, labodič -a m labora -e ž min. vrsta kamna, spi. posoda: ~ mleka; laborast -a -o: ~a tla, ~ kamen; labornat -a -o: ~ svet; gl. tudi lapor laboratorij -a m delavnica, laboratorijski -a -o: ~e vaje; laborant -a m laborat&rijski pomočnik, laboräntßki -a -o Labot -a m kr. i. na Koroškem, Labotska dolina -e -e ž, Labot-nica -e ž ime reke labrador -a m min. vrsta živca, posebno tisti s severnoam. polotoka Labradöra; labradorit -a m; labradorski -a -o Lacedemon gl. Lakedemon lačen -čna -o: ~ kruha, hvale; lačnost -i ž, lačnež -a m; lačne lačen [-lan] ž mn. lakotnice; lačniti -im povzročati lakoto: ta voda lačni; lačnjenje -a s
Ladinec -nca m, Ladinka -e ž, ladinski -a -o, ladinščina -e ž retoromanski jezik Ladislav -a m os. i., Ladislavov -a -o; Lacko Lacka m (+Lac-kota), Lackov -a -o; Lado Lada m (+Ladota), Ladov -a-o (+La-dotov -a -o); Ladi -ija m, Ladi jev -a -o; Ladislava -e ž os. i. ladja -e ž, rod. mn. ladij; ladjin -a -o in ladijen -jna -o, ladijski -a -o; ladjica -e ž, ladjar -ja m, ladjarski -a -o, ladjalec -Iča [-auc- in -alc-] m, ladje-nica -e ž, ladjišče -a s, ladjevje -a s; ladjati -am, ladjanje -a s; ladjedelnica -e [-In-] ž, ladje-delniški -a -o [-In-]; ladje-delec -Ica [-le-] m, ladjedelski -a -o [-Is-]; ladjedelstvo -a [-Is-] s; ladjevlak -a m; ladje-merstvo -a s, ladjemerec -rca m, ladjemerski -a -o; ladjevddja -a in -e m kapitdn lady [Udi] ž neskl. gospd: lady Macbethova, lady Macbethove, o lady Macbethovi; ladyn -a -o [Udin]x ~o zdravje Laert -a ali Laertes -ta m os. i.;
Laertov -a -o: ~ sin Odisej lafeta -e ž podstavek topovske cevi,
lafeten -tna -o lagati lažem (se), laži -te!^ lagal -ala -o, laganje -a s, laž -i ž; [nepoud. lag- in lag-] lagev -gva m sod, lagev in lagva -gve ž velika steklenica, pleten-ka; lagvica -e ž, lagvič -a tn, lagviček -čka tn laglje gl. lahek
Lago Maggiore [Idgo madžčre] m neskl., od Lago Maggiore, proti Lago Maggiore, po Lago Maggiore, nad Lago Maggiore lagoden -dna -o, lagodnost -i ž lagdta -e ž zložnost, lagoten -tna -o, lagotnost -i ž
lagiiia
laguna -e ž vrsta morskih obrežnih jezerc z otočki; lagunski -a -o Lah Laha m, Lahinja -e ž, laški -a -o, laščina -e ž italijanščina; Lahon -a m (ztmičlj.), lahon -a m slovenski pristai ital. politike, lahonski -a -o, Lahov -a -o: pošten ko Lahov koš lahek -hka -o in lahžk [-hak] in lahak lahka-6, prim. lažji-a-e; nal4hko potrkati, polahko, po-lahkojna; izlahka m zlahka; dol. lahki -a -o: ~i kamen lah-njdk; prisl. lahko, laže in lag-Ije [nepoud. lah- ali lah-] lahen -hna -o in lahen [-han] -hn& -6; nalahno potrkati, lah-nejši -a -e; prisl. lahno, lahne je; lahneti -im lahek postajati (o bolniku): kar lahni; lah-nel -ela -o, lahnenje -a »; lah-niti -im lahkdti, napraviti kaj lažje, lahni -itel lahnil -a -o, lahnjenje -a s; lahnota -e ž, lahnost -i ž, lahnjak -a m min. vrsta kamna; [nepoud. povsod lah- ali lah-] Lahezis Laheze ž os. i. sojenice,
ki prede nit; Lahezin -a -o lahko- v sestavi: lahkoatlet -a m, lahkoatletski-a-o; lahkomiseln -a -o, lahkomiselnost -i ž, lah-komiselnež -a m, lahkomiselni-ca -e ž; lahkomišljen -a -o, lah-komišljenost -i ž, lahkomišlje-nec -nca m, lahkomišljenka -e ž; lahkoveren -rna -o, lahkovernost -i ž, lahkovernež -a m, lahkovernica -e ž; lahkoživ -a -o, lahkoživost -i ž, lahkoživec -vca m, lahkoživka -e ž, lahko-živen -vna -o, lahkoživnost -i ž, lahkoživnež -a m, lahkoživnica -e ž; lahkokruhar -ja m lahkota -e ž, lahkoten -tna -o, lahkotnež -a m, lahkotnost -i ž; lahkoča -e i; lahkost -i ž; lah-kati -am lažje napravili, lahka-nje -a s; lahkati -am z roko po-
skusiti, kako lahko je kaj (prim. težkati), lahkanje -a s; lahčati -am lajšati, lahčaj -ajte! lafačal -ala -o; lahčanje -a s [nepoud. povsod lah- ali lah-] laik -a m svetni človek (v nasprotju z duhovnikom), nestrokovnjak: laik v kaki stvari; laiški -a -o, laičen-čna-o; laizirati-am (se), laizacija -e ž, laicizem -zaia m [povsod: la-i-] lajati -jam in -jem, lajanje -a s, a jež -a m; lajav -a -o, lajavec -vca m, lajavka -e ž, lajavski -a -o, lajavt -a m, lajalo -a s zaničlj., lajač -a m lajna -e ž, lajnati -am, lajnanje -a s, lajnar -ja m, lajnarica -e ž, lajnarski -a -o Lajovic -vca m os. priimek, La-
jovčev -a -o lajšati -am, lajšanje -a s, lajšilo -a s sredstvo za polajšanje, lajšava -e ž, lajšalen -Ina -o [-In-] lak -a m lošč, lakast -a -o; ~i čevlji: lakirati, -am Idščiti, po-Idščiti; lakiranje -a s Idščenje, lakiran -a -o poldščen lakaj -a m strežnik, lakajski -a -o strežniški, suženjski (po duhu), lakajstvo -a s Lakedemon -a m kr. i. stare Grčije, Sparta, Lakedemonec -nca m, Lakedemonka -e ž, lakedemon-ski -a -o, tudi Lace-laket -kta m: dva lakta, trije lakti; dv. in mn. tudi: lahti lahti lahtem(a) lahti v lahteh z lahtmi (-ema) ž: dve lahti, tri lahti platna; laketbrada-e ž lakmus -usa m modro barvilo;
lakmusov -a -o: ~ papir lakolit -a m geol. globinsko kamenje, mdgma lakomen -mna -o, lakomnost -i ž, lakomnik -a m, lakomnica -e ž, lakomnež -a m lakoničen -čna -o kratek, jedrnat; Lakonija -e ž — Lakedemon.
largo
Lakonec -nca m, lakonski -a -o; lakoničnost -i ž Ittota -e ž, lakoten -tna -o, la-kotnost -i ž, lakotnik -a m, la-kotnica -e ž laksen -ksna -o širokovesten, ohlajen, popustljiv, laksnost -i ž, aksfzem -žma m, laksnež -a m in laksist -a m; laksativ -a m med. odvajalo, Hsillo-, laksativen -vna -o med. čistile% odvajalen; laksirati -am odvajati, laksira-nje -a s odvajanje lama -e ž vrsta ovdc v Južni Ameriki, lamji -a -e: ~a volna lama -a in -e m budistveski višji duhovnik; lamaizem -zma m vera biidistiinih Tibetancev, la-mait -a m pripadnik Itimaisma, lamaitski -a -o lambda m neskl. ime grš. irke: mali z velikim iioa obliko malega ~ Lamberg -a m os. priimek, Lam-bergov -a -o; Lambergar -ja m os. priimek, Lamhergarjev -a -o lamela -e ž platica, plošiica lajnentacija -e i tožba, žalna pesem: Jeremijeve ~e; lamenti-rati -am tožiti, objokovali, žalovati; lamentiranje -a s lampa -e ž svetilka, lampica -e ž; lamparna -e ž: električna — v rudniku; lampijon -a m, lam-pijonček -čka m lan lanu in lana m, lanen -a -o: ~a glavica, ~o olje; lanišče -a s njiva, kjer je rasel lan; la-niščen -čna -o kar raste na la-nniu: ~a repa; laniščnica -e ž jama za sušenje lanu ob trenju; lanovec -vca m lan, ki se ne preža; lanovka -e ž dninari-ca, ki je dobila za plačilo v najem laniSie (za krompir) Lancaster [Išnkestsr] Lancastra
m I. i., lancastrski -a -o lanec -nca m veriga, mn. lanci okovi, spone
Langobard -a m pripadnik germ. plemena, langobardski -a -o; gl. tudi Lombardija Langus -.a m os. priimek, Langu-
sov -a -o: ~i portreti lani prisl., lanski -a -o, lanščak -a m, lanščina -e ž lanski pridelek
lanolin -a m kem., med. "•"lansirati -am: ~ vesti trositi, širiti novice, vreči kaj v javnost, raztrositi; +lansiranje -a s Laokoon -onta m os. i. iz grUce mit., Laôkoontov -a -o: ~a sinova, ~a smrt *lapalija -e ž maUnkost lapati -am, lapa -e ž, nav. mn. ape lap ž živalske ustnice: pasje ~ ; lapav -a -o, lapavec -vca m, lapavs -a m, lapàn -âna m, lâpast -a -o, lapâvsati -am (zaničlj. o čvekavem človeku) lapidâren -rna -o kratek, jedrnàt, klen (kakor napisi na kamnu); lapidârnost -i ž; lapidârij -a m prostor za stare kamnitne spomenike in napise lapis -a m med. kamen, kdmenček;
kozm. barvilo za obraz Laplace -cea flaplds -a] m os. i. franc. astronoma, Laplaceov -a -o [lapldsou -ova -o] Laponec -nca m, Lapunka -e ž, Laponsko -ega s in Laponska -e ž pokrajina v severni Finski, laponski -a -o, laponščina -e ž lâpor -ja m, lâporjev -a -o, lâ-porast -a -o, lapornat -a -o: ~ svet; gl. tudi lâbora lâpsns -usa m spodrkljaj, spozaba lapuh -a m bot., lapuhov -a -o:
~ list; lapûsje -a s lâr -a m starim Rimljanom varuh domačega ognjišča; nav. mn. lâri -ov
largo prisl. glas. poiasi, široko, naslov skladbe: z largo, v lârgo, njegov lârgo; larghetto [-géto] prisl. glas. nekoliko poin.n
lériaks
larinks -a m grlo, laringalen -Ina -o [-In-], laringoskop -a m ogledalce za ogledovanje grla, larin-goskopfja -e ž ogledovanje, opazovanje grla znotraj, laringolo-gija -e i grloslovje, laringolog -a tn zdravnik za grlo; laringitis -a tn vnetje grla, vratu larpnrlariizem -zma tn gl. artist las lasu in lasa tn, mn. lasje las lasem lase (v lase so si skočili) v laseh so si, z lasmi; lasen -sna -o: ~i koren, ~a igla; lasat -ata -o močnih las: ~a glava, koža; lasatost -i i; lasast -a -o lasu podoben; 14s-nat -a -o, lasec -sca m, lašček -čka tn, laščast -a -o; lasek -ska m; lasišče -a s lasati -am, lasa j -ajte! lasSl -ala
-o, lasanje -a s, lasač -a m lascfven -vna' -o opolzek, poltin; lascivnost -i ž opolzkost, poltinost
laskati -am se komu dobrikati se komu, laskanje -a s; laskav -a -o, laskavec -vca m, laskavka -e ž, laskavost -i i laskrn -a -o izbirčen v jedi, kočljiv; laskrnost -i i, laskrnež -a m, laskrnica -e I, laskrnik -am lasnica -e ž ldsasta cev, žilica; lasničen -čna -o kapildren; l&s-nina -e ž lasna snov; laso vit -a -o, lasovltost -i ž laso lasa m zanka: lov z lasom Lasalle -Ila [lasdl -dla] m os. i. soc. politika, Lassallov -a -o, lassallovec -vca m, lassallovski -a -o, lassallovstvo -a s last -i i, lasten -tna -o, lastnost -i i; lastnina -e ž, lastninski -a -o; lastnik -a m, lastnica -e ž, lastniški -a -o, lastništvo -a s; lastnoročen -čna -o (kratica 1. r.): ~i podpis; lastnovoljen -Ijna -o lastiti -im si kaj, lasti -itel lastil -a -o, lastenje -a s
lastovica -e i, lastovičji -a -e; lastovka -e ž, lastovkin -a -o; lastovičar -ja m (metulj); +la-stav-
lasulja -e i, lasuljar -ja m, la-suljarica -e i, lasuljarski -a -o, lasuljarstvo -a s laščec -čeca m in loScèc -cecà m
[-ščae -èiacà] klôp kldpa lat -i i in lat lata ali latu m, latjè -à in lâtje -a « = latovjè -à in lâtovje -a s, lâtast -a -o, lâtnat -a -o = lâtovnat -a -o; latiti -im (se) : oves (se) že lati = latovâti -ûjem (se), la-tênje -as — latovânje -a s lâta -e i prečni drog v kozolcu, latnik -a m vrsta ieblja, latnik -a m leseno ogrodje za brajdo, latovnik -a m vrtna ograja iz Idtic; latica -e ž, lâtast -a -o La Tène La Tèna [latên -a] m l. i. kraja v Švici, kjer so izkopali orodje iz druge polovice železne dobe; od tod latên -a m predrimska železna doba, latên-ski -a -o laténten -tna -o skrit, skriven, fiz.
vezan; laténtnost -i é lateràlen -Ina -o [-In-] stranski, obstranski: ~i glas (narejen z zračnim tokom ob straneh jezika), lateraliiost -i [-In-] i Laterân -a tn rimski muzej in
katedrala, lateranski -a -o latema -e ž 1. svetilka s steklenim Ohišjem, 2. kupolasti nastavek nad streho (zaradi svetlobe ali zračenja); latêrna mâgica [-ka] ž stare vrste projekcijski aparat; latérnski -a -o, latérnat -a -o latifnndij -a ž veleposestvo, lati-fûndijski -a -o veleposesten, la-tifûndijec -jca m veleposestnik Latinec -nca tn, Latinka -e ž ud naroda v starem Ldciju; latinec -nca m, latinka -e ž kdor danes dobro zna latinščino, latinist -a m kdor znanstveno pozna latin-
Lear
^^^nt>; latinščina -e ž; latinizem -zma m latinska jezikovna posebnost, nje posnetek v domaiem jeziku; latiniti -im, latinjenje -a s prevajati v latinUino; lati-novati -iijem, latinovanje -a s vtikati latinske besede v domaii jezik; latinica -e i vrsta pisave latovščina -e ž s pristavljanjem I-, z dostavljanjem -te in prestavljanjem zlogov prenarejena govorica, n. pr.: lispravopite pravopis, léëjepravoréte pravoréèje: lâtovski -a -o lâtvica -e i skodela za mleko, lâ-tvičast -a -o, latvičen -čna -o Lausanne -a [lozàn -a] m kr. i. icie. mesta, lausânski -a -o [lo-zànski], Lausànec -nca m, Lau-sânka -e i [loz-] lava -e i kredenca lava -e i kamenina, izmeiek ognjenika, laven -vna -o: ~a odeja; lâvin -a -o: ~a odeja (plast, ki se napravi po strjeni lavi)
*lavina -e é plaz lavirati -am omahovati med tokovi, smermi, miiljenjem in nazori; laviranje -a s lavreat -a m nagrajen (z lovorom ovenčan)
Lavréncij -a m os. i., Lovrènc -ênca m, Lovrênëev -a -o, Lovrenc -a m, Lovrenčev -a -o, Lôvro -vra (■*■ Lôvrota) m, L6v-rov -a -o; Lovrè -éta m, Lovré-tov -a -o lavretânski -a -o: ~e litanije,
gl. Loreto lawn-tennis -a [lônténis -a] m
ténis, téniski -a -o Layer -ja [lijer -ja] m os. priimek, Layerjev -a -o làz lâza m otrebljen svet, mn. lâzi lâz in lâzov; lâzec -zca im, lâ-zič -a m, lâzar -ja m kdor se V lazu naseli lazarét -a m vojaika bolniinica, lazaréten -tna -o
laziti -im, lâzi -te in -ite! lâzil -a -o in -ila -o, lâzenje -a «, lâzica -e ž ui, lâznik -a m, laz-nina -e ž, lâzar -ja m polž; otrok, preden shôdi lazûr -a m modrilo, lazûrec -rca m min. višnjevee, laziiren -rna -o moder, višnjev laž -i ž, Ifižen -žna -o: ~a učenost, ~i uspeh; lâinost -i ž, lažnik -a m, lažnica -e i +laži- v sestavi ni slovenski: +laži-demokràt -âta m, "^lažimodri-jân -a m, +lâžiprêrok -6ka m, +Mživeda -e Ž, "•"Ifižiznanost -i ž ipd. = lažni -a -o: ~i demokrat, modrijân, prêrok, ~a véda, znânost ipd. lažniv -a -o, lažnivost -i ž, lažnivec -vca m, lažnivka -e ž (povsod: ■'"lažnj-); lažljiv -iva -o le členek (naslonka), pišemo ga z veza jem pred kaz. z. in prisl.: le-tâ, le-to, le-téga, le-tému, le-té, le-6ni, le-6na, le-ôno, le-ônega; le-sèm, le-tàm, le-tù ipd.; skupaj za zaimki in prislovi: tâle, tôle, ônile, onale, tâmle, tule, tistile, tâkle, tùkaj-le, sedâjle, ôndile, préjle, Selè, sèmle, vèndarle itd. lè prisl. 1. poziva = dej, kàr: lè, če upaš..., le čakaj, le pridi, le počasi, naj lè pove; 2. omejuje = samo: vrnil se je le eden, če le upaš, hodi le počasi, ne le ti; 3. poudarja = vendar, tudi: kam le je šel? le kam je šel? pa je le dobro, če človek kaj zna; le malo se te ne bojim, pa lè zaleže leader -ja [lider -ja] m politični voditelj stranke, smeri, gibanja; leaderski -a -o [Uderski] Leânder -dra m os. i., Leândrov -a -o
Lear -a [lir] m os. i. Shakespearovega junaka v Kralju Learu, Learov -a -o [liroif. -ova -o]
Slovenski pravopis
321
21
lebdeti
*lebdéti -fm, lebdèl -éla -o, lebdenje -a 8 plavati (v zraku) ipd. v raznih zvezah : postovka *lebdi nad poljem = visi, se drži, tre-petd; pretieseno: *lebdéti pred očmi = biti, stati pred oimi, tiiati v oieh, bôsti v oči ipd.; smeh mu *lebdi na obrazu... igrd, počiva na obrazu léca -e ž prižnica, kateder lécati -am (se) pretegovati (se),
lécanje -a 8 lécet lécta m strdenje, léctov -a -o: ~o srcé; léctar -ja m, léc-tarski -a -o, lectarîja -e ž leča -e ž bot., fiz. in med.; lécen -čna -o: ~i strok, ~a vzbokli-na; lécast -a-o: ~ kamenček, lécnat -a -o: skleda je še vsa léénata; lééica -e ž, lécar -ja. m zool. vrsta žužkov, lééevina -e ž Učna slama, lécisce -a s koder je rasla leča léêi Ičžem, lézi -te! légel lêgla -o, pojdi léc; léfenje -a 8: ~ jajc
Iččiti -im, lécenje -a 8, lecéu -a -o zdravilen, čaroven: korén ~ léd ledû fn léda m, ledén -a -o: ~a skorja, pot, doba, Ledéno morje; ledeno mrzel, ledeno hladen (+ledenomrzel, +ledeno-hladen), léden-dna-o: ~a trdota; lédast -a -o, lédnat -a -o; ledenica -e ž, ledenfčen -čna -o; ledenik -a m, ledenfški -a -o, ledenina -e ž in ledovišče -a 8; ledenéti -fm: voda ledeni, ledenèl -éla -o, ledenênje -a s; ledeniti -im (se): vodo umetno ledeni (spreminja v led), lede-nil -a -o, leden jênje -a s; le-dišče -a 8; ledolom -ôma m, ledolomen -mna -o, ledolomec -mca m, ledolomilka -e [-Ik-] ž, ledolomilec -Ica [-le-] m ledénka -e ž vrsta solate: ljubljanska ~
ledina -e i, ledinski -a -o, ledf-nast -a -o: ~ svet, ledinica -e ž, Ledinski -skega m os. i. lédje -a s, nav. mn. lédja lédij léd jem lédja v lédjih z léd ji; lédven -a -o [-dvan-] ledvica -e ž, nav. mn. ledvice, ledvičen -čna -o: ~i kamen, pések; ledvičast -a -o, ledvič-ke -ičk mn. ž vrsta jedi léga -e ž: léga mu dobro dé, jabolka v légo dati, zemljepisna léga; mn. lége lég pri vôzu, na lége postaviti sode, na lége zložiti drva; léga papirja legalen -Ina -o [-din-] postaven, zakonit; legalnost -i ž; legalizirati -am uradno potrditi, overiti, legalizacija -e ž, legaliziran -a -o légar -ja m med.: trebušni ~ legat -a m odposlanec, volilo, za-puičina; legatàr -ja m kdor dobi dediščino, komur je volilo namenjeno; legacija -e i odposlanstvo légati -am, léganje -a s: noč léga na zémljo, zvečer je légal zgodaj
legato prisl. glas. vezano legénda -e ž svetniška zgodba, čudežna pripoved, izmišljenina; legendaren -rna -o: ~o junaštvo, ~i junak légija -e ž, légijski -a -o, legio-nar -ja m ud légije, legionârka -e ž, legionarski -a -o; legijon -a m
legirati -am stapljati, zlivati kovine, legiranje -a s legislativen -vna -o postavodajen, zakonodajen; legislativa -e é zakonodajna zbornica; legislator -ja m zakonodajdlec, zakono-ddjnik
legitimen -mna -o postaven, zakonit; legitimnost -i ž postav-nost, zakonitost; legitimacija -e ž izkaznica, legitimirati -am (se) zahtevati od koga izkaznico, izkazati se
Léon
leglo -a « vir, kotiiče med. legnar -ja m, noD. mn. legnarji -jev tramovi, po katerih spu-šlajo ali dvigajo sode legnmin -a m beljakasta snov v
sočivju, leguminozen -zna -o legvan -a m vrsta plazilcev zool. leha -e i, lehica -e ž, lehin -a -o,
lehast -a -o Leibniz -a [Idjbnic -a] m os. i. nem. filoz., Leibnizov -a -o [Idjbnicou -ova -o], leibnizovski -a -o [Idjbnicouski -a -o] Leipzig -a m 1. i. nem. mesta, leipziški -a -o [povsod: Idjpc-] lei -a m romunska denarna enota,
lejski -a -o lei lejta, lejte medm.: lej ga,
lejl lejte nol lejte si nol lek -a m: p ni leka, zlata ni v njem niti za lek; lekarna -e ž, lekarnica -e ž, lekarniški -a -o, lekarnar - ja m, lekarnarica -e ž, lekarnarski -a -o, lekarnarstvo -a «; lekar -ja m, lekarica -e ž, lekarski -a -o, lekarstvo -a s; lekovit -a -o, lekovitost -i ž zdravilnost; *lekosl6vje -a s zdravilstvo lekcija -e i pouk, uina ura, učna snov, graja: prva kratka hnda dajati lekcije = poučevati, učiti, grajati, prijemati koga; koga v strah prijeti, učiti kozjih molitvic; lekcijski -a -o; lektor -ja m, lektorski -a -o, lektorat -a tn, lekcionar -ja m leksikon -a t» besednjak, slovar; leksikalen -Ina -o [-In-] slovarski, besednjaški; leksikografija -e I spisovanje besednjaka, slovarja; leksikograf -a tn besed-njdkar, slovarnik; leksikograf-ski -a -o besednjdkarski, slovar-niiki; leksikolog -a tn besedo-slovec, leksikologija -e i bese-doslovje, leksikološki -a -o be-sedosloven
lemenat -a tn semenišče, lemena-tar -ja tn semenišinik, bogoslo-vec; lemenatarski -a -o lêmez -a tn del pluga, lêmezen -žna -o, lemežnica -e i; povsod tudi lémez-Lémnos -osa ali Lémna m kr. i.,
Ičmnoški -a -o lémpa -e i vrsta posode za vodo, lémpen -pna -o: ~o dno; lem-pati -am pohlepno piti, lempàj -âjtel lempàl -âla -o, lempânje -a s: voda mn lempâ po trebuhu klonka; lémpez -a m kdor hlastno pije, trebušast človek lén in lèn léna -o, tnn. tudi leni -é, prim. bolj lén -a -o; prisl. léno in leno; lénost -i ž, lénec -nca m; leniti -im se, lêni -ite sel lenil -a -o, len jèn je -a s; leniv -iva -o, lenivec -vca m, lenivka -e i, lenivost -i i; lenuh -a m, lenuhinja -e i, le-nuhar -ja m, lenuhariti -im, lenuhârjenje -a s; lenuharski -a -o; lenoba -e i, lenoben -bna -o: ~ človek, lenobnež -a tn, lenobnost -i i, lenôbiti -im se, lenôbljenje -a s; lenariti -im, lenârjenje -a »; lenokfven -vna -o, lenokfvnost -i i, lenokfvnež -a tn; lenomiseln -a -o [-saln-] Icnart -a m lenuh, spanec, pod-
noinik: ~ ga je zmogel Lenau -a [lénau -a] m os. i. nem. pesnika, Lénauov -a-o: ~e pesmi
Lénin -a m os. ime, Léninov -a -o, léninski -a -o; leninfzem -zma tn, leninist -a m, léninovec -vca tn; Léningrad -a m kr. i., lénin-grajski -a -o, Ldningrajčan -a tn, Léningrajcanka -e i; Léninsk -a tn kr. i. lénto prisl. glas. počasi, tudi naslov skladbe
Léon in Léo Leona tn os. i., Léo-nov -a -o; Léa Lée Léi Léo pri Léi z Léo ž os. i.: povesti Lée
Léonard
Faturjeve; Léin -a -o, Lèv Lêva m
Léonard -a m os. t., Léonardov -a -o; Lénart -a m, Lénartov -a -o; Nârte -eja m (+Nârteta), Nârtejev-a-o (+Nârtetov -a-o) LeonÂrdo da Vinci [vinli], Leo-nârda da Vinci m os. ». ital. slikarja, Leonàrdov -a -o (da Vinci)
Leonida -da tn -de m stgrš. os t., Leônidov -a -o; Leônid -a m os. ime
Leonom -e ž os. i., Leonôrin -a -o; Lenôra -e ž os. t., Lenôrin -a -o
leopard -a m, leopardov -a -o,
leopârdovina -e ž Leopardi -ija m os. i. iial. pesni ka, Leopârdijev -a -o, leopardi jevski -a -o: ~i pesimizem lép -a -o iti -6, mn. tudi lepi -é, dv. tudi lepâ -i; prim. lépii -a -e; prisl. Iep6, lépSe, na lépem, slépa = zlépo (na lep način); lep po čem (obrazu, postavi, značaju); lépa -e ž = desnica-, v lépem smo spravili (vréme); za lépo vzeti = za dobro; lepo zate, da si prišel (+od tebe); pogosto le izraz mere in poudarka: lepe denarce stane; lep čas te ni bilo; lepo pri miru (priden, tiho) bodi! prej me vtibi, potem je lepo zaprto, ko pridem; lepo (prav, listo) pred mano je stal; lepo (prav, listo) vse mi je izvrgel; pogosto ironično: lepo sem naletel pri njem; no, lepo bo pogledal, ko bo zvedel to; lepe reči slišim o tebi; zmeraj lepše! zaradi IčpŠega (videza) kaj delati; gl. tudi lepo-lepak -a m razglas, oglas, nalepljen na javnem prostoru lêp^n lepéna m velik rastlinski Uit, lepénje -a s, lepénast -a -o, lepenàt -éta -o
lepiti -im, lepljenje -a s, lepitev -tve i, lepilo -a t, lepilen -Ina -o /"-In-J, lepilec -Ica [-le-] m, lepilka -e [-Ik-] i; lep -a m, lep^ -pka -o, lepek -pka m, lepenka -e ž, lepljiv -iva -o. lepljivost -i ž, lepkast -a -o; lepeti -im, lepel -ela -o, lepe-nje -a s
lepo- v sestavi: lepobeseden -dna -o, ~besednost -i ž, ~besednik -a m; lepočuten -tna -o, ~čut-nost -i ž, ~ čut je -a «; lepogla-sen -sna -o, ~ glas je -a s; lepo-ličen -čna -o; lepolist -a -o; lepopisen -sna -o, ~plsje -a s, ~pis -fsa m kaligrafija, ~plsni-ca -e i zvezek, ~pisec -sca m kaligraf ; l^jorečen -čna -o, lepo-rečje -a s, ~r6čnik -a m fra-zir; leposloven -vna-o, ~ slov je -a « beletrija, ~ sloveč -vca m beleirist; lepoznanski -a -o, ~zn&nstvo -a i estetika, znanec -nca m lepota -e ž, lepoten -tna -o: ~i čut; I^>dtec -tca m, lepotica -e i, lepotičen -čna -o, lepotičje -a s, lepotičar -ja m; lepotičiti -im, lepotičenje -a s, lepotfčnik -a m, epotičnica -e i; lepotlja -e i, lepotiti -im, lepotenje -a s, lepotilo -a s, lepotilen -Ina -o [-In-], lepotilec -Ica [-ie-] m, lepotilka -e [-Ik-] i; letina in -tnina -e i, lepotinar tn -tni-nar -ja m, ~arica -e i; lepot-nik -a m gizdalin l^ra -e i gobavost, gobe med.,
leprozen -zna -o gdbav lepšati -am, lepšanje -a s, lepšava -e i, lepšalo -a s, lepša-len -Ina -o [-In-], lepšalec -Ica i -dffc- in -die-] m, lepšalka -e ,-^»fc- in -dlk-] i Lermontov -a m os. i. rus. pesnika: pesmi Lermontova ("•'Ler-montovlje pesmi), lermontov-ski -a -o: ~i slog
létil
lês prisl., le-sèm: prid' zidar se les učitCKodnifc;; lêskaj (Jwrft^) lés lésé in lésa m, mn. lesovi -6v gozdovi; lesén -a -o: ~ pod, ~a miza, ~o orodje; lésen -sna -o: ~a trgovina, ~e cene, ~a skladišča; lésast -a -o = lesénast -a -o, lésnat -a -o: ~ premog, ~ hrib zarasel; lésje -a a = lesov je -a s; lesôvnat -a -o, lesovit -a -o; lesenéti -im lesén postajati, leseni -ite! le-senèl -éla -o, lesenênje -a », lesenina -e i; lesnina -e ž; lesovina -e i; leseniti -im se, le-sêni -ite se! lesenil -a -o, lese-njênje -a «, lesénec -nca m lignit
lésa -e Ž, lésica -e ž, lésnik -a m kol, na katerem visi lesa; lésast -a -o: nekaka ~a odprtina Le Sage ait Lesage, Le Sagea m os. i. franc, pisatelja. Le Sageov -a -o [lasâi -a, lasdioy. -ova -o] lèsk lèska in leskà m oponašanje poka, lèskati -am, lèskniti -nem, lèskanje -a s [povsod: lask-] lèsk lèska [lask-] m, leskèt -éta f», lesketati -tam tn -éêem (se), lesketàj -âjte! lesketàl -éla -o, lesketanje -a s, lesketajoč -a -e [povsod: lasket-J; leskôta -e i, leskôten -tna -o, lesnéti -im lesketdti se: bel, da kar lesni [las-] vid jemlje léska -e ž, léskov -a -o: ~ grm; léskovec -vca tn, léskovje -a », léskovina -e ž, léskovka -e ž, leskovit -a -o lesnika -e ž, lešnikov -a -o, les-nikovec -vca m lešnikov mošt. lesnikovina -e i, lesničnik -a m les<^ V sestavi: lesoréz -a m, leso-rézec -zca m, lesorézen -zna -o, lesoréstvo -a s, lesotisk -a m lest -i é zvijača, lestèn -tnà -6,
lestiv -a -o [povsod: last-] lesténec -nca [last-] m, lestčnčev -a -o
lésti lézem, lézi -te! lézel -zla -o,
lézenje -a s léstva -e i, rod. mn. léstev [-tau], léstvica -e ž, léstvičen -čna -o, léstven -a -o: ~i klin, léstve-nica -e i = léstvenik -a m: vsaka léstva ima dva, [povsod: -Ivan-] leščati -im [la-] svetiti se, leščèč -éča -e, leščé, leščai -âla -o, leščânje -a s; leščava -e i; le-ščiti -im, lešči -ite! leščil -a -o, lešččn -êna -o: leščeni čevlji, leséênje-a s: leščim čevlje, kamen, les [povsod: lašč-] léščerba -e ž vrsta svetilke, lé-ščerben -bna -o: ~i črep, stenj léščevje -a s léskovje, Ičščevina -e !»
léšnik -a m, léSnikov -a -o: ~a lupina, ~o jedro; Ičšniček-čka m, lésnikar -ja m, léinikarica -e i, lešnica -e ž = léšnikovec -vca m
Léta -e ž mit. reka v podzemlju letâk -a m ogla», razglas, ki s^ hitro širi (leti) po kraju letalen -Ina -o [-In-]: ~i izid bolezni med. smrtni; letélnost -i [-In-] i smrtnost letargija -e i mrtvica, otrplost, zaspanost; letargičen -čna -o mr-tvičen, otrpel, zaspan létati -am, létaj -te in -ajte! létal -a -o tn -éla -o, leténje -a s, letélo -a s, letalen -Ina -o [-äln-], letalec -Ica [-le-] m, letâlka -e f-lk-] i, letalski -a -o [-Is-], letalstvo -a [-Is-] s, letališče -a s, letališčen -ščna -o, letališki -a -o létenski -a -o [-tan-] poleten: ~a
obleka, ~o oblečen letéti -im, lêti -ite! letčč -éča -e, leté, lêtel -éla -o, lèt léta m, letênje -a s létina -e i: dobra, slaba drevo ima goste létine; létinat-a-o
U(o
léto -a « (okr.; 1.): leto in dan, leto na leto, od leta do leta, k letu, «b letu, po letu (dsi); čez dve léti; navadno in prestopno léto, novo in staro leto — Novo leto (kadar hočem posebej poudariti praznik 1. jan.); 1945. leta (1.) smo se osvobodili ali leta (U) 1945 (tn 1945.) smo se osvobodili; léten -tna -o: ~i pridelek, ~i dohodek, obračun; letno prisl.: plačuje; létnica -e ž, létnik -a m, letnina -e ž léto -a s poléij^, létenski -a -o [-tan-]; ~a obleksi vročina; gl. tudi poletje . leto- v sestavi: letopis -isa m letopisen -sna -o, letopisee -sca m, letopis je -a s; letorasel [-saj^] -sli i: leskova letorasel leto stara mladika Letonee -nca ali Lét -a m, létski -a -o ali letonski -a -o, létščina ali letonščina -e i; Letônska -e i létos prisl., létpSnji -a -e, létoS-
njik -a tn letovati -ûjem, letoval -âla -o, letovânje -a 8; letovišče -a s, letoviščar -ja m, letovfščarica -é i, letoviščarski -a -o, letoviški -a -o, letoviščen -ščna -o létva -e ž n. pr. pri kozdlcih, letvica -e ž tisk. kovinska ploičica, regleta, letvenik -a [-tvan-] m lév -a tn tn lé v -i ž: kâčji ali kâèja lév; leviti -im se, lévi -ite se! levšč -éca -e, levil -ila -o, levitev -tve ž, levitven -tvena -o [-Ivan-]; lévec -vca m rak, ki se je pravkar levil lev lêva tn, lêvov -a -o, levinja -e ž, levji -a -e, levič -iča tn, lêvèek -čka m, levnjâk -a m léva -e i v starih hiiah vdolbinica za razsvetljavo; lévež -a tn polente, treska za v levo Levanta -e i 1. i. za bližnji Vzhdd, JAtrovo, Jûtrova dežela; levânt-ski -a -o
Leveč rvca t» os. priimek, Levčev -a -o
levi -a -o: na levo, v levo, na levi; levica -e i, levičen -čna -o: ta čl&vek je ~ dela z levico naprej; levičar -ja m, levičarka -e ž, levičarski -a -o, levičnik -a m, levičnica -e i, levičarstvo -a 8
levit -a m duhovniška služba: maša z leviti; levitski -a -o, levi-tirati -am, levitiranje -a s levkocit -a m bela krvnička levkoplast -a m obUpek, obliž Levktra s win. Levkter -trom -tra v -trih nad -tri, levktrski -a -o Levstik -tika tn os. priimek, Levstikov -a -o; Levstek -tka m os. priimek, Levstkov -a -o Leyden -a [lAjden -a] m kr. i.
mesta, leydenska steklenica fiz. Lezbos -a tn griki otok, lezbiški -a -o: ~i marmor; lezbičen -čna -Oi lezbijski -a -o: ~o nagnjenje ležati -im, leži -ite! ležeč -eča -e, leže, ležal -ala -o, ležanje -a s; leža -e ž, ležišče -a s, ležarina -e i, ležak -a tn, ležuh -a tn zaničlj., ležkati -am otr. g^or; ležalen -Ina -o [-In-]: ~i stol = ležalnik -a [-In-] tn, ležal-nica -e [-In-] i prostor, kjer lež6 (n. pr. bolniki); ležaj -a m *ležeren -rna -o neprisiljen, lahkomiseln, nemaren; *ležernost -i i li vprai.: Je li res? Ni li to dokaz? Sem li jaz? Poglejmo, ie li še kakor pred leti! (+je-li, +ni-li, +sem-li ipd.); toda ka-li: Ali gori, ka-U? Včasih se navezuje z besedo: Jeli da si bil ti? Jeli te da ni res? gl. jeli liana -e ž bot. ovijalka Libanon -a tn kr. i. sirskega pogorja, libanonski -a -o: ~a cedra
Ubela -e ž 1. kačji pastir, 2. priprava za določanje vodoravnice
lika
liberalen -alna -o [-In-], liberalnost -i [-In-] i, liberalec -lea
-Ic-J m, liberalka -e [-Ik-] i.
-o [-Is-], liberali, liberaluh -a m
eralski -a -o zem -zma m, zaničlj.
Liberija -e ž, liberijski -a -o, Li-bêrijec -jca m, Libêrijka -e i libertinec -nca m razuzddnec, libertinski -a -o, libertinstvo -a s Libija -e i, libijski -a -o, Libijec
-jca m, Libijka -e i libréto -éta m besedilo opere. libréten -tna -o: ~i verzi, ~a zgodba; libretist -a m pisatelj libreta
lice -a s: +na licu mesta na kraju samem, ličen -čna -o: ~i izraz, ~a kost; ličece -a [-čac-] s, ličnica -e ž kost, lička ličk s mn.-, liceméren -rna -o, lice-mérnost -i ž, licemérec -rca m, licemérka -e i, licemérski -a -o, licemérstvo -a s licéj -a m, licéjski -a -o, licéjka -e ž; licealen -Ina -o [-In-]: ~a knjižnica licénca -e i dovoljenje, pravica-^ licéncen -čna -o; licencirati -am dati dovoljenje, potrditi, licenciran -a -o: ~i bik licenciât -a m nekdanja vseuči-liika čast in nosilec te časti, 11-cenciatski -a -o licitfraii -am dražiti, na dražbi gnati ceno kviiku; licitant -a m dražitelj, licitantski -a -o: ~i dvoboj, licitacija -e ž dražba = licitanta -e ž, licitiranje -a s ličen -čna -o gl. lice in lik, ličnost -i ž ličinka -e ž preobrazna stopnja žuželk, ličinkin -a -o ličiti -im lepotičiti, mazati (si lice) (-'-šminkati se)-, ličilo -a s, li-čilen -Ina -o [-In-]: ~i prah, svinčnik, ~a barva; ličenje -a 8: ~ avtomobilov; Učilnica -e f-ln-J ž: ~ avtomobilov; ličar
-ja m: ~ avtomobilov ipd.; li-čarstvo -a «; +avtoličar, +avto-llčenje, +avtoličarstvo ličje -a 8, ličnat -a -o; ličkati -am, ličkanje -a s delo in liije, ličnik -a m ličnat plašč Lidija -e ž os. i., Lidijin -a -o Lido -da m kr. i. kopališča pri Benetkah: na Lidu, z Lida; lidski -a -o
Liège, iz Liègea, v Liègeu [Ijiž-a -u] m kr. i. belg. mesta, liêSki -a -o, Liežan -âna m, Liežan-ka -e ž
+liferânt -a m dobâvnik, dobavitelj; +liferântski -a -o dobdv-niški, dobaviteljski lift -a m dvigalo, liften -tna -o:
~i ključ, gumb, ~a vrata liga -e ž zveza: nogométna ligâSki -a -o: ~e tekme, ligdš -a m udeleženec ligdških tekem ligatura -e ž grafika: zveza, okrajšava; med.: podveza, podvežnja lignit -a m rjavi premog, lignitov
-a -o: ~ prah Ligùrija -e ž, Ligurec -rca m,
Ligiirka -e ž, ligurski -a -o lih -a -o kar ni na pare: ~o število, lihost -i ž; lihocvéten -tna -o, lihomésten -tna -o, lihoprst -a -o
+lihvar -ja m oderuh, +lihvarski -a -o oderuški, +lihvarstvo -a s oderuštvo lij -a m, lijec -jca m, lijak -a m, lijast -a -o = lijakast -a -o, lijâvica -e ž ploha; driska med., lijavičen -čna -o lik -a m, ličen -čna -o, likoven -vna -o: ~i umetnik, ~a umetnost; likovnik -a m likovni umetnik
Lika -e ž kr. i. pokrajine, liški -a -o: ~a železnica; ličan -a m, Ličanka -e ž lika -e ž list ličja, likač -a m, likati -am ličkati
likati
likati. *am, Ukanje -a s, likalen -Ina -o [-In-], likalo -a s, likal-nik -a [-In-] m, likalnica -e [-1*-] i prostor za likanje, lika-lec -Ica [-duc- in -ite-] m, li-kalka -e [-duk- in -dlk-] i, li-kalski -a -o [-dis-] like? -ja m, likerjev -a -o liki vez. kakor: leti liki ptič, napačno z daj.: sodrga je navalila na hišo liki oblaki (+oblakom) kobilic
Ukof -a m pijača ob sklepu pogodbe, dela ipd. liktor -ja m sluiabnik starorimskih oblastnikov, liktorski -a -o likvida -e i slovn. zvočnik (I, r) likvidirati -am obračunati, poravnati, ustaviti plačila, zapreti podjetje, ubiti, odpraviti; likvidacija -e i poravnava, ustavitev podjetja, končanje; likvidator -ja m krfor likvidira, likvidatura -e ž opravilo, urad likvidiranja; likviden -dna -o »tekoč«, gotov, pr. zapadel: ~a vsota; likvidnost -i i izplačljivost, plačilna zmoinot lilast -a -o vrsta barve: ~o blago; lilasta barva (+lila barva) lilek -Ika [-Ik-] m tanka koiiea. liliti -im leviti, lilitev -tve ž levitev, liljenje -a s, liličnjak -a m, liljavka -e i lilija -e ž, lilijev -a -o, lilijen -jna -o, lilijin -a -o, lilijski -a .-o: ~o bel Lilipnt -a m kr. i. pravljične dežele, iiliputski -a -o, Liliputa-nec -nca m, Liliputanka -e ž. liliputanski -a -o pritlikav, lili-putanec -nca m pritlikavec +lim gl. za vse izvedenke pod kléj limanice -ic ž mn.: na ~e njeti,
iti na ~e ali ~o limb; -a m merilo tekn. limba -e ž bol., limbov -a -o, lim-
bovina -e ž limbar -ja m bot., limbarjev -a -o
limes -a m obmejni utrdbeni pas
starih Rimcev, mat. limfa -e i mezga, cepivo; limfati-čen -čna -o: ~a konstitucija med., limfatik -a m, limfocit -a m, limfocitôza -e ž; limfo-citarni infiltrât limita -e i mat. mejna vrednost
zaporedja limitacija -e ž omejitev, limita-cijski -a -o, limitirati -am omejiti, omejevati Limoges -a [limdž -a] m kr. i. franc. mesta, limoški -a -o, Li-možan -âna m, Limožânka -e i limona -e ž, limonin -a -o: -f-sok, limono v -a -o: ~ grm, ~ prašek; limonovec -vca m drevo, limonâda -e ž, limonin -a m
limonit -a m rjavi železovec, limo-
nitov -a -o limnzina -e ž osebni avtomobilski
voz, limuzinski -a -o Lin Lina m os. i., linov -a -o; Lino -a m os. i., Linov -a -o (+Linota, +Linotov -a -o); Lina -e ž os. i., Linin -a -o lina -e ž okence, linica -e ž; v. linah gnezdijo postovke, v lini stati ("•"na lini) linčati -am na mestu prijeti, po drhali obsoditi in obsodbo (smrtno) koj izvriili; linčanje -a s linda -e ž prostor pred hiio pod
streinim napuščem Undra -e i posebna past za vidre lineâren -rna -o: ~e enačbe, li-
neârnost -i i lingvist -a m jezikoslovec, slovni-čar; lingvistika -e ž jezikoslovje, lingvističen -čna -o jezikosloven, lingvistovski -a -o jezi-koslovski Linhart -a m os. priimek, Linhartov -a -o linija -e ž ravna črta: vitka ~ v modi, francoska ~ razmejitve-
literaren
na črta, ni v ~i (politično) ni dosledno; linijski -a -o Linné -ja m os. i. ivedskega botanika, Linné je v -a -o: ~ sistem bot. linoléj -a m, linoléjski -a -o linoréz -a m vrsta slikanja, lino-rézen -zna -o, linorézec -zca m, linoréSki -a -o linotajp -a m {angl. linotype)
vrsta stavnih strojev Ifnta -e ž krmilo pri ladji, splavu;
lintati -am obračati, krmiti *lintvem -a m zmaj, *lintvernski
-a -o zmajski Upa -e ž, lipov -a -o: ~ cvet, čaj, ~a miza, ~ bog; lipovec -vca m, lipovina -e i, lipovje -a » = lipje -a »; lipovka -e ž ipanski bezeg Liparski otoki Liparskih otokov m mn.
lipe -eta m tepček, lipek -pka m
zelénée, neumnei, nevednei Lipica -e ž kr. i. vasi pri Trstu;
lipicanec -nca m konj iz Lipice Liptov -a m kr. i. slovaškega mesta (+Liptau -a); liptovski -a -o: ~i sir (+lfptauski sir); Liptovec -vca m prebivalec, lip-tovec -vca m sir {+liptauer) lila -e i glasbilo; lirast -a -o; lirika -e i vrsta pesnikva, liričen -čna -o, lirik -a m, lirski -a -o; liričnost -i i, lirizem -zma m, lirično-čpičen -čna -o lira -e i denarna enota lirodéndroB -a m bot., lirodén-dronov -a -o: ~ cvet, list, ~o deblo
lisa -e ž, Usast -a -o, lisec -sca TO, lišček -čka m (+lisček), lisek -ska m = lisak -a m lisast prasec; lisati -am, lisanje -a s, lisiti -im se, liska -e i krava z belo liso na čelu, lisko -a m konj z liso na čelu, liskast -a -o
lisica -e ž, lisičji -a -e: lisičje zvit, po lisičje ga je speljal; lisička -e i, lisjak -a m, lisičina -e ž, lisičjak -a m, lisičiti -im se, lisiti -im se, lisjaštvo -a s, lisjačiti -im, lisjačenje -a «, lisičevina -e ž Lisienx -a [lizjS -ja] m kr. i. franc. mesta, lisienxski -a -o [lizjojski] list -a m, listen -tna -o: ~i rob, koš, ~a nš; listov -a -o: ~ urednik, dopisnik; listast -a -o, listnat -a -o, listav -a -o, listavec -vca m, listje -a s, listič -a TO, listnik -a m koi, listnjak -a TO prostor za listje; listek -tka TO feljton, vozni listek; listkoven -vna -o: ~e akcije, ~i seznam = listovnik -a m kartoteka; listnica -e i: minister brez ^e, ~ uredništva, listkar -ja m feljtonist; listina -e m dokument, listinski -a -o Usta -e i pola, izkaz, seznam:
kandidatna ~ listati -am, listanje -a s listo- v sestavi: listocvetka -e i, listognoj -oja m november, listo-noša -a in -e to, listopad -ada TO november lišaj -a TO, lišajev -a -o, lišajav -a -o, lišajast -a -o, lišajnat -a -o, lišajiti -im se, lišajenje -a «, lišajevje -a s Ušp -a TO, lišpati -am, lišpanje -a s, lišpalen -Ina -o [-In-]: -ro orodje, blago; lišpav -a -o, H-špavec -vca to, lišpavka -e ž, lišpava -e i litanije -ij ž mn., litanijski -a -o liter -tra to, okr. 1, litrski -a -o:
~a steklenica, posoda ^ literaren -rna -o književen, slovstven, literarnost -i ž, literatura -e ž književnost, slovstvo; literal -a m slovstvenik, književnik; li-teratstvo -a s
m
liti lijem, lij lijte! lijoč -oča -e, lil -a -o; litje -a 8; lit -a -o: ~o železo, litina -e ž litografija -e ž, litografičen -čna • -o, litograf -a m, litografirati -am, litografiranje -a 8, lito-grafski -a -o litota (litotes) -e i figura zanikanega nasprotja: ni nespametno liturgija -e ž cerkveni obredi, opravila; liturg -a m kdor se z litur-gijo ukvarja, liturgika -e ž nauk in knjiga o liturgiji, liturgičen -čna -o: ~i predpisi, ~i predmeti, ~o besedilo, opravilo Litva -e ž: iz ~e, v ~i; litovski -a -o, litovščina -e i, Litovec -vca m, Litovka -e i liv -a m, livek -vka m, livnik -a m lij, lijdk; livarna -e ž, livar-niški -a -o, livač -a m, livkast -a -o, livnica -e iulivalnica črk livada -e i, livadra -dna -o Livij -a m os. i. rimskega zgodov., Livijev -a -o, livijski -a -o; Livija -e i, Livijin -a -o Livonija -e i kr. i. baltiške pokrajine; Livi -ov m ali Livonci -ev m ime naroda, livski ali livon-ski -a -o, livščina ali livonščina -e ž finsko-Ugrijski jezik (ok. 2000 pripadnikov) livreja -e i služabniška uniformn, livrirati ^am obleči koga v li-vrijo, livriran -a -o: ~ vratar liza -e ž vrsta sladkorčkov, lizika -e ž
Liza gl. Elizabeta lizati ližem, liži -te! ližoč -a -e, lizal -ala -o, lizanje -a s; liza v -a -o, lizavec -vca m, lizavka -e ž, lizavski -a -o; lizulja -e ž, lizun -a m, liztinski -a -o, liziin-stjo -a 8; lizavt -a m Lizbona -e ž kr. i. portugalskega mesta, lizbonski -a -o, Lizbonec -nca m, Lizbonka -e i lizol [-61] -a m razkuževalna tekočina, lizolov -a -o
ljub -a -o in ljubo, ljubši -a -e, prisl. ljubo, Ijtlbše; ljubi -ega m, ljuba -e i, ljubeč -bca m, ljubica -e ž, Ijtlbek -bka -o, ljubkost -i i, ljubček -čka m, Ijûbej -a m Ijubav -i i, ljubaven -vna -o, ljubavnost -i i, ljubavnik -a m, ljubavnica -e i Ijnbézen -zni ž, Ijubézenski -a -o [-zan-], ljubezniv -a -o, ljubeznivost -i i, ljubeznivec -vca tn, Ijubeznlvček -čka m (+ljubez-njiv-)
ljubiti ljubim, ljubi -ite! ljubeč -éca -e, ljubil -ila -o, ljubljen -a -o; ljubitelj -a tn, ljubiteljica -e i, ljubiteljski -a -o, ljubimec -mca m, ljubimka -e ž, ljubimski -a -6, ljubimkati -am. ljubimkanje -a s, ljubljenec -nca m, ljubljenček -čka tn. ljubljenka -e ž; Ijubkovâti -ûjem, ljubkoval -âla -o, ljubkovanje -a 8, Ijûbkad -am, Ijûbkanje -a 8 Ljubljana -e ž kr. i., Ijubljânski -a -o: ~o mesto, ~a občina, ~e ulice, ~i grad (stavba). Ljubljanski grad (hrib), Ljub-Ijânsko polje (zemljepisno določena pokrajina), ljubijânsko polje (polje Ljubljančanov), Ljub-Ijânéan -a tn, Ljubljânéanka -e ž
Ljubljanica -e ž i. reke, Ijublja-
niški -a -o: ~i pritoki ljubo- v sestavi: Ijuboglâsen -sna -o, Ijubosûmen -mna -o, Ijabo-sûmnost -i i, Ijubosûmnez -a m, ljubosumnik -a m, IjuJjosum-nica -e i (+ljubomôren -rna -o) Ljudevit -a m os. i., Ljûdevitov -a -o, Ljudevit Posavski, Lju-devita Posavskega t» ljudje tn mn., ljudi, Ijudém, ljudi,
pri Ijudéh, z ljudmi ljudo- v sestavi: ljudolmben -bna -o, ~ljubnost -i i, ~ljûbec-bca
loka
m\ ljudomll [M] -a -o, —milost -i i, ~mil -a [-il] tn; Iju-domfzen -zna -o, ~mfznež -a tn, ~mfznica -e i, ~mfznost -i ž; Ijudovlâda -e i; Ijudoiérec -rca m, ~iérski -a -o, ~£ér-stvo -a s, ~žčrka -e i, Ijudo-zéi -a tn (+ljudožr-) Ijiidski-a-o: ~a oblast, ~e množice, Ljudska pravica; ljudska prosvéta, IjûdsKoprosvéten -tna -o; ljudskost -i ž; ljudstvo -a s, tnn. ljudstva -tev [-lav] -tvom, ljudstevce -a [-lav-] s Ijuljka -e i, Ijilljčen -čna -o: ~i
klas, ~o seme, zrno ljut -a -o: ~ na koga, ljutejši -a -e, prisl. Ijiito, Ijûteje; Ijù-tost -i à Ijûtiti -im, Ijutèô -éca -e, Ijûtenje -a s; Ijutiti -im, Ijûti -ite! Ijutil -a -o, Ijutênje -a s: hren me Ijuti peče; Ijuteti -im Ijui postajati, Ijutèl -éla -o, Ijutênje -a s lobanja -e i, lobanjski -a-o: ~i
svod, ~a kotanja, ~o dno loboda -e i vrtna ipinačnica, lo-
bôdin -a -o lôcen -cna tn = locânj -a tn lok, krivina, lôcnat -a -o, lôcnast -a -o; locânja -e i košarica, loc-njača -e i, locânjica -e i loč 16ča m biček, ločje -a s = ločevje -a g, ločev -a -o, ločnat -a -o, loček -čka tn, ločkov -a -o, ločkast -a -o, ločnica -e i lôcica -e i gl. loka ločika -e i bot., ločičje -a s ločiti ločim, loči -ite loèèè -čča -e, ločil -ila -o, ločen -a -o, ločitev -tve Ž, ločen je -a s, ločenec -nca m, ločenka -e ž, ločl-lec -Ica [-iuc-] m, ločllka -e [-ivk-] i, ločilen -Ina -o [-Un-], ločilo -a 8, ločen -čna -o, 16č-nost -i i, ločljiv -iva -o, ločljivost -i. i, ločina -e i verska sekta, ločnica -e i: ~ večnega snega
loden -dna m vrsta sukni, lodnast -a -o
lodrica -e ž nekoliko ploščat sod, lodričast -a -o, lodričica -e i log logd »» loga m, logar -ja m, logarica -e ž, logarski -a -o, logarstvo -a 8, logovit -a -o: ~ svet; Logarska dolina i kr. i. logaritem -tma tn, logaritmičen -čna -o = logaritemski -a -o [-tam-], logaritmirati-am, logaritmiranje -a 8, logaritmi -ov m mn. (knjiga) logika -e i nauk o mišljenju, logičen -čna -o v skladu z zakoni logike, logik -a m kdor se z logiko ukvarja, kdor logično misli logogrif -a m besedna uganka,
logogrifski -a -o Loira -re [lwdra -re] i 1. i. franc. reke, loirski -a -o [lwdr-]; ~i pritoki, ~o porečje loj loja m loja m, v loju in v loju; lojčn -a -o kar je iz loja ali z lojem mazano: ~a sveča; lojenka -e i, lojenica -e i, lojnat -a -o, lojast -a -o, lojen -jna -o: ~a cena, ~i duh; lo-jev -a -o, lojevina -e i, lojnica -e i ileza; lojiti -im, loji -ite! loječ -eča -e, lojil -a -o, loje-nje -a s, lojitev -tve ž; lojar -ja m, lojarski -a -o lojalen -Ina -o [-Iti-] zvest zakonom, dolžnostim, lojalnost -i i +16jtra -e ž lestva, mn. lojtre -ter ž ribrnice; lojtrnica -e ^ = lojtrnik -a m voz na lestvice, loj trski -a -o; ~i voz Lojz gl. Alojz-
lok loka m, ločen -čna -o: ~a tetiva, lokar -ja m kdor loke dela, lokast -a -o, lokostrelec -Ica [-le-] m, lokostrelski -a -o [-Is-]
loka -e ž močvirnat travnik v ravnini, ločica -e i majhna loka; Loka -e ž kr. i.
lokal
lokal [-àl] m prostor; lokalen -Ina -o [ In-] krajeven, lokal-nost -i é; lokalizirati -am omejiti na en kraj, prostor, določiti kraj (bolezni, nastanka), lokali-zlranje -a s, lokalizacija -e ž; lokalizem -zma m krajevna posebnost, krajevni izraz lokati lokam in ločem: pes vodo loka, loče; lokniti -em: loknil je prvič, nato drugič, potem pa začel hitro lokati; lokanje -a s, lokež -a m lokativ [-iuJ -a m = lokal [-àl] -a m mestnik (5. sklon), lokativen -vna -o: ^-a oblika lokav -ava -o, lokavost -i i, lo-
kavščina -e ž lokev -kve i tn lokva -e i, lokvi-ca -e ž, lokvén -a -o, lokvenica -e i
lokomobila -e i, lokomobilski -a -o [-Is-]
lokomotiva -e i, lokomotiven -vna -o
Lokris in Lokrida -e i grš. pokrajina; Lokri -ov m prebivalci LàkrUe; lokriški -a -o lokvanj lokvanja m bot., lokvanjev -a-o: ~ cvet lom loma tn, lomen -mna -o: ~i kot fiz., lomnost -i i, lomljiv -iva -o, lomljivost -i ž lomastiti -im, lomastenje ^ s, lo-màst -âsta m, lomâsten -tna -o, lomastnost -i ž, lomastnež -a tn LMnbardija -e i kr. i., lombârd-ski -a -o. Lombard -a m, Lom-bàrdka -e i lombardirati -am zastaviti, lom-bardiranje -a s, lombard -a tn, loinbârden -dna -o: ~o posojilo, -^a banka lomiti lomim, lomi -ite! lomèë -éta -e, lomil -ila -o, lomljen -a -o, lomljênje -a s, lomitev -tve ž, lomilec -Ica [-iuc- in -ilc-] m, lomilka -e [-l^Jc- in -lik-] ž, lomič -iča m, lomilski
-a -o [-ils-], lomilen -Ina -o [-iln-], lomilo -a s, lomišče -as; +lomiti kopje za kaj zavzemati, bojevati, gnati se za kaj lončar -ja m, lončarica -e ž, lončarski -a -o, lončarstvo -a s, lončarija -e i; lončariti -im, lončar jen je -a s, lončarnica-e ž London -a tn kr. i., londonski -a -o, Londončan -a tn, London-čanka -e i lonec -nca tn, lonëén -a -o, lon-čenec -nca tn,' lončevina -e i = lončnik -a tn, lončnica -e i, lončnina -e i, lonček -čka tn, lončič -iča tn, lončina -e i vélik lônec; loncevéz -a tn, loncevé-zec -zca tn longitudinalen -Ina -o [-In-] dolžinski, podôlien: ~i prerez lôniça -e i senéna kopica, loni-čišče -a s, loničkati -am, 16-ničkanje -a s • lôp medm. posnema udarec s ploskvijo ali padec; lopniti -nem, lopni -te! lopiti lopim, lopi -ite! lôpil -ila -o, lôpati -am; lôpanje -a s, lôpkati -am, lôp-kanje -a s lopa -e i, lopen -pna -o: ~i ste-Ijèr, zid, ~a streha; lopica -e i lopar -ia m, loparjev -a -o, lo-parčeK -čka tn, loparjast -a -o. loparski -a -o lopata -e i, lopaten -tna -o: ~i ročnik, lopatast -a-o: ~a roka. lopatica -e i, lopatičen -čna -o, lopatičast -a -o, lopatička -e i. lopatka -e i, lopatišče -a s, lo-patnat -a -o, lopàtnik -a m lopatiti -im, lopaten je -a s (vrta) Lope de Vega, Lope de Vega in -e m os. t. špan. dramatika. Lope de Vegov -a -o: ~e igre [povsôd: làpe de vé-] lopotàti -ém in -počem, lopotàj -éjte! tn lopoči -ite! lopotàl -àla -o, lopoténje -a s; lopotàv -éva
Hb
-o, lopotàvec -vca m, lopotàv-ka -e i, lopotâvski -a -o lopov -a m, lopOvski -a -o, lopovščina -e Ž, lôpovstvo -a « loptati -âm poireino jesti, hlastno delati, loptàj -âjte! loptàl -âla -o, loptân je -a s, lopta -e i kdor loptà, loptast -a -o lopuča -e i plosko orodje za iz-tepdvanje, iztepai, lopučka -e i, lopučati -am, lopučanje -a s lopata -e ž orodje, zaklopna vrata; loputica -e ž, lopûtast -a -o, lo-putati -am, loputanje -a s; lo-pûtiti -im, lopûtniti -nem, lo-pûtnica -e i, lopûtnik -a m lord -a m angleiki velikai, lordski -a -o: ~a zbornica, lordov-ski -a -o, lordovstvo -a s Loréto -a m kr. t. bôije poti v Italiji, lorétski -a -o tn lavretân-ski -a -o lornjon -a m monôkel, naôinik;
lornjéta -e ž naoiniki z držajem lös -a m, losov -a -o, losica -e ž,
losičji -a -e ldskati -am, loskanje s (po vodi), loskot -ôta m, loskalec -Ica [-auc-] m, löskalka -e [-ayk-] ž losos -a m zool., lososov -a -o,
lososovina -e ž, lososič -a m lošč -a m *glazura, loščast -a -o, loščiti -im *glazirati, loščen -a -o, loščenje -a t, loščenost -i ž, loščilo -& s, loščflen -Ina -o [-iln-], loščilec -Ica [-iuc- in -ilc-] m, loščilka -e [-iyk- in -ilk-] i, loščilski -a -o [-ils-], loščar -ja m *16t -a m svinlnica', grezilo, *16ten
-tna -o grezilen: ~a vrvica Lâtar -ja m o«. »., Lötarjev -a -o; Lotaringovec -vca m l. i. vladarske drvMne, lotarinški -a -o Lotarfngija -e ž kr. i. franc, pokr., lotarinški -a -o, Lotaringijec -jca in Lotarinžin -âna m, Lota-ringijka -e in Lotarinžânka -e ž
lotati -am spajali, zalivati, lotanje -a « spajanje, zalivanje, loten -tna -o spajdlen loterija -e I, loterijski -a -o, lote-
rijstvo -a s lotevati -am se česa, lotevanje -a s
lotiti lotim se. loti -ite se! lotil
-ila -o, lotitev -tve i Louvre -vra [lAvr -vra] m 1. i. pariikega muzeja, louvrski [luvr-ski]^ -a -o I lov lova in lova m: ~ na zajce, I ~ s pnško, iti na lov -i ž: obilna delež njegove ~i, z ~j6 nisem zadovoljen; loven -vna -o: ~a doba, ~i pes; lovski -a -o, lovec -vca m, lovka -e ž, lovčevka -e i, lovač -a m. lovača -e i, lovišče -a «, lovstvo -a «, lovščina -e ž loviti -im, lovi -ite! lovil -a -o, ■ lovljenje -a «, lovitev -tve ž, lovnina -e ž, lovarina -e ž; lovilec -Ica [-le-] m priprava v industriji celuloze; lovina -e ž priprava za lov listja in draija po jezovih, sadja po bregovih ipd. lovor -a m, lovorov -a -o: ~ venec, lovorika -e ž, lovorikov -a -o, lovorikast -a -o 16za -e ž, Idzast -a -o, lozov -a -o,
lozje -a s, lozovina -e ž +16zinka -e ž geslo lož -a m ležišče divjačine: ustreliti zajca na ložu loža -e ž oddelek s sedeži v gledališču; vratar jeva loža; skrivna organizacija: prostozidarska loža; ložen -žna -o: ~i sedeži ložen -žna -o (h korenu log-) po-Idžen, Idški; ložič -a m majhen log, ložina -e i njiva v bregu +ložirati -am stanovati, +ložma -aja m stanovanje, +ložiranje -a s bivanje, prebivanje lob -a m, lubov -a -o, lub&t -ata -o. lubnat -a -o, lubast -a -o, lubar -ja m, lubje -a s
liibad
Inbad -a m lub, lubadec -dca m, lubadar -ja m, lubadarjev -a -o, lubadarski -a -o laeêrna -e ž vrsta detelje, lucêr-
nin -a -o: ~o seme Lucifer -ja m 1. i., lûciferski -a -o Lucija -e ž os. i., Lucijin -a -o, Lucijino -ega s ffod sv. Lucije 13. dec.; lucijščak -a m za Lucijino speèèn hlebček kruha luckati -am po malem piti, lucka-
nje -a s lùë -i ž, Itičca -e ž, rod. mn. lučic; lučka -e i; liičen -čna -o: ~a gol = lučnik -a m, tudi bot., Itičnikov -a -o: ~o olje, Itič-nica -e i, lučnjak -a m Mčati -am, lučaj -te in -ajte! lu-čal -a -o in -âla -o, lučanje ip -ânje -a s, lucâlnik -a [-dun-] m, lučâlnica -e [-dun-] i, lučfilo -a s, lučâlen -Ina -o [-In-]; lu-čâvec -vca tn, luCâvka -e i; Ift-ëâj -a ft» Ludolf -a m os. i., Lûdolfovo število (3,14159...) Ludovik -a m os. i., Lûdovik IV. Sveti, Ltidovikov -a -o; Ludo-vika -e ž os. i. lues lûesa tn med. sifilis, luetičen -čna -o sifilitilen, luétik -a m sifilitik
lüg -a tn, liižen -žna -o, lûgast -a
-o, lugovina -e i Luiza -e i os. i., Luizin -a -o lùk -a tn, lûkov -a -o, lukovišče -a s, lukar -ja m, lukovnica -e ž vrsta jabolk luka -e ž pristanišče, luški -a -o:
~e naprave Luka -a tn -e m os. i., Lukov -a -o, Liikež -a tn, Ltikežev -a -o, Lukec -kca tn, Ltikčev -a -o Itikati -am kukati, gledati; luka-nje -a s, lukav -a -o kdor rad gleda, Itikavec -vca m, lukavka -e ž, lukež -a tn vrsta svetila, lukovka -e ž narcisa
Lukian -a tn os. i. stgri. pisatelja, Liikianov -a -o: ~e satire, lu-kianski -a -o: ~a satira luknja -e i, luknjast -a -o, luk-njav -a -o, luknjat -ata -o; luknjica -e ž, luknjičast -a -o, liiknjičav -a -o, luknjicavost -i i; luknjati -am, luknjanje -a «, luknjač -a m sveder za luknjanje
lukrativen -vna -o donosen, pridobiten, lukrativnost -i ž Lukrecij -a tn Lukrec -a m rimski^ pisatelj, Lukrecijev tn Lu-krecov -a -o, lukrecijski -a -o; Lukrecija -e ž os. t., Lukrecijin -a -o
Luksemburška -e ž ime driave, Itiksemburški -a -o, Luksem-buržan -ana tn, Luksemburžan-ka -e ž
luksus -usa m gizda, razkoš, potrata; luksuriozen -zna -o raz-kdien, potraten; luksuzen -zna -o, luksuznost -i i potratnost, razkdšnost Lukul [-lil] -a tn os. i. rim. bogataša, Lukulov -a -o: ~e pojedine, lukulski -a -o [-Is-] in lukuličen -čna -o bogat, obilen, sladkosneden: ~e pojedine, ~o življenje Lully -ja m os. priimek franc.
skladatelja, Lullyjev -a -o [lUli-] luminal [-dl] -a tn med. *Iump -a tn hudobnei, hudčba; ničvrednei, postopač, malopridnež; nagajivec, navihanec, pre-brisanec, goljuf; *lumpati -am potepati se, popivati; *lumpanje ! -a s potepanje, popivanje; *lum-parija -e ž hudobija, nagajivost, malopridnost, lumpacij -a m luna -e ž, lunin -a -o, lunast -a -o, lunica -e i; lunarij -a tn, lunacija -e ž; lunatičen -čna -o, lunatik -a m, lunatičnost -i ž lunek "uka m zagozda, konec osi pri kolesu, zatič, mera: ~ vina
macelj
liinj -a m zool. vrsta orlov lunta -e ž zaiigalna vrvca, lunten
-tna -o: konec lupa -e £ povečalno steklo, leča lupina -e ž, lupin ji -a -e, lupinast -a -o, lupinav -a -o, lupinar -ja m, lupinje -a s, lupinica -e ž luping -a m ip. vrsta letalske akrobacije
lupiti -im, lupil -ila -o, liipek -pka m, lupinčati -am in lu-pinčkati -am neka igra z orehovimi lupinami; lupilo -a s, lupilen -Ina -o [-In-], lupilec -Ica [-le-] m, lupilka -e [-Ik-] i, lup je -a-8 lupus -usa m med. koSna tuberkuloza, lupozen -zna -o Lurd -a m kr. i., lurški -a -o luska -e ž, luskav -a -o, luska-vost -i ž, luskast -a -o, luskat -ata -o, luskavec -vca m, lu-skavka -e ž, luskavica -e ž; luskov -a -o iz ajdove moke: ~i žganci, luskovci -cev m mn. ajdovi otrobi luskati -am, luskanje -a s, lusk-niti -nem, lusk -a m glas udarca s ploskom luskina -e ž, luskinast -a -o *luster lustra m lestšnec luščina -e ž, luščinji -a -e, lušči-nast -a -o, luščinje -a s, luščiti
-im, Mščil -ila -o, luščenje -a «, luščilnica -e [-iln-] i luštrek -treka m vrtna diiavnica, luštrekov -a -o: ~ sok, ~ grm Luter -tra m os. i., Lutrov -a -o: ~ nauk, lütrovski -a -o = lu-trski -a -o: ~i nauk, lutrovstvo -a 8 = lutrstvo -a s, luteranec -nca m, luteranka -e ž, lute-ranski -a -o, luteranstvo -a s lutka -e ž,,lutkoven -vna -o: ~o gledališče, lutkar -ja m kdor dela lutke ali igra z njimi luža -e i, lužen -žna -o, lužnat -a -o, lužast -a -o, lužica -e ž, lužnica -e ž voda iz lHie, liiž-nik -a m Lužice -ic ž mn. kr. i., lužiški -a -o: Lužiški Srbi, Lužičan -a m, Liižičanka -e i lužiti -im, luženje -a s, lužnina -e i, lužninski -a -o, lužič -a m lug, lužllo -a 8, lužilen -Ina -o, lužilnica -e [-In-] i oddelek za Hienje, lužflec -Ica [-le-] m, lužnica -e ž, lužnik -a m posoda, lužnjak -a m sod, posoda, lužnosolen -Ina -o [-In-] Lvov -ova m kr. i., Ivovski -a -o Lyon -a [lijön -a] m kr. i. franc. mesta, lyonski -a -o, Lyonec -nca m, Lyonka -e ž [povsod: lijön-]
M
m [šm] m neskl.: veliki M kot rimska itev. zaznamuje 1000; veliki M. Cs piko) zaznamuje v lat. Marcus, v franc. Monsieur (gospod); z malim m okrajšujemo meter, m' kvadratni, m' kubični meter
Macaulay -aya [mekoli -ija] m os. i. angl. zgodovinarja, Macau-layev -a -o Macbeth -a [mikbet, angl. mek-
bšth] m os. i. in naslov Shake-
spearove drame; Macbethov -a -o: ~ značaj, ~o častihlepje; macbethski -a -o: ~i značaj Macedonija fn Makedonija -e i kr. i., Macedonec in Makedonec -nca m, Macedonka in Make-donka -e ž, macedonski in makedonski -a -o, macedonščina in makedonščina -e ž macelj -clja m bat, macljev -a -o: ~ ročaj, macljast -a -o, mac-Ijek -cljeka [-cljak-] m
macesen
macesen -sna m, macesnov -a -o, macesnovec -vca m, macesno-vma -e ž, macesnov je -a s (povsod: •'"meces-) Machiavelli -ija [makjav^li -ija] m os. i. florentinskega politika in zgod., Machiavellijev -a -o; makiavelist -a m, makiavelizem -zma m, makiavelski -a -o ali makiavelističen -čna -o macdla -e ž bat, macolen -Ina -o
[-In-]: ~i ročaj mačeha -e ž, mačehin -a -o, mačehinski -a -o, mačehica -e i; mačehovski -a -o: ~o s kom ravnati
maček -čka m, mačkov -a -o; mačka -e ž, mačkin -a -o, mačji -a -e: ~i rod, ~e solze, po mačje komu zagosti; mačica -e ž, mačkica -e i, mačjak -a m = mačkovec -vca m, mačkar -ja m, mačkarica -e ž, mačkon -a m velik maček, mače -eta s Maček -čka m os. priimek. Mačkov -a -o, mačkovec -vca m, mačkovski -a -o, mačkovstvo -a s
Madagaskar -ja m kr. i. otoka, madagaskarski -a -o, Madagaši »n Malgaši -ev m, madagaščina in malgaščina -e ž jezik domačinov na Madagaskarju Madeira -e ž kr. i. otoka, madeira -e i madiirsko vino: steklenica madeire; madeirski -a -o madež -a m, madežeu -žna -o, madežast -a -o; madeževati -ujem, madeževal -ala -o, ma-deževanje -a s, madežek -žka m, brezmadežen -žna -o maditi -im, madi -ite! madil -a -o, madenje -a s; maden -dna -o, mada -e i: v mado dejati mediti, mladiti Madona -e i Marija, Madonin -a -o; madona -e i Marijin kip, slika, madonski -a -o
Madrid -a m kr. i. mesta, madridski -a -o, Madridčan -a m, Ma-dridčanka -e i madrigti [-dl] -a m krajša linka pesem, madrigalski -a -o [-ts-], madrigalen -ina -o f-ln-] Madžar -a m Oger, Madžarsko -ega s: z ~ega, na ~em; madžarski -a -o, madžaron -a m, madžaronka -e i kdor dela za madiarske koristi proti svojim narodnim, madžaronski -a -o, madžarizirati -am, madžariza-cija -e i maestoso [ma-e-stdzo] prisl. glas.
veličastno (igrati, peti) Maeterlinck -a m [materUnk -tt] os. i. belg. pisatelja in pesnika, Maeterlinckov -a -o [materlšn-kou], maeterlinckovski -a -o: ~i simbolizem mdfija -e ž vase zaprta (tajna)
družba, združba mag -a m duhovnik starih Medov in Perzov, mafija -e ž čdranje, magijski -a -o, magičen -čna -o: ~o oko pri radiu, magičnost -i i *magari prisl. in vez. čeprav. Četudi, zaradi mene: ~ sam, ~ če se vsi na glavo postavite *magazin -a m skladišče, trgovina;
*magazinski -a -o, *magaziner -ja m skladiščnik, *magaziner-ski -a -o skladiičniiki, *magazi-nirati -am vskladiičiti, *magazi-niranje -a s vskladiiče(va)nje Magdalena -e ž os. i., Magdalenin -a -o, Magda -e ž, Magdin -a -o, Majda -e ž, Majdin -a -o; magdalena -e ž vrsta vinske trte, magdedenka -e i vrsta hruike; Magelona -e ž oseba nemških pravljic, od tod slov. Makalonca -e ž
magister -stra m, magistra -e ž,
magistrski -a -o: ~i izpit magisfirale -la m 15. sonet v sonetnem vencu, ki »vseh skupaj
majhen
veie hartnonijet; magistrala -e i osrednja prometna iila magistrat -a m, magistraten -tna
-o, magistratura -e i magma -e i geol, magmatičen -čna -o
magnât -a m velikaë, prvak; magnatski -a -o magnét -a m, magnéten -tna -o = magnétiëen -čna -o, magnét-nost -i i in magnčtičnost -i i, magnétnica -e i, magnetizem -zma m; magnétiti -im, magné-tenje -a «, magnetizirati -am, magnetiziranje -a t, magnéto-vec -vca m magnezij -a m kem. prvina, ma-
gnézijev -a -o magnézija -e i lôjevica, magnezit
-a m lôjevec magnificénca -e i naslov za vse-učiliikega rektorja, tudi magni-fikus -a m; Magnificat [-kat] -a m naslov slavospeva magnolija -e i bol., magnôlijin
-a -o: ~ cvet màh mâha m: na màh takoj, v en màh 2 enim udarcem, màh na màh, prisl mahoma mâh mahû in mâha tn, mn. mahovi -6v; mahôvje -a s; mâhov -a -o, mahàt -âta -o = mâhnat -a -o = mahovit -a -o, maho-vitost -i i, mâhast -a -o = mâ-hovast -a -o; mahoven -vna -o močviren, mâhar -ja m človek z barja, mâhovec -vca m, ma-hévnica -e i Mahabhârata -e i naslov indijskega epa mahagôni -ja m, mahagonijev -a -o, mahagônijevec -vca m, ma-hagonovina -e i mahâlo -a s pahljača, mahâlce -a [-<Uc-] s, mahâlagt -a -o, ma-hâlëast -a -o [-alč-], mahâlar -ja m, mâhalica -e i, mahâlnik -a [-àun-] m, mahâlnica -e [-dun-] i
maharadža -e tn -a m indijski
knez, maharâdzov -a -o mâhati -am, mâhal -âla -o, mahanje-a s; mahâlec-lca [-duc-] m, mahâlka -e [-duk-] i mahedrâti -âm, mahedràj -âjte! mahedràl -âla -o, mahedrânje -a s, mahedràv -âva -o, mahe-drâvec -vca m, mahedrâvka -e i, mahedrâlo -a s I mahinâcija -e ž zvijačnost, pretka-nost, naplet, nakana mahljâti -âm, mahljàj -âjte! mahljàl -âla -o, mahljânje -a », mahljâë -a m, mahljâj -âja m in mâhljaj -a m mâhniti -nem, mâhni -ite! mâhnil -ila -o, mâhnjen -a -o, mâhnje-nost -i i, mâhnjenec -nca tn, mâhnjenka -e i; mâhniti jo kam iti kam, mâhniti po kom udariti Mahomet gl Mohamed Mainz -a [mdinc-a] m kr. i. nem. mesta, mainški -a -o; včasih tudi Moguncija -e i, mogvinški -a -o
I maj mâja m véliki traven, majev -a -o, majski -a -o; mâjnik -a tn, mâjniSki -a -o majarén -a m, majaronov -a -o: I ~ sok, majaronček -čka m j majati -jèm tn mâjati -jam tn -jem, majâje, majàj -âjte in mâjaj -te! majal -a -o t« mâjal -a -o, majânje tn mâjanje -a s; majàv -âva -o, majâvost -i i, majâvec -vca m, majâvka -e i, majâlo -a s, majâlen -Ina -o [-In-], majâlnost -i ž [-In-] mâjcen -a -o [-can], mâjcken -a -o [-ckan-], mâjcenost -i i majčken -a -o [-kan-], mâjcke-
nost -i i [-kan-] majestéta -e i veličanstvo, maje-
stétiëen -čna -o veličasten mâjhen -hna -o, dol mâli (gl tam): ta človek je majhen, za majhen denar; mâjhnië -a m,
Slovenski pravopis
337
22
majica
majhnost -i i; prim. manjši, najmanjši -a -e; prisl. majhno piše (kako?), prim. mânje piši, da pojde reč na papir; naj-mânje
mâjica -e ž jàpica, jopič; maja -e ž
mejiti -im, majenje -a s. majilec -Ica [-iuc-] m, mâjilnik in ma-jilnik -a [-iun-] m orodje za mdjenje smrek, majilo -a s majôlika -e ž vrsta vrča, majôlikast -a -o, majoličica -e ž majonéza -e ž vrsta omake majoritéta -e i večina, majorité-ten -tna -o večinski, majorizi-rati -am preglasovati, majoriza-cija -e i preglasovanje majuskula -e i vélika črka majzéna -e i zelo drobno mleta
koruzna moka màk mâka m, mâkov -a -o, mâ-kast -a -o; mâkovec -vca m, màkovica -e ž = mâkovka -e i, mâkovnik -a m = makovnjâca -e i z makom potresena potica, mâkovišče -a s njiva, kjer je rasel màk, mâkec -kca m Makabéjec -jca m pripadnik Ju-dovega rodu, makabéjski -a -o; knjiga Makabéjcev del sv. pisma
makadam -a m način tlakovanja cest, makadamizirati -am, ma-kadamiziranje -a s (po izumitelju Mac Adamu) makâo m neka papiga, hazardna igra; makâa -âu -âa pri -âu z -âom, makâov -a -o makaron -a m, nav. mn. makarôni -ov m vrsta testenin, maka-rônëki -ov m, makarônski -a -o; makarônar -ja m zaničlj. za Laha; makaronščina -e i me-ianje tujih besed v domaii jezik Makedonip -e i gl. Macedônija maklen -éna tn, maklénov -a -o, maklenovina in maklénovina -e i, maklénje -a s
makréla -e i zool. vrsta rib makro- grš. (velik) v sestavi: ma-krokozmos -a m svetovje, ve-soljstvo; makrobiotika -e ž nauk o podaljšanju življenja; makro-fôn -a tn ojačevalec glasu; ma-krokefalija -e ž debeloglavost; makroskop -a tn povečevalno steklo, makroskopičen -čna -o s prostim očesom viden maksima -e i geslo, življenjsko
pravilo, maksimski -a -o Maksimilijan -a m os. i., Maksimilijanov -a -o, Mâks -a tn, Mâkso -a m, Mâksov -a -o; Maksimilijana -e ž, Maksimili-jânin -à -o, Maksa -e ž; Mâksim -a tn, Mâksimov -a -o maksimum -uma in maksima tn višek, mn. včasih tudi mâksima s v imen. in tož.; maksimélen -Ina -o f-ln-], maksimirati -am, maksimiranje -a s makulatura -e ž nerabna tiskovina, papir, makulaturen -rna -o: ~i papir (za zavijanje) -mal » sestavi [-mà^ in -màl]:
odsihmàl, dosegamàl Mâlaga -e ž špan. mesto in pokrajina, mâlaga -e ž vrsta sladkega vina: steklenica ~e malahit -a m zelen (okrasni) kamen; malahitov -a -o: ~ okenski okvir Malâka -e ž polotok v Zadnji Indiji, Malâjec -jca m, Malâjka -e ž, malâjski -a -o malakolit -a m min. malârija -e ž med., malâricen -čna -o: ~ bolnik, malârijski -a -o: ~i komar, znak, ~a pokrajina malarin -a m široka, močna sekira, malarinov -a -o: ~o uho malce [-le-] .prisl. nekoliko: ~
kruha, ~ pijan malénkost-i ž maldst, malota; ma-lénkosten -tna -o, malénkost-nost -i ž
malodane
maléti -im, malèc -éca -e, malèl -éla -o, malênje -a s majhen postajati, hujiali, slabeti, drobneti: kar mali, mali mi pred očmi
malha -e [-duh-] i, malhast -a -o, malhar -ja m, malharica -e i, malhica -e i, malhariti -im. malharjenje -a s [povsod -auh-] mali -a -o se rabi kot doloina oblika k samo nedoločni obliki majhen: naš mali hlapec je velik, mala dekla, mala vrata, malo okno; prim. manjši, najmanjši
mali -ega m za mlado bitje, malček -čka [mdl-] m, malčkov -a -o, mâle j -a m; mâla -e ž za mlada bitja ženskega spola mâliça -e ž, mâlicati -am, mâli-
canje -a s mâlicek -čka -o mdjcken, prisl.
mâliëko, mfiličkaj maličiti -im pačiti, zmanjševati, maličenje -a s; maličiti -im se s čim: otrok se maliči z vrečo krompirja = mučiti se, dajdti se, ukvarjati se maligen -gna -o med. zločest, zlo-
tvoren, nevaren malik -ika m, malikov -a -o, ma-liček -čka m majhen malik, ne-krščen otrok, malič -iča m škrat, hudič; malikinja -e i; maliko-Tâti -ûjem, malikovàl -âla -o, malikovânje -a s, malikovâlec -Ica [-due-] m, malikovâlka -e [-àuk-] i, malikovâlski -a -o [-dis-], malikovâlen -Ina -o [-In-], malikovâlnost -i [-In-] i, malikovâlnica -e [-In-] i, mali-kovâlstvo -a [-Is-] s malin -a m, mâlinski -a -o, mâli-nar -ja tn, mâlinarica -e i, mâ-linarski -a -o, mâlincek -čka m, mâlinica -e é; gl. tudi mlin malina -e ž, malinov -a -o, ma-linovec -vca m, malinovica -e ž, malinar -ja tn. mâlinica -e š,
malinovje -a s, malinje -a s, malovje -a s maliti -im (se), mali -itel malil -a -o zmanjševati, omalovaževati, maljenje -a s Malka [-Ik-] -e ž gl. Amalija malkontent -enta [-Ik-] m neza-
dovoljnei, godrnjavs, zabavljal malo kol. prisl., prim. manj, najmanj: ~ časa, v malo dneh, z malo besedami, za malo se mi zdi; malo po malo počasi, polagoma, sčasoma: malo po ina-lo je vse spravil podse; z malo izjemami (število, koliko?), toda: z malimi izjemami (vrsta, kakšne?); kratko in malo ne, malo da ni umrl, malo da ga, niso ujeli; bil je malo kmet, "malo obrtnik ali bil je malo kmeta, malo obrtnika malo-v sestavi: malobeseden-dna -o, ~besednost -i ž; malodušen -šna -o, ~šnost -i ž, ~dušje -a s, ~dušnež -a tn, ~dušnik -a m; malo jed - jeda-o, malojedšn -dna -o, ~jedec -dca tn; malo-kaj, malokateri -a -o, malokdo, malokoga, malokomu, z malokom; malokdaj, malokje; malokrven -vna -o, ~ kfvnost -i ž; maloleten -tna -o, ~letnost -i ž; malomaren -rna -o, ~mar-nost -i ž; malomesten -stna -o, ~mestnež -a tn, malomeščan -ana m, ~meščanski -a -o; malopriden -dna -o, ~dnost -i ž, ~pridnež -a tn, ~pridnica -e ž; malosffčen -čna -o, ~srčnost -i ž; maloštevilen -hia -o [-In-]; maloveden -dna -o, ~vednost -i ž; maloveren -rna -o, ~Ter-nost -i ž; malovreden -dna -o, ~dnež -a m, ~dnica -e ž; ma-loprodajalec -lea tn prodajalec na drobno; maloprodajen -jna -o: ~e cene malodane prisl. skoraj: prostor je bil ~ natlačen; včeraj je malo-
malokrat
dane umrl, toda: včeraj malo da ni umrl malokrat prisl., prim. manjkrat,
pres. najmanjkrat milone prisl. skoraj: malone vse je šlo po vodi, malone celo lefo je delal, bil je malone mrtev, gl. tudi malodane malost -i i malenkost, malosten
-tna -o, malostnost -i i malota -e i, maldten -tna -o, ma-
lotnost -i ž m^lta -e ž, maltast -a -o, maltar -ja m, mSltarica -e i, maltarski -a -o, maltnica -e ž, mal-tarka -e i leseno korito za malto [povsod: -aut-] Malta -e i otok med Sicilijo in Afriko, malteški -a -o: ~i vitez, Maltežan -fina m, Malte-žanka -e ž [povsod: -It-] Malthns -a [mdltus -a] m os. i., maltuzianizem -zma m, maltu-zianfst -a m [povsod -It-] +maltretirati -am [-It-] trpinčiti, grdo delati s kom; +maltretira-nje -a [-It-] s trpinčenje	\
malvazija -e i vrsta sladkega vina ^ muna -e i, mamica -e i, mamka -e i, mamin -a -o, mamičin -a -o, mamkin -a -o	j
mameluk -a m dvorni stražar ju-trovskih vladarjev, mameluški -a -o, mameluštvo -a s mamiti -im. mamil -a -o in mamila -o, mamljenje -a s; mamilo -a s, mamilen -Ina -o [-In-], mamljiv -iva -o, mami-lec -Ica [-le-] m, mamilka -e [-Ik-] ž, mamilstvo -a [-Is-] s mamen -a m, mamonski -a -o, mamonstvo -a s, mamonizem -zma m
mamut -a m predpotopna žival, mamutov -a-o: ~ okel; mamutski -a -o velikanski: ~a skakalnica mina -e ž
mance mane i mn. neka igra: iti
se ~e loviti se Manchester -tra [mdnčettar -tra] m 1. i. angl. mesta, manchestr-ski -a -o [mčnčestrski] mandarin -a m visok kUajski
oblastnik, mandarinski -a -o mandarina -e ž pomaranči podoben sad
mandat -a m pooblastilo, naročilo: poslanski mandaten -tna -o, mandatski -a -o, mandatar -ja m, mandatarski -a -o mandelj -eljna m, mandeljnov -a -o, mandeljnovec -vca m, mfin-dljevec -vca «n, mandeljnast -a -o [povsod: -dalj-] mandolina -e ž glas. neko glasbilo, mandolinski -a -o: ~i koncert, mandolinist -a m, mandolinist-ka -e i
mandril [-11] -a m neka opica,
mandrilski -a -o [-Is-] Mandžurija -e ž, mandžurski -a -o; Mandžii -lija m glavni rod Tungûzov, Mandžiijec -jca m, Mandžujka -e ž, mandžujski -a -o, mandžujščina -e ž manec manca m gl. menée manéver -vra m ravnanje, prijem, način, poskus (tudi zvijačen) za dosego uspeha: s spretnim ~om je rešil posadko; politični vse je bil le volilni mn. manévri-ov velike vojaike vaje; manévrski -a -o; manevrirati -am ravnati, voditi, iti za uspehom, manevriranje -a » maneža -e ž arena v cirkusu mangan -a m kem. prvina, manganov -a -o, manganit -a m, manganovec -vca »i, mangâ-novka -e i ruda *ma^old -a m blitva mani manov m mn. dobri duhovi umrlih pri starih Rimljanih, prenes. ie danes: Manom Josipa Murna-Aleksandrova
maraskino
manifest -a m, manifestirati -am za kaj, manifestacija -e i, manifestant -a m, manifestantka -e ž, manifestacij ski -a -o, ma-nifestativen -vna -o, manifesta-tivnost -i ž manihejec -jca m pripadnik Ma-nijevega nauka, maniheizem -zma m Mdnijeva verska ločina, manihejski -a -o manija -e ž besnast, strast; ma-nijski -a -o: ~o znamenje; maničen -čna -o: ~i bolnik manikira -e i, manikiiati -am,
manikiranje -a s manipel [-pal] -pla m nardčniea
liturg.; oddelek rimske legije manipulirati -am ravnati, opravljati delo; manipulacija -e i ravnanje, postopek, opravljanje; manipulant -anta m, manipu-lantka -e i kdor manipulira manira -e ž prisiljenost v izrazu, izumetničeno^; pesnik pogosto zaide v maniro; maniriran -a -o, maniriranost -i ž; +manira -e i olika, lepo vedenje; +ne zna manire se ne zna vesti; +maniren -rna -o olikan, uglajen: ~ nastop, človek manj, najmanj prisl. prim. od malo: čim več — tem manj, nič manj; najmanj toliko; manjkrat, najmanjkrat manje, najmanje prisl. k prid. manjši najmanjši: manje piši, da pojde več na papir manjkati -am: koliko jih manjka? kruha ne manjka; manjkati -a se: manjka se ljudi = ljudi je dovolj, preveč; manjkav -a -o, manjkljivost -i ž manjšati -am, manjšanje -a s, manjšava -e ž, manjšalen -Ina -o [-In-], manjšalec -Ica [-le-] m, manjšalka -e [-Ik-] i, manj-šalski -a -o [-Is-], manjšaj -a m manjšina -e ž, manjšinski -a -o, manjšinar -ja m
manjnh -a m lenuh, manjiiha -e i, manjuhati -am lenariti, manju-hanje -a s manjvreden -dna -o, manjvrednost -i i, manjvrednosten -tna -o manometer -tra m tlakomer, ma-
nometrski -a -o *mansarda -e i podslreinica, *man-sarden -dna -o: ~o stanovanje manšeta -e ž zapestnik, rokavec; manšeten -tna -o: zapesten, za-pestniški: ~i gumb mantika -e ž vražarstvo, vedeževanje; mantičen -čna -o vraiarski, vedeževalski *mantilja -e ž ženski plaiček, ogrinjalo
Mantova -e ž itai. mesto, mantov-
ski -a -o manualen -Ina -o f-ln-] ročen: ~i delavec, ~o delo; nianual [-dl] -a m priročnik, priročna knjiga, glas. igralnik: orgle na tri ~e
manufaktura -e ž nekoč obrt na veliko, tkano blago, manufakturen -rna -o, manufakturist -a m manulen -Ina -o [-In-]: ~i tisk mannskript -a m rokopis, manuskripten -tna -o rokopisen Manzoni -nija [mandz&ni -ju] m os. ». ital. pisatelja, Manzonijev -a -o, manzonijevski -a -o: ~o pripovedovanje mapa -e ž: ~ za papirje, zemljiška ~ (z zazndmovanimi mejami parcel); mapirati -am, mapira-nje -a s, maper -ja m, maper-ski -a -o mar prisl.: kaj mi mar! dela mu ni mar, vse mu pride na mar, v mar mu je kaj, v mar jemati = upoštevati mar prisl. 1. rajši: kaj bi delal, mar uživam! mar bi bil šel! 2. vpraš. ali: mar veš, da tečeš tik grobov? mar ne ve? se mar grozdje po trnju bere? maraskino -a m višnjevec
Marai
Marat -ata [marà -âja in 'âta] m
08. i. iz franc, revol., Maratov -a -o [maràjeu in -àiou] marati -am kaj, za kaj; mâianje -a «; nič nè mâraj, vse bo še dobro!
Maraton -tona m kr. i., maratonski -a -o: ~a bitka, ~i tekač = maratonec -nca m šp. marâaem -zma m-oslabitev, hiranje, ostarélosl, upadanje moči Marcel [-èl] -a n» os. i., Marcélov -a -o; Marcelijân -a m os. i., Marcelijânov -a -o; Marcéla -e é os. t., Marcelin -a -o, Marcelina re i os. i., Marcelinin -a -o marcipan -a m vrsta slaščice marec -rca m sušee, marčev -a -o: id marčevih se boj! prišle so ide marčeve (Župari^ič); marčen -čna -o: ~a revolucija 1848, ~a številka "^maréla -e i dežnik; dovoljena pa je raba: narodne noše z rdečimi marélami; branjevka raz-pne marelo nad blagom marelica -e i drevo in sad, maré-
ličen -čna -o maren -rna -o, marnost -i i, mâr-
než -a tn marenj -rnja tn, mn. mam ji -ev: prazni ~i; mârnja -e £: prazne ~e; marnjati-am govoriti, mar-njevati -ûjem, marnjevânje -a s margarina -e i umetno pridobljena rastlinska tolšča marginalije -ij i mn. obrobne opombe
Marija -e i os. i., Marijin -a -o: ~ god, praznik, ~o ime, oznanjenje; marijanski -a -o; marijo zvoni; Marjana -e i, Mar-jànin -a -o; Marjanica -e ž, Marjaničin -a -o; Marijan -a tn os. i., Marijanov -a -o; Marica -e i os. i., Maričin -a -o; Marička -e ž os. i., Maričkin -a -o; Mario -a tn os. i., z Mâ-riom, Mariov -a -o; Marins-usa
in Marij -a tn os. i., MariUsov -a -o in Marijev -a -o marioneta -e ž lutka, marioneten •tna -o: ~o gledališče lutkovno gledališče marjaš -a tn igra s kartami: igri ti marjašati -am, marjašanje -a s, marjašar -ja tn Marjeta -e ž os. i., Marjetin -a-o; Margareta -e ž, Margaretin -a -0; Marjetica -e ž os. f., Mar-jetičin -a -o; Meta -e i, Metin -a -o, Metka -e ž, Metkin -a -o; marjetnica -e ž vrsta hrušk marjetica -e i cvetlica, marjeti-
čin -čina -o marka-e £ 1. denarna enota: nemška 2. upravna enota: Slovenska Vzhodna 3. +mar-ka -e i znamka (poštna, trgovska)
markanten -tna -o izrazit, pomemben; markantnost -i i; markirati -am- pot (zaznamovati), bolezen (Miniti); markacija -e i delo in učinek: ~o je izvršil odbor, ~a je slabo vidna; markiranje -a s; marker -ja tn kdor markira, kavarniški streiaj, biljardni zapisovalec točk; markerski -a -o marketendar -ja tn vojaški branjevec, marketendariea -e ž, marketendarski -a -o markiz -a tn in marki -ija m, markizov in marki je v -a -o; markiza -e ž, markizin -a -o Marko -a tn (+Markota), Markov -a -o (+Marko tov); Marka -a -u -a tn ljudsko; Markov -a -o; Markec -kca tn, Markčev -a -o; Markež -a tn, Markežev -a -o; marko -a tn medved: pleši, marko!
marljiv -Iva -o, marljivost -i ž, marljivec -vca tn, marljivka -e ž, gl. tudi maren marmelada -e ž oslajena mezgd, marmeladen -dna -o
maska
marmor -a m, marmorov -a -o, marmoren -rna -o, marmornat -a -o, marmorast -a -o, marmornast -a -o; marmorovec -vca m, marmorišče tn marmorfiče -a «, marmornjak -a m, marmorirati -am, marmorfranje -a s maroga -e i lisa, marégast -a -o, marogec -gca m, marogica -e i, marogati -am, marôganje -a s Maroko -ka tn, Marokanec -nca m, Marokanka -e ž, marokan-ski -a -o tn maroški -a -o maroni -ja m laški kostanj Mars Marta tn mit. bog vojske, Marto v -a -o; Mars Marsa tn astr. planet: na ~u; Marsov -a -Oj Marsovec -vca m Marseille -seilla [marséj -a] m kr. i. franc, pristanišia; maiseilski tn marséjski -a -o marseljéza -e ž francoska nar. himna izza revolucije màrsikaj nedol. z. màrsicesa, marsikdo, màrsikoga, marsikak -a -o, màrsikatéri -a -o marsikdaj, màrsikje, màrsikod,
màrsikam, mèrsikrat prtsJ. *mšrš marša m hàd, pohàd, koračnica; *marširati -am stopati, korakati, hoditi peš', *marširanje -a s; mirši medm. pobêri set maršal -a m, maršalski -a -o, maršalstvo -a s, maršalat -a m [povsod: -àl-] Marta -e ž os. i., Martin -a -o Martin -ina m os. i., Martinov -a -o, na Martinovo (11. nov:); Tine -eta m, Tinetov -a -o; Martinek -nka m, Martinkov -a -o; Tinček -čka m, Tinčkov -a -o; martinščak -a m mesec november, martinovati -ujem, martinovinje -a «; martin -ina m = Martinova peč (po franc. inž.. Martinu), martinârna -e i, martinovka -e ž, martinar -ja m delavec pri martinu; Martinj vfU -ega -a tn kr. i.
martinček -čka m gaščerica, martinčkov -a -o +niartra -e ž muka, bridka mar-tra križ; +martrati -am mučiti, ■•"martranje -a s mUčenje, +mar-trnik -a m mučenec, +martr-nica -e ž mučenka; +martrniški -a -o mučeniški marveč protivni veznik: zmaga ni
njegova, marveč naša Marx -a [mdrks -a] m os. i., Mär-j X0V -a -o; marksizem -zma m I Mdrxov nauk, marksist -a m, ' marksistka -e ž, marksističen -čna -o
*masa -e ž 1. snov, tvar, 2. množica (ljudi), sila (krompirja, snega); masiven -vna -o iz celega, težak, gost: pohištvo je ~o, železo je ~o, kruh je "'"masoven -vna -o množičen: ~i sestanek; masiv -a m: gorski masiv sklop, grmada, gmota masakrirati -am poklati, pobiti; masakriranje -a s, masaker -kra m pokolj \ Masaryk -a [mdsarik -a] m ot. priimek češ. filoz. in državnika, Masarykov -a -o: ~a šola; mä-sarikovec -vca m pripadnik Ma-sarykovih nazorov Mascagnl -ja [maskdnji -ja] m os. i. ital. skladatelja, Mascagnijev -a -o: ~a opera maseljc -a m četrt bokala, mirUsa;, maseljski -a -o: ~i kozarec [povsod: -salj-] masirati -am drgniti, gnisti, ugnS-tati, masiranje -a s, masaža -e ž; maser -ja m, maserka -e ž, maserski -a -o masiven -vna -o gl. masa maska -e ž krinka: plinska, omamna, varovalna maski-rati -am zakrinkati (obraz, pot, orožjej skrivališče ižd.),. maski-ranje -a s, masker -ja m, ma-skerka -e ž (v gledališču), ma-
masknlinum
skerski -a -o: ~i tečaj; maškara -e ž ietm, maškarada -e i maskulmam -a tn -ina m beseda moškega sp., mn. maskulina -in s besede moškega sp.; maskulin -a -o, maskulinost -i ž moškost, maskulinizem -zma tn, masku-linizirati -am med., maskulini-ziran -a -o, maskuliniziranje -a s, maskulinizacija -e ž maslo -a s, maslen -a -o, masle-nik -a m posoda za maslo, pecivo na maslu; maselnik -a [-3Vn-] m tropine, vrsta zabele; maslast -a -o; maslar -ja m, maslarica -e ž, maslarski -a -o; maslariti -im, maslarjenje -a «, maslarnica -e ž, maslenka -e i hruška; maslenorumen -ena -o, maslenokisel -sla -o mason -a m, masonski -a -o, ma-
sonstvo -a s, gl. framason mast -i i, masten -tna -o in masten -stna -6, mastnost -i ž; mastiti -im, masti -ite! mastil -a -o, maščenje -a s; mastilo -a s, mastilen -Ina -o [-In-], mastnina -e ž, mastnat -a -o, miastmca -e ž bot.
mtistiti -im: grozdje, sadje ipd., masti -ite! mastil -a -o, maščenje -a s, mastitev -tve i, ma-stilnik -a [-iv-] m, mastilnica -e [-iu-] i, mastilec -ilca [-iv] m maša -e i, mašen -šna -o: ~a knjiga, ~i obred; mašnik -a m, mašniški -a -o: ~o posvečenje, mašništvo -a s; maševati -lijem, maševal -ala -o, maševanje -a s, maševalen -Ina -o [-In-] maščevati -ujem (se): ~ se komu in nad kom, ~ koga; maščevanje -a a; maščevalec -Ica m, maščevalka -e ž [-dve-, -dvk-in -dlc-, -dlk-], maščevalski -a -o [-dvs- in -dls-], maščevalen -Ina -o [-din-], maščevalnost -i [-din-] ž
maščoba -e ž, maščoben -bna -o,
mašč^nost -i i *mašina -e i stroj, *mašinski -a -o strojen, *mašinast -a -o stro-jast, *mašfnar -ja m = *maši-nist -a m strojnik, *mašinistka -e ž strojniiarka mašiti -im, maši -ite! mašil -a -o, maš0nje -a s, mašilo -a s, ma-šilen -ilna -o [-iln-], mašilec -Icaf-ijfc-j m, mašilka-e/"-«i^fc-J i, mašilnica -e [-In-] i teh. mat -a tn: šah mat (kralj je mrtev), grozi takojšnji ogniti se ~u; kdo je bil ~ premagan; matirati -am koga pri šahu premagati
+mat môten; +aiât-steklo = motno steklo, +mat-pohištvo = motno pohištvo; '•'matiran -a -o brez leska, moten, nepolôiien; +matirati -am vzeti lesk, ne lo-ščili, prevleči brez leska, prevleči na motno matador -ja m bikoborec, prvak; matadôrski -a -o, matacferstvo -a s
matast -a -o ob pamet, neumen,
omamljen, brez moči, ugnan match -a [mèi -a] m tekma, boj, kosanje
Maté j -a m os. t.. Maté jev -a -o; Matévi -a m, Matévžev -a -o; Mate -teta tn, Matetov -a -o; Mate -ja m, Matejev -a -o matematika -e i računstvo, matematičen -čna -o, matematik -a m, matematičarka -e i material [-él] -a m gradivo, priprava, surovina, orodje; materija -e ž snov, tvar; materialen -Ina -o [-In-] tvaren, snoven; materialnost -i [-In-] i snovnost, tvarnest; materializirati -am utelesiti, napraviti dostopno čutom; mateiializacija -e i utelešenje; materializem -zma tn fil., materialist -a m, materia-listka -e i, materialističen -čna
mazîti
-o; materiali je -i j i mn. gmotna stran (življenja, dela, službe, mesta ipd.), gradivo materin -a -o: ~ jezik, ~a ljubezen, ~o srce; materinji -a -e, materinstvo -a «, materinski -a -o, materinščina -e ž, maternica -e ž, materniški -a -o, materničen -čna -o mati matere ž, màterski -a -o, màterstvo -a s. Mati božja kot naslov za Marijo matica -e ž, matičen -čna -o: ~i urad, matičar -ja m, matičarski -a -o, matičnik -a m; Matica = Slovenska Matica, Matičin -a -o: ~ letopis, član, ~a pisarna, ~o osebje; matičar -ja m = ud Matice; matičnjak -a m greda za gojênje sadik Matija -a in -e, -u in -i m os. i.. Matijev -a -o; Matijec -jca m, Matijčev -a -o; Mati j če -ta m, Matijčetov -a -o; Matiček -čka m, Matičkov -a -o; Matic -a m, Maticov in Matičev -a -o; Matjaž -a m, Matjažev -a -o: Kralj Matjaž, Kralj Matjaževa vojska; matija -a in -e m vrsta pajkov, matijev -a-o: -^e dolge noge
Matilda -e ž os. i., Matildin -a -o matineja -e ž dopoldanska, zgodnja prireditev; mâtiné jski -a -o mator -a -o prileten, star, neroden; matorost -i ž, matoréti-im stareti, matorèl -éla -o, omato-rélost -i ž, matorênje -a s matriarhat -a m družbeno in pravno gospôstvo mater, matriarhâ-len -Ina -o [-In-], matriarhal-nost -i [-In-] ž matrica -e ž, matričen -čna -o matrika -e ž, matrikulirati -am, matrikulacija -e ž, matrikuli-ranje -a s matrona -e ž priletna gospd, dostojanstvena žena; matronin -a -o, matronski -a -o: ~a postava
matiira -e ž zrelostna skušnja, ma-turànt -anta m, maturantka -e ž, maturantovski -a -o, maturi-rati -am, maturitéten -tna -o: ~i dan, ~a komisija, ~o spričevalo
mavec -vca m sadra, mavčev -a -o, mavčast -a -o, mavčar -ja m Maver -vra m ^ipadnik naroda, mavrski -a -o, Mavretanija -e ž, mavretanski -a -o, Mavretanec -nca m, Mavretanka -e ž mavra -e ž črna krava, vrsta trave; mâvrast -a -o marôgast, neumen, malo opit mavrah -a m vrsta gob, mavrahov -a -o
mavrica -e ž, mavričen -čna -o:
~e barve, mavričast -a -o Mavricij -a m os. i., Mavricijev -a -o
mavšelj -šlja m vrsta hazardne igre s kartami (zaničlj. ime za Juda po imenu Môjzes); mavš-Ijàti -àm, mavSljàj -âjtel mavš-Ijàl -éla -o, mavšljanje -a s mavzeiica -e ž vrsta pttšk mavzoléj -a m, mavzoléjski -a -o mazati méžem, maži -te, mézal -a -o in -éla -o, mazanje in -énje -a s; mazéc -a m, mazač-ka -e Ž, mazéski -a -o, mazâ-štvo -a s, mâzast -a -o, mézav -a -o, mézavec -vca m, mâzav-ka -e i, mézavski -a -o, mazélo -a s, mazalen -Ina -o [-In-]; méz -i Ž, méza -e ž; mâzen -zna -o: ~a brizgalka mazilo -a s, mazilce -a [-le-] s, mazilen -Ina -o [-In-], maziliti -im, maziljenje -a s, mazilar -ja m, mazilarica -e f, maziljen -a -o, maziljenec -nca m, ma-ziljenka -e ž, maziljenotst -i ž, mazilnica -e [-il-] ž, mazilar-stvo -a «; +mazinec gl. mezinec maziti -im kitati, mâzi -ite! mazil -a -o, mazênje -a s kitanje.
taaurka
mazivo -a s kit, maziven -vna -o	mazivast -a -o kitast:
~a snov; màzîvar -ja m kdor mazi
ma^irka -e i poljski nar. ples maža -e i, mažast -a -o, mažar
-ja m, mažarica -e ž meânder -dra m okras arh. '''meblirail -am postaviti pohiitvo v sobo, opraviti, opremiti sobo-, +inebliran -a -o: ~a soba mécati -am (se) mehčati (se), mé-canje -a s; meeljâti -âm, mec-Ijàj -âjte I mecljàl -âla -o, mec-Ijânje -a s mecén. -a m, mecénski -a -o, me-
cénstvo -a s mèc mêca m, mêëev -a -o: ~ ročaj, ^-a nožnica; mecàr -ja m, meéârski -a -o, mêéast -a -o, meček -čka m, mecevâti -ûjem se bojevali se z mečem, meëe-vânje -a s, mečnica -e ž tok za meč, noinica méca -e i kar je mehko, mééen -čna -o, mečast -a -o, meëâva -e é, mečiti -im, mêëi -ite! me-čil -a -o, mečenje -a s, mečitev -tve ž; méëica -e ž, mečina -e ž, mečilen -Ina -o [-In-], mečll-nost -i [-In-] ž, mečilnik -a [-In-] m
méca méë s mn., méëem méëa po méëih z mčči, mecàt -âta -o: krepke ~e noge; méënica -e i anat. fibula mécek mééka m bot. mečkati -âm, meckàj -âjte! mečkal -âla -o, meëkânje -a «; meckàv -âva -o, mečkavost -i i, mečkavec -vca m, meëkâvka -e ii meékâé -a m, mečkiilja -e i, mečkalo -a s, meékâlast -a -o, mečkalen -Ina -o [-In-] méd ri i, méden -dna -o in medén -a -o, médar -ja »», médar-nica -e i (delavnica), médast -a -Q,' medenina -e ž, medina -e i, médnat ra ro, menica -e ž ruda,
médenka in -énka -e ž igla, bucika, méditi -im, mednik -a m, medninar -ja m médar, medni-narstvo -a s; medo- v sestavi: medoréz -a m, medoréstvo -a s, medorézec -zca m, medorisec -sca m, medotisk -a m
méd -û in méda m, medén -a -o, medèn -dnà -ô: medéna ali mednà bmška, medéni kruh; méden -dna -o: ~dni lonček, ~a cena; medâr -ja m, meda-rica -e ž, medârski -a -o, meda-rina -e ž = medninà -e i, me-dârnica -e i, medârski -a -o, médast -a -o, medénovec -vca »» žganje; medeno- v sestavi: medénorumèn -êna -o, medéno-slâdek -dka -o, medénobârven -vna -o
med predl. naslonka: I. na vprai. kam? s tož.: med kolesa priti, med ljudi dati, med ptiče šteti; II. z orod. 1. no vprai. kje? med kolesi, med ljudmi, med ptiči; 2. na vprai. kdaj? med letom, med jedjo govori, med potjo — medpotoma, med letom; 3. pri prilastku: prepir med narodi, zveza med kraji, razmerje med zavezniki, proga med Ljubljano in Trstom, razloček med mestom in vasjo je velik, kdo med delavci, udarnik med udarniki, eden med nami, najboljši med vami
med- v novejiem času po tujem inter- dela iz prislovnih in pri-lastkovnih zvez (gl. predi. II, 1—3) zložene samostalnike, pridevnike in prislove: medgorje -a s kar je med gorimi (-a), med-vlâdje -a s čas med dvema vladama; take zloženke so dobre le tedaj, kadar zaznamujejo sploino vmesnost; ne rabi nam tako zlaganje za posamezne vmesne stvari : gora med gorami (-a) ni +med-gôra, marveč vmésna gora, vla-
medkrajerM
da med dvema vladama nt +med-vlada, marveč vmesna vlada itd.; pridevniške zloienke izražajo vmesno&t in medsebdjnoet: med-diiren -rna -o kar je med durmi, medpoten -tna -o kar je med potmi (travnik, njiva ipd.) ali pa kar se je zgodilo med pdtjo (razgovor, obisk ipd.); medvojen - jna -o kar se je zgodilo med vojno (razmere); medšolski -a -o: ~o tekmovanje (med šolami), ~i čas (med šolo, poukom); zadnji čas zelo v rabi zlasti v zvezi s tekmami: meduličen -čna -o, medčetften -tna -o itd. *medalja -e ž svetinja, medaljer -ja m, medaljerski -a -o, me-daljerstvo -a s, medaljon -a tn, medaljonček -čka tn medbožičen -čna -o: dnevi meddržaven -vna -o: ~o razmerje
medddren -rna -o: ~i prostor,
meddurje -a s medel -dla -6 [povsod: mad-] in -6, mn. medli -6 -a, dol. medli medlega, medla -6; medlost -i ž, medlen -a -o; medleti -im, medli -ite! medlel -ela -o, medle-nje -a s; medlevati -am, medle-vanje -a s; medlica -e ž, medlin -a m, medlika -e ž, medlikast -a -o; medliti -im, medlil -a -o, medljenje -a s; medliv -iva -o, medlivec -vca m, medlivka -e ž, medlivost -i ž, medloba -e ž, medloven -vna -o, medlovnost -i ž; medluh -a tn, medlnšen -šna -o, medlušnost -i ž, medlu-štvo -a s medeneti -im, medenel -ela -o, medenenje -a s, medenica -e ž, medenik -a m, medenina -e ž; medeniti -im povzročiti medenenje ali skrbeti zanje, medeni-ite! medenil -a -o, meden jen je -a s; medenjak -a m lonec za med, vrsta strdenja; medenika -e ž bot.
medenica -e ž kost v kolku, medeničen -čna -o, medeničast -a -o medgorje -a s, medgorec -rca m,
medgorski -a -o medica -e ž, medičen -čna -o, me-dičar -ja tn lectar, medičarica -e ž lectarica; medičarski -a -o, medičarstvo -a s, medičama -e i, medičarija -e I, medičnica -e ž; medičnik -a m vrsta jabolk Medici [midiči] m neskl. 1. i. ita. plemiške družine; Medičejec-jca m ud družine Medici, Medice jka -e ž, medičejski -a -o medicina -e ž zdravstvo (veda) tn zdravilo, medicinski -a -o zdravstven, medicinalen -Ina -o ['In-] zdravilen, medicinec -nca m, medicinka -e i, medikament -enta tn zdravilo, medikamento-zen -zna -o med. medigra -e ž interludij (glas.), tn-termezzo, vmesna igra; medigr-ski -a -o medij -a tn okult. srednik, slovn. srednjih, fiz. prevodnik; medialen -Ina -o [-In-]: ~i način slovn.; medijski -a -o okult. mediteranski -a -o sredozimski mediti -im, medi -ite! medil -a -o, medenje -a s; medika -e ž, me-dilnica -e [-In-] i, medilo -a s, medivo -a s, mednica -e i prostor, medničnik -a tn vrsta jabolk
meditirati -am premišljevati, razmišljati; meditacija -e i premišljevanje, meditacijski -a -o pre-mišljevalen +medi6d -i i vmesna jed Medjimurje -a s kr. i., Medji-murec -rca m, Medjimurka -e i, medjimurski -a -o [povsod: medž- ]
medklic -a tn vmesni vzklik, med-
klicen -cna -o medkrajeven -vna -o: ~e zveze, tekme
medkrovje
medkrovje -a s (+medkröv) tned-palubje, medkroven -vna -o medpaluben medmašen -šna -o: kozel bot., medmašnik -a m avgust (med 15. avg. in 8. sepi.), medmfišnica -e ž neko jabolko (arelo v tem času)
medmesten -tna -o: ~o tekmovanje
medmet in medmet medmeta m inlerjikcija, medmeten -tna -o: ~a raba, oblika mednamci -cev m mn. mednaroden -dna -o: ~i zakoni, ~e zveze, ~o ozemlje, mednarodnost -i ž mednožje -a s, medaožen -žna -o medo- v sestavt: medober -era m, medojedec -dca m, medokr&den -dna -o, medokradnik -a m, medolizec -zca m, medometal-nica -e [-In-] i, medopek -eka m, medoroden -dna -o, medo-točen -čna -o, medousten -tna -o medočje -a s, medočen -čaa -o medokenje -a s, medokenski -a -o [-6kan-]
medosje -a s Urina kolotiiine, rag-tičina; medosen -sna -o: ~a razdalja
medovati -üjem, medovina -e ž, medovit -a -o, medovitost -i ž, medovnat -a -o, medovčen -čna -o, medovnik -a m, medovnjak -a m
medpalnbje -a s (^medkrov), medpaluben -bna -o medparlamentaren -rna -o:
komisija, ~a konferenca medplečje -a s, medplečen -čna -o medpotoma prisl. — med p6tom, med potjo, medpoten -tna -o: ~i razgovori (med potjo), ~a trata (med potmi ali potema); medpotje -a s kar je med potmi, medpotek -tka m medprometen -tna -o: ~e zveze
medpfstje -a s, medpfsten -tna
-o: ~a kožica medrebrje -a s, medrebrn -a -o medrazreden -^a -o: ~e tekme medrMje -a s, medrečen -čna -o medredje -a s pri košnji medsebojen -jna -o, medseboj-
nost -i i medstuičen -čna -o, medstaničje
-a s, medstaničnina -e ž medsveten -tna -o, medsvetnost -i ž
medtedenski -a -o medtem prisl.: mi smo delali, ti si medtem spal; medtem ko je govoril, se je smejal; mi se mučimo, medtem ko ti postopaš; kadar ima tem izrazito za-imkovni pomen, ga pišemo se-' veda ločeno od predloga: med tem, kar sem prebrskal, knjige nisem našel meduza -e ž zool., meduzin -a -o; Meduza -e ž mit. ime, Meduzin -a -o: ~a glava medved medveda tn, medvedka -e ž, medvedji -a -e, medvedov-ski -a -o, medvedast -a -o, med-vedček -čka tn, medvedek -dka tn, medvedič -a m, medvedina -e ž, medvedjak -a tn, medve-dar -ja tn, medvedarica -e ž, medvedarski -a -o medverski -a -o interkonfesiond-
len: ~i odnosi medvladje -a s interignum, medvladen -dna -o, toda vmesni vladar (+medvladar) medvodje -a «, medvoden -dna -o: ~a proga; Medvode -od i mn. vas med Soro in Savo medvojen -jna -o: ~e razmere razmere med vojno; ~o razdobje razdobje med obima vojnama medvretenčen -čna -o: ~a ploščica
medvrstičen -ena -o: ~i prevod, medvrstje -a s, medvrsten -tna -o: ~i presledki
meja
medzavezniški -a -o: ~a konferenca
Mefisto -a m os. i., Mefistov -a -o: ~a zvijača; mefistovski -a -o: ~a zvijača; Mefistofeles in Me-fistofel -a m, Mefistofelov -a -o megafon -a m zvoinik, megafon-
ski -a -o megalomanija -e i velildvosi, me-galoman -a m, megalomanka -e I, mega loma n ski -a -o veliidv-ski, veličiv megera -e i mit. stgri. erinija,
huda ženska; megerski -a -o megla -e i»» -e ž, meglo in -d, v megli, nad meglo, mn. megle -a -am -e -ah -ami; meglen -a -o, meglenost -i ž, meglenast -a -o; meglenica -e ž astr. nibula; meglica -e ž; megleti -im, me-glel -ela -o, meglen je -a s; me-gliti -im z meglo obdajati, megli -ite! meglil -a -o, megljenje -a s; megliti -im se; meglo vit -a -o [povsod: mag-] meh -a m, mn. mehovi -ov (tudi glasbilo), mehač -a m = mehar -ja m; mehast -a -o; mehovec -vca m zool., mehovje -a s; gl. tudi mešič mehanika -e ž, mehaničen -čna -o, mehanski -a -o, mehanik -a m, mehaniški -a -o, mehanizem -zma m, mehanizirati -am, mehanizacija -e ž, mehaniziranje -a s
mehčati -am, mehčaj -ajte! mehčal -ala -o, mehčanje -a s; mehčava -e ž, mehčalec -Ica [-duc-] m, mehčalen -Ina -o [-In-] mehek -hka -o in mehek f-hak] -hka -o tn mehak mehka -6, dol. mehki -ega: jajce v mehko skuhati, na mehko prileteti; prim. mečji -a -e tn mehkejši -a -e; prisl. mehko, ptntn. meče in mehkeje; mehkljat -ata -o, mehkljatost -i ž; mehkač -a tn
mlad rak po levitvi, mehkavka -e i vrsta trave Mekika -e ž kr. i. dežele, mehiški -a -o, Mehikanec -aca «, Mehikanka -e ž, mehikanski -a -o mehkati -am preskušati mehkčto,
mehkanje -a s mehko- v sestavi: mehkočuten -tna -o, mehkočutnost -i i, meh-kočutje -a s, mehkočutnik -a tn, mehkočutnica -e ž; mehkokožen -žna -o, mehkokožnost -i ž, mehkokožnik -a tn; mehkono-žen -žna -o; mehkokrilec -Ica [-le-] m zooL; mehkoneben -bna -o, mehkonebnik -a m slovn.; mehkopluta -e ž zool.; mehko-sfčen-čna-o, mehkosfčnost-i ž, mehkosfčnež -a m; mehkovo-Ijen -Ijna -o, mehkovoljnost -i ž mehkoba -e i, mehkdben -bna -o, mehkobnost -i ž, mehkota -e ž, mehkoten -tna -o, mehkotnost -i i, mehkost -i ž, mehkotnik -a m
mehkiiž -a m (+mekuž), mehkužen -žna -o, mehkužnost -i ž, mehkužnež -a tn, mehkužnica -e ž, mehkužiti -im (se), meh-kuženje -a s, mehkužec -žca tn, mehkužnik -a tn mehnr -ja m, mehurjast -a -o, mehurnat -a -o, mehurjev -a -o, mehurček -čka tn, mehurčkast -a -o, mehuren -rna -o, mehu-riti -im se, mehurjenje -a s, mehurnik -a tt» = mehurjevec -vca tn, mehurnjak -a m; me-hurčiti -im se, mehurčenje -a s, mehurjav -a -o; mehurčkati -am se: voda se mehurčka meja -e ž, mn. meje in meje -a -am -e -ah -ami; mejen -jna -o, mejica -e in mejica -e ž; mejiti -im, meji -ite! meječ -eča -e, mejil -a -o, mejenje -a s, mejitev -tve ž, mejilo -a s, mejilen -Ina -o [-In-], mejilni-ca -e [-11-] ž, mejišče -a s
mejač
mejéc -a m, mejačica -e ž, mejak -a m, mejaš -a m, mejašica -e i, me jaški -a -o; mejàciti -im, mejačenje -a s, mejašiti -im, mejâSenje -a s, mejâstvo -a s
mejnik -a m, mejnica -e ž: črta mejniški -a -o, mejničiti -im, mejničenje -à s Méka -e i kr. i.
meketâti -ketâm tn -kččem« me-ketàj -âjte! in mekéëi -te! me-ketajôè -a -e, meketàje, meke-tàl -âla -o, meketânje -a s; mekèt -éta m, meketâlo -a s, meketač -a tn, meketàv -âva -o, meketâvec -vca m, meketâvka -e i
mekina -e ž, nav. mn. mekine -in i otrobi, Insëine; mekinar -ja m, mekinast -a -o, mekinav -a -o, meklnovec -vca m kruh meidniti -im (se) tresti se meksikéjnarji -ev m mn. škornji
z lakiranimi golenicami mél [-éu] -a m mlétev, mélja -e i, meljâva -e i; mlivo -a s žito, meljâë -a m zob, meljâj -a m: moka od prvega ~a; méljnat -a -o, méljica -e i moka; me-Ijarina -e ž mél [-él] -i Ž: peščena meli-šče -a s, méliti -im se, mélje-nje -a s melafir -a m irni porfir, melafi-
ren -rna -o *melancéna -e ž jajlevec melanholija -e i otožnost, potrtost; melanholijski -a -o: ~o znamenje, ~i pojav; melanholičen -čna -o: ~ človek, bolnik; me-lanholik -a m Mélhior -ja m os. i., Mélhiorjev -a -o
melma -e ž, melinast -a -o, meli-niti -im se, melinjenje -a s, melinar -ja m, melinski -a -o melioracija -e ž izboljšava, melioracijski -a -o: ~i načrt
melisa -e ž bot. medenika, meli-
sen -sna -o, melisov -a -o meljušen -šna -o razvajen, mehkužen; meljtišnik -a m razvaje-nec, mehkUž; meljušnica -e z razvajenka, mehkužnica melodija -e i napev, melodičen -čna -o piven: skladba, pesem je ~a, melodijski -a -o: ~a posebnost, lepota, milina; melo-diozen -zna -o, melodioznost -i ž, melodika -e ž melodrama -e ž spevoigra, igra s petjem in godbo, melodramski -a -o: ~i vložki melona -e ž, melonin -a -o Melpomena -e ž muza tragilnega
pesništva, Melpomenin -a -o membrana -e ž bdbnič, opčna, mrSnica; membranin -a -o: ~a prožnost memento m neskl. spomin, opomin: kratek nesreča nam je glasen tega ~ ne bo tako hitro pozabil Memfis -a m stegipt. mesto, mem-
fiški -a -o memoari -ov m mn. spomini, me-
moarski -a -o: ~a literatura memorandum -uma m spomenica memorirati -am na pamet se uHti,
memoriranje -a s mena -e ž = menja -e i = menjava -e ž: lunina ~ topline, vremena, ~ prebivalstva, starosti; m6na za meno trgovanje z zamenjavo blaga menaža -e ž vojaški obed, mena-žen -žna -o: ~a skodela, ~i kotel; menažka -e ž menažerija -e ž zverinjak, mena-žerijski -a -o: ~i slon, ~a kletka, zver mencati -am [povsod: man-], mencaj -ajte! mencajoč -oča -e, mencaje, mencal -ala -o, mencanje -a s; mencalo -a s, mencela -e ž; mencorit -ita -o, mencoritost -i ž, mencorititi -im
merjasec
mendà prisl. pritrdilriica dopuščanja, verjetnosti mendikant -a m berač, vrsta redovnikov; mendikantski -a -o: ~i red, ~a narava mendrati -âm [povsod: man-], mendràj -âjte I mendrajoč -a -e, mendrâje, mendràl -âla -o, mendrânje -a s, mendrâlec -Ica [-duc-] m, mendrâlka -e [-dyk-] i menée -ncà [man-] m kdor mdne,
menéèv -éva -o menèk -nkà [manak -nkà] m zool. vrsta rib, menkôvec [man-] -vca m zool, menkiček -čka m bot. glavdček Menelaj -a m mit. špartdnski
kralj; Menelâjev -a -o menica -e ž, meničen -čna -o: ~i list, ~o pravo [+minično pravo]; meničnopraven -vna -o menih -iha [povsod: man-] m. menihov -a -o, meniški -a -o, meništvo -a s, menišič -a m, menišček -čka tn zool. meningitis -a m vnetje možganske
mrene, meningitičen -čna -o méniti -im, ménil -a -o in -ila -o: méniti se s kom o čem govoriti; méniti se za koga (kaj) brigati se; meni jiv -iva -o kdor se rad méni, zgovôren ménjati -am in meniti -im, menjaje izmenoma, ménjaj -âjte! menjal -âla -o, menitev -tve ž. ménja -e ž, ménjanje -a s, menjâva -e ž. menjâlen -Ina -o [-In-], menjališče -a s, menjâl-nica -e [-In-] i, menjâlo -a s, menjâè -a tn, menjâvec -vca m, menjavka -e ž, menjâvski -a -o, menjevati -ujem, menje-vânje -a s, menjâvati -am, menjavanje -a s, menjâèica -e ž zool.
menoréja -e i med. menstruacija -e ž mesečna čiiča, mesečno perilo; menstruacijski -a-o: ~e težave, nepravilnosti;
menstruirati -am imeti čiHo, perilo; menstrualen -âlna -o [-In-]-. ~a kri menševik -a m, menševiški -a -o mentalitéta -e i miselnost, mišljenje, nazor; mentalen -Ina -o [-In-] miseln, mentâinost -i [-In-] i miselnost méntor -ja m vodnik, vzgojitelj, svetovalec; méntorski -a -o, méntorstvo -a S menu -ja [manii' -ja] m jedilnik,
jedilni list menuet -a m vrsta plesa, menué-
ten -tna -o: ~i ritem ménza -e ž miza, kuhinja, skupna obedovalnica; dijaška uradniška sindikalna mén-zen -zna -o: ~i prostori, -^a hrana
mera -e ž: čez mero, z mero, po meri, po nobeni meri; v pplni meri docela, doddbra, popolnoma, povsem, čisto; meren -rna -o, mérnost -i ž, merljiv -iva -o, merljivost -i i, mérica -e i, mérec -rca m, mérski -a -o, mernina -e ž, mérSêina -e ž, mérstvo -a s, mérstven -a -o [-tvan-]
meridiân -a tn poldnevnik, meri-dionâlen -Ina -o [-In-], meri-diânski -a -o poldnevniški merinovka -e ž zool. vrsta ovac meriti -im, merèè -éca -e, mér-jen -a -o, merjenje -a s, meritev -tve ž, merilo -a s, merilen -Ina -o [-In-], merilnost -i [-In-] ž, merilce -a [-le-] s, merilec -Ica f-le-] tn, merilka -e [-Ik-] i, merilnica -e [-In-] i, merjava -e ž, mérjavec -vca tn geometer, mérnik -a m meritoren -rna -o tehten, stvaren, odločilen: ~o mišljenje; ineri-tornost -i i tehtnost, stvarnost merjasec -sca m, merjaščev -a -o, merjaščevina -e ž meso, merjâ-ščina -e i pristojbina
merkantilen
merkantilen -Ina -o [-In-] trgovinski, merkantilizem -zma m vrsta gospodarstva v 17. in 18. siol., merkantilist -a m, mer-kantilističen -čna -o: ~a načela '''mérkevca -e ž opica Meikar -ja m os. i. strim. boga trgovcev, Merkurjev -a -o, mer-kürski -a -o: ~o znamenje; merkur -ja m Uvo srebro; Merkur -ja m planet mero- v sestavi: +merodajen -jna -o odločilen, pristojen; meroiz-kusen -sna -o: urad; mero-izkusnik -a m, meroizküstven -a -o [-tvan-]: ~a pristojbina; meroslovje -a s metrika, mero-sloven -vna -o métrièen, mero-slovec -vca m, merosoden -dna -o, meroznanstvo -a s, mero-znanski -a -o Meroviagi -ov m mn. frankovska vladarska rodbina, merovinški -a -o
mesar -ja m, mesarjev -a -o, mesarica -e ž, mesaričin -a -o, mesarski -a -o, mesarstvo -a s, mesarija -e i, mesariti -im, mesarjenje -a s, mesarina -e i mésec -seca »n -sca m, mésecen -čna -o: ~a noč; mesečno na mesec: trikrat ~ zasluži ipd.; mdsečnost -i ž, mésecev -a -o, mesečina -e ž, mesečnik -a m, mesečnica -e i, méseëast -a -o, mesečnina -e i; Mésec -seca m kot planet, MéseCev -a -o Menja -a »n -e m os. f., Mesijev -a -o; mesija -a in -e m rešitelj, reienik, mesijanski -a -o odrešeniški, mesijanstvo -a s odrešeniHvo, odrešilno poslanstvo
méàti -im, mésil -ila -o, mésen -a -o, méSenje -a s, mesitev -tve i, mesilo -a s, mesilen -Ina -o [-In-], mesflnost -i [-In-] é, mesilnica -e [-In-] i, mesilec
-Ica [-le-] m, mesilka -e [-Ik-] i, mesitnjâk -a m meso -a s, v mésu; mescè -à s; mêsen-sna-o: ~idan, ~a juha (kjer se je kuhalo meso). ~a cena; mesén -a -o: ~a klobasa, ~a juha (ragû), ~ človek (preneseno) čuten, nasladen; mesé-nost -i i, mesénast -a -o, mese-nica -e i klobasa; mesenina -e i = mesnina -e i, mesnàt -âta -o, mesnica -e i, mesnjâk -a m shramba za ^ekajeno meso meso- v sestavi: mesoglèd -éda -o, mesoglèd -éda m, mesoglédnik -a m; mesojèd -éda -o, meso-jédec -dca m, mesojédka -e i, mesojéden -dna -o, mesojédnost -i Ž; mesož0rec -rca m, meso-žften -tna -o, mesožftnost -i ž Messiaa -e i kr. i. ital. mesta, Me-sinec -nca m, Mesinka -e ž. me-sinski -a -o: ~i potres, Mesin-ski preliv; Mesinska nevesta (naslov drame) mêsti mêtem: sneg mête, mêti -ite! metoč -6ča -e, métel mêtla in mèl mêla -o, metênje -a a, m0tež -a m, métežen -žna -o: ~o vreme mésti métem: ^ mleko, smetano; métel -tla -o, méten -a -o; ~o mleko, métenje -a s, métenec -nca m surovo maslo, metilnica -e [-iyn- in -In-] i posoda za métenje smétane, metič -iča m ^iprava za metenje, metilo -a s mésti médem: ~ prejo, ritem, korak itd.; médi -te! médel -dla -o, médenje -a s mestic -a m mešanec belih in indijanskih staršev méstnik -a m slovn. lokativ, mést-
niški -a -o mésto -a s: z ~a se ganiti, na ~u korakati (ne da bi se pomikal naprej); ne more z ~a naprej, nikamor; +na ~u moraš to storiti pri priči, takoj, ne-
Metélko
utegoma ipd.; "^z ~a govoriti takoj, brez priprave, nepričakovano, neutegoma, pri priči, nemudoma ipd.; ogled +na licu mesta na kraju samem; biti na ~u biti primeren; je mesto (+mesta) za ... (da...) je primerno ea ... (da...); tu ni mesto (+mesta) za ... (da...) tu ni prostor za ... (da...); mesten -tna -o: ~i svet, ~a hiša; mestece -a [-tac-] s; mestoma prisl. tu in tam, na nekaterih mestih, krajih *mesto prisl. in nepr. predi, namesto: dal mu je kamen ~ kruha; prišel je danes ~ včeraj; ~ da bi bil pisal, je rajši sam prišel mestva -e i, nav. mn. mestve -tev [-tau] ž čevlji na trakove, me-stvice -ic ž mešati -am, mešal -a -o tn mešala -o, mešan -a -o: ~o blago, mešanje in mešanje -a s, me-šanec -nca m, mešanka -e ž. mešanica -e f, mešamna -e ž. mešalo -a s, mešalnik -a [-U^-] m, mešava -e ž, mešavec -vca m, mešavka -e i, mešavski -a -o, mešavina -e i; mešariti -im, mešarjenje -a s meščan -ana m, meščanka -e ž, meščanski -a -o, meščanstvo -a s mešetar -ja m, mešetarica -e z, mešetarski -a -o, mešetarstvo -a š; mešetariti -im, mešetarje-n|e -a s; mešetiti -im, mešete-nje -a s, mešetarija -e ž, me-šetarina -e i, mešetnlna -e i. mešetovanje -a s mešič -iča m majhen meh, mešiček -čka m, mešek -ška m, me-šičje -a s meštati -am mečkati, mešati; me-štaj -ajte! meštal -ala -o, me-štanje -a s; mesta -e ž jed, zmes; psovka za neodločneža
méta -e ž bot., métin -a -o: ~ čaj
metabolizem -zma m biol. pre-snavljanje, presnova, metaboli-čen -čna -o metafizika -e ž fil. nauk o nad-tvarnem, metafizičen -čna -o, metafizik -a m metafora -e ž prenos, prispodoba, metaforičen -čna -o, metaforičnost -i i, metaforen -rna -o metafraza -e ž opis, prevod po smislu; metafrastičen -čna -o opisen; metafrâst-a m opisovalec metal [-dl] -a m kovina, metalen -Ina -o [-In-] kovinski, metalurgija -e ž, metalurgičen -čna -o, metalurg -a m kovinar, metalurški -a -o kovinarski metamorfôza -e i preobrazba, me-tamorfozirati -am preobraziti, preobraiati metan -a m jamski in močvirski plin, metanov -a -o, metanski -a -o
metastaza -e ž med. razsevek, bolezenski zasevek, raztrosek iz prvotnega legla po telesu; meta-statičen -čna -o, metastazirati -am zasejati se, raztrositi se, naplaviti se metatéza in metdteza -e ž slotn. prestava glasov, metatéticen -čna -o
metati méCem, mêëi -ite! mcta-joč -a -e, metâje, métal -âla -o, metânje -a s; mèt méta m, metâlen -Ina -o: ~o orodje, metalec -Ica m, metâlnica -e ž [povsod: -dl-] metazôon -a m, metazôonski -a -o metéljka -e ž lucerna, vrsta detelje Metélko -ka -ku m os. i. (+Me-telkota -tu); Metelkov -a -o, metélcica -e i Metelkov črkopis, metélkovec -vca m Metélkov pripadnik, metelčičar -ja m [povsod: -el-]
Slovenski pravopis
353
23
meteor
meteor -ja m izpodnebna prikazen, meteoren -rna -o, meteorski -a -o; meteorologija -e i vremenoslovje, meteorologičen -čna -o vremenosloven, meteorolog -a m vremenoslovec, meteorološki -a -o vremenoslovski; meteorit -a m méter -tra m, kratica m: kvadratni ~ = m^, kubični ~ = m'; métrski -a -o, metronom -a m priprava za merjenje takta, me-trologija -e i meroslovje, nauk o merah, méterkilogrâm -a m metêr -ja m tisk. stavec, ki lomi
stavek, metêrski -a -o méti mânem, meni -ite! [man-] ali màni -ite! mnoč -a -e, mèl mêla -o, métje -a s, métev -tve ž metil [-il] -a m osnova lesnega alkohola, metilen -Ina -o [-In-]: alkohol
metîlj -ilja m = metljâj -a m ovčja bolezen, metiljav -a -o = metliàv -âva -o, metljâvec -vca m, metljâvka -e i, metljâvost -i i, metiljavica -e ž = metljâ-vica -e ž mêtla -e in -é i, mn. mêtle in metlé, mêtel [-tal] in metlâ; mêtlica in metlica -e é. metličji -a -e, mêtlast -a -o, metličast -a -o, metlâr -ja m, metlârski -a -o, metlarček -čka m, metla-rija -e i; metlâriti -im, metlâr-jenje -a s; metličica -e i, me-tlička -e i, metličje -a s, metli-čevje -a s; metlina -e i, metli-nje -a s, metlinjak -a m; me-tlišče -a s metlika -e é bot., metlikov -a -o, metličen -čna -o, metlikovina -e i. metlikovka -e ž metljâj gl. metilj Metàd -a m os. t., Metôdij -a m. Metodov -a -o in Metôdijev -a -o, metôdijski -a -o, ciril-metô-dijski -a -o; Metoda -e ž os. i., Metôdin -a -o
metoda -e ž načrtno ravnanje, metodika -e ž proučevanje načinov (dela), metodičen -čna -o, metodik -a m kdor se ukvarja z metodiko, metodologija -e ž, metodološki -a -o, metodolog -a m; metodist -a m pripadnik evangeljske verske ločine, me-todističen -čna -o Metohija -e i kr. i., metohijski -a -o, Metohijec -jca tn, Meto-hijka -e ž metonimija -e i poet. preimenovanje, metonimičen -čna -o, me-tonimika -e i metrésa -e ž priležnica, metrésin -a -o
métrika -e i nauk o meri v poeziji (jeziku), mčtričen -čna -o, mé-trum -uma in métra m mera . metropola in metropola -e ž prestolnica. metropolski -a -o [-Is-] prestdlničen; metropolit -a m nadškof, metropolitski -a -o nad-škofdvski, metropolitânski -a -o nadškofijski metulj -a tn, metuljev -a -o, metulji -a -e, metùljast -a -o, metuljček -čka m, metuljkast -a -o, metuljnica -e ž bot.. metulj-niški -a -o: ~i razred Metiizalem -a tn os. i. svetopisemskega očaka; metiizalem -a m starina; Metûzalemov -a-o: ~a starost, metûzalemski -a -o: ~a starost mèv medm.: ne bev ne mev ni rekel
mevljati -am gibati ustnice, kakor bi ivečil, nerazločno govoriti, gibati, a ne vedeti čemu. mevljàj -âjte! mevljâje, mevljàl -âla -o, mevljânje -a s; mévlja -e ž kdor mevljd, mn. mévlje mévelj [-valj] i zool., mevljač -a m mévia -e i, mév/.ast -a -o, mev-zâti -âm, mevžaj -âjte! meviàl -âla -o, mevzânje -a s, mevže -éta m in s
DUg
mezanm -a m, mezani'nski -a -o mezdà -è in mèzda -e i plača, mèzden -dna -o: ~o gibanje, ~a pogajanja; mèzdnik -a m [povsod: maz-] mézdra -e ž, mézdriti -im, mez-drilo -a s, mezdrilnik -a [-In ] m, mézdrnik -a m, mézdrovec -vca m vrsta gnoja mezèg -zgà [povsod: maz-] m,
mezgica -e i, mezgâr -ja m mezéti -îm o tekočini: komaj vidno lesti na dan, solziti se; mezèl -éla -o; mezfna -e ž, nav. mn. mezine -in z močvirni svet, me-zfnast -a -o močviren [povsod: maz-]
mezga -è i, mezgoven -vna -o: mezgovna žleza bezgdvka = mezgovnica -e i, mezgàst -âsta -o, mezgnàt -âta -o; mezgâti -âm, mezgàj, -âjtel mezgàl -âla -o, mezgânje -a s; mezgetâti -âm, mezgetàj -âjte! mezgetàl -âla -o, mezgetânje -a s ; mezgo-vôd -6da m, mezgôvje -a s [povsod: maz-] mezinec -nca m, mezincev -a -o. mezinčen -čna -o, mezinček -čka m tudi zadnji sin, mezinka -e ž zadnja hči (+mazin-) méziti -im se gibati se, mézenje -a s
mezlan -a m no pol volneno blago. mezlânast -a -o, mezlânka -e i \ krilo iz mezlana mezodêrma -e i med., mezoder-
mâlen -Ina -o [-In-] Mezopotamija -e i kr. i., Mezo-potâmec -mca m, Mezopotâmka -e i, mezopotâmski -a -o mezozoik [-zô-ik-] -a m srednja geološka doba, mezozoičen -čna j -o, mezozoiški -a -o mezzoforte [medzofdrte] ital. prisl.
glas. srednje močno, kratica mf mezzosopran -a m srednji ienski glas, mezzosopranistka -e i. mezzosoprânski -a -o [medzo-]
; mežati -im (gl. mižâti -im), mež0, meži -ite! meZàl -âla -o, me-žfinje -a s, mežav -âva -o, me-žfivost -i i, mežâvec -vca m, mežavka -e ž [povsod: mai-] mežikati -am, mežikanje -a s, mežikav -a -o, mežikavost -i i, mežikavec -vca m, mežikavka -e ž; mežikniti -em, mežikovfiti -ujem, mežikovânje -a s [povsod: mai-] *méžnar -ja m cerkôvnik, *méz-narica -e i cerkôvnica, *méž-narski -a -o cerkôvniëki; mež-narija -e ž, mežnâ^iti -im, mež-nârjenje -a s, mčžnarček -čka m, mežnija -e i mi m, mé i os. z., nas, nàm, nàs, pri nàs, z nâmi; midva m mé-dve i, nàs ali nâju dvéh, nâma dvéma, nàs in nâju dvâ ait dvé, pri nâma nàs in nâju dvéh, z nâma dvéma miâzem -zma tn kužna nesnaga, miâzemski -a -o [-zam-] kuHlen micélij -a tn podgobje Michelangelo -la [mikeldndielo -la] m os. i. ital. umetnika, Mi-chelângelov -a -o, michelângel-ski -a -o Micka -e i os. i., Mickin -a -o, Mica -e i, Micin -a -o; Micika -e i, Mîcikin -a -o mičen -čna -o, mičnost -i i, gl.
tudi mik in mikati mičken -kena -o mdjhen, mičke-nost -i i [-kan-] = mâjcken, mâjékenost mig -a m, migoma prisl., migljaj -a tn = mig: na ~ kaj storiti; migati -am, migal -a -o, miga-nje -a s, migalec -Ica [-aue-] m, migalka -e f-aiik-] i, migalo -a s zaničlj.; migniti -nem; mig-Ijâti -dm, migljâje, migljàj -âjte! migljàl -âla -o, migljânje -a s; migljdč -a m trepetlika, miglja -e i vrsta trave, miga-lica -e ž bot.
migeiäii
migetati -am in -ečem in -ačem, migetaj -ajteI migetal -ala -o: migeta mi pred očmi, migeta-nje -a «; migetalka -e f-lk-J i migotati gl. migetati migracija -e i selitev, migracijski
-a -o selitven migrena -e i glavobol po eni strani glave
Mihael [-el] -a m os. L, Mihaelov -a -o; Miha -a in -e m, Mihov -a -o; Mihec -hca m, Mihčev -a -o; Mihel in Mihel [-eu, -i]/, in -il] -ela m, Mihelov -a -o, Mi-helovo -ega s (29. sept.)-. Miško -a m (+Miškota), Miško v -a -o (+Miškotov); mihalščak -a [-U-] m september, miholka -e [-Ik-] I vrsta hruik mijavkati -kam in -čem, mijav-
kanje -a s, mijavk -a m mik -a m, mikaven -vna -o miien,
mikavnost -i ž mikado -da m naslov japonskega cesarja, mikadov -a -o, mikad-ski -a -o mikastiti -im, mikastenje -a s mikati -kam in -čem 1. po malem, sunkovito poležali, premikati, 2. preneseno: mika me; mikanje -a s, mikalo -a s, mi-kalnik -a [-un-] m, mikalnica -e [-un-] ž, mikač -a m, mikačka -e ž, mikar -ja m, mikarica -e ž, mikavec -vca m, mikavka -e I, mikanec -nca m sveženj omikanega lanu, mikav -a -o = mi-kast -a -o popadljiv (pes) Miklavž -a m os. i.; Miklavžev -a -o: ~ večer, Miklavževo -ega s dec.), miklavževati -ujem, miklavževM -ala -o, miklavže-vanje -a s, gl. tudi Nikolaj mikro- (grš. majhen) v sestavi: mikrobiologija -e ž, ~biol6ški -a -o: ~a presnova; mikrofilm -an», ~filmski-a-o; mikroflora -e ž; mikrofolikel -kla m; mikrofon -a m. ~f6nski -a -o;
mikrokozmos -a in ~k6zma m svet v malem, drobni svet; ~k6z-mičen -čna -o, ~közemski -a -o [-z3m-]\ mikrometer -tra m mera za najmanjše enote, ~ metrski -a -o; mikromilimeter -tra m 0.001 mm, kratica [mi]; mikroskop -a m drobnogled, ~sköpen -pna -o: ~a leča, ~o stojalo; ~sk0pičen -čna -o = mikroskopski -a -o: ~o bitje, ~o majhen; ~skopirati -am z drobnogledom preiskovati, ~sko-piranje -a s mikrob -a m najmanjše živo bitje. mikrobski -a -o, mikroben -bna -o
mil [-il] -a -o: držati se ko mila jera, mili Bog! prim. milejši -a -e; prisl. milo, mileje; milina -e i, miloba -e ž, miloben -bna -o; milöta -e i, miloten -tna -o, milotnost -i ž; milček -čka [-K-] m, milica -e ž; milogla-sen -sna -o, ~glasnost -i i; milosrčen-čna-o, ~sfčnost-i ž; Milko -a m os. i. (+Milkota), Milkov-a-o (+Milkotov); Milka -e i os. i., Milkin -a -o [povsod: -Ik-]; Milica -e ž os. i., Miličin -a -o
Milan -a m os. i., Milanov -a -o: Milena -e ž os. i., Milenin -a -o; Mile -ta m os. i., Miletov -a -o Milan -a m kr. i. ital. mesta, milanski -a -o, Milanec -nca m, Milanka -e ž mili- v sestavi pomeni tisoli del: milimeter -tra m, milimetrski -a -o, kratica mm; miligram -a m, kratica mg, miligramski -a -o milica -e ž ['^milica], miličen -čna -o: ~i urad, ~a pisarna; miličnik -a m, miličniški -a -o: ~a šola, ~i tečaj milijarda -e i, milijarden -dna -o, milijarder -ja m, inilijar-derski -a -o
miniainTa
milijon -a m, milijonski -a -o, milijonček -čka n», milijonar -ja m, milijonarski -a -o, milijonarka -e i, milijonina -e i, milijoninka -e ž, milijonkrat prisl, milijonkraten -tna -o militarizem -zma m na vojaiki sili sloneče vladanje, militarist -a m pripadnik takega vladanja, mili-tarističen -čna -o, militarizirati -am (se), militarizacija -e ž militi -im se, miljen -a -o, milje-nje -a s, miljenček -čka m, miljenec -nca m, miljenka -e ž milja -e ž dolžinska mera, miljen -Ijna -o, miljnik -a m kamen ob cesti, miljnina -e i pristojbina od milje
*milje -jeja m okolje, osredje, mi-Ijejski -a -o: ~a teorija, ~i vplivi
milo -a s, milen -Ina -o [-In-], milnica -e [-In-] i, milnat -a -o [-In-], milast -a -o; militi -im, miljenje -a s, milar -ja m, mi-larica -e ž, milarnica -e ž, mi-larna -e ž, milarstvo -a s milost -i ž, milosten -tna -o, mi-lostljiv -a -o in milostljiv -iva -o, milostljivost -i ž, milosliv -a -o, milostivost -i i, +milosti-poln milosti poln, milosten itd. miloščina -e ž (+milodar -a m), miloščinski -a -o, miloščinar-ja m, miloščinarski -a -o milovati -njem, milovanje -a s, milovanec -nca m, milovanka -e ž, milovalec -Ica [-duc-] m, milovalka -e [-duk-] ž, milo-valski -a -o [-dus-] Miltiad -a m os. i. grš. poveljnika;
Miltiadov -a -o, miltiadski -a -o mimika -e ž izraz, igra obraza, mimičen -čna -o, mimikrija -e ž prilagajanje barve okolici, varovalna barva (pri živalih) mimo prisl: mimo iti, mimo gre-doč (idoč), mimoidoči -ega m pasdnt, mimogrede kaj pove-
dati spčtoma, brez zamude; sedaj je vse mimo {minilo); v sestavi: mimohod -oda m defile; - predi z rod.; mimo hiše, mimo vrat; vsi mimo tebe razen, vse mimo (razen) tega; ti zaslužiš preveč mimo drugih v primeri z drugimi; on je starejši mimo tebe kakor ti, v primeri s teboj mimoza -e ž bol., mimozen -zna
-o občutljiv, nežen Mina -e ž os. i., Minin -a -o, Mi-nica -e ž, Miničin -a -o, Minka -e ž, Minkin -a -o; minica -e ž zool: zlata minica, miničin-a-o ntina -e ž vrsta razstrelilnega orožja, podkop, minski -a -o: ~a polja; minirati -am: ~ hišo, most, prehod, cesto, luko, prenes. družbo, društvo, vojsko, delo izpodkopavati, miniranje -a s, miner -ja m, minerka -e ž, minerski -a -O: ~a četa; mino-metalec -Ica [-le-] m poseben topič, minometalski -a -o [-Is-]; mina -e ž za svinčnik minaret -a m stolp pri dždmi:>,
minaretski -a -o miner -ja m gl mina mineral [-dl] -a m rudnina, mineralen -Ina -o [-In-]: ~i vrelci, ~a voda slatina, kisla voda; mineralizirati -am, mineraliziran je -a s; mineralogija -e ž rud-ninoslovje, mineralogičen -čna -o rudninosldven, mineralog -a m rudninoslovec, mineraloginja -e ž rudninosldvka, mineraloški -a -o • rudnino slov ski Minerva -e ž mit. rimska boginja znanosti in umetnosti, Minervin -a -o
minevati -am, minevanje -a s miniatura -e ž drobna slika, slika v malem; miniaturen -rna -o zmanjšan, v malem: red na mizi je miniaturna podoba reda v gospodarstvu
minij
rninij -a m kem., minijev -a -o minimum -a in -ima m, mn. minima s in -i m -imov -om -ima in -e -ih -i (+minimam -ah -ami); minimalen -Ina -o [-In-], minimalnost-i/"-Jn-J i; minimalist -a m kdor se drii minima minirati -am gl. mina minister -stra m, ministrov -a -o, ministrica -e i, ministričin -a -o; ministrski -a -o; ministrov-ka -e ž žena ministra, ministrov-kin -a -o; ministrstvo -a s (+mi-nistêrstvo); ministrovéti -ûjem, ministrovàl -âla -o, ministrovanje -a s; ministrirati -am, ministriranje -a s, ministrant -a m, ministrântovski -a -o miniti minem, minil -ila -o: teden je minil, prid. minûli -a -o: minuli teden je bil hud; minljiv -iva -o, minljivost -i ž minoritéta -e I manjšina, mlado-letnost; minoritéten -tna -o: ~o vprašanje manjšinsko vprašanje ; minorât -a m prednost najmlajšega; minorit -a m ud verskega reda malih bratov, minoritski -a -o: ~i samostan v Ptuju, mn. minoritje in -ti -tov Minotavros -âvra m mit. bitje, Minotâvrov -a -o, minotâvrski -a -o
minnciozen -zna -o nadrôben, na-tinčen, malenkosten; minucioz-nost -i ž nadrobnost, natančnost minnénd -énda m zmanjševalec,
minuéndov -a -o minus -a m mat.: od ~a do ~a, za ~om; trg.: kupčijo je zaključil z ~om; toda pred številkami neskl.: pri minus pêtih stopinjah; minusov -a -o minûskula -e i mala črka, minû-
skulski -a -o [-Is-] minuta -e ž 60. del ure (ofer. min.), 60. del stopinje (okr. ' ) ; minû-ten -tna -o: ~i kazalec = mi-nûtnik -a m
miocén -a m geol. doba, miocén-
ski -a -o: ~e plasti mir -Û in mira m: na miru, pri miru, z mirom = v miru pustiti; miren-rna-o, mirnost-i i; miroljub -a m, miroljûben -bna -o, miroljûbnost -i ž, miroljûb-než -a m; mirnodoben -bna -o, mirnodôbnost -i i; mirnodûSen -šna -o, mirnodûšnost -i i, mir-nodûšnež -a m mira -e i dišava mirabéla -e i vrsta sliv, mira-
bélin -a -o: ~ okus mirâkel -kla m vrsta srednjeveške drame, mirâkelski -a -o [-kal-] miriaméter -tra m (10.000 m); mirijâda -e ž deset tisoč: vsota gre v mirijâde; mirijâdski -a -o, mirijâden -dna -o miriti -im, miri -ite! mirčč -éca -e, miril -a -o, miritev -tve i, mirjênje -a s; miritelj -a m, miriteljica -e i, mirilo -a s, mirilec -Ica [-ilc-] m, mirilka -e [-ilk-] i, mirilen -Ina -o [-In-], mirilnost -i [-In-] ž; mir-Ijiv -iva -o, mirljivost -i ž mir je -a s ruševine starih zidov; Mirje -a s del mesta Ljubljane, mirski -a -o Miroslav -a m os. i., Miroslavov -a -o, Miro -ra m, Mirov -a -o (+Mirota, +Mirotov -a -o); Mirko -ka m, Mirkov -a -o (+Mir-kota, ■'"Mirkotov -a -o); Mira -e i, Mirin -a -o mirovati -ûjem, mirovàl -âla -o, mirovânje -a s, miroven -vna -o, mirovit -a -o, mirovîtost -i i, mirovališče -a s mirta -e i, mirtov -a -o: ~ grm misai [-àl] -a m masna knjiga misel -sli [misaj/. -sli] i; miseln -a -o [-saln-], miselnost -i [-saln-] ž, mislica -e i misija -e i poslanstvo, misijski misijôn -a m, misijonski -a -o, misijonstvo -a s, misijonišče
mlad
-a misijonariti -im, misijo-narjenje -a «, misijonar -ja m, misijonarka -e i, misijonarski -a -o; ljudsko: misijonar -ja m misliti -im, misleč -eča -e, mišljen -a -o, mišljenje -a s, mišljenjski -a -o; mislec -sleca [-lac-] m, mislečev -a -o [-lal-] misterij -a m skrivnost, srednjeveška verska igra; misteriozen -zna -o skrivnosten; misterijski -a -o: ~i oder, ~a uprizoritev mistificfrati -am koga prevariti, mistificiran -a -o: bili smo ~i; mistifikacija -e ž prevara mistika -e i neposredno dojemanje božjega delovanja v duši, nauk o takem dojemanju; mistik -a m, mistikinja-e ž (oseba), mističen -čna -o kar je iz mistike, kar ni razumsko, skrivnosten; misticizem -zma m skrivnostnost, iskanje skrivnostnega miš miši ž; pol miš pol tič netopir; mišji -a -e, mišjak -a m, mišnjak -a m, mišnica -e ž; mi-šar -ja m (ptič), mišina -e ž mišja luknja, miška -e ž; miško -a m konj mišje barve; miše-lovka -e ž mišnica mišica -e ž, mišičen -čna -o, mi-šičnat -a -o, mišičast -a -o, mi-šičat -a -o, mišičje -a s, mišičevje -a s, mišičeven -vna -o, mišičevnat -a -o mišjica in mišnica -e ž arzenikov prah
mišljenje gl. misliti mit -a m ali mitos -osa m, mitičen -čna -o: ~o bitje, ~a snov; mitologija -e ž bajeslovje, mito-logičen -čna -o bajesloven, mito-log -a m bajeslovec, mitologinja -e ž bajeslovka, mitološki -a -o bajeslovski miting -a m shod, zbor mitnica -e ž, mitničar -j a m, mit-ničarka -e ž, mitničarski -a -o, mitnfna -e i, mitninski -a -o.
mitniški -a -o, mito -ta s, mititi * -im podkupovali mitra -e ž škofovska kapa Mitra -a fn -e m os. ime božanstva, Mitrov -a -o: ~ kult, ~o svetišče = mitréj -a m ali mi-tréum -a fn -éa m mitraljéz -a m strojnica, mitra-Ijézen -zna -o strojničen: ~i naboj, trak; mitraljézec -zca m slrojničar, mitraljirati -am, mitraljiranje -a s Mitridates fn Mitridât -a m os. ime,
Mitridatov -a -o mivka -e ž drobni pesek iz tekoče vode
miza -e ž, mizen -zna -o: ~a noga, miznica -e ž, mizničen -čna -o; miznik -a m srednjeveška dvorna čast; mizica -e ž; mizar -ja m, mizarski -a -o, mizariti -im, mizarjenje -a s, mizarstvo -a s, mizarija -e ž, mizarnica -e ž delavnica, mizarček -čka m; mizast -a -o: ~a pečina, gora
mizantrop -a m odljuden človek, ljudomrznež; mizantropski -a -o odljuden, ljudomrzen; mizogin ■a m sovražnik žensk mižati -im, miži mižite! mižeč -eča -e, miže, mižal -âla -o, mižauje -a s; mižav -âva -o, mižavost -i ž, mižavec -vca m, mižavka -e ž, mižalo -a s (zaničlj.); povsod tudi mež- [maž-J mlačen -čna -o, mlâènost -i ž, mlačnež -a m, mlâcnik -a m, mMčnica -e ž mlačna ženska, močvirna zemlja, mlačna voda; mlačje -a s, mlâcnat -a -o; mlačnovčren -rna -o, mlačno-vérnost -i ž, mlaènovérec -rca m, miaènovérka -e ž, mlačno-vérski -a -o, miacnovérstvo -a s mlačev -čve ž in mldčva -e ž, mlačenje -a s, gl. tudi mlatiti mlad -a -o fn -ô, dol. mlâdi -ega, mlada -e: ^i, pride k hiši
mMdec
(+ta mladi, "^ta mlada); prim, mlajši -a -e; prisl. mlado, mlaje, izmlada = iz mladega = od mladih nog; mladje -a s, mladovje -a s; mladoven -vna -o; mladež -i ž mladec -dca m, mladcev -a -o, mladčevski -a -o, mladcevstvo -a s
mladenič -a m, mladenka -e i, niladeniški -a -o, mladeništvo -a s, mladenček -čka m, mla-denčič -a m mladič -iča m, mladiček -čka m, mladiški -a -o, mladičen -Čna -o mladika -e ž, mladičje -a s, mla-dikav -a -o, mladikast -a -o, mladikavina -e i mlad les, mla-dičast -a -o; Mladika -e ž ime lista, zavoda, mladikar -ja m sodelavec pri Mladiki, mladika-rica -e ž, mladikarski -a -o, mladikarstvo -a s mladina -e i, mladinski -a -o, mladinec -nca m, mladinka -e ž, mladinstvo -a s; mladinoljiib -nba m; Mladina -e ž ifne lista. Ljudska mladina Slovenije (LMS)
mladiti -im (se) pomlajevati (se), goditi (se): sadje lan mladil -a -o, mla jen je -a s; mladeti -im mlad postajati, mlade! -ela -o, mladenje -a s; mla-dišče -a s prostor, kjer se lan mladi
mlado- v sestavi: mladoleten -tna -o, mladoletnik -a m, mladoletnica -e i, mladoletniški -a -o, mladoletnost -i ž, mladoletje -a s pomlad; mladokljnn -una -o, mladoličen -čna -o, mladoslove-nec -nca m, mladoslovenski -a -o, mladoslovenstvo -as; mlado-ženja -e in -a m ženin mladost -i ž, mladosten -tna -o, ■ffiladostnost -i ž, mladostnik -a Tn," mladostnica -e ž, mladostniški -a -o
mlahav -a -o, mlahavost -i ž mlaj -a m meseina mena, faza: o ~u; mlajev -a -o: ~a luna, repa, setev mlaj -a m obeljena smreka: ~e
postavljati, mlajček -čka m mlajšati -am (se), mlajšanje -a s mlaka -e ž, mlakast -a -o, mlakar -ja m, mlakilža -e ž, mlakužen -žna -o, mlakužnat -a -o, mla-kiižast -a -o, mlakiižnica -e ž voda iz mlakuže, mlakiižar -ja m neki polž mlamol [-0I] -a m prepad mlàsk medm., mlàsk mlâska m, inlâskati -am in mlaskâti -ém, mlaskàj -âjte! mlaskàl -âla -o, mlaskânje -a s in mlâskîinje -a s; mlâskniti -nem; mlâskav -a -o, mlâskavec -vca m, mlaskâc -a m, mlaskôt -ôta m mlatiti fn mlâtiti mlâtim, mlâti -ite! mlatèc -éëa -e, mlâtil -ila -o, mlâëen -a -o; mlačenje -a s; mlâtev in mlâtva -e ž, mlatitev -tve Ž; mlatič -iča m, mlatična -e ž, mlatiški -a -o, mlatilec -Ica [-UC-] m,-mlatilka -e [-uk-] ž, mlatilski -a -o [-usk-]; mlatilen -Ina -o [-In-], mlatilnica -e [-In^ in -jfn-7 ž, mlatilničen -čna -o [-In-], mlatilniški -a -o [-In-], mlatilnik -a [-In-] m, mlatnina -e ž
mlécek -čka m bot., mléckov -a -o, mléëkast -a -o, mléckaï - ja m zool., mlécec -čca m bot., mléëje -a s, mlčč -a m bot. mlécen -čna -o: ~a hrana, ~i izdelki; mléënat -a -o, mléënost -i ž, mléënik -a m, mléënica -e ž, mlečnozob -oba -o, ~z6bec -bca m
mlekârna -e ž = mlekârnica -e ž, mlekârniSki -a -o, mlekarstvo -a s, mlekârski -a -o, mlekar -ja m delavec v mlekarni, mle-karica -e ž delavka v mlekarni, mlekarija -e ž, mlekârnar -ja n»
množica
lastnik mlekarne, mlekarnarica -e i, mlekariti -im, mlekarjenje
-a s
mleko -a s, mlekast -a -o, mle-kovit -a -o, mlekar -ja m kdor mleko vozi, mlekarica -e i, mlekarski -a -o: ~i voz, ~a kupčija, mlekovina -e ž mlekovec -vca m min. mlesti molzem gl. molsti; mlestva
-e ž	I
mleti meljem, melji -ite! meljoč -a -e, mlel -ela -o, mlen -ena -o, mlerije -a s, mlet -a -o, mletje -a s, mletev -tve i, mletvlna -e ž mlev -i 2 = mlev -a m, mlevčen -čna -o, mlevski -a -o, mleven -vna -o, mlevec -vca m, mlev-ka -e ž = mivka -e i, mlevkast -a -o, mlevščina -e ž mleziva -e ž = mlezina -e f = mlezivo -a s = mlezovina -e ž; mleziv -a -o mlin -a m: ~ na vodo, na veter, na paro = parni ~ (+paro-mlin); valjčni mlinski -a -o, mlinček -čka m, mlinar -ja m, mlinarica -e ž, mlinarski -a -o, mlinarstvo -a s, mlinarlja -e i; mlinariti -im, mlinar jen je -a s; mlinščica -e ž voda na mlin mlinec -nca m, mn. mlinci -ev: poparjeni ~i; mlinčev -a -o, mlinčast-a-o; mliniti-im, mlin-čiti -im, mlinčen -a -o, mlin-čen:e -a s, mlinčak -a m val jarček za testo, mlinčnik -a m, mlinčnjak -a m, mlinčar -ja m mnemotehnika -e ž tehnika, urjenje spomina; mnemotehničen '-čna -o: ~a sredstva Mnemozina -e i os. i. grike boginje spomina, mati muz mnenje -a s: biti ~a, imeti svoje ~
mnog -a -o = mnogi -a -o, prisl. mnogo, mnogokrat; mnogokra-ten -tna -o, mnogokratnik -a m, mnogokrfitnost -i i; mnogoter
-a -o, mnogotérost -i ž, mnogo-téren -rna -o, mnogotérnost -i ž; na mnogo méstih = na mnogih méstih; z mnogo ljudmi = z mnogimi ljudmi mnogo- v sestavi: mnogobarven -vna -o, ~bdrvnost -i i; mnogo-beséden -dna -o, ~besédnost -i i; mnogoboštvo -a s, ~b0žec -žca m, ~b6žen -žna -o, ~b6ž-nik -a m; mnogočlčnik -a m, ~èlénski -a -o; mnogodélen -Ina -o [-In-], ~délnost-i [-In-] ž; mnogoglasen -sna -o, ~glas-nost -i ž; mnogoglàv -âva -o, ~glâvost -i i; mnogoimén -a -o, ~iménski -a -o, ~iménost -i ž; mnogo jezičen -čna -o, ~jezič-nost -i ž, ~jezlčnik -a m; mno-gokak -a -o, mnogokaj, mnogo-katéri -a -o, mnogokdaj, mnogo-kje; mnogokoten -tua -o, ~k6t-nik -a m; mnogoléten -tna -o, ~létnost -i ž, ~létnik -a m; mnogonog -6ga -o, ~n6žec -žca m; ~n6žen -žna -o, ~n6žnost -i i; mnogorok -6ka -o, ~ročnost -i ž, ~ročen -čna -o; mno-gostrân -âna -o, ~strânost -i i, ~stranski -a -o; mnogoštevilen -Ina -o (+mnogobr6jen -jna -o), —številnost -i i (+~br6jnost -i ž); mnogovézje -a s; mnogovrsten -tna -o, —vfstnost -i ž; mnogozasliižen -žna -o, ~za-služnost -i ž; mnogozložen -žna -o, ~zl6žnost -i ž, ~zl6žnica -e i; mnogožčnstvo -a s; toda narazen: mnogo obetajoč, mnogo donosen, mnogo porében ipd. mnoštven -a -o [-tvan-] (+množč-stven), mnoštvenost -i [-tvan-] ž, mnoštvo -a s množen -žna -o, množnost -i i,
množnik -a m, množ je -a s mndžica -e i, množičen -čna -o: ~i sestanek, množičnost -i i, množiški -a -o
ložma
množiDa -e i, množinski -a -o,
množmoma prisl. množiti -im, množi -ite! množil -a -o, množen -ena -o, množenje -a s, množitev -tve ž, množ-ba -e ž; množilec -lea [-le-] m, množilka -e [-Ik-] ž, množilen -Ina -o [-In-], množilnost -i [-In-] i, množenec -nca m, mno-žitelj -a m, množiteljica -e ž, množilo -a s mobilen -Ina -o [-In-] premičen, okreten, gibčen, prenosen; mobilnost -i i [-In-] *mobilije -ij ž mn. pohišje, oprava; mobiliar -ja m mobilizirati -am vpoklicali (v vojsko), mobiliziran -a -o, mobili-ziranec -nca m vpoklicanec, mo-biliziranka -e ž, mobilizacija -e i vpoklic, mobilizacijski -a -o vpo-klicen: ~i razglas, ukaz moceta -e I liturg. plašček cerkvenih dostojanstvenikov pri cerkvenih nastopih moč moči ž: pri moči biti, na moč je mraz, na vso moč delati, dobiti moč (= oblast, vpliv) nad kom, imeti moč (= oblast, vpliv) do koga ali česa in nad kom alt čim, ni v moji moči (oblasti, pravici), postava dobi (izgubi) moč C= veljavo, obveznost), postava je še v moči (= veljavi, še veže); svete moči ž mn. svetinje, relikvije; močiti -im se preskušati svoje moči, meriti se, delati se močan moča -e ž, močava -e ž, močaven -vna -o, močeven -vna -o, mo-čevina -e ž, močila -il s mn. močviren svet, gl. močiti močan močen ali močen [-čan] močna -o in -a -6, dv. močna -i, mn. močni -e močna; dol. močni -a -o; prisl. močno, močneje; močnost -i ž; močneti -im močan postajati, močnel -ela -o, močnenje -a s; močno- v sesta-
vi: močnodiišen -šna -o, ~duš-nost-i ž, ~diišnež-a m; močno-plčč -pléèa -e; močnosrčen -čna -o, ~sfčnost -i i; moénovéren -rna -o, ~vérnost -i ž moččlke -élk [-élk-] ž mn. infuzo-rije
močerad -âda m, močeradast -a -o močeril [-riu] -ila m človeška ribica; močerilec -ilca [-iuc-] m, močerilski -a -o /"-ijfSK-j moči môrem, mogoč in -6č -oča -e, mogel mogla -o: moči je, ni moči ali moč je, ni moč mogoče je (ni); kolikor, kar, kjer moči^ ali moč močiti' močim, moči -ite! močil -ila -o, močen -a -o, močenje -a s, moča -e ž {gl. moča), močilo -a s, močilen -Ina -o [-In-], močilec -Ica [-le-] m, močilski -a -o [-Is-] močnik -a m (jed), močen -čna -o, močnikast -a -o, močnat -a -o: ~a jed, močnica -e ž skleda za moko, vrsta hrušk, gl. tudi moka močunec -nca m jesenski pod-lesek
močvara -e ž, močvaren -rna -o, močvarnost -i ž, močvarast -a -o, močvarina -e ž močvir -ja m, močvirje -a s, močvirski -a -o, močviren -rna -o, močvirast -a -o, močvirnat -a -o, močvirnost -i ž, močvirnik -a m, močvirnica -e ž, močvirec -rca m
moda -e i: v ~i biti, v ~o priti, iz ~e biti, priti, po ~ i se nositi, ravnati, oblačiti; moden -dna -o: ~i ateljé, ~o blago; modistka -e ž = modistinja -e i, modistkin -a -o modalen -Ina -o [-In-] načinoven: ~i stavki; modalnost -i ž slovn. modél [-él] -a m kalup, vzorec; kuhinjsko model [-dau] -dla m, modelnica -e [-dam-] i: ~ pri peči, za potice; modélski -a -o
Mohor
[-ils-], modelirati -am oblikovati vzorec, kalup si delati; modeliranje -a s, modeler -ja tn, modelerka -e ž, modelerski -a -o, modelerstvo -a «; modelar -ja m kdor dela modele za aeroplane, modelarski -a-o: ~i tečaj, modčlarstvo -a s moder modra -o in -6 (krepost), modrejši -a -e; prisl. modro, modreje; modrost -i ž, modrosten -tna -o: ~i zob, modrec -dreca [-drac-] m, modrijan -a m, modrijanski -a -o, modrijan-stvo -a s; modrovati -njem, modroval -ala -o, modrovanje -a s, modro valeč -Ica [-le-] m, mo-drovalka -e [-Ik] ž, modroval-ski -a -o [-Isk-]; modroslovje -a s filozofija, modrosloven -vna -o, modroslovec -vca m, modro-slovka -e i, modroslovski -a -o, modroznanec -nca m, modro-znanski -a -o ~znanstvo -a s moder -dra -o (barva), modrina -e ž, modrost -i ž, modrikav -a -o, modrikast -a -o, modrilo -a s, modriš -a m bot., modrica -e ž modra maroga med.; modro- v sestavi: modrokrven -vna -o, ~krvnost -i ž; modrook -oka -o moderate [-ito] ital. prisl. glas. umerjeno: ~ igrati, peti; naslov: v ~o se motiv ponavlja moderen -rna -o nov, sodoben, po modi; modernost -i ž; moderna -e ž lit. smer, tok; modernizirati -am prenoviti, po najnovejši modi, rabi napraviti, usmeriti, una-prediti; moderniziran -a -o, modernizacija -e ž, moderniziranje -a s, modernizatorski -a -o, mo-dernizacijski -a -o; modernizem -zma m miselni tok teol., modernist -a m, modernistka -e ž, modernističen -čna -o moderirati -am umerjati, umeriti, (u)blažiti, krotiti, spremeniti; moderacija -e ž, moderacijski
-a -o, moderator -ja m umerje-valec, blaiilec; moderatorski-a-o modificirati -am umeriti, prilagoditi, prikrojiti, omejiti, spremeniti; modifikacija -e ž, modifi-kacijski -a -o modras -asa m, modrasov -a -o, modrasji -a -e, modrasica -e ž, modrasast -a -o: modrasasto opisana palica +modre -a m životnik, nčdrjak, stiznik
modreti -im postajati mdder, mo-
drel -ela -o, modrenje -a s modriti -im, modri -ite! modril -a -o, modritev -tve ž, modrenje -a s, modrilec -Ica [-le-] m, modrilka -e [-Ik-] i, modrilski -a -o [-Is-], modrilen -Ina -o [-In-]
modulirati -am glas., modulacija
-e ž, modulacijski -a -o modus -a m: glagolski ~ tiaiin slovn.; ~ vivendi način, oblika sožitja; gl. modalen mogila -e ž gl. gomila mogoč in mogoč -oča -e, mogo-čost -i ž; mogočen -čna -o, mogočnost -i ž, mogočnež -a m, mogočnik -a tn, mogočnica -e ž, mogočnjak -a tn; mogočiti -im se, mogočenje -a s mogotec -tca tn, mogotcev -a -o,
mogotčevski -a -o mogota -e ž: roža ~ Mohamed -a tn, Mohamedov -a -o, mohamedovski -a -o; mo-hamedanec -nca tn, mohame-danka -e ž, mohamedanski -a -o, mohamedaastvo -a s mohat -a tn = mohant -a tn =
mohovt -a m vrsta sira Mehikanec -nca m izumrlo indijansko pleme v Sev. Ameriki: zadnji mohikanski -a -o Mohor Mohorja m os. i., Mohorjev -a -o, Mohorjeva družba. Družba sv. Mohorja, mohorjan -ana tn ud Moh. dr., mohorjan-
moj
ka -e i, mohorjanski -a -o, mo-horski -a -o: ~a povest, ~e bukve, mohorjevka -e i; mo-horka -e i neim jabolko moj moja -e svoj. e., mn. moji -e -a: prisl. po moje, po mojem; mojec-jcam, mojica-ei ljubica mojra -e ž usoda, Mojra -e i os.
i. gri. boginje mojster -stra m, mojster skaza; mojstrica -e ž = mojstrinja -e ž; mojstrski -a -o, mojstrstvo -a s, mojstrovina -e ž = moj-strina -e i; mojstriti -im (konja), mojstri -ite! mojstril -a -o, mojstrilec -Ica [-le-] m mojstrovati -ujem: ~ učence, ~ 30 let biti mdjster; mojstro-val -ala -o; mojstrovalec -Ica [-le-] m, mojstrovalka -e [-Ik-] i, mojstrovanje -a s mojškra -e ž v nar. pesmi grajska spletiina, danes iivilja; moj-škrica -e ž, mojškrin -a -o Mojzes -a m os. i. iz sv. pisma, Mojzesov -a -o; strokovno tudi Mozes -a m; mozaičen -čna -o: ~a postava; mojzesovski -a -o mok moka m v čemer kaj namakamo: čreslovmok za usnjarje, v mok dejati C+r bajco dati), v moku biti (+bajcati se), v mdku kaj imeti (^bajcati); sonce gre za mok zahaja za oblake moka -e ž, mokica -e ž, močen -čna -o, mokast -a -o, mokav -a -o, močnat -a -o, moknat -a -o, mokovit -a -o, mokavka -e ž, mokar -ja m, mokarica -e i, mokarski -a -fl, mokarstvo -a s, mokarija -e ž, mokariti -im, mokar jen je -a s; mokosevka -e i postovka, mokovščica -e i vrsta hruik, mokovec -vca m = mo-kovica -e ž vrsta hruik, mokov-nica -e ž; gl. tudi močnik moker mokra -o in -6, dv. in mn. poleg mok- tudi mokra -i, mokri -e, prisl. mokro, mokreje;
na mokro (al fresco) slikati; dol. mokri -ega, mokra -e; mo-krost -i i, mokrota -e ž, mokrô-ten -tna -o, mokrôtnost -i i; mokrina -e ž, gl. tudi mokriti mokka [môka] m neskl.: duh po plemenitem mokka je napolnil sobo
moknéti -im biti vlažen, moker: sod mokni tê(e, pušča, curi, zid mokni; moknèl -éla -o, moknê-nje -a s; mokniti môknem vlago nase vleči, mokni -ite! moknèc -čča -e, môknil -ila -o, moknjè-nje -a s zamakanje; moknina -e i vlaga, môknost -i i mokriti -im, mokri -ite! mokrèc -éca -e, mokril -a -o, mokrênje -a s; mokrač -a m, mokrica -e ž, mokre -a m deievni veter, mokrila -il [-il] s mn. mol [mdl] mola m glas.: v g-molu [gé-môlu], molov-a-o: ~a lestvica, molovski -a -o molčati -im, molči -ite! molcèc -čča -e, molčé, molčal -âla -o, molčânje -a s, molk -a m; mol-čččen -čna -o, molčéčnost -i i, molčéčnež -a m, molčččnik -a m, molëàv -âva -o, molèâvec -vca m, molêâvka -e i, molč-Ijiv -iva -o, molčljivost -i ž [povsod: -O]).-] molédovati -ujem, moléduj -te! molédoval -a -o, molédovanje -a s, molédnik -a m, moledo-vâlec -Ica [-ve-] m, moledovâl-ka -e [-uk-] ž, moledovâlski -a -o [-dis-] môlek molka [-Ik-] m rožni venec, molkov -a -o: ~e jagode, môl-kar -ja [-Ik-] m, môlkast -a -o [-Ik-]
molékula -e ž delček tvari, mole-kulâren -rna -o, molekulârnost -i ž, molékulen -Ina -o [-in-] moléti -im, molčč -čča -e, moli -ite! molèl in molel -éla -o, mo-lênje -a «; topovske cevi so
monografija
grozeče moléle v zrak, tu in tam je molela noga ali roka iz ruševin; loči od moliti -im Molière -ra [moljér -a] m os. i. franc. dramatika, Molièrov-a-o: ~a dela, ~a komedija; molièr-ski -a -o: ~a komedija, ~i slog molitev -tve ž, molitvica -e i, molitven-a-o [-Ivan-]: ~e buk-vice, ~ človeK (rad in veliko môii), molltvenik -a m, mollt-venica -e i [-Ivsn-] moliti molim, moli -ite! moleč -čča -e, molil -ila -o, moljen -a -o: ~ za koga, ~ zakaj (zdravje, srečo) komu, ~ Boga; molč-kati-am [-Ič-] olr.; molivec-vca m, mollvka -e i, molivski -a -o; molilen -Ina -o [-In-], molll-nica -e [-In-] i, molilnik -a [-In-] m
moliti -Im, molèc -éca -e, môii -ite! molil -a -o, moljenje -a s: molil je roko iz vodé in vpil, ne moli nog po vsi sobi! nekdo moli zastavo skoz okno; molèc proti ljudem krnjavo desnico, je prosil vbogajme; loči od moléti molj môlja m, moljev -a -o: ~a zalega; moljàv -âva -o: ~a leča, ~o pohištvo, žito; môljnat -a -o: ~o stanovanje; molja-vina -e ž = moljejédina -e i\ môljek -Ijka m, moljček -čka m molk -a [-uk-] m, molkel -kla -o, molklost -i ž [-uk-], gl. tudi molčâti
molnik -a [-un-] m podvralna koža
pri govedu molo mola m: na molu San Carlo Môloh -a m os. i. moabitskega boga, Môlohov -a -o; preneseno-, môloh -a m kar je nenasilno, kruto in brez srcu. môlsti môlzem, môlzi -te! môlzel -zla -o, môlzen -a -o, molzenje -a s; môlzen -zna -o: ~a krava = molznica -e ž, môlznost -i i, molža -e ž, molžnja -e i, molz-
nlk -a m, molznica -e ž (oseba), molznjak -a m posoda za molžo [povsod: -0U-] moment -enta m hip, trenutek, važna stran, razlog; momentan -a -o trenuten, momentanost -i ž; (+momentalno) momljati -am, momljaj -äjte! momljaje, momljal -ala -o, momljanje -a s, momljač -a m, momljavec -vca m, momljavka -e ž, momljavski -a -o monada -e ž prir. in fil., monaden -dna -o Monakovo gl. München mondrh -a m, monarhov -a -o, monarhija -e ž. monarhljski -a -o: ~e meje so bile v nevarnosti; monarhičen -čna -o: ~a vlada, monarhičnost -i ž, mo-narhizem -zma m, monarhist -a m, monarhistka -e ž, mo-narhlstičen -čna -o ••"monden -a -o svetovljanski, "•"mondenost -i ž svetovljanstvo monetaren -rna -o denaren: ~i sistem
Mongol -a m, Mongolka -e ž, mongolski -a -o: ~o pleme, mongolščina -e ž [povsod: -61-] monizem -zma m filoz6fski nazor, monist -a m, monistka -e ž pripadnik monizma-, monističen -čna -o
mono- (grS. sam, eno-) v sestavi tujk: monogamlja -e ž enožen-stvo (gl. bigamija), monoplan -a m enokrilnik, monosilabičen -čna -o enozložen, monosilaba -ab s mn. enozložnice, monopo-dlja -e ž enostopičnost monoftong -a m enoglasnih (naspr. diftong — dvoglasnik), mo-noftongičen -čna -o: ~a izgovarjava, monoftongizirati -am monografija -e ž razprava o enem vprašanju ali predmetu ali osebi: ~ o Prešernu, ~ o Lepi Vidi, ~ o naglasu; monografski -a
monogram
-o: ~o obdelati kako vprašanje, monografičen -čna -o; monograf -a m, monografinja -e i monogram -a m začetne črke
imena, monogramski -a -o monokel -kla m enoočnik, monokelski -a -o f-kal-]: ~a verižica; monokularen -rna -o za eno oko, z enim okularjem: ~i mikroskop monolit -a m iz enega kamna, monoliten -tna -o kakor iz enega kosa kamna, scela, ulit, brez prask in špranj, enoten monolog -a m samogovor, zlasti
v drami, naspr. dialdg monom -a m mat. enočlenik (naspr. bindm, polindm), mo-n6m'ski -a -o: ~i izraz monopol [-01] -a m izključna pravica do česa: imeti ~ na kaj; monopolski -a -o [-Is-], tudi monopolen -Ina -o [-In-]: ~a uprava, prodaja; monopolizi-rati -am, monopolizacija -e i, monopolizacijski -a -o, mono-polizator -ja m monoteist -a m enoboiec, naspr. politeist; monoteizem -zma m enoboitvo, monoteističen -čna -o enoboštven [povsod: -te-ist-] monoton -a -o enoličen, dolgočasen, enakomeren; monotonost -i ž, monotonija -e ž Monroe -roeja [monrd -dja] m os. i. 5. preds. ZDA; Monroe-jev -a -o: ~a doktrina monsignor [monsinjčr] -ja m (krtUica msgr.) cerkveni dostojanstvenik, monsinjorski -a -o: ~a čast, monsinjorat -a m monstmm -a m nestvor, spaček, spaka, +monstr6zen -zna -o spa-čen, grozen, strašen, nepogleden ; "•"monstroznost -i i spačenost, skaženost monsun -a m vrsta vetra (zlasti na Kitajskem in Indijskem oceanu)
monštranca -e i (+moštranca), monštrančen -čna -o: ~a noga montanistika -e i veda o gorah in rudah, rudarstvo, montanisti-čen -čna -o: ~i študij, montanist -a m, montanistka -e i montaža -e i postavljanje, sestavljanje, urejanje, napeljava (elektr.); elektromontaža -e i električna napeljava, fotomon-taža -e ž Mont Blanc [monblänk] z Mont Bianca, na Mont Blancu m kr. i. gore, montblanški -a -o: ~i ledenik. ~a tura Monte Carlo [mônte kârlo] m l. i. mesta, iz Monte Caria, v Monte Carlu; montecarlski -a -o: ~a igralnica Monte Cassino [mônte kasino] m kr. i., z Monte Cassina, na Monte Cassinu; montecassinski -a -o: ~e ruševine monter -ja m, montêrski -a -o: ~i izpit, elektromontêr -ja m Montesquieu -ieuja [monleskjé -éja] m os. i. franc, filoz., Mon-tesquieujev -a -o, montesquicuj-ski -a -o: ~i nazori Montevidéo -éa m glav. mesto v Urugvaju, iz Montevidéa, v Mon-tevidéu, montevidéjski -a -o montirati -am postaviti, sestaviti, postavljati, urejati; montiranje -a s sestavljanje, postavljanje, urejanje strojev, napeljava elektrike, gl. tudi montaža Montmartre -tra [monmdrtr -tra] m kr.i. pariškega okraja, z Mont-martra, na Montmartru; mont-martrski -a -o: ~a zabavišča Montpellier -iera [monpeljé -jéja] m kr. i. franc. mesta, iz Mont-pelliera. v Montpellieru, montpellierski -a -o [monpeljéjski -a -o]
monumènt -ênta m spomenik. monumentalen -Ina -o [-In-]
môst
mogočen, veličasten, velikanski; monumentâlnost -i [-In-] i mora -e i: ~ tlači koga, morast -a -o kakor mdra (siten, težak, nadležen) morala -e ž nravnost, moralen -Ina-o [-In-] nraven, moralnost -i [-In-] ž nravnost, moralka -e [-Ik-] ž veda, knjiga o morati, moralist -a m kdor moralo uči, kdor je vsiljivo poučen; moralizirati -am, moraliziranje -a s nravno poučevanje (navadno o vsiljivem svarjenju); moralitéta -e ž srednjeveška nravna verska igra (n. pr. Slehernik), morali-téten -tna -o: ~a poosebitev Morana -e ž mit. os. i. slovanske
boginje smrti; Moranin -a -o morati -am: ~ koga k čemu siliti, gnati; moram napraviti; moranje -a « siljenje moratorij -a m odlog, podaljšanie plačilnega roka; moratorijski -a -o
morava in -âva -e ž = murava -e ž nizka mehka trava ob poti; morâvica -e ž morbiden -dna -o bolesten, bole-hen, šibak, zlasti v prenesenem pomenu; ~a poezija, ~o čustvovanje; morbidnost -i ž morda prisl. dopuščanja, morebiti morebiti prisl. dopuščanja = mor-dà (+znabiti); morebiten -tna -o eventualen: ~e poznejše terjatve, morebitnost -i ž morena -e ž ledeniška grobi ja Morfej -a m mit. bog spanja; M6r-
fejev -a -o morfij -a m neko omamilo, uspavalo, morfijev -a -o: ~ strup; morfinizem -zma m uživanie môrfija, morfinîst -a m, morfi-nistka -e i morfologija -e ž oblikoslovje slovn., prir., geogr. ipd.; morfo-
lôgicen -čna -o, morfološki -a -o, morfolôg -a m morganatičen -čna -o: ~i zakon (med članom vladarske hiše in kom nižjim) morija -e ž, morilec -Ica [-iffc-] m, morilčev -a -o [-iv^-h morilka -e [-Ivk-J i, morilski -a -o [-iusk-], morilen -Ina -o: ~o orožje [-In-], morilnost -i [-In-] ž
moriti -im, mori -fte! moreč -čča -e, moril -a -o, morjèn -êna -o, morjênje -a s, moritev -tve ž, morišče -a s morjé -â tn môrje -a s, na morje, mn. morja morij; morski -a -o: ~a vôda. bolezen; morjâk -a m, morjâcek -čka m; môrjice -a s; mornik -a m veter z môr-ja = morsèâk -a m, gl. tudi § 29 1 b
mornar -ja m, mornârski -a -o, mornârstvo -a s. mornârcek -čka m; mornârica -e ž, mornariški -a -o, mornarina -e ž Morse Morsa [môrs -a] m os. i. ameriškega tehnika, Morsov -a -o [môrsou -ova -ol: ~ brzojav, ~i znaki; tudi Môrzejev -a -o mortalitéta -e I umrljivost, mor-talitéten -tna -o: ~i odstotek mortifikâcija -e ž med. razkroj telesnega uda, teol. mrtvičenje, vokorjénje (telesa) Moskva -e ž, môskovski -a -o, Moskovčan -a m, Moskovčan-ka -e ž
moslavec -vca m neka vinska trta,
moslavina -e ž most -a ali -â in mostu m, na mostu, mn. mostovi -6v -6vom -6ve -ovih in mostéh -6vi in mostmi; mosten -tna -o, most-nica -e ž, mostnfk -a m, mostnina -e ž = mostovina -e ž, mostninski -a -o = mostovin-ski -a -o; mostninar -ja m = mostovfnar -ja m; mostič -iča
moséja
m, môstec -tca in mostèc -stecà [-tac-] m, mostiček -čka m, mo-stičkov -a -o, mostišče -a s, mo-stiščen -ščna -o, mostiščar -ja m, mostiščarski -a -o; mostov-iiica -e ž tehtnica; mostati -ara, mostanie -a s, mostiti -in», mô-sti -ite! mosteč -eča -e, mostil -a -o, mostcnje -a s moSéja -e ž, mošejski -a-o: ~i minaret
mošek -ška m = moškat -a m = mošus -a m; moškaten -tna -o, mošusov -a -o; moškitast -a -o, moškast -a -o, moškatnik -a m moški -a -o, moškost in moškost -i ž; biti moški ponosen, prevzeten, ~o se držati, vêsti mošnja -e ž, mn. mošnje ali moš-njé mošenj [-šanj]; mošnjast -a -o, mošnjica -e ž, mošnji-ček -čka m, mošnjič -iča m, mošnjičkast -a -o; mošnjar -ja m, mošnjarica -e i, mošnjariti -im, mošnjarjenje -a s; moš-njâti -âm, mošnjaj -âjte! moš-njàl -âla -o, mosnjânje -a s mošt mošta m, mosten -tna -o, moštast -a -o: ~ okus, ~a barva; moštnat -a -o; moštnica -e ž = moštarica -e i hruika, moštnik -a w» oktober; moštek -tka m
*moštace -ac mn. ž b'f'ki, *mošta-cast -a -o, *moStâcar -ja m, *moštacati-âm, *moštacaj-âjte! *moštacil -âla -o, *moštacanje -a s prevzetno hoditi, kosmatati (j^i košnji) moštvo-a s fosadka, skupina ljudi (pos. v vojski in športu); mošt ven -a -o [-tvan-]: ~o šahovsko prvenstvo; moštvo -à s možatost, pogum, moškost motati -am, motaj -te! motal -a -o, motanje -a s ali: motati -âm, motâje, môtaj -âjte! môtal -âla -o, motânje -a s (delo in izdelek); motalo -a s, motâlnik -a
/"-jfn-J m, motâlnica -e [-i^n-J i, motâè -a m, motačica -e ž, mo-tâlec -Ica [-uc-] m, motâlka -e [-uk-] ž
môtek -tka m: ~ žice, svile,
sukanca; môtkast -a -o môten -tna -o in motèn -tnà -ô, prisl. môtno in motno, motnéje; motnost -i ž motič -iča m motôviek, ivrklja motika -e ž, motička -e i, moti-čica -e ž tn motikica -e ž; mo-tîkin -a -o, motîcen -čna -o: ~i ročaj; motičišče -a in moti-kišče -a s motiti motim, njôti -ite! moteč -écs -e, métil -lia -o, môten -a -o.'motênje -a «; motljîv -iva-o, motljivost -i S, motnja -e Ž moten jski -a -o f-tani-], mot-njâva -e i, motnôba -e é, motilo -a s. motilen -Ina -o [-In-]: ~e naorave, motilnica-e [-In-] 2, motilec -Ica [-le-] m, motil-ka -e [-Ik-] i, motilski -a -o [4s-] motiv -iva [-iu -iva] m nagib, razlog, vzrok, mik, zamisel, razna prvina v umetnosti: snovni izraz (v dogodkih, znaiajih, barvi, gibu, črti, zvoku, melodiji ipd.), vodilni motiv v glas. leitmotiv; motivika -e i, mati-vičnost -i ž, motiven -vna -o, motivnost -i ž, motivirati -am utemeljiti z razlogi, pripraviti, pod-nreti; motiviran je -a s, motivacija -e i moto -ta tn motto -tta m geslo motocikel -kla m, motocikelski -a -o [-kals-], motociklist -a m, motociklizem -zma m, motoci-klističen -čna -o motoglàv -âva -o, motoglâvost -i i, motoglâvec -vca m, moto-glavka -e ž, motoglâvski -a -o motor -ja m pogonski stroj, v prenesenem pomenu navadno motor -ja m gibalo, duM, gibalna sila: društva; motoren
mračen
-rna -o: pogon, ~a briz-galna, -~o kolo; motorski -a -o: deli, ~o kolo, ~a luč; motoričen -čna -o giben: ~i živec med.; motorizem -zma m, motorist -a m, motoristka -e ž. motorističen -čna -o: ~a šola, ~i klub, motoristovski -a -o, motorizirati -am, motoriziran -a -o, motoriziran je -a s, mo-torizacija -e ž: ~ naše vojske; motorizacijski -a -o: ~i stroški, motorizator -ja m niotoroge -6g mn. i pri mlinskem kolesu, motovilu, zvonovih ipd.; motorogast -a -o, motorožen -žna -o, motorožica -e i, moto-rožnice -ic mn. ž, motorožnik -a m, motorožiti -im prejo viti, motoroženje -a s motovček -čka m motU, motovč-
kast -a -o motovileč -Ica [-iuc-] m vrsta solate, motovilčev -a -o [-iu^-]: ~a solata; motovilček -čka
[-iui-] m motoviliti -im (se), motoviljenje -a s; motovilež -a m, motovilka -e [-Ik-] ž, motovilar -ja m motovilo -a s, mn. motovila -il [-11], motovilen -Ina -o [-In-], motovilast -a -o, motovilce -a [-le-] s, motovilnica -e [-In-] i motriti -im gledati, opazovati, ogledovati, motri -ite! motreč -eča -e, motril -a -o, motrenje -a s, motrilec -Ica [-le-] m, motrilka -e [-Ik-] ž, motrilen -Ina -o [-In-] motvoz -oza m, motvozen -zna -o, motvozec -zca m, motvozar -ja m, motvoznica -e i mozaičen -čna -o gl. Mojzes mozaik -a m um., mozaičen -čna
-o: ~i okras, ~a tehnika mozeg -zga m, mozgov -a -o: ~i živci; mozgovje -a s, mozgati -am z mislijo vrtati, beliti si glavo; mozganje -a s; mozgovina
-e i, mozgav -a -o, mozgovit -a -o, mozgovnica -e ž moznik -a tn, mozničen -čna -o, mozničiti -im, mozničen -a -o: ~a posoda; mozničen je -a s, moznikar -ja tn mozolj -a tn, mozôljast -a -o, mo-zoljnat -a -o, mozoljav -a -o, mozoljavost -i ž, mozoljec -Ijca tn, mozoljček -čka tn, mozolj-čast -a -o, mozoljavica -e i mož moža tn, pri možu, dv. moža mož možema, mn. možjš mož -ém možé -éh z možmi; mož beseda, figa mož; možak -a m, možakar -ja m, možakinja -e i, možača -e i, moževka -e i, mo-žanec -nca tn, možej -a tn, m6-žek -žka tn, možic -a tn, moži-ček -čka tn, možicelj -clja in -celjna [-calj-] tn; možšt -âta -o, možâtost -i ž, moževstvo -a s; možina -e in -a m, možinov -a -o
mdžen -žna -o mogoč, možnost -i i mogočost, možnosten -tna -o moževati -ûjem, možûj -te! mo-ževšl -âla -o, moževânje -a s možgani -ov in možgân tnn. tn, možgânski -a-o: ~a opna; mož-gânovka -e ž juha iz možganov, možganovina -e ž možiti -im (se), moži -ite! možčč -éca -e, možil -a -o, možčn -êna -o, možitev -tve ž, mož0nje -a s, možitven -a -o [-tvan-], mo-žilo -a s: dekle za ~ se je prijema, na ~ se držati; možf-len -Ina -o [-In-], možilnost -i [-In-] ž
možnar in možar -ja tn dročnik, možnarček in možarček -čka tn, možnarski tn možarski -a -o: ~i pok
mrâcen -čna -o tn mračen ali -ëân, -čna -6, mrâënost -i ž, mračina -e ž, mračnjak -a tn, mračnjâški -a -o, mraCnjâStvo -a s, mračnik -a tn, mračljiv
Slovenski pravopis
369
24
mračlii
-iva -o, mračnat -a -a, mračica -e i bot., mračnica -e i bot. mraeiti -i (se), mrači -ite! mra-
čil -a -o,' mračenje -a s mrak -a in -u m, mn. mrakovi -ov: o mraku; mrakovft -a -o, mrakota -e ž, mrakoten -tna -o, mrakotnost -i ž mramor -a m, mramoren .-rna -o, mramornat -a -o, mramorast -a -o, mramornast -a -o; gl. tudi marmor
mramor -ja m: ~ ga je, mn. mramor ji -jev bezgavke; mramorica -e ž m^ed., mramorka -e ž, mra-morkast -a -o; gl. tudi bramor mrav -a m in -i ž, mravji -a -e, mravec -vca m, mravka -e i, mravinec -nca m, mravinčevka -e I, mravinčji -a -e, mravinka -e ž, mravišče -a 8, gl. mravlja mravlja -e i, mn. tudi mravlje -a -am -e -ah -ami, rod. mravelj [-valj]; mravljinji -a -e, mrav-Ijin -a m, mravljica -e ž, mravljinec -nca m, mravljinček -čka m, mravljinčji -a -e, mravljin-čen -čna -o: ~a kislina; mravljinčar -ja m, mravljinčast -a -o, mravljak -a m, mravljišče -a s, mravljinjak -a m, mravlji-novec -vca m; mravljiti -i: mravlji mi; mravljinčiti -i (se), mravljinčenje -a s: mravljinci me, stegna so se mravljinčila; mravožer -a m mru mraza m: mraz je bil = mraz je bilo, mraz mi je, mraz me trese, zgrinja, prehaja; mn. mrazovi -ov: prvi mrazek -zka m, mrazen -zna -o, mraz-nost -i i, mraznat -a -o, mraz-nica -e i, mraznik -a m, mrazi-ca -e i; mrazčalica -e i, nav. mn. mrazčalice -ic ž: ~e ga spreletavajo mrazeti -i: mrazi me, mrazel -ela -o, mrazen je -a s; mraziti -im (se): ~ hišo; zakaj se ~iš zu-
naj? mrazi -ite! mrazil -ila -o, mrazênje -a 8, mrazljiv -iva -o, mrazljivost -i i mrcina -e i mrhovina, velika Uval,
psovka; mrcinast -a -o mrcvariti -im, mrcvarjenje -a s; mrcati -am, mfcanje -a s, mrc-varnica -e ž, mrcvarnik -a m mrč -a m, mrčav -âva -o, mrëâ-last -a -o, mrčen -čna -o, mrč-nost -i i, mrčljiv -iva -o, mrč-Ijivost -i i; mrëâti -im, mrči -ite! mrčal -âla -o, mrëânje -a s; mrëâlo -a 8 mrčes -ésa m, mrëésen -sna -o:
~ii prašek, ~a nadloga mrda -e ž, mrdati -am (+delati grimâse), mrdanje -a s, mfdast -a -o, mrdav -a -o, mrdavec -vca m, mfdavka -e i, mrdâvt -a m, mfdniti -nem mréna -e ž, mrénast -a -o, mré-nica -e ž, mrénka -e ž, mréniti -im se: nebo se mréni, mrénje-nje -a s
mrést -i ž in mrest -a m, mrestiti -im se: ribe, žabe, gad je se mresté, divji petelin se mresti; mresëênje -a in mrestênje -a s mréti mrèm in mrjèm, mrji -jite in mri -ite! mrjoč in mroč -a -e, mrl -a -o, mrtjè -à s; mreti za čim, za grižo, jetiko, kapjo, rakom (+na čem, "^na jetiki itd.) mréža -e ž, mrčžica -e ž, mrézast -a -o, mrčžen -žna -o: ~e črte klišeja ("•'mrežine) ali črte na mreži klišeja; mréžje -a s, mré-ževje -a s, mreževina -e i, mre-žišče -a s; mréžiti -im, mréže-nje -a s; mréznica -e ž, mréž-nik -a m; mrčžar -ja m, mré-žarica -e ž, mrézarski -a -o; mrežokrilec -Ica [-le-] m mrgoditi -im se, mrgodi -te! mr-godil -a -o, mrgodenje -a s, mrgodniti -nem se
mrivina
mrgoléti -im, mrgoli -itel mrgo-lèc -éca -e, mrgolel -éla -o, mr-golênje -a s, mrgolin -a m, mr-golinec -nca m, mrgolišče -a s, mrgoljâva -e i mfha -e i, mrhač -a m, mfhar -ja m, mfharica -e ž, mfhav -a -o, mfhež -a m, mfhavec -vca tn, mfhinja -e ž, mrhovina -e ž, mrhovišče -a s; mrhâriti -im, mrhârjenje -a s; mrho- v sestavi: mrhojédina -e ž, mrhojéd -a m, mrhojéden -dna -o, mrho-dèr -éra m, mrhodérnica -e ž, mrhodérski -a -o mrkâc -a m, mrkâcek -čka m, mrkâciti -im se, mfkati -am se. mfkav -a -o, mrkûsa -e ž ime za ovco
mrkev in mfkva -kve i km-enje,
mikvica -e ž mfkniti -nem, mrk -a m, mfknje-nje -a s, mrkel -kla -o: mrklo sonce, mrklo sije sonce; mfkati -am, mfkanje -a s mrléti -im, mfli -ite! mrlčč -eča -e, mrlèl -éla -o, mrlênje -a s, mflec -leca [-lac-] m mrlië, mr-lâd -i i mrhovina, mrlâdina -e i; mrlének -nka tn blediien, hirajoč človek; mrlina -e ž; mrlévza -e i, mrlevzati -ém, mrlevzàj -éjte! mrlevzàl -éla -o, mrlev-zénje -a s počasi, zaspano, iz- \ birčno jesti mrlič -iča m, mrliček -čka m, mrliški -a -o, mrličast -a -o, mrličnica -e ž; mrljék -a m mrtvaški prt mrmrati -ém, mrmràj -âjte! mrmral -éla -o, mrmrénje -a s; mrmràv -éva -o, mrmrévec -vca m, mrmrévka -e â, mrmréé -a tn, mrmrélàst -a -o, mrmrélo -a s mrnjéti -ém, mrnjàj -éjte! mr-njàl -éla -o, mrnjânje -a s, mrnjàv -âva -o, mrnjâvec -vca m, mrnjévka -e i mrož -a m, mrožev -a -o zool.
mfs -a m, mfsen -sna -o: ~i dan, ~a jed; mrsnina -e i, mfsiti -im (se), mfsen je -a s mfšav -a -o, mfšavost -i ž, mrša-veti -im hujšati, mršavenje-a s mrščati -im: po kosteh mi mršči; mfšči -ite! mrščeč -eča -e, mf-ščal -ala -o, mrščanje -a s, mr-ščalica -e i mfščiti -im (se): ~ čelo, obrvi; mfšči -te! mrščeč -eča -e, mf-ščil -a -o, mfščenje -a s mršiti -im: ~ la^, travo, kar je poravnano ipd.-, mfši -te! mr-šeč -eča -e, mršil -a -o, mfše-nje -a s
mfšji -a -e (k mfha), mfšnat -a -o, mfšina -e i, mfšnik -a tn zool.
mrtev -tva -o in mrtev -tva -6: do mftvega pretepsti, ~a roka, ~a zemlja, biti ~ na kaj; mrt-vost -i ž, mrtvoben -bna -o, mrtvobnost -i ž mrtvak -a m, mrtvakov -a -o, mrtvaški -a -o, mrtvašnica -e ž, mrtvaščina -e ž, mrtvaščica -e i smrtni krči: ~ ga trese, v ~i ležati
mrtvar -ja tn pogrebec, grobar;
mrtvariti -im, mrtvarjenje -a s mrtvec -tveca in mrtvec -tveca tn, mrtvecev -a -o [-tvac-, -tvač-]; mftvež -a m, mftvežev -a -o; mrtvič -iča tn; mrtvišče -a s mrtveti -im, mrtvel -ela -o, mrt-venje -a s: noga mi ~i, življenje v vasi je ~elo; mrtviti -im, mftvi -ite! mrtvil -a -o, mrtv^nje -a s; mrtvilo -a s, mrtvilen -Ina -o [-In-] mrtvičen -čna -o, mrtvičnost -i ž, mrtvičiti -im, mrtvičenje -a s, mrtvičast -a -o, mrtvičnik -a tn, mrtvica -e ž zaspanost mrtvina -e ž, mrtvinast -a -o, mrtvinec -nca m, mrtvinka -e ž, mrtvinček -čka tn, mrtvinčast -a -o
mrivo-
mrtvo- v sestavi: mrtvorojen -ena -o, ~rojenec -nca tn, ~rojenost -i i; mrtvouden -dna -o, ~ud-nost -i i, ~udriež -a m, ~tidnik -a tn, ~udnica -e i, ~ud -a tn mrva -e ž, mfvica -e ž, mrviti -im (se), mrvi -ftel mrveč -eča -e, mrvil -a -o, mrvljenje -a s in mrvenje -a s, mrvitev -tve ž, mrvljiv -iva -o, mfvnat -a -o, mrvina -e i, mrvičiti -im, mrvi-čenje -a s mfz mrza <n, mfzek -zka -o: ~o mi je nad čim; mfzkost -i ž; mrzeti -im (se): ~i (se) mi kaj, ~i se mi nad čim mrzel -zla -o, mfzlost -i i, mrz-lota -e i, mrzlica -e ž, mrzličen -čna -o, mfzličnost -i i, mrzlič-nik -a tn; mfzličav -a -o, mfz-ličavost -i i; mrzljiv -iva -o, mrzljivost -i ž, mrzljivec -vca tn, mrzljivka -e ž; mrzlina -e ž, mrzlinski -a -o; mrzloba -e i, mrzloben -bna -o, mrzlobnost -i ž; mrzlak -a tn; mrzleti -im mrzel postajati, ohlajati se, mrz-lel -ela -o, mrzlenje -a «; mfz-ličar -ja tn malarijski komar; mfzlikar -ja tn zool.; mrzlo-dušen -šna -o, ~dušnost -i ž; mrzlokfven -vna -o, ~kfvnost -i i, ~kfvnež -a m; mrzlosfčen -čna -o, ~ srčnost -i ž mrziti -im koga (kaj) sovražiti, mfzi -ite! mrzeč -eča -e, mrzil -a -o, mrzenje -a s; mfžnja-e i muc muca tn, mucov -a -o, mucek -cka m, muca -e ž, miicika -e ž, mucin -a -o, mucikin -a -o, muckovec -vca m, mucovec -vca tn
mučen -čna -o: ~a tišina, muč-
nost -i ž mučiti -im, muči -te! miičil -a -o, miičen -a -o, mučenje -a s; mučenec -nca m, mučenka -e ž, mučenčev -a -o, mučenkin
-a -o, mučeniški -a -o, muče-ništvo -a s, mučenik -a tn, mu-čenica -e ž, mučenikov -a -o, mučeničin -a -o; mučitelj -a m, mučiteljica -e ž, mučiteljev -a -o, mučiteljičin -a -o; mučflec -Ica [-le-] m, mučilka -e [-Ik-] ž mučilčev -a -o [-U-], mu-čilkin -a -o [-Ik-], mučilo -a «, mučilski -a -o [-Is-], mučilen -Ina -o [-In-], mučilnica -e [-In-] ž, mučilišče -a s
muditi -im, mudi -ite! mudeč -eča -e, mudil -a -o, mudenje -a s in mu jen je -a s; müden -dna -o, mudnost -i ž; mudi jiv -iva -o, mudljivost -i ž; mu-dilec -Ica [-le-] tn, mudilka -e [-Ik-] ž; mudljivec -vca tn, mudljivka -e ž muf mufa tn rokövnik, kožuhovi-nast naročnik; mufov -a -o: ~a podloga
mufast -a -o s poveienimi ustnicami: ~a krava, mufa -e ž, mufec -fca tn mufti -ja tn islamski viiji duhovnik; muftijev -a -o muha -e ž, mušji -a -e, muhast -a -o, muhav -a -o, muhavost -i ž, muhavec -vca m, muhav-ka -e ž; muhalo -a s, muhal-nik -a [-un-] m, muhalica -e i, muhalnica -e [-un-] ž, muhov-nik -a tn, muhovnjak -a m; muhica -e ž, muhnik -a tn; muhati -am (se); muh»vec -vca tn, muhovček -čka m, muho-vica -e ž penica, muhar -ja m, muharček -čka tn; muhovati -ujem, muhovanje -a s; muho-V sestavi: muholovec -vca m, ~lovka -e ž, ~lovski -a -o; muhomor -ora tn, ~ moren -rna -o; gl. tudi mušica inuhič -a tn bot. neki plevel, mu-hičav -a -o, muhnjak -a tn bot., muhvič -a tn
muskéta
■•■muja -e i trud, napor, delo: +ni za mu jo ni vredno dela (truda)-, + mu jati -am se truditi se, prizadevati si mujezin -a m muslimanski klicar
k molitvi muka -e ž, +mukepoln = muien, poln muk, muke poln; "•'mukotrpen -pna -o = trpši muke, prenašajoč bolečine, boleč mukati -am in -čem, mukanje -a s; mukniti -nem, mukalec -Ica [-le-] m zool. mula -e i zool. križanec osla in
kobile, mulji -a -e mulat -a m mešanec belih in črnih staršev, križanec, mulatka -e i mulec -Ica [-le-] m, mulček -čka [-IČ-] m, mul [-M] -a -o, mula -e ž, mulast -a -o, mulica -e i muliti -im: ~ travo, drevo, sekiro, ~ se okoli koga; mulje-nje -a s, mulitev -tve ž, muljava -e ž, muljav -a -o, mulja-vost -i ž, gl. tudi mulec multi- [-U-] (lat. mnogo-) v sestavi: multilateralen -Ina -o [-In-] večstranski, mnogostran-ski; multimilijonar -ja m večkratni milijonar, ~milijonarski -a -o
multiplicirati -am množiti, multi-pliciranje -a s, multiplikator -ja m, multiplikacija -e ž, multiplikand -a m mat.; multipli-kativen -vna -o množilen: ~i števniki, multiplikativnost -i ž slovn.
mumija -e ž pred trohnobo obvarovano truplo; mumijski -a -o, mumificirati -am, mumifika-cija -e ž mumps -a m med. Miinchen -a [miinhen -a] m kr. i. nem. mesta, miinchenski -a -o, Milochenčan -a m, Mtin-chenčanka -e i; prisiljeno slo-venjeno z Monakovo -ega s,
monakovski -a -o, Monakovčan -a m, Monakovčanka -e ž municija -e ž, municijski -a -o:
~o skladišče mùr mura -o črn, mûr -a m, murče -ta m, murček -čka m, mûrec -rca m, muren -rna m, murenček -čka [-ran-] m, mûri -ja m, mûrica -e ž, mûrka -e ž bot., mûrava -e ž gl. mörava muréti -im mrko gledati, kujati se, jeziti se; murèl -éla -o, mu-rênje -a s, muràv -âva -o, mu-râvec -vca m Murillo -a [murilfo -a] m os. i. špan. slikarja, Murillov -a -o [murlljeu -eva -o]: ~a slika murva -e ž, rod. mn. murv [müru] mûrvov -a -o, mûrvovka -e ž neka hruška, murvovina -e ž mûskul -a in mûskulus -a m mišica, muskulozen -zna -o mi-šičnat, muskulären -rna -o mišičen, muskulârnost -i ž, mu-skulatura -e ž mišičevje, mu-skulatûren -rna -o mišičeven musliman -a m, muslimânka -e i, muslimânski -a -o, muslimân-stvo -a s muslin -a m tenka bombažasta tkanina, muslinast -a -o: ~o krilo
Musset -a [miisè -éja in -éta] m os. i. franc, pesnika, Mussetov -a -o [miiséjeu- -eva in miisélo^ -ova]
mušica -e ž zool., mušica -e • ž, mûÊji -a -e, mûÊen -šna -o, mûsjak -a m, mušičji -a -e; mûšnica -e i bot.; mûÊnièen -čna -o: ~i strup muskât -a m, muškfiten -tna -o, muškâtina -e ž, muškatnica -e ž, muskâtov -a -o, muÊkâtovec -vca m; muSkatélec -lea [-le-] m, muškatčlka -e [-Ik-] i muskéta -e ž, muškčtar -ja m, mušketir -ja m, mušketirski -a -o, mušketirstvo -a s
mula
mdia -e ž, mutec -tca m, mutast -a -o, luutin -a -o, mutčev -a -o, mutav -a -o, mutavost -i i, mutavec -vca m, mutavka -e ž mntilacija -e ž poškodba, rana, pohaba; mutilirati -am pohabiti, poškodovati, raniti mutirati -am menjati glas, preglasiti, preglašitii se, mutiranje -a s, mutacija -e ž mena glasu muza -e ž modrica mižati -am (se), muzanje -a s, muzast -a -o, muzav -a -o, muzelj -zija m, muzniti -nem koga dati fco*u klofuto muzej -a m, muzejski -a -o, mu-
zealen -Ina -o [-In-] muzga -e ž, miizgast -a -o, muz-gati -am, muzganje -a s, muz-galica -e ž
muzika -e ž, m lizike -ik ž mn. orglice; muzičen -čna -o, mu-zikalen -Ina -o [-In-], muzikal-nost -i [-In-] ž, muzikaličen -čna -o, muzikaličnost -i i, muzikalije -ij mn. ž, muzik -a m, muzikant -a m, muzikant-ski -a -o; muzicirati -am, mu-ziciranje -a s muža -e ž močvirje, mužast -a -o, mužat -ata -o, mužava -e i. mužaven -avna -o, mužina -e i, mužnat -a -o muželj -žlja m, mn. mužlji rezanci, miižljar -ja m muževen -vna -o, muževnost -i ž, mužeti -im, muženje -a s, mužiti -im se, muženje -a s mužik -a m ruski kmet, mužikov -a -o
N
n [in] m neskl.: mali n, z velikim N krajšamo sever (Nord) na predi. I. s tož. kaže smer, in sicer: 1. kot predmet glagolskega dejanja (na koga ali kaj?): meriti na zajca, misliti na mater, paziti na otroka, pozabiti na dom, upati na plačilo, spomniti se na obljubo, jeziti se na lenuha, zanašati se na besedo, nagovarjati koga na beg, prisegati na čast, rotiti se na čast •(+ pri časti), vaditi koga na delo, obljubiti kaj na poštenje, igrati na klavir; lakomen na denar, nor na knjige, ponosen na uspeh, jezen na krivico; skupaj pišemo zaimkovne zveze name, nate, nase, nanj, nanjo, nanje, nanju; 2. kot prislovno določilo: a) kraja (kam?): iti na goED, priti na vrh, stopiti na grob, položiti na mizo, gnati žiyiiK> na vodo (napajal), zaviti na desno; samo smer: iti
na Ljubljano, na Trst, peljati se na Maribor; b) časa (kdaj?): na stara leta je beračil, na starega leta dan je prišel, na zadnjo uro je rekel; samo smer (približnost): prišel je na večer, na pomlad, na zimo, na jesen; c) načina (kako?): na ves glas kričati, na smeh se držati, pisano na stroj, mleto na paro, na prste računati, moliti na mašne bukvice, znati na pamet, odpreti na stežaj, obsoditi na smrt, na ječo; bolan na smrt, slep na eno oko, lep na oko ali na videz, dajati na upanje, gre mu na jok, vse gre na dvoje vsaksšbi; kuhati na mehko, lagati na debelo, pripovedovati na dolgo in široko, ravjia se na grdo, cika na kislo, vleče na belo; č) vzroka (čemu?): priti na pomoč, vabiti na svatbo, piti na zdravje, iti na ogledi, streljati komu
nabaviti
na čast, delati komu na veselje, na žalost, na ljubo; v nekaterih takih pogostnih zvezah se je čut za sestavne dele ie izgubil in jih pišemo kot enotne prislove, gl. § 59; d) mere (koliko? kako dolgo?) pri glag. in samost.: blaga na kupe, na ostajanje, na koše, na pretek, na cente; Ijndi na tisoče; na leta bo pomnil, na veke živeti; 3. kot prilastek (kakšen? kateri?): lov na zajce, misel na mater, up na plačilo, pot na goro, proga na Trst, obisk na vččer, plača na mésec, življenje na veke, račun na prste, mlin na veter, mlatilnica na motor, obsodba na ječo, strel na čast vojski, igra na klavir; 4. kot določilo pri prislovu: od včeraj na danes, od lani na letos; mnogo takih zvez čutimo kot enoten izraz in pišemo skupaj: nadalje, naprej, nakljub, nazaj, nazadnje, navsezadnje, navsezgodaj itd.; — II. z mest. kaie: 1. predmet (na kom ali na čem?): na delu se pozna delavec, na prošnji stoji svet, na njem leži vsa odgovornost, na hrani biti kje, imeti koga; na tebi je (+od tebe zavisi); 2. prislov: a) kraja (kje?): na polju dela, na vasi gori, na Koroškem živi, na cesti je bila nesreča; b) načina (kako?): na lépem, na célem si je izmislil, na tihem natihoma povedati, na naglem nanagloma zboleti, na mâikem sedeti; mnogo zvez lahko uvrstimo pod katero koli teh skupin: bolan na pljučih (na čem? kje? kako?), nositi na glavi, ujeti koga na laži, imeti na umu itd.; 3. prilastek (kakšen? kateri?): fantje na vasi, noša na glavi, bolezen na očeh, spomenik na grobu, okrasek na
čelu, luč na mizi; — o razmerju do iz gl. pod iz I na- v sestavi: 1. z glagoli kaže smer dejanja: a) na začetku: nalomiti vejo, navrtati sod, na-rezati palico, nasmehniti se, načeti vprašanje, napiti kozarec, nažgati trsko, nastopiti pot; h) v dosegi neke mere: nalomiti vej, narezati palic, nabrati jagod, nakositi trave, na-žeti pšenice, nateče se vode, nanositi drv, nasaditi krompirja; c) v dosegi polnosti (dovršenosti, konca), v zvezi s povratnim se: najesti se, napiti se, naskakati se, nahoditi se, naveličati se, nagledati se, na-spati se, naležati se; č) v prehajanju na predmet: napasti koga (pasti na koga), najti kaj (priti na kaj), ladja nasede (sede na čer), navajati koga (vaditi koga na kaj); 2. z imeni (prid. in sam.) iz prislovnih zvez: nagroben (kar je na grobu), nagrobnik (spomenik na grobu), namizna Inč (ki je za na mizo), nahrbtnik, naprstnik, nagobčnik, naglavna ruta, naročje, načelek; izvedenke iz zloienih glagolov: napitnica (napiti komu), navada (navaditi), naglas (naglasiti), naskok (naskočiti); včasih pomeni začetek lastnosti: naglušen (kdor je na gluho), nakisel (kar cika na kislo), nabel (kar gre na belo), gl. predi. I, 2 c na nata nate! medm. ^nujanja in privoščenja: na, tu imaš! na, kravica, na! nate zvezke! nata papir! na, zdaj pa imaš! *nabasati -šem nabiti (puško), na-tlačiti (pipo, iep, prostor), nadeti (klobaso), natrcati (vrečo, koš), nagatili, naphati nabaviti -im (si) omisliti (si): ~ si novo obleko; nabava -e i,
nabéliti
nabaven -vna -o, nabâvnik -a m, nabâvka -e i\ nabavljati -am, nabavljanje -a s, nabav-Ijâlen -Ina -o [-In-]: ~a zadruga; nabavljâvec -vca m, nabavljâvka -e i, nabavljîv -iva -o, nabavljlvost -i i nabéliti -im: ~ palico, ~ platna; gl. beliti naberačiti -im (se): naberâceno blago, starka se je naberačila nabetati -âm se, nabetàj -âjte se! nabetàl -âla -o, nabetân -a -o [povsod: -bat-]: tako se je nabetàl, da je komaj dihal nabezâti -âm natrcati gl. bezati, nabezân -a -o: ~i vozovi [povsod: -baz-] nabirati -am, nabiranje -a s = nabira -e i, nabirka -e i, na-birek -rka m, nabirâlen -Ina -o [-In-]: ~a pola; nabirâlnik -a [-In-] m: poštni nabirâ-lec -Ica [-à\f.-] m, nabirâlka -e -du-] ž, nabirališče -a s, na-jirâtelj -a m, nabirâé -a m akumulator; gl. tudi nabor nabiti -jem gl. biti bijem, nabit -a -o, nabitost -i i, nabitek -tka m; nabijati -am, nabijaj -te in -âjte! nabijal -a -o in -âla -o, nabijanje tn -ânje -a s, nabijâlen -Ina -o [-In-], na-bijâlnik -a [-In-] m = nabijâc -a m = nabijâlo -a s naboj -oja tn patrona, nabojen -jna -o, nabojnik -a tn nabijal, nabijalnik; nabojnjâëa -e i nn-bojna torbica (-^fiieklija) nabor -ora tn: vojaški ~ pri obleki; naboren -rna -o: ~o leto, nabornik -a tn: vojaški nabornica -e i: ovratna ~ nabran ovratnik; naborišče -a S prostor za vojaiki nabor; na-bornjâk -a tn anat. mezenterij nabôsti -bôdem gl. bosti, nabo-dèn -êna -o, nabodênec -nca tn, nabod -ôda tn, nabodek -dka
tn; nabâdati -am, nabâdanje -a s, nabadâc -a tn nabozec -zca tn sveder nabožen -žna -o: ~o slovstvo;
nabožnost -i ž nabrati -bêrem gl. brati, nabrân -a -o, nabrânost -i i, nabrânec -nca tn: rokavi brez ~ev; gl. nabirati tn nabor nabrâzditi -im naorati, nabrâzden -a -o
nabrékniti -nem, nabréknjen -a -o = nabrekel -kla -o: ~e žile, ~e ustnice, ~o zrno; nabré-klost -i ž, nabrékiica -e i, nabreklina -e i nabrénkati -am: ~ koga, ~ se vina
nabrčžen -žna -o, nabrčžje -a s nabrisati -šem, nabrisan -a -o, nabrisanec -nca m, nabrisanka -e i, nabrisanost -i i nabrit -a-o: ~ človek zvit, prebrisan, nagajiv, zrel, nabritost -i ž
nabrskati -am, nabrskan -a -o, nabfskanec -nca tn, nabfskan-ka -e ž, nabrskanost -i ž nabrdsiti -im gl. brusiti, nabrii-
šen -a -o, nabriišenost -i ž nabuhniti -nem, nabuhnjen -a -o = nabuhel -hla -o, nabuhlost -i ž in nabiihnjenost -i ž, na-biihnjenec -nca tn = nabiihlež -a tn; nabuhovâti -ûjem, na-buhovânje -a s nabûnkati -am, nabûnkan -a -o nabûskati -am, nabuškan -a -o nabûtati -am (se): ~ koga na-tepsti, ~ drv v peč nametati, ~ se žgancev zelo se najesti, ~ se na pamet s teiavo, brez razumevanja se naučiti; nabûtan -a -o, nabûtanost -i i: to ni znanje, to je ~ Nâce -eta tn os. t., Nâcek -cka m
os. t., gl. Ignacij nacediti -im, nacêdi -ite! nacé-dil -ila -o tn -cédilo -i -e, na-
nad
cejèn -êna -o in nacedèn -êna -o, nacéden -dna -o; nacéjati -am, nacéjanje -a s nacépiti -im gl. cepiti, nacépljen -a -o, nacépljenost -i ž, nace-pilev -tve é *nacija -e ž narod, nacionalen -Ina -o [-In-] naroden: ~i socializem, ~i socialist, nacio-nalnosocialističen -čna -o [-In-], nacionalnost -i i narodnost; nacionalizem -zma m, nacionalist -a m narodnjak, nacionalističen -čna -o; nacionalizirati -am, nacionalizacija -e i, nacionalizacijski -a -o; nacist -a m, nacističen -čna -o, nacizem -zma m; nacifašist -a m, nacifašističen -čna -o, nacifašizem -zma m nacijaziti -im, nacijazen -a -o nacmokati -âm: ~ blata na steno, ~ se; gl. cmokâti, nacmo-kân -a -o, nacmokânost -i i nacréti -crèm gl. creti, nacvft -a -o
načakati -am se gl. ëâkati, na-
èâkan -a -o načečkati -âm = naèrèkâti -âm, načečkan -a -o, naèeckânost -i ž [povsod: -čač-]; gl. čečkati naèélek -Ika [-Ik-] m = naččlnik
-a [-In-] nt šapelj, diadem naèêlo -a s princip, naèêlen -Ina -o [-In-] principialen: ~a rešitev, naëêloma prisl. = nacêlno [-In-], naèêlnost -i [-In-] i, na-èêlnez -a [-In-] m načelovati -ujem (+naèeljevâti -jùjem), načeliij -tel naèelovàl -âla -o; naèêlnik -a [-In-] m: postajni ~ ("•'postajenačelnik), , nacêlnica -e [-In-] i, naèêlni-ški -a -o	naèêlniStvo -a
[-In-] s = naèêlstvo -a [-Is-] s prezidij, naèêlje -a s nacepériti -im se, načepčrjen -a
-o, načepčrjenost -i i načesati -ččšem gl. česati: ~ prahu z glave, ~ mladih vej
z drevesa, ~ si nohte natrgati si nohte; naèesân -a -o; naèês-niti in -iti -èésnem gl. česniti naččti -cnèm -êva -êmo -êjo in načno, načni -ite! naččl -a -o, naèét -a -o, naččtek -tka m = načetje -a s začetek; naèétost -i i; naèénjati -am, naèénjanje -a s
nacézen -zna -o: ~a cena, pogodba; vzeti delo na čez "•"načičkati -am nališpaii, načič-kan -a -o nališpan: ~o dekle nališpano dekle način -a m: *na ta ~ tako, *na vsak ~ vsekakor, *na noben ~ nikakor, *na svoj ~ po svoje; načinoven -vna -o: ~i prislov
"^načiniti -im napraviti, storiti načitati -am (se), načitan -a -o,
načitanost -i i načlčniti -im, načlčnjen -a -o:
~a veriga načfniti -im, načfnjen -a -o, na-
čfnjenost -i i načrt-rta m (*črte£), načftek-tka m obris, skica, načrten -tna -o, načrtnost -i ž; načftati -am narisati, zasnovati, koncipirati; načftkati -am, načrtavati -am, naèrtâvanje -a », naèrtovâti -ùjem, načrtovil -âla -o, na-črtovfinje -a s, načrtovalec -Ica [-le-] m, naèrtovâlen -Ina -o [-In-]
nad predi. I. s lož. izraža i. smer v prostoru (kam?): zleteti ~ drevo, iti ~ sovražnike, iti ~ vâs; 2. mero v času (kako dolgo?): ~ eno uro, ~ en dan; 3. mero sploh (koliko?): ~ polovico, ~ 100 din, ~ vse druge jo ima rad, toda: nadvse rad jo ima; nâdme, nâdte, nâdenj [nâdanj], nâdse, nâdnju, nâdnje; — II. 2 orod. izraža 1. predmet nekaterih glagolov: jeziti se, znesti se ~ kom (+<«2 koga), zgledo-
Md-
vati se, pohujšati se, zavzeti se ~ čim itd.; 2. določilo kraja (kje?): leteti ~ drevesom, stanovati ~ mlinom, svetilka visi ~ mizo; 3. prilastek (kateri? kakien?): hiša ~ gozdom, pot ~ vasjo, lina ~ vrati
nad- predpona 1. rabi se v krajevnem pomenu: nadpritličje, nadstrešek, nadvoz; nadmorski, nadoblačen, nadtrebtišen, nad-vraten, nadzemeljski; 2. izraia viijo stopnjo v besedah, narejenih po tujem zgledu: sam. nadangel, nadčlovek, nadškof, nad-učitelj, nadvojvoda; vendar se v večini primerov izogibamo taki rabi: *nadgozdar, *nadinženir, *nadkrmar, *nadkuhar, *nad-lovec, *nadpastfr, *nadpaznik, *nadpoveljnik -a, *nadsodišče, *nadstražnik, *nadsvetnik višji gozdar, višji stražnik, prvi inženir, prvi kuhar, vrhovni poveljnik, vrhovno sodišče; prid. +nadmočen, +nadkoristen močnejši, prekoristen; glag. +nad-glasovati preglasovati, *nadvla-dati prevladati, +nadživeti preživeti; nadlegovati, nadzidati, nadzirati; nad- »mo stranski poudarek zlasti v umetnih tvorbah ali v emfazi; bolj ko je beseda domača, bolj nad- izgublja poudarek
nada -e ž up, upanje; nadobiiden -dna -o (+nadebuden); """nade-poln -a -o f-dtf-J nade poln, +nadati -am se nddejati se
nadahnitl in nadahniti -nem [nepoud. -dah- in -dah-] gl. dahniti, nadaknjen -a -o, nadahnjenje -a s
nadalje prisl. dalje, naprej
nadaljevati -ujem, nadaljuj -te! nadaljeval -ala -o, nadaljevanje -a », nadaljevalen -Ina -o [-In-]: ~a šola, nadaljevalec -Ica [-le-] m
nadaljnji -a -e: ~a preiskava taka, ki naprej traja; +brez nadaljnjega brez pomisleka, brez obotavljanja, takoj, prècej; +do nadaljnjega do nove odredbe nàdangel [-elJ -a m arhangel, nàd-angelov -a -o, nàdéngelski -a -o [-Is-]
nadanji -a -e: ~a voda voda na dnu, podzemeljska voda, Nadanje selo -ega -a s nadarbina -e ž = nadârba -e ž prebenda, nadârbenik -a [-ban-] m, nadarbinski -a -o: ~o premoženje, ~i dohodki nadarjen -a -o {*darovit), nadarjenost -i ž (*darovitost), nadar-jenec -nca m, nadarjenka -e ž; nadarjèn -êna -o obdarovan nadàv -âva m = nadâvek -vka
m ažio, ara nadcvéten -tna' -o bot. nadcésen -sna -o, nadcâsoven -vna -a: ~a vrednost umetnine nàdclôvek -véka m človek in pol,
nadčlovčški -a -o nadčuten-tna-o česar ne moremo dojeti s čuti, transcendentâlen, nadčtitnost -i ž nàddiâkoB -a m prvi diakon, arhi-diakon
naddùren -rna -o nadvraten nadegati -âm nametati: ~ drv v peč, nadegàj -âjte! nadegàl -âla -o, nadegân -a -o nadejati -jam in -jem se česa (■•"nadjati se), nâdejanje -a s, nâdeja -e ž upanje nadelati -am (se): ~ cesto nasuti, popraviti, nadelati se česa utruditi se s čim, nadelati se ga (vina, žganja) napiti se ga; na^ delan -a -o: ~a cesta, ~ človek; nadélanec -nca m, nadé-lanost -i ž; nadelavati -am, na-delâvanje -a s; nadelovati -njem, iiadelovânje -a s nadéti -dénem: ~ klobuček, ~ komu zbadljivo ime; gl. déti.
nadomestiti
nadét -a -o; nadévati -vam in -vijem: ~ klobase, nadévanje -a s, nadèv -éva m = nadévek -vka tn, nadéven -vna -o, na-devalnik -a [-ày.-] m nadeževati -ûje (se) [-dai-J: iia-deževalo je poln škaf vode +nadglasîti -fm preglasiti, +nad-
glasovéti -ûjem preglasovati nadglaven -vna -o: ~a točka,
nadglavfšče -a s zenit nadgMženjski -a -o [-ian-] nadgrôben -bna -o nagrôben: kamen, ~i napis; nadgrobnik i -a m nagrôbnik, nadgrôbnica -e i nagrôbnica nadbišje -a s	i
nadibati -am: nadihali so polno i (sobo) smradu, nadfbati se : dobrega zraka; nadfban -a -o, ; nadfbanost -i i	i
nadihniti -nem, nadfhnjen -a -o: | rdeče ~ cvet; nadih -a tn i nadfmati -am in -mljem se napenjati se, gl. tudi naduti nadir -ja m zemeljsko podnožišče nadirati -am, nadfranje -a s, gl. ; nadreti
naditi -im jekliii, napraviti orodju jeklerw zrno ali rezilo, naden -a . -o, nadenje -a s; nâda -e i in' nado -a s jekleno zrno, rezilo pri orodju ■•■nadjati -am se nadejati se nadkolénski -a -o: ~a kost =
nadkolénka -e ž nadkolésen -sna -o: ~a voda nadkomolčen -čna -o [-ÔU-]: ~a
kost nadlahtnica nadkopiten -tna -o: ~a kost *nadkriliti -im prekositi, preseči, posekati, *nadkriljevati -ûjem prekašati, presegati nadlaket -kta tn = nadlahti -i ž mn., nadlahten -tna -o: ~a kost = nadlahtnica -e ž, nad-lahtje -a s nadledvičen -čna -o: ~a žleza
nadléga -e ž: ~o delati komu, v (za) ~o biti, nadléžen -žna -o: ~ biti komu, nadléZnost -i ž, nadléžnež -a tn = nadléžnik -a m, nadlčžnica -e ž; ■'■nàd-léžna oblast pristojna oblast, ■^nàdléžnost -i i pristojnost nadlegovati -ujem in nadlegovati -ujem, nadléguj -tel in nadleguj -te! nadlégoval -a -o in nadlegovàl -ala -o, nadlégo-vanje in nadlegovanje -a s; nadlegovalec -Ica [-du-] m, nadlegovalka -e [-du-] i nadlisec -sca m mandragora, nad-
lišček -ščka tn bot. nadloga -e ž: v nadlogah biti, ~ ga tare, ti si prava ~! nadležen -žna -o, nadložnež -a tn, nadložnik -a tn, nadložnica -e ž, nadložnost -i ž ■•■nadmoč -i i premoč, ■'■nàdmôcen -čna -o premočen, močnejši, v premoči
■•■nadmodriti -im premotiti, preslepiti, premodriti nadmorski -a -o: ~a višina absolutna višina nadnaraven -vna -o, nàdnarâv-
nost -i ž nadoblačen -čna -o: ~a luč *nadoblast -i i vrhovna oblast: *dobiti ~ dobiti oblast, premoč nad kom nadobzornica -e ž cirkumpolarna zvezda
nadoknaditi -im nadomestiti, pridejati (kar manjka), popraviti (škodo), pristoriti: kar je bilo poprej zamujeno, se je zdaj nadoknadilo pristorilo nadomestiti -im, nadomésti -ite! nadoméstil -ila -o, nadomešččn -êna -o; nadoméstek -tka tn surogat, nadomestilo -a s, nadomestitev -tve i, nadomésten -tna -o: ~i deli; nadoméstnik -a tn, nadornéstnica -e ž, na-domestljiv -fva -o, nadomest-
nadpalubje
Ijivost -i i; nadomeščati -am, nadomeščanje -a s, nadomesto-vati -njem, nadomestoval -ala -o, nadomestovanje -a s nadpalubje -a s, nadpaluben -bna -o
nadpis -a m, nadpisen -sna -o nadpolovičen -čna -o: ~a večina,
nadpolovičnost -i i nadporočnik -a m, nadporočniški
-a -o: ~a stopnja nadpregled -eda m superarbitrd-cija, nadpregleden -dna -o: ~a komisija; nadpreglednik -a m, nadpregledniški -a -o nadprigled -eda m superkontrčla, nadpriglednit -a m viiji pri-glednik
nadprijem -ema m telov., nadpri-
jemen -mna -o nadpritUčje -a s ('''visoko pritličje), nadpritličen -čna -o: ~a stavba, soba nadrabljati -am, nadrabljanje -a s, gl. nadrobiti [zloguj: na-drab-7
nadras(t)el -s(t)la -o bot.: ~a
plodnica nadrastiti -im: ~ psa na koga nadrediti -im, nadredi -ite! nad-redil -ila -o, nadrejen -ena -o: ~a oblast; nadreden -dna -o: ~i stavek slovn., nadrednost -i ž; nadrejati -am, nadrejanje -a s; razzloguj: nad-re-nadreti -derem gl. dreti, nadrt -a -o; {zloguj: na-dr-) gl. tudi nadlrati
nadrgniti -nem (se): ~ česa (listja, denarja), ~ se česa (na pamet) mehanično se naučiti, na-drgnjen -a -o nadroben -bna -o podroben, natančen: ~a raziskava, kritika; nadrobno prisl. podrdbno, natančno: ~ preiskati, ~ opisati, razložiti; toda na drobno v pomenu drobnd: na drobno mleti.
razbiti, trgovati; nadrobnost -i ž (zloguj: na-drob-) nadrobiti -im gl. drobiti, nadrob-Ijen -ena -o; nadrobitev -tve ž; nadrabljati -am, nadrabljanje -a s {zloguj: na-drob-) nadsončen -čna -o nadstavba -e i nadzemeljska stavba, viija stavba: ~ marksističnega nauka nadstrešek -ška m, nadstrešje -a s, nadstrešen -šna -o; gl. nastre-šek
nadstropje -a s: hiša v eno polovično ~ mezanin; nadstropen -pna -o, nadstropnik -a m *nadsvetnik -a m viiji svitnik, *nadsvetniški -a -o: ~a čast = *nadsvetništvo -a s čast viijega svHnika
nadškof -škofa m, nadškofov -a -o, nadškofovski -a -o; nad-škofija -e i, nadškofijski -a -o, nadškofijstvo -a s nadštevilen -Ina -o [-In-]: ~i zlog; nadštevilnost -i [-In-] i nodtrebušen -šna -o, nadtrebiišje -a s
nadučitelj -a m, nadučiteljev -a
-o, nadučiteljski -a -o naduha -e ž, nadušen -šna -o = nadušljiv -a -o, nadušljivec -vca m, nadiišl jivka -e i, naduš-Ijivost -i ž naduliti -im dulo napraviti: klobuk ~ se dulec (mrdo) napraviti, naduljen -a -o nejevoljen, nasajen, nataknjen naduren -rna -o {zloguj: naduren!): ~o delo Cnad določeni čas) nadura -e ž ura nad določeni čas, nadurnina -e i naduti nadmem napihniti, nadmi -ite! nadul -a -o, nadut -a -o, nadutež -a m, nadiitost -i i nadvig -a m relief, nadvižen -žna
-o reliefen: ~a podoba nadvlada -e i hegemonija-, *nad-vladati -am premagati, zmdči
nagelj
koga (kaj), obvladati; +nadvla-dovati -ûjem premagovati, ob-vlad(ov)ati nadvôden -dna -o: ~e stavbe, ~i
del rastline nàdvojvoda -a in -e m, nadvojvodov -a -o, nàdvôjvodinja -e ž (oseba), nàdvôjvodinjin -a -o, nàdvôjvodski -a -o, nàdvôjvod-stvo -a s, nàdvéjvodina -e ž (dežela), nàdvojvodinski -a -o nadvoz -ôza m (nasprotje: podvoz), nadvozen -zna -o: ~a pot nadvraten -tna -o: ~a lina '*'nàdvrédnost -i ž presežna vrednost
nadvse [ttadusè] poudarni prisl. posebno, zlasti, najbolj: ~ rad je pel, ~ lep, ~ je ugajalo petje; toda nad vse, kadar je vse nedol. z.: ta je nad vse (druge), tega ima rad nad vse (druge), povzpel se je nad vse nadzemen -mna -o: ~a stavba nadzémlje -a s, nadzémeljski -a
-o f-malj-] nadziden -dna -o: ~a strešica, nadzidek-dka m, nadzidje -a «; nadzidati -am, nadzidan -a -o; nadzidavati -am, nadzidavanje -a «, nadzidava -e ž nadzirati -am nadzorovati, paziti na koga, na skrbi imeti Koga. nadziranje -a s nadzorovanje, nadzor, nadziratelj -a w» = nad-zirač -a m paznik, nadziratelji-ca -e ž. nadzirateljstvo -a s, nadziralen -Ina -o [-In-J nadzor -ôra m, nadzoren -rna -o: ~a oblast; nadzorski -a -o, nadzornik -a m inšpektor, nadzornica -e ž inšpektorica, nadzor-ništvo -a s inšpektordt, nadzorstvo -a s inšpekcija, nadzorstven -a -o [-tvan-]: ~a oblast; nadzorovati -ûjem, nadzoruj -te! nadzorovàl -âla -o, nadzorovâ-nje -a s, nadzorovâlen -Ina -o [-In-], nadzorovâlnica -e [-In-] i
naeléktriti -im, naeléktren -a -o, naeléktrenje -a «, naelektritev -tve ž [povsod: na-e-] naênkrat in naenkràt [na-e-] prisl. koj, kar, hipoma, nenadoma, hkrati nafta -e ž kaméno olje, nâften -tna -o: ~a posoda, ~i vrelci, ~i vod = naftovod -6da m; naftol [-61] -a m naftalin -a m, naftalinov -a -o: ~ duh
nâg -a -o in nago -i -é, dol. nagi -ega, na pol nag, do nâgega; nâgec -gca m: 1. nag človek: poglej ga, nâgca; 2. nagota: kdor koprivo pozna, skrije na-gec; nagost -i ž = nagota -e ž, nagôten -tna -o nagajati in nagajâti nagâjam, nagajaj -âjte! nagajal -âla -o, nagajânje -a s; nagajâlec -Ica [-du-] m, nagajâlka -e [-du-] ž; nagajiv -a -o. nagajivec -vca m, nagajfvček -čka m, naga-jivka -e ž, nagajivost -i ž, na-gajivski -a -o naganjati -am, nagânjanje -a s, naganjâlec -Ica [-du-] m, na-ganjâC -a m, naganjâlka -e [-du-] Ž; pl. nagnâti -ženem Nagasaki -ija m kr. i. mesta na
Japonskem nagatîti -im (+nagačiti), nagâëen -a -o: ~a ptica, nagâëenost -i Ž, nagâcenec -nca m, nagačen-ka -e ž
nagel [-au] -gla -o: ~a smrt, ~a sodba = ~i sod, ~e jeze biti, na naglem se je zgodilo, prim. naglejši -a -e; prisl. nâglo nâgleje; nâgloma = nanâglo-ma prisl, ndglič prisl naglo; naglica -e ž = nâglost -i ž. nâglež -a m; nâgliti -im se, nâgljenje -a s nâgelj nâgeljna m, nâgeljc -a m = nâgeljček -čka m, nâgeljnov -a -o: ~o cvetje; nâgeljnast -a
nagibati
-o [povsod: -galj-]; nagrlin -a tn: divji, turški ~ bot. nagibati-bam in -bljem: ~ glavo, ~ koga na kaj, k čemu, ~ se: Carigrad se je že dolgo nagibal k razkolu Carigrad je nagibal); nagibanje -a s, na-gibalen -Ina -o [-In-], nagibâ-lec -Ica [-le-] tn; nagib -a m, nagibljaj -a m, nagiben -bna -o: ~i kot; nagibovati -ujem, nagibovalen -Ina -o [-In-]; gl nagniti -nem nagfzdati -am, nagizda -e i po trata, nagizdje s luksus, na gizden -dna -o: ~o blago naglas -âsa m poudarek, akcent naglâsek -ska tn, naglâsen -sna -o: ~o znamenje; naglasiti -im naglâsi -ite! naglasil -ila -o naglaščn -êna -o: ~ zlog; na glasênost -i ž; naglâsati -am naglašanje -a «, naglaševat -ujem, naglasevânje -a s, na glasevâlen -Ina -o [-In-], na glaievâlec -Ica [-le-] tn naglâs prisl. glasno: ~ govoriti, na ves glas zelo naglâs, zelo glasnô: ~ se dêre naglaven -vna -o 1. za na glavo: ~i jarem, ~a ruta. 2. poglaviten: ~i greh; naglâvje -a s kar se nosi na glavi naglušen -šna -o, naglušnost -i ž, naglušnež -a tn, nagliišnik -a m, naglušnica -e ž nagnati -zênem: ~ psa, ~ koga k delu, ~ veliko živine na se-mènj; nažêni -ite! nagnal -âla -o, nagnân -a -o; gl. nagânjati -am in nagoniti na^ečiti -im, nagn0čen -a -o:
dvorana je ~a nabito polna nagnêsti -gnêtem gl. gnêsti, na-gnetèn -êna -o: nagnêsti testa za pet hlebcev, veliko ljudi se je nagnêtlo v sobo nagniti nâgnem: ~ glavo, ~ sod, ~ koga k čemu ali na kaj; ~
Se čez zid, dan se je nâgnil; nâgni -ite! nagnil in -nil -ila -o, nâgnjen -a -o: ~ biti k čemu inklinirati; nâgnjen je -a s, nagnjenost -i i; gl. nagibati nagniti -jem zaieti gniti, nagnil -a -o, nagnit -a -o: nagnilo sadje = nagnito sadje, nagni-tost -i ž; nagnivati -am, nagni-vanje -a « nagnusen -sna -o, nagniisnost -i i, nagnusiti -im, nagnusnica -e ž, nagniisnež -a m nagobčnik -a tn, nagobčniški -a -o +nagôdba-e i poravnava, pogodba nagoditi -im 1. storiti, prizadeti: ~ komu škodo, sitnost ipd. (primerjaj nagajati;, 2. ugoditi; na-godi se zgodi se sluiajno, na-gôdi -ite! nagodil -ila -o; nagoda -e ž slučaj, nagoden -dna -o služajen, nagôdoma prisl. slučajno, po naključju nagomiliti -im, nagomiljen -a -o nagon -ôna tn, nagonski -a -o nagoniti -gonim gl. goniti: ~ živine, ~ vodé iz vodnjaka, na-gônjen -a -o nagosti -dem gl. gosti: ~ jo (jih) komu povedati, ozmerjali koga, ~ komu zagosti; ~ se naveličati
nagostiti -im se: ko se kozel nagosti, grm pusti; gl. gostiti nagovoriti -im: ~ koga, ~ koga k čemu (gl. govoriti), nagovorjen -ena -o, nagovorjenec -nca m, nagovor -a tn, nagovoren -rna -o; nagovarjati -am, nagovarjanje -a s, nagovarjalec -Ica [-du-] m, nagovarjalka -e [-dy,-] ž, nagovarjalen -Ina -o [-In-]
nagrabiti -im gl. grabiti, nagra-
bek -bka t» nagraditi -im, nagradi -ite! nagradil -ila -o, nagrajen -ena -o, nagrajenec -nca tn, nagrada -e ž: razpisati ~o; nagraden -dna
naj-
-o: ~o tekmovanje; nagrajati -am, nagrajanje -a s nagrbančiti -im: ~ čelo, iiagrban-čen -a -o, nagrbančenost -i ž; nagrbati -am = nagrbiti -im, nagfbljen -a -o nagristi -grizem, nagnz -a m, nà-grizek -zka m, nagrizen -zna -o; nagrizniti -nem: ~ jabolko, nagriznjen -a -o; nagrizovati -ujem: polhi sadje nagrizujejo nagrlin -a m gl. nagelj nagrmaditi -im (+nagromaditi),
nagrmaden -a -o nagroben -bna -o: ~i kamen, govor; nagrobnica -e i nagrôb-na pesem, napis, cvetlica na grobu, nagrobnik -a m, nagrôb-niški -a -o '''nagromaditi gl. nagrmaditi nagubati -am gl. gubati, naguban -a -o in naguban -a -o, nagii-banost in nagubanost -i i; nagu-bančiti -im: ~ čelo, naguban-čen -a -o, nagubančenost -i i naguliti -im (se) : ~ koso nadrgni-ti, nabrusiti zaničlj., ~ koga na-tepsti, ~ se česa (kaj) naučiti se na pamet brez umevanja nahajati -am večkrat najti: planike nahajamo po naših gorah, planike se nahajajo se večkrat najdejo po naiih gorah-, +nar hâjati se biti, stati, ležali: pošta + se nahaja (je) pol ure od tod, staroslovensko svetišče +se je nahajalo (je stalo) na Ptujskem gradu, tu doli +se nahaja (leži) krasno polje; nahajališče -a s nahitroma prisl. hitro, na hitro,
na hitrico nahod -oda m, nahôden -dna -o,
nahôdnost -i ž nahoditi -hodim se gl. hoditi, na-hojen -a -o utrujen od hoje, naveličan, sit hoje nahodoma prisl. iznenada, nepričakovano: ~ koga srečati
nahraniti -hranim 1. ~ koga nasititi, 2. ~ kaj privarčevati, na-hranitev -tve ž; gl. hraniti nahfbten -tna -o, nahrbtnik -a
m oprtnik nahruliti -im: ~ koga, nahruljen
-a -o, nahrulitev -tve ž nahuditi -im komu: vedomec človeka raztrga ali mu nahudi kako drugače, nahudi -itel na-hudil -ila -o nahujskati -am: ~ psa na koga, ~ ljudi, nahujskanost -i ž, na-hujskanec -nca m nahvaliti -hvalim: ni ga mogel
nahvaliti se; gl. hvaliti naiven -vna -o proslosrčen, otročji, preprost-, naivnost -i ž preproščina, naivnež -a m, naivnica -e ž, naivka -e ž naj 1. rabi za tvorbo želelnika: Vsi naj si v roke sežejo 1 Naj bo! Naj bi bil delali Ali naj ti pošljem prepis? Ukazal jim je, naj se umaknejo. 2. nekaj samostojnosti je ohranil v primerih, kakor: »Rekel je, da pojde od hiše.c »Kar naj!< — »Tožil bo.« »Naj!« 3. dopustni veznik: Naj (čeprav) si še tako prizadeva, nikoli ne bo nič dosegel. Pojdem, in (pa) naj se na glavo postavi; gl. tudi naj-stvo
naj- (+nar-) dela presežnih iz pri-mernika: najlepši, najboljši,največji, najbolje, največ; prilika se tudi nekaterim prid. in prisl., hi se sicer ne stopnjujejo: naj-prvi, najpfvo, najprvič, najna-prvo, najprej, najzadnji, naj-nazadnje, najzgornji, najspod-nji, najsprednji ipd.; zaradi smisla je naj- pogosto poudarjen, vendar je to emfatični, ne slovnični poudarek, zato ga tu po § 80 3 C zaznamujemo le takrat, kadar je prevzel vlogo besednega poudarka
najâda
najâda -e i vôdna nimfa, povodna vila
najaviti -im naznaniti, najaviti se zglasiti se, oglasiti se, najavljen -a -o priglašen najbolj ali najbolj presežnih prislova zelo: ~ črn; lolH od najbolje presežnih prislova dobro: kdo zna najbolje? gl. bolj najbrž prisl. izraža verjetnost brez presežnosti: najbrž ga ni doma (verjetno ga ni doma, menda ni doma); loii od najbfže près, prislova brzo: ta najbrže (najhitreje) teče; gl. brz in brž najdalje, najdijè, najdalj ali najdalj prisl., gl. dalj, dalje, dlje najésti -jém (se): nekaj je na-jédlo jabolka, najésti se krompirja; gl. jesti; najédati -am najéti najâmem in nâjmem, najemi -ite! in nâjmi -ite! najél -a -o, najét -a -o, najétje -a s, najétnik -a m; najèm -éma m: V ~ dati, V ~ vzeti; najémsci-na -e ž, najémen -mna -o: ~a pogodba; najemnina -e ž, najemninski -a -o, najémnik -a m, najémniea -e ž, najémniSki -a -o; najemodajalec -lea [-le-] m, najemojemalec -lea [-le-] m; najémati -am in -Ijem, najéma. -te! in najémlji -te! najéma -a -o, najémanje -a s, najemâ-lec -Ica [-àu-] m, najemâlka -e [-àu-] Ž; najemati -jemljem gl. jemâti najézdnik -a m zool. naježiti -im, naj0ži -ite! naježil -ila -o, naježèn -êna -o, naje-ž0nost -i Ž, najež0nje -a s; tudi s stalnim poudarkom naježiti -im najin -a -o svojilni z. za 1. os. dv. najmanj ali najmanj prisl. près, od malo: napisal je ~ (koliko?); najmànj, kar morem zahtevati; najmànj to moraš storiti vsaj; najmànjkrat prisl., najmànj-kraten -tna -o	v
najmânje prisl. près, od majhno: pisal je ~ najdrobneje (kako?) nâjposlej prisl. nazadnje najprej in najpred prisl. = nâj-poprej fn najpopred prisl. — najprvo prisl. najsi vez. čeprav: najsi je bil še tako močan, skale vendar ni mogel premakniti najstvo -a s fil. har naj bo, har
naj bi bilo najti najdem, najdi -te! našèl -šla -Ô fn -6 in našel -šla -o (■•■najdel -dla -o), najden -a -o, najdenje -a s; najti milost v njegovih očeh, najti priznanje, upoštevanje, poslušna ušesa; najti v redu: v sobi je našel vse v redu, toda +v redu najdeno odobreno (v uradnih spisih); •'■najti smrt umreti, pasti, "•■najti odobrenje: "i^to je našlo odobrenje pri večini to je večina odobrila; najdenec -nca m. najdenček -čka m, najdenina -e ž nagrada najditelju, najde-nišnica -e ž zavod za najdence, najditelj -a m, najditeljiea -e i, najdljiv -iva -o, najdišče -a s, najdba -e ž najvèê ali največ prisl. près, od veliko ali mnogo (koliko?): »Največ je napisal.« »Kaj, naj-vèè? Najmànj, ne pa najvèè.« najvèèkrat prisl., najvèèkraten -tna -o
najvéce prisl. près, od veliko (kako?): ona piše najvéèe z največjimi črkami najzadnji -a -e, najzadnjič prisJ. nàk alf nàka nikalni prisl.: nàk(a),
tega pa ne! nàk (a), ni res nakačiti -im: ~ človeka razjeziti,
~ britev nakaditi -im, nakadi -ite! nakà-dil -ila -o, nakajèn -êna -o, nakajênost -i ž nakalati -am nacepiti: ~ drv za cel teden, nakalan -a -o
nAklomü
nakaniti -im: nakanil je odpotovati; ti liudirji so mi nakânili, da ne bom nikdar več prav zdrav; nakânjen -a -o; nakana -e ž
nakapati -am fn -Ijem (se) m-kttj^jaii: pol škafa je nakapalo iz soda
nakapljati -âm (se): vosek se je nakapljàl od sveče, gl. kapljâti *nakàr prisl. potem, nato: bedel je do jutra, nakàr je malo zadremal; nekaj časa je pil, pel in govoril, nakàr je nenadoma umolknil in odšel; kadar je kàr oz z., piiemo seveda narazen: spraševal ga je vse mogoče, na kàr pa oni ni odgovarjal nakaza -e ž = nakâzen -zni ž pokveka, spaka; nakâzen -zna -o pokvarjen, spačen pokveien: ~a grdoba, ~o zmršene co-prnice; nakâznik -a m pokveka, nakâznost -i ž nakazati in nakazâti -kâzem gl. kazati: ~ vsebino, ~ denar; nakâzan -a -o; nakâznica -e ž; poštna nakazilo -a s, naka-zilen -Ina -o [-In-]: ~i nalog; nakazovâti -üjem, nakazüj -te! nakazovàl -âla -o, nakazovânje -a s, nakazovâlen -Ina-o [-In-], nakazovâlec -lea [-le-] m, na- j kazovâlka -e [-Ik-] i nakaziti -im pokvariti, nekoliko poškodovati, nakâzi -ite! nakâzil -ila -o, nakažèn -êna -o, naka-Ž0nec -nca m pohabljenec, naka-zitev -tve i nakimati -am: malo je nakimal. govoril pa nič; nakimâvati -am, nakimovâti -üjem, nakimûj-te! nakimovàl -âla -o, nakimniti -nem
nakipéti -im: nakipéti do vrba, gl. kipeti; nakipniti -nem: testo nakipne; nakipel -pla -o: ~a pljuča emfizematična; na-kipek -pka m slaščica
nakisati -am: ~ repe, zelja nakisel -sla -o nekoliko kisel,
kislast, kiselnat, kiselkast nakit -a m, nakiten -tna -o; na-kititi -im, nakičen -a -o in nakiten -a -o nakladati -am, nakladanje -a i, nakladalec -Ica [-du-] m = na-kladnik -a m = nakladač -a tn, nakladalnica -e [-In-] ž, nakla-dališče -a s, naklad -ada tn tovor, naklada -e ž: ~ na davke, ~ knjige število natisnjenih izvodov, ~ pri panju, nakladen -dna -o: ~i list, nakladnina -e i pristojbina za nakladanje, na-kladnost -i i naklati -koljem gl. klati: drva niso razklana, marveč le na-klana; naklal sem drv za cel teden
naklatiti -im: ~ sadja, ~ se po svetu (gJ. klatiti), naklaten -a-o naklep -epa tn, naklepati -am snovati, delati naklepe, naklep-nik -a tn kdor naklepa; nakle-pičiti -im se naključiti, primeriti se
naklepati -klepljem: ~ koso, ~ koga pretepsti, ~ se fižola močno se najesti {gl. klepati), na-klepan -a -o naklepetati -am in -pečem: koliko mi je tega naklepetala; naklepetati se; gl. klepetati naklestiti -im: ~ smrekovih vej, ~ koga, naklesten -a -o in na-kleščen -a -o nakljnb prisl. in predi, z daj. kljub
( +navkljub) naključiti -im se slučajno se zgoditi, primeriti se, naključje -a s = naključek -čka tn slučaj, naključen -čna -o slučajen naklo -a s nakovalo, nakelski -a
-o [-kals-]: ~a noga nakloniti -klonim: ~ sod, dan se je naklonil, ~ koga k čemu pripraviti, ~ komu kaj dati.
Slovenski pravopis
385
26
'''naknaditi
podariti, nakloni -ite I naklonil -ila -o, naklonjen -a -o: biti komu ~ biti k čemu inkli-nirati naklon -ona m nagnjenje, fiz. inklinacija, slovn. modus: pogojni naklonica -e ž fiz. inklinacijska igla, naklonjenost -i ž, naklonski -a -o: ~i kot; naklonilo -a s; naklanjati -am, naklanjanje -a s +naknaditi-im nadomestiti, +nak-nada -e ž nadomestilo, naknaden -dna -o kasnejši: ~i vpis, ~o predavanje kasnejše, nadomestno predavanje, sporočili bomo naknadno kasneje nakockati -am na kocke narezati nakolenek -nka m čevljarska na-
voza (-^kneftra) nakolenšček -ščka m = nakolen-
če -ta s, nakolenčič -a m nakoliti -kolim = nakoličiti -im kole zasaditi: ~ fižol, trte; na-koli -ite! nakolil -ila -o, na-koljen -a -o: ~ vinograd, na-koljenec -nca m nakoljeni fižol nakopati -kopljem: ~ peska, to mu je nakopalo smrt, ~ si skrbi na glavo (gl. kopati), nakopan -a -o, nakopavati -am, nakopavanje -a s, nakapati -pam in -pijem, nakapanje -a s nakopati -kopljem in -kopam se
gl. kopati se nakopičiti -im (+nakupičiti), nakopičen -a -o, nakopičenost -i ž nakopititi -im deti na kopito; na-kopititi se: snega se je nako-pitilo konjem, blato se nakopiti čevljem na podplate nakovati -ujem gl. kovati, nako-van -a -o; nakovalo -a s = nakovalnik -a [-a^-] m, nakovalce -a [-le-] s nakrajen -jna -o kar je na kraju nakrasti -kradem gl. krasti: ~ blaga; nakraden -a -o
nakrat prisl. na mih, kdr, nenadoma, naenkrat nakrehniti -krebnem, nakrebni -ite! nakrehnil -ila -o, nakreb-njen -a -o ali pa s stalnim poud. nakrehniti -nem: ~ vejo; na-krehati -am gl. krehati: ~ vej nakremžiti -im se, nakremžen -a
-o: ~ obraz nakresati -krešem: ~ ognja, ~ koga pretepsti (gl. kresati), na-kresan -a -o nakfhniti nem nalomiti, nakfh-njen -a -o; nakfhati -am, na-krhan -a -o *nakrišpati -am lase nakodrati,
nakrišpati koga pretepsti nakrižem prisl. križem(a), navzkriž: ~ gledati, ~ hodi komu kaj
nakrižen -žna -o križem stoječ ali ležeč, različen: trije možje ~e dobe, ~i voli; nakrižje -a s nakrmiti -im, nakrmljen -a -o,
nakrmitev -tve ž Naksos -a m kr. i. grš. otoka,
naksoški -a -o nakuhati -am: ~ veliko mesa; nakuhati se: fižol se nakiiha (gl. kuhati), nakuhan -a -o; naspr. ukuhati se nakup -a m: priložnostni nakupiti -kupim gl. kupiti; nakupovati -ujem gl. kupovati; nakupovanje -a s, nakupovalec -Ica [-du-] m, nakupovalka -e [-du-] ž; nakupčevati -ujem se nakuriti in nakurlti -kurim: koga izpodbosti, naščuvati, nagnati, nakiirjen -a -o, gl. kuriti nakvasiti -im, nakvašen -a -o: ~a repa; nakvasiti komu kaj naklepetati; nakvaševati -ujem, nakvašiij -te! nakvaševal-ala-o nakviškn prisl. kvišku nalagati -lažem: ~ koga, ~ se komu (gl. lagati), nalagan -a -o, nalaganost -i ž, nalaganec -nca m
namahniti
nalagati -am gl. naložiti, nalaganje -a s
nalâhko prisl. lahnô: ^ hoditi,
~ dihati, ~ govoriti nalâmljati -am gl. nalomiti nalašč tn nalašč prisl. (+navlašč), nalaščen -čna -o: zaradi nalašč-nega zavijanja naléci -Ičžem. nalézi -te! nalégel -lêgla -o: koklja je ~a piščancev, nalčžen -a -o: ~o jajce samo naieto, neizleieno nalépiti -im, nalépljati -am; na-lépka -e i etiketa, nalépek -pka m oblii, nalépen -pna -o nalésti -lézem: ~ bolezen, ~ se uši, nalézel se ga je (gl. lesti), nalézen -a -o, nalézenost -i ž; nalezljiv -iva -o = nalézen -zna -o, nalezljivost -i ž — na-léznost -i é; nalezovâti -njem, nalezovânje -a s naletéti -im na kaj, na koga (gl. leteti); nalèt -éta m: ~ čebel, ~ vode, z ~om telov.-, nalé-tati -am se, nalétaj -te tn -âjte se! nalétal -a -o tn -âla -o, na-létan -a -o: otroci so se nale-tali; nalétati -am: sneg naléta, nalétanje -a s; naletâvati -am: sneg naletâva, naletâvanje -a s; nalétovati -ujem: sneg nalé-tuje, nalétovanje -a s naležati -im se gl. ležati, nale-
zân -a -o naličje -a s tančica, krinka, pročelje (hiše); naličnik -a m del ilema, ki zakriva lice, naličnica -e i krinka, maska; naličiti -im okrasiti, * šminkati, naličen-a-o, naličenost -i i; naličen -čna -o nalika -e é = naličnost -i i analogija, naličen -čna -o analogen, *nalikovâti -ûjem podoben biti, *nalik predi, z daj. kakor nališp -a m, nališpati -am, na-lišpanje -a s, nališpav -a -o gizdav, izbirčen, kočljiv, nališpa-vec -vca m nališpav človek
naliti -lijem: ~ vina v kupico, ~ komu kupico, ~ čistega vina povedali resnico, ~ se vina (gl. liti), nalit -a -o; nalitek -tka tn, naliv -a tn, nalivek -vka tn, nalivktt -e i zalivka, vino za zalivanje, naliven -vna -o: ~o pero; nalivati -am, nalival -a -o tn nalivala -o, nalivanje -a s, nalivalec -Ica [-d^-] tn, nalivalo -a s; nalijati -am, nali-jalnik -a [-du-] m = nalijak -a m
nalog -a m: plačilni neiloga
-e i: domača šolska ~ nalojiti -im, naloji -ite! nalojil
-ila -o, nalojen -ena -o nalomiti -lomim, nalomi -ite! na-lomil -ila -o, nalomljen -a -o; nalom -6ma m, nalomek -mka m; nalamljati -am, nalamlja-nje -a s naloščiti -im: ~ čevlje, naloščen
-a -o, naloščenost -i i naloviti -im, nalovi -ite! nalovil
-ila -o, nalovljen -ena -o naložiti -im: ~ drva na voz, ~ komu dolžnost, ~ jih komu pretepsti ga, ~ denar, preveč je naložil tron. pijan je, naloži -ite! naložil -ila -o fn naložilo -i -e, naložen -ena -o; naložba -e i, naložnina -e i tovor, nalo-ženec -nca m panj, ki je na drugega naloien; nalagati -am, nalaganje -a s, nalagalec -Ica [-du-] m, nalagalka -e [-du-] i nalupiti -im (se): ~ drevo, lub, ~ krompirja, ~ se česa naveličati se kaj lupiti; nalupljen -a -o: ~o drevo, ~i krompir naluščiti -im; ~ strok, ~ graha;
naliiščen -a -o: ~i strok, grah namagnetiti -im, namagneten -a -o namahniti -nem iztegniti roko za udarec, namahnil -a -o in na-mahnila -o; namähati -am pretepsti, namahal -ala -o
namakati
namakati -am: dež namaka zemljo, namakati grah v vodi, namakati obroče, perilo; šiba se ti namaka; namakanje -a s namakniti -maknem, namakni -Ite! tn namakni -te! namaknil -ila -o tn namaknil -a -o, namâk-njen -a -o [nepoud. povsod: -mak- in -mak-] namastiti -im, namasti -ite! na-mastil -ila -o, namaščèn -êna -o namazati -mažem gl. mazati, namazan -a-o: ~ jezik; namàz -âza m - namâzek -zka m namécati -am: veliko sadja ~ naméëek-êka m navriak, dodatek:
za ~ dati naméniti -im gl. méniti 1. ~ komu kaj: to je tebi naménjeno, naménil mu je hêér za ženo, 2. ~ se kam, ~ se na Gorenjsko; naménjenec -nca m, na-menilen -Ina -o [-In-] slovn. finalen, namenilnik -a [-In-] m slovn. supin, namenilniški -a -o [-In-] supinov: ~e oblike; na-mèn -éna m: dober doseči svoj namének -nka m kar je komu namenjeno, naménoma wisl.; namémba -e i, namém-ben -bna -o: ~a postaja; na-ménjati -am, namenjevâti -ûjem naméra -e i 1. namen, nakana, 2. naključje, slučaj, namérica -e ž: po ~i slučajno; namérnost -i ž, naméren -rna -o: ~i odvisnik slovn. finalni namériti -im: 1. ~ deset vatlov platna, 2. ~ puško, besedo na koga, 3. ~ se na kaj naleteti, ~ se kam nameniti se kam, 4. naméri se zgodi se; namér-jati -am, namerâvati -am, na-merâvanje -a s namésti -métem: ~ surovega masla; gl. mésti, naméten -a -o namêsti -mêtem: ~ veliko smeti, namêlo je velike kupe snega; gl. mêsti, nametèn -êna -o
namestiti tn naméstiti, namestim in naméstim, namésti -ite! na-méstil -ila -o, namešččn -êna -o in namčščen -a -o; v pomenu nadomestiti: namésten -tna -o, naméstek -tka m, namestilo -a s, naméstnik -a m, naméstnica -e i, naméstniški -a -o, namest-ništvo -a s. namestovati -ûjem koga, namestovânje -a 8, na-mestovâlen -Ina -o [-In-], na-mestovâlec -Ica [-le-] m, name-stovâlka -e [-Ik-J i; 2. v pomenu nastaviti: naméSêenec -nca m, naméSêenka -e i, namestitev -tve i, naméščati -am, na-méščanje -a », nameščevalec -Ica [-le-] m, nameSéevâlka -e [-Ik-] ž, nameščevalen -Ina -o [-In-], namestilen -Ina -o [-In-], namestitven -a -o [-tvan-] namésto predl. z rod. (*mésto, +na-
méstu): plačati ~ brata nametâti -mécem: ~ kamenja v jamo (gl. metâti), nametân -a -o, namèt -éta m namežikniti -nem, namežikati -am, namežikavati -am, name-žikovâti -ujcm, namežikoval -âla -o [povsod: -mai-] namig -a m, namigniti -nem, na-migâvati -am, namigâvanje -a s. namigovâti -ûjem, namigo-vàl -âla -o, namigovânje -a » namiliti -im z milom namazati,
namiljen -a -o namisliti -im izmisliti, namišljen -a -o: ~a bolezen, ~i bolnik namizen-zna-o: ~i prt, ~o vino namlatiti in -iti -mlâtim gl. mlatiti: ~ deset mernikov pšenice, ~ koga; namlačen -a -o namočiti -močim gl. močiti, namočen -a -o, namočenost -i ž; gl. tudi namâkati namôlsti in namlésti namôlzem: ~ polno golido mleka, namol-zen -a -o (+nam0lžen): ~o mleko [povsod: -ôj/.-]
Hanôaadk
namotatî -am in namotâti -am: ~ veliko preje (gl. motati), na-môtan in namotân -a -o; na-motâvati -am; namétek -tka m: ~ preje namMati -am: ~ obraz, ~ se, namrdniti -nem se, namrdovâti -ûjem se, namrdovàl -éla -o; namfdek -dka m namreč prisl. poudarja posamezne besede v stavku: prišel je namreč oče, ne mati; pisal je namreč materi, ne očetu; nekaj mu manjka, namreč pridnost; doma je namreč tam, ne tukaj; prišel je namreč danes, ne včeraj; dela namreč drugače, kakor govori; ločimo dvojo stavčno zvezo, namreč prired-no in podredno; predava dvakrat na teden, namreč v torek in petek; prišel je s posebnim namenom, namreč, da bi nas speljal; prišel je namreč s posebnim namenom, da bi nas speljal; prišel je s posebnim namenom, da bi nas namreč speljal (kakor pač prenesemo poudarek na namen, prihod ali speljavo); vejico postavljamo pred namreč, kadar je v apozi-ciji ali čutimo okrajšan stavek, § 70, 2 ali 4 b. Kadar poudarja glagol v priredni zvezi, prevzema vlogo vzročnega veznika, a terja posebno besedno stavo, ker je vse le okrajšan izraz: Poklical sem očeta, (namreč zato, ker) matere namreč ni bilo doma. Nikjer ni bil varen, (namreč zato ne, ker) metalo ga je namreč božje, namrgoditi -im: ~ obraz, usta,
~ se; n^mrgoden -a -o namrščiti -im: ~ obrvi, ~ se, namfščen -a -o, namfščenost -i i, namrščenec -nca m namršiti -im: ~ lasé, namfšen -a -o: nad čelom ~i lasje
namrviti -im, namrvi -ite! na-mrvil -ila -o, namrvljèn -êna -o ali s stalnim poud. namrviti -im; namrviiev -tve i namfzniti -nem nekoliko zmrzniti, namfznjen -a -o; namfzel -zla -o: namfznjeno in namfzlo sadje; namrzovéti -ûjem, na-mrzovàl -éla -o, namrzovénje -a s
Namur -a m kr. i. belgijskega mesta, namurski -a -o [povsod: namür-]
namûzati -am se, namûzniti -nem se, namûznjen -a -o, namûzek -zka m nanâgloma prisl. na naglo nanašati -am 1. nalivi ~jo prst na cesto, vse mere ~a na papir; 2. ~ se na kaj biti v zvezi s čim; gl. tudi nanesti in na-nositi, nanéSanje -a s Nancy Nancyja [nansi -ja] m kr. i. franc. mesta, nancyjski -a -o [nansijski] Nande -ta m, Néndek -dka m gl.
