m n šo ledi ;oVt nic -esc ra« alci dolenjka, NOVO MESTO X°VO! ZDRAVO! UGODNEJŠE! BREZ HOLESTEROLA! 100-odst. čisto, jedilno repično olje AGRAGOLD ^ino 100-odst. čisto jedilno olje iz oljne repice na našem tržišču "Sdaj tudi v vseh prodajalnah Dolenjke! Cena: 249,60 tolarjev V soboto, 23. maja, bo od 7. do 19. ure dežurna trgovina MARKET SMREČNIKOVA. !,jlSSN 0416-2242 SAD SODELOVANJA MERKURJA IN NOVOTEHNE Nov trgovski center v Bršljinu Otvoritev bo v soboto, 23. maja - Sodoben prodajni center Merkurja in Novotehne 770416 224000 anf vaš četrtkov prijatelj Dolenjski ust NOVO MESTO - V soboto, 23. maja, bosta delniška družba Merkur iz Kranja in njeno povezano podjetje Novotehna iz Novega mesta v Bršljinu v nekdanjem Pionirjevem kompleksu odprla sodoben trgovski center s ponudbo izdelkov za dom in gospodinjstvo ter za mojstre, obrtnike in podjetnike. les' ih' :vi len’ )V3f—_ če' iW uh' ma >0» VLAK SE IZTIRIL, Kobila poginila Metlika - v torek zju- lfaj je prišlo na železniškem tiru pred Metliko do nenadne prometne nesreče, •red vlak je namreč skočila pobila, zaradi katere se je utirila os lokomotive, kobila Poje poškodobam podlegla, rbtnikom, ki so bili na vlaku, ti bilo nič. Več na 11. strani. PESEM POSAVJA .SEVNICA - Posavsko pevsko L ..enie prireja v sodelovanju s I Vn.iško zvezo kulturnih društev K5“Cionalno revijo Pesem Posavja, Lir?.v soboto, 23. maja, ob 19. uri v rtbju sevniškega gradu. Trgovski center Merkur v Kočevarjevi ulici v Bršljinu je trideseti v verigi Merkurjevih trgovskih centrov in prodajaln po Sloveniji in prvi, ki ga je Merkur odprl s povezanim podjetjem Novotehna. Gradnja centra se je začela lani, celotna investicija pa znaša 730 milijonov tolaijev. V trgovskem centru, ki razpolaga s skoraj 4.200 kvadratnimi metri pokritih površin, bo zaposlenih 27 Novotehninih prodajalcev. Kupci bodo lahko izbirali med več kot 20.000 vrstami najrazličnejšega blaga. Za kupce so zgradili tudi več kot 100 parkirnih mest. V kratkem DANES ODPRO NOVOMEŠKI SEJEM NOVO MESTO - Danes ob 12.30 bo minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek odprl Sejem obrti, podjetništva in turizma ’98. Vse do nedelje se bo v športni dvorani pod Marofom in v telovadnici sosednje osnovne šole predstavljalo 70 obrtnikov, podjetnikov in turističnih delavcev. SEJEM VINO Ljubljana - Danes se bo začelo mednarodno ocenjevanje vin, ki je strokovni ttVod v vsakoletni tudi v svetu Poznani vinski sejem. Sejem '*bo Ljubljana ’98 bo letos Otekal od ponedeljka, 25. do Petka, 29. maja. Paič ^ška vas IT 0608/59-059 taks 0608/59-359 mesto "S 068/321-423,321-529 ZAHVALA ZA DARILO - Anica Stankovič, predsednica Sožitja, društva za pomoč duševno prizadetim iz Novega mesta, se je z mozaikom iz semen zahvalila mag. Viktorju Vauhniku, direktorju marketinga in članu uprave Merkurja za donatorski prispevek. (Foto: J. D.) BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO * Posredujemo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi * Upravljamo s finančnim premoženjem BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) V 068/342-410 mm TANOVILI DRUŠTVO POMURCEV - Minulo soboto zvečer so ,,l’ gostišču Fubio v Žabji vasi zbrali nekateri Pomurci, ki živijo na . Menjskem in v Beli krajini, in ustanovili Društvo Pomurcev. ponovne skupščine seje udeležil tudi novomeški župan Franci Kon-‘.lo. Pobudniki ustanovitve so povedati, da želijo s pomočjo društva Popevati k promociji pomurskih občin in njihovih znamenitosti, orga-,.ra ti nameravajo tudi srečanja na različnih področjih in vzpostav-'“b stike med dolenjsko in pomursko regijo. Izvolili so društvene orga-,.C’ Predsednikovanje v naslednjih štirih letih pa so zaupali Mirku ffiču iz Novega mesta. Komaj ustanovljeno društvo šteje že več kot v: članov, medse pa vabijo tudi ostale Pomurce, ki živijo pri nas. v9(starejši član društva je 84-letni Martin Fuis, pedagoški svetovalec . Pokoju. Prijetno srečanje je sevedu teklo v prekmurščini in ob do-re,n prekmurskem vinu. {Foto: J. Dorniž) pa nameravajo v sosednji stavbi odpreti tudi avto center. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci so predstavniki Merkurja in Novotehne predstavili uspešno poslovanje v lanskem letu, ob tej priložnosti so v okviru njihove donatorske akcije “Odprta dlan za dober dan” novomeškemu društvu Sožitje za pomoč duševno prizadetim poklonili milijon tolarjev, ki jih bo društvo namenilo za gradnjo prizidka k novomeškemu Domu starejših občanov. V njem bodo odprli dnevni oddelek za težko duševno prizadete otroke, ki jih starši sedaj vozijo v zavode za varstvo in usposabljanje po celi Sloveniji. Ta oddelek za 15 varovancev bo deloval kot enota Centra za usposabljanje in varstvo Dolfke Boštjančič z Iga. J. D. Ali mm ^ki "Iv I .. J* ' :i "i < f*-, . * V Podpreski teče danes že 25. dan stavke Napovedan stečaj PODPRESKA - Kljub apatiji in brez slehernega upanja stavkajoči v LIP Podpreska še naprej dan in noč ob barikadah stražijo tovarno, odrezani od sveta, brez elektrike, telefona, grozi pa jim tudi odklop vode. Morda je še najbolj zanimiv odziv dragar-skega župnika Vidka Podržaja, ki je v Oznanilih zapisal: “To je kršenje človekovih pravic in najemnik bo odgovarjal pred Bogom.” Vse bolj kaže, da ne bo odgovarjal nikomur. Na tiskovni konferenci, ki je bila 8. t.m. je obljubljal rešitev v 7 dneh. V teh sedmih dneh pa je najemnikov sin odpeljal računalniško opremo iz upravnih prostorov. Zbegani delavci mu tega niso preprečili, saj je imel od najemnika Darka Ukmarja podpisan nalog za odvoz s pripombo, da računalnike rabi za izračun plač delavcem. Kdo ne bi nasedel takšni obljubi! Žal zaman.V teh dneh so nekateri, ki za to izpolnjujejo pogoje, od Centra za socialno delo iz Kočevja prejeli enkratno pomoč po 22.000 tolarjev. Večino je sram, da morajo po malomarnosti drugih sprejemati miloščino. 25. maja bo objavljen stečaj obrata, nekakšno tožbo pa so poslali na sodišče, a je le malo upanja, dajo bo sodišče sprejelo, saj nimajo denarja niti za sodne takse. A. KOŠMERL Berile danes stran 2: •Krški urad župana dela nezakonito? strgn 3: • Čistilna naprava v Češči vasi stran 5: •Za mlade ni prihodnosti! stran 6: •Smeti in (ne) izpolnjevanje obljub stran 7: •Podbpčani, najprej se poenotite! stran 8: •Državi več denarja, gospodarstvu več reda stran 11: • “Kdor krade, mu sodišče še pomaga” stran 17: •Paprika s šentjernejskega polja NAŠ PRVI DRŽA VUAN SVETA - Na jubilejnem Forumu na Otočcu so podelili veliko nagrado odličnosti za leto 1998 velikanu odličniku naše dobe, našemu prvemu državljanu sveta, stoletnemu Leonu Štuklju. Skulpturo je izdelal kipar Rudi Stopar, ki jo je slavljencu tudi osebno izročil. (Foto: A. Bartelj) Z 10. FORUMA ODLIČNOSTI IN MOJSTRSTVA Ujetniki porabništva in egoizma Slovenijo najbolj slabijo nezadržno naraščajoče porabništvo, koristoljubje in sebičnost, v kateri v resnici nihče ne misli na koristi države, ki se približuje veliki družbeni krizi VEČER LJUDSKIH PLESOV IN PETJA ŠENTVID PRI STIČNI - Pevsko društvo Šentvid vabi na večer ljudskih plesov in petja folklorne skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični, ki bo v petek, 22. maja, ob 20. uri v Domu kulture v Šentvidu pri Stični. OTOČEC - Kot smo na kratko že poročali, je minuli teden minil v znamenju odmevnega dvodnevnega 10. foruma odličnosti in mojstrstva pod naslovom “Več in bolje kot vodilo ekonomije, kulture in znanosti”, ki so ga na Otočcu priredili Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, Združenje Manager in Gospodarska ter Obrtna zbornica, organizacijski odbor pa vodila neutrudni častilec odličnosti dr. Janez Gabrijelčič in mag. Darinka Miklavčič. Slovenija nima druge izbire razen poti odličnosti in mojstrstva, čc hoče napredovati in se uveljaviti v mednarodni skupnosti, je v svojem poglobljenem razmišljanju o prihodnosti naše države ugotavljal uvodni govornik Milan Kučan, predsednik republike. Zastavil je enajst vprašanj, ki zadevajo vizijo Slovenije in na katere nimamo zadovoljivih skupnih odgo- vorov in kar je še bolj skrb vzbujajoče, nimamo dovolj politične volje, da bi jih poiskali in se nanje oprli. V razkoraku sta utrip sveta in utrip slovenske politike, ki jo obvladuje strankokracija in dušenje zunajstrankarskih pobud. Na izziv se je prvi odzval predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Joško Čuk z vprašanjem, kako odlično je slovensko povečuje, v Nemčiji pa se zveča za 9.000 DEM na leto. Mag. Čuk vidi krivdo v preživetem civilizacijskem vzorcu, ki se kaže v močno pretiranem osebnem in državnem porabništvu. Slovenija je, odkar je samostojna 'država, izgubila 263.000 gospodarskih delovnih mest in pridobila 17.000 negospodarskih delovnih mest. Število državnih uradnikov se je zadnja leta povečalo za več kot 10.000, njihov strošek pa se je zvečal za pol milijarde nemških mark. Omejevanje porabe in vgraditev sistemskih varovalk, ki bodo omejile (Nadaljevanje na 2. strani) TRTA Z LENTA NA BIZELJSKEM - V Stari vasi na Bizeljskem so v petek v navzočnosti brežiškega župana Jožeta Avšiča, mariborskega župana dr. Alojzija Križmana, visokih predstavnikov nekaterih drugih občin ter drugih gostov iz Slovenije in Japonske slovesno posadili cepljenko stare trte z mariborskega Lenta. Žlahtni poganjek slavne štajerske trte je v svoj vinograd zasadil inž. Janez Istenič (na fotografiji levo), ki je trto prejel iz rok mag. Antona Zafošnika, mariborskega mestnega viničarja (na sliki desno). (Foto: M. Luzar) TURISTIČNA PONUDBA POMURJA V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Pomurska turistična zveza pripravlja v sodelovanju z Dolenjsko turistično zvezo v soboto, 23. maja, v novomeški športni dvorani predstavitev turistične ponudbe Pomurja. Predstavili bodo ponudbo pomurskih zdravilišč, zasebnih gostiln, turističnih kmetij, agencij in društev, domače obrti ter prireditev. Vse to bo povezano s pokušnjo dobrot prekmurske in prleške kuhinje in izvrstnih vin. VREME Do konca tedna se bo nadaljevalo deloma sončno vreme s spremenljivo oblačnostjo in občasnimi plohami ter nevihtami. Milan Kučan, uvodni govornik gospodarstvo. Za Evropsko zvezo (EU) žal močno zaostajamo, razlike pa se ne zmanjšujejo, temveč povečujejo predvsem zaradi ključnega problema: zaostajajoče dodane vrednosti. Značilna je primerjava z Nemčijo. Slovenija ustvari na leto na prebivalca 25.000 DEM dodane vrednosti, Nemčija pa 140.000. V Sloveniji se ne I OBRT IN MALA PODJETJA Rast zatiramo že v kali Izračuni kažejo, da naša država ob sedanji gospodarski rasti ne bo nikoli dosegla razvoja svojih sosed. Žadnja leta nova podjetja ne rastejo več kot gobe po dežju, predvsem zaradi nove zakonodaje, a tudi zato, ker je splahnel podjetniški zalet. To nikakor ne more biti dobro za rast slovenskega gospodarstva, ki po zadnji oceni Evropske komisije že zaostaja za večino srednjeevropskih držav. Če bi Slovenija želela hitro rast, bi se morala ponašati vsaj s 5.000 hitro rastočimi podjetiji. Da bi to dosegla, morajo podjetja nastajati, usihati in se razvijati z drugačno dinamiko, za kar nikakor ni dovolj samo podjetnost posameznikov. Ti nujno potrebujejo ugodne razmere za razvoj in hitro rast, ki jih zdaj ni. Najtežje je ugoditi birokratskim zahtevam. Ob novomeškem sejmu obrti, podjetništva in turizma, ki poteka te dni, bo brez dvoma izrečenih mnogo vzpodbudnih besed o malem gospodarstvu. To ne bo pomagalo kaj dosti, vsaj do tedaj ne, dokler naši podjetni začetniki ne bodo mogli začeti v lopah ali garažah, kot to lahko počno njihovi vrstniki v tujini. Skokovit razvoj bo le utopija, dokler bodo mestni veljaki kričali, da je treba v kali zatreti vsakega podjetnika, ki na črno posega v prostor, ne da bi se pri tem vprašali, zakaj to počne. Ne nazadnje je v Novem mestu skoraj vse, kar diši po razvoju, zgrajeno ali posodobljeno na črno. To dovolj pove o odnosu do razvoja in prihodnosti. BREDA DUŠIČ GORNIK Ali ste dovolj obveščeni? Ljudsko izročilo, ki gre od ust do ust, se kar dobro drži iz roda v rod, a je zanesljiveje shranjeno tisto, kar je za pomembne informacije? Ali se ne znajo dokopati do javno pomembnih medijskih sporočil ali takih sporočil časopisih in menijo, da je tiska zadosti in da jih zadovoljivo obvešča. Zlasti nekatere moti t. i. rumeni tisk. Razmišljajo tudi o tem, ali naj Slovenija dobi še en dnevni časopis. Ob sedanjih časopisih in majhnem številu Slovencev bi novi dnevnik, tako anketa, uspeval le, če bi bil nekaj povsem novega. A 'm m J » IVAN KOŠAK iz Dobrave pri Škocjanu: “Za tistega, ki rad veliko bere, so številni časopisi in revije, ki jih je danes res veliko, dobrodošli, zato so taki ljudje tudi bolje obveščeni. Vse to nič ne pomaga, če ljudje časopisov ne berejo. Jaz redno berem Delo, Dolenjski list, občinska glasila, revijo o konjih, nemško kasaško revijo pa tudi knjige in v njih zvem, kar me zanima.” BOŠTJAN KOČEVAR, ekonomski tehnik iz Metlike: “V Sloveniji je preveč škart tiska, opravljivih novic in rumenega tiska. Menim, da bi lahko to ukinili brez večje škode, čeprav je po drugi strani res, da ljudje to radi berejo, ker nipo-treben večji možganski napor. Tudi dnevnikov je že preveč in ni potrebe po novih, razen če bi izumili kaj revolucionarnega, kar pa je težko verjetno.” JOŽE MRAVINEC, upokojenec iz Vinice: “Rad berem Dolenjski list, ker je v njem veliko zanimivega iz domačih krajev. Naročen sem na Slovenske