FR. ROJEC: •; - - - • Tončkove sanje in Miklavžev večer. Mladitiska dvodejanjka za inanjše odre. Osebe: Sv. Miklavž. Angel. Prvi. drugi !:arkelj. Tonček. sironmšen vaški deček. Njegova stara mati. Peter. njegcv oče. Oospa. Malka, njena hčerka. Sluga Hruška. Prvo dejanje. Siromaška kmetiška soba. V desnem zaduiem kotu velika zelena peč in okrog nje klopi. Peč iina zapeček. K pečj je primaknjeiia iniza. V levem zadnjeMi kotu pustelja ali kaka druga sobna oprava. V ozadju v sredi vrata v vežo. na desni ali levi vrata v čumnato. Večer. Na peči na vogalu brleča svctilka. Babica sedi na zapečku in si greje roke ob peči ali jili vtika pod kake cunje na peči. Tonček sedi za mizo na klopi i>ri peči in je oprt z rokatni na mizo; pred seboj itna odprto knjigo. Babica. Nocoi ie živo in veselo, kier otročičev je krdelo: saj sveti Nikolai na svet večer današnji pride spet! On v družbi angelov krilatih, rogatcev črnib in kosmatih cd hiše pa do hiše gre. kjer mali se ga vesele; z darovi pridne obdaruje, a zlobne parkelj mu kaznuje! Tonček, Res lep nocojšnji je večer za otročiče hiš premožnih; težko ga čaka teb vsakter. \ saj, kar v lnolitvicah pobožnih Miklavža prosi tak otrok. vse prejme iz njegovih rok; jaz sem ubožec, in zato Brezira, črti me vsakdo! Babica. Da, taki so Ijudje sveta; a sveti Nikolaj ima enako rad vse otročiče, beračke kmetiške, grofiče: samo da pridni, blagi so, pa nieniu vedno dragi so! Tonček. Zakaj otrokom hiš bogatih pa vselej toliko prinese v posodah srebrnih in zlatih; a nam ubožni deci strese in vrže kar na tla pri vratih pesti orehov in rožičev. ki luknjasii so od črvičev!? Babica. Res dela taka se razlika, a to svetnikova ni stvar, temveč posvetnega malika, ki imenuje se — denar! Ko enkrat velik boš postal. sam lahko boš si razvozijal to zagonetko, zdai vsled nje pa še ne lomi si glave! Tonček. Oh, meni je tako hudo, ko mislim na krivico to, posebno pa me še boli, ker moram tolikrat požreti znierjanje: »Tak berač kot ti [" drži naj jezik za zobtni!« Babica. k_ Mi smo sirote pač na sveti. '¦ da moranio za vse trpeti! h Ko tu življenje nain neha, t prejeli bomo vrh neba H obleko toliko krasnejšo F in krmio toliko svetlejšo! —~. 18 .~- Tonček. Živeti še naprej tako pa vendar mi je pretcžko: obleko slabo htiam jaz, a zunaj ie tak grozen mraz! Tja v šolu moram vselej teči, i;otetn pa stisniti se k peči, da toliko se otopim, da v klopi lahko spet scdim. Kr> mogel plašček bt dobiti ter vanj na poti se zaviti! !n črevelj mi je zinil že, da sneg prihaja do nnge!... Babica Še vinarjev itnam par sto; če dam še te zdaj za popravn, pri bajti cvenka več ne bo z;i snl, zabelo in svečavo! Tonček. Mnj Bcs;, kaj bodeva počela. kako to zinio preživela. ki sc 5e komaj ie začela! ? Babica. Ko zadnji vinar bom pognala, krompir poslednji v lonec dala, pa šla k sosedu bom na dotn in milo ga prosila bom: »OIi, daj mi moke črne, be!e, krompirja, zelja in zabele! Za tvojo srečo bom molila in vse poleti odslužila na polju bom ti ali v hiši!« Tonček. Ce pa vas sosed ne usliši; s čim preživiva se potem? (Jsmiljena Malka _^, 20 ~~ Babica. Za lakoto naj jaz umrem, saj sita, trudna sern življenja; a tebe sveti Nikolaj otinž in reši naj trpljenja kot revne sestre trii nekdai. ko še na zemlji je prebival in čast svetniško že užival! Tonček (dvigne sklenjene roke in pogled kvišku). O, ti predobri naš svetnik, še meni bodi pomočnik! Brez matere sem in očeta, ves svet siroto me zameta, in moja blags babica let šestdeset zdaj že ima, a menda nihčc bolj ubog na zemlji ni kot sva midva! Ti reši naju iz nadlog, li nama še živeti dai, preljubi sveti Nikolaj! Babica. Cltrok nedolžen si, le prosi, da letos sveti Nikolaj darov ti lepših naj natrosi, kot st dobival jih dozdaj! Tonček. Lepo sem prosil tudi lani, ostal pa prazen sem na strani! Babica. A Ietos, ko si v hujši sili. naj vendar kdo se te usmili! Ce tebi sam Miklavž ne da, pa zate svet naj omehča! Malka (z bledorumenkastimi lasmi. ki so na strani prevezani z modrima pent-Ijama; oblečena v lepo belo obleko. Vstopi, se ustavi pri vratili, nagne glavico na stran in govori počasi). (Daije.)