Ferdinand nanêsti -nêsem: 1. veter ~e prahu V sobo. voda ~e blata na travnik, 2. beseda ~e, pogovor ~e; prenočuje, kjer gl. nê-sti, nanesèn-êna-o (+nanešen): ~ svet
nanizati -am v vrsto nabrati: ~ bisere na nit, ~ stavke; nani-zovéti -ûjem, nanizovàl ,-âla -o, nanizovénje -a s Nanking -a m kr. i. mesta na Kitajskem, nénkinSki -a -o; nén-king -a m vrsta blaga, nânkin-gast -a -o: ~a suknja nanositi -nôsim: ~ vodé v čeber, ~ se naveličati se nošnje, na-nošen -a -o (gl. nositi); nanô-šenost -i i, nanôs -osa m kar voda nanese, nanošica -e i dei, ki ga veter nanaša od strani nanosnik -a m ščipalnik (vrsta naočnikov), nanosniški -a -o
"^naobraziti
"•"naobraziti -im izobraziti, +na-obražen -a -o izobražen, "'"na-obraženost -i i izobraženost, "•"naobrazba -e ž izobrazba naočarka -e ž vrsta kač naočniki -ov m mn., naočniški -a -o
naoknica -e ž, nav. mn. naôknice -ic, naokniški -a -o; naôkenski -a -o [-kan-]: ~e rože, ~i toplomer
naokoli prisl: vse povsod naokoli in naokéli, tod naokoli (■•"naokolo. "•"naokolu) naokrog prisl.: vse naokrog, povsod naokrog, tod naokrog naopak prisl. narobe: obleči srajco obrniti suknjo '«', brati ~ nnzaj, od vzad naostriti -im, naôstri -Ite! na-ostril -fla -o, naostrèn -êna -o, naostrênost -i i napa -e ž nastreije, streha nad odprtim ognjiščem napadati -am: ~ sovražnike, bolezen me ~a, napadanje -a s. napadalec -Ica [-iu-] m, napa-dalka -e [-iu-] ž. napadalski -a -o [-iu-], napadalen -Ina -o /"-I11-7, napadalnost -i [-In-] ž napajati -am. napajanje -a 8. napa jalec -Ica [-iu-] m napajél-ka -e [-iu-J ž, napajalnik -a [-iu-] m, napajalen -Ina -o [-In-]: ~e naprave; napajač -a m. napajališče -a s; gl. napojiti napak prisl. ne prav, napačno, napak« -e ž. napačen tn napačen -čna -o, napačnost tn napačnost -i ž napast -i ž napad, skušnjava, neprijetnost, nesreča-, napasten -tna -o, napastnik -a m napast -i ž porednost, nerodnost,
napasten -tna -o napasti -padem, napadel -dla -o in napàl -âla -o, gl. napâdati; napad -âda m, napâden -dna -o, napâdnost -i ž, napâdnik -a
m; napadljiv -iva -o, napadlji-vost -i ž; napâdoma prisl. napasti -pâsem (se): pastir ~e živino, napâsen -a -o ("'"napa-šen -a -0): ~a živina, napase-nost -i ž, napâsenec -nca m napeči -em (se) gl. peči: ~ kruha, jabolko, ~ se s čim opeči se, prevariti se, napeèèn -êna -o napeljati -péljem: ~ vodo na mlin. ~ elektriko v vas, ~ besedo. pogovor na kaj, ~ koga k čemu (gl. peljâti), napeljan -a -o; napeljâva -e ž. napeljâ-vati -am. napeljâvanje -a s; napeljevâti -ûjem. napeljevàl -âla -o, napeljevânje -a s. napel jevâlec -Ica [-iu-] rn, nape-Ijevâlka -e [-du-] i, napelje-vâlen -Ina -o [-In-]: ~a dela napénjati -am (se): ~ lok, veter napénja jadra, jed ~a, ~a me, napénjanje -a s; gl. napéti napériti -im 1. nasaditi, da štrli kakor perje (n. pr. puranu, ki se naperi): ~ zajca s slanino, ~ grablje nasaditi jim zobe, ~ kolo vstaviti špice, ~ nit vdeti. ~ sulico nasaditi ji ostrino; 2. nameriti: ~ kaj proti komu, ~ tožbo; napérjen -a -o, napérjenost -i ž: ~ misli, volje /ti.; napérjati -am, napéra -e ž špice na kolesu, ogrodje dežnika ipd., napérek -rka m, mn. napérki zobje pri grabljah, na brani ipd. napéti -pnèm (se), napni -ite! na-pél -a -o, napét -a -o, napétje -a s: napéti struno, petelina na puški, vse sile; sapa napnè jadra, napéta cesta, napéto se držati, gledati; napétost -i ž: visoka ~ ceste, napenljiv -Iva -o, napon -ôna m, napôn-ski -a -o; gl. napénjati napétnik -a m, nav. mn. napét-niki -ov pete pri čevljih, zlasti nabitki
napàn
napetoličen -čna -o napetih lic, bombastičen, napetolfčnost -i i napèv -éva m melodija, napéven -vna -o
naphati -hâm tn -Sèm 1. ~ veliko ječmenove kaše, 2. ~ vrečo (natrpati); gl. phati napihniti -nem (se), napihnjen -a -o, napihnjenec -nca tn, napih-njenka -e ž. napihnjenost -i i; napihati -ham tn -šem. napihan -a -o: veter je prahu napihal v sobo; napihovati -ujem (se), napihovàl -éla -o, napihovanje a s. napihovalec -Ica f-àv] tn, napihovalka -e [-Au-] i. napi-hovalen -Ina -o [-In-], napiha-vati -am. napihavanje -a s napiliti -im s jnlo naieti, napiliti določeno količino; napiliti -im se vaučiti se brezmiselno; napilek -Ika [-Ik-] m napisati in napisati -šem gl. pisati, napis -a tn, napisen -sna -o, nu-pisnik -a m; napisovati -ujem, napisovàl -âla -o, napisovânje -a s, napisovâlec -Ica [-le ] m napiti -jem (se): ~ komu na zdravje, ~ se vode, vina, goba se napije; gl. piti; napitek -tka tn, napiten -tna -o, napitnica -e i, napitnina -e i, napitninski -a -o; napivati -am, napivanje -a s, napfjati -am, napijanje -a s naplačilo -a s plačilo na račun, narirej
naplahtéti -am, naplahtàj -âjte! naplahtàl -âla -o potegniti koga (za nos), nalagàti koga, natvesti komu kaj naplfiten -tna -o nesoméren, na eno plat večji: ~a streha, ~ kozolec; naplâtnost -i i; tudi naplatèn [-tàn] -tnà -o naplaviti -im, naplâvi -ite! na-plâvil -ila -o: voda je naplavila veliko zemlje; naplavljèn -êna -o in naplâvi jen -a-o: ~a zemlja; naplâven -vna -o aluvialen:
~a zemlja, naplavina -e ž, na-plav -ava tn, naplavitev -tve ž; naplavljanje -a s naplesti -pletem: ~ nogavic, ~ ženitev, ~ komu kaj spletkariti zoper koga, zagosti jo, ~ koga pretepsti; gl. plesti; naplet -eta tn; napletati -am, napletanje -a s naploskiti -am: ~ žeblje napraviti jim glavice ploske; naplo-skaj -ajte! naploskal -ala -o, naploskan -a -o naploskati -am se: ob koncu se dvor»na kar ni mogla naploskati
napočiti -im 1. tnaJo počiti: na-počen lonec, 2. dan je napočil, tudi napočiti se: zor se napoči napoditi -im, napodi -ite! napodil -ila -o in napodilo -i -e, na-poden -ena -o, napodenec -nca tn napogniti -pognem, napogni -ite!
napognil -ila -o, napognjen -a -o napojiti -im, napoji -ite! napojil -ila -o in napojilo -i -e, napojen -ena -o, napoj -oja tn, napojišče -a s, +napojnina -e ž napitnina; gl. tudi napajati napokniti -nem počiti; napokati -am na več krajih počiti: na-pokan lonec; napokati -am koga natepsti, nabiti; napokati se močno se najesti; napok -oka tn +napol na pol (gl. pol) Napoleon -a tn os. i., Napoleonov -a -o: ~e zmage, napoleonski -a -o: ~a podjetnost; napoleon-dor -a m zlatnik najralniti in -iti -polnim gl. polniti, napolnjen -a -o, napolnitev -tve ž, napolnilen -Ina -o [-itn-]; napolnjevati -lijem, napolnjeval -ala -o, napolnjevanje -a 8, napolnjevalen -Ina -o [-din-], napolnjevalec -Ica [-du-] m [povsod: -poun-] napon -dna tn, naponski -a -o, gl. napeti
napor
napor -ora m, naporen -rna -o,
napornost -i i naposled prisl. nazadnje, končno naposodo prisl.: ~ dati posoditi,
~ vzeti izposoditi si napošev prisl, napoSéven -vna -o,
napoSévnost -i i napàia in napota -e i: ~o delati, v ~o biti, napotje -a s napota, napoten -tna -o, napotijaj -a m, napotljiv -iva -o, napotnik -a m = napotnež -a m; napotovati -ujem komu biti napoti, ovirati koga	^
napoti prisl.: ~ je bil, zato sem ga brcnil proč, toda na poti je bil, zato ga ni bilo doma napotiti -im: ~ koga pokazati mu pot, to me je napotilo, da... to mi je pokazalo pot (pripravilo do tega), da..., ~ se odpraviti se na pot; napotek -tka m = napotilo -a s navodilo, instruk-eija, napoten -tna -o: ~i ljudje taki, ki so na poti, na cesti napovédati -povém (se): ~ kugo, potres, vreme prerokovati, ~ vojno komu, za nedeljo se je napovédal; napovéj -te! in na-povédi -te! napovédal -a -o, na-povédan -a -o; napovédanec -nca m, napovédanka -e i, na-povédanost -i i; napoved -i i: vojna vremenska napô-veden -dna -o: ~i stavek, napo-vednik -a m, napovednica -e i na]ravedovâti -ûjem, napovedovàl -éla -o, napovedovénje -a s, na-povedovélec -Ica [-ày.-] m, napovedovalka -e [-djf.-] i, napo-vedovélski -a -o [-du-]: ~a služba V radiu, napovedovélnica -e [-In-] i prostor v radiu, kjer napovedujejo spored, napovedo-vélen -Ina -o [-In-] "^napràm predi, do, proti, nasproti: hladnost napram njemu do njega, ljubezen '•"napram domovini do domovine, '''napram
takim možem sem brez moči proti, nasproti takim moiem napra^ti -im, napréSi -itel na-préSil -ila -o, napraSèn -êna -o, napraSênost -i ž naprati -pêrem gl. prati, naprén -a -o: napréti poln škaf perila, dež me je naprél; napirati -am, napiranje -a s naprava -e i 1. delo: odločili so se za naprévo vodovoda (da napravijo vodovod), 2. izdelek: vodovodna napréva napraviti -im 1. ~ obleko, ~ pot, ~ neumnost, ~ kozla za vrtnarja; ~ si denarja; 2. ~ koga obleči ga, ~ se obleči se 3. ~ se kam, ~ se na pot; po tujem vplivu včasih nepotrebno veiemo ta glagol s samostalniki, namesto da bi uporabljali ustrezni glagol: odkritje odkriti, znanje seznaniti se, preiskavo preiskati, sporazum sporazumeti se; vendar je v nekaterih zvezah tak opis potreben, n. pr. preiskava, ki jo je napravila komisija, je pokazala...; naprév-Ijati -am, naprévljanje tn -anje -a s, napravljélnica -e [-In-] i oblačilnica napréci -pr6žem: ~ konja, voz; naprézi -te! naprégel -gla -o, napréžen -a -o; gl. naprégati naprédek -dka m, napréden -dna -o, naprédnost -i i, naprednjék -a m, naprednjéStvo -a s; na-prédovati in napredovéti, na-prédujem in napredûjem. na-prédoval -a -o in napredovàl -âla -o, napredovanje -a in na-prédovanje -a s naprégati -am, napréganje -a s; napréga -e i (dejanje in stvar), naprčžen -žna -o: ~i konj; na-prézati -am, naprézanje -a s napréj prisl. 1. krajevno: iti ni vedel ne ~ ne nazaj, 2. časovno: za naprej » prihodnje
nared
bo drugače, 3. nažinovno: moliti, brati ~ in ~ kar naprej; ura +gre naprej prehiteva, na-prejšnji -a -e: ~a odpoved napresti in naprositi -predem gl. presti; napreden -ena -o tn napreden -ar -o naprodaj prisl.: ~ dati, to ni ~ naprositi -prosim: ~ koga za pomoč, ~ lesa za novo hišo (gl. prositi), naprošen -a -o; +na-prošati -am prositi, +naproša se prosi se, prosimo naproti prisl.: mu je šel naproti ved^ in s prijaznim namenom; loii od nasproti: mu gre nasproti po nakljuiju ali s sovražnim namenom, sovražno je delal nasproti, povsod je govoril njemu nasproti; gl. tudi nasproti nap^n -sna -o: ~a igla, napfs-nik -a tn kar se nosi na prsih naprstec -tca tn bot. napfstnik -a m
naprtiti -im naložiti, napften -a -o; naprtovati -ujem, naprtoval -ala -o: kar si kdo naprti, nosi do smrti
naprvo prisl. najprej; najnapfvo
prisl., gl. najprej napuh -uha m, napuhniti -nem (se), napuhnjen -a -o, napuh-njenec -nca tn, napiihnjenka -e ž, napuhnjenost -i ž, napuhel -hla -o, napuhlost -i ž, napuh-lina -e ž; napuhovati -lijem (se) napuliti -im, napuljen -a -o, na-pulitev -tve ž, napulek -Ika [-Ik-] m kar kdo napuli napustiti -im popustiti: ~ krilo, ~ verigo za en člen (gl. pustiti); napuščati -am, napušča-nje -a s napušč -a tn tisti del strehe, ki moli preko zidu, in prostor pod njo. napiišček -čka tn narahljati -am gl. rahljati: ~ prst, ~ veliko sena; narahljan -a -o: ~a zemlja, ~a trava
narahlo prisl. narahloma prisl. naramen -mna -o: ~i koš, naramnica -e ž, nav. mn. naramnice, naramnik -a tn torba za na ramo, nahrbtnik, naramka -e ž epoleta
narasti -ras(t)em gl. rasti: voda je narasla, narasla voda; na-raslost -i ž: ~ vode; naraščen -a -o; narastek -tka m: rižev naraščati -am (se), naraščanje -a 8
naraščaj -a tn, naraščajski -a -o, naraščajnik -a m, naraščajnica -e ž, naraščajniški -a -o narava -e ž, naraven -vna -o; naravoslovje-a s, ~sl6ven-vna -o, naravoslovec-vca tn, ~sl6v-ski -a -o; naravopisje -a s, ~pisen -sna -o, ~pisec -sca m naravnati -am: ~ izvinjeni ud, ~ uro, ~ top, ~ koga na pravo pot, ~ se kam pripraviti se; gl. ravnati, naravnan -a -o; naravnalen -Ina -o [-In-]; ~i vijak; naravnalo -a s, naravnač -a tn gumb pri radiu, naravnava -e i; naravnavati -am, naravnavanje -a 8, naravnavalen -Ina -o [-In-], naravnavalec -Ica [-le-] m
naravnost prisl.: iti kar ~ povedati brez ovinkov; namesto poudarnega naravnost rabimo rajši kar: to je *naravnost strašno to je kar strašno, *naravnost norel je kar; naravnosten -tna -o neposreden narazen in narazen prisl: vsaksebi: daleč hiše so daleč vasi sta tri ure ~ iti, ~ dejati Narcis -a tn os. i. grš. mit.; narcis -a tn tn narcisa -e i bot. klju-iek, narcisen -sna -o: ~a polja pod Golico narečje -a s dialekt, narečen -čna
-o, narečnost -i ž nared in nared prisl. pripravljen: ladje so za boj ali ste
narédba
naréden -dna -o: ~ biti k čemu pripravljen biti, nož ni ~ ni pripraven, narédnost -i i narédba -e i, rod. mn. narédb, 1. ureditev, naprava: poslopje ima dobro narédbo, narédbe pri vodnjaku, 2. odlok, odločba; na-redben -a -o [-ban-] narediti -im. naredi -ite! narédil -ila -o. narejèn -êna -o, nare-jênost -i i, narejênec -nca m, narédek -dka m; naréjati -am, naréjanje -a s narédkoma prisl. kraja in časa:
~ sejati. ~ nas obiskuje narednik -a m, narédniski -a -o narékati -am za umrlim tožiti za njim. objokovati ga, narékavica -e ž najeta ženska, ki toži za umrlim
narekovati -ujem, narekovàl -âla -o, narekovânje -a s, narekovâ-lec -Ica [-le-] m, narekovâlka -e [-Ik-] Ž; narèk -éka m diktàt, narékoma prisl.: brati na-rekovâj -a m narézati -rézem, narèz -éza m, naréza -e ž, narézek -zka m narezano meso; narezovâti -ûjem, narezovàl -âla -o, narezovânje -a s; narezljâti -âm gl. rezljati, narezljâvati -am, narezljavanje -a s
naribati -am, nariban -a -o: ~o zelje
narisati -rišem, naris -a m, na-
risek -ska m narkôtikum -kuma m mamilo, mn. narkôtika -tik «, narkotičen -čna -o omamljiv, narkotizirati -am omamiti, narkotiziranec -nca m omamljenee; narkoza-e ž omama narobe prisl: ~ delati, ~ govoriti, vse gre ~ svet; naro-ben -bna -o, narobnost -i ž, na-robnež -a m naročaj -a m, naročje -a s: v ~ vzeti, v ~u imeti, nositi, ~ drv, naročen -čna -o
naročiti -im: ~ komu kaj, ~ voz, knjigo, ~ si kaj; naroči -ite! naročil -ila -o, naroččn -êna -o; naročilo -a s, naročilen -Ina -o /"-Jn-7, naročilnica -e [-In-] i; naročnik -a m, naročnica -e ž, naročniški -a -o, naročnina -e ž, naročitev -tve ž, naročba -e ž, naročben -a -o [-ban-]; na-rdčati -am, naročanje -a «, na-ročevati -ûjem, naroèevàl -âla -o, naroèevâlec -Ica [-àu-] m, naroèevâlski -a -o [-àu-], na-ročevalnica -e [-In-] i nârod -a m, nârodié -a m, naroden -dna -o (*nârodov -a -o): ~a volja ali volja naroda (*nâ-rodova volja), ~a osvoboditev, narodnoosvobodilen -dilna -Ino [-In-], nârodno gospodârstvo, nârodnogospodârski -a -o; nâ-rodnost -i ž, nârodnosten -tna -o: ~a meja; loči sh. nârod, nâ-rodni (ljudstvo, ljudski) od slov. nârod, nâroden (naeionàlen) narodnjâk -a m, narodnjâkinja -e i, narodnjâSki -a -o, narod-njaštvo -a «, zaničlj. narodnjâ-kar -ja m, narodnjâkarstvo -a < narodopis -a m = narodopisje -a s etnografija, narodopisen -sna -o, narodopisec -sca m; narodo-slôvje -a s = narodoznânstvo -a s etnologija, narodoslôven -vna -o, narodoslovec -vca m, narodoslôvski -a -o nârok -a m: sodni ~ nârok prisl. na rôko: ~ mi je; naročen -čna -o priročen, prikladen, naročnost -i ž nârok -a m, nav. mn. naroki -ov maniete; narokva -e ž = na-rokvica -e ž nakit na roki, zapestnica; naročka -e ž zapest-nik, rokavec, manieta, narôèek -čka m, naročnica -e i zapestnica, liturg. manipel naropati -am, naropan -a -o: ~o blago
naskopariti
nàrt nârta m zgornji del stopala, usnje za zgornji del čevlja, nar-ten -tna -o, nartnica -e ž narušiti -im: ~ skalo, nariišeno zdravje
narnvaii in narvati narujem, na-rijj -tel nar(u)val -a -o, na-r(u)van -a -o narval f-al] -a m samorog (vrsta kitov)
nasaditi -im: ~ cvetlice, ~ vrt s cvetlicami, ~ kokoš, ~ jajca kokoši, ~ ribe v ribnik, ~ ribnik z ribami, ~ vrata, okno, - sekiro, ~ snopje na podu; nasadi -itel nasadil -ila -o, na-sajèn -êna -o nataknjen, slabe volje, nasajênost -i i razburlji-vosl, slaba volja, nasajênka -e i nasajeno jajce; nasad tn nasad -ada m nasaden -dna -o; na-sajati -am. nasajanje -a s ^nasamariti -im koga prevarili,
oiiehnriti, natvesti komu kaj nasedéti -sedim se gl. sedeti, na-sedèn -êna -o, nasedênost -i i nasejati -séjem gl. sejati, nase-jân -a -o, nasejanost -i ž; na-sèv -éva m, nasévek -vka m, nasétev -tve i nasékati -am: ~ drevo, ~ drv, ~ se ga napiti se, nasékan -a -o; nasekovâti -ûjem, naseko-vàl -âla -o, nasekovânje -a «; nasekljâti -ém gl. sekljâti; na-sèk -éka m, naséka -e i nasekano meso naseliti -sélim gl. seliti: ~ ljudi, ~ deželo z ljudmi, ~ se; na-séljen -a -o, naséljenec -nca m, naséljenka -e i, naséljenski -a -o, naséljenost -i i; naselitev -tve ž, naselišče -a s, nasélje -a s, mn. naselja -lij; nasélbina -e f-lb-] i, nasélbinski -a -o f-lb-]; nasélen -Ina -o f-ln-l pripraven za naselitev, nasélnik -a [-In-] m nasélnica -e [-In-] ž, nasélniSki -a -o [-In-]. nasélnost
-i [-In-] i; naseljevati -ujem, naseljeval -âla -o, naseljevanje -a s, našeljevélec -Ica [-ày-] m, naseljevélka -e [-du-] ž, nase-Ijevalen -Ina -o [-In-]: ~a politika
nasésti -sédem: ptič je nasédel (na limanico), *nasesti komu dati se speljati, iti komu na led, ladja je nasédla (na sipino), nasédli brod
nasilen -Ina -o [-In-], nasilnež -a [-In-] m = nasilnik -a [-In-] m, nasilnost -i [-In-] ž, nasilstvo -a [-Is-] s, nasilje -a s
nasipati -am tn -Ijem, nasipanje -a s, nasip -a m, nasipina -e ž, nasipnina -e ž, nasipnica -e ž jama za krompir ali za repo, zemlja za nasipanje, nasipéé -a m; nasipévati -am, nasipévanje -a s, nasipovéti -ûjem, nasipo-vàl -éla -o, nasipovénje -a s; gl. tudi nasuti
nasititi -im: ~ koga s kruhom, ~ se s kruhom, ~ se kruha; nasičen -a -o: ~ z elektriko (+elektrike), nasičenje -a s, nasičenost -i ž; nasiten -tna -o, nasitnost -i ž, nasitljiv -iva -o, nasitljivost -i ž; nasičati -am, nasičanje-a s; nasičevati-ujem, nasičevil -éla -o, nasičevfinje -a s
naskočiti -skočim gl. skočiti, na-skočen -a -o; naskok -6ka m, v naskoku = naskokoma prisl.; naskočen -čna -o kar sodi k naskoku: naskočne lestvice; na-skočen -čna -o kar se dd naskočiti = naskočijiv -iva -o; naskékati in -éti -kačem se gl. skakati; naskakovéti -ûjem, naskakovàl -éla -o, naskako-vénje -a s, naskakovélec -Ica [-du-] m, naskakovélen -Ina -o f-ln-]
naskopariti -im: ~ si veliko premoženja, naskopérjen -a -o
naskrivaj
naskrivàj prisl. = naskrivoma
prisl. skrivaj, skrivii naskubsti -skubem, naskûbel -bla -o, naskuben -a -o ("•'naskûbiti, "•"naskûbil, +naskûbljen) naslada -e ž, nasladen -dna -o, nasladnost -i i, nasladnež -a m = nasladnik -a m nasladflo -a s; nasladfti -Im, nasladi -ite! nasladil -ila -o, naslajèn -êna -o; naslajati -am (se), naslajanje -a 8
naslediti -im: ~ koga slediti za kom; naslédi -ite! naslédil -ila -o; naslédek -dka m posledica, naslédstvo -a s, naslédstven -a -o [-tvan-]: ~a država; naslé-den -dna -o, naslédnik -a m, naslédnica -e ž, naslédnji -a -e sledeči, naslédnjiC pns!. prihodnjič; nasledovati-ûjem: ~ koga in komu nastopiti za kom, na-sledovàl -ala -o, nasledovanje -a s, nasledovalec -Ica [-d^-] m naslikati -am, naslikan -a -o nasloniti -slonim (se), nasloni-Ite! naslonil -ila -o, naslonjen -a -o; naslonéti -im se, nasloni -ite se! naslônel alt naslonèl -éla -o: ves dan sloniš tu, si se menda že naslon -ona tn, naslonek -nka tn, naslonilo -a s, naslô-nica -e ž = naslonka -e ž enklitika, naslonišče -a s, naslonitev -tve i, naslomba -e ž; naslanjati -am (se), naslanjanje -a s, naslanjač -a tn = naslonjač -a tn, naslanjalo -a s naslov -ôva tn, nasloven -vna -o: ~i list; nasloviti -im: ~ pismo na koga, naslovi -itel naslovil -ila -o, naslovljèn -êna -o tn naslovljen -a -o; naslovljênec -nca tn naslovljenec -nca tn, naslovljênka -e in naslovljenka -e i, naslovnik -a tn adresar, naslovitev -tve i; naslavljati -am, naslavljanje -a s
nasméh -a m, nasméhoma prisl., nasméSek -ška tn, nasméhljaj -a tn, nasmehijiv -iva -o; na-sméhniti -nem se; nasmihati -am se, nasmihanje -a s; na-smehovati -ûjem se, nasmeho-vàl -âla -o, nasmehovânje -a s; nasmehljâti -ém se, nasmeh-Ijàj-éjte se! nasmehijàl-éla-o, nasmehijén -a -o; nasmehijé-vati -am se, nasmehijévanje -a s nasmejâti -sméjem in -sméjam se gl. smejati, nasmejân -a -o: ~ obraz, nasmejénoet -i i nasméiek -ška tn gl. nasmeh nasmetiti -im, nasmêti -fte! na-smétil -ila -o in nasmétilo -i -e, nasmetèn -êna -o: nasmetiti po sobi ali sobo nasmoliti -im, nasmôli -ite! na-smôlil -ila -o in nasmôlilo -i -e, nasmoljèn -êna -o, nasmoljênec -nca m
nasmrâditi -im: ~ hišo, ~ po hiši, nasmrâjen -a -o; nasmrâ-jati -am
nasmûkati -kam in -čem gl. smû-kati
nasnovéti -snûjem gl. snovati: ~ platno, ~ zaroto, delo, pesem; nasnovén -a -o; nasnôva -e é, nasnûtek -tka tn osnutek nasoliti -im, nasôli -ite! nasôlil -ila -o, nasoljèn -êna -o, na-soljênost -i i naspâti -spim se gl. spéti, naspén -a -o, naspénost -i i; naspanč-kati -am se otr., naspénčkan -a -o nasploh prisl. sploino, na sploino:
~ so ljudje zadovoljni naspol [-spd]f.] prisl.: ~ kaj imeti vsak
nasproti t. prisl. biti komu ~ biti proti komu, delati postaviti se ~ (sovraino); stanovati sedeti ~ vis-à-vis); 2. predi, z rod.: sedel je ~ njega, ~ hiše; gl. tudi naproti; — nasproten -tna -o, nasprot-
nasušlii
nost -i ž, nasprotek -tka m pendant, nasprotje -a « = nasprot-stvo -a s, nasprotljiv -Iva -o, nasprotljivost -i ž, nasprotlji-vec -vca m, nasprotnik -a m, nasprotnica -e ž; nasprotovati -njem, nasprotoval -âla -o, na-sprotovânje -a s, nasprotovâlec -ica [-àu-J m nasrkati -am se: ~ se česa, ~
se ga napiti se nasršiti -im se, nasršen -a -o, na-
sfšenost -i i nastaniti -im: ~ vojake, se, nastânjen -a -o, nastânjenec -nca r», nastanjenost -i i, nastanitev -tve i; nastanjevâti -ûjem, nastanjevàl -âla -o, na-stanjevânje -a s, nastanjevâlen -Ina -o [-In-] nastati -nem, nastâni -itel nastàl -âla -o: *nastâla je noč znočilo se je, *nastàl je dan zdanilo se je, toda: iz meglenega jutra je nastàl najlepši jesenski dan (ker ni ustreznega prostega glagola); nastânek -nka m; nastajati -am in -em, nastajanje -a s nastati -stojim se, nastéj -te se! nastâl -a -o, nastân -a -o, na-stânost -i i nastaviti -im: ~ past, mrežo, ~ nož na prsi, ~ nogo komu, da se spotakne, ~ uho, ~ sod, ~ koga namestiti ga, ~ se; na-stâvljen -a -o, nastavijenec -nca m, nastâvljenka -e ž; nastâva -e i past, zaseda, nastâven -vna -o; nastavek -vka m, nastâvcek -čka m, nastavitelj -a m, +na-stâvnik -a tn učitelj, +nastâv-nica -e ž učiteljica; nastâvljati -am, nastavljaj -te in -âjte! na-stâvljal -a -o in -âla -o, nastâv-Ijanje -a tn nastavljânje -a s nastavkati -am iito, lan dejati v stavke
nastlati -stéljem gl. stlâti, nastlan -a -o; nastiljati -am, na-
stiljanje -a s; nastelja -e i stelja = nastil [-iu] -ila m, nastiljač -a m nastopač -a tn -^hohitapler, na-stopaški -a -o ^hohUaplerski, nastopaštvo -a s +hohitapler-stvo, +hohitaplerija nastopiti -stopim gl. stopiti: ~ pot, službo, kazen, ~ ostro proti čemu, ~ na odru; novi časi so *nastopili priili, mraz je *nastopil pritisnil, noč je *nastopila znočilo se je, med prodajalci je *nastopila anarhična konkurenca se je razširila; nastop -opa m, nastopek -pka m nasledek, posledica, nastopen -pna -o: ~i govor; nastopati -am, nastopanje -a s nastradati -am se pretrpeti dosti stradanja, + nastradati -am trpeti škodo, doživeti nesrečo, ponesrečiti se, stakniti jo, naletMi nastreči -strežem gl. streči: ~ škaf vode pod kapom, krvi v skledico
nastreliti -im, nastreli -ite! na-strelil-ila-o, nastreljen-ena-o: nastreliti (odstreliti) zajca, veliko divjačine; nastreljati -am nastrešek -ška m = nastrešje -a s
nadstrešek, napušč nastrgati -gam in -žem: ~ hrena,
nastržek -žka m nastriči -žem gl. striči: 1. ~ blago načeti s škarjami, 2. ~ veliko volne; nastrižen -a -o ••"nastrojenje -a s razpoloženje, občutje, """nastrojen -a -o razpoložen
nastrojiti -strdjim gl. strojiti: ~ veliko kož, ~ koga premlatiti, nastrojen -a -o: ~a koža nasukati -kam in -čem gl. sukati: ~ prejo na vreteno, ~ veliko preje; nasukan -a -o: ~i brki nasušiti -im, nasuši -itel neisušil -ila -o, nasušen -ena -o
nasuti
nasnti -sujem tn -spem, nasuj -te! nasul -a -o, nasut -a -o, na-sutost -i i; gl. tudi nasipati nasvet -eta m; nasvetovati -ujem, nasvetovan -a -o, nasvetovanje -a s, nasvetovanec -nca m kogar kdo za kaj nasvituje naš naša -e; po naše, po našem našariti -im, našarjen -a -o, na-šarjenec -nca m, našarjenost -i i\ našariti se pisano se obleii naščuvati -ščuvam in -ščujem, tudi naščuti -jem: ~ psa na koga; naščut -a -o, naščuvan -a -o, naščuvanost -i ž našemiti -im, našemljen -a -o, našemljenec -nea m, našem-Ijenka -e ž, našemljenost -i i, našemitev -tve i, našemljenje -a s; našemariti -im in naše-muriti -im našeškati -am, našeškan -a -o,
našeškanec -nca m našiti -šijem: ~ trak na obleko, ~ mnogo oblek, našit -a -o; našitek -tka m; našitost -i ž, našiv -a m, našiven -vna -o, našivati -am naškoditi -im: grozdje lepo kaže, če mu še kaj ne naškodi; na-škodovati -ujem in naškodovati -lijem gl. škodovati naškropiti -im, naškropi -ite! na-škropil -ila -o, naškropi jen -ena -o; naškrapljati -am = naškra-pati -am: dež je začel na-škrapljanje -a s našobiti -im se šobo narediti, na-šobljen -a -o, našobljenec -nca m, našobljenka -e ž, našoblje-nost -i ž našopiriti -im, našopirjen -a -o: ~ človek; našopirjenec -nca m, našopirjenka -e ž, našopirje-nost -i ž našteti -jem gl. šteti, naštet -a -o, naštet je -a s; naštevati -am, naštevanje -a 8, naštevanka -e ž naštudirati -am: igro, ples ~
'''nasiintati -am naščuvati, nahûj-skali, +našuntan -a -o naščuvan, nahûjskan, +našiintanec -nca m našiuvanec, nahûjskanec, '*'na-šiintanost -i i naščuvanost, na-hûjskanost našvigati -am koga s šibo ali
z bičem našvrkati -am, našvfkan -a -o nât -i i perje pri repi, korenju,
krompirju ipd., nâtje -a s natâkati -am, natâkanje -a s, natakar -ja m, natakarica -e i, natakarski -a -o, natakarstvo -a s; gl. natočiti natakniti -tâknem, natakni in natakni -ite! nataknil -ila -o, na-tâknjen -a -o [nepoud. povsod: -tak-in-tak-] ; nataknjenost-i ž, nataknjenec -nca m Natalija -e i os. i., Nataša -e ž natančen -čna -o, natančnost -i i, natančnež -a m, natančnica -e ž natanko prisl. natančno, točno: ura je ~ osem, začne se ~ ob lO^ tehta ~ 10 kg; loči od na tanko: natanko (skrbno) je razrezal — na tanko (na tanke kose) je razrezal
natečaj -a m razpis, konkurz, na-
tečajen -jna -o: ~i razpis nateči -tečem gl. teči: natêklo je iz soda pet škafov vina, ribnik se je natékel; natékati -am (se); natùk -oka m, natékanje -a s natégniti in -tegniti -tégnem: ~ vrv, ~ komu ušesa; natégni -ite! natégnil -ila -o, natégnjen -a -o; natégati -am, natéganje -a s; nategovati -ujem, nate-govàl -ala -o, nategovanje -a s; natèg -éga m, natéga -e ž, na-tegač -a m sodarsko orcdje (psica), nategi jiv -iva -o; gl. tudi natezati
natêpsti -têpem gl. têpsti: ~ koga, natêpla se je velika truma; natépati -am: ~ kruh, žgance; natepâvati -am, natepâvan je -a s
naiura
natésnoma prisl., na tésno, na -em natézati -am - natégati -am, na-tezavati -am, natezavanje -a s, natezovati -ujem, natezovanje -a natéza -e i, natezalo -a t, natezalnik -a [-âu-] m, natezalnica -e [-du-] i, natezač -a tn, natézen -zna -o, natéznica -e i; gl. tudi nategniti natič -iča tn, natičje -a s; na-
tiški -a -o: ~i fižol, grah natihoma prisl., na tihem, na tiho natikati -kam tn -čem, natikanje -a s, natikalo -a s, natikalen -Ina -o [-In-] natipkati -am na stroj napisati,
natipkan -a -o: ~ rokopis natisniti -nem, natisnjen -a -o; natiskati -am, natiskovati -ujem, natiskovàl -âla -o, natisk -a m (+natisek) = natis -a m, na-tisen -sna -o natkâti -tkâm in -tkèm gl. tkati,
natkân -a -o, natkânost -i i natlačiti -im: ~ pipo s tobakom, ~ si žepe z jabolki, ~ slame v vrečo; natlâcen -a -o: prostor je ~ z ljudmi; bilo je ~o ljudi (koliko?) nato prisl. potem, potlej; loii: rekel je in nato (= potem) odšel; na to no te besede) ni vedel odgovoriti natočiti -točim, natoči -ite! na-točil -ila -o: ~ je kozarec; natočen -a -o: ~ kozarec natolcevati -ujem koga obreko-vati, opravljati, sumniiiti, natol-cevânje -a s, tudi natolcevati; natolcljiv -iva -o, natolcljivost -i i [povsod: -ou-] nétoD -a m tnalo, prostor, kjer
cepijo drva natopiti -im: ~ svinca, loja; natopi -ite! natopil -ila -o, natop-Ijèn -êna -o natoporiti -im dejati na toporiile, uatopôri -ite! natoporil -ila -o, natoporjèn -êna -o
natovoriti -vorim in -im, natovôri -itel natovôril in natovôril -ila -o, natovorjèn -êna -o in natovorjen -a -o: ~a ladja, natovorjenost -i in natovorjênost -i i; natovarjati -am, natovâr-janje a s natrcati -am kaj s čim natrpati: natrcan koš sena, krava ima natfcano vime natrébiti -im: ~ listja po travniku, ~ veliko solate; natréb-Ijen -a -o: ~a plaža, ~a solata natréskati -am, natréskan -a -o
hudo pijan natrésti -em: ~ sadja z drevja, natrésen -a -o (+natr6šen): ~o sadje
natréti -târem in -trèm gl. tréti: koklja jajce natrè, natréti si roko z oljem; natft -a -o, na-tftost -i ž; natirati -am, nati-ranje -a s natrgati -am, natrgan -a -o: ~o cvetje, sadje, ~ list zatrgan, na-tfganost -i i; natrgovâti -ûjem, natrgovânje -a s nâtrij -a m kovina; nâtrijev -a -o;
nâtron -a m natfkati -am (se) natrcati, napiti
se, natfkan -a -o pijan natrôbiti -im gl. trobiti: ~ komu ušesa
natrositi -im gl. trositi: ~ cvetic na pot, ~ pot s cveticami; na-trošen -a -o natrpati -am kaj s čim natrcati, natrpan -a -o, natfpanost -i i natûra -e i narava, natûren -rna -o naraven, natûrnost -i i na. ravnost; naturél [-él] -a m narava, naturâlen -Ina -o [-Itir] naraven, v naravi: ~o gospodarstvo, ~i davek v blagu, ~o stanovanje, naturalije -ij i mn. pridelki: plačaiti v ~ah; naturalizem -zma tn smer v umetnosti, svetovni nazor, naturalist -a m, naturalističen -čna -o;
natvésti
natnralizirati -am udomačiti, dati državljanstvo, naturalizira-nje -a « natvesti -tvezem (+natveziti-im): ~ komu kaj, ~ o kom (čem) kaj; natvezi -iteI natvezel -ve-zla -o, natvezen -a -o; natve-zati -am, natvezovati -lijem naučiti -im: ~ koga peti, ~ koga pesem, ~ koga lepega vedenja, ~ se plesati, ~ se krotkosti, ~ se jezika; nauči -ite! naučil -ila -o, naučžn -ena -o; nauk -a m, naučljiv -iva -o, naučlji-vost -i ž nauk -a m gl. naučiti naužiti -žijem se, naužit -a -o navaditi -im (se): ~ koga zgodaj vstajati, ~ koga česa, na kaj, čemu; navajen -a -o, navajenost -i ž; navada -e ž: iz ~e, po ~i, priti v ~o, priti iz ~e; navaden -dna -o, prim. navadnejši -a -e, navadno prisl. po navadi; navadnost -i ž navajati -am 1. ~ koga (se) česa, na kaj, čemu (gl. navaditi); 2. ~ besede gl. navesti navaliti -im: ~ kamenja na cesto, ~ na koga napasti ga, množica je navalila; navali -ite! navalil -ila -o, navaljen -ena -o; navaljati -am; naval f-il] -ala m: ~ sovražnika, ~ krvi navažati -am: ~ pesek na cesto;
navažanje -a s navček -čka m zvonček, s katerim
se naznanja smrt navdahniti in navdahniti -dahnem gl. dahniti: to ga je navdahnilo, navdahniti komu misel [nepoud. -dah- in -dah-] navdan prisl. tjavdan, tja v tri dni,
na slepo, neskrbno navdati -dam napolniti: ~ koga s pogumom, navdan -a -o, na-vdanost -i ž; navdajati -jam m -jem, navdajanje -a s
navdihniti -nem navdahniti, inspi-rirati, navdihnjen -a -o inspiri-ran, navdihnjenec -nca m, na-vdihnjenost -i ž, navdih -a m inspiracija; navdihovati -ujem, navdihovanje -a s, navdihova-len -Ina -o [-Inr] navdilj prisl. 1. ~ zvoni kar naprej, dolgo, 2. navddn navdol [-ùy] prisl. navzdol navdušiti -im (+oduševiti): ~ koga za kaj, ~ se s čim, ob čem, za kaj; navdušen -a -o (+odu-ševljen), navdušenje -a s = navdušenost -i ž; navduševati -ujem (+oduševljevati), navdu-ševanje -a «, navduševalen -Ina -o [-In-], navduševalec -Ica [-du-] m navečer -a m vigilija, bedénji dan = navečerje-a s ('*'predpražnik) naveličati -am se česa, naveličan -a -o, naveličanje -a 8, naveličanost -i i, naveličanec -nca m, naveličanka -e i navésiti -im, nav6šen -a -o, na-vésenost -i ž; navésati -am, na-včšanje -a 8; navések -ska m navêsti -vêdem gl. vêsti, navédel -vêdla -o in navèl -êla -o, na-vedèn -êna -o: ~o mesto okr. n. m. = l. c. (loco citato); na-védek -dka m citdt; navédba -e Ž; gl. tudi navajati navézati -žem gl. vezati: ~ koga (na kol), ~ srce na kaj, ~ se na kaj; navézan -a -o, navé-zanost -i i; navéza -e i, navé-zek -zka m, navezilo -a s; navezovati -lijem, navezovanje -a 8 navézniti -nem (košaro) povezniti, navéznjenec -nca m vrhu drugega naveznjen panj navidezen -zna -o, navideznost -i ž navigacija -e i plovba, navigacijski -a -o: ~a šola navihati -ham in -šem gl. vihati, navihan -a -o, navihanec -nca m, navihanka -e ž, navihanost -i ž
navzéii
naviraii -am gl. navreti naviti -vijem, navij -te! navil -a -o, navit -a -o: ~ človek zvijačen, navihan, pretkdn; navi-tost -i ž navitek -tka m; navijati -am. navijanje -a s, na-vijalec -Ica [-le-] m, navijalo -a s, navijak -a m, navijač -a m ključ od ure, kdor tekmovalee podžiga s klicanjem in ploskanjem
navje -a s duie nekrščenih otrok, kraj umrlih; Navje -a s kr. i. navkreber [-bar] prisl. vkriber,
navzgor po hribu, rebri navkriž prisl. = navkrižem prisl. navlaka -e i gl. navleči navlažiti -im. navlažen -a -o, na-
vlaženost -i ž navleči -čem al. vleči, navlečen -a -o: po hiši je vse ~o, na-vlečenost -i f; navlačiti -im; navlekati -am; navlaka in navlaka -e ž = navleka -e i navod -oda m navodilo, napotek, instrukcija. indukcija, navodilo -a s, navoden -dna -o navoden -dna -o kar je na vodi navoj -oja m. žica je navita v 100 ~ih; navojnica -e i zastor na valnh, rolč, roUta navor »n navor -ora m vzvod, na-vorec -rna m. navoren -rna -o: ~a tlačilnica, navornik -a m: ~ za vozove, navornica -e i hlod v odtočnem jarku prek pota, svinka
navoščiti -im, na vošči -ite! na-voščil -ila -o, navoščen -ena -o in navoščen -a -o, navoščenost -i i in navoščenost -i I navoza -e ž (^kn4Jtra) nakolinek navoziti -vozim gl. voziti, navo-
žen -a -o, navoz -oza m navpik prisl., navpičen -čna -o, navpičnost -i ž, navpičnica -e i navprek prisl., navprečen -čna -o,
navprečnost -i i navratek -tka m obesek na vralu
navréci -vržem gl. vreči, navfžen
-a -o, navfžek -žka m navréti -vrèm gl. vréti: voda navré. solze so navréle v oči, na-vrélo je veliko ljudstva od vseh strani; navirati -am, naviranje -a s
navréti -vrèm nategniti, napeti, naviti, napeljati: ~ puško, uro, ~ govor na kaj, ~ koga prisiliti ga, da začne teči ali hitreje delati ipd.; navri -ite! navrl [-vfu] -a -o, navft -a -o: ~a puška; navirati -am, naviranje -a s; gl. tudi navor navrh prisl. povrh; navfhati -am napolniti do vrha, navrhan -a -o, navrhanost -i ž; navrhovatiti -im zvrhano napolniti, nakopičiti, na vrhovi ten -a -o; gl. tudi na-vfšiti
navmiti -vrnem gl. vrniti: ~ vodo, ~ živino; navričati -am, navričanje -a s navršiti -im nameti; navrši -ite! navfšil -ila -o, navrš0n -êna -o: veliko ~ega žita navrtati -am: ~ sod, ~ veliko lukenj, navrtan -a -o, navfta-nost -i f; navrtoviti -ujem, na-vrtovinje -a s navsezadnje prisl. navsezgodaj prtsl. navšev prisl. napoiev navšvic prisl. postrani, navzgor navtika -e i plovstvo, brodarstvo;
nivtičen -čna -o, nivtik -a m navzad prtsJ. ritensko : rak hodi ~ navzdol [-dp.] prisl.: ~ iti. peljati se; navzdolje -a «, na-vzdôlnji -a -e [-In-]: ~a vožnja: navzdolnjik -a [-In-] m stalaktit
navzdolž [-ôu-] prisl. vzdolž, na-
vzdolžen -žna -o [-ou-] navzéti -vzamem se gl. vzeti: ~ se mokrote, ~ se visokih misli; navzéten -tna -o, navzétnost -i
Slovenski pravopis
401
26
navzgor
ž, navzemljiv -iva -o, navzem-Ijivost -i ž; navzémati -mam in -mljem, navzémanje -a s navzgor prisl., navzgornji -a -e: ~a vožnja ladje, navzgornjik -a m stalagmit Navzfkaa -ae [nauztka-a nayzi-ka-e] é os. i. feaike kraljeve Mere, Navzikain -a -o [-ka-in-] navzkriž, navzkrižem prisl.: vse je roke ~ dejati, ~ sta si, ~ priti s kom, prišlo mu je nekaj uri gresta navzkrižen -žna -o, navzkrižnica -e ž neka rastlina, navzkrižnost -i ž, navzkrižje -a s navzlic 1. prisl.: naredil je njemu 2. predi, z daj.: ~ vsemu kljub vsemu navznak = naznâk prisl. navznôter prisl., navznotrnji -a -e: ~a vrata ki se navznoter odpirajo
navzoč -a -e in navzočen -čna -o, navzočnost -i i, navzočnik -a m; navzoči prisl.: vse pride ~ na dan, to je ~ očitno navzpréd prisl., navzprédnji -a -e navzvèn prisl., navzvènski -a -o: ~a vrata ki se odpirajo navzvèn [povsod: -van-] nazadnje prisl. naposled, nazâdnji -nja -e. nazadnjâk -a m, na-zadnjâski -a -o, nazadnjfištvo -a s; nazadovâti -ûjem, naza-dovàl -âla -o, nazadovânje -a s, nazadovâlen -Ina -o [-In-] nazaj prisl.: šel je tja in ~ gredé, ~ v planinski raj; ~ brati, šteti; daj koder si vzel, toda +daj ~ Janezu denar vrni; postavi vrč kjer si ga vzel, toda vsi so ga postavljali zapostavljali; trgovec je vzel blago toda besedo vzeti preklicati; sovražnik se je + ~ potegnil se je umaknil, ura je je zadaj, ura '•'gre ~ zaostaja, zakasnéva
nazal [-àl] -a m slovn. nôsnik, nazâlen -Ina -o [-In-] nôsen: ~a izreka, nazalirati -am in nazalizirati -am, nazaliranje -a s in nazaliziranje -a s, nazali-zâcija -e i Nazaret -a m kr. i. mesta v Palestini, Nazaréèan -a m prebivalec Nazareta, nazaréSki -a -o; na-zarénski -a -o: ~i človek, na-zarénsko prisl. poudarka: ~ drag, ~ neumen; nazarénec -nca m pristaš verske ločine nazdraviti -im komu, nazdravljati
-am, nazdravljanje -a s nazébsti -zébem gl. zebsti, nazé-
bel -bla -o: ~o seme nazidati -am, nazidâvati -am, na-zidâvanje -a s; nazidek -dka m, nazidava -e é iiazimek -mka m pozimek, pozna zima
naziranje -a s gledanje, mnenje,
mišljenje naziv -a m, nazivati -vam in -vijem (+-vljam), nazivanje-a« nazloba -e ž sovraštvo', groinja, nâzloben -bna -o, nâzlobnost -i i, nâzlpbnik -a m naznačiti -im; naznaèevâti -ùjem, naznačeval -âla -o, naznačevi-nje -a s; naznâka -e i naznâk = navznâk prisl. znak: ~
pasti, ~ leči, leteti naznamenovati -ûjem naznačiti: oko na kipih je le naznameno-vâno; nazuamenovânje -a s naznaniti in naznaniti -im, na-znâni -ite! naznânil -ila -o, na-znânjen -a -o; naznanilo -a s, naznanilen -Ina -o [-In-], na-znanilnica -e [-In-] ž; naznâ-njati -am, naznânjanje -a s; naznanjevâti -ùjem, naznanje-vàl -âla -o, naznanjevânje -a 8, naznanjevâlec -Ica [-ày.-] m, naznanjevâlka -e [-ày-] i, na-
ne-
znan jevâlski -a -o [-au-], na-znanjevâlen -Ina -o [-In-] nazobâti -zôbljem tn -zôbam se
gl. zobati nazobčati -am = nazobčkati -am, naz6bč(k)an -a -o, naz6bč(k)a-nost -i i
nazor tn nazor nazora m: svetovni nazoren -rna -o, nazornost -1 i, nazorski -a -o: ~a zgrajênost nazvàti -zôvem gl. zvati nažagati -am: ~ veliko desâk, ~ desko; nažagan -a -o; na-žagovati -ûjem, nažagovanje-a s nažčti -žanjem gl. žeti žanjem; naž6tek -tka m = nažanjek -njka m; nažinjati -am, naži-njanje -a « nažgati -žgčm tresko gl. žgati; nažgan -a -o; nažigati -am, na-žiganje -a s. nažigalen -Ina -o [-In-], nažigalnik -a [-äu-] m, nažigač -a m nailébiti -im, nažl6blien -a -o;
nažl6bkati -am, nažl6bkan -a-o
*naž6kati -am natrgati, nallaiili, nabiti kaj 8 čim, *naž6kniti -nem koga ali se natakniti nairéti -žrem se gl. žreti, nažft
-a -o, nažrtost -i i nažvižgati -am koga s šibo, na-
žvižgati -am se ne prisl. zanikanja: 1. se rabi samostojno: ne, to ni res; 2. zani-kuje posamezne besede: ne oče ne mati, 3. zanikuje stavek: ne pišem, ni {iz ne in je) prišel,— Kadar je v stavku zanikan po-vedek, mora stati odnosni toiil-niški predmet v rodilniku: pokosili so travnik, niso pokosili travnika. Paziti je treba, ali nikalnica ne meri na kak drug stavčni člen; v takih primerih je včasih jasneje, če zanikamo samo zadevni člen, ne pa povedka: zapravil je ne samo denar, marveč uničil tudi družino;
imel je v očeh. ne brez vzroka, nesramnost in sleparstvo; prinesla je svoje stvari, pa ne v košari, marveč v culi; če je v takih primerih nikalnica oblikovno zvezana s povedkom, je predmet večinoma v rodilniku: sosed ni zapravil samo denarja, marveč je uničil tudi družino; ni imel brez vzroka nesramnosti in sleparstva v očeh; pa ni prinesla svojih stvari v košari, marveč v culi; v zvezi ne da ni zanikan povedek, marveč le veznik, zato je predmet v toiilniku: odšel je, ne da bi bil spregovoril besedico (+be-sedice); nikalna moč nekaterih zanikanih glagolov zajame tudi odnosni nedoločnik in njegov predmet: ne morem, ne maram, ne smem, nočem, ne znam povedati vsega, ni treba govoriti takih stvari, ni mogoče poslušati takih laži ipd.; prislovno določilo mere v toiilniku se v nikalnem stavku ne spremeni v rodilnik: saj ne meri tri metre ("""treh metrov), niti dva (+dveh) dni ni zdržal; ne da (+brez da): odšel je, ne da bi bil pozdravil; v zvezah: ne bi, bi ne. ali ne, ne res, ali ne res? kajne? kajneda? kajne da ne? ne- v sestavi se spaja: 1. s pridevniki, trpnimi deležniki in samostalniki, slonečimi na zanikanem glagolskem izrazu: nelep (ni lep), neprijeten, nepojasnjen, nepoplačan, nekristjan (ni kristjan), nepoštenost, gl. tudi brez-; v takih zvezah je ne- zaradi smisla navadno poudarjen, vendar je to emfatični, ne slovnični poudarek, zaradi tega ga tu po § 80, 3c ne zaznamujemo; 2. s sedanjikom glagolov biti, imeti, hoteti: nisem, nimam, nočem ali nečem, toda
neandertalec
ne biti, ne bi imèl, ni iméla, ne bo hôtel neandertalec -Ica [-le-] m pred-zgodovinski llovek, neândertal-ski -a -o [-Is-J Neapelj -plja m kr. t., neapeljski -a -o [-palj-], Napoiitânec -nca m, Napolitânka -e ž; napolitân-ka -e i vrsta slaščice nebistven -a -o, nebistvenost -i i
[povsod: -tvan-] neblag -a -o, neblagoglasen -sna -o, neblagoglasje -a s kako-fonija
nebo -a s, na nébu, pod milim nébom, blisk z jasnega neba; trdo neb6 paldtum; neben -bna -o: ~i soglasnik = nébnik -a m palatdl; mehko nebo velum, mehkonében -bna -o: ~i soglasnik — mehkonébnik -a m velar; nébnica -e i nebna kost, žleza nébnica bezgavka-, nébce -a s; nebésa nebés s mn., ne-bésen -sna -o, nebéSki -a -o, nebeščan -ana in nebéscan -a m, nebeščanka -e ž; nébes -a m nebesni svod nebodigatréba m in s, nebodije-tréba i, mn. nebôdijihtréba, vse tri oblike so neskl.: s tistim ne-bôdigatréba, od tistih nebôdijihtréba
nebogljen -êna -o bolehen, slaboten, nebogljêncek -čka m, nebogljênost -i i nebojazljîv -iva -o, nebojazlji-
vost -i i nebojèë -éca -e, nebojéënost -i ž nebojévnik -a m, nebojévniSki -a -o
neborè -éta m revček, révisle, ne-bôre prid. neskl.: ~ smrkavec, ~ smrklja, takile ~ otroci nebérec -rca m ne bojevnik nebotičen -čna -o, nebotičnik -a m neboznanstvo -a s zvezdoznanstvo nebratski -a -o, nebratovski -a -o nebrižen -žna -o, nebrižnost -i i
+nebrôj -ôja m brez števila, nešteto: bilo jih je brez števila (+nebroj), nešteto ptic (+ne-broj ptic); ■'"nebrojen -jna -o brezštevilen, neštet nebrnien -a-o: ~o steklo nebrzdan -a -o, nebrzdanost -i i,
nebrzdanec -nca »n Nebukadnézar -ja m os. i. babilonskega kralja nébnla -e i astr. megleniea necépljen -a -o: ~e češnje nécessaire [nesesêr] -ra m skrinjica za ročna dela ali za toa-j letne potrebščine j nečak -a m stričnik, nečakov -a I -o, nečakinja -e i stričnica, ne! čakinjin -a -o +nečas -časa m nepravi das: priti
o nepravem času ("•'v nečšs) nečast -i i, nečasten -tna -o, ne-
častnost -i i, nečastnež -a m neééden -dna -o, neêédnik -a m, necédnica -e ž, necédnost -i i, neččd -i i: ti neččd ti grda! nečem gl. hoteti
nečimm -a -o, nečimrnost -i ž, nečimrnik -a m, nečimrnica -e ž, nečimrnež -a m; povsod tudi: niéémur-nečist -a -o, nečistost -i i, nečistoča -e i, nečistnik -a m, ne-čistnica -e i, nečistniški -a -o; nečistovati -ujem, neèistovàl -âla -o, nečistovanje -a s, ne-čistovalec -Ica [-dy-] m, neči-stovâlka -e [-du-] ž nečitljiv -iva -o = nečiten -tna
-o, nečitljivost -i i neèké neêâk i mn., nečice -ic i mn., neêkâst -a -o [povsod: nač-]
nečlovek -éka m, nečlovčški -a -o, neèlovéStvo -a s, nečlovččen -čna -o, nečlovččnost -i i nečiiten -tna -o brezčuten, ne-
čutnost -i i "•"nečiiven -a -o nezaslišan nedaleč prisl.: ~ od tod
nedružen
nedaven -vna -o: pred ~im časom; nedavno prisl., do nedavna prisl. nedelaven -vna -o, nedelavnost
-i ž, nedelavnež -a m nedelja -e ž: bela velika
nedeljski -a -o nedeljen -ena -o, nedeljenost -i ž; nedeljiv -iva -o, nedeljivost -i ž
nedelo -a s: delo in ~ ('''dejanje
in nehanje) nedodelan -a -o, nedodelanost-i i nedoglM -eda m: v nedogle-den -dna -o, nedoglednosit -i ž nedognan -a -o, nedognanost -i ž nedohiten -tna -o nedokazan -a -o, nedokazen -zna -o = nedokazljiv -iva -o, nedo-kaznost -i i, nedokazljivost-i ž nedokončan -a -o, nedokončanost -i ž
nedoleten -tna -o do konca 14. leta; nedoletnik -a m, nedoletnica -e ž, nedoletnosit -i ž nedoločen -a -o: te oblike še nismo določili, ostala je ~a; nedoločen -čna -o: ' ~i zaimek; nedoločnik -a m infinitiv, nedoločniški -a -o: ~a osnova inji-nitivna osnova, bedoločnost -i i; nedoločljiv -iva -o, nedoločlji-vost -i ž nedolžen -žna -o, nedolžnost -i ž, nedolžnež -a m, nedolžnik -a m, nedolžnica -e i [povsod: -do^ž-] nedomiseln -a -o kdor se ne domisli, iesa je treba; nepremišljen, nedomiselnost -i ž [povsod: -saln-]
nedonošen -a -o: ~ otrok, nedonošenček -čka m, nedonošenost -i i
nedopoveden -dna -o, nedopoved-nost -i ž; nedopovedljiv -iva -o, nedopovedljivosrt -i ž nedopusten -tna -o, nedopustnost -i i, nedopustljiv -iva -o, ne-dopustljivost -i ž
nedoras(t)eI -s(t)la -o, nedoras(t)-lost -i i
nedosegljiv -iva -o, nedosegljivost -i ž
nedosežen -žna -o, nedosežnost -i ž
nedosleden -dna -o, nedoslednost
-i ž, nedoslednež -a m nedospel -ela -o: ~a menica, ne-
dospelost -i i *nedostajati -staja tn -staje manjkati: *nedositaja mi česa manjka mi česa, *nedostatek -tka m pomanjkanje, pomanjkljaj, *ne-dostaten -tna -o pomanjkljiv, *ne-dostatnost -i i pomanjkljivost nedostojen -jna -o, nedostojnost
-i i, nedostojnež -a m nedostopen -pna -o, nedostopnost
-i i, nedostopnež -a m nedotaknjen -a -o, nedotaknje-nost -i I, nedotaknjenec -nca tn, nedotakljiv -iva -o, nedotakljivost -i ž [nepoud. -tak-in -tak-]
nedoumen -mna -o, nedoumnost -i ž, nedoumljiv -iva -o, ne-doumljivost -i ž nedovoljen-a-o prepovedan; •'"nedovoljen -Ijna -o nezadosten nedovršen -ena -o nedokončan, nedovršenost -i ž; nedovršen -šna -o slovn. imperfektiven: ~i glagol, nedovfšnost -i ž imper-fektivnost. nedovršnik -a tn, ne-dovršniški -a -o nedovzeten -tna -o, nedovzetnost
-i ž, nedovzetnež -a m nedozorel [-eu] -ela -o, nedozo-
relost -i ž nedro -a s, nav. mn. nedra neder nedrom nedra v nedrih znedri; nedrje -a s, mn. nedrja nederij [-dar-] nedrjem nedrja v nedrjih z nedrji; nedrjak -a m (''^modrc); nedrnica -e ž: igla ~ nedružaben -bna -o, nedružab-
nost -i ž nedružen -žna -o, nedružnost -i ž
nèduhôvnik
nèdnhoynik -a m laik, nèduhév-
niški -a -o laiški nedyémen -mna -o, nedvémnost.
-i i; nedvomljîv -iva -o Hèdvoûmen -mna -o, nèdvoûmnost -i i
neediH -a -o, needinost -i ž (*ne-
edmstvo -a s) neelastičen -čna -o neproien, ne-
elastičnosit -i i neprožnost neenak -a -o, neenakost -i i; ne-enačaj -a m znamenje > ali < neenako- v sestavi: nèenakomé-ren -rna -o, ~mérnost -i ž; nèenakoprâven -vna -o, ~prav-nost -i ž, nèenakorôëen -čna -o: ~i vzvod, nèenakozlozen -žna -o itd. nefrftis -a m med. vnetje ledvic,
nefritičen -čna -o néga -e i skrb, oskrba, varstvo, gojitev, negovati -njem skrbeti za kaj, gojiti, negovanje -a s, negovalec -Ica f-lc-] m skrbnik, strežnik, gojitelj, negovalka -e [-Ik-] i skrbnica, strežnica, stre-iajka, goiiteljica, iiegovanček -čka m oskrbovanec, gojenec, varovanec
negacija -e i zanikanje, nikalnica, negirati -am zanikati; négativ -a m fot., negativen -vna -o negašen -êna -o: ~o apno negiben -bna -o, negibnost -i i. negibek -bka -o; negibčen -čna -o, negibčnost -i i; negibljiv -iva -o, negibljivost -i i neglajèn -êna -o: ~ papir ne-
satiniran +nègledé nè gledé gl. gledati negliié -ja m obleka za domà: v ~iu
negnoj -ôja m (+nagnoj), negnô-
jev -a -o: ~i obroči négo vez. 1. kakor (za primerni-kom): večji négo (kakor) on, 2. ampak, temveč, marveč: ne samo — nego (ampak) tudi
negoden in negoden -dna -o, ne-godnost -i i, negodnež -a m, ne-godnik -a m, negodnica -e i', negoda -e i, negode -eta wi; negodovati -lijem, negodoval -ala -o, negodovanje -a s negospodaren -rna -o, negospo-
darnost -i i negostoljnben -bna -o, negosto-Ijiibnost -i i, negostoljubnež -a m
negotov -ova -o (* ne siguren), negotovost -i i (+nesigArnost) neguš -a m naslov abesinskega
vladarja, negušev -a -o nehati -am: nehaj žvižgati {+ne-haj z žvižganjem), nehali smo delati ("•■ nehali smo z delom), pač pa: najprej smo peli, nato telovadili, nehali pa smo z igro (— nazadnje smo se igrali); ne-hanje -a s in nehanje -a s; ne-havati -am = nehovati -ujem; nehaj -a m pavza glas. nehote prisl. ne da bi hotel, ne-hotoma prisl.; nehoten -tna -o; nehotnost ri ž nehvaležen -žna -o, nehvaležnost -i ž, nehvaležnež -a m = ne-hvaležnik -a m, nehvaležnica -e i neimenovan -a -o anonimen, ne-imenovanec -nca m. neimeno-vanost -i i anonimnost "•"neistinit -a -o neresničen, "•'nfe-
istinitost -i i neresničnost neizbežen -žna -o, neizbežnost -i ž neizbrisen -sna -o = neizbrisljiv -iva -o, neizbrisnost -i ž = ne-i7bri'5ltivost -i i neizčrpen -pna -o = neizčrpljiv -iva -o, neizčrpnost -i ž = ne-izčrpljivost -i ž; neizčfpan-a-o neizgovoren -rna -o = neizgovorljiv -iva -o, neizgovorlji-vnst -i i: neizgovorjen -Sna -o neizkoriščen -a -o neizkušen -a -o, neizkušenost -i I, neizktišenec -nca m, tiuU neskli-
nekaljen
*neizlečljiv -a -o neozdraven, neozdravljiv, *iieizlečljivost -i i neozdravljivost neizmeren -rna -o, neizmerno prisl.: ~ velik, neizmernost-i i; neizmerljiv -iva -o, neizmerlji-vost -i ž neizobrazen -zna -o, neizobraz-
nost -i ž neizobražen -a -o, neizobraženost -i ž, neizobraženec -nca m, neizobraženim -e i, neizobražen-ski -a -o neizogiben -bna -o, neizogibnost -i i
neizplačan -a -o: ~ dolg; neiz-plačljiv -iva -o, neizplačljivost -i ž
neizpodbiten -ntna -o: ~a resnica,
neizpodbitnost -i i neizpolnjen -a -o; neizpolnljiv -iva -o, neizpolnljivost -i i; neizpolnjevanje -a s [povsod: -poun-]
neizprašan -a -o, neizprašanost -i i neizpričan -a -o: ~a trditev neizprosen -sna -o, neizprosnost -i i
neizrečen -ena -o: ~a misel, beseda ie ne izrečena; neizrekljiv -iva -o kar se ne dd izreči, tetko izgovorljiv: ~a soglasniška skupina; oboje pa zlasti v pomenu velik, silen, čudovit, nedopovedljiv: ~a lepota, ~o trpljenje; neizrečeno, neizrekljivo prisl.: ~o lep, ~o mraz, ~o trpi, ~o (veliko) ljudi; neizrekljivost -i i: ~ besede, ~ lepote; neizrečen -čna -o kar se izreči ne dd neizterljiv -iva -o, neizterljivost -i f
neiztrebljiv -iva -o, neiztreblji-vost -i ž
neizurjen -a -o, neizurjenost -i ž neizveden -a -o neizkušen, nevešč, neizvedenec -nca m, neizvede-nost -i i, neizvedenski -a -o
neizveden -dna -o kar se ne dd izvisti, neizvednost -i ž = neizvedljiv -iva -o, neizvedljivost -i i
neizveden -ena -o kar ni izvedeno,
neizvedenost -i ž "•"neizvesten -tna -o negotov, nedoločen, +neizvestnost -i ž negotovost, nedoločnosl nejasen -sna -o, nejasnost -i ž neje- = ne-: ~vera -e i, ~veren -rna -o, ~ vernik -a m, ~ vernica -e i, ~verniški -a -o, ~ve-rec -rca m, ~verka -e i, ~ver-ski -a -o, ~verstvo -a s; ~volja -e ž, ~v61jen -Ijna -o, ~v61j-nost -i ž, ~v61jnež -a m neješč -a -e kdor malo ji = ne-ješčen -čna -o; neješčljiv -iva -o: ~a živina ki nerada ji, ne-ješčljivost -i i nekadilec -Ica [-iu-] m, nekadilka -e [-Ik-] i nekaj 1. nedol. z. nečesa nečemu nekaj pri nečem z nečim: vsem nečesa manjka; loči: nekaj skriva (določena stvar) in pa ne da kaj skriva (kar ie koli); treba je vedeti, čemu kaj (+nekaj) delamo; 2. količinski prisl. (koliko?) nekaj časa, nekaj kruha, zdaj. je nekaj boljši; z nekaj ljudmi (+ljudi), z nekaj kapljicami (+kapljic) juhine začimbe, pred nekaj časom in časa, z nekaj moke, masti ipd. nekak -a -o in nekak -aka -o nedol. z.: ~a kužna bolezen; nekako in nekako tn nekako prisl.: ~ neprijazno gleda, govoril je ~ takole; nekakšen -šna -o, nekakov -a -o, neka-kovšen -šna -o nekaliv -a -o: ~o seme; nekali-vost -i i
nekaljen -ena -o: 1. ~o veselje, 2. ~o železo; nekaljenost -i i; nekaljiv -iva -o, nekaljivost -i i
nekam
nekam prisl. 1. ~ je šel, 2. ~ neprijazen je postal; loii: to bom pa nekam spravil (na doloten kraj) in bom že kam spravil (kamorkoli ee) nekateri -a -o in nekateri -a -o:
1.	~ pravijo tako, drugi tako,
2.	~ (= marsikateri) stotak je zapravil po nepotrebnem; ne-katerikrat in nekaterikrat prisl.: ~ na teden nekolikokrat; ~ je doma, drugikrat ne viasih; ~ sem hodil to pot velikokrat
nekazen -zna -o neznaten: ~ ce-
per; nekaznost -i i nekaznovan -a -o, nekaznovanost -i i; nekazniv -a -o, nekazni-vost -i i nekdaj prisl., od nekdaj; nekdanji -a -e, nekdanjost -i ž, ne-kdajšnji -a -e nekdo in nekdo ned. z. nekoga nekomu nekoga pri nekom z nekom: nekdo (-^eden) je potrkal; loii: nekdo je to trdil (določena oseba) tn če je kdo to trdil (kdorkoli ie); težko si kdo ("•"nekdo), ki ni bil tu, predstavlja vse to; če vidiš, da kdo ("•"nekdo) ni razumel, mu razloži neki -a -o ("^nek) ned. z.: ~ Iva-novič, ~ večer ("'"en večer), prišle so vmes ~e ('''gotove) zapreke, do ~e ('^gotove) mere; neki -a -o izraža določeno osebo ali stvar, nedoločeno izraža kak -a -o: kadar se odpraviš na kako ("^neko) pot..., opis je navadno sestavni del kakega ("•"nekega) večjega spisa, moč kake ("""neke) države se sodi po tem...; ne zamenjuj neki (se rabi samo pridevno) in nekdo (se rabi samo samostalno): nekomu ("•"nekemu) izmed nas, nekoga ("""nekega) iščejo neki prisl.: kaj ~ hoče? kako je ~ bolniku? brat je ~ (menda, baji) že odšel
nekikrat prisl. nekdč nekje prfsJ.; označuje točko (kraj): nekje sem palico pozabil, pa ne vem kje; nekje na Golovcu je; loči: nekje jo bo skril (na določenem kraju) in jo bo pač kje skril (koderkoli ie); tu ponikne, a kje ("•" nekje) drugje pridere na dan nekoč prisl.; loči: to bo nekoč še prav prišlo (vem kdaj) in to bo kdaj še prav prišlo (ne vem kdaj)
nekod in nekod prisl., od nekod; označuje ploskev (prostor): nekod je kolovratil, pa sam ni vedel kod; po Golovcu nekod hodi; loči: Ze spet nekod kolovrati, po Šiški ali pa po Viču. Ze kod kolovrati, kaj vem kod. nekolik -a -o = nekolikšen -šna -o; nekoliko prisl. = nekoli-kanj prisl.: ~ sem truden; ~ sem vzel, ~ pustil; ~ časa, ~ ljudi; nekolikokrat prisl. nekoristen -tna -o, nekoristnost -i i nekovina -e i, nekovinski -a -o nekristjan -a m, nekristjana -e ž nekrobioza -e i med. odmiranje
delov na iivem telesu nekrolog -a m osmrtnica, nekro-loški -a -o; nekrologij -a m seznam umrlih po samostanih nekromant -a m rotilec duhov = nigromant -a m, nekromantija -e i = nigromantija -e i črna magija
nekropola -e i grobiiče. dom mrtvih, navje, Žale nekroza -e i odmiranje tkiva ali telesnih delov, omrtvelost kosti; nekrotičen -čna -o nekrščanski -a -o, nekrščanstvo -a s
neksus -a m zveza: kavzalni ~
vzročna zveza nektar -ja m grš. mit. olimpijska (nebeška) pijača, nektarski-a-o
nenadomésten
nekaltüren -rna -o, nekulturnost -i i, nekulturnež -a m [povsod: -U.]
nèkvalificiran -a -o, nèkvalificî-
ranost -i i nekvaren -rna -o neškodljiv, ne-kvarljiv; +nekvarno (v pravu): + ~ določbam določbam ne na kvar; nekvarnost -i i nekvašen -a -o, nekvdšenec -nca
m nekvašen kruh nèlegâlen -Ina -o [-In-] Uegalen, nezakonit, nèlegâlnost -i [-In-] i, nèlegâlec -Ica [-le-] m neljub -a -o; toda: neljubo prisl.: ~ me je sprejel; neljubezniv -a -o, neljubeznivost -i i neločljiv -iva -o, neločljivost -i i nelojalen -Ina -o, nelojalnost -i i
[povsod: -In-] ném -a -o mutast: némi {nasprotje: zveneči) soglasnik; némec -mca m, némka -e i, némost -i i, nemôta -e i; neméti -im postajati nem, némi -itel nemèl -éla -o; nemênje -a « nemalo prisl., nemalokrat prisl. némanic -a m iron. kdor nič nima Némanja -a in -e m, Némanjin
-a -o, Nčmanjiči -ev m mn. némar -a m nemarnost; znémar, vnémar prt«l. (gl. tam); nemaren -rna -o: po nemarnem; nemarnost -i ž = nemarščina -e i nemara prisl. morda: ~ nocoj
pride = ~ da nocoj pride nemâmik -a m, nemarnica -e ž, nemarnež -a m, nemarnè -éta m, nemara -e i Némec -mca n», Némka -e ž, Nemčija -e ž: v ~i, iz ~e; némSki -a -o, NémSko -ega «: z ~ega, na ~em, némëiti -im 1. prevajati v nemiiino, 2. uporabljati nemčizme, nemčizem -zma m; nemčevati -ujem, nemčevil -âla -o, nemëevânje -a s, nemëevâ-len -Ina -o [-In-]; nemškovati -üjem 1. brez potrebe nemiko
govoriti, 2. uporabljati nemčizme, nemskovâlec-Ica [-le-] m; ném-štvo -a s, némSëina -e i; nem-škiitar -ja m zaničlj. za Ne-nemca, ki hoče veljati za Nemca = nemčur -ja m, nemškutarica -e ž = nemškuta -e i — nem-čurka -e i, nemškutarski -a -o = nemčiirski -a -o, nemškutar-stvo -a « = nemčurstvo -a s; nemSkutâriti -im, nemSkutârje-nje -a s, nemškutarija -e i Némezis -ze i gri. mit. boginja
maičevalka nemil [-il] -a-o: ~a usoda, ~o soditi koga, vračati ~o za ne-drago
nemilosrčen -čna -o, nemilosfč-nost -i i, nemilosfčnež -a m, nemilosfčnik -a m nemilost -i ž: v ~ priti ("'"pasti), nemilosten -tna -o, nemilostiv -a -o, nemilostivost -i ž neminljiv -fva -o, neminljivost -i i nemir -a m, nemiren -rna -o, nemirnost -i i, nemirnež -a tn, nemirnica -e i; nemirika -e i regulator v uri nemoč -i i, v nemoči, čez némoC delati, jesti, piti; nemočica -e i slabost; nemočen -čna -o, ne-močnost -i i nemogoč -a -e; nemogočen -čna
-o, nemog6č(n)ost -i ž nemoralen -Ina -o, nemorâlnost -i ž, nemorâlnei -a tn [povsod: -In-]; nemorala -e i nenrdvnost nemožen -žna -o nemogoč, nemož-
nost -i i nemûden -dna -o, nemudnost -i i.
nemudoma prisl. nenadarjen -a -o, nenadârjenost
-i i, nenadârjenec -nca tn nenâden -dna -o, nenâdnost -i i;
nenâdno prisl., nenâdoma prtsl. nenadomésten -tna -o = nenadomestljiv -iva -o, nenadomestljivost -i é
nenaglašen
nenaglaSèn -êna -o: ~i samoglasniki, nenaglaSênost -i i nenaklonjen -a -o, nenaklonjenost -i i nenalezljiv -iva -o, nenalezlji-
vost -i i nenaméren -rna -o, nenamérno
prisl. = nenaménoma prisl. nenapadalen -Ina -o [-In-]'- ~i pakt
nenapovédan -a -o: ~ obisk, ~i
gostje, ~o priti nenaraven -vna -o, nenaravnost -i i
nentiséljen -a -o, nenaséljenost -i i nenasiten -tna -o = nenasitljîv -iva -o, nenasitnost -i i, ne-nasitljivost -i i, nenasitnež -a n», nenasitnik -a n», nenasitnica -e i; nenasičen -a -o, nenasi-čenost -i i nenaturen -rna -o nenaraven, ne-
naturnost -i i nenaravnost nenavaden -dna -o, nenavadnost
-i i, nenavadnež -a m iudak nenavzoč -a -e in nenavzočen -čna
-o, nenavzočnost -i i nenéhaven -vna -o = nenehljiv -iva -o, nenéhoma prisl. neprenehoma
nenraven -vna -o, nenravnost -i ž,
nenravnež -a m neo- (nov) v sestavah: neofit -a m novokriienec, novinec; neokom -a m geol; neolitik -a m mlajša kamena doba, ~Iitski-a-o; neo-16g -a m novotdr, ~logija -e i novotarija, tvorba novih besed, ~logizem -zma m nova beseda; neoplâzma -e i nova tvorba; neo-zoik -a m geol., ^-zoičen -čna -o neobčuten -tna -o = neobčutljiv -iva -o, neobčutljivost -i i; ne-občlJten -a -o neobdélan -a -o: ~a zemlja, ~o
vprašanje; neobdélanost -i i "("neobhoden -dna -o neogiben, to je """neobhodno neogibno potrebno
neobičajen -jna -o, neobičajnost -i i ("("neobičen, """neobičnost) neobligaten -tna -o neobvezen:
~i predmeti neobljuden -a -o, neobljudenost
-i ž: ~ tropičnih krajev neoborožen -ena -o, neoborože-
nost -i i neobremenjen -ena -o, neobremenjenost -i i neobsežen -žna -o 1. kar se ne dd obseii, 2. kar nima dosti obsega, neobsežnost -i i neobvezen -zna -o neobligdlen, neobveznost -i i neobligdtnost "•"neobziren -rna -o brezobziren, ■•"neobzirnost -i i brezobzirnost neodgovoren -rna -o, neodgovornost -i i neodkritosfčen -čna -o, neodkri-tosfčnost -i i, neodkritosfčnež -a m, neodkritosrčnica -e ž neodločen -a -o kdor se ni odlolil, neodločen [-lan] -čna -o, kdor se ne more odločiti, neodločnost -i i, neodločnež -a m neodložen -žna -o = neodložljiv -iva -o, neodložljivost -i i; ne-odlogoma prisl. +neodoIjiv -iva -o neudržljiv, neustavljiv, nepremagljiv: ~a ne-udriljiva moč se srca polasti, z ■<■0 neustavljivo silo so pritisnili zavezniki, ~o nepremagljivo nagnjenje neodpusten -tna -o = neodpust-Ijiv -fva -o, neodpustljivost -i i neodvisen -sna -o, neodvisnost -i
i (■'"nezavisen, "'"nezavisnost) neogiben -bna -o: ~o ("'"neobhodno) potreben; neogibnost -i i neokoren -rna -o, neokornost -i i neokreten -tna -o počasen, okoren, neroden, negibčen, top; neokret-nost -i i, neokretnež -a m = neokreta -e i psovka za neokret-neia
neokrnjen -a -o, neokrnjenost -i i
nepogrešljiv
neokusen -sna -o slabega okusa, neokusnost -i ž, gl. brezokusen neolikan -a -o, neolikanec -nca
tn, neolikanost -i i neoraadeževan -a -o, neoraadeže-vanost -i i, neomadeževanec -nca m
neomahljiv -iva -o, neomahljivost
-i i, neomahljivec -vca tn neomajen -jna -o: ~a zvestoba; neomajnost -i i (-^-nepokolebljiv, *nepokolebljivost) neomejen -êna -o, neomejênost -i ž neomikan -a -o, neomikanost -i i,
neomikanec -nca tn néon -a kem. prvina, néonski -a
-o: ~a cev neopazen -zna -o = neopazljiv -fva -o; neopazen -a -o ("•'-žna -o): šel je ~ mimo hiše ne da bi ga bil kdo opazil neopažen -žna -o kar se ne dd opaiiti, neopažen -a -o kar ni opaženo, obilo neoporéèen -čna -o, neopor6čnost -i ž: toda neoporečšn -êna -o neopravičen -a -o, neopraviče-nost -i Ž-, neopravičljiv -iva -o, neopravičljivost -i ž neopredeljèn -êna -o, neoprede-Ijênec -nca m, neopredeljênost -i ž: neopredeljîv -iva -o, ne-opredeljivost -i ž neoprézen -zna -o nepreviden, ne-opréznost -i i neprevidnost, ne-opr6znež -a m neprevidnež neorganiziran -a -o, neorganiziranec -nca tn, neorganiziranost -i ž
neorganski -a -o neosében -bna -o, neosébnost -i ž neoskrunjen -a -o, neoskriinje-nost -i ž; neoskrunljiv -iva -o, neoskninljlvost -i ž neosnovan -a -o: ~a trditev; ne-
osnnvànost -i Ž neosvobojèn -êna -o: ~o ozemlje, ~i narodi
neosvojljiv -iva -o, neosvojljf-
vost -i ž neotesan -a -o, neotesanec -nca
tn, neotesanost -i i neoviran -a -o: ^ prehod, ~o govoriti
neovrgljiv -iva -o = neovržen -žna -o, neovrgljivost -i ž = neovfžnost -i ž neozdraven -vna -o = neozdravljiv -iva -o, neozdravnost -i ž = neozdravljivost -i ž neož6njen -a -o samski, neozénje-nec -nca tn samec, neožénjenost -i i
neparen -rna -o kar nima para nepazen -zna -o = nepazljiv -iva -o, nepaznost -i J = nepazljivost -i ž; nepazljivec -vca m, nepazljivka -e ž nepismen -a -o, nepismenost -i i nepiten -tna -o: ~a voda neplavalec -Ica [-le-] tn, nepla-valka -e [-Ik-] ž, neplavalski -a -o [-Is-] neplemenit -a -o: ~ človek, --o
vedênje; neplemenitost -i ž neploden -dna -o, neplodnost -i ž neplôven -vna -o, neplovnost -i i nepobiten -tna -o: ~i dokazi, ne-
pobitnost -i ž nepoboljšljiv -iva -o, nepoboljš-Ijivost -i ž, nepoboljšljivec -vca tn, nepoboljšljivka -e ž nepočakan -a -o = nepočakaven in nepočakaven -vna -o = ne-počakljiv -iva -o, nepočakljivec -vca m = nepočakanec -nca tn, nepočakanost -i ž = nepočak-Ijivost -i ž nepodkupen -pna -o = nepodkupljiv -iva -o, nepodkupnost -i ž = nepodkupljivost -i ž nepogleden -dna -o grd, nepogléd-
nost -i i nepogrešljiv -iva -o česar ne morem pogrešati, nepogrešljivost -i ž
nepojmljiv
nepojmljiv -fva -o, nepojmljivost -i i
nepoklican -a -o, nepoklicanec -nca m, nepoklicanost -i i; nepoklicen -ena -o amatêrski, ne-poklfcnost -i ž amatêrstvo nepokoj -öja m: ne delaj mi ~a; nepoköjen -jna -o, nepok0jnež -a m, nepoköjnost -i i +nepokolebljiv -a -o neomajen, +nepokol^ljivost -i é neomaj-nosi
neiwkôren -rna -o, nepokörnost -i i, nepokornež -a m, nepo-körScina -e i nepokvarjen -a -o, nepokvarje-nost -i i, nepokvarjenec -nca m nepomémben -bna -o, nepomémb-
nost -i i, nepomémbnel -a m nepomirljiv -iva -o, nepomirlji-vost -i ž, nepomirljivec -vca m nepomljiv -iva -o, nepomljivost -i ž
nepomuden -dna -o; nepomudo-
ma prisl. Nepomuk -a m os. i.: sv. Janez
nepomilški -a -o nepopačen -a -o, nejjopačenec
-nca m, nepopačenost -i ž nepopisan -a -o; nepopisen -sna -o = nepopisljiv -iva -o, ne-popisljivost -i ž, nepopisnosrt -i ž nepopoln -a -o, nepopolnost -i i
[povsod: -poun-J nepopraven -vna -o = nepopravljiv -iva -o, nepopravljivost -i i, nepopravljivec -vca m; ne-popravljen -a -o nepopustljiv -iva -o, nepopustlji-vost -i I, nepopustljivec -vca m neporaben -bna -o, neporabnost
-i i, neporabljiv -iva -o neporoëèn -êna -o, neporocênost -i i
nepornšen -šna -o = neporušijiv -iva -o, neporušljivost -i ž = neporušnost -i ž; neporušen -a -o Népos -öta m os. i. lat. pisatelja, Nepötov -a -o
neposlušen -šna -o, neposlušnost -i ž, neposliišnež -a m, neposluh -a m
neposréden -dna -o naravnosien,
direkten; neposrédnost -i i nepostaven -vna -o nezakonit, ne-
postavnost -i i nepostrežen -žna -o = nepostrež-Ijiv -iva -o, nepostr6žnosrt -i i = nepostrežljivost -i i, nepo-strežljivec -vca m neposvecèn -êna-o, neposvecênec
-nca m, neposvecênost -i i nepoškodljiv -iva -o, nepoškod-Ijivost -i i; nepoškodovan -a -o, nepoškodovanec -nca m, ne-poškodovanost -i ž nepošten -êna -o, nepoštênost -i i, nepoštênje -a s, nepoštenjak -a m
nepotizem -zma m naklanjanje služb sorodnikom, nepotist -a m ne]Mtolažen -žna -o = nepotolaž-Ijiv -iva -o, nepotolažnost -i i — nepotolažljivost -i i nepotrében -bna -o: po ~bnem; nepotrébnost -i ž, nepotrébnik -a m nepotreben človek, nepo-trébnica -e i nepotrebna stvar nepotrpežljiv -iva -o, nepot^ež-Ijivec -vca m, nepotrpežljivka -e i, nepotrpežljivost -i i nepouëèn -êna -o, nepouêênost -i i, nepoučen -čna -o, nepo-učnost -i i, nepoučljiv -iva -o, nepoučljivost -i i nepo udar jen -a -o ("•'nepovdar-
jen) : samoglasnik nepovabljen -a -o: ~ gost, ~o priti; nepovabljenec -nca m, nepovabljenka -e i nepovéden -dna -o ki nič ne pove,
nepovédnost -i i nepovoljen -Ijna -o ki ni po volji,
nepovoljnost -i i nepovraten -tna -o, nepovratnost
-i ž (■'"nepovràt -éta m) nepozaben -bna -o, nepozabljiv -iva -o; nepozabljen -a -o
nepreskrbljen
"•"nepoznan -ana -o neznan, "•"ne-
poznanec -nca m neznanec nepraktičen -čna -o, nepraktič-
nost -i ž nepravi -a -o: ~a rebra, ~i nlo-mek, po ~em po krivici; ne-pravšen -šna -o, nepravšnost -i i
nepravičen -čna -o, nepravičnost -i i, nepravičnik -a m, nepra-vičnež -a m nepravilen -Ina -o, nepravilnost
-i ž [povsod: -In-] "•"nepravo -a s: "•^po nepravu po
krivici, po krivem neprebaven -vna -o = neprebavljiv -iva -o, neprebavnost -i i = neprebavljivost -i ž neprebojen -jna -o, neprebojnost -i ž
neprecenljiv -iva -o, neprecenljivost -i i neprečiščen -a -o, neprečiščenost -i ž
neprediren -rna -o, nepredirnost
-i ž; nepredirljiv -iva -o nepredrten -tna -o: ~o obzidje nepredviden -a -o nepričakovan, nenameravan, nenaden; nepred-vidoma prisl. = neprevidoma nepregiben -bna -o: ~a beseda,
nepregibnost -i i nepregleden -dna -o, nepreglednost -i i nepregoren -rna -o = nepregor-Ijiv -iva -o (^ognjetrden), ne-pregornost -i i = nepregorlji-vost -i i nepregreven -vna -o: ~o telo fiz. neprehoden -dna -o: ~a pot, ~i glagol, neprehodnost -i ž; *ne-prehajalen -Ina -o [-In-]: *~i glagol neprehodni nepreiskan -a -o neprekanljiv -iva -o, neprekan-
Ijivost -i ž neprekinjen -a -o nepretrgan, ne-prenehan, neprekinjenost -i ž
nepreklican -a -o; nepreklicen
-ena -o, nepreklicnost -i i neprekosen -sna -o = neprekos-Ijiv -iva -o, neprekosljivost -i ž; neprekosen -ena -o, nepre-košenost -i ž neprelomen -mna -o = neprelom-Ijiv -iva -o, neprelomnost -i ž = neprelomljivost -i i nepremagan -a -o, nepremaga-nost -i ž; nepremagljiv -iva -o, nepremagljivost -i ž nepremakljiv -iva -o, nepremak-Ijivost -i ž [nepoud. -mak- in -mak-]; nepremaknjen -a -o, nepremaknjenost -i i nepremenljiv -iva -o, nepremen-
Ijivost -i i nepremestljiv -iva -o, nepremest-
Ijivost -i ž nepremičen -čna -o, nepremič-nost -i i, nepremičnica -e i: zvezda nepremičnina -e i nepremišljen -a -o. nepremišljenost -i i, nepremišljenec-nca m nepremočen -čna -o = nepremoč-Ijiv -iva -o ("•"Dodotesen), ne-premočljivost -i i nepremostljiv -iva -o, nepremost-
Ijivost -i i nepremožen -žna -o, nepremož-
nost -i i neprenehen -hna -o, nepreneh-nost -i ž, neprenehoma prisl.; neprenehljiv -iva -o, n^reneh-Ijivost -i Ž nepreračnnljiv -iva -o, neprera-čunljivec -vca m, nepreračnn-Ijivka -e i, nepreračunljivost -i i nepresežen -žna -o = nepreseg-Ijiv -iva -o, nepresežnost -i i = nepresegljivost -i ž; nepresežen -a -o, nepreseženost -i ž nepreskrbljen -ena -o, nepreskrb-Ijenec -nca m, nepreskrbljenka -e ž, nepreskrbljenost -i 6; ne-preskrben -bna -o, nepreskrb-Ijiv -iva -o
nepi-estan
neprestan -a -o trajen, veden, neprestano prisl. kar naprej, venomer, nenehno neprestopen -pna -o, neprestop-
nost -i i nepretrgan -a -o, nepretrganost
-i i; nepretrgoma prisl. neprendfiren -rna -o, neprendar-nost -i ž, neprendarnež -a m neprevedljiv -iva -o: ta beseda
je ~a, neprevedljivost -i ž nepreviden -dna -o: po ~dnem; neprevidnost -i i: po ne-previdnež -a m; nepreviden -a -o, neprevidenost -i i; neprevi-doma prisl. nepričakovano izne-nada, nenadoma, po neprevidnosti
nepričakovan -a -o, nepričakova-nost -i ž, nepričakovano prisl.■■ ~ veliko, ~ dobro, prišel je ~ nepriden -dna -o brez prida, nekoristen: ~o modrovanje; ne-pridoma prisl. nepridiprav -a m "•"neprijatelj -a m sovražnik, "^ne-prijateljica -e i sovražnica, +ne-prijateljski -a -o sovražen, +ne-prijateljstvo -a s sovraštvo neprijazen -zna -o, neprijaznost
-i ž, neprijaznež -a m neprijeten -tna -o, neprijetnost -i ž neprikladen -dna -o neprimeren,
neprikladnost -i ž neprikrit -a -o, neprikritost -i ž nepriležen-žna-o: ~i koti geom.; nepriliien, neroden: ~o mu je bilo
neprilika -e i neprijetnost, zadrega: hude —e, zabresti v ~e; nepriličen -čna -6 neprimeren, neroden, neprijeten, nepriličnost -i ž
nepriljubljen -a -o, nepriljublje-
nost -i i nepriljuden -dna -o, nepriljud-
nost -i ž, nepriljudnež -a m neprimeren -rna -o ki ni primeren (prikladen), ki se ne dd pri-
merjati, toda brezprimeren ki je brez primere, primera; neprimernost -i ž nepripraven -vna -o neprikladen, neroden, nepripravnost -i ž; ne-priprava -e ž neprif^aven, neroden človek, nepripravnež -a m, nepripravnik -a m, nepriprav-nica -e ž nepripravljen -a -o, nepripravljenost -i ž nepriročen -čna -o, nepriročnost -i ž
nepriroden -dna -o nenaraven, ne-
prirodnost -i ž nenaravnost nepriseben -bna -o, neprisebnost -i i
neprisilen -Ina -o [ In-], nepri-silnost -i [-In-] i; neprisiljen -a -o. neprisiljenost -i i nepristen -tna -o, nepristnost -i ž nepristojen -jna -o nekompeten-ten, nepristojnost -i i; + nepristojen nedostojen, nespodoben nepristopen -pna -o, neprisiop-nost -i ž
nepristranski -a -o (+n^pristra-sten), nepristranost -i ž, neprl-stranec -nca m, nepristrfin -a -o neprizanesljiv -iva -o, nepriza-nesljivec -vca m, neprizaneslji-vost -i ž nepriziven -vna -o, neprizivnost -i ž
nepriznan -ana -o, nepriznanje -a s
neprediren -rna -o, neprodirnost -i ž; neprodoren -rna -o, ne-prodornost -i ž; gl. prediren neproduktiven -vna -o, nepro-
duktivnost -i ž neprodušen -šna -o nepropusten: cev je neprodušno (*zrakotes-no) zaprta; neprodušnost -i ž nepropusten -tna -o hermetičen: plašč je ~ (^vodotesen), n^ro-pustnost -i ž neprosojen -jna -o neproseven, neprosojnost -i ž
nervozen
neprostovoljen -Ijna -o, neprosto-
voljnost -i i neprozoren -rna -o, neprozornost -i i
neprožen -žna -o neelastičen; neprožnost -i i Neptun -a m 1. starorimski bog morja, 2. planet; neptunski -a -o neraben -bna -o = nerabljiv -iva
-o, nerabnost -i i nerad -äda -o prid. s prisl. pomenom neranljiv -iva -o, neranljivost -i
ž; neränjen -a -o nerazbiten -tna -o, nerazbitnost -i ž; nerazbit -a -o, nerazbitost -i i nerazdelen -Ina -o [-In-] = ne-razdeljiv -iva -o, neraždelnost -i [-In-] ž — nerazdeljivost -i i; nerazdeljen -ena -o, nerazde-Ijenost -i i nerazdrnžen -žna -o = neraz-družljiv -iva -o, nerazdrdžnost -i ž = nerazdružljivost -i ž nerazločen -čna -o: ~o govoriti; nerazločnost -i ž; nerazločljiv -iva -o
nerazložen -žna -o = nerazložljiv -iva -o, nerazložljivost -i i; nerazložen -ena -o nerazpoložen -ena -o, nerazpolo-ženje -a s, nerazpoloženost -i i; nerazpoložljiv -iva -o, neraz-položljivost -i i nerazrešen -šna -o, nerazrešnost -i ž; nerazrešljiv -iva -o, ne-razrešljivost -i i; nerazrešen -a -o, nerazrešenost -i ž nerazrtišen -šna -o, nerazrušnost -i i; nerazrušljiv -iva -o, ne-razrušljivost -i 1; nerazrušen -a -o, nerazrušenost -i ž nerazsoden -dna -o, nerazsodnost
-i i, nerazsodnež -a m neraztezen -zna -o, nerazteznost -i i; neraztegljiv -iva -o, ne-raztegljivost -i i neraztopen -pna -o = neraztop-Ijiv -iva -o, neraztopnost -i i = neraztopljivost -i i
nerazûmen -mna -o, nerazumnost -i i, nerazumnež -a m, nerazûm-nik -a m, nerazümnica -e i; nerazumljiv -iva -o, nerazumljivost -i i nerazvézen -zna -o = nerazvez-Ijîv -Iva -o, nerazvéznost -i ž = nerazvezljivost -i ž nerazvit -a -o, nerazvitost -i i neréd -a m, neréden -dna -o, ne-
rédnost -i i, ner6dnež -a m neredilen -Ina -o, neredilnost -i i
[povsod: -In-] nerédko prisl., nerédkokrat prisl.,
nerédkokdaj prisl. pogosto nerelda -e i, nav. mn. nereide -id
gri. mit. morske boginje nerésec -sca m merjasec, aeiéècev -a -o
nerésen -sna -o, nerésnost -i i,
ner6snež -a m neresnica -e ž, neresničen -čna -o,
neresničnost -i i nerésen -šna -o, neréšnoslt -i i; nerešljiv -iva -o, nerešljivost -I i; neréšen -a -o, nerdšenost -i i nergati -âm godrnjati, sitnariti, zabavljati, nergàj -âjte! nergàl -âla -o, nergânje -a s; nérga -e é godrnjač, jokav otrok; nergač -a m, nergâlo -a s, nergàv -âva -o, nergâvec -vca m, ner-gâvka -e i, nérgast -a -o: ti nerga ~a! Nêro -ona m os. i. rim. cesarja, Nêronov -a -o, nêronski -a -o nerôda -e i, neroden -dna -o, nerodnost -i i, nerodnež -a m, ne-rodnica -e i nerodovit -a -o, nerodovitost -i ž; nerodoviten -tna -o, nerodovit-nica -e i, nerodovitnost -i ž; neroden -dna -o nerodoviten: ~o drevo, nerodnost -i i nervozen -zna -o živčen: ~ človek, nervöznost -i i živčnost; nêrv -a m med. živec, nêrven -vna -o med.: ~o vnetje (+ner-vozno vnetje) vnetje živcev;
nesamostojen
nêrvus rêrum netkl. poglavitno gibalo, prožilo; denar nesamostojen -jna -o, nesamo-stojnost -i ž, nesamosto jnež -a m nesebičen -čna -o, nesebičnost -i ž ■•■nesignren -rna -o negotov, "•'ne-
sigùrnost -i i negotovost neskaljèn -êna -o, neskaljênost -i ž neskesan -a -o, neskesanec -nca m, neskesanost -i ž [povsod: ■ -kas-]
neskladen -dna -o, neskladnost -i ž nesklonljiv -iva -o, nesklonljivost
-i ž slovn. neskončen -čna -o kar se ne skon-ča (gl. tudi brezkončen kar je brez konca), neskončnost -i ž neskrben -bna -o: ~o dela kdor ne skrbi za natančnost pri delu; brezskrbno dela kdor je brez skrbi za druge stvari; neskfb-nost -i ž neskromen -mna -o, neskrômnost
-i i, neskromnež -a. m neslan -a -o: ~a jed, ~e besede, ~ človek; neslanost -i ž, ne- i slanež -a m, neslanec -nca tn; neslanariti -im neslano se vesti, neslano govoriti, neslanarjenje -a s neslano vedênje, govorjen e neslasten -tna -o, neslâstnost -i ž neslaven -vna -o: ~a zmaga, ~o končati
neslišen -šna -o, neslišnost -i ž nesloga -e ž, neslčžen -žna -o, nesložnež -a tn, nesložnost -i ž neslnten -tna -o kar se ne dd slutiti, neslutnost -i ž; neslnten -a -o česar ne slutimo, neslutenost -i ž
nesmisel [-au] -sla tn, nesmiseln -a -o [-sMn-], nesmiselnost -i [-saln-] i nesmotrn -a -o, nesmotrnost -i ž nesmrten -tna -o, nesmrtnost -i ž,
nesmftnik -a w» nesnaga -e ž, nesnažen -žna -o, nesnažnost -i ž, nesnažnež -a tn, nesnažnica -e ž
nesoeialen -Ina -o, nesocialnost -i
ž [povsod: -In-] nesodoben -bna -o, nesodobnik -a
tn, nesodobnost -i ž nesoglasen -sna -o, nesoglasnost
-i ž, nesoglasje -a s nesomeren -rna -o, nesomeniost -i ž
nesorazmeren -rna -o, nesorazmernost -i ž nespamet -i ž, nespameten -tna -o, nespametnik -a tn, nespa-metnica -e ž, nespametnež -a m nespeeen -čna -o, nespečnost -i ž nespešen-šna-o počasen: ~o delo tako, ki ne gre od rok, ki se ne odsedm
nespodoben -bna -o, nespodobnost -i ž, nespodobnik -a tn, nespodobnica -e ž, nespodob-než -a tn nespokoren -rna -o, nespokor-nost -i ž, nespokornik -a tn; nespokorjen -ena -o, nespokor-jenost -i ž nesporazum -a tn, nesporaztimen -mna -o
nesporen -rna -o, nespornost -i ž nesposoben -bna -o, nesposobnost
-i ž, nesposobnež -a ft» nespoštljiv -iva -o, nespoštljivost
-i ž, nespoštljivec -vca tn nespotakljiv -iva -o, nespotaklji-vost -i ž [nepoud. -tak- in -tak-] nespraven -vna -o, nespravljiv -iva -o, nespravljivost -i ž, ne-spravljivec -vca tn nesprejemljiv -iva -o, nesprejemljivost -i ž nespremenjen -ena -o, nespreme-njenost -i ž; nespremenljiv -iva -o, nespremenljivost -i i, povsod tudi neizpr-nespreten-tna-o, nespretnost-i ž,
nespretnež -a m nesprbljiv -iva -o, nesprhljivost -i ž
nesramen -mna -o kdor se ne sramuje, nesramnost -i ž, nesram-
neubranljiv
než -a m, nesramnik -a m, ne-sramnica -e é nesramežljiv -iva -o, nesramež-Ijivost -i ž, nesramežljivec -vca m, nesramežljivka -e ž nesréëa -e ž: velika, huda (+tež-ka) po ~i; nesrécen -čna -o, nesr6čnež -a m, nesréënik -a m, nesrécnica -e ž nestalen -Ina -o, nestalnost -i i, nestalnež -a m [povsod: -In-] nestanoviten -tna -o, nestanovitnost -i i, nestanovitnež -a m +nestati -nem zmanjkati, +nesta-ne ga zmanjka ga, +nestajati -am primanjkovati nêsti nêsem nêsejo in nesô, nêsi -ite! nesoč -a -e, nésel nêsla -o, (pre)nesèn -êna -o (+prenešen): nesti tovor, v košari nesti kaj, veter listje daleč nese, puška dobro nese, kam te zlodej nese? ta hiša nič ne nese, kokoš nese jajca
Néstor -ja m 1. najstarejši gri. kralj v trojanski vojni, od tod tudi néstor -ja m starosta v kaki družbi, néstorski -a -o, 2. rus. menih, ki mu pripisujejo najstarejšo rus. kroniko nestrohljiv -iva -o, nestrohljivost -i ž; nestrohnjèn -êna -o, ne-strohnjênost -i ž nestrokoven -vna -o, nestrokovnost -i ž; nesitrokovnjak -a m, nestrokovnjaški -a -o, nestro-kovnjaštvo -a s nestrpen -pna -o, nestrpnost -i ž, nestrpnež -a m, nestfpnica -e ž; nestrpljiv -iva -o, nestrpljivost -i ž
nestvor -ora m poiast, spaka nesumljiv -iva -o, nesumljivost -i
ž; nesûmen -mna -o "^nesvésten -tna -o nezavesten nesvobôden -dna -o, nesvobod-
njâk -a m, nesvoboda -e ž nešklja -e ž valjar, rod. mn. né-škelj [-kalj]; neškljati -âm te-
sto razvaljevati, neškljšj -âjte! neškljši -âla -o, neškljânJe -a s neškodljiv -iva -o, neškodljivost
-i ž, neškodljivec -vca tn nésplja -e ž, rod. mn. néšpelj [-palj], néšpljev -a -o, néšpIja-rica -e ž neštet -a -o; neStétokrat prisl. neštevilen -Ina -o, neštevilnost -i
ž [povsod: -In-] netakten -tna -o brezobziren, neolikan, netâktnost -i ž brezobzirnost, neolikanost, netâktnež -a tn brezobzirnež, neolikanec netaljîv -iva -o kar se ne dd taliti neték -a tn 1. nenasitnost: bil je tak da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti; 2. nenasitnež; netéka -e ž nadlega: ~o delaiti komu; netécen -čna -o: ~a jed, ~ človek takšen, ki mu nii ne tekne ali ki je siten, nadležen; ne-téënei -a tn, netéënik -a m, ne-téënica -e ž, netččnost -i ž ^netelésen -sna -o breztelesen;
■•■netelésnost -i ž breztelesnost nétiti -im; netilen -Ina -o [-In-], netilnost -i [-In-] ž, netilec -Ica [-le-] m, netilo -a s sredstvo za netenje, netivo -a s snov, s katero netimo, nétenje -a s *néto neskl.: *neto teža čista teža netočen -čna -o, netočnost -i ž,
netočnež -a tn netopir-ja tn, netopirjev -a -o, ne-topirski -a -o, netopirjast -a -o netopljiv -iva -o neraztopljiv, ne-topljivost -i ž; netopljèn-êna-o netrèsk. -éska m neka rastlina netrohljiv -iva -o, netrohljivost -i ž neubogljiv -iva -o tn neubogljiv -a -o, neubogljivost -i ž in ne-ubogijivost -i ž, neubogljivec -vca m, neubogljivka -e ž neubran -a-o: ~i glasovi; ne-
ubrânost -i ž disharmonija neubranljiv -iva -o, neubranlji-vost -i ž
Slovenski pravopis
417
27
neačakaven
neučakaven -vna -o = neučakan -a -o, neučakanec -nca m, neučakanost -i Ž; neučakljiv -iva -o, neučakljivost -i i neudoben -bna -o, neudobnost -i i neudržen -žna -o, neudfžnost -i i; neudržljiv -iva -o, neudržlji-vost -i ž
neuganljiv -iva -o, neuganljivost
-i ž [nepoud. -gan- in -gan-] neugasen -sna -o = neugasljiv -iva -o, neugasljivost -i i; neugasen -ena -o: ~o apno neuglajen -ena -o in neuglajen -a -o: ~a pot, ~ človek; ne-uglajenost -i in neuglajenosit -i ž neugnan -a -o: ~ konj, ~o vedenje, ~ jezik; neugnanec-nca m, neugnanka -e i, neugnanost -i i
neugoden -dna -o, neugodnost -i ž neuhojen -a -o: ~a pot, neuho-
jenost -i i neuk -a -o ne(i)zv6den, neveden,
neumetelen, neiikost -i ž neukanljiv -iva -o, neukanljivost -i i
neuklonljiv -iva -o, neuklonlji-vost -i i, neuklonljivec -vca m, neuklonljivka -e i neukreten -tna -o neokreten; neukretnež -a m = neukreta -e ž, neukretnost -i ž neukroten -tna -o = neukrotljiv -iva -o: ~i valovi, neukrotnost -i i = neukrotljivost -i i; ne-ukročen -ena -o: ~a trmoglavka, neukročenost -i ž neumen -mna -o, neumnež -a m = neumnik -a m, neumnica -e i, neumnost -i i neumerjen -a -o, neumerjenost -i
i, neumerjenec -nca m neumesten -tna -o nepriličen, ne-prikladen, neumestnost -i ž ne-prikladnost neumetelen -Ina -o neveden, neizveden, neumetelnost -i i [povsod: -In-]
neumeten -tna -o neumetelen neumeven -vna -o, neumevnost -i i; neumljiv -iva -o, neumljivost -i i. gl. tudi nerazumen nenmit -a -o, neumitost -i i, ne-
umitež -a m *neum6ren -rna -o neutruden, neutrudljiv, neugnan; *neum6rnost -i ž neutrudljivost, neugnanost neumrjoč -a -e = neumrljiv -iva
-o, neumrljivost -i ž neuničljiv -iva -o, neuničljivost -i i
neupogljiv -iva -o, neupogljivost -i i, neupogljivec -vca ne-upogljivka -e i; neupognjen -a -o, neupognjenost -i i neupravičen -a -o kdor nima pravice do česa (neopravičen kdor se ni opravičil), neupravičenost -i i, neupravičenec -nca m, ne-upravičenka -e i neuraden -dna -o, neuradnost -i i neuravnovešen -a -o, neuravnovešenost -i ž neurejen -ena -o, neurejenost -i i,
neurejenec -nca m neuren -rna -o: ~o vreme; ne-urnik -a m hudournik, neurje -a s huda ura, vihar neusahljiv -iva -o, neusahljivost
-i [nepoud. -sah- in -sah-] neuskočen -čna -o: ~o blago ki se ne uskdči (krči), neuskočnost -i i
neuslišan -a -o: ~a prošnja ki ni bila uslišana, neusUšanost -i i; neuslišen -šna -o kar te uslišati ne dd
neusmiljen -a -o, neusmiljenost -i i, neusmiljenež -a m, neusmi-Ijenec -nca m, neusmiljenka -e i neuspeh -eha m, neuspešen -šna
-o, neuspešnost -i i neustaven -vua -o ki ni po ustavi,
neustavnost -i ž neustavljiv -iva -o, neustavljivost -i ž: ~ krvi
nevoščljiv
nenstrašen -šna -o kdor se ne dd ustraiiti, junaški, neustrašnost -i é, neustrašnež -a m; neustraš-Ijîv -iva -o kdor se ne dd ustra. àiti, neustrašljivost -i ž, ne-ustrašljfvec -vca m; neustrašen na -o kdor se ne ustraši, junaški, neustrašenost -i i; neustra-hovan -a -o, neustrahovanost -i i neustrézen -zna -o kar ne ustreza,
neustréznost -i i nensušen -šna -o: vir bistroumnosti, neusušljiv -iva -o neutajen -jna -o = neutajljiv -iva
-o, neutajljivost -i i neutégoma prisl. takoj, brez odlašanja
nentemeljèn -êna -o, nentemeljê-nost -i ž; neutemeljiv -iva -o neutéien -šna -o = neutešljiv -iva -o, neutčšnost -i i = neutešlji-vost -i é neutolažen -žna -o = neutolažljiv -iva -o; neutolažnost -i i = neutolažljivost -i é neutrgljîv -iva -o, neutrgljivost-i i neutfpen -pna -o česar ne morem utrpeli, pogrešati, nepogrešljiv, neutrpnost -i ž neutruden -dna -o = neutrudljiv -iva -o, neutrûdnost -i ž = ne-utrudljivost -i ž neuvenljiv -iva -o, neuvenljivost -i ž
neuvidéven -vna -o, neuvidévnost
-i ž, neuvidčvnež -a m neužiten -tna -o, neužitnost -i ž,
neužitnež -a m neužugan -a -o, neužuganost -i ž,
neužuganec -nca m nevajen -a -o, nevajenost -i ž nevaren -rna -o: smrtno ~o; nevarnost -i ž: smrtna ~ je, obstoji, grozi; ~i uiti, kljubovati, v oči pogledati; ~ odvrniti, iskati, izzivati; v ~ priti, iti ("""podati se), spraviti koga; v ~i biti, živeti; bolnik je že
*izven nevarnosti iz nevarnosti, posadka je *izven nevarnosti brez nevarnosti, na varnem; rešiti koga z lastno ~jo nevedé prisl., nevédoma prisl., ponevédoma prisl.: zašel je nevedé (ne da bi se bil zavedal) daleč s prave poti, toda zašel je, ne vedé (ne ved6č) za pravo pot, daleč v gozd nevéden -dna -o, nevčdnež -a m, nevédnica -e ž, nevédnost -i i neveljaven -vna -o, neveljavnost -i i
nevenljiv -iva -o, nevenljivost -i i nevéra -e i, nevéren -rna -o: ~i Tomaž, nevérnik -a m, nevér-nica -e i, nevčrniški -a -o, ne-vérec -rca m, nevérka -e i, ne-vérski -a -o, nevérstvo -a s, tudi nejevéra, nejevéren itd. neverjéten -tna -o, neverjétnost -i i
nevésta -e i, nevéstica -e i, ne-
vésitin -a -o: ~a dota *nevešč -a -e neizveden, neizučen, neizkušen: v kovaških rečeh je bil ~ ("""nevešč česa) nevézan -a -o: ~a beseda proza,
~e cene, po ~ih cenah neviden -dna -o, nevidnost -i i;
nevidoma prisl. nevihta -e i. nevihten -tna -o nevljuden -dna -o, nevljudnež -a
m, nevljudnost -i ž nevmešavanje -a s: politika ~a nèvojak -a m civilist, nevojaški
-a -o: ~i nastop nevolja -e ž: ~ se pokaže, ga je zgrabila; ~i dati duška; ~o kazati, krotiti, izzivati; nev6-Ijen -Ijna -o: ~ biti; nevolj-nost -i ž, nevoljevati -ûjem biti nevoljen, tožiti, tarnati; tudi nejevolja, nejevoljen, nejevolj-nost
nevoščljiv -iva -o, nevoščljivec -vca m, nevoščljivka -e ž, ne-I voščljivost -i ž
nevreden
nevreden -dna -o, nevrednež -a m, nevrednica -e i, nevrednost -i i
nevretenčar -ja m zool., nevre-
t6nčarski -a -o nevročljiv -iva -o: ~a pošiljka,
nevročljlvost -i i nevrologija -e ž nauk o živcih, nevrolog -a m, nevrološki-a-o; nevropatija -e ž živina bolezen, nevropatičen -čna -o, nevro-patologija -e ž nauk o živinih boleznih; nevroza -e ž živčna bolezen, nevrotičen -čna -o, nevrotik -a tn; nevralgija -e [-Ig-] ž bolečitM v živcih, nevralgičen -čna -o [-Ig-]; nevrastenlja -e ž živčna slabost, nevrastenik -a tn, nevrasteničen -čna -o; nevritis -a m vnetje živcev nevšeč prisl., nevšečen -čna -o 1. kar ni všeč, 2. izbirčen, nehvaležen; nevšečnež -a rn = nevšečnik -a m izbirčnež, ne-všečnica -e ž; nevšečnost -i ž izbirčnost nevštet -a -o
nevtralen -Ina -o [-In-] nobeno-stranski, nepristranski, neudele žen: biti ~ v vojni ne se ude težiti vojne, stati ob strani; nev tralnost -i [-In-] ž: ohraniti ~ varovati nevtralizirati -am, nevtralizacija -e ž nevtrnm -uma tn slovn. srednji spol, mn. nevtra nžvter [-ar] s besede srednjega spola nevzdramen -mna -o: ~o spanje, nevzdramnost -i ž, nevzdram-Ijiv -iva -o, nevzdramljivost -i ž nevzdržen -žna -o: ~ napor, ~a trditev, ~e razmere; ~ v jedi in pijači; ~a živina ki ne vzdrži napora; plaz je ~o grmel v dolino nezadržno; nevzdfž-nost -i ž; nevzdržljiv -iva -o: ~ človek ki ne vzdrži veliko, nevzdržljivost -i ž; tudi ne-zdfžen, nezdržljiv
nevzgojen -jna -o, nevzgojljiv -iva -o, nevzgojnost -i ž, ne-vzgojljivost -i ž, nevzgojljivec -vca m, nevzgojljivka -e i; nevzgojen -ena -o, nevzgojenost -i ž
nevzporeden -dna -o, nevzpored-
nost -i i, nevzporednica -e ž New York New Yorka [njüjork -a] m kr. i.: iz ~ ~a, v ~ ~u; newyorski -a -o, Newyor-čan -a m, Newyorčanka -e ž [povsod: njüjor-] Newton -a [njüton -tona] m os. i. angl. fizika, Newtonov -a -o [njütonou -ova -ft]: ~ zakon nezabeljen -a -o: ~a jed, ~a beseda, nezabeljenost -i Ž nezacelen -Ina -o [-In-] = neza-celjiv -a -o, nezaceljivost -i ž; nezaceljen -a -o, nezacelje-nost -i ž nezadolžen -ena -o, nezadolženec -nca »I, nezadolženka -e ž, ne-zadolž€nost -i ž; nezadolžen -žna -o [povsod: -douž-] nezadosten -tna -o, nezadostnost -i ž
nezadovoljen -Ijna -o, nezadovolj-než -a m, nezadovoljnik -a m, nezadovoljnica -e ž, nezadovoljnost -i ž, nezadovoljstvo -a s nezadržen -žna -o, nezadržnost -i ž; nezadržan -a -o, nezadrža-nost -i ž nezajamčen -a -o, nezajdmčenost -i ž
nezajčten -tna -o česar tie morem
zajeti, nezajetnost -i ž nezaklenjen -a -o, nezaklčnjenost -i ž
nezakonit -a -o nepostaven, nezakonitost -i ž nezakonski -a -o, nezakonec -nca m, nezakončič -a m, nezakon-ček -čka m nezanesljiv -iva -o, nezanesljivec -vca m, nezanesljivka -e ž, nezanesljivost -i ž
neznosen
nezanimiv -a -o, nezanimivost -i i nezapazen -zna -o = nezapazljiv -iva -o, nezapaznost -i i = ne-zapazljivost -i ž nezapisen -sna -o ki se ne dd zapisati
nezapopaden -dna -o = nezapopadljiv -iva -o nepojmljiv, nedoumljiv, nedojéten: ~o neumen, nezapopadljivost -i i nezaposlen -a -o in nezaposlen -êna -o, nezaposlenost -i in ne-zaposlênost -i i nezapoyédan -a -o: ~ praznik nezaslišan -a -o: ~a predrznost,
~o predrzen, ~o je počilo nezaslužen -žna -o: ~o delo, ne-zaslužnost -i ž; nezaslužen -a -o: ~a kazen, ~a pohvala nezastaran -a-o: ~e pravice; ne-zastaranost -i i; nezastaren -rna -o: ~e pravice; nezastar-nost -i ž nezaščiten -a -o, nezaščitenost -i ž; nezaščiten -tna -o, nezaščit-nost -i ž nezaupen -pna -o = nezaupljiv -iva -o in nezaupljiv -a -o, ne-zaiipnost -i ž = nezaupljivost -i i in nezaupljivost -i ž; nezaupanje -a s, nezaupnica -e ž, nezaupnež -a m nezavarovan -a -o in nezavarovan -a-o: ~ pred mrazom, pred ognjem, ~ proti mrazu, proti ognju; nezavarovanost -i in ne-zavarovanost -i ž nezavéden -dna -o, nezavédnost
-i ž, nezav6dnež -a m nezavést -i ž, nezavésten -tna -o,
nezavéstnost -i i +neznvisen -sna -o neodvisen,
+nezavisnost -i ž neodvisnost nezavzéten -tna -o, nezavzétnost -i i; nezavzét -a -o, nezavzé-tost -i i
ne^elèn -êna -o ('''nezaželjen), nezažel0nost -i i {+nezaželje-iiost)
nezblojen -a-o: ~ razum nezdrav -âva -o: ~o podnebje nezdružljiv -iva -o, nezdružljivost -i i nezdržen -žna -o gl. nevzdržen nezgoda -e ž, nezgoden -dna -o, nezgodnost -i i, nezgodnik -a m, nezgodnež -a m nezgôren -rna -o, nezgorljiv -iva-o (-^ognjetrden), nezgorljivost -i i nezgovoren -rna -o, nezgovornost -i ž
nezlomljiv -iva -o, nezlomljivost -i i
nezmagljiv -iva -o nepremagljiv, nezmagljivost -i ž; nezmâgan -a -o nepremagan nezméren -rna -o, nezmérnost -i ž, nezmérnež -a m, nezmérnik -a m, nezmérnica -e i nezmoten -tna -o = nezmotljiv -iva -o, nezmotljivost -i i, ne-zmotljivec -vca m, nezmotljiv-ka -e ž
nezmožen -žna -o, nezmožnost -i
ž, nezmožnež -a m neznačajen -jna -o, neznačajnost
-i ž, neznačâjnež -a m neznan -âna -o: ~ po glasu, obrazu, imenu; ~ v obraz, ~ za pogled; ~ človek, ~i kraji; je kar ~ (neznanski), tako je otekel; neznânec -nca m, ne-znânka -e ž; neznânje -a s; ne-znâno prisl. tudi v pomenu neznansko: ~ je vpil, ~ grdo piše, ~ priden je neznanski -a -o silen, straier^ grozen: ~a ženska, ~o vpitje, ~i velikan, ~a zverina; neznân-sko poudarni prisl. silo, silno, hudo, zelo: ~ me glava boli, ~ daleč, ~ ljudi je bilo neznanstven -a -o, neznânstve-
nost -i i [povsod: -tvan-] neznaten -tna -o, neznâtnost -i ž,
neznâtnež -a m neznosen -sna -o, neznosnost -i i, neznosnež -a m
nezrel
nezrel [-iu] -ela -o, nezrelost -i ž nezveneč -eča -e: ~i soglasnik;
nezvenečnost -i i nezvenljiv -iva -o nevenljiv, ne-
zvenljivost -i i nezvest -a -o komu, nezvestnež -a m, nezvestnica -e ž, nezvestoba -e ž: ~ komu nezvočen -čna -o: soglasnik,
nezvočnost -i ž Neža -e ž os. i., Nežin -a -o; Ne-žica -e ž, Nežičin -a -o; Ndžka -e i, Ndžkin -a -o; Nežika -e i, Nežikin -a -o; Agneza -e ž, Agnezin -a -o; Agnes neskl. neža -e i mehkužen človek: ti si prava	bodeča neža neka
rastlina; nežica -e ž droben novec, novec za 50 par nežen -žna -o, nežnost-i i; nežno-V sestavah: nežnočuten -tna -o, ~čutnost -i i; nežnoglasen -sna -o, nežnosfčen -čna -o neživ -a -o: ~e stvari ni 1. vez. in nik.: rz pikn^ ni ne študiram; ni — ni: ni včeraj ni danes = niti včeraj niti danes = ne včeraj ne danes; 2. poudarni prisl. ie, tudi, niti: ni ne pogleda me, ni toliko nisi vreden, ni za las ne popustim Niagara -e i 1. i., niagarski -a -o:
~i slapovi niansa -e i različica, odtenek, tan-čina, niansirati -am različice delati. oseniti, niansiranje -a s nibelunški -a -o: ~a kitica, pripovedka; Nibelung -a m, nav. mn. Nlbelungi -ov germ. mit. junak(i)
Nicea -e ž kr. i. v stari Biliniji, nicejski -a -o: ~i zbor, ~a veroizpoved nič ned. z. ničesar ničemur nič pri ničemer z ničimer: nič ("•'ničesar) ni ostalo, tu ni raslo nič (+ničesar); videl nisem ničesar, kar bi me bilo zanimalo; ne
bojim se ničesar; vse ima, a ničesar ne da nič poudarni prisl.: (nič je poudarek nikalnice in ne predmet) ta človek ni nič vreden (= je ničvreden). ta stvar ni nič prida, nič imenitno se ni nosil, nič rad ni delal; nič koliko zelo veliko: ~ ljudi; nič več ne poje; nič kaj lepo, nič kaj ne ne posebno; — za nič za nobeno rabo (se veie z zanikanim povedkom): to ni za nič; zanič slab (se veže z nezanikanim povedkom); nož je zanič, gl. tudi zanič; — meni nič tebi nič je odšel nič niča m: prepirati se za prazen na ~ priti, spraviti, v ~ iti v izgubo iti, vse je pod prodati v pod z ~em in hudičem vse pustiti; tudi neskl.: ne bom brez nič, začni pri nič; niče -eta s zaničlj.: ti niče ničasto ali ničesasto, takole niče!
nič- v sestavi: ničveden -dna -o, ~vednež -a m; ničvreden -dna -o, ~vrednež -a m, ~vrednost -i ž, ničvrednica -e i ničalnica -e [-In-] ž = nitečnica
-e [-tač-] ž (v tkalstvu) ničemen -mna -o nič vreden, ni-
čemnik -a m, ničemnost -i ž ničemuren -rna -o gl. nečimrn ničen -čna -o, ničnost -i ž, ničast -a -o nič vreden = ničesast -a -o; ničev -a -o, ničeven -vna -o, niče vec -vca m, ničevost -i ž; niči ti -im uničevati: ~ kolke; ničenje -a s ničla -e ž (+nula), ničlarica -e ž (+nMarica) vrsta moke: dvojna ničica -e ž ničla, nič: bogatinu je 100 dinarjev ~ Nietzsche -ja [niče -ja] m os. i. nem. filoz., Nietzschejev -a -o [ničejeu -eva -o]: nazori; ničejanski -a -o: ~i nazori; ni-
nitrat
čejanstvo -a s, ničejanec -nca m, ničejanka -e i nihati -am fiz., sicer gugati, zibati, prenes. omahovati; nihanje -a s, nihalo -a s, nihalen -Ina -o [-In-]; nihaj -a m, nihajen -jna -o: ~a doba nihče tn nihče, nikdo ned. z., nikogar nikomur nikogar pri nikomer [-Br] z nikomer A-arJ: nikogar ne poznam, usoda ne da nikomur vsega; se rabi samo samostalno nihilizem -zma m, nihilističen -čna -o, nihilist -a m, nihilistka -e i
Nika -e i grš. mit., boginja zmage,
Nikin -a -o nika -e i frnikola, nikati -am se
frnikolati se. nikanje -a s nikak -a -o; nikakor prisl.: tega nikakor (*na noben način) ne morem; nikakovšen -šna -o, nikakršen -šna -o (■'"nikakoršen) nikamor prisl: ~ ne pojdeš, to ni za ~
nikar nikarta nikarte prisl 1. se rabi kot samostojna nikalnica: >Sedaj pojdem.« — »Nikar, malo še posedi!« 2. krepi nikanje: Nikar ne hodi! Nikar (ta) ne hodita! Nikar(te) ne jokajte! nikar (= niti) kaplje ne, ni se pokazala nikar (= niti) meglica, kratko nikar nikakor ne; 3. rabi se za prepoved v zvezi z nedoločnikom: Nikar sramotiti zaslužnih ljudi! Nikarte mene Turku dati! 4. kaj šele: še videl ga nisem, nikar z njim govoril; tega kamna ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel; ni dobil počenega groša, nikar pošteno desetico nikati -am zanikovati, nikanje -a 8, nikalen -Ina -o [-In-], nikal-nost -i [-In-] ž, nikalnica -e [-In-] i, nikalničen -čna -o [-In.]
nikdàr in nikdar prisl: ~ ne, ~ nikoli; tako lep, da ~ tega (takega) nikdo ned. z. gl. nihče nikelj -kija m, nikljev -a -o: ~ kršeč, nikljast-a-o: ~ pokrov; nikljati -am, nikljanje -a s nikjér prtsJ.: doma povsod, doma
~ ga ne marajo nikniti -nem 1. prikliti, izrasti, 2. ponikniti, izginiti: voda nikne nikoder [-dar] prisl: ~ ni vozil,
od ~ ga ni Nikolaj -a m os. i., Niko -a (+Ni-
kota) m. gl Miklavž nikoli prisl, šaljivo: o svetem Nikoli nikoli nikotin -a m, nikotinski -a -o:
~a zastrupitev Nil [-il] -a m I. t. reke, nilski -a -o [-Is-]: ~i krokodil, ~i pritoki = pritoki Nila nimb -a m iar, iarni venec, obstret, svetniški sij, glorija (na Triglavu) nimfa -e i starogrška boginja nižje vrste
Nimrod -a m svetopisemski vé-liki lovec, od tod nimrod -a m strasten lovec, nimrodski -a -o Ninive Niniv ž mn. prestolnica
Asirije, ninivski -a -o Nioba -e ž I i. grš. mit., Niobin -a -o
nirvana -e ž popoln dušni mir ništrc -a m nič: pisan ~ nit niti ž: vdeti njegovo življenje visi na ~i, blago se po ~i nabira, po vrvi zapravlja, do ~i moker; živa ~ zool, ni-ten -tna -o: ~i konec; nitje -a s, nitka -e ž, nitkast -a -o niti 1. vez.: niti — niti, ni — ni, ne — ne: ~ ti ~ on; 2. poudar-ni prisl.: ~ za lek ga ni nitrat -a m, nitrirati -am, nitri-ficirati -am, nitrificiranje -a s, nitrifikacija -e ž; nitrocelulpza
mvo
-e i, nitroglicerin -a m, nitro-želatma -e ž
*niv6 -ja m vršina, stopnja, raven, višina: vodni življenjski dvig političnega ~ja, ~ naše izobrazbe; *nivelirati -am izravnati, izeruUiti niz ali niz predi, s tož. s (z): ^ Triglav, ~ hrib, ~ klanec, ~ lice
niz -a m: ~ biserov; nizati -am in -žem: nabira jagode ter jih niza na nit; nizanje -a s nizdol f-dffj prisl. navzdol, niz-
dolje -a s nizek -zka -o: ~a trava, ~a voda, ~a cena, ~ glas, ~ stan, ~ega rodu, ~a valuta, prim. nižji -a -e, prisl. nizko: ~ stati, ~ pasti,	plačevati slabo,
malo, grim. prisl. niže; nizkost -i ž, nizkota -e ž, nizkoten -tna -o: ~ značaj, ~o dejanje, ~a misel, ~o pisanje, prisl. nizkotno: ~ misliti o kom; nizkot-nost -i ž; nizkodušen -šna -o, nizkomiseln -a -o [-saln-] Nizozemsko -ega s kr. i. Holand-sko: z ~ega, na ~em; Nizozemec -mca m, Nizozemka -e ž, nizozemski -a -o, nizozemščina -e ž
nižati -am, nižanje -a s, nižina -e ž, nižinski -a -o, nižava -e ž, nižavje -a s, nižaj -a m glas. Njegoš -a m: Peter Petrovič ~
črnogorski pesnik njegov -a -o svoj. z. 3. os. za moškega lastnika: Janez je vzel ~o knjigo (sosedovo, součenče-vo, Martinovo ipd.), toda Janez je vzel svojo knjigo (knjiga je Janezova) Njemen -a m 1. i. reke, njemen-
ski -a -o njen -a -o svoj. z. S. os. za žensko lastnico: mati je prosila sina, njena prošnja ni bila zaman
njihov -a -o svojilni z. 3. os. za tri lastnike ali vel ne gledi na spol: delavci so prijeli za delo, njihov trud ni bil zaman; pomagale so tudi žene, njihova skrb za može ni bila prazna njiva -e ž, njivski -a -o: ~a trava, ~i gnoj, ~a prst; njivica -e ž njuhati -am (šnofati), n jahalen -Ina -o [-In-]: ~i tobak = nju-hanec -nca m, njuhalec -Ica [-le-] m
njun -a -o svojilni z. za 3. os., izraža svojino dveh lastnikov ne gledi na spol: to je vajin poročni list, kje je pa no medm.: No, govori! Govori no! Pusti me-no! Pojdi no! No, temu sem posvetil, nobeden ('pred samostalniki nobžn) nobena -o: nobeden ni hotel pomagati, nobžn človek ni hotel pomagati, nimam nobene )ravice; nobenkrat prisl., no-)enkraten -tna -o; nobenopla-ten -tna -o nepristranski = no-benostranski -a -o Nobel [-il] -a m os. i. švedskega kemika, Nobelov -a -o: ~a nagrada
+nobel [-al] neskl. gosposki, imeniten, plemenit: ona je zelo +nobel gosposka, vsi so + nobel imenitni, to je bilo +nobel plemenito; noblesa -e ž gospdšlina, visokost, imeniinost, plemenitost, plemstvo
nocoj prisl. to nol: ~ sem slabo spal, ~ bomo dolgo bedeli, ~ to noč; nocojšnji -a -e: ~a nevihta je bila huda, kakšna bo ~a veselica? noč noči ž: ~ in dan, trda gluha ~ na ~ ima svojo moč, lahko ~! velika o veliki noči, velikonočen -čna -o; sveta svetonočen -čna -o: ~i mir; po (neprespani) noči.
nor
toda ponoči in podnevi; nočen -čna -o: ~i čuvaj, ~a temà, +nočna srajca spalna srajca, +nočna posoda posteljna posoda, +nočna omarica posteljna omarica; nočnik -a m, nočnica -e i, nočnina -e i, nočca -e ž: rod. mn. nočic; nočiti -im prenočiti, noči se noč se dela, noči -ite! nočil -a -o, nocênje -a «; no-čilo -a s, nočišče -a «; nočevati -ûjem, nočevil -âla -o, noëevâ-nje -a s, noëevâlec -Ica [-âj^-] m
nočem gl. hotéti
Nodier Charles [nodjé šdrl] m os. i. franc, pisatelja, Charlesa Nodiera [idrla nodjéja], Nodie-rov -a -o [nodjéjey. -eva -o]
Noe Nôeta m, Noetov -a -o: ~a ladja
noga -e i itd. ali pa nogé nogi nogo (na nogo) na nogi z nogo, dv. nogé nogâma, mn. nogé nog nogàm nogé (na noge) na nogah z nogami; človeška, rakova, stolova, mizna rastline: sračja, mačja, vranja od nog do glave, od mladih nog, na noge! kvišku, +na prosti nogi na svobodi, '''k nogam hoditi peš, biti dober alt slab v nogàh, na trdnih oJt šibkih no-gàh, teptati z obema nogâma ali z nogâmi, zvoniti z nogâmi psu zvoniti, biti na nogàh, biti pod nogâmi napoti; iti, spraviti (se) izpod nog; dati se komu pod noge, komu na noge stopati, postaviti se na lastne nogé osamosvojiti se, postaviti se na zadnje (noge) upreti se, biti z eno nogo v grobu, vzeti nogé pod pazduho hitro stopiti, pot pod noge vzeti, nogé mi je vzelo in sem padel ko snop; nožica -e i, otr. nôgica -e i, nožičica -e i, nožen -žna -o: ~i pogon; nogàt -âta -o; nogâë -a m, nogâëa -e i velika noga.
mn. nogâëe -ki. hodulje; nogâl-nik -a [-du-] m pri kolovratu, orglah ali kolesu (pedàl), pod-noinik pri mizi = nogâlnica -e [-du-] ž
nogavica -e ž ("'"nogovica); obuti (+obleči) ~o, nogavičen -čna -o; nogavičar -ja m, nogaviča-rica -e ž, nogavičarstvo -a s nogomèt -éta m, nogométen -tna -o: ~a žoga, tekma; nogometâš -a m, nogometâški -a -o nôht -a «j: za ~e mu gre; niti toliko, kolikor je za ~om črnega; nohtec -tca m = nohtič -a m, nohten -tna -o; ~i koren, nohtnica -e ž bot., nohtati -am se: nohta se mi od mraza noj -a m, nojev -a -o: ~o pero noktnm -a m liturg. del brevirja;
noktûrno -a m glas. vrsta skladbe nomad -a m, nomâdski -a -o, no-mâdstvo -a s, nomadizirati -am nomenklatura -e ž imenoslovje, imenik, nomenklatûren -rna -o nominativ [-iu] -a m slovn. ime-novalnik, nominativen -vna -o; nominâlen -Ina -o [-In-] (+no-minélen) imenski, po imenu; no-minalizem -zma m fil. »lai^, nominalist -a m, nominalističen -čna -o; nominirati -am imenovati, nominâcija -e i nôna -e ž glas. deveti Ion (od
osnovnega) nonij -a m merska priprava nonparéj -a m (franc. nonpareille) stopnja tiskanih črk: tiskati v ~u: nonparéjski -a -o "•"nonsens -a m nesmisel "•"nonšalansa -e i malomarnost, ne-skrbnost, +nonsalânten -tna -o malomaren, tjavdan nor nora noro -i -é in noro -i -e: biti ~ na kaj, ~6 rasti, dol. nori -a -o: ~a leta; noroglàv -âva -o, noroglâvec -vca tn, no-roglâvka -e ž, nôrski -a -o; no-
norčevati
rfja -e i, norost -i i, norosten -tna -o, norišnica -e i norčevati -ujem se s kom ali iz koga. iz česa; norčevil -ala -o, norčevanje -a s. norčevalec -Ica [-du-] m, norčevalka -e [-du-] i nordijski -a -o: ~e pokrajine, nordijec -jca m severnjak, nôr-dijka -e ž, nordijščina -e ž norec -rca m 1. nor llovek, 2. veliko kovaiko kladivo; snop, zvezan ob klasih; velik slamnik; norca (norce) se delati iz koga norčevati se s kom, koga za norca imeti; mn. norci -ev burke: ~e uganjati, briti, v ~ih kaj reči v iali; norčev -a -o, nôr-čevski -a -o, norček -čka m = nôrek -rka m, norica -e i, norice -ic i med. otroika bolezen; noričica -e ž: 1. majhna norica, 2. bot. zvonček; norčav -âva -o, norčâvost -i ž, norčljiv -iva -o, norčljivost -i i, norčast -a -o, norčija -e t noréti -im. nori -ite! norel -éla -o, norênje -a g; no riti -im koga za norca imeti, begati, goljufati, nori -ite! noril -a -o, norjênje -a «
Norik -a m rimska provinca, nô-riški -a -o: ~a provinca, Nô-riške Alpe; Noričan -a m norma -e ž, rod. mn. norm pravilo, vodilo: delati po normah; normirati -am enotno določiti, uravnati, normiranje -a s, nor-mirec -rca m kdor normira, normativen -vna -o določilen; nor-mâla -e i pravilo, pravilnik, navpičnica, črta pravilnica, normâ-len -Ina -o [-In-] pravilen, navaden; normâlnotiren -rna -o [-In-], normalizirati -am; nor-malije -ij i mn. vodila, pravila, normâlka -e [-Ik-] i nekdanja osnovna iola, normâlnoiôlski -a -o [-In- -Is-]
Norman -a m, nav. mn. Normani -ov germanski narod, normanski -a -o: ~i bojni pohodi; Normandija -e i 1. i. franc. pokrajine, Normandijec -jca m, Nor-mandijka -e i, normandijski -a -o: ~i pašniki, ~o surovo maslo
NorvéSko -ega s: na ~em, z ~ega, NorvéSka -e ž: v ~i, iz ~e, norvéSki -a -o, norvčščina -e i, Norvežin -âna m, Norvežanka -e ž
nos m 2. nosa tn nosa tn nosii, mest. po nosu. mn. nosovi -ov, po nosovih ali noséh; na vrat na ~ dirjati, pred ■^om prav blizu, tenak ~ imeti občutljiv, dober imeti prav slutiti, pod po ~u dati. dobiti dati, dobiti), pod ~ se mu je pokadilo ni mu bilo prav, ~ pobesiti, ~ vihati, ~ visoko nositi, za ~ voditi, za ~om hoditi brez pravega namena, v vsako reč ~ vtakniti, obrisati se pod ~om, obesiti komu kaj na oditi z dolgim ~om; nosorog -a m, nosorožec -žca m; nosek -ska m = noseč -sca m, nosen -sna -o: ~a kost, nosnik -a m, nosniški -a -o: ~i samoglasniki, nosnica -e i nosna kost, nosnica -e i nosna luknja; no-Sàt -âta -o, nosâtost -i i, nosast -a -o, nosàn -âna m = nosàc -a m, nosâna -e i = nosâèa -e ž = nosûlja -e i; nosljati -âm t. govoriti skozi nos, 2. njuhati, nosljàj -âjtel nosljàl -âla -o, nosljân -a -o, nosljanje -a s; nosljàv -âva -o, nosljâvec -vca m, nosljâvka -e i
nositi nosim: ~ vodo, drva, čebele pridno nosijo, glavo visoko zvonec ~ imeti prvo besedo, vodo v Savo ~ opravljati nepotrebno delo, hlače ~ biti gospodar, ~ se po moško, po gosposko; nôsi -itel nosèč
noTina
-éëa -e, nosil -ila -o, nošen -a -o, nošenje -a s; nosilec -Ica [-iu-] m, nosilka -e [-iu-] i = nositelj -a tn, nositeljica -e i; nosilo -a s, nosilce -a [-le-] s, nosilen -Ina -o [-In-], nosilnost -i [-In-] ž, nosilnica -e [-In-] i; nôsen -sna -o, nôsnost -i i, no-sécen -čna -o, nosččnost -i i, noséènica -e ž; nosnina -e i, nosljiv -iva -o, nosljivost -i i, nosač -a tn; noša -e ž: narodna nošica -e i dei, ki ga veter od strani nosi na zidovje, noš-nja -e ž nostalgija -e i domotôije, nositâl-gičen -čna -o otoien, domotoien [povsod: -Ig-] nostrificirati -am: ~ spričevala, diplomo; nostrifikacija -e i, no-strifikacijski -a -o: ~i izpit, ~o potrdilo
nota -e ž 1. opomba, zapisek, kratek račun, diplomatski dopis, 2. glas. glaska, mn. note not mu-zikalije; noten -tna -o: ~i papir. *notica -e i kratko poročilo, zapisek, *notirati -am zapisati, zabeleiiti, *notiranje -a s, *n6-tes -a m beležnica; notar -ja m, notarski -a -o, notâr'stvo -a s, notariat -a m noter prisl. na vprašanje kam? notri prisl. na vprašanje kje?: naj pride noter! saj je že notri; noter poudarni prisl. prav, Hsto, cel6, vse: šli smo za njim noter do meje, to bo trajalo noter do zime; notranji -a -e, notranjost -i ž, notranjščina -e ž = notrina -e ž, n6trišnji -a -e notdričen -čna -o rekdven, obče znan: ~ pijanec, notoričnost -i i rekôvnost Notranjsko -ega s: na ~em, z ~ega, Nôtranjec -njca m, notranjski -a -o, notranjščina -e i notranjska govorica
Notre-Dame [notrdàm] i neskl.: cerkev notredamski [notr-dâmski] -a -o: ~a cerkev nov nôva -o in novo -i -é, dol. novi -a -o; na nôvo = v nôvo: sneg je ~ padel, po novem; novič prisl. = vnovič, gl. tudi znova; novi zakon (sv. pisma), nôvozakônski -a -o; nôvo léto in Nôvo léto: 1. januar: na novo leto rojeni 1. januarja, toda v novem letu rojeni v celem letu; novoléten -tna -o, novolétnik -a m na novo leto rojeni, novolét-nica -e ž; Nôvo mésto -ega -a s kr. i., Novomeščšn -âna m, No-vomeščanka -e i, novomšški -a -o; Nôvi svét Amerika; Nôvi Sâd m kr. i., iz Nôvega Sâda, v Nô-vem Sâdu, novosâdski -a -o novâk -a m rekrut, novinec, no-vâèiti -im tiabirati novake, re-krutirati, novâèenje -a s novâtor -ja m, novâtorka -e i, novâtorski -a -o, novâtorstvo -a s nôvec -vca m: kovani mn. nôvci denar, novčič -a m, nôv-čen -čna -o, novèârstvo -a s, "•"nôvèanica -e ž bankovec novéla -e i 1. povest, 2. dodatek k zakonu; novelist -a m, nove-listka -e i, novellstika -e i, no-velističen -čna -o, novélski -a -o [-Is.]
novêmber -bra m listopad, novêm-
brski -a -o novic -a m novinec (v samostanu), novica -e i novinka, noviciat -a m, noviciâtski -a -o novica -e ž, novičar -ja m, novi-čarica -e i, novičiti -im: nov sod noviči ima duh po novini; Novice -ic é mn. Bleiweisov list, noviški -a -o: ~i jezik, novičar -ja m sotrudnik Novic no^na -e ž: iz ~e so kuhali ječmenov sok; na novini so sejali oves; novinec -nca m, novinka
novîtéta
-e i, novinski -a -o, novinstvo -a s; *novme -în i mn. časnik,
*novînar -ja m časnikar, *novi-narka -e ž časnikarica, *novî-narski -a -o časnikarski, *novî-narstvo -a s časnikarstvo novitéta -e ž novost, novôta noYO- V sestavi: novočfkar -ja tn, ~čfkarski -a -o; novodoben -bna -o; novogfški -a -o; novo-knjižen-žna-o: ~i jezik; novo-mašen -šna -o, ~mdšnik -a m, ~mašniški -a -o; novomôden -dna -o; novopétec -tca m novinec; novorojenček -čka m, ~rojênka -e ž; novoSégen -gna -o; novotvorben -bna -o (toda nova tvorba) ; novovérec -rca m, ~vérka -e i, ~vérnik -a m, ~vérnica -e i, ~véren -rna -o, ~vérski -a -o, ~ vérstvo -a s novôta -e i = novost -i i, novo-târ -ja m, novotarski -a -o, no-votariti -im, novotarjenje -a s, novotarija -e i novnm -a m novost nozdfv -i in -i i, nav. mn. nozdfvi -i in nozdrvi -i; nozdfva -e i, nozdfven -vna -o nož noža m, nožen -žna -o = nožev -a -o: ~a ostrina, nožast -a -o; nožèk -žka fn nožek -žka tn, nožec -žca m, nožič fn nožič -iča m fn nožič -a m, nožiček -čka m, nožišče -a s noiev roinik; nožar -ja tn, nožarica -e i, no-žarski -a -o, nožarstvo -a t, no-žarnica -e ž; nožariti -im, no-žarjenje -a s nožnica -e i, nav. mn. nožnice -ic: meč iz nožnic izdreti; nožničar -ja m, nožničasit -a -o
nrav -i i, nav. mn. nravi nravi nravém nravi o nravéli z nrav-mi; nraven -vna -o, nravnost -i i; nravstvo-a s, nravstven-a-o [-tvan-], nrdvstvenost -i [-tvan-] ž, nrdvstvenik -a [-tvan-] m; nravoslovje -a s morala, etika, nravosldven -vna -o, nravoslô-vec -vca m, nravoslovski -a -o nù fn nùj medm., tudi nujta, nujmo, nujte: nùj ga izpitil +nadel j ntideljna [-dalj-] m ré-ianec, muielj, nav. mn. rézanci, mužlji
nuditi -im: + nudila se je prilika je nanesla, """nuditi odpor upirati se, po robu se postaviti; (po) nujen -a -o fn ponuden -a j -o, nujen je -a s in nudenje -a s nuja -e ž sila, potreba, nadloga, stiska, ntijen -jna -o: ~a brzojavka; nujnost -i i; nujati -am se truditi se numerns -usa m število: numerus clausus [klâyzus] omejeno število, numerus claususa; numérale -a m slovn. števnik, mn. numerâlia -lij s; numerirati -am s številko zaznamovati, numeii-ranje -a s; numeracija -e i, numêricen -čna -o številen, po številu
Numidija -e i kr. i. severnoafriške države v starem veku, Numidi-jec -jca m, Numidijka -e S, nu-midijski -a -o numizmatika -e ž nauk o novcih, numizmatik -a m, numizmatičen -čna -o
ntina -e i, ntinica -e nunin -a -o, nunski -a -o: ~i samostan nuncij -a m papežev poslanik, nuncijev -a -o, nnnciatura -e i
ob-
o

o m neskl.: mali o, z velikim O,
6-jevski -a -o: ~e osnove o medm. izraža žalost, začudenje ipd.; ie je poudarjen, stoji za njim vejica, sicer ne: o, to je lepo! o ti revež ti! o predi, z mest. kaže to, česar se dejanje tiče, in se rabi: 1. pri glagolih govorjenja in mišljenja: govoril je o svobodi, pravi mi o bratu svojem, ded pripoveduje o starih časih; rekel je o njem, da je bolan; pesmi o ljubezni do domovine; udi je pisal materi o svojem uspehu; mati misli o sinu le dobro; kaj meniš (misliš, sodiš) o tem? dvomi o njegovi poštenosti (■'"dvomiti v kaj) itd.; 2. pri samostalnikih z osnovnim pomenom gornjih glagolov: govor o izpolnitvi načrta, povest o Domnu, pesem o Pegamu in Lambergarju (+pesem od Matjaža), pripovedka o Kresniku ("•"od Kresnika), pismo o pesništvu, zgodba o Lepi Vidi itd.; gl. tudi ob oaza -e ž zelenica v puščavi ob (o) predi, se veže L s tož. i. v krajevnem pomenu (kam ?): kača se je ovila ob palico, ob vejo se prijeti, meč si je obesil ob bedro, ob mizo udariti, ob tla treščiti, jezike brusiti ob koga; 2. v časovnem pomenu (kdaj?): ob dan (za dne), ob noč; 3. v predmetu (koga ali kaj?): ob denar priti, ob čast pripraviti, ob glavo dejati, krava je ob mleko; IL z mest. (se rad obrusi v o) pomeni 1. kraj, v katerega bližini se kaj godi (kje?): paša stopa o(b) po toči, topoli stoje ob Savi, ob potu sedeti, palica sloni ob zidu; 2. čas dejanja
(kdaj?): o pravem času, ob času, o kresi se dan obesi, o božiču, ob eni(h), ob sedmih = ob sedmi uri, ob petkih, ob žetvi; 3. način, sredstvo ipd. (kako?): ob obrekovanju in preganjanju uspeti, ob tem takem; o(b) palici, o(b) berglah hoditi; ob kruhu in vodi živeti, ob očetovih stroških študirati, ob kratkem kaj povedati; sam ob sebi je to storil, samo ob sebi se ume je; 4. vzrok ali priložnost dejanja (zakaj? ob čem?): ob takem neuspehu so se vsi zganili zaradi takega neuspeha, ob takih razmerah, okoliščinah ("•"pod takimi razmerami, okoliščinami) ni mogoče delati zaradi takih razmer, ob ti knjigi se je marsikaj pisalo knjiga je bila le vzrok ali priložnost, ne pa predmet pisanja (loči torej od: o ti knjigi se je marsikaj pisalo gl. predi, o 1), ob (pesmi o) Lepi Vidi je nastalo več knjižnih del; zaradi pomenskega razločka se v takih primerih ob ne obrusi v o ob- (o-) predpona v sestavi L z imeni pomeni, da se kaj godi ali jš okoli predmeta: okoli, okrog, okrogel, oglavnik (usnje ob glavi), omizje, o(b)zidje, ozimina; IL z glagoli pomeni 1. da se dejanje godi okoli predmeta: obvezati, ozreti se, opasati, obstopiti, objeti; 2. da dejanje zadeva predmet, četudi ne od vseh strani: obiti -ijem, obdarovati, obrekovati, o(b)govo-riti, opeči; 3. začetno stanje: obležati, obsedeti, obstati; 4. izgubo: oblistovati se (zgubljati listje); 5. dela dovršnike iz nedovršnih glagolov: ogreti, obriti, oslabeti, olajšati, oteliti se itd.
oba
oba tn obe i s štev., obadva tn, obedve ž s in obadva m, obedve i s, sklanja se navadno le drugi del: obadveh, obadvema itd. ali obeh dveh. obema dvema; rabimo namesto ves vsa vse v dv., kadar hočemo izraziti izčrpnost dvojic: oba čevlja, obe roki, obe okni; obakrat prisl. obad -a tn brencelj; obadar -ja tn afriški ptič; obadec -dca tn, obadnica -e ž neka muha obadati -am nedovršnik k dovrš-
niku obosti, obadanje -a s obakraj prisl. in predi, po obeh straneh, obakrajen -jna -o na obe strani: ~o kolo (ki se vrti naprej in nazaj) obakriti -im pobakriti, obakri -ite! obakril -ila -o, obakren -ena -o, obakritev -tve ž; obakrovati -ujem
obala -e ž breg, obalski -a -o [-Is-]: ~a plovba; obalen -Ina -o [-In-]: ~a plovba obaliti -im (se) prevrniti, odpraviti, obali -ite! obalil -ila -o, obaljen -ena -o, obalina -e ž obalten -tna -o [-du-] ohlapen, neroden, surov, obaltnost -i
[-au-l i
obara -e ž, obariti -im, obarjen -a -o: ~e klobase; obarek -rka tn, obarica -e ž, obaren -rna -o, obarnice -ic i mn. kar iz preveč obarjenih klobas izteče, obarjati -am, obarjanje -a s obcestje -a s, obcesten -tna -o,
obcestnik -a tn občan -ana tn, občanka -e ž, občinstvo -a s, občanski -a -o občasen -sna -o periodičen: ~o jezero; občasje -a s perioda, občasnost -i i periodičnost občen -čna -o: ~i zbor; občnost -i i
občestvo -a s kolektiv, cerkv. občestvo -a s: ~ svetnikov; ob-
čestven -a -o [-stvan-], obče-stvenost -i [-stvan-] i občevati -ujem, občuj -te! občujoč -a -e: ~a posoda; občeval -ala -o, občevanje -a s, občevalen -Ina -o [-In-]: ~i jezik
obči ima le dol. obliko -a -e: k občemu pridu, prisl. obče, vobče; obče- v sestavi: obče-človeški -a -o, občedržaven -vna -o: ~i petletni plan; občeškod-Ijiv -iva -o, občeveljaven -vna -o, občeznan -znana -o občilo -a 8 občevalno sredstvo, ob-čilen-lna-o [-ln-1: ~e razmere občina -e i, občinski -a -o, občinstvo -a s občiniti -im Mto obravnati, očistiti, občinek -nka tn, nav. mn. ob-činki kar se pri obravnavanju izloči, skrožki, občin jati -am: ~ žito; občinjanje -a s občiti -im nedov. občevali (s kom) občrt -črta tn skica, občftati -am skicirati: občrtovati -ujem skicirati, občrtovanje -a s skiciranje občudovati -ujem, občuduj -te! občudujoč -a-e, občudoval -ala -o, občudovanje -a s, občudovalec -Ica [-du-] m, občudoval-ka -e [-du-] ž, občudovalski -a -o [-dl-]
občntek -tka tn, občuten -tna -o, občutnost -i i, občutje -a «, občutiti tn občutiti občutim gl. čutiti, občuten -a -o, občutenje -a s, občut -a tn, občutljaj -a tn, občutljiv -iva -o, občutljivec -vca tn, občuti jivka -e ž, občutljivost -i ž. občutilo -a s telesni ud za občutenje obdačiti -im z dacem, trošarino obremenili, obdačen -a -o, ob-dačenje -a «, obdačitev -tve i, obdačba -e ž, obdačenec -nca tn, obdačenka -e ž, obdačenost -i ž, obdačevati -ujem, obdače-vanje -a s
obdajati -am gl. obdati obdan -i ž dnina, dnevni zaslužek, obdanek -nka m dnevno opravilo. obdanica -e ž dnevni delovni čas. obdan ja -e ž obdan obdariti -im, obdari -itel obdaril -ila -o, obdarjen -ena -o in obdarjen -a -o, obdaritev -tve ž, obdarjenec -nca m in obdar-jenec -nca m, obdarjenka -e ž in obdarjenka -e ž; obdarjati -am, obdarovati -ujem, obdaroval -ala -o, obdarovan -a -o, obdarovanje -a s, obdarovanec -nca m, obdarovanka -e ž, ob-darovalec -Ica [-du-] m, obda-rovalka -e [-du-] ž obdati -dam, obdaj -ajte I obdal -a -o, obdan -a -o; obdajati -am, obdajanje -a s obdavčiti -im z davki obremeniti; obdavčen -a -o, obdavčenje -a s, obdavčenec -nca m, obdav-čenka -e ž, obdavčenost -i ž, obdavčitev -tve ž; obdavčevati -ujem, obdavčevanje -a s, ob-davčevalen -Ina -o [-In-] obdelati -am, obdelek -Ika [-Ik-] m, obdela vati -am = obdelovati -ujem, obdeloval -ala -o, obdelavanje -a « = obdelovanje -a s, obdelava -e i, obdelovalen -Ina -o [-In-]: ~i stroški; obdelovalec -Ica [-du-] m, obdelovalka -e [-du-] i obdeliti -fm, obdeli -itel obdelil -ila -o, obdeljen -ena -o; obdeliti koga z darovi obdeti -denem: snope v kozolec obdet -a -o; obdevati -am, obdevanje -a s; gl. tudi odeti in dejati 3 obdobje -a s, obdoben -bna -o občasen
obdolžiti -im, obdolži -itel obdolžil -ila -o, obdolžen -ena -o, obdolžitev -tve ž, obdolžba -e ž, obdolžitelj -a m, obdolženec -nca m, ©"bdolženka -e ž, ob-
obelidc
--Η
dolžilen -Ina -o [-In-]; obdol-ževati -ujem, obdolževal -âla -o, obdolževanje -a s [povsod: -douž-]
obdržati -im gl. držati, obdržan -a -o; obdržek -žka m, obdržen -žna -o, obdržnost -i ž, obdrž-Ijiv -iva -o, obdržljivost -i ž; obdržâvati -am, obdržavanje -a « = obdrževâti -ujem, obdrže-vânje -a s obduhati -am: ves grm je obdu-hal; loči od: odiihati -am zavohati
obdukcija -e ž razteleienje mrtveca, obdukcijski -a -o, obduci-rati -am, obduciranje -a «, ob-ducènt -ênta m, obducêntinia -e ž = obducêntka -e ž, ob-dûkt -a m obéèati -am dov. obljubiti, obdčaj -te! obdčal -âla -o, obécan -a -o, obdčanje -a s; obeèâvati -am, obečavanje -a s, gl. tudi obèt
obèd obéda m, obéden -dna -o, obédnica -e ž, občdničen -čna -o, obédnik -a tn gost za obed, obednina -e ž; obedovati -ujem in obedovâti -ùjem, obedoval -âla -o, obedovânje -a s in obédovanje -a s, obedovâlec -Ica [-du-] m, obedovâlka -e [-du-] ž
6bel [-3U] -bla -o okrogel, ovalen: ~ les, ~a peč; ôblost -i ž, oblast -a -o; ôbliti -im, (za)6b-Ijen -a -o, obljenje -a s, oblina -e Ž; obloûst -a -o: ~e ribe; obloùstnice -ic ž mn. zool., oblo-točniki -ov tn tnn. zool.; ôblo -a s: zemeljsko oblo; gl. tudi obla obeléti -im postati bel, obéli -lté! obelèl -éla -o: ~i lasje; obe-lévati -am, obelévanje -a s, gl. tudi obeliti obel6žiti -im zaznamenovati, obe-
Ičžje -a s, obelézek -žka tn obelisk -a tn, obeliskov -a -o
obeliš
obeliš -a m znamenje, zasekano v drevo
obéliti -im 1. pobeliti, 2. olupiti, iz koie dejali, 3. zabeliti, obéli-ite! obélil -ila -o, obéi jen -a -o, obelina -e i olupljena drevesna skorja, olupek, sk. i. obelinje -a s, obeljava -e é odrta skorja na drevesu
obelno -a [-au-] s 1. siva mrena, med., 2. beljavina lesa, gl. tudi obeliti
*obelodaniti -im objaviti, priobčiti, izdati, dati na svetlo, *obe-lodànjen -a -o, *obelodanitev -tve i, +obelodanj»nje -a s objava, priobčitev obênem prisl. hkrati obénož prisl. z obema nogama (pri
telovadbi), obenožno prisl. 6ber -bra m velikan; prvotno Ôber
-bra m Avar, obrski -a -o oberačiti -im 1. napraviti berača,
2. vse hiše je oberačil obéroc prisl. z obema rokama,
oberočen -čna -o obésiti -im: ~ na veliki zvon; obéšen -a -o, obéšenec -nca m obéSenka -e i, obešen j âk -a m; obesflen -Ina -o [-In-]: ~a ključavnica, obesilnica -e [-In-] i 1. vrsta ključavnice, 2. vislice, obesilnik -a [-In-] m obešalnik, kljuka, na katero se kaj obeia, obések -ska m, obésnica -e i obéSati -am, obéšanje -a s, obé-šanka -e i = obéSanica -e i vrsta ključavnice, obešalo -a s, obešalen -Ina -o [-In-]: ~a kljuka, obešač -a m, obešalnik -a [-In-] m ôbètobéta m obljuba, obétati -am: obetamo si dobro letino, to nič dobrega ne obeta, fant mnogo obeta; obétanje -a s, obétav -a -o, obétavec -vca m, obétavka -e i, obétaven -vna -o, obétav-nost -i i
obéza -e i, obezača -e i, obézati
občžem, gl. obvézati obglaviti -im, obglavljen -a -o, obglavljenje -a s, obglavitev -tve i; obglavljati -am, obglav-Ijanje -a s obglôdati in -âti -glodam in -gl6-jem krog in krog oglodati gl. glodati, obglôdek -dka m obgôrje -a s okolica okrog gore, obgôrski -a -o: ~i kraji; ob-gôrec -rca m, obgorka -e ž, obgôrski -a -o: ~a govorica obhajati -am: ~ god, svatovšči-no; obhajan -a -o, obhâjanje -a s, obhâjanec -nca m, obhâ-janka -e ž, obhajâlec -Ica [-du-] m, obhajilo -a s, obhajilen -Ina -o [-In-] obhoditi obhôdim gl. hoditi, ob-hôjen -a -o, obhod -oda m, ob-hôden -dna -o, obhodnica -e ž zvezda premičnica, obhodnik -a m, obhôdnja -e i, obhojênje -a s praha, opraHtev matice običaj -a m, obicâjen -jna -o, +0bičen -čna -o navaden, splošen
obigrâti -âm: ~ koga za kaj (denar ipd.); obigrân -a -o obilen -Ina -o [-In-]: ~a mera, obflnost -i [-In-] i, obilo prisl. k malo rabljenemu prid. obil [-lu] -a -o, obilokrat prisl, obilica -e i, obilje -a s; obilo-vâti -ûjem, obilovânje -a s obirati -am, obiranje -a s, obi-râtev -tve i, obirâë -a m kdor obira, prijava za obiranje sadja, oščipec, obirav -a -o = obirčen -čna -o kdor (se) obira: ~a ženska (ki rada druge ljudi obira), obirek -rka m, obirâlec -Ica [-du-] m, obirâlka -e [-du-] i, obirâlèek -čka [-duč-] tn, obi-râvka -e i vrsta solate obiskati obiščem, obišči -tel ob-iskàl -âla -o, obisk -a m; ob-iskâvati -am, obislavanje -a s;
obkoréj
obiskovati -ûjem, obiskovàl -âla -o, obiskovânje -a s, obiskovâ-lec -ica [-du-] m, obiskovâlka -e [-du-] i, obiskovâlen -Ina -o [-In-], obiskovâlnica -e [-In-] i prostor za obiske obist -i Ž, nav. mn. obisti, obisten -tna -o: ~a pečenka; obistje -a s regio lumbalis med. +obitelj -i ž druiina, rodbina, ro-dovina; +obiteljski -a -o družinski, rodbinski obiti obidem, obidi -te! obsèl [-iau] -ilà -à in -6: kesanje me obide
obiti obijem, obi j -tel obil -ila -o, obit -a »o: z deskami obiti; obitek -tka m s čimer je kaj obito, obijati -am: z deščicami obijanje in -ânje -a s objâdrati -am: — veliko dežel,
morij; objâdran -a -o objâhati -am in -šem, objâhan -a
-o: ~ konj objasniti -im, objâsni -itel objâs-nil -ila -o, objâsnjen -a -o, ob-jasnilo -a s, objasnitev -tve i; objasnjevâti -jûjem, objasnje-vàl -âla -o, objasnjevânje -a s objaviti -im, objâvljen -a -o, ob-jâva -e Ž, objâven -vna -o, ob-jâvnica -e ž; objâvljati -am, objâvljanje -a s objékcija -e i ugovor, teiava, nasprotovanje: staviti ~e, odgovarjati na -^e objékt -a m predmet, stvar, reč, zgradba, oddelek: ~ v stavku slovn., nov ~ bolnišnice, raz-iskavanja; objékten -tna -o: ~o določilo slovn., ~i prostori; objektiven -vna -o stvaren, neoseben, nepristranski: ~ človek, ~a sodba, ~a znanost, ~o mišljenje; objektivnost -i ž stvarriost, nepristranost-, objektiv [-iu] -a m leča pri optičnih instrumentih; objektivirati -am, objektiviranje -a s, objektivaci-
Slovenski pravopis	433
ja -e ž, objektivizem -zma m fil., objektivist -a m, objektivisti-čen -čna -o I objésti -jém, objédel -dla -o, ob-jéden -a -o, objédek -dka m, objéd -i ž; objést -i ž, objésten -tna -o prešeren, z ničimer zadovoljen, izbirčen, objčstnež -a m, objéstnica -e i, objéstnost -i ž; ' objédati -am, objédanje -a s, objedàv -âva -o in objédav -a i -o, objedavec in objédavec -vca ! m, objedâvka in objédavka -e i, objedljiv -iva -o, objedljivec -vca m, objéden -dna -o, objéd-nica -e ž bolezen, objédnost -i ž objestnost objéti objamem, objêmi -ite! objel -a -o, objét -a -o, objétje -a s, objemati -am in -Ijem, objemanje -a s, objèm -jéma tn, objemanje -a tn, objčmčkati -am otr., objčmček -čka tn objézditi -im, objčža -e ž, objézd-
nik -a tn, objezdariti -im ob jokati -am in -jočem (se), objokan -a -o: -^e oči, objokovâti -ûjem, objokùj -te! objokoval -âla -o, objokovânje -a s, ob-jokovânec -nca tn, objokovâlec -Ica [-du-] m, objokovâlka -e [-du-] i
obklâdati -am: ~ z delom, ~ s priimki, ~ z mokrimi cunjami (obkladki); obklâdanje -a s, obklàd -âda tn, obklâda -e ž, obklâdek -dka tn, obklâden -dna -o, obklâdar -ja tn, ob-klâsti -âdem obkléj prisl. ob katerem času? obkoliti -im, obkoli -te! obkolil -a -o in -ila -o, obkoljen -a -o, obkolitev -tve i, obkolitven -a -o [-tvan-]: ~i manevri; obkoljevati -ûjem, obkoljevàl -âla ' -o, obkoljevânje -a s, obkolje-vâlen -Ina -o [-In-] obkoréj prisl. ob kateri uri?
28
obkràj
obkràj -âja m rob, obkrâjek -jka
m. obkrâjen -jna -o obkrožiti obkrožim obdati, obkroži -ite! obkrožil -lia -o, obkrožen -a -o; obkrožati -am, obkrožanje -a s, obkroževati -ujem, obkroževanje -a s obla -e i krogla, oblast -a -o, oblica -e i: krompir, repa v oblicah; obličast -a -o, obličina -e i krompirjev ali repni olupek; gl. tudi obel oblačiti -im (se), oblači -te (se)! oblačil -a -o in -ila -o, oblačenje -a s, oblačilo -a «, oblačilce -a [-le-] s, oblačilen -Ina -o [-In-], oblačilnica -e [-In-] i oblačiti se, oblači se, oblačilo se je, oblačitev -tve ž, oblaéênje -a s, gl. tudi oblak oblagati -am, oblaganje -a s, gl.
tudi obložiti oblagodafiti -im, oblagodari -te! oblagodaril -a -o, oblagodarjen -a -o
oblajst -i ž silina bot., oblâjstov
-a-o: ~ pepel oblak -a m: k oblaku = na oblak zvoniti; oblakast -a -o, oblačen -čna -o, oblačnost -i i, oblaček -čka m, oblačica -e i nevihtni oblak, oblačič -a m, oblačina -e i, oblačje -a s, oblakOvit -a -o; gl. tudi oblačiti se Oblak -a m os. i., Oblakov -a -o:
~e študije oblakovina -e i zelena orehova lupina, oblakovje -a s, oblakovec -vca m oreh v zeleni lupini oblast -a -o gl. obel oblast -i -jo in -i -jo ž, mn. obMsti -i -im -ih -mi in oblasti -i -ém -éh -mi; oblasten -tna -o mogočen, ošaben, gospodovalen, uraden, oblastvo -a s gosposka, urad oblastven -a -o [-tvan-], oblastnost -i ž, oblastnež -a m kdor se obldstno véde, oblastnik -a m kdor ima oblast, oblastnica
-e i; oblasto vati -ujem, obla-stovanje -a s, oblastnija -e ž oblat -a m, oblatar -ja m kdor
oblate peče, oblatek -tka m éblati -am skobljati, oblaj -te! oblal -a -o, oblan -a -o, oblanje -a s skobljanje, éblanice -ic i mn., ôblanci -cev m mn. skob-Ijanci, obel [-al] -bla m, oblič -a m skobeljnik oblatiti -im, oblaten -a -o oblazniti -nem se na tešče kaj zaužiti, pretrgati post, oblaznjen -a -o
oblažiti -im oplemenititi, omiliti, oblaži -ite! oblažil -ila -o, obla-žèn -êna -o, oblažitev -tve i; oblaževati -ujem, oblaževal -âla -o; oblaževânje -a s, oblaževâ-lec -Ica [-le-] m, oblaževalka -e [-Ik-] i
oblééi -em (se), obléci -ite! oblékel -kla -o, oblééen -a -o: +obleči nogavice, čevlje obuti, gl. tudi oblačiti obléden -dna -o neumen, nesramen, ošaben, oblčdnež -a m, oblédnica -e ž, oblédnost -i i obledéti -im, obledèl -éla -o: ~e barve ("''obledèn -êna -o), oble-délost -i ž; obledévati -am, oble-dévanje -a s; razzloguj: o-blé-oblédje -a s bok; razzloguj: ob-led-je
oblégati -am, obléganje -a g, ob-léga -e i, obléžen -žna -o, ob-légan -a -o, obléganec -nca m; oblééi obMžem, oblégel -lêgla -o: sovražnik je oblégel trdnjavo; oblegalec -Ica [-le-] m, oblegovâlec -Ica [-le-] m, ob-legovâlen -Ina -o [-In-]: ~e naprave
obléka -e i, oblékica -e é, oblé-
kati -am se otr. oblépiti -im, oblépljen -a -o, ob-lepitev -tve é, oblépek -pka m obliž; oblépljati -am, obléplja-nje -a s
obložiti
oblésti -zem, oblézel -zla -o oblétati -am gl. obleteli obléten -dna -o kar se ob letu
zgodi, oblétnica -e i obletétî -im (se) gl. leteti: obletel -éla -o (+obletèn -êna -o): ~o drevje; obletênje-a s: sveta, listja; obletélost -i i; obletati -létam dov., oblétaj -âjte! ob-létal -âla -o: vso vas sem ob-letâla; oblétan -a -o: ves dan letam, pa še ni vse oblétano; oblétati -am (se) nedov., oblétaj -te! oblétal -a -o: starka je še tri dni oblétala prazno gnezdo; oblétan je -a «; oble-tâvati -am (se), obletâvanje -a s; obletovati -létujem (se): drevo se oblélnje; oblétoval -a -o, oblétovanje -a « obleždti -im gl. ležati, obležan -a -o
oblica -e ž gl. obla oblič -a m skôbelj gl. oblati obličje -a s, mn. obličja obličij; obličen -čna -o: ~e poteze; ob-ličiti -im, obličenje -a s obligâcija -e i obveza, obveznica, zadolinica, obligacijski -a -o, obligâten -tna -o = obligatoren -rna -o obvezen, *obligirati -am (se) obvezati, zavezati (se) za kaj, *obligiranec -nca m zavezanec, *ôbligo -a m zaveza, obveza
oblika -e ž, oblikoven -vna -o, oblikovit-a-o, oblikovitost-i i; oblikovâti -ûjem, oblikovàl -âla -o, oblikovânje -a s, oblikovâ-len-lna-o [-In-]: ~a sila; obli-kovâlnosl -i i, oblikovâlec -Ica [-le-] m, oblikovâlka -e [-Ik.] i, oblikovâlski -a -o [-Is-]; obli-kovje -a s skupno ime za vseh vrst oblike; oblikoslovje -a s nauk o oblikah, oblikosloven -vna -o, oblikoslovec -vca m oblika -e i okrogel (= obet) kol, oblikast -a -o okrogel, oblikav
-a -o: oblikavec -vca m okroglo, ie neoblesano debelce, okroglo poleno, oblin -a m nerazeepljen, ie obel krlj ali hlod oblistiti -im se zgubiti listje; ob-listovâti -ûjem se: drevje se oblistûje ôbliti -im gl. ôbel; razzloguj: o-hli-ti obliti -jem (razzloguj: ob-li-ti), oblit -a -o, obliv -a m, oblivati -am, oblival -a -o in -âla -o, oblivanje in -ânje -a s oblizati -ližem gl. lizati, oblizek -zka m, oblizniti -nem, obliz-njen -a -o, obliznjenec -nca m; oblizâvati-am, oblizâvanje-a s, oblizovâti -ûjem, oblizovàl -âla -o, oblizovânje -a s; oblizljiv -iva -o, obliznéla -e ž sladkosneda, obliznik -a m obliž -a m oblepek obližje -a s najbliija okolica (razzloguj: o-bliž-je) obljuba -e i. obljûben -bna -o: ~i dar; obljubiti in obljubiti obljubim, obljûbi -ite! obljubil -ila -o, obljubljen -a -o, ob-Ijûbljenec nca m, obljûbljen-ka -e Ž, obljûbek -bka m; obljubljati -am obetati, obljûb-Ijanje -a s obiju diti -im naseliti, obljûden -a -o, obljûdenje -a s, obljûdenost -i i; obljûden -dna -o obločen -čna -o: ~a luč; obloč-
nica -e i, gl. oblok oblâda -e i meiana krma za pitanje = obloja -e ž = oblodiva -e i; obloditi -im iivini krmo zmešati: živini obloditi oblog -6ga m, obloga -e i, gl. tudi obložiti
oblèk -6ka m, oblokast -a -o, obl6-kati -am, oblokoma prisl., obl6-ček -čka m majhen oblok, obločen -čna -o, obločnica -e i, obločje -a s sk. i. obložiti -im, obloži -ite! obložil -ila -o, obložèn -êna -o, oblo-
obméjen
žitev -tve ž, obložek -žka m, obložci -cev m mn., gl. tudi oblagati
obméjen -jna -o, obméjnik -a m; obmejiti -im, obmêji -ite! ob-méjil -lia -o, obmejèn -êna -o, obmejitev -tve i; obmejevati -ûjem, obmejevénje -a s obmésten -tna -o, obméstje -a s mestna okolica, mestno območje obmetati -mécem gl. metati; obmetavati -am: koga z dobrotami, s priimki obmetavanje -a s, gl. tudi ometati območje -a s, v območju, območen -čna -o: ~o ozemlje obmodek -dka m med. epididymis obmolčati -im gl. molčati, obmolkniti -nem, obmolk -a m [povsod: -0U-] obmorski -a -o: ~i kraji; obmor-
je -a s, primorje o(b)motati in -motati -motam gl. motati, obmotan in obmotan -a -o
obnaditi -im fz jeklom obložiti)
ojekliti, ojekleniti obnašati -am okrog nositi, opravljati, obrekovati, ~ se vésti se, delati, izkazovati se, obrabljati se: nova mlatilnica se dobro obnaša; obnašanje -a s vedenje, gl. tudi obnêsti obnavljati -am, obnavljanje -a s, obnavljač -a m, obnavljavec -vca m, obnavljavka -e ž, ob-navljalen -Ina -o [-In-], gl. tudi obnoviti
obnébje -a s nebesni oblok, nebes,
obnében -bna -o o(b)nemôci obnemôrem, obnemogel -môgla -o, obnemôglost-i ž; obnemagati -am, obnemaganje -a s
obnêsti -sem (se) gl. nêsti: dobro si se obnésel -nêsla -o; obno-siti -nosim gl. nositi: ~ obleko, obnošen -a -o; gl. tudi obnašati
obnit -niti ž del statev obnoréti -im postati nor, obnôri -ite! obnôrel -éla -o, obnorélost -i ž; obnoriti -im koga napraviti koga norega, obnôri -ite! obnoril -ila -o, obnorjèn -êna -o, obnorjènost -i ž obnosen -sna -o: ~e dupline obnoviti -im, obnôvi -ite! obnôvil -ila -o, obnovljèn -êna -o, ob-novljênje -a s, obnovitev -tve ž, obnovitven -a -o [-tvan-]: ~a dela, obnovitelj -a m, obnova I -e ž
obnožen -žna -o: ~i sat; obnô-žina -e ž cvetni prah na čebeljih nogah, obnožje -a s, obnožnat -a -o, obnožnica -e ž deščica za pritrjevanje zlomljenih udov, ob-nožnik -a m grelec za noge oboa ž, -oe -oi -oo -oi -oo, dv-oboi oboj oboama oboah, mn. oboe oboj oboam -e -ah -ami; oboist -a m obod -a m, obodar -ja m kdor dela obode za sita itd., obôdec -dca m, obôdek -dka m, oboden -dna -o: ~a mera, ~i kot Obodriti -ov m mn. zahodnoslovan-ski rod
obogatéti -im postati bogat, obogati -ite! obogatèl in obogatel -éla -o; obogatiti -im napraviti koga bogatega, obogati -ite! obogatil -ila -o, obogaten -êna -o, obogatitev -tve ž oboj oboja m okov, opaž, obojen -jna -o: ~i les, obôjnica -e ž deska za oboj; obôjka-e ž, oboj-čen -čna -o: ~a cev, ~a sklopka, ~a zveza oboj -a -e: ~a vrata (+obé vrati), oboje vino (črno in belo), oboji se motijo; obojen -jna -o, obôj-nost -i ž; obojeplaten -tna -o, obojestranski -a -o, obojespôlen -Ina -o [-In-] obok -oka m oblok, obokati -am. obokan -a -o: ~ strop
obravnaii
oboknica -e i, obokenski -a -o
[-kan-]: ~i zidec oboléti -im, obolel -éla -o, obo-lênje -a s, obolélost -i ž; obo-lévati -am, obolévanje -a s ébolos -a ali obola in obolus -a ali obola m in oboi [-0I] -a m majhen grški denar, prispevek obor obôra m ograja, lovski okraj, obora -e i živalski vrt, ograjeno polje
oborati oborjem okoli česa gorati, obôrji -ite! oboral in obérai -âla -o, oborân -a -o, oborâvati -am obôrek -rka m stara žitna mera oboriti -im kem., oborilo -a s,
oborina -e ž usedlina, go&ča oborki -ov m mn.: ~i od črev
zaklane živali oborožiti -im, oboroži -Ite! oborožil -ila -o, oborožčn -êna -o, oboroženec -nca in oboroženec -nca m, oborožitev -tve ž, oborožitven -a -o [-tvan-], oborože-vâti -ùjem, oboroževal -âla -o, oboroževanje -a s, oboroževalec -Ica [-le-] m, oboroževalski -a -o [-Isk-], oboroževâIen -Ina -o
[-In-]
oboséti-im bos postati, obosèl-éla -o, obosélost -i ž; obositi -im: konja ~ sneti mu podkve, obôsi -ite! obôsil -ila -o, oboscn -êna -o, obositev -tve ž obôsti -ôdem pobosti, obôdel -ôdla -o, obodèn -êna -o, obod -ôda m obotavljati -am se, obotâvljal -a -o in -âla -o, obotâvljanje -a s; obotavljàv -âva -o, obotavljâ-vec -vca m, obotavljâvka -e ž; obotavljiv -iva -o, obotavijivec -vca m, obotavljlvka -e ž, obotavljivost -i ž, obotavljâj -a m, obotavljâc -a m oboževati -ùjem, oboževàl -âla -o, oboževanje -a 8, oboževfilec -Ica [-du-] m, oboževâlka -e [-du-] ž, oboževfinec-nca m, oboževânka
-e Ž, oboževâtelj -a m, oboM-vati -am, obožavanje -a s obrabiti -im gl. rabiti, obrâbljen -a -o, obrâbljenost -i Ž, obrab-Ijiv -iva -o, obrabljfvost -i ž; obrâba -e ž, obrâben -bna -o, obrâbnost -i Ž, obrabnina -e ž; obrâbljati -am, obrâbljanje -a s obračati -am, obrâèanje -a s, obraèâj -a m, obracâlo -a s priprava, obračališče -a s, obra-câlnik -a [-In-] m: rokavičarski obracâlec -Ica [-du-] m, obracâlka -e [-du-] ž, obračilo -a s, obračilnik -a [-In-] m, obračljiv -iva -o obračun [-^Obračun] -a m, obračunski -a -o, obracùnati -am, obraêunâvati -am, obraèunâva-nje -a s obrâdek -dka m, obrâditi -im se
brado dobiti obramba -e ž, obrâmben -bna -o: I ~e naprave
! obrâmen -mna -o, obrâmnica -e ž j obraniti obrânim kaj, ~ se česa, ! gl. braniti obrâsti -râstem in -râsem, obrâ-stel -stla -o in obrâsel -sla -o: ! obrâs(t)el gozd, obrasla njiva in obrâScen -a -o: ~ hrib; obrâslek -a [-ak-] m, obràst -âsta m, obrâst -i ž, obrâstek -tka m, obraslina -e ž; obrâščati -am, obraščanje -a s obràt -âta m, obrâten -tna -o: z ~o pošto; obratlšče -a s, obrâtnik -a m, obrâtnost -i ž; obratovâti -ùjem, obratovàl -âla -o, obratovânje -a s, obratovâ-len -Ina -o [-In-]: ~i stroški; obratovališče -a s, obratovôdja -a in -e m obrati obêrem, obêri -ite! obrâl -a -o, obrân -a -o, obirek ^rka m, gl. tudi obirati obravnâti -âm gl. ravnati, obrav-nân -a -o, obravnânost -i ž; obravnâvati -am, obravnâvanje
obràz
-a s, obravnava -e i, obravnâ-vek -vka m, obravnaven -vna -o obràz -âza m, obrâzek -zka m, obrâicek [Mak] -čka m, obrâ-zec -zca m, obrâzen -zna -o, obrâznik -a m; obrâziti -im, obrazilo -a 8, obrazilen -Ina -o [-In-], obrazovâti -ûjem, obra-zovàl -âla -o, obrazovân -a -o, obrazovânje -a 8, obrazovânost -i i, obrazovališče -a 8, obrazo-vâlen -Ina -o [-In-], obrazovâl-nost -i [-In-] i; vse v pomenu oblikovanja, toda +obrazovati v pomenu izobraževati obrazdâti -âm, obrazdàj -âjte! obrazdàl -âla -o, obrazdân -a -o, obrazdânost -i i obrazložiti -im, obrazloži -ite! obrazložil -ila -o, obrazlož0n -êna -o, obrazložitev -tve i, obrazložba -e é obrêci -rêëem, obrêci -ite! obré-kel -rêkla -o, obrecèn -êna -o, obrèk -éka m; obrekovâti -ûjem, obrekovàl -âla -o, obrekovân -a -o, obrekovânec -nca m, obre-kovânje -a s, obrekovâlen -Ina -o [-In-], obrekovâlnost-i [-In-] ž, obrekovâlec -Ica [-ây-] m, obrekovâlka -e [-du-] ž, obre-kovâlski -a -o [-à^]; obrekljiv -iva -o. obrekljivec -vca m, obrekljivka -e ž, obrekljivost -i ž
obrécje -a s krajina ob reki, ob-
récen -čna -o obred -éda m, obréden -dna -o ritudlen: ~e pesmi; obrédnik-a m ritudl, obrédar -ja m cere-monidr, obrédje -a s, obrédnica -e i obredna pesem; obredo-slovje -a s liturgika, obredoslo-ven -vna -o liturgičen obrediti -im porediii, obrêdi -ite! obrédil -ila -o, obrejèn -êna -o, obréja -e é obrégniti -nem se ob koga, na koga, nad kom; obrégati -am
se, obregovati -ujem se, obre-govanje -a t, obreganje -a 8 obrejiti -im (se), obreji -ite (se)!
obrejil -ila -o, obrejen -ena -o obrekniti -nem nabrekniti, obre-kel -kla -o: ~e oči; obreklost -i ž
obrekovati -lijem gl. obreči obremeniti -im, obremeni -ite! obremenil -ila -o, obremenjen -ena -o, obremenitev -tve i, obremenjenost -i ž, obremenilo -a 8, obremenilen -Ina -o [-In-]; obremenjati -am, obremenjevati -jujem, obremenjevanje -a 8, obremenjevalec -Ica [-le-] m, obremenjevalka -e [-lk-1 i, obremenjevalen -Ina -o [-In-] obrenkati -am kaj: žito je nekaj toča obrenkala, prebito jih je obrenkal obrest -i i, nav. mn. obržsti: iščeš obresti? bi jih rad dobil po hrbtu? obresten -tna -o: ~a mera, ~e obresti; obrestek -tka m, obrestnina -e ž; obrestono-sen -sna -o, obrestnoobresten -tna -o: ~i račun; obrestovati -lijem: obrestujemo po 4 %, obrestoval -ala -o, obrestova-nje -a s, obrestovnica -e i obrestna mera obresti obredem gl. bresti, obreden -ena -o obrezali obrežem, obrez obreza m, obreza -e m, obrezalnik -a [-du-] m, obrezanec -nca m; ob»ezavati -am, obrezavanje -a s; obrezovati -ujem, obrezoval -ala -o, obrezovanje -a s, obre-zovalec -Ica [-du-] m, obrezo-valka -e [-du-] ž, obrezovalnik -a [-du-] m; ob rezek -zka m, obrežček -čka m; obrezilen -Ina -o [-11-], obrezilnik -a [-iu-] m, obrezilnica -e [-iu-] i deska za obrezovanje; obrezina -e i,obrez-nina -e i; obrezi jati -am gl. rezljati, obrezljan -a -o
obréz -a m, obrézje -a s, obréf-nik -a m, obrežina -e i, obré-žen -žna -o obrîdniti -nem bridek postali obris -a m očrt, skica, obrisek -ska m, obrisen -sna -o, obrisje -a s sk. i. konture; obrisati -rišem, obrisan -a -o; obrisovati -njem, obrisovàl -âla -o, obri-sovânje -a s; razzloguj: ob-ri-obrisati obrišem, obriši -te! obrisal -a -o in obrisâla -o, obrisan -a -o, obris -a m, obrisek -ska m, obrisač -a m = obrisača -e i = obrisavka -e i — obrislja . -e ž; razzloguj: o-bri-obriti obrijem (se), obril -ila -o, obrit -a -o; razzloguj: o-bri-; toda: krt je vso gredo obril (= ob-ril) obrizgati -am, obrizg -a m obrlénec -nca m gibanje v krogu, vrtenje: v obrlénec se sukati, vetrni ~ vrtinec obrléti -im brljav postati, obrlèl -éla -o: ~e oči, obrlélost -i ž obrniti obrnem: ~ se na koga ali do koga, obrni -ite! obrnil -ila -o, obrnjen -a -o; tudi s stalnim poud. obrniti obrnem itd.; obrnitev -tve i. obfnjenik -a m vrsta peciva, obrnilo -a s vrtača, motoroga obrôbiti -im, obrobljen -a -o, ob-robek -bka m, obrobje -a s, obrobljati -am, obrobljanje -a s, obroben -bna -o obroč -a m, obročast -a -o, obro-čar -ja m, obročanka -e i neki polž, obročen -čna -o: ~i les; obročnik -a m noi za obroče = obročnjak -a m, obročkovina -e ž neka rastlina, obročevina -e i, obročina -e ž, obročati -am: ~ kravo obroč ji nadeti; obroček -čka m, obročkast -a -o, obročkar -ja m, obročkati -am: golobe, kokoši ~
obroditi -im, obrodi -ite! obrodil -ila -o, obrod -oda m = obro-dek -dka m. obrodnica -e ž porodnica; razzloguj: ob-ro-obrôditi -im: otrok je od mleka ves obrojen popackan, obrodcati -am; razzloguj: o-bro-obrok obroka m: posojilo na obroke, v obrokih plačevati, človek velikega -~a kdor dosti jé; obrokoma prisl. obronek -nka m reber, poboč'e obrov -ova m jez, strmina, visok
breg, obrova -e i obfsica -e ž dei, ki ga veter od
strani žene v steno obfsniti -nem oplaziti, osmukniti,
obrsnjen -a -o obrt -rta m in obrt -i ž, obrten -tna -o: -~a šola; obrtnik -a m, obrtnica -e ž, obrtnija -e ž, obrtniški -a -o. obrtništvo -a s. obrtnina -e ž obrtni davek, obrt-nost -i ž, obrtovati -ujem, obrto-vânje -a s obriinek -nka m brazgotina, obrun-kast -a -o, obrunkarica -e ž neka hruška obrusiti -im, obrusi -ite! obrusil -a -o in -ila -o, obriišen -a -o, obrusitev -tve ž, obrusek -ska m; razzloguj: o-bru-obfv -i ž itd. stalni poud. na osnovi ali obrvi, nav. mn. obrvi obrvém na obrvéh z obrvmi; obrvàt -âta -o kdor ima močne obrvi
obrzdati -âm, obrzdaj -âjte! obrzdal -âla -o, obrzdan -a -o ali s stalnim poudarkom obrzdati -am
obsaditi -im, obsâdi -ite! obsâdil -ila -o, obsajèn -êna -o, obsa-ditev -tve ž, obsâjati -am, ob-sâjanje -a s obscen -a -o opolzel, nespodoben.
obscénost -i ž obsčči -éžem, obsézi -te in -ite! obségel -gla -o, obsčžen -a -o;
obsegati -am, obséganje -a s, obsèg -éga m, obsézen -žna -o, obsežek -žka m, obsčžnost -i ž, obsézati -am obsegati obséci -sečem gl. seči obsekati,
obkositi, obséfen -a -o obsedéti -im. obsedi -ite! obsedèl -éla -o; obsésti -sédem, obsédi -te! obsédel -dla -o, obséden -a -o, obsedenec -nca m, obséden-ka -e Ž, obsédenost -i i; obséden -dna -o: ~o stanje; obsed-nik -a m, obséda -e ž, obsédati -am oblegati, obsédanje -a s, obsédba -e é obse jati -séjem, obséj -te! obse-jâl -a -o, obsejân -a -o, obse-jânje -a s, obsévek -vka m obsékati -am, obsékan -a -o, ob-sèk -éka m, obséka -e ž; obse-kâvati -am, obsekâvanje -a s; obsekovâti -ûjem, obsekovàl -âla -o, obsekovânje -a s, obse-kovâlec -Ica f-âu-] m, obseko-vâlka -e f-àu-] i, obsekovâlen -Ina -o [-In-]: ~a sekirica obsekrâcija -e ž zakletev, rotitev obsénciti -im, obsčnčen -a -o, obsčnčenje-a s, obsenčitev -tve Ž, obséncba -e é; obsenčevfiti -l'ijem, obsenčeval -âla -o, ob-sencevânje -a s; obsčnčen -čna -o, obsénèje -a s observatorij -a m opazovalnica, zvezdama, observatorijski -a-o: ~e naprave obsevati -am, obsévanje -a s, obsèv -éva m, obsevâlen -Ina -o f-ln-]: ~e naprave; obseva-lišče -a s, obsevâlnica -e [-In-] é kraj, soba, kjer se obseva (med.); obsijâti -sijem, obsij -te! obsijâl -a -o, obsijân -a -o obsipati -am in -pijem: ~ koga z dobrotami, <odo: osipati krompir s prstjo; obsipanje -a s, obsipâvati -am, obsipavanje -a s, obsip -a m nasip
obskiiren -rna -o temen, neznan, skrit, zakoten, nepomemben mračen, obskiirnost -i i. obskurânt -a m nazadnjak, mračnjak, ob-skurantizem -zma m = obsku-rântstvo -a s nazadnjaitvo, mračnjaštvo
obsoditi in obsoditi -6dim, obsodi -ite! obsodil -ila -o in -odila -o, obsojen -a -o: obsoditi koga na smrt, v ječo; obsodba -e i, ob-sodljiv -iva -o, obsojati -am. obsojanje -a s, obsoja -e i, obsojenec -nca m, obsojenka -e i, obsojenski -a -o. obsojevâlec -Ica f-àu-] m, obsojevâlka -e [-du-] ž
obsoléten -tna -o zastarel, neraben, obsolétnost -i i, obsolétnez -a m
ob.soréj prisl. ob takem času: lani obsoréj
obstati -stojim nedov.: kar svet obstoji, še ne kaj takega; saj obstojé dokazi; vsa njegova oprava obstoji iz mize, stola in postelje; obstojčč -éca -e: ~e razmere, ~i red; obstoj -te! obstal -a -o; obstâti -stânem in -stojim dov.: nenadno obstane (obstoji), nihče ne obstâne pri njem; obstâni -ite in obstoj -te!: obstoj na mestu! obstal -âla -o: kdo bo ~ v takem? sum je obstal na njem; obstoj -ô.ja m: ~ naroda, ~ hiše; ob-stânek -nka m: gmotni ~ ljudi, nima ~a; obstojen -jna -o, obstojnost -i ž; obstajati -am (■'"obstojati-am), obstajanje-a s obstipacija -e ž zaprtje, zapéka med., obstipiran -a -o zaprt, zaneién
obstirati -am, obstiranje -a s, gl.
obstréti obstônj prisl. zastonj obstopfti -stopim, obstôpi -ite! obstopil -ila -o, obstôpljen -a
obtožiti
-o, obstôp -ôpa m, obstôpati -am, obstôpanje -a s obstranski -a -o
obstreliti -im, obstrêli -ite! ob-strélil -ila -o, obstreljèn -êna 1 -o, obstrelitev -tve i, obstreljevati -ûjem. obstreljevàl -âla -o, obstreljevânje -a s, obstrelina -e ž
obstréti obstrèm in -stêrem, ob-stri -ite! obstrl -rla -o, obstrt -a -o; obstrét -i ž gloriola, si], obstrétek -tka m; gl. obstirati obstrici obstrižem, obstrizi -te!
obstrigel -gla -o, obstrižen -a -o obstrûgati -am, obstrûgan -a-o; obstrugâvati -am, obstrugâva-nje -as obstrûkeija -e i nasprotovanje, zaviranje, preprečevanje dela (v zbornici), obstrukeijski -a -o; obstruirati -am, obstruiranje -a s, obstruktiven -vna -o obsuti -sujem in -spèm: ~ koga j z dobrotami, obsûj -te! in ob-spi -ite! obsiil -ula -o, obsût -a ! -o; toda: osûti (krompir) obsvétiti -im, obsvéti -te! obsvé-
til -ila -o, gl. tudi osvetiti obsvetliti -im gl. osvetliti obščitnica -e ž ileza med., obšči-
ten -tna -o obširen -rna -o, obširnejši -a -e, prisl. obširneje, obširnost -i ž obšiti -ijem, obšij -te! obšil -ila -o, obšit -a -o, obšitek -tka m = obšivek -vka m, obšiv -a m, obšivati -am obtakniti in obtâkniti obtâknem, obtâkni -te! in obtaknî -ite! obtâknil -a -o in obtaknîl -ila -o, obtâknjen -a -o [nepoud. povsod: -tak- in -tak-]; obtikati -am, obtikanje -a s obtêëi -em, obtêci -ite! obtékel -têkla -o, obtèk -éka m, obté-kati -am, obtékanje -a s; obtèk -ôka m, obtočilo -a s organ
za krvni obtok; loti od oteči (noga, roka) o(b)teS'nti ob tešem, obt0ši -ite! obtêsal -âlii -o, obtesân -a -o; obtès -ésa m, obtesâvati -am, obtesâvanje -a s obtesniti -im, obtesnjèn -êna -o.
obtesnjênost -i ž obtežiti -im, obtéfi -ite! obtčžil -ila -o, obtež0n -êna -o, obte-žitev -tve ž, obtéfba -e i, obtežen -žna -o: ~a preizkušnja; obtežilo -a s, obtežilen -Ina -o [-In-]: ~e okolnosti; obtežilnik -a [-In-] m; obtezevâti -üjem, obteževanje -a s, obteževalen -Ina -o [-In-], loči od otežiti obtič obtiča m veja za obtikanje
graha, obtičje -a s obtičati -im, obtiči -ite! obtičal -âla -o
obtipati -am m -pijem, obtipaj -te! in obtiplji -te! obtipal -a -o; obtipavati -am, obtipâvanje -a s, gl. tudi otipati o(b)tiscâti -im, obtišči -ite! obti'-ščal -âla -o, o(b)tisk -a m, oti-ska -e ž na nogi = o(b)tiSëânec -nca m obtok -oka m gl. obteči obtolči -čem, obtolci -ite! obtol-kel -kla -o, obtolčen -a -o [povsod: -ÔU-] obtoréj prisl. ob tem času o(b)tovoriti -im, o (b) tovori -ite! o(b)tov6ril -ila -o, o(b)tovorjèn -êna -o in o(b)tovôrjen -a -o, o(b)tovoritev -tve ž obtožiti obtožim (se), obtoži -te in -ite! obtožil -ila -o, obtožen -a -o, obtožitev -tve ž, obtôzba -e ž, obtožitelj -a m, obtožite-Ijica -e ž, obtoženec -nca m, obtoženka -e ž; obtoženski -a -o; obtožen -žna -o, obtožnica -e ž; obtoževfiti -ûjem (se), obtoževal -âla -o, obtozevânje -a s. obtozevâlec -Ica [-du-] m, obtozevâlka -e [-du-] i
obtrgati
obtfgati -am: ~ sadje, listje; ob-trgavati -am, obtrgovati -üjem, obtrogovàl -âla -o, obtrgâvanje -a «, obtrgovânie -a s obubožati -am, obubožan -a -o,
obubožanje -a s obûca -e ž obutev obučiti -im dresirati, obûci -ite!
obücil -ila -o, obuêèn -êna -o obuditi -im, obudi -ite! obudil -ila -o, obujen -êna -o, obujê-nje -a s, obuditev -tve ž, obuja -e i; obujanje -a s, obujevâlec -Ica [-du-] m, obujevâlka -e [-du-] i, obujevâlen -Ina -o [-In-], obujevânje -a. a obujek -jka m, nav. mn. obujki
cunje za v čevlje, onuče obup -a m, obupen -pna -o, obup-nost -i i, obiipnik -a m, obup-Ijiv -iva -o, obupljivost -i ž; obupati -am nad kom (čim), obupan -a -o, obupanost -i ž, obûpanec -nca m; obupava ti -am = obupovâti -ûjem, obu-pâvanje -a s = obupovânje -a s obûstje -a s kar je okoli ust obûSje -a s kar je okoli ušes obûtel [-teu] -eli i in obûtev -tve ž = obuvâlo -a s, obûtalo -a s
obûti -jem, obùl [obiiu] -ûla -o, obût -a -o; obûvati -am, obû-vanje -a s; obû(va)ti nogavice, čevlje (+obleči, + oblačiti) obnzdâti -âm, obuzdàj -âjte! obuzdàl -âla -o, obuzdân -a -o, tudi s stalnim poud. obûzdati -am obvarovati -vârujem koga (kaj) česa ali pred čim, obvâruj -te! obvâroval -a -o, obvârovan -a -o, obvârovanje -a s, obvaro-vâlen -Ina -o [-In-] profilak-tiien
obveljati -âm, obveljaj -âjte! ob-veljàl -âla -o, obveljava -e ž o(b)veseliti -im koga, o(b)vesêli -ite! o(b)vesélil -ila -o, o(b)ve-seljèn -êna -o
obvestiti -im koga o čem sporočiti komu kaj, obvésti -ite! ob-véstil -ila -o, obveščen -êna -o, obvešč0nec -nca m, obvesêênka -e ž; obvestilo -a s naznanilo, obvestilen -Ina -o [-In^]; ob-včščati -am, obvčščanje -a s. obveščevati -ûjem, obveščeval -âla -o, obveščevâlen -Ina -o [-In-]: ~a služba, postaja; ob-veščevâlec -Ica [-le-] m, obve-ščevâlka -e [-Ik-] z, obvešče-vâlski -a -o [-Is-] obvézati -ézem gl. vezati, obvé-zan -a -o, obvéza -e i, obvéza-nost -i ž, obvezovâti -ûjem, ob-vezovàl -âla -o, obvezovânje -a s, obvezilo -a s, obvezilen -Ina -o [-In-]: ~e škarje; obvezo-vâlnica -e [-In-] ž, obvezova-lišče -a s, obvezovâlec -Ica [-du-] m, obvezovâlka -e [-àu-] i, gl. tudi obeza obvézen -zna -o obligaten, obvéz-nica -e i obligacija, obvéznost -i i, obvezljiv -iva -o, obvez-Ijivost -i ž obviséti -im, obvisi -ite! ob visel -éla -o
obviti -jem, obvijati -am gl. oviti o(b)vlâ^ti -am, o(b)vladovâti -ûjem, o(b)vladovàl -âla -o, o(b)vladovânje -a s obvoden -dna -o kar je ob vodi, obvôdje -a s, obvôdnik -a m kdor biva ob vodi obzémeljski -a -o [-zémalj-] kar
je ob zemlji obzidati -am gl. zidati, obzidek -dka m, obziden -dna -o, obzidje -a 8, obziddvati -am = obzido-vâti -ûjem, obzidâvanje -a 8 = obzidovânje -a s obzir -a m, obziren -rna -o prizanesljiv, obzirnost -i i, gl. ozir obzobéti obzôbljem in obzôbati -am, gl. zobati: ~ grozd, ob-zobân -a -o in obzôban -a -o; obzôbek -bka m obran grozd
ôëe
obzor -zôra m = obzorje -a 8, obzôren -rna -o: ~i krog; obzornik -a m, obzorniški -a -o obžagati -am (okoli): ~ dno; ob-žagovati -ûjem, obzagovàl^ -âla -o, obiagovânje -a s, obžago-vâlen -Ina -o [-In-]; toda: oža-gati (nekoliko) gl. tam obžalovati -ûjem, obžaloval -âla -o, obžalovanje -a «, obžalova-nec -nca m, obžalovanka -e ž, obžalovaaiec -Ica [-ày.-] m o(b)žariti -im, obžari -ite! obžaril -ila -o, obžarjèn -êna -o tn ob-žarjen -a -o; obžarjati -am, ob-žarjanje -a s obž6ti -žanjem in obžnčm, ob-žanji -te! tn obžni -ite! obzèl -a -o, obžft -a -o, obžirati -am, obžiranje -a s obžgati -žgèm (okoli), obžgi -ite! obžgal -a -o, obžgan -a -o; ob-žigati -am: ~ hlode; loči od: ožgati (nekoliko) obiréti -žrèm, obžri -ite! obžfl -fla -o, obžft -a -o, obžirati -am, obžiranje -a s ocariniti -im, ocarinjen je -a s; ocarinjevati -jûjem, ocarinje-vanje -a a, ocarinjevalen -Ina -o [-In-]
ocean -a m, oceanski -a -o: ~i parnik; oceanida -e i morska vila, Oceanija -e ž otočje v Tihem oceanu, oceanografija -e ž nauk o oceanih in morju sploh, oceanografski -a -o: ~i inštitut océna -e i, océniti in oceniti ocenim, océni -ite! océnil -ila -o, océnjen -a -o, ocenitev -tve ž; océnjati -am, océnjanje -a s; ocenjevati ocenjûjem, ocenjeval -âla -o, ocenjevânje -a s, oce-njevâlec -Ica [-djf- in -le-] m, ocenjevâlka -e [-ày- in -Ik-] i océpek -pka m krepelce, okleiček ôcet ôcta m, ôceten [ôcatan] -tna -o: ~a kislina; ôctov -a -o, ôctar -ja m, octârnica -e é
océvje -a s med. — cévje -a s ocigâniti -im koga za kaj, oci-
gânjen -a -o ocimiti -im se pognati cime, veka-liti, vzhrsteli (repa), ocimljen -a -o: ~a repa ocûrek -rka m ledena sveča ocvesti ocvetèm = odcvesti gl. tam, ocvèl ocvelà -ô: ~à jablana [povsod: -eva-] ocvirek -rka m, ocvirkov -a -o: ~a potica = ocvirkovica -e i, ocvirček -čka m oc(v)réti oc(v)rèm, oc(v)ri -ite! ocvfl [-vi-y] -a -o, ocvft -a -o: ~e jedi, ocvirati -am, ocvira-nje -a s, ocvftje -a s oča gl. oče
ocadéti -im. ocadèl -éla -o počrnel, oëâditi -im čadasto pobarvati, počrniti, ocâjen -a -o očak -a m, oéâStvo -a s, očaški -a -o, oéâkar -ja m, oéâkarski -a -o očala oëâl [-dl] s mn. naočniki,
očalar -ja m očanec -nca m, ocânski -a -o,
ocânstvo -a s očarati -am, ocâran -a -o, očarljiv -iva -o, ocarovâti -ûjem, oča-rovânje -a s ôce oééta m, mn. oëéti in oéétje; ljudsko (narečno) ie po starem: ôca m 2. oča 3. ôcu 4. oča tn 0Č0 5. pri 0ČU in oči 6. z ôco tn ôCem; dv. dva ôca dveh očev dvema očema dva oča pri dveh očih z dvema očema, mn. oči očev 0čem 0če pri očih z oči; očev -a -o = océtov -a -o (kar zadeva posamezne osebe), océten -tna -o (kar se tiče več oseb, t. j. očeta, praočeta itd.): ~a hiša, ~a dežela = oéétnji -a -e, oëetnjâva -e ž, oččtovski -a -o, oččtovstvo -a s, oéétstvo -a s; očina -e ž, očinski -a -o, očinstvo -a s; očetomor -ôra m, očetomorilec -Ica [-il-] m, oče-tomorilka -e [-il-] ž
ocec
ôcec 6čca m neka rastlina océditi -im, océjen -a -o »n oče-den -a -o, očedek -dka tn; očč-jati -am, océjanje -a s océlje -a s kar Je cb ielu, fasada očenaš -aša m: pet očenašev, oče-našev -a -o, očenašek -ška m očesati oč6šem gl. česati, océski -ov m mn. kar pri oiesavanju odpade; očesavati -am, očesa-vanje -a s oči i mn. oči océm oči v oč6h z očmi: v 6či in v oči, gl. oko +oèiglèd, +v oèiglèd spričo, pri, ob, zaradi: njega moramo "'"v očigled (spričo, zaradi) tolike drznosti (ali: ob, pri toliki drznosti) pomilovati; """v očigled (spričo) dejstev ni mogoče tajiti ali: ob takih dejanjih..., "•"očigleden -dna -o očiten očim -a m, očimski -a -o očist -a m ime več rastlinam očistiti -im (se), očiščen -a -o, očiščenje -a s, očistiti kaj česa ali od česa, očistek -tka m, oči-sten -tna -o, očistitev -tve ž; očiščevati -lijem (se), očiščevšl -âla -o, očiščevânje -a s, oči-scevâlen -Ina -o [-In-], očišče-vališče -a s, oèiscevâlnica -e [-In-] ž, očiščevalee -Ica [-le-] m, oèiièevâlka -e [-Ik-] i očit -a -o = očiten -tna -o, očitnost -i i, očitoma prisl., očito-vati -lijem razodevati, očitoval -âla -o, oèitovânje -a s očitati -am (*predbacivati) komu kaj, očitanje -a s, očitar -ja m, oèitâlee -Ica [-ây- in -le-] m, očitek -tka m očividen -dna -o, "'"ocivésten -tna -o očiten, očividnost -i ž, očividec -dca m očka m manjš. od 6če, 2. očka in
-e 3. očku in -i, očkov -a -o očnica -e ž 1. očesna duplina,
2. planika = očinec -nca m očnik -a m = očnjak -a m zob
očofati -âm (se), očofaj -âjte! očo-fàl -âla -o, oèofân -a -o, očo-fânost -i ž očohati -am, očohan -a -o ocrévje -a s mreiica okoli črev,
loj od črevja ocrnéti -im postati črn, ocrnèl -éla -o, očrnčlost -i ž; očrniti -im koga, očrnjen -a -o, očrnitev -tve i, očrnjenost -i i očrt očrta m obris, kontura, očftek -tka m, očrtati -am, očrtan -a -o očiihniti -nem upasti, popustiti, zmanjšati se: zelje, rana očuh-ne, bolečina očiihne popusti očvrsteti -im okrepiti se, očvrstčl -éla -o; očvrstiti -im okrepiti, očvrsti -ite! očvrstil -ila -o, očvrščen -êna -o in očvrstčn -êna -o, očvrstitev -tve i od predi, z rod. meri od česa proč v nasprotju s predi, k (kam?) in pri (kje? kod?): gre k materi, je pri materi, gre od matere; gre k Sv. Lenartu, bil je pri Sv. Lenartu, gre od Sv. Lenarta; kar imam pri sebi (kovček, aktovko, culo, nož ipd.), vržem od sebe, kar pa imam na sebi (obleko, breme, nahrbtnik, torbo, verige ipd.), vržem raz sebe ali s sebe; kar mi je pri srcu, mi gre od srca (pozdrav, delo, veselje), kar pa mi leži na srcu kakor kamen (žalost, skrb, strah), mi pade s srca; kdor je pri domu, gre od doma, kdor je na domu, gre z doma; stvar je pri roki ali pa od rok; — od izraža izhodišče česa, in sicer: 1. po kraju: od Urala do Triglava, severno (južno, vzhodno. zahodno) od Maribora (s. ■^Maribora), dve uri od mesta, od ust si pritrgati, od strani napasti, od obeh strani nabru-šen, od kraja vse; 2. po času: od štirih do ene, od jutra do večera, od mladih nog, od da-
od
nés naprej; 3. po načinu v primerjavi: večji (manjši, slabši, gorši) od (mimo) tebe, največji (najboljši, najgrši) od (izmed) vseh; 4. po meri: prišel je dalje (najdalje) od vseh, zna manj od drugih; pet od sto, deset od tisoč; bilo je od sile ljudi, od sile vêlik; 5. po vzroku in izvoru: skače od veselja (+ve-selja), ves se trese od jeze (+jeze), od žalosti (+žalosti) gine, od lakote (+lakote) hira; sam od sebe je prišel po svoji odločitvi; živi (se) od dela, denar od prodane živine, rana od noža, to imam od matere, zvedel sem od brata; včasih je pomen po izvoru zelo blizu svojil-nemu in kakovostnemu: pismo od strica — stričevo pismo;, v prilastni zvezi rajši rabimo pridevnik, če je raba nedvoumna, v prislovni pa izvorni od: pismo je od strica — berem stričevo pismo (pismo od strica), veter vleče od juga — vleče južni veter (veter od juga), Čopova pisma Prešernu (Prešernova pisma od Copa); toda: tako je v tvojem pismu od strica, v mojem je drugače; ta ključ je od omare (mize) — izgubil je ključ od omare (mize); ne smemo pa rabiti od v svojilnem pomenu: knjiga ni moja, ampak očetova ("'"od očeta); posestvo je državno ("'"od države), pisarna gozdne uprave ("'"od gozdne uprave); paziti moramo na pomenske odtenke, ki jih daje včasih izvorni od, n. pr.: ali imate kaj od mesa (mleka)? ni isto kakor ali imate kaj mesa (mleka)? prvo pomeni vse, kar izvira od mesa (vse mesne jedi, tudi juho), od mleka (vse mlečne izdelke), medtem ko je drugi pomen mnogo ožji; — vzročni in \
izvorni od nam rabi zlasti v trpni obliki za izražanje vzroka in izvora: opikan od komarjev, izdano od urada, zažgano od strele; — 6. za izražanje sredstva ne uporabljamo od, marveč s (z): vas je obdana "'"od gričev z griči, grob je zasut """od cvetja s cvetjem, gozd je porasel "'"od drevja s drevjem; včasih sta mogoči obe zvezi z drobno pomensko razliko: ranjen od noža (vrsta rane — zdravnik) ali z nožem (sredstvo — sodnik), pre-slepljen od lepih besed ali z lepimi besedami, slika je od spretne roke (če preiskujem izvor) ali narejena s spretno roko (če splošno pohvalim spretnost); 7. napačna je raba od namesto o. n. pr.: govoriti, peti, meniti se +od česa (koga) o čem (kom), pesem "'"od Matjaža o Matjažu. — Kadar ima od v zvezi s prislovom svoj pravi pomen, ga pišemo ločeno od prislova: od včeraj, od danes, od kdaj, od tedaj, od nekdaj, od kraja, od tukaj, od tam, od tod, od kod. od koder, od nekod, od povsod itd.; včasih predložnega pomena v takih zvezah ne čutimo več in pišemo od skupaj s prislovom: odkar, odklej, odslej, odsihdob, odsihmal, odonod, odondod, odveč ipd.; v nekaterih primerih pa je od svoj pravi pomen v določenih zvezah izgubil, v drugih ohranil; zalo jih pišemo zdaj skupaj, zdaj narazen; tako pomenijo prislovi odspredaj, odzadaj, od-zunaj, odzgoraj itd. na vpr. kje? isto kakor spredaj, zadaj, zunaj, zgoraj itd.: odspredaj nekje sedi, odzadaj so vrata, odzgoraj stanuje, odzunaj stoji; na vpr. od kod? pa dobi od svoj pravi pomen: od spredaj sem gre, od zadaj sem vleče, od
od-
zgôra] dôl se sliši, od zunaj noter gleda ipd. od- predpona pomeni: 1. oddaljevanje, ločitev: oditi, odrezati, odgristi, odkriti, nepotreben je prislov, ki isto pomeni: odskočiti ■•■nazaj odskočiti (smer nazaj izraža ie predlog od); 2. nehanje, končanje: odkositi, odcresti, odpeti; 3. vračanje dejanja in postavljanje v prejinje stanje: odgovoriti, odpe(va)ti, odpisati; odvihniti hlače, odviti oda -e i vzviiena lirska pesem odaliska -e i belokožna sužnja v
haremu odamelj -mlja m odmev odarati -am vzeti nazaj aro, gl.
tudi odorati odbirati -am (■^odbérati), odbiranje -a 8, odbira -e i, odbirek -rka m, odbirač -a m, odbira-len -Ina -o [-In-], odbiràlnica -e [-In-] i, odbirališče -a s, od-biralec -lea [-le-] m: ~i vodomerov in števcev odbiti -jem, odbil -ila -o, odbit -a -o, odbitje -a «, odbitek -tka m, odbiten-tna-o; odbijati-am, odbijanje in -ânje -a s, od-bijâè -a m, odbijâlen -Ina -o [-In-], odbijâlnik -a [-In-] m, odbijâlnost -i [-In-] i, odbijâl-ka -e [-du-] i robilnica odblèsk -éska m odbočka -e i (pri telovadbi) odboj -bôja tn, odbôjen -jna -o: ~i kot; odbôjnost -i i, odbôjek -jka m, odbojka -e ž ip. igra z žogo, odbojkar -ja tn, odbôj-karica -e ž, odbôjkarski -a -o odbor -ôra m, odbôrov -a -o: ~a seja; odboren -ma -o; odbôr-nik -a m, odbornica -e ž, od-b0rništvo -a s, odbôrniSki -a -o odbrati odbêrem, odbêri -ite! od-brâl -a -o, odbrân -a -o, od-brânost -i ž, odbrânec -nca tn, odbrânka -e ž
odbrenčati -im gl. brenčati odbrénkati -am, odbrénkniti -nem odbnisiti -im gl. brusiti, odbru-
šen -a -o odcediti -im, odcêdi -ite! odcédil -ila -o, odcejèn -êna -o, odcé-dek -dka m; odcéjati -am, od-céjanje -a s odcépiti -im gl. cepiti; odcèp -épa m, odcépek -pka m, odcepitev -tve Ž, odcépljenost -i i; odcépljati -am, odcépljanje -a s odcuréti -im, odcurèl -éla -o, od-
curljâti -âm, gl. cûrek odcvesti odcvetèm gl. cvesti, od-cvetèn -êna -o [povsod: -eva-]; odcvetéti -im gl. cveteti, od-cvétati -am odéêhniti -ččhnem odtrgati, od-Č0hni -ite! odèêhnil -ila -o, od-•ééhnjen -a -o ali s stalnim poudarkom odč0h-; odččšek -ška tn kar se odčehne odčepiti -ččpim, odéêpi -ite! od-ččpil -ila -o, odččpljen -a -o, odččpnik -a m odcêsniti in -iti -ččsnem in -cês-nem gl. česniti: ~ vejo od drevesa, odččsnjen in -ččsnjen -a -o odčitati -am, odčitek -tka m: ~ vodoméra; odčitâvati -am, od-Citâvanje -a «: ~ vodomérov oddahniti oddâhnem si in se gl. dahniti
oddaljiti -im (se), oddâlji -te (se)! oddâljil -a -o, oddâljen -a -o, prim. bolj oddâljen, oddâlje-nost -i i, oddaljenje -a s, oddaljitev -tve ž; oddaljevati -lijem, oddaljevàl -âla -o, od-daljevânje -a s oddati -dâm, oddàj -âjte! oddâl -a -o, oddân -a-o; oddâjati -am, oddâjanje -a s, oddâja -e i, oddâjen -jna -o: ~a postaja; oddajnik -a m, oddajâtelj -a tn, oddajâteljica -e i, oddajâlec -Ica [-dl-] m, oddajâlka -e [-dl-] i, oddaj ališče -a s
*^odgonéiiU
oddâvnaj prisl.
oddèl [-èl] -éla m sekcija, od-délen -Ina -o [-In-]: ~i uradnik; oddélek -Ika [-Ik-] m, od-déléen -čna -o [-là-]: ~i zbor; oddélkov -a -o [-Ik-], *oddelko-vôdja -a in -e f-lk-J m vodja oddelka
oddélati -am: roke si luknjo oddelâvati -am = oddelo-vàti -ùjem, oddelâvanje -a t — oddelovànje -a s oddeUti -im, oddêli -ite! oddélil -ila -o, oddeljèn -êna -o, od-delitev ntve é, oddeUlen -Ina -o [-In-]; oddaljevati -ùjem, oddaljevanje -a s oddfh -a m, oddihati -am si, oddihi ja j -a tn; oddihavati -am, oddihâvanje -as — oddihovâti -ùjem, oddihovàl -âla -o, od-dihovânje -a « oddnéven -vna -o: ~a menica oddojiti -im, oddôji -jite! oddôjil -lia -o, oddojèn -êna -o, oddo-jênec -nca tn od prsi odstavljen otrok = oddojče -ta s, oddôjek -jka tn mlad praiilek oddolžiti -Im (se), oddolži -ite (se)! oddolžil -ila -o, oddolžen -êna -o, oddolžitev -tve i [povsod: -ou-] oddrdrati -âm gl. drdrati oddfgniti -nem, oddfgnjen -a -o, oddrgovâti -ùjem, oddrgovàl -âla -o, oddrgovânje -a s oddfsati -am gl. drsati; oddrséti
-Im gl. drseti, oddrsniti -nem oddûsek -ška tn oddih, dûèek oddušnik -a m duènik, ventilator,
oddijšen -šna -o: ~a cev +oddvojlti -im loiiti gl. dvojiti, oddvojêno in + oddvojeno mnenje loieno, posebno mnenje odebeiéti -im zrediti se gl. debe-leti, odebelèl -éla -o, odebelé-lost -i i, odebelina -e ž; odebeliti -Im, odebêli -ite! odebélil
-ila -o, odebeljèn -êna -o, ode-belitev -tve ž odeja -e ž: prešita odéjast -a
-o, gl. odeti oder odra tn, odrček -čka tn, odrski -a -o, ödrnica -e i deska za zidarski oder odenih -a m, oderùhinja -e i, oderušen -šna -o, oderuški -a -o, oderijštvo -a s Odésa -e ž kr. i., odčški -a -o:
~a luka odeskati -âm [-dask-] z deskami obiti, odeskàj -ajte! odeskàl -âla -o, odeskân -a -o odéti -nem, odêni -ite! odèl -éla -o, odét -a -o, odèv -éva m, ode-vâlo -a s, odévka -e i odeja; odévati -am, odévanje -a s, odétel [-el] -i ž = odétev -tve é odeja, obleka odfrčati -im gl. frčati, odffkniti -nem
^odgajati -am vzgajati, +odgâja-nje -a « vzgoja, +odgôj -ôja m vzgoja, +odgojiti -im vzgojiti, zrediti, +odgojèn -êna -o vzgo-jèn, zrejèn, +odg6jen -jna -o vzgôjen
odganjati -am, odgânjanje -a s, odganjâè -a m, odganjâlec -Ica [-âu-J m, odgânjanec -nca m, odgânjek -njka tn odgib -a m (pri telovadbi) odgnati -žênem gl. gnati, odgnân -a -o, odgnânec -nca tn, odgôn -ôna tn, odgônski -a -o, gl. tudi odganjati odgniti -jem, odgnil -a -o, odgnit
-a -o, odgnitek -tka tn *odgoditi -im odložiti, odgôdi -Ite! odgodil -ila -o, odgodèn-êna-o: skupščina je bila *~a preložena, *odgoditev -^tve ž odložitev, preložitev
'''odgojiti -im gl. odgajati odgön -ôna tn gl. odgnati +odgonétiti -im uganiti, razvozlati, razreiiti
odgovoriti
odgovoriti -im gl. govoriti, odgovor -a m, odgovoren -rna -o, odgovornost -i ž; odgovarjati -am komu, ~ pred oblastjo, fant (se) dobro odgovarja, stvar ne *odgovarja namenu = ne ustreza; paleolitska doba *od-govarja v geologiji ledeni dobi se ujema, sklada, se di primerjati 2 ledeno dobo; odgovarjanje -a s
odgozditi -im zagozdo izbili, od-gôzdi -ite! odgozdil -ila -o, od-gozdèn -êna -o, odgozditev -tve i odgrêbsti -bem gl. grebsti, odgre-bèn -êna -o, odgrébati -am, od-grébanje -a s odgristi -Izem gl. gristi, odgrizniti -nem, odgriznjen -a -o; od-grizovati -ûjem, odgrizek -zka m odgrméti -im gl. grmeti, odgrmé-
vati -am odgfniti in -iti -gfnem, odgrni -ite! odgrnil -ila -o, odgrnjen -a -o; odgrinjati -am, odgrl-njanje -a s, odgrinjalo -a « odhajati -am gl. oditi odhitéti -im gl. hiteti odhod -oda m, odhoden -dna -o. odhodnja -e i odhod, slovo, od-hodnica -e ž odica -e i trnek, odičast -a -o,
odičnica -e ž vrvca za odico odičiti -im okrasiti, olepšati, odič-
je -a s lepotilo, lepotiije OiÛgrâti -âm, odigraj -âjte! odigral -âla -o, odigrân -a -o. odigravati -am se: dejanje se odigrâva na odru, drugod se (do-)godi; umor se je "'"odigral v gozdu se je dogodil 6dij -a m sovraštvo, mrinja, na-sprotstvo, odiozen -zna -o upirajoč se, nasproten, zoprn, odioz-nost -i ž odimiti -im, odimljen -a -o; odi-
men -mna -o: ~o je odirati -am, odiranje -a s, odirat -a m, odirek -rka m
Odiséj -a m os. i., Odiséjev -a -o, odiséjski -a -o; Odiséja -e i Homerjeva pesnitev o junaku Odiseju, odisejâda -e i odišaviti -im, odisâvljen -a -o:
~a jed, odisâvljen je -a s oditi odidem, odidi -te! odSèl [-3U] -šla-o in -6; odhajati-am, odhajanje -a s, odhajališče -a s od jahati -am in -šem gl. jahati:
Krpan odjâha z Dunaja odjaviti -im gl. javiti, odjâva -e i, odjâven -vna -o, odjâvnica -e i; odjavljati -am, odjâvljanje -a s odjédati -am, odjédanje -a s, od-jéd -i i
odjèk -éka m, od j éka -e i, od-jékniti -nem; odjekovâti -ûjem. odjekovàl -âla -o, odjekovânje -as
odjémati -am in -Ijem, odjémaj -te! in odjêmlji -ite! odjémal -a -o, odjémanje -a s, gl. tudi jemiti; odjemâlec-Ica [-iu-] m, odjemâlka -e [-du-] i, odjemâl-ski -a -o [-du-], odjemâlnik -a [-iU;] »n, odjemâc -a m, odjèm odjéma m, odjémen -mna -o. odjémek -mka m, odjémnik -a m odjénjati -am odnehati, odjenjâ-vati -am odnehavati, odjenjâva-nje -a s, odjenjevâti -jûjem odnehavati, odjenjevânje -a s, odjenljiv -iva -o odnehljiv, od-jenljivost -i i odnehljivost odjésti -jém, odjédel -dla -o, od-
jéden -a -o, odjèd -éda m odjézditi -im, odjèzd -ézda m odjûga -e i odméka, odjûžen -žna -o, odjûžiti -im se, odjûžnik -a m odjuini veter odkar prisl.: ~ sem živ odkašljati -am se, odkasljevâti -Ijûjem se, odkašljeval -âla -o, odkasljevânje -a « odkézati in -âti -kažem komu kaj gl. kazati, odkâzan -a -o, odkàz -âza m, odkâzen -zna -o, od-kazovâti -ûjem, odkazovàl -âla
odkuiuii
-o, odkazovânje -a s, ödkazo-vâlec -Ica [-le-] m, odkazovâlka -e [-Ik-] i odkidati -am: gnoj, sneg se; odkidan -a -o; odkidâvati -am, odkidavanje -a s odkiioati -am, odkîmniti -nem; odkimâvati -am, odkimâTanje -a 8, odkimovâti -ûjem, odki-movânje -a a odklâdati ^am, odklâdanje -a s, odklàd -âda m, odkladališče -a «, odkladâlec -lea f-lc-] m, od-klâdek -dka m, odklâden -dna -o odklanjati -am, odklânjanje -a «,
gl. tudi odkloniti odklatiti -im gl. klatiti, odklâten
-a -o, odklât^ -itka m odkléj prisl. é.: ~ si pa tu? od kdaj
odkleniti -klénem, odklêni -ite! odklênil -ila -o, odklénjeu -a -o; odklépati -am, odklépanje -a s, odklèp -épa m odklénkati -am odevoniti: odklén-
kalo mu je odklesâti odkléiem gl. klesati, odklesân -a -o, odklések -ska tn odkloniti -klonim, odkloni -ite! odklonil -ila -o, odklonjen -a -o, odklonitev -tve ž, odklon -ona tn, odklonski -a -o: ~i kot; odklonilen -Ina -o [-In-] odklopiti -im, odklopi -te! odklopil -a -o, odklopljen -a -o: ~ voz; odklop -6pa in -ôpa tn, odklopen -pna -o: ~e naprave, odklo^tev -tve ž, odklâpljati -am, odklâpljanje -a s, odklöp-nik -a tn teh. odkobacâti -âm gl. kobacati, od-
kobacljâti -âm "•^odkôd prisl. = od kod, od tod, do töd, od köder; gl. od in kod odkolèb -éba tn telov. odkopati -kôpljem in -kopâm gl. kopati, odkopân -a -o; odkôp -ôpa tn, odkôpen -pna -o; odko-pâvati -am, odkopâvanje -a s;
odkopovâti -ûjem, odkopovàl -âla -o, odkopovânje -a s, od-kopovâlen -Ina -o [-In-]: ~a dela	>
odkorâkati -am gl. korakati, od-korâk' -a m telov., odkorâcen -čna -o: ~a stoja odkoréj prisl. ed katere ure: ~ že čakaš?
odkrêhniti -nem itd. s stalnim pond, [-krêh-] ali: odkrêhniti -kréhnem, odkrêhni -ite! od-krêhnil -ila -o, odkréhnjen -a -o; odkréhek --hka tn kar se od-krehne
odkresâti ^kréSem kreioi odbiti, odkreši -ite! odkrêsal -âla -o, odkresâa -a -o; odkrêsniti -nem s stalnim paudarkom ali pa odkrêsniti -krésnem, odkrêsni -ite! odkrêsnil -ila -o, odkrésnjen -a -o
odkrevsâti -âm gl. krevsâti odk^hniti -nem. odkrhnjen -a -o. odkrhovâti -ûjem = odkrhâvati -am, odkfhek -hka m in od-kršek -ška tn odkriti -ijem, odkrij -te! odkril -ila -o, odkrit -a -o, odkritje -a s, odkritost -i i; odkritosrčen -čna -o, odkritosrčnost -i i; odkrivati -am, odkrivanje -a s, odkrivfič -a t» odkrižati -am se, odkriževâti -ûjem se, odkriževal -âla -o, odkrizevânje -a s odkršiti «im se, odkfšek -ška m, odkrnšiti -im (se), odkrûSek -ška tn, odkrušitev -tve i odkupiti -kûpim gl. kupiti, od-kûpljen -a -o, odkûpljenee -nca tn, odkûp -a tn, odkûpek -pka tn, odkupitelj -a tn, odkûpen -pna -o, odkupnina -e ž, odkup-ninski -a -o, odkûpsëina -e ž, odkupilo -a s; odkûpljati -am, odkûpljanje -a s, odknpljiv -iva -o, odkûpnik -a tn, od-kûpniški -a -o; odkupovâti
Slovenski pravopis
449
29
CMÜagati
-üjem gl. kupovati, odkupovanje -a « odlagati -am, odlaganje -a s, odlaga -e i, odlagališče -a 8, gl. tudi odložiti odlâjati -am, odlajfv -fva -o preglasen, odrezav odlašati -am, odlašanje -a s, od-lašek -ška m, odlašav -a -o, od-lašavec -vca m, odlašavka -e odlašalec -Ica l-lc-] m, odiašiv -a -o
odleči odlčžem, odlézi -te! odlé-gel -lêgla -o; odlégati -am, od-lépanje -a s odlépiti -im. odlépljen -a -o, od-
lépek -pka tn odièsk -lèska [-lès-] m odblèsk odletéti -im gl. leteti, odlèt -éta m, odlétek -tka m, bdléten -tna -o, odleti.šče -a odlétati -am, odletâvati -am: letala so odle-tâvala vsake pol ure; odléto-vati -ujem: iskre odlétujejo, odlétovanje -a s odlîka -e i, odličen -čna -o, od-ličnik -a m, odličnica -e i, odličnost -i i, odličnjak -a m. odlicnjâkinja -e i; odlikovati -üjem (se), odlikoval -âla -o, odlikovân -a -o, odlikovânec -nca m odlikovânka -e i, odlikovân. e -a « delo tn stvar, od-likovâ ec -Ica [-dy- in -le-] m odliti odiijem, odlij -te! odlil -a -o, odlit -a -o, odlitje -a », odlitek -tka m, odliv -a m, odli-vek -vka m; odllvati -am, odliva! -a -o in -âla -o, odlivanje in -ânje -a ». odlijati -am odijûden -dna -o, odljudnež -a tn. odljûdnik -a tn, odljûdnica -e Ž, odljûdnost -i i odločiti -očim (kaj. o čem), odloči -ite! odločil -ila -o, odločen -a -o, odločitev -tve ž, od-ločenec -nca m. odločenost -i ž, odloček -čka m, odločba -e i, rod. mn. odločb; odločilen -Ina
-o f-ln-], odločilnost -i [-In-J i, odločljiv -iva -o, odločljivost -i i; odločen -čna -o. odločnost -i i, odiočnež -a m. odločati -ain. odločajoč -a -e, odločanje -a »; odločevati -ûjem O čem (+nad čim), odločujoč -a -e, odločeval -ala to, odločevanje -a s, odlo-cevâlec -Ica l-dff ) i odlok -oka f»; številka odloka (^odlokova številka), gli> Htdi odločiti
odlomiti -lomim gl. lomiti, ed-lûmljen -a -u, odli m -ôma m, odlomek -mka m. odlomišče^-a s. odlômen -mna -o odložiti -iin odiôii -ite! odlôttl -ila -o, odložen -êna -o, odložitev -tve ž, odlùg -6ga tn, od-ložek -žka m. odiôzen -žna -o, odloznost -i i. odložljiv -iva îo, odložljivost -i ž. odložišče -a s odlnščfti -im. od lušček -ščka' m odmajati i» odmajati, odmâium in -jem gl. majati, odmajâvati -am. odmajâvanje -a »; odma-jevâti -ûjem, odmajevânje -âJ« odmékati -am: ~ kaj v vodij od-
mâkanje -a » odmakniti odmaknem, odmâkni tn odmakni -itel odmaknil .a -o in odmaknil -ila -o, odmâknjen -a -o [nepoud. pocsod: -fnafc- in -mak-), gl. ludi odmikati odmašiti -im, odmaši -itel odoiâ-šil -ila -o, odmasèn -êna -o, od-mašitev -tve i, odmašek -ška m odméêek -čka m odmeieif~ odm^a -e è od uga, bdmékniti -nem, odmékel -kla -o, odmé-klost ;i i odméniti -im določiti, nameniti, I odmétijen -a -o. odménjati -am odméra -e ž, odmerek -rka m. odmériti -im, odmérjen -a -o, odméren -rna -o; odmérjati -am, odmérjanje -a ». odmer-jâlec -Ica [-le-] m, odmernina -e ž
edpažiti
odmêsti -mêtem gl mêsti mêtem, odmétel -êtla -o, odmetèn -êna -O; odmétati -am, odmétanje -a 8
odmetâti -mécem gl metati, od-metân -a -o, odmèt -éta m, odmétek -tka m, odméten -tna -o, odmétnik -a m odpadnik, hajduk, odmétnica -e i, odmét-niški -a -o, odmetavati -am, odmetavanje -a 8 = odmeto-vâti -ûjem odmèv -éva m, odmévati -am, od-mévanje -a 8, odméven -vna -o odmigniti -nem, odmig -a m, od-migati -am, odmigâvati -am, odmigôvanje -a 8 = odmigo-vâti -ûjem, odmigovàl -âla -o, odmigovânje -a s odmikati -am in -čem, odmikanje -a 8, odmik -a m, odmičen -čna -o
odmirati -am, odmiranje -a s: stari odmirajo; odmréti -mrèm ali -mrjem in -mrjèm, odmri -ite! odmrl -a -o, odmft -a -o, odmrtje -a 8 odmisliti -im, odmišljen -a -o, od-mišljati -am, odmišljanje -a s, odmišljaj -a m, odmlseln -a -o [saln-] abstrakten, odmiselnost -i [-saln-] i odmočiti -močim gl močiti, od-močen -a -o, gl tudi odmakati odmor -ora m oddih, presti dek, poiitnice: letni ~ letne poiitnice odmotati -ém in odmétati -am gl motati, odmotâvati -am, odmotâvanje -a 8 odmrzniti -nem, odmrzel -zla -o
in odmrznjen -a -o odoébati -am, odnéhljaj -a tn, odnehljiv -iva -o, odnehâvati -am. odnehâvanje -a 8 = od-nehovati -ûjem, odnehovàl -âla -o, odnehovânje -a s odnêsti -sem g . nesti, odnesèn -êna -o (■'■odneSèn), odnès -ésa tn napuèi, odnùs -ésa m, odnô-
sen -sna -o, *odnôsno priai ali pa, oziroma: tajnik 'odnosno njegov namestnik; odnolâj -a m, odnâsati -am, odnašaDie -a 8, odnašek -ška tn: odlaŠKi so odnaški; odnašfilec -Ica [-du-] m, odnašal ka -e [-du-] i, odna-sâlski -a -o [-du-] odnos -osa tn gl odnesti odnožiti -im, odnoži -ite! odnožil -ila -o, odnožčn -êna -o; odno-ženje -a 8; odnéika -e i, od-nožen -žna -o telov. odobriti -im potrditi, odobri -ite! odobril -ila -o, odobrèn -êna -o, odobrênje -a 8, odobritev -tve i, odobrilo -a s, odobrilen -Ina -o [-In-]-, odobrâvati -am, odobrévanje -a 8 "•"odoléti -im, "•'odolévati -am komu (čemu) ustaviti (ustavljati) se komu, kos biti odondod prisl: ~ je dobro uro odorati odo r jem tn -ôrjem gl orati: sosedu njivo odérek -rka tn kar se enkrat odorje; odârati -am: koj bo odorâl, že odâra
odpabniti -pâhnem gl pahniti: odpahniti vrata, okno; odpaho-vati -ûjem, odpahovàl -éla -o, odpahovénje -a s [nepoud. povsod: -pah- in -pah-] odpérati -am, odprâti -pérjem, odpâran -a -o, odpérek -rka m odpâsti -pâdem gl pasti, prid. od-pédel -dla -o: ~i kristjani; od-pâdlost -i i, odpàd -éda tn, odpadljiv -iva -o; odpadljivost -i Ž, odpaden -dna -o, odpâdnik -a tn, odpadnica -e i, odpadniški -a -o, od^adništvo -a s; odpadati -am, odpadanje -a s odpésti -sem gl pasti -sem, odpâ-
sen -a -o (+odpâšen -a -o) odpažiti -im opai sneti, odstraniti, odpâženje -a 8, odpažitev -tve i; odpazevâti -ûjem, odpaževal -âla -o, odpaževanje -a s
odpečatiti
odpečatiti -im, odpečaten -a -o,
odpečatenje -a « odpeljati -péljem gl. peljati, od-peljén -a -o, odpeljevâti -ujem, oddaljevanje -a s = odpelja-vati -am, odpeljavanje -a s, odpeljava -e i, odpeljevalec -lea [-du-] m odpéti -pnèm, odpni -itel odpél -a -o, odpét -a -o, odpétost -i ž; odpôn -ona n», odponka -e ž; odpénjati -am, odpenjanje -a s odpéti -pojem, odpoj -tel odpél -a -o, odpét -a -o: ~a pesem; odpèv -éva m; odpévati -am, odpévanje -a «, odpévek -vka m odpev
odpihati -ham in -šem, odpihniti -nem, odpihnjen -a -o; odpiho-vati -ujem, odpihovàl -âla -o, odpihovânje -a « odpiliti -im, odpiljen -a -o, od-pilek -Ika [-Ik-] m, nav. mn. odpilki opilki odpirati -am, odpiranje -a s, odpira -e ž (tkalstvo), odpirač -a m kljukec, kozja noga, odpiralo -as; odpréti odprem, odpri-ite! odprl [-fu] -a -o [-rl-], odprt-a -o, odprtje -a s, odprtina -e ž odpisati in odpisati odpišem gl. pisati: ~ na pismo, ~ dolg; odpis -a tn, odpisek -ska m, odpisâvati -am = odpisovâti -ûjem, odpisoval -âla -o, odpi-sovânje -a s odpiti -jem gl. piti, odpit -a -o,
odpirati -am, odpivanje -a s odplâéati in -âiti -âêam gl. plačati, odplačilo -a s, odplačilen -Ina -o [-In-]; odpl^acevâti -ûjem, odplačeval -âla -o, odplačevanje -a s
odfÂâkniti -nem, odplâknjen -a -o; odplakovâti -ûjem, odpla-kovàl -âla -o, odplakovânje -a s odplaviti -im, odplâvi -itel od-plâvil -ila -o: voda je odplavila les; odplavijèn -êna -o:
~i les; odplâvljati -am, odplavi janje -a s odplêsti -tem gl. plêsti, odpletèn -êna -o; odplétati -am, odplé-tanje -a s odplnti -ûjem in odplôvem gl. pluti, odpltil -a -o: '«a ladja; odplûtje -a s: ~ ladje odpočiti -čijem se (si) gl. počiti, odpočit -a -o, odpočitek -tka tn, odpočiten -tna -o: ~a ura ura odpoiilka; odpočivati -am, od-počivanje -a s odpoditi -im, odpôdi -itel odpôdil -ila -o, odpodèn -êna ^o; odpo-ditev -tve i; odpôjati -am (se) odpoklicati -kličem, odpoklican
-a -o, odpoklic -a m odpomôci -môrem, odpomôgel -môgla -o, odpomoč -i f, odpo-mâgati -am odpou -ôna m gl. odpeti odpor -ôra m, odpora -e ž, odporen -rna -o, odpornost -i ž, odpôrnik -a m, odpornež -a tn, odpôrnica -e i, odporniški -a -o odposlâti -pošljem gl. poslati, od-poslân -a -o, odposlânec -nca m, odposlânka -e i, odposlânski -a -o, odposlânstvo -a s; odpošiljati -am, odpošiljanje -a s, odpošiljâtev -tve i, odposiljâ-telj -a m odpotovati -ûjem, odpotoval -âla -o in odpotovati -ujem, odpô-tuj -tel odpotoval -a -o, odpo-tovânje in odpôtovanje -a s i odpovédati -vém, odpovéj -tel odpovédal -a -o; ~ je sejo, ~ se je prestolu, krmilo je ~o; odpov^an -a -o, odpovédek -dka m odreka, odpoved -i ž, odpoveden -dna -o: ~i rok; odpovedovâti -tijem: srce odpoveduje, odpovedoval -âla -o, odpovedovânje -a s odpraskati -am, odprâsniti -nem, odprâsnjen -a -o
odréti
odprasiti -im, odprašil -îla -o odpraviti -im, odpravljen -a -o, odpravek -vka m, odprava -e ž, odpraven -vna -o: ~a pristojbina; odpravnina -e i, odpravnik -a m, odpravnica -e ž, od-pravništvo -a », odpravniški -a -o; odpravilo -a «, odpravitelj -a m ekspeditor,. odpraviteljica -e i ekspeditorica, odpravite!-stvo -a s; odpravljati -am, odpravljaj -ajte! odpravljal -âla -o, odpravljanje »n -ânje -a s, odpravljač -a m, odpravljâlen -Ina -o [-In-], odpravljalnica -e [-In-] i odpréci -prélem, odprézi -te! od-prégel -gla -o, odprélen -a -o, odpréga -e i, odprégati -am, odpréganje -a s odprémiti -im, odprémljen -a -o, odpréma -e i, odprémen -mna -o, odprémnica -e ž, odprém-Ijati -am, odprémljanje -a « odpréti gl. odpirati, odprto vprašanje nerešeno, odprtina -e ž, odprtost -i i odprhnéti -îm, odprhnèl -éla -o:
mizi so noge ~e, ~e noge odprodati -âm gl. prodati, odpro-dân -a -o, odprodâjati -am, od-prodâjanje -a «, odprodaja -e i, odprodajen -jna -o odpühniti -nem, odpiihati -am odpustiti -im gl. pustiti, odpuSièn -êna -o, odpuščenje -a «, odpu-ščênec -nca m, odpuScênka -e ž, odpustitev -tve i, odpust -a m, odpustek -tka m, odpusten -tna -o, odpustnik -a m, odpüstnica -e i, odpustnina -e i, odpusti-telj -a m, odpustljiv -iva -o, odpustljivost -i i, odpustilo -a s; odpuščati -am, odpuščanje -a fn odpuSèânje -a s odračunati -am, odračunfivati -am odrâsti -râstem gl. rasti, odrâ-ščen -a -o, prid. odrâsel -sla -o, odrâščelnec -nca m, odraslek -a
[slak-] m, odrâslost -i ž, odrâ-stek -tka m; odrâsèati -am, od-râSèanje -a s *odràz -âza m odsev, podoba, slika, *odrâziti -im (se) odbiti (se), *odrâzati -am se odbijati se (o svetlobi), odsevati, odsvitati se, kazali se: naše novo življenje bo *odražalo človečnost kazalo; na njegovem licu se je "'"odražal smrtni boj kazal, je bil videti; Rdeča hiša se s svojimi velikimi vhodi in nesorazmernimi oblikami ostro *odraža od svoje okolice loči 6drc -a m posteljnjak brez nog odrêci -em gl. rêci: ~ se čemu ali česa; odrèk -éka m, odréka -e ž; odrékati -am, odrékanje -a s, odrekovâti -ûjem, odreko-vàl -âla -o, odrekovânje -a s, odrekovâlen -Ina -o [-In-] odrediti -îm določiti, oddeliti, odredi -îte! odrédil -îla -o, odre-jèn -êna -o; odrèd -éda m četa, oddelek, odrédba -e ž, rod. mn. odrédb, odrédben -a -o [-ban-], odréden -dna -o: ~a sodišča; odréjati -am, odréjanje -a s odrediti -îm do konca zrediti gl.
rediti, odréjati -am, odréja -e i odrešiti in odréSiti odréSim gl. rešiti, odrešen -a -o, odresênje -a s, odréSenec -nca m, odré-šenka -e i, odrešitev -tve i, odrešftelj -a m, odreSîteljica -e Ž, odrešenik -a m, Odrešenik -a m, odrešeniški -a -o, odrešilen -Ina -o [-In-]: ~a misel; odrešilnost -i [-In-] i; odreše-vâti -ûjem, odreševânje -a s, odreševâlec -Ica [-ày-] m, od-reSevâlka -e [-ây-] i, odreše-vâlen -Ina -o [-In-] odréti odêrem in odrèm gl. dreti, odrt -a -o, odrtina -e i, odr-tek -tka m, odrtija -e ž oderuštvo, odrtnik -a m oderuh, odrt-niški -a -o oderuški
©dreveneti
odrevenéti -l'm, odrevenèl -éla -o:
~e roke; odrevenelost -i i odrezati -rézem gl. rezati, odré-zan -a -o; dobro odrézati sreio imeti, odrezati se izkazati se, postaviti se, ostro odgovoriti, od-rèz -éza m (de'an'e), odréz -a m (stvar) = odrézek -zka m kar je odrezano, odrézen -zna -o: ~ odfrovor; odrezina -e i. odre-zovâti -ûjem. odrezovàl -âla -o, odrezovânje -a s; odrezàv -âva -o, odrezâvost -i i odrgniti -nem. odfgnjen -a -o. odfgnjenost -i i, odrga -e i, odrgnina -e i odrfnec -nca m nôqrad gl. odrc odriniti -nem. odrinjen -a -o, od-rinek -nka m odriv -a m, od-rivek -vka m; odrivati -am. odrivanje -a s. odrivâ? -a m odrivâlnik -a [-àv-1 m opestnik odritek -tka m spodnji, najdebe-
le^ii del debla odrobek -hka m itrceli odrâbiti -im podreti rob, odsekati: ~ rjuho, ~ glavo gl. robiti; razzlonuj: od-ro-odrobiti -im okruiiti: kruh. zid odrôbi -ite! odrôbil -ila -o, odrobljèn -êna -o; razzloguj: o-dro-
odrôcen -čna -o 1. no desni gre-doč: ~i vol. konj, 2. oddaljen, od rôk. nepriliien, ne na priliki; odročnost -i ž odročiti -im. odroči -ite! odročil -ila -o, odročen -êna -o, odročen ie -a « telov. odrediti -im: drevje je že odro-dilo; odrôdi -ite! odrndil -ila -o; odrod -oda m. odrodek -dka m. odrodnik -a m odrsniti -nem ovrasniti, odfsati
-am. odrsek -ska m odsébni -a -o: ~i vol odroini odséci -sécem odkositi gl. seči, odsékel -kla -o, odsččen -a -o
odsédati -am (se): delo se odséda; odsedéti -im gl. sedeti, odsedèn -êna -o: v ječi ~i meseci, od-séden -dna -o: ~o delo ki se odseda. gre od rok odsedlati -âm: ~ konja sneti mu sedlo, odsedlàl -âla -o, odsed-lân -a -o: odsedlovati -ûjem odsékati -am. odsékan -a -o, od-sécen -čna -o: lok. ~ človek odrezav, jezikav, kratkobe-seden, ostrega jezika; odsécnica -e i: črta odsèk -éka tn, od-sékoven -vna -o sekciiski ; od-sekavati -am, odsekovâti -ûjem, odsekovàl -âla -o, odsekovânje -a 8
odseliti -sélim (se) gl. seliti, odsé-Ijen -a -o. odsélnik -a [-In-] m kdor se odseli: odseljevâti -ûiem (se), odseljevàl -âla -o, odselje-vânje -a s odsèv -éva m. odséven -vna -o, odsevati -am. odsévanje -a s, odsevâlo -a 8 refleksi'ski aparat odsihdôb prisl. odsihdôben -bna -o odsihmàl [ màu in -àl] prisl. od
takrat, od tedaj odsij -a m odsev, odsvit, odsijâti
-sijem, odsijâl -a -o odsfpati -am in -pljem; odsipâ-
vati -am. odsipâvanje -a 8 od!ikâkati in odskakâti odskačem gl. skakati, odskakovâti -ûjem, odskakovàl -âla -o. odskakovâ-nje -a s, odskakljâti -âm gl. skakljati odskočiti -skočim gl. skočiti, odskok -ôka m. odskočen -čna -o: ~a deska. odsk0čnica -e i, od-skočišče -a 8 odslèi prisl.
odsloniti -slonim, odslôni -ite! od-slonil -ila -o, odslônjen -a -o; odslonitev -tve i, odsl^n -ôna m; odslanjati -am, odslânjanje -a 8
odsloviti -im, odslovi -ite! odslovil -ila -o, odslovljèn -êna -o.
odščeniii
odslovitev -tve i, odslovilen -Ina -p [-lr>r]: ~i dekret; od-slâvljati -am. odstavljanje -a s odslužiti tn odslužiti odslužim gl. služiti, odslužen -a -o, odsh'i-ženec -nca m. odslužen -žna -o: ~i list; odsliižnik -a m; vojaški odsluževati -ujem, od-služeval -ala -o, odsluževanje -a «
odsoj -ôja m odsij. odsôjen -jna -o r= osi'ijen -jna -o {nasprotje: prisojen), odsojnik -a »> = osôj-nik -a m; gl. osojen odsončen -čna -o: ~a stran; od-
sončje -a s odsôpsti -pem gl. sopsti, odsôpel
-sôpla -o. odsopihati -am odsoten -tna -o nenavzol, odsotnost -i i nenavzoinosl odspod = odspôdaj prtsl. na vpr. kje? = spdd, svôdaj: ~ stanuje, ~ igrajo; toda nn vpr. od kod? od spod. od spôdaj: ~ gor se sliši. ~ gôr vleče veter; od-spodnji -a -e: ~i veter odspréd = odsprédaj prisl. na vpr. kje? = spred, sprMaj: ~ nekje sedi. ~ nekje hodi; toda na vpr. od kod^ od spred, od spredaj: ~ sèm je prišel, ~ sèm se sliši; odsprédnji -a -e: ~a vrata, ~i glasovi; odspréd-je -a s ospredje odsréden -dna -o centrifugalen,
sredobeien. odsrédnost -i s odsfkati -am. odsrkniti -nem odstaviti -im. odstavljen -a -o. odstavljenec -nca m, odstav-Ijenka -e ž; odstavitev -tve i. odstava -e ž. odstavek -vka m odstavček -čka m. odstaven -vna -o; odstavljati -am, odstavljanje tn -anje -a «, odstavljiv -iva -o, odstavljivost -i i; odstavlja-vec -vca m, odstavljavka -e i, odstavijalen -Ina -o f-ln-] odstop -6pa m. odstopek -pka m, odstopen -pna -o: ~a listina;
odstopnik -a m cedint, odstop-nica -e ž eesija, odstopno pismo, odstopnina -e i; odstopiti -stopim gl. stopiti: ~ komu kaj cedirati, prepustiti; (od iesa) v pravem pomenu proč od česa: skorja odstopi- (od debla, od hleba), kita odstopi; v prenes. pomenu: odstopiti od tožbe, zahteve, predloga ipd. umakniti ioibo, zahtevo, predlog, odstopljen -a -o; odstopati -am od česa, odstopanje -a s odstotek -tka m, odstoten -tna -o,
odstntnoodstoten -tna -o odstraniti tn odstraniti odstranim odpraviti. ~ se oditi, umakniti se, odstrani -ite! odstranil -ila -o, odstranjen -a -o, odstranitev -tve ž odstranek -nka m, odstranjevati -lijem, odstranjeval -ala -o, od.-stran jevanje -a s, odstranjevalcu -Ina -o [-In-]: ~a dela
odstreliti -fm, odstreli -ite! odstrelil -ila -o. odstreljen -ena -o. odstrelitev -tve i odstriči -ižcm ql. striči, odstrižen -a -o. odstrig -a m, odstrižek -žka m
odstrugati -am. odstriižek -žka m odsuk -a m telov., odsiikati -am in -čem. odsnkavati -am, odsu-kavanje -a s odsuniti -nem, odsiinjen -a -o,
odsiin -a m telov. odsuti -spem in -siiiem gl. suti,
odsut -a -o. gl. tudi odsipati odsvet -eta m, odsvetovati -ujem, odsvetovanje -a s. odsvetovalec -Ica f-du-] m, odsvetovalka -e [-du-] i
odsvit -a n». odsvitati -am se: notranji boji so se odsvitali na obrazu
odščeuiti odščenem odilipniii, od-ščeni -Itel odščenil -ila -o, od-ščenjen -a -o
odščipniti
odščrpniti -nem, odščipnjen -a -o, odščipavati -am, odščipavanje -a s
odškodba -e i, odškoden -dna -o, odškodnina -e ž, odškodninski -a -o: ~e zahteve; odškodovati -ujem koffa za kaj, odškodovan -a -o, odškodovanje -a «, od-škodovanec -nca m, odškodo-vanka -e ž, odškodovalec -lea [•iu-] n»; odškoditi -im odšk^niti -nem, odškfnjen -a -o odStéti -Št6jem, odStèj -éjte! od-štèl -éla -o, odstét -a -o, od-štétje -a s; odštévati -am, od-Stévanje -a », odStévanec -nca m, odStévek -vka m, odStéven -vna -o
odtajati -am tn -em, odtajan -a
-o, odtajanost -i ž odtakati -am gl. odtočid -im in -točim
odtakniti -tâknem, odtâkni -te in -taknî -ite! odtâknil in -taknil -ila -o, odtaknjen -a -o [nepoud. povsod: -tak- in -tak-]; odtikati -am, odtikanje -a s odtaliti -im gl. taliti, odtaljèn -êna -o
odtêči -čem, odtêci -ite! odtékel -têkla-o: ~a kri, voda, odtečèn -êna -o: ~a kri, voda, odtèk -éka m; odtékati -am, odtéka-nje -a s odtégniti in -iti -tégnem, odtégni -ite! odtégnil -ila -o, odtégnjen -a -o, odtegnitev -tve i, odtegovati -ûjem. odtegoval -âla -o, odtegovânje -a s odtéhtati -am, odtéhtanost -i i; odtehtovâti -ûjem = odtehtâ-vati -am, odtehtâvanje -a s odtének -nka m niansa, različica odteščati -âm se [-taič-], odteščaj -âjte se! odteščal -âla -o, od-teščân -a -o, odteščânje -a s odtézati -am odtegovati, odtézanje -a », odtézen -zna -o, odtéznica -e Ž: mišica ~
odtisniti -nem, odtisnjen -a -o, odtiskati -am, odtis -a m = od-tisk -a m; odtiskovâti -ûjem, odtiskovàl -âla -o, odtiskovânje -a 8, odtiskovâë -a m odtisoček -čka m promile odtistihmàl [-iu in -àl] prisl. od
takrat odtlèj prisl. od takràt odtočiti -točim gl. točiti točim, odtočen -a -o, odtâkati -am, odtâkanje -a 8, odtok -oka tn, odtočen -čna -o: ~a cev; odtoč -oča m kloaka, odtočnica -e i odtočiti -im (sej: kolo se odtoči po bregu; odtoči -ite! odtočil -ila -o, odtoččn -êna -o; odtâkati -am in -tačem (se), oditak-Ijâti -âm (se), odtakljàj -âjte! odtakljàl -âla-o, odtakljân -a-o odtôlci -čem [-àu-] gl. tolči odtopiti -im (se), odtôpi -ite (se)! odtôpil -ila -o, odtopljèn -êna -o; odtâpljati -am, odtâpljanje -a s
odtrgati -am, odtfgniti -nem; od-trgovâti -ûjem, odtrgovânje -a 8, odtfžek -žka m odtujiti -im (se), odtûji -ite! od-tûjil -ila -o, odtujèn -êna -o in odtûjen -a -o, odtujênost in odtûjenost -i i, odtujitev -tve i; odtujevâti -ûjem, odtujevàl -âla -o, odtujevânje -a s; gl. otujiti
odûhati -am ovohati, oduhâvati
-am, oduhâvanje -a s oduren -rna -o, odûrnost -i f, odûrnež -a m = odûrnik -a m, odûrnica -e i "•"oduséviti-im navduiiti, '•'oduščv-Ijen -a -o navduien, +odusév-Ijenost -i i navdušenje; +odu-Sévljati -am navduševati odvaditi -im, odvâjen -a -o, od-vâjenost -i Ž, odvâda -e i; od-vâjati -am koga česa, odvajanje -a 8
odvzeti
odvajati -am: ~ vodo, kri ipd., odvajanje -a s, odvajalen -Ina -o [-In-]: ~i čaj; odvajalo -a s odvajalno sredstvo; gl. odvesti in odvod odvaliti -im, odvali -ite! odvalil -ila -o, odvaljèn -êna -o, odva-lina -e i kar se je odvalilo, od-valitev -tve i; odvaljati -am, odvaljanje -a s odvariti -im « varjenjem ločiti, odvari -ite! odvaril -ila -o, od-varjèn -êna -o; odvaritev -tve ž odvažati -am, odvažanje -a s, od-važalec -lea [-le-] m: ~i zemlje, prsti odvèc prisl.: ~ biti, imeti česa toda: od več strani ipd.; od-vèčen -čna -o (+odvišen) odvečdrka -e i popoldan, popoldanska južina odvéjati -am 2 vejanjem odločiti,
vejanje končati odvesti -vêdem gl. vesti, odvédel -vêdla -o in odvèl -êla -Oj od-vedèn -êna -o, odvedênec -nca m, odvedênka -e ž; gl. tudi odvajati in odvod odvétnik -a m advokat, odvétnica -e ž advokatka, odvetniški -a -o, odvštništvo -a «, odvetnikovati -ûjem, odvetnikovânje -a « odvétrn -a -o: ~a stran, odvétr-
nost -i ž odvézati -všžem gl. vezati, odvé-zan -a -o, odvézanec -nca m, odvézanka -e ž, odvéza -e é, odvézen -zna -o, odvezilo -a «; odvezovati -ûjem, odvezoval -âla -o, odvezovânje -a s, odve-zovâlec -Ica [-du-] m odvézniti -nem, odvéznjen -a -o odvihati -am, odvihan -a -o; od-vîhniti -nem, odvihnjen -a -o; odvihovâti -ûjem, odvihovàl -âla -o, odvihovânje -a « odvisen -sna -o: od mene je ~o, odvisnost -i i, odvisnik -a m, +odviséti -im biti odvisen
+odviše odveč, gl. odveč odviti -jem gl. viti, odvit -a -o, odvitje -a s; odvijati -am, odvijal -a -o in -âla -o, odvijanje in -ânje -a s, odvijâlen -Ina -o [-In-], odvijâlnica -e [-In-] i, odvijâc -a m, odvijâlec -Ica [-le-] m
odvldči -čem gl. vldči, odvldčen
-a -o, odvlAčiti -im odvod -voda m, odvoden -dna -o, odvodnica -e ž: žila odvod-nik -a m odvoz -ôza m, odvézen -zna -o kar je določeno za odvbz; odvo-ziti -vozim gl. voziti in odvažati, odvôzen -zna -o kar se dd odvoziti, odv0žen -a -o: ~a zemlja
odvozlati -âm gl. vozlati, odvo-zlân -a -o, odvozlovâti -ûjem, odvozlâvati -am, odvozlâvanje -a s (+-vozlja-) odvračati -am, odvrâčanje -a s, odvraëâlen -Ina -o [-In-], od-vračilo -a s, odvračilen -Ina -o [-In-], odvračljiv -iva -o; od-vračevati -ûjem, odvračeval -âla -o, odvračevanje -a «, odvrače-vâlec -Ica [-le-] m *odvrâten -tna -o zoprn, ogaben, gnusen, *odvrâtnost -i i zoprnost, ogabnost odvréci -vržem gl. vreči, odvržen -a -o, odvrženec -nca m, od-vržek -žka m, odvržen -žna -o odvrgljiv -iva -o, odvrgljivost -i odvréti -vrèm: ~ kolo, odvri -ite odvfl -a -o, odvft -a -o; odvi rati -am, odviranje -a s odvrniti in odvrniti -vrnem gi vrniti, odvrnjenje -a «, odvrni tev -tve ž, gl. tudi odvrâëati odvzdigniti -nem, odvzdigovât -ûjem, odvzdigovàl -âla -o, od vzdigovânje -a s [povsod: od uzd-]
odvzéti -vzâmem gl. vzeti, od vzétje -a s, odvzétek -tka m
odzad
odyzémati -am. odvzémanje -a «, odvzem -éma m: ~ prostosti; odvzémen -mna -o. od-vzémnik -a m f povsod: oduz-] odzéd = odzâdaj prisl. na vpr. kje? = zâd, zàdaj: ~ nekje je ostal. ~ so vrata; toda na vpr. od kod'^ od zéd, od zadaj: ~ noter je prišel. ~ sem vleče, pogled ~ sèm; Odzâdnji -a -e: ~a vrata, ~a luč. ~i pogled; odzadnjača -e i puika, ki se polni od zàdaj odzajtrkovàti -ûjem. odzajtrko-
vàl -âla -o, gl. zajtrkovati odzdêlaj prisl. na vpr. kje? = zdôlaj: ~ pijejo, že spijo; toda na vpr. od kod" od zdôlaj: ~ gôr se sliši. — navzgor se vije cesta; odzdolnji -a -e: ~i veter odzdràv -éva m. odzdréviti -im. odzdrévljati -am. odzdrévljal -a -o fn -éla -o, odzdrévljanje in odzdravljénje -a s odzgôr = odzgôraj prisl. na vpr. kje? = zgôr, zgôraj: ~ stanuje, ~ imajo luč; toda na vpr. od kod? od zgôr. od zgôraj: ~ dôl se sliši. ~ sèm vleče: od/gornji -a -e: ~i veter. ~i pogled, ~a perspektiva (ptičja) odziv -a m. odziven -vna -o. odzivati -am (se), odzivanje -a 8, odzvéti -zôvem se gl. zvati odznotraj prisl. na vpr. kje^ = znôtraj: ~ je toplo; toda na vpr. od kod? od znotraj: svetloba prihaja vrata se odpirajo ~ ven; odznotranji -a -e: ~i glasovi so utihnili odznnaj prisl. na vpr. kje? = zunaj: ~ stoji, ~ je mraz; toda na vpr. od kod? od zûnaj: glas prihaja obrnjen je ~ navznoter; odzunénji -a -e: ~a svetloba. ~e pošiljatve odzvok -ôka m resonanca, odzvo-čen -čna -o: ~i prostor, od-zvočnost -i i
odzvoniti -im. odzvôni -ite! od-zvonil -ila -o fn odzvonilo: temu je že ~o, odzvonjèn -êna -o; odzvôn -ôna m zvenen e po zvonjenju: odzvénjati -am, od-zvénjanje -a s odžar -a tn odžariti -im žar odbiti, odzérjati -am odžejati -am (se) žejo pogasili odžeti -žénjem. odžinjati-am, od-
žinjanje -a s; gl. žeti odžgati -igèm, odžigati -am, od-
žiganje -a s odžreti -žrem gl. žreti. odžrt -a -o, odžirati -am, odžiranje -a s odžvižgati -am gl. žvižgati, od-žvižg -a m; odžvižgévati -am, odžvižgéva^je -a 8 oeléktriti -im fo-elik-] naelektriti,
oelektrovéti -ûjem ofenziva -e ž napadanje, ofenziven -vna -o napadalen: ~i boji; ofenzivnost -i i: ~ in polet demokracije oferirati -am ponudili, ofêrta -e ž ponudba, ofêrten -tna -o ponudben; ofertôrij -a m darovanje oficial [-àl] -a m vrsta uradnikov, oficiélov -a -o, oficiâlski -a -o [-Is-]; oficiélen -Ina -o [-In-] (+oficielen) uraden, oficiozen -zna -o posredno uraden; pol-uraden
oficir -ja m častnik, oficirski -a -o častniiki, oficirstvo -a s čast-niitvo
oflikniti -nem koga (z bičem) oivrkniti, oiiniti, oflikati -am ôfseten -tna -o: ~i tisk oftalmolog -a m zdravnik za očesne bolezni, oftalmologija -e ž nauk o očesnih boleznih, oftal-mološki -a -o [povsod -Im-] ogâben -bna -o = ogéven -vna -o. ogébnost -i ž, ogâba -e ž, ogabiti -im *ogarati -am: prašiča ogâran
-a -o ogoljen, odrgnjen ogasiti -im pogasiti, ogasitev -tve ž
•gt^en
ogel in vogel [-gau] -gla m, tn«. ogli-ov po oglih ali ogléh: 6gel-ček -čka [-gaui-] m, ôgein -a -o [-galn-J: ~i kamen = 6gel-nik -a fôgaln-] m = ogelnica -e [dgaln-] i; oglišre -a s tnal., oglàt -âta -o. ogiâtost -i i oglast -a -o; oglâriti -im po ôglih se potikati, preiati, oglâr-jenje -a s, oglar -ja m preiar; gl. tudi vogâl tn vogel 6gel [ôgaft] ogla tn: črn kakor ogelnat -a -o [-gaun-], ogelnica -e [-gau-J i. oglén -a -o: ~i prah; oglénec -nca m ogljik. oglénëev -a -o oglHkov; ogle-néti -im, oglenèl -éla -o, ogle-nènje -a s, oglenitev -tve ž; ogleniti -im, oglenjênje -a s oglenica -e i kôpa, oglénCat -a -o, oglje -a s sk. i.; gl. tudi oglar tn ogljik âgenj -nja tn. ognjén -a -o. ognjé-nost -i i, ognjenik -a tn, ognje-niški -a -o, ognjišče -a s, ognii-ščen -čna -o, ogenjček -čka [-ganj-] m, ognjič -iča m; og-njâr -ja nt pirotehnik,^ ognjâr-stvo -a 8 pirotehnika, ôgnjec -a [-ac-] m neka sviniska bolezen, ognjevit -a -o, ognjevitost -i ž, ognjilo -a s vrsta orod'a, ognjé-nordčč -éca -e. ognjemèt -éta tn Ôger rtgra tn. Ôgrsko -ega m, na
Ôgrskem. ogrski -a -o ogibati -am tn -bijem (se), ogi-banje -a 8 ogib -a tn, ogiben -bna -o, ogibek -bka tn, ogib-Ijiv -iva -o, ogibâlo -a s, ogiba-lišče -a s, gl. tudi ogniti ogléditi -im gl. gladiti: voda kamenje oglâdi; oglâjati -am oglâja -e i. oglajenica -e i lan ki gre enkrat skozi mikalnik, oglajevâti -ûjem, oglajevàl -âla -o, oglajevânje -a 8 oglar -ja m, ôglarica -e i, ôglar-ski -a -o; oglâriti -im oglje kuhati, oglârjenje -a 8, oglarina
-e i zaslužek od oglarjenja, oglâr-na -e i, oglârnica -e i, ôglar-stvo -a 8, gl. tudi ogel oglas -âsa m, oglâsen -sna -o: ~a deskà. oglasnik -a tn kdor oglaša: ogiaati -im. oglâsi -itel oglâ-sil -ila -o. oglaSèn -êna -o, ogla-sitev -tve i, oglašati -am, oglâ-šanje -a 8; oglaševati -ûjem, oglaševàl -âla -o, oglaševanje -a 8, oglaševalen -Ina -o [-In ], oglaSevâlec -Ica [-le-] m, ogla-sevâlka -e [-Ik-J i, oglaševalski -a -o [-Isk-] oglàv -âva tn vrhnje usnje čevlja (ûrbas), oglâvje -a s, oglâvka -e ž. oglâvnica -e i kapuca: plašč z -^o; oglâvnik -a tn, oglàv -âva -o = gologlàv -âva -o = razoglàv -éva -o oglèd -éda m: iti na ob snubitvi na ôglede = na ogledi iti; ogleda -a tn -e (oseba) m: mrliški ogléden -dna -o: ~i list, oglednik -a tn. oglédnica -e i, oglédniški-a-o: ~a služba, pot; oglednina -e Ž; oglédati -am, ogledi'ih -a m, ogiedûhinja -e i, ogledijštvo -a s; ogledâvati -am, ogledâvanje -a s: .ogiedovéti -ûjem. ogledoval -âla -o, ogle-dovénje -a s, ogledovâlec -Ica [-du-] m, ogledovélka -e [-du-] i, oerledovélen -Ina -o [-In-] ogledalo -a s, ogledâlce -a [-le-] s, ogledélen -Ina -o [-In-], ogle-dfîlar -ja m ogljik -a tn kem. prvina oglénec, ogliikov -a -o ogUnčev, ogljikovodik -a m, ogijikovokisel f-saul -sla -o, gl. tudi ogel oglodati -am, oglodan -a -o alt oglodéti -odam. oglodaj -éjte! oglodal -éla -o. oglodén -a -o, oglôdek -dka m, gl. glodati oglušen -šna -o, oglušnost -i i. ogluščti -im. oglusèl in oglušel -éla -o, ogluSélost -i ž, oglušitev -tve ž; oglušiti -im, ogluši -ite!
ogaêséi
ogliišil -fla -o, ogIuSèn -êna -o; oglušiv -a -o, oglušilen -Ina -o [-In-], oglušljiv -iva -o ognêsti ognêtem gl. gnesti, ognèt -éta m rana od mečkanja, zmeč-kanina (rana)-, ognetavati -am, ognetâvanje -a s ogniti ognem se koga (česa)^ tn komu (čemu), ogni in ogni -ite! ognil -ila -o, ognjen -a-o: ~ voz; gl. tudi ogibati ogniti -ijem, ognil -a -o, ognit -a
-o: ~a hruška ■•■oi^jegasec -sca m gasilec, +og-
njegasno društvo gasilsko ognjemôlec -Ica [-le-] m +ognjetfden -dna -o varen ^ed
ognjem, nepregoren, nezgorljiv ognojiti -im se, ognôji -ite! ognojil -ila -o, ognojèn -êna -o, ognô-jek -jka m, ognojen -jna -o ognnsiti -im gl. gnusiti, ogniisen tn ognušen -a -o; ogniišati -am, ogndšanje -a s, ogniisen -sna -o, ogniisnost -i i ogoléti -im gol postati, lase zgubiti, ogolèl tn ogôlel -éla -o, ogolélost -i i; ogoliti ogolim kaj, ogôli -ite! ogôlil -ila -o, ogoljen -a -o: ~ prašič *ogaran ~ glava; ogolitev -tve i ogoljnfÂti -âm gl. goljufati, ogo-Ijufân -a -o, ogoljufânec -nca m ogon -6na m leha, ogonek -nka m = ogonček -čka m, ogonjaj -a m dolHna njive, ogonoma prisl. po ogonih ogor -ja m jegulja, ogorec -rca m ogorčiti -im razdraHti, razkačiti, ogorčen -a -o, ogorčenje -a s, ogorčenost -i i ogoréti -im gl. goreti: ogôrel človek, ogorélost -i i, ogorélèek -čka [-éu-] m neka rastlina, ogorek -rka m, ogorelina -e ž ogovoriti -im gl. govoriti, ogovor -a m, ogovârjati -am, ogovâr-janje -a s, ogovarjâlec -Ica [-dji-] m, ogovar jalka -e [-du-] i
ograbitl -im, ogrâbljen -a -o, ogràb -âba m, ogrâbek -bka m: seno na (= v) ogrâbkih, ogrâb-Ijati -am, ograbijina -e i, nav. mn. ograbljine (kar se ograbi) ograditi -im, ogrâdi -ite! ogrâdil -ila -o, ograjèn -êna -o; ogra-jênec -nca m ograjen vodnjak, ograd -âda m, ogrâda -e i, ogrâ-dec -dca m, ogrâdek -dka m, ogrâjek -jka m: ~ za cvetlice; ogrâden -dna -o, ogrâdiè -a m ograjèn paènik = ogrâdnica -e i, ogrâja -e i, ogrâjen -jna -o; ogrâjati -am, ogrâjanje -a s, ograjevâti -ùjem, ograjeval -âla -o, ograjevânje -a s ôgrc -a m liiinka: podkožni 6grc, ôgrci po obrazu; ogrčast -a -o, ogrčav -a -o: ~ obraz; 6grča-vost -i i
ogrditi -im, ogfdi -ite! ogfdil -ila -o, ogrdèn -êna -o, ogfda -e i, ogrden -dna -o: ~a ^vorica; ogrdéti -im grd postati, ogrdèl -éla -o, 6grd -a -o nekoliko grd ogrêbsti -bem gl. grebsti, ogrebèn -êna -o, ogrèb -éba m; ogrébati -am, ogrébanje -a s, ogrebâè -a m, ogrebâlo -a s, ogréblja -e i, ogrébljica -e i, ogrébnik -a m koé za ogrebanje čebel; gl. tudi ogreniti
ogrédje -a «: veter je v skednju
pihal po ogrédju in lemezih ogreniti ogrénem ogrebsti, pograbiti, zajeti, ogrêni -ite! ogrênil -ila -o: pošastnik je vse ogrênil; ogrénjen -a -o; gl. tudi ogrebsti
ogreniti -im napraviti grenko, ogrêni -ite! ogrénil -ila -o, ogrenjèn -êna-o; ogrenéti-im postati grenek gl. greneti, ogrenèl -éla -o, ogrenélost -i i; ogrenitev -tve i, ogrenjevati -ujem, ogrenjevàl -âla -o, ogrenjevânje -a s ogrešiti -im (se), ogréši -ite (se)! ogréSil -ila -o, ogréSek -ška m
obripéii
ogréti -jem gl. greti, ogrét -a -o; ogrévati -am, ogrévanje -a s, ogrevalo -a s, ogrevalen -Ina -o [-In-], ogrevâlnica -e [-In-] i (■•"ogrejevalnica), ogréven -vna -o: ~a površina; ogrévka -e i ogrica' -e ž neka riba ogrinjati -am gl. ogrniti ogristi -zem, ogriz -a m, ogrizek -zka m, ogrizine -zin ž mn. ostanki mrve; ogrizovéti -ûjem, ogri-zovàl -âla -o, ogrizovânje -a s, tudi ogrizâvati -am ogrljâk -a m, ogrlje -a «, ogrlica -e ž
og^fniti in -iti ogrnem, ogrni -ite! ogrnil -ila -o, ogrnjen -a -o; ogrinjati -am, ogrinjanje -a s, ogrinjéè -a m, Ogrinjača -e ž, ogrinjalo -a s, ogrinjfilen -Ina -o [-In-], agrinjâlka -e [-âu-] i ogrodje-a s ogredje, oder: kostno
ogrodje skelet ogromen -mna -o velik, velikanski,
ogromnost -i i ogroziti -im, ogrozi -ite! ogr6zil -ila -o, ogrožčn -êna -o; ogrožati-am: sovražnik ogroža našo mejo; ogrožanje -a s, tudi ograž-; ogroževati -ûjem, ogro-ževénje -a s ogrščica -e ž repiea, neke vrste jabolko
oguliti -im gl. guliti, oguljen -a -o, oguljenina -e ž, ogûljenec -nca m, ogûljek -Ijka m iulj ok medm. začudenja, veselja, nejevolje: oh, a res! o^, sem te vesela! oh, ne bodi siten! ohabel [-al] -bla -o ohlapen, medel, ohâblost -i ž; ohabéti -im oslabeti, ohabèl -éla -o, ohabé-lost -i ž
ohajkovati -ujem se obotavljati se, ohâjkoval -a -o, ohâjkovanje -a s
Ohio [ohdjo] m kr. i. 2. -ia, 3. -iu, 4. -io, 5. -iu, 6. -iom
ohišje -a «, ohišen -šna -o, ohiš-
nica -e ž zemlja okoli hiie ohladiti -im, ohladi -ite! ohladil -ila -o, ohlajèn -êna -o, ohla-jênost -i i, ohladitev -tve i, ohlàd -âda m, ohléda -e i; ohlâ-jati -am, ohlajanje -a s, ohla-jevéti -ûjem, ohlajevàl -âla -o, ohlajevanje -a s ohlapen -pna -o, ohlapnost -i ž, oblépiti -im ohlapno napraviti; ohlapéti -im ohlapen postati, omagali, ohlapèl -éla -o: ~a lica ohlip -a m tok, zagon vetra: burja piha po ohlipih; ohlipen -pna -o na vetru ohlodje -a s palisada ohlokracija -e i vlada drhali,
ohlokratičen -čna -o Ohm [ôm] -a m os. i. fizika, Ohmov [ômou] -a-o: ~ zakon; ohm [6m] -a m enota za merjenje električnega upora ohméljiti -im: pivo ohmeljevâti -ûjem, ohmeljevàl -âla -o, ohmeljevânje -a s ohö medm.: Oho, kaj pa to! ohôdek -dka m: ~e imeti ohol [-àu] ohola -o, oholost -i i,
oholež -a m ohomotati -ém, ohomotàj -éjte!
ohomotàl -âla -o, ohomotén -a -o ohrabriti -im, ohrébri -ite! ohré-bril -ila -o, ohrabrèn -êna -o, ohrabrênje -a s, ohrabritev -tve ž
ohraniti in ohréniti ohrénim gl. hraniti, ohrénien -a -o, ohrani-telj -a m, ohranijiv -iva -o; ohranjevéti -ûjem, ohranjeval -éla -o, ohranjevénje -a s, ohra-njevélec -Ica [-le-] m, ohranje-vâlka -e [-Ik-] i ohribje -a s skupina hribov Ôhrid -a m, ohridski -a-o: Öhrid-
sko jezero ohripéti -im hripav postati, ohripèl -éla -o, ohripélost -i i; ohrip-
ohrométi
niti -nem. ohri}»! -pla -o: ~ glas. ohriplost -i ž ohrométi -im hrom postati, ohro-mèl -éla -o. ohromélost -i i; ohromiti -im koga. ohromi -ite! ohromil -ila -o, ohromljèn -êna -o, ohromljênec -nca m, ohrom-Ijenost -i i ohrovt -a m, ohrovtov -a -o: ~a juha
oj medm. klicanja: slišiš, ojl ojme,
ojoj medm. ojačiti -im ('•'ojačati -am), ojačen -a -o: ~i beton; ojačenje -a s; ojačevati -ûjem, ojačevanje -a 8, ojačevalec -Ica f-lc-J m me-gafon, ojačevalen -Ina -o [-In-J o,jagnjiti -im se, ojagnjitev -tve i ojaloviti -im, ojalovi -ite! ojalo-vil -ila -o, ojalovitev -tve i, ojalovljèn -êna -o, ojalovljê-nost -i i, ojalovljênec -nca m, ojalovljênka -e i; ojalavljati -am. ojalavljanje -a « Ojdip in Ojdipus Ojdipa m, Oj-dîpov -a -o: ~ kompleks, gl. Edip
ojé -sa 8, tudi oje oja 8, ojésen -sna -o = 6jen -jna -o, ojnica -e ž, nav. mn. ojniee -nic: čez ojniee skočiti, 6 j ničen -čna -o: ~i konj
ojeklenéti -im jeklen (trd, znaia-jen) postati, ojeklêni in ojekleni -itel ojeklenèl -éla -o: borci so ojeklenéli; ojeklenélost -i i; ojekleniti -im jekleno napraviti, ojeklêni -ite! ojekiénil -ila -o, ojeklenjèn -êna -o, ojeklenjê-nost -i ž; ojekliti -îm ojekleniti, ojêkli in ojekli -ite! ojéklil -ila -o. ojekljèn -êna -o; ojekleni-tev -tve i = ojeklitev -tve i ojunačiti -im koga (se), ojunačen
-a -o. ojunačitev -tve i ojužiti -im se: sneg se je ojužil okacati -âm ometati, umazati gl. karati, okacân -a -o, okacanost -i i
okšč -a m ilovek z velikimi, «r-
buljenimi očmi. gl. oko okaditi -im, okadi -ite! okadil -ila -o, okajèn -êna -o, okajê-nost ^i ž, okajênec -nca m; okâ-jati -am, okéjanje -a s okaliti -im: železo okâli -itel okélil -ila -o, okaljèn -êna -o, okalitev -tve é okamenîti -im (se) v kamen (se) spremenili, okameni -itel oka-ménil -ila -o, okamenjèn -êna -o, okamenitev -tve i okamnéti -im poslali fcamen, okam^ ni -ite! okamiièl -éla -o: živali, okamnênje -a », okam-nélost -i i; okamenina ali okamnina -e ž okapati -am tn -pijem, okâpck -pka m. nav. mn. okâpki -kov kar se od sveče nakupi,a, okap-nina -e i, okupnica -e i kapni-ca, okapljâti -âm gl. kapljati, okapljdn -a -o okapati -am in -pijem gl. okop okariija -e i vrsta glasbila 'okazija -e i priložnost, slučaj, *okazijski -a -o: ~i nakup priložnostni nukup, okazionâlen -Ina -o [-In-], pkazionalizem -zma m fil., okazionalisticen -čna -o ôkcident -ênta tn zahod, okciden-
talen -Ina -o [-In-] okel [-31] okla m, nav. mn. okli
-ov. tudi okla -e i čekan
*okinčati -am okrasiti, olepšati okisati -am, okisan -a -o, pkisanie -a », okis -a tn oksid, okisel -sla -o nekoliko kisel, kiselkast, okis-niti -nem skisati se, okisbvâti okisûjem, okisovàl -ala -o, oki-sovânje -a s okititi -im. okičen -a -o in okften
-a -o; okit -a tn oklasfti -im (se): žito se je okla-
silo (pognalo klasje) okiâti okoljem: pes je oklàl otroka. okolji -itel oklàl -âla -o, oklén -a -o
okoli
okiéjati -am s klejem namazali = oklejiti -im, oklêji -ite! okléjil -ila -o, okiejèn -êna -o okleniti -klénem (se), oklêni -ite! oklênil -ila -o, okléujen -a -o, oklenitev -tve i, gl. tudi oklep oklep -épa m, oklépeo -pna -o, oklépnik -a m vojak z oklepom, okiépnica -e i ladja z oklepom, oklépje -a s. oklépar -ja m izdelovalec oklepov; oklépati -am, oklépauje -a s, oklepaj -a m oklepajen -jna -o. gl. tudi oklop oklesati okléicm gl. klesati, okle-san -a -o, oklesanost -i i, oklé-sek -ska m oklé»ititi -ini; drevo okléSèen -a -o, okléSèek -Sčka m, oklé-stek -tka m, oklést -i i okle-iiena v.e,'a, oklčščati -am
*oklévati -am obotavljati se, *oklé-vanje -a s omahovanje, obotavljanje
oklevetati -âm obrekovati, okle-vetàj -âjte! oklevetàl -âla -o, oklevetân -a -o oklicati -čem gl. klicati, oklicanec -nca m. oklicanka -e i, oklic -a m: na oklicih biti, oklicen -ena -o; oklicâvuti -am = oklicevâti -ûjem, oklicevàl -âla -o, okli-cevânje -a s, oklicevâlec -Ica [-du-] m, oklicevâlka -e f-du-] i, oklicevâlen -Ina -o [-In-] okljiîk -a rn krivina v obliki kola, serpentina: cesta v okljûkih, ~ pri rekah in potokih (-^koleno) oklop -ôpa m, oklopek -pka m, oklôpen -pna -o, oklôpnik -a m vojak, vozilo « oklepom, oklôp-nica -e ž oklopna ladja, oklôpiti -im z oktet om obdali, oklupljen -a -o, oklopnjâk -a m: železniški ~
okno -a s. mn. okna oken [-kan] in ôkna ôken [-kan] itd., oknén -a -o: ~o železo; okenski -a -o [-kari-]: ~i križ, okence -a [-kan-] 8, okenček -čka [-kan-]
m, oknenica -e i = okinjak -a m, ôknica -e i, nav. mn. ôknice -ic ialuzije, oknjâk -a m obstranski kamen pri oknu okô s oëésa -u okô v oèésu z océ-som, mn. oči i oči oèém oči v oèéh z očmi (organ za gledanje), oèésa s oèés oëésom océsa v océsih z oèési (drevesna, rastlinska), ôka s ôk ôkom ôka v ôkih z ôki (morska, na juhi, rakova — kameniki); iz oči v oči ali y ôci gledati ("'■okô v okô), v oči ali v 0či mi je padlo; na oëéh biti komu, pred očmi imeti kaj pazili na kaj; oêésen -sna -o: ~a bolezen, —i zdravnik; océsce -a «, 0ček -čka m, mn. 0čke 0čk i otr.; oëésast -a -o. oëésnat -a -o: drevo je ~o; okàt -âta -o ki ima velike oči, ôkast -a -o oiesu podoben: okâë -a m iluvek z velikimi očmi — okàn -âna m okobâl I-du J = okobâio prisl.: ~ sedeli; okobâiiti -im: ~ konja, okobâljen -a -o okôl [-àftl okôla m ograda za svinje, prostor okoli hiie, okôlek -Ika [-Ik-] m, okoliti -im s koli olakniti: ~ trto. sadje, ~ stav-bišče; okoli -ite! okolil -ila -o, okoljèn -êna -o; okoličiti -im, okidičen -a -o okolen -Ina -o [-In-]: ~e vasi, ~a vožnja, okôlnost -i [-In-] i okoli prisl.: ~ hoditi. ~ priti, ~ govoriti, ~ povedati (ne naravnost), stane ~ deset ali desetih dinarjev nekako priblii-noi okoli in okôli. tod ("^tu) okôli, kôd ('''kje) okôli, povsod okôli, naokôli, vseokôli, vsena-okôli; predi, z rod.: skače ~ hiše (kod ) pridem ~ pusta, ~ dveh (kdaj?), govori ~ ogla (kakoO. "'"okoli za: prizadevanja ''^okoli miru za mir, pogajanja "'"okoli cene so trda za
<dc61ica
ceno, trudi se +okoli zboljšanja za zboljšanje okolica -e ž, okčliški -a -o. okoličan -a m, okoličanka -e i; okolina -e i okoliš in okoliš -a m: po ~ili govoriti, šolski okolišen -šna -o, okoliš prisl. = okolišiv prisl. : ~ govoriti, iti = okolišiti -im okoliščina -e i, nav. mn. okčlišči-
ne -in, okoliščinski -a -o okolje -a s miljé +6kom: +v 6kom priti ustaviti,
odvrniti, preprečiti, odpomoii okomatati -âm: konja ~ gl. ko-
matati, okomatân -a -o okonëâti -âm gl. končati, okon-čavati -am = okonéevâti -ûjem, okončevânje -a s, okončine -in 6 mn. ekstremitete (roke in noge) okop -6pa m: okôpe delati; okô-pen -pna -o: ~o delo; okopâti -âm in oképljem gl. kopâti, oko-)ân -a -o; okâpati -am in -kâp-jem okopavati, okâpanje -a s; okopâvati -am, okopâvanje -a s, okopavina -e i rastline, ki se okopavajo; okopovâti -ûjem, okopovàl -âla -o, okopovânje -a t, okopovâlen -Ina -o [-In-], okopovâlec -Ica [-du-] m, oko-povâlka -e [-du-] i, okopač -a m (človek in orodje), okopâlnik -a [-du-] m okôpati -am in -pljem (se) gl. képati: muti okôplje otroka; okopan -a -o: ~ otrok okopéti -im sprhneti, splesniti, okopèl -éla -0(0 žitu, moki): mokro snop je okopi (oprhne), okopèl in okôpel [-eu] kruh okoréj prisl. obkléj, oh kateri uri okoren -rna -o, okornež -a m,
okornost -i i okoréti -im tog postati, okorèl -éla -o, okorélost -i i, okorélec -Ica [-le-] m
okoristiti -im se s čim ("•'od česa), okoristek -tka m
okositi -im rob odkositi, okositi koga okoli njega pokositi, ker prepočasi kosi, okôsi -ite! okosil -ila -o, okoSèn -êna -o okosmatéti -im kosmat postati, okosmatèl -éla -o; okosmâtiti -im kosmato napraviti: ~ sukno« okosmatâti -âm povrhu obdelati, ne čisto (kosmate) kositi, grabiti ipd.: saj ni pokosil, samo oko-smatàl je, okosmatàj -âjte! oko-smatàl -âla -o, okosmatân -a -o okostenéti -im, okostenèl -éla -o, okostenélost -i i; okostenftev -tve i, okostje -a s, okôstnica -e ž = okostnjâk -a m okov -ova m, mn. okôvi okovov, okova -e à; okovâti okûjem, okovâl -a -o, okovân -a -o, okovânje -a s, okôvek -vka m, oko vina -e i i. ielezo, na katerem se kosa kleplje, 2. mn. oko-vine -in i odpadki pri kovanju, okovnik -a m žebelj za tračnic« okra -e ž min.
okràj -âja m, okrâjen -jna -o: ~i ljudski odbor, kratica OLO; okrâjec -jca m = okrâjek -jka m, okrâjina -e é, okrâjnik -a tn; okrajnocéstni, okrajnosôdni okoliš
okrajšati -am, okrâjšan -a -o, okrajsâva -e i, okrajšek -ška tn, okrajševiti -ûjem, okrajše-vàl -âla -o, okrajševanje -a <, okrajSevâlen -Ina -o [-In-] okrak -a tn iabji krak, iabja zalega, jajca (d^ràs -âsa tn, okrâsek -ska tn, okrâsje -a «; okrasiti -im, okrâ-si -ite! okrâsil -ila -o, ok^ašèn -êna -o, okrasitev -tve i okrasti okrâdem gl. krasti, okrâ-den -a -o, okrâdenec -nca tn, okrâdenka -e i *okrégati -am ozmerjati, okarali, nadreti, nahruliti, prijemati koga za kaj ali zaradi česa, okré-gan -a -o, *okrèg -éga m
okruten
okremenéti -im postati kremen, okremenèl -éla -o, okremené-lost -i i; okremeniti -im s kremenom obloiiti, napraviti kakor kremen trdo, okreménil -ila -o, okremenjèn -êna -o, okremeni-tev -tve ž »kreniti okrénem obrniti gl. kreniti, okrénjen -a -o, gl. okrèt okréniti -nem strditi se: mast okréne, zemlja okréneod mraza okrepčati -âm gl. krepčati, okrep-čân -a -o; okrepëevâti -ûjem, okrepčeval -âla -o, okrepëevâ-nje -a «, okrepêevâlen -Ina -o /■-Jn-J, okrepêevâlnica -e [-In-] ž, okrepčevalec -Ica [-le-] m, okrepèevâlka -e [-Ik-] i, okrepčava -e ž, okrepčilo -a «, okrep-čilen -Ino ^o [-In-] okrejtenéti -im otrdeli, otrpnili, okrepenèl -éla -o, okrepenélost -i i, gl. okréniti okrepiti -im gl. krepiti, okrêpi -ite I okrépil -ila -o, okrepijèn -êna -o, okrepitev -tve i, okre-pitven -a -o [-Ivan-], okrépljaj -a m; okrépljati -am = okrep-Ijevâti -ûjem, okrepijevânje -a s okrèt -éta m, okréten -tna -o, okrétnost -i i; okrétati -am, okrétanje -a s, okretâé -a m (v somatologiji), okretâlo -a s vrtilni stroj, gl. tudi okréniti okrévati -am, okrévanje -a s,
okrevališče -a s okfhati -am: rezilo okrhek -hka m = okfšek -ška m, okfhniti -nem, okfhnjen -a -o okrilje -a s; okriliti -im koga dali komu krila, okrilâtiti -im koga *okrilje -a s naročje okriti-jem, okrij-te! okril-ila-o, okrit -a -o, okritje -a s; okri-vati -am. okrival -a -o in -âla -o, ok^ivanje in -ânje -a s, okrivač -a m, okrivalen -Ina -o [-In-] okrivéti -im kriv postati, okrivèj -éla -o; okriviti -im, okrivi
-ite! okrivil -ila -o, okrivi jèn -êna -o in okrivljen -a -o, okriv-Ijênje -a s in okrivljenje -a s, okrivljenec in -ênec -nca m, okrivljenka in -ênka -e ž, okrivljaj -a m, okrivnja i okrlžje -a s kriii v oknih okrniti -nem, okrnjen -a -o, okf-njenec -nca m, okrnitev -tve i, okrnec -nca m, okrnjati -am = okrnjevâti -ûjem, okrnjevàl -âla -o, okrnjevânje -a s okrôg 1. prisl. naokrog: okrog in okrog hoditi; pribliino: okrog tri ure, okrog dva metra blaga; 2. predi, z rod.: okrog hiše, okrog božiča, okrog deset let je že minilo; +okrog česa o čem se pogajati, posvetovati itd.'. pogajajo se +okrog pakta štirih o paktu itirih okrogel -gla -o, okroglost -i ž, okroglpt -a -o, okroglica -e i, okrogličast -a -o, okroglika -e i neko jabolko, okroglina -e i, okroglišče -a s okrogel prostor; okrogliti -im okroglo delati, okrogljênje -a s, okrogljaj -a m; okrogloličen -čna -o okroglo prisl. pribliino: zasluži
~ 100 din na dan okrov -ova m: ~ ure, okroven
-vna -o: ~i listi okrožiti -im, okrožen -a -o, okro-žitev -tve i, okrožje -a s, okrožen -žna -o, okrožnost -i ž; okrožnica -e ž, okrožničen -čna -o, okrožnik -a m kroinik; okro-žati -am, okrožanje -a s; okro-žâvati -am = okroževâti -ujem, okroževanje -a s okršiti -im. okršek -ška m, okfš-
Ijaj -à m odlomek okrtačiti -im: ~ obleko, koga okrnšiti -im, okrûsen -a -o, okrû-
šek -ška m okrûten -tna -o, okrûtnost -i ž, okrûtnez -a m, okrûtnica -e ž, okrûtnik -a m
Slovenski pravopis
405
3C
okrvaviti
okrvaviti -im t krvjo umazali, ©krvavi -ite! okrvavil -ila -o, okrvavljen -ena -o, okrvavitev -tve ž, okfviti -im krvavo narediti: mezince si okfvita (narodna pesem), okrvljen -a -o oksalen -Ina -o [-Inr]: ~a kislina; oksalit -a m rudnina oksi- v sestavi-, oksibioza -e i biol., oksigen -a m kisik, oksi-hemoglobin -a m rdeče krvno barvilo
oksid -a m, oksidaza -e ž ferment, oksidirati -am, oksidiran -a -o, oksidiranje -a s, oksidacija -e i, oksidativen -vna -o: ~i proces, oksidacijski -a -o: ~i proces, produkt; oksidul [-M] -a m vrsta kisikovih spojin oksimoron -a m poet. navidezno nasprotje, protislovje, bistroumni nesmisel oksitonon -a m, mn. oksitona -ton s besede z naglasom na zadnjem zlogu
oktaeder -dra m osmerec, okta-
edrski -a -o oktava -e ž glas.: velika dvakrat črtana kontraoktava -e i; oktav -a m osmerka, oktaven -vna -o: ~i format Oktavijan -a m rimski cesar oktet -a m, okteten -tna -o oktober -bra m, oktobrski -a -o:
~a revolucija oktogon -a m osmerokotnik, osme-
roogelnik, oktogonski -a -o oktroirati -am vsiliti, oktroiran -a -o: ~a ustava; oktroiran je -a «, oktroa -ja m okular -ja m očesna leča pri daljnogledu ali drobnogledu, okula-ren -rna -o okulirati -am cepiti s popkom, očesom, okuliranje -a s, okula-cija -e i
okulist -a m zdravnik za očesne bolezni, okulistika -e ž nauk o
očesnih boleznih in njih zdravljenju, okulističen -čna -o: ~i oddelek
okulten -tna -o skrit, prikrit, okul-tizem -zma m nauk o skrivnih silah okultist -a m kdor se z okultizmom ukvarja, okultističen -čna -o [povsod: -it-] okun -a m rečna riba ostrié =
okùnovec -vca m okupacija -e i, okupacijski -a -o, okupirati -am, okupiran -a -o, okupator -ja m, okupatorski -a -o
okus -a m, okusen -sna -o, okus-nost -i i, okusiti -im, okušen -a -o; okusek -ska m, okušati -am, okiišanje -a a, okušalo -a s okuialni organ, okušalen -Ina -o [-In-]: ~a bradavica; okuš-nja -e i, okuševalec -Ica f-le-] m, okuševalen -Ina -o [-tn-] okužiti -im, okužen -a -o, okû-ženje -a s, okužitev -tve i, okužba -e ž, okilženec -nca m, okuženka -e i, okužilo -a « = okužnina -e i, okužljiv -iva -o, okužljivost -i i, okužilec -Ica [-le-] m, okužilka -e [-Ik-] ž, okužilski -a -o [-Is-], okužitelj -a m, okužiteljica -e i, okuži-teljski -a -o, okužen -žna -o, okiižnost -i ž; okuževati -ujem, okuževanje -a «, okuževalen -Ina -o [-In-] okvara -e ž, okvariti -im, okvarjen -a -o, okvarjenec -nca m, okvarjenka -e ž, okvarnik -a m kdor okvari; okvar jati -am, okvirjanje -a s okvasiti -im, okvašen -a -o, okva-sitev -tve ž, okvašati -am, okva-šanje -a s okvir -a m, okviren -rna -o: ~i zakon, ~a povest; okvirnost -i ž, okvirček -čka m okvirar -ja m; okviriti -im v okvir deti, okvirjen -a -o, okvirjenje -a s; okvirjati -am, okvirjanje -a s
olojiti
61 [àl] 61a in olû m pivo, ôlov -a-o: ~e droži; olârnica -e i, olârski -a -o, olârstvo -a s olajšati -am, olajšan -a -o, olajšanje -a s, olajšava -e ž, olâj-šek -ška m, olajšilo -a s, olaj-šilen -Ina -o [-In-]; olajševati -ùjem, olajševanje -a s, olajševalen -Ina -o [-In-] olasati -âm zlasati, olasàj -âjte! olasàl -âla -o, olasân -a -o; olâ-siti -im se dobiti lase, olasitev -tve ž
olatovâti -ùjem se dobivati latje, olatiti -im se, olâtil -ila -o, ola-tèn -êna -o olè medm.: olè hudo, olè čudo! oleander -dra m, oleândrov -a -o:
~a vejica oledenéti -im led ali leden postati, oledenèl -éla -o, oledenélosit -i i; oledeniti -im v led spremeniti, oledêni -ite! oledénil -ila -o, oledenjèn -êna -o, oledeni-tev -tve i Olég -a m os. i., Olégov -a -o olein -a m sestavina mastnih olj,
oleât -a m oljnokisla sol olépiti -im: s papirjem olép-
Ijen -a -o; olépljati -am olepotičiti -im, olepotičen -a -o; olepotiti -im, olepôti -ite! ole-p6til -ila -o, olepotèn -êna -o oléplati -am, olépšan -a -o, olép-šanje -a s, olepsâva -e ž; olep-šâvati -am = olepSevâti -ujem, olepševal -âla -o, olepševalec -Ica [-du-] m, olepševâlka -e [-du-] i, olepSevâlen -Ina -o [-In-]: —o sredsitvo; olepševfi-nje -a «
olesenéti -im, olesenèl -éla -o: ~i deli rastline, olesenélost-i i oleviti -im se, olévil -ila -o: kača
se je olevila; olévek -vka' m Olga -e I os. i., Olgin -a -o [povsod: olg-] oličiti -im olupiti, 4>beliti (drevo), oličkati -am: ~ koruzo
oligarhija -e ž vlada posamezni. kov, oligarhičen -čna -o, oligar-
hist -a m oligocen -a m geol. olih -a. m i. v zemljo zabit kol ali pilot, 2. kobila pri mostu, 3. neka goba, olišek -ška m olika -e i, olikati -am, olikan -a -o, olikanec -nca m, olikanka -e i, olikanost -i i Olimp -a m kr. i. gore, olimpski -a -o, olimpiada -e ž doba 4 let, mednarodne iportne igre, olimpijski -a -o: ~e igre, Olimpi-jec -jca m pridevek Zevsu, olim-pijec -jca m tekmovalec na olimpiadi, duievni mogočnih, olimpio-nik -a m zmagovalec na olimpiadi olistiti -im se dobiti liste: drevo se je olistilo; olistovati -ujem se, olistovanje -a s olišpati -am, olišp -a m oliva -e i gl. oljka Oliver Twist [dliver twist] Oli-vera Twista m os. i. Dichenso-vega junaha, Čliverov -a -o olje -a s, oljen -a -o, oljen -Ijna -o, oljnait -a -o, oljast -a -o: ~a barva; oljenica -e ž vrč za olje, svetilka na olje = oljenka -e i, oljnica -e i shramba za olje, oljna rastlina; oljiti -im, oljen -a -o, oljenje -a «, oljar -ja m, oljarica -e ž, oljarija -e ž = oljarna -e ž; oljetvoren -rna -o, oljnatobarven -vna -o oljka -e ž drevo in sad, oljčen -čna -o: ~a vejica, ~a nedelja; oljkov -a -o: ~a vejica; oljkovina -e ž, oljski -a-o: ~a (= cvetna) nedelja, Čljska gora; oljkovnice -ic ž mn. družina oljk; oliva -e ž sad oljke: vložena oliven -vna -o: ~a barva, ~o olje; olivast -a -o, olivkast -a -o olojiti -im z lojem prevleči, prepojiti, oloji -ite! olojil -ila -o, olojen -ena -o, olo^itev -tve ž
(Moranc
Ôlomnc -a m, olomuški -a -o ološčati -am glazirati; ološčevati -ûjem, ološčevanje -a î, ološčiti -im, ološčen -a -o oltâr -ja m, oltârcek -čka m, oltaren -rna -o = oltérski -a -o: ~i prt [povsod: -II-] olûbiti -im olupiti drevo, olûb-Ijen -a -o: ~o drevo; olûbje -a s
olûh -a m kol ob cesti, gl. ôlih olupiti -im gl. lupiti, olûpljen -a -o, olûp -a tn, olupek -pka tn, olûpen -pna -o kar se dà olupiti, olupljiv -iva -o olûsk -a m: žitni, ajdovi olûski otrobi; olûskati -am: ribo ~ pšenico omlatiti omačnica -e i posoda aa omako, àolniiek (za omako), gl. omaka omadežati -am, omadežan -a -o; omadežiti -im, omadežèn -êna -o; omadeževati -ûjem, omadeževal -âla -o, omadezevân -a -o, omadeževânje -a s, omadeževa-lec -Ica [-dy-] m, omadeževâl-ka -e [-du-] i omagati -am, oméganje -a s = omâga -e i, omagljiv -iva -o; omagovâti -ûjem, omagovàl -âla -o, omagovânje -a s, omagové-lec -Ica [-du-] m, omagovâlka -e [-du-] i omagnétiti -im: iglo omagné-ten -a -o, omagnetitev -tve i omahniti -nem, omahni -ite! omahnil -ila -o ali povsod: omah-; omâhel -hla -o iibak, omâhlost -i i, omahljiv -iva -o, omahljivec -vca m, omahljivka -e I, omahljivost -i 1; omàh -âha m: omàh dobiti premoč dobili, omahnilev -tve ž (dejanje), hmahljaj -an»; omahovâti -ûjem, omahoval -âla -o, omahovanje -a s, omahovâlec -Ica [-du-] m, omahovâlka -e [-âu-] i omajati -am in -em in omajâti -èm gl. majati, omajân -a -o.
omajevâti -ûjem, omajevàl -âla -o, omajevânje -a s omajiti -im olubili, olupiti: ~ smreko; omâjéevina -e i olupek: krompir v omajčevinah v oblicah, omajek -jka m olupek omaka -e ž. omâèen -čna -o: ~a jed; omâkati -am, omâkanje -a s; gl. ludi omočiti *omalovažiti -im. *omalovaževâti -ûjem malo ceniti, zmanjševati, maliti, malôtiti, ne se zmeniti za, prezreti, podcenjevati, omalovaževal -âla -o, *omalovaževanje -a s
omamiti -im, omâmljen -a -o, omâmljenje -a s, omâmljenec -nca m, omâmljenka -e i, omâm-Ijenost -i i; omâma -e ž, omâ-men -mna -o, omamljiv -iva -o, omamljivost -i i; omamilo -a s, omâmljati -am. omamljanje -a s, omâmica -e é nezavest: ~ mi pride, v ~o pridem ôman -a m neka rastlina, omanov -a -o, omanovec -vca m oma-1WV0 vino omara -e i: ~ za obleko postavec, omâren -rna -o, omârar -ja m, omârica -ei: posteljna ('^notna) omâric -a m omast -i i omaz pri lesenih stenah omastiti -im. omâsti -ite! omâstil -ila -o, omasêèn -êna -o, oma-ščenost -i i *omavsati -am oskubsti omavžati -am
omàz omâza m: stenski omâ-zati -âžem, omâzek -zka m, omazilo -a omâza -e i omaz: ilnasta omaža ombrométer -tra m deiemer, om-
brométrski -a -o omécàti -am: sadje ~ dati, da se uleii, omécevati -ujem pomii-Ijati si, omécevanje -a s obotavljanje, omecevâlec -.Ica [-dù-] m obotavljač
omika
omečiti -im, omêci -itel omécil -ila -o, omeëèn -êna -o; ome-čitev -tve i omécen -čna -o kar se dà omečiti, omečilo -a «, omečilen -Ina -o [-In-], omeč-Ijîv -iva -o omécje -a s del nogavic ob mečih omediti -im z medom osladiti, gl.
mediti, omédil -ila -o omedléti -im, omedlèl -éla -o, omedlélost -i ž; omedlévati -am, omedlévanje -a «; omedlévica -e i, omedlévicen -čna -o, ome-dlévicnost -i i [povsod: -madl-] omega m neskl. ime zadnje grike črke v abecedi: od alfa do omega od začetka do konca omegliti -im: vino duha omegli. omegli -ite! omeglil -ila -o, omegljèn -êna -o, omegljênost -i i opitost, pijanost; omegléti -im: duh zaradi vina omegli, omeglèl -éla -o, omeglélost -i i [povsod: -magl-] omehčati -am gl. mehčati, omehčan -a -o, omehčanje -a s, omehčava -e ž; omehčavati -am, omehčavanje -a s omehkužiti -im, omehkužen -a -o, omehkuženost -i i, omehkriže-nje -a s omèj -éja m pasje zelje bot. omejiti -im. omeji -ite! oméjil -ila -o, omejen -êna -o, omejenost -i i. oméjek -jka m: po oméjkih kositi; omejitev -tve i, omejitven -a -o [-tvan-], omejilo -a s; omejevati -iijem, ome-jevàl -âla -o, omejevânje -a s, omejevâlen -Ina -o [-In-] oméka -e i omečitev, omékniti -nem: srce mi je oméknilo; oméksati -am oméla -e ž neka rastlina zajedavka,
omélje -a s omêlo -a s, omêlce -a [-le-] s,
omelovina -e i ômen -a m znamenje, napoved česa: slab 6men; ominôzen -zna
-o usodno pomenljiv, zlo, nesrečo napovedujoč omeniti -im, oménil -a -o tn -ila -o, oménjen -a -o, omenitev -tve i, omének -nka m; omé-njati -am, oménjanje -a «, omémba -e i: ni ~e vredno omésiti -im: pogače z maslom in
jajci oméSen -a -o omêsti -mêtem gl. mêsti: pajče-vine ometèn -êna -o; ometati -am, ométanje -a s, omé-talo -a s = ométih -a »», ome-tâëa -e i omelce za nečkč, omé-talnica -e [-au-] i. ométovina -e ž moka, ki se v mlinu skupaj pomete, ometi -ov m mn. slabša moka za svinje omésti -métem surovo maslo narediti, ométati -am. gl. mésti omet -éta m. ometâti oméôem: zid omeči -itel omêtal -âla -o, ometân -a -o. ometâca -e i = ometâëka -e ž zidarska ilica; ometâvati -am = ometovâti -ûjem, ometovânje -a « = ome-tavanje -a « tn ométanje -a s ométi omânem gl. méti: proso omét -a -o, omévati -am: klasje ~
omética -e ž vrsta šiva, entlanje: na omético šivati énllati, kon-câti, koncljâti, ometine -in i mn. obšivi
ométljaj -a m omejna brazda omézdrati -am = omézdriti -im mesno stran koie gladko ostrgati omézniti -nem odrgniti, posneti:
kožo si ~ omika -e i izobrazba, omikati -am predivo očistiti na mikalniku, izobraziti koga, omikan -a -o, omikanec -nca m, omikanost -i ž, omikâlo -a s mikalnik za predivo — omikâlnica -e [-âu-] i; omikâvati -am, omikovâti -ûjem, omikovàl -âla -o, omikovânje -a s, omikovâlec -Ica [-âU-] m, omikovâlen -Ina -o [-In-]
omikron
ômikron -a m ime gri. èrke (kratki 0)
omiléti -îm mil postati, omilèl -éla -o: omiléla misel; omiliti -im se: ~ komu priljubiti, prikupiti se, omiliti -im ublažiti, omiljen -a -o; omfljati -am se, omilo-vâti -ûjem, omilovàl -âla -o, omilovânje -a s omiliti -im namiliti (perilo), omiljen -a -o omilnik -a [-un-] m prostor, kjer
pomivajo kuhinjsko posodo omisliti -im oskrbeti, nakupiti : konja si omišljen -a -o, omi-slek -a [-slak-] m kar si èlovek omisli = nabavi; omišljati -am = omisljevâti -ûjem, omišlje-vàl -âla -o, omiSljevânje -a s omiti -jem popolnoma izmiii, omit -a -o; omivati -am, omivanje -a s, omivâca -e ž omizje -a s, omizen -zna -o, omiz-
nik -a m omladéti -im mlad postati, omla-dèl -éla -o; omladiti -im pomladiti, omlâdil -ila -o, omla-jèn -êna -o, omladitev -tve ž, omlajênje -a s; omlâjati -am, omlajevâti -ûjem, omlajevânje -a «; +omladina -e ž mladina, +omladinski -a -o mladinski omlâtiti in -iti -âtim gl. mlatiti,
omlâcen -a -o, omlàt -âta m omléden -dna -o, omlédnost -i ž,
omlédnei -a m omléta -e ž vrsta močnate jedi omléti oméljem okrog in okrog pomleti, odplaviti: voda je breg omléla
omnibus -a m, ômnibusen -sna -o omnipoténca -e ž vsemogočnost, omnipoténten -tna -o vsemogočen, oblasten, omnipoténtnost -i i omoči omôrem premagati gl. moči:
spanje ga je omôglo omočiti omočim gl. močiti, omô-čen -a -o, gl. omâka
omogočiti -im, omogočen -a -o, omogočitev -tve i omogočevâti -ûjem, omogočevânje -a s; omogočati -am, omogočanje -a « omotati -am in omotâti -âm gl. motati, omôtan tn omotân -a -o, omôt -ôta m, omôtek -tka m; omotâvati -am, omotâvanje -a s omotiti in omotiti omôtim ^J. motiti, omôten -a -o, omôtenec -nca m, omôtenka -e ž; omôtica -e ž, om0tičav -a -o, om0tičen -čna -o, om0tičnost -i ž, omôten -tna -o omožiti -im (se), omoži -ite! omo-žil -ila -o, omozèn -êna -o, omo-zênka -e ž, omožitev -tve ž omračiti -im, omrâči -ite! omrâčil -ila -o, omraččn -êna -o, omra-ëênost -i i, omračênec -nca m, omračênka -e ž; omrâčje -a s, omračevâti -ûjem, omraëevàl -âla -o, omraëevânje -a s, omračitev -tve ž omrâziti -im, omrâzi -ite! omrâzil -ila -o, omralèn -êna -o, omrâ-zen -zna -o, omrâznica -e i prvi drobni sneg, ko začne naletavati; kurja polt omréiiti -im, omrézen -a -o, omrézje -a s; omreievâti -ûjem, omreževal -âla -o, omreževinje -a s
omrsiti -im se prelomiti post, kaj
okusiti, omfsniti -nem se omrâavéti -im shujšati, omrSavèl -éla -o, omrSavélost -i i, omrša-vitev -tve ž omrtvéti -im otrpniti, omrtvèl -éla -o, omrtvélost -i i; omrtvica -e i neka svinjska bolezen, omrtvi-čen -čna -o; omrtvičiti -im, omrtvičen -a -o; omrtviti -im mrtvo napraviti, omftvi -ite! omftvil -ila -o, omrtvèn -êna -o omrzéti -im mrzko postati gl. mr-zeti, omrzèl -éla -o, omrza -e ž naveličanost, mrzkost; omrziti -im mrzko napraviti, omfzi -ite!