novice, dobivam časo- pis Elektra Stik in upokojenski časopis, sin pa kupuje več revij. S Sloveniji je glede na število prebivalcev dovolj tiskanih medijev. Ljudje nimajo časa za branje. Marsikdaj berem ponoči, ker podnevi ne utegnem.” Trebnje: “Na šoli prebiram kovne časopise. Berem torej t.i. resne časopise, čeprav se je grozljivo razmahnil rumeni tisk. Zanimiva se mi zdi izkušnja, ko smo naredili dva unikatna razredna časopisa z zelo pestro vsebino, v formatu Dela. Starši so ta naša izdelka dobili domov in povedali, da bi taka časopisa kupovali.” PETER GANC, poklicni šofer pri trgovskem podjetju Miko, doma iz Jablanice pri BoŠtanju: “Nimam kakšne posebne želje po določenem novem časopisu, saj jih je že sedaj preveč. Kupujem bolj lahkotne časopise, kt jih lahko preberem tako rekoč mimogrede, kadar pač imam Čas in voljo za takšno branje, bolje rečeno za razvedrilo.” ADI HOTIČ, dijak iz Šentlenar-ta pri Brežicah: “Ukvarjam se s športom, igram košarko v Interieru Kri' trško. Zato o športnih temah, o košarki še posebej, tudi najraje berem v časopisih. Glede na moje zanimanje je dovolj časopisov. Časopisna informacija o športu lat pisna informacija o športu lahko pomaga športniku, posebno začetniku. Mislim, da je v Sloveniji dovolj časopisov in da obveščajo v MOJCA ŽABKAR, prodajalka iz Kremena pri Krškem: “V Sloveniji je zadosti časopisov. Mislim, da bralca vsestransko obveščajo o dogajanju. Nekaterim časopisom verjamem, vsem pa ne. Nekateri so bolj za razvedrilo in tako jih človek tudi vzame. Časopisi so dragi, zato ni pričakovati, da bi jih ljudje □je veliko kupovali. Vprašanje je, kako bodo uspevali novi. Če bodo izhajali.” tNTUN GAŠPARAC, direktor irekto Hydrovoda Kočevje-Ribnica: “Ča sopisov imamo dovolj. Vsak si lahko izbere tistega, ki mu ustreza. Kdor hoče, je lahko dovolj dobro obveščen o vsem, kar ga zanima. Nimam pa nič proti ustanavljanju novih časopisov, če se ti sami financirajo in so sposobni preživeti. Raznih lokalnih časopisov ne podpiram. Obstoječi časopisi dovolj dobro obravnavate tudi lokalne zadeve.” Ujetniki. (Nadaljevanje s 1. strani) Krški urad župana dela nezakonito) porabo in omogočile nujno večje investiranje v gospodarstvo, je zato najvažnejša naloga, ki je ni mogoče več odlagati. Prvi primanjkljaj v državnem proračunu, pokrit z zadolževanjem v tujini, je poguben in pelje v razprodajo narodnega (državnega) premoženja. Nadzorni odbor občine Krško ugotavlja, da urad župana poslovne in finančne politi' proračuna ne vodi v skladu s predpisi - Župan očitke zanika in pojasnjuje_____________ Tudi guverner Narodne banke Slovenije dr. France Arharje široko, tako rekoč filozofsko utemeljil razvojno vizijo in bičal sedanje deformacije, ki jih vidi predvsem v nebrzdanem potrošništvu in egoizmu. Ta kaj kmalu lahko pripelje do tega, da Slovenija niti približno ne bo to, kar piše v njeni ustavi, to je socialna država. Od tega ideala se že močno oddaljuje, hkrati pa se povečuje bes ljudstva, KRŠKO - Nadzorni odbor občine Krško, ki je pregledal zaključne račune za leti 1995 in 1996, tekoče poslovanje v lanskem letu, predloga proračuna za lansko in letošnje leto in poročilo o plačah poklicnim občinskim funkcionarjem, je prišel do skrb vzbujajočih ugotovitev, da urad župana občine Krško poslovne in finančne politike proračuna ne vodi v skladu s predpisi. • Na Otočcu so govorili strokovnjaki in javni delavci, od rektorja ljubljanske univeze dr. Jožeta Mencingerja do pesnika Nika Grafenauerja. Organizacijski odbor je izdal tudi zbornik, v katerem so objavljeni prispevki dr. Marjana Svetličiča, dr. Lojzeta Sočana, dr. Slavke Kavčič, dr. Staneta Možine, mag. Janeza Hudovernika, dr. Ivana Ibrka, dr. Jožeta Gričarja, dr. Julija Nemaniča in dr. Nevena Boraka. Tako nadzorni odbor, ki ga vodi Marija Grojzdek, ugotavlja, da se letni načrt prihodkov in odhodkov proračuna pri visoko zastavljnem planu ne uresničuje in omogoča neenakomerno uporabo posameznih postavk. Ne spoštujejo osnovnega proračunskega načela, da mora proračun izkazovati vse prejete prihodke na svoj žiro račun in vse odhodke, plačane v tekočem letu. Nadzorni odbor kljub sklepu občinskega sveta pred slabim letom ni dobil na vpogled popisa premoženja občine Krško za leto 1995 in 1996 (dvom, da se popis sploh opravlja), kljub dvakratni urgenci uradu župana pa nadzorni odbor ni dobil niti dokumentacije za izvajanje tekočega in investicijskega vzdrževanja občinske stavbe niti evidence o plačilih nadomestila o skladu stavbnih zemljišč. Nadzorni odbor je prišel do ugotovitve, da se investicijska in vzdrževalna dela ter storitve izvajalcem ne oddajajo v skladu s predpisi, namenski stanovanjski denar pa uporabljajo za materialne stroške v občinski upravi. Urad župana ni uresničil sklepa občinskega sveta o izterjavi dvomljivih in spornih terjatev, odbor pa je ugotovil tudi, daje bilo od janu-arja 1995 do oktobra 1997 za plače voljenim in imenovanim funkcionarjem izplačano preveč. Občinski svet bi moral poročilo nadzornega odbora obravnavati prejšnji četrtek, vendar je bila seja zaradi nesklepčnosti prekinjena, kljub temu pa je bilo ob obravnavanju drugih točk dnevnega reda izrečenih kar nekaj kritik na račun dela občinske uprave, v kateri “vladajo anarhija, nered in neznanje, aparat uprave pa da je prenapihnjen”. Seje se (spet!) ni udeležil niti župan Danilo Siter, tokrat zaradi službenega potovanja, je pa na poročilo pripravil pisni odgortj v katerem navaja, da je le-fif “nanizanka pavšalnih trditevc katerih je občinski svet že razprt] ljal”, predlaga pa, da nadzotj odbor trditve konkretizira, daj lahko na vsako trditev odgovor z dokumentiranim gradivom: župan občine se zavedam, da#‘ odgovoren za izvrševanje prot čuna v skladu s predpisi, in H dejansko delam tako. NobfC zavestne kršitve nisem storil. tiii nisem štoru. l. T. GAZVOCpr --------h PREIZKUS ZA t GLASBENO ŠOLO KRŠKO - Glasbena šola KrijU bo organizirala sprejemni preidv za vpis novih učencev v glasbrtp] šolo, ki bo 23. in 30. maja terT? avgusta; vsakič od 9. do 12. u(ih Glasbeni šoli Krško. Preizkus«!! prilagodili starosti otroka in zaim potrebna posebna priprava;f ] najmlajše je dovolj pesmica pobjVai nem izboru. Starši lahko prija'lrg otroke, starejše od 5 let. Prijavnic za preizkus in informacije o preizkusa so na voljo v tajnišlV' šole. L predvsem tistih ljudi, ki se počutijo zapostavljene in ogoljufane. V vsaki vojni najbolj trpijo otroci Brez uveljavljenih etičnih norm in pravil obnašanja zanesljivo utiramo pot družbeni krizi, značilni za nekdanji liberalni kapitalizem, ki je videl samo dobiček, ne pa človeka. Dr. Arharje na Otočcu zavrnil očitke o pretirano omejujoči denarni politiki, ki udarja predvsem izvoznike, zatrjujoč, da je dolgoročno tako edino pravilno in za Slovenijo dobro. Veteranke NOB: zahtevamo od države, da zagotovi srečno otroštvo in njihovo varno prihodnosti ŠENTJERNEJ - “Zakaj smo vojne veteranke oživile vprašanje o trpljenju otrok v okupirani Sloveniji? Obudile smo ga zato, ker še • - “ J , . ----'------............. uuuuuc auiu ga /.alti, Ml M vedno sodelujemo v družbenem življenju in nam ni vseeno, kako bodo živeli naši vnuki in pravnuki v deželi, za katero smo se bojevale v os vobodilni vojni”. MARJAN LEGAN Gornje sklepno geslo sobotnega srečanja veterank NOB, ki se gaje 16. maja v Šentjerneju udeležilo nekaj nad 150 žena iz širše Dolenjske, Posavja in Bele krajine, zaobjema želje in delovanje generacije, kije prenašala najhuj- MED NAŠIMI EKONOMISTI - Visoki gostje med ekonomisti Dolenjske in Bele krajine, ki so napolnili dvorano Šport hotela na Otočcu. (Foto: A. B.) še napore v letih okupacije in narodnoosvobodilnega boja. Srečanje je pripravil aktiv veterank pri Območnem odboru ZB NOV Novo mesto. Vodila gaje predsednica aktiva Dragica Rome, osrednje poročilo pa je po kulturnem sporedu, ki ga je pripravila šent-jernejska osnovna sola, podala Ivanka Žagar Milovanovič iz Ljubljane. Zborovanje je prikazalo medvojno trpljenje kurirčkov, ilegalčkov, otroških zapornikov in internirancev, taboriščnikov -ukradenih otrok, pregnanih ter izgnanih najmlajših Slovencev in celo dojenčkov, rojenih v nečloveških razmerah na Rabu in v drugih zaporih. Beseda je tekla tudi o ranjenih in ponesrečenih otrocih, žrtvah strelnega orožja, bomb in granat, seveda pa tudi o vlogi Rdečega križa, NOV in žensk, ki so v najtežjih razmerah pomagale najbolj prizadetim žrtvam vojne. Po zbranih podatkih je bilo med okupacijo storjeno nasilje nad 219.500 Šlovenci. V koncentracijskih taboriščih fašistov in nacistov je umrlo pribl. 18.500 internin cev. Okupatorji so ustrelili in ol sili skoraj 3.000 naših rojakov, f ni viri pa govore tudi o 3.000 A tih zapornikih v tržaški Riža^ Najhuje so v vojni trpeli otro'. vseh starosti. Trpljenje jihli zaznamovalo za vse življenje, f Od 600 ukradenih štajerski otrok, ki so hkrati tudi tabor$c niki nacistične Nemčije, jih daik|s živi še pribl. 320. Prof. dr. Z# Konjajev je v zadnjem Dolertjt skem listu opisala pretresljivi medvojna dogajanja z najmlajMi Slovenci. Sobotono srečanje že% veterank je izzvenelo v oster fV test proti vsem vojnam, nasilja J nesrečam.-Slednje prinaša tuf sedanje politično razdvaja^1! ljudstva in obujanje domobra11 skih ter podobnih “stališč in dok* zov” o preteklosti. “Izničevanje prehojene poti' NOB nas seveda ne more odvrfl1’ ti od ponosa, daje sodobna Evfjj, pa protifašistična,” so poudari Krt1:1 veteranke in sprejele za javn-j ' '• abtevafl posebno izjavo. V njej zahod politikov, da jo urejajo 1, upravljajo v korist in srečno otml* štvo ter za varno prihodno"1, današnjih rodov. ^ Drugo mnenje tudi za slovenske bolnike Nared v 72 urah Slovenski bolniki bodo odslej s pomočjo projekta Drugo mnenje, ki ga v naši državi uvaja podjetje Maat s strokovno podporo Kliničnega centra, lahko že v 48 do 72 urah pridobili alternativno specialistično mnenje strokovnjakov najuglednejših ameriških medicinskih ustanov, ne da bi jim bilo pri tem potrebno zapustiti Slo- venijo. Drugo mnenje je v medi cinskih krogih izraz za pridobi —--------o-----------pr vanje dodatnih ali drugačnih pogledov na določeno bolezen in ga v tujini poznajo že dalj časa. Moderne telekomunikacije omogočajo med drugim tudi hitro izmenjavo podatkov, slik in filmov, kar zdravnikom omogoča, da v nekaj urah pregledajo podatke o bolniku in dajo svoje mnenje, ne da bi videli bolnika. Projektu so se pridružile tudi nekatere slovenske organizacije, ki bodo storitev Drugo mnenje ponujale svojim uporabnikom kot dodano vrednost: Mobitel (storitev bo vključena v poslovni naročniški paket v sistemu Mobitel GSM), Zavarovalnica Maribor (storitev bo ponujena vsem zavarovancem) in Nova Ljubljanska banka (Storitev bo ponujena seniorjem - upokojencem, ki se bodo odločili za srebrn račun NLB). NAGRADA ZA VITRO LJUBLJANA- V ponedeljek je v Ameriškem centru v Ljubljani Bojan Žnidaršič, direktor družbe Vitra iz Cerknice prejel nagrado v višini 20.000 dolarjev. Kot nevladno organizacijo, ki si prizadeva za demokracijo in civilno družbo, so jo za prvo mesto med petimi nominirankami iz Slovenije izbrali predstavniki Evropske zveze in ZDA. Sklad nagrad je nastal ob 50-letnici Marshallovega načrta in 40-letnici Rimskega sporazuma, prejela pa jo je po ena nevladna organizacija v vsaki od tranzicijskih držav srednje in vzhodne Evrope ter bivše Sovjetske zveze. Vitra zadnja štiri leta skrbi za uravnoteženje razvoja in revitalizacijo na podeželju, predvsem na gospodarsko izoliranem območju enajstih občin na Notranjskem in Dolenjskem. PLESALI NA OTOČCU OTOČEC - Plesni center Dolenjske in Hoteli Otočec so v soboto, 16. maja, v restavraciji Tango na Otočcu pripravili finale pokala Otočca v družabnem plesu, na katerem je nastopilo 40 parov. Med pionirji sta zmagala Marko Žagar in Lara Gornik, drugo mesto je pripadlo Luki Ajdišku in Diani Šinkovec, medtem ko sta tretje mesto osvojila Anže Korelec in Ina Pečelin, Med mladinci sta bila najboljša Matjaž Valenčič in Tanja Colarič. 