6ni
omfzil -fia -o; omrièn -êna -o; omrzljîv -fva -o, omrzljfvost -i i omraniti -nem, omrzel -zla -o, omrzlfna -e ž, omfzlost -i i, omfznjen -a -o; omrzovâti -ûjem, omrzovânje -a s Ômsk -a m kr. ». rus. mesia on ôna ono os. z., dv. onadva in ônadva (m), onédve in ônidve (Ž s), mn. oni oné onâ; za predlogi se piše v ioiilniku vseh števil skwaj: 1. edn. m in s: cé-zenj, nâdenj, pôdenj, prédenj, skozenj, ôbenj [povsod: -anj], nânj, pônj, vânj, zânj; i: nanjo, pônjo, vânjo zânjo; 2. dv. za vse spole: médnjn, nâdnjn, pônju, zânju itd. (za i tudi med-nji, nadnji, ponji itd.)\ 3. mn. za vse spole: céznje, médnje, nâdnje, podnje, pônje. zânje itd. ândan prisl. ônkrat, ondânji -a -e ôndi prisl., ôndeSnji -a -e; ondû-
kaj prisl., ondukajšnji -a -e ojidôd prisl., ondôten -tna -o: od
vseh ondôtnih mest ondnlirati -am kodrati lase, ondn-Ifran -a -o, onduliranje -a s ondulâcija -e i kodran'e (las), ondnlacijski -a -o: aparat oné (onegâ, onéga) onâ ono kazalni z. nekdo ki ga ne morem ali nočem imenovati; rod. onegâ (onéga) m s. oné ž, daj. onému m s, oné ž, toi. oné (onegâ, onéga) m, onô ž s, mest. pri oném m s, pri oné i, orod. z oném m s z onô i: Veš, bil je oné. tisti dolgi Janez. Včeraj je prišel onegâ, naš lanski hlapec. Ali si bil pri oné, tisti gostji pri Pavletu? onečastiti -im, onečaščen -a -o, onečâščenje -a ». onečastitev -tve i, onečaščevfilec -Ica [-âu-] m, onečaščevâlka -e [-du-] ž, oneèâSèenec -nca m, onečfiščen-ka -e i
onecéditi -im, oneččjen in -den -a -o; oneëéjati -am, oneèéja-nje -a », oneèéja -e i onégati -am, onégast -a -o, one-gâviti -im, onegâvljen -a -o, onégavec -vca m, onégavka -e i; gl. oné
oneméti -fm, onemèl -éla -o, one-mélost -i i; onemiti -im, onêmi -ite! onémil -ila -o, onemi jèn -êna -o, onemitev -tve i onemoči -moreni, onemogel -ogla
-o, onemôglost -i ž onemogôciti -im, onemogočen -a -o; onemogocevâti -ûjem, one-mog0čati -am, onemogôèanje -a s
onesnažiti -im, onesnâžen -a -o, onesnâienje -a s; onesnaževati -ûjem, onesnaževanje -a s onespodôbiti -im skaziti onespo-doba -e i skazitev, onespodôb-Ijen -a -o: ~ obraz onesposobiti -im, onesposobljen -a -o; onesposâbljati -am, one-sposâbljanje -a s, onesposobitev -tve i onesréciti -im, onesréèen -a -•o, onesrečitev -tve i; onesreče-vâti -ûjem, onesrečeval -âla -o, onesrečevanje -a s, onesreče-vâlec -Ica f-lc-] m, onesreče-vâlka -e [-Ik-] i, onesreëevâlen -Ina -o [-In-] onesvéstiti -im se, onesveščen -a -o, onesveščenje -a s; onesvé-ščati -am se, onesvéScanje -a s 6ni ôna ono kaz. z.: ne tâ. marveč oni; v sestavi: onile onale ônole ali le-ôni le-6na le-6no, rod. ônegale, le-6nega itd. Napačno je rabiti ôni ôna ôno v primerih, kakor: Gregorčiča mnogo bero, najbrž zato, ker so njegove« dela lažja kot """ona Cankarja ali Župančiča laija ko Cankarjeva ali Župančičeva; prebivalstvo v deželi se je zelo pomnožilo, posebno +ono ob vo-
onOcati
dah posebno tisto ob vodah. — ta nam kože na bližnjo, tisti na bolj oddaljeno, âni na najbolj oddaljeno osebo ali slvar: tale tu je moj, tistile tam je tvoj, njegov je pa onile tam. — Napačno je rabiti 6ni 6na 6no pred oz. zaimkom namesto tisti -a -o: +6ni, ki so prišli danes tisti; +6ni, pri katerem sem stanoval tisti; gl. tudi dotični onikati -am, onikanje -a s âniks -a m neka vrsta kremenjaka onkologija -e ž med., onkološki
-a -o: ~a klinika, ~i zavod onkraj prisl. in nepravi predi.: težko boš prišel onkraj; onkraj je pasel Tone; onkraj reke ânkrat prisl., onkraten -tna -o onod prisl. tam: koder ti, onod
jaz; od onod, do onod onolik -a -o tako velik, enako
velik, onoliko — kolikor onomastikon -a m imenik, ono-mastičen -čna -o imenski: ~i slovar
onomatopoéticen -čna -o slično-glasen, onomatopoija -e ž posnemanje glasu, sličnoglasje onstran prisl. in predi., ônstrânski
-a -o, ônstrânstvo -a s ontogenéza -e ž, ontogenija -e ž razvoj posameznega bilja, onto-genetičen -čna -o kar zadeva ontogenezo, ontogéniëen -čna -o ontologija -e ž fil. nauk o bitju in o tem. kar jè. ontologičen -čna -o = ontološki -a -o onuča -e ž obujek opadati -am upadati gl. padati, opadanje -a «, opàd -âda m, . opâdek -dka m opahati -am s pâhaniem očistili, opàh -âha m. opâhek -hka m. nav. mn. opâhki kožni izpuščaj, opahljâti -âm; opahniti opâh-nem gl. pahniti, opâhnjen -a -o.
opahnjenost -i ž, opahnjenec -nca m
opal f-dl] -a m, opalen -Ina -o [-In-]: ~i soj, opalov -a -o, opalovec -vca m. opalščina -e f-U-] ž opatova matica opaliti -im: bes te opali gl. paliti, opaljen -a -o, opaljenek -nka m vrsta peciva opaljenka -e ž tenak, nizek kruh, opalina -e ž duh po opaljenem opanka -e ž, nav. mn. opanke -ank, opanek -nka m, nav. mn. opan-ki -ov, opankar -ja m = opan-čar -ja m, opankarica -e ž = opančarica -e ž opariti -im gl. pariti, oparjen -a -o; oparjenost-i ž oparfna-e ž; opara -e ž, oparek -rka m, oparen -rna -o, oparnost -i ž neka živinska bolezen, oparnica -e ž jagoda črnega trna, oparica -e ž; oparjati -am, oparjanje -a « opas opasa m pas, napustek, zidec; opasati -šem gl. pasa ti -šem, opasan -a -o, opasek -ska tn, opasica -e ž pas (jermen), opas-je -a s, opasnica -e ž, opasiio -a «, opasilen -Ina -o [-In-], opasilnica -e [-iu-] i +opasen -sna -o nevaren, +opas-
nost -i ž nevarnost opasiio -a s cerkveno proščenje opasti opadem gl. pasti pad«n: sneg opade planine; opaden -a -o: s snegom ~ gorski vrh = opast -i ž opasti opašem gl. pasti pasem: vse meje opaše; opasen -a -o: ~o grmovje opat -a m. opatica -e i, opatinja -e ž, opatija -e ž, opatijski -a -o, opatovina -e ž, opatovski -a -o, opatovstvo -a s opaziti -im gl. paziti, opažen -a -o; opazen -zna -o, opaznost -i ž, opazljiv-iva-o, ©pazljivost-i ž; opazka -e ž; opazovati -njem, opazoval -ala -o, opazovan -a
opû
-o, opazovanje -a s, opazovalec -Ica [-àff^ in -le-] m, opazovalka -e [-iv- in -Ifc-J i, opazovalen -Ina -o [-In-], opazovališče -a «, opazovalnica -e [-In-] i; opažati -am. opažanje -a s opaž -aža m, opažen -žna -o; opaziti -im. opažen -a -o, opažitev -tve i; opaževati -ujem, opaže-vàl -âla -o, opazevânje -a s opcija -e i svobodna izbira, pravica do izbire kakega državljanstva, optirati -am, optiranje -a 8, optânt -a m, optântka -e i opeči -čem (se) gl. peči, opečèn
-êna -o, opeklina -e i opehâriti -im, opehârjen -a -6 opéka -e i, opččen -čna -o: ~i zid; opékast -a -o, opékovec -vca m opekovina -e i; op6kar -ja tn, opékarski -a -o, opekâr-na -e ž
opeliniti -im pogreniti, opelinjen -a -o
opéniti -im, opénjen -a -o, opé-
nek -nka tn opera -e i, operen -rna -o: ~i pevec, ~o gledališče; operéta -e ž, operéten -tna -o operacija -e ž, operacijski -a -o: ~a soba med., ~o zaledje (v vojni)', operativen -vna -o: ~o zdravljenje, ~i premiki; operativec -vca tn: orožje naših operativcev; operirati -am, operiran -a -o, operiran je -a 8. operiranec -nca tn, operiranka -e i; operatêr -ja tn, operatêr-ka -e i. operatêrski -a -o opériti -im (se): ptiči so se opé-rili, opérjen -a -o, operitev -tve i
opésniti -im v pesmi opevati: Aškerc je opésnil Trubarja, opésnjen -a -o, opesnitev -tve é opésniti -nem se zdrknili, zdrsnili, ponesrečiti se, spodleteli: rado se opésne; opesovâti -ûjem se
opestnik -a tn odbijač, kamen vrat-
nik
opešati -am, opešan -a -o, op^ šanje -a 8, opešanec -nca tn, opešanka -e i, opešek -ška »n propad, opešljiv -iva -o opetek -tka m usnje na zadnjem delu čevlja, pita na čevlju, oprtnik -a m opetnica -e ž opeti opnem gl. peti pnem, opet -a -o, opetost -i ž, opet je -a 8; openjati -am. openjanje -a s, openjavka -e ž, openjalec -Ica [-du-] m opetnajstiti -im opehariti; opet-
najslen -a -o •'"opetovano zopet, vnovič opevati -am. opevanje -a s ophati opšem, opši -ite! oph&l
-ala -o. ophan -a -o opica -e i, opičji -a -e: ~i obraz, po opičje, opičnik -a tn opičji samec, opička -e i, opičarija -e i opihati -am in -šem: rano opi-
havati -am, opihavanje -a s opij -a tn. opijev -a -o opijaniti -im (se), opijanjen -a -o opikača -e i trta, ki se z gornjim
koncem vtakne v zemljo opikati -am, opikan -a -o, opiko-
vati -ujem, opikovanje -a s opiliti -im, opiljen -a -o, opilek
-Ika [-Ik-] m opirati -am. opiranje -a 8. opira -e i, opirača -e i, opiralo -a s pri stopnicah, pri violini (pod kobilico), opiralen -Ina -o [-In-], opiralnik -a [-In-] tn, opirali-šče -a 8. opirnik -a tn bergla, gl. tudi opreti oprem tn opora opirki -ov tn tnn. pomije gl. oprati
opis -a tn, opisati it» opisati -pišem gl. pisati, opisan -a -o, opisen -sna -o: ~a geometrija;
opisovâti -Û -o, opisovân -Ina -o [-ln-_
em, opisoval -âla e -a 8, opisovâlen , opisovâtelj -a m.
opiščiti
opisovalec -Ica [-le-] m, opiso-vâlka -e [-Ik-] i opiščiti -im se opahnili se: koža
se opišči dobi izpuščaje opitati -am: prašiče opitan -a
-o, opitanec -nca m opiti -ijem, opit -a -o, opit je -a s;
opijati -am (se), gl. opôj oplaliniti -nem: oteklina oplahne,
gl. uplahniti oplakniti -nem: perilo opiàk -âka m, oplâka -e i, oplakovâti -ûjem, oplakovânje -a s, opla-kovâlec -Ica [-du-] m, oplako-vâlka -e [-du-] l eunja in ženska oplašiti -im gl. plašiti, opMšil -ila -o, oplaSèn -êna -o ali pa s stalnim poud. oplâSiti -im ild., opla-šitev -tve ž oplat -i Ž: zadnja oplât, noževe oplâti, oplâta -e i, oplatničiti -im vezati v platniee. oplâtiti -im furnirati, oplàt -âta m, opla-titev -tve ž, oplâtica -e ž furnir oplàz oplâza m; oplâziti -im gl. plâziti, oplâzen -a -o; oplâzniti -nem, oplâznjen -a -o; oplazo-vâti -ûjem, oplazovânje -a s opléëek -čka m telovnik, opléëje
-a s, oplččnik -a m *ospételj oplemeniti -im: matico, kobilo krava se je oplemenila ila po plemenu; oplemêni -ite! ople-ménil -ila -o, oplemenjèn -êna -o, oplemenjênost -i Ž, opleme-nitev -tve ž oplemenititi -im, oplemeniten -a
-o, oplemenitenje -a s oplèn opléna m del voza: prednji, zadnji oplenik -a m iglfea, ki gre skozi oplen opléniti -im gl. pleniti, oplé-
njen -a -o, oplenitev -tve ž opléskati -am, oplèsk -éska m oplesnéti-im: kruh oplesni, oples-
nèl -éla -o, oplesnélost -i i oplêsti oplêtem gl. plesti: ~ lase, ~ kip z venci, ~ koga (kaj) okaiti, okrasiti; oplèt -éta m.
opletênec -nca m, opletênka -e Ž; opléta'ti -am, oplétanje -a s tudi kraienje, venčanje, opléta-nec -nca m bot.; opletâë -a m oplétal [-au] -i i trak za lase, oplétalnica -e [-au-] ž, opletàv -âva -o: ves je opletâvost -i i, opletâven -vna -o, oplétek -tka m
opléti oplévem gl. pleti, oplél -a -o. oplét -a -0, oplétev -tve ž ^opljačkati -am opléniti opljûskati -am, opljûskniti -nem
= opljûsniti -nem opljuvâti opljûjem gl. pljuvati,
opljuvân -a -o opločiti -im, opločen -a -o, oplo-
čilo -a s, gl. tudi oploščiti oploditi -im, oplodi -ite! oplodil -ila -o, oplojèn -êna -o, oplo-jênost -i Ž, oplodilen -Ina -o [-In-], oploditev -tve ž, oplod-ba -e Ž; oplodje -a s, oploje-vâlnica -e [-In-] ž: ~ rib; oplâ-jati -am, oplâjanje -a s opldščiti -im, oploščen -a -o, gl.
tudi opločiti oplôt -éta m plot, oplôten -tna -o, oplôtje -a s ograja; oplotiti-im, oplôti -ite! oplôtil -ila -o, oplo-tèn -êna -o oplnžje -a s
6pna -e i kožiea, membrana: možganska ôpnica -e ž, opno-krilec -Ica [-le-] m, mn. opno-krilci -ev [-le-] zool. opogiimiti -im, opogûmljen -a -o,
opogûmljenje -a s opôj opôja m, opojen -jna -^o: ~e pijače; opojnost -i ž: Caša ~-i; opojiti -im, opôji -ite! op6--jil -ila -o, opojèn -êna -o, opo-jênost -i ž, opojljiv -iva -o, opojljivost -i ž opôka -e ž lapor, opočen -čna -o opôkati -am razpoke dobiti, opo-kel -kla -o razpokan, zarobljen, neotesan, opoklost -i i, opokljiv -iva -o, opokljivost -i ž
opréskaii
opoldan -dne tn -dnéva m pôldan, ■ opoldne -dnéva », opoldanski -a -o tn opoldanski -a -o, opoldan ji -a -e; opoldnica -e i kosilo, opoldničati -am kôsiti; na vpraianje kdaj? opoldne priti, [povsod: -0U-] opolnoči prisl., opolnočen -čna -o, opolnočnica -e ž [povsod: -ou-] *opolnom0čiti -im [-ou-] pooblastiti, *opolnom6čen -a -o [-ou-] pooblaščen, *opolnom0čenec-nca [-0U-] m pooblaščenec opolzel -zla -o = opolzek -zka -o pôlzek, opôlzkost -i i = opolz-lost -i i, opôlzniti -nem zdrsniti [povsod: -0U-] opomniti -im gl. pomniti, opomnjen -a -o; opomba -e ž; opominjati -am, opominjanje -a t; opomin -a m, opominek -nka m, opomnja -e ž; opomin jalen -Ina -o [-In-], opominjalec -Ica [-âu-] m, opominjalka -e [-du-] i, opominjevàti -ùjem, opomi-njevanje -a s, opominjevalec -Ica [-du-] m opomoči opomôrem se (si), opomogel -ogla -o opéna -e ž zastor, veriga za merjenje drevesne debeline oponašati -am: ~ koga, komu kaj, oponašanje -a s, oponašav -a -o, oponašavec -vca m, opo-našavka -e ž, oponašaven -vna -o oponec -nca m vitica, neka rastlina oponêsti -em, oponêsi -ite! opo-nésel -êsla -o, oponesèn -êna -o, oponosljîv -iva -o kdor rad opo-nese, oponosljivost -i i oponirati -am oporekati, ugovarjati, nasprotovati, izpodbijati, upirati se, oponènt -ênta m nasprotnik, gl. tudi opozicija opora -e i, oporen -rna -o: ~a palica, ~i zid; opornik -a m, opornica -e i, opornja -e i, opornost -i i, oporišče -a s i
oporeči -em gl. reči, oporééen -čna -o, oporččnik -a m, oporèk -éka m, oporéka -e ž; oporékati -am, oporekanje -a a opérek -rka m pččica, trebušna
mrena, drobovina oporoka -e i, oporočen -čna -o: ~i dedič, ~i dostavek; oporečnik -a m testator, oporoč-nica -e i testatorica; oporočiti -im v oporoki določiti, testirati, oporoči -ite! oporočil -ila -o, oporocèn -êna -o, oporočba -e i; oporočati -am oportun -a -o prikladen, priličen, (nujno) potreben, ugoden, opor-tûnost -i i, oportunitéta -e i prikladnost, ugodna priložnost, oportunist -a m preračunjenec, kdor računa na ugodno priliko, oportunistka -e ž, oportunisti-čen -čna -o, oportunizem -zma m raiunarslvo, preračunjenost opoteči -em se gl. teči, opotèé -éca -e: sreča je opotéca; opo-tečen -čna -o, opotéénost -i ž, opotekljiv -iva -o; opotékati -am se, ojjotékanje -a s, opo-tekàv -âva -o, opotekâvost -i ž opotikati -am tn -čem se gl. spotikati se opotnik -a m trpotec opovrééi -vržem gl. vreči vržem,
opovfžek -žka m opozicija -e ž nasprotna stranka, odpor, nasprotovanje, opozicijski -a -o, opozicionâlen -Ina -o [-In-], opozicionâlec -Ica [-le-] m, opozicionâlka -e [-Ik-] ž, gl. tudi oponirati opozoriti -im, opozori -ite! opozoril -ila -o, opozorjèn -êna -o, opozoritev -tve ž; opozârjati -am opomniti, opominjati, opo-zârjanje -a s opraskati -am gl. praskati, opraskan -a -o, opràsk -âska m = oprâska -e ž, oprâsniti -nem koga, oprâsnjen -a -o
d^KÉti^
oprašati -am gl. vprašati vsepovsod povprašati: Lenora ... je vse vrste oprašala (Preš.); opraševati -ûjem, opraševal -âla -o, opraševânje -a « opraščati -am gl. oprostiti oprašfti -im, opraši -ite! oprašil -ila -o, oprasèn -êna -o, opra-šitev -tve i; opraševati -ûjem. opraševil -âla -o, opraSevânje -a 8, opraševâlec -Ica [-le-] m, opraSevâlka -e [-Ik-] é oprati opêrem gl. prati, opran -a -o: ~o perilo; opirki -ov tn mn. pomije opravičiti -im koga zaradi česa izgovoriti, pravico dokazali opravičen -a -o, opravičenost -i i, opravičenje -a 8, toda: upravičiti koga za kaj dati komu pravico; opravičilo -a 8, opraviči-len -Ina -o [-In-], opravičba -e i, opravičenec -nca m opravi-čenka -e i; opraviéevâti -ûjem, opravičeval -âla -o, opraviče-vânje -a s, opravicevâlec -Ica [-dv-] m, opraviéevâlka -e [-du-] i, opraviéevâlen -Ina -o [-in-]
opraviti -im, oprâvljen -a -o, oprâva -e ž, opravek -vka m oprâvica -e ž: ženske imajo v biSi veliko ~e, večerna —a pri živini; oprâven -vna -o = o^avilen: ~i predpis; opravnik -a m, oprâvnica -e i. opravnina -e ž, oprâvniSki -a -o, oprâvni^tvo -a s, opravilo -a 8, opravilce -a [-le-] s, opravilen -Ina -o [-In-], opravilnik -a [-In-] m, opravilniški -a -o [-In-], opravilski -a -o [-Is-]: ~i zapisnik; opravilstvo -a f-ls-] s opravljati -am, oprâvljaj -te in -âjte! oprâvljal -a -o in -âla -o. oprâvljanje tn -ânje -a s. opravljač -a m. opravljâvec -vca m, opravljâvka -e i;
opravljîv -iva -o, opravljivec -vca m, opravljivka -e i, oprav 1 j ivost -i i opràziti -im: krompir, meso
oprâzen -a -o opfča -e i kar kdo oj^tav nosi opredeliti -im, opredeli -ite! opre-délil -ila -o, opredeljèn -êna -o, opredeljenost -i ž, opredelitev -tve i, opredélba -e [-Ib-] ž; opredeljevâti -ûjem, opre-deljevânje -a s ■•"opréka -e é nasprotje oprémiti -im, opremljen -a -o; oprémljati -am, oprémljanje -a 8, opréma -e ž oprava, oprémen -mna -o opraven oprésen -sua -o: ~i kruh, ~o zelje; oprésnik -a m nekvašen kruh, opresnina -e i surova klaja
^opresija -e i tlaienje, +opresi-ven -vna -o nasilen, +oprimi-rati -am tlaiiti, stiskati oprêsti in oprésti, oprêdem tn oprédem gl presti: vse predivo oprede sama, hitro je oprédel umrl. shiral oprésnik -a m lanene (oljne) tropine
opréti oprem, opri -ite! oprl -fla
-o, oprt -a -o, oprtost -i é oprézen -zna -o, opréznost -i S oprezovati -ujem zijala prodajati in na besede streti, obofavVati se. oprézovanje -a 8, oprézova-lec -Ica [-"U-] m, oprézovalka -e [-ajf-] i, oprézati -am, opré-zav -a -o, oprézavec -vca m, oprézavka -e i opfhniti -nem: sladkor opfhne sad, plesen opfhne kaj. sneg opfhne tla; opfhel [opfhau] -hla -o. opfhnjen -a -o. opfh -a m, opfhlost -i i. opfhnjenost -i i, oprhljiv -iva -o, oprhljiv-ka -e i oprhla trta opričnik -a m oproda, zvest pripadnik, sobojevnik, birii, opri-
örati
čen -čna -o, opričniški -a -o, opričništvo -a » oprijéti oprimem gl. prijeti, oprijet -a -o; oprijčmši ait oprimši prisl.: ~ hoditi; oprijèm -éma m, oprijemač -a m; oprijémek -mka m, oprijémen -mna -o, oprimek -mka m; oprijémati -am tn -mljem. oprijémanje -a s oprišč -a m izpuščaj, opriščiti -im
se: usta so se mu opriščila oproda -a t« -e m, oprodov -a -o oprog oproga m podprsnica pri sedlu, oprla, oproga -e i, opro-gati -am oprostiti -im: ~ koga česa (+od česa), oprosti -ite! oprostil -ila -o, oprošččn -êna -o, oproSëê-nje -a «. oprosëênec -nca m, oproščenka -e ž, oprostitev -tve i; oprosten -tna -o, oprostnica -e i oprostilni list oprostnina -e i oprostilna taksa; oprostilo -a s, oprostilen -Ina -o [-In-]: ~a sodba; oprostljiv -iva -o, oprostljivost -i i; opraščati -am (+oproščati), opraščanje -a s opfsen -sna -o, oprsje -a s, opfs-nica -e i pleura med., oprsnik -a m telovnik oprstenéti -im v prst se spremeniti, dobiti prsteno barvo: opr-stenèl -éla -o, oprstenélost -i ž opfstnik -a m prevleka za prst,
prst rokavice oprt oprta m, oprta -e i, oprtica -e ž, oprtati -am. oprtan -a -o, oprten -tna -o: ~i koš; opftav prisl., opftiv prisl., opftaven -vna -o: ~i koš; oprtavnica -e ž = opftnica -e i, oprtnik -a m oprtni koš, nahrbtnik, oprtiti -im = oprtati -am, oprtovati -üjem, gl. tudi oprča opsovati -ujem, opsoval -a -o,
opsovan -a -o ôptativ [-iu] -a m ielelnik, Optativen -vna -o: ~a oblika glagola; optativnost -i i
optik -a m, optika -e i nauk o svetlobi, optičen -čna -o, opto-méter -tra m vidomer, optiKus -a m med. očesni živec optimati -ov m mn. starorimsko plemstvo
optimizem -zma m veder pogled na svet in življenje, jasnogled-nost, optimist -a tn, optimistka -e ž, optimističen -čna -o optirati -am gl. opcija opiihel [opûhau] -hla -o piAel: ~a repa, opùhlost -i ž, opuhli-na -e ž; opiihniti -nem, opuhnil -a -o: repa je opuhnila; opu-hati -am, opûhanje -a s opuliti -im, opuljen -a -o, opu-Ijenost -i ž, upûlek -Ika [-Ik-] m opus -a m delo (spis, skludba) glas.
opustiti -im gl. pustiti, opustitev -tve ž, opijst -a m, opiistek -tka m, opusten -tna -o, opûstnik -a m; opuščati -am, opuščanje -a s, opuščaj -a tn apostrof opustošiti -im gl. pustošiti, opustošenje -a s, opustoševati -lijem, opustoševanje -a s 6r -i ž gl. orati
orahljati -âm gl. rahljati, orah-
Ijan -a -o, orahljânost -i i orâkelj -kija tn preročišče, prerokovanje, orâkeljski -a -o [-kalj-]
oral [-àl] -a m ploskovna mera oralen -Ina -o [-In-] usten: ~i
glasovi, orâlnost -i [-In-] i orâmen -mna -o, orâmje -a s,
orâmnik -a tn oprta, nedrček orangutan -a tn vrsta opice oranža -e ž. orânžen -žna -o: ~i
liker; oranžâda -e ž orati orjem tn ôrjem, ôrji -ite! oral -a -o, orân -a -o: ~o na eno stran; oranje -a s, or ôra tn = ôr -i i = orâtev -tve ž; orâc -a tn. orâcka -e ž vrati (ozdre) na koncu njive; ôren -rna -o: ~a njiva; ôranica -e
oratörij
i, ornîca -e i, ornîna -e ž; oral [-du] -i i; oralen -Ina -o [-In-], orâinik -a [-In-] tn, oralo -a s; oratâr -ja m = oratâj -a m oratörij -a m prostor za molitev, vrsta skladbe, oratôrijski -a -o: ~i prostor, ~a skladba; orato-rijânec -nca m élan reda, orato-rijénski -a -o: ~i red ordinalen -Ina -o [-Iti-] vrstilen:
~i števniki *ordinaren -rna -o vsakdanji, nizkoten, prostaiki, ordinarnost -i i Ordinariat -a m 1. redna stolica na visoki šoli, 2. upravni škofijski urad; ordinarij -a m
1.	redni vseiUiliški profesor,
2.	razrednik, 3. redni škof, ordinariatski -a -o: ~a pisarna
ordinata -e ž navpična os v koordinacijskem sistemu mat., ordi-nâten -tna -o: ~a os ordinirati -am, ordiniranje -a s, ordinacija -e ž, ordinacijski -a -o: ~i prostori ordonanc -a m vojaški sluga, kurir, ordbnanca -e ž naredba, ordonančen -čna -o oreh oréha m, orehov -a -o: ~a potica; oréhovec -vca m 1. orehovo drevo, 2. vrsta peciva z orehi, 3. neka rastlina, 4 premog orehaste oblike; oréhovina -e ž (les), oréhovje -a s orešje, oréhovka -e i — oréhar -ja m neki ptič, oréhast -a -o orehu podoben, orčšek -ška m: ~ masla; oréScek -čka m, oréSji -a -e: ~i tat; oréSje -a « orel [-au] orla m. orlov -a -o, orlovski in orlovski -a -o, ôrlji -a -e: ~e gnezdo; orlič -iča m, orliček -čka m, orlica -e i, orli-ti -im se: ptiči se orli jo; orlo-nosec -sca m, orlook -6ka -o Orést -a m os. i., Oréstov -a -o, oréstovski -a -o, Orestija -e ž Örfej -a m os. i., Ôrfejev -a -o, ôrfejski -a -o, orfeizem -zma m
organ -a m, organičen -čna -o, organski -a -o, organizem -zma m organist -a m orglavec, organi-
stovski -a -o organizirati -am ustrojiti, urediti, organiziranje -a s, organizacija -e i; organizacijski -a -o: ~i načrt; organizator -ja m, orga-nizatorica -e I, organizatori-čen -čna -o orgazem -zma m med. orgije -ij i mn. potratne gostije, nesramne veselice, orgiastičen -čna -o
orgle orgel [-gal] i mn., orgelski -a -o [-gal-]: ~i glas, ~i koncert; orglice -ic š mn., orglati -am, orglanje -a s, orglavec -vca m = orglar -ja m kdor orgla, orglarček -čka m, orglav-ka -e ž = orglarica -e i, 6r-glavski -a -o = orglarski -a -o: ~i mojster; orglar -ja m kdor orgle dela, orglarski -a -o: ~a delavnica, orglarstvo -a s orhideja -e ž neka cvetlica orient -enta m vzhod. Orient -a m Jutrovo, Vzhod, orientalen -Ina -o [-In-], orientalski -a -o [-Is-], orientalec -Ica [-k-] m, orientalka -e [-Ik-] ž kdor je z vzhoda, orientalist -a m kdor se ukvarja z vzhodnimi jeziki, orientalistika -e i veda, ki te ukvarja z vzhodnimi jeziki orientirati -am se razvedeti se, razvedati se, orientiranje -a s, orientacija -e ž razved, orientacijski -a -o original [-dl] -a m izvirnik, prvo-pit, posebnež: Jurčičevi ~i; originalen -Ina -o /"-In-J izviren, originalnost -i [-In-] i izvirnost
Orion -a m 1. junak starogrške
pripovedke, 2. ozvezdje oris -a m, orisati -rišem, orisen -sna -o, orisnost -i ž oriti -im se razlegati se, odmevati
os
orjak -a m velikan, orjakinja -e i velikanka, orjaški -a -o velikanski
orjavéti -im, orjavèl-éla-o, orja-vélost -i i; orjaviti -im rjavo napraviti, orjavi -ite! orjavil -ila -o, orjavi jèn-êna-o, orjav-Ijênje -a orjavitev -tve i orkan -a m silen vihar, nevihta;
orkanski -a -o orkéster -tra m, orkéstrski -a. -o, orkestralen -Ina -o [-In-]; or-kestrirati -am instrumentirati, orkestriranje -a s Orléans [orleân] -a m kr. i. franc, mesta, orleanski -a -o: Devica Orleanska omamènt -ênta m okras, orna-méntika -e ž okrasje, nauk o okrasju, ornamentirati -am okrasiti, ornaménten -tna -o: ~i slog; ornamentalen -Ina -o [-In-] okrasen, ornamentalnost -i [-In-] i omat -a m slovesna, obredna oprava: vladarski cerkveni ornatski -a -o, ornaten -tna -o ornitolog -a m ptičestovec, orni-tologija -e ž ptiieslovje, ornito-loški -a -o oro- (gora) v sestavi: orogenéza -e ž nastanek gord, orogenija -e ž nauk o nastanku gord; oro-grafija -e i goropisje, orograf -a m goropisec, orogrâfski -a -o goropisen; orohidrografij^-e i opis gord in vodnih tokov, oio-hidrografski -a -o; orometrija -e ž nauk o merjenju gord orébiti -im obrabiti, orobljen -a
-o, orobje -a s kontura orébkati -am: koruzo orob-
kan -a -o orodje -a s, orodjar -ja m kdor skrbi za orodje, orodjarna -e i = orodnica -e ž shramba za orodje, oroden -dna-o: ~a telovadba, orodnik -a m teh. izdelovalec orodja, slovn. instrumental.
orodniški -a -o: "-e zveze, oblike slovn. orokavičiti -im se, orokavičen -a
-o: ~a roka oropati -am koga česa, oropan
-a -o: ~ vseh časti orositi -im. orosi -itel orosil -ila -o, orošen -ena -o, orositev -tve i
orožar -ja m kdor dela orožje, orožarna -e i, orožarnica -e i; orožen -žna -o: ~i list; orožnik -a m, orožniški -a -o: ~a postaja; orožništvo -a s; orožje -a s: +orožje položiti odložiti, vdati se; orožiti -im, oroži -itel orožil -ila -o, orožen -ena -o, orožitev -tve ž oroženeti -im, oroženel -ela -o: oroženela koža; oroženelost -i ž, oroženina -e ž orto- (pravilen) v sestavi: orto-doksen -sna -o pravoveren, pravoslaven, ortodoksnost -i i, or-todoksija -e ž; ortoepija -e ž pravoreije, ortoepičen -čna -o pravoreien; ortogon -a m, orto-gonalen -Ina -o, ortogonski -a -o geom.; ortografija -e ž pravopis, ortografičen -čna -o in orto-grafski -a -o pravopisen; orto-klaz -a m rudnina; ortopedi j a -e ž naravnavanje udov, ortoped -a m, ortopedski -a -o = ortopedičen -čna -o: ~a telovadba; ortoskopija -e ž nezma-liieno prikazovanje z lečami, ortoskopičen -čna -o = orto-skopski -a -o orumeneti -im rumen postati, orumenel -ela -o: ~ list; oru-menelost-i ž; orumenevati-am; orumeniti -im rumeno napraviti, orumeni -ite! orumenil -ila -o, orumenjen -ena -o os osi ž, osen -sna -o: ~i presek; osnik -a m lunek, žebelj, ki drži kolo na osi; sveder, s kalerim se osniku prevrta luknja; osast
osa
-a -o koničast, oster; osîna -e i dolga os, osovîna -e i, osišče -a s nuit., osica -e i ôsa -e i, mn. ose ôs iid. ali osé osa osàm; osén -a -o, osînji -a -e, ôsji -a -e in ôsji -a -e, osîca -e Ž, osîna -e i = osînjak -a m = osir -ja m osje gnezdo, osar -ja m srèenar zool., ôsast -a -o, osât -éta -o, osatost -i i osahniti tn osahniti osâhnem usahniti gl. sahniti, osahèl -hlà -à [nepoud. povsod: -sah- in -sah-]; osihati -am, osîhanje -a s
osaméti -îm, osamèl -éla -o, osa-mélost -i i, osamélec -Ica [-le-] m; osamévati -am. osamévanje -a s; osamiti -im (koga, kaj) izolirati, osamljen -a -o, osâm-Ijenje -a (, osama -e ž, osam-Ijenec -nca m, osamljenka -e ž, osamljenost -i ž, osamilo -a s izolator, osami ji v -iva -o, osam-Ijivost -i i; osamitev -tve i, osamitven -a -o [-tvan-] osamosvéstiti -im k samozavesti pripraviti koga, osamosvésèen -a -o
osamosvojiti -im se, osamosvoji -ite se! osamosvojil -ila -o, osa-mosvojèn -êna -o, osamosvojitev -tve ž, osamosvôja -e ž; osamosvajati -am se, osamosvajanje -a s, osamosvajalen -Ina -o [-In-] osarij -a m kostnica osat -a m bot., osatje -a s, osa-tast -a -o, osatec -tca m, osaten -tna -o, 6sec 6sca m, osatica -e i liiiek, osatišče -a « njiva z osaiom. osatnik -a m neki metulj osatnica -e i neka rastlina, osatovica -e ž neka muha oscilirati -am nihati, osciliranje -a s, oscilacija -e i, oscilacijski -a -o
oséba -e i, osében -bna -o, oséb-nost -i i, osébnosten -tna -o.
osebek -bka m, osebkov -a -o: ~a beseda; osebje -a s (+os6b-je), osebica -e i, osebilo -a ( osebno obrazilo pri glagolu osebenjek -njka m goslač, pre-užitkar, zasebnik, osebenjka -e ž = osebenjica -e i, osebenj-stvo -a « = osebenjščina -e i, osebenjkovati -ujem, osebenj-kovanje -a s osebiti -im loiiti, separirati, izolirati, osebljenje -a s, osebitev -tve i ločitev, osebujek -jka m zasebna (ločena) lastnina, ose-bujen -jna -o: ~o premoženje dsec -sca m, nav. mn. osci -eev
infuzorije oseček -čka tn krepelce, osečnik -a m prečni tram v ostreiju, osek -eka m 1. staja, tamar, 2. leseni obod pri vodnjaku, 3. izsekana gora (gozd, hrib) Dsedlati -am gl. sedlati, osedlan -a -o
□sejati -sejem gl. sejati pustiti neposejane lise na njivi; loči: obsejati njivo (s pšenico) zasejati, posejati od ose jati njivo napraviti veliko osevkov na njivi; gl. tudi osevati oseka -e ž upad morske vode: ~
in plima, gl. osekniti osekijiv -a -o M/tadljiv: ~a kobila, ~ človek kdor nikogar ne pusti pri miru osekniti -nem se osuHti se: po dežju se je hitro oseknilo, ose-kel -kla -o: ~i žganci suhi iganci, gl. oseka osel -sla m, oslica -e i, oslfe -eta s, oslič -a tn neka riba, oslič -iča m, osliček -čka m, dslec -a [-ac-] m, oslov -a -o tn -ova -o: ~a senca; oslovski -a -o: ~i kašelj; oslovina -e ž oslova koia. oslovstvo -a s, oslast -a -o: ti osel ~i! oslar-ja m oslovski hlapec, ^onjai, oslarski -a -o, oslarija -e i
oskrba
osem glav. itev.: ob osmih (St) = ob osmi (8.) uri; 6sem sto, ~ tisoč; osemkrat prisl., ~kraten -tna -o, ~ danski -a -o = ~dné-ven -vna -o, ~léten -tna -o, ~ùren -rna -o; ~inštirideset, ~inštirideseti -a -o; osemsto-létnica -e i [povsod: 6sam-] ôsemdeset glav. itev., —krat prisl., ~kraten -tna -o, ~léten -tna -o, ~létnica-e (80-letnica) i; osemdeseti -a -o vrst. itev., ~tikrat, ~desetič prisl.; osemdesetér -a -o, ~téren -rna -o [povsod: osam-]
osemnajst in -najst glav. itev., ~krat prisl., ~kraten -tna -o; osemnajstér -a -o, ~téren -rna -o; osemnajsti in -najsti -a -o vrst. štev., ~tikrat prisl., ~tič prisl., ~tina -e i, ~tica -e ž [povsod: osam-] oseménje -a s bot. pericarpium, osemeniti -im, oseménil -ila -o, osemenitev -tve i osénèiti -im, os6nčen -a -o; osén-čati -am, osenčevati -njem, osenčevil -ala -o, osenčevanje -a s, osčnčje -a s; oséniti -im, oséna -e i, osenitev -tve i oséniti -im do krvi obdrgniti:
osénjen konj osépnice -ic i mn. oipice, ošpice, osépniëen -čna -o: ~i izpuščaj, osépniëast -a -o podoben osep-nicam: ~ izpuščaj, osépniëav -a -o: ~a ovca osévati -am nedov. k osejati, osé-vek -vka m prazen prostor na posejani njivi: nisi dobro sejal, vse polno je osévkov osévati -am gl. obsevati osifikacija -e ž okostenitev osina -e i ostra resa na klasu osinje -a s skupno ime; osinàt -âta -o: ~ kruh resast, poln res, osinast -a -o resast: ~o gledati; osinka -e i resasta pienica (naspr. golica^
osipati -am in -pijem: krompir, zelje osip -a m, osipa -e ž neka kožna bolezen, izpuiiaj, osipek -pka m 1. atno zrnje, ki se iz klasja osiplje, 2. mn. osipki -ov ošpice = osipice -ic ž mn.; osipen -pna -o = osip-Ijiv -iva -o: ~ sadež; osipčen -čna -o drobljiv, moinat, osipka -e ž neka vinska trta; osipâvati -am, osipa vanje -a s, gl. osuti; osipâlnik -a [-dyn-] m stroj za osipanje, osipâlen -Ina -o [-In-] osir -ja m gl. osa osiromaséti -im siromaien postati, osiromaščl -éla -o, osiromašč-lost -i ž; osiromâsiti -im koga, osiromašen -a -o osirotéti -im, osirotel -éla -o,
osirotélost -i ž osiv -a -o nekoliko siv, osivéti -im, osivèl -éla -o, osivéloèt -i i; osiviti -im, osivi -ite! osivil -ila -o, osivljen -a -o in osiv-Ijèn -êna -o osivnica -e ž i. neka živinska bolezen, 2. neka detelja, osivničen -čna -o
Ôskar -ja m, Oskarjev -a -o oskobljati -am = oskôbljiti -im:
~ kost, gl. skobljati oskoruš -a m neko drevo, osko-rušnica -e ž sad, oskoruševina -e ž les
oskrba -e ž, oskrben -bna -o, oskrbéti -im, oskrbèl -éla -o. oskrbljen -êna -o, oskrbljênje -a s, oskrbi jênec -nca m; oskrbnik -a m, oskrbnica -e ž, oskrbniški -a -o, oskrbnina -e ž. oskrbništvo -a s; oskrbovâti -lijem, oskrboval -âla -o, oskr-bovân -a -o, oskrbovânje -a s, oskrbovânec -nca m, oskrbo-vânka -e ž, oskrbovalen -Ina -o [-In-], oskrbovalnina -e -in-7 ž, oskrbovališče -a s, oskrbovâlec -Ica [-du- in -le-J m, oskrbo-vâtelj -a m
Slovenski pravopis
481
31
oskfd
oskfd -i i koničasto kladivo za klepanje mlinskih kamnov, tudi mn. oskfdi, oskfdati -am no grobo oklesati, oskrdaaec -nca irt na grobo oklesan kamen ofikruniti -im, oskrunjen -a -o, oskrunjenje -a s, bskriinjenec -nca m, oskrunjenka -e i, oskriimba -e i, oskrunitev -tve i, oskrunek -nka m živalsko govno, madež-, oskrunjevati ,-ûjem, oskrunjevàl -âla -o, oskrunjevâlec -Ica [-du-] m, oskrunjevâlka -ê [-du-] ž, oskrunjevâlen -Ina -o [-In-], oskrûnjati -am, oskrûnjanje -as
oskûbsti oskûbem (''^oskûbiti), oskûbi -te! oskùbel -bla -o, oskûben -a -o (+oskubljen) : ~a kura oskûten -tna -o zoprn, oskûtnost -i Ž; oskûtiti -im zoprno napraviti, oskûten -a -o. ôsla -e ž s stalnim poud. na ôs-, tod. mn. ôsel [ôsal] ali pa osla -é -6 pri ôsli z osl6, mn. oslé -â -àm -é -àh -âmi brusni kamen, ôseln -a -o [-au-], ôselnik -a [-au-] m posoda za oslo, ôslast -a. -o: ~ kamen, oslica -e i majhna ôsla, kopica (slame, snopov)-, zlatarska ~ oslabéti -im slab postati gl. slabeti, oslabèl -éla -o, oslabélost -i i, oslâba -e ž; oslabévati -am, oslabévanje -a s; oslabiti -im gl. slabiti, oslabil -ila -o: bolezen ga je oslabila; oslabijèn -êna -o, oslabljênje -a s, oslab-Ijênec -nca m, oslabitev -tve ž osladiU -im, oslâdi -ite! oslâdil -ila -o, oslajèn -êna -o, osla-ditev -tve ž, oslajênje -a s oslâda -e ž, oslàd -âda m dišava, začimba, neka rastlina, oslâ-den -dna -o zoprno sladek, oslâ-dič -a m ime neke rastline, oslâdnei -a m, oslâdnost -i ž;
oslâjati -am, oslâjanje ^ -a s, oslajevâti -ûjem, oslajevâl -âla -o, oslajevânje -a s bslaniniti -im s slanino naperiti oslast -i ž naslada, oslâsten -tna
-o, oslâstiti -im se oslepariti -im, oslepârjen -a -o,
oslepârjenec -nca m oslepéti -im, oslepèl -éla -o, osle-pélost -i ž; oslepiti -im koga, oslépi -ite! oslépil -ila -o, oslep-Ijèn -êna -o, oslepljênec -nca m, oslepitev -tve ž, oslépljati -am, oslépi janje -a « osliniti -im, oslinjen -a -o, osli-nek -nka m, oslinjenec -nca wi, oslinjenka -e ž Ôsk) Osla m kr. i. norv. mesta, v
Oslu, osekki -a -o [-sal-] osloniti oslonim, oslôni -ite! osl6-nil -ila -o, oslonjen -a -o, oslo-nitev -tve ž, oslon -ôna m, oâlônec -nca m, oslômba -e ž; oslânjati -am, oslânjanje -a, s osluikovâti -ûjem, osluikovàl -âla -o, osluškovanje -a s av-skultacija med. Osman -a m, osmânski -a -o,
osmânstvo -a s *osméliti -im se ojunačiti se, drzniti si, upati si osmér -a -o loč. itev., osmérec -rca m 1. oktaeder, 2i vrsia verza, 3. vrsta čolna-, osmérka -e ž oktav, osméren -rna -o, osmér-nat -a -o, osmerodélen -Ina -o [-In-], osmerokoten -tna -o, osmerokôtnik -a m, osmerokrâ-ten -tna -o, osmeronôg -6ga -o, osmeroôgelnik -a [-gaun- in -gain-] m, osmerooglàt -âta -o, osmerolist -a -o, osmerolisten -tna -o, osmerostrân -a -o, osme-rozložen -žna -o: ~i verz; osme-rozložnost -i i osméSiti -im (se), osméien -a -o,
osméh -a m osmi -a -o vrst. itev., osmič prisl., ôsmikrat prisJ., osmina -e ž.
osramotiti
osminka -e i, osminski -a -o: takt
osmij -a m kem. prvina osmo- ima v sestavi pomen vrst. itevnika in ga ne smemo zamenjati z glavnim ali Milnim : osmo-šolec -lea [-le-] m, osmošolka -e [-Ik-] i kdor je v osfpi šoli, osmošolski -a -o [-Is-]; osmo-létnik -a m kdor je v čsmem letu ali letniku (toda osemletnik kdor ima osem let); *osmokràk -âka -o osmerokrak, osemkrak; gl. tudi osem in osmer osmoditi -im, osmôdi -ite! osmô-dil -fla -o, osmojèn -êna -o, osmôd -oda m, osmoda -e ž; osmojati -am, osmojanje -a s, osmojek -jka m kar je osmo-jeno
osmoliti -im, osmôli -ite! osmolil -fla -o, osmoljèn -êna -o, osmo-Ijênec -nca m; osmoljevati -ujem, osmoljevàl -âla -o, osmoljevânje -a s osmoza -e i, osmôzen -zna -o =
osmotičen -čna -o osmraditi -im gl. smraditi s smradom obdati, osmrâjen -a -o in osmrajèn -êna -o, osmraditev -tve ž; osmrâjati -am, osmrâ-janje -a s osmrkati -am, osmrkâvati -am,
osmrkâvanje -a s osmften -tna -o: ~i obredi, ~e navade; osmrtnica -e i nekrolog, parte osmûkati -am, osmûkan -a -o, osmukanost -i i; osmukâvati -am, osmukâvanje -a s; osmukniti -nem, osmuknjen -a -o, osmùk -a m osnažiti -im, osnâžen -a -o, osnd-ženost -i ž, osnažitev -tve ž ; osnaievâti -lîjem, osnaževânje -a s, osnâiki -ov m mn. ôsne ôsen [osan] i mn. del staiev osnovâti -ùjem gl. snovati, osnoval in -vâl -a -o, osnovan -a
-o, osnovânost -i i, osnovanje -a s, osnovâtelj -a m, osnovâ-teljica -e i, osnovâlen -Ina -o [-In-], osnovâlec -Ica [-d^-] m, osnovâlka -e [-du-] i; osnova -e Ž, osnoven -vna -o, osnôv-nost -i Ž, osnôvnica -e i; osno-viti -im, osnôvil -ila -o, osnov-Ijèn -êna -o, osnutek -tka m, osnâvljati -am, osnâvljanje -a s ■•"osobit -a -o poseben, "^osobito
posebno, zlasti osôj osoja m osôjna stran, osôje os6j ž mn., osojen -jna -o odsôjen, osôjina -e i senčna, severna stran, osôjnica -e ž, osôj-nik -a m, osé jnat -a-o; ponekod osôje in osojen pomenita isto kakor prisojen (iz ob-sojen); gl. tudi odsoj osoliti -im, osôli -ite! osolil -ila -o, osoljèn -êna -o: ~ račun, govor; osoljênka -e i, osoljaj -a m = osolek -Ika [-Ik-] m ščepec soli, osôlka -e [-Ik-] i slana voda, v kateri je bilo namočeno svinjsko meso osončiti -im, osončje -a s sončni sistem
osoréj prisl. ob tem času: jutri
včeraj lani ~ osoren -rna -o, osornik -a m, osornica -e S, osornež -a m, osornost -i i osovražiti -im gl. sovražiti, oso-vrâžen -a -o, osovrâienost -i i, osovrâfenec -nca m, osovražen-ka -e ž ošpice -ic mn. i gl. osepnice ■•■osporiti-im, +osporâvati-am pobiti, pobijati, nasprotovati, izpod-bi(ja)ti, oporekati, tajiti, +ospo-râvanje -a s izpodbijanje, oporekanje
osprédek -dka m fasada = ospréd-
je -a s, osprédnji -a -e osramotiti -im, osramoti -ite! osramotil -ila -o, osramočen
osfčiti
-êna -o, osramoèênje -a s, osra-motitev -tve i, osrâmje -a s med. regio pudentialis, osrémen -mna -o: ~e uši osfčiti -im, osfčen -a -o, osfcenje -a 8, osrčltev -tve i; osrcevâti -ûjem, osrcevàl -âla -o, osrče-vânje -a s, osrcevâlec-Ica f-îc-7 m, osrcevâlka -e [-Ik-] i, osrčje -a s regio cardialis med., osfčen -čna -o, osfčnik -a m pericardium med. osréciti -im, osrdčen -a -o, osre-čitev -tve i; osrecevâti -ûjem, osrečevšl -âla -o, osreéevânje -a s, osreéevâlec -lea [-éd-] m, osrečevalka -e [-âl-] ž, osreče-vâlen -Ina -o [-In-] osrédek -dka m, osrédjc -a s, osrédnji -a -e centralen, osré-diti -im, osréden -a -o: kolo ni dobro ~o centrirano osredotočiti -im, osredotočen -a -o osrepéti -im, osrepèl -éla -o, osre-
pélost -i ž osréž^ti -im se: sneg se je osrézil Ossian [ôsjan] -a m os. i., Ossia-
nov -a -o [ôsjan-] ost -i i, osti -i mn. ž: z ~nii ribe loviti; ostén -a-o: ~i kav-Iji; ôsten -tna m, ostina -e i, ostiti -im: ~ ribe; ôstnat -a -o koničast, ostničar -ja m neka povodna ptica, ôstno -a s bodica, ielo, trn
ostaréti -im, ostarel -éla -o, osta-rélost -i Ž; ostârafi -am, ostâ-ran -a -o ostati ostânem, ostani -ite! ostàl -âla -o, prid. ostâli -a -o, ostanek -nka m, ostânëek -čka m; ostâjati -am in -em, ostâjanje -a 8, ostâja -e ž, ostajališče -a s; ostalina -e ž, ostalinski -a -o *ostâviti -im zapustili, *ostâvka -e i demisija, odstop: +~o podati odstopiti, biti +v ~i na odstopu
ostekleneti -im, osteklenel -ela -o, ostekleti -im, osteklel -ela -o, osteklenelost -i = osteklelost -i i; oči so mu osteklenele = osteklele; ostekleniti -im glazirati; osteklina -e ž [povsod: -stak-]
ostenelt -nka m obloga ladijske stene, stranska stena, ostenje -a s: leseno ~ ostentativen -vna -o posebno viden, kljubovalen, izzivalen, kričeč osteologija -e I nauk o kosteh.
ostitis -a m kostno vnetje oster ostra -6 in ostro, mn. tudi ostri -e, dol. ostri -ega, prim. ostrejši -a -e, prisl. ostro, ostreje; ostre -a m bistre (bister um). ostrina -e i = oster -tra m = ostra -e ž; ostrica -e i ime ribam in rastlinam (vrsta trave), gora Ojstrica, ostrota -e ž, ostrost -i ž; ostriti -im, ostri -ite! ostril -a -o, (po)ostren -ena -o, ostrenje -a s, ostritev -tve ž, ostrilec -Ica [-le-] m kdor ostri. ostrilka -e [-Ik-] i, ostrilen -Ina -o [-In-], ostrilo -a s, ostrivec -vca m akut ostrakizem -zma m ljudska sodba
v starih Atenah ostrašiti -im: ~ koga, ostraši -ite! ostrašil -ila -o, ostrašen -ena -o, ostrašitev -tve i, ©strašljiv -iva -o ostrčica -e i neka trava ostrešek -ška m, ostrešje -a s,
ostrešen -šna -o ostrgati -am in -žem gl. strgati.
ostfgan -a -o, ostfžek -žka m ostriči -ižem gl. striči, ostrižen -a -o, ostriženec -nca m, ostri-ženka -e ž, ostrižek -žka m, ostrižine -in i mn. vrsta volne ostriga -e ž vrsta morskih ikoljk, ostrigar -ja m kdor ostrige nabira ali prodaja, ostrigarica -e i, ostrižišče -a s gojiiče ostrig, ostrižnjak -a m sprava za ostrige
Mverati
ostrméii -im gl. strmeti, ostrmé-vati -am, ostrmévanje -a s, ostrmljiv -iva -o ostrnica -e ž gl. ostrv ostro- v sestavi: ostrokoten -tna -o, ostrolist -a -o, ostrolistnica -e i božje drevce, ostronos -osa -o, ostroôk -oka -o, ostropazen -zna -o, ostropluta -e ž vrstq ribe, ostrorézen -zna -o, ostro-robàt -âta -o = ostrorôb -ôba -o, ostrorôg -6ga -o, ostrostrélen -Ina -o [-In-], ostrostrélec -Ica [-le- ] m, ostrostrélski -a -o f-/s-7; ostroumen -mna -o, ostro-ûmje -a s, ostroûmnost -i ž, ostroviden -dna -o, ostrovidnost -i ž, ostrozob -6ba -o ostrog -6ga m vojaiki tabor ostroga -e ž, ostrogonosec -sca m kdor ostroge nosi, ostrogar -ja m kdor ostroge dela, ostrožen •žna -o, ostrožnica -e ž bot.. ostrožnik -a m bot. ostnigati -am, ostriigan -a -o, gl. ostružiti
ostrupiti -im, ostrupi -ite! ostru-pil -ila -o, ostrupljèn -êna -o, ostrupitev -tve ž; ostrùpljati -am, ostrûpljanje -a «, ostrup-Ijevâti -ûjem, ostrupljevàl -âla -o, ostrupljevânje -a s ostružiti -im, ostružen -a -o, ostruž -a m, ostružek -žka m, ostruži -i ž mn., ostružina -e ž, ostružje -a s ostrv -i ž stog, ostfva -e ž, ostr(v)-
nica -e ž ostud -a m = ostuda -e ž, ostuden -dna -o, ostudnež -a m = ostudnik -a m, ostûdnica -e i, ostùdnost -i ž, ostuditi -im. ostuden -a -o in ostiijen -a -o. ostudljiv -iva -o ostvariti -im realizirati: ~ kako misel, ostvârjen -a -o, ostva-ritev -tve ž, ostvârjati -am. ostvârjanje -a s 6stve ostev [ôslau] ž mn. osti
osumiti -im: ~ koga česa, osumljen -a -o, osumljenec -nca m, osumljenka -e ž, osiimljenje -a s, osumitev -tve ž, osûm -a m, osumijaj -a m, osumek -mka m kar sproži sum; osilmljati -am, osümljanje -a s osûpniti -nem, osupel [osüpau.] -pla -o, osûpnjen -a -o, osûp-lost -i ž, osûpnjenost -i ž, osûp-njenje -a s, osupljiv -iva -o, osupen -pna -o osušiti -im, osuši -ite! osušil -ila -o, osušèn -êna -o, osušitev -tve ž, osušen -šna -o nekoliko suh: ~o vreme, leto, perilo; osušni-ca -e ž pri streinem odru spodnja greda, ležeča na zidu; osu-ševâti -üjem, osuševal -âla -o, osuševanje -a s, osuševalen -Ina -o [-In-]: ~a dela osûti ospèm tn os ûjem, ospi -ite! in osûj -te! osùl -ûla -o, osût -a -o, osûtje -a «, osûtek -tka m, gl. tudi osipati osvajati -am gl. osvojiti osvaljkâti -âm, osvaljkàl -âla -o, osvaljkân -a -o, osvâljek -Ijka m svaljek: krompirjevi ~i osvéstiti -im se, osvšščen -a -o,
osvčščenost -i ž *osvéta -e ž maščevanje, *osvétiti -im se maičevati se, *osvétnik -a m maičevalec, *osvétljiv -a -o maščevalen osvétiti -im gl. svétiti osvétje -a s sistem svetd osvetliti -im, osvétli in osvetli -ite! osvétlil -ila -o, osvetljèn -êna -o, osvetljênost -i ž, osvetlitev -tve ž; osvetljevati -ûjem, osvetljevàl -âla -o, osvetljevâ-nje -a s, osvetljava -e ž osv6žiti -im (se), osvčžen -a -o, osvežitev -tve ž, osvčženje -a s; osveževati -ûjem, osveževil -âla -o, osveževanje -a s, osvežilen -Ina -o [-In-], osveževilen -Ina -o [-In-]
OBtiBjéti
osyiBjéti -àm gl. svinjati, osvi-
njân -a -o osvit -a m = osvitek -tka m svitanje
osvoboditi -im, osvobodi -ite! osvobodil -ila -o, osvobojèn -êna -o, osvobojênec -nca m, osvobojênka -e i, osvoboja -e i, osvoboditev -tve i, osvoboditelj -a n^ osvoboditeljica -e i, osvobodilen -Ina -o [-In-]: Osvobodilna fronta (OF), osvo-bôden -dna -o: ~o pismo; os^o-bojevâti -ûjem, osvobojevânje -a 8 = osvobajati -am, osvobajanje -a 8 osvojiti -im, osvôji -ite! osvojil -ila -o, osvojèn -êna -o, osvojitev -tve i, osvojênje -a s, •; osvojljiv -iva. -o; osVojljivost -i i; osvajati -am, osvajanje -a 8, osvajalec -Ica /-iç-J n», osva-jalkà- -e /'Jfc-7 i, osvajalski -a ^ -o [ris-], osvajâtelj -a: m, osva-jâteljica -é 4.	-a m,
osvajâleti >lna" -o [An-], ogva-, : jâlnost -i [-in-] p, osvojevâti -ûjem, osvojevânje -a 8, osvo-jevâlec -Ica [-le-] m, osvoje-vâlen -Ina -o [-In-] ošaben -bna -o, oiâbnost -i i, ošabnež -a n» = ošabnik -a m, ošabnica -e i oščajati -jam in -jem se obotavljati se, oščajanje -a s oScèp ošč6pa m kopje oScétiti -im okrtaiiti, ošččten -a -o oščipati -am in -pljem, oščipavati -am, oščipec -pca m priprava za obiranje jabolk, obirač pščfbati. -am = oščfbiti -im: ~
skledo, gl. oškrbiti oSémiti -im: ~ koga, oš6mljen -a -o; ošemariti -im, ošemarjen -a -o
ošiliti -im: svinčnik ošiljen . -a -o, ošiljenost -i é ešiniti -nem, ošinjen -a -o; oši-njati -am
oškoditi -im, oškodba -e i, oškodovati -ujem koga škodo narediti, toda: odškodovati (se) škodo popraviti, oškodovan -a -o, oškodovanec -nca tn, oško-dovanka -e i, oškodovalec -Ica [-àu-] m oškrabati -am, oškraban -a -o: ~ kruh kruh z odrgnjeno skorjo oškrapniti -nem otrdeti: zemlja oškrapne, oškrapel -pila -o skor-jast: ~a zemlja oškrbiti -im, oškfbljen -a -o;
oškfbati -am, oškrban -a -o oškfljiv -a -o izbirien pri j^di oškfniti -nem, oškfnjen r-a . -o,
oškfnčvzati -am oškropiti -im, oškropi -ite! oškro-pil -ila -o, oškropljen -êna -o, oškropitev -tve i. , , oškftati -am škrtaje oglodati, 9pra-
skati	;
ošlatati -am	ošlat -ataitn;
ošlatavati eam, ošlaiiivanjKo-a 8; oslatoyâti. ►ujem,- oMatavèl -âla -o, oSlatovânje -a ic ošljak -a tn vtsia matü- . : *ošp€telj -tlja m opléinik (kmet-
ska ženska obleka) ošpice -ic ž mn. = öspice gl. osépnice, 0špičen -čna -o: ~i izpuščaj; ošpičast -a -o *ošpičiti -im ošiliti, priostriti, *ošpi-
čen -a -o ošiljen, prioslren ostéti -éjem, oštšl -éla -o, oštčt -a -o; oštčvati -am, öštévanje -a 8
ošvigniti -nem: ~ koga s šibo,
ošvigati -am ošvfkati -am: ~ koga, ošvrkniti nem: ~ koga, ošvfknjen -a -o otijati -am in -em: sonce je okna otâjalo, otâjek -jka m odjuga otaliti -im se, otâli-ite! otâlil -ila -o, otaljèn -êna -o, otalina -e ž ostanki v topilnicah, otalitev -tve ž
otava -e ž: otava — vagana sprava; otâvec -vca m = otavčič -a
ôtok
m = otâvek -vka m trava tretje košnje (vnuka), otâven -vna -o: ~a košnja; otavišče -a s travnik po košnji otave, otavriica -e i neka rastlina, otavnik -a m mesec avgust oteči -em gl. teči, otékel otêkla -o: ~a noga; oteklina -e ž, otok -6ka m, oteklinast -a -o, otêklost -i i; otékati -am, oté-kanje -a s oteliti -im se: krava 5e je otelila otémati -am in -Ijem gl. oteti otemnéti -im, otemnèl -éla -o: zrcalo otemni, je otemnélo; otemnélost -i ž, otemnitev -tve ž, otemnênje "a s; otemnévati -am, otemnévanje -a s; otem-niti -im temno napraviti gl.iem-niti, otemnjèn -enà -o, otem-njevatj -njem, ptemnjevanje -a s/povsod: -lam-j, ; ' • \ ogniti -im osewiiUi, oténil,-fla. -o, . •. çiiçnjatj -am. osanSepiUi. j, ■ otéiwti T.am i» -pijem: V rž. Jito, ~ OreHe» ~ žgance, ->' z repom, z rokami; ~ se česa ali čemu (muh ali muham), ~ se z revščino, s slovenščino, otépanje . -a s, otepač -a m = otepalnik -a [-du-] m priprava za otepanje snopov, otepalnica -e {-du-] i prekla za otepanje sadja, otèp -épa m: ~ slame; otépek -pka m, nav. mn. otépki 1. sadje, ki se otepe z drevesa, 2. dolgi otep-ki suknje, otepine -in ž mn. omlačeno snopje otêpsti otêpem gl. tepsti, otepèn -êna -o, otépnica -e ž tepežni ■■- dan
otesati otčšem gl. tesati, otešdn -a -o, otès -ésa m; otesânost -i ž, otések -ska m, otesavati -am, ote«avanje-a s, otesovéti -ûjem, otesovàl -âla -o, otesovânje -a s Otéti btmèm: ~ koga česa (rešili), otmi .{te! otél -a -0, otét
j -a -o, otetje -a », otemati -am in -mljem, otemanje -a s otezati -am se obotavljati se otežiti -im, oteži -ite! otežil -ila -o, otežen -ena -o, otežitev -tve ž, otežkočiti -im, otežkočen -a -o, otežkočati -am, otežkočanje -a s
otinek -nka m, nav. mn. otinki slabo sadje, ki pred zrelostjo popada z drevja otipati -am in -pijem, otipavati -am, otipavanje -a s, otfpen -pna -o, otipnost -i ž, otip -a m, otipoma prisl., otipljiv -iva -o, otipljivost -i i otfrati -am: solze si otiranje -a 8, otirač -a m = otirača rc ž brisača, otiralo -a s, otiralnik -&..l-ln-] m priprava za otiranie (v kopc^iščih), oti.ralnica. ..-e : .[-In-] ž .prostor za-otiranje, (v :kopa}i^čilO, ai- tvdi.oireti otrem
otisniti ^nem: obutev mu je. nogo .-etisnila, Pitjsnjgn..:a -Qj. ottščftti ■ -im, otiščan.-.a -o,. Ptiščanec-nca m, gl. tudi obtiščati; otiska -e ž ali otisk -a m od obutve otiščano mesto, rana otka -e i (pri plugu), otkati -am otmica -e ž
oto- (ušesen) v seMavi: otolit -a m ušesni kamen, otiatrija -e i, otologija -e ž nauk o zdravljenju ušesnih bolezni, otolog m, otološki -a -o, otorinologija -e ž nauk o ušesnih in nosnih boleznih, otorinološki -a -o: ~a klinika; otorinolog -a m otodi (todi) prisl. ravnokar-. ~ je
bil tu, ~ je odšel otofael [-hau] -hla -o soparen,
otohlica -e ž soparica otok otoka m gl. oteči otok otoka m, otoček -čka m = otočee -čea m, otočan -ana m otočanka -e ž, otočanski -a -o, otočeii -čna -o, otočje -a t.
otolči
otočnat -a -o, otoški -a -o: ~a država, otočič -a m otélëi -em gl. tolči, otolčen -a -o, otôlkljaj -a m [povsod: -ôu-] Otoman -a m Turek, otomanski -a -o; otomana -e ž zofa brez naslanjala otopéti -im top postati, otopèl -éla -o, otopélost -i i; otopiti -im: ~ koga ali kaj, otopi -ite! oto-pil -ila -o, otopljèn -êna -o, otopitev -tve ž otor -6ra m: dno v otore devati, gl. tudi utor; otôriti -im, otor-jenje -a s, otornik -a m orodje otoréj prisl. osorêj: leto ~,lani ~ otorej prisl. zatôrej: naša pšenica ni otorej (tako lepa) ko vaša, nisem otorej ne zmorem otovoriti -im in otovoriti -im gl. natovoriti, otovoritev -tve ž, otovorjênost in otovorjenost -i ž otožen -žna -o, otožnost -i ž, otož-
nica -e ž pesem ialostinka otrdéti -im, otrdèl -éla -o, otrdé-lost -i i, otrdek -dka m; otrditi -im, otrdil -ila -o, otf jen -a -o, otrditev -tve i otrébiti -im (se) gl. trebiti, otréb-Ijen -a -o, otrébek -bka m = otrebina -e ž — otréba -e i; otrébljati -am = otrebljevati -lijem, otrébljanje -a s = otreb-Ijevanje -a s otrésati -am (se), otrésanje -a s, otrésti -em (se) gl. tresti, otré-sen -a -o, otrès -ésa m, otresine -in ž mn. = otréski -ov m mn., otrésen -sna -o, otresàv -âva -o, otresâvost -i ž otréti otrèm in otêrem in otârem obrisati, otri -ite in otêri -ite! otrl [-fu] -rla -o, otf t -rta -o: ~ lan, gl. tudi otirati -am otfniti -nem prikrajšati stenj sveči, toda: utrniti -nem ugasiti svečo, otrinek -nka m otrinjati -am, otrinjâlo -a s, otrinjač -a m
otrobi -ov m mn.: otrobe vezati; otroben -bna -o, otrobnat -a -o, otrobnik -a m predal za otrobe, otrobov -a -o, otrobovec -vca m, otrobnjâk -a m otrok -ôka m, pri otroku in otroku, mn. 1. otroci 2. otrok 5. pri otrocih 6. z otroki; otročič -iča m, otročiček -čka m, otroëè-éta m, otroëâj -a m, otročarija -e i, otročariti -im po otročje se vesti, otroëârjenje -a s; otročen -čna -o z otroki oblagodarjen, otroč-nica -e i porodnica S—8 tednov po porodu, otrokovâti -ûjem biti otročnica, otročji -a -e: po ~e se vesti; otročjost -i ž, otroški -a -o: ~a obleka, ~i čevlji; otroščina -e ž, otroštvo -a «, otroëâd -i i *otrôv -ova m strup, *otrôven -vna -o strupén, *otr6vnik -a m ali *otr6vnica -e ž kdor meša strupe, *otr6vnost -i i strupenost, *otrovâti -Ûjem zastrupiti, *otro-vanje -a s zastrupljen je, *otro-vanec -nca m zastrupljenec, *otrovânka -e i zastrupljenka otrpniti -nem, otfpnjen -a -o = otrpel -pla -o, otfpnjenost -i i = otrplost -i i, otfpnjenje -a s, otfpnost -i i otujiti -im pr. prenesli pravice na drugo osebo, otujitev -tve i abaliendcija, otujitven -a -o [-Ivan-], gl. odtujiti 6tva -e i divja raca otvêsti otvêzem (+otvéziti -im), otvêzi -ite! otvézel -êzla -o, otvezèn -êna -o in otvézen -a -o otvôriti -im odpreti, otvôrjen -a -o; otvoritev -tve i; otvârjati -am, otvârjanje -a s ont [dut] angl. prisl. šp. ven, zunaj, outsider [dytsajder] -ja m pôstranec ovâcija -e ž, nac. mn. ovâcije -ij glasno pozdravljanje, vzklikanje.
ovlažiti
glasno priznavanje, odobravanje: napraviti, prirediti komu navdušene (dolgotrajne, prisrčne ipd.) ~e ovaditi -im, ovajen -a -o in ovaden -a -o, ovadba -e i, rod. mn. ovadb, ovaden -dna -o: ~o pismo; ovadnik -a. m — ovadûli -a m, ovaduška -e ž, ovadnica -e ž = ovaduhinja -e ž, ovadniški -a -o = ovadiiški -a -o, ova-diištvo -a 8, ovadnina -e ž; ova-jati -am, ovajanje -a s, ovaja-lec -Ica [-le-] m, ovajâlka -e [-Ik-] i, ovajalstvo -a [-Is-] s, ovajalski -a -o [-Is-] ovalen -Ina -o f-In-J jdičast, ôbel: ~o lice; ovalnost -i [-In-] ž, oval [-àl] -a m ovalna skleda ovarij -a m jajčnik, ovarialen
-Ina -o [-In-] med. ovbé ali 6vbe medm. ovca -e i s stalnim poud. in ovcé ôvci ovco itd., mn. ovcé ovac ovcam ovcé pri ovcàh z ovcami, ovčica -e ž, ovčina -e ž, ovčetina -e i, ovčevina -e ž, ovčak -a m jaree, ovčnjak -a m = ovčjak -a m ovija staja, vrsta psov; ovčjak -a m ovčje govno, ovčji -a -e, ovčar -ja m. ovčarica -e Ž, ovčarka -e i, ovčarski -a -o, ovčarstvo -a 8, ovčariti -im, ovčar jen je -a s; ovčerčja -e ž ovdovéti -im, ovdovèl -éla -o,
ovdovélost -i ž ovédeti ovém (se), ovédel -a -o ("•"ovédla); ovédati -am (se), ovédba -e ^ ovédek -dka m ovekovéëiti -im, ovekovéëen -a
-o, ovekovččenje -a s ôven ôvna m Uval in orodje: zabit kakor z ovnom; ovnič -iča m, ovniček -čka m, ovnar -ja m pastir ovnov, ovnov -a -o: ~a glava, zavit kakor ~ rog; ovnovina -e ž, ôvnovski -a -o
ovénèati -am, ov0nčan -a -o,
ovénëanje -a s ovéniti ovénem gl. veniti, ové-njen -a -o, ovénjenost -i ž, ove-nélost -i ž, ovélost -i ž ovériti -im, ovérjen -a -o, overitev -tve ž, overoviti -im, overovljen -a -o, overitev -tve i, overovatelj -a m, overitelj -a m, ovérjati -am, ovérjanje -a s oves ovsa m, ôvsek ôvska m, ov-sén -a -o: ~ kruh, ~e pléve; ovsénast -a -o, ovsének -nka m neko jabolko, ovsenica -e i ovsena slama, ovsenjâk -a m, ovsénka -e ž neka hruika, ovsi-ka -e i črni oves, ovsišče -a s ©veseliti -im, ovesêli -ite! ove-sélil -ila -o, oveseljèn -êna -o; oveseljevâti -ûjem, oveselje-vânje -a s Ovidij -a m = Ovid -a m, Ovi-
dijev -a -o = Ovidov -a -o ovinek -nka m (*stranpotiea): brez ovinkov naravnost; ovinkoma prisl., ovinkast -a -o, ovinčeu -čna -o: ~a cesta; ovinkati -am in -čem, ovinka-nje -a s, ovinkalica -e ž pot v serpentinah ovirati -am, oviranje -a s, ovira -e i, oviralec -Ica [-le-] m, ovi-ralka,-e [-Ik-] ž, oviralen -Ina -o [-In-], ovirek -rka m, oviren -rna -o
oviti -ijem gl. viti, ovit -a -o, ovitje -a s, ovitek -tka m; ovijati -am, ovijal -a -o in -âla -o, ovijanje in -ânje -a s, ovijâë -a m, ovijâëa -e ž. ovijâlen -Ina -o [-In-]: ~i bob, ~o zelenje; ovijâlka -e [-Ik-] ž, ovi-jâlo -a s, ovijâlec -Ica [-le-] m, ovilnik -a [-iu-] m ovlažiti -im, ovlâže^ -a -o, ovlâ-ženje -a s, ovlažitev -tve ž; ovlaževâti -ûjem, ovlaževal -âla -o, ovlaževanje -a s
OTÔj
ovoj ovoja m, ovojček -čka m, j ovojen -jna -o, ovojnica -e ž, ! ovojnina -e ž stroški za ovoj, ovojka -e ž *0amaša ovraten -tna -o: ~a ruta; ovratnik -a m, ovratnica -e i kror vata (+mašna) ovreči ovfžem gl, vreči, ovfžen -a -o; ovreči trditev, oporoko; ovfžba -e ž, ovfžen -žna -o: ~i spis; ovrgljiv -iva -o ovfšen -Šna -o kar je ob vrhu: ~i kot; ovfšje -a s stebrni na-pušč
ozadek -dka m, ozadje -a s ozaljšati -am, ozaljšan ^a -o, ozaljšanje -a s, ozaljšek rška tn, ozaljšava -e i; ozaljševati ' -lijem, ozaljševanje -a s, ozalj-ševalec -Ica [-U-] m ozara -e ž, nav. ttiri. bzare, na pzarah; ozariee -ic i n»n., ozar-
'■ ski -a :-o'' •'' ", ozatiti' -iiin,'..■ džarjeri! -a .-6: ' s
pb.i-az; osrarjati -am""■■:: : " «edraveft -iai, pzdtavi ••;ite!
^pzdravSl -gja -O". ^i bpirijk; ozdravelpst -i ž, ozdravenje -a s, ozdravitev -tve i; pzdraviti -im kpga, pzdravi -te! pzdravil -a -p, pzdravljen -a -o, ozdravljenje -a s, ozdravljenec -nca tn, pzdravljenka -e i, ozdravljiv -iva -o, Pzdravlji\>ost -i ž, pzdraven -vna -p; pzdravljati -am, ozdravljanje in -anje -a s ozebsti ozebem, ozebel -bla -o: prsti so mi ozebli, ozebli prsti; ozeben -a -o, ozeba -e ž, oze-bica -e i = ozeblina -e ž, ozeb-lost -i ž, ozebek -bka m; oze-bati -am, ozebanje -a s ozek. ozka -o in ozko -i -e, ožji -a -e, prisl. ože; ožiti -im (se) ozko delati, oženje -a s, ožina -e ž, ožinski -a -o, ožava -e ž, • ozkost -i ž in -ost -i ž ozeleiičti -im, ozelenel -ela -o: drevo je ozelenilo, ~o drevo.
ozelenevati -am, ozelenévanje -a s; ozeleniti -im, ozelêni -ite! ozelénil -ila -o: hrast spet oze-lénil sem ter tja bo veje; oze-lenjèn. -êna -o ozémlje -a s, rod. mn. ozémelj f-maljj, ozemeljski -a -o [-malj-] ozidje -a s obzidje ozim -a-o: ~o sadje, ~i lan; ozimec -mca m: ječmen ozimek -mka m ozimna ri, doba od velike noii do sv. Jurija, ozimen -mna -o: ~a pšenica; ozimina in -ina -e ž, ozimica -e i 1. pozno zrela hruška, jabolko, 2. neka riba, ozimika -e i neko jabolko, Pzimka -e i krava, ki čez zimo ostane jalova, ozimnica -e ž neka hruška, rastlina, . ozimnik -a m neko jabolko, ozimski -a -o, pziniščica -e ž neko jabolko, pzimščina -e i sk. ^ zimski- sadeži; ozimeti :im l-.ptfp^i^Mrdeti, ozimôvati -njem č^r. ra/tn: pzjrpnjs na. kaj'jjrfede * ti§. kaj, jsile.de .česa, oziroma prisl. ali: danes ~ jutri, predsednik ~ njegov namestnik, knjiga ~ brošura alt bolje, njihova vrednost ~ nevrednost ali, ali bolje ; pzirati -am se na kaj ("'"v ozir jemati), oziranje -a s, ozirek -rka m, oziralen -Ina -o [-Iti-]: ~i zaimek; oziralnost-i [-In-J i Oziris -a m staroegiptovski bog ozko- v sestavi: ozkoglàv -âva -o, ozkoglâvec -vca m. ozkosfčen -čna -o, +ozkogruden -dna -o tesnosrčen, ozkokril [-il] -a -o, pzkokrileC -Ica [-le-] tn, ozko-list -a -o, ozkonos -6sa -o, ozkoprsen -sna -o, ozkptiren -rna -p: ~a železnica; ozko-ustec -tca tn ozlica -e ž = ože -a s ozmérjati -am: ~ koga, ozmér-jan -a -o, ozmérjanec -nca tn, ozmérjanka -e i
oloitéti
označiti -im karakterizirati, označen -a -o, označitev -tve i, označba -e i, rod. tnn. označb, oznaka -e i; označevati -iijem, oznaëevàl -âla -o, oznaëevânje -a 8, označevalen -Ina -o [4n-] oznaniti in -iti -ânim gl. znaniti, oznanjen -a -o, oznanjênje -a s, oznanitev -tve ž, oznanilo -a s, oznanilen -Ina -o [-In-], ozna-nilnica -e [-In-] i oznanilna knjiga; oznânjati -am, oznânjanje -a 8; oznanjeVati -ujem ("•"oznanovati), oznanjevàl -âla -o, oznanjevânje -a s, oznanje-vâlec -lea [-du- in -Iç-] tn, oznanjevâlka -e [-du- in -Ik-] i, oznanjevâlen -Ina -o [-In-] oznojiti -im (se), oznôji -ite! oznôjil -ila -o, oznojèn -êna -o, ^oznojftev -tve f o^obâti ozôbljem' in bzôbâti -am gl. zobati : ipsi grozdje -r jo, ozt^âii -a -0 in. ozobân -o; "tizçbek -bka m ozôhm gfoz^ ožobina-ef ozobčati -am, ozôbcanje -a s pzôn -a m, ozonina -é é, ozbni-zirati -am, ozonométer -tra m ozrâëje -a s, ozrâcen -čna -o ozréti Ozrèm se, ozrî -ite se! ozfl -fia -o, ozréti se na kaj, gl. tudi ozir
ozvézdje -a s, ozvézditi -im se:
nebo se je ozvézdilo ôza -e i = ože -a s, oiâr -ja tn,
ožarica -e i, ozârstvo -a s ožâgati -am tu in tam zažagati, oiâgan -a -o: deska je vsa ~a ožalostiti -im: ~ koga, se, oža-lôsti -ite! ozalôstil -ila -o, oža-loSëèn -êna -o ožariti -im: ~ železo, oiâril -ila -o: sonce je hribe ~o, oiarjèn -êna '^o, oiarjênka -e é neko jabolko, ozârjati -am, ozârjanje -a 8, oiârek -rka m ogorek, iskra
ožčktati -am: ~ kaj, koga
' ože jati -am: pot me je ožejala oženiti oženim gl. ženiti, oženjen , -a -o, oženitev -tve i, oženje-nec -nca m, oženjenost -i i ožeti ožmem tn ožamem, ožmi j -ite! ožel -a -o, ožet -a -o, ože-I tek -tka m; ožemati -am, ože-I manje -a s, ožemač -a m, ože-1 malo -a s priprava za oiemanje, ožemalen -Ina -o [-In-], ože-malnik -a [-In-] m ožemalo, ožemalnica -e [-In-] i stroj za ožemanje, ožemalec -Ica [-lc-1 tn^ ožemalka-e/^-Jfc-i i, ožemek -mka m, ožemček -čka m vrsta sira, ožemnica -e ž meikalnica za grozdje ožgati ožgem gl. žgati, ožgan -a -o, ožganina -e ž, ožganec -nca m kovaško oglje, ožganki -ov m mn. skorja, ki se prime posode ob kuhanju žgancev; ožaga -e i pei za. ožiganje loncev; oii-gati -am, ožiganje -a ■«, ožig -a «H- ožigalke -alk [-Ik-] ž mn. zocl. ■ ožigosati -am koga (kaj) oUbati ožilje -a s žllje
oživeti -im, oživel -ela -o, oži-velost -i i; oživiti -im tn oživiti oživim koga, oživi -ite! oživil -ila -o, oživljen -a -o in oživljen -ena -o, oživljenje -a s, oživljenec -nca m, oživljen-ka -e I; oživljiv -iva -o, oživitev -tve ž; oživljati -am, oživljanje -a s, oživljavec -vca m
*oživotv6riti -im oživiti, uresničiti, oživotvorjen -a -o; *oživotvar-jati -am uresničevati ožmek -eka m del stiskalnice, ožmikati -am: perilo gl. tudi ožeti ožmem ožnik -a m bot.
ožolteti -im [-oji-] žolt, rumen postati, ožoltel -ela -o, ožoltiti -im [-du-], ožolten -a -o
ožrelje
ožrelje -a s 1. kar je ob žrelu, 2. vizir: vitez je potegnil izpred obraza ožrelje ozreti -em, ožri -ite! ožfl -a -o,
ožft -a -o, ožftost -i ž ožuliti -im, ožuljen -a -o, ožu-Ijenec -nca m, ožuljenina -e ž, ožuljek -Ijka m
ožužnjati -âm gl. žužnjâti olvéciti -im, ožvččen -a -o, ozvé-ček -čka m; ožvekovâIti -ujem ožvepliti -im, ožvepli -ite! ožvčp-lil -ila -o, ožvepljèn -êna -o: ~ sod; ožvepMti -âm, ožvep-làj -âjte! ožveplil -âla -o, ožveplan -a -o ("•'ožvepljati)
p [pa ali pé] m neskl.: od velikega P dalje; z malim p krajšamo pâra (denar), p. = pâter: p. Hipolit pa [nasl. ali poj 1. vez. a) vezalni (brez vejice): oče pa mati; jaz pa ti pa on; tu pa tam; ne grem pa ne grem; ga ni pa ga ni od nikoder; b) protivni (z vejico): nimam veliko, pa le dam; vé, pa noče povedati; mi delamo, ti pa postopaš; lovili so ga, ujeli pa nè; dânes, nè pa jutri = dânes, pa nè jutri; prosim te, pa saj vem, da zaman; c) sklepalni (z vejico): vroče je, pa so se šli kopat; ^ če ti več veš, pa ti povej; — { 2. prisl. a) izraža ugovor: »Ne j znaš « :»Pa znam.« — »Ti si bil.« »Pa nisem bil.« — »Danes ga ne bo.« »Ali pa.« b) krepi druge veznike in prislove: to in pa nič; ena ali pa dve; pa vendar ne misliš zares; pa bi lè počakal; pa še to povej; pa še kako; ne dam, pa če se vse podêre; narêdi. pa naj rečejo, kar hočejo; dela, pa četudi (čeprav) po malo; to pa tudi rečem, da te ne pogledam več; zdaj pa lè brž; c) krepi vprai. z. in prisl.: kdo pa? (če ne ti); »Nekdo mi nagaja.« »Kdo pà?« Kâm pà v takem? Kâm pa? (če ne k nàm): kâj pa dela? kjé pa jè? 5. členek v nekate-
rih pritrdilnicah: kâjpa, kakô-pa, kâjpada pa- v sestavi pomeni nekaj nepristnega, navideznega, zakrnelega, ponarejenega, približnega; ohrani večinoma svoj poudarek: pàkrôg, pàkristâl, paglavec itd. paberek -rka m, paberkovâti -ûjem, paberkûj -te! paberko-vàl -âla -0, paberkovanje -a s, paberkovâlec -Ica [-uc-] m, paberkovâlka -e [-uk-1 ž, pa-berkovâlski -a -o [-Is-J, paber-kovâlen -Ina -o [-In-] pacati -âm, pacàj -âjte! pacàl -âla -o, (s)pacân -a -o, pacânje -a s; pâcka -e ž, packâC -a m, pacè -éta s in m, pacâë -a m, pâckast -a -o, pâcek -cka m """pacati -am močiti, namakati, barvati (les)-, """pâcanje -a s namakanje, barvanje; +pâca -e ž: meso je v "'"~i r moku, v kvaii paciènt -ênta m, pacientka -e ž,
paciêntski -a -o pacificirati -am (po)miriti, zadovoljiti; pacificiranje -a s pomiritev, mirjênje, zadovoljitev; pa-cifikâcija -e ž, pacifikacijski -a -o: ~a sredstva Pacifik -a m Tihi ocean, pacifiški -a -o: ~a plovba, jPacifiški oceân
pacifizem -zma m miroljubnost, sanje o večnem miru med narodi in ljudmi: pacifist -a m
pahljati
kdor véruje v tak mir, pacifističen -čna -o pàc prisl. 1. zatrjuje nasprotno nikalnici: ne oče, pàc pa mati; ne danes, pač pa vééraj; nič ne déla, pàé pa jé; »Ni zdrav.«
—	:>Pač, zdrav je, le truden.« »Me nisi vesela, kajne?« — >Pàé, pàé, saj sem te Čakala.« Vse že spi, pàë, tam še nekdo bedi. — 2. krepi pritrdilnico, nikalnico ali vprašalnico: pač rés, pač gotovo, pač nè, kdo pač? kjé pač? kâm pač? kdaj pač?
—	3. razlaga: je pàë prijetno, je pàc hudo, je pàë trdo tako delo, je pàé rad šel; kaznovan je bil, je pač nagajal; je pàé vojska, je pàë križ z njim, pač ni vedel, pàë ni drugače, pač ne zna; — 4. poudarja: pač je prijetno, pàë je hudo, pàé je trdo tako delo, pàé je rad šel, pač je nagajal.
pačiti pačim (se), pači -te! pačil -a -o in -ila -o, (s)pačen -a -o, pačenje -a »; pačitev -tve i, pačilen -Ina -o [-In-], pačilnost -i (-Jn-7 i, pačilec -Ica [-le-] m, pačilka -e [-Ik-] i, pačilski -a -o [-Is-]; pačitelj -a m, pači-teljica -e ž, pačiteljski -a -o; pačljiv -iva -o, pačljivost -i z, pačilnica -e [-In-] ž, pačiih -a m zaničlj. Pad -a m 1. i. ital. reke (Po), padski -a -o. Padska nižina pàd pada m: prosti padec -dca m, padav -a -o, padavica -e ž boijdst, padavičen -čna -o božjdsten, pâdavec -vca m bož-jdstnik, padavka -e ž boijdst-nica, padavina -e i meteorol, paden -dna -o, padnost -i i, padi jiv -iva -o, padljivost -i i; padalica -e i loputnik *padar -ja m mazač, *pâdarica -e i mazaika, *padarski -a -o ma-zaiki, *padarstvo -a « mazaitvo
padati -am, padanje -a s, padalec -Ica [-le-] m, padalka -e [-Ik-] ž, padalski -a -o [-Is-], padalo -a «, padalce -a [-le-] s, pada-len -Ina -o [-In-], padalnost -i [-In-] i; +padati v oči bôsti, biti v oči; ljudje so padali ko muhe mrli; zvezde padajo se utrinjajo; voda, dež, sneg pada; glas pada, padajoči poudarek slovn.; gl. tudi pâsti pâdem pado- v sestavi: "'■padobràn -âna m padalo, "'■~brânski -a -o pa-dalen; padomér -a m, ~mérski -a -o, ~mérstvo -a s Pâdova -e i l. i. ital. mesta, pâ-dovski -a -o: ~a univerza; Pa-dovân -a m, Padovânka -e z, padovânski -a -o: sv. Anton Padovânski; padovân -a m pd-dovsko platno Paganini -ja m os. i. violinista,
Paganinijev -a -o pagât -a m karta pri taroku: narediti ~a, ujeti ~a; pagât ûl-timo m neskl.: ni naredil pagât ûltimo, s îwgât ûltimo je končal; s pagâtom je končal pagina -e ž stran (v knjigi), pa-ginirati -am zaznamovati strani (v knjigi, v rokopisu ipd.), pagi-niranje -a s, paginâcija -e i paglav -a -o, paglavec -vca m, pâglavka -e ž, pâglavski -a -o. pâglavstvo -a s, paglavček -čka m
pagoda -e i budistično svetiiče,
pagoden -dna -o: ~a streha pàgrôzd -grozda m nepravi grozd, vrsta cvetov, pàgrôzden -dna -o, pàgrôzdast -a -o pahati -am, pâhanje -a s, pahâlo -a s, pahâlce -a [-le-] s, pâha-lica -e ž = pâhavka -e ž; pa-hâlnik -a [-du-] m, pahač -a m pahljati -âm, pahljàj -âjte! pah-Ijàl -âla -o, pahljânje -a s, pahljàv -âva -o, pahljâvka -e i, pahljâc -a m, pahljâca -e ž
pahniti
pahniti pahnem, pahni -ite! in pahni -te! pahnil -ila -o in pahnil -a -o, pahnjen -a -o, pahnjenec -nca n» prismôjenec, zmédenec, tepec; pahnjenka -e ž; pahnjenost -i ž, pah paha n» sunek, zapàh [nepoud. povsod pah- in pah-] pahovka -e i bot.: na njivi raste pahovka, po hiši skače lakota pajac -a m 1. moiic, 2. delovna obleka (hlače skupaj s telovnikom), iaba; pajacov -a -o, pa-jacast -a -o, pajacek -cka m pajčevina -e i, pajčina -e ž, paj-činat -a -o, pajčevnat -a -o, pajčinast -a -o, pajčevinast -a -o, pajčeven -vna -o: ~a nitka, pajčevnica -e ž pajčolan -a m tančica, koprena; pajčolanski -a -o, pajčolanast
pajdaš -a m, pajdašica -e i, paj-dašiti -im (se) s kom, pajdaše-nje -a s, pajdaški -a -o, paj-daštvo -a s, pajdašija -e i pajek -jka m, pajkov -a -o in pajčji -a -e, pajček -čka m, pajkec -kca m; pajkovec -vca m: družina ~ev zool. pak [nasl.] prisl. nasprotja = prot. pa: to pak ti povem; kajpak, cakopak, ampak pakedrati -âm, pakedràj -âjte! pakedràl -âla -o, (s)pakedrân -a -o, pakedrânje -a s; pake-drâč -a m, pakedrâlo -a s zaničlj., pakedràv -âva -o, pake-drâvec -vca m, pakedrâvka -e i. pakedrâvski -a -o [povsod: -kad-]
pakét -a m zavitek, zavoj, pošiljka; pakéten -tna -o: ~i oddelek na pošti; paketirati -am spravljati, zlagati v zavoj, zavitek, škatlo, zaboj: ~ obleko, jedila, sadje, cigarete, knjige itd,; paketiranje -a s, pakétic -a m, pakétek -tka m; pakirati
-am omotavati, pakiranje -ia s; pakeljc -a [-kalj-] m: ~ tobaka; pakeljček -čka [-kalj-] m: ~ tobaka; v drugih zvezah +pakeljc in +pakeljček zavitek, zavojček, škatlica ipd. pakfon -a m kovinska zmes z ba-kron^ pakfonski -a -o: —e lastnosti? pakfonast -a -o ie pak-fona: ~e ploščie paklen -ena m vrsta javora, pa-klenov -a -o, gl. tudi miklen pakobul [-ul] -a m vrsta cvetov, nepravi kobul; pakobulast -a -o, pakobulen -Ina -o [-ln-1, pa-kobulnica -e [-In-] i, pakobul-niški -a -o [-In-] pakovina -e ž metaloid, pakovin-
ski -a -o pakristal [-dl] -a m nepravi kristal, pakrištalen -Ina -o [-In-] pakrog -a m elipsa, nepravi krog;
pakrožen -žna -o pakrogla -e i elipsasta krogla, pakroglast -a -o: ~a oblika Zemlje
pakt -a m pogodba: skleniti ~ s kom; *pakt{rati -am pogajati se, sklepati zvezo, družiti se; *paktiranje -a « zavezovanje, pogdjanje, vezanje; paktant -a m pogodbenik, zaveznik pal [pdl] -a m in pal -i ž blato, palen -Ina -o [-In-]; paliti -im: ploha travnike pali (bldti); pali -ite! palil -a -o, paljenje -a s blatenje
pala -e ž odebelina na niti, palast
-a -o: ~a nit, preja pala -e i liturg. kvadraten plalnčn
pokrovček za na kelih palača -e ž, palačen -čna -o: ~o
stopnišče, ~a revolucija palačinka -e ž vrsta močnate jedi paladin -a m gl. palatin Palas in Palada -de ž mit., Palas Atena stgrš. boginja modrosti in umetnosti; Paladin -a -o: ~o svetišče; paladij -a m podoba
pamet
Pdlade, obrambna, zavelna podoba, varstvo palatal [-dl] -a m slovn. irdo-nebnik, palatalen -Ina -o [-In-] trdoneben: izgovor; palata-lizirati -am izgovarjati glas v območju trdega neba; palatali-ziranje -a s, palatalizacija -e ž palatin -a m dvorjan, volilni grof v srednjem veku; tudi paladin -a m, palatmski -a -o: ~i zbor, palatinat -a m, palatmstvo -a s čast volilnega grofa palček -čka [-Ič-] m, palčkov -a -o palec -Ica [-du-c-] m, palčen -čna -o [-duč-]: ~a mera, ~0 kolo; palčnik -a n» = palčnjak -a m [-dui-], palček -čka m [-du-] paleo- v sestavi (grš. staro-): pa-leografija -e i staropisemstvo, nauk o starih pisavah; ~graf -a m, ~grafinia -e ž, ~grafski -a -o; paleolitik -a m stara kamena doba, ~Htski -a -o; paleontologija -e i nauk o okameninah, ~ntol6g -a m, ~ntoldški -a -o; paleozoik -a m staro geološko obdobje, ~z6ičen -čna -o in pa-leozojski -a -o; paleozoologija -e ž nauk o praživalstvu, ~zoo-log -a m, ~ zoološki -a -o Palermo -ma m 1. i. ital. mesta,
palermski -a -o: ~o vino Palestina -e ž kr. i., palestinski -a -o, Palestinec -nca m, Palestinka -e i Palestrfna -a in -e m os. i. skladatelja, Palestrinov -a -o: ~e skladbe; palestrinovski -a -o: ~i slog, način paleta -e ž slikarska deščica za
barve, paleten -tna -o palež pJ. paliti
pali -ja m sveti staroindijsjci jezik
in zapisi v tem jeziku palica -e i, paličica -e i, palika -e i, palička -e i, paličast -a -o: ~i fižol; paličnik -a ni, paličje
-a s = paličevje -a s, paličiti -im, pžličenje -a s palij -a m starogrška vrhnja halja,
del nadškofov skega ornata pàltk -a m popačen lik palim- in palin- v sestavi (zopet): palimpsést -a m vrsta rokopisov (na zbrisanih listih); palimpsé-sten -tna -o; palingenéza -e ž zopetno rojstto, prerod palindrom -a m beseda, ki se naprej in nazaj enako bere, n. pr.: ata, rakar ipd.; palindromski -a -o
palisada -e ž ohlodje, ograja iz pri-ostrênih kolov; palisaden -dna -o pàlist -a m stranski, okrneli list;
pàlisten -tna -o paliti -im, pâli -te! pâlil -ila -o, pâljen -a -o, pâljenje -a 8, pâ-Ijenec -nca m paljeni ječmen, pâljenka -e i žganje, paljenina -e ž; pâl [pdl] -a m: duh po ~u; pàlei -a m: ~ na grozdju; paležina -e i kar palimo, palil-nica -e [-In-] ž, palilo -a s, palilen -Ina -o [-In-], paliŠče -a s, palivec -vca m, palivka -e Ž; palivo -a s, palina -e i pâlma -e i, pâlmov -a -o:. -^e veje, ~o drevo; pâlmast -a î-o; pâlmovec -vca m. bot., pâlmovje -a s, palmoyina '6 ž, pâlmovnik -a m vrt s palmami [povsod: -Im-]
palpitâeija -e ž ulrip, bitje iile, srca; palpitirati -am biti, utripati, tolči, udarjati (o iili, srcu, pulzu); palpitiranje -a s [povsod: -Ip-] paluba -e ž, paluben -bna -o, pa-
lubje -as palud -a m 1. naplavina, 2. bičje;
paludje -a s, paludnica -e ž bot. pâmet -i ž: zdrava pamet, pameti (po)grešati, po pameti ravnati (živeti), na pâmet znati, pri pâmeti biti, v pâmet vzeti omeniti kaj, spomniti na kaj, po mo-
pametiti
ji pameti, ob pamet priti (biti), s pametjo se srečati, spreti, navzkriž priti; pameten -tna -o, pametnost -i i pametiti -im pomniti, spominjati se: odkar svet pameti; pameten je -a s pomnjenje (+pamtiti -im, +pamtenje ali ^pamčenje -a s); pametovati -ujem, pame-tovanje -a s: odkar ljudje pa-metujejo; *pamtivék -a m: *od pamtivéka kar pomnijo pametiva -e ž, pametivar -ja m, pametivarica -e i, pametivarski -a -o; pametka -e i; pameti ji v -a -o, pametljivost -i i; pamet-nik -a m pamflét -a m sramotilni s^s, pam-fléten -tna -o, pamfletist -a m, pamfletistka -e ž Pan -a m mit. os. i., bog gozdov, rastlinstva in pastirjev; panski -a -o
pan- v sestavi (vse-): Panamêrika -e i vsa Amerika kot celota,
PanamêriSki -a -o: ~o gibanje; anevropa -e i, panevropski -a -o; pangermanstvo -a s, pan-germanski -a -o, pangerman -a m; panoptikum -a m razstavnica za vse, panorama -e i razgled na vse strani, vrsta gledališč; panslavizem -zma m, panslavist -a m, panslavističen -čna -o, panslovânski -a -o, panslovan-stvo -a s, panslovan -a m; pan-teizem -zma m vera, da sta svet in Bog eno bitje, panteist -a m, panteistka -e i, panteističen -čna -o; Panteon -a m grško svetišče v Atenah, Panthéon -a [panteôn] m cerkev in muzej v Parizu z grobnicami najslavnejših moi; pânteon -a m svetišča bogov nasploh Panama -e i kr. i., panama -e i blago, panamski -a -o: ~i klobuk. Panamska ožina. Panamski prekop (+Panama-kanal
ali +Panama kanal); Panamec -mca m, Panamka -e i -•-panati -am koga (kaj) zagovoriti, zagovarjati, ur4či, urdčiti, zaro-titi, začarati, ustaviti, ustavljati, ukrotiti, premagati: ~ gada, ogenj, bolezen, vodo, točo, zver, besnost, zastrupljanje itd. pandékte -ékt ž mn. zbirka pravnih določb iz starih rimskih zakonikov, del rimskega prava pandnr -ja m ogrski vojak, slep privrienec (človeka, stranke, organizacije), hlapec; pandurski -a -o suienjski, hlapčevski, pregnano vdan panegirik -a m slavospev, hvalospev; panegiričen -čna -o panika -e i brezglavost, zmešnjava, nenaden strah, preplàh; paničen -čna -o nenaden, brezglàv: ~ strah, ~ beg, ~a osuplost panj -a in panju m, mn. panji -ev itd. s panjmi; panjač -a m, panjev -a -o: ~a končnica, ~ lilj; panjévje -a s, panjič -iča m, panjast -a -o Pankracij -a m os. i., Pankracijev -a -o, Pankrac -a m, Pankra-cov -a -o panoga -e i veja, stroka, področje; panoga -e i navidezna noga, okmela noga; pinožica -e i, pà-nožen -žna -o Panonija -e i, panonski -a -o: ~a država, ~i knez. Panonska nižina; Pauonec -nca m, Panon-ka -e i
panter -ja m zool., panterjev -a -o, panterica -e i, panterski -a -o pantomima -e i igra s kretnjami brez besed, pantomimičen -čna -o, pantomimika -e i (nauk) paôbla -e i pàkrôgla, krogli podobno telo, pàébel [-bau] -bla -o nepravilno 6bel papa -e i olr. jed, papati -am, papanje -a s; papca -e i, pap-cati -am vse otr.
parafrâz?
papa -âna m atr., papânov -a -o papež -a m, pâpeiev -a -o, pâ-peški -a -o, pâpestvo -a s; pâ-pežnik -a m, papežnica -e ž, papežinja -e i, pâpežniški -a -o, pâpefnistvo -a s; papeževec -vca m, pdpeževka -e ž, pâpe-ževski -a -o; papeževati -ûjem, papežu j -te! papeževšl -âla -o, papezevânje -a s; gl. papizem papiga -e ž zool., papižji -a -e, papigin -a -o; papagaj -a m, papagajev -a -o, papagâjski -a -o, papagâjstvo -a s brezglavo posnemanje Papin -a [papén -a] m os. i. franc.
fiz., Papinov -a -o: ~ lonec papir -ja m, papiren -rna -o: ~a industrija; papirček -čka m; papirnat -a -o: ~a škatla; papirnica -e ž, papirničen -čna -o, papirniški -a -o, papirničar -ja m, papirničarka -e i, papirni-čarski -a -o; papirogrâf -a m priprava za razmnoževanje; papi-rec -rca m risani vzorec za čipke papirus -a m rastlina, ki so iz nje delali v starem Egiptu papir; pâpirusov -a -o: ~ zvitek papizem -zma m, papist -a m, papistka -e i. papističen -čna -o, papistovski -a -o; papinec -nca m, papinski -a -o paprika -e i, pâprikov -a -o: ~a omâka; papricirati -am, papri-ciran -a -o, papriciranje -a s par -a m dvojica: lep ~ volov, čevljev, rokavic; imeti par, biti za pâr komu,'»iti v pâr s kom (čim) soglašati, izpopolnjevati se ; ni mu pâra enakega, podobnega; ni (mu) par ne soglaša, ne ujema se; pârèek -čka m, pâren -rna -o: ta čevlja nista ~a nista pdr; pâroma prisl. v parih: šli so gl. tudi pariti *par prisl. mere nekaj, nekoliko: ~ dni, ~ ur, ~ zrn, ~ knjig; peljal se je s parom konj je
nekaj drugega kakor: peljal se je s *par konji; zaradi para čevljev se ne bova tožila; zaradi *par čevljev ga je tožil; začela se je tožba s *paT pestmi sena, končala s parom volov para -e i, paren -rna -o: ~i kotel; parnica -e ž, parnik -a m. parniški -a -o: ~o moštvo; pa-rovnjak -a m čeber za parjenje; gl. tudi paro-para -e ž denarna enota: pet par,
50 par (+para), krat. p parabola -e ž mat. vrsta krivulje, lit. prilika, prispodoba; parabol-ski -a -o [-Is-], parabolen -Ina -o [-In-]: ~a enačba, ~a oblika; lit. paraboličen -čna -o: ~o izražanje; parabolika -e ž parada -e ž slovesni obhod, paraden -dna -o: ~a obleka, ~i nastop; paradirati -am nastopati v paradi, paradiranje -a s paradigma -e i slovn. vzorec, zgled; mn. paradigme -gem [-gam] -gmam ali paradfgmata -at s; paradlgemski -a -o [-gam-] — paradigmatičen -čna -o paradiž -a m raj. paradižen -žna -o rajski; paradižnik -a m, paradižnikov -a -o: ~a juha, omaka
paradoks -a m na videz brezglava, nesmiselna trditev, nepričakovana, osupna misel (stilna posebnost): govori v samih paradoksih; paradoksen -ksna -o nesmiseln, osupen, nepričakovan, presenetljiv; paradoksnost -i ž parafa -e ž značka za ime, podpis z značko, žig z značko; parafirati -am podpisati, parafiranje ra s
parafazija -e ž govorna motnja parafin -a m vosku podobna, v vodi netopljiva snov; parafinski -a -o: ~a sveča parafraza -e i opis, razlaga z drugimi besedami; parafrazirati -am
SloTenakl pravopii

32
paragraf
opisali, razlagati; parafraziranje -a s, parafrast -a m, parafra-stičen -čna -o paragraf -a m člen, odstavek, oddelek, znak§: § 5 fparagrdf pit]; paragrafar -ja m pikolovec, pretirano natančen človek, kdor sodi vse le po predpisih; paragrii-farski -a -o Paragvaj -a m 1. i. države; paragvajski -a -o, Paragvajec -jca m, Paragvajka -e ž paralaksa -e ž fiz., astr., paralak-
tičen -čna -o paralela -e ž mat. vzporednica, paralelen -Ina -o [-In-] vzporeden, paralelka -e [-Ik-] ž vzporednica v šoli, vzporedni razred; paralelnost -i [-In-] ž, parale-lizfrati -am vzporediti, vzpore-jati; paraleliziranje -a s, para-lelizem -zma m vzporedje; pa-ralelogram -a m geom., para-lelogramski -a -o, paralelepiped -a m geom., paralelepipedov -a -o
paraliza -e ž ohromelost, razkroj; paralitičen -čna -o, paralitik '-a m, paralitikinja -e ž; paralizi-rati -am hromiti, preprečiti, onemogočili učinek; paraliziran -a -o, paraliziranje -a s paralogija -e ž nesmisel, para-logizem -zma m napačen sklep, prevara; paralogističen -čna -o parament -enta m, nav. v mn. paramenti -ov m cerkvena liturgična obleka, cerkvena oprava parameter -tra m mat., min., elek-
troteh., parametrski -a -o paramitija -e ž vrsta poilčnih, ganljivih zgodb, paramitičen -čna -o paranoja -e ž vrsta duševne bolezni, paranojski -a -o = paranoičen -čna -o, paranoik -a m parapsihologija -e ž veda o okultnih pojavih, parapsiholog -a m, parapsihološki -a -o
parataksa -e ž priredje, paratak-
tičen -čna -o prireden parati -am: ~ obleko, trebuh; >aranje -a s: ~ obleke, ~ te-esa; paralen -Ina -o [-In-]: ~i nožiček = paralo -a s, paral-nica -e [-In-] ž paratifus -a m tifusu podobna boj lezen, paratifozen -zna -o: ~i ! bacil parazit -a m bot. zajedavec; prisklednik, parazitka -e ž zajedav-ka, parazitski -a -o zajedavski, parazitstvo -a s, parazitaren -rna -o: ~a obolelost paKela -e ž kos posestva, zemljišča; parcelski -a -o [-Is-]: ~i donos; parcelen -Ina -o [-In-]: ~e meje; parcelirati -am razkosati zemljo, parceli-ranje -a s, parcelacija -e ž pard parda m pdnter zool., pardov -a -o, pardovina -e ž pdrdova kožuhovina *part6n -a m oprostitev, oprošče-nje, odpuščanje, prizanašanje: "•"brez pardona brez usmiljenja, prizanašanja, neusmiljeno; kot medm.: ~ oprostite! *pardoni-rati -am koga komu prizanašati, spregledati, *pardoniranje -a s pareneza -e ž spodbuda, navduše-vanje, opomin; parenetičen -čna -o: ~i govor, parenetik -a m kdor rad navdušuje parenteza -e ž vmesni stavek, oklepaj, parentetičen -čna -o pareti -im: voda pari se spreminja v paro, pari -fte! parel -ela -o. parenje -a s, gl. tudi pariti par excellence [parekseldns] prisl. izraz (franc.) odlično, v pravem, najboljšem pomenu besede parfum -a m vonj, vonjava, dišava, parfumov -a -o: ~ duh; par-fumski -a -o: ~a stekleničica; parfumirati -am dišdviti, parfu-miran -a -o odišdvljen, parfu-miranje -a s dišdvljenje, par-
Parnâs
fûmar -ja m diëàvar, parfûma-rica -e ž diiâvarica, parfume-rija -e i paria -a in -e m pripadnik zelo nizke kaste v Indiji, suženj, brezpraven človek ■•■parirati -am odbiti, odbijati, prestreči, zavrniti, ubogali; *pari-ranje -a s Paris -a m trojanski junak, Pdri-
sov -a -o parisilaba -e ž slovn. enakozlož-nica, parisilabičen -čna -o enako-zložen
paritéta -e ž enakost, enakopravnost; paritéten -tna -o enako upravičen, enakopraven; al pari prisl. (ital.) enako za enako: zamenjati ~ pariti -im (se): voda se pari na soncu, perilo parimo z vrelo vodo, trava se pari na kupu, sod parimo s kropom; parjenje -a «, parnja -e ž (+žehta), parilo -a s C -^žčhtanje), parilnik -a [-lun-] m, parilnica -e [-iun-] ž, parjenik -a m, parjenec -nca m pariti -im (se) družiti (se) v par, posebno pri živalih in rastlinah, tudi križati (se); parjenje -a s, paritev -tve ž, paritven -tvena -o [-tvan-] Pariz -a m, pariški -a -o, Parižan
-âna m, Pariiânka -e ž parizar -ja m močno okovan tovorni voz (izza franc. okupacije pri nas), parizarski -a -o: ~i voz
park -a m obsežen vrtni nasad, (v prometu) prostor za spravljanje voz; vôzni avtomobilski železniški	pârkoven
-vna -o: ~i prostor; parkirati -am, parkiranje -a s Parka -e ž mit. boginja rojstva, pârke pârk mn. i rojenice, sojenice
parkelj -kija in -keljna [-kalj-] m hudič v Miklavževem sprem-
stvu; parkljev -a-o: koš, ~i rogovi, ~a veriga parkelj -kija m, parkeljn -a -o -kalj-]: ~a kuga = parkijev-ca -e ž, parkeljski -a -o [-kalj-], parkeljc -a [-kalj-] m, parkelj-ček -čka [-kalj-] m; parkljar -ja m, parkljarski -a -o, park-Ijast -a -o, parki jat -ata -o; parki jati -am, parki jaj -ajte! parkljal -ala -o, parkljanje -a s parket -a m iz trdih deičic zložen pod, parketen -tna -o: ~a tla; parketirati -am polagati parkit, zlagati deščice v pdd; parketi-ranje -a s, parketar -ja m kdor poklada parket parlament -enta m državni zbor, skupščina; parlamentaren -rna -o: ~a večina, vlada; parlamentarizem -zma m vladanje s parlamentom, parlamentarec -rca m, parlamentarka -e ž poslanec, poslanka, posrednik, posrednica, zastopnik, zastopnica v parlamentu; parlamentarski -a -o: ~e ugodnosti, dnevnice; parlamentirati -am pogajati se, razgovarjati se; parlamentiranje -a s dogovarjanje, pogajanje parlograf -a m narekovdlo, priprava za zapisovanje besedila, da ga potem sama narekuje v pisalni stroj; parlografski -a -o Parma (Viktor) -a in -e m os. i. skladatelja, Parmo v -a -o: ~e skladbe; parmovski -a -o Parma -e ž kr. i. ital. pokrajine, parmski -a -o: Parmska kartu-zija; parmezan -a m vrsta sira (iz Parme), parmezanski -a -o: ~a izdelava sira parmena -e ž vrsta jabolka Parnas -a m gora v Grčiji, domovina muz: iti na Parnas posvetiti se pesništvu; parnaški -a -o; imena lit. strujam in družbam: Parnas -a m naslov glasila franc. pesnikov sredi 19. st.; parna-
paro.
sovci -cev m, parnasovski-a-o: ~i pesniški nazor paro- v sestavi: +parobr6d -a m fâmik, +~brôden -dna -o pâr-niiki', paromér -a m, ~mér-ski -a -o; paroploven -vna -o, ~pl6vba -e ž, ~pl6vstvo -a s, ~plôvski -a -o, ~pl6vnik-a m; +paromlm -a m pdrni mlin; +parostrôj -ôja m pami stroj; parovôd -oda m, parovoden -dna -o
parobek -bka m tri, itor po posekanem drevesu; par6bkov-^-o parodija -e ž posnemanje pesmi (govora), prevračanje v smešno; parodist -a m kdor parodira, pa-rodirati -am prevračati pesem (govor ipd.) v smešno, sramotilno; parodiranje -a s, parodi-stičen -čna -o pàrog -a in -â m okrneli rog, pà-
rožič -a m, pàrôzen -žna -o parola -e ž geslo, parôlen -Ina -o
[-In-]: ~i lističi Parsival
Parsival -a m mit. junak ie Gra lovega kroga, naslov Wagnerjeve opere; Parsivalov -a -o, parsi-valski -a -o [povsod: -al-] parta -e ž 1. trak z lepotičjem, 2. mesarica, 3. igra: parto tresti parte parteja m osmrtnica, mrliški
list, oglas parter -ja m pritličje (hiše ali gledališča), parterski -a -o, partSren -rna -o: ~i sedeži particip -a m deležnik, participia-len -Ina -o [-In-]: ~a zveza; participirati -am biti deležen, udeležiti se; participiranje -a s, participacija -e ž, participator -ja m udeleženec, deležnik partija -e i stranka: Komunistična partija; partijski -a -o, partijec -jca m, partijka -e ž, par-tijstvo -a s *pai^ja -e ž del, enkratna igra, oddelek, odlomek, skupina, družba, zakon, izlet, priložnost, pot:
igrajmo še eno ~o, s to ~o ne grem, lepa ~a se ponuja, ta ~a knjige je najlepša partikula -e ž slovn. členek, liturg. hostija; partikularen -rna -o poseben, posamezen; partikula-rizem -zma m prizadevanje po osamosvojitvi, samosvojost; partikularist -a m, partikularisti-čen -čna -o partitiven -vna -o delen: ~i genitiv, partitivnost -i 6: ta ro-dilnik izraža ~ partitura -e ž glas., partitiiren -rna -o
partizan -a m, partizanka -e ž oseba, čepica, puška; partizdnski -a -o, partizanstvo -a s, parti-zaniti -im partizana -e ž neke vrste sulica partner -ja m udeleženec, soigralec; partnerica -e ž, partnerski -a -o, partnerstvo -a s parveni -ja m kdor se je na zunaj povzpel visoko nad svoje prejšnje razmere; parvenijski -a -o, parvenijstvo -a s pas pasa in pasu m, dv. pasa tn pasova -ov pasoma in pasovoma; tnn. pasovi -6v -ovom, tudi cona; pašen -sna -o: ~a zaponka; pašček -čka tn, pasec -sca tn; pasanček -čka m vrsta čmrljev, pasanec -nca tn; pasar -ja m kdor dela pasove, kdor izdeluje cerkveno orodje in po-sodje; pasica -e ž, pasilnica -e [-iun-] ž, pasilnik -a [-iu^-] m, pasilo -a s; pasati pašem, paši -te! pasal -a -o, pašoč -a -e, (o)pasan -a -o, pasanje -a s pasat -a tn tropski veter, pasaten
-tna -o: ~i veter +pasati pašem pristajati, podati se, prilegati se: obleka mu lepo +paše, to ti nič ne +paše ipd. pasaža -e ž prehod, *pasažir -ja tn popotnik, *pasažirka -e i, *pasažirski -a -o popotniški
pâsti
Pascal -a [paskâl -a] m franc. ^ mislec, Pascalov -a -o, pascalski -a -o [-dis-] pasijôn -a m liturg. Kristusovo trpljenje-, pasi jonski -a -o: ~e igre (o Kristusovem trpljenju)-, pasijonka -e ž neka okrasna cvetlica-, *pasj6n -a m strast, posebno veselje: imeti ~ za kaj, to je njegov *pasjo-nlrati -am koga za kaj navdušiti, ogreti, razvneli, razvnemati; 1 *pasjoniran -a -o strasten, razvnel; *pasjoniranje -a s raz-vnemanje strasti *pasirati -am kaj iti mimo, skozi, lez; pretlaliti, pretisniti skozi (mrežo, cunjo); primeriti se, pripetiti se: ~nevarno mesto, ~ zelenjavo; *paslran -a -o, *pa-siranje -a s; *pasant -a m mimo idoči
pasiv [-iu] -a m slovn. trpni način, trpnik, mn. pasiva -iv s pasivne oblike, pasiven -vna -o slovn. trpen, spi. mrtev, nepod-jeten, nesamostojen; pasivnost -i ž nedelavnost, nepodjetnost, nesamostojnost; pasivnež -a m mrtvdk, nepodjetnei, nesamo-stojnež; pasiva -iv mn. s trg. obveze, dolgovi, izguba; pasiven -vna -o: ~a bilanca negativna pasji -a -e tudi za označbo kakovosti, da je kaj zanič: ~i človek (hudoben), ~a vijolica (neprava), ~a vera (nikaka), ~e vreme (slabo); prisl. po pasje: ~ zebe. ~ me je ozmerjal, ~ živi; pâsjica -e i pdsja koliba, pâsjak -a m; pasje- v sestavi: pasjeglàv -âva -o, ~glâvec -vca m, ~glâvka -e i, ~glâv-ski -a -o; pasjevéren -rna -o. ~vérec -rca m, ~vérka -e i, ~vérski -a -o paskvil [-il] -a m sramotilni spis, paskvilen -Ina -o [-In-], paskvi-ânt -a m pisec paskvila
pàsUka -e ž slika, pega. ki nas moti po gledanju v svetel predmet
pasma -e i, rod. mn. pasem [-sam], pâsemski -a -o [-sam-] pàsôl [-6u] pàsoli i haloidna sol pést -i i: nastaviti ujeti v
sprožiti ~ pasta -e ž loščilo, čistilo, maia: zobna ~ za parket; pasto-zen -zna -o med. pastél [-él] -a m suha barva, barvna kreda, podoba z barvnimi kredami; pastélen -Ina -o [-In-]: ~e barve pastéta -e i: jetrna pastéten -tna -o
Pasteur -ja [pastêr -ja] m franc, kemik, Pasteurjev -a -o: ~ zavod; pasterizirati -am, pasteriziran -a -o: ~o mleko; pasteriziranje -a s, pasterizâcija -e ž
pasti pâdem, pâdi -te! pâdel -dla -o in pàl pâla -o; gl. tudi pàd; dijak, vlada, odbor pade; mraz, toplota, vročina, barometer pade; cena, vrednost, tečaj pade, papirji padejo; kocka pade, +odločitev pade odloči se, ""^be-seda je padla rečeno je bilo, +sklep pade sklenjena je bilo, +predlog pade predloieno je bilo (prav pa v pomenu: predlog pade v vôdo), +pade opomba, očitek izrečena je, v glavo mu pade domisli se; +hiša pade na sina hišo deduje, dobi sin, zmeraj pade na noge se znajde, +pasti na kolena poklekniti, +pasti k nogam komu vreči se pred koga, + izvolitev je padla nanj izvoljen je bil, +sum je padel nanj osumljen je bil, je (z)letel nanj, senca je padla nanj, *praznik pade na sredo je, pride na sredo, na glavo pasti neumen biti, +pasti iz vloge spozabiti se, zmotiti se,
pasti
pogrešiti; +v hrbet pasti od zadaj, zahrbtno napasti, pasti komu v roke; ''"pasti v nezavest onesvestiti se, omedleli; "»"pasti v nemilost, zamero zameriti se, priti v zamero pri kom; "»"pasti komu okoli vratu objeti koga; ■»"pasti komu v breme priti komu na skrb, na glavo, na pleča; +v oči pasti iznenadili, v oči udariti, zbosti, opozoriti; "»"pasti čez koga (po kom) napasti koga, vreči se na koga; pasti komu v besedo seči komu v besedo, motili koga, z neba pasti neveden, nedolžen biti, slučajno, po naključju se zgoditi: saj nisem z neba padel, z neba ni padlo; padli angeli, padla dekleta, padli papirji
pasti pasem (se), pasi -te! pasoč -a -e: ~a se živina; pasel -sla -o, (po)pasen -a -o: ~a trava ("»■popašen); pasti živino, oči, radovednost, lenobo, srce, strast; bolezen se pase po meni, me-glé se pasejo po dolini; krmiti v zvezah, kakor: pasti z želodom, z repo, s koruzo; pasti koga z obljubami, lepimi besedami
pastinak -a m = pastinaka -e ž bot.
pastir -ja m, pastirjev -a -o, pa-stirec -rca m, pastirček -čka m, pastirica -e ž, pastiričin -a -o, pastirski -a -o, pastirstvo -a s; pastirička -e ž ptič = pastiri-čica -e ž = pastirina -e ž — pastirinka -e ž; pastirjevati -jiijem, pastirjevàl -âla -o, pastir jevânje -a s; pastirovâti -ûjem, pastirovàl -âla -o, pa-stirovânje -a s; pastirëevâti -ûjem, pastirčeval -âla -o, pa-stirëevânje -a s
pastor -ja m proteslantovski duhovnik, pâstorski -a -o, pâstor-stvo -a s
pastorale -la m lilurg. škofova palica; pastorâla -e ž glas, pastirska pesem; pastorâla -e i = pastorâlka -e [-Ik-] ž leol. nauk o dušnem pastirstvu pastorek -rka m, pâstorka -e f,
pâstorkinja -e ž pàstéiec -žca m pokvečen, nepravilen složec pastuh -a m žrebec, pastûSnica -e
ž žrebčarna pâsns -a m mesto v knjigi, odstavek, kos poti: nevaren težak ~
paša -a in -e m turški častni naslov; paševati -ûjem, paSûj -te! pasevàl -âla -o, paševanje -a s, pâSin -a -o; pašaluk -a m, pa-šaMški -a -o; Ali paša Ali paša in -e m, Kémal pâSa Kémal paša in -e m, KémalpâSev -a -o, Alipašev -a -o pâSa -e Ž, pâšen -šna -o: ~a pravica; paševina -e ž = paš-nina -e ž = pašina -e ž; pašnik -a m, pâšniški -a -o; pâSnja -e ž, pâšništvo -a s nauk o pašnikih paščiti -im se prizadevati si za kaj, podvizali se, (po)hiteti; pašč-Ijiv -iva -o prizadeven, paščlji-vost -i ž prizadevnost pâšten -tna m ograjen kos zemlje, zasajén s trlo; planica na hribu za pašo
paštnati -âm rigàlati, prekopali zemljo na vrtu, v vinogradu; paštnfinje -a s pat -a m poseben položaj v šahovski igri paténa -e ž liturg. božja skledica, pozlačeni kroinik za pod hostijo patent -ênta m, patênten -tna -o: ~o pravo, patentirati -am, patentiran -a -o, patentiranje-a s pâter -tra m oče, naslov redovnega duhovnika, krat. p. = o.: p. (o.) Stanislav Skrabec; pâtrov -a -o, patrski -a -o
pa vola
patina -e ž: kovinska patinast -a -o; patinirati -am, pa-tinfran -a -o, patiniranje -a s patoka -e ž zadnje, slabo vino,
žganje, pivo patologija -e ž, patolog -a m, patologinja -e i, patologičen -čna -o, patološki -a -o patos -a m zanos, vznesenost, slovesnost = patetičnost -i ž; patetičen -čna -o zandsen, vznesen, slovesen; patetik -a m kdor s pdtosom govori patriarh -a m olik, poglavar (vzhodne) cerkve; patriarhija-e ž, patriarhijski -a -o, patriar-hat -a m, patriarški -a -o; patriarhalen -Ina -o [-In-], patriarhalnost -i [-In-] ž staro-dobnost, slovesnost, olaUvo patricij -a m plemenitaš (posebno starorimski), meščan; patricijski -a -o: ~a hiša patrimonij -a m oletna dediščina, patrimonialen -Ina -o [-In-] kar spada k dedni graščini patriot -a m rodoljub, domoljub; patriotka -e ž domoljubka, patriotizem -zma m domoljubje, rodoljubje, patriotičen -čna -o = patriotski -a -o domoljuben, rodoljuben
patristika -e ž veda o cerkvenih očetih, patrističen -čna -o; pa-trologija -e ž, patrolog -a m, patrološki -a -o Patroklos Patrokla m os. i. ho-mšrskega junaka, Patroklov -a -o: ~a oprava, ~o prijateljstvo z Ahilom patron -a m, patrona -e ž naboj: ~ za kroglo, ~ za zrnje; slikarski vzorec, kalup, oblika, patronski -a -o patron -a m zavetnik, patronov -a -o, patrona -e ž zavetnica, patronin -a -o, patronski -a -o zavelniški, patronat -a m zavet-ništvo, zavetišče za otroke, pa-
tronatski -a -o: ~e pravice; patronanca -e ž, patronančen -čna -o; patrocinij -a m cerkveno prošlinje, god patrona v kaki cerkvi patrulja -e ž obhodna straža, patruljen -Ijna -o, patruljirati -am, patruljiranje -a s; preprosto: patrola -e i, patrolen -Ina -o [-In-], patrolirati -am, patroliranje -a s patvor -a m bolezenska tvorba, patvoren -rna -o, patvorina -e ž posnetek, neorganska tvorba pandar -ara m posredni udar zaradi odboja [pa-u-] pav -a m, pavov -a -o: ~o perje; pavji -a -e: ~i rep; pavast -a -o, pavček -čka m, pavovka -e ž = pavica -e ž, pavič -iča m Pavel [-val] -vla m os. i., Pavlov -a -o; Pavle -ta m Pavletov -a -o; Pavelček -čka m, Pavelčkov -a -o [-vali-]; Pavla -e ž os. i., Pavlin -a -o; Pavlina Pa j kova -e -e i os. i. slov. pisateljice; sv. Pavel, o sv. Pavlu = na sv. Pavla = o Pavlovem, na Pavlovo, pri Sv. Pavlu sem bil, k Sv. Pavlu gre, od Sv. Pavla gre; Šempavel -vla m; pavlin-ski -a -o kar je po Pavlu: ~a pisma, ~i red; pavlinec -nca m član reda pavijan -a m zool. vrsta opice paviljon -a m, paviljonski -a -o: ~a vrata; paviljdnček -čka m pavka -e ž glas., nav. mn. pavke pavk
pavliha -a in -e m norčav, smešen človek, tšpček = pavluha -a in -e m; pavlihov = pavluhov -a -o, pavlihast -a -o; Pavliha -a in -e m list, Pavlihov -a -o pavliuček -čka m vrsta metulja pavola -e ž, pavolen -Ina -o [-In-] — pavolnat -a -o [-In-]: ~o blago; pavolast -a -o; pavolica -e i
pav^
pavšal [-dl] -a tn povpreinina, poleeek, povpršeek, odmerek; pavšalen -Ina -o [-In-] povprečen; pavšalirati -am odmeriti povpreček, pavšaliran -a^ -o: ~a poštnina; pavSaliranje -a 8 piv£a -e i odmor, premolk, oddih; pavzen -znft -o! -^o znamenje; pavzirati -am odnehati, prenehati, počiti, počakati, počviati; pavziranje -a ir pazdef -ja m lesnati deli lanenth stebel, ki se pri trenju luffijo od vlaken, paždžrnat -a -o; ~o predivo; pazderje -as pazduha -e ž: pod ~o peljati, izpod ~e jemati iemHVati Si, improvizirati; za podpazduho se voditi
paziti in paziti pazim: ~ na kpga (kaj), kaj (koga) varovati. pazi -ite! pazeč -eča -e, pazil -ila -o, (o)pažen -a -o, pazenje -a s, pažnja -e ž: posvetiti ^o čemu paziti ti,o kaj, pazljiv -iva -o, pazljivost -i Ž, pazljivec -vca m. pazljivka -e i; pazka -e ž: ~o imeti na koga (kaj), pod ~o biti; pazen -zna -o, pažnost -i i, paznik -a m, paznica -e ž, pazniški -a -o; paziin -a m zaničlj, ogleduh, pazunka -e ž zaničlj. oglednika, ovaduška; pazunstvo -a s zaničlj. paž -a m srednjeveški učenec plemiškega vedenja po gradovih; pažev -a -o: ~o vedenje, ~a dolžnost; paže -ta tn paževski -a -o
paž paža tn leseni oboj, pažen -žna -o: ~e deske; pažiti -im, paženje -a s, (o)pažen -a -o, pažnica -e i deskd, pažnik -a m iebšlj, paževina -e i, pažina -e i
paželj -žlja m = pažnohet -hta m pdrkelj, pažljat -ata -o, paž-Ijdtost -i i
pecelj -clja m, peci jat -ata. -o; sadje, peceljnat -a -o [-calj-]. pecljast -a-o; peci jati -am, pecljaj -fijte! peci jal -ala -o, pecljanje -a s pecivo -a s gl. tudi peči peč -f ž, na peči; pečca -e ž in pečica-e ž = pečka-e i; pžčen -čna tO: ~a vratca, ~o oniSlo; pečnica -e ž = pečnjak -a tn, pečnik -a tn sedež pri kmečki peči, pečnjaček -čka m, pečuh -a tn = pečuhar -ja trt zapečkar; pečar -ja tn, pečarica -e i, peča rski -a -o, pečarka -e ž, pe-ČŽTna -e ž = pečarnica -e ž; pečevati -djem rta peči posedati, peč varovati peča -e ž žensko pokrivalo, pččen -čna -o: v6zel i pečat -a tn, pečaten -tna -o: ~i i vosek; pečatnik -a m, pečfit-: niča -e ž; pečatiti -im, pečate-I nje -a 8, (za)peqaten -4 -o, pe-I čatilo -a s, pečatnina -e ž pečati -am se (s čim) ukvarjati se, pe^aj -ajte! pečal -ala -o, pe-čanje -a s pečevje -a s, pečeven -vna -o, pepevnost -i i, pečevnat -ata -o, pečevit -a -o, pečevitost -i i, pečen -a ro kamniten; pečev-nik -a m, pečina -e ž, pečinar -ja t», pečinast -a -o, pečinat -ata -o
peči , pečem, peci -ite! pekel pekla -o, pekoč -a -e, pečen -ena -o, pečenje -a s delo in izdelek, pečenka -e ž = pe-č^ja -e ž, pečenkar -ja m lovec, ki lovi samo zaradi mesa; pečenica -e i, pečenjak -a tn gibanica, pečenina -e ž pečica -e ž tolsta gubi, ki jo dela trebušnica na želodcu in na čre-vih; pečdičen -čna -o: ~a žila; loči od pečica in pečca prostor za pečenje pri peči
pék
pcčka -e ž, mn. pečke pečka in peček [paiak] in pečak in pečk [pščk] pečkam pečke v pečkah s pečkami; pečkat -ata -o: ^o sadje; pečkovnat -ata -o, peč-kovit -a -o, pečkovec -vca m, pečkiir -ja m [povsod pal-] pehati -am, pečkaj -ajte! pečkal -ala -o, pečkanje -a s, pečkalo -a s počasni [povsod pal-] ped -i ž, pedenj -dnja m: pedenj-človek pedenj-človeka m; ped-njati -am, pednjaj -ajte! ped-njal -ala -o, pednjanje -a s s pedjo merili; pednjač -a m = pedic -a m pedagogika -e ž vzgoja, vzgoje-slovje; pedagogičen -čna -o vzgčjen, vzgojesloven; pedagog -a m vzgojitelj, vzgojeslovec; pedagoginja -e ž vzgojiteljica, vzgdjeslovka; pedagoški -a -o vzgojiteljski, vzgojeslovski; pe-dagogij -a m vzgojeslovni zavod, učiteljska iola pedal [-dl] -a m nogalnik: ~ pri kolesu, ~ pri orglah, klavirju; pedalen -Ina -o [-In-] pedant -anta m, pedantka -e ž malenkostno natančen, pikolovec, silnica ; pedantski -a-o, pedant-stvo -a s, pedantizcm -zma m, pedanterija -e ž pikolovstvo, malenkostna natančnost pedel [-H] -a m vseučiliSki uslužbenec, pedelski -a -o [-Is-] pedikura -e ž nega nog (nohtov), pedikirati -am se dati si nohte porezali na nogah in ostrgati kožo, pediker -ja m kdor se s pedikuro ukvarja pedologija -e ž pedag. (iz gri. paid- otrok) nauk o otroku, pe-dolog -a m zdravnik za otroke, pedologinja -e ž, pedologičen -čna -o, pedološki -a -o; pe-diatrija -e ž otroiko zdravstvo, pediater -tra m zdravnik za otroke
pedologija -e ž (iz lat. ped- noga) agron. tloslovje, veda o raziskovanju tal, pedolog -a m, pedologinja -e ž, pedološki -a -o pega -e ž, pégica -e ž, pégast -a .-o, pégav -a -o, pégavec -vca m, pégavka -e i, pégavski -a -o, pégavost -i i, pégavica -e ž; pegatka -e ž pégam -a m ptič zool. pegamoid -a m usnju podobno blago (knjigoveitvo), pegamo-iden -dna -o: ~a vezava pégaz -a m bajeslovni krilati konj, simbol pesniitva; pégazov -a -o pehar -ârja m, peharjev -a -o, peharček -čka m, penarec -rca m, peharnica -e ž pehariti -im varati, peharjenje -a
s varanje pehati -âm, pehaj -âjte! pehàl -âla -o: ~ koga (kaj); peha se mi (iz želodca), po koži se mi peha (izpuščaj); pehânje -a s, pehaj -a m, pehâë -a m, pehâl-nik -a [-d^n-] m [povsod: pah-]; gl. tudi pahniti pehati -am (se), péhaj -te! pehal -a -o, péhanje -a s: konja je péhal, da je bil^ ves penast; celo uro se je péhal s težkim bremenom pehota -e ž vrsta vojaitva; pehoten -tna -o péhta -e ž zaničlj., pehtàn -âna m zaničlj. nerodna, debela oseba péhtran -a m bot. začimba, péh-tranov -a -o: ~ štrukelj, ~a potica
pèj! [pèj] medm. iz velelnika pojdi! poziv: pèj brž! zavrnitev: pèj no, pèj, kdo te bo poslušali začudenje: pèj no, a res! pék -a m, pékovka -e ž, pékov -a -o, pékovski -a -o: ~i kruh; pekarica -e ž, péka -e ž: kruh po peki (+triien kruh), kruh stare péke, peka kruha kar ga
pekel
gre enkrat v peč; pekarija -e i, pekarna -e i, pekarnica -e i pekel -kla [pakay -klä] m, pe-klen -a -o: ~e muke, peklenski -a -o, peklenec -nca m — peklenšček -ščka m, peklenipa -e ž = peklenščica -e i; pekle-niti -im: to me pekleni; pekliti -im koga mučiti, pokoriti koga, skrbi povzročati kom^ pekli -ite! peklil -a -o, pekljenje -a s, peklltev -tve ž, peklivec -vca m, peklivka -e i, peklivski -a -o; peklina-e i min. [^vsod: pak-] peketati -am in -ečem, peketaj -ajte! peketal -ala -o, peketa-nje -a s, peket -eta m Peking -a m mesto na Kitajskem,
pekinški -a -o pekočina -e ž gl. peči pektoralen -Ina -o [-In-] prsen med., pektorale -la m liturg. naprsni križ (škofov, opatov) pekuniären -rna -o denaren, gmoten; ~e zadeve Pelagij -a m os. i., Pelagijev -a -o: ~a zmota, ~ nauk; pela-gijanec -nca m pripadnik Pela-gijevega nauka, pelagijanski -a -o, pelagijanstvo -a s, pelagia-nizem -zma m pelargonija -e ž okrasna cvetlica Pelazg -a m, nav. mn. Pelazgi -ov j m in Pelazgijec -jca m, Pelaz-gijci -cev; pelazgijski -a -o pelerina -e ž vrsta plašča, svršni-ca; pelerin ski -a-o: ~a kapuca Peleus -eja in P^lej -a m Ahilov
oče, Pelid -a m Ahilovo ime peliha -e ž rdeča lisa (posebno na
telesu), pelihast -a -o pelikan -a m zool. ptič, pelikanov
-a -o: ~ kljun pelin pelina m, pelinov -a -o: ~a voda = pelinovka -e z = pe-linovica -e i = pelinovina -e ž; pelfnovec -vca m, pelinkovec -vca m, pelinka -e ž; peliniti -im greniti, pelinjenje -a s
peliskati -am, peliskanje -a s, pelrskast -a -o = peliskav -a -o: ~o vreme deževno', pelisniti -nem, pelisnjen -a -o peljati peljem in -am, pel ji -ite! peljal peljala -o, peljan -a -o, peljanje -a s pelod peloda m bol. cvetni prah, pelodov -a -o, peloden -dna -o, pelodek -dka m Pel6pida(s) -da in -e m os. grš. i.,
Pelopidov -a -o Peloponez -a m grški polotok, pe-
loponeški -a -o: ~a vojska Pelop(s) -pa m os. i. grš. mit.,
Pelopov -a -o PEN mednar. krat. organizacije književnikov (poezija, esej, novela); kratica se pogosto rabi kot sam. m: člani Pena pena -e ž, mn. pene pen, penast -a -o, penav -a -o, penavka -e ž = penovka -e ž = penjenica -e ž, penjula -e ž = penjača -e ž posnemMja, posnimnica; peniti -im (se), peneč -eča -e, peni -te! penil -a -o, pen jen -a -o, pen jen je -a s; penica -e ž'. zlata ~ (za zlatčnje) penale -la m kazen, globa, pena-
len -Ina -o [-In-] penat -a m, mn. penati in -tje -tov
starorimski hišni zavetniki pendant -a r»: ~ k čemu proti-
vesek, nasprotek, dopolnilo Penelo|w -e ž Odisejeva žena, Pe-
nelopin -a -o penetracija -e ž pronicanje, prodiranje, penetracijski -a -o: ~e metode; penetrirati -am prežeti, prepojiti, predreti; penetriran -a -o, pepetranten -tna -o: ~ duh oster, prediren penez -a m ali penezi -ov novec, penezen -zna -o, peneznat -ata -o, penezek -zka m penica -e ž neka ptica pevka: vrtna, siva peničji -a -e penja -e ž [^klanfa], penjača -e ž
perfekt
pentagram -ama m peterokraka zvezda (narisana v eni potezi), mora; pentagramski -a -o: ~q znamenje pentameter -tra m peterec, vrsta verza - ou - ll-vo - uu-); pentametrski -a -o peatatevh -a m peteroknjižje, skupno ime za petero Mojzesovih knjig sv. pisma; pentatev-hov -a -o pentatlon -a m peteroboj šp., pen-
tatlonski -a -o Pentezileja -e ž os. i. amazonske
kraljice, Pentezilejin -a -o pentlja-e ž: s ~o zavezati; peut-Ijast -a -o, pentljati -am, pent-Ijaj -ajte! pentljal -ala -o, pentljanje -a s peniiša -e ž bot.:. travniška ~ penzija -e ž pokoj, pokojnina; penzijski -a -o pokojninski: ~i sklad, zavod; penzionist -a m, ~istka -e ž upokojšnec, -nka, penzionistovski -a -o; penzioni-rati -am upokojiti, penzioniran -a -o, penzioniranec -nca m, penzioniranka -e ž, penzioni-ranje -a s upokojitev penzion -a m gostišče (hrana in stanovanje), penzionski -a -o gostiščen: ~a hrana, penzionar -ja m, penzionarka -e ž kdor je v gostišču gost, penzionarski -a -o; penzionat -a m vzgojni zavod, penzionatski -a -o, pen-zionatka -e ž gojenka Pepe Pepeta m os. i. (preprosto) za Josip, Pepetov -a -o, Pepček -čka m, Pepčkov -a -o, Pepče -ta m, Pepčetov -a -o; pepe -ta m tšpec, pepček -čka m tepček, pepče -ta m pepel [-iu] -a n», pepelen -Ina -o [-^un-], pepelnat -a -o [-iu^-], pepelast -a -o, pepelnik -a [-^un-] m, pepelnjak -a [-^U^-] m, pepelka -e f-^fffc-J ž = pe-pelnica -e [-^un-] ž = pepe-
luha -e i = pepeluška -e ž rjuha za pepel pri parnji; pe-pelje -a pepelišče -a s; Pepelka -e [-Ik-] ž os. i. v pravljicah, Pepelčica-e ž os. i. [-Ič-] pepelar -ja m, pepelarica -e ž, pepelarček -čka m, pepelarski -a -o, pepelarstvo -a s, pepe-lariti -im, pepelarjenje -a s pepeleti -im spreminjati se v pepel, dajati veliko pepela: ta drva močno pepele, hitro pepele; pepeli -ite! pepelel -ela -o, pepelen je -a s; pepeliti -im (se), pepeli -ite! pepelil -a -o, pepeljen -ena -o, pepeljenje -a s, pepelitev -tve ž, pepelivec -vca m, pepelivski -a -o, pepe-lilen -Ina -o [-In-] pepelika -e ž, pepelica -e ž, pe-peličen -čna-o, pepelikov -a-o; pepelik -a m *potdšelj pepelnica -e [-eln- in -eun-] i začetek posta, pepelničen -čna -o [-eln- in -eun-]: ~a sreda pepsin -a m želodčni ferment percipirati -am dojčmati, perci-piranje -a s, percepcija -e ž dojemanje, perceptiven -vna -o dojeten, dojemljiv, perceptivnost -i ž dojetnost, dojemljivost pereti -im gniti, trohneti, goreti; pereč -eča -e, perel -ela -o, perenje -a s, perelina -e ž trh-lenlna, pernat -a -o: ~a drva; perečec -čca m = perečnjak -a n» = pereči ogenj drevesna bolezen; pereče vprašanje nujno vprašanje, pereča zadeva nujna zadeva peretnik -a m vrsta svedra, lo-kasti sveder I perfekt -a m slovn. pretekli čas, perfekten -tna -o dovršen, popoln: *pogodba je ~a, *~o znati jezik; perfekten -tna -o slovn.: ~e oblike; perfektiven -vna -o slovn. dovfšen: ~i glagoli; perfektivnost -i ž dovH-
*perfiden
nosi; perfektuirati -am kmfiiti, izpopolniti, izpopolnjevati; per-fektuiranje -a « izpopolnjevanje, dopolnjevanje, dovrievanje *periiden -dna -o izdajalski, nezvest, verolomen; *perfidnost -i ž isdajalstvo, nezvestoba, varljivost, varanje, verdlomnost; *per-fidnež -a m izdajalec, veroiom-nei, eahrbtnež, zvijačnež perforirati -am predreti, prebosti, naluknjati; peiforacija -e i predrt jet ~ slepiča; perforiran -a -o prehoden, prejeden, pretrgan, predrt
pergament -enta m na papir stro-jena koža, stara listina; pergamenten -tna -o *perhorescirati -am s studom odklanjati, zavračati; *perhore8Ci-ranje -a s odklanjanje, zavračanje
periferija -e i ob6d, okdlica; periferen -rna-o ojtiden, obroben; perifernost -i ž obddnost, ob-rdbnost
perifraza -e ž opis, perifra?tičen -čna -d opisovalen, opisen, peri-frazirati -am opisovati, opisati; perifraziran -a -o opisan, peri-fraziranje -a s opisovanje perigej -a m astr. prizemlje, pri-zemljiiie; perigejski -a -o prizemen, prizemeljsici perigon -a m bot. cvetni obod, pe-
rigonski -a -o perihelij -a m astr. prisončje, pe-
riheliiski -a -o prisončen Perikles in Periklej -eja m grški državnik, Periklejev -a -o: ~a doba, periklejski -a -o perikopa -e ž odlomek iz evangelija: nedeljska ~ perilo -a s, perilen -Ina -o [-In-], perilee -a [-le-] s, peril j a -e ž = perica -e ž, peričin -a -o, peričnik -a m, perilnik -a [-ivn-] m, peralnik -a [-dj^n-] m, perač -a m, peračica -e ž,
perača -e i = peralnica -e f-i^n-J ž, peračast -a -o; pe-račiti -im, peračpnje -a s, perišče -a s = perišnica -e ž = perilnica -e [-iun- in -In*] i kraj za pranje perina -e ž, perinje -a s ogorki, odpadki kuriva (premoga^ (neš).	v
perina -e ž = perinka -e ž velik list zelenjave (zelja, pese, repe ip«i.>; perinje -as perioda -e ž doba, tnal. povraidj, slovn. viliki stavek; period/en -dna -o, periodičen -čna -o kar se redno ponavlja: ~i tisk C^fli sopisi) = periodika -ik 8 ttin., periodičnost -i ž povraianje, ponavljanje; periodižfrati -am deliti na dobe, obdobja, diziranje -«'8, periodizacija -ei peripat^ik -a m filozof Arisf^e-love Me, peripatetičen -Cna -o, peripatetika -e ž peripetija -e ž preobrat: ' v drami
periskop -a m optična priprava (n. pr. v podmornici), periskopski -a -o peristil [-11] -a m stebrišče, peristilen -Ina -o [-In-] perišče -a s gl. prgišče in perilo perjanica -e i, perjanik -a m, perjaničar -ja m, perjaniški -a -o
perkal [-dl] -a, m neka bomba-žasta tkanina, perkalast -a -o perknsf ja -e ž pretres, sunek, med. pretrkavanje, perkutirati -am pretrkavati (bolnika pri preiskavi), perkusijski -a -o: ~a metoda
perlustrirati -am pregledati, preiskati; perlustracija -e i preiskava, perlnstracijski -a -o perm -a tn geol. zgornja plast pa-leozoika (dias), permski ra -o; ~a tvorba
perverzen
permanenten -tna -o trajen, stalen; permanenca -e ž trajnost, stalnost: biti v ~i i? trajni pri-pravljeiMsti, zmeraj pripravljen; permanenčen -čna -o permntirati -am zamenjevati, zamenjati; permntacija -e ž mat. pero peresa s: lahek kakor ~ (+peresnolahek), -peresen -sna -o, peresnik -a m, peresnica -e ž, peresce -a s, peresar -ja m; perje -a s (+peresje), perjad -i ž, perjast -a -o, perjiče -a s, pernat -a -o, pernica -e ž, per-ničen -čna -o, pernjača -e ž; periti -im (se), perjenje -a «; pero- v sestavi: perogriz -a m zanillj., perorezec -zca m, pero-risba -e ž, perovodja -a in -e m, peroprask -aska m hum. peron -a m hodnik (na postaji),
peronskd -a -o: ~i listek peronospora -e ž trtna bolezen peroracija -e i sklep govora, per-
oracijski -a -o: ~a formula pe^etuum mobile m neskl.: noč in dan se ni ganil od svojega perpetuum mobile; s svojim perpetuum mobile si je pokvaril zdravje *perpleksen -sna -o zmeden, zbegan, osupel; *perplčksnost -i ž zmedenost, zbeganost, osuplost *persekucija -e i zasledovanje, preganjanje; *persekucijski -a -o preganjalen: ~a strast; *per-sekutiven -vna -o: ~a metoda preganjalna, zasledovalna metoda persiflaža -e i smešenje, podsmeh, sramotilni spis (govor); persi-flirati -am smešiti, v smešno, sramotilno prevračati kako delo; persifliranje -a s smešenje personalen -Ina -o [-In-]: ~a unija, ~i referent = personalni -ega m = personalec -Ica [-le-] m; *personal [-dl] -a m osebje; personalije -ij ž rnn. osebni podatki; personifikacija
-e ž poosebitev, poos^bljenje; personificirati -am poosebiti, poosebljati; personificiranje -a s, personifikacijski -a -o poose-bitven
perspektiva -e i geom., nauk o slikanju predmetov, kakor se kažejo očesu z določenega gledišča; pogled v globino, prihodnost: ptičja = odzgornja —, gledati, koga s ptičje ~e od zgoraj, prezirljivo; perspektiven -vna -o, perspektfvičen -čna -o *peršut -a m povojeno, suho, pre-kajeno svinjsko meso, gnjat, *perštiten -tna -o, *peršutar -ja m neopilan prašič Peru -tija m 1. i. države, perujski -a-o, peruanski -a -o, Peruanec -nca m, Peruanka -e ž perunika -e ž bot., periinikin -a
-o: ~ cvet, list perušati -am po vodi čofotdti, pe-
rtišanje -a s pertišje -a s veliki listi (zelja, pese ipd.), perina, peruška -e ž pero, list; perušiti -im skubsti, perušenje -a s perut -i i (+per6t), perufen -tna -o, periitnat -a -o, periitast -a -o, periitka -e ž, perutkast -a -o perutati -am, pertitanje -a s, pe-
rutiti -im, perutenje -a s perutnica -e ž, perutničen -čna -o, perutničast -a -o, perutničica -e ž
perutnina -e ž, perutninski -a -o, perutninar - ja m, perutninarica -e ž, perutninarski -a -o, perut-ninarstvo -a s perverzen -zna -o zblojen, izpre-vržen, pokvarjen, protinaraven; perverznost -i ž zabloda, pokvarjenost, protinaravnost; perverzne! -a m pokvarjenec, izprevrže-nec, pervertirati -am nenaravno se razvijali, izprevreči se, bloditi, zblodili
Perzéfona
Perzefona -e i mit. os. i., Perzč-
fonin -a -o Perzepola in Perzepolis -le ž prestolnica stare Perzije, perzepol-ski -a -o [-Is-] Perzens in Perzej -ja m mil. os. starih Grkov, ozvezdje; Perzejev -a -o, perzejski -a -o Perzija -e i, perzijski -a -o, Per-zijec-jca m, Perzijka -e ž, tudi Perzijanec -nca m, Perzijanka -e i; perzijec -jca m perzijska preproga: kupil je dragocenega perzijca {tudi: dragocen perzijec)
pes [pas] psa m, pesek peska m, pesjak -a m, pesjad -i ž, pes-jan -ana m, pesjanski -a -o, peslajnar -ja m, peslajnarica -e i Ijudoiirski ljudje v pravljici, peslajnarski -a -o [povsod: pas-]
pesa -e ž, pesen -sna -o: ~o žganje; pesica -e ž pesno perje pesarica -e ž neka muha pesek peska m, peskovit -a -o, peskovitost -i ž, peskoviten -tna -o, pesknat -a -o, peskovnat -a -o; peskati -am: zemljo (ilovnato) peskanje -a s; peskar - a m, peskarica -e i, peskar-ski -a -o, peskast -a -o, pesko-vina -e ž, peskovje -a 8, pesko-vec -vca m bot.; peskolovec -vca m; gl. tudi peščen pesem pesmi ž, pesemski -a -o [-sam-], pesmica -e ž; pesmar -ja m, pesmarski -a -o, pesma-rid -im, pesmarjenje -a s, pes-marstvo -a 8, pesmarica -e ž, pesmaričen -čna -o; pesmoljub -a m, pesmoslovec -vca m, pes-motvor -dra m pesimizem -zma m ernoglednost, mrkosl; pesimist -a m črnoglš-dec, pesimistka -e ž črnogledka, pesimističen -čna -o irnoglšd, mrk
pésnik -a m, pésnikov -a -o, pés-nica -e ž, pčsničin -a -o, pesniški -a -o, pesništvo -a s; pesniti -im, pésnjenje -a s, pesni-kovati -ûjem, pesnikova! -âla -o, pesnikovânje -a s, pesnikâ-riti -im; pesnikûn -a m zaničlj. pest -i i, v pêsti: *na lastno pest na svojo roko, po svoji volji; pésten -tna-o, pestiti -im, pêsti -ite! pestil -a -o, pestênje -a 8, pestitev -tve ž, pestilec -Ica [-le-] m; pestnica -e ž, pestni-čen -čna -o, pestnik -a m vrsta strugdla, rdč pri kosiiiu Pesialozzi -ija [pestalôci -ija] m os. i. ivic. vzgojitelja, Pestaloz-zijev -a -o [-lôci-] péster -tra -o pisan, péstrost -i ž, pestriti -im, pêstri -ite! pestril -ila -o, pestrênje -a s pestič -iča m bot., pestičev -a -o: ~ cvet
pésio -a 8 glava, ki gre skoznjo os pri kolesu; pésten -tna -o, péstnik -a m péstunja -e ž, péstunjica -e ž; péstovati péstujem, péstuj -te! pestnjdč -a -e, péstoval -a -o, péstovanje -a s, péstovan -a -o, péstovanec -nca m. péstovanka -e Ž, pčstovanček -čka m; pé-stovalnica in -âlnica -e [-ayn-] i: nositi roko na ~i pčš in pčški in pčšice prisl. (*k nôgam): peš hoditi, priti, iti; pčš pot, peš hoja, po pčš poti, nobene peš hoje se ne ustrašim; pešâk -a m, pčšec -šca m, pesâëica -e i, pešâški -a -o; pešâčiti -im, pešâčenje -a s; pčšpolk -a [-Ik-] m pehotni polk, gl. tudi pehota pčšati -am, pčšanje -a s, pčšav -a-o: ~a noga; pčšavec-vca m, )éšavka -e i, pčšavt -a m; peš-jiv -iva -o, pešljivost -i i pešččn -a -o iz péska, poln péska; pešččnost -i i, peščenit -âta -o,
petero-
pescénec -nca m kamen, peščenjak -a m, peščdnast -a -o, pe-ščdnek -nka m, peščenica -e ž, peščenina -e i, pešččnka -e ž; peScenéti -îm: kamen peščeni; peščenèl -éla -o, peScenênje -a s; peščeniti -îm (se): ~ kamen, kamen se peščeni; peščenil -a -o, peščenj0nje -a s peščica -e ž majhna pest, malenkost'. ~ ljudi; pešca j -a m, pe-ščičica -e ž; gl. tudi pést peščišče -a s = peščina -e ž [pašč-] osrednji del sadu s peč-kdmi
pét petih petim glavni Uev., ob petih = ob 5h; petnajst in -ajst -ih, petindvajset -ih, pétdeset -ih; pét sto, pét sto ljudem, pri pét stô Ijudéh; pét tisoč ljudi, s pét tisoč ljudmi pet- v sestavi: petlétka -e ž, pet-dnéven -vna -o, petméseéen -čna -o: ~i tečaj; petodstoten -tna -o: ~e (5%) obresti; petnajst-tédenski -a -o, petindvajsetleten -tna -o: ~o dekle; petde-setlétnik -a m, petstolétnica -e ž; pettisočlčtnica -e ž; (e pišemo prvi del s številko, stavimo za njo vezaj: 5-létka, 5-dnéven, 5-méseëen, * 25-léten, 50-létnik itd., gl. § 74, 4 pêta -e in peté i, na péto stopiti, mn. peté, petâ in pêt in pét, petàm, peté — na péte, po pe-tàh, za petami; pêtica -e i, pétnica -e ž, pétnik -a m, péten -tna -o, petišče -a s, petâvs -a m, petâvsast -a -o; petâti -âm, petàj -âjte! petàl -a -o, petânje -a s; petoliznik -a m priliznje-nec, petoliz -a m, petoliznica -e i, petolizniški -a -o, peto-lizništvo -a s petâk -a m, petindvajsetâk -a m, petdesetâk -a m, petstotâk -a m, pettisočak -a m ipd. imena za bankovce in denar
petarda -e é raketa za umetni ogenj, razstrelilo, petârden -dna -o: ~i naboj petek -tka m, pétkov -a -o: ~a jed; petkovâti -ûjem, petkovâ-nje -a s, petkovina -e i petelin -îna m, petelinov -a -o in petelinji -a -e: ~e hlâce; pete-linček -čka m, petelinec -nca m, petelinski -a -o, petelinast -a -o; peteliniti -im se, petelinje-nje -a s; petelinar -ja m lovec na petelina péter -tra m in pétro -tra s podstrešni oder za krmo, mn. pétra péter s
Péter Pétra in Pêtra m os. i., Pétrov in Pêtrov -a -o, na Pé-trovo in Petrovo (29. jun.), o Pétrovem in -6vem = o sv. Pê-tru in Pétru; Pétréek -čka m, Pétrékov -a -o; sv. Péter, praznik sv. Pétra in Pêtra, kraj Sv. Péter, bil sem pri Sv. Pêtru in Pétru, pojdem k Sv. Pêtru iti Pétru, grem od Sv. Pêtra; v St. Pêtru in Pétru na Krasu, iz St. Pêtra in Pétra, v Šem-)éter, šemp0trski -a -o, Koza-cov Sempéter; petrînski -a -o po Petru (njegovem nauku in osebi), petrinar -ja m svetni duhovnik v nasprotju z redovnikom; petrôvka -e i hruška, zrela o Petrôvem petér -a -o, petnajstér -a -o, pet-indvajsetér -a -o, petdesetér -a -o, pét stotér -a -o, pét tisoéér -a -o itd. loč. štev.; petérost -i ž, petdesetérost -i i itd. petéren -rna -o, petnajstéren -rna -o, petdesetéren -rna -o, pét stotéren -rna -o, pét tisoééren -rna -o itd. mnoi. štev.; petér-nost -i ž, petdesetérnost -i ž, pét stotérnost -i i itd. petero- v sestavi: peterobârven -vna -o; peterobbj -oja m, ~bojen -jna -o; peteroclèn -éna -o.
peieršilj
~ôlénski -a -o; peterodnéven -vna. -o; peteroglâsen -sna -o; peterokoten -tna -o, ~ kotnik -a tn, ~k6tje -a s; peterokrak -âka -o: ~a zvezda; peterokril [-il] -fia -o, ~krilnik -a [-In-] m; peterolisten -tna -o, peteronog -oga -o, peterovogeln -a -o [-gain-], ~ vogelnik -a [-gain-] tn; peteropfst -a -o, ~prstnica -e i bol., ~prstnik -a m bot.; petero rog -oga -o; petero rok -oka-o, ~rôcen-čna-o; petero-spèv -éva m, peterostâvèen -čna -o; peterostôpen -pna -o: ~i verz; peterostrân -a -o, ~stran-ski -a -o; petei^)vfsten -tna -o, peterozložen -žna -o, peterozob -6ba -o itd.: te tvorbe »o žive in se besede sproti ustvarjajo peteršUj -ilja tn, peteršiljev -a -o, peteršiljček -čka tn, peteršiljč-cov -a -o peti pnèm, pni -ite! pél -a -o,
(za)pét -a -o péti pojem, p6j -te! pojoč -a -e, pél -a -o, pét -a -o: ~a maša, pétje -a «; pojčkati -am otr. pêti -a -o, pétnajsti in -ajsti -a -o, petindvâjseti -a -o, pétdeseti -a -o, pét stoti -a -o, pét tisoči -a -e vrst. itev.; kadar jih pišemo s številko, stavimo zmeraj piko za njinU: 5., 15., 50., 500. itd. petica -e i številka in novec, pe-tičen -čna -o bogat, petičnost -i i; petnajstica -e i, petindvajse-tica -e i, petdesetica -e ž peticija -e ž ^»šnja pêtic pčtnajstič in -âjstié, petin-dvâjsetiè, pétdesetiè, pét stotič, prisl. ponavlj. štev.; pêtikrat, pétnajstikrat in -âjstikrat, pet-indvâjsetikrat, pétdesetikrat, pét stôtikrat, pét tisočikrat itd. petina -e i, petnajstina -e i, pet-indvajsetina -e i, petdesetina -e i ipd. mat. zaznamujejo dele v ulomkih
petinka -e ž, petnajstinka -e ž, petindvajsetinka -e ž, petdese-tinka -e i itd. zaznamujejo mere in dele celote same zase petit -a m stopnja črk: tiskan v
~u, s ~om pétka -e i, pétnajstka in -âjstka -e i, petindvdjsetka -e i, pét-desetka -e ž ipd. imena za številke
pétkrat, petnajstkrat in -âjstkrat, petindvâjsetkrat, pétdesetkrat, pét stokrat, pét tisočkrat itd. prisl. ponavlj. štev.; pétkraten -tna -o, pétnajstkraten in -âjst-kraten -tna -o, pétdesetkraten -tna -o, pét stokraten -tna -o; pétkratnost -i ž, pétdesetkrat-nost -i ž, pét stokratnost -i ž itd. pêtlja -e ž, pêtljast -a -o, petljàt -âta -o, pêtljica -e ž; petljâti -âm. petljàj -âjte! petljàl -âla-o, petljânje -a s; gl. tudi pentlja p^lja -e ž pécelj: grozdna ~ = petljika -e i, pêtljica -e i, pet-Ijičje -a s, petljikati -am, pet-Ijikanje -a s peto- V sestavi nadomešča vrstilni števnik: petlétnik -a m je pet let star človek, petolétnik -a m kdor je v pétem letniku ali v pêtem letu starosti; petošolec -Ica [-le-] m kdor je v péti šoli, petošolka -e [-Ik-] i, petošolski -a -o [-Is-] tudi nezrel puber-teten; petokolonaš -a m izdajalec (péta kolona) petpedi medm. posnemanje pre-peličjega petja; petpedikati-am, petpedikanje -a s Petrârka -a in -e m os. i. ital. pesnika, Petrarkov -a -o; pe-trarkizem -zma m, petrarkist -a m, petrarkovec -vca tn, petrâr-kovski -a -o petrefakt -a m okamenina, petri-fikacija -e é okamnenje, petri-ficirati -am okamnéti, kamneti
pihniti
petrografija -e i kamnoslovje, pe-trograf -a m, petrografinja -e i, petrografski -a -o: ~i zavod petrolej -a in petroléj -a m kameno olje, petrol [-61] -a m, pe-troléjski -a -o, petroléjka -e ž petunija -e i okrasna cvetlica bot. pévati -am, pévanje -a s, péven -vna -o, pévnost -i ž, pévec -vca m, pévcev -a -o, pévcek -čka m, pévka -e ž = pévkinja -e ž, pévkin-a-o, pévski-a-o; pevo-vôdja -a in -e m, pevovôdski -a -o, pevovôdstvo -a s péza -e Ž, pezân peznà -6, pézati -am mučiti, pézanje -a s, pézavt -a m muéitelj, péznica -e ž mučilnica
pezdèc pezdecà [pazdàc pazdacà] m tudi neka goba, pezdéti -îm, pezdi -lté! pezdčč -6ča -e, pez-dé, pezdèl -éla -o, pezdênje -a s, pezdè -éta m, pezdéla -e ž, pezdùh -a m, pezdljîv -Iva -o, pezdljîvec -vca m, pezdliîvka -e Ž, pezdljfvost -i i, pezdljiv-ski -a -o, pezdûn -a m, pezdûn-ski -a -o [povsod: pazd-] pezdir -ja m gl. pazdér phati phâm in pSèm: ječmen, proso ~ (v možnarju, v stopi obdelati); phàj -âjte! phàl -âla -o, phânje -a s, pščn -êna -o in phân -a -o; phâj -a m, phâlec -Ica [-duc-] m, phâlka-e [-duk-] Ž, phâlski -a -o [-dus-], phâlnik -a [-dun-] m, phâlen -Ina -o [-In-], gl. tudi pšeno pianino -a m pokončni klavir piâno prisl. glas, tiho, pianissimo prisl. glas, zelo tiho; kot sam. m neskl.: od piano do pianissimo, s piarùssimo; pianist-a m umetnik na klavir, pianistka -e i in pianistinja -e ž, pianistovski -a -o piarist -a m vrsta redovnika, pia-
ristovski -a -o: ~i red picek -cka m piščanček, picika -e ž
piča -e z hrana, krma; pičen -čna -o: ~a repa; pičar -ja m, pičati -am, pičanje -a s, pičnica -e i prostor za piča; pičnik -a m otrok, dokler ga pitajo pičel [pičau] pičla -o, pičlost -i i, pičen-čna-o varčen; piëléti-im, pičlenje -a s; pičliti -im, pič-Ijênje -as, pičiti -im, pičen -a -o, pičenec -nca TO, pičenka -e ž, pičilo -a s čebelje želo; pičniti -nem, pičnjen -a -o; gl. tudi pikati piedestal [-dl] -a m podstavek pietà ž neskl. podoba Marije z mrtvim sinom v naročju, sočutna pietéta -e ž spoštovanje, obzir; pietéten -tna -o spoštljiv obziren; pietétnost -i ž spoitljivost, obzirnost
pietizem -zma m čustvena vernost, pobožnjaitvo; pietist -a m privrženec pietizma, pietistka -e ž, pietističen -čna -o pigment -ênta m barvilo, pigmên-
ten -tna -o pihalo -a s: godba na pihâla, pi-hâlen -Ina -o [-In-]: ~a cev, ~i inštrumenti glas. pihati in pihâti piham in pišem, pihaj -te! in pihaj -âjte! in piši -te! pihâje, pihajoč -a -e, pihal -a -o in -âla -o, pihanje -a s in pihanje -a s; pih -a m, pihec -hca TO, pihâlec -lea [-duc-] m, pihâlka -e [-âuk-] ž, pihâé -a TO, pihâlnik -a [-dun-] m stneš-no tudi za puiko, pihâlniëek -čka [-dun-] m, pihâlnica -e [-dun-] ž • pihljâti-âm, pihljaj-âjte! pihljal -âla -o, pihljânje -a s; pihljâj -a TO
pihniti -nem, pihnjen -a -o: ta ga pa pihne ta je tič, je malo pihnjen neumen, trčen; pihnjenec -nca TO, pihnjenka -e ž, pih-njenost -i ž trčenost
Slovenski pravopis
513
33
piM^a
pijača -e i, pijdčiti -im, pijače-nje -a s, pijačnik -a m neka vinska trta pijan -âna -o, pijanost -i i, pijâ-nec -nca m, pijânka -e i, pi-janček -čka m, pijânskj -a -o, pijanstvo -a s; pijâniti -im, pijan jenje -a s; pijanëevâti -ûjem, pijancevàl -âla -o, pijančevanje -a s, pijâncina -e i, pijanèe-v.âlec -Ica [-duc-] m, pijanče-vâlka -e [-d^lc-J é, pijanfevâl-ski -a -o [-àusk-], pijančljiv -iva -o, pijančljivost -i ž pijavka -e i = pijâvica -e i, pi-jâvëen -čna -o, pijâvcica -e i, pijâvec -vca m. pijâvkast -a -o pik -a m barva pri kartah, pikov -a-o; ~ kralj, Pikova dama naslov opère pika -e ž pikast -a -o, pikica -e ž m pičica -e i, pikčast -a -o, pikec -kca m kdor je pikast od kakih izpuiiajev; do pike res je; kokoši piko dreti; pikav -a -o; piko imeti na koga (jezo, sovražnost) pikanten -tna -o slasten, dražljiv, zfiinjen, oster, dražei, mikaven; pikantnost -i ž, pikanterija -e ž dražljivost, nagajivost, zaiinje-nost
pikapôka pikapôk medm. posnemanje ritma pri mlačvi; pika-pôkati -am mlatiti: so sladko vince pikapôkali; pikapôkanje
-a s
pikapolonica -e ž pikapoloničin -a -o
pikati -am, pikanje. -a s; pikljâti -âm, pikljàj -âjte! pikljàl -âla -o, pikljânje -a s\ pikniti -nem, piknjen -a -o, pik -a m, piknja -e Ž; gl. tudi pičiti; pikelj -kija in pikeljna [-kal'-] m orodje, pikâë -a m, pikâlnik -a j-mn-] m orodje, pika niča -e ž palica z železno ostjo, pikâca -e ž, pi-kon -a m rovaia z ostjo
piker -kra -o, pikrost -i i *pikirati -am zbosti, zbadati, žaliti, presajati (sadike); *pikiran -a -o zbodèn, zadet, užaljen, pre-éajèn; *pikiranje -a s; letalo pikira leti strmoglav; pilot se je ponesrečil pri pikiranjii letenju strmoglav piknik -a m družabna gostija pod
milim nebom pikolo -a m natakarski ulenec, glas. majhna flavta; pikolov -a -o: ~a dolžnost, naloga; ~ glas; pikolit -a m vrsta trte in vina pikolovec -vca m, pikolovski -a
-o, pikolovstvo -a s pila -e ž, pilen -Ina -o [-In-]: ~a žaga, ostrina; piljak -a m čevljarska pila; pilica -e ž, pilârna -e ž delavnica za pile, pilar -ja m kdor dela pile, pilarski -a -o: ~a obrt. pilâriti -im izdelovati pile, pilârjenje -a 8 pilaster -tra m opornik, nosilni steber pri stavbi; pilâstrski -a-o Pilat (Poncij -a ) -a m os. i., Kristusov sodnik kot rimski oblastnik v Jeruzalemu: hoditi odPon-cija do Pilata brez uspeha hoditi od oblasti do oblasti; je prišel do česa kakor Pilât v kredo sluiajno, brez lastne zasluge; Pi-lâtov -a -o; ljudsko: PiMtuž -a m, PiMtužev -a -o pilek -Ika [-Ik-] m veha, pilček -čka [-U-] m, pilika -e ž veha (luknja in zamaiek) piliti -im. (o) pil jen -a -o, pO jen je -a s, pileč -Ica [-le-] m, pile j -a m, pilnik -a [-In-] m, pila-nice -ic mn. ž = pilina -e i = piljâva -e ž = piljevina -e ž; pilež -a m (preneseno) kdor se nerazumno lUi (na pamet) pilot -a m kdor vodi ladjo, letalo ipd.; pilotski -a -o; pilotirati -am voditi ladjo, letalo; piloti-ranje -a s
pirpogaëica
pilot -a m priostrin hlod, zabit v zemtjo kot opornik-, piloten -tna -o: ~a konica je okovana pilpoh -a f-Ip-] m vrsta smole pilnla -e ž zdravilo v kroglicah, bo bika
pimenta -e ž dišavska mirta pinakoteka -e ž zbirka likovnih umetnin
pineeta -e ž kleiiice, prijemalka, pincetka -e ž; pincirati -am od-ičipniti vrHiek (korenine ali stebelca). pinciranje -a s pingpdng -a m namizni tenis ip. pingvin -a m zool., pingvinski -a -o pinija -e ž bot. neko drevo, pini-jin -a -o, pinijev -a -o: — gaj, pinela -e ž, pinijola -e ž pinja -e i posoda za mitenje smetane: v ~i delati misti smetano; pinjen -a -o: ~o mleko = pi-njenec -nca m = pinjenica -e i pink medm. posnemanje trkanja na kovino ali steklo; pinkaponka medm. za oponašanje kovaškega dela, pinkapdnkati -am kovati, tolči po nakovalu; pinkapdnka-nje -a s kovanje; pinkati -am trkati s čašami, pinkanje -a s pinoža -e i vrsta ščinkaveev pionir -ja m voj. vojak tehničnega oddeltca, ind. kdor koplje rov, spi. kdor utira novo pot (v tehniki, znanosti itd.); pionirka -e ž, pionirski -a -o, pionirstvo -a s, pionirček -čka m pipa -e ž: za tobak, pri sodu, pri vodovodu; sod je na pipi, vino je na pipi; pipen -pna -o, pipica -e i, pipek -pka m, pip-nik -a m čep, pipar -ja m, pipa rstvo -a s pipati -am tn pipljem (se) tipati, sprijeti se, tepsti se, rvati se, puliti se; pipa j tn pipi ji -te! pipanje -a s = pip -a m = pipa -e i pretep; pipalo -a s, pipalen -Ina -o [-In-], pipav -a -o pretepaški, prepirljiv; pipa-
vost -i i pretepaštvo, prepirlji-vost; pipavec -vca m pretepač pipec -pca m poseben nožič, pipič -a m, pipčar -ja m, pipčarica -e i kdor pipce dela pir -a tn trohnôba, pirav -a -o trohljïv, pirast -a -o, piravost -i i trohijivost, piravina -e i trhlenina, piravéti -im trohneti, prhnéii; piravèl -éla -o, pira-vênje -a s; gl. tudi peréti pir -a tn gostija, svatovanje; piro-vâti -ûjem, pirûj -te! pirovàl -âla -o, pirovânje -a s, piroven -vna -o, pirovina -e ž; pirnja -e ž pira -e ž gl. pirika pirâc -a m netopir piramida -e i, piramiden -dna -o, piramidnost -i ž, piramidast -a -o, piramidalen -Ina -o [-In-] piramidon -a m neko zdravilo pirat -a tn morski ropar, pirâtski
-a -o, piratstvo -a s Pirenéji -ev tn mn. gorovje, pire-né jski -a -o: Pirenéjski polotok pirh -a m (+piruh, +pirili), pir-hov -a -o: ~a konica; pirhast -a -o lisast, pisan; pirhati -am: jajca ~ opisati, barvati; pirhati -am se igrati se s pirhi, pirha-nje -a s; pirha -e ž rdeče lisq-sta krava pirika -e ž, piričen -čna -o, pirič-nat -a -o; pir -a m in pira -e ž, pirje -a s sk. i., pirjevica -e i, piren -rna -o, pirnica -e i, pir-ničen -čna -o, pirničast -a -o, pirničat -a -o. pirničevje -a s pirit -a m ielezov kršeč, piritov -a -o
piro- v sestavi (ogenj): piroman -a m, piromanija -e S požigalna strast, pirotéhnika -e ž rdčnost v ravnanju z vnetljivimi snovmi, pirotéhnik -a m, pirotéhnicen -čna -o
pirpogâcica -e ž = pirožaba -e i = pirožan -âna tn = piroželj
Pirus
-žlja m = pirožljek -žljeka [-Ijak-] m netopir PiriLS ali Pir -a m os. i. grškega vojskovodja, Pirov -a -o: ~a zmaga nad Rimljani, pirovski -a -o: -^a zmaga draga zmaga pisan -a -o, pisanost -i i, pisanec -nca m, pisanček -čka m, pisa-nica -e ž — pisanka -e ž, p sanke -a s jabolko pisar -ja m (+pisar), pisarica -e ž, pisarček -čka m, pisarski -a -o, pisaren -rna -o, pisarija -e ž, pisarna -e ž, pisarnica -e ž, pisarina -e ž; pisariti -im, pi-sarjenje -a s, pisarničen -čna -o, pisarniški -a -o, pisarništvo -a s, pisarstvo -a s pisatelj -a m, pisateljica -e ž, pisateljski -a -o, pisateljstvo -a s, pisateljevati -jiijem, pisate-Ijevàl -âla -o, pisateljevânje -a s pisati in pisati pišem, piši -te! pišoč -a -e, pisal -âla -o, pisan -a -o, pisanje -a s; pis pisa m, pisen -sna -o: ~a napaka v pisavi: pisnina -e ž pristojbina za pisanje, pisâva -e ž; pisec -sca m piščev -a -o, pisâë -a m, pi-salec -lea [-duc-j m, pisalka -e [-dff.k-] i, pisâlo -a s orodje, pisâlen -Ina -o [-In-], pisalce -a [-le-] s, pisalnik -a [-In-] m, pisâlnica -e [-In-] i, pisâlniški -a -o [-In-] pisk -a m, piska -e i, piskati -am, piskanje -a s, piskav -a -o, pi-skavec -vca m, piskavka -e ž, piskavski -a -o, piskâë -a m, piskâr -ja m, piskâlo -a s, pi-skâlen -Ina -o [-In-], piskalica -e ž bot. trobentiea pisker -kra m, piskrc -a m, pi-skrček -čka m piskrčast -a -o, piskrič -a m, piskrica -e i eeliea v satu, piskrčat -a -o, piskričen -čna -o; piskrar -ja m, piskra-rica -e ž, piskrârski -a -o, pi-skrârstvo -a s, piskroliz -a m.
piskrovez -a m, piskrovezec -zca m, piskrovezov -a -o, piskro-veški -a -o, piskroveštvo -a s pismenka -e ž irka, pismen -a -o: ~i jezik književni jezik, pi-smenski -a -o, pismenstvo -a s književnost brez umetniških prizadevanj, pismenstven -a -o [-tvan-]
pismo -a s, mn. pisma pisem [-sam]: iti pisma delat, ženito-vanjsko ~o, dolžno ~o; pisemski -a -o [-sam-]: ~i papir, ~a pošta; pisemce -a [-sam-] s, pi-semstvo -a [-sam-] s; pismar-ja m = pismouk -a m; pismonoša -a in -e m raznašalee, pismar-nica -e ž; pismen -a -o [-man-], sv. pismo (novega in starega zakona) kot obči pojem, toda Japljevo Sveto jiismo kot naslov piš -a m: ~ vetra piše -a m kukee, piščaj -a m, pišček -čka m, piščiv -a -o = piščljiv -iva -o, piščljivost -i ž, piščljivec -vca m piikavee, pi-ščivec -vca m, piščivka -e ž pi-ikava hruška (sad), piščiti -im (se), piščenje -a s piščal [-du] -i ž = piščala -e i = piščalka tn piščalka -e [-duk-] ž, piščalkar -ja [-Ik-] m; piščal [-dl] -i ž kost, piščalen -Ina -o [-In-], piščalast -a -o piščanec -nca m, piščančev -a -o, piščanček -čka m, pišče -eta s in pišče -eta s, mn. piščeta in piščeta, pišček -čka m, piška -e ž: ocvrta piščetar -ia m, piščetarica -e ž, piščetarski -a -o, piščetarina -e ž piškav -a -o: ~ oreh, sad, ~o vreme, zdravje, ~o uro hoda pičlo; piškavec -vca m, piškav-ka -e ž; piškavo«t -i ž piškot -a m, piškotar -ja m, pi-škotarica -e ž, piškotarski -a -o, piškotarija -e ž piškur -ja m zool., piškurjev -a -o
plahuta
pišiola -e i, pištolen -Ina -o [-In-], pištolar -ja m, pištolarski -a -o, pištolica -e ž Pitagora -a in -e m os. i. grš. fil., Pitagorov -a-o: ~ izrek mat. pitati -am, pitan -a -o: ~o tele, ~a svinja; pitanje -a s, pita-len -Ina -o [-In-]: ~e naprave, pitalnica -e [-In-J i kraj = pi-tališče -a s, pitalnik -a [-In-] m; pitanec-nca m, pitanka-e ž, pitanček -čka m, pitalec -Ica [-le-] m, pitalka -e [-Ik-] i piti pijem, pijoč -a -e, pij -te! pil -a -o, pit -a -o, pitje -a s; piten -tna -o: ~a voda; pitek -tka -o, pitnost -i ž = pitkost -i i, pitnina -e i Pitija -e i mit. os. i., Pitijin -a-o: ~ odgovor; piti jski -a -o: ~i odgovor
pitoven -vna -o: ~a živina določena za pitanje: ~a svinja = pitovnica -e ž, pitovnik -a m pivec -vca m, pivček -čka m, pivka -e ž, pivski -a -o, piven -vna -o: vino je ~o; pivnost -i ž; pivnica -e i, pivničen -čna -o, pivničar -ja m, pivničarski -a -o, pivnina -e ž, pivščina -e i, pivstvo -a s druiba; pivnik -a m papir: pivkati -am po malem piti, pivkanje -a s, pivč-kati -am otr., pivčkanje -a s pivo -a s, pivar -ja m = pivovar -ja m, pivarna -e ž, pivovarna -e i, pivar nica -e ž, pivovarnica -e ž, pivarski -a -o, pivovarski -a -o, pivarstvo -a s, pivovar-stvo -a «, pivotoč -oča" m pivra -e ž zool. pižama -e ž spalna obleka pižem -žma m, pižmov -a -o, piž-movec -vca m, pižmar -ja m, pižmarica -e ž, pižmast -a -o, pižmovka -e I kanadska podgana plač -a m jok. plačljiv -iva -o jokdv, gl. tudi plakati
plača -e ž, plačati in plačati -am, plačaj -te in -âjte! plačal -a -o λ -âla -o -i -e, plâcan -a -o; plačilo -a s, plačilen -Ina -o [-In-], plačilni -ega [-In-] m. plačilnost -i [-In-] ž, pMčanec -nca m, plâcanka -e ž; plačnik -a m, plačnica -e ž, plačniški -a -o; plačljiv -iva -o, plačlji-vost -i i; placevâti -ûjem, pla-čevšl -âla -o, plaéevânje -a s, plačva -è in pMčva -e ž, pla-éevâlec -Ica [-dyc-] m, plače-vâlka -e [-duk-] i, plaéevâlski -a -o [-dusk-] pladenj -dnja m veliki krožnik plagiat -a m slovstvena tatvina, plagiâtor -ja m slovstveni tat, plagiâtorica -e ž, plagiâtorski -a -o, plagiâtorstvo -a s plâh -a -o in -6, mn. tudi plahi -é; ^l. plâhi -a -o, prisl. plaho in plâho; plâhost -i ž in plahôst -i ž; plahôten -tna -o, pla-hôtnost -i i; plahodiišen -šna -o, plahosfčen -čna -o, ~sfč-nost -i i; plahùn -a m zaničlj. plahetâti -âm in plahečem, pla-hetàj -âjte! in ahéci -tel pla-hetâje, plahetà -âla -o, plahe-tânje -a s plahnéti -im, plâhni -ite! plahnèl
-éla -o, plahnênje -a s plâhniti -nem, (s)plâhnjen -a -o.
plâhnjenje -a s plahodrâti -âm, plahodrâje, pla-hodràj -âjte! plahodràl -âla -o, plahodrânje -a s. plahodrâé -a m, plahodrič prisl. = plahôder prisl.: ~ kaj peljati (n. pr. drevo z vejami, da plahodrd); plahô-drman -a tn, plahôdrga -e i burjast človek plâhta -e i plahûla, plâhtica -e ž plâhtar -ja tn; plahtâti -âm. plahtàj -âjte! plahtàl -âla -o. plahtânje -a s, plahtovina -e ž plahuta -e i, plahûtica -e i, pla-hûtar -ja tn, plahutati -am, pla-
^pttjba
hûtal -a -o, plahûtanje -a plahûtniti -nem ^plâjba -e i grezilo, iskalo, sonda,
svinčnica, svinec plâjhati -am: tekočina v posodi pléjha, če posoda ni polna; pléjhanje -a s plakat -a m lepak, plakaten -tna -o, plakatêr -ja m, plakatirati -am, plakatiranje -a s plakati -am tn plačem jokali, plékanje -a s, plék -a m jok plakéta -e i spominska ploščica, plakéten -tna -o, plaketêr -ja m. plaketêrski -a -o plakniti -nem. (o)plàknjen -a -o, plaknitev -tve i, plâknjenje -a s plamen -éna tn, plaménoma prisl., plamenén -a -o: ~ ogenj; pla-menit -a -o, plaménast -a -o, plaménëek -čka m, plaménec -nca tn
plamenéti -im. plameni -ite! pla-menèê -čča -e, plamené, pla-menèl -éla -o. plamenênje -a s; plamenit; -nu, plumêni -ite! plamenèê -éëa -e, plamené, plamenil -a-o, plamenjênje-a s plamenica -e i bakla, plamenirar -ja m baklonôsec, plameničen -čna -o: ~a svetloba, ~i les plamenjâk -a m zool. flamingo,
plaménec -nca tn *plamtéti -im plamenéli, plâmti -ite! plamtèê -éca -e, plamtèl -éla -o, *plamtênje -a s plan -a -o ludi plané, tnn. tudi plani -é: na planem, na plâno priti, hribi so plani, doline so plané (ne porasle z drevjem); plan -i i, planica -e i, planja -e ž, planjava -e i, planjavski -a -o, planjavec -vca tn, pla-nišče -a «, planota -e ž plan -a tn načrt, umislek, zaris: petlétni planski -a -o načrten: ~o gospodarstvo, ~o delo; planirati -am zravnali, načrtovali; planiranje -a s, pla-
nirec -rca tn načrtovalec, planêr -ja m, planêiski -a -o planét -a tn zvezda premičnica, planeten -tna -o: ~a pot; pla-netârij -a m planiglob -a m polobli na zemljevidu, planiglobski -a -o planika -e ž bot. očnica ("""planinka)
planimetrija -e ž merjenje ploskev, geometrija ploskve; plani-metrijski -a -o: ~a knjiga; planiméter -tra m, planimétrski -a -O
planina -e i, planinica -e ž, planinski -a -o, planinec -nca m, planinka -e i, planinščak -a tn, planinar -ja m, planinarica -e ž, planinarski -a -o, planinàr-stvo -a s, planinstvo -a «, pla-ninščina -e i prisvevek za pašo na planini; planiniti -in^ pl^ni-njenje -a s; planinovati -.ûjem, planinovàl -éla -o, planinovâ-nje -a s; planinâriti -im, plani-nârjenje -a s planiti tn pléniti planem, plani -ite! planil -ila -o tn planilo: ~ iz hiše, ~ nad koga (kaj), kaj je planilo mimo hiše? *planka -e ž deskà (pri plotu, na kegljišču), *plankati -am graditi, obijati, paiili; *plankanje -a s obijanje, ograjanje planšar -ja tn, planšarica »e i, planšarski -a -o, planšarstvO -a 8, planSériti -im. planSérjenje -a 8, planšarček -čka m plÂntati -am krivo hoditi, trpeli, truditi se, mučiti se: plantaj -te! plantai -a -o, plantanje -a 8, plantav -a -o, plantavec -vca tn, plantavka -e i plantaža -e é nasad; plantažen -žna -o
plapolati -âm, plapolaj -àjte! plapolal -âla -o, plapolânje -a s, plapolàv -âva -o
Plautns
pl^ -e i ozek pas trate, njive, pas; plasina -e i, plasinica -e ž plasati -am, plasikati -am i lapo-lati, plasanje -a s, plasikanje -a s, plasniti -nem *plasirati -am (se) postaviti, namestiti, vložiti: *plasiranje -a «, *plasma -aja m: 'doseči dober plasma pri tekmi šp. zasesti dobro mesto plast -i ž in plast -a m, plasten -tna -o, plastoma prisl. po plastik: plastec -tca m: ~ ;sena; plastič -iča m. plastast -a -o: ~i oblak = plastnik -a m; plastiti -im v plaste nabirati, plasti -ite! plastil -a -o, pla-stenje -a s, plastje -a « = pla-stovje -a s plastika -e ž kiparstvo, plastik -a m, plastičen -čna -o kipovit, likovit, nazoren, gnetljiv, plastičnost -i ž plašč -a m. plašček -čka m, plaščar -ja m, plaščarica -e ž plaščarski -a -o, plaščiir -ja m, plaščurnica -e ž, plaščurski -a -o. plaščurstvo -a s plašen -šna -o in plašen ali pla-šan -šna -6, prisl. plašno tn plašno: plašnost in plašnost -i i; plašljiv -iva -o, plašljivost -i ž plašljivec -vca m, plaš-Ijivka -e ž: plašiti -im in plašiti -im. plaši -ite! plašil -a -o tn plašil -a -o, (o)plašen -a -o in (o)plašen-ena-o, plašenje in plašenje -a s, plašilo -a s, pla-šilen -Ina -o [-In-]: --e naprave; plašilec -Ica [-iu^- in -le-j m. plašilka -e [-ivk- in -Ik-] ž, plašilski -a -o [-Isk-] plat -i ž in plat -u m: na obe plati, na vse plati (platove), plat zvona bije, od vseh plati (platov), po vseh plateh (plato-vih) najbolje; platen -tna -o, platič -iča m; plati ti -im (se) klati (se) na dvoje, plati -ite!
platil -a -o. platênje -a «; pla-tičiti -im les eepiti. platirenje -a 8. platišče -a s. platenica -e ž hlod, breskev (ki se kolje): plateničar -ja m kdor hlode za žago pripravl a: platica -e ž *plata -e ž plošča, *platast -a -o
raven, plosk, ploščat platana -e ž bot. okrasno drevo, platanin -a -o, platânov -a -o: ~a skorja se lušči *platI6rma -e ž 1. ploščad, ravna
streha; 2. podlaga, osnova plati poljem, polji -te! plàl plâla -o, plan je -a s 1. vatoiéti dvigati se in upadati: kri mu je plala ("""plula) po žilah, morje je plalo. prsi nemirno pôljejo, vse polje po meni od jeze, v srcu mn je plala strast, po konju je plalo, veter po otroku polje, dim polje, plamen, zastava polje v vetru; 2. valoviti, razgibavali: z roko, z veslom vodo plati, vodo iz čolna plati (goniti) platica -e ž: deti dojenčka v ~o platina -e ž kem. prvina, platinov -a -o, pldtinski -a -o, platinast -a -o
platnica -e ž. nav. v mn. platnice -ic (pri knjigi, nožu): vezan v trde ~e; platničast -a -o, plat-ničica -e ž; platničiti -im, plat-nifenje -a s platno -a s, platnen -a -o, plat-nénka -e ž; platnar -ja m, platnarica -e ž. platnarski -a -o, platnarstvo in platnarstvo -a 8, platnarija -e ž, platnina -e ž
*platô -ja m geogr. visoka planota Platon -a m os. i. grškega filoz., Platonov -a -o: ~a šola, filozofija; platonizem -zma m, pla-tonik -a m, platoničen -čna -o ali platonski -a-o: ~a ljubezen Plautns -ta [plàu-] m, Plautov -a -o: ~e komedije
plàv
plav plava -o sveilorjav, pšenične bane-, plaveč -vca tn predmet svetle barve: plaveč murca liže (ogenj -- kotel), vol svetle barve, plavka -e i krava svetle barve, plavenkast -a -o, plavkast -a -o; plavolas -asa -o, plavolasec -sca m, plavolaska -e i; plaveti -im, plavi -ite! plavel -ela -o, plavenje -a s; plaviti -im beliti (topiti), plavi -ite! plavil -a -o, plavljenje -a s, plavljen -ena -o: ~o železo; plavilen -Ina -o [-In-]: ~a peč (kjer železo belijo, plavijo) *plav plava -o moder, sinji; pla-vica -e ž bot. modriš, plavičeii -čna -o modriiev: ~a barva; *plavkast -a -o modrikast, *pla-vina -e i modrina: ~ neba;
*plaviti -im modriti, plavi -ite! plavil -a -o, *plavilo -a s mo-drilo, *plavilen -Ina -o [-In-] modrilen, *plavilec -Ica [-le-] m modrilee, *plavilka -e [-Ik-] ž modrilka
plavar -ja m splavar, plavarica -e i, plavarski -a -o; plavariti -im, plavarjenje -a s plavati -am, plavanje -a s; plav plava m, plav -i ž, v plaveh; plaven -vna -o, plavba -e i, plavben -bna -o; plavač -a m, plavalen -Ina -o [-In-], plaval-nica -e [-In-] ž, plavišče -a s, plavalec -Ica [-le-] m, plavalka -e [-Ik-] i, plavaček -čka m (pri trnku), plavalski -a -o [-Isk-], plavnica -e ž pldvna koiica vodnih ptic, plavnina -e ž = plav-ščina -e i plaviti -im: ~ les po reki, plavi -ite! plavil -a -o, plavljen -ena -o, plavljenje-a s, plavitev-tve ž, plavitven -a -o [-tvan-], pla-vilec -Ica [-le-] m, plavilka -e [-Ik-] i. plavilski -a -o [-Isk-], plavilstvo -a [-Is-] s, plavilen -Ina -o [-In-]
plavnt -i i in plavnta -e i, pla-viiten -tna -o, plavûtast -a -o, plavûtar -ja m, plavûtarica -e ž, plavùtati -am, plavutanje -a s, plavutonog -<5ga -o, plavuto-nožec -žca m plavž -a m, plavžar -ja m, plav-žarski -a -o, plavžarstvo -a s pléz -a in -u m, mn. plazovi -ov; plazina -e i = plazovina -e i = plazov je -a s; plazast -a -o, plazovit -a -a: ~ svet plaziti in -iti plazim (se), plazčč -6ča -e, plazil -ila -o, plazenje in plazênje -as: ~ po trebuhu; plazilec -Ica [-ivc-] m, plazil-ka -e [-iu ] i, plazilski -a -o [-Is-]: ~a družina plazma -e i fiziolog., min., plazem-ski -a -o [-zam-] in plazmati-čen -čna -o plazna -e i zidarska deščica za gla-
denje ometa na zidu plaznica -e i del pluga, plazničen -čna -o
plaža -e i plevel (v iitu), slaba jed (pijača), smeli (v zrnju, v sobi), "^žund (v literaturi); plaž-nat -a -o: ~o žito, plažen -žna -o *plaža -e i peščina ob morju *pleb6n -a m, plebanus -a m župnik: Plebanus Joànnes (Pregelj); *plebanov -a -o župnikov, ple-banusov -a -o, *plebanija -e ž duhovnija, župnija plebéjec -jca m človek preprostega
rodu, plebéjski -a -o plebiscit -a m ljudsko glasovanje, plebisciten -tna -o: »^a komisija
pleče -a in -éta s, mn. pléèa pléè plččem pléèa na plččih s pléèi; mn. pleèéta -ét s le za preka-jeno meso; plččen -čna -o, ple-čat -âta -o, pleèâtost -i ž, ple-čevina -e i *pléd -a m volnena ogrinjalka *pledirati -am zagovarjati: ~ za kaj potegovati, poganjali se ca
plénnm
kaj; *plediranje -a s; *pledoaje -eja m zagovor ■'^pleh pleha m pločevina, """ple-hast -a -o = +plehnat -ata -o pločevinast, pločevinski pleh pleha m lisa na koži, izpuščaj; plehast -a -o lisast, ple-hav -a -o lisast; primerjaj pleša in peliha plehek -hka -o in plehek ali ple-hak -hka -6 neizrazit, brez okusa, prazen: dežnica, snežnica je ~a, ta voda je ~a; močno vodene jagode so ~e; ~a jed, ~ glas (brez resonance, prazen), ~o govorjenje (brez vsebine, površno, lahkomiselno); plehkost -i ž in plehkost -i ž, plehkota -e ž, plehkoba -e ž, plehkoben -bna -o; plehčati -am biti plehkega okusa, plehčanje -a s plejada -e ž, nav. mn. plejade -ad ž mit. skupna oznaka sedmerih hčeri Atlasa in Pleidne (mit.); Plejade -ad mn. ž astr. ime za skupino zvezd. Gostosevci; lit. plejada -e ž skupina enako mislečih in delujočih ljudi (n. pr. aleksandrinska, več francoskih, med njimi najslovitejša Ronsar-dova)
pleme plemena s: krava gre po plemenu; plemenoma prisJ.,plemen -a -o, plemenski -a -o: ~a živina; plemeniti -im, pleme-neč -eča -e, plemeni -ite! ple-menil -a -o, plemenjen -ena -o, plemenjenje -a s, plemenitev -tve ž, plemenitven -a -o [-tvan-], plemenllo -a s, plemenjak -a m, plemenjača -e ž, plemenka -e ž plemenit -a -o, plemenitost -i ž, plemenitnik -a m, plemenitnica -e ž, plemenitaš -a m, plemeni-tašinja -e ž, plemenitaški -a -o, plemenitaštvo -a s; plemenititi -im, plemenitenje -a s; plemenito- v sestavi: plemenifodnšen
-šna -o, ~dušnost -i ž; pleme-nitosrčen -čna -o, ~sfčnost -i ž plémic -a m, plémkinja -e i, plé-miški -a -o, plémstvo -a s, plém-ski -a -o plén -a m: vojni, lovski plé-niti -im, plenèë -čča -e, pléni -ite! plénil -a -o in -ila -o, plén jen -a -o, plén jen je -a s; plenitev -tve ž, plenilen -Ina -o [-In-]: ~i pohodi; plenilec -Ica [-le-] m, plenilka -e [-Ik-] ž. plenilski -a -o [-Is-], plenitelj -a m, pleniteljica -e ž, pleni-teljski -a -o plén -a m: žito nima pléna ne plénja; plenéti -im, p éni -ite! plenèl -éla -o, plenênje -a s; plénjati -am, plénjanje -a s, plenjàv -âva -o: ~o žito, ple-njâvost -i Ž, plenjàt -âta -o, plenjâtost -i ž, plenjevit -a -o in plenovit -a -o, plenovitost -i ž pléna -e ž: kadar se železo ali jeklo v tankih platničicah ali kožicah lušči, velé, da ima plé-ne (Erjavec); plénast -a -o, plé-niti -im se, plénjenje -a s, ple-niv -a -o, plenivost -i ž plenêr -ja m slikanje pod milim nebom, na prostem; plenerist -a m kdor slika na prostem plenica -e ž, nav. mn. plenice -ic;
plenička -e ž, pleničica -e ž plènk medm. za posnemanje kovinskega zvena; plènk plênka m kovinski glas, denar: ne žvenka ne cvênka, pa bati se nič, živi se brez plênka ob petju ko ptič; plénkati -am, plénkanje -a s; plenkača -e ž vrsta sekir plènt medm. kletvica po Sènt; plènt plénta m, pléntati -am: bés te pléntaj! pléntanje -a s, plentovéti -ûjem, plentovàl -âla -o, plentovânje -a s plénum -a m celota, ves zbor, vsi člani; plenâren -rna -o celoten, širši, vsesplošen, ves, skupen:
pleonâzem
~a seja seja vseh ilanov, ne le ožjega odbora pleonazem -zma m kopiienje be^ sed, pesniški okras ali slogovna slabost; pleonastičen -čna -o: ~ slog, jezik; pleonast -a m ples -a m, plesen -sna -o: ~a dvorana, šola, ~i mojster, vodja; plesišče -a s plesati in plesati plešem, pleši -te tn -ite! plešoč -a -e. ple-saje, plesal -ala -o, plesanje -a «, plesalec -lea [-iuc- in -le-] tn. plesalka -e [-duk- in -Ik-] ž. plesalski -a -o [-dusk- in -Isk-], plesalstvo -a [-Is-] s, plesač -a tn. plesačica in -ica -e ž plesen plesni ž, plesneti -im, ples-neč -eča -e. plesne, plesni -ite! plesnel -ela -o, plesnenje -a s; plesniti -im, plesnjenje -a s, plesnina -e ž; plesniv -a -o tn plesniv -a -o, plesnivost -i ž, plesnivec -vca m, plesnivka -e ž; plesnjav -a -o, plesnjavec -vca m, plesnjavka -e ž, ples-njavost -i ž, plesnjavina -e ž; plesnoba -e ž, plesnoben -bna -o, plesnobnošt -i ž; plesnOvati -njem, plesnoval -a -o, plesno-vanje -a s pleskati -am. pleskanje -a « pleskar in -ar -ja m, pleskarica in -ica -e ž, pleskarski -a -o, pleskarstvo -a s plesti pletem, pletoč -a -e, pleti -ite! pletel pletla -o in plel plela -o. pletenje -a s pleša -e ž, plešast -a -o, plešav -a -o. plešec -šca m, plešiv -a -O, plešivec -vca tn, plešivka -e . i; plešiveti -im, plešiveč -eča -e, plešivel -ela -o, plešivenje -a s. plešivost -i ž, plešavost -i ž; plešeglavec -vca tn, pleše-glavka -e ž, plešeglav -ava -o, plešeglavost -i ž pletir -ja tn, pletarček -čka tn, pletarski -a -o, pletarstvo -a s.
pletarica -e ž, pletarec -rca m; pletariti -im. pletarjenje -a s pleténka -e ž, pletenica -e ž, pJe-teničica -e ž. pleteničar -ja m; pleteničiti -im	pleteniče-
ijje -a s; pletenina -e ž, plete-nik -a tn. pletenjača -e ž pletérka -e ž košara (pletena), pletér -ja m plot, košara, ple-térnik -a m, pleternica -e I pléti plévem, plévi -ite! plél -a -0. plét -a -o. plétje -a «, plétev -tve Ž, plétven -a -o [-Ivan-]; gl. tudi plevel pletič -iča m, pletica -e ž, pleti-len -Ina -o [-In-], pletilnica -e [-In-] ž. pletilničen -čna -o [-In-j, pletilja -e ž, pletilka -e [-Ik-] i, pletilec -Ica [-le-] m, pletilski -a -o [-Is-], pletilstvo -a [-Is-] s, pletilo -a s orodje, pletivo -a s snov plétnja -e ž véliki foin s streho na
Blejskem jezeru pléva -e ž, pléven -vna -o, plévji -a -e, plévnat -a -o, plévast -a -o, plévnica -e ž = plévnjak -a m = plévnik -a m prostor za pleve, vreča s plevami, plévni-čar -ja m, pičvničarica -e ž, plevničarski -a -o plévek -vka -o tn plevèk ali ple-vak -vkà -6 gl. plêhek; plev-kost -i ž, plevkôba -e i; ple-véti -im; jed plevi, plevi mi, po sladkem sadju rado plevi; plevênje -a s plevél [-éu] -éla m, plevélen -Ina -o [-éun-], plevélnost -i [-^u^-] Ž, plevélnat -a -o [-éiin-], ple-vélnica -e [-éun-] ž orodje, pra-liea; plevica -e ž, plévec -vca m, plévka -e ž, plevičin -čina -o, pleviški -a -o plevritis -a m vnetje rebrniee;
plevritičen -čna -o plézati -am, plézanje -à «, pléza -e i; plezalec -Ica [-le-] m, plezalka -e [-Ik-] i oseba in čevlji
plod
2« plezanje, plezâlski -a -o plezalen -Ina -o [-m-]: ~a tura, vrv; plezalniki -ov m mn. čevlji, plezdlnjca -e [-in-J i, plezalstvo -a [-Is-] s; plezala -âl [-âl] s mn. telov. plezdlno orodje; plézavt -a m iolna, plé-zavček -čka m zool. vrsta ptičev, plézavec -vca m zool. vrsta ptičev; plézavka -e i bot. ovijalka, plézavski -a -o bot.; plezâriti -im zaničlj., plezarjenje -a s, jlezâvhati -am zaničlj., plezâv-hanje -a s plima -e i: ~ in oséka; plimati
-am, plimanje -a s plin -a m, plinski -a -o: ~a luč; plinast -a -o: ~o telo, stanje; plinârna -e i, plinârnica -e i, plinovod -oda m, plinovoden -dna -o, plinomér -a m, plino-hrân -a m {+plinohram) Plinij -a m os. i. rim. pisateljev; Plinij ml. Majši) tn Plinij st. (starejši); Plinijev -a -o: ~a pisma
plink medm. posnemanje kovinskega zvena ob udarcu s kladivom; plinkati -am, plinkanje -a s pliocén -a m najmlajša plast ter-
cidra; pliocénski -a -o pliska -e ž = pliskavica -e i pastirička
pliskavka -e ž = pliskavica -e i delfin
pliš -a m vrsta blaga, plišast -a -o plitev -tva -o tn plitek -tka -o, plitvost -i tn plitkost -i i. plitvina -e i, plitvež -a rn; plitvéti -im, plitvèc -éèa -e, plitvi -itel plitvèl -éla -o, plitvênje -a s; plitviti -im, plitvi -ite! plitvil -a -o, plitvênje -a s; plitvo- tn plitko- V sestavi: ~glàv -âva -o, ~glâvec -vca m; ~miseln -a -o [-saln-], ~jâmast -a -o, ~n6žec -žca m plivkati -am: voda plivka ob skalah (kadar narahlo valuje); vo-
do plivkanje -a «; plivk -a m, plivkniti -nem "•"pljačkati -am pleniti, krasti, ropati; ■'"pljâëkanje -a « plenjenje, kraja, rop pljuča pljuč mn. «; pljijčem (+pljtjčam) pljuča na pljiičih s pljuči; pljučen -čna -o, pljučnica -e ž, pljiičničen -čna -o; pljučar -ja m: vrsta poliev; pljiičarica -e i: ~e vrsta rib; pljučnik -a m bol. ime mnogih rastlin, pljučnjak -a m bot.. pljiiniti -nem, pljiinjen -a -o, pljiinek -nka m. pljûnec -nca m. pljunkov -a -o pljunk medm. posnemanje glasu, kadar kaj pade v mimo vodô; pljunk -a m glas ob padcu v vôdo: ob pljunku kamna v vodo so se vsi zdrznili; pljunk-niti -nem: kamen pljunkne v vôdo; pljûnkati -am: voda pljunka (če posoda ni polna); pljûnkanje -a s pljusk medm. posnemanje šumečega glasu vode; pljusk -a tn, pljuska -e i, pljuskati -am: voda ~a ob skale; pljuskanje -a s, pljùskav -a -o, pljùskavec -vca tn bol., pljiiskavica -e i, pljuskniti in pljusniti -nem = pl ju ščiti -im pljuvati pljujem tn pljuvam, pljujoč -a -e, pljuj -te! in pljuvaj -âjte! pljuvâl -a -o, (o)-pl.juvân -a -o, pljuvânje -a s; pljuvâc -a tn, pljuvâlec -Ica [-duc-] m, pljuvâlka -e [-duk-] i, pljuvâlski -a -o [-dusk-], pljuvâlnik -a [-dun-] m, plju-vâlniski -a -o [-dun-] ploča -e i. pločast -a -o, pločica -e i. plôêka -e i, plôénik -a tn irotodr, hodnik ob cesti pločevina -e i, pločevinast -a -o,
pločevinski -a -o plod -a tn -u m, mn. plodovi -6v; ploden -dna -o, plodnost -i i
ploditi
[plôd- in plod-], plodovit -a -o. plodovitost -i i, plodonôsen -sna -o, ~nôsnost -i i; plodotToren -rna -o, ~tvôrnost -i i; +plodo-réd -a m kolobdrjenje
ploditi -im, plodeč -éèa -e, plodi -ite! plodil -a -o, (o)plojèn -êna -o, plojênje -a s; plodilo -a s, plodilen -Ina -o [-In-], plodil-nost -i [-In-] i, ploditev -tve i, ploditven -a -o [-tvan-], plo-dišče -a s
plôdnica -e i bot., plodničen -čna -o
ploh ploha m: mesarski pe-rilni ~ vleči; plôhek -hka m, plôhec -hea m = plošec -šca m
ploha -e i: ~ se je ulila; plôha-vica -e ž, plohati -âm: dež plo-hâ (Uje s silo, da zemljo zbije), človek plohâ (êe s silo in hitri-co kaj dela); ploha j -âjte! plo-hàl -âla -o, plohânje -a s; plô-helj -hlja m
plomba -e ž svinčeni peiat na ie-lezniikem vozu, vreii ipd., med. zalivek votlega zoba; plombirati -am zapečatiti, zaliti, plombiranje -a s
plosk medm. posnema glas udarca mehke ploskve ob ploskev; ploskati -am, ploskanje -a s, plôsk-niti -nem, plosk ploska m glas, udarec
plosk ploska m Urša, ravna stran česa: položiti desko na plosk (ne na rob), s ploskom pasti, na plosk pasti, na plosk izdelati (ne na okroglo ali vzboklo); plô-skoma = sploska prisl.; ploska -e i: položiti desko po ~i no plosk; plosk ploska -o, ploskost -i ž, plôskast -a -o, plosnàt -âta -o; ploščec -ščeca [-čac-] m ječmen v dve kiti (ima plàsk klas); ploskonog -oga -o, ploskonožec -žca m, ploskonos -osa -o, plo-skonosec -sca m
ploskati -am, ploskaj -ajte! ploskal -ala -o, ploskanje -a s zravndvati, plosko delati ploskev -kve i, mn. ploskve -kev [-kau], ploskoven -vna -o in ploskoven -vna -o: ~e mere, ploskven -kvena -o [-kvan-]: ~e stranice, ploskovit -a -o: ~i slog (dvorazsežnost v slikarstvu); ploskovitost-i i; ploskvo-mer -a m planimiter, ploskvo-merstvo -a s planimetrija; plo-skovnjak -a m pldščec, ječmen v dve kiti plošča -e ž, ploščica -e ž, plošč plošča -e pldsk, ploščen -čna -o, ploščat -ata -o, ploščnat -a -o: pot je ~a je polna plošč; ploščnat -ata -o: kamen je plosk; ploščatost -i i, ploščna-tost -i ž; ploščati -am s pldšča-mi oblagati, ploščanje -a s; ploščati -am plosko deIo<j, plošča j -ajte! ploščal -ala -o, ploščanje -a s; ploščiti -im, plošči -ite! ploščil -a -o, (s) ploščen -ena -o, ploščen je -a s; ploščilec -Ica [-le-] m; plošček -čka m krožeč, ploščad -i i, ploščina -e i, plo-ščinski -a -o plot -a in -u m, na plotu in plotu, mn. plotovi plotov; ploten -tna -o: ~o grmovje; plotec -tca m, plotič -iča m, plotar -ja m, plo-tarski -a -o; plotiti -im, ploteč -eča -e, ploti -ite! plotil -a -o, ploten je -a s; plot je -a s, plotnica -e ž, plotnik -a m plovec -vca m vrsta kamna, lahnjak, lahki kamen ploven-vna -o: reka je ~a; plovnost -i i, plovba -e ž, plovben -bna -o; plovec -vca m, plovski -a -o, plovstvo -a s "•"plovili gl. pluti in plaviti plug -a m, plugov -a -o, plužen -žna -o, plugar -ja m kdor de,la pluge; gl. tudi plužiti
po
plundra -e i, plundrast -a -o plunk medm. posnemanje temnega glasu; plunka -e i harfa, plun-kavec -vca m = plunkar -ja m harfist, plunkarica -e ž harfist-ka, plunka ti -am: voda plunka v kotanji; plunkati -am glas. igrati; plunkanje -a s plnral [-al] -a m slovn. množina, pluralen -Ina -o [-In-] množin-ski, pluralia -ij s mn. mnoiinske oblike, plurale tantum m neskl. samo mnoiinska beseda (vrata, vilice): pri vseh plurale tantum, veliko plurale tantum, s tem plurale tantum; pluralite-ta -e i večina; pluralizem -zma m fil., pluralističen -čna -o plus -a m kot znamenje v mat.: od plusa do plusa, s plusom, trije plusi in dva minusa; trg. dobiček, prebitek: plus se je pričel, zaključili smo s plusom; kot veznik v mat. in, več: 3 + 5 (tri plus tri); 3» plusa pluskvamperfekt-a m slovn. predpretekli čas, pluskvamperfekten -tna -o, pluskvamperiektov -a -o: ~e oblike pliišč -a m bot., pluščec -čeca
[-Č3C-] m pliita -e ž probkovina, pltiten -tna -o = plutov -a -o, plutec -tca m, plutast -a -o, plutar -ja m, plutarstvo -a s, plutovina -e i, plutovinast -a -o Plutarh -a m os. i. grškega iiv-Ijenjepisca, Plutarhov -a -o: ~a dela; Pliitarček -čka m zbirka verzov o zgodovinskih osebah v Kranjski Čbelici pluti (+ploviti) plovem in plujem, plovi -ite! in pluj -te! plul -a -o, plutje -a s; gl. tudi plaviti Pluton -a m mit. os. i. boga podzemlja, Plii tonov -a -o: ~o kraljestvo Had, plutonski -a -o globočinski
Plutos -a in Plut -a m os. i. boga bogastva. Plutov -a -o; pluto-kracija -e i vlada denarnih mogotcev, plutokracijski -a -o, plutokrat -a m denarni mogotec, plutokratski -a -o pluvial [-dl] -a m liturg. vesperale, večerni plašč plužiti -im, pluženje -a s, plužar -ja m, plužen -žna -o, plužje -a s, plužno -a s, nav. mn. plužna -žen [-ion], plužnica -e i, plužnik -a m, plužnina -e i pnevmatika -e ž nauk o gibanju plinov, gumijast obroč za avtomobilsko kolo, zračnica, pnevmatičen -čna -o pnevmonija -e i pljučnica, pnev-
motoraks -a m med. po prisl. porazdeljuje, rabi se: 1. pred glav. in loč. štev.-v imen. in lož. (delilni štev.): po eden, po dva, po trije možje, po štirje, po dve, po ena knjiga; po tri, po štiri koše, po pet ur; po eno uro, po dve, po tri ure; po dvoje, po troje, po četvero, po petero kosov; včasih je en ena izpuščen: po dinar, po liter, po liro; 2. pred prislovnimi določili mere v toiilniku: a) po kdliko?: po malo nosi, po veliko naklada, po več plačaj; po cel voz, po celo vrečo, po ves zaboj jabolk proda; b) po kolikokrat?: po enkrat, po dvakrat, po trikrat, po stokrat, po večkrat, po manjkrat itd.; c) po kako dolgo? (časovno): po cel dan, po vse noči, po vso uro, po več tednov ga ni; — to velja le za prisl. mere, ne pa načina (gl. po predi. U, 4c in č); zato loči, n. pr.: po veliko naredi po velikem (površno) naredi; po več dela — po večjem dela (ne nadrobno); po malo je — po malem začenja jesti; 3. pred
PQ
pridevniškimi in saimenskimi prislovi (prvotno loi.)-, po domače, po kmečko, po gosposko, po mestno, po tuje, po pasje, po mačje, po naše, po svoje, po vaše; po slovensko, po latinsko, po nemško (+po slovenski, '•'po latinski, +po nemški, ker so to prvotno orod. mn.); nekatere take izraze pišemo skupaj, gl. uvod § 59
po predi. I. s tož. ali rod. namena za glagoli premikanja: iti (teči, hiteti, poslati itd.) po vodô. kruh, vino, drva, jagode {ali: vodé, kruha, vina, drv, jagod itd.), po očeta, mater, zdravnika, delavce, ponjo, ponje itd--, II. z mest. kaže: 1. predmet (po kom ali čem?): po glavi, po nosu, po ustih udariti, po snopu tolči, komu po prstih, po nogàh hoditi; po kom (čem) vpraševati, po kom se vreči; po kom se ravnati, po kom dedovati, po čem dišati, po kom jokati, tožiti (se) po domu, po čem hrepeneti, zdihovati; iti po opravkih, po drugih se ozirati, po kom gledati ipd.; 2. kraj (prostor) dejanja (kje? kam?): po vôdi plava, moj up je šel po vôdi, po gozdu, po cesti, po poti, po gorah, po mestu, po kmetih, po morju, po suhem, po temi, po dežjii, po snegu, po zraku, moker je o vrhu {toda: še do kože mo-er sem bil povrh); nekatere take zveze čutimo že kot novo besedo in jih pišemo skupaj, gl. § 59; 3. čas dejanja (kdaj?): po letu (dni), po božiču, po praznikih, po (dolgi) zimi, po (takem) dnevu, po (svojem) godu, po toči zvoniti, po êni (uri), po ôsmih, po polnoči, po kosilu, po šoli, po vsem tem itd.; več takih zvez nam pomeni da-

nes že enotno besedo in iih pišemo skupaj, gl. § 59; 4. ntUin dejanja (kako?): a) vodilo: delati po postavah, po ukazu, po vplivu, po pameti, po svoji glavi, po mili volji; po abecedi uredi, po naiati, po rodu, po navadi zdrav; po pravici, po krivici trpi, po strani gledati, po prstih (po rokah, po glavi) hoditi; b) sredstvo: po obrazu, po glasu, po imenu poznati; po pošti, po pismu, po telefonu, po radiu zvedeti; po delu, po junaštvu, po moči, po sreči, po naključju, po nesreči kaj doseči; po laži, po prevari, po zmoti ga ni; tudi pri osebah, kadar so nam le posredniki: po sinu, po slù, po kom sporočiti; v trpnih zvezah je treba ločiti sredstvo (posrednika) od povzročitelja pri osebah: kapitalizem izkorišča človeka po človeku (človek je le sredstvo), delavec je bil izkoriščaj od kapitalistov (povzročitelji)-, sporočeno nam je bilo po odboru (če je odbor le posredoval naroČilo drugega), sporočeno nam je, bilo od odbora (če je odbor sani kaj naročil); pesem je zapeta po Prešernu (Prešeren je le vzor, ne pa avtor); c) v prislovnih zvezah s pridevniki: po dolgem pasti (= podolgoma), po novem, po starem, po krivem, po nedolžnem, po gostem saditi, po nemarnem, po neumnem, po njegovem, po mojem, po našem; mnogo takih izrazov pišemo danes skupaj, gl. uvod § 59; č) mero (kako? po Čem*): po parah varčuje, po dinarjih zapravlja; po stotakih, po tisočakih plačuje; po žlicah, po kapljah jemlje zdravila; po kilah, po litrih, po teži prodaja; po meri, po ceni (kakor
'pobisati
je cena) prodaja, toda poceni prodaja (ne drago); nekaj takih izrazov pišemo skupaj, gl. § 59;
—	taki izrazi so lahko tudi prilastki v zvezi s samostalnikom: pot po zdravnika, žalovanje po materi, letanje po zraku, dan po božiču, kazalo po abecedi, sporočilo po telefonu, pisanje po starem, zapravljanje po sto-takih itd.
po- v sestavi: I. s prid. in prisl. in njih izvedenkami so zlasti iz predložnih zvez za kraj in las (po predi. II 2 in 3): pocesten, povoden, popoten, povojen, po-šolska doba, poprazniški, povrh. površen, pobinkošten, gl. tudi § 59 v uvodu; II. z glagoli porazdeljuje ali omejuje dejanje 1. na vel osebkov ali predmetov: vsi so pospali, pomrli; vse je polovil, pomoril, podavil, potešil: 2. na vel krajev ali lasov (ponavljanje, nedovršniki): po-legati, posedati, popivati, postavati, potikati se po hišah; vsak dan popravljati, pokašlje-vati, pogostoma pobledevati, pocejati, vsak teden povpraševati; 3. na dololeno mero (nič, malo, veliko, dolgo) ali trenutek (konec — dovršnost): malo posedeti, poklečati, postati, pomakniti, se pomuditi, poklepetati, pogovoriti se; pojesti, polomiti; 4. nekateri (neprehodni) glagoli prevzemajo predložni krajevni pomen in postanejo T^e-hodni s tož.: sedeti po travi — posedeti travo; ležati po obleki
—	poležati obleko; teptati po cvetlicah — poteptati cvetlice; pisati po papirju — popisati papir; hoditi po gredi — pohoditi gredo itd.
*poanta -e [enozl. pwdn-] ž ost, želo, dovtip. duhovitost, poudarek", *poantirati -am poudariti.
podirtati, priostriti; poantilizem -zma m gl. pointilizem poapnéti -im, poapni -ite! poap-nèl -éla -o: poapnéle žile, po-apnélost -i ž: ~ žil; poapnênje -a s: ~ žil [dvozl. po-ap-] poâpniti -im: ~ travnike, prst na vrtu: poapni -te! poapnil -a -o, poapnjen -a -o: ~a gredica; poapnitev -tve ž, poapnjenje -a 8; poapn jevâti -n j iijem, poap-njevânje -a 8 [dvozl. po-ap-] pohabiti -im (se) pomehkužiti (se), raznežiti (se); pobâbljen -a -o, pobâbljenost -i ž pobahati -am in -âti -âm se gl. bahati
pobakliti -âm: sveča hitro po-baklâ (pogori), svečo je hitro pobaklàl (pokuril); gl. baklâti pobakriti -im, pobakri ali -âkri -itel pobâkril -ila -o, pobakrèn -êna -o, pobakritev -tve ž, po-bakrênost -i ž pobalin -a m, pobalinski -a -o,
pobalinstvo -a s pobarabiti -im (se), pobarâbljen -a -o, pobarâbljenost -i ž, po-barâbljenec -nca m, pobarâb-Ijenje -a 8, pobarabitev -tve ž
*pobarati -am povprašati, *pobâ-
ran -a -o povprtÙan pobarbâriti -im, pobarbârjen -a -o, pobarbârjenje -a s, pobar-bârjenost -i ž, pobarbârjenec -nca m
pobarôniti -im, pobaronjen -a -o, pobarônjenje -a s, pobaronitev -tve Ž, pobarônjenec -nca m, pobarônjenost-i ž, pobarônjen-ka -e i
pobarvati -am, pobârvan -a -o, pobârvanost -i ž, pobârvanje -a s, pobârvanec -nca m, po-bârvanka -e i *pobasati pobašem gl. *basati, po-bâsan -a -o, *pobâsanec -nca m kdor rad kaj pobaše, tatinski
pobecati
ilovek; *pobasovâti -ùjem, po-basovânje -a s pobecati -âm gl. bacnîti, pobecân -âna -o; pobeckâti -âm, po-beckân -a -o [povsod: -bac-] pobedastéti -im, pobedastî -fte! jobedastèl -éla -o, pobedasté-ost -i Ž, jKjbedastênje -a s pobégniti -nem, pobégni -te! po-bégnil -a -o, pobégel -gla -o se rabi le pridevno: pobégli vojaki (+vojaki so pobegli); po-béglost -i ž, pobég -a m, pobég-lec -leca [-glac-] m, pobégnje-nec -nca m, pobégnjenka -e ž, pobegljiv -iva -o, pobegljivost -i ž
pobeléti -im gl. beléti, pobelèl -éla -o: ~i lasjé, ~o žito; po-belélost -i i pobéliti -im gl. béliti, pobéljen -a -o: ~i grobovi, ~a hiša, ~e gore; pobelitev -tve i, pobélje-nost -i i poberâc -a m oseba in koSara, po-berâcek -čka m, poberin -a m; poberiih -a m, poberùhinja -e ž taniilj.; pobérščina -e ž = pobéravščina -e i pobrano sadje, ki prezgodaj odpade z drevja poberačiti -im poprositi, poberâ-čiti se postati beral; gl. berâ-čiti; poberâèen -a -o: je že čisto ~ brez sramu pobésiti -im, pobčšen -a -o, po-besitev -tve i; pobéšati -am, pobéSanje -a s pobesnéti -im gl. besnéti, pobes-nèl -éla -o: ~a množica; po-besnélost -i i pobezâti -âm gl. bezâti: ~ koga (kaj), ~ v kaj, pobezân -a -o [povsod: -baz-] pobijati -am, pobijaj -te in -âjte! pobijal -a -o in -âla -o, pobijanje tn -ânje -a s; pobijâlec -Ica [-duc-] m, pobijâlka -e [-dif.k-] i, pobijâlski -a -o [-dusk-], pobijâlen -Ina -o [-In-] :
~e naprave, pobi jâlnica -e [-In-] i; gl. tudi pobiti pobinkošten -tna -o: ~a doba,
~a nedélja pobirati -am, pobiranje -a s, j»-birâlec -Ica [-duc-] m, pobirâl-ka -e [-duk-] ž, pobirâlski -a -o [-dusk-], pobirâlen -Ina -o [-In-]: ~a pola, pobirâlnica -e [-In-] i, pobirek -rka m; gl. tudi pobrati pobistriti -im, pobistri -ite! po-bistril -ila -o, pobistrèn -êna -o, pobistrifev -tve i pobiti -ijem, pobij -te! pobil -ila -o, pobit -a -o, pobitost -i ž, pobitje -a s; gl. tudi pobijati poblatiti -im, poblâten -a -o, po-
blâtenost -i ž • poblaziniti -im, poblazinjen -a -o,
poblazinjenost -i ž poblaznéti -im, poblaznèl -éla -o: ~a ženska, poblaznélost -i ž; poblâzniti -im: te besede so ga čisto poblâznile; poblâznjen -a -o, poblâznjenec -nca m, po-blâznjenka -e ž, poblaznitev -tve i
pobledéti -im, pobledèl -éla -o: pobledéli listi, ~o črnilo, ~o lice; pobledélost -i i; pobledé-vati -am, pobledévanje -a s pobliskati -am (se); poblisniti -nem (se), poblisk -a m, pobli-skovâti -lijem (se), poblisko-vânje -a s pobliže prisl. naiina: ~ si ogledati, ~ se seznaniti s čim, ~ spoznati
pobljuvati -livam in -ùjem (se) gl. bljuvati: ~ tla, vse iz sebe včasih malo pobljiije; po-bljuvân -a -o, pobljuvânost -i i, pobljuvânec -nca m pobloditi in -iti -blodim gl. bloditi, poblojen in -öden -a -o: ~o vino, ~a jed; poblojenost in -odenost -i ž, poblöja -e i
pocediti
pobočje -a s, pobočen -čna -o, pobočnik -a m, pobočniški -a-o pobôgati -am (se), pobogan -a -o, poboganje -a s, poboganec -nca m, poboganka -e i poboj -oja m, pobojen -jna -o, pobojnik -a m, pobojstvo -a s pobolévati -am, pobolévanje -a s; poboléti -îm gl. boléti: včasih me kaj poboli; pobolek -Ika [-Ik-] m bolečine po porodu ali operaciji
pobôljsati -am, poboljšan -a ^o, poboljšanje -a s, poboljšek -SKa m, poboljšanec -nca m, pobolj-šanka -e ž, poboljšanost -i ž, poboljšava -e i, poboljšljiv -iva -o, poboljšljivost -i ž poboljševati -ujem, poboljševal -âla -o, poboljSevânje -a s, po-boljsevâlec .-Ica [-duc-] m, po-boljševâlka -e [-d^k-] i, po-boljSevâlàki -a -o [-dusk-]. po-boljševâlen -Ina -o [-In-], po-boljševalnica -e [-In-] i *pobôrnik -a m, *pob6rnica -e i kdor se za kaj bojuje, bojevnik -ica; *pob6rniški -a -o bojevniški, *pob6rništvo -a s boj, bojevanje, trud, delo za kaj pobôsti -ôdem gl. bôsti, pobodèn -êna -o, pobodênec -nca m, po-bodênka -e ž, pobodênost -i ž pobotati -am se, pobotan -a -o, pobôten -tna -o, pobotnica -e ž, pobôtanec -nca m, pobôtanka -e Ž, pobotanje -a s; pobotâvati -am se, pobotâvanje -a s; po-botovâti -ûjem se, pobotovàl -âla -o, pobotovânje -a s pobožati -am, pobožan -a -o, po-božanje -a s, pobožanec -nca m, pobožanka -e ž pobožen -žna -o, pobožnost -i ž, pobožnež -a m pobožnica -e ž. pobožnik -a m, pobožnjâk -a m zaničlj., pobožnjača -e i zaničlj., pobožnjâški -a -o, pobožnjâštvo -a s; pobožnjâkar -ja m, po-
božnjâkarica -e ž, pobožnjâka^-ski -a -o zaničlj. pobožiti -im, poboži -te! pobožen -a -o: ~o bitje, ~a narava; pobožen je -a s; poboževati -ûjem, poboževal -âla -o, po-boževânje -a s, poboževâlec -Ica [-le-] m, poboževalka -e [-Ik-] i, pobozevâlen -Ina -o [-In-]
pobranâti -âm gl. branâti, pobra-
nân -a -o, pobranânost -i i pobrati pobêrem gl. biati, pobrân -a -o, pobrânec -nca m, po-brânka -e i pobratiti -im (se), pobrâten -a -o, pobrâtenje -a s; pobrâtim-a m, pobrâtimstvo -a s, pobratimija -e i
pobršžje -a s, pobrčžen -žna -o, pobrežin -âna m, pobrežanka -e ž
pobrisati -išem: ~ jo ttiit; pobrisan -a -o, pobrisanost -i ž, pobrisnica -e ž brisalka pobrizgati -am, pobrizgan -a -o,
pobrizganost -i ž pobrskati -am, pobrskan -a -o; pobrskâvati -âvam, pobrskâva-nje -a s
pobrûsiti -im gl. brusiti pod brus, pobrušen -a -o, pobrušenost -i i; pobrusovati -ûjem, pobruso-vânje -a s pobuditi -im gl. buditi, pobujèn -êna -o, pobujênost -i i, pobu-jênec -nca m, pobujênka -e ž; pobûda -e ž pobûden -dna -o, pobûdnost -i i, pobudljiv -iva -o, pobudljivost -i ž, pobudilo -a s; pobûjati -am, pobûjanje -a s
*pobûniti -im (se) razdraiiii, upreti se, *pobûnjen -a -o, *pobû-njenost -i ž, *pobûnjenec -nca m upornik, *pobùna -e i upor pocediti -im: ~ jo; pocêdi -ite! pocédil -ila -o, pocejèn -êna -o,
Slovenski pravopis
529
3i
pocéjati
pocejenost -i ž, pocedek -dka tn, poceden -dna -o, pocednost -i i pocejati -am, pocejanje -a s, po-cejalen -Ina -o [-In-]: ~e priprave; pocejalnost -i [-In-] ž; pocejevati -ujem, pocejevM -ala -o, pocejevanje -a s, jjocejeva-lec -Ica [-duc-] m, pocejevalka -e [-duk-] ž poceliti -im, poceljen -a -o, po-celjenost -i ž, pocelitev -tve ž, poceljenec -nca m poceni prisl.: blago je poceni nt drago-, blago je po ceni kakor je cena
poceniti -im (se), počen jen -a -o, pocenitev -tve i; počenjevati -jujem, pocenjevanje -a s, počen jevalec -lea [-duc-] m, počen jevalka -e [-duk-] ž, poce-njevalski -a -o [-dusk-], poce-njevalen -Ina -o [-In-] poceniti-im: blago ~ znižati ceno, pocenil -ila -o in pocenilo se je počepati -am: vse je počepalo,
pocepanje -a s pocepetati -am gl. cepetati, po-cepetan -a -o, pocepetanost -i ž pocepiti -im gl. cepiti, pocepljen -a -o, pocepljenost -i ž, pocepi-tev -tve ž pocesten -tna -o, pocestnica -e i,
pocestniški -a -o pociganiti -im (se), pociganjen -a -o, pociganjenost -i ž, pocigani-tev -tve ž, pociganjenec -nca tn, pociganjenka -e ž pociniti -im, pocinjen -a -o, po-cinjenost -i ž, pocinitev -tve ž, pocinjenje -a s pocinkati -am, pocinkan -a -o, po-cinkanost -i ž, pocinkanje -a s pocmokati -am gl. cmokati, po-cmokan -a -o, pocmokanost -i ž, pocmokanec -nca tn, pocmokan-ka -e ž, pocmokanje -a s pocreti -em gl. creti pocfkati -am, pocfkan -a -o; po-crkavati -am, pocrkavanje -a s
pocukati -am, pocukan -a -o; po-ciikniti -nem, pocùknjen -a -o pocvitati -am, pocvitanje -a s poč poči ž razpoka, špranja; p6č-ca -e ž, počina -e i, gl. tudi počiti
počakati -am gl. čakati, počakan -a -o, počak -âka tn: dati, vzeti kaj na počakljiv -a -o tn počakljiv -iva -o, počakljivost -i ž, počakljivec -vca m, počak-Ijivka -e ž; počakovati -ujem, i^čakovšl -âla -o, poôlkovânje -a 8
počasi prisl. poëâsen -sna -o, prisl. prim. poëasnéje; poëâsnost -f i. poëâsnel -a m, poëâsnica -e i, počasnik -a m, počasne -éta tn in s zaničlj. počastiti -im, počâsti -ite! poëâ-stil -ila -o, počašččn -êna -o, počastitev -tve ž, počašččnost -i i, počastilo -a s, poëâsten -stna -o; V cerkvenem jeziku počeščen -êna -o, počešč0nost -i i počečkati -âm gl. ëeëkâti, počeč-kân -a -o, poCeëkânost -i ž [povsod: -čač-J poččditi -im, poččjen -a -o, po-čéjenost -i i, poččjenje -a s, povsod poleg poëéj- tudi poččd-; poëéjati -am, poëéjanje -a s, poëejevânje -a s, poëejevâlec -Ica [-le-] m, poëejevâlka -e [-Ik-] i, poëejevâlen -Ina -o [-In-]
počehljati -âm, počebljij -âjte!
počebljil -âla -o, počebljfin -a -o počelo -a s fil.
počemu prisl. vprašuje po namenu: počemii si prišel? počemu si to storil? loči po ëém je to prodal? od počemii je to prodal! počeniti -ččnem, poëêni -ite! po-
ëênil -ila -o, poččnjen -a -o počenjati gl. pocéti pocèp poëépa m, pocépati -am, poèépanje -a s, poëépek -pka tn nedonošeno jajce, poččpen -pna
pod
-o; počepkati -am, počepkanje -a s; počepeti -im gl. čepeti; počepnik -a m; počepniti-nem, počepuh -a m, počepulja -e ž, počepača -e i; gl. tudi poceniti +počepina -e ž gl. podčepina počesati -ešem gl. česati, počesan
-a -o, počesanost -i ž početi počnem, počni -ite! počel -a -o, počet -a -o, početje -a s, početen -tna -o, poč6tnik -a m, početnica -e I, početek -tka m: od ~a, iz ~a = spočetka prisl., v ~u (+početkom) 5. stoletja; počenjati -am, počenjanje -a s početveriti -im, početverjen -a -o, početverjenje -a s, početverje-nost -i ž; tudi početvoriti -im itd. počez prisl.: po dolgem in plačal sem jih ~ po 50 din; naredi vse le tako na ~ površno, približno, nenatančno; prevzeto delo na ~; počezn ji -zn ja -e povprečen: ~a cena, ~e delo; počeznina -e ž, počezek -zka m pavšdl, počeznica -e ž vrv, ki se dene počez pod breme; vrsta žage počiniti -inem (se in si), počinek
-nka m počitek počistiti -im, počiščen -a -o, po-čiščenje -a s, počiščenost -i ž počiti počim, poči -te! počil -a -o, počen -a -o, počenost -i ž, pok -a m, poč -i ž; gl. tudi pokati počiti -ijem (se in si), poči j -te! počil -ila -o, (s)počit -a -o, počitek -tka m: *grem k počitku grem počivat, Užem spat; po-čiten -tna -o počitnice -ic mn. ž: o (+v) počitnicah; počitničen -čna -o, počitniški -a -o, počitničar -ja m, pKJČitnik -a m, počitničarski -a -o, počitnina -e ž počivati -ivam, počivaj -te in -ajte! počival -a -o in -ala -o, počivanje in počivanje -a s, počivalen -Ina -o [-In-], poči-
valnik -a [-dun-] m, počivališče -a s, počivaj -a m, počivalo -a s, počivalec -Ica [-le-] m, počivalka -e [-Ik-] ž, počival-ski -a -o [-Isk-] poclovéciti -im, počlovččenje -a s, počlovččen -a -o, počlovdčenost -i i, počlovečitev -tve ž; počlo-večevati -üjem, počlovečevanje -a s, počlovečevalec -Ica [-le-] m, počlovečevalski -a -o [-Isk-] počrn -a -o črnkast počrneti -im, počfni -ite! počrnčl -éla -o: ~i zidovi; počrnčlost -i ž, počrnenje -a s počraiti -im, počfni -te! počfnil -a -o, počrnjen -a -o, počfnje-nost -i ž, počfnjenje -a s, po-črnitev -tve é počmjfevati -jüjem, počrnjeval -âla -o, poërnjevânje -a s, počrn jevâlen -Ina -o [-In-], počrn jevâlec -lea [-le-] m počutek -tka m, poëûten -tna -o, poëûtnost -i ž počutnik -a m nasladnež = počütnež -a m, po-čutnica -e ž, počutljiv -iva -o, počutljivost -i ž počutiti -čutim (se) gl. čutiti, počutje -a s, počuten -a -o, po-čutenje -a s počvrstiti -im, počvfsti -ite! po-čvfstil -ila -o, počvršč0n -êna -o, počvrstitev -tve ž, počv^ščê-nje -a s
pod poda m, na podu, pôden -dna -o: ~a vrata; pôdnat -a -o; po-dič -iča m, podišče -a. s v skednju, gl. tudi podnica pod predi, [pôd ali nasl.] določa: I. s lož. smer, kamor se kdo (kaj) nagiblje: 1. na vpraš. kam? a) kraj v prisl. dol.: priti pod kolo, vreči pod noge, gnati pod goro, teči pod drevo, pod zém-Ijo; b) odvisnost v prisl. dol.: priti pod oblast, vpliv, moč, zakon, ukaz; 2. na vpraš. kdaj? čas v prisl. dol.: bilo je pod
pod-
noč, pod vččer, pod zimo, pod jésen, pod starost, pod kônec; 3. na vprai. kako? pod kôliko? mero v prisl. dol.: prodajati pod dinar, pod tri dinarje, pod ceno, pod vrednost; 4. na vprai. kakien? kateri? samostalnik po kraju, času ali meri kot prit.: pot pod goro, čas pod jésen, prihod pod oblast, kup pod ceno, nož pod dinar ni prida; — II. 2 orod. položaj, v kakri-nem kdo (kaj) je: 1. na vprai. kje? a) kraj v prisl. dol.: pod kolesom leži, pod nogami se valja, pod gorô pase, pod drevesom; b) odvisnost v prisl. dol.: biti pod oblastjô, vplivom, močjo, zakonom, ukazom, služiti' pod zastavo; 2. na vprai. kakô? način v prisl. dol.: izpovedati pod prisego, delati pod vplivom, prepovedati pod kaznijo, priznati pod pritiskom, pod obljubo; 3. na vpraš. kakšen? kateri? samo.ti':''<ili .'.-o' prit.: sem človek pou oblastjo, ljudje pod ključem znajo ceniti prostost, hiša pod gorô, stolček pod nogami, izpoved pod prisego, dejanje pod pritiskom. — Skupaj pišemo pod s toi. os. z. pôdme, pôdte, pôdenj, pôdnjo, podnje, pôdse, pôdnju, podnje; gl. uvod § 5,9, 2 pod- v sestavi I. z imeni se rabi pri prid. in sam. 1. v starih domačih sestavah iz predloine rabe (I, 2 in 4, II, 1 in 3); take sestave imajo en sam poudarek: podnožen, podgôrski, podzimen, podgôrje, podôknica. podbrâ-dek, podresétina, pôdkev, pod-0čje; 2. v novih, po tujem zgledu narejenih sestavah pri samostalnikih in izvedenkah; v teh po navadi ohrani pod- svoj poudarek: podnaččlnik, podčastnik, podčastniška šola, podpol-
kôvnik, pododbor, pôdpredséd-nik, pôdpredsédniÊki itd.; — II. z glagolom pomeni: 1. da se dejanje godi spodaj pod čim ali v podobnem razmerju: podkovati (kovati konja pod nogà), podpisovati (pisati ime pod kaj), pod ožiti kaj ëému (položiti kaj pod kaj), podčrtati (narediti črto pod kaj) itd.; 2. da se dejanje razvija od spodaj navzgor ali navzven: podraščati (rasti izpod česa), podgan jati (gnati kaj pod čim drugim), podpirati (opirati kaj od spodaj navzgor) itd.; 3. da dejanje skrivamo pod kaj: podkupiti koga (skrilo kupiti), podtakniti komu kaj (vtakniti komu kaj, da ne vidi) itd. podajati -am, podajajôé -a -e, podajaj -tel podajanje -a «, podajal -a -o: podajati opeko, suôpe (v kozolcu) ipd.; podaiač -a m, podajič -iča tn, podajalec -Ica [-dve-] m, podajalka -e [-duk-] i, podajalski -a -o [-dusk-], podajâîen -Ina -o [-In-], podajalnik -a [-dun-] m, podajalnica -e [-dun-] i podajati -jèm, podajaj -âjte! po-dajâl -a -o, podajân -a -o, poda jân je -a «: počasi sem vse podajâl
podaljšati -am, podâljÊan -a -o, podâljÊanje -a s, podaljÊâva -e i, podâljsek -ška tn, podâljÊa-nost -i ž podaljševati -lijem, podaljševil -âla -o, podaljsevânje -a s, podal jÊevâlen -Ina -o [-In-], podal jÊevâlnost -i [-In-] i, podalj-Êevâlec -Ica [-duc-] m, podalj-sevâlka -e [-duk-] i, podaljše-vâlski -a -o [-disk-], podaljše-vâlnica -e [-In-] ž podânëica -e ž otroika glista podanek -nka m del kake stvari pri dnu; podânja -e ž kotlasta dolina (po dnu)
podel
*podaiiik -a m podloinik, *poda-niški -a -o podloiniiki, *poda-ništvo -a 8 = *podanstvo -a s podloiništvo podarati gl. podorati podariti -im in podariti -fm, podari -te in -ite! podaril -lia -o, podarjen -a -o in podarjèn -êna -o, podaritev -tve ž, podarilo -a «, podar -a m, podarek -rka m; podarjati -am. podarjanje -a s; podarovati -tijem: sem vse po-darovàl -âla -o podajdl, poraz-ddl za darove podatek -tka m
podati -âm gl. dati. podâja -e î podâjen -jna -o, podâjnost -i ž; podâti -âm se: ~ se komu (vâbi, strâsti), ~ se v kaj (v govor, nevarnost): +podati se kam (na tuje, na morje, v svet, v hišo, na goro. na pot) iti, odpraviti se. potovati ipd.; klobuk, obleka ipd. se podâ; utrdba, mesto, četa se podâ sovražniku podaviti -im, podâvljen -a -o, po-
davitev -tve ž podbârvati -am, podbârvan -a -o podbirati -am: ~ zelenjavo (/.e-Ije. peso, grozdje); podbiranje -a s, podbfrek -rka m, pod-birina -e ž; podbrâti podbêrem, podbérek -rka m podboj -ôja m. pri podboju (-ih).
podbô jen - jna -o, podbo jnik -a m podbôsti -bodem gl. bôsti, pod-bodèn -êna -o, podhod -ôda m, podbâdati -am, podbâdanje -a s podbradek -dka m, podbrâdica -e i. podbrâden -dna -o, podbrâd-nica -e i. podbrâdnik -a m, podbrâdnja -e i, podbrâdnjak -a m
podbranati -âm gl. branati, pod-branân -a -o: deteljo pod rž podbranâti poldbrežje -a s, podbrézen -žna -o, podbrčžina -e ž, podbrégar -ja
m, podbrégarica -e i, podbré-garski -a -o podbnditi -im, podbudi -ite! pod-bûdil -ila -o. podbujèn -êna -o, podbûda -e i. podbuden -dna -o podcenjevati -ûjem, podcenjeval -ala -o, podcenjevan -a -o, podcenjevanje -a «, podcenjevâlen -Ina -o [-In-] podcésten -tna -o podcvitati -am, podcvitanje -a s: ajda podcvita kadar odpira nove cvetove ko že prvo zrn e zori podëâstnik -a m, pôdèâstniSki -a -o; ~a šola, podčastništvo -a s podččpina -e ž (+poč6pina) kar se nateče pod ëêpom; podëépen -pna -o podčrnka -e i neka goba podčrtati -am, podčrtan -a -o, podčrtanost -i ž, podčrtavati -am, podčrtavanje -a s pod-ërtovâti -ûjem, podčrtoval -âla -o, podcrtovânje -a s, podčrto-vâlec -Ica [-le-] m, podèrtovâ-len -Ina -o [-In-]; ~a strast; podërtovâlnost -i [-In-] i poddélati -am pod čim drugim kaj napraviti, podšiti, podkrpati ipd.; poddélan -a -o. poddèl [-èu] -éla m podšiv; poddelâvati -am, poddeldvanje -a s; poddelovâti -ûjem, poddelovàl -âla -o, pod-del ovânje -a s, poddelovâlec -lea [-duc-] m, poddelovâlen -Ina -o [-In-], poddelovâlnica -e [-In-] i pôddesétnik -a m, poddesetniški -a -o
podédovati -ujem. podedovan -a -o. podédovanje -a s, podedo-vâlec -Ica [-le-] m dedič, po-dedovâlka -e [-Ik-] i, podedo-vâlen -Ina -o [-In-], podédo-vanjski -a -o, podédovanost -i ž pôdel [pôdau] -dla -o prostaiki, nravno nizkoten, umazan; pôd-lost -i ž prostaštvo, umazanost;
podélati
podlež -a m umazanec, prostàk, nizkôtneé, hudobnei podélati -am (se), podélan -a -o, podelâva -e i, podélanost -i ž, podélanec -nca m, podélanka -e i; podelâvali -am, podelàvanje -a s; podelovâli -ûjem gl. delovati, podelovânje -a s, podelo-vâlen -Ina -o [-In-], podelovâ-lec -Ica [-duc-] m, podelovâlka -e [-duk-] i podeliti -im, podêli -ite! podélil -ila -o, podeljèn -êna -o, podelitev -tve Ž, podelitven -a -o, [-tvan-], podelilen -Ina -o [-In-], podelilnost -i [-In-] i, podeli-vec -vca m, podelivka -e i, po-delivski -a -o; podélek -Ika [-Ik-] m, podeljîv -iva -o, po-deljivost -i ž podeljevati -jûjem, podeljeval -âla -o, podeljevânje -a s, po-deljevâlec -Ica [-duc-] m, podel jevélka -e [-duk-] i, pode-Ijevâlski -a -o [-disk-], pode-Ijevâlen -Ina -o [-ïn-], podelje-vâlnost -i [-In-] i, podeljevâl-nica -e [-In-] i podemokrâtiti -im (se), podemo-krâtenje -a s, podemokrâten -a -o, podemokrâtenost -i i podesetériti -im, podesetérjen -a -o, podesetérjenost -i i; pode-setiniti -im, podesetinjen -a -o podeskâti -âm, podeskàj -âjte! podeskàl -éla -o, podeskén -a -o, podeskénost -i ž [povsod: -dask-]
podežêlski -a -o [-Is-], podelêlen -Ina -o [-In-], podezêlje -a s, podezêloma prisl.; podeželjan -éna m, pode!eljénka -e i podgana -e i, podgénji -a -e, pod-gânar -ja tn, podgénarica -e ž, podgânica -e i podganiti -gânem gl. ganiti, pod-gânjenost -i ž. podganitev -tve i [nepoud. povsod -gan- ali -gan-]
podgibati -gibljem, podgibanje
-a s, podgibek -bka tn podglavje -a s blazina, podglav-nik -a tn, podglavnica -e i, pod-glaviti -im podšili, poddelali, podglavljen -a -o podgnati podženem gl. gnati, pod-gnan -a -o; podgan jati -am, podganjanje -a s, podganjalec -Ica [-le-] m, podganjalka -e [-Ik-] ž
podgniti -ijem, podgnit -a -o,
podgnitost -i ž podgobje -a s bot. mycelium podgoreti -im gl. goreti, podgorel -ela -o, podgorelo6t -i ž; pod-gorelec -Ica [-iuc-] m, pod-gorelka -e [-^u^-] ž, podgorel-ček -Cka [-^uč-] m pitgoreliek, rdečerepka podgorje -a s, podgorski -a -o, p^gorec -rca m, podgorka -e ž, podgornik -a m, podgornica -e i, podgorniški -a -o podgrinjati -am, podgrinjanje -a s, podgrinjalo -a s, podgfniti in -iti -gfnem, podgfnjen -a -O podgrivka -e i vrsta lastovice,
podgrivški -a -o podgflje -a s pri živini, podgflica -e i, podgflek -leka [-lak-] m podhlebnica -e ž prt za pod hleb,
podblebniCen -čna -o ■•"podbranjen -a -o nedohranjen, nezadostno, preslabo hranjen, ■•■podhranjenost -i i nedohranje-nost
podhnliti -im se prihuliti se, pod-huljen -a -o, podhuljenec -nca tn, podhiiljenka -e ž, podhnlje-nost -i ž, podhuliv prisl., pod-huljav -a -o, podhuljavost -i ž podij -a tn oder v razredu, podij-
ski -a -o odrski: ~e deske podirati -am, podiranje -a «, po-diralen -Ina -o [-In-], podira-lec -Ica f-duc-] m, podiralka -e [-duk-] ž, podifalski -a -o [-dusk-], gl. tudi podreti
podkrepeliti
poditi podim, podi poditel podil -a -o, podeč -eča -e, podenje -a «; gl. tudi po jati podivjati -am gl. divjati, podivjan -a -o, podivjanost -i i, po-divjanje -a s, podivjanee -nca m, podivjanka -e i podjarmiti -im, podjarmljen -a -o, pod jarmi jenec -nca m, pod-jarmljenka -e i, {»djarmlje-nost -i ž, pod jarmi jen je -a s; podjarmen -mna -o, podjarm-nica -e i; podjarmljati -am, podjarmljanje -a s podjed -eda m zool., pod jedec -dca m; podjedati -am, podjedanje -a s, podjedav -a -o, podje-davec -vca m, podjedavka -e ž, podjedavski -a -o, gl. jesti podj^ti podjem gl. jesti, podje-den -a -o: ~e korenine, od vode ~i bregovi; podjedenost -i ž, podjedljiv -iva -o, pod-jedljivost -i ž podjeten -tna -o, podjetnost -i ž, podjetnik -a m, podjetnica -e ž, podjetniški -a -o, podjetništvo -a s; podjeti pod jamem, podjetje -a «; pod jemati -am, pod-jemanje -a s; podjem -ema m, podjemnik -a m pod jezičen -čna -o: ~a kost =
podjezičnica -e ž pokaditi -im, podkadi -itel pod-kadil -ila -o, podkajen -ena -o podkapen -pna -o, podkapnica -e š voda izpod kapA, podkapje -a s podkev -kve ž, s podkvijo, mn. podkve podkev [-au]; podkvica -e i, podkvast -a -o, podkvičast -a -o, podkoven -vna -o: ~a širina, odprtina; podkovnik -a m = podkovnjak -a m = pod-kvičar -ja m žebelj, podkvičar-ski -a -o: ~a glavica; gl. tudi podkovati podkidati -am, podkidan -a -o, podkidavati -am, podkidavanje -a «
podkladati -am, podkladanje -a s, podkladek -dka m, po dklada -e ž, podklàd -âda m, podkladâë -a m, podklâden -dna -o; pod-klâdje -a s lege pod sodi, pod-klâdnik -a m vrsta čebelnih panjev
podkolénke -énk mn. ž hlaie, ki segajo pod koleno; podkoléno -a s, podkolénski -a -o, podkolé-nje -a s = podkolenica -e ž = podkolének -nka m podkolésen -sna -o, podkolišče -a s = podkôlje -a s ogrodje, na katerem visi kolo (vodno) pàdkânznl [-ul] -a m vicekonzul,
pôdkônzulski -a -o [-Is-] podkop -6pa m, podkôpen -pna -o, podkôpnost -i l, podkopljiv -iva -o, podkopljivost -i ž podkopati -kôpijem gl. kopati, podkopân -a -o; podkopâvati -am, podkopâvanje -a s; pod-kâpati -am, podkâpanje -a s: podkopovâti -ûjem, podkopovàl -âla -o, podkopovânje -a s, podkopovâlen -Ina -o [-In-], podkopovâlnost -i [-In-] ž, pod-kopovâlec -Ica [-duc-] m podkositi -im, podkôsi -ite! pod-kôsil -ila -o, podkošen -êna -o, podkositev -tve i, podkâsati -am, podkašanje -a s podkovati -ûjem gl. kovâti, pod-kovân -a -o, podkovânost -i ž, podkovânec -nca m, podkovâ-nje -a s, podkôv -6va m, podkoven -vna -o: ~o delo, ~i kovač; podkôvski -a -o: ~o orodje; podkôvstvo -a s, podkôv-nica -e ž; gl. tudi pôdkev podkožen -žna -o, podkožnik -a m, podkožnjak -a m, podkožiti -im se, podkožen -a -o pôdkrâlj -a m
podkrepeliti -im, podkrepêli -ite! podkrepélil -ila -o, podkrepe-Ijèn -êna -o; podkrepeljênost
podkrepiti
-i i, podkrepeljênec -nca m, podkrepelitev -tve i podkrepiti -im, podkrêpi -ite! podkrépil -ila -o, podkrepljèn -êna -o, podkrepitev -tve ž; podkrepilo -a s, podkrepilen -Ina -o [-In-], podkrepilnost -i [-In-] i; podkrépljati -am, pod-krépljanje -a s, podkrepljevati -lijem, podkrepljevanje -a s, podkrepijevalec -Ica [-âuc-] m. podkrepijevalka -e [-duk-] i, podkrepljevalen -Ina -o [-In-], podkrepljevalnost -i [-In-] i podkrižati -am (se), podkrižan -a -o podpisan s kriiem, podkriža-nec -nca m, podkrižanje -a s podknpifi -kiipim g\. kupiti, podkupljen -a -o, podkiipljenec -nca m, podkiipljenka -e ž. pod-kupljenost -i i\ podkupljiv -iva -o, podkupljivec -vca m, pod-kupljivka -e i, podkupljivost -i i; podkiipen -pna -o, podkiip -a m, podkiipnost -i i, podkupilo -a s. podkupnina -e i, podkii-pec -pca m. podkupnik -a m, podkiipniški -a -o podkupovati -lijem gl. kupovati, podkupovanje -a s, podkupova-lec -Ica [-duc-] m, podkupo-valka -e [-duk-] i, podkupovq-len -Ina -o [-In-], podkupovai-nost -i [-In-] i podkuriti in podkuriti -ktirim gl. kuriti, podkiirjen -a -o, pod-kiirjenost -i ž, podkiirjenec -nca m, podktirjenka -e ž, pod-kurljiv -iva -o. podkurljivost -i ž. podkurilen -Ina -o t-ln-]: podkurjevéti -lijem, podkurie-vanje -a s, podkurjevalec -Ica [-duc-] m. podkurjevélka -e [-duk-] ž, podkurjevalski -a -o [-dusk-]
p(^lagati -am. podlaganje -a 8. podlaga -e i. podlagalec -Ica [-duc-] m, podlagalka-e/"-djffc-J i; gl. tudi podložen
podlaka -e ž ("^podvlaka) podloga
pri obleki, gl. podvlačiti podlaket -lakta m, mn. podlahti -i -ém ž, podlahten -tna -o, podlahtnica -e i, podlahtničen -čna -o
podlan -i ž razpeta dlan, ped; pôd-
lanca -e ž podlanka -e i spodnja, mečja in
krajia dlaka na iivalski koii podlasci -ev mn. m = podlaske -ask mn. i, podlasniki -ov mn. m majhni lasje, zlasti po tilniku podlasica -e ž zool., podlasičji -a -e podlazovati -ujem. podlazovanje -a «, podlazovalec -Ica [-duc-] m, podlazovalka -e [-duk-] i, podlazovalski -a -o [-dusk-], podlazen -zna -o, podlaznost -i i podléci -léžem gl. léèi. podlégel -lêgla -o: ~i sovražniki; pod-lêglost -i ž; ■'"podléèi sovražniku biti premagan od sovražnika; +podléèi ranam, bolezni itd. umreti za ... ali zaradi .. ■ podléden -dna -o podlégati -am, podleganje -a s,
podléga -e ž; gl. tudi podlčči podlések -ska m, podléskov -a -o podlésti -lézem. podlézec -zca m vsiljivec, podiezovâti -ùjem, pod-lezovânje -a s: podlézek -zka m silnež; gl. tudi podlazovati podlistek -tka m. podlistkar -ja m, podlistkarica -e ž. podlistkarski -a -o, podliatkarstvo -a s podliti -ijem. podlit -a -o, pod-litje -a «; podlivati -am, podli-vanje -a s, podliven -vna -o: ~o kolo
podléga -e ž, podlogar -ja m
kdor podlogo dela ali iiva podlogar -ja m kdor pod lôgom prebiva, podlogarica -e ž, pod-logarski -a -o podlogar -ja m nižji logar, pod-
logarski -a -o: ~a služba podlomiti -lomim gl. lomiti spodaj nalomiti, zalomiti, podlomljen -a
podnébje
-o, podiàm -ôma m, podlômen -mna -o
pôdlôvec -vca wï, pôdlôvski -a -o:
~a služba podložen -žna -o, podložnost -i ž, podložnik -a m, podložnica -e ž, podložniški -a -o, podložništvo -a 8
podložiti -im, podloži -ite! podložil -ila -o, podložèn -êna -o, podložênost -i ž, podložitev -tve ž, podlog -6ga m, podložijiv -iva -o, podloži j i vost -i ž, podložek -žka m
podmakniti -mâknem, podmâkni -te! tn podmakni -ite! podmak-nil -ila -o tn podmâknil -a -o, podmâknjen -a -o, podmâknje-nost -i ž, podmaknitev -tve ž. podmaknjenec -nca m [nepoud. povsod -mak- ali -mak-] potdmaršal [-àl] -a m, pôdmarsâl-ski -a -o [-àls-], pôdmarSalât -a m
podmézati -âžem gl. mâzati spodaj namazati, podkupiti, podmazan -a -o, podmâzanost -i i. podmâzanec -nca m, podmâzen -zna -o, podmâznost -i i, pod-màz -âza m podmèl [-èu] -éla m gl. podmléti podména -e i hipoteza, podmén-
ski -a -o, podmének -nka m podmésiti -im, podméSen -a -o, podmesitev -tve i, podméSenje -a s
podmêsti -mêtem gl. mêsti, pod-metèn -êna -o, podmetênost -i i; podmèt -éta m subiekt fil., podméten -tna -o subiékien, podmétnost -i é subiéktnost; podmétati -étam, podmétanje -a «, podmetâvati -âvam, pod-metâvanje -a s podmêsti -étem, podméti -te! pod-métel -métla -o, podméten -a -o: ~a moka; podmèt -éta tn redek močnik = podmétenec -nca m = podmétenica -e ž — pod-
meta -e ž, podmetki -ov mn. m maslene tropine; podmetati -am, podmetanje -a s podmešati -am, podmešan -a -o, podmešanost -i i, podmešanje -a 8
podmet gl. podmesti in podmesti podmikati -am in -ičem, podmi-
kanje -a s, podmikač -a m podmladek -dka m naraščdj, pod-mladiti -im, podmladi -ite! pod-mladil -ila -o, podmlajen -ena -o, podmlajenost -i ž, podmla-ditev -tve ž; podmlajati -am, podmlajanje -a s podmleti podmeljem gl. mleti, podmel f-iu] -ela m = podmol [-du] -ola m: voda je breg pod-mlela, napravila podmol ali podmel; podmlevati -am, pod-mlevanje -a s; podmolina alt podmelina -e ž predor podmok -oka m moča, ki prihaja izpod tal. podmokel -kla -o močviren, podmoklost -i ž močvirnost podmol [-du] -ola m gl. podmleti podmolkel [-mdukau] -kla -o zamolkel. potuhnjen podmorski -a -o, podmornica -e ž, podmorniški -a-o, podmorničen -čna -o
podmuliti -im, podmuljen -a -o, podmuljenost -i ž, podmuljenec -nca TO. podmulek -Ika [-Ik-] m podnaditi -im pojekliti, podnaden -a -o, podnadenost -i ž, podna-ditev -tve i podnajem -ema to, podnajemnik -a TO. podnajemen -mna -o, podnajemniški -a -o; podnajeti -najamem gl. najeti, podnajetje -a s; podnajemati-am tn -Ijem, podnajemanje -a s podnarečje -a s, rod. mn. pod-
narečij, podnarečen -čna -o podnebje -a s, podneben -bna -o, podnebesen -sna -o, podnebi-šče -a 8 nadir, podnebar -ja to poljski škrjanec zool.
podnétiti
podnetiti -im, podneten -a -o, podnetenost -i i, podneten -tna -o, podnetnost -i ž, podnetek -tka m, podnet -eta m, pod-neta -e i, podnetilo -a «, pod-netenje -a «, podnetljaj -a m; podnetljiv -iva -o, podnetlji-vost -i ž; podnetati -am, pod-netanje -a s podnevi prisl., podneven -vna -o, podnevnik -a m, podnevišnji -a -e
podnica -e i, podničen -čna -o, podničati -am, podničanje -a s, gl. pod
podnjak -a m spodnji mlinski kamen
podnogalnik -a [-djf.n-] m sloliček, pruika; podnogalniea -e [-dun-] ž, podnogalo -a s podnohten -tna -o, podnohtnica -e i
podnos -osa m podstavek, +tasa podnožje -a s, podnožen -žna -o, podnožišče -a s nadir, podnožek -žka m, podnožka -e ž telov.. podnožnik-a m, podnožniea-e ž podoba -e ž: časopis s podobami; videz: podoba je (^izgleda), da bo dež; ni podoba (+podobe), da bi nehalo deževati; kakor je podoba, po vsej podobi...; podobica -e ž, podoben -bna -o, podobnost -i ž; podobar -ja m, podobarica -e ž, podobarski -a -o, podobarstvo -a s podobčina -e ž, podobčinski -a -o,
pndobčan -ana m podobiti -im, podobljen -a -o, podobljenje -a s, podobitev -tve i, podobljiv -iva -o, podob-Ijivost -i i podobo- v sestavi: podobočastje -a s, podobopisje -a s, podobo-slovje -a s, podoboznanec -nca m, podoboznanstvo -a s podočen -čna -o, podočnik -a m = podočnjak -a m zob, podočje -a s, podočnica -e ž kost
pododbor -ora m, pododborov -a -o, pôdodbôren -rna -o, podod-bornik -a m, pododbornica -e i. pododborniški -a -o pododdélek -Ika [-Ik-] m, pod-
oddélen -Ina -o [-In-] podoficfr -ja m podčastnik, pod-oficirski -a -o podčastniški: ~a šola
podojiti -im, podôji -ite! podojil -ila -o, podojitev -tve i, po-dojèn -êna -o, podojênec -pca m. podojênkà -e ž, podojênèek -čka m; podojljîv -iva -o, po-dojljivost -i i podôknica -e i, podokničen -čna -o, podoknik -a m, podokenje -a [-kan-] s, podokenski -a -o [-kan-]
podolgast -a -o, podolgovat -âta -o, podolgovatost -i i, podolgàt -âta -o, podolgâtost -i i [povsod -doug-]
podolgoma prisl. = po dolgem.
podolgič prisl. [povsod -doyg-] podôlje -a s. podôlen -Ina -o [-In-], podôlnica -e [-In-] i. podôlnost -i [-In-] i, podèl [-ày.] podola m pc^6Ižen -žna -o, podolžnost -i i, podolžnica -e ë, podolžničen -čna -o, podolž prisl. [povsod: -doyi-]
podomačiti -im, podomačen -a -o, podomécenost -i ž, podomačitev
Podonavje -a s, podonavski -a -o:
~a plovba podor ol. podorâti pobrati -orjem in -ôrjem gl. orati, podorân -a -o, podorénje -a s, podor -6ra m, podorina -e ž; podârati -am, podâranje -a s podotoriti -im napraviti (sodu) nov otor (za dno), podotorjen -a -o, podotorjenost -i i, podotor -6ra m
podoživeti -im gl. živeti, podoži-vét -a -o, podoživčtje -a po-
podpredsednik
dolivétost -i ž; podoživljati -am, podožlvljanje -a s podpéliti -im gl. paliti, podpaljen -a -o, podpaljenec -nca m, pod-paljenost -i ž; podpaljati -am, podpaljanje -a s podpalnbje -a s, podpaluben -bna
-o: ~i prostori podpisati -am in -pašem (se) gl. pasati, podpasan -a -o, podpisnik -a m, podpasica -e ž, pod-pàs -asa m, podpasen -sna -o; podpasovati -ujem (se), podpa-sovàl -âla -o, podpasovânje -a « podpazdnha -e ž: za ~o (*roko v roki) se držati, voditi; pod-pazdušen -šna -o podpečatiti -im, podpečaten -a -o,
podpeÉâtenje -a s podpécek -čka m, podpécen -čna -o, podpččnica -e i podpečna cunja, ki z njo peč brišejo podpepélnik -a [-éun-] m, pod-pepelnjak -a [-éun-] m vrsia kruha
podpétnik -a m, podpétnica -e ž, podpéten -tna -o, podpčtniški -a -o
podpičje -a «, podpičen -čna -o:
~o znamenje podpihovati -iijem, podpihuj -te! podpihovàl -âla -o, podpihovâ-nje -a 8, podpihovâlec -Ica [-iu-] m, podpihovâlka -e [-âu-] é, podpihovâlen -Ina -o [-ln-]\ podpihâvati -am, podpihâvanje -a «; podpihati -am tn -išem, podpihan -a -o, podpihniti -nem, podpihnjen -a -o, podpihnjenec -nca m
podpirati -am, podpiran -a -o, podpiranec -nca m, podpiranka -e ž, podpiranje -a s; podpirâ-telj -a tn, podpirâteljica -e ž, podpirâteljski -a -o; podpirâlec -Ica [-due-] m, podpirâlka -e [-duk-] i, podpirâlen -Ina -o [-In-]
podpisati in podpisâti -išem gl. pisati, podpis -a tn, podpisnik -a tn, podpisnica -e ž, podpis-niški -a -o, podpisen -sna -o podpisovâti -ûjem, podpisovàl -âla -o, podpisovânje -a «, podpiso-vâlec -Ica [-duc-] m, podpiso-vâlka -e [-duk-] i, podpisovâl-ski -a -o [-dusk-], podpisovâlen -Ina -o [-In-] podplàt -âta tn, podplâten -tna -o, podplâtiti -im, podplâten -a -o, podplâtenje -a s, podplâtar -ja m, podplâtast -a -o, podplâtje -a s. podplâtovina -e i podpléëje -a s, podplččnik -a tn,
podpléèen -čna -o podplêsti -plêtem gl. plêsti, pod-plèt -éta tn, podpletênost -i ž; podplétati -am, podplétanje -a s podplûti -ûjem in -plôvem gl. pluti, podplût -a -o: ~e oči, podplûtje -a podplûtba -e i: krvna ~ podpodika -e i = podpodâëa -e i = podpodâk -a tn = podpodân-ka -e é prepelica podpolkovnik -a tn, pôdpolkôvni-
ski -a -o [povsod: -Ik-] podpolovičen -čna -o: ~o število glasov
podpora -e ž, podporen -rna -o, podpornik -a tn, podpornica -e i, podporniški -a -o, podpörnja -e ž, podpornjâk -a tn podporočnik -a tn, podporočniški -a -o ^
pôdpovêljnik -a tn, pôdpovêljni-ški -a -o, podpovêljniStvo -a s podpréëi -éîem: ~ konja, pod-prézi -te! podprégel -gla -o, podpréien -a -o, podpréga -e i, podprèg -éga tn = podprôg -6ga tn = podproga -e i jermen za pritrjevanje sedla ah tovora živini na hrbet; podprožen -žna -o: ~i jermen podpreds^nik -a tn, pôdpredséd-nica -e i, pôdpredsédnilki -a -o,
podpreti
pôdpredsédnistvo -a s, pôd-predsedovâti -ûjem, pùdpredse-dovàl -âla -o, pôdpredsedovâ-nje -a s, pôdpredsédstvo -a s, pôdpredsédstven -a -o [-tvan-] podpréti -èm, podpri -ite! podprl -a -o, podprt -a -o, pod-prtost -i i, podprtje -a s, podpor -ôra tn; gl. tudi podpora in podpirati podprhalčnik -a [-dyl-] m podpe-pelnik
podpričati -am, podpričan -a -o, podpričanje -a «, podpričanost -i Ž. podpričanec -nca m, pod-pricanka -e i pôdprijèm -éma m telov., pôdpri-
jémen -mna -o podpritličje -a s, podpritličen
-čna -o: ~i prostori podproga -e i gl. podpréci podpfsje -a s, podpfsnik -a m = podprsnica -e i (konjska oprava) podnrôg
polasti -rasem in -râstem gl. rasti, podrasel -sla -o in pod-râstel -tla -o: pôdrâsla in nàd-râsla plôdnica bot.; podrâslek -sleka [-slak-] m, podrâslost -i Ž, podraščen -a -o: ~ jezik prirasel, nima ~ega jezika itna gibčen jezik, ga zna sukati; pod-râsèenost -i i, podrastek -tka m, podrast -i i podraščati -am, podrâScanje -a s, podrâscina -e ž, podrastljiv -iva -o, podrastljivost -i ž Podravje -a s kr. i., podravski -a -o, Podrâvec -vca m, Podravka -e i; razzloguj: Po-dra(v)-podravnatelj -a m, pndravnâte-Ijica -e ž, pôdravnâteljski-a-o: ~o mesto podrazdélek -Ika [-Ik-] tn, pbd-razdélen -Ina -o [-In-], podraz-deliti -im, podrazdêli -ite! pod-razdélil -ila -o, podrazdeljèn -êna -o, podrazdeljênost -i i
podražiti -im (se): blago (se) podraži za pet od sto; podrâzi -ite! podrâžiI -ila -o, podražen -êna -o, podražitev -tve ž, podražč-nje -a s; podraževati -ujem, pod^aževânje -a «, podraževa-lec -lea [-duc-] m, podraževal-ka -e [-duk-] i, podraževâlski -a -o [-dusk-], podraževalen -Ina -o [-In-] podražiti -im: ~ koga s čim; podraži -te in -ite! podražil -a -o in -ila -o, podražen -a -o, po-drâzenec -nca m, podraženka -e ž, podrâženje -a «; podrâžati -am, podražanje -a s, podražaj -a m, podražljâj -a m podrébrje -a s, podrébrn -a -o, podrébrnica -e i, podrčbrničen -čna -o
podrécati -am, podrécan -a -o, podrécanje -a «, podrécelj -clja tn = podréncek -čka m pod-pasnik, podréc -a m podrediti -im. podredi -ite! pod-rédil -ila -o, podrejèn -êna -o komu (+podrejèn nedohranjen, premalo hranjen), podrejênost -i ž, podrédje -a s slovn., pod-réden -dna -o, podrédnost -i ž, podreditev -tve i, podreditven -a -o [-tvan-]; podréjati -am, podréja -e ž, podréjanje -a s podrégati in -ézati -égam m -ézam, pod régi ja j -a tn, podrégan in -ézan -a -o; podrégniti -nem, podrégnjen -a -o po^rémati in -âti -drémam in
-émljem gl. dremati podrépen -pna -o. podrépnost -i Ž, podrépnik -a m. podrépnica -e Ž, podrépniski -a -o podrépiti -im, podrépljen -a -o, podrépljenec -nca m. podrépi-ca -e ž podrépna muha, podrepni jermen, podrépina -e ž pc^reSétina -e ž kar pri obravnavanju gre pod reëêto = podre-sétka -e i
podsésti
podreti podêrem in podrèm gl. dréti, podrt -a -o, podrtost -i i, podrtje -a in podrtjè -à s, podrtija -e Ž, podrtina -e ž, po-drtinast -a -o, podrti jiv -iva -o; gl. ludi podirati podrézati -rézem gl. rézati, pod-rézanost -i i, podrézek -zka m, podrezâlnik -a [-âun-] m, pod-rezilnik -a [-iun-] m; podrezo-vâti -ûjem, podrezovàl -âla -o, Ksdrezovânje -a «, podrezovâ-en -Ina -o [-In-], podrezovâlec -lea [-âuc-] m, podrezovâlka -e [-iuk-] i, podrezovâlski -a -o [-iusk-]; razzloguj: pod-re(z)-podrézati -ézam gl. podrégati;
razzloguj: po-dre(z)-podrézibaba -e i silna ienska podfgniti -nem, podfgnjen -a -o: ~ človek zdrgnjen človek, skopuh, podrgnjenec -nca tn, po-drgnjenc^t -i ž, podfgati in -držati -gam in -zam, podrgâlo -a «: kuhinjsko ~ grebljica podriniti -nem, podrinjen -a -o, podrinjenec -nca m, podrinjen-ka -e i; podrivati -am, podri-vanje -a s podriti -ijem, podrit -a -o, pod-
ritost -i i podfkniti -nem, podrkovâti -ûjem,
podrkovânje -a s podfncati -am, podrncevâti -ûjem, podrncevânje -a s; podrnovâti -ûjem, podrnovàl -âla -o, po-drnovânje -a s podroben -bna -o nadrôben, podrobnost -i ž nadrôbnost; razzloguj: po-dro(b)-podrôbiti -im. podrôbi -te! pod-rôbil -a -o, podrôbi jeu -a -o: ~a rjuha; podrôbljenost -i i. podrôbljenec -nca tn zarôblje-nec, podrôbek -bka m; razzloguj: pod-ro(b)-podrobiti -im, podrôbi -ite! po-drôbil -ila -o, podrobljèn -êna -o, podrobljênost -i i, podrob-
Ijiv -iva -o, podrobljivost -i i; razzloguj: po-dro(b)-podrôcje -a a (-^delokrog) pravni obseg: v svojem ~u, iz tujega ~a; podr0čen -čna -o, podr0č-nost -i i podfsniti -nem, podisnjen -a -o, podrsljâj tn podrsljaj -a tn, podrsati -am, podfsan -a -o po^tina gl. podreti podrugôd prisl, podrugôdnji -a-e podrušen -šna -o kar je pod rušo podrûiiti -im, podrûien -a -o, podrûfenje -a «, podružitev -tve i; razzloguj: po-^lru-podružnica -e i, podrûžničen -čna -o, podrûzen -žna -o, po-drûžnik -a tn, podrûžniški -a -o podfzati -am gl držati: z grebljo ~ blato s ceste, podfzan -a -o podržati -im gl. držati, podržân -a -o, podrzâj -a tn, podrževfiti -ujem, podrževfinje -a «, po-drževfilen -Ina -o [-In-], podr-žâvati -am, podržfivanje -a s podržaviti -im, podržavljen -a -o, podržâvljenje -a «, podržavlje-nec -nca tn, podržâvljenka -e i, podržavitev -tve i, podržavit-ven -a -o [-tvan-] podsaditi -im, podsâdi -ite! pod-sajèn -êna -o, podsâdil -ila -o, podsajênost -i i, podsàd -âda tn: ~ jajc koklji, podsâd -i ž najspôdnji tram pri ostreiju, del pluga; podsâden -dna -o podsédati -am, podsédanje -a s: ~ zemlje, podsèd -séda m: ~ zemlje
podsêdeln -a -o [-daln-]: ~a odeja = podsédlica -e i pcidsékati -am, podsékan -a -o, podsèk -éka tn; podsekâvati -am. podsekâvanje -a s pod-sekovâti -ûjem, podsekovàl -âla -o, podsekovânje -a s podsésti -sédem (se) gl. sésti; podséden -a-o: ~a kri = pod-sédnica -e ž podpluta kri
podsipati
podsipati -am in -pijem, podsi-panje -a s, podsip -a m, pod-sipnica -e i, podsipnma -e ž; podsipovati -ujem, podsipova-nje -a s, gl. tudi podsuti podsloniti -slonim, podslôni -ite! podslonil -ila -o, podslonjen -a -o, podslon -ôna m; podslanjati -am, podslanjanje -a s podsméh -a m, podsméhniti -nem se, podsmehovati -ujem se, podsmehljiv -iva -o, podsmeh-Ijivost -i i, podsmehljivec -vca m, podsmehljivka -e ž, pod-sméSen -šna -o ironičen podsoden -dna -o, podsodje -a s podsončen -čna -o, pods0nčnica -e i bot., podsončnik -a tn zahodni veter podstarešina -a in -e tn, pôdstâ-rosta -a fn -e m, p0dstarešinov -a -o, podstarostov -a -o, pod-starešinski -a -o, p0dstarešin-stvo -a s podstât -i i substanca, substrat; podstaten -tna -o, podstatnost -i i
podstâva -e i, podstavek -vka tn, podstavec -vca m, podstaven -vna -o, podstavnina -e ž, podstavka -e ž, podst^vina -e i podčšpina pôdstâviti -im, podstavljen -a -o, podstavljenost -i ž, podstavitev -tve i, podstavljati -am, pod-stavljal -a -o fn -âla -o, pod-stâvljanje fn -ânje -a s, pod-stavljâvec -vca m, podstavljâv-ka -e ž, podstavljâlen -Ina -o [-In-]
podsténje -a s hodnik pod steno pri hiši, podU, estrada; podstén-ski -a -o '•'podstopiti -stopim se česa lotiti se česa, začeti kaj, upati si, drzniti si podstrésje -a s, podstrčšen -šna -o, podstr6šek -ška m, podstrčš-nica -e ž, podstréSina -e ž
podstriči -ižem gl. striči, podstri-žen -a -o, podstriženost -i i; podstrigovâti -ûjem, podstrigoJ vàl -âla -o, podstrigovânje -a s podsûti -ûjem gl. sûti, podsût -a -0, podsûtje -a «, podsûtost -i i; gl. tudi podsipati podšiti -ijem, podsij -te! podsîl -ila -o, podšit -a -o, podšitost -i é, podšiv -a tn poddel, pod-šitek -tka m, podšivek -vka m; podšivati -am, podšivanje -a s podtâjnik -a tn, pôdtâjniSki -a -o,
pôdtâjništvo -a s podtakniti -tâknem. podtakni -ite! alf podtâkni -te! podtaknil -ila -o fn podtâknil -a -o, podtâk-njen -a -o, podtâknjenost -i i, podtakljiv -iva -o, podtaklji-vost -i i [nepoud. povsod -lakin -tak-]
podtalen -Ina -o [-In-], podtâl-
nost -i [-In-] i ^ podtéme -na s, podtémenski -a -o podtikati -am, podtikanje -a s, podtikovâti -ûjem, podtikovâ-nje -a s, podtikovâlec -Ica [-duc-] tn, podtikovâlen -Ina -o [-In-], podtikavec -vca tn, pod-tikâvanje -a s podtisk -a m, podtisniti -nem, pod-tisnjen -a -o, podtisnjenost -i ž podtrebûSje -a s, podtrebûšen -šna -o
poducevâti in podučiti z vsemi izvedenkami ima predvsem nrav-ni (vzgojni) pomen; gl. poučevati fn poučiti poduhati -am, podûhaj -te! po-
dûhan -a -o, podûh -a m podnhoviti -im, poduhövljen -a -o, poduhovljenost -i i, podu-hôvljenje -a «, poduhovitev -tve i, poduhovljenec -nca m; po-duhôvljati -am (se), poduhôv-Ijanje -a s podûk -a m, podûéen -čna -o, podûënost -i ž vse zlasti v vzgojnem pomenu; gl. tudi pouk
podzaknp
podûrhati -am pobegniti: ~ jo podusésen -sna -o, podiišec -šca
m ušesna mééica podnšiti -im, poduši -ite! podiišil -ila -o, podusèn -êna -o, podu-šitev -tve i, podušenost -i i podvàl [-àl] -àla m, podvaliti -im, podvàli -ite! podvàlil -ila -o, podvaljèn -êna -o, podvâlek -Ika [-Ik-] m, podvaljênje -a s, podvalitev -tve ž, podvaljênost -i ž
podvecér -a m, podvecéren -rna
-o, podvecérje -a s podvèz -éza m = podvéza -e i = podvéznja-ei; podvézati-v6žem gl. vezati, podvézan -a -o, pod-vézanost -i i, podvézanec -nca m; podvezovàti -ûjem, podve-zovânje -a s, podvezovâlec -Ica [-âuc-J m, podvezovâlka -e /"-rfjffc-J i, podvezovâlen -Ina -o [-In-], podvézen -zna -o, pod-véznost -i ž, podvezljiv -iva -o, podvezljivost -i i podvézniti -nem, podvéznjen -a
-o, podvéznjenost -i i podvig -a m dvig, povzdiga, napredek: za ~ domače obrti *podvig -a m dejanje, početje, prizadevanje, boj, junačenje: velika čustva in želj6 so gnale ljudi v podvige in zločine; italijanski podvigi proti Abe-siniji; romantični podvigi mladih zanesenjakov podvihati -am in -šem gl. vihati, podvihan -a -o, podvihanost -i i, podvihanec -nca m, podviho-vati -ûjem, podvihovénje -a s, podvihovélec -Ica /"-djfc-J m, podvihovélen -Ina -o [-In-] podviti -ijem, podvit -a -o; pod-vijati -am, podvijal -a -o in -âla -o, podvijanje in -ânje -a s podvizati -am se, podvizanje -a s, podvizen -zna-o, podviznost-i i podvMčiti -im gl. vlačiti podbra-nati: ~ korenje pod ječmen;
podvlačen -a -o, podvlačenje -a s; podlaka -e ž podloga pri obleki (+podvlaka); +podvilačiti-im podčrtati, poudariti podvleči -em gl. vleči, podvlečen -a -o
podvdden -dna -o, podvodnica -e ž podvodja -a fn -e m, p6dv6djev -a -o
podvojiti -im, podvoji -ite! podvojil -ila -o, podvojen -ena -o, podvojenost -i i, podvojitev -tve ž, podvojitven -a -o [-tvan-]; podvojen -jna -o, podvojnost -i Ž; podvojljiv -iva -o, podvoj-Ijivost -i i; podvajati -am, podvajanje -a s podvomiti fn -iti -dvomim gl. dvomiti, podvomljen -a -o, podvom -oma n» podvoriti -im: ~ komu podvoz -oza m vdzna pot pod drugo cesto' ali železnico ali zgradbo; podvozen -zna -o podvratek -tka m, podvratnik -a m podvreči -vržem (se) gl. vr6či, podvrženost -i ž, podvfženec -nca m, podvfženka -e ž; podvržen biti čemu, podvreči se komu (čemu), podvfžem si kaj (koga) ; podvreči komu kaj podtakniti, podvfžek -žka m kar je podtaknjeno ■•"podvzeti -vzamem lotiti se, začeti, narediti kaj; +podvzeti korake, mere, ukrepe narediti, storiti, odločiti, ukreniti, +podvzeti napore za kaj gnati se za kaj; +podvzetje -a s podjetje, +podvzeten -tna -o podjeten, +podvzetnost -i ž podjetnost, ■•"podvzetnik -a m podietnik;-■•"podvzemati -am lotevati se, začenjati, voditi, delati: ~ velika dela, naloge; +podvzema-nje -a s lotevanje, opravljanje, začetek
podzakup -a m, podzakiipnik -a m, pddzakupniški -a -o
podzavést
podzavést -i i fil., pôdzavésten -tna -o
podzémlje -a s, podzémeljski -a -o [-mal}-], podzémljica -e i, podzemijina -e é poidzglavje -a s, podzglâven -vna
-o, podzglâvnik -a m podzidati -am gl. zidati, podzidan -a -o, podzidanost-i ž, podzid-a m, podzidje -a «, podzidek -dka m, podziden -dna -o; podzidâ-vati -am, podzidâvanie -a s, podzidâva -e ž, podzidovâti -ùjem, podzidovânje -a a, pod-zidovâlen -Ina -o [-In-] podzimen -mna -o, podzimski -a -o podžagati -am, podžagan -a -o; podžagovati -ûjem, podžagoval -âla -o, podžagovânje -a s, pod-žagovâlec -Ica [-âj^c-] m, pod-žagovâlski -a -o [-dusk-], pod-iagovâlen -Ina -o [-In-] podžigati -am, podžiganje -a », podzigâlec -Ica [-duc-] m, pod-iigâlka -e [-duk-] i, podžig -a m; podžgâti -èm gl. igâti podžupan -âna m, pudžupanski
-a -o, pôdžupânstvo -a s Poe (Edgar) Poeja m os. ». amer, književnika, Poejev -a -o, poe-jevski -a -o [pô, pôja, pôjeu -eva -o]
*poedin -a -o [po-e-] posamezen, *poedinec -nca m posameznik, *poedinka -e ž posameznica, *po-edinost -i ž posameznost, *po-edinski -a -o posamezen: ~o glasovanje; *poedinsko prisl. posamezno: ~ glasovati, poedi-niti -im strniti v eno, združiti; poedinitev -tve ž strnitev, združitev
poém -a m pesnitev, poémski -a -o poenačiti [po-e-] -im, poenâcenje -a s, poenačitev -tve ^ poena-čitelj -a m, poenačiteljica -e ž; poenacevâti -ûjem. poenacevàl -âla -o, poenafevânje -a «, po-enaèevâlec -Ica [-le-] m, poena-
cevâlka -e [-Ik-] i, poenacevâl-ski -a -o [-Is-], poenacevâlen -Ina -o [-In-], poenaèevâlnost -i [-In-] ž poenostaviti [po-e-] -im, poenostavljen -a -o, poenostâvljenje -a 8, poenostavitev -tve i, po-enostavitven -a -o [-tvan-]; po-enostâvljati -am, poenostavljanje in -ânje -a s, poenostav-Ijâlen -Ina -o [-In-] poét [po-e-] -a m pesnik, poétov -a -o pesnikov, poétski -a -o, poetičen -čna -o pesniiki, poe-tâster -tra m zaniilj. pesnikûn; poezija -e ž pesništvo, pesniško slovstvo: ~a zadnjih 30 let; poétika -e ž nauk o pesništvu p6ga -e ž hlaina guba pogača -e ž, pogâčen -čna -o, pogâčica -e ž, pogâčast -a -o, pogâčar -ja m, pogâèarica -e ž, pogâcarski -a -o, pogâčarstvo -a 8, pogâèka -e ž neka smokva, pogače -ta s neko jabolko pogajati -am (se): ~ se s kom za kaj; pogâjanje -a s, pogajâlen -Ina -o [-tn-]; gl. tudi pogoditi pogàn -âna m, pogânka -e ž, po-gânski -a -o, pogânstvo -a s (povsod: +pag-) pogânjati -am, pogânjanje -a s, poganjâlen -Ina -o [-In-], po-ganjič -iča m, poganjâč -a m, poganjâèka -e ž, poganjâski -a -o, poganjâstvo -a s; poganjâ-lec -Ica [-duc-] m, poganjâlka -e [-duk-] Ž, poganjâlski -a -o [-dus-]; gl. tudi pognâti in pogôn
pogasiti -im. pogâsi -ite! pogâsil -ila -o, pogasèn -êna -o, poga-sênje -a s, pogasitev -tve i, pogasênost -i ž; pogâsati -am, pogâsanje -a s; pogasevâti -ûjem. pogasevàl -â a -o. po-gasevânje -a s, pogasevâlec -Ica [-duc-] m, pogaSevâlka -e [-duk-] ž
pogodu
pogâsniti -nem, pogâsel -sla -o:
~e luči, pogasmtev -tve i pogaziti -im gl. gaziti, pogažen -a -o, pogaženost -i ž, poga-ženje -a s pogibel [-bel] -i i poguba, pogi-belen -Ina -o [-In-] poguben, pogibelnost -i [-In-] i pogubnost poginiti -nem, pogini -tel poginil -a -o: pes je živina je ~a; toda prid. poginul [-ÛI] -a -o: ~i pes je bil stekel, ~a živina; poginjen -a -o: ~i konj, ~a } miš; poginjenec -nca m, pogin jenka -e i, pogin -a m; po-ginjati -am, poginjanje -a s poglabljati gl. poglobiti pogladiti -im gl. gladiti, poglajen -a -o in poglajèn -êna -o, po-gladitev -tve ž, poglajenost -i ž in poglajênost -i ž; poglajati -am, poglajanje -a s poglavar -ja m, poglavarjev -a -o, poglavarica -e ž, poglavar-ski -a -o, poglavarstvo -a s, pogla varstven -a -o [-tvan-] poglaviten -tna -o, poglavitnik -a tn, poglavje -a s, poglaven -vna -o, poglavnik -a m poglédati -am gl. glédati, poglèd -éda m poglédoma prisl., po- I glédek -dka m, poglédkati -am otr.; pogledovati -ûjem, pogle-dovàl -âla -o. pogledovanje -a s, pogléden -dna -o, poglédnost -i é
pôglica -e é bucika poglobiti -im, poglobi -ite! poglobil -ila -o, poglobljèn -êna -o, poglobitev -tve i, poglob-Ijênost -i l, p|Oglobilen -Ina -o [-In-], poglobilnost -i [-In-] l, poglobitven -a -o [-tvan-]; po-glâbljati -am, poglabljanje -a s, poglabljâè -a m, poglabljâ-len -Ina -o [-In-J, poglabljâvec -vca m Doglabijâvka -e ž, po-glabljâvski -a -o
poglédati in -âti -glodam in -glo-jem gl. glodati, poglôdan in poglodân -a -o, pogl^anost in poglodânost -i ž, poglôdek dka m
pognati požênem gl. gnati: ~ konja, kol6, ceno, pravdo, koga na cesto; ~ se za koga zavzeti se za koga, ~ se na kàj, za čim, ~ po grlu, ~ denar, čas; cvetpozêne, drevje je pognalo; pognânost -i z; pogânjek -njka tn; gl. tudi poganjati in pogon pojesti -êtem gl. gnêsti, pogne-tèn -êna -o, pognetênost -i ž; pognétati -am, pognétanje -a s pogniti pognem. pôgni -ite! pôg-nil -ila -o, pognjen -a -o, p6g-njenje -a s: ~ lesâ; pôgnje-nost -i ž; pogibati -am in -bijem, pogibanje -a s; pogljiv -iva -o, pogljivost -i ž pogniti -ijem gl. gniti, pognit -a -o. pognitost -i ž, pognitje -a s pognojiti -im, pognôji -ite! po-gnojil -ila -o in pognojilo -i -e, pognojen -êna -o, pognojênost -i ž. pognojitev -tve i, pogno-jitven -a -o [-tvan-], pognoji-len -Ina -o [-In-]; pognojevati -ûjem, pognojevânje -a s pogodba -e é, pogodben -a -o [-ban-], pogodbenik -a [-ban-] tn. pogodbenica -e [-ban-] I, pogodbeniški -a -o [-ban-] pogoditi -im: ~ kaj zadeti, uganiti, ~ se s kom za kaj. o čem; pogodi -ite! pogodil -ila -o in -ôdilo -i -e, pogojèn -êna -o, pogojenost -i é. pogoditev -tve i, pogoditven -a -o [-tvan-]; pogodnik -a m, pogodnica -e ž, pogodniški -a -o; pogodljîv -iva -o, pogodljivost -i i, pogodlji-vec -vca tn. pogodljivka -e é, gl. tudi pogajati in pogodba pogôdu prisl. všeč: ~ biti komu; po godu (po godovnem dnevu), nekaj mu ni bilo pogodu (všeč)
Slovenski pravopis
545
35
pogoj
pogoj -<5ja m: sprejeti, narediti 1 kaj s pogojem = pod pogojem; +pogoji -ev m mn. v pomenu razmere: živimo "•'pod najtežjimi pogoji v najhufiih razmerah", "•"V takih pogojih ni zdržal v takih razmerah-, +življenjski ~i so trdi ž. razmere so trde-, pogojema prisl. = pogojno prisl.: koga ~ izpustiti; pogojen -jna -o: ~i stavki; pogojnost -i ž, pogojnik -a m, pogojniški -a -o; pogojiti -im vezati na pogoje, pogojil -ila -o, pogojèn -êna -o, pogojênost -i ž pogoltniti -nem, pogoltnjen -a -o, pogoltati -am, pogoltan -a -o, pogolten -tna -o, pogoltnost -i ž, pogoltnež -a m [povsod: -gout-]
pogon -ona m, pogonski -a -o: ~a sila; pogonič -iča m; po-goniti -onim gl. goniti, pogo-njen -a -o, pogonjenost -i i, pogonitev -tve i pogonobiti -im, pogonôbi -itel pogonôbil -ila -o, pogonobljèn -êna -o, pogonobljênost -i i, pogonobitev -tve ž pogoréti -im gl. goréti, pogori -itel pogorel -éla -o: hiša je ~a, ~a hiša je bila stara; po-gorélec -Ica [-éyc-] m, pogo-rélka -e [-éuk-] i, pogorélski -a -o [-éys-], pogorélcek -čka [-éuà-] m ptič, pogorišče -a s, pogoriščen -ščna -o, pogorél-ščina -e [-éuii-] ž; pogorévati -am, pogorévanje -a s pogorje -a s, pogorski -a -o kar se nanaia na pogôrje, pogôrski -a -o kar je po gôri, pogôrstvo -a 8, pogôrec -rca m, pogôrka -e i
pogoršati -am poslabiati, pogôr-šanje -a s; pogorševati -ûjem, pogorSevàl -âla -o, pogorševâ-nje -a s, pogorSevâlen -Ina -o [-In-]
pogospoditi -im (se), pogospoden -a -o, pogospodenost -i ž, po-gospodenec -nca m pogosten -tna -o: ~i obiski, prim. pogostnejši -a -e; pogostnost -i Ž-, gl. tudi prisl. pogosto pogostiti -im, pogosti -ite! pogostil -ila -o, pogoščen -ena -o, pogoščenec -nca m, pogoščenka -e ž, pogoščenost -i ž, pogostitev -tve ž, pogostitven -a -o [-tvan-]; pogosti jiv -iva -o, pogosti jivost -i ž; pogostnik -a m pogosto prisl. (+pogostno), prim. pogosteje; pogostokrat, pogo-stoma: pogosto, pogostokrat alt pogostoma srečuješ ljudi (časovni presledki, večkrat); po gostem = na gosto sajeno drevje (krajevne razdalje) pogovarjati -am: ~ koga miriti, ~ se s kom; pogovarjanje -a s, pogovarjalen -Ina -o [-In-], po-govarjalec -Ica [-duc-] m, po-govarjalka -e [-duk-] ž, pogo-varjalski -a -o [-dus-] pogovoriti -im (se) gl. govoriH, pogovorjen -ena -o, pogovorje-nost -i ž; pogovor -a tn, pogovoren -rna -o: ~i jezik; pogovoren -rna -o = pogovorljiv -iva -o, pogovorljivost -i i pogozditi -im, pogozdi -itel po-gozdil -ila -o, pogozden -ena -o, pogozdenost -i ž, pogozditev -tve ž, pogozditelj -a tn; pogozden -dna -o, pogozdnost -i i, po-gozdnik -a tn; pogozdovati -lijem, pogozdoval -ala -o, pogozdovanje -a s, pogozdovalen -Ina-o [-In-], pogozdovalec-Ica [-le-] tn, pogozdovalka -e [-Ik-] ž pograbiti -im gl. grabiti, pograb-Ijen -a -o, pograbijenost -i ž, pograbitev -tve ž, pograbljiv -iva -o, pograbljivost -i i, po-grabljivec -vca tn, pograbljiv-ka -e ž pograd -a tn
*pogru]itati
pograditi -im, pogradi -itel pogradi] -ila -o, pograjèn -êna -o, pograditev -tve i pograjati -am koga zaradi česa, pograjan -a -o, pograjanje -a s, pograjanost -i i, pograjanec -nca m, pograjanka -e i "•"pograničen -čna -o poméjen, obmejen: ~e čete pogrditi -im, pogrdi -ite! pogfdil -ila -o, pogfden -a -o in po-grdèn -êna -o, pogrditev -tve ž, pogrda -e ž, pogrden. -dna -o, pogfdnost -i i, pogfdnica -e ž, pogrdilen -Ina -o [-In-], pogr-dilnost -i [-In-] i pogrèb -éba m: iti na ~ = iti k ~u, iti za ~om = biti pri ~u; pogrében -bna -o, pogré-bec -bca m, pogrébnik -a m, pogrébnica -e i, pogrébniski -a -o, pogrčbščina -e i, pogrebnina -e i pogrêbsti -bem, pogrebi -ite! po-grébel [-bau] -grêbla -o, po-grebèn -êna -o, pogrebênec -nca m, pogrebênka -e i; pogrébati -am, pogrébanje -a s pogrenéti -im: pijača pogreni; pogrenèl -éla -o, pogrenélost -i é; pogrenévati -am, pogrenéva-nje -a a
pogreniti -im: ~ pijačo; pogrêni -ite! pogrénil -ila -o, pogre-njèn -êna -o, pogrenjênost -i i, pogrenitev -tve i; pogrenjevâti -jûjem greniti, pogrenjevàl -ala -o, pogrenjevâlen -Ina -o [-In-] pogrésati -am, pogréSan -a -o, po-grésanost -i à, pogrésanec -nca m, pogrésanka -e i, pogréSanje -a a
pogrešiti -im, pogréSi -ite! pogrešil -ila -o, pogrešen -êna -o, pogrešênost -i i, pogrešênec -nca m, pogrešênka -e i, pogrešitev -tve Ž; pogréSen -šna -o, pogréšnost -i i, pogrešljiv -iva -o, pogrešljivost -i i, po-
grešljivec -vca m, pogrešljivka -e i; pogréSek -ška «i, pogré-ška -e i
'pogréti -éjem gl. gréti, pogrét -a -o, pogrétost -i ž; pogrévati -am, pogrévanje -a a, pogrevâ-lec -Ica [-le-] m, pogrevalen -Ina -o [-In-] pogrézniti -nem, pogréznjen -a -o, pogrèz -gréza m, pogrezni-tev -tve é-, pogrezovâti -ûjem, jogrezovânje -a a, pogrezovâ-en -Ina -o [-In-], pogrézen -zna -o, pogrezijîv -iva -o pogrinjati -am, pogrinjanje -a s, pogrinjâlo -a «, pogrinjâlen -Ina -o [-In-], pogrinjâc -a m, po-grinjâlec - ca T-djfc-] m, pogrir njâlka -e [-dj^k-] i pogristi -izem gl. gristi, pogrizen -a -o; pogriz -a m; pogrizovâti -ûjem, pogrizovàl -âla -o, po-grizovânje -a a pogrkovati -ûjem, pogrkûj -te! pogrkujoč -a -e, pogrkovàl -âla -o, pogrkovânje -a s, pogrko-vâlen -Ina -o [-In-], pogrkovâ-lec -Ica [-duc-] m, pogrkovâlka -e [-duk-] i-, pogfkniti -nem, pogrknjen -a -o pogrméti -im gl. grméti, pogrmé-
vati -am, pogrmévanje -a a pogrniti in pogrniti -grnem, pogrni -te in -ite; pogrnil -a -o in -ila -o, pogrnjen -a -o pogrôbati -am: trto pogrôban
-a -o, pogrébanje -a s pogrom -ôma m napad, naval: ~ na Jude
pogrošen -šna -o poceni, malo vreden: ~a modrost, pogrošnost-i 2 pogroziti -im, pogrôzi -ite! po-grôzil -ila -o, pogroièn -êna -o, pogrozitev -tve ž *pogrûntati -am uganiti, pogoditi, zadeti v črno, najti; *pogrûntan -a -o, *pogruntâvščina -e i do-mislek, rešitev, najdba
pogaba
poguba -e i, poguben -bna -o, pogubnost -i ž, pogubljiv -fva -o, pogubljfvost -i i, pogubljf-vec -vca m, pogubljfvka -e ž, pogubflen -Ina -o [-In-], pogub-nik -a m, pogubnica -e ž; *po-gubonôsen -sna -o poguben, *pogubonôsnost -i ž pogubnost pogubiti -fm, pogubi -fte! pogûbil -ila -o in pogubilo -i -e, pogub-Ijèn -êna -o, pogubljênje -a s, pogubljênost -i é, pogubljênec -nca m, pogubljênka -e ž, po-gubitev -tve i pogûbljati -am, pogiibljanje -a s, pogubljâvec -vca m, pogubljâv-ka -e ž
pogûm -a m, pogumen -mna -o, pogûmnost -i ž, pogiimnež -a m, pogûmnica -e ž pohabiti -im, pohabljen -a -o, pohabljenec -nca m, pohâbljenka -e Ž, pohébljenost -i ž, pohabi-tev -tve ž, pohabi jenje -a s; pohaba -e i, pohâben -bna -o, pohâbnost -i i; pohabljîv -iva -o, pohabljlvost -i é; pohébljati -am, pohâbljanje -a s pohajati -am: nič ne dela, samo pohaja; blago pohaja; pohajanje -a s, pohajalen -Ina -o [-In-], pohajač -a m, pohajaški -a -o; pohajàv -éva -o, poha-jévec -vca m, pohajévka -e ž; pohajévski -a -o; gl. tudi pohoditi in poiti pohajkovati -ujem, pohéjkuj -te! pohéjkoval -a -o, pohéjkovanje -a s ali: pohajkovéti -ûjem, pohajkuj -te! pohajkovàl -éla -o, pohajkovénje -a s; pohajkovâ-len -Ina -o [-In-], pohajkovéê -a m, pohajkovaški -a -o, po-hajkovâlec -Ica [-ây.c-] m, po-hajkovâlka -e [-duk-] ž pohcériti -im, pohëérjen -a -o, pohèérjenka -e i, pohčeritev -tve i, pohëérjenje -a s
pohišje -a s, pohišen -šna -o, pohištvo -a s, pohištven -a -o [-tvan-]-, pohiševati -ûjem, po-hiševal -âla -o, pohisevânje -a s, pohiševâlec -Ica [-le-] m kdor po hišah prodaja, pohiševâlka -e [-Ik-] i, pohiševfilen -Ina -o [-In-]; pohfšnik -a m, pohfšnica -e ž, pohišniški -a -o pohitéti -im gl. hitéti, pohitévati
-am, pohitévanje -a s pohladiti -im, pohlâdi -fte! po-hlédil rila -o in pohlédilo -i -e, pohlajèn -êna -o, pohlajênost -i Ž, pohlajèn je -a s, pohladftev -tve Ž, pohlàd -éda m; pohlé-jati -am. pohléjanje -a s; po-hlajevéti -ûjem, oohlajevânje -a s, pohlajevélen-Ina-o [-In-], pohlajevâlec -Ica [-le-] m, po-hlajevélka -e [-Ik-] i pohiébnica -e i prt za pokrivanje hlebov ob peki; pohlébniêen -čna -o
pohlèp -épa m, pohlépen -pna -o, pohlépnost -i i, pohlčpnež -a m, pohlépnik -a m, pohlépnica -e é, pohlčpniški -a -o pohléven -vna -o krotek, miren, blag, vdan: ~ človek; pohlév-nost -i i, pohievnež -a m pohiévje -a s skupno ime za vse vrste hlevskih in gospodarskih poslopij; pohléven -vna -o kar je v hlevu: ~o delo, ~a živina (ne pašna); pohlévski -a -o: ~e strehe pohmkati -am [-hàm-] pohoditi pohodim gl. hoditi, po-hojen -a -o, pohojenec -nca m, pohojenost -i i; pohod -6da m, johoden -dna -o; gl. tudi po-lajati
pohota -e i, pohoten -tna -o, po-hôtnost -i ž, pohotnež -a m, po-hôtnik -a m, pobotnica -e i, po-hotljiv -fva -o, pohotljfvost -i i pohrkovati -ûjem, pohrkovàl -âla -o, pohrkovénje -a s, pohrko-
pojav
vâlec -lea [-duc-] m, pohrko-vâlka -e [-duk-] i, pohrkovâlen -Ina -o [-In-]; pohrkniti -nem, pohrknjen -a -o, pohfkati -am in -čem
pohromiti -îm, pohrômil -fia -o,
pohromljèn -êna -o pohrûstati -am, pohrûstan -a -o, pohrûsten -stna -o, pohrûstanje -a 8, pohrûstek -tka m pohrvatiti -im, pohrvâten -a -o, pohrvâtenost -i i, pohrvâtenje -a s
pohûjsati -am, pohujšan -a -o. pohujšanje -a s, pohujšanec -nca m, pohûjsanka -e ž, po-hujšljiv -îva -o, pohujšljfvec -vca m, pohujšljfvka -e ž, po-hujšljfvost -i é, povsod tudi po-hujš-; pohujsevâti -ûjem, po-hujSevàl -âla -o, pohujSevânje -a s, pohujSevâlec -Ica f-duc-] m. pohujševalka -e [-duk-] ž, pohujševâlski -a -o [-dusk-], po-hu]ševâlnica -e [-In-] i pohûliti -im se, pohûljen -a -o, pohûljenost -i i, pohûljenec -nca m, pohûljenka -e i pohvaliti pohvalim gl. hvaliti, po-hvâljen -a -o, pohvâljenec -nca m. pohvâljenka -e i, pohvâlje-nost -i i; pohvâla -e i, pohvalen -Ina -o f-ln-]. pohvâlnost -i [-In-] i. pohvâlnica -e [-In-] i poigrati -âm (se) gl. igrâti; po-igrâvati -am (se), poigrâvanje -a s; +pôfgra -e i sklepna igra poiménoma = poimensko prisl. po imenu: ~ klicati, glasovati; poiménski -a -o: ~o glasovanje; poimenovâti -ûjem. po-imenovân -a -o, poimenovânje -a 8 f vovsod dvozl. po-i-] Poincaré -ja [pwenkaré -ja] m
os. i., Poincaréjev -a -o pointilizem -zma m simbolistična slikarska tehnika, pointilist -a m slikar s tako tehniko [povsod: pwanti-], gl. poanta
poiskati pofščem gl. iskâti [dvozl. po-i-]
poitalijančiti -im, poitalijânéen -a -o, poitalijâncenost -i ž, poita-lijâncenje-a s; poitalijanéevâti -ûjem. poitalijancevânje -a s [dvozl. po-i-] poiti -idem [dvozl. po-i-]: vino, žito. blago poide; pošla mu je potrpežljivost; pofdi -tel poščl [-iau] pošla pošlo in -ô; gl.tudi pohajati in pohoditi; pojdem -eš, pojdi -te! samo v sed. in vel.: ~ od doma, domov, nazaj poizdati -âm, poizdàj -âjte! po-izdâl -a -o, poizdân -a -o; po-izdajâti -èm gl. dajâti: ~ po malem ves denar [dvozl.: po-iz-] poizgotoviti -im gl. izgotoviti; po-izgotâvljati -am. poizgotâvlja-nje -a s, gl. izgotâvljati [dvozl. po-iz-]
poizgubiti -im gl. izgubiti: vse
knjige je ~il poizkusiti gl. poskûsiti poizvedeti gl. pozvedeti pojâciti -im okrepiti, pojačitev -tve ž. pojâôenje -a 8; +pojâ-čati -am, +pojâcanje -a s pojâhati -am: ~ na sprehod. ~ konja, pojâhan -a -o, pojâha-nje -a s
pojasniti -im. pojâsni -ite! po-jâsnil -ila -o. povsod tudi s stalnim poud. pojâs-, pojâsnjen -a -o, pojâsnjenost -i i, pojâsnje-nje -a s, pojasnftev -tve i, po-jasnflo -a 8, pojasnilen -Ina -o [-In-]; pojasnjevâti -jûjem, po-jasnjevàl -âla -o. pojasnjevânje -a 8, pojasnjevâlen -Ina -o [-In-], pojasnjevâiec -Ica [-le-] m, po-jasnjevâlka -e [-Ik-] i pojâta -e ž klonica, koliba pôjati -am (se), pôjanje -a 8, pojav-a-o; pojâlnica-e [-dun-] é bot., pojâlnik -a [-dun-] m pojàv -âva m prikazen, pojâviti -im se, pojâvljen -a -o, poja-
pojdem
vitev -tve ž, +pojava -e ž: njegova pojava je izzvala nejevoljo prihod, navzočnost, nastop, prikaz; pojavljati -am se, pojavljanje -a s pojdem gl. poiti
pojédati -am, pojédanje -a s, pojedina -e i, pojèd -éda m = pojddež -a m = pojedûh -a tn = pojedûn -a m; pojéden -dna -o, pojédnost -i f, pojédcen -čna -o, pojédénost -i l; pojedâvati -am, pojedâvanje -a s pojekliti -im gl. jekliti, pojekljèn -êna -o, pojeklitev -tve ž, po-jeklitven -a -o [-tvan-]: ~o delo, pojeklilen -Ina -o [-In-]; pojeklenéti -im gl. jeklenéti, pojeklenélost -i i pôjem -jma tn, pojmoven -vna -o in pojmoven -vna -o, pôjmov-nost in pojmôvnost -i ž, pôjmiti -im, pôjmljen -a -o; pojmovati -ûjem, pojmuj -te! pojmovàl -âla -o, pojmovân -a -o, pojmo vân je -a s, pojmljiv -iva -o, pojmljivost -i ž pojémati -am in -jémljem, pojé-maj -te! pojémal -a -o, pojé-manje -a s, pojemâlen -Ina -o [-In-]; pojemovâti -ûjem, poje-movàl -âla -o, pojemovânje -a s, pojemovâlen -Ina -o [-In-] pojemâti -jemljem, pojêmlji -ite! in pojemàj -âjte! pojemâl -a -o: počasi mu je vse pojemâl pojénjati -am. pojénjan -a -o; pojenjevâti -jûjem, pojenjevàl -âla -o. pojenjevânje -a s. pojen jevâlen -Ina -o [-In-] pojésti -jém gl. jésti, pojéden -a -o, pojédenost -i i, pojédenec -nca m kdor bi vse pojedel, sné-denec, gl. tudi pojédati pojézditi -im, pojézden -a -o, po-
jèzd pojézda m pojiti -im, pôji -ite! pojil -a -o, pojilo -a «, pojênje -a «, po-jitev -tve i
pojutrišnjem T^isl., pojutrišnji -a
-e, pojûtrnji -a -e pojužinati -am, pojûiinan -a -o,
pojûžinek -nka m pokaditi -im, pokâdi -ite! pokâdil -ila -o in pokadilo -i, pokajèn -êna -o, pokaditev -tve i, pokadilo -a s pokéj prisl. počemU, zakaj: ako so brusi, pokaj so pa v vrečah? loči: pokâj si prišel? (čemu?), po kâj si prišel? (po katero stvar?), včasih je po kàj prišel (po kako stvar) . pokal [-il] -a m dragocen vrč (za nagrado pri tekmah); pokâlen -Ina -o [-In-]: ~e tekme pokapati -am in -pijem, pokâpan -a -o; pokapljâti -âm, pokap-Ijàl -âla -o, pokapljânje -a s pokapati gl. pokopati pokârati -am, pokâran -a -o, po-
kâranje -a s pokasnéti -im gl. kasnéti, pokas-nélost -i Ž, pokasnévati -am, pokasnévanje -a s; pokasniti -im (se), pokâsni -ite (se)! po-kâsail -ila -o, pokâsnjen -a -o in pokasnjèn -êna -o. pokasni-tev -tve Ž, pokasnjênje -a s ali pokâsnjen je -a « [nepoud. povsod: -kas- in -kas-] pokaSljevâti -jûjem, pokaSljevàl -âla -o, pokaÊljevânje -a s; po-kâÊljati -am (se): se na kaj, pokâÊljanje -a s pokati -am, pôk -a m, pokee -kca m, pokanje -a s. p6ka -e i, pô-kica -e i, pôkavec -vca m, pokâlen -Ina -o [-In-]: ~i plin; pôkalica -e i, pôkalnik -a [-autt-j m; pok medm.; gl. tudi počiti pokatoličaniti -im (se), pokatoli-cânjen -a -o, pokatoličanjenost -i ž; pokatoliéevâti -ûjem, po-katoliéevânje -a s, pokatoliče-vâlen -Ina -o [-In-]: —o delo; pokatoliéevâlec -Ica [-le-] m pôkavec -vca m: vaški ~i
poklicati
pokazati in pokazati -kažem gl. kazati, pokazan -a -o, pokaza-nost -i ž; pokàz -âza tn; poka-zovâti -ûjem, pokazovàl -âla -o, pokazovânje -a s, pokazovâlen -Ina -o [-In-] pokaziti -îm, pokâzi -îte! pokazil -îla -o in pokâzilo -i, pokazèn -êna -o, pokazênost -i i, poka-žênec -nca m, pokafênka -e ž; pokâza -e i, pokazljiv -îva -o, pokazljîvost -i ž, pokazljivec -vca m, pokazljîvka -e é pokaznovati -ûjem, pokaznovàl -âla -o, pokaznovânje -a », po-kaznovâlec -Ica [-duc-] m, po-kaznovâlen -Ina -o [-In-] pokesâti -âm se [-kas-] gl. ke-sati se
pokidati -am (se), pokidan -a -o, pokîdanost -i i, pokîdanec -nca m, pokîdanka -e i, pokîdanje -a «; pokidâvati -am, pokidâ-vanje -a s pokimati -am, pokimâvati -am, pokimâvanje -a »; pokimovâti -ûjem, pokimovânje -a s pokinkati -am, pokînkniti -nem, pokinkovâti -ûjem, pokinkovâ-nje -a »; pokinkâvati -am, po-kinkâvanje -a s pokisati -am, pokîsan -a -o, po-kîsanost -i ž; pokisovâti -ûjem, pokisovânje -a » pokisléti -îm, pokîsli -îte! po-kislèl -éla -o, pokislélost -i ž, pokislên je -a s ; pokislévati -am, pokislévanje -a s poklâdati -am, poklâdanje -a s, pokladâtelj -a m, pokladâteljica -e i, pokladâteljski -a -o, po-kladâlec -Ica [-à^c-] m, pokla-dâlka -e [-duk-] i; gl. tudi po-klasti
poklanjati -am, poklânjanje -a s, poklanjâlen -Ina -o [-In-], po-klanjâlec -Ica [-le-] m, pokla-njâlka -e [-Ik-] ž; gl. tudi pokloniti
poklapiti -im, poklâpljen -a -o. poklâpljenost -i i; poklâpati -am fn poklapâti -âm, poklâpan -a -o in poklapân -a -o, po klâ-panost -i fn poklapânost -i i; gl. klapati poklasti -âdem gl. klasti, poklâ-den -a -o, poklàd -âda m, po-klâden -dna -o, poklâdnik -a m, poklâdnica -e ž, poklâja -e ž: ~ za živino, ~ za topove poklâti -kéljem gl. klati, poklân
-a -o, pokôl [-ÔI] -ôla m poklatiti -im (se) gl. klatiti: ~ sadje, otrok se včasih malo poklâti; poklâten -a -o poklečati -im gl. klecâti, pokle-cân -a -o: je malo pokléëal, potem pa vstal in šel; hlače ima pokleCâne; vsa greda je pokleëâna, ko jo je plevica tako grdo poklečala; gl. tudi poklekovâti poklejiti -im, pokléjil -îla -o, po-klejèn -êna -o, poklejênje -a », poklejîtev -tve i poklekovâti -ûjem, poklekovàl -âla -o, poklekovânje -a s; po-klékati -am, poklékanje -a »; poklékniti -nem. poklékni -te in -ite! pokleknil -a -o fn -îla -o: poklèk -éka m poklénkati -am. poklenkâvati -am,
poklenkâvanje -a s poklepâti -épljem gl. klepâti, po-klepân -a -o; poklèp -épa m, poklepâvati -am, poklepâvanje -a s
poklepetâti -âm in -écem gl. klepetati. poklepetân -a -o pokléstiti -im gl. klestiti, poklé-ščen -a -o; pokléScje -a s, po-klést -i i, nav. nrn. poklésti -i i vejevje, okleščeno od posekanega drevja
poklicati -ičem gl. klicati, poklican -a -o, poklicanec -nca tn, poklicanka -e ž, poklicanost -i ž, poklican je -a »; poklic -a m.
pokljati
poklicen -ena -o, poklicnost -i i; poklicevati -ujem, poklicevàl -âla -o, poklicevânje -a s, po-klicevâlen -Ina -o [-In-] pokljâti -âm, pokljàj -âjte! po-kljâje, pokljàl -âla -o, pokljâ-: nje -a s, pokljàv -âva -o, pok-Ijâvost -i Ž; poklina -e i špranja, réia pokloniti -énim (se), pokloni -ite! poklonil -ila -o, poklônjen -a -o, poklônjenost -i ž, poklôn -ôna m, poklonitev -tve i, po-klonitven -a -o [-tvan ], poklén-stvo -a s poklonitelj -a m, po-kloniteljica -e i, pokloniteljski -a -o, poklonljîv -iva -o, po-klôncek -čka m, poklončkati -am se otr., gl. poklanjati poklâpiti -6pim, poklôpi -te! po-klôpil -a -o, poklôp jen -a -o, poklopitev -tve i, poklôp -ôpa in -ôpa m, poklôpec -pca m, poklôpèek -čka m, poklôpen -pna -o, poklôpljenost -i ž, po-klôpljenec -nca m, poklôpljen-ka -e ž
pokmétiti -im se, pokméten -a -o, pokmétenost -i i, polsmétenje -a s; pokmétovati -ujem: malo pokmétoval -a -o poknéziti -im, poknčžen -a -o: ~a grofija Gradišranska; po-kneženje -a s, poknézenost -i ž pokoj in pôkoj -ôja m, pokojen -jna -o: ~i (rajni) oče, otrok je ~ (miren), bolnik je pokojne jši (mirnejši); pokôjnost -i i, pokojnik -a m rajnik, pokôj-nica -e i rajnica, pokoj niški -a -o, pokojišče -a s; pokojnina -e ž, pokojninski -a -o: ~i sklad pokojiti -im nedov. miriti, tešiti, tolažiti, pokôji -ite! pokojil -a -o, pokojênje -a s, pokojilo -a s, pokojilen -Ina -o [-In-], po-kojitev -tve i; pokojiti -im dov. potolažiti, pomiriti, pokôji -ite! pokojil -ila -o, pokojèn -êna -o
pokolébati -am telov.; +pokolé-bati -am omajati, stresli; "•'po-kolébljiv -a -o in -iva omajen, omajljiv; +pokolebljivost -i i omajljivost, omajnosl pokolênje -a s zarod, rod pokoliti -kolim, pokôli -ite! po-kolil -ila -o, pokol jèn -êna -o, pokoljênost -i ž, pokoljênje -a s, pokolitev -tve ž pokol [-ÔI] -ôla m gl. poklali pokonci prisl. (+pokoncu): ~ se držati, hoditi; skočiti	~
spraviti koga, vse je biti pok0nčen -čna -o, pokonč-nik -a m, pokôncnost -i ž pokončati -âm gl. koncâti, pokon-èânje -a m, pokonèânost -i i; pokoncevâti -ûjem. pokončeval -âla -o, pokonëevânje -a s, po-konëevâlec -lea [-duc-] m, po-koncevâlka -e [-duk-] ž, pokon-ëevâlski -a -o [-dusk-], pokon-cevâlen -Ina -o [-In-], pokon-cevâlnost -i [-In-] i; pokonêâ-vati -am, pokonëâvanje -a s pokopati -opijem, po kopiji -ite! pokopal -âla -o, pokopan -a -o, pokopânec -nca m pokopanka -e ž; pokop -ôpa m, pokôpen -pna -o; pokopališče -a s, pokopališki -a -o: ~a uprava, po-kopališčen -ščna -o: ~a uprava; pokopavati -am, pokopâvanje -a s; pokâpati -am, poka-panje -a s; pokopovâti -ûjem, pokopovàl -âla -o, pokopovânje -a s, pokopovâlen -Ina -o /-In-], pokopovâlec -Ica [-duc-] m pokoriti -im nedov., pokôri -ite! pokoril -ila -o, (s)pokorjèn -êna -o; pokoriti -im dov. pokarati, pokoril -ila -o, pokorjèn -êna -o; pokorjênje -a s, pokorilo -a s, pokorilen -Ina -o [-In-], poko-ritev -tve ž, pokorilec -Ica [-le-] m, pokorilka -e [-Ik-] ž; pokora -e i, pokoren -rna -o, pokornost -i Ž, pokorščina -e ž.
pokropîti
pokorjiež -a m, pokôrnik -a m, pokôrnica -e ž, pokoravati -am (se), pokorâvanje -a s pokositi -im, pokosi -ite! pokosil -ila -o in pokosilo -i -e, po-kosèn -êna -o, pokoSênost -i i pokâsiti -im, pokosi -te! pokosil -a -0, pokošen -a -o; pokosilo -a s, pokosilce -a [-le-] s, po-kosilje -a s pokôstnica -e i, pokostničen -čna -o; pokôsten -tna -o kar je po kôsli ah kosUth pokotina -e i, pokotinast -a -o, pokotâti -âm, pokotàj -âjte! pokotàl -âla -o, pokotânje -a 8, iudi poketâti -âm; gl. tudi pokati
pokovâti -ûjem, pokovâl -a -o, pokovân -a -o, pokovânje -a s pokozlati -âm. pokozlàj -âjte! po-kozlàl -âla -o, pokozlân -a -o, pokozlânost -i i pôkraj in pokràj nepr. predl. e rod. poleg, zraven, pri, ob, kràj: ~ njega, ~ vasi, ~ urada še domače delo; pokrâjen -jna -o, pokrâjnik -a m, pokrâjek -jka tn pokrajina -e ž, pokrajinski -a -o, pokrajinstvo -a s. pokrajinar -ja tn kdor pokrajine slika, pokra jinarstvo -a 8 umetniška smer pokrajšati -am, pokrajšan -a -o, pokrajšanje -a s, pokrajšava -e ž, pokrajsâlen -Ina -o [-In-]', pokrajsevâti -ûjem. pokrajše-vàl -âla -o, pokrajševalen -Ina -o [-In-], pokrajSevânje -a s, pokrajsevâlec -lea [-le-] tn, po-krajSevâlski -a -o [-Is-] pokramljaii -âm gl. kramljati pokrasti -âdem gl. krasti, pokrâ-
den -a -o: ~o blago pokraikočasiti -im (se), pokrafko-èâsen -a -o, pokratkoèâsenje -a 8
*pokreniti pokrénem gl. kreniti ganiti, zaželi, sprožiti: ~ vpra-
šanje, razgovor, delo; pokré-njen -a -o; *pokrèt -éta tn gibanje, delo za: za enako-prâvnost, novi *~i so zajeli mladino nova gibanja', *pokré ten -tna -o gibalen, obraten, pre-obraten, premičen, gibien: ~i moment sprožilni moment lit.; + pokrétnik -a tn začetnik pokrepčati -âm gl. krepcâti, po-krepcân -a -o, pokrepèânje -a s, pokrepcâva -e ž, pokrepčilen -Ina -o [-In-], pokrepčilo -a s; pokrepèevât! -ûjem, pokrepče-vâlen -Ina -o [-In-], pokrepče-valnica -e [-In-] i pokristjaniti -im, pokristjanjen -a -o, pokristjânjenje -a 8, po-kristjanitev -tve ž, pokristjâ-njenec -nca tn, pokristjânjenka -e i. pokristjânjenost -i i\ pokristjanjevanje -a s. pokristja-njevâti -ûjem, pokristjanjevàl -âla -o. pokristjanjevâlec -Ica [-le-J m, pokristjanjevâlen -Ina -o l-ln-J
pokriti -ijem gl. kriti, pokritost -i i hinavščina, pokritje -a s; pokrivati -am, pokrival -a -o in -âla -o. pokrivanje -a 8, po-kriv -a tn. pokrivâc -a tn, po-krivâca -e i, pokrivâlo -a s, po-krivâlce -a [-te-] s pokrižati -am, pokrižan -a -o, po-križanost -i ž, pokrižanje -a s, pokriž prisl. navzkriž: pokriže-vâti rûjem. pokriževal -âla -o, pokrizevânje -a s pokfmiti -im. pokrmljen -a -o:
vsa mrva je ~a pokrômati -am, pokrôman -a -o,
pokrômanje -a s pokropiti -im, pokrôpi -ite! po-kropil -ila -o in -ôpilo -i -e, pokropljèn -êna -o, pokrôp -ôpa tn. pokropitev -tve i, po-kropljênosf -i ž. pokropilo -a s, pokropilen -Ina -o [-In-]
pokrov
pokrov -ôva m, pokrovov -a -o: ~ ročaj; pokrovast -a -o, po-krovec -vca m, pokrovčast -a -o, pokrovček -čka m, pokrovka -e ž, pokrovkast -a -o, po-kroven -vna -o, pokrovnat -a -o, pokrovkar -ja m, pokrov-karica -e ž, pokrovnik -a m, pokrovnica -e i pokrovitelj -a m, pokroviteljica -e ž, pokroviteljski -a -o, pokroviteljstvo -a s pokrpati -am, pokfpan -a -o, po-krpanost -i ž; pokrpavati -am, pokrpavanje -a s pokrstiti -krstim gl. krstiti, po-krščen -a -o, pokrstitev -tve f, pokrstitelj -a m, pokrstiteljski -a -o; pokrščevati -üjem, po-krščevanje -a s, pokrščevšl -âla -o, pokrscevâlen -Ina -o [-In-], pokrScevâlec -Ica [-le-] m, po-krSëevâlka -e [-Ik-] ž pokuhati -am: še malo se mora ves krompir pokühan -a -o, pokühanost -i ž; pokukava ti -am, pokuhâvanje -a s, pokuhovâti -üjem, pokuhovàl -âla -o, pokuhovânje -a s pokupiti -küpim gl. kupiti; po-küp -a m, Dokupitev -tve i; pokupovâti -üjem, pokupovâ-nje -a «. pokupovâlen -Ina -o [-In-], pokupovâlec -lea [-dy.e-] m; pokupâvati -am, pokupâva-nje -a 8 poküriti -im: vsa drva še malo
poküri! pokürjen -a -o poküsiti -im, pokušen -a -o, po-küs -a m; poküšati -am, po-küSanje -a 8, pokuSâlen -Ina -o [-In-], pokušalec -Ica [-duc-] m, pokušalka -e [-duk-] i, pokuš-nja -e i, pokušâč -a m, pokušaj -a m
pokvariti -im. pokvarjen -a -o, pokvârjenost -i ž. pokvarjenec -nca m, pokvarjenka -e i; po-
kvara -e i, pokvaren -rna -o, pokvarnost -i ž, pokvarljiv -iva -o, pokvarljivost -i i; pokvar-jati -am, pokvarjanje -a 8 pokvMiti -im, pokvžčen -a -o, pokvečenec -nca m, pokvečen-ca -e ž, pokvžčenost -i ž, po-kveka -e ž, pokvžkast -a -o pol [pdl] -a m: zemlj. jiižni in severni fiz. pozitivni in negativni polaren -rna -o, polarnost -i ž, astr. polarnica -e i; fiz. polarizirati -am, polarizacija -e i, polarizacijski -a -o, polariziranje -a s pol [pi>u] prisl.: ~ dne, ~ ure, ~ leta je minilo; dobrega ~ dne, dobre ~ ure hoda; od ~ litra vina, k ~ litru oli litra vina je dodal še ~ hleba kruha, sedel je pri ~ litra oli litru vina in pri ~ pečene piške; živel je ves dan s ~ hlebom kruha in s ~ klobase; pred ~ ure je bil tu, pred ~ letom sem bil tam, v ~ ure bo nazaj, v ~ leta ne naredi tega, pred ~ stoletjem ali stoletja; samostalniki i. sp. stoji zmeraj v rod., pri samostalnikih m. in sr. sp. raba omahuje med rod. in predlogu ustreznim sklonom; ~ večji, ~ manjši, ~ slabši, ~ teže, ~ več, ~ manj, ~ bolj, pol tič pol miš. pol riba pol človek, pol človek pol konj; na pol [pdu] prazen, gosposki, napravljen; na pol prerezati, razdeliti; šlo je na pol; čez pol [vdu] preklati; dinar in pol [p6u, ^pdlf. uro in pol, človek in pol; v časovni napovedi se za nekdaj pisani poli in polu danes piše pol in govori [p6l]: od pol ene do pol dveh. o (ob) pol treh, po pol osmih, ura je pol devetih, pol ene in enih; po pol (i) brat (+polbrat), po pol (i) sestra (^polsestra)
polastiti
pol- v sestavi: 1. 2 vrsHlnimi štev.: poldrugi -a -o (1^), poltrétji (2%), polčetfti (3%), polpêti (4%). poldesêti (9V2), poldrugi sto (150), poldrugi tisoč (1500) [povsod: pou]; 2. v pridevnikih iz samostalnišicih zvez [pou-]: poldnéven -vna -o [poudne-]: ~o delo (pol dneva); polléten -tna -o [poulét-]: ~i dopust; pollitrski -a -o [pouUtr-]: ~a steklenica; polmésecen -čna -o [poumései-]; poltédenski -a -o [poutédan-]; poluren -ma -o [pàlûr-]: ~o predavanje ipd.; 3. v sestavi z imeni in izvedenkami, kjer se piše namesto nekdanjega polu-, se izgovarja s samostojnim poudarkom [p6l-]: polbog -â [pôlhôg -à] m, polčas -asa [pôléàs] m: v prvem ~u so bili naši v premoči ip.; p61-dnévnik -a [-Id-] m meridian, poldnčvniški -a -o [-Id-], p61-fabrikât -a [-If-] m, pôlizdélek -Ika [-Ik-] m, pôlglâsnik -a [-Igl-] m. polglasniški -a -o [-Igl-], polglasen -sna -o [-Igl-], pôlkrêpko [-Ik-], polkrog -a [-Ik-] m, polkrožen -žna -o [-Ik-], p61kr6žnost -i [-Ik-] i, pôllétje -a [pôllêtje] s semester, pôlléten -tna -o [pôllétan -tna] semestrdlen. pôlmér -a [-Im-] m, pôlmérski -a -o [-Im-], p61-mésec -a [-Ini-] m, polméseëev -a -o [-Im-], polmrak -a [-Im-] m polmračen -čna -o [-Im-], polobla -e i. polodpft -a -o, polodrasel -sla -o, polotok -oka m, polotoški -a -o, pôlpretékel -têkla -o [-Ip-], pôlpretêklost -i [-Ip-] i, pôlsèn -snà [-Is-] m, pôlspénje -a [-Is-]^ s, pôltemà -è [pôltamà -è] i, pôltemèn -mnà -ô [pôltam-], pôltôn -a [-11-] m, pélurâden -dna -o, pôlzemljâk -a [-Iz-] m, polživ -a -o [pôl-iiv]; gl. tudi polu-
pôla -e i: ~ papirja, platna, krilo v tri polé. plačilna ~ polagati -am, polaganje -a s, polaga -e ž. po agâtelj -a m, polagalec -Ica [-le-] m. polagâlen -Ina -o [-tn-]; +polagati važnost na kaj upoštevati, imeti za valno, poudarjati; +polagati izpite delati, oprdvljati izpile; gl. tudi položiti polagati -lažem (se): malo gl. lagati
polagoma prisl. počasi: ~ spoznava svojo zmoto, ~ se boljša polahčati -am poldjšati, polahëàj -âjte! polahčal -âla -o, polah-ëân -a -o, polabëânje -a s, po-labčava -e i [nepoud. povsod -lah- ali -lah-] polahko prisl. = polahkoma prisl.; polâhkati -am potéikati; polah-kâti -âm olajšati, polahkàj -âj-te! polahkàl -âla -o, polahkân -a -o, polahkânje -a s polaj-šanje [nepoud. povsod -lah- ali -lah-]
poIÂhno prisl., polahnéti -im la-hdn postati, polahnênje -a s, po-lahnélost -i i shûjëanost [nepoud. vovsod -lah- ali -lah-pol£jšati -am, polâjsan -a -o, po-lajšanje -a s, polajšilo -a s, polajšilen -Ina -o [-In-], polaj-šava -e ž. polajševâti -üjem, polajševânje -a s. polajševil -âla -o, polajsevâlen -Ina -o [-In-], polajševâlnost -i [-In-] i, jolajsevâlec -Ica [-le-] m, po-aisevâlka -e [-Ik-] l, polajše-vâlski -a -o f-ls-] polâkomniti -im se česa, polâk-niti -nem se česa, polâknjen -a -o: ~ človek lakomnei, polâ-kati -am se česa, polâkanje -a s polaren gl. pol
polastiti -im se česa, polâsti -ite! polâstil -ila -o tn -âstilo -i; po-lascèn -êna -o, polašč0nje -a s, polastitev -tve i, polastitelj -a
polatmiti
m; polaščati -am se, polaščanje -a s, polaščevati -ujem se, po-laščevanje -a s, polaščevalen -Ina -o [-In-], polaščevalnosl -i [-In-] i, polaščevalec -Ica [-duc-] m, polaščevalka -e [-duk-] ž polatiniti -im, polatmjen -a -o,
polatinjenost -i i poldan m in poldne s, rod. poldne in poldneva, proti poldnevu, opoldne (+o poldne) prisl. na vpraš. kdaj?, na vpraš. ob kateri priložnosti? ob poldnevu, pred poldnem aH poldnevom moraš priti; predpo dan m in predpoldne s se sklanja kakor poldan; kdaj prideš? predpoldne prisl.; popoldan m in popoldne s kakor poldan; kdaj? popoldne prisl.; opoldanski -a -o, popoldanski -a -o, predpol-danski -a -o, opoldanji -a -e, popoldan ji -a -e [povsod -pou-] Polde -ta m os. i., Poldek -dka m 08. i., Poldetov -a -o, P61d-kov -a -o, Poldka -e ž os. i., Poldkin -a -o [povsod: -Id-]; gl. tudi Leopold poléci -ézem (se) gl. leči, polégel -êgla -o: ~o žito. ~a trava; pol6žen -a -o: ~o žito, ~a trava; polêglost -i 2 = poieženost -i ž; polégati -am, poléganje -a 8; polèg -éga m. poléga -e ž poledeneli -im gl. ledenéti, pole-denèl -éla -o: ~a pot, polede-nélost -i Ž. poledenênje -a s; poledica -e ž, polédiéen -čna -o, polédifnost -i ž poleg [-hg] prisl: kdo je bil še poleg?; nepr. predl. z rod.: poleg vasi, poleg gozda polégati -am gl poleči polémika -e i peresni, iasniški, slovstveni prepir, boj; polémi-čen -čna -o prepiren, zbadljiv, izzivalen, bojen: članek, ~o pisan; polemizirati -am, pole-
miziranje -a 8, polémik -a n», polémiëarka -e ž poleniti -im se, poleni -ite! po-lénil -ila -o in polénilo -i, po-lénjen -a -o, polenitev -tve ž, polénjenje -a s; poleniišiti -im se, polenušenje -a s; polenariti -im: malo polenuhariti -im poléno -a s, polénce -a s, polén-ček -čka m, polénje -a s, pole-njâk -a m polénovka -e ž vrsta rib polénta -e i jed, poléntin -a -o, poléntar -ja m kdor rad je polento, zaniilj. za Italijane, polén-tarica -e ž, poléntarski -a -o, poléntarstvo -a s polèp -épa m, polépen -pna -o, polépnost -i Ž; polépiti -im, po-épljen -a -o, polépljenost -i ž, polépljenje -a s, polepitev -tve i polépsati -am, polepšanje -a s, polepšava -e ž, polepšalen -Ina -o [-In-]; polepševati -ûjem, polepševal -âla -o, polepševa-nje -a s, polepševalec -Ica [-dlc-] m, polepSevâlka -e [-dlk-] i, polepševâlski -a -o [-disk-], polepševâlen -Ina -o [-In-]; polepšâvati -am, polep-šâvanje -a s polesenéti -im gl lesenéti, pole-
sêni -ite! polesenèl -éla -o polèt poléta m, poletéti -im ^I. letéti; polétati -am. polétanje -a «; poletâvati -am. poletâva-nje -a s; polétovati -ujem, po-létoval -a -o, polétovanje -a s polétje -a 8, mn. polétja -tij, po-léti prisl, poleten -tna -o: ~a vročina, ~a obleka; polétenski -a -o [-tan-]: ~a noša, ~o vreme
poležati -im gl. ležâti, poležân -a -o: malo bi še rad poležal; boš vso obleko poležal; pole-žâvati -am, poležavanje -a s; poležkovâti -ûjem in poiežko-vati -ujem, poležkovânje -a s
polizati
in poležkovanje -a s; poležka-vati -am; poležtih -a m polh -a m, polhov -a -o in polšji -a -e: ~a mast, ~a lov, ~a koža; polhar -ja m, polharica -e i, polharski -a -o, polhovka -e i. polšina -e i. poišnica -e ž, polšica -e ž [povsod pou-] poli- (gri. mnogo-) v sestavi: poli-andrija -e ž mnogomčitvo, poli-eder -dra m mnogoploičnik, polifon -a -o mnogogldsen, ~fo-nija -e i mnogoglasje, ~f6nski -a -o; poligamija -e ž mnogo-išnstvo; poliglot -a m mnogo-jeziinik, ~gl6tski -a -o mnogo-jezičen, ~gl6tstvo -a s mnogo-jezičnost; poligon -a m mnogo-kčtnik, poligonometrija -e ž; polihistor -ja m vseznal. ~hi-storski -a -o; polikrom -a -o mnogobarven. ~kromija -e ž mru)gobarvnost, ~kromatičen -čna -o mnogobarven, ~kromi-rati -am prebarvati z vel barvami, ~kromiranje -a s; poli-morfen -fna -o mnogolilen, ~morfizem -zma m mnogoUč-nost; Polinezija -e ž, polinezijski -a -o; polinom -a m mat. mnogolUnik, ~n6mski -a -o mnogoilenski; polisindeton -a m mnogovezje, ~sindetičen -čna -o mnogovezen; politehnika -e ž visoka iola za vse tehnične panoge, ~ tehničen -čna -o, ~ tehnik -a m; politeizem -zma m mnogobditvo. ~teist -a m mno-gobčiec, ~teističen -čna -o mno-gobožen
Polihij -a m gri. zgodovinar, Poli-
bijev -a -o: ~a zgodovina polica -e ž, poličica -e i, poličen -čna -o: ~a deščica, poličnica -e i
polica -e ž: zavarovalna številka police policaj -a m redar, stražnik; policajev -a -o, polica jski -a -o;
policija -e ž, policijski -a -o, policijstvo -a s, policist -a m polič in polič -iča m stara mera 7 del, poliček -čka m, poličar -ja m, po ičarica -e i, poličarski -a -o, poličkar -ja m Polifem -a m os. i. iz gri. mit., Polifemov -a-o: ~a jama, poli-femski -a -o Polikarp -a m os. i., Polikarpov -a -o
polikati -am, polikan -a -o, poli-
kanje -a s, polikanost -i i poliklinika -e ž, polikliničen -ČTia -o
Polikrates ali Polikrat -ta m os.
i., Polikratov -a -o: ~a sreča polip -a m zool, med.: ima ~a v nosu, polipov -a -o, polipoza -e ž med., polipozen -zna -o med.
polir -ja m, polirski -a -o, polir-
stvo -a s politi -ijem gl. liti, polit -a -o, politje -a s, poliv -a m; polivati -am, polival -a -o in -ala -o, polivanje in -änje -a s, po-livač -a m polivalen -Ina -o f -In- /, polivalec -Ica f-le-] m, polivalski -a -o [-Is-], polivalo -a s, polivalnik -a [-In-] m, polivka -e ž = polija -e ž g čimer se polije (beli) jed; slaba juha politika -e ž, političen -čna -o, politik -a m, političarka -e i. politizirati -am. politiziranje -a g; Politikaster -tra m, politikar -ja m zaničlj. politirati -am. polirati -am polikati, zgladiti, voloičiti; politu-ra -e i loič, poliran -a -o, poli-tiran -a -o polikan, poldičen polivati -am gl. politi polizati -ižem gl. lizati, polizan -a -o, polizanec -nca m. poli-zanka -e ž, polizanost -i 2, po-liz -a m. polizek -zka m; poli-zovati -üjem, polizoval -äla -o, polizovanje -a g, polizovälen
poljana
-Ina -o [-In-], polizovalec -Ica [-Ic-j m, polizovalka -e [-Ik-] i; poHzniti -nem, poliznjen -a -o, poliznjenec -nca m, poliznjen-ka -e ž
poljana -e ž, poljanski -a -o, po-
Ijanec -nca m, poljanka -e i polje in polje s polja in polja, polju, na polju; mn. polja polj; +na polju (gospodarstva, izobrazbe, leposlovja itd.) v gospodarstvu, v izobrazbi, v leposlovju itd.; +na bojnem polju na bojišču; šahovsko polje; ■•■polje torišče, področje: na vseh "•"~ih, obsežno — ; gospodarsko, prosvetno, šolsko polje- v sestavi: poljedélec -Ica [-le-] m, ~délski -a -o [-Is-], —délstvo -a [-Is-] s poljski -a -o, poljščina -e i pridelki
Poljsko -ega s 1. i., s Poljskega, na Poljskem; Poljska -e i, iz Poljske, v Poljski, v Poljsko; >61jski -a -o, Poljak -a m, Po-jâkinja -e i, poljščina -e i poljiiben -bna -o: ~o število, ~a velikost; poljubnost -i ž; poljubi se (komu); dela, kakor se mu ~i
poljubiti in poljubiti -im (se); poljub -a m, poljûbec -bca m, poljubček -čka m, poljûbek -bka m, poljubovati -ujem, po-Ijubovàl -âla -o, poljubovânje -a s, pol jubovâlen-Ina-o [-In-], )oljubovâlec -Ica [-le-] m, po-jubovâlka -e [-Ik-] i; poljubljati -am, poljubljanje -a s poljuden -dna -o: ~o znanstvo, ~ slovstvo; poljûdnost -i i; poljudnoznânstven -a -o [-tvan-] polk -a m, polkôven -vna -o, polkovnik -a m, polkovniški -a -o, p6špolk -a m [povsod: -olk-] pôlka -e [-Ik-] i vrsta plesa poln -a -o [pàun-]: ~ sod, obraz, glas, ~a hiša, luna, ~a lica.
~o število, srce, ~a glava (skrbi, učenja ipd.), roke dela, ~a usta so ga (baha), nabito, natlačeno, zvrhano ~ česa (občudovanja, sadja, dobrot, lepote, hudobije ipd.); polno prisl. mere: ~ ljudi, blaga, denarja, vse ~ knjig; preohlapna je raba v pomenu popoln ali v pomenu mere in stopnje nasploh: *s ~o pravico s popolno, z vso pr.; *pri ~i zavesti pri popolni z.; *s ~o močjo z vso m., *s ~o paro z vso p., *v ~nem obsegu v celoti, *v ~i (iz)meri popolnoma, *~a resnica čista resnica, vsa r., *s ~imi jadri z napetimi j., voz je *v ~nem teku v največjem, najhujšem t., tovarna je *v ~em obratu tovarna vsa, popolnoma, v celoti dela, *~o uro celo «., *v ~em delu v največjem d., sredi dela polniti in -iti polnim, polni -ite! polnil -ila -o in polnilo -i, polnjen -a -o, polnjenje -a s; polnilen -Ina -o [-iln-]: ~a priprava, *~o pero nalivno pero; polnilnost -i [-iln-] i, polnitev -tve i, polnilec -Ica [-le-] m, polnilka -e [-Ik-] i, polnik -a m kôrec; polnljiv -iva -o, poln-Ijivost -i i [povsod: poun-] polno- [pouno-] v sestavi: polno-glâsje -a s, ~glâsen -sna -o, ~glâsnost -i ž; polnokfven-vna -o, ~krvnost -i ž, ~kfvnež -a tn; polnoléten -tna -o, ~létnost -i ž, ~létnik -a tn, ~létnica -e ž; polnoliten -čna -o, ~ličnost -i ž; polnomočen -čna -o, ~m0č-je -a s, ~m0čnost -i ž; polno-prâven -vna -o, ~prâvnost -i ž; polnoštevilen -Ina -o [-iln-], ~številnost -i [-iln-] i; polno-vréden -dna -o, ~vrédnost -i i pàlnoc -i ž, do polnoči, proti polnoči, pred polnočjo; kdaj? op61-
polt
noči prisl.-, polnočen -čna -o: ~a ura, polnočnik -a m (veter), polnočnica -e ž; polnočen -čna -o (pol noči) [povsod: pou-] polnost -i ž, polnôta -e i [povsod: poun-]
polo -a m ip. igra z žogo polog -oga m, pologa -e i depozit polojiti -im, polôji -itel polôjil -ila -o, polojèn -êna -o, polo-jitev -tve ž polâkati -am in -ločem gl. lokati,
polokan -a -o polom -oma tn, polomija -e ž, polomek -mka m; polomiti -omim, polomi -ite! polomil -ila -o, polomljen -a -o, polomlje-nec -nca m, polômljenka -e ž, polomljenost -i ž, polomitev -tve ž; polamljati -am, polam-1 jan je -a s; polomi jiv -iva -o, polomljivost -i ž polomastiti -im, polomastenje -a
s, polomastitev -tve ž Polona -e ž os. i. gl. Apolonija polonéza -e ž vrsta plesa polânica -e ž pikapolonica polonij -a tn kemična prvina, po-
lonijev -a -o polonizirati -am za Poljaka napraviti, polonizacija -e ž pološčiti -im (*glazirati), pološčen -a -o, pološčitev -tve ž, pol6-ščenje -a s; pološč -6šča m polotiti -6tim se gl. lotiti se, por lotitev -tve ž; polotévati -am se, polotévanje -a s polovica -e ž, polovičen -čna -o, polovičnost -i ž, polovičar -ja m, polovičarica -e ž, polovičarski -a -o, polovičarstvo -a s; polovička -e ž; poloviti -im, )olôvi -ite! polovil -ila -o, po-ovitev -tve ž, polovljênje -a s; polovinka -e ž glas., polovinski -a -o, polovilen -Ina -o [-In-], polovilec -Ica [-le-] m, polovil-ka -e [-Ik-] ž; polovičiti -im, polovičenje -a s, polovičnik -a
m; polovnica -e ž = polovnik -a m pol mernika, polovnjak -a m votla mera, polovnjaček -čka m % polovnjâica; polovljîv -iva -o poloviti -im, polôvi -itel polovil -ila -o in polovilo -i, polovljèn -êna -o, polov -6va in -ova m položaj -a m gl. položiti položen «na -o: ~a pot; položno
delati; položnost -i ž položiti -im, položi -ite! položil -ila -o in položilo -i, položčn -êna -o, položitev -tve ž, polo-ž0nost -i ž; položaj -a m, po-ložajski -a -o, položek -žka m; položljiv -iva -o, položljivost -i ž; položiti: ~ cevi, kabel, mine, vogelni kamen, temelj, deské, pod, tlak, preprogo po tleh; ~ komu besede v usta, komu kaj na srce, ~ na stran (varčevati, hraniti); +položiti odpovedati, pustiti: ~ službo, delo, čast, mesto, mandat ipd.; +po-ložiti izpit, skušnjo ipd. napraviti, narediti, opraviti; + položi ti prisego priseči; +položiti roko na kaj začeti, lotiti se česa, napraviti; +položiti roko na koga prijeti koga; ^položiti važnost na kaj pripisati pomen, upoštevati, poudariti; +položiti poudarek, vrednost na kaj ceniti, posebno ceniti, poudariti; *po-ložiti račun o čem poračunati, obračunati, dati račun; '^položiti odločitev komu v roke prepustiti komu odločitev položnica -e ž, položničen -čna -o, položnik -a m, položnica -e i, položnina -e ž polst -i ž klobučevina, polstén -a -o: ~ klobuk [povsod: poust-] polt -i ž koža, barva kože: kurja ~ me spreletava; do polti moker; do polti ostrici no čisto, pri polti odrezati, odsekati pri dnu; polten -tna -o, poltén -a -o, polténost -i ž [povsod: pout-]
poln-
pôlu- se v nekaterih sestavah ie piie namesto pol- in ohrani svoj naglas: pôluôbla -e i, poluptič -iča m, polusukno -à s, p61u-suknén -a -o, pôluvéren -rna -o, pôluvérnost -i I, pôluvérec -rca m krivoverec, pôluvérstvo -a s, pôluvérnik -a m, poluvérnica -e f; gl. pol-	•
Pôluks -a m os. i. iz gri. mit.,
Poluksov -a -o pointa -e ž, polutast -a -o, po-lûtek -tka m, poluten -tna -o, polùtnik -a m, polutniški -a -o polntan -âna m mešanec (po plemenu), polutânka -e i, polu-tânski -a -o polzéti -im, polzi -ite! polzèl -éla -o, polzênje -a s; polzel -zla -o, pôlzlost -i i, polzek -zka -o in -6, polzkost -i t polzav -a -o, pôlzavost -i i, p6 zen -zna -o, polznost -i i, polža -e i deli voza, mlina, kjer kaj polzi; pol-zica -e ž [povsod: pouz-] polž -a m, polžek -žka m, polžev -a -o in polžji -a -e: po ~evo in ~je lesti; p61ževka -e ž, polžar -ja m, polžarica -e ž, polžarka -e ž = polžina -e ž = polževina -e ž, polžast -a -o [povsod: poui-] pomagati in -âti -âgam, pomâgaj -te in -âjte! pomâgal -âla -o. pomâgan -a -o, pomâganje in pomagânje -a s, pomagâé -a n», pomagâfica -e i = pomagâcka -e i, pomagâj -a m: na ~ klicati, pomagâlen -Ina -o [-In-], pomagâlo -a s, pomagâlec -Ica [-duc-] m, pomagâlka -e[-duk-] i pomahati -am gl. mahati, poma-hovâti -ûjem. pomahovàl -âla -o. pomahovânje -a s; pomah-Ijâti -âm gl. mahljâti pomajati in pomajâti pomâjam in -em gl. majati, pomâjan -a -o in pomajân -a -o; pomaje-vâti -ûjem, pomajevânje -a s
pomâkati -am, pomâkanje -a s, pomâka -e i; gl. tudi pomočiti pomakniti -mâknem, pomâkni -te! in pomakni -ite! pomaknil tn pomaknil -ila -o, pomâknjen -a -o, pomâknjenost -i ž, pomak-nitev -tve I; gl. tudi pomikati [nepoud. povsod -mak- in -mak-] pomâljati -am: ~ jezik, roke, ~ se prikazovati se: glava se je včasih iz vode pomâljala; pomâljanje -a s pomânjkati -am, pomânjkanje -a s, pomanjkljiv -iva -o, pomanjkljivost -i i, pomânjkljaj -a in ~âj -a m; pomanjkovâti -ûjem, pomanjkovàl -âla -o, pomanjkovânje -a s pomanjšati -am, pomanjšan -a -o, pomânjSanje -a s, pomanjšljiv -iva -o. pomanjšljivost -i i, pomânjsanost -i i, pomanjša-nec -nca m, pomfinjšanka -e Ž; pomanjševati -ûjem, pomanjševal -âla -o, pomanjševanje -a s, pomanjsevâlen -Ina -o [-In-], pomanjševainost -i [-In-] i, po-manjsevâlec -Ica [-dy,c-] m, po-manjsevâlka -e [-duk-] i, po-manjševaiski -a -o [-dusk-]. pomanjševalo -a s, pomanjševai-nik -a [-In-] m, pomanjševai-nica -e [-In-] ž slovn. pomaranča -e ž, pomarânéen-čna -o. pomarâncast -a -o. poma-rânëka -e ž, pomarânëar -ja m, pomarančarica -e é, poma-râncarski -a -o, pomarančevec -vca m bot. pomastiti -im (se), pomâstil -ila -o, pomaSëèn -êna -o: ~a pekâca, ~a obleka, pomastitev -tve ž, pomaSëênost -i ž pomašiti -im. pomaši -ite! pomâ-
šil -ila -o. pomasèn -êna -o pomâzati -ažem gl. mâzati, pomâ-zan -a -o, pomâzanec -nca tn; pomàz -âza m, pomâzek -zka tn, pomâzen -zna -o
pomigati
pomaziliti -im, pomaziljen -a -o, pomaziljenost -i ž, pomazilje-nec -nca m pomečkati -âm gl. meëkâti, po-meckân -a -o, pomeëkânje -a s, pomeCkač -a m [povsod: -mai-] pomehkûziti -im, pomehkûzen -a -o, pomehkuženec -nca m, po-mehkiiženka -e ž, pomehkuže-nje -a s, pomehkuženost -i i poméjen -jna -o: ~e čete; po-méjnost -i ž, poméjnik -a tn, poméjnica -e ž, poméjniStvo -a s
pomen -éna tn: ~ besede, dogodka; pravi, preneseni, dober, slab, ožji ~ besede; imeti (velik, majhen, zgodovinski) ~ za kaj (koga); biti odločilnega (življenjskega, krajevnega, svetovnega) poména; poménski -a -o: ~i obseg, premik; poméniti -im (se) gl. meniti: to nekaj po-méni, se lepo pomenita; po-ménjen -a -o, pomenljiv -iva -o, pomenijivost -i ž; pomém-ben -bna -o, pomémbnost -i ž, pom6mbnež -a tn, pomémbnik -a tn, pomémbnica -e i; pome-noslovje -a s semaziologija slovn., pomenosloven -vna -o; gl. tudi pomének pomencati -âm gl. mencati, po-mencân -a -o, pomencanje -a s, pomencânost -i ž, pomencâvati -am, pomencavanje -a s [povsod: -man-] pomendrâti -âm gl. mendrâti, po-mendrân -a -o, pomendrânje -a s, pomendrânost -i i, po-mendravati -am. pomendrâva-nje -a s [povsod: -mand-] pomének -nka tn, poménkovati -ujem se in -ovâti -ûjem se, poménkovanje in -ânje -a s pomériti -im, pomérjen -a -o, pomérjenost -i i pomérjenec -nca tn, pomérjenka -e i; po-mérjati -am, pomérjanje -a s;
pomerljiv -iva -o, pomerljivost -i i
pomésiti -im gl. mésiti, pomésen -a -o, pomesitev -tve 1, pomé-šenost -i i pomésten -tna -o, poméstnost -i ž pomesti -êtem gl. mêsti, pometèn -êna -o, pometênost -i ž, po-metênec -nca tn pometênka -e Ž, pomèt -éta tn; pométati -am, pométanje -a s, pometâë -a tn, pometâski -a -o, pometâlec -Ica [-duc-] tn, pometâlka -e [-duk-] é, pometâlski -a -o [-dusk-] pomésti -médem gl. mésti: veter je žita pomédel, poméden -a-o: pšenica je ~a, pomédenost -i ž pomésati -am gl. mešati, pomé-šanje -a s, pom0šanost -i i, po-mešâlen -Ina -o [-In-] ; pome-Sâvati -am, pomeSâvanje -a s pomeščaniti -im, pomeščânjen -a -o, pomeščanjenec -nca m, po-meščânjenka -e ž pometati -mécem gl. metâti, po-metân -a -o, pometânost -i i; pometâvati -am, pometâvanje -a s
pométati gl. pomêsti
pométi pomânem gl. meti, pomét
-a -o, pométost -i i pomežikovati -ûjem, pomežiko-vàl -âla -o, pomežikovânje -a s; pomežikati -am, pomežika-vati -am, pomežikâvanje -a s; )omežikniti -nem, pomežikova-ec -Ica [-duc-] m, pomežiko-•vâlski -a -o [-dusk-], pomeži-kovâlen -Ina -o [-In-] [povsod: -mai-]; /itdt pomižikovati-ujem, pomižikovanje -a «, pomižiko-valec -Ica [-auc-] m pomičen -čna -o, pomičnost -i ž,
pomičnica -e i pomigati -am, pomig -a tn; po-migniti -nem: pomigovâti -ûjem, pomigovàl -ala -o, pomigové-nje -a s; pomigâvati -am, po-
Slovcn.ski pravopis
561
.'tli
pomije
migâvanje -a s; pomigljâti-âm, pomigljàj -âjte! pomigljàl -âla -o, pomigljàj -a m pomije -ij mn. i, pomijnik -a m, pomijnjak -a m, pomijski -a -o pomikati -am in -čem, pomikanje -a 8, pomik -a m, pomikoma prisl, pomikâë -a tn, pomikâlec -lea [-duc-] m, gl tudi pomakniti tn pomičen pomiljati gl pomléti pomilostiti -im, pomilôsti -ite! pomilôstil -ila -o, pomilošččn -êna -o, pomiloSëênje -a «, pomilostitev -tve Ž, pomiloSëênec -nca tn, pomilosëênka -e ž, po-milostilen -Ina -o [-In-], po-milostilnost -i [-In-] i; pomi-loSCevâti -ûjem, pomiloščeval -âla -o, pomiloSëevânje -a s pomilovâti -ûjem gl milovâti, pomilovân -a -o, pomilovanje -a s, pomilovâlen -Ina -o [-In-], pomilovâlnost -i [-In-] i, po-milovânec -nca tn, pomilovân-ka -e Ž, pomilovâlec-lea [-dyc-] tn, pomilovâlka -e [-duk-] i, pomilovâlski -a -o [-dusk-] pominiti -inem, pominil -ila -o, prid. pominûl -a -o: češnje so pominfle, pominûle gobe so zanič; pominévati -am, pominé-vanje -a s pomirati -am: drng za drugim
pomirajo: pomiranje -a s pomiriti -im, pomiri -ite! pomiril -ila -o in -irilo -i, pomirjen -a -o, pomfrjenje -a 8, pomiritev -tve Ž, pomirjenost -i i; pomi-ritelj -a tn pomiriteljica -e i, pomiriteljski -a -o; pomirilo -a s, pomirilen -Ina -o [-In-], po-mirilnost -i [-In-] i pomirjevati -j ûjem, pomirjeval -âla -o. pomirjevânje -a 8, po-mirjevâlec -Ica [-duc-] m, pomir jevâlka -e [-duk-] i, pomir-jevâlski -a -o [-dusk-], pomirjevalen -Ina -o [-In-], pomir-
jevâlnost -i [-In-] i, pomirjati -am, pomirjanje -a s pomirljiv -iva -o, pomiri jivost -i Ž, pomirljivec -vca m, pomir-Ijivka -e i pomisliti -im, pomišljen -a -o, pomislek -a [-slak-] m, pomi-sliv -a -o, pomislivost -i i, po-misel -sli i pomišljati -am se, pomišljanje -a 8, pomisljâj -a tn, pomisljàv -âva -o, pomiSljâvost -i ž, po-miSljâvec -vca tn, pomisljâvka -e Ž, pomisljâvski -a -o; po-miSljevâti -jûjem, pomisljevàl -âla -o, pomiSljevânje -a 8 pomiti -ijem, pomij -te! pomil -ila -o, pomit -a -o, pomitje -a s; pomivati -am, pomivanje -a 8, pomivalen -Ina -o [-In-], pomivâlnica -e [-In-] i, pomi-vâlec -Ica [-duc-] tn, pomivâlka -e [-duk-] i (ienska, cunja), pomivâlski -a -o [-dusk-], po-mivâlnik -a [-dun-] m, pomiv-nik -a tn = pomijnik -a m pomizje -a 8, pomizen -zna -o,
pomiznjak -a tn poprtnik pomižikovati -ujem, pomižikova-nje -a s, gl tudi pomeiikovâti pomlad -i i, na pomlad, pomlâ-den -dna -o, pomladânji -a -e, pomladânski -a -o, pomladânec -nca tn, pomladanček -čka m, pomladovâti -ûjem, pomladovàl -âla -o, pomladovânje -a s, po-mlâdnost -i i, pomladin -a tn: sv. Valentin, prvi pomladin pomladi prisl (kdaj?) svomlddi pomladiti -im (se), pomladi -ite! pomlâdil -ila -o in -âdilo -i, po-mlajèn -êna -o, pomlajênje -a s, pomlajênec -nca m, pomlajèn-ka -e Ž, pomlajênost -i ž; po-mlâjati -am, pomlâjanje -a s; pomlajevâti -ûjem, pomlajeval -âla -o, pomlajevânje -a 8, po-mlajevâlen -Ina -o [-In-], po-mlajevâlec -Ica [-duc-] m, po-
pomoriti
mlajevâlka -e [-àuk-] i, pomla-jevâlski -a -o [-àlsk-]; pomla-dévati -am, pomladévanje -a s; pomladéti -im, pomladi -ite! pomladèl -éla -o, pomladélost -i Ž, pomladênje -a s pomlatiti in pomlâtiti pomlâtim gl. mlatiti, pomlačen -a -o, po-mlačenost -i ž, pomlatitev -tve Ž, pomlatilnica -e [-iun-] i pojedina po mlatvi pomléti -éljem gl. mleti, pomlétje -a », pomiévati -am, pomléva-nje -a s\ pomiljati -am, po-miljanje -a », pomeljâj -a m, poméljar -ja m, pomiijar -ja m pomniti -im, pomnjenje -a s, pomnež -a m: od ~a kar ljudje pomnijo; pomljiv -iva -o česa: ~ svojega poklica; pomljivost -i i, pomnjiv -a -o, pomnjivost -i i; pomnik -a m pomnožiti -im, pomnoži -ite! pomnožil -ila -o »B -ožilo -i, po-množčn -êna -o, pomnožênje -a s, pomnožênost -i i, pomnoži-tev -tve i; pomnoževati -lijem, pomnoževal -âla -o, pomnože-vânje -a «, pomnoževâlen -Ina -o [-In-], pomnoževalec -Ica [-duc-] m, pomnoževalka -e [-àuk-] i, pomnoževâlski -a -o [-àlsk-], pomnožilo -a s, pomnožen -žna -o, pomnožnost -i i, pomnožljiv -iva -o, pomnož-Ijivost -i i, pomnožite j -a m, pomnožiteljica -e i pomoč -i in -oči i, na pomoč tudi na pomoč! s pomočjo: tega izraza ne smemo rabiti kot nepravi predi, za sredstvo:	stroja
s strojem. zvez po zvezah; brez pomoči fn pomoči; biti komu v pomoč, nuditi komu prvo pomoč; ni bilo druge pomoči fn -oči drugega sredstva, izhoda; pomoček -čka tn, pomočen -čna -o, pomožen -žna -o
pomoči -6rem, pomôzi -itel po-mogel -ogla -o, pomogljiv -iva -o, pomogljivost -i i, gl. tudi pomagati pomočiti -očim gl. močiti, pomočen -a -o, pomočenost -i i, po-močitev -tve ž, gl. tudi pomâ-kati
pomočnik -a tn, pomočnica -e ž, pomočniški -a -o, pomočništvo -a 8
pomodréti -im gl. modréti, po-modrélost -i i, pomodrênje -a s; pomodriti -im, pomodri -ite! pomodril -ila -o, pomodrèn -êna -o, pomodritev -tve ž, pomo-drênost -i i pomodrovati -njem gl. modro-vâti: včasih je rad malo po-modrovàl pomôk -ôka m, pomokniti -ôknem, pomôknil -ila -o, pomôknjen -a -o, pomôknjenost -i ž pomôl [-dl] -ôla m, pomôlek -Ika
f-lk-] m pomolčati -im gl. molëâti, pomol-èân -a -o, pomôlk -a tn, po-molcâj -a m [povsod -ou-] pomoléti -im gl. moléti, pomôlel
-éla -o: iz tal ~éla cvetka pomoliti -im (se), pomôîi -ite! pomolil -ila -o in -ôlilo -i: pomolil mu je roko pod nos; po-molitev -tve l, pomoljèn -êna -o, pomoljênost -i i pomoliti -môlim, pomôli -ite! pomolil -ila -o, pomôljen -a -o pomologija -e i nauk o sadjarstvu, pomolôg -a tn, pomolôginja -e i, pomološki -a -o pomôlsti fn pomlésti -môlzem gl. molsti, pomôlzen -a -o: ~o mleko, pomôlzenost -i i (+po-m0lžen, +pom61ženost) [povsod: -mou-]
pomoriti -fm, pomôri -ite! pomoril -ila -o fn -ôrilo -i, po-morjèn -êna -o, pomorjênec
pomorski
-nca m, pomorjênost -i i, pomor -ôra m, pomoritev -tve i pomorski -a -o, pomorščak -a tn, pomôrstvo -a s, pomorje -a s, pomôrstven -a -o [-tvan-]; Po-morjansko -ega Pomorjanec -nca m Pomorjanka -e i, po-morjânski -a -o pomostiti -im, pomôsti -itd po-môstil -ila -o in -ôstilo -i, por mošččn -êna -o, pomošč0nje -a s, pomostitev -tve ž, pomošč0-nost -i ž, pomostnica -e ž; po-moščevati -ûjem, pomoščevalec -Ica [-duc-] m, pomoščevalen -Ina -o [-In-]: ~a dela pomota -e i, pomotoma prisl. po potnàti, pomôten -tna -o, po-motnost -i i, pomotljîv -iva -o, pomotljivost -i i; pomoliti in -iti -motim (se) gl. motiti, po-moten -a -o, pomotenje -a s, pomotenost -i ž pomotnéti -im: blesk ~i, pomot-nèl -éla -o: ~o steklo, pomot-nélost -i i, pomotnênje -a s; pomotniti -im (se): sopara ~i mrzla okna, pomotnil -ila -o, pomotnjèn -êna -o, pomotnitev -tve ž, pomotnjênje -a s, po-motnjênost -i i pomožen -žna -o, pomožnost -i ž, pomožnik -a m, pomožniški -a -o; gl. tudi pomoč pomoževati -ûjem gl. moževati, pomoževanje -a s, pomoževalec -Ica [-duc-] m pomožiti -im, pom0ži -ite! po-možil -ila -o in -ožilo -i, po-možèn -êna -o, pomož0nost -i ž, pomožitev -tve i *p6«p -a m sijaj, blesk, zunanja slovesnost, veliéast, prireditev, hrup: z velikim ~om, brez vsakršnega ~a; *pompôzen -zna -o sijajen, blehieč, slovesen, veličasten, hrupen pompadura -e ž ročna (damska) vrečica
Pompéj -a m ritnsko os. i., Pom-péjev -a -o: ~a vojska; pom-pejanec -nca tn Pompéjev vojak ali privrženec; pompejanski-a-o Pompéji -ev m win. kr. i. starorimskega mesta, pompéjski -a -o: ~e izkopine pomračiti -im, pomrači -ite! pomračil -ila -o in -ačilo, pomra-čen -êna -o, pomraèênost -i i, pomraèênje -a s, pomračitev -tve ž, pomračnik -a m netopir, pomrak -a m pomrazica -e i
pomfdniti -nem, pomfda -e i, po-mfdek -dka m, pomfdati -am pomréniti -nim (se), pomrénjen -a -o, pomrénjenost -i ž oblačnost, pomrenitev -tve i, pomré-njenje -a s pomréti -mrè in -mrjè gl. mréti, pomrî -ite! pomfl -a -o: vsi so ~i tovariši; pomflost -i ž pomrežiti -im, pomrčžen -a -o, pomr6ženost -i i, pomrežitev -tve i, pomrčženje -a s pomfzniti -nem, pomfzel -zla -o: ~o cvetje, pomfznjen -a -o, pomfzlost -i i, pomfznjenost -i Ž, pomrznitev -tve i, pomrznjenje -a s; pomrzovâti -ûjem, po-mrzovàl -âla -o, pomrzovânje -a s
pomuditi -im (se), pomûdi -ite! pomûdil -ila -o in pomûdilo -i, pomujèn -êna -o, pomujênost -i i, pomûda -e i, pomudljîv -iva -o; pomûjati -am (se), pomû-janje -a s; pomudljivost -i i, pomudljivec -vca m, pomud-Ijivka -e i +pomûjati -am se ^truditi se poraûliti -im, pomûljen -a -o, po-mûljenost -i i, pomûljenec -nca m, pomûljenka -e i, pomulitev -tve i. pomûljenje -a s pomnzniti -nem (se), pomûznjen -a -o, pomûznjenost -i i, po-mûznjenec -nca m, pomûznjen-
ponemariti
ka -e ž; pomuzovati -ujem, po-muzovàl -âla -o, pomuzovânje -as
ponagâjati -am gl. nagajati, po-
nagâjanje in -ânje -a s ponajéti -jâmem gl. najeti, po-
najémati -am in -Ijem ponajveč prisl. večinoma: priseljenci so ~ iz Trsta; toda: Tone naklada po nâjvec, Tine pa po nâjmanj; ponâ j večkrat prisl. ponapréj prisl. za naprej ponarediti -im gl. narediti, ponaredek -dka m, ponaréjek -jka m; ponarejênost -i ž, pojjare-jênec -nca m ponarejênVa -e i, ponarédba -e i; ponaréjati -am, ponaréjanje -a s, ponarejevâti -ûjem, ponarejevàl -âla -o, po-narejevânje -a s, ponarejevâ-len -Ina -o [-In-], ponarejevâ-lec -Ica [-duc-] m, ponarejevâl-ka -e [-duk-] i, ponarejevâlski -a -o [-dusk-]: ~a družba ponarodéti -im, ponarôdi -ite! po-narodèl -éla -o, ponarodélost -i i ponarediti -im (se), ponârôdi-ite! ponarôdil -ila -o: od tedaj se je življenje močno ~o; po-narodèn -êna -o: ~i kraji; ponareditev -tve ž, ponaroditelj -a m, ponaroditeljica -e i, po-naroditeljski -a -o, ponarâjati -am, ponarâjanje -a s poniîati -am (se), ponâSanje -a s ponâSiti -im, ponâSen -a -o, po-nâSenje -a », ponâsenost -i i ponatakniti -tâknem gl. natakniti, ponatâknjen -a -o [nepoudar-jeno rovsod -tak- in -tak-] ponatisk -a m in ponatis -a m, ponatisniti -nem, ponatisnjen -a -o; ponatiskovâti -ûjem, po-natiskovàl -âla -o. ponatisko-vânje -a s, ponatiskovâlec -Ica [-le-] m, ponatiskovâlen -Ina -o [-In-]
ponatikati -am in -čem, ponati-kanje -a »; ponatikovâti -ûjem.
ponatikovàl -âla -o, ponatiko-vânje -a s, ponatikovalen -Ina -o [-In-]; ponatiški -a -o: ~i fižol, ponatiščak -a m ponavljati tn -âti -âvljam, ponâv-Ijaj -te tn -âjte! pwnâvljal -a -o in -âla -o, ponâv janje in -ânje -a «, ponavljâlen -Ina -o [-In-], ponavljâlnost -i [-In-] I, po-navljâvec -vca m, ponavljâvka -e Ž, ponavljâvski -a -o, ponav-Ijâlnica -e [-In-] i, ponavljâva -e Ž, ponavljâë -a m ponazoriti -im, ponazori -ite! ponazoril -ila -o, ponazorjèn -êna -o, ponazoritev -tve è, ponazor-jênost -i Ž; ponazârjati -am, ponazârjanje -a s, ponazorilo -a »: za V ~ nam rabi podoba; ponazorilen-Ina-o [-In-], >onazorilnost -i i, ponazarjâ-en -Ina -o [-In-], ponazarjal-nost -i [-In-] i, ponazarjâlec -Ica [-le-] m, ponazarjâlka -e [-Ik-] i Poncij Pilât gl. Pilat ponderabilije -ij mn. i to, kar se
dd tehtati, meriti ponečediti -im, poneëéjen tn -éden -a -o, poneëéjenost in -édenost -i ž, poneëéjenec in -édenec -nca m, poneëé jenka tn -édenka -e i; poneëéjati -am, poneëé-janje -a « ponedéljek -Ijka m: zaspani ponedéljski -a -o, ponedeljkov -a -o: biti ponedéljkar -ja m, ponedéljkarica -e ž, pone-déljkati -am, ponedéljkanje -a s (povsod: +pondelj-) ponéhati -am, ponéhanje -a s, ponehâvati -am, ponehâvanje -a s, ponehovâti -ûjem, pone-hovânje -a », ponehovâlen -Ina -o [-In-] ponekod prisl. tu in tam ponemâriti -im, ponemârjen -a -o, ponemârjenje -a s, pone-
ponemčevaii
mârjenost -i i, ponemârjenec -nca m ponemarjenka -e i ponemčevati -ûjem, ponemčeval -ala -o. ponemčevalen -Ina -o [-In-], ponemčevalnica -e [-In-] ž, ponemčevanje -a «, ponem-čevalec -Ica [-le-] m. ponem-čevalka -e [-Ik-] i, ponemče-valski -a -o [-Is-]; ponémèiti -im' (se), pondmčen -a -o, po-nemčenost -i ž, ponémèenje -a 8, ponémcenec -nca m, poném-renka -e i ponesnažiti -im, ponesnažen -a -o, ponesnaženec -nca m, ponesna-ženka -e i, ponesnaženost -i i, ponesnažen -žna -o ponesréëiti -im se, ponesrécen -a -o, ponesréèenec -nca m, pone-sréfenka -e i: toda: po nesréci prisl.: ~ pasti, ubiti ponêsti -êsem (se) gl. nêsti. po-nesèn -êna -o (+pone5èn); po-nesem se za koga (kaj) zavzamem se... poneûmniti -im. poneûmnjen -a -o. poneûmnjenost -i Ž. pone-ûmnjenec -nca m: poneumnje-vâlnica -e [-In-] i, poneumnje-vâti -njûjem. poneumnjevàl -âla -o. poneumnjevânje -a s pônev -nve i. ponvica -e i, pôn-vičen -čna -o. pônvifnik -a m, pônvifar -ja m, pônvifarica -e i. pônvifarski-a-o. ponvâr-ja m; pônven -a -o [-van-]: ~ rep; pônevski -a -o [pônaus-] ponevédoma vrisl. ponevériti -im. ponevérjen -a -o, poneverba -e i ponevérljiv -a -o, poneverljivec -vca m; po-nevérjati -am. ponevérjanje -a s pôni -ja m vrsla konj, ponijev -a
-o. pônijski -a -o ponicati -am, ponicanje -a 8, po-
nifnica -e i, ponifnik -a m poniglav -a -o, poniglavec -vca m, ponîglavka -e Ž, poniglavost
-i i, poniglavstvo -a 8, poni-glavščina -e i, poniglaviti -im ponîkati -am, ponikanje -a s, po-nikâlen -Ina -o [-In-], ponikâl-nica -e [-In-] i, ponikâlnik -a [-In-] m, ponikniti -nem, po-nikel -kla -o; ponikovâti -ûjem, ponikovânje -a 8, ponikâvati -am. ponikâvanje -a 8; ponikva -e i, ponikvarica -e i, ponikve-nica -e [-kvan-] i voda, ki po-nika, ponornica ponikljati -am. ponfkljanje -a s,
ponîkijanost -i ž ponfrek -rka m. ponirati -am ponižati -am (se), ponižan -a -o, , ponižanje -a s, ponižanost -i i ponižanec -nca m, ponižanka -e Ž, ponižen -žna -o. ponižnost -i ž; ponizevâti -ûjem (se), poniževal -âla -o, poniževfinje -a s, poniževfilen -Ina -o [-In-], po-nizevâlnost -i [-In-] i, poniže-valec -Ica [-d^c-] m, poniževal-ka -e [-duk-] i, poniževfilski -a -o [-dusk-] ponjâva -e i rjuha, plahta ponjûhati -am ponjûhan -a -o ponoči prisl. (kdaj?), ponočen -čna -o, ponočnjak -a m, ponočnjâ-ški -a -o, ponočnjfištvo -a s; ponočevfiti -ûjem. ponočevil -âla -o. ponočevfinje -a s, po-nočevfilec -Ica [-duc-] m, pono-čevfilka -e [-duk-] i, ponoče-vâlski -a -o [-dus-] ponor -ora m vonikva, ponoriti -im, ponôril -ila -o, ponornica -e i
ponorčevati -ûjem se, ponorčeval
-âla -o. ponorčevfinje -a 8 ponoréti -im: malo včasih ~i, včasih čisto ~i; ponori -ite! ponorel -éld -o: ponorel človek, ~éla žival; ponorélost -i i ponos -osa m, ponosen -sna -o, ponôsnost -i ž. ponosit -a -o, ponositost -i i, ponosnež -a m
poosébiii
ponositi -ôsim gl. nositi, ponošen -a -o, ponošenost -i ž, gl. ponašati in ponesti ponotrânjiti -im, ponotrânjen -a -o; ponotriti -im, ponôtril -fla -o, ponotritev -tve i ponoviti -îm, ponôvi -ite! ponovil -ila -o in -ôvilo -i, ponovljèn -êna -o, ponovljênje -a s, ponovitev -tve é, ponôva -e i, ponoven -vna -o, ponôvnost -i i, ponovljiv -iva -o, ponovljivost -i i, ponovljênost -i i, ponovilo -a s. ponovilen -Ina -o [-In-], ponovitven -a -o [-tvan-] ponovno prisl. zopet, na novo, iznova, vnovič, večkrat: ~ opozarjamo, ~ sem že rekel, ~ prosim
*ponsirati -am (s plovcem) obrusiti, ponsiran -a -o, *ponsira-nje -a s
pontifikalen -Ina -o [-In-] liturg. škofov, škofovski: ~a maša; pontifikal [-dl] -a m škofovska obredna knjiga; pontifikat -a tn škofovanje, pavetevanje: ponti-ficirati -am opravljati škofovski obred, pontificiranje -a s ponton -a m mostovni čoln, pon-
tônski -a -o: ~i most ponuditi -im gl. nuditi, ponudivši, ponuden in ponujen -a -o: ~a roka. poniîdenje -a «; poniidba -e ž ponuda -e ž oferta, ponuden -dna -o postrežljiv. kdor rad ponudi, ponudnik -a tn, po-nudnica -e i, ponudniški -a -o, ponudništvo -a s, ponudnost -i ž, ponudilo -a s, ponudflen -Ina -o f-ln-]
ponujati -am, ponujal -âla -o, poniîjanje in -ânje -a «, ponu-jač -a tn, ponujàv -éva -o, po-nujâvec -vca tn, ponujavka -e i, ponujâvski -a -o pônva -e i gl. ponev poobčiti -im, poobčen -a -o, po-občenje -a «, poobčenost -i ž;
poobèevâti -ûjem, poobčeval -âla -o, poobèevénje -a s posploševanje poobédovati -ujem. poobédovanje -a », poobédek -dka tn, poobé-den -dna -o: ~o vino pooblačiti -i se, pooblâèil -fla -o: ~ se mu je obraz, ~o se je; pooblacèn -êna -o, pooblačitev -tve i
pooblastiti -im: ~ koga za kaj; pooblasti -ite! pooblastil -ila -o in -âstilo -i. pooblaščèn -êna -o: ~ za prodajo; da pobira; pooblaščenje -a s, pooblastilo -a s, pooblastilen -Ina -o [-In-], pooblastitelj -a tn, pooblasti-teljica -e i, pooblastilec -Ica [-le-] tn, pool )lastilka -e [-Ik-] i pooblaščênec -nca m, poobla-Scênka -e i, pooblastitev -tve i; pooblaščevati -ûjem. poobla-Sëevàl -âla -o, pooblaSëevânje -a s, pooblaščevalen -Ina -o [-In-], pooblaščevalec -Ica -die-] m, pooblaScevâlka -e [-dk-] i, pooblaščevalski -a -o [-ls-]:po-obléScati -am, pooblâScanje -a s poéblati -am, poôblan -a -o, po-
ôblanost -i i, poôblan je -a s pooglenéti -im gl. oglenéti. po-oglenèl -éla -o, pooglenélost -i Ž, pooglenênje -a s poogleniti -im (se) gl. ogleniti, pooglénil -fla -o, pooglenjèn -êna -o. pooglenjênost -i t, po-oglenitev -tve i pooljiti -im. poôljen -a -o, po-ôljenost -i i. poôljenje -a s, pool jitev -tve i, pool jevâti -ujem, pooljevénje -a s, pooljevâlen -Ina -o [-In-] poosébiti -im. poosébljen -a -o, poosébljenost -i i, poosébljenec -nca m, poosébljenka -e i, po-osébljenje -a s, poosebitev -tve i; poosébljati -am, pooséblja-nje -a s, poosebovâti -ûjem, po-osebovénje -a s
poostriti
poostriti -im, poostri -ite! poostril -ila -o, poostrèn -êna -o, poostritev -tve i, poostrênje -a s. poostrênost -i f, poostrilo -a poostrovati -ujem, poostrovàl -âla -o, poostrovânje -a s poôtkati -am z 6tko ostrgati, po-ôtkan -a -o, poôtkanje -a s, po-ôtkanost -i i pootročiti -im se, pootrôcen -a -o, pootrôèenje -a s, pootroèitev -tve i
poožiti -im, poožen -a -o, poože-nost -i i, pooženje -a s, pooži-tev -tve ž pop pôpa m, mn. tudi pôpje -pov pravoslavni duhovnik, zaničlj. za duhovnika sploh; popôvski -a -o, pofwvstvo -a s popacati -âm gl. pacâti, popacân -a -o; popackâti -âm, popackàl -âla -o, popackân -a -o popačiti -im: ~ kaj (koga), ~ se komu; popâëen -a -o, popâce-nost -i Ž, popâcenec -nca m, po-pâcenka -e i, popâcenje -a s, popačitev -tve ž, popâcba -e ž, popâcek -čka m popadati -am: jeza me popâda, lasje popâda jo z glave; popâda-nje -a s, popadâlec -Ica [-duc-] m, popadâlka -e [-duk-] i, po-padâlen -Ina -o [-In-], popadâl-nost -i [-In-] i; popàd -âda m, popâden -dna -o, popâdnost -i i, popâdnik -a m, popâdnica -e ž, popâdljaj -a m, popadljiv -iva -o, popadljivost -i i. popadlji-vec -vca m, popadljivka -e i, popâdek-dka m; popâsti-âdem. popâdel -dla -o in popàl -âla -o, popâden -a -o, popâdenec -nca m, popâdenka -e î, popâdenost -i i
popâliti -im, popâljen -a -o, po-pâljenost -i ž, pMjpalitev -tve i popâriti -im, popârjen -a -o, po-pârjenost -i i, popârjenec -nca
m, popârjenka -e Ž, popâra -e i vrsta jedi, poparitev -tve i popasti popâdem gl. popâdati popasti popâsem, popâsen -a -o (+popâSen -a -o), popâsenost -i i; popasovâti -ûjem, popasovàl -âla -o, popjisovânje -a s, po-paša -e i, popašnina -e i popaziti -pâzim: malo ~ na otroka (živino, mleko ipd.), paziti popêci -êëem gl. pêëi, popecênost -i i, popeèênje -a s, popeèênec -nca m, popékati -am, popéka-nje -a «; popécek -čka m ognjilo popek -pka m, popkov -a -o, p6ç-je -a s, pôpkovje -a s, popkat -âta -o = pôpkav -a -o, pép-kast -a -o, popkovina -e ž; p6p-kar -ja m, pôpkarica -e i; pôp-kati-am, pôpkan je-a «; pôpcek -čka m, popčati -am okulirati, popčat -a -o, popčen -čna -o, popčast -a -o, popčnat -a -o, popčnik -a m pôpelj -plja m bot., pôpljev -a -o popeljati-éljem in -âm pl. peljati, popeljan -a -o, popeljânec -nca m, popeljânost -i ž poper popra m, poprov -a-o: ~a meta, pôprast -a -o, pôprovec -vca m, poprovina -e i, poprov-nica -e ž, poprovnjâk -a m, pô-prnica -e i, poprnjâk -a m; pô-prati -am, pôpranje -a s popéstovati -ujem (se) gl. pésto-
vati, popéstovan -a -o popestriti -im, popéstril -ila -o, popestrèn -êna -o, popestritev -tve i, popestrênje -a s popetati -âm, popetàj -âjte! po-petàl -âla -o, popetân -a -o: ~i čevlji; popétnik -a m, popét-nica -e i popéti popôjem gl. péti; popévati -am, popévanje -a s, popevâë -a m, popévka -e ž, popčvčica -e i, popèv -éva m; popôjckati -am otr. govorica
popoldan
popéti -pnèm (se) gl. péti, popnî -lté! popél -a -o, popét -a -o; popénjati -am (se), popénjanje -a s, popenjâvka -e i popihati -am, popihan -a -o, popih -a m; popihavati -am, po-pihâvanje -a s; popihniti -nem, popihnjen -a -o; popihljâti-âm, popihljàl -âla -o, popihljân -a -o, popihljânje -a s popikati -am, popikan -a -o, po-pikanost-i ž, popikanec-nca m, popikan je -a s; popikčati -am, popikčan -a -o popiliti -im, popiljen -a -o, po-piljenost -i i, popiljenec -nca m popilitev -tve i popipati -am in -pljem, popipan
-a -o, popipanje -a s popisati in popisâti -išem gl. pisati, popisan -a -o, popisanost -i i, popisanec -nca m, popi-sanka -e ž; popis -a m, pisen -sna -o, popisnost -i i, popisnica -e i, popisnina -e i, popisnik -a m, popisniški -a -o, popisništvo -a s, popisljiv -iva -o, popisi jivost -i i; popisovati -ûjem, popisovanje -a «, popi-sovâlen -Ina -o [-In-], popiso-vâlec -Ica [-duc-] m, popisovâl-ka -e [-dy.k-] i, popisovâlski -a -o [-dysk-], popisek -ska m popiti -ijem, popit -a -o, popivati -am, popivanje -a «, popivač -a m, popivec -vca m, popivka -e i, popivski -a -o, popitek -tka m poplačati in -âti -âëam gl. plačati, popMčan -a -o, poplačilo -a s, poplačevati -ûjem, poplačeval -âla -o, poplačevanje -a s, po-plaëevâlec -Ica [-duc-] m, po-plaëevâlen -Ina -o [-In-] poplàh -âha m gl. poplasiti poplâkniti -nem. poplâknil -a -o in -ila -o, poplâknjen -a -o, po-plâknjenost -i i, poplakovâti -ûjem, poplakovânje -a s, po-plakovâlen -Ina -o [-In-], po-
plakovâlec -Ica [-duc-] m, po-plàk -âka m poplašiti -im, poplâSi -ite! poplâ-šil -ila -o, poplasèn -êna -o, poplaiênec -nca m, poplasênka -e i, poplašitev -tve i; ali pa s stalnim poud. poplâS-; poplah -âha m prestraienost poplaviti -im, poplâvil -ila -o in -âvila -o, poplavljen -a -o, po-plâvljenost -i i, poplâvljenec -nca m, poplâvljenka -e i, poplava -e i, poplâvljenje -a s, poplavitev -tve i, poplâvljati -am, poplâvljanje -a s poplâziti -im (se) gl. plaziti, po-plâzen in poplažen -a -o, po-plâzenost in poplâienost -i i poplemenititi -im, poplemenHen
-a -o, poplemenitenje -a « popleniti -énim gl. pleniti, po-plénjen -a -o, poplénjenost -i i, poplenitev -tve i poplésati in -sâti -plésem gl. plesati, poplésan -a -o; poplesovati -ûjem, poplesujoč -a -e, poplesovânje -a s; poplesavati -am, poplesâvanje -a s popléskati -am, popléskan -a -o poplétati -am, poplétanje -a s; poplêsti -êtem gl. plêsti, poplèt -éta m, poplétek -tka m poplevéliti -im (se), poplevéljen -a -o
poplitvéti -im, poplitvèl -éla -o, poplitvênje -a s; poplitviti -im (se), poplitvitev -tve i popljnvéti -ûjem m -ûvam gl. pljuvati, popljuvân -a -o, popi juvânost -i i, popljuvânje -a s poimkati -am: ~ od smeha, obroči so vsi popokali; popokan -a -o, popokanost -i ž '''(po)pôkati-am pobrati, pograbiti, pospraviti; oditi; + popokan -a -o; ■'■popokati koga zaradi česa priieti koga popoldan gl. poldan
popoln
popôln -a -o, popolnost -i i, po-polniti in -iti -polnim gl. polniti, popôln jen -a -o, popôlnje-nje -a s, popolnitev -tve ž, po-polnjenost -i i, popolnilec -lea [-le-] m, popolnilka -e [-Ik-] i, popolnjevati -jûjem. popolnje-vanje -a s, popolnjevalen -Ina -o [-din-], popolnjevàlnost -i [-din-] i, popoln je vâlec -lea [-due-] m, popolnjevâlka -e [-duk-] ž, popolnjevâlski -a -o [-dusk-]. popolnjiv -a -o, po-polnjivost -i i; popolnoma prisl. [povsod -oun-] popoten -tna -o. popotnik -a m, popotnica -e ž, popotniški -a -o. popotnina -e ž, popôtnja -e i braino. denar za pol popotovati -njem. popôtovanje -a «, popotovâlen -Ina -o [-In-]. popotovâlec -Ica [-le-] m, po-potovâlka -e [-Ik-] i popraskati -am gl. praskati, po-prâskan -a -o. poprâskanost -i i, poprâskanec -nca m: poprasko-vâti -ûjem. popraskovénje-a a, popraskovàl -âla -o. poprasko-vâlen -Ina -o [-In-]; poprâsniti -nem. poprâsnjen -a -o poprasketâti -âm tn -éëem gl. pra-sketâti. poprasketân -a -o, po-prasketânje -a g; poprasketâ-vati -am. poprasketâvanje -a s poprašati tn -âti -prâiam, po-prâSaj -te tn -âjtel poprâSal -a -o in -âla -o, poprâSan -a -o; popraSevâti -ûjem. popraSevàl -âla -o. popraSevânje -a », po-praSevâlec -lea [-duc-] m, po-praSevâlka -e [-duk.] i, popra-Sevâlen -Ina -o [-In-], povsod tudi povpraš-poprašiti -im, poprâii -itel po-prâSil -ila -o tn -âSilo -i, po-praSèn -êna -o, popraSênost -i ž, poprasênec -nca m, popraSênka -e ž
pôprati -am gl. poper poprava -e i, poprâven -vna -o, poprâvek -vka m, popravilo -a s, popravitelj -a m, popravite-Ijica -e i, poprâvnica -e i popraviti -im, poprâvljen -a -o, poprâvljenost -i ž; popravljati -am, popravljal -âla -o, poprâv-Ijanje in -ânje -a s, popravljâ-vec -vca m, popravljâvka -e ž, )opravljévski -a -o, popravljâ-en -Ina -o [-In-], popravijâl-nica -e [-In-] i, popravijâë -a m. popravljiv -iva -o, poprav-Ijivost -i i, pwpravljivec -vca m, popravljivka -e ž popréëen -čna -o, popréënost -i ž, poprečnina -e ž, popréënei -a m, popréënik -a m, popréënica -e ž, popréëniSki -a -o, povsod tudi povpr-popréd, poprèj prisl. (+popréje) préd, prej: ~ je bilo tako, sedaj je drugače; popréd. ko so bile razmere drugačne, je dobro živel, sedaj ne več; popréd ko si ti prišel (preden si ti prišel). sem bil jaz tu gospodar; popréjSnji -a -e, poprédnji -a -e; poprédle = popréjle prisl. prfdle, préjle poprék in povprék prisl.: ~ gledati (nnvzkrii), ~ kupiti (po-iez); popréka -e i popretiti -im. poprêti -ite! popré-
til -ila -o, popretèn -êna -o popfh popfha m: snežni po vrhu srenja je padel droben poprhniti -nem. poprhnjen -a -o, poprhovâtl -ûjem, popr-hovàl -âla -o, poprhovânje -a s poprijateljiti -im, poprijâteljen -a -o; popri ja tel jevâti -jûjem, po-)rijateljevàl -âla -o, poprijate-jevânje -a » poprijâzniti -im, poprijâznjen -a -o, poprijâznjenost -i i, popri-jâznjenec -nca n»
poravnati
poprijemati -am in -mljem, po-prijemanje -a s, poprijemač -a m, poprijeti poprimem gl. prijeti, poprijetost -i i, poprijetje -a 8, poprijem -ema m, popri-mek -mka m '''poprišče -a s torišče: delal je na različnih ~ih; na politič-.nem ~u; z gospodarskega ~a se je umaknil na prosvetno ~ poprodati -am. poprodan -a -o, poprodanost -i ž; poprodajati -am, poprodajanje -a 8, popro-dajalec -Ica [-duc-] m, popro-dajalka -e [-djtk-] i, poproda-jalen -Ina -o [-In-]; poprodaja -e i poprodajen -jna -o, po-prodajnost -i ž poprositi -osim gl. prositi, popro-šen -a -o, poprošenost -i ž, poprosilo -a s, poprošnja -e i, poprošati -am. poprošanje -a 8 popfsen -sna -o. poprsje -a 8 doprsni kip, slika poprtnik -a m. poprtnjak -a m popiikati -am. popukan -a -o. po-pukanost -i ž. popukanje -a s populacija -e i prebivalstvo, poseljenost: populacijski -a -o popularen -rna -o ljudski, poljuden, prilmbljen, znan; popularnost -i i. popularizirati -am razširiti med liudmi, domače napraviti; populariziranje -a 8, popularizacija -e 1. popularizacfjski -a -o. popularizator -ja m, po-pularizdtorica -e i, populariza-torski -a -o populiti -im. populjen -a -o. po-puljenost -i i, populitev -tve i, popul.ienje -a s popustiti -im gl. pustiti, popuščen -ena -o. popuščenost -i i popust -a m popusten -tna -o. popust-nost -i i, popustljiv -iva -o. popustljivost -i i, popustljivec -vca m. popusti ifvka -e i, popuščati -am, popuščanje -a s por pora m luk, porov -a -o
pora -e i, nav. mn. pore por drobne luknjice v snovi, znojniee (na koii); porozen -zna -o luknjiiav, poroznost -i i luknjičavost porabiti -im gl. rabiti, porabljen -a -o, porâbljenost -i i, poraba -e I, poraben -bna -o, porabnik -a m, porabnica -e i, porabniški -a -o, porabnina -e i, po-rabljîv -iva -o, porabijivost -i ž:, porabljati -am. porabljanje -a s Porabje -a s gl. Raba poračunati -am. poračunan -a -o. poračunanost -i i, poračtinanje -a 8 poračunljlv -iva -o. po-računljivost -i i, poračiin -a m, poračunavati -am, poračunava-nje -a s
porabljati -âm gl. rahljâti, porah-
Ijân -a-o porajati -am tse). porajajoč -a -e (se): ~e se življenje, ~a narava; porâjanje -a s porajtelj -tlja m = porâjkelj -kija m, porajtljâti -âm. porajtljàj -âjte! porajtljàl -âla -o. porajt-Ijân -a -o. porajtljânje -a s porasti -râstem. porâs(t)el -(t)la -o in porâsten -a -o in po^âščen -a -o: mah je drevje gostô po-râs(t)el; drevje je gostô po-râs(t)lo. porâsteno. porfiščeno; porâs(t)la. porâstena, porâSëena pobočja gorâ; poraslost -i i in poraščenost -i i. porâstenost -i i: poràst -âsta m. porâstek -tka m; poraščati -am. porâSëanje-a s poravnati -âm gl. ravnâti. porav-nân -a -o. poravnânost -i i, poravnava -e ž. poravnénje -a 8. poravnâvati -am. poravnâva-nje -a s. poravnâven -vna -o kar se dd poravnati: to blago je lepo ~o: poravnâvnost -i l; poravnalen -Ina -o [-In-] pr.: ~i postopek; pora vnovâti -ûjem. poravnovânje 7a s. poravnovâ-lec -Ica [-duc-] m, poravnovâl-
poraz
ka -e [-duk-] ž, poravnovalen -Ina -o [-In-] poraz -âza m, porazen -zna -o, porâznost -i ž, porâziti -im, po-^âžen -a -o, porâienost -i i, po-raženje -a s, poraženec -nca m, poraženka -e ž porazdeliti -im gl. razdeliti, po-razdeljênost -i é, porazdelitev -tve i, porazdelilen -Ina -o [-In-], porazdelilnost -i [-In-] i, porazdeljevâti -jûjem, po razdeljeval -âla -o, Mrazdeljevâ-nje -a s, porazdeljevâlen -Ina -o [-In-], porazdeljevâlnica -e [-In-] i, porazdeljevâlnost -i [-In-] ž, porazdeljevâlec -Ica -duc-] m, porazdeljevâlka -e [-duk-]
porazgovoriti -im se gl. govoriti,
porazgovor -a m, porazgabiti -im (se) gl. razgubiti, porazgubijênost -i ž, porazgu-jitev -tve ž porazmestiti -im gl. razmestiti, porazmestitev -tve i, porazme-ščenje -a s, porazméscati -am, porazméscanje -a s poraznositi -nosim gl. nositi, po-raznošenost -i i, poraznâsati -am, poraznâsanje -a s, poraz-naSâlen -Ina -o [-In-], porazna-Sâlec -Ica [-duc-] m, porazna-sâlka -e [-duk-] i porazrédea -dna -o: ~o nabiranje, porazrédnost -i i poraznméti -ûmem se, porazûm-Ijen -a -o, porazumévati -am, porazumévanje -a 8 porazATstiti -im gl. razvrstiti, po-razvrScênost -i t, porazvrstitev -tve i, porazvfščati -am, poraz-vrščanje -a 8 porcelan -a m, porcelânov -a -o, porcelânski -a -o, porcelânast -a -o, porcelânka -e ž = por-celânovica -e i, porcelânar -ja m, porcelânarica -e i, porcela-novina -e i
pôrcija -e i obrok jedi in skodela, *porcij6n -a m, *porcijonček -čka m odmérek, obrôk pordečiti -im, pordčči -ite! po-rdččil -ila -o, pordeëèn -êna -o, pordeëênje -a 8, pordečitev -tve i; pordeëevâti -ûjem, po-rdecevàl -âla -o, pordeëevânje -a 8, pordeëevâlec -Ica [-le-] m, )ordečilen -Ina -o, pordeëevâ-en -Ina -o [-In-] pordéti -im gl. rdéti, pordélost -i i, pordévati -am, pordévanje -a s
porébm -a -o, porébrnica -e i,
porébrje -a s porêèi -rêëem gl. rêëi, poreCèn -êna -o, poréëen -čna -o kar se dd porêii (ovreéi, preklicati); porékati -am, porékanje -a 8, porèk -réka m slovn. del periode porécje -as: ~ Save, poréëen
-čna -o: ~a plovba poréden -dna -o nagajiv, nereden; porédnost -i i, porčdnež -a m, porédnica -e i poréditi -im, porédi -te! porédil -a -o; porédëiti -im, porédëen -a -o, porédëenost -i Ž, poréd-čenje -a s; porédkati -am, po-rédkan -a -o, porédkanost -i i, porédkanje -a s porediti -im (se), porêdi -ite! porédil -ila -o in -rédilo -i, po-rejèn -êna -o, poreditev -tve ž porédko prisl., porédkoma prisl.;
porédek -dka -o, porédkost -i ž porêklo -a s izvor: po ~u iz Kočevja doma, po ~ Nemec po rodu, ~ nauka izvor, začetek Poréaje -a s pokrajina ob Renu, porénski -a -o, Porénec -nca m, Porénka -e ž, porénec -nca m porénsko vino porézarti -rézem, porézan -a -o, po-rézanost -i i; porezovâti -ûjem, porezovàl -âla -o, porezovânje -a s, porezovâlec-Ica [-duc-] m.
porta
porezovâlen -Ina -o [-In-], po-rezi'lnik -a [-In- in -tun-] m porfir -a m, porfirov -a -o, por-firen -rna -o; porfirast -a -o, porfirit -a m pôrhant -a m vrsta blaga, pôrhan-
tov -a -o, pôrhantast -a -o poribati -am, po riban -a-o: ~a
tla, poribanost -i ž poriniti -nem, porinjen -a -o, po-
rinek -nka m porivati -am, porivanje -a «, po-rivač -a m, porivalec -Ica [-duc-] tn, porivalka -e [-d^k-] i, porivalo -a s, porivalen -Ina -o [-In-]
porjavéti -im gl. rjavéti, porja-vèl -éla -o: ~o železo, ~a koža; porjavélost -i ž; por javiti -im gl. rjaviti, porjavil -ila -o, porjavljèn -êna -o, porjav-Ijênje -a s, porjavitev -tve ž, )orjavljênec -nca tn, porjav-jênka -e ž; porjavljati -am, porjavljanje -a s, porjavljavec -vca tn, porjavljavka -e ž pornografija -e ž opolzko, pohuji-Ijivo pisanje, slovstvo-, pornogra-fičen -čna -o = pornografski -a -o opolzek, pohujiljiv, spotak-Ijiv; pornograf -a m porobiti -im, porobljen -a -o, po-rôbljenost -i i, porôbljenec -nca tn, porôbljenje -a s, po-robitev -tve i, porobek -bka m, porobje -a «, porôben -bna -o porobkati -am, porobkanje -a s,
porôbkan -a -o: ~a koruza poročati -am, poročanje -a s, po-ročevati -ûjem, poročevalcu -Ina -o [-In-]: ~a agencija, poročevalec -Ica [-duc-] tn, Slovénski poročevalec = Poročevalec-Ica [-dlc- ali -duc-] m, poročevalka -e [-iuk-] i, poročevalski -a -o [-Usk-]: ~a služba poročiti -im (se), poroči -itel poročil -ila -o »» -očili: poročil se je s sosedovo Anko (Sporo-
čil je sosedovo Anko) ; poročen -êna -o; poročilo -a $, poroči-len -Ina -o [-In-]; porocênec -nca m, pôroéênka -e i, poro-éênski -a -o; poroka -e ž, poročen -čna -o, poročnik -a tn, poročniški -a -o, poročnica -ež por6čnik -a m vojaiki čin, poročniški -a -o: ~o znamenje, po-ročništvo -a s poroditi -im, porodi -ite! porodil -ila -o in -rodilo -i, porojen -êna -o, porod in porod-6da tn, poroden -dna -o, porodnost -i ž, porodnica -e ž, porodnišnica -e ž, porodničen -čna -o, porodniški -a -o, porodništvo -a s, porodničar -ja tn, porodničarski -a -o, porodničarstvo -a s; porajati -am, porajanje -a s poroga -e ž, porog -oga tn, porogljiv -iva -o, porogljivost -i ž, porogljivec -vca tn, porogljiv-ka -e ž, porogati -am se porok -oka tn: biti ~ ali za ~a komu; poroštvo -a s, poroštven -a -o [-tvan-], poroški -a -o; porokovati -ûjem, porokovanje -a s, poroščina -e ž (Sporoštvo-vati, "'■poroštvovanje -a s) poroka -e é gl. poročiti poropotati -âm in -ropočem gl. ropotati, poropotân -a -o; poro-potâvati -am, poropotâvanje -a s porositi -im, porôsi -ite! porosil -ila -o in -osilo, porošèn -êna -o, poroSênost -i ž, poroščnje -a s, porositev -tve ž porota -e ž, poroten -tna -o, porotnik -a tn, porotniški -a -o, porotništvo -a s porožljati -âm gl. rožljati, porož-Ijâvati -am, po^ožljâvanje -a s pérta -e ž prostor pred vhodom v hišo, veža: samostanska na ~i čakajo obiski; turška Visoka ~ ; portâl [-il] -a m umetni vhod v poslopje; portâlen-Ina-o [-In-], portir -ja tn vratar, por-
"športa
tirka -e i vratarka, portirski -a -o vratarski športa -e i trak kot okras: ves v
+p6rtah v trakovih portatile -la m liturg. prenosni oltar
*portfélj -a m listnica: minister brez ~a (določenega področja) Portland -a m angl. otoček na ka-ndlskem obrežju, portlandski -a -o: ~i cemènt, portlandec -dca m vrsta cementa porto -a m poitnina, vrsta znamke Portoriko -a m najmanjii otok Velikih Antilov, portoriški -a -o; portorika -e ž vrsta cigar portrét -a m podoba osebe, obraz-, portréten -tna -o, portretist -a m, portretistka -e ž, portretirati -am, portretiran -a -o, portretiranje -a s, portretiranec -nca m, portretiranka -e i Portugalsko -ega «: s ~ega, na ~em; Portugalec -Ica m, Portugalka -e ž, portugalski -a -o, portugalščina -e ž; portugalka -e ž trta in vino [povsod -al-] porubiti -im gl. rubiti, porubljen -a -o, poriibljenost -i ž, poru-bitev -tve ž porumenéti -im gl. rumenéti, po-rumenèl -éla -o: ~o listje, po-rumenélost -i i; porumenévati -am, porumenévanje -a « porumeniti -im (se) gl. rumeniti, poruménil -ila -o, porumenjèn -êna -o. porumenjênost -i ž. porumenitev -tve ž; porumenilo -a «. porumenilen -Ina -o [-In-]; porumenjevâti -jùjem. porume-njevàl -âla -o, porumeajevâlec -Ica [-le-l m, porumenjevâlen -Ina -o [-In-], porumenjevânje -a s
porùngelj -glja m, porùngeljèek
-čka [-galj-] m Pordrje -a « gl. Rubra porušiti -im gl. rušiti, porùšen -a -o, porùšenost -i ž, porušitev
-tve i, porùSenje -a «, poruši-telj -a m, porušiteljica -e i, porušilen -Ina -o [-In-]; poru-Sevâti -ûjem, poruševânje -a s poruvéti -rûjem, poruvân -a -o, poruvânost -i i, poruvânje -a s, poruvânec -nca m; povsod tudi porva-
po^diti -im, posédi -itel posadil -ila -o in -sâdilo -i, posajèn -êna -o, posajênost -i i, posa-jênec -nca m, posajênka -e ž, posâjati -am, posâjanje -a s, posajâlen -Ina -o [-In-], posa-jâlec -Ica [-duc-] m; posàd -âda m, posâden -dna -o, po-sâdka -e i; posâda -e i posàd (+àiht): delati v dveh ~ah posamez = posâmezno prisl.: ~ so prihajali; posâmezen -zna -o, posâmeznost -i i, posâmeznik -a m, posâmeznica -e ž [ *posaméz-] posâmski -a -o, posâmstvo -a s Posérje -a s gl. Saara Posâvje -a «. posâvski -a -o, Po-
sâvec -vca m, Posâvka -e i posébej (+posébe), posébic prisl., posében -bna -o, posébno prtsl., posébuost -i Ž, posébnež -a m, posébnica -e i, posébek -bka m *poséëati -am obiskovati, *posé-čanje -a s obiskovanje, gl. tudi posèt
poséèi -sécem pokositi gl. seči, po-séci -te! posékel -kla -o, posé-čen -a -o, poséèenost -i i, po-sécva -e é: senožet za 12 kôscev ~e; posécen -čna -o, posécek -čka m.majhen posečen prostor poseči -séžem gl. seči. posézi -te! poségel -gla -o, poséžen -a -o, posèg -éga m, posegijâj -a m, posegljiv -iva -o, posegljivost -i ž; poségati -am. poséganje -a s. posézati -am. posézanje -a s posédati -am, posédanje -a 8, po-sédba -e i, posédaven -vna -o, posédavec -vca m, posédavka -e ž; posedéti -im: malo posedi.
posipati
posêdi tn posedi -ite! posedèl -éla -o: travo je posedèl; pose-dèn -êna -o: vsa trava je ~a; posedévati -am, posedévanje -a s; posésti -sédem gl. sesti: ~ deželo, »' hišo, ~ okoli peči, okoli mize; poséden -a -o, po-sédenost -i i, posédek -dka m; ■•"posedovati -üjem imeti (v lasti), ^posedovanje -a < imetje poseg -éga m gl. poséèi posegamàl [-àu, in -àl] prisl. posejati -séjem gl. sejati, posejan -a -o, posejanost -i i, posejanje -a <
posékati -am, posékan -a -o, po-sékanost -i i, poséka -e é, po-sékanje -a 8, posèk -éka tn, posekâvati -am, posekâvanje -a s, posekovâti -üjem, posekovàl -éla -o, posekovénje -a s; po-sekljiv -iva -o, posékovje -a s pôsel [-au] -sla m, pôselski -a -o
[-sal-], pôselstvo -a [-sal-] s poseliti -sélim gl. seliti, posêli -itel posêlil -ila -o, poséljen -a -o, poséljenost -i i, poselitev -tve i; poseljevéti -jûjem, posel j evénje -a s, posel jevélec -Ica [-àlc-] m, poseljevélka -e [-dlk-] i, poseljevâlen -Ina -o [-In-]
posénciti -im, poséncen -a -o, po-sénèenje -a s, posénènica -e i senina irla posesiven -vna -o svojilen: ~i zaimki; posesivnost -i ž svojilnost posést -i i, posésten -tna -o, po-séstnik -a m, poséstnica -e i, poséstniSki -a -o, poséstvo -a s, poséstevce -a 8 [-taue-], posé-stven -a -o [-Ivart-]; posestvo-véti -ûjem, posestvovànje -a s, ■^posedovéti -ûjem gl. posédati posêstriti -im, posêstren -a -o, posêstrima -e i, posêstiimstvo -a 8
*posèt -éta m obisk, *poséten -tna -o, posétnica -e i = posétka -e
i vizitka, *posétnik -a m obiskovalec; *posétiti -im obiskati, po-séten -a -o, gl. tudi posečati posétev -tve i; 5 mernikov ~e;
posétven -a -o [-tvan-] posèv -éva m, posévek -vka tn, posévati -am, posévanje -a 8, gl. posejéti in posijâti posézati gl. poseči posihati -am, posihanje -a 8, po-sahniti -sâhnem, poséhel -hla -o: ~i studenci [nepoud. povsod -sah- in -sah-] posihdôb prisl., posihdôben -bna
-o, posihdôbnost -i i posihmàl l-àu in -àl] prisl. posijâti -sijem gl. sijati, posij -tel posijél -a -o, posijân -a -o; posévati -am, posévanje -a 8 posiliti -im (se), posiljen -a -o: ~o zelje, posiljenost -i i, po-siljenje -a s, posiljenec -nca m, posiljenka -e i, posilen -Ina -o [-In-Î, posilstvo -a [-Is-] s, po-silnik -a l-ln-] m, posilnež -a [-In-] tn; posiljevali -jûjem, posiljevénje -a 8, posiljevélec -Ica [-àuc- in -le-] m, posilje-vélen -liia -o [-In-]; posiloma prisl.
posiniti -nem: sonce posine gl. siniti
éti -im sinji postati, posinji posinjèl -éla -o, posinjé-lost -i Ž; posinjiti -im sinje napraviti, posinji -itel posinjil -ila -o, posinjèn -êna -o, posinjê-nost -i i, posinjênje -a 8, po-sinjitev -tve i posinôviti -im, posinovljen -a -o, posinôvljenec -nca tn, posinôv-jenje -a 8. posinovitelj -a m posipati -am tn -pljem, posipanje -a 8, posip -a m, posipa -e i kamenje za posipanje cest, vseh vrst začimbe za polresanje testa; posipévati -am, posipévanje -a 8; posipélnik -a f-ln-J m posi-pélnica -e /"-În-J i
posin, -ite
''posiroYéti
+posirovéti gl. posurovéti posivéti -im, posivi -ite! posivèl -éla -o: ~a glava, ~i lasjé; posivélost -i i, posivênje -a «; posiviti -im, posivi -ite! posivil -ila -o, posivljen -a -o in -en -êna -o, posivljenje -a «, posi-vitev -tve ž poskakovati -ûjem, poskakovàl -âla -o, poskakovanje -a s, po-skakovâlen -Ina -o [-In-], po-skakovâlec -lea [-iuc-] m, po-skakovâlka -e [-duk-] i, poska-kovâlski -a -o [-ilsk-]; poskâ-kati in -âti -âkam in -čem, po-skâkaj -te tn -âjte! poskâëi -te! poskâkal -a -o tn -âla -o, po-skakôma tn poskâkoma priai. poskočiti -6čim gl. skočiti, poskok -oka tn, poskočen -čaa -o, poskočnost -i ž, poskočnež -a m, poskočnica -e i glas. poiskrbéti -im za koga gl. skrbéti, poskrbi tn poskrbi -ite! poskr-bèl -éla -o, poskrbljen -êna -o, poskrbljênost -i i, poskrba -e i poskusiti -im, poskûien -a -o, poskus -a tn, poskûsen -sna -o, poskûSnja -e ž; poskušati -am, poskûSanje -a s, poskuSâlen -Ina -o [-In-], poskušalnost -i [-In-] ž, poskušač -a tn; posku-ievâti -ûjem, poskuševânje -a s, poskuševalen -Ina -o [-In-], poskuSevâlnica -e [-In-] i, po-skuševališče -a s poslabéti -im: večkrat mu ~i; po-slabèl -éla -o, poslabélost -i i poslabšati -am (se), poslabšan -a -o, poslabšanje -a s, poslâbSa-nost -i ž, poslâbSanec -nca m, poslâbSanka -e ž, poslabSâlen -Ina -o [-In-], poslabšâlnica -e [-In-] i; poslabševati -ûjem, poslabševânje -a s, poslabševa-len -Ina -o [-In-], poslabševal-nica -e [-Inr] i, poslabševalec -Ica [-dye-] m, poslabSevâlka -e [-duk-] i
posladéti -im: v ustih ~i; posla-di -ite! posladèl -éla -o, posla-délost -i i, posladênje -a <; po-sladiti -im, poslâdi -ite! poslâ-dil -ila -o, poslajèn -êna -o, poslajênost -i i, poslajênje -a «, posladitev -tve i, posladek -dka tn, poslajênec -nca tn posladkéti -âm gl. sladkati, po-sladkân -a -o, posladkânost -i i poslâjati -am, poslâjanje -a «; poslajevâti -jûjem, poslajevàl -âla -o, posla jevânje -a «; po-slajšati -am, poslajšanje -a 8, poslajSevâti -ûjem, poslajševâ-nje -a s poslanéti -im: malo še ~i, po-slanèl -éla -o, poslanélost -i i, poslanévati -am, poslanévanje -a s
poslastica -e i = poslâstek -tka
tn voslddek, desêrt poslati pošljem, pošlji -ite! poslàl -âla -o, poslan -a -o, poslânec -nca tn, poslanka -e ž, poslanski -a -o, poslâncek -čka tn, poslâ-nik -a t», poslâniSki -a -o, po-sMništvo -a s, poslânica -e i, poslâniëen -čna -o; poslânstvo -a s: njegovo ~o poslaviti -im odlikovati, poslâvi -ite! poslâvil -ila -o, pos avljèn -êna -o, poslavljênost -i i, po-slavitev -tve i, poslavitven -a -o [-tvan-], poslavljênec -nca tn, poslavljênka -e i; poslâvljati -am, poslâvljanje -a s, poslâva -e i
poslédica -e i (+poslédek) nasledek, nastopek; poslčdičen -čna -o: —i stavki; poslčdičnost -i ž poslednji -a -e, poslédnjikrat
prisl., poslédnjië prisl. poslej prtsl. odalèj naprej; po-
sléjSnji -a -e poslikati -am, poslikan -a -o, po-slikanost -i i, poslikanje -a s posliniti -im, poslinjen -a -o, po-slinjenje -a 8, poslinjenost -i i.
posnémati
joslinjenec -nca m, poslmjen-ca -e ž
poslonéti -îm gl. sloneti, poslo-nênje -a s; poslonîti -slonim, poslôni -îte! poslônil -îla -o, poslônjen -a -o, poslônjenost -i Ž, poslônjenec -nca m, poslô-njenka -e ž; poslôn -ôna m, poslonàt -ata -o: ~i stoli; po-slanjati -am poslopje -a s, poslôpen -pna -o poslovâniti -im, poslovânjen -a -o, poslovânjenost -i i, poslo-vânjenje -a s, poslovânjencc -nca m, poslovânjenka -e ž poslovati -ûjem, poslovàl -âla -o, poslovanje -a s, poslôven -vna -o, poslôvnost -i i, poslôvnik -a tn, poslôvniski -a -o, poslo-vâlen -Ina -o [-In-], poslovalnica -e [-In-] i, poslovodja -a in -e m, poslovôdkinja -e i, poslovôden -dna -o, poslovodstvo -a s poslovéniti -im, poslovénjen -a -o, poslovénjenje -a s, poslovénje-nost -i I, poslovenîtev -tve ž, poslovenite j -a tn, poslovenî-teljica -e i, poslovenîteljski -a -o posloviti -îm se, poslovi -îte se! poslovil -îla -o in -ôvilo -i, po-slovljèn -êna -o, poslovîtev -tve i, poslovilo -a s, poslovilen -Ina -o [-In-]; poslâvljati -am se, poslâvljanje -a s, poslavljâvec -vca w», poslavljâvka -e ž posluh -a m: ~ imeti, biti brez
~a za kaj; poslùhniti -nem poslušati -am, poslušaj -te in -âjte! poslušal -a -o in -âla -o -i, poslušanje in -ânje -a s, po-sluÊâlec -Ica [-dffc-] m, poslu-sâlka -e [-duk-] i, poslusâlski -a -o [-d sk-], poslušalstvo -a [-Is-] s; poslušen -šna -o, poslušnost -i i, poslušnež -a tn, poslušnica -e i, posliišek -ška tn: na ~e hoditi, posluskovâti -ûjem
*poslužiti -im koga postreii komu; *poslužiti se česa rabili, uporabiti kaj; *poslužite se, prosim! (vljudna ponudba) vzemite! dajte! izvôlile! *posluževâti -ûjem se česa rabiti, uporabljali kaj: ~ najnovejših strojev, ~ knjižnic, ~ dobrih svetov posmeh -a m, posmehljiv -iva -o, josmehljivec -vca m, posmeh-jivka -e ž, posmehljivost -i ž; josmehovâti -ûjem se, posme-lovàl -âla -o, posmehovânje -a s, posmehovâlec -Ica [-due-] m, posmehovâlka -e [-duk-] ž, po-smehovâlen -Ina -o [-In-]; po-sméhniti -nem se posmejâti -sméjam in -smejem se gl. smejati se: malo se je po-smejâl (nekoliko časa se je smejal), malo se je posméjal (nasmehnil)
posmešek -ška m, posmčšen -šna
-o, posmčšnost -i i posmetiti -im, posmêti -ite! po-smétil -îla -o, posmetèn -êna -o, posmetênje -a s, posmetitev -tve i
posmihati -am se, posmihanje -a s posmoditi -im, posmôdi -ite! po-smôdil -îla -o in -ôdilo -i, po-smojèn -êna -o, posmojênost -i Ž, posmojênec -nca m, posmo-jènka -e ž, posmôjke -ôjk mn. ž kratke sani za vlaienje hlodov z gor d (posmojêne krivine) posmoliti -im, posmôli -ite! po-smôlil -ila -o, posmol jèn -êna -o posmfkati -am, posmrkan -a ro; posmrkniti -nem; posmrkavati -am, posmrkâvanje -a s posmrten -tna -o postumen, po-smrtnost -i ž, posmftnica -e ž, posmrtnik -a m posnâžiti -im, posnažen -a -p,
posnažitev -tve i posnémati -am in -mljem, posné-manje -a s, posnemâlec -Ica [-due- in -le-] m, posnemâlka -e
Slovenski pravopis
677
r
tiosnéti
[-duk-] i = posnemâlnica -e [-m-] i, posnemalo -a s, po-snemâlen -Ina -o [-In-], posne-mâc -a m, posnemâlnik -a [-un-] m posnéti posnamem gl. sneti, po-snét -a -0, posnétje -a s, po-snétek -tka m, posnémek -mka m, posnemljiv -iva -o, posnem-Ijivost -i i, posnemùlja -e ž posôben -bna -o: ~a oprava,
posôbje -a s Posočje -a s fer. »., posoški -a -o posoda -e ž, posodica -e ž, po-sôdje -a s, posôdar -ja m, posodarica -e ž, posodarski -a -o posoditi in posoditi -ôdim, posodi -te! in -ite! posodil -ila -o, posojen -a -o, posôja -e f = posoda -e Ž; naposodo (dati, dobiti) prisl.; posojilo -a s, posojilen -Ina -o [-In-], posojilnica -e [-In-] i, posojilničen -čna -o [-In-], posojilniški -a -o [-In-]; posojati -am, posojanje -a s, posojevati -jûjem, posojevàl -âla -o, posojevânje -a s, poso-jevâlen -Ina -o [-In-], posoje-vâlec -Ica [-duc-] m, posojevâl-Ika -e [-duk-] i, posojevâlski -a -o [-dus-], posojnina -e i posoliti -im, posôli -ite! posôlil -ila -o, posoljèn -êna -o, poso-Ijênost -i Ž, posoljênje -a s, posolitev -tve ž posončen -čna -o: ~a ura; po-sončnica -e i bot. sončnica; po-sončiti -im se, posončen -a -o, posončenje -a s pospati -im gl. spati, pospân -a -o, pospânost -i ž, pospânec -nca m, pospânCek -čka m, pospânë-kati -am otr.; pospâvati -am, pospâvanje -a s pospeševati -ûjem, pospeševal -âla -o, pospeševan -a -o, po-speSevânje -a s, pospeSevâlen - na -o [-In-], pospeševainost -i [-In-] i, pospeSevâtelj -a m,
pospesevâteljica -e ž, pospeše-vâlec -ica [-le-] m, pospeSevâl-ka -e [-Ik-] i, pospeševaiski -a -o [-Is-]; pospčšiti -im, pospé-šen -a -o, pospčšenje -a s, po-spéSenost -i ž, pospešitev -tve ž, pospešilo -a s, pospešilen -ina -o [-In-], pospešitelj -a m, po-spešiteljica -e ž, pospešiteljski -a -o; pospčšen -šna -o, po-sp6šnost -i ž, pospčšnik -a m akcelerator (n. pr. pri avtu), po-sp6šek -ška m, pospešljiv -iva o, pospešljivost -i ž, pospešaj -a m, pospèh -éha m posplošiti -im, posplošen -a -o, posplošenost -i ž, posplošen je -a s, posplošitev -tve i; posploševati -ûjem, posploševanje -n s, posplosevâlen -Ina -o [-In-], posploševainost -i [-In-] ž, po-sploševaiec -Ica [-le-] m, po-sploševaika -e [-Ik-] ž, posplo-ševaiski -a -o [-Is-] pospraviti -im, pospravljen -a -o, posprâvljenost -i i, pospravi-tev -tve ž, posprava -e I; pospravljati -am, pospravljal -a -o in -âla -o, posprâvljanje in -ânje -a s, pospravljâvec -vca m, pospravljâvka -e ž, posprav-Ijâvski -a -o, pospravljâlen -Ina -o [-In-], pospravljiv -iva -o, pospravljivost -i ž, pospravlji-vec -vca m, pospravljivka -e i posprémiti -im, posprémljen -a -o; posprémljati -am, posprém-Ijanje -a s posrébati -am in -bljem, posré
ban -a -o posrebriti -im, posrêbri -ite! po-srébril -ila -o, posrebrèn -êna -o, posrebritev -tve ž, posre-brênje -a s, posrebrilen -Ina -o [-In-]
posréëiti -i se, posrččen -a -o-posrécenost -i ž, posréëenec -nca m, posrččenka -e ž; po-srécenje -a s, posrečitev -tve ž;
postavili
posrečevati -ûjem, posrečeva-nje -a s
posréden -dna -o, prisl. posrédno, posrédnost -i ž, posrédnik -a m, posrédnica -e i, posrédniSki -a -o, posrédniStvo -a s posredovati -ûjem, posredûj -te! posredoval -âla -o, posredovanje -a «, povsod tudi posréd-; posredovâlec -Ica [-due- in -le-] m, posredovâlka -e [-duk- in -Ik-] i, posredovâlski -a -o [-dusk- in -Is-], posredovâlen -Ina -o [-In-]: ~i predlog, po-sredovâlnica -e [-In-] i, posre-dovâlnicen -čna -o [-In-]-, +po-srédstvom prisl. in predl. z rod.: ~ železnice po železnici posrkati -am, posrkan -a -o, po-sfkanje -a 8, posrkâvati -am, posrkâvanje -a s; posrkniti •nem, posrknjen -a -o post posta m, o postu = v pöstu; posten -'tna -o: ~a jed; postiti pöstim (se), posti -ite! postil -fla -o, poštenje in -ênje -a s postaja -e ž, postâjen -jna -o: ~a stavba; postâjica -e ž, postajališče -a 8, postajališki -a -o, .+postajenačelnik -a m po-stdjni nalelnik postâjati -am in -em: za vsakim voglom postâja; postâjanje -a s: ~ po cestah; postajâë -a m = postajâlec -lea [-due-] m postajati -am nedov. k postâti -nem; opisovanju se ogibljemo, če imamo ustrezni nedovrini glagol: postâjati star, len, bled, bolan, rdeč, velik ipd. sldrati se ali staréti, leniti se, bledéti, bolé-kati, rdéti, vičati se ali rasti ipd.; postaja gorkö, mraz, krajši, slabši, temà ipd. ogréva se, mra-zi se, krdjia se, slabia se, temni se ipd.; gl. postati postamènt -ênta m podnožje postarati -am (se), postâran -a -o, postâranost -i ž, postâranje -a
s; pöstaren -rna -o, pöstarnost -i Ž, postariš prisl. staromodno, po starem postât -i ž pas, red, vrsta, leha: žanjice žanjejo široko deset ~i vinograda; stran ima dve ~i stolpca, plati postâti -stojim 3I. stati, postöj -te! postâl -a -o, postân -a-o: ~a jed; gl. tudi postâjati postati -ânem, postâni -fte! postal -âla -o; postânek -nka m: ~ jezera; če imamo neposredno ustrezni glagol, se ogibljemo opisovanju s tem glagolom: postati ubog, bogat, zdrav, bolan, slep, star, nor, naveličan, len, bled, rdeč, prevzeten itd. obubožati, obogatiti, ozdraviti, zbo-liti, oslepiti, ostariti ali postd-rati se, znoriti, naveličati se, poleniti se, obledeli, zardeli, prevzeti se itd.; postati gorkö, mrzlo, krajši, daljši, kisel ipd. ogreti se, zmraziti se, skrajšati se, podaljšati se, skisati se ipd.; postane noč, dan, temà, mraz itd. znoči se, zdani se, stemni se, zmrazi se itd.; postane vojak, učitelj, delavec itd. pogosto bolje izražamo z bo vojak, učitelj, delavec itd. postava -e ž 1. zunanjost: človek lepe (velike, majhne, vitke, čvrste itd.) postave rasti; 2. zakon: državne ~e, prometne p>ôstna postâven -vna -o: ~o zavârovan, ~ vojak lepe postave; postâvnost -i ž, postâ-vica -e f postavati -am, postavâje prisl.: ~ hoditi; postâvanje -a s, po-stavâë -a m, postavdčka -e ž, postavâški -a -o postaviti -im (se), postâvljen -a -o, postavitev -tve ž: ~ drame na oder; postâvec -vca m, po-stâvek -vka m = postâvka -e ž; postâviti koga nad druge, na
postavljati
hladno, ob stran, pod nadzorstvo, na čelo, na poskušnjo, v kot, pred sodišče, ob zid, pred dejstvo; postaviti piko na i dokončati, v pravo luč, na note ugiasbiti, na glavo, na izbiro, v senco, na ogled; positaviti pogoj, vprašanje, rok, čas, ceno, luč pod mernik, besedo; postaviti se na lastne noge, na glavo, na siališče, v službo komu, proti komu (sovražno), v bran; postaviti se s čim pobahati, pohvaliti, izkazati se s čim: dobro se je postavil, pred vsemi se je postavila s svojim znanjem; +postaviti koga v položaj, da... komu pomagati (pomoči, omogočiti), da..., +postaviti izven obrata, rabe, prodaje ipd. ustaviti, umakniti iz rabe, prodaje itd.-, + postaviti svojega moža izkazati se moža; postaviti nov rekord; kaj pa, postavim, jutri? recimo, n. pr.; da sem, postavim, umrl (Župančič) postavljati -am (se), postavljaj -te in -ajte! postavljal -a -o in -ila -o, postavljanje in -anje -a «: ~ mlajev, fantovsko ~ razkazovanje, bahanje; postav-Ijač -a m, postavijavec -vca m: ~ kegljev; postavijavčev -a -o, postavi j avski -a -o: ~a cena; postavljaški -a-o: ~o izzivanje postavo- v sestavi: postavodaja -e ž, ~dajen -jna -o, ~dajnost -i ž, ~dajnik -a m, ~dajalec -Ica [-le-] m, ~dajalski -a -o [-Is-], ~dajalen -Ina -o [-In-], ~dajalstvo -a [-Is-] s; postavo-znanstvo -a s, ~znanec -nca m, ~znanski -a -o postdentaleu -Ina -o [-In-] ion. zazčben: ~i glasovi, postden-talnost -i [-In-] ž postekliti -im *glazirati, pološčiti; postekli -ite! posteklil -ila -o, postekljen -ena -o, posteklitev
-tve i, postekljenost -i i poldič, *glazura, posteklina -e i postelja [-^postilja] -e ž, posteljica -e i, posteljen -Ijna -o: ~o perilo, ~a omarica ('*'nččna omarica), ~a posoda nočna posdda); posteljnina -e i, po-steljnjak -a m; postiljati -am, postiljanje -a postiljavec -vca m, postiljavka -e ž; po-stlati -steljem, postelji -ite! postlal -ala -o, postlan -a -o posterioren -rna -o kasnejii, po-
steriornost -i ž postila -e ž poljudna razlaga odlomkov iz sv. pisma postiljon -a m poštni voznik, po-
stiljonski -a -o postlati gl. postelja postludij -a m glas., postliidijski
-a -o postojanka -e i
postopač -a m, postopaški -a -o,
postopaštvo -a s postopati -am: ~ po mestu, ~ brez dela,	s kom (čim)
lepo, grdo ravnati, delati; proti komu (čemu) uradno, sodno koga (kaj) uradno, sodno zasledovati, obravnavati, preiskovati; postopa je prisl.: ~ bi to naredil mimogrede; postopek -pka m, postopanje -a s: ~ brez dela, s stroji ravndnje, ~ je različno v conah ravndnje ; delati je treba bpH s jrepričanjem in z zgledom astnega ■'"~a ravndnja, vedenja, dela, postopen -pna -o, postopnost -i i, postopica -e ž mat., postopičen -čna -o; postopoma prisl. počasi, polagoma, v presledkih	v postoriti -im, postori -ite! postoril -ila -o in -orilo -i, postorjen -ena -o, postorjenost -i i, postoritev -tve i postoteriti -im, pošto ter j en -a -o, postoterjenpst -i i
posvaljkâti
postovka -e i zool, postôvkin -a
-o: ~o gnezdo postrahovati -ûjem, postrahovàl
-âla -0, postrahovân -a -o postrânec -nca m, postrâncek -čka tn, postranski -a -o: ~i dohodki, postranščina -e ž, postrani ji v -iva-o, postranéti -im: voz včasih postrani se obési na stran; po strani gledati, viseti, hoditi; postranec -nca tn outsider šp.
postrašiti -irn: malo ~ koga, po-strâsi -ite! postrâSil -ila -o, po-straSèn -a -o; gl. tudi strašiti postreči -ézem gl. stréèi, postré-žen -a -o, postréienost -i ž, postréienec -nca tn, postréien-ka -e i, postrežba -e i, postré-žen -žna -o, postréznost -i i, postrežnik -a m, postrežnica -e i, postrežniški -a -o, postrež-nina -e ž, postrežljiv -iva -o, postrežljivost -i i, postrésèek -čka m
postreliti -im, postrêli -ite! po-strélil -ila -o, postreljèn -êna -o, postrelitev -tve i, postre-Ijênci -cev mn. m, postreljênke -ênk ž; postréljati -am, postré-Ijan -a -o, postreljevâti -jûjem, postreljevânje -a s postréSje -a s, postrčšen -šna -o,
postrešina -e ž postrgati -am in -žem, postrgan -a -o, postfganje -a s, postfga-nost -i ž, postrgalo -a s, postr-gâlnik -a [-duri- in -In-] m, postrgûlja -e ž, postržšk -žka m in postfžek -žka m postriči -ižem gl striči, postrižen -a -o, postriženost -i ž, postri-ženec -nca m, postriženka -e i, postrižen je -a s; postrigovali -ûjem, postrigovânje -a s, po-strižek -žka m postrn -i i kar se seje na strnišie, t. j. na njivo, kjer je bilo prej žito; postrnjača -e i; repa ~
postrojiti -ojim, postrôji -ite! po^ strôjil -ila -o, postrojen -a -o, postrojênje -a s, postrbjitev -tve ž, postrojilo -a s, postro-jilen -Ina -o [-In-]; *postrojiti -im (se) postaviti (se) v vrsto postružiti -im, postružen -a -o, postruženost -i i, postruženec -nca m, post^ûženka -e'i, po-st^ûženje -a s, postrûžnik-a m; postrûgati -am in -žem, postrû-gan -a -o, postruganje -a s, postružek -žka m = postržek -žkš m
postrv -i in -i [-fu -rt'fj i, postfvji -a -e, postrvca -e [-^ue-] i, postrvnjâk -a m ribnik s postrvmi postskriptum -a m pripis, dosta-
vek na koncu spisa, okr. P. S. postulât -a m zahteva, postulirati
-am zahtevati, terjati postûmen -mna -o posmrten, po očetovi smrti rojen, po avtorjevi smrti izdan, posmrtnik; postum-nost -i ž posmrtništvo, posmrt-nost
posûkati -am fn -čem (se), po-sûkan -a -o, posûkanec -nca m močnik, posûkanje -a s, posûk-Ijaj -a m: ~ préje posumiti -im, posumnjati -am posurovéti -im, posurôvi -ite! po-surovèl -éla -o: ~i otroci; po-surovélost -i ž; posuroviti -im, posurôvi -te! posurôvil -a -o, posurôvljen -a -o, posurovlje-nec -nca m, posurovljenka -e ž, posurovitev -tve ž; povsod: "•"posirov-posušiti -im, posûsi -ite! posûSil -ila -o fn -ušilo -i, posusèn -êna -o, posuSênec -nca m, posušitev -tve ž
posûti -ûjem fn -spèm, posût -a -o, posûtost -i ž, posûtje -a s, gl. tudi posipati posvaljkâti -âm gl svaljkâti, posvaljkân -a -o, posvaljkânost -i ž
posvariti
posvariti -im, posvari -ite! posvaril -ila -o in -arilo -i, po-syarjèn -êna -o, posvarilo -a s, posvarek -rka m, posvarilen -Ina -o	posvarjênost -i i,
posvarjênec -nca m, posvar-jênka -e ž, posvaritelj -a m, posvariteljica -e i posvécati -am, posvécanje -a «: ~ pozornost, pažnjo, misel, sile čemu (komu) paziti na kaj, delati za kaj, misliti na kaj (koga); gl. tudi posvetiti posvečevati -ujem, posvečeval -ala -o, posvečevanje -a 8, pir» svečevalec -Ica m, posvečeval-ka -e é [-le-, -Ik- in -due-, -duk-], posvečevalen -Ina -o [-In-], gl. tudi posvetiti posvéten -tna -o, posvétnost -i i, posvetnjak -a m, posvetnjaški -a -o. posvetnjaštvo -a s, po-sv6tnež -a m posvétiti -im, posvétil -ila -o, posvéten -a -o, posvétenje -a s; gl. tudi posvetliti -im posvetiti -im, posvéti -ite! posvétil -ila -o in -étilo -i, posvečen -êna -o, posveèênje -a s, posveèênec -nca m, posve-èênka -e i, posvetitev -tve i, posvetilo -a s, posvetilen -Ina -o [-In-], posvetilnost -i [-In-] ž, gl. posvečevati in posvéèati posvetliti -im, posvétli -ite! po-svétlil -îla -o, poisvetljèn -êna -o, posvetljênost -i ž, posvet-Ijênje -a s, posvetlitev -tve ž posvétovati -ujem (se), posvéto-vanje -a s, posvet -éta m, posvetovalen -Ina -o [-In-], po-svetovalnost -i [-In-] ž, posvetovalnica -e [-In-] i, posveto-valničen -čna -o [-In-], posve-tovalec- -Ica [-duc- in -le-] m, posvetovalka-e [-duk- in -Ik-] i posvinjàti -am gl. svinjati, po-svinjan -a -o, posvinjanost -i ž, posvinjanje -a s
posvitati -am se: pos vita se dan,
posvitalo se mu je posvojiti -im, posvoji -ite! posvojil -ila -o in -ojilo -i, po-svojèn -êna -o, posvojilen -Ina -o [-In-], posvojitev -tve ž, posvojênje -a s, posvojênec -nca m, posvojênka -e i, po-svojênost -i i, posvajati -am, posvajanje -a s pošaliti -im se: ~ s kom (čim),
pošalica -e ž pošast -i i, pošasten -tna -o, po-šastnost -i i, pošastnik -a tn, pošastnica -e i poščegetati -âm in -ééem gl. šče-getâti, poséegetân -a -o, pošče-getânje-a s; poSèegetâvati -am, poščegetâvanje -a s [povsod: poèéaget-], gl. tudi požgečkati poščipati -am in -pijem, poščipan -a -o, poščipan je -a 8; pošči-pâvati -am, posèipâvanje -a s; poščipniti -nem, poščipnjen -a -o posepetâti -âm in -ééem gl. šepe-tâti, pošepetân -a -o, pošepe-tânje -a s; posepetâvati -am, posepetâvanje -a 8 [povsod: -àap-]
pošepniti -nèm, pošepni -ite! po-šepnil -ila -o, pošepnjèn -êna -o [povsod: -iap-, *-iép-in +-iép-] pošestčriti -im, poSestérjen -a -o, posestérjenje -a s, pošestérje-nost -i i poščškati -am otr. igra, poščškan
-a -o: si že ~ poiév prisl., pošéven -vna -o, po-šévnost -i i, posévnica -e i irta tisk., pošéviti -im, poševitev -tve i, pošévljen -a -o, poševno-kôten -tna -o, poševnook -6ka -o pošibiti -im (se), pošibi -ite! po-šibil -ila -o in -ibilo -i, po-sibljèn -êna -o in pošibljen -a -o, pošibitev -tve i, pošibljenje -a s; posibéti -im, posibèl -éla -o, posibélost -i i, pošibenje -a 8
pot
pošiljati -am, pošiljanje -a «, pošiljatelj -a m, pošiljateljica -e ž, pošiljateljski -a -o, pošilja-vec -vca m, pošiljavka -e i, pošiljavski -a -o, pošiljalen -Ina -o [-In-], pošiljalnica -e [-In-] i, pošiljač -a m, pošiljatev -tve é, pošiljatven -a -o [-tvan-], pošiljka -e ž pošiniti -nem, pošinjen -a -o, po-šinjenost -i ž, pošinjenec -nca m, pošinjenka -e i, pošinjenje -a s
pošiti -šijem, pošij -te! pošil -ila -o, pošit -a -o, pošitje -a s, po-šitost -i i; pošivati -am, poši-vanje -a a poškileti -im škilast postati, poškili -ite! poSkilèl -éla -o, po-Skilélost -i i; poškiliti -im križem kaj pogledati, poškili -te! poškilil -a -o, poškiljen -a -o, poškiljenje -a « poškodovati -ujem in poškodovati -ujem gl. škodovati, poškodovan in -an -a -o, poškodovanje in -ânje -a a, poškodova-nost in -ânost -i ž, poškodba -e ž, poškodovanec in -ânec -nca m, poškodovanka in -ânka -e ž; poškoditi -im, poškoden -a -o, poškoden -dna -o, poškodnost -i Ž, poškodovalec -Ica [-dyc-] m, poškodovalka -e [-duk-] i, po-škodovâlski -a -o [-disk-] poškrobiti -im, poškrobljen -a -o, poškrobljenost -i i, poškrobitev -tve ž; poškrobati -am, poškro-ban -a -o, poškrobanje -a « poškropiti -im, poškropi -ite! poškropil -ila -o in -opilo -i, po-Skropljèn -êna -o, poškroplj0-nost -i ž, poškropitev -tve i, )oškroplj0nec -nca m, poškrop-jênka -e i, poškropilo -a «, po-škropilen -Ina -o [-In-]; po-Skrâpljati -am, poškrâpljanje -a s
pošlatati -am, pošlâtan -a -o, po-šMtanje -a, s, pošMtanost -i i, pošlatanec -nca m, pošMtanka -e ž; pošlattovati -lijem, pošla-tovàl -âla -o, pošlatovânje -a s posâlski -a -o [-6ls-]: ~a doba pošta -e i, pošten -tna -o, poštar -ja m, poštarica -e i, pošterski -a -o, poštarstvo -a s, poštnina -e ž
poStèn -êna -o, dol. pošt0ni -a -o; pošt0nost -i i, pošt0nje -a s, poštenjak -a m, poštenjâkar -ja m, poštenjâkovič -a m, po-štenjâški -a -o poštčti -éjem, poštét -a -o, po-
štétje -a 8, poštétost -i i poStèv -éva m račun: v poStèv vzeti, jemati; priti v poStèv je dobro le v pravem pomenu = pri poUevanju pride na vrsto: za to mesto on ne pride v po-štev, so drugi pred njim; to ne pride v poštèv, je preneznatno; pri tej svetlobi barva ne pride +v poštev do veljave, do učinka, barva ne učinkuje poštevati -am, poStévanje -a s,
poštévanka -e ž naitevanka posuméti -im gl. šuméti, pošumč-vati -am, pošumévanje -a s, po-Sumljâti -âm, pošumljšj -âjte! pošumljšl -âla -o, poSumljânje -a 8; pošumotati -âm, pošumo-tàj -âjte! pošumotil -âla -o, pošumotanje -a s pošvedrati -âm gl. švedrati, po-švedran -a -o: ~ čevelj = po-švedranec -nca m pot p6ta in potû m znoj, pôten -tna -o in potân ali potèn -tnà -tnô, dol. pôtni -a -o; potnica -e i znojnica; potilo -a s, poti-len -Ina -o [-In-] p6t Ž: poti (s pôti, s prave poti) poti pût na pôti s pôtjo in s pot-jô, dv. poti poti potéma poti na potéb s potéma, mn. poti poti potém poti na potéli s potmi;
pot
ali m: pôta. potu jwt na potu s potom, dv. pota potov potoma pota po potih s potoma, mn. poti potov potom po potih s poti; v mn. tudi s: pôta potom pôta na pôtih s poti; — s portom (potjo) = spotoma opraviti, med potom (potjo) r= medpotoma opraviti; b0žja pot ni isto kar božja pot; gre po svoji pôti naprej, hodi svoja pôta ("•'gre svojim potem); ubrati svojo pot; odpraviiti se, odriniti na pot, pot pod noge vzeti, te poti ni konec, pot zgrešiti, s prave poti kreniti, zaiti s pota (poti), komu delati pota (sitnosti, opravke), imeti pot (pôta) opravek (opravke), poi na... kaže smer: ~ na Zidani most v Zagreb; iti komu s poti (pôta) ogniti se komu, biti komu napoti v spotiko, oviro; na pot priti, to pôt tôkrat, s tem pôtom takoj, +tem pôtom (pôtem) = po ti poti = )o tem potu tako, s tem; komu camenje na pot valiti nagajati, koga spraviti s pôta (-i) odstraniti, spraviti proč; komu pot prekrižati, biti na pravi ('''dobri) pôti do namena; ostati na pol pota, z gladkim pôtom odgovo-riiti, iti na pol pota naproti, vso pôt je govoril med vso potjo, iti rakovo pôt nazadovati, srečno pôt!
pot pôta m sel, potovka -e i, pô-tovski -a -o
potacati -âm gl. tacati, potacân -a -o
potač -a m kolo, potaček -čka m
potajati -am (se): ves led se je potâjal
potajevati -ûjem (se), potajevd-nje -a s, potajevàl -âla -o, po-tajevâlec -Ica [-le-] m, potaje-vâlka -e [-Ik-] i; potajiti -im (se), potâji -ite! potâjil -ila -o, potajèn -êna -o, potajitev -tve
i, potâjba -e ž, potajênost -i i; potajen -jna -o, potâjnost -i i potakati -am, potâkanje -a s, po-takljâti -âm, potakljàl -âla -o, potakljânje -a «; gl. tudi po-točiti
potakniti -tâknem, potakni -ite! in -tâkni -te! potaknil -ila -o tn -tâknil -a -o, potâknjen -a -o, potâknjenec -nca m, potak-njenka -e i, potâknjenost -i i, potaknitev -tve é, gl. tudi potikati [nepoud. povsod: -tak- in -tak-]
*potânek -tânka -o nadroben, natančen, *potânkost -i ž nadrob-nost, tanlina, natančnost potaniti -im, potâni -ite! potânil -ila -o, potânjen -a -o, pota-nitev -tve ž [nepoud. povsod -tan- in -tari-] potanjšati -am.potânjsan -a -o, po-tanjšanje -a «, potânjsanost -i ž potapljati -am, potâpijanje -a s, potapljâvec -vca m, potapljâv-ček -čka m, potapljâvka -e ž, potapljâvski -a -o, potapljâlen -Ina -o [-In-], potapljač -a m potapljati -âm koga po rami gl. tapljâti, potapljân -a -o, potapljanje -a s *potašelj -šlja m pepelika poteči -(têéem gl. têéi, potékel -têkla -o: ~i rok, ~a doba; gl. tudi potékati potégniti in potegniti -tégnem ^l. tegniti, potégnjen -a -o, poteg -éga m, potegôn -a m, potégo-ma prisl., potégljaj tn potegljâj -a m, potegljiv -iva -o, poteg-Ijivost -i Ž; potégati fn potézati -am, podéganje fn potézanje -a s, potegavščina -e i; potegovati -ûjem, potegovanje -a s, pote-govâlec -Ica [-duc-] m, potego-vâlka -e [-duk-] i; *potegniti koga ponorčevati se s kom, speljati koga; +potegniti (se) nazaj (prošnjo ipd.) umakniti (se,proi-
njô ipd.); + potegniti zaključke iz česa sklenili, zaključiti na osnovi česa, posneti iz četa; potegniti s kom (s čim) potehmàl [-màu in -mal], poteh-
dôb prisl. potem, nato, odslej potékati -am, potékanje -a s, gl. tudi potêëi; potèk -éka m: ~ meje, reke, let potèm prisl. in vez. nato, kasneje, tako: če ne moreš danes, potèm ne hôdi; tožnik je utihnil, potèm se je oglasil obtoženec; sosed je spregledal šele potèm. ko je bilo prepozno; potèm ko je bilo vse izgubljeno, je spoznal zmoto; sodil je po tem, kar je vedel; sodil je potèm, ko je dobil vse podatke; potèm ko je dobil vse podatke, je razsodil; če je vse to res, potèm mi ni obstati potemnéti -im, potemni -ite! po-temnèl -éla -o, potemnélost -i i, potemnênje -a s; potemnévati -am, potemnévanje -a s; potemniti -im, potemni -ite! potemnil -ila -o, potemnjèn -êna -o, po-temnjênost -i i, potemnjênje -a s, potemnitev -tve i, potemnje-vati -jûjem, potemnjevàl -âla -o, potemnjevânje -a s, potemnje-vâlen -Ina -o [-In-]; [povsod: -tam-]
potemtâkem prisl. in vez. torej, tedaj: ~ si vedel to že tudi ti; ~ ti ne ostaja drugega, kakor da se umakneš pôten -tna -o in potân -tnà -ô gl.
pôt -a in -û pôten -itna -o: ~a torba, ~i list; pôtnik -a m; trgovski potnica -e Ž, p0tniški -a -o: ~i vlak, potnina -e i; gl. tudi popoten
poténca -e é vzmnoi mai., spolna, umska, delovna zmožnost, zmogljivost; potcnčen -čna -o mat. vzmndžen: ~i eksponènt; poten-
cirati -am vzmnoievati, potenciranje -a s potencial [-àl] -a m zmogljivost: vojni potencialen -Ina -o [-In-] možnosten: ~i pogojni stavek; potenciâlnost -i i +poteniti -im [-tan-] gl. poitaniti potentat -a m mogoénjàk, mogdč-nei, veljàk; poténten -tna -o zmogljiv, sposoben, pri moči; po-téntnost -i i spolna, umska, telesna zmogljivost, sposobnost; gl. tudi potenca potépati -am se, potépanje -a s; potêpsti -têpem (se) gl. têpsti, potepèn -êna -o; potepénec-nca m, potepéncek -čka m, potepén-ka -e i, potepénost -i i, potèp -épa m, potepâé -a m, potepâéa -e i, potepaški -a -o, potepaštvo -a s, potepin -a m, potepinka -e i, potepinski -a -o, potepinstvo -a s; potepûh -a m, potepûšen -šna -o, potepûška -e i, pote-pûstvo -a s; potepiven -vna -o: ti otrok ti potepivni; potepiv-nost -i i, potepivnik -a m, po-tepivnica -e i poteptati -âm gl. teptati, poteptân -a -o, poteptânost -i I, potep-tâvati -am, poteptâvanje -a s potérjati -am, potérjan -a -o, po-térjanost -i ž, potérjanec -nca m, potérjanka -e ž; poterjâvati -am, poterjâva -e ž, poterjâva-nje -a s, poterjevâti -ûjem, po-terjevàl -âla -o, poterjevânje -a s, poterjevâlen -Ina -o [-In-] poteséti -téšem gl. tesati, potesân -a -o, potesânost -i i, potesânje -a s; potesâvati -am, potesâva-nje -a s; potesovâti -ûjem, po-tesovàl -âla -o, potesovânje -a s potéza -e i, potézen -zna -o, po-tézica -e é, potézati -am, poté-zanje -a s, potezâlen -Ina -o [-In-], potezâlnik -a [-In-] m, potezâlnica -e i; gl. tudi potegniti
petézkati
potčžkati -am, potézkan -a -o, po-téfkanje -a s; poteževati -ûjem, poteževanje -a g pothîniti -înem, pothinjen -a -o, pothînjenosit -i i: veter je po-thinil (ponehal) potica -e i: medéna, oréhova, ro-zînova potičar -ja m, poti-čast -a -o, potîcarica -e ž, potî-čevje -a s nadev; potičnik -a m, potičnica -e ž môdel potihniti -nem, potihnil -a -o, po-tišati -am, potišanje -a s, potih -a m; potihovâti -ûjem, poti-hovânje -a s potihoma = potiho prisl. po tihem :
~ govoriti potikati -am in -čem (se), potika-nje -a s, potika -e ž, potikač -a m, potikača -e ž; potikâvati -am, potikâvanje -a s, potikâvec -vca m, potikâvka -e ž, potikljaj -a m; potikovâti -ûjem, potikovâ-nje -a s, potikovâlen -Ina -o [-In-], gl. tudi potakniti potipati -am in -pljem, potip -a m, potipanje -a s; potipâvati -am, potipâvanje -a s, potipljiv -iva -o, potipljivost -i i potipkati -am: ves papir malo na stroj potipkan -a -o, po-tipkanje -a s, potipkanost -i ž, potipkavati -am, potipkavanje -a s
potirati -am: nesreče potirajo srca; potiranje -a s, gl. tudi po-tréti
potirati -am: vojska je potirala tujce drugega za drugim iz dežele; potira -e ž, potiran -a -o, potiranec -nca m, potiranka -e i, potiranost -i ž; gl. tudi tirati
potiskati -am, potiskanje -a s, potiskač -a m, potisk -a m; po-tiskâvati-am, potiskàvanje-a s; potiskovati -ûjem, potiskovàl -âla -o, potiskovânje -a 8, po-tiskovâlec -Ica [-le-] m, poti-
skovâlka -e [-Ik-] i, potisko-vâlski -a -o [-Is-] potisniti -nem, potisnjen -a -o, potisnjenost -i ž, potisnjenec -nca m, potisnjenka -e ž, po-tisljaj -a m potisocériti -im, potisoččrjen -a -o, potisoččrjenje -a s, potiso-ččrjenost -i ž potiti -im (se), poti -ite! potil -a -o, potênje -a s, potilec -Ica [-le-] m, potilka -e [-Ik-] i, po-tilen -Ina -o [-In-] potlačaniti -im, potlaëânjen -a -o, potlačanjenost -i i, potlaëânje-nje -a s
potlačiti -im gl. tlačiti, potlâëen -a -o, potlâëenec -nca m, po-tlâëenost -i i, potlačitev -tve ž potlakati -am, potlâkan -a -o; potlakovâti -ûjem, potlakovàl -âla -o, potlakovân -a -o pôtlej in potlèj prisl., potiejšnji -a -e in potléjÊnji -a -e, pôtle-nji -a -e in potlénji -a -e potnik -a m, pôtnica -e i, potniški -a -o: ~i vlak, ~a družba potoček -čka m, potočkov -a -o: ~a struga, potočen -čna -o: ~i raki; potočnat -a -o: ~i hribi, potočje -a «, potočina -e i struga; potočič -a m, potočan -âna m, potočnik -a m, potočnica -e ž zool. in bot. potočiti potočim: ~ vino, vodo, mošt; veliko se po toči; potoči -ite! po točil -ila -o: vse je potočen -a-o: ~ mošt, voda je ~a, vino je ~o; potočenje -a «. potočitev -tve ž, gl. tudi potâ-kati
potočiti -im: kolö, solzö; potoči -ite! pot0čil -ila -o in -0čilo -i -e: tudi solze ni otroci so obroče ~i; ~ je kolo po bregu; potoèèn -êna -o: ~ obr0č, ~o kolo, ~a solza; potoëênje -a s. jotočitev -tve i, gl. tudi potâ-cati
potrebovati
potoglàv -âva -o, potoglâvost -i i, potoglâvec -vca m, potoglâvka -e i, potoglâvski -a -o pôtok -ôka m, potokoma prisl., po-tôkar -ja m, potôkarica -e ž, potôski -a -o, gl. tudi potoček potolažiti -im gl. tolažiti, potolâ-žen -a -o, potoUžba -e ž, po-tolažnik -a m, potolažljiv -iva -o, potolažljivost -i i potolči -em gl. tolči, potolčen -a -o, potôlcenost -i i, poitolčenec -nca m, potolčenka -e i; potol-kâlo -a s, potolkljâti -âm, po-tolkljàl -âla -o, potolkljânje -a s [povsod: -ou-] +p6tom nepr. predl. z rod. 1. po, s (z): ■'"potom dihâl se prenese po dihalih se prenese; to se doseže ■'"potom zasebnega pouka z zasebnim poukom; ■•■potom sodišča po pravni poti, s sodiščem; 2. prisl. v zvezi s pridevnikom se potom izpuiča in uporabljamo samo pridevniški prislov: "^mir-nim potom mirno, po mirni poti; ■•"kemičnim potom kemično, po kemični poti, na kemični način; "•^naravnim potom naravno, po naravni poti, na naravni način potoma prisl. spôtoma, s pôtjo, s pâtom: ~ v mesto se je oglasil potomec -mca m, potomka -e i, potômkinja -e ž, potomski -a -o. potomstvo -a s potonika -e ž ("^potonka) vrtna cvetlica, potonikin-a-o: ~ cvet potoniti -tonem gl. toniti, potô-njen -a -o, potonjenec -nca m potônjenka -e ž, potônjenost -i ž, potonitev -tve i, potonjenje -a s
potopis -a m, potopisen -sna -o, potopisec -sca m, potopiska -e i, potopisje -a s potopiti -im, potôpi -ite! potopil -ila -o in ntopilo -i, potopljèn -êna -o, potopitev -tve ž, po-topljênec -nca m, potopljênka
-e ž, potopljênost -i ž, potop -ôpa m, potopen -pna -o, potopilo -a s; gl. potâpljati potovarišiti -im (se), potovâriSen
-a -o, potovarišitev -tve i potovati -ujem, potovàl -âla -o, potovânje -a s, potovâlec -Ira [-le-] m, potnik -a m, potnica -e Ž, gl. tudi popotovati potovka gl. p6t
potožiti -im (se) gl. tožiti, potô-
žen -a -o: bodi poitoženo potpuri -ija m mešanica, pisanost,
glas, venček potrackâti -âm gl. trackâti, po-trackân -a -o, potrackânje -a s, potrackânost -i i potrâtiti -im, potrâten -a -o, po-trâta -e i, potrâten -tna -o, po-trâtnost -i i, potrâtnik -a m, potrâtnež -a m, potrâtnica -e ž, potrâtniški -a -o, potratnina -e i davek na potrato, potratljiv -iva -o, potratljivost -i ž potrditi in -iti -trdim gl. trditi, potrjen -a -o, potrditev -tve i, potrjenje -a s, potfjenost -i ž, potfjenec -nca m, potf jenka -e i, potfdba -e ž; potrdilo -a s, potrdilen -Ina -o [-In-], potrdil-nost -i [-In-] i; potfjati -am, potf janje -a s; potrjevâti -jûjem, potrjevânje -a s, potrje-vâlen -Ina -o [-In-] potréba -e ž: po ~i, brez ~e, za ~o že imamo, ^a je treba je; iti na ~o; potrében -bna -o, potrébnost -i i, potrčbnež -a m potrébnik -a m, potrébnica -e ž. potrebščina -e i potrébiti -im gl. trebiti, potréb-Ijen -a -o, potrébljenost -i i. potrébljenje -a s, potrebitev -tve Ž, potrébljati -am, potréb-Ijanje -a s potrelrâvâti -ûjem, portrebovàl -âla -o, potrebovânje -a s potreba; potrebûjem to, česar nimam; râ-bim to, kar imam, kar uporab-
potrebnšnica
Ijam-, +ne potrebuješ hoditi (priti) k vaji ni ti treba hoditi potrebüSnica -e i, potrebušen -šna
-o, potrebušina -e ž potrépati -am in -pijem gl. tré-pati: ~ z očmi; potrepâti -âm in -épijem gl. trepâti; potrepân -a -o; potrepljâti -âm gl. trepljati, potrepljân -a -o, potrep-Ijânje -a s potrésti -em gl. tresti, potrésen' -a -o, patrésenec -nca m, po-trésenka -e ž, potrès -ésa m, potrésen-sna-o, potrésnost-i i; potresomér-a m, ~mérski-a-o; potrésati -am, potrésanje -a s; potresovâti -ûjem, potresovàl -âla -o, potresovânje -a s, po-tresovâlen -Ina -o f-ln-], po-tresač -a m, potresovâlec -Ica [-le-] m, potresovâlka -e [-Ik-] i potréti -trèm in -târem gl. treti, potft -a -o, potrtost -i é, po-tftje -a s, gl. tudi potirati potrgati -am, potrgan -a -o, po-tfganec -nca m, potfganost -i ž potrkati -am, potrkan -a-o: ~ ples; potrkovdti -ûjem, potrko-vânje -a s, potrkovâlec -Ica [-due-] m, potrkovâlski -a -o [-dusk-], potrkovâc -a m, po-trkovâlen -Ina -o [-In-]; potr-kâvati -am, potrkâvanje -a s; potrkljâti -âm gl. trkljâti, po-trkljân -a -o, potrkljâvati -am, potrkljâvanje -a s potrohnjati -âm, potrohnjàj -âjte! potrohnjàl -âla -o, potroli-njân -a -o, potrolinjânje -a s, potrohnjânost -i ž potrojiti -im, potrôji -ite! potrô-jil -ila -o in -ôjilo -ili, potrojèn -êna -o, potrojênost -i Ž, potrojèn je -a s, potrojitev -tve ž; potrojevâti -ûjem, potrojevàl -âla -o, potrojevânje -a s, po-trojevâlec -Ica [-le-] m, potro-jevâlen -Ina -o [-In-], potro-jitven -a -o [-tvan-]
potrositi -im gl. trositi, potrošen
-a potrošenje -a s potrošiti -trošim porabiti, zapraviti". ~ prihranke; potroši -te! potrošil -ila -o in -ošilo -i, potrošen -a -o, potrošnja -e z poraba, potrošenje -a s; potro-šarina -e ž, potrošarinski -a -o; potrošek -ška m, potrošen -šna -o, potrošnost -i i; potrošljiv -iva -o, potrošljivost -i i, po-trošljivec -vca m, potrošljivka -e ž, potrošnina -e ž, potrošnik -a m, potrošniški -a -o: ~o potrdilo, potrošati -am, potroša-nje -a s
potrpéti -im gl. trpéti, potrpljenje -a s; potfpen -pna -o, po-tfpnost -i i, potrpljiv -iva -o, potrpljivost -i i, potrpévati -am, potrpévanje -a s po^ežljiv -iva -o, potrpežljivost -i i, potrpežljivec -vca m, potr-pežljivka -e ï, potrpčžen -žna -o potrnditi -im se gl. truditi se, po-
truditev -tve é potrüpati -am in -pijem razbiti, potrùpan -a -o, potrùpanost -i ž, potrûpiti -im, potrûpljen -a -o, potrûpljenost -i i potuhniti -nem (se), potûhnjen -a -o, potûhnjenec -nca m, potûh-njenka -e ž, potûhnjenost -i i, potûha -e ž, potuhovâti -ûjem, potuhovânje -a s potujčiti -im, potûjéen -a -o, pr, tûjëenec -nca m, potujčenke -e i, potûjëenost -i i, potujčenje -a s; potujčevati -ûjem. potuj-čevanje -a s, potujëevâlec -Ica [-duc-] m, potujčevalka -e [-duk-] i, potujcevâlski -a -o [-dusk-], potujčevalen -Ina -o [-In-], potujčevalnost -i [-In-] ž poturčiti -im, poturčen -a -o, po-tûrcenost -i ž, poturčenje -a «, poturčei-ac -nca m, poturčenka -e i: poturcevâti -û jem, potur-čevanje -a s; potrtrica -e i
povêlje
*potv6riti -im spočiti, popačiti, ponarediti; *potv6rjen -a -o; *po-tvôrba -e i, *potvâra -e i ponaredek; *potv6rjenost -i i pona-rejénost, zlagânost; *potvârjati -am pačiti, ponarejati, lagati;
*potvârjanje -a s poučevati -ûjem, poučeval -âla -o, poučevânje -a s, poucevâlen -Ina -o [-In-], pouèevâlnost -i [-In-] i, pouèevâlec -Ica [-àlc-] m, pouèevâlka -e [-âlk-] i, po-uèevâlski -a -o [-disk-] poučiti -im, poûèi -ite! poûèil -ila -o, poučen -êna -o, pouč0nje -a ,s, poučenost -i Ž, pouči jiv -iva -o, poučljivost -i i; gl. tudi poùk in poučevati in poduk poudariti -im {+povdariti), poudarjen -a -o, poudârjenost -i Ž, poudàr -âra m, poudârek -rka m, poudâren -rna -o, po-udârnost -i i; poudarjati -am, poudarjanje -a s, poudarjâlen -Iria -o [-In-], poudarjevâti -jùjem, poudarjevânje -a s, po-udarjevâlen -Ina -o [-In-] pouk -a m, poùèen -čna -o, po-
ùčnost -i i, gl. tudi poučiti pouličen -čna -o, poûliènost -i i, poùliènik -a m, poùliènica -é i použiti -ijem, použit -a -o, po-užitje -a s, použiten -tna -o, použitek -tka m; použivati -am, použivanje -a s, použivâlen -Ina -o [-In-], použivâlec -Ica [-le-] m, použivâlka -e [-Ik-] i povabiti tn -iti -vâbim gl. vabiti, povabljen -a -o, povâbljenec -nca m, povâbljenka -e i, po-vâbljenost -i ž, povabilo -a s. jovabilen -Ina -o [-In-], povab-jiv -iva -o, povabljivost -i ž, povabnina -e i povaliti -im, povâlil -ila -o, po-valjèn -êna -o, povaljênec -nca m, povaljênka -e ž, povalitev -tve i, povâljek -Ijka m; povaljati -am, povaljan -a -o, po-
vâljanec -nca nt, povâljanka -e ž, povâljanica -e i povalnik -a [-d^-] m "^étrudelj,
povâlnica -e [-d^-] i potiea povariti -im, povâri -ite! povâril -ila -o, povarjèn -êna -o, po-varitev -tve i povarovati -ujem gl. varovati, povârovanje -a s, povâruh -a m povasovati -ùjem gl. vasovati, po-vasovânje -a s, povasovâlec -Ica [-duc-] m, povasovâlen -Ina -o [-In-] povécati -am, povččan -a -o, po-véèanje -a s, povščanost -i ž, poveèâva -e i, poveèâlnik -a [-In-] tn, povečalen -Ina -o [-In-]: ~a leča; poveèevâti -ùjem, poveèevânje -a s, pove-èevâlec -Ica [-duc-] tn, poveče-vâlski -a -o [-dusk-]^ povečevalen -Ina -o [-In-]: ~o steklo; povečljiv -iva -o; povečavati -am, poveèâvanje -a s povecérjati -am, poveččrjan -a -o,
poveCérek -rka m povečini prisl. večinoma, večidel: ~ smo tovarniški delavci; toda: po večini je nastopila manjšina povédati -vém, povéj -te! tn po-védi -te! povédal -a -o, pové-dan -a -o, povéd -i ž, povéda-nje -a s; povédek -dka m, po-védkov -a -o: ~o določilo; po-véden -dna -o, povédnost -i é, povédkoven -vna -o, povédka -e ž
poveličati -am, poveličan -a -o, poveličanje -a s, poveličanost -i Ž, poveličanec -nca m. pove-ličanka -e i; poveličevati -ùjem> poveličevšl -âla -o, povelièevâ-nje -a s, povelicevâlen -Ina -o [-In-], povelicevâlec -Ica [-le-] m, povelièevâlka -e [-Ik-] i povelikonočen -čna -o: tretja ~a nedelja
povêlje -a «, poveljnik -a m, po-vêljnica -e i, povêljniski -a -o.
povérek
povêljniStvo -a », povêljstvo -a s; poveljevati -jûjem, povelje-vàl -âla -o, poveljevânje -a «, poveljevâlen -Ina -o [-In-] povérek ^rka m skleiiek, porâj-
telj, krepélo poveriti -im koga (kaj) komu zaupati, koga pooblastiti, kaj potrditi, izprilati: člani so ga po-vérili, da jih zastopa; člani so mu povérili zastopstvo; povér-jen -a -o; povérjenik -a m, po-vérjeniea -e i, povérjeniSki -a -o, povérjenistvo -a s, povérje-nje -a s (+poverênje -a s), po-veritev -itve i, poverilo -a s, poverilen -Ina -o [-In-], pove-rilniea -e [-In-] i, poverilnost -i [-In-] i; +povérljiv -a -o zaupen, tajen: """strogo ~o; po-verljiv -iva -o zanesljiv, pover-Ijivost -i ž zanesljivost; povér-jati -am, povérjanje -a s poveseliti -im (se), povesêli -ite se! povesélil -ila -o, po vesel jèn -êna -o, poveselitev -tve ž, po-veseljênje -a s, poveseljevâti -ûjem, poveseljevàl -âla -o, poveseljevânje -a s povésiti -im, povéSen -a -o, po-véSenje -a s, povésenost -i i, povéSenec -nca m, povéSenka -e Ž; povéSati -am, povéSanje -a s poveslâti -âm gl. veslati, poveslân -a -o
povéslo -a s zvit iop slame za povezovanje snopov, otepov ipd.; povéselce -a [-sale-] s, povésel-ček -čka [-sal-] m, povéselski -a -o [-sal-], gl. tudi povreslo povésmo -a s: ~ prediva, detelje; povésemce -a [-sam-] s povést -i i, povéstica -e ž, pové-sten -tna -o; *povéstnica -e i zgodovina, *povéstniëar -ja m zgodovinar povesti -vêdem gl. vêsti, poveden -êna -o, povédba -e i, povedê-nje -a s
povésti -vézem gl. vésti, povézen -a -o, povézenje -a s, povéze-nost -i ž povétrje -a s, povétrn -a -o povéza -e ž, povézen -zna -o, po-vézek -zka m, povéznost -i i, povéznica -e i, povézka -e i povézati -véiem gl. vezati, povezan -a -o, povézanost -i I, po-vézanec -nca m, povézanka -e Ž, povezava -e ž; povezovâti -ùjem, povezovàl -âla -o, pove-zovânje -a s, povezovâlen -Ina -o [-In-], povezovâlnost -i [-In-] i, povezovâlec -lea [-duc-] m, povezovâlka -e [-duk-] i, pove-zovâlski -a -o [-dusk-], povezo-vâlnica -e [-In-] i, povezilo -a s, povezilnik -a [-In-] m, pove-zilnica -e [-In-] i povéznitî -nem, povéznjen -a -o, povéznjenje -a s, povéznik -a m povéliti -im, povéien -a -o, po-veženost -i i, povčženje -a s, povčžen -žna -o, povežnost -i ž povihati -am in -šem gl. vihati, povihan -a -o, povihanost -i i, povihanec -nca m; povihovâti -ùjem, povihovânje -a s povijati -vijam, povijaj -tel povijal -a -o in -âla -o, povijanje in -ânje -a s, povijâë -a m, po-vijâëa -e ž, povijâlo -a s, povi-jâlka -e [-duk-] i, povijâlen -Ina -o [-In-], gl. tudi poviti povir -à m Idček, povirje -a s
kisla krma, kisle trave, trstje povišati -am, povišan -a -o, povišanje -a t, povišanec -nca m, povišanka -e ž, povišanost -i ž; povišek -ška m, povišen -šna -o, povišnost -i i; poviševati -ùjem, poviševal -âla -o, povi-ševânje -a s, povisevâlen -Ina -o [-In-], poviševâlec -Ica [-duc-] m poviti -vijem, povit -a -o, povi-tost -i i, povitje -a s, povitek
povrh
-tka m, povitnjak -a m, gl. tudi povijati
povlačiti -im: ~ drva iz gozda, pobranati; povlačen -a -o: drva so ~a; povléèi -em gl. vleči, povléèen -a -o povlak -a m, povlaka -e i, po-vléka -e i; povlak -a m in pô-vlaka -e ž tir za vlake povod povoda m prilika, priložnost: dali so ~ za napad; to je bil ~ za pretep; +povod v pomenu vzrok, razlog: brez ~a so nas začeli na cesto metati; žalost ima raznovrstne ~e; čndakinje so brez pravega ~a odklanjale njegovo snubitev; razložil je ~ svojega prihoda; "•"povodom prisl. časa kot nepr. predi, z rod. ob priliki, ob: ~ razstave, ~ V. kongresa KPJ, ~ novih napadov-, ~ tvojega pisma
povodec -dca m vajeti, povoden
-dna -o: ~i jermen povoden -dna -o: ~i mož, po vodenj -dnji ž, pred povôdnijo, povôdje -a s povoditi -im prekaditi, opražiti, povodi -ite! povôdil -ila -o, povojen-a-o: ~o meso, ~a kava, ~a moka prežgana; povôjenost -i ž
povoj -ôja m, V povoju in povoju, povojčič -a m, povôjec -jca m, povôjek -jka m, povojen -jna -o, povôjnost -i ž, po-vôjnica -e ž povojen -jna -o: ~a dôba, ~e razmere
povoljen -Ijna -o, povôljnost -i ž 'povôrka -e ž sprevod, obhod, vrsta
po voščiti -im, povošči -ite! po voščil -ila -o, povoicèn -êna -o, povoiëênje -a s, povoščênost -i f, povoščitev -tve I, povoščilo -a s, povoščilen -Ina -o [-In-]
povoziti -vozim gl. voziti, povožen -a -o, pov0ženost -i i, po-voz -6za m, povoženec -nca m, povoženka -e ž; považati -am, považanje -a s povprašati gl. poprašati povprék gl. pop rek povračati -am, povračanje -a », povračaj -a m, povračilen -Ina -o [-In-], povračalnost -i [-In-] ž, povračevati -ujem, povrače-vanje -a s, povračevalec -Ica [-du-] m, povračevalka -e [-du-] ž, povračevalen -Ina -o [-In-], povračevalnost -i [-In-] ž, po-vračevalnica -e [-In-] ž, povračilo -a s, povračilen -Ina -o [-In-], povračilnost -i /"-!n-J ž, povračnik -a m, povračnica -e ž, povračljiv -iva -o, povračlji-vost -i ž
povratek -«tka m, povràt -âta m, povraten -tna -o, povratnost -i ž, povrâtnik -a m: rakov, kozorogov povratniški -a -o, povratnica -e ž: poštna ~ povraz -a m ločen pri košari povréëi -vržem gl. vreči, poVržen -a -o, povrženec -nca m, po-vfženka -e ž, povfženost -i ž, povfžek -žka m, povig -vfga m, povrgljiv- -iva -o, povrgljivost -i ž
povréslo -a s povéslo, povréselce -a [-sale-] s, povréselski -a -o [-sais-], gl. tudi poveslo povréti -vrèm gl. vreti, povrét -a -o, povrétje -a «, povrétost -i ž in povrélost -i ž; povrévati -am, povrévanje -a s povf-h in povrhu prisl. nač. 1. zra ven, za nameček: (za) ~ dat navreči, ~ je še to povedal 2. površno: to je zelo ~ nare jeno, sem samo ~ pogledal toda po vrhu v krajevnem po menu: po vrhu strehe je hodil zmočilo je le po vrhu, znotraj je suho; po vrhu Stola je sneg
povrhnji
povrhnji -a -e: ~e oblačilo, ~a suknja, ~a plača; povrhnja -e ž smetana, povrhnjica -e i povrhnja koža povrhoma prisl. povrh, povrhu, površno: ~ narediti, ~ prebrati, ~ poznati povrniti in -vfniti -vfnem, po-vfnil -ila -o, povfnjen -a -o, povrnitev -tve ž, povfnjenec -nca m, povfnjenost -i ž povfsten -tna -o, povfstnost -i ž, povrstiti -im, povfsti -ite! po-vfstil -ila -o, povrsëèn -êna -o, povr§Cênost -i ž, povrstitev -tve ž
površen -šna -o, povfšnost -i ž, povfšek -ška m, povfšnež -a m, povfšnica -e ž, povfšnik -a m, povfšje -a s, površina -e ž, površinski -a -o površeti -im gl. vrSéti, pov^šênje -a s
povftati -am, povftan -a -o, po-vftanost -i ž, povftan je -a s; povrtovati -ûjem, povrtovânje -a s, povrtovâlen -Ina -o [-In-]; povrtâvati -am, povrtâvanje -a s povften -tna -o, povrtnina -e ž povsè in povsèm prisl. popolnoma, čisto
povsod prisl.: ~ je doma, od ~ prihajajo; povsôdnji -dnja -e povséci, povščč prisl. všeč, po
volji, pogodu povzdigniti -nem, povzdignjen -a -o, povzdig -a m, povzdiga -e i, povzdignitev -tve i, povzdig-njenec -nca m, povzdignjenka -e ž, povzdignjenost -i ž; povzdigovati -ûjem, povzdigoval -ala -o, povzdigovanje -a s, po-vzdigovalen -Ina -o [-In-], po-vzdigovalec -Ica [-duc-] m, po-vzdigovalski -a -o [-dusk-] povzéti -vzamem gl. vzeti, povzet -a -o, povzétje -a s, povzétek -tka m, povzémek -mka m, po-vzétnica -e i, povzétnik -a m.
povzetnina -e ž; povzemati -am, povzemanje -a s, povze-malen -Ina -o [-In-], povzéma -e ž, povzèm -éma m povzoriti -im, povzôri -ite! po-vzoril -ila -o, povzorjèn -êna -o, povzoritev -tve ž, povzorjênec -nca m, povzorjênost -i ž; po-vzarjati -am, povzarjanje -a s povzpéti -pnèm se gl. vzpeti, po-vzpét -a -o, povzpétost -i ž, povzpétje -a s; povzpénjati -am se, povzpénjanje -a s povzročiti -im, povzroči -ite! povzročil -ila -o, povzroéèn -êna -o, povzročitev -tve ž, povzro-êênost -i ž; povzročitelj -a m, povzročiteljica -e ž, povzroči-teljski -a -o, povzročilen -Ina -o [-In-], povzročilo -a s; povzročati -am, povzročanje -a s, po-vzročevati -ûjem, povzroéevàl -âla -o, povzrocevânje -a s, po-vzročevalen -Ina -o [-In-] poza -e ž drža, stoja, vedênje, na-rejèn obraz, pozêr -ja m kdor se rad postavlja v pozo, pozêr-ski -a -o, pozêrstvo -a s; požirati -am biti za model slikarju, kiparju; poziranje -a s; pozi-tura -e ž drža telesa, odrsko narejeno vedenje pozabavati -am (se) pozabâvljati -am, pozabâvljanje
-a », pozabavljaški -a -o pozâbiti -im kaj, česa, na koga (kaj); pozabi -te! in -ite! pozabil -a -o in -fla -o, pozâbljen -a -o, pozâbivši = pozabivši = pozabič prisl.; pozaba -e i, po-zâbljenje in -ênje -a s, pozab-1 jenost -i ž, pozabi jenec -nca m, pozâbljenka -e ž, pozâbljenéek -čka m; pozâbljati -am, pozâb-Ijanje -a s, pozabljiv -iva -o, pozabljivec -vca m, pozabljivka -e ž, pozabljivost -i ž, po-zabljivček -čka m, pozabljivski -a -o
pozlatiti
pozédje -a s, pozâdnji -a -e pozajéti -zajâmem in -zâjmem ffl. zajéti, pozajétje -a s; pozajé-mati -am in -Ijem, pozajéma-nje -a s, pozajemâlen -Ina -o [-In-], poza jemalec-Ica [-le-] m pozakleniti -klénem gl. zakleniti; pozaklépati -am, pozaklépanje -a s
pozakôniti-im, pozakônjen -a -o, pozakonîtev -tve i, pozakônje-nost -i ž, pozakônjenec -nca m, pozakônjenka -e i, pozakonit-ven -a -o [ ivan-] pozaprâviti -im, pozaprâvljen -a -o, pozaprâvljenost -i é, poza-prâvljenec -nca m, pozaprav-Ijiv -iva -o, pozapravljîvec -vca m, pozapravljivka -e é, poza-pravljivost -i ž; pozaprâvljati -am, pozaprâvljanje in -ânje -a s pozapréti -èm gl. zapreti, poza-prtje -a s, pozapftost -i ž; po-zapirati -am, pozapiranje -a s, pozapirâlen -Ina -o [-In-] pozaspâti -im: počasi so vsi po-zaspâli
pozavna -e i glasbeni instrument pozdrâviti -im; pozdravljen -a -o, pozdràv -âva m, pozdraven -vna -o, pozdravilo -a s, pozdravljê-nje -a s, pozdravitev -tve ž, po-zdravitven -a -o [-tvan-]; po-zdrâvljati -am, pozdrâvljanje in -ânje-a 8, pozdravljâvec-vca m, pozdravljâvka -e ž, pozdrav-Ijâc -a m pozébsti -em, pozébel -bla -o: ~o cvetje, pozéblost -i ž, pozébeii -a -o, pozéba -e ž, pozeblina -e Ž; pozebovâti -ûjem, pozebovâ-nje -a s, pozebljiv -iva -o, po-zebljivost -i ž, pozében -bna -o, pozébnost -i ž Pozejdon -a m os. i. gri. mit., Po-zéjdonov -a -o, pozéjdonski -a -o pozelenéti -im gl. zelenéti, poze-lêni -ite! pozelenèl -éla -o: ~i travniki, ~a žita; pozelenélost
-i Ž; pozeleniti -im, pozelêni -ite! pozelénil -ila -o, pozele-njèn -êna -o, pozelenitev -tve é, pozelenilo -a « pozémeljski -a -o, pozémeljčan-a
m [-malj-] pôzen -zna -o, dol. pôzni -a -o, prisl. pôzno, poznéje; poznica -e i pozna hruška, poznik -a m, poznič -iča m, poznjâk -a m imena za pozne sadove, mladiče ipd.; poznopoléten -tna -o,,4)0-znojesénski -a -o, poznogôtski -a -o: ~i slog, poznoromânski -a -o, poznoklâsiéen -čna -o pozibati -am in -bljem gl. zibati, poziban -a -o, pozibanost -i ž, pozibanec -nca m; pozibâvati -am, pozibâvanje -a s pozicija -e i poloiaj, staliiée, postavka; pozicijski -a -o: ~i boji pozidati -am gl. zidati, pozidan -a -o, pozidanost -i i, pozidâva -e Ž, pozidâvati -am, pozidâva-nje -a s; pozidovâti -ûjem, po-zidovâlen -Ina -o [-In ], pozi-dovânje -a « pozimi prisl.: pozimi se smučamo, po zimi pa ne; pozimski •■a -o, pozimen -mna -o pozitiven -vna -o: ~i pôl, ~a bilânca; pozitivnost -i ž; pozi-tiv [-lu] -a m slovn., fot., trg., pozitiva -iv mn. s knjigovod.; pozitivizem -zma m fil., poziti-vist -a m, pozitivistka -e ž, pozitivističen -čna -o poziv -a m povabilo, klie, v^-klie; poziven -vna -o, pozivnica -e i; pozivati -am in -vijem ("•"poživljam), pozivanje -a s pozlatiti -im, pozlati -ite! pozlatil -ila -o in -âtilo -i, pozlacèn -êna -o, pozlatitev -tve ž, pozlacênje -a 8, pozlaêênost -i ž, pozlatilo -a s, pozlatilea -Ina -o [-In], pozlatilec -Ica [-le-] m, pozla-■târ -ja m, pozlatârski -a -o, po-zlatârstvo -a t
Slovenski pravopis
593
38
pôzlu
pôzlu prisl.: iti ~ v nii, v škodo poznamenovati -ûjem, poznameno-vânje -a g; poznâmovati-ujem, poznâmovanje -a s poznati -znâm gl. znati, poznanje -a s, poznanstvo -a g, poznânec -nca m, poznânka -e ž, poznâ-ten -tna -o, poznâtnost -i ž, poznava -e i, poznâven -vna -o, poznâvnost -i ž; poznavati -am, poznavanje -a g, poznavâtelj -a m, poznavâteljica -e i, pozna-vâteljski -a -o, poznavalec -Ica [-iuc-] m, poznavalka -e [-duk-] i, poznavalski -a -o [-dus-] pozobéti -zôbljem in pozôbati -am gl. zobati, pozobân -a -o in pozôban -a -o, pozôbanost tn pozobânost -i i pozôbnica -e i med. pozôr -ôra m, v pozôru stati, pozoren -rna -o, pozornost -i i; *poz6rnica -e ž oder, ospredje, pozôrnik -a m; pozorišče -a g, pozoriščen -ščna -o pozoréti -im gl. zoréti, pozôri -ite! pozôrel in pozorèl -éla -o: oves je pšenica je ~a, ~i lan; pozorélost -i i pozoriti pozôrim: žito se pozôri; pozôri -ite! pozôril -îla -o: oves se je hitro pšenica se je zelo -^a; pozôrjen -a -o: žita so ~a;. pozôrjenost -i i; pozoriti -im: sonce žito pozori; pozôri -ite! pozôril -ila -o tn -ôrilo: sv. Jakob ga je sonce ga je ~o, vročina ga je ~a; pozor jèn -êna -o: rž je že kar ~a; pozorjênost -i i; pozoritev -tve i
pozvati pozôvem gl. zvati poklicati, povabiti', pozvan -a -o, po-zvânec -nca m, pozvânost -i i, gl. tudi poziv pozvédeti -zvém, pozvédi -te! po-zvédel -dela -delo (+pozvédla -dlo), pozvéden -a -o, pozvéd-ba -e i, pozvéden -dna -o; po-
zvedovâti -ûjem, pozvedovénje -a s, pozvedovâlen -Ina -o [-In-], pozvedovâlec -Ica [-duc-] m, po-zvedovâlka -e [-duk-] i, po-zvedovâlski -a -o [-disk-] pozvoniti -im, pozvoni -ite! pozvonil -ila -o tn -ônilo -i; pozvanjati -am, pozvanjanje -a g; pozvončkati -âm, pozvončkaj -âjte! pozvončkal -âla -o, po-zvončk jâti -âm, pozvonckljàl -âla -o
požâgati -am, pozâgan -a -o požâr -a m, požâren -rna -o: ~a bramba, požârni -ega m sluiba pri vojakih, požârnik -a m, po-žârnica -e i bot., požârovec -vca m vresje bot., požârišče -a s poželčti -im gl. želéti, pozelèn -êna -o, pozelênje -a g ("'"požel jèn -êna -o, "'^ požel jênje); poželjiv -iva -o, požel jivost -i i, poželjivec -vca m, poželjivka -e Ž, pož01jen -Ijna -o, pož0ljnost -i ž, požčljnik -a m poženiti -žčnim gl. ženiti, požé-
njen -a -o, pozénjenost -i ž požeruh -a m, požerûhinja -e ž, požerûški -a -o, požerun -a m, požerûnski -a -o pozéti -žânjem gl. žéti, pozét -a -o, požčtje -a g, požinjati -am, požinjanje -a g, požinjka -e i obed po^ietvi požgati požg0m gl. žgati, požgfin -a -o, požig -a m, požgânost -i i, požgânec -nca m, požgân-ka -e i, požgânje -a s, požgâ-nica -e i, požganina -e ž; po-žigati -am, požiganje -a g žigâlec -Ica [-duc-] m, požigfil-ka -e [-duk-] i, požigâlski -a -o [-dus-], požigâlen -Ina -o [-In-] : ~a strast požgečkâti -âm gl. žgečkati, po-žgečkân -a -o [povsod -igai-], gl. tudi poščegetati požirati -am, požiranje -a g, po-žirâlnik -a [-dun-] m, požirâl-
pragmatika
niški -a -o f-dyn-J, požiralec -lea [-duc-] m, požiralka -e [-duk-] ž, požiralski -a -o [-dus-], požiralen -Ina -o [-In-]; poži-rek -rka m: ~ vodé, požirček -čka m
poiivéti -im gl. živeti: malo bi še rad poživel; poživ0la družba, poživ0lost -i i; poživiti -im: to me poživi, gl. živiti; poživ-Ijèn -êna -o in poživljen -a -o, poživlj0nost -i é in poživljenost -i ž, poživljenje -a «, poživitev -tve ž, poživilo -a «, poživilen -Ina -o [-In-], poživek -vka m; poživljaiti -am, poživljanje -a «, poživljavec -vca m, poživljavka -e i, poživljavski -a -o poživiniti -im, poživinjen -a -o, poživinjenje -a s, poživinjenost -i i, poživinjenec -nca m poioltéti -im, požolti -ite! požol-tèl -élà, -o, požolt0lost -i ž, po-žoltenje -a g; požoltiti -im, po-žoltčn -êna -o, požoltitev -tve i; požolt0vati -am, požolt0va-nje -a g [povsod -iout-] požrčšen -šna -o, požr0šnost -i i, požréšnež -a m, požrčšnica -e ž, požrešnik -a m poiréti -žrèm gl. žreti, požrt -a -o, požrtija -e i, požrtost -i ž, po-žrten -tna -o, požftnost -i i, požrtnež -a m, požftnik -a m, požrtnica -e ž požrtvovalen -Ina -o [-In-], požrtvovalnost -i [-In-] i požvečiti -žv6čim, požv6či -ite! požv6čil -ila -o, požv6čen -a -o, požvččeoec -nca m, požv6čenost -i i; požv6ček -čka m; požve-kovati -ujem, požvekoval -âla -o, požvekovânje -a g požvižgati -am, požvižg -a m; po-žvižgâvati -am, požvižgfivanje -a g; požvižgovfiti -ujem, po-žvižgovânje -a s; požvižgovalec -Ica [-UC-] m
pra- predpona, pomeni davno preteklost, prvotnost; ohrani svoj poudarek: prâbâbica -e ž, prâ-bitje -a s, prâèlôvek -éka m, prâdâven -vna -o, prâdavnina -e Ž, prâdèd -déda m, prédôba, -e Ž, prâdôben -bna -o, prâ-domovina -e i, prâfâktor -ja m, prâfâktorski -a -o, prâgermân-ski -a -o, prâgôzd -gôzda m, prâgôzden -dna -o, prâjêzik -ika m, prâkultûra -e i, prâlik -a m, prâmâti -ere i, prânagôn -ôna m, prâneëâk -a m, prâoblika -e i, prâôèe -éta m, prâploditev -tve i, prâpodôba -e ž, prârodi-telji -ev m mn., prâsila -e i, prâslovânski -a -o, prâslovan-ščina -e i, prâsnôv -ovi i, prâ-sorôdstvo -a s, prâstàr ^âra -o, prâstârSi -ev m mn., prâstric -a m, prâsvét -etâ m, prâÊtevilo -a g, prâtvâr -ari ž, prâtvôrba -e i, prâtvorivo -a g protoplaz-ma, prâûm -a m, prâvék -a m, prâvir -a m, prâvzôr -ôra m, prâvnùk -a m, prâvnùkinja-e ž, prâvzrôk -ôka m, prâzgodovina -e Ž, prâzgodovinski -a -o, prâ-živâl [-du] -i i; včasih pra- ponavljamo in s tem stopnjujemo pomen preteklosti prâpra-: prâ-prabâbica -e i, prâpradèd -éda m, prâprastârSi -ev m mn., prâ-pravnûk -a m ipd. prâca -e é, prâèar -ja m kdor s prdčo strelja, prâénik -a m kamen za prdčo, tudi frač-pràg prâga m, mn. prâgi -ov tn pragôvi -ôv: železniški ~ôvi, Dnjéprski ~ôvi; prâžen -žna -o, prâž^ -žka m, prâzec -žca i» Prâga -e ž kr. i., prâski -a -o, Pražan -âna tn, Prazânka -e i pragmatika -e ž opravilnik, službeni red; pragmatičen -čna -o stvaren, strokoven, posloven, vzročno povezan: ~o pisana zgodovina; pragmâtiéna sânkcija
prah
zgodovinska listina Karla VI. (1713); pragmatizem -zma m fil. smer, pragmatist -a m, pragma-tističen -čna -o prah -a in -u m, prahast -a -o prahu podoben, gl. tudi prašek tn prašiti +praha -e ž trznina, tržna njiva, ledina, tržnica, prilog: pustiti ~o pustiti v preldgu, na ~o orati, ~o delati v prilog dati; +prašen-šna-o: ~a njiva tržna njiva, tržnica, +prahati -am v prilog orati prakol [-ou] -a m obrabljena palica, prakolje -a s praksa -e ž izvrševanje (česa), poklic, vaja, spretnost, navada: izvrševati ~o poklic, biti v ~i v poklicnem delu, imeti ~o vajo, spretnost, stopiti v ~o » službo, ~a bo pokazala delo, izvrševanje; ~a in teorija sta dvoje delo in nauk; praktičen -čna -o: ~ človek izkušen, spreten, uporaben, roien; ~i zdravniki izvršujejo poklicno delo, vernik živi po veri, ~o mesto priročno, prikladno za koga; daj mu kaj ~ega uporabnega; praktičnost -i ž; praktik -a m praktičen človek; praktika -e ž način izvrševanja; zvijača; prakticirati -am izvrševati, vaditi se; praktikant -a m začetnik, vajenec; prakticizem -zma m samo na prakso, trenuten uspeh preračunano dejanje, nenačelnost; prak-ticističen -čna -o Praksiteles -tela m grški kipar,
Praksitelov -a -o pralec -Ica [-duc- in -le-] m tolkač pralm -Ina -o [-In-]: ~i prašek,
pralnica -e [-In-] ž pralica -e ž^ praličen -čna -o pramen -ena tn: vrv v tri ~e, kita na tri ~e; pramenec -nca tn, pramžnček -čka tn, pram6-nast -a -o
prapor -a tn, praporec -rca tn, praporček -čka tn, praporščak -a tn, praporen -rna -o, prapor-ski -a -o praprot -i ž, praprotov -a -o tn praproten -tna -o: ~o seme, praprotje -a s, praprotišče -a 8 prasec -sca tn, praščev -a -o, prašiča -e ž, prase -eta s, prase-tina -e ž; gl. tudi prašič praskati -am, praskaj -te! praskal -a -o tn -ala -o, praskanje in -anje -a s; prask -a tn, praska -e ž, praskav -a -o, pra-skavec -vca tn, praskač -a tn prasket -eta tn, prasketati -am in -ečem, prasketaj -ajte! prasketal -ala -o, prasketanje -a s prasniti -nem: ~ v smeh, ~ po
čem (z žveplenko po škatlici) prašati in -ati prašam gl. vprašati praščati -im: drevje ob. vetru prašči, stol prašči škriplje, otrok ~i se dere; prašči -ite! praščal -ala -o, praščanje -a s praščiti -im: sokol prašči med kure; prašči -te! praščil -a -o prašek -ška tn droben prah, med. prahasto zdravilo: zobni prašen ali -šan -šna -6 in prašen -šna -o: ~a cesta, obleka, čevlji; dol. obl. prašni -a -o: ~a zrna; prim. bolj prisl. prašno in prašno; prašnost -i ž, prašina -e i, prašnat -a -o prašič -iča tn, prašičev -a -o, prašiček -čka tn, prašičkov -a -o, prašičji -a -e, prašičevina -e ž, pra-šičevje -a s; prašičereja -e ž, pra-šičerejec -jca tn, prašičerejski -a-o; prašič pitanec prašiča pitanca (+prašič-pitanec), +preš-prašiti -im (se), praši -ite! prašil -a -o, (za) prašen -ena -o, pra-ššnje -a s, prašitev -tve ž prašnik -a tn bol., prašnikov -a -o, prašniški -a -o, prašnica -e ž pratež -a tn, pratežen -žna -o: ~i voz, pratežnina -e ž
praviti
prati pêrem, péri -ite! pral -a -o, (o)pran -a -o, pranje -a s, gl. tudi pralen -Ina -o prati porjem, pôrji -ite! pral -a
-o; parati -am, paranje -a s pratika -e ž, pratikar -ja m, pra-tikarica -e i, pratikarski -a -o, pratikarstvo -a s pràv prisl. izraža 1. pravilnost : ~ delati, govoriti, izračunati; tako je nič ne dela nič se ne obrača na ~ obrniti kaj (obleko, besedo); meni je ~ po volji, ~ mu je po volji, prav se mu godi; obleka mi je to mi ~ pride, ravno ~ si prišel o pravem času; nekaj mi ni ~ (v želodcu iprf.) ; imeti ~ (Opravo), vsak ima svoj ~ dati komu pritrditi mu; pràv, le pojdi! pràv pràv, samo da vem; žč pràv, še rad boš prosil; že pràv, nič se ne plaši! 2. poudarek (listo, posebno, zelo, ravno ipd.): ~ gotovo, ~ zarés, ~ rad, ~ priden, ~ dober, ~ tak; ~ nič ne dela, nič ~ ne dela; ~ nič se ne boji, nič ~ se ne boji; ~ nič se ne obrača, nič ~ se ne obrača; ~ ti si bil, ~ to knjigo iščem, ~ nocoj je bil tu, ~ o veliki noči je bilo, ~ pred menoj sedi, ~ pod oknom je ustrelil; 5. v sestavi: pràvzaprav, pràvkar, éepràv, akopràv
pravcat -a -o: pravi pravcati lenuh, (prava) pravcata revolucija
pravda -e ž, pravden -dna -o: ~i doktor, pravdnik -a m: državni pravdnica -e i, pravdniček -čka m, pravdniški -a -o, pravd-ništvo -a s: državno prav-dati -am se, pravdanje -a s, pravdar -ja m pravdarski -a -o, pravdarstvo -a s, pravdarija -e i, pravdač -a m
pravdanski -a -o pravi, navaden, resničen: ti nisi ~i človek (Levstik)
pravdo- v sestavi: pravdorèk -réka m, pravdoslovec -vca m, ~sl6v-je -a s, ~sl6ven -vna -o; prav-doznanstvo -a s, ~ znanec -nca m, ~znanski -a -o *pravec -vca m smer, načelo, pravilo
pravi -a -o: ~i mož na ~em kraju, blago na ~i kràj na pràv, imeti glavo na ~em koncu, o ~em času = pravi čas, ~i kot, ~a pot, ~a roka desna, nima ~ega zaupanja, nič ~ega veselja ni, nič -^ega ne bo iz tega, ta ni ~i (~a), ~o zadeti, ti ši mi ~i! (iron.), ~a škoda! nobena, ~a reč! kaj za to, nič ne dé; nedol. oblike, prim. in pres. nima pravica -e i: po ~i govoriti, povedati resnico, to ni po ~i pravično, resnično; da povem po ~i kakor mislim; imeti ~o do česa, na kaj; imeti kaj na ~i; dati komu ~o do česa; ~o zahtevati, iskati, poiskati si, storiti komu, izkazati komu; komu v ~o hoditi, segati; priti do ~e, ~a se je izkazala; ~i v roke priti oblasti, roka ~e; pravic veliko — pravice malo ugodnosti, posebnih dovoljenj in moči; imam pravico govoriti ali da govorim, nimaš pravice govoriti ali da govoriš pravicoljuben -bna -o, pravico-Ijiibnost -i i, pravicoljubje -a s pravičen -čna -o, pravičnost -i ž, pravičnež -a m, pravičnik -a m, pravičnica -e i
pravilo -a s, pravilen -Ina -o [-ln-1, pravilnost -i [-In-l ž, pravilnik -a [-In-] m, praviloma prisl.
praviti -im, pravi-te! pravil-a-o, pravljenje -a s
pravkar
pravkar prisl. i. za preleklost: ravnokar, čisto pred kratkim: ~ je bil tu, ~ je prišel; za prih. ustreza koj (bo tu); pravkarš-nji -a -e: ~e besede, ~a nesreča
pravljica -e ž, pravljičen -čna -o, pravljičar -ja m, pravljičarski -a -o, pravljiški -a -o, pravlji-čarstvo -a s
pravo -a s jus, pravoma prisl. po pravu, praven -vna -o, dol. pravni -a -o: ~i postopek, ~a pot, ~a veda, ~amoč; pravnost-i ž, pravnik -a m jurist, pravnica -e ž, pravniški -a -o: ~a služba, dolžnost; pravništvo -a s; pravno- v sestavi: pravnomočje -a s, pravnomočen -čna -o: ~a pogodba, ~m6čnost -i ž; prav-nozgodovinski -a -o; toda pravno obvezen -zna -o, pravno veljaven -vna -o, pravno varen! -rna -o
pravo- v sestavi: pravočasen -sna -o, ~časnost -i ž; pravočuten -tna -o, ~čutnost -i ž, ~čutje -a s; pravokoten -tna -o, ~k6t-nik -a m, ~k6tnica -e i; pravo-močen -čna -o, ~m6čnost -i ž; pravopis -a m, ~pisen -sna -o, ~pisje -a s; pravorečen -čna -o slovn., ~rečje -a s slovn.; pravorek -eka m pr.; pravoslaven -vna -o, ~ slavje -a s, ~slavnost -i i, ~slavec -vca m, ~slavka -e ž; pravoslovec -vca m, ~sl6ven -vna -o, ~ slo v je -a s; pravosoden -dna -o, ~ sod je -a «, pravoveren -rna -o, ~ vernost -i ž, ~vernik -a m, ~ver-nica -e i, ~verski -a -o, ~ver-stvo -a s; pravoznanec -nca m, ~znanski -a -o, ~znanstvo -a s
pravšnji -a -e to, kar ie prdv: ravno za to velikost; ta klobuk sicer ni pravi, ker ni moj, je pa pravšnji, ker mi je prav; pravšnjost -i i
pràvzaprav prisl. prazen -zna -o, dol. prazni, prim. bolj ~a posoda, ~a glava, ~a beseda, ~ izgovor, ~a vera, ~ strah, ~ nič, ta ni ~a, ~o mesto, biti ~ih rok; prazniti -im (se), praznjenje -a s, praznitev -tve i; praznina -e ž, praznota -e ž, praznôba -e ž, praznost -i i praznik -a m, prazniški -a -o: ~o opravilo, prazničen -čna-o: vse je bilo ~o, ~o napravljen; praznikovati -ujem, prazniko-vàl -âla -o, praznikovânje -a s, gl. tudi praznovâti prazno- v sestavi: praznoglàv -âva -o, ~glâvec -vca m, ~glâvka -e Ž, ~glâvost -i i; praznomi-seln -a -o [-saln-], ~ miselnost -i [-saln-] i; praznovéren -rna -o, ~vérnost -i i, ~vérje -a s, ~vérec -rca m, ~vérski -a -o, ~vérstvo -a s praznovati -ûjem, praznovàl -âla -o, praznovânje -a s, prazno-vâlen -Ina -o [-In-], praznovâ-lec -Ica [-duc-] m, praznovâlka -e [-duk-] i pražič -a m manjialka k prag, gl. tudi tam
pražiljka -e ž = bražiljka -e ž brazilski les, iz katerega so kuhali rdečilo (zlasti za pirhe) pražiti -im, prâžen -a -o: ~a kava, praženje -a s, prâzenek -nka m, prâzenec -nca m, pra-žilen -Ina -o [-In-], pražilnica -e [-In-] i, pražilo -a s, pra-žârna -e ž pražnji -a-e 1. prazničen: ~a obleka, ~a srajca, ~e se obleči; 2. boljša vrsta: ~e predivo, ~a moka; prâžnje -a s boljše blagô za obleko preiti -im se prskati se: kozé se pfčijo, prč -a m, prčevina -c i kozlovina
prebiti
prè prisl. bajè, mendà: ima ~ denarje
pre- predpona I. pri prid. in prisl. izraža stopnjo preseganja (elativ), in sicer v pomenu 1. preveč: premlad, prestàr, predober, previsok; premalo, preblizu, predaleč, prezgodaj, prepozno, prevroče, prepočasi; tudi pred zloženimi prislovi, čeprav jih sicer pišemo narazen: prenalahko, prenadrobno, prenadebélo, pre-naširoko, prenadolgo, prena-hitro ipd.; 2. zelo: preljuba mati, presfčni otrok, prelepa podoba, presladki moj; pre-nékikrat, prečudino lep, premnogo jih prosi itd.\ vseh takih zvez v slovarju ne navajamo, ker jih lahko delamo domala od vseh prid. in prisl.; II. pri glagolih izraža premikanje (trajanje, razvoj) dejanja: 1. skozi kaj (čez, preko): prebiti, prebôsti, premočiti, preplavati, prelésti (steno), preskočiti (jarek) = skočiti preko jarka; 2. iz kraja v kraj: prenêsti, prepeljati, preseliti se, pretočiti, prevaliti, preliti; 3. iz časa v čas: prečiiti noč, prenočiti, prestati ves ve-iér, prespâti noč, leto pretêce, preminiti; 4. iz načina v način (sprememba): premeniti, prenoviti, preobrniti se, preslikati, preob čči, predomisliti se, preleviti, preoznaniti, predruga-čiti; 5. preko mere: preob jésti se, prevzdigniti se, preutruditi, preobremeniti, prezaposliti, pregnati (konje z delom) prearati -am gl. preorati prebadati -am, prebadanje -a s, prebadalo -a s, prebadač -a m prebarvati -am, prebarvanje -a s *prebasati -ašem (se) : ~ se s čim, ~ se kam, *prebasanec -nca m presitei; *prebasovati -ujem, *prebasovanje -a s selitev
prebaviti -im, prebavljen -a -o; prebavljati -am, prebavljanje -a «; prebavijavec -vca m, pre-bavljavka -e ž; prebava -e ž, prebaven -vna -o, prebavnost -i i, prebavljiv -iva -o, prebavljivost -i i, prebavilo -a s, nav. v mn. prebavila -il [-il], pre-bavilen -Ina -o [-In-]: ~i organ; prebavljalen-Ina-o [-In-]: ~o delo, ~e žleze prebedeti -im gl. bedeti, prebe-den -ena -o: ~a noč [povsod^ -bad-]
prebegniti prebegnem gl. pobegniti, prebeg -ega m, prebega-vati -am, prebegavanje -a s prebeliti -im gl. beliti, prebeljen -a -o, prebelitev -tve i, pre-beljenost -i i prebenda -e ž nadarbina, preben-den -dna -o nadarbinski, pre-bendar -ja m, prebendnik -a tn, prebendarski -a -o prebesiti -im se: pot se prebesi v dolino
prebežati -im gl. bežati, prebež-
nik -a tn, prebežnica -e ž prebijati -am (se) gl. pobijati, prebijanje in -anje -a s, prebi-jač -a m, prebijalo -a s, prebi-jalnik -a [-In-] m, prebijalen -Ina -o [-In-] prebirati -am, prebiranje -a s, prebirač -a m, prebiralnik -a [-In-] m, prebiralnica -e [-In-] ž, prebiralo -a s klaviatura, pre-biralen -Ina -o [-In-]; prebir -a m: na ~ imeti, na ~ ponuditi; prebiralec -Ica [-le- in -duc-] m, prebiralka -e [-Ik- in -duk-] ž, prebirljiv -iva -o prebiti -ijem gl. biti, prebit -a -o: ~ novec preluknjan; preneseno prebit -a -o: ~o dekle, kaj pa počneš? otrok, daj no mir! ~o trdo je šlo zelo, hudd; ~o mraz je bilo zelo, močno, h^4Q^,
prebiti
~o bo bud to, ali, zelo; ~o bo pogledal to, ali, pač; prebiti -ijem se: ~ skozi vse težave, skozi vse ovire, skozi sovražne črte; prebitje -a s; glej tudi prebijati fn preboj prebiti prebijem fn prebom prenesti, pretrpeti, prestati: ~ noč, mraz; veliko budega prebom; prebit -a -o: ~a leta, ~o trpljenje, prebitek-tka m ostanek: imeti česa na ~ prebivati -am, prebivanje -a s, prebivalec -Ica [-due-] m, prebivalka -e [-duk-] i, prebival-ski -a -o [-Is-], prebivalstvo -a [-Is-] s, prebivalnica -e [-In-] ž, prebivališče fn -išče -a s prebledéti -im gl. bledéti, pre-bledèl -éla -o: ~i obraz, pre-bledélost -i i; prebledévati -am, prebledévanje -a s preblisniti -nem, preblisnjen -a
-o, preblisk -a m preblizu prisl.: ne hôdi ~ prebobnati -am: vse večere pre-bôbna, vso ulico prebobna, ves hrup prebobna prehod -oda m gl. prebôsti preboj -ôja m, prebojen -jna -o: ~a sila, prebojnost -i ž; gl. prebiti
preboléti -im gl. boléti: ~ bolezen, nesrečo, škodo; prebolênje -a s, prebolélost -i ž, prebolev-nik -a m rehonvalescent; prebo-lévnica -e i rekonvalescentka; prebolévati -am, prebolévanje -a s
prebôsti -ôdem gl. bôsti, prebo-dèn -êna -o: ~e roke, prebo-dênost -i ž, prebodênec -nca m, prebodênka -e ž, prebodljiv -iva -o, prebodljivost -i ž; pre-bod -ôda m, prebodljâj -a n», prehodilo -a s orodje za prebadanje, prebodina -e ž, prehoden -dna -O: ~a rana
prebranati -âm gl. branâti, pre-branân -a -o, prebranânost -i i: ~ se detelji zelo pozna prebrati prebêrem gl. brati, prebran -a -o, prebrânost -i i: pri tej ~i ni mogoče več dobiti do:b rega jalwlka; prebrânec -nca m izbirek prebrazditi -im, prebrazden -a -o,
prebrazdenje -a s prebrêsti prebrêdem gl. brêsti,
prebredèn -êna -o prebrisati -brišem gl. brisati, prebrisan -a -o, prebrisanec -nca m, prebrisanka -e ž, prebrisanost -i ž prebroditi -ôdim gl. broditi, pre-brôden -a -o, prebrod -oda m, prebroden -dna -o, prebrodni-na -e ž
prebrskati -am, prebrskan -a -o, prebfskanos.t -i i; prebrskâvati -am, prebrskâvanje -a s prebrusiti -im gl. brusiti, prebrù-šen -a -o, prebrušenost -i i; prebrušati -am, prebrušanje -a s prebuditi -im (se), prebudi -ite! prebudil -ila -o in prebudilo -i -e, prebujèn -êna -o, prebujê-nje -a s, prebujênost -i ž, pre-bujênec -nca m, prebujènka -e i; prebudljiv -iva -o, prebud-Ijivost -i ž, prebiija -e ž; prebujati -am, prebujanje -a s prebûhati -am, prebuhan -a -o, prebuhâvati -am, prebuhâvanje -a s, prebušiti -im, prebušen -a -o: ~a stena precédens -a m prejšnji primer, ki se kdo nanj sklicuje; prece-dénca -e ž prednost: imeti ~o, precedčnčen -čna -o: ~i primer, ~i prepir precediti -im, precêdi -ite! pre-cédil -ila -o, precejèn -êna -o, precejênost -i i; precéjek -jka m, precéden -dna -o; precéjati -am, precéjanje -a s; preceje-vâti -ûjem, precejevânje -a s.
prečistiti
prece|evâlen -Ina -o [-In-], pre-cejevalec -Ica [-d^c-] m, prece-jevalka -e [-d\(.k-] i, preceje-valo -a s, precejevalnik -a [-In-J m
precèj prisl. mere: ~ ljudi, ~ časa, ~ denarja, ~ debel, ~ delaven, ~ nese, ~ govori, ~ vèë, ~ mànj, ~ lepo, ~ daleč, ~ dolgo, ~ od tod; precejšnji -a -e: ~a družba, ~e število, ~i obseg, ~i dohodki prècej prisl. časa koj, takoj, brž: ~ pridem, ~ narêdi! ~ povej! ~ za oglom, ~ pri sosedu, ~ zjutraj; mvd precej in ko stavimo vejico le, kadar se nanašata na različna povedka: Prècej ko prideš iz vasi, boš zagledal staro lipo. Zagledal jo boš, prècej ko prideš iz vasi. Ko prideš iz vasi, boš prècej zagledal staro lipo. Zagledal jo boš prècej, ko prideš iz vasi. — prècejšnji -a -e takdjšnji, hiter: ~i nastop, ~a pomoč precéniti -im gl. céniti, precénjen -a -o, precénjenost -i i, prece-nitev -tve ž, precenitven -a -o [-tvan-]; precenjevati -ujem, precenjevanje -a s, precenje-valen -Ina -o [-In-], precenje-valec -Ica [-duc-] m, precenje-valka -e [-duk-] i; precén -a -o, preceno prisl. prepoceni precèp -épa m: v ~ cepiti, v ~ ujeti, dobiti, s ~om kamenje metati; precépiti -im: ~ poleno, ~ drevesce; precépljen -a -o, precépljenec -nca m, pre-cépljenka -e ž, precepitev -tve ž; precépljati -am, precéplja-nje -a s; precepljevati -jûjem, precepljevânje -a s prečijaziti -im: vso deželo pre-cijazi, silo blaga precijazi, leto in dan precijazi; precijâzen -a -o preciôzen -zna -o, preciôznost -i i, preciôza -e i: Molièrove ~e
précipitât -a m kem. usedlina precizen -zna -o natančen, tanek; preciznost -i ž, precizirati -am natančno določiti, omejiti; preciziran -a -o, preciziranje -a s, preciziranost -i i prec(v)réti-èm gl. créti: ~ maslo, slanino, precvrt -a -o: ~o maslo, ~a slanina; precvirati -am, precviranje -a s préca -e ž: na ~o počesati lase; préëati -am: ~ lase, prečanje -a s; gl. tudi préèiti prečan -âna m, preéânka -e ž, preéânski -a -o o ljudeh preko reke (meje, hriba ipd.) prečastiti -ega m kot naslov, pre-častita -e ž, prečastit -a -o, prečastitost -i ž iron.: vaša ~ precéditi -im, preččjen -a -o in precéden -a -o: je bilo vse ~o; preééden -dna -o: to je ~o précen -čna -o, préénica -e i, préënost -i i, prččnik -a m tram prek stropa — précnjak -a m, précno -a s pod vozom viseča priprava, da kaj vanjo denejo prečesati -čéšem gl. česati, pre-éesân -a -o; precesâvati -am, prečesavanje -a s, prečesovati -ûjem. preéesovânje -a s precêsniti -nem in prečesniti -césnem gl. éêsniti, preéêsnjen -a -o in precésnjen -a -o, pre-česnitev -tve i precésto prisl. prepogosto, prevečkrat
prečiniti -im, prečinjen -a -o pre-metèn, prečinitev -tve i: pre-činjati -am, prečinjanje -a s, preêinjâvati -am, precinjâva-nje -a s
,prečistiti -im, prečiščen -a -o, prečiščenje -a 8, prečiščenost -i Ž; prečiščevati -ûjem, pre-čiščevanje -a s, prečiščevaien -Ina -o [-In-], prečiščevainica -e [-In-] ž
preeîtati
prečitati -am, prečitan -a -o, pre-
čitanje -a s préciti -im: ~ žago, lase, ~ se od strani se mériti, gledati; pré-čenje -a s; précka -e é telov., tisk., préckati -am: ~ steno (alp.), préckanje -a s prečfniti -im, prečfnjen -a -o, prečrnitev -tve i, prečfnjenje -a s; prečrnjevati -jûjem, pre-čmjevanje -a s prečrtati -am, prečrtan -a -o, prečftanje -a «; prečrtavati -am, prečrtavanje -a s; pre-črtovati -ûjem, prečrtovšl -ala -o, prečrtovanje -a s prečuditi in -iti -ëûdim se gl. čuditi se: ne more se preču-den -dna -o: ~a lepota, r-o lep preëûti -ëûjem prebedeti, preslišali: ~ noč, ~ besedo; prečut -a -o: ~a noč, ~e besede prečutiti -ëûtim gl. čutiti, preëû-ten -a -o: ~e muke, loči od: prečuten -tna -o preveč čuten; prečutljiv -iva -o preobčutljiv, prečutljivost -i ž, prečutljivec -vca m, prečutljivka -e ž pred [nasl. ali prèd] predi. I. s lož. (kam?): pred vas je prišel, pred gozd je postavil stražo, prédme, prédte, prédenj [-danj], prednjo, prédnje, prédse; II. z orod. 1. prit, (kateri?): vas pred mestom, razmere pred vojno, strah pred kaznijo, beg pred pravico; 2. predloini predmet (pred kom ali čim?): beži pred kaznijo, trese se pred pravico, plaši se pred težavami; 3. prisl. dol.: a) kraja (kje?): pred vasjo se je ustavil, pred gozdom stoji, pred njo, pred seboj, pred njim; b) časa (kdaj?): pred letom, pred nočjo, pred koncem; skupaj piiemo: predlani, predlanskim, predsinočnjim, predvččrajšnjim (gl. § 59); c) naiina (kako?): pohvalil ga je
pred javnostjo; skupaj piiemo: predvsem; — +pred ali po seji (raba dveh predlogov) = pred sejo ali po njej; na zemlji in pod njo (+na in pod zemljo); boj je divjal na morju, pod njim in nad njim (+na, pod in nad morjem); pred mestom in za njim so zaregljale strojnice (■•"pred in za mestom); vrni se s ščitom ali na njem (+z ali na ščitu); nenadoma je bilo v hiši in okrog nje vse živo (+v in okrog hiše); opazovanja pred boleznijo, med njo in po njej (■•"pred, med in 'po bolezni); odlomila se je od drevesa, visečega čez rob prepada (+od čez rob visečega drevesa); dovoljena pa je raba dveh predlogov zapored, kadar je prvi za z namernim pomenom: obleka za k delu, ruta za na glavo, stolček za pod noge, rogožnik za pred vrata; kjer imamo že ustaljen predloini izraz: z na videz lepim obrazom, pred na stežaj odprtimi vrati, od Zilje do prek Soče (do Prekmurja), do pred kratkim ipd.; po takih zvezah se je iz strnil v enoten predlog izmed, iznad, izpod, izpred, izza: izmed hiš, iznad vrat, izpod skale, izpod nog, izza hriba pred- v sestavi: 1. domač in dober je a) pri pridevnikih iz predložnih zvez (11): pred mestom — predmesten, pred pustom — predpusten, pred vojno — predvojen, pred aprilom — pred-aprilski, pred vrati — pred-vraten ipd.; h) v samostalnilkih izvedenkah iz takih pridevnikov, iz predložnih zvez pa le kot skupno ime: predpustnica predpust-na prireditev, predpražnik otirač pred pragom (predpražni), predmestje kar je pred mestom
predel
(■•■predmésto), predhišje (+pred-hiša), predgorje (+predgôra, +predhrîb), predmestje, pred-strésje ipd.; 2. večinoma pa (zlasti pri glagolih in njih izvedenkah) je prevzet po tujih zgledih in ga rajši opisujemo s pridevniki, kakor: pršjšnji, prédnji, poprejšnji, prvi, osnovni ipd.: +prèdstràia prednja str., * prèd-čete prednje č., """predpriprava poprejšnja pr.; +prèdpogàjanje uvodno,začetno pogajanje; "•"prèd-posvétovanje uvodno, začetno posv.; "•"prèdodpôved napréjinja odp.; "'"prèdizobràzba prejšnja, osnôvna izobr.; "•"prèdpreiskâva uvodna, začetna pr.; "'"prèdpoiz-védba prejšnja, uvodna poiz.; "•"prèdpogôj prvi p.; "^prèddéla-vec prvi délavée; "*"prèdpravica posébna pr.; +predcutiti naprej, prej č.; ""^predvédeti -vém naprej, prej v. itd.; večkrat imamo za tak tuj vzorec domačo nesestavljeno besedo ali drugačno predložno zvezo z enakim pomenom: "^prèdstojèc bližnji, pred nami; "•"prèdleièc pričujoč, priložen; "^predpražnik bedénji dan, ndvečer, večer, dan pred pr.; "•"prèdplaèilo naplačilo; prèdpo-dôba podoba; 3. nekaj takih besed se je v knjižnem jeziku tako udomačilo, da jih ne moremo več pogrešati, čeprav niso ljudske: predložiti, predvidévati -am imeti v mislih, misliti na, določiti, predstaviti ipd. préd prisl. prej: ~ in pôtlej, ~ ta dan; ~ pomisli, pôtlej stôri; kdor ~ pride, ~ mélje; prédnji -a -e = prédeSnji -a -e [-daš-]; prédle prisl.: ravno ~ je bil tu predajati -am, predajanje -a s; predaja -e ž, predàjen -jna -o, predâjnik -a m, predâjnica -e ž, predajâlec -Ica [-àuc-] m, pro-
dajalka -e [-duk-] ž, predajal-ski -a -o [-dus-]; predati -am gl. dati, predanost -i ž predal [-dl] -a m, predalček- čka [-IČ-] m, predalce -a [-le-] s, jredalčast -a -o [-Ič-], preda-ast -a -o, predaien -Ina -o [-In-], predalnik -a [-In-] m, predalčnik -a [-Ič-] m; pre-dalčje -a [-U-] s, predalčen -čna -o [-IČ-]: ~a konstrukcija mostu, stavbe predaleč prisl.: ~ greš, peš je ~ segaš, ~ sklepa; daleč nekje v deveti deželi predavati -am, predavanje -a s, predavatelj -a m, predavateljica -e ž, predavateljski -a -o, predavalnica -e [-In-] ž, pre-davalen -Ina -o [-In-] +predbacivati -am očitati, oponašati komu kaj; "^predbacivanje -a s očitanje, opondšanje predčasen -sna -o prezgddnji, pred (določenim) časom: ~i porod, ~a smrt, ~a zrelost predčloveški -a -o kar je bilo pred človekom (časovno): ~a doba, ~o življenje "•^predčut -a m slutnja, +prčd-čutiti -im naprej čutiti, slutiti, "•"predčutenje -a s slutenje predduren -rna -o: ~i prostor = preddurje -a s hodnik pred vež-nimi vrati preddverje -a s veža, preddveren -rna -o
preddvor -ora m, preddvorski -a -o, preddvorje -a s, preddvor-ček -čka m predejati -denem, predeni -ite! predejal -a -o in predel -ela -o, predejan -a -o, predetje -a s, predejanost -i ž predek-dka m prednji del, ospredje predel [-ei] -a m oddelek v vlaku, v hlevu ipd.; predelen -Ina -o [-ln-]i predelček -čka [-Ič-] m
predelati
•predél -a m pokrajina, kraj, okolica: najlépsi *~i naše domovine
predélati -am, predélan -a -o, pre-délanost -i ž; predelavati -am, predelavanje -a s, predelava -e ž; predelovati -ujem, predeloval -âla -o, predelovanje -a s, predelovâlen-Ina-o [-In-], pre-delovâlec -Ica [-duc-] m, pre-delovâlka -e [-dj^k-] i, prede-lovâlnica -e [-In-] i predeliti -im, predêli -ite! pre-delil -ila -o, predeljèn -êna -o, predelitev -tve i, predeljênost -i i, predélek -Ika [-Ik-] m rubrika; predeljevâti -ùjem, pre-deljevânje -a s, predeljevélec -Ica [-due-] m, predélnica -e [-In-] ž
preden [-dan] prisl.: premisli, ~ zineš; hišna imena so bila znana davno, preden so se razvila rodbinska imena ("•'znana, davno preden) ali pa: so bila znana davno prej, kakor prédenec -nca m vrsta plevela,
prédenica -e i prédeno -a s Hrena), prédence -a s
predestinacija -e i naprejinja določitev; predestinacijski -a -o, predestinirati -am: ~ koga za kaj naprej določiti, predestini-ran -a -o fil, teol. predéti -dénem, predeni -ite! pre-dèl -éla -o, predét -a -o, pre-détje -a s; gl. tudi predejati predévati -am m -évljem, pre-dévanje -a s, predévek -vka m predglâsje -a s liturg. prefdcija,
hvalospev predgorje -a s, predgôrski -a -o predgovor -a m uvod (v knjigah); "''prèdgovôrnik -a m prejšnji govornik: moj govornik pred menoj; eden "''~ov eden prejšnjih govornikov predgradje -a », predgrajski -a -o
predliišen -šna -o, predhišje -a s
hodnik pred hišo, preddurje predhleven -vna -o, predhlevje -a »
predhoden, -dna -o, predhodnost -i i, predhodnik -a m, predhodnica -e i predica -e ž, predičin -a -o: ~o
delo, ~ zaslužek predigra -e i uvodna igra, pre-ludij
predih -a m prepad, preduh; odmor predikant -a m protestantski pridigar, predikantski -a o, pie-dikantstvo -a » predikat -a m povedek, predika-ten -tna -o povedkov, poveden; predikativnost -i i, predikati-ven -vna -o poveden predilnica -e [-In-] ž, predilničen -čna -o [-In-]: ~i prostori, pre-dilstvo -a [-Is-] s predirati -am, prediranje -a s, prediren -ma -o, predirnost -i ž, predirač -a m, predirnica -e ž igla za prediranje, predirljiv -iva -o, predirljivost -i ž; gl tudi predreti in prodreti predirjati -am, predirjan -a -o:
~a pot, ~i kraji predispozicija -e ž odprijšnja pripravljenost, odprčjšnje nagnjenje; predisponirati -am predivo -a s, predivec -vca m, prediven -vna -o, predivast -a -o, predivnat -a -o, predivar -ja m, predivarica -e ž, predivovec -vca m bot. +predjed -i i prva, začetna jed predjem -ema m in predujem -jma m, predjemen -mna -o, pred-jemek -mka m predjesenski -a -o, predjesen -i ž predjužinek -nka m, predjužnik -a m, predjužnica -e i dopoldanska mdlica predkosilce -a [-le-] s zgodnji zajtrk, predkosilnica -e ž, pred-kosilen -Ina -o [-In-]
''predplača
predkrščanski -a -o: ~a doba predlagati -am, predlagan -a -o, predlaganje -a s, predlagalec -lea [-due-] m, predlagalka -e [-duk-] ž, predlagatelj -a m, )redlagateljica -e i, predlaga-en -Ina -o [-In-] predlani = predlanskim prisl,
predlanski -a -o: ~o vino predlétiti -im, predléten -a -o: ~a deska, luknja; predlétenje -a s; razzloguj: pre-dlé-prêdlog -6ga m: staviti	~
sprejeti, zavrniti, odkloniti, na moj (tvoj) slovn. prepozicija; predložen -žna -o: ~a oblika, ~i sklon predložiti -im, predloži -itel predložil -ila -o in -ložilo, predložen -êna -o, predložitev -tve ž, predložba -e ž, predložek -žka m, predloga -e ž predmésten -tna -o, predmestje -a
s, predméstnost -i ž prêdmet in predmèt -éta m, pred-méten -Ina -o, predmétnost -i ž, predmetnik -a m predmosten -tna -o, predmostje -a s
prednamci -ev mn. m predniki (časovno), prednamski -a -o *prednašaii -am: pesem podajati, *prednašanje -a s podajanje, recitiranje, deklamacija prédnik -a m, prédnikov -a -o, prédnica -e i] prédniëin -a -o, prédniSki -a -o, prédniStvo -a s, prednikovati -ûjem, predniko-vàl -âla -o, prednikovânje -a s prédnji -a -e, prednjâk -a m, prédnjik -a m kdor stoji (po kraju) pred drugim, prédnjica -e i; prednjačiti -im, prednjâ-čenje -a s prédnost -i i, prédnosten -tna -o predočiti -im, predočenje -a s, predočitev -tve i; predočevfiti -ûjem, predoÈevàl -âla -o, pred-ocevânje -a s; predočljiv -iva
-o, predočljivost -i ž, predočen -čna -o, predočnost -i š +predodločiti -očim naprej odločiti, +prèdodl6ëba -e i naprej-šnja, uvodna, prejšnja odločba +prèdodrédba -e i naprejšnja, uvodna, začetna, predhodna, poprejšnja odredba predôlbsti -em gl dolbsti, predol-ben -a -o ("'"predolbljen) [-ou-] predomimânten -tna -o prevladujoč, obvladujoč; predominânea -e ž prevlada, premoč; predomi-nirati -am prevladati, obvladati predomisliti -im se (si) spremeniti misel, premisliti se (si), pre-domisel -sli ž; predomišljati -am se (si), predomišljanje-a s; razzloguj: pre-do-predor -ora m, predoren -rna -o,
prodornost -i ž, gl prodor predôsti prisl več ko dosti, zelo veliko
predpasati -pasem (se) predpâs-nik -a m, predpasovâti -ûjem, predpasovàl -âla -o, predpaso-vânje -a s predpččen -čna -o, predpečje -a
», predpčček -čka m predpekèl [-pakau] -klà m, iz
predpeklà, v predpekliî prèdpepelnicen -čna -o, prèdpe-pelničnica -e i nedelja pred pe-pelnico [povsod: -peln- in -peun-] "•■prèdpévee -vca m prvi pevec, kdor naprej poje, +prèdpévka -e ž prva pevka predpisati in -âti -pišem gl pisati ukazati, določiti, odločiti; predpis -a m ukaz, odločba, določba; predpisovâti -ûjem, predpisoval -âla -o, predpisovanje -a » ukazovdnje, odločanje, določanje "•"prfedplača -e i naplača, +prèd-plačilo -a s naplačilo, "'"pred-plačen -čna -o napldčen, "'"predplačilen -Ina -o [-In-] naplači-len, "»"predplačnik -a m na''oč-nik, kdor naprej plačuje
Iwèdpodoba
prMpodoba -e i podoba: ~ česa (koga)
*predpogöj -6ja m prvi pogoj, po-göj: uspeha pogoj uspeha, za razgovore prvi pogoj '''predpolagati -am gl. suponirati in predpostavljati, +predpola-ganje -a s supozlcija predpoldan in predpoldne [-ou-]
gl. dopoldan in poldan predpoleten -tna -o, predpoletje -a s
predpolnočen -čna -o, predpol-
nočje -a s [povsod: -pou-] predpona -e i prefiks, predpon-ski-a-o: ~a oblika, predponka -e ž
predporočen -čna -o: ~a večerja večerja pred poroko, ~e priprave
predporoden -dna -o pred porodom: ~e slabosti predposlednji -a -e predzddnji, predposlednjič = predposled-njikrat prisl. predpostaviti -im, predpostavljen -a -o, predpostavitev -tve ž, predpostava -e ž; """predpostav-Ijeni -ega n» predstojnik; predpostavljati -am gl. suponirati, predpostavljanje -a s predposteljnik -a m preproga pred posteljo, predposteljen -Ijna -o: ~a preproga predposten -tna -o: ~i čas, pred-
post -posta m +predposvet -eta m popridnji, začetni, uvodni posvit, +predpo-svetovanje -a s prejinje, uvodno, začetno posvetovanje predpotopen -pna -o kar je izpred potopa, nazadnjaški; predpotop-nost -i i, predpotopnež -a n» Spredpravica -e i posebna pravica, pridnost, privilegij "^predpražnik -a m bedinji dan dan (večer) pred praznikom, nd-večer; predprazniški -a -o
predpražnik -a m otirač pred pragom, predpražen -žna -o prèdpred- v sestavi: ~vč6raj-
šnjim, ~zadnji -a -e +prèdpreiskéva -e ž uvodna, začetna, predhodna preiskava prèdpretékel -têkla -o: ~i čas pluskvamperfikt, prèdpretêklost -i ž
prèdprodéja -e i: dobi se v ~i predpust -a m, predpusten -tna
-o: ~a ščma, ~i čas predramiti -dràmim gl. dramiti, predramljen -a -o, predrami-tev -tve ž, predrami jati -am, predràmljanje -a s; razzloguj: pre-dra-
predražiti -im gl. podražiti, pre-dražitev -tve ž; predraževdti -njem, predraževanje -a s predrégati -am, predirégan -a -o in predrézati -am; predrégniti -nem, predrégnjen -a -o predrémati in -âti -émljem in -émam gl. dremati: ves dan predrémlje predréti -dêrem in -drèm (se) gl. dreti: ~ mehur, kolo, pnevmatiko, jez, nasip, tvor; novica predrè in prodrè do vasi, pre-in prodreti skozi sovražne vrste; gl. predor; predrt -a -o: ~a reč, ~o všeč mi je, ~o lačen, ti ~o fantè! predftje -a s, predrtina -e ž predfgniti -nem, predfgnjen -a -o: ~e hlače; predrgovâti -ûjem, predrgovânje -a s predrožiti -im: ~ reko, ~ prek Save; predToži -ite! predrožil -ila -o, predrožèn -êna -o, pre-drožitev -tve i predrugačiti -im, predrugâëen -a -o, predrugačitev -tve ž, pre-drugâëenje -a s, predrugâëe-nost -i i
predrzen -zna -o, predrznost -i i, predrznež -a m, predrznik -a
iwedvicleti
m, predrznica -e ž; predrzni ti -nem se in si predsédnik -a m, predsédnica -e ž, predsédniski -a -o, predséd-ništvo -a s, predsedovati -ujem, predsedoval -âla -o, predsedovanje -a s, predsédstvo -a « predsédstven -a -o [-tvan-]: ~a seja
predsinočnji in predsnočnji -a ^e, predsinočnjim in predsnočnjim prisl.
predsmften -tna -o: ~e slabosti predsoba -e ž prednja soba, prèd-sôben-bna-o: ~ i prostor, pred-sôbje -a s predsodek -dka m pomislek, na-prejinje nezaupanje: imeti ~ proti čemu (komu) +prèdstâvek -vka m prvi stavek, prejšnji stavek, premisa, nastavek
predstâviti -im: ~ komu ka| (koga), ~ se komu, ~ si kaj (koga); .predstavljen -a -o,pred-stavitelj -a m, predstaviteljica -e i, predstavfteljski -a -o; predstava -e i fil., gled., predstaven -vna -o: ~a sposobnost, predstâvnost -i ž., predstavljiv -iva -o, predstavljivost -i ž; predstavljati -am, predstavljal -a -o in -âla -o, predstâvljanje in -ânje -a s, predstavljâvec -vca m, predstavljâvka -e ž, >redstavljâvski -a -o, predstav-jâlen -Ina -o [-In-]: ~a zmožnost; ■'■predstâvljati -am v pomenu pomeniti: zadruge ~jo važen činitelj v gospodairstvu zadruge v gospodarstvu veliko pomenijo, so velikega pomena "•■predstâvka -e i vloga, prošnja,
pritožba, predlog predstavnik -a m zastopnik, re-prezentdnt; predstâvnica -e i zastopnica; predstâvniSki -a -o zastopniški
+prèstojèc -éca -e bližnji, sedanji,
pred nami: ~e volitve predstojnik -a m, predstojnica -e ž, predstojniški -a -o, pred-stojništvo -a s ■"■predstraža -e ž prednja straža predstrésje -a s predstrésen -šna
-o, predstrések -ška m prédstvo -a s prednost, prioritéta; prédstven -a -o [-tvan-], pred-stvovâti -ûjem imeti prédstvo, prednost
prčdščina -e ž, prednina -e ž, gl. presti
prèdtékma -e ž šp. predhodna, uvodna tekma; prèdtekmovânje -a s, prèdtekmovâlec -Ica [-le-] m, prèdtekmovâlen -Ina -o [-In-]
predtelovâdec -dca m vzorni telovadec
predtèm prisl. č. v pomenu prej: dva dni ~ je bil v mestu; ~ je bežal, ~ se je vrnil, toda pr&d tem, kadar ima zaimek svojo pravo vrednost: zasledoval ga je hudoben človek, pred tem je bežal; Janez se je vrnil zadnji dan maja, brat pa teden pred tem (namreč dnem) ali predtem (pr^j) predûh -a m dušnik: na ledu je že vse polno ~ov; predušen -šna -o, predûSek -ška m, pre-dušina -e ž predujem -jma m gl. predjem predvâjati -am: ~ film, predvâ-janje -a s: kulturna ~a, pred-vajâlec -\ca .[-àuc-] m, predva-jâlen -Ina -o [-In-] predvëéraj vrisl., predvčerajšnji -a -e, predvëéranji -a -e, pred-vèéranjim prisl., predvčerajšnjim prisl. < +prèdveéér -a m večer pred ...,
prejšnji večer, ndveier.. predvideti -im gl. videti naprej videti, pomisliti,poskrbeti; predviden -a -o določen, preračunan.
■•■predvidoma
upoMét, oskrbljen; predvidévati -am naprej gledati, misliti, skrbeti, računati; predvidévanje -a s skrb, misel, gledanje naprej "•"predvidoma prisl. kakor se zdi, vidi, kaže, po videzu, najbri, približno predvojaški -a -o: ~a vzgoja predvojen -jna -o: ~e razmere predvsèm prisl. dopolnjevanja in poudarjanja: povabljeni so vsi, ~ starši; zdrav, živ, ~ pa delaven; vse leto, ~ pozimi predzadnji -a -e, predzadnjič
prisl., predzâdnjikrat prisl. predzaznamba -e ž pr. prenotd-cija, predzaznamben -bna -o; predzaznamovati -ujem pr. pre-notifati, predzaznamek -mka m prèdzgodovinski -a -o, prèdzgo-
dovina -e i prehistôrija predzidje -a s, predziden -dna -o,
predzidek -dka m predzimski -a-o: ~i čas, ~o
vreme; pred<zima -e i predznak -a m mat., predznačen -čna -o
predznamenje -a s, predznamek -mka m, predznamba -e i pr., predznamben -bna -o pr., pred-znamovati -ûjem, predznamo-vàl -âla -o, predznamovân -a -o, predznamovânje -a s prefécija -e z uvod v knjigi, liturg. hvalospev (pri maii), pred-gldsje, prefâcijski -a -o: napev
prefékt -a m načelnik, upravnik, predstojnik; preféktovski -a -o: ~a služba, preféktûra -e ž predstojniUvo, preféktovsko mesto; prefektovâti -ûjem, pre-fektovàl -âla -o, prefektovânje -a s
preferânsa -e i neka igra, prefe-rânsen -sna -o, preferansirati' -am, preferansiranje -a «, pre-feransist -a m
preferénca -e ž prednost, prefe-
rénéen -čna -o: ~i spor prefiks -a m predpona, predložek; prefigiran -a -o slovn., prefigi-ranost -i i slovn. *prefrigan -a -o zvit, premetèn,
pretkan, prebrisan ipd. préga -e i (■'■inôdel -dla), pré-
žica -e ž, pregâëa -e i preganiti pregânem, pregâni ali -ni -ite! preganil -ila -o, pre-gânjen -a -o, pregânjenost -i i preganitev -tve i [nepoud. povsod: -gan- in -gan-]; gl. tudi pregniti -nem preganjati -am, pregânjanje -a s, preganjâé -a m, preganjâški -a -o, preganjâlec -âlca [-dyc-] m, preganjâlka -e [-dyk-] ž, pre-ganjâlski -a -o [-dys-], prega-njâlen -Ina -o [-In-] pregÂziti -im gl. gaziti: sneg pot	narod, fašizem, po-
krajino pogaziti, poteptati, uničiti, zatreti; pregàz -âza m: ~ reke je globok prégelj -glja m klin, ki veže jarem .z ojesom Prégelj -glja m os. i. slov. pisatelja, Prégljev -a -o, prégljev-ski -a -o: slog, ~o pisanje pregib -a m kretnja, členek, guba, zgib; pregiben -bna -o, pregib-nost -i ž, pregibnica -e ž pregibati -am in -Ijem, pregibanje -a s, pregibljiv -iva -o, pregibljivost -i ž, pregibljaj -a m, pregibâlo -a s, pregibâlen -Ina -o [-In-] preglàs -asa m sJorn., preglâsen -sna -o: ~e spremembe, loči od preglâsen = preglasân -snà -6; preglâsnik -a m po preglasu spremenjen samoglasnik preglasiti -im (se): vpitje je preglasilo govornika, u se je preglasil v Ü; preglâsi -ite! pre-glâsil -ila -o in -âsilo -i -e, preglaščn -êna -o, preglasitev
pregraditi
-tve i; preglašati -am (se), pre-glašanje -a s, preglaševati -lijem, preglaševanje -a s; preglasovati -lijem, preglasoval -âla -o, preglasovân -a -o, pre-glasovânje -a s, preglasovâlen -Ina -o [-In-]: ~e metode preglavica -e i: imeti ~e s čim (kom), povzročati ~e komu; pregMvičen -čna -o: ~ otrok pregled -éda m, pregléden -dna -o, preglédnost -i i, preglédnik -a m, preglédnica -e ž, pregléd-niški -a -o, preglednina -e i preglédati -am, pregledan -a. -o, pregledâvati -am.pregledâvanje -a s; pregledovâti -ûjem, pre-gledovàl -âla -o, pregledovânje -a », pregledovâlec -Ica [-à^c-] m, pregledovâlka -e [-àyk-] ž, pregledovâlski -a -o [-dus-], pregledovâlen-Ina -o [-In-]: ~i način
preglôdati in -âti -ôdam in -ôjem gl. glodati, preglôdan -a -o in preglodân -a -o preglušiti -im, preglûsi -lté! pre-glûsil -ila -o in -ûsilo -i -e, preglusèn -êna -o, preglušitev -tve i, preglûsen -šna -o, pre-glušljiv -iva -o, preglušljivost -i i; preglusevâti -ûjem, pre-glusevàl -âla -o, pregluševfinje -a », preglusevâlen -Ina -o [-In-]
pregnanten -tna -o jedrnat, klen,
izrazit; pregnânca -e ž pregnati -zênem gl. gnati: ~ koga iz hiše, s polja; ~ živino z delom, ~ se z delom; pre-gnân -a -o: ~ iz domovine, ~ od dela, ~a kritika hiperkriti-ka, pretanka, prehuda kritika; ~ človek zvit, premetèn, nabrit, prevejan; pregnânec -nca m, pregnânka -e ž, pregnânstvo -a »: v ~u živeti; pregnânost -i ž: ~ ni modrost (Dalmatin)
pregnêsti -tem gl. gnesti, pregne-tèn -êna -o; pregnétati -am, pregnétanje -a s pregniti prégnem, prêgni -ite! prêgnil -ila -o, prégnjen -a -o, prégnjenost -i ž, pregnîtev -tve Ž; ali pa prêgniti -nem; gl. tudi preganiti pregniti -ijem gl. gniti, pregnit -a -o, pregnitje -a », pregnitost -i ž
pregnojiti -im se, pregnôjil -ila -o, pregnojèn -êna -o, pregno-jênost -i Ž, pregnojitev -tve ž; pregnôjen -jna -o: njiva je ~a preveč gnojna pregon -ôna m pr.: sodni ~ gl.
pregnati, pregônski -a -o pregoniti -gônim gl. goniti: ~ konja sprevodni, psi so prego-nili ves g:ozd; pregoniti -gonim se (o iivini) prepojati se; pre-gonjen -a -o pregoreč -čča -e, pregorécen -čna
-o, pregorécnik -a m pregoréti -im gl. goréti, pregorel -éla -o: ~a žarnica, pregorélost -i ž, pregor -ôra m, pregoren -rna -o, pregornost -i ž, pre-gorljiv -iva -o, pregorljivost -i i pregovarjati -am (se), pregovâr-janje -a », pregovarjâlec -Ica [-duc-] m pregovoriti -im gl. govoriti, pre-govorljiv -iva -o: ta človek je lahko pregovorijivošt -i i; pregovor -a m, pregovoren -rna -o, pregovorski -a -o, pregô-vornost -i i pregrabiti -im gl. grabiti, pre-grâbljen -a -o, pregrâbek -bka m; pregrabljiv -iva -o kar se dd pregrabiti, preveč grabljiv pregrad -a m, pregrâda -e ž, pre-grâja -e i, pregrâdek -dka m, pregrâden -dna -o pregraditi -im, pregrâdi -ite! pre-grâdil -ila -o in pregrâdilo -i -e, pregrajèn -êna -o, pregrajê-
Slovenski praTopi»
609
HO
pregrajaii
nost -i i, pregraditev -tve i, pregradnîk -a m pregrajati -am, pregrâjanje -a s, pregrajevâti -ûjem, pregraje-vânje -a s pregrébati -am, pregrébanje -a s; pregrêbsti -em gl. grebsti, pre-grebèn -êna -o pregréha -e é, pregrésen -šna -o, pregr6šnost -i é, pregrešek -ška m, pregreška -e ž; pregrešiti -im se, pregrčši -ite! pregrčšil -ila -o in -6šilo -i -e, pregreščn -êna -o, pregrešitev -tve 1, pre-grčšnik -a n», pregr6šnica -e i, pregrešljiv -iva -o, pregrešlji-vost -i i pregréti -gréjem gl. greti, pregrét -a -o, pregrétost -i ž, pregrétje -a s; pregrévati -am, pregréva-nje -a s, pregréven -vna -o pregrinjati -am, pregrinjanje -a s, pregrinjalo -a s, pregrinjâ-len -Ina -o [-In-] pregristi -grizem gl. gristi, pre-grizen -a -o; pregrizniti -nem, pregriznjen -a -o, pregriz -a m; pregrizovâti -ûjem, pregrizovàl -âla -o, pregrizovânje -a s pregrniti in -gfniti -gfnem, pre-gfni -ite! pregfnil -ila -o, pre-gfnjen -a o, pregfnjenost -i i, pregrnftev -tve i pregrnpirati -am (se) preurediti, prevfstiti, drugače porazdeliti, pregrnpfranje -a s, pregrnpâ-cija -e i prehabâti -âm prebutati gl. ha-bâti, prehabân -a -o [nepoud. povsod: -hab- in -hab-] prehâjati -am: mraz, groza me prehaja; barve prehajajo druga v drugo; prehâjanje -a s: ~ glagolskega dejanja; preha-jâlen -Ina -o [-In-], prehajâc -a m
prehitéti -im (se) gl. hitéti, pre-hitênje -a s, prehitèn -êna -o:
~o delo; prehitévati -am: ura ~a, prehitévanje -a s prehladiti -im (se), prehladi -fte! prehlâdil -ila -o fn -âdilo -i -e, prehlajèn -êna -o, prehlajênje -a s, prehlajênost -i i, prehla-jênec -nca m, prehlajênka -e i, prehlàd -âda m, prehlâden -dna -o: ~a vročina, prehlâja -e ž; prehlâden -dna -o ali prehladèn fn -dân -dnà .-6: v sobi je ~6, ~o vreme; prehlâjati -am, pre-hlâjanje -a s prehlapiti -im, prehlâpi -ite! pre-hlâpil -ila -o, prehlapljèn -êna -o, prehlàp -âpa m, prehlâpen -pna -o: ~i proces, prehlapitev -tve i, prehlapljiv -fva -o kar se dà prehlapiti, kar prerado hlapi; prehlâpljati -am, pre-hlâpljanje -a s prehod -oda m, prehôden -dna -o: ~a dôba, ~i glagoli, prehôdnica -e i, preh^nost -i i tran-zitivnost, prehodnina -e i prehoditi -hodim gl, hoditi, prehojen -a -o prehrâniti in -iti -hrânim gl. hraniti, prehrânjen -a -o, prehrâna -e Ž, prehrânski -a -o: ~i stroški, prehranitev -tve ž, prehra-nitven -a -o [-tvan-]: ~i stroški; prehranjevâti -ûjem, pre-hranjevàl -âla -o, prehranje-vânje -a s, prehranjevâlen -Ina -o [-In-], prehranjevâlnica -e [-In-] z, prehranjevâlec -Ica [-le-] m, prehranjevâlka -e [-Ik.] i
prehvaliti -hvâlim gl. hvaliti, pre-hvâljen -a -o; prehvaljevâti -ûjem, prehvaljevânje -a s, pre-hvâla -e i preigrâti -âm gl. igrati: vse je preigràl, cele noči preigrâ, tovariša je preigràl v igri premagal, prevâril; preigrân -a -o: stokrat ~o
prejokati
preimenovati -ûjem gl. imenovati,
preimenovanje -a s *preinačiti -im, predrugaliti, *pre-inačba -e ž, *preinačenje -a s predrugaiitev preiskati -iščem gl. iskati, preiskava -e ž; preiskavati -am, preiskavanje -a s; preiskovati -ûjem, preiskovanje -a s, preiskovalen -Ina -o [-In-]: ~i sodnik, preiskovalec -Ica [-duc-] m, preiskovalka -e [-duk-] i, preiskovalo -a s sônda, preiskovanec -nca m, preiskovanka -e i preiti preidem: vse preide; ali: prêjdem -eš: vse prêjde; preidi -tel preSèl -šla -o in -6 ali prê-šel -šla -o: ~ je na drugo stran, ~i so lepi časi; prid. tudi prô-šel -šla -o: ~i časi, ~a leta; prešlost -i in prošlosit -i i; prešlo blago (+prêjdeno, preideno) preizkusiti -im gl. izkûsiti, pre-izkûšen -a -o, preizkûšenost -i i, preizkûSenec -nca m, preiz-kûlenka -e i, preizkûs -a tn, preizkûsen -sna -o, preizkušnja -e i, preizkûsek -ska m; pre-izkûSati -am, preizkušanje -a s, preizkušalo -a s; preizkuševati -ûjem, preizkuševanje -a s, preizkuševalec -Ica [-duc-] m, pre-izkuševalka -e [-duk-] i, preizkuševalcu -Ina -o [-In-], pre-izkuševalnica -e [-In-] ž; povsod tudi presku-prèj prisl. (+preje): prej je bilo tako, sedaj je drugače; prej premisli, potem govori; pridem prèj kakor ti; prèj ko prèj čimprej, prèj ko sièj, prèj ali slèj; čim prèj, tem bolje; prej ko (kakor) : kadar je prej ko = preden, ne stavimo vejice med prej in ko; kadar pa je prej poudarjen in se nanaia na drug povedek kakor ko, stavimo vejico, n. pr.: Prej ko f= preden) odideš, se oglasi pri meni. Ogla-
si se pri meni, prej ko preden) odideš. Prišel je prèj, ko sem pričakoval. Prèj, ko še ni bilo železnic, je bilo težko potovati. Prèj, ko sem bil še mlad, je bilo vse drugače préja -e ž: iti na ~o, volnena ~a; préjen -jna -o, préjnast -a -o, préjec -jca tn, préjka -e i, préjar -ja tn, préjevec -vca m kdor pride na prejo, préjnica -e ž prostor, prejnina -e i = prednina -e I = pr6jščina -e i prejémati -am in -Ijem, prejé-manje -a s, prejèm -éma tn, prejémen -mna -o, prejémnik -a tn, prejemnica -e i, prejém-niški -a -o, prejémek -mka tn, prejémski -a -o, prejčmščina -e ž; prejemljiv -iva -o, prejem-Ijivost -i i, preiemâlec -Ica [-duc-] m, prejemalka -e [-duk-] i, prejemalski -a -o [-dus-] prejénjati -am prenéhati, pre-jénjanje -a s, prejénljaj -a tn, prejenjevâti -ûjem, prejenje-vàl -âla -o, prejenjevânje -a s, prejenjevâlen -Ina -o [-In-] prejésti -jém (se) gl. jesti, pre-jéden -a -o, prejéda -e ž; pre-jédati -am, prejédanje -a s; prejedljiv -iva -o prepirljiv, pre-jedljivec -vca tn prejéti prêjmem, prêjmi -ite! pre-jél -a -o, prejét -a -o, prejétje -a s, prejétev -tve i, prejétek -tka tn
préjkone prisl. najbrž, izraža verjetnost: ~ jutri, ~ je bil sosed préjle prisJ. pravkar, prej: Kdaj si prišel? Préjle, malo pred teboj. Préjle, kakor sosed pravkar; se ne rabi nikoli primerjalno
prejoj medm. jo j, prejo j! joh, prejoh!
prejokati tn -âti -jokam »n -čem gl. jokati, prejokan -a -o: ~a noč; prejokovâti -ûjem, pre-
prejšnji
jokovàl -âla -o, prejokovdnje -a s
préjsnji -a -e: ~i rodovi, ~e čase
prejudîc -a m naprejinja razsodba, ki se je kdo drži; predsôdek; prejudicirati -am naprej določiti sodbo prék -a -o: ~ pogled, *~i sod nagla, hitra sodba; pr^ast -a -o: ~o gledati, ~o pisan, ~a krava; préka -e ž, prekâti -âm, prekàj -âjte! prekàl -âla -o, prekânje -a s; prékovêan -a m človek z ônstran, prékovski -a -o, prékec -kca tn, prékoS -a tn, prékosa -e ž prék prisL: ~ položiti, ~ iti, ~ se peljati; vse ~ leti, ~ in ~ ; iudi vprek; prékoma prisl. prèk in préko [ali nasl.] predl. z rod.: iti, biti ~ Save, ~ hriba, ~ potoka, ~ ledenika, delati ~ leta, dobiti jo ~ ^ave prek- v sestavi: Prekmuirje -a s, v ~u, iz ~a, prekmurski -a -o, Prekmiirec -rca tn, Piekmiirka -e ž; prekmôrski -a -o, prékpot -i ž, prekrâmnica-e ž, razzloguj: prek-ram-ni-ca ("""pre-kram-), preksinočnji -a -e, preksončen -čna -o; gl. tudi preko-prekaditi -im, prekâdi -itel pre-kâ^l -ila -o in -âdilo -i -e, pre-kajèn -êna -o: ~o meso, pre-kajenost -i ž, prekajênje -a s; prekâjati -am, prekâjanje -a s; prekajevâti -ûjem, prekajevàl -âla -o, prekajevânje -a », pre-kajevâlec -Icà [-duc-] m, pre-kajevâlka -e [-duk-J i, preka-jevâlen -Ina -o [-In-], preka-jevâlnica -e [-In-] i, prekaje-vâlniêen -čna -o f-ln-] prekâlati -am, prekâlan -a -o:
~o poleno, ~a drvà prekaliti -im, prekali -ite! pre-kâlil -ila -o: fižol je prekaljen -êna -0
prekaliti -im, prekâli -ite! pre-kâlil -ila -o: železo je večkrat prekaljèn -êna -o: ~o železo, ~ značaj; prekalîtev -tve i, prekaljênost -i i; prekâljati -am, prekâljanje -a » prekâniti -nim, prekânjen -a -o, prekânjenec -nca tt», prekânjen-ka -e i, prekânjenost -i i, pre-kâna -e i, prekanljiv -iva -o, prekanljivost -i i prekàp -âpa tn kem., prekâpati -am tn -pljem, prekâpan -a -o, prekâpanje -a s, prekapâlnica -e f-ln-] i, prekapina -e ž = prekapnina -e i, pzekâpnica -e i retorta, prekapljiv -iva -o, prekapljivost -i i prdtasèn -s-nà -o ait prekâsen i -sna -o, prisl. prekâsno in ~n6; 1 prekasnéti -im, prekâsni -ite! i prekasnèl -éla -o; prekasnévati -am, prekasnévanje -a s [nepoud. povsod: -kas- in -kaSr-] prekašati -am, prekâsanje -a s
gl. prekositi prekâSljati -am: vso noč pre-I kaSljevâti -ûjem, prekaSljevàl I -âla -o, prekasljevânje -a » prekàt -âta m oddelek: ladijski, parni, nosni, srčni ~i; prekâ-ten -tna -o prekatéri -a -o marsikateri, pre-
katérikrat prisl. +prekêren -rna -o negotov, sporen, tvegan: ~o vprašanje, ~ položaj neroden, siten, kočijiv položaj
prekidalo -a s: električno prekinjalo -a », prekidič -a tn, prekinjâë -a tn teh. prekidati -am: ~ gnoj, pot; pre-kidan ^ -o; prekidâvati -am, prekidâvaHje -a s prekiniti -nem kaj pretrgati, prenehati, ustavUi ip4.: ~ vx>žnjo, delo, sejo, pogajanja, toik; s čim (z delom, z vožnjo, s sejo, s pogajanji) prenehati kaj; pre-
prekobacati
kinitev -tve ž, prekinjen -a -o, prekinjenost -i i; prekinjati -am: ~ govor s ploskanjem odobravati, nagrajati, podžigati, ~ vožnjo, tak, progo trgati, razdirati, ovirati ipd.; prekinjanje -a s
prekipéti -im gl. kipeti : jeza množic prekipi, prekipèl -éla -o: ~i srd, ---o čustvo; prekipélost -i i\ prekipevati -am, prekipé-vanje -a s prekis -a m hiperoksid prekisati -am, prekisan -a -o, prekisanje -a s; prekisovati -üjem, prekisovânje -a S prékla -e ž (+préklja): s ~o orehe klatiti, préklica -e Ž, pré-klast -a -o; préklati -am (se), préklanje -a s, preklarija -e i, préklovje -a s, preklovina -e i, préklovnik -a m sveder za prekle prekladati -am, prekladanje -a s, prekladač -a m, prekladâlec -Ica [-âuc-] m, prekladalen -Ina -o [-In-], preklâdek -dka m signàkel v knjigi, preklada -e i, preklâdnik -a m preklâti -kôljem gl. klati, pre-klân -a -o tudi poblaiêna kletvica: ~ dedec, ~a reč; pre-klânost -i i; prekol -ôla m preklečati -im gl. klečati: ure in ure prekleči, preklečan -a -o: vse hlače ima preklečane prekléman -a -o, preklémanski -a -o; preklémano prisl., pre-klémansko prisl. prekleniti -klenem: ~ živino na drug obroč pri verigi prepeli, preklêni -ite! preklênil -ila -o, preklénjen -a -o, preklenitev -tve ž; preklépati -am, preklč-panje -a s preklepati -klépljem in -pam gl. klepati, preklepan -a -o, pre-klepavati -am, preklepavanje -a s
prckléstiti -im, preklésëen -a -o, prekléstek -^tka tn, prekléscek -čka m
prekléti -kôlnem [-ôun-] gl. kleti, preklét -a -o (tudi kletvica), preklétnik -a m, preklétnica -e ž, preklétec -tca m, preklétje -a s, preklétev -tve ž, preklét-stvo -a s preklicati -kličem gl. klicati, preklican -a -o (tudi kletvica): ~i smrkavec, ~a smola! prekli-canec -nca m pr., preklicanka -e i pr.; preklic -a m, preklicen -ena -o pr.: postopdc proti pijancu
preklicevati -ujem, preklicevàl -âla -o, preklicevânje -a s, preklicevâîen -Ina -o [-In-], preklicevâlec -Ica [-àuc-] m preklinjati-am, preklinjanje-a s, preklinjevâti -ûjem, preklinje-vânje -a s, preklinjevâlec -Ica [-âuc-] m, preklinjevâlka -e [-âuk-] i, preklinjevâlski -a -o [-dus-]
preklopiti -îm, preklôpi -te! pre-klôpil -a -o, preklôpljen -a -o, preklopitev -tve i, preklop -ôpa m; preklapljati -am, pre-klâpljanje -a s prekmalu prisl.: ~ bo konec preko- v sestavi: prekoëâsen -sna -o, prekogléden -dna -o, preko-gôrski -a -o, prekojûtri, preko-léten -tna -o pred tremi leti, prekolani, prekomôrski -a -o, prekoméren -rna -o, ~mérnost -i i; prekoréëen -čna -o, preko-réden -dna -o, prekoslôven -vna -o, prekoslôvje -a s, prekosin0č-nji in -snočnji -a -e, preko-sončen -čna -o, prekovëéranji -a -e, prekovrcden -dna -o, ~vrédnost -i i; gl. tudi prek-prekobacâti -âm (se) gl. kobacati, prekobacevâti -ûjem, prekobâc-niti -nem
prekobaliti
prekobaliti -im, prekobaljen -a -o; prekobfliti -im, prekobiljen -a -o
prekolébati-am, prekolèb-éba m telov.
prekonizirati -am pr. doloiiti koga za kako mesto, oklicati, imenovati: papež ~a škofa; prekoni-zacija -e i prekontrolirati -am pregledati, preskusili, prekontroliran -a -o prekop -opa m kanal, delo; pré-kopa -e i odvodni jarek, zlasti za namakanje travnikov, preko-pek -pka m, prekopina -e ž prekopati -kopljem in -pam gl. kopati, prekopan -a -o; pre-kopavati -am, prekopavanje -a «; prekopovati -ûjem, preko-povàl -ala -o, prekopovanje -a s, prekopovalec -Ica [-duc-] m, prekopovalen -Ina -o [-In-] : ~a dela
prekopicniti -nem, prekopicnjen -a -o
prekopnéti -im gl. kopneti, pre-kopen -pna -o: ~ kraj kjer sneg prekopni = prekopa -e ž = prekopnja -e i, prekopnjast -a -o; prekopnévati -am, pre-kopnévanje -a s prekoračiti -im, prekoračen -a -o,
prekoračenje -a s prékosen -sna -o odrezav prekositi -im: ~ koga v čem (v učenju, pri delu); prekosi -ite! prekosil -ila -o, prekoSèn -êna -o ; prekašati -am, prekašanje -a s prekotati -âm, prekotàj -âjte! prekotàl -âla -o, prekotân -a -o, prekotânje -a s" prekôtnica -e i diagonala, prekô-
ten -tna -o diagondlen prekovéti -ûjem gl. kovati, pre-
kovân -a -o, prekôv -6va m prekratiti -im, prekrdčen -a -o: pot je ~a, pot prekrâtiti, vrv prekrâtiti živini skrajšati; prekratek -tka -o
prekrehniti -kréhnem, prekrêhni -ite! prekrêhnil -ila -o, pre-kréhnjen -a -o ali s stalnim poud. prekrehniti -nem (onomatopoija); prekrèh -êha m, pre-kréha -e i, prekrehljiv -iva -o, prekrehljivost -iz prekreniti -krénem gl. kreniti, prekrénjen -a -o, prekrenitev -tve i, prekrèt -éta m, prekré-tati -am, prekrétanje -a s; pre-krétnica -e ž prekričati -im (se) gl. kričati, pre-
kriëân -a -o prekriti -jem gl. kriti, prekrit -a -o, prckritje -a s, prekritost -i Ž, prekrèv -ôva m; prekrivati -am, prekrival -a -o in -âla -o, )rekrivanje in -ânje -a s, pre-trivač -a m, prekrivâlo -a s, prekrivâlen -Ina -o [-In-]: ~a dela
prekrižati -am: ~ komu kaj, koga (kaj); prekrižan -a -o. prekrižanost -i i; prekrižâvati -a^ prekrižâvanje -a s; pre-križevâti -ûjem, prekriževânje -a s; prekrižje -a s prekrmiti -im, prekfmljenje -a s, prekrmitev -tve ž; prekfma-ei prekrojiti -krojim, prekroji -ite! prekrojil -ila -o, prekrojen -a -o; prekroj -ôja m; prekrojljiv -iva -o, prekrojljivost -i i; pre-krojevâti -ûjem, prekrojevàl -âla-o, prekrojevanje-a s; pre-krâjati -am, prekrâjanje -a s prekrokati -am, prekrokan -a -o:
~a noč, prekrôkanost -i i prekrstiti -krstim gl. krstiti, pre-krščevâti -ûjem, prekrščeval -âla -o, prekrščevanje -a s, prekrščevalen -Ina -o [-In-], prekrsëevâlec -Ica [-duc-] m prekršiti -im, prekršen -a -o, prekršek -ška n», prekršitev -tve i, prekfha -e i prekrviti -im, prekfvi -ite! pre-krvil -ila -o, prekrvljèn -êna
preličiti
-o: ~a žleza, prekrvitev -tve ž: kožna ~ prekucovati -tijem, prekucovàl -âla -o, prekucovânje -a s; pre-ktîcniti -nem, prekûcnjen -a -o, prekûc -a m, prekûcljaj -a tn, prekucnež -a m, prekùcnik -a tn, prekûcnica -e ž, prekucùh -a tn, prekucija -e ž, prekucij-ski -a -o, prekucûSki -a -o prekuhati -am, prekuha -e ž; prekuhâvati -am, prekuhâvanje -a «; prekuhovâti -tîjem, pre-kuhovàl -âla -o, prekuhovânje -a s, prekuhovâlen -Ina -o f-ln-] prekupëevâti -ûjem gl. kupëevâti, prekupeevâlec -lea [-âuc-] m, prekupcevâlski -a -o [-àu»-], prekupčija -e i prekupiti -kûpim, prekûpec -pca m in prekupèc -pcà tn, prekûp -a tn, prekûpnik -a tn, prekûp-niški -a -o; prekupovâti -ûjein, )rekupovânje -a s, prekupovâ-ec -Ica [-âyc-] tn, prekupovâl-ka -e [-duk-] i, prekupovâlski -a -o [-dus-], prekupljîv -iva -o, prekupljivost -i f prekvâsiti -im gl. kvasiti, pre-kvâSen -a -o, prekvasitev -tve Ž, prekvâSati -am, prekvâSanje -a s
prelâgati -am, prelâganje -a s prelâhek -hka -o tn prelahek ali -hâk -hkà -ô, prisl. prelahko [nepoud. povsod: -lah- in -lah-] prelâjnati -am gl. lâjnati, pre-lâjnan -a -o: pesem je ~a, vino je ~o prélast -i i gl. prilast prelât -a m cerkveni naslov, pre-lâtski -a -o: ~i naslov, pre-lâtstvo -a s, prelatûra -e i prélaz -a in prelàz -âza tn, pre-lâziti -im, prelâzen -a -o, pré-lazen -zna -o, prelazovâti -ûjem, prelazovàl -â a -o, prelazovâ-nje -a «
prélec -Ica [-éuc- in -le-] m pre-jec, zool. vrsta veši; prélcev -a -o [-éui- in -lé-] preléci -lézem (se) gl. leči, pre-Idžen -a -o, prelèg -éga m, pre-légati -am (se): bolezen se pre-lega iz kraja v kraj; preléga-nje -a s
prelékniti -nem se, preléknjen -a -o; prelécati -am se, prelécanje -a s, prelekâvati -am se, pre-lekâvanje -a s prelén fn -lèn -éna -o, prelenâ-riti -im: celo leto ~i, prelenâr-jen -a -o ' prelépiti -im, prelépljen -a -o, prelépljenost -i ž, prelépljenje -a s, prelepitev -tve ž; prelép-Ijati -am, prelépljanje -a s prelést -i ž iar, mik, omama; pre-lésten -tna -o očarljiv, omamen, mikaven, čaroben; prelestiti -im premamiti, preleSëèn -êna -o prelésti -lézem gl. lesti, prelézen -a -o
preletéti -im gl. letéti, prelèt -éta m; groza, mraz preleti človeka; z očmi preletim kaj; preletéè glas ki človeka preleti, strese; preletâvati -am, preletâvanje -a s,- prelétati -am (se) dov., pre-létal -a -o fn -âla -o: otrok se je prelétal, otroci so se pre-letâli; prelétan -a -o: ~i otroci; prelétati -am nedov., prelétal -a -o: letâla so ves dan prelétala mesto; prelétovati-létujem, pre-létovanje -a s preleviti -im, prelévi -ite! prelevil -ila -o, prelevljèn -êna -o, prelevitev -tve ž preležâti -im (se) gl. ležati, preležan -a -o: ~o blago, prele-zânost -i ž, p^eležânec -nca m, preležanina -e ž sene (sedno), dekûbitus med. preličiti -im, preličen -a -o, pre-ličenje -a s, preličitev -tve i
prelikati
prelikati -am, prelikan -a -o, pre-
likanje -a s preliminaren -rna -o predhoden, uvoden, pripravljalen; prelimi-nirati -am naprej doloiiii prelisičiti -im, prelisičen -a -o, prelisičenje -a s ; prelis jačiti -im prelistati -am, prelistan -a -o, prelistovati -lijem, prelistovàl -âla -o, prelistovânje -a « preliti -lijem: ~ vino, kri, železo, topove; prelit-a-o, prelit je-a s preliv -a m: morski preliven -vna -o; prelivati -am: ~ vodo, ~ se: barve, glasovi se prelivajo; prelival -a -o in -âla -o, prelivanje in -ânje -a s, pre-livâlec -lea [-dyc-] m, prelivâl-ka -e [-duk-] i prélja -e ž predica preljub -a -o, preljùbek -bka -o, preljubezniv -a -o, preljûbljen -a -o
prelog -6ga m: ~ razprave pr.; ~ iz enega jezika v drugega prevöd; prélog -a m (+prdha): V ~ pustiti, dati njivo; pré-ložen -žna -o: ~a zemlja; pré-ložnica -e ž bol.; preloga -e i prelomiti -lomim gl. lomiti, prelomljen -a -o: palico, postavo, besedo, prisego, zvezo s kom prelomiti; *prelomiti s kom pustiti koga; prelom -ôma m, prelomen -mna -o, prelômnica -e i: črta prelomek -mka m, pre-lomitev -tve ž, prelomitelj -a m, prelomiteljica -e i, prelo-mina -e ž; prelâmljati -am, prelâmljanje -a s, prelamljâ-vec -vca m, prelamljâvka -e ž preložiti -im, preloži -itel preložil -ila -o in -ložilo -i -e; pre-ložčn -êna -o, preložitev -tve ž, preložba -e ž, preložeik -žka m, preložnina -e ž preludij -a m glas., prelùdijski -a -o, preludirati -am, preludira-nje -a s
preluknjati -am, preluknjan -a -o, prelûknjanost -i ž, prelûknja-nec -nca m, preluknjanje -a s prém -a-o: ~a črta, prémost -i ž, préma -e ž, prémica -e ž, prémiéen -čna -o, prémec -mca m tram po sredi stropa; premočrten -tna -o, premočftnost -i ž, premočrtnež -a m premâgati -am, premâgan -a -o, premâganec -nca m, premâ-ganka -e i, premâganje -a s, premagâlec -Ica [-duc-] m, pre-magâlka -e [-duk-] i, premagljiv -iva -o, premagljivost -i 1; premagovâti -ûjem, premagoval -âla -o, premagovânje -a s, premagovâlec -Ica [-duc-] m, premagovâlka-e [-duk-] i, pre-magovâlen -Ina -o [-In-] premagnétiti -im, premagnéten -a
-o, premagnétenje -a s premâhati -am, premâban -a -o; premâbniti -nem, premâbnjen -a -o, premàb -âha tn, premâh-Ijaj -a m; premahovâti -ûjem, premahovàl -âla -o, premaho-vânje -a s premakniti -mâknem, premakni in -ni -ite! premaknil -ila -o, premâknjen -a -o, premâknje-nec -nca tn nekoliko neumen človek, premâknjenka -e i; premaknitev -tve S, premakljiv -iva -o, premakljivost -i i, premak-Ijivec -vca tn, premakljivka -e ž [nepoud. povsod: -mak- in -mak-]
premamiti -im, premâmljen -a -o, premâmljenec -nca tn, premâm-Ijenka -e é, premamljiv -îva -o, premamljivost -i i, premamlji-vec -vca m, premamijivka -e i; premâma -e i, premâmen -mna -o, premâmnost -i i, premami-tev -tve ž premastiti-im, premâsti -ite! pre-mâstil -ila -o, premaScèn -êna -o, premastitev -tve i
premisliti
premâzati -mažem gl. mazati, premazan -a -o, premazanost -i ž premečkati -âm gl. mečkati, pre-meâkân -a -o, premečkanost -i ž, premeëkânec -nca m [povsod: -maè-J premehčati -âm gl. mehcâti, pre-mehëân -a -o, premehčanost -i ž, premehčanje -a « prémek -mka m slabo itto premeniti -im, premêni -ite! pre-ménil -ila -o in -énilo -i -e, premen jèn -êna -o; premena -e ž, premémba -e ž, premének -nka m, premenitev -tve ž; pre-ménjati -ménjam, preménjan -a -o, preménjanje -a s, premen jâlen -Ina -o [-In-.]; pre-menjevâti -ûjem, premenjevàl -âla -o, premenjevânje -a s, premenjevâlen -Ina -o [-In-], premenjâvati -am, premenjâ-vanje -a s, premenjâva -e ž; preménoma prisl.; premeni jiv -iva -o, premenljÎTOst -i i, pre-menljivec -vca m, premenijivka -e i
prémec -mca m Iram po sredi
stropa, ladijski ~ kljun premér -a m, premérov -a -o: ~a dolžina mat., premérski -a -o, premérnik -a m, preméroma prisl. poprečno, po^rek premériti -im, premérjen -a -o, premérjenost -i i; premérjati -am, premérjanje -a s premésiti -im gl. mesiti, premé-šen -a -o, premesitev -tve ž, premésenost -i i premesti -métem gl. mêsti, premetèn -êna -o, premetênec -nca m, premetênost -i i; premétati -am, premétanje -a s premestiti -im, premesti -ite! pre-méstil -ila -o, premeScèn -êna -o, premeScênje -a s, premescê-nost -i Ž, prMnesèênec -nca m premescênka -e i, premestitev tve é, premestitven -a -o
[-tvan-]: ~i odlok; preméScati -am, preméScanje -a s; pre-mésten -tna -o, premestljiv -iva -o, premestljivost -i i premčšati -am gl. mešati, premé-šan -a -o; premesâvati -am, premeSâvanje -a s premesétiti -im, premeSéten -a -o, premeš0tenje -a s; premešeta-riti -im, premesetârjen -a -o premetati -mécem gl. metati, pre-metân -a -o; premèt -éta m, preméten -tna -o; premetâvati -am, premetâvanje -a s, pre-metâcina -e ž preiskava po hiii, premetâè -a m, premetâiec -Ica [-duc-] m; premétovati -ujem (se), premétovanje -a s premičen -čna -o, premičnost -i ž, premičnica -e i: zvezda premičnina -e i premier -a fpremjé -éja] m ministrski predsednik premiêra -e ž prva predstava, uprizoritev; premiêrski -a -o: ~i abonma [premjé-] prémija -e ž nagrada, darilo; pré-mijski -a -o, premovâti -ûjem, premovân -a -o, premovàl -âla -o, premovânje -a s premik -a m, premikati -am in -čem, premikanje -a s; premi-kovâti -ûjem, premikovàl -âla -o, premikovânje -a s premikâstiti -im pretepsti, premi-
kâsten -a -o premil [-il] -a -o, premilosten -tna -o, premilostljiT -a -o in premilostljîv -iva -o preminiti -minem gl. miniti, preminil -ila -o: ~ je čas zabave, prid. preminuli -a -o: ~i časi, ~i rodovi; preminévati -am, preminévanje -a s premirje -a s
premisa -e i fil., premisen -sna -o premisliti -im, premišljen -a -o. premišljenost -i i, premislek -a [-lak-] m: s ~om kaj delati;
premlajaii
premišljati -am, premišljanje -a «; premišljevati -ujem, premišljevanje -a «, premišljeva-len -Ina -o [-In-], premišljeva-lee -Ica [-duc-] m, premišlje-valka -e [-duk-] i premlajati -am (se), premlajanje -a s; premladiti -im (se), pre-mladil -fla -o, premlajèn -êna -o, premlajèn je -a s; premla-jevati -ujem, premlajevanje -a s
premlatiti tn -âtiti -âtim gl. mlatiti, premlačen -a -o, premla-čenje -a s, premlatitev -tve i premléti preméljem gl. mleti, premlét -a -o, premlévati -am, premlévanje -a s premo- v sestavi gl. prem premoč -i ('^nadmôè) i: imeti ~ nad kom, biti v premoči, premočen -čna -o tn premoëèn ali -čan -cnà -o -i -é (+nadmôëen) premoči -morem gl. moči: veliko, malo premore; tudi dinarja ne premore; jeza ga je premogla premagala; gl. tudi premagati premočiti -močim gl. močiti, premočen -a -o, premočljiv -iva -o, premočljivost -i ž, premočitev -tve ž
premog -6ga m, premogov -a -o: ~e žile, premogoven -vna -o: ~ svét, premogast -a -o, pre-mogar -ja m, premogovnik -a rn, premogovniški -a -o: ~a uprava, premogovništvo -a s; premogokôp -6pa m, premogo-kopen -pna -o premok -ôka m zmehlanje zaradi moče, premokniti -moknem, premôknjen -a-o: ~ zid če ga vlaga prepoji premôlk -a m dieréza, cezura, fading; premolkniti -nem, premolkovati -ujem [ povsod -môuk-]
premonstraténec -nca m vrsta redovnikov, premonstraténski -a -o
premor -ôra m prenehljaj, pavza premostiti -im, premosti -itel premostil -ila -o in -ostilo -i -e, premošč0n -êna -o, premoščê-nje -a s, premostitev -tve ž, premostitelj -a m, premôstek -tka m; premoščevati -ujem, premoščevanje -a 8, premošče-valen -Ina -o [-In-j: ~a dela premotiti -môtim gl. motiti, pre-môten -a -o, premotljiv -iva -o premotriti -im preudariti, premisliti, pretehtati, premôtri -ite! premôtril -ila -o, premotrèn -êna -o; premo trite v -tve i; prematrati -am premišljati, pre-udarjati, prematranje -a s pre-udarjanje, presojanje premozgati -am, premôzgan -a -o prem6žen -žna -o, premožnost i, premož0nje -a s, p^emožênj-ski -a-o: ~e razmere, premož-než -a m, premožnik -a m premràz prisl.: je bilo ~ za delo premraziti -im, premražen -a -o, premraženje -a s, premraženec -nca tn, premraženka -e i, pre-mraženost -i i; premražati -am (se), premražanje-a s; premra-ževati -ujem: nikar ne premra-žuj hiše! premraževanje -a s; premrazovati -ujem: letošnjo zimo smo veliko premrazovali (mraza pretrpeli); premrazova-nje -a «
premréti -mrèm gl. mreti, premrl -a -o in premft -a -o: ~i prsti, ~e roké; premflost -i i in pre-mrtost -i ž premréziti -im, premréžen -a -o, premrčženost -i ž, premréženje -a s; premreževati -ujem, pre-mreževil -âla -o, premreževâ-nje -a s
premrzniti -nem, premrznil -ila -o, premfznjen -a -o tn premrzel -zla -o: ~a reka, ~o jezero; premfznjenost -i ž; pre-mrâza -e i premrznjenost reke:
prenočiti
čez Dravo je premraza, čez prem razo hoditi premnzati -am (se) zmuzniti se skozi kaj, premiizan -a -o; pre-miizniti -nem (se), premuznjen -a -o; premuzovati -ûjem prenadaleč prisl.: ~ meriš prenadôlgo [-doug-] prisl.: ~ pripoveduje, vleče prenadrobno prisl.: ~ opisuje,
~ melje, ~ je razbito prenagliti -im se, prenagljen -a -o: ~ korak, prenagljen je -a s, prenaglitev -tve ž, prenagljenost -i ž, prenagljenec -nca m, prenagljenka -e ž; prenagel [-gau] -gla -o, prenaglost -i i, prenaglica -e i, prenaglež -a m prenagostoprisl.: ~ sajeno drevje prenahitro prisl.: ~ je narejeno prenajésti -jém se gl. jesti, pre-najéden -a -o, prenajédenost -i ž naveličanost, prenajédenec -nca m naveličanec prenakratko prisl.: ~ razlaga prenalahko prisl.: ~ vzame stvar prenapéti -pnèm (se) gl. peti pnèm, prenapét -a -o, prenapé-tost -i é, prenapetež -a m, pre-napétnica -e ž; prenapénjati -am (se), prenapénjanje -a s prenapéiniti in -iti -ôlnim gl. polniti, prenapolnjen -a -o, pre-napôlnjenost -i i; prenapo In jevâti -ûjem, prenapolnjevàl -âla -o, prenapolnjevânje -a s [povsod -poun-] prenarâvnost prisl.: ~ pove prenarediti -im gl. narediti, pre-naréjati -am, prenaréjanje -a s, prenaréja -e ž, prenarédek -dka m, prenarejênost -i i, prenaréd-ba -e ž
prenaselfti -sélim gl. seliti, pre-naséljen -a -o, prenaséljenost -i Ž, prenaselitev -tve i, pre-naseljevâti -ûjem, prenaselje-vàl -âla -o, prenaseljevânje -a s
prenasititi -im gl. nasititi, pre-nasičenost -i é, prenasitljiv -iva -o, prenasitljivost -i ž prenašati -am, prenašanje -a s, prenašâlec -Ica [-âuc-] m, pre-naSâlka -e [-âuk-] é, prenaSâ-len -Ina -o [-In-] prenasirôko prisl.: ~ govori, piše prenavkréber prisl. prenavljati -am, prenavljanje -a s, prenavljâvec -vca m, pre-navljâvka -e i, prenavljâlen -Ina -o. [-In-] ptenayzdbl [-du] prisl.: pot gre ~ prenavzgor prisl.: steza drži ~ prenéhati -am, prenéhanje -a s brez ~a; prenéh -a m, prené homa prisl., prenéhljaj -a m brez ~a; prenehâvati -am, pre nehâvanje -a s; prenehovâti -ûjem, prenehovàl -âla -o, pre-nehovânje -a s prenekatéri in -êri -a -o ned. z. marsikdo, marsikateri; preneka-térikrat prisl. pogosto, velikokrat prenéki -a -o ned. z. marsikdo, marsikateri: ~emu je povedala; prenékikrat prisl. prenêsti -nêsem gl. nêsti, pre-nesèn -êna -o ("'"preneščn), pre-nesljîv -iva -o, prenések -ska tn, gl. prenositi in prenašati prenevédati -am se zanikrno, naveličano delati,, kakor da ne ve, kaj dela; prenevédanje -a s, prenevédalo -a s = prenevéda-nec -nca tn, prenevédanka -e ž prenikati -am, prenikanje -a s, prenikav -a-o: ~ razum, pre-nfkniti -nem, prenikovâti -ûjem, prenikovânje-a s; prenikel-kla -o: prenikli vrelci; gl. pronicati prenočiti -im, prenoči -itel prenočil -ila -o in -ôéilo -i -e, pre-nocèn -êna -o, prenočitev -tve Ž; prenocevâti -ùjem, prenoce-vàl -âla -o, prenocevânje -a s; prenočišče -a s, prenoéevâlnica -e [-In-] i, prenočevališče -a s.
prenos
prenočevalec -Ica [-âuc-] m, prenočevalka -e [-àuk-] i, pre-nočnina -e ž prenos -ôsa m, prenosen -sna -o, prenosnost -i ž, prenosljiv -iva -o, prenosljivost -i ž, prenos-nina -e ž, prenosnik -a tn, pre-nosnica -e ž transmisija prenositi -nosim gl. nositi, pre-nošen -a -o, prenošenost -i i, gl. prenašati prenotacija -e i pr. naprejinja zaznamba, prenotirati -am prenoviti -im, prenovi -ite! prenovil -ila -o in prenovilo -i -e, prenovljen -êna -o, prenovitev -tve ž, prenova -e ž, prenovitven -tvena -o [-tvan-] prenumerficija -e ž naroHlo^ naplačilo, prenumerant -a m naročnik, naplačnik, prenumerirati -am naročiti, naprej plačati preobčnten -tna -o, preobčlitnost -i ž, preobčutljiv -iva -o, pTe-občutljivost -i ž preobdavčiti -im, preobdavčen -a -o, preobdavčenost -i ž; pre-obdavčevati -ujem, preobdav-čevanje -a s preobilen -Ina -o [-iun- in -In-], preobilnost -i [-In-] i: preobil [-iu ali -il] -a -o, preobilica -e ž, preobilje -a s, preobilo priai., preobilokrat prisl. preobjésti -jém se gl. jesti, pre-objéden -a -o, preobjédenost -i ž, preobjéda -e ž, preobjéden -dna -o, preobjédnost -i i, pre-objédenec -nca m, preobjésten -tna -o, preobjéstnost -i Ž preebkladati -am: ~ koga s čim:
preobkladanje -a s preoblačiti -im gl. oblačiti, pre-oblačenje -a s, preoblačilen -Ina -o [-In-], preoblačilnica -e [-In-l i
preoblagati -am: ~ koga s čim, preoblaganje -a s
preobléci -em gl. obleči, preobleka -e i (delo in atvar) preoblikovati -ujem gl. oblikovati, preoblikovanje -a s, preoblikovalen -Ina -o [-In-], pre-oblikovâlee -Ica [-é^c-] m preobljnden -a -o, preobljude-
nost -i i preobložiti -im gl. obložiti, pre-obložitev -tve ž, preobložšnost -i i, gl. preoblagati preobračati -am, preobračanje -a s, preobračalnik -a [-â^n-] m atroj
preobràt -âta m: ~ v zgodovini,
v vojski; preobrâten -tna -o preobraziti -im, preobražen -a -o, preobrazba -e ž, preobražen -zna -o, preobrâznost -i ž; pre-obražati -am (se), preobrâžanje -a s, preobražâj -a m, preobra-ževâti -lijem, preobraževânje -a a, p^eob^aževâlen -Ina -o [-In-], preobraževâlec -Ica [-le-] m preobremeniti -im koga s čim gl. obremeniti, preobremenitev -tve i, preobremenilen -Ina -o [-Iti-] : ~o delo, preobremenjênost -i ž; preobremenjevâti -ûjem, pre-obremenjevânje -a a preobrniti -obrnem gl. obrniti, preobfnjen -a -o, preobfnjenec -nca m, preobrnjenka -e ž, pre-obfnjenaet -i ž, preobrnjênje -a a, preobrnitev -tve ž preobtežiti -im gl. obtežiti, pre-obtežitev -tve ž, p^eobtéžba -e ž; preobteževâti -ujem, preob-teževânje -a s preobnti -ûjem gl. obuti, preobu-tost -i i, preobûtev -tve i; pre-obûvati -am, preobûvanje -a s preobvézati -véžem gl. obvezati, preobvéza -e i, preobvezovâti -ûjem, preobvezovânje -a s, preobvezovališče -a s, preobve-zovâlnica -e [-In-] i preoddâlec priai: ~ sem poslušal, da bi bil razumel; sem ~
prepelica
prišel, da bi se dal kar tako odgnati
preodéti -dénem gl. odeti, pre-odévati -am, preodevanje -a s preokreniti -krénem gl. okreniti,
preokrèt -éta m preMuika -e ž hiperkullura, pre-omikati -am, preomikanje -a s preonégati -am, preonégan -a -o, preonéganje -a s; preonegâviti -im, preonegévljen -a -o preopasti -pasem (se), preopasel -sla -o in preopâsen -a -o: ~a živina
preorati -ôrjem in -ôrjem gl. orati, preoran -a -o, preorâ'nost -i i, preôr -ôra m; preoxâvati -am, preorâvanje -a s preorientirati -am (se) preusmerili, preobrniti mish, smer; pre-orientâcija -e ž preosnova -e ž, preosnovâti -ûjem gl. osnovati, preosnovâtelj -a m preostali -ânem gl. ostati, pre-ostàl -éla -O: ~i živi, sorodniki; preostânek -nka m; pre-ostéjati -am in -em, preostéja-nje -a s
prepàd -éda m, prepâden -dna -o slrm, poln prepadov; prepédnost -i Ž, prepâdnica -e i, gl. ludi propad-
prepâdati -am: propadajoča vas, obrt; pr^âdanje -a s; gl. ludi propadati prepahniti -péhnem gl. pahniti: ~ si želodec s čim, prepâhnje-nec -nca m, prepéhnjenka -e i, prepéhnjenost -i Ž, prepahnitev -tve i, prepàh -aha nt; prepa-hovâti -ûjem, prepahovénje -a s [nepoud. povsod: -pah- in j -pah~]
prepaliti -im, prepéljen -a -o,
prepaljenost -i i preparacija -e i zvezek za iotske vaje, priprava: ~ za slovnico; preparacijski -a -o
preparand -a m učiteljski pripravnik, preparéndka -e ž, prepa-randija -e ž učiteljišče, prepa-randijski -a -o preparati -am, prepéran -a -o, prepéranje -a s: ~ blaga, trebuha; preporek -rka m preparirati -am pripraviti, pripravljati; prepariranje -a s, preparat -a m prigotovek: kemični	mikroskopski ~i; preparator -ja m prepariti -im, prepdrjen -a -o: ~o perilo, preparitev -tve i, ppepérjenje -a s prepasati -pašem (se), prepésan -a -o, prepésanje -a s, prepa-sanost -i i, prepàs -ésa m, pre-pâsnik -a m, prepasica -e i, prepasilnik -a [-iu-] m, prepa-silnica -e [-iu-] i', prepasovéti -ûjem (se), prepasovàl -éla -o, prepasovénje -a s prepasti -pésem (se): dobro je prepésel, živina se je prepésla (preveč napasla), prepésen -a-o: ~o leto, ~a čreda, prepéSa -e é prepasti -pédem gl. pasti -dem, prid. prepédel -dla -o in prepàl -éla -o: ~i denar, ~a hiša, ~a kupčija; prepédlost vn prepé-lost -i i; prepéden -a -o prestrašen, upadel, shujšan: bil je ves vsa ~a mati; prepéde-nost -i i; v tem pomenu se nikoli ne rabi predpona pro-, medtem ko se uporablja v drugih pomenih, gl. propasti; "^prepé-ščen -a -o prestrašen, preplašen prepažiti -im, prepažen -a -o, prepaž -éža m, prepéžek -žka m; prepaževéti -ûjem, prepa-ževanje -a s prepêci -pečem gl. peči, prepečenec -nca m prepelica -e i, prepeličji -a -e, prepeličar -ja m, prepeličarski -a -o, prepeličica -e i, prepe-ličjak -a m
prepeljati
prepeljati -péljem gl. peljati, prepeljan -a -o, prepeljanje -a s; prepeljavati -am, prepelja-vanje -a «, prepeljava -e ž; prepeljevati -ujem, prepelje-vàl -âla -o, prepeljevânje -a s prepelûh -a m, prepelûhar -ja m preperéti -im gl. peréti, preperèl -éla -o: ~ les, preperélost -i i, preperina -e i = preperelina -e i; preperévati -am, preperé-vanje -a s; preperélast -a -o prepéti -pnèm gl. peti pnèm, pre-pét -a -o: s cvetjem ~a dvorana, prepétje -a s; prepénjati -am, prepénjanje -a s prepéti -pôjem gl. peti pôjem, prepét -a -o: ~e pesmi; ves dan prepôje; tak glas ima, da vse prepôje; prepél se je glas si je pokvaril s petjem; prepé-vati -am, prepévanje -a «, prc-pèv -éva m, prepévek -vka m prepetnajstiti -im opeharili, prelisičiti, prepetnâjsten -a -o, pre-petnâjstenje -a s prepihati -ham in -pišem gl. pihati, prepihan -a-o: ~ prostor; prepih -a m, prepišen -šna -o, prepišnik -a m slovn. priporni-iki glas, prepišniški -a -o; pre-pihâvati -am, prepihâvanje -a «; prepihniti -nem, prepihu jen -a -o
prepiliti -im, prepiljen -a -o, pre-
piljenje -a s prepir -a m, prepiren -rna -o: ~a stvar, ~o vprašanje; prepirati -am se, prepiranje ja s, prepirljiv -iva -o, prepirljivost -i Ž, prepirljivec -vca m, pre-pirljivka -e ž, prepirâc -a m, prepimež -a m prepis -a m, prepisen -sna -o,
prepisek -ska m prepisati in -âti -pišem gl. pisati, prepisan -a -o (deležnik in pridevnik), prepisnik -a m, pre-pisnica -e ž, prepisnina -e i.
prepisninski -a -o, prepisûn -a m zaničlj.; prepisovâti -ûjem, prepisovânje -a «, prepisovâlen -Ina -o [-In-], prepisovâlec -Ica [-due-] m, prepisovâlka -e [-duk-] i prepiti -pijem gl. piti, prepit -a -o, prepijati -am in prepivati -am, prepijanje in prepivanje -a »; prepijančevati -ûjem preplacati tn -âti -plačam gl. plačati, preplačilo -a s; preplače-vâti -ûjem, preplačeval -âla -o, preplačevânje -a s preplàh -âha m strah in zmeda, alarm
preplakniti -nem, preplâknjen -a -o; preplakovâti -ûjem, prepla-kovàl -âla -o, preplakovânje -a s preplašiti -im, preplaši -ite! pre-plâÊil -ila -o, preplaščn -êna -o ali s »talnim pond. prepMš-; preplašenost tn -ênost -i i, pre-pMšenec in -ênec -nca m, pre-pMšenka in -ênka -e ž, prepla-šitev -tve ž, preplašljiv -iva -o, preplašijivost -i i preplavati -am, preplâvan -a -o,
preplâva -e ž preplaviti-im, preplâvi! -ite! pre-plâvil -ila -o, preplavljèn -êna -o in preplâvi jen -a-o: ~o polje; preplâven -vna -o: ~o ozemlje; preplâvljati -am, pre-plâvljanje -a s, preplâva -e ž preplaziti -im (se) gl. plaziti, pre-
plâzen -a -o preplésati in -âti -plčšem gl. plesati, preplésan -a -o prepléskati -am, prepléskan -a -o, prepléskanost -i i, prepléska-nje -a s, preplèsk -pléska m preplêsti -plêtem gl. plêsti, pre-plèt -éta m, preplétek -tka m; prepletèn -êna -o zvit, pretkan ipd., prepletênec -nca m, pre-pletênka -e i, prepletênost -i ž prepletati -am, preplétanje -a s
prepozicija
prepléti -plévem gl. pleti, pre-plét -a -o (poblaiena kletvica za preklet)
preplézati -am (se) : ~ steno, ograjo; blago se prepléza; pre-plézan -a -o, preplézanost -i ž prepočasi prisl., prepočasen -sna -o prepočiti -počim, prepočen -a -o, prepočenost -i i, prepoka -e ž, prepokati -am, prepôkan -a -o, prepokel -kla -o reiast, pre-poklost -i i prepoditi -im, prepodi -ite! prepodil -ila -o in -odilo -i -e, prepodèn -êna -o, prepoditev -tve ž, prepodênost -i i prepogniti -pognem, prepogni -fte! prepognil -ila -o, prepognjen -a -o, prepognjenost -i i; pre-pogibati -am in -bljem, prepo-giban.je -a s prepogosto prisl. prevèâkrat =
prepogôstokrat prisl. prepo jati -am (se), prepo jan -a -o: ~a žival če so jo pojali psi po gozdu, ~a krava ie se je znova pojala; prepo j an je -a « prepojiti -im, prepoji -ite! prepojil -ila -o in prepojilo -i -e, prepojèn -êna -o, prepojênost -i ž, prepojitev -tve ž, prepo-jftven -tvena -o [-tvan-]; pre-poj -ôja m infiltrât, prepojen -jna -o, prepajati -am, prepa-janje -a s prepolnit» tn -iti -polnim gl. polniti, prep)ôlnjen -a -o, prepoln -a -o, prepolnost -i i; prepol-njevati -ûjem, prepolnjevàl -âla -o, prepolnjevânje -a s [povsod: -poy.n-] prepoloviti -im, prepolôvi -fte! prepolovil -ila -o, prepolovi jèn -êna -o, prepolovitev -tve ž; prepolâvljati -am, prepolâvlja-nje -a s
prepona -e ž: trebušna prepon ski -a -o; prepônec -nca m neka vinska trta
*preponderanca -e ž preteinost, premoč, večji ugled, veljava; *prepo(nderânten -tna -o preporédko prisl., preporédkoma prisl.
preporen -rna -o prepiren: ~a točka, ~o vprašanje; prepor -ôra m
preporod -ôda m prerod, renesansa, poživitev; preporoden -dna -o prerôden, preporodfti -im gl. poroditi preroditi, preporoditelj -a m preroditelj, preporoditelji-ca -e i preroditeljica, preporo-diteljski -a -o preroditeljski prepoténca -e i oblastnost, mogočnost, prepoténten -tna -o pre-mogočen
prepotiti -im (se), prepôti -fte! prepôtil -ila -o in -ôtilo -i -e, prepotèn -êna -o, prepotênost -i i
prepotovati -ûjem, prepotoval -âla -o, prepotovân -a -o in prepô-tovati -ujem, prepotoval -a -o, prepôtovan -a -o: ~e pokrajine in dežele prepovédati -vém gl. povedati, prepovédan -a -o: ~i čas, pre-pôved -i ž: ~ izdati, dati, ~ tobaJca, soli ali na tobak, na sol; biti pod ~jo, v ~i biti v kontumacu, pod zaporo; pre-pnSveden -dna -o: ~i o dlok, prepovednik -a tn prepovedovati -ûjem, prepovedoval -âla -o, prepovedovânje -a s, prepovedovâlen -Ina -o [-In-], prepovedovalec -Ica [-duc-] m prepoviti -ijem znova poviti gl. poviti, prepovijati -am gl. povijati
prepozen -zna -o, prepôzno prisl., prepozniti -fm se, prepôzni -ite se! prepôznil -ila -o prepozicija -e i predlog, prepozi-cijski -a -o, prepozicionâlen -Ina -o [-In-] predUien: ~i skloni
pgrepoznati
prepoznati -âm spet spoznati gl. poznati, prepoznân -a -o, prepoznanje -a s preprašati -am gl. vprašati, pre-prasevâti -ûjem, preprasevàl -âla -o, preprasevânje -a s preprâti -pêrem gl. prâti, pre-prân -a -o, preprânost -i i; prepirati -am, prepiranje -a s prepražiti -im, preprâ!en -a -o, prepraženost -i i, preprâlenec -nca m
prepreči -prélem, preprézi -te! preprégeî -gla -o, preprdžen -a -O: ~ s pajčevino; preprégati -am, prepréganje -a s, tudi prepréz-; prepréga -e i, pre-prdžen -žna -o, prepregališče -a s
prepréciti -im, prepréèen -a -o, preprečitev -tve ž, preprččenje -a s; prepreéevâti -ûjem, pre-precevânje -a s, preprecevâlen -Ina -o [-In-] preprêsti in -présti -prédem gl. presti, prepréden -a -o pretkdn, zvit, navihan, preprédenec -nca m, preprédenka -e i, prepréde-nost -i i prepričati -am, prepričan -a -o, prepričanje -a s, prepričanost -i é, prepričljiv -iva -o, prepričljivost -i i; prepricevâti -ûjem, prepriéevàl -âla -o, preprice-vânje -a s, prepriéevâlen -Ina -o [-In-], prepričevalnost -i [-In-] i, prepriéevâlec -Ica [-duc-] m, prepricevâlka -e [-duk-] ž preprôga -e i, preprožen -žna -o, preprégar -ja m, preprôgarski -a -o, preprôgarstvo -a s preprositi -prosim gl. prositi, pre-
prôsen -a -o preprost -ôsta -o, preprostost -i
in -6st -i i, preproščina -e i prepustiti -im (se) komu kaj gl. pustiti, prepuščen -êna -o, pre-pûst -a m, prepustitev -tve i.
prepustnica -e ž, prepûstnik -a tn; prepûSéati -am, prepuščanje -a s preračunati -am, preračunan -a -o, preračunovati -ûjem, preračunavanje -a s; preraéunâ-vati -am, preračunavanje -a s; preračun -a m pregled ro/inna, preračiinski -a -o; gl. proračun prerafaelit -a m posnetnalee Raf-faelovih predhodnikov.; pierafa-elitski -a -o: ~a šola prerabljâti -âm gl. rahljati, pre-rahljân -a -o, prerahljânost -i i; prerahljâvati -a», prerah-Ijâvanje -a s preramen -mna -o, prerômaica -e
Ž, prerâmnik -a tn prerasti -râs(t)em gl. rasti, prid. prerâs(t)el -s (t) la -o in prerâ-ščen -a -o, prerâScati -am, pre-^âščanje -a s prerédciti -im, preredčen -a -o, prerédéenje -a s, prerédcenost -i i; preredcevâti -ûjem, pre-redcevânje -a s prerediti -im, prerêiU -ite! pre-rédil -fla -o, prerejèn -êna -o, preréja -e i, prere^tev -tve i; preréjati -am, preréjanje -a s {»rerédko prisl., prerédkokrat ^isl. prerékati -am: ~ komu kaj, ~ se s kom prepirati se; preréka-nje -a s; prereči -em: ~ komu kaj, prerecèn -êna -o; preréko-vati -ujem (se), pre«ékovanje -a s prepir prerés prisl.: le vse ~ preresetati -âm gl. reSetâti, pre-resetân -a -o, p^e^ešetânost -i ž, prerešetâvati -am, prerešetava-nje -a «
prerézati -réžem rezati, pre-rézan -a -o, prerèz -éza m, pre-réza -e ž, prerézen -zna -o poj 'ečen, prerézek -zka tn; pre-rt 'ovâti -ûjem, prerezovânje -a s prerija -e ž severnoameriška travnata planjava, prerijski -a -o
preseliti
preriniti -nem, prerinjen -a -o, prerinjenost -i i, gl. prerivati prerisati -rišem, prerisan -a -o, preris -a m, prerisen -sna -o, prerisovati -ujem, prerisoval -âla -o, prerisovânje -a s preriti -rijem gl. riti, prerit -a -o,
preritost -i i prerivati-am: krti prerivajo travnike, ljudje se prerivajo; prerivanje -a s preroditi -im, prerodi -ite! pre-rodil -ila -o in -ôdilo -i, prerojen -êna -o, prerojênje -a s, prerod -öda m, prerôden -dna -o, preroditev-tve ž, preroditelj -a m; preroditelj ski -a -o; pre-rojênec -nca m, prerojênka -e ž; prerâjati -am, prerâjanje -a «; prerojevânje -a s prerogativa -e é prednost, posebna pravica
prêrok -oka m, preroški -a -o: ~i dar; preroštvo -a s, prerokba -e Ž, prerokovâti -ûjem, prerokovàl -âla -o, prerokovanje -a s, preročišče -a 8 ["""pro-ro-]
prerômati -am, prerôman -a -o preruvéti in prervâti -rûjem gl. ruvati: ~ repo (če je pregosta), korenje; preruvân in prervân -a -o; preruvâvati -am, preru-vâvanje -a s presaditi -im presâdi -ite! pre-sâddl -ila -o in -âddlo -i, pre-sajèn -êna -o, presajênec -nca m, presajênka -e i, presàd -âda m, presaditev -tve i, presajê-nje -a 8; presâjati -am, presâ-janje -a 8, presajâlec -Ica [-due-] m, presajâlka -e [-duk-] i; presâdeoi -dna -o, presâdnost -i Ž, presadljiv -iva -o, presad-Ijivost -i i presahniti -sâhnem gl. sahniti, prid. presâhel -hla -o in pre-sahèl -hlà -6 tn presâhnjen -a -o: ~i studenci, ~a voda; pre-
Blovenski pravopis	825
sahlost -i ž in presahnjenost -i ž; presihati -am, presihanje -a 8, presihajoč -a -e: ~i studenec [nepoud. povsod: -sah- in -sah-]
preseči -sežem gl. seči sežem, presežen -a -o, preseg -ega m, presegljiv -iva -o, presegljivost -i i, presežek -žka m, presežen -žna -o, presežnik -a m, pre-sežniški -a -o, presežnost -i ž; presegljaj -a m; presegati -am, preseganje -a 8, tudi preseza-preseči -sečem gl. seči sečem presekati, prekositi, presečen -a -o, presečev -čve ž; presečen -čna -o, presečnita -e i, presečnost -i i, presečišče -a s, presečiščen -čna -o
presedati -am (se): ~ koga (kaj) z mesta na mesto, komu kaj preseda; presedanje -a 8 presedeti -im: ~ hlače, več let ~ v ječi, ~ kazen, ~ se; gl. sedeti; presedevati -am, prese-devanje -a s presedlati -am gl. sedlati, presedlan -a -o, presedlanje -a s, pre-sedljaj -a m sšdlo, preval: hiša stoji na ~u, presedla vati -am, presedlavanje -a s presegati -am gl. preseči -sežem presojati -sejem gl. sejati, presojan -a -o: človek, na drobnem situ presejan; pretkdn, prevejan, prebrisan; presevati -am, presevanje -a s, presevek -vka m, presevač -a m, presevalec -Ica [-duc-] m, presevalka -e [-duk-] i presekati -am in -sečem, presekan -a -o, presek -eka m geotn., tehn., preseka -e i jasa v gozdu; presekališče -a s, presekar -ja tn taščica; presekavati -am, presekavanje -a 8 preseliti -selim gl. seliti, preseljen -a -o, preseljenec -nca tn, preseljenka -e ž, preseljenost
40
presen
-i i, preselitev -tve i, presélje-nje -a «, preseljiv -iva -o, pre-seljivost -i ž; preseljevati -ujem, preseljevanje -a t, preseljeva-len -Ina -o [-In-]: ~i načrti; preseljevalec -Ica [-le-] m présen -sna -o opresen : —o maslo, zelje, na ~o slikati al fresco (na moker omet), présnec -a [-nae-] m, presnina -e i presenétiti -im, presenéëen -a -o, presenečenje -a s, presenetljiv -iva -o, presenetljivost -i i; presenéëati -am, presenéëanje -a «
preservativen -vna -o varovalen, varujoč
presésti -sédem gl. sesti: ~ koga, presede mi kaj (jed, delo, govor jênje, človek); preséden -a -o, gl. presedati presévati gl. presejati in presijati presézati gl. preséëi -sčžem presežnik gl. presčči -séiem presihati gl. presahniti presijati -sijem, presijan -a -o, presijava -e i, presijanje -a s, presijanost -i i; presévati -am, presévanje -a « presiliti -im (se): ~ živino z delom, presiljen -a -o, presiije-nost -i ž, presiljava -e ž, pre-silež -a m tiràn, nasilnež (V. Vodnik); presilen -Ina -o [-In-] premočan; presiljevati -ûjem, presiljevânje -a s presipati -am in -pljem, presipa-nje -a s, presipâvati -am, pre-sipavanje -a s, presip -a m, presipina -e ž; presûti -ûjem .in -spèm gl. suti, presùt -a -o,
presûtje -a s presit -ita -o, presitost -i ž, pre-sitež -a m; presititi -im, pre-siten -a -o in presičen -a -o preskâkati in -iti -ačem in -ékam dov., preskâkaj -âjte! preskâ-kal -âla -o: otroci so ~âli vse jarke; preskâkati -am nedov..
preskâkal -a -o: otroci so vse popoldne preskâkali jarek; preskâlkovati -ujem in -ovâti -ûjem, preskâkovanje -a s in -ovânje -a s preskočiti -skočim gl. skočiti, preskočen -a -o, preskok -ôka m, preskôèen -čna -o: ~a vrv-ca, palica; preskočitev -tve i,. preskočlji«^ -iva -o, preskočen -čna -o
preskrbéti -im (se) gl. skrbéti: ~ koga (s čim), preskrbi jèn -êna -o (s čim), preskrbijênec -nca m, preskrbljênka -e ž, preskrbljênost -i ž; preskrba -e ž, preskrben -bna -o, preskrb-nina -e ž, preskrbi ji v -iva -o; preskrbéti komu kaj gl. priskrbeti; preskrbovâti -ûjem, preskrbovânje -a s, preskrbo-vânec -nca m, preskrbovânka -e i, preskfbstvo -a s, preskrbo-vâlen -ina -o [-In-], preskrbo-vâlnica -e [-In-] i, preskrbo-vâlec -Ica [-àue-] m preskûsiti gl. preizkus-preslédek -dka m, preslèd -éda m, presléden -dna -o, preslédkast -a -o. preslédje -a s preslediti -im, preslêdi -ite! pre-slédil -ila -o in -édilo -i, pre-sledèn -êna -o; presledovâti -ûjem, presledovânje -a « preslégast -a-o: ~a njiva če ima gola, prazna mesta med žitom; zid je ~ če kamni ali les zidno ploskev trgajo, motijo; gl. pre-sledikast
preslepiti -im, preslépi -ite! pre-slépil -ila -o, preslepljèn -êna -o, preslepljênost -i i, preslep-Ijênec -nca m, preslepljênka -e ž
présiica -e ž rastlina in orodje, préslec -a [-lac-] m, préslièea -čna -o, préslicica -e ž, présliè-ka -e i, présliè -a m, préslièar -ja m, préslicnina -e i bot.