1 Mariborsko pismo Novo upanje ali grad v oblakih? Načrti z Evroparkom MARIBOR - Na začetku novega tisočletja, torej leta 2000, bo v Mariboru odprl vrata novi in največji nakupovalni center v državi, ki ga bo Interspar začel graditi še to jesen. Otvoritev Evroparka, kakor se bo novi nakupovalni center imenoval, bo nadvse simbolič-saj se bo z njo začela uve- ljavljati nova vloga, ki naj bi jo imel Maribor v naslednjem sto- letju v združeni Evropi. Ce ' ' ' -e lahko verjamemo načrtovalcem mestnega razvoja z županom dr. Alojzem Križmanom na čelu, potem Maribor v naslednjem stoletju ne bo več zgolj industrijsko središče, temveč se bo zaradi svoje geografske lege poskušal uveljaviti zlasti kot pomembno logistično, sejemsko in trgovsko središče. V mestu, kjer se bosta križali avtocesta od Munchna in Dunaja do Zagreba in Beograda ter od Trsta in Ljubljane do Budimpešte, bodo uredili veliko prostocarinsko ekonomsko cono. Zakon, ki bo omogočal ustanovitev takšne cone, je v državnem zboru že v drugem branju. Prav tako boj Maribor križišče moderniziranih železniških poti od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu Evrope. Zato bodo f mestu zgradili velik železniški terminal. Povezali ga bodo Z letališčem, ki ga nameravajo ob' noviti še preit letom 2000. Letališče bodo povezali tudi z avtocestnim križem. Tako bo Maribor postal nekakšna kontinentalna luka, ki bo z železnico in avtocesto povezana tudi z Luko Koper. V središču mesta pa bo v začetku novega stoletja zraslo novo poslovno središče, v katerem bo tudi ogromno sejmišče. Ob vhodu v center Drava, kakor se bo imenovala poslovna cona, bodo zgradili omenjeni nakupovalni center Euro-park. Gre za objekt, ki se b° raztezal skoraj na 4 hektarjih oziroma natanko na 38.30® kvadratnih metrih zazidalnih površin. V vseh etažah bo ime' blizu 100.000 kvadratnih me1" rov bruto površin, pod njim in zraven njega pa bo še 1.51® parkirišč. Izgradnja Europarka, v katerem bo poleg Intersparove veleblagovnice tudi 6® drugih trgovin in storitvenih lokalov, bo stala 8,5 milijard tolarjev brez komunalne ureditve, za katero bo poskrbela mestna občina, ki je za prodajo mestnega zemljišča investitorju že iztržila blizu 2 milijardi tolarjev-TOMAŽ KŠELA ifjjjvomeška kronika MOŠTVO - Novomeški svet-dobili prošnjo, naj bi iz tišjih vrst sestavili nogometno BMtvo, ki bi se pomerilo z žen--y0 n°gometno ekipo. Glede jvo a Močno strankarsko razde-e- lei)ost bo zelo težko spraviti % *uPaj homogeno ekipo. Če se jij MPo obnašali tako kot v po-0t anskih klopeh, se bodo v 1» rnem “driblali” med sabo in vO 'tacali v piščali. Nasploh pa je ‘K Planje, če ne bodo ženske s® ,udi nasploh bolj moško moštvo °f°tvrli predstavniki ljudstva. MV - Na prvomajskem |C po katerem se je ime-j-Va^a še za njegovega življe-1'J.' ^ sled herojev se je ohra-J. a do današnjih dni. Na avto-Bb|Snen) postajališču še stoji -'v ®deli napis: Cesta herojev. )(!t. “5'dlu ne herojem to ne kra-''nr,i,eCne8a počitka na bližnjem rafte^u. USTILNA - Nova čistilna tr«fava v Češč* vasi, prva take »j,. . v Sloveniji, ni nič v pri-rr' ris 'tV's kapelico v Srebrničah C >rotnem bregu Krke. Ob 1 ‘bji °r‘tv* srebrniške kapelice je kisle ®*avna cesta proti Straži X0raj dve uri zaprta za promet, J so °tv°ritvi čistilne naprave pa Avtomobili vozili skoraj med fL^opajočimi. Pa tudi žegnali nič' NaPaki bodo lahko po-ia}b]ijV!li °b slovesni otvoritvi jCSfc največje črne gradnje v iC^ini. 'i »K iti P gospa je rekla, da je novi -jj- n o varnosti v cestnem nekaj čudovitega: voz-TV izP‘t ima že 30 let, sedaj je ,ii v rožicah zapeljala čez v Čf° luč in bo spet mlada |F “«tco. ^jljbkranjski drobiž] rn. OKREPČEVALNICA jcv ^ FARO” - V Žužemberku pohoto, 16. maja, v Baragovi Ul'odprl novo okrepčevalnico p^.d1 Simon Šercelj. Simon sc je deki sil 1° k°l šofer pa tudi 'r°nik, tako da je gostinstvo Okt e8°v ,re,j' posel. V novi Cc^Pdevalnici, ki je pod farno ko*v,jo, si bodo poslej gosti lah-H^MIi^žejo vsak dan, pa tudi ob tV^l-A NOVA FUŽINA -2} t Jani so pred dnevi izdali že l*hk CVilko glasila Fužina. V njej VjijO Preberete zanimiv prispe-bv Matije Žargija o Železarni na bre> ki je delala celo kandela-let *a Benetke, življenjepis 92-b|ajega Janeza Grivca s Hriba pri dru*Urn Lipovcu, prispevke o delu lik .’ Prispevke mladih dopis-btaa.v 'n drugega zanimivega ^Lesarski izlet - n-a- skl°nalni kolesarski izlet po rini-hy^esti od Ivančne Gorice do ra bo 14. junija. Letos bo Oj ,Ce kasneje kot običajno. Več ‘e'u prihodnjič! S. M. IZ NAŠIH OBČI M DONATORJI ZA NOVOMEŠKO GIMNAZIJO - Prejšnjo sredo so v Krki slovesno podpisali pogodbe za donatorski sklad novomeške gimnazije. Blizu 30 donatorjev je doslej v sklad preispevalo že okoli 100 milijonov tolarjev, ki so jih morali porabiti za dela pri obnovi gimnazijske stavbe v skladu z zahtevami spomeniškega varstva, ki jih ministrstvo ni hotelo plačati. Pomoč donatorjev je potrebna tudi pri nakupu opreme, saj bo od okoli 90 milijonov, kolikor bo stala oprema, država zagotovila le dobro polovico. Z velikim prispevkom donatorjev bodo novomeški gimnazijci po dveh letih gostovanja v srednješolskem centru v Šmihelu novo šolsko leto začeli v povsem obnovljeni gimnazijski stavbi. Na sliki: podpis donatorske pogodbe. (Foto: A. B.) HOČEJO SVOJE OBČINE - 33 krajevnih skupnosti, ki so aprila izpadle z vladnega seznama referendumskih območij za ustanovitev novih občin, seje v prizadevanjih za dosego svojih pravic povezalo in ustanovilo odbor, katerega sedež je v Mimi Peči. Ustavno sodišče je zavrnjenim KS dalo prav in tako bo junija še en referendum. Odbor je v četrtek na sestanku v Novem mestu sklenil, da se pred referendumom sestanejo z ministrom za lokalno samoupravo in pristojno komisijo Državnega zbora ter z vodji poslanskih skupin. Pred odločanjem o novih občinah je slišati celo namige, da Državni zbor ne bo potrdil nobene nove občine. Ker sta najmočnejši vladni stranki nenaklonjeni novim občinam, še posebej tem, ki so do referenduma prišle preko Ustavnega sodišča, pričakujejo tudi temu ustrezno negativno propagando, zato bi odrinjeni radi svoja stališča razložili tudi na televizijski javni tribuni. Na fotografiji: z zadnjega sestanka odbora v Novem mestu. (Foto: A. B.) V Strešniku ne delajo strešnikov Strešnik iz Dobruške vasi proizvaja betonsko galanterijo in zadnja leta posluje z dobičkom - Lep del dohodka od Bramacovega dobička in najemnine - Se trgovina DOBRUŠKA VAS - Ko je novomeškemu Novoteksu šlo dobro, so leta 1978 ustanovili obrat v Dobruški vasi pri Škocjanu in v njem je stekla dejavnost, ki s testilom ni imela nobenega opravka - proizvodnja betonskih strešnikov. Nekdaj veliko in trdno podjetje Novoteks je razpadlo, njegov nekdanji dobruški obrat, ki seje že dolgo tega osamosvojil, pa še deluje, čeprav so proizvodnjo betonskih strešnikov opustili že pred sedmimi leti. Leta 1991 je bil Strešnik eden od ustanoviteljev mešanega podjetja Bramac v večinski lasti avstrijskega koncerna in proizvodnjo betonskih strešnikov je prevzelo to novo podjetje. Bramac Slovenija je najemnik prostorov in zemljišča v lasti Strešnika, ki je po novem, ko je pred nedavnim tretji partner, dravograjski Kograd, prodal svoj delež, nekaj več kot 32-odstotni lastnik Bramaca. “Strešnik pa je ostal pri programu betonske galanterije,” pravi njegov podjetni direktor Bojan Saje. Tako izdelujejo betonske bloke, vogalnike, dimniške elemente, ukarjajo se s proizvodnjo peščenih agregatov, v okviru tako imenovanega mono programa pa izdelujejo betonske garaže, čakalnice, montažne objekte. V Strešniku je zaposlenih 35 ljudi. “Najbolj donosna je proizvodnja peska, zato smo v zadnjih dveh letih posodobili delo v našem peskokopu v Dol. Laknicah, kjer imamo dovolj materiala za nadaljnjih 30 let. Postavili bomo tudi novo sodobno separacijo za proizvodnjo peščenih agregatov in bomo prodajo peska Baramacu, s katerim imamo dolgoročno pogodbo, še povečali; celotna naložba bo veljala več kot 9 milijonov tolarjev,” je povedal Saje. Načrtujejo tudi novo betonarno, s katero naj bi primaknili svoj piskrček pft gradnji avtoceste, pa novo proizvodno halo za betonsko galanterijo. Če bo šlo vse po načrtih, bodo pove- Bojan Saje čali tudi število zaposlenih. Usmerjajo se tudi v izvajanje splošnih gradbenih del, zlasti v škocjanski in sosednji šentjernejski občini; zadnje njihovo večje delo s tega področja je bila gradnja škocjanske lekarne, seveda pa opravljajo tudi vsa gradbena dela v okviru svojih investicij. Od leta 1993 Strešnik posluje z dobičkom. Tekoče poslovanje so lansko leto zaključili s tako imenovano pozitivno ničlo, njihov del Bramacovega dobička in prihodki od najmenine pa so dobiček. Na- jemnina se bo po novi pogodbi z letom 2001 povečala, tako da bodo s tega naslova dobivali okoli 50 milijonov tolarjev na leto, za lani pa so dobili 38 milijonov tolarjev. A. BARTELJ POHOD NA MENINO PLANINO NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis vabi vse svoje člane, simpatizerje in ostale ljubitelje planin, da se jim pridružijo na enodnevnem pohodu na Menino planino (1508 m), in sicer v soboto, 30. maja. Odhod avtobusa s parkirišča nasproti avtobusne postaje bo ob 6. uri zjutraj. Prijave zbirajo do zasedenosti avtobusa oz. najkasneje do četrtka, 28. maja: predsednica dru-štya Danica Štrukelj, tel.: 324-036, Marko Rems, tel.: 323-724 ali 26-811 ali 0609 652-426; Tone Progar, tel.: 22-182. TEKMOVANJE GASILCEV ŠKOCJAN - Gasilska zveza Novo mesto bo pripravilo v nedeljo dopoldne tekmovanje za pionirje in mladince z Dolenjske. Tekmovanje bo pri gasilskem domu v Škocjanu, pomerilo pa se bo preko tisoč mladih gasilcev. Deljena mnenja o posvetilu Na spominskem obeležju žrtvam vojne v Škocjanu in na Bučki ŠKOCJAN - Člani škocjanskega občinskega sveta so razpravljali med drugim tudi o vsebini posvetila, ki bo vklesano na spominskem obeležju žrtvam vojne v Škocjanu in na plošči na Bučki. Zaradi bojazni, da bi prav to posvetilo ponovno odpiralo že zaceljene rane in oživljalo sovraštvo med občani, so tej točki namenili kar dobršen del seje, vendar popolno soglasje ni bilo doseženo. Mnenja so bila deljena. Večina je menila, da mora biti iz napisa jasno razviden namen postavitve. Po temeljitem premisleku so svetniki z večino glasov sprejeli vsebino, ki so jo predlagali člani odbora za postavitev obeležja. Škocjanu bo v bodoče možno izplačilo gotovine s plačilno kartico Activa Maestro. Člani sveta se z odgovorom niso strinjali in želijo, aa banka le prisluhne potrebam kraja. Svetniki so se pogovarjali tudi o bližajočem se občinskem prazniku, ki ga praznujejo 6. julija, na dan rojstva velikega rojaka, raziskovalca Belega Nila in misijonarja dr. Ignacija Knobleharja. V okviru občinskega praznika bodo v Škocjanu pripravili več prire- ditev- M. BOŽIČ JAVNA TRIBUNA O NOVEM MESTU NOVO MESTO - Društvo Novo mesto priredi v sredo, 27. maja, javno tribuno na temo Novomeško zgodovinsko mestno jedro - stanje, pričakovanja, ukrepi; tribuna bo ob 8. uri zvečer v hotelu Krka, vodil pa jo bo arhitekt Jovo Grobo všek. Beseda bo tekla o preteklosti mesta, njegovem duhovnem naboju, materialnih ostankih, primernosti za bivanje, prometu in še čem. ZASEGLI OROŽJE CEROV LOG - V ponedeljek, 18. maja, so policisti na podlagi odredbe okrajnega sodišča v Novem mestu opravili hišno preiskavo pri T. M. iz Cerovega Loga ter ji zasegli puško, dva nabojnika in 61 nabojev. Zaradi kršitve zakona o orožju bodo policisti zoper njo napisali predlog sodniku za prekrške. USTANOVILI MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO ŽAREK - S svojim govorom je navdušil dr. Jože Ramovš, predtem pa je nastopil klavirski trio glasbene šole Marjana Kozine pod vodstvom mentorice Mateje Mirtek. (Foto: J. D.) Škocjanska občina je na pobudo in zahtevo članov občinskega sveta zaprosila Dolenjsko banko za razširitev poslovanja agencije Škocjan, in sicer, da bi banka v Škocjanu poslovala tudi ob sobotah popoldan. Dolenjska banka v odgovoru ugotavlja, da za zdaj ni pogojev za širitev poslovnega časa škocjanske agencije, še posebno ne sedaj, ko je banka podisala pogodbo s Pošto Slovenije. Na dveh prodajnih mestih Active v Medgeneracijske skupine za jutri Ustanovili društvo Utrip - Skupine starih za samopomoč za lepšo in smiselno starost NOVO MESTO - “Današnja srednja generacija bo v svoji starosti živela tako, kot si bo 'postlala’ v svoji aktivni dobi.” Ta misel je bila osnovni moto ob ustanovitvi medgeneracijskega društva Utrip Novo mesto prejšnji četrtek v novomeškem hotelu Krka, ki se je je udeležil tudi dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona TVstenjaka in vodja slovenskega projekta skupin starih za samopomoč. Po kvalifikaciji združenih naro- meškem Domu starejših občanov dov je narod, ki ima več kot 10 odst. prebivalstva starega nad 65 let, star narod. Tudi podatki za Slovenijo kažejo, da smo star narod, saj je bilo lani več kot 255.000 ljudi, starih nad 65 let, kar pomeni 13 odst. vsega prebivalstva. Današnji stari ljudje so materialno kar dobro preskrbljeni, na žalost pa so mnogokrat zelo osamljeni. V Sloveniji že več kot deset let delujejo skupine starih za samopomoč, ki rešujejo probleme osamljenosti, na našem območju delujejo take skupine že v novo- Da bi takšne skupine delovale tudi za starostnike, ki živijo doma, so v četrtek ustanovili medgeneracijsko društvo Žarek, ki bo delovalo na območju novomeške, šentjernejske in škocjanske občine. Društvu sta se v četrtek med drugimi pridružila tudi novomeški in Šentjernejski župan. Pomen tovrstnega organiziranja je zelo nazorno razložil dr. Jože Ramovš. Uporabil je znano Trstenjakovo razlago o štirih letnih časih. Sodobna civilizacija žal ne pozna več harmonije letnih časov. “Zato iščemo nove načine, ki bodo primerni za poindustrijski čas. To so medgeneracijske skupine za samopomoč,” je dejal dr. Ramovš. Poudaril je še, da bomo morali, ko bomo stari, živeti mirno in enostavno ob polovico manjših pokojninah, kot jih imajo • Predsednica društva je postala Anica Hofferle, sedež društva pa je na Rozmanovi ulici 30 v Novem mestu. Kot najpomembnejšo nalogo so si zadali organiziranje mreže skupin, ki jih bodo začeli ustanavljati konec leta. upokojenci sedaj, zato pa bolj smiselno in ob povezavi prve in druge generacije. J. DORNIŽ V v Čistilna naprava v Cešči vasi BTC in Komunala investirala več kot 35 milijonov tolarjev ČEŠČA VAS - Novomeška Komunala je zaradi vse večje onesnaženosti vodotokov pred osmimi leti začela pospešeno graditi čistilne naprave. Tako je v novomeški občini v čiščenje zajetih že večina odpadnih voda iz industrije in pol odpadnih voda iz gospodinjstev. Čistilne naprave za biološko čiščenje so v Novem mestu, na Otočcu, v Šmarjeti, Mirni peči, Dolenjskih