•prestiž
preslikati -am, preslikan -a -o, preslikanje -a s; preslikavati -am, preslikavanje -a s preslišati -im: preslišal je očetove besede jih ni slišal (vsaj na videz); bil je gluh ko zemlja, pa je spet preslišal dobil sluh; koliko sem jih moral preslišati zaradi tega; preslišan -a -o, preslišan je -a s; presli-ševati -ûjem, presliševanje -a s preslûsati -am, presMšen -šna -o, preslušljiv -iva -o kdor rad pre-sluia, neubogljiv; presMška -e i gled. avdicija presmoliti -im, presmôli -ite! pre-smolil -ila -o, presmoljèn -êna -o, presmolitev -tve i presnét -a -o: O predpust, ti čas presneti! (Prešeren), presnéta reč vraija rei; presnéto prisl. poudarka: ~ dobro vé, ~ res, ~ dežuje, ~ daleč, ~ je bilo ljudi; presnémati -am tn -Ijem presnina -e i surovina, kuha, so-
čivje; gl. presen presnovati -ûjem spremenili osnovo gl. snovati, presnovan -a -o; presnovati -am spremeniti osnovo na statvah, presnovanje -a s presnoviti -im spremeniti snov, asimilirati, presnovi -ite! pre-snôvil -ila -o, presnovljèn -êna -o, presnovitev -tve i, presnova -e ž, presnovek -vka m, presnoven -vna -o, presnovilo -a s organ za pre'snôvo; presnâvljati -am, presnâvljanje -a s, pre-snavljâlen -Ina -o [-In-] presoditi -sôdim gl. soditi, presojen -a -o, presôden -dna -o, presôdnost -i ž, presodljîv -iva -o, presodljivost -i ž, presodnik -a m; presojati -am, presojanje -a s, presoja -e i, presojevâti -ûjem, presojevânje -a s, pre-sojevâlen -Ina -o [-In-], presojevalec -Ica [-due-] m
presoliti -im, presôU -itel presolil -ila -o, presoljèn -êna -o, prêsol [-sou] -li ž razsol Préspanjsko jézero -ega -a s l. i. prespati -im (se) gl. spati, prespan -a-o: ~ človek, ~a noč; prespâvati -am presfčen tn prisrčen -čna -o, pre-
sfčnost tn prisrčnost -i i presrédek -dka m, presrédje -a s présta -e i, préstica -e ž prestati -stojim gl. stati: cele ure ~im na trgu; prid. prestal -a -o = prestan -a -o: ~a voda prestati -stanem prenéhati, pretrgati, ustaviti: sredi dela nenadoma prestane, prestati od dela ali z delom, prestane delati; prestati kaj hudega, bolezen pretrpeti; prestal -âla -o, prestân -a -o; prestânek -nka m: brez ~a nenehoma, neprestano; prestâjati -am: cele ure prestâja po ulicah, pogosto prestaja z delom prestaviti -im, prestâvljen -a -o, prestâvljenec -nca m, prestâva -e ž, prestâven -vna -o, pre-stavnost -i ž, prestavljîv -iva -o, prestavljivost -i i, prestavitev -tve ž, prestavitven -a -o [-tvan-], prestâvek -vka m, prestavnina -e ž; prestâvljati -am, prestavljanje -a in -ânje -a s, prestavljâvec -vca m, pre-stavljâvka -e ž, prestavljâé -a m prestének -nka m vmesna stena prêsti in présti, prêdem in pré-dem: pajek mrežo ~e, mačka ~e (glas); tanko, debelo (nit) ~e; tanka, huda mi ~e; prêdi -ite! in prédi -te! prédel prêdla -o in prédla -o in prèl -éla -o, préden -a -o, prédenje -a s; gl. tudi predica, predilnica, preja, predivo in predeno •prestiž-a m ugled, veljava; *pre-stižen -žna -o: ~o vprašanje vpraianje veljave, ugleda
prestlatî
prestlâti -stéljem gl. stlati, pre-stlân -a -o; prestiljati -am, prestiljaDje -a s presto [présto] ital. prisl. glas, hitro, živo; prestissimo [-isivM] prisl. glas, zelo hitro, zelo iivo prêstol f-ol] -ôla m, na prestolu, prestôlen -Ina -o [-In-]: ~i govor, prestôlnica -e i glavno mesto, prestolničen -čna -o [-In-], prestolovati -üjem, prestolovàl -âla -o, prestolovânje -a s; pre-stoloneLslédnik -a m prestopiti -stôpim (se) gl. stopiti: ~ prag, ~ nogo (z napačnim gibom si poškodovati nogo), ~ mero, postavo, ukaz, pooblastilo; ~ na levo stran, k drugi veri, v drugo stranko; ~ se čez mejo, na tuje ipd.; prestopi jen -a -o: ~a noga, postava; prestop -ôpa m, prestô-pen -pna-o: ~o leto, prestôpek -pka m, prestôpnik -a m, pre-stôpnica -e i; prestôpati -am, prestôpanje -a s prestrâdati -am (se), prestrâdan -a -o, prestrâdanec -nca m, prestrâdanka -e i, prestrâda-nost -i i prestrân -a -o gl. prostrân prestrašiti -im (se), prestrâšen -a -o, prestrâšenec -nca m, pre-strâSenka -e ž, prestrâsenost -i Ž, prestrašitev -tve ž, prestrâ-šen --šna -o; prestraši jiv -iva -o, prestrašljivost -i ž; prestra-ševati -ujem, prestraSevânje -a s
prestréci -strézem gl. streči, pre-strčžen -a -o, prestréga -e ž, prestrèz -éza m, nav. v mn. pre-strézi -ov naprave za prestrezanje snega na strehi, lovina; prestrézen -zna -o, prestréznost -i ž; prestréga ti in -ézati -am, prestréganje tn -ézanje -a s; prestrégi -ov m mn.: v ~e iti
komu komu iti naproti, v ~e priti komu biti zasačen prestreliti -im, prestrêli -ite! pre-strélil -ila -o, prestreljèn -êna -o, prestrél [-él] -a tn, prestré-lek -Ika [-Ik-] m; prestrél jati -am, prestreljevâti -ûjem, pre-streljevàl -âla -o, prestreljevâ-nje -a s, prestrelilen -Ina -o [-In-], prestrélen -Ina -o [-In-] prestréti -strèm gl. prostreti prestriči -ižem gl. striči, prestri-žen -a -o, prestrižen -žna -o; prestrigovâti -ûjem, prestrigo-vânje -a s prestrojiti -ôjim gl. strojiti, pre-strôjen -a -o, prestrôjenje -a s, prestrojitev -tve ž, prestrôje-nost -i è, prestrojevâti -ûjem, prestrojevânje -a s prestvâriti -im, prestvârjen -a -o, prestvaritev -tve i; prestvârjati -am, prestvârjanje -a s presukati -am in -sûëem gl. sukati, presûkan -a -o pretkan, navihan, prebrisan ipd.; presû-kanost -i i, presûkanee -nca m, presûkanka -e i; presukâvati -am, presukâvanje -a s; pre-sûkniti -nem, presûk -a tn presumirati -am domnevati pr., presûmpcija -e domneva pr., presumptiven -vna -o presuniti -nem, presûnjen -a -o, presûnjenost -i ž, presunljiv -iva -o, presunljivost -i i, pre-sunitev -tve i, gl.'tudi presuvati presušiti -im, presûSi -ite! pre-sûSil -ila -o, presuSèn -êna -o, presûSen -šna -o, presušitev -tve i, presûšati -am: ~ obleko, presušanje -a s presùti -ûjem tn -spèm gl. suti, presût -a -o, presûtost -i i, presûtje -a s, gl. tudi presipati presuvati -sûjem gl. suvati, pre-suvân -a -o, presuvânost -i i, presuvâlo -a s zapàh
pretéhtati
presvetliti -im, prèsvétli-ite I pre-svétlil -lia -o, pjesvetljèn -êna -o, presvetlitev -tve i, presvet-Ijevéti -ûjem, presvetljevàl -âla -o, presvetljevânje -a «; presvetli -ega m kot naslov, pre-svétlost -i Ž: vaša v prenesenem pomenu prosvet- gl. tam
'''prešati -am stiskati, mastiti; +préSanje -a s stiskanje, *pr6ša -e ž stiskalnica, *prčše préS ž mn. tropine (sadne, žilne ipd.), *pr6šanec -nca m moit, *preša-nina -e ž présca -e ž vrsla peciva, hlebčki o
vseh svetih preščekniti in -ščeniti -šče(k)nem, p^eščêni -ite! preScênil -ila -o, preScénjen -a -o vitek, droben čez pas
preščipniti -nem, preščipnjen -a -o, preščipnjenost -i ž, preščip-njenec -nca m; preščipati -am in -pijem, preščipec -pca m pre-cèp, preščipek -pka m preSéren -rna -o, preSérnost -i ž,
prešernež -a m Preséren -rna m os. i., PreSérnov -a -o: ~a poezija, presérnovski -a -o, prešernoslovje -a s, pre-šernoslovec -vca m, prešerno-slovski -a -o, prešerniâna -ân s mn. vse, kar zadeva Prešerna prešiniti -nem, prešinjen -a -o, prešinjenost -i ž, prešinljiv -iva -o; prešinjati -am, prešinjanje -a s
prešiti -šijem gl. šiti, prešit -a -o: ~a odeja (^koller), prešiv -a m; prešivati -am, prešivanje -a s, prešivalec -Ica [-duc-] m, presivâllka -e [-duk-] ž preStéti -štéjem gl. šteti, prestét -a -o, preštčtost -i ž, preštčtje -a «; preStévati -am, preštšva-nje -a s, preStéva -e I, preSté-vén -vna -o; preštevilid -im, prešteviljenje -a s
prčšuštvo -a «, pr6šušten -tna -o, pr6šuštnik -a m, présuStnica -e ž; prešuštvovâti -ûjem, prešu-štvoval -âla -o, preSuStvovânje -a «
prêta jati -am in -em se: led se
pretâja (-e), pretâjan -a -o pretakati -am (se): ~ vino, solze, kri; pretakanje -a s, gl. tudi pretočiti
pretakniti -tâknem gl. takniti: nit pretakniti skozi šivankino uho, roko skozi rokav; vse pre-tâkne prebrska, preobrne, pre-tâknjen -a -o, pretakljiv -iva -o, pretakljivost -i ž, pretâk-njenost -i ž [nepoud. povsod: -tak- in -tak-] pretaliti -im gl. taliti, pretâlil -ila
-o, prêtai jèn -êna -o: ~ led pretapljati -am, pretâpljanje -a s, pretapljâvec -vca m, pretap-Ijâvka -e ž, pretapljâlen -Ina -o [-In-], pretapljâlnica -e [-In-J ž preteči -em gl. têci, prid. pretékel -têkla -o (+pretecèn -êna -o): ~i čas, ~i teden, ~o leto; pretèk -téka m: po ~u časa, roka; pred določenimi časovnimi enotami izpuščamo pretek; +iw preteku osmih dni po osmih dneh, +po preteku enega leta po enem letu, +po preteku tega časa, roka po tem času, roku; blaga na ~ ; pretêklost -i ž pretegniti in -tégniti -tégnem (se) gl. iztegniti, pretégnjen -a -o, pretégnjenec -nca m, pretèg -téga m: na vse ~e delati; pretégati in. -ézati -am (se), pretéganje in -tézanje -a s, pretegovâti -ûjem, pretegovàl -âla -o, pretegovanje -a 8 pretéhtati -am: ~ blago, besedo, dejanje, ravnanje; pretéhtan -a -o; pretehtovâti -ûjem, pre-tehtovàl -âla -o, pretehtovénje -a 8; pretehtâvati -am
pretemà
pretemà prisl.: sinoči je bilo pretemèn -mnà -6 [-tam-] pretendènt -ênta m kdor si lasti kako čast, oblast, pravico; pre-tenzija -e i zahteva, terjatev *pretentati -âm premotiti, preslepiti; pretentàj -âjte! pretental -âla -o, pretentan -a -o, *pre-tentânost -i ž, *pretentânec -nca m
pretépati -am (se), pretépanje -a s, pretepâè -a m, pretepâSki -a -o, pretèp -tépa m, pretepélec -Ica [-djfc-] m, pretepâlka -e [-iuk-] Ž; pretêpsti -têpem gl. tepsti, pretepèn -êna -o pretêritum -uma in -ita m pretekli čas slovn., pretêritov -a -o, pretêriten -tna -o: ~e oblike; pretêrita -it s mn. slovn. pretét -a -o ublaženo namesto pre-klét: ~a lažnivka, ~o čutimo vsi, ~o res je pretézati -am (se) gl. pretégati pretežak in -èk -žka -6 ali pre-t0žek -žka -o, pretčža -e ž, pre-tčžen -žna -o, pretčžnost -i ž, pretčžati -am, pretčžanje -a s, preteževâti -ujem, preteževâ-nje -a s; gl. težak pretikati -am in -čem (se), pre-tikanje -a s, pretikâë -a m, pre-tikâlo -a «; pretikovâti -ûjem, pretikovânje -a s, pretikljiv -iva -o, pretikljivost -i i, pre-tikljivec -vca m; pretik -a m, pretičen -čna -o pretiu -a m: ~ pri orehu, v nosu; pretiniti -im ločiti, pregra-diti
pretipati -am fn -pijem, pretipan -a -o, pretipâvati -am, pretipâ-vanje -a s pretipkati -am, pretipkan -a -o; pretipkâvati -am, pretipkavanje -a s; pretipkovâti -ûjem, pretipkovàl -âla -o, pretipkovâ-nje -a s, pretipkovâlen -Ina -o [-In-]
pretirati -am, pretiran -a -o pregnan, prenapet, pretiranost -i ž, pretiranje -a s; pretiravati -am, pretirâvanje -a s pretisJcati -am, pretiskan -a -o, pretiskanost -i ž, pretiskâvati -am, pretiskâvanje -a s; pre-tiskovâti -ûjem, pretiskovânje -a s, pretiskovâlec -Ica [-le-] m, pretiskovâlen -Ina -o [-In-], pretisk -a m pretisniti -nem, pretisnjen -a -o, pretisnjenost -i ž, pretiš -a m. pretisen -sna -o, pretisnitev -tve ž
pretiščati -im gl. tiščati, pretiSëân
-a -o, pretiSëânost -i ž pretiti -im, prêti -ite! pretil -a -o, prétnja -e ž, pretênje -a s, pre-tilec -Ica [-le-] m, pretilen -Ina -o [-In-], prčtež -a m, prčtežen -žna -o prétka -e ž spicij v tisku pretkati -tkèm gl. tkâti, pretkan -a -o, pretkânost -i ž, pretkâ-nec -nca m, pretkânka -e ž pretlačiti -im gl. tlačiti, pretlačen
-a -o, pretlačitev -tve ž pretočiti -im: ~ kolo, zibel, pretoči -ite! pretočil -ila -o, pre-toččn -êna -o, pretocênost -i ž pretočiti -točim gl. točiti: vino, vodo, pretoči -ite! pretočil -ila -o, pretočen -a -o, pretočenost -i ž, pretočeoec -nca m pretok -toka m preliv, prekop, pretoka -e ž rake pri žagi ipd. pretolči -em (se) gl. tolči: s težavo se je pretolkel preživil; pretolčen -a-o: ~ do krvâvega [povsod: -lou-] pretopiti -im, pretopi -ite! pretopil -ila -o, pretopljèn -êna -o, pretôp -ôpa m, pretôpen -pna -o, pretopilen -Ina -o [-In-], gl. tudi pretâpljati prétor -ja m starorimski sodnik, prétorski -a -o, prétorstvo -a s
prenžitek
pretorijanec -nca m telesni stražnik rimskih cesarjev; pretopijanski -a -o, pretorijanstvo -a s pretosek -ska m vrsta noža za
rezanje vej pretovoriti -im in -orim, pretovori -ite! pretovoril -ila -o, pre-tovorjèn -êna -o in pretovorjen -a -o; pretovoritev -tve ž; pretovarjati -am, pretovarjanje -a s pretrésti -em gl. tresti, pretrésen -a -o, pretrès -ésa m, pretresljiv -iva -o, pretresljivost -i ž, pretresijâj -a m; pretrésati-am, pretrésanje -a s; pretresavati -am, pretresavanje -a s, pre-tresovati -ujem, pretresovàl -âla -o, pretresovânje -a s, pretre-sovâlec -Ica [-duc-] m, pretré-slica -e ž, pretrésica -e ž pretrgati -am, pretrgan -a -o, pre-tfganec -nca m siven ilovek, pretfganost -i Ž, pretfg -a m. pretfgoma prisLf pretrga -e ž: na ~o delati, na vse ~e hiteti; pretrgovâti -ûjem, pretrgovàl -âla -o, pretrgovânje -a s, pre-tfžen -žna -o pretrkati -am, pretfkan -a -o; pretrkovâti -ûjem, pretrkovâ-nje -a s, pretrkovâlen -Ina -o [-In-]: ~a metoda med., pre-trkâvati -am, pretrkâvan je -a s pretrpéti -im gl. trpéti, pretfpen -pna -o: ~e bolečine; pretrpé-vati -am, pretrpévanje -a s pretûhtati -am, pretûhtan -a -o, pretûhtanost -i Ž, pretuhtâvati -am, pretuhtâvanje -a s, pretuh-tovâti -ûjem, pretuhtovânje -a s pretvéza -e ž: pod ~o, s ~o pretvoriti -im, pretvôrjen -a -o, pretvôr -ôra m, pretvoritev -tve Ž, pretvôrba -e ž, pretvôren -rna -o, pretvôrnost -i ž, pretvôrnik -a m mat.; pretvorljîv -iva -o, pretvorijivost -i ž, pretvorina -e Ž; pretvarjati -am (se), pretvarjanje -a s, pretvâra -e ž
preučiti -im: ~ koga s poukom preusmeriti, preobrniti; (toda: proučiti, gl. tam); preuëèn -êna -o del. in prid., preučen -čna -o = preučljiv -iva -o, preučlji-vost -i ž; preučevati -ujem, pre-ucevânje -a s preudariti -im, preudârjen -a -o, preudârjenost -i ž, preudarek -rka m, preudâren -rna -o, pre-udârnost -i ž, preudàr -âra m, preudarljiv -iva -o, preudarlji-vost -i ž; preudârjati -am, pre-udârjanje -a s, preudarjâlec -Ica [-duc-] m, preudarjâlen -Ina -o [-In-]; povsod: +prevd-preuméti -éjem in -ém gl. umeti, preumélost -i ž; preumiti -im +nadmodriti, preùmi -te! preumil -a -o, preûmljen -a -o, pre-ûmljenost -i ž, preûmljenje -a s preuravnâti -âm gl. ravnati, pre-uravnân -a -o, preuravnânost -i ž, preuravnâvati -am, pre-uravnâvanje -a s, preuravna-valen -Ina -o [-In-] pieurediti -im, preurêdi -itel pre-urédil -ila -o, preurejèn -êna -o, preureditev -tve ž, preuredi-tven -a -o [-tvan-], preurédba -e ž; preuréjati -am, preuréja-nje -a s; preurejevâti -ûjem, jreurejevânje -a s, preurejevâ-en -Ina -o [-In-], preurejevâ-leé -Ica [-duc-] m preustrojiti -ôjim gl. strojiti, pre-ustrojitèv -tve ž, preustrôj -ôja m, preustrôjstvo -a s; preustro-jevâti -ùjem, preustrojevà'l -âla -o, preustrojevânje -a s preutrûditi -im gl. truditi, pre-utrùjen -a -o, preutrùjenost -i Ž; preutrùjati -am, preutrùja-nje -a s
prenžitek -tka m, preužitkar -ja m, preužitkarica -e ž, preužitkarski -a -o, preužitkarstvo -a s, preužitnina -e ž; preužiti -jem, preužit -a -o, preužUen -tna -o

prevégati -am, prevégan -a -o, prevâga -e i; prevagovâti -ûjem, prevagovânje -a s prevajati -am: ~ knjigo, ~ v organizacijo; prevajanje -a s, prevajalec -Ica [-ày-c-] m, prevajalka -e [ dyk-] ž, prevajalski -a -o [-dys-]: ~i zaslužek, prevajalen -Ina -o [-In-]: ~o delo; gl. prevesti, prevod prevaliti -im, prevali -ite! prevalil -ila -o in prevalilo -i -e, prevaljèn -êna -o, preval [-àl] -âla m telov.: préval [-al] -a m = prévala -e ž kraj, kjer se svet prevali, prevâlen -Ina -o [-In-], prevalitev -tve i; pre-vâljati -am, prevâljan -a -o: ~ maček
prevariti -im: ~ železo, prevari -ite! prevâril -ila -o, prevarjèn -êna -o: ~o železo, prevarjê-nost -i l prevâriti -im, prevârjen -a -o, jrevârjenec -nca m prevârjen-ca -e i, prevârjenost -i Ž, pre-vâra -e i; prevârati -am, p»e-vâran -a -o, prevâranec -nca fw, prevâranka -e ž, prevâranost -i é; prevarljiv -iva -o, prevar-Ijivec -vca m, prevarljivka -e ž, preverljivost -i ž, prevarànt -ânta m
prevâžati -am, prevâzanje -a s, prevaževati -ûjem, prevaževâ-nje -a s, prevaževfilen -Ina -o [-In-], prevazevâlec -loa [-dyc-] m, prevazevâlka -e f-dyk-] ž, prevaževâlski -a -o [-dis-], gl. tudi prevoziti prevèc prisl.: ~ ljudi, ~ zapravlja, to je pa že ~! prevečkrat prisl.
prevédeti -vém se gl. vedeti spoznati, zavedeti se; prevéden -a -o, prevéden -dna -o, prevéd-nost -i ž ^ prevedriti -im, prevêdri -ite! pre-védril -ila -o »n -védrilo -i -e.
prevedrèn -êna -o; prevedro-vâti -ûjem, prevedrovânje -a s prevéjati -am, prevéjan -a -o navihan, pretkan, prevéjanost -i i, prevéjanec -nca m, prevéjanka -e l; prevejevâti -ûjem, pre-vejevânje -a s preventiven -vna -o preprelevdlen,
zaščiten: ~o zdravstvo prevériti -im, prevérjen -a -o, prevérjenje -a i, prevérjenost -i i, prevérjenec -nca m, pre-vérjenka -e i, preveritev -tve i, preverljiv -iva -o, preverljivost -i i
prevésiti -im (se), prevéSen -a -o, prevésa -e i, prevésen -sna -o, prevésica -e ž: biti na ~i; pre-véSati -am (se), prevésanje -a s prevéslo -a s = prevésmo -a s povésmo
preyêsti -vêdem gl. vêsti, preveden -êna -o, prevedênost -i i, prevédba -e i, prevedljiv -iva -o, prevedljivost -i ž, prevéden -dna -o, prevédnost -i i prevésti -vézem, prevézen -a -o: lepo ~a tkanina, prevézen je -a s prevéti -véjem, prevét -a -o; pre-vévati -am, prevévanje -a s, gl. prevejati prevetriti -im, prevétri -ite! pre-vétril -ila -o, prevetren -êna -o, prevetritev -tve ž, prevetrênje -a s; prevetrovâti -ûjem, pre-vetrovânje -a s prevézati -v0žem gl. vezati, pre-véza -e i, prevezâéa -e i, pre-vézanka -e i, prevézljaj -a tn, prevéznica -e i, prevézen -zna -o; prevezâvati -am, prevezâva-nje -a s; prevezovâti -ûjem, prevezovânje -a s, prevezovâlec -Ica [-dyc-] m, prevezovâlka -e [-duk-] ž prevézniti -nem, prevéznjen -a-o, prevéznjenec -nca m, prevéz-njenost -i i
preTTstîti
previden -dna -o, previdnost -i ž, previdnež -a m, previd -a m, previdoma prisl.; prevideti -im (bolnika), previden -a -o; pre-vidévati -am, previdévanje -a a, previdenec -nca m, previden-ka -e Ž, previdenost -i ž; prevideti -im kaj v pomenu naprej videti, slutiti, napovedati: vso nesrečo je previdel več let naprej
previs -a m, previsen -sna -o: ~a skala, ~e stene; previséti -im gl. viseti previti -vijem, prévit -a -o, prévit -i i šiba, previtica -e I = previta -e ž plot iz šibja; previjati -am, previjaj -te! previjal -a -o in -âla -o, previjanje in -ânje -a s, previjâëa -e ž, previjâlec -Ica [-dj4.c-] m, pre-vijâlka -e [-âuk-] i prevlačevati -üjem (se): oblaki se ~jo; prevlaëevânje -a s; previéëi -em (se), prevlécen -a -o, prevlččenost -i ž, prevlâka -e ž = prevléka -e ž: posteljna ~ za blazino prevod -ôda m, prevoden -dna -o: ~o slovstvo, gl. prevesti in prevajati; prevodnik -a m: dober (slab) ~ toplote prevoditi -im: ~ meso. kavo, moko, gl. voditi, prevojèn -êna -o: ~o meso prevôhati -am, prevôhan -a -o; prevohâvati -am, prevobâvanje -a s
prevôj -ôja m slovn., prevôjen -jna -o: ~a sprememba vokala, ~a stôpnja prevèr -ôra m zapah, prevôrnica -e i preènjak, zavora, gl. pre-vréti
prevotliti -im, prevôtli -itel pre-vôtlil -ila -o, prevotljèn -êna -o in prevôtljen -a -o, prevotljê-noist -i i in prevôtljenost -i i, prèvotUtev -tve i
prevoziti -vôzim gl. voziti, prevožen -a -0, prevoz -ôza m, prevôznik -a m, prevozniški -a -o, prevozništvo -a s, prevoz-nina -e ž, prevôzen -zna -o: ~i stroški (za prevoz), prevôzen -zna -o: bolnik je prevôzen ga je mogole prepeljati; prevoznost -i ž, prevozilo -a s prevpiti -vpijem gl. vpiti, prevpit -a -o
prevračati -am, prevrâëanje -a s, prevraëevâti -üjem, prevra-ëevânje -a s, prevraëevâlec -Ica [-âffc-] m, prevraëevâlka -e [-äifk-J i, prevračljiv -iva -o, prevračljivec -vca m, prevrač-Ijivka -e i prevrat -âta m, prevrâten -tna -o, prevrâtnost -i i, prevrâtnik -a m, prevrâtnica -e i, prevrât-niški -a -o, prevrâtnež -a m prevréci -vržem gl. vreči, pre-vfžen -a -o, prevržek -žka m, prevrgljiv -iva -o, prevrgljivost -i i, prevrgljivec -vca m, pre-vrgljivka -e é prevréd prisl. prezgodaj, prekmalu; prevrédnji -a -e prezgodnji prevrednotiti -im, prevrednôten -a -o, prevrednotenje -a s, pre-vrednôtenost -i ž prevréti -èm gl. vréti, prevrét -a -o: ~a jnha, prevrétje -a s, prevrétek -tka m, prevrévati -am, prevrévanje -a s prevréti -èm, prevrt -a -o: ~o kolo, prevrtje -a s; previrati -am, previranje -a s prevrniti in -vrniti -vrnem gl. vrniti, prevfnjen -a -o, pre-vrnitev -tve ž, prevfnjenost -i ž, prevfnjenec -nca m, pre-vfnjenka -e i prevrstiti -im, prevfsti -itel pre-vrstil -ila -o, prevršččn -êna -o, prevršččnost -i ž, preivrstitev -tve ž, prevfščati -am, prevfšča-nje -a s, prevrSëêvâti -ûjem.
prevrtati
)revrščevaiije -a s, prevrščeva-en -Ina -o [-In-] prevrtati -am, prevrtan -a -o, prevftanost -i ž, prevftanje -a s, prevrtanina -e ž; prevrta vati -am, prevrta vanje-a s; prevrto-vati -ujem, prevrtovanje -a s, prevrtovdlen -Ina -o [-In-], pre-vrtljiv -fva -o prevrtéti -im gl. vrteti, prevrtiti -im (se) gl. vrtiti, prevftil -ila -o, prevrtèn -êna -o, prevrtitev -tve i, prevrtilen -Ina -o [-In-] prevzdigniti -nem (se), prevzdig-njen -a -o, prevzdignjenost -i ž, prevzdignjenec -nca m, pre-vzdignjenka -e ž; prevzdigo-vati -ujem, prevzdigovanje -a s, prevzdigovalen -Ina -o [-In-] prevzémati -am in -mljem, pre-vzèm -éma m, prevzémanje -a s, prevzéma -e ž, prevzémen -mna -o, prevzémnik -a n», pre-vzémnica -e i, prevzémniSki -a -o
prevzéti -vzamem (se) gl. vzeti, prevzét -a -o, prevzétost -i ž, prevzétje -a s, prevzéten -tna -o, prevzetnost -i ž, prevz0tnež -a m, prevzétnik -a m, prevzét-nica -e Ž, prevzétniski -a -o, prevzetija -e ž, prevzetnija -e Ž; prevzetovâti -ûjem, prevze-tovânje -a s, prevzetovâlec -Ica [-duc-] m prevzgojiti -im gl. vzgojiti, prevzgoja -e ž, prevzgojitev -tve ž, prevzgojitven -a -o [-tvan-]; prevzgâjati -am, prevzgâjanje -a s, prevzgojitelj -a m, pre-vzgojiteljica -e ž, prevzgajališče -a s, prevzgajâlen -Ina -o [-In-] prevzvišen -a -o, prevzvišeni -ega m kot naslov, prevzvišenost -i ž prezačasa prisl. prezgodaj, prekmalu
prezadolžiti -im (se), prezadolžčn -êna -o, prezadolžitev -tve ž, prezadolž0nec -nca m
prezaposliti -im, prezapôsli -itel prezaposlil -ila -o, prezaposlèn -êna -o, prezaposlênost -i ž, preža poslênec -nca m, prezapo-slênka -e ž, prezaposlitev -tve ž prézati -am (se): plodovi se pré-zajo, lan se preža; prézanje -a s, prézalica -e ž pri svatovéiini, prézavec -vca m prezaupen -pna -o, prezaüpljiv -a -o in prezaupljiv -iva -o, prezaûpljivost fn -ivost -i i; prezaûpnost -i i prézbiter -ja m duhovnik, préz-biterski -a -o, prezbitêrij -a m del cerkve okoli velikega oltarja, prezbitêrijski -a -o, prezbite-rijânec -nca m angleški kalvi-nec, prezbiterijânski -a -o, prez-biterijânstvo -a s prezébati -am, prezébanje -a s, prezéba -e i; prezebâvati -am, prezebâvanje -a s; prezebo^âti -ûjem, prezebovânje -a s; pre-zébsti -zébem, prezébel -bla -o: ~e roke, ~i ptički; prezében -a -o: ~e roke, ~o drevje prézent -a fn -énta m sedanji čas, prézens -a m, prezéntov -a -o, prezénten -tna -o navzočen, pre-zéntnost -i i navzočnost prezentirati -am predloüti, predstaviti, izkazati komu vojaško čast; prezentiranje -a s, pre-zentâcija -e ž, prezentacijski -a -o; +prezènt -ênta m darilo prezgodaj prisl., prezgodnji -a -e, prezgoden -dna -o, prezgodnost -i ž, prezgödnjik -a m, pre-zgodnjica -e ž prezidaü -am, prezidan -a -o, prezidanost -i ž, prezidâva -e i; prezidâvati -am, prezidâvanje -a s; prezidovâti -ûjem prezidènt -ênta m, prezidêntski -a -o, prezidenciâlen -Ina -o [-In-], prezidij -a m, prezidijski -a -o, prezidiâlen -Ina -o [-In-]
preživljati
prezimiti -im, prezimljen -a -o, prezimovati -ujem, prezimova-nje -a s, prezimen -mna -o, prezimovališče -a s prezir -a m, preziren -rna -o, prezirnost -i ž, prezirnež -a m, prezirljiv -iva -o, prezirljivec -vca m, prezirljivka -e ž, pre-zirljivost -i ž; prezirati -am, preziranje -a 8, preziralen -Ina -o [-In-], preziralec -Ica [-d^-] m preznojiti -im, preznoji -ite! preznojil -ila -o, preznojèn -êna -o, preznojênje -a s, preznoji-tev -tve ž, preznojênost -i ž, preznojljiv -iva -o prezoréti -im prezrel postati, pre-zôri -ite! prezôrel -éla -o, pre-zorélost -i ž; prezoriti -im, pre-zôri -ite! prezôril -ila -o, pre-zorjèn -êna -o in prezôrjen -a -o prezračiti -im, prezračen -a -o, prezračenje -a s, prezračitev -tve i; prezracevéti -ûjem, prezračevanje -a s, prezračevalen -Ina -o [-In-] prezréti -zrèm gl. zréti, prezrt -a
-o, prezrtost -i ž, gl. prezir prezvânjati -am, prezvénjanje -a s, prezvoniti -im, prezvôni -ite! prezvônil -ila -o in -zvonilo -i -e, prezvonjèn -êna -o, prezva-njâlec -Ica [-duc-] m prežariti -im, prežari -ite! pre-žaril -ila -o, preiarjèn -êna -o in -žarjen -a -o, prežarjenost in -ênost -i ž, prežaritev -tve i; prežarjati -am, prežarjanje -a s, prežarjevati -ûjem, prežar-jevânje -a s prezâti -im, préii -ite! préial -âla -o, prežanje -a s, prežišče -a 8, )réia -e i, prežač -a m, preža-išče -a 8, préiav -a -o, préia-vec -vca m, préiavka -e I, pré-far -ja m prézavec, prézarica -e é, prežariti -im, prézaven -vna o: ~o hoditi, prežfin -a m zaniilj,
preždeti -ždim, preždi -ite! pre-ždel -ela -o, preždenje -a 8, preždevati -am, preždevanje -a s
prežeti -žmem, prežmi -ite! prežel -a -o, prežet -a -o, preže-tost -i ž; prežemati -am in -žemljem, prežemanje -a 8 prežeti -žanjem gl. žeti, prežel -ela -o, prežet -a -o, prežetost -i ž, prežetje -a s, prežinjati -am, prežinjanje -a s prežgati -žgem gl. žgati, prežgan -a -o, prežganje -a 8, prežgan-ka -e ž; prežigati -am, preži-ganje -a 8, prežigalen -Ina -o [-In-], prežig -a m, prežigač -a m, prežigalnik -a [-In-] m prežica -e ž gl. prega prežiti -žijem gl. žiti preživeti, prežit -a -o: ~i časi, ~e nesreče; prežitek -tka m; preživnina -e ž, preživek -vka m, preživa -e ž, preživen -vna -o: ~i stroški; preživi jen -a -o no novo oživljen preživeti -im gl. živeti: oče je preživel sina je živel dljš ko sin; preživeti mladost doma; preživeli otroci ki so ostali živi po starših; preživet -a -o: doma preživeta leta so bila najlepša; preživeti se, preživel -ela -o: preživela moda je izginila ko sneg, za preživele nazore se nihče ni menil preživiti -im: ~ družino z zaslužkom, ~ se z delom; preživi -ite! preživil -ila -o, preživljen -ena -o; preživitev -tve ž, pre-živitven -a -o [-tvan-], preživi-tek -tka m preživljati -am: ~ mladost, hude čase; ~ družino z zaslužkom, ~ se z delom; ti nazori se že preživljajo, ta inoda se že preživlja; preživljanje -a 8, preživi j avec -vca m, preživi javka -e ž, preživljalen -Ina -o f-ln-J
preŽTČČiti
prežvdčiti -im, p^ežvéčen -a -o, prežv6čenost -i ž, prezvécenec -nca m, prežv6ček -čka m prežvekovati -ujem, prežvekoval -ala -o, prežvekovanje -a s, prežvekovalec -Ica [-duc-] m, prežvekovalka -e [-duk-] i, prežvekovalski -a -o [-dus-], prežvekovalcu -Ina -o [-In-], prežvčk -éka m; prežvékati -am, prežvčkanje -a s; prežve-kâti -âm, prežvekaj -âjte! pre-zvekàl -âla -o, prežvekân -a -o, prežvekâno9t -i ž prežvižgati -am, prežvižgan -a -o, prežvižgâvati -am, prežvižgo-vâti -ûjem prežvrkliati -âm gl. žvrkljâti,
prežvrkljân -a -o pfga -e i, pfgast -a -o, pfgav -a -o prgišče -a s: ~ moke, zrnja kolikor drii odprta dlan ali obe dlani skupaj; prgiščen -čna -o, prgiščica -e i; gl. tudi perišče prha -e i (douche, +tušj, pfšen
-šna -o: ~a kopel prhaj -a m: ~ na glavi, prhâjast -a -o, prhâjev -a -o: ves je prhut -a m, prhûta -e ž prhati -am: konj prha (skozi nozdrvi), ptiči prhajo mimo (švigajo); prhanje -a s; pfhniti -nem
prhavica -e ž = prhâvka -e ž žareč pepél, prhâviëen -čna -o, prhâl [-du] -âli ž, prhâUca -e é prhnéti -im, pfhni -ite! prhnèl -éla -o, prhnênje -a s, pfhel -hla -o = pfhek -hka -o, prhli-na -e i, prhlâv -i ž; prhlenéti -im, prhlêni -ite! prhlenèl -éla -o, prhlèn -êna -o, prhlenina -e i, pfhlost -i Ž, pfhkost -i ž, prhkôta -e i, prhljîv -iva -o, prhljivost -i ž; prhojédina -e i črvojidina prhûtati -am, prhûtanje -a s, prhûtar -ja m
pri predi, z mestn. izraža bližino 1. v kraju: pri vratih stati, pri korenini, pri tleh, pri cesti, pri ognju, pri peči; pri nas je navada, pri sebi imeti, pri srcu ga boli, pri koncu hiše, nesreča pri sosedu, bitka pri Stalin-gradu; 2. v času: pri času zgodaj, pri letih biti (star), ali si kaj pri času? ali kaj utegneš? pri ti priči takoj, pri polnoči bo blizu p., pri dne in dnevu, pri noči hoditi, pri svojih letih bi bil lahko pametnejši, pri petdesetih letih blizu, okoli itd.; 3. v delu ali okoliščinah: pri delu, pri igri, pri zdravju, pri moči, pri pameti, pri volji, pri miru, pri denarju biti; pri srcu, pri duši mi je; pri takem vremenu, dežju, snegu, mrazu, pri taki vročini, temi hoditi, pri belem dnevu, pri soncu, pri luči, pri svetlobi brati; pri takih razmerah, pri takem neredu, pomanjkanju, pri taki bedi; pri vsem tem; ne vem, pri čem sem; pri vsem bogastvu, znanju; v nekaterih kletvicah: pri moji veri, pri moji duši
pri- predpona I. pri glagolih in njih izvedenkah pomeni: 1. bli-žanje in prihod: pribežati, priti, prihajati, prileteti, prikoračiti, prikričati kam, prižvižgati kam, prignati v hišo, privaliti kamen, prikrasti se; 2. da dejanje doseže določeno mejo: pričakati, pribosti na dan, prikipeti do vrhunca, primorati koga, pribiti kaj, prikazati, pričeti Ud.; 3. dodajanje: priliti, prikupiti k posestvu, priključiti k čemu, priložiti na ogenj, prikuhati, prisuti; 4. pridobivanje: pribe-račiti, prigospodariti, pridelati, priigrati, prigoljufatii prisko-pariti, prikupčevati, primožiti.
pričati
priženiti, prislužiti, privarčevati, prihraniti, priboriti; 5. dp je dejanje omejeno po kraju ali meri : privzdigniti, privihati, prirezati, prikriti, prigristi, prigrabiti, prižagati, prilomiti, pri-smoditi; 6. okrajšavo iz prislov-nih zvez: pridurniti z durmi pripreti, pridržati driati pri sebi, priiglati z iglo pripeti, prikimavati pri čem kimati, — v tem slovarju so navedene le naj-navadnejše zloženke; — II. pri samostalnikih in pridevnikih imamo le nekaj sklopov iz prislovnih zvez: pridol -61a, pridvor -ôra, priklet -a, prilažič -a, prilésje -a, priimek -mka, pripotec -tca, prisôje -6j, prislrčšje -a; pri-césten -tna -o, prifaren -rna, prihišen -šna, prisrčen -čna, priročen -čna, privfšen -šna -o ipd.; sem seveda ne štejemo izvedenk iz zloženih glagolov Priâmes -ma m os. i. Homerjevega
junaka, Priamov -a -o priba -e ž zool., pribji -a -e pribara(n)tati -âm gl. bara(n)tâti,
pril>ara(n)tân -a -o pribaviti -im gl. baviti, pribâv-Ijen -a -o, pribâva -e ž, priba-ven -vna -o, pribâvek -vka »n pribâvljati -am, pribâvljanje -a s, pribavljâvec -vca tn, pri-bavljâvka -e ž priberačiti -im, priberâëen -a -o:
~ kruh, denar pribežati -im gl. bežati, pribežfi-lišče tn -išče -a s, pribežišče -a s, pribčžnik -a tn, pribčžnica -e ž, pribežališčen -ščna -o, pri-b6žniški -a -o pribiti -bijem gl. biti bijem, pribit -a -o, pribitje -a s, pribitek -tka tn; pribijati -am, pribijaj -te in -âjte! pribijal -a -o in -âla -o, pribijanje tn -ânje -a s, pribijâë -a m, pribijâSki -a -o, pribijâStvo -a s
približati -am, približanje -a s, približevâti -ujem, priblizevâ-nje -a s; približen -žna -o, približnost -i ž, približno prisl. = približema prisl. pribočen -čna -o, pribočnik -a m,
pribočniški -a -o pribojevati -ûjem, pribojevân -a
-o, pribojevânje -a s priboljšati -am, priboljšek -ška m pribor -ôra tn: jedilni ~ priboriti -im (si) kaj pribojevati, pribori -ite! priboril -ila -o, priborjèn -êna -o pribôsti -ôdem gl. bosti: trava pri-
bôde na dan pribréfen -žna -o, pribrdžje -a s pricésten -tna -o, pricéstje -a s
kar je pri cesti pricûmiti -nem, pricûrnjen -a -o; pricuréti -im iz česa, od kod gl. curéti, pricurljâti -âm gl. curljati
pricvfkniti -nem, pricvrknjen -a -o, pricvrknjenec -nca tn, pri-cvrknjenka -e ž priča -e ž: pri (tej) priči takoj; ~o dajati, na ~o biti, klicati, za ~o biti, klicati, vprašati, ~o klicati, s ~ami potrditi, dokazati; kriva, zaprisežena, zanesljiva ~a, ~e zaslišati; vpričo prisl. in predi.; pričen -čna -o: ~o mleko pravkar pomolzeno, ~o leto- to leto; pričnost -i ž sedanjost pričakati -am, priëâkan -a -o; priëakovâti -ûjem, pričakoval -âla -o, prièakovânje -a s, pri-ëakovâlen -Ina -o [-In-] pričarati -am: ~ komu kaj pred
oči; priëâran -a -o pričasen -sna -o zgodnji, priëâs-
nost -i ž pričati -am, pričanje -a s, pričevati -ûjem, pričeval -âla -o, priëevânje -a s, pričevalec -âlca [-âuc- in -le-] tn, priëevâlka -e [-âuk- in -Ik-] ž
pricéliti
pricéliti -im: ~ drevo, hlod, palico gladko prirezali na koncéh ; pricéljen -a -o, pricélek -Ika [-Ik-] m, pricélje -a s pričesati -céSem gl. česati, pri-česan -a -o, pricéska -e ž; pri-česavati -am, pričesavanje -a s priččti -čnčm, prični -ite! priččl -a -o, priëét -a -o, pricétek -tka m, pričeten -tna -o, pricétnik -a m, pricétnica -e ž, pricétni-ški -a -o; pricénjati -am, pri-cénjanje -a s; pričeti se: boj se je pričel ("•'boj je pričel), pričeli so se dolgotrajni razgovori (+pričeli so) pričkati -am se, pričkanje -a s,
pričkaven -vna -o pričujoč -a -e, pričujočen -čna -o, pričujočnost -i ž: duha prisebnost
pričvrstiti -im, pričvfsti -ite! pri-čvfstil -ila -o, pričvrščen -êna -o, pričvrstitev -tve ž, pričvr-sëênost -i ž; pričvfščati -am, pričvfščanje -a s prid -a m: v ~ biti komu, obrniti, na ~ obračati, s ~om delati, učiti se; kaj prida, malo ~a, nič ~a človek, blago, delo, reč, ljudje; nič ~a ne bo iz tega (njega); ali je kaj ~a blaga? ni bilo ~a ljudi, še za ~a sadja je bilo; ali kaj ~a zasluži? dosti, veliko ■ pridati -dâm gl. dati, pridân -a -o, pridâjati -am in -em, pri-dâjanje -a s, pridâtek -tka m pridàv -âva m: menjal je konja na koliko bo ~a? za ~ kaj dobiti, v ~ kaj dati; pridâvek -vka m; pridâvSéina -e i pridejati in pridéti -dénem, pri-dêni -ite! pridèl -éla -o, pri-dejân -a -o; pridévati -am, pri-dévanje -a s pridélati -am, pridélek -Ika [-Ik-] m: domič vino domačega ~a; pridelâvati -am, pridelâ-
vanje -a s, pridelâva -e i, gl. ludi pridelovati prideliti -im gl. deliti, prideljê-nec -nca m; prideljevâti -ûjem, prideljevàl -âla -o, prideljevâ-nje -a s, prideljevâlen -Ina -o [-In-]
pridelovati -ûjem gl. delovâti, pri-delovânje -a s, pridelovâlec -Ica [-âuc-] m, pridelo vâlka -e [-âuk-] i, pridelovâlski -a -o [-âus-], pridelovâlen -Ina -o [-In-] priden -dna -o, pridnost -i ž,
priduež -a m priderija -e i pretirana sramežljivost, preobčutljivost pridevek -vka m tudi priimek: Prézih, po pridevku Kuhar; gl. pridejati pridéven -vna -o, pridévnost -i ž, pridévnik -a m adjektiv, pridév-niški -a -o pridiga -e ž, pridigar -ja m, pri-digarski-a-o, pridigarstvo-a s; pridigati -am, pridiganje -a s; pridigovâti -ûjem, pridigovàl -âla -o, pridigovânje -a s, priž-nica -e ž pridih -a m: ~ strahu, sovraštva; v slovn. spiritus, aspiracija; pri-dihniti -nem, pridihnjen -a -o: ~ glas aspiriran glas, aspirâta priditi -im: ~ komu biti koristen, ~ kaj (koga, se) kvariti; priden je -a s kvàrjenje; pridovati -ujem koristiti, pridovanje -a s pridobiti -im gl. dobiti, pridobitev -tve ž, pridobitek -tka m, pridobiten -tna -o, pridobitnik -a m, pridobitnica -e i, prido-bitniški -a -o, pridobljiv -iva -o, pridobijivost -i Ž; pridobivati -am, pridobivanje -a s, pridobi-vâlen -Ina -o [-In-], pridobnina -e Ž, pridobninski -a -o: ~i davek
pridodati -âm gl. dodati, prido-dâjati -am in -em, pridodâja-nje -a s
prigotovîti
pridreviti -im (se) tn pridrviti -im (se) gl. dreviti in drviti, pri-drêvi -ite! tn pridfvi -ite! pri-drévil -ila -o in pridrvîl -ila -o, pridrevljèn -êna -o, pridrevitev -tve Ž, pridrvitev -tve i pridrobiti -im, pridrôbi -ite! pri-drôbil -ila -o: otrok pridrobi k materi, berač je pridrôbil kruha v juho; pridrobi jèn -êna -o: ~ kruh pridnižiti -im (se) gl. družiti, pridružen -a -o, pridruženec -nca m, pridruženka -e i, pridruže-nost -i i privrženost, pridrûg -a m mož, pridrûga -e i žena; pridriižnica -e i, pridruževati -ûjem, pridruževal -âla -o, pridruževanje -a s pridržâti -im gl. držati: ~ si kaj, koga, pot pridrži do sèm; pridržan -a -o, pridržek -žka m: pod ~om, s tem ~om, da ...; pridržen -žna -o, pridržnost -i ž; pridrževati -ûjem, pridrževal -âla -o, pridrževânje -a s pridušati -am se, pridûSanje -a s, priduševec -vca m; pridusevâti -ûjem se, pridusevânje -a s, priduSevâlec -Ica [-duc-] m, pri-dûsevski -a -o, priduSevâlski -a -o [-dus-]; pridušiti -im se, pri-dûii -ite! pridušil -ila -o, pri-duSèn -êna -o, priduSênost -i ž, pridušftev -tve i pridvfgniti -nem privzdigniti, pri-dvignjen -a -o, pridvig -a m, pridvižen -žna -o, pridvižnost -i ž; pridvigati -am, pridviga-nje -a s
pridvor -ôra tn, pridvoren -rna -o, pridvorje -a s, pridvôrnik -a m, pridvôrnica -e i, pridvorniški -a -o
prifâren -rna -o: ~a cerkev, pri-
fârec -rca m, prifârski -a -o priffkniti -nem, prifrknjen -a -o, prifrknjenec -nca m, prifrk-njenka -e i, prifrknjenost -i ž
priganiti -gânem gl. ganiti, pri-gânjen -a -o; prigibati -am in -bljem, prigibanje -a s, prigib -a m, prigiben -bna -o priganjati -am, prigânjanje -a s, priganjâë -a m, priganjâSki -a -o, priganjâlec -Ica [-duc-] m, priganjâlka -e [-duk-] ž, pri-ganjâlski -a -o [-dus-] priglasiti -im (se), priglâsi -fte! priglâsil -ila -o in -âsilo -i -e, priglasèn -êna -o, priglaSênec -nca m, priglaSênka -e i, priglasitev -tve ž, priglàs -âsa m, priglâsen -sna -o, priglâsnica -e i; priglâsati -am, priglâsa-nje -a s prigledovâti -ûjem kontrolirati, prigledovàl -âla -o, prigledovâ-nje -a s; priglèd -éda m kontrola, priglédnik -a tn, prigléd-nica -e Ž, priglédniSki -a -o, priglédniStvo -a s, prigléden -dna -o, priglednina -e ž, pri-glédati -am prignâti -Ž0nem gl. gnati, prigèn -ôna m, prigônski -a -o; pri-goniti -gônim, gl. tudi priganjati prignûsiti -im: ~ komu kaj, se, prignûSen -a -o, prignûSenje -a s, prignusitev -tve i, prignûsen -sna -o; prignûSati -am, prignû-šanje -a s prigodfti -im se, prigôdi -ite se! prigôdil -ila -o in -godilo -i -e; prigoda -e ž, prigôden -dna -o, prigôdnica -e ž, prigôdek -dka m, prigôdba -e ž, prigôdnost -i i prigoljufâti -âm gl. goljufâti, pri-
goljufân -a -o: ~ denar prigôrje -a s, prigoren -rna -o, prigôrec -rca m, prigôrka -e ž, prigôrski -a -o prigospodâriti -im, prigospodâr-
jen -a -o prigotoviti -im, prigotôvi -ite! pri-gotôvil -ila -o, prigotovljèn -êna -o, prigotôvek -vka m; prigo-tâvljati -am, prigotâvljanje -a s
IHTigovarjati
prigovarjati -am: ~ komu k čemu pridobivali koga za kaj-, ~ čemu (komu) zaradi česa ugovarjati čemu zaradi česa-, prigovarjanje -a 8; prigovor -a m: brez ~a brez graje, neoporečen prigrabiti -im gl. grabiti, prigrab-
Ijen -a -o, prigrabek -bka m prigrajati -am (se): ~ komu kaj, prigr&jan -a -o, prigrajanost -i ž, prigrajanec -uca m, prigra-janka -e ž prigréti -gréjem gl. greti, prigrét -a -o, prigrévati -am: to mi ~a mi dela skrbi, vest mi ~a vest me peče, prigrévanje -a s prigrizniti -nem: ~ kaj h kruhu, ~ hleb pri kraju ga odgrizniti; prigriznjen -a -o; prigristi -zem gl. gristi, prigrizen -a -o, prigrizek -zka m, prigriz -a m, prigrizen -zna -o, prigrižljaj -a m; prigrizovati -iijem, prigrizovàl -ala -o, prigrizovanje -a s prigrustiti -im, prigrusti -ite! pri-grustil -ila -o, prigrušččn -êna -o, prigruséênost -i i, prigru-sten -tna -o ogaben prihajati -am: ~ do veljave, do izraza, do razmaha, ~ v poštev, dihanje je +prihajalo vedno močnejše je bilo, je postajalo;
ac -a m, alec -Ica
prihajanje -a 8, priha prihajaški -a -o, priha. [-dyc-] m, prihajallka -e [-duk-] ž, prihajališče -a s; gl. tudi priti prihišen -šna -o, prihišje -a s prihitéti -im gl. hiteti, prihitevati -am, prihitévanje -a s, prihit-Ijaj -a m prihod -oda m: ~ kam, od kod ali do kod, prihodek -dka m, prihodnji -a -e: v prihodnje bo drugače; prihodnjik -a m slovn. futur, prihodnjič prisl. = prihôdnjikrat prisl., prihodnja -e i, prihoden -dna -o, prihodnost -i i, prihodnina -e ž, pri-hodninski -a -o
prihraniti in -iti -änim gl. hraniti, prihranjen -a -o, prihranitev -tve ž, prihranek -nka m, pri-hrana -e ž, prihranilo -a 8, pri-hranljiv -iva -o, prihranljivost -i ž; prihranjevati -üjem, pri-hranjevanje -a s prihuliti -im se, prihüljen -a -o, jrihüljenec -nca m, prihüljen-ca -e ž, prihüljenost -i ž, pri-hüliv prisl.: ~ hoditi, sedeti priimek -mka m: ~e dajati; pri-
imkoven -vna -o prijatelj -a m, prijateljica -e ž, prijateljski -a -o, prijateljstvo -a s, prijateljščina -e ž; prijateljiti -im se, prijateljenje -a s, prijateljevati -üjem, prijateljevanje -a s prijati -am ugajati, všeč biti, dobro
dšti; prijanje -a 8 prijaviti -im (se) priglasiti (se), prijavljen -a -o, prijava -e i, prijaven -vna -o, prijavnica -e i priglasnica (listina), prijavitelj -a m, prijaviteljica -e i, prijaviteljski -a -o, prijavlje-nost -i ž, prijavljenec -nca m, prijavljenka -e ž; prijavljati -am, prijavljanje -a s prijazen -zna -o, prijaznost -i i, prijaznež -a m; prijazniti -im (se), prijaznjenje -a 8, prijaz-niv -a -o, prijaznivost -i I, prijazen -zni ž prijemati -am in -mljem: ~ kaj z roko, s kleščami, z rokavicami; ~ koga za roko, za vrat, za läse, za ušesa, za besedo; ~ za orožje; ~ koga (tatove, izdajalce); trdo, grdo ~ koga; spanec me prijemlje; zobje kolesa dobro prijemljejo (-majo); prijemati se: ~ se med seboj, ~ se za kaj (za mizo, stol, vejo); prah se prijema obleke, rja se prijema železa; prijema se ko smola; prijema se nasveta, dela; bolezen se prijema
prikrasti
(-mlje); sadike, cepi se prijé-majo (-Ijejo); prijémanje -a s, prijèm -éma tn, prijémek -mka tn, prijemač -a m, prijemališče -a s, prijemljiv -iva -o, prijem-Ijivost -i i prijénjati -am: ~ komu v čem, na čem, prijenljiv -iva -o, pri-jenljivost -i i, prijenljivec -vca m, prijenljivka -e ž, prijenje-vati -ujem, prijenjevanje -a s prijéten -tna -o, prijétnost -i i prijéti primem, primi -te! prijél -a -o, prijét -a -o; prijeti pràv, narobe, trdo, mehko, zares; ~ koga tudi aretirali (tatu, sovražnika); ~ koga v strah, v roke. v uk; krč prime koga; prijeti se dela, učenja, dobre družbe; nič se ga ne prime nedostopen je vplivom, pouku, opominu ipd.', vse se ga prime krade, je dostopen vplivom, posebno slabim; gl. tudi prijemati prikazati in -âti -kažem gl. kazati, prikazan -a -o, prikazen -zna -o, prikàz -âza m, prikâ-zen -zni ž; prikazovâti -ûjem, prikazoval -âla -o, prikazovâ-nje -a s, prikazovâlen -Ina -o [-In-]
prikimati -am: prikimala je starka zima kimdje prišla, prikimala je besedam kimdje pritrdila. prikimljaj -a m, priki-mâvati -am, prikimâvanje -a s prikladati -am, priklâdanje ^a s, priklàd -âda m, priklâden -dna -o, priklâdnost -i i, priklâda -e i, priklâdek -dka m priklanjati -am (se), priklânjanje -a s, priklanjàv -âva -o, pri-klanjâvec -vca m, priklanjâê -a m
prikleniti -klénem, prikleni -ite! priklenil -ila -o, priklénjen -a -o, priklénjenost -i i, priklénje-nec -nca m, priklénjenka -e i; priklépati -am in -pljem, pri-
klépaj -te! prikléplji -te! pri-klépal -a -o, priklépanje -a s priklepati -klépljem, prikléplji -ite! priklepal -âla -o, prikle-pân -a -o priklet -a m veža, prikletje -a s priključiti -im (se), prikljûëen -a -o, priključitev -tve i, priključen -čna -o, prilkljûëek -čka m, prikljuëevâti -ûjem, priključe-vânje -a s prikloniti -klônim (se) gl. kloniti: ~ komu kaj; ~ glavo (pred kom), ~ se do tal, nizko, globoko komu; priklenjen -a -o, priklon -ôna m; prikloni jiv -iva -o; priklônêek -čka m otr.; gl. tudi priklânjati (se) priklopiti -im, priklôpi -te! priklopi! -a -o, priklôpi jen -a -o: priklopiti si kaj, ~ se čemu; priklopen -pna -o: ~i vo«; pri-klôpnica -e ž; priklâpljati -am, priklâpljanje -a s prikolica -e ž, prikoličen -čna -o:
~i sedež prikopati-kôpljem in-kopâm (se) gl. kopati: ~ še nekaj njive, ~ k njivi nekaj travnika, ~ do srede njive, ~ se do česa s trudom kaj doseči, prikopân -a -o, prikop -ôpa m prikorâëiti -im, prikorâkati -am, prikoracâti -âm zaničlj, gl. ko-racati
prikovati -ûjem, prikovân -a -o,
prikôv -ôva m prikrâjen -jna -o, prikrâjek -jka
m, prikrâjnost -i i prikrajšati -am: ~ koga za kaj oškodovati, prikrâjšan -a -o, pri-k^âjšanje -a s, prikrajšâva -e i, prikrâjšanost -i i, prikrâjša-nec -nca m, prikrâjsanika -e ž; prikrajsevâti -ûjem, prikrajše-vânje -a s, prikrajSevâlec -Ica [-duc- in -ic-] m prikrésti -krâdem (se): vse je prikrâdel, kar ima; prikrasti
Slovenski pravopis
641
41
piikratiti
se v hišo pritihotapiti se, skrivaj priti; prikraden -a -o, pri-kradenost "i i, prikradenec -nca m
prikratiti -im: ~ komu pravico, ~ koga v čem ali za kaj, ~ palico; prikraten -a -o, prikra-titev -tve i, prikratenje -a s prikriti -ijem: ~ luč, ~ komu kaj (ne povedati); prikrit -a -o: ~ človek, ~a resnic^ ~o povedati resnico; prikrivati -am, )rikrival -a -o tn -âla -o, prikrivanje tn -ânje -a s, prikri-vâlec -'Ica [-due- in -le-] m; prikrivâlen -Ina -o [-In-]: ~c metode
prikriviti -im, prikrivi -ite! pri-krivil -ila -o, prikrivljen -a -o tn prikrivljèn -êna -o, prikriv-Ijenost tn -ênost -i i, prikrivi-tev -tve i prikrojiti -krojim, prikroji -ite! prikrojil -ila -o, prikrojen -a -o, prikrojenost -i i, prikrojitev -tve ž; prikrâjati -am, prikrâ-janje -a s priknhati -am, prikûhan -a -o, prikûha -e i; prikuhâvati -am, prikuhâvanje -a s prikupiti -kupim gl. kupiti, pri-kûpljen -a -o; prikûp -a m, prikupen -pna -o, prikupnost -i i; prikupščina -e î = prikupnina -e i, prikupljiv -iva -o, prikup-Ijivost -i é; prikupovâti -ûjem, prikupovânje -a s; prikûpljati -am. prikûpljanje -a s prikûriti tn -iti -kûrim gl. kuriti, prikûrjen -a -o: ~ človek malo prismojen, neumen prilagajati -am, prilagâjanje -a s; prilagojevâti -ûjem, prilagoje-vânje -a s prilagoditi -im. prilagodi -ite! prilagodil -ila -o tn -ôdilo -i -e, prilagojèn tn prilagodèn -êna -o, prilagodênje tn -jênje -a s, prilagoditev -tve i, prilagoje-
nost tn -dênost -i ž; prilagodljiv -iva -o, prilagodljivost -i i, prilagodljivec -vca m, prilagod-Ijivka -e i, prilagôden -dna -o, prilagôdnost -i i prilast -i ž lizanje, kar dajo kravi, da liže med molžo, boljša krma prilastek -tka. m slovn. atribût, prilâstkov -a -o, prilâstkoven -vna -o
prilastiti -im (si), prilâsti -ite! prilâstil -ila -o, prilasëèn -êna -o, prilašč0nje -a 8, prilastitev -tve ž; prilaščati -am (si), prilaščanje -a s; prilaščevati -ûjem, prilaščevanje -a s, prilaSëevâ-len -Ina -o [-In-] priléci -Išžem gl. leči, priléëi -lé-žem se: obleka se prileže komu; to se pril6že! (kaj prijetnega), prileže se mu! prav mu je Cprt-vošiimo komu kaj hudega); prilé-žen -žna -o, pril6žnost -i ž, pri-Ičžnica -e ž, pril6žnik -a m, pril6žništvo -a s; prilegati -am (se),_ priléganje -a s prilépiti -im, prilépljen -a -c, pri-lèp -lepa m, prilépek -pka m, prilepitev -tve ž, pri!épen -pna -o, prilépnost -i i, prilepljiv -iva -o, prilepljivost -i ž prilésti -lézem gl. lesti priléten -tna -o, prilétnost -i ž prileteti-im gl. leteti; prilêtel-éla -o: priletéle ptice so sedle na bližnje drevo, prilèt -éta m; prilétovati -ujem, prilétovanje -a s; priletâvati -am, priletâ-vanje -a s priličen -čna -o: to mi ni ~o ugodno, pripravno, ~ biti za kaj spreten, rdčen, pripraven; pri-lično prisl. primeroma: ~ nialo zna, ~o dolgo hodi; '•'prilično prisl. precèj, še nekaj: ~ ljudi; priličnost -i ž priličiti -im kaj čemu, priličenje -a s; priličevati -ûjem, priliče-vânje -a s
priméniti
prilika -e i pariboïa: v ~ali govoriti; prilôznost: o ~i narediti, po ~i precenite! približno, koliko po ~i naredite na teden? po vsej ~i so imeli za seboj dolgo pot po vsem soditi, na ~o na primer ; lepo ~o imeti, na ~i biti; *ob ~i kongresa ob kongresu ("'"prilikom kongresa); +prilike mn. v pomenu razmere: v teh ~ah je to nemogoče; priličica -e ž prilikovaii -ujem, prilikoivàl -âla
-o, prilikovânje -a s priliti -lijem, prilit -a -o, priliv -a m, prilitek -tka m, prilivek -vka m, prilivati -am, prilival -a -o tn -âla -o, prilivanje in -ânje -a s prilizniti -nem se, priliznjen -a -o, priliznjenec -nca m, priliz-njenka -e ž, priliznjenost -i ž; prilizati -ližem se, prilizan -a -o, prilizek -zka m, prilizljîv -iva -o, prilizljivost -i ž, priliz-Ijivec -vca m, prilizljivka -e i, prilizàv -âva -o, prilizâvost -i ž, prilizâvec -vca prilizâvka -c Ž; prilizovâti -ûjem se, prilizo-vânje -a s, prilizovâlen -Ina -o " [-In-], prilizovâlec -Ica [-d^e-] m, prilizovâlka -e [-d^k-] ž, pri-lizovâlski -a -o [-dus-], prilizûn -a m. prilizûnski -a -o priljubiti in -iti -Ijûbim gl. ljubiti: ~ komu kaj, ~ se komu, priljûbljen -a -o, priljûbljenec -nca m, priljûbljenka -e ž, pri-Ijûbljenost -i l, priljubljîv -iva -o, priljubljivost -i ž; priljûb-Ijati -am, priljûbljanje -a s priljuden -dna -o, priljûdnost -i ž priloga -e ž, prilog -oga m; "^prilog -a m prid, korist: komu +v ~ v korist, v prid, prireditev +v ~ vaščanom v korist, v prid prilomiti -lomim gl. lomiti, pri-lomljen -a -o, prilom -oma m, prilomek -mka m, prilomitev
-tve i, prilomljiv -iva -o, pri-lomljivost -i ž; prilâmljati -am, prilâmljanje -a s priložiti -im: ~ komu (čemu) kaj, ~ kaj k čemu; priloži -ite! priložil -ila -o in -ložilo -i -e, pri-ložèn -êna -o; priložen -žna -o, priložnost -i ž, priložnosten -tna -o; priložek -žka m; prilagati -am, prilâganje -a «, prilagâtelj* -a m, prileigâteljica -e i, prila-gâteljski -a -o prima -e ž glas.; primadona -e ž prva pevka, primadonin -a -o; +prima v pomenu prvovrsten: + ~ blago (+primablago) ipd. primakniti -mâknem, primâkni tn -ni -ite! primâkni! -a -o tn -maknil -ila -o, primâknjen -a -o [nepoud. povsod: -mak- in -mak-] primanjkati -am, primânjkljaj in -âj -a primanjkljiv -iva -o, primanjkljivost -i ž; primanj-kovâti -ûjem, primanjkovânje -a s
primaren -rna -o prvenstven, osnoven; primârnost -i ž prvenstve-nost, osnovnost; primât -a m prvenstvo, primas -a m prvi med nadškofi kake države, pokrajine; primasov -a -o: ~e pravice primarij -a m prvi zdravnik, pri-mârijski -a -o: ~a služba, ~o mesto; primârijev -a -o primarûha medm. začudenja, jeze primček -čka m ročaj pri vratih,
gl. tudi primož primejdûnaj primejdûS medm. kletvici, primejdûnajski -a -o: ~a neroda, ~i smrkavec; pri-mejdûSevec -vca m, primejdû-ševski -a -o kdor se rad pridu-šuje; povsod tudi primoj-priméniti -menim aplicirati, pri-ménjen -a -o: ~a umetnost -e ž, primémba -e ž, primenitev -tve ž; priménjati -am, prime-njâva -e ž, primenjâven -vna -o, priménjan -a -o
primer
primer -a m: na primer in -mér okr. n. pr., v tem primeru ('+siu-éaju), za primer, da... (-''slučaj); za primer navesti; primérek -rka m izvod, primércek -čka m primera -e ž: v primeri s čim. (kom), za primero, po primeri, brez primere boljši; priméren -rna -o, primérnost -i ž 'primériti -im: ~ kaj komu (čemu), ~ se, primérjen -a -o, pri-mérjenost-i ž; primérljaj-a m; primérnik -a m kdmparativ, pri-m6rniški -a -o primérjati -am, primérjanje -a s, primerjalen -Ina -o [-In-], primerjava -e ž, primerjalec -lea [-due- in -le-] m priméroma prisl.: narejênega je ~ malo, to je ~ z lani veliko, knjiga ni draga ~ z obsegom primésiti -im gl. mesiti, primdšen -a -o, primesitev -tve i, primés -i in -i ž, primésen -sna -o, pri-mések -ska m primésati -am gl. mešati, primé-šan -a -o, primešavati -am, pri-mešavanje -a s primikati -am in -čem, primika-nje -a s, primik -a m, primičen -čna -o, primičnost -i i; primi-kovati -ujem, primikovanje -a s, primikovalen -Ina -o [-In-] primitiven -vna -o prvoten, preprost; primitivnost -i ž, primi-tivnež -a m, primitivizem -zma m preproščina, zaostalost primoléti -im gl. moléti: ~ iz tal, iz hiše; iz tal primolélo cvetje: primoliti -im (se), primôli -ite! primolil -ila -o, primoljèn -êna -o primoliti -molim gl. moliti: ~ si kaj, ~ do vasi; primolil -ila -o, primoljen -a -o primorati -am koga k čemu, pri-moran -a-o: ~ kaj delati, pri-moranje -a s, primoranost -i ž, primoranec -nca m, primorajika -e ž
Primorje -a s: iz ~a, v ~u; Primorska -e i: iz ~e, v ~i; Primorsko -ega s: s ~ega, na ~em; Primorec -rca m, Primorka -e ž, primorski -a -o; primorje -a s pokrajina ob morju; primorski -a -o kar je pri morju; primor-ščina -e i govor Primorcev, pri-morščina -e é vse primôrsko nasploh
primež -a m primček, primež -a
m; primožek -žka m bot. primožiti -im (se), primoži -ite! primožil -ila -o, primož0n -êna -o, primož0nka -e i, primožitev -tve ž
primrziti -im: ~ komu kaj, ~ se: ves svet se mu je primfzil; primrzi -ite! primrzil -ila -o, primržen -êna -o primfzniti -nem, primfznjen -a -o, primfzel -zla -o, primrzlina -e ž; primrzovati -ujem, primrzovàl -âla -o, primrzovânje -a s, pri-mrzovâlen -Ina -o [-In-] primši prisl. oprijemdje se: ~ ho-diti^
prinâsati -am, prinâSanje -a s, prinaSâlec -Ica [-dye-] m, pri-našâlka -e [-dyk-] i, prinašalen -Ina -o [-In-] princ -a m, s princem, prinčev -a -o ali princov -a -o, princésa -e Ž, princésin -a -o, princésinja -e é, princéska -e i princip -a m načelo, vodilo; prin-cipiâlen -Ina -o [4n-] načelen (+principiélen -Ina -o), princi-piâlnost -i [-In-] é načelnost (+principiélnost) principal [-dl] -a m gospodar, glas.
orgelski register prinesti -nêsem gl. nêsti, prinesen -êna -o (■'"prineSèn), prinések -ska m
prinôs -osa w», prinôsen -sua -o, prinôsnost -i i, prinosnik -a m. prinositelj -a tn
priporočati
priobčiti -im, priobčen -a -o, priobčilo -a s; priobčevati -ujem, priobčevanje -a s, priobčevalec -Ica [-àuc- in -le-] m, priobče-valka -e [-àuk- in -Ik-] ž, pri-občevalen -Ina -o [-In-], pri-občljiv -iva -o, priobčljivost -i ž prior -ja m samostanski predstojnik, priorski -a -o: ~a čast — priorat -a m = priorstvo -a s priorati-ôrjem tn-ôrjem jl. orati, prioran -a -o; prioràvati -ani. prioravanje -a s prioritéta -e i prednost po času, prioritéten -tna -o: ~o načelo pripadati -ain komu (čemu), pri-padaj0č -a -e, pripadanje -a s, gl. tudi pripasti pripaliti -im (se), pripaljen -a -o prismojen, malo neumen ipd., pripaljenec -nca m, pripaljen-ka -e ž, pripaljenost -i ž, pri-palitev -tve ž pripasati -pasem, pripasan -a -o; pripàs -âsa nt, pripasnik -a m; pripasovati -ujem, pripasovanje -a s
pripéS'ti -padem gl. pasti, pripadel -dla -o in pripàl -âla -o: zadrugi ~i deli; pripâden -dna -o, pripâdnost -i i, pripâdnik -a m, pripâdnica -e i, pripadniški -a -o, pripadništvo -a s, pripâ-dek -dka m, pripadnina -e i pripâsti -pâsem, pripâsen -a -o:
~i denar ("""pripâsen -a -o) pripêci -pečem gl. pčči, pripečen
-êna -o, pripčček -čka m pripékati -am, pripéka -e é, pri-
pékanje -a s pripeljati -péljem tn -âm gl. peljati, pripel jân -a -o, pripeljâva -e i; pripeljâvati -am, pripdjâ-vanje -a s pripéti -pnèm gl. peti pnem, pri-pét -a -o, pripétost -i ž; pripenjati -am, pripénjanje -a s, pripenjâlëek -čka [-duč-] m pri-tiskavec, žebljiček
pripetiti -im se, pripétil -ila -o in -étilo -i -e, pripétljaj -a s, pripétek -tka m pripèv -éva m refren = pripévek -vka m; pripévati -am, pripé-vanje -a s pripisati in -âti -pišem gl. pisati, pripis -a m, pripisen -sna -o, pripisek -ska m; pripisovâti -ûjem, pripisovânje -a s, pri-pisovâlec -Ica [-àuc-] m, pripi-sovâlka -e [-àuk-] ž, pripisnik -a m, pripisnica -e ž prifMditi -im, pripôdi -ite! pri-pôdil -ila -o in -pôdilo -i -e, pripodèn -êna -o pripogniti -pôgnem, pripôgni -ite! pripôgnil -ila -o, pripôgnjen -a -o, pripôgnjenec -nca m, pri-pôgnjenka -e Ž, pripôgnjenost -i I, pripôgniv prisl.: ~ hoditi; pripogibati -am, pripogibanje -a s, pripogib -a m, pripogibec -bca m, pripogibljaj -a m, pripogi-ben -bna -o, pripogibnost -i ž, jripogibljiv -iva -o, pripogib-jivost -i ž pripojiti -im, pripoji -ite! pripôjil -ila -o, pripojèn -êna -o, pri-pojênost -i ž, pripojitev -tve ž; pripâjati -am, pripâjanje -a s pripomniti -im, pripômnjen -a -o, pripômba -e i, pripômnja -e ž pripomoči -mörem gl. moči, pri-pomoč -i ž, pripomoček -čka m, jripomočen -čna -o, pripomog-jiv -iva -o, pripomočnik -a m, pripomočnica -e ž pripâna -e é sufiks, pripônski -a -o: ~a tvorba, pripônka -e ž pripor -ôra m, prijjôren -rna -o, pripôrnik -a m, pripörriica -e ž, priporniški -a -o priporočati -am, priporočanje -a s; priporoëevâti -üjem, pripo-ročevanje -a s, priporočevalec -Ica [-àuç-] m; priporočiti -im, priporoči -ite! priporočil -ila -o in -ročilo -i -e, priporoèèn -êna
priposestvovâti
-o: ~o pismo, priporocênec -nca m, priporocênka -e i, priporoč-nfk -a m, priporočnica -e i, priporočljiv -iva -o, priporočljivost -i ž, priporočnina -e i, priporo-čitev -tve ž, priporočilo -a s, priporočilen -Ina -o [-In-] priposestvovâti -ûjem, pripose-stvovàl -âla -o, priposestvovân -a -o, priposestvovân je -a s; "•■priposedovâti -ûjem, pripose-dovàl -âla -o, +priposedovânje -a s pr.
priiwtec -tca m bot. trpôtec, pri-
pôten -tna -o pripoved -i ž, pripoveden tn pri-povéden -dna -o, pripovédnik -a tn, pripovédnica -e ž, pri-povédniski -a -o, pripovédni-štvo -a s; pripovédka -e ž, pri-povédkar -ja m, pripovédkar-ski -a -o pripovedovati -ujem, pripovedo-vàl -âla -o, pripovedovânje -a s, pripovedovâlen -Ina -o [-In-], pripovedovâlec -Ica [-duc-] tn, pripovedovâlka -e [-âuk-] è pripovést -i ž, pripovésten -tna -o, pripovéstnik -a m, pripovéstni-ca -e i
pripoznâti -âm, pripoznân -a -o, pripoznânje -a s; pripoznâvati -am. pripoznâvanje -a 8, pri-poznâven -vna -o, pripoznavâ-len -Ina -o [-In-] pripraviti -im: ~ kaj za ..., ~ se za kaj, ~ se k čemu (delu, učenju), ~ komu kaj, ~ koga za kaj (za šolo, za tajnika), ~ koga k čemu (smehu, joku), ~ koga (se) na kaj (pot, smrt), ~ koga ob kaj (premoženje, vse); priprâvljen -a -o, priprâvlje-nost -i ž, priprâvljenec -nca tn; priprava -e i delo in sredstvo: brez ~e govoriti, ~ vzame veliko časa, nimam ~e za delo; priprâven -vna -o, priprâvnost -i I, priprâvnei -a »n, priprâv-
nik -a m, pripravnica -e i, pri-prâvniÊki -a -o, pripravek -vka tn préparât pripravljati -am, pripravljal -a -o in -âla -o, priprâvljanje in -ânje -a s, pripravljalen -Ina -o [-In-]: ~i odbor, ~a dela, pripravljavec -vca m, pripravljâv-ka -e i, pripravljalnica -e [-In-] i, pripravljâë -a »n pripréci -prčžem. priprézi -te! pri-prégel -gla -o, priprčžen -a -o, priprčženec -nca tn, pripréien -žna -o, priprežnina -e ž, pri-prčžnica -e i, pripréga -e ž; priprégati -am, pripréganje -a s. tudi: -preza-pripréti -prèm, pripri -ite! priprl -a -o, priprt -a -o, priprtje ^a »; pripirati -am. pripirtmje -a s priprošnja -e ž, priprošnjik -a tn, priproinjica -e i, priprošnjiški -a -o
pripustiti -im gl. pustiti, pripust -a tn, pripustitev -tve i, pripu-ščšnje -a s, pripûsten -tna -o, pripûstnost -i i, pripûstnik -a tn, pripûstnica -e i, pripustnina -e ž; pripuščati -am, pripûSëa-nje -a s
priračunati -am, priraéûnan -a -o, priraéûn -a tn, priračunavati -am, priračunavanje -a « prirasti -s(t)em gl. rasti, prira-s(t)el -s(t)la -o tn prirâSëen -a -o: ~a koža, prirast -âsta tn, prirâstek-tka tn; prirâÊëati-am, prirâSëanje -a s, priraščaj -a m, prirasten -tna -o prirediti -im, prirêdi -ite! priré-dil -ila -o tn -rédilo -i -e, pri-rejèn -êna -o, prirejênost -i i, priredje -a s; priréden -dna -o, prirédnost -i ž, prireditev -tve é, prireditven -a -o [-tvan-], prireditelj -a tn, prirediteljica -e i, prirediteljsiki -a -o, priirédba -e ž; priréja -e é, priréjen -jna -o; priréjati -am, priréjanje -a <;
priskmiti
prirejevâti -ûjem, prirejevàl -âla -o, prirejevânje -a s prirézati -lézem gl. rezati, pri-rézan -a -o, prirèz -léza m, pri-réza -e i, prirézen -zna -o; pri-rezovâti -ùjem, prirezovânje -a «, prirezovélen -Ina -o [-In-] priročen -čna -o, priročnik -a m, priročnost -i ž; priročen -čna -o, priročnost -i ž; gl. ročen; pri-račiti -im telov., priroči -ite! priročil -ila -o, priroêèn -êna -o, priroèênje -a », priročitev -tve ž priroda -e i narava, priroden -dna -o naraven, prirôdnost -i i naravnost, prirodnina -e i, prirod-ninaki -a -o priroditi -im, prirôdi -ite! priredil -ila -o, prirojen -êna -o, prirojênost -i ž, pri rod -ôda m; prirâjati -am, prirajanje -a s prirodo- v sestavi : prirodopis -a m, ~pisen -sna -o, ~pisec -sca m; prirodoljùb -a tn, prirodoslôvje -a s, ~slôvec -vca m, ~slôvka -e i, ~slôvski -a -o, ~ slo ven -vna -o; prirodoznanstvo -a s, ~ znanec-nca m, ^-znânski-a-o prisad -a in prisad -âda tn infekcija, prisaden -dna -o: ~a pika. ~a rana; prisaditi -im: ~ še nekaj zelja na vrtu; ~ se: rana se ~i; prisadi -ite! prisadil -ila -o in -sadilo -i -e, prisajèn -êna -o: ~a rana, prisadnik -a m = prisadnica' -e i; prisâjati -am (se), prisajanje -a s prisében -sébna -o (duhapriso-ten), prisébnost -i ž (*duhapri-sotnost}, prisébnez -a m, pri-sébnik -a m prisčči -sčžem, prisézi -te! pri-ségel -gla -o, priséien -a -o, priséga -e i; priségati -am, pri-séganje -a s, tudi prisezati; pri-sézen -žna -o: ~i obrazci; pri-segovâti -ûjem, prisegovâlen -Ina -o [-In-], prisdžnik -a m, prisčžnica -e ž, prisčžniški -a -o
prisékati -am, prisékan -a -o, pri-sèk -éka tn, prisékanec -nca tn, prisékanost -i i; prisekavati -am, prisekâvanje -a s; prise-kovâti -ûjem, prisekovàl -âla -o, prisekovânje -a s priseliti -sélim (se) gl. seliti, pri-séljen -a -o, priséljenec -nca tn, priséljenka -e i. priséljensiki -a -o (+priséljeniski -a -o), prisé-Ijenost -i i; prisélen -Ina -o [-In-], priselitev -tve i; prise-Ijevâti -ûjem, priseljevânje -a s. priseljevâlen -Ina -o [-In-] prisiliti -im. prisiljen -a -o. prisiljenec -nca m, prisil jenka -e i, prisiljenost -i ž, prisil jen je-a », prisiHtev -tve ž; prisilen -Ina -o [-In-], prisilnost -i [-In-] i, pri-silnik -a [-In-] m, prisilnica -e [-In-] i, prisllnež -a [-In-] tn. prisiljiv -iva -o, prisiljivost-i ž prisipati -am in -pljem gl. prisuti priskâkati in -âti -skâêem in -kam gl. skakati; priskakovâti -ûjem, priskakovàl -âla -o, priskako-vânje -a s; priskakôma in -âkoma prisl, priskakujé prisl ~ delati
priskočiti -skočim gl skočiti, pri-skôk -ôka tn, priskôcen -ëna -o pri.skrbéti -im komu kaj gl skr-béti. priskrbljen -êna -o, pri-skrba -e ž; priskrbovâti -ûjem, priskrbovânje -a s; gl tudi preskrbeti priskùtiti -im. priskûten -a -o; priskuten -tna -o, priskûtnost -i Ž, p^iskùtnež -a m, priskùt-nik -a tn, priskûtnica -e i, pri-skûta -e i prisliniti -im (se), prislinjen -a -o, prislinjenec -nca tn, prislinjen-ka -e i, prislinjenost -i i prisloniti -slônim, prislôni -ite! prislônil-ila-o, prislônjen-a-o; prislânjati -am, prislénjanje -a s, prislôn -ôna tn
prislov
prislov -ova m adverb, prisloven -vna -o; prislovica -e i, prislo-vičen -čna -o prisluh -a m, prislušen -šna -o; prisluhniti -nem; prisMškati -am, prisluškanje -a s prisluškovati -ujem, prisluškoval -âla -o, prisluškovânje -a s, pri-sluškovâlec -lea [-dyc-] m, pri-sluškovalka -e [-duk-] ž, pri-sluškovâlen -Ina -o [-In-]: ~a priprava prislužiti -sliižim gl. služiti, pri-sMžen -a -o, prislužen -žna -o, prislilžek -žka m. prislužljiv -iva -o, prislužljivost -i i prismoditi -im, prismôdi -ite! pri-smodil -ila -o in -ôdilo -i -e, prismojèn -êna -o fn prismojen -a -o, prismojênec in prismoje-nec -nca m, prismojênka in pri-smojenka -e ž, prismoda -e ž, prismojênost in prismojenost -i ž
prismoliti -im, prismôli -ite! pri-smplil -ila -o in -olilo -i -e, jrismoljèn -êna -o in prismojen -a -o: ~o se drži, prismo-Ijênec in prismoljenec -nca m prismukniti -nem, prismuknjen -a -o, prismuknjenec -nca m, prismuknjenka -e ž, prismiik -a TO, prismiiknjenost -i ž prisoditi -sodim gl. soditi, prisoden -dna -o, prisodnost -i ž; prisojati -am, prisojanje -a s prisojen -jna -o, prisojnost -i ž,
prisoje -ôj ž mn. prisončje -a s perihélij, prisôn-
čen -čna -o prisoten -tna -o navzoč, navzočen, prisotnost -i ž navzočnost; prisostvovati -lijem biti zraven, navzoč, prisostvovânje -a s prispeti -spèm, prispi -ite! pri-
spèl -éla -o: ~i gostje prisT^vati -am, prispévanje -a s, -prispévek -vka m, prispéven -vna -o
prispodoba -e ž, prispodoben -bna -o; prispodôbiti -im, prispodob-Ijen -a -o; prispodâbljati -am, prispodâbljanje -a s prisrčen -čna -o presrčen, prisrčnost -i i pristajati -am (+pristôjati -am): ~ z ladjo k bregu, na kaj (pogoje, trditve, zahteve) pritrjevati čemu, sprejemati kaj; obleka mu ~a, ne ~a ti tako govoriti; pristâjanje -a g (+pri-stôjanje): ~ ladje; na kaj; pristajališče -a s, pristajalliški -a -o
pristaš -a m, pristašica -e i, pri-stašinja -e i, pristâSki -a -o, piristaštvo -a s pristati -stânem kje (na obali, na bregu, v luki, na letališču), na kaj (na ponudbo, pogoje) privoliti v kaj, pritrditi čemu, strinjati se s čim; pristani -ite! pristàl -âla -o, pristanek -nka to: ~ v luki; 'pristanek na ponudbo privolitev, pritrditev, soglasje; pristâ»-a to, pristânski -a -o, pristanišče -a s, pristaniški -a-o: ~e naprave
pristati pristojim, pristoj -te! pristâl -a -o: obleka mu pri-stoji, ne ~i ti tako govoriti ne spodobi se ti pristaviti -im: ~ kaj (žgance, fižol), pristavljen -a -o, pristava -e ž, pristâvica -e ž, pristâven -vna -o, pristâvek -vka m, pri-stàv -âva m; pristavljati -am, pristâvljanje -a s fn -ânje -a s pristen -tna -o, pristnost -i ž pristojen -jna -o, pristojnost -i é, pristojnina -e i, pristôjbina -e i, pristojbinski -a -o pristopiti -stôpdm gl. stopiti: ~ kam (k človeku, k drevesu), k reševanju vprašanja lotiti se vprašanja, * ~ k delu prijeti za delo; pristop -opa m, pristo-
pritabéi
pen -pna -o, pristôpnost -i ž, pristopnina -e i, pristopnica -e i, priistopek -pka m; pristopati -am, pristopanje -a s pristoriti -im: kar se tedaj ni zgodilo, se zdaj ne dâ pristoriti nadomestiti, gl. storiti pristran -a -o, pristranost -i i.
pristranski -a -o pristréSje -a s, pristrešen -šna -o, pristréSina -e i, pristr6šnik -a m, pristréSnica -e i pristriči -strižem gl. striči, pristrižen -a -o, pristriženec -nca m, pristrigač -a m neki riUkar sool.; pristrigovati -ujem, pri-strigovanje -a s prisiroj -ôja m aparat, priprava, pristrôjen -jna -o, pristrôjnik -a m, pristrojiti -ojim pripraviti, izuriti (vojsko), urediti, pristrôji -ite! pristrôjil -ila -o, pristrôjen -a -o, pristrojitev -tve ž
pristnditi -im, pristûden -a -o, pristnjèn -êna -o: ~ človek, ~a»ženska, pristnjênec -nca m, pristujênka -e z; pristûden -dna -o, pristddnost -i ž prisušiti -im (se), prisdši -ite! p^isùšil -ila -o, prisuščn -êna -o: na rano ~a obveza, starcu se je duša prisušila prisnti -ûjem in -spèm gl. sûti; prisipati -am in -pijem, prisi-panje -a s, prisipavati -am, pri-sipavanje -a s prisvojiti -im, prisvôji -ite! prisvojil -ila -o in -svôjilo -i -e, prisvojèn -êna -o, prisvojênje -a s, prisvojênost -i ž, prisvojitev -tve ž, prisvojitven -a -o [-tvan-], prisvojitelj -a m, pri-svojiteljica -e ž, prisvojljiv -iva -o, prisvojljivost -i ž, pri-svojilen -Ina -o [-In-]; prisvajati -am, prisvajanje -a s prišč -a m, priščav -a -o, prišča-vost -i i, priščavica -e i
priščeniti -Sëénem, p^iščêni -ite! priScênil -ila -o, prišččnjen -a -o, prišččnjenost -i ž priščipniti -nem, priščipnjen -a -o, priščipnjenec -nca m, pri-ščipnjenost -i ž; priščipati -am in -pijem, priščipanje -a s prišepetati -àm gl. šepetati, pri-šepetan -a -o; prišepetavati -am, prišepetavanje -a s, pri-šepetavec -vca m, prišepetavka -e ž; priSepêtniti -nem, priše-pêtnjen -a-o [-iapat- in -iapét-] prišiti -šijein, prišit -a -o, pri-šitek -tka m, prišiv -a m; pri-šivati -am priškrniti -nem, priškfnjen -a -o prišlec -a [-lac-] m, prišlek -a
[-lak-] m *pristéditi -im privarčevati, prihraniti, *pristéden -a -o privarčevan, prihranjen prištčti -štejem gl. šteti, prištet -a -o, prištdtje -a s, priStéva -e ž; priStéven -vna -o, priStéy-nost -i i; prištčvati -am, pri-stévanje -a s, prištdvanec -nca TO sumand, priStévek -vka m prištorkljati -âm gl. štorkljati pritajiti -im, pritâji -ite! pritâjil -ila -o in pritâjilo -i -e, prita-jèn -êna -o, pritajênost -i ž, pritajljiv -iva -o, pritajljivost -i i; pritajevâti -ûjem, prita-jevânje -a s pritâkati -am: ~ vodo vinu, ~ kolo do mostu; pritâkanje -a s: ~ vodé; pritakljâti -âm (se) gl. takljati pritakniti -tâknem. pritâkni in -ni -ite! pritaknil -ila -o, pri-tâknjen -a -o; pritakniti komu kaj, ~ se kam, ~ se česa; [nepoud. povsod: -tak- in -tak-]; gl. tudi pritikati pritanéj -a m atenska mestna hiia, kjer so med upravljanjem imeli oskrbo pritâni -ov m
priiêû
pritêëi -têcem gl. têëi; pritékati -am: voda počasi ~a; prité-kanje -a s pritegniti in -iégniti -tégnem gl. iztegniti: ~ koga (kaj) k čemu, ~ koga (kaj) s čim, ~ k sebi, ~ vrvco napeti jo, ~ komu v čem pritrditi, ~ kam (v vas, na polje) pritisniti, mraz ~e, miši ~ejo, le pošteno ga ~i! udari, oplazi, pritisni; pritégnjen -a -o; pritegovati -ûjem, pritegovanje -a t; pritégati -am, pritéganje -a 8 in -teza-pritêpsti -têpem se gl. têpsti, pri-tepèn -êna -o, pritepênec in -énec -nca m, pritepênka in -énka -e ž, pritepênski -a -o in -énski -a -o pritézati -am, pritézanje -a s, pritézen -zna -o, pritéznost -i f, pritéznica -e i, pritezljîv -iva -o, pritezljivost -i i, pritezâlnik -a [-tn-] m; gl. pritegniti priti pridem, pridi -te! prisèl [-èdu] šlà -ô in -ô; priti po zdravnika, po kruha; priti na obisk h komu, na vrsto, na svét (roditi se); vse pride na dan se zve, knjiga pride na svétlo izide, priti na sled komu izslediti koga, priti na nič, na kànt, na boben, na prodaj, na psa; priti na kàj najti kaj; prišel sem na misel, na misel mi je prišlo domislil sem se česa; priti na jasno, na čisto, na gorko, na zeleno vejo; cena pride na 20 din, na vsakega pride iOO din; priti na bera-ško palico, priti na svoje kar je kdo imel, priti na svoje streike; priti na nos, na ušesa komu; priti na spregled, priti na pomoč, priti na sredo, na nedeljo, na praznik; priti pred sodišče, pred poroto, pred sejo, pred konferenco, pred oči; priti nad koga (nesreča nad koga.
nad kraj); priti pod oblast, pod vlado, pod voz, pod kolesa; priti komu v roke, v pest; priti v škripce, v zadrego, v stisko, v nesrečo, v zapor; priti v leta; priti v zobe komu, v sramoto, v stroške, v jezo; priti v stik(e), v poštev, v položaj, v tek, v nasprotje; +priti v okom preprečiti, zabraniti, onemogočiti, zavreti; priti do dna, do jedra čemu, priti do sape, do živega, do počitka, do pravice, do časti, do tožbe, do krvi, do smrti, do ločitve, do odločitve, do besede; priti do tega, da; priti ob vse, ob denar, ob čast, ob moč, ob zdravje, ob življenje, ob pamet, ob vid, ob spomin, ob oči; priti k pameti spdmeto-vati se, "'"priti k sebi zavedeti se, opomoči si, spregledati, spoznati; priti k večerji, k jedi, k molitvi, k maši, k vojakom; priti iz reda, iz navade, iz mode, iz ravnotežja; priti iz srca, iz duše, iz ust, izpred oči; priti med ljudi, med kolesa; priti komu za hrbet, za kulise; priti z vlakom, z vozom, z letalom, s praznimi rokami; "'"od kod pride, da ... od kod to, da ...; prišlo je tako daleč, da ...; "•"priti naprej v pomenu dogoditi se, primeriti se: "'"vse pride naprej vse se zgodi, primeri; priti naprej v pomenu napredovati; slabo pride komu poslabi mu, slabd je komu; priti navzkriž, priti komu blizu, prav priti komu, *priti skozi zvoziti jo, uiti, odnesti jo: "^priti drago veliko stati pritikati -am in -čem (se), pri-tikanje -a 8, pritika -e ž, pri-tičen -čna -o, pritikljaj -a m, gl. tudi pritakniti pritiklina -e i: stanovanje z vsemi ~ami
priurêqti
pritiskati -am: ~ koga (kaj) kam (ob zid, v zemljo, na mizo), ~ kam (na gumb, zvonec); prenes.: ~ koga zatirati, trd biti s kom; voda, mraz, sonce, vročina, bolezen pritiska; delo, čas, noč pritiska; pritisk -a m, pritiskalnik -a [-In-] m priti^avec -vca m žebljiček, pri-
penjalček pritisniti -nem (se); ~ koga ob zid, ~ pečat, ~ koga udariti, ~ komu kaj (zaušnico), ~ h kraju, ~ v mesto, ~ roko na srce, ~ v delo; ~ se kam (ob zid, v hišo); pritisnjen -a -o; gl. tudi pritiskati pritličen -čna -o, pritličnost -i i, pritličje -a s, pritličnik -a m pritlika -e ž, pritlikav -a -o, pri-tlikavost -i i, pritlikavec -vca m, pritlikavka -e ž, pritlikast -a -o, pritlikavje -a s, pritli-kavstvo -a 3 pritočiti -točim, pritoči -ite! pri-točil -ila -o, pritočen -a -o: ~a voda kvari okus; pritok -6ka m, pritočen -čna -o, pri-točnica -e ž pritdčna cev; pritočiti -im, pritoči -ite! pritočil -ila -o tn -točilo -i -e: otroci so ~i kolesa do konca vasi; pritoččn -êna -o: ~a kolesa so ležala po dvorišču pritožiti -tožim (se) gl. tožiti, pritožba -e ž, pritožen -žna -o, pritožnica -e ž listina, pritožnik -a m, pritožnica -e ž oseba; pritožben -a -o [-ban-], pritož-benica -e ž [-ban-], pritoževati -ûjem se, pritoževanje -a. s, pritoževalec -Ica [-dyc-] tn, pri-toževalen -Ina -o [-In-] pritrditi in -iti -trdim gl. trditi, pritrjen -a -o, pritrdilo -a s, pritrdilen -Ina -o [-In-], pritrditev -tve i; pritrjevati -ûjem, pritrjevanje -a s, pritrjevalen -Ina -o [-In-]
pritfgati -am, pritfgan -a -o, pri-tfganje -a s; pritrgovati -rujem (si) nedov., pritrgovanje -a s pritrgovati -ûjem dov. s trgovino pridobiti, pritrgovàl -âla -o, pri-trgovân -a -o pritrkavati -am, pritrkavanje -a s; pritrkovâti -ûjem in pri-trkovati -ujem, pritfkovanje in -ânje -a s pritržiti -im pritrgovdti, s trgovino
pridobiti, pritržek -žka tn pritvêsti -tvêzem gl. tvesti (+pri-tvéziti -im), pritvézen -a -o; pritvezovati -ûjem, pritvezovâ-nje -a s ■•■pritvor -a tn pripor priučiti -im: ~ koga čemu, ~ se čemu, priûêi -ite! priûêil -ila -o, priuëèn -êna -o, priuêênje -a s, priučitev -tve ž privabiti -im gl. vabiti, privâblje-nec -nca tn, privâbljenka -e i, privabljiv -iva -o, privablji-vost -i ž; privâbljati -am, pri-vâbljanje -a s privaditi -im koga (se) čemii ali na kaj ali česa, privâjen -a -o, privâjenost -i i, privajenec -nca tn, privâjenka -e i; privajati -am, privajanje -a s privâjati gl. privêsti in privaditi privaliti -im, privâli -ite! privâlil -ila -o tn -vâlilo -i -e, privai jèn -êna -o; privâljati -am, priva-Ijanje -a s privariti -im, privâri -ite! privâ-ril -ila -o, privarjèn -êna -o, privarilen -Ina -o [-In-] privaten -tna -o zaseben, privât-nik -a tn zasebnik, privâtnica -e i zasebnica, privatist -antn, privatizirati ram, privatiziranje -a
privésiti -im, privčšen -a -o, pri-vések -ska m, privésati -am, privéSanje -a s privêsti -vêdem gl. vêsti, prive-dèn -êna -o, privedênec -nca tn.
privezati
privedênka -e ž; privajati -am, privajanje -a s, privajalen -Ina -o [-In-]
privezati -v6žem gl. vezati, pri-vézan -a -o, privézanost -i ž, privézanec -nca n», privézanka -e i; privezovati -ûjem, privezoval -àla -o, privezovanje -a s, privezovalec -Ica [-ä^c-] m, privezovalen -Ina -o [-In-]; privézen -zna -o, privéznica -e ž kol, ki se nanj čoln privezuje privid -a m, prividen -dna -o,
prividnost -i i privihati -am in -šem, privihan -a -o, privihanost -i ž, priviha-nice -ic ž mn., privihniti -nem, privihnjen -a -o, privihnjenost -i ž; privihovati -ûjem, priviho-vânje -a s privilégij -a m posebna pravica, posebnost, prednost, izjemnost; Privileg -a m; privilegirati -am koga v čem dati komu posebne pravice v kaki stvari, privilegiran -a -o, privilegiranost -i i, privilegiranec -nca m priviti -vijem: ~ vijak, ~ luč, ~ človeka; privit -a -o, privit-je -a s; privijati -am, privijal -a -o in -âla -o, privijanje in -ânje -a s . privlačen -čna -o, privMčnost -i i privléci -vlččem (se) gl. vleči, privléëen -a -o: za läse ~o, privldčenost -i i privoliti -volim gl. voliti, privoljenje -a s, privolitev -tve i; privoljevâti -ûjem, privoljevâ-nje -a s privoščiti in -iti -voščim, privošči -te in -ite! privoščil -a -o in -ila -o: ~ komu kaj, ~ si, ~ si koga (kaj), privošči jiv -iva -o, privoščljivost -i ž, privoščlji-vec -vca m, privoščljivka -e ž privöz -voza m, privoz -a m: ~ na pod; privozen -zna -o, pri-
voznina -e i; privoziti -vozim do ...
privréci -vržem (se), privržen -a -o (biti komu), privrženec -nca m, privfženka -e i, privrženost -i ž, privfžek -žka m, privržen -žna -o, privržnost -i ž privréti -vrèm gl. vreti: voda iz zemlje, solzé privrô iz oči; prid. privrèl -éla -o: iz zemlje privréla voda privršen -šna -o, privfšnost -1 ž privzdigniti -nem, privzdignjen -a -o, privzdignjenost -i i, pri-vzdignjenec -nca m, privzdižen -žna -o, privzdižnost -i é, pri-vzdigljiv -iva -o, privzdiglji-vost -i ž; privzdigovâti -ûjem, privzdigovânje -a s privzéti -vzâmem (si) kaj gl. vzeti, privzétje -a s; privzémati -am in -mljem, privzémanje -a s privzgojiti -im gl. vzgojiti: ~ komu kaj, privzgojênost -i ž, pri-vzgojljiv -iva -o, privzgojlji-vost -i i prizadéti -dénem (si, se), priza-dêni -ite! prizadel -éla -o, pri-zadét -a-o: ~ti škodo, silo, kaj hudega komu, kap ga je ~la, vse so si ~li za to, ~t v čem; prizadétost -i ž, prizadétje -a s; prizadejâti -dénem, prizadejâl -a -o: ~o ga je prizadévati -am (si, se) za kaj, prizadévanje -a s, pri^déven -vna -o, prizadévnost -i i, pri-zad0vnež -a m, prizadévek -vka m, prizadéva -e ž prizanašati -am, prizanašainje -a s, prizanašalec -lea [-duc-] m, prizanaSâlka -e [-duk-] i, pri-zanašalen -Ina -o [-Irt-] prizanêsti -nèsem, prizanesèn -êna -o (+prizanešen -êna -o), )rizanesljiv -iva -o, prizanes-jivost -i Ž, prizanesljivec -vca m, prizanesljivka -e i
probkoriaa
prizémlje -a s pritličje, prizémen -mna -o
prizidati -am, prizid -a m, prizidek -dka m, prizidje -a s; pri-zidâvati -am, prizidâvanje -a s priziv -a m ugovor, pritoéba: vložiti ~ proti čemu; prizivati -am in -vijem: ~ se na koga (kaj), priziven -vna -o: ~o sodišče; prizivnica -e ž listina prizma -e ž, prizmatičen -čna -o,
prizmatoid -a m priznati -âm gl. znati: ~ krivdo pripoznati, ^ dolg, ~ koga za svojega, ~ koga za krivega (■•■krivim), ~ se za pametnega (■•■pametnim), ~ komu kaj (sposobnost, znanje) pripoznati; priznan -a -o: ~a krivda, ~o dejanje, ~ dolg pripoznan; ~o delo, ~ strokovnjak splošno veljaven, cenjen, pripoznan, priznanje -as: ~ krivde, dejanja; dati komu (čemu) ~ zaradi česa (za kaj) pohvalo, čast, odlikovanje, priznâlen -Ina -o [-In-]: ~a kritika; priznâvati -am (se); ~ se h komu (k Prešernu, k Slovencem), ~ se za Slovenca; priznâvanje -a s, pri-znavâlen -Ina-o [-In-]: ~a ocena; "^priznati koga za znesek priznati znesek, pisati komu v dobro, ■•'priznavati živino, žito, krompir ipd. za plême, seme itd. potrditi, odobriti (ker mu j^ipoznamo sposobnost) prizor -ôra m, prizorček -čka m
prizorišče -a s prizvok -zvoka m prižagati -am, prižâgan -a -o; prižagovati -lijem, prižagoval -âla -o, prižagovânje -a s prižast -a -o, priž -a m. priža -e ž; prižati -am, prižan -a -o, prižec -žca n» priželjc -a [-žalj-] m priženiti -žšnim (se) gl. ženiti: ~ kaj (hišo, posestvo), ~ se
kam (na j^estvo, k hiši, v hribe); priž6njen -a-o: ~ go-spodâr, ~a hiša; priž6njenec -nca m
prižčti -žânjem gl. žeti žfinjem, prižni -ite! prižčl -éla -o, pri-žét -a -o; prižinjati -am, pri-žinjanje -a « prizéti -žmčm gl. žeti žmem* prižmi -ite! priž0l -a -o, pri-žet -a -o; prižčmati -am, pri-žčmanje -a s prižgati -žgčm gl. žgati, prižgân -a -o; prižigati -am, prižiganje -a s, prižig -a m, prižigâlnik -a [-In-] m, prižigâlo -a s, priži-galen -Ina -o [-In-], prižigâlec -Ica [-due-] m prižnica -e i, prižničen -čna -o pfnja -e i cunja, pfnjav ia -o, prnjavec -vca m, pfnjavka -e ž pro- se je ohranil le v malo besedah (prodâti, naprodaj, prostor); povečini ga je zamenjal pre-, ki je blizu istega pomena (prêrok, preklet itd.) ; novejši čas se je po hrv. in srb. vplivu začel zopet pisati poleg pre- in so se pri tem včasih razvile pravopisne in pomenske dvojnice, n. pr.: prepadel — propadel, prešlost .— prošlost, preračun — proračun, preučiti — proučiti itd.; samo pro- pa se piie v novejših izposojenkah iz drugih slovanskih jezikov pro lat. predi, (za): pro in kontra za in proti; pro domo lat. sebi v prid, zase; pro forma lat. na videz, zaradi lepšega; v nekaterih novejših zloienkah kot predpona: profašist -a tn kdor je za fašizem, privrienec fašizma; profašističen -čna -o; pronacist -a m, prdnacističen -čna -o
probkovina -e i pluta, prôbkast -a -o, probkov -a -o
problem
problém -a m vprašanje, naloga, sporna zadeva; problematika -e i spornost, nedognanost, nejasnost; problematičen -čna -o sporen, dvomen, nejasen; pro-blémski -a -o mat.: ~e naloge preboj -ôja m: ~ fronte, sovražnih vrst; probojen -jna -o: ~a sila, probôjnost -i i: ~ izstrelkov; toda prebiti -ijem procajna -e ž = prôcka -e ž košek, košara procedura -e i naiin postépka,
obravnavanje, nastopanje procent -énta m odstotek, mn. procenti -ov tudi obresti: ~e plačati; procénten -tna -o: ~i računi, procentualen -Ina -o [-In-] odstoten (+procentuélen) procès -a m: pr. razprava, postopek, pravda proti komu: ~ proti izdajalski skupini; fil., prir. razvoj, napredovanje: dolg naravni kemični ~ razpadanja; med. obolenje: bolezenski procésus -a m med. štrlina na kosti procésija -e ž sprevod, obhod: iti za ~o, v ~ah so hodili, s ~o priti, cela ~a otrok dolga vrsta; cela procesija jih je prišlo +procvit -a m razcvet, uspeh, +procvitati -am: društvo je ~o uspevalo, cvetelo; +procvi-tanje -a 8 proč prisl.: proč iti, vse je proč, danes je dve leti proč, proč odrezati, proč poslati; +prôc priti poginiti, pokvariti, izgubiti se (+prčč) procélje -a s fasada, ospredje, na-Mje, sprednja stran; proččlen -Ina -o [-In-] prod -a in -Ù m, na prôdu in produ, mn. prodôvi -ôv, prôd-nat -a -o, prodnik -a m okrogel kamenček, zool.; prôdec -dca m, prodovina -e i, prodišče -a s
prodaj -a m: za prodaj rediti, imeti, biti; v prôdaj iti; prodaja -e i: prôsta v ~i biti, s ~o služiti, ~o voditi, pri ~i pomagati; prodajen -jna-o: ~a cena, ~o blago; prodajalna -e tn prodajalnica -e [-In-] i prodajati -am, prodajanje -a s. prodajalec -Ica [-duc-J m, prodajalka -e [-duk-] ž, prodajal-ski -a -o [-dus-]; prodati -âm, prodân -a -o, prodânost -i ž. prodânec -nca tn; samo o kupčiji, drugače pre-, glej tam prddekan -a tn dekanov namestnik, prôdekânov -a -o, prôdekânski -a -o, prôdekanât -a m prodréti -drèm: ~ fronto, sovražne vrste; prodor -ôra m, prodoren -rna .-o: ~ razum, ~a kritika bister; prodirati -am v sovražno deželo, prodiranje -a «; v drugih zvezah pre-, gl. tam producirati -am izdelovati, proizvajati; ~ se razkazovati se; produkt -a m proizvod, izdelek, pridobitek kem., mat. zmnoiek; produkcija -e ž proizvôdnja, izdelovanje, pridelovanje, nastop; ~ premoga raste, ~ žita je večja, ~ glasbene šole, ~ pevskih zborov; produkcijski -a -o izdelovalen, proizvajalen, proizvoden: ~i stroški; producènt -ênta tn izdelovalec, producênt-ka -e i proizvajalka, produktiven -vna -o ploden, plodovit, delaven; produktivnost -i i plodnost, plodovitost proémium [pro-é-mi-um] -a tn uvod, uvodno posvetilo v epičnih pesnitvah profàn -a -o (po)sveten, vsakdanji, neposvečen, nepoučen; profanost -i i; profanirati -am onečastiti, oskruniti; profaniran -a -o, pro-faniranje -ft s = profanâcija -e i oskrunitev, onečaičenje, skrunitev
prolegômena
profesija -e i poklic, rokodelstvo, obrt; profesionàlen -Ina -o [-In-] poklicen, profesionalec -Ica [-le-] m; profesionalka -e [-Ik-] ž; profesionîst -a m, profesionfst-ka -e ž ("'"profesionalist, "'"pro-fesionalistka), profesionalîzem -zma m
profésor -ja m, profésorica -e ž, profésorski -a -o, profesûra -e i *profét -a m prerok, *profétiëen -čna -o prerôiki, profecfja -e i liturg. prerokba profil [-il] -a m pogled s strani, prerez; v ~u slikati; profilen -Ina -o [-In-]: ~o železo, ~i noži; profilirati -am profilaksa -e ž preprečitev bolezni, obvarovanje; profilaktičen -čna -o preprečevdlen obvarovalen *profit -a m dobiček; *profitirati -am imeti, narediti dobiček s čim; *profitar -ja m kdor dela samo za dobiček, dobičkar, *profftar-ski -a -o dobičkarski, *profftar-stvo -a s profos -a m vojaiki jetničar proga -e i črta, pas; železniška progast -a -o, progav -a -o, pro-gavec -vca m, progar -ja m, progoven -vna -o: ~i mojster progla -e i trak za čevlje proglas -isa m, proglasiti -im,-
proglašati -am gl. razglas prognoza -e i med. napoved (bolezni in njenega razvoja), napoved sploh, prognostičen -čna -o progon -ôna m pr.: kazenski ~ zoper koga; v drugih zvezah gl. preprogram -a m načrt, načelna izpoved, spored: ~ dela, ~ stranke. ~ prireditve. ~ koncerta; šolski izvestja, poročila; programski -a -o, programatičen -čna -o
progrés -a m napredek, progresiven -vna -o napreden, progresivnost -i i naprednost, progre-
sist -a m naprednjdk, progresija -e é mat. zaporedje: aritmetična, geometrična ~ prohibicija -e ž prepoved; prohi-bitiven -vna -o prepovedovalen, prohibicijski -a -o prep&veden proizvajati -am, proizvajanje -a s, proizvajalen -Ina -o [-In-], pro-izvajélnost -i [-In-] i, proizvajalec -Ica [-duc- in -le-] m, pro-izvajalski -a -o [-dys- in -Is-]; proizvod -ôda m, proizvoden -dna -o, proizvodnik -a m; proizvodnja -e ž, proizvodnost -i i; proizvêsti -vêdem gl. izvesti; proizvédba -e i projékcija -e i: ~ na pla/tnu, filmska slika v ~i; projekcijski -a -o: ~a podoba, ~o risanje; ~i aparat = projéktor -ja m, projicirati -am, projiciranje -a s; projékt -a m načrt, namera; projektiven -vna -o: ~i urad; projektirati -am delati načrte, snovati, projektiranje -a s projektil [-il] -a m izstrelek. proklamacija -e ž razglas, oglas;
proklamirati -am razglasiti Proklétije -a s fer. i. pogorja prokonznl f-ul] -a m bivii konzul, konzulov namestnik; prô-könzulski -a -o [-Is-], prôkon-zulât -a m Prokop -a m os. i. husitskega voditelja, Prôkopov -a -o Proképij -a m os. i. bizantinskega zgodovinarja, Prokôpijev -a ro; ~o poročilo Prokrüst -a m os. i. iz gri. rmt., Prokrûstov -a -o: ~a postelja prokurâtor -ja m pooblaščenec, oskrbnik, varuh, prokurâtorski -a -o, prokuratùra -e i; Prokurist -a m. prokiira -e i prolaps -a m med. izstop drobovja,
prolâpsen -sna -o prolegémena -men s mn. uvod, uvodna pojasnila
proletarec
proletarec -rca m (+proleter -a), proletarka -e i, proletarski -a -o, proletariat -a m skupno ime; proletarizirati -am (se), prole-tariziranje -a s prolog -a m uvodna beseda, igra, uvod
prolongirati -am podaljšati, pro-
longacija -e i podaljšava promemorija -e ž spomenica: izročiti komu ~o o čem promenada -e ž sprehod (delo in kraj), promenaden -dna -o: ~i koncert; promenirati -am sprehajati se, postopati; promenira-nje -a s promet -eta m, prometen -tna -o: ~a sredstva, ~i davek, ~i uradnik, ~i predpisi; prometnik -a m, prometniški -a -o Prometej -a in Prometeus -eja m os. i. iz grš. mit., Prometejev -a -O, prometejski -a -o: ~i jeziki (ime za indoevropske jezike po Marru)
promile m neskl. odtisolek: en
promile, okr. '/o«, 5 promile *prominenten -tna -o odliien, viden, izrazit, pomemben: *~e važnosti velike, *~a narodna dolžnost izrazita, velika; *~a osebnost vidna, močna; promi-nenca -e ž promovfrati -am: ~ koga povišati koga za (v čast) doktorja, promo viram za dolktorja; promocija -e i povišanje, promocijski -a -o: ~i obred, promoter -ja m kdor promocijo opravi, promotorski -a -o, promoviranec -nca m, promoviranka -e ž kdor je povišan *pr6mpten -tna -o točen, hiter, natančen, *promptnost -i ž promnlgirati -am razširiti, oznaniti, promulgacija -e i pronicati in -nikati -am prodreti, prodirati: ~ kaj ali v kaj na površje, iz zemlje); proni-
ca v -âva -o prodoren, bister: ~ razum; pronicâvost -i i pronomen -a m zaimek, mn. pronomina -in s, pronominâlen-lna -o [-In-] zaiménski: ~a sklanja *prononsiran -a -o znan, razvpit, proslul, glasovit: ~ nasprotnik, ~ lenuh
propad -ada m (+propâst -i i)'-~ gospodarstva, hiše, družine; propâdati -am, propâdanje -a s; gl. tudi prepad -âda in prepâ-dati
propaganda -e ž, propagânden -dna -o, propagandist -a m, pro-pagandistka -e i, propagandi-stičen -čna -o; propagirati -am, propagiranje -a s, propagator -ja m, propagâtorski -a -o, pro-pagâtorica -e i, propagâtorstvo -a s
propâsti -pâdem gl. pasti: ~ pri volitvah, igri, v boju, v nraveh, gospodarstvu; propâdel -dla -o tn propàl -âla -o: ~i domovi, ~ahiša, ~o gospodarstvo; *pro-pàl -âla -o v pomenu izprijen, pokvarjen, izgubljen: človek, *~a ženska, *~e nravi, *~o življenje; *propâlica -e ž izpri-jenec, pokvarjenec, izgubljenec, hudobnež; gl. tudi prepâsti propedévtika -e i uvodni, pripravljalni nauk: filozofska ~ uvod v filozofijo; propeddvtičen -čna -o, propedévtik -a m kdor se s propedêvtiko ukvarja propeler -ja m, propélerski -a -o Propêrc -a in Propêrcij -a m os. t. rim. pesnika, Propêrcov -a -o in Propêrcijev -a -o propiléje -léj ž mn. preddurje grških svetišč, prenes. mogočen, slovesen, veličasten vhod; Propiléje -éj ž mn. na Akrôpoli v Atenah; propilcjski -a -o *proponirati -am predlagati, *pro-ponènt -ênta m predlagatelj, *propozicija -e i predlog
proslaviti
proporcija -e ž = proporc -a m sorazmerje, proporcionalen -Ina -o [-In-] = proporčen -čna -o sorazmeren, proporcionalnost -i [-In-] i — proporčnost -i i sorazmernost, proporcionirati -am, proporcioniran -a -o *prop6ved -i i pridiga, *prop6-veden -dna -o pridigar ski: ~i glas; ■'"propovédati -am pridigati, ■•■propovédanje -a s, ^'pro-povédnik -a m pridigar, +pro-povednica -e ž priinica, *pro-povédniStvo -a s pridigarstvo;
prepovedovati -ûjem pridigo-vati, +propovedovânje -a s propnstiti -im: ~ kaj kam, pro-pûst -a m, propusten -tna -o, propustnost -i i teh.; *propûst-nica -e i dovolilnica, propustljîv -iva -o, propustljivost -i ž; prepuščati -am, prepuščanje -a s; toda prepustiti, prepuščati gl. tam
proračun -a m raiun za naprej, proračunski-a-o: ~a razprava, seja, toda preračunati, preračunavati gl. tam prôrèk -éka m slovn. del periode proréktor -ja m bivši rektor, rektorjev namestnik, proréktorski -a -o, prôrektorât -a m prorogacija-e i podaljšanje (službene dobe), prorogacijski -a -o prorogirati -am pr. +prôrok -6ka m gl. prêrok proscénij -a m sprednji del odra,
proscénijski -a -o proséktor -ja m med. asistènt na anatomiji, učitelj anatomije, pro-séktorski -a -o, prosektûra -e ž anat&mska delavnica	,
proseminar -ja m pripravljalni seminar na univerzi, prôseminâr-ski -a -o: ~a naloga prosén -a -o: ~o zrno, prosenica -e ž proséna slama, proseničen -čna -o, prosenjak -a m prosén kruh
prosevati -am, prosevanje -a «, proseven -vna -o, prosevnost -i ž prosilec -Ica [-iuc- in -le-] m, prosilka -e [-iuk- in -Ik-] ž, prosilski -a -o [-iu^- in -Is-] prosinec -nca m januar, prosin-
čev -a -o januarski prosit medm. voščilo: na zdravje! prositi prosim, prosi -ite! prosil -ila -o, prošen -a -o; prositi koga česa (kruha, pomoči, odgovora, odpuščanja, milosti); ~ koga za kaj (nož, kos platna, svinčnik, knjigo, kozarec vina ipd.); ~ kaj ali česa: podporo, mir, denar, pravico, delo, živež, zvezek, puško ali miru, denarja, pravice, dela, živeža (ali za mir, denar itd.); toda: mati prosi za sina milosti, delavec prosi za tovariša podpore ali podporo ipd.; Tone je prosil sosedovo hčer za roko; vljudnostno: sedite, prosim; lepo prosim, ne zamerite; ali je to, prosim vas, življenje? Hvala. Prosim.
*prosjak -a m berač, *prosjakinja -e ž, *prosjaški -a -o, *prosja-štvo -a s proskribirati -am koga preganjati, pregnMi, obsoditi, proskribfran -a -o, proskribiranec -nca m obsojenec, proskribiranka -e ž, proskribiranje -a «, proskrip-cija -e ž, proskripcijski -a -o: ~a lista
proslaviti -im poveličati, obdati s slavo koga (kaj): ~ domovino z junaštvom, ~ se z najdbo, z žrtvijo, z delom; praznovati, obhajati kaj (koga): ~ dan zmage, spomin padlih, obletnico; proslavi -ite! proslavil -ila -o, proslavljen -ena -o; proslava -e ž poveličanje: ~ domovine, junaka; ~ obletnice praznovanje; proslavljati -am, proslavljanje -a s
Slovenski pravopis
657
42
proslùl
proslûl [-ûl] -a -o «non, razvpit prôsnik -a m zool. neki hroie,
prôsnica -e i zool. in bot. proso -â s, V prôsu; gl. tudi pro-sén, prosfšče -a « = prôsje-a s prosojen -jna -o, prosojnost -i i prospeh -éha m, prospéSen -šna -o, prospéSnost -i ž; prospéti -spèm in -éjem gl. speti; pro-spévati -am, prospévanje -a s prospékt -a m razgled, odrsko ozadje, pregled, cenik, seznam; prospékten -tna -o *prosperirati -am uspevati, *pro-
speritéta -e i blaginja prost prosta -o in -ô -i -é, dol. obl. prosti -a -o, prim. prostéjSi -a -e; prisl. prosto in prosto, prostéje; s prostim oÈésom videti 2 golim, s prosto roko risati brez ravnila; prost česa (davka, dolga, poštnine, članarine, dela ipd.) ; prosta prodaja, imeti
E röste roke biti nevezan, prosta eseda nevezana; prosti čas, prost dan, prost sedež, prosta soba; prosto! znamenje za vstop ob trkanju; prosto pölje, morje, nebo, na prostem ležati, iz gozda priti na prosto tn na prosto; prost človek svobôden, spustiti na prosto ali na prösto iz jeie, prosta hoja, prosto govoriti brez predloge, prosto ljudstvo preprosto; imeti prosto, dati prosto, na prosto in na prosto dano prostak -a m, prostaški -a -o, prostaštvo -a «, prostaščina -e ž prostata -e i med. ileza podme-hurnica
prostituirati -am (se) prodajati (se) za spolne namene ali dru-gaine grde posle; prostitutka -e i vlačuga, prostitucija -e i vla-čUgarstvo prosto- v sestavi: prostodušen -šna -o, ~dušnost -i i, ~ duš je -a s, ~dušnež -a m; prosto-
miseln -a -o [-sal-], ~miselnost -i [-sal-] i, ~ mislec -a [-slac-] m, ~miselski -a -o [-sal-]; prostoročen -čna -o: ~o risanje; prostosfčen -čna -o, ~sfčnost -i I, ~sfčnež -a m; prosto veren -rna -o, ~vérnost -i i, ~vérec -rca tn, ~vérstvo -a «; prostovoljen -Ijna -o, ~v61inost -i i, ~vôljec -Ijca m, ~v61jka -e ž, ~vôljski -a -o, ~vôljstvo -a s; prostozidar -ja tn, ~zidarski -a -o, ~ zidarstvo -a s prostor -6ra m: prazen tu je ~a dovolj, to ni tvoj iti na svoj dati komu napraviti komu ~ umakniti se komu, + vzeti prostor sesti, usesti se; se ne gane s prostora 2 mésta; tu ni prostor zanj zanj primeren, tu ni prostora zanj (pomanjkanje); prostoren -rna -o, prostornost -i i, prostornina -e i, prostorninski -a -o: ~e mere; prostorček -čka m prostost -i i, prostôta -e i; pro-stiti -im koga (kaj) česa, prosti -ite! prostil -a -o prostran -a -o, prostrânost -i i,
prostranstvo -a s prostréti -strèm gl. streti, pro-stftje -a s, prostftost -i i; pro-stirati -am, prostiranje -a s prosvéta -e i omika, prosvéten -tna -o; prosvetiti -im, prosvéti -ite! prosvétil -ila -o, prosve-ččn -êna -o, prosveéênost -i i, prosvétar -ja m, prosvétarski -a -o, prosvetitelj -a m, pro-svetiteljica -e i, prosvetiteljski -a -o, prosvetiteljstvo -a s prosvetljèn -êna -o, prosvetljênec -nca m, prosvetljênka -e ž, pro-svetljênski -a -o, proswtljên-stvo -a s; prosvetliti -im, pro-svétli -ite! prosvétlil -ila -o razsvetliti gl. tam proščenje -a s: cerkveno pro-šččnjski -a -o: ~a nedelja
proti-
prošlost -i i preteklost, prošel -šla
-o: ~i časi, gl. preiti prošnja -e i, mn. prošnje -šenj [-ianj] -am ali prošnje -â -àm -é -àh -ami: ~o vložiti, ~a na icoga, po ~i prestavljen, na ~o kaj napraviti; ~a za odlog, za vknjižbo, za sprejèm, za podporo ipd.; ~a za sina, za družino, za narod ipd.; prošenjski -a -o [-ianj-], prošnji -a -e: ~i dar, ~a procesija; prošnjik -a m, prošnjica -e i prošt prošta m, proštovski -a -o, proštija -e i, proštijski -a -o prot -a m, protast -a -o, prêtée -tca m, protica -e i, protič -iča m, protje -a s protagonist -a m prvi igralec v grški drami, voditelj, vodilna oseba, protagonistka -e i protein [-e-in] -a m beljakovina protékcija -e i zaščita, varstvo; protéktor -ja m zavetnik, zaščitnik, varuh, pokrovitelj; pro-téktorski -a -o, protéktorstvo -a 8 pokroviteljstvo, protektorat -a m pokroviteljstvo, vrsta politične podrejenosti; *prote-žirati -am ščititi, varovati, zagovarjati; +protež6 -ja m varovanec
protést -a m ugovor, protestirati -am ugovarjati, protésten -tna -o: ~o zborovanje protestànt -ânta m, protestântka -e i, protestantski -a -o = pro-testântovski -a -o, protestant-stvo -a 8 = protestantovstvo -a 8, protestantizem -zma m proteza -e i umetni ud, slovn. nastavek, protétiëen-čna-o slovn. i ~i glas
proti [nasl.] predl. z daj. pomeni smer dejanja 1. v kraju: ~ jugu, ~ domu, ~ soncu, iti ~ koncu, ~ Ljubljani itd.; 2. v času: ~ večeru, ~ mraku, ~ začetku leta; 3. v načinu: a) razmer-
je: ena ~ petim, kaj sem jaz ~ têbi, dam blago ~ plačilu, eno ~ drugemu počez, poprék; b) nasprotje: plavati ~ toku, vodi; hoditi ~ vetru, delati ~ komu, iti ~ sov,ražniku proti prisl.: 1. pojdi mu proti na-prôti, na pol pota mu je šel proti; 2. nasprôti: glasoval je proti, govoril je proti proti- predpoiM po tujih zgledih; v samostalnikih, kakor: prôti-cêsar -ârja m, prôtidokàz-kâza m, prôtigôvor -a m, prôtikôt -a m, prôtikrâlj -a m, prôtikritika -e i, prôtinarédba -e i, pröti-pâpež -a m, prôtirèk -réka m, prôtireformâcija -e i, prôtisila -e Ž, prôtistrûp -a m, pröti-tožba -e i, prôtiugôvor -a m, prôtiuslûga -e Ž, pr0tiut6ž -i ž ipd. izražamo nasprotje rajši s pridevnikom nasproten -tna -o: nasprotni cesar, dokaz, govor, kot, kralj, razlog itd., nasprotna kritika, sila, t0žba, usluga, utež itd.; v pridevnikih, kakor: prôtidemokrâtiëen -čna -o, pr6-tidržâven -vna -o, pr0tifašističen -čna -o, protiimperialističen -čna -o, prôtiklerikâ en -Ina -o, proti-komunističen -čna -o, prôtiljûd-ski -a -o, prôtinâroden -dna -o, prôtinarâven -vna -o, prôti-prâven -vna -o, prôtiokupâtor-ski -a -o, prôtirepublikânski -a -o, prôtislovânski -a -o, prôti-tuberkulôzen -zna -o, prôtiza-kônski -a -o ipd. pa izraiamo nasprotje po smislu: nasproten -tna -o demokraciji, državi, fašizmu, imperializmu, klerika-lizmu, komunizmu, ljudstvu, narodu, narâvi, prâvu, okupatorju itd.; tako tudi v samostalnikih s takim pomenom: proti-fašist, protiimperialist, prôtî-držâvnost itd. = nasprotnik fašizma, imperializma; nasprot-
protîn
nost državi itd.; v sestavi proti-navadno ohrani svoj poudarek protin -a m udnica, skrnina, protinast -a -o protislovje -a s nasprotje, protisloven -vna -o, protislovnost -i ž ■•■protiviti -im se ustavljati se, upirati se, nasprotovati, +pro-tivljenje -a s, protiven -vna -o adverzaliven, "'■protivnik -a m nasprotnik, +protivnost -i ž nasprotje, nasprôtnost, zoprnost protokol [-ÔI] -a m uradni zapisnik o ëem, protokolirati -am uradno zapisati, protokoliranje -a s, protokolaren -rna -o: ~a ugotovitev; protokolist -a m zapisnikar
protonotar -ja m cerkveni prelat-ski naslov, prôtonotârski -a -o: ~a čast = prôtonotariât -a m protoplazma -e ž pratvorivo, pro-
toplazemski -a -o [-zam-] prototip -a tn prâlik, prototipiCen -čna -o
proučiti -im gl. učiti do dna pregledati kaj, proučitev -tve i, proučevati -ujem, proučevanje -a s, proučevalen -Ina-o [-In-]; proučavati -am, proučavanje -a s; toda preučiti gl. tam provient -a m živež, provianten -tna -o
provinca -e in provincija -e ž pokrajina, podeželje, območje redovne enote; provincialen -Ina -o [-In-] podeželen, pokrajinski, provincialec -Ica [-le-] m; provincial [-il] -a m redovni predstojnik province, provinciâlka -e [-Ik-] ž, provincializem -zma m jezikovna posebnost kakega kraja provizija -e ž opravnina, nagrada,
provizijski -a -o provizor -ja m oskrbnik, provizo-ren -rna -o = provizoričen -čna -o začasen, provizorij -a m začasnost
*provokatêr -ja m izzivač, *pro-vokatêrski -a -o, *provokatêr-stvo -a s, *provokacija -e i izzivanje; provocirati -am izzivati, *provociranje -a s proza -e ž nevezana beseda, prozen -zna -o: ~a vrsta; prozaist -a. m — prozaik -a m [-za-i-] kdor v prozi piše; prozaičen -čna -o tudi suh, pust, dolgočasen prozelit -a m spreobrnjenec, goreč-nik; prozelitski -a -o: ~a vnema Prozêrpina -e ž os. i. antične mit.,
Prozêrpinin -a -o prozodija -e i meroslovje, prozô-
dičen -čna -o merosloven prozoren -rna -o, prozornost -i ž prožiti prožim, proži -ite! prožil -ila -o, proženje -a s; prožen -žna -o, prožnost -i ž, prožnica -e ž; prožilo -a s, prožilen -Ina -o [-In-]; prožljiv -iva -o, prož-Ijivost -i i prsi ž mn. prsi prsim prsi na prsih s pfsmd (^prsa pfs s); )fsen -sna -o: ~i koš, ~a votina, ~o plavanje; prsnica -e ž (kost), pfsničen -čna -o, pfsnik -a tn, prsàt -âta -o, prso-brân -a tn pfskati -am (se), pfskanje -a s, pfsniti -nem; pfskav -a -o, pr-skavec -vca tn, prskavka -e ž, pfsk -a tn, prskâë -a tn prst -i ž, prstén -a -o: ~a barva; prsténost -i ž, prsténast -a -o; prstenéti -im, prstêni -ite! pr-stenèl -éla -o, prstenênje -a s; prsteniti -im (se), prstêni -ite! prstenil -a -o: v kotu vrta je prstenil vseh vrst odpadke, pr-stenjênje -a s, prstenina -e ž kompost; prstnina -e ž krompir, repa, korenje, pesa prst -a tn, prstek -tka tn, pfstec -teca [-tac-] tn, prsten -tna -o, pfstnik -a tn, prstan -a tn, pr-stanček -čka tn, pfstanec -nca tn, pfstančev -a -o, prstast -a -o
psovati
pfšen -šna -o: ~a kopel gl. prha prséti -im, prši -ite! prSèl -éla -o, prš0nje -a s; prš -a m, pršiv -a -o, pršič -iča m priiv sneg, prši jiv -iva -o: ~o vreme kadar iz megle prM; pršiti -im, prši -ite! pršil -a -o, prš0nje -a s: škrjanec pesmi prši (O. Župančič)
prt -a m, mn. prti -ov ali prtovi -ov; prtič -iča m, prtén -a -o: ~e klobase, prtnén -a -o, prtc-nice -ic i mn. = prtnenice -ic i mn. hlače iz domačega platna; prtenina -e ž, prtovje -a s pftiti -im (se), prtenje -a s, pr-tovnik -a m majhen naramni koi, prtovnica -e ž obramnica pri koiu ipd. prtljaga -e ž, prtljažen -žna -o:
~i voz, prtljažnik -a m prnčica -e i podnoiek, pručka -e
i, pruka -e i cerkvena klop Prusija -e ž kr. i.: v ~i, iz ~e; Prus -a m, Prûsinja -e i, pruski -a -o, prûsovski -a -o; Prii-sko -ega s:- na ~em, s ~ega; Pruska -e i: v ~i, iz ~e prvak -a m, prvakinja -e i, pr-vaški -a -o, prvačiti -im, prva-čenje -a s, prvakovati -lijem, prvakovanje -a s prvénec -nca m, prvénka -e ž, prvénéëk -čka m, prvénstvo -a s, prvénstven -a -o [-tvan-] prvi -a -o, prvič prisl. = prvikrat prisl., prvičen -čna -o = pfvi-kraten -tna -o; prvec -vca m, prvéSnjica -e ž, prvésnica -e i mati ob prvem porodu prvina -e ž, prvinski -a -o prvo- v sestavi: prvobiten -tna -o, ~bitnost -i ž; prvodôben -bna -o, ~dôbnost -i i; prvolétnik -a m, ~létnica -e i, ~léten -tna -o; prvoméstnik -a m, ~mést-niški -a -o, ~m6stništvo -a s; prvopis -a m original, izvirnik, ~pisen -sna -o; prvorôjen -êna
-o, ~rojenec -nca m, ~rojenka -e ž, ~rojenček -čka m, ~ro-jenstvo -a s; prvošdlec -Ica [-k-] m, ~šolski -a -o [-Is-]; prvotisk -a m; prvovrsten -tna -o, ~vrstnost -i i prvoten -tna -o, prvotnost -i I psalm -a [-Im-] m, psalmski -a -o [-Im-], psalmist -a m, psalmi-stovski -a -o, psalmodija -e ž petje psalmov, psalmodičen -čna -o [povsod psalm-]; psalterij -a m = psalter -ja m zbirka psalmov, del brevirja [psalt-] pse pseta s, psica -e ž, psičji -a -e, psiček -čka m; psoglavec -vca to; gl. tudi pes in pasji psevdo- v sestavi (gri. laien): psevdoprofet -a m lažni prerok, psevdonim -a m lažno, izmiilje-no ime; psevdonimen -mna -o; psevdoklasicizem -zma m lažni klasicizem psiholog -a TO dušeslovec, psihologija -e ž duiesldvje, psihološki -a -o = psihologičen -čna -o duiesldven; psiha -e ž duia, duh; pregibno zrcalo na stojalu; psihičen -čna -o: ~i pojavi; psihiater -tra m zdravnik za du-ievne bolezni, psihiatrija -e ž duševno zdravstvo; psihoza -e ž duševna bolezen: psihoanaliza -e ž, psihoanalitičen -čna -o, psihoanalitik -a m; psihopat -a m duševni bolnik, ~patičen -čna -o, psihopatologija -e ž nauk o duševnih boleznih, psihopatolog -a TO, psihopatološki -a -o; psihoterapija -e ž zdravljenje duševnih bolezni, psihoterapevti-čen -čna -o; psihofizičen -čna -o, psihotehnika -e ž, ~ tehničen -čna -o psihrometer -tra m vlagomer, hlapomer; psihrometrski -a -o psikati -am, psikanje -a s psovati psu jem, psu j -te! psoval -a -o, psovanje -a s; psovka -e
I^nica
i, psovač -a m, psovalen -Ina -o [-In-], psoTâlec -Ica [-dj^c-J m, psovalka -e [-duk-] i pšenica -e i, pšeničen -čna -o, pšeničišče -a s, pšeničnica -e ž, pšeničnik -a m, pšemčnjak -a m pšeno -a s, pšenika -e i, pšênast -a -o, psênar -ja m; pSének -nka m ikra, pšenčav -ava -o ikrast = pšeniv -a -o ptica -e i, ptič -iča m, ptičji -a -e, ptiček -čka m, ptičica -e i, ptičjak -a m, ptičar -ja m, pti-čarica -e i, ptičarski -a -o, pti-čarstvo -a «, ptičariti -im, ptičar jen je -a s; ptičnica -e i = ptičnik -a wi = ptičnjak -a m; ptiëeglèd -éda -o, ptičeslovje -a 8 ornitologija, ptičesloven -vna -o, ptičeslovec -vca m, ptičeslovski -a -o; ptica ujeda, ptica pevka, ptica selivka (+ptica-ujeda, + ptica-pevka, +ptica-selivka) itd.; v prenesenem pomenu tudi tič tiča m, tiček -čka m, tica -e ž: ta je pa tič, to ti je tica, pravi tiček se je ujel Ptoleméj -a m as. i. aleksandrin-skega zemljepisca, Ptoleméjev -a -o: ~ rod, ptoleméjski -a -o pubertéta -e ž doba dozorevanja, pubertéten -tna -o, pubertétnik -a m mladostnik, pubertétnica -e i mladostnica pubič -a m zool., piibičev -a -o publicirati -am objavljati, priobčiti, publicist -a m časnikar, publicistka -e ž = publicistinja -e ž časnikarica, publicistika -e i časnikarstvo, publicističen -čna -o časnikarski; publicitéta -e i razširjenost, poznanost publikacija -e ž objava, priobči-tev, časnik, publikacijski -a -o; publika -e i občinstvo, javnost, tudi publikum -kuma m piic, pucil medm. za draženje psov: ~ ga!
Pnccini -jti [pučini-] m os. i. ital. skladatelja, Puccinijev -a -o: '-e opere, puccinijevski -a -o piicek -cka m brst, gl. bôdcati *pûë puča m prevrat, *pučist -a
m prevratnež, prevratnik puder -dra m, pudrn -a -o: ~a doza, pudrnica -e i, pudrati -am (se), pudranje -a s puding -a m jed puh -a m: puh iz razbeljene peči, puh od žerjavice, puh od strele (eksplozije) ga je ubil; porasel ga je prvi puh, ptičji puh; puhast -a -o puhati -am moénô sopsti, pihati, skakati: kovaški meh puha, veter puha; puhanje -a 8, puhalo -a s, puhalnik -a [-dun- in -In-] m, puhalnica -e [-dun- in -In-] i, puhača -e ž, puhalec -Ica [-duc- in -le-] m; puhniti -nem, pûhkati -am, piihkanje -a s
piihel -hla -o, puhlost -i i, puh-lôba -e i, puhlôta -e i, puhlàt -âta -o, puhlica -e i pusta, neobdelana zemlja, frdza, prazna beseda; zemlj. rumêna puhlica -e -e ž; puhličast -a -o, puhli-čar -ja m, puhličav -a -o, puh-lâc -a m min.; puhléti -im, puhli -ite! puhlèl -éla -o, pubien je -a s: repa puhli puhloglâvec -vca m, puhloglâvka -e i, puhloglâvski -a -o, puhlo-glàv -âva -o, puhloglâvost -i i puhtéti -im, puhti -ite! puhtèl -éla -o, puhtenje -a 8: vročina puhti od peči, kar puhti iz njega
pujs -a m prašič, pujsov -a -o, pujsa -e i svinja, pujsek -ska m pukati -am, pùkanje -a s, pukež
-a m, pukniti -nem puliti -im (se), pulil -a -o in -ila -o, puljenje -a s, pulitev -tve ž, puljâva -e i pretep, prerivanje: na trgu je ^ za sadje
pustiti
palman -a m [-lin-] vrsta železniških voz, pulmanski -a -o [-Im-]
pulover -ja m vrsta jopice pult -a [-11-] tn pisalnik, stojalo za note ipd.-, pulten -tna -o [-11-]
pulverizirati -am zdrobiti v prah, pulverizicija -e ž [povsod -Iv-] pulz -a m utrip srca, žile; pulzi-rati -am biti, pulziranje -a s [povsod -Iz-] "pumpa -e ž sesdlka, irpalka, tla-iilka, brizgdlna: ~ za kolo, ~ za bencin, vodo, ~ za gašenje; +pumpati -am črpati, polniti, goniti: ~ vodo, bencin, kolo; +pumpanje -a S, *pumparice -ic ž tnn. vrsta hlač, hlatnudrdče punca -e i, punčka -e ž, punčara
-e ž, punče -eta s puncirati -am žlahtne kovine preveriti, žigosati, punciranje -a s punč -a m pijača punčica -e ž zenica Punijec -jca m Kartaždn, punski
-a -o: ~a vojska *punkelj -kija m sveženj, cula, zavoj; *punkeljc -a m, *pun-keljček -čka m [povsod -kalj-] punktacija -e ž politični domenek, dogovor
punktirati -am med., punkcija -e ž med., punkcijski -a -o: ~a igla
piint punta m upor, vstaja, prevrat; puntar -ja m, puntarica -e Ž, puntarski -a -o, puntar-stvo -a s; puntati -am se upirati se, ustavljati se, puntanje -a 8, puntarija -e ž +punt piinta m točka, pika pri igri
pupa -e Ž pijača otr., pupca -e ž, pupati -am piti otr., pupcati -am pupek -pka m zool. pupilaren -rna -o siroiinski: ~o varen
pura -e ž, purji -a -e, pùrica -e ž, puran -a m = purman -a m, puranček -čka m = pilrmanček -čka m
purgativ [-iu, +-if] -a m čistilo, odvajalo, pospešilo prebave; pur-gativen -vna -o, purgirati -am purificirati -am očistiti, purifikâ-cija -e ž, purifikator -ja m, purifikatorij -a m liturg. rutica za brisanje keliha puritanec -nca m privrženec protestantske verske ločine, nravno oster človek; puritanka -e ž, puritanski -a -o, puritanstvo -a s protestantska verska ločina, ki poudarja čistost cerkvenega nauka in nravno ostrost purizem -zma m pretirana skrb za čistost v jeziku, purist -a m, purističen -čna -o, puristovski -a -o
piist -a »1, pusten -tna -o: ~a šema, pustovati -ûjem. pusto-vanje -a s, piistnik -a m, pu-stovalec -Ica [-duc-] m pust -a -o in pusto -i -é: ~ kraj, svet, ~a zemlja, njiva, prst, ~o meso, sadje, ~a jed, trava, ~ človek len, zaspan, dolgočasen, ~o vreme, ~a beseda, pesem, ~o govorjênje; v ~o ceno dati za nizko, sramotno ceno; pustež -a m, pustub -a m, pustuba -e ž, pustina -e ž, pustinja -e ž, pustost -i ž, pustô-ta -e ž, pustotnik -a m = pu-stôtar -ja m = pustotež -a m pusta -e ž ogrska stepa pustiti -im, pusti -ite! pustil -ila -o, puščen -êna -o: pustiti koga kam, ~ iz službe; ~ koga dkaj), da dela, kar hoče; ~ koga (kaj) pri miru, z mirom, vnémar, samega (samo) ; ~ koga (kaj) doma, v šoli, zadaj, v stiski, na cedilu, v nevarnosti; ~ komu kaj (vsakemu svoje), ~ komu življenje, pro-
pnstiy
stost, hišo; 2 nedoločnikom se rabi v pomenu dopustitve, n.pr.: pustim ga (mu) iti domov dovolim, ne branim, da gre domov, ne pa v pomenu povzročitve.: +te pusti pozdraviti dal (rekel, velel, ukazal, narččil) te je pozdraviti; ■'"ne pustim se zapeljati ne dam se z.; gl. tudi dati pustiv prisl.: ~ iti, v ~ iti če
iena zapusti moia pustolovec -vca m avanturist, pustolovka -e ž, pustolovščina -e i avantura, pustolovski -a -o: ~i roman pustošiti -im, pustošenje -a s,
pustošnik -a m puša -e ž, pušica -e ž: cerkvena
v ~o nabirati pušča -e ž, puščava -e ž, puščavski -a -o, puščaven -vna -o, puščavnat -a -o, puščavnik -a m. puščavnica -e ž, puščavni-ški -a -o, puščavec -vca m, puščavček -čka m puščati -am: ~ koga (kaj) kam, kje; ~ komu kri. s krampom sod, škaf pušča; vodo puščati. skozi streho pušča; puščanje -a s, puščalo -a s puščica -e ž (za lok), epigram, puščičen -čna -o, puščičar -ja
m, puščičast -a -o, puščičica -e ž (Prešeren) puščoba -e ž, puščoben -bna -o, puščobnost -i ž; puščobovati -ujem, puščobovanje -a s, pu-ščobnež -a m *piišiti -im kaditi, *piJŠenje -a s
kajênje, *pušač -a m kadilec puška -e i, puškica -e i, puškin -a -o: ~o kopito, ~a cev, pu-škar -ja m, puškarica -e ž, puškariti -im, puškarjenje -a s, puškama -e ž, puškarnica -e Ž, puškarstvo -a s Puškin -a m os. i. rus. pesnika, Puškinov -a -o, pilškinski -a -o pušpan -a m zelenika, pušpanov -a -o: ~ grm, ~a mladika, pušpanka -e é pipa iz puèpa-novine, pušpanovina -e é pùta -e é kokoš, pùtka -e ž, pût -a m kurja golša, putast -a -o, putav -a -o, pùtavec -vca m; pùt! medm. za klicanje perutnine: pût piit piit! pûtika -e ž udnica, skrnina; pûti-
kav -a -o, pûtikast -a -o putrefakcija -e ž = putrescénca
-e é gniloba, gnojnica pntrh -a m ročni sodček, putrhast
-a -o, putršek -ška m pužina -e i peščišče pri sadju, pu-žinast -a -o
Q
q [kva ali kû] m neskl. ime lat. in romanske črke, samo v tujkah; q okr. za cènt (kvintâl); v slov. kv: kvadririj, kvéstor ipd. quadragesima -e [kvadragézima -e] ž prva postna nedelja, štiridesetdnevni post quai -a fké kéja] m nabrežje; Quai d'Orsay Quai d'Orsaya [kédorsé -éja] m kr. i. pariškega nabrežja, kjer je zunanje ministrstvo; posvetovanje na Quai
d'Orsayu, dogovori s Quai d'Orsayem; quaidorsayski -a -o [kédorséjski -a-o]: ~a politika quasi jjkvàzi] lat. prisl. kakor da, na videz, lažni: quasi literat -a m lažni književnik, navidezni književnik quattrocento -a [kvatročšnto -a] m ime za vrhunec ital. umetnosti (15. stol.): umetnost —a, pesnik ~a = quattrocentist-a [kvalro-čen-] m
rabozél
Quebeck -a [kvibèk -a] m kr. i. mesta in pokrajine v Kanadi, quebeški -a -o [kvibèiki] Queen Mary [kvin mêri] i neskl. ime ladje: s Queen Mary sem se pripeüal, na krovu Queen Mary, o Queen Mary; tako tudi Queen Elizabeth [kvln ellzabet] é neskl.
quidproquo [kvidprokvô] m neskl. nadomestek: to je slab to je le ~ da pač nekaj jè, s takim ~ mi ne hôdi več, pomagal si je s ~ Quijote -ta m gl. Don Kihot Quinault -a [kinô -ôja ali -ôta] m os. i. franc, dramatika, Qui-naultov -a -o [kinôjey -eva ali kinôtou -ova]
Quinet -a (Edgar) [kiné -éja ali -éta] m os. i. franc, pesnika, Quinetov -a -o [kinéjeu -eva ali kinétoy -ova]: ~a epopeja, ~a. zgodovina quinqnagesima -e [kvinkvagézima -e] i lat. ime za zadnjo pustno ali predjmstno nedeljo Quintus -ta [kvin-] m pogostno starorim. ime, okr. Q., Quintov -a -o ali Kvintov -a -o quodlibet [kvôdlibet] -a m (kar hočei), meianica, zmeda: v tem ~u dobiš vse; s takim ~om ni nikomur ustreženo quorum -a [kvôrum -a] m potrebno število glasov: ni dosegel ~a, je ostal daleč pod ~om; tudi kvorum -a m
ß
T [ra ali èr] m neskl. ime črke,
mâli r, véliki R, R Réaumur Râb -a m kr. i. otoka in mesta: na ~u, z ~a (otok)-, v ~u, iz ~a (mesto), râbski -a -o: ~o taborišče Râba -e ž ime reke, râbski -a -o, Porâbje -a s, po râbski -a -o: ~i Slovenci râba -e ž, râben -bna -o, râb-
nost -i Ž, râbnik -a m rabârbara -e ž neka rastlina: kompôt iz rabârbare; rabârba-rov -a -o = rabârbarin -a -o rabat -a m popust, rob pri vrtni gredi, navzven zavihani rob ovratnika Rabelais -a [râblé râblé ja] m franc, satirik, Rabelaisov -a -o [rablé-jey], rabelaiski -a -o [râbléj-ski]: ~i humor râbelj -blja m, râbljev -a -o, râ-beljski -a -o [-balj-], râbeljšči-na -e [-balj-] i rabljevo plačilo, râbeljstvo -a [-balj-] s rabi -ja m učenik, mojster
*rabiaten -tna -o besen, stekel,
divji, surov rabin -a m judovski duhovnik — rabinec -nca m, rabinski -a -o, rabinat -a m rabinski urad, ra-binska čast rabiti -im, rabil -a -o in -ila -o, rabljen -a -o, rabeč -eča -e; rabiti v rdbi imeti: ta dežnik rabim (uporabljam) že deset let; + rabiti v pomenu potrebovati: +ne rabim pomagača ne potrebujem-, črke nam rabijo za pisanje
rabljiv -iva -o upordben, rablji-
vost -i i rabota -e i tlaka, davek v delu: na (v) ~o hoditi; raboten -tna -o: ~i dan, ~o delo, ~a dolžnost; rabotnik -a m, rabotnica -e ž, rabotnina -e ž; rabotati -am, rabota j -ajte! rabotal -ala -o, rabotanje -a s rabotovina -e i rastlina dobrovita rabozel [-ču] -i ž bot.
robud
rabûd -a m trda trava,.slaba krma,
rabûdje -a s rabûka -e i trušč, vrišč rabûrati -am paberkovati (grozdje), rabûranje -a s, rabûra -e ž, raburač -a m, rabûrka -e ž rabuš -a m neka rastlina rabûtati -am klatiti, krasti sadje,
rabûtanje -a s réca -e i, račka -e é, račji -a -e: ~e meso, račica -e i, râcnica -e i mlaka za race, račnik -a m hlev za race, racâk -a m, racman -a m; racati -âm, racàj -âjte! racàl-âla-o, racânje-a s, racàv -âva -o: ~a hoja, râëjak -a m, raéjâk -a m (hlev) racija -e ž lov, pogon: policijska
narediti ~o Racine -na [rastn -a] m franc. dramatik, Kacinov -a -o [rasinoy]: ~e drame, racinski -a -o [ra-sinski]: ~a tragedija racionalen -Ina -o [-In-] umen, razumen, razumski, umoven: števila, ~o gospodariti, ~a poezija; racionalizem -zma m fil. razumarstvo, raciooalist -a m razumar, racionalistka -e ž ra-zumarica, racionalističen -čna -o razumarski, racionalizirati -am poenostaviti, razumski urediti, racionalizâcija -e ž, racionali-zâtor -ja m racionirati -am razdeliti, dodelili, racioniran -a -o: ~o blago, ra-cioniranje -a s račar -ja m neka ptica roparica račiti -im (se) zljubiti se, blagovoliti: rači se mi ljubi se mi, račljiv -iva -o račiin -& m: ~ se izide; velik, majhen, tekoči, slan, zasoljèn, nesramen, ugoden ~ o čem voditi, zahtevati, dati, polagati, predložiti; ~(e) delati, narediti, pregledati, plačati, poravnati, popraviti; ~e s kom skleniti (s svetom); ~ znese, znaša =
~a je; na ~ jemati, dajati, pošiljati, naročati, kupovati, sprejemati; na ~ in nevarnost naročnika; delati kaj na lastni na tuj to gre (se piše) na moj po mojem ~u to ni tako; vzeti kaj v delati ~ brez krčmarja; ~ je napačen (= nairt)-, ~e komu pokvariti, prekrižati, prečrtati; to mi ne gre v račun; priti na svoj računček -čka m, računski -a -o, račtinati -am, računanje -a s = računiti -im, računjenje -a s, računstvo -a s, računar -ja m, računarica -e i, računarski -a -o, računarstvo -a s, računalo -a s, računica -e i, računodajalec -Ica [-du-] m kdor daje raiun, računovodja-a in -e m, računovodstvo -a s, računoznanstvo -a s rad rada -o in -6 -i -e tn radi -e; pridevna oblika se rabi prislov-no: rad je, rada pride, rada se imata; v primerniku se rabi rajši ne glede na spol in itevilo, ludi raje: sestra rajši (raje) šiva; dete rado je, pa še rajši (raje) spi; učenke rajši (raje) bero; rade volje, iz rade volje Rada -e i os. i., Radin -a -o, gl.
Radoslav radar -ja tn iieka radiotehniina
naprava, radarski -a -o *radi predi, zaradi, zarad, zavoljo radič -iča m, radičev -a -o: ~a
solata, ~o seme radij -a in radium -a tn kem. prvina, radijski -a -o tn radiumski -a-o: ~i inštitut, ~o zdravljenje, radijev -a -o = radiu-mov -a -o: ~i žarki, ~o izžarevanje, radioaktiven -vna -o: ~a snov, voda, radioaktivnost -i ž = radioaktiviteta -e i radij -a tn radius -a tn iarek, polmer, radijev -a -o = radiu-sov -a -o, radialen -Ina -o [-In-J
raliitis
r pramenih, izhajajožih iz ene točke: ~i sistem, radiant -a m točka, iz katere izhaja žarčenje ali sevanje fiz., radiacija -e i iarčenje, sevanje fiz., radiator -ja m grelec, radiologija -e i iarkoslovje, radiografija -e ž rentgensko slikanje, radioskopija -e i rentgensko presvetljevanje, radioterapija -e i zdravljenje z iarki (rentgenskimi, radium-skimi), radiométer -tra m radikalen -Ina -o [-In-] korenit, odločen: ~o zdravljenje, radikal [-àl] -a m = radikalec -Ica [-le-] m član radikalne stranke, radikalizem -zma m, radicirati -am koreniti mat., radiciranje -a s korenjenje, radikând -a m Število, ki se koreni radio m -dia -diu -dio -diu -diom, mn. radii (aparati) -diov -diom -die -diih -dii; radijski -a -o: ~i program, ~o sporočilo, ~i orkester, ~a postaja, ~i sprejem, naročnik, ~a oddaja; sprejemna in oddajna ~a postaja; radiofonija -e ž, radiofoničen -čna -o; radiogram -a m, radiogramski -a -o radiolariji -jev m mn. vrsta vodnih praiivali radirati -am strugati, (o)strgati, radiran -a -o, radiranje -a s, radiranka -e i, radirka -e i, razûra -e i rado- v sestavi: radodaren -rna -o, radodarnost -i i; radoglèd -éda -o: ~e oči, radoglédnost -i ž; radojéden -dna -o, ~jédnost -i ž; radospraven -vna -o, ~sprav-nost -i i; rado véden -dna -o, ~védnost -i i, ~védnez -a m, ~védnica -e ž; radovéren -rna -o, ~vérnost -i i; radovoljen -Ijna-o, ~v61jnost-i i, ~v61jec -Ijca m, radovoljnik-am; radoživ -a -o, ~živo8t -i i
Radoslav -a m os. i., Radoslavov -a -o, Rado -a m, Radov -a -o, Radoslava -e é, Râdoslavin -a -o, gl. tudi Rada radost -i in radost -i ž, radosten -tna -o in radosten -tna -o, ra-. dovati -ûjem se, radovàl -âla -o, radovânje -a s, radovâlec -Ica [-le-] m, radovâlka -e [-Ik-] i radostiti -im (se), radosti -ite! ra-, dostil -ila -o, radoiéênje -a s râdža -a in -e m naslov indijskih knezov
Rafael [-el] -a m os. t., Réfaelov -a -o; Rafko -a m, Rafkov -a -o; Rafaéla -e ž os. i., Rafaélin -a -o rafâl [-àl] -a m: ~ sprožiti Réffael -a m os. i. ital. slikarja, Râffaelov -a -o: ~e slike, ra-faelitski-a-o: ~i slog [povsod: rafa-el-] réfija -e i ličje
rafinirati -am (o)čistiti, rafiniran -a -o prečiščen, prenes. *rafini-ran -a -o premeten, pretkan, zvit; rafiniran je -a «, *rafinmâ -ja m, rafinerija -e i čistilnica, rafinêr -ja m raglân -a m vrsta plašča raglja -e ž, rod. mn. râgelj [-g»lj] ro^tulja; ragljâti -âm, ragljàj -âjte! ragljàl -âla -o, ragljânje -a s; ragljàv -âva -o, ragljâvec -vca m; ragljâlo -a s ragû -ja m vrsta juhe râhel [-hau] -hla -o, narahlo prisl: ~ stopati, potrkati, râh-lica -e ž rahla prst, râhlost -i i, rahljati -âm, rahljaj -âjte! rahljal -âla -o, rahljânje -a s, rali-Ijâé -a m orodje za rahljanje, rahloëûten -tna -o, rahloéûtnost -i i, rahloéûtje -a s, rahlosfčen -čna -o; gl tudi rašiti Rahéla -e i os. i., Rahélin -a -o: ~ jok
rahitis -a m neka bolezen, rahitičen -čna -o: ~ otrok, rahitik -a m, rahitičarka -e i
rahtati
rahtati -am: kokoši rahtajo raj raja m nebesa, rajski -a -o:
~a ptica = rajčica -e ž raj raja m ples, rajati -am, rajanje -a s, rajavec -vca m, ra-jarka -e ž, rajavski -a -o; ra-jalen -Ina -o [-In-]: ~i pohod telov.
raja -e ž kriianski turški ^dlož-niki, brezpravni sloj: krščanska to je prava ~ rajček -čka m neka goba *rajda -e ž i. ovinek: cesta je v ~e delana. 2. vrsta: ~ gori, dolga ~ ljudi; *rajdati -am obračati, voditi: voz rajdnik -a m neki žebelj pri vozu, gl. *rida
Rajmund -a m os. i., Rajko -a m,
Rajkov -a -o rajni -a -o, rajnik -a m, rajnica -e ž, rajnki (+raiijki) -a -o, rod. rajnkega, daj. rajnkemu, rajnik oče, rajnica mati rajon -a m okoliš, okrožje, območje, rajonski -a -o: ~a pisarna; rajonirati -am deliti na okrožja, rajoniranje -a s rajši -a -e gl. rad ■•Tajtati -am računati, misliti, nameravati, + rajtinga -e ž račun, odgovor
rajtelj -tlja m, raj ti jati -am z rajt-Ijem povezati, rajtljaj -ajte! rajtljal -ala -o, rajtljanje -a s rajželjc -a [-žalj-] m črevesje z vso
tolščo pri mladem teletu rak raka m, raklja -e ž = ra-kulja -e ž = rakovica -e ž = rakovka -e ž (samica), rakov -a -o: ~e škarje, gre ~o pot ali: po rakovo, rakovec -vca m božja žabica, rakovit -a -o bogat, poln rakov, rakovnik -a m potok z raki, rakar -ja m kdor lovi rake, rakec -kca m, račec -čca m = račič -iča m, račilo -a s sak za račjo lov, račji -a-e: ~a kuga, ~i kamenčki
rak raka m bolezen: imeti ~a, zdraviti ~a; rakav -a -o: ~a rana, ~ stržen, ~o obolenje, ~ bolnik, ~a bula, celica, ~o drevo; +rakrana rakava rdna, prenes. huda, velika, nevarna rana: to je +rakrana na našem narodnem telesu; pokazal je na +rakrano našega notranjega življenja; raka vost -i ž, ra-kavina -e ž rakavo tkivo, raka-vica -e i razpaseni rak, rakast -a -o raku podoben: ~a bula raka -e ž grobnica, mn. rake mlinski žleb
raketa -e ž, raketen -tna -o: ~o
letalo rakev -kve ž krsta rakita -e ž neka vrba, rakitje -a s sk. i. = rakitovje -a s, rakitov -a -o, rakitovec -vca m rakitov grm ali kraj, kjer raste rakita = rakitnik -a m, rakitovina -e ž, rakitovka -e ž rakitova šiba rakla -e ž palica fižolovka, raklo-
vec -vca m fižol preklar ral [rdu in rdi] -i i oranje, izora-na zemlja, ralen -Ina -o [-In-]: ~i svet, ralnik -a [-In-] m črtalo, ralnina -e [-In-] ž, ralo -a s majhen plug, neka kost, ralica -e ž; raliti -im orati, z nitjo delati po obleki barvne črte: šivilja rali
rallentando prisl. glas. počasneje,
zadrževaje rama -e ž = rame -ena in -ena s, mn. ramena -en -enom -ena -enih -eni; +ramo ob rami z ramo ob rami se bojujeta, tik drug ob drugem, složno se bojujeta; ramen -mna -o: ~a žila, ramnica -e ž nosilni trak, jermen, ramač -a m kdor ima široka ramena, ramast -a -o = ramat -ata -o, ramica -e ž, ra-mičnjak -a m naramni del srajce; ramenski -a -o: ~a stoja ramazan -a m muslimanski post
ratificirati
ramor -ja m, gl. bramor rampa -e ž vzvišeno nakladališie, privoz, vrsta luii na sprednjem delu gledališkega odra ramšelj -šlja m neka rastlina Ramzes -a m os. i. egiptovskih kraljev, Ramzesov -a -o, ram-zesovski -a -o: ~a drža ran -a -o: ~o sonce, ~a ura, zarana prisl., za ranega jutra, ranica -e ž zgodaj zrela češnja, češplja, hruška, trta, ranina -e ž sadje, ki je zgodaj zrelo rana -e ž, ranica -e ž, ranar -ja m, ranarstvo -a s, ranast -a -o, ranarma -e ž; raniti -im, ranil -a -o in -ila -o, ranjen -a -o, ranjenec -nca m, ranjenka -e ž, ranjak -a m = ran jevec -vca m neka rastlina; ranljiv -fva -o, ranljivost -i z, ranitev -tve ž, ranitelj -a m, ranocelnik- -a [-In-] m, ranocelniški -a -o [-In-], ranocelstvo -a [-Is-] s +rang -a m čin, vrsta, red Rangun -a m kr. i., rangunski -a
-o: ~i riž ranta -e i dolg prečen drog, preč-nik
rantaha -e ž plahta ranžirati -am urediti, urejati, razvrščati, pripraviti, ranžiranje -a s, ranžiren -rna -o: ~i kolodvor, ~a lokomotiva Rapallo m -alla -u -o -u -om, rapalski -a -o [-Is-]: ~a pogodba *rapiden -dna -o deroč, hiter, nagel rapir -ja m vrsta meča, rapirjev
-a -o: ~ držaj raport -a m poročilo, raportirati -am poročati, rapjortiranje -a s poročanje rapsod -a m pevec epskih pesmi, rapsodski -a -o: ~a pesem, rapsodija -e ž, rapsodijski -a -o: ~i slog, rapsodičen -čna -o rapulja in rapulja -e ž rastlina glistnik, paberek na trti, rapu-
Ijati -am paberkovati, rapuljaj -ajte! rapuljal -ala -o *rariteta -e ž redkost, dragocenost ras -a m gl. raš
rasa -e i pasma, pleme, rasen -sna -o: ~a teorija, rasist -a m, rasizem -zma m, rasističen -čna -o raskav -a -o, raskavost -i i raster -tra m tisk. sito, mreža, ra-strirati -am tisk. črtati, rastri-ranje -a s rasti rastem in rasem, rastoč -a -e, rastel -tla -o in rasel -sla -o, prid. ras(t)el -s(t)la -o in raščen -a -o, rast -i ž, rasten -tna -o, rastnost -i ž, rastilo -a s: kupiti drevo na rastilu, rastje -a s rast, rastljiv -iva -o rastiti -im (o kuretini in ptičih): petelin kuro rasti, rastitev -tve ž, rastišče -a s kraj, kjer se rasti divja perjad, rastenje -a s, ra-ščiti -im, raščenje -a s rastlina -e ž, rastlinje -a s sk. t., rastlinica -e ž, rastlinar -ja m kdor nabira rastline, botanik, rastlinast -a -o, rastlinjak -a m, rastlinski -a -o, rastlinstvo -a «, rastlinojed -eda -o raš -a m surovo domače suknd, rašev -a -o iz raša narejen, raševina -e ž, raševnat -a -o, raševnik -a m raš, rašar -ja m kdor raš izdeluje = raševinar -ja m rašč -a -e rastljiv, rašč -i ž = rašča -e ž = rast -i ž, raščav -a -o kar lepo raste = raščevit -a -o, raščljiv -iva -o rašeljika -e ž bot. (grm in sad) rašiti -im rahljati: ~ posteljo, ogenj, rašilo -a s bezalo za ogenj, rašljiv -iva -o: ~a prst rašpa -e ž strgulec, strgulka ratar -ja m — rataj -a m in ra-
taj -a m, ratarstvo -a s ratificirati -am potrditi, priznati, ratificiran -a -o, ratificiranje -a s, ratifikacija -e ž, ratifika-cijski -a -o: ~a listina
ratine
ratiné -ja m vrsta tkanine, rati-
nirati -am kodrati sukno ratiSče -a s ročaj (sulice, kose itd.) ravan tn raven i ravnina, vršina, višina, stopnja: 1. ravan ravni ravni ravan — v raven [-van] v ravni za ravnjo; dv. ravni ravnéma ravnéh; mn. ravni ravni ravném ravni v ravnéh za raven mi [-van-]; 2. raven ravni ravni raven v ravni za ravnijo; dv. ravni ravnima ravnih; mn. ravni ravni ravnim ravni v ravnih za ravnimi; ravnica -e ž, ravničica -e i, ravan-ski -a -o tn ravenski -a ;0 [-van-], ravanec -nca, ravnik -a m travnik na ravni, ravniški -a -o
raven -vna -o tn ravan in ravèn ravna ravno: na ravnem, raven kakor sveča; leži, leži ravno poljé; ravnost -i ž, ravnôta -e i ravnatelj -a m, ravnateljica -e ž, ravnateljev -a -o, ravnateljičin -a -o, ravnateljski -a -o, ravnateljstvo -a s; ravnateljevati -ujem. ravnateljevàl -âla -o, ravnateljevânje -a s ravnati -âm, ravnàj -âjte! ravnàl -âla -o: ~ kar je krivo (žeb-Ijè), ~ perilo, veje, ~ žito obravnavati, čistiti z rešetom, ~ kosilo pripravljati, ~ žito za v mlin, ~ čebele gojiti, skrbeti za, ~ grobove; ~ prav pošteno delati; ~ s kom, s čim (grdo, lepo); ~ plug, stroj upravljati, voditi, ~ koga na pravo pot; ~ se po kom, po čem (po plačilu, po delu, po vremenu, po očetu), ~ se kam (od doma, domov, na pot, po svetu, v Ameriko, v službo), ~ se k čemu (k dežju, k lepemu), ~ se na kaj (na ples, na lepo, na boljše); ravnânje -a s, ravnâè -a m, ravnâlo -a « regulator (naprava).
ravnalec -Ica [-le-] m, ravnalka -e [-Ik-] i, ravnava -e ž ravnik -a m ekvator, polutnik, rav-niški-a-o ekvatorski, polutniški ravnina -e ž, ravninica -e i, ravninski -a -o, ravninec -nca m; ravninomerstvo -a s planime-trija, ravninomerski -a -o plani-metričen
ravniti -im ravno delati, ravni -ite! ravnfl -a -o, ravnjenje -a s, ravnilo -a « ravno prisl.: ~ ob desetih, ~ prav, ravno tak, ravno tam (kratica: r. t.), ravno zdaj; ravno on ne, ravno spi; čeravno, akoravno, dasiravno ravno- v sestavi: ravnodušen -šna -o, ~dušnost -i ž; ravnokar prisl., ravnoležen -žna -o kar leii na isti ravni, ~ležje -a s; ravnotežje -a s = ravnovesje -a s, ~vesen -sna -o ravs -a m: ravs in kavs, ravsati -am se, ravsanje -a s, ravsniti -nem, ravsnjen -a -o *ravš -a m burja, ruševje, rodo-
dendroii = *ravšelj -šlja m raz predi, s toi. s, z: raz mizo (+raz mize) vzeti z mize vzeti, raz drevo (+ raz drevesa) pasti z drevesa pasti raz- predpona (v pomenu narazen) se pred imeni redko rabi: raz-cestje, razpotje, razpoten, raz-potnik, razoglav, razoglavec, razkrižje, razsoha, razum; v novih, knjiinih besedah po tujem ex-: razkralj, razfranči-škan; zelo pogostna je pri glagolih in ^meni: 1. ločitev (v raznih ozirih): razvezati, raz-odeti, razkriti, razgnati, raziti se, raztrgati itd., 2. razširitev, razmaoHtev, okrepitev: razbliniti, razvaljati, razbeliti itd., 3. začetek ali veliko mero dejanja: razjokati se, razvesel liti se itd.; kadar raz- zaznamuje
ra^bdriti
predvsem dovrinost in bi ne nastala kaka dvoumnost, se rabi tudi s- (z-): razkrehniti — skrehniti, razjeziti — zjeziti, razjokati se — zjokati se, raz-mehčati — zmehčati, razveseliti se — zveseliti se itd.; Hči take glagole pod s ali z, če jih ni tu raza -e i gl. raziti razati -am zravnati, posneti mero, razan -a -o: ~a mera, razanje -a s, raz -a m, razalo -a s priprava za rdzanje, nivelirna priprava; razalen -Ina -o [-In-]: ~a mera razbé|;niti -nem se, razbežati -im
se gl. bežati razbéliti -im gl. beliti, razbéljen -a -o, razbéljenje -a s, razbé-Ijenost -i i, razbélen -Ina -o [-In-]: ~a vročina razbezati -âm [-baz-] gl. bezati razbičati -am, razbičan -a -o razbijati -am gl. razbiti razbirati -am gl. razbrati razbisitriti -im, razbistri -itel raz-bistril -ila -o, razbistrèn -êna -o, razbistritev -tve ž razbiti -ijem, razbij -te! razbil -ila -o, razbit -a -o, razbitost -i ž, razbitje -a s, razbitek -tka m, razbitina -e ž; razbijati -am, razbijaj -te in -âjte! razbijal -a -o in -âla -o, razbijanje -a in razbijânje -a s; razbijâlo -a s, razbijâlen -Ina -o [-In-], raz-bijâë -a m, razbijâëka -e ž; razbijalec -Ica [-äff.-] m, raz-bijâlka -e [-äjf-] i, razbijâlski -a -o [-du-] razbliniti-im razvaljati kako stvar, n. pr. testo, da je tanjše in širše, razblinilo se je v nič, razblinjen -a -o, razblinjenje -a s razbôbnati -am, razbébnan -a -o razbôj -ôja m kem., fiz., razbôjen -jna -o kar se dd razbiti, raz-bôjnost -i i: stopnja ~i odpornost proti razbitju
razbojnik -a m, razbôjnica -e ž, razbojništvo -a s, razbôjniSki -a -o
razboléti -im se gl. boleti: rana se razboli; razbolévati -am se razbor -ôra m gl. razbrati, razborit -a -o, razboritost -i i, raz-boritež -a m razbositi -im: ~ konja; razbôsi
-ite! razbôsil -ila -o razbranâti -âm gl. branati, raz-
branân -a -o razbrati razbêrem razločiti, urediti gl. brati, razbrân -a -o, razbor -ôra tn; razbirati -am, razbiranje -a s, razbirâlec -Ica [-du-] tn, razbirâlka -e [-du-] i razbrazdâti -âm gl. brazdati, raz-brâzdan -a -o tn razbrazdân -a -o: ~ obraz; razbrâzditi -im, razbrâzden -a -o razbrcati -am, razbfcan -a -o razbremeniti -im, razbremêni -ite! razbreménil -ila -o, raz-bremenjèn -êna -o, razbremenitev -tve i, razbremenilen -Ina -o [-In-], razbreménjati -am = razbremenjevâti -ûjem, razbre-menjevàl -âla -o, razbremenjevanje -a s, razbremenjevâlen -Ina -o [-In-] razbrskati -am: kokoši so vse razbrskale, razbrskan -a -o, razbfskanost -i i razbrtviti -im, razbftven -a -o razbrzdati -am, razbrzdan -a -o tn v prenes. pomenu razbrzdân -a -o, razbrzdânec -nca m, raz-brzdânka -e i, razbrzdânost-i ž razbuhniti -nem, razbûhnjen -a -o: ~ krompir, ~a češplja; titdi zbûhniti, toda izbûhniti (oči) razburiti -im, razbûrjen -a -o, razbûrjenje -a s, razbûrjenost -i ž, razbûrjenec -nca tn, raz-bûrjenka -e i; razbûren -rna -o buren: ~o leto, razbûrjati -am, razburjanje -a s; razburljiv -iva -o, razburljivost -i i.
razburkati
razburljivec -vca m, razbur-Ijivka -e i razburkati -am, razburkan -a -o,
razburkanost -i i razcapati -am gl. capati, razcapan -a -o, razcapanec -nca m, razcapanka -e ž, razcapanost -i ž razcefrati -âm gl. cefrati, razce-frân -a -o, razcefrânost -i ž [povsod: -caf-] razcèp -épa m, razcépiti -im, razcepi -ite! razcépil -ila -o, raz-eépljen -a -o, razcépljenost -i i, razcepitev -tve i, razcepljiv -iva -o, razcepljivost -i ž, raz-cépen -pna -o kar se dd razcepiti, razcépek -pka m; raz-cépljati -am, razcépljanje -a s razcéstje -a s kjer gredo ceste narazen
razcvèt -éta m, razcvétje -a s, razcvéten -tna -o, razcvesti -tèm [-eva-] gij.cvesti; razcvétati-am se = razcvitati -am se, raz-cvétanje -a s = razcvitanje -a s (+procvit, +procvftati, +procvi-tanje)
razcérati -am, razëâran -a -o naspr. od začaran, razëâranje -a s
razčeliniti -céhnem in razcêbniti -nem gl. čebniti, razëébnjen -a -o in razčehnjen -a -o razčemeriti -im (se) razjeziti (se),-razceméri -ite! razceméril -ila -o, razcemerjèn -êna -o in raz-ëemérjen -a -o razcepériti -im se raziopiriti se, razcepérjen -a -o, razcepérje-nec -nca tn, razcepérjenka -e i, razceperjevâti -ûjem se razčesati -céSem: ~ si lase gl. česati, razëesân -a -o, razëesâ-vati -am, razëesâvanje -a s razcêsniti -nem in razčesniti -ččsnem gl. česniti, razcêsnjen -a -o tn razëésnjen -a -o, raz-ëêsnjenec tn -ésnjenec -nca m otrok, ki se hudo joka in dere
razčetrtiti -im na štiri dele razdeliti — razëetvériti -im, raz-cetrtân -a -o, razčetrten -a -o, razcetvérjen -a -o, razcetvér-jenje -a s, razëetrtânost -i i, razceti'tenje -a s razčistiti -im, razčiščen -a -o, razčiščenje -a s, razčiščenost -i ž; razëiScevâti -ûjem, razčišče-vàl -âla -o, razčiščevanje -a s, razčiščevâlec -lea [-du-] tn, raz-ëiScevâlen -Ina -o [-In-] razéléniti -im, razčlčnjen '-a -o, razčlenjenost -i i, razčlenitev -tve i, razčlčmba -e ž; razčle-njevâti -ûjem, razëlenjevàl -âla -o, razëlenjevânje -a s, razčle-njevâlec -Ica [-le-] tn, razčle-njevâlka -e [-Ik-] i, razèlenje-vâlski -a -o [-Is-], razëlenjevâ-len -Ina -o [-In-] razcûti -ëûjem se predramiti se,
razcût -a -o razdâlja -e i, razdâljen -Ijna -o razdaniti -1 se, razdanitev -tve i razdâti -âm gl. dati; razdâjati -am tn -jem, razdâjanje -a s, razdâja -e i, razdâjen -jna -o: ~i kraj, razdajâlec -Ica [-du-] tn, razdajâlka -e [-du-] i razdediniti -im, razdedinjen -a
-o, razdedinjenje -a s razdejéti -déjem tn -dénem, raz-dêni -ite! razdejal -a -o, raz-dejân -a -o, razdejânje -a s, razdejânost -i i, razdejâlec-Ica [-du-] m razdél [-dél] -a m, razdélek -Ika [-Ik-] tn, razdélen -Ina -o [-In-], razdélnost -i [-In-] i razdeliti -im, razdêli -ite! raz-délil -ila -o, razdeljèn -êna -o, razdelitev -tve i, razdélba -e [-Ib-] é, razdeljênost -i i, raz-i-delišče -a s, razdeljiv -iva -o, razdeljivost -i ž, razdeljevâti -ûjem, razdeljeval -âla -o, raz-deljevânje -a s, razdeljevâlec -lea [-du- in -le-] tn, razdelje-
razganiti
vâlka -e [-du- in -Ik-] i, raz-delivec -vca m, razdelilo -a s, razdelilen -Ina -o [-In-], razdelilnik -a [-In-] m prijava za razdeljevanje = razdeljevalnik -a [-In-] m razdéti -déjem tn -dénem, ràz-dêni -ite! razdèl -éla -o, razdét -a -o, razdétost -i i-, razdévati -am, razdévanje -a s, razdevâ-lec -Ica [-du- in -le-] m, razde-vâlka -e [-Ik-] é, razdéven -vna -o kar se dd razdeli razdirati -am gl. razdreti razdišati -im se, razdišal -âla -o,
razdišan -a -o razdivjati -ém se gl. divjati, raz-divjén -a -o, razdivjénec -nca m, razdivjénka -e i, razdivjé-nost -i i razdobje -a s, razdôben -bna -o razdolžiti -im, razdolži -ite! raz-dolžil -ila -o, razdolžšn -êna -o, razdolžitev -tve i, razdolžba -e i, razdolžen -žna -o: ~i načrt = razdolžitven -a -o [-Ivan-], razdolževéti -ûjem, razdolževal -éla -o, razdolževénje -a s [povsod: -0U-] razdor -ôra m gl. razdreti razdrahati -am = razdrésati -am zrahljali, razplesti, razdréhan -a -o = razdrésan -a -o razdrapati -am tn -pijem, raz-drépan -a -o, râzdrépanost -i i, razdrépanec -nca ni, razdrépan-ka -e ž
raždražiti -im, ^azdrâžen -a -o, razdrâženje -a s, razdrézenec -nca m, razdraženka -e i, raz-dréženost -i i, razdréžba -e ž, razdražljiv -iva -o, razdražlji-vost -i i, razdražljivec -vca rn razdréti -dêrem tn -drèm, razdêri -ite! in razdrî -ite! razdrl -a -o, razdrt -a -o, razdftost -i ž, razdrtje -a s, razdrtija -e ž, raz-drtina -e ž; razdirati -am, raz-diranje -a s; razdiràv -éva -o.
razdirévec -vca m, razdirévka -e ž, razdirljiv -iva -o, razdir-Ijivost -i i, razdiralen -Ina -o [-in-]: ~e sile, razdirélnost -i [-In-J i, razdor -ôra m, razdo-ren -rna -o razdrobiti -im, razdrobi -ite! razdrobil -ila -o, razdrobljèn -êna -o, razdrobljênost -i ž, razdrob-Ijênec -nca m, razdrobljênka -e ž, razdrobitev -tve ž; razdréb-Ijati -am, razdrébljanje -a s razdružiti -im gl. družiti, razdrù-žil -ila -o, razdrûžen -a -o, raz-drûženost -i ž, razdrûženje -a s, razdružitev -tve ž, razdruzljiv -iva -o, razdružljivost -i i, raz-drûžba -e ž, razdrûžen -žna -o, razdružnost -i ž razdvajati -am, razdvéjanje -a s razdvojiti -im, razdvoji -ite! razdvojil -ila -o, razdvojèn -êna -o, razdvojênost -i ž, razdvojê-nec -nca m, razdvojênka -e ž, razdvojitev -tve ž, razdvojljiv -iva -o, razdvojljivost -i ž razediniti -im, razedinjenje -a s, razedinitev -tve i, razedinjenec -nca m, razedinjenka -e ž, raz-edinjenost -i ž razeléktriti -im, razeléktrenje -a
s, razelektritev -tve i razen [-zan] (+razven, +razun) 1. predi, z rod.: ~ tega; 2. j^isl.: vsak dan rézen danes; pridem, rézen če bo grdo razen -zna -o: ~i kraji, ~e smeri, ~i nazori; raznost -i ž razfračkati tn -frckéti -ém gl.
fračkati, razfr(a)ékén -a -o razgaliti -im, razgéljen -a -o, raz-géljenje -a s, razgéljenec -nca m, razgaljenka -e ž, razgélje-nost -i ž; razgéljati -am, raz-géljanje -a s razganiti -génem gt. ganiti: ~ knjigo, papir [nepoud. povsod: -gan- in -gan-]
Slovenski pravopis
673
43
razgaziti
razgaziti -im gl. gaziti: ~ sneg,
razgažen -a -o razgibati -am tn -Ijem, razgiba-nje -a s, razgibanost -i i, raz-gibljÎT -iva -o, razgibljivost-i i razglasiti -im (se), razglasi -ite! razglasil -ila -o, razglaSèn -êna -o: ~a postava, ~ klavir, ~a slava; razglašen je -a s, razgla-š0nost -i ž, razglasitev -tve i; razglas -asa tn, razglašen -sna -o: ~a deskà, razglas je -a s disharmonija; razglašati -am, razg]ašanje -a «; razglaševati -ujem, razglaševai -âla -o, raz-glaSevânje -a s; razglaSevâlec -lea [-du-] m, razglaSevâlka -e [-du-] i, razglaSevâlski -a -o [-du-], razglaševâlen -Ina -o [-In-]
razglèd -éda tn: iti na râzgled(i) (o nevesti); razglédati -am (se) gl. gledati, razglédan -a -o, raz-glédanost -i i, razgléden -dna -o: ~i stolp, ~a točka; razglednica -e i, razglédnicen -čna -o; razgledišče -a s; razgledo-vâti-ûjem (se), razgledovàl-âla -o, razgledovânje -a s razglôdati tn -âti -glodam in -jem gl. glodati, razglédan -a -o in razglodân -a -o, razgledanost in -ânost -i ž razgnâti raziênem gl. gnati, raz-gnân -a -o, razgnânec -nca tn, razgnânka -e ž; razgânjati -am, razgânjanje -a s; razganjâlec -Ica [-du-] tn; razgôn -ôna tn, râzgon -a tn razor na njivi : v poletni vročini razpokan râzgon razgnêsti -gnêtem gl. gnesti, raz-gnetèn -êna -o, razgnetênost -i i, razgnétati -am, razgnétanje -a s
razgoréti -im se gl. goreti, raz-gôrel -éla -o: ~i plamen, raz-gorélost -i ž razgovor -a tn, razgévoren -rna -o: ~i (konverzacijski) jezik =
pogévorni jezik; razgovoriti -im se gl. govoriti; razgovârjati-am se, razgovârjanje -a s, razgo-varjâlec -Ica [-dy-] m razgrabiti -im gl. grabiti: ~ seno, denar, razgrâbljati -am, raz-grâbljanje -a s, razgrâbljenost -i i
razgraditi -im gl. graditi, razgradil -ila -o, razgrajèn -êna -o, razgrâdba -e ž, razgradina -e ž, razgrajênost -i ž razgrajati -am, razgrâjanje -a s, razgrajâë -a tn, razgrajâški -a -o, razgrajâlen -Ina -o [-In-], razgrajàv -âva -o, razgrajâvec -vca tn, razgrajâvka -e i, raz-grajâvski -a -o, razgrajâvost -i ž razgrêbsti -bem gl. grebsti, raz-grebèn -êna -o: ~ krub kruh z razpokano skorjo; razgrébati -am, razgrébanje -a s razgréti -jem, razgrèl -éla -o, raz-grét -a -o, razgrétost -i i, raz-grétje -a s; razgrévati -am, raz-grévanje -a s, razgrevâlen -Ina -o [-In-]
razgristi -grizem, razgrizen -a -o,
razgrizenost -i i razgrniti razgrnem, razgrni -ite! razgrnil -ila -o, razgrnjen -a -o, razgrnjenost -i i, razgrnitev -tve ž; razgrinjati -am, razgri-njanje -a s razgubiti -im (se), razgubi -ite! razgubil -ila -o, razgubljèn -êna -o, razgûbljati -am razhladiti -im (se), razbladi -ite! razblâdil -ila -o, razblajèn -êna -o; razhlâjati -am, razblâjanje -a s; razhlajevâlec -Ica [-du-in -le-] m, razblajevâlka -e [-du-in [-Ik-] i; razblajevâlen -Ina -o [-In-], razblâden -dna -o, razblâdnost -i ž razboditi -bédim (se) gl. hoditi, razhôjen -a -o, razhod -éda tn ločitev, slovo, razhôdnja -e ž valeta, razhôden -dna -o; raz-
razklati
hâjati -am se, razhajanje -a s, razhajališče -a s razhomotati -âm: konje raz-homotàj -âjte! razhomotàl -âla -o, razhomotân -a -o; razhomo-tâvati -am, razhomotâvanje -a s razhnditi -îm se zjezili se, raz-hûdi -lté se! razhûdil -lia -o, razhûden -a -o in razhudèn -êna -o razhûdnik -a m bot. razigrati -âm gl. igrati, razigrân
-a -o, razigrânost -i ž raziskati -iščem gl. iskati, raz-iskânost -i ž, raziskâva -e z; raziskâvati -am, raziskâvanje -as; raziskovâti-û jem, raziskuj -te! raziskujoč -a -e, raziskovàl -âla -o, raziskovânje -a s, raziskovalen -Ina -o [-In-], raz-iskovâlnica -e [-In-] ž, razisko-vâlec -'Ica [-àu-] m, raziskovâl-ka -e [-àu-] i, raziskovâlski -a -o [-àu-] raziti razidem se (-^razstati se) gl. iti, razSèl -šli -à in -ô (+raz-išel -šla -o); gl. tudi razhoditi raziti -im napraviti prasko, razo, râzenje -a s in râlenje -a s, râza -e i, râzica -e i, razilo -a s, razilen -Ina -o [-In-]: ~i nož, razi jiv-iva-o: ~ kamen, razi jivost -i ž razjahati -am in -šem: ~ konja razjariti -im koga razkiiiti, raz-jârjen -a -o, razjârjenost -i i razjasniti -im, razjâsni -ite! razjasnil -ila -o, razjâsnjen -a -o, razjâsnjenost -i Ž, razjasnitev -tve i, razjasnilo -a s; razjas-njevâti -ûjem, razjasnjevàl -âla -o, razjasnjevânje -a s, razjas-njevâlen -Ina -o [-In-] razjésti -jém gl. jesti, razjéden -a -o, razjédenost -i ž', razjéden -dna -o: ~a voda, raz jedi jiv -iva -o: ~i lug, razjedljivost -i i, razjéda -e ž, razjédati -am, razjédanje -a s
razjézditi -im: ~ konja, _ razjé-
zden -a -o razjeziti -im, razjézi in -êzi -ite! razjézil -ila -o, razjezèn -êna -o, razjezitev -tve ž, razjezljiv -iva -o, razjezljivec -vca m razjokati in razjokâti razjokam
in -čem se gl. jokati razjûžiti -im se: vreme se je raz-jûžilo
razkâciti -im, razkačen -a -o, raz-
kâëenost -i i razkaditi -im, razkâdi -ite! raz-kâdil -ila -o: veter je meglo razkadil, razkajèn -êna -o, raz-kajênost -i i razkâlati -am: vsa drva raz-
kâlan -a -o razkâzati tn razkazâti razkâžem gl. kazati, razkâzan -a -o, raz-kàz -âza m; razkazovâti -ûjem, razkazovàl -âla -o, razkazovânje -a s, razkazovâlec -Ica [-âuc-] m, razkazovâlka -e [-âuk-] i, razkazovâlski -a -o [-Is-] razkidati -am: gnoj razkidan -a -o; razkidâvati -am, raz-kidâvanje -a s razkisati -am, razkisan -a -o ali
skisati, skisan: ~o zelje razkisiti -im kem. dezoksidirati, razkisen -a -o, razkisenje -a s dezoksidacija, razkis -a m dezo-ksidat
razkisliti -im, razkisli -ite! raz-kislil -ila -o, razkisljèn -êna -o, razkislitev -tve ž razkladati -am, razkladanje -a s, razklàd -âda m, razkladač -a m, razkladališče -a s, razkladâlec -Ica [-âu-] m, razkladâlka -e [-àw] i, razklâden -dna -o, razkladnina -e i razkléti -kôljem gl. klati, razklân -a -o, razklânec -nca m, raz-klânka -e ž, razklânost -i ž; razkol [-ôl] -ôla m, razkôlek -Ika [-Ik-] m; razkôlen -Ina -o [-In-], razkôlnik -a [-In-] m.
razklejiti
razkolništvo -a [-In-] s, raz-kolriost -i [-In-] i, razkolnma -e [-In-] i razklejiti -im gl. klejiti, razkléjil -ila -o, razkïejèn -êna -o, raz-klejitev -tve i razkleniti -klénem, razklêni -ite! razklênil -ila -o, razklénjen -a -o, razklénjenost -i ž, razklèp -épa m, razklépati -am, razklé-panje -a s razklepâti -klépljem gl. klepati:
koso razklepân -a -o razkljuvati -klj ûvam in -kljûjem gl. kljuvati, razkljuvân -a -o, razkljuvânost -i ž radilôn -ôna m, razklônski -a -o razklopotati -âm in -écem (se) gl. ktopotati, razklopotân -a -o: čeber je razklopotân razkobaliti -im: ~ noge, razko-
bâljen -a -o razkodrati -am in razkodrâti -âm, razkédran in -ân -a -o, raz-kôdranost in -ânost -i ž razkol [-ôl] -ôla m gl. razklati razkomatâti -âm gl. komatati: ~ konje, razkomatân -a -o, raz-komatânost -i ž; razkomatâvati -am, razkomatâvanje -a s razkopali -kôpljem in -kopâm gl. kopâti, razkopân -a -o, razko-pânost -i i, razkôp -ôpa m; raz-kopâvati -am, razkopâvanje -a razkâpati -am, razKâpanje -a s; razkopovâti -ûjem, razkopo-vàl -âla -o, razkopovânje -a s. razkojwvâlec -lea [-le-] m, raz-kopovâlski -a -o [-Is-] razkorâciti -im se, razkorâëen -a -o, razkorâëenost -i ž, razkorâ-čenec -nca m, razkorâcenka -e ž, razkorâëen -êna -o: ~a stoja razkosati -âm in razkôsati -am, razkosàl -âla -o in razkôsal -a -o, razkosân -a -o in razkôsan -a -o, razkosânost -i in raz-kosanost -i i, razkôsan je -a s; razkosâvati -am, razkosâvanje
-a s; razkosovâti -ûjem, raz-kosovânje -as: ~ zemljišča, razkosovâlec -Ica [-le-] m, raz-kosovâlka -e [-Ik-] i razkošen -šna -o, razkošnost -i ž, razk0šje -a s, razkošnik -a w», razkošnica -e i, razk0šnež -a m razkovati -ûjem gl. kovati razkrajati -am gl. razkrojiti ràzkralj -a m hivU kralj, odstavljeni kralj razkrečiti -im, razkrécen -a -o, razkreëevâlec -Ica [-le-] m, raz-kréka -e i; razkrékniti -nem, razkréknjen -a -o razkrehniti -kréhnem, razkrêhni -ite! razkrêhnil -ila -o, raz-kréhnjen -a -o, razkréhnjenost -i ž, razkréhnjenec -nca m, raz-kréhnjenka -e ž, ali pa s stalnim poud. razkrêhniti -nem; razkrèh -éha m, razkréha -e ž; povsod tudi skreh-razkričati -im gl. kričati, razkri-
čan -a -o, razkriëânost -i ž razkriti -ijem gl. kriti, razkrit -a -o, razkritje -a s; razkrivati -am, razkrival -a -o in -âla -o, razkrivanje in -ânje -a s, raz-krivâé -a m razkrižje -a s razpotje razkrojiti razkrôjim, razkrôji -ite! razkrojil -ila -o, razkrojen -a -o, razkrôjenost -i i, razkroji-tev -tve i, razkrôjek -jka m, razkrojilo -a s, razkrojina -e i, razkroj -ôja m, razkrôjen -jna -o, razkrojnina -e ž; razkroje-vâti -ûjem = razkrâjati -am, razkrojevânje -a s = razkrajanje -a s, razkrajâë -a m, raz-krojevâlec -Ica [-le-] m, raz-krojevâlka -e [-Ik-] i, razkro-jevâlen -Ina -o [-In-], razkro-jevâlnost -i [-In-] i razkropiti -im, razkropi -ite! raz-krôpil -ila -o, razkropljèn -êna -o, razkropitev -tve i, razkrop-1 jênost -i i, razkropijênec -nca m
razložiti
razkûhati -am, razkûhan -a -o; razkuhâvati -am, razkuhâvanje -a s
razkûriti -im, razkùrjen -a -o:
~a soba, ~ človek razkuštrati -am, razkuštran -a -o, razkuštranec -nca m, razkù-štranka -e i ali pa: razkuštrati -âm, razkuStràl -âla -o, razkuštran -a -o, razkustrânec -nca m, razkuStrânka -e ž; povsod tudi: sku-razkužiti -im, razkužen -a -o, raz-kuženec -nca m, razkuženka -e i, razkuženje -a «, razkužitev -tve Ž, razkužba -e ž, razkužilo -a s, razkužilen -Ina -o [-In-]; razkužljiv -iva -o, razkužljivost -î Ž; razkuževati -ûjem, razkuževanje -a 8, razkuževaien -Ina-o [-In-], razkuževainica-e [-In-] i, razkuževaiec -Ica [-le-] m, razkuževaika -e [-lie-] i raziâgati -am gl. razložiti razlastiti -im, razlâsti -ite! raz-lâstil -ila -o, razlaščen -êna -o, razlaščênec -nca m, razlaščenka -e i, razlastitev -tve i, razlastitven -a -o [-Ivan-], razlastî-len -Ina -o [-In-]: ~i postopek; razlaščevati -ûjem, razlaSëevâ-nje -a s, razlaščevaiec -Ica [-le-] m, razlaščevaien -Ina -o [-In-], razlaščevaiski -a -o [-ls-_ razlégati -am se, razléganje -a s; razléëi -žem (se), razlégel-lêgla -o: ~o se je po vsej vasi raziésti -lézem se gl. lesti, raz-lézen -a -o ("'"razležen) : ~o blago; razlezovâti -ûjem se, razlezovânje -a s razletéti -im se gl. leteti, razlêtel -éla -o: kosi ~ega letala; razlèt -éta m eksplozija, razléten -tna -o, razletljiv -iva -o, razletlji-vost -i Ž; razlétati -am se, raz-létanje -a s; razletâvati -am se, razletâvanje -a s
razlika -e i, različen -čna -o, različnost -i ž, različica -e ž, raz-ličje -a 8, različek -čka m, razlikovati -ujem razločevati, ločiti, razlikoval -âla -o, razlikovânje -a 8, gl. tudi razločiti razliti -lijem, razlit -a -o, razlitje -a s, razlitek -tka m; razlivati -am, razlivanje -a 8, razliv -a m razl^ûtiti -im zjeziti, razdražiti, razljučen -a -o, razljûéenost -i ž razdraienost razločiti -ločim gl. ločiti, razloči-tev -tve ž, razločenje -a s, raz-ločilen -Ina -o [-In-], razločljiv -iva -o, razločljivost -i ž, razloček -čka m, razločen -čna -o, razločnost -i ž; razločevati -ûjem, razločeval -âla -o, razločevanje -a s; razločevalen -Ina -o [-In-], razloéevâlec -Ica [-le-] m, razločevaika -e [-Ik-] i; razlok -oka m razlika, razlikovanje râzlog in razlog -oga m: zaradi
teh ~ov, iz takega ~a râzloka -e ž dieréza (v poetiki) razlomiti -lomim gl. lomiti, raz-lômljen -a -o, razlomitev -tve i, razlom -oma m, razlomek -mka m, razlomen -mna -o, razjom-nost -i ž, razlomljiv -iva -o, razlomljivost -i ž; razlâmljati -am, razlâmljanje -a s razlam-Ijâvec -vca m, razlamljâvka -e ž, razlamljâvski -a -o razložiti -im, razloži -ite! razložil -ila -o, razlozèn -êna -o, raz-ložitev -tve ž, razložba -e ž, razložen -žna -o, razložnost -i ž; razložljiv -iva -o, razložljivost -i ž; razlâgati -am, razlaganje -a s, razlâga -e ž, razlagâlec -Ica [-du-] m, razlagâlka -e [-du-] ž, razlagâlski -a -o [-dl-], razlagalen -Ina -o [-In-], razlagâtelj -a tn, razlagâtelj ica -e ž, raz-lagâteljski -a -o
razluščiti
razluščiti -im gl. luščiti, razluščen
-a -o, razluščitev -tve i razmagnétiti -im, razmagnéten -a
-o, razmagnétenje -a s razmahniti -nem gl. mahniti, razmah -âha m; razmahe vati -ûjem, razmahovàl -âla -o, razmaho-vânje -a s; razmâhati -am, raz-mâhan -a -o razmajati -mâjem in -mâjam in razmajâti -jèm gl. majati, raz-majân -a -o in razmâjan -a -o, razmâjanje in razmajânje -a «; razmajevâti -ûjem, razmajevàl -âla -o, razmajevânje -a s razmâkati -am gl. razmočiti razmakniti -mâknem, razmâkni in -makni -ite! razmâknil in -il -ila -o, razmâknjen -a -o, raz-mâknjehost -i i, razmaknitev -tve i, razmakljiv -iva -o, raz-makljivost -i i [nenagl. povsod: -mak- in -mak-]; razmàk -âka m; gl. tudi razmikati razmâzati -mâžem gl. mazati, raz-mâzan -a -o, razmâzanost -i i, razmàz -âza m, razmâzen -zna -o, razmâznost -i ž razmečiti -im, razmeči -ite! raz-mččil -ila -o, razmeččn -êna -o, razmečitev -tve i razmehcâti -âm gl. mehčati, raz-mehčfin-a-o, razmehèânost -i i, razméhčânje -a s; razmehčâ-vati -am, razmehèâvanje -a s razmejiti -im, razmêji -ite! raz-méjil -ila -o, razmejèn -êna -o, razmejitev -tve ž, razmejitven -a -o [-tvan-], razmêja -e ž, razméjek -jka m, razméjen -jna -o, razmejilen -Ina -o [-In-]; razmejevâti -ùjem, razmejeval -âla -o, razmejevânje -a s, raz-mejevâlen -Ina -o [-In-], raz-mejevâlnost -i [-In-] ž, razme-jevâlec -Ica [-âu-] m, razmeje-vâlka -e [-âu-] i razmériti -im, razmérjen -a -o, razmeritev -tve i, razmérje -a
s = razméra -e i, razméren -rna -o, razmérnost -i ž, raz-mérnik -a m, razmérski -a -o, razméroma prisl. razmesâriti -im, razmesârjen -a
-o, razmesârjenost -i i razmestiti -im in razméstiti -im, razmésti -ite! razméstil -ila -o, razmeščen -êna -o, razmestitev -tve i; razmeščati -am, razmé-ščanje -a «, razmeščevfilen -Ina -o [-In-], razmeščevâlec -Ica [-le-] m, razmeščevalka-e [-Ik-] i, ^azmeščevâlski -a -o f-ls-J razmetâti -mččem dov. gl. metati, razmetân -a -o, razmetânost -i Ž; razmèt -éta m; razmétati -am nedov., razmétanje -a s; raz-metâvati -am, razmetâvanje -a s; razméten -tna -o: ~a leča — razmétnica -e i razmikati -am in -mičem, raz-mikanje -a s, razmik -a m, raz-mičen -čna -o, razmičnost -i ž razmiliti -im kem., razmiljenje -a
s, gl. tudi umiliti razmisliti -im, razmišljen -a -o, razmišljenec -nca m, razmiš-Ijenka -e i, razmišljenost -i ž; razmislek -a [-ak-] m; razmišljati -am, razmišljanje -a s. razmiSljâj -a m; razmišljevâti -ûjem, razmisljevàl -âla -o, raz-miSljevânje -a s, razmišljevâ-lec -Ica [-le-] m, razmiSljevâlka -e [-Ik-] i, razmišljevâlski -a -o [-IS-]
razmnožiti-im, razmnoži -ite! razmnožil -ila -o, razmnožen -êna -o, razmnožitev -tve i. razmnož-ba -e i, razmnožek -žka m; raz-množevâti -ûjem, razmnoževal -âla -o, razmnoževfinje -a s, razmnoževalen -Ina -o [-In-]: ~i aparat, razmnoževfilec -Ica [-te-] m, razmnoževalka -e [-Ik-] é, razmnoževaiski -a -o [-Is-] razmočiti -močim gl. močiti, razmočen -a -o, razmočenost -i ž,
razpaliti
razmočenje -a s, razmočitev -tve i; razmakati -am, razmakanje -a s, razmaka -e ž, razmok -ôka m
razmoiati -am in razmotati -âm gl. motati, razmotan -a -o; raz-motavati -am, razmotâvan je -a s razmotriti -im razmisliti, pretehtati, preudariti, razmotril -ila-o; razmotrivati -am premišljevati, pretehtavati, preudarjati razmraziti -im — zmrâziti -im; ~ sobo, razmrâzen in razmrâ-žen -a -o: ~a soba razmrcvariti -im = zmrcvâriti
-im, razmrcvârjen -a -o razmfšiti -im = zmfšiti -im, raz-mfšen -a -o, razmršenost -i ž, razmfšenec -nca m, razmfšen-ka -e i
raznaroditi -im, raznarôdi -ite! raznarodil -ila -o, raznarodèn -êna -o, raznarodênost -i ž; raz-narodovâti -ûjem, raznarodovàl -âla -o, raznarodovânje -a s, raznarodovâlen -Ina -o [-In-]: ~ a politika, raznarodovâlnost-i [-In-] ž
raznašati -am, raznâianje -a s, raznaSâlec -Ica [-du- in -le-] m, raznaSâlka -e [-du- in -Ik-] i, raznasâlski -a -o [-du- in -Is-]: ~a služba, raznaSâlen -Ina -o [-In-]: ~o delo raznêsrti -nêsem gl. nesti, razne-sèn -êna -o ("•'razueSèn -êna -o), raznésen -sna -o eksploziven: ~i prab, raznések -ska m; raz-nesilo -a « eksplozivna snov; raznositi -nosim gl. nositi, raz-nošen -a -o, raznos -ôsa m raznétiti -im, raznéten -a -o raznéziti -im, raznčžen -a -o, raz-nčženje -a 8, razndženost -i ž razno-v sestavi: raznobârven-vna -o, raznocvéten -tna -o, razno-5âsen -sna -o, raznoclèn -éna -o, raznodôben -bna -o, raznoglà-sen -sna -o, raznoimén -a -o.
raznoiménski -a -o, raznokoten -tna -o, raznoličen -čna -o, raz-noličnost -i i, raznolik -a -o, raznolikost -i i, raznomiseln -a -o [-Saln-], raznomiselnost -i [-saln-] ž, raznorâmen -mna -o, raznoroden -dna -o, raznosmé-ren -rna -o, raznostrân -a -o, raznostrâniêen -čna -o, razno-tér -a -o, raznotérost -i i, raznovrsten -tna -o, raznovrstnost -i i
raznositi -nosim gl. raznesli raznožen -žna -o: ~a stoja, raz-
nožka -e i razobésiti -im, razobčšen -a -o, razobéSati -am, razobčšanje -a s razodéti -dénem gl. odeti, razodét -a -o, razodétost -i i, razodétje -a s; razodévati -am, razodéva-nje -a », razodévek -vka m, razodéven -vna -o, razodéten -tna -o: ~a prisega; razodevâ-lec -Ica [-le-] m razoglàv -âva -o, razoglâvec -vca m, razoglâvka -e i, razoglavski -a -o; razoglâviti -im koga, raz-oglâvljen -a -o razor in razor razôra m, razorek -rka m, razorček -čka m; razô-rast -a -o, razoren -rna -o: ~a njiva (če ima veliko razorov); razorâti -ôrjem in -ôrjem gl. orati, razorân -a -o razorožiti -im, razor0ži -ite! raz-or0žil -ila -o, razorožčn -êna -o, razorožênec -nca m; razorožitev -tve i, razorožitven -a -o [-tvan-]; razoroževâti -ujem, razoroževal -âla -o, razorože-vânje -a », razoroževalec -Ica [-le-] m, razoroževâlski -a -o [-Is-]
razpàd -âda m gl. razpasti razpahniti -pâhnem gl. spahniti:
~ redi; razpahovâti -ûjem razpaliti -im, razpâljen -a -o, razpâljenost -i i; razpaljevâti -ûjem, razpaljevânje -a »
razparati
razparati -am, razparan -a -o, razpiranje -a s, razparanec -nca m neka vrsta osata, razpor -ôra m, razpora -e ž, razporek -rka m, gl. tudi razprati razpasati -pašem gl. pas odpeti pas, razpasan -a -o; razpaso-Tati -lijem, razpasovàl -âla -o, razpasovânje -a s razpasti -padem, razpadi -te! razpadel -dla -o tn razpàl -âla -o: razpâdli tn razpâli domovi, razpad -âda m, razpâden -dna -o, razpâdek -dka nu, razpadina -e ž razvalina, razpadnina -e i produkt razpadanja; razpadi jiv-iva -o, razpadljivost -i ž; razpâdati -am, razpâdanje -a s razpasti -pâsem se: bolezen se razpâse, razpâsel -sla -o, raz-pâsen -a -o (+razpâsen -a -o), razpâsenost -i i razširjenost; razpâSen -šna -o: ~o živeti, razpâšnost -i ž razposajenost, razkoènost razpecâti -âm gl. pečati se, raz-peëânje -a s; razpeëâvati -am razpeëâvanje -a s; razpeëevâti -ûjem, razpečeval -âla -o, raz-pecevânje -a s, razpecâva -e ž, razpecevâlec -Ica [-le-] tn, raz-pecevâlka -e [-Ik-] ž, razpeče-vâlski -a -o [-Is-] razpeëâtiti -im: ~ pismo, raz-pecâten -a -o: ~o pismo, raz-peëâtenje -a s razpeljati -péljem tn -âm gl. peljati: ~ žice, gnoj, razpeljân -a -o, razpel j âva -e i; razpe-Ijevâti -ûjem, razpeljevàl -âla -o, razpeljevânje -a s; razpe-Ijâvati -am, razpeljâvanje -a s razpélo -a s
razpéniti -im, razpénjen -a -o,
razpénjenost -i à razpéti -pnèm, razpni -ite! razpél -a -o, razpét -a -o, razpétje -a s, razpon -ôna tn, razpetina -e ž; razpénjati -am, razpénjanje -a
8, razpenjav -âva -o, razpenjâ-vost -i é, razpenljiv -iva -o, razpenljivost -i i razphâti -phâm in -pščm gl. phati,
razphân -a -o razpihati -am, razpihan -a -o; raz-pihâvati -am = razpihovâti -ûjem, razpihoval -âla -o, raz-pihâvanje -a 8 = razpihovânje -a s; razpihniti -nem, razpih-njen -a -o, razpihnjenost -i i razpiliti -im, razpiljen -a -o, raz-
piljenost -i ž razpirati -am gl. razpreti razpisati tn razpisâti -pišem gl. pisati, razpisan -a -o, razpis -a tn, razpisen -sna -o: ~a deskà; razpisovâti -ûjem, razpisoval -âla -o, razpisovânje -a s, raz-pisovâlec -Ica [-le-] m, razpiso-vâlka -e [-Ik-] i, razpisovalski -a -o [-Is-] razplameniti -im, razplamêni-ite! razplaménil -ila -o, razplame-njèn -êna -o, razplamenjênost -i ž
*razplamtéti -im gi. plamteti; *razplamtévati -am, *razplamté-vanje -a s razplâti razpôljem gl. plati razplatiti -im: breskev, srce
razplâten -a-o: ~a breskev razplaziti -im: otrok si je obleko razplâzil, razpMžen -a -o in razplâzen -a -o razplêsti -plêtem gl. plesti, raz-plèt -éta tn, razplétek -tka m; razplétati -am, razplétanje -a s razpliniti -im (se), razplinjen -a -o; razplinjati -am, razplinja-nje -a s, razplinjâë -a »», raz-plinjevâlec -Ica [-le-] tn razploditi -im, razplôdi -ite! raz-plôdil -ila -o, razplojèn -êna -o, razploditev -tve i, razploditven -a -o [-tvan-], razplôd -ôda m, razplôden -dna -o = razplodi-len -Ina -o [-In-]: ~i organ = razplodilo -a s; razplojevâti
razpostaviti
-lijem, razplojevânje -a «, raz-plojevâlec -lea [-le-] tn, raz-plojevalka -e [-Ik-] i; razpla-jati -am, razplajanje -a s razploščfti -im gl. sploščiti razpočiti -im, razpočen -a -o, raz-počenost -i ž; razpok -<5ka m, razpočen -čna -o: ~e kroglice, razpoklina -e i, razpoklinast -a -o; razpoka -e ž; razpoka ti -am (se), razpokan -a -o, razpokanost -i i; razpokast -a -o razpoditi -im, razpôdi -ite! raz-podil -ila -o, razpodèn -êna -o; razpojati -am, razpojan -a -o razpolagati -am, razpolaganje -a s, razpolaga -e i: to ti je na ~o uporabo, v rabo, na voljo; razpoložiti -im, razpoloži -ite! razpoložil -ila -o, razpolozèn -êna -o: + dobro, slabo razpoložen dobre, slabe volje biti (ne biti), razpolož0nje -a s ubranost, volja, razpolo!ênjski -a -o; raz-polož0nost -i ž, razpoložitev -tve ž, razpoložen -žna -o kar je na voljo., razpoložnost -i i; razpoložljiv -iva -o: vsa ~a sredstva; razpoložljivost -i i razpoloviti -im, razpolovi -ite! razpolovil -ila -o, razpolovljèn -êna -o, razpolovljênost -i ž, razpolovljênje -a s, razpolovitev -tve ž, razpoloven -vna -o, razpolovljiv -iva -o, razpolov-Ijivost -i ž, razpolovnica -e i irta, ki raepolavlja, razpolovišče -a s; razpolavljati -am, razpo-lavljauje -a s, razpolavljavec -vca m, razpolavljavka -e ž, razpolavljavsKi -a -o razpoložiti -im gl. razpolagati razpon -ôna m, gl tudi razpeti razpor -ôra m, gl. tudi razparati razporèd -éda m razvrstitev; razporediti -im razvrstiti, razporêdi -ite! razporédil -ila -o, razpo-rejèn -êna -o, razporeditev-tve
ž, razporeditven -a -o [-tjoan-], razporédba -e ž; razporéjati -am razvrščati, razporéjanje -a s; razporéden -dna -o, razporéd-nost -i i razporek -rka m, gl. tudi razparati in razprati razporoka -e ž, razporočiti -im, razporoči -ite! razporočil -ila -o, razporoêèn -êna -o, razpo-ročen -čna -o, razporočitev -tve i razporoka razposaditi -im, razposadil -ila -o, razposajèn -êna -o: ~ otrok, razposajênost -i i, razposajênec -nca m, razposajênka -e i, raz-posajênski -a -o; razposajati -am: ~ goste, razposajanje -a s razposésti -sédem se: gostje so se razposédli, razposédati -am se razposlati -pošljem gl. poslati, razposlan -a -o; razpošiljati -am, razpošiljanje -a s, razpošiljač -a m, razpošiljava -e ž, razpo-šil jatev -tve ž, razpošiljalen -Ina -o [-In-], razpošiljalnica -e [-In-] i, razpošiljavec -vca m, razpo-šiljavka -e i razposoditi -sodim gl. posoditi, razposojen -a -o; razposôjati -am, razposôjanje -a s; razpo-sojevati -lijem, razposojevàl -âla -o, razposojevânje -a s, razposo jevâlec -Ica [-du- in -le-] m, razposojevâlka -e [-dy- in -Ik-] i, razposojevâlski -a -o [-du- in -Is-], razposojevâlen -Ina -o [-In-] razpostaviti -im, razpostâvljen -a -o, razpostâvljenost -i i, raz-postâva -e ž, razpostavitev -tve Ž, razpostavitven -a -o [-tvan-]; razpostâvljati -am gl. postavljati, razpostâvljanje in -ânje -a s, razpostavljâvec -vca tn, razpostavljâvka -e ž, razpostav-Ijâvski -a -o, razpostavljâlen -ina -o [-In-]
razpoi
razpot -a m, razpôtek -tka m, razpotje -a «, mn. razpotja -tij, razpoten -tna -o, razpôtnik -a m kdor prebiva na razpotju, naj-denček; razpotnica -e i razpotégniti in -tegniti -tégnem gl. iztegniti, razpotégnjen -a -o, razpotégnjenost -i ž, razpoteg-nitev -tve ž; razpotegovati -ujem, razpotegovàl -âla -o, razpotego-vânje -a s, razpotegovâlec -Ica [-le-] m, razpotegovâlka -e [-Ik-J i, razpotegovâlski -a -o [-Is-]; razpotézati -am, razpotézanje -a s, razpotegljiv -iva -o, raz-potézen -zna -o razpovédati -povém: to moram
kar sem začel razpoznati -âm gl. poznati, raz-poznâva -e i; razpoznâvati-am, razftoznâvanje -a s, razpoznâ-ven -vna -o: ~a znamenja razpraskati -am, razprâskan -a -o, razprâskanost -i i; razprâsniti -nem se
razprašiti -im, razprâSi -ite! raz-prâSil -ila -o, razpraSèn -êna -o; razpraSevâti -ûjem, razpraševal -âla -o, razprasevânje -a «, raz-praSevâlec -Ica [-Ic-J m razpréti razpôrjem, razprâl -a -o, razprân -a -o: mreža je ~a, gl. tudi razparati in razporek razprava -e i obravnava (zadeve, vprašanja, pred sodiščem), študija, razprâven -vna -o: ~a dvorana
razpraviti -im (se) sleči (se), raz-prâvljen -a -o, razprâvljenost -i ž
razpravljati -am (se) slačiti (se), obravnavati, preiskovati: ~ kaj, o čem; razprâvljal -a -o in -âla -o, razprâvljanje -a in -ânje -a 8, razpravijâvec -vca m, raz-pravljalen -Ina -o [-In-] razprécati -am in razprččkati -am: ~ lase no prečo počesati, razpréé(k)an -a -o
razprčči -prčžem, razprézi -te! razprégel -gla -o, razprčžen -a -o; razprégati -am, razpréganje -a s = razpréga -e ž, razpré-zati -am, razprézanje -a 8 razpredeliti -im, razpredêli -ite! razpredélil -ila -o, razpredeljèn -êna -o, razpredeljênost -i i, razpredelitev -tve i, razprede-litven -a -o [-tvan-], razpredél [-él] -a m, razpredélen -Ina -o [-In-], razpredélnica -e f-In-J i, razpredélek -Ika [-Ik-] m; razpredeljevâti -jûjem, razpre-deljevàl -âla -o, razpredelje-vânje -a s, razpredel jevâlec -Ica [-le-] m, razpredeljevâlka -e [-Ik-] Ž, razpredeljevâlski -a -o [-IS-]
razpreglèd -éda m evidenca, raz-pregléden -dna -o, razpregléd-nica -e ž razprégniti -nem se razpočiti se, dobiti režo: strok (grahov, fižolov) se razprégne, razprégnil -a -o; razprézati -am, razpré-zan -a -o, razprézanje -a 8 razprêsti in razprésti -prêdem in -prédem gl. presti, razpréden -a -o, razprédenost -i é razpréti -prèm, razpri -ite! razprl -a -o, razprt -a-o: ~ tisk, raz-pftost -i Ž, razprtija -e i, razprtje -a s in razprt jè -à s; razpirati -am, razpiranje -a s, raz-pirâé -a m, razpirâlo -a s razprézati -am gl. razprégniti in razpreči
razprhniti -nem, razpfhnjen -a -o razprodati -âm gl. prodati, raz-prodân -a -o; razprodâjati -am, razprodâjanje -a g, razprodâja -e i, razprodâjen -jna -o, razproda jâlec -Ica [-du-] m, raz-prodajâlka -e [-du-] i, razpro-dajâlski -a -o [-du-], razproda-jâlen -Ina -o [-In-], razproda-jâlnica -e [-In-] ž
razsaditi
razprostranjen -a -o, razprostranjenost -i ž, razprostramtev -tve ž, gl. tudi razprostreti razprostréti -strèm gl. prostreti, razprostrt -a -o, razprostftost -i i; razprostirati -am, razpro-stiranje -a s, gl. tudi razprostranjen
razpršiti -im, razprši -ite! razpršil -ila -o, razprSèn -êna -o, razprš0nost -i i, razpršitev -tve . ž; razprševati -ûjem, razprše-vàl -âla -o, razprševânje -a s, razpršilo -a «, razpršilen -Ina -o [-In-], razpršilec -Ica [-le-] m, razpršilka -e [-Ik-] i, razpršen -šna -o, razpršnost -i ž razprtiti -im = razprtati -am: ~ breme, razpften -a -o in raz-prtan -a -o, razprtitev -tve i razpuhtéti -im gl. puhteti, razpuh-tévati -am, razpuhtévanje -a s razpustiti -im gl. pustiti, razpu-šččn -êna -o, razpuScênost -i i, razpustitev -tve ž, razpûst -a m, razpustljiv -iva -o = razpûsten -tna -o, razpûstnost -i i = raz-pustljivost -i i; razpûščati -am, razpuščanje -a s razrahljati -âm gl. rahljati, raz-rahljân -a -o, razrahljanost-i i razrasti -râstem se, razrâstel -tla -o in razrâsel -sla -o, razrfiščen -a 'O, razrâSëenost -i i, razra-slost -i ž, razrâst-i ž, razrâstek -tka m, razrâs(t)lek-a [-lak-] m; razrâstniki -ov mn. m; razrâ-ščati -am se, ^•azrâščanje -a 8 razred -éda m, razréden -dna -o, razrédnik -a m, razrčdniški -a -o, razrčdničarka -e i, razréd-nica -e i razredni dnevnik, raz-rédniéen -čna -o razrédèiti -im, razrédèen -a -o, razrčdčenje -a 8, razrédèenost -i ž, razredčitev -tve i, razred-čina -e i = razredčenina -e i; razredčevati -ûjem, razredèevàl -âla -o, razredèevânje -a 8, raz-
redéevâlen -Ina -o [-In-J, raz-redéevâlec -Ica [-le-] m,, raz-redcevâlka -e [-Ik-] i, razred-cevâlski -a -o [-Is-] razrešiti in razrešiti razr6šim gl. rešiti: ~ koga česa; razrešitev -tve i, razrešitven -a -o [-van-] ; razrčšen -šna -o, razrčšnica -e ž; razrešljiv -iva -o, razrešljivost -i i: ~ naloge; razreševâti -ûjem, razreševil -ala -o, razreševanje -a s, razresevâlec -Ica [-le-] tn, razreševâlka -e [-Ik-] i razrézati -réiem, razrézan -a -o, razrézanost -i i, razrèz -éza m; razrezovâti -ûjem, razrezovàl -âla -o, razrezovânje -a s; raz-rezljâti -âm gl. rezljâti, razrez-Ijân -a -o, razrezovâlec -Ica [-du- in -le-] m, razrezovâlka-e [-du- in -Ik-] i razriniti -nem, razrfnjen -a -o, razrinjenost -i i, razrinjenje -a 8 razriti -rijem gl. riti, razrit -a -o, razritost -i i, razriven -vna -o razrivati -am, razrivanje -a s, razrivač -a m, razrivâlen -Ina -o [-In-] razrušiti -im gl. rušiti, razrûSen -a -o, razrûšenost -i ž, razrušitev -tve i-, razrušen -šna -o, razrušljiv -iva -o, razrušljivost -i ž
razrnvati -rûjem gl. izruvati, raz-ruvan -a -o; tudi: razrvâti -rûjem, razrvâl -a -o, razrvân -a -o (v prenesenem pomenu samo ta oblika), razrvânost -i i, raz-rvânec -nca m, razrvânka -e ž razsaditi -im, razsadi -ite! raz-sâdil -ila -o, razsajèn -êna -o, razsajênec -nca m, razsajênka -e i, razsajênost -i ž; razsaden -dna -o, razsâdnost -i ž, razsâd-nik -a m: bakterijski ~ bakterijsko gojišče; razsajati -am, razsâjanie -a s; razsajâè -a m, razsajalka -e [-du-] i, razsajâ-lec- Ica [-du-] m
razsébnik
razsébnik -a m neka rastlina razsedlati -âm gl. sedlati: ~ konja, razsedlân -a -o razségati -am se: ~ se po vsej Evropi, čez vso Evropo; raz-séganje -a «; razséëi -sčžem gl. seči sežem, razsézen -a -o, raz-sèg -éga n», razsegljîv -iva -o, razsegljivost -i ž; razsegovâti -lijem, razsegovàl -âla -o, raz-segovânje -a s; gl. tudi raz-sčžen
razsejati -sejem gl. sejati, raz-sejân -a -o, razsejânost -i è, razsejânje -a s; gl. razsev razsékati -am, razsékan -a -o, razsèk -éka m; razsekâvati -am = razsekovâti -ûjem, razseko-vàl -âla -o, razsekovânje -a s; razsekljâti -âm gl. sekljati razseliti -sélim gl. seliti, razseljen -a -o: ~e osebe, razséljenec -nca m, razséljenka -e i, razsél j enost -i i; razselina -e ž; razseljevâti -ûjem, razseljevàl -âla -o, razseljevânje -a «, raz-seljevâlec -Ica [-le-] m, raz-seljevâlka -e [-Ik-] i, razselje-vâlen -Ina -o [-In-]: ~a politika
razsèv -séva m, razséven -vna -o, razsévnost -i ž; razsévati -am, razsévanje -a s, razsevališče -a s razsézen -žna -o, razséžnost -i ž,
razsčžje -a s; gl. razségati razsipati -pam in -pljem, razsipanje -a s, razsipâlen -Ina -o [-In-], razsip -a m, razsipen -pna -o, razsipnik -a m, razsipnica -e i, razsipnež -a m, razsipnost -i ž, razsipčen -čna -o kar se rado razsiplje, razsipčnost -i ž; raz-sipâvati -am, razsipavanje -a s, gl. tudi razsuti razsnovati -snûjem gl. snovati, , razsnovân -a -o, razsnova -e ž, razsnùtek -tka m, razsnoven -vna -o, razsnûten -tna -o
razsoditi in razsoditi -sodim gl. soditi, razsdjen -a -o, razsoje-nost -i ž, razsodljiv -iva -o, razsodi jivost -i ž, razsoden -dna -o, razsodnost -i ž; razsodnik -a m, razsodniški -a -o: ~i izrek, razsodba -e ž, razsodek -dka m, razsodišče -a s; razsojati -am, razsojanje -a s; razso jevâti -jûjem, razsojevàl -âla -o, razso jevân je -a s, razso jevâlec -Ica [-du-] tn, razsojevâlen -Ina -o [-In-]
rézsoha -e ž rogovila, nav. mn. râzsohe senene vile, râzsohast -a -o rogovilast razsoliti -im, razsôU -ite! razsolil -ila -o, razsoljèn -êna -o: .~o meso, râzsol [-ou] -sola .m: meso v ~ dejati, râzsola -e é razsrditi -im in -sfdim se, razsrdi -ite! razsrdil -ila -o, raz-sfjen -a -o, razsfjenost -i i, razsrditev -tve ž; razsfden -dna -o, razsrdljiv -iva -o "•^razstâti -nem se raziti, razidem se: živeli smo skupaj nekaj let in smo se +razstali Cro«àJO, eden v Francijo, eden v Kakanj, eden v Ljubljano; +razstânek -nka m razhod, slovo: +razsta-nek (slovo) na železniški postaji je bil prisrčen, osmošolci na +razstanku ob ločitvi, ob razhodu
razstaviti -im razdeti, na ogled postaviti, razstâvljen -a -o; raz-stâva -e i, razstâvek -vka m, razstâven -vna -o: ~a dvorana = razstâvnica -e ž, razstâvnost -i i, razstavljiv -iva -o, razstavi jivost -i i; razstavitev -tve ž, razstavitven -a -o [-vati-], razstavišče -a s, râzstavica -e ž = razstavka -e ž več snopov skupaj pokonci postavljenih; razstavljati -am, razstâvljanje in -ânje -a s, razstavnik -a m = razstavitelj -a m = razstavljâ-
razialiti
vec -vca m, razstavljavka -e ž; razstavljalen -Ina -o [-In-], raz-stavljalnica -e [-In-] i razštlati -stéljem gl. stlati, razstlan -a -o; razstlljati -am, raz-stfljan je -a «, razstilnik -a [-iu-] m razgrabljeno seno, ki se na travniku suii, razstiljalnik -a [-àu-] m (stroj) razstoj -ôja m, razstojen -jna -o:
~a razdalja razstop -ôpa m ; razstopiti -stôpim se gl. stopiti: v krog se raz-stôpati -am se, razstôpan je-a s razstreliti -im, razstreli -ite! raz-strélil -ila -o, razstreljèn -êna -o, razstrelitev -tve i, razstrélen -Ina -o [-In-], razstrélnost -i [-In-] i; razstrelilen -Ina -o [-In-], razstrelivo -a s; razstré-Ijati -am; razstreljevati -ujem, razstreljevàl -âla -o, razstrelje-vânje -a s, razstreljevâlec -Ica [-àu-] m razstréti -strèm, razstri -ite! raz-stfl [-t^u] -a -o, razstft -a -o, razstftost -i i; razstirati -am, razstiranje -a s razstriči -strižem gl. striči, raz-strižen -a -o, razstrižek -žka m razstrojiti -strôjim gl. strojiti, razstrôjen -a -o, razstrôjenost -i ž, razstrojitev -tve i, razstroj -ôja m deeorganieacija razsušiti -im, razsiiši -ite! raz-siišil -ila -o, razsuščn -êna -o: ~ sod; razsuSênost -i i: ~ zemlje; razsiišati -am, razsiišanje -a s
razsuti -sujem in -spèm, razsûj -te! in razspi -ite! razsùl -ûla -o, razsût -a -o, razsûlo -a s, gl. tudi razsipati razsvétiti -im: ~ prostor z lučjo, razsvéti -ite! razsvétil -ila -o in razsvétilo -i; gl. tudi razsvetliti razsvétiti -im eksekrirati: ~ po-sveëêno stvar, razsvéti -ite! razsvétil -ila -o, razsveëèn -êna -o.
razsveëênost -i i; razsvecevâti -ûjem, razsveéevàl -âla -o, raz-sveëevânje -a s, razsveëevâlen -Ina -o [-In-]: ~o dejanje razsvetliti -im, razsvétli -ite! raz-svétlil -ila -o, razsvetljèn -êna -o, razsvetljênje -a s, razsve-tlitev -tve i, razsvetljênec -nca m, razsvéti jênost -i S; razsvet-Ijevâti -ûjem, razsvétijevàl-âla -o, razsvetljevânje -a s, razsvéti jevâlen -Ina -o [-In-], razsvéti jevâdec -Ica [-le-] m; raz-svetljâva -e i, razsvétijâven -vna -o: ~e težave razsvit -a m zora, razsvitati -a se razScepériti -im se, razščep0rjen
-a -o, razScepérjenost -i ž razširiti -im (se), razširjen -a -o, razširjenost -i i, razširjenje -a s, razširitev -tve i, razširitelj -a m; razširjati -am, razširjanje -a s, razširjfitev -tve i, raz-širjalec -lea [-àu- in -le-] tn med.; razširjevati -ûjem, raz-širjevàl -âla -o, razSirjevânje -a s, razSirjevâlec -Ica [-au- in -le-] m, razSirjevâlka -e [-du-in -Ik-] i razikatlâti -âm, razSkatlàj -âjte! razSkatlàl -âla -o, razškatMn -a -o: ~ moist razšopiriti -im se, razšopirjen -a
-o, razšopirjenost -i i razštfkati -am, razštrkan -a -o,
razštfkanost -i ž raztâjati -am (se), raztâjan -a -o raztâkati -am gl. razločiti raztakniti -tâknem, raztâkni -te in raztakni -ite! raztâknil -a -o in raztaknil -ila -o, raztâknjen -a -o [nepoud. povsod: -tak- in -tak-]
raztaliti -im, raztâli -ite! raztâlil -ila -o, raztaljèn -êna -o, raz-tâlen -Ina -o [-In-] kar se da taliti, raztâlnost -i [-In-] ž, raz-taljiv -iva -o, razialjivost -i ž
rnzttuliti
raztaniti -îm, raztâni -ite! raz-tânil -ila -o, raztanjen -a -o in raztanjèn -êna -o, raztânjenost -i in -ênost -i ž; raztanjevati -lijem, raztanjevàl -âla -o, raz-tanjevânje-a s [nepoud. povsod: -lan- in -lan-]; raztânjSati -am, raztânjSan -a -o sUnjšati raztapljati -am gl. raztopiti raztêci -čem se, raztékel -êkla -o, raztékati -am se, raztékanje -a «, raztok -6ka m raztégniti in -tegniti -tégnem, raz-tégni -ite! raztégnil -ila -o, raz-tégnjen -a -o, raztèg -éga m; raztégati -am = raztézati -am, raztézanje -a s, raztegljiv -iva -o, raztegljivost -i ž, raztézen -zna -o, raztéznost -i i, raztèz -éza m kričav otrok, raztezal-nica -e [-In-] i, razteiâj -a tn; raztegovâti -lijem, raztegovàl -âla -o, raztegovânje -a s, raz-tegovâlen -Ina -o [-In-], raz-tegovâlo -a s zdravniško orodje raztelésiti -im, raztelčšen -a -o, razteléSenje -a s = raztelésba -e i, razteleSevâti -lijem, raz-telesevàl -âla -o, raztelesevânje -a s, razteleševalec -lea [-d^-in -le-] tn, raztelésenec -nca tn, raztelésenka -e i, razteleševal-nica -e [-In-] ž raztêpsti -têpem (se) gl. tepsti, raztepèn -êna -o; raztépati -am, raztépanje -a s; raztepâvati -am, raztepâvanje -a s; raztép-Ija -e ž ivfklja razteptati -âm gl. teptati, raztep-tân -a -o; razteptâvati -am, raz-teptâvanje -a s raztézati -am gl. raztegniti raztirati -am, raztiran -a -o raztlačiti -im, raztlačen -a -o, raz-
tiačenost -i i raztočiti -točim gl. točiti, raztočen -a -o; raztôk -âka tn, raztočje -a s; raztâkati -am, raztâkanje -a s; gl. raztêéi
raztogotiti -im (se), raztogôti -ite! raztogôtil -ila -o, raztogotèn -êna -o
raztôlci -čem gl. tolči, raztolčen -a -o, raztolčenost -i i, raztôl-čenec -nca tn [povsod: -ôu-] raztolmačiti -im, raztolmâéen -a -o, raztolmačenje -a s [povsod: -Im-J
raztopiti -im, raztopi -ite! raztopil -ila -o, raztopljèn -êna -o, raztopitev -tve i, raztôp -ôpa tn, raztopilo -a s, raztôpen -pna -o, raztôpnost -i i, raztopina -e ž, raztôpnik -a m topilni lonec, raz-topljiv -iva -o, raztopljivost- -i Ž; raztâpljati -am, raztâpljanje -a s, raztapljâvec -vca tn, raz-tapljâvka -e ž, raiztapljâvski -a -o; raztopi jevâti -lijem, raztop-Ijevânje -a s raztovoriti -tovôrim in -im gl. na-tovoriti, raztovoritev -tve ž; raz-tovârjati -am, raztovârjanje -a s raztréskati -am, raztréskan -a -o raztrésti -em, raztrésen -a -o (+raztrésen -a -o), raztrésenost -i ž (+raztré§enost -i i), raz-trésenec -nca tn, raztrésenka -e Ž; raztrésati -am, raztrésanje -a s, gl. tudi raztrositi raztreščiti -im, raztréSéen -a -o,
raztreščenost -i i raztrgati -am gl. trgati, raztrgan -a -o, raztrganje -a s, raztfga-nost -i Ž, raztfganec -nca tn, raztfganka -e i, raztrganina -e Ž; raztrgovâti -ûjem; raztrgâ-vati -am raztrôbiti -im = raztrobéntati -am gl. trobiti, raztrôbljen -a -o, raztrôbljenost -i ž raztrojiti -im na tri dele razdeliti, raztrôji -ite! raztrôjil -ila -o, raztrojèn -êna -o, raztrojênost -i è; raztrojitev -tve i, raztro-jitven -a -o [-tvan-] raztrositi -im gl. trositi, raztrošen -a -o, raztrôsek -ska m meta-
razvêsti
staža med.-, raztresati -am, raz-trošanje -a s raztrošek -ška m = strošek -ška
m izdatek raztrupati -am razbiti = raztrii-piti -im, raztrupan -a -o, raz-trupanost -i ž, raztrupljen -a -o raztToriti -im, raztvor -ôra tn = raztvôrba -e ž, raztvorljiv -iva -o, raztvorljivost -i ž; raztvô-ren -rna -o, raztvôrnost -i ž, raztvorina -e ž, raztvorilo -a s, raztvorilen -Ina -o [-In-]-, raz-tvarjati -am, raztvarjanje -a s, raztvarjalen -Ina -o [-In-], raz-tvarjalec -lea [-le-] tn, raztvar-jalka -e [-Ik-] i, raztvarjalski -a -o [-Is-] razuditi -im anatomizirati, secirali med., raziiden -a -o, razudba -e ž = razudenje -a s, razudenost -i i
razum -a tn, razumen -mna -o, razumnost -i i, razumnik -a tn, razumnica -e i, razumnež -a tn, razumniški -a -o, razumništvo -a s; razuméti -ùmem gl. ume-ti: to se razume samo po (ob) sebi, +pod tem razumemo s tem mislimo, + razuméti se na kaj umeti kaj, izveden biti v čem; razumljen -a -o: beseda ni bila prav ~a; razumljiv -iva -o, razumljivost -i ž; razumévati -am, razumévanje -a s; razuméven -vna -o, razumévnost -i ž "•"razun prisl. gl. razen raziisten -tna -o kdor ima velika usta, gobezdav, bahav, oprdvljiv, razustnež -a tn, raziistnost -i i, razustnik -a tn, razustiti -im izklepetati razuzdati -âm, razuzdàl -âla -o: ~ je konja, razuzdân -a -o: ~ konj; preneseno: razuzdan -a -o: ~ človek, razuzdânec -nca tn, razuzdénka -e ž, razuzdanost -i i
razvaditi -im, razvâjen -a -o, raz-vâjenec -nca tn, razvâjencek -čka tn, razvâjenka -e ž, raz-vâjenost -i i, razvâda -e i; razvajati -am, razvâjanje -a s razvàl [-àl] -âla tn, razvalina -e ž razvaliti -im, razvâli -ite! raz-vâlil -ila -o, razvaljèn -êna -o; razvâljati -am gl. valjati, raz-vâljanje -a s razvéda -e ž koketa razvédeti -vém se gl. vedeti: v majhnem mestu se hitro vse razvé, razvédel -a -o (+razvédla -o), razvédenost -i i; razvédati -am se orientirati se, razvédanje -a s; razvedovâti -ujem se, raz-vedovàl -âla -o, razvedovânje -a s; razvèd -éda tn orientacija razvedriti -im, razvêdri -ite! raz-védril -ila -o, razvedrèn -êna -o; razvedrilo -a s, razvedrilen -Ina -o [-In-], razvedrilnost -i
[-m-] i
razvéjati -jam in -jem gl. vejati, razvéjan -a -o; razvéti -véjem gl. veti, razvét -a -o, razvétost -i i razvejiti -im, razvêji -ite! raz-véjil -ila -o, razvejèn -êna -o, razvejênost -i i, razvejitev -tve ž razveljaviti -im, razveljavljen -a -o, razveljâvljenje -a «, reiz-veljavitev -tve i, razveljavitven -a -o [-tvan-]:^ odlok; raz-veljâvljati -am, razveljâvljanje -a s
+râzven prtsJ. gl. razen razveseliti-im, razvesêli-ite! raz-vesélil -ila -o, razveseljên -êna -o, razveselitev -tve i, razveseljiv -iva -o, razveseljivost -i i; razveseljevâti -ûjem, razvese-Ijevàl -âla -o, razveseljevânje -a s, razveseljevâlec -Ica [-du-] tn, razveseljevâlka -e [-du-] i, raizveseljevâlen -Ina -o [-In-] razvêsti -vêdem, razvêdi -ite! razvédel -êdla -o in razvèl -êla -o, razvedèn -êna -o, razvedênost
razvézati
-i i, razvedênec -nca m, raz-vedênka -e i razvézati -véiem gl. vezati, raz-vézan -a -o, razvéza -e i, raz-vézanje -a s; razvéznik -a m glas.^_ razvézen -zna -o = raz-vezljiv -iva -o, razvezljivost -i ž; razvezovati -ûjem, razvezo-vàl -âla -o, razvezovânje -a s, razvezovâlen -Ina -o [-In-], raz-vezovâlec -Ica [-du-] m, razvezo vâlka -e [-du-] i, razvezo-vâlski -a -o [-du-] razvid -a m evidenca, razviden -dna -o, razvidnost -i ž, razvodnica -e ž; razvideti -im, raz-videl -a -o razviti -vijem gl. naviti, razvit -a -o, razvitje -a s, razvitek -tka m, razvoj -ôja m, razvojen -jna -o: ~a teorija, razvôjnost -i i; razvijati- -am, razvijal -a -o in -âla -o, razvijanje -a in -ânje -a s, razvijâlo -a s fot. razvléci -vlécem gl. vleči, raz-vléëen -a -o, razvlécenost -î ž, razvlécenec -nca n», razvlécen-ka -e i, razvléka -e ž; razvlâ-čiti -im, razvlâka -e i; razvla-čevati -ûjem, razvlacevàl -âla -o, razvlačevanje -a s razvnéti -vnâmem, razvnêmi -ite! razvnél -a -o, razvnét -a -o, razvnétje -a s, razvnétost -i ž; razvnémati -am in -Ijem, raz-vnémanje -a s razvod -ôda m, razvôden -dna -o, razvôdnik -a m elektroteh., raz-vôdnica -e i elektroteh., gl. tudi razvesti
razvodje -a s, razvôden -dna -o,
razvÂinica -e i: tofika ~ razvoj -ôja m gl. razviti razvoziti -vôzim gl. voziti, raz-vožen -a -o, razvoz -ôza m; ^azvâžati -am, razvâžanje -a s; razvôzen -ôzna -o kar se dd razvoziti, razvézen -zna -o kar je za razvoz doloieno, razvôznost -i ž
razvozlati -âm gl. vozlati, raz-vozlân -a -o, razvozlânost -i i, razvozlânje -a s, razvozijâj -a m; razvozlâvati -am, razvozlâ-vanje -a s razvpiti -vpijem gl. vpiti, razvpit
-a -o, razvpitost -i ž razvràt -âta m, razvrâten -tna -o, razvrâtnik -a m, razvrâtnica -e Ž, razvrâtniSki -a -o, razv^âtnež -a m, razvrâtnost -i ž razvrednotiti -im, razvrednôten -a -o, razvrednotenje -a «: ~ denarja
razvréti -vrèm, razvri -ite! razvfl -a -o, razvrt -a -o razloien, razdejan, razposajen razvrstiti -im, razvrsti -ite! razvrstil -ila -o, razvrscèn -êna -o, razvrSèênost -i i, razvrstitev -tve i, razvrstitven -a -o /"-van-] ; razvfščati-am, razvfščanje-a s; razvrščevâti -ûjem, razvrsëevàl -âla -o, razvrščevanje -a s, raz-vrščevâlec -lea [-le-] m, raz-vrščevâlka -e [-Ik-] i ražzlogovati -zlogûjem, razzlogo-vàl -âla -o, razzlogovânje -a s, razzlogovâlen -Ina -o [-In-]: ~a metoda branja; razzlogovâlec -Ica [-le-] m, razzlogovâlka -e [-Ik-] i
razžâgati -am, razzâgan -a -o, razžagovâti -ûjem, razžagovšl -âla -o, raziagovânje -a «, raz-zagovâlee -lea [-du-] m, raz-zagovâlka -e [-du-] i; razžago-vâlen -Ina -o [-In-] razžaliti in razžaliti razfâlim, raz-žali -ite! ^azžâlil -ila -o, raz-žâlien -a -o, razfâljenost -i ž, razialjênje -a s, razžalitev -tve Ž, razžâlienec -nca m, razžâlien-ka -e Ž; razžalilen -Ina -o [-In-] : ~e besede; razžaljiv -iva -o, razžaljivost -i i razžalostiti -im, razžalosti -ite! razžalostil -ila -o, razžalošč0n
realizirati
-êna -o, razžaloščenost -i i, raz-žalostitev -tve i razžariti -fm, razžari -fte! raz-žaril -fla -o, raziarjèn -êna -o in razžaljen . -a -o, razžarftev -tve ž; razžarjati -am, razžar-janje -a s razžgati -zgèm, razžgi -fte! raz-žgal -a -o, razžgan -a -o; raz-žfgatf -am, razžfganje -a s razzivétf -fm (se), razžfvel -éla -o, raz!ivét -a -o, raz!ivétost -f ž, razživčlost -f ž; razžfviti -im (se) s stalnim poud. ali razživfti -fm (se), razžfvi -fte! razžfvil -fla -o, razžfvi jen -a -o; razžfvi jati -am, razžfvi jan je -a «, razživljavec-vca m, razživljav-ka -e ž
razžvččfti -fm gl. žvečiti, razžvč-
čen -a -o, razžvčček -čka m razžvrkljati -âm gl. žvrkljati,
razžvrkljân -a -o: ~o jajce raženj -žnja m, râžnjič -a m, râž-njfček -čka m, ^âžnjast -a -o rdeč -éia -e (gl. § 81), dol. rdeči -ega, prim. bolj rdèé; Rdééi križ; rdééec -čca m neka ptica pevka, rdéêek -čka m neko jabolko, rdéêka -e i rdeča krava, kobila, rdeč sad (jagoda, hruška), rdéêkast -a -o, rdéékar -ja m, rdččko -a m rdeč konj, rdečfca -e i, rdečfna -e i, rdečflo -a s, rdéênica -e i neka smokva, rdéênik -a m neka ptica, rde-êélka -e [-Ik-] i neko jabolko, neka užitna goba, neka riba v Krki, rdečuga -e ž neka riba, neka hruška, rjavordeča svinja rdeče- v sestavi: rdečebrad -âda -o, rdečebradec -dca m, rdeče-cvéten -tna -o, rdečeglav -âva -o, ~glâvec -vca m, ~glâvka -e ž; rdečehMčar -ja m neka ptica, rdečekljfin -ûna -o, rde-čekožec -žca m, rdečekfven -vna -o, rdečelas -âsa -o, ~lâ-sec -sca m, ~lâska -e ž; rdeče-
Ifčen -čna -o, ~lfčnost -f ž, ~ ličnica -e ž, ~lfčnik -a m, ~lfčnež -a m; rdečelfsec -sca m, rdečenog -oga -o, rdečenos -osa -o, rdečenosec -sca m, rdečeok -oka -o, rdečepecelj -clja m neko jabolko, rdečerepka -e ž neka ptica, rdečerf-tec -tca m neki čmrlj, rdečevra-ten -tna -o, rdečevratka -e ž neka ptica rdeti -im, rdi -ite! rde, rdel -ela -o, rdenje -a s; rdečiti -im, rdeči -ite! rdečil -a -o, rdeče-nje -a s
reagirati -am kazati odpor, odgovoriti na kaj, reagent -enta m = reagens -a m snov, s katero ugotovimo prisotnost drugih snovi, mn. tudi reagencije -ij I, re-agenca -e ž, reagenčen -čna -o reakcija -e ž nasprotno delovanje, odgovor, odziv, reakcijski -a -o: ~i motor; reakcionar -ja m nazadnjak, zavirač, reakcionarka -e ž nazadnjakinja, reakcionaren -rna -o nazadnjaški, reakcionar-než -a m, reakcionarnost -i ž reaktivirati -am obnoviti kaj: ~ koga; reaktiviran -a -o, reakti-viranec -nca m, reaktiviranje -a s, reaktivacija -e ž realen -Ina -o [-In-] (+reelen) stvaren: ~o število, ~a gimnazija, realnost -i [-In-] ž stvarnost, realije -ij ž rnn. realni (stvarni) predmeti; realizem -zma m čut za stvdrnost, posebna smer v umetn. in fil., realist -a m, realistka -e i, realističen -čna -o, realiteta -e ž zemljiška posest, realiteten -tna -o: ~a pisarna
realizirati -am uresničiti, uresničevati, uveljaviti, ostvariti, realiziran -a -o, realiziranje -a s, realizacija -e ž ostvarjanje, ostvaritev
Slovenski pravopis
689
44
realka
realka -e [-Ik-] ž, realčen -čna -o [-U-], realec -Ica [-le-] m učenec na realki Réaumur [reomiir] -a m fizik, toplotna lestvica, kratica R, Réau-murov [reomiirou] -a -o: ~a lestvica 80» R = 100» C rébati -am glodati (kost, drevo),
rébanje -a s rébec -bca m neka vinska trta réber -bri i s stalnim poud. v edn. k rébri na rébri za rébrijo in v dv. rébri rébrima; ali pa: réber rebri k rêbri na réber na rebri za rebrjo, dv. rebri re-bréma, v mn. samô: rebri rebri rebrém rebri v rebréh z re-brmi; vkréber = navkréber prisl., vkrébrica -e i strma pot, rebrina -e i reber, rébrnat -a -o: ~ svet, rebrnica -e i in rebrnina -e i polje v rebréh rebrače -ač ž mn. oknice, ialuzije rebro -a s, mn. rébra réber ré-brom rébra rébrih z rébri; rêbrce -a s, mn. rébrca -brc; rčbrčast -a -o, rêbrast -a -o rébru podoben, rébrast -a -o kar kaie rébra: ~o pobočje, rebràt -âta -o kdor ima moina rebra, rebrnàt -âta -o, rebri-nec -nca m rastlina (pastinak), rébrje -a s, rébrn -a -o, rébr-nica -e i rebrna mrena, rebrnica -e i, rebrnice -ic mn. i lestve za na voz, rebrnina -e i meso, rébrnik -a m = rebrnjâk -a m neka bolniška priprava, re-brôvje -a s, rebrovit -a -o, rebrSëâk -a m vrsta hrasta, ré-brščica -e i neko jabolko; re-briti -im se viti se, rvati se, repenčiti se, rêbri -ite se! rebril -a -o, rebrênje -a s rebûia -e ž vrsta trte in vina, re-
bùlica -e i rébus -a m slikovna uganka, po-dobnica
rêcelj -clja m, rêceJjëek -čka
[-calj-] m, recljàt -âta -o recénzija -e i ocena, presoja, recenzijski -a -o; recenzirati -am oceniti, presoditi; recenzènt-ênta m ocenjevalec, presojevalec, recenzêntka -e Ž, recenzêntski -a -o
recépcija -e i prevzem, sprejem, receptiven -vna -o dovzeten, sprejemljiv, receptivnost -i i dovzetnost, sprejemljivost; reci-pirati -am sprejeti, recipiènt -ênta m kemiina priprava recepis -a m poštna prejemnica,
recepisen -sna -o recept -êpta m zdravniški zapis, receptirati -am z receptom predpisati, receptiranje -a s, recép-ten -tna -o: ~a knjiga, recep-tiira -e i recés -a m razpravljanje, pogodba, recesiven -vna -o odstopajoč, zakrit, neviden récidiva -e i povrat, recidiven -vna -o povraten, recidivnost -i ž med. povratnost recipročen -čna -o medsebojen, vzajemen: ~a vrednost, recipročnost -i i = reciprocitéta -e i medsebojnost, vzajemnost recitirati -am, recitâcija -e ž, re-citacijski -a -o: ~i večer, récita tiv [-iff, '^-if] -a m način petja, recitativen -vna -o, recitâtor -ja m, recitâtorica -e ž, recitândo prisl. glas. réë -i ž stvar, zadeva, o čemer kaj rečem: vse reči na svetu, to je moja reč, v vsako reč se vtakne, za vsako reč godrnja, ta človek ni za nobeno reč rabo, za nič, štiri poslednje reči, gide reči počenjati (uganjati), reč dobro kaže, vso reč je treba premisliti, lepo reč si nam nakopal na glavo iron., lepe reči slišim o tebi iron., prava reč takle dež kaj to, to nič ni, ni
redko-
vredno besede, prava reč, če te malo primejo nič hudega, nič za to, kaj za to, céla (célo) reč ljudi (pisem) čaka, celo reč pisem sem dobil veliko; presneta reči vražja reč! — rččca -e i, rod. mn. rččic reči rééem, rêci -ite! rekoč -a -e: poslovil se je, rekoč, da še pride; tako rekoč (+takorekoč): še tako rekoč nov, to je tako rekoč ukradel; rékel rêkla -o, rčkši: Vzel je klobuk, réksi: >Na svidenje!<; rečen -êna -o, rečenica -e i, rečeničen -čna -o, rečljiv -iva -o, rečljivost -i ž zgovornost, gl. tudi rek réd -a m, mn. rédi -ov (šolski), redovi -6v (liturg.): delovni, dnevni, hišni, šolski, vozni, poslovni, družbeni, viteški, cerkveni, strogi, tretji red; komu podeliti red, prejeti višje (nižje) redove; v red stopiti, red zapustiti; odlikovati koga z redom; dobiti dober, slab red oceno; napraviti red, v red dejati kaj (koga), v red spraviti, v redu imeti kaj; v redu biti, têéi prav, tu nekaj ni v redu prav, po redu po vrsti, tri dni po redu, vsi po redu; rokavici sta si (si nista) v red par, reda se držati, k redu pozvati, k redu biti pripravljen biti; rédoma prisl. po vrsti; réden -dna -o, rédnost -i i, redovit -a -o, re-dovitost -i i; redoljuben -bna -o, redoljubnost -i i, redoljub-je -a s
réd -i i vrsta: za koscem trava v réd leti, trava je še v redéh, s redi razstiljati; gl. rediti redakcija -e i uredništvo, redakcijski -a -o, redaktêr -ja m urednik — redaktor -ja m, re-daktorica -e i urednica, redaktorski -a -o, redigirati -am urediti, urejati, redigiranje -a s
redar -ja m policaj, redarski -a -o, redarstvo -a s policija, re-darstven -a -o [-tvan-] redčiti -im (se), (raz)redčen -a -o, redčenje -a s, redčina -e i; gl. rediti
redek -dka -o, redkejši -a -e. prisl. redko, redkeje, naredko-ma, zredka, poredko, poredkoma, po redkem, redkoma; redkost -i ž redigirati -am gl. redakcija rediti -im redčiti, redi -te! redil -a -o, reden je -a s; gl. redčiti rediti -im (se) hraniti, vzdrževati, redi -itel redeč -eča -e, rede, redil -a -o, rejen -ena -o, re-jenje -a s = reditev -tve ž. rejenec -nca m, rejenček -čka Ml, rejenka -e i, rejenčica -e ž, rejenost -i i; reja -e i, rejen -jna -o, rejnik -a m, rej niča -e ž, rejnina -e ž, rednik -a m, rednica -e i, rednina -e i; redilen -Ina -o [-In-], redilnost -i [-In-] i, redilo -a s, redišče -a s; rejec -jca m, rejka -e ž, rej-ski -a -o rediti -im (se) v red devati, vrstiti, redi -ite! redil -a -o: kosci travo redijo v redi kosijo, snopi se redijo za žanjicami se vrstijo; reditelj -a m, reditelji-ca -e i, redite jstvo -a s, re&-teljski -a -o redkev -kve ž, redkven -a -o [-van-], redkvica -e i, redkvi-šče -a s
redko- v sestavi: redkokdo, red-kokoga, redkokomu, v redko-kom — redko v kom se zmoti, z redkokom = redko s kom je zadovoljen; redkokaj, redko-česa, redkočemu, v redkočem = redko v čem se moti, z red-kočim = redko s čim je zadovoljen; redkokdaj, redJcokje, redkokrat; redkobeseden -dna -o, ~besednost -i ž; redkolas
rédos
-lésa -o; redkolîst -a -o; redko-zôb -6ba -o rédos -a m = redoséja -e i veliko rešeto za čiščenje žita, gl. reta redovati -ujem, redovàl -âla -o, redovânje -a s, redovâlen -Ina -o [-In-]: ~a konferenca, redo-vâlnica -e [-In-] ž redovnik -a m, redovnica -e ž redôvniski -a -o, redôvnistvo -a «, redoven -vna -o: ~a obleka reducirati -am zmanjšati, skrčiti, prenesti (v drugo vrsto), reduciran -a -o, redukcija -e ž zmanjšanje, skrčitev, preved, redukcijski -a -o, reduktor -ja m redupliÛcija -e ž podvojitev (zloga), reduplicirati -am, redupli-ciranje -a s, reduplikâtor -ja m, reduplikâtorski -a -o rediita -e ž utrdba; plesno zabavišče, rediiten -tna -o refektorij -a m obednica, refektô-
rijski -a -o referirati -am poročati, référât -a m poroiilo, referènt -ênta m poročevalec, referêntka -e ž poročevalka, referêntski -a -o; refe-réndum -a m ljudsko glasovanje; referénca -e ž priporočilo refléks -a m: fiz. ~ sončnih žarkov, luči odsev, odsevanje; pesem je ~ njegovega doživetja odsev, odsvit; med. ~ mišice, živca neposredni, samohôlni odziv, odgovor; refléksen -sna -o: fiz. ~a luč odbojna, odsevna; med. ~o središče, ~i gibi neposredni, samohotni; reflektoren -rna -o, reflektoričen -čna -o: ~a otrplost zenic refleksija -e ž odbijanje (svetlobe), odsevanje, odsvitanje, premišljevanje; refleksiven -vna-o slovn. povraten: ~i zaimki, glagoli; fil. premišljevalen: ~ duh, človek, značaj; refleksiv -a m, mn. tudi refleksiva -iv s sk. i. za povratne izraze (zaimke, glagole, pri-
slove); refleksivnost -i ž slovn. povratnost, fil. premišljevalnost
reflektirati -am (se): ~ svetlobne žarke odbijati, žarki se reflek-tirajo se CMibijajo, odsevajo, se odsvitajo: ~ na kaj (službo, podporo) potegovati se za kaj, računati na kaj, prositi; reflek-tânt -a m prosilec, kdor se za čim poganja, na kaj čaka, računa ; refléktor -ja m žaromet: z ~em razsvetliti; refléktorski -a -o: ~a luč, žarnica
reforma -e ž preosnova, rod. mn. reform, reformen -mna -o: ~a obleka; reformirati -am, reformiranje -a s, reformâcija -e ž reformacijski -a -o, reformator -ja m, reformâtorica -e ž, re-formâtorski -a -o, reformiranec -nca m, reformizem -zma m, reformist -a m, reformističen -čna -o
refrakcija -e ž lom žarkov, refrak-cijski -a -o, refraktométer -tra m, refraktor -ja m
refraktären -rna -o neobčutljiv, nesprejemljiv: ~ za obsevanje, za zdravilo, refraktârnost -i ž med.
refrén -a m pripev, ponavljanje
réga -e ž razpoka, zareza; régast -a -o, régati -am; régniti -nem razpočiti se, odpreti se: zemlja régne; régica -e ž, rčgičast -a -o, réglja -e ž kruh z navzkrižnimi regami, régljaj -a m razpoka
rêga -e ž regljanje, zelena drevesna žabica, rêgica -e ž, regâéa -e ž,- regâéica -e ž neka rastlina, régati -am = regetâti -âm in -écem, regetàj -âjte! régetàl -âla -o, réganje -a s = rege-tânje -a s, regèt -éta m, régelj -glja m neka žabica, neka rastlina, regetâéa -e ž žaba, rege-tâljka -e ž ropotulja = rege-tulja -e ž = réglja -e ž; reg-
rekapitaliraii
Ijâti -âm, regija j -âjte! regljàl -âla -o, regljânje -a s, régljast -a -o, regljâô -a m klepetavec, regljâôa -e i klepetulja, regljàv -éva -o, regljâvec -vca m, reg-Ijâvka -e ž, regljâvski -à -o regal [-àl] -a m vladarju pridržana pravica, polica za knjige, za blago, črkovnica regâta -e ž izletniški ioln, tekma na vodi
regenerâcija -e i obnova, prerod", regeneracfjski -a -o, regenerativen -vna -o, regenerétor -ja m ime raznim pripravam; re-generirati -am obnoviti, preroditi, poživiti régens -a m predstojnik: ~ chori voditelj cerkvenega petja, zbora regènt -ênta m vladar, regêntski -a -o: ~i svèt, regêntstvo -a s regést -a m, nav. mn. regésti -ov
posnetek iz kake listine regimènt -ênta m polk, regimên-
ten -tna -o, regimêntski -a -o Regina -e ž os. i., Reginin -a -o regionalen -Ina -o [-In-] pokrajinski, regionâlnost -i [-In-] ž, regionalizem -zma m, regionalist -a m register -tra m seznam, vpisnik: orgelski registrski -a -o: ~a tona; registrirati -am vpisati, registracija -e ž, registracijski -a -o, registriranje -a s, registrâtor -ja m, registrâto-rica -e i, registrâtorski -a -o; registratùra -e ž, registratùren -rna -o, registriren -rna -o: ~i aparati
"•"reslemâ -ja m predpisi, pravilnik, +reglementirati -am z uradnimi predpisi urediti, +re--glemen tiran je -a s regléta -e i letvica (v tiskarstvu) regljati -âm gl. rêga régrat -a m, régratov -a -o: ~a solata, régratnik -a m rastlina
regres -a m pritožba za povrnitev stroškov ali škode, regresen -sna -o: ~i zahtevek, regresiven -vna -o nazaj gredoč, nazaj veljaven, regredienten -tna -o: bolezen je ~a (kadar pojema, se umika) Regnl [-ul] -a m in Regulus -la
m, Regnlov -a -o: ~o slovo regulirati -am (u)ravnati, reguliran -a -o, reguliranje -a s, regulacija -e ž, regulacijski -a -o: ~e naprave; regular -ja m redovni duhovnik; regularen -rna -o pravilen, reden, regularnost -i i, regulator -ja m ravnalo, regulativen -vna -o ravnajoč, urejajoč, regulativ [-iu, +if] -a m urejajoča uredba, predpis rehabilitirati -am (se) ugled spet dobili (dati), rehabilitiran -a -o, rehabilitiranec -nca m, rehabilitacija -e ž, rehabilitiranje -a s, rehabilitacijski -a -o: ~i postopek
rehta -e i veliko rešeto, redoseja, rehtar-ja m kdor izdeluje rehte; rehtati -am z rehto pretresati slamo, rehtanje -a s delo in stvar; gl. tudi reta in redos reisirati -am uspeti, uspevati, posrečiti se reja -e i gl. rediti: v rejo dati, na (v) reji imeti, na (v) reji biti
rek reka m gl. reči, rekoma prisl.
v rikih: ~ govoriti reka -e ž, rečica -e in rečica -e ž, rečen -čna -o: ~a struga = re-čišče -a s, rečje -a s, rečnica -e ž rečna voda, rekopisec -sca m hidrograf, rekopisje -a s hi-drografija Reka -e ž kr. i., z Reke, na Reko, Rečan -ana m, Rečanka -e ž, reški -a -o: ~a luka rekapitulirati -am ponoviti, povzeti, rekapitulacija -e i ponovitev, povzetek
Iskati
rekati -am imeti navado reči, tekanje -a », reklo -a s = reče-nica -e ž fraza rekatolizacija -e ž zopetno poka-toliienje; rekatolizacijski -a -o: ~a doba poreformacijska doba rekcija -e i slovn. vezanje oblik:
~ glagolov reket -a m teniški lopar, reketen
-tna -o: ~a mreža, ~i rob reklama -e i naznanjevanje, priporočanje, reklamen -mna -o: ~a deska, ~o pisanje reklamirati -am pritoiili se, ugovarjati', zahtevati, terjati; reklamiranje -a s, reklamacija -e i terjatev, priU>iba, reklamacijski -a -o, reklamant -a m rekognoscirati -am pozvedeti, raz-gled(ov)ati se, rekognosciran -a -o, rekognosciranje -a s, re-kognicija -e i *rekomandirati -am priporočiti, *rekoman<liran -a -o priporočen, *rekomandacija -e z = *reko-mandiranje -a s priporočitev, *rekomando -a m priporočena pošiljka
*rekompenzirati -am odškodovati, *rekompenzacija -e ž odškodovanje, odškodnina; *rekompen-zacijski -a -o odškodninski, *re-kompenzator -ja m odškodovalec rekonstruirati -am obnoviti, rekonstruiran -a -o: ~a stavba; rekonstruiranje -a s, rekonstrukcija -e i obnova, rekon-strukcijski -a -o: ~i načrt rekonvalescent -enta m prebolev-nik, rekoiivalescentka -e ž = rekonvalescentinja -e i, rekon-valescentski -a -o, rekonvale-scenca -e i preboUvanje rekord -a m, rekorden -dna -o: ~i čas, rekorder -ja m, rekorderka -e ž, rekorderski -a -o, rekorderstvo -a s rekovec -vca m neka rastlina
rekoven -vna -o notoriien: ~ pijanec
rekriminacija -e ž (nasprotna) obdolžitev, nasprotna toiba rekrut -a m (vojaški) novinec, re-kriiten -tna -o; rekrutirati -am novačiti, nabirati (vojake), rekrutirati se dopolnjevati se, obnavljati se, rekrutiranje -a s, rekrutacija -e ž rektascenzija -e ž »ravni dvig« astr.
*rektificirati -am opraviti, rekti-ficiran -a -o, rektifikacija -e ž poprava, rektifikacijski -a -o rektor -ja m vodja, ravnatelj, predstojnik (visokih šol, zavodov), rektorski -a -o: ~i posli, rektorat -a m predstojništvo, rektorski urad, rektoratski -a -o: ~a pisarna rektum -a m danka, rektoskop -a m zdravniška priprava, rekto-skopija -e i med. reknrz -a m priziv; rekurirati -am pritožiti se, priziv narediti, rekurzen -zna -o rekviem -a m liturg., glas. mrtvaško opravilo, črna maša; kot naslov skladb: Verdijev Requiem rekvirirati -am zahtevati, zaseči, zapleniti, rekvizicija -e ž zahteva,' zasega, zaplemba, rekvizi-cijski -a -o: ~a komisija; rekvizit -a m orodje, priprava relacija -e ž odnos, razmerje, relacijski -a -o razmernosten relativen -vna -o sorazmeren, od-nosen, ozirdlen, v primeri s čim, relativ [-iu, '^ifj -a m, mn. re-lativa -iv s oziralni zaimki in prislovi; relativnost -i i, relativnosten -tna -o: ~a teorija, relativizem -zma m filozofski nauk, relativist -a m, relativističen -čna -o rele -ja m postediiik: časovni toplotni relejem -jna -o: ~a postaja
rèp
relegâcija -e i odstranitev študenta z visoke šole, odpust iz službe, relegfrati -am odstraniti, izgnati reliéf -a m pridvig, nadvig, re-liéfen -fna -o pridvižen, nadvižen: ~i tisk religija -e ž verstvo, religiozen -zna -o veren, religioznost -i ž vernost
relikt -a tn ostanek, relikten -tna
-o: ~a favna, flora relikvija -e ž svetinja, svetniški ostanek, nav. mn. relikvije -ij svete moči, relikviarij -a m posoda za relikvije Rémbrandt -a m os. i. nizoz. sli' karja, Rémbrandtov -a -o, rém-brandtski -a -o, rémbrandtovski -a -o: ~i obrazi [povsod: -ant-] rémec -mca m plašica, sinička remedura -e ž {od)pomoč, poprava, odprava
+rémek délo veledelo, mojstrovina *rémelj -mlja in -meljna [-malj-] m letva, *rémeljêek -čka [-malj-] m letvica remi -ja m neodločeni izid šahovske igre, remizirati -am neodločeno končati šahovsko igro reminiscénca -e ž spomin, remini-
scénëen -čna -o remiza-e ž klonica, vozarna: tramvajska ~ *removirati -am odstraniti, odstaviti, remocija -e ž odstranitev (iz službe), odstavitev *remaneracija -e ž nagrada, odškodnina, *remunerirati -am nagraditi, odškodovali Rén -a m in Réna -e ž 1. i. reke, rénski -a -o: ~a pokrajina, ~a vina; Porénje -a s gl. tam +réna -e ž pokrovka, staro železo renčati -im, rênëd -ite! renëé, ren-èèt -éta -e, rčnčal -âla -o, ren-ëânje -a s, rénëa -e i kdor renči, rénCast -a -o = renčav -âva -o, renëâvost -i i
rendez-vons -a [randevû -ja] m zmenek, snidenje, sestanek: imeti ~ sniti se, shajati se renegat -a m odpadnik, renegât-ski -a -o odpadniški, renegât-stvo -a s odpadništvo renesansa -e in renesânca -e ž (gl. §42) prerod, renesânsen -sna -o in renesânëen -čna -o renéta -e ž vrsta jabolk *reniténca -e ž upornost, trmoglavost, *reniténten -tnà -o uporen, trmoglav, *renitènt -ênta m upornež, trmoglavec *renQmé -ja m sloves, ugled, *re-nomiran -a -o sloveč, slaven", *renomirati -am bahati se, postavljati se renovirati -am obnoviti, prenoviti, renoviran -a -o, renoviranje -a s, renovécija -e ž obnova, re-novâtor -ja m, renovâtorski -a -o rénta -e ž dohodek iz obresti ali pravnih zahtevkov, rénten -tna -o: ~i davek = rentnina -e ž, réntnik -a m, réntnica -e ž; 'rentirati -am se izplačati se, *rentiranje -a s, rentabilen -Ina -o [-In-] donosen, donašajoč obresti ali gmotno korist, rentabilnost -i [-In-] ž donosnost rentačiti -im, rentâëenje -a s réntgen -a m gl. Röntgen reométer -tra m teh. tokomer reorganizirati -am preosnovati, preurediti, preustrojiti, reorga-nizâcija -e ž preosnova, preureditev, preustroj(itev), reorgani-zaeijski -a -o, reorganizâtor -ja m, reorganizâtorica -e ž, reor-ganizâtorski -a -o reostât -a m elektroteh. priprava, s katero spreminjamo jakost električnega toka rèp in rép répa in rêpa m, répek -pka in repèk -pkà m, repâc -a m žival z dolgim repom, repâca -e ž krava (z dolgim repom), neka rastlina, répast -a -o, repàt
repa
-âta -o, repatica -e i komet: zvezda repâti -âm za kom capljati, repàj -âjte! repàl -âla -o, repânje -a repkâti -âm z repom mahljati, repkàl -âla -o, repèc -pcà m, répen -pna -o: ~a plavut, repica -e ž konec sore, repič -iča m, repina -e ž meso od repa; répkati -am paberkovati; répar -ja m zadnji v vrsti
répa -e i, répen -pna -o: ~o seme, répar -ja m kdor trguje z repo in repnim semenom, neki star denar, neki metuli, mesec oktober; réparica -e i neka muha. répicar -ja m neki hrošč; répica -e ž, répiëen -čna -o: ~o olje, rčpičnik -a m repično olje, neka rastlina; repina -e i repna zel, repinje -a s, répiSce -a s, répka -e Ž neko jabolko, répnat -a -o, répnica -e ž repna voda, répnik -a m = répnjak -a m; reporéznica -e ž; repulja -e ž divja repa, repinec -nca m vrsta plevela, repinčev -a -o: ~o seme; repjè -à s bot., repušec -šca m bot. repaljščica -e ž neka ptica reparirati -am popraviti, reparâ-cija -e ž, reparacijski -a-o: ~a komisija, reparatùra -e i popravilo, repara turen -rna -o: ~a delavnica repatriirati -am vrniti (poslati) domov, repatriiran -a -o, re-patriiranje -a s, repatriâcija -e ž, repatriacijski -a-o: komisija, repatriiranec -nca m, repatriiranka -e ž repénciti -im se, repénëenje -a s,
repčnčast -a -o repertoâr -ja m spored, reper-
toârski -a -o repertorij -a m seznam, iskalnik,
kazalo, repertorijski -a -o repetirati -am ponavljati, ponoviti, repetiranje -a 8, repetènt -ênta
m ponavljavec, ponavljač, repe-tentka -e ž ponavljavka, repe-ticija -e ž ponavljanje, repetitor -ja m kdor pomaga pri učenju, repetitorij -a m ponavljavni pouk, knjiga za ponavljanje; repe-tirka -e ž: ura puška ~ *repetmca -e i perutnica repiga -e ž stoklasa bot. *replfka -e ž odgovor, zavrnitev, *replicirati -am odgovarjati, zavrniti
reponirati -am uravna(va)ti, nazaj postaviti, spraviti; repozicija -e i uravnava, shranitev (nasprotje: ekspozicija, izpostavitev) re]Mrtaža -e ž poročilo, reporter -ja m poročevalec (časnikarski), novičar; reportažen -žna -o: ~i roman, reportirati -am poročati represalije -ij i mn. prisilna sredstva, represiven -vna -o prisilen reprezentant -a m zastopnik, re-prezentantka -e i zastopnica, reprezentanca -e ž zastopstvo, predstavništvo, predstavniki, reprezentančen -čna -o, reprezen-tirati -am zastopati, predstaviti, predstavljati: ~ koga (kaj) kje (pred kom), reprezentativen -vna -o, reprezentativnost -i ž, reprezentacija -e i, reprezenta-cijski -a -o repriza -e ž ponovitev (igre) reprobirati -am obsoditi, zavrniti, odkloniti, reprobacija -e ž obsodba, zavrnitev reproducirati -am posneti, posnemati, obnoviti; reproduciran -a -o: ~a glasba, reprodukcija -e ž posnetek, odtis, obnovitev reptil [-il] -a m zool. plazilec, reptilije -ij ž mn. zool. plazilci republika -e ž, republiški -a -o, republikanec -nca m, republi-kanka -e ž, republikanski -a -o, republikanizem -zma m repulja -e i divja repa, gl. repa •reputacija -e ž sloves, ime, iast
restringîrati
rés prisl.: vse je rés, to ni rés, rés dela, rés dabro vidim, rés veliko ljudi, rés lepo, rés mi je žal; pritrdilnica: rés, takô je bilo; rés, tega ne vem; tega rés ne vem; tega ne vem, rés ne; tega ne morem, rés da ne; (to je) rés, da je drago, pa je tudi dobro; vprašalnica: ne res? kajnè: nè res da prideš? nè res da nè? kajnè da nè? v zvezi z da izraža dopustnost: rés da (čeprav) tega ne vem, pa znam kaj drugega; rés da (čeprav) je slabo, pa bi bilo lahko še s lab-še; gl. tudi resda résa -e ž, résica -e ž majhna resa, -^franža, ime več rastlinam, gl. tudi vresjè, résast -a -o: ~o žito, ~a brada, ~o gledati, re-sàt -âta -o, résnat -a -o, resâv-ka -e ž résasta pšenica, résnica -e ž, résina -e ž, resinast -a -o, resinje -a s; résiti -im se = resiniti -im se upirati se, réslja -e ž ovca ali koza, ki ima rese pod brado résda = dà samostojna pritrdilnica: résda, tako je rekel; pridem, résda; résda, tega ne vem; tega ne vem, res da ne réséda -e ž neka rastlina resékcija -e ž med. izrez, odstranitev, resecirati -am izrezali, odstranili
résen -sna -o, resnčjši -a -e in résnejsi -a -e, résnost -i ž, resnôba -e ž, resnoben -bna -o, resnobnost -i ž resignacija -e ž odpoved, vdanost, resignirati -am odpovedati se, obupati, vdati se, resigniran -a -o, resigniranost -i ž resjè -à s gl. resa in vresje rèsk medm., rèskniti -nem, re-skâti -âm, reskàl -âla -o; re-sketâti -âm in -écem, resketàl -âla -o, resketânje -a «
reskript -a m odpis (vladarjev), ukaz, odlok; reskribirati -am pismeno odgovoriti, ukazati résnica -e ž gl. resa resnica -e ž: resnico govoriti, po resnici povedati po pravici, v resnici je drugače, resnici na ljubo; resničen -čna -o, resničnost -i ž; resnicoljub -a m, resnicoljuben -bna -o, resnicoljubnost -i ž, resnicoljûbje -a s resolucija -e ž sklep, resolucijski
-a -o: ~i odbor resonanca -e ž odzvok, odmev, re-sonânèen -čna -o: ~i prostor odzvočni prostor, resonâtor -ja m priprava za merjenje zvoka; resonirati -am odmevati [povsod: +rezo-] res6r -a m področje: ministrski resoren -rna -o: ~i minister resorbirati -am vsrkati, posrkati, popiti, resorbiran -a -o, resôrp-cija -e ž vpoj, resorpcijski -a -p: ~a vročina respektirati -am čislati, spoštovati, respékt -a m čislanje, spoštovanje respiciènt -ênta m preglednik,
nadzornik respirâcija -e ž dihanje, respirij -a m oddih, počitek; respirirati -am dihati, respiratôren -rna -o restavracija -e ž gostilna, restavracijski -a -o: ~i prostori, re-stavratêr -ja m gostilničar, re-stavratêrka -e ž gostilničarka, restavratêrski -a -o restavrirati -am obnoviti pr., vzpostaviti, restavriranje -a s, re-stavrâtor -ja m obnavljavec umetnin, restavrâcija -e ž obn&va restitùcija -e ž obnova, vrnitev, povračilo; restitucijski -a -o; restituirati -am obnoviti, popraviti, povrnili restringirati -am omejiti, utesniti, restrikcija -e ž omejitev, utesnitev, restriktiven -vna -o omejitven
rešeto
rešeto -a s, mn. reSéta in rešeia: dejati Da rešeto pretresli, oceniti', reš0tce -a s, rešetka -e i, rešetar -ja in reSétar -ja m kdor dela reieta, kdor rešetd, re-šetarica -e in reščtarica -e i, rešetarija -e i = rešetarstvo -a in reSétarstvo -a s, rešetar-ski -a -o in resétarski -a -o: ~a obrt; rešetarka -e i neka rastlina; rešetast -a -o, rešêdna -e in reš0tina -e i smeti, ki ostanejo na reietu; rešetati -âm, re-šetaj -âjte! rešetšl -âla -o, re-Setânje -a s, rešetač -a m, reše-târiti -im reieta delati in prodajati, reSetârjenje -a s réSiti in rešiti réSim, réši -ite! réSil -ila -o, résen -a -o, réSe-nje -a in reš0nje -a s = rešitev -tve ( +rešen je v pomenu odlok); rešenec -nca m, rššenka -e i; rešilen -Ina -o [-In-]: ~a postaja, rešilnica -e [-In-] i, rešilo -a s, rešitelj •a m, rešiteljica -e é, rešiteljski -a -o; rešenik -a m, rešenica -e i, rešeniški -a -o; rešnina -e i; rešljiv -fva -o, reši jivost -i ž; reSevâti -lijem, reševil -ala -o, reSevânje -a s, reševâlell -Ina -o [-In-]: ~a naprava, postaja; reSevâlec -Ica [-du-] m, reSevâlka -e [-du-] i, reSevâl-stvo -a [-Is-] s, reševalnik -a [-In-] m rešilni voz; rčšnji -a -e +reš6 -ja m kuhalnik: plinski,
električni ~ rčšta -e i seienj, nabirek: ~ drv, česna; škafe v ~o naložiti; rdštati -am v reito skladati réta -e i véliko rešeto, rétar -ja m kdor réte dela, rétast -a -o; rétati -am z reto pretresati, gl. tudi rehta in redo« *rétablirati -am postaviti v prvotno stanje *retardirati -am zadrževati, odlašati, zakasniti se, retardâcija -e
i zapoznitev, zakasnitev, retar-dativen -vna -o: ~i element, moment zadrževalni *retencija -e i zadrževanje, reten-
cijski -a -o retina -e ž očesna mrežnica, retinitis -a m vnetje očesne mrežnice, retikulären -rna -o mrežast, vse med. *retirirati -am umakniti (se), *ie-
tirada -e ž umik retor -ja m govornik, učitelj govorništva, retorski -a -o, retorika -e ž govorništvo, retoričten -čna -o: ~ jezik, ~e fiigure, ~e vaje, ~o vprašanje retorta -e ž prekdpnica, prehlap-nica, retorten -tna -o: ~o oglje, steklo
retribücija -e ž povrnitev, povračilo pr.
retrodaftirati -am s starejšim datumom označiti retrograden -dna -o nazaj idoč,
nazadujoč retrospektiven -vna -o nazaj zroč,
s pogledom v preteklost ■•"retür prisl. nazaj, ^returnirati
-am vrniti, povrniti retuširati -am popraviti, olepšati (sliko), retuširan -a -o, retuša -e ž izboljšava, poprava reva -e ž beda, siromak: v revah biti, uboga reva! revček -čka m, reven -vna -o, revnost -i ž, revež -a m, revica -e ž, revišče -a s, revščina -e ž, revše -etä s zaničlj.
revakcinacija -e ž zopetno cepljenje; revakcinirati -am vnovič, zopet cepiti med. revalorizirati -ani dvignili veljavo na prvotno vrednost, revalorizacija -e ž *revanša -e ž maščevanje, povračilo, 'revanšira-ti -am se maščevati se, povrniti, oddolžiti se +rever -ja m zasUc, zavihek: ~ pri obleki
rezidénca
revêrz -a m pismena obveza revidirati -am pregledati, preskusiti, premeniti, revizija -e ž pregled, sprememba, revizijski -a -o: ~a komisija; revizionizem -zma m, reviziooist -a m, revi-zionističen -čna -o; revizor -ja m preglednik, revizorica -e ž, revizorski -a -o: ~i posli, re-vidènt -ênta m preglednik, nadzornik
revija -e ž pregled: ~ čet; časopis, obzornik: literarna revialen -Ina -o [-In-]: ~i listi, revijski -a -o revir -ja m okrožje, območje, okoliš: lovski črni revir-ski -a -o révkati -am, révkanje -a s; révk-niti -nem = révskati -am in rêvskati -am, révskanje -a s, révs(k)niti -nem in rêvs(k)niti -nem, révk. -a m, révkast -a -o kdor revka, neprijazen révma -e ž = revmatizem -zma m trganje (bolezen), revmatičen -čna -o: ~a bolečina, revmatik -a m, revmatičarka -e i, rev-matoza -e i bolezen, povzročena zaradi revmatizma revokacija -e ž preklic česa, re-vocirati -am preklicati, besedo umakniti
révolta -e [-It-] é upor, vstaja, revoltirati -am [-It-] upirati se, upreti se revolucija -e ž vstaja, revolucij-ski -a -o, revolucionar -ja m, revolucionarka -e i, revolucionaren -rna -o, revolucionarnoist -i ž, revolucionirati -am revolver -ja [-Iv-] m samokres, revolverski -a -o [-Iv-]: ~i listi révskati -am gl. revkati révsniti -nem gl. revkati réz -a m = réz -i ž; rézati r0žem, rézi -te! režoč -a -e, rézal -a -o, rézan -a -o, rézanje -a s, ré-zanec -nca m rezana žival, skop-
Ijenec, mn. rézanci -cev neka jed, rézanica -e ž vrsta živinske krme, rézanka -e ž, rezàv -âva -o, réza -e ž žaga Rêza -e ž, gl. Terezija, Rêzin -a -o; Rêzka -e ž in Rêzika -e ž, Rêz(i)kin -a -o rezač -a m, rezačka -e ž, rezâk -a m neko orodje; rezâr -ja m, rezarica -e ž, rezârski -a -o; rezir -ja m neko orodje; rezo-valec -lea [-àu-] m, rezovâlski -a -o [-iu-] rezbar -ja m, rezbârski -a -o, rezbarija -e ž, rezbârstvo -a s; rezbâriti -im, rezbârjenje -a s rézek -zka -o: ~ega okiisa, ~o odgovarjati; prim. bolj rezek, rézkost -i ž rézen -zna -o = rezân in rezèn -znà -ô, reznôst -i ž, rézniti -nem: vino, jabolko rézne; re-zéti -im: vino rezi; gl. tudi rez rezêrva -e ž pridržek, prihrana, zaloga, nadomestilo, pomožne čete, pomožni voz ipd., rezêrven -vna -o: ~i voz, ~i deli nadomestni deli, rezervist -a m vojak iz rezerve rezervirati -am pridržati, prihraniti, rezerviran -a -o pridržan, oprezen, neprislopen, molčeč, zaprt: ta je zelo ~ v tem vprašanju, rezerviranost -i ž; rezervat -a m pridržek, tajni list, rezervâten -tna -o: ~o pravo, rezervâcija -e ž pridržek, varstvo, rezervacijski -a -o: ~o premoženje rezervoar -ja tn zbiralnik, vodni
hranilnik (-^vodohram) rezéti -im gl. rezen rezgetâti -âm in -gččem, rezgetàj -âjte! rezgetàl -âla -o, rezge-tânje -a s, rezgèt -éta f», rezge-tâlo -a s, rezgetéla -e ž; rezgét-niti -nem [povsod: raz-] rezidénca -e ž prestolnica, rezi-dénëen -čna -o, rezidenciâlen
rezflo
-Ina -o [-In-]; rezidirati -am stolovati, prebivati rezilo -a s = rezalo -a s, rezilce -a [-le-] s, rezilen -Ina -o [-In-], rezilnik -a [-iu- in -In-] m, rezalnik -a [-du- in -In-] m, re-zilnica -e [-iu- in -In-] i +rezimirati -am povzeti, posneti; +rezimé -ja m povzetek, posnetek
rezina -e i: ~ buče, rezinica -e ž, rezinje -a s = rezjè -à s trtni odrezki
rezisténea -e ž odpor, upiranje, rezistšnčen -čna -o, rezisténten -tna -o uporen, odporen, +rezi-stirati -am upirati se, braniti se, vztrajati
rézkati -am strugati, rézkanje -a s; rezkalo -a s strugalo, rezka-len -Ina -o [-In-], rezkar -jam, rezkalec -lea [-le-] m rezljati -âm, rezljàj -âjte! rezljal -âla -o, rezljânje -a s, rezljàj -a m, rezljâc -a m, rezljâ-vec -vca m, rezljina -e i rez-Ijaiev izdelek reznica -e ž enoletna trtna mladika, na tri očesa rezana, reznik -a m noi za obrezovanje trt, rezilni stol, rezniea, rezan kamen *rezonirati -am modrovati, umo-vati, ugovarjati, razgrajati, *re-zonêr -ja m modrovalee, ugovar-jalee, razgrajač, modriha rezultât -a [-It-] m izsleditev, izsledek, izid, uspeh, vsota; re-zultirati -am [-11-] izvirati, re-zultânta -e [-11-] i posledniea rézva -e ž endivija réia -e i; reiâti -im (se), režeč -čča -e, lezé, reži -ite! rčžal -âla -o, režanje -a 8, režfinec -nca m zareza, ilebii v lesu, re-žančast -a -o, režfinja -e ž pre-jpirljiva ženska, režalo -a s, re-zâlnik -a [-In-] m, leiày -âva -o prepirljiv, rezâvec -vca m, rčžek -žka m kdor se rad sme-
je, kukalnik na vratih; režin -a m kdor zobe kaže; otrok, ki se rad joka; režun -a m, režtilja -e ž kdor se rad smeje rêfelj -žlja m = ršženj -žnja m rezina: ~ kruha; režljati -âm v režnje rezati, režija j -âjte! režljšl -âla -o, režljanje -a s, režnjak -a m vrsta kruha z rež-nji, s krhlji režija -e ž vodstvo, uprava, režijski -a -o; režirati -am voditi gledališko igro, prireditev, režiser -ja m vodja gledališke predstave, režiserka -e ž, režiserski -a -o
režim -a m vladavina (oblika vladanja), režimski -a -o, režimo-vec -vca m, režimovka -e ž, re-žimovski -a -o režnja -e ž obrezovanje trt riba -e ž, ribica -e ž, ribji -a -e. ribast -a -o ribi podoben, ribat -âta -o poln rib = ribovit -a -o, ribak -a m kit; ribič -a m, ribička -e ž; ribištvo -a s, ribiški -a -o; ribiti -im = ribâriti -im, ribičevati -ujem, ribârje-nje -a g, ribârnica -e ž, ribičev -a -o, ribičevka -e ž ribičeva žena; ribnat -a -o, ribnica -e ž, ribnik -a m, ribniški -a -o, rib-nikar -ja m, ribnina -e i, rib-njača -e ž posoda za ribe; Ribnica -e ž kr. i., ribniški -a -o, Ribničan -a m, Ribničanka -e ž, ribničan -a m vrsta fižola ribati -am: pod zelje, repo riban -a -o: ~a kaša nastrgana, ribanje -a s, ribarica -e ž ščet za ribanje; ženska, ki riba; gl. tudi ribežen ribez -a m = ribezelj -zija m, ribezov -a -o = ribezi jev -a -o: ~o vino
ribežen -žna m strgača, strgalo,
strgalnik, gl. ribati ribo- v sestavi: ribojèd -éda -o, ~jéd -a m = ~jédec -dca m;
^riskirati
ribolov -ova m, ~'ldven -vua -o; riboslovec -vca m, ~sl6vje -a s; ribogojen -jna -o, ~g6j-nica -e ž, ~g6jstvo -a s Richelieu -ja [riialjš] m os. i. franc. državnika, Richelieujev -a -o [rišaljšjeu -eva -o]: ~a politika; richelieuiski -a -o [ri-šalfij-]: ~o vladanje, ~i tip ricinus -a m, ricinusov -a -o =
ricinov -a -o: ~o olje ričet -a m jeimeniek s fižolom: čist gost sem jedel ~ sem bil zapri, ričetov -a -o: ~a juha
*rida -e ž vijuga, okljuk: *cesta z ridami cesta z okljuki, v oklju-kih, zovinkana cesta, *ridast -a -o: ~a cesta v okljukih; Pridati -am voditi, zavijali, ovin-kati, ravnati voz, +ridovnik -a m oje
rigati -am, riganje -a s, rig -a m, riga -e ž riganje, neka rastlina; rigniti -nem, rigavica -e ž riganje
rigec -gca m neka rastlina, rigeljc -a [-galj-] m = rigeljček -čka [-galj-] m ime vei rastlinam rigolati -am globoko prekopati, paštnati, rigolanje -a s, rigdlar -ja m; rigdlen -Ina -o [-In-]: ~i plug = rigolnik -a [-In-] m rigoroz -a m strogi izpit na visokih šolah, rigorozen -zna -o natančen, oster, neizprosen, rigo-roznost -i ž, rigorist -a m kdor preostro, prenatanko sodi, ri-gorizem -zma m, rigorističen -čna -o
"•"rihta -e ž jed, *pokrita rihta po-kritec, hinavec, *krvava rihta sodnija, krvava sodba; rihtarja biti neka igra rikati-am in -čem: bik, osel riče;
rikanje -a s, rik -a m ril [ril] -a m odžagan kos debla, hlod
rilec -lea m, rilcati -am se: prašiči se pri koritu rilcajo; rilčast -a -o, rilček -čka m, rilčkar -ja m [povsod: riu-], rilo -a s Rim -a m, rimski -a -o: Rimska cesta (v Ljubljani), Rimska cesta (ozvezdje); Rimljan -ana m, Rimljanka -e ž, rimskokatoliški -a -o (+rimokatoliški): ~i obred
rima -e ž stik; rimati -am (se),
rimanje -a « rimesa -e ž poslana menica Rimščice -ic ž mn. ozvezdje Orion rinalgija -e [-Ig-] ž boleiine v nosu; rinologija -e ž nauk o boleznih v nosu, rinolog -a m, rino-skop -a m ogledalo za pregled nosne votline, rinoplastika -e ž med. naiin zdravljenja riniti -nem, rinjenje -a s; rivati -am, rivanje -a s, rivač -a m neki svinjski zob *rin6cerus -a m nosorog ripiti -im se rdeti; ripeti -im, ripi -itel ripeč -eča -e: ~a zlatica; ripel -ela -o, ripenje -a s ris -a m žival = risa -e ž, ris j i -a -e = risov -a -o, risina -e ž risale -al [-dl] ž mn. binkošti, ri-salski -a -o [-Is-] binkošten: ~a nedelja, risalščak -a [-Iš-] m mesec maj risati rišem, rišdč -a -e, risan -a -o, risanje -a s, risanica -e; ž, risanka -e ž, ris -a m: hudiča v ~ klicati, risa -e ž Irta, poteza; risalo -a «, risalen -Ina -o [-In-]: ~i papir, ~o orodje, risalnik -a [-In-] m, risalnica -e [-In-] ž; risar -ja m, risarica -e ž, risarski -a -o, risarstvo -a s, risarija -e ž, risba -e i *riskirati -am tvegati, v nevarnost postaviti, *riskiran -a -o tvegan, *riskanten -tna -o tvegan, nevaren, *riziko -ka m tveganje, nevarnost
riiardando
ritardando prisl. glas. poiasneje,
zavirajoče ritem -tma m umerjenost, ubranost, enakomernost, ritmika -e i, ritmičen -čna -o = ritemski -a -o [-tam-] ritenski -a -o [-tan-]: ~a hoja, ~o hoditi; rit riti i, riten -tna -o, ritast -a -o, ritina -e i — ritek -tka m debelejši konec hloda, snopa, ritinje -a s = ritovje -a s sk. i. za ritine-, ritka -e i", ritati -am, ritanje -a s, ritniti -nem; ritopaš -aša -e in rito-pašen -šna -o kdor le dobro ji ritenuto prisl. glas. zadržano riti rijem, rij -te! rijoč -a -e, ril
-a -o, (raz) rit -a -o, rit je -a s ritomela -e i instrumentalna uvodna ali zaključna igra, vrsta kitice ritnal [-dl] -a m obrednik, ritualen -Ina -o [-In-] obreden, ritualnost -i [-In-] ž, ritus -a m obred
*rival [-dl] -a m tekmec, spodrivač, *rivalinja -e ž tekmica, rivali-teta -e ž tekmovalnost, rivalizi-rati -am, rivalen -Ina -o [-In-] Riviera -e ž: francoska in italijanska ~; rivierski -a -o *riziko -a m tveganje, nevarnost,
gl. riskirati rizling -a m vrsta trte in vina, riz-
linški -a -o riž -a »n, rižev -a -o: ~a juha, rižen -žna -o: ~o polje, riže-vica -e i riieva slama, rižišče -a 8, rižota -e i jed riža -e ž drča za spuščanje lesa, proga, črta, vrsta, rižast -a -o progast, črtast rižnica -e i rastlina plešec rja rje ž: ~ razjeda, sne železo; +rje prosto železo nerjdvno ž.; fjast -a -o [povsod po § 81] rjav rjava -o, rjavost -i i, rjavkast -a -o, rjaveč -vca m, rjav-ček -čka m, rjavka -e i, rjavica
-e ž, rjavičast -a -o, rjavina -e ž, rjavnica -e ž rjasta voda, rja-voglavka -e ž vrsta rac, rjavo-rumèn -êna -o, rjâvosiv -a -o [povsod po § 81] rjavéti -im, rjavi -ite! rjavèë-ééa -e, rjavèl -éla -o, rjavênje -a s; rjaviti -im, rjavèë -ééa -e, rjavi -ite! rjavil -a -o, rjavljênje -a s [povsod po § 81] rjiiha -e ž, rjùhica -e ž in rjušica -e ž, rjùhin -a -o: ~ rob, rjû-šen -šna -o: ~i rob [povsod po §81]
rjûti rjôvem in r jûjem, rjûj -te! tn rjôvi -ite! rjùl [-ity] -ûla -o, rjûtje -a s; rjovéti -im, rjôvi -ite! rjovèê -ééa -e, rjové, rjo-vèl -éla -o, rjovênje -a 8 [povsod po § 81] rkèlj rkljà m hlod: ~è voziti na žago; rkljič -iča m, rkljiček -čka m [povsod po § 81] rman -a m bot., rmanov -a -o: ~ čaj, rmanec -nca m bot. [povsod po § 81] ro m neskl. ime grške črke: z malim p [rô] zaznamujemo polmer včrtanega kroga; od vélikega r6 ima cirilica črko za r (= p) rob -a in roba tn robû m, dv. robova -ÔV, mn. robovi -ov -ovom, robé po robéh z robmi: po r6-bu se postaviti; živ, oster, posnet rob; v robéh v pečinah, v skalah-, roboma prisl. = robički prisl.: opeko ~ postavljati; roben -bna -o: ~i hlod; robnik -a tn; robič -iča m; robiti -im: debele	(za) robi jen -a -o,
robovje -a s, robat -ata -o, roba tost -i ž, robav -a -o: ~ obraz naguban obraz, narobe prisl.