Toplicah, na Selih pri Straži, prejšnjo sredo pa so slovesno predali svojemu namenu tudi čistilno napravo v Češči vasi. Slovesne otvoritve seje med drugim udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Frand Steinman. Čistilno napravo v Češči vasi so delavci Vodnogospodarskega podjetja začeli graditi februarja lani, investitorja pa sta bila novomeška Komunala in novomeška poslovna enota Blagovno transportnega centra Ljubljana. Celotna investicija je stala več kot 35 milijonov tolarjev, od tega je več kot polovico prispeval Blagovno transportni center. Zmogljivost biološke čistilne naprave je 400 enot, kar pomeni, da lahko kakovostno prečisti komunalne odplake 400 prebivalcev. Poleg Blagovnotrans-portnega centra je na čistilno priključeno tudi celotno naselje Češča vas, ki je imelo že zgra- jeno kanalizacijsko omrežje, vendar so bile do sedaj odplake speljane v Krko. Biološka čistilna naprava z mehanskim pred-čiščenjem je zgrajena po najnovejši tehnologiji in je edina tako velika v Sloveniji, ki omogoča, da se iz odplak izločajo nitriti, dušik in fosfor. Gradbena dela je opravilo Vodnogospodarsko podjetje, montažo Okolje Consulting, elektroinstalacije podjetje Elmat; vsa tri podjetja so iz Novega mesta, prenos podatkov pa Elteh iz Kranja. J. D. OB ODPRTJU ČISTILNE NA -PRAVE V ČEŠČI VASI - Za kulturni program so poskrbeli pevci Dolenjskega okteta in mladi plesalci folklorne skupine Kres. (Foto: J. D.) S Č I M mi J f^ehodpoM^ J Pomoč na domu dobro uveljavljena V metliški občini je v brezplačno pomoč starejšim in invalidnim na domu vključenih 24 občanov, ki jim preko javnih del pomagata dve delavki - Kmalu tudi redna zaposlitev? METLIKA - V okviru Centra za socialno delo poteka v metliški občini od leta 1992 pomoč starejšim in invalidnim osebam na domu. Tovrstna pomoč se vse bolj uveljavlja, povpraševanje po njej pa postaja celo večje, kot lahko na centru zagotovijo pomoči. Letos je v program pomoči na pove Krašovčeva. Ob tem dodaja, SREDNJEŠOLCI SE PREDSTA VIJO - Predstavitev metliške Srednje šole tekstilne usmeritve ob koncu šolskega leta je postala že tradicionalna, prepolna dvorana kulturnega doma pa je dokaz; da si ljudje radi ogledajo, kaj poleg obveznega učenja in šivanja še znajo dijaki edine metliške srednje šole. Na petkovi prireditvi z naslovom “Maj - naš pomladni zaveznik ” so se predstavile gledališka skupina in plesalke, pripravili pa so tudi bogato modno revijo (na fotografiji), na kateri so pokazali oblačila za različne priložnosti, ki so jih po lastnih zamislih ukrojili in sami sešili. Ob tej priložnosti so izdali šolsko glasilo Gumbki. (Foto: M. B.-J.) domu vključenih 24 občanov, od tega dva otroka in dva invalida. Najmlajši je star 5, najstarejši 85 let, prevladujejo pa ljudje v starosti od 75 do 85 let. Zanje preko javnih del skrbita dve delavki. Pomoč na domu se je v metliški občini že zelo ukoreninila, vendar jo od vsega začetka izvajata le po dve delavki. Po besedah direktorice Centra za socialno delo Metlika Nade Kraševec bi potrebovali vsaj še eno delavko, saj sedaj ena skrbi za 12 oseb, po normativih pa bi lahko le za 4. “Res pa je, da je težko dobiti nove izvajalke, saj lahko preko javnih del to delo po novem vsaka opravlja le dve leti. Pri starih ljudeh je zaradi tega določila precej težav, saj potrebujejo veliko več časa, da se navežejo na delavke in jim zaupajo, zato pa je potem ta vez toliko trdnejša. Drži tudi, da marsikdo to delo odkloni, saj je težko in odgovorno, dobrodošle pa so tudi izkušnje za delo z ljudmi,” daje Zavod za zaposlovanje izdal navodilo, po katerem se v javna dela lahko vključijo le brezposelni, ki so prejemniki denarnega nadomestila ali pomoči Zavoda ali prejemniki socialnovarstvenih dajatev pri Centru za socialno delo. “Tudi s tem se je krog možnih kandidatov zožil, predvsem pa so zaprte možnosti tistim, ki bi bili si<;er pripravljeni z veseljem opravljati to delo,” potarna direktorica. Ob vseh težavah so še problemi z nagrajevanjem, saj PRENOVLJENIN VEČJI MARKET -Generalni direktor Dolenjke Maksimilijan Jakopin je v petek slovesno odprl prenovljeni in povečani market na Čardaku v Črnomlju. Že lani so v marketu odprli diskont s prodajnim programom Jate, tokrat pa še 85 kv. metrov novih prodajnih površin. Naložba, ki jo je Dolenjka financirala z lastnim denarjem, je veljala 40 milijonov tolarjev, od tega 40 odst. gradbeno-obrtniška dela, ostalo pa oprema. Naslednji mesec bodo prenovili še bife, sicer pa so s povečanjem in prenovo trgovine popestrili izbiro blaga in izboljšali delovne razmere zaposlenih s poslovodkinjo Danico Romšek na čelu. Na fotografiji: prvi kupci so pohiteli z nakupom v prenovljenem marketu. (Foto: M. B.-J.) ČISTILI KRUPO SEMIČ - Potapljaški klub Semič je v sodelovanju s krškimi, blejskimi In ljubljanskimi potapljači pretekli konec tedna pripravil či- ščenje srednjega toka reke Krupe. Okrog 40 potaplja- čem je priskočilo na pomoč prav toliko domačinov. To je bila letos že druga čistilna akcija potapljačev v Krupi, načrtpjejo pa še eno v zgornjem toku reke. HUMANITARNA AKCIJA ZA VDC ČRNOMELJ - Humanitarna akcija zbiranja prispevkov za gradnjo Varstveno-delovnega centra (VDC) v Črnomlju, v katerega so vključene odrasle motene osebe iz črnomaljske, metliške in semiške občine, se je začela lani s prvim denarnim prispevkom podjetja Danfoss Compressors Črnomelj. Projekt za gradnjo centra je izdelan in je v potrditvi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, prav tako pogodba o sofinanciranju naložbe. Do 15. maja je denar za VDC prispevalo 65 darovalcev, bodisi podjetij, podjetnikov, obrtnikov, klubov, društev, občanov in drugih. Župan črnomaljske občine Andrej Fabjan in Ema Šujica, ravnateljica osnovne šole Milke Šobar-Nataše, v okviru katere deluje VDC, se za prispevke iskreno zahvaljujeta. Tisti, ki bi radi prispevali za gradnjo VDC, pa lahko svoje prispevke še vedno nakažejo na žiro račun 52110-603-40302, sklic na številko 200. Da ne bodo prepoznavni le po krvi Volilna skupščina območnega združenja Rdečega križa Črnomelj - Ugodnosti za krvodajalce? - Velika pozornost socialno ogroženim družinam - Priznanja za požrtvovalno delo v RK ČRNOMELJ, SEMIČ - Pretekli teden je bila v Črnomlju volilna skupščina območnega združena Rdečega križa Črnomelj, ki zajema črnomaljsko in semiško občino. Na iyej so izvolili nove organe, predsednica območnega združenja pa še naprej ostaja Urška Čirič. ZA POŽRTVOVALNO DELO -Namestnica generalnega sekretarka RKS Darja Horvat in predsednica Območnega združenja RK Črnomelj sta ob koncu skupščine podelili priznanja za požrtvovalno delo v organizaciji. Prejeli so jih: osnovne šole Semič, Loka in Mirana Jarca, Dom starejših občanov in Silvester Mihelčič (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) Namestnica generalnega sekre tarja RKS Darja Horvat se je zahvalila prizadevnim aktivistom RK, brez katerih v organizaciji obsežnemu delu sploh ne bi bili kos. Pohvalila je tudi sredstva javnega obveščanja, ki so pri delu RK odigrali pomembno vlogo. Ker pa zgolj z dobro voljo ne gre, ni pozabila na številne donatorje. Poudarila je, da je pomembna višja raven njihovega dela, da ne bodo ljudje Rdečega križa prepoznali le po krvi in starih oblačilih. Letos mineva 45 let krvodajalstva, ki ga bodo po besedah Horvatove proslavljali tako, da bodo predstavili, kai krvodajalstvo sploh pomeni. Čeprav je območno združenje RK Črnomelj v preteklem letu, po obširnem poročilu sodeč, opravilo pomembno delo, pa se je razprava vrtela predvsem okrog krvodajalstva. Slišati je bilo, da imajo zlasti v semiški Iskri, kjer imajo zaposleni, ki gredo na republiško krvodajalsko akcijo, prosta dva dneva, precej težav pri organizaciji dela. Krvodajalci, ki so dali kri več kot desetkrat, pa so predlagali, da bi imeli ugodnosti bodisi pri nakupu zdravil ali pri skrajšanju čakalne dobe za specialistične preglede. Horvatova je pojasnila, da je usklajevanje glede krvodajalskih akcij s podjetji nemogoče, ker jih je preveč. Ker pa imajo v večini podjetij krvodajalci po en prost dan, ni tolikšnega izpada v proizvodnji. Strinjala se sr Četrti zvon v gribeljski cerkvi • Na območnem združenju RK Črnomelj veliko pozornost posvečajo socialno ogroženim družinam. Tako bo letos v organizaciji RK letovalo na Debelem Rtiču 84 otrok iz črnomaljske in semiške občine. Ogroženim družinam dajejo tudi pakete z oblačili in hrano. Na območnem združenju jim primanjkuje predvsem otroških oblačil. Pomoč sprejemajo vsak dan, dobrodošel pa bi bil tudi seznam potreb družin. Sicer pa bodo v sodelovanju z glasbeno šolo Črnomelj jeseni organizirali humanitarni koncert, katerega izkupiček bo namenjen socialno ogroženim družinam. Gribeljci so začeli zbirati denar za zvon, a seje nabralo dovolj sredstev tudi za prepotrebno obnovo cerkve - Pomoč celo iz Avstralce - Zvon dvignili v zvonik 21. junija GRIBLJE - Gribeljska cerkev sv. Vida, sicer podružnica podzemeljske župnije, je imela nekdaj tri zvonove, vendar so med prvo svetovno vojno tako kot še marsikje drugje pobrali in pretopili v topove. Ostal je le ngjmai^jši, navček, ki ve|ja za enega ngjstarejših v Beli krgjini, s^j je bil narejen že leta 1641. Leta 1923 je cerkev sicer dobila še dva zvonova, vendar navček ne po velikosti ne po tonu ne gre skupaj z ostalima dvema. Povrh tega je v zvoniku manjkal glavni zvon. Zato so pred približno pol leta Gribeljci pričeli zbirati denar za nakup glavnega zvona. “Prošnjo smo naslovili tudi na Gribelj-ce, ki živijo po svetu, in so se zelo izkazali. Pohvaliti moram tudi črnomaljsko občino, ki je prispevala denar za obnovo fasade, pa tudi Slovence v Avstraliji, ki sem jih spoznal ob lanskem svetovnem prvenstvu oračev. Mnogi od njih sploh ne vedo, kje so Griblje, a so kljub temu zbrali 570 avstralskih dolarjev in nam jih poslali,” pove Tone Filak, predsednik odbora za nakup zvona in obnovo gribeljske cerkve. Skratka, odziv na zbiralno akcijo je bil tako velik, da so zbrali dovolj sredstev ne le za zvon, ampak tudi za obnovo cerkve, ki je bila sicer že dolgo potrebna adaptacije, a za to ni bilo nikoli dovolj denarja. Z obnovo cerkve, ki je zapisana tudi v projektu CRPOV in je potekaja v sodelovanju z Zavodom za' varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, so v Gribljah pričeli v začetku letošnjega aprila. Obnovili so fasado in del notranjščine, zamenjali žlebove, na novo bo narejeno stopnišče v zvoniku ter še več manjših del. Celotna naložba z zvonom vred bo veljala 3 milijone tolarjev. Četrti gribeljski zvon, ki je s 676 kilogrami najtežji, so pretekli petek iz žalskega podjetja Feniks že pripeljali v Podzemelj in ga shranili pri župniku Alojziju Brcetu. Zvon, na katerem je relief sv. Vida, podoba pa je vzeta z glavnega gribeljskega oltarja, bodo 20. junija z vozom na konjsko vprego v povorki odpeljali iz Podzemlja v Griblje ter ga naslednji dan ob slovesni maši dvignili v zvonik. Hkrati bodo tudi blagoslovili novi zvon in obnovljeno cerkev sv. Vida. je, da bo potrebno urediti tako, da delovni proces ne bo preveč trpel, krvodajalske akcije pa bodo dosegle svoj namen. M. BEZEK-JAKŠE denar z Zavoda za zaposlovanje prihaja tudi z enomesečno zamudo, medtem ko občina redno izpolnjuje obveznosti. Kot je povedala Krašovčeva, naj bi se letos vsaj ena od delavk, ki sedaj delata preko javnih del, redno zaposlila, čeprav na občini o tem še niso temeljito premislili. Vendar so se že v precej občinah odločili za to, država pa jim je namenila denar v obliki izravnave. Sicer pa je na državni ravni v pripravi tudi pravilnik o plačilu pomoči na domu, kije sedaj zastonj. M. BEZEK-JAKŠE ODPRTI DAN DOMA METLIKA - Dom počitka Metlika vabi v četrtek, 28. maja, ob 10. uri na dan odprtih vrat doma. Na slovenosti se bodo predstavili dijaki Srednje šole tekstilne usmeritve Metlika, na ogled pa bosta razstava ročnih del stanovalcev doma in novi prostori domske knjižnice. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi 3. številko domskega časopisa Vigred. Vabljeni, vrata v dom bodo vsem na stežaj odprta! PREDSTAVITEV KASETE “V BELO KRAJINO” METLIKA - V petek, 22. maja, bo ob 17. uri na dvorišču metliškega gradu predstavitev prve kasete dueta “Veliki in mali baron”. Naslov kasete je V Belo krajino, na njej pa je deset skladb. PRIJAVE ZA IZLET METLIKA - Društvo upokojencev Metlika obvešča svoje člane, da je zadnji čas, da se prijavijo na izlet v dolenjsko Posavje, ki bo v sredo, 27. maja. Prijavite se lahko po telefonu ali osebno v društveni pisarni. ŽIVI VARČNO ČRNOMELJ - Učenci 7. a in 7. b razreda črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca vljudno vabijo na predstavitev projekta “Živi varčno, da boš živel bolje!” ki bo v četrtek, 21. maja, ob 15.30 v telovadnici šole. O ŽIVLJENJU V PARKIH MALI NERAJEC - V četrtek, 28. maja, bo ob 18. uri Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič v gostilni Balkovec v Malem Neraj-cu pripravilo okroglo mizo o življenju v parkih, predvsem pa o ekološkem kmetovanju. Vabljeni vsi, kijih tovrstna tematika zanima, zlasti pa ljudje, ki živijo v parkih. MINISTER GANTAR V VINICI VINICA - Krajevno skupnost Vinica bo 26. maja obiskal minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Najprej si bo ogledal obkolpsko dolino od Preloke do Vukovcev, ob 17.30 pa bo v lovskem domu okrogla miza o jezovih na Kolpi, krajinskem parku Kolpa ter vodooskrbi in kanalizaciji v viniški krajevni skupnosti. DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj M. BEZEK-JAKŠE NAJTEŽJI ZVON - Pretekli petek je moralo kar enajst mož močno napeti mišice, da jim je uspelo spraviti nov gribeljski zvon s tovornjaka v župnijsko garažo v Podzemlju. Čez mesec dni pa ga bodo slovesno dvignili v zvonik cerkve sv. Vida. Sicer pa imajo v Gribljah v načrtu tudi ureditev električnega zvonjenja. (Foto: M. B.