*rob -a m suženj, *r6binja -e i sužnja, *r6bski -a -o suženjski, *r6b«tvo -a s suženjstvo *r6ba -e ž blago; suha roba
rododéndrcm
robač -a m krojaé, ovratna rula, vrsta jabolk, robačka- -e ž vrsla graha, robača -e tn robača -e i srajca
robaniti -im ropotati, razbijati; robanjenje -a s, robantiti -im, robantenje -a s robanka -e i neko jabolko robarica -e i neka hruika robavs -a tn neolikan ilovek, ro-
bavt -a tn, robavslja -e i robec -bca tn, robček -čka tn,
robčar -ja tn, gl. tudi rob robida -e ž neki grm, robidje -a s sk. i. = robidovje -a s, robi-dov -a -o: ~o listje; robidnica -e ž jagoda robidnica -e ž neka iaga, vrsta sekire
robilnica -e [-iu-] i velika sekira robilo -a s neko kleparsko orodje robinija -e i vrsta akacij Robinzon -a tn os. i., Robinzonov -a -o, robinzonski -a -o: ~o življenje, robinzonada -e i povest, zgodba po zgledu povesti o Rôbinzonu rôbkati -am: ~ turščico, lešnike itd., robkanje -a s, robkovina -e i, robkalnica -e [-In-] i stroj za robkanje, robkanec -nca tn iz zelene lupine olupljen oreh robot -a tn človek samodej, avtomat
robunjica -e i neka hruika ^robusten -tna -o krepak, močan, triat
rocelj -clja tn roča, ročaj, rocljast -a -o
roč roča m, roča -e i, ročaj -a tn, ročnik -a tn (pri orodju), ročast -a-o: ~a kljuka, ročit -âta -o, ročec -čca tn, roček -čka tn, ročnat -a -o kar ima roče ročen -čna -o hiter, uren, spreten: ~o skočiti; ročnost -i i; ročen -čna -o kar je pri roki: ~a ura, torba, knjižnica, ročnost -i i
ročica -e ž (pri vozu, plugu ipd.) ročičnik -a tn oplen, ročičje -a « bol.-, ročiti -im se iti od rok: delo se mu dobro roči, ročil -a -o ročin -a tn
ročka -e ž vrč z ročem, telovadno
orodje, ročkast -a -o rod -a in rodu tn, dv. rodova -ov, tnn. rodovi -ov, v rodu, "'"rodom po rodu, domd: po rodu Ceh, doma iz Ribnice; roden -dna -o: rodni brat po rčdu brat; rodoven -vna -o, rodovnik -a m, rodovniški -a -o, ro-dovina -e ž, rodovinski -a -o, rodovit -a -o, rodovitost -i ž, rodoviten -tna -o, rodovitnost -i i rod -a -o pust, oster, raskav: ~a polt, ~i žganci, ~a prst, ~a trava = rodina -e i (po močvirnem. pustem svetu), od tod kr. i. Rodine -in ž mn.; rodost -i ž, rode -eta m; gl. tudi roja rodbina -e ž, rodbinski -a -o roditi -im (se), rodi -ite! rodeč -eča -e, rodil -a -o, rojen -ena -o, rodil se je = rojen je bil, rojenec -nca, tn, rojenka -e i, rojenica -e Ž. roditelji -ev m mn. starši, roditeljski -a -o, roden -dna -o: ~a zemlja, ~a trta; rodnik -a tn, rodnica -e i, rodnost -i i, rodilo -a s, nav. mn. rodila rodilni organi, rodi-len -Ina -o [-In-], rodilnik -a [-In-] m genitiv, rodilnica -e [-In-] i, rodilnost -i [-In-] i, rodnja -e i rodnika -e i neka vrsta čeipelj rodo- v sestavi: rodoljub -a -o = rodoljuben -bna -o, rodoljub -a tn, rodoljubka -e ž, rbdo-1 juh je -a 8; rodopis -a tn = rodopisje -a s genealogija; ro-dosloven -vna -o, rodoslovje -a s genealogija, rodoslovec -Vca tn genealog rododendron -a tn bot. pijuvanec, burja, ruievje, sleč
Rôdos
Rodos -a m kr. i. otoka, rodoški -a -o
rog -a in -a m, dv. roga in rogova, rogoma fn rogovoma, mn. rogovi fn rogi, rogov in rog, rogovom, rogove fn roge (na roge), na rogovih fn rogeh, z rogovi fn rogmi; trd ko rog, tema kakor v rogu, v en rog trobiti isto ffovoriti, ene misli biti, zvit kakor kozji (ovnov) rog, koga v kozji rog ugnati premagati ga, sapo mu zapreti, komu roge pokazati sovražno se postaviti proti komu, roge kazati postajati predrzen, oblasten, (poli, kadar je varen), človeku se naredi (požene) rog od udarca bula-, roga -e ž krava z velikimi rogmi; ro-gast -a -o; rogec -gca m majhen rog, hudii; rožič -iča m, rožen -a -o gl. tam; rogat -ata -o, rogatec -tca m, rogatek -tka m neka rastlina; rogač -a m, rogača -e ž, rogačica -e ž, rogač-ka -e ž, rogačulja -e i, rogar -ja m; rogin -a m, rogina -e ž, roginček -čka m, rogovina -e i; rogovit -a -o, rogovitost -i ž rogati -am se, roganje -a s rogelj -glja m: vilice s tremi roglji, rogljast -a -o, rogljat -ata -o, roglja -e i, rod. mn. rogelj [-galj]; rogeljc -a [-galj-] m, rogljač -a m, rogljača -e ž, rogljič -iča m vrsta peciva, rog-Ijičast -a -o, rogljiček -čka m, rogljičar -ja m vrsta krompirja (+kifeljlar) rogoličnik -a m vrsta kremenjaka rogovača -e i min., rogovačnik -a
m min., rogovec -vca m min. rogovila -e i, rogovilast -a -o, ro-govilček -čka [-li-] m vrsta fižola, rogovilež -a m, rogovilec -lea [-le-] m, rogovilica -e ž; rogoviliti -im, rogoviljenje -a s, rogovilstvo -a [-Is-] s
rôgoz -ôza m, rogôzast -a -o, ro-gozica -e ž rogoz, rogozina -e ž suh rogoz, rogôznica -e ž, ro-gozovina -e ž, rogozovit -a -o, rOgoža -e ž, rog0žar -ja m, ro-gožina -e ž, rogožje -a s, ro-gožnjak -a m vrsta rogoza rogûlja -e ž rogelj, rogûljast -a
-o, roguljàt -âta -o roguša -e ž rogovilast kol, vrsta
potice, staro merilo rohnéti -nim, rohni in rohni -itel rohnèl -éla -o, rohnênje -a s, rohnè -éta m, rohniv -a -o rôj rôja m, v rôju fn rôju; rojiti -im fn rôjim, rôji -ite! rô-jil fn rojil -ila -o, rôjenje in rojênje -a s, rojitev -tve ž; ro-jâë -a m, rojévnica -e ž bot. melisa; rôjema prisl. v roju, v rojih
rôja -e ž, nav. mn. roje roj vodni jarek, n^inski žleb, močviren svet, pusta trava (od tod ledin-sko in kr. i. Rôje Rôj ž mn.); gl. tudi rod -a -o rojak -a m, rojâkinja -e ž, rojâ-
ški -a -o, rojâStvo -a s rojalist -a m privrženec, zagovornik kraljevine, rojalizem -zma m, rojalističen -čna -o rojenice -ic mn. ž mit. bitja, ki naj bi odloiala o človekovi usodi; gl. tudi sojenice rojstvo -a s, rojsten -tna -o: ~i list, ~i dan, ~o mesto, gl. roditi
rok roka m čas, doba: v *~u 14 dni v 14 dneh; rokôven -vna -o: ~i račun, ~i zapisnik; ro-čišče -a s narok Rok -a m os. i., na Rôkovo ( 16. avgusta), Rôkov -a -o, Rôkec -kca m os. i.
rôka -e itd. ž ali rôka roké rôki rokô (na rôko) na rôki z rokô, dv. roké rôk rokâma, mn. roké rôk rokàm roké na rokàh z
Roman
rokami; za roko (roke) se voditi (+rokô v roki hoditi); biti dobrih, trdih, odprtih rok skop, darežljiv, gostoljuben; voditi kaj (koga) s trdo, močno, mehko roko; imeti čiste, umazane, krvave roké; dolga roka mogoina, mrtva roka posest, ki ne more preiti 1> druge roké; roka pravice oblast, sodihie; roko-dati, stisniti, podati v pozdrav, slovo, sočutje, čestitko; roké križem držati brez dela biti, lenariti; roké si umiti ob čem odkloniti odgovornost, roké si uma-zati zagrešiti kaj hudega; imeti proste, vezane roké v odločanju biti prost ali vezan, imeti srečno, nesrečno roko; odtegniti komu roko varstvo, pomoč, podporo; biti komu desna roka velika pomoč; imett svoje roké (prste) zraven biti Udeležen pri čem; delo gre od rok se odseda, biti pri roki — biti od rok prikladen — «epnfcJaden; priti, oditi praznih rok (s praznimi rokami), dobiti koga (kaj) v roke (roko) v oblast, v pest; igrati komu v roko porriagati korhu, podpirati koga; na roke si biti s kom dober si biti, ujemati se s kom; "'"iti komu na roko pomagati komu; podpirati koga; nositi koga na rokàh strfii komu, razvajati koga, na svojo roko napraviti na svojo odgovm-nost na svojo pest); na rokàh živeti od dela, iz rok v usta živeti od dnevnega zaslužka, na roko dati na račun, na roke plačati v gotovini, takoj plačati; na prvo roko narediti povrhu, vzeti kaj v roke začeti, pljuniti v roke lotiti se dela; vzeti koga v roke prijeti koga zaradi česa, na odgovor klicati; pod roko kaj narediti skrivaj; prositi za roko snubiti, roka roko umiva
rokada -e ž (šah); kratka in dolga ïokirati -am: kralj ne sme rokirati po napadenih poljih ^M, Vidmar), rotirajoča trdnjava, rokirajoči kralj; šahist je rokiral (+roš-) rokav -a m, mn. rokavi -ov, ro-kavec -vca tn, tudi mn. rokavci -ev, rokavnica -e ž, rokavnik -a tn, rokavina -e ž podloga za rokave, rokavček -čka tn rokavica -e ž, svetle rokavice = glacé rokavice, rbkavička -e ž, rokavičiCa -e ž, rokavičar -ja tn, rokavičarica -e i, rokavičar-ski -a -o, rokavičarstvo -a s (povsod: "'"rokov-^ rokica -e ž in ročica -e ž roko- » sestavi: rokoborec -rca tn, ~b6rba -e ž; rokodélec -Ica [-le-] m, ~délstvo -a [-Is-] s, ~délski -a -o [-Is-]; rokohitrc -a tn, ~hitrski ^ -o, ~hitrost -i ž; rokomavh -a tn = roko-mâ^'har-ja tn rokovnjač, ~mav-harski -a -o, ~mavharstvo -a s; rokopis -a tn ~pisen -sna -o; rokotvoren -rna -o; +rokov6d-stvo -a s vodstvo, ravnanje rokoko -ja m arh. vrsta sloga, ro-
kokojski -a -o rokovati -ûjem se s kom, rokovanje -a s podajanje rok rokovnik -a m muf; rokovnjač rokovnjač -a tn, Jurčičevi Rokov-njači, rokovnjačarica -e ž, rokovnjaški -a -o, rokovnjaštvo -a s, rokovnjaščina -e ž roléta -e ž, nav. mn. roïéie okenske navojnice, oknice na navoj, rebrače, rolo -ja tn Roman -a m os. i.: Romanov -a -o. Romana -e ž, Romanin -a -o Roman -a m, nav. mn. Romani J. i. skupine romanskih narodov, romanski -a -o: ~i jeziki; ro-manizirati -am, romanistika -e ž nauk o romanskih jezikih, romanist -a tn; romanistka -e ž,
Slovenski pravopis
705

româii
romanfstičen -čna -o; român-ščina -e ž, romanizem -zma m roman -a m, romanski -a -o: ~a tehnika, romanopisec -sca m ("*" romansjé), romanopiska -e ž, romanopisje -a s, romanopisen -sna -o românca -e ž: španska ~ romantika -e ž gibanje ali smer v umetnosti, romantik -a m pripadnik romantike, romantičen -čna -o: ~i nazori, ~a pokrajina, romantičnost -i i romati -am, romanje -a s, romar -ja m, romarica -e ž, romarski -a -o, romarček -čka m, romar-stvo -a s romb -a m, rombičen -čna -o, rombast -a -o, romboéder -dra m, romboédrski -a -o, romboid -a m, romboiden -dna -o Romeo Romea m os. i., z Romeom, Romeo in Julija (drama), Romeov -a -o Romun -a m, Romunka -e i, Romunija -e i. Romunsko -ega s, romunski -a -o: ~i jezik = romunščina -e i *rončelica -e i noi za obsekovanje
drevja, vejnjak, vejnik rondél [-él] -a m vrsta kitice rondo -ja m okrogla greda rönek -nka m viseč svet ronica -e é neka hruška, ronka -e
i hruška Röntgen -a m os. i., Röntgenov -a -o, réntgen -a m (aparat), rént-genski -a -o: ~o obsevanje; rentgenizirati -am, rentgenizi-ranje -a s, rentgenografija -e ž, rentgenogram -a m, rentge-roskopija -e i, rentgenotera-pija -e i rop -a m, ropar -ja m, röparica -e ž, roparski -a -o, roparstvo -a s; ropati -am, ropanje -a s ropot -ôta m; ropotati -âm in ropočem, ropotaj -âjte! tn ro-poči -te! ropotal -âla -o, ropo-
tânje -a «, ropotâë -a m, ropo-tâëa -e i, ropotâlo -a s, ropo-târnica. -e i brlpinica, ropotàv -âva -o, ropotâvec -vca tn, ro-potâvka -e i, ropotâvost -i i, ropôtec -tca, tn, ropotéla -e i, ropotija -e i, ropotulja -e ž, ropotuljica -e i rosa -e ž: strupéna rosa perono-spora; rôsen -sna -o ali rosân tn rosen -sna -ô, rosni -e in rosni -é, dol. rosni -ega, bolj rôsen, prisl. rosnô; rôsnat -a -o, rosnica -e ž neka žaba; rosišče -a s; rositi -im, rosi -ite! rosil -a -o, (o)roščn -êna -o, rosênje -a s, rositev -tve ž; rosljâti -âm, rosljàj -âjte! rosljàl -âla -o, rosljânje -a s, rosomér -a tn rôstbif -a tn neka mesna jed roš -a tn rovaš ■^roSâda -e ž gl. rokada roštati -âm ropotali, roštaj -âjte!
roštal -âla -o, rostânje -a s rotacija -e i, rotacijski -a -o: ~i stroj, rotacizem -zma tn slovn. rotèn -tnà -ô nezdrav, bolan: ~é noge, rotnina -e i nezdravo sadje
rotiti -im, rôti -ite! rotil -a -o: rotiti se na kaj ("'"pri čem), ro-tênje -a s, rotitev -tve i, roti-vec -vca tn, rotivka -e ž rotovž -a tn, rôtovski -a -o rotunda -e ž okrogla stavba, dvorana
Rousseau -eauja [rus6 -ja] m os. i., Rousseau jev [rusôjeu] -a -o: ~a filozofija, rousseaujev-ski -a -o: ~i nazori rov rôva in rôva tn, rôven -vna -o, rôvnica -e i, rôvec rvca tn neki hrošč, rovišče -a s jarek, rôvka -e i vrsta miši, rovâëa -e i kramp; rovâti rôvljem: krt po zemlji rôvlje, rovina -e i okopavina, gl. ruvati rovariti -im, rovârjenje -a s, ro-vâr -ja tn, rovârstvo -a s
roda
rovaš -a m palica z zarezami (računskimi): imava še nekaj na rovašu na dolgu, gre na rovaš na račun povt -a m, rovte rovt ž mn., rov-tar -ja m, rovtarski -a -o, rov-tarstvo -a « Rozalija -e ž os. i., Rozalijin -a -o, Roza -e i. Rozin -a -o, Rozka -e i, Rozkin -a -o, R6-zika -e i, Rozikin -a -o rozéta -e ž, rozéten -tna -o rozga -e ž, rozgovje -a s = rožje
-a s, rozgast -a -o rozina -e ž, rozino v -a -o: ~a potica
rozôlija -e i vrsta likerja roža -e i, rožica -e i, rožen -žna -o: ~i cvet, rožnat -a -o, rož-natost -i ž, rožast -a-o: ~o blago; rožnica -e i, nav. mn. rožnice (rastline), rožnik -a m roini grm, mesec junij, vrsta krompirja, rožar -ja m, roža-rica -e i, roževec -vca m rožni grm, vrsta kremenjaka, rožno-vica -e ž neko jabolko, rožni vênec -ega -nca, rožnovenski -a -o: ~a nedelja, Rožamarija -e i os. i., rožnopfst -a -o: ~a zarja
rožanec -nca m podboj rožčn -a -o, rožčnec -nca m kamenina, rožčnast -a -o, rože-nica -e ž, roženina -e i, rože-ninar -ja m; roženeti -im, ro-žen%l -éla -o, rožen0nje -a s rožič in rožič -iča m, rožičev -a -o: ~a moka, rožičevec -vca m, rožičevje -a s, rožiček -čka m, rožičkast -a -o rozina -e ž neki hrošč rožka -e é ime kravam in ovcam roži jati -âm, rožljaj -âjte! rož-Ijàl -âla -o, rozljânje -a s, ^ožljâlo -a s, rožljanec -nca m veriga za govedo rožmarin -a in rožmarin -a m rožmarinec -nca in rožmarinec
-nca m, rožmarinček -čka m, rožmarinovec -vca m rt rta [art -a] in rtà m konica, vrh: prvi, zadnji ~ (pri ladji), rtič -iča m, ftast -a -o, rtiči -ev m mn. kratke sani, rtina -e i velik gorski vrh; Rt (Rtič) dobre nade kr. i. rubad -i ž ošpice, rubadljiv -iva -o rùbelj -blja m, rûbljev -a -o: ~a vrednost, rubeljski -a -o [-balj-] Rubens -a m os. i. flamskega slikarja, Rûbensov -a -o, ruben-sovski -a -o Rubikon -a m 1. i. reke: prestopiti ~ napraviti kaj odločilnega, usodnega rubin -a m drag kamen, rubinov -a -o: ~a kislina, ~o steklo, rubinast -a -o rubiti -im, rùbil -ila -o, rubljen -a -o, riibljenje -a s, rubež -a m, riibežen -žni ž, rubežen -žna -o, rubčžnik -a m, rubežnina -e ž, rubljiv -iva -o, rubilec -Ica [-le-] m, rubčščina -e i rubrika -e ž predelek, predpis; rubricirati -am, rubriciranje -a s; rubricist -a m, rubricistika -e i nauk o liturgičnih predpisih rûcek -eka m oluščen koruzni storž rdcelj -clja m kratko držalo na
koncu kosišča ruča -e ž oprta, nav. mn. riiče oprtnice
rûda -e ž, ruden -dna -o: ~a žila, ~o bogastvo, riidnik -a m, rudniški -a -o, rûdnica -e ž, rudnina -e ž, rudninast -a -o, rudninski -a -o, rudninar -ja m, rudninarstvo -a s, rudnin-stvo -a s, rûdnat -a -o, rudnost -i ž, rudišče -a s, riidast -a -o; rudâr -ja m, rudâréek -čka m, rudarstvo -a s, rudârski -a -o; rudâriti -im, rudarjenje -a s; rudarskosôden -dna -o, rudni-I noslovje -a s mineralogija
rudiment
radimènt -ênta m preprosta zasnova, začetek, zaostanek, rudimentären -rna -o nepopoln, nerazvit, okrnjen, okrnel rndnina -e ž gl. ruda rudo- v sestavi: rudonôsen -sna -o: ~a žila, reka; rudo roden -dna -o; rudosléd -i ž, rudo-slédba -e i, rudosléden -dna -o: ~a pravica, rudosiédec -dca m = rudoslédnik -a m, rudo-slédnica -e ž; rudoslöven -vna -o metalurški, rudoslövje -a s metalurgija, rudoslovec -vca m metalurg; rudotop -ôpa m, ru-dotôpen -pna -o; rudožgalec -Ica [-le-] m, rudožgalnica -e [-In-] i
Rudolf -a m os. i., Rudolfov -a -o, Rudi -ja m, Rudijev -a -o (+Rudita, tRuditov) rugby rugby ja [ràgbi-ja] m neka
igra z žogo Rubra -e [rûra -e] ž 1. i. reke, ruhrski -a -o [rür-]: ~i pritoki, ~o ozemlje = Porürje -a s, poriirski -a -o
*ruinirati -am ugonobiti, pokončati, *ruina -e i razvalina, podrtija
rujen -jna -o: ~o vince rukati -am in -čem mukati, ruliti, rjoveti: biki, voli rukajo, jelen riika, nikanje -a s, rûk -a m rukanje jelena, rukač -a m jelen, kadar se goni +nikati -am (se) tresti, trgati (se),
rvati se, tepsti se, puliti se rùla -e ž kamenina gnajs ruléta -e i igralna priprava in
vrsta hazardne igre raliti -im mukati, tuliti, rukati rum -a m vrsta žganja rumèn ^êna -o, bolj rumèn, dol. rumêni -ega; rumén -i ž, ru-ménec -nca m, ruménka -e ž, rumenjak -a m, rumenica -e ž, rumeničen -čna -o; rumdnček -čka m neki čmrlj; rumênost -i
ž; ruménkast -a -o; rumén-kastorjàv -âva -o, ruménkljast -a -o, rumenkljai -a -o rumenéti -im, rumêni -fte! rume-nèl -éla -o, rumenênje -a s; rumeniti -fm, rumêni -itef ru-menil -a -o, rumenjênje -a s, rumenilo -a s, rumenilen -Ina -o [-In-], rumenina -e ž rumeno- v sestavi: rumenoglâvka -e i peniea; rumeiiokljiin -una -o, rumenokljiinec -nca m; ru-menolàs -âsa -o, rumenolâsec -sca m, rumenolâska -e ž; ru-mênordèè -čča -e; rumenorép-ka -e ž; rumenoritka -e ž, ru-mênozelèn -êna -o riine riin ž mn. vrsta črk, riinski
-a -o: ~i napisi riino -a s ovčja koža, ovčje krzno, ovčje ime, tudi runa -e ž, runo-làs -âsa -o, rûnja -e ž kosem, kušter (koder), runjast -a -o, ninje riinj ž mn. kozé, osepnice riipa -e ž, rupast -a -o, rupfiča -e ž, rupnik -a m brezno v močvirju
rtis -a -o rdeč, riis -a m rus vol, riisa -e ž rusa krava, riiska -e ž ime živalim, mn. riiske ošpice, rusica -e ž rdeča mravlja, riisec -sca m; rusoglàv -âva -o, ruso-làs -âsa -o Rus -a m, Riisinja -e i, ruski -a -o. Rusko -ega s = Riisija -e ž, riiščina -e ž, rusofil [-il] -a m; rusificirati -am porušiti, rusov-ski -a -o, rusist -a m rusalka -e [-Ik-] ž bajno bitje iz
slovanske mit. riiš -a m nizki borovec, pritlikav-je, rušev -a -o: ~o olje, rtiše-vec -vca m, riiševka -e i, ruševje -a s = riišje -a s ruša -e ž = rušina -e ž: niše = riišine rezati, riišast -a -o, ruš-nat -a-o: ~a njiva, rušar -ja m kdor ruše reže, nišelj. -šlja
Saara
m orodje za rezanje rué; nišati -am ruše rezati, rušanje -a s rušiti -im, rušil -a -o in -ila -o, rušenje -a «, rušitev -tve i, rušilen -Ina -o [-In-]: ~e naprave, rušflec -Ica [-le-] m, ruševina- -e ž, rušftelj -a m. rušiteljica -e i, ruši ji v -iva -o: ~o kamenje, ruši jivost -i ž ruta -e ž robec: ~a za na glavo,
rutica -e ž: žepna ~ ruta -e ž rastlina; riitica -e i: vinska rûten -tna -o: ~o olje 'rutina -e i svretnost, umetelnost,
vaja, *rutiniran -a -o vajen ruvati in rvati rujem (se), ruval -a -o in rval -a -o, ruvanje -a in rvanje -a s, ruvač -a in rvač -a m, ruvača -e ž snop zrelega
in izruvanega lanu (konoplje). rvačast -a -o, ruvanka -e i pretep, prepir, rvàn -âna m = rvâr -ja m nižina -e i zelena orehova lupina, oblàkovina, mn. ružine prazni stroki stročnic, ružinje -a «; ru-žiti -im luščiti, lupiti, robkali: ~ fižol, grah, zelene orehe, koruzo, ružilnica -e [-In-] i rvâti rûjem gl. ruvati rž [Srž] rži i, rž6n-a-o: ~i cvet junij, rženica -e ž ržena slama, rženjfik -a m ržen kruh, ržčnka -e ž neka trava, žganje, ržišče -a 8 rženo polje po žetvi, ržulja -e ž stoklasa, ržada -e ž soržica, ržadec -dca m neka rastlina [povsod po § 81]
S
s [S3 in šs] m neskl. ime črke: mali s, z velikim S zaznamujemo v kemiji žveplo s (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z) predi. 1. e rod. pomeni (v nasprotju s predi, na gl. tam), od kod kaj izvira, prihaja: s konja pasti (biti na konju), zmetati seno. z voza (seno je na vozu), s Koroškega priti (biti na Koroškem); s konca, s kraja (začeti); ljudje s hribov, pogled z vrha; 2. z orod. pomeni: a) družbo, skupnost, sovpad: kdor se z volkovi pajdaši, mora z njimi tuliti; lase s kožo vred z glave potegniti; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah; knjiga s podobami, žena s košaro; b) naiin: s strahom kam pogledati; c) sredstvo: s kolom po glavi, z besedo bi ga ubil; pisava z roko; delo z glavo; griči, obdani z vodo (+od vode); ves prostor je bil zastavljen s sa-
mim dijaštvom ("'■... zastavljen samega dijaštva); dvorana je bila nabita z radovednim občinstvom (;*"radovednega občinstva) ali: v dvorani je bilo nabito radovednega občinstva S-, z- I. prvotna predpona pomeni: 1. da se kaj s lesa od zgoraj dol premika: zmetati seno z voza, sneti klobuk z glave; 2. druženje: zbrati, zvezati. sniti se, sprijeti se; 3. dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti; pred s, š, z in ž se rabi še oblika se- [sa-]: sesesti se, sešteti, sezidati, sežgati; II. obrušeno iz predpone iz-: izboljšati — zbolj-šati, gl. pod iz-; III. obrušeno iz predpone vz-: stegniti, zbuditi, splezati na drevo, gl. tudi vz-; IV. obrušeno iz predpone raz-: strgati obleko, stresati po sobi Saara -e ž 1. i. reke, saarski -a -o [povsod: sdr-]: ~i pritoki, ~o ozemlje = Posarje -a s, posarski -a -o
Saba
Séba -e i kr. i. deiele v Arabiji,
kraljica iz Sabe Sabina -e ž os. i., Sabinin -a -o sablja -e ž, sabeljni -a -o [-balj-], sabljica -e i, sabljati -âm (se), sabljàj -âjte! sabljàl -âla -o, sabljânje -a s, sabljâc -a m, sabljâèica -e i, sâbljast -a -o, sabljâr -ja m kdor dela sablje, sabljârka -e é neka ptica, sab-Ijâk -a m neka riba sabotirati -am razbijati, motiti, ovirati (delo), sabotiranje -a s, sabotâia -e ž, sabotâien -žna -o, sabotêr -ja m, sabotêrka -e i, sabotêrski -a -o, sabotêrstvo -a 8
sačiti -im gl. sak sâd -Û in sâda m, mn. sadévi -6v, sâdje -a in sadjè -à s, sâdek -dka m, sâdež -a m; sâden -dna -o = sadôven -vna -o: ~o leto, sadovnjâk -a m; sadovit -a -o, sadovnàt -âta -o, sâdjevec -vca m; sadonôsen -sna -o (+sadu-nosen), sadorôden -dna -o, sad-jeréja -e ž, sadjeréjec -jca m sadjeréjski -a -o saditi -im, sâdi -ite! sadèè -éca -e, sadil ,-a -o, sajèn -êna -o, sajênec -nca m, sajenica -e ž, sâja -e Ž, sajenje -a s, saditev -tve Ž; sadika -e ž, sadilen -Ina -o [-In-]: ~i klin, sadilec -Ica [-le-] m, sadilka -e [-Ik-] ž sadizem -zma m izprevriena spolnost, naslada ob tujem trpljenju, sadist -a m, sadistka -e i, sadističen -čna -o sadjar -ja m, sadjarica -e ž, sad-jârstvo -a s, sadjârski -a -o: ~i tečaj; sadjâri-ti -im, sadjâr-jenje -a s sadra -e ž mavec, sâdrov -a -o, sadrén -a -o: ~a voda, sadro-vec -vca m in sadrénec -nca m, sâdrar -ja m, sâdrast -a -o, sadrenina -e ž, sadrovina -e ž;
sâdrati -am = sâdriti -im, sâ-dranje -a s = sâdrenje -a s safe safa [séf -a] m denarna omara, predal v banini zakladnici safian -a m vrsta usnja, safiânast -a -o
safir -a m vrsta dragega kamna, safiren -rna -o, safirast -a -o, safirnovišnjev -a -o »n safirno-viSnjév -a -o sâgati -am loviti sapo, sigati, pihati: kača, plamen sâga; sâga-nje -a s sago m moka iz palmovega strie-na, sâga -gu -go -gu -gom, sâ-gov -a -o: ~a palma, ~o drevo = sâgovec -vca m, sago-vina -e i Sahara -e i kr. i., sabârski -a -o:
~i pesek saharin -a m, saharinski -a -o,
saharinov -a -o sahniti sahnem, sahni in sâhni -ite! sahnil -ila -o, sahnjênje -a 8 [nepoud. povsod: sah- in sah-]
Sainte-Benve -va [sentbév -a] m os. i. franc. lit. kritika, Sainte-Beuvov -a -o: ~i eseji Saint-Germain -a [seniermén -a] m franc. kr. i., senžermenski -a -o: ~a pogodba Saint-Quentin -a [senkantên -a] m franc. kr. i.: bitka pri ~u (1918); saint-quentinski -a -o [senkanténski]: prekop Saint-Saëns -a [sensdns -a] m os. i. franc. skladatelja, Saint-Saën-sov -a -o: ~ Mrtvaški ples Saint-Simon -a [sensimôn -a] m os. i. franc. soc. fil., Saint-Simo-nov -a -o [sensimônou -ova -o]: ~ nauk; sensimonizem -zma m socialni nazor, sensimonist -a m, sensimonističen -čna -o saj [sàj ali nasi.] prisl. in vez.: saj veš, saj veš kak<ô, saj ga poznaš, saj znam; naj dâ, saj ima; saj si videl, kako je; tudi
s£m
kot samostojna pritrdilnica 2 dopustnim pomenom: »Ta nič ne ve,« »Saj, zato ga ne poslušaj!« saj, kakor sem rekel; saj res; loii saj tn vsaj; saj utemel uje in dopušla, vsaj pa omejuje (gl. tam)
saje saj i mn.: črn kakor saje, sajav -a-o: ~ lešnik, sajavec -vca tn, sajavka -e ž, sajavina -e i sajast -a -o; sajiti -im; sajež -a tn kozje ime sajenje -a s gl. saditi sak saka tn ribiika mreža, sačec -čca m = sakec -kca tn, sako-vina -e ž, sačiti -im s sakom ribe loviti, gosto vino precejati sako -ja tn suknjič sakrabolt [-11] medm. kletvica, sakramiš medm., sakrament medm., sakramenski -a -o: ~i fant! sakramentirati -am, sa-kramentiranje -a s sakralen -Ina -o [-In-] kar je
sveto, posvečeno, nedotakljivo sakrarij -a tn prostor za odlaganje neuporabnih blagoslovljenih reči
sakrilegij -a tn tn sakrileg -a tn božji rop, bogoskrunstvo, sakri-legičen -čna -o božjerdpen, bo-goskrUnski sakrosMkten -tna -o posvečen, nedotakljiv, sakrosanktnost -i ž saksofon -a tn glasbilo, saksofon-
ski -a -o, saksofonist -a tn salama -e ž, salamar -ja tn, sa-
lamarica -e ž Salamanka -e ž kr. i., salaman-ški -a -o, Salamančan -a tn, Salamančanka -e ž *salamander -dra m močerad salamenski -a -o: ~i paglavec! salament medm., salabolt [-It-] medm., salabolski -a -o [-Is-] Salamina -e i: bitka pri ~i; salaminski -a -o: ~a oitka salamar -a m in salamura -e ž razsol
+salata gi. solata saldo -da tn prebitek, ostanek, sal-dirati -am sklepati, skleniti račun, poravnati, plačati, saldiran -a-o: ~ račun plačan, saldira-nje -a s [povsod: -Id-] Salezij -a m os. i.. Šaleški -ega tn os. i.: Frančišek salezi-janec -nca tn, salezijanski -a -o salicil [-il] -a m, salicilov -a -o: ~o mazilo, salicilen -Ina -o [-In-]: ~a kislina silmiak -a tn, salmiakov -a -o: ~ cvet, salmiakovec -vca tn [povsod: -Im-] salo -a s, salast -a -o, salar -ja m trgovec s salom, salovec -vca tn smukec, salovka -e ž Šaloma -e ž os. i. Herodiddine hčere, Salomin -a-o: ~ ples Silomon -a m os. i., Salomonov -a -o: ~a modrost, salomonski -a -o: ~a sodba; Salomonski otoki -ih -ov tn tnn. salon -a tn velika, sprejemna soba, dvorana, salonski -a -o: ~a suknja, salonarji -jev tn tnn. vrsta ženskih čevljev salto -a [-It-] m skok (v športu), salto mortale tn neskl.: odsko-čil je s krasnim salto mortale Salust -a tn, Salustov -a -o: ~i spisi
salutirati -am po vojaško pozdraviti, salutiranje -a s, salut -a tn salva -e [-Iv-] ž pozdrav s streljanjem, skupno streljanje; salva smeha
Salvador -a [-Iv-] m kr. i. republike v Srednji Ameriki, sal-vadorski -a -o [-Iv-] salvarsan -a [-Iv-] m (zdravilo) sam -a -o, dv. sama -i in sama -e, tnn. sami -e -a in sami -e: sam, čisto sam, nikjer nikogar; hiša stoji na samem, na samem govoriti s kom; sama sem doma, otroci so sami ali sami brez
Samarija
varstva, ne puščaj otrok samih; človeku ni dobro biti samemu; saj to so sami otroci samô otroci, brez odraslih, ob sami vodi ne zdržiš dolgo samô ob vodi, sama kost in koža ga je samô kost in koža; — kadar sam izraia poudarek osebe ali stvari, tedaj ima zmeraj prilastno obliko, navadno z naglasom na osnovi, in stoji pred samostalnikom ali za njim: sam župan ali župan sam z občinskim odborom je prišel celô žu^an. župan osebno. sam mojster ali mojster sam se je zavzel za delo, sami otroci ali otroci sami so ostrmeli celô otroci, same njive ali njive same so zajokale celô njive, segel je po sami kroni ali kroni sami celô po kroni, nii manj ko po kroni, zaletel se je v same prvake ali prvake same osebno, celô v prvake ipd.; os. z. v imen. izpušiamo, le ni posebej poudarjen: sam ne vem, kaj bi; saj sama praviš tako, saj ste sami (sami) videli, saj ste same (samé) tako rekle;
—	drugale stoji sam pri os. z. navadno za zaimkom: ti sam (a) si kriv (a), mène (têbe, njêga) samega je iskal prav, osebno mene (tebe, njega); nam (vam. njim) samim je povedal, z njo samo (samo) sem govoril, pred menoj samim je to storil; tako tudi: sebe samega precenjuje, sebi samemu noče pomagati;
—	vendar v zvezi s povratno-os. z. sam navadno stoji v imen. pred zaimkom, naj bo zaimek v kateremkoli sklonu: on (a) le sam (a) sebe išče; vse zaničuje, še sam sebe; vsak ima sam sebe najrajši, ta ima sam sebe za modrega, ti bodo sami (sami) sebe prodali, mar ne boš sam sebe ljubil bolj ko dr^e?
človek najbolj napreduje, ko najbolj sam sebe premaguje; ne varajmo sami (sami) sebe, če že varamo druge; drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati; vsak je sam sebi najbližji, sam(a) sebi se čudi, ne laži sam sebi; sam v sebi slabiš. sam pri sebi sem mislil, sam (a) nase misli, sam (a) vase zaljubljen (a), se bojuje sam(a) s seboj, skrbi le sam (a) zase, imam sam s seboj preveč opraviti; nekatere zveze so dobile le poseben prislovni pomen: sam od sebe kaj narediti prostovoljno, po lastni odlolitvi, biti sam na sebi pristen, nepokvarjen, samo ob (po) sebi razumljivo, se razume ipd.; ob laki splošni rabi (knjižni in narelni) so v novejšem lasu zaleli pisati tudi oblike po zgledu pred samostalnikom (zlasti tol. edn. m samega); premagati samega sebe, spoznavati samega sebe, smiliti se samemu sebi, pometati pred samim seboj, zna skrbeti za samega sebe, govori najrajši o samem sebi, godrnja nad samim seboj ipd,; tako zvezo uporabljamo zmeraj v prilastni rabi: zmaga nad samim seboj; me je strah, sram pred samim seboj, boj s samim seboj je najhujši ipd.; ne smemo uporabljati sam za izražanje lasovne ali krajevne neposrednosti: bitka se je začela pred "'"samo zoro tik pred zoro; ves čas je tekel, pred vrati "•"samimi se je ustavil iele pred vrati, tik pred vrati Samarija -e i kr. i., sama.rijski -a -o: ~e ulice, Samarijan -a m prebivalec, Samarijanka -e ž prebivalka; samaritan -a m, sa-maritanka -e i kdor nudi prvo pomol, samaritanski -a -o: •«'a služba
samo-
sémcat -a -o: sam samcat, sâm-
čast -a -o: ~i kozolec samec -mca m, samèè -éta m in s, samček -čka m, samčič -a m edini otrok edini mladič; samica -e i, samka -e i, samičji -a -e; samičen -čna -o = samski -a -o, samstvo -a s, samščina -e i; samši prisl. zapuščeno, samotno samiti -im izolirati, samljenje -a s, samilo -a s izolator, samilen -Ina -o f-ln-]; saméti -im kogar vse zapušča, samèl -éla -o; samé-vati -am kdor je sam zase in ne gre v druibo, samévanje -a s Samo -a m os. i., Samov -a -o:
~a država samô prisl.: ~ pšenica raste tu, ~ kruha nima, ~ z njo govori, ~ pet dni, ~ toliko, ~ tukaj, ~ danes, ~ tako, ~ zato, ~ pije, nič ne jé, ~ govori, nič ne dela; pridem, samô če bo lepo vreme če bo le lepo vreme; pridem samô, če bo lepo samô tedaj, če...; povem, samô glej, da ne boš hud toda glej, da ne boš hud; povem samô. da ne boš hud povem samo zato, da...; dam. samô gorje ti, če si me nalagal toda gorjé ti (protivni vez.); povedal bom, samô tebi nè toda tebi ne; vsem bom povedal, samô tebi ne le tebi ne samo- v sestavi: samobarven -vna -o idiokromatičen; samobiten -tna -o, ~bitnost -i i; samočist -a -o: ~o srebro; samodéj -a m avtomat, ~déjen -jna -o avtomatičen, ~déjnost -i i; samo-drug -a -o, samodruga ženska; samodržec -žca m, ~dfžen -žna -o, ~drštvo -a s; samogiben -bna -o avtomatičen; samoglasen-sna -o, ~ glasnik -a m, ~glasniški -a -o, ~glasnost -i ž; samoglàv -âva -o, ~glâvec -vca m, ~glâvka -e ž, ~glâvost -i i, ~ glaven -vna -o, ~gIâvnost -i
i, ~glâvnez -a m, -glâvnica -e i; samogôlten -tna -o, ~gôltec -tca m = ~g61tnež -a m = ~gôltnik -a m, ~gô1tnica -e i, ~g61tnost -i ž [povsod: -ou-], samogôvor -a m monolog: Zu-jančičevi Samogôvori; samo-lôten -tna -o: ~o gibanje; sa-mokôlnica -e [-In-] i; samo-krès -ésa m, ~krésen -sna -o: ~a cev, ~i naboj; samokritika -e ž, ~kritičen -čna -o; samo-Ijuben -bna -o, ~ljubnost -i ž, samoljubje -a s, ~Ijiibnež -a m; samomor -ôra m, ~morilec -Ica [-iu- in -le-] m, ~morilka -e [-iu- in -Ik-] ž, ~ morilski -a -o [-iu- in -Is-]: ~a družba, ~morilen -Ina -o [-In-]: ~a misel; samonikel [-au] -kla -o, ~niklost -i i; samonôg -ôga -o: dedek Samonôg; samoobrâmba -e i, ~obrâmben -bna -o: ~o dejanje; samoohrâna -e i, ~ohra-nitven -a -o [-tvan-]: ~i nagon, ~ohranitev -tve ž; samook -6ka -o, ~6kec -kca m; samooplôd-ba -e ž = ~oploditev -tve i = ~oplojevânje -a s; samooskrba -e ž, ~oskrben -bna -o; samo-piš -âSa -e = ~pâšen -šna -o, ~pâšnež -a m = ~pâSnik -a m, ~pâSnica -e i, ~pâsnost -i i, ~pâSje -a s; samopom0č -i i; samoprevdra -e i; samopriden -dna -o, ~pridnost -i i, ~pxid-než -a m = ~pridnik -a m, ~pridnica -e i; samoprodâja -e i, ~prodâjen -jna -o; samo-râsel [-sau] -sla -o, ~rfišč -a -e, ~râslost -i ž, ~râstnik -a m; samorôden -dna -o, ~rôdnost -i ž, ~rôdnik -a m: oreh ~rôdnica -e i: hruška samorog -ôga -o, ~rôg -a v»n, ~rôga -e i samoroga iival (krava), ~rôgec -gca m = ~r0žec -žca m; samorok -oka -o; samo-séven -vna -o: ~i krompir.
Samoa
~sévec -vca m, ~sévka -e ž, ~sévski -a -o; samosi'lnik -a m, ~snen -"Ina -o, ~silstvo -a s [povsod: -sil-]; samospèv -éva m solo, ~spéven -vna -o; samo-srâjcen-čna-o, ~srâjcnik-a m, ~srajčnica -e i; samostâlen -Inu -o, ~stâlnik -a m, ~ stalnost -i i [povsod: -In-]; samostan -a m, ~stânec -nca m, ~stânka -e i, ~stânski -a -o, ~stânstvo -a s; samostojen -jna -o, ~st6jnost -i i, ~st6jnik -a m, ~st6jnež -a m; samostrel [-el] -a m, ~stré-lec -Ica [-le-] m; samôstra -e ž = samôstrina -e i = samo-strélina -e i; samosvoj -ôja -e: ~ človek, ~a hvala, ~svôjost -i i, ~sv6jnost -i i; samotééen -čna -o: ~ je sok, ki sam priteka, ne da bi se sadje stiskalo; samotež prisl. : ~ voziti tudi milostno samotež voz; samotežen -žna -o: ~i voz, samotežar -ja m kdor samotei vozi, samotež-nice -ic i mn. sani, samotežnik -a m; samotéren -rna -o svojeglav, ~tôrec -rca m, ~t6rčan -a m svojeglavnei, ~t6rost -i i; samotržec -žca m, ~tfštvo -a s, ~ tržen -žna -o; samotvoren -rna -o, ~tv6rnost -i i; samouk -a m, ~uka -e ž, ~ûéen -čna -o, ~uk -a -o; samouprava -e ž, ~upraven -vna -o: ~i urad, ~upravnost -i i; samovžig -a m: stroj na samovar -a m, ~varski -a -o, ~va-rov-a-o; samovlada-e ž, ~vla-den -dna -o, ~vladar -ja m, ~vladarski -a -o, ~vladarstvo -a 8 = ~vladje -a s; samovolja -e ž, ~vôljen -Ijna -o, ~v61j-nost -i i, ~v0ljnež -a m, ~vôlj-nik -a m, ~vôljnica -e ž, ~vôlj-niški -a -o; samozadovôljen -Ijna -o, ~zadovôljnost -i i, ~zadov61jnik -a m, ~zadovôlj-stvo -a s; samozaklopen -pna
-o, ~zaklôpnica -e i; samozata-jevanje -a s, ~zataja -e i, ~za-tajevalen -Ina -o [-In-], ~zata-jevalec -\ca [-le-] m, ~ za ta jevâlka -e [-Ik-] i; samozavéden -dna -o, ~zavést -i i, ~zavé-sten -tna -o, ~zav6stnež -a m; samozfnec -nca m vrsla fiiola; samozvânec -nca m, ~zvânéev -a -o, ~zvânka -e ž^ ~zvânkin -a -o, ~zvânski -a -o; ptič Samoživ -a -a m Samoa m neskl. otoije v Tihem Oceanu Samoânec -nca m, sa-moânski -a -o: Samoânski otoki = otočje Samoa Samojéd -a m pripadnik uralo-altajskega naroda, samojédski -a -o
Samos -a m kr. t. otoka v Egej-
skem morju, sâmoski -a -o samôta -e ž, samoten -tna -o, sa-môtnost -i i, samotnik -a m, samotnica -e l: sani samotnice samàteinice samotar -ja m, samotârec -rca m, samotârka -e i, samotârski -a -o, samotârstvo -a s, samotâriti -im, samotârjenje -a s samovâti -ûjem, samovàl -âla -o,
samovânje -a s sanacija -e ž ozdravitev, rešitev, ureditev, popravilo, sanacijski -a -o, sanirati -am, saniranje -a s; sanitären -rna -o kar zadeva zdravje, telesno nego: ~e naprave, sanitéta -e ž zdravstvena sluiba, sanitéten -tna -o: ~i material, sanitéjec -jca m, sa-nitéjka -e i sanatorij -a m, sanatörijski-a-o:
~o zdravljenje Sand (George) George Sandove [sdnd iàri, iôri sdndove] i os. i. franc, pisateljice : romani G. Sandove; sândovka -e i povest, zgodba po zgledu Sandove sandâla -e ž, nav. mn. sandâle -âl [-dl], Sandalen -Ina -o [-In-]:
Sardou
~i jermen, sandaléta -e ž, nav. mn. sandaléte -ét Sândzak -a m kr. i., sandžaški -a -o, Sandžačan -a m, Sandžačan-ka -e i
sanfYÎnik -a m, sangviničen -čna
-o, sangviničnost -i i sani -f i mn. -ém -i -éh -mi, sa-ninec -nca m, sanénec -nca m, saninek -nka m, sanke sank i mn., sanica -e ž, sanišče -a s; sankati -am se, sankanje -a s, sankač -a m, sankališče -a s sanitéta -e i gl. sanacija sanja -e i, nav. mn. sanje sanj, sanjàv -âva -o, sanjâvost -i ž, sanjâvec -vca m, sanjâvka -e ž, sanjâé -a m = sanjâr -ja m, sanjâlo -a s zaničlj., sanjârka -e ž, sanjarica -e ž, sânjski -a -o: ~e bukve; sânjati -am, sânjal -a -o in -âla -o, sanjâriti -im, sanjârjenje -a s, sanjarija -e ž, sanjârski -a -o, sanjârstvo -a s sankcionirati -am potrditi, odobriti, sankcioniranje -a s, sânkcija -e ž i^lrditev, odobritev, v mn. sânkcije -ij prisilna sredstva, zavarovanje zakona, kazen za kršitev sanktns -a m liturg.: do ~a; v glas. naslov tudi Sânctus -a m sanskrt -a m, sanskftski -a -o: ~i jezik
sanskilot -a m (brez kratkih hlač) pripadnik najodločnejših prevrat-nežev v franc. revoluciji, sanski-lotski -a -o, sanskilotstvo -a s Santa Fé m neskl. (§ 39) kr. i.: iz lepega Santa Fé, v novem Santa Fé, industrija v Santa Fé Santiâgo de Chile Jsantjdgo de čile] Santiaga de Chile m kr. i. prestolnice republike Čile-, Santiago de Compostela [sanijâgo de kompostéla] m kr. i. ipan. mesta, v Santiagu (de Compostela) alt v Kompostelju santonin -a m neko zdravilo
Santos -a m kr. i. mesta v Braziliji, kava Sântos kave Sântos Saôna -e [sôna -e] i l. i. franc.
reke, saônski -a -o [s&n-] sapa -e i: imeti kratko, težko, lahno sapo; sapa me daje, sapa (mi) pojema, pohaja, sapo loviti, sapo komu jemlje (od začudenja, strahu, hitrice), sapo zapreti komu usta zamašiti, jezik zavezati-, sape (sapo) zajeti, iti po sapo, sape zmanjkovati; vse v eni sapi povedati vse hkrati, preveč sape imetis brez sape biti zasopel sapêr -ja m podkopnik, sapêrski
-a -o: ~i oddelek Sâpfo -pfe i, Sâpfin -a -o: ~e pesmi, sâpfiëen -čna -o: ~a kitica
saprabolt [-11] medm., sapramiš medm., sapralot medm., sapra-bolski -a -o [-Is-] saprofit -a m, nav. mn. saprofiti
-ov vrsta nižjih organizmov Sara -e ž os. i., Sârin -a -o sarabanda -e ž starošpan. ples Saracén -a m 1. i. za Arabce v srednjem veku, saracénski -a -o sarafan -a m rus. ženska halja sarâj -a m sultanova palača Sârajevo -a s kr. i., sârajevski -a -o, Sarajevčan -a m, Sârajev-čanka -é ž sardéla -e ž neka riba, sardélji -a -e, sardélen -Ina -o [-In-], sar-délica -e ž, sardélar -ja m sardina -e ž neka riba, sardin j i -a -e
Sardinija -e ž kr. i. otoka, Sardi-nec -nca m, Sardinka -e ž, sardinski -a -o sardoničen -čna -o krčevit: ~
smeh (v obupu ali jezi) sardoniks -a m neki kamen Sardou Sardouja [Sardû -ja] m os. i. franc. dramatika, Sardoujev -a -o [sardûjeu]
sarkazem
sarkazem -zma m oster zasmeh, sarkastičen -čna -o ostro za-stnehovdlen, sarkast -a m sarkofag -a m kamnitna rakev sarkom -a m med. neka bolezen Sarmat -a m pripadnik naroda Sarmatov, Sarmatija -e ž, sar-matski -a -o Sas -a m pripadnik nemikega plemena Sasov, saški -a -o, Saško -ega s = Saška -e ž; tudi Saksonsko -ega s, Saksonec -nca m: Anglosaksonec -nca m, anglosaksonski -a -o; Anglosas -a m, anglosaški -a -o; gl. anglo-Siša -a in -e m os. i. za Aleksander, Sašev -a -o, Saša -e i os. i., Sašin -a -o, Sašek -ška m, Sa-škov -a -o sat -a in -u m, mn. satovi -ov in sati -ov, satje -a tn satje -a satovje -a s, satec -tca m = satek -tka m, satič -iča m, sat-nik -a m, satovnjak -a m, sato-vit -a -o: ~a kost satan -a m, satanov -a -o, satanski -a -o, satanček -čka m, satanizem -zma m, satanist -a m satelit -a m zvezda spremljevalka, telesni stražnik, veren spremljevalec, priprežnik, pomagal, satelitski -a -o saten -a m na pol svilena tkanina, satenast -a -o, satinirati -am zlikati, pogladiti, satiniran -a -o: ~ papir, satiniranje -a s satir -a m starogrško bajesl. bitje,
Mtirski -a -o: ~a igra satira -e ž zbadljivo ali dovtipno zasmehovanje, vrsta poulnega pesništva, zabavljica, satiričen -čna -o zbadljiv, satirik -a m *satisfikcija -e ž zadošienje, zadostitev
satrap -a m namestnik staroper-zijskih vladarjev, samovoljen mogotec; satrapija -e ž, satrapski -a -o
*saturirati -am nasititi, *satura-cija -e ž, *saturiranost -i ž, ''saturïrânje -a s nasičenje, nasičenost
Saturn -a m planet, Satiirnov -a -o: ~ kolobar; Satiirnus Saturna m starorimski bog; saturna-lije -ij ž mn. savana -e ž travnata stepa v tropskih krajih, savanski -a -o Savel [-al] -vla m os. i., Savlov
-a -o, savelski -a -6 [-val-] savtati -âm naglo, hlastno jesti, savtàj -âjte! savtàl -âla -o, sav-tânje -a s. savtâlo -a g kdor savtd, savtàv -âva -o kdor rad savta; sâvtniti -nem, sâvtnjen -a -o; povsod tudi havt-scéla in izcéla prisl., scéloma prisl; scéliti -im celo napraviti, ozdraviti, scélil -a -o in -ila -o, scéljen -a -o; sceléti -im ozdraveli (rana) scéna -e ž prizor, oder, scčničen -čna -o, scenerija -e ž, scenârij -a m scenograf -a m, scenografija -e ž slikanje gledaliških odrov, prizorišč scenogrâfski -a -o scherzando [skercdndo] prisl glas. šaljivo (igrati, peti), scherzoso [skercôzo] prisl. glas. šaljivo; oboje kot naslov ali del skladbe m neskl'. pri scherzando, od scherzoso naprej Schiller -ja [šiler -ja] m, Schil-lerjev -a -o [šilerjeu -eva -o]: ~e drame, schillerski -a -o [šilerski]: ~i patos Scila -e ž: Scila in Karibda, priti med Scilo in Karibdo priti med krnice in pečine scimiti -im se: seme, zrnje se scfmi, scimljen -a -o: repa je ~a, zrnje je ~o; scimek -mka m, gl izcimiti Scipio -ona m os. i., Scipionov -a -o scmariti -ârim gl cmariti, scmâr-jen -a -o
se
Scott [skôt] Walter -a -ja m os. i. angl. pisatelja, Scottov [chôtsy] -a -o: ~i romani sc(v)réti sc(v)rèm. sc(v)rî -l'te! sGvrl -a -o,. scvft -a -o, scvîiek -rka m
scvfkniti -nem se: list se scvrkne od vročine, scvfknjen -a -o: ~ list
sčakati -am se, sčakovati -ûjem se: ljudje se tu sčakujejo; sča-kovàl -âla -o, sëakovânje -a s, sčakovališče -a 8 (pri lovu, divjačini)
sčasoma prisl. polagoma, počusi, kdaj: ~ se že unese, ~ bo še kaj iz njega; toda: s ëâsom sčečkati -âm gl. čečkati, séeëkân
-a -o, sčečkanost -i i [siač-] sčesati sččšem gl. česati, séesân
-a -o, prah z glave sčesati sčista in izčista prtsJ., sčistoma prisl.
se povratno-os. z. hrez imenoval-nika: 2. sêbe — se, 3. sêbi — si, 4. sêbe — se, 5. o sêbi, 6. s seboj in s sâbo; rabimo ga: 1. za vse osebe, itevila in spole, kadar se osebni zaimek nanaša (povra-la) na osebek istega stavka: vsak najprej sêbe vidi, jaz sêbe. ti sêbe, tako tudi ona le sêbi streže, kakor strežejo sêbi vse njene sestre; stoji tudi za nedoločnikom, ki ima drug osebek kakor določni glagol, kadar raba ni dvoumna: ukazal ga je pripeljati prédse (ukazal je, da ga pripeljejo prédenj); toda: prepovedal jim je govoriti o +sêbi ima dvojni pomen: da bi govorili o njem in da bi govorili o sêbi; +uči'l ga je spoštovanja do sêbe, prav: da spoštuje sêbe ali njega (kakrien je pač smisel); 2. zaradi povratnega pomena nam rabi se: a) za izražanje medija (povratnega načina): umivam ga — umivam se, urezal
jo je — urezal se je, skrivali so jih — skrivali so se, tepeta ju — tepeta se itd.; po tujih vplivih se viasih napačno rabijo nekateri prehodni glagoli kot neprehodni namesto s povratnim se: nagibal se je na nasprotno stran (+nagibal je), tedaj se začenja (se pričenja, se končuje) doba nasilja (+začenja,' +pričenja, +končuje); dolgo, sva se razgovarjala ("'"sva raz-govarjala) o tem; b) za izražanje trpnega načina v 3. os., zlasti pri nedovrinikih brez trpnega deležnika: (krompir) kopljejo — se koplje, (nasip) delajo — se dela, (drva) so nakladali — se nakladajo itd.; pasiv nam pove predvsem, kaj s kom (čim) jč, ne gledi na povzročitelja; zato ga v slov. pišemo le po tujem vplivu v primerih, kakor: *od vseh odborov so se pošiljali do-}isi, nam.: vsi odbori so poši-jali dopise ipd.; c) za brezosebno izražanje (3. os. edn.), kadar se hočemo omejiti samo na gla-golsko dejanje: veliko se zida, dela, bere, piše, tiska, govori; vzame se že, a vrne se težko; slabo se vidi, sliši; lepo se orje, pleve, kosi; prijetno se hodi, sedi, leži, spi, počiva itd.; poleg takih že udomačenih izrazov 8 se 80 drugi prisiljeni, manj domači in tuji: *vabi se, *razglaša se, *naroča se, *naznanja se, *na-, proša se itd. namesto: vabimo (-jo), razglašamo (-jo), naročamo (-jo), naznanjamo (-jo), naprošamo (-jo) itd.; taki izrazi so brezosebni, načina ne čutimo izrazito, a niso aktivni; zato tudi ne smemo po tujih vplivih postavljati v take zveze tožilniškega predmeta namesto osebka: vsak dan se sliši kaka novica ("""kako novico), sprejemajo se novi
Sebastijan
naročniki (■•■ sprejema se nove naročnike); v službo se sprejme takoj (+se ga, +se jo sprejme) ipd.; č) nekateri glagoli se rabijo zmeraj s povratnim se, lo so povratni glagoli; po obliki so torej medialni (povratni), po pomenu pa aktivni: bati se, čuditi se, kesati se, ozirati se, prepirati se, najesti se, smejati se itd.; pri takih glagolih ni mo-gola ne pasivna ne brezosebna raba: "•'balo se je, "'"oziralo se je, "'"čudilo se je itd. nam.: bilo se je bati, ozirati se je, čuditi se je itd.; pri teh glagolih ne opuščamo se v sed. del.: čudeč se ("'"čude, čudeč) je pogledal po nas, veseleč se ("^ vesele, "'^veseleč) daru; le v nekaterih izrazilo prislovnih ali pridevnik zvezah se odpade: igraje, smeje narediš, boječ človek; opuščamo pa se pri pasivnem del. (kolikor ga imajo): začuden, skesan, se-sedeno (mleko) in pa, kadar si sledi več izrazov s se v lesni povezavi: ni se bal ne čudil; sosed se je oziral in prepiral na vse strani, tu se njegova nesreča začne in konča; če je nedol. povratnik odvisen od drugega povratnika, se lahko opustimo ali rabimo: upal se je ozirati (se) po dvorani, ne boj se najesti (se) do sitega, nič se ni ustrašil prepirati (se) z družbo, ni se bal ozirati (se) po ljudeh, še smejati (se) se mu ni ljubilo. ipd.; d) če kdaj v nepopolnih stavkih povratnega glagola ne ponavljamo, se navadno ponovi povralno-os. z. se in naslonica dobi poudarek: »Bojiš se, bojiš.« »Pa se ne!« »Pa se!« — »Nič se nisi smejal.« »Pa sem se, in še kako!« — »Urezal sem se.« »Kdaj si se pa?« — »Nauči se!« »Saj sem se«; 3. pri nekaterih
povratnih glagolih rabimo po navadi si, redkeje se: upati si (se), premisliti si (se), odsopsti si (se), opomoči si (se), prizadevati si (se) ipd.; ponekod je si poslal že členek brez svojega pomena, gl. si Sebastijan -a m os. i., Sebastija-
nov -a -o, gl. Boštjan sebičen -čna -o, sebičnost -i ž, sebičnež -a m, sebičnik -a m, sebičnica -e ž secernirati -am izločevati, izločiti secesija -e ž odločitev, odcepitev, umetniška smer, secesionist -a m, secesionistka -e ž, secesioni-stičen -čna -o: ~a umetnost, ~o stavbarstvo, secesijski -a-o: ~a vojna secirati -am raztelesiti, podrobno preiskovati, razčlenjevati, seciren -rna -o: ~a miza med., secir-nica -e ž med., sekcija -e ž med. raztelešenje; oddelek, odsek, sek-cijski -a -o: ~i načelnik seč -a m urin, sečnina -e ž, sečevod -oda m, sečen -čna -o: ~a kislina
seč -i ž posekani del gozda, košnja, živa meja, seča -e ž, sečen -čna -o: ~i mesec, ~o mesto; sečen -čna m mesec februar seči sečem, sčci -ite! sekel-kla-o, sečenje -a s, sečnja -e ž, sečev -čve ž, sečevina -e ž, sečina -e ž, sečje -a s, sečnica -e ž sekanta, sečnik -a m za sečnjo zrel gozd, sečnost -i ž seči sežem, sezi -te in -ite! segel -gla -o, (do)sežen -a -o; segljaj -a m; segati -am, segaj -te segal -a -o, seganje -a s, tudi se-zati -am, sezanje -a s; segljati -am: z jezikom ~; segljaj -ajte! segljal -ala -o, segljanje -a s; segniti -nem, segnil -a -o sedaj in zdaj prisl.: sedaj na levo. sedaj na desno; do sedaj, od sedaj; sedanji -a -e, sedanjost
segsiti
-i i, sedânjik -a m, sedàjle = zdéjle prisl. [povsod: sad-] sédati -am, sédal -a -o, sédanje -a s, séd -f Ž: kokoši gredo na séd, sedalo -a s, sedâlce -a [-le-] s, sedališče -a s, sedâlnica -e [-In-] i, gl. sedéti in sésti sedativ [-iu] -a m in Sedativum -a m pomirjevalno sredstvo, sedativen -vna -o pomirjevalen: ~a sol
sédem [-dam] glav. itev., sedmih sêdmim sédem ob sêdmih proti sêdmim, ob Th; sédemkrat prisl., sédemkraten -tna -o; sedem-léten -tna -o, sedemdnéven -vna -o; sédemnajst in sedemnajst -ih -im glav. itev., sédemnajst-krat in sedemnajstkrat prisl, sédemnajstic in sedemnajstič prisl, sédemnajstkraten in se-demnajstkraten -tna -o, sedem-najstléten -tna -o, sedemnajst-létnica -e ž; sédemnajsti in -âj-sti -a -o vrst. itev., sedemnaj-stina -e ž, sedemnajstinka -e i; sédemdeset -ih -im glav. itev., sedemdeseti -a -o vrst. štev., sédemdesetkrat prisl, sédem-desetič prisl, sédemdesetikrat prisl, sédemdesetina -e i, sedemdesetinka -e i, sedemdeset-léten -tna -o = 70-léten, sedem-desetlétnik -a m = 70-létnik, sedemdesetlétnica -e ž = 70-lét-nica, sedemdesetér -a -o; se-deminsédemdeset -ih -im glav. itev., sédeminsédemdeseti -a -o, sédeminsédemdesetië prisl, sé-deminsédemdesetkrat prisl; sedem sto, sédem tisoč, sédem-stolétnica -e i, sédemtisoëléten -tna -o [povsod: sedam-] sedéti -im gl sesti sédez -a m, sčdežen -žna -o: ~i red = sedežnik -a m, sédec -dca in, gl sesti sedimènt -ênta m usedlina, sedimentären -rna -o: ~a tvorba.
sedimentirati -am, sedimentira-nje -a s, sedimentacija -e ž sedlati -âm, sedlàj -âjte! sedlàl -âla -o, sedlânje -a s, sedlâé -a m
sêdlo -a s, sedlén -a -o in sêdeln -a -o [-daln-], sêdelce -a [-dale-] s; sedlar -ja m, sedlarica -e ž. sedlâriti -im, sedlârjenje -a s, sedlarija -e i, sedlârski -a -o, sedlârstvo -a s, sedlast -a -o sedmak -a m, sedmâkinja -e é sedmér -a -o loi. itev., sedméren
-rna -o, sedmérka -e i sedmero- v sestavi: sedmerobâr-ven -vna -o, sedmerodélen -Ina -o [-In-], sedmerodnéven -vna -o, ~dnévje -a s, sedmeroglâ-sen -sna -o, sedmeroglàv -âva -o, sedmerokôten -tna -o, sed-merolist -a -o, sedmeroôgelnik -a [-In-] m heptagôn, sedmero-rôk -ôka -o, sedmeroplâsten -tna -o, sedmeropfsten -tna -o, sedmeropfstnica -e i neka rastlina, sedmeror0čen -čna -o, sedmerospèv -éva m, sedmero-strân -a -o, sedmerovfh -a -o, sedmerozložen -žna -o sêdmi -a -o vrst. itev.: ~a ura od 6h—7Ii, ob ~i uri = ob 7h; sedmina -e ž, sedminka -e é, sedminski -a -o, sêdmiê prisl, sêdmikrat prisl, sedmica -e ž, sédma -e i številka 7; sedmo-Sôlec -Ica [-le-] m, ~sôlka -e [-Ik-] Ž, -sôlski -a -o [-Is-] sédno -a s gl sene ségati -am gl seči sežem segment -ênta m krogov odsek, segmênten -tna -o, segmentâ-ren -rna -o segnâti sež0nem, sež0ni -ite! se-gnàl -âla -o, segnân -a -o; se-gânjati -am, segânjanje -a s [povsod: sag-] segniti segnijem, segnij -te! segnil -a -o, segnit -a -o [povsod: sag-], gl zgniti
segregéi
segregât -a m izloček, segregâcija -e i izldčanje, segregacijski -a -o: ~i proces izločevalen segreti segréjem gl. greti, segrét -a -o, segrétje -a s; segrévati -am, segrévanje -a s, segrerâl-nica -e [-In-] i [povsod: sag-], gl. zgreti Seina -e [sên-] i l. i. franc, reke,
seinski -a -o [sên-] seizmograf -a [seiz-] m potreso-mer, ~grém -a m, seizmologi ja -e Ž, seizmološki -a -o, seizmo-méter -tra m, seizmoskôp -a m, séizmicen -čna -o potresen séja -e i, séjen -jna -o: ~i zapisnik
sejâti séjem, séj -te! sejâl -a -o, sejân -a -o, sejanje -a a, séja -e ž, sétev -tve i, sétven -a -o [-tvan-]: ~i načrt, sejâlnica -e [-du-] i = sejâlnik -a [-du-] m priprava za sejanje, sejâlo -a s, sejâlen -Ina -o [-In-], sejâlec -Ica [-duc-] m, sejâlka -e [-du-] i, sejâc -a m, sejâëa -e Ž, gl. tudi: sév -i sêjem sêjma m in semenj [sa-manj] -mnjà m, sêjemski -a -o [-jam-] in semânji -a -e [sam-]; sejmâr -ja m, sejmarica -e i, sejmarina -e i, sejmârski -a -o; sejmišče -a s; sejmovâti -ûjem, sejmovàl -âla -o, sejmovâlec -lea [-du-] m, sejmovàl ka -e [-du-] i; sejmovânje -a s sekânta -e i črta sečnica sékati -am, sékanje -a s, sèk séka m, sekâë -a m, sekâëa -e i, sekalo -a s. sekâlce -a [-le-] s, sekâlnik -a [-In-] m, sekâlec -Ica [-âu-] m, sékanec -nca tn, nav. mn. sékanci -ev vrsta ieb-Ijev, sékanica -e i sékcija -e i gl secirati sekira -e ž, sekirica -e i, sekirin -a -o: ~o toporišče = sekirišče -a s, sekirast -a -o, sekirnik -a m, sekiriti -im: lan ~
"•"sekirati -am nagajati, gnjaviti, "^sekiranje-a s nagajanje, gnjav-Ijenje, "•"sekânten -tna -o siten zoprn: ~ človek, "•"Sekatûra -e ž nagajanje, gnjavljenje, sitnost sekljâti -âm, sekljàj -âjte! sek-Ijàl -âla -o, sekljân -a -o, sek-Ijânje -a s, sekljâé -a m, sek-Ijîv -iva -o sekrecija -e i izločanje, sekrecij--ski -a -o, sekretôren -rna -o izločevdlen: -^i proces; sekrét -a tn izloček med. Sekretär -ja tn tajnik, sekretârka -e i tajnica, sekretârski -a -o, sekretariât -a tn tajniitvo, se-kretariâtski -a -o séksta -e i éesti razred višje šole, glas, šesti ton (od osnovnega), sékstakord -a m glas. sekstét -a m glas. séksns -a m spol, seksnâlen -Ina -o [-In-] ("^seksuélen) spolen: ~a nevrastenija, seksuâlnost -i [-In-] i ("^seksuélnost) spolnost sékt -a m peneče se vino sékta -e i ločina, stranka, razkol-niki; sektâš -a m, sektâSki -a -o, sektâStvo -a s séktor -ja tn kroini izsek, oddelek:
državni ~ gospodarstva sekulâren -rna -o stoleten, vsakih sto let se ponavljajoč, redek, sveten (v nasprotju z redoven, cerkven); sekularizirati -am cerkveno imetje podriaviti, ~ se iz redovne duhovščine preiti v svetno
sekunda -e i šestdeseti del minute, glas. drugi ton (od osnovnega), druga šola, sekûnden -dna -o: ~i kazalec = sekûndnik -a m, sekundirati -am glas. peti sekundo niie, ~ komu pomagati sekundânt -a m pomočnik, priča
v dvoboju sekundären -rna -o drugoten, drugovrsten: ^a bolezen, se-kundârnost -i i, sekundârij -a
sence
m drugi zdravnik v bolnišnici, sekundarka -e ž sekvenca -e ž srednjeveška pesniška oblika, liturg., sekrenčen -čna -o
sekvester -tra m vrsta oblastne zaplembe, uprava in upravitelj takega premoženja; odmrli deli kosti med., trhlina, sekvestrirati -am zaseči, sekvestriranje -a s, sekvestracija -e i sel [sal] sla m: poštni, brzi hitri selstvo -a [sals-] s poslanstvo, poslanica, selski -a -6 [sals-]: ~a pošta selekcija -e i izbor, selekcijski -a -o, selektiven -vna -o, selektivnost -i ž, selekcionirati -am, selekcioniran -a-o: ~o seme izbrano
selen -a m kem. preina, selenov -a -o: ~a kislina, selenit -a m rudnina
seliti selim, seli -ite! selil -ila -o, seljenje -a «, selitev -tve ž, selec -Ica [-le-] m: sokol selivec -vca m: sokol selivka -e ž: ptica selilen -Ina -o [-In-], selitven -a -o [-tvan-]: ~i stroški = selnina -e [-In-] ž selo -a s, mn. sela in sela, sel in sel -om -ih -i, selski -a -o [-Is-], selišče -a s, seliščen -čna -o, seljan -ana m, seljak -a m, se-Ijaški -a -o, seljaltvo -a s, se-Ijanka -e i, seljanski -a -o, se-Ijanstvo -a s; selce -a [-le-] s Sem -a m os. i. Noetovega sina, Semov -a -o: ~i otroci, Semit -a m, semitski -a -o: ~i jeziki, semitist -a m raziskovalec se-mitskih jezikov in literatur, se-mitizem -zma m, semitščina -e ž sem prisl, sem ter tja, sem ter tam, sem pa tja, do sem, semle, semkaj [sim, +sam] semafor -a m signalni drog, sema-foričen -čna -o
semantika -e ž pomenoslovje, semantičen -čna -o pomenosloven; semaziologija -e ž pomenoslovje, semaziološki -j -o slovn. séme -na s, mn. semena in semena, semén -a -o = seménski in sémenski -a -o: ~a pšenica, repa; seménje -a s sk. i., semé-nar -ja m, seménarica -e i, seménarstvo -a s, semenarna -e ž, sémenast -a -o, semenàt -âta -o, sémenica -e ž rastlina za seme, semenik -a m = semenjâk -a m, seménce -a s, semeno-jédka -e ž, semenotok -oka m neka bolezen, semenovôd -oda tn semenišče -a s, semeniščnik -a m,
semeniški -a -o semènj [samanjj -njà tn gl. sejem seméster -tra m polletje, semé-strski -a -o = semestrâlen -Ina -o [-In-] polleten seminâr -ja tn, seminérski -a -o,
seminarist -a tn Semiramis -ide in Semiramida -e i, Semiramidin -a -o: ~i vrtovi Semit -a tn gl Sem sèmkaj prisl sém sèn [San] snà tn spanje, sanje, mn. tudi snovi snov, snohôdec -dca m mesečnik, snohoja -e i séna -e i vrsta zdravila senât -a tn, senâten -tna -o: ~i odbor, senâtor -ja m, senâtori-ca -e ž, senâtorski -a -o, senâ-torstvo -as sénca -e i, sénëica -e i, s6nčje -a s, sénéen -čna -o, sčnčnica -e i. sčnčnik -a tn; senčiti -im, sén-čenje -a s, sčnčnat -a -o, senčilo -a s, séniti -im senčiti sencè -à s = seiièc -ncà tn, mn. sencà senèc [sanac] in sènc [sène] sencèm po sencéh in sencih s senci; moška sklanja: senci -cèv -cèm -cè -cih -ci, senččn -čni -b in -ô: ~à kost = (kost) senčnica -e i [povsod: San-]
Slovenski pravopis
721
46
sendvič
sendvič -a m obloženi kruhek sene sen ž mn. med. preleiina: bolnik ima sene, senast -a -o: je že ves ~ od ležanja Senegal [-dl] -a m reka v Afriki, del franc. zahodne Afrike, senegalski -a -o [-Is-]: ~i črnci, strelci; Senegalec -Ica [-le-] m, senegalščina -e [-U-] ž Seneka -a in -e m os. i., Senekov
-a -o: ~a filozofija senilen -Ina -o [-In-] starčevski, ostarel, oslabel, opešan, senilnost -i [-In-] ž senior -ja m, nav. kratica sen. starejši, seniorat -a m, seniora-fen 4na -o: ~i konvent seno -a s, senu, v senu, senen -a -o: ~i voz, ~e vile, ~i nahod, ~a košnja, ~a mrzlica, sen^-nec -nca m senena grinja zool., senica -e ž = senik -a tn = se-njak -a tn senena kopica, shramba za seno, senščak -a tn seno- v sestavi: senodolka -e [-6U-] ž bot., senomet -eta m, senosek -eka tn kosec, senoseč -eča m dolinski travnik, seno-seča -e i košnja sena, senovlak -aka tn vlaienje sena z gorskih senožeti, senožet senožeti i, se-nožeten -tna -o sentenca -e ž razsodba, mnenje, duhovita misel, sentenčen -čna -o sentimentalen -Ina -o [-In-] čustven, osladen, sentimentalnost -i [-In-] ž čustvenost, osladnost senzacija -e i kar zbuja veliko pozornost, senzacijski -a -o = senzacionalen -Ina -o [-In-], senza-cionalnost -i [-In-] i senzal [-dl] -a tn posrednik (na borzi), senzalski -a -o [-Is-]: ~i posli
senzibilen -Ina -o [-In-] občutljiv, čulen -tna: ~i živci, senzibil-nost -i [-In-] ž občutljivost, sen-zibilnosten -tna -o [-In-]: ~a motnja; senzibilizirati -am na-
pravili kaj občutljivo, senzibili-ziranje -a s; senzitiven -vna -o zelo občutljiv, preobčutljiv, dražljiv, senzitivnost -i ž preobčutljivost, senzorialen -Ina -o [-In-] = senzoričen -čna -o čute zadevajoč: ~a afazija, senzorij -a tn zavest
senzualen -Ina -o [-In-] čuten, telesen, mesén; senzuâlnost -i [-In-] ž čutnost, senzualfzem -zma tn fil. razlaganje duševnega življenja iz občutkov, senzualist -a tn, senzualističen -čna -o sèp sêpa in sepû, na sépu fn sêpu m vrhnji rob vinograda, sépnik -a m brajdnik (kol) separirati -am ločiti, odločiti, se-pariran -a -o, separiranje -a s, separaten -tna -o ločen, posebej, zase, separâcija -e ž, se-paracijski -a -o; separatist -a tn, separatizem -zma tn, separatističen -čna -o; separâtim prisl. oddeljeno, posebej, séparât -a tn, mn. separâti -ov in sepa-râta -ât s posebni odtis; séparé -ja tn ločen prostor, separâtor -ja tn ločilna prijava sépija -e ž sipa (riba), barva sépsa -e ž okužba, zastrupitev, za-strupljenje, sčptičen -čna -o: ~o obolenje september -bra tn, septêmbrski
-a -o (+septêmberski) séptima -e ž sedmi razred višje šole, glas. sedmi ton (od osnovnega), séptimski -a -o: ~i akord ser -a -o siv: ~a glava, sér -a tn: brkati ~ jastreb, sérec -rca tn starček, sivec (konj), belec (konj), sérka -e ž sera raca, samica brkatega sera, sérost. -i ž, sérast -a -o, sércek -čka tn, seréti -im siveti, serèl -éla -o, serênje -a s, sériti -im se, sérjenje -a s, serè -éta tn serec sêraf -a tn = sêrafin -a tn, sêra-finski -a -o, sêrafski -a -o
sestaviti
serenâda -e i podôknica, serenà-
deri -dna -o: ~i koncert Sêrgij -a m os. i., Sêrgijev -a -o seriga -e ž siten človek; konjska ~ figa, «erigast -a -o, serižiti -im se siten, nadležen biti serija -e ž vrsta, red, skupina, sê-
rijski -a -o: ~a izdelava serioso [-6zo] prisl. glas. resno *seriozen -zna -o resen, resnoben, upoitevanja vreden, *seri6znost -i ž resnost, resnôbnost serpentin -a m rudnina in kamenina
^serpentina -e ž cestna vijuga, okljuk, ovinek, *serpentinast -a -o ovinkast: ~a cesta ovinkasta cesta, cesta v okljukih, ovinkalica serum -a m sokrvca, cepivo, se-rôzen-zna-o: serôzna tekočina, serologija -e ž nauk o serumih, serolog -a m, seroterapija -e ž Servacij -a m os. i., Servacijev -a -o
*serviéta -e ž prtič, *serviéten -tna -o prtičkov: ~i obroček za pr-tiček
*servilen -Ina -o [-In-] hlapčevski, suženjski, klečeplazen, *ser-vilnost -i [-In-] ž hlapčevstvo, klečeplastvo servirati -am streči, šp. podajali (žogo), serviranje -a s postrežba, podajanje, serviren -rna -o: ~a miza, *servis -a m pribor (jedilni ipd.), 'servisen -sna -o: ~e vilice, servis -a m: avto-sêrvis -a m, radioservis -a m postreSba z vsem, kar je treba pri avtomobilu, radiu ipd. *servitût -a m pr. služnost, 'Servituten -tna -o služnosten; ~a pravica serž -a m vrsta tkanine seržant -a m podčastnik, seržant-
ski -a -o podčastniiki sès -à m (iojfco: mladič ni imel sesà, sesèn -snà -ô in -6 -i -o.
sesèc -scà m, sesèk -skà m [^vsod: sas-] sesati -âm, sesà j -âjte! sesàl -âla -o, sesanje -a s, sesâë -a m, sesâlec -Ica [-du-] m, sesâlka -e [-du-] Ž; sesâlo -a s, sesâlen -Ina -o [-In-], sesalnik -a [-In-] m, sesâlka -e [-dlk-] ž sesalna naprava; sesljâti -âm, sesljàj -âjte! sesljàl -âla -o, sesljânje -a s, sesljač -a m, sesljàv -âva -o, sesljâvec -vca m [povsod: sas-]
sesékatî -am, sesékan -a -o, se-
séka -e ž [povsod: sas-] sesésti sesédem se, seséden -a -o: ~o mleko, sesédati -am se, sesédanje -a s, sesèd -éda m: pljučni sesédek -dka m, se-sedlina -e ž [povsod: sas-] *sesija -e ž zasedanje sesipati -am in -pljem [sas-] gl. sesuti
sesiriti -im se, sesirjen -a -o: ~o mleko, sesirek -rka m [povsod: sas-]
sestâti sestânem se s kom sniti snidem se, sestàl -éla -o, sestâ-nek -nka m snitje, shod; sestâ-jati -am se shajali se, sestajanje -a 8, sestajališče -a s shajališče [povsod: sast-] sestâti sestojim gl. stati: voda sestoji iz vodika in kisika; sestoj -ôja m (v gozdu); sestajati -am in -jem ( + sestojati) [povsod: sast-] sestaviti -im gl. staviti, sestévljen -a -o, sestâvljenec -nca m, sestaVljenka -e ž; sestavljati-am, sestévtljal -a -o in -éla -o, se-stévljanje in -énje -a s, sestav-1 jévec -vca m, sestavljévka -e ž, sestavljač -a m, sestavljâSki -a -o; sestàv -éva m sistem, se-stéva -e ž struktura, kompozicija, sestéven -vna -o, sestâvek -vka m, sestavina -e ž, sestavoslovje -a s sislematika [povsod: sast-]
sesférèîj
sestêrcij -a m starorimski novec sésti sédem, sédi -te! sédel -dla -0 in sêl [sèu] séla -o; sedéti -fm, sêdi -ite! sedêè -éèa -e, sedé, sedèl -éla -o, sedênje -a s; sedévati -am, sedévanje -a s; séden -dna -o; ~a kost = scdnica -e i sestop -ôpa m, sestôpen -pna -o. sestopiti -stôpim gl. stopiti [povsod: sast-] sestra -e ž s stalnim poud., rod. mn. sester [-tar] ali pa: sêstra sestré sêstri sestrô sêstri s se-strô, dv. obé sestré sestra sestrama -àh; mn. sestré sestré -àm -é -àh -ami; po pôli sêstra po pôli -e î-, sêstrin -a -o, sê-strski -a -o, sêstrstvo -a », sestrinji -a -e, sestrinski -a -o, sestrinstvo -a s: biti si v ~u; sestrica -e i in sêstrica -e î, sestric -iča m sestrin sin, sestrična -e ž = sestrana -e ž sestradati -am izštrddati, sestradan -a -o [povsod: sast-] sesušiti -im, sesiiši -ite! sesiišil -ila -o, sesusèn -êna -o: obraz se mu je še bolj sfrknil in sesiišil [povsod: sas-] sesuti sesiijem in sespèm, sesiij -te! in sespi -ite! sesùl -ûla -o, sesut -a -o, sesutina -e ž; se-sipati -am in -pijem gl. sipati, sesipanje -a s [sas-] sesvaljkâti -âm: ~ cigareto, se-svaljkàj -âjte! sesvaljkàl -éla -o, sesvaljkân -a -o [sas-] sesvedrâti -âm, sesvedràj -âjte! sesvedfàl -âla -o, sesvedrân -a -o: ~i lasje [povsod: sas-] sešiti -jem, sešij -te! sešil -ila -o, sešit -a -o, sešitek -tka m, se-šivati -am [povsod: sai-] seStéti -jem, seštèj -éjte! seStèl -éla -o, seštčt -a -o; seštčvati -am, seštčvanje -a «, seštčva-nec -nca tn, seštevanka -e ž po-
Uevanka, sešt0vek -vka ni vs^a, sešt0ven -vna -o [povsod: sait-] sét -a m šp. (tenis) sétev gl. sejati
sèv séva m sij, sijaj; sévati -am,
sévanje -a « sév -i ž = séva -e i setev, sévec -vca m sejalec, sévka -e ž se-jalka, sévnica -e ž = sévnik -a t» sejalnica, gl. tudi sejati sevéda, sevé prisl., za seveda stoji vejica, kadar ga uporabljamo kot samostojno pritrdilnico : Seve. tega ti ni povedal. Seveda ti tega ni povedal. Sevpda",pridem; to se vé, da pridem séver -a tn, séveren -rna -o: -ro od Celovca (+severno Celovca), sévernica -e ž, severišče -a « astr., severjàn -âna m, se-verjânka -e i, sévernik -a tn = seyernjâk -a tn; séverno-teèâjeh -jna -o, severozahod -ôda tn, severovzhod -ôda m, severozahoden -dna -o, severovzhoden -dna -o, severozahôd-nik -a tn veter, severovzhodnik -a m veter; Séverna Amêrika, sévernoamêriski -a -o Séver -ja m os. priimek, Séverjev -a -o
Sevêrus Sevêra m os. i. starorimskega cesarja, Sevêrov -a -o, Sevêra -e i os. i. Sevilla [-vilja] -e ž kr. i. ipan. mesta, seviljski -a -o: Seviljski brivec (naslov opere) sézati -am segati gl. seči sézem sezidati -am gl. zidati, sezidan -a -o; sezidâvati -am, sezidâvahje -a s [povsod: saz-] seznàm -âma [saz-] m seznâniti in seznaniti seznânini. seznâni -ite! seznânil -fia -p, seznânjen -a -o, seznanitev -tve i; seznânjati -am, seznânjanjè' -a s [povsod: saz-] sezona -e i, sezônski -a -o: ~i delavec
shoditi
sezûti -ûjem, sezûj -tel sezùl [saziiu in sazù] -ûla -o, sezùt -a -o; sezûvati -am, sezùvanje -a 8, sezuvâlec -Ica [-âj^-] m hlapec [povsod: Saz-], gl. izûti sezvâti -zôvem [saz-] gl. zvati sklicali
sežagati -am: ~ drva, sežagan -a -o: ~a drva, sežagovati -ûjem, sežagoval -âla -o, seža-govânje -a s [povsod: sai-] sčženj -nja m, séienjski -a -o
[-ianj-], seiâj -a m sežgati sezgèm gl. žgati; sežigati -am, sežiganje -a s, sežig -a m, sežigâlen -Ina -o [-In-], sežiga-lišče -a 8, sežigâlec -Ica [-du ] m [povsod: sai-1 sežuliti -im gl. žuliti, sežuljen -a
-o [sai-] sfén -a m rudaina, sfenoid -a m oblika kristala, sfenoiden -dna -o klinast sfera -e i krogla, okrožje, obzor, področje, območje; sfêricen -čna -o = sfêrski -a -o, sferoid -a m, sferoiden -dna -o, sferolit -a m, sferologija -e i, sfero-méter -tra m sfinga -e i staroegiptovska kamnitna podoba, na pol človek, na pol lev; uganka: ta človek je prava ~ sfofotati -tâm in -očem gl. fofo-tati
sfragistika -e ž nauk o žigih, pečatih, žigoslovje, pečatoslovje, sfragističen -čna -o sfrčati -im gl. frčati sfrfoléti -im, sfrfôli -ite! sfifolèl -éla -o
sffkniti -nem se zgrbaniiti se, sfrknil -a -o, sffknjen -a -o, sfrknjenost -i ž; sfrkovâti -ûjem se, sfrkovàl -âla -o, sfrkovânje -a 8 sfrûliti -im se: nebo v uslih se sfrûli (dobi mehurčke) od vroče tekočine
sgraffito [zgrafilo] -a m način
slikanja na steno shajati -am se, sliâjanje -a s, shajališče -a 8, loči od: izhâ-jati -am (časopis) in vzhajati -am (sonce, testo) Shakespeare [iekspir] Shakespeara m 08. i., Shakespearov -a -o [iekspirou]: ~e drame, sha-kespearski -a -o [iekspirski]: ~a tehnika Shaw Shawa [iô iôja] m os. i. angl. pisatelja, Shawov -a -o [iôjeu -eva -o], shawovski -a -o [iôjeiiski] shéma -e ž (+Séma) pregled, očrt, vzorec, shemâtičen -čna -o (■•■šematičen) pregleden v glavnih potezah, shematizirati -am pregledno podati, v glavnih potezah orisati, shematiziranje -a s, shematizem -zma m obrisnost, puičobnost, suhoparnost, toda: šematizem -zma m letopis shirati -am, shiran -a -o, shira-
nost -i ž shizma -e ž razkol, shizmatik -a m razkolnik, shizmatičen -čna -o razkolniški (povsod: +šiz-J shizofrén -a -o duievno bolan. shizofrenija -e ž vrsta duševne bolezni med. shladiti -im, shladi -ite! shladil -ila -o, shlajèn -êna -o, shla-ditev -tve i; shlajati -am, shla-janje -a s; shlajovdti -iijem, shlajevàl -âla -o, shlajevânje -a s
shlapéti -im, shlapèl-éla-o: voda
je shlapéla, gl. izhlapeti shoditi shodim (se) gi. hoditi začeti hoditi, pohoditi, nahoditi se: shodil sem se, otrok je shodil, shojen -a -o: ~a pot, shöje-nost -i ž; shùd sliôda m, na shodu, shôden -dna -o: ~i govori, shodišče -a «, sh<>dnica -e ž sinagoga, gl. shajati -aju se
sholar
sholâr -ja m srednjeveški študent, sholârski -a -o; sholâstika -e i, sholâstik -a m, sholâsticèn -čna -o [povsod: ^Škota-] sholija -e i opomnja, sholiast -a
m kdor piše opomnje shraniti shranim gl. hraniti, shranitev -tve i, shramba -e ž, shrambica -e i, shramben -bna -o, shranek -nka m, shranilo -a s, shranišče -a s; shranjevati -lijem, shranjeval -âla -o, shranjevanje -a s shuditi -im se gl. razhuditi shujšati -am, shiijšan -a -o, shiij-šanje -a s, shujievâlen -Ina -o [-In-]: ~a kura = ~o zdravljenje
shûliti -im se: ~ se pod pernico,
shùljen -a -o si členek v nekaterih stalnih zvezah: lej si ga no, glej si groze, gorje si ga človeku, blagor si ga njemu, pojdi si kam, bog si ga vedi, kdor si bodi, kjer si bodi, kar si bodi, koder si bodi, kakor si bodi ipd.; sestavni del besed: bodisi, marsikaj, marsikdo, dasi, dasiprav, dasiravno, najsi ipd.; razvil se je iz povratno-os. z. si v zvezah, kakor ne ve si mere, kjer ima še nekaj prvotnega pomena ne ve sebi mere Siam -a m, siamski -a -o: ~a dvojčka, Siamec -mca m, Siam-ka -e i
Sibila -e ž, sibilski -a -o [-Is-]:
~e bukve sibilant -a m silnik slovn., sibilantski -a -o sičniški: ~i razred glagolov
Sibirija -e ž, sibirski -a -o, Si-birec -rca m, Sibirka -e ž, Si-birjâk -a m sicèr prisl.: kako da ga je tepel Janez, ki je sicer tako miren drugače, po navadi; sicer ne vem, kako misliš, toda... res.
res da; sicer je majhen, pa je hud čeprav, res tla; (kako) pa sicer? drugače; plačaj, sicer (bom tožil) drugače, če ne; sila je, sicer bi ne hodil; prihaja vsak dan, in sicer okoli lil» (gl. § 70, 2); sicèrSnji -a -e drugačen, drug: s tem so vsa ~a določila razveljavljena Sicilija -e i, sicilski -a -o [-Is-], Sicilec -Ica [^Ic-] m, Sicilka -e [-Ik-] i ali Sicilijânec -nca m, Sicilijanka -e ž, sicilijânski -a -o sičati -im: para sičl, siči -ite! sičal -âla -o, siëânje -a », sič -a m, siča -e ž, sičkv -âva -o, siëâvec -vca m: gad siëâv-ka -e i, sičnik -a m, sičniški -a -o, gl. tudi sikati siderit -a m min. železna ruda,
sideritski -a -o sidro -a », sidru -a -o, sidrast -a -o, sidrâr -ja m, sidrišče -a »; sidrati -am, sidranje -a s Siéna -e ž kr. i., siénski -a -o,
Katarina Siénska Sienkiewicz [sjenkjčvič] -a m os. »., Sienkiewiczev [sjenkjčvičejf] -a -o: ~i romani siésta -e ž (opoldanski) počitek sifilis -a m, sifilitičen -čna -o, sifilitik -a m (bolnik), sifilido-log -a m specialist za sifilis (zdravnik) sifon -a m, sifonski -a -o: ~a
steklenica siga -e ž piskajoče dihanje: siga mu v prsih cvili, sigav -a -o, sigavec -vca tn, sigavka -e ž, sigavost -i i, sigavica -e ž, si-gati -am, siganje -a s siga -e ž vrsta apnenca, sigast -a -o; sigati -am tgati kamen do omehčanja sigma m neskl. ime grš. črke o sigmâtski -a -o, sigmâtiëen -čna -o: ~i aorist slovn. signal [-àl] -a m znamenje, sig-nâlen -Ina -o f-în-J: ~e na-
mral
m
prave; signalizirati -am znamenja dajati, signaliziranje -a s, signalizacija -e ž signirati -am zaznamovali, podpisati, označiti, signiranje -a s podpis(ovanje), zaznamovanje, si-gnatura -e ž podpis, značka, signatar -ja m podpisnik, signata-ren-rna-o: ~e veJesile velesile podpisnice, signšt -a m tiskarsko ali zalolniiko znamenje
*siguren -rna -o trden, varen, gotov, zanesljiv, *sigurnost -i ž trdnost, varnost, gotovost, zanesljivost
sijati sijem, sij -te! sijoč -a -e, sijal -a -o, sijanje -a «, sij -a m, sijaj -a m, sijajen -jna -o, sijajnost -i ž, sijajnik -a m min.; gl. tudi soj sikati -am, sikanje -a s, sik -a m sikajoč glas, sikav -a -o, si-kavec -vca m, sikalica -e i, sikalo -a s, sikniti -nem, siknil -a -o, gl. tudi sičati sikofant -a m ovaduh, sikofantski -a -o ovaduiki, sikofantstvo -a s ovaduUvo sila -e i\ vodna, konjska, ljudska, delovna, umska, nravna ~; saj ni taka sila se ne mudi, saj mu ni sile mu ni hudega; sila kola lomi potreba, nuja ne pozna meja, postav; velika, huda sila je za kaj stiska, zadrega; dobra stvar silo trpi preganjanje, v sili biti, kaj storiti v stiski, potrebi; po sili kaj napraviti proti volji, s silo kaj narediti zgrda, nasilno (v nasprotju z znanjem in lahkoto), silo gnati siliti v kaj; vse sile napeti, silo delati komu; za prvo silo bo že za prvo potrebo, pomoč, za silo je ni dobro, po vsi sili hoče imeti (za vsako ceno); sila tn silo ljudi je bilo veliko, mnogo; sila in silo radoveden je zelo, močno; sfla in sflo bUzu so
zelo, hudô; silen -Ina -o [-In-J: ~a množica ljudstva; silnost -i [-In-] ž, silnica -e [-In-] i komponenta, silnik -a [-In-] m, silak -a m; šiloma prisl. s silo; silovit -a -o: ~ napad, silovitost -i ž, silovitež -a m; silomér -a m, silobran -a m: v ~u kaj narediti
silhuéta -e ž (senčni) obris, črtica, silhuéten -tna -o [povsod: -Ih-] silicij -a m kem. prvina, silicijev -a -o, silikat -a m, silikaten -tna -o
siliti -im: ~ kam (iz hiše, na varno, od doma, po svetu, k stricu, v mesto, za uspehom), ~ v koga; ~ koga s čim (kam); ~ krompir jaroviti ga; ~ se v kaj, ~ se s čim; sffljen -a -o: ~i krompir nakaljeni, jarovljeni krompir, siljenje -a s silje -a s sk. i. vse, kar se seje;
razne vrste Uta silogizem -zma m sklep, silogisti-
čen -čna -o, silogistika -e i silos -a m veliko skladišče, velika kašča, silosen -sna -o: ~e naprave; silirati -am spraviti v silos, kisati, siliran -a-o: ~a krma = silaža -e ž kisâl, siliranje -as: ~ krme (delo), krmiti ~ (izdelek) silur -ja m geol., siliirski -a -o, siluričen -čna -o: ~a formacija Silvéster -tra m os. i., Silvestrov -a -o: ~ večer, silvestrovati -ujem, silvestrovàl -âla -o, sil-vestrovânje -a s; Silvo -a m os. t., Silvov -a -o; Silva -e ž os. i., Silvin -a -o; Silvin -a m os. i., Silvinov -a -o [povsod: -Iv-]
silvin -a [-Iv-] m mineral simbioza -e é sožitje, skupno življenje, simbiotičen -čna -o simbol [-ÔI] -a m podoba, znamenje, simbolen -Ina -o [-In-] = simboličen -čna -o, simbolika
Suneon
-e ž, simbolizem -zma m, sim-boUst -a m; simbolizirati -am, simboliziranje -a s Simeon -a m os. i., Simeonov -a -o simetrija -e i somerje, simetričen -čna -o someren, simetričnost -i ž somernosl simfonija -e ž glas. vrsta glasbe. simfoničen -čna -o: ~i koncert, orkester; simfonik -a m član simfdničnega orkestra Simmental f-al] -a m kr. i. Švicarske pokrajine, simentalski -a -o [-Is-]: ~a pasma goveda, si-mentalec -lea f-lc-] m, simen-talka -e f-lk-] i Simon -a m os. i., Simonov -a -o. Simen -mna m, Simnov -a -o. Sime -ta m, Smonea -a tn -e m, s Smoncom, Smoncov -a -o simoniia -e ž kur>čevan'e s cerkvenimi častmi in službami, simonist -a m simonistifen -čna -o simpatija -e ž, simpatičen -čna -o; simpatizirati -am. simpati-zer -ja m. simpatizerka -e ž, simpatizerski -a -o, simpatizer-stvo -a s; simpatikus -a tn med. simpatični (volji nepodvrženi) živčni sistem simpleks -a tn slovn. nezložena beseda. sfmpleksov -a -o Simplon -a tn kr. i. alpskega prelaza, simplonski -a -o: ~i predor. ~a cesta Simpozion -a tn naslov dela: Platonov simpozionski -a -o simptom -a tn znak (bolezni). simptomatičen -čna -o, simpto-matologija -e ž simulirati -am Miniti, pretvarjati se. simuliranje -a s, simu'unt -anta m, simnlantka -e ž, simulantski -a -o, simulacija -e ž simultan -a -o tn simultanski -a -o hkraten, skupen simultanka -e ž: šahovska simultanist -8 tn [povsod: -U-]
sin -Û tn sina tn, mn. sinovi -ov; dv. sina tn sinova, sinoma in sinovoma; sinov -a -o, sinovski -a -o, sinovstvo -a s, sinovlji -a -e, sinek -nka m, sinček -čka m. sinko -a m sinagâga -e ž judovska shodnica Sinaj -a m, sinaiski -a -o: ~i samostan, Sinajski polotok -ega -a m kr. i., Sinajski evhologij -eera -a m naslov kodeksa sindikat -a m, sindikalen -tna -o, sindikalen -Ina -o /"-In-J, sindikalist -a m, sindikalistka -e ž sindikalizem -zma m sinédrij -a m judovski véliki zbor sinékdoha -e i pesniška figura
sovzvrejetja (v poetiki) sinektira -e ž lahka in dobra služba
singular -a m slovn. ednina, sin-gularen -rna -o: ~e oblike slovn. edninske, ~i primeri posamezni, redki primeri; singu-larnost -i ž, tudi singularitéta -e ž redkost sinica -e £ (+senica), siničji -a -e, sinička -e ž, siničica -e £. sini-čarica -e £ piSčalka, siničnica -e i neka trava sinicéza -e ž (v poetiki) zlitje, str-
nitev dveh zlogov v enega siniti sinem: sonce sine, sinil
-a -o: ~a je svoboda sinji -a -e višnjev: ~i kanien, ~e nebo. sinjina -e i, sinjost -i ž, sinjkast -a -o; sinjiti -im, sinji -te! sinjil -a -o. sinjenje -a s: siniéti -im postajati sinji, sin jèl -éla -o, sinjenje -a s sinklinala -e £ geol. kotanja, sin-
klinalen -Ina -o [-In-] sinkopa in sinkopa -e i glas., med., slovn., sinkopirati -am, sinkopiran -a -o sinkrôn -a -o sočasen, hkraten, sinkroničen -čna -o: ~a ura, sinkronizem -zma m sočasnost,
sistirati
hkratnost, sinkronističen -čna -o; sinkronizirati -am časovno vzporediti sinoči = snoči prisl., sinočnji -a
-e = snočnji -a -e sinoda -e ž škofijski cerkveni zbor, sinodalen -Ina -o f-ln-]; sinod -a m: Sveti sinod najvišja pravoslavna oblast, sinodski -a -o sinonim -a m soznačnica, sinoni-men -mna -o soznačen, sinoni-mija -e ž, sinonimika -e ž navk o soznačnih besedah sinovec -vca m nečak, sinov sin,
vnuk, sinovka -e ž sintaksa -e ž slovn. skladnja, stav-koslovje, sintaktičen-čna-o: ~a pravila
sinteza -e ž, sintetičen -čna -o,
sintčtikon -a m sinus -a m mat., sinusov -a -o:
~ kot, ~a črta Sion -a m, sionski -a -o sip -a m teiko dihanje, naduha, sipati -am in -pijem težko dihati, sipljiv -iva -o, sipljivec -vca m, sipljivost -i ž sipa -e ž zool., sipin -a -o: ~e lovke
sipati sipam in sipi jem, sipa j -te! in sipi ji -te! sipal -a -o, sipa-nje -a s, sip -a m: cestni ~ nasip, sipa -e ž, sipec -pca m, sipen -pna -o = sipek -pka -o, sipčen -čna -o, sipčnost -i ž, sipina -e ž, sipniča -e ž, sipnik -a m pri mlinski treslici, sipač -a m, sipalo -a s sir sira m, sirov -a -o, sirast -a -o, sirar -ja m, sirarica -e ž, sirar-stvo in sirarstvo -a s, sirarna -e ž; širiti -im, (za)sirjen -a o, širjenje -a s, sirišče -a s, sirilo -a «, siren -rna -o: ~a voda, sirnica -e ž, sirnik -a m, sirnina -e ž, sirotka -e ž; sirati -am sir delati, siranje -a s, sir-ček -čka m
sir [sêr] -a m gospod, naslov za visoke dostojanstvenike na Angleškem
Sirakuze -kûz ž mn. kr. i., sira-kuški -a -o, Sirakuzàn -âna m, Sirakuzânka -e ž sirek -rka m koruzi podobna rastlina, sirka -e ž, sirkov -a -o: ~a metla, sirkovec-vca m kruh, sirkovina -e ž, sirkovišče -a s siréna -e ž, sirénin -a -o, sirén-
ski -a -o: ~o petje Sirija -e ž kr. i., sirski -a -o,
Sirec -rca m. Sirka -e ž sirišče -a s posušeni telečji želodec, siriščnik -a m, siriščen -čna -o, siriščnica -e ž bot. prvenec Sirius -a m astr. ime zvezde siromak -âka m, siromdški -a -o, siromâSëina -e ž, siromâštvo -u s, siromašen -šna -o, siromâS-nost -i ž; siromašeti -im postajati siromašen, siromašel -éla -o, siromasênje -a s; siromaček -čka m, siromačija -e i sirôta -e ž. sirotica -e ž, sirotek -tka m, sirotka -e ž, siroški -a -o, sirotišče -a s sirotica, siro-tišče -a « = sirotišnica -e ž (zavod), siroštvo -a s = sirotina -e ž beda, sirotinski -a -o, sirotin-stvo -a s, siroten -tna -o, sirot-nik -a m sirotka -e ž (+siratka), sirotkast -a -o, gl. sir
sirov -ôva -o = surov gl. tam sirup -a m gosta sladkorna raztopina, sirupov -a -o sistém -a m sestav, sostav, sistém-ski -a -o, sistemâtski -a -o, si-stemâtiëen -čna -o znanstveno urejen, sostaven, sistematika -e ž nauk o sestavih, sistemâtik -a m, sistematizâcija -e ž, sistémen -mna -o: ~o obolenje med., sistemizirati -am, sistemiziranje -a 8, sistemizâcija -e ž sistirati -am ustaviti, ukiniti, prekiniti, sistiranje -a s
sit
sit -a m = sita -e i vrsta trave = sitovec -vca m, sitje -a s sk. i., sitast -a -o, sitič -a m bot, sit sita -o: ~ česa, ~ sem te poslušati; bolj sit; dosfta, do sitega se najesti, sitost -i ž, sfto-steh -tna-o; sititi-im (se), (na)-sičen -a -o, sičenje -a s, sitišče -a s kem., fh. siten -tna -o, bolj siten in sitnej-ši -a -e, sitnež -a m, sitnik -a m, sitnica -e ž, sitnost -i ž, sit-nôba -e ž; sitnariti -im, sitnaril -a -o, sitnarjenje -a s; sitnjati -âm sitnariti, sitnjàj -âjte! sit-njàl -âla -o, sitnjânje -a s sito -a s, sitce -a s, sitast -a -o, sitka -e ž sitasta kost, sitnica -e ž 1. sito v mlinu, 2. s sitastimi mrežami pokrita shramba, sitar -ja m, sitarica -e ž, sitârnica -e ž, sitarski -a -o, sitarstvo -a s situacija -e ž položaj, stanje, razmere, situacijski -a -o: ~i načrt; situiran -a -o: "''dobro ~ premožen situla -e ž arheol. vedro: vaška ~ iz bronaste dobe, najdena v Vaiah
siv siva sivo in -6, bolj siv, si-vost -i ž, siva -e ž, sivka -e ž, sivec -vca m, sivček -čka m, sivica -e ž, sivina -e ž, sivkast -a -o, sivki jat -a -o, sivko -a m; sivéti -im siv postajati, sivi -ite! sivèl -éla -o, sivênje -a s; si viti -im sivo delati, sivi -ite! sivil -a -o, sivljênje -a s; sivor -ja m siv mož (zaniilj.), sivora. -e ž siva starka sivo- v sestavi: sivôbélkast -a -o [-éu-], sivobràd -âda -o, ~brâ-dec -dca m, sivoglàv -âva -o, ~glâvec -vca m, sivolas -âsa -o, ~lâsec -sca m, ~lâska -e ž, sivômôder -dra -o, sivook -6ka -o, sivôrjàv -âva -o, sivôrumèn -êna -o, sivostàr -âra -o: ~i oče (Jurčič), sivô^elèn -êna -o
Sizif -a m, Sizifov -a -o: ~o delo skébies -a m garje, skabiôzen -zna -o, skabičen -čna -o med.; ska-biôza -e ž neka rastlina skacâti -âm grdo napraviti, napisati, skacàj -âjte! skacàl -âla -o, skacân -a -o skadénca -e ž dan zapadlosti kake
terjatve, skadénéen -čna -o Skéder -dra m kr. i., skâdrski -a
-o: Skâdrsko jezero skaditi -im, skâdi -ite! skâdil -ila -o: skâdil je cigareto, skajèn -êna -o; soba se je skadila, dim se je skâdil skakati in skakati sfkâkam in ška-čem, skâkaj -te in -âjte! in skâéi -te in -ite! skâkai -a -o in -âla -o, skâkanje -a in ska-kânje -a s; skakâé -a m, ska-kâj -a m, skakâlen -Ina -o [-In-], skakâlnica -e [-In-] ž, skakâlo -a s, skâkalica -e ž, skakališče -a s, skakâlec -Ica [-àu-] m, skakâlka -e [-du-] ž, skakâlstvo -a [-dl-] s, skakâl-ski -a -o [-dl-]; skakàv -âva -o; skakljâti -âm, skakljàj -âjte! skakljal -âla -o, skakljânje -a s, skâkljaj -a m, skakljač -a m; skakôma in skâkoma prisl., ska-kûn -a m zool.; skakùcati -am skala -e ž glas, lestvica, merska lestvica
skala -e ž, mn. skale -âl [-dl], tudi skalé -â -àm -é -àh -âmi; skalen -Ina -o [-In-], skâlnica -e [-In-] Ž: kost skâlnik -a [-In-] m, skalnat -a -o [-In-], skâlar -ja m, skâlarica -e ž planika bot., skâlast -a -o, skâlica -e Ž, skalina -e ž, skâlje -a s; skàlovit -a -o, skalovitost -i i, skalovje -a s, skalnjâk -a [-In-] m; Skâla -e ž ime planinskega društva, skaMš -a m član društva Skala, skalašica -e ž, ska-lâski -a -o
7301-
skladati
skali« -im (vodo), skali -ite! skalil -ila -o in -alilo -i -e, skaljen -ena -o, skaljenina -e i skaliti -im: železo skali -ite!
skalil -ila -o, skaljen -ena -o skalp -a m, skalpirati -am, skalpiran -a -o, skalpel [-il] -a m kirurgiini noi [povsod: -Ip-] skalnžiti -im, skalužen -a -o Skandinavija -e i — Skandinavska -e ž = Skandinavsko -ega s, Skandinavec -vca m, Skandi-navka -e ž, skandinavski -a -o, skandinavščina -e ž skandirati -am po metriinih sio-pieah izrazito poudarjati, v zboru zlogovati; skandiranje -a s, skanzija -e ž skapati -pam in -pijem, skapaj -te! in skaplji -te! skapa'1 -a -o: voda je skapala s strehe, hruške so že vse skapale; toda: izkapati (iz česa); skapl jati -am, skapljaj -ajte! skapljal -ala -o skapolit -a m mineral skarabej -a m vrsta hroiia, arheol. skat -a m morska riba ploiinatica skavt -a m, skavtka -e ž = skav-tinja -e i, skavtski -a -o, skavt-stvo -a s skazati skažem (se), skaži -ite! skazal -ala -o, skazan -a -o; skazovati -lijem (se), skazoval -ala -o, skazovanje -a 8, gl. izkazati
skaziti -im, skazi -ite! skazil -ila -o, skažen -ena -o, skaženost -i ž, skazitev -tve ž, skaza -e ž: mojster skaza; skazek -zka m, skazen -zna -o, skazljiv -iva -o, skazljivost -i ž skedenj [skad^j] -dnja m, sked-njen -a -o: ~a vrata, skedenj-ski -a -o [skadanj-] skelet -a m okostnjak, skeleten -tna -o, skdetirati -am, skele-tiranje -a s skeleti -im, skeleč -eča -e, skelel -ela -o, skelenje -a 8, skeliv -a
-o: ~a bolečina, skelina -e i [povsod: skal-], povsod tudi oblike s skl-skepiti -im napraviti kepe: ~ se poslali kepasl, skupil -a -o, skepljen -a -o: ~a moka skepsa -e i, skeptik -a m, skeptičen -čna -o, skepticizem -zma m fil.
skesati -am se, skesaj -ajte se! skesal -ala -o, skesan -a -o, skesanost -i ž, skesanec -nca m, skesanka -e i [povsod: skas-] skiagram -a m rentgenska slika skica -e i načrt, osnutek, črtica; skicirati -am začrtati, osnovati, skiciranje -a 8, skicirka -e i skidati -am: ~ gnoj, skidati -am se: skidaj se od tod! gl. izki-dati
skimati -mam in -mljem, skimal
-a -o: z glavo je skimal + skiniti -nem sniti sndmem skioptikon -a m, skioptičen -čna
-o: ~e slike skipcti -im, skipi -ite! skipel -ela -o: mleko je skipelo, skipljiv -iva -o, skip -a m, skipec -pca m = skipek -pka m; skipniti -nem: testo skip ne; iudi: vzki-peti
skisati -am (se), skisaj -te! skisal -a -o: mleko se je ~o, skisan -a -o, skisanina -e ž; skisniti -nem, skisnjen -a -o skitati -am se, skitanje -a s, skita -e i, skitač -a m, skitav -a -o, skitavec -vca m, skitavka -e i, skitež -a m, skita -e ž: na skito hoditi
skititi -im v kite splesti, v kito povezati
sklad sklada m, skladoma prisl, skladast -a -o; skladoven -vna -o, skladovnica -e i, skladovit -a -o, skladovitost -i i skladati -am (se): drva z voza blago v krošnjo ~ verze, ~ pesem, ~ besede; ~ se s kom
skladen
v čem; skladanje -a s, skladanica -e ž, skladalnica -e [-du-] ž, skladač -a m, skladalec -Ica [-du-] tn, skladalka -e [-du-] ž; skladarina -e ž; skMdje -a s; skladatelj -a tn, skladateljica -e i, skladate!jski -a -o; skladnja -e i slovn. sintaksa skladen -dna -o: biti ~ s kom v čem; skladnost -i i, sklad-nica -e i skladišče -a s, skladiščen -čna -o: ~i prostori, skladiščnik -a m, skladiščnica -e i "•^sklimfati -am s penjami, skoba-mi zbili; kaj nerodno seslaciti, spisati; '''sklamfan -a -o zma-šen, zbit
sklanjati -am (se), sklanjanje -a s, sklanja -e ž = sklanjatev -tve ž, sklanjatven -a -o [-tvan-], sklanjalen -Ina -o [-In-], sklon-Ijiv -iva -o, sklonljivost -i ž sklasti skladem: seno v plaste snopje v kup skladi -te! sklâdél -dla -o, skladen -a -o sklati skôljem se gl. klati: psi so se sklali; sklan -a -o, sklanina -e i ipranja, reia. razpoka, prepad, gl. tudi razklati sklatiti in sklatiti sklatim gl. klatiti: vsa jabolka je sklatil z drevesa, sklaten -a -o: ~o sadje skléda -e ž, sklédast -a -o, sklé-dar -ja tn, sklédarica -e i neka rastlina, sklédica -e i, sklédicar -ja m vrsta liiaja, sklčdičast -a -o, sklddička -e ž, skledičnica -e ž vrsta rastlin; sklédnik -a m sklédnjak -a tn, sklédnica -e s sklednik, ielva, skledoliz -a m sklejiti -im, sklêji -ite! skléjil -ila -o, sklejèn -êna -o: ~e bukve; sklejevati -lijem, skle-jevàl -âla -o sklenina -e é loié, etnajl skleniti-sklénem, sklêni -ite! sklê-nil -ila -o, sklénjen -a -o; skle-, niti obroč, verigo, roke; ~ po-
godbo, zakon, mir; ~ sejo, račun, življenje (sklenil je umrl je); ~ se s kom; sklenil je oditi v svet ali sklenil je, da odide; sklenitev -tve ž sklep sklepa m: v ~ih me trga, po ~ih teče iz soda, ~ slovesnosti, ~i kongresa; pravilen, logičen, trden, verjeten ~ računov; sklepoma prisl., ob sklepu, po sklepu; sklepen-pna -o: ~a seja, ~a razprava, ~a misel, ~i stol; sklepnik -a m. sklepnica -e ž; sklepec -pca m = sklepek -pka m; sk epčen -čna -o, sklepčnost -i ž; sklep-njak -a m neka rastlina sklepač -a m zaskoini noi, noi na zaskok
sklepati -am: ~ obroč, verigo, roke; ~ pogodbo, zakon, mir; ~ kaj iz česa; iz česa ~ na kaj; sklepanje -a s; sklepalo -a s sredstvo za sklepanje, sklepa-len -Ina -o [-In-]: ~o priredje sklepati sklepi jem in sklepam: koso, srp skleplji -ite! sklepal -ala -o, sklepan -a -o; skle-panec -nca m = sklepanica -e ž kovinski pas pri narodni noii; sklepovi -ov m mn. oskrdi, kle-vala
skleroza -e ž, sklerotičen -čna -o, skleroziran -a -o: skorja nad-ledvične žleze je ~a, skleritis -a m vnetje roienice sklesati sklešem, skleši -ite! skle-sal -ala -o, sklesan -a -o, gl. tudi izklesati sklestiti -im, sklesti -te! sklestil -a -o: sadje je sklestil, toča je vse sklestila, skleščen -a -o, sklešček -čka m = sklestek -tka m
sklicati skličem: ~ družino k večerji, v hišo, ~ vas na pomoč, na delo, ~ spečega; skliči -te! sklical -a -o in -ala -o, sklican -a -o, sklicanje -a s, sklic -a m;
skokot
sklica va ti-am, sklicevanje-a s; sklicevati -ujem (se), sklicevàl -âla -o: sklicevàl se je na svoje zasluge; sklicevânje -a s; skli-cevâlen -Ina -o [-In-], sklice-vâlec -Ica [-àu-] m = sklicâtel j -a m, sklicevâlka -e [-du-] i ---sklicâteljica -e ž sklizek -zka -o opolzel-, sklizniti
-nem zdrsniti, spodrsniti sključiti -im upogniti, stisniti: ~ roko, ~ telo, ~ se, sključi -te! skljtjčil -a -o, sključen -a -o: ~o hoditi, starček je sključen; skljiičenost -i ž, skljiičenec -nca m, sključenka -e i, sključenina -e i skljiiček -čka m vrsta noéa, sključnica -e i neka bolezen-, skljuëevâti -iijem, sključeval -âla -o, skljuëevânje -a s, toda: izključiti skljuvati -âm in skljUjem gl. kljuvati, skljuvan -a -o, toda: izkljuvati: sova je ptičko sklju-vâla in ji oči izkljuvâla skiobasâti -âm, sklobasàj -âjte!
sklobasàl -âla -o, sklobasân -a -o sklobnstrâti -âm gl. klobuštrati,
sklobustrân -a -o sklon sklona m dovn., sklônski -a -o: ~o obrazilo = sklonilo -a s, sklonljiv -iva -o, sklonljivost -i i; gl. tudi sklanjati skloniti sklonim (se) upogniti, pri-pogniti (se), skloni -ite (se)! sklonil -ila -o, sklonjen -a -o: k tlom sklonjeno glavo (imajo), sklonitev -tve ž, sklôniv prisl. C= sklônjeno): ~ hoditi, tudi v pomenu zravnati (se): pokonci se sklonile! visoko svojo postavo je sklonil s stola, pripognil se je in zopet sklonil sklop -opa m, sklopec -pca m, sklopen -pna -o: ~i stol, sklop-nica -e i; sklopiti -im, sklopi -te! sklopil -a -o, sklopljen -a -o; sklâpljati -am, sklâpljanje -a s, toda: izklopiti
skoba -e i penja, penjaia, +klam-
fa, skobica -e ž skobacati -âm se gl. izkobacati se skobaliti -im se: skobâlil se je
na konja skobec -bca m, skobcev -a -o
skobčji -a -e skobljati -am strugati, skôbljanje -a s, skobelj -blja m, skobelj-nik -a [-balj-] m stružnica, skôb-Ija -e ž, rod. mn. skobci j [-balj] strugalo-, skobljanec-nca rn, mn. skobljanci ostružki, skobljanica -e i, skobljič -a m skobôtovec -vca m neka rastlina skobrnjak -a m pikčasti marmor skocnjati -âm razkuštrati, zmršiti
gl. kocnjati, skocnjân -a -o skočiti skočim, skoči -ite! skočil -ila -o; skok skoka m: v skok, v skoku, skokoma prisl.; skô-čen -čna -o in skočen in skočan -ënà -ô -i -é: konji so rejeni in skočni, skočnost -i ž; skoč-nica -e ž kost, skočnik -a m padec, slap, žleb nad mlinskim kolesom, skočnina -e ž; skocâj -a m, skoček -čka m neki pajek, skokica -e ž — skočica -e ž bolha, žaba, skočljiv -iva -o, sko-čir -ja m majhen, jeznorit človek; skokonog -6ga -o, skoko-pèt -éta -o skodéla -e ž, rod. mn. skodél [-dél],
skodélica -e ž skodla -e ž kàlanica, rod. mn. sk6-del [-dal]: s skodlami krita streha, skodlast -a -o: ~a streha, skodelnik -a [-au-] m žebelj za pribijanje skôdel, skôdlica -e ž, skodlar -ja m. skodlârnica -e ž, skodlarstvo -a s skôdrati -am in -âti -âm gl. kodrati, skodran in -ân -a -o: ~i lasje; skodrcali -am gl. kodr-cati
skok skoka m gl. skočiti skokot -ôta m galop, skokotâti -âm in -očem skakljati
skoléliati
skoléhati -am (se), skoléhniti
-nem (se) skoliôza -e i med. skrivljenost
hrbtenice skôlke skôlk [-ôu-] i mn. mrtvaški oder: na skôlkah ležati skomarâti -am pokonci se spraviti gl. komarati: počasi je na noge skomaràl, bolnik je spet sko-maràl
skomigniti -nem in skomizgniti -nem, skomizgati -am, skomi-zganje -a s, skomizg -a m skomine -in ž mn.: ~e ima po čem, ~e delati komu, ~e se mi delajo, vzbujajo ob čem; skominast -a -o, skominàv -âva -o: ~i zobje, skominiv -a -o kar skomino dela; skominati: skomina me po čem, ~a se mi po čem; skominanje -a s skomizgniti -nem gl. skomigniti skomljati -âm ječati, ialostiti se, v skrbeh biti, skomljàj -âjte! skomljàl -âla -o, skomljânje -a s skomûkati -am in -čem šušljati: o njej so začeli skomûkati, da je samodruga, skomûkniti -nem skônca prisl., skôncema prisl., skonëâr -ja m kdor stanuje na koncu vasi skončati -âm gl. končati, skon-ëânje -a s; skonëâvati -am, skonëâvanje -a s; skonëevâti -ûjem, skončevšl -âla -o, skon-ëevânje -a s, skončen -čna -o, skončnica -e i (pri zglavju), skončnik -a m deščica, ki zadaj panj zakriva skonto -a m popust, skontirati
-am, skontiranje -a s skontrirati -am primerjati, izravnavati, pregledovati, skontrira-nje -a s, skontrâcija -e ž, sk6n-tro -a m razvidnica skop skopa m jastreb, skôpec -pca m = skobec (ptič, ielezna past) skop -a -o in skop -ôpa -o in -ô -i -é, dol. skopi -ega, prim. bolj
skop; prisl. skopô tn skôpo: ~o meri; skôpec -pca m = skopûh -a m, skopûlja -e ž, skopuški -a -o, skopuštvo -a s, skopôst -i ž; skopâr -ja tn, skopirski -a -o, skopâriti -im, skopâr jenje -a s; skopovâti -ûjem, skopovàl -âla -o, skopovânje -a s; skoporit -ita -o, ~riten -tna -o, ~ritec -tca tn, ~ritnež -a m, ~ ritnica -e Ž, ~ritost -i ž, ~rititi -im, ~ritenje -a s; skoporôk -ôka -o skopicema prisl. zvrhano, s kopico,
skopičiti -im, skopičen -a -o skopiti -im in skôpim, skôpi -ite! skôpil in skôpil -ila -o, skôp-Ijen -a -o tn skopljèn -êna -o, skôpljenje -a in skopljênje -a s, skopitev -tve ž, skôpljenec -nca in skopljênec -nca m — skop-Ijenik -a m, skôpec -pca tn, sk0pčev -a -o, skopčevina -e i, skopica -e ž rezarski nož; skâp-Ijati -am, skâpljanje -a s, skap-Ijâr -ja tn, skapljarica -e ž nož za skapljanje, skâpljavec-vca tn Skôplje -a {makedonska oblika Skopje -a) s kr. i., iz Skôp(l)ja, v Skôp(l)ju, skop(l)jânski-a-o, Skop(l) jânec -nca m, Skop(l)jân-ka -e ž
skopnéti -im gl. kopneti, skopnèl in skôpnel -éla -o, skopnévati -am, skopnévanje -a s, skop-nica -e I mesto, kjer je sneg skopnel
skopolamin -a tn kem., med., vrsta mamila
skoprnéti -im: ~ od žeje, sko-prnèl -éla -o; skoprnévati -am, skoprnévanje -a s skorâciti -im se razkoračiti se, skorâënikar -ja tn krivonog človek ^
skôraj prisl. = skôro prisl., skô-rajda prisl. = skôroda prisl. skôraj; skôrajsnji -a -e skorbût -a tn neka bolezen, skor-bûten -tna -o

skôrec -rca m košek za jagode, skôrcek -čka m, skorič -a m akorec, skoriček -čka m skoriš -a m = oskoriš -a m neko drevo, (o)sk6rišev -a-o: ~ sad skorja -e ž, skôrjast -a -o, skor-jàt -âta -o = skôrjav -a -o, skôrjavec -vca m bot., skorje-vina -e ž, skorjevit -a -o skôrjav, skôrjica -e i: ~ kruha, skorjičnik -a m cimetovec (drevo), skôrnat -a -o skorôcelj -clja m rman, skorôc-
Ijev -a -o: ~ čaj, cvet skosâti -âm gl. kosâti razkosati,
skosân -a -o, skosânost -i i skofiiti -îm, skôsil -îla -o, skoSèn
-êna -o: ~o žito skosmâti -âm, skosmàj -âjtel sko-smàl -âla -o, skosmân -a -o: ~a volna skostenéti -im gl. kosteneti, sko-stenitev -■tve ž, skostenélost -i ž skotéti -âm, skota'lîti -im (se): ~ hlod s hriba, skotâlil -ila -o in skotâlilo, skotaljèn -êna -o skotiti -îm, skôti -itel skotil -ila -o, skotèn -êna -o, skotitev -tve Ž, skot -ôta m, skotina -e i, skôtnik -a m bot. skovati skiijem gl. kovati, skovân
-a -o, skovânka -e ž skovik-a m sovji glas, čuk (ptica); skovikati -am, skovikanje -a s; skovikniti -nem skovincati -am cviliti, skovinca-nje -a s, skovindrati -am cviliti kakor mladi prašički skovir -ja m, skovirjev -a -o skoz in skoz(i) predl. s toi.: skoz mésto jezditi, skoz okno, skozi tri leta; skozenj [-anj], skoznjo, skoznje (+skoz nje), skôz-nji -znja -e: ~e blago, skožnju -e i luknja, skožnjast -a -o skôzi in skoz prisl.: žebelj je pogledal šel je ~ in ~ in ~ premočen; ~ je le trpel
zmeraj, ~ več ima zmeraj, ~ bolj; ~ in ~ je bil pošten zmeraj, bil je ~ in ~ pošten do dna, popolnoma, zares skozniti -im bedeti, skozniv -a -o buden, bedi jiv; skoznovâti-ûjem na kaj paziti, skoznûj -te! skoz-novàl -âla -o, skoznovânje -a s skrâja prisl. spočetka: ~ je bil priden; toda s kraja na vpr. od kod? od kraja: s krâja jêmlji od kraja; skrâjema prisl. skrâjen -jna -o kar je s kraja, pri kraju: ~i sedež, ~a njiva; skrâjnost -i i, skrâjnež -a m, skrâjnik -a m krajnik, deska pri kraju hloda, krajec = skrajnjâk -a m = skrajnjâëa -e i; skrâj-nji -a -e zadnji, poslednji, naj-daljnji po kraju, času ali načinu: ~i čas, ~a možnost zadnja, ~e nevaren silo, hudo, ~i napori najhujši
skrâjsati -am, skrâjšan -a -o, skrajšâva -e i, skrajSâj -a m, skrâjSek -ška m; skrajševâti -ûjem, skrajševal -âla -o, skraj-ševânje -a s skrâk -a m zadnja noga pri Hvali,
gl. tudi skrek skrânja -e i, nav. mn. skrânje brada, čeljust in sencà, tudi skrânj -i I, skranjišče -a s skrâpa -e i sren (sneg), skrâpast
-a -o srenast skrâtiti -im, skrâëen -a -o, gl.
tudi skrajšati skratka prisl.: Janez je bil delaven, vesten, varčen, zmeren, skrâtka, imel je vse dobre lastnosti
skrb -Î i: brez skrbi in brez skrbi: huda, velika ("'"težka), majhna, skrita ~ za koga (kaj), imeti ~ za, biti v ~éh za koga (kaj), imeti kaj na ~i; ves v ~éh biti, ~ mori, tare, grize, gloda, obhaja človeka; ~ pade, leže, pritisne na koga; ~i pri-
skriléti
zadejati, delati komu, si delati, nakopati; brez ~i živeti, to je moja skrbstvo -a s, skrbstven -a -o [-tvan-], skrben -bna -o -i in skrbèn in -an skrbna -6 -i, skrbnica -e ž skrbnik -a m, skrbništvo -a s, skrbnost -i ž skrbéti -im, skrbi -fte! skrbèl -éla -o; skrbéti za otroke; skrbi ga, kako bo z otroki; otroci ga skrbé; skrbi ga za otroke; skrbi, da bodo otroci dobri! skrb-Ijiv -iva -o, skrbljivost -i ž skočiti -im, skrčen -a -o, skrčitev -tve ž, skfčba -e ž, skfček -čka m, skrčka -e ž telov., skfčenec -nca m; skrčevati -vijem, skrčuj -te! skrčevšl -âla -o, skrčeva-nje -a s, skrčljiv -iva -o, skrč-1 jivost -i ž skfd -i ž, skrdati -am: ~ kamen,
gl. oskrd skréénik -a m bot. *skrégati -am se spreti se, skregan -a -o: smo ~i skrek skréka m žabji krak, tudi skrâk, skréka -e ž kita pod-kolenica (pri klavni živini) skrékati -am in -čem sopsti, so-pihati
skrčmžiti -im, skr0mžen -a -o: ~ obraz
skrepenéti -im gl. krepeneti: ~ od zime, vse skrepeni od mraza, skrepenéla lava skresâti skrésem gl. kresati: ogenj, čevlje skrésan in skresân -a -o: ~e peté skfgati -am in -žem: skrzât skrže,
skiganje -a s; skrgiitati -am skrhati -am, skrhan -a -o, skrha-nina -e ž = skrha -e ž, skrha-nost -i ž i skrhniti -nem skrhljéti -âm gl. krhljati v krh-
Ije razrezati, skrhljân -a -o skrfček -čka m hriek skril [-iuj -li ž, skril [-iu] -la m, skrila -e ž. skrilast -a -o, skri-
lar -ja m, skrilav -a -o: ~o gorovje, skrilavec -vca m, skrila vost -i ž, skrilčica -e [-U-J ž, skrilnat -a -o [-In-], skrilovje -a s; skriliti -im se (povsod: ^ikril-)
skrinja -e ž, s'krinjast -a -o: ~a posoda
skripta skript skriptom s mn.
(+skripte ž mn., +skriptam) skriti -jem gl. kriti, skritje -a s,
skritost -i ž, gl. tudi skrivati skrivàj prisl. naskrivàj, skrivši prisJ.; skrivoma prisl. na skrivnem
skrivati -am, skrivaj -âjteî skrival -âla -o, skrivanje -a in skri-vânje -a s, skrivâlec -Ica [-àu-] m, skrivâlka -e [-àu-] ž, skri-vâC -a tn, skrivalica -e ž, skri-vâliSëe -a in skrivališče -a s, skrivavčica -e ž kokoš, ki se skriva, kadar nese, skrivâlnica -e [-àu-] ž: skrivâlnice se igrati skriven -vna -o, skrivnost -i i; skrivnost -i ž, skrivnosten -tna -o, skrivnostnež -a tn, skrivnost-nica -e ž, skrivnostnik -a tn skrivénëiti -im (se), skrivénéen
-a -o, skrivčnčati -am (se) skriviti -im, skrivi -ite! skrivil -ila -o, skrivljen -a -o, skrivi-tev -tve ž. skrivljenje -a s, skrivi jiv-iva-o, skrivi jivost-i ž skrižati -am: ~ vole v jarmu
skrižema jih pripreii skrižema prisl.i ~ se bliska, skri-žen -žna -o kar je skrižema: ~i oblok
skfkniti -nem (se): jajce, mast se skfkne, skrknjen -a -o, skrk-njenina -e ž skrljec -Ijca tn = skrljič -iča tn škrjanec
skrlup -a tn, skrlûpast -a -o, skr-lûpnik -a tn; skrliipiti -im se skrnina -e ž trganje po udih, udnica, skrninast -a -o
skup
skrnôba -e i umazanija, skrnôben
-bna -o, skrnôbnost -i ž skrofuloza -e ž neka bolezen, skro-
fulozen -zna -o skrokati -am se, skrčkan -a -o,
skrokanost -i ž skromen -mna -o, skromnost -i z skropéti -im pekoče srbeli: roku me škropi, skropèl -éla -o: po vsej koži me je ~o skrotje -a s razrito in raztrgano pečevje, skrotina -e i velika skala
skrotovičiti -im in skrotičiti -im, skrotpvičen -a -o, skrotovičenje -a s, skrotovičenost -i ž skrožiti -im zaokrožiti, skrožen -a -o: ~a cesta, skrožina -e ž, skrožek -žka m slabo zrnje in smeti sredi rešeta, ko se žito obravnava, nav. mn. skrožki: ~ in podreSétina skfpati -am, skrpan -a -o, skfpa-nica -e i, skrpanina -e ž; skr-pariti -im, skrparjen -a -o skrpucati -am, skrpucan -a -o, skrpijcanje -a s, skrpucalo -a s, skrpucnik -a w» skrtačiti -im: ~ obleko, klobuk,'
skrtačen -a -o skrtuljiti -im (se): če se mokri čevlji hitro posuše, se skrtu-Ijijo, skrtiiljen -a -o, skrtiilje-nost -i i skrân -a -o omadeževan, skruna -e ž madež, skriinja -e i, skru-nôba -e t, skrunôben -bna -o skrnniti -im, (o)skninjen -a -o, skrunjenje -a s, skrunitev -tve ž, skrumba -e ž; skrunilec -Ica [-iu-] m, skrunilka -e [-iu-] ž, skrunilski -a -o [-iu-], skrunilo -a s, skrunilen -Ina -o [-In-], skrunitelj -a s, skrunljiv -iva -o skmpulôzen -zna -o tankovesten, zbegan, skrupuloznost -i ž, skru-pulànt -ânta m sknišen -a -o: ~o srce, skriiše-nost -i ž
skrutinij -a m pregled, preizkušnja, štetje volilnih listkov, ugotovitev volitvenega izida; skru-tinirati -am, skrutinâtor -ja m skfzati in skrgati -am: škarje skfzajo (skfgajo), skrzanje -a in skrganje -a s škržat -a m, skržatica -e ž, skržak -a m; skržetfiti -âm, skrže-tàj-âjte! skržetal-âla-o, skrže-tânje -a s skubsti (+skubiti) sktibem, skii-bi -te! skubèë -éca -e, skûbel -bla -o (+skubil -a -o), (o)sku-ben -a -o ("'"skubljen): ~a kura, skiibenje -a (+skubljenje) «, skubitev -■tve ž, skubež -a m. skubâc -a m, skubec -bca m (strojarsko orodje), skubačica -e ž, skubâëa -e ž rovniea, skube-nina -e I, skubenica -e ž vrsta volne
skuhati -am, skuhan -a -o, skuha -e i: nič skuhe ne dobijo, samo kruha in vina; imamo graha še za dve ~i; skûhljaj -a m kolikor se enkrat skuha: en ~ krompirja skujati -am se gl. kujati skula -e i tvor, uljé, ogre, oteklina, mehur v ustih, šola, skulav -a -o, skiilica -e ž skulptura -e [-Ip-] i kiparstvo, kiparski izdelek skunk -a m severnoameriški dihur, njegovo krzno skunkač -a m urh, pubič, skun-kačec -čca m boija žabica-, skunkati -am: skiinkač skun-ka, skunkanje -a s skup -a m, skupek -pka m, skiip-čina -e ž skupno zemljišče, zlasti pašniki, + gmajna, skupčan -âna m solastnik takega zemljišča, skijpčinski -a -o; skiipčati -am, skiipčanje -a s; skripčiti -im (se); skiîp, skiipaj prisJ.: ~ priti, poklicati, vsi skii-pen -pna -o: ~o nastopiti, ~o
Slovenski pravopis
737
47
skupina
se učiti, ~o se truditi, ~o biti odgovoren; skupnost -i i, skiip-nik -a m skupina -e i, skupinski -a -o, sku-
pinOma prisl. [+skupin-] skupiti skupim gl. kupiti: skupil jo je; skupljen -a -o, skupiček -čka-tn, skupilo -a g; skupi jati -am, skupljanje -a s; skuplje-vati -ujem, skupljevàl -âla -o, skupljevânje -a s, skupljâvati -am, skupljâvanje -a s, povsod ludi: izkup-skûpoma prisl.-. ~ razmetava denar. imajo vsega ~ skupščina -e ž, skupščinski -a -o:
~i odbor *skurilen -Ina -o /"-Jn-J norčav, smeien
skuriti tn -iti skurim gl. kuriti: vsa drva smo skurili, skùrjen -a -o
skusiti -im, skusi -te! skusil -a -o, skljšen -a -o, skušenost -i i, skušenec -nca tn; skušati -am, skušaj -te in -âjte! skušal -a -o in -âla -o, skušan -a -o, skti-šanje -a s, skušanec -nca tn, skušanka -e i; skušnja -e é, skušenjski -a -o [-ianj-]; skuš-njâva -e i, skušnjâvski -a -o, skušnjâvec -vca tn, skuSnjâvka -e ž; skuSâlec -Ica [-du-] tn, skuSâlka -e [-du-] i, gl. ludi izkusiti
skuša -e ž vrsla morskih rib skuštrati -am tn -âti -âm gl. ku-štrati, skuštran -a -o, skuštra-nec -nca tn, skuštranka -e i, gl. tudi razkuštrati skiit -a tn stud, skutiti -im (se):
skuti se mi kaj skuta -e i vrsta sira, skuten -tna -o, skutast -a -o, skutnica -e i neka jed ie skute, skutnik -a tn, skutnjâk -a tn skiititi -im se zapustili gnezdo (ptiči), skesati se, odpovedati se čemu, zapustiti koga
skvariti -im, skvârjen -a -o, skvârjenje -a s, skvârjenost -i i; skvarljiv -iva -o, skvarijivost -i i; gl. tudi izkvariti skvasiti -im, skvâšen -a -o, skva-
sitev -tve ž, skvâšenost -i i sla slè i, samo edn. sli slo v sli s slo: sla se zbudi, sla po čem slab slâba -o -i in -6 -i -é, sMbši -a -e in slab6jši -a -e; prisl. slabo — sMbše in slabéje; bolnik je slab, imeti slab glas šibek, biti na slabem glasu; na slâbem, na sMbšem biti; slabo -ega s slab red; slabè -éta s = slabcè -éta s = slâbei -a tn = slabič -fča tn, slabiček -čka m; slabost -i i, slabosten -tna -o, slâboSen -šna -o, slabôta -e ž, slaboten -tna -o, slabôtnik -a tn, slabôtnica -e i, slabotnež -a tn, slabôtnost -i ž, slabina -e ž te-ščina, lakotnica (del telesa) slabéti -im, slâbi -ite! slabčč -éëa -e, slabel -éla -o, slabênje -a s; slabiti -im, slâbi -ite! slabčč -éëa -e, slabil -a -o, (o)slab-Ijèn -êna -o, slabljênje -a s, ► slabitev -tve ž, slabilec -Ica [-iu-] tn, slabilka -e [-iu-] ž. slabilen -Ina -o [-In-] slabo- V sestavi: slaboglâsen -sna -o, ~glâsje -a s; slabokrven -vna-o, ~kfvnost-i é, ~krvnež -a tn, ~kfvnica -e i; slaboumen -mna -o, ~ umnost -i i, ~ùmje -a s, ~umnež -a tn = ~ùmnik -a tn, ~ûmnica -e i; slabovéren -rna -o, ~vérnost -i i; slaboviden -dna -o kdor je slabega vida, toda: slabo viden kar se slabo vidi, ~vidnost -i ž slabšati -am, slâbSanje -a s slačiti -im, sMči -te! slačil -a -o in -ila -o, sMčenje -a s, slačica -e ž bot., slaček -čka tn kačji lev, slačilo -a s lev, kar se sleče: koruzno ~ ; slačilen -Ina -o [-In-], slačilnica [-In-] ž
slana
slad -a in -u m: ječmenov, ovsen sladen -dna -o, sladnica -e ž, sladnik -a m, sladnjak -a tn, sladnina -e ž, sladar -ja tn, sla-darica -e ž, sladarski -a -o, sla-darn(ic)a -e ž, sladje -a <; sla-doven -vna -o: ~i beljak, sla-dovnica -e ž sladek -dka -o in sladak, sladèk [-dak] -dkà -6: ~ sad, ~a beseda, ~ človek, ~a usta, ~ glas, spomin; pritn. slajši -a -e in sladkčjši -a -e, priai, sladko — slaje in sladkéje; sladčina -e i, sladica -e ž sladka močnata jed, sladič -iča m bol. sladka ko-retiinica, sladika -e ž bot., sladina -e ž, sladkàv -âva -o, sladkavec -vca m, sladkâvka -e ž, slad-kica -e ž neko jabolko, sladkôba -e ž = sladkoča -e ž, sladkoben -bna -o, sladkôbnost -i ž, sladkost -i ž = sladkôta -e i; slâ-den -dna -o, slâdnost -i ž, slâd-nosten -tna -o, sladovica -e ž vrsta lipe sladéti -im sladek okus imeli po čem: ~ po čem, sladèé -ééa -e, sladèl -éla -o, sladênje -a s; sladiti -im sladko delati, sladkati, slâdi -fte! sladèé -ééa -e, sla^l -a -o, (o)slajèn -êna -o, slajênje -a s, sladilo -a s, sla-dilen -Ina -o [-In-], sladilec -Ica [-iu- in -le-] m, sladilka -e [-iu- in -lk-1 i sladkati -âm, sladkaj -âjte! sladkajoč -a -e, sladkâje, sladkal -âla -o, sladkân -a -o, sladkâ-nje -a s, sladkâé -a m, sladkâl [-du] -i i, sladkàn -âna m hinavec, prilizovâlec; sladkâriti -im (se), sladkârjenje -a s, sladkarija -e i sladko- V sestavi: sladkobeséden -dna -o, sladkomér -a m; slad-kosnéd -a m, ~snéda -e i, ~snèd -éda -o = ~snéden -dna -o, ~snédec -dca m = ~snédnei
-a m, ~snédka -e i = ~snéd-nica -e i, ~snéd(n)ost -i ž; sladkoûsten -tna -o, ~tjstnež -a m = ~ûstnik -a m, ~ûst-nost -i é; sladkovoden -dna -o, sladkoživec -vca m sladkor-ja in sladkor-ja m, sladkoren -rna -o: -'i trs, ~a pesa, sladkorjev -a -o, sladkornat -a -o, sladkornica -e i; sladkoriti -im, sladkorjenje -a s, sladkorna -e ž = sladkorka -e i sladkorna bolezen, cukrovka sladljîv -iva -o, sladljivec -vca m slado- v sestavi: sladoléd -a m, ~léden -dna -o, ~lédar -ja m. ~lédarica -e ž, ~lédarski -a -o; sladomér -a m; sladostrâ-sten -tna -o, ~strastnik -a m. ~strâstnica -e ž, ~strâstje -a s slâj -a m, slâja -e ž, slâjav -a -o, slajâva -e i, slajavina -e ž, sla-jina -e i, slâjnica -e ž neka živinska bolezen; sMjšati -am sladiti, slâjSanje -a s slak -a m, slâkov -a-o: ~ cvet, slâéje -a s, slâkar -ja m bot. slalom -a m šp., slâlomski -a -o slama -e ž, slâmen -mna -o, slâm-nik -a m, slâmnjak -a m, slâm-nica -e ž, slamnjâéa -e ž, slâm-nikar -ja m. slâmnikarica -e ž. slâmnikarstvo -a s, slâmnikar-ski -a -o; slâmnat -a -o, sFâ-mast -a -o; slâmica -e ž, slamina -fe ž, slamišče -a s, sla-movka -e ž, slâmarica -e i; slamorézec -zca m, ~ rézen-zna -o, ~réznica -e ž, ~rézniéen -čna -o, ~rčzniški -a -o slân -a -o in -6, slânec -nca m, slanica -e ž, slaničen -čna -o, slanik -a m, slanikar -ja m, slanikov -a -o, slânost -i ž, sla-nôta -e i, slankast -a -o slana -e ž, slanast -a -o: ~a trava; slanéti -i «latto pada, slâ-nica -e i, slanjak -a m severni veter, ki prinese slano
slang
slang -a [slšng -a] m besedne in pomenske posebnosti, na določeno okolje (poklic) omejene govorice : športni, lovski ~ slanina -e ž (+špeh), slaninarski -a -o, slaninar -ja m, slanina-rica -e i, slaninast -a -o, slani-njak -a m; slaniniti -im, slani-njenje -a s slanj -a m legnar — slanja -e ž slanovrat -a m bot. slap -a tn slapu m, mn. slapovi -ov, slapovje -a «, slapovit -a -o, slapnik -a m zool. slfist -i ž: ~ imeti po čem, v ~ mu gre, slasten -tna -o, slast-nost -i ž, slastica -e i slaščica -e ž, slaščičar -ja m, sla-ščičarica -e ž, slaščičarski -a -o, slaščičarstvo -a t, slaščičarna -e ž; gl. tudi sladek slatina -e i kisla voda, slatinski -a -o: ~a steklenica zeUnka, slatinar -ja m, slatinec -nca m = slatinščak m slatinski vrelec, zelenka slava -e ž, slaven -vna -o, slav-nost -i z, slavnosten -tna -o, slavnostnik -a m, slavnostnica -e i, slavje -a «; slavina -e ž rojstni in godovni dan slavec -vca m, slavčev -a -o, slavček -čka m, slavčica -e 2, slavčji -a -e: ~i glas, slavič -iča m, slaviček -čka m, slavka -e ž
slavist -a m, slavistka -e ž, sla-vistika -e ž, slavističen -čna -o: ~e knjige, slavika -ik s mn., slavikom, s slaviki slavi-kami)
slaviti -im, slavi -ite! slaveč -eča -e, slavil -a -o, slavljen -a -o in slavljen -ena -o, slavljenje -a s, slavljenec -nca m, slavljenka -e ž, sMvljenski -a -o, slavitev -tve i, slavilo -a g, slavilen -Ina -o [-In-]: ~a pesem; sla-
vitelj -a m, slavilec -ka [4c-] m, slavilka -e [-Ik-] i slavo- v sestavi: slavohlépen-pna -o, ~lilépnost -i i, ~hlépje -a «, ~lil6pnež -a m; slavolok -oka m; slavospèv -éva m Slavonija -e ž, slavonski -a -o.
Slavonec -nca m, Slavonka -e z sléë -a m bot. rododendron slšči -em, sléci -ite! slékel -kla -o, sl6čen -a -o; sldči rokavice snéti rokavice; sldči obleko, ~ otroka, ~ se sléd -ti in -a m, mn. sledovi -6v; sléd -i ž: ~ za kom (čim); najti, dobiti iti po ~u (~i) za kom, priti komu na izginiti brez ~u (~i). ni ne ~ii ne tirii (glasii), siéden -dna -o: ~i pes = sledar -ja m, slédnik -a m, slédnica -e i, slediih -a m sledni pes, vohun, sledina -e i slediti -im koga najti, imeti sled za kom, iti po sledi za kom: pes sledi zajca, sledim njegovo misel, slédi -ite! sledèë -éca -e, sledil -a -o, sledenje -a g; slediti-im se: povsod se sledi njegova roka, zmeraj se sledi za teboj pozni sled; slediti komu hoditi za kom; ^dalje sledi bo sledilo, dalje prihodnjič; slédba -e ž, slédbenik -a [-ban-] m; sledeči predpisi tile, naslednji, sporočam sledeče tole, naslednje slédnji -a -e vsak, poslednji, slednjič prisl., slédnjikrat prisl. sle^r -ja m neki ptič, slegiirček -čka m
sléfaemi -a -o vsak, sléhernik -a
m, slehernikov -a -o [-her-] slèj prisl., prèj ali ~ ko prej sl^uti -am sesljati, govoriti s namesto S, slékanje -a s, slékavec -vca m kdor sleka sleme -éna in sléme slémena s, mn. slémena in sleména, slé-mence -a g, slemenišče -a s vrh strehe; slčmenčan -a m, slémen-
slàg
ski -a -o: ~a blazina, slemcnit -a -o: ~o gorovje slép -a -o in -ô -i -é: na slépo kupiti, na pol slép, slépa cena; slepa ulica, sreča, slepo črevo; biti slep za kaj (barve, nevarnost); slé|>ec -pca m, slepiča -e ž, slepič -iča in slépië -a m, sl6pež -a m: ~ je no trti po-ienô oéesa, slepir -ja m slepec zool., slepùr -ja m, slepost -i z. slepota -e ž: bela, siva, kurja slepôten -tna -o; slepljiv -iva -o; slepomišiti -im; slepomišenje -a s, slepovož -a m slepec zool.
slepar -ja m, sleparček -čka m. sleparica -e ž = sleparka -e ž; slepariti -im, sleparjenje -a s, sleparija -e ž, sleparstvo -a s, sleparski -a -o slepéti -im slep postajati, slepi -itel slepèl -éla -o, slepênje -a «; slepiti -fm, slépi -ite! slepeč -éca -e, slepil -a -o, (o) slepi jèn -êna -o, slepljênje -a s, slepi-tev -tve i, slepilo -a s, slepilen -Ina -o [-In-], slepilec -Ica [-le-] m, slepilka -e [-Ik-] é, slepljîv -iva -o, slepljivost -i é, slepiv -a -o, slepivost -i é sléz -a m ime več rastlinam, sle-zèn -éna m bot.; slezén -i i = slezéna -e ž vranica, slezenica -e i, slezénast -a -o, slezeničen -čna -o, slezeničnik -a m; sle-zéno -a s, slezénov -a -o, sle-zénovec -vca m, slezina -e i = sléznica -e i bot., slézov -a -o: ~ čaj, slézovina -e z slezéti -im: med siezi, slezênje
-a s, slezôta -e i sličen -čna -o po^ben, sličnost -i ž podobnost, sličiti -im podoben biti
slika -e i,, slikati -am, slikanje -a «, slikar -ja »n slikar -ja m, slikarica -e i, slikarstvo -a s, slikarski -a -o, slikarija -e z.
slikarnica -e i, slikanica -e ž, slikoven -vna -o: ~o gradivo, slikovnica -e ž, slikovit -a -o, slikovitost -i i slina -e i: ~e cediti po čem, ~e požirati ob čem; slinast -a -o, slinav -a -o, slinavec -vca m, slinavica -e ž, slinavka -e ž, slfnavost -i ž, slinar -ja m, sli-narica -e ž, slinec -nca m, sli-njav -a -o, slinjavka -e ž, sli-novina -e ž, slinoitok -oka m, slinotvoren -rna -o, slinovod-nica -e ž sliniti -im (se), slineč -eča -e, (o)slinjen -a -o, slinjenje -a s slipa -e ž bot., slipav -a -o lepljiv,
slipavka -e ž bot. slišati -im: ~ kaj o kom (čem), ~ koga, ~ na eno uho, na svoja ušesa; ~ travo rasti stvari, ki jih ni; dobro, slabo, tanko težko ~ govoriti, nič ga ni to je lepo sliši se marsikaj; +slišati v pomenu pripadnosti: kam to + sliši sodi, to +sliši k sosedu je sosedovo; (u) slišan -a -o, slišan je -a 3; slišen -šna -o, slišnost -i i sliva -e i, slivov -a -o, sUvovec -vca m, slivovica -e ž = sli-vovka -e i, slivovina -e i, slf-vovnik -a tn, slivar -ja tn, sli-vast -a -o, slivec -vca tn, slivica -e ž, slivje -a s sk. i., slivkast -a -o, Slivnica -e ž bot., slivnik -a tn = slivnjak -a tn slivkati -am na tiho jokati, ječati,
slivkanje -a » sljuda -e ž, sljiidast -a -o, slju-
dovec -vca tn min. sloč -i ž krivina, lok; sločen -čna -o, sločiti -im, sločen -a -o, slo-čenje -a s, sločilo -a s, sločfl-nica -e [-In-] ž, sločina -e ž, sločnat -a -o slog sloga in slog -a tn: bizantinski, gotski slogoven -vna -o: ~a posebnost, slogoslovje
sloga
-a s stilistika, slogoslôren -vna -o stilističen sloga -e ž, složen -žna -o, slož-nost -i i, slogaš -a m, slogaštvo -a s, slogaški -a-o: ~a politika sloj sloja m, slojevit -a -o: ~o gorovje, slojevitost -i i, sloji-šče -a 8 rudno ležišče, slojiščen -ščna -o, slojiv -a -o, sloje-slovje -a 8 sl6k -a -o, slokast -a -o, slokac -a m, slokača -e i, slokàn -âna m, slokin -a tn, slôkost -i ž, slokûta -e ž, slokûtast -a -o; slokati -am kriviti, delati lok, slokanje -a s, gl. tudi sločiti, slokniti -nem se slok se narediti, slokonja -e ž, slokonog -6ga -o, slokobéder -dra -o sloka -e ž kljunač (ptica) Slomšek -ška m os. i., Slomškov -a -o, slomškar -ja tn pripadnik Slomškovih vzgojnih metod slon slona m, slonov -a-o: ~ rilec, ~a kost, slonovina -e ž, slonokoščdn -a -o slon slona m človek, ki rad sloni, lenuh, legnar, naslanjalo, slonè -éta 8, slonik -a m naslanjalo, slonilo -a 8, slonja -e ž (pri statvah)
slonéti -im, sloni -ite! slonèë -ééa -e, slonèl in slonel -éla -o, slo-nênje -a s; sloniti slonim, sloni -ite! slônil -ila -o, slonjenje -a 8, slonitev -tve ž slop slôpa in slop -a m steber: ~ dima, slopec -pca m stolpec v časniku, slopovje -a s Slovak -a m, Slovakinja -e ž, slovaški -a -o. Slovaško -ega s, na Slovaškem, Slovaška -e ž, v Slovaški, slovaščina -e ž Slovan -a m, Slovanka -e ž, slovanski -a -o: ~i jeziki; slovan-stvo -a 8, slovanščina -e ž, slovanskost -i ž slovar -ja m, slovarski -a -o, slovarček -čka m, slovarnik -a m
= slovarščak -a m, slovarstvo -a 8
Slovénec -nca m, Slovénka -e i, slovénski -a -o, slovénstvo -a s, slovčnščina -e ž; slovéniti -im, (po)slovénjen -a -o, slovénje-nje -a s; slovenizem -zma m; slovenizirati -am, sloveniziranje -a s; slovenist -a m, slovenist-ka -e ž kdor se ukvarja a slovenščino, slovenistika -e i, slo-venističen -čna -o, slovénika -nik 8 mn., slovénikom, s slo-véniki (+slovénikam, +s slové-nikami)
slovénji -a -e slovenski: Slovénj Gradec -njega -dca m, slove-njegraški -a -o sloves -ésa m, slovésen -sna -o,
slovésnost -i I slovéti -im, slovèé -ééa -e, slovèl -éla -o, slovenje -a s; sloviti -im odsloviti, spoditi iz službe, slovi -ite! slo vil -a -o, slo vi jênje -a 8
slovit -a -o, sloviten -tna -o, slo-
vitost -i ž slovnica -e ž, slovničen -čna -o = slovniški -a -o, slovničar -ja m, slovničarski -a -o; slovni-čariti -im, slovničarjenje -a s slovo -ésa s: ~ vzeti, jemati,
brez ~ésa oditi, za ~ slovstvo -a 8, slovstevce -a [-taue-] s, slovstven -a -o [-tvan-], slovstvenik -a [-tvan-] m, slovstve-nica -e [-Ivati-] ž; slovstvo vati -ujem, slovstvovanje -a 8 složen -žna -o gl. sloga slučaj -a m naključje: zanimiv nenavaden ~ se primeri; +slučaj -a m » pomenu primer: prvi + slučaj kolere, nepokorščine primer, v vsakem + slučaju primeru, za vsak +slučaj primer; +y slučaju če, ob: + v slučaju dežja če bo dež, ob dežju; +v slučaju potrebe če bo (bi bilo) treba; slučajen -jna -o.
smeUjéti
slučajno prisl. po naključju; slučajnost -i ž, slučajnosten -tna -o
sluga -a fn -e m, slugov -a -o, sluginja -e ž, sluginjin -a -o, slugovati -ujem, slugovanje-a s sluh -a m: v ~u (poštenja ipdj na glasu, sliišen -šna -o, sluš-nost -i ž, sluhoslovje -a s, sluhovod -oda m, sluhovoden -dna -o slušati -am, sliišanje -a s, slušalo -a s priprava, slušalen -Ina -o [-In-], slušalka-e [-Ik-] ž: telefonska, radijska ~ (priprava); slušdlec -Ica [-d^-] m, slušalka -e [-du-] ž kdor posluša; slušatelj -a m, slušatel Ijica -e i, slu-šateljstvo -a s, slušateljski -a -o sluti slôvem fn slujem, sluj -te!
slul -a -o, slutje -a s slutiti sliitim, sluti -ite! sluteč -čča -e, slutil -ila -o, sluten -a -o, slutenje -a s; slutnja -e i, silit -a tn sum: na ~u imeti koga, sluten -tna -o sliiz -a m in sliiz -i i, slûzen -zna -o: ~a koža, sluznica -e ž, slûznik -a m, sluznjâk -a m žival, sluzav -a -o, sluzavec -vca m, slijzec -zca m sluzna snov, sluzéti -im: rana mi še zdaj sluzi, sluzèl -éla -o, sluzénje -a s, sluzina -e i sluzec; služiti -im se, sliizil -a -o, služenje -a s služba -e ž, rod. mn. sliižb: državna, vojaška ~ božja; v ~i biti, v ~o iti, stopiti, vzeti koga; ~o opravljati, zanemarjati, razpisati, dati, dobiti, imeti, pustiti; brez ~e biti, jutri nimam ~e dela; za ~o se potegovati, gnati, pehati; ~i se odpovedati, odreči; iz ~e stopiti, pustiti; najprej potem družba; koliko imaš ~e na mesec? zaslužka; služben -a -o [-ban-, ^sluibén]: ~a dolžnost, doba; po ~i poti, potrebi; sliižbica -e ž; sluzbobérec -rca m, službo-
dâjen -jna -o: ~o pismo, služ-bodajâlec-Ica [-du-] m; službo-jemâlec -Ica [-du-] m; služfi-ben -bna -o: ~i red, služabnik -a m, služâbnica -e i, služâbni-ški -a -o, služâbništvo -a s, služâbnost -i i službovati -ûjem, službujoč -a -e kdor je v službi, aktiven, služ-bovàl -âla -o, službovânje -a s služen -žna -o: ~o razmerje, ~e pravice, služnost -i ž, sMžno-sten -tna -o, sMžništvo -a s slûziti in -iti sMžim, sMži -ite! sMžil -ila -o: ~ vojake, ~ pri kom (vojakih, kmetu); ~ pod kom (zastavo, graščaki); ~ v gostilni, pisarni; ~ za pestunjo, pastirja, raznašalko; ~ za denar (obleko, hrano); ~ na mesec (teden, dan, uro); ~ dvema gospodarjema, ~ poželenju, strastem, namenu streči; dobro, slabo, zvesto služitev -tve ž, služljiv -iva -o; služinčad -i ž, slfižkinja -e ž, slfižkinjin -a -o smalta -e ž neko modro barvilo, smâltast -a -o, smaltit -a m min. [povsod: -It-] smaragd -a m vrsta dragega kamna, smarâgdov -a -o, smarâg-den -dna -o, smaragdit -a m smatrati -am: ~ koga za škodljivca imeti (iteti) za škodljivca; *smâtrati, da ... meniti, misliti; smâtranje -a s sméh -am: za ~ povedati za šalo, na ~ se držati, iti; ~ me ima, sili, lomi; v ~ prasniti, bruhniti; komu ni do ~a; smé-homa ptisl., smehôta -e ž, sme-hûn -a m zaničlj., gl. tudi smešen in smešiti smehljati -âm se, smehljaj -âjte se! smehljajoč -a -e se, smeh-Ijàl -âla -o, smehljânje -a s; smehljâj -a m, smehljâvec -vca m, smehljâvka -e i, smehljàv -âva -o; smehljîv -iva -o
smejiti
smejati sméjem -am in -im se, smejé (se), smejoč -a -e (se), smejal -a -o, (na)smeiaii -a -o, smejanje -a s; smejačica -e £ vrgla golobov, smejalo -a «, sme-jàv -âva -o, smejâvec -vca m. smejâvka -e 4 smejâvica -e i, smejâvost -i ž; sméjckati -am se otr.
smél [-él] -a -o predrzen, prim. smélejSi -a -e, prisl. smélo predrzno, sméleje; smélec -Ica [-le-] m predrznež, smélost -i ž predrznost smélj -i ž, smeljina -e ž: priti po
mešič smeljine smér -i ž, sméren -rna -o: ~i
koeficient, smérnica -e ž sméien -šna -o, smésnost -i ž, sméSnei -a m, smésnik -a m, smčšnica -e ž, smčšničar -ja m, gl. tudi smeh in smešiti smésiti -im (koga, se), sméSi -te (se)! smésil -a -o, (o)sm6šen -a -o, sméSenje -a s, gl. tudi smeh in smešen smét -i ž, smetèn -tnà -ô in -ô, smétnat -a -o, smétnica -e ž, smetnjâca -e ž, smétnjak -a m; smetilnica -e [-iu-] ž; smetišče -a s, smetiščen -čna -o, smetiš-nica -e ž; smetâr -ja m, smetjè -à s; smetiti -im, smêti -ite! smetil -a -o, (na) smetèn -êna -o, smetênje -a s, smetitev -tve ž, smetiv -a -o poln smeti, smet-Ijiv -iva -o, smetljivec -vca m smetana -e ž, smétanica -e ž. smétanik -a m, smétanka -e z, smétanov -a-o: ~a juha, smé-tanovka -e ž, smétanast -a -o: ~a omaka, kava, maža; smé-tanci -ev m mn. neka jed, smétki -ov m mn. surovo maslo sméti smém, smèl -éla -o; za sméti radi izpuičamo nedol. glagolov premikanja: ali smem v mesto? ne smeš iz hiše, ne sme nabirat jagod
smicati -am smukati: klasje smicanje -a s; smikati -am in -čem (se) meti, meneati, smukati (se); smičen -čna-o: ~i reostat fiz.
smiliti -im se, (u)smiljen -a -o,
smiljenje -a s smilj -a m ime vel rastlinam, smi-Ije -a s sk. i. smilj, smilika -e ž smilj, smiljka -e ž smilj smirek -rka m (-^-šmirgel), smir-
kov -a-o: ~ papir Smirna -e ž kr. i. mesta v Mali Aziji, smirenski -a -o [-ran-]: ~a preproga smisel [-sau] -sla m: ~ besede, življenja, pesmi; po smislu izpolniti postavo, ne po črki; v najožjem smislu (pomenu) besede; v tem smislu sem mu pisal, besed se ne spominjam; v očetovem smislu po oietovi misli; +v smislu predpisov po predpisih; +nima smisla je brez pomena; smiseln -a -o [-saln-]: +smiselno pravilom po pravilih; smiselnost -i [-saln-] ž smled -a -o bled, rumen (o barvi obraza), smledost -i ž, smleda-vec -vca m, smledavka -e ž, smleduh -a m smočen -čna -o sočen: ~a hruška, ~o jabolko smod -a m: diši po smodu, smo-den -dna -o: ~i trs, smodnica -e ž smojka; smoditi -im, smodi -ite! smodil -a -o, (o)smojen -ena -o, smojenje -a s; smodilo -a s, smodišče -a s, smodika -e ž, gl. tudi smoj "•■smodka gl. smotka smodnik -a m, smodnikov -a -o, smodnikar -ja m, smodnišnica -e ž, smodnišničen -čna -o: ~a poslopja smoj -a m palež, smod, neka riba; smoja -e ž: po smoji diši; smojka -e ž v žerjavici peiena repa v oblicah, gl. tudi smod
smreka
sméking -a m vrsta moške obleke smokâlja -e i vrsta nestrupenih
kač, smokûljin -a -o: ~ lév smôkva -e i, smokvin -a -o, sm6k-vica -e i, smokoven -vna -o; smokovina -e ž, smokovje -a s, smokôvnik -a w» = smokov-njâk -a m, smokvast -a -o, smokvarica -e ž vrsta hrušk, smokovec -vca m rastlinsko ime smola -e i: ~o brati (dreti, kuhati); ~o imeti nesrečo, ~ se ga prime, drži nesreča; ta človek je prava ~ nadležen, siten; smôlen -Ina -o in -6 -i -é [-In-]: ~i ogel, smolnat -a -o [-In-]: ~ les, ~a roka, smolast -a -o; smolar -ja m, smolarica -e ž = smolarka -e ž, smolarija -e ž, smolarnica -e ž, smolarski -a -o, smolarstvo -a s; smolariti -im, smolar jen je -a s; smôlec -Ica [-le-] m, smole -éta m; smolj smôlja m, smolje -a s, smoljača -e ž, smoljka -e ž bot., smolavica -e ž smolnata zemlja smolén -a -o. smolénec -nca m bot., smolenica -e ž, smoleničav -a -o, smolenika -e ž, smole-njâk -a in, smolénka -e ž smoličiti -im: čebele smoličijo
uporabljajo smolo smolika -e ž rastlina; z izcejanjem zalita rana; s smolo zalit pirh, smolikast -a -o, smolikav -a -o, smolikavec -vca m smolina -e ž, smolinje -a s, smo-
linovec -vca m smoHti -im (se), smoli -ite (se)! smolèë -éèa -e, smolil -a -o, smoljênje -a s, smolivec -vca m, smol jênec -nca m, smol j e-nina -e ž smolnica -e ž, smolničica -e ž, smolničje -a s, smolnička -e ž; smolnik -a m, smolnikov -a -o: ~ porfir; smolnina -e ž; smol-njâk -a m kolomaz, smolnja-kast -a -o [povsod: -In-]
smolotécina -e ž, smolotok -ôka m smôlov -a -o brinov, smôlovec -vca m, smolovina -e ž, smolo-vit -a -o smoter -tra m, smotrn -a -o, smô-
trnost -i ž smotka -e (+smodka) ž cigara smotlaka in smôtlaka -e ž smrad -a in -u m, mn. smradôvi -ÔV, smrâden -dna -o, smradež -a m; smraditi -im, smradi -ite! smradil -ila -o, smrajenje -a s, smraja -e ž; smradljiv -iva -o kar povzroča smrad, smraduh -a m kdor smradi smrčati -im, smrči -ite! smrcé, smrčeč -čča -e, smrčal -ala -o, smrčanje -a s; smrčalo -a s = smrčavec -vca m, smrčavka -e ž, smrčav -âva -o, smrčin -a m, smrčinka -e ž, smrč0n -a m smrček -čka m
smrdeti -im, smrdi -ite! smrdèc -éca. -e, smrdèl -éla -o, smrdê-nje -a s; smrdèl [-èu] -éla m bot, smrdéla -e ž živalsko in rastlinsko ime, smrdelika -e ž rastlinsko ime; smrdelina -e ž smrad, smrdè -éta m, smrdâk -a m dihur, smrdeč -dca m min., smrdččec -čca m rastlinsko ime, smrdčček -čka m neka vinska trta, smrdečica -e ž vrsta stonoge, smrdečina -e ž, smrdéka -e ž rastlinsko ime, smrdež -a m, smrdilj -a m rastlinsko ime, smrdljika -e ž pistacija smrdljiv -iva -o kar smrdi, smrd-Ijivec -vca m kdor smrdi, petrolej, smrdljivka -e ž, smrdlji-vost -i ž smrdo- v sestavi: smrdokâvra -e
ž, smrdovrânka -e ž smrdiih -a m kdor smrdi, smrdii-ha -e ž, smrduhar -ja m dihur; smrdiihati -am, smrdûlja- -e ž smréka -e ž, smrččje -a s sk. i., smrécica -e ž, smrččina -e i. smrékov -a -o, smrékovec ^vca
smrkati
m smrekov gozd, smrekovina -e i les, smrekulja -e ž, smrekuša -e i
smfkati -am, smfkanje-a s; smrk smfka m, smfka -e ž, smrkež -a m; smfkniti -nem, smrkelj -kija m (+šmrkelj) smrkav -a -o, smrkavec -vca m, smfkavka -e ž = smrklja -e i, smrkavost -i ž smrkolin -a m, smrkolfnka -e ž,
smrkoHnstvo -a s smrlin -a m brin, smrlfna -e ž brinova jagoda, smrUnje -a s brinje, smrlinovec -vca m brinov grm, brinovec (žganje) smrt -i ž: nagla, naravna, lahka črna ~ kuga, na ~ bolan, zboleti; v ~ iti, gnati; ~ storiti umreti; nagle, neprevidene ~i ali z naglo, neprevideno smrtjo umreti; za ~ zboleti, od ~i vstati; konjska ~ konjederee, kozja, kačja, pasja, lisičja, kurja ~ imena raznim strupenim rastlinam; smrten -tna -o, smrtnik -a m, smrtnica -e ž, smrtnost -i ž, smrtnjak -a tn; smrto- v sestavi: smrtoglavec -vca tn, ~glavček -čka m zool., smrtonosen -sna -o smrten smuč -i ž, nav. mn. smuči -i -em -i -eh -mi; smučka -e ž, smučke smučk i mn., smiiški -a -o; smučati -im drseti: sani smu-čijo po snegu, smuči -ite! smučal -ala -o, smučanje -a s; smučati -am (se), smučanje -a s; smučkati -am (se); smučar -ja m, smučarka -e ž, smučarski -a -o, smuk! medm., smuka -e i, smučišče -a s, smučina -e i, gl. tudi smukati smudje -a s sk. i. bUek, lolje, smudika -e ž, smudovec-vca m smukati -am, (o)smukan -a -o, smukanje -a s; smukniti -nem; smuk -a tn, smiika -e ž; smu-
kdlo -a s, smukalica -e ž, smu-kalnica -e [-du-] i; smukavec -vca tn, smukavka -e ž, smu-kavski -a -o; smukec -kca m, gl. tudi smuč snaga -e i, snažen -žna -o, snaž-nost -i ž; snažiti -im, snaži -ite! snažil -a -o tn -ila -o, (o) snažen -a -o, snaženje -a s, snažitev -tve ž; snažitelj -a tn, snažite-Ijica -e ž; snažilo -a s, snaži-lec -Ica i-lc-] m, snažilka -e [-Ik-] ž, snažilski -a -o [-Is-], snažilen -Ina -o [-In-] snaha -e ž (+sinaha), snahin -a-o snedati -am gl. snesti sneg -a tn, snežen -a-o: ~a kepa, ~i mož; sneženka -e ž zool.; snežen -žna -o: ~i plaz; snež-nat -a -o, snežnica -e i, Snežnik -a m, snežnjak -a m = snežak -a m sneženi mož, snež-nina -e ž; snegec -gca tn = snežec -žca m = snežič -a tn = snežek -žka tn, snežke snežk ž mn., snežina -e ž, snežinka -e ž, snežišče -a s, snegast -a -o, snegu Ija -e ž slrnad Snegulja -e ž, Snegiiljčica -e ž snemati -am in -mljem, snemanje -a s, snemek -mka m (+snimek) faksimile, snemljiv -iva -o, snemljivost -i ž, snemalo -a s, snemalen -Ina -o [-In-], snemač -a tn, snemalec -Ica [-du-] m (pri filmanju), snemalica -e ž, snemalnica -e [-du-] ž, gl. tudi sneti
snesti snem gl. jesti, snej -ejte! snedel -dla -o, sneden -a -o, snedenec -nca tn, snedenka -e ž, snedenost -i ž, snedenica -e ž; snedav -a -o, snedavec -vca m, snedavka -e i; snedež -a m, snediilja -e ž = snedlja -e ž; snedljiv -iva -o; snedec -dca tn; sned -i ž, sneda -e i; snedati -am, snedanje -a s; sneden -dna -o, snednost -i ž
sociéleii
snét -i i, snéten -tna -o: ~i prah; snetlv -a -o, snetljiv -iva -o, snetljîvec -vca m, snetljivka -e i, snetljîvost -i i; snetjè -à s; snetjàv -âva -o, snetjâva -e i, snetjâvost -i ž, snetjavec -vca m, snetjâvka -e ž, snetljâj -a m snéti snâmem, snêmi -ite! snél -a -0, snét -a -o, snétje -a s, gl. tudi snemati sničav -a -o radoveden, vtikljiv,
sničavost -i i '''snimek -mka m gl. snémati snîti snidem se, snidi -te se! se-sèl -šli -Ô in -à [saè-], snidenje -a a sestanek, gl. tudi shajati in shoditi
snivati -am, snivanje -a s, gl. tudi sen
snob -a m gizdalin, nadutei, do-mišljavec, snobizem -zma tn, snobističen -čna -o snoči = sinoči prisl., s(i)n6čnji
-a -e: ~i shod snop -ôpa tn, snopič -iča tn majhen snôp, snôpié -a m zvezek knjige, časopisa; snopèc -pcà m, snopiček -čka m, snôpje -a in snopjè -à s, snopoma prisl., sno-pôvje -a s, snopovina -e i snov -i Ž, snoven -vna -o, snovnost -i ž snovati snujem, snuj -te! snujoč -a -e, snovâl -a -o, (o)snovân -a -o, snovânje -a s; snôva -e ž; snovâé -a m, snovâca -e i, sno-vâlo -a s, snovâlen -Ina -o [-In-], snovâlnica -e [-ày.-] i, snovâlnik -a [-du-] m, snovalec -Ica [-le-] m, snovâlka-e/"-Jfc-J ž snubiti in snubiti snubim, snubi -ite! snubil -ila -o, snubi jen -a -o, snubljenje -a s, snubitev -tve ž; snubâë -a m, snubačica -e i, snubâštvo -a s; snubačiti -im; snubec -bca m, snubčev -a -o, snubstvo -a 8 so- predpona p(meni 1. nepopolnost stvari: somrak, sopraznik.
sodra (iz sdgrad, grad = toča), sodraga, sodolina; 2. skupnost s kako stvarjo; starejše in domače besede imajo enojen poudarek: soroden, sošolec, soglasje, sovražnik, sosed, sorži-ca ipd.; v novejših tvorbah po tujih zgledih pa ima so- stranski poudarek po § 80., 3 b: someščan, sotrpin, součenec, sokot, sobojevnik itd. soareja -e ž večerja, večerna prireditev
soave prisl. glas. prijetno, milo soba -e ž, sobica -e ž; soben -bna -o: ~a vrata (+s6bina), sobana -e ž, sobar -ja m, sobarica -e ž, sobarski -a -o, sobarina -e ž, sobnik -a m sobitje -a s, sobitnost -i ž; s6-
bivati -am, sobivanje -a s , sobojevati -bojujem se, soboje-val -ala -o, sobojevanje -a s, sobojevalec -Ica [-le-] m, s6-bojevalka -e [-Ik-] ž, sobojevnik -a m, sobojevnica -e ž, s6-bojevniški -a -o sobolj -a m: sibirski sobolji -a -e, soboljina -e i, soboljar -ja m, soboljevka -e ž kučma iz soboljine soborec -rca m, soboritelj -a m, soboriteljica -e ž, soborilec -Ica [-le-] m, soborilka -e [-Ik-] i *soboslikar -ja m sobni slikar, *soboslikarstvo -a s sobtio slikarstvo, *soboslikarski -a -o sobnoslikarski: ~a dela sobota -e ž: velika sobota, soboten -tna -o: ~i večeri sobranje -a s bolgarski državni zbor
sobrat -ata m, sobratski -a -o socialen -Ina -o [-ln-1: ~a demokracija, ~i demokrat, social-nodemokratski -a -o [-In-] = socialnodemokratičen -čna -o [-In-]-, socialnost -i [-In-] i, socialist -a m, socialistka -e
S6ča
i, socialističen -čna -o, socializem -zma m; socializirati -am, socializiranje -a «, socializacija -e ž; sociologija -e i, sociolég -a m, sociološki -a -o S6ča -e i, soški -a -o: na ~em bregu
sočasen -sna -o, sočasnost -i i,
sočasnik -a m sodobnik sočen -čna -o gl. sok sočivje -a s, sočiven -vna -o, so-čivnica -e ž, sočivnina -e ž, so-čivo -a s sočnstvo -a s = sočutje -a s, so-čtistven -a -o [-van-] — sočuten -tna -o, sočiitnost -i ž; sočustvovati -ujem gl. čustvovati, sočustvovanje -a s, sočustvo-valec -Ica [-le-] m, sočustvo-valka -e [-Ik-] i s6d -a »i: nagli ~ {+preki soden -dna -o: ~i stol, ~i dan, ~a odpoved, ~a oblast, ~a obravnava; sodnina -e e, s6d-nost -i i, sodi jiv -iva -o; sodnik -a m, sodnica -e ž, sodniški -a -o, sodništvo -a s; sodni ja -e ž, sodnijski -a -o, sodstvo -a s sod -a in -u m, mn. sodi -ov in sodovi -ôv: vinski sodov -a -o: ~o dno, sodje -a s sk. i. sodovje -a s sk. i.; sodar -ja m, sodarica -e ž, sodarski -a -o, sodarstvo -a s, sodarnica -e i; sodast -a -o; sodček -čka m, sodeč -dca m; sodomér -a m ~mérec -rca m, ~mérka -e i; sodariti -im, sodarija -e i, so-dârjenje -a s s6d -a -o: ~o število (ki se da brez ostanka deliti z 2: 2, 4, 6, 8), sodost -i i, sodev -dva -o sod: ~o število sâda -e i: ~ bikarbôna; sôdavica -e i (+soda voda), sodavičar -ja tn, sodavičarica -e i, sodavičar-ski -a -o, sodavičarstvo -a. s; sodav -a -o: ~a voda sodavica sodalit -a tn kamenina
sodalitéta -e ž družba, bratoviiiiM, sodâl [-dl] -a tn ud bratovščine sodčdič -a tn, sôdédinja -e i, so-
dčdiščina -e ž sodeléien -žna -o, s0del6žnik -a tn, s0del0žnica -e ž, sodelčžnost -i ž, sodelčžniški -a -o sodelovati -ujem, sodelovàl -âla -o, sodelovânje -a s, sodélavec -vca tn, sodélavka -e i, sodélav-ski -a -o soditi in soditi sodim, sôdi -ite! sôdil -ila -o, sôjen -a -o, sojenje -a s; soditi koga (kaj), ~ komu pravico, ~ o kom (čem), ~ po čem (postavah, črki, okoliščinah, videzu, obrazu, pričevanju); sodim, da nimaš prav mislim, menim; to ne sôdi v lepo knjigo ni primerno za, ne spada, ne gre; to ne sôdi nikâ-mor je zanii; sodba -e i, rod. mn. sodb: krvava, človeška, božja, vesoljna, poslednja, pravična, trda, krivična, pravilna, logična ~ o čem mišljenje, ~ nad kom obsodba, pred ~o priti, obstâti; sôdben -a -o [-ban-], sodilo -a s kriterij, merilo, sodišče -a s, sod j a -a in -e tn vaški sodnik sodnik -a tn gl. sôd -a m sodno- v sestavi: sôdnourâden -dna -o: ~i spis, ~a preizkušnja; sodnozdravniški -a -o sodoben -bna -o: ~a poročila, sodobnik -a tn, sodôbnica -e ž, sodôbnost -i ž, sodôbje -a s sodonuja -e ž neéistovanje proti naravi, sodomit-a m, sodomitka -e i, sodomitstvo -a s, sodôm-ski -a -o: ~i greh Mdofivéti -im gl. doživeti; sodo" živi jati -am, sodoživljahje -a s sodra -e, ž: ~ gre, §6drica -e ž sôdraga -e ž globel, Ipkava, soteska, sodražica -e ž sodirga -e i drfcaJ, sôdrgast -a -o
sold
sodrug -a m, sodriiga -e ž, sodru-
žen -žna -o, sodružnost -i ž sodržavljan -ana m, sodržavljanka -e i, sodržavljanski -a -o, sodržavljanstvo -a s Sofija -e ž kr. i., sofijski -a -o:
~e ulice sofist -a m lažni modrijan, sofistka -e i, sofizem -zma m, sofističen -čna -o
sofita -e ž stropno okrasje gledališkega odra, sofiten -tna -o Sofoklej -a m, Sofoklejev -a -o:
~e drame soglasen -sna -o, soglasnost -i i = soglasje -a s, soglasnik -a m, soglasnica -e ž, soglisniški -a -o: ~i razred sogoren -rna -o: ~e zidanice, so-gornik -a m sosed v vinskih goricah, sogornica -e ž, sogorje -a s, sogorski -a -o sogornikov se tiloi
soka -e ž ostrv, lesen steber, kip, sohin -a -o, sobica -e i, sohast -a -o
soigralec -Ica [-d^-] m, soigralka
-e [-du-] i soime -na s, soimen -a -o, s6-imenec -nca m = soimenjak -a «», soimenka -e ž = soimenja-kinja -e ž soj soja m: sončni ~ soja -e ž vrsta mandiurskega fižola, sojin -a -o: ~a moka sojenica -e i, nav. mn. sojenice
-ic, sojeniški -a -o sojetnik -a m, sojetnica -e ž, so-
jetniški -a -o so jka -e ž šoja (ptil), planinska
~ planinska kavka sok -a in -a m, mn. sokovi -ov: sadni ~6vi, želodčni drevo gre v neslan ~ redek, na vodi kuhan moinik, znamenje bede; sočen -čna -o: ~a pečenka, ~o sadje; sočnost -i ž, soč-nica -e ž vrsta hrušk, sočoik -a m; sočiti -im se sočen postajati,
sok dobivati: drevje se soči, sočil -a -o, soëênje -a s, sočnat -a -o, sočnatost -i ž, sokovit -a -o, sokovitost -i ž, sokomér -a m sokol [-0I] -ôla m, sokolov -a -o = sokôlji -a -e: ~e oko, soko-lič -iča m, sokolica -e ž; sokô-lar -ja m, sokôlarstvo -a s, so-kôlec -lea [-le-] m zool. golobar; Sôkol [-0I] -ôla m ime društva, sokôlski -a -o [-Is-], sokôlstvo -a [-Is-] s sèkôt -a m geom., sôkôten -tna -o Sokrat -a m os. i. grš. modrijana, Sôkratov -a -o: ~a filozofija, sokrâtik -a m, sokratičen -čna -o: ~a metoda sokriv -a -o: biti ~ česa; sokrivec -vca m, sokrivka -e ž, sokrivda -e ž sokrvica -e ž gnoj v rani, pomešan
s krvjo, s0krvičen -čna -o s61 [s6u] -i ž, v soli, s soljo: kamena, morska, kuhinjska, živinska prenes. ~ zemlje, družbe, življenja, jezika zdravje, moč, okus, bistrost, razumnost, dovtip, duhovitost; govorjenje, pisanje, pesmi brez ~i, ~ modrosti; sôlen -Ina -o [-In-], sol-nat -a -o [-In-]; šolnina -e [-In-] ž, solnica -e [-ou-] ž» šolnik -a [-0U-] m; solnjača -e [-0U-] ž; šolar -ja m, solarina -e ž, solarna -e ž — solarnica -e ž, solarstvo -a s; solina -e ž, solinar -ja m, solinski -a -o; solika -e ž babje pšeno, gl. tudi soliti
solarij -a m sončna ura, solaren
-rna -o: ~o leto sončno leto solast -i ž, sôlâsten -tna -o, solastnik -a m, solastnica -e ž, solastniški -a -o, solastništvo -a s, solastnina -e ž, solastninski -a -o
solata -e ž, solaten -tna -o: ~a
greda, ~o seme sold -a [-0U-] m star novec
soldai
*soldat -a m vojak, *soldaški -a -o vojaški: ~i stan, *soldaščina -e ž vojaščina [povsod: -ou-]; sol-datéska -e [-Id-] i solfatara -e [-If-] i iveplena jama solfeggio [solfédio] -a m glas. solicitâtor -ja m odvetniški uradnik, solicitâtorski -a -o solidaren -rna -o skupen, vzajemen, solidarnost -i i vzajemnost ; solidarizirati -am se soglašati, solidariziranje -a s, solidariza-cija -e ž, solidarizem -zma m, solidarist -a m soliden -dna -o trden, trpeien, reden, zanesljiv, solidnost -i i, so-lidnež -a m soliter -tra m: čilski solitrn -a -o = solitrov -a -o, solitrast -a -o, solitrovka -e i soliti -im, soli -fte! solil -a -o, soljèn -êna -o, soljênje -a s, soljênec -nca m vrsta peciva, solitev -tve ž, soljênost -i i; solišče -a », solilo -a », gl. tudi sol
solno- [-In-] v sestavi: solnokisel
-sla -o: ~i amoniak s61o prisl. sam: poje, igra, pleše kot sam. m neskl: lep solo, od tega s61o naprej; solist -a m, solistka -e i, solističen -čna -o; solo pétje -a » (+solopetje), sôlo pévec -vca m (+solopevec), sôlo pévka -e i (+solopevka), sôlo igralec -Ica [-du-] m, sôlo vl0žek -žka m, +sôlospèv -éva m samospev Solon -a m os. i. grš. zakonodajalca, Sôlonov -a -o: ~a zakonodaja
solomér -a m (priprava), solomé-rec -rca m (oseba); solotvôren -rna -o halogen solsticij -a [-Is-] m sončni obrat:
zimski, poletni ~ solucija -e i raztopina, rešitev, odločitev, sklep
Solun -a m kr. i. mesta, iz Soluna, v Soliinu; solunski -a -o: ~a brata, Solunjàn -âna m, So-lunjânka -e i solvénca -e [-Iv-] i zmožnost plačevanja, solvénten -tna -o [-Iv-] plačila zmožen solza -e itd. in solzé solzo ž, mn. solzé-à itd.: solza kane; bridke, vroče, krvave ~é točiti, pretakati; ~é se uderejo, se lesketajo; ~é za materjo; mačje, krokodilove ~é; dolina solz; solzen -zna -o in solzèn in sol-zân -zna -6, solznat -a -o, sol-znica -e ž, sôlznik -a m solzni kanal; solzica -e ž, solzav -âva -o, solzâvost -i ž, solziv -a -o, solzivec -vca m plin, solzivka -e ž, solzotôk -ôka m, solzovôd -ôda m [povsod: -ou-] solzéti -im: iz rane, zemlje solzi, solzèl -éla -0, solzênje -a »; solziti -im se: oko se solzi, trte se solzijo; solzi -ite se! solzil -a -o, (za)solzèn -êna -o: ~e oči, solzênje -a s [povsod: -oj^-J som sôma m neka riba, somič -iča m, sômov -a -o, somovina -e ž somatičen-čna-o telesen: ~i znaki (nasprotje: psihični znaki), somatologija -e ž nauk o sestavi človeškega telesa, somatolôg -a m, somatološki -a -o someren -rna -o simetričen, so-
mérnost -i ž, somérje -a s someščin -âna m, someščanka -e
ž, sômeščânstvo -a s somišljenik -a m, somišljenica -e
ž, somišljeniški -a -o somnambulist -a m mesečnik (živčna bolezen), somnambulistka -e ž mesečnica, somnambuljzem -zma m mesečnost, somnambulen -Ina -o [-In-] mesečen somnožitelj -a m mat. koeficient sônuak -a m, s0mračen -čna -o, somračnik -a m neki metulj
sosed
sonant -a m slovn. zvoinik, sonan-
tičen -čna -o: ~i r sonarodnjak -a m sonata -e i vrsta skladbe, sonaten -tna -o: ~a oblika, sonatma -e i majhna sonata sonce -a «: ~ sije, sveti, greje, žge, pritiska, pripeka; ~ vzhaja (+gre gor), zahaja (+gre zad); ~ stoji visoko, nizko (na nebu); ~ gre v zaton, v zamok; greti se, ležati, sedeti, stati na ~u; s ~em vstati, leči; pred --em vstati; po ~u se ravnati; njiva leži, je od ~a; pod ~em na svetu; Sonce -a s astr. kot nebesno telo, planet; sonček -čka m; sončece -a [-iac-] e; sončen -čna -o; ~i žarki, sončnica -e i sonda -e i med., teh., sondirati -am s sondo preiskovati, preiskovati sploh: sondirati teren, sondaža -e i, sondažen -žna -o: ~a dela sonet -a m pesniška oblika, soneten -tna -o: ~a oblika pesmi, ~i venec sonoren -rna -o zvočen, zvenei,
sonornost -i i zvoinost soobtoženec -nca m, soobtoženka -e i, soobtožen -a -o, soobtoženi -ega m, soobtožena -e i soočiti -im koga s kom, soočil -a
-o, soočenje -a s soodgovoren -rna -o, soodgovornost -i i soodnosen -sna -o korelativen: ~i
zaimki, soodnosnost -i i sopar -a m, sopara -e i, soparica -e ž, soparičen -čna -o = soparen -rna -o, soparnost -i i sopašnik -a m skupni pašnik sopihati -am gl. sopsti sopilo -a s, nav. mn. sopila -il [-11]
dihalni organi, gl. tudi sopsti sopivec -vca m, sopivski -a -o sopodpisati tn -pisati -pišem gl. pisati, sopodpis -a m, sopodpisnik -a m, sopodpisnica -e i
soposest -i ž, soposestnik -a m, soposestnica -e i, soposesten -tna -o
sopotnik -a m kdor z drugim potuje, sopotnica -e i, sopotniški -a -o
sopran -a m visok deški ali ženski glas, sopranski -a -o: ~i glasovi, ~i saksofon, ~i ključ; sopranist -a m, sopranistka -e ž sopraznik -a m, soprazniški -a -o soprog -a m, soprogov -a -o; soproga -e ž, soprdgin -a -o soprosilec -Ica [-le-] m, soprosil-
ka -e [-Ik-] ž sopsti sopem, sopi -ite! sopeč-eča -e, sopel sopla -o, sopenje -a s; sopihati -am, sopihanje -a «; šopih -a m, sopuh -a m sora -e i (pri vozu), sornik -a m žebelj, sornica -e i deska, s6-rast -a -o sorazmeren -rna -o: kazen je ~o majhna; sorazmernica -e i, sorazmerje -a «: ni ~a med krivdo in kaznijo Sorbona -e ž ime pariške univerze,
sorbonski -a -o soredje -a s koordinatni sistem,
sorednica -e ž koordinata soroden -dna -o, sorodnik -a m, sorodnica -e ž, sorodnost -i i sorodništvo -a s, sorodstvo-a s, sorodstven -a -o [-tvan-]: ~o razmerje sorta -e ž vrsta, sorten -tna -o: ~o blago, sortast -a -o vseh vrst, razliien; sortirati -am razbirati, sortiran -a -o, sortiranje -a s, sortiment -enta m, sortimenten -tna -o soržica -e ž, soržičen -čna -o = soržen -žna -o, soržnik -a m kruh, soržnica -e i moka sosed -eda m, soseda -e ž, soseden -dna -o in sosednji -a -e, sosedstvo -a «. sosedstven -a -o [-tvan-]; soseska -e ž, soseščina -e ž, soseskin -a -o, soseščan -a m
soslédica
soslédica -e š: ~ časov, soslédje
-a s slovn. sosréden -dna -o koncentričen, z istim središčem, sosrédnost -i i, sosréditi -im, sosréden -a -o, so-srédje -a s sostanovalec -Ica [-âu-] m, sostanovalka -e [-âu-] ž sostàv -âva m — sestàv -âva [sas-] m sistem, sostâven -vna -o = sestâven -vna -o [sas-], sostâv-nost -i ž sistematika = sestév-nost -i i [sas-] sostenuto prisl. glas, zadriano sosvèt -éta m
sošolec -Ica [-le-] m, sošolka -e
[-Ik-] i, sošolski -a -o [-Is-] sotéska -e i, sotéSki -a -o, soté-
ščan -a m sotrpin -a m, sètrpinka -e i sotrudnik -a m sodelavec, sotrûd-nica -e i sodelavka, sotriidniški -a -o sodelavski: ~i zbor, ~a drnžba; sotrudništvo -a s sôncênec -nca m, součenka -e ž sôûd -a m, sôûden -dna -o sonporaba -e ž, souporâben -bna -o, sôuporâbnik -a m, sôupo-râbnica -e ž, sônporâbljati -am, sôuporâbljanje -a s sôupravicenec -nca m, sôupravi-
čenka -e ž sèurednik -a m, sôurednica -e ž, souredniški -a -o, souredništvo -a s, sôuréjati -am, sôurejevâti -ûjem
soustanovitelj -a m, soustanoviteljica -e i soustvarjati -am, soustvarjanje -a s, soustvarjalec -Ica [-le-] m, sôustvarjâlka -e [-Ik-] i, sô-ustvarjâlen -Ina -o [-In-], sô-ustvarjâlnost -i [-In-] i sôva -e Ž, sovàn -âna m, sôvji -a -e: ~e oči, sôvica -e i, sovič -iča m, sovir -ja m, sovjâk -a m, sovka -e i neka vešča-, s6v-kati -am sovo oponašati; sovoôk -ôka -o
sovaščšn -âna m, sovaščfinka -e ž sôvérnik -a m, sôvérnica -e i, sôvérec -rca m, sôvérski -a -o sovisen -sna -o, sovisnost -i i sév jet -a m, sôvjetski -a-o: ~a
republika sovladar -ja m, sôvladârski -a -o;
sôvlâdanje -a s, sôvlâda -e ž sovodenj -dnji ž = sovôdnje -den j [-danj] i mn., sovôdnica -e i sovpadati -am ujemati se, sovpâ-danje -a s ujemanje; sovpâsti -dem ujeti se, strniti se gl. pasti, sovpàd -âda m sovrag -a m, sovražen -žna -o. sovrfižnost -i ž, sovrâžnik -a m, sovražnica -e i, sovraštvo -a s, sovrâžiti in sovražiti sovrâžim, sovrâži -ite! sovrfižil -ila -o, (o)sovrfižen -a -o, sovrfiženje-a s; sovražilec -Ica [-le-] m, so-vražilka -e [-Ik-] i sovfli -a m, sovfšen -šna -o: ~i kot mat.
sôvrst -i ž = sovfsta -e i sub-^ species
sozarotnik -a m, sozarotniški -a -o soznačen -čna -o sinonimen, so-
znâcnica -e ž sinonim sozvezdje -a s: ~ Device sozvôcje -a s harmonija, sozvok
-ôka m akord soždl je -a s, sožalen -Ina -o [-In-],
sožalnica -e [-In-] i spacij -a m razmak, pretka (v tiskarstvu); spacionirati-am, spa-cioniranje -a s spackati -am gl. packati, spackan
-a -o, spackanost -i i spačiti -im gl. pačiti, spâéen -a -o, spâcenec -nca m, spâëenka -e i, spâcenost -i i, spačitev -tre i; spâëek -čka m; spačji -a -e: spâka spačja! špačljiv -iva -o, spačljivost -i i, gl. tudi spak spadati -am gl. padati: to ne spâ-da v družbo sodi, spâdanje -a s spahati -am gl. pahati, spâhan -a -o; spahljati -am gl. pahljati
speljâii
spahniti spâhnem gl. pahniti zvezati, spojiti, stakniti: ~ rokav s stanom, dve dogi; spàh -âha m; spahovâti -ûjem, spahovàl -éla -o, spahovânje -a s, spaho-vâlen -Ina -o [-In-], spahovélec -lea [-duc-] m [nepoud. povsod: späh- in späh-]; toda izpahniti spajati -am, spéjanje -a t, spa-
jélo -a s, gl. tudi spojiti spàk spéka m, spéka -e ž, spékar -ja OT, spékast -a -o; spakovati -ûjem se, spakovàl -éla -o, spa-kovénje -a s; spakljiv -iva -o, spakljivost -i i, spakljivec -vca m, spakljivka -e i spakedrati -ém, spakedràj -éjte! spakedràl -éla -o, spakedrén -a -o, spakedrénec -nca ot, spake-drénka -e ž, spakedrénost -i ž [povsod: -kad-]; gl. tudi spačiti spametiti -im (se), spémetovati -ujem (se), spémetovanje -a s sparen -rna -o soparen, gl. sopar spariti -im v par spraviti, spérjen -a -o, sparoma prisl. v parih (dvojicah) spériti -im gl. pariti, spérjen -a -o: ~o vino, ~a trava, spér-jenost -i i, spârjenec -nca m sparjeno vino +spas -a m rešitev, + spasitelj -a
OT odrešenik, rešitelj spašnja -e ž, spéSnik -a ot, spaš-
niški -a -o spati spim, spi -ite! spé, spèc -éèa -e, spal -a -o, (na)spén -a -o, spanje -a s, spanec -nca m; spančkati -am otr., spénëkanje -a s otr., spanjûga -e ž zaspanè, zaspanka; spalen -Ina -o [-In-]: ~a soba, bolezen, spalnica -e [-In-] ž, spélnik -a [-In-] m spalni voz; spâvati -am, spéva-nje -a s, spavališče -a s spéziti -im koga opaziti, izslediti,
izpaziti, gl. paziti specialen -Ina -o [-In-] (+specié-len, +Speciélen) poseben, izje-
men, specialnost -i [-In-] i posebnost, stroka; specializirati -am (se), specializacija -e i, specialist -a m izvedeitee. strokovnjak, strokovni zdravnik, specialistka -e ž, specialiteta -e ž species ž neskl. vrsta, bot., zool: v to ~ štejemo, z vsemi ~ ima skupno
specifičen -čna -o poseben, vrsten, svoj, lasten, specificirati -am nadröbno opisati, popisati, speci-ficiranje -a s; specifiknnt -a m kar rabi za kak poseben namen spečati -am gl. pečati se: spečala se je, spečanec -nca m, spečan-ka -e ž; spečavati -am (se) speči sjječem gl. peči, spečenina
-e ž, speklina -e i špediter -ja m prevoznüe, odpravnik; špedicija -e i prevozništvo, odpravništvo, spedicijski -a -o: ~i stroški (+šped-) spehati -am (se) uf»kati koga: ~ konja, spehan -a -o: speh -a ro: na ~ bežati, delo nima ~a, delo gre v gl. tudi spešen spehati -am gl. pehati: ~ hlod z voza, spehan -a -o, spehalo -a 8, spehalnik -a [-iu-] m mizarsko orodje; spehaj -a ro; spe-havati -am, spehavanje -a s [povsod: spah-] Spektrum -a in spektra m šar, spektralen -Ina -o [-In-]: ~a analiza; spektro- v sestavi: spektrometer -tra ot; spektroskop -a m, spektroskopija -e i špekulacija -e ž fil. teoretiino umo-vanje (nasprotje: empirija), spekulativen -vna -o razmišljeva-len: ~i duh, gl. špekulacija speljati speljem gl. peljati: ~ kaj od kod: ~ vodo s travnika, vsa drva je speljal iz gozda; ~ skupaj: ves krompir je speljal na kup; spraviti kam, premakniti z mesta: voz trto po zidu koga na led toliko
Slovenski pravopis
7.53
«^Diti
da jo je spêljal; speljan -a -o, speljâj -a m: za dva ~a drv; speljevâti -ûjem, speljevàl -âla -o, spel jevânje -a s; speljâvali -am, speljâvanje -a s; toda: izpeljati
spéniti -im gl. peniti penasto napravili, spénjen -a-o: ~a voda, spenljiv -iva -o: ~o vino, spé-njavka -e i zajemalka za peno spénjati -am gl. speti spnem spepeléti -im gl. pepeleti pepel postati; spepeUti -im (se) v pepel spremenili gl. pepeliti, spe-pélil -ila -o, spepeljèn -êna -o spêrma -e ž seme, spêrmij -a m, spermatozoon -a m spermij, vse biol.
spésniti -nem sneli, potegniti: ~ sekiro z rame; ~ se sneti se, zdrkniti: spésne se mi zdrsne mi, plaz se spésne; spesovâti -ûjem, spesovàl -âla -o, speso-vânje -a t spésniti -im pesem napraviti, zložiti, spésnjen -a -o spestiti -im: lan ~ velike snope v majhne snopiie (pesti) razve-zati; ~ se s pestmi se sprijeti, stepsti, obdelovati spešen -šna -o: ~ delavec, ~o delo; spčšnost -i i; spéSiti -im (se): pot delo se speši; spe-šitev -tve ž, spešilo -a s, gl. speh spet prisl. zopet
speti spèm in spéjem: sonce spé-je, delo v napredek spéje, spèj sp^te! spel -éla -o spéti spnèm (kaj, se) : z bucikami kaj konj se spnè; spni -ite! spél -a -o, spét -a -o; spénjati -am, spénjanje-a a, spénja -e ž, spétnica -e ž spona, spenjâlka -e [-dy-] i; gl. ludi vzpeti spetka -e i 1. epilepsija goveda, 2. slabotnež, spétkast -a -o sla- boten, spétnik -a m slabotnež spev spéva m, spéven -vna -o, spévati -am, spévanje -a s, spév-
nik -a m; spevoigra -e ž, špevo-igrica -e ž spihati in spihati spiham in spišem gl. pihati, 1. s pihanjem odstraniti: prah s česa veter je sneg spihal; 2. s pihanjem na kup spraviti: veter je listje na kup spihal, spihan -a -o; spihljâti -âm, spihniti -nem, spih -a m: na ~u biti; spiho-vâti -ûjem, spihovânje -a s spiker -ja m napovedovalec v radiu, spikerjev -a -o: ~ glas, spikerski -a -o spinét -a m glas. Spinoza [spinôza] -a in -e m os. i. nem. fil., Spinozov -a -o [spi-nôz-]: ~i nauki spirala -e ž viba, kolanec, spirâ-len -Ina -o [-In-], spirâlast -a -o spirant -a m slovn., spirântskj -a -o in spirântiéen -čna -o pri-porniški
spirati -am: ~ kaj s česa, spiranje -a s, spirek -rka m, gl. tudi sprati; toda: izpirati (kaj iz česa)
spirila -e ž svedrasta bakterija, spirohéta -e ž tanka, svedrasta bakterija
spiritizem -zma m, spiritist -a m, spiritistka -e ž, spiritističen -čna -o
spiritual [-dl] -a m, spiritualen -Ina -o [-In-] duhoven, spiritua-lizirati -am poduhoviti, spiritua-lizem -zma m, spiritualist -a m spiritnoso [-uôzo] prisl. glas, navdušeno
spirométer -tra m merilo za količino vdihnjenega in izdihnjenega zraka
spisati in spisâti spišem gl. pisati, spisan -a -o, spis -a m, spisek -ska m seznam; spisovâti -ûjem, spisovàl -âla -o, spisovânje -a s, spisovâlec -Ica [-àu-J m, spiso-vâlka -e [-du-] ž; spis6ven-vna -o, spisôvnik -a m, spisôvnica
spod
-e i, spfsnik -a m, spisnica -e i; spisavati -am, spisavanje -a s splahniti -nem gl. plahniti, splah-njen -a -o, bolezen te je splah-nila; splahovati -ujem, splaho-vàl -âla -o, splahovânje -a s splâkniti -nem gl. plakniti: posodo splâknjen -a -o ; splàk -âka tn kar se splakne; splako-vâti -ûjem, splakovàl -âla -o, splakovânje -a s, splakovâlen -ina -o [-In-], splakovâlnica -e [-In-] i
splastati -am po plasteh zložiti = splastîti -îm gl. plastiti, spla-stèn -êna -o: ~o seno; splastéti -îm: žito pod snegom splastî poleže in segnije splašiti in splašiti splâSim gl. plašiti, splašen -êna -o in spMšen -a -o, splâSenec -nca in spla-Sênec -nca tn, spMšenka -e in splaSênka -e ž splav -âva tn, splâva -e ž, splâvar -ja m, splâvarski -a -o, splâven -vna -o, gl. tudi splavati splavati -am: ladja je splâvala, moje upanje je splâvalo po vodi; splaviti -im: ~ les, otroka, posodo, zlato, splâvi -ite! splâvil -ila -o, splâvljen -a -o in splavljèn -êna -o: ~o zlato; splavilo -a s, splavina -e ž, splâvje -a s splâziti -im (se) gl. plaziti se: ~ se skozi grmovje, okno; ~ se z dvorišča, iz hiše; ~ hlače, obleko
*splendideii -dna -o bleičei, sijajen, darežljiv, *splendidnost -i ž splesnéti -im gl. plesnéti: kruh je splesnèl, splesnéli koščki kruha; splésniti -im, splésnjen . -a -o
splêsti splêtem gl. plesti, splete-nica -e ž družica, spletenina -e i, spleténka -e ž pletena koiara; spleteničiti -im, spleteničen -a -o; splèt -éta tn, splétek -tka tn.
spletica -e ž lasna igla, sple-tična -e ž; spletati -am, sple-tanje -a s spletka -e ž, spletkar -ja m, splet-karica -e ž, spletkarski -a -o; spletkariti -im, spletkarjenje -a s
splezati -am: ~ z drevesa, na
drevo, čez zid Split -a m kr. i. mesta, splitski -a -o: ~a luka, ;Splitčan -a m, Splitčanka -e ž sploh prisl.: tako so pesnili Prešeren, Levstik, Zupančič, sploh jravi pesniki; tod je sploh zre-o teden dni kasneje; tedaj so še sploh mlatili s cepci; sploh pa ti povem, ne hodi več blizu; naloga je sploh zanič; sploh ust ni odprl; nasploh prisl. sploščiti -im, splošči -ite! sploščil -ila o, sploščen -ena -o; tudi: splošč-; sploščitev -tve ž, sploščenost -i in sploščenost -i ž, splošček -čka m splošen -šna -o: splošno veljaven, splošno človeški; na splošno; splošnost -i ž spo- predpona: 1. nam. izpo-: sposoditi, spoved; 2. nam. vzpo-: sporedoma; 3. nam. razpo-: spored; 4. zveza s in po: spogledati spočeti spočnem gl. početi, spočet -a -o, spočetje -a s, spoče-tek -tka m, spočeten -tna -o, spočetnost -i ž, spočetnik -a m, spočetnica -e ž; spočelo -a s; spočenjati-am, spočenjanje-a s spočiti spočijem si in se gl. počiti počijem, spočit -a -o, spo-čitje -a 8, spočitost -i ž, spoči-tek -tka m spod prisl. — spodaj prisl., od spodaj, od spod (od kod?), toda odspod, odspodaj (kje?) gl. tam; spodnji -ega m, spodnjak -a m, spodnjica -e ž spodnja obleka = spodnjača -e ž
spod-
spod- predpona nam. izpod-: spod-biti, sp(rabôsti itd.; ie besede ne najdeš tu, išči jo pod izpod-spodbnditi -fm = izpodbudfti gl. tam
spôdek -dka m spodnji del iesa spoditi -fm gl. poditi, spodil -fla -o tn spodilo -i: spoditi žival, človeka, spodèn -êna -o: ~a žival; spôjati -am segnati: živino skupaj, pokonci spojan -a -o, spojanje -a s spodleiéti -im = izpodletéti gl. tam, spodlétovati -ujem, spod-létovanje -a « spodnêsti -nêsem = izpodnêsti gl. tam
spodoben -bna -o, spodobnost -i ž, spodobiti -i se: to se ne spodobi, spodobilo se je spodréc -a m, spodrécati -am, spodrécan -a -o, povsod tudi : izpod-
spodrézati -rézem = izpodrézati gl. tam
spodriniti -nem gl. izpodriniti; spodrinjen -a -o; spodrivati -am, spodrivanje -a s spodrsniti -nem = izpodrsniti gl. tam
spoglédati -am se; spogledovati -lijem se, spogledovàl -âla -o, spogledovânje -a s; spogledâ-vati -am, spogledâvanje -a s; spogléden -dna -o; spogledljiv -iva -o, spogledljivka -e i. spo-gledljivost -i i spojélnik -a [-du-] m bot. spôjati gl. spoditi spojiti -im, spôji -ite! spojil -ila -o, spojèn -êna -o, spojitev -tve i, spojljîv -iva -o, spojljivost -i i, spôj -ôja m, spojen -jna -o, spojka -e i, spôjnica -e ž, spojina -e i, gl. tudi spajati spôkati -am: koža spôka, spôkan -a -o: ~a koža, spoklina -e i, gl. tudi razpokati
spokojen -jna -o, spokojnost -i 2; spokojfti -im, spokôji -ite! spo-kôjil -fia -o, spokojèn -êna -o spokôren -rna -o, spokôrnik -a m, spokôrnica -e i, spokorniški -a -o; spokôrnost -i i; spokoriti -im se) gl. pokoriti, spokôril -ila -o, spokorjèn -êna -o, spo-korjênec -nca m, spokorjênka -e i, spokorjênost -i i spol [-àl] -ôla m, spôlen -Ina -o [-In-], spôlnik -a [-In-] m, spolnost -i [-In-] i, spolovilo -a s sp6l [spôl in spàu] prisl. = spôli prisl.: na spôl(i) kaj imeti, na sjwl orati (eden dd zrnje, drugi njivo); spolovâr -ja m; spolô-ven -vna -o: ~a paša, spolo-vina -e ž: na ~i imeti kaj, spolovinar -ja m soudeleženec do polovice spolirati -am izropati, oropati, spo-liranje -a s: ~ pisem, spoliant -a m, spoliâcija -e i spôlniti tn spolniti sjwlnim = izpolniti gl. tam in polniti [povsod: -ou-] spolzek -zka -o = spôlzel -zla -o, spôlzkost -i i = spôlzlost -i é, spolzéti -im gl. polzeti; spolzniti -nem [povsod: -ou-] spomenik -a m spominek, spomeniški -a-o: ~i urad, spomenica -e i spomin -a m: imeti dober, trden, traien, slab, zanesljiv ~ me zapušča, vara; v ~u imeti, ohraniti, biti (komu); v ~ si vtisniti, zapisati, poklicati (komu, si); iz ~a izgubiti, izbrisati, pasti; lep, blag, trajen, večen, slab ~ pustiti za seboj; po ~u delati; ~ po kom ali na koga (kaj); za ~ po kom ali na koga (kaj) imeti, narediti; v ~ po kom ali na koga (kaj) ali koga (česa) ali komu napraviti, prirediti; v moj ~a vredno je; ~ se oglasi.
lypôved
kliče, obide (človeka) slulnja; spomini -ov m mn. tnemoari; spominek -nka m: ~ od matere, ~ pridnosti, ~ na koga (kaj); spominček -čka tn, spominčica -e ž bot. spominjati -am (se): ~ koga česa, ~ koga na kaj; ~ se česa ali na kaj; spominjanje -a s; spomniti -im (se): ~ koga (česa) ali na kaj spomlad -i i pomlad, na s^mlad, spomladi prisl; spomladanji -a -e, spomladanski -a -o, spomla-den -dna -o, spomladanček -čka m, spomladanka -e ž spomniti gl spominjati spon spona m tria, vitra, spona -e ž, spomca -e ž, sponka -e ž; sponati -am: konja ~ na paši sponašatl -am komu kaj, spona-šanje -a s; sponesti -em gl nesti; sponositi -osim gl nositi spondej -a m vrsta stopice (v poetiki), spondejski -a-o: ~i verz *spontan -a -o samohoten, iz lastnega nagiba, sam od sebe; *spon-tanost -i i spopad -ada m, spopadek -dka m; spopasti -padem se gl. pasti padem: ~ se s kom za kaj; spopadati -am se spopolniti spopolnim [-ou-] — izpopolniti gl tam in popolniti spoprijeti spoprimem se gl prijeti; spoprijemati -am se spor spora m, si»ren -rna -o: ~o vprašanje, spornost -i i, spor-nik -a m, gl tudi spreti sporadičen -čna -o raztresen, redek, sporadičnost -i ž sporazum -a m, sporazumen -mna -o, sporazumnost -i i; sporazumeti -umem se gl umeti, sporazumel -ela -o; sporazumljen -a -o; sporazumevati -am se, sporazumevanje -a. s, sporazum-Ijiv -iva -o, sporazumljivost -i ž; sporaziimar -ja m
sporêëi -em se gl. rêëi; sporékati -am se, sporékanje -a s, sporé-kav -a -o sporèd -éda m: ~ večera, koncerta, na ~ dati, vzeti; na ~u biti, imeti; sporéden -dna -o: ~a točka; gl. tudi vzporèd in razporèd spori -ov m mn. glivice bot. sporiš -a m ieleznjak bot, sporočiti -im gl poročiti, sporočitev -tve ž, sporočilo -a s; sporočati -am, sporočanje -a s; sporočevati -ûjem, sporočeval -âla -o, sporoëevânje -a s sposoben -bna -o, sposobnost -i i, sposobnosten -tna -o: ~i izpit, sposobnež -a m spoštljiv -iva -o, spoštljivost -i ž,
spoštljivec -vca m spoštovati -ûjem, spoštûj -te! spoštovil -âla -o, spoštovân -a -o, spoštovânje -a s, spoštovâ-lec -Ica [-âu-] m, spoltovâlku -e [-âu-] i spotakniti spotâknem se gl. po-takniti, spotakljiv -iva -o, spo-takljivost -i i [nepoud. povsod: -tak- in -tak-]; spotikati -am se (+spodtakniti, +spodtikati), spo-tikanje -a «, spotika -e i, spotikljiv -iva -o, spotikljivost -i i; spotikljaj -a m, spotikavec -vca m, spotikavka -e ž spotiti -im (se), spoti -ite (se)! spotil -ila -o in spotilo -i -e, spotèn -êna -o, spoténost -i i, spotitev -tve i spotoma prisl: ~ se je oglasil spoved -i i (v cerkvi), toda: izpoved izjava gl tam; spoveden -dna -o: ~a molčečnost; spovednik -a m, spovedniški -a -o; spovednica -e i; spovédati spo-vém, spovéj -te! spovédal -a -o, spovédan -a -o, spovédanec -nca m, spovedênec -nca m, spovédanka -e i, spovedênka -e Ž; spovedovâti -ûjem, spo-
spovitr
vedoval -ala -o, spovedovanje -a 8
spoviti -jem gl. viti, spovit -a -o, spovitje -a 8, spovitek -tka m spovračati -am se: bolezen se spovrača, spovračanje -a 8, spo-vračalen -Ina -o [-In-], spovra-ten -tna -o; spovrniti -vrnem se gl. vrniti spozabiti -im se gl. pozabiti, spo-zaba -e ž, spozabljati -am se, spozabljanje -a 8 spoznati -am gl. znati, spoznan -a -o, spoznanje -a s, spoznaten -tna -o, spoznatnost -i ž, spo-znatek -tka m; spoznavati -am, spoznavanje -a 8, spoznava -e ž, spoznavalec -lea [-djf.-] m, spo-znavalka -e [-du-] ž, spozna-valski -a -o [-du-]; spoznaven -vna -O, spoznavnost -i i sprasen -sna -o: ~a svinja svinja
2 mladimi spraskati -am gl. praskati: ~ kaj s česa, spraskan -a -o, spraska-nina -e ž, gl. tudi izpraskati sprašati -am = izprašati gl. tam sprati sjjerem gl. prati, spran -a -o; spirati -am, spiranje -a s, spira en -Ina -o [-In-], toda: izprati. fl^J. tam sprava -e ž: ribiška ~o piti, ~o ponuditi; spraven -vna -o, spravnost -i ž, spravnik -a m, spravnica -e ž, spravnina -e ž spraviti -im: ~ kaj, ~ se s kom; spravil -a -o, spravilo -a 8 (delo in prostor), spravljen -a -o, spravljenost -i ž; spravišče -a s; spravljati -am, spravljal-ala -o, spravljanje in spravljanje ra s, spravljač -a m. spravlja-vec -vca m, spravljavka -e i; spravljiv -iva -o, spravljivost -i i, spravljivec -vca m, sprav-Ijivka -e ž, spravljivček -čka m spražiti -im gl. pražiti spre- = izpre- predpona gl. tam
sprebledéti -im gl. prebledeti, sprebledévati -am, sprebledé-vanje -a s; povsod tudi izpre-sprebrâti -bêrem (si) gl. brati: ~ službo, kraj; sprebér -a m sprebirek -rka m; sprebirati -am (si), sprebiranje -a 8; fo vsod tudi izpre-spréd, sprédaj prisl., od sprédaj = od spréd (od kod?), toda od-sprédaj, odspréd (kje?) gl. tam; sprédnji -a -e, sprédnjak -a m, sprédn(j)ik -a m, sprédn(j)ica -e Ž; sprédek -dka m spred [nasl.] predl. = izpred gl. tam
sp réga ti -am: glagole sprégamo, konje izprégamO, gl. tudi iz-prééi; sprégaj -te! spréganje -a 8 konjugiranje, spregatev -tve i konjugacija, spregâtven -a -o [-van-]; spréga -e i spreglèd -éda m gl. izpregledati spregovoriti -im = izpregovoriti gl. govoriti, spregovorjèn -êna -o: ~a beseda sprehod in sprêhod -hôda m gl.
izprehod sprejéti sprêjmem gl. prejeti: ~ koga V službo, na hrano; spre-jét -a -o, sprejétje -a s; spre-jèm -éma m, sprejémen -mna -o: ~i izpiti, sprejémnica -e ž, sprejémnik -a m: radijski sprejémek -mka m; sprejém-ščina -e é; sprejémati -am, spre-jémanje -a s, sprejemâlec -Ica [-du-] m, sprejemâlka -e [-du-] Ž, sprejemališče -a s, sprejemljiv -iva -o, sprejemljivost -i i sprejèh = sprejôj medm. sprelép -a -o prelep spreletéti -im (se) gl. leteti: mraz, groza, strah človeka spreleti; dež se hitro spreleti; sprelétati -am se: otroci so se dobro spreletâli (dov.) zletali, naletali, preletali; ptiči so se sprelétali z drevesa na drevo (nedov.)

preletavali: mraz, vročica ga spreléta (nedov.); spreletavati -am: mraz me spreletava, vrabci se spreletavajo; spreletava-nje -a «; ^vsod tudi izpre-spremeniti -im gl. izpremenfti spremisliti -im (se) gl. premisliti, spremislek -a [-lak-] m; spre-mišljati -am (se), spremišljanje -a s; povsod tudi izpre-sprémiti -im, sprémi -te in -itel sprémil -a -o tn -ila -o, sprém-ba -e ž; sprémen -mna -o: ~i list, sprémnica -e ž, sprémnik -a m, spremnina -e ž, sprém-ništvo -a s, sprémstvo -a s; sprémljati -am, sprémljanje -a s, spremljavec -vca m, sprem-Ijévka -e ž, spremljava -e ž, sprémljanec -nca m, sprém-Ijanka -e i; spremljevati -ûjem, spremljevàl -âla -o, spremlje-vânje -a s; spremijevâlen -Ina -o [-In-], spremljevâlec -Ica [-du-] m, spremijevâlka -e i, spremi jevâlski -a -o [-du-] spremlajati -am se neumno, otročje, neresno se vesti, delati, spre-mléjanje -a s, spremlajač -a m, spremlâjast -a -o, spremlâjav -a -o, spremlâjavec -vca m, spremlâjavka -e i; povsod tudi izpre-
spreobléci -em (se) gl. preobleči spreobrniti -brnem gl. izpreobr-niti
sprésti tn sprêsti sprédem in -êdem gl. presti, spréden -a -o; sprédati -am, sprédanje -a s; sprédek -dka »» spréten -tna -o, sprétnost -i i, sprétnik -a m, sprétnica -e i spréti sprèm: ~ «e s kom, spri -ite se! sprl -a -o, sprt -a -o, sprtost -i i, sprtija -e i sprenméti -ém (se), spreûmi -itel spreûmel -éla -o, spreûm -a »», spreumévati -am, spreuméva-nje -a g; povsod tudi izpre-
sprevedriti -i se, sprevedrilo in sprevedrilo se je: hitro se je ~o; sprevedritev -tve ž; povsod tudi izpre-sprevideti -im: ~ napako opaziti, spoznati; ~ bolnika (za smrt) liturg., spreviden -a -o, spre-videnec -nca m, sprevidenka -e ž; sprevidevati -am, sprevide-vanje -a g, sprevideven -vna -o, sprevidevnost -i ž spreviden -dna -o, sprevidnost -i i; povsod tudi izpre-sprevod -oda m, sprevoden -dna -o, sprevodnik -a m, sprevod-nica -e i, sprevodniški -a -o. sprevodništvo -a s; sprevajati -am, sprevajanje -a g sprhneti -im .9/. prhneti, spfhnčl -ela -o: ~ les, sprhnelost -i ž; sprhel -hla -o, sprhlina -e' i spričati -am gl. izpričati, spričevalo -a tn izpričevalo -a s spričo predl.^ z rod.: ~ grdega vremena, prisl.: kaj boš govoril za hrbtom, spričo (ppričo) povej! spriditi -im gl. izpriditi spridoma prisl. s pridom, pridoma sprijateljiti -im: ~ se s kom, ~
oba nasprotnika sprijazniti -im (se), sprijaznjen -a -o: sta že ~a, sprijaznitev tve i, sprijaznjenost -i ž j-sprijeti sprimem se gl. prijeti: psi so se sprijeli za kost, deske so se sprijele; sprimek -mka m; sprijčm -ema m, sprijemen -mna -o, sprijemnost -i ž; spri-jemkast -a -o; sprijemljiv -iva -o, spri jeml jivost -i i; spri jemati -am tn -mljem se, sprije-manje -a g sprinter -ja m športni tekmovalec na kratke proge, spTmierice -ic i mn. vrsta športnih čevljev, sprinterski -a -o: ~e proge sproga -e ž tkalsko orodje
sprostiti
sprostiti -Im, sprosti -ite! sprostil -ila -o, sproscèn -êna -o, sproščen je -a «, sproSëênec -nca m, sp^oščênka -e i, sproSëênost -i i, sprostitev -tve i; sproščati -am (se)
sprostréti sprostrèm gl. razpro-stréti
sproti prisl.: ~ plačujem, ~ vse pozabiš; sprotnji -a -e: ~e plačevanje
sprotilétje -a s pomlad: na ~ na spomlad
^sprovesti -vêdem gl. vêsti iz-vêsli, uresnidli; uredbo v življenje uresniiiii, oslvariti, uveljaviti v življenju, dati uredbi življenje
sprožiti sprožim gl. prožiti, sprožen -a -o, sproženje -a s, sprožitev -tve ž; sprožek -žka m, sprožaj -a m; sprožen -žna -o, sprožnica -e ž, sp rožnik -a m; sp rožljaj -a m, sprožitelj -a m; sprožilec -Ica [-le-] m, sproži-len -Ina -o [-In-]: ~a priprava; sprožljiv -iva -o, sprožljivost -i ž; sproževati -ujem, sproževa-nje -a s
sprstenéti -im, sprstenèl -éla -o. prid. sprstenèl -éla -o: ~e snovi, ~i gnoj; sprstenina -e ž sprva prisl. izpfva spriéti -im ^ah postati, spržol -éla -o; spfžiti -im se v prah se zdrobiti; sprživ -a -o črviv spahniti -nem se zmehurčiti se. spuhnjen -a -o, spuhel -hla -o: ~a repa; spuh -a m oteklina, mfhur; spuhlina -e ž mehurčast ifpuičaj; spuhovati -ujem se siwtéti -im gl. izpuhtéti spurt -a m ip. napon vseh sil pred koncem, spurtati -am, spurtanje -a s
spustiti -im gl. pustiti: ~ (se) z višine, po vrvi, na kolena, v kaj; ~ živino na pašo; toda izpustiti (koga iz ječe) gl. tam.
spustiti glas, besedo: izpustiti glas, besedo (pri branju); spuščen -êna -o; spust -a m, spii-stek -tka m, spusteu -tna -o, spustnik -a m; puščati -am, spuščanje -a s; spuščaj -a m, spuščalen -Ina -o [-In-], spu-ščalnica -e [-àu-] ž sputnin -a m med. pljunek *spužva -e ž morska goba, rod. mn. spužev [-av], *spiižvast -a -o gobast srab -a m, srabast -a -o, srabav -a -o = srabljiv -iva -o, srab-Ijivost -i ž, srabljivec -vca m, srabljivka -e ž, srabec -bca m srabljivec sraga -e ž, sragica -e ž srajca -e ž, srajčica -e i = sréj-čka -e ž, srajčen -čna -o: ~i rokavi, srajčnik -a m; srajčar -ja m, srajčarka -e ž sraka -e ž, sračica -e ž, sračji -a -e: ~e gnezdo, sračjak -a m; srakač -a m, srakar -ja m, sra-karica -e ž, srakarski -a -o, sràkast -a -o; srakonoga -e ž ime več rastlinam srakolica -e i neki ptič, srakolič
-iča m kanja srakopèr -éra m, srakopérov -a -o sràm -a in -û m, sramen -mna -o: ~a kost = srâmnica -e ž, sramničen -čna -o, srâmnost -i ž; sramovati -ujem se, sramuj -te se! sramovàl -âla -o, sra-movânje -a s; sramota -e ž, sramoten -tna -o, sramôtnost -i ž, sramotljiv -iva -o, sramot-Ijivost -i ž; sramotiti -im, sramoti -ite! sramotil -a -o, (o)sra-močen -êna -o, sramoéênje -a in sramotênje -a s, sramotitev -tve ž, sramotilec -Ica [-iw] m, sramotilka -e [-iu-] i, sramotilen -Ina -o [-In-]: ~a pesem; sramežljiv -iva -o, sramežljivost -i ž, sramežljivec -vca m, sramežljivka -e ž, srâmež -a m
srécati
Srb -a m J. t., Srbkinja -e 2, Srbija -e i, srbski -a -o, sfbstvo -a s, srbščina -e i, Srbijânec -nca m, Srbijânka -e i, srbijânski -a -o
srbeti -im, srbèc -éca -e, srbèl -éla -o, srbênje -a s; srbec -bca m = srbečica -e i, srbe. čina -e i; srbež -a m; sfbek -bka -o: ~a moka osira kakor pesek; srbljiv -iva -o, srblji-vost -i i; srbévka -e ž iipek, srbovka -e ž iipkova jagoda srbo- V sestavi: srbopétec -tca m, ~pétost -i i; srborît -ita -o, ~ riten -tna -o, ~ritež -a m, ~ritnica -e ž, ~ritnik -a m, ~ritost -i Ž, ~ ritka -e ž àip-kova jagoda; srborititi-im, ~ri-tenje -a s srcé -â s: ~ bije, utripa, tolče, upada, krvavi, se taja, se topi, se stiska, žene koga, se vname za kaj, gori za koga; na ~ pritisniti, na ~u imeti kaj; k ~u prirasti, si vzeti, gnati kaj; v ~ videti, v ~u imeti, nositi; na ~u mi je; pri ~u je komu kdo (kai); komu je pri ~u veselo, hudo, da bi...; ~ navezovati na kaj (koga); ~ ganiti, vneti, ogreti za kaj; biti veselega, mehkega, trdega, dobrega ~a; iz ali od ~a in ~a želeti komu srečo; imeti ~ za koga (kaj), ne imeti ~a; srčece -a [-čac-] s, srcé -ta s ie strdi pečeno srce srček -čka m; srčen -čna -o: ~a moč bol., srčnost -i ž, sfčnik -a m, sfčnica -e ž; sfčiti -im koga dajati mu pogum, srčkati -am (se); srčica -e ž vrsta čeienj, srčika -e i strien, svri; srčast -a -o; srčit -âta -o srd -a m, srdit -a -o, srditež -a m, srditost -i ž; srditen -tna -o, srditnik -a m, srditnica -e i; srditi -im (se), srdi -ite! srdil
-a -o, (raz)srjen -a -o, srditev -tve i; srdi jiv -iva -o, srdi jivost -i i; srdoglà v -âva -o srdit ; srdorit -ita -o jeenorit, srdori-tec -tca m srébati -am tn -bljem, srébaj -te! tn sréblji -te! srébal -a -o, sré-banje -a s; srebâlen -Ina -o [-In-]; srébljaj -a m; srébniti -nem, srébnil -a -o srebro -â srêbru srebro v sré-bru tn v srêbru s srébrom; srebrn -a -o, srebrnič -iča m konj serec, srebrnik -a m, srebrnina -ež, srebrnica-e i srebrna ruda; srebfnkast -a -o; srebrnjâk -a m, srêbrast -a -o srebru podoben; srebrén -a -o srebrn, sre-brénec -nca tn rudnina; srebriti -im, srêbri -ite! srebril -a -o, (po)srebrèn -êna -o, srebrênje -a s; srebrnéti -im srebrnobel postajati: lasje srebrnijo, sre-brnèl -éla -o, srebrnênje -a s; srebrovit -a -o vsebujoč srebro: ~a ruda srebro- v sestavi: srebroglàv -âva -o; srebrokril [-il] -a -o; sre-brolàs -âsa -o; srebro list -a -o; srebronôsen -sna -o; srebropén -a -o
sréca -e i: ~ mi je mila, sovražna, naklonjena, nasprotna; dobre, slabe ~e biti; ~o imeti pri čem ali v čem; ~o si kovati, zapraviti; po ~i gre; dati ~o komu dati roko, poedraviti; na ~o ("""k sreči) ni bilo hudega; slepa ~ naključje, slučaj; dobro srečo! (pozdrav); sréëica -e ž, srččen -čna -o, srččnež -a m, srččnik -a m, srččnica -e ž, sréënost -i i srécati -am, sréëanje -a s; sre-ëâvati -am, sreëâvanje -a s, sreéevâti -ùjem, srečevil -âla -o, sreëevânje -a 8, sreëevâlec -Ica [-àu-] m, sreëevâlka -e
[-du-] ž
srečka
srécka -e sréCkati -am, sréôka-
nje -a s srečolov -6va in -ova m, ~ lovec -vca m
sred = srédi predi, z rod.: srèd (srédi) noči, sred (i) njive, sred (i) dela sréda -e i: v srédi stati, v srédo stopiti, čez srédo prelomiti; sréda -e i dan v tednu, sréden -dna -o kar zadeva sredo; sréd-nik -a m posrednik, srédnica -e ž, sredniški -a -o, srédek -dka m; sredica -e ž; sredina -e ž, sredinec -nca m, sredinski -a -o; središče -a m, središčen -čna -o, središčnica -e i srédnji -a -e kar je sredi česa: ~a vrednost povprečna, ~ivek, srednjevčški -a -o, srédnje-visokončmški -a -o: ~i jezik; srédnje vêlik, srédnje dober; srédnjik -a tn kdor je srednji, srédnjica -e ž, srédnjost -i ž sredo- v sestavi: sredobčžen -žna -o, sredobéžnost -i ž; sredogorje -a s, sredogorski -a -o; sredotčžen -žna -o, sredotčž-nost -i ž; sredozémski -a -o: Sredozémsko morje; sredozi-mec -mca tn sredpôsten -tna -o: ~a nedelja srédstvo -a s, srédstven -a -o [-van-], srédstevce -a [-lau-] s srén -a tn, srénec -nca m, srénast -a -o
srénja -e ž občina, soseska, srénj-ski -a -o, srenjàn -âna tn, sre-njânka -e i srép -a -o in -6, srepost -i i, sre-pôta -e i, srčpež -a m; srepo-glèd -éda -o; srepéti -im, sre-pèl -éla -o, srepênje -a s sreténa -e ž bot. potočna rastlina +sréz -a m okraj, +srézki -a -o okrajen
sréi -a tn ivje, sren, srčžnica -e ž, srčžnat -a -o; srčžiti -im se s sreiem se pokrivati
srh -a m, sî-h -a -o, sfhast -a -o, srhek -hka -o, srhniti -nem. sfhel [-hau] -hla -o, sfhlost -i i, sfhkost -i i, srh(k)olistnica-e i, srhovina -e i, gl. tudi sršati srkati -am, srkaj -te! sfkanje -a «, srk -a m kar se enkrat srkne, srka -e i kdor rad srka: take vinske Srke; srkâlo -a s, srka-len -Ina -o [-In-], srkalica -c ž, srkalec -Ica [-dl-] m, srkâl-ka -e [-dl-] i; srkec -kca m, srkljati -âm, srkliàl -âla -o, srkljânje -a s, srkljâë -a m srkljâj -a tn; srkniti -nem srna -e ž, srnji -a -e: ~e meso, srnjâfek -čka tn, srnjâk -a tn, srnjâkast -a -o, srnjâd -i i; srnast -a -o, srnec -nca tn, srnica -e i, srnič -iča tn, srnina -e i; srnjenog -6ga -o srobot -a in srobot -a tn, srobo-tina -e ž, srobot je -a «; srobo-tinka -e i neka vinska trta; srobotka -e i neka rastlina, srobotov fn srobotov -a -o, sro-botovina -e i, srobotovje -a s, srobotast -a -o srp -a tn, sjpâëa -e i, srpast -a -o, srpec -pca m — srpek -pka tn; srpâr -ja m, srpârstvo -a s. srpàn -âna m: mali ~ julij, véliki ~ avgust, srpânec -nca tn vrsta osata, srpica -e i, srpič -iča tn, srpiček -čka tn, srpišče -a s; srpičnik -a tn = srpnik -a m neka rastlina srp -a -o in -6 srep, srpež -a tn; srpéti -im: panj je srpčč čebele so nemirne, jezne, srpèl -éla -o, srpênje -a s srpàn -âna tn gl. srp -a tn sršati -im, srši -ite! sršal -âla -o, srSânje -a s; sršiti -im se; sršast -a -o = srSàv -âva -o. sršljlv -iva -o; sršica -e i vrsta kokoii, gl. tudi srh sršen in sršen srščna m, sršenji -a -e: ~e gnezdo = sršenjâk
staniti
-a m, sršenar -ja tn = sršeno-vec -vca tn, sršenka -e i neka hruika, sršenov -a -o sršenji srt -a tn ribja koUica, srtina -e i konica, klas; srtmast-a-o, srtak -a tn jezav ilovek, srtina; srti-niti -im se: greben se srtini srt -i ž dlaka, iietina srteti -im: ajda je tako polna, da zrnje kar srti; srti -itel srteč -eča -e: ~a ajda, srtel -ela -o, srtenje -a «; sftiti -im se: puran se srti (kadar je jezen) st medm. tiho!
stabilen -Ina -o [-In-] stalen, sto-jen, trden, stabilnost -i [-In-] i stalnost, stojnost, trdnost; stabilizirati -am ustaliti, utrditi, stabiliziranje -a 8, stabilizacija -e i ustalitev, utrditev, stabilizacijski -a -o staccato [stakdto] ital. prisl. glas.
sunkovito stacionaren -rna -o stalen, mirno stojei, stacionarnost -i ž, +sta-cionirati -am se ustaviti, utrditi se (+štac-) stadij (+štadij) -a tn stopnja (razvoja), stanje, grika dolžinska mera
stadion -a tn prostor za tekme,
igriile, stadionski -a -o stagna -gen [-gan] s mn. gl. stegna
stagnacija -e ž omrtvelost, zasta-lost, stagnirati -am zasta(ja)ti, stagniranje -a s stahanovec -vca tn, stahanovka -e ž, stahanovski -a -o, staba-novstvo -a s staja -e ž, stajica -e ž, stajnica
-e ž, stajališče -a s stajati -am (se) gl. tajati, stajan
-a -o: ~a sol stakniti staknem strniti, stakni in stakni -itel staknil «n staknil -ila -o, staknjen -a -o [nepoud. povsod: -tak- in -tak-], gl. tudi stikati; toda: iztakniti gl. tam
stalagmit -a tn kapnik navzgôrnjik stalaktit -a m kapnik navzdélnjik stalež -a m: osebni ~ stitus stališče -a s gl. stalo stalo -a s, stalen -Ina -o, stalnost -i ž, stalnik -a m, stalnica -e ž [povsod: -In-]; stališče -a s; gl. tudi stati stojim stan -a in -u tn, tnn. stanovi -ôv: pastirski stanovi na planini; stanovi v družbi: vojaški, glavni, delavski, kmetski stan; samski, zakonski +v stanu biti zmožen biti, môii, utegniti, utrpeli: daj mi, kolikor +sivstanu moreš, utrpii; +nisem v stanu plačati dolga ne morem; stano-ven -vna -o, stanovski -a -o: ~o društvo, stanovstvo -a s; stanar -ja tn, stanarina -e ž, stanarinski -a -o, stanišče -a s stan -a m životec, životek: ~ pri
srajci, suknji stanca -e ž vrsta kitic, stančen -čna -o
standard -a tn enotna mera, merilo, navodilo, raven: življenjski standarden -dna -o; standardizirati -am, standardiziran -a -o, standardiziranje -a s, standardizacija -e ž, standardi-zacijski -a -o Staniča -e ž celica, staničen -čna - -o celičen: ~o jedro, staničast -a-o; staničnina -e ž staničnin-ski -a -o; staničnica -e ž, Stanič je -a s; + Staniča -e ž postaja staniôl [-61] (+štanj61) -a m cin v listih, staniolski -a -o [-Is-] Stanislav -a tn os. i., Stanko -a tn (+Stankota), Stankov -a -o (+Stankotov); Stanislava -e ž. Stanka -e ž, Stankin -a -o, Stane -ta tn, Stanetov -a -o; Stanislavski -ega tn os. i. staniti -im, stani -itel stanil -ila -o, stanjèn -êna -o in stanjen -a -o, stanitev -tve ž, stanjenost -i ž [nepoud. povsod: -/an- in
sién/e
-tan-]; stanjšati -am, stanjšan -a -o, stanjšan je -a s; stanj jevâti -ûjem, stanj (š)eval -âla -o, stanj(š)evânje -a s, stanj(š)evâ-len -Ina -o [-In-] stanje -a «: železnica je v dobrem, slabem, obupnem stanju; +cesto drži v dobrem stanju dobro skrbi za cesto-, spraviti (postaviti) v staro stanje; stanje bolnice se je poslabšalo; stânje delavstva je zadovoljivo; ne morejo stopiti pred nas ('l'niso v stanju); gl. tudi stati stojim in stan stanc^ajâlec -Ica [-dy-] m, sta-nodajalka -e [-du-] ž, stano-dajâlski -a -o [-du-] stanejemâlec -Ica [-du-] m, sta-nojemâlka -e [-du-] i, stano-jemalski -a -o [-du-] stanovâti -ûjem, stanoval -âla -o, stanovânje -a «, stanovânjski -a -o: ~i urad; stanovâlec -Ica [-du-] m, stanovâlka -e [-du-] i, stanovâlski -a -o [-du-], sta-novâlstvo -a [-du-] «; stano-valnina -e [-In-] i stanarina; gl. tudi stan; stanovâlen -Ina -o [-In-], stanovališče -a s stanovit -a -o = stanoviten -tna -o, stanovitost -i ž = stanovitnost -i ž, stanovitnež -a m stâpljati -am, stâpljanje -a «, gl.tudi stopiti -im stâr -ja m nekdanja votla mera, korec, mernik, starič -iča m neka davščina, starnica -e ž star +stâr -a m (angl.) zvezda: "tfilmski star filmska zvezda star stâra -o in -6 -i -é, dol. stâri -ega, star0jši -a -e tn stârejši -a -e: star sem 18 let »mam, mi je, koliko si star? let imaš, ti je; stâro in mlâdo, stâri oče ded, stâra mati babica, stâri mesec zadnji krajec, stâri zakon; staro -ega s: vse gre po stârem; stâri -ega m: za sta-
rega biti na prettiitku, stâra -e i (+ta stâra); stârec -rca m, starčev -a -o, stfirčevski -a -o; stâréek -čka m, stârékov -a -o; stârka -e i, stârkin -a -o, sta-rica -e ž; stairuba -e ž, staruša -e ž, stârklja -e ž (pri ptičih); starič -iča m zadnji krajec lune; starfka -e ž starikav človek, sta-rikav -a -o, starikavost -i ž, stariha -a in -e m stârati -am (se): oče stâra sina (če mu ne dd gospodarstva), stâ-ranje -a «; staréti -im star postajati, starèl -éla -o, starênje -a s; starikati -am se: drevje se starika starešina -a tn -e m, stareâinka -e i starešinova žena, stareš^-stvo -a s, starešinski -a -o; sta-rešiniti -im za starešino biti »a svatbi, starešin jen je -a s; sta-reSinovâti -ûjem, starešinoval -âla -o, starešinovânje -a s; (+starejš-) starin -a m, starina -e ž, starinski -a -o, starinstvo -a s, sta-rinstven -a -o [-van-]; starinar -ja m, starinarica -e I, stari-narski -a -o, starinarstvo -a s, starinarnica -e i; starinariti -im, starinârjenje -a s; starino-V sestavi: starinoslovec -vca m, ~sl6ven -vna -o, ~ slov je -a s. ~slôvski -a -o, ~ slovstvo -a «; starinoznânec -nca m, ~znân-ski -a -o, ~znânstvo -a « staro- v sestavi: stârocerkvén -a -o, stârocerkvénoslovânski -a -o = staroslovénski -a-o: ~i jezik, ~o slovstvo, toda: stâra cerkvéna slovânséina = staro-slovčnščina -e i; starodâven -vna -o, ~davniki -ov m mn.. ~dâvniSki -a -o, ~davnost -i i; starodôben -bna -o; staro-kopiten -tna -o, ~kopitnež -a n^ ~kopitnik -a m, ~kopitnost -i i; starosélec -Ica [-Ic-] m,
staviti
~sélka -e [-Ik-] i, ~sélski -a -o [-Is-]; staroslovénec -nca m (bleiweisovec), ~ slovénski -a -o: ~o gibanje; starosvéien -tna -o, ~svétnost -i i; staro-Ségen -gna -o, ~ségnost -i i, siarovéski -ška -o; starovérec -rca m, ~vérka -e i, ~vércn -rna -o, ~vérnost -i ž, ~vérski -a-o; starozakonski -a-o; staro-žitnost -i i starost -i in starost -i i, starosta -a in -e m, starostov -a -o, starosten -tna -o in starosten -tna -o: ~a meja starši -ev m mn., v edn. oče ali mati ali eden staršev (+starš starša, +dv. starša, +stariši) start -a m, starten -tna -o; starta ti -am, startanje -a «; starter -ja m, vse ip. stas -a m postava, rast, život, sta-sit -a -o postaven, zastaven, stasitost -i i postavnost, zastavnost stati stanem, stani -ite! stal -âla -o: to me drago stâne; ko bi me glavo stâlo; koliko stâne ta knjiga; veliko truda, dela, žrtev, bojev, besed me stâne stâti stojim, stoj -te! stoječ -6ča -e, sto. é, stâl -a -o, stânje -a «; gl. stalo; + dober stati za koga (kaj) pôrok biti, jamčiti; +stati na razpolago biti na voljo, izbiro, pripravljen biti za kaj; sonce stoji visoko, nizko; kakor gotovo tu stojim, solze *stojé v očeh se leskečejo, igrajo, v knjigi *stoji zapisano je zapisano, na glavi stâti, na sramotnem odru stâti, na svojih nogah stâti, sklon stoji na vprašanje ..., vse ljudstvo *stoji za njim je za njim, +stâti v milosti pri kom biti v milosti pri kom, voda stoji po dolini, lasje stoje pokonci; ura, mlin, žaga stoji; "•"stâti pod nadzorstvom, varstvom ipd. biti pod ...
statika -c ž nauk o ravnotežju, statičen -čna -o k statiki spadajoč, statik -a m kdor računa ravnotežje sil v konstrukciji statist -a m nema oseba na odru, brezpomembna oseba; statistka -e ž, statirati -am, statiranje -a s, statistovski -a -o statistika -e ž, statističen -čna -o: ~i urad, ~i pregled, statističar -ja m, statističarka -e ž, sta-tističarski -a -o: ~i tečaj stativ [-iu] -a m stojalo, podstavek stator -ja m mirujoči del električnega generatorja statua -e ž soha, kip, podoba; sta-tueta -e ž majhna statua, kipec status -a m stalež, stanje; status quo [kv6] obstoječe stanje, rod. statusa quo statut -a m uredba, pravilo, j^avil-nik; statutaričen -čna -o tn statutaren -rna -o; statuirati -am pred oči postaviti, jasno pokazati, določiti statva -e ž, nav. mn. statve -tev [-tau] (za tkanje), stat ven -a -o [-tvan-], statvice -ic ž mn. stava -e ž: stavo izgubiti, dobiti, plačati, staven -vna -o: ~i stroj, stavnost -i ž, stavnica -e ž, stavnina -e ž stavba -e ž, stavbica -e ž, stavben -bna -o: ~i red, ~o dovoljenje, stavbina -e ž, stav-binski -a -o, tudi: stavben -a -o [-ban-] ("^stavben): ~o podjetje; stavbenik-a f-ban-7 m, stav-benica-e [-ban-] ž ("""stavbenik, "•"stavbenica); stavbar in -bar -ja m, stavbarski in stavbarski -a -o, stavbarstvo -a « stavek -vka m, stavčen -čna -o: ~i člen, stavkoslovje -a «. stavkosloven -vna -o staviti -im, stivljen -a -o: stiviti hišo, stiviti sod, staviti besede, staviti koze; staviti s kom m kaj, staviti tri litre vina; +sta-
stévkA
viti (se) na razpolago dati, ponuditi (se); *staviti koga pod nadzorstvo, pod zaščito dati komu nadzorstvo, varstvo; *sta-viti predlog predlagati; *staviti na izbiro, na voljo dati, nuditi; staviti vprašanje zastaviti; stavljenje -a s, stavitev -tve i; .stavec -vca m, stavčev -a -o, stav-čevski -a -o; stavnik -a tn: sod se stavi v ~e; stavna -e i past iz količkov stavka -e i, stavkoven -vna -o: ~o gibanje, stavkar -ja tn, stavkarski -a -o; stavkokàz-âza tn; stâvkati -am: snope delavci stavkajo; stavkajoč -a -e (+stavkujoč), stâvkanje -a s staž -a m predpisana učna praksa, stâžen -žna -o, stažist -a tn, stažistka -e i, stažistovski -a -o stearin -a tn snov za sveče, stearinski -a-o: ~e sveče stebèr -brà tn, stebrn -a -o: ~a dvorana, stebrén -a -o, stebro-ven -vna -o; stebre stebrcà tn, stebrič -iča tn, stebriček -čka tn, stebričast -a -o, stebrišče -a s = stebrenik -a m kolonada, ste-brovje -a s [povsod: stab-] stêblo -a s, stêbelce -a [-bale-] s stêbeln -a -o [-bain ], stêbelnat -a -o [-bain-]; stêbelcast -a -o [-balč-], stebelčje -a [-balč-] s; stêblast -a -o; steblâti -âm v stebla iti, steblika -e ž, stebli-kast -a -0, steblikovina -e i, stebliti -im se; steblôvje -a s stecâj -a tn konkurz, stecâjen -jna
-o: ~o pravo steči -em gl. teči; ~ s česa (voda je stêkla z mize), stroj stêëe; *zasluge si steči zasluge si pridobiti, tat je stekel, pes je stekel, gl. tudi stekel in stekati stečina' -e pot, sled divjačine stégati -am, stégniti in -iti stég-nem gl. iztegniti
stegnà stegèn [stagan] in stagna -gen [-gan] s mn. = stegnè stegèn [stagan] i mn. steze za živino, zlasti med plotovi stegno -a s, tnn. stégna in stêgna -gen [-gan], stêgence -a [-gan-] s, stêgenski in stégenski -a -o [-gan-], stegnenica -e [-nan-]ž stehiniti -im: žito je na polju
stehinilo [stah-] stéhtati -am, stéhtan -a -o stékati -am: ljudstvo se stéka, gl. tudi iztekati, stékanje -a s, stekališče -a s, stèk -éka tn, stékva -e ž cisterna za deževnico; gl. steči in stečina stékel stêkla -o: ~ pes, ~a mačka, steklina -e ž, steklinski -a -o, steklost -i i steklo -a s, rod. mn. stêkel [-al], steklén -a -o, steklénka -e ž, steklenica -e ž, steklenička -e ž, steklenina -e ž, steklenfnar -ja m; stêkelce -a [-kale-] s; steklâr -ja tn, steklarica -e ž, steklârski -a -o, steklarija -e ž; steklâriti -im, steklârjenje -a s, steklârna -e ž, steklârstvo -a s; stêklast -a -o; stekliti -im gla-zirati, steklil -a -o, stekljênje -a s; steklenéti -im: oči mu steklenijo, steklenèl -éla -o, steklenênje -a s; steklovina-e ž steklo- v sestavi: steklobrusec -sca tn; stekloprédec -dca tn; stekloréz -a m, ~rézec -zca tn stélen -Ina -o [-In-]: ~a krava krava s teletom, steliti -im se oteliti se: krava se je stelila stélja -e ž, stéljen -Ijna -o, stélj-nik -a m, stéljnica -e ž, stéljica -e i, stéljka -e ž neka rastlina, steljkarica -e ž rastlinsko ime, stéljSëina -e ž, stéljënica -e ž, nav. mn. bot. stemniti -im se, stemnil -ila -o: ~ se mu je obraz, stemnilo se je, stemnitev -tve i [povsod: -tam-]
Stîks
sténa -e ž, sténski -a -o; stenik -a m lesena stena pri podu ali senici; +sténcas -a m stenski časopis
stenica -e ž, stenic j i -a -e: ~i pik, steničast -a -o, steničav -a -o, steničen -čna -o, steničarica -e i neka hruika, steničnica -e ž neka rastlina; steničnjak -a m = steničnik -a m rastlinsko ime
sténicen -čna -o krepilen fil.: ~i
afekti; stenija -e i napon +stemti gl. staniti sténj -a m: ~ pri luči stenograf -a m, stenografinja -e i, stenografija -e i, stenografičen -čna -o = stenografski -a -o, stenogràm -a m; stenografirati -am, stenografiranje -a s; ste-nodaktilografija -e i stenotipija -e ž stenografsko tipkanje, pretipkavanje stenograma, stenotipist -a m, stenotipistka -e ž
stenoza -e i zožitev (želodca, žile
ipd.) med. stèp -épa m le nekoliko v snop
zravnana slama stépa -e ž, tudi stép -i ž; stépen -pna -o: ~e rastline; stépnik -a m prebivalec stepe stepsti -pem gl. tepsti, stepèn -êna -o; stépati -am, stépanje -a s; stépnik -a m otep slame; stépki -ov m mn. sirotka steptati -âm gl. teptati: zemljo steptân -a -o, steptânost -i ž stereo- v sestavi: stereometrija -e ž nauk o telesih in njih likih; stereoskôp -a m, ~skôpski -a -o; stereotip -a m tisk. odlitek, ~tipirati -am, stereotipen -pna -o ustaljen, nespremenljiv, do-gnan, premlet, prazen, vsakdanji, ~ tipi j a -e ž sterilen -Ina -o [-In-], sterilnost -i [-In-] i; sterilizirati -am, sterilizâcija -e i, sterilizacijski
-a-o: ~i aparat = sterilizâtor -ja m
stesati stéSem gl. tesati, stesân -a -o
stesniti -im, stêsni -ite! stésnil -ila -o, stesnjèn -êna -o, stes-njênost -i ž, stesnitev -tve ž, stesnjâva -e ž; stesn jevâti -lijem, stesnjevânje -a 8 stéti stmèm in stâmem se: kri se stâme (stmè), stél -a -o, stét -a -o: ~a kri stetoskop -a ni slušalo (zdravniška
priprava) steza -é in -è ž, -i -6 in -b, mn. stezé stezâ in stèz -àm -àh -âmi; stezica -e ž, stezičica -e ž. stezička -e ž, stezina -e ž [povsod: staz-] stézati -am gl. iztezati steznik -a m, stézniSki -a -o stežaj -a m: vrata na ~ odpreti,
stežajnik -a m st0žka fn iztézka prisl., stéZkoma
prisl. s težavo stigma -e ž vtisnjeno ali vžgano znamenje, stigmatizirati -am za zmeraj zaznamovati, stigmatizi-ranje -a s, stigmatizâcija -e ž stili -a TO verz, stihoslovje -a «, stihotvorec -rca m, stihotvor-stvo -a s stiha in iztiha prisl., stihoma prisl. stihija -e ž, stihijski -a -o: ~o
gospodarstvo, ~o delovati stihomitija -e i vrsta dvogovora
v stari drami (poetika) stikati -am in -čem: ~ kaj s čim, ~ se s čim, ~ po čem brskati, ~ za čim iskati; slikanje -a «, stik -a TO, stikoma prisJ.; stika -e ž; stikâlo -a s, stikalen -Ina -o [-In-], stikâlnica -e /"-In-J ž, stikališče -a s; stičen -čna -o: ~ a ravan, ploskev, stičnost -i ž, stiktjaj -a m, gl. tudi stakniti Stiks -a TO ime mit. podzemske reke
stil
stil [-il] -a m slog, stilen -Ina -o [-In-], stilistika -e ž nauk o slogu, stilist -a m, stilistka -e ž, stilističen -čna -o; stilizem -zma m
*stimnlirati -am poživiti, spod-bosti, stimulans -a m poživilo, stimulacija -e ž sjmdbuda stirati -am gl. iztirati štiri -i in steri -i ž mn. seneni
zdrob = stirinje -a s stiskati -am, stiskanje -a s, stisk -a m kompresija, stiska -e ž, stiskač -a m, stiskaj -a m; stiskalo -a s, stiskalen -Ina -o [-In-], stiskalnica -e [-In-] ž, stiskalnik -a [-In-] m; stiska-lec -Ica [-du-] m, stiskanec -nca m, stiskanka -e ž; stiskàv -âva -o, stiskâvec -vca m, stiskâvka -e ž, stiskâvost -i ž; stiskovâti -ùjem, stiskovânje -a s; stiskoma prisl.; stisniti -nem, stisnjen -a -o, stisnitev -tve ž, stisnje-nje -a s, stisnjenost -i ž; stis -a m, stisnjenec -nca m skopuh, stisnjenka -e ž; stisljiv -iva -o, stisljivost -i ž; stisen -sna -o, stisnost -i ž stiva -e ž morska pena min. stkÂti stkèm gl. tkati, stkân -a -o,
stkânica -e ž tkanina stlačiti -im gl. tlačiti, stMčen -a -o, stMčen je -a s, stlačitev -tve ž stlati stéljem, stêlji -ite! stlàl -âla -o, (na)stlân -a -o, stlânje -a s stléti -im gl. tleti, stlitev -tve ž stô glav. itev., dvé sto, pét sto; sto tisoč; stokrat, stokraten -tna -o, dvé stokrat, tri stokrat, sto in stokrat; stotica -e ž; stôt -a m cent; stotisočica -e ž, sto-tisočinka -e ž, stotisočina -e ž, gl. tudi stoti sto- v sestavi-, stodélen -Ina -o [-In-]; stodnéven -vna -o; sto-fùnten -tna -o; stoglâsen -sna -o; stoglàv -âva -o, ~glâven -vna -o, ~glâvec -vca m, sto-
glavež -a m neka rastlina; sto-létje -a s, ~iléten -tna -o, sto-létnik -a m, ~létnica -e ž; sto-listnica -e ž neka rastlina; stonog -6ga -o, ~n6žen -žna -o, stonoga -e in stonoga -e ž; sto-ok -oka -o; sto rok -6ka -o; sto-stolp -ôlpa -o [-Ip-]: ~a Praga; stovfsten -tna -o stočiti stočim gl. točiti: vse ostanke vina je v en sodček stočil; stočišče-a s; stôk-ôkam stôg -a m, s tožnik -a m, stožev-nik -a m, stožnica -e ž, stožina -e ž, stožišče -a s, stožje -a s stôgla -e ž jermen pri čevljih,
stôgljaj -a m stogotiti -im gl. raztogotiti stoik -a m pristai grikega filozofa Zenona; miren, ravnodušen človek, stoičen -čna -o: ~a filozofija, stoicizem -zma m stoja -e ž, stojen -jna -o stabilen,
stojnost -i ž stojalo -a s, stojâlce -a [-le-] s stojišče -a s, stojiščen -čna -o:
~i prostor stojnica -e ž, stojničen -čna -o stokati -am in -čem, stokaj -te! stokal -a -o, stokanje -a s; stok -a m: jok in stokâlo -a s; stokav -a -o, stokavec -vca m, stokavka -e i stôklas -a m = stoklasa -e ž neka rastlina
stol [stôu] stola m, na stolu, mn. stoli -ov in -6v stolom na -ih tn -éh s stoli; stol gugâlnik [-du-] m; stolica -e ž kdtedra; stolica -e ž, stolič -iča tn, sto-liček -čka tn, stolov -a-o: ~a noga; stolâr -ja tn, stolârski -a -o, stolârstvo -a s, stolarna -e ž; stolček -čka [-6u-] m, stôlec -Ica [-ÔU-] m, stolen -Ina -o [-In-]: ~o mesto, ~a cerkev, stolnica -e [-In-] ž, stolnik -a [-In-] m; stolovati -ùjem, sto-lovàl -âla -o, stolovânje -a s
stoti
stôlba -e [-Ib-] i stopnica, mn.
stolbe stopnice, lestva stolči -em gl. tolči, stoičen -a -o
[povsod: -oui-] stolp stolpa m, stolpec -pca m, stolpič -iča m, siolpiček -čka m, stolpičast -a -o; stôlpast -a -o, stolpen -pna -o: ~a ura, stolpiča -e ž bot., stolpišče -a s, stolp je -a s [povsod: -Ip-] stolstiti -im: ~ prašiča, ~ se, stolstil -ila -o [povsod: -ou-] stop stoj! konec, pika; stôparica
-e i merilna ura ip. stopa -e i, nav. mn. stope: v ~e dati; stopen -pna -o: ~o vre-teno, ~a kaša, stopati -am: ječmen, proso ~ obdelovati v stopah; stopič -a m tolkai, stopica -e i, mn. stopice majhne stope za ireslo; stopina -e i stopalo -a s, stopalce -a [-k-] s stopalica -e i podplat na nogi, stopalen -Ina -o [-In-], stopal-nica -e [-au-] i: kolovratu je manjkalo ~e, stopdlnik -a [-du-] m stopati -am, stopaj -te! stopajoč -a -e, stopal -a -o, stopanje -a s; na péte komu stopati, stopaj -a m; stopiti stopim (v hišo), stopi stopite! sitopil -ila -o; stopiti komu na prste, na kurje oko; ~ na njegovo stran pri-druiiti «e; ~ s kom v zvezo, ~ v službo, v pokoj; ~ v ospredje, v ozadje, v 50. leto;
v zakon pr. poroiiti se, sklenili zakon, v veljavo dobiti veljavo, postava *stopi v veljavo dobi veljavo; stop -6pa m: v ~ iti, voziti v stopoma prisl.; stopan in stopèn -pnà -6 kdor hitro hodi (stopi); stopicati -am, stopicanje -a «; stopicljâti -âm, stopicljânje -a s stopica -e é: trohejska, jambska stopičen -čna -o
stopinja-e i: pobirati ~e za kom, koliko stopinj mraza je? kot 90"; stopinjica -e ž, stopinjski -a -o: ~a mera stopiti -im, stopi -ite! stopil -ila -o, stopljèn -êna -o, stopljênje -a «, stopitev -tve ž, gl. tudi stâpljati
stopnica -e ž, nav. mn. stopnice -ic, stopnišče -a s, stopniSki -a -o: ~i držaj stopnja -e ž, stôpnjast -a -o, stopnjàt -âta -o, stôpnjema prisl. po stopnjah; stopnjevati stopnjujem, stopnjeval -âla -o, stopnjevânje -a s; stopnjevâlen -Ina -o [-In-]; stopnjevit -a -o, stopnjevitost -i i, stop-njevina -e i zemlj. stopfv = stopràv prisl. iele stôrija -e i izmiiljena povest,
prazne marnje storiti -im, stôri -ite! stôril -ila -o in stôrilo -i -e, storjèn -êna -o: storiti komu kaj (dobrega, hudega, žalega, ljubega); noč se stori, sadje stori obrodi, krava stori se oteli; milo, grenko, inako se mi stori; storjêno mu je ureieno, zaiarano; storiti si kaj iz česa gnali, vzeti si kaj k srcu; storitev -tve i, storilec -Ica [-iu- in -le-] m, storilo-a s, storilen -Ina -o [-In-], storilnost -i [-In-] i stomirati -am preklicati: ~ naročilo, storniran -a -o, storni-ranje -a s; stôrno -a m storž st0rža m: smrekov, koruzni storžič -iča m, storžnjak -a m, nav. mn. storžnjfiki -ov iglavci
stotér -a -o gl. četver, stotéren
-rna -o, stotérka -e i stoti -a -o, stotina -e ž 1. stoti del (0,01), 2. skupina sto predmetov: na stotine ljudi; sto tica -e i, stotinka -e i, st0tič prisl. = stôtikrat prisl., stotâk -a m
Slovenski pravopis
769
49
stotnik
stotnik -a m, stolnica -e i, stöt-niški -a -o; stotnija -e ž, stot-nijski -a -o; stotništvo -a s stožanj -a m podboj = stožanje
-a 8 = stožanjec -njca m stožec -žca m majhen stog; geom. lik; stožcev -a -o: ~a višina; stožčast -a -o: ~a streha stozér -a m, stožčrnica -e ž stožina -e ž, stožišče -a s, gl. stog stožiti stoži se mi: ~ se po domu
gl. tožiti, stožil -ila -o st6žnik -a m, stožnica -e ž, gl. stog
stradati -am, stradal -a -o in -âla -o, stradanje -a in stradânje -a 8, strâd -a m, strâdež -a m, stra-dâlec -Ica [-àjf.-] m, stradâlka -e [-dif-] ž, stradâlski -a -o [-du-]; stradâc -a m Stradivari -ja m znameniti izdelovalec gosli, Stradivari jev-a-o: ~e gosli = stradivârke -rk z mn.
strah -Û in -a m, mn. strahovi -ov: brez straha (strahu), v strâhu živeti; v strâh prijeti, vzeti, biti komu; iz strahu kaj napraviti, za strah v prôsu biti; bati se strahov; strahoma in strâhoma pris/. s strahom; stra-hôta -e ž, strahôten -tna -o; strahovâti -ûjem, strahovàl -âla -o, (u)strahovân -a -o, strahovâ-nje -a s, strahovâlec -Ica [-du-] m, strahovâlka -e [-du-] ž, strahovâlen -Ina -o [-In-], stra-hovâlnica -e [-In-] i; strahovit -a -o, strahovitost -i i, gl. tudi strašen
straho- v sestavi: strahopèt -éta -o, ~pétec -tca m, ~péten -tna -o, ~p6tnež -a m, ~pétnik -a m, ~pétnica -e i, ~pétnost -i i; strahovlâda -e ž stran -i ž: leva, desna ~ sve-tâ, gorenjska na čigavi ~i je pravica? na stran stopiti, v stran = stran stopiti, koga po
strani gledati; po strani zaslužiti poleg, zraven; z ene strani, z druge strani; +od strani koga ali česa od koga ali česa ali samo rod.: ni se imel ničesar bati od gledalcev ("•'od strani gledalcev); tako ravnanje Madžarske (+tako postopanje od strani Madžarske); delavci to namero toplo pozdravljajo ("'"od strani delavstva se ta namera toplo pozdravlja) stran prisl.: ~ iti, ~ spoditi, ~ dati, ~ spraviti, ~ priti: krava je prišla je poginila straneti -im na stran viseti, se nagibati, stranel -ela -o: drevo (voz) strani (na levo), stranenje -a s; straniti -im (se): ledena pot voz strani, stranjenje -a s stranica -e ž, straničica -e i, stra-ničar -ja m: kozolec stra-ničiti -im, straničenje -a s stranišče -a s, straniščen -čna -o: ~a školjka, straniščnik -a m, straniščnica -e ž stranka -e ž, strankin -a -o: ~ odbor, ~a pravila, strankar-ja m, strankarica -e ž, strankarski -a -o, strankarstvo -a s, stran-čica -e ž ^stranpot -i ž = ^stranpotica -e z stranska, kriva, napaina fot: da ne bi zašel na +stranpota kriva pota
stranski -a -o, stranščica -e i vrsta piščalke, mn. stranščice -ic ž det statev in trlice strast -i ž, strasten -tna -o, strast-nost -i ž, strastnež -a m — strastnik -a m, strastnica -e z strašen -šna -o in strašen ali stra-šan -šna -6 -i; strašnica -e ž ime več rastlinam; strašnost -i ž; strašanski -a -o: ~a nevednost, ~o velik, gl. tudi strah in strašiti
strašiti -im in strašiti -im: tod rado straši; zakaj strašiš otro-
strelîtî
ka? straši -ite! strašil in -šil -a -o, strašen je in -en je -a s; strašilo-a s, strašilen-Ina-o [-In-]: ~a pištola, strašilnica -e [-In-] ž vrsta osata, strašilnik -a [-In-] m divji žafran-, strašilec -Ica [-le-] m, strašilka -e [-Ik-] ž, gl. tudi strah in strašen strašljiv -iva -o, strašljivost -i i, strašljivec -vca m, strašljivka -e ž kdor se rad straU strašno prim. strašneje prisl.: ~ je videti, misliti; ~ razmesarjen; tudi samo poudarni pomen zelo: ~ priden, ~ zgodaj, ~ blizu, ~ veliko; ~ ljudi je bilo veliko-, tudi strašno strateg -a m vojskovodja, strategija -e ž vojskovodstvo, strate-gičen -čna -o = strateški -a -o stratosfera -e ž zračna plast v višini nad 10 km; stratosferen -rna -o, stratosferski-a-o: ~o letalo straiS -i ž = straža -e ž spodnji
del strehe straža -e ž: telesna, mrtva, nočna stati na ~i, ~o postaviti, držati; stražen -žna -o: ~a ladja, ~i ogenj, ~i narednik; stražnik -a m, stražnica -e ž, stražništvo -a s, stražnina -e ž; stražmojster -tra m stražar -ja m, stražarica -e ž, stražarski -a -o, stražarstvo -a s, stražarnica -e ž; stražariti -im, stražarjenje -a s stražiti -im, straži -te in -ite! stražil -a -o in -ila -o, (za)stra-žen -a -o, straženje -a s, stra-žitev -tve ž; stražišče -a s; straži jiv -iva -o: ~ pes strčati -im itrleii, strči -ite! strčal
-ala -o, strčanje -a s stfd -i ž, strden -a -o, strdenica -e ž kolač, pečenje iz medu; strde-nika -e ž vrsta sliv; strden je -a «, strdica -e ž medica; strdenka -e ž ime več rastlinam; strdina -a ž strd s satjem vred
strditi -im trdo narediti, ~ se, stfdi -ite! strdil -ila -o, stfjen -a -o: ~a kri, širjenje -a s. str jenost -i ž, strditev -tve ž; strjenina -e ž, strdek -dka m gl. strjati in strjevati stréëi strčžem: ~ gostom, bolnikom, stroju, strastem, radovednosti; ~ pri mizi, v gostilni, v bolezni; ~ na kaj gledati za čim, prežati na kaj; ~ komu po čem (življenju, premoženju) skuiati vzeti; jed mi ne streže; strézi -te in -ite! strégel -gla -o, (po)strčžen -a -o, stršženjo -a 8, stréga -e ž, strežba -e ž; str6žen -žna -o, strčžnik -a m, strčžnica -e ž, strčžniški -a -o. strežništvo -a s, strežnina -e ž; strežaj -a m, strežajka -e i; streže -éta m in s, strčžec -žen m; strčžek -žka m, strčžič -a m stržek; strežljiv -iva -o stréha -e ž, stréhast -a -o; stréhav -ja m, stréharica -e ž strigalica, strehariti -im, streharjenje-a s; stréSen -šna -o, strešnik -a m. strčšnica -e i; strešica -e ž. strčšina -e ž, strčšje -a s -ostrešje -a s; strehodèr -éra m vrtinec (veter) strél [-éu in -él] -a m, stréla -e ž, strélen -Ina -o [-In-]: ~a linn = strélnica -e [-In-] ž, strélnik -a [-In-] m top; strelina -e i rana od strela; strelâr -ja m. strélast -a -o; strelica -e ž, stre-ličast -a -o, strélstvo -a [-Is-] s, strelščina -e [-li-] ž streliti -im, strêli -ite! strelil -n -o, (u)streljèn -êna -o; stréljati -am, stréljaj -.te in -âjte! streljal -a -o in -âla -o, stréljanje -a in streljânje -a s, streljâva -e Ž; strélec -Ica [-le-] m, strél-ka -e [-Ik-] ž, strélski -a -o [-Is-]: ~i jarek, ~a družina; streljaj -a m; streljâvka -e ž
sirelo-
strela; strelišče -a s, streliščen -ščna -o: ~e naprave, strelivo -a 8
strelo- v sestavi: strelonôsec -sca tn, ~nôsen -sna -o: ~i oblak; strelovod -6da m, ~ voden -dna -o: ~e naprave streme -éna s ~ strêmen -éna tn, stremenica -e é jermen pri stremenu, nav. mn. stremenice: petne, bočne, prsne, nartne streménast -a-o, stremenàt-âta -o; stremenjâk -a m; stremén-ski -a -o; streménovec -vca m
*streméti -im prizadevati si, stremi -itel stremèl -éla -o, *strem-1 jênje-a s prizadevanje; *strem-Ijîv -iva -o prizadeven, *strem-1 jivost -i ž prizadevnost; stre-nmh -a m, stremuhinja -e i, stremiištvo -a s strengetati -âm in -ččem rožljati, žvenketati, strengetàl -ala -o, strengetânje -a s, strengèt -éta m strépati -am in -pljem: perilo,
prejo, prah ~ strepetati -âm in -ééem gl. trepetati in vztrepetati streptokôkus -a m, streptokôku-sen -sna -o, streptokôkusov -a -o streptomicin -a m med., strepto-
micinov -a -o: ~ učinek Strésti strésem gl. tresti, strésen -a -o; strésati -am; stresti in stresati pomenita: 1. tresenje: koga za lase stresti (stresati), z glavo stresti (stresati); 2. izgubljanje gl. raztres(a)ti: z glave stresti (stresati), fižol stre-s(a)ti (le je vrela strgana); stres -ésa m, strések -ska m, stresâj -a m; strésanje -a s; stresalo -a s, strésalica -e ž; stresâlec -Ica [-du-] m, stresâlka -e [-du-] ž; strésen -sna -o; strés-niti -nem; stresovâti -ûjem, stresovàl -âla -o, stresovânje -a S, stresovâlec -Ica [-du-] m, stresovâlka -e [-du-] ž
stréien -šna -o: ~a opeka, lepenka, gl. streha stréti strèm in stârem gl. treti, stft -a -o, stftost -i Ž, strtina -e ž strézniti -nim gl. iztrezniti; stré-zen -zna -o, stréznost -i ž; stré-zovati -ujem se strežaj -a m ipd. gl. streči strgati -gam in -žem: korenček obleko s sebe toda: list iztrgati (iz knjige), obleko strgati = raztrgati; strgan -a -o, strgan je -a s; stfganec -nca m, stfganka -e ž; strgač -a m, str-gâéa -e ž, strgâlec -Ica [-du-] m, strgâlka -e [-du-] ž; strgâr -ja m; strgalo -a s, strgâlen -Ina -o [-du-]: ~i nožiček, strgâlnik -a [-du-] m, strgâlnica -e [-du-] ž; strgljâti -âm, strgljàj -âjte! strgljàl -âla -o, strgljânje -a s; strgôn -a m, strgotina -e ž, str-gûlja -e ž strhel [-hau] -hla, -o, stfhlost -i i; strhlenéti -im, strhlenèl -éla -o; strhljiv -iva -o strie -a m, stričev -a -o, striček -čka m, stričevina -e ž, stričev-ka -e ž lièiek; stričnik -a m, stričnica -e ž; strina -e i teta, strinin -a -o, strinič -iča m striči strižem, strizi -te! strigel -gla -o, (o)strižen -a -o, striženje -a s, striž -i i = striža -e ž, strižec -žca m, strig -a m, stri-žen -žna -o: ~a ovca, ~a napetost, ~e sile; strižina -e ž; strižlja -e ž, strižnica -e ž; strižnina -e ž strigalica -e ž zool. (+štrigalica) strihnin -a m (strup), strihninski -a -o
*strikten -tna -o nataiUen, določen: dobil je *~a navodila na-tanina, *~i pomen besede ožji, pravi pomen besede; *~o se držati česa natančno, trdd, po črki
strošek
strinjati -am (se), strinjanje-a s; strniti strnem, strni -itel strnil -ila -o, strnjen -a -o; strnilo -a s; strnitev -tve ž, strnitven.-a -o [-tvan-]; strnjeviti -ujem, strnjevanje -a a Stritar -ja m, Stritarjev -a -o: ~ jezik, stritarski -a -o: ~o čustvo, stritarjanec -nca m, stritarjanski -a -o, stritarjan-stvo -a s stfjati -am, strjevati -lijem, str-
jevàl -âla -o, strjevânje -a s stfkati -am: ~ s prta (moko), strkâvati -am; toda: iztrkati pipo gl. tam strm -i ž: čez grm in strm; strm -a -o in -Ô, stfmen -mna -o in strmèn strmân -mnà -ô; stfniec -mca m; strmén -i ž = strmica -e ž = strmina -e i; stfmkast -a -o, strmôst -i i; strmovit -a -o, strmovitost -i i; strmoča -e i strmost strméti-im, stfmi -itel strmé, str-mčč -éca -e, strmèl -éla -o, strmèn je-a s; strmolè-éta m kdor strmo gleda strmo- v sestavi: strmoglàv -âva -o, ~glâvec -vca m vrsta letal, ~glâviti -im, ~glâvljen -a -o; strmoglavi jati -am, ~glâvlja-nje -a s; strmoglèd -éda -o, ~glédnost -i i stfn -i i: čez dfn in stfn; strnjè -à s; stfn -a -o: stfna in ajdova žetev; strnén -a -o: ~o žito; strnina -e i; strnišče -a s, strniščen -čna -o: ~a repa, str-niščnica -e ž, strniščnik -a m; strniščina -e ž; stfnokos -osa m, strnokoš -i ž pokoiena strn strnad -a m, strnâda -e ž, strnâ-dek -dka m, strnadka -e ž, str-nâdji -a -e, strnâdov -a -o strniti -nem gl. strinjati strôëje -a s ipd. gl. strok strofa -e ž kitica pesmi, strofičen -čna -o
strog -a -o, strožji -a -e oster, trd, hud, resen; prisl. strogo, prim. strože; strogost -i ž strohnéti -im gl. trohneti, stroh-nênje -a s, strohnitev -tve i, stroMina -e i; strohljiv -iva -o, strohljivost -i i strôj -ôja m, strôjen -jna -o, strôjnik -a m, strojnica -e i, strojničen -čna -o: ~i pas; strojček-čka m, strojništvo-a s stroje-» se«/a»i: strojeslôvje-a s; strojepis -a m, ~pisen -sua -o, ~pisec -sca m, ~piska -e i; strojevodja -a in -e m, stroje-vôdski -a-o: ~i tečaj; stroje-znânstvo -a s strojiti strôjim, strôji -ite! strôjil -ila -o, (u)strôjen -a -o, strojenje -a in strojenje -a s, stro-jitev -tve i, strôjba -e ž; stro-jâr -ja m, strojarica -e i, stro-jarija -e i, strojârski -a -o, strojârna -e ž = strojârnica -e Ž, strojârstvo -a s; strojâriti -im, strojârjenje -a s; strojilo -a s, strojilen -Ina -o [-\n-J, strojil-nik -a [-In-] m, strojilnica -e [-In-] i; strojina -e i strok stroka m, strôkovje -a s, strôkast -a -o, strokàt -âta -o, strokovit -a -o, stročen -čna -o, stročji -a -e: ~i fižol, stročnat -a -o, stročnica -e i, stročec -čca m, stroeèk -čka m, strôèje -a s, stročiti -im se: grah se stroči
stroka -e i, strokoven -vna -o, strokovnjâk -a m, strokovnjâ-kinja -e ž, strokovnjâški -a -o, strokovnjfištvo -a s strop -opa m, na ströpu; stropen -pna -o: ~i zidak, stropnik -a in stropnik -a m, stropnica -e i; stropövje -a s strôsiti -im = raztrositi -im gl. trositi
strošek -ška m. stroškoven -vna -o, stroškovnik -a m
strpéëa
strpača -e i vrsta ravnice strpanec -nca m vrsta osata strpati -am, strpan -a -o, stfpa-nost -i ž; strpavati -am kaj v kaj, strpavanje -a s strpéti -im gl. trpeti; strpévati -am, strpévanje -a s; strpen -pna -o, stfpnost -i ž, stfpnik -a m = stfpnež -a m, stfpnica -e ž; strpljiv -iva -o, strplji-vos't -i i
strpoléti -im »plameneti, strpolèl
-éla -o, strpolênje -a s stfsniti -nem (se) prestrašiti, presenetiti, stfsel -sla -o prestrašen, strsnitev -tve z strug -a m, struga -e i: vodna strugati -am, strûganje -a s; strugalo -a s, strugalen -Ina -o [-In-], strugalnik -a f-ln-] m; strugač -a m, strugača -e ž, strugi ja -e i strgata, strgulja; strugljati -âm, strugljàj -âjte! strugljàl -âla -o, strugljânje -a g; strûgavica -e ž, strûgelj-glja n»; strugotina -e i, strugotinast -a -o, strugotinec -nca m, stru-govina -e i; gl. tudi stružiti strugâr -ja m, strugarica -e ž, strugârski -a -o: ~o orodje, strugârstvo -a s; strugâriti -im, strugârjenje -a s strnja -e ž tok: literarna, električna struja, strûjati -am, strù-janje -a « fiz.; strujiti -im: voda struji čez njivo struktura -e ž ustroj, zlog, sestava, strukturen -rna -o: ~a formula striima -e ž golša med. strumen -mna -o: ~o napeta vrv,
~a hoja; strumnost -i é struna -e ž: ~e naviti, napeti, ubrati; bo treba druge ~e naviti ostreje nastopiti; prenapeta ~ poči; igrati na eno ~o, eno samo ~o pritiska zmeraj isto goni; na rodoljubno, socialno ~o brenka; konjska ~ žima; živa ~ zool.; striinast -a -o.
strunar in strunâr -ja m, stru-narski in -ârski -a -o, strunica -e ž, strunski -a -o strup -a m, strupén -a -o, stru-penica -e ž, strupenina -e ž, strupenjâk -a m, strupenjâéa -e ž; strupénost -i ž, strupénski -a -o; strupen -pna -o: ~i zob, ~a žleza; strupnàt -âta -o, strûpnica -e ž, strupnik -a m strupnina -e ž; strupnjâk -a m; strupâr -ja m, struparica -e ž, strupârka -e i; strupovit -a -o, strupovitost -i ž; struposlovje -a 8, strupoznânstvo -a 8 strupati -am in strupiti -im gt. trupati razbiti, strupan in strûp-Ijen -a -o struž -a m neki žužek, striižav -a
-o: ~o žito sthižiti -im, struženje -a g, stru-žina -e ž, striižec -žca m, striiž-je -a g; stružen -žna -o: ~o dleto; stružnica -e ž, striižnik -a m, gl. tudi strug stržek -žkà m kraljiiek (ptii) stržen -a m, stržčnov -a -o, str-zénovec -vca m, stržčnec -nca m, strženica -e ž, strženina -e ž, strženka -e ž neka hruška; str-ž0nast -a -o; stfželj -žlja m koruzni stori stud-a m, studen-dna-o ostuden; studiti -im (se), stiidenje -a s; stùdnost -i ž; studljiv -iva -o, studljivost -i ž studèn -êna -o mrzel, studênec -nca m, studênéek -čka m, stu-dênéen -čna -o: ~a voda, stu-dênénica -e ž = studênéina -e ž, studênénik -a m ime več rastlinam, studéncnat -a -o: ~a dežela; studčnčar -ja m; stude-nice -ic ž mn. zajet izvirek stiidio m -ia -iu -io -iu -iom, rnn.
studii -iov -iom -ie -iih -ii studiosus [-ôzus] -a m dijak studor -ja m moker skalnat svet
Sudéu
stuhnéti -îm pokvariti se, stroh-neti, stuhnèl -éla -o: ~a repa; stûhel -hla -o zatohel; stuhlina -e i, stuhnôta -e i stuliti -im (se), stûljen -a -o, stù-Ijenec -nca m = stùljenik -a m, stulina -e i stvâr -i Ž, sitvârca -e i, stvaren -rna -o, stvarnost -i i, stvâr-nica -e i, stvarnik -a m, stvarstvo -a s stvâriti -im, stvari -te! stvâril -a -o, stvârjen -a -o, stvarjênje -a s, stvaritev -tve i; stvarilen -Ina -o [-In-] : ~a moč (+S!tvariterj-na moč); stvarilnost -i [-In-] i, stvarina -e i; stvaritelj -a m stvarnik, stvariteljica -e i, stva-riteljski -a -o: ~o delo; stvér-jati -am, stvârjanje -a s, stvar-jalen -Ina -o [-In-]: ~a moč, stvarjélnost -i [-In-] i; stvar-Ijiv -iva -o, stvarljivost -i i stvôr -ôra m, stvô-riti -im, stvôr-
jen -a -o, stvoritev -tve i snb lat. pod: snb voce pod iztočnico, kratica: s. v.; sub- v sestavi pod-+subaltêren -rna -o pod kom drugim, odvisen, podloien: ~i častnik; +subaltêrnost -i i [-11-] sùbdiakon -a m, siibdiakonski -a -o, sùbdiakonât -a m, sùbdia-konétski -a -o subjékt -a m podmet, osebek, oseba; subjékten -tna -o: ~o določilo; subjektiven -vna -o oseben, subjektivnost -i i, sub-jektivizem -zma m fil., subjek-itivist -a m, subjektivistka -e ž, subjektivističen -čna -o subkutan -a -o podkožen: ~a injekcija med. sublimât -a m prehlapina, Sublimaten -tna -o; sublimirati -ani prehlapiti, razpliniti, sublimira-nje-a s, sublimacija-e i, subli-macijski -a -o: ~i produkt sublimen -mna -o vzvišen
subordinacija -e é podloinost, pokorščina predstojnikom, podreditev, subordinirati -am podrediti, subordinîran -a -o subréta -e i pevka veselih vlog subsidiären -rna -o pomožen, sub-sidije -ij ž mn. pomočki, subsi-diarij -a m subskribirati -am podpisati, naročiti, subskribiranje -a s, sub-skrîpcija -e ž, subskripcîjski -a-o: ~a cena, subskribènt -ênta m
substanca -e ž podstdt, tvar, tva-rina, jedro, substančen -čna -o: ~a podlaga, substancialen -Ina -o [-In-] bistven substantiv [-iu, *-if] -a m samostalnik, sûbstantiven -vna -o: ~a raba, substantivirati -am, substantiviranje -a s, substan-tivizacija -e ž substituirati -am zameniti, sub-stituiranje -a s, substitucija -e ž zamena, substitut -a m, sub-stitucijski -a -o substrat -a m podlog, podlaga,
substraten -tna -o *subsumirati -am privzeti, všteti,
*subsumiranje -a s *subtilen -Ina -o [-In-] tenek, nadroben, nežen, *subtilnost -i [-In-] ž tančina, nadrobnost subtrahirati -am odšte(va)ti, sub-trahiranje -a s odštevanje, sub-trahènd -ênda m odštevanec, subtrdkcija -e ž odštevanje subtropičen -čna -o: ~i kraji,
~o podnebje subvéncija -e ž pomoč, podpora, subvencijski -a -o: ~i fond, subvencionirati -am, subvencioniranje -a s *subverzija -e ž prevrat, *subver-ziven -vna -o prevraten, pre-vratniški, *subverzivnost -i ž prevratnost Sudan -âna m kr. i., sudânski -a -o: ~i črnci. Sudanec -nca m
Sudeti
Sudeti -ov m mn. L i. pogorja,
sudetski -a -o Suez -a m kr. i. mesta v Egiptu,
sueški -a -o: Sueški prekop *suficit -a m prebitek, ostanek,
*suficiten -tna -o sufiks -a m pripona, obrazilo, su-fiksalen -Ina -o [-In-]: ~i naglas
sufUrati -am priiepetavati, sufli-ranje -a s, sufler -ja m iepe-talee, suflerka -e i iepetalka, suflerski -a -o: ~i prostor sufragan -a m podložnik, sufra-
gahski -a -o sugerirati -am komu kaj ^šepetati, vplivati na koga, vsiliti komu svojo voljo, sugeriranje -a s, sugestija -e ž, sugestiven -vna -o, sugestivnost -i ž; sugesti-bilen -Ina -o [-In-] kdor se dd vplivati, sugestibilnost -i [-In-] ž suh -a -o in -6 -i -e: na suho stopiti, po suhem in po mokrem; suha -e ž presihajoč potok; suhač -a m, suhača -e ž; suhal [-du] -i ž; siihec -bca m = suhelj -hlja m; suhica -e ž suha veja; suhljad -i i; suhljat -ata -o; suhost -i i; suhota -e ž, suhoten -tna -o; suhotec -tca m, suhotica -e I sušica, suho-tina -e i; gl. tudi sn^a in sušiti suho- v sestavi: suhocvetnica -e ž neka rastlina; suhokostec -tca m; suholetnica -e ž neka rastlina; suhomrazica -e i; suho-nog -oga -o; suhoparen -rna -o, ~parnost -i ž, ~parnež -a m; suhopernik -a m neka rastlina; suhopet -eta -o, ~petec -tca m; suhoreber-bra-o: ~i konjiček; suhozemec -mca m, ~zemski -a -o
suita -e [šicita] i vrsta skladbe,
spremstvo: dvorna ~ +snjet -a [siie -ja] m predmet, snov
sukati -am in -čem, sukaj -te tn -ajtel in suči -tel sukal -dla -o. Slikanje -a s, sukanec -nca tn nit, vrsta močnika, sukanček -čka tn, mn. sukančki -ov (jed)^ sukanka -e i; suk -a m, sukač -a m, sukačica -e ž; sukdlo -a », sukalen -Ina -o [-In-], suka-lica -e i, sukalnica -e [-In-] i, sukalnik -a [-In-] m; suček -čka m 1. vodni vrtinec, 2. suček jrediva; stičen -čna -o: ■^a hitrost; sukalec -lea [-du-] m *sukcesiven -vna -o postopen, *sukcesivnost -i i; *sukcesija -e i nasledstvo sukliati -am (se): plamen suklja, sukljaj -ajte! sukljal -ala -o, sukljanje -a s suknja -e ž, suknjič -a m, suknjiča -e i, suknjač -a m škric, suknjača -e ž, siiknjar -ja m zaničlj. za gospoda sukno -a s, sukence -a [-kan-] s; suknen -a -o: ~a obleka, suk-nenina -e i = suknina -e i; suknšr -ja tn, suknarica -e ž, suknarija -e ž; suknarna -e i; suknarnica -e ž, suknarski -a -o, suknarstvo -a s; suknariti -im, suknarjenje -a s; sukno-tfžec -žca m, suknotkalec -Ica
[-du-] m sula
Sul a -a in -e m os. i. rimskega
državnika, Siilov -a -o salec -Ica [-le-] m — sulač -a m neka riba, sulčji -a -e [-IČ-]: ~e meso sulfat -a [-If-] m kem. soli iee-plene kisline; sulfid -a [-If-] m kem. žveplove spojine s kovinami; sulfit -a [-If-] m kem. sulica -e ž, suličar -ja m, suli-čarka -e i zool., siiličast -a -o, siiličica -e i, siiličišče -a s, sii-ličnik -a m; suličati -am se sul j -a m vrsta škafa, brente sultan -a t», sultanov -a -o, sul-tanka -e i, sultanski -a -o: ~i
suvati
človek; sultanat -a tn [povsod: -IH.
sum -a m, siimen -mna -o: ~o blago, sumnost -i ž; sumiti -im = siimniti -im, (o)sumljen -a -0 = (o) sumu jen -a -o, ,sum-1 jen je -a s; siimnja -e ž, sum-njiv -iva -o = sumljiv -iva -o, sumi jivec -vca m, sumi jivka -e ž, sumljivost -i ž
*sunia -e i vsota, Sumirati -am seštevati, sumiranje -a s, sumand -a m seštevanec; sumaričen-čna -o samo v glavnem posnet, okrajšan, kratek Sumer -a m starodavno ime za pokrajino ob dolnjem Evfratu, Sumerci -ev m mn., sumSrski -a -o, sumerščina -e ž (jezik) sumničiti -im, sumničenje -a s;
gl. tudi sum suniti -em, {pre)sunjen -a -o, sunek -nka m, sunkoma prisl.; sunkovit -a -o, sunkovitost -i ž; sunljaj -a m super- (lat.) v sestavi: superarbi-trirati -am, superarbitracija -e ž višji pregled, višja razsodba: superintendent -enta m višji protestantski duhovnik; super-naturalizem -zma m, ~natura-lističen -čna -o; superfosfat -a m, ~fosfaten -tna -o: ~o gnojilo; superoksid -a m superior -ja m predstojnik, supe-rioren -rna -o močnejši, boljši, superiornost -i i premoč superlativ [-iu, '''-ifl -a m pre-seinik, superlativen-vna-o: ~a oblika pridevnika, ~a ocena supin -a m namenilnik, supinski
-a -o: ~a oblika suplement -enta m priloga, dodatek, dopolnilo; suplementen-tna -o: ~i snopič; suplementaren -rna -o: ~i kot suplent -enta m, suplentka -e ž in suplentinja -e i, suplentski -a -o: ~o mesto, suplirati -am,
supliranje -a s, suplénca -e z, suplentura -e i suponirati -am predpostavljali; slovenimo: vzemimo, da; mislimo, da; s tem pridržkom, da; ■ suponiranje -a s, supozicija-e ž supremat -a m vrhovna oblast, supremacija -e i premoč, prevlada, prvenstvo siira -e i poglavje korana surka -e i jopa, kočemajka, suknjič
surogat -a m nadomesisèk surov -6va -o, surovec -vca m — surovež -a m; surovina -e z, surovinski -a -o; surévka -e i neka goba; surovost -i i in surovost -i ž; surovéti -im, surovi -ite! surovèl -éla -o, suro-vénje -a s; povsod: +sirov-suspeudirati -am začastio odstaviti, razveljaviti, suspendiranje -a s; suspenzija -e i; suspen-zôrij -a m kilni pas siiša -e ž, sušen -šna -o: ~o leto, siišnik -a m suh veter, sušnina -e i; siišec -šca m marec, su-ščev -a -o: ~ sneg; sušje -a s kar je posušeno Siišak -âka m, na Susâku, suSâ-
ški -a -o: ~a luka sušica -e i jetika, sušičen -čna -o:
~ človek, sušičnost -i i sušiti -im, suši -ite! sušil -a -o, suSèn -êna -o, suš0nje -a s, su-Š0nec -nca m prepečenec, suše-nina -e i; sušina -e ž, sušišče -a s; sušilec -Ica [-iu-] m, su-šilka -e [-iu-] i, sušfič -a tn; sušilo -a s, sušilen -Ina -o [-lit-], sušilnica -e [-In-] i, sušilnik -a [-In-] m, gl. tudi suh *suterén -a tn podpritličje, *sute-
renski -a -o: ~o stanovanje sûti spèm in su jem, su j -te! sùl sûla -o, (na)sût -a -o, sûtje -a s, gl. tudi sipati suvati Slivam tn su jem, suvaj -te! in sùj -te! suvâl -a -o, suvânje
suveren
-a s; suvéleii -Ina o [-In-], su-vâlnica-e [-In-] i, gl.tudi suniti suverén -a -o vrhoven, neodvisen, suverén -a m vladar, suverénost -i i vrhovnost, neodvisnost Suzana -e i os. i., Suzanin -a -o suženj -žnja m, sužnja -e ž, suženjski -a -o [-ianj-], suženjstvo -a [-žanj-] s; sužnji -a -e in siižen -žna -o, siižnost -i i; sužnjevati -ujem, sužnjevàl -ala -o, sužnjevanje -a s svaditi -im (se) razjeziti, ~ se spreti se s kom, svadil -a -o, svaja -e i prepir; svadljiv -iva -o, svadljivec -vca m, svadljiv-ka -e i, svadljivost -i ž svak -a m, svâkinja -e ž, svâski -a -o, svaštvo -a s, svaščina -e i; svâst -i i svakinja svâljek -Ijka m, svâljcek -čka m, svâljkast -a -o, svâljkar -ja m; svâljêica -e ž cigareta; svâljnik -a m neka rastlina; svaljkâti -âm, svaljkàj -âjte! svaljkàl -âla-o, (po)svaljkân-a-o, svalj-kânje -a s svariti -im, svûri -ite! svaril -a -o, (po)svarjèn -êna -o, svarjô-nje -a s; svaritelj -a m, svari-teljica -e i, svariteljski -a -o; svarilo -a s, svarilen -Ina -o [-In-], svarilec -Ica [-iu-] m, svarilka -e [-tu-] i, svarilnica -e [-In-] i; svarljiv -iva -o, svarljivost -i i svàt in svât -a m, mn. svâti in svâtje -ov; svâtba -e i, svâtben -a -o [-ban-]; svâtec -tca m, svâtevea -e [-au-] ž; svatovâti -ûjem, svatovàl -âla -o, svato-vân je -a s ; svatovâlec -lea [-àu-] m, svatovâlka -e [-àu-] i, sva-tovâlski -a -o [-àu-]; svâtovec -vca m, svâtovka -e i, svâtov-ski -a -o, svâtovSèina -e i svéca -e ž, svécica -e i = svéèka -e i, svécen -čna -o, svéènica -e Ž, svécnicen -čna -o, svéènik
-a m = svéénjak -a m; svéèar -ja m kdor svečo nosi, svéèarica -e i, svéèarski -a -o, svéèar-stvo -a s; svečar -ja m kdor sveče dela, svečarica -e i, sve-èârski -a -o, sveèârstvo -a s; svecârna -e i, sveèârnica -e ž; sveèâriti -im, sveèârjenje -a s svečan -âna m februar, svečanov
-a-o: ~ mraz svečan -a -o slovesen, sveèânost
-i ž slovesnost svečava -e ž, sveëâven -vna -o: ~i plin, svecâvnik -a m vrsta encijana; svečinje -a s encijanu podobna rastlina svečenik -a m duhovnik, sveče-nica -e ž duhovnica, svečeniški -a -o duhovniški, svečeništvo -a s duhovništvo svéder -dra m, svédrc -a m, své-drček -čka m, svédriè -a m; svédrov -a-o: ~ ročaj, svédro-vec -vca m vlomilec; svedrâr -ja m, svédrast -a -o; svedrâti -âm, svedra j -âjte! svedràl -âla -o, svedrânje -a s; svedriti -im, svédri -ite! svedril -a -o, svedrênje -a s, svedritev -tve i svedok -ôka m, svedôkinja -e ž, svedoštvo -a «; svedôèiti -im, svedočenje -a s, svedočba -e ž pričevanje, svedoèânstvo -a s, svedoštvo -a s; svedočnina -e ž svést -i i: V svésti sem si, svést -a -o: svést sem si; svésten -tna -o, svéstnost -i i svét -a -o, svetčjši -a -e; prisl. svetô, svetéje; dol. svéti -ega, okr. sv.: ~i večer, ~i dan, sv. križ, sv. evangelij; vsi svêti (praznik) in vsi svéti; svétec -tca m = svetnik -a m, svetnica -e i, svetniški -a -o, svet-ništvo -a s; svétek -tka m: v petek in svčtečen -čna -o [-tač-], svéteÊnji -a -e, svéteë-nost -i [-tač-] i; svetica -e i 1. svetnica, 2. neka rastlina; sve-
sveto-
ti'nja -e i, svetmjica -e i, sve-tinjar -ja m; svetišče -a «, sve-tfščen -čna -o; svetiti -im praznovati, slaviti, svetitev -tve i; svetkovàti -lijem, svetkovanje -a «
svét -â m, dv. sveta in svetova -<5v -ovoma, mn. svetovi -ov -6vom; svéten -tna -o [svét-, -^svat-]: ~i človek laik, ~i duhovnik (v naspr. z redovnikom); svétski -a -o: ~i človek razgledan, olikan, omikan, ~a uglajenost; svetoven -vna -o: ~a zgodovina, vojska obsega ves svet, ~o znan po svetu; svetov-njàk -a m, svetovljàn -âna m, svetovljanski -a -o, svetovljanstvo -a «; svetov je -a s svèt [-^svat] svéta [^svèta, * svata] m nasvet; dati, dajati dobre «véte; prositi, vprašati koga svéta ali za svèt; narodni, šolski, mestni, cestni svèt; svetnik -a m, svétnica -e i, svčtniški -a -o, svétniStvo -a s; svétovati svétujem, svétuj -te! svétoval -a -o, (na)svétovan -a -o, svéto-van je -a s ; svetovalec -Ica [-ày-] m, svetovalka -e [-àu-] i, sve-tovâlski -a -o [-ày-], svetovàl-stvo -a [-ày.-] s, svetovalen -Ina -o [-In-]: ~i odbor svetèl in svetal [-tau in -tàu] -tlà -ô in -ô -i -é, dol. svétli -a -o: to je svétli trenutek dne, priti na svétlo; prim. svetléjSi -a -e, prisl. svetlo, svetléje; svetlost -i ž in svétlost -i ž, svetloba -e ž; svetloben -bna -o: ~i žarki: svetlôbnost -i ž svétiti -im, svéti -ite! svétil -ila -o, svetilec -Ica [-iu-] m, sve-tivo -a s; svetilo -a «, svetilen -Ina -o [-In-]: ~e naprave, svetilnica -e [-In-] i, svetilni-čar -ja [-In-] m, svetilnik -a [-In-] m, svetilnost -i [-In-] ž; svetilka -e [-Ik-] é, svetilčen
-čna -o [-li-]: ~e saje; svetilo-nosec -sca m svetléti -im svetiti se, svétli -ite! svetlèl -éla -o, svetlênje -a s; svetliti -im se, svétli -ite! sve-tlil -a -o, (raz)svetljèn -êna -o, svetljênje -a s, svetlitev -tve z; svjetlica -e i, svetličica -e ž, svetličast -a -o; svetlika -e i; svetlikati -am se, svetlikanje -a s, svetlikast -a -o; svetlin -a m, svetlina -e ž, svetljiv -iva -o. svetljivost -i i, svetljâva -e i svetlo- V sestavi: svetlôbél -a -o: svetločuten -tna -o, ~čutnost -i Ž; svetloglàv -éva -o; svetlolas -ésa -o; svetlomér -u m, ~mér-stvo -a 8; svetlômôder -dra -o; svetloôk-ôka-o; svetlôrdèé-éèa -e; svetlôrjàv -âva -o; svetlô-rumèn -êna -o; svetlôsiw-a -o: svetldtisk -a m; svetlôzelèn -êna -o; toda- svetlô likan -a -o svetnik -a m gl. svét -a -o sveto- (svetniitvo) v sestavi: sve-togrdec -dca m; svetohliniti -im, ~hlimba -e i, ~hlinec -nca m, ~hlinka -e i, ~hlinski -a -o, ~hlinstvo -a s; sveto-léten -tna -o, ~létnica -e i; svetonočen -čna -o; svetopèt -éta -o, ~pétec -tca m, ~péten -tna -o, ~pétka -e é, ~pétnica -e i, ~pétnik -a m; svetopisemski -a -o [-sam-]; svetoskriin-stvo -a s, svetoskrùnski -a -o: *svetotâjstvo -a s skrivnost (verska), zakrament; pridevnik krajevnih imen: svetokriški -a -o (Sv. Krii), svetogôrski -a -o (Sveta gora), svetolucijski -a -o (Sv. Lucija) itd. sveto- (posvetno) v sestavi: sveto-bézen -žna -o, ~b0žnost -i ž; svetobôlje -a s, ~bôlen -Ina -o [-In-]; svetobôrec -rca m; sve-toljùbje -a s, ~ljubec -bca m, ~ljuben -bna -o; svetožfilje -a s, ~žfilnik -a [-In-] m
Svétqpolk
Svetopplk -a m, Svetopolkov -a -o: ~a oporoka [povsod: -Ik-] svetovati -ujem gl. svžt sveta svež -a-e: ~a trava surova, zelena, ~e sadje surovo, presno, nekuhano; ~e mleko pravkar pomolzeno, sladko, nekuhano ~ kruh nov, mlad, nove peke, ravno peien; ~e pecivo iz peči, ravno pečeno, novo; ~e pivo hladno, čvrsto, nastavljeno, izpod pipe; ~a voda hladna, ostra, močna, čvrsta, živa, studena, mrzla; ~e jutro jasno, ostro, umito, lepo, mrzlo, hladno; ~ zrak čist, močan, dober, oster, hladen, mrzel; ~e misli nove, žive, mlade, ostre; ~ človek, obraz apo-čil, čil, živahen, zdrav, mladosten, prerojen; ~a drva surora, mokra; ~a kava nepostana, pravkar kuhana, diieča; ~ sneg nov, mlad, nepregažen, neprehojen; ~a jajca zdrava, dobra, nepokvarjena; ~e meso surovo, ne-prekajeno, presno; ~a rana nova, krvava, presna; ~e perilo čisto, oprano; ~a barva zdrava (pri človeku), Hva, čvrsta, močna, izrazita, čista (pri podobah); ~e zorana njiva no novo, pravkar; , ~a sled nova, živa, topla (n.pr. na ležišču); ~e novice najnovejše; beseda je slovan. izposojenka, ki smo jo pred 100 leti prevzeli namesto nemške tujke +fri-šen -šna -6; po pomenu je tako nedoločna kakor ona, zalo ji je treba v vsaki zvezi poiskati določeni pomen; če tega ne opravi pisatelj, mora bralec, ali pa je označitev le približna, ohlapna; skrbni jezik se take ohlapMsti varuje; — svežost -i ž, svežina -e ž, svežiti -im, sveženje -a s, svežitev -tve ž, svežilen -Ina -o [-In-], svežilnost -i [-In-] ž sveženj -žnja tn, sveženj ček -čka [-ianj-] m; gl. tudi zveženj
syiba ,-e'ž, svibov -a -o, svibovec -vca tn, svibovje -a s, svibovina -e ž
svidenje -a «: na svila -e ž, svilén -a -o: ~e nogavice, svilen -Ina -o [-In-]: ~a gosenica, svilenina -e ž, svile-ninar -ja tn, svilenolàs -âsa -o; svilâr -ja tn, svilarica -e ž, svi-Mrsivo -a s, svilarnica -e i; svilnat .ra -o [-In-], svilnica -e [-In-] é bot.; svilast-a-o; svilâS -a tn neka opica; svilstvo -a [-Is-] s, svilovit -a -o poln svile svilo- » sestavi: svilobarvec -vca tn; svilplàs -âsa -o; sviloprédec -dca m, ~predica -e ž = svilo-prédka -e ž; svilopréjka -e ž, ~préjnica -e ž; svilo ré ja -e ž, ~réjec -jca tn, ~réjka -e ž, ~réjnica -e ž svinec -nca m, svinčdn -a -o, svinčšnec -nca tn, svinèénka -e ž, svinčenina -e ž, svinččnast -a -o, svinèenobârven -vna -o; svinčen -čna -o: ~a peč, svinč-nica -e ž, svinčnik -a tn, svinč-nast -a -o, svinčnat -a -o; svin-ia.1 -ja tn, svinèârnica -e ž, svinček -čka tn; svinčev -a -o: ~ dioksid, sijajnik svinek -nka tn neka rastlina svinja -e ž, svinjski -a -o: ~o meso; svinjača -e ž velika svinja, svinjâd -i ž; svinjâk -a tn; svinjâr -ja tn, svinjârèek -čka m^ svinjarica -e ž, svinjarija -e ž, svinjarina -e ž, svinjârka -e ž, svinjârski -a -o, svinjârstvo -a s; svinjâti-âm, svinjàj-âjte! svinjàl -âla -o, svinjânje -a s; svinjâriti -im, svinjârjenje -a s; svinjec -njca tn neka rastlina, svinjica -e ž; svinjstvo -a s; svinjščak -a tn; svinjščica -e ž vrsta osata; svinjeréja -e ž, svinjeréjec -jca tn; svinè -éta s, svinétina -e ž = svinina -e ž svinjsko meso
sv6j
svinjka -e i neka igra: svinjko biti, loviti, pasti; svinjkati -am se, svinjkanje -a s svirati -am piskati, igrati, svira-nje -a s piskanje, igranje, svi-rač -a m piskač, igrat, svirâlo -a s, sviralec -Ica [-\c-] m piskač; svirél [-él] -i i pastirska piščalka
svisli -i ž mn., svislice -ic i mn. svišč -a m ime rastlinam in živalim svit -a m: od svita do mraka, svitati -am (se), svitanje -a s, svitanice -ic ž mn.; sviten -tna -o: ~a maša = svitnica -e i svitek -tka m, svitkarica -e I živalsko in rastlinsko ime; svit-kovina -e ž; svitnjak -a m sviter -tra m svizec -zca m zool. sviž -a m, svizec -žca m, svižnat
-a -o, svižnica -e ž svoboda -e I, svoboden -dna -o, svobodnik -a m, svobôdnica -e ž, svobodništvo-a «; svoboščina -e ž, svoboščinski -a -o; svobodnjak -a m, svobodnjaški -a -o, svobodnjaštvo -a s svobodo- v sestavi: svobodoljûb -a m, ~ljuben -bna -o, svobodo-Ijubnost -i ž, ~ljûbje -a «; svobodomiseln -a -o [-saln-], ~ miselnost -i [-saln-] ž, ~ mislec -a [-lac-] m; svobodož01jen -Ijna -o, ~ž0ljnost -i ž svod -ôda m obok, oblok: nebesni ~ nébes, svôden -"dna -o obô-čen, obokan: ~i strop, svodast -a -o obokast sv6j svôja -e povr.-svoj. z. nam rabi za vse osebe, števila in spole lastnikov, kadar izraža svojino osebka v stavku: jaz hvalim svoje blago, ti svoje, kakor hvali vsak berač svojo malho; vsak stori svojo dolžnost, moški svôjo, ženske svojo; — kadar izražamo splošno posest, ne rabimo povr.-svoj. z., čeprav obli-
kovno merimo na svojino osebka: prišli smo v našo prestolnico; bojevali smo se za našo svobodo (če imam v mislih predvsem skupno dobrino), za svôjo svobodo (če imam v mislih predvsem osebno dobrino); — izraža tudi svojino mišljenega, slovnično neizraženega osebka (zveza po smislu): pustite vsakemu svôje; sin (je) moj, um (je) svoj; Vsakemu se svoje najlepše zdi; svoja glava, svoj svèt; sodili ja odloča o svojem in tujem; -kadar bi bila raba povr.-svoj. z. dvoumna, se ji ognemo: ukazal mi je rezati s svojim nožem (ni jasno, čigav je nož, tega, ki je ukazal, ali tega, ki naj reže) = ukazal je, naj režem z njegovim nožem ali s svojim nožem kakor terja smisel; — povr.-svoj. z. smemo rabili v slov. le tedaj, kadar je kakorkoli poudarjen in smiselno potreben; na to je treba paziti zlasti pri prevajanju iz romanskih jezikov, kjer ima ta zaimek pogosto le pomen določnega člena: Peter je ("•'svoje) misli zmeraj obračal na dom; v (+svojih) besedah ni bil previden; bil je zatopljen v ("'"svoje) delo, da je pozabil na vse; — povr.-svoj. z. uporab-Ijamo samostalno, pridevno in prislovno: na svôje priti, žačeti, delati, živeti, kupovati; na svojem biti, živeti, delati; ob svojem živeti, delati, biti ob svoji preskrbi, hrani; po svôji volji ravnati, delati; po svôje dela, živi, misli (kako?); po svojem delà, pase, hodi (kje?); po svôje dober človek na svoj način; sam svoj, sama svôja biti samo-, slôjen (-jna), nedrUžen (-žna), trmast (-a); za svojega (svôjo) vzeti posinoviti, poMériti; za svôje prodati brez dobička, za
svojat
svoj denar; svoj čas je bil doma nekoč, včasih, ob svojem času je bil doma, svoje dni je bil doma; vsaka stvar ob svojem času, žival ima svoj čas (ea raz-plod), ima spet svoj čas (napad, ponovitev česa); svoji smo si v sorodu, svoji k svojim enaki; bolj če je svoj, bolj se ga boj; svojec -jca tn, nav. mn. svojci -ev (+ta svoji) domači, sorodniki svojat -i i klika
'•'Voje- v sestavi: svoječasen -sna -o; svojeglav -âva -o, ~glavec -vca tn, ~glavka -e ž, ~glaven -vna -o, ~glavnost -i ž; svoje-roč prisl., ~r0čen -čna -o: ~o pisanje; svojevéren -rna -o; svojevoljen -ijna -o, ~v61jnost -i ž; svojevrsten-tna -o, ~v fst-nost -i ž svojina -e ž, svoji'nski -a -o svojiti -im, svoji -ite! svojil -a -o, svojitev -tve i, svojilen -Ina -o [-In-]: ~i zaimki *svôjski -a -o svoj, poseben, samosvoj: *~a poteza njegovega zna-
čaja; pomagal si je na *~i način, *~a naloga našega časa; *sv6jskost -i i samosvojost, posebnost: tega sloga, njegovega vedenja; *sv6jstvo -a s lastnost, posebnost: *~a tekočin, *~a novih zdravil, v *~u tajnika, predsednika v službi, časti, kot tajnik ...; *sv6jstven -a -o [-tvan-] poseben, samo-svdj: je njegov polet v višino nekaj posebnega, samosvojega; nalogo je rešil na način poseben, samosvoj *svrha -e ž namen, +v svfho za, zaradi, da (namenilni): +v svrho zboljšanja travnikov za izboljšanje travnikov; +v svrho lažjega upravljanja zaradi...; "'"v svrho, da preišče zadevo, je bil imenovan poseben odsek da preišče ..., zato da preišče ... svrkati -am (se): listje se svi-ka,
svfkanje -a s; svfkniti -nem svfšnica -e ž pelerina svrž -i ž strien pri drevesu, svfžje -a s, svržast -a -o, svržika -e ž
Š
š [ša in 6š] m; onomatopoetično podaljšan nam rabi ta glas ššš! kot medm. za oponašanje šuma ali za plašenje perutnine i^abac -bca m kr. i.; šabački -a -o šabeso -a m (hladilna pijača) šablona -e ž (izrezan) vzorec: po ~i delati po enem kopitu delati ; šablonski -a -o, šablonizirati -am
*šabraka -e ž podsedelna odeja Šafarik -a [šdfaržik] m os. i. češkega učenjaka, Šafafikov -a -o šafhavznerica -e i vrsta ur, imenovana po švicarskem mestu Schaffhausen -sna m *šaf6t -a m krvavi oder, morišče
Sagrén -a m vrsta usnja; šagr6nov -a -o, šagrčnski -a-o: ~e platnice
šah -a m igra in vladarski naslov; šahov -a -o, šahovski -a -o; ša-hist -a m, šahistka -e ž, šahi-stovski -a -o; šahovnica -e ž, šahovničar -ja m; šahirati -am; šah mât m: v šah mâtu; Sâh igrati, napovedati, imeti; v šahn držati, imeti; gl. tudi mat '''šaht -a m jašek šajka -e i ploščata ladjica, šajkaš -a m
šajkača -e ž (vojaška) čepica šaka -e i; šakelj -kija m prgišče: ~ trave, lanu pest trave
šarlota
šakal [-dl] -a m, šakalov -a -o, šakalji -a -e, šakalski -a -o [-4ls-]
šal [šdl] -a m ovratna ruta, zavijala
šala -e ž: ~e briti, zbijati, uganjati; kratke ~e človek; šalica -e i; šaliti in šaliti šalim se, šali -te in -ite se! šalil -a -o in -ila -o; šaljenje in šaljenje -a s; šaljiv -iva -o, šaljivec -vca m, šaljivka -e i, šaljivost -i ž; šaloigra -e ž, šaloigrski -a -o +šala -e ž skodela, +šalica -e ž
skodelica Šaljapin -a m os. i. ruskega basista, Saljapinov -a -o; šalja-pinski -a -o: ~i bas šalobarda -e i, šalobardast -a -o.
šalobarditi -im šalotka -e i vrsta lebule Šamac -mca m kr. i.: proga Ša-
mac-Sarajevo; šamački -a -o šaman -a m, šamanski -a -o, ša-
manizem -zma m šamlja -e ž neumen človek; šam-Ijast -a -o; šamljati -am neumno govoriti, nerodno hoditi, šamljaj -ajte! šamljal -ala -o, šamljanje -a s šamot -a m vrsta opeke, šamoten
-tna -o: ~a opeka šampanjec -njca m, šampanjski -a -o: ~o vino, šampanjka -e ž; šampanjizirati -am; gl. tudi Cbampagne *šampinj6n -a m kukmak šampion -a m bojevnik, prvak v kaki iportni panogi, šampionov -a -o, šampionski -a -o, šam-pionstvo -a s; šampionat -a m prvenstveno tekmovanje, šam-pionatski -a -o Šangaj -a m kr. i., šangajski -a -o *šansa -e ž, navadno v mn. šanse šans sreča, upanje, ugodna prilika: *to mu je zadnja ~ zadnje upanje, zadnja prilika; *ni-ma šans slabo mu kale, nič se
mu ne obeta; *šanse so se obrnile sreča se je obrnila; slabo je rabiti namesto šans germanizem izgledi
*šansoneta -e ž ialjiva ali nesramna popevka, *šansonetka -e ž pevka takih pesmi, »pevačica« šantati -am, šantaj -ajte! šantal -ala -o, šantanje -a s; šantav-a -o (+šantov), šantavec -vca m, šantavka -e ž, šantavost -i i; šantast -a -o; šantalo -a « Šantung -a m kr. i., šantunški -a -o šapa -e ž, šapica -e ž, šapast -a -o; šapati -am, šapaj -ajte! ša-pal -ala -o; šapniti -nem šapalica -e I brinova šiba, ki z njo otepajo na tepeini dan, šapavec -vca m kolednik; šapavica -e i nedolžnih otročičev dan; šaplja -e i dar, ki se daje kolednikom šapelj -plja m načelek, šapljev -a -o
šapirograf -a m, šapirografski -a -o, šapirografirati -am, šapiro-grafiranje -a s šar -a m barva, barvni spektrum; šara -e i iarasta krava, ropotija, jed: med staro ~o, ~o kuhati; šaren -rna -o pisan, šarast -a -o. šareč -rca m pisan konj, Sarec -rca m konj Kraljeviča Marka; šare -eta m kozav človek; šaro-vit -a -o, šarovitost -i i; šaren -a -o, šarenka -e i vrsta postrvi, šarenica -e i iris; šarenjak -a m zool.; šaroven -vna -o: venec; šariti -im, šarjenje -a «, šarilo -a s barva šarada -e i uganka zlogovnica šarkelj -kija m in šartelj -tlja m.
šarkljev in šartljev -a -o šarlatan -a m paeuh, slepar, ma-zač, šarlatanka -e i, šarlatanski -a -o. šarlatanstvo -a «, šarla-tanščina -e i; šarlataniti -im Šarlota -e i, Sarlotin -a -o, gl. tudi § 40
*š£riil
*šarm -a m iar, očarljivost, *šar-mânten -tna -o očarljiv, ljubezniv, mikaven, *šarmantnost -i i, +šarmirati -am očarati šarnir -ja m škarnica, zapimica: torilo na +strešni ~ slreine škarje; šarnirski -a-o: ~o nasadilo
Sar planina ž Sar planine; šarski -a -o: Šarsko-pindsko gorstvo šarža -e ž dostojanstvo, čin, služba šaržer -ja m nabojni vložek pri
avtomatskem orožju šasija -e ž: avtomobilska ~ šaš -a m vrsta močvirske trave +šatirati -am senčiti, oseniti, +ša-
tiranje -a s senčenje šatraj -a m bot., šatrajev -a -o šatrati -âm razkoraéeno ali močno šepajoč hoditi, Satràj -âjte! ša-tràl -âla -o, Satrânje -a s; sâ-tra -e ž
šatnlja -e ž (+šatula) škatla, skrinjica
Sâvra -e ž črna krava, prismoda: če ni mavra, je pa ~ če ni tako, je pa drugače, Sâvrast -a -o: ti šavra ~a! savrâti -âm, Savràj -âjte! Savràl -âla -o, ša-vrânje -a s Savrin -a m, Savrini -ov m istrski Slovenci pod Trstom, šavrinski -a -o: ~o narečje Sâvs medm.; Sâvs -a m; sâvsati -am, Sâvsniti -nem, Sâvsnjen -a -o; Savsâti -âm, Savsàl -âla -o, Savsânje -a s ščap -a m oklešček, palica ščiv -âva m, Sëâva -e ž, Scâvec -vca m, Scâvelj -vlja m, Sëâvje -a s; ščaven -vna -o: ~a sol zajčja sol, Sëâvnica -e ž, sëâvnik -a m vedrica, v kateri svinjam jest nosijo ščebet -éta m; Sëebetâti -âm in Sëebéëem in Sëebâëem, ščebe-tàj -âjte! in Sëebâëi in ščebčči -te! ščebetal -âla -o, ščebetanje -a s; ščebetav -ava -o; ščebe-
tâlo -a s, ščebetiilja -e ž [povsod: ščab-] ščebljati -âm, ščebljij -âjte! ščebljal -âla -o, Sëebljânje -a s [povsod: ščab-] ščegetati -âm tn Sëegâëem, šče-getàj -âjte in ščegači -te! šče-getàl -âla -o, Sëegetânje -a s; Sëegeëkâti -âm, ščegečkij -âjte! ščegečkšl -âla -o, Sëegeëkânje -a s; ščegetljiv -iva -o, ščeget-Ijivec -vca tn, ščegetljivka -e ž, ščegetljivost -i ž; ščegšt -éta tn, ščegetec -tca tn; povsod tudi: šeg- [povsod: ščag- in šag-]; gl. tudi žgačkati ščeketati -âm fn Sëekéëem, šče-ketàj -âjte! in Sëekéëi -te! šče-ketàl -âla -o, Sëeketânje -a s; ščeketiilja -e ž; sëekèt -éta tn [povsod: ščaket-] sceméti -im, Sëemèl -éla -o, šče-
mênje -a s [povsod: ščam-] ščene -éta s, ščenčtov -a-o: ~o
koritce; ščenec -nca tn sëèp -êpa tn iver, treska, Sêêpek -pka tn, Sëépka -e ž treska, šče-pica -e i sëèp [ščap] -à tn vseh pet prstov s konci složčasto zloženih, Sëepèc -pcà tn, Sëepcè -à s jemljaj, doza [povsod: ščap-] scepériti -im se šopiriti se [ščap-] scét -i Ž: razdrasana kakor šččtca -e Ž, Sëética -e Ž, Sëétka -e Ž, ščetišče -a s; Sëétar -ja m Scétarski -a -o, ščetkar -ja tn; ščetovina -e i; ščetiilja -e ž neka rastlina; Scétiti -im, Sëét-kati -am; Séetâti -âm, Sëetàj -âjté! ščetai -âla -o, Sêetânje -a s, sëetâlo -a s čohalo; Sëéten -tna -o: ~i odtis ščetina -e ž, ščetinica -e ž, ščetin je -a s; ščetinar -ja tn, šče-tinec -nca tn; ščetinast -a -o, ščetinit-âta-o; ščetiniti-im se: lasje se ščetinijo, ščetinjenje -a s
šeli
ščink medm., ščink-a m ; ščmkati -am, ščmkanje -a s, ščinkavec -vca m (+ščinkovec), ščinkav-ček -čka m, ščinkavka -e i, ščinklja -e i; ščinkavčev -a -o, ščinkavčji -a -e, ščinkavski -a -o ščip -a m polna luna, ščipov -a -o:
~o vreme ščipati -am in ščipljem, ščipal -a -o in ščipila -o, ščipanje -a s in ščipanje -a s; ščipniti -nem; ščipec -pca m; ščipača -e ž vrsta klešč; ščipalo -a a; ščipilen-Ina -o [-din-], ščipalnica -e [-din-] ž vrsta kleši; ščipalnik -a [-din-] m nanosnik; ščipalica -e i = ščipavica -e i kolika; ščipalec -Ica [-dfic-] m; ščipalka -e i [oseba: -dyk-, priprava: -dlk-] ščir -a m neka rastlina ščit -a m, ščiteč -tca m, ščitek -tka m, ščitnik -a m; ščitar -ja m, ščitarica -e i vrsta uši; šči-tarka -e i vrsta kač; ščiten -tna -o, ščitnica -e i, ščitničen -čna -o, ščitnjak -a m vrsta rakov; ščitast -a -o; ščititi -im, (za)-ščiten -a -o; ščito- (v sestavi): ~ držeč -žca m, ~ noseč -sca m, ~n0ša -a in -e m ščfba -e i škrba; ščrbalo -a s: krznarsko ščrbanja -e ž škr-bina, ščrbanjast -a -o škrbast; ščrbanjav -a -o škrbav, ščrbi-njavec -vca m, ščrbinjavka -e ž; gl. tudi škrba ščrkati -am: kobilica ščfka; ščf-
kanje -a s, ščrk -a m Sërléti -im: ptič ščrli, ščfli -ite!
ščriei -éla -o; ščrlenje -a s ščuka -e ž, ščukec -kca m; ščukin -a -o, ščukov -a -o; ščukovina -e i (meso); ščukast -a -o: ~o gledati
ščurek -rka m, ščurkov -a -o,
ščurkovec -vca m vrsta fiiola ščitti -ùjem, ščùj -te! Séûvati -am, ščùvaj -te in -âjte! ščuval -a -o
in ščuval -a -o, ščiivanje -a s in ščuvanje -a s; ščuvalec -a [-duc-] m, ščuvalka -e [-duk-] i; ščuvač -a m še [nasl. ali še] prisl. 1. izraža doddjanje, nadaljevanje, ponavljanje: še kruh in sol, pa bo: vse; š» suknjo mi daj; še pet jih pride; še ti povej; ali še dela? — še; še tu, še tam, pa bo narejeno; še jutri pridi; še zmeraj leži; še kaj pridi; še malo posedi; ali še kaj? pa kaj še? prihajali so še in še; ali še veš? Ali boš še? Še, še (zanikano: ne \hč); z nikalnim poved-kom izvzema in omejuje: ne še ali še ne, danes še ne, pri nas še ne, pet jih še ni; pozdravi me še, več pa ne; samo še to;
2.	daje poudarek raznim stavčnim členom: še (nki, tudi) sanjalo se mi ni, še ne pogleda me, še malo ne, še 50 let nimaš, še Kjzdravila (celd) me je, še kru-la in soli nima, še (kdj, kar, prav) danes pride, pa še kako (koliko)! naj bo še tako težko;
3.	pritrjuje ali zavraia z nekim dopuščanjem: Kako gre? Se kar, že še, še nekako. Ali ni tako? Kaj še! še kaj!
šebenik -a m rumena vijolica; še-
benica -e ž šeboj -a m levkoja, fajgelj šef -a m glava, poglavar, vodja, načelnik, predstojnik; šef zdravnik -a -a m (+šef zdravnik) prvi zdravnik, šefov -a -o, šefovski -a -o, šefinja -e ž +šeflja -e ž zajemalka, korček šega -e ž: ~o vedeti komu po. znati koga muhe, svoje ~e biti rnuhast biti; šegast -a -o, šegav -ava -o, šegavost -i ž, šegavec -vca m, šegavka -e ž šeget -eta m [šag-] gj. ščeget šeh -a m napad na damo (v šahu)
Slovenski pravopis
785
WJ
Šeherezada
Šeherezada -e i os. i. iz Tisoi in ene noči, Seherezadin -a -o: ~a povest
séjk -a m naslov arabskih plemenskih poglavarjev, Séj kov -a -o Sélak -a m neka smola Sélda -e i: pritoki ~e (+Šeldini) Selè in selé prisl.: ~ zdaj si prišel; tam ~ bo veselje; ~ pet jih je tu selèst -ésta m, Selést -i ž; šele-stéti -im, šelesti -ite! Selestèl -éla -o, Selestênje -a s séma -e i: pustna Sémica -e i, Sémez -a m, ščmežen -žna -o gizdalinski, Sémar -ja m, šema-rija -e ž; Sémast -a -o; Sémiti -im se, Sémljenje -a s ■•"iéma -e i shéma, +šematičen -čna -o shemdličen; toda: šema-tizem -zma m letopis, shemati-zem -zma m obrisnost, puiiob-nost, suhopamost Sémber [-bar] medm., Sémbraj -te! medm.-, Sémbraj -a m: neki ~ me je okoli nosil; Sémbran -a -o, Sémbranec -nca m; gl. tudi heniber
šembilja -e i vedeievalka. prerokinja, Sembilja -e ž Sibila: sveta Sembiljski -a -o Sèn Sêna in Séna m, Sênov -a -o:
~a rdečica Sénoa -a in -e m, Sénoin -a -o:
~i romani Sènt Sénta m: da te ~a! ti ~ ti! Séntati -am, Séntan -a -o, Sén-tanec -nca m; Séntavec -vca m; Séntaj! Séntajte! medm.-, Séntaj -a m: bil je menda sam Sentovati -ûjem, Sentovàl -âla -o, Sentovânje -a «, Sentovâlec -Ica [-àuc-] m, Sentovâlski -a -o £-àus-]
Sent- V sestavi [tant-]: Sentjâkob -a m, Senyânž -a m, Šentjernej -éja m, Sentjtir -ja m, Sent-pâvel -via m, Sentpéter -tra m, Sentvîd -ida m ali: St. Jâkob,
St. Janž itd. gl. § 20; viasih pri-likovano: SenkMvž -a m, Sem-pâs -a m, Sesmpéter -tra tn. Sembid -a m, Sempâvel -via tn; Sentjânski -a -o, Sentflorijânski -a -o, Sentpâvelski -a -o [-als-], Sentpétrski -a -o, šentviški -a -o ali Sempétrski -a -o, Sempâvel-ski -a -o [iampàvals-], šembiški -a -o, SenklâvSki -a -o šentjakobščica -e i (hruika) [iant-] Sentjanžev-a-o: ~a roža = Sent-jânževka -e i-, šentjânževec -vca tn, šentjanževica -e i [iant-] Sépati -am, Sépanje -a s; Sépniti -nem; Sépa -e i, Sépec -pca m; Sepâlo -a «; Sépast -a -o, Sépav -a -o, Sépavec -vca m, Sépavka -e i, Sépavost -i i šepet -éta m [iapèt]; Sepetâti-âm in Sepéëem, šepetaj -âjte! in Se-pééi -te! Sepetàl -âla -o, Sepe-tânje -a «; Sepetâë -a m, Sepe-■tâlec -Ica [-âuc-] m, Sepetâlka -e [-àuk-] i, Sepetâlnica -e [-àln-] i prostor za suflêrja [nepoud. povsod: iapa- in iape-] Šepniti -nèm, Sepni -ite! šepnil
-ila -o; Sepétniti -nem [šap-] seriâtski -a -o: ~o sodišče muslimansko versko sodišče Sêril -a tn 1. naslov Mohamedovih potomcev, 2. upravni uradnik v Ameriki in Angliji, Sêrifov -a -o šerpa -e i dolga ruta; pasica Sést glavni itev. Sêstih šestim Sést pri Sêstih s Sêstimi: ni pet ni šest tneni nič tebi nič; sêsti -a -o vrstilni itev., SêstiC prisl., še-stica -e i, šestina -e ž, šestinka -e ž, Séstka -e i; Séstindvâjset, Sést stô, Sést tisoč šest- v sestavi: ~fûnten -tna -o, ~léten -tna -o, ~méseëen -čna -o, ~odstôten -tna -o, ~zl0žen -žna -o; Séstkrat, Sêstikrat, Sést-kraten -tna -o; Seststoléten -tna -o, Seststolétnica -e i, šesttiso-činka -e ž

šestdeset glavni ètev., ščstdeseti -a -o vrst. štev., Séstdesetic prisl., Êéstdesetikrat prisl., Êestdesetér -a -o, sestdesetéren -rna -o; šestdesetica -e ž, šestdesetma -e ž, šestdesetinka -e i, séstdeset-ka -e ž; š6stdesetkrat prisl., Êéstdesetkraten -tna -o, š€st-desetdanski -a -o, šestdesetlčten -tna -o, ~létnik -a tn, ~létnica -e i — 60-létnica šester -a -o loč. Uev.: Sestér -i i vprega: s ~jo voziti; Sestérec -rca tn poet. heksameter, geom. heksaéder, šestčren -rna -o: ~ sad
šestero- v sestavi: ~délen -Ina -o [-In-], ~ glasen -sna -o, ~glàv -âva -o, ~gûb -a -o, ~k6ten -tna -o, ~k6tnik -a tn, ~listen -tna -o, ~nôg -ôga -o, —vogeln -Ina -o f-3aJn-J, ~rob -oba -o, ~rôk -^a -o, ~spèv -éva tn, ~stôp -6pa tn, ~stôpen -pna -o, ~strân -a -o, —zložen -žna -o, ~zob -oba -o šestilo -a tn, šestflnik -a [-iln-] tn séstnajst in Sestnâjst glavni štev., šestnajsti in Êéstnajsti -a -o vrst. štev., Sestnajstér -a -o loč. štev., šestnajstšren -rna -o, šest-najsterka -e i, šestnajstica -e i, šestnajstina -e i, šestnajstinka -e i, Êestnâjstka in šestnajstka -e ž; Sestnâjstkrat in Séstnajst-krat prisl., Êestnâjstkraten in Séstnajstkraten -tna -o; Sestnâj-stikrat fn š6stnajstikrat prisl. = Sestnâjstic in šlstnajstič prisl. šesto- v sestavi: —januârski -a -o (~i režim je nastopil 6. jan.); -létnik ^ tn kdor je v 6. letniku (šestičtnik kdor ima 6 let), ~létnica -e i; ~mér -a tn; ~š6lec -Ica [-le-] tn, ~š61ka -e [-Ik-] ž, -šolski -a -o [-Is-] šeška -e i udarec, ščškati -am, ščškanje -a s; ščškar -ja tn,
šeškarica -e i, šeškarski -a -o, šeškalica -e ž *šetati -am se sprehajati se, *še-tanje -a s sprehod, *šetališče -a s sprehajaliiie, *šetalec -Ica [-le-] m sprehajalec, *šetalka -e [-Ik-] i sprehajdlka, *šetnja -e ž sprehod
ševa -e ž: po —i pošev, ševica -e ž, navšvic prisl.: — zavihane obrvi
Ševčenko [še^č^nko] -a tn os. i. ukrajinskega pesnika, Sevčenkov -a -o; pesmi Tarasa Ševčenka ševjot -a m vrsta sukna, ševjotov
-a -o, ševjoten -tna -o *ševr6 -ja m kozlovina, kazina, kozličevina; *ševr6jev -a -o: —o
usnje ali usn usnje), *ševr6,
e ševro ("•'ševro-ast -a-o: —i čev-
lji ("'"ševročevlji) iz kozine ševrolet -a m vrsta avtomobilov šiba -e i: skozi — e dirjati; — božja; šibati -am, šibanje -a s; šibica -e i, šibika -e ž, šibfna -e i, šibfnje -a s, šibje -a s, šibovje -a s; šibka -e i: železo v —ah; šibnat -a -o, šib nik -a tn košara, šibast -a -o šibek -bka -o fn šibak -bka -6; prim. šibkejši -a -e, prisl. prim. šibke je; šibkost -i i in šibkost -i ž; šibeti -im slabeti, šibi -itel šibel -ela -o, šibenje -a s; šibiti -im, šibi -itel šibil -a -o, šibi jenje -a s
*šibra -e ž zrno, zrnje, rod. mn. šiber [-bar], šibrovka -e i, ši-brenica -e i puška, šibrina -e i šifon -a m vrsta tkanine, šifonast
-a -o: —a srajca šifra -e i tajnopis, značka: podpisati se s —o; šifrirati -am, šifriran -a -o: —a brzojavka "•"šiht -a m posad, izmena, pas, delo: iti na — f<f no delo, nočni — nočno delo, delati v treh — ih delati v treh posddih, izmenah, pasovih
Kijn
šija -e i tilnik, vrat, šijen -jna -o, šijnjak -a tn = šinjak -a tn (+šinek -nka tn), šijnjakovma -e i
+šik neskl. čeden, ličen, brhek, +šik -a tn okus, noinja po modi: oblačiti se s ~om okusno; *ši-koven -vna -o gibčen, okreten, spodoben; +šikati -am se: +šika se ti! prav ti je! klobuk se mu +šika podd *šikana -e i nagajanje, sitnarjenje, *šikanirati -am nagajati, sitnosti delati
sikniti -nem: kri iz rane šikne šiling -a m, šilinški -a -o: ~a valuta
šilo -a «, šilce -a [-le-] s, šilček -čka [-Ič-] m, šilek -Ika [-Ik-] m; šilar -ja tn; šiliti -im, šilje-nje -a s, šilast -a -o; šilovina -e i = šilovje -a s iglasto drevje, gozd
šimpanz -a tn, šimpanzov -a -o šiniti -nem: v glavo mi šine, (pre)šinjen -a -o; šiniti -im upo-gibati: obroče (po)šinjen -a ^ -o upognjen, usločen, uleknjen šintoizem -zma m japonska narodna vera, šintoist -a m, šintoistka -e ž, šintoističen -čna -o, šinto-istovski -a -o šipa -e i, šipica -e i, šipen -pna -o šipek -pka m, šipkov -a -o, šip-kovec -vca tn, šipkovina -e ž in šipkovina -e ž; šipovje -a s iipkovo grmovje, šipovka -e i iipkova jagoda šipon -a tn vrsta trte in vina, ši-
ponov -a -o, šiponski -a -o Siptar -ja tn gl. Škipetar šir -i é iirjava: v ~ iti; širen -rna -o, širnost -i ž, širina -e ž, širja -e i, širjava -e ž širiti -im, (raz) šir jen -a -o, širjenje -a s; širitelj -a tn, širi-teljica -ež; širilen-Ina-o/"-iin-J širok -ôka -o: ~a cesta, ~i svet, ~o se je smejal, kakor je dolg
in na ~o; prim. širši -a -e in širji -a -e; prisl. prim. širše in šir je (+šire); širočina -e ž, širokost -i ž; širokljat -ata -o; paziti moramo, da pridevnika širok ne rabimo preohlapno, za kakršnokoli mero razsežnosti; pravilno je: široke plasti ljudstva, široka mreža delavskih klubov; tudi v prenesenem pomenu: širok smeh; manj dobro: široke ljudske množice, široke korenine ljudstva, najširša udeležba
široko -a tn topli in vlažni južni
veter, jugovina široko- v sestavi: ~glavec -vca tn, ~krajen -jna -o, ~list -a -o, .~n6s -osa -o, ~peren -rna -o bahav, ~pernost -i ž. ~periti -im se, ~pleč -eča -e, ~ prsen -sna -o, ~pfsnost -i z, ~repka -e ž, ~sfčen -čna -o, ~srčnost -i ž, ~sfčnež -a tn (+~gruden, + ~grudnost, +~grudnež), ~ listen -tna -o, ~ ustiti -im se bahati se, ~ustnež -a tn, ~ ustnica -e ž, ~vesten -tna -o Idksen, ~ves1nost -i i širom, široma prisl. na široko: ~ po domovini, + širom predi, z rod. po: domovine širom po domovini šiška -e ž, šiškica -e i, šiškarica -e i; šiškov -a -o: ~a kislina šiti sijem, šij šijte! šil šila -o,
šit -a -o: šiti podplati šiv -a tn: čevlji na ~ čevlji na kveder, suknja brez ~a, blago ne drži ~a šivanka -e ž, šivankica -e ž, ši-vančica -e ž; šivankin -a -o: ~o uho; šivankar -ja tn, šivan-karica -e ž; šivalna -e [-du-] ž šivanka
šivati -am, šivaj -ajie! šival -ala -o, šivan -a -o: ~i podplati, šivanje -a s (delo in stvar): ~ ji ne gre, vzemi ~ v roko! šivd-
skôda
len -Ina -o f-dl-]: ~i stroj; šivalnica -e [-dl-] i, šivalec -Ica [-du-] m, šivalka -e [-du-] i; šivilja -e i; šivač -a m, šivar -ja m, šivarka -e i; šivariti -im, šivarjenje -a s, šivarnica -e ž, šivarski -a -o, šivarstvo -a s; šiven -vna -o, šivnina -e ž; šivo -a s: krojač ima dosti ~a škaf škafa m: lije kakor iz ~a; škafar -ja m, škafarica -e ž doga za ikaf, škafarstvo -a s; škafec -fca m, škafček -čka m, škafica -e ž; škafen -fna -o; škafoma prisl.: ~ nosi vodo škakljlv -iva -o šiegetljiv, škak-
Ijivost -i ž *škandal [-dl] -a m sramota, po-hujševanje, spotika, *škandal6-zen -zna -o sramoten, spotakljiv, pohujšljiv; *škandalizirati -am (se) pohujševati se, zgledovati se, spotikati se škjnt škanta m gosli, zaničlj. za katerokoli glasbilo, škripalo, škan-tar -ja m godec škapulir -ja m, škapulirski -a -o škarje škarij ž mn.: dvoje škarij; škarjice -ic ž mn.; škarjar -ja m; škarjevec -vca m, škarjevka -e ž; škarnik -a m, škarnica -e ž polovica škarij; škarnice -ic i mn.: ~ pri ojesu; škarjast-a-o škarpa -e ž bočje, ježa, škarpen -pna -o
*škarpe škarp ž mn. in *škarpi
-ov m mn. ponoieni čevlji *škart -a m izvrženo blago, izvržek, *škarta -e ž izvržek, izbirek, kdor na naboru ni potrjen; *škar-tirati -am izvreči, *škartiran -a -o izvržen škatla -e ž ("'"škatlja), rod. mn. škatel [-tal]: stara škatlica -e Ž, škatlar -ja m, škatlarica -e ž, škatlariti-im; škatlati-am, škaUaj -ajte! škatlal -ala -o, škatlanje -a s
škiliti -im, škili -te! škilil -a -o, škiljenje -a s; Skiléti -im, ški-lèl -éla -o, škil0nje -a s; škileč -Ica [-ilc-] m, škilast -a -o, ški-lav -a -o, škilavec -vca m, ški-lavka -o S, škilavost -i S; škilja -e ž
škindra -c ž skalni drobir, oskalek, škindrav -a -o; škindrati -am, škindraj -âjte! škindràl -âla -o, škindranje -a s Škipetar -ja m = Šiptar -ja m Albanec, skipetârski -a -o = šiptarski -a -o škičbniti -nem: škatlica je trdo
šklébnila šklefedrati -âm, šklefedraj -âjte! šklefedràl -âla -o, sklefedrânje -a s, šklefedra -e i stara, polomljena ura, star stroj, šklefčdrast -a -o
šklefetati -âm in šklefečem, škle-fetàj -âjte! in šklef0či -te! škle-fetàl -âla -o, šklefetanje -a s, Sklefèt -éta m skiémfa -e ž, sklémfast -a -o, šklémfati -am, Škl0mfniti -nem šklepetati -âm in šklepččem, škle-petàj -âjte! in šklepéči -te! šklepetal -âla -o, šklepetanje -a s; šklepčt -éta m šklopotati -âm in šklopočem, šklo-potàj -âjte! in šklopoči -te! šklopotal -âla -o, šklopotanje -a s; šklopot -ôta m âkôda -a in -e m, Skôdov -a -o: ~e tovarne, ~i zavodi; škoda -e ž vrsta avtomobilov: vozim se s ~o
škoda -e ž: v ~o hoditi komu, v '-0 iti; na ~i biti; Šk0diti -im; škodovati -njem s stalnim poud. in škodovati -ûjem, ško-dovàl -âla -o, škodovanje -a s; škoden -dna -o, škodljiv -iva -o, škodljivec -vca m, škodljivka -e ž, škodljivost -i ž; škodljina -o i škodljiva stvar
ikodo-
škodo- r sestavi: ~ž0ljen -Ijna -o, ~ž0ljniik -a m, ~ž0ljnica -e ž, ~iêljnost -i i škof škofa m, škofov -a -o, škof ji -a -e, škofiji -a -e, škofovski -a -o, škofovstvo -a a; škofija -e i, škofijski -a -o, škofijstvo -a «; škofljan -âna m; škofovâti -ujem, škofovšl -âla -o, škofo-vânje -a s Školastika -e ž, Skolâstikin -a -o školjka -e i, školjčen -čna -o, školjkast -a -o, školjkšt-âta-o; školjkovišče -a. s; školjkovec -vca m
škopa -e ž, škopar -ja m, škopa-rica -e é; škopnat -a -o: ~a streha; škopnik -a m, škopnica -e i; škopniški -a -o; škopati -am; škopanje -a «; škoporčzec -zca m, ikoporéznica -e i škorec -rca m, škorčevka -e ž,
škorčev -a -o, škorčji -a -e škorenj-rnja m: ~e obuti, sezuti (+obleči); škornjica -e-i gole-nica, škornjičnik -a m, škorenj-ček -čka m, škorenjci -ev m mn.; škornjar -ja m škorpijon -a n^ škorpijonov -a -o, škorpijonski-a-o; škorpijonov-ka -e i neka trava Skét -a m, Škotinja -e i, Škotov -a -o, škotski -a -o; Škotsko -ega s: na ~em, s ~ega; Škotska -e i: v ~i škrabati -am in -Ijem, Skrâbanje -a s; Skrabljâti -âm, Skrabljàj -âjtel Skrabljàl -âla -o, škrab-Ijânje -a s; škrâbniti -nem; škrâblja -e ž kraguljiek — škrâbljič -a m Skrâbec -bca m os. i. znamenitega slovenista, Skrabčev -a -o: ~e platniee, ~i spisi = spisi o. Stâ-nislava Skrâbca škrabotati -âm in -očem, škrabo-tàj -âjtel m škraboči -tel škra-boiàl -âla ikrabotânje -a «; škrabotulja -e i
škranja -e é: ~e na juhi cinki škripati -am tn -pljem, škrap-Ijati -am; šk^âpa -e é = Skrâp-Ija -e i kaplja skràt škrâta m: tiskarski škrâ-tec -tca m, škratelj -tlja tn škrâ-teljna [-talj-] m; škrâteljček -čka [-talj-] m; škrâtov -a -o, škrâ•teljnov -a -o [-talj-], škrâ-teljčkov -a -o [-talj-]; škrâtast -a -o: ti škrat ti škrâtastil škfba -e i; škrb -a-o: ~a baba; škfbec -bca m, škrbš -éta m; škrbast -a -o, škrbav -a -o, škr-bavec -vca m, škrbavka -e i, škfbavost -i ž; škrbina -e ž, škrbinast -a -o; škrbinec -nca m; škrbozob -oba -o, škrbo-zoben -bna -o škfbati -am; škfbanje -a s; škr-biti -im; škrbljenje -a «; škrb-Ijâti -âm, Skrbljàj -âjtel škrb-Ijàl -âla -o, škrbljânje -a s škrebetati -âm tn -éëem, škrebe-tàj -âjte! in škrebéči -te! škre-betàl -âla -o, škrebetânje -a s; škrebljât^ -âm, škrebljij -âjtel škrebljal -âla -o, škrebljânje -a s; Skrebetâëa -e ž, škrebetaljka -e ž, škrebčtec -tca m, škrebe-tùlja -e ž škrga -e ž, šikfge škrg ž mn., škf-žen -žna -o; škfgar -ja m; škr-gonožec -žca m, škrgoiistnica -e i skrgetâti -âm in -ččem, škrgeti -âjtel in Skrgéëi -tel škrgetš -âla -o, škrgetânje -a «; škrgčt -éta m, škrgot -ôta m škrgitati -am, škrgutanje -a «;
škrgutav -a -o škric -ica m: suknja na ~e oteji-ke, méstni ~i suknjaii; šknc-man -a m +škril -i i gl. skril škripati tn Skripâti, škripam tn -Ijem, škripal -âla -o, škripanje -a 8 in Skripânje -a «; škripâlo -a 8 zaničlj. za slabo glasbilo;
iMlMi
škrip -a m: čevlji na škri-pač -a m tudi slab godec; škrf-pav -a -o: ~ voz, škripavec -vca m, škripavka -e i; škri-past -a -o; škripot -ôta m; škripniti -nem škripec -pca m in škrij^c -pcà m: biti v ~ih, biti na ~ih nemiren, v zadregi, v skrbeh biti, urna je kakor na škripčevje -a s škrjanec -nca m, škrjanček -čka m, škrjančev -a -o, škrjančkov -a -o, škrjančji -a -e; škrjan-čar -ja m škrlai -a m bager; škrlaten -^tna -o, škrlatnik -a m; škrlatov -a -o, škrlatovina -e ž; škrlatast -a -o; škrlatinka -e i — škrla-tica -e i — škrlatina -e i; škr-latinski -a -o, škrlatinast -a -o; škrlatiti -im; Skrlâtnor^èé -ééa -e âkrléti -im, škfli -ite! Skrièl -éla -o, Skrlênje -a s; škflj -a n» = škrljec -Ijca m = škrljica -e i — škrljič -iča m škrjanec škrliti -im priškrniti, zagozditi, škrU -ite! škrlil -a -o, škrljênje -a s; škflec -Ica [-le-] m spona, privijalo +škmicelj -clja m vreika škfniti -nem zarezali, načeti, škr-n jen je -a s; škfnek -nka m vrtilo na violini; škrnjati -âm: miš škrnja, kadar gloda; škr-njàj -âjte! škrnjàl -âla -o, škr-n jan je -a «; šikrnjavec -vca m skopuh, Skrnjâvka -e i glodav-ka, skopulja; škrnuza -e i skrhan nol, kdor škmevza; škrnev-zâti -âm, Skrnevzàj -âjte! škr-nevzàl -âla -o, škrnevzfinje -a s ali s stalnim poud. škrn0vz-skrôb -a m, škrobov -a -o, Skrô-ben-bna-o; škrobiti-im, škrob-Ijen -a -o, škrobljenje -a s; skrôbati -am, Skrôban -a -o, ikrôbanje -a s; škrobnat -a -o: krompir je škrobast -a -o:
"■a snov
škrobotiti -âm in -očem, škrobo-tàj -âjte in -oči -te! šk^obotàl -âla -o, škrobotânje -a «; škro-bôt -ôta m škrofnioza -e ž bezgavčja jetika,
škrofeljni -ov [-îalj-] m mn. škropiti -fm, škropi -ite! škropil -a -o, (o) škropi jèn -êna -o, škropljênje -a s; škrop škropa m, škropeč -pca m, škropilo -a s, škropilen -Ina -o f-ln-] škropilnica -e [-iu-] i, ŠKropilnik -a [-lu-] m, škropilec -Ica [-iu-] m, škropilček -čka [-iu-] m Skrpèt -êta m tn škrpét -a m; škrpêtec -tca m, škrpetâti -âm ropotaje hoditi, škrpetàj -âjte! škrpetàl -ala -o, šk^petânje -a s škrt -a -o skopuški, škftav -a -o, škrtavec -vca m, škrtavost -i ž; škrtljav -a -o, škrtljavec -vca m, škrtljavka -e i, škftljavost -i i; škrtljiv -iva -o, škrtljivec -vca m, škrtljivka -e i; škftež -a m; Skrtâriti -im škftati -am: z nožem, z zobmi škrta -e ž, škrtav -a -o, škrtina -e i, škrtinast -a -o, škrtfniti -im; škrtljâti -âm, škrtljàj -âj-te! škrtljàl -âla -o, škrtljânje -a s; škrtniti -nem: nož škrtne ob kosti, kamnu škundra -e i, škundrica -e i
*škvart -ârta m vrsta, sorta: ni
takega ~a, da bi se zredil! Slabéder -dra m, šlabčdra -e i, šlabédrast -a -o, Slabedràv -âva ^ -o, šlabedrâti -âm, Slabedràj -âjte! šlabedràl -âla -o, šlabe-drânje -a s +šWger -ja m dra jna, udrihalica (v slabem pomenu), géslo (v dobrem pomenu); znainica Slâhta -e i poljsko niije plemstvo,
šMbčič -a m Slâpa -e i, šMpica -e i; Slapâti -âm, šlapaj -âjtel šlapàl -âla -o, šlapânje -a (
'Mt
+šlar -a m taniica, pajiolan, rvta . iz prosojnega blaga, +šlarast -a -o šlatati -am, šlatal -âla -o, Slâta-nje -a s in šlatanje -a s; šlit Slâta m
slèk šlek medm. izraža priv6šienje : delati Slèk s\èk korenček strgati šlekatl -am = Slekedrâti -âm jecljati, plekedràj -âjte! slekedràl -âl^ -o, šlekedranje -a s; šleke-dràv -âva -o, Slekedrâvec -vca m, Slekedrâvka -e ž slém -a wi, Slémast -a -o slepéti -âm in slépljem s prsti tleskati, Slepàj -âjte! in Siéplji : -te! slepàl -âla -o, šlepanje -a s Sléva -e ž. Slévast -a -o; Sléviti
-im, Slévljeiije -a s âlézija -e ž: v ~i, iz ~e; âlésko -ega s: na ~em, s ~ega; sléski -a -o, Slézijski -a -o; Slézijec -jca m, slézijec -jca wi premog Slézvik -a m, llézviSki -a -o šlikniti -nem z bičem oiiniti; Slikati -am. Slikanje -a s šmarčica -e ž sv. Martina dan šmaren -rna m: véliki, mâli Smâren -rna -o: ~i dan, ~i križ, praznik, ~a petica; Smâr-nica -e ž, Smârnicar -ja tn pisani kardinal (jabolko), kdor šmarnice piše, Smârnice -ic ž mn., smârniSki -a -o, Smârniëen -čna -o: ~a pobožnost, ~ duh, cvet
Smarjética -e ž neka hruška Smènt Snwnta in Sménta m, Smén-tati -am, Sméntan -a -o, Smén-can ta -o; Sméntaj! Sméntajte! medm.
*šminka-ei ličilo, le potilo, 'Šminkati ^am . (se) Učiti, lepotičiti (se), ^(na)šminkan -a -o nali-čen, 'Šminkamje -a a Učenje, 'šmfnkar -ja m ličar "• šinirgel [-gai] -gla tn smirek 'Snobée.-bca tn gobec; Snôbrc -a m kdor po nosu vrta
^šnopec -pca tn žganje, +Snôpsar -ja m žganjar, pijanec, +Snôp-sati -am žganje pili, pijančevati šoba -e ž: ~o držati, ~o napeti; Sobica -e ž, Sobec -bca tn; š6-bast -a -o, Sobàt -âta -o; Sôbiti -im, Sébljenje -a s šodo -ja tn jajčna poUvka sofêr -ja m avtomobilski voznik, vozač, Sofêrski -a -o, Sofêrstvo -a s, Sofirati -am, Sofiranje -a s šoja -e Ž; Séjec -jca m
šoka m: živčni ~ pretres; ■•"šokirati -am odbijati, odbiti, žaliti, '•'šokiran -a -o prizadel, užaljen, "•"Sokânten -tna -o žaljiv, odbijajoč šola -e ž: enajsta šolar -ja m, šolarček -čka tn, Solarica -e ž, Šolarka, -e ž, šolarski -a -o; šolski ^•a -o [-Is-], šolnik -a /■-Jti-7 tn, Solnica -e [-In-] ž, šolniSki -a -o [-In-], Šolnina -e [-In-] i, šolstvo -a [-Is-] s; Solati -am (se), šolanje -a s; šolo-obvézen -zna -o; 'SomoSter -tra m učitelj, 'šomoštrski -a -o učiteljski, 'SomoStrovâti -ûjem uči-teljevati
šola -e ž otok, ognojek v čeljustih šolen -Ina [-oln-] m éeveljc, S6-lenček -čka [-lan-] m čeveljček âélohov -a tn os. i. ruskega pisatelja: ~a roman Tihi Don šop šopa m, v šopih tn šopčh; šopek -pka tn; Sopàt -âta -o, Sôpast -a -o; šopka -e ž; šopoma prisl. šopiriti -im se, šopirjenje -a s; šopiren -rna -o, šopireč -rca tn, šopirnež -a tn, šopirnik -a tn. Sopirnica -e i, šopirnost -i ž; šOpirljiv -a -o tn šopirljiv -iva -o. Šopiri jivost -i i in šopiri jivost -i ž	I šota -e i, Sotnica -e ž, šotišče -a s, š0tovje -a s, Sôtar -ja m, Sô-taiski -a -o, šotast -a -o, šoten -tna -o. Sôtnat -a -o
šralirati
šotor -ora in -ora m, šotorišče -a s, šotorovina -e ž; šotorski -a -o, šptoren -rna -o; šotoriti -im, šotori -ite! šotoril -a -o, šotor-jenje -a s in s stalnim poudarkom: šotoriti -im; povsod: +šnt-šovinizem -zma m nestrpnost, prenapetost, vsiljivost, šovinist -a m, šovinistka -e ž, šovinističen -čna -o
*špaga -e ž motvoz, vrvca, *špa-garice -ic ž mn. vrvenke (vrsta čevljev)
špageti -ov m mn. vrsta testenin špajica -e ž baldrijan, špajkov -a
-o: ~ čaj špalfr -ja m, špalirski -a -o; špa-
lirka -e ž: hruška ~ špana -e ž neka igra: ~o vleči, španati -am (se), špananje -a s Španija -e ž: v ~i, iz ~e; Špansko -ega s: na ~em, s ~ega; Spanec -nca m, Španka -e ž in Spanjolka -e [-Ik-J ž; španski -a-o: ~i borec, ~i jezdec, ~a vas, ~a stena; španščina -e i. španjolski -a -o [-Is-], španjol [-61] -a m neka trta; španjel [-čl] -a m pasja pasma španovija -e i: v ~i še pes crka *špargelj -glja in -gel jna [-galjn-] m beluš; *špargljev -a -o in špargeljnov -a -o [-galjn-] be-luiev
šparon -a m na pet ali več očes
prirezana trta *šparovček -čka m hranilček, hranilnik
Šparta -e z kr. i., Špartaiiec -nca m, Spartanka -e ž, špartanski ra -o: ~a vz^gpja, špartanstvo -a s
špecerija -e ž, špecerijski -a -o: ~o blago, ~a trgovina, špece-: rist -a m
*špeh -eha m slanina, špehar -ja m, špehast -a -o, špehit -ata -o, špeh6y -a -o, špehovka -e ž
špekulacija -e i, špekulacijski -a -o, špekulirati -am, špekulira-nje -a s; špekulant -anta m. špekalantka -e ž, špekulantski -a -o: ~i opravki; špekulant-stvo -a s; špekulativen -vna -o, špekuJativnost -i i; toda gl. špekulacija
Špela -e ž Elizabeta, Špelica -e ž.
Špelin -a -o, Speličin -a -o špica -e ž naperek: ~e pri kolesu; "'"špica -e ž konica, osina, ost, "''špičast -a -o iilast, koničast, ostnat; +špička -e ž, +špi-ček -čka m človek ostrega jezika, psovka; +špičiti -im ostriti, Uliti; špičkar-ja m neko jabolko *špij6n -a m vohun, ogleduh, *špi-jonka -e ž vohunka; *špijonaža -e ž, *špij6nstvo -a s ogleduitvo, vohunstvo; *špijonski -a-o ogledniki; *špijonirati -am vohuniti špik špika m gorski vrh špila -e ž, špiliti -im, (za)špiljen
-a -o, špiljenje -a s špilja -e ž jama, špiljast -a -o špinača -e ž, špinačen -čna -o špirit -a m: denaturirani špi-
ritov -a -o, špiritozen -zna -o "•■špirovec -vca m ikarnik *špital [-du] -a m bolnišnica, bdl-nica; špitalski -a -o [-iUs-]: špitalar -ja m šport -a m, športski -a -o, športen -tna -o, športnik -a m. športnica -e i, športniški -a -o. ^športaš -a m, +športašica -e ž špranja -e i, špranjica -e ž, špra-
njast -a -o +šprica -e i brizgalka, brizglja. +špricati -am brizgati, štrcati: ^špiricanje -a s škropljenje, brizganje špdkla -e ž količek, ozka deščica, iver
"tšpnla -e ž motek, tuljava šrafirati -am črtkati, šrafiran -n -o črtkan, šrafiranje -a s črtkan je
šramel
šramel [-tnal] -mla tn glas., šra-melski -a -o [-tnals-]: ~a godba, kvartet '*'šranga -e ž mitnica, pregraja, zapora; šrangati -am pregraditi, zapreti cesto ob poroki, drugaie + šrapnel [-il] -a m, šrapnelski -a
-o [-ils-] +šr6t -a m zrnje za puiko, +Šr6-
tast -a -o zrnast, zrnat štab -a m; generalni štaben -bna -o, štabski -a -o, štabnik -a m itabni častnik *štacuna -e i trgovina, prodajalna; *štacunski -a -o; *štacunar -ja m in *štacunar -ja n», *štacu-narica -e i in *štacunarica -e i; *štacunarski -a -o in *štacunar-ski -a -o; *štacunarija -e i štafeta -e i sel jezdec, vrsta iport-nega teka; štafeten -tna -o: ~i tek
Stajer -ja m. Štajerska -e ž: v zeleni ~i, iz ~e; Štajersko -ega s: na ~em, s ~ega, Zgornje Spanje Štajerec -rca m, Štajerka -e i; Štajerec -rca m vino ali vlak; štajerski -a -o: ~o vino štampiljka -e ž
*štant štanta m: dati +v ~ ® najem, +v ~ vzeti v zakup vzeti; *~i na semnju stojnice; na lovu stojiiče, čakaliiče, postojanka; *štantar -ja m branjevec, stojničar, *štantaTica -e i branjevka, stojničarka, *štan-tarski -a -o branjevski, stojni-iki: ~o blago *štediti -im varčevati, *štedljiv -iva -o varčen, *štedljivost -i ž varčnost; štedilnik -a f-ltt-] m, štedilniški -a -o [-In-f Štefan -a m, Štef -efa m, Štefek -fka m in Stefek -fka m, Štefe -6ta m, Štefanija -e i, Štefa -e ž, Št6fka -e ž; Štefan -a m dvo-litrska steklenica: prinesi Štefan na mizo!
štekelj -kija tn vrsta žeblja, štek-Ijiček -čka tn, šteklj&ča -e i palica z iebljšm na koncu; štek-Ijati -am: ~ ječmen, štekljaj -ajte! štekljal -ala -o. šteklja-nje -a s; štekljač -a tn kdor keklja
*štempelj -plja in -peljna [-palj-] m kolek, Hg, pečat; *štempeli-ski -a -o [-palj-]: ~e pristojbine kolkovina; *štempljati -am kolkovati, pečatiti, štempljaj -ajte! štempljal -ala-o, *štemp-1 jan je -a s, *štempljan -a -o: je bil ~ za lažnivca oiigosan štepih -iha tn = štembih -iha tn
vodnjak na potego +štera -e i: v ~o hoditi, iti po hiiah, domih delati, v najete hoditi
šterling -a tn: funt šterlinški
-a-o: ~a valuta šteti -ejem, štej štejte! štel -ela -o, št6t -a -o: njegova beseda veliko šteje; se šteje(š), da nekaj zna{š); štetje -a s, št6tev -tve ž; števenje -a « itetje, ite-vilo: ta človek je pri hiši samo za ~; števen -vna -o, števnost -i i; števec -vca tn, števčev -a -o; števnik -a m, števniški -a -o; napačna je raba šteti za šteti se: +službena doba mu šteje od ... se mu iteje od ... število -a s, številen -Ina -o [-In-]; številka -e [-Ik-] i, številčen -čna -o [-IČ-], številčnica -e [-IČ-] i; številiti -im, števil j e-nje -a s
*štib/ila -e i ikdrnjica, golenica, *štibale -al i mn. iti *štibali -ov tn mn.; štibalar -ja tn, šti-balarski -a -o štibla -e ž steblo, rod. mn. štibel
{-bal]: krompirjeve ~e; štib-ast -a -o stebelnat, slamnat: ~o seno 'štimAti -am cenili, štimaj -ijte! štimAl -Ala -o, štimšnje -a «:
«tl«k«lj
fant in dekle se štimata se rada imata; *štiman -a -o kdor se da prositi, častiti: ~o dekle, ne bodi tako ~a! ~o se držati; *štimanost -i ž štipendija -e i, štipendijski -a -o, štipendist -a m, štipendistka -e i štiri mn. i, s glavni itev., štirica -e i, štirka -e ž; štiriindvajset, štiri sto, štiri tisoč; gl. tudi štirje
štiri- v sestavi: ^dneven -vna -o, ~ kolesen -sna -o, štirikrat prisl., štirikraten -tna -o, štirileten -tna -o, ~letje -a s, štiri-letka -e 1; štirimesečen -čna -o, ~mesečje -a s; štirinog -oga -o, ~nogat -ata -o, ~ nožen -žna -o, ~n6žec -žca m; štiriodsto-ten -tna -o, ~6gelnik -a [-galn-]m, ~ oglat-ata-o, ~r6b -oba -o, štiristotina -e i, ~sto-tinka -e i, ~tisočinka -e ž; štirivrstičen -čna -o, ~vrstični-ca -e ž, ~ zložen-žna -o, ~zl6ž-nica -e ž, ~zob -oba -o; gl. tudi četvero-
štirideset glavni štev., štirideseter -a -o, štirideseteren -rna -o, štirideseti -a -o, štiridesetica -e ž, štiridesetič prisl., štiridesetina -e ž, štiridesetinka -e ž, štiri-desetka -e ž, štiridesetdanski -a -o, štiridesetkrat prisl., štiri-desetkraten -tna -o; štiridesetleten -tna -o, ~ letnica -e ž, ~ letnik -a m štirinajst in štirinajst glavni itev., štirinajster -a -o, štirinajsteren -rna -o, štirinajsti in štirinajsti -a -o vrstilni itev., štirinajstica -e i, štirinajstina -e ž, štirinaj-stinka -e ž, štirinajstka in -ajstka -e ž, štirinajstič tn -ajstič prisl, štirinajstkrat in -ajstkrat prisl, štirinajstkraten in -ajstkraten -tna -o štirjak -a m kvadrat, štirjaSki -a -o kvadraten: ~i meter
štirje m, štiri ž in s glavni itev.: štirje možje, štiri žene, dekleta; štirih, štirim, štiri, po štirih, s štirimi: z vsemi štirimi se je otepal, po vseh štirih je lezel
"•"štirka -e ž škrob, "»"štirkati -am ikrobiii, """štirkanje -a s škrob-Ijenje
štober -bra m leseno stojalo ta luč
(treske), štobrski -a -o stokati -am, štokanje -a s; štok-niti -nem; štokalnik -a [-au-] m štokavski -a -o: ~o narečje, što-kavščina -e ž, štokavec -vca m stola -e ž liturg., štolnina -e [-In-] i
štor štora m in štor -a m, što-rovje -a s, štorovka -e i neka goba; štorat -ata -o: štorast -a -o in štorast -a -o: ~ človek štorja -e ž rogoia, štorjar -ja m štorklja -e i, štorkljin -a -o; štorkljež -a m; štorkljast -a -o; štorkljati -am, štorklja j -ajte! štorkljal -ala -o, štoiiljanje -a s; štorkljač -a m *štrajk -a m stavka; *štrajkati -am stdvkati, "^štrajkujoč -a -e stavkajoč štrama -e ž tepec, neroda, štram-Ija -e i, štramast -a -o, štram-Ijast -a -o; štramljati -am, štramljaj -ajte! štramljal -ala -o, štramljanje -a s "•^štranga -e i zapreina vrv, za-
pršinica štrboncelj -clja m vrsta sliv štrbunk medm., štrbtink -a m, štrbunkniti -nem z vso teio pasti, štrbunkati -am, štrbiinka-nje -a s
štfcati -am, štfcanje -a s; štfca-
lica -e ž, štrcaljka -e ž štrceli -clja m: ~i pokošenih
rastlin, TOsekanih vej Strekelj -kija m os. i. slov. tnan-stvenika; Strekljev -a -o: ~a zbirka narodnih pesmi
strêmelj
strênieli -mlja m panj, štor, parobek, neroda stréna -e i pramen, prédeno-,
zmešati; štr6nast -a -o strie prisl. gl. vštric
*štritof -a m gladilce za prejo štrk -a m ètôrklja, štrkov -a -o štfkati -am; štfkniti -nem; štfk -a m, štrkanje -a s, štfkalica -e i, štrklja -e i, štrkljaj -a m striéti -im, Štrl0č -éca -e, štrli -ite! štrlèl -éla -o, štrlenje -a s; štrlina -e ž štrofotati -âm in -6čem: ~ po vodi, štrofotaj -âjte! fn štrofoči -té! štrofotšl -âla -o, štrofota-' nje -a s
štropotati -âm in -ôcem, štropotaj -âjte! fn štropoči -te! štropotal -âla -o, Stropotânje -a s; štro-pàt -ôta m širiica -e ž: ~ kruha, komu kaj za ~o dati; štručica-e i, štruč-ka -e ž; štručeu -čna -o, štruč-nica -e ž; štrucast -a -o; štrii-cati -am: ~ s pirhi štriikelj -kija m, štrukljev -a -o, štriikljast -a -o; štrukeljček -čka [-kalj-] m, štrukeljc -a [-kalj-] m, štriikeljčast -a -o [-kalj-]: ~a moka štucokračo prfsi.: ~ prevrniti kozolec prevrniti (v igri) študent -énta m, Štud0ntka -e ž, štud0ntinja -e ž; študéntov -a -o, študéntkin -a -o; štud0ntov-ski -a -o: ~a mati; študirati -am, študiran -a -o; študij -a m, študija -e ž, študijski -a -o: ~a knjižnica štukatura -e ž, štukaturen -rna -o, Stukatêr -ja m, štukatêrski -a -o
štiUa -e z okršek, štrcelj, okrnjen konec, del klobuka: ~o držati, ~o napeti zameriti; štiilast -a -o, štulav -a -o; štulec -Ica [-Ir-] m, sti'ilavec -vca m; štu-
lež -a m; štiiliti -im (se) Jtam, štiiljenje -a s *štupa -e ž prah, prašek: toba-kova ščurkova apnena štupar -ja m; štupast -a -o; štupen -pna -o; štupnica -e ž; štiipati -am, štiipanje -a s štui^rame prisl.: ~ nositi âûbic -a m os. i. slov. slikarjev,
Šlibičev -a-o: ~e slike Šiiklje -ta m os. i. slovenskega politika; Šukljetov -a -o: ~i Spomini
šiil [OU] -a.-o kratkouh: ~a ovca; sûla -e i, šulav -a -o, šulavec -vca m
šiim -a m (pomeni tuéU slap), šd-men -mna -o, šumovit -a -o; šumot -ôta m, šumnik -a tn, šu-mévec -vca m slovn.; šumoma prisl.; suméti-im, šumèč-éča-e, šumi -ite! sumèl -éla -o, šumenje -a «; Sumotâti -âm fn šu-močem, šumottaj -âjte! fn šum6či -te! šumotal -âla -o, šumotanje -a s; šumotljati -âm, šumotljaj -âjte! šumotljal -âla -o, šumot-Ijânje -a s; šumotljiv -iva -o šuma -e i, +šumar -ja m gozdar, +šumarstvo -a s gozdarstvo, """šu-mârski -a -o gozdarski Sumadija -e i kr. f., Sumadinec -nca m, Šumadinka -e i, šuma-dinski -a -o +šiind -a m plaia lit. šunka re i gnjal; preko jeno, suho meso; šiinkov -a -o: ~o meso; šiinkarica -e i; šunkar -ja m (vrsta prašičev) "•"suntati -am ščuvati, podpihovati, dražiti, hujskati, +šuntanje -a s hujskanje, +šiintar -ja m hujskač, +šiintarski -a -o hujskaški šup -a -o v»tel = šiipelj -plja -e, šiipelj -plja m, šiipliost -i ž, šuplj0ta -e ž, šupeljnoet -i [-palj-] ž, šuplja -e i, šupljak -a »» gluh oreh, šupljina -e ž; šiipljiv -iva -o; šupljiti -im
tabla
sustéti -îm, šusteč -éca -e, šusti -îte! šustel -éla -o, sustênje -a 8; šustati -am; siistniti -nem; šiist -a m; povsod tudi šušt-šnšljati -âm, šušljaj -âjte! šuš-Ijàl -âla -o, SuSljânje -a s, šiiš-Ija -e i
šušmar -ja m, šušmfirka -e ž, šušmarija -e ž, šušmarstvo -a 8, SuSmârski -a -o, suSmâriti -im, SuSmârjenje -a s šušnjati -âm, šušnjaj -âjte! šuš-njàl -âla -o, šušnjfinje -a 8, šiišnja -e i, šušot -ôta m snstéti -l'm gl. Sustéti âvabska -e i: v ~i, iz ~e; Svâb-sko -ega 8: na ~em, s ~ega; Svâb -a m, Svâbica -e i, Svâbi-nja -e ž; Svâb -a m šiurek; Svâbski -a -o, švfibščina -e ž Svéder -dra m, Svédra -e i, šve-drâé -a m, Svedrâlo -a 8, Své-dr^t -a -o, Svédrav -a -o in svedràv -âva -o, Svédravec -vca m in Svedrâvec -vca m, Svedrè -éta m; Svedrâti -âm, Svedràj
-âjte! Svedràl -âla -o, Svedrânje -a s Svédska -e ž: v ~i, iz ~e; Svéd-sko -ega s: ua ~em, s ~ega: Svéd -a m, Svédinja -e ž, Svéd-ski -a -o: ~a telovadba; svéd-Sčina -e ž Švica -e i: v ~i, iz ~e; Švicarsko -ega s: s ~ega, na ~em: Švicar -ja m, Švicarka -e i, švicarski -a -o; Svicarija -e i; Švicar -ja m uniformiran strežnik. ud častne, telesne straže SvigaSvâga medm.; švigaSvaga m nesfcl. nestanoviten človek: na takega švigašvaga ne zidaj! švigati -am: s pogledom ~ po kom, šviganje -a s; švigniti -nem; švigelj -glja m, šviglja -e ž, švigljast -a -o švistniti-nem: sablja, bič švistne;
švistati -am, švistaiije -a s švfkati -am; švfkanje -a s; Svfk-niti -nem; švrk! medm.; švrk -a m, Svfikalica -e ž bič, švrkoc -kca m, švfkljaj -a m
T
t [ta in té] m neskl.: mali t, z vélikim T, z malim t okrajšujemo tono
ta tâ té kaz. z., edn. m téga tému tâ — téga o tém s tém f+iàmj ž té téj - ti tô o téj — ti s tô, 8 téga (tegà) tému (temù) tô o tém s tém; dv. m tâ, i té (ti), s té m ž 8 téh téma; mn. m ti, ž té, s tâ, m ž s téh tém o téh s témi; pogoste nasl. [^taga. +tamu, *tam, +tah]; v sestavi: tâle tôle, tégale, témule, téle, téjle; tôle, o téhle, s témile itd. ali ile-tâ le-tô, le-téga, le-té, le-tô, o le-téh, z le-témi ild.; pri téj (ti) priči; +tém pôtem s tem, tako; nato, potèm pôtlej: vtèm ko = medtèm ko; tô ni takô (+temu ni tako); tâ je
bôsa, tâ je lépa; tô je bilô lejM)! čim včč, tèm bôlje; vtèm ko je spal, ga je nekdo okra-del: hodil je v mesto, in tô vsak teden trikrat; +ta pred dol. prid.: ("'"ta) novi, mlada tabéla -e ž razpredelnica; tabelâ-ren -rna -o razpredelen, tabe-Mričen -čna -o *tabema -e ž krčma; *tabernâti -âm krčmariti, kupčevati, taber-nàj -âjte! tabernàl -âla -o, *tabernânje -a 8 krčmarjenje tabemâkelj -kija m; tabernâkelj-
ski -a -o [-kalj-] tébes -a m sušica, tabétik -a m sušičnik, tâbièen -čna -o suHfen tabla -e ž, rod. mn. tâbel [-al]; tâblica -e ž; tabléta -e ž ploščica med.: zfdravilo v ~ah
i&hot
tabor -a m, taborski -a -o, taborišče -a s, taboriški -a -o, taboriščnik -a tn, taborjan -ana m, taboren -rna -o, tabornik -a m; taboriti -im, tabori -ite! taboril -a -o, taborjenje -a «; taborit -a m pripadnik husitske ločine, taboritski -a -o taca -e ž: medvedova vedeti, kam pes ~o moli; tačica -e ž, tačka -e i, tacar -ja m: medved tacar, tacman -a m; tacati -am, tacaj -ajte! tacal -ala -o, taca-nje -a «
+laca -e i podstavek, pladenj, zde-lica
Tacitus in Tacit -a tn os. i. starorimskega zgodovinarja, Tacitov -a -o: ~i Anali tačas prisl. tedaj, takrat: ~ je bilo še vse drugače; ~ je bil še dijak, ta čas (sedaj) pa je tajnik; pojdi po opravkih, ta čas ti napišem pismo zanj (medtem, vtem); ta čas (kr. t. č.) tajnik sedaj; tačasen -sna -o takraten, tedanji: ~e razmere tačka -e ž in tačke tačk i mn. samokolnica; tačkar -ja m kdor vozi tačke Taddj -a m os. i., Tadejev -a -o taft -a m vrsta svilenega blaga,
taftov -a -o, taften -tna -o tahimeter -tra m brzinomir, ~ metrski -a -o; tahigrafija -e i brzo-pisje, tahigraf -a m brzopisec, ~ graf ski -a -o brzopisen Tahiti -ja m kr. t. otožja in otoka v Tihem oceanu, Tahitijanec -nca m, Tahitijanka -e ž, tahitijanski -a -o Taine Taina [lin -a] m os. i. franc. zgod. in filozofa; Tainov -a-o: ~ nauk o okolju; tainov-ski -a-o: ~a analiza taisti -a -o kaz. z.; rod. taistega
t« tčga istega tajati -am tn -jem, tajanje -a s
tajen -jna -o skriven; tajnost -i ž skrivnost, tajnosten -tna -o skrivnosten; tajna -e 6 skrivnost, tajinstven -a -o [-tvan-] skriv-twsten; tajnopfs -a m, tajno-pisen -sna -o, tajnopfsec -sca m, tajnopisje -a «; tajnocvetka -e ž, tajnocveten -tna -o tajfun -a m vihar v zahodnem delu
Tihega oceana tajga -e i močvirni gozdni pas na
azijskem severu tajiti -im, taji -itel tajil -a -o, ta jen je -a « = taja -e i: v ~o se spustiti, tajba -e i; tajec -jca m, tajica -e i; ta jiv -a -o, ta-jivec -vca m, tajivka -e ž; taji-tev -tve I tajnik -a m, tajnica -e ž, tajniški
-a -o, tajništvo -a s tak prisl.: ~ bodi pameten! ~ povej žel ~ nikar ne vpiji ~ kaj sta videla? ~ tako! tak -a -o kaz. z.; ~ si? v ~em ne hodi ven! ~a je na svetu, ~a tema, ~a predrznost; takega, takemu, takih (+tacega, +tace-mu, ■•■tacih); potemtakem torej, tedaj; takle, takale, takole, takegale; le-tak -a -o takalati -am, takalaj -ajte! taka-lal -ala -o, takalanje -a «; ta-kaliti -im, takalil -a -o; taka-likati -am, takalikanje -a s; takati -am in tačem: ~ kolesca, krogle, zibko; takaj -te! fn tači -te! takanje -a «; takljati -am, takljaj -ajte! takljal -ala -o, takljanje -a s, takljač -a m = takalec -Ica [-au-] m kegljač takisto prisl. tako, enako, prav tako: zdaj se pa ~ dela z menoj; ~ ti rečem; takistole prisl. takniti -nem in takniti -nem, takni -te! tn takni -fte! taknil -a -o fn taknil -fla -o [nepoud. povsod: tak- in tak-] tako prisl.: ~ pozno, ~ sam; prav tako, ravno tako; tako
iampon
imenovan, ~ zvân (+takozvan), ~ rekoč (+takorek6č); takô in takô; takô ali takô v vsakem primeru: domov moram takô in (ali) takô takoj prisl.: ~ pomagaj; takojšnji -a -e: ~a pomoč takraj in tokraj prisl.: sovražnik je bil še na ôni strani, naši pa že predi, z rod.: ~ reke; tâ-krajšnji -a -e, tâkrajnji -a -e takràt prisl. tedaj: ~ se spomni, bistra Soča; ~ je bilô lepô; takrat in tokrat prisl. to pot: za ~ ti odpustim; takraten -tna -o: ~i graščaki so kmeta hudo pestili; tokraten -tna -o: ~a kazen je bila hujša taksa -ei pristojbina; taksen -sna -o pristojbinski; + taksirati -am (o)eeniti-, +taksator -ja m cenilec
taksi -ja m, taksiméter -tra m takšen -šna -o kaz. z. = takov -a -o, takovšen -šna -o; takôvost -i i, takovosten -tna -o takt -a m glas.: ~ biti, dajati; taktirati -am, taktirka -e i, taktomér -a m takt -a m obzirnost, olika, takten -tna -o obziren, olikan, tâkt-nost -i ž taktika -e i vojna umetnost, umno poveljevanje, taktik -a m, taktičen -čna -o, taktičnost -i i; taktizirati -eim, taktiziranje -a s tâl [tdl] -a -o kopen: zemlja je ~a, talen -Ina -o [-In-] južen: sneg je vreme je ~o; taléti -im, talèl -éla -o, talênje -a s; talica -e i južno vreme, talina -e i tala zemlja, tâlov -a -o tal, téloven -vna -o tal talâr -ja m obredna obleka duhovnikov, sodnikov, ponekod vseuii-liikih profesorjev ipd., talarski
tâlec -lea f-îc-J m, tâlka -e [-Ik-] ž, tâlski -a -o [-Is-]
tâlen -Ina -o [-In-] gl. tlà in tâl talènt -ênta m bistrost, nadarjenost; nadarjen ilovek; stara denarna vrednost: pet talentov srebra; talentiran -a -o nadarjen
taliga -e ž in toliga -e ž, nav: mn. tolige samokolnica, taligar -rja m kdor vozi samokolnico Talija -e ž muza vesele igre talikati -am taki jati: jajca kolo se talika, gl. takalati tâlisman -a m vražno sredstvo taliti -im, tâli -ite! talil -a -o, (s) taljen -êna -o, tal jênje -a «, talilen -Ina -o [-In-], talilnica -e [-In-] ž, talilniški -a -o [-In-], talilo -a s, tališče -a s, talitev -tve ž, talivec -vca m, talivka -e ž, taljiv -iva -o, taljivost -i ž Talleyrand -a [talrdn -a] m os. i. franc. diplomata, Talleyrandov -a -o [talrdnou -ova -o] tâlmud -a m židovska knjiga postav, talmudski -a -o, talmudist -a m [povsod: -Im-] tâlog -ôga m, tudi tâloli -a m, talâë -a m, tâlovje -a s ; gl. teloh talôn -a m odrezek tàm prisl.: sèm ter tàm, sèm pa tàm, od ~ do tu; tâmoSnji -a -e; tàmkaj prisl, tàmkajle = tàmle prisl, tàmkajSnji -a -e tâmar -ja m živinska staja po planinah, tamâriti -im, tamârjenje -a s
tamarinda -e ž tropsko drevo in
njega sad tamariska -e ž vrsta ukrasnega grma
tâmbor -ja m bobnar tambûrica -e ž, tamburâš -a m, tambulrâški-a-o: ~i zbor; tamburati -am, tambûranje -a 8 tamburin -a m ročni bobentek s
kraguljiki tampân -a m med. lep, iop bate ali gaze; tamponski -a -o: ~a
tamtam
država; tampom'rati -am, tam-poniranje -a s; tamponada -e i tamtam -a tn konkavna kovinska plošča, kitajski in indijski gong; zatnorski boben; bučna reklama tančica -e ž, tančičen -čna -o: ~o pokrivalo; tančina -e ž drob-nost, nadrobnost, niansa [nepoud. povsod tan- in tan-] tanek -nka -o in tanèk ali tenâk -nka -Ô [tan-]: ~a šiba, preja, plast; ~ papir, nos, vid, sluh, voh, okus, čut, glas, čez pas; ~o uho, oko, blago, drevo; ~a vest; ~a prede, poje komu hu-dô se mu godi, v nevarnosti je; dol. tanki -a -o: ~i konec palice, ~o črevo; mir, če ne bo ~a pela šiba; na ~em biti s čim pri kraju, slabo preskrbljen, založen; na ~em imeti koga ostro, trdo, na ~o sklepati, na ~o piše s tankimi črkami, drobno, toda: natanko piše natančno, nadrobno; danes je pa na tanko narejen siten, občutljiv, razdrailjiv, slabe volje; na tanko razrezati no tanke kose, natanko razrezati natančno skrbno (lahko tudi na kocke); gl. tudi natanko; prisl. tanko in tanko: ~o vidi, sliši, čuti, piše, poje, cvili, piska; ~o premisliti, izprašati; prim. tanje in tanjše [nepoud. povsod: tan- in tan-] tangénta -e ž, tangénten -tna -o, tangens -a. m: ~ «; tangencialen -Ina -o [-In-] *tangirati -am zadevati, tikati se tango -a m vrsta plesa tanin -a m, taninov -a -o, tanin-
ski -a -o taniti -im, tâni -ite! tanil -a -o, tan jèn -êna -o, tanjênje -a s: kovine taniti; testo je tanjêno; staniôl je stanjêni kositer; ta-néti -im, tanèl -éla -o, tanênje -a s, tanljiv -iva -o, tanljivost -i i
tanjšati -am, tanjšanje -a s, tanj-
šalen -Ina -o [-In-] Tanjug -a m Tiskovna agencija nove Jugoslavije; Tânjugov -a -o tank -a m: bencinski napad s ~i; tankovski -a -o: ~i napad; tankist -a m, tankovec -vca m
tanko- [tan- in tan-] v sestavi: tankočuten -tna -o, ~ čutnost -i i; tankoglasen -sna -o, tan-kokljiin -una -o, tankolàs -âsa -o, tankolist -a -o, tankoniten -tna -o, tankonôg -ôga -o; tan-kosliišen -šna -o, ~slušnost -i i; tankovésten -tna -o, ~vést-nost -i i; tankoviden -dna -o, ~ vidnost -i i Tantal [-al] -a m os. i. iz <grš. baje-slovja, Tântalov -a -o: ~e muke; tântalski -a -o [-Is-]: ~e muke; tântal [-al] -a m kemična prvina tantiema -e i delei od dobička delniške družbe, avtorjev delei od kosmatega dohodka izvajanega dela
*tâpa -e ž preprost, neumen, boječ človek, *tâpica -e i tépati -am tiho stopati, tâpanje -a s
tapéta -e i ôpna, tapéten -tna -o, tapétnik -a m, tapecirati -am, tapeciran -a -o; +priti na tapeto priti na mèt, vrsto tapir -a tn nosorôg, vrsta kopitarjev: indijski tapirski -a -o tapljati -âm: ~ po rami; tapljàl
-âla -o; tapljânje -a s tara -e ž teia posode nli omota, tarirati -am določiti taro, tari-ranje -a s: ~ železniških voz tara -e ž muka; târati -am mučiti,
târanje -a s tarantéla -e i vrsta pajkov; juino-
italijanski pies tarča -e i, târčar -ja m kdor strelja v tarčo tardândo prisl. glas. zadriemje
i^i
tarifa -e i cenik, tarifen -fna -o
ceniiki: ~a postavka Tarkvinij -a, m os. i. pri Rimljanih, Tarkvinijev -a -o tarnati -am, tarnanje -a s, tarnač -a m, tarnav -a -o, tarnavec -vca m, tarnja -e i tarnlca -e ž kraj, kjer tarejo; gl.
iudi terica in treti tarok -a m, tarokist -a m, taro-klstovski -a -o; tarokirati -am, tarokiranje -a s Tartar -a m gri. bajeslovno ime
za podzemlje, tartarski -a -o Tartnffe Tartnffa [tartüf] m ime osebe iz enako imenovane Mo-lišrove komedije; tartüf -a m hinavec, svetohlinec; tartufsiki -a -o, tartüfka -e ž +tasa -e ž skodelica, pladenj, podstavka
Tasilo -a m os. i. bavarskih vojvod, Tasilov -a -o Tass -a m uradna telegrafska agencija ZSSR v Moskvi: agencija Tassov -a -o: ~o poročilo Tasso Torquato Tassa Torquata [ldso torkvdto -a -a] m os. i. ital. pesnika, Tassov -a-o: ~a pesnitev
tast -a m, tašča -e ž; tastov -a -o,
taščin -a -o tastatnra -e ž tipke taščica -e ž ptica, taščičin -a -o "•"taška -e z torbica; žabica pri
ključavnici tat tatu in tata m, mn. tatje in tatovi; tatov -a -o, tatovski -a -o, tatič -iča m, tatica -e i, tatinski -ä -o, tatinstvo -a s, ta-tinščak -a m panj roparskih čebel; tatvina -e ž, tatiniti -im, tatinjenje -a s tata -a m = tatej -a m = tätek -tka m; tatov -a -o, tatkov -a -o vse otr.; povsod tudi: at-Tatar -a m, tatarski -a -o: ~a novica, tatariti -im rabiti tatarske besede
Tatra -e ž in Tätre Täter [-tar] ž mn. del karpatskega gorstva; tä-tra -e ž avtomobil znamke T dir a tatrman -a m zgornji konec cevi pri vodnjaku, strašilo v prosu, stol za obrezovanje dog ipd., tä-trmanski -a -o tavati -am, tavanje, -a s, tavač -a m
tavoleta -e ž jelova deska Tavris -ide in Tavrida -e ž grš. kr. i. polotoka Krima: Ifigenija na ~i; tavriški -a -o Tavrus -a m kr. i. pogorja v Mali Aziji
tavtologija -e ž istorečje, tavto-
logičen -čna -o istorečen *tavžentr6ža -e ž svedre Taylor -ja [tšlor-] m os. i. ameriškega inženirja; taylorizem -zma m Taylorjev sistem za maksimalno izkoriščanje delovne sile in strojev [povsod: telor-] *team -a [tim-] m šp. moštvo, družina
teater -tra m gledališče, teairski -a -o, teatralen -Ina -o [-In-], teatralnost -i [-In-] ž, teatrali-čen -čna -o, teatraličnost -i ž Tebe Teb ž mn. kr. i., Tebanec -nca m, Tebänka -e ž, tebanski -a -o
teč -i ž tečaj pri kolesu: ~ valja tečaj -a m: vrata so do ~a odprta, ~i pri kolesu; severni šestdeset ~ev (stadijev) od Jeruzalema; tečaj dinarja, franka, lire; učni biti na ~u, priti s ~a; tečajen -jna -o polaren; tečajnica -e ž zvezda; udeleženka tečaja; tečajnik -a m udeleženec tečaja, vzporednik (eeVi"): severni tečajniški -a -o
tččen -čna -o: ~a jed, ~o delo, ~ človeik; tečno prisl.: ~ jesti s tekom jesti, tečnost -i ž teči tečem, teko in tečejo, teci tecite! tekej [-kay] tekla -o;
Slovenski pravopis
801
51
tedàj
voz, kolo, ura, čas, stroj teče; solzé teko; beseda, razgovor t€če; jezik mu têëe; pritožba, pravda, preiskava têèe; tekoč -a -e: ~i denar, račun, trak, ~e zadeve, ~a voda; biti na ~em o vsem poučen; tééina -e ž: krt ima ~e pod zemljo; tečišče -a s del leiaja tedàj prisl.; ~ je bilo prijetno; praviš, da vse veš: povej tedaj! (~povejI); tedàjci prisl.; tedanji -a -e, tedàjSnji -a -e téden -dna m: danes križev cvetni véliki téden-ski -a -o [-dan-], tédnik -a m, tednina -e ž, tédnar -ja m = tednjâk -a m, tédnarski -a -o: ~a služba tedéum -a m zahvalna pesem téeniti in -iti tégnem dajati: lahko je čedno oblečen, saj mu oče obleko tégne; vse koj strgaš, kdo bo pa tégnil? gl. tudi tezati
tegoba -e i teiava, tegôben -bna -o, tegôta -e i, tegôten -tna -o, teginja -e i Téhéran -a m kr. i. mesta v Perziji; Téheranec -nca m, Téhe-ranka -e i téheranski -a -o: ~i sporazum tehnika -e ž, téhnièen -čna -o, téhnik -a m, t0hniški -a -o, téh-ničarka -e i, tehnologija -e ž, tehnologičen -čna -o = tehnološki -a -o, téhnikum -a m, téhnikumski -a -o téhtati -am, téhtanje -a s, téhten -tna -o, téhtnost.-i i, téhtnica -e i, téhtnièen -čna -o, téhtni-čar -ja m, tčhtničarski -a -o, tehtarina -e i, tehtarinski -a -o: ~i listek *teint -a [tén] m barva obraza in
koie, polt teizem -zma m vera v stvarnika in vladarja sveta, teist -a m, teistka -e i; teističen -čna -o; teistov-
ski -a -o; gl. tudi deizem in ateizem
ték -a m: v ~ se spustiti, na ~ hitro, vzvratni jed nima ~a, dober ~! +v teku enega tedna v enem tednu, v teku časa s časom; tekovit-a-o; tékniti -nem; gl. tudi téëen -čna -o in tekom tékati -am, tékanje -a s, tekač -a m (človek, preproga, pri iahu, del dinama itd.), tékica -e i zool, tékavci -ev m mn. zool, teka-lišče -a s, tekališčen -čna -o; tékcati -am otr.; teklina -e i drevesna smola tékma -e ž, tékmec -a [-mac-] m, tékmeèev -a -o [-mal-], tékmi-ca -e ž, tékmicin -a -o; tekmi-šče -a s; tekmovati -ujem, tek-movàl -âla -o, tekmovânje -a s, tekmovâlec-Ica [-d^- in -le-] m, tekmovalka -e [-du- in -Ik-] i, tekmovâlski -a -o [-au- in -Is-], tekmovâlen -Ina -o [-In-] tekmà [tak-] prisl ravno: ~ sva si enaka sva si; ~ se je izšlo tekočina -e i, tekočinski -a -o,
tekočnost -i i +tékom predl z rod.: ~ leta med letom, ~ treh dni v treh dneh, ~ časa s časom, ~ dogodkov z dogodki, v teku dogodkov tékst -a m besedilo; téksten -tna
-o: ~a kritika tekstilen -Ina -o [-In-]: ~a industrija; tekstilije -ij ž mn. tkanine, pletenine tektonika -e i nauk o zgradbi zemeljske skorje, nauk o gradnji; tektonski -a -o: ~i potresi tekut -a m kurja uš têle -éta s, têlce -a [-le-] s, têlec -Ica [-le-] m, têlèek -čka [-U-] m, telčji -a -e -U-], telica -e i, teličji -a -e, teliček -čka m, telička -e i, telétar -ja m; teléèji -a -e, teleëjâk -a m, telétina -e i; teliti (se) teli (se), telitev
temno-
-tve ž, têlen -Ina -o [-In-]: krava je ~a teléba -e i velik kos; teleban -âna m, telébast -a -o, teleba-nast -a -o, telebânski -a -o, te-lebâvost -i ž telébiti -im; telébniti -nem; te-
lébati -am telefon -a m: slušalka je na ~u, človek je pri ~u, klicati koga k ~u, govoriti po ~u; telefonski -a -o, telefoničen -čna -o, telefonirati -am, telefonija -e i, telefonist -a m, telefonistka -e i teléga -e i pri jarmu; telége telég
i mn. jarem; telčžnik -a m telegraf -a m brzojav, telegrafija -e ž, telegram -a m brzojavka, telegrâfski -a -o, telegrafičen -čna -o brzojaven; telegrafirati -am brzo javiti; telegrafist -a m, telegrafistka -e i Télemah -a m Odisejev sin télemark -a m šp. teleologija -e i nauk o smotrnosti, teleološki -a -o in teleologičen -čna -o fil. ielepatija -e i psihol, telepât -a
m, telepâticen -čna -o teleskop -a m daljnogled, teleskopen -pna -o, teleskopski -a -o telo -ésa «, telésce -a s, telésen -sna -o, telésnost -i i, telesnina -e ž; telovnik -a m têloh -a m bot. kûrjice, kurji slep;
gl tudi tâlog telovâditi -im, telovâdba -e ž, telovâdec -dca m, telovâdkinja -e i, telovâdka -e i, telovâden -dna -o, telovâdnica -e i, telo-vadišče -a s, telovâdski -a -o, telovâdstvo -a s telurij -a m priprava, ki ponazarja, kako se gibljeta zemlja in mesec okoli sonca tèm vez., čim — tèm: čim manj
jih je, tèm rajši jih imamo téma -e i predmet, naloga, osnovna misel, stavek, temâtiëen -čna
-o, temâtski -a -o iz ene osnove potekajoč, debelski, korenski: ~i glagoli; temâtika -e i temà [tamà] i -è -î -b: gluha, trda, gosta ~ (+globoka temina -e é, temâèen -čna -o, temâënost -i ž, temota -e ž, te-môten -tna -o, temôtnost -i ž, temav -âva -o, temâvost -i i; temâèiti -im se [povsod tam-]; gl. tudi temen téme -na s in tême -éna s: od podplatov do témence -a s; témenica -e i, témenice -ic ž mn., tčmeničen -čna -o: ~a žmula; témenik -a m, temeni-šče -a «, témenski -a -o, teme-nàt -âta -o têmelj -a m podstava, osnova, vklada, têmeljen -Ijna -o, temeljit -a -o, temeljitost -i i; temeljiti -im, temêlji -ite! temeljil -a -o temèn in temân -mnà -ô in -ô, dol oblika temni -egà -emù -èm -îm -î -ih -imà -imî -è in -é; tudi s stalnim korenskim poud.: tèmen-mnega/"/am-7 itd.; temnâva -e i, temnôba -e i, temnôben -bna -o, temnôca -e i, temnôst -i i, temnôta' -e i, temnôten -tna -o; temnica -e ž, temničar -ja m, temničarica -e Ž; temnikast -a -o, temnit -a -o; temnjâk -a m [povsod tam-] Témis -ide in Témida -e i os. i.
grš. boginje pravice Temistokles -kla m in Temisto-klej -a m os. i. grš. državnika, Temistoklov tn Temistoklejev -a -o
temnéti -im, temnèl -éla -o; temnénje -a s; temniti -im (se), temni -ite! temnil -a -o, (za)-temnjèn -êna -o, temnjênje-a s [povsod tam-] temno- v sestavi; temnobârven, -vna -o, temnoglâvec -vca m; temnoglèd -éda -o, ~glèd -éda tn, ~glédec -dca tn; temnolàs
tempelj
-lasa -o, ~lasec -sca m, ~laska -e ž; temnômôder -dra -o; temnoôk -ôka -o, temnôrdèc -ééa -e, temnôrjàv -âva -o, temnôrumèn -êna -o, temnôsiv -a -o, temnôzelèn -êna -o, tem-nôzôlt [-dut] -a -o [povsod tam-]
têmpelj -plja m, têmpeljski -a -o [-palj-J, têmpijar -ja m, têmp-ijarski -a -o: red témpera -e ž način slikanja: slikati s tempero temperamènt -ênta m narav, značaj, temperaménten -tna -o, temperaméntnost -i i temperatura -e i, temperaturen -rna -o
temperirati -am pogreti, ublaéiti,
temperiran -a -o témpo -a m časovna mera, hitrost: v takem ~u; tempirati -am, tempiran -a -o: ~a bomba; temporâlen -Ina -o [-In-] časoven: ~i stavki slovn. temvèc in tèm več ("'"temuč) vez. ampak, marveč: ne govori, ~ délaj!
Témza -e i kr. i. angleike reke tencona -e i vrsta lirske pesmi,
tencônski -a -o tendénca -e ž namera, namen, teinja, tendénèen -čna -o: •—i roman; tendenciôzen -zna -o z določenim namenom, pristranski, preratûnan, tendenciôznost -i ž = tendénênost -i i naper-jenost
ténder -ja m zalog&onik, priklopni voz (ladja) z zalogo vode in premoga, ténderski -a -o zalo-goven: ~i voz voz s premôgom za lokomotivo tenâk -nkà -6 [tan-] gl. tanek teneraménte = . con tenerezza
[-éca] prisl. glas. nežno tenétva -e ž mreža lovnica ténis -a m: namizni téniiki -a -o: ~i igralec, ~a igralka
+teniti -im gl. taniti -im ténja -e ž senco; ténjati -am v
polsnu biti +tenko- [lan-] gl. tanko-tenor -ja m glas., tenorist -a m, tenorski -a -o: ~i šolo; ténor -ja m vodilni ton: ~ govora, članka
teo- v sestavi: teocéntriëen -čna -o bogosreden: ~i srednji vek; teogonija -e ž; teokracija -e ž bogovladje, ~krâtski -a -o bo-govlttden; teologija -e ž bogoslovje, teolog -a m bogoslovec, teološki -a -o = teologičen -čna -o bogosloven, bogoslovski; teozofija -e ž, ~zôf -a m, ~z6fski -a -o Téodor -a m Božidar, Téo -a m, Dôre -ta m; Teodora -e ž, Téa -e ž. Dora -e ž; Teodorik -a m; Teodôzij -a m; Teofil [-il] -a Tn; Teofrâst -a m teôrba -e ž glas. velika basovska lutnja
teorija -e ž znanstveni nazor, nauk, teorijski -a -o, teorétik -a m, teorétièen -čna -o, teorétski -a -o, teorém -a m; teoretizirati -am, teoretiziranje -a s tèp têpa m, tepec -pca m, têpast -a -o, têpêe -ta s, têj^ek -čka m tepež -éža m tn tépež -a m, te-péžen -žna -o: ~i dan; tepézka -e i Hba, tepéžka'ti -am, tep0ž-kanje -a s, tep0žkar -ja tn, te-péžkarica -e ž, tepéžnik -a tn, tepéžnica -e ž; tepežljiv -iva -o, tepežnja -e ž, tepéžnost -i ž tepidarij -a tn topla kopel; rastlinjak
tépka -e ž, tépkov -a -o, tépkovec -vca tn
tepsti -em (se), têpi -ite! tépel [-P^u] têpia -o, tepèn -êna -o; tépa -e ž = tepica -e ž pote-puika; tepâëa -e ž vrsta sekire; tepljâti -âm, tepljàj -âjte! tep-Ijàl -âla -o: po rami tepljâti
ieror
teptati -am, teptaj -ajte! teptal -ala -o, teptan -a -o, teptanje -a s, teptalen -Ina -o [-In-] ter vez.; rabimo ga namesto veznika in: 1. v določenih zvezah: sem ter tja; 2. v naštevanju kot zadnji veznik med povedki: stopical je in se prestopal in po-kašljeval ter si na vse načine prizadeval, da bi ga opazili; 3. veie dva povedka, od katerih je drugi s pnim v rahli namerni zvezi: pridi ter poglej da pogledaš
ter -a m kem.: s ~om namazati terakota -e i igana glina, vrsta keramike; terabdna -e i vrsta zidnega ometa; teranova -e i vrsta zidnega ometa teran -a m vrsta vina: kraški teranov -a -o, teranski -a -o terapija -e i med., terapevt -a m (zdravnik) med., terapevtika -e i (nauk) med., terapevtičen-čna -o: ~e metode terarij -a m steklena omara za
gojenje rastlin in Hvali terasa -e ž, terasen -sna -o, terasast -a-o: ~ svet terca -e i v glas. in pri igri; tercet -a m trospev; tercina -e i poet. vrsta kitice, tercinski -a -o: ~i stavek terciar -a m geol., terciaren -rna
-o: ~i skladi tercijal [-dl] -a m tretjerednik, pobožnjakar, tercijalka -e i, ter-cijalski -a -o, tercijalstvo -a s [povsod -al-] terebinta -e i bot. vrsta iglavcev teren -a m: na ~u biti, delati; terenski -a -o, terenec -nca m, terenka -e i Terene -a tn Terencij -a m os. i. starorim. komediografa, Teren-cov -a -o tn Terencijev -a -o Terezija -e i os. i., Terezijin -a -o. Reza -e i. Rezin -a -o, Te-rezinka -e i, Zinka -e i
terica -e i, trica -e i, terilja -e i, terač -a m kdor lan tare, te-ričnik -a m, terilnica -e /"-^n-in -In-] i, terina -e i, terinje -a s, terišče -a s kraj, kjer se opravlja kako delo, terilo -a s = teritev -tve i, teriški -a -o teritorij -a m ozemlje, teritorialen -Ina -o [-In-] zemljiški, ozemeljski: ~e zahteve terjak -a m, terjakov -a -o, ter-
jakovec -vca m terjati -am: ~ dolžnika za dolg, ~ od dolžnika dolg; terjavec -vca m, terjavka -e i, terjatev -tve i, terjatvcn -a -o [-tvan-] terma -e i, nav. mn. terme term kopališče s toplo vodo, zdravilišče; termalen -Ina -o [-In-] kopališki, zdraviliški: ~o zdravljenje
termin -a m rok, terminski -a -o na rok vezan, *terminalen -Ina -o [-In-] končen; *terminirati -am določiti rok terminns -a m in termin -a m strokovni izraz; terminologija-e i izrazoslovje, terminološki -a -o izrazosloven termit -a m velika tropska mravlja, termitski -a -o termo- v sestavi: lermodinamika -e i, ~dinamičen -čna -o; ter-moelektrika -e i, ~električen -čna -o; termofor -a m ogreva-ča; termometer -tra m toplomer, ~metrski -a -o; termoskop -a m, ~ skopski -a -o Term6pile -il i mn. kr. i. grške soteske; termopilski -a -o [-Is-] termovka -e i, termos -a m, ter-malka -e [-Ik-] i (+termo-steklenica) izolirna steklenica tema -e i: ~o zadeti teror -ja m in teror -ja m, terorist -a m, teroristka -e i; terorizem -zma m strahovlada; te-roristovski -a -o, terorističen -čna -o strahovalen; terorizirati
ierpentin
-am strahovati, v atrahu držati, terorizfranje -a s terpentin -a m, terpentlnov -a -o, terpentinski -a -o, terpentino-vec -vca m bot. Terpsihora -e ž muza plesa Tertulijan -a m os. i. krščanskega apologeta terûs -a m tepec; terusov -a -o,
terusovski -a -o Terzit -a m os. i. iz Homerjeve Iliade; Terzitov -a -o: ~o zabavljanje; terzit -a m zloben zabavljač, terzitski -a-o: ~a postava
Tesalija -e ž, Tesalec -Ica [-le-]
m, tesalski -a -o [-Is-] tesati téSem, teši -itel têsal -âla -o, tesan -a -o, tesânje -a s; tesâc -a m, tesar -ja m, tesâr-če -eta s, tesârcek -čka m, te-sârski -a -o, tesâSki -a -o; te-sališče -a s, tesâlo -a s, tesa-nica -e i; tesârstvo -a s, tesâ-riti -im; tesârjenje -a «; tesla -e i široka tesarska sekira, tês lica -e ž; têslo -a s štor, neroden, omejen človek, têslast -a -o tesen [tesan] in tesân tesnà -ô ali têsen -sna -o; dol. oblika: têsni -a -o; v sklanjatvi: tesnega tesnemu, tesné itd. ali s stalnim poudarkom tês-; na tésno zapreti, na tésnem biti; tésnoma prisl.-, tésnec -a [-nac-] m, tésen -sni ž, tesnica -e ž tesna pot med ograjama, tesnina -e ž, tesnoba -e i, tesnoben -bna -o, tesnôta -e i, tesnôten -tna -o, tesnoča -e i; tesniti -im, têsni -ite! tesnil -a -o, (u)-tesnjèn -êna -o, tesnjênje -a s, tesnilo -a s Tésla Nikola, rod. Tésle in Tésla m os. i. hrv. izumitelja v Ameriki; Téslov -a -o: ~e žarnice, ~i izumi; téslovski -a -o: ~i motor
tesno- v sestavi: tesnopis -a m stenografija, ~pisec -sca m stenograf, ~pisen -sna -o stenografski, ~ pis je -a s; tesnoprsen -sna -o, ~prsnost -i ž; tesno-sfčen -čna -o, —srčnost -i i tést -a m fil, kem., med. preskus testamènt -ênta m oporoka, zaveza, zakon: stari testamen-târen -rna -o oporočen; testâ-tor -ja m oporočnik, testât -a m spričevalo; testirati -am izpričati, potrditi; testiranje -a s testo -â s, v téstu; testén -a -o, testénast -a -o, testnàt -âta -o; testenina -e é, testenica -e i pašteta, testeničar -rja m, te-steničarka -e ž, testeničarski -a -o
tèsc [tašč] -à -è, tudi neskl: de-klè je še tčšč; na teščč; oči si je pomazala s tčšč (teščo) slino: teščš je ajda, kadar nima polnega zrnja (fudi gluha); tešččn [taščan] -čnk -o; teščnost -i i tésciti -im stiskati, teščilnica -e é
[-In-] stiskalnica tešiti -im. téSi -ite! tešil -ila -o, (u)teSèn -êna -o, tešenje -a s; +tešitelj -a m tolainik, +teši-teljica -e ž tolainica; tešilo -a s pomirjevalno sredstvo têta -e i, mn. tudi: teté -â -àm -àh -âmi; têtka -e ž, têtica -e i; tétec -tca m tetin moi, têtié -a m tetin sin, tetična -e š tetina hči; têtin -a -o tétanus -a m mrtvični krč; téta-nusov -a -o; tetâniëen -čna -o: ~i znaki Tétis -ide in Tétida -e ž os. ». gri. boginje
tetiva -e i, tetiven -vna -o tetovirati -am vrezati v kožo risbe in jih vdrgniti z barvilom; tetoviranje -a s (dejanje in izdelek) tetra- v sestavi: tetraéder -dra m četverec, ~édrski -a -o; tetragon -a m četveroogelnik, ~g6n-
ti
ski -a -o, ~gonâlen -Ina -o; tetralogîja -e I; tetrâmeter -tra m, tetrâmetrsiki -a -o, tetra-podija -e i četverostopje tetrarh -a m; tetrarhija -e i; te-
trârhiCen -čna -o tetrév -a m fazan, tetrévov -a -o Tevton -a m, Tevtôni -ov mn. • starogerm. pleme, tevtônski -a -o, Tevtobûrski gozd -ega -a m kr. i. pri Tacitu téza -e i trditev, stavek (fil., poetika), razprava tézati -am vleči, nategovati; téza -e i = tezâlnica -e [-m-] ina ~o dejati; tezâlnik -a [-un-] m: kovaški tezâlo -a s; té-zen -zna -o: ~a stoja; téznost -i ž
tezavrîrati -am: ~ denar Tézej -a m os. i. gré. bajeslovnega junaka
téza -e Ž, tčžen -žna -o, tčžnost -i i, téžnosten -tna -o; téžnica -e ž; težina -e i, težinski -a -o; težilo -a s; težava -e i: ~e ga obhajajo; težaven -vna -o, težavnost -i ž; téžati -am: butare jo teža jo; težiti -im, t0ži -itel težil -a -o, tež6nje -a s: težiti za čim, po čem iti za čim, prizadevali si za kaj; teženje -a s (za čim) hotenje, prizadevanje, gon, tčžnja -e ž tendenca, težišče -a s, težiščen -ščna -o, težiščnica -e i; težljiv -iva -o težak in tež0k [-iàk] težkš -6 -ega -emù -é -i, mn. težki -é -ih -im -imi itd. ali s stalnim poud. t0žek -žka -o -ega -emu -i -e itd.; prim. téžji -a -e; pomeni to, kar veliko tehta ali povzroča težave: težek zaboj, ~a knjiga (po tehtnici ali težavah), »va naloga, ~a industrija (kovinska), ~o delo (po težavah, naporu); ne smemo besede uporabljati za označitev stopnje: •'•težka
bolezen huda, nevarna bolezen, težka žalitev grda, huda, velika žalitev, •'"težka nesreča velika, huda nesreča, težak poraz hud, velik poraz, •'"težak boj trd, oster boj, "^težka mu prede huda, trda; bolnišnica za •'"težke ranjence za hudô, zelô, nevarno ranjene itd.; tézkati -am, též-kanje -a s, težk6st -i ž, težkoča -e ž, težkota -e ž, težkoten -tna -o težak -a m, težakinja -e ž, težaški -a -o, težaštvo -a s, teža-ščina -e ž, težakovati -ujem, te-žakoval -âla -o, težakovânje -a s téžec -žca m min. baril težko prisl., téže, najtčže: ~ delati s težavo (n. pr. zaradi bolezni), ~ hoditi (ker boli noga), ~ govoriti (prehlad); težko bo kaj ni verjetno, težko da bi prišel ni verjetno, ~ da izraz dvoma, malo verjetno; ~ mi je pri srcu; včasih je težko nekakšen predmet : ~ dela opravlja težko delo, ves dan ~ vzdi-guje težke stvari, ~ piše kar je težkd razumeti; ni slovenska raba v pomenu zelo, hudô: zboleti, se ponesrečiti, bolan, prizadet, poškodovati >k težko- v sestavi: t0žkoatlčtski -a -o, težkohoden -dna -o, tê!ko-industrijski -a -o, težkokfven -vna -o, ~krvnost -i ž, težko-miseln -a -o [saln-], ~ miselnost -i [-saln-] ž, ~ misel je -a [-salj-] s; težkonog -6ga -o ti os. z., têbe — te, têbi — ti, têbe — te, pri têbi, s teboj in stébo; êézte, médte (inmédme), nâte, nâdte, 6bte, pote, pôdte, prédte, vâte, zâte; v imen. se rabi le, kadar je smiselno poudarjen: ti si kriv; ti praviš tako, on pa drugače; ti boš mene učil? toda: ali me boš učil? ("•"ti) nič ne znaš, tako ("'"ti)
tiara
praviš danes, včeraj si rekel drugače tiara -e ž papeževa krona, tiarski -a -o
Tibera -e ž 1. i. ital. reke, tiberski -a -o
Tiberij -a m os. i., Tiberijev -a -o, Tiberijec -jca m ilan družine, tiberijec -jca m pripadnik Tiberijev, liberijski -a -o Tibet -a tn kr. i. azijske visoke planote, tibetski -a -o in tibetanski -a -o, Tibetanec -nca m, Tibetanka -e ž, tibetanščina -e ž Tibiil [-ul] -a m os. i. starorim.
pesnika, Tibulov -a -o tica -e ž prekanjenka, pretnetenka, navihanka, rabi se samo v prenesenem pomenu, sicer ptica: to ti je tica, prava tica; tičica-e ž, tička -e ž: ~ se je ujela tič tiča m prekanjenec, premete-nec, navihanec, zvita glava; rabi se v prenesenem pomenu, sicer ptič: danes bomo tiči, ti si pa tič, takega tiča pa še ne; tiček -čka m: zrel ~i so se ujeli tičati -im, tiči -ite! tičeč -eča -e, tičal -ala -o: ključ tiči v vratih; kje pa zmerom tičiš? v tem grmu tiči zajec; tičanje -a s tifus -a m med., tifoaen -zna -o, tifusen -sna -o: ~o obolenje tiger -gra m, tigrov -a -o, tigrski -a -o, tigrovski -a -o; tigra -e ž, tigrin -a -o; tigrica -e ž, tigrov-ka -e ž, tigrast -a -o, tigrček -oka m, tigrič -a m Tigris -a m kr. i. reke v Mezopotamiji
tih -a -o; tišji -a -e: tiha nedelja, ~i teden. Tihi ocean, ~a voda, ~ človek; prisl. tiho, tiše; na tihem, po tihem, tihoma, na-tihoma, stiha; v povedni rabi samo prislov: fant (deklina), tiho bodi! vsi so bili tiho (+tihi); fant je bil tih moUel; ti-hota -e ž, tihoten -tna -o; tihost
-i ž, tihoča -e ž; tihec -hca m otroška božjast tiho- v sestavi: tihohod -oda m zool.; tiholazec -zca m, ~lazka -e ž, ~ lažen -zna -o, ~lastvo -a s; tihomorski -a -o, tiho-oceanski -a -o; tihotapec -pca m, ~tapka -e ž, ~tapski -a -o, ~tapstvo -a 8, ~tapiti -im, ~tapljen -a -o; tihotačka -e ž; tihožitje -a s tik prisl.: tik pod gorami; predi.: tik pota stoji jablana; tikoma prisl.: ~ zaprta cev neprodušno zaprta cev tikati tikam in tičem: poslej me boš tikal; kaj me ne tičeš kakor včasih? tikanje -a 8 tikati tikam in tičem: kar mene tiče; kar našo telesno potrebo tiče; ~ se: kar se poštenja tiče; del. tičoč -a -e (se) tiktakati -am in tikatakati -am: ura tik (a) taka; tik(a)takanje -a s tikva -e ž in tikev -kve ž buča, v prenes. pomenu glava in steklenica: laže, kakor bi ~e sadil; tikvica -e ž; tik ven -a -o [-kvan-], tikvast -a -o; tikvinje -a s bučno perje; tikvenjača -e [-kvan-] ž kolač; tikvača -e ž lobanja; tikvinec -nca m bot. til [lil] -a m neka tanka tkanina,
■tilast -a-o: ~ zastor til [til] -a m = tilek -Ika [-Ik-] m = tilec -lea m, tilen -Ina -o [povsod: -il-]; tilnik -a [iiun-in tiln-] m, tilniški -a -o [-iu-in -In-]
tilda -e [-Id-] ž tiskarsko znamenje (~)
Tilen -Ina [-In-] m os. i. Egidij (Št. Ilj), Tilnov -a -o [-In-]; Tilka -e ž os i., Tilkin -a -o [povsod: -Ik-] *timbre timbra [tčmbar -bra] m
zvok, barva glasu Timbuktu -ja m kr. i. mesta v Afriki, timbuktujski -a -o
tisoč
Times -a [Idjmz-a] m naslov angl. časopisa: ~ poroča; Timesov -a -o [tdjmsou -ova -o]: ~ dopisnik
timian -a m bot. dišeča rastlina, timianov -a-o: ~ duh, med timpanon -a m arh. slemensko čelo
pri starih svetiščih tinjati -am tleti; tinjec -njca m tinktura -e ž: jodova tinkturen -rna -o. tinta -e i črnilo; rdeča ~ rdečilo; tintast -a -o; tinten -tna -o: ~i svinčnik; tintnik -a m črnilnik Tintoretto -a [-šlo -a] m os. i. ital. slikarja; Tintorettov -a -o: ~a šola, tintorettovski -a -o tip -a tn; tipati -am in -Ijem, tipanje -a s; tipalo -a s, tipalen -Ina -o [-In-], tipalnica -e [-In-] ž, tipalka -e [-Ik-] ž, tipen -pna -o; tipniti -nem tip -a m značilna oblika, vrsta: ~ nekdanjega graščaka; to ti je pravi ~! tipičen -čna -o značilen; tipizirati -am po kalupu delati, tipiziran -a -o: ~o blago {nasprotje: po meri, po naročilu posameznika) tipa -e ž ulita črka tipka -e ž, tipkati -am, tipkanje -a s; tipkar -ja m, tipkarica -e ž, tipkaričin -a-o: ~a napaka; tipkarski -a -o: ~a napaka; tipkopis -a m tipograf -a m tiskar; tipografija -e ž tiskarstvo; tipografski-a-o tiskarski, tipografičen -čna -o tir -a in tiru tn: ni sledu ne tiru po čem, živinski ~; kolo teče po ~u; v ~ spraviti; s plugom po snegu ~ delati; tnn. tiri -ov: se razcepi v več tirov; tiren -rna -o: eno~, dvo~, več~; tiriti -im tir delati; tirnica -e i tračnica
tirada -e ž dolg, nališpan odstavek v govoru, ploha besed, prazno govoričenje
tiran -a m trinog, tiranov -a ^o, tiranski -a -o; tiranstvo -a s, tiranija -e ž trinoštvo; tirani-zirati -am koga nasiljevaii koga, silo delati komu, tiraniziranje -a s
Tirana -e ž kr. i. mesta v Albaniji; tiranski -a -o tirati -am: konje pred sodišče tiran je -a s; tir -a tn gon; tiralec -Ica [-le-] m, tiralka -e [-Ik-] ž; tiralica -e iž: ~ za kom '''tiraža -e ž naklada, natisk tireoidea [-o-lde-a] -e ž žleza ščitnica, tireoiden -dna -o: ~a žleza; tireoglobulin -a m, tireo-tropen -pna -o: ~i hormon; tiroksin -a m vse med. timik -a tn = tirnjak -a m kruh
iz mešanega žita Tipole Tirol [-61] ž mn. kr. i, dežele: v ~lah, iz ~1; Tirolsko -ega s: s ~ega, na ~o; Tirolska -e ž: v ~i, iz ~e; tirolski -a -o; Tirolec -Ica tn, Tirolka -e ž [povsod: -61-] tisa -e ž, tišje -a s, tišina -e ž tisov les, tisov -a -o, tisovec -vca tn, tisovje -a s, tisovina -e ž tisk -a m^ tiskalen -Ina -o [-In-], tiskalnica -e [-In-] ž, tiskar-ja m, tiskarna -e ž, tiskarniški -a -o, tiskarnar -ja tn, tiskarnar-ski -a -o, tiskarski -a -o, tiskarstvo -a s, tiskoven -vna -o, tiskovina -e ž; tiskati -am, tiskan -a -o, tiskanje -a s tisoč -a m: prvi trije tisoči, v sto tisočih izvodov, toda: v sto tisoč izvodih, na tisoče ljudi, stalo je lepe tisoče; danes navadno neskl. glavni Uev.: dva tisoč, pet tisoč, napaid s tisoč lovci; tisočak -a m, tisoči -a -e vrstUni štev., tisočica -e ž, tisočina -e ž, tisočinka -e ž; tisočer -a -o, tisočeren -rna -o, tisočernat -a -o
tiioë.
tisoč- v sestavi: tisočkrat, ~kra-ten -tna -o, tisoèléten -tna -o, ~létje-a s, ~létnica-e ž; tisoč-glàv -âva -o: ~a množica
tisti -a -o kaz. z. kaže na bolj oddaljeno osebo ali stvar kakor ta, a na manj oddaljeno kakor 6ni: tu so vaše lopate, ta je Jakova, tista je Matevževa, 6na je Tončkova; rabi nam pred oz. z., a ga lahko tudi izpuiiamo: to je (tisto), kar me najbolj boli; ostali so tisti, ki še niso vedeli; klical je tiste, s katerimi bi šel na delo; najboljši so tisti (, ki so) iz Kamniških planin; prejeli smo pametne predloge od več strani, a najboljši so tisti (, ki smo jih prejeli) od mladinske brigade; v takih primerih ne smemo rabiti 6ni (gl. tam) in ne dotični (gl. tam); tistrle tistale tistole, râvno tisti, prav tisti; tistikrat prisl., tistikraten -tna -o; le-tisti le-tista le-tisto
tiš -i ž = tišina -e ž; tišati -am miriti, molčati: otrok je vekal, mati ga je tišala; ves večer je tišal
tiščati -im, tišči -ite! tiščal -âla -o, tiSèânje -a «: čevelj ga tišči, denar ga tišči, tiščâti pene, sline, denar, pest; svojo tiščâti, v nesrečo peči se matere se tišč -a m, tiščâlo -a 8 = tiščin -a m kdor naprej svojo tiiii, vsiljiv človek; tiščinast -a -o; tiščâlen -Ina -o [-In-]; ti-ščav -âva -o, tiščâvec -vca m, tiSëâvka -e i koniska bolezen, tiščâvkast -a -o, tiščâven -vna -o vsiljiv
titan -a m iz stare grš. mit.; titân -a m velikan; titanski -a -o, titânstvo -a 8, titanizem -zma m neukrotljiva upornost; titân -a m kem. prvina, titânov -a -o
Tito -a m: maršal Titov -a -o; titovka -e ž
*titula -e ž, +titel -na [-laln-] m naslov; *titulatura -e i naslovje, naslavljanje; *titulirati -am nasloviti,naslavljati; *titularen-rna -o nasloven, samo po imenu Tivoli -ja m, tivolski -a -o [-Is-]:
~i park. Tivolski grad Tizian [tician] -a m os. i. ital. slikarja, Tizianov -a -o [tic-]: ~e slike, ~a šola; tizianski -a -o [lic-]
tja prisl. (kam? kdaj?): sem in sem ter ~ dol, ~ gor, ~ na pomlad, ~ pozimi; tjakaj prisl. (kam? kdaj?); tjakajšnji -a -e: ~a pot; tjavdan prisl. (kako?): ziniti ~ (brez premisleka), tja v tri dni; tjale prisl. (kam? kdaj?): ~ položi, ~ o pustu bo konec; tjakajle prisl. tjiilenj -a m, tjUlenjev -a -o, tjulenji -a -e tkati tkem <n tkam, tki -ite! tkoč -a -e, tkal -ala -o, tkan -a -o, tkanje -a s (delo in izdelek); tkalec -Ica m, tkalčev -a -o, tkalski -a -o, tkalški -a -o, tkalčji -a -e, tkalčič -a tn, tkalka -e ž, tkalnica -e ž, tkalščina -e ž, tkalstvo -a s [izg. povsod -du-]; tkalo -a 8, tkanica -e ž ženski pas; tkanina-e ž, tkanin-ski -a -o, tkaninar -ja tn; tka-ninotisk -a tn, tkivo -a s: vezno, mišično, živčno tkiven -vna -o
tia 8 mn. tal [tdu in tdl], tlom, na tleh, pod tli in pod tlemi (tudi edninsko: pod tlom); tloris -a tn, tlorisen -sna -o; talen -Ina -o [-In-]: ~a voda, ~i led, ~i načrt tlačiti -im: travo zelje v vrečo kmeta tlači -te in -ite! tlačil -a -o in -ila -o; tlačenje -a s; tlačitelj -a tn, tlačiteljica -e ž; tlaCilec -Ica [-le- in -iue-] tn, tlačilka -e [-Ik- in -iuk-] ž; tlačitev -tve ž,
iogdia
tlačnja -e ž; tlačilo -a s; tlači-len -Ina -o [-In-], tlačilnost -i [-In-] i, tlačilnica -e [-In- in -iu-] ž; tlačej -a m poéaanè; tlačenka -e ž vrsta klobase tlak -a m: cestni barometr-ski tlačen -čna -o, tlakati -am = tlakovati -ujem, tlakoval -âla -o, tlakovânje -a s, tlakar - ja m, tlakovina -e ž; tla-komér -a m, tlakoméren -rna -o tlaka -e ž, tlačan -âna m, tlaèân-ka -e ž, tlaëânski -a -o, tlaëân-stvo -a s; tlaëânïti -im, tlaèâ-n jen je -a s; tlfiščina -e i, tlâSki -a -o
tlesk tléska m, tleskot -ôta m; tlêskniti -nem in tléskniti -nem; tlêskati -am in tléskati -am, tlêskanje in tléskanje -a s tléti tlim, tli tlite! tlèl -éla -o, tlênje -a s; tlivka -e ž lui, ki samo tli (ne sveti) tnalo -a 8 = tnâla -e ž, tnâlovina
-e i, tnâlica -e i to prisl: to ga je lôpnil! to boš rčvež! kar dljè — to bolje tem, toliko
toaléta -e i, toaléten -tna -o: ~a
mizica, ~o milo *toast [tôst] -a m zdravica tobak -a m (+tabak); tobâkar -ia m, tobâkarica -e i, tobâkarski -a -o; tobâkov -a -o: ~ dim, ~ prah, ~o pero; tobâèen -čna -o: ~a tovarna; tobfičnica -e i tok za tobak ("""tabatjêra, +toba-kira)
Tobija -a in -e m os. i., Tobijev
-a -o: ~e bukve Toblach -a [tôblah -al m kr. i., toblaški -a -o: Toblaško polje tobolec -lea [-le-] m, tob0lček
-čka [-U-] m toccâta -e [tokdta] i vrsta skladbe toča -e ž: ~ pe; točen -čna -o: ! ~i oblaki, točar -ja m komur je toia pobila; točevina -e i vino j od grozdja, ki ga je pobila toia; I
točina -e ž od toče poškodovano ato; točnat -a -o od toie poškodovan; točnica -e ž vneta ileza na notranjem robu trepalnice točen -čna -o natanien, točnost -i
ž; točka -e ž: mrtva ~ točiti -im, toči -ite! točil -a -o, točenje -a s: točiti krogle, kolo, kamenje; predivo ~ sukati; toč toča m, v toču: v dveh ~ih je podrl vseh devet; točilo -a s; točnik -a m rotor točiti točim, t0či -ite! točil -ila -o, (po)točen -a -o, točenje -a s: točiti vino, vodo; toèâj -a m, to-ëâjka -e ž, točilec -Ica [-le-] m, točilen -Ina -o [-In-], točilnica -e [-In-] i, točnja -e ž točka -e i gl točen tod in todi prisl prostora: ~ okrog je vse polno kač; od tod ("tod tu), do tod; todešnji -a -e [-daš-] tukajšnji; todle prisl, le-t6d prisl toda vez. nasprotja in izjeme: prišla bova, toda kdaj; povedal mu je marsikaj, toda ne vsega; toda ko pride, mu gotovo povej = toda gotovo mu povej, ko pride; toda če bo deževalo, me ne bo = toda ne bo me, če bo deževalo; toda kdor ne misli resno, naj ne hodi = toda ne hodi naj, kdor ne misli resno; toda kadar boš v stiski, ne računaj na pomoč tog -a -o okorel, odrevenel, trd,
togost -i i toga -e i (*tuga) otoinost; tožen -žna-o; togovâti -ûjem, togovàl -âla -o, togovânje -a s; gl tudi tožiti
toga -e i starorimska vrhnja obleka togôta -e i, togôten -tna -o, togôt-nost -i ž; togotiti -im (se), to-gôti -ite! togo til -a -o, (s) togoten -êna -o; togotljiv -iva -o, togotljivost -i i; togotnež -a m, togotnik -a m, togôtnica -e i
tôhel
tohel [-hau] -hla -o, tohllna -e ž, tohljad -i i, tohlôba -e ž, toh-Ijîv -iva -o; tohnéti -im, tohnèl -éla -o, tohnênje -a s; téhniti -nem
tok tn tok toka m, mn. tôki -ov Ud. in tokovi -ov iid.: krvni, beli tok, električni tok, morski tokovi, miselni tokovi; tokoven -vna -o: ~i krog; tokomér -a m; tokovod -oda m, tokovoden -dna -o
tok toka m tn toka -e i: ~ za strele (tul), ~ za peresa, ~ za cigare {*etui) tdkajec -jca m vrsta- ogrskega vina; tokajski -a -o: ~o vino tokava -e i grapa, tokavast -a -o Tokio -a m kr. i.: v Tokiu, nad
Tokiom; tokijski -a -o tokrat prisl. to pot; tokraten -tna -o
toksin -a m strupeni presnovek bakterij, toksičen -čna -o, toksičnost -i ž, toksikoza -e i tolar -ja m, tolarski -a -o: ~i novec
tfriažiti -im, tolaži -te tn -ite! tolažil -ila -o, (po)tolažen -a -o, tolaženje -a s, tolažba -e ž, to-lažen -žna -o = tolažljiv -iva -o = tolažilen -Ina -o [-In-], tolažilnost -i [-In-] ž, tolažilec -Ica [-le-] m, tolažilka -e [-Ik-] ž, tolažnik -a m, tolažnica -e ž, tolažitev -tve ž tolči tolčem, tolci -ite! tolkel -kla -o, tolčen -a -o: dolg čas tolči, nemško tolči; tolk -a m = tolč -a m = tolkalo -a s; tolkac -a m, tolkača -e i; tolkalce -a [-le-] s, tolkalnica -e [-dun-] ž, tolkalnik -a [-dun-] m; tolkot -ôta m; tolkljati -âm, tolkljàj -âjte! tolkljàl -âla -o, tolkljâ-nje -a s; tolčaj -a m: ~ lanû; tôlëenec -nca m skopljena žival; t0lčenica -e ž iz gline stoliena kota; tôlcati -am; tolcâlo -a s;
tolcin -a m = tôlkovec -vca m pijala iz stoltenega sadja [povsod tou-] toleranca -e ž strpljivost, tolerân-ten -tna -o strpljiv, tolerântnost -i ž strpnost; tolerančen -čna-o: Tolerančni patent (naslov listine)
'''toli prisl. toliko, tako, tolikanj tolik -a -o, tolikšen -šna -o, tôli-ček -čka -o, t0ličken -kna -o; tolikér -a -o; tolikanj prtsl.; tolikič prtsl.; tôli(ko)krat prisl.; tôli(ko)kraten -tna -o; tôlikaj prisl.; tolikajšnji -a -e toliko prisl.: kôlikor râvno toliko, kôlikor; toliko bôlj; toliko da sem se pokâzal, že me je začel ošt0vati; tôliko da ni prišèl pod kolésa; kot prisl. je nesklonljiv, zatorej loti natančno: voz s tôliko (= s takim ite-vilom) kolesi in voz s tolikimi (= tolikšnimi, tako velikimi) kolesi; ob tôliko težavah tn ob tôlikih težavah; po toliko ("'"tolikih) letih; tôlikole prisl.: tudi — ne
toliti talim tešiti: otroka tôlil -ila -o, tolivec -vca m tolažnik, kdor tolaži tolmač -a m: govoriti po ~u; tol-mačica -e ž, tolmâštvo -a s, tolmâëiti -im, tolmâëenje -a s [povsod: tolm-] tolmun -a m, tolmunček -čka m tolmûnski -a -o, tolmina -e ž [povsod: tolm-] tolovaj -a m, tolovâjka -e ž, tolo-vâjstvo -a s, tolovâjev -a -o, tolovâjkin -a -o, tolovâjski -a -o tolpa -e [-Ip-] ž
tolst -a -o: ~ človek, ~a jed, ~i četrtek debeli tetrtek, ~a zemlja mastna, ~o rasti bujno; tol-stak -a m debel človek; tolstika -e ž bot.; tolstina -e ž, tolstnica -e ž; tolstost -i ž; tolstéti -im tolščo dobivati, tôlsti -ite! tol-
topiti
stèl -éla -o, tols'tênje -a s; tolstiti -im (se), tolsti -ite! tolstil -a -o, tolstênje -asm tolšče-nje -a s; tolstorèp -épa -o, tol-stovrâtnik -a m [izg. povsod tou-l
Tolstoj -a m os. i. ruskega pisatelja, Tolstojev -a -o, tôlstoj-(ev)ski -a-o: ~i nazori, tôlsto-jevec -vca m, t61stoj(ev)ščina -e ž [povsod: tolst-] tolšča -e ž, tolščak -a j», tolščar -ja m; tolščav -âva -o, tolScâva -e ž, toUcâvost -1 i, tolScâvica -e i, tolscâvicen -čna -o, tol-ščica -e i nagnjenje k debelenju, tolščičen -čna -o, tolščina -e ž, tolščevina -e ž; tolščoba -e ž, tolščoben -bna -o; tolščen -čna -o: ~a kislina; tolScén -a -o, tolščenik -a m steatit [povsod louii-]
tomahavk -a m indijanska bojna sekira
Tomaž -a m os. i.: neverni (+ne-verjetni) Tomfižev -a -o: ~a žlindra, Tomažek -žka m, Tomâžkoy -a -o, Tomo -a m, Tomov -a -o; tomfiž -a m podpora pod klopjo okoli peči; to-mažek -žka m neka žaba tombak -a m zlitina iz bakra in
cinka, tombakov -a -o tombola -e ž: zadeti, dobiti ~o;
tômbolski -a -o [-Is-] ton -a m glas: dati ~ dati glas, intonlrati; dajati usmerjati, uravnavati, voditi; svetel ~ slike značaj, vtisk; tonovski -a -o: ~a lestvica, ~i način; to-noven -vna -o; tonométer -tra m, tonométrski -a -o tona -e ž, tonski -a -o: desét-tônski voz; tonâza -e ž, tona-žen -žna -o tonalit -a m geol.; tonaliten -tna
-o: ~i pas Töne -ta m os. i., Tonetov -a -o, Tonček -čka m, Tončkov -a -o;
Töna -e ž. Tönin -a -o, T6nica -e ž, Toničin -a -o, Tončka -e 2 Tončkin -a -o; gl. Anton toničen -čna -o: ~o sredstvo krepilo = tönikum -a n», tönika tönik s mn. krepilna sredstva toniti tönem, toni -ite! tonil rila -o, tönjenje -a s; tönja -e ž globina (v vodi) tönja -e ž: ~ je pala na pšenico;
tönjav -a -o: ~a pšenica tontonéti -im doneti, grmeti, ton-
tonèl -éla -o, tontonênje -a s tonzila -e ž mandelj- med. tonzûra -e ž, tonznrirati -am top tôpa m, mn. tôpi -ov -om itd. in topovi -öv -övom itd.: topič -iča m, topovski -a-o: ~i streli; topnik -a m = topničar -ja m, topničarski -a -o, topništvo -a s, topniški -a -o; topnjâéa -e ž vrsta ladje; topovina -e ž top -a -o in top tôpa -o in topo -i -c: ~ nož, ~a kosa, ~i kot, ~ človek, ~a vest; topôst -i ž, topéti -im top postajati, topèl -éla -o, topênje -a s; topiti -im (se) delati kaj topo, tôpi -ite! topil -a -o, (o) topljen -êna -o, topite v -tvp ž; g . tudi topo-topaz -a m min., topâzov -a -o tôpel [-pau] -pla -o in -ô -i -é: ~a voda; tôplek -a [-lak-] m neka pogača, južni veter; toplica -e ž = topljenica -e ž gorka greda; toplice -ic ž mn., topli-čar -ja m, topličarka -e ž, to-pliški -a -o; toplina -e ž, to-plinski -a -o, toploča -e ž, toplota -e ž, toplôten -tna -o: ~i val; topliti -im greti; gl. tudi toplo-
topeti -im, topiti -im gl. top topiti -im, tôpi -itel topil -a -o taliti: ~ vosek, železo, mleko; srce se topi od veselja; topljen -êna -o: —o mleko, ~i soglasniki; tôpek -pka -o = topljiv -iva -o, topljivost -i ž; topilo
topiti
-a s sredstvo in delo: baker prvega ~a; topišče -a s, topi-ien -Ina -o, topilnica -e i, topil-ničen -čna -o, topilničar -ja m, topilničarski -a -o, topilničar-stvo -a s, topilnik-a m [povsod: -In-], topilec -Ica tn, topilka -e ž [-il- in -iu-] topiti -im potdpljati, topi -ite! to-p^č -čča -e, topil -a -o, (u)top-Ijèn -êna -o; žalost v vinn topiti; bolezni drevesa v rasti topé; (u)topljênec -nca m, (u)-topljênka --e i toplo- v sestavi: toplokàz -âza m termoskop, toplokrven -vna -o, ~krvnik -a m, ~kfvnica -e ž: zivâli toplokrvnice; toplomér -a m, ~méren -rna -o, ~mérski -a -o; toplotvören -rna -o, toplovod -6da tn, toplovoden -dna -o kar prevaja toploto; toplovoden -dna -o: ~o ogrevanje, ~i vrelci
topo- v sestavi: topočiiten -tna -o; topoglàv -âva -o, ~glâvec -vca m, ~glâvka -e i, ~glâven -vna -o, ~glavost -i i; topoköten -tna -o; topogléden -dna -o, ~glèd-éda-o, ~gléd(n)ost-i i; toponosec -sca m; topo rob -6ba -o, topoùmen -mna -o, ~üm-nost -i i. ~umje -a s "•"topogléden -dna -o zadeven; "•"tôpoglédno prisl. zadevno, v tem pogledu: ~ ni dober topogrâf -a m krajepisec; topografija -e i krajepisje, topo-gréfski -a -o, topogrâfiêen -čna -o krajepisen: ~i slovar topol [-ol] -ôla m, topol [-ol] -i ž: laška topôla -e ž, topo-linje -a s, topôlje -a s; topôlov -a-o: ~ les, ~a zemlja puhli-lasta zemlja; topôlovec -vca m, topolov je -a s, topôlovina -e ž; topôlovka -e i neka goba = topolščica -e [-0U-] i; topolôv-Ičica -e ž puhličasta zemlja
tôpor -ôra m, toporišče -a s: ima glavo na pravem ~u; topori-ščen -čna -o; toporiščar -ja m topôt -ôta m; topotâti -âm in -ôcem, topotaj -âjte! in -oči -te! topotàl -âla -o, topotânje -a s; topôtniti -nem tor tôra m trenje; tôren -rna -o: ~a ploskev, ~a elektrika; gl. tudi treti fn utor tôraks -a m med. oprsje, torakâ-len -Ina -o [-In-]; torakotomija -e i, torakoplâstika -e i torba -e i, tôrben -bna -o, tôr-bast -a -o; tôrbica -e i, tôrbi-čen -čna -o: ~i jermen; tôrbar -ja m, tôrbarstvo -a s tôrej prisl., vez.: to vino ni (za)-tôrej kakor lansko; tôrej je bledô njib cvetje velo; kdaj torej? torej kdaj? torej! dobro se bomo imeli, pridi tôrej! tôrek -rka m: pustni torkov -a -o
torêro -a m in toreadôr -a m bo-rilec z bikom; torêrski -a -o, to-rêrovski -a -o torica -e i bot., torika -e i bot. torilo -a s skleda, torilce -a [-le-] s, torilast -a -o, torilen -Ina -o [-In-], torilnica -e [-In-] i vrsta tehtnic
torišče -a s prizoriile, področje,
mesto ('''delokrog) torka -e i = torklja -e i bajeslovno bitje tornâdo -a m ameriški ciklon "•"tornistra -e ž teleijdk, nahrbtna torba s telečjo koiuhovino po vrhu
torpédo -a m, torpéden -dna -o: ~i rušilec, torpédovka -e i, torpedirati -am, torpediranje -a s
Torricelli [torièéli] -ja m, Torricellijev -a-o: ~ zakon torta -e i, torten -tna -o, tôrtar -ja m
tračnica
tortura -e i mučenje, natezalnica tôrzo -a m okrnjen kip, nedokončano delo: delo je ostalo — Toskana -e ž, Toskânec -nca tn, toskanski -a -o, toskanščina -e ž tôstran prisl.: tôstran še ni bilo videti volkov, predi, z rod.: tôstran gozda; tostranski -a -o, tostranstvo -a s *totalen -Ina -o [-In-] popoln: +totalno pijan, nepripravljen popolnoma pijan, čisto nepripravljen; *totalnost -i [-In-] i (po)polnost, celotnost; totalitaren -rna -o, totalitarnost -i i; totalitarizem -zma tn, totalitarist -a m tovariš -a m, tovarišica -e i, to-variški -a -o, tovarišija -e ž, to-varišijski -a -o, tovarištvo -a s; tovariševati -ûjem, tovariSevàl -âla -o, tovariSevânje -a s tovarna -e ž, tovârnar -ja m, to-vârnarica -e i, tovârnarski -a -o, tovârnica -e i, tovârniSki -a -o, tovârniStvo -a s tôvor -ôra in -ora m, tovôrek -rka m, tovôren -rna -o: ~a živina in tovôren -rna -o: ~a ladja; tovoriti -im in tovôriti -im, (na) tovor jèn -êna -o in (na)-tovôrjen -a -o, tovorjênje -a s in tovôrjenje -a s; tovorilec -Ica [-iuc-] tn, tovornik -a m, tovôrnica -e Ž, tovôrniSki -a -o; tovôrnistvo -a s; tovorščina-e ž tovrsten -tna -o, tovfstnost -i i *tozadéven -vna -o zadeven; *to-
zadévno prisl. zadevno tožba -e i, mn. tožbe in tožbe, t0žb in tožba: ~o sprožiti, gnati, vložiti, umakniti; pod ~o biti; tožben -a -o [-ban-], tož-benica -e [-ban-] i tožno pismo; tožbariti -im (se), tožbarjenje -a », tožbâr -ja tn kdor se rad toiari, tožbarski -a -o: ~i ljudje, tožbâ^stvo -a s
tožiti t0žim (se), toži -te! in tožite! t0žil -ila -o, t0žen -a -o, t0ženje -a s; t0žen -žna -o: ~o pismo; t0ženec -nca tn, t0ženka -e ž; tožnik -a tn, tožnica -e ž, tožitelj -a m, tožiteljica -e i, tožiteljski -a -o, tožilec -Ica [-le-] m, tožilstvo -a [-Is-] s, to-žilen -Ina -o [-In-], tožljiv -iva -o, tožljivec -vca tn, tožljivka -e ž, tožljivost -i i, tožilnik -a [-In-] m akuzativ; toževfiti -ujem (se), toževal -âla -o, toževanje -a s; tožfiriti -im (se), tožarje-nje -a s
tožiti t0žim (isti glagol s pomenskim odtenkom): ~ svoje nadloge, o svojih težavah, ~ se na brata pritoževati se; toži se mi po domu; toži se mi vstati ne ljubi se mi; nocoj se mi tako toži se mi dremlje; tožljiv -iva -o zaspan, tožljivost -i I zaspanost, tožljivec -vca tn zaspanec, tožljivka -e i zaspanka; tožba -e i: Ujetega ptiča t0žen -žna -o otožen, žalosten (+tužen), t0žnost -i ž (+tûaost), tôga -e ž (+tuga); tožnomiseln -a -o [-sal-], tožnomiselnost -i [sal-] ž, tožnomiselje -a [-salj-] s +tràb -âba m direk: jezditi v ~ trabant -a tn spremljevalec, oproda trabje -a s del voza trabuka -e ž vrsta cigare: škatla
za ~e, vonj po ~i tracelj -clja tn pramen, trak (-športa)
Tréçiia -e ž, Tračan -âna m, Tra-èânka -e ž; trâSki -a -o, trâcij-ski -a -o, tracânski -a -o; tudi: Trâkija -e ž, trâkijski -a -o trackati -âm zapravljati, trackàj -âjte! trackài -âla -o, trackâ-nje -a s, trackač -a tn tračen -čna -o: ~a žaga, gl. tudi trak
tračnica -e ž tirnica, trâêniSki -a -o
tradicija
tradicija -e ž izroiilo, običaj, tradicionalen -Ina -o [-In-] običajen, tradicionalnost -i [-In-] ž, tradicionalizem -zma m, tradi-cionaUst -a m trafika -e ž, trafikant -a tn, tra-fikantka -e i, trafikantinja -e ž; trafiški -a -o, trafikant(ov)-ski -a -o tragant -a tn neka smolasta tvari-
na, bot., tragantovina -e i tragedija -e i ialoigra, tragedij-ski -a -o: ~a zgradba; traged -a tn, tragedov -a -o, tragedinja -e ž, tragik -a m, trtgikov -a -o, tragika -e i usodna nesreča, krivda, žalosten konec, tragičen -čna -o žalosten, ganljiv, pretresljiv, tragičnost -i ž; tragikomičen -čna -o žalostnosmeien: ~i prizori, tragikomedija -e ž trahom -a tn egiptovska očesna bolezen, trahomski -a -o trajati -am, trajanje -a s, trajen -jna -o, trajnost -i ž; trajnica -e ž več let rastoča rastlina trajekt -a m* prevozni splav, prevozna ladja trak -a in traku m, mn. traki -ov ali trakovi -ov, tudi: 4. trak (sem kupil), 5. po trakeh, 6. trakmi: živi ~ trakulja, sončn ~ žarek; trateč -kca tn, tra čec -čca tn, tračič -a tn, tra kov je -a «; trakast -a -o, tra kar -ja tn, trakarica -e ž, tra karstvo -a «, trakarski -a -o; trakača -e ž mavrica, trakulja -e ž zool., trakuljast -a -o, tra-kavec -vca tn min., trakelj -kija tn čop
Trakija -e ž gl. Tracija trakt -a tn krilo, del stavbe: južni, severni ~ traktat -a tn razprava "•"traktirati -am: ~ koga (grdo, lepo) delati s kom, +traktiranje -a s rnvrianje
traktor -ja tn vlačilec; traktorski -a -o: ~a postaja, ~o obdelovanje zemlje; traktorist -a m tram -a in tramii m, tnn. tramovi -6v in trâmi -ov, tramič -iča tn, tramov je -a s; trâmnik -a tn; trâmiti -im traminec -nca m vrsta trte in vina tramvaj -a m električna cestna
(železnica), tramvajski -a -o transakcija -e ž
transcendentalen -Ina -o [-In-] nadčuten, čutom nedostopen, transcendentalnost -i [-In-] ž. transcendénca -e ž, transcen-denčen -čna -o, transcendenten -■tna -o
transformacija -e ž pretvoritev, transformacijski -a -o; trans-formirati -am pretvoriti, transformator -ja tn, transformatorski -a -o: ~a postaja transfuzija -e ž: ~ krvi; dati, narediti, dobiti ~o; transfuzijski -a -o med. Transilvanija -e ž, transilvanski -a -o: Transilvanske Alpe [povsod: -Silv-] transkripcija -e ž, transkripcij-ski -a -o, transkribirati -am prepisati, opisali, transkribira-nje -a s transmisija -e ž, transmisijski -a
-o: ~i jermen transparent -ênta tn (prosojen)
napis, transparénten -tna -o transpirirati -am izpariti, izpirjati, dihati, potiti se, transpiracija -e ž, transpiracijski -a -o, trans-piratoren -rna -o, transpirator-nost -i ž transplantacija -e ž presad: ~
kosti med, transport -a tn prenos, prevoz, odprava, transporten -tna -o: ~i delavec; transportirati -am prevažati, transportiranje -a s prevažanje, transporter -ja tn koto-mčr
trden
transpozicija -e ž gtas., transpozi-
cijski -a -o transverzalen -Ina -o [-In-] prečen, poševen, transverzala -e ž prečnica
tranzit -a fn tranzit -a m prevoz skozi državo, tranziten -tna -o: ~i promet; tranzitoren -rna -o prehoden tranziti ven -vna -o prehoden: ~i glagoli, tranzitivnosit -i ž prehodnost slovn. triip trapa m: ~e loviti, trapa -e ž, trapast -a -o, trapec -pca m, trapica -e ž, trapež -a m, tra-parija -e ž, trapariti -im; tra-pati -am, trapa j -ajte! trapal -ala -o, trapanje -a s trapez -a m geom., trapezoid -a
m geom., trapezoiden -dna -o trapist -a m, trapistovski -a -o trapiti -im mučiti: muke nas tra-pijo, glad me trapi, svoje telo trapljenje -a s, trapilen-Ina -o [-In-], trapilnica -e [-In-] ž, trapilo -a s, trapilec -Ica [-iuc-in -ilc-] m, trapljiv -iva -o, trapljenec -nca m traplja -e ž neki ptič trasirati -am (od)meriti, zakoličiti: ~ cesto, progo, trasiranje -a s, trasa -e ž, trasant -a m trata -e ž, tratica -e ž; tratina -e ž; tratnik -a m bot., tratnica -e ž bot.
trata -e ž tuja menica; trasat -a m menični pozvanec; trasant -a m izdajatelj menice tratiti -im, tratenje -a s, trata -e ž potrata: v ~o gre; tratnik -a m zapravljivec trava -e ž, travica -e ž, travača -e i = travulja -e ž zaničlj., travina -e ž, travišče -a s; tra-var -ja m, iravarica -e ž; traven -vna -o, travast -a -o, travnat -a -o, travnast -a -o; traven -vna m: mali ~ april, veliki ~ MMj; travnica -e ž zool.
traverza -e ž, traverzen -zna -o travestija -e ž preobleka, predelava na smešno, travestirati -am travma -e ž med. poškodba od
udarca, travmatičen -čna -o travnik -a m, travniški -a -o, travništvo -a s, travniščina -e ž trba -e ž tepec, trbast -a -o neokreten tfcati -am: ~ vreče trčiti -im: ~ ob skalo, trčenje -a s, tičen -a -o neumen, (+tfčniti), gl. trkati trd -a -o in trdo -i -e -a: trda kost, trda beseda, ~e glave biti, ~a noč, ves ~ biti na ribe rad jesti, ~a bo za denar, ~a mu prede, bil je že malce ~ opit, pijan; prim. trši -a -e, trdeč -dca n» mfn.; trdin -a m skopuh; trdina -e ž trda stvar, kdor težko razume; trdoča -e ž, trdoba -e Ž, trdota -e ž, trdoten -tna -o: ~a stopnja; trdika -e i bot., trdikast -a -o trden -dna -o: ~ most, ~a roka, ~ sklep, ~ kmet, ~ spanec, za ~o vedeti, prepovedati; loči trd in trden: trda je roka, če se v sklepih ne pregibi je, če je koščena, zaguljena, če ne izpusti, če ne dd rada (skopa) ipd. — trdna roka pa je zdrava, močna, trpežna; trdo železo ni trdno, če je krhko, neprožno, neodporno; to blago ni trdo (je voljno), pa zelo trdno (trpežno, veliko prenese); trd človek se ne da upogniti (■prožnjom, čustvom, prigovarjanju, učenju ipd.), trden človek pa je zdrav, močan; odporen; ta človek je še trden, oni pa je že ves trd; v prenesenem pomenu se rabita včasih oba izraza v skoraj enakem pomenu: trdo ali trdno spanje; trdnost -i ž in trdnost -i ž; trdnjava -e ž, trdnjavica -e ž, trd-njavski -a -o, trdnjaven -vna -o
SloTcnski pravopis
«17
52
trdétî
trdéti -îm, trdèl -éla -o, trdênje -a s; trditi in trditi trdim, tfdi -te! in -ite! tfdil -a -o in -ila -o: kri se tfdi; na strôpnieo čebele trdijo satove; zmeraj svojo tfjenje -a s: ~ voska, jekla; trditev -tve ž, tfdnja -e ž; trdilen -Ina -o [-In-]: ~i stavki
Trdina -a in -e m os. i. slov. pisatelja, Trdinov -a -o: ~i spisi, spisi Janeza Trdina tfdno in trdno prisl.: ~ postaviti (da ne pade), * pribiti (da se ne izdere), ~ zapreti (da se ne odpre); prim. tfdneje in trdné-je; loii od trdo: kozarec je tako trdo postavil, da se je zdrobil; tako trdo je zaprl vrata, da se je vse potreslo ipd. trdo prisl.: ~ pasti, ~ delati, ~ držati kaj (koga), ^ se držati negibno, ~ imeti koga, ~ ravnati s kom, ~ privijati, ~ govoriti, ~ zaslužen denar, ~ po-svarjen, ~ mu gre; poudarni prisl. prav, listo, samô: ~ pri tleh, ~ nad glavo, ~ do noči, ta teden je ~ v postelji samô, nič ne vstane; prim. tfje in trše trdo- v sestavi: ~glàv -âva -o, ~glàv -âva m, ~glâven -vna -o, ~glâvec -vca m, ~glâvka -e Ž, ~glâv(n)ost -i i; trdozôb-čen -čna -o: ~ konj; trdokljûn -a m, trdokljûnast -a -o, trdo-kljiinski -a -o; trdokôren -rna -o; trdokožec -žca m, ~k6žen -žna -o; trdokrilec -lea [-le-] m, ~kril [-il] -a -o; trdolàs -âsa -o; trdolés -ésa m bot., ~léska -e i bot.; trdoskôrjast -a -o; trdosfčen -čna -o, ~sfčnež -a m, ~ sfčnik -a m, ~ sfčnica -e ž, ~sfčnost -i i; trdoùmnik -a m; trdovrâten -tna -o, ~vratnež -a m, ~vrâtnik -a m, ~vrâtnica -e i, ~vrâtnost -i i; trdoživ -a -o, ~živ -a m, ~živost -i i
trdota -e ž gl. trd treba prisl.: ~ je delati; ~ je, da ga spoznaš; ~ mu je denarja; tebe ni ~ tukaj; ■'"tre-bati -am treba je: "'"bi trebalo delati bi bilo treba, +je trebalo je bilo treba trebiti -im (se): ~ gozd, drevje, travnik, solato, jarek, zobe, nos; trebi se sadje, ptič, krava; trebil -ila -o, (iz) trebi jen -a -o, trebljenje -a s, trebljenka -e ž berivka, nezrel sad, ki pred lasom odpade; trebilo -a s, trebilen -Ina -o [-In-], trebilec -Ica [-ivc-] m, trebilka -e [-iuk-] i, trebilnik -a [-iun-] m: usnjarski trebilnica -e [-In-] i stroj, treba -e ž = trebite v -tve i; trebač -a m kdor trebi trse, trebeč -bca m, trebič -iča m, trebir -ja m kar se iztrebi; trebišče -a s; trebež -a m: ~ bo že potreben, ~ spraviti z njive, ~e žgati, po ~ih pasti
trebuh -liha m: s ~om za kruhom, trebtišec -šca m, trebti-šček -ščka m, trebušen -šna -o, trebtihast -a -o, trebuhat -ata -o, trebušast -a -o, trebušat -ata -o, trebušnat -a -o; trebtiš-nost -i ž, trebušatost -i i; tre-btišnik -a m, trebušnica -e ž, trebuhač -a m, trebtihar -ja m, trebušnež -a m; trebušnjak -a m zool., trebušje -a s; trebušina -e i; trebušiti -im (se) *trema -e i strah pred javnim nastopom, trepitec: imeti ~o pred čim bati se lesa, trepetati pred Hm
tremolando prisl. glas. s tresoiim
se glasom tremolit -a m min. trenirati -am vaditi se, urili se; trener -ja m vaditelj, trenerka -e i vaditeljica, trenerjev -a -o, trenerkin -a -o, trenerski -a -o;
tretje-
tréniug -a m vaja, urjenje; tré-ninški -a -o: ~a obleka; trenirke -irk ž mn. treniti trénem, trêni -ite! trenil -fla -o: kot bi trênil, kar bi z očmi trênil, to te bom trênil udaril, trênil je z vajetmi po konjskem hrbtu; trèn trêna m trenutek -tka m, treniitje -a s, trenuten -tna -o (+tren6tek, ^trenotje, +tren6ten) trépati -am in -pijem: z očmi trèp trêpa m: ~ očesa; trepalnica -e [-In-] i; trépav -a -o, trépavec -vca m, trépavka -e i
trepâti-âm in trépljem: ~ perilo, jajca, trêpal -âla -o, trepânje -a s; trepâlo -a s, trepâlce -a [-le-] 8, trepâlnik -a [-àun-] m, trepâlnica -e [-âun-] i trepalo; trepâëa -e i; trépka -e ž, trép-kati -am: perilo trepljâti -âm, trepljàj -âjtel trepljàl -âla -o; trepniti trépnem: petelin trépne s perutnicami, trêp-nil -ila -o trepèt -éta m, trepetâé -a m, tre-pêtec -tca m; trepetàv -âva -o, trepetâvec -vca m, trepetâvka -e i; trepetljiv -iva -o, trepet-Ijivec -vca m, trepeti jivka -e i, trepetljivost -i i trepetati -âm in -écem: ~ od jeze, ~ pred kom, za koga; trepetaj -âjte! in trepééi -te! trepe-tàl -âla -o, trepetânje -a s; trepeti jâti -âm, trepetljàj -âjte! trepeti jàl -âla -o, trepetljânje -a s trepetlika -e i, trepetlikov -a -o,
trepetlikovina -e ž trésk -a m; trèsk medm., treskôt -ôta m; tréskati -am, tréskanje -a s; treskàv -âva -o in tréskav -a -o: ~a sapa, ~i plini; tréskav ec -vca m; tréskavica -e ž nevihta; trés(k)niti -nem; tré-ščiti -im; tré§éniti -nem; tre-Séâti -im, tréSëal -âla -o
tréska -e é in treskà -c ž, dv.: treski -ama ali treské -âma, mn.: tréske, trésk itd. ali treské in -è, tresâk, treskam, na treskàh. s treskâmi; treščica -e i, tre-ščina -e ž, tre§éjè -à s, treščič-je -a s; treskôvec -vca m les za treske; gl. tudi trska treso- V sestavi: ~glâsen -sna -o; tresoglàv -âva -o, ~glâvec-vca m; tresonôg -ôga -o; tresopèt -éta -o; tresorèp -épa -o; ~ré-pec -pca m, ~répka -e ž; treso-répiti -im, trésor^ -ôka -o tresti trésem, trésenje -a s in tresênje -a s; tresljâti -âm, tresljaj -âjte! tresljàl -âla -o; tresàv -âva -o, tresâvica -e ž, tresâvka -e ž; tresljiv -iva -o; tresilnica -e [-iun-] i (za lan, V mlinu); tresâj -a m = tres-Ijâj -a m; tresèt -éta m, tre-setina -e ž = tresečina -e ž močvirska tla; tresâlô -a s (za tan), tréslica -e i; tresika -e i bot., tresûlja -e ž bot., tresûlj-ka -e ž bot., tresûljec -Ijcà m. tresétka -e i bot.; tré§ljika -e ž mrzlica, trésljikav -a -o tréti târem in trèm: ~ orehe, lan, gaz; ljudi se târe, jeza ga târe; trênje -a s (delo in kraj); trica -e ž, terica -e ž; teričnik -a m, teričnjak -a m kruh za terice; gl. tudi terica fn târnica +tretirati -am koga (kaj) ravnali
s kom, obravnavali kaj tretjâciti -im tretjo kop v vinogradu opravljali, tretjâénja -e i tretjâk -a m, tretjâkinja -e i tretje- v sestavi: tretjelétnik -a m, ~létnica -e i; tretjeréden -dna -o, ~rédnik -a m, ~réd-nica -e i, ~r0dniški -a -o; tre-tjerojênec -nca m; tretješolec -Ica [-le-] m, -šolka -e [Ak-] i, ~š0lski -a -o [-h-]: tretje-vrsten -stna -o
trétji
trétji -a -e vrst. itev.: v ~e gre rado; trétjic = trétjikrat prish; tretjina -e i; tretjica -e i; tré-tjec -a [-jac-] m tretji roj; tre-tjinar -ja m; tretjinek -nka m irednikov pomagaé, tretjiniti -im, tretjinjenje -a s trézen -zna -o, trézev -zva -o; tréznost -i ž; trézniti -nim (se), tréznjenje -a s, tf6znež -a m *irezôr -a m zakladnica, blagajna,
skriven predal trg trga m: na ~u kupiti; mesta, trgi in vasi; trški -a -o; tržan -âna m, tržânka -e ž, t^žânski -a -o, tržanstvo -a s; tržič -iča m; gl. tudi tržiti trgati -am: ~ čevlje, grozdje, plačilo, srce; beseda se mu tfg^, berači se trgajo za denar; po roki me trga; trganje -a s; trgatev -tve ž, trgâtven -a -o [-tvan-], trgâë -a m, trgâlec -Ica t-duc-] m, trgâlka -e [-d^k-] i trgovati -ujem, trgoval -âla -o, trgovânje -a s, trgovâlec -Ica [-duc-] m, trgovâlka -e [-iu-] i, trgovec -vca m, trgovka -e i, trgovski -a -o, trgovstvo -a s; trgovina -e ž, trgovinski -a --o, trgovinstvo -a s; gl. tudi tržiti trhel [-au] -hla -o, trhlén -a -o in trhlèn -êna -o, trhlénec -nca m, trhlenina -e i = trhlina -e ž, trhljâd -i ž; trhljiv -iva -o, trhljivost -i ž; trhléti -im = trhlenéti -im. trhl(en)èl -éla -o, trhl(en)ênje -a s; gl. tudi tro-hel
tri glavni itev. gl. trije tri- V sestavi (v starejiih sestavljenkah, v mlajiih rajii tro-): tribârven -vna -o, tricépen -pna -o, triëlèn -éna -o, tridélen -Ina -o [-In-]: ~a omara; tridnéven, -vna -o, ~dnévnica -e i; tri-funten -tna -o, triglàv -âva -o, trigubàt -âta -o, trijâmbornica -e i, trijezičen -čna -o, trikot
-a m, ~ koten -tna -o, ~ kotnik -a m, ~k6tniški -a -o, ~ kotnikov -a -o: vsota trikotnikovih kotov; trikrat prisl., trikraten -tna -o, triléten -tna -o, ~létje -a s, ~létnica -e ž; trilisten -tna -o, ~listnik -a m bot.; tri-mčsečen -čna -o, trinitnik -a m, trinog -ôga -o, ~ nogàt -âta -o, ~ nožen -žna -o, ~n0žniik -a m, trinoga -e ž trinožen stol; tri-ogeln -a -o [-gain-], triogelnik -a [-gain-] m, trioglàt -âta -o; triosminski -a -o, triosten -tna -o, tripâlëen -čna -o [-dui-J, triperésen -sna -o: ~a deteljica, triplâten -tna -o, trirob -oba -o, triročen -čna -o, tri-rogàt -âta -o, tristrânski -a -o, tritédenski -a -o, triuren -rna -o. trivédrn -a -o, trivfsten -tna -o, triz)16žen -žna -o, trizob -oba m; gl. tudi tro-triangnlacija -e i merjenje na triogelnike, triangulacijski -a -o: ~a točka; triangulirati -am Trianon -a m, trianonski -a -o:
~a pogodba trias -a m geol, triasen -sna -o:
~i sklâdi tribun -a m, tribûnov -a -o, tri-
bùnski -a -o: ~a čast tribuna -e i (govorniiki) oder, tribunâl [-dl] -a m sodiite; tri-bunâlen -Ina -o [-In-] tribut -a m davek; tributâren -rna -o
tricikel [-kal] -kla m, triciklov -a -o, tricikelski -a -o [-kals-] tridentinski -a -o: ~i zbor trideset glavni itev., tridesetér -a -o. tridesetéren -rna -o, tride-setérica -e i; trideseti -a -o vrstilni štev., tridesetič prisl, tridesetkrat prisl, tridesetkra-ten -tna -o; tridesetica -e ž, tridesetina -e ž, tridesetinka -e i; tridesetléten -tna -o, tride-setlétnik -a m
trkiati
triéder -dra m daljnogled, triédr-
ski -a -o: ~e leče Triglav in Triglav -âva m, tri-glâvski -a-o: ~e rože, ~e koče, Triglâvsko pogorje, Triglâv-ska jezera; triglavàn -âna m član društva Triglav; film Triglav filma Triglav itd. trigonalen -Ina -o [-In-] trikot&n; trigonometrija -e i, trigonome-trijski -a -o, trigonométriéen -čna -o
trihina -e i zool. lasica; trihino-
zen -zna -o: ~o meso trijaki -ov m mn. binkošti, tri-jâSki -a -o binkošten; tudi tro-jâki -ov m mn. frijančiti -im potrkavati, trijân-
čenje -a s trijé m, tri ž in s glavni štev.; tri in pol (3 K), tri in polkrat [pou-], tri in polkraten -tna -o [pou-]; tri sto, tri tisoč
*trik -a m zvijača, zvijačen prijem triklinij -a m rimska obednica triko -ja m tesno prilegajoča se pletena obleka; trikotâža -e ž trikolora -e z trohojnica trilijon -a m glavni štev., trili-
jonski -a -o vrstilni štev. trilogija -e i, trilogijski -a -o triméster -tra m tromesečje; tri-mestrâlen -Ina -o [-In-], tri-méstrski -a -o trimeter -tra m: jambski tri-
metrski -a -o trinajst glavni štev., trinâjsti -a -o vrstilni štev., trinâjstkrat prisl., trinâjstiè prisl., trinâjstikrat prisl., povsod tudi trinajst-; tri-najstica -e ž, trinajstina -e ž, trilfajstinka -e ž, trinajstléten -tna -o; trinajstér -a -o, trinaj-stéren -rna -o, trinajstêrica in trinajstorica -e i trinog -a m tiran, trinoški -a -o, trinoštvo -a s, trinoginja -e i trinom -a m mat. tročlenik, tri-nômski -a -o
trio tria m skladba za tri glasove; srednji del nekaterih skladb; triolet -a m vrsta pesmi, trio-leten -tna -o; triola -e ž tripati -am in -pijem: z očmi srce, roka, riba triplje; triplji -te! in tripaj -te! tripanje -a s, trip -a m, tripavica -e ž; trip-niti -nem triplikit -a m trojnik tripodija -e ž tristopje Tripolis -a m, Tripolitanec -nca m, Tripolitanka -e ž, tripoli-tanski -a -o triptih -a m trodelna oltarna podoba
triptik -a m potni list za avtomobil
triumf -a m zmagoslavje, triumfalen -Ina -o [-In-], triumfal-nost -i i; triumfirati -am, tri-umfator -ja m, triumfatorica -e i, triumfatorski -a -o triumvirat -a m trivladje, triumviratski -a -o, triumvir -a m, triumvirski -a -o trivialen -Ina -o [-In-] vsakdanji, navaden, prostaSki, trivialnost -i [-In-] ž; trivij -a m, trivialka -e [-Ik-] ž vrsta nekdanje šole trizna -e ž boj na čast mrtvemu junaku
trjače -ač ž mn.: v ~ah hoditi;
trjačen -čna -o: ~o platno trk medm., trk -a m; trkati -am: s kozarci, s pirhi luna ga trka; trkač -a m, trkalo -a s, trkalce -a [-le-] s, trkav -a -o: ~ kozel; tfkalica -e i zool., tfkelj -kija m, tfkniti -nem, tfknjen -a -o, gl. trčiti trkljati -am, trkljaj -ajte! trkljal
-ala -o, trkljanje -a s tfklje tfkelj [-kalj] ž mn. neko glasbilo
trktati -am ivrkljati, trktaj -ajte! trktM -ala -o, trktanje -a s, trktalo -a s ivrklja
trlèp
trlèp -épa m, trlépen -pna -o tflica -e Ž: suh ko trličnik
-a m; tfliti -im tfma -e ž, trmica -e é, trmast -a -o, tfmež -a m; trmoglav -âva -o, trmoglâvec -vca m, trmoglavka -e Ž, trmoglâvost -i ž trmoglâven -vna -o; trméti -im, trmèl -éla -o, trmênje -a s trn -a m: ~ v peti, beli črni trnje -a s, tfnjiée -a s; trnast -a -o, trnav -a -o, trnén -a -o; trnika -e ž črni trn in sad; trnina -e ž bot.; trnišče -a s; trnov -a -o (+trn jev): ~ venec, ~a krona; tfnovec -vca tn, tfnovka -e i (+trn jevka), tfnček -čka tn, trničje -a s trnek -nka tn, tfnkast -a -o, trn-kar -ja tn kdor lovi s trnkom, trnkarski -a -o: ~i dan, trnkâ-riti -im, trnkârjenje -a s Trnovo -ega s kr. i.: v ~em; trnovski -a -o: ~i zvon; Trnovska planota; Trnovčan -a tn, Trnovčanka -e ž trnulja -e ž in trnolja -e ž, trno-Ijica -e ž; trniiljec -Ijca tn = trnùljevec -vca tn vino iz trnôlj; Trnuljčica -e ž tro- v sestavi: trobarven -vna -o; troboj -ôja tn; trobojen -jna -o, ~b6jnica -e ž; trocéven -vna -o, ~cévka -e i; troélèn -éna -o, ~clénik -a tn trinom; tro-délen -Ina -o [-In-]; troedin -a -o; troglasen -sna-o; trojezičen -čna -o, ~jezičnost -i ž; tro-méseéen -čna -o, ~mésecje -a s; tromostje = tromostôvje -a s, tronitnik -a tn, troperésen -sna -o, trostran -a -o, trovesla-ča -e i trirema, trovpré!en -žna -o, trovrsten -tna -o, trozob -oba -o, trozvéza -e ž, trozvézdje -a s, trozvôk -ôka tn, ~ zvočen -čna -o; tro- ima včasih emfa-tični poudarek: troedin, trôzvôk; gl. tudi tri- v sestavi
troba -e ž cev, svitek, obojka: iz-klopna okvirna trôbast -a -o
trobéla -e ž: ~ platna, trobélast -a -o, trobélica -e i = trobélka -e [-Ik-] é cevka trobelika -e i, trobelikovec -vca
m, trobelikovina -e i trobénta -e ž, trobéntica -e i; trobéntati -am, trobéntanje -a s; trobentač -a tn; trobénteu -tna -o, trobentaški -a -o trobezljâti -âm [-baz-], trobez-Ijàj -âjte! trobezljàl -âla -o, trobezljânje -a s; trobezljâé -a tn, trobezljâéka -e i, trobezljàv -âva -o, trobezljâSki -a -o trobiti -im, trobèé -ééa -e, trobil -ila -o, trôbljenje -a s; trobîlec -Ica [-le-] m, troblja -e i, trô-bljica -e i; trobilo -a s, tr0bež -a tn, trobec -bca tn trobentač, gobec, ustnik pri pipi Trocki -ega tn, trockizem -zma tn, trockist -a tn, trockističen -čna -o	1
trod -a tn kolika, trodoviten -tna
-o, trodljivka -e ž bot. troféja -e ž zmagoslavno znamenje troglodft -a tn jamski prebivalec, trogloditski -a-o: ~a stanovanja
trôha -e z, trohica -e ž, trôSica -e ž
trohéj -a m, trohéjski -a-o: ~a
mera, ~a stopica trôhel [-hau] -hla -o trhel; troh-lén -a -o; trohlina-e i, troWjâd -i ž, trohljâva -e ž; trohljiv -iva -o, trobijivost -i ž; trôMica -e ž kostna mrtvina; trohlôba -e ž, trohlôta -e ž, trohnoba^e ž; trohnéti -im, trôhni in- trohni -ite! trohnèl -éla -o, trohnênje -a s; gl. tudi trhel troj -a -e ločilni štev.: ~e vino, ~i otroci, ~e rokavice, hlače; trôje prisl,: ~ živin čet, delavcev; trojen -jna -o, trojnost -i
Trat
i, trojstvo -a s, trojica -e i, trojma -e i vprega, trojka -e ž, trojnik -a n» sukanec, trojad -i i: s trojadjo bi komaj speljal Troja -e ž, Trojec -jca m in Tro-janec -nca m, Trojanka -e ž, trojanski -a -o: ~a vojska, ~i konj
trojaki -ov m mn. gl. trijaki trojček -čka m, trojče -eta s trojica -e ž; sv. Trojica ž os. i.; Sv. Trojica ž kr. i.; trojiški -a -o: ~a nedelja, ~o proščenje trojka -e ž Hevilka tri, vrsta ruske vprege
tromba -e i, trombast -a-o; trom-
bati -am tromboza -e ž med. sesedanje krvi v iilah; trombus -a m krvni se-sedek
trop tropa m: ~ kôz, jelenov; trôpa -e ž: ~ psov, ljudi; tropoma prisl.; tropič -iča m trop -a m in trôpus -a m: trôpi
in figure poet. tropina -e i, nav. mn. tropine -in: vinske, maslene, oljne ~e; tro-pinast -a -o; tropinov -a -o, tropinovec -vca m; trôp -a m, trôpovica -e ž troposfêra -e ž spodnji del atmosfere
tropski -a -o in tropičen -čna -o: ~a vročina, malarija; trôpi -ov m mn.: v ~ih v tropičnih ali tropskih krajih trositi -im, trôsil -a -o in trosila -o, (po)tr0šen -a -o, trôsenje -a s; trôs -a m, trôsek -ska m, trôsje -a s; trôsnica -e i = tro-socvétka -e ž bot., trôsnik -a m bot.
trosita -e i gošča, drožje, ilindra, troskast -a -o, trôskav -a -o; trôskva -e i, trôskev -kve ž, trôskvast -a -o trošiti -im, trôsil -ila -o, tr0šenje -a «; tr0šek -ška m, nav. mn. tr0ški -ov stroški, trošk0vnik -a
m, trošarina -e ž, trošnik -a fn, trošljiv -iva -o potraten trot -a m, trôtov -a -o, trôtji -a -e, trôtovski -a -o, trôtovka -e ž; trôtar -ja m prisklednik, trota riti -im = trôtiti -im priskle-dovati
*trotoar -ja m pločnik, hodnik trovati trujem, troval -a -o; tro-
vilo -a s strup; trovar -ja m tfpati -am tlačiti, trcati, tipanje -a s
trpek -pka -o in -ô; tfpkast -a -o,
trpkôst -i i in trpkost -i ž trpeti -im, trpčč -éèa -e, trpi -ite! trpèl -éla -o, trpljenje -a s: trpeti lakoto, bolečine, stroške; obleka, denar, bolezen ne trpi dolgo; trpen -pna -o, trpnik -a m pasiv slovn., trpnost -i ž; tfpež -a in trpčž -čža m, trpežen -žna -o, trp0žnost -i ž; trp-Ijiv -iva -o, trpežljiv -iva -o; trpè -éta m, trpin -a m, trpin-ka -e i, trpinčiti -im, trpinčenje -a s, trpljénka -e i bot. pa-sijonka
trpôtec -tca m bot., trpôtéev -a -o tfs -a m: obrezati, okopati tfsje -a s, trsov -a • -o, tfsen -sna -o: ~o perje; trsast -a -o, tfsnat -a -o, tfsnica -e i, trso-vina -e ž trska -e ž in trskà -è ž, trščica -e
ž, tfskast -a -o; gl. treska trst -a m, tfstje -a s in trstjè -à s, trstičje -a s; trstov -a -o, tfstovec -vca m, trstovina -è ž; trsten -tna -ô, trstnat -a -o, trstnica -e ž zool., trstén -a -o, trstenica -e ž piščalka, trstenina -e i, trstast -a -o, trstovit -a -o, trstika -e ž, trstikast -a -o, tr-stikov -a -o, trstikovina -e ž; trstiti -im: strop ~ Trst -a m kr. i., Tržačan -a m, Tržačanka -e ž; tržaški -a -o: ~a luka, Tržaški zaliv
tfš
t^š -a m parobek, Hor, tfšje -a s, trsàt -éta -o. trSétost -i i, tfšav -a -o v rasti zaostal, tfšast -a -o, tršelj -šlja m, tršljfka -e i bot., tršljikov -a -o trta -e ž: iz ~e izviti; irtjè -à s, trtovîna -e ž, tften -tna -o: ~a UŠ, ~o perje; tftnik -a m nož, tftar -ja m hroii, trtmščina -e i, tftast -a -o; trtica -e i, trti-cen -čna -o trubadnr -ja m srednieveiki po-tujoli pevec, trubadûrstvo -a s, trubadûrski -a -o: ~a lirika Trubar -ja m, Trubarjev -a -o, trübarski -a -o, triibarščina -e ž Trubarjev jezik, trubariéna -én s mn. kar zadeva Trubarja trud -a m, truden -dna -o, trüd-nost -i ž; (u)trudljiv -iva -o. (u) trudi jivost -i i; truditi -im (se), triidil -ila -o; trudoljûben -bna -o, trudoljubnost -i ž; *trijdapöln -a -o [-ôy-] truda poln, utrudljiv, naporen truma -e i, triimica -e i, trümoma prisl. trup -a m, truplo -a s, tn'ipelce -a
f-palc-] s trupati -am = triipiti -im tolči,
razdévati, trûpanje -a s truskati -am ropotati, trûskavec
-vca m, trûsniti -nem trust -a m kapitalistična združba velikih podjetij z enotnim vodstvom, triistoivski -a -o trušč -a tn: hriišč in truščiti -im ropotati, triišči -ite! truščil -a -o, truščenje -a s tfzati -am, trzniti -nem; trzévica
-e ž, trzéj -a tn tfzen -zna -o: ~a njiva, trznina
-e i, tržnica -e i tržiti -im, trženje -a s, tržeč -žca m, tržišče -a «, tržen -žna -o, tržnina -e i, tržnica -e ž, tfžni-čen -čna -o: ~a streha; gl. tudi trg tn trgovati
tu prisl. kaie točko, mesto: ~ in tam, ~ pa tam, sem pojdi! tukaj prisl., tukajle prisl, tukajšnji -a-e; tule tn tulè, le-tù; +od tu od tod tuba -e i glas. 1. vrsta pihala: v taborišču se je oglasila tiiba; 2. vrsta posode: tiiba vazelina, zobne paste tuberkuloza -e i jétika, suiica; tuberkulozen -zna -o jetičen; tubêrkul [-kul] -kula m; tuber-kulin -a tn, tuberkulinski -a -o: ~o zdravljenje Tübingen -a m kr. i. nem. mesta;
tiibinški -a -o tûcat -a m, tûcaten -tna -o: ~o blago
tildi prisl: ~ ti pojdeš, ~ videl ga nisem; tudi če vez. četudi: ne dovolim, tudi če se na glavo postaviš
*tiiga -e i tôga, toinost, žalost; *tugovati -ûjem togovâti, žalovati; *tûžen -žna -o tdžen, žalosten, *tûînost -i ž otožnost Tûgomer -a m os. i.: Jurčičev Tû-gomer; Tûgomerov -a -o: ~o ravnanje; tûgomerski -a -o: ~a zaupljivost tuhnéti -im, tuhnèl -éla-o tohneti, tûhniti -nem, tûhel [-hau] -hla -o tuhtati -am (miselno) vrtati, zamišljen biti, premišljevati, tuhtanje -a s, tûhtavec -vca m zamišljenec, tûhtavka -e ž za-mišljenka Tuilerije -ij [tuilerije] ž mn. I i. pariške palače; tuilerijski -a -o: ~i muzeji, ~i vrtovi tuj -a -e (+ptuj), tûjec -jca m, tûjka -e ž, tûjëiti -im, tûjski -a -o: ~i promet; tujskopro-méten -tna-o: ~a pisarna; tûj-ščina -e ž, tûjstvo -a s; tujče-véti -ûjem, tujčevšl -éla -o, tujèevénje -a «, tujëevélec -lea [-duc-] m, tujëevélka -e [-àuk-] Ž, tujčevalen -Ina -o [-In-];
iuš
tuji'ti rim, tuji -ite! tujii -a -o, tujénje -a «; tujina -e i, tu-jinec -nca m, tujinstvo -a s; tujek -jka m med. tuje- v sestavi: tujeljtiben -bna -o, ~ljubje -a s; tujeroden -dna -o, ~r6dec -dca m; tuje-zémski -a -o, ~zémec -mca m, ~zémstvo -a s tukalica -e I liska, vodna kokoika tukati -am se počeniti, potuhniti se, tukec -kca m, ttikast -a -o kisel: ~ obraz, ~o vreme, tùk-niti -nem duh po sodu (tukec) imeti
Tukidides in Tukidid -a m os. i.
gri. zgodovinarja; Tukididov-a -o tul [tût] -a m, tulec -Ica [-le-] m, tulček -čka [-U-] m; tùlka -e [-Ik-] i: cigaretna ~ stročnica; tulast -a -o, tulav -a -o votel, tulčar -ja [-K-] m zool. tulipan -a m, tulipanovec -vca m,
tulipanov -a -o tuliti -im, tuli -te tn -ite! tulil -fla -o, tuljenje -a s in tuljenje -a s tuliti -im (se): tuli se otrok k materi, list se tiili; (s)tuljen -a -o
tuljava -e ž-, tuljdvka -e i; tulja-
ven -vna -o tûlje -a s zadnje predivo in tûlje tûlj i mn.; tul jev -a -o: ~a préja
tumor -ja m oteklina, bula, goba, tumorozen -zna -o; tumescénca -e i
+tumdlt -a [-It-] m vriši, direndaj, nemir, izgred tun -a m riba, tunina -e i tiihdra -e i moivirna severna stepa, tlindrski -a -o *tunél [-él] -a m predor, *tunél-
ski -a -o [-Is-] predorski tunika -e i starorimsko oblaiilo Tunis -a m, Tunizija -e i, tuniški -a -o: ~i bej, Tunizijec -jca m tiinja -e i keblica; tiinjka -e i; ttinjek *njka m
*tur -a m tv6r
tur -a m zool.: evropski ~ zober, ameriški ~ bizon; turov -a -o, turica -e i, turji -a -e tura -e ž (gorski) vzpon, turist -a m, turistka -e i, turistovski -a -o; turistika -e i, turističen-čna -o, turizem -zma m turban -a m, turbanski -a -o turbina -e i, turbinski -a -o turčati -am: s pirhi turčanje -a s
Türe Tür i mn. kr. i.: Visoke
turški -a-o: ~i vrhovi Türek -rka m, Turkinja -e i. turški -a -o; Turško -ega s: na ~em, s ~ega; Turčija -e z in Turčija -e ž; turščina -e ž, türek -rka m bot.: utrgaj tistega ~a; türkec -kca m bot., türka -e i bot. Tnrgenjev -a m: povesti Turge-njeva
turÜz -a m vrsta dragulja; tur-kizov -a -o, turkizen -zna -o: ~i nakit turneja -e i potovanje, gostovanje umetnikov: ~ po državi pot po, biti na ~i po biti na poti po turnir -ja m (viteška) tekma: srednjeveški, šahoivski tur-nirski -a -o: ~o vodstvo Tumograjska Josipina -e -e i os. i.
slov. pesnice türnus -a m vrsta, red: po ~u po
iredi, po vrsti turoben -bna -o, turobnost -i ž,
turobnež -a m türscicä -e i koruza, turščičen -čna -o: ~i žganci; turščičevina -e i = turščina -e ž; turščišče -a s = türščevišče -a s Tuskulum -a m 1. i. Ciceronovega letoviiia v Albanskih gorah pri Rimu; tüskulum -a in tuskula m (splošno) udobno in mirno bivališče
tüš -a m: prevleči s ~em; tuši-rati -am, tuširanje -a s .
tuš
tuš -a m glas.: skladLa se konča s ~em
+tiiš -a m prha; +tušati -am se oškropiti se, iti pod prho, (o)pr-hali se
tûtàti -am kujati se, tûta -e ž,
tùtast -a -o kujav, tûtka -e ž tutnjati -âm votlo bobneti, tutnjàl
-âla -o, tiitnjâva -e ž
*tutor -ja m varuh, skrbnik, *tû-torski -a -o varuški, *tutéla -e ž varuštvo
tuzémec -mca m, tuzémka -e i, tuzémstvo -a s, tuzémski -a -o tvar -i ž materija, tvâren -rna -o materialen, tvârnost -i ž, tva-rina -e i, tvarinski -a -o tvégati -am, tvégan -a -o: pre-tvégano je; tvégan je -a s; tvegav -a -o, tvégavost -i ž, tvé-gavec -vca m, tvégavka -e i tvêsti (+tvéziti) tvêzem, tvêzi-îte! t vézel tvêzla -o, (na)tvézen -a -o, tvézenje -a s; tvéz -i i pramen, pas, tvéza -e é
tvoj tvôja -e svoj. z.; po tvoje prisl.: čisto po ~ se nosi'kakor ti, po tvojem prisl.: po ~ je to drugače po tvojem mnenju; tvojec -jca m in tvojec -jca m, nav. mn. tvojci -ev m tvor -a m (*tiir), tvorček -čka m; tvorast -a -o, tvorav -a -o, tv6-ravost -i ž, tvorovje -a s karbunkel
tvoriti -im, tvor jen je -a s; tvorec -rca m; tvorba -e ž, tv6r-ben -a -o [-ban-]; tvoren -rna -o, tvornost -i i; tvornica -e i; tvorniški -a -o, tvorničar -ja m, tvornik -a m generator; tvorilen -Ina -o [-In-], tvorilnost -i [-In-] ž; tvorilo -a s kalup za sir, mali kruhek; tvorina -e ž, tvoritev -tve ž, tvoritelj -a m, tvorite-Ijica -e i *tvfdka -e ž firma, podjetje Tyrš [tirš] -a m os. i. češ. telovadnega strokovnjaka, Tyršev -a -o [tirš-]: Tyrševa cesta
U
u kot ime črke m neskl.: mali u,
véliki U, pri u začni u- predp.; loči se od predp. v- v sestavah in pomeni: 1. odmikanje, odstranitev, umanjšanje: uiti, uleteti se, ulomiti (vejo), umanjšati, upasti, urezati, usu-šiti se; 2. dovršitev kakega dejanja: učakati, ubiti, udomačiti, ugledati, ugoditi, ukrasti, umreti, ustrašiti, utopiti, umesiti (kruh); predponi u- in v- se v pisavi praviloma razločujeta po pomenu in po prvotnem izvoru, v izreki pa največkrat ne; če se prejšnja beseda končuje na soglasnik, se oba izgovarjata kot [-U-] : sem ubil in sem vbil [sam ubïu]; za samoglasnikom se pa obe predponi veietav dvoglasnik:
je ubil in je vbil [je »biffj; primeri različnega izgovora, kakor je urezal palico [je urizajf.] in je vrezal znamenje [je vriza^] so le redki in ne morejo ustaviti zamenjave teh dveh predpon; gl. tudi v- in § 81; pred začetnim v- pišemo z u- tudi prvotno predpono V-: uvesti, uvoz, uvod, uvajati, uvrstiti itd.; loči: ubiti (lonec): vbiti (si kaj v glavo); udelati (zemljo): vdelati (kaj v zlato); udreti (sollze se udero): vdreti (v hišo); uliti (dež se ulije): vliti (vodo v sod); ustaviti (voz, tek): vstaviti (besedo v stavek), utepa se mu: vtep-sti si v glavo itd. ubadati -am se ubijati se, usajati se: ~ se z delom, kaj se pa
učiniti
ubadaš? toda: vbadati šivanko v blago pri šivanju; ubadanje -a s, gl. tudi ubôsti ubéliti -im gl. beliti: ~ platno ubežati -im gl. bežati, ubčžen -žna -o, ubčžnik -a m, ubčž-nica -e i, ubčžniški -a -o, ubčž-nost -i i ubikacija -e ž stanovanje, prostor, kraj
ubirati -am: ~ striine, glasove, sod s šestilom; ubiranje -a s, gl. ubrati ubistriti -im (se) gl. bistriti, ubi-stril -ila -o, ubistritev -tve ž ubiti -jem (se) gl. biti, ubit -a -o: ~ lonec, glas; ubitek -tka m, ubit je -a «; ubijati -am (se), ubijal -a -o in -âla -o, ubijanje in -ânje -a s: ubijati se z délom mučiti se, ukvarjati se; ubijalec -lea [-du-] m, ubijâl-ka -e [-du-] ž; ubijâlski -a -o [-du-], ubijâlstvo -a [-du-] s; toda: vbiti, vbijati komu kaj v glâvo; gl. tudi uboj ublažiti -im, ubMži -ite! ubMžil -ila -o, ublažčn -êna -o, ublažitev -tve ž; ublaževâti -ujem, ublaževal -âla -o, ublaževânje -a «; ublažilen -Ina -o [-In-] ubog -a -o: ~ s čim (+na čem), ~ pri pameti, ~ v duhu; ubožen -žna -o, ub0žnost -i ž, ubožnosten -tna -o: ~o spričevalo; ubežnica -e i, ubožniški -a -o, ubožec -žca m, ubožček -čka m; ubožica -e ž, ub0ščina -e ž, ul^štvo -a s; ubožati -am, ubožanje -a s ubogati -am, ubôganjé -a s, ubogljiv -iva -o in ubôgljiv -a -o, ubogljivost -i ž, ubogljivec -vca m, ubogljivka -e i uboj ubôja m, ubôjen -jna -o, ubojnik -a m, ubojniški -a -o, ubojstvo -a s, gl. tudi ubiti uboren -rna -o, ubornost -i i; ubôre bôre: ti ubore'siromak!
ubôsti ubôdem gl. bosti zbosti, toda: vbôsti (šivanko v kaj), ubôdel ubôdla -o: ubôdel se je, ubodèn -êna -o, ubôd ubôda m. ubodina -e i; gl. tudi ubâdati ubraniti -ânim gl. braniti, ubrâ-
njen -a -o, ubranitev -tve ž ubrâti ubêrem gl. brati, ubrân -a -o: ubrâti sod poiskati dnu polmer, pot ubrâti, ni mogel prave besede ubrâti, ubrâni glasovi; ubrânost -i ž harmonija, gl. tudi ubirati
ubrisati ubrišem (se) zbrisati, učistiti se, udariti: vino se ubriše, ubrisati koga, ubrisati jo; ubri-san -a -o: ~e glave biti ubriti ubrijem (se) pri britju se raniti
ubrusiti -im (kaj, se) zbrusiti, pri brušenju se urezati: kamen se v potoku ubriisi, ubrtišen -a -o, ubrtis -a m ucéniti -im gl. céniti pri ceni se zmotiti: žena se je ucénila; ucénjati -am ncenfti -im (se), ucéni -ite! ceno zgubiti; ucénil -ila -o: pšenica se je ucenila, ucenjèn -êna -o uc(v)réti -èm gl. creti: ~ jo pobegniti, steči, ubrati jo učakati -am kaj ali česa gl. čakati: ~ veliko starost, ~ spo-mlâdi, uéâkanje -a s, uèâkljiv -a -o
učen -čna -o: ~a dôba, knjiga, ~i jêzik: fant je ~ se lahko uči; učnina -e é ucênec -nca m, učenčev -a -o (+uêêncev), uèênka -e i, uèên-kin -a -o, uèênèek -čka m; učenik -a m učitelj, učenec, uče-niški -a -o, učeništvo -a s; uče-njâk -a m, ucenjâkinja -e ž, učenjâški -a -o; ličben -a -o [-ban-], učbenik -a [-ban-] m učiniti -im in učiniti -im žito e re-ietom očistiti, občiniti, učini -ite!
*učuiiti
učfnil -ila -o, uéinjèn -êna -o; učinek -nka m; učinjati -am *učiniii -im storiti, napraviti, učinek -nka m; učinkovati -ujem, uëinkovàl -âla -o, učinkovanje -a s; učinkovit -a -o, učinkovitost -i i učistiti -im, učiščen -a -o: vino
se je učistilo učitelj -a m, učiteljica -e ž, učiteljski -a -o, učiteljstvo -a s, učiteljišče -a s, učiteljiščnik -a m, učiteljiščnica -e ž; učitelje-vâti -ûjem, učiteljeval -âla -o, uêiteljevânje -a s [povsod: -telj-r
učiti -ini (se): ~ koga česa, ~ se česa oit kaj; ûëi -itel učil -a -o, uččn -êna -o, uëênje -a s, učenost -i Ž; učilo -a s, ûcilen -Ina -o [-tn-]: ~i učni pripomoček, učilišče -a s, učiliški -a -o, učilnica -e [-In-] i; uôljiv -fva -o, učljivost -i Ž; gl. tudi ucênec uclovéciti -im se, učlovečenje -a s; uëlovecevâti -ûjem se, učlo-večeval -âla -o, uëloveëevânje -a 8
učvrstiti -fm, učvrsti -ite! učvrstil -ila -o, učvfščen -a -o tn učvrščen -êna -o, učvrstitev -tve i; učvrščati -am, učvrščanje -a s; učvrščevâti -ûjem, učvršče-vàl -âla -o, uëvriëevânje -a s ûd -a tn: ~ Slovénske Mâtice; ûden -dna -o: ~e bukve; ud-nina -e ž, ûdnica -e ž proiin, ûdec -dca m; ûdast -a -o, ûd-nat -a -o udàr -âra m^ udârec -rca tn; udâ-ren -rna -o, udârnik -a tn, udârnica -e é, udârniški -a ro: ~o delo, udârnost -i i, udarnina -e i; udâriti -im, udârjen -a -o, udârjenost -i i; ùdârjati -am, udârjanje -a s udàv -âva m boa (kača), ùdâvji -a -e
udebeliti -im (se) gl. debeliti, udebélil -ila -o, udebeljèn -êna -0, udebelftev -tve ii udebeùéti -im = udebditi se, udebelélost -i i, udebeljênost -i i +udéjstviti -im uresničiti, uveljaviti: njegovemu posredovanju se je posrécilo +udéjstviti (uresničiti) balkânski sporazûm;
*udejstvovâti -ûjem se delovati, udejstvovàl -âla -o, *udejstvo-vânje -a s delovdnje: vlada je sprejela nekaj sklepov, ki posegajo v zasebno *udejstvovâ-nje (delovanje, uveljavljanje) državljanov udélati -am (se): ~ kožo, ~ njivo iz puSëâve, vrême se udéla; udélan -a-o: ~ svét; udelâvati -am: samo joka in udelâva; udelovâti -ûjem, udelovàl -âla -o, udelovânje -a s, udelovâlec -Ica [-duc-] m, udelovâlka -e [-duk-] é; toda: vdélati -am: ~ kamen v zlato udeležiti -fm se, udel0ži -ite se! udeléžil -ila -o, udelezèn -êna -o tn udeléžen -a -o, udeléženec -nca tn, udeléženka -e i, ude-léžba -e ž, udel0žnik -a m, udeléžnica -e ž; udéleževâti -ûjem se, udeleževil -âla -o, udeleževânje -a s udeliti -im (komu kaj) gl. deliti, udélil -ila -o; udeljevâti -ûjem, udeljevàl -âla -o, udeljevânje -a s
+ûdica -e f ôdica, trnek udinjati -am (se) najeti, obvezati (se), zadati se, pogoditi se: udinjal se je pri podjetju udirati -^m gl. udreti udében -bna -o: ~o stanovanje,
udobnost -i i udobiti -fm dobiti: kar med tednom udobi, v nedeljo zadrobi udobrovôijiti -im (koga, se) v dobro voljo spraviti
ugnêsti
udolžiti -im se zadolžiti se, iidulži -ite! udolžil -ila -o, udolièn -êna -0, udolžitev -tve i [povsod: -ouž-] udomačiti -im (koga, se), udomačen -a -o, udomačitev -tve i udréti udrèm fn udêrem (se) gl. dreti: ~ jo kàm, solzé se ude-rô, kri se je udfla, zemlja se mi je pod nogami udfla; udôr -ôra m: krvni udorina -e ž; udirati -am, udiranje -a s; udrte oči, udft obràz; toda: vdréti V kaj, gl. tam: voda je vdrla v mlin, kakor bi se bil v zémljo vdrl udrihati -am (po kom, ččm), udrihanje -a s, udrihač -a m; udrihaški -a -o, udrihaštvo -a s; udrihniti -nem: ~ koga, po kôm; udrihalica -e ž udržati -im gl. držati: ni ga m0či (moč) udržan -a -o, udfžba -e ž, udržek -žka m; udfžljiv -iva -o, udržljivost -i ž; udržati si pridržati si, prihraniti zase; udrževati -ûjem, udi-ževal -âla -o, udrževanje -a s udušiti -im zadušiti, udûSi -ite! udûlil -ila -o in udušilo -i, udulèn -êna -o; udušljiv -iva -o, udušljivost -i ž udvorljiv -iva -o, udvorljivost -i i; udvôren -rna -o, udvôrnost -i i
ugajati -am, ugâjanje -a s, gl.
tudi Ugoditi uganiti ugânem, ugâni in -ni -ite! ugânil in uganil -ila -o, ugâ-njen -a -o, uganitev -tve i [nepoud. povsod -gan- in -gan-]; uganka -e ž, ugânkar -ja m, ugânkarica -e ž, ugânkarski -a -o, ugânkarstvo -a s; uganje-vâti -ûjem, uganjevânje -a s; ugibati -am in -bljém, ugibanje -a s, ugib -a m uganjati -am: burke ugânjanje -a s, gl. tudi ugnati
ùgasiti -im gl. gasiti: svečo ugâsil -ila -o, ugasèn -êna -o, ugasênje -a s, ugasitev -tve ž; ugâSàti -am: ~ svečo, žejo; zvezde ugašajo; ugâSanje -a s; ugasovâti -ûjem: veter sveče ugasûje, žerjâvica ugasûje; ugasovàl -âla -o, ugasovânje -a s; ugâsnîti -nem nepreh.: lûé ugâsne, ugasnil -a -o in -ila -o: ogenj je ugâsnil; toda: Janez je ugâsil ogenj; prid. ugâsel -sla -o: ~i ognjenik, ugâsnjenje -a s ugibati gl. uganiti ugibčen -čna -o gibčen, Ugibčnost -i i gibčnost; ugibek -bka m, ugibkost -i ž Dgladiti -im gl. gladiti, uglajèn -êna -o in uglâjen -a -o, uglajenost -i ž; uglâjati -am, ugld-janje -as uglasbiti -im, uglâsbil -a -o, uglâsben -a -o, uglasbitev -tve ž uglasiti -im: ~ klavir, violino; uglâsi -ite! uglâsil -ila -o, ugla-§èn -êna -o, uglasitev -tve ž; uglaSevâti -ûjem, uglaSevânje -a s, uglaSevâlec -lea [-duc-] m: ~ klavirjev, ~ pri radijskem sprejemniku, uglaševa-len -Ina -o [-In-] ugled -éda m, ugléden -dna -o, uglédnost -i i; uglédati -am zagledali
uglobiti -im (se); uglobim vodnjak, pesem, delo zaglobiti (se), poffJoWli, uglôbi -ite! ugl6bil-ila -o, uglobljèn -êna -o, uglobljê-nje-a s, uglobitev -tve ž; uglâb-Ijati -am (se), uglâbljanje -a s ugnati uzênem (se) gl. gnati upé-hati (se), ugnân -a -o, ugnânost -i ž; ugân jati -am početi: kaj pa uganjaš? delaš; gl. tudi uganjati
ugnêsti ugnêtem gl. ^êsti, ugne-tèn-êna-o; ugnétati-am, ugné-taiLje -a s, ugnetâlen -Ina -o
ugoditi
[-In-], ugnetač -a m, ugnetavati -am, ugnetavanje -a s ugoditi -im, ugodi -ite! ugodil-ila -o in ugodilo, ugoden -ena -o: prošnji je ugodeno, ugoditev -tve ž, ugodje -a s, ugoden -dna -o, ugodnost -i ž, ugodnik -a m; ugodljiv -iva -o, ugodljivost -i ž ugonobiti -im, ugonobi -ite! ugonobil -ila -o, ugonobljen -ena -o, ugonobitev -tve ž, ugonobljen je -a s; ugonabljati -am, ugonabljanje -a s ugotoviti -im, ugotovi -ite! ugotovil -ila -o, ugotovljen -ena -o, ugotovitev -tve ž, ugotovitven -a -o [-tvan-], ugotovitelj -a m, ugotoviteljica -e ž, ugotovilo -a s; ugotavljati -am, ugotavljanje -a s, ugotavljavec -vca m, ugotavljavka -e ž; ugotavljalen -Ina -o [-In-] ugovor -a m prereka, nasprotovanje, protest, odpor, očitanje, pridržek, ugovoriti -im si kaj izgovoriti si; ugovorljivec -vca m, ugovorljivost -i ž, ugovornik -a m; ugovarjati -am (komu v čem), ugovarjanje -a s, ugo-varjalec -Ica [-dy.c-] m ugrabiti -im gl. grabiti, ugrabljen -a -o, ugrabljenje -a s, ugrabitev -tve ž, ugrabek -bka m, ugrabljenec -nca m, ugrab-Ijenka -e ž, ugrabnik -a m; ugrabljati -am, ugrabljanje -a s ngreti ugrejem (se) segreti gl. greti: ~ se s bojo; ugrevati -am, ugrevanje -a s ugrezniti -nem se, ugreznjen -a -o; ugrezati -am se, ugrezanje -a s; ugrezen -zna -o: ~i travniki; ugrezi jiv -iva -o, ugrez-Ijivost -i ž ugristi ugrizem gl. gristi zagristi, odgristi; ugriz -a m, ugrizek -zka tn; ugrizača -e i: pijača in ugrizi jiv -iva -o, ugriz-1 jivost -i ž; ugrižljaj -a tn;
ugrizniti -nem, ugriznjen -a -o; ugrizovati -ujem, ugrizovàl -âla -o, ugrizovânje-as; toda: vgriz-niti (v jabolko) gl. tam ùb medm.: ùb, kako je mraz zunaj! (neprijetnost); ùb, ta človek! (jeza) uhajati -am, uhâjanje -a s, uha-jâë -a m, uhajâSki -a -o, uha-jâStvo -a s, uhajâlec -Ica [-du-] m, uhajâlëev -a -o [-du-] uhan uhâna m, uhânëek -čka m uharica -e ž: vélika ~ uhati -âm, uhàj -âjte! uhàl -âla
-o, uhânje -a s ûhelj ûhlja m, liheljček -čka [-halj-] m, ûhelj nik -a [-halj-] m, ûhlja -e ž, uhljâë -a m = uhâë -a m, uhâëa -e i; ûhljast -a -o, uhljàt -âta -o; uhljâti -âm, uhljàl -âla -o, ubijanje -a s uhitéti -im gl. hitéti uiti: Na zvé-zdo gledèë ubiti, je otét; uhitéti koga prehiteti, prekositi, biti hitrejši uho uSésa s: na ûho in na uho (povédati), za ûho udâriti (počiti) koga; v ûho me piši! uSésa me bolé (+ušesi me bolita), te bom za uSésa, imeti jih za ušesi; uho pri šivanki, ušesa pri posodi, ušesa (balansa) pri kolesu; uhàt -âta -o, ûhast -a -o; usésce -a s, uSésast -a -o, uSé-sen -sna -o: ~e bolezni, uSés-nica -e ž, uSésnik -a m sveder za vrtanje ušes pri leseni posodi uhoditi uhodim gl. hoditi, uhojen
-a -o: ~a p6t uholàz -âza m zool. uiti uidem [u-i-], uidi -te! uščl ušli -b in -6 -i: zajec je uSèl, beseda uide komu; uhâjati -am gl. tam
ujasniti -im se: nebo se ujasni, ujâsni -ite! ujâsnil -ila -o, ujas-njen -a -o, ujasnitev -tve ž; ujasnjevâti -ûjem, ujasnjevàl -âla -o, ujasnjevânje -a s
nkoreničiti
lijcati -am, ujcanje -a s; ûjckati -am (se) = ujčkati -am (se) gûgati (se) djec ujca m materin brat, tijčev -a -o; ujna -e ž materina sestra, ujteva iena ujéd -a m ugriz, ujéd -i i kolika
med., ujéda -e ž: ptica ~ njédati -am (se), ujédanje -a s, ujédav -a -o, ujédavec -vca m, ujédavka -e i kdor se rad ujeda, ujédavost -i i; ujedljiv -fva -o, ujedljivost -i i, ujedljfvec -vca m, ujedljfvka -e i, ujedina -e i, gl. ujesti ujèm -éma m, ujemljîv -fva -o,
ujemljivost -i ž ujémati-am se: ~ se s kom (čim),
ujémanje -a s, gl. tudi ujeti ujésti ujém (se) gl. jesti: mraz se je ujédel, ujéden -a -o: ~o zélje; gl. ujédati -am ujéti u jâmem, ujêmi -ite! ujél -a -o, ujét -a -o, ujétje -a s; ujét-nik -a in ujetnik -a m, ujét-nica -e in ujetnica -e i, ujét-niški -a -o in ujetniški -a -o, ujétnistvo in ujetništvo -a s njeziti -im: ~ koga, se, ujézi in ujêzi -ite! ujézil -ila -o in ujé-zilo -i -e: ~o ga je; ujezljiv -iva -o, ujezljfvost -i ž ujma -e ž vremenska nesreča-. toča, slana in druge ujme; ujmast -a-o: ~o leto lijna -e ž gl. ujec ujužiti -i se, ujužilo se je, uju-^ ženje -a s
dk -a m, ukažêljen -Ijna -o, uka-željnost -i i; ukosloven -vna -o metodološki, didaktičen, ~slovje -a s didaktika, ukovina -e i uč-nina; gl. tudi učen -čna -o ukaniti -im: ~ koga, se, ukâni -te! ukânil -a -o, ukânjen -a -o, ukânjenec -nca m, ukâna -e i: ~ sâmega sebe; ukanljiv -iva -o, ukanljivost -i i, ukanljivec -vca m
likati -am, likaj -te! likal -a -o, likanje -a s, ukač -a m, dkavec -vca m
ukaz ukâza m, ukâzen -zna -o; ukâzati tn -âti ukâzem gl. kazati, ukâzan -a -o; ukazovâti -lijem, ukazovàl -âla -o, uka-zovânje -a s, ukazovâlec -Ica [-Ay.. in -le-] m, ukazovâlka -e [-du- in -Ik-] i, ukazovâlen -Ina -o [-In-]; ukazilo -a s, ukazi jiv -iva -o, ukazljivost -i i ukiniti -nem razpustiti, razveljaviti, ustaviti, odpraviti, ukinjen -a -o, ukinitev -tve ž; ukinjati -am, nkinjanje -a s ukisati -am (se); ukisniti -nem:
moka ukisne uklati ukoljem gl. klati: pès je uklàl otroka, komâr me je uklàl; têle se je uklâlo za 15 kil
ukléti ukôlnem [-6u-] gl. kleti, uklét -a -o: ~i grâd; ufclétost -i i; uklinjati -am, uklinjanje -a s; uklinjevâlec -Ica [-du-] m, uklinjevâlka -e [-du-] i ukloniti uklonim, ukloni -ite! uklonil -ila -o, uklônjen -a -o, uklôn -ôna m, uklonitev -tve i, uklonljiv -iva -o kdor (kar) se dd ukloniti, ufclonljivost -i i, uklânjati -am, uklânjanje -a s; uklanljiv -iva -o kdor se rad uklanja, uklanljivost -i ž, uklan-Ijivec -vca m, uklanljivka -e ž ukoncâti -âm pokončati gl. končati, ukončAn -a -o, ukonèânje -a s; ukončevfiti -ûjem, nkon-čevšl -âla -o, ukonëevânje -a s ukôr ukôra m graja, ukoriti -im koga, ukôri -ite! ukoril -ila -o, ukorjèn -êna -o, ukorjênje -a s, ukoritev -tve i, ukoritven -a -o [-tvan-] : ~i odlok ukoreničiti -im se: sadika se uko-reniči, ukoreničen -a -o: ~e trte; ukoreniëevâti -ûjem, uko-reniëevânje -a s
ukoreniniii
ukoreniniti -im (se), ukoreninjen -a -o, ukoreninjen je -a s, uko-reninjenost -i i; ukoréniti -im (se)
ukositi -im s kosô urezati gl. kositi, ukôsil -ila -o: zajca je ukosil
Ukrajina -e ž, Ukrajinec -nca m, Ukrajinka -e i, ukrajinski -a -o, ukrajinščina -e ž ukrajšati -am skrajiati; ukrajše-vati -ûjem, ukrajsevàl -âla -o, ukrajsevânje -a s, ukrajsevâ-len -Ina -o f-ln-] ukràS ukrâsa m, ukrâsen -sna -o: ~i pridevnik, ukrâsnik -a m dekoratêr ukrasti ukrâdem gl. krasti, ukrâ-den -a -o: ~o blago; ukrâsti se kàm
ukratiti -im, ukrâtil -a -o: dan se je ukrâtil, ukrâten -a -o, ukrâtenost-i Ž: ~ pravic; ukra-cevâti -ûjem, ukracevàl -âla -o, ukracevânje -a s: ~ pravic ukfčiti -im se: blago se pri pranju ukrči, ukfčil -a -o, ukrčen -a -O, ukfčenje -a s, ukrčitev -tve i
ukreniti ukrénem zaviti, upogniti gl. kreniti: vrât pod jârein ~ ukreniti ukrénem skleniti, določiti, odrediti, ukrêni -ite! ukrenil -ila -o, ukrénjen -a -o, ukrenitèv -tve ž, ukrèp ukrepa m; ukrépati -am, ukrépanje -a s
ukrepiti -im (se) okrepiti, ukrepi -ite! ukrépil -ila -o, ukrepi jèn -êna -o, ukrepitev -tve i; ukrep-1 jevâti -ûjem, ukrepljevân je -a s ukresâti ukrésem gl. kresati: ôgen j ukresân -a -o; ukrès ukrésa m; ukresovâti -ûjem ukréten -'tna -o gibčen, sposoben, okreten; ukrétnost -i i, ukrét-než -a m, gl. neukréten ukfhniti -netn: ~ vejo odlomiti, ukfhnjen -a -o: -^a veja
ukriviti -im skriviti, ukrivi -itë! ukrivil -ila -o, ukrivljen -a -o, ukrivljenost -i ž, ukrivljenje-a s, ukrivitev -tve i ukrojiti ukrojim gl. krojiti: ~ obleko, ukrojil -ila -o, ukrojen -éna -o, ukroj -oja m, ukrojek -jka m, ukrojitev -tve ž ukrotiti -im, ukroti -ite! ukrotil -ila -o, ukrocèn -êna -o, ukro-titev -tve ž; ukrotljiv -iva -o, ukrotljivost -i ž; ukrocevâti -ujem
ukuhati -am se gl. kuhati: jed se ukûha je je manj (nasprotno : nakûhati se), todlt: vkûhati sâdje; ukûhanje -a s; ukuhâvati -am se
ukvarjati -am se s čim, ukvârjal
-a -o, ukvârjanje -a s ulâcniti -im koga (se) zlačniti: delo človeka ulâéni, uMčnjen -a -o
ulân -a m vrsta konjerrikov, ulânec -nca m, ulânka -e ž kratka ulan-ska suknja; ulânski -a rO: -^i polk
uléci ulézem: pod môjo tčžo bi ti ulégel podlégel; ulééi se leči, polééi se: môrje se je ulêglo; ulégati -am (se): povôdenj se uléga poj éma; svét se uléga pàda, se poséda; uléga -e i, ulégavka -e ž hruška, ki se, uleži, uleglina -e i usedlina ulékniti -nem (se) upogniti^ ulék-njen -a -o: če koga zbodeš v hrbet, se ulékne; deskà se je uléknila
uleniti -im se poleniti se gl. leniti
se, ulénil -ila -o uletéti -im se gl. leteti: beséda se uleti, vôda se je uletéla, stroj se je ulêtel, pri presi-panju se nekaj zrnja uleti uležati -im (se): sâdje se uleži, ulèZân -a-o: -^o sâdje; ule-žavati -am se
umetelen
ulica -e i, mn. ulice -ic ozka ograjena pot, liličica -e i, uličen -čna -o: ~i sekretar uliti ulijem gl. liti: svečo, zvon dčž se je ulil, ulit -a -o, ulitje -a 8, ulitek -tka m; uli-jati -am: dèz se ulija; ulivati -am, ulivanje -a 8, uliv -a m, ulivalo -a 8, ulivač -a m; toda: vli(va)ti vodo v sod tilj -a m votlo drevo, panj (čebelji), liljev -a -o: ~o žrelo; uljnjak -a m, ulj išče -a « uljé -ésa m absces, ulkus; ul jésen -sna -o
ùljec ùljca m gumijasta cev ûlkus -a m čir, razjeda, ùlkusen -sna -o; ulcerâcija -e i, ulcero-zen -zna -o, vse med. ulomiti ulomim odlomiti gl. lomiti: sneg se ulomi, ulomiti véjo, kos kniha; ulomljen -a -o, ulômljenje -a 8; ulom -oma m, ulômek -mka m, ulomkov -a -o: ~a črta, ulomnica -e i; ulamljati -am; toda: vlomiti v hišo, gl. tam uloviti -im, ulovi -ite! ulovil -ila -o, ulovljèn -êna -o, ulovitev -tve i, ulovek -vka m nltimét -a m zadnji poziv, zadnja beseda, zadnji pogoj: dati komu postaviti ~ sprejeti, odbiti; ultimatfven -vna -o: ~e zahteve, ~o postaviti pogoje [povsod: -It-] ultra [-U-] lat. predi, preko (kake meje): liltra žarki, liltra valovi ultra- v sestavi: ultramarin -a m neka modra barva; ultrardeč -éca -e: ~i žarki; ultravioléten -tna -o = ultravijoličen -čna -o = ultra vijoličast -a -o: ~a svetloba
lim -a m: bil je ves iz uma; limen -mna -o, limnost -i i, umnik -a m, umljiv -iva -o, umljivost -i i; umovati -Vijem, umovàl -âla -o, umovânje -a s,
umôven -vna -o, umovâlen -Ina -o [-In-]
umakniti umaknem, umâkni -te! in umakni -ite! umâknil in umaknil -ila -o, umâknjen -a -o, umaknitev -tve i, umakljiv -iva -o [nepoud. povsod: -mak-in -mak-] umanjkati -am zmanjkati, besede ne driati; umanjkovâti -ùjem, umanjkovàl -âla -o, umanjko-vânje -a s umanjšati -am zmànjiati, umânj-šan -a -o, umanjSâva -e ž; umanjSevâti -ûjem, umanjSevàl -âla -o, umanjSevânje -a s umâzati umâžem gl. mazati, umâ-zan -a -o, umâzanje -a s, umazanec -nca m, umâzanka -e i, umâzanost -i i, umazanija -e i; umâzek -zka m umécati -am, umécan -a -o: ~o sadje
umediti -im: ~ sâdje, umêdi -ite! umédil -ila -o, umedèn -êna -o: ~e hruške umériti -im, umérjen -a -o, umér-jenost -i i, umérek -rka m; umérjati -am, umérjanje -a s umésiti -im gl. mesiti: ~ moko,
uméSen -a -o: ~o testô umesten -tna -o priličen, primeren, prikladen: uméstno bi bilo umestnost -i i umésti umétem gl. mésti métein uméten -a -o: râvnokar umé teno surovo mâslo, umétenica -e i uméteno mleko; umétati -am, umétanje -a s; umetâé -a m, umetâlo -a s, umetâlnica -e [-âu-] é
umestiti -im in uméstiti -im ustoličiti gl. namestiti, umčščen -a -o in umešččn -êna -o, umestitev -tve i; umeščati -am, umé-ščanje -a s umételen -Ina -o [-In-] zvéden, spreten, vešč, umételnost -i [-In-] é zvfdenoat, veščina
Slovenski pravopis

5:1
umeten
umetem -tna -o, umetnost -i ž, umetnosten -tna -o: ~a zgodovina; umetnik -a m, umetnica -e ž, umetniški -a -o, umetni-štvo -a s, umetnina -e ž, umet-ninski -a -o; umetničiti -im, umetničenje-a s, umetnija-e ž; umetnjakar-ja m zaničlj., umet-njakarstvo -a s zaničlj. umeti umanem (se) gl. meti, umni -ite! ali umani -te! umel -ela -o, umet -a -o, umetje -a s, letos se proso zelo umane je drobno zrno
umeti umem in umejem, umej umejte! umel -ela -o; umevati -am, umevanje -a s; umeven -vna -o, umevnost -i ž umikati -am in -čem, umikanje -a s, umik -a m; umičnik -a m kdor umika (krade) umiliti -im: vino ga je umililo omečilo mu je srce; umiliti se komu: umilil se je očetu, umi-Ijen -a -o umiliti -im v milo spremeniti, z milom prepojiti, umiljenje -a s, umiljenost -i ž, umiljiv -iva -o umirati -am, umiral -a -o, umiranje -a s, gl. tudi umreti umiriti -im, umiri -ite! umiril-ila -o, umirjen -a -o; umirjati -am umisel [-sau] umisli i, umislek-a [-lak-] m; umisliti -im, umišljen -a -o; umišljati -am, umiš-Ijanje -a s, umišljava -e ž umiti umijem, umij -te! umil -ila -o, umit -a -o; umivati -am, umivanje -a s, umivač -a m, umivalen -Ina -o [-In-], umivalnik -a [-In- in -dun-] m, umivalnica -e [ In-] ž, umiva-lišče -a 8 umladiti -im gl. mladiti: ~ sadje, umladil -ila -o, umlajen -ena -o, umladitev -tve ž umleti umeljem se: žito se ume-
Ije (po mletju je teža manjša) umljiv -iva -o gl. um in umeti
umnožiti -im (se) zmnožiti, zmotiti se pri množenju, umnoži -itel umnožil -ila -o, umnožčn -ona -o, umnožitev -tve ž, umnožek -žka m; umnoževati -ûjem, umnože-vàl -âla -o, umnoževfinje -a s umoboleu-Ina-o, umob61nost-i ž.
umobolnica -e ž [povsod: -In-] umočviriti -im se: travniki so se
umočvirili, umočvirjen -a -o umolkniti -nem, umolkni -tel umolknil -a -o in -ila -o, umolk-nitev -tve ž, umolk -a m, umôlk-Ijaj -a m [povsod: -oiik-] umor umora m; umoriti -im, umori -ite! umoril-ila-o, umorjen -êiia -o, umorjênec -nca m, umorjênka -e ž, umoritev -tve ž umoslovje -a s logika, umosloven -vna -o logičen, umoslovec -vca m logik *umotvôr -tvora m umetnina umréti umrèm in umrjèm gl. mre-ti: ~ od žalosti (+žalosti), ~ nagle smrti ali z naglo smrtjo, ~ za jetiko (+na jetiki); umrjoč -a-e, umrj6čnost-i ž, umrtje-a s; umrl jiv -iva -o, umrljivost-i ž, gl. tudi umirati umrtviti -im: meso, požel0nje ~ ; umftvi -ite! umrtvil -ila -o, umrtvèn -êna -o; umrtvéti -im, umrtvi -ite! umrtvèl -éla -o, umrtvélost -i ž umski -a -o, ûmstven -a -o, ûm-stvenost -i ž, umstvenik -a m [povsod: -tvan-] ^unapréditi -im (koga) povišati v službi; +unapreditev -tve ž = + unaprédba -e ž povišanje unciâla -e ž velika črka, unciâlen
-Ina -o [-In-]: ~e črke unča -e ž stara utež (28,34 g) unejevoljiti -im (koga, se), une-jevoljitev -tve ž, unejevoljenje -a s
unepokojiti -im (koga, se), une-pokôji -itel unepokojil -ila -o, unepokojèn -êna -o
upirati
unêsti unêsem gl. nesti: unêslo ga je goljufalo ga je, zmotilo ga je; je mislil, da bo brž naredil, pa ga je unêslo; komaj sem jo unesel sem ušel ; unesèn -êna -o (■•"unešen), unesênje -a s, uné-sek -ska m, unesênka -e ž; unêsti se umiriti se, ponehali: fant se je unesel; vihar se je unésél; unašati -am, unašanje -a s uničiti -im, uničen -a -o, uničenje -a s; uničevati -ujem, uni-čevil -âla -o, uničevanje -a s, uničevalen -Ina -o [-In-]; uničevalec -Ica [-dyc-] m, uniče-vâlka -e [-duk-] ž; uniči jiv -iva -o, uničljivost -i ž, uničljivec -vca m, uničljivka -e i unificirati -am poenotiti, izenaliti, unificiranje -a s, unifikâcija -e ž, unifikacijski -a -o uniforma -e i, uniformski -a -o, uniformen -mna -o; uniformirati -am, uniformiranje -a « unija -e ž [+unija], unirati -am zediniti, uniât -a m, uniâtski -a -o, uniâtstvo -a s unikat -a m edini izvod kakega
knjižnega dela lînikum -a m posebnost, edina izjema, redkost, edini primerek unilateralen -Ina -o [-din-] enostranski: ~a pogodba unisono ilal. prisl. enoglasno, soglasno: ~ je zboo- odobril; peli so ne večglasno unitarec -rca m verska ločina, uni-târski -a -o, unitarizem -zma m univerza -g ž vseučilišče, univer-zitéten -tna -o: ~a knjižnica, univêrzen -zna -o: ~o poslopje univerzalen -Ina -o [-In-] splošen, vesàljen, univerzalnost -i [-In-] i splošnost, vesôljnost; univêr-zum -a m vesàljni svet, vesôlj-stvo; univerzalizem -zma nt fil. uokviriti -im, uokvirjen -a -o,
uokvirjenje -a s up -a m gl. upati
upad upâda m: ~ vode, živega srebra; upâdati -am, upâdanje -a «; upâsti upâdem gl. pasti padem, upaden -a-o: ~ obraz, upâdel -dla -o: ~o lice, upadlost -i i; upadek -dka m, upa-dina -e ž; toda: vpâsti v kaj gl. lam
upaliti -im (luč), upâljen -a -o upati -am: lipam, da bom dobil, lipam si skočiti ("'"upam skočiti), upam zdravj^ pomoči, upam komu denar; upanje -a s, upati si kaj: nisem si upal ugovâr-jati, še dihati si nisem lipal; lip -a m, gl. tudi upnik upêéi upêêem se: kruh se je upé-
kel je izgubil nekaj teže upéhati -am (se), upéhan -a -o, upéhanje -a s, upéhanec -nca m, upéhanka -e i, upéhanost -i Ž, upèh upéha m upepeliti -im, upepêli -ite! upe-pélil -ila -o, upep>eljèn -êna -o, upepeljênje -a s, upepelitev -tve i; upepeljevâti -ûjem, upepe-Ijevânje -a s; iipepelišče -a s upériti -im naperiti: kolo ~ s špi-cami, napérami opremiti, upériti misel V kaj, upérjenost -i i fil.
upésniti -im, upésnjen -a -o,
upesnitev -tve ž upéti upnèm gl. peti pnem podpreti, upreti, upét -a -o; upéti se trudili se, mučiti se, upétost -i i
upihati -am in -šem; upihniti -nem, upihnjen -a -o: luč upihniti ugasiti, toda: ogenj vpihniti podpihati, razpihati upijâniti-im (koga, se), upijânjen -a -o; upijanljîv -îva -o (človek in pijača) upiliti -im (kaj, koga), upiljen -a -o
upirati -am (se), upiranje -a s; upirav -a -o, upiravec -vca m, iipiravka -e i. upvrek -rka m;
uplahniti
upîrljiv -a -o, upi'rljivost -i ž, gl. tudi upreti uplahniti -nem, uplahni -ite! u-plahnil -a -o in -ila -o, uplah-njen -a -o: oteklina, voda u-plahne; uplahovati -ujem, upla-hovàl -ala -o, uplahovanje -a s uplašiti -im (se), uplaši -ite! upla-šil -ila -o, uplasèn -êna -o, upla-Sênost -i ž upléniti -im gl. pleniti, uplénjen
-a -o, uplenitev -tve i upnik -a m, ilpnica -e 2, upniški -a -o
upodobiti -im, upodobil -a -o, upodobljen -a -o, upodobitev -tve ž, upodobljiv -iva -o, upodobi jivost-i i; upodabljati-am, upodabljajoč -a -e: ~a umetnost likovna, upodabljanje -a s, upodabljavec -vca m, upodab-Ijavka -e é upogibati -am in -bljem gl. gibati, upogibanje -a s; upogib-Ijiv -iva -o, upogibljivost -i ž, upogib -a m, upogiben -bna -o, upogibnost -i ž; upogibnica -e ž upogniti upognem,- upôgni -ite! upôgnil -ila -o, upognjen -a -o: ~o pohištvo; upognjenec -nca m: janeževi upognjenci; upogljiv -iva -o, upogljivost -i ž upokojiti -im, upokoji -ite! upokojil -ila -o, upokojèn -êna -o, upokojênec -nca m, upokojên-ka -e ž; upokojitev -tve ž, upo-kojitven -a -o [-Ivan-]: de-krét
upor upora m, uporen -rna -o, upornost -i i, upornik -a m, upornica -e i, uporniški -a -o, uporništvo -a s, upornež -a m, gl. ludi upreti in upirati uporabiti -im gl. rabiti, uporabljen -a -o, uporaba -e ž, uporaben -bna -o, uporabnost -i i, uporabnik -a tn, uporabnica -e i; uporabljati -am, uporablja-
nje -a s; uporabljiv -iva -o, uporabljivost -i i upostaviti -im = vzpostaviti, upo-stavljen -a -o, upostavitev -tve ž upostévati -am poUévati, v poètèv jetnâli, upoštevanje -a s, upo-štčven -vna -o; gl. tudi pošte v upotiti -im (koga kam) pot pokazati komu, upoten -a -o, up6-tenje -a s; upotek -tka m uprasniti -nem: ~ luč, uprasnjen
-a -o; upraskati -am uprati upêrem (si roké) s pranjem si roké obrabiti uprava -e ž, upraven -vna -o, upravnik -a m, upravnica -e ž, upravniški -a -o, upravnina -e ž, upravništvo -a s; upravitelj -a m, uprariteljica -e i, upra-viteljstvo -a s, upraviteljski -a -o; čri. tudi upravljati upravičiti -im: ~ koga do česa (za kaj) dati komu pravico do česa, upravičen -a -o: ~ biti do česa imeti pravico do česa; upravičenost -i ž, upravičenec -nca m, upravičenka -e i; upra-vičevati -ujem, upraivičevšl-âla -o, upraviëevânje -a «, toda: opravičiti se izgovoriti se upravljati -am, uprâvljal -a -o in upravljâla -o, uprâvljanje -a tn upravljanje -a a; upravljavec -vca tn, upravljâvka -e ž, uprav-Ijâlen -Ina -o [-In-] upregniti uprégnem nagniti, upogniti gl. pregniti upréti uprèm: ~ oči v kaj, v koga, ~ se z nogami, ~ se komu, upri -ite! uprl -a -o, uprt -a-o: ~ pogled v nebo, uprta misel fiksna ideja; gl. ludi upirati, upor uprizoriti -im, uprizori -ite! uprizoril -ila -o, uprizorjen -ena -o, uprizoritev -tve i; uprizârjati -am, uprizârjanje -a s ■"^upropastiti-im (koga) unUiti, podreti komu kaj, +upropaščen -a -o
uréiwti
ura -e ž: 1. priprava za merjenje časa: iêpna, stenska, ročna, za-pestna, eestna, stolpna pe-šččna, sončna, električna ~ na uteži, na nihalo, na pero; ~o naviti, naravnati; ~o naviti komu ušesa naviti; — 2. časovna enota: rana, huda, zadnja, smrtna koliko je dobro, debelo, slabo, pičlo ~o hoda; ob 12. uri zadnji čas; pridem 10. '^o od 9h do lOh; v eni ~i pridem; pri navedku časa se sam. ura pogosto izpušča: okoli devete (ure), pred četrto (uro) me ne bo; — uren -rna -o: ~i kazalee, ~a maša za odvrnitev hude ure; uriea -e i, urnik -a m, lirniea -e è kolesje; urar-ja n», urarica -e ž, urarski -a -o, urarstvo -a s, urarn(ic)a -e ž, urnjak -a m škatla, hiša za uro uračunati -am (se) gl. računati uràd -éda m, uréden -dna -o, urédnik -a m, uradnica -e ž, urédniSki -a-o, urédniStvo -a s; urédoma prisl.; uradovéti -ûjem, uradovàl -ala -o, uradovânje -a s Ural [-dl] -a.m kr. i. pogorja, uralski -a -o [-Is-]; urélo-altâjski -a -o; uralit -a m min. uran -a m kem. prvina, uranov -a-o: ~a ruda, urénski -a -o: ~a baterija Uranija -e ž muza zvezdoslovja urasti urés(t)em (se) gl. rasti: V pol leta vsako obleko uraste; hlačam je urasel; te slabosti bo še urasel; drevo se je lepo ura-slo; uraščen -a -o: ~ les; urd-ščati -am (se): hitro urašČa otročjim razvadam, žito se lepo urašča; uraščanje -a « uravnati -âm gl. ravnati, uravnal -ala -o, uravnan -a -o; uravnavati -am, uravnavanje -a s. uravnava -e ž, uravnaven -vna -o uravno^ésiti -im spraviti v ravnovesje; uravnoyéSen -a -o, urav-
novčšenje -a s, uravnovésenost -i i
uraziti -im gl. raziti napravili razo, prasko, raniti, uražen -a -o, ura-ženje -a s, uràz urâza m; uraz-Jjiv -iva -o; uražljaj -a m; ura-žati -am: z zobom se v jêzik ~ urbanitéta -e i uglajenost v besedah in dejanju, vedênju; urba-nistika -e ž, urbanističen -čna -o, urbanizem -zma m urbar -ja [+ûrbar] m, urbarski
-a-o: ~e dajatve, ~i zapisi
*urbas -a m gornje usnje čevljev, oglav
urêëi urêëem gl. reči: živino živini urecèn -êna -o; uré-kati -am; gl. tudi uročen urediti -im, urêdi -itel urédil -ila -o, urejèn -êna -o, ureditev -tve ž, urejênost -i ž; urédba -e ž, urédben -a -o [-ban-]; urednik -a in urédnik -a m, urednica -e in urédnica -e ž, uredništvo -a in určdništvo -a uredniški -a -o iti určdniški -a -o; uréjati -am, uréjanje -a s; urejevati -ûjem, urejevàl -âla -o, urejevânje -a s; urejevâlec -Ica [-du-] m, urejevâlka -e [-du-] i, urejevalen -Ina -o [-In.]
ûren -rna -o: ~ človek, ~o se gibati, ûrnost -i ž; urnokril [-il] -a -o uresničiti -im, uresničen -a -o, uresničenje -a s; uresniCevâti -ûjem, uresnicevàl-âla-o, ures-nicevânje -a s, uresničljiv -iva -o, uresničljivost -i i urézati určžem odrezati, urézan -a -o, urézati se zmotiti se, ogoljufati se; urèz -éza m, uréza -e i, urézanica -e ž kos kruha po končanem delu za na pol; uré-zek -zka m; urézniti -em: vino urézne (kadar je prevrelo in dobi kislino); urezovâti -ûjem (n. pr. krojač obleko), urezovàl
argmiti
-âla -o, urezovânje -a «, toda: vrézati imé v drevésno skorjo nrgirati -am naganjati, pritiskati,
opominjati, urgénca -e ž ûrh -a m zool., bot.; ûrha klicati urin -a m seé, urinski -a -o: ~a infiltrâcija, urinézen -zna -o; urinirati -am, uriniranje -a s, vse med. uriti -im, (iz)ùrjen -a -o, urjenje -a s urôcen -čna -o začaran, uročnica -e ž bot., uročnik -a m bot.; uročiti -im, urôcen -a -o, urôcen je -a s; urôk urôka m in ûrok -a m, nav. mn. urôki -ov uropati -am (kaj), urôpan -a -o Uršula -e é os. i., tiršulin -a -o, Urša -e i, Uršin -a -o, iJrška -e Ž, Ûrskin -a -o; uršulinka -e i, uršulinski -a -o urtikarija -e ž koprivnica med. Urugvaj -a m 1. i. driave, urugvâj-ski -a -o, Urugvâjec -jca m, Urugvâjka -e ž usàd in ùsad usâda m udôr; usa-diti -im se, usâdi -itel usâdil -ila -o, usa jèn -êna -o; usadina -e Ž; usâjati -am se, usâjanje -a s, gl. tudi usesti se; toda vsaditi gl. tam usahniti usâhnem, usâhni -te! in usahni -ite! usahnil in usahnil -ila -o, usâhnjen -a -o; prid. usâhel -hla -o in usahèl -hlà -ô; usihati -am [nepoud. povsod: -sah- in -sah-] usâpiti -im: pot ga je usâpila v
sapo spravila, usâpljen -a -o usékati -am (se), usèk uséka m, usekljiv -iva -o; toda: vsekati ime v kamen usekniti -nem (se): ~ luč; usék-njen -a -o; usekwvâti -ûjem (se): ~ luč, usekovàl -éla -o, usekovénje -a s, usekéë -a m = usekâlnik -a [-Au-] m = use-kovâlnik -a [-du-] iisésti usédem se gl. sesti (+V8esti se), uséden -a -o: ~o mléko;
usedlina -e i, usednina -e i; nsédati -am se, usédanje -a s, usèd -éda m usidrati -am: ladjo ~ usihati -am gl. usahniti usipati -am in -pljem: tôêa se usiplje (usipa); usûti -jem in uspèm se gl. suti; usipévati -am; usipčen -čna -o: ~ je krompir, kadar se kuhan rad drobi
usiriti -im se sesiriti se: mleko
se je usirilo uskočiti uskočim gl. skočiti: k sovréinikom je uskočil zbeial, preiel; suknô se uskoči, uskô-čeno blago; uskèk -ôka m, uskô-štvo -a 8; uskoški -a -o; Uskôk -ôka m; toda: vskočiti (namesto koga v vrsto) uslišati -im, uslišan -a -o, usliša-nje -a s; usliSevéti -ûjem, usli-ševânje -a s usločiti -im, uslôfen -a -o: ~a palica
usluga -e i: biti na uslûgo; uslužen -žna -o, uslužnost -i i; ushi-žiti -im komu uslugo storiti, prikupiti se; uslûžiti se udinjati se, udniniti se, zadati se, uslužljiv -iva -o; gl. tudi usilužben nslužben -a -o, usMžbenec -nca tn, uslužbenka -e ž, usWžben-ski -a -o, uslužbenstvo -a s usmériti -im kaj kam, usméijen -a -o, usmérjenost -i ž; usmér-jati -am, usmér janje -a s; usmerjevâti -ûjem, usmerjevé-nje -a s, usmerjevélec -Ica [-dlc-] m, usmerjevâlo -a s. usmerjevélen -Ina -o [-In-], usmérnik -a t», usméren -rna -o, usmérnost -i ž, usmerljiv -iva -o, usmerljivost -i i usmiliti -im se (koga, česa), usmiljen -a -o, usmiljenje -a 8, usmi-Ijenka -e ž, usmiljenost -i i usmoditi -im, usmôdi -itel usmo-dil -fla -o: ~ ga je čez pleča
nsi^viti
iismraditi -im in usmraditi -im (se), usmradi -i'te! usmradil -i'la -o, usmrajen -ena -o in usmra-jen -a -o, usmraditev -tve ž: usmrajati -am (se), usmrajanje -a s
usmrtiti -im, usmrti -ite! usmrtil -ila -o, usmrčen -ena -o, usmrčenje -a «, usmrtitev -tve ž, usmrčenec -nca m, usmrčen-ka -e ž, usmrtilo -a «; usmrtljiv -iva -o, usmrtljivost -i i; usmr-titelj -a m, usmrtiteljica -e ž usnje -a s, usnjen -a -o, usnjat -ata -o in usnjat -a -o, usnjast -a -o; usnjar -ja m, usnjarica -e ž, usnjarski -a -o, usnjarna -e ž, usnjarnica -e ž, usnjarstvo -a s; usnjača -e i zool, usnjatice -ic ž mn. bot. usoda -e ž, usoden -dna -o ("'"uso-depoln), usodnost -i i, usodo vec -vca m: Deepingov [dipingo^] roman Usodovec usoditi usodim prisoditi gl. soditi, usojen -a -o; usoditi si (se) drzniti se, upati si; usojati -am si (se)
usdpsti usopem (se), usopel uso-
pla -o (+us6pljen) "•■usovršiti -im spopolniti, +uso-vršen -ena -o v sklad spravljen, spopolnjen, popoln, +usovršitev -tve ž spopolnitev uspavati -am, uspavanje -a s; uspavalo -a s, uspavalen -Ina -o [-In-]: ~o sredstvo; uspavanka -e ž
uspeh uspeha m, uspešen -šna -o, uspešnost -i ž; uspešiti -im se uspeti uspem> uspel -ela -o: ~a prireditev, uspžlost -i i; uspevati -am, uspevanje -a s, uspevek -vka m usposobiti -im (koga, se), usposobljen -a -o, usposobljenje -a «, usposobljenost -i i, usposob-Ijenosten -tna -o: ~i izpit; usposobitev -tve i, usposoblje-
nec -nca m, usposobljenka -e ž; usposabljati -am, usposabljanje -a «
usta ust s mn. -om -a -ih -i (+ustmi): na vsa ~a povedati, smejati se; komu na ~a gledati kaj govori, koliko sni; polna ~a imeti česa; komu ~a odpreti, zamašiti; prst na ~a (znamenje za molk); beseda v ~ih obtiči, komu besedo iz ~ vzeti, komu v ~a položiti, iz roke v ~a živeti, gre od ~ do usteca ustec [-tac-] mn.; listen -tna -o (+ustmen), ustna -e i (+ustno -a s), rod. mn. usten [-lan]; ustnik -a m, ustnica -e ž, ustničen -čna -o: ~i glasovi labiali, ustničnik -a m; listje -a s, rod. mn. ustij; ustač -a m, listež -a m bahal
ustaliti -im, ustali -te! ustalil -a -o, ustaljen -a -o, ustaljenost -i ž, ustalitev -tve ž, ustaljenje -a s
ustanoviti -im, ustanovi -ite! ustanovil -ila -O, ustanovljen -ena -o, ustanovitev -tve i; ustanova -e ž, ustanoven -vna -o: ~a listina, ustanovek -vka m, ustanovitelj -a m ustanoviteljica -e ž, ustanoviteljski -a -o; usta-novnik -a m, ustanovnica -e ž. ustanovnina -e ž; ustanavljati -am, ustanavljanje -a s
ustava -e ž, ustaven -vna -o, ustavnost -i ž, ustavodajen -jna -o: ~a skupščina
ustaviti -im (se): ~ koga, ~ kolo. uro, voz, kri, besedo; ~ se (pri kom); kolo, ura, kri se ustavi; beseda se ustavi komu; ustaviti se komu upreti se mu, jed se mu je ustavila; ustavljen -a -o, ustavitev -tve i; ustavitven -a -o [-tvan-]; ustavi jiv -iva -o, ustavljivost -i i; ustAvljati -am, ustavljal -a -o in -šla -o, ustšv-
wtiti
Ijanje -a in -ânje -a «; ustav-Ijâô -a m ûstiti -im se, ûstenje -a s nstopiti ustôpim se gl. stopiti: ~ se pred koga; ustopiti komu kaj odstopiti; blago se ustopi skrči; ustôp ustépa m, ustopek -pka m, ustopnit -a m; ust6-pati -am; toda: vstopiti stopiti v (kaj)
ustrahovati -ùjem (koga) gl. stra-hovati, ustrahovân -a -o, ustra-hovânje -a s, ustrahovalen -Ina -o [-In-], usti-ahovâlec -lea [-du-] m, ustrahovâlka -e [-du-] i
usti-fišiti -im (koga, se), ustrâSil -a -o, ustrâSen -a -o, ustraše-nost -i i, ustrašitev -tve i, ustrašljiv -iva -o, ustrašljivost -i i
ustreči ustréiem (komu s čim) gl. streči, nstrézen -a -o, ustréèba -e i; ustrežen -žna -o, ustrež-nost -i ž; ustrežljiv -iva -o, ustrežljivost -i ž; gl. ustrézati ustreliti -im, ustreli -ite! ustrélil -ila -0( ustreljèn -êna -o; ustrél [-él] -a m, ustrelitev -tve i: obsojen na smrt z ustrelitvijo C+s streljanjem) ustrézati -am, ustrézanje -a s;
ustrézen -zna -o, ustreznost -i i ustriči ustrižem gl. striči: ~ jo čez gore, ~ se, ustrižen -a -o, ustrižek -žka m ustroj -ôja m, ustrojen -jna -o organičen. ustro jstvo-a s ; ustrojiti ustrojim gl. strojiti, ustrô-jil -ila -o, ustrojen -a -o, ustro-jenost -i i, ustrojitev -tve ž ustvariti -im, ustvârjen -a -o, ustvaritev -tve i; ustvarjati -am, ustvârjanje -a a; ustvarjalen -Ina -o [-In-]: .~a siJa, ustvarjalnost -i [-In-] i, ustvarjalec -Ica [-iu-] tn, ustvarjâlka -e [-du-] §
usušiti -im (kaj, se) gl. sušiti: sadje se usuši; usùšll -ila -o: bolezen ga je usušila, usuščn -êna -o, usušitev -tve i, usùsa -e ž, usùSek -ška m, usušilo -a s; usuSevâti -ùjem, usuševanje -a a; ususevâlen -Ina -o [-In-] usùti usùjem in uspem gl. suti, usût -a -o; dèž se je usùl, toča se usùje ali Uspè; toda: vsùti žito v vrečo, gl. tudi usipati usiižnjiti -im (koga) zasužnjiti, usùžnjen -a -o, usùznjenec-nca m, usùžnjenost -i f usvojiti -im (si kaj) prilastiti si. asimilirati, usvoji -ite! usvojil -fla -o, usvojèn -êna -o, usvojitev -tve ž, usvojênje -a s; usvâjati -am: rastline usvâjajo zrak, usvâjanje -a a liš uši ž, ûSji -a -e: ~e jajce, ~i pik; uška -e ž, ušica -e ž; ušiv -a -o, ušivost -i ž, ušivec -vca m, ušivka -e ž; ùšec ûšca m gnida; uščnec -nca m eool.; ušč-nek -nka m, nav. mn. uščnki mlade uši; ušjâk -a m bot.; ùšnik -a m bot. uščeniti ušččnem, uščeni -ite! uščenil -ila -o, ušččnjen -a -o; uščip -a m prijem, uščipek -pka m, uščipljaj -a m; uščipniti -nem, uščipnjen -a -o uščipniti -nem gl. uščeniti usésen -sna -o gl. uho ušibiti -im (kaj, se): hrâsta sneg ne ušibi; ušibil -ila -o; ušibčen -čna -o; uSilwvâti -ùjem (se): ielô se ušibùje, ušibovanje -a s ustéti uštejem se gl. šteti zmoUti se pri štetju, uStétje -a a, uštč-vek -vka m; uštevati -am se, toda: všteti v kaj ûta -e i senčnica, hladniea, ûtiea -e i
utaboriti -im se, utabôri -ite! utaboril -ila -o, utaborjèn -êna -o, utaboritpv -tve i
uiém
utajid -im, utaji -itel utajil -ila -o, utajèn -êna -o: ~a toplota, uta jênje -a s, utajitev -tve ž; utaja -e i; utâjati -am; utaje-vâti -ùjem utapljati -am (se), utapljanje -a
s, gl. utopiti utêci -em gl. teči: voda, po voden j se utêëe; kolo, mlinski kamen se utêce; utôk -ôka m, utèk -éka m; utékati -am, utékanje -a s utégniti in utegniti utégnem, utég-nil -a -o in -ila -o: utegniti komu živež; zdaj ne utégnem (iti), ne utégnem (*nimam éasa), ito ti utégne še koristiti; utego-vâti -ùjem: ~ zaslužek, utego-vàl -âla -o, utegovénje -a s utéha -e ž tolaiba, utešiti -im, utéSil -ila -o, uteSèn -êna -o in utésen -a -o, utesitev -tve Ž; ute&ilo -a s, utešitelj -a m atelésiti -im, uteléSen -a -o, ute-
léSenje -a s, utelésba -e i utemeljiti -im, utemêlji -ite! ute-méljil -ila -o, utemeljèn -êna -o, utemeljitev -tve ž, utemeljitelj -a m, utemeljiteljica -e ž; utemeljevati -ùjem, utemelje-vânje -a s *utenzllije -ij ž mn. orodje, priprave, poirebéiine utépati -am in -pljem: utépa se mi, njegova trma se mu bo se utépala; utépanje -a s; utêpsti utêpem gl. tepsti, utépel -têpla -o, utepèn -êna -o: ~a obleka, utepênost -i Ž, utepénec in -ênec -nca m, utepénka fn -ênka -e i; loda: vtêpsti v glavo utesniti -im, utêsni -itel utésnil -ila -o, utesnjèn -êna -o, utesnitev -tve Ž, utesnilo -a s; utesnjâva -e ž; utesnjevâti -ûjem, utesnjevàl -âla -o, utes-n jev ânje -a s; utesn jevâlen -Ina -o [-In-], utesn jevâlec -Ica [-àit- in -le-] m, utesnjevâlka
-e [-ém- in -Ik-] i
utež -i ž (+utež -a m), utežen -žna -o, utéžnica -e ž, utéžje -a s (pri stenski uri) utihniti -nem, utihnil -a -o: véter
je utihnil; utilinitev -tve ž utilitarec -rca m kdor gleda samo na korist, utilitarizem -zma m, utilitarist -a m, utilitarističen -čna -o
utiriti -im tir narediti, utirjen -a
-o: ~a stezà, gl. utor utišati-am: ~ otroka (da utihne), ~ radio
utočiti ut0čim (se): veliko vina se ut0či, pri pivu se je grdo utočil; gl. točiti utolažiti -im gl. tolažiti, utoMžil
-ila -o, utoMžen -a -o utoliti utôlim: ~ otroka utišati, utôli -ite! utôlil -ila -o, utôljen -a -o
utoniti utônem, utoni -ite! utonil
-ila -o, gl. utopiti utopija -e ž deveta deiela, izmišljen svet, slovstvena oblika; utô-pičen -čna -o: ~i roman, utopist -a m sanjar, utopistka -e ž sanjarka, utopističen -čna -o utopiti -im, utopi -ite! utôpil -ila -o, utopljèn -êna -o, utopljênec -nca m* utopljênka -e i, utopitev -tve i, utop utôpa m; gl. tudi utapljati utor utôra m zareza pri dogah, v katero se vstavlja sodu dno; .utôriti -im: sod utôrjen -a -o, utorjenje -a s, utôrnik -a m priprava za utôrjenje utrakvističen -čna -o dvostranski, dvojezičen: ~ešole; utrakvizem -zma m, utrakvist -a m verska ločina husitov utrata -e i potrata; utrâtiti -im. utrâten -a -o, utratek -tka m, utrâten -tna -o utrditi tn utrditi utrdim, utrdil -a -o in -ila -o, utrjen -a -o, utrjenost -i i, utrditev -tve i. uti-dba -e ž, utrdben -a -o
Btréti
[-ban-]; utfjati -am; utrjevati -lijem, utrjevàl -âla -o, utrje-vânje -a i, utrjevâlen -Ina -o [-In,], ùtrjevâlec -Ica [-àu-] m utréti utrèm in utârem se), utrî -itel utrl -a -o, utft -a -o; utirati -am: ~ si pot; utiranje-a s utfgati -am: ~ cvetlico, oblak se utrga, utrgan -a -o, utfganje -a a; utrgâvati -am; utrgovâti -ûjem: ~ plačo, utrgovàl -âla -o, utrgovânje -a s, utfžek -žka m utrip-a m; utripati-am in-pljem, utripanje -a s, utripâc -a m, utripâlen -Ina -o [-In-], utripâl-nica -e [-In-] i: žila ~ utrniti in utrniti utrnem, utrni -ite! utrnil -ila -o, utfnjen -a -o; utrinjati -am, utrinjanje -a s, utrinek -nka m, utrinjâè -a m, utrinjâlo -a s utrôsek -ška m troiek, strošek utrpéti -im: ne utrpim te knjige ne morem pogrešiti, ne utrpi, da ne bi malo stopil na vas, utrpi -ite! utrpèl -éla -o, utrpek -pka m; utrpévati -am utruditi -im gl. truditi, utrûjcn -a -o: ~ od dolge hoje; utrû-jenje -a «, utrùjenec -nca m, utriijenka -e é, utrûjcmost -i ž; utrûjati -am, utrûjanje -a s; utrudljiv -iva -o, utrudi jivost-i i utvara -e é prikazen, strašilo, zdelo, slepilo, utvârjati -am (si) domišljati si, delati si upe, predstave, načrte utvor -ora m halucinacija, privid *uvaževati -ûjem upoštevati, uva-ževšl -âla -o, uvaževân -a -o spoštovan, *uvaževânje -a s upoštevanje, premislek, spoštovanje uvedriti -im se, uvêdri -ite se! uvédril -ila -o in uvédrilo, uve-dritev -tve z uveljaviti -im (se), uveljâvljen -a -o, uveljâvdjenje -a s, uveljavitev-tve i; uvel javljati-am (se), u vel jâ vi jan je -a s
Bvéniti -nem, uvénil -a -o, uvé-njen -a -o, prid. uvèl uvéla -o: ~ cvet, uvélost -i ž +uverênje -a s potrdilo, spričevalo, overilo uvériti -im (koga, se), uvérjen -a -o; uvérjen je -a s, uvérjenost -i i; uverljivost -i i; uvérjati -am uvertura -e é uvodna glasba, prenes. začetek, uvod, uvertûren -rna -o: ~a glasba-uvêsti uvêdem, uvêdi -ite! uvédel uvêdla -o in uvèl -êla -o, uve-dèn -êna -o, uvédba -e é; uvâ-jati -am, uvâjanje -a s, uvajâ-lec -Ica [-àu-] m, uvajâlka -e [-àu-] Ž,	,
uvésti uvézem, uvézi -te! uvézel -zla -o, uvézen -a -o: ime je ~o; uvézen je -a s uvézati uvčžem gl. vezati: ~ slike v knjigo, ~ liste v platnice, uvezâva -e i; uvezovâti -ûjem, uvezoviil -âla -o, uvezovânje -a s, uvezovâlec -ka [-àu-] m uvézniti -nem: v blatu je uvéznil, uvéznjen -a -o: ^a kila med. uvideti u vidim spoznati, sprevi-deti; uvidévati -am, uvidévanje -a s; uvidéven -vna -o razsoden, preudaren, uvidevnost -i i uviti uvijem gl. viti, uvit -a -o;
uvijati -am, uvijanje -a s uvod uvoda m, uvoden -dna -o: ~i članek — uvodnik -a m, uvodničar -jam kdor piše uvodnike, uvodoma prisl. v uvodu uvoz uvoza m, uvozen -zna -o kar je v zvezi z uvozom: dovoljenje; uvoznik -a m, uvoznica -e i, uvoznina -e i; uvoziti uvozim gl. voziti, uvožen -a -o: ~o blago; uvozen -zna -o kar se lahko uvozi: blago je ~o; uvažati -am, uvâžanje -a s uvrstiti -im, uvrsti -ite! uvrstil -ila -o, uvrščen -êna -o, uvr-Sëênje -a s, uvrstitev -tve ž; uvrščati -am, uvrščanje -a s
ûvnla -e i mehkonebni jeziček,
uvulâren -rna -o: ~i glasovi uzakéniti uzakonim, uzakoni -te! uzakonil -a -o, uzakonjen -a -o, uzakonitev -tve i uzânca -c i, nav. mn. uzânce -âne navade v trgovinskem poslovanju uzda -e ž, ûzdica -e i, ûzdast -a -o, ûzdar -ja m; uzdâti -âm in ùzdati -am: ~ kônja (uzde natakniti)-, ùzdnica -e i uzHojiti -im, uznôji -ite! uznôjil -ila -o: klanec ga je uznôjil, uznojèn -êna -o, uznojitev -tve ž uzréti uzrèm gl. zreti uzu^âtor -ja m samozvanec, uzur-pâcija -e i samozvanstvo; uzur-pirati -am si nasilno si prilastiti ûzus -a m navada, iega, običaj, splošna raba, uzuâlen -Ina -o [-In-] (-''uzuélen) uiâgati-am (se): ~ hlod po meri, ~ dno, ~ se pri obžagovanju dna krivo zaiagati, kakšno si spet uiâgal? uiâliti in -iti -âlim gl. žaliti, užaljen -a -o, užalitev -tve i
užaljenec -nca m, užaljenka -e i,
užaljenost -i ž užalostiti -im, užalosti -ite! uža-lostil -ila -o, užaloščen -ena -o, užaloščenost -i ž, užalostitev -tve ž
užejati -am (koga, se): hoja me
je užšjala užeti užanjem se gl. žeti manj na-žeti, kakor je kdo pričakoval; toda: vžeti vžanjem (se) v roko raniti (se) s srpom ližgec -a [-gae-] m pokvarjeno vino Cžice -a s, v iJžicu, užiški -a -o,
iJžičan -a m užiti užijem, užij -te! užil -a -o, užit -a -o, užitje -a s, užitek -tka m; užiten -tna -o, užitnost -i ž, užitnik -a n», užitnina -e ž; užitkar -ja m, užitkarica -e ž, užitkarski -a -o; uživati -am, uživaj -te fn -ajte! užival -a -o in -ala -o, uživanje -a in uživanje -a 8, uživač -a m, uživalec -Ica [-dffc- in -dlc-] m. uži-valka -e [-dffk- in -dlk-] ž užugati -am koga ugndli koga
V
v [va in vé] m neskl.: mâli v, véliki V, z vélikim V okrajšu-jemo volt, volumen v [v, y ali tt po določilih § 81] predi, kaie I. s toi. smer 1. pri predm. (v koga ali kaj?): zaupaj vâse, zatopljen v svoje misli, zagledal se je v sosedovo; 2. pri prisl. določilih:
a)	kraja (kam?): iti v hišo, v gozd, v mesto; pasti v jamo, vzeti v roko, pogledati v oči, kri šine v glavo, dati v kraj; v lej rabi se predi, v veie z os. z. v posebne oblike", vâme, vâte, vâse, vânj, vânjo, vanje;
b)	časa (kdaj?): seja bo v sredo, dela v petek in svetek.
v prvo ni uspel prvič, v drugo naj pride drugič; c) namena (čemu?) in nasledka (kako?): dati v dar, v dober namen, prijeti koga v strah, narediti kaj v zgled; dati v najem, v zakup; prodati v škodo, biti v korist, v nadlego, v sramoto: spraviti v denar, v nič devati; č) načina (kako?): v ceno dati poceni, teči v dir, v skok, oblačiti se v svilo, spomniti se v živo; 3. pri prilastku (kateri?): vrata v hišo so razbita, skok v višino in v daljavo, kita v tri pramene, dar v korist pogorel-cem; II. z mest. 1. predmet (v kom ali čem?): v tem člo-
veku sem se zmotil, v slogi je moč, v nagajanju je velik, ne da se motiti v svojih mislih, v čem je prava vrednost? 2. prisl. določila a) kraja (kje?): živi v mestu, v roki drži, kdor je nima v glavi, jo ima v petah; v novi obleki, v svojem svetu, v kupu knjig; b) časa (kdaj?): v mladosti, v dveh dneh, v dobi, v razdobju, v času, v kratkem; c) načina (kako?): v podobah govoriti, v jatah leteti, v gotovini plačati, biti ves v svili, v kupih so vlačili iz hiše; 3. prilastek (kateri?): hiša v bregu gori, napaka v računu je bila draga, zmota v načrtih, plačilo v gotovini; —nekatere zveze bi lahko uvrstili v različne skupine: kdor v nesreči biva sam (v čem? kje? kdaj?), grešiti v mislih (v čem? kje? kako?). — Nasprotje izraža predi, iz, gl. tam; kako se rabi v pri krajevnih imenih, gl. § 26, 5; gl. tudi na in s (z)
v- [v, u ali u po določilih §81] predp. izraža smer dejanja v kako stvar: vdeti nit (v šivan-ko), vstaviti besedo (v stavek), vdihavati, vrasti se, vnesti (v knjigo), vpreči, vtisniti, vtakniti se, vsiliti; pred začetnim vse piie u-: uvesti, uvod, uvrstiti, uvažati, uvoz; loči predpono vod predpone u-, gl. tam
vaba -e ž, vaben -bna -o, vabniea -e ž, vabnik -a m, vabica -e ž, vabeč -bca m, vabič -a m
vabiti -im s stalnim poud. ali pa vabiti vabim, vabi -ite! vabèë -eča -e, vabil -ila -o, vabljen -a -o, vabljenje -a s, vabitev -tve ž, vabilo -a s, vabilen -Ina -o [-In-]: ~o pismo, vabilec -Ica [-ic- in -iu-] m, vabilka -e [-Ik-in .iu-] ž; vabljiv -iva -o, vab-Ijivost -i ž
vada -e ž: ~ je nataknjena na
trnek vadba -e i gl. vaditi vademeknm -a m (pojdi z menoj), priročnik, priročna, žepna knjižica
*vadii -a m varščina, jamščina vaditi -im (se), vajen -a -o, vajenost -i ž, vadba -e ž, vadben -a -o [-ban-], vadbenik -a [-ban-] m; vajenec -nca m, vajenka -e ž, vajenski -a -o (^vajeniški): ^-i dom; vadnik -a m, vadnica -e ž, vadniški -a -o; vadišče -a s; gl. tudi vaja vadlja -e ž stava, vadljati -am s stalnim poud. ali pa vadljati -am, vadi jaj -ajte! vadljal -ala -o, vadljanje -a ali vadljanje -a s, vadljač -a m, vadljavec -vca m, vadljavka -e ž, vadljavski -a -o: ~a strast +v^a -e ž tihtnica, "^vagati -am tehtati, ipati si, +vagano je tvegano, negotovo, +vaganje -a s tveganje, tehtanje, +vagalica -e ž negotovost *vagabund -a m postopač, klatež, potep, *vagabundski -a -o; *va-gabundirati -am, *vagabundira-nje -a s; vaganten -tna -o blodeč, potepajoč se vagina -e ž med., vaginalen -Ina -o [-In-]
vagon -a m železniški voz, vagon-ski -a-o: ~a pošiljka; vagon-ček -čka m, vagonar -ja m vaja -e ž, Vaje Vaj ž mn. dijaški slovstveni list, vajevci -ev m mn., vajevski -a -o, gl. tudi vaditi
vajenec -nca m gl. vaditi vajet -i i == vajet -a m, mn. vajeti -i in vajeti -ov, vajeten -tna -o: ~i konj vajin -a -o svoj. z. za 2. os. (dva lastnik«): vajin nasvet, vajini otroci ("""vajun) *vakance -nnc ž mn. poiitnice
m-
vardévati
vakanten -tna -o prazen, nezaseden: ~o službeno mesto, va-kanca -e ž prazno službeno mesto vakcina -e ž med. cepivo, vakci-nirati -am cepiti, vakcinacija -e i, vakciniranje -a s cépljenje, cepitev
vaknum -a m, mn. vakuumi -ov;
vakuumski -a -o: ~i aparat vâl [vdl] vâla in va'lù m, mn. valovi -ôv; vôdni, râdijski vâl; vâlec -Ica [-le-] m, vâlëek -ôka [-IČ-] m; vâlast -a -o; valovit -a -o, valovitost -i i, valoven -vna -o: ~a dolžina; valôvje -a s; valoviti -im, valovijênje -a «, valovitev -tve i, valovâti -ûjem, valovàl -âla -o, valovânje -a s vâlèek -čka ' [-U-] m vrsta plesa valénca -e ž kem., valénten -tna -o kem., valénëen -čna -o: ~e črte
Valéncia -e i kr. i. špan. mesta,
valéncijski -a -o valéta -e ž slovo, pojedina ob slovesu, razhôdnja, valéten -tna -o valiti -im, vâli -ite! valil -a -o, valjênje -a s, valitev -tve i; valjênec -nca m, valivec -vca m, valivka -e i, vališče -a s; valič -iča m, valiček -čka m; valilen -Ina -o [-In-]: ~e naprave, valilnica -e [-In-] é; vališ -a m okroglo kamenje, prod, melište
valj -a m cilinder, vâljast -a -o, vâl jec -Ijca m; vâljCek -čka m: mlin na vâljëke; valjčen -čna -o: ~i mlin valjati -am, valjal -a -o in -âla -o, vâljanje tn valjânje -a s, vâljanec -nca m, valjâlnik -a [-In-] m, valjâlen -Ina-o [-In-] ; valjâë -a m, valjâëa -e i zool.; valjâvec -vca m, valjâvka -e ž, valjavica -e ž; valjâlnica -e [-In-J i; vâljar -ja m, valjar-ček -čka m; valjârna -e i; va-Ijûh -a m, valjnhast -a -o
valorizirati -am določiti, zvišati pravo vrednost, valorizâcija -e i valovati -ûjem s gl. val valpet vâlpta m, vâlptov -a -o
[povsôd: -àlp-] valuta -e ž denarna vrednost, veljava, tečaj; valuten -tna -o: ~a reforma
Valvasor -ja [vdlvazor -ja] m os. i., Valvasorjev -a -o [vdlvazor-]: ~a zgodovina, -~a koča *viimp vampa m trebuh, vampi -ov m mn. jed, *vâmpast -a -o trebušen, *vampač -a m trebuš-nik, *vampâëa -e ž trebušnica; *vâmpež -a m trebušnei vampir -ja m, vampirski -a -o,
vampirstvo -a s Vandâl [-âl] -a m pripadnik naroda, vandâl -a m uničevalec, razbijal, kdor hoče vse razbiti in uničiti, vandâlski -a -o [-Is-]: ~o početje, vandalizem -zma m uničevalna strast vanilja -e i rastlinska dišava, va-niljevec -vca m, vaniljin -a -o: ~ sladkor, vaniljev -a -o varati -am, vâranje -a s; vârav -a -o, vâravec -vca m, vâravka -e ž; varljiv -iva -o, varljivost -i i
varčen -čna -o, vârcnost -i ž; varcevâti -ûjem (s čim), var-ëevàl -âla -o, varčevanje -a s; varëevâlen -Ina -o [-In-], var-cevâlec -Ica [-du-] m, varče-vâlka -e [-duk-] i Vârdar -ja m kr. i. reke, cigarete Vardar neskl.: dajte mi deset Vârdar, z Vardar mi ni ustreženo; vârdarski -a -o, Povar-darje -a s vardévati -am: živino, otroke vardévanje -a s, vardéva -e ž, vardevâlec -Ica [-du-] m, var-devâlka -e f-du-] i, vardévek -vka m; vardejâti -dénem, var-dêni -ite! vardejâl -a -o, var-dejân -a -o
varen
varen -rna -o, varnost -i ž, varnosten -tna -o: ~e naprave variété -ja m, varietéjski -a -o:
~a predstava variirati -am menjavali (se), va-riiranje -a s, variacija -e J menjava, sprememba, glas.; varia s mn. neskl. to in ono, mešanica; varianta -e ž različno branje, različna oblika, inačica; variabilen -Ina -o [-In-] spremenljiv, variabilnost -i [-In-] i variti -im, vari -ite! varil -a -o, varjèn -êna -o, varjênje -a s in varjenje -a s ("''varenje) = vâr -a m; varilen -Ina -o [-In-], varilnik -a [-In-] m, varilnica -e [-In-] i, varilec -Ica [-le- in -iu-] m, varilo -a s, varišče -a s varovati vârujem koga česa ("•■pred čim), vâruj -te! vâroval -a -o in -âla -o, vârovan in varovân -a -o, vârovanje in varovânje -a s, vârovanec in varovânec -nca m, vârovanka in varovanka -e i, vârovanski in varovânski -a -o; varovâlo -a s, varovalen -Ina -o [-In-]: ~a barva, varovâlec -Ica [-le-] m, varovâlka -e [-Ik-] i, varo-vâlnica -e [-In-] i; varovališče -a s
vârstvo -a s, vârstveii -a -o
[-van-]: ~a znamka Varsâva -e é kr. i. poljske prestolnice, varSâvski -a -o: ~e ulice, toda: VarSâvski kolodvor v Moskvi varščina -e i kavcija: ~o dati varuh -a m, vâruhinja -e i. Varuški -a -o, varuška -e i pestunja, vârustvo -a s vas -i ž: v vâs iti no obisk, na vâs iti v družbo, na vâsi biti, Spânska vas biti komu čisto tuie; vasica -e ž, vâSki -a -o, vaščan -âna m, vaSëânka -e ž; vaso-vâti -ûjem, vasovàl -âla -o, va-sovânje -a s, vasovâlec -Ica
[-due-] m, vasovälka -e [-duk-] ž, vasovalcu -Ina -o [-In-] Vasco [vdsko] da Gäma m os. i. portug. pomorščaka, rod. Vasco da Game, Vasco da Gamov -a -o vaš vaša -e svoj. z. za 2. os. (3 ali več lastnikov); vašinec -nca m vat -a m električna merska enota,
gl. Watt in kilovat vata -e ž, vatirati -am, vatiranje
-a s, vatar -ja m vatel [-tau] -tla m: na vatle meriti, vatlar -ja m, vatlarček -čka tn, vatelski -a -o [-tal-]: ~o blago
vaterpolo -a m šp., vaterpolski -a -o [-Is-]: ~a tekma, ~o moštvo, vaterpolist -a m Vatikan -a m kr. i., vatikanski -a
-o: ~a knjižnica vaza -e ž, vazica -e ž vazal -a m, vazalski -a -o, vazal-stvo -a s, vazalen -Ina -o [povsod: -Al-] vazelin -a. m = vazelina -e i, vazelinski -a -o: ~o mazilo; vazenol [-61 ]-& m neko zdravilo vazomotoren -rna -o med.: ~e motnje
važa -e ž ruša, važast -a -o, važ-
nat -a -o važen-žna-o: ~a reč, važnost-i ž vbadati -am delali vbode, vbada-nje -a s, vbadar -ja m vrsta hroščkov; vbosti vbodem gl. bo-sti, vboden -ena -o, vbod vboda tn, vbodljaj -a m, vboden -dna -o: ~a rana, vbodlina -e i vbeležiti -im vpisati, vbeležba -e ž vpis
vbiti vbijem gl. biti, ~ komu kaj v glavo; vbijati -am, vbijanje in -anje -a s, toda: ubiti gl. tam vbogajme prisl.: ~ prositi, dati;
to imaš za ~ vbokniti vboknem, vbökel [-kau] vbökla -o konkaven, vboknjen -a -o, vboklina -e ž, vboklinast
vec
vbôsti vbôdem sàeyibadati vbrîzgniti -nem, vbrizg; -a m, vbrizga -e i, vbrizganina -ig ž; vbrizgati -am, vbrizganje -a s; vbrizgavati -am, vbrizgavanje -a s; vbrizgovâti -ûjem vcépiti -im gl. cepiti: ~ sekiro • V parobek; kozé sovraštvo vcépljen -a -o, vcèp vcépa m, vcépek -pka tn, vcépljenec -nca m; vcépljati -am; vcep-nina -e ž kar se vcépi včasih prisl. èisih, tudi: včasi, časi vcéraj prisl., od vcéraj, vëéranji -a -e; včerajšnji -a -e, predvčerajšnjim prisl., predvëéra-njim prisl. včlaniti -im (se), včlanjen -a -o,
včlanjenost -i ž vcléniti -im, vëlénjen -a -o, vèlé-njenje -a s, včlenitev -tve i. včlčnjenost -i i; včlenjevati -ûjem, vëlenjevàl -âla -o, včle-njevânje -a s včftati -am: krogu ~ trikotnik, včrtan -a -o; vërtovâti -ûjem, včrtovil -âla -o, vërtovânje -a s, vërtâvati -am, toda očrtati gl. tam
vdâb -a m smrdOkavra, vdâbji -a
-e: ~e perje vdahniti [-dah- in -dah-] vdâh-nem gl. dahniti, vdâhnjen-a-o; vdih -a m; vdihati -am, vdihan -a -o; vdihniti -nem, vdihnjen -a -o; vdihovâti -ûjem, vdiho-vàl -âla -o, vdihovanje -a s; vdihâvati -am, vdihâvanje -a «; vdihljaj -a m vdati -âm se gl. dati: ~ se veselju, lenobi, v voljo koga; vdân -a -o (+udan): ~ čemu, komu; vdânost -i ž, vdânosten -tna -o: ~a izjava; deskà se je vdâla; vdâjati -am se, vda-janje -a s, vdâja -e i vdejati = vdéti vdénem gl. dejati, vdét -a -o, vdétje -a s; vdévati -am, vdévanje -a s
vdelati -am kaj v kaj: čevlje vdelati sprednji del nov napraviti, vdelan -a -o, vdelava -e ž, vdel [-šv] vdela m kapicanje čevljev, poddel, podiiv; vdela-vati -ain^; vdelovati -njem, toda: udelati gl. tam vdilj prisl. neprenehoma, dolgo;
vsevdilj venomer vdolbsti vdolbem gl. dolbsti. vdol-ben -a -o: ~e črke; vdolbek -bka m, vdolbina -e i [povsod: -doub-]
vdova -e ž, vdovica -e ž, vdovec -vca m, vdovski -a -o, vdovstvo -a s, vdovščina -e ž, vdovščica -e i bol.; vdovstvovati -iijem vdreti vderem in vdrem gl. dreti: ~ v blagajno, v hišo; voda je vdrla v klet, sovražnik vdere v deželo; vdrtje-a s, vdrtina -e ž, vdrtek -tka m; vdirati -am, vdiranje -a s, vdiralen -Ina -o [-In-]: ~o Orodje; vdoren -rna -o; toda udreti gl. tam vdfgniti -nem: ~ mazilo v kožo,
vdrgnjenje -a s vdrngič prisl. drllgič, v drugo več prisl. mere: veliko ima, pa bi rad še več; zna več ko hruške peči; več ljudi več vidi; dinar več ali manj, to ni taka reč; več ali manj težav bo zmeraj; zasluži več ali manj, kakor je pač delo; isras več ali manj je postal splošni izraz mere, zlasti pred prid. in prislovi: sedaj je več ali manj zdrav, zadovoljen, miren večinoma, navadno, kolikor toliko; bolj ali manj zdrav, zadovoljen pa izraia stopnjo zdravja, zadovoljnosti itd.; več ali manj povsod, nikjer, zmeraj, res, prav, narobe itd.; več ali manj vsak človek, več ali manj vsi so tu, več ali manj sam skoraj, domala, večinoma, kolikor toliko; v zvezi z nikal-nicami: ali še? — ne več, nihče
vec-
(nobeden, nikdo) več, nič več, nikjer več, nikdar več; še dela ne več, ne doseže včč jih naše oko; napačno je več sklanjati: od vèé (+vččih) strani, včč (+vččim) hišam je streho odkrilo, po včč (+vècih) krajih, z včč (+vččmi) ljudmi sem govoril; gl. tudi veliko prisl. 1 več- v sestavi: veččlčnski -a -o; večdčlen -Ina -o [-In-]; več-iménski -a -o; vččkrat prisl., vččkraten -tna -o, ~kratnik -a m; večlčten -tna -o; večstranski -a -o; večštevilčen -čna -o [-li-]; večzložen -žna -o včča -e i pr. sodni zbor, davek večati -am (se), (po)vččan -a -o, vččanje -a s; večalo -a s, ve-čalen -Ina -o [-In-]; ~o steklo; večava -e ž večati -im vekati, veči -ite! vé-
čal -ala -o, večanje -a s vééen -čna -o, véënost -i ž, véc-
nosten -tna -o vecér -a m: na véëer, svéti veččr (sv. veččr); za vécera eveiér; veččren -rna -o; veččrnica -e i, mn. veččrnice -ic: Slovénske veččrnice, veččrniški -a -o: ~a povest; Vecérnica -e i planet Venera; veëérka -e i, veččrnik -a m; veččrja -e ž; veëérjati -am, vecér jan je -a s; večeriti večeri se, večerjenje -a s véëidel [-del] prisl.: bolnik ~ leži, ~ dobro naredi, to so ~ delavci, ~ je doma; ~ je naredil sam v glavnem, večinoma, loči: večji del je naredil sam, večji del delavcev večina -e i: večina je bilo delavcev = večina je bila delavcev = večina so bili delavci; večinoma prisl. = povečini prisl. = izvečine prisl., večinski-a-o: ~a stranka vččiti -im dno sodu vstaviti, gl. veka
vééji -a -e j»r»«. od vêlik; po
vééjem, kvécjemu véda -e i znanost; vedoslovje -a s, vedožeijen -Ijna -o, vedo-žeijnost -i i Véda -e i svete knjige Indijcev vedé prisl.: ~ storiti kaj gl. vedeti
védecen -čna -o radoveden, vé-
dečnost -i i véden -dna -o: ~i uspeh, v ~em nasprotju; védno prisl., za védno se zavezati vedenje -a s gl. vêsti véder vêdra vedro in véder -dra -o, vedrost -i i; vedrina -e ž; vedriti -im, vêdri -ite! vedril -a -o, vedrênje -a s, vedritev -tve ž, vedrilo -a s *vedéta -e ž prednja straia, opazovalec na prednji straži védeti vém, védi -tel vedoč -a -e, vedé, védel -a -o (+védla), vé-denje -a s; ne vé se kdô; védi ga bôg, védi si ga bôg; ni kdô vé kakô bogàt; gré sâm ne védi kâm; sevé = sevéda prisl.; védec -dca m; védeé -a -e znan: ~e mi jè; védnost -i i, védno-sten -tna -o; védoma prisl. vedé védei -a «i, v0dežen -žna -o: ~a ženska, včdežka -e i; vedeže-vâti -ûjem, vedeževal -âla -o, vedeževân je -a s, včdeštvo -a s ; vedeževâlec -lea [-iuc-] m, ve-deževâlka -e [-djjk-] i, vedeže-vâlski -a -o [-dus-], vedeževâl-stvo -a [-Is-] s védno prisl. gl. veden védomec -mca m mit., védomëev
-a -o, védomski -a -o védomen -mna -o pameten, izkušen, védomnost -i i védro tn vedro -a s, mn. védra, pet véder; vêdrce -a s, vedrica -e i, védrn -a -o: ~i sodček, védrnica -e i, védrnik -a m; védroma prisl.
V«Iéti
véga -e i, végast -a -o: ~a skleda; végati -am (se): vinjen človek se vega, véganje -a s, vé-galica -e Ž; végav -a -o, véga-vost -i i, végavica -e ž; végniti -nem se; vegljâti -âm, vegljàl -âla -o, vegljânje -a s, vegljàv -âva -o, vegljina -e ž; gl. tudi v6žiti se
Véga (Jurij) Véga in -e m os. i.,
Végov -a -o: ~i logaritmi vegetacija -e ž rast, rastlinstvo; vegetarijânec -nca m, vegeta-rijânka -e é, vegetarijanski -a -or vegetabilen -Ina -o [-In-] rastlinskega izvora; vegetativen -vna -o: ~o živčevje; vegetirati -am nedelavno živeti, iivo-tdriti, idéti, vegetiranje -a s veha -e ž (pri sodu, zelnata), vé-hovje -a «, véhica -e i, véhast -a -o: ~o zelje; véhav -a -o vehast, véhavec -vca m; véhati -am: pijan je bil, da je kar vehal; vehljâti -âm, vehi j ânje -a s; vehljàv -âva -o, vehljavec -vca m; vehûlja -e i, vehûra -e ž, véhljast -a -o, včšnik -a m vrsta svedra, včšnica -e i doga, v kateri je veha; véSiti -im se: vino se véSi plehči veheménten -tna -o silen, strasten, silovit; veheménca -e i silovitost véja -e ž, véjica -e i, vejévje -a s sk. i., vejevina -e i; vejast -a -o, vejàt -âta -o; v6jičica -e ž, včjičast -a -o; véjnat -a -o; véjnik -a m, véjnikar -ja m, véjarica -e i véjati -am in -em, véjanje -a' s; vejač -a m, vejališče -a s, ve-jača -e ž ve jâlnica'-e [-dun-l £ — vélnica -e [-un-] i, velnik -a [-un-] m, včlničen -čna -o [-un-]: ~i ročaj; véjavec -vca m; véjavica -e i vek -a m: stâri, novi na véke; bolnik nima véka »loii, sol izgubi vek moč; vekomaj prisl..
od vékomaj do vékomaj, ve-kovit -a -o: ~o odkritje, veko-vitost -i ž; gl. tudi večen véka -e ž pokrov pri sodu; očesna
véka -e -e i; gl. tudi večiti vékati-am tn-čem: otroci vékajo, vékaj -te in -âjte! vékal -a -o in -âla -o, vékanje in vekânje -a s, vék -a m: zagnati, ve-kâé -a m, vekâlo -a s; vekày -âva -o: ~o dete, vékavec -vca m, vékavka -e i, vékavt -a m, vekûlja -e i véktor -ja m mat., véktorski -a
-o: ~a teorija vèl [vèu in vél] véla -o: ~e rože,
vélost -i i, gl. veniti velaren -rna -o mehkoneben slovn., velâr -a m mehkonebni glas (k, g, h), vélum -a m mehko nebo z jeziikom velblôd -a m kamela, velblodica -e Ž, velblôdar -ja m, velblôdji -a -e = velblôdov -a -o, vel-blodovina -e i [poi>sod: vel-] vele- v sestavi (po drugih slovan. jezikih): velečastit -a -o; vele-délo -a s ("^remek delo); vele-diišen -šna -o, ~ duš je -a s, ~dušnost -i i; velegorje -a s; veleizdâja -e i, ~izdajâlec -lea [-duc- ] m, ~ izda jalka -e [-Auk-] i; velenémec -mca m, ~nčmški -a -o; veleposéstvo -a s, vele-posésten -tna -o, veleposéstnik -a m, ~poséstnica -e ž, vele-posčstniški -a -o; veleséjem -jma m; velesila -e ž; véletok -a m; veletrgovec -vca m, veletrgovina -e i; vêleûm -a m, ~ umnost -i ž; velezanimiv -a -o, velezanimivost -i i; vele-zasliižen -žna -o veléti -im, vêli -iite! veleč -eča -e, velel -éla -o, velênje -a s; vélé-len -Ina -o [-In-]: ~a oblika, veieinik -a [-In-] m; velévati -am, velévanje -a s, velévek -vka m
Slovenski pravopis
840
54
veličati
veličati -am koga, kaj, veličanje -a «; veličanstvo -a s, veličan-stven -a -o [-tvan-]; veličasten -tna -o, veličastje -a «, veličastnost -i i, veličastvo -a s; veličava -e i; veličevati -ujem, veličevanje -a «; veličje -a « veličina -e i: ~ dejanja; Prešeren je pesniška ~ vêlik velika -o, dol. véliki -a -o, vččji -a -e; véliki téden, véliki hlapec (proti: mali hlapec); véliki oltâr (proti: stranski); vélika mâSa, véliki traven, véliki srpàn; véliki petek, vélikega pétka; kot priimek: Péter Véliki, Katarina Vélika; toda: velika noč; v kr. imenih: Vélika Nedelja, Vélika Loka velikan -a m, velikânka -e ž, ve-likânski -a -o, velikânstvo -a « velikaš -a m veljak, velikâški -a
-o, velikâštvo -a s veliko prisl. 1. mere (koliko?): ~ ljudi, ~ zasluži, ~ hodi, ~ lépSi, ~ bolje, ~ bôlj, ~ bliže, ~ kasnéje, ~ vèê, ~ mànj; ne moremo ga rabiti pred 1. stopnjo prid. in prisl. namesto zelo: zelo lep, zelo dobro, blizu, kasno, veliko, mâlo; gl. tudi zelo; prim. več gl. tam; 2. načina (kako?): ne piši tako veliko, da pojde na papir! prim. véée: piši veče, da bom mogel brati! veliko- v sestavi: velikocésten -tna -o; velikodušen -šna -o, ~dušje -a s, ~dušnost -i i, ~diišnik -a m, ~dûSnica -e i; velikokaj prisl. mnôgokaj; velikokrat prisl., velikokraten -tna -o; velikolist -a -o, ~listen -tna -o; velikomésten -tna -o; velikonôéen -čna -o, ~n0čnica -e i bot.; velikosrčen -čna -o. ~ sfčnost -i i velikost -i i, velikôsten -tna -o: ~a mera. gl. tudi velik
veljati -âm, veljaj -âjte! veljal -âla -o, veljânje -a «; veljâk -a m, veljâStvo -a s; veljâva -e ž, veljâven -vna -o, veljâvnik -a m, veljâvnica -e i, veljâv-nost -i i vélnica -e [-un-] i gl. vejati vélum -a m liturg. ogrinjalo; slovn.
gl. velaren velur -ja m, velûren -rna -o ven [van] prisl. (+vun): ven in ven, šel je (+ven) iz sobe; "•"vse je ven vse je minilo, končano; vènkaj [van-] prisl. véna -e i Mla dovodnica, vénski -a -o: ~a stena, venôzen -zna -o: ~a kri vendar [vèndar in vendàr] prisl. vèndarle: povèj vendar, čemu vse to; tak vèndarle priznaš; protivni veznik: dela, vendar ne s pridom; sicer zna, vendar ne razume dobro; vse ima, in vendar nima nič od tega vénec in vênec -nca m, venček in vênéek -čka m, včnčen in vêncen -čna -o: ~i listi; vén-čati -am, včnčanje -a s; vénéa-nec -nca m, vénéar -ja m, vén-čarica -e ž, vencenosec -sca m Vénéra -e i 1. rimska boginja, 2. planet; Vénerin -a -o; venê-ričen -čna -o: ~e bolezni véniti vénem, véni -te! vénil -a -o, (z)vénjen -a -o, prid. vèl [vèu in vél] véla -o, vélosit -i i; venljiv -iva -o, venljivost -i i venomér prisl. enakomérno: kolô têèe venomér; vênomer prisl. neprenehoma: vênomer me nadleguje; venoméren -rna -o venitil [-il] -a m zaklàpka, oddui-nik, ventilâtor -ja m zračnik; ventilirati -am zračiti: kako vprašanje načeti, sprožiti, pretresati, ventiliranje -a « zračenje, ventilâcija -e i (v prenesenem pomenu povsod *)
verzjja
ventralen -Ina -o [-In-] kar se tiie trebuha, trebušen, ventrî-kul [-ul] -kula m želodec; ventrikulären -rna -o Vénns Vénere ž gl. Venera véper -pra m, véprski -a -o véra -e Ž: ~ V koga; trdna, močna, živa, dejavna ~o imeti, dobiti, izgubiti, zapraviti, spremeniti; ~o obuditi, poživiti, utrditi, obnoviti, moliti; v drugo ~o prestopiti; kakšne ~e je? na mojo ~o, na ~o dati; prazna, babja, pasja komu gre narediti kaj v dobri ~i v prepričanju, da je prav; ne vedé, da ni prav; živeti v dobri ~i; véren -rna -o, vérnost -i ž, vérnik -a m, vérnica -e ž, vér-niški -a -o; vérski -a -o, vér-stvo -a s, véjstven -a-o [-van-]; verodostojen -jna -o, ~dost6j-nost -i ž, veroizpoved -i i, vero-iz]wveden -dna -o; verouk-a m, ~učen -čna -o, ~ učitelj -a m Vêra -e ž os. i.. Vérin -a -o, Verica -e ž, V0ričin -a -o veranda -e ž, veranden -dna -o:
~a dvorana, ograja vèrbnm -a m in vêrb -a m glagol, verbalen -Ina -o [-In-] gla-golski: ~e oblike; dobeseden: ~i prevod; verbalizem -zma m (prazno) besedičenje, gostobesed-nost (stilistična hiba); verbali-stičen -čna -o: ~i slog; verbalist -a m Verdi -ja m, Verdijev -a-o: ~e
opere, vêrdijevski -a -o veréja -e ž
véren -rna -o zvest: kako ~o posluša; vérnost -i ž zvestoba; vero-lomen -mna -o, ~ lomnost -i ž, ~l0mnež -a m, ~16mnica -e ž Vergil [-il] -a in Vergilij -a m, Vergilov -a -o in Vergilijev -a -o: ~a Eneida, vergilsiki -a -o f-ls-]: ~a pesnitev
verificirati -am overiti (^uveriti, ^uveroviti), potrditi, priznati. verifikacija -e i, verifikacijski -a -o: ~i odbor veriga -e ž, verižen -žna -o: ~i račun, sklep; verigar -ja m, verigarski -a -o, verigarstvo -a a; verižnik -a m, verižnica -e ž, verižniški -a -o, verižništvo -a s; verižica -e ž, verižar -ja m: verižiti -im, veriženje -a s veriti verim se zatrjevati: veriti se na kaj (+variti se pri čem) rotiti se, verjenje -a s verizem -zma m umet. smer, ve-
rist -a m, verističen -čna -o verjeti verjamem, verjemi -ite! verjel -a -o, verjetje -a «; verjeten -tna -o, verjetnost -i ž, verjetnosten -tna -o: ~i račun; verljiv -iva -o, verljivost -i ž vermnt -a m pelinkovec Verne (Jules) [vern žiiJ/, Jules Verna [iul vSrna], Jules Ver-nov [žiil vSrnou] -a -o Veronese -ja [veronize -ja] m os. i. ital. slikarja; Veronesejev -a -o [veronšz-]: ~a šola Veronika -e ž, Veronikin -a -o,
gl. tudi Vera verovati verujem: ~ v kaj (+na kaj), ~ komu (čemu), veruj-te! verujoč -a -e, veroval -a -o, (za)verovan -a -o, verovanje -a «; veroven -vna -o, verovnost -i ž
Versailles -a [versdj -a] m kr. i. franc. mesta; versajski -a -o: ~i grad, ~i mir verstvo -a s gl. vera vertikala -e ž, vertikalen -Ina -o
[-In-], vertikalnost -i [-In-] ž verz -a m vrstica, stih, verzen -zna -o, verzificirati -am, verzifika-cija -e i, verzifikacijski -a -o, verzifikator -ja m, verzifika-torstvo -a s verzalka -e [-Ik-] i velika črka verzija -e ž inačica, način
verziran
*veraran -a -g ùvéden, tiéên, spreten, vešč, *verziranost -i i ie-védenost, spretnost vès vsà vsè [vas; y«- za samogl., us- za sogl.]: vès vsè, vsèga vsegà, vsèmu vsemù, vsèga vès vsè, 0 vsèm, z vsèm; vsà, vsè, vsè j vsi, vsô, o vsè j vsi, z vso; mn. vsi vsà vsè, vsèh, vsèm, vsè vsà vsè, o vsèh, z vsèmi; dv. vsà vsî, vsèh, vsèma, vsà vsi, o vsèh, z vsèma — a) v edn. zaznamuje celoten obseg snovi in vse dele, vsoto; rabi se predvsem pri snoveh: ves kruh, ves prah, vsa voda, vsa moka, vse železo, vse ozračje, ves plin itd.; b) v mn. kot nedol. štev. povzema vsoto posameznih predmetov ali delov: vse knjige, vsi so tu, vse dni in vse noči, vsi udje me bolé, vsa okna so razbita, vsi prsti, vsi hlebi so še celi; vsi razredi so na delu, a nobeden ni ves skupaj, torej niso celi; v dv. rabimo v tem pomenu oba obé, gl. tam; c) vsè s edn. se rabi kot zaimek tudi samostalno in povzema v celoto najrazličnejše stvari ali dejanja: Imamo robce, rute, sukno, platneno in volneno blago, vsè. Drvà je vozil, živino opravljal, njivo kopal, kosil, oral, vsè je delal. Ustrezna nikalnica je nič z., ki se v tem primeru zmeraj sklanja: vse ima, a ničesar ne dâ; gl. nič z.; č) prislovni poudarni pomen ima pred pridevniki: ves trd od mraza, vsa pregreta od pota, vsa krvava po rokah; loči: bile so vse mokré od: vse so bile mokre; vsi so raztrgani — so vsi raztrgani; d) vsè poud. prisl. pred prid. in prisl.: vse večji, vse lepši, vse bolj in bolj, vse vèc, vse prezgodaj, vse do danes, vse naokoli, vse dotlej; včasih se piše skupaj, gl. § 55, 2
vesél [-séu] veséla -o; veseliti -im (se), vesêli -itel veselil -a -o, (raz)veseljèn -êna -o; veselica -e ž, veseličen -čna -o: ~i )rostor = veselišče -a s, vese-iški -a -o; veselost -i i in ve-sélost -i i; vesêlje -a s, veseljâk -a m, veseljâSki -a -o, veseljâ-štvo -a s; vesel jačiti -im, vese-Ijâéenje -a 8; veseloigra -e i vésiti vésim, vésil -a -o: kaj se vésiS tam po véjah? v0šenje -a 8, vésa -e è telov., vésen -sua -o telov., vesina -e i vêslo -a s, vêseln -a -o [-sain-], vêselnik -a [-sain-] m, vêseice -a [-sale-] s, vêslast -a -o; ve-slenica -e ž; veslâti -âm, veslàj -âjte! veslàl -âla -o, veslânje -a 8; veslač -a m = veslâr -ja m, veslâj -a m, veslâvec -vca m, veslâvka -e i; veslâriti -im, veslârjenje -a 8, veslârski -a -o; veslina -e i; veslo nožec -žca m zool.
vésna -e i, boginja Vésna vesoljen -Ijna -o: ~i svét, potôp, vesôljnost -i i, vesôljstvo -a s; vesolje -a 8 vést -i Ž: imeti dobro, slabo na ~i imeti kaj, biti brez ~i, po ~i delati, živeti; z vestjo navzkriž; vésten-tna -o: ~ človek, ~o delo; véstnost -i i; vést -i i novica, sporočilo: ~i z bojišča; dobre, slabe ~i; vést-nik -a m, véstniski -a -o Vésta -e ž rim. boginja domačega ognjišča, vestâlka -e [-Ik-] i njena svečenica vêsti vêdem (se), vêdi -ite! védel vêdla -o, (od)vedèn -êna -o, ve-dênje -a s, gl. tudi voditi vésti vézem, vézi -te! vezoč -a -e, vézel vézla -o, vézen -a -o, vezénje -a in vézenje -a s delo in izdelek, vezenina -e è; vezilen -Ina -o [-In-]: ~i vzôrec, vezilja -e Ž, gl. tudi vez
vgnéxditi
*vestibül [-M] -a m veia vešalo -a s, mn. vešala -âl [-àl] vislice
véSc -a -e izvéden, spreten, ve-Scâk -a m, veSëâkinja -e i iz-védenka, veščina -e i umélelnost vešča -e i čarovnica, n6čni metMj, véSCec -a [-ičac-] m, veščica -e i, včščiti -im véSda prisl. sàj, sevéda: to ~ ni res; loči od: to veš, da ni res; rad storim, včšda véiiti -im se, včšnik -a m gl. veha véter -tra m, mn. vetrovi -ôv: mlin na veter, vétrn -a -o: ~i jopič, vétrnost -i ž, vétrnica -e ž, vétrnik -a m, vetrnjâk -a m, vetrnjâStvo -a s; vétmast -a -o; vetriti -im, vêtri -ite! vetril -a -o, vetrênje -a s; vétre -a m, včtrič -a m, včtrček -čka m; vetrokàz -âza m, vetromér -a m veteran -a m dosluien vojak, starosta, zaslužen starejši delavec, veterânski -a -o veterina -e i Uvinozdravstvo, Veterinär -ja m iivinozdravnik, veterinârski -a -o, veterinâr-stvo -a s véti véjem, véj -te! vèl -éla -o,
vétev -tve i, vétje -a s véto -a m ali pa neskl.: njegov veto je odločil, s svojim veto lahko vse podere; uporaba njegovega veta je vse spremenila vetroven -vna -o vétrn, vetrôvje -a « sk. i., vetrôvnica -e i, ve-trôvnost -i i véverica -e ž, včveričji -a -e, vé-
veričar -ja m zool. véz -i ž, vézen -zna -o: ~i samoglasnik, véznik -a m, vézniSki -a -o, véznica -e i, veznina -e ž; vezivo -a s, vezivje -a «; samo-véznica -e i vézati včžem, včži -te! vež0č -a -e, vézal -a -o in -âla -o, vézan -a -o: ~e plošče, vézanje in vezânje -a s, vézanka -e ž; ve-
zâlo -a «, vezâlen -Ina -o [-In-], vezâlnik -a [-In-] m, vezâlnost -i [-In-] i; vezâva -e i; vezd-lec -Ica [-àu-] m, vezâlka -e [-àu-] i ienska, ki veie, vezâlka -e [-Ik-] i zadrga, trak za čevlje; vezâé -a m, vezâèa -e i, veza-čica -e i; vezâj -a m vezilo -a s, vezilka -e [-tu-] i potica za vezilo, vezilce -a [-k-] s; vezovâti veziijem (se), vezo-vânje-a«, vezovâlec-Ica m, vezovâlka -e [-àuk-] i vezir -ja m, ^e^rski -a -o: ~a
čast, vezirstvo -a s vézniti véznem obtičali: v blatu sem véznil, véznjeji -a -o: ~a kila med. Vezuv [-ûu, ■'■-«ifj -a m, veziivski
-a -o [-ZÛUS-] veža ž veže itd. ali pa veze vSži vežo (v včžo stopi) v veži z vež0, dv. vežč vežâma, mn. veze veži vežim vežč v vežah z vežâmi; vêžen -žna -o; všžica -e ž, véznik -a m hodnik včžbati -am vdditi, uriti; vežha-nje -a s vàdenje, včžba -e ž vaja; vežbališče -a s v0žiti včžim (se); deska se vézî, včžil -a -o, včženje -a s, včžina -e i izveien svet, vézen -žna -o, vežnost -i i vglobiti -im (se): ~ se v misel, gl. globiti; vglôbil -ila -o, vglob-Ijèn -êna -o, vglobitev -tve ž; vglâbljati -am, vglâbljanje -a s vgnêsti -tem gl. gnesti z gnetenjem spravili v kaj: mazilo je treba ~ v kožo; vgnètèn -êna -o; vgnétati -am, vgnétanje -a s; toda: ugnêsti gl. tam vgnézditi -im se: lastovka se je vgnézdila je sedla v gnezdo; miši so se vgnézdile v slami so se naselile, zaredile v slami; preneseno zmeraj zaničlj.: trgovec se je vgnezdil sredi vasi;
vgozditi
napaka se je vgnezdila v vasi se je prijela, u^maiUa, ukore-ninila, prišla v navado; v pljučih se je vgnezdila zahrbtna bolezen
vgozditi -im gl. gozditi, vgozdil -ila -o, vgož0n -êna -o in vgoz-dèn -êna -o, vgozditev -tve ž vgrizniti -nem (se), vgriznjen -a -o; vgriz -a m, vgrizen -zna -o: ~a rana = vgriznina -e ž, vgrizišče -a «; vgrizovâti -ûjem vhod vhoda m, vhoden -dna -o:
~a postaja, \ilodišče -a s vi m, vé ž, s Os. 2. 20 2. os. mn., vàs, vàm, vàs, pri vàs, z vami; dv. vidva m, védve ž, «, vàs in vaju (dvéh), vama (dvema), vàs in vaju (dva ali dvé), pri vama ali vàs ali vaju (dvéh), z vama (dvéma) viadukt -a m
viba -e ž spirala, vibast -a -o vibrirati -am tresti se, vibriranje -a «, vibracija -e i, vibracijski -a -o, vibrator -ja m vice vic ž, mn., vicati -am (se), vicanje -a s, vicar -ja m, vica-rica -e i vice- (lat. namestni) v sestavi: viceadmiral [-àl] -a m, —admiralski -a -o [-Is-]; vicekonzul [-ul] -a m, konzulat -a m; viceprefékt -a m vid -a m, viden -dna -o: ~ z golim očesom, ~i živec, vidnost -i i; vidoma prisl. vidno: ~ hira Vid Vida m os. i.. Vidov -a -o: Vidov dan, Vidovega dne, vidovdanski -a -o; vidovica -e ž = vidov ples med. videli vidim, vidi -te! videl -a -o (+vidla), viden -a -o, videnje -a «: videti je (-^izgleda) zdràv, réé je videti ('^'izgleda) lépa; videti mu je, da ni zdrav; vi-dilo -a s; videč -dca tn; videvati -am, vidévanje -a s
videz -u tn: na videz, po videzu; (na)videzen -zna -o; videznost -i i
vidik -a m razgled, pogled: z ~a, s tega ~a; na ~u so veliki dogodki vidirati -am gl. vizum vidra -e i, vidrica -e z, vidrov -a -o, vidrar -ja tn, vidrovina -e i koia, meso, vidrovka -e i čepica, vidrn -a -o: ~o meso, ~a koža vidva védve gl. vi, vaju dvéh,
vama dvéma itd. vigenj vignja tn, vigenjc -a m,
vigenjski -a -o [-gan-] vigilija -e i večer pred..., nàve-
čer, bedénji dan vigrati -âm se gl. igrati: poznalo se je, da igralci še niso vigrâni vigred -i i pomlad, vigreden -dna -o vihar -ja tt», vihâren -rna -o, vi-hârnik -a tn, vihârnica -e i; vihâriti -im; gl. tudi vihrati vihati -am in -šem, vihaj -te! in viši -te! vihal -a -o in -âla -o, (na)vihan -a -o, vihanje -a s; vihâlast -a -o, vihale -al [-al] i mn., vihâlnik -a [-In-] m; vih-Ijâti -âm, vihljàj -âjte! vihljàl -âla -o, vihljânje -a s, vihljast -a -o
vihrati -âm, vihràj -âjte! vihràl -âla -o. vihrânje -a «; vihralo -a s, vihrâlast -a -o; vihrast -a -o; vihràv -âva -o: ~ človek, vihrâvost -i i, vihrâvec -vca m, vihrâvka -e i; viher -hra m, vihra -e i nevihta, rod. mn. viher [-har], vihrica -e i; vihrâê -a tn vîhta -e l nevihta vihtelj -tlja m zeljna veha vihtéti -im, vihti -ite! vihtèl -éla
-o, vihtênje -a s vijač -a tn jama, v katero se po vinogradih voda steka, vijâênica -e i voda v taki jami vijak -a m, vijâkast -a -o; vijâë-nik -a tn = vijec -jca m
Viriles
vijolica -e i, vijoličen -čna -o,
vijoličast -a -o vijugati -am se: potok se vijuga, vijuganje -a 8, vijugast -a -o, vijugavica -e i; vijuga -e i vikar -ja tn, vikarski -a -o, vi-kariat -a tn, vikariaten -tna -o vikati -am f« -čem koga ogovarjati z »inV, vikaj -tel vikal -a -o in -ala -o, vikanje -a s vikati -am in -čem kričati, vikaj -te! vikal -a -o, vikanje -a s, vik -a tn, vika -e ž; vikniti -nem vikica -e ž gorski ičinkavec Viktor -ja tn os. i., Vikitorjev -a -o; Vikec Vikca m, Vikčev -a -o; Viktorija -e i os. i., Vikto-rijin -a -o; Vikica -e ž, Vikičin -a -o; viktorijanski -a -o: ~a doba
viktudlije -ij i mn. živila, jestvine vila -e i bajeslovno bitje, vilinji -a -o = vilinski -a -o: ~o petje vila -e i dvorec, letoviiina hiša z vrtom, vilen -Ina -o [-In-]: ~a četrt vile vil [vil] ž mn., vilast -a -o, vilar -ja m, vilež -a m rog; vilice -ic ž mn., viličast -a -o, viličar -ja m, viličke -čk i^nn.; viličiti -im se: reka, veja se viliči, viličenje -a «; vilišče -a s; viliti -im se; vilnik -a [-In-] m vime -na s, vimenat -a -o, vime-nast -a -o, vimence -a s, vim-ček -čka m; vimen jati -am polna vimena dobivati: krava vimenja
vinar -ja m star denar, vinarski
-a -o: ~i novec Vincencij -a m os. i., Vincencijev -a -o, Vincencija -e i os. i.; Vinko -a (+Vinkota) m, Vinkov -a -o (+Vinkotov) vinjak -a m vrsta noža, vinjaček -čka m
vinjeta -e ž okrastia risba; Cankarjeve Vinjete; vinjeten -tna -o: ~i okras
vinkulirati -am zavezati, obvezati, vinkuliran -a -o: ~a hranilna knjižica; vinkulacija -e i, vin-kulacijski -a -o: ~o geslo vino -a s, vince -a s, vinčece -a [-9C-] s, vinček -čka m; vinski -a -o: ~a trta, vinstvo -a s; vinščak -a m, vinščica -e z; vinjen -a -o, vinjenost -i ž, vinjenec -nca m, vinjenka -e i; vinek -nka m čriček; vinica -e z klet, vinica -e i vrsta hrušk; viničar -ja m, viničarka -e ž, viničarski -a -o, viničarija -e ž; vinarski -a -o, vinarna -e ž, vinarstvo -a s; vinika -e i, viničje -a s; vinovina -e ž, vi-novka -e ž vino- v sestavi: vinograd -a m, vinograden -dna -o. ~gradski -a -o, ~gradnik -a m, ~gradstvo -a «. vinogradovka -e ž vrsta hrušk; vinomerec -rca m, vino-merski -a -o: ~a pristojbina; vinopivec -vca m, pivka -e ž; vinoroden -dna -o; vinotoč -6ča m; vinotok -oka m mesec oktober; vinotržec -žca m +vinta -e ž dvigalo, vitel, vreteno, navor, kljuka za gonjenje raznih strojev; +vlntati-am dvigati, goniti stroj, vrtiti vitel, navor, *vin-tati koga viti koga viola -e ž glas., violina -e ž, violinski -a -o: ~i ključ, violinist -a m, violinistka -e ž; violončelo -a -u -o -u -om m *violenten -tna -o nasilen, *vio-
lenca -e ž nasilnost violeten -ftna -o vijoličen vir -a m izvir, virščina -e ž, vir-nat -a -o, virovit -a -o poln virov; virček -čka m, virje -a s vir -a m sova, uharica Virginija -e i kr. i., Virginec -nca m, Virginka -e ž, virginski -a -o virilen -Ina -o [-In-] moški; ~i glasovi, virilnost -i [-In-] i, virilist -a m
vimin
▼irmén -a m prenos z ene ^stavke proračuna na dr^o, Tirmân-ski -a -o; virmirati -am virtuoz -a m, virtuozinja -e ž, virtuozen -zna -o, virtuôznost -i ž umetniika spretnost, izvrstnost virus -a m med.; virusen -sna -o: ~o obolenje, virulénten-tna-o, virulénca -e ž viržinka -e ž, viržinkin -a-o: ~a slamica
+vis-à-vis [vizavi] prisl. nasproti-, sam. ■'■vis-à-vis m neskl. naspro-tek: ■•■moj vis-à-vis je bil mlad gospod meni nasproti je bil, ■•■moj vis-à-vis je venomer govoril (gospod itd.) meni nasproti viséti visim, visi -ite! visel -éla -o, visênje -a s; viseč -sca »n; viselišče -a s; vislice -ic i mn. viskoza -e ž kem.; viskozen -zna -o židek, viskoznost -i i, visko-ziméter -tra m kem. visočina -e i, visokost -i i, viso-
čanstvo -a s visok -ôka -o, dol. visoki -a -o, prim. višji -a -e: visok hrib, visoka gora, visoka planota; visoki, nizki, stari, mladi zma-galca videli bi radi; visok glas, visoka stopnja, visoka služba, čast; visôko plemstvo, visôk stan, visokega rodu; visoka šola, visôka znanost, umetnost, Visoka pesem (naslov); visôk obisk, namen odličen, imeniten; visoki urad, visôka vlada, vi-sôki naslov; visôk človek ošaben, prevzeten, nedostopen; višja šola, višja matematika, višja sila (vis maior, drugače pravimo le velika, huda sila); višji svét-nik, preglednik itd. gl. nad- 2.; nekaj po stopnji na merski lestvici, nekaj po tujem vplivu so se udomačile nekatere zveze z visok namesto domačega velik, hud, močan ipd.: ~a voda velika (visoko stoji), ~ sneg debel
(Im visok), ~ krvni tlak (drugače je tlak le velik, močan, hud), ~a (električna) napetost (na zborovanju napetost nikoli ni visoka, ampak hUda, velika); vendar ne smemo visok uporabljati kar vprek za označbo mere: dobiček vêlik, masten; "'•~o spoštovanje veliko, odlično; "'■~a naklada velika naklada; morje globoko, široko, odprto; "'■~o mnenje imeti o kom (čem) dobro mnenje (koga, kaj ceniti, dobro soditi); ■'"~a zavednost velika, močna, odločna;
~a predanost službi resna, popolna, velika; ■'"~a pripravljenost velika, resna, dobra, vestna; ■'"~a zmaga velika, odločna; •'■~a vzgojna vrednost velika, odlična, prava visôko prisl., prim. više: ~ skočiti, leteti, priti; sonce stoji ~ na nebu, ~ v hribih, ~ na severu, ~ gori; ~ glavo nôsi, ~ se nôsi; ~ peti, govoriti (tudi vzvišeno); napačno v pomenu zelo: časti tis spoštovati, učen, plemenit, nadarjen ipd. visoko- v sestavi: visokodêbeln-a -o [-baln- ], visokofrekvéncen -čna-o: ~i tok; visokoletčč-éca -e: misli ~e; visokomiseln -a -o [-saln-], visokomiselnost -i [-sa n-] ž; visokončmški -a -o: ~i jezik; visokonôg -ôga -o, visokopèt -éta -o: ~i čevlji; visokorôden -dna -o, visoko-rôdnost -i ž; visokostêbeln -a -o [-balfi-]; visokoSôlec -Ica [-le-] m, visokoš0lka -e [-Ik-] é, vi-sokoš0lski -a -o [-Is-] vistosmériti -im v isto smer obrniti, vistosmérjen -a -o, visto-smérjenost -i i; vistosmérjati -am, vistosmérjanje -a s viš vite. medm. vidiš, vidite, lèj léjte: viš ga, no viš, viš ga no; viš no, viš; vite no!
vknjižhi
višava -e i, v višavah, iz višave; viSévje -a s, višavški -a -o; višati -am, višanje ,-a a; višanjek -njka m, višaj -a m višek -ška m: v ~ gredo lasjé; kvišku prisl.-, na višku biti, z viška (od kod?), toda zviška prisl: ~ pasti (kako?) višina -e s, višinski -a -o: ~o sonce, višinica -e i, višinomer -a m, viSinomérski -a -o višje- v sestavi: višješolec -Ica [-le-] m, višješolka -e [-Ik-] i, višješolski -a.-o [-Is-]: ~i razredi, toda višji šolski svèt višnja -e i drevo in sad; višnjev -a -o: ~ lés, sad; višnjev -a -o in viSnjév -a -o (barva), viSnjév-kast -a -o; višnjevec -vca m; višnjast -a -o; višnjevica -e ž, višnjevina -e ž; viSnjéti -im, viSnjèl -éla -o, viSnjênje -a «; višnjiti -im, višnjil -a -o, viš-njênje -a s vitalen -Ina -o [-In-], vitalnost -i [-In-] i Uvljenjska sila, itiavost, vitalizem -zma m fil vitamin -à m med., vitaminski -a
-o: ~i preparat vitek -tka -or ~a jelka, postava,
vitkost -i i vitel [-tau] -tla m; vitlar -ja m,
vitlo -a s vitez -a m, viteški -a -o, viteštvo
-a s; vitezovati -ujem viti vijem, vij -tel vil -a -o, vit -a -o: ~a preja, vitje -a s; vit -i i vijak sadne stiskalnice: na viti visi kamen; vitica -e ž, vitičar -jà m zool., vitičnjak -a m zool., vitičast -a -o; vijalo -a s, gl tudi vijak vitra -e i, vitrica -e i, vitričast -a -o, vitrnat -a -o, vitrnik -a m vrsta noža +vitrih -a m kljukec, odpirai vitriol [-61] -a m gdlica, vitriol-nica -e ž = vitriolna voda [povsod: -ol-], vitrioliti -im: ~ trte
vivček -čka m kratka pipica vivisekcija -e i Operativno znanstveno raziskovanje na živih živalih
vizija -e ž videnje, prikazen; vizio-naren -rna -o, vizionarnost -i ž vizir -ja m naliinik; muha, merek vizita -e ž: zdravniška ~ pregled, vizitka -e i; vizitacija -e ž uradno obiskovanje, nadziranje, preiskava; viziiàioT -ja m, vizi-tatorica -e ž; vizitirati -am preiskovati, vizitiranje -a s preiskovanje, preiskava vizualen -Ina -o [-In-] viden -dna
-o: ~i tip (+vizuélen) vizum -a m, vizumski -a -o: ~a taksa, vidirati -am, vidiranje-a s vjésti vjém se v kaj gl. jesti vkladati -am v kaj: tramovi se na stene vkladajo, vkladal -a -o, vkladanje -a s, vklàd vklâ-da m, vklada -e ž to, kar se vloži, temelj; vkladač-am, vkla-dek -dka tn, vkladen -dna -o: ~i kamen, vkladališče -a s; vkladalnik -a [-In-] m vkleniti vklénem, vklêni -ite! vklênil -ila -o, vklénjen -a -o, vklénjenec -nca tn, vklénjenka -e ž, vklenitev -tve ž; vklépati -am, vklépanje -a s, vklépnik -a tn
vklesati vklésem gl klesati, vklesan -a -o, vklesan je -a «; vklé-sek -ska tn vklétiti -im, vklétenje -a « vkljùb prisl in predi kljUb: komu vkljiib délati, vkljùb obljubam
vključiti -im, vključenje -a s, vključitev -tve ž, vključen-čna -o, vključno prisl inkluzive: do 1. 1848 vključevati -ujem, vključevil -ala -o, vključevanje -a « vknjižiti -im, vknjižen -a -o. vknjiženje -a «; vknjižba -e ž; vknjiževati -ujem, vknjiževal
vkopati
-iila -o, vknjiževanje -a s, vknji-ževalec -Ica [-duc-] m; vknjiž-IjiV -iva -o; vknjižnina -e ž vkopati vkopljem gl. kopati, vkopan -a -o: stoji, kakor bi mu bile noge vkopane; vkop vkopa m; vk^^avati -am vkttvakati -am: čete so vkorakale včeraj (v mesto, v deželo), vko-rakanje -a s vkovati vkujem gl. kovati, vko-
van -a -o vkrcati -am (se) na ladjo, vkrcal -a -o, vkrcan -a -o, vkrcanje -a s; vkrcevati -lijem, vkrcevanje -a s; vkrcavati -am vkreber prisl. navkreber, vkrebri-ca -e ž
vkuhati -am: ~ sadje, vkiihan -a -o; vkuhavati -am, vkuha-vanje -a s vkiip prisl.: to ni vse ~ nič, ali smo vsi vkiipen -pna -o, vkiipnost -i ž; vkiipek -pka m vlačiti -im: ~ drva, les, sani; megle se vlačijo po vrbeb; otrok se vlači poUpa, bolnik se komaj vlači; vlači -te in -ite! vlačil -a -o in -ila -o, vlačenje -a s; vlača -e i vrsta sani; v ačaj -a m: ~ sena; vlačar -ja m, vla-čen -čna -o: ~o železo, ~a zemlja; vlačnost -i ž, vlačenica -e ž; vlačilo -a «, vlačilen -Ina -o [-In-], vlačilišče -a s, vlačilec -Ica [-le- in -^c-] m, vla-čilka -e [-Ik. in -uk-] ž vlačuga -e ž, vlačiigar -ja m, vla-čiigarica -e i, vlačiigarski -a -o; vlačiigati -am se, vlačiiganje -a s vlačulja -e ž vldka vlada -e ž, vladen -dna -o: ~i ukrepi, ~a palača; vladati -am, vladanje -a s; vladar -ja m, vladarica -e ž, vladarski -a -o, vladarstvo -a s, vladanec -nca m; vladavina ^e ž vladika -a in -e m, vladikov -a -o, vladikovina -e ž
Vladimir -a tn os. i., Vladimirov -a -o. Vlado -a m os. i. (+Vladata), Vladov -a -o vlado- v sestavi: vladoblepen-pna -o, ~hlepnost -i 2, ~hlepje -a «; vladoželjen -Ijna -o, ~želj-nost -i i vlaga -e i, vlažen -žna -o, vlažnost -i i, vlažnina -e ž, vlažnat -a -o; vlažiti -im, vlaženje -a s; vlagokaz -kaza tn higroskop, ~ kazen -zna -o higroskopski; vlagomer -a tn higrometer, smeren -rna -o, ~merstvo -a s vlagati -am: ~ papir v stroj, ~ sadje v zaboj, vlaganje -a s; vlagatelj -a tn, vlagalec -Ica [-duc- in -le-] m, vlagalka -e [-duk- in -Ik-] i, vlagalnik -a [-In-] m, vlagalen -Ina -o [-In-] VJah Vlaha m, Vlahinja -e i, vla-ški -a -o; vlah vlaha tn vrsta breskev; vlahovka -e ž vrsta hrušk
vlak -a tn: ~ rib, kobilic; na ~ iti, z ~om potovati; na ~u ali v ~u je gneča; vlakoven -vna -o: ~o spremstvo, osebje; vlakoma prisl.; vlakovodja -a in -e tn, vlakovodjev -a -o vlaka -e ž, nav. mn. vlake vlak iz vej zložena priprava za vlačenje sena s strmih pobočij: na ~ah spravljati, štiri ~e sena; gl. tudi vlačiti; vlaka -e i vožnja s sanmi: ~ ni dobra (je premalo snega) vlakno -a «, vlakence -a [-anc-] s, vlaknat -a -o, vlaknast -a -o; vlaknen -a -o; vlaknina -e ž, vlaknovina -e ž vlat -a tn gl. lat vleči vlečem: ~ voz, sani, vejo, breme; ~ figuro pri igri (šahu); peč, cigara, pipa vleče; v sobi vleče je prepih; igra, zabava, knjiga vleče mika; vleči dreto smrčati, vleči ploh zaničlj.; vleči za vrv, za roko, za lase; vleči
vnovèiti
koga za nos varati-, vléci -îte! vlekoč -a -e, vlékel -kla -o, vlččen -a -o: ~o testô; vléëe-nje -a «; vléëen -čna -o: ~i maček, ~o testô, vleči jiv -îva -o; vléëka -e i; vlèk -éka m, viéka -e i vlépiti -im: ~ fotografijo v legitimacijo, vlépljen -a -o, vlép-Ijenje -a », vlepîtev -tve i vléstî vlézem gl. lesti: mazîlo se
je vlézlo V kožo vliti vlijem gl. liti, vlît -a -o, vlit je -a s, vlîtek -tka m; vlivati -am, vlival -a -o in -âla -o, vlivanje in -ânje -a s, vliv -a m, vlivalo -a s, vlivâlnica -e [-In-] i, vlivâlnik -a [-In-] m; vlivanci -ev m mn., toda uliti gl. tam
vljuden-dna-o (+uljuden), vljudnost -i i, vljudnosten -tna -o: ~i obisk vloga -e i: dénarna ~ v hranilnici, ~ v igri, ~ pri delu, igrati vlogo (v gledaliiiu in preneseno)
vlomiti vlomim gl. lomiti: v hišo vlômljen -a -o, vlom vlôma m; vlomilcu -Ina -o [-In-]: ~o orôdje; vlomilec -Ica [-uc- in -le-] m, vlomilka -e [-uk- in -Ik-] i, vlomilski -a -o [-us- in -J»-7; vlâmljati -am, vlâmljanje -a », toda ulomiti gl. tam vložiti -im, vloži -ite! vložil -ila -o fn vlôzilo -i, vložčn -êna -o, vložitev -tve i, vložitelj -a m; vložba -e ž, vložek -žka m; vložnik -a m, vložnica -e i, vložnina -e i vmanj -a -e len, vmanjâk -a m lenuh = vmanjùh -a m, vma-njost -i ž lenoba; vmanjuhati -am lenariti vmés prisl.: vmés dati, vmes govoriti; vmésen -sna -o, vmés-nost -i ž
vmésiti -im gl. niesiti: ~ jajca, mleko (v testo), vm0šen -a -o vméSati -am gl. mešati,- vméSan -a -o; vmeSâvati -am, vmeSâ-vanje -a » vméti vmânem: mazilo w hoho
vmèl vméla -o vnânji -a -e, vnânjost -i i, vjûaj-
ščina -e i; vnânjec -njca m vnaprej prisl. naprej, za naprej: že ~ določen; vnapréjSnji -a -e naprejênji: ~a plača, ~e naročilo
vnebôhod -a m, vnebôhoden -dna -o vnémar prisl.: ~ puščati, vné-maren -rna -o, vnémarnost -i ž, vn0marnež -a m, vnémarnik -a m, vnémarnica -e ž vnémati -am in -mljem, vnéma-nje -a s; vnéma -e i; vnémav -a -o, vnémavec -vca m, vné-mavka -e ž; vnemljiv -îva -o, vnemljivost -i i; vnemâlo -a s, vnemâlce -a [-le-] s, vnemâlen -Ina-o [-In-]; vnémek-mka m; gl. tudi vneti vnêsti -sem gl. nesti, vnésel vnê-sla -o, vnesèn -êna -o, vnések -ska m; vnâsati -am, vnašanje -a s, vnašaiec -Ica [-àuc-] m, vnašaika -e [-àuk-] i; toda: unesti gl. tam vnéti vnâmem, vnêmi -ite! vnél -a -o, vnét -a -o, vnétje -a s, vnética -e ž, vnétek -tka m, vnéten -tna -o: ~i procès, vnét-nica -e i, vnetnina -e i, vné-tost -i Ž, vnetina -e ž; vnetljiv -iva -o, vnetljivost -i ž; vnétiti -im zakùriti, vnéten -a -o vnic prisl.: ~ vrééi éez glivo nazaj vrééi, z roko vnic udariti s hrbtno stranjo, vnicnji -a -e: ~a stran vniz prisl. navzdol vnovčiti -im, vn0včen -a -o, vnôv-čenje -a «; vnovčljiv -îva -o, vnovčljivost -i i; vnovéevâti -ûjem, vnovéevàl -âla -o, vnov-
VQOVÜ
čevanje -a s, vuovcevâleiv -lua ■o [-In-], rnovcevélnica-e/"-In-J i, vnovÈevâlec -Ica [-àlc-] m, vnovcevâlka -e [-àlk-] i vnovič prisl., vnovičen -čna -o:
~a bolézen vnûk -a m, vnukinja -e i, vnû-ččk -čka m, vnučka -e i; vnû-čič -a m, vnučica -e i, vnûcad -i i sk. i.; vnûka -e i vnukinja, druga oliva vobčo prid. nasploh, v sploinem: tega sicer ne znd, ~ je pa poraben; ~ dobro živi +vočigled predi, spričo: +vočiglčd
dogodkom spričo dogodkov v6d voda m: eléktrièni, telefonski ~
vôda -e -i itd. i in 2. vode, 4. vodo — v vodo, 6. pod vodo, mn. vodé -â -àm -é -àh -ami; tiha voda potuhnjenec, mlin na vodo, na vodi kuhan, iti po vodi (moj up je šel, dopust je šel po vodi), voda mu v grlo teče, to je voda na njegov mlin, stvar pade v vodo se ponesreči; vodovje -a s; vodiča -e ž; voden -dna -o: ~a ptica, ~o gospodarstvo; vodén -a -o: ~o sadje, «v.a barva, govor, ~o stêklo; vodénka -e i bot., vodénost -i i; vodenica -« ž, vodeničen -čna -o, vodeničnost -i i, vodeničiiik -a m; vodarina -e ž; vodénec -nca m; vodenéti -im vodén postajati, vodeiièl -éla -o, vode-nelost -i ž, vodenênje -a s; vo-dëniti -im vodeno delati, vodêni -itel vodenil -a -o, vodenjênje -a s; vodenitev -tve i, vodnar -ja m; vodnogospodarski -a -o vodér -ja m oselnik vodik -a m, vodikov -a -o: ~ su-
peroksid vo^li -im: ~ meso, vodi -itel vodil -a -o, (po)vojèn -êna -o: ~o meso, vojênje -a s, voje-nina -e ž
voditi yödim, vodi -ite! vodèë -ééa -e, vodil -ila -o, voden -a -0, vodenje -a s, voditev -tve ž; voditelj -a m, voditeljica -e i, voditeljski -a -o, voditeljstvo -a <; vôdec -dca tn; * vodič -fča m = vodnik -a m, vodnica -e i, vodniški -a -o; vodilo -a s, vodilen -Ina -o [-In-], vodilnost -i [-In-] i; vodil ja -e i; vodljiv -iva -o, vodljivost -i i, vodja -a tn -e m, vodjev -a -o, vodstvo -a 8, vodstven -a -o f-an-J; gl. tudi vêsti vêdem Vodnik Valentin -a -a m os. i..
Vodnikov -a -o: ~e pesmi vodnjak -a tn, vodnjaški -a -o: ~i mojster, vodnjakar -ja m, vodnjakarski -a -o, vodnjakar-stvo -a s vodo- v sestavi; vododfžen 'žna -o; + vodohram -a m rezervoar, zbiralnik; vodogradben -a -o [-ban-]: ~i inštitut; vodokàz -kâza m; vodomér -a m, ~mé-ren -rna -o, ~mérec -rca m, ~mérski -a -o, ~mčrščina -e i; vodomèt -méta tn; vodopivec -vca m, ~pivka -e i; vodoraven -vna -o, ~ravnost -i i; + vodopàd -âda m slap; +vodo-stâj -a m stanje vode; +vodo-têsen -sna -o nepropusten, ne-prodiren, vododrien; vodotoč -toča m; vodovod -vöda m, ~vôden -dna -o: ~e naprave, ~ vodar - ja m delavec vodovodov vodomec -mca m zool., vodomčev
-a -o: ~o pisano perje vogal [-ày] vogala m in vogel [-ay] vogla m, na voglih in vogléh; vogalček -čka [-iy] tn, vogâlen -Ina -o [-In-]: ~a hiša, opeka; vögeln -a -o: ~i kamen, vogelnik -a m [povsod: -gain-]; vöglar -ja m, voglarica -e i; voglâriti -im, voglârjenje -a s, gl. tudi ogel
volk
voh -a m, vohati -am, vohanje -a 8, véhavec -vca m; vohalo -a s, vohalen -Ina -o [-In-]: ~i živec vohnn -a m, vohùnka -e ž, vohunski -a -o, vohunstvo -a s; vohuniti -im, vohunjenje -a g vojak -a m, vojaški -a -o, vojaščina -e ž, vojaštvo -a 8, vojašnica -e i vojevati vojûjem (se), vojevàl
-âla -o, vojevânje -a s vojka -e i vajet, nav. mn. vojke vdjeti
vojna -e ž, rod. mn. vojn: svetovna vojen -jna -o: ~i èàs, ~a doba, ~o ministrstvo; vojnik -a m, vojniški -a -o, vojništvo -a 8, vôjnica -e i vojni davek; vojnoprâven -vna -o vôjska -e ž in 2. vojské, 4. vojskô — na véjsko, 6. vojské, mn. vojské -â -àm -é -àh -âmi: grem na vojsko, prišel je iz vôjske; črna vôjska; vôjskin -a -o: v ~em času; vojščak -a m, voj-ščakinja -e i; vojskovâti -ujem se, vojskovàl -âla -o, vojsko-vâlec -Ica [-àuc-] m, vojsko-vânje -a s; vojskovôdja -a in -e m, vojskovôdjev -a -o vojvoda -a tn -e m; véjvodov -a -o (osebno), vôjvodski -a -o (sfdoino); vôjvodstvo -a s = vôjvodina -e i (deiela, iagl); vojvodinja -e i (oseba) vokabnlâr -ja m glovar, besednjak, vokabulârski -a -o slovarski, vokabulâren -rna -o vokal [-dl] -a m samoglasnik, vokalen -Ina -o [-In-]: ~a kvali-téta, ~a glasba; vokalizirati -am se, vokalizâcija -é i, vo-kaUzem -zma m slovn. vôkativ [-iu, ^-if] -a m zvalnik
slovn., vôkativen -vna -o vèl [vôu] vôla m, mn. vôli vôlov itd. ali pa vôli vôl (volém) voli in vôlî po voléh z volmi [-Im-]; volôvji -a -e, volôvski -a -o,
volôvina -e i meso in koia, vo-lôvjaik -a m; vélek -Ika [-Ik-] m: b0žji vôlek -Ika [-Ik-] m, volič -iča m, voliček -čka tn, volè -éta t; volâr -ja m, vola-rica -e i, volârski -a -o, vola-rija -e i; volâriti -im, volâr-jenje -a s volan -a tn tehn. krmilo volčin -a m bot., volčinov -a -o:
~e jagode [povsod: vou-] volčič volčiča m 1. mlad volk, 2. iivinska bolezen, volčičav -a -o: ~a krava, volčičen -čna -o, volčičnost -i i, volčiča st -a -o [povsod: -oui-], gl. tudi volk Vélga -e [-Ig-] i 1. i. ruske reke. v01ški -a -o [-li-]: ~i pritoki; Pov0lžje -a [-lir] s vôlhek -hka -o vlaien, volhkôta -e i, volhkôba -e i, vôlhkost -i i [povsod: vouh-] voliti vélim, vôli -ite! vôlil -ila -o, vôljen -a -o, volitev -tve ž, volilo -a s, volilen -Ina -o [-iu-]; volivec -vca m, volivka -e i, volivski -a -o; volišče -a s volja Te i: na vôl jo biti komu, po volji biti; rade volje, dobre vôlje, pri vôlji biti, volja me je kaj storiti, brez vôlje delati, z vôljo prenâSati; vôljen -Ijna -0 in voljan voljnà -é; véljnost rl i; voljné prisJ.: ~ potrpeti, ~ storiti, ~ teči vélk -a in -â m, mn. volkovi in volcjé volkév: ~a je videl kdor je hripav; biti ~ na kaj (jed, igro) močno rad imeti; dobiti volka vnetje kože; zeleni ~ tnin., čebelni ~ zool., volkâC -a m, vôlkec -kca m, volkulja -e i, volčiča -e ž; v0lčji -a -e, volč-jâk -a tn, volčnica -e i bol., volčina -n i meso in koia; volko-dlàk -âka m, volkodlâStvo -a s; volkostééina -e i [powsod: vouk- ali vouf-]
véUa
volna -e i, volnén -a-o: ~a obleka, vôlnat -a -o, vôlnast -a -o, volnina -e i, volnâr -ja m, vol-nârstvo -a 8 [povsod: voj^n-] Volta -a in -e m fieik; volt -a m enota za merjenje napetosti električnega toka; voltméter -tra m [povsod: -It-] Voltaire Voltaira [voltér -a] m os. i. franc. pis., Voltairov -a -o, voltairski -a -o, voltairjanec -nca m, voltairjanski -a -o, vol-tairjanstvo -a s [povsod: voiler-] volnhar -ja m, voluharica -e I.
voluharski -a -o volnmen -a m prostornina, volù-menski -a -o prostorninski, vo-luminozen -zna -o prostôren vomitiv [-iu, *-if] -a m = vomi-
tivum -a m bljuvalo med. vônj -a m, vonjati -am, vonja-nje -a a, vonjalen -Ina -o [-In-]: ~i živec; vonjàv -âva -o, vo-njâva -e ž, vonjâvec -vca m, vonjâvka -e i, vonjâvost -i ž; vonjiv -a -o vomik -a m kamen ob cesti, odrival, opestnik, vornica -e i; vo-riti -im zavirati, vorjênje -a « v6s -a m, nav. mn. vosi brki vôsek -ska m, voskast -a -o, v6-skar -ja m, voskarstvo -a s; voskati -am, voskanje -a s; voščen -a -o: ~a sveča = vošče-nica -e ž, voščenka -e ž voiče-nica, vrsta jabolk; voščevina -e ž. voščina -e ž voščiti -im, vošči -ite! voščil -a -o, (po)vošččn -êna -o, vošč0nje -a s, voščitev -tve ž; voščilen -Ina -o [-In-]: ~o sredstvo = voščilo -a 8, voščilec -Ica [-k-] m voščiti -im: ~ dobro jutro, vošči -te in -ite! voščil -a -o fn -ila -o; voščilo -a 8, voščilec -Ica [-UC-] m, voščilka -e [-u^-] ž voščilce -a [-le-] s vôtek -tka m; votkati -am, v6t-kanje -a s
vôtel [-tau] votla -o fn -6 -i -é: čevlji so votli, votlé oči ima, prisl. votlo, votléje: votlo doni; votlost -i i, votlina -e i, votli-nast -a -o, votiâk -a m votla opeka, votlič -iča m, votličast -a -o; votliti -im, votli -ite! votlil -a -o, votljenje fn votljč-nje -a s, (iz)votljèn -êna -o in (iz)vôtljen -a -o; votljava -e ž, votlorožec -žca m zool. votirati -am glasovati, zaobljubiti (se), posvetiti, v6tum -a m obljuba, votiven -vna -o zaoblju-ben, posvetilen, votânt -a m glasovalec, volivec, posvečevalec VÔZ -â m, na vôzu, mn. vozovi in vozjé, VÔZ fn vozôv, vozôvom in vozém, vozôve fn vozé, na voaôvih in vozéh, z vozôvi fn vozmi; vôzek -zka m, vozič -iča f», voziček -čka m, vozilo -a s, vozôv je -a s; vozovnica -e ž; vôzen -zna -o: ~i list, red, voznina -e i, vozninski -a -o, voznik -a m, voznica -e i, vozniški -a -o, vozništvo -a s; vozatâj -a m; vozârna -e ž, vozâr -ja tn, vozarina -e 'i; vozâriti -im, vozârjenje -a s, vozârstvo -a s, gl. tudi voziti voza -e i ječa, voznik -a tn jetnik vozel [-zau] -zla tn: dvižni, padni ~ astr.; vozlàt -âta -o, vôzlast -a -o; vozlič -iča m, vozličast -a -o; vozlina -e ž; vozlâti -âm (■•"vozijati), vozlàj -âjte! vozlàl -âla -o, (za)vozlân -a -o, vozlânje -a s, vozlišče -a s vôzger -gra tn smrkelj, vozgriv -a -o, vozgrivec -vca tn smrkavec vozgrivka -e è, vozgrivost -i ž voziti vôzim, vôzi -ite! vôzil -ila -o, (po)v0žen -a -o, v0ženje -a s, vožnja -e i, voženec -nca tn, gl. tudi voz V0Ž -i i = v0že -a s vrv; vožâr - ja tn, vožarica -e i, vožâ^stvo -a s; vožarna -e ž; vožinec -nca tn
vprêati
vpasti vpadem gl. pasti padem: vpâsti (v deželo) pdsti v deželo; sredi stavka mu je vpâdel (v besedo) sosed mu je padel v besedo; vpad vpada r». vpaden -dna -o: ~i kot, vpadišče -a s; vpadati -am, vpâdeinje -a 8 vpeljati vpéljem in -âm gl. pe-Ijâti, vpeljân -a -o; vpeljânki -ov m mn.: v ~e iti; vpeljâva -e i; vpeljevâti -ûjem, vpelje-vàl -âla -o, vpeljevânje -a «, vpeljevânka -e ž; vpeljâvati -am, vpeljâvanje -a s vpériti -im: ~ dreto, ~ cev v drugo, ~ se: vpéril se je med nàs vsilil se je; vpérek -rka m vpéti vpnèm gl. peti pnem: ~ vola V jarem, vpét -a -o: ves ~ V delo vpičiti -im: ~ sekiro v čok, ~ se V kaj
vpihati -am in -šem gl. pihati: ~ ogenj; vpihniti -nem: ~ plamen; vpihnjen -a -o; loda upihniti gl. lam vpisati in vpisâti vpišem gl. pisati, vpisan -a -o, vpis -a m, vpisek -ska m, vpisen -sna -o, vpisnica -e ž, vpisnik -a m, vpisnina -e ž; vpisovâti vpisujem, vpisoval -âla -o, vpisovâ-nje -a s, vpisovâlec -Ica [-dlc-] m, vpisovâlka -e [-dlk-] ž vpiti vpijem kričati, vpij -te! vpil -ila -o, (raz)vpiit -a -o, vpitje -a in vpitjè -à s; vpijàt -âta m kričdč
vpiti vpijem: razsušena zêmlja vpije vodo, vpij -te! vpil -a -o, vpit -a -o; vpijati -am, vpijanje -a s; vpôj vpôja m, vpojen -jna -o, vpôjnost -i i, vpojljiv -iva -o, vpojljivost -i ž vplačati in vplaêâti vpMčam gl. plačati, vplačan -a -o, vplačilo -a s, vplačilen -Ina -o [-In-]: ~a blagajna, vplačilnica -e
[-In-] Ž; vplaëevâti -ûjem, vplačeval -âla -o, vplaéevânje -a s vplesti vplêtem gl. plesti, vple-tèn -êna -o, vpletênost -i é, vplèt vpléta m, vplétek -tka m; vplétati -am, vplétanje -a s, vplétalnica -e [-ayn-] ž vpliniti -im, vplinjen -a -o, vpli-njenje -a s; vplinjati -am, vpli-njanje -a s, vplinjâc -a m vpliv -a m, vpliven -vna -o, vplivnost -i Ž; vplivati -am, vplivanje -a s
vpoglèd -éda m; vpoglédati -am;
vpogledovati -ûjem vpoj vpôja m gl. vpiti vpoklicali -kličem gl. poklicati, vpoklic -a m: ~ k vojakom, vpoklicen -ena -o: ~i razglas vprâsati -am, vprašaj -te in -âjte! vprâšal -âla -o, vprašan -a -o, vprašanje -a s; vprašâlen -Ina -o [-In-]: ~a pola, ~i zaimek; vprašalnica -e [-In-] ž, vpraša-lec -Ica [-duc- in -le-] m, vpra-šfilka -e [-duk- in -Ik-] ž, vpra-šâj -a m; vpraševâti -ûjem, vpraševal -âla -o, vpraševânje -a s; vpraševâlec -Ica [-duc- in -dlc-] m vpràv prisl. pràv, rdvno vprččen -čna -o, vprččina -e ž, vprččnik -a »n, vpreênjâk -a m; vprečnina -e ž vpreči vpréžem, vprézi -te! vpré-gel -gla -o, vprčžen -a -o; vprega -e ž, vprčžen -žna -o: ~a živina, vprčžnik -a m, vprčžnica -e ž (*itranga); vprégati -am, vpréganje -a «, vprégelj -glja m vprek prisl. počez: ~ kupiti; vse vprék leti = vse leti vprék. toda vsevprék leti na vse strani, brez reda; vprékoma prisl. vpresti vprêdem in vprésti -édem gl. presti, vprédel -êdla -o; vpréden -a -o; vprédek -dka m kokôn; vprédati -am, vprédanje
vpričo
vpričo prisl. in predi: vpričo (== navzoč) biti; vpričo mène vprvič prisl prvič, v prvo vrabec -bca m, vrabelj -blja m; vrabček -čka m, vrabič -iča m; vrabica -e ž, vrabka -e i, vrab-čevka -e i; vrabčji -a -e, Vrab-Iji -a -e: ~e perje; vrabulja -e ž
vrač -a m zdravnik, vračnik -a m, vračnina -e ž, vraštvo -a 8; vra-čiti -im, vračenje -a s vračati -am: ~ živino na paši, ~ posojilo, ~ milo za drago, ~ se domov; vračanje -a s, vračilo -a s: brez vračila; vra-čevati -ûjem, vračeval -âla -o, vraèevânje -a s, vraèevâlec -lea [-âuc-J m; vračnik -a m, vrač-nica -e ž vračunati -am: ~ kaj v plačo; vraèunâvati -am, vračunavanje -a s; vračunljiv -iva -o, vra-čunljivost -i é vrag -a m, mn. vragi -ov in vragovi -ov; vrâžji -a-e: ~a ženska, vrâgec -gca m, vrâginja -e i, vragûlja -e ž; vragolije -ij i mn. burke, nagajanje, hudomušnost; vražič -iča in vrâžič -a m; vrâžjak -a m, vrâžjica -e ž, vražiček -čka i vrân -a m, vrana -e i, vrân -a -o: ~ konj = vrânec -nca m; vrâ-nji -a -e, vrânjica -e ž bot.; vrânica -e i; vrânka -e i ime Hvalim in rastlinam vranica -e i slezena; vrânièen -čna -o: ~i prisad, vrâniënica -e ž bolezen, vrâniènik -a m bol. vrasti vrâstem (se) gl rasti: vra-Ste se (v zemljo); vrâstek -tka m, vraščati -am (se), vrâSèanje -a s
vrat -a in -û m, mn. vratovi -6v; vrâten -tna -o: ~o vretence, ~e bolezni; vrâtec -tca m, vra-tina -e i meso, koža, usnje od
vratu; vratnik -a m ovratnik.
ozare; vratolom -ôma m, vratolomen -mna -o: ~a vaja; vrato-lomnost -i ž vrata vrat s mn. 3. vrâtom 5. vratih 6. z vrâti (+vratmi); vratca vrâtec [-ac] s mn., vrâtcem; vrâten -tna -o: ~a kljuka, ~o krilo; vratâr -ja m, vratarica -e ž, vratarski -a -o, vratarina -e i, vratârnica -e ž;: vrâtnica -e Ž, vrâtnik -a m padboj vratilo -a s: tkalsko ~ Vrâz -a m os. i., Vrâzov -a -o: ~e pesmi, vrâzovski -a -o» vrâ-zovec -vca m vraža -e ž, vražen -žna j9i , ~a véra; v^âžnost -i i, vrâzar -ja m, vrâžarica -e ž, vrfižarski_-a -o, vrâžarstvo -a s; vraži jiv -iva -o; vraževâti -ûjem, vra-ževal -âla -o, v^aževânje -a s; vraževéren -rna -o vražič in vražji gl vrag vfba -e Ž: ~ žalujka; vfbov -à -o: ~a šiba, vfbovec -vca m, vfborica -e ž šiba, vrbovina -e ž les, vrbovje -a s = vrbje -a s; vrbača -e ž, vrbar -ja m hro-šček, vrbast -a -o; vfBica .-e ž; vrbika-e i neka <r<o ;^vrbina -e Ž, vrbinje -a s, vrbiŠče ra s; vrbnica -e ž bol vrč -a m, vrček -čka m, rrčast -a -o
vréca -e ž = vrčče -a s, vrečka -e ž = vréëica -e Ž, vrécar -ja m; vrécast -a -o; vrečevina -e ž; vrečenosec -sca m človek in nočni metulj vréèi vržem, vrzi -ite! vfgel -gla -o, vJžen -a -o; v obràz yréèi psovko; vržek -žka m, v^žâj -a m vrèd prisl hkrati, obenem, skupàj:
ž' noèjô oče s sinom ~ : ■ vréden -dna -o, vrédnost -i ž, vrédnositen -tna -o: ~i papirji; Vredaôta -e i; vrednotiti -im, vrednôteoje -a s, vrednôtnica -p 4
vroč
vréditi -im poškodovati, raniti, vrédil -a -o; vrèd vréda m poškodba; vrednik -a m = vred-njâk -a m = vrednica -e ž zel, ki celi vred vrélec -Ica m. vrélcek -čka m, vrélëina -e ž = vrélcnica -e i voda iz vrelca [povsod: -él-] yrêm« vreména s, vreménski -a -o: ~o poročilo; vremenik-a m barométer, vreménstvo -a s; vremeniti.-fm (se): kakor Jernej vremeni, jesen cela se drži; vremenokàz -kâza m; vremeno-slôvje -a 8, ~sl6vski -a -o, ~sl6ven -vna -o, ~sl6vec -vcu m; vremenoznânstvo -a s vrés -a m rastlina resa; vrésa -e i, vrésje -a s in vresjè -à s, vrésast -a -o; vrések -ska m, vrésica -e i, vresišče -a s; vrés-nica -e i, vresnjâk -a m, vrés-nat -a -o: ~a trava, ~o seno; vrésov -a -o: ~ cvet vreščati -im, vrešči -ite! vréSëal -âla -o, vreščanje -a 8; vreščalo -a 8, vreščak -a m, vr6šč -a m; vreščiv -âva -o, vreščavec -vca m
vretêno -a s, vretênast -a -o, vre-tênce -a s: pšenica gre v vre-ténca v klas, vretênëast -a -o, vreténëar -ja m; vreténënica ^e ž; vretenica -e i; vreteničar -ja m, vreteničast -a -o; vreteniti -im (se): žito se vreteni klasi; vreténka -e ž vréti vrèm: voda, mleko vrè; vri vrite! vrèl vréla -o: ~a voda, del. vroč -a -e, prid. vroč vroča -e, vrétje -a 8 = vrenje -a 8, vrelišče -a s, vreliščen -čna -o, vrélost -i ž vrézati vrčžem: ~ črke v drevo gl. rezati, vrézan -a -o, vrez vréza m, vrézek -zka m, vre-zilo -a 8; vrezen -zna -o: ~a rana = vreznina -e i;' vrezo-vâti -ûjem, vrezovàl -âla -o.
vrezovanje -a s, vrezovalec -Icu [-d^c-] m, vrezovalka-e/"-djfk-V Ž; vrezavati -am vrh -a in -a m, mn. vrhi -ov -oni itd. in vrhovi -ov in 4. vrhe 5. vrheh 6. vrhmi: od vrha do tal; do vrha napolniti; po vrhu se osušiti, toda povrhu = povrh (prisl.) dati; zvrhom prisl: ~ imeti, nameriti; vrhovje -a 8, vrhač -a m, vrhast -a -o, vihat -ata -o; vrhek -hka m; vrhnji -a -e: r-a obleka; vrhnje -a 8 smetana, vrhnjak -a m vrhnji mlinski kamen; vrhova i -ata -o, vrhovatiti -im, vrhova-tenje -a s; vrhovec -vca m, vrhovski -a -o, vrhovščak -a m, vrhovčan -a m; vršič -iča m, vršiček -čka m, vrŠac -a m, gl tudi: vršen in vrhoven vrh in vrhu predi: ~ tega povrh vrhoven -vna -o: ~o sodišče, vrhovnost -i ž, vrhovnik -a tn; vrhovina -e i vrhnji del, gl tudi vrh
vrh^ljec -Ijca m neka trta vrhiinec -nca m, vrhunčast -a -o,
vrhunski -a -o: ~i uspehi vriniti vrinem gl riniti, vrinjen -a -o, vrinjenec -nca m, vri-njenka -e ž; vrivati -am, vri-vanje -a 8, vrivek -vka m, vrinek -nka m vrisati vrišem, vrisan -a -o; vri-sovati -lijem, vrisoval -ala -o, vrisovanje -a 8 vrisk -a tn; vriskati -am, vriskanje -a 8, vriskdč -a m, vriskalo -a s; vrisniti -nem; viišč -a m vfkla -e i 6tka, vrklica -e i vii [-1] -a -o, vrlina -e i, vrlak
-a m vrl ilovek, vrlost -i ž vrniti in vrniti vrnem, vrni -ite! vrnil -ila -o, vrnjen -a -o, vrnitev -tve ž, vrnila -e i = vrnilo -a 8 lesa, ki se sama zapira vroč vroča -e, vročina -e ž, vročinski -a -o = vročen -čna -o.
Slovenski pravopis
86!)
vročiti
vročnica -e i vročinska bolezen, vročničen -čna -o; vročica -e i, vročičen -čna -o; vročekrven -vna -o, vročekfvnost -i ^ vro-čekrvnež -a m, vročekrvnica -e i vročiti -im v roke dati, vroči -ite! Vročil -ila -o, vročen -ena -o, vročenje -a s, vročitev -tve i, vročitven -a -o [-tvan-]; vročilo -a s, vročilen -Ina -o [-In-], vročilnica -e [-In-] i; vročnik -a m, vročniua -e i; vročevati -ujem, vročevati -ala -o, vroče-vanje -a a; vročevalec -Ica [-le-] m
vrst -i i: z vrst jo delati po vrsti; zapovrstjo prisl. po vrsti za-vrstjo prisl. vrsta -e ž, mn. tudi vrste -a, vrsten -tna -o: ~i red, vrstica e ž, vrstičen -čna -o: ~i konci, vrstnik -a m, vrstnica -e ž, vrst-nost -i ž; vrstiti -im se, vrsti -ite se! vrstil -a -o, (z)vrščen -ena -o, vrstenje -a a, vrstilen -Ina -o [-In-]: ~i števniki; vr-stoma priaJ.; v prvi vrsti prfsJ. rredvsem, zlasti, posebno, na prej vrša -e ž ribiška priprava, vršu-
Ijek -Ijka m del vrše vršen -šna -o kar je pri vrhu: ~i kot, vršek -ška m = vršeč -šca m \ršičiti -im; vršič je -a a = vršičevje -a a; vršička ti -am: ~ krompir, trte; vršičkanje -a a; ff!. tudi vrh vršeti -im = vršati -im. vrši -ite! vršel -61a -o = vfšal -ala -o: v lipi je vršalo = vršelo, vršenje -a s = vršanje -a a: ~ valov; vrš61o -a a jata: ~ škorcev
vršina -e i *nivd: ~ vode, ~ izobrazbe, ~ omike vrfiti -im: ~ žito, vrši -ite! vršil -a -o, vršenje -a a = vršitev -tve i; vršaj -a m; vršenj vršnja m mesec avgust (ko »e mlati); vršnfk -a m
vršiti -im: ~ (opravljati) svoje delo, vrši -ite! vršil -a -o, (z)vrsèn -êna -o, vrsênje -a a, vršitev -tve ž; vršitelj -a m, vršilec -Ica [-le-] m, vršilka -e [-Ik-] i, vršilen -Ina -o [-In-]; namesto opisovanja z vršiti in samostalnikom rajši uporabljamo samo ustrezni glagol: * vršiti popisovanje popisovati, *vršiti izterjevanje izterjevati, *zborova-nje se vrši v novi dvorani zborujejo ali zborovanje je, *tisk se vrši na dveh strojih tiska se; *dejanje se vrši godi se, +seja se vrši pop. ob seja bo (vrši kot nedov. ne more imeti prihodnjega pomena) vrt -a m, mn. vrti -tov tn vntovi -ÔV, po vrtéh; vrten -tna-o: ~a vrata, grêda; vrtnik -a m, vrtnina -e ž. vftnat -a-o: ~o mesto; vrtec -tca m, vrtek -tka m, vrtič -iča m, vrtiček -čka m vrtača -e i: kraška ~ vftanica -e i regrat vrtanj -a m zavinek, zavoj, pleten kolač; vrtanja -e i, vrtanjek -njka m
vrtati -am, (na)vrtan -a -o, vrtanje -a a, vrtač -a m; vrtalo -a s, vrtalen -Ina -o [-In-]: ~e naprave, ~i stroj = vrtalnik -a [-In-] m, vrtalnica -e [-In-] i; vrtanina -e i; vftavec -vca m kdor vrta, vftavka -e i vrtiiv -âva -o kdor se rad vrti, vrtâvek -vka m vriàv otrok, vrtâvëen -čna -o: ~ otrok ki se rad vrti, vrtâvka -e ž, vrtâv-kast -a -o; vrtâvica -e i, vntâ-vičen -čna -o: ovcé so ~e vrtéti -im, vrti -ite! vrtèl -éla -o, vrtênje -a a, vrtenina -e é; vrtiti -im vrteti, vrti -ite! vrtil -a -o, vrtênje -a a; vrtélj -a m = vrtâča -e i (pri lesi) = vrté-Ija -e i; vrteljâti -âm se; vrté-Ijec -Ijca m, vrteijčen -čna -o:
vse-
svéder; vftež -a m; vrtilo -a s, vrtilen -Ina -o [-In-]: ~i moment; vrtilnica -e [-In-] ž; vrtljaj -a m fiz. obrat, vrtljaji -ev m mn. bolezen; vrtiljak -a »»; vrtljiv -iva -o; vrtulja -e ž, vrtûljka -e ž; vrtinec -nca m, vrtinčast-a-o, vrtinčiti-im (se), vrtinčenje -a s vrtnar -ja m, vrtnarica -e ž, vrtnarski -a -o, vrtnarstvo -a s; vrtnariti -im, vrtnarjenje -a s vrtnica -e ž, vftničen -čna -o: ~i duh
vrtoglàv -âva -o, vrtoglâvost -i ž, vrtoglàv -âva m, vrtoglâvica -e ž, vrtoglavičen -čna -o, vrto-glâvec -vca m, vrtoglâvka -e ž vrv -i i, na vrvi, z vrvjo; vfvca -e ž = vrvica -e i; vrvjè -à s sk. f., vrvâr -ja m, vrvarica -e i, vrvârna -e i, vrvarnica -e ž, vrvârstvo -a s; vrvišče -a s vrvéti -im, vrvi -ite! vrvèl -éla -o, vrvênje -a s, vfvež -a m, vrvivček -čka m vrsta kanarčkov vrvrâti -âm, vrvràj -âjte! vrvràl
-âla -o, vrvrânje -a s vrzél [-êy. in -él] -i é, vrzélast -a -o, vrzélca -e [-le-] i, vrzeljâk -a m; vrzéti -im odprt biti: dû ri vrzijo; vfzniti -nem odpreti; vfzel [-9U-] -zla -o luknjast vsaditi -im, vsâdi -ite! vsâdil -ila -o, vsajèn -êna -o, vsaditev -tve i, vsàd vsâda m: ~ (drevesca) mora biti pravilen; vsajati -am (se), vsâjanje -a s; vsajâlnica -e [-In-] i; toda: usad- gl. tam vsaj prisl. omejuje: ~ kruha mi dajte (če ne drugega), ~ miren je (če drugega ne), ~ pet najmanj. ~ piši <če že ne prideš), ~ tukaj (če ne povsod), ~ danes (če ne zmeraj), ~ mâlo, zaradi otroka; loči od sàj, gl. tam
vsak -a -o ("""vsaki) ned. z.: vsâk dan; vsâkega, vsâkemu; vsak nam zaznamuje posamezno osebo, stvar, vrsto, snov ali njih posamezni del; gl. tudi ves in cél. — Vsak se po pomenu omejuje samo na ednino in ohrani ta pomen tudi v množinski obliki: pri vsakih vratih je potrkal; na vsake tri korake se je ustavil (trije koraki so tu enota). — Nikalniea k vsak je nobèn -êna -o; vsak za predlogom brez je po nem.: prišel je iz boja brez """vsake rane kake; zmerjal je brez """vsakega razloga kakršnegakoli; pisal je brez vsake pameti čisto brez pameti; siromak je brez """vsake obleke čisto brez obleke
vsakdânji -a -e, vsakdânjost -i
ž, vsakdânjež -a m vsâkdo ned. z. se rabi samo sa-mostalniiko; vsâkogar, vsâkomur itd. po oz. z. kdor: vsâkdo naj prinese potrdilo, za vsâkogar ista postava vsâkikrat = vsâkokrat prisl., vsâ-
kokraten -tna -o vsako- v sestavi: *vsakodnéven -vna -o vsakdanji; vsakoléten -tna -o; vsakoûren -rna -o; vsakovrsten -tna -o, ~vfstnost-i ž vsâkrSen -šna -o vsakovrsten: na nas so prežale ~e nevarnosti, naj te obvaruje ~ega hudega! vsaksêbi prisl. narazen: šla sta on je spravljal skupaj, ona pa brskala pisati ~ vsaktéri -a -o vsdk (posébej) vse- v sestavi: vseboštvo -a s pan-teizem; *vsemir -a m, *vsemir-je -a s vesoljstvo; vse(ga)mogô-čen -čna -o, ~mog6ëndsî -i i, ~ mogočnež -a m, ~mog6čnik -a m; vseobčen -čna -o občen; vseobsčžen -žna -o; vsesplošen -šna -o; vsestrânski -a -o, vse-strân -a -o, ~Sftrânost -i ž;
vsebina
vseučilišče -a s, —učiliščen -čua -o, ~učiliščnik -a m, ~uči-llščnica -e i, ~učillški -a -o: ~i profesor; vsevdilj prisl. neprenéhoma, ~vdiljen -Ijna -o; vse(ga)véden -dna -o, vsevéd-nost -i i, ~védnez -a m, ~vodnica -e i; vse(ga)viden -dna -o, vseznalec -Ica [-le-] m, vseznal [-àu] -âla m vsebina -e ž, vsebinski -a -o, vse-binskost -i ž; vsebovati -ujem v sébi iméti, obsegali, vsebovàl -âla -o, vsebovânje -a s vseeno prisl.: ni kako pišemo svoj jezik; ~ pridem, čeprav bo grdo; kakor bi rad, ~ ne smem vendar, le vsejâli vséjem, gl. sejati: ~ korenje, deteljo v žito; prepir med ljudi prenes. izgubiti: ~ nož; vsejânje -a s vsèkakor prisl.: naj bo že tako ali tako, ~ je žalostno; kdor hoče, ~ jaz ne; pomladi ali poleti, ~ pa letos vsékati -am gl. sekati: ~ znâ-menje v drevo, črke v kâmen, vsékan -a -o; vsekovâti -ûjem, vsekovàl -âla -o, vsekovânje -a s; ysekâvati -am, vsekavanje -a s, ioda: usekovâti gl. tam vsèkdar prisl. zmeraj, vedno, vselej: resnica ~ zmaga vsèlej prisl. zmeraj, vedno, vsakikrat: tam se ~ spomnim nate; ~ ni prijetno; vsèlejSnji -a -e vseliti vselim (se) gl. seliti, vseljen -a -o, vséljenec -nca m. vséljenka -e ž, vséljenost -i i vsélnik -a [-In-] n»; vseljevati -ûjem, vseljevàl -âla -o, vse-Ijevânje -a s vsepovsÀl prisl.: kamor prideš, ~ sama žalost in obup; vse-povsôdnji -a -e: ~a razvada vsesâti -âm (se) v kaj gl. sesati, vsesân -a -o; vsesâvati -am, vsesâvanje -a s [povsod: vsas-]
vsesk6z(i) prisl.: sledil ga je ~ od doma do postaje, ~ je bil pošten zmeraj, bil je ~ pošten popolnoma, čisto, do konca, v vsem-, vseskoznji -a -e: ~a upornost ga je pokopala; toda: vse skozi leti = vse leti skozi vsevprék prisl. na vse strani: ~ leti, toda: vse vprek leti = vse leti vprek vsiliti -im komu kaj, vsiljen -a -o, vsiljenec -nca m, vsiljenka -e i, vsiljenost -i i; vsiljevati -ûjem, vsiljeval -âla -o, vsiljevanje -a s; vsiljiv -a -o,, vsiljivost -i ž, vsiljivec -vca m, vsi-Ijivka -e ž vsipati -am in -pijem gl. sipati, vsipanje -a s, vsip -a tn; vsi-pâvati -am, vsipâvanje -a s; toda: usip- gl. tam vsi sveti tn mn.: od vseh svêtov naprej, k vsem svetom tisti dan, za vse svête, o vseh svêtih, pred vsemi svêti; tudi: vsi svéti, od vsèh svétih, k vsèm svétim, za vsè svéte, o vsèh svétih, pred vsémi svétimi vskladiščiti -im, vskladiščen-a -o: ~o blago; vskladiščenje -a s; vskladiščevâti -ûjem. vskladišče-vàl -éla -o, vskladiščevfinje -a s vsklâditi -im kaj s čim v sklad spraviti, vskléden -a -o, vsklé-denost -i é, vskladitev -tve ž vskočiti -očim gl. skočiti: namesto bolnega igralca je vskočil namestnik; sredi stavka mu je vskočil sosed in ga ustavil; toda uskočiti gl. tam *vslèd predi, zaradi vsota -e i (+svôta) sestévek, znesek
vsrkati -am, vsrkan -a -o; vsrké-
vati -am, vsrkévanje -a s vstâti vsténem, vsténi -ite! vstàl -éla -o, vstajênje -a s, vstajênj; ski -a -o; vstéjati -am, vstéjaj -te in -âjte! vstajal -a -o in -âla
Vulkan
-o, vstajanje -a in -ânje -a «; vstâja -e ž, vstâjnik -a m; vsta-jâé -a m: možicelj ~ vstaviti -im, vstévljen -a -o, vstavitev -tve ž, vstâva -e ž, vstâ-ven -vna -o, vstâvek -vka m, vstévka -e ž epizoda; vstavljati -am, vstâvljaj -âjte! vstâvljal -a -o in -éla -o, vstavljanje in -ânje -a «; vstâven -vna -o; vstavijîv -iva -o; toda: ustav-gl. tam
vstopiti vstopim gl. stopiti, vstopati -âm, vstopanje -a s; vstop -ôpa m, vstôpen -pna -o: ~i listek = vstôpnica -e i, vstopnina -e Ž, vstopninski -a -o vstromiti vstrômim pokonci postaviti, vstrômi -ite! vstrômil -ila -o, vstrômljen -a -o vsûti vsûjem gl. suti fn vsipati: žito V grôt ~ ; toda usuti gl. tam vséc prisl. povàééi: knjiga mi ni vsi so mi vlasih tudi všeč -i i: ni po moji ~i; vš6čen -čna -o, vš6čnost -i i všev prisl. poièv, poiévno, vščven
-vna -o: ~a lestva telov. všiti všijem, všij -te! všil všila -o, všit -a -o; všiv -a m, všivek -vka m; všivati -am, všivanje
všotoriti -im (se), vSotôri -ite (se) ! vSotôril -ila -o, všotorjčn -êna -o, všotoritev -tve i vstéti všt6jem gl. šteti, všt6vši prisl. inkluzive, všt6t -a -o: do vštetega 1848. leta; vštčtje -a s; vštčvati -am, vštčvanje -a s. všteven -vna -o, vstévnost -i š, vštčvek -vka m vštric prisl. in predi, z rod.: vštric sva hodila, vštric têbe; vštri-cati -am se, vštricema prisl., vštricnji -a -e: ~i korak, ~a hoja
vštiiliti -im se v kaj, vštuljen -a -o, vštuljenec -nca m, vštuljen-ka -e i
vtakniti [-tak- in -tak-] vtâknem gl. dotakniti, vtâknjen -a -o; vtikati -am, vtikanje -a s, vtik -a m, vtikanica -e ž; vtikljaj -a m; vtikljiv -iva -o, vtikijivost -i ž; vtikovâti -ûjem, vti-kovàl -âla -o, vtikovânje -a s, vtikâlo -a s vtekočiniti -im: ~ kisik, vteko-činjen -a -o: ~i vodik, vteko-činjenje -a s; vtekočinjati -am, vtekočinjanje -a s vtèm prisl. medtem, jaz pojdem na trg, ti se vtèm uči; vtèm ko: mi smo delali, vtèm ko je on lenaril, toda: v tém se motiš vtêpsti vtêpem gl. tepsti: ~ komu kaj v glâvo; vtépel vtêpla -o, vtepèn -êna ^o; vtépati -am, vtepâvati -am, vtépanje -a s, vtepâvanje -a s vtihotépiti -im gl. tihotapiti, yii-hotâpljen -a -o; vtihotâpljati -am, vtihotâpljanje -a g vtirati -am: ~ mazilo; vtréti vtrèm gl. treti; toda: utirati gl. tam
vtis -a m, vtisk -a m; vtisniti -nem: ~ si kaj v spomin, vtisnjen -a -o„ vtisn jenost -i i; vti-skati -am; vtiskovâti -ûjem, vtiskovàl -âla -o, vtiskovânje -a s
vtkéti vtkèm gl. tkâti: vzorec,
podobo vtkati, vtkân -a -o vtlâciti -im gl. tlačiti, vtMčen -a -o vtrétjic prisl. trétiii, v trétje: ~
gre rado vulgaren -rna -o navaden, vsakdanji, prostaiki, splošen: ~o imé domaie ime; vulgârnost -i i navadnost, splošnost, prostdščina, vulgarizem -zma m prostaiki izraz [povsod: -Ig-] vulgata -e ž, vulgâtin -a -o: ~o
besedilo [povsod: -Ig-] vulgo [-Ig-] lat. prisl. po domiie Vulkén -a m mit. i. rimskega boga; vulkân -a m ognjenik-, vulkân-

ski -a -o = vulkaničen -čna -o; vulkanizirati -am: ~ kavčuk prepojili z žveplom, vulkanizâ-cija -e ž, vulkanizêr -ja m, vul-kanizacijski -a -o [povsod: -Ik-] +vun gl. ven
vûzem -zma m velika twč, vuzemski -a -o [-zam-], vûzemnica -e [-zam-] ž vz- [uz- us- ali uz- us- po § 81] predp., pomeni: 1. gibanje navzgor: vzdigniti, vzhajati, zrasti (iz vzrasti); 2. zaielek dejanja: vzljubiti; popolna oblika vz- se danes rabi zlasti v novih tvorbah in izposojenkah iz drugih slovanskih jezikov ali po njih narejenih; v domačih se je zvečine obrusila v z- (pred nezve-nečimi glasovi s-) vzad prisl. zddaj (na vprašanje kje?): ~ stoji; (na vprašanje kam?): vzad stopi vzajémen -mna -o, vzajémnost -i ž vzbéçiti -im se, vzbočen -a -o, vzbočenost -i ž; vzbokniti -nem, vzboknil -a -o, vzboknjen -a -o, vzbokel -kla -o konveksen, vzbok-losit -i ž, vzboklina -e ž; gl. tudi izbočiti in izbokati vzbuditi -im = zbuditi gl. tam vzburiti -im razbûriti, vzbûrjen -a -o, vzbûrjenje -a s; vzbûrja-ti -am = razbûrjati gl. tam vzbiirkati -am razburkati, zbûr-kati, vzbûrkan -a -o: ~o môrje vzcvesti vzcvetèm gl. cvesti, vzcvetèn -êna -o [povsod: -eva-] ; vzcvetéti -im gl. cveteti; vzcvé-tati -am
vzdahniti -dâhnem gl. dahniti, ludi zdahniti [nepoud. povsod: -dah- in -dah-] vzdâti vzdâm: ~ dober dan; vzdâ-jati -jam in -jem: priimke vzdâjanje -a s vzdéti vzdém in vzdénem gl. deti, vzdévek -vka m priimek; vzdé-vati -am, vzdévanje -a 3
vzdigniti -nem, vzdignjen -a -o; vzdigati -am, vzdiganje -a s; vzdigovati -ûjem, vzdigovàl -âla -o, vzdigovânje -a s; vzdig -a m, vzdigâc -a m; vzdigâlo -a s, vzdigâlen -Ina -o [-In-], vzdi-gâlnik -a [-In-] m, vzdigališče -a 3, vzdigovâlec -Ica [-duc-] m, vzdigovâlka -e [-duk-] i, vzdig-Ijaj -a m; vzdigljiv -iva -o, vzdigljivost -i ž; vzdižen -žna -o, vzdižnica -e ž vzdihniti -nem, vzdih -a m, vzdih-Ijaj -a m; vzdihovâti -ûj«n, vzdihovàl -âla -o, vzdihovânje -a s, vzdihovâlec -Ica [-duc-] m, vzdihovâlka -e [-duk-] ž; vzdihati -am, vzdihanje -a s; povsod tudi zdih-vzdôl [usdàu] prisl. navzdàl vzdolž prisl. po dolgem: pretrgal ga je predi, z rod. ob: ~ reke teče cesta, ~ obale; vzdolžen -žna -o: ~a razpoka [povsod: -ouž-] vzdramiti in zdramiti, (v)zdrâmim gl. dramiti, (v)zdrâmljen -a -o vzdržati in zdržâti -im (se) gl. držati, (v)zdrževâti -ûjem (se): ~ napore, družino, ~ se pijače, (v)zdrževfinje -a s, (v) zdržen -žna -o: ~ človek, ~e razmere, ~i napori, (v)zdfžnost -i ž; (v)zdržek -žka m, (v)zdrže-vâlec -Ica [-duc-] m, (v)zdrže-vâlka -e [-duk-] ž; (v) zdrži ji v -iva -o, (v)zdržljivost -i i vzduh -a m zràk, vzdušje -a s ozrdčje
vzéti vzamem, vzemi -ite! vzél -a -o, vzét -a -o; vzémati -am tn -mljem; vzémek -mka m, vzét-je -a s; vzétek -tka m, vzéten -tna -o
vzglàs -âsa m začetni glas, vzglâ-sen -sna -o začeten: ~i samoglasnik, soglasnik slovn,, vzglâs-je -a 8
vzmBOŽiti
vzglavje tn zglavje-a s; (v)zglav-nik -a tn, (v)zglavnica -e ž: deskà ~ vzgled -éda m gl. zgled vzgojiti -im, vzgoji -ite! vzgojil -ila -o, vzgojen -êna -o: ~ otrok; vzgoja -e ž, vzgojen-jna -o: ~e metode, vzgojnost -i ž; vzgojitelj -a tn, vzgojiteljica -e ž, vzgojiteljski -a -o; vzgoje-slovje -a 8, vzgojesloven -vna -o, vzgojeslovec -vca tn, vzgoje-slovski -a -o; vzgajati -am, vzgajanje -a s, vzgajališče -a s, vzgajališki -a -o vzgOB vzgôna tn, vzgonski -a -o:
~a sila vzgor î^isl. navzgdr vzhajati -am gl. tudi vziti vzidem: sonce vzhaja, testo vzhaja; vzhajanje -a s, gl. tudi vzhod; loii od izhajati in shajati se
+vzhičen -a -o zamdknjen, prevzet, navdûèen, zavzét, +vzhičenje -a s zamdknjenje, navdûienje, za-vzétje
vzhod vzhoda m stran neba: na ~u, z ~a; vzhoden -dna -o: ~i veter = vzhodnik -a tn vzhodišče -a s točka na obzorju-kjer vzhaja sonce ; Vzhod -oda tn zemlj. pokrajina, Jutrovo, Orient : vojska na daljnem (bližnjem) ■ Vzhodu; vzhodnjak -a tn vzhodnjaški-a-o: ~e navade; vzhod-norimski -a -o: ~o cesarstvo vzidati -am: ~ ploščo v steno; vzidan -a -o, vzidek -dka tn; vzidavati -am. vzidavanje -a 8, vzidovati -ujem, vzidovàl -âla -o, vzidovânje -a 8 vziti vzidem, vzidi -te! vzsèl [uzšau] vzSlà -Ô in -6; gl. tudi vzhajati in vzhod vzkipéti in skipéti -im gl. kipeti, vzkip -a tn. vzkipek -pka tn. vzkipljiv -iva -o, vzkipljivost -i I
vzkUc -a m priziv, pritožba: ~ na višje sodišče; vzklicen -ena -o: ~a cena prva cena, v tem pomenu tudi izklicna; ~o sodišče prizivno; vzklicati -kličem (se) gl. klicati tn vz'klicevâti -ûjem (se), navadno sklic- gl. tam vzklik -d m: z vzklikom izvoliti, vzklikoma prisl.; vzklikniti -nem; vzklikati -am, Vzklikanje -a s
vzkliti vzklije» gl. kliti: seme vzklije, vzklil -a -o: ~o seme vzkloniti = skloniti -onim (se) gl. tam: ~ glavo vzdigniti glavo, vzklonjen -a -o vzkrajšati -am ukraiiati gl. tam vzkratiti -im ukratiti gl. tam vzkriž prisl. navzkriž vzkrižema prisl. križem: ~ položiti, vzkriž si biti s kom; vzkrižen -žna -o: ~i obok, vzkrižnost -i i vzlèt -éta tn: ~ (od tal) je bil lep; vzléten -tna -o; vzletéti -im gl. leteti: letalo vzleti (se vzdigne od tal); vzlétati -am, vzlétanje -a s, vzletâvati -am: čebele pridno vzletâvajo, vzle-tâvanje -a s vzlic predi, z daj. kljub, navzlic:
~ tému, ~ opominu je šel vzljubiti -Ijûbim gl. ljubiti zaleti ljubiti
vzmèt -éta m telov.: ~ naprej, ~ nazaj; vzméten -tna -o: ~a vaja, ~i gib vzmet -i ž: ura na vzmeti; vzméten -tna -o: ~o pero, ~a prožnost; vzmétnica -e ž žimnica z vzmetmi
vzmnožiti-im inzmnožiti, (v)zmnô-ži -ite! (v)zmn0žil -ila -o, (v)zmnožčn -êna -o, (v)zmno-žitev -tve ž, (v)zmn6ž -i ž potenca mat., (v)zmn6žen -žna -o, (v)zmn6žek -žka m; (v)zmnože-vâti -ûjem. (v)zmnoževal -âla -o, (v)ïinnozeTânje -a {
vznik
vznék tn znâk priai, nazaj na hrbet: ~ pasti v2ne(je)v61jiti -im (se), vzne(je)-voljen -a -o, vzne(je)voljitev -tve I, vzne(je)v61jenost -i i vznemiriti -im (se), vznemirjen -a -o, vznemirjenost -i ž, vznemirjenje -a «, vznemiritev -tve i, vznemirljiv -iva -o, vznemirlji-vost -i ž, vznemirljivec -vca m, vznemirljivka -e ž; vznemirjati -am, vznemirjanje -a s, vzne-mir jevalec -Ica [-àuc-] m, vzne-mirjevâlka -e f-âuk-] i, vzne-mirjevâlski -a -o [-àus-] vznêsti -em gl. nesti, vznesèn -êna -o ("•■ vznesèn): ~a pesem, ~o razpoloženje, vznesênbst -i ž ("•"vzneSênost); vznâSati -am: to me vznâSa dviga vznikniti -nem: voda vznikne, séme, misel vznikne; vznik -a m; vznikati -am vznožje tn znožje -a a, (v)zn0žen -žna -o
vzoči priai.: ne upa si mi ~ priti, ~ kaj povedati; vzočen -čna -o vzor vzôïa m ideal, zgled: ~ ko-mii, ~ česa, biti komu ~ česa; vzoren -rna -o, vzornik -a m, vzornica -e ž, vzorniški -a -o, vzornost -i ž; vzorna žena ali vzor žene (+vzor žêna), vzoren mož ali vzôrmožâ (+vzor mož); vzorec -rca m, vzorčen -čna -o, vzorčast -a -o: ~o blago vzpenjača -e ž, vzpénjati -am se,
vzpénjanje -a s vzpéti vzpnèm se, vzpnî -ite se! vzpél -a -o, vzpét -a -o, vzpétje -a s, vzpetina -e Ž, vzpétost -i ž, vzpenjâé -a m neka riba vzplamenéti -im, vzplamenèl -éla -o: ~a čustva, vzplamenitev -tve Ž; vzplamenévati -am, vzplamenévanje -a a *vzplamtéti -im vzplameneti, vzplamtèl -éla -o; *vzplamté-vati -am
vzplàvati -am: riba vzplava kadar ae poiene z dna na vrh +vzpod- gl. izpod- ali spod-vzpôn -ôna m, vzpônski -a -o vzporèd -éda m, vzporéden -dna -o, vzporédnost -i Ž, vzporéd-nica -e i, vzporédniéen -čna -o, vzporédnik -a tn, vzporédniSki -a -o; vzporediii -im, vzporêdi -itel vzporédil -ila -o, vzpore-jèn -êna -o, vzpo redite v -tve ž; vzporéjati -am, vzporéjanje -a s, vzporejevâti -ûjem, vzpore-jevàl -âla -o, vzporejevânje -a s, vzporejevâlec -Ica [-àuc-] tn, vzporejevâlen -Ina -o [-In-] vzpostéviti -im gl. postaviti, vzpo-stâva -e i, vzpostavitev -tve i: vzpostâvljati -am, vzpostâvljal -a -o tn -âla -o, vzpostâvljanje in -ânje -a a vzradostiti -im (se), vzradôsti -itel vzradôstil -ila -o, vzradošččn -êna -o, vzradoSéênost -i i, vzra-dostitev -tve i; vzradoščati -am, vzradoščanje -a s vzradovâti -ûjem (se), vzradovàl -âla -o, vzradovân -a -o, vzra-dovânost -i i, vzradovânje -a s vzrediti -im gl. zrediti vzrojiti -ôtim gl. zrojiti vzrok vzroka tn, vzročen -čna -o: ~a zveza, vzročnost -i i; vzro-kovâti -ûjem vztréjati -am, vztrajajoč -a -e, vztrâjanje-as; vztrâjen-jna-o, vztrâjnost -i i, vztrâjnosten -tna -o: ~i moment fiz., teh,; vztrâjnik -a tn vztrepetati = strepetâti -âm in
-érem gl. tam vzvalovati -ûjem gl. valovati pod val: zavel je veter in morje je vzvalovalo; vzvalovân -a -o; vzvaloviti -im: veter je vzva-lovil morje, morje se je vzva-lovilo; vzvalôvi -ite! vzvalôvil -ila -o, vzvalovljcn -êna -o, vzvalovitev -tve ž
Watson
vzviSati -am, vzvfšan -a -o; vzrf-šen -a -o, vzvišenost -i i, vzvf-šek -ška tn; vzviševati -ûjem, vžviševil -âla -o, vzviševfinje -a s, vzviševâlen -Ina -o [-In-], vzviševâlec -Ica [-dve-] tn; povsod tudi zviš-vzvod vzvoda tn navor, vzvôden
-dna -o: ~o prijemališče vzvràt -âta tn redkcija, vzvrâten -tna -o: ~o delovanje; vzvrâ-čati -am, vzvračanje -a s; povsod tudi zvra-
vzvmfti vzvrnem gl. vrniti, vzvf-
njen -a -o: ~a slika fiz. vžgati vžgem gl. žgati, vžgan -a -o; vžigati -am, vžiganje -a s; vžigalica -e ž, vžigalo -a 8, vži-galen -Ina -o [-In-]: ~a vrvca, vžigalnik -a [-In-] tn; vžig -a m žig, znamenje, priiig: motor na električni ~; vžigi jiv -iva -o vživžti -im se gl. živeti, vživžt -a -o: ves ~ v delo; vživetje -a s; vživljati -am (se), vživ-Ijanje -a s
w
w [dvdjni vi ali va] tn neskl. se piše v lastnih imenih (tudi pri Slovencih) in v tujkah; izgovarja se kot slov. [v] ali dvdustniino (v angl. imenih tudi v našem zapisovanju izgovora): z W [vili-kim dvdjnim vi] zaznamujemo zahodno stran sveta Wigner -ja tn os. i. nem. sklad., Wdgnerjev -a -o: ~e opere, wagnerski -a -o = wagnerjan-ski'-a -o: ~a glasba; wagner-jevec -vca m = wagnerjanec -nca m privrženec Wdgnerjeve glasbe; os. i. je tudi med Slovenci znano [vdgner -ja] Wagram -a [vdgram -a] m kr. i. vasi na Nižjem Avstrijskem: bitka pri Wagramu (1809), wa, gramski -a -o
Wakefield -a [wikfild -a] m kr. i. angl. mesteca, znano po romanu Župnik wakefieldskifffoWsmiife;
Waldeck -a [vdldek -a] m kr. i.
nem. pokrajine, waldeški -a -o Wales -a [toils -a] m kr. i. angl. pokrajine, waleški -a -o: ~i princ [icilški] Wallace -cea [wdlis -a] tn pogosten angl. priimek, Wallaceov -a -o [wdlisou -ova]: ~i romani
Wallenstein -a [vdienštajn] m os. i. nem. vojskovodja, Wallenstei-nov -a -o: ~ tabor, ~a smrt, Schiller jev Wallenstein; Ce-gnarjev prevod Valenštajna, Valenštajnov ostrog Wall Street Wall Streeta [w61 strit -a] m cesta v New Yorku, središče največjih finančnih podjetij, prenes. ameriški kapital: ~ je odločil, boj z ~om, na ~u Warwick -a [worik -a] m kr. i. angl. pokrajine in os. i.; war-wiški -a -o [w6riški -a -0], War-wickov -a -o [wdrikojf. -ova -0] Washington -a [w6šington -a] m os. in kr. i., washingtonski -a -o [w6šingtonski], Washingtonov -a -o
Wasielewski -ega [ vasjelevski -ega] m os. i. poljskega pesnika: ~ega pesmi Krakowiaki Waterloo -looja [vaterld -6ia] m kr. i.: bitka pri Waterlooju, waterloojski -a -o [vaterUjski] water-polo -a tn gl. vaterpolo Watson -a [wdtson -a] m angl. OS. i.; Seaton [siton] Seatona Watsona tn os. i. angl. politika; Watsonov -a -o: ~i članki o Jugoslaviji
Watt
Watt -a [wöt -a] tn os. j. angl. izutnilelja, Wattov -a -o: ~e najdbe; toda: vat -a tn električna merska enota (okr. W) Watteau -ja [vatô -ja] m os. i. franc, slikarja, Watteaujev -a -o [vatöjeu -eva]: ~e slike Waverley -a [wéverli -ja] m Scottov roman WC ficâterklozet] mednar. okr. za
straniiie na splak Weber -bra [vébar -bra] m os. i. tudi med Slovenci; Karl Maria Weber, Karla Marie Webra m OS. i. nem. sklad.; Web rov -a -o: -^e opere Wedgwood -a [wédèwud -a] m os. i. angl. lotUarskega utnetnika, Wedgwoodov -a -o, wedgwood-ski -a -o [povsod: wédzwud-]: porcelan Wendel -dla [véndal -dla] m os. i. nem. publicista, Wendlov -a -o: ~i potopisi, ~i članki o Slovencih
Weimar -ja [vdjmar -ja] m kr. i. nem. mesta, weimarski -a -o [vdjmarski -a -o]: ~a. ustava Wellington -a [wélington -a] m pogostno angl. l. i., Wiellingtonov -a -o, wellingtonski -a -o Wertheim -a [vêrtha'm -a] m kr. i. nem. mesta, znanega po ključavnicah; vêrthajm -a m vrsta ključev, vêrthajmski -a -o: ključ, -^a ključavnica, vêrthaj-movka -e ž Werther -ja. [vérter -ja] m os. i. Goethejevega junaka Werther-jev -a -o: ~ značaj, wertherski -a -o [vért-]: značaj, -^a usoda, werther jânski -a -o; wertherstvo -a « = werther-jânstvo -a s, wertherjevec -vca m = werther j ânec -nca m, wer-theriâda -e i Wesera -e [vézera -e] ž l. i. nem. reke, weserski -a -o [vétienki -a-o]: ~i pritoki
Wester -tra [visier -tra] m os. i.,
Westrov -a -o: ~i potopisi Westminster -tra [ wistminstar -tra] m angl. kr. i., westminstr-ski -a -o whisky -ja [hwiski -ja] m vrsta žganja, whiskijev-a-o: ~ okus, ~a steklenica Whitman -a [hwitmen -a] m os. i. amer. pesnika, Whitmanov -a -o [hwitmenou -ova]: ~ vpliv na našo moderno Wieland -a [viland -a] m os. i. nem. pesnika, Wielandov -a -o [vilandou -ova]: pesnitev Oberon, wielandski -a -o: -^a domišljija Wieliczka -e [vjelička -e] i kr. i. poljskega mesta, wieliški -a -o: —i solni rudniki Wiener-Neustadt -a [viner nöjiiat -a] m kr. i. avstr. mesta (Dünaj-sko Novo mesto); wienerneustadtski -a -o: ~e lokomotive Wiesbaden -dna [vizbadan -dna] m kr. i. nem. industr. mesta, wiesbadenski -a -o [vizbadan-ski]: —a industrija Wiestlialer -ja [vistaler -ja] .m os. i. slov. klas. filologa; Wiesthaler-jev -a-o: ~ latinski slovar Wilde Wilda [wdjld -a] m os. i. angl. pesnika, Wildov -a -o [wd ldou -ova]: ~e pesmi Wilson -a [Wilson -a] m os. i. predsednika ZDA, Wilsonov -a -o [wilsonojf. -ova] Winckelmann -a [vinkalman -a] m OS. i. nem. starinoslovca, Wink-kelmannov -a -o [wtnkalmanou -ova]: ~a odkritja Windischgrätz -a [vindiigrec -a] m OS. i. nem. graščakov po naših krajih, Windischgrätzov -a -o [vitidišgrecojf, -ova -o]: ~a posestva
Windsor -a [windzor -a] m I. i. mesta, gradu in angl. kraljevske hite, windsorski -a -o
York
Winkler - ja [vinkler -ja ] tn og. i. tudi med Slovenci-, Winkler jev -a -o: ~o deželno glavarstvo Wisconsin -a [tciskdnsin -a] m
kr. i. države in reke v ZDA Wittenberg -a [vitenberg -a] m kr. i. nem. mesta, vittenberški -a -o: ~a tiskarna Woll -a [v6lf -a] m os. i. tudi med Slovenci: Wolfov -a -o: ~ slovar (Cigaletov nem.-slov. in Ple-ter.šnikov slov.-nem., izdana na stroške ljubljanskega škofa Wolf a) Worms -a [vorms -a] m kr. i. nem. mesta, wormski -a -o: ~i edikt, ~a katedrala
Wright -a frdjt -a] m os. i. angl. letalca, Wrightov -a -o: ~i poleti
Wundt -a [vünt -a] m os. i. nem. filoz., Wundtov -a -o [vüntoy -ova]: ~a psihologija, wünd-tovski -a -o, wündtovec -vca m Württemberg [würtamberg -a] m kr. i. nem. pokrajine, württem-berški -a -o, Wiirttemberžan -ana m
Wurzbach -a [vürcbah -a] m os. i. tudi pri nas, Würzbachov -a -o: ~ biografski leksikon WycliI -a [wiklif -a] m os. i. angl. reformatorja, Wyclifov -a -o
X [iks] lat. črka z glasovno vrednostjo [ks] se v slov. redno prepisuje fonetično: Kserks, Kslno-fon, Ksaver, Ksenija, ksilolit, ksilofon, maksimum, marksist itd.; seveda pa jo pišemo v tujih imenih, n. pr. Marx -a, Oxford -a [öksford -aJ, oxfordski -a -o ipd.; po mednar. navadi ga uporabljamo v mat. za neznanke in v koordinatnem sestavu; v taki zvezi je sam. m neskl.: 2 x [dvd iks], delimo z x [iks], množimo
s 5 X [pét iks] itd.; v tem pomenu je sam. iks razvil vrstilno in množtlno obliko: iksti -a -o: na iksrto potenco, ikskrat: ~ sem ti že rekel; ikskraten -tna -o; iksast -a -o: ~e noge; v splošni rabi kot ime črke in v pomenu neznanke je m: operira s saminai x [iksi], pri toliko x [iksih] ne morem zadeti pravega; v romanskih imenih in tujkah se izgovarja po pravilih tistih jezikov
y [ipsilon] grško-latinsko znamenje za glas [ilj v antičnih jezikih in nemščini, za [i] v romanskih in slovanskih jezikih pred soglasniki, povsod pa [j] pred samoglasniki; mi ga prepisujemo z i: dinamit, dinamo, analiza, fiz-, sinteza, sistem itd.; pišemo ga le v mat. y in je m neskl.: 2y [dvd Ipsilon], delimo z y [ipsilon]; kot ime črke je m in se sklanja: z ipsilonom so včasih pisali tudi ii = ij; r tujkah
ga izgovarjamo po pravilih tistih jezikov; Anglosasi in Francozi ga uporabljajo za naš [j], n. pr.: Yugoslavia (angl.), Yougoslavie (franc.); v prepisovanju stare cerkvene slovan&čine in ruščine z latinico zaznamuje y črko u (jeri)
Yonna -e [jôna -e] ž 1. i. franc. reke in pokrajine; yonski -a -o [jônski ]
York -a [jôrk -a] m pogostno angl. kr. i„ yorSki -a -q fj^rifcfj;
Young
Yorkshire -ra m I. i. pokr. [jdrkšar -a], yorkshirski -a -o [jdrkšarski]: ~a pasma aJi jork-širska pasma Yonng -a [jUng -a] m pogostno angl. os. ime, Youngov -a -o [jUngou -ova]: ~e pesmi, ~ re-paracijski načrt
Ypres -a [ipr -a] m l. i. belg. mesta, yprski -a -o [iprski] Ypsilanti -ja [ipsilànti -ja] m os. i.
gri. drlavnika, Ypsilanti jev -a -o Yves -a [iv -a] m pogostno franc.
os. i., Yvesov -a -o [ivo^ -ova] Yvon -a [ivôn -a] m franc, os. i., Yvonov -a -o [ivônou -ova]
Z
z [za in zé] m neskl. ime irke:
mali z, 2 vélikim Z z predl. in predpona z- (pred ne-zveneiimi sogl. s, s- gl. tam); pred os. z. njim, njo, njima, njimi smemo pisati tudi ž: ž njim, ž njo, ž njima, ž njimi za predi. — 1. z rod. izraža las (kdaj?): za dne priti, za mladih let, za turških vpadov, za (časa) cesarja Avgusta; začasa, zarana, gl. § 59, — 2. s tož. izraža: a) predložni predmet (za koga ali kaj?), ki mu je kaj namenjeno: trpeti za koga (za kaj), delati zase, prositi za koga, umreti za domovino, bati se za kaj, bojevati se za kaj, truditi se za koga, kupiti kaj za mater (materi): b) predmet (za koga ali kaj?) pri glagolih z dvojnim predmetom v tož.: prijeti koga za roko, vleči koga za lase, vprašati koga za svèt, prositi koga za kaj (lesa): c) predmet (za koga ali kaj?) zamenjave: prodati blago za blago, vola za kravo, terjati zob za zob; napraviti kaj za koga (namesto koga), opraviti kaj za mater (namesto matere)-, č) povedno določilo (za kaj?): biti komu za tovariša (tovariš, kot tovariš), za pričo, imeti koga za norca, učenjaka, voliti koga za poslanca, imenovati koga za učitelja, kupiti kaj za spomin
(kot spomin)-, d) kraj (na vpra-ianje kam?): skočil je za plot, stopil je za zid, sonce gre za goro, iti za peč; e) las (na vprašanje za kako dolgo?): odpotoval je za mesec dni, za minuto je zadremal, za hip je pomislil, za zdaj, za dolgo (§ 59); f) na-iin in mero v primerjavi (kako? za koliko?): za gotovo je obljubil, za trdno vedeti, zares govoriti, za šalo kaj reči, za smrt zboleti, za božjo voljo jrosi; za glavo večji, za pet et starejši, za las manjka, za silo znati, za sto dinarjev kupiti, za malo se zdeti, za nič (za vse) na svetu ne naredim tega; g) vzrok (na vpraianje zakaj? iemu?): za prazno besedo se kuja, za vsako malenkost vzkipi, pije za žejo; h) prilastek pri sam. (kakien? kateri?): prošnja za sina, prijem za roko, blago za mater, pot za goro, oddih za en teden, nož za dinar, beseda za šalo, bolezen za smrt, prepir za prazen nič, slama za kla jo, pijača za žejo; v tej zvezi se rabi za tudi pred prislovi in predložnimi dololili: za nazaj, za zmeraj, za vekomaj, za na mizo, za na glavo, za k delu, strašilo za v proso, .stolček za pod noge, pregrdo za v roko; i) +za pri nedolol-niku: veliko ima ("•'za) govoriti.
zabavljati
Ili (+za) povedati, daj mi kaj (+za) brati, imam nalogo (+78) spisati, imaš kaj ("•'za) jesti, piti? to vino ni +za piti ni pitno, ta krava ni za prodaj (+za prodati) naprddaj, to ni zvezek za pisanje (+za pisati) itd.; — 5. 2 orod. izraža: a) predložni predmet (za kom ali tirni"): žalovati za sinom, jokati za hčerjo, kričati za kom, iti za delom, hoditi za vodnikom, zastavo; biti prvi za kom (zmagovalcem); b) kraj (na vpraianje kje? kod?): čakati za plotoni, stati za zidom, grmeti za goro. sedeti za pečjo, praskati se za ušesom, za vodo kosi, pot pelje za vodo; c) tas (na vpraianje kdaj?): za pomladjo pride poletje, za pustom pride post; dan za dnem, leto za letom isto; zapovrstjo, zatem (§ 59); č) vzrok (na vpraianje zakaj?): za kapjo umreti, za lakoto hirati, za revmatizmom boleha (lahko tudi predložni predmet pod a). — Pomni: nekatere gornje zveze je mogote uvrstiti v to ali ono skupino, kakor je pat zveza in kakor jo razumem. za prisl.: odloči se za ali proti! za- v sestavi pomeni: 1. z glagoli: a) eatetek dejanja: začeti, začenjati delo, zagorel je s plamenom, pes je zalajal, na lepem se je zasmejal, zajokal; za jahal je konja in se zakadil za njim; sedel je h klavirju in zaigral, onadva pa sta zaplesala; b) ustavitev in prepretevanie iesa: zastavil mu je pot, zadrževal ga je pri delu, zaviral je kolo, zaprl je vrata in okna, ladja se je zasidrala, ženska je zagovarjala bolezen; c) zahajanje s prave poti: zašel je v goščo, Zajahal je daleč v močvirje, ži-vinče se je zapaslo, zagovoril
se je, zasedel se jc, zaležal je. zaskočil se je; zavajal, zapeljal ga je; č) zapravljanje, izgubo: zaigral je ves denar, zapravil je posestvo, zagospodaril je hišo, zapil je klobuk, zamudil je šolo, zapasel je veliko ovac, zaprala je vse perilo; d) konec dejanja: rana se je zacelila, pravici je zadoščeno, vso sobo je zakadil, zaključevali so delo, zabil je žebelj, zamrlo je petje; e) v redkih primerih kraj: zanohtati se (ozebsti za nohti), sonce je zašlo (šlo za gdro), zakriti z deskami (skriti za deskami) ipd.; za- ne daje glagolu zmeraj istega doloienega pomena, marveč ima lahko pri istem glagolu po zvezi zdaj ta, zdaj oni pomen; 2. z imeni in prislovi iz predloženih zvez: za-čelje. zadolje, zagorje, zaimek, zakraj, zaledje, zalog, zaloka, zapeček, zaušnica; začasen, zahrbten, zakožen, zapleten, za-rebrn, zasilen, zaseben, zanikrn; zajtra, zarana, zanaprej ipd.
zaarati -am zagotoviti si kaj z aro,
zaaran -a -o, zaaranje -a s zabadati -am gl. zabosti zabarantati -am gl. bara (n) tati zabarikadirati -am se utrditi, zavarovali se. zabarikadirau -a -o *zabasati -ašem zatlačiti, zamaiiti,
*zabasan -a -o; gl. *basati zabava -e ž, zabaven -vna -o, zabavnost -i ž, zabavnik -a m, za-bavnica -e ž; zabavica -e i; zabavati -am (se), zabavanje -n s; zabavišče -a s zabavljati -am: ~ na koga, zoper koga, na kaj, čemu; zabavljaj -te in -ajte! zabavljal -a -o in -ala -o, zabavljanje -a in zabavljanje -a s; zabavljač -a m, zabavljaški -a -o, zabav-Ijica -e ž, zabavljičar -ja m;
ziilȎla
zabavljiv -iva -o, zabavljivec -vca m, zabavljivka -e i, zabav-Ijivost -i i zabéla -e i = zabel [-eu] -a m zâbel [-eu] -i i; zabéliti -im gl. beliti: ~ jo komu, zabéljeu -a -o, zabéljeuost -i i; zabelje-vâti -ûjem, zabeljevàl -âla -o, zabeljevânje -a S zabeléfiti -im, zabeléien -a -o, zabeležitev -tve i, zabeléiba -e i, zabelčžek -žka m, zabelčžni-ca -e i; zabeleževâti -ûjem, za-beleževšl -âla -o, zabeleževâ-nje -a «
zabičati -am, zabičan -a -o; za-bičiti -im, zabičen -a -o; zabi-ëevâti -ûjem, zabiCevàl -âla -o, zabiëevânje -a s zâbiti -im in zabôm, zâbi -te! zabil -a -o, (po)zâbljen -a -o; zab-Ijiv -iva -o, zabljivost -i i zabiti -jem gl. biti, zabit -a -o, zabitje -a s, zabitost -i ž, za-bitež -a m; zabijati -am, zabijaj -te in -âjte! zabijal -a -o in -âla -o, zabijanje -a in za-bijânje -a s, zabijâë -a m, zabi jâëa -e ž, zabijâlec -Ica [-duc-] m, zabijâlka -e [-du-] i, zabi-jâlo -a s, zabijâlen -Ina -o [-In-] zablâtiti -im gl. blatiti, zablâten -a -o, zablâtenost -i ž; zablače-vâti -ûjem, zablaCevàl -âla -o, zablaëevânje -a S •zablestéti -im gl. »blesteti zablêsti -êdem gl. blesti zableščiti (+zabliščati) -im gl.
bleščati, zablčščal -âla -o zabliskati -am se, zabliskalo in -âlo se je; zablisniti -nem (se) zabloda -e i; zablôditi in zablo-diti zablôdim gl. bloditi, zablô-dek -dka m zablôja -e f obloda, zablojiti -im:
~ svinjam jed z mekinami zabobnéti -im gl. bobneti, zabob-névati -am, zabobnévanje -a s
zabogatéti -im obogateli gl. tam in bogateti
zaboj -ôja »», zab0jček -čka m; zabôjec -jca m; gl. tudi zabiti -jem; zabôjnica -e ž obod za spodnji mlinski kamen; zabojnik -a m velik iebelj zaboléti -im gl. boleti: zabolelo me je v prsih; zabol0čki -ov m mn. poporodne bolečine zabôsti -bôdem gl. bosti, zaboden -êna -o; zabâdati -am, zabâda-nje -a zabod -ôda m, zabô-dek -dka m zabraniti -brânim gl. braniti, za-brânjen -a -o, zabranitev -tve ž, zabrâna -e i, zabranilen -Ina -o [-In-]; zabranjevâti -ûjem, zabranjevânje -a s, zabranje-vâlen -Ina -o [-In-] zabrazdâti -âm gl. brazdati: v vodo ~
zabrâzditi -im: v tujo njivo ~ zabrékniti -nem, zabréknjen -a -o, prid. zabrékel [-kau] -kla -o, zabréklost -i é; zabrékati -am, zabrékanje -a s, zabreklina-e ž zabrencâti -im gl. brenčati, za-brčnčal -âla -o: muhe so za-brenëâle zabrénkati -am; zabrenketâti -âm in -ččem, zabrenketàj -âjte! in zabrenkčči -te! zabrenketàl -âla -o; zabrenkljâti -âm gl. brenk-Ijati
zabrêsti -brêdem gl. bresti: močno je zabrédel; zabréda -e i, zabrédek -dka m; zabrôditi -im gl. broditi zabréi -a m, zabrčžje -a s, za-
brčžnik -a m zabrisati -brišem gl. brisati, zabrisan -a -o, zabrisanost -i ž, zabris -a m zabrlizgati -am, zabrlizgal -a -o zabméti -im gl. brneti zab^kati -am: zrno zabrskan -a -o; zabfsniti -nem, zabfsnjen -a -o
začudiH
zabr»titi -im se: lipa se zabrsti, zabfstil -fla -o; zabrstéti -im gl. brsteti zabftviti -im zatesniti, zabftveu
-a-o: ~ sod; gl. tudi brtvilo zabrnsiti -im gl. brusiti: koso kamen v okno zabrušen -a -o: ~a kosa zabubiti -im se, zabubil -a -o, za-bubljen -a -o; zabubljevati -ujem se, zabubljevàl -âla -o, zabubljevânje -a s zabučati -im gl. bučati: zabuêâle so gore
zabûhniti -nem, zabûhnil -a -o, zabûhnjen -a -o in zabuhel -hla -o, zabûhlost -i ž, zabuh-lina -e ž; zabûhati -am: okna z drvmi zabûhan -a -o zabnr -ja m kostanjev meh-, za-bûrje -a s prazno oplodje ajde "zabušavati -am lenariti, *zabuša-vanje -a s lenarjenje, *zabuSànt -ânta m lenuh zacariniti -im, zacarinjen -a -o:
~o blago, zacarinjenje -a s zaceléti -im: rana zaceli gl. ce-leti; zacéliti -im (se): rano zaceli -te! zacélil -a -o in -ila -o, zacéljen -a -o: rana je ~a, se je zacelila; zacelitev -tve i, zacelina -e i, zaceljiv -iva -o: ~a rana, zaceljivost -i i zacepetâti -âm gl. cepetati; za-
copotâti -âm gl. copotati zacimiti -im se: repa se je zaci-
mila, zacimek -mka m zaevéniti -nem se oveneti, zaçvé-njen -a -o: ~o grozdje, ~ les iilav les zacviliti -im gl. cviliti zacvrèâti -im gl. cvrčati, zacvrêal [^zaevriàl] -âla -o; zacvfkati -am; zacvfkniti -nem, zacvfk-njen -a -o začarati -am, zaëâran -a -o, za-
čaranje -a a zaèâsa prisl. 0 pravem lasu, zarana, zgodaj: prišli smo ~
začasen -sna -o, začasnost -i i
zaëâsnica -e i zaëéliti -im na koncu gladko prirezati, začčlnik -a [-In-] m ob debelem koncu odsekan košček debla
zaëélje -a a zadnja stran poslopja
(nasprotje pročelje) začepiti -ëépim, začepi -ite! za-ëêpil -ila -o, začčpljen -a -o: ~a steklenica; zaëépen -pna-o: ~a priprava = začčpnik -a m; zacepljevâti -ûjem, zacepljevàl -âla -o, zaëepljevânje -a s začesniti zaëésnem, začesni -ftc! začesnil -ila -o, zaCésnjen -a -o; V vseh oblikah tudi zaèês-zaëéti začnem, začni -ite! zacél -a -o, zacét -a -o, začet je -a s; začčnši prisl.: ~ z nov^m letom; začčtek -tka m; začčten -tna -o, zaëétnica -e ž, začčtnik -a m; začčtniški -a -o; zaëénjati -am, zacénjanje -a a; pomni: z Vu-kom se je začčlo ("""je začelo) šele pravo srbsko slovstvo; severno od Idrije se zaëénja (■•"začenja) kraška zemlja; za-čenjalec -Ica [-duc-] m, zače-njâika -e [-du-] ž "•^začetkom v začetku: pisma
ti sporočam, leta začiniti -im zabeliti, začinjen -a -o, začinjenost -i ž; začinjati -am, začinjanje -a a; začinek -nka m; začimlja -e ž, začimben -bna -o, začimbar ja m = za-činar -ja m zaërnéti -im gl. črneti, prid. za-ërnèl -éla -o: ~a klop, zaërné-lost -i ž; začrniti -im koga (kaj) gl. črniti, začfnjen -a -o začrtati -am, začrtan -a -o, začft -a m; začrtiti -im: ~ drevo zasekati mu lub, da usahne začrtiti -im in začrtiti -im gl.
črtiti zasovraHti, začrtil -ila -o začuditi in začuditi -cûdim se gl. čuditi se, zaëûden -a -o, zaëû-
Kačuti
denje -a s, zaèi'idenost -i i; začuditi se čemu ali nad čim; +začuditi Icoga osupniti koga, spravili v zaiudenje koga, zbudili komu začudenje: Ma okol-nost me je začudila lej okolno-sli sem se začudil ali ta okolnost me je osupnila začuti -čujem zaslišali gl. čuti začutiti -čutim gl. čutiti, začuten -a -o, začiitenje -a in začute-nje -a s; začiiten -tna -o, za-čutljiv -iva -o zad, zadaj prisl.; od zad, od zadaj (od kod?), toda odzad, odzadaj (kje?) gl. tam; zadajšnji -a -e
zadahniti zaddhnem gl. dahniti: kruh zadahne, zadahnil -a -o in zadahnii -ila -o: bila je lina za zrak, da bi jetniki ne za-dahnili (se zadušili), zadahnjen -a -o, zadahnjenost -i ž; zada-hèl -hlà -ô fn zadâhel -hla -o: ~a soba; zadàh -âha m [nepoud. povsod: -dah- in -dah-] zadaviti -im gl. daviti, zadâvil -a -o in -ila -o, zadâvljen -a -o, zadavitev -tve ž, zadâvljenje -a S; zadâvljati -am, zadâvljanje -a 8
zadegati -âm gl. degati, zadegân -a -o; zadegâvati -am, zadegâ-vanje -a 8 = zadegovâti -ûjem, zadegovàl -âla -o, zadegovânje -a s [povsod: -dag-] zadejati zadénem gl. dejati zapraviti, založili, zadejâlec -lea [-duc-] m zapravljivec zadek -dka m
zadelati -am, zadélan -a -o, za-delâva -e ž; zadelâvati -am, za-delâvanje -a s; zadelavina -e ž; zadelovâti -ûjem, zadelovàl -âla -o, zadelovânje -a s zâdenjski -a -o, zâdeujski prisl.: ~ hoditi pozddenjsko, ritensko hodili [povsod: -danj-]
zaderika -e ž Ireščica, iver; zadir-čen človek, (psovka); zaderikast -a -o zadirčen, zaderikav -a -o: ~ je les, ki se ne dâ gladko rezati, klati, pri katerem se rezilo zadira ali se trgajo vlakna zadeti -dénem, zadeni -ite! zadel -éla -o, zadét -a -o, zadétje -a 8, zadétek -tka m, zadétost -i ž zadéva -e ž. zadeven -vna -o, za-dévnost -i ž, zadévnik -a m; zadévati -am, zadévanje -a s; zadévek -vka m zadihati -am, zadihan -a -o, za-dih -a m, zadihnina -e ž; za-dihniti -nem; zadihovâti -ûjem, zadihovàl -âla -o, zadihovânjc -a 8
zadimiti -im, zadimljen -a -o, za-dimljenost -i ž, zadimîtev -tve i zadirati -am (se): ~ nož v meso, ~ se na koga, nad kom; za-dlranje -a s, zadir -a m, zadi-rek -rka m; zadirčen -čna -o = zadiren -rna -o; zadirčnost-i ž, zadirčnik -a m, zadirčnica -e ž; zadirljîv -iva -o, zadirljivost -i i/zadirljivec -vca m, zadïrljiv-ka -e ž; zadirkast -a -o: ~ les = zaderikav les; zadirljaj -a m ovira; gl. zaderika zadišali -im gl. dišati: méd čebelam zadiši; nekaj je zadisâlo zadje -a 8 zâdki -ov m mn.
zadnjina -e ž zadnje žilo zadniti -im dno vstaviti (sodu). zadni -ite! zadnil -ila -o, zad-njèn -êna -o: ~ sod; zaduâ-vati -am: ~ sode. škafe itd.. zadnâvanje -a s delo in potrebni les za dna; zadnâti -âm, zadnàj -âjte! zadnàl -âla -o, zadnân -a -o
zadnji -a -e, zâdnjak -a m mož pri zadnjem veslu na splavM, zadnjevina -e ž zadnja moka (pri mlelvi); zâdnjica -e ž, zadnjičen -čna -o; zadnjič prt8J. —
zadrzéti
zadnjikrat prisl.; zâdnjik -a m, zadnjina -e i zadnje žito zadobîti -im, zadôbi -ite! zadôbil -ila -o in zadôbilo -i -e, zadob-Ijèn -êna -o: ~e rane, zadobi-tev -tve Ž; zadobitek -tka m; zadobivati -am, zadobivanje -a s zadojiti -im z dojenjem pokvarili, zadôji -ite! zadôjil -ila -o, za-dojèn -êna -o topoglav, zadojê-nost -i ž topoglavost zadôlje -a s pokrajina za dolinami,
zadôlski -a -o [-Is-] zadolžiti -im (se): ~ koga za kaj ali da kaj napravi, ~ se, posestvo, ~ se na hišo, zadolži -ite! zadolžil -ila -o, zadolžčn -êna -o, zadolž0nost -i ž zadolžitev -tve ž, zadolžek -žka n»; zadolžen -žna -o: ~o pismo, zadolžnica -e ž [povsod: -ou-] zadonéti -im gl. doneti; zadoné-
vati -am, zadonévanje -a s zadosti prisl. mere, zadosten -tna -o, zadostnost -i ž, zadostnina -e ž
zadostiti -im: ~ komu za kaj; zadosti -ite! zadostil -ila -o, zadoScèn -êna -o, zadoscên. e -a s, zadostitev -tve ž, zadostilo -a s, zadostilen -Ina -o [-In-], zadostek -tka m; zadostljiv -iva -o, zadostljivost -i ž; zadostovati -ujem: to zadostuje je zadàsti, zadostovàl -âla -o, zadostovânje -a s, zadostovâlen -Ina -o [-In-]; zadoščati -am, zadoščanje -a s; zadoščevâti -ûjem, zadoscevàl -âla -o, za-doščevânje -a s, zadoscevâlen -Ina -o [-In-] zadovoljen -Ijna -o, zadovôljnost -i ž, zadovoljnež -a ni, zadovolj-nik -a m, zadovoljnica -e ž, zadovoljstvo -a s, zadovoljščina -e ž, zadovoljček -čka m zadovoljiti-im: ~ koga (+komu); zadovolji -ite! zadovoljil -ila-o, zadovoljèn -êna -o, zadovoljê-
nje -a s, zadovoljitev -tve ž, zadovoljiv -iva -o, zadovolji-vost -i ž; zadovoljevâti -ûjem, zadovoljeval -âla -o, zadovolje-vânje -a s, gl. tudi zadovoljen zadréga -e ž: biti v hudi, veliki
~i za denar, zaradi denarja zadrémati -am in -mljem gl. dremati
zadréti zadêrem in zadrèm gl. dreti, zadrt -a -o, zadrtje -a s, zadrtež -a m, zadrtost -i ž zadreviti -im (se): ~ sovražnika v beg, ~ se za kom, zadrêvi -ite! zadrévil -ila -o, povsod tudi zadrv-zadfgniti -nem: ~ zanko, ~ komu vrat, zadrgnjen -a -o, za-drgnitev -tve ž; zadržati -am, zadfganje -a s; zadrgavati -am, zadrgâvanje -a s; zadrg -a tn, zadiga -e in zâdrga -e ž, za-drgâč -a tn, zadrgâlja -e ž; za-drgnina -e ž; zadrgâven -vna -o, zadrgâvkà -e ž; zadrgovâti -ùjem, zadrgovàl -âla -o, ža-drgovânje -a s, zadrgovâlen -Ina -o [-In-]; zadrgûlja -e ž, zadrgûljieâ -e ž: obleka na ~o zàdrlés(k)niti -nem, zadrlés(k)-njen -a -o; zadrléskati -am; za-drldščiti -im, zadrldščen -a -o zadrsati -am se, zadfska -e ž zadruga -e ž, zâdružen -žna -o, zâdružnost -i ž, zâdruznik -a m, zâdružnica -e ž, zâdružništvo -a s; zâdrugar -ja tn, zâdrugar-stvo -a s, povsod tudi: zadrû-zadržati -im gl. držati: ~ koga; zàdržân -a -o, zadržânost -i ž; zadržâti se pomuditi se, ustaviti se: malo se je zadržal na vasi; *zadržâti se vesti se, *zadržâ-nje -a s vedénje; zadržâj -a tn; zadržek -žka tn, zadfžen -žna -o; zadržljiv -iva -o, zadržlji-vost -i ž; zadrževâti -ûjem (se), zadrževšl -âla -o, zadrževan -a -o, zadrževdnje -a s; zadrževd-
Slovenski pravopis
881
56
zadpati
len -Ina -o [-In-]; zadrževalec -Ica [-du-] m, zadrževalka -e [-du-] i; zadržavati -am, za-državanje -a 8 zaduhati -am, zaduha -e ž; za-dùhel -hla -o = zadehèl -hlà -b [-dah-], zaduhlina -e i, za-dùhlost -i i; gl. tudi zadahniti zadušen -šna -o, zadušnica -e ž opravilo, dobro delo za blagor duie zadušiti -im, zaduši -ite! zadiišil -ila -o, zaduššn -êna -o, zadu-Sênje -a s, zadušitev -tve ž, za-duš0nec -nca m, zadusênka -e i; zadušljiv -iva -o in zadiišljiv -a -o, zadušljivost -i in zadiiš-Ijivost -i ž; zadušen -šna -o: ~ zrak. zadiišnost -i ž zaêno prigl. {+zajêdno) hkrati, obenem, skupaj: ~ s kom (čim) zafračkati -âm gl. fračkati, za-
fraëkân -a-o: ~ denar zaffkati -am; zafrkâvati -am, za-frkâvanje -a s; zafrkovâti -ûjem, zafrkovàl -âla -o, za-frkovânje -a 8; zafrkniti -nem, zafrknjen -a -o, zaffknjenost -i ž, zafrknjenec -nca m; zafrk-Ijîv -iva -o, zafrkljfvec -vca m zafrkljivka -e i. zafrkljivost -i i zaganiti zagânem gl. ganiti, zagâ-njen -a-o: ~ list [nepoud. povsod: -gan- in -gan-]: zagibati -am in -bljem gl. gibati, zagi-banje -a 8, zagib -a m, zagibek -bka m, zagibljaj -a m zaganjati -am, zagânjanje -a s, zaganjâë -a m. zaganjâlec -Ica [-du-] m; gl. tudi zagnati zagata -e in zâgata -e i, zagâten -tna -o: ~a stena, zagâtnost -i Ž; zagâtiti -im, zagâcen -a -o in zagâten -a -o, zagâcenost -i ž in zagâtenost -i ž, zagatitev -tve Ž; zagatovâti -ûjem, zaga-tovàl -âla -o, zagatovânje -a s zagâziti -im gl. gaziti, zagâfen -a -o, zagâfenost -i i; zagaievâti -ûjem, zagaievânje -a 8
zagladiti -im gl. gladiti, zaglajèn -êna -o tn zaglâjen -a -o, zagla-jênost -i in zaglâjenost -i ž; za-glâjati -am, zaglâjanje -a s, zaglajâë -a m zaglâvje -a 8, zaglâven -vna -o kjer gre za glavo: ~a pravda; zaglâvnik -a m zglavnik = za-glavec -vca m zaglédati -am, zaglédan -a -o, za-glédanje -a s, zaglédanost -i i, zaglèd -éda m zaglobiti -im se, zaglôbi -ite se! zaglobil -ila -o, zaglobljèn -êna -o, zaglobitev -tve i zagnati zaiênem (se) gl. gnati, za-gnân -a -o, zagnânost -i i, za-gnânec -nca m zaguljek, za-gnânka -e i; gl. tudi zaganjati; zagon -ôna «», v zagônu tn -ônu, zagônski -a -o zagnêsti zagnêtem gl. gnesti, za-gnetèn -êna -o; zagnétati -am, zagnétanje -a s zagnida -e ž zanohtni prisad, nav.
mn. zagnide -id zagnojiti -im (se): dobro ~ travnik, ~ travniku; ~ se: tvor se zagnoji; zagnôji -ite! zagnojil -ila -o tn zagnojilo -i -e: rana se je ~a; zagnojèn -êna -o, za-gnôjek -jka m zagôlsniti -nem (se) : cev se je za-gôlsnila. zagôlsnilo se mu je, zagolsnitev -tve i [povsod: -ou-] zagon -ôna m gl. zagnati *zagonétka -e i uqanka, *zagoné-ten -tna -o nepojasnjen, nejasen, skrivnosten: ~a reč zagôrec -rca m, zagôrje -a s, za-gôrnik -a m, zagôrnica -e ž, zagôrski -a -o in zagôrski -a -o zagoréti -im gl. goreti, zagôrel -éla -o, zagorélost -i i, zagoré-lec -Ica f-éu-] m, zagorélka -e [-^U-J ž; zagorévati -am, zago-révanje -a 8 zagosti zagôdem gl. gosti: zagosti jo komu
zagraiti
zagotoviti -im: ~ komu kaj; zagotovi -itel zagotovil -fla -o, zagotovljèn -êna -o, zagotovljenost -i ž, zagotovitev -tve ž; zagotovilo -8 s, zagotovflen -Ina -o [-In-], zagotovflnica -e [-In-] ž; zagotavljati -am komu kaj (+koga česa), zagotavljanje -as zagovéden -dna -o, zagovédnost -i i, zagovddnež -a m, zagovéd-nica -e i; zagovéditi -im se, za-govéjen -a -o, zagovéjenost -i i, zagovéjenec -nca m, zagovéjen-ka -e ž
zagovoriti -fm (se) gl. govoriti, za-govorjèn -êna -o, zagovorjênec -nca m, zagovorjênka -e I, zagovor -a m, zagovoren -rna -o: ~i spis apologija, zagovornik -a m, zagovornica -e i, zagovor-ništvo -a s, zagovornfna -e i, zagovorflo -a s; zagovarjati -am, zagovarjanje -a s. zago-varjanec -nca m. zagovarjanka -e i; zagovarjalec -Ica [-àjf.-] m, zagovarjalka -e [-d^-] i, zago-varjalski -a -o [-dus-] zagozda -e ž, zagozden -dna -o: ~a kost = zagézdnica -e i, za-gozdnik -a m; zagozdica -e ž; zagozdast -a -o; zagozditi -im, zagozdi -ite! zagozdil -ila -o, zagožčn -êna -o in zagozdèn -êna -o, zagozdftev -tve ž, za-gozdênost -i in zagozênost -i i; zagoževati -lijem, zagoževanje -a s
zagrabiti -im gl. grabiti, zagrab-Ijen -a -o, zagràb -âba m, za-grâbek -bka m zagraditi -im, zagrâdi -itel zagrâ-dil -ila -o, zagrajèn -êna -o, za-grajênje -a s, zagrajênec -nca m, zagraditev -tve ž, zagrédba -e ž; zagràd -âda m, zagrâda -e ž, zagradfšče -a s; zagrâjati -am, zagrâjanje -a s, zagrâja -e i; zagrajevâti -ûjem, zagra-
jevàl -âla -o, zagrajevânje -a s; zagrajevâlen -Ina -o [-In-] zagrêbsti -bem gl. grebsti, zagre-bèn -êna -o, zagrèb -éba m; zagrébati -am, zagrébanje -a s, zagrebâê -a m, zagrebâêa -e i, zagrebališče -a s, zagrébnjak -a m leha, grob (nasprotje: razor, jamič^
zagrenéti -im gl. greneti, zagre-nèl -éla -o, zagrenélost -i i; zagreniti -im, zagrêni -ite! za-grénil -ila -o, zagrenjèn -êna -o, zagrenitev -tve i, zagrenjê-nec -nca m, zagrenjênka -e i, zagrenjênost -i i zagreniti -énem: kdor najde zaklad, ga zagréne; zagrêni -ite! zagrenil -ila -o, zagrénjen -a -o; gl. tudi zagrêbsti zagrešiti -im, zagrési -ite! zagrešil -ila -o, zagresèn -êna -o, za-grešftev -tve é; zagrešitelj -a m, zagrések -ška m zagréti -jem gl. greti, zagrét -a -o, zagrétje -a s; zagrévati -am, zagrévanje -a s zagrinjati -am, zagrinjanje -a s; zagrinjâé -a m, zagrinjâéa -e i; zagrinjâlo -a s; zagrinjâlen-Ina -o [-In-], gl. tudi zagrniti zagristi -grizem (se) gl. gristi, zagrizen -a -o: ~o mleko, zagrizenost -i i, zagrizenec -nca tn, zagrizenka -e i; zagriz -a m; zagrizniti -nem, zagriznjen -a -o; zagrizovâti -ûjem, zagrizo-vàl -âla -o, zagrizovân je -a s ; zagrizljiv -fva -o, zagrizljiivost -i i
zagfljen -a -o hripav, zagfljenost -i Ž, zagfljenje -a s bolečine v
grlu
zagrméti -im gl. grmeti; zagrmé-
vati -am, zagrmévanje -a s zagrniti -grnem, zagrni -itel zagrnil -fia -o, zagrnjen -a -o, gl. tudi zagrfnjati
zagrohot^ti
zagrohotati -tâm in -očem se = zakrohotâti se gl. tam, zagro-hotàl -âla -o zagroziti -im: ~ komu s čim, zagrozi -ite! zagrozil -ila -o, za-grožčn -êna -o: ~o je bilo, ~a kazen, zagrozitev -tve i zaguliti -im gl. guliti, zagûljen -a -o, zaguljenje -a s, zagûljenec -nca m, zaguljenka -e ž, zagiiIjenost -i ž, zaguljek -Ijka m zagnanec, iulj zahajati -am, zahâjanje -a s, za-hajališče -a s; zahajàv -âva -o: ~a zvezda ki se izgublja, tava, gl. tudi zahod in zaiti zahišje -a s prostor za hišo, za-
hišen -šna -o: ~i vrt zahiâpniti -nem zadušiti se, za-hlâpnjen -a -o: od (zaradi) vročine zahifipčen -čna -o = zahlâpen -pna -o dušljiv, zatohel, zahlâpënost -i i = zahlâp-nost -i i zahod -ôda m, zahôden -dna -o: ~i Slovani, zahôdnoslovânski -a -o, zahôdnik -a m, zahôdnica -e ž; zahodišče -a s, gl. tudi zahajati in zaiti; zahodnjak -a m, zahodnjâski -a -o, zahodnjâStvo -a s
zahotéti -h0čem (se), zahotélo se
mi je česa zahrbtje -a s kar je za hrbtom, zaledje, zahrbten -tna -o, za-hrbtnost -i i, zahfbtnež -a m zahripati -am in -pijem: pes za-hriplje hripavo zalaja; zahripéti -im hripav postati, hripavo spregovoriti, zahripèl -éla -o, zahrip-niti-nem, zahripel [-pau] -pla-o, zahripiti -im se, zahripljen -a -o zahfzati -zam in -žem gl. hrzati,
zahrzovâti -ûjem zahtévati -am: ~ od koga kaj ali česa, zahtévan -a -o: ~a vsota denarja, zahtévanje -a s, za-htéva -e i, zahtéven -vna -o, zahtévnost -i i, zahtévek -vka m
zahudičati -am, zahudicevâti-ù jem, zahudičevil -âla -o, zahudiče-vânje -a g zahvala -e i, zahvâlen -Ina -o [-In-]: ~a pesem, zahvâlnost-i [■In-] i, zahvâlnica -e [-In-] ž; zahvaliti zahvâlim gl. hvaliti: koga za kaj ~ se komu za kaj, zahvâljen -a -o, zahvalitev -tve i; zahvaljevâti -ùjem, za-hvaljevàl -âla -o, zahvaljevânje -a s; zahvalibôgca -e i zool. zaigrati -âm gl. igrati, zaigrân -a -o; zaigrâvati -am, zaigrâvanje -a s
zaimek -mka m, zaimkov -a -o, zaiménski -a -o: ~a sklanja, zaimkoven -vna -o zaiti zaidem in zâjti zâjdem gl. iti, zaSèl -šli -ô in -ô; gl. tudi zahajati in zahod za jahati -ham in -šem: ~ konja zajâmciti -im: ~ komu kaj, za-
jâmëen -a -o: ~a svoboda zâjec -jca m, zajček -čka m; zajčji -a -e: ~a dlaka; zâjèen -čna -o, zâjènik -a m, zâjcnica -e ž, zâjëjak -a m; zâjëar -ja m, zâjcevina -e ž (meso, koia); zajčerčja -e i; zâjka -e f = zâjklja -e i zajédati -am, zajédaj -te! zajédal -a -o, zajédanje -a s, zajéda -e i; zajedàv -âva -o, zajedâvost -i i; zajedâvec -vca m, zaje-dâvka -e i. zajedâvski -a -o, za-jedâvica -e i, zajéden -dna -o zajedav; zajedljiv -iva -o, zajedljivost -i ž, zajedljivec -vca m, zajedljivka -e i; zajedâlen -Ina -o [-In-]; gl. tudi zajesti +zajêdno prisl. zaéno, skupaj, obenem, hkrati, +zajédnica -e i skupnost
zajémati -mam in -mljem, zajé-maj -tel zajémal -a -o, zajéma-nje -a s; zajemâëa -e i zaje-milna posoda; zajemališče -a s, zajemâlo -a s; zajemâlec -Ica
zaklicati
[-du-] m, zajemalka -e [-du-] i oseba in posoda, zajemâlen -Ina -o [-In-]-, zajèm -éma m, zajémen -mna -o, zajémnica -e l, zajémnik -a m; gl. tudi zajeti zajésti zajém gl. jesti, zajéden -a -o, zajésti se y kaj, gl. tudi zajedati
zajéti zajâmem, zajêmi -ite! tudi: zâjmem, zâjmi -te! zajél -a -o, zajét -a -o, zajétje -a s; za-jéten -tna -o, zajétnost -i i, za-jétnik -a m. zajétnica -e é, gl. tudi zajemati zajézditi -im: konja s pota ~ zajézerje -a s, zajézerski -a -o,
zajézeren -rna -o zajeziti -im, zajêzi -ite! zajézil -ila -o, zajezèn -êna -o in za-jeièn -êna -o, zajezitev -tve z; zajèz -éza m, zajéza -e i; za-jeievâti -ûjem, zaježevanje -a s zâjka -e z gl. zajec zajmo- V sestavi: zajmodajâlec -Ica [-du-] m, ~dajâlka -e [-du-] i; zajmojemâlec -Ica [-du-] m, ~jemâlka -e [-du-] i zéjtra prisl. jutri zjutraj zâjtrk -a m: mesni zâjtrkovati -ujem in zajtrkovâti -ûjem, zâjtrkoval -a -o in zajtrkovàl -âla -o, zajtrkovânje -a s; zaj-trkovâlen -Ina -o [-In-], zajtrkovalnica -e [-In-] ž zakacati -âm gl. kacati, zakacân -.a -o: ~o oko, zakacânje -a s zakaditi -im: ~ sobo, ~ se v koga (kaj); zakadi -ite! zakadil -ila -o, zakajèn -êna -o, zaka-jênost -i i; zakâjati -am, za-kâjanje -a s; zakajevâti -ûjem, zakajevânje -a s zakâj prisl. vprašuje po vzroku: ~ si to srtoril? vez. zakaj (kajti, namreč) utemeljuje: ne hodi, ~ ni varno; ni ga vzdignil, ~ bil je silo težak zakasniti -im (se) in zakâsniti -im (se), zakasni -ite! in zakasni
-te! zakâsnil -a -o in -ila -o, zakasnjèn -êna -o in zakâsnjen -a -o, zakasnitev -tve ž-, zakas-néti -im zakasniti se, zakasnèl -éla -o, zakasnélost -i i; gl. tudi kasen; zakasnévati -am, zakas-névanje -a s [nepoud. povsod: -kas- in -kas-]; zakašnjevati -ûjem, zakaSnjevânje -a s zakidati -am: ~ kaj s čim, za-kidan -a -o; zakidâvati -am, zakidâvanje -a s zaklad -âda m, zaklâden -dna -o, zakladnik -a m, zakladnica -e i, zaklâdniéar -ja m; zaklâdati -am: ~ koga s čim, zakladanje -a s; zakladâlec -Ica [-le-] m, zakladâlka -e [-Ik-] i zakléti zakôljem gl. klati, zaklan -a -o; zakôl [-ôl] -ôla m: živina za ~ zakléjati -am, zaklejiti -im gl. klej, zakléjil -ila -o, zaklejèn -êna -o, zaklejênost -i i zakleniti zaklénem, zaklêni -itel zaklênil -ila -o, zaklénjen -a -o, zaklenitev -tve ž; zaklèp -épa m; zaklépati -am, zaklépanje-a s, zaklepâlen -Ina -o [-In-], za-klepâlnik -a [-du-] m vrsta noža, zaklépanek -nka m, zaklepâlec -Ica [-du-] m; zaklépëek -čka m vrsta noža, zaklčpčast -a -o, zaklépec -pca m, zaklčpčen -čna -o: ~i nož, zaklépica -e i, za-klépen -pna -o, zaklépnica -e ž, zaklépnik -a m; zaklepi jiv -iva -o, zaklepljivost -i ž; zaklepaj -a m zaključni oklepaj zakléti zakôlnem [-6u-] gl. kleti, zaklét -a -o, zaklétje -a s, za-klétev -tve ž, zaklétnik -a m; zaklinjati -am: ~ koga, ~ se, zaklinjanje -a s; zaklinjevâli -ûjem, zaklinjevàl -âla -o, za-klinjevânje -a s, zaklinjevélec -Ica [-du-] m zaklicati -kličem gl. klicati; za-klic -a m; zaklikniti -nem
zakiiniti
zakliniti -im, zaklinjen -a -o, za-klinjenje -a g, zaklinek -nka m, mn. zaklinki -ov kosi njive; zaklinski -a-o: ~i šiv zakljfičiti -im, zaključen -a -o: ~a družba; zakljtičenost -i ž, zaključek -čka m: ^ seje konec, sklep, računski ~ bilanca, napraviti ~e iz česa sklepe; zaključen -čna -o: ~a slovesnost; zAljučevati -ujem, zaključeval -âla -o, zakljucevânje -a s zakleniti -klonim, zakloni -ite! zaklônil -ila i-o, zaklonjen -a -o; zaklon -ona m;'zaklonica -e ž; zaklonišče -a g, zakloni-ščen -čna -o; zaklânjati -am, zaklânjanje -a g zaklopiti -im, zaklopljen -a -o, zaklopitev -tve i, zaklop -6pa m, zaklopec -pca m, zaklopek -pka m; zaklopen -pna -o: ~a veha; zaklopnica -e i, zaklopka -e ž ventil, zaklôpniti -nem zakol [-611 -ôla m gl. zaklati zakolek -Ika f-lk-] m = zâkoliê -a m klin, ki zalile kolo; zâkol-nik -a [-In-] m iglica zakoliti -im, zakôli -ite! zakôlil -ila -o, zakoljèn -êna -o, zako-litev -tve i; zakoličiti -im, zakoličen -a -o, zakoličenje -a g; zakolicevâti -ujem, zakoličeval -âla -o, zakoliêevânje -a s zakon -a in zakona m: sv. pismo starega zakôna; zâkon postava: vlada je pripravila važne spremembe političnih zakonov; osnovni zâkon ustava; okvirni zâkon; Newtonov zâkon o gravitaciji; zâkon mišljenja; zakonit -a -o postaven: zakoniti dediči postavni dediči, zakonitost -i i; zâkon skleniti, otroci iz prvega zakona; civilni zâkon; zakonec -nca m, zakonski -ega m; zakonik -a m; zâkonski in zakonski -a -o: ~i prstan, ~a hči; zakônstvo -a s
zakono- v sestavi: zakonodâja -e i, ~dâjen -jna -o; ~dajâlec -Ica [-âu-] m, ~dajâlstvo -a [-âu-] s = ~dâjstvo -a g; za-konolom -ôma m, ~ lomeč -mca m, ~16mka -e i; zakonoslovec -vca m, ~slôven-vna-o, ~sl6v-je -a g; zakonoznânski -a -o, ~znanstvo -a g; zakonoznâlec -Ica [-le-] m zakopati zakôpljem gl. kopati, zakopân -a -o; zakop -6pa m; zakopâvati -am, zakopâvanje -a s
zakopčati -âm zapeti -pnem gl. kopčati, zakopëân -a -o, zakop-ëânje -a s; zakopêevâti -ûjem, zakopcevânje -a s zakoreniniti -im se = zakoréniti -im se, zakorénil -ila -o in -énilo -i; zakorenjevâti -ûjem, zakorenjevânje -a g; zakore-nin jenje -a g. zakorenitev -tve i zakostenéti -im gl. kosteneti, za-kostenèl -éla -o: ~ hrustanec, ~a mišica, zakostenélosi -i i, zakostenênje -a s zakostenitev -tve ž zakostenévati -am, za-kostenévanje -a s zakôt -a m, zakôtje -a s, zakôtek -tka m zakôten -tna -o: ~i pisar, zakôtnost -i i, zakôtnik -a m, zakôtnica -e i, zakotnjâk -a m
zakotaliti -im (se), zakotâli -ite! zakotâlil -ila -o, zakotaljèn -êna -o: ~o kolo zakotiti -im {se\: bolezen se za-koti, miši se zakotijo, zakôti -ite! zakôtil -ila -o, zakotèn -êna -o, zakotitev -tve i zakovâti -ûjem gl. kovati, zakô-val in zakovâl -a -o, zakovân -a -o, zakôv -ôva m, zakôvica -e Ž; zakovâriti -im zakožen -žna -o: ~i črv, zakož-
nik -a m zakraj -âja m, zakrâjen -jna -o: ~e njive
Mlèk
zakramènt -ênta m, zakramentâl [-dl] -a m, zakramentalen -Ina -o [-In-], zakramentâl nost -i [-In-] i ^ zakreniti -krénem gl. kreniti, za-krénjen -a -o; zakrenitev -tve i zakričali -im gl. kričati, zakrik-
niti -nem gl. krikniti zakristija -e ž, zakristijski -a -o: ~a oprava; zakristân -a m cerkovnik, zakristânka -e ž, zakri-stânski -a -o cerkovniški zakriti -ijem gl. kriti, zakrit -a -o, zakritje -a s; zakrivati -am, zakrival -a -o in -âla -o, zakrivanje tn -ânje -a s; zakriv -a tn. zakrivâlo -a s, zakrivâlce -a [-le-] s; zakrivâlec -Ica [-du-] m kdor kaj zakriva zakriviti -im, zakrivi -ite! zakrivil -ila -o, zakrivljen -a -o tn zakrivljen -êna -o, zakrivljenje -a in zakrivi jênje -a s; zakriv^ Ijenost -i in zakri vi jênost -i ž; zakrivek -vka tn; zakrivi jati -am, zakrivi janje -a s; zakri-včnčiti -im, zakrivčnčen -a -o zakrižati -am, zakrižan -a -o; za-krizevâti -ûjem, zakriievàl -âla -o, zakriievânje -a s; zakrižiti -im, zakrižen -a -o: ~a okna zakrkniti -nem, zakrknjen -a -o, zakrknjenost -i ž, zakfknjenec -nca tn zakrknjenka -é ž; za-krk -a m zakrnéti -im, zakrnèl -éla -o: ~a
ledvica, zakrnélost -i ž zakrohotâti -âm in -očem se gl. krohotäti se; gl. tudi zagroho-tati se
zakrojiti -krojim (se) gl. krojiti: noht, deskà se zakrôji; zakrô-jen -a -o, zakrojitev -tve ž, zakrôj -ôja m zakrôv -ôva m, zakrôvec -vca m zakrožiti -krožim gl. krožiti, za-krožen -a -o, zakroženost -i i; zakroževati -ûjem, zakroževal -âla -o, zakrozevânje -a t
zakrpati -am gl. krpati, zakrpan -a -o: ~e hlače; zakrpovâti -ûjem, zakrpovânje -a s; za-krpâvati -am, zakrpâvanje -a » zakuhati -am gl. kuhati, zakûhan
-a -o, zakûha -e i zakupiti -kûpim gl. kupiti, zakupljen -a-o: ~ denar, zakupitev -tve i; zakûp -a tn, zakûpek -pka m, zakûpen -pna -o: ~a pogodba, zakûpnik -a tn, za-kûpnica -e i, zakupniški -a -o, zakupnina -e é, zakûpniStvo -a s; zakûpstvo -a s, zakûpSéina -e Ž; zakupéevâti -ûjem, zakup-éevàl -âla -o, zakupcevânje -a s; zakupodajâlec -Ica [-du-] m, zakupodajâlka -e [-du-] é, za-kupojemâlec -Ica [-du-] m zakuriti in -iti -kûrim gl. kuriti: ~ V peči, ~ peč, ogenj; zakûr-jen -a -o: ~a peč, ~o je v peči zal [-dlj -a -o dol. zâli zâlega -mu; prim. zâljSi -a -e, gl. tudi gorši; zâljSati -am, (o)zâlj§an -a -o, zâljSanje -a s, zaljSâlen -Ina -o [-In-] zalagati -am, zalâganje -a s, za-lagâtelj -a m, zalagâlec -Ica [-du- in -le-] m; +zalâgati -am se za kaj zavzemati, gnati se za kaj; gl. tudi založiti zalâzen -zna -o: ~ napad, zalâz-nik -a m; zalâziti -im; zalâzo-vati -ujem, zalâzovanje -a s, zalazovâlec -Ica [-du-] m-, za-lazûn -a m; gl. tudi zalezovati, zalàz -âza m vrsta lova zaléci -léžem gl. leči, zaléga -e ž, zalégati -am, zaléganje -a s; zal0žen -žna -o izdaten, zaléi-nost -i ž zaledenéti -im: okna zaledenijo, jezero zaledeni, zaledenèl -éla -o: ~o jezero, zaledenélost -i ž zalédje -a s, zaléden -dna -o zalèk -éka m, nav. mn. zaléki -ov zavihki na suknji zalékniti -nem: rokav zaléknjen -a -o

zalépiti
zalépiti -im gl. lepiti, zalépljen -a -o; zalépka -e i, zalepilo -a s = zalépek -pka m zalesketati [-lask-] -âm in -écem,
~ se gl. lesketati zalésti -lézem gl. lesti; zalèz -éza m, zalé?a -e ž; zalézati -am, za-lézanje -a s; zalézovati -ujem m zalezoTâti -ûjem, zalézoval -a -o in zalezoval -âla -o, zalé-zovanje -a in zalezovânje -a s, zalezovâlec -Ica [-âu-] m, za-lezovâlka -e [-âu-] i, zalezovâl-ski -a -o [-âu-] zaletéti -im se gl. leteti, zaletel ' -éla m zaletéla -e i, zaletélost -i i; zaletélast -a -o; zalèt -éta m, zalétek -tka m; zaletàv -âva -o, zaletâvec -vca tn, zaletâvka -e i; zalétati -am se, zalétanje -a s; zaletâvati -am se, zaletavanje -a s; zaletovâti -ûjem se tn zalétovati -ujem se, zaléto-val -a -o in zaletovàl -âla -o, zaletovânje -a tn zalétovanje -a s; zaletišče -a » zaležati -im gl. ležati, zaležan -a -o: ~ človek, ~a ura, ~o blago, zaležânost -i ž, znležânec -nca tn, zaležânka -e i, zaležûll -a m, gl. tudi žaleči zalistje -a s, zalisten -tna -o. za-listnik -a m. zalistovâti -ûjem se, zalistovàl -âla -o, zalistovâ-nje -a s
zaliti -lijem gl. liti, zalit -a -o, zalit je -a s, zalitek -tka tn; za-lijati -am, zalijal -a -o tn -âla -o, zalijanje in -ânje -a 8, za-lijavica -e ž; zalivati -am, zalival -a -o in -âla -o, zalivanje in -ânje -a s, zalivanček -čka tn; zaliv -a tn, zalivâé -a tn, zalivâéa -e f; zalivek -vka m, zalivka -e i; zaliyski -a -o: ~i tok
zalizati -ližem gl. lizati, zalizan -a -o, zaliz -a tn; zalizâvati -am, zalizâvanje -a s; zalizovâti
•ûjem, zalizovàl -âla -o, zalizo-vânje -a s zalizki -ov tn tnn. kotleti zâljsati -am gl. zal zaljubiti -ljubim se gl. ljubiti, za-Ijûbljen -a -o, zaljubljenec -nca tn, zaljubljcnka -e ž, zaljubljenost -i ž; zaljûbljati -am se, zaljûbljanje -a s zalog -ôga tn, zaloga -e ž: imeti ~o česa, imeti kaj v ~i, zalo-gövnik -a tn tender, gl. tudi za-ožiti
zaloka -e ž odročen gozdni travnik zalopniti -nem gl. lopniti: vrata zalôpnjen -a -o; zaloputniti -nem, zalopûtnjen -a -o, zalo-putnik -a tn zalotiti zalotim gl. lotiti, zaloten -a -o
založiti -im, založi -ite! založil -ila -o, založen -êna -o, zalo-• žitev -tve ž, založba -e ž, zalo-žaj -a tn, zalogâj -a m, zalo-gâjéek -čka tn, zalogajčič -a tn, založek -žka tn; založen -žna -o, založnik -a tn založnik -a tn, založnica -e i, založnfna -e ž, založništvo -a fn založništvo -a s, založniški -a -o fn založniški -a -o; založilo -a 8 založilen -Ina -o [-In-], založišče -a 8; gl. tudi zalagati fn zalog zalubnik -a m lubadar zalučati -am gl. lučati, zaMčan -a -o
zalûs(k)iiiti -nem: vrata Za-lûs(k)njen -a -o: ~a vrata; za-lûskati -am, zalûskan -a -o; zalûščiti -im: vrata zaluščen -a -o: ~a vrata zélust zalûsti ž kavelj na trnku ali sidru
zaluščiti -im gl. luščiti: ~ strok, za^ščen -a -o; gl. tudi zalûsk-niti
zamahniti -mâhnem gl. mahniti, zamâhnjen -a -o, zamàh -âha m, zamâhljaj -a tn; zamahovâti
zamešati
-lijem, zamahoval -ûla -o, za-mahovanje -a «; zamaiâj -a m, zamašen -šna -o, zamaSnjâk -a m, zamašnost -i i zamajati in zamajati -majam in -majem gl. majati, zamajan -a -o in zamajan -à -o, zamajaj -a m
zamakati -am: ~ travnik, (dež) zamaka (zid), zamakanje -a s. gl. iudi zamočiti zamakniti -maknem, zamakni -te in -ni -ite! zamaknil -a -o in zamaknil -ila -o, zamaknjen -a -o, zamaknjenje -a s, zamak-njenec -nca m, zamaknjenka -e i, zamaknjenost -i i; zamakljiv -iva -o: pogled na planine je zamakljivost -i ž [nepoud. povsod: -mak- in -mak-J zamamiti -im koga gl. mamiti, zamamljen -a -o, zamšmljenje -a s, zamama -e ž; zamdmljati -am, zamamljanje -a s zamàn prisl.: ~ se trudiš, toda:
zastonj dela brez plačila zamastiti jim, zamasti -ite! za-mastil -ila -o, zamašččn -êna -o, zamašč0nje -a s, zamaščc-nost -i i, zamastitev -tve ž zamašiti -im, zamaši -ite! zamašil -ila -o, zamaSèn -êna -o, zamašitev -tve ž, zamaSênje -a s, zamaSênôst -i ž, zamašek -ška m, zamaškar -ja m, zamaši jiv -iva -o
zamazati -ažem gl. mazati, zamazan -a -o, zamaza -e i, zamaza-nec -nca m, zamazanka -e ž, zamazanost -i ž; zamàz -âza m, zamâzek- -zka m, zamazilo -a s, zamâzka -e i kit; zamazo-vâti -ûjem, zamazovânje -a s zamaziti -im zakitati, zamâzi -ite! zamâzil -ila -o, zamazèn -êna -o, gl. kit in mazîti zamegliti -im (se), zamegli -ite! zameglil -ila -o, zamegljèn -êna -o, zamegljênost -i i; zamegléti
-im, zameglèl -éla -o, zameglé-lost -i i, zameglitev -tve ž [povsod: -mag-] zaméjen -jna -o kar je za mejo, zaméjnik -a tn, zaméjniSki -a -o, zaméjec -jca m, zaméjski -a -o, zamejstvo -a s zamejiti -im, zamêji -ite! zaméjil -ila -o, zamejèn -êna -o, zame-jênost -i i, zamejitev -tve i; zamejničiti -im, zamejničenje -a s
zameniti -im, zamêni -ite! zamé-nil -ila -o tn zaménilo -i -e, za-ménjen -a -o in zamenjèn -êna -o, zamenitev -tve i, zaména -e i, zamémba -e i; zamenjati -am, zaménjan -a -o, zaménjanec -nca m, zaménjanka -e 1, za-ménjanje -a «, zamenjava -e i; zamenjavati -am, zamenjâ-vanje -a s; zamenjevâti -ûjem, zamenjevàl -âla -o, zamenje-vânjë -a s, zamenjevâlec -Ica [-dv-] m, zamen jevâlka -e [ -dy.-] i, zamen jevâlen -Ina -o [-In-]; zamenljiv -iva -o, zamenljivost -i i
zamériti -im gl. meriti; zamérjati -am, zamérjanje -a s; zaméra -e Ž, zamèr -éra m, zaméren -rna -o; zamérnost -i ž, zamér-než -a m; zamérljiv -a -o tn zamerljiv -iva -o, zamérljivost -i in zamerljivost -i i, zamer-Ijivec -vca tn, zamerljivka -e ž zamésiti -im gl. mesiti, zaméSen -a -o, zamesitev -tve i, zamések -ska m
zamêsti -mêtem gl. mêsti: sneg je vsa pota zamétel (zamèl), za-metèn -êna -o; zamèt -éta m zamésti -tem, zamétel -tla -o, za-
méten -a -o: ~o mleko zamésti -dem: ~ prejo, korak.
zamédel -dla -o, zaméden -a -o zamešati -am gl. mešati, zaméSaii -a -o: vse je ~o
zametéti
zametéti -mécem gl. metati: ta kot zamêèi s senom; zametân -a -o: ni mogel najti suknjiča, ker je bil ~ s travo zamétati -am, zamétanje -as; za-metâvati -ai^ zametâvanje -a s; zamétovati -ujem in zameto-vâti -ûjem, zamétoval -a -o in zametovàl -âla -o, zamétovanje -a in zametovânje -a s, zame-tovâlec -Ica [-âu-] m\ zamétek -tka m, zamdtčen -čna -o kdor rad zameta zamétek -tka m zaplôdek, zaràdek,
zasnôva, zamétkov -a -o biol. zamikati -am in -čem gl. mikati, zamikanje -a s; zamik -a m; zamikâvati -am, zamikâvanje -as
zamirati -am gl. umirati: sonce za gorami zamira, zamiranje -a s; zamréti -mrèm gl. mreti, za-mri -ite! zamrl -a -o, zamft -a -o, zamrtje -a s zamisliti -im (se) gl. misliti, zamišljen -a -o, zamišljenec -nca m, zamišljenost -i i; zamisel [sau] -sli i, zamislek -a [-lak-] m; zamišljati -am, zamišljanje -a s
zamizje -a s prostor za mizo, za-
mizen -zna -o zamižati -im in zamežâti -im [-mai-] gl. mižati, zamežikati -am [-mai-] mežikati zamlâda prisl.: ~ se ûči +zam0či zamôrem moči morem zamočiti zamočim gl. močiti, za-močen -a -o: ~ sod, ~a pšenica, gl. tudi zamakati; zamok -oka m; zamokniti -moknem, zamôknil -ila -o, zamoknjen -a -o, zamokel -okla -o: ~a zemlja; zamokljiv -iva -o zamolčati -im gl. molčati, zamol-čân -a -o, zamolčânje -a s, za-molk -a m aposiopeza; zamolč-Ijiv -iva -o, zamolčijivost -i ž; zamolkljaj -a m, zamolkljiv
-iva -o, zamolkljivost -i J; za-molkniti -nem gl. umolkniti, prid. zamolkel -kla -o: ~o grlo, zamolklost -1 i [povsod: -mou-] zamorec -rca m, zamorka -e i, zamorče -ta s, zamorček -čka m, zamorski -a -o; zamorje -a s, zamorščina -e i zamoriti -im, zamori -ite! zamoril -ila -o, zamorjèn -êna -o, zamorjênec -nca m, zamorjên-ka -e ž, zamorjênost -i za-moritev -tve i zamotati -âm in zamotati -am gl. motati, zamotân in zamotan -a -o, zamotânje -a in zamétanje -a 8, zamotânost -i in zamota-nost -i i; zamot -ota m, zamétek -tka m; zamotâvati -am, za-motâvanje -a s; zamotovâti -ûjem, zamotovàl -âla -o, za-motovânje -a s zamotiti -môtim (se) gl. motiti: ~ z delom, s knjigo; zaméten -a -o, zamotitev -tve ž zamož prisl.: ~ iti, ~ dati; zâ-možen -žna -o: ~a deklica; za-možfti -im, zamoži -ite! zamé-žil -ila -o, zamožčn -êna -o, za-možitev -tve i zamračiti -im, zamrâči -ite! za-mrâčil -ila -o, zamraččn -êna -o, zamračenost -i i, zamrači-tev -tve i; zamračevfiti -ûjem, zamračevfinje -a s zamrdati -am se gl. mrdati, za-mrdniti -nem se, zamrdek -dka m zamréfiti -im, zamrežen -a -o: ~a okna; zamreževati -ûjem, zamreževanje -a s zamfza -e i; zamrzniti -nem, zamrznil -a -o, zamrznjen -a -o in zamfzel -zla -o: ~a okna, zamfzlost -i ž: zamrzovâti -ûjem, zamrzovàl -âla -o, zamrzovânje -a s
zamrzéti -im gl. mrzeti: ~ komu, zamrzen -zna -o, zamrzljiv
zaobljubiti
-iva -o; zamrziti -im: ~ koga, zamfzi -ite! zamfzil -ila -o, za-mrzen -ena -o, zainrza -e i zamera, sovražnost, zamrzitev rtve i zamuditi -im, zamudi -ite! zamudil -ila -o, zamujen -ena -o, zamujenje -a s; zamuda -e i, zamudek -dka m, zamuden -dna -o, zamudnik -a m, zamud-nica -e ž, zamiidniški -a -o, m-mudnina -e i; zamudljiv -iva -o, zamudljivost -i ž, zamudlji-vec -vca m; zamujati -am, zamujanje -a s zamušnica -e i muha, v planinskih koiah skozi steno vsekana luknja namesto okna zanalašč in zanalašč prisl. nalašč: kakor ~ je prišel ravno danes zanamec -mca m, nav. mn. zanamci; zanamstvo -a s zanaprej prisl. naprej: za zdaj naj bo, zanaprej bo pa drugače; toda: to ni račun za nazaj, ampak za naprej; ta drva niso za tukaj, ampak za naprej namenjena naprej zanašati -am (se), zanašanje -a s,
gl. tudi zanositi zanemariti -im, zanemarjen -a -o, zanemarjenje -a s, zanemarje-nec -nca m, zanemarjenka -e ž, zanemarjenost -i ž; zanemara -e ž, zanemaren -rna -o; zanemarjati -am, zanemarjanje -a s, zanemarjalec -Ica [-dv^] m, za-nemarjalka -e [-du-] ž zanesti -sem (se) gl. nesti, zanesen -ena -o (+zanešen), zane-senost -i ž, zanesenje -a s, za-nesenec -nca m (+zanešenec), zanesenka -e ž, zanesenjak -a m (+zanešeniak), zanesenjaški -a -o, zanesenjaštvo -a s; zanesljiv -iva -o, zanesljivost -i ž zanetiti -im gl. netiti: ~ ogenj,
prepir; zaneten -a -o zanič prisl.: ~ dela, to vino je ~ knjiga, ~ papir; toda:
to vino ni za nič (§ 55, 2)-, zaničen -čna -o: ~o delo; za-niček -čka m: ti ~ ti; zam'čkar -ja m, zaničnež -a m, zaničnica -e i, zaničast -a -o zaničevati -ujem, zaničevil -ala -o, zaničevan -a -o, zaničevanje -a s; zaničevalen -Ina -o [-In-], zaničevalec -lea [-du-] m, za-ničevalka -e [-du-] ž, zaniče-valski -a -o [j-du-]', zaničljiv -iva -o, zaničljivec -vca m, za-ničljivka -e i, zaničljivost -i i zanikati -am, zanikan -a -o, zanikanje -a s, zanik -a m, zani-kalen -Ina -o [-In-], zanikava -e i; zanikovati -ujem, zaniko-vanje -a s zanikrn -a -o, zanikrnost -i ž, za-nikrnež -a m, zanikrnik -a m, zanfkrnica -e ž (+zanikar-) zanimati -am (se): to me zanima; zanimati se za kaj; zanimanje -a s; zanimiv -a -o, zanimivost -i ž
zanka -e i (+zanjka), zankica -e Ž in zančica -e ž; zankar -ja m; zankati -am, zankanje -a s zanočiti -im se v noč se zamuditi, zanoči -ite se! zanočil -ila -o, zanočitev -tve i zanohtati -a se mi, zanohtanje -a s; zanohten.-tna -o, zanohtnica -e i\ zanohtovati -ûje se in zanohtovati -uje se, zanôhto-vanje -a in zanohtovanje -a s zanos -ôsa m, zanôsen -sna -o,
zanôsnost -i ž zanositi -nôsim gl. nositi, zan0šen -a -o, zanôSenje -a s, zanositev -tve. ž, zanôsek -ska m embrio zaobliti -im, zaôbljen -a -o, za-
ôbljenost -i ž zaobljûbiti -Ijûbim gl. obljubiti, zaobljûbljen -a -o, zaobljûblje-nost -i i; zaobljûba -e i, za-obljûben -bna -o: ~a cerkev votivna
zaobrniti
zaobrniti -brnem gl. obrniti, za-obrnitev -tve i, zaobrnjenost -i i
zaodéti -dénem gl. odeti, zaodét -a -o, zaodétost -i ž; zaodévati -am, zaodévanje -a s zaokrožiti -im, zaokrožen -a -o, zaokroženost -i i, zaokroženje -a «; zaokroževati -ujem, zaokroževanje -a s zaorati -orjem in -orjem gl. orati, zaoran -a -o; zaôra -e ž; zaora-vati -am, zaoravanje -a s +zaôriti -im raeleii se zaosnik -a m fclin, ki zalile kolo zaostati -nem gl. (o)stati, zaostanek -nka m zaostal -âla -o, za-ostalec -lea [-le-] tn, zaostalka -e f-lk-] i, zaostâlost -i i, za-ostalina -e ž; zaostâjati -jam in -jem, zaostâjanje -a «, zaosta-jâlec -lea [-au-] m zaostriti -im, zaostri -Ite! zaostril
• -ila -o, zaostrèn -êna -o, za-ostrênje -a «, zaostritev -tve ž, zaostrênost -i i; zaostrovati -ujem, zaostrovàl -âla -o, za-ostrovânje -a s zapàd -âda m zahod, zapâden -dna -o zahoden: zapâdnorimska država, zapadnjâk -a m zahodnjak, zapadnjâStvo -a s zahod-njaitvo
zapah -âha m. zapâha -e ž-, za-pahniti zapâhnem gl. pahniti, zapâhnil -a -o in zapahnîl -ila -o, zapâhnjen -a -o, zapahnitev -tve I, zapâhnjenje -a s [nepoud. povsod: -pah- in -pah-]; aapahovâti -ûjem, zapahovàl -âla -o, zapahovânje -a s zapâliti -im gl. paliti, zapâljen -a -o, zapâljenost -i i; zapališče -a s; zapâlen -Ina -o [-In-]: ~o steklo; zapaljiv -iva -o, zapa-Ijivost -i Ž; zapâljati -am; za-paljevâti -ûjem, zapaljevânje -a 8
zapariti -im gl. pariti, zapârjen -a -o, zapârjenje -a s, zapâr-jenost -i i, zapàr -âra m, za-pâra -e i, zapârica -e i, zapâ-ričav -a -o = zapâriëen -čna -o; zapârjati -am, zapârjanje -a s zapasti -pâdem gl. pasti padem, zapadel -dla -o in zapàl -âla -o, zapâden -a -o; zapàd -âda m: ~ menice, vsote; zapâdec -dca m, zapâdek -dka m, zapâden -dna -o: ~i sneg, ~i rok, za-pâdnik -a m, zapâdnica -e i, zapâdenec-ncam; zapâdka-e2; zapadlina -e i, zapâdlost -i i\ zapâdati -am, zapâdanje -a s zapâsti -pâsem: ovco zapâsen
-a-o: ~a krava zapaziti in zapaziti -pâzim gl. paziti, zapâžen -a -o, zapazitev -tve Ž, zapâzek -zka m; zapâ-zen -zna -o, zapâznost -i ž; zapazi jiv -iva -o, zapazovâti -ûjem, zapazovânje -a s zapaziti -im, zapâženje -a «, za-pàž -âža m, zapâzen -žna -o: ~e deske, zapâžnik -a tn; za-paževfiti -ûjem, zapaževânje -a « zapečatiti -im gl. pečatiti, zape-éâten -a -o, zapeëâtenje -a «; zapeéâtenost -i ž zapééek -čka tn, zapéékar -ja tn, zapéékarica -e i; zapéëje -a s, zapécnik -a tn, zapečnjak -a tn zapêci -em gl. peči, zapeéèn -êna -o, zapeCênost -i i; zapéka -e ž; zapékati -am, zapékanje -a s zapeljati -péljem in -peljam gl. jeljati, zapeljân -a -o, zape-jânost -i i, zapeljânec -nca tn. zapeljânka -e ž, zapeljâva -e ž; zapeljâvati -am, zapeljâvanje -a s; zapeljevâti -ûjem, zape-1 jevàl -âla -o, zapel jevân je -a s ; zapeljiv -iva -o, zapel j ivec -vca m, zapeljivka -e i, zapeljivost -i i
zai>ênec -nca m gl. zapéti -pnèm zapenjati -am 9I. zapéti -pnèm
zaplesti
zapentljati -âm, zapentijàj -âjte! zapentljàl -âla -o, zapentljân -a -6, zapentljânje -a s; zapênt-Ija -e i, zapéntljar -ja m zapéra -e ž, zapérica -e i, zapé-riêen -čna -o: ~o sito; zapér-nik -a m zapornik, zapérnica -e ž zapornica zapést -i i, zapéstje -a s, zapéstek -tka m, zapésten -tna -o: ~a ura; zapéstnica -e i, zapéstnik -a m
zapetač -a m zaničlj. za privrženca; zapétek -tka m pela pri škornju, zapétnik -a m zapeti -pnèm, zapnî -ite! zapél -a -o, zapét -a -o, zapétez -a m-zapétost -i i; zapénjati -am, zapénjanje -a s; zâpenjâlo -a s, zapénja -e i, zapenjâCa -e i; zapênec -nca m, zapénêar -ja tn, zapéncati -am, zapênka -e ž zapéti zapôjem gl. peti zapičiti -im, zapičen -a -o, za-pičenost -i i, zapiček -čka m, zapik -a tn; zapikovâti -ûjem, zapikovânje -a s; zapikati -am, zapikanje -a s zapihati in -âti -piham gl. pihati g pihanjem pokriti, začeti pihati; zapih -a tn zamet; zapihniti -nem; zapihljâti -âm gl. pihljati zapirati -am, zapiranje -a s; zapira -e ž, zapirâë -a tn, zapirâëa -e i; zapirâlo -a s, zapirâlen -Ina -o [-In-], zapirâlnik -a [-In-] m, zapirâlnica -e [-In-] ž, za-pirališče -a s, zapirâlec -Ica [-âu-] m, zapirâlka -e [-du-] i; zapirček -čka tn, zapirek -rka m, zapirica -e i, zapirka -e ž, gl. tudi zapor in zapreti zapisati in zapisâti -pišem gl. pisati, zapisan -a -o, zapis -a tn, zapisanec -nca tn, zapisanka -e ž; zapisen -sna -o, zapisnica -e ž, zapisnik -a tn, zapisniški -a -o; zapisnikar -ja tn, zapisnikarski -a -o, zapisnina -e i, zapisek
-ska tn; zapisâvati -am, zapi-sâvanje -a s; zapisovâti -ûjem, zapisoval -âla -o, zapisovânje -a s, zapisovâlec -Ica [-âu-] m, zapisovâlka -e [-du-] I, zapiso-vâlen -Ina -o [-In-] zapiti -pijem gl. piti, zapit -a -o, zapitje -a s, zapitek -tka tn, zapitost -i Ž, zapitnina -e š; zapijati -am, zapivati -am zaplâkati -am in -âëem zajokati
gl. plakati zaplanec -nca tn kdor prebiva za planjo, zaplânski -a -o, zaplâna -e i
zâplata -e z, zâplatast -a -o, zâ-platen -tna -o, zâplatnik -a tn, zâplatica -e i, zâplat(ov)je -a s; zaplâtiti -im, zaplâten -a -o; zaplatičiti -im zaplaviti -im, zaplâvi -ite! zaplâ-vil -ila -o, zaplavljèn -êna -o in zaplâvljen -a -o, zaplâvlje-nje -a s, zaplâvljenost in -ênost -i i; zaplâvljati -am, zaplâv-Ijanje -a s zaplécek -čka m, zapléëkar -ja tn, zapléèje -a s, zaplččen -čna -o, zapléënik -a tn, zapléênica -e i; zapléêevati -ujem, zaplécevanje -a 8, zapleêevâlec -Ica [-du-] tn, zapleëevâlka -e [-du-] i zapléniti -im gl. pleniti, zaplénjen -a -o, zaplenitev -tve ž, zaple-nitven -a -o [-tvan-], zaplémba -e I zaplémben -bna -o: ~i postopek, zaplèn -éna tn; zaple-njevâti -ûjem, zaplenjevàl -âla -o, zaplenjevânje -a s zaplêsti zapletem gl. plesti, za-pletèn -êna -o, zapletênost -i i, zaplèt -éta tn, zapléten -tna -o: ~a stopnja; zap étati -am, za-plétanje -a s; zapletàv -âva -o, zapletâvec -vca tn, zapletavček -čka m, zapletâvka -e i; zaplé-tek -tka tn, zapletljiv -iva -o, zapletljâj -a in zaplétljaj -a tn zapletek
zaploditi
zaploditi -im, zaplôdi -ite! zaplo-dil -lia -o in -odilo -i -e, za-plojèn -êna -o in zaplodèn -êna -o; zaplôd -oda m, zaplodek -dka m, zaploden -dna -o, zaplodnost -i i; zaplojevati -ujem, zaplo-jevanje -a « zaploten -tna -o, zaplotnik -a m, zaplotnica -e ž, zaplotje -a s; zaplotiti -im, zaplotèn -êna -o: ~ vrt; zaplo tati -am, zaplotan -a -o; zaplotar -ja m iron. strahopetec, zaplotarica -e i, zaplô-tarski -a -o, zaplotarstvo -a «
*zapoèéti -počnem začeti započiti -im: deska je započila napočila, započen -a -o, gl. tudi zapoka
zapoditi -im gl. poditi, zapodil -ila -o, zapodèn -êna -o, zapoditev -tve i
zapolniti -ognem gl. prepogniti, zapognjen -a -o, zapognjenec -nca m, zapognjenost -i i, za-pognitev -tve ž; zap^ga -e ž; zapogibati -am in -bljem, zapo-gibanje -a 8, zapogiben -bna -o, zapogljiv -iva -o, zapogljivost -i ž
zapoka -e ž, zapokati -am: z bičem deska zapoka napdka; zapokljati -âm; zapékniti -nem zapolniti -polnim gl. polniti: ~ prostor do vrha; zapolnjevâti -lijem, zapolnjevânje -a s [povsod: -poun-] zapomniti -im: ~ si kaj, zapom-njen -a -o, zapomnljiv -iva -o, zapomnljivost -i i; zapominjati -am
zapon -ôna m. zapona -e ž, za-pônar -ja m; zapônéc -nca m, zapončen -čna -o; zaponka -e ž zapopasti -pâdem gl. pasti padem razumeti, doumeti, obseči, obsegati, zapopàd -âda m vsebina, bistvo, pôjem, zapopâdek -dka m povzetek, zapopâden -dna -o kar se dd razumeti, zapopadljiv -iva
-o, zapopâdnost -i ž, zapopad-1 jivost -i ž razumljivost; zapo-pâdati -am razumevati, obsegati zapor -ôra m, zapora -e i, zaporen -rna -o: ~o povelje, zapornik -a m jetnik, slovn., zaporniški -a -o, zapornica -e ž jet-nica, zaivornica, zaporstvo -a s; zaporek -rka m, zaporčen -čna -o, zaporica -e è, zapor je -a s; zaporka -e i, gl. tudi zapreti in zapirati
zapored prisl. = zaporédoma prisl., zaporéden -dna -o, zaporédnost -i . ž, zaporédje -a s zapluti -im, zaposli -ite! zaposlil -ila -o, zaposlèn -êna -o, zaposlênost -i i, zaposlitev -tve i; zaposlovâti -lijem, zaposlovàl -âla -o, zaposlovânje -a s, za-poslovâlnica -e [-In-] i ^ zapostâvlti -im, zapostâvljen -a -o, zapostavitev -tve i, zapostâvlje-nost -i i, zapostâvljenec -nca m, zapostâvljenka -e i; zapostâv-Ijati -am, zapostâvljal -a -o in -âla -o, zapostavljanje in -ânje -a 8
zapotje -a s stranska pot, ovinek zapôtok -ôka m, zapotôcen -čna
-o, zapotočje -a 8 zapovédati -povém gl. povedati, zapovédan -a -o: ~ praznik, zapovéden -dna -o: ~a oblika; zapwved -i i, zapôveden -dna -o: ~i obrazci; zapovednik -a m, zapovednica -e i- zapovedniški -a -o, zapovedništvo -a s; za-povedljiv -iva -o, zapovedljivec -vca m, zapovedljivka -e i, za-povedljivost -i i; zapovedovâti -ûjem, zapovedoval -âla -o, za-povedovânje -a s, zapovedovâ-len -Ina -o [-In-], zapovedovâl-nost -i [-In-] i, zapovedovâlec -lea [-du-] m, zapovedovâlka -e [-dj^] i, zapovedovâlski -a -o [-iV-l
zarasti
zapovrstjo prisl. po vrsti, zapovf-sten -tna -o, zapovfstnost -i ž zapoznéti -fm zakasniti se, zapo-znèl -éla -o, zapoznélost -i ž; zapoznévati -am, zapoznévanje -a «; zapoznfti -fm (se), zapôzni -lté (se)! zapôznil -îla -o, za-poznjênje -a s, zapoznitev -tve i; zapoznjevâti -ûjem (se), za-poznjevânje -a « zaprašiti -im, zapraši -ite! zapra-šil -ila -o, zapraSèn -êna -o, za-praSênost -i i; zapraviti -im se: pes se V mačka zapraši zaprati -pêrem gl. prati, zaprân -a -o: ~o perilo, zaprânost -i ž zapràv prisl. pravzaprav zapraviti -im, zapravljen -a -o: ~ denar, zaprâva -e i, zaprâ-vek -vka m; zapravljati -am gl. popravljati, zapravljanje -a in zapravljanje -a s; zapravijač -a m, zapravljača -e é, zapravljâ-vec -vca m, zapravljâvka -e i; zaprâvljenec -nca m in zaprâv-Ijenček -čka m vrsta voza-, za-prâvljenka -e i; zapravljiv -iva -o, zapravijivec -vca m, zaprav-Ijivka -e i, zapravljivost -i i, zapravljivček -čka m zaprav-Ijenee
zapréci -prčžem, zaprézi -te! za-prégel -gla -o, zapr0žen -a -o, zapré2enost -i i; zaprégati -am, zapréganje -a s; zaprèg -éga m, zap réga -e i, zaprégelj -glja m; zapr0žen -žna -o: ~i konj, ~a vrv; zapréznica -e i (-^stranga) zapréciti -im preprečiti, zaprééen -a -o, zaprééek -čka m, zapréka -e i
+zaprepaščen -a -o prepaden, osupel, +zaprepaščenje -a s osuplost, groza, prepadenost zaprêsti in zaprésti zaprêdem in zaprédem gl. presti, zapréden -a -o, zaprédenje -a «, zaprédenost -i i, zap rédek -dka m; zapré-
dati -am, zaprédanje -a s, za-préda -e i, zapréja -e i zapréti -èm, zapri -ite! zaprl -a -o, zaprt -a -o, zaprtje -a s, zaprtost -i Ž, zapftnik -a m; zapftek -tka in zaprtèk -tkà m, zaprtija -e i, zaprtnjâk -a m zaprtek; gl. tudi zapirati in zapor zapretiti -im: ~ komu s čim, zapréti -ite! zaprétil -ila -o, za-pretèn -êna -o, zapretitev -tve ž zapriséci -s0žem gl. priseči: ~ koga, zaprisčžen -a -o, zapri-sčženec -nca m-, zapriséga -e i, zapris0žen -žna -o; zapris0žba -e i, zapriségati -am, zaprisé-ganje -a s; zaprisegovati -ujem, zaprisegovanje -a «, zaprisego-valec -Ica [-âu- in -le-] m zaprositi -prosim gl. prositi, zaprošen -a -o, zaprošen -sna -o = zaprosilen -Ina -o [-In-]: ~o pismo; zaprosilo -a s zaprtèk -tkà m gl. zapreti zapûhniti -nem gl. puhniti; za-pûhati -am: ~ sobo z dimom; stroj je zapûhal; zapuhtéti -im zapustiti -im, zapûsti -ite! zapû-stil -ila -o, zapušččn -êna -o; zapuSéênec -nca m, zapuséênka -e ž, zapuSéênost -i ž, zapuščina -e ž, zapuščinski -a -o; zapû-ščati -am, zapûščanje -a s; za-pûstek -tka »», zapûsten -tna -o, zapûstnik -a tn, zapûstnica -e ž, zapustnina -e i; zapustiv prisl.: ~ iti v pustiv zaračunati -am (se), zaraëûnan -a -o, zaraëûnanje -a s; zaračunavati -am, zaračunavanje -a s; zaraëûniti -im (se), zaraëûnjen -a -o
zaradi predi, z rod. *radi zarana prisl. zgodaj, zaranci -ev m mn. čas pred svitanjem, za-rànek -nka m jutro zarasti -rastem in -rasem (se) gl. rasti, zaras(t)el -s(t)la -o in zaraščen -a -o; zaras(t)lost -i ž
zaravnäti
in zaraščenost -i i; zarast -i ž, zarastek -tka m; zarastica -e ž, zaras(t)lina -e ž; zaraščati -atn, zaraščanje -a « zaravnati -âm kaj gl. ravnati, za-ravnân -a -o, zaravnâva -e ž; zaravnavati -am, zaravnâvanje -a s
zardéti -fm gt. rdeti, zardèl -éla -o, zardélost -i ž, zardênje -a s; zardévati -am, zardévanje -a s zarébrn -a-o: ~a pečenka = za-
rébrnica -e ž žareči -rêèem (se) gl. reči, zare-éèn -êna -o, zarèk -éka m; za-rékati -am, zarékanje -a s; za-rekovâti -üjem se, zarekovânje -a s
zarécje -a «, zaréêen -xna -o: ~i prebivalci (ki stanujejo za reko) zared -i ž gozd, ki se je na poseki zaredil, zarédba -e ž; zaredfti -im, zarêdi -fte! zarédil -fla -o, zarejèn -êna -o, zaredftev -tve ž, zaréja -e i; zaréjati -am, za-réjanje -a s zarédoma prisl. zaporedoma zarenčati -fm gl. renčati: pes je
zaréncal, zarenčati nad kom zarehtačiti -im
zarés prisl., za résen -sna -o, za-
rešnji -a -e zarévkati -am: ~ nad kom; za-révkniti -nem: ~ nad kom; za-révsati -am; zarévskati -am zarézati -réiem gl. rezati, zarézan -a -o, zarézanje -a 8, zaréza -e i, zarèz -éza m, zarézek -zka m, zarézica -e Ž, zarézen -zna -o. z^reznik -a m rovai; zarezâvati -am, zarezâvanje -a s; zarezo-vâti -üjem, zarezovàl -âla -o, zarezovânje -a s zarežati -im gl. režati, zarčžal -âla -o
zariniti -nem, zarinjen -a -o, Zarin jen je -a s; zarinek -nka m zaripéti -im nepreh., zaripèl -péla -o; zaripiti -im se, zaripljen -a
-o, zaripljenost -i i; zaripniti -nem, zaripnjen -a -o; zaripel -pla -o, zariplost -i ž; zariplje-vâti -ûjem, zaripljevânje -a s zarisati -rišem, zarisan -a -o, zaris -a m, zarisek -ska m, zarisen -sna -o; zarisâvati -am, zarisâ-vanje -a «; zarisovâti -ûjem, zarisovàl -éla -o, zarisovânje -a s zariti -rijem (se) gl. riti, zarit -a -o, zaritje -a s, zarivek -vka m; zarivati -am, zarivanje -a s zarja -e i,. rod. win. zérij, zérjast
-a -o; žarnica -e ž zarjavéti -im, zarjavi -ite! zarja-vèl -éla -o: ~a kosa, zarjavé-lost -i i; zarjavênje -a s, za-rjavitev -tve ž; zarjaviti -im rjavo narediti: sonce mu je za-rjavilo lice; zarjavljèn -êna -o zarjûti -rjôvem gl. rjuti zarôbiti -im gl. robiti, zarobljen -a -o, zarôbljenje -a s, zarobf-tev -tve ž, zarôbljenec -nca m, zarobljenka -e ž, zarobljenost -i ž, zarobek -bka m; zarobi -ov m mn. naiivi zaročiti -fm (se), zaroči -fte! zaročil -fla -o, zaroêèn -êna -o, zaroéênec -nca m, zaroêênka -e ž, zaročftev -tve ž; zaročati -am, zaročanje -a s; zaroka -e ž, zaročen -čna -o: ~f prstan, za-ročnfca -e ž, zaročnfk -a m; zaročki -ov m mn. zaročna slovesnost, zéroki -ov m mn. zaroka zaročiti -fm telov., zaroči -fte! zaročil -fla -o, zaroččn -êna -o, zaroččnje -a s zarod -rôda m, zarôden -dna -o: ~a mladica, zarôdnica -e i, za-rodnik -a m; zarôdec -dca m, zarodek -dka m; zarodfti -im, zarodi -ite! zarôdil -ila -o in zarôdilo -i -e, zarôjen -êna -o zarogôziti -im z rogozom zamašiti,
zarogožen -a -o zarok -ôka m akordno delo
zaskočiti
zarotiti -im (se), zarôti -ite! za-rotil 'ila -o, zarotèn -êna -o, zarotitev -tve ž; zarota -e ž, zaroten -tna -o, zarotnik -a m, zarotnica -e ž, zarotilo -a s, za-rotilen -ina -o [-In-]; zaroto-vati -tijem, zarotovàl -âla -o, zarotovénje -a s zarûbiti -im gl. fubiti, zariibljen -a -o, zarûbljenje -a s, zarubi-tev -tve i, zarûbljenec -nca tn, zarûbljenka -e ž, zarûben -bna -o = zarubljiv -iva -o: ~o blago; zarubljevâti -ûjem, zarub-Ijevàl -éla -o, zarubljevânje -a s zarumenéti -im gl. rumeneti, za-rumenèl -éla -o, zarumenélost -i i; zarumeniti -im: moko zarumêni -ite! zaruménil-ila-o, zarumenjèn-êna-o, zarumenjênost -i i zasâciti -im koga, zasâcen -a -o, zasačitev -tve i, zasâcnik -a m zasaditi -im, zasadi -ite! zasadil -ila -o, zasajèn -êna -o, zasa-jenica -e é, zasaditev -tve ž; zasàd -âda tn, zasâden -dna -o, zasadišče -a s, zasâja -e i; za-séjati -am, zasajanje -a s, za-sajališče -a s, zasajâlec -Ica [-ây-] m, zasajâlka -e [-au-] i; zasajevéti -ûjem, zasajevénje -a «
zasanjati -am (se) gl. sanjati, zasanjan -a -o, zasénjanost -i i zasében -bna -o, zasébnik -a m, zasébnica -e i, zasébniSki -a -o, zasébniStvo -a s; zasebnopxâ-ven -vna -o zaséci -s6žem gl. seči sežem, za-séZen -a -o, zas6ženost -i é, za-séga -e Ž, zasèg -éga m; zaseg-Ijiv -iva -o, zasegi jivost -i i; zaségati -am, zaséganje -a g; za-segovéti -ûjem, zasegovânje -a g zasédati -am, zasédanje -a s; za-séda -e i, zaséden -dna -o, za-sédnik -a m; zasedljiv -iva -o, zasedljivost -i i; gl. ludi zasesti
zasedéti -im (se) gl. sedeti, za-sedèn -êna -o, zasedêriost -i i zasejâti -séjem gl. sejati, zasejan -a -o, zasèv -éva m, zasévek -vka m, zaséven -vna -o; za-sévati -am, zasévanje -a s zasékati -am, zasékan -a -o, za-sèk -éka tn, zaséka -e i, zaseka -e Ž, zasekâë -a m; zaseki jiv -iva -o, zaseki jivost -i ž; zase-kâvati -am, zasekâvanje -a s; zasekovâti -ûjem, zasekovàl -éla -o, zasekovénje -a s zaseliti zasélim gl. seliti, zaséljen -a -o, zaséljenôst -i i, zasélje' -a s, zaselitev -tve i; zasélek -Ika [-Ik-] m; zaseljevâti -ûjem, za-seljevânje -a s zasénëiti -im, zaséncen -a -o, za-séncenost -i Ž, zasénëje -a s; zasencevâti -ûjem, zasenëevàl -âla -o, zasenëevânje -as zasésti -sédem gl. sesti: ~ kaj, zaséden -a -o; zasèd -éda tn, zasédba -e ž: ~ vlog v igri, ~ kraja okupacija, zasédben -a -o [-ban-]: ~a oblast; gl. zasedati
zasidrati -am, zasidran -a -o: ladja je ~a, zasidriti -im, zasi-dren -a -o: ~a ladja, zasidra-nje -a s = zasidrenje -as zasilen -Ina -o [-In-]: ~i most, ^i izhod, ~a zavora, ~a nosila; zasilnost -i [-In-] i zasipati -am in -pljem gl. sipati, zasipanje -a s, zasip -a m, za-sîpen -pna -o: ~a jama = ža-sipnica -e ž; zasipâvati -am, za-sipâvanje -a s; zasipi ja j -a tn; gl. iudi zasuti zasiriti -im (se): mleko se zasïri, zasirjen -a -o: ~o mleko; za-širjenje -a s, zasiritev -tve â zaskočiti -skočim gl. skočiti, zar skočil -ila -o: ključavnica se je ~a, zaskočen -a -o. zaskôcen -čna -o: ~i nož, ~a ključavnica se ràda zaskôii, zaskočitev
Slovenski pravopis
897
57
zaskrbéti
-tve i, zaskôk -éka m; zaska-kovéti -ûjem, zaskakovàl -âla -o, zaskakovânje -a s zaskrbéti -im gl. skrbeti, zaskrb-Ijèn -êna -o, zaskrbljênost -i ž zaslânjati -am, zaslânjanje -a s, zaslanjâê -a m, zaslanjâca -e ž, zaslanjâlo -a s zaslécati -am, zaslécanje -a s, za-
slèc -éca m zavihek, zalek zaslediti -im, zaslédi -ite! zaslédil -ila -o, zasledèn -êna -o, za-sleditev -tve 2, 'zaslèd -éda m, zaslédek -dka m, zaslédba -e i; zasledovâti -ûjtem, zasledovàl -âla -o, zasledovân -a -o, za-sledovânje -a s; zasledovâlec -Ica [-du-] m, zasledovâlka -e
[-àv-l i
zaslékniti -nem: ~ rokave, za-
sléknjen -a -o zaslepiti -im, zaslépi -ite! zaslépil -ila -o, zeislepljèn -êna -o, za-slepljênost -i i, zaslepi jênec -nca m, zaslepljênka -e i, zaslepitev -tve i-, zaslépljati -am, zaslép-Ijanje -a s zasliniti -im (se) : polž se zaslini,
zaslinjen -a -o zaslišati -im gl. slišati, zaslišan -a -o, zaslišanje -a s: pri ~u povedati, k ~u peljati; zasUšanec -nca m, zaslišanka -e i, zaslišek -ška m; zasliševati -ûjem, zasliševal -âla -o, zasliševanje -a «, zasliSevânec -nca m, zašliše-vânka -e i, zasliševalen -Ina -o /■-In-J: ~i zapisnik, zasliševal-nica -e f-In-J ž, zasliSevâlec-Ica [-du.-] tn, zasliSevâlka -e [-du-] i, zasliSevâlski -a -o [-Is-] zaslizlti -im, zaslizen -a -o, za-
slizenje -a «, zaslizenost -i ž zasloniti -slonim, zaslôni -ite! za-slénil -ila -o, zaslénjen -a -o. zaslonitev -tve i, zaslémba -e i, zaslôn -ôna m, zaslonka -e i, zaslonilo -a s; gl. tudi zaslanjati
zasluga -e i, zaslužen -žna -o, za-sMžnost -i i; zasluži jiv -iva -o zaslužiti tn -iti -slûžim gl. služiti: ~ pri sadju (+na sadju), ~ z delom, v denarju, v blagu; zaslužen -a -o, zasluženje -a s, zaslužek -žka m, zaslužilo -a s; zasluževâti -ûjem zasmehovati -ûjem, zasmehoval -âla -o, zasmehovan -a -o, za-smehovânje -a s, zasmehovanec -nca tn, zasmehovanka -e ž; zasmehovâlen -Ina -o [-In-], za-smehovalec -Ica [-du-] m, za-smehovâlka -e [-du-] i; zasméh -a m, zasméSek -ška m, zasmé-šen -šna -o; zasm^ljiv -iva -o, zasmehljivec -vca m, zasmeh-Ijivka -e i, zasmehljfvost -i i zasmejâti -sméjem tn -smejim se gl. smejati se; zasmehljâti -âm se, zasmehljàl -âla -o zapoditi -fm, zasmôdi -ite! za-smédil -ila -o, zasmojèn -êna -o; zasmôd -éda tn = zasméda -e i, zasmodina -e ž zasmolfti -im, zasmôli -ite! za-smélil -ila -o, zasmoljèn -êna -o, zasmoditev -tve i, zasmélba -e [-Ib-] i; zasmoljevâti -ûjran, zasmoljevinje -a « zasmrâditi -im gl. smraditi, za-smrâjen -a -o in zasmrajèn -êna -o, zasmrâjenost in zasmrajê-nost -i é, zasmraditev -tve ž; zasmrâjati -am, zasmrâjaaje -a < zasHežiti -im, zasneži -ite! zasné-žil -fia -o, zasnežen -êna -o, za-sneženost -i i zasnovati -snujem gl. snovati, zasnoval -a -o, zasnovân -a -o; zasnéva -e i, zasnéven -vna -o zasnubiti in -iti -snubim gl. snubiti, zasnûbljen -a -o, zasnub-Ijenka -e i, zasnubitev -tve ž, zasnubitven -a -o [-tvan-] zasoliti -im, zasôli -ite! zasélil -ila -o, zasoljèn -êna -o; zasoliti jo komu
zastranéti
zasobâti -im se, zasélzi -ite! za-solzil -ila -o, zasoilzèn -êna -o, zasolzitev -tve è [povsod: -ou-] zasopiti -im koga, zasôpi -ite! zasopli -ila -o, zasopljèn -êna -o zasôpsti -pem (se), zasôpi -ite! zasopel -ôpla -o, zasopèn -êna -o; zasôplost -i i zaspéti -im gl. spati, zaspan -a -o, zaspanost -i i, zaspanec -nca m, zaspanček -čka m; zaspančkati -am otr.; zaspane -éta m, zaspanka -e i, zaspanica -e i zasramotiti -im, zasramotil -ila -o, zasramoččn -êna -o in -tèn -êna -o; zasramovâti -ûjem, zasra-movàl -âla «o, zasramovân -a -o, zasramovânje -a s, zasramovâ-nec -nca m, zasramo<vânka -e i, zasramovâlec -Ica [-du-] m, za-sramovâlka -e [-du-] i, zasra-movâlen -Ina -o [-In-] zastajati -jam in -jem, zastâjanje in -ânje -a s, zastajâlec -Ica [-du-] m, zastajališče -a s; za-stâti -nem g'., stati -nem, zastal -ala -o: ~o delo, zastân -a -o, zastânek -nka m; zastoj -ôja m. zastôjen -jna -o, zastôjnost -i ž; zastati -stojim (se) gl. stati stojim: živina se je zastala zasidrati -am (se), zastâran -a -o: '■'a pravica, ~a bolezen, zastâ-rauje -a s, zastâranosi -i ž; za-staréii -Ûn, zastarèl -éla -o, za-starélosi -i ž, zastarina -e ž; zastarljiv -iva -o, zastarljivost -i i; zastarévati -am, zastaré-vanje -a s zastava -e f, zastâvica -e i, za-stâven -vna -o: '■'i drog, ~i trakovi, ~o blago; zastavnik -a m, zastavnica -e i; zastavonôSa -a in -e m
zastdviti -im gl. staviti, zastâvljen -a -o, zastâvljenec -nca m, za-Stâvljenka -e i, zastâvljenost -i i, nastavitev -tve i; zastaven -vna -o: ~ človek, ~a rast, ži-
val; zastâvnost -i ž, zastavnjak -a m; zastavišče -a s; zastâvljati -am, zastâvljal -a -o in -ala -o, zastavljanje in -ânje -a s, zastavljâvec -vca m; zastavljâ-len -Ina -o [-In-], zastavljalnica -e l-àu-] ž zastekliti -im, zastêkli -ite! za-stéklil -ila -o, zastekljen -êna -o, zastekljênost -i i zastirati -am, zastiranje -a s, za-stirâlo -a s, zastréti -strèm, za-stri -ite! zastrl -a -o, zastrt -a -o, zastftje -a s, zastftost -i i; zâstor -ôra m, zâstoréek in za-stôrèek -čka m, zâstorje -a s zastonj prisl., zastônjski -a -o: ~o delo; zastônjkar -ja m, za-stônjkarica -e ž zastopiti -stôpim gl. stopiti: zasto-pîti komu pot, ~ se: zastop -ôpa m; zastôpen -pna -o; za-stôpati -am,- zastôpanje -a s; zastôpnik -a m, zastôpnica -e zastôpniski -a -o, zastôpniStvo -a s, zastôpstvo -a s, zastôpstven -a -o [-tvan-] reprezentativen; *zastopiti -stôpim (se) razumeti (se), *zastôpen -pna -o razumljiv, razločen, razumen: ~ človek, ~agovorica, ~o povedati; *zast6pnost -i ž razloinost, soglasje, razumevnost, razumnost zastor -ôra m gl. zastirati zastràn ali zastran predi, z rod. zaradi: prišel sem ~ hiše, plačevanja, vašega sina zastranéti -im na stran se nagniti, na stran zaiti: voz, pogovor za-strani; zastranèl -éla -o, zastra-nélost -i ž, zastranênje -a s, za-stranitev -tve i; zastranévati -évam, zastranévanje -a «; za-straniti -im na stran potegniti: veja voz zastrani; zastrânil -ila -o, zastran jèn -êna ^ tn za-■trânjen -a -o, zastraajênost -i in zastrânjenost -i i; aastranje-
zastrašiti
vâti -ûjem, zastranjevàl -âla -o, zastranjevânje -a s; zastrânjati -am, zastrânjanje -a « zastrašiti -im tn zastrašiti -im, zastrâSi -ite! zastrâSil -a -o in -ila -o, zastraSèn -êna -o tn za-strâsen -a -o, zastrašitev -tve i, zastrašitven -a -o [-tvan-] zastraž -i ž, zast^âža -e i, zastrâž-
nica -e ž; gl. tudi straž zastražiti -im gl. stražiti: ~ koga, kaj; zastrâžen -a -o, zastražitev -tve ž, zastrâženje -a s zastreliti -im, zastrêli -ite! za-strélil -ila -o, zastreljèn -êna -o, zastreljênost -i i, zastrél [-él] -a m, zastrélek -Ika [-Ik-] tn; zastreljevâti -ûjem, zastrelje-vàl -âla -o, zastreljevânje -a s: ~ divjačine zastrésje -a s, zastréSen -šna -o, zastrčšek -ška m, zastrešnik -a tn zastréti -rèm gl. zastirati zastriči -strižem (se) gl. striči: blago je malo zastrigel, potem pa pretrgal; pri ovcah se je hudo zastrigel; zastrižen -a -o, zastrižek -žka tn zastrméti -im gl. strmeti: to bo zastrmèl, ko te bo zagledal; za-strmèl se je v daljavo; zastr-mélost -i i zastrojiti -6jim gl. strojiti, za-strojen -a -o: kožo je zastrôjil pri »trojenju pokvaril; zastroji-tev -tve i zastrugi -ov m mn.: veter zvrtinči pršičast sneg v školjkaste, kolo-barjaste zastruge zastrupiti -im, zaàtrûpi -ite! za-strûpil -ila -o, zastrupljèn -êna -o, zastrupljênje -a s, zastrupitev -tve i; zastrûpljati -am, za-strûpljanje -a «; zastrupljevâti -ûjem, zastrupljevânje -a s, za-
strupi strupi, strupi.
evâlec -Ica [-du-] tn, za-evâlka -e [-du-] i, za-evâlen -Ina -o [-In-]
zastûditi -im se gl. studiti se, za-
stûden -a -o, zastûdenost -i i zasukati -kam tn -čem gl. sukati, zasukan -a -o, zasûk -a tn, za-sûkljaj -a tn; zasukâvati -am. zasukâvanje -a «; zasûkniti -nem, zasûknjen -a -o zasûniti -nem: ~ zapah, zasûnjen -a -o, zasûnek -nka m; zasûvati -am, zasûvanje -a «, zasuvâë -a m zapah
zasuti -spèm in -sûjem gl. suti, zasût -a -o, zasûtje -a », zasû-tost -i é, gl. tudi zasipati zasužnjiti -im, zasûžnjen -a -o, zasûžnjenje -a s; zasužnjitev -tve i, zasužnjenoet -i i; zasuž-njevâti -ûjem, zasužnjeval -âla -o, zasužnjevânje -a «, zasuž-njevâlen -Ina -o [-In-] zasvétiti -svétim (se) gl. svetiti, zasvetil -ila -o: zvezda je zasvetila
zasvinčiti -im s svincem zaliti: Stêklje ~ V kamen; zasvinčen -a -o, zasvinčenje -a s zasvitati -am (se): dan se zasvita,
malo se mi je zasvitalo zaščititi -im, zaščiten -a -o, za-ščitenje -a s, zaščita -e i, zaščiten -tna -o: ~a carina; za-ščitnica -e i, zaščitnik -a m, zaščitnina -e i, zaščitniški -a -o, zaščitništvo -a s zašepetati -âm in -ečem gl. šepetati, zasepetàl -âla -o [povsod: -iapet- in -iapat-] zašiti -šijem, zašil -ila -o, zašit -a -o, zašit je -a s; zašivati -am zaškrgar -ja m vrsta.poliev zaškripati tn žaškripâtt -škripam tn -pljem gl. škripati; zaškrip-niti -nem; zaškripetâti -âm zaškfniti -nem, zaškfnjen -a -o, zaškrnjâlo -a s, zaSkrnjâlec -Ica [-du-] m zašpiliti -im: ~ klobaso = za-špiniti -im, zašpiljen -a -o = zašpinjen -a -o
zatirati
zatajiti -im, zataji -ite! zatajil -ila -o, zatajèn -êna -o, zatajitev -tve i, zataja -e i, zataj-Ijiv -iva -o; zatajevati -ûjem, zatajeval -âla -o, zatajevânje -a s, zatajevâlec -Ica [-àu-] tn zatakniti -tâknem gl. dotakniti; zatikati -am, zatikanje -a s; zatik -a tn, zatika -e i, zatikâë -a tn, zatikâëa -e i; zatič -iča m, zatiček -čka tn, zatičnik -a m čepnik; zatikâlo -a s, zatikâ-len -Ina -o [-In-], zatikâlnik -a [-iu-] tn; zatikâlka -e [-iu-] ž rejo, ki se zatika po travnikih tam, koder ljudje ne smejo hoditi zatâpljati -am se gl. zatopiti zateči -em gl. teči, zatékel -êkla -o: ~a noga; zatêci koga na poti dohiteti, zatêëi koga pri kraji zasačiti; zatêci se: pes se zateče; zateči se kam, h komu po kaj (pomoč); zateklina -e i, zatok -ôka m; zatékati -am (se); noga zatéka, zatéka se domov, k materi; zatékanje -a s, zatèk -éka m, zatekališče -a s: ~ roparjev ali roparjem zatégadelj prisl. zaradi tega zatégniti in -iti zatégnem gl. iztegniti, zatégnjen -a -o; zatégel -gla -o, zatéglost -i i; zategni-tev -tve i, zategljiv -iva -o, za-tegljivost -i i, zatéga -e i, za-tégati in zatézati -am, zatéga-nje »n zatézanje -a «; zatego-vâti -ûjem, zategovàl -âla -o, zategovânje -a s; gl. tudi zatezati
zâtek -tka m zamaiek zatelebâti -âm se, zatelebàj -âjte se! zatelebàl -âla -o, zatelebân -a -o, zatelebânost -i i, zatele-bânec -nca m, zatelebânka -e ž; zatelebâniti -im se zatèm prisl. nato, potem: najprej ; je govoril predsednik, zatèm pa tajnik; toda: za tem člove-. kom hodi, za tém ne bôdi
zatemnéti -im, zatemni -ite! za-témnèl -éla -o, zatemnélost -i ž; zatemnévati -am: nebo je počasi zatemnévalo; zatemnévanje -a s; zatemniti -im: ^ koga, kaj, zatemni -ite! zatemnil -ila -o, zatemnjèn -êna -o; zatemnitev -tve i, zatemnitven -a -o [-tvan-]; zatemnjevâti -ûjem, zatemnjevânje -a s, zatemnje-vâlen -Ina -o [-In-] [povsod: -tam-]
zatêpsti -em gl. tepsti: zemlja je od dežja zatepêna, zatêpsti juho z moko; zatépati -am in -pljem, zatépanje -a s zatesâti -téiem (se) gl. tesati, za-tesân -a -o, zatès -ésa m; za-têsniti -têsnem, zatêsni -te! za-têsnil -a -o, zatêsnjen -a -o: ~o drevo, zatesovâti -ûjem, za-tesovàl -ala -o, zatesovânje -a s zatesniti -im, zatesni -ite! zatesnil -ila -o, zatesnjèn -êna -o, zatesnjênje -a s, zatesnitev -tve i: zatesnjevâti -ûjem, zatesnje-vânje -a s zatéti -tnèm, zatni -ite! zatél -a -o, zatét -a -o: noč me je za-téla, sekiro je zatél v tnalo, ne zatni nas pokončaj zatézati -am, zatézanje -a s, za-téza -e Ž, zatezâj -a tn, zatezâ-len -Ina -o [-In-], zatezâlnik -a [-In-] m; zatezljiv -iva -o, za-tezljivost -i ž, zatézen -zna -o, zatéznost -i i, zatéznica -e ž; zatezovâti -ûjem, zatezovânje -a s, gl. tudi zategniti zatič -iča m gl. zatakniti zatikati -am gl. zatakniti zatilek -Ika m, zatilen -Ina -o, za-tilnik -a tn, zatilnica -e i, zatilje -a 8 [povsod: -il-] zatirati -âm, zatiranje -a «, zati-ranec -nca m, zatiranka -é i; zatirâlen -Ina -o [-In-J, zatirâ-lec -Ica [-iu-] m, zatiralka -e [-iu-] ž; gl. tudi zatreti
zaiismti
zatisniti -nem, zatisnjen -a -o; zatiskati -am; zatiskovati -üjem, zatiskovânje -a s zatišje -a s, zatišen -šna -o zatlačiti -im, zatlâcen -a -o zato vez. in prisl.: Zato pa rečem vam: najlepša je mladost. Zato sem ostal doma, ker sem bil bolan. Ostal sem doma zato, ker sem bil bolan. Zato ker sem bil bolan, sem ostal doma. Zakaj si to naredil? Zato da! Cemü pa hodi v šolo? Pač zato, da bi se česa naučil! Zato da bi se česa naučil, hodi v šolo. Loči zato in za to: Za to (reč) ti ne dam denarja. Zato ti ne dam denarja, zatočiti -točim (se), zatoči -ite! zatočil -ila -o: ~ se je, za točen -a -o: ~o vino zatočiti -im: cekin po mizi zatoči; zatoči -ite! zatočil -ila -o: ~ je kolo, kroglo, zatočen -êna -o: ~a krogla lepo leti zatohniti -nem, zatohnjen -a -o; zatohel -ohla -o, zatöMica -e i, zatohlost -i ž, zatohlina -e ž; zatohnéti -im, zatohnèl -éla -o zatôk -6ka m, zatočišče -a s zavetje, pribežališče, zatočje -a s, zatočina -e i za tolči -čem gl. tolči, za tolčen -a
-o [povsod: -0U-] zatoniti -tonem gl. toniti, zatô-njen -a -o; zaton -ôna m, v zatonu: sonce gre v zaton, sonce je v zatonu zatopiti -im (se) : zatopiti se v misli; zatopi -ite! zatôpil -ila -o, zatopljen -êna -o, zatopitev -tve i, zatop -ôpa m; zatapljati -am (se), zatapljanje -a s zator -ôra m gl. zatréti zatorej prisl. zatô, za toliko: zatorej je bledo njih cvetje velo; Janez hi zatorej, da bi to zmogel
zatožiti -tožim gl. tožiti, zatožen -a -o, zatožitev -tve ž, zat0že-nec -nca m, zatoženka -e ž; zatožen -žna -o: ~a klop, za-tožnica -e i obtožnica^ zatožnik -a m, založnica -e ž; zatožba -e ž; zatožariti -im: ~ premoženje, hišo; zatožarjen -a -o zatrackati -âm gl. trackati: ~
čas, denar, zatrackân -a -o zatratiti -im: ~ čas, denar, za-trâten -a -o, zatrâta -e i, za-trâten -tna -o zatrčiti -im zamašiti, zatrčen -a -o, zatrč -a m zamašek, zâtrC-njak -a m čepnik zatrditi -im in zatrditi -im gl. trditi, zatrjen -a -o, zatrditev -tve ž, zatrdilo -a s, zatrdilen -Ina -o [-In-]; zatrdina -e i; zatrjevâti -üjem, zatrjeval -âla -o, zatrjevânje -a s zatrèp -épa m hišno čelo, zatišje, zavetje
zatréti zatrèm in zatârem gl. treti, zatrt -a -o, zatrt je -a s; zatôr -ôra m; gl. tudi zatirati zatfgati -am gl. trgati: ~ blago,
noht, zob; zatfgan -a -o zatrobiti -ôbim gl. trobiti, zatrobil -ila -o, zatrôbljenje -a s, zatrôbljaj -a m. zatrositi -im gl. trositi: ogenj zatrôsen -a -o, zatrošek -ška m; zatrösek -ska m: bolezenski zatr0šati -am, zatrošanje -a s zatuliBéti -im gl. zatohniti zatvomica -e ž, zatvorničen -čna -o: ~i prag; zatv0rničar-ja m; zatvoriti -im, zatvôrjen -a -o zaudarjati -am: ~ po čem dišati, smrdeti, imeti duh po čem, za-udârjal -a -o tn -âla -o, zaudâr-janje t«^ -ânje -a s zankati -am gl. ukati zankazati in. zaukazati -kažem kazati, zaukazan -a -o; zaukàz -âza ffi; zaukâzek -zka m, za-ukâzën -zna -b, zaukazsost -i i.
zovéii
zaukazljîv -iva -o, zaukazlji-vost -i i; zaukazovâti -ûjem, zaukazoyàl -âla -o, zaukazovâ-nje -a s, zaukazovâlec -Ica [-âu-J w», zaukazovâlen -Ina -o [-In.]
zaupati -am gl. upati, zaûpan -a -o: ~o blago; zaûpan je -a s, zaûp -a m, zaûpen -pna -o, zaupnik -a m, zaûpnica -e i, za-ûpniski -a -o, zaûpnost -i i; zaupljjv -iva -o in zaupljiv -a -o, zaupljivost -i in zaûpljivost -i Ž; zaupâvati -am ^ zaupo-vâti^ -ûjem zaustaviti -im, zaustâvljen -a -o, zaustâva -e i, zaustavljîv -iva -Oj zaustâven -vna -o; zaustâv-Ijati -am, zaustâvljanje in -ânje -a «
zaušnica -e i, zaušje -a i, zaûSen -šna -o
zaužiti -ijem gl. užiti, zaùzit -a -o, zaužitje -a s, zaužitek -tka tn, zaužiten -tna -o; zauživati -am, zaužival -a -o in -âla -o, zauživanje in -ânje -a s zavâjati -am, zavâjanje -a s, za-vâja -e i, zavajâlen -Ina -o [-In-]; gl. tudi zavesti zavaliti -im, zavâli -itel zavâlil -ila -o, zavaljèn -êna -o, zava-Ijênec -nca^m, zavaljênost -i i, zavàl [-àl]' -âla m zaplavitev, zavaljena skala; zavâljati -am, zavâljan -a -o: ~a obleka, za-vaijevâti -tijem, zavaljevânje -a s; zavaljûh -a tn, zavaljušen -šna -o zavoren zayariti -im, zavâri -ite! zavâril v rila -o, zavarjèn -êna -o, zava-ritev -tve i, zavarljiv -iva -o; zavârjati -am; zavara -e ž zavarovati -ujem gl.. varovati: ~ bišo pred ognjem, ~ mejo proti sovražniku, ~ se zoper očitek, ~ se za življenje, ~ za stara leta, starost; ~ se s čim; za-vdrovaii -a -o fn zavarovan -a
-o, zavarovanje -a in zavaro-vânje-as; zavârovanec in-ânec -nca m, zavarovanka in -ânka -e i; zavarovalec -Ica [-du-] tn, zavarovâlka -e [-du.] i, za,va-rovâlski -a -o [.du-]; zavaro-vâlen -Ina -o [-In-], zavarovalnica -e [4n^] i, zavarovâlnicen -čna -o [.In.], zavarovalnina -e [.In.] i, zavarovalninski -a -o [-In-]
zavdati -âm: ~'komu; zavdan -a -o: ~o mu je bilo; zavdâjati -am, zavdajaaje -a s, zavdajâ-lec -Ica [-du-i m, zavdajâlka -e [-dif.-] i, zavdâja -e ž zavééiti -im: sod ~ sodu dno vsta.
viti, tesno, zapreti zavédeti (+zavésti) zavém se gl. vedeti, zavédel -a-o: ~ se je, zavédela se je (+zavédla); za-vèd -éda m, zavéda -e i = zavest -i i, zavésten -tna -o, za-véstnost -i i; zavéden -dna -o, zavédnost -i i, zavédati -am se, zavédanje -a s, zavédonja prisl. zavérovati -ujem gl. verovati: ~ se V kaj; zavérovan -a -o, za-vérovanost -i i, zavérovanec -nca m, zavérovanka -e i zavésa -e ž; zavésiti -im: okno s platnom zavčšen -a -o: ~o okno; zavéSati -am, zavé-šanje -a s zavést -i i gl. zavedeti se zavesti -vêdem gl. vesti: ~ koga kam, zavédel -vêdla -o in zavèl -êla -o, ïavedèn -êna -o; za-védba -e ž; zavedi jiv -iva -o zapeljiv; gl. tudi zavoditi zavétek -tka m = zavétje -a s; zavéten -tna -o: ~a lega, za-vétnik. -a m zaščitnik, patron, ^zavétnica -e ž, zavetniški -a -o, ^zavetništvo -a «; zavetišče -a î,
zavetiščen -čna -o zaveti zavéjejç gl.. veti, zavèj -éli^ -o: je diug vetey
zavétrje
zavétrje -a s, zavétrn -a -o; za-
vétrina -e ž zavézati -vézem, ffl. vezati: ~ vrečo, čevelj, ~ koga (se) za 1000 din; ~ se, da plačam = za plačevanje (+k plačevanju, +na pl.); zavézan -a -o; zavéza -e i, zavézanost -i Ž, zavézanec -nca m, zavézanka -e i; zavézek -zka m; zavézen -zna -o, zavéz-nik -a m, zavéznica -e ž, zavéz-niški -a -o, zavézniStvo -a s; zavezovati -ûjem, zavezovânje -a s; zavezovâlec -Ica [-du-] m< zavezovâlka -e [-du-] i, zavezo-vâlen -Ina -o [-In-]; zavezâvati -am, zaVezâvanje -a s zavidati -am: ~ komu kaj ali koga zaradi česa; zavidan -a -o, zavidanje -a s; zavidajoč -a -e (+zaviduj0č), zavid -a m; za-viden -dna -o, zavidnost -i ž, zavidnik -a m, zavidnica -e i; zavidljiv -iva -o, zavidljivost -i i, zavidljivec -vca m, zavidljivka -e ž, zavidljivost -i ž; za-videti -im; zavist -i i, zavisten -tna -o, zavistnež -a m, ?avist-nik -a m. zavistnica -e ž, za-vistnost -i ž zavihati -am in -šem, zavihan -a -o: ~i rokavi, zavihan je -a «, zavih -a r» = zaviha -e i, zavihaj -a m, zavihanec -nca m, zavihanice -ic ž mn., zavihek -hka m, zavihljaj -a m; zavih-niti -nem, zavihnjen -a -o; za-vihovati -ujem, zavihovàl -âla -o, zavihovânje -a 8 zavihtéti -im gl. vihteti, zavihtèl -éla -o: veter je ~ čez polje; zavihtiti -im (se): ~ meč, za-vihti -ite! zavihtil -ila -o, za-vihtèn -êna -o: fant je zavihtil biS in počil, zavihtêno kolo se ni ustavilo zavijati -am gl. zaviti zavinek -nka m, zavinkast -a -o; zaviniti -nem
zavirati -am, zaviranje -a 8, zavira -e i, zavirâë -a m, zavi-râëa -e ž; zavirâlo -a s, zavirâ-len -Ina -o [-In-], zavirâlnica -e [-In-] i; zavirek -rka m ovira, zaviren -rna -o: ~a veriga, za-virnica -e ž; gl. tudi zavreti in zavora
+zaviséti -ira biti odvisen; +za-
vfsen -sna -o odvisen zavist -i i gl. zavidati zaviti -vijem gl. viti: ~ robec, ~ kaj v robec, ~ komu vrat, ~ jo v gostilno; zavit -a -o, zavitje -a s, zavitek -tka m, za-vitost -i ž; zavitica -e i, za-vitina -e i; zavijati -am: volk je zavijal, zavijati oči (od hi-navščine); zavijal -a -o in -âla -o, zavijanje in -ânje -a s, za-vijač -a m, zavijâca -e ž, za-vijâlo -a 8, zavijdlen -Ina -o [-In-], zavijalec -Ica [-du-] m, žavijélka -e [ du-] i, zavoj -ôja m, zavojit -a -o, zavojen -jna -o: ~i papir, zavojček -čka m, zavojnina -e ž zavladati -am, zavlédanje -a s zavléci rcm gl. vleči; ~ voz v klonico, ~ pšenico eabranati, stvar se bo zavlekla, nebo je zavléèeno; zavMčiti -im: ~ rž eabranati; zavlačljiv -iva -o; za-vlaëevéti -ûjem, zavlačeval -âla -o, zavlaëevénje -a s, zavlače-vélec -Ica [-du-] m, zavlačeva-len -Ina -o [-In-], zavMčnik -a m zeleni teloh zavod -pda m, zavôden -dna -o zavoda se tiioi, zavodski -a -o, zavôdar -ja m, zavôdarica -e i, zavôdarski -a -o; zavôdnik -a m, zavôdnica -e i zavoditi -vôdim gl. voditi, zavôdil -ila -o, zaVodljiv -iva -o, zavod-Ijivec -vca m, zavodljivka -e f, zavodljivost -i i; zavôdnik -a m, zavôdnica -e i; gl. tudi zavesti

zaznamenoyati
zavohati -am, zavohal -a -o; za-
vôh -6ha m zavèj -ôja m gl. zaviti zavoljo predi, z rod. zaradi: ~
sina trpi, ~ kraje sedi zavora -e ž, zavoren -rna -o, za-vdrnica -e ž, zavorničen -čna -o, zavornik -a m, zavornjak -a m; gl. tudi zavirati in zavreti za voziti -vozim gl. voziti: ~ kam, ~ v kaj, aavôzil si jo! za voziti dosti denarja; zavožen -a -o, zavoženost -i i; zavažati -am, zavažanje -a s zavozlati -âm gl. vozlati: ~ nit, zgodba se zavozlâ, zavozlân -a -o, zavozilânje -a 8, zavozlaj -a m (+zavozli-) zavpiti -jem gl. vpiti, zavpitje -a s zavračati -am, zavrâëanje -a s, zavračâlec -Ica [-àw] m, za-v^ačâlka -e [-du-] i, zavračilo -^s; zavracilèn -Ina -o [-In-]; zâvraèevâti -ûjem, zavracevâ-nje -a s, zavračevâlen -Ina -o [-In-]; gl. tudi zavrniti zavràten -tna -o: ~o koga umoriti, zavrâtnica -e i, zavrâtnik -a m, zavrâtnost -i i, zavrâtnez -a tn
zavréci -vržem gl. vreči, zavrel -gla -o, zavržen -a -o, zavfže-nost -i i, zavrženee -nca m, za-vfženka -e i, zavfgljaj -a m; zavrgévati -am; zavržen -žna -o, zavržnost -i ž zavreščati -im gl. vreščati Zavreti -vrèm: vodo voda za-vrè, kri zavrè, po človeku vse zpvrè; zavri -ite! zavrel -éla -o, z/vvrét-a-o: ~o mleko, zavrétje -a 8, zavrélica -e i; zavrélek -Ika [-Ik-] m, zavrélec-Ica/"-Ic-7 m bot. rman; zavrévati -am, za-vrévanje -a s zavréti -vrèm: kolo zavri -ite! zavrl [-voru] -a -o, zavrt -a -o: ~o kolo; gl. tudi zavirati
zavriskati -am; zavrisniti -nem:
od veselja ~ zavrniti -vrnem gl. vrniti: ~ komu prošnjo, zavrnjen -a -o, zavrnitev -tve i; zâvrniki -ov m mn. resasti konec snutka (na statvah), resasti konci platna; gl. tudi zavračati zavrstjô prisl. po vrsti završati -im = završeti -im, za-
vrSâlo je = završčlo je završiti -im končati, završi -ite! zavfšil -ila -o, završen -êna -o, završitev -tve i, završe» -ršna -o zaključen, sklepen zavrtati -am gl. vrtati, zavrtan -a -o, zavrtanost -i i, zavrtâc -a m zool. neki hrošček zavrtéti -im (se) = zavrtiti -im (se) gl. vrteti tn vrtiti, zavrtel -éla -o, zavrtil -ila -o, zavrtèn -êna -o zavržek -žka m gl. zavreči zavzdigniti -nem gl. vzdigniti, za-vzdignjen -a -o; zavzdig -a m; zavzdigovâti -ûjem, zavzdigo-vàl -âla -o, zavzdigovénje -a s zavzéti -vzâmem (se) gl. vzeti: ~ utrdbo, ~ se za kaj, ~ se (nad čim) začuditi se ob čem; zavzét -a -o, zavzétje -a 8, za-vzétost -i i; zavzémati -am (se), zavzémanje -a	zavzémek
-mka m; zavzéten -tna -o zazdéti -im se gl. zdeti se: zazdi se mi kaj, zazdi se mi do česa; zazdévati -am se, zazdévanje-a s zazibati -am in -bljem gl. zibati, zazibal -a -o in -âla -o, zaziban -a -o, zaziban je -a s; zazibâ-vati -am, zazibâlka -e [-du--] i uspavanka zazidati -am gl. zidati: ~ kaj, zazidan -a -o, zazidanje -a s; zazidâvati -am, zazidâvanje -a g zazimek -mka m pozna zima zaznamenovati -ujem in -âti -ûjem, zaznâmenovan -a -o in zazna-menovân -a -o
zaznamovati
aiznamovéti -ûjem in zaznamovati -ujem, zaznamoval -âla -o in zaznâmoval -a -o, zaznamo-vân -a -o in zaznâmovan -a -o, zaznamovânje -a in zaznamovanje -a s; zaznàm -âma m = zaznâmek -mka m; zaznâmba -e Ž, zaznâmben -bna -o pr.: ~i red; zaznâmen -mna -o: ~i koledar
zaznâtl -âm gl. znati, zaznân -a -o, zaznân je -a s; zaznâva -e ž, zaznâven -vna -o, zaznâvnost -i Ž; zaznâvati -am (se): dan se zaznâva; zaznavanje -a s; za-znâtek -tka m zazôbnaca -e ž absces za zobom zazoréti -im, zazôri -ite! zazôrel -éla -o: prve dni avgusta je oves že zazôrel; dan zazori zgodaj; zazorévati -am, zazoré-vanje -a s zazoriti -6rim se: žito se zazori, zazôri -ite se! zazôril -ila -o: oves se je zazorjen -a -o: žita so lepo ~a; zazoriti -im: taka vročina žito prehitro zazori, zazôri -ite! zazôril -ila -o: ta teden je pšenico zazôril, zazorjèn -êna -o: oves je lepo ~ zazvoniti -im, zazvôni -ite! zazvonil -ila -o; zazvânjati -am; zazvonëkâti -âm; zazvončkal -âla -o; zazvonçkljâti -âm, za-zvončkljal -âla -o zažagati -am: ~ v kaj, ves-, les zažagovâti -ûjem, zažagovil -âla -o, zažagovânje -a « zazaréti -im gl. žaréti in žarčk: železo v ognju zažari; ta mast malo zažari;: zažarčl -éla -o: ~o železo; zazarévati. -am,- za-žarévanje -as 2^želéti -iift gl. želeti: ~ česa oJi ^ kaj, zaželèn -êna -o, zaželênje
-a «	.
^aženiti -žénim gl. ženiti, i zazé-njen -a -o,. z»ženiterj -tve;. ž, zaženilo -as	3 -,
zažeti -žmem gl. izžeti, zažčt -a -o, zažétost -i ž, zažetina -e i; zažémati -am, zažémanje -a s zažčti -žânjem gl. žeti, zažét -a -o,
zažétost -i i zažgati -žgem gl. žgati, zažgalina -e i; zažigati -am, zažiganje -a s; zažig -a m, zažiga -e i, za-žigač -a m; zažigâlo -a s, za-žigâlen -Ina -o [-In-], žažigfil-nica -e [-In-] ž, zažigâlnik -a [-In-] m, zažigâlec -Ica [-âu-] m, zazigâlka -e [-dy-] i zaživéti -im gl. živeti, zaživel -éla -o: komaj je pa ga je pobralo
zažreti -zrèm gl. žreti, zažrt -a -o, zažftost -i ž; zažirati -am: ~ koga zajedati, zažiranje -a s zažugati -am, zažuganje -a «, za-
žug -a m zažvižgati -am, zažvižg -a m; za-
žvižgniti -nem zbédati -am, zbâdanje -a s; zi>ad-Ijiv -iva -o, zbadljivost -i i, zbadljivec -vca m, zbadljivka -e i; gl. tudi zbosti zbati zbojim se gl. bati se, zbâl
-a-o: ~ se je očeta zbébiti -im: ~ koga, zbébljen -a -o
zbégati -am koga, zbégan -a -o, zbéganost -i ž, zbéganec -nca m, zbéganka -e ž zbeséditi -im se spriêkati se, spreti se, zbesedovâti -ûjem se, zbe-sedovàl -âla -o zbesnéti -lin gl. besneti, zbesnèl -éla -o, zbesnélost -i ž, zbesné-lec -lea [-le-] m zbe^ljâti -âm gl. bezljati: krave
w zbezljale [-baz-] zbežati -im gl. ležati, zbéžal -âla -o; zbèg .-éga m; zbégniti -nem ". uiti
zbirati -am, zbiranje -a s, zbira -e i, zbiren -ma -o^ ~i center; zbirâlo -a s, zbirališče -a s, zbi-râlen -Ina -o [-In-]: kanal.
zbûrkaii
zbiralnica -e [-In-] I, zbiralnik -a [-In-] m; zbiralec -Ica [-du-] m, zbiralka -e [-du-] i; zbirica -e i; zbirka -e i; toda: izbirati gl. tam; gl. tudi zbrati in zbor zbiti -jem gl. biti: dno žogo svinjko hruško z veje toča zbije žito, fantje, so se zbili stepli; zbit -a -o: ~a slama, C- človek pretepen, zdelan, utruien; zbitost -i i, zbit je -a s; zbijati -am: ~ žogo, ~ šale, zbijal -a -o in zbijala -o, zbi-janje -a in -änje -a s zblazneli -im gl. blazneti, zblaznel -ela -o, zblaznelost -i ž; zblazniti -im: ~ koga, zblaz-njdö -a -o zbledeti -im gl. bledeti, zbledel -ela-o: ~e barve, zbledelost-i ž zbUsti zbledem (se) gl. blesti, zblMel zbledla -o: ~o se mu je, zbleden -ena -o zbliiati -am, zbližan -a -o, zbli-žanje -a s; zbliževati -üjem, zbliževal -ala -o, zbliževanje -a «, zbliževalen -Ina -o [-In-] zbloditi in zbloditi zblodim gl. bloditi, zblojen -a -o zmešan, plašen; zbloda -e i in zbloja -e ž, zblo jenina -e ž, zblodnik -a m zbobnati -am: ~ ljudi skupaj; ~ po vasi razbobnati, zbobnan -a-o
zbočiti -im gl. izbočiti, zbočen -a -o konveksen, zbočenost -i z; zbokniti -nem, zbokel -kla -o, zboklina -e i; zbokati -am; gl. tudi vzbočiti zbočki prisl. od strani, z boka zbog ali zbog predi, z rod. zaradi, zavoljo
^>ogati -am: ~ koga s kom spra-. viti koga s kom, ~ se spravili se zbo^m medm. (pozdrav) zboleti -im, zboli -itel zbolel -ela ; -o; zbolelost -i ž, zbol6vati -am, - zbolevanje -a s zboljšati -am gl. izboljšati
zbor -ôra m: pevski državni ~ poslancev, v zboru peti; zborov -a -o: -^e vaje, zborovski -a -o: ~i vložki; zboren -rna -o: ~o petje, ~e recitacije, ~i govor; zbornica -e ž, zWrnicen -čna -o; zbornik -a m, zborniški -a -o; zborišče -a s; zborovati -ûjem, zboroval -âla -o, zborovânje -a s, gl. tudi zbrati; <0(i0 izbor gl. tam zbositi -im: ~ konja, zbôsi -ite! zbosil -ila -o, zbosèn -êna -o, zbositev -tve i zbosti zbôdem gl. bosti, zbodèn -êna -o, zbôd -ôda m, zbodljâj -a m, zbodljiv -iva -o; gl. tudi zbadati
zbrati zbêrem gl. brati, zbrân .-a -o, zbrânost -i i, gl. tudi zbor in zbirati; toda izbrati gl. tam zbrazdâti -âm gl. brazdâti, zbra-
zdân -a -o zbrâzditi -im gl. brâzda, zbrâzden
-a -o, zbrâzdenost -i i zbrisati zbrišem, zbrisan -a -o; zbris -a m, zbrisen -sna -o; zbrisilo -as: ~ iz zemljiške knjige; zbrisovâti -ûjem, zbri-sovàl -âla -o, zbrisovânje -a s; tudi izbris- gl. tam zbroditi -im gl. broditi, zbrojen -a -o in zbrôden -a -o, zbroja -e i, zbroda -e ž, zbrodi -i ž mn. zbrskati -am, zbfskan -a -o: kure so vse zbfskale razbrskale; zbrskati na kup; toda: kura je črva izbrskala zbrûsiti -im gl. brusiti, zbrušen -a -o, zbrûsek -ska m; toda iz-brusiti gl. tam zbuditi -îm (se), zbudi -îte! zbû-dil -îla -o, zbujèn -êna -o, zbujênje -a s, zbujênost -i ž, zbu-dîtev -tve i; zbûjati -am, zbujanje -a s; zbujâlo -a s,, zbujâ-lec -Ica [-du-] m zbûrkati -am,. zbûrkan -a -o, zbûrkanje -a s; zbutt;4y9ttv "^m
zdahniti
zdahniti zdâhnem [nepoud. -dahin -dah-] gl. vzdahniti in iz-dahniti
zdàj prisl, zdàj zdaj takoj; zdaj tù, zdaj tàm; zdàj pa zdàj; za zdàj; od zdàj (naprej); zdàjle; zdàjci takoj; zdànji ^a -e sedanji
zdaleč in izdaleč prisl. od dalei zdavnaj in izdavnaj prisl, od
zdavnaj, zdavnji -a -e zdéhati -am gl zehati zdélati -am: obleko ~ .pokvariti, uničiti, bolezen ga je< zdélala; ves je zdéian; učenec je šolo izdélal, a ga je zdélala; zdelâ-vati -am; zdelovati -ûjem, zdelo vàl -âla -o, zdelovânje -a s zdéti zdénem: okoli kola se zdé-ne snopje ali slama; zdéto žito; zdévati -am in -vljem: ~ priimke, zdévanje -a s, zdévek -vka m; gl. tudi vzd-zdéti zdim se, zdèl -éla -o, zdétje -a s = zdênje -a s, zdétek -tka m, zdétev -tve ž zdihniti -nem gl vzdihniti zdirjati -am gl. dirjati: jezdec
zdirja po cesti zdivjâti -âm gl divjati, zdivjân -a -o, zdivjân je -as, zdivjânost -i ž zdôlaj prisl; od zdôlaj je prišel (od kod?), odzdôlaj stanuje (kje?); zdôlnji -a -e [-In]: ~i konec, ~i svet; zdolajšnji -a -e zdolec -Ica [-ày-] tn spodnjak, peter od spodnje strani zdolgoçasiti -im (se); zdolgoèâsen -a -o, zdolgocâsenost -i i [povsod: -ou-] zdôma prisl: ~ biti, toda: z doma iti, z doma je prinesel; zdomar -ja tn krošnjar; gl tudi dom zdraha -e ž: ~e delati; zdrâhi -ov tn mn. čenčanje, čenče: ~e prenašati; zdrahi jiv -Iva ^o, zdrahljivec -vca m, zdrahljivka -e I; zdrâhati -am, zdrâhan -a -o raztrgan
zdramiti zdrâmim gl vzdramiti, zdrâmljen -a -o, zdrâmljenje -a s, zdrâmljenost -i ž, zdramilo -a s, zdramitev -tve ž zdrapati -am: hlače ~ razdrapati, zdrâpan -a -o, zdrâpanost -i i zdrasati -am razdrasati, raztrgati,
zdrâsan -a -o: ~ berač zdraš -a m vrsta koša zdràv -âva -o: zdràv! ~ bodi! zdrâvi ostanite! vzklik, pozdrav; zdrâvje -a s, zdravica -e ž, zdravička -e ž, zdravičar -ja m; zdrâvstvo -a s, zdravstven -a -a [-tvan-] zdravamarija -e ž zdravéti -im, zdravèl -éla -o,
zdravênje -a s zdravilo -a s, zdravilen -Ina -o [-In-], zdravilnost -i [-In-] z, zdravilišče -a s; zdraviliški -a -o, zdravilstvo -a [-Is-] s; zdra-viloslôvje -a s farmakologija, zdraviloslôven -vna -o, zdravi-loznânstvo -a s, ~znânec -nca m, ~znânski -a -o zdraviti -im (se): ~ koga (se), ~ komu (si) rano; zdrâvil -a -o, ozdrâvljen -a -o, zdrâvljenje -a s, zdravitev -tve é; zdravnik -a m, zdravnica -e i, zdravniški -a -o, zdravništvo -a «, zdrav-nina -e i zdražba -e i, rod. mn. zdrâzb: ~e delati, zdrâibar -ja m, zdraž-barica -e i, zdrâibarski -a -o zdražiti -im razdraiiti koga, zdrâ-žen -a -o; zdražljiv -iva -o, zdražljivost -i i, zdražljivec -vca m, zdražljivka -e i; ždraž-nik -a m zdražiti-im (se), zdraži-ite! zdrâ-žil -ila -o: blago se je zdražilo, zdražšn -êna -o, zdražitev -tve i zdrcâti -im gl drčati; zdrkniti -nem, zdfk -a m; zdrkljîv -iva -o, zdrkljivost -i i; zdrkovâti -ûjem, zdrkovàl 'âla -o, zdrko-vânje -a 8
zelèa
zdrgniti -nem, zdrgnjen -a -o: ~a obleka, ~ človek skopuh', zdrgavati -am zdriz -a m, zdrizast -a -o; zdriz-nica -e i, nav. mn. zdriznice -ic zool.; zdrizati -am se, zdriza-nje -a s
zdrobiti -im, zdrobi -ite! zdrobil -ila-o, zdrobljen-êna-o, zdrob-Ijênost -i ž, zdrobitev -tve i; zdrob -a m, zdrôbov -a -o zdrsniti -nem, zdrsljaj -a m, zdr-sek -ska m; zdrséti -im, zdrsèl -éla -o
zdrâzgati in zdrûzgati -am zmečkati; zdruzniti -nem, zdruznjen -a -o; zdruzek -zka m združiti -im gl. družiti, združen -a -o: Združene države, združitev -tve i, združenje -a s, zdru-ženec -nca m; zdriižek -žka m združba -e ž; zdriižen -žna -o, zdrilžnost -i ž; združljiv -iva -o, združljivost -i i; združevati -lijem, združeval -âla, -o, združevanje -a 8, zd^uževâlec -lea [-du-] m, združevâlka -e [-du-] Ž, ^druževâlen -Ina -o [-In-] zdrzniti -nem se; zdrzati -am se; zdrzovâti -ûjem se, zdrzovàl -âla -o
zdržati -im (se) gl. vzdržati in držati: zdržati napor, ~ se vina, zdržal -âla -o, zdrzânje -a s; zdržen -žna -o kar vénomer Irdja, kar se dd prenesli-. delo 24 ur, ~e razmere, ~ človek ki veliko prenese, zdrii, ki zdržno iivi, ki ga je mogoče prenesti, zdržnost -i i, zdržljiv -iva -o, zdrži jivost-i ž: velika, dolga zdrževâti -ûjem, zdrževal -âla -o, zdrževânje -a s; zdržâ-vati -am, zdržâvanje -a s; zdr-ževalec -Ica [-du-] m, zdrževal-ka -e [-du-] i; zdrževâlen -Ina -o [-In-], zdrževalnina -e [-In-] ž zdržema prisl.-. dela ~ 12 ur
zdvojiti -im, zdvôji -ite! zdvojil -ila -o, zdvojèn -êna -o, zdvo-jitev -tve i, zdvojênje -a s; zdvâjati -am, zdvâjanje -a s zéba -e i ščinkavec, zébica -e ž,
zébji -a -e zébra -e i zool., zébrin -a -o, zé-
brast -a -o zébsti zébe (me), zébel -bla -o:
zéblo me je zediniti -im (se), zedinjen -a -o: Zedinjene držâve -ih -âv Združene driave; zedinjenje -a s, zedinjenee -nca m; zedinjati -am, zedinjanje -a s; zedinje-vâti -ûjem, zedinjevânje -a s, zedinljiv -iva -o zefir -a m vetrc
zéhati -am in zdéhati -am, zé-hanje -a s, zéh -a m, zéhav -a -o, zéhavec -vca m, zéhavka -e i; zéhniti -nem zèl [zau in zal] zlà -6 in -ô, zlegà in zléga zlè, zlemîi in zlému zli, zlô, zlèm, zlim; mn. zli zlè zlà, zlih, zlim, zlè zlà, zlih, zlimi: zli duh, za zlô se mi zdi; pôzlu iti na nič priti; pôzlu dati na nič spraviti; pod zlô iti pôzlu iti; gl. tudi zlo zél i-éu] zeli é, orod. mn. z zelmi [-Im-]: krčna zélen -Ina -o [-éu-]: ~a bolha; zélnat -a -o [-éu-]: ~a glava; zélnik -a [-éu-] m, zélniSki -a -o [-éu-], zélniea -e [-éu-] i, zélnièek -čka [-éu-] m; zelinje -a f; zéliSée -a in zelišče -a s, zčliščen -čna -o in zeliščen -čna -o, zčliščnat -a -o in zeliščnat -a -o, zčlišče-vee -vea in zeliščevec -vca m, zčliščevka -e in zeliščevka -e ž vrsta potice, zčliščar -ja in ze-liščar -ja m, zčliščariea -e in zeliščarica -e i, zeljâd -i ž; gl. tudi zelje zelèn -êna -o; bolj zelèn, dol. ze-lêni -ega -a -o; zelén -i i, zele-nina -e i, zelenik -a m; zelena
zâeata
-e i kozje ime, zelénec -nca m, zeléncek -čka m; zelenica -e i, zeleničen -čna -o; zelenika -e ž. zelenikov -a-o: ~ les = zele-nikofvma -e ž; zelenilo -a s; ze-lenjdd -i i, zelenjâden -dna -o, zelen jâk -a m; zelenjava -e i, zelenjâven -vna -o: ~a juha; zelenjâvar -ja m, zelenjâvarica -e Ž; zelênje -a s; zelénka -e ž: ~o vina je kupil; zelénkast -a -o; zelénko -a m zélena -e i neka rastlina zelenéti -im: drevje zeleni, ze-lêni -itel zelenel -éla -o, zele-nênje -a s; zeleniti -im zeleno delati, zeleniti se: drevje se zeleni, zelêni -ite! zelenil -a -o, zelenjênje -a s zeleno- v sestavi: zelenobrâdec -dca m, ~brâden -dna -o; ze-lenokljùn -ûna -o, zelenonôg -Oga -o; zelenoôk -ôka -o; ze-lenoprôgast -a -o; zelenorilčkar -ja [-iu-] m; zelênorumèn -êna -o; zelenozôb -ôba -o, zelêno-žolt -a -o [-àu-] zélje -a s, zéljen -Ijna -o: ~a solata, zéljce -a », zéljiiée -a » (njiva); zéljar -ja m izdelovalec in prodajalec zelja, sod za zelje, zéljarica -e ž izdelovaika in prodajalka telja, doga za zeljarje; zéljarski -a -o: ~i sod, zéljar-stvo -a » zel6 in zelo prisl.: ~ priden je, ~ zapsavlja, ~ egodaj, ~ blizu, res zeiot -a m prenapetež, gorečnež; zelotstvo -a t prenapetost, ze-■lotski -a -o, zelotizem -zma m zêmlja -e itd. t ali edn. zemljé, zemljô, pod zémljo spraviti, pod zemljo ležati; mn. zemljé -â -àm -é -âmi; Zêmlja -e i planet, Zêmljin -a -o; zémelj-ski -a -o [-malj-], zemljâk* -a m, zemljâkinja -e i; zemljàn -âna m, zemljanka -e i, zemlja-
rina -e ž; zêmljast -a -o, zem-Ijàt -âta -o; zêmljica -e ž, Zemljina -e ž; zemljišče -a s, zem-Ijiščen -ščna -o, zemljiški -a-o: ~a knjiga, zemljiškoknjižen -žna -o
zemlje- v sestavi : zemljedélec -Ica [-le-] m, ~délstvo -a [-Is-] s; zemljeknjižen -žna -o: ~i izpisek; zemljemérec -rca m, ~mérski -a -o, ~mérstvo -a »; zemljepis -a m, ~pisec -sca m, ~pisen -sna -o, ~pisje -a »; zemljevid -a m, ~ viden -dna -o: ~a knjiga zenačiti -im izendčiti, zenâcen -a -o, zenačenje -a »; zenaéevâti -ûjem, zenaëevânje -a s, zena-éevâlen -Ina -o [-In-], zenače-vâlec -Ica [-le-] m zenica -e i, zeničen -čna -o: ~a reakcija
zenit -a m nadglaviiče, vrh, zeniten -tna -o Zénon -a m griki modrijan zet zêta m, zétec -tca tn kršienec ali birmanec nasproti botru, ze-tica -e i kričenka ali birmanica nasproti botri; zétovski -a -o Zêta -e i 1. ». reke, zétski -a -o: ~i pritoki; (cigareta) Zeta i: ali imate (cigarete) Zeta? škatla (cigMet) Zeta; gl. Drava zèv zéva tn hiat; zévati -am, zé-vanje -a s, zevâé -a tn, zevâlo -a »; zévka -e i vrsta éfcoljk, zčvčica -e i, zévniti -nem zéygma -e i vezava (v stilistiki) Zévs -a tn poglavar gri. bogov,
Zévsov -a -o zézati -am migati, poiasi se gibati, obirati se, zézanje -a s, zéza -e é zadek pri perutnini, zézavec -vca tn počasnei, zézay-ka -e i; zézniti -nem zezljati -âm, zezljàj -âjte! zez-Ijàl -âla -o, zezljânje -a », zez-Ijàv -âva -o, zezljâvec -vea m, zezljâvka -e i
zgoréti
zgaga -e ž, zgâgar -ja m zganiti zganem ffl. ganiti, zganjen -a -o: ~ papir, ~a pola; zganijîv -iva -o: ~ stol, ^a postelja, mera; zgani jivost -i i [nepoud. povsod -gan- in -gan-]; zgibati -am tn -bljem, zgibanje -a s, zgib -a m, zgiba -e i, zgi-bast -a -o, zgibalo -a s; žgiba-len -Ina -o [-In-], zgiben -bna -o, zgibnost -i é, zpbek -bka tn, zgibljaj -a tn; zgibljiv -iva -o, zgib!jivost -i ž, zgibavati -am, zgibàvanje -a « zganjati -am; živino na sejmišče divjačino zganjanje -a s, zganjališče -a s, zganjalec -lea [-iu-] tn, tudi seganj-[sag-], toda: izganjati gl. tam zgibati -am gl. zganiti zginiti -nem gl. izginiti zgladiti -im gl. gladiti, zglâjen -a -o ro zglajèn -êna -o, zglaje-nost -i in zglajênost -i i zglasiti -im se, zglasi -ite se! zglasil -ila -o, zglaSèn ^na -o, zglasltev -tve i, zglasilo -a «, zglasilen -Ina -o [-In-]: ~a pola, zglasilnica -e [-In-] ž; zglasen -sna -o, zglasnica -e i; zglašati -am, zglašanje -a s; zglaševati -lijem, zglaševil -ala -o, zglaševanje -a «, zglaševa-lec -Ica [-iu-] tn, zglaševalen -Ina -0 [-In-i zglévje -a «, zglavnik -a tn vegliv-
je, vzgldvnik zgled -éda tn: ~ česa (junaštva, junaka), ~ komu (mladini), ~ za druge, za ~ t» v ~ (postaviti) komu; lep ~ ali lepe ~e dajati komu; zgleden -dna -o: ~o gospodarstvo, zglédnost -i ž, zglédnik -a tn vzornik; zgledovati -ujem se: ~ se nad kom, zgledovàl -âla -o, zgledovanje -a s
zglob -ôba m: kardânski zglô-ben -bna -o
zglodati tn -âti zglôdam in zglô-jem gl. glodati, zglodan -sa -o in -ân -a -o zgnéti zženem gl. segnati: živino v hlev živino s planine ~ ljudi na shod; zgânjati -am, zganjanje -a s; zgoniti zgonim; toda: izgnâti živino iz hleva, gl. izgnati zgnêsti zgnêtem gl. gnêsti, zgne-tèn -êna -o, zgnetênost -i é; zgnétati -am, zgnétanje -a s zgniti zgnijem gl. gniti, zgnit -a -o, zgnitost -i ž; gl. tudi segniti [sagn-]
zgnojiti -im se, zgnôji -ite se! zgnôjil -ila -o, zgnojèn -êna -o; stelja se je zgnojila, toéa rana se je izgnojila zgodaj priil., navsezgodaj; zgodnji -a -e, zgôdnjica -e i agodnja češnja; zgédnjik -a m zgoditi -im (se): zgoditi lan, zgodi -ite! zgodil -ila -o in zgodilo (se je), zgodèn -êna -o: ~ lan, ~a hruška; zgodba -e i, zgodbica -e é; zgôdek -dka m zgodovina -e ž, zgodovinski -a -o, zgodovinstvo -a », zgodovinar -ja tn, zgodovinarica -e i, zgodovinarski -a -o, zgodovinopisje -a s, ~ pisec -sca tn, ~pi-sen -sna ^o zgôlj ^isl. gamô
zgôr in zgoraj prisl.: strop je zgôr (zgôraj), tla so sp^ (»podaj); od zgôr ali od zgôraj (od kod?), toda odzgôœ, odzgôraj (kje?) gl. tam; zgornji -a -e: ~a čeljust, ~a hiša; zgôrajSnji -a -e: ~i stanovalci; zgôrnjica -e i, zgôrnjik -a tn = zgômjak -a tn = zgôreç -rca tn vet«r t gmnje strani zgoréti -im gl. goreti, zgorel -éla -o: ~a vas ( + zgoreta vas), zgo-rélost -i f, zgorelina -e i; rgor-Ijiv -iva -o, zgorljivost -i ž; zgorevati -am, zgorevanje -a s
zgostiti
zgostiti -im, zgosti -Ite! zgostil -lia -o, zgoScèn -êna -o, zgoščenost -i i, zgoščenje -a «, zgostitev -tve i; zgostljîv -iva -o, zgostljivost -i ž, zgostek -tka m; zgoščati -am, zgoščanje-a s; zgoščevati -ujem, zgoščevanje -a s; zgoščevalo -a «, zgošče-valen -Ina -o [-In-], zgoščeva-lec -Ica [-du- in -le-] tn zgotoviti -im gl. izgotoviti zgovoriti -im se gl. govoriti; ~ se s kom o čem; zgovorjèn -êna -o: če je tako, potem sva zgovorjêna; zgôvor -a m: ~ imeti s kom; zgovoren -rna -o: vino naredi človeka zgovornega, zgovornost -i i; zgovarjati -am se: ~ se s kom o êém; zgovârjanje -a «, toda: izgovoriti gl. tam zgrabiti -im gl. grabiti: seno, listje na kup psa sta se zgrabila, zgrabek -bka m: seno v zgrabkib; zgrabljati -am; zgrab-Ijanje -a «; zgrabljiv -iva -o, zgrabljivec -vca m, zgrabljivka -e i; zgrabljivost -i ž, zgrab-nina -e ž zgraditi -im, zgradi -itel zgradil -ila -o, zgrajen -êna -o, zgrajê-nost -i ž, zgraja -e i, zgraditev -tve ž, zgradba -e i, zgradben -a -o [-ban-], zgradarina -e ž zgražati -am se gl. zgroziti se zgrbančiti -im, zgrbančen -a -o, zgrbančenost -i i, zgrbančenje -a «, zgrbančenina -e i, gl. tudi zgrbiti «n zgubati zgfbiti -im, zgrbljen -a -o, zgfb Ijenec -nca m, zgrbljenina -e i zgrbati -am, zgrbanina -e i zgfda in zgfdo priil. izgrda-, zgr diti -im koga ozmerjati, zgrdi iitel zgrdil -ila -o, zgrdèn -êna -o in zgfden -a -o zgrêbsti zgrêbem gl. grêbsti, zgre-bèn -êna -o; zgrébati-am, zgre-banje -a «; toda: izgreb- gl. tam
zgrenéti -im gl. greneti: čisto je zgrenèl; zgrenévati -am, zgre-névanje -a s; zgreniti -im (se), zgrêni -ite! zgrénil -ila -o, zgre-njèn -êna -o zgrešiti -im, zgrčši -ite! zgr6šil -ila -o, zgreščn -êna -o, zgreše-nost -i i, zgrčšek -ška tn; zpeš-Ijiv -iva -o, zgrešljivpst -i i zgrinjati -am, zgrinjanje -a s; zgrniti zgrnem, zgrni -itel zgrnil -ila -o, zgrnjen -a -o zgristi zgrizem gl. gristi, zgrizen -a -o, zgrizenje -a 8, zgrizek -zka tn
zgrméti -im flil. grméti: ~ na tla;
zgrmévati -am, zgrmévan je -a s zgrniti zgrnem gl. zgrinjati zgroziti rim se, zgrozi -ite sel zgrozil -ila -o, zgrožen -êna -o; zgražati -am se, zgražanje -a 8 zgruditi -im (se), zgruden -a -o: ~a prst v grude »prijeta, gruda-sta, zgruda -e i od viharja podrlo drevo zgiibati -am gl. gubati, zguban -a -o, zgubanost -i i in zgubanost -i ž; zgubančiti -im, zgubančen -a -o, zgubančenost -i ž zgubiti -im gl. izgubiti zgiirati -am, zguran -a -o: ~o
kljuse, zgiiranost -i ž zibati -am tn -bljem, zibal -a -o tn -âla -o, zibanje -a in zibanje -a 8; zibav -a -o: ~e barke, zibavec -vca til, zibavka -e i: zibanka -e ž; zibljiv -iva -o, zibljivost -i ž zibel [-beu] zibeli i, zibelka -e [-eu-] i, zibka -é i, zibkati -am, zibkanje -a 8, ziba -e i, zibača -e i, zibela -e i in zibéla -e i; zibkaUca -e ž grlica zid -a tn -u tn, dv. zidova, tnn. zidovi -ov, po zidovib in zidéh; zidov je -a s, ziden -dna -o: ~a opeka = zidak -a tn; zidec -dca tn, zidëk -dka m, zidček -čka tn, zidina -e ž
zlaio-
zidati -am, zidal -a -o tn -âla -o, zidan -a -o: ~a hiša; zidanje -a tn zidanje -a «, zidanica -e i, zidâra -e i, zidâven -vna -o; zidâr -ja m, zidarica -e ž, zi-darija -e ž = zidârstvo -a s, zidarski -a -o: ~a žlica = ~a lopatica; zidališče -a s zijâti -âm, zijàj -âjte! zijajoč -a -e, zijâje, zijàl -âla zijânje -a s; zijàv -âva -o, zijâvec -vca rn, zijâvka -e il Potočka zi-jâvka (kraj), zijâvost -i ž; zi-jâlo -a 8: zijâla prodajati, zi-jâlast -a -o: ~ otrok, ptiček; zijâliti -im zfna -e i, zinen -mna -o, zimnica -e é; ranuist -a -o; zimec -mca m mesec ja«tt«r; zimika -e i vretu amskih jabelk; zimišče -a 8; zâoiti -im; zimovâti -ûjem, zimo vàl -&1b ->0, einovanje -a 8; zimovalSče -a s; zimski -a -o: ~i čas, ~o vreme; simščak -a wi, zimščica -e i zimzeien -a m bot.	I
ziniti zînem: niti zmil ni od stra- I hu; zinjen -a -o	I
ziza -e i dojka: zizo (zfee) dati otroka, zizec -zca m = zizek -zka m-, zizati -am, zizanje -a 8; zizen -zna -o: ~i otrok; ziz-njâk -a tn eddojek zjasniti -im se, zjâsni -ite se! zjâsnil -ila -o, zjasnitev -tve i; gl. razjasniti zjeklenéti -im gl. jekleneti, zje-klenèl -éla -o, zjeklenélost -i i, zjeklenênje -a s; zjekleniti -im (se), zjeklêni -ite! zjeklénil -ila -o, zjeklenjèn -êna -o, zje-klenjênost -i Ž, zjekienftev -tve i, zjeklenjênje -a à zjézati -am (se), zjézan -a -o; z jeziti -im (se) razjeziti (te), zjêzi in zjézi -ite! zjézil -iba -o, zjezèn -êna -o zjokati in zjokati zjokam in zjô-čem se gl. jokati razjokati se
zjutraj prisl., zjùtranji -a -e: ~e
mleko, zjûtrajSnji -a -e zlagati -am: papir perilo v omaro seno z voza ~ razlagati, zlaganje -a «; zlagač -a m, zlagâlen -Ina -o [-In-]: ~i stroj; §1. tudi zložiti zlaiçéti zlâfem se gl. lagati, zla-gàl -âla -o, zlagân -a -o, zlaganost -i é zlâgOBia prisl. poiasi, zloino, lagodno: ~ delati zlâhka prisl. izlihka, zlifakema
prisl.: ~ narediti zlajšati -am, zlâjsanje -a t, zlaj-Sâva -e i, zlâjSek -ška m; ziaj-ševati -ûjem, zlajSevàl -ila -o, zlajsevânje -a s zlaséti -âm igL lasati, zlasân -la. -o zlasti prisl. poudarjanja: to povej, ~ Janez pridoto dela. ~ riše dobro, ~ tukaj ne; ves dan, ~ zvečer.; govoii «e mnogo, zlasti da pride cesta v «as zlà -a -o in -6; zlato -â a, zlât -a tn, rod. mn. zlâtov tn zlâ-tih; zlatnik -a m, zlatnixka -e ž, zlatninar -ja m, zlatâr -jn m,. zlatarica -e i, zlatârski -o, zlatârnica -e i, zlatâistvo -a «; zlatârka -e i neki hrešl, zlat-nica -e i zool., ïlatica -e i ime več rastlinam, zlatič -iča m bot., zlatičnica -e i bot.; zlatid -dm, zlâti -ite! zlatil -a -o, (po)zla-èèn -êna -o, zlatênje -a s; zla-tilo -a 8, zlatilen -Ina -o [-In-]; zlatén -a -o, zlaténica -e ž, zla-téniëen -čna -o, zlaténka -e i zlato- V sestavi: ztetoglàv -âva -o, ~giâvec -vca m, ~.glâvka -e Ž; zlatogriv -a -o, ~gEivec -vca m; zlatokôp -ôpa tnj zlato-kril [-il] -a -o; ailatelàs -âsa -o, ~lâska -e i, ~lâsec -sca «»; zlato list -a -o; zlatomašnik -a m; ~mašniški -a -0, ~mašen -sna -o; zlatonôsen -sna -o: ~a reka; zlatook -ôka -o; zlato-
SloTenskl pravopis
913
08
zlégaf!
pôr -éra -o: ~a ptica, ~pérka -e i; zlatorépka -e i; zlato-rézec -zca m; zlatoritka -e i zool., zlatôrjàv -âva -o; zlato-rôg -6ga -o, Zlatorôg -a m; zlatôrumèn -êna -o; zlatoslédec -dca m, zlatoiist -ûsta -o: Janez Zlatoûsti; zlatotopka -e i, zlatovrânka -e i zlégati -am se skladati se, prilegati se, razlegati se, zléga -e i, zléganje -a s zlékniti -nem (se), zléknjen -a -o,
zléknjenec -nca m zlépa tn zlépo prtsl. izlepa zlepiti -im, zlépljen -a -o, zlép-Ijenec -nca m, zlépek -pka m, zlepljenina -e i; zlépljati -am; zlépen -pna -o, zlépnost -i i, zlepl jîv -îva -o, zlepl jivost -i i zlésti zlézem gl. lesti: ~ z drevesa, ~ na drevo, na kup zlèz -éza m telov. zletéti -îm gl. leteti, zlèt -éta m; zlétati -am; zletâvati -am (se), zletâvanje -a s, zletàv -âva -o nestalen; toda izleteti gl. tam .zlikati -am, zh'kan -a -o, zlîka-
nost -i i, zlîkanec -nca m zlîti zlîjem gl. liti, zlit -a -o: iz vseh posod je zlil mleko v velik kotel; nesel je tako nerodno, da je pol zlil (razlil); zlitje -a s, zlitek -tka m, zlitina -e i; zlivati -am, zlival -a -o tn -âla -o, zlivanje fn -ânje -a s, zli-vanke -nk i mn. vrsta pogač, zliv -a m, zlivek -vka tn, zli-vâë -a tn; toda izliti gl. tam zlizati zližem gl. izlizati: ~ kaj s česa, sladkorček zlizati; zlizati se: to pot se je še zlizal; zUzek -zka tn: mila; zliza-nec -nca tn: gosposki ~ zljubiti zljûbi se mi: zljubilo se mu je
zlo zlA s, zlù, v zlu, z zlom; tnn. zlà (rod. le edn, zlà) zlom v zlih z zli; gl. tudi zèl
zlo- v sestavi: +zlodéjstvo -a s hudodelstvo, zločin; zloglasen -sna -o slaboglasen, na slabem glasu, ~glâsnost -i ž; zlohoten -tna -o, ~hôtnost -i i; zlomi-seln -a -o, ~ miselnost -i i, ~miselnik -a tn [povsod: -saln-]; zlorâba -e ž, ~xâben -bna -o, ~râbiti -im, ~râbljati -am, ~râblianje -a s; +zlostâviti -im koga slabo ravnati s kom; zlovéljen -Ijna -o, ~v0ljnež -a tn, ~v61jnost -i i; zlov0šč -a -e, zlož01jen -Ijna -o zloba -e i, zloben -bna -o, zlôb-nost -1 i, zlobnež -a tn, zlôbni-ca -e i; zlobiti -im (se), zlobi -ite! zlobil-a-o, zlobljênje-a s; zlobnjâk -a m otroika bolezen zločest fn -ëést -a -o maligen zloëésten -tna -o: ~a bula zločin -a t» hudodelstvo; zločinec -nca m, zločinka -e i, zločinski -a -o, zločinstvo -a s zlodej -a (+zlôdja) tn, zlodej e v -a -o, zlodejevéc -vca m, zlodej (ev) ski -a -o: ti zlodej zl6-dej(ev)ski zlog -6ga tn, zlogoven -vna -o, zlogovnica -e i; zlogovâti -ûjem, zlogovàl-âla-o, zlogovâlen -Ina -o [-In-]: ~a metoda branja; alogovânje -a s, zlogoméren -rna -o, zlogomérje -a s zlômek -mka m^ zlômkov -a -o: ~ fant; za zlomka ga nikamor ne spraviš zlomiti zlomim gl. lomiti, zlomljen -a -o, zlomitev -tve i, zlom -ôma tn, zlomek -mka tn; zlomljiv -iva -o, zlomljivost -i ž; zlâmljati -am zlost -i i hudobija, zlosten -tna -o, zléstnost -i i; gl. tudi zel fn zlo
zložen -žna -o: ~a pot, ~o delati, zložnost -i i; toda +zl0žen, +zl0žnost® pomenu složen, slôz-nost
zmedléti
zložiti -fm, zloži -ite! zl6žil -ila -o, zložčn -êna -o; zložiti obleko (v omaro), drva zložiti na sežnje, drva zložiti v skladovnico, gl. tudi zlagati; zložitev -tve i; zIožênka -e i, zloženina -e i; zložek -žka m, zložba -e i komasacija, zložljiv -iva -o: ~o pohištvo, zloži jivost -i i zmagati -am, zmagan -a -o, zmaga -e i, zmagalen -Ina -o [-In-], zmagalec -Ica [-àu-] m, zma-galka -e [-àu-] i, zmagalski -a -o [-àu-]; zmagi jiv -iva -o, zmagi jivost -i ž; zmagovâti -tSjem, zmagovânje -a «; zmagovalen -Ina -o [-In-], zmagovalec -Ica [-àu-] m, zmagovâl-ka -e [-àu-] i, zmagovâlski -a -o [-du-]; zmagoslâven -vna -o, zmagoslavje -a s, zmagovit -a -o, zmagovitost -i i zmaj -a m, zmajev -a -o, zma-jevka -e i, zmâjevec -vca m neko drevo, zméjski -a -o: Zmâjski most v Ljubljani zmajati zméjam tn -jem in zmajati -jèm gl. majati, zmajén -a -o in zmajan -a -o; zmajevati -ujem: ~ z glavo, zmajeval -âla -o, zmajevanje -a a zmakniti zméknem, zmakni -te! in zmakni -itel zmâknil -a -o in zmaknil -ila -o, zmâknjen -a -o [nepoud. povsod: -mak- in -mak-]; zmikati -am, zmikanje -a s, zmikavec -vca m, zmi-kavka -e ž; zmikâvt -a m; povsod tudi izm- gl. tam zmâla in izmâla prisl.: ~ ga uči dokler je majhen; toda z mâlim, z malo zadovoljen zmaličiti -im gl. izmaličiti, zma-ličen -a -o, zmaUčenje -a s, zmaličenost -i i zmamiti -im, zmâmljen -a -o, zmâmljenec -nca m, zmamlje-nost -i i; zmâma -e i, zmâmen
-mna -o, zmamljiv -iva -o; toda izmamiti gl. tam zménjkati -am, zmânjkanje -a a; zmanjkovâti -ûjem, zmanjko-vàl -âla -o, zmanjkovânje -a s zmanjšati -am, zmanjšan -a -o, zmanjšanje -a a, zmanjšava -e i; zmanjševati -ûjem, zmanjševal -âla -o, zmanjSevânje -a s, zmanjševanec -nca m, zmanj-ševâlec -Ica [-du-] m; zmanj-ševaien -Ina -o [-In-] slovn.: ~e pripone, ~a beseda = zmanjSevâlnica -e [-In-] i deminutiv
zmastiti-im razmastiti: ~ grozdje, zmâsti -ite! zmâstil -ila -o, zmaščèn -êna -o, zmastitev -tve i, zmâst -i i, zmastjè -à s kar je zmaščeno zmašiti -im, zmâsi -ite! zmâSil -ila -o, zmaščn -êna -o, zma-Sênost -i i, zmašitev -tve i, zmašilo -a s zmâzati zmažem gL mazati: učenec je zmâzal nalogo; nikar vsega ne zmaži razmaii; iz zagate se je dobro (i)zmâzal; zmâzan -a -o, zmazek -zka m; zmâznik -a m; zmâza -e ž, zmâz -i i zmečiti -im (se) zmehčati, zmêèi -ite! zméëil -ila -o tn zmécili -e: hruška se je ~ila, hruške so se ~e; zmeèèn -êna -o, zmc-čitev -tve i zmeckâti -âm gl. mečkati, zmeč-kân -a -o, zmeèkânje -a s, zmeëkânost -i i, zmečkanina -e ž [povsod: zmač-] zméda -e i gl. zmesti zmedem zmedîti -im (se): sadje hruške se zmedé; zmêdi -ite! zmédil -ila -o, zmedèn -êna -o, zine-ditev -tve i zmedléti -im medel ^stati gl. medieti, zmedlélost -i i; zmed-liti -im: bolezen ga je zmed-lila [povsod: zmad-]
zmeličati
zmehčati -am gl. mehčati, zmehčan -a -o, zmefačanje -a s zmencati -im gl. mencati: ~ proso, perilo; zmencan -a -o /"po-vtod: tmane-], toda izmencati «aendrati -am gl. mendrati, zmen-
dran -a -o [povsod: zman-] zmene -eta 8 basiard, križanec,
nezakonski otrok aaeatti -im gl. meniti: ~ se s kom za kaj, sed. del. ne meneč se ("•"zmeneč); zmenjen -a -o, zmenitev -tve i, zmenek -nka m, zmena -e i zmeniti -im gl. izmeniti: ~ denar;
zmenjati -am, zmenjan -a -o joneraj prisl. (^zmiraj) vedno,
vtelej, zmerom prisl. vedno zm^en -rna -o, zmernost -i ž,
zmernež -a m zmeriti -im, zmerjen -a -o, zmer-
jeaost -i ž zmerjati -am, zmerjaj -te in -ajte! zmerjal -a-o in-ala-o, (o)zmer-jan -a -o, zmerjanje -a in zmer-jinje -a s, anerjalen -Ina -o [-4*-J, «merjalec -Ica ['dfh] m, zmerjalka -e f-rfjj-J i; zmerljiv -iva -o, rmerljivost -i i, zmer-l^vec -vca m, zmerljivka -e ž zmerom (+zmirom) prisl. gl. zmeraj
ZBIŠ8 -i č, zmesen -sna -o: kirafa, ~i gnoj kompost', zmesek -«ka m; zm^ka -e i tneiano zrnje', zmesnina -e i ziniti -im: moko, vodo in mleko ~ v testo, zmešen -a -o zmesltt zmedem gl. mesti medem: zmesti prejo, kupčijo, komu štre»o; zmedel -dla -o, zmeden -a -o, zmedenost -i i; zmeda -e i, suaede&ec -nca m, zmeden ka -e i zmesti zmetem gl. mesti metem: ~ aieko, smetano; zmeten -a -Ov zme^tek -dca m, nav. mn. «metki -ov surovo masio, zmo-tenica -e i
zmesti zmêtem gl. mêsti mêtem: ~ prah s police, smeti na kup zmetèn -êna -o; zmétati -am, zmétanje -a s zmésati -am gl. mešati, zméSan -a -o, zmésanost -i i, zméSanec -nca m, zméSanka -e i, zméSa-nica -e i zmešnjava -e i, zmešnjavec -vca
m,^ zmešnjavski -a -o zmeštati -âm gl. meštati, zmeštan
-a-o: ~ krompir zmetati zméëem ffl. metati: ~ seno V kupe, vse ~ po tleh; zmetan -a -o; zmetâvati -am, zmetâva-nje -a s; toda izmeta ti gl. tam; gl. tudi razmetali zmétek -tka m gl. zmésti zmétem zméti zmânem gl. meti, zmét -a
-o: ~a opeka zmezgati -âm [zmazg-] gl. mez-
gati, zmezgân -a -o [-maz-] zméziti -im (se) ganiti (se): zmé-zi se!
zmigniti -nem gl. migniti; zmigo-vâti -ûjem, zmigovàl -âla -o, zmigovânje -a s; zmigati -am se razgibati se zmikati -am in -čem gl. zmakniti zminec -nca m neka rastlina zrairiti -im, zmiri -ite! zmiril -ila -b, zmirjen -a -o, zmlrjenje -a s; zmirjevâti -jûjem, zmirje-vàl -âla -o. Emir jevânje -a s; zmirljîv -iva -o, zmirljivost-i i "»"zni»^ -sla m gl. smisel zmisliti -im (se, si) gl. misliti pomisliti, domisliti se, spomniti se: naj zmisli..., da smrtna žetev vsak dan bolj doeori; tedaj se zmisli svojega prijatelja; sedaj sem se zmislii domislil-, zmišljati -am premišljati, zmišljanje -a s; zmižijevati -djem, zmiš-Ijevàl -âla -o, zmisljevânje -a s; toda izmisliti (si, se) gl. tam zmiti zmijem: ~ kaj s česa, zmit -a -o; zmivati -am, zmivanje -a 8, toda: izmiti gl. tam
znaj^
zmUkda tn izmlada prisl. iz mladega: ~ se uči dokler si mlad zmladlétek -tka n» = zmladlétje -a s pornlad, zmladléten -tna -o zmiatiâ tn zmlàtiti zmiétiin gl. mlatiti: zmlatiJ ga je. da ge je kar »esedel; ?roléëe» -q: «~a slama zbila, iMiena, tain: iz-mlatiti (zraje) g, t<m zmléti zméljem gl ml«ti, zmlet -a -o, zmlétje -a s, jsjslétek -tka m zmiésiva -e I gl mléziva zmlipčiti -im. zmliuees -a -o,
zmljnčenost -i f zmmo^ti -im vzm»o4i(i, zwn0ži -ite! zmnožij -ila -e, zms-pžen -êna -o, zmnožek -žka nt; zmpo-ževati -uje», zbmioŽ?v»1 -éla -o, zmoozevânje -a » zmoči zmorem, zmogel -ogla -o; zmogljiv -iva -o, zmogljivost -i ž; omagati -am gl lam; çl tudi zmožen
zmočiti zmočim gl joočiti, ^mo-čen -ft -o, jsj»0č«no&t -i  «fflé-čenec -nca m zmodriti -im gl iamodriti, zmo-drèn -êna 'O, zmodritev -tve ž zmotati -am in zmotati -âm gl motati: ~ v klobček. zmotan in zmotan -a -o, zmotek -à^a m: ~ preje; (fida izmotati gi. lam zmotiti zmétim (»e) gl motiti, zmoten -a -o; zmotljiv -jva -o, ziaotjjivpst -i ž, motljivec -vca m, zjBotljivka -e i; zmotpja -e ž, zmotnjava -e ž; zmote -e ž, zmoten -tna -o, »motnost -i ž; zmotiea -e ^ zaio^uk -a m mozni/e gl, lam; zmozsičiti -im z mogniki zbiti, zmozaičen -a -o: ~ft pss^a zmožen -žna -p; biti česa in
za kaj, zJBiOŽnpst -i ž zmračiti -im (se), zmrači -ite! zmračil -j^a -o, zmračen -êna -o, zmraëêjiost -i ž, zmračitev -tye ž
zmrazili -im gl. mraziti. g^r^žen -a -o, zmraženost -} i., zpi^^e-nec -nca m zmrcvariti -im: ~ k^g«, kftj. zmrcvarjen -a -o, zmrevi;janiee -nca m, zmrcvarjeuust -i f zmrdati -am se, zmrcjek -dke m, amfdli«i -a n. zmrdljiv -iva -o, zmrdljivost -i i; znrdniti -nem se; zipjdov4ti -ujem se. a^dp-vanje -a s Sfliršiiveti -im shuji^ti, m^l^vel
-eia -o, zmršavelost ri | zmmti -im, zmrš^B -a -o: ~i lasje, zmriene« m, ?pir-šenka -e #
samil [-iul -i i
zmfzniti -nem, zmr^sjen ra in zipr^el -i]» -o, zmiznjen^p -pe^ t», ?!roranjwk«i ^e i, z»r?Bje-Bost -i I; zmr^ek r?k6 «. S4«ir-zlak -a tn, zmrzMv» -e i; zmr-zlin -a tn drobna zmrzlina -e zmrzljiv -iva -o, zgi^zlji-vec -vca f»; zmrzov&ti -ujem, zmrzoval -ala -o, zmrzovanje -a s; zmfzlež -a m, zmfzlikar -ja m šaljivo, zmfzlikarica re i zmujsniti -nem se: ~ se mipio česa; zmuzatl -^m zgipizal se je mimo vseh ^r^^ž in ovir; gl titd* iz^iuzniti +8nab)ti prisl mortUf, ntor^tmiti znjičaj -a m> ^načijea -jna -o JptJjjr inta	+značajen -jna
-o v pomenv P0i^en, pomptben; eaaMjfiogt -i i, značdjnik -a m, ?ij#čaji>ež -fl, pt, zuačajksi -e ž, -e i pr^t» drame, značajski ra .h>: -^i roman k^e ,rftzvoj ?iiačwev v različnih razmerah *značiti -im pomeniti, *značenie -a s poviem značnica -e /J = značka -e ž; značilen -Ina -o i'in-], zpaoijjoost -i [-In-] i mtiiU znajdem se gl najti, znašel -šl^ -6 -i in znašel -šla -o; znajden -a -o = znajdljiv -iva
znak
-o, zna jdl jivost -i i, toda: iznajti gl. tam znak -a m znamenje znak in vznak prisl.: ~ pasti znamenit -a -o, znamenitost -i ž znamenje -a s: ~ lepega vremena, ~ za napad je bilo dano, v ~u Ovna, nebesna ~a, sveta ~a, znamenjski -a -o znamka -e ž, znamkica -e ž, znam-
kar -ja m znanec -nca tn, znanka -e ž, zn&a-
stvo -a «, gl. znati znaniti -im m znaniti -im, znani -ite! znanil -ila -o, (o)znanjen -a -o; znanilec -Ica	m,
znanilka -e [-iu-] ž, znanflen -Ina -o [-In-] znanost -i a = znanstvo -a 3, znanstven -a -o, znanstvenik -a m, znanstvenost -i i [povsod: -tvan-], znanosten -tna -o znašati -am gl. znesti znaten -tna -o: ~ del dneva, ~o boljši, lažji, ~o napreduje, ~o drugače
znati znam: ~ jezike, ~ brati in pisati, ~ na pamet; znaj znfij-te! znM -ala -o, znan -a -o; prid. znan znana -o: stvar je zelo ~a tod okrog, biti ~ s kom: znanje -a «: dati na ~ komu, vzeti ha imeti trdno imeti ~ s kom; znanec -nca tn, znanka -e i (osebna in mat.); napačno v pomenu mdči: to ti +zna še prav priti utegne, more prav priti, lahko prav pride; +znabiti prisl. morda, morebiti znebiti -im se iznebiti, znebi -ite se! znebil -ila -o, znebitev -tve i znemar vnimar prisl.: ~ biti, pustiti
znesti -sem gl. nesti: vse je znesel skupaj, skupaj znese toliko, znesti se nad kom, včasih znesti iznesti: kokoš znese (izndse) jajce, vse znese iz hiše; znesen -ena -o, znesenost -i ž, znesek
-ska m; znašati -am, znâSanje -a s, znašalec -Ica [-du-] m, znaSalka -e [-iu-] i; gl tudi znositi in iznesti znic priri. vnic
znižati -am, znižan -a -o, znižanje -a », znfžanost -i ž, znižba -e i; zniževati -ûjem, zniževšl -ala -o, zniževanje -a s; zniževalec -Ica [-iu-] m, zniževalka -e [-iu-] zniževalen -Ina -o [-In-] znočiti znoči se, znočilo in zn6-
čilo se je, znočitev -tve i znoj -ôja m, znôjen -jna -o, znôj-nost -i ž, znojnica -e i; znojiti -Im (se), znoji -ite! znojil -a -o, (o)znojèn-êna-o, znojênje-a s, znojilen -Ina -o [-In-] znoréti -im nor postati, znôri -ite! znorel -éla -o, znorélost -i i; znorfti -im: ~ koga, znôri -ite! znôril -fla -o, znorjèn -êna -o znositi znôsim gl. nositi, znošen -a -o, znos -osa tn, znosen -sna -o, znosnost -i ž, gl. tudi znesti znôtraj prisl., znôtranji -a -e, znô-tranjost -i i, znotranjski -a -o, znotranjščina -e ž — znotrina -e i; od znôtraj (od kod?), toda odznotraj (kje?) gl. tam znôva prisl. izn&va, znévic prisl. znôzje -a s gl vznožje zob -a in -â tn, dv. dva zoba, dveh zôb; mn. zobjé zôb zo-bém zobé zobéh zobmi tn zo-bôvi -ôv ifd.; zôb za zôb, po zobéh jo dobiti, komu na zôbe fledati, v zôbe se dati, priti comu; ~é dobivati (otrok, pre-drznež), ~é kazati smejati se, upirati se, ~é si brusiti (ob kom, čem), ~é si polomiti (ob čem), jezik za zôbe! jezik za zobmi držati molčati, povedati kaj v zôbe naravnost, izzivalno, dobiti koga v (med, pod) zôbe, dobiti kaj za pod zob, vleči (vlačiti) koga po zobéh (čez zôbe); zôben -bna -o, zobnik
zorîiî
-a m; zobovina -e i, zobovje -a s, zobina -e i, zobišče -a s zobna Jamica; zobast -a -o; zobat -ata -o, zobatec -tca m, zobatka -e i, zobatnik -a m, zobatost -i ž; zobač -a m, zobača -e i kdor ima velike zobe, mn. zobače -šč grablje; zobar -ja m dentist, zo-barski -a -o; zobec -bca m, zob-ček -čka m, zobčast -a -o; zob-čati -am; zobčanje -a «; zobek -bka m
zob -i i, zobnica -e i = zobnik -a m; zobati zobijem, zoblji -itel zobal -ala -o ali pa zobati -am, zobaj -te! zobal -a -o, zobanje -a in zobanje -a s: pusti konja med ~em, daj konju ~a; zo-balo -a «, zobal [-du] -i i; zo-l)alnica -e [-du^] ž, zobalec -Ica [-du-] m, zobalka -e [-du-] i; zoblja -e i ptiija pila zober -bra m zool. evropski tur zobiti -im zobe delati; kolo zobiti se: otrok se zobi dobiva zobe, zobljenje -a s zobo- v sestavi: zobobol [-61] -61a m; zoboder -era m; zoboKljun -a m zool.; zobotrebec -bca m, zobotrebnica -e Ž; zobozdravnik -a m zobni zdravnik, ~ zdravnica -e i zobna zdravnica, zobo-zdravniški -a -o; zobot6bnik -a m, ~t6hmca -e ž = ~tehni-čarka -e i, ~ tehniški -a -o zodiak -a tn, zodiakalen -Ina -o
[-In-]; ~a svetloba zofa -e i blazinjak Zofija -e i os. i., Zofijin -a -o;
Zofka -e ž, Zofkin -a -o zogleneli -im gl. ogleneti, zoglenel -ela -o, zoglenčlost -i ž, zoglenitev -tve ž; zoglenevati -am, zoglenevanje -a s; zogle-niti -im povzroliti, da kaj zogle-ni, zoglenil -ila -o, zoglenjen -ena -o, zoglenjenost -i i Zola -ja m os. i. franc. pisatelja, Zolajev -a -o, zolšjevski -a -o
zolj zôlja m zool., zôljast -a -o
poln zoljev zona -e ž groza: zona me obhaja, spreletava, zonast -a -o: ~a ajda gluha, prazna zonégati -am: ~ kaj, ~ se; zone-gaviti -im (se): vse se zonegavi pokvari, podrè, zmaliči, zonegav-Ijen -a -o zoologija -e i nauk o živalstvu, zoolog -a m; zoologinja -e i; zoološki -a -o: ~i vrt; zoogeo-grafija -e i zoon zoona tn, tudi v sestavah: protozoon -a m; zoonski -a -o zoper prisl.: biti ~ delati komu; komu postaviti ~ nasproti; predi, s tož.: zoper brata se vzdigniti, ~ naravo delati ■""zoperstaviti -im se upreti se, upirati se, ustavljati se, zôprvati zopet prisl. spét, zôpetnji -a -e:
~i napad bi bil usoden zoprn -a -o, zoprnost -i i, zoprnik -a m, zoprnica -e i, zoprniški -a -o, zoprstvo -a «; zôprvati -am nasprotovati, zôprvanje -a s, z0prniški -a -o: ta fant! zoprnija -e i zor zora in zôr -a m: nebeški zor obda obličje milo, ob prvem zoru, z zorom; zora -e tn zora -e i jutranja zarja; zorè -éta m kdor rad zgodaj vstaja; zoriti -im se: dan se zori ali zori; zôrica -e é vrsta metulja; zôren -rna -o: ~ih lic; zornica -e i, nav. mn. zornice -ic; zor-ničar -ja m, zomiški -a -o zoréti -im: grozdje zori, zori -ite! zorel -éla -o, zorênje -a «; zo-révati -am, zorévanje -a s zoriti -im: sonce žito zoi^, zori -ite! zoril -a -o, pozôril -fla -o: sv. Jakob je žito pozoril, (po)zorjèn -êna -o, zorjêhje -a s, zoritev -tve ž, zorilo -a s zoriti zôrim se: grozdje se zôri. zôri -ite se! zôril -ila -o: oves
zovcin
se je zôril, (po)z6rjen -a -o, zôrjenje -a s: žito ima lepo ~ zovčin -a m gl. zvati zožiti -im, zožen -a -o, zoženje -a s, zožitev -tve ž, zožina -e ž; zoževati -ùjem, "zoževal -âla -o, zoževanje -a s; zoževalen -Ina -o [-In-]
zrahljati -âm gl. rahljali, zrah-Ijân -a -o, zrahljânje -a s, zrahljânost -i ž zrak -aka m, zrâèen -Cna -o, zrâC-nost -i i, zrâCnica -e ž, zrâênik -a n»; zrâCiti -im, zrâëenjte -a s; zrakoplov -ova m, zrakoploven -vna -o, zrakoplovec -vca m Zrèioplôvski -a -o, ztakoplov-stvo -a s; zrakomér -a ih ■•■zrako- v sestavi s pridevniki: ■•"zrakoprazen -zna -o brezzra-čen; +žr&kotesen -sna -o nepro-duien
zfÂsti zi-âstem tn zrâsem gl. rasti: velik zrâsti; zrâsti se: drevesi stà še zrâsli, zrâs(t>el -(t)la -o = zriščen -a -o, Zrâst -a m, zrâst -i ž, mn. zrâsti -i fcolfct; zrâslek -a [-lak-] m, zraslika -e i bot.; zrâščati -am (se), zrâ-ščanje -a s; toda: izrasti gl. tam zréven prisl.: ~ stati; predl. z rod.: ~ hiše, ~ tega; zrâvnji -a -e: ~i konj zravnati -âm gl. izravnati: palico zravnâti, zravnâti se; zravnavati -am, zfavnâvanje -a s, zravnâva -e i zrcaliti -im se: nebo se zrcali v jezeru odseva, zrcâljenje -a s zrcalo -a s ogledalo, zrcâlce -a [-le-] s, zrcâlen -Ina -o [-In-]: ■~a ^slika; zrcâlast -a -o; zrcâl-nat -a -o [-In-], zrcâlar -ja m, «i-çalarstvo -a s »editi -im, zrêdi -ite! zrédil -ila -o, Mejên -êna -o, zréja -e i; zréjati -am, zréjanje -a s, zre-jaJišče -a s
zrèl -éla -o in -i -é, zrélost -i é, zrélosten -tna -o: ~o spričevalo zrésniti -im (se), zrésnil -a -o. zresnitev -tve i, tudi izrésniti (se) gl. tam zréti zrèm, zrî -ite! zfl -a -o: +zrelišče -a s »tališče, razgled zrézati ztézem gl. rezati, zrézan -a -o, zrézanje -a s, zrézek -zka m, zreznina -e i; zrezljâti -âm gl. rezljati; zrezovéti -ûjem, zrezovânje -a s; toda: iziez-gl. tam
zriniti -nem, zrinjen -a -o, zri-
njenje -a « Zrinjski -'ega m, mn. Zrinjski -ih zrisati zrišem, zrisan -a -o, zris
-a m, zrisek -ska m zriti zri jem, zril -« -o: krt je zril (tazril) zemljo, zrit -a -o, zritost -i i raiHtost; zrivati -am. zrivanje -a s zrklo -a s = zf<kak> -a s, zfkelce -a [-kale-] s, zfkeln -a -o [-kaln-J, zfkelski -a -o [-kals-] zrno -a s, zfnce -a s, zrnje -a s sk. i.: zfnast -a -o podobno zrnu: ~ pesek, ~o zlato; zrnat -a -o in zrnàt -éta -o p<An zm: ~a ruda, ~o železo, jeklo; zrnàtec -tca m min.; zMèast -a -o; zrnéti -im zmo delati; zfniti -im (se); zfnec -nca m gritnit, zfnovec -vca m zrnat sneg; zrno-jédec -dca m, zrnojédka -e è zropotâti -âm in -očem gl. ropo-tâti: voz je zropotàl mimo; učenec je pesem zropotàl, kakor bi bil usul orehe; zropotâne pesmi ni nihče razumel zrušiti -im gl. rušiti, zrùSen -a -o, zrùSenost -i i, zrušitev -tve i zubelj -blja m, zûbeljček -čka
[-balj-] m plamen zunaj T^sl.: zûnaj veter brije, od zunaj (od kod?), toda od-zûnaj '(kje?) gl. tam; predi, z rod.: zûnaj hiše; zunanji -a -e, zunânjost -i ž, zunânjSêina -e ž
zveza
zvébiti in -iti zvabim gl povabiti:
~ koga kam, zvabljen -a -o zvaditi -im: ~ se s kom, fant se z dekletom zvadi, zvajen -a -o: ~a sva si; zvajati -am, zva-janje -a s zvaliti -im: ~ sod z voza, ~ se na tla; zvâli -ite! zvalil -fla -o, zvaljèn -êna -o; z valjati -am: -- testo, ~ železo; zvaljanje -a s; zvaljek -Ijka m; (oda: izvaliti gl tam zvariti -im, zvari -ite! zvaril -ila -o, zvarjèn -êna -o, zvarjênje -a s, zvar -a m, zvara -e ž, zvarek -rka m; zvâren -rna -o; zvârjati -am zvati zôvem klicati, imenovati, zôvi -ite! zvâl -a -o, zvân -a -o: tako zvân -a -o (tzv.) takâ imenovdn (t. i.), zvân je -a s poklic, naziv; zvâlnik -a [-In-] m vokativ, zvâlnica -e [-In-] i; z vâlec -Ica [-àjf-] m; zovčin -a m, zovica -e i ptii vabnik zvažati -am gl zvoziti zvéëati -am, zvécan -a -o, zvé-čanje -a «, zvéèanost -i ž; zve-ëevâti -âjem, zvecevàl -âla -o, zvecevânje -a s, zveêevâlec -Ica [-éu-] m, zveëevâlka -e [-éw] i, zveôevâlen -Ina -o [-In-], zve-čevalnica -e [-In-] i beseda, ki pomen zveča zveëér prisl, zveëérnji -a -e, zve-čeršnji -a -e: ~e mleko; zve-ëerîti -i se, zvečerilo se je, zve-čeritev -tve i zveöne prisl izveiine, povečini,
zvečinoma prisl zvedav -âva -o, zvedâvost -i i, zvedàv -âva m radovednež, zve-dâvec -vca m; zvedljiv -iva -o, zvedljivost -i i, zvedljfvec -vca m, zvedljivka -e i zvédeti zvém gl. izvédeti; zvéden -a -o izvéden, zvédenost -i i, zvédeëen -čna -o radoveden, zvédeënost -i i radovednost
zvédoma prisl
zveličati -am, zveličan -a -o, zveličan je -a s, zveličar -ja m; zveUcânski-a-o: ~i nauk; zve-liëâven -vna -o, zveliëâvnost -i Ž; zveUcevâti -ûjem, zveliëevàl -âla -o, zveliëevâlen -Ina -o [-In-], zveličevanje -a s zvèn -êna m gl. tudi zvenčati in zveneti
zvenčati -fm, zvencèë -éca -e, zvenëé, zvénëal -âla -o, zven-ëânje -a s zvenéti -im, zvenèë -éca -e: ~i soglasnik, zvenéëen -čna -o, zvenèl -éla -o, zvenênje -a s zvéniti -nem: cvetlica, trava zvene; zvénil -a -o, zvénjen -a -o, zvénjenec -nca m zvènk medm., zvènk -énka m, zvenkèt -éta m; zvenketâti -âm in -écem, zvenketàl -âla -o, zvenketânje -a s; zvenkljâti -âm, zvenkljàl -âla -o zvér -i i, zverjâd -i i, zverina -e Ž, zverinji -a -e, zverinjâk -a m; zverinski -a -o, zvérski -a -o, zverinstvo -a s, zvérstvo -a s; zverinica -e i, zverinar -ja m; zverjâëina -e i, zverjâk -a m zverižiti -im, zverižil -a -o, zve-rižen -a -o, zveriženost -i i, zve-riženec -nca m, zverižek -žka m zveseliti rim gl. razveseliti -im zvést -a -o in -6 -l -é, zvestéjsi -a -e, prisl zvesto, zvestéje: ~ô gledati, poslušati; zvestôba -e ž
zvesti zvêdem gl vêsti vêdem reducirati: ~ na ...; zvedèn -êna -o; zvôd -ôda m redukcija. zvéza -e i, zvézen -zna -o, zvéz-nost -i Ž, zvéznik -a m, zvéz-nica -e i; zvézati zv0žem gl vezati, zvézan -a -o, zvézanost -i i, zvézan je -a s; zvezovâti -ûjem, zvezovàl -âla -o, zvezo-vânje -a s; gl tudi zvezek
Slovenski pravopis
m
59
zvezda
zvézda -e ž: zvezda vodnica -e -e i (+zvezda-vodnica), nova ~ je vzšla (zasvetila — zašJa, ugasnila), njegova ~a ie zašla sreia, moi, vpliv, pod (ne)-srečno ~o rojen, kovati koga v ~e, filmska zvezda; zvézdje -a s ozvezdje, zvézden -dna -o, zvézdnik -a m, zvézdnica -e ž; zvézdnat -a -o, zvézdnatost -i i; zvezdama -e i, zvezdarski -a -o; zvézdast-a-o, zvézdica-e i; zvezdaš -a m zool.; zvezdo v je -a s; zvezdišče -a s zvezdo- v sestavi: zvezdoglèd -éda m; zvezdoslôvec -vca m, ~sl6v-je -a s, ~sl6ven -vna -o, -oslovski -a -o; zvezdoznânec -nca m, ~znânski -a -o, ~znânstvo -a s zvézek -zka m, zvéicek -čka m,
zvčžčič -a m zvézniti -nem, zvéznjen -a -o upognjen, ukrivljen, gl. tudi zve-žiti
zv0ženj -žnja m sveženj zvéziti -im, zvčžen -a -o: ~a (ukrivljena) deska, zvézenje -a s; tudi izvež-zvihati -am in -vfšem gl. vihati, zvfhi -ov m mn. golenice, ki se dajo^ vihati zvihrati -âm gl. vihrati: kamen kôsî 6ster zvihra fiovije, zmede, zviha; ta človek ne zna biti miren, koj zvihrâ; zvihrân -a -o: ~i lasjé zvijača -e i: z --'O alt po ~i kaj doseči; zvijâéen -čna -o, zvi-jâénost -i ž, zvijačnež -a m = zvijâénik -a m, zvijâéast -a -o; gl. tudi zviti zvijati -am gl. zviti zviniti -nem: ~ si roko, nogo, zvin -a m, zvinek -nka m, gl. tudi izviniti
zvirati -am se pretezati se, zvijflti se, lecati se, zviranje -a s, zvi-rav -a -o, zviravec -vca m, zvi-ravka -e ž; loči od izvir-
zvišati -am povišati, zvišan -a -o, zvišanje -a a; z višek -ška m; zviševati -ijjem, zviševal -âla -o, zviševanje -a s, zvišava -e ž zvišen -a -o gl. vzvišen zviška prisl. = zviškoma prisl.: ~ je gledal na tovariše; ~ je padel; ~ je vse presojal; toda: z viška je opazoval dolino pod seboj
zviti zvijem gl.' viti, zvit -a -o, zvitje -a a, zvitost -i ž, zvitek -tka m, zvitec -tca m, zvitka-rica -e ž neka rastlina; zvito-répka -e ž, zvitorépec -pca m; zvito rog -6ga -o; zvijati -am, zvijal -a -o tn -âla -o, zvijanje tn -ânje -a a, zvijâlec -Ica [-au-] m, zvijavica -e ž; gl. tudi zvijača; toda: izviti gl. tam zvléci -čem gl. vleči, zvlččen -a -o; zvlâéiti -im: drva na kup ~ zvočen -čna -o gl. zvok zvodenéti -im, zvodenèl -éla -o, zvodenitev -tve ž: kri zvodeni zvodnik-a m, zvodnica-e ž, zvodništvo -a a, zvodniški -a -o; zvoditi zvôdim koga, zvodljiv -iva -o. zvodljivost -i ž; zvâjati -am, zvâjanje -a a zvok -a m, zvočen -čna -o: ~i val, ~a igra, zvočnik -a m so-norni soglasnik; (radijski) zvočnik megafôn; zvočnost -i ž, zvočnica -e i; zvočilo -a a; zvokomér -a m; zvokosloven -vna -o, ~slôvje -a a; zvoko-vod -6da m, ~ voden -dna -o zvon -a in -a m, mn. zvonovi: obesiti kaj na véliki zvon hitro raznesli, udariti na véliki zvon razglasiti, plat zvona biti na pomoč klicati, pod našim zvonom; Zvôn -a (list), ^vonov -a -o: ~ urednik, zvônovci -ev m mn.; zvônec -nca m, zvonček -čka m; zvončnica -e ž; zvonâr -ja m, zvonârna re i; zvônast -a -o; zvonéâr -ja m, zvonča-
zàl
rîca -e t; zvônêast -a -o; zvon-čica -e i iivalsko in rastlinsko ime; zvonica -e i, zvonik .-a m, zvonikar -ja m, zvonikarica -e Ž; zvonilo -a 3; zvonišče -a s; zvonovina -e i zvônek -nka -o: ~ glas, ~d se
smejati, zvônkost -i ž zvoniti -im, zvôni -ite! zvonil -a -o, zvonjênje -a s; zvonilec-Ica friy-7 m; zvonkljâti -âm, zvon-kljàl -âla -o, zvonkljânje -a s; zvonëkâti -âm, zvonëkàl-âla-o, zvončkanje -a s; zvončkijâti -âm, zvonëkljàl -âla -0, zvonč-kljânje -a s zvoziti zvozim gl. voziti, zvožen -a -o; zvôz -ôza rn: ~ pred skednjem je strm; zvažati -am, zvažanje -a s
zvrhati -am, zvrhan -a -o: mera, zvfhoma prisl., zvrhnji -a -e; zvrhovatiti -im, zvfho-vaten -a -o zvrniti zvrnem gl. vrniti prevrniti, zvrnjen -a -o, zvfnjenje -a s, zvrnitev -tve i; zvračati -am, zvračanje -a s, zvrat -i i, zvrat-nik -a m = zvratnica -e i ozara, zvratišče -a s ozare zvrst -i i, zvfsten -tna -o zvrstiti -im, zvrsti -ite! zvrstil -ila -o, zvrščen -ena -o, zvrstitev -tve i; zvrstilo -a s; zvfstoma prisl.
zvršiti -im gl. izvršiti in vršiti, zvršen -ena -o: ~o žito, ~o dejanje
zvrteti zvrti se mi, zvrtelo se mi je, gl. vrteti
ž [Ž3 in ži] 1 ime črke m neskl.: od a do ž; 2. predi. nam. z gl. tam in pod s
žaba -e ž, žabji -a -e: ~a luža, ~i krak, ž&bjak -a m; žabovec -vca m samec; žabo vka -e i vrsta rib; žabica -e i, žabičast -a -o = žabičav -a -o = žabi-čen -čna -o; žabičnica -e i vrsta rastline; žabina -e ž, žabinec -nca m rasti, ime; žabar -ja m, žabec -bca m, žabna -e ž iivin-ska bolezen; žabnica -e i; žab-nik -a m; žaboder-era tn, žabo-golt -golta [-out-] m
žad -a tn min. drag kamen: uhani iz žada in zlata; žadast -a -o, žaden -dna -o, žadov -a -o: ~i uhani, ~'e barve, ~a oblika, ~o trd; žadasto zelen; žadeit -a m min. žafran -a m, žafranov.-a -o: ~o cvetje, žafranovec -vca m, ža-franast -a -o (+žefr-)
žaga -e I, žagica -e ž, žagast -a -o; žagati -am, žaganje -a s, žagovec -vca m hlod za žaganje; žaganica -e i; Žagar -ja m, ža-garica -e i, žagarski -a -o, ža-garstvo -a s; žagovina -e ž, žagovnik -a m žajbelj -blja in -beljna [-balj-] m kadulja, žajbeljnov -a -o [-balj-] = žajbljev -a-o: ~ čaj +žakelj žaklja m vreča, +žakeljc -SL f-alj-] m vrečka, vrečica; +ža-keljček -čka [-kalj-] m vrečica, +žakljev -a -o vrččen: ~a štu-la, +žakljevina in -ina -e i vre-čevina
žaket -a m vrsta molke obleke žal [ždu] žali i, žalen -Ina -o [-In-]: ~a igra = žaloigra -e i, žalnica -e [-In-] i; +žalibog medm. žil žal [žiu] žala -o: žal mi je, kaj žal lega komu storiti; žal ni tako; žal da ni tako; to, žal, ni
Ule
tako; žala beséda in žil [èàu] beséda i, rod. Žale beséde in žal besede; žala -e ž, žalica -e ž Žale Zal [ždl] ž mn. kr. i. za po-
kopdliiie: na Žalah žalik Ž0ne i mn. mit., žalik žen,
žilik ženam žaliti in žaliti žalim, žali -te in -ite! žalil -a -o in -ila -o, žaljen -a -o, žalj0nje in žaljenje -a s; žali se mi ob spominu milo se mi stori; žali se nad materjo; žaMvec -vca m, žaliv-ka -e ž; žalitev -tve ž; žaljiv -iva -o, žaljivost -i ž; žalilen -Ina -o [-In-] žaloba -e i, žaloben -bna -o, ža-
lôbnost -i i žalost -i ž: na žalost idi, žalosten -tna -o; žalostiti -im: ~ koga, ~ se, žalosti -ite! žalo-stil -a -o, (u)žalošččn -êna -o, žaloščênje -a s, žalostitev -tve 2, žalostinka -e z žalovati -ujem: ~ po kom (očetu), po čem (domu); ~ za,kom (sinom), za čim (izgubljeno knjigo) ; ~ koga (mater), ~ nad čim (izgubo), nad sinom zaradi sina; žaloval -âla -o, ža-lovânje -a s, žalovâlen -Ina -o [-In-]: ~o leto; žalovâlec -Ica [-duc-] m, žalovâlka -e [-du-] i, gl. tudi žal žaltav -a -o, zâltavost -i i, žâlta-vina -e i; žaltaveti -im, žalta-vênje -a s [povsod: iaut-] žalujka -e ž: vrba ~ žaluzija -e ž nav. mn. žaluzije
(med)ôknice, vétrnice, rebraie *žamati-am obžagovati deské, *ža-manje -a « kar pri obžagovanju odpade, okrajki žamet -a m, žâmetast -a -o, žâ-metov -a -o; zâmeten -tna -o, žâmetnik -a m bot., žâmetnica -e i; žametar -ja m, žâmetar-stvo -a s
*žandar -ja m oroinik, *žandârski -a -o orožniiki, *žandarmerija -e ž orožniitvo, *žandarmerijski -a -o oroiniški: ~a postaja žinjec -njca in žanjčc -njcà m, žanjica -e ž, žanjski -à -o in žanjski -a -o [nepoud. povsod: ian- in žan-] žanr žânra m, žânrski -a -o, gl. genre
žar -a m, žârek -rka m: žârki x, a, P, 7, zâren -rna -o: ~o sonce, žârnica -e i, žârničen -čna -o: ~i vrat, žârnost -i i; žârek -rka -o in žarčk -rkà -ô in -ô: ~o sonce, ~o (idltavo) maslo, žâr-kost -i i = žarčina -e i; žaréti -im iarek postajati, biti: maslo žari; žârčiti -im oddajati svetlobne ali toplotne žarke, žârče-nje -a s fiz., žarčilen -Ina -o [-In-]: ~a toplota, žarčilo -a s; žârkovje -a s fiz., žârkoven -vna -o
žara -e i, žâ^ast -a -o, žâ^ica -e ž žarčti -im, ža^èč -eča -e: ~e železo, žar01 -éla -o, žarênje-a s; žari ti -im, žâri -ite! žaril -a -o, žarjenje -a s; žariti se žariti; žarišče -a s, žariščen -čna -o; žarina -e ž; žarljiv -iva -o, žar-Ijivost -i ž žargon -a m jezikovna posebnost posameznih družbenih plasti: predmestni, branjevski, potepu-ški, dijaški ~ : žargonski -a -o žaromet -méta m, zarométen -tna
-o: ~a luč, svetloba žatlaka -e ž tesarska sekira, žatla-
ški -a -o žbica -e ž: nageljnova ~ žd0ti -im, ždi -ite! ždel -éla -o,
ždenje -a s; zdévati -am že [žd in žš ali nasl.] prisl. izraža: 1. (as: Ali je že prišel? Že, je že tu; že grem; 2. dopu-i(anje: že res, a vendar; že, že, ali to pomisli ...; 3. način: Kako se pa uči? Že še še nekako
zémati
iebèlj -bljà m, iebijèv -éva -o, žebljica -e i, žebljar -ja m, žebljarna -e i, žebljarski -a -o, žebljarstvo -a s, žebljiček -čka tn; žebljariti -im, žebljarjenje -a 8 f+žab-; *žebiati -dm moliti, drdrati, že-bràj -âjte! žebršl -dla -o, *že-brânje -a s *îégen -gna m blagoslov; (velikonočni) zégen komu dati poku-siti; *žčgnanje -a s proščenje, semênj
+Ž6hta -e ž pranje, pdrnja, +ž0h-tati -am prati, pariti, "•'žehtanje -a s pranje, perilo -"-žektar -ârja m tnolznjak, dojil-
nik, golida, keblica žehtčti -im: peč je tako vroča, da kar žehti, žehteč -čča -e. žehtčl -éla -o, žehtenje -a s [povsod: žeh-] zéja -e i, zéjen -jna -o, Ž0jav -a -o, žčjavec -vca m; Ž0jati -am, žčjanje -a s žekno -à [iak-] s irelo pri peči îél [iéu] želi i žitna žetev želar -ja m gostdč, osebenjek, že-larica -e ž = žeWrka -e ž, že-larija -e ž, žeMrski -a -o, želar-stvo -a 8 želatina -e ž, želatinski -a -o felé -ja m sladek strjen sadni sok žel6ti -im, želi -ite! Ž0lel -éla -o, (za)želèn -êna -o, želen je -a s; želeti komu kaj (srečo, uspeh, hudo, dobro jutro), česa (denarja, kruha, dela, hudega); želeti si kaj (česa); želim ga videti; želim, da bi ga videl; želim ti, da bi se ti posrečilo; želim (iti) domov, v hribe, na počitnice; žeieien-Ina-o [-In-]; ~a oblika glagola = žeil61nik -a [-In-] m optativ žeI6znica -e ž, žeiezničen -čna -o, železničar -ja m, žeiezničarka -e ž, žeiezničarski -a -o; železniški -a -o, žeiezništvo -a s
železo -a s, žeiezje -a s, železen -zna -o: ~i drog, železov -a -o kem.; ~ cvet, žeiezovec -vca m, žeiezovka -e ž; žeieznik -a m, železnina -e ž, železninar -ja m, železninski -a -o; železar -ja m, železdrstvo -a s, železarski -a -o: ~a industrija, železarna -e i, železarniški -a -o: ~i dimnik; železast -a -o železo- v sestavi; železobeton -a m, ~bet6nski -a -o: ~i most; železolivar -ja m, ~livarna -e ž, ~ livarski -a -o želja -e ž in 2. želje, 4. 6. željo, mn. želje -a -am -e -ah -ami: ~ po čem (domu, šoli), ~ me obide, mine, ~ mi pride, se mi zbudi; češenj bo le za ~o da se želje zbudi; po želji naročnikov; želja me je hočem, želim; želja, da bi videl očeta (■•■želja, videti ...); željen -Ijna -o in željan željna -6 -i -e: ~ česa (kruha, lepe knjige); želj- nost -i ž, željčen -čna -o želo -a s, mn. žela žel [-il], želce
-a [-ilc-] s želod želoda m, želodov -a -o, že-lodovina -e ž; želodek -dka m; želodar -ja m: hrast želo-dast -a -o; želodina -e ž neka trta
želodec -dca m: človeku se ~ obrača od studa, se kaj studi, imeti koga v želodcu mrziti, sovražili koga; želodček -čka m, želodčen -čna -o: ~i sok, ~a krivina
želva -e ž, želvin -a -o = žeivji -a -e: ~a glava, žeivast -a -o, žel vina -e ž, želvo vina -e ž; želvenica -e ž bot. [povsod: želv-]
žemati -am stiskati, žeman -a -o: ~i beton, žeman je -a s; žema -e ž stiskalnica; hidravlična žemek -mka m ožet sirov hlebček
îémlja
zémlja -e i, žšmljica -e ž, žem-Ijar -ja m, žemljevec -vca m vrsta gob žena -e in -é ž, žčnin -a -o: ~ klobuk, ženica -e ž, ženička -e ž; ženka -e i, žčnkica -e ž; ženski -a -o, žšnska -e ž, ž6n-skin -a -o, žčnskost -i ž, zén-skar -ja m; ženstvo -a in žen-stvô -à s; ž6nšče -ta in ženščč -éta s, ž6nščina -e ž, ženščak -a m babjak 2enéva -e ž, ženevski -a -o: Ze-
névsko jezero ♦ žčnin -a m, zénino\«-a-o: ~ drug *ženfrati -am se sr0novati se, biti
v zadregi, *ženiranje -a s ženiti ženim (se), ž0ni -ite! ženil -ila -o, (o)ž6njen -a -o, ženitev -tve ž = ženitba -e i, ženitven -a -o [-tvan-], ženiten -tna -o: ~o pismO, ženilo -a s, ženilen -Ina -o [-In-]; ženitnina -e i; ženitovati -ûjem, ženitoval ^âla -o, ženitovanje -a s, ženitovanjski -a -o žšp žepa m, v žepu; Ž0pen -pna -o: ~i robec, ~a izdaja (knjige); žepek -pka in žep0k -pkà m; žepnica -e ž poklopec pri iepu, žčpast -a -o; žepovina -e i; Ž0par -ja m, žčparica -e i, žeparski -a -o, žeparstvo -a s žeravec -vca m žeršvica -e ž zgaga žerjàv -âva m, žerjâvov -a -o: ~o pero, žerjdvar -ja m, žer-jâvast -a -o; žerjfivec -vca m zool., bot. žerjav -âva -o; ~o poleno, žer-jâvica -e ž = žerjâvka -e ž, žerjâvičen -čna -o: pepel je še ves žerjavnica -e i; žerjâ-viti -im se: nebo se žerjavi rdi, se žari
zéti žanjem, žnji -ite! in žânji -te! Ž0l žčla -o, (po)žet -a -o; ïétev -tve ž, žčtje -a s, zétven -a -o [-tvan-]. žetvina -e ž; žet-
venica -e [-van-] i neko jabolko; gl. ludi žanjec žezlo -a s, žezlonosec -sca m žéžel [-au] žčžla m raéilo, lopata
za pepel in žerjavico žganec -nca m, nav. mn. žgânci -ev, žgânek -nka m, mn. žgan-ki -ov; žgânčnica -e ž, žganč-njâk -a m, žgančev -a -o: ~ lonec
žganica -e ž žganje, žganičen -čna -o žgdnje -a in žganjš -à s, žgdnjar -ja m, žgânjarica -e ž. žganjarija -e ž, žganjarna -e ž, žga-njârnica -e ž, žgânjarski -a -o, žgânjarstvo -a s; žganjâriti-im, žgan jâr jen je -a s; žgânjevec -vca m, žgânjev -a -o: žgânjev cvet; žganjekûha -e ž; žganje-Ijûbec -bca m žgdti žg0m, žgi -ite! žgoč -a -e, žgdl -a -o, žgân -a -o, žgânje -a s; žgâlen -Ina -o [-In-], žga-lina -e ž, žgalinovec -vca m bot.; žgališče -a 8, žgalka -e [■duk-] i zool., žgâlec -Ica [-due-] m žgečkati -âm, žgečkàj -âjte! žgeč-kàl -âla -o, žgečkânje -a s [povsod: žgač-]; gl. Sčegetati žgolčti -im, žgoli -ite! žgol0l in žgolel -éla -o, žgolšnje -a s, gl. tudi žvrgoleti žibrc -a m bot., žibrica -e ž bot., žibrje -a s bot., žibrt -a m bot. žica -e ž, žičast -a -o, žičen -čna -o: ~e ovire; žičnik -a m, žičnica -e ž; žičar -ja m, žičârna -e i, žičevina -e ž žicati -am, žicanje -a 8 Zid Zida m, Židinja -e ž (po narodnosti); Žid Žida m, Židinja -e ž (po veri); židovski -a -o, židovstvo -a s; gl. tudi Jud— jud *žida -e ž svila, *židan -a -o svi-lén: biti ~e volje bili dobre volje
židek -dka -o, židkost -i ž, židniti -nem
iiTina
žig -a m: pritisniti žigalo -a «; žigovina -e ž; žigosati -am, žigosanje -a s žigavica -e ž kopriva žila -e ž: žila sfkalica, žilica -e i; žilen -Ina -o [-In-]: ~i utrip, žilnica -e ž, žilnik -a m, žilnat -a -o, žilnjak -a m [povsod: -In-]-, žilast -a -o, žilat -ata -o; žilav -a-o: ~ človek utrjen, ~o meso kitasto, ~ les; žilavost -i ž, žilavec -vca m, žilavka -e i; žilina -e i-, žilje -a s sk.i.; žiliti-im (se), žiljenje-a s žima -e ž, žimen -mna -o, žim-nica -e ž, žimniški -a -o; žim-nat -a -o, žimnast -a -o; žimo-vina -e ž; žimar -ja m, žima-rica -e ž, žimica -e ž žir -a m: bukov, hrastov ži-rika -e ž, žirnica -e ž, žirpina -e ž; žirov -a -o: ~o leto, žiro-vina -e i; žirovit -a -o, Žirovnica -e ž; žiri ti -im 2 žirom pitati, žir j en je -a « žirafa -e ž, žirafji -a -e, žirafen -fna -o
žiro -a m poroštvo menice, žirant -a m porok, žirat -a m na iigar ime se žiro glasi; žirirati -am, žiriranje -a s žiti žijem živeti, žil -a -o, žitje -a
s, žitek -tka m žito -a s, žitce -a s; žiten -tna -o: ~o polje, žitnica -e ž, žitničar -ja m, žitnik -a m = žitnjak -a m rženi kruh; žitar -ja m, žitarica -e ž, žitarski -a -o, žitar-stvo -a s; žitišče -a s, žitika -e ž bot.; žitoroden -dna -o: ~i kraji
žfv -a -o in -6, bolj živ, prisl. živo živeje; živ otrok, konj, žive oči, živ rob, kamen, živa skala, živ ogel, živ pogovor, živ jezik (govor) v naspr. s papirnatim, živa duša = živ krst ne ve prav nihče; živa voda, meja, živa slika na odru, živa
vest, vera, resnica; živa beseda govorjena naspr. pisani; svoj živi dan, svoje žive dni; vse živo je mravelj, priti komu (čemu) do živega; živo se zanimati, poslušati, gledati; v živo čutiti, do živega priti; živ6st-ii; živo-barven -vna -o; živopisen -sna -o, živopisec -sca m slikar; živo-rdeč -eča -e; živomoder -dra -o; živosrebrn -a -o: ~e barve, toda: živo srebro in živosrebrn -a -o: ~a žila živ -i i kar živi, vsaka živa stvar
(človek, žival, rastlina) živad -i ž sk. i., živaden -dna -o
poln mrčesa živahen -hna -o, živahnost -i ž živak -a m, nav. mn. živaki žive korenine na trti, zlasti drobne koreninice žival f-du] -i in -i, mn. živali -im -ih -mi [-Im-] in živali -em -eh -Imi [-Im-]; žival ji -a -e, živalski -a -o, živalstvo -a s, žival-nat -a -o; živalca -e ž, rod. mn. živalic [povsod: -al-]; živalo-slovje -a s zoologija živec -vca m, živčevje -a s, živčen -čna -o, živčnost -i ž, živč-nica -e ž retina (oko); živče-vina -e ž živčna substanca = živčnina -e i živelj življa m: delavski ~ živeti -im, živi -ite! živeč -eča -e, živel -ela -o, (do)živet -a -o, živet je -a s; živiti -im in živiti -im koga, se, živi -itel živil -a -o; živilo -a s, živilen -Ina -o [-In-]: ~a industrija; živilski -a -o [-Is-]: ~a nakaznica, ži-vilar -ja m, gl. tudi živež živež -a m, živežen -žna -o živica -e ž hladetina, *žolca gl. tam živica -e z, živika -e i živina -e ž, živinica -e ž, živinski -a -o, živinstvo -a s; živinče -ta m; živinar -ja m, živina-rica -e i; živinogleden -dna -o:
nvio
list; iivinoréja -e i, ~réjec -jca m, ~réjka -e i, živino-réjski -a-o: ~a zadruga; ži-vinozdraven -vna -o, živino-zdravnik -a m, ~zdravstvo-a s živio medm., živel [-el] živela -o: ~a svoboda! ~o delo! v mn. živeli medm. živi jên je -a s, živliênjski -a -o: ~o vprašanje; življenjepis -a m, ~pisen -sna -o, ~pisje -a s, ~ pisec rsca m, ~ piska -e i život -ôta m, po životu; živ0ten -tna -o in životan in -tèn- tnà -6, živ0tek -^tka m, živ0tec -tca m, životnik -a m, životnost -i i životariti -im, životarjenje -a s, životar -ja tn, životarka -e i, životarski -a -o, životarstvo -a s živžav medm., živžav -a tn žižek -žka tn iužek žlabrati -âm, žlabril -âla -o, žla-brânje -a s, žlabrav -âva -o, žlabrâvec -vca tn, žlabrâvka -e ž, žlabrfivost -i i, žMbrast -a -o, gl. žlabudrad žlabndrati -âm, žlabudraj -âjte! žlabudral -âla -o, žlabudrânje -a s, žlabfidra -e i\ žlabudrav -âva -o, žlabudravec -vca tn, žlabudrâvka -e ž; žlabudrâvost -i i, žlabudrš -éta m, žlabtidrc -drča m; tudi žlob-+žlahta -e i sorodstvo, +žUhtnik -a m sorodnik, +žMhtnica -e i sorodnica, +žMhtništvo -a s sorodstvo; '*'žlahtâti -âm se biti si v rodu, +žlahtânje -a s; toda: žMbten -tna -o plemenit: ~o sadje, ~o vino, žlabtnina -e i neka vinska trta; žMbtnost -i ž plemenitost; žlahtiti -im = žlabtniti -im plemenititi, (po)-žMbtnjen -a -o tn -èn -êna; žlahtnjčnje -a s žlajdra -e i vrsta verige, žlajdr-
nica -e i žlambor -a tn, žMmborast -a -o: ~ les, ~a vrba; žlamborski -a -o
žlampati -âm lôkati, žlampaj -âjte! žlampil-âla-o, žlampânje-a s; žMmpa -e ž žléb -a in -u m, dv. dva žlebâ in žlebova, žlčboma in žlebovoma, ti»n. žlebovi -ôv; po žlebčh, za žlebmi; žlčben -bna -o: ~a pločevina, zlébnik -a tn, žleb-njâk -a m, žldbnat -a -o; žle-bâk -a tn; žlčbast -a -o; žlebat -âta -o; žlébec -bca m, žlčbek -bka tn, žlčbček -čka tn, žléb-čast -a -o; žlebič -iča tn, žle-bičast -a -o, žlebiček -čka tn. žlebičnik -a tn vrsta obliia; i\e-bina -e i; žlčbiti -im in žlebiti -im, £lêbi -ite! žlebil -a -o in žlébi -te! žlčbil -a ;0, žlebijê-nje -a s in žlčbljenje -a s žléd -a tn poledica, žledica -e ž, žlednat -a -o: ~o drevje; žle-diti -i se poledica se dela žléviti -im poireino piti, žléva -e
i pijanec žléza -e i, žl0zen -zna -o: ~o tkivo, žlezast -a -o, žlezat -âta -o, zlézav -a -o, zlézavec -vca tn; žlčzec -zca tn, zlézica -e i, žle-zovit -a -o žlica -e i, žličen -čna -o: ~i ročaj, žUčnik -a tn, žličnjak -a tn. žličica -e ž = žlička -e ž; žličar -ja tn, žličarica -e i zool., žli-čarka -e i zool.; žličast -a -o žlindra -e i, žlindrast -a -o, žlin-dràt -âta -o, žlindrav -âva -o, žlindrâvost -i i; Zlindrâti -âm se: železo se žlindrâ žlobudrati -âm gl. žlabndrati žmek žmčka tn del stiskalnice žmčriti -im meiikati; žmerčti -im, žmerenje -a s; žmerikati -am, žmerikanje -a s žmčten -tna -o teiek, žmčča -e i žmikati -am, žmikanje -a s, žmik -a tn, žmikelj -kija m, žmitek -tka m
žmnkelj -kija m, žmukljast -a -o
žuUti
žmiila -e i grča, nabuhlina, žmu-
last -a -o, žmulav -a -o žmuljUi -im z rokami stiskati,
mečkati, žmulja -e ž žoga -e ž, žogin -a -o, žogica -e i, žogati -am se, žoganje -a s; žogast -a -o, žogar -ja m, žoga-rica -e i; žogomet -meta m, žogometen -tna -o; žogobrc -a m šaljivo žohar -ja m kuhinjski ščurek žokati -am, žokanje -a s, žoka-Hca tC ž, žokalnik -a [-vn-] m; žokniti -nem, žoknjen -a -o *ž61ca -e [-ČU-] i hladetina, strjenina, Hvica, *ž61čast -a -o [-6v-] hladetinast, *ž61čen -čna -o [-6u-] živičen
žolč -a m in žolč -i i, žolčen -čna -o, žolčnik -a m, žolčnica -e ž; žolčast -a -o, žolčica -e ž, žolč-nat -a -o; žolčljiv -iva -o, žolč-Ijivost -i i; žolčevod -voda m idlčni vdd [povsod: iouč-] žolhek -bka -o grenak, žolhkost
-i ž [povsod: -ou-] žolna -e ž, žolnast -a -o, žolnina -e ž, žolnji -a -e: ~e gnezdo, perje [povsod: iou-] *žolnir -ja m vojičak, *žolnirski
-a -o [povsod: ioun-] žolt -a -o rumen; žoltenica -e i, žolteničen -čna -o, žolteničnik -a m, žolteničnica -e i, žoltica -e i; žoltflo -a s; žoltkast -a -o; ždltka -e i, žoltek -tka m, žolt-ko -a s; žolteti -im iolt f^sta-jati, žoltel -ela -o; žoltiti -im iolto delati, žolti -ite! žoltil -a -o, žoltenje -a s; žoltolas -lasa -o; žoltoiist -a -o; žoltorjav -ava -o [povsod: -out-] žongler -ja m glUmec, glumdč, žonglerski -a -o, žonglerstvo -a s; žonglirati -am glumiti, žongliranje -a s žorga -e ž izmeček, pleva, smet; žorgast -a -o
žoržet -éta m vrsta tkanine, mv. krép žoržet gl. krép, žoržeten -tna -o: ~a obleka žrd -i ž, žrdica -e i, žfdka -e ž, žrdnica -e i; žfdati -am, žfda-nje -a s
žreb -a m, žrebati -am, žrebanje -a s
žrebe -éta s, žrebec -bca m, žrebčar -ja m, žrebčarna -e i; žrebčariti -im; žrebčevina -e ž; žrebiček -čka m. žrebica -e ž, žrebička -e i; žrebišče -a s, žrčben -bna -o: ~a kobila, žrebe ten -tna -o: ~a kobila = žrebčča kobila; žrebetiti -im (se): kobila (se) je žrebetila; žrebiti -im (se): kobila (se) je žrebila
+žrebeij -blja m gl. žebelj žrec -a m duhovnik, irtvovalec žreio -a s, žreien -Ina -o [-In-]. žreinica -e [-In-] i, žrelast -a -o; žrelnat -a -o [-In-] poln irel žreti žrem, žri -ite! žrl žrla -o, (po)žft -a -o, žrtje -a in žrtjč -à s = žrčtje -a s žrmlja -e ž, nav. mn. žfmlje žfmelj [-malj] ročni mlin; žfm-Ijica -e i; žrmljati -âm: mleti na žrmlje, žrmljal -âla -o, žrmljânje -a s žrtev -tve i daritev, ž rtv en -a -o [-van-], žrtvemk -a [-van-] m oltar, žrtvenica -e [-van-] i darilna posoda; žrtvovâti -ûjem darovati, žrtvovânje -a s, žrtvo-vâlec -Ica [-duc-] m, žrtvovâlka -e [-duk-] ž žuborčti -im, žuborel -éla -o, žu-boirênje -a s; žuboriž -a m: otroci imajo tak ~ med sabo žugati -am groziti, pretiti, žûganje -a s, žûgav -a -o, žûgavec -vca m; žuga -e i, žugljaj -a m; zûgniti -nem žuliti -im: ~ perilo, ~ žganje; čevelj, jarem žuli koga; sko-
iû\j
puh, skrb žuli siromaka; žiili -fte! žiilil -ila -o, (o)žuljen -a -o, žuljenje -a s; žiilec -Ica f-lc-] m skopuh žulj -a m, žuljav -a -o, žiiljavec -vca m, žiiljavka -e i; žiiljec -Ijca m; žuljast -a -o, žiiljnat -a-o
župa -e ž, župan -âna tn, županja -e i, župfinji -a -e, županfja -e ž, župânski -a -o, župânstvo -a s; župâniti -im; županovfiti -ujem, županovanje -a s; žii-pen -pna -o: ~a uprava Zupančič Oton -a -a m os. i. slov. pesnika, 2upâncièev -a -o: ~e pesmi, ~i prevodi županec -nca m: prišiti na čevelj ~
župnija -e i, župnijski -a -o, žup-nijstvo -a s; župnik -a tn, župnišče -a s, župnina -e ž, župni-štvo -a s, župnikovati -lijem, župnikovânje -a s; župljan -âna n», župljfinka -e ž, žup-Ijânski -a -o žiiriti -im se hiteti, žiiren -rna -o,
žiirjenje -a s žurnal f-dl] -a m dnevnik, časnik, žurnalist -a tn čdsnikar, novinar, žurnalistka -e ž časnikarica, novinarka, žurnalizem -zma m čds-nikarstvo, žurnalističen -čna -o čisnikarski, žurnalistika -e i čas-snikarstvo ždža -e ž vrsta hroščev in črvov, žiižek -žka m, žuž61ka -e [-Ik-] i; žužkojed -jéda -o: ~e živali žiiža -e i dolg, počasen človek, žii-ža mâža -e -e ž, žužav -âva -o, žiižati -am počasi, leno kaj delali; žijželj -žlja tn iuža, žuž-Ijati -âm, žužljal -âla -o, žuž-Ijânje -a «, žužljav -âva -o, žuž-Ijâvec -vca m, žtižlja -e ž žužnjati -âm, žužnjšj -âjte! žuž-njàl -âla -o; žužnjiv -âva -o, žužnjâvec -vca tn, žužnjfivost
-i ž; žužnjâč -a tn = žužnjâlo -a s, žiižnja -e i žvala -e ž del uzde, brzde, ki ga dobi konj med zobe, gnojni mehurček ob ustih; žvâliti -im konja nadeti mu žvale; žvâlast -a -o
žvarast -a -o trd, žilav: ~o meso; žvariti -im težko žvečiti; zvâro-vina -e ž trdo, žilavo meso žvečiti -im, žvečenje -a s, žvč-ček -čka tn, žvečilo -a s, žvečilen -Ina -o i-ln-]: ~i gumi; žvekâti -âm, žvekal -âla -o, žve-kânje -a s, žvekalo -a s, žve-kâlec -Ica f-d^e-] m, žvekfilka -e [-duk-] ž; žvekâč -a tn; žve-čen -čna -o: ~i tobak, žvečnik -a tn zob zvégla -e ž piščalka, zvéglica -e ž, žvegMč -a tn, zveglâti -âm, žve-glàj -âjte! žveglal -âla -o, žve-glânje -a s žvenk žvenka m, žvenketâti -âm fn -écem, žvenketaj -âjte! in žvenkeči -te! žvenketal -âla -o, žvenketfinje -a s, žvenket -éta tn; žvenkelj -klja m, žvertkljâti -âm, žvenkljij -âjte! žvenkljil -âla -o, žvenkljânje -a «; žvčnkniti -nem: kap ga je žvenknila, žv0nkati -am, žvčn-kanje -a s žveplo -a s, žv#plov -a -o: ~ oksid; žvepien -a -o: ~a kislina, zveplénast -a -o, žveplenka -e ž, zveplénski -a -o; žv0plec -a [-9C-] m, žvepMr -ja tn, žvepMrnica -e ž; žvepMti -âm, žveplšj -âjte! žveplal -âla -o, zveplân -a -o: ~o vino, žvepla-nje -a s; žvepliti -im, žv#pli -ite! žveplil -a -o, zvepljênje -a s
žvižg -a tn, žvižgati -am, žvižganje -a s, žvižga -e ž, žvjžgač -a m, žvižgalica -e ž; žvižgav -ava -o, žvižgavec -vca tn, žviž-
zvrléti
gavka -e ž; žvižgljati -âm, žvižgljaj -âjte! žvižgljil -âla -o, žvižgljdnje -a s; žvižgniti -nem; žvižgâlo -a s žvrgoieti -im, žvrgoli -ite! žvrgo-
lèl -éla -o, fvrgolènje -a s žvfkati -am: po vôdi ~
fvrkljâti -âm, žvrkljij -âjte! žvrkljal -âla -o, (raz)žvrkljân -a -o; zvrkljânje -a s, žvrklja -e i
zvrléti -im, ž vrli -ite! žvriei -éla -o: murni so ivrléli svojo pesem (Jurčič), žvrlenje -a s
Dostavi in popravi
lémez -a m, lémezen -zna -o snežiti -im, sneži -ite! snežil -a -o,
sneženje -a s; gl. tudi sneg beiosiv pod belo- nam. bélosiv bledôsiv pod bledo- nam. bledosiv brzinomér pod brzéti nam. brzino-mèr
cipomér pod cipati nam. cipomèr od tod pod daleč nam. odtod drobnomér pod drobno- nam.
drobnomèr glôj pod glodati namesto gloj izstrêli pod izstreliti nam. izstrêli kadarkoli, pod kàdar nam. kadarkoli-
kasârnski pod kasârna nam. ka-sârenski
klônim pod kloniti nam. klonem krivokljun -ûna -o pod krivo-
nam. krivokljun -a -o mesečina pod mesec nam. mése-čina
nasùl -ûla pod nasuti nam. nasûl -a *nesigûren nam. +nesigûren ogfd pod ogrditi nam. ôgrd obžalovâlec pod obžalovâti nam.
obžalovaâlec omâbljaj pod omâbniti nam. bmâb-Ijaj
[-.^tek-] pod osteklenéti nam. [-stak-]
pédenjëlovéka pod péd nam. pé-
denj-človčka pozicija nam. pozicija pozovem pod pozvati nam. pozovem
prêlog -6ga m ('*'praha) in preložen pod prelog nam. prélog -a in preložen zdajle pod sedàj nam. zdâjle silen pod pretrgati nam. siven dol. svétli pod svetèl nam. svétli
VSEBINA
Str.
Navodila za uporabo	5
Kratice v slovarju .	8
PRAVILA
O rabi velikih črk §§ 1—24 .	11
I.	Prve besede v stavku § 3	11
II.	Lastna imena §§ 4—23 .	12
1.	Osebna imena §§ 5—14	12
2.	Krajevna imena §§ 15—21	14
3.	Stvarna imena §§ 22—23	17 III. Spoštovanje § 24..........18
O domačih lastnih imenih §§ 25—27	18
A.	Krajevna § 26 .	18
B.	Osebna § 27 .	19 O tujih lastnih imenih §§ 28—41	22
1.	V domači obliki § 29 .	22
2.	Slovanska § 30 .	23
3.	Staroklasična § 31 . ............24
4.	Romanska, germanska, angleška §§ 32—41 .	24
A.	Na nemi -e § 33..............25
B.	Na nepoudarjeni samoglasnik § 34	26
C.	Na poudarjeni samoglasnik § 35	27
C.	Na soglasnik § 36 . .	27
D.	Sestavljena imena § 37	29
E.	Imena rek § 38............29
F.	Imena časnikov, ustanov ipd. § 39	30
G.	Imena ženskih oseb § 40 . .	30
5.	Imena izvenevropskih jezikov § 41	30 O pisavi in rabi tujk §§ 42—43	31 O rabi nekaterih pripon §§ 44—49	33 O razzlogovanju §§ 50—51 .	36
o pisavi sestavljeniti besed
1.	Samostalniki § 53
2.	Pridevniki § 54
3.	Zaimki § 55 . ...
4.	Števniki § 56—57
5.	Prislovi § 58 . . .
6.	Predložne zveze § 59
7.	Vezniki % 60
8.	Členki § 61
O rabi naglasnih znamenj § Ločila §§ 64—76 Pika § 65 . Vprašaj § 66 Klicaj § 6? . . Vejica §§ 68—70 Podpičje § 71 . Dvopičje § 72 Pomišljaj § 73 Vezaj § 74 . . Narekovaj § 75 Opuščaj § 76 Kratice § 77 . Navodila za zborno izreko §
SLOVAR
A	59
B	83
C........112
C........124
D	133
E ........172
F ........181
G........192
H........213
I ........227
Dostavi in popravi .
52-61
62-63
78—82
J ........255
K........264
L ........317
M........335
N	. . 374
O........428
P ........492
Q........664
R ........665
S ........709
Str. 37 37
37
38
39
40 40 42 42
42
43
44
44
45 45 49
49
50
51
51
52 52 54
57
S ........782
T ........797
U........826
V	........ 843
W ........ 873
X........875
Y	........875
Z ........876
Z ........923
951
SLOVENSKI PRAVOPIS
Založila Državna založba Slovenije (C. Vidmar) Natisnila tiskarna «Ljudske pravice« v Ljubljani februarja 1950 Naklada 25.000 izvodov
StavUi:
F. Poženel, A. Perovšak, F. Krašovic Metčr: A. Bam Tiskali:
B. Leskovic, M. Skalar, B. Meden, F. Hočevar Revizor: L. Magolii Vezava po brigadnem sistemu