-J.) NAJVEČJA SKRB, ki pre> „ Metličane te dni, je, kako sf ej| končala letošnja Vinska vigre ^ bo potekala pod pritiskom n? Jtoi ga cestnoprometnega zako j Pivci so prepričani, da bo katastrofa, kajti šoferji se ° bodo upali nacejati kot prej leta. Najbolj vneti se priduS ® da si bodo najeli šoferja, ki!s trezen vztrajaldo jutranjih ut jk izključujejo pa tudi javnih prt" | zov: z vlakom in avtobusi. B» Sin pa se bodo verjetno zadovo og kar z lastnimi nogami, pa če W ap še tako trhle in majave. tvr PRIPRAVLJALO medna? s nih kulturnih prireditev Pridi1 ^ čer na grad imajo izdelan lete ‘ program, ki se bo pričel že junija in bo trajal do konca aC| sta. Letošnje predstave bo ou> zmotilo urejanje grajske sta* 71 vendar ima prireditveni odj®111 predvidene rezervne lokat611 tako da ne bo odpadla noben* ki načrtovanih prireditev. Od obi Up skih skupin bodo na grajsktil, dvorišču nastopile Pojoče ste! ee Indust bag, ki je pred krati ol izdal svojo drugo ČD ploščo, d$ nadobudni bend Cancenbt|t|n Dvorišče pa bo najbrž prem1 fjj no, ko bo prišla v goste plet etl glasbena skupina s Tahitija,' tad teri so dekleta, ki jemljejo S ČRNOMALJCI menda -morejo preboleti resnice, da M " lika, kije manjše mesto, preit? semafor, Črnomelj pa ne. so se prestarji trdno odločili n* k diti temu konec. Kje naj bi prava stala, še ne vedo, so paljlc že določili barve: rdečo, ru®W in zeleno. Pri tem ni prišjopi nasprotovanja nobene politiki stranke, kar nekatere skrbi: Pjjai pričani so, da je to korak k poffe] nemu enoumju. N N Črnomaljski drobit ODCEPITEV - Ko je pred* nik turističnega društva in H jevne skupnosti Sinji Vrh H Černjak prejšnjo soboto ob sil vrškem kalu z nekaj besed** predstavil najjužnejšo sloveti krajevno skupnost, je pove tudi, da ga je predsednik drž tudi, da ga je predsednik Milan Kučan ob neki priložit' vprašal, kaj ima KS Sinji Vrh J tega, da se je pred tremi J, odcepila od KS Vinica. “To, k ima Slovenija od odcepitvuj Jugoslavije,” mu je takrat odj voril Černjak. “No, saj ni k* ravno tako mišljeno, ampak ne«ibi sem pač moral reči,” se je v*tiu boto nekako opravičeval LjC| njak. Iz množice poslušalcev kalu pa seje zaslišal glas: “Sk? da ni bilo tako mišljeno!” REGLJANJ E - Preden so v boto v prej omenjeni kal vi' živali in rastline, se je k besj prijavilo precej govornikov, kateri kar niso hoteli nehati voriti, a človeška vljudnost dovoljuje, da bi jih kdo prekij Zato pa ni bilo prav nič nerot? zelenim regam, ki so začele, ko je bil kateri od govorniknaj daljši od tistih vljudnostnih p^dol minut, neusmiljeno regati. Nr*jpoi teri so zato že začeli sum bile sinjevrške žabe na back”, POJASNILO - Ko so v črgjP maljskem zdravstvenem doj^j pred iztekom lanskega leta^L segli letni plan, je direktor n fe rentič poklical državno sekre1! 1 L'o rt'.i m in ict ret vii -r '» -rrlratž^rl I Želel je, da poskrbi, da jim ^ Zavod za zdravstveno zavarpA' nje Slovenije plačal delo s PaCIX® ti v decembru tudi, potem k0!'1! dosegli letni načrt. Pa je dobil govor, zakaj niso “obdelave” nPr< cientov razporedili enakomer.W< skozi vse leto. Brez komentafllki) -----------------------4(6[ Semiške tropinrj VSTOPNINA - Na prvom-jj skem krosu pri Stranski vasi je caJVe| od predstavnikov sedme sile m^J. plačati tisočaka za vstopnin?..4 prav toliko za parkiranje sv°ieJ^ jeklenega konjička. Nič ni pom« la njegova razlaga, da sc je prišel drenjal službeno in da bi, če bi popoln gospodar svoje volje, Pr‘ nik dela raje praznoval kje druž Zagnani pobiralci parkirnin? vstopnine niso imeli nikakt? milosti. Zanje so bili pač vsi en* pa naj so gledali vrle fante na f torjih s svojimi lastnimi očmi skozi objektiv kamere. Kamertf je pozneje denar sicer dobil na* ostal pa je grenak priokus, d* moral najprej plačati, da je sp1 , ’ hko opravil svoje delo. STRAH - Aktivistke Rdečf .»riža še vedno niso pozabile, k^; ko strahu so užile, potem ko so Pl, J zimi v semiški Iskri obesile plak^ za krvodajalsko akcijo. Odzi? za krvodajalsko akctio. uu/." . akcijo je bil namreč zelo velik, bi bili marsikje veseli. Toda v sc je v enem od oddelkov z«r p p, :ga skoraj ustavila proizvodnja-j ikaj strah aktivistk? Ustrašile, ■ zakaj stran aktivistk .' ustrasn“j j. se, da bo prav njim kdo naprtil k1?! ? do za težave v delovnem procf’ j Je že tako, da je dobrota sirota- I v jjjjgbne iz Kočevja T0 VSAK DAN DRAŽJE - Da je , st govorni jezik eno, povsem ,rei j*aj drugega pa jezik, ki naj bi [ g “ zapisu na papir odražal tudi lito °Pnjo človekove izobraženosti, pl ekateri v kočevski občini še ved-sf a ae ločijo. Tako nekateri, ki ref Izdajo tudi zelo visoke položaje [u5 ‘°cevski občini, pišejo tako, kot k' „Sl.cer pogovarjajo s svojimi pri-UJJ. 1'°b kozarčku rujne kapljice K!, P3 s kolegicami ob klepetu o ° ’®> Sakoje vse drago. Na takšne ■ h ,8°Vore včasib spominjajo tudi P>si iz sicer suhoparnih poročil -ar zavodov o svojem delu. jiljjfORNA ZAPORA - Zapore :to Joškovem domu, s katerimi so že I!Prečdi promet in parkiranje za a » o ,a in tovorna vozila in jih je no "Zupan odstraniti že naslednji ta’ ,8,n P° postavitvi, je postavila a4 jjfčna komisija Sveta za pre-ac ntivo in vzgojo v cestnem pro-!IP di. S tem je komisija, kot pravi 31 iifan’ Predoračila svoja poobla-'V a’ saj je ukinila javno pot, kar J lahko stori le občinski svet. ; lajmski muzej se je zaradi bt Ranitve zapore pritožil, člani ni) ;"n'čne komisije menda napo-eS ^ujejo odstop, prebivalci Ulice v "°ja Marinclja pa so povsem diljjjovoljni! ____________ \ Medse si želijo m MLADE "15°ČEVJE - Združenje šofer-"h»ilr!n avt°mehanikov Kočevje je Li,.? ustanovljeno leta 1955 in FJ tl® ^12 članov. V značilnih uni-jih najmanj enkrat na leto . niiitUlemo °h križiščih in ob se-’ L 0rjih, in sicer v začetku šol-Ea leta, ko prvošolčkom varno jn ?agajo priti v šolo. Navzoči so ■Tj1 Pri kolesarskih izpitih, zelo ®?ayna ;e tucj| njihova športna pL*ClJa. Da bi združenje pridobitve člane, predlagajo tesnejše uelovanje z osnovnimi šolami. Eniški zobotrebci • • . j L^MBI GOSPODARJI - Poli-P°staja v Ribnici se nahaja 'Povsem neprimernih prostorih, J gre v bistvu le za dve v pisarni i. eurejeni stanovanji, kar pa je za Ul Policistov, kolikor jih je v Rib- Premalo. Ministrstvo za , ,ranje zadeve, je kljub temu da jjjZaveda prostorskih problemov zC5ke P°*>cijske postaje, za-£4 d"° ugodno priložnost, ki se »nudila ob prodaji premoli^® iz stečajne mase bivšega j *a. Možnost so namreč imeli, j J!1 stavbo bivšega zdravstvene- j. opma kupili. Čeprav so bili na utstrstvu menda na to pravo- j,.a° opozorjeni, tega niso sto-jr’Prav tako pa so zavrnili tudi l^ti amandma državnega po-^nca Benjamina Henigmana za milijonov tolarjev, ki naj bi jih ^'strstvo izdvojilo iz pobranih Jcntnin in namenilo za ureditev kUmentacije za izgradnjo nove |iiwlc'jske postaje. Zato pa bodo plUe’ kot smo neuradno zvedeli, Potrebe ribniške policije do-r% d1'' objekt starega zdravstve-doma in tako vložili državni ‘Taar v sedaj zasebno stavbo! laški sel Jemalo parkirišč - v 3ri.',k'h Laščah je premalo parki-L*• Edini večji in primerno (Ločeni prostor za parkiranje je i.fed Levstikovim domom. Ta (L°stor 'ma c*va vhoda oziroma J|t dtl®, od katerih je eden prime-jV()Va vsa vozila, drugi pa je za L?l* z nizko dvignjenimi kolesi ■ Sv.aren. saj pri izhodu z dnom ,a Podrsajo po robniku. VSEKAJ MRTVIH - Kljub no-,'Hj u Prometnemu zakonu se je fVSpčjt! Lašč zdodilo kar i f| ai nesreč s smrtnim izidom, j j,0veških žrtev sicer (še) ni bilo, ■ si?a Izgubilo življenje pod kole-'i lVA°mobilov več ježev. Kkr1 VNOSTNA H,^A ’ i k bližnjega občinskega praznika 1 u, o pri šoli in vrtcu v Laščah j ^Hi skrivnostno hišo. Ta “hiša” !j |j otroke vrtca igralnica, hkra-J )J!a bo tudi galerija, v kateri J » a° mladi ustvarjalci imeli raz-jjj Ve svojih likovnih izdelkov. Mirtovški šratelj: ^Osilničanje pa z najodgovor-r J‘"m ljudmi naše države nima-li p!?r*(e. Za prvi maj je Marjan •I ffibnik prišel na praznovanje j Umskega praznika z dobro uro j r1P°l zamude, ministra Pavla J pa na razgovor z župani J Jh obmejnih občin, kije bil ^Povedan za 15. maj, sploh ni i iji° “zaradi nujnih in neodlot-neplaniranih dejavnosti", j ve bilo zapisano v opravičilu. ” MŠŠ L Z NAŠIH OBČI M Za mlade ni prihodnosti! Medtem ko so v Kočevju usta vseh polna nekakšnega razvoja, pa se zdi, kot da se na prihodnost pozablja. Prihodnosti brez ljudi namreč ni, kot pribito pa tudi trži, da na mladih svet stoji! Če ne bomo v Kočevju inovativni v negativnem smislu in ne bomo spet pogruntali kakšnega svojstvenega koncepta razvoja ali bolje rečeno nerazvoja - ta nas je, mimogrede, v skoraj polstoletnem dremežu pod okriljem sicer nehotene odvisnosti od države tudi pripeljal do tega, kar danes (n)i-mamo da v Kočevju, potem je skrajni čas, da pogledamo resnici v oči. V Kočevju ni dovolj ne novih delovnih mest in ne stanovanj, da bi mladim dali najosnovnejše možnosti za začetek, uspešnega ustvarjalnega in družinskega življenja. Vendar pa, žal, to še ni vse! Dejstvo, da se je lani na območju uprave enote Kočevje, kjer živi Na glasbeno šolo je treba misliti že sedaj! Ob dnevu odprtih vrat KOČEVJE - Dan odprtih vrat so na Glasbeni šoli Kočevje letos organizirali že tretjič zapovrstjo in drugič v novih prostorih šole na Reški cesti. Iz celotnega A programa za glasbene šole, ki ga na šoli poučujejo, so letos za predstavitev pripravili 10 delavnic, v katerih so profesorji in učenci pokazali, kako poteka pouk pri posameznih inštrumentih in baletu. “Želimo si, da bi otroci spoznali tudi manj znane oziroma priljubljene inštrumente,” je o letošnjih delavnicah in tudi sicer namenu organiziranja dnevov odprtih vrat šole povedala ravnateljica Mateja Junc. Poleg že leta najbolj priljubljenega klavirja so tako denimo predstavili tudi pouk violine, za katero si, kot je povedala Junčeva, želijo, da bi se odločilo več otrok. Šolo letos obiskuje 250 učencev. Lani so s preko 40 vpisanimi zabeležili rekorden vpis v prvi razred, in kot pravi Junčeva, bodo tudi letos vpisali kar največje možno število otrok. Vendar bo vpis, kot je opozorila Junčeva, že prihodnji teden, in sicer 27. in 28. maja, po predhodno opravljenem preiskusu glasbenih sposobnosti. M. L.-S. Icostel ustanovili krajevni ("predsednik ran Skender) - že prej ji odbor SDS ŽE ŠTIRI STRANKE V KOSTELU KOSTEL - Potem ko so pred kratkim v novi občini aje ik Mi-že prej je deloval SKD - so prejšnji teden “krstili” še dve stranki. Na dobro obiskanem shodu simpatizerjev SLS so ob navzočnosti dr. Franca Zagožna v Bosljivi Loki ustanovili še KO SLS, predsednik je Martin Marinč, v petek pa še KO LDS. Novo stranko je prišel pozdravit generalni sekretar LDS Peter Jamnikar. Za predsednika KO LDS so izvolili Jožeta Šefančiča. okoli 19 tisoč prebivalcev, poročilo 81 parov, le 30 med njimi pa jih je zakonsko zvezo sklenilo v Kočevju, je namreč podatek, ki bi moral tiste, ki jim je mar skrb za ohranitev poseljenosti Kočevske, zgroziti. Da ne moremo zagotoviti niti primernega prostora, kjer bi še tisti redki mladi, ki jih imamo in bi morda želeli ostati v Kočevju, lahko dahnili svoj usodni “da ”, je pod vsako kritiko! Kako naj namreč sploh še pričakujemo, da si bodo mladi želeli ostati doma, če pa jih zato, ker v Kočevju nimamo poročne dvorane, pravzaprav prisiljujemo, da že svoj prvi dan skupnega življenja preživijo zunaj domačega kraja - v Ribnici, Ljubljani, Gro-suplju, Novem mestu ali drugod, kjer mladih zakonskih parov na njihov najbolj svečan dan v življenju ne strpajo v strogo uradniški prostor upravne enote! MOJCA LESKOVŠEK-SVETE POPLAČANA VZTRAJNOST ZELENIH Ko v Kočevju ne ni ne in da ne da! Ob nedavnem dogajanju na seji občinskega sveta, ki ni imelo predvidljivega konca Na zadnji seji kočevskega občinskega sveta so svetniki potrdili, da je njihov “ne” lahko “da", če so le pobudniki za sprejem določenega predloga dovolj vztrajni. Zeleni Kočevja so bili in zato tudi uspeli s svojim predlogom, da se ustanovi komisija za energetiko. Na predhodni seji so namreč svetniki njihov predlog umaknili z dnevnega reda v prepričanju, da bi obstoj komisije za energetiko pomenil podvajanje nalog ki jih sedaj povsem zadovoljivo - to so priznali tudi pobudniki ustanovitve komisije - opravlja Komunala. Zadovoljili so se le z enostransko obrazložitvijo razlogov “proti" ustanovitvi komisije in kot ponižne ovčice dvignili roke “za ” umik predloga z dnevnega reda in s tem v sicer neformalno potrditev prepričanja, da komisije za energe- NAJBOLJ PRILJUBLJEN JE KLAVIR - Zanimanje za vpis na klavir je v Kočevju vsako leto daleč nad možnostmi glasbene šole. Ravnateljica Mateja Junc meni, da je glavni razlog za to, ker tako otroci kot njihovi starši ne poznajo dovolj dobro drugih inštrumentov. Na posnetku: z dneva odprtih vrat šole (Foto: M. L.-S.) PREDSTAVITEV OŠ STARA CERKEV- OŠ Stara Cerkev, ki jo skupaj z učenci podružnične šole v Željnah obiskuje 385 učencev, za katere skrbi 24 učiteljev, seje prejšnji četrtek predstavila v Likovnem salonu v Kočevju s projekti in dejavnostmi, ki so nastale v letošnjem šolskem letu. O zgodovini šole, ki je postala javna šola že leta 1843, dobila popolno osemletko v šolskem letu 1990/91 in leta 1992postala samostojna šola, je nekaj besed povedala ravnateljica Sonja Veber (na posnetku). Sicer pa so o delu učencev, med katerimi jih je kar 60 odstotkov vozačev, največ govorila razstavljena dela, ki so nastala v okviru kar 17 interesnih dejavnosti. Učenci razredne stopnje so se predstavili s projekti Vse o mamici, Korak k sončku, Zdravje je naše največje bogastvo in predstavitvijo šole v naravi ter kulturnega in angleškega krožka, predmetna stopnja pa z deli z naravoslovno-tehničnega, kultumo-umetnostnega in družboslovnega področja. (Foto: M. L.-S.) Pišejo kroniko svoje šole Predstavili jo bodo že 4. junija, naslednji dan pa pride na obisk šolski minister dr. Slavko Gaber VELIKE LAŠČE - Letos praznuje osnovna šola Primoža Trubarja iz Velikih Lašč 240. obletnico ustanovitve. Ob jubileju šole bo izšla tudi kronika, ki jo pišejo učitelji in ravnatelj te šole, predstavili pa jo bodo že 4. junija zvečer v gostilni Kukelj v Velikih Laščah. Ta predstavitev bo tudi prva prireditev ob letošnjem prazniku občine Velike Lašče; prireditve ob jubileju šole pa bodo trajale skozi vse leto. Naslednji dan, 5. junija, bo v Laščah srečanje z ministrom dr. Slavkom Gabrom in ob tej priložnosti bodo začeli graditi nadzidek k sedanji šoli v Laščah. Vsa dovoljenja za gradnjo so že izdana in tudi denarje zagotovljen. Zidava je pomembna zato, ker bodo poizkusno začeli z devetletno šolo in bodo tako imeli tudi zaradi povečanega števila učencev dva prva razreda. V soboto, 6. junija, pa bodo v oviru občinskega praznika in šolskih jubilejev imeli dan šole. J. P. EVANGELIČANI NA TURJAKU TURJAK - Kar okoli 4S0 evangeličanov (protestantov) iz Prekmurja je pred kratkim obiskalo Turjak, kjer so počastili spomin na 490. obletnico rojstva prvega slovenskega pisatelja in protestantskega učitelja Primoža IVubarja. Evangeličanski pastor Geza Eila je imel na Ibrjaku za udeležence svečanosti mašo. Na svečanosti so dopoldne govorili še predstavniki protestantov iz Danske, Avstrije in Nemčije, popoldne pa so udeležence svečanosti pozdravili tudi župan občine Velike Lašče Milan Tckavec in drugi predstavniki občine. Organizator svečanosti je med drugim bilo tudi evangeličansko društvo Pomoč, ki je nabiralo tudi pomoč za s potresi prizadeto Posočje. V SOBOTO NA POHOD KOSTEL - Peti, jubilejni Kostelski planinski pohod bo v soboto, 23. maja. Start za pohodnike bo pri vasi Potok med 8. in 9. uro, pohod traja okoli 6 ur, poteka pa po zelo razgibani pokrajini. Start_pri Potoku je na nadmorski višini 225 m, od koder se pot vzpne na Stružnico (700 m), najvišja točka pohoda pa je Ku-željska stena (874 m). Krožna pot se nadaljuje preko Rak (550 m), Kužlja (236 m), Kose (480 m) in nazaj do Potoka, kjer bo zaključek pohoda in kjer bodo tistim, ki so se udeležili vseh petih pohodov, podelili jubilejne bronaste značke. Dosedanjih pohodov se je udeleževalo po 300 do 400 pohodnikov iz vse Slovenije in nekateri tudi iz zamejstva. tiko v Kočevju ne potrebujejo. Da so se po obrazloživi razlogov v prid ustanovitve komisije premislili, v delu kočevskega sveta ni posebnost. Po dokaz za to, da so stališča svetnikov vse prepogosto obarvana preveč politično, kar pa v želji po zadovoljitvi skupnih interesov v prid Kočevske botruje temu, da se večkrat premislijo, ni potrebno daleč. Dokazali so namreč tudi na zadnji seji s prejembm zaključnega računa občine za lansko leto, saj je ta ob prvi obravnavi dvignil precej prahu, a so ga prejšnji četrtek sprejeli kot najbolj samoumevno in Potoške vesti V krajevni skupnosti v Loškem Potoku pravijo, aa se že pripravljajo na asfaltiranje ceste Hrib-Bela Voda. Cesta meri 2700 m, a ker so nekateri deli že asfaltirani, bodo tokrat položili še 1300 m asfalta. Investitorje občina, izvajalec pa Primorje iz Ajdovščine. 15. maja je začela poskusno oddajati lokalna TV postaja Loški Potok. Trenutno oddajajo le obvestila. A. K. NAJPREJ NE, POTEM - DA KOČEVJE - Na prejšnji seji sveta kočevske občine so na predlog Vincenca Janše umaknili z dnevnega reda sprejem sklepa o ustanovitvi, nalogah in sestavi komisije za energetiko. Na pobudo Braneta Dekleve, ki jo je dal ob zaključku seje, pa se je ta točka ponovno znašla na dnevnem redu zadnje seje sveta prejšnji četrtek in svetniki so sklenili, da komisijo ustanovijo. Za člane komisije so potrdili: Bojana Pakiža, Vladimirja Bizjaka, Tomaža Novaka, Bojana Briškita, Ivana Prezlja in Nevenko Drobnič. Komisija bo nadaljevala z načrtovanjem in uresničevanjem že leta 1992 izdelanega energetskega koncepta občine, njena osnovna naloga pa bo doseči zmanjšanje stroškov za ogrevanje in upoštevanje ekoloških zahtev v energetiki. Obnovili igranje SVETI GREGOR - Pred dvema letoma ustanovljeno Turistično društvo Sveti Gregor, v njem je zelo dejavnih dvajset članov, bo tudi letos pomagalo pri izvedbi kmečkih iger, na katerih bodo sodelovale ekipe iz sosednjih občin. Družina Drobnič je doslej sodelovala na številnih tekmovanjih v izdelovanju Peter Adamič: “Mladi želimo soustavrajti kulturno podobo vasi" prest in je bila vedno med najboljšimi. V vasi Graben imajo lepo urejeno domačijo in se že ukvarjajo s kmečkim turizmom. Nudijo šest ležišč, domačo hrano, priložnostna dela na kmetiji in oddih v mikavni naravi. Olgi in Janezu Drobniču naj bi sledili tudi drugi, saj ima to območje vse možnosti, da se razvije kot turistična vas. “Naša krajevna skupnost je najbolj poznana po razvejeni kulturni dejavnosti. Čeprav so bili igralci v zadnjih desetih letih manj dejavni, smo se mladi ob pomoči starih lisjakov zopet postavili na noge. Komedija Zanikrna trojica je bila med ljudmi sprejeta mimo naših pričakovanj, zato se bomo kmalu lotili študija nove igre,” je povedal Peter Adamič, član TD in igralcec KUD. Mlade poleg dela v dramski sekciji veseli delo tudi v pevskem zboru. Pravzaprav v pevskih zborih, saj je poleg M PZ Slemena, ki prepeva več kot pol stoletja, v zadnjih letih vzklilo nekaj mladinskih zborov. M. GLAVONJ1C nesporno zadevo brez razprave! Preseneča pa, kar zadeva komisije za energetiko, da so se vsi, od prvega do zadnjega navzočega svetnika, vzdržali razprave. K besedi se je namreč prijavil le Brane Dekleva, ki kot pobudnik ustanovitve komisije ni bil čisto pravi razpravljalec, svetniki pa so mu, tako kot na prejšnji seji Vincencu Janši, ne da bi občutili potrebo, da bi “še kakšno rekli”, slepo sledili, čeprav so s tem svoj ne spremenili v “da, potrebujemo”. Ker ne ni ne in tudi da zato ni dokončen da - tudi v potrditev tega so poskrbeli prav na zadnji seji s sprejemom odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah, ki je svojo prvo spremembo doživel, še preden je zaživel v praksi - pa tudi strah, da v Kočevju nove šole, če sploh bo, še leta in leta ne bo, ni iz trte izvit! MOJCA LESKOVŠEK-SVETE JURČKI TUDI V RIBNICI - Milovan Čirovič, upokojenec iz Ribnice in član domače Gobarske družine, je prejšnji teden v okoliškem gozdu - pravi gobarji točnega kraja nikoli ne povedo - odtrgal dva “kapitalna “jurčka. Gobarje naj opomnimo, da še velja predpis, da se lahko na dan nabere največ dva kilogram gob. (Foto: Milan Glavonjič) Mavrične pesmi Pojejo ljudske in umetne pesmi - Pele tudi pesmi iz znanih filmov DOBREPOLJE - Vesna Fabjan iz Predstrug vodi vokalno skupino Mavrica, ki šteje osem pevk. Pojejo ljudske in umetne pesmi, in to znotraj teh skupin tudi pesmi raznih zvrsti. Tako so lani imele koncert pesmi iz znanih filmov, slovenskih in tujih. Nastopajo samostojno, občasno pa za popestritev programa tudi z drugimi pevskimi skupinami. Tako so na zadnjem gostile Stiški vokalni kvartet. “Kot skupina Mavrica pojemo in nastopamo tri leta. Prej smo prepevale v različnih pevskih skupinah od dekliškega pevskega zbora v osnovni šoli pa do ženskega noneta. V sezoni vadimo dvakrat na teden, in to v Godbenem centru v Vidmu. Na vsakem nastopu se predstavimo z drugimi pesmimi,” pravi Vesna Fabjan in dodaja: “Zdaj je Mavrica vključena v KUD Dobrepolje. Znotraj KUD pa zdaj pripravljamo ustanovitev raznih sekcij. Me pa se želimo združiti še s kakšno sekcijo, da bi postale društvo.” Za uspešno delo pevkam Mavrice pomagajo razni pokrovitelji, še posebno Slave Palčar. J. PRIMC PRIHAJA VSE VEČ TURISTOV Z VZHODA LJUBLJANA - Število gostov in njihovih nočitev seje v prvem četrtletju v primerjavi z lanskim za 3 odst. zmanjšalo. Upad gre predvsem na račun tujih gostov in verjetno v največji meri na račun slabšega obiska v marcu (lani so bili že v tem mesecu velikonočni prazniki!). Največje zmanjšanje je pri obisku Nemcev, Italijanov in Avstrijcev. Kot kažejo podatki, pa Slovenija postaja vse bolj zanimiva za goste iz Rusije, Ukrajine, Slovaške in baltskih držav, od koder je prišlo 30 do 55 odst. več gostov kot v istem času lani. MŠtŠI Z N A Š I H O 3 v r I M **** Smeti in (ne)izpolnjevanje obljub Vaščani od 1. do 12. maja zaprli medobčinsko odlagališče smeti na Stehanu - Razočarani nad neizpolnjenimi obljubami - Novi dogovori - Na staro deponijo še do 31. julija STEHAN - Medobčinsko odlagališče odpadkov na Stehanu, ki se ga od leta 1978 poslužujejo sedanje občine Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, je po dobrih desetih dnevih spet odprto. Okoliški krajani Gatine, Praproč, Spodnjega Blata in Spodnjih Duplic so ga namreč od 1. do 12. maja fizično zaprli in vse te dni od 7. ure do 15.30 poskrbeli za vaško stražo. Prikipelo jim je namreč čakanje na izpolnitev obljub pogodbe, ki sojo že leta 1993 podpisali z bivšo občino Grosuplje in županom Rudolfom Rometom, pa jih očitno niso vzeli resno. ZDAJ POČASNEJE - Prebivalce in obiskovalce Ivar\čne Gorice od 1. maja k previdnejši vožnji ne bo “silil" le novi zakon o prometni varnosti, pač pa tudi nekaj ležečih policistov na cestah. Dobrodošli so predvsem tisti v bližini občinske stavbe, lekarne, zraven avtobusne in železniške postaje (na sliki), kjer je vedno veliko ljudi. Tu pa si pogosto dajo duška predvsem mladi objestni vozniki. Zdaj bodo hočeš nočeš morali voziti počasneje. (Foto: L. Murn) V njej so sklenili, da se staro odlagališče na Stehanu, ki ga je treba sanirati, zaključi 1. maja 1997, čimprej pa naj se začne z iskanjem nove lokacije deponije, ki naj bo zgrajena po evropskih predpisih. V istem letu naj se iz lokacije smetišča izselijo Romi, asfaltira naj se cesta od čebelarskega doma do odlagališča, uredijo naj se gozdne poti, da lastniki pridejo do svojih parcel, bližnji kmetiji pa naj se napelje vodovod. “Od obljub so izpolnili le napeljavo vodovoda na Finkovo kmetijo ter do letošnjega 1. maja določili novo lokacijo medobčinskega odlagališča smeti v Špaji dolini, za katero naj bi imel investitor JKP Grosuplje pridobljeno lastništvo, nima pa še gradbenega in lokacijskega dovoljenja,” je razloge za . zaporo smetišča na Stehanu obrazložil krajan Gatine Alojz Zajc. Stvari so se zaostrile, direktor JKP Grosuplje Janez Skarlovnik je vložil tožbo proti dvema kraja- noma (eden od njiju-je Alojz Zajc), toda hitro je prišlo do izvršbe, v ponedeljek, 11. maja, pa so stekla pogajanja krajanov z župani vseh treh občin ter JKP, ki so prinesla naslednji rezultat: krajani so podaljšali odlaganje odpadkov na Stehanu za tri mesece, do 31. julija; poravnati jim je treba rento za 15 mesecev, ravno tako odškodnino najemnikoma ter rento družini Fink. “Ker smo bili vedno razočarani, smo se dogovorili še za garancijo 5 milijonov tolarjev. Če obljube ne bodo uresničili, bodo vnovčili nalog za to vsoto, ki jo bomo namenili za infrastrukturo kraja, mi pa bomo ponovno fizično zaprli odlagališče,” je v imenu prizadetih krajanov povedal Zajc. Poudaril je tudi, da jim ni za denar, ampak je odlagališče preblizu urbanemu naselju. Direktor JKP Grosuplje Janez Skarlovnik je z razpletom dogodkov na Stehamu “zadovoljen v smislu, da seje smetišče odprlo, in to brez represivnih akcij, za kar sem se vseskozi zavzemal. Alojz Zajc, krajan Gatine L. MURN OTROŠKA FOLKLORA, SKEČ IN MAŽORETKE - Trebanjska osnovna šola je že večkrat pokazala, da potekajo pod njenim okriljem tudi pestre interesne oz. izvenšolske dejavnsoti. Nekaj tega so prikazali s skečem, nastopom navijaške skupine šolske košarkarske ekipe in mažoretk pod vodstvom Darje Korelec ter otroške folklore (na posnetku) in pevk slovenskih ljudskih pesmi pod vodstvom Zvonke Rot. (Foto: P. P.) Zdrava šola daje večjo samozavest Srečanje zdravih šol Slovenije v TVebnjem - Od letos 120 šol in domov v tem projektu ■ Prostorska stiska na trebanjski osnovni šoli ■ Projekt “Stoji učilna zidana” TREBNJE - Le predstavnikov novogoriške in piranske osnovne šole ni bilo pretekli petek na srečanju zdravih šol, katerega gostiteljica je bila tokrat trebanjska osnovna šola. Bili pa so predstavniki osnovnih šol Bistrica ob Sotli, Brdo, KDK Ljubljana, Maribor, Radovljica, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Veržej in Srednje agroživilske šole Ljubljana. območju, tudi tiste, ki so bile ukinjene zaradi premajhnega števila otrok,” je povedala Marija Kovač, vodja projekta “Zdrava šola” na trebanjski osnovni šoli. NIKOLI SAM-V Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli Rtič je 7 dni brezplačno letovala v okviru programa “Nikoli sam tudi skupina 18 dolenjskih otrok, med njimi kar 9 iz treban jske občine. Deklice so takole korajžno stopile pred objektiv, kaj so nam povedale in nekaj več o lepo urejenem in obnovljenem zdravilišču, za katerega je zastavil zidak dobre volje predsednik države Milan Kučan, pa v reportažnem zapisu prihodnjič. (Foto: P. Perc) Nacionalna koordinatorka projekta zdravih šol, Eva Strgar z Inštituta za varovanje zdravja, je povedala, da teh 12 šol spada tudi v evropsko mrežo, 120 osnovnih in srednjih šol, dijaških domov in zavoda za slušno prizadete pa se bo letos jeseni vključilo v slovensko mrežo. Te nove članice pomenijo precejšnje naloge za dvanajsterico. “Navkljub temu da se še ukvarjamo s tradicionalnimi vsebinami, je opazen premik. Gre za preventivne programe: duševno, čustveno zdravje, preventivo od odvisnosti in podobne zadeve. Drugačna je vsebina športnih in naravoslovnih dni. Seveda se ukvarjamo tudi s spreminjanjem prehrane, z ekologijo in z vsemi tistimi dvanajstimi kriteriji, po katerih smo bili pred tremi leti sprejeti v mrežo zdravih šol. Letos bomo po dveh letih zaključili projekt Stoji učilna zidana, s katerim poizkušamo raziskati vse šole, ki so na tem Na trebanjski osnovni šoli so po besedah ravnatelja Štefana Kami- Marija Kovač na razmišljali tudi o poskusnem uvajanju devetletne šole, vendar jim prostorska utesnjenost tega ne omogoča, saj imata na šoli svoje prostore tudi glasbena šola in občinski pihalni orkester. Tudi otroškemu vrtcu je že pretesno. Ob razmahu in zadnjih uspehih trebanjskih rokometašev postaja celo že športna dvorana premajhna. in še komaj zadošča za športno vzgojo. Na šoli je tudi zobna ambulanta, kar je zelo ugodno za otroke. Izvajajo razne projektne, raziskovalne naloge; tako so med drugim vključeni tudi v projekt opisnega ocenjevanja... V 34 oddelkih matične šole je 845 učencev, skupaj s še tremi podružničnimi šolami: Dobrnič, Dolenja Nemška vas in Šentlovrenc, pa jih je 1.014. Učiteljev je 58. P. PERC Upirajo se plačevanju odvoza smeti Spremenjen in dopolnjen odlok o ravnanju z odpadki v sevniški občini ravno zato, da bi zajeli vse povzročitelje - Ustrezne posode za smeti morajo nabaviti sami SEVNICA - Predsedniki svetov krajevnih skupnosti niti sevniški občinski svetniki niso imeli večjih pripomb na spremembe in dopolnitve odloka o ravnanju z odpadki na območju sevniške občine. Po besedah vodje oddelka za okolje in prostor so se za spremembe odločili zlasti zato, da vse pravne in fizične osebe plačujejo odvoz odpadkov. Ker se ne ravno maloštevilni krajevni skupnosti Šentjanž. V posamezniki na vse kriplje upirajo plačevanju z izgovorom, da pri njih ne nastajajo odpadki, so v novem odloku prejšnje besedilo “...pri katerih nastajajo odpadki in s tem povzročajo obremenitve...” v 2. členu nadomestili z novim besedilom: “Subjekti ravnanja z odpadki so izvajalci javnih služb za ravnanje z odpadki, vse pravne osebe, ki opravljajo dejavnost na območju občine Sevnica, in vse fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Sevnica, ki imajo organiziran odvoz odpadkov.” V odloku so nedvoumno opredelili tudi že dobro uveljavljeno odvažanje kosovnih odpadkov, ki ga bo tudi poslej najmanj enkrat letno pripravil oddelek za okolje. Ker ni nujno, da le proizvajalec povzroča odpadke, so to besedo nadomestili s - povzročitelj. Povzročitelji morajo za svoje potrebe sami nabaviti tipizirane posode ustrezne prostornine za odpadke. Odlok so dopolnili tako, da so določili vsa naselja z območja občine in hkrati dodali naselje Hinje v krajevni skupnosti Boštanj so v odlok zajeta naselja Gabrje, Jablanica, Laze pri Boštanju, Mrto-vec, Novi Grad in Preska; v KS Loka pri Zidanem Mostu: Celov-nik, Slap, Žirovnica; v KS Primož: Češnjice, Dedna Gora, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Gornje Impolje, Gornje Orle, Mala Hu-bajnica, Znojile pri Studencu; v KS Sevnica: Ledina, Metni Vrh, Orešje nad Sevnico, Podgorica in Prešna Loka; v KS Zabukovje pa Mrzla Planina, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Stržišče, Trnovec in Vranje. P. P. Boštanj praznuje 800-Ietnico KULTURNI VEČER RASTI SEVNICA - Danes bo ob osmih zvečer v konferenčni dvorani sevniškega gradu kulturni večer, na katerem se bodo predstavili literarni ustvarjalci, sodelavci revije Rast. Nastopili bodo Bariča Smole, Ivan Gregorčič, Milan Markelj, Rudi Stopar in Nina Zorko, glasbeno pa bosta večer oplemenitili pianistki Jožica Ambrožič in Ana Stopar. BOŠTANJ - Krajevna skupnost Boštapj je pripravila pester program ob 800-letnici Boštanja. Osrednja spominska slovesnost bo 30. maja ob 17. uri v dvorani TVD Partizan Boštanj. Po slovesnosti s kulturnim programom in postavitvijo spominskega obeležja bo 19. uri vrtna veselica, ki jo bo pripravilo PGD Boštanj. Obiskovalci bodo lahko sodelovali v srečelovu in se zabavali z ansamblom Lojzeta Slaka. Dvanajstega junija ob 19. uri bodo v dvorani TVD Partizan Boštanj odprli razstavo slik jg knjige Boštanj 800 let, 14. junija ob 15. uri bo v omenjeni dvorani srečanje izgnancev in beguncev KO Boštanj in občine Sevnica. Ob tej priložnosti bodo odkrili zgodovinsko obeležje. Minuli torek so v sklopu praznovanja predstavili v Boštanju knjigo Boštanj 800 let. L. M. Iskali so ga celo na policiji LONČARJEV DOL - “To ni pošteno niti človeško,” ne-jevojno komentira zakulisje ob ocenjevanju vin letnika 1997 v okviru Društva vinogradnikov Sevnica-Bošlanj 32-letni Franc Breznik iz Lončarjevega Dola pri Sevnici. Poklical nas je, ker je želel popraviti netočnost pri objavi uradnih rezultatov z razglasitve vin sevniških vinograd-nikov v Boštanju. Pri tej je umanjkalo ime Breznika, čigar mešano belo vino je dobilo najvišjo oceno (16,76 točke), a so ga na stenčasu namesto med zmagovalce uvrstili na rep lestvice, na 44. mesto, s pripisom “ni član - izfen konkurence”. S temi besedami je protestiral po telefonu predsedniku društva Radu Umku. “Rekel mi je, naj bom vesel, da so me sploh poiskali, in da so v društvu člani že 26 let, pa še niso dobili nobenega priznanja,” pripoveduje Breznik. Nenavadno pri vsej zadevi je, da je lahko ostal v konkurenci Breznikov drugi vzorec mešanega belega, ki je z oceno 16,24 točke pristal “le” na 9. mestu in v tem primeru sploh ni bilo vprašljivo in moteče njegovo članstvo... Breznik se je že leta 1984 preselil v Posavje iz Hardeka pri Ormožu, kjer je njegov oče štirim sinovom pokazal precej Franc Breznik skrivnosti iz vinogradništva in kletarjenja. Zaposlen je pri Slovenskih železnicah kot skladiščnik za tovorni promet. Leta 1987 se je priženil v Lončarjev Dol. Z ženo Božo in občasno tudi s pomočjo sorodnikov skrbno urejata vinograd na Konjski Glavi, zaselku Prešne Loke. V Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj se je včlanil šele decembra lani. Kolega Bojan Gričar, ki je ---ivui , i\i jv, pred leti na boštanjsko-sevni- šk— ------- fkem tekmovanju vinogradnikov že zmagal s cvičkom, mu je prenesel govorice, da so se ocenjevalci zelo čudili, ker nihče ni poznal lastnika vzorca, ki je dobil najvišjo oceno, zato so kratkomalo domnevali, da Breznik sploh ni njihov član. “Škoda, da že prej nismo vedeli, kdo ste. Iskali smo vas celo na policiji! 'Saj boste že nekaj dobili,’ me je 'tolažil' predsednik društva Rado Umek, P. PERC Krjavljeve iskril i nilti.' ROMI SPET ZADOVOL - Nedavnega zaprtja deponijef. Stehanu se niso prav nič razvtf" lili Romi, njeni vsakodnef1 obiskovalci. Res, da jih to ni (p ralo pri brskanju in iskanju Sc(* ristnih stvari in se jim kraja: so vhod v odlagališče zaprli s sekanimi drevesi ter so meh , zraven celo kuhali golaž, polji strili enoličen vsakdanjik, pA Romi vendarle pogrešali do£o novih smeti. “Koliko pametnlPc se najde v njih, če si vztrajdSv pravijo. No, sedaj so spet zalil voljni. Za tri mesece so preskjsp Ijeni, potem pa bodo s tovrstno jne javnostjo nadaljevali na novfc odlagališču odpadkov. “Nič^Ol ne more ustaviti!” je njihovo g^fi; O VETERINARSTVU JAlg, LJUDEH PA NE - Zanimalo kako neradi včasih govorim^ samem sebi. Tudi na zadnji % občinskega sveta je predsedj|0 Jurij Gorišek spomnil na to: "'sn smo razpravljali o odkupu slovnega deleža veterinatsL postaje, vas je naenkrat hot( govoriti pet, zdaj, pri poročit delu Centra za socialno delo G? suplje, ko gre za ljudi, pa nihčj’"' Tudi to nudi pogled v delo obda1 skega sveta... p -C kr Trebanjske iverit “ŽLAHTA NI VEDNO RA|p TRGANA PLAHTA!” - Trebi# ski birt Janez Pavlin, čigar gosFa naje že zaokrožila častitiljivo letnico, se je odločil za strojeni sajenje vinske trte. To seje zgop n v vini Pi lo prvič na Dolenjskem v ■ gorici Gradišče zato, ker je Jat1 P> upošteval predvsem ekonomik A Za delo, ki ga je v nekaj u(>Uj opravil v Juršincih najeti sadiHP« trsov, kakršnega zdaj premot i* še mariborska škofija, bi na kl^Hf čen način cel dan potreboval ^t Ji okrog 50 ljudi. Ker pa Janezlg »u:u i,:________________’d0 podjetju... ti Sevniški paberkij i< OBRTNIŠKA “KUHINJA" Jj Dolgoletni predsednik sevni^l, “ območne obrtne zbornice Alja 0 Vilčnik - Slavko je sklenil izpfej v in vodenje zbornice prepust t1 mlajšemu kolegu. Slavko seli ii ogreval, da bi krmilo zborn^j u prevzel Bogomir Vidic - Bit j, is Skrivnost ostaja, zakaj je Bh dobil na volitvah tako majh111] |j podporo, da med 71 med 23 čl]1 ii d , nov skuščine, ki je iz svoje sre1'] j za svojo predsednico izvolili (Mn ličarko Mileno Mastnak, soproffl priznanega enologa inženivi Zdravka. Slavko Vilčnik bi n močan protikandidat Mastnak1' e, a je vztrajal pri svojem umik1) Tisti, ki bolje poznajo to obrti'1’] ško kadrovsko “kuhinjo”, menif da je Milena nekoliko presen*1 Ijivo in prepričljivo zmagala J’ volitvah, ker si ne pusti kar tar soliti pameti (dosedanjim)11 ’ sevniških avtoritet. Tudi domne' i najbogatejši Sevničan je i 1$. bil precej nekdanje veljave, k* naj bi se kompromitiral s final* nimi oz. kreditnimi transakcijam1 VLADKI NA VLADAVINA] Glavna medicinska sestra seva1 škega zdravstvenega doma je b'1 glavna zvezda Vala 202 ob ned®*! nem svetovnem dnevu medic1!1 skih sester in si je za sodelovanj lahko na tem radiu izbrala še1 najljubše skladbe. Vladka in* med svojo vladavino v sevnišk*11] hramu zdravja v stikih z ljud* precej manj treme, kot jo je in* ia, ko je vanjo z mikrofonom roki vrtala kolegica z Vala 202- DOLENJSKI LIST Urške novice _________________✓ ul Podbočje v precepu - ijer Podbočju je završalo zaradi vff^re Sole, ki se zaradi dotrajano-ief ' že podira. To sicer ni tako i^Porno, zapletlo se je zaradi ;efrništva stavbe oziroma tega, nipto bo gradil novo stavbo. Tako sip je na seji sveta občine Krško eipodilo, (ja so 2a predlog o me->°Ij?lav' in dokupu zemljišča v Pod-oJ'o°čju porabili kar tri ure, mikro-brezplodrie debate pa sta si ndPodajala predvsem dva podboška in^nika: Martin Kodrič in Ivan .Urbani Slednji je sicer dejal, da s ;SP°r ni med njima, pač pa je do JesoSlasij prišlo le zaradi župni-. j~>ki trmasto vztraja pri svojem, idr novo tr8a °*co'' cerkve sicer A! i nc'ra 0bč'na> to so svetniki liiif® asova'> že lani. Kaj se bo dela-P v stari hiši ob trgu, se še ne ve, i sv P^av se nekaj zagotovo bo, ali jdi t je dejal Urbanč, “se bo dela-«1 °’ 'egalno ali ilegalno. Marsikaj , pSltla v občini naredili na tak rC^ein, celo orgle smo kupili, pa , Jetniki nismo glasovali o tem”. Hi MODROST - V Krškem je Qf®nogo nejasnosti zaradi prome-w na račun katerega je letelo kup jd|Ptašanj, tako zaradi novega mo-a’ dileme, kod bodo do Nukle-Hpke spravili uparjalnike, kdo je j za zastoje v semaforiziranem Upiiišču in podobno. Svetnikom ,pi.0bčinski uslužbenec Franc AolinJek odgovoril, da je pri urejal Janju teh vprašanj potrebno upo-a°*ti tudi določeno mero mod--!r°sti. “Res, daje previdnost mati rosti,” je komentiral Silvo potenc (ZLSD), “a tudi v tem n ^tegovoru je absurd, saj če bi bila v alvidnost modra, ne bi zanosila. 11' ^“Surd pa je tudi v delu občinske 'r‘ Prave. V štirih letih ste bili tako 11 pametni, da vam sedaj vse uhaja hn r°*c ” ^a ° °čttkih o anarhiji, jj eredu in neznanju ne govorimo. 'I Novo v Brežicah i, ------------------- k‘ duh rajnke agrarie 0 TRaSi - Da je s parkiranjem v iP jezicah križ, smo že večkrat jd PISaH. Zato so ljudje z dejstvom, j, a,v tem mestu krepko primanj-IJ [uie parkirišč, dobro seznanjeni J a 2adevo razumejo. Zavedajoč J p da mestna komunalna služba •ujj ne premore “pajka” za odvoz av,omobilov, se temu primerno jjkii obnašajo. Težje je razumeti, i da stoji sredi lani razširjenega ^rkirišča med prenovljeno Ra-jrf 'janovičevo hišo in Vinovim proti' Ppiaim centrom prometni znak, af J1 sporo5ai da je na parkirišču m J-eP°vedano parkiranje vsem, ki 5 ls° člani Agrariine temeljne l5,| arganizacije kooperantov. Kot | ^ ver»o, Agrarie ni več. Daje nekoč I. Sccializmu obstajala tudi ome-j Jena “temeljna organizacija”, se ■it I/^ajda še kdo spomni. Prometeji ,12nak je torej namenjen le du-nj °vom, ki jih je v mestu vse več. J, turizem in kmetje - ph- ,j) m nosl Slovenije je v mnogočem Ji “dvisna od turizma, ta pa je nad-Se pomemben tudi za brežiško i dino, ki se ima za izrazito dristično in kmetijsko, kar vodil-‘r1 Politiki nikoli ne pozabijo pou-. ariti. Če ti dve dejavnosti tesne-Povežemo, dobimo - kmečki V dtjzem. Sklep, ki sledi iz tega, je, s Da je za prihodnji razvoj brežiške % dbčine velikega pomena čim 3 pc . red dnevi so Slovenske novice ič. q a'e pregleden, obsežen in zato l,i graben katalog slovenskih jtij ^‘stičnih kmetij, v katerem pa i» P°s,e zaman iskali kakšno iz okoli« j'Ce Brežic. Še celotno Posavje # /da v katalogu le tri predstavni-č v.e,žepravje katalog kar zajeten. if ^^katere regije stran zapolnijo že rj*j vazalom, brežiška občina pa nič. i<> b; , lan fbrcžtkke I porodnlinlce V času od 26. aprila do 13. , aja so v brežiški porodnišnici |P'‘e: Mihelka Albert iz Piršen-^rga - Tilna, Marija Korelič s Janine - Jasmino, Jerneja ?anič iz Pristave - Žano, Sonja Jdmar iz Sevnice - Maruško, Jara Kočijaševič iz Brežic -dfistino, Boža Brkovič z Bizelj-?ega - Matejo, Suzana Martinjak iz Nemške vasi - deklico, Jldrtina Krištof iz Pišec - Jana, /Mjana Štojs iz Leskovca - Ke-''da, Metka Rožman iz Anov- - Žaka, Simona Kelhar z ?°jsnega - Amadejo, Jadranka l'anič z Gor. Pirošice - Danijeli Jožica Tomše iz Krškega -ddvro, Polonca Špan iz Krškega ®°na' Čestitamo! I ZNA Š I H Q B č I M MŠi Podbočani, najprej se poenotite! Najboljše s trnkom in kuhalnico Dve dejanji enega praznika BRESTANICA - Voda brestaniškega ribnika, ki so jo nedavno s trnki penili udeleženci tamkajšnjega Racco-novega ribiškega tekmovanja in praznovanja, se je že umirila. Veselje zmagovalcev z omenjenega srečanja pa še ni tonilo v pozabo. Kemal Alič je bil po mnenju ocenjevalcev najboljši ribič v lovu na najtežjo ribo tistega dne, saj je potegnil okrog enajstih dopoldne na suho, potem položil na tehtnico in nazadnje v športnem duhu vrnil ribniku živega 2,92-kilogramskega krapa. “Z ribištvom se ukvarjam že 30 let. Večkrat sem že ujel trofejno ribo. Tako sem lani v Mavčičah potegnil na suho veliko ščuko, s katero sem se v športnem ribolovu ilvrstil visoko tudi v mednarodnem merilu,” je po omenjenem nedavnem tekmovanju v Brestanici povedal navdušeni ribič iz Ljubljane, ki je namakal trnke že na vseh u točkah v I njih pokrajinah. Na nedavnem ribiškem prazniku v Brestanici so tudi odkrivali nove kuharske talente. V ta namen so opravili kuharsko tekmovanje v pripravi ribjih jedi na prostem. Za najodličnejši prigrizek te vrste so ocenjevalci razglasili kuharski izdelek Sajme Ališič iz Ljubljane. Za trenutek so slastni pečenki rekli krap s ki- I JV* lltllliuntil iinivv i-v uglednejših ribiških v Sloveniji in sosed- Sajma Ališič tajskim zeljem; za trenutek zato, ker so ga sladokusci po izjavah očividcev razgrabili v rekordno kratkem času. V tekmovanju v pripravi ribjih jedi je dosegla 2. mesto Lepa Udovčič s krapom, polnjenim s sirom, 3v. mesto pa Jožica Koren iz Žužemberka s prekajeno postrvjo. V že omenjeni tekmi za najtežjo ribo je bil Aliču tik za petami Jure Ganič iz Ljubljane z 2,5-kilogramskim krapom, 3. mesto pa je dosegel z 1,23 kg težkim krapom Jože Baškovič iz Skopic. L. M. Več kot triurna razprava o menjavi stare šole, ki je v upravljanju občine, in cerkvenim zemljiščem ni prinesla rezultata - Kup očitkov o osebnih interesih in župnikovi trmi PODBOČJE, KRŠKO - Trg pri cerkvi v Podbočju dobiva novo podobo. Sredstva za tlakovanje in ureditev okolice so lani izglasovali občinski svetniki, vendar seje zataknilo pri stari šoli, za katero je gradbeni inšpektor že pred časom zahteval, da se zaščiti, saj zaradi dotrajanosti že močno ogroža okolico. A prav zaradi stare šole je med nekaterimi prišlo do majhne vojne. Šola je v lasti občine, obdajajo cerkveno zemljišče, zato je bil dan predlog, da bi občina z župnijskim uradom Sv. Križ - Podbočje to stavbo z doplačilom zamenjala za bližnjo zazidljivo parcelo pri gasilskem domu. Župnišče bi na prostoru stare šole naredilo nadomestno gradnjo, v kateri bi organiziralo dnevno varstvo starejših občanov. Druga možnost pa je, da bi stara šola ostala občinska in bi jo namenili za potrebe krajevne skupnosti. “Vidim, da gre za politizacijo in osebni interes nekaj posameznikov, ki pa gotovo nimajo širše podpore v kraju. Stara šola je bila v lasti Župnijskega urada in jo je gradil župnik Jurij Kraševec z zapuščino župnika Jakoba Jana v letih 1859 - 1860. Dokumentov, kako je prišla šola v last občine, ni. Stara šola je tudi vpeta v župnijski prostor in nima skoraj nič zemlje okrog zgradbe, zato je dostop do stavbe možen le preko lastnine župnije,” pravi podboški župnik France Novak, zato so pripravljeni prostor tega objekta odkupiti. “V menjalno varianto, ki je predmet obravnave v občinskem svetu, so nas prisilili občinski funkcionarji iz oddelka za prostor, ki so želeli dobiti boljšo parcelo na našem vrtu za nizko ceno, kar gotovo ne bi služila samo krajevni skupnosti, ampak verjetno tudi nekaterim posameznikom. Takemu načinu sem se moral upreti. Zaradi želje po ureditvi kraja sem na to varianto pristal, vendar ne na škodo župnije Sv. Križ,” pravi župnik, ki je tudi zatrdil, da bo v primeru, če bo občina obnavljala objekt sama, zahteval ustrezno odškodnino za posege v lastnino župnije. Jakšno mnenje je pri nekaterih svetnikih naletelo na bučne od- 0 VESOLJU BREŽICE - Knjižnica Brežice vabi danes, 21. maja, v mesecu ljubezni in skupnih pogledov v nočno nebo ob devetih zvečer na predavanje z diapozitivi in razgovor o vesolju. Predaval bo prof. Marijan Prosen. POLNILNICE IN LABORATORIJSKO-UPRAVNA STAVBA - Od takrat, ko je Vino Brežice začela voditi sedanja poslovodna ekipa, do zdaj je podjetje vložilo v posodobitev za več kot 32 milijonov mark. Tako je med drugim postavilo avtomatske in procesno vodene polnilnice za brezalko-holne pijače in posodobilo vinsko polnilnico. Po požaru konec leta 1995 je delniška družba zgradila tudi laboratorije in upravne prostore. Dosežke zadnjega obdobja je Vino Brežice simbolično poudarilo z nedavno otvoritvijo, ki se je je dejavno udeležil predsednik Milan Kučan. Na fotografiji: v polnilnici. (Foto: L. M.) Cena pomembnejša od žlahtnosti? V Vinu Brežice predali namenu laboratorijsko-upravno zgradbo in polnilnice - Med najsodobnejšimi v srednji Evropi - Sokove natakajo v treh izmenah • Odličja v Sloveniji in tujini_ BREŽICE - “Osamosvojitev države smo dočakali z dvema polnilnilni-cama za steklenice. Tržišče narekuje drugačno embalažo, zato smo morali spremeniti proizvodnjo in temu primerno vlagati v prestrukturiranje. To smo morali storiti. Ko smo izgubili večino nekdanjega tržišča, se namreč nismo odločili za stečaj, ampak za prilagajanje novim razmeram in preživetje.” Tifko pravi Karl Recer, glavni direktor delniške družbe Vino Brežice, kije pred dnevi slovesno predala namenu laboratorijsko-upravno zgradbo in polnilnice v Sentlenartu pri Brežicah. Vino ima zdaj skupno 5 polnil-nilnih linij, ki sodijo po opremljenosti med najsodobnejše v Srednji Evropi in ki omogočajo polnjenje vseh vrst embalaže. Zlasti polnilna linija za kartonke doživlja v zadnjem času nekakšen preizkus vzdržljivosti, saj tamkajšnje naprave obratujejo v treh delovnih izmenah, ker tako narekuje zdaj že utečeno sodelovanje z avstrijskim proizvajalcem sokov Pago. Sadni sokovi in drugi brezalkoholni napitki, ki zaposlujejo del Vinovih polnilnih linij, nosijo ali izvirna imena ali nazive, prevzete od poslovnih partnerjev. Med nedomačimi imeni zavzema vidno mesto Schweppes. Scvveppes, Vi-nov angleški poslovni partner, je že zahteval dokazila, da je brežiško podjetje poslovno pripravljeno na tretje tisočletje. Recerjeva gospodarska ekipa odgovarja na omenjena britanska vprašanje v tem smislu: pripravljeni smo. Celo več; v predalih imamo še vrsto projektov, kijih bomo uresničili v naslednjem razvojnem zamahu, takoj ko bomo zajeli sapo. Pomembno skrb med pijačami namenja družba Vino vinom. “Iz manj zahtevne velikoserijske proizvodnje smo postali zlasti v vinskem delu butični proizvajalec vrhunskih vin in vin posebnih trgatev - celo največji v Sloveniji. meve, debata pa je potekala predvsem med dvema svetnikoma iz Podbočja: Ivanom Urbančem (LDS) in Martinom Kodričem (SKD). Slednji se je strinjal z za- Lani smo osvojili 36 odličij na državnih in mednarodnih ocenjevanjih. Po odličjih, prejetih v letu 1996, so nas sekcija slovenskih kmetijskih novinarjev in slovenski enologi lani razglasili hišo Vino za slovenskega vinskega prvaka za leto 1996. Tudi letos smo že posegli po najvišjih naslovih. V po Karl Recer France Novak STARA ŠOLA upravljalca Sramota za kraj in menjavo in povedal, da so bili zanjo tudi svetniki krajevne skupnosti. To možnost po Kodričevih besedah podpira kar 95 odstotkov prebivalcev, medtem ko se Urbanč ne strinja z nadomestnim zemljiščem, ki ga ponuja župnik, češ da tista parcela ni komunalno urejena. “Objekt mora ostati v lasti občine, ki bi morala narediti novo stavbo, kot jo predpisujejo spo-meničarji,” meni Urbanč. Peter Žigante (LDS) je opozoril tudi na sedanja vlaganja občine v cerkveno zemljo: “Morali bi pomisliti tudi na to, da sedaj vlagamo na zemljišče nekoga, ki izsiljuje in s komer se ne da dogovoriti.” Sicer pa je Žigante dejal, da bo v primeru, če bo cena priprave zemljišča na novi lokalciji višja od stroškov na obstoječi, uvedel ovadbo proti predlagatelju, saj je bilo vna- * Ker niti po treh urah razprave, ki je potekala tako 6. aprila kot prejšnji četrtek, svetniki niso mogli niti oblikovati sklepa, o katerem bi glasovali, so se odločili, da se morajo najprej poenotiti krajani sami in z enim mnenjem nastopiti pred občinskim svetom. prej opozorjeno, da bodo stroški na novi lokaciji za občino večji. Franc Glinšek iz občinske uprave je pojasnil, da je bilo prav zaradi vlaganj v tuje zemljišče med občino, podboško župnijo in nadškofijskim ordinariatom podpisan sporazum o javni rabi, kar je bilo vpisano tudi v zemljiško knjigo. T. GAZVODA • V Vinu občutijo, da se zaradi obilne lanske letine vino precej težko proda. Da so sodi polni bofj, kot bi želeli vinarji, je razlog tudi v navadah in zahtevah kupcev. Očitno je namreč, da se bolje prodajajo cenejša vina, kar pomeni, da se kupec ozira bolj na nalepko s ceno kot na etiko z oznako žlahtnosti pijače. Mogoče bi zato lahko pomagala vinarjem država, ki bi z znižanjem dajatev na pijačo omogočila nižjo ceno? medaljah sila skopem Montrealu smo dobili eno od dveh slovenskih srebrnih medalj, prejeli pa smo tudi 2 srebrni na Portugalskem, 5 velikih odličij v Splitu, ter 5 zlatih in 2 srebrni na Vinoviti v Zagre-. bu. Na slovenskem prerezu letnika pa imamo nekaj najvišje ocenjenih vin v kategorijah,” pravi direktor Recer. .. M. LUZAR Od groznega proti znosnemu Društvo zaveznikov mehkega pristanka ne verjame, da je v Krškem veliko bolje kot v Brežicah - Mladinski center BRESTANICA - “V Brežicah je situacija grozna, v Krškem pa, časovno gledano, ni daleč do tega. Velik problem je droga. Mladi so do nje neodporni. Nihče jih ne naredi odporne, nihče jim ne da alternative.” To pravi, kot da bi videl dlje in vedel več kot krški vzgojitelji, policisti, socialni delavci, učitelji, starši, svetniki in veljaki, Tom Gomizelj, tajnik Društva zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega. Društvo zaradi takega vpogleda v domnevno temno ozadje dogajanja piše prošnje na krško občino za prostor za mladino, organizira koncerte in načrtuje dosti tega za mlade. Pred nedavnim je organiziralo v brestaniškem Domu svobode koncert Kislega grozdja, Strahuljarov in Alchemyja. Po Gomizljevih besedah namerava društvo letos organizirati skupno vsaj 15 koncertov. “Pri tem je problem pomanjkanje prostora za mlade. Najemamo dvorane, vendar je to slaba rešitev. Mnoge ljudi, zlasti starejše, motijo glasni koncerti. Prava rešitev bi bil mladinski center v Krškem, zato se trudimo, da bi ga ustanovili. Lahko bi zanj dobili prostor v sedanji srednji šoli po preselitvi te drugam. Vendar ali bo šola? Kdaj bo? Ne moremo se sprijazniti s tem, da bi morali mladi čakati, kdaj bo šla šola ven,” je upravičeno nestrpen Gomizelj. Društvo bo letos pripravilo v Karlčah 4. tabor za socialno ogrožene slovenske in bosanske otroke. Že za maj načrtuje delavnice v srednjih šolah o nasilju med mladimi. Poleti bo predvajalo videofilme o nasilju. “Mlade bi z vsem tem radi spodbudili k razmišljanju o nasilju,” pravi Tom Gomizelj uspeh akcije. Delovanje zaveznikov mehkega pristanka v družbi se bo mogoče že kmalu dobesedno od-slikavalo na vhodu v krško mestno središče. Stvar je v tem, da bodo društvu menda dovolili po- • Društvo zaveznikov mehkega pristanka je razpisalo tudi “natečaj za likovna, glasbena, literarna, foto, video, fizična, znanstvena, vrtnarska, ... dela na temo nasilje/nenasilje”. Najboljša dela bo nagradilo z denarjem, brezplačnimi obiski koncertov in zgoščenkami. Rok za oddajo natečajnih del je 4. julij do polnoči. Sicer izveste vse o na telefonski številki (0608) 21-668. slikati pod strokovnim vodstvom likovnika škarpo ob cesti za Nar-pelj. Pred leti so tako opremili tribuno ob sevniškem bazenu. Slikarije, katerih govorica seže dlje in drugam kot igla ali pendrek, naj bi delovale kot še en klic k nenasilju v družbi. M. LUZAR DRUŠTVO ZAVEZNIKOV MEHKEGA PRISTANKA - Društvo s tem izvirnim imenom, ki je nastalo leta 1995, so ustanovitelji naredili v prepričanju, da je ustvarjalnost najboljši način, kako se mladi nehajo vdajati nevarnemu lenarjanju. Drugi z desne je tajnik Tom Gomizelj. (Foto: L. M.) DAVEK NA DODANO VREDNOST ODBOR ZA KAKOVST NE BO BREZ DELA NOVO MESTO - Odbor za kakovost, ki deluje v okviru območne gospodarske zbornice, je letošnjo pomlad preko 200 podjetjem v regiji, ki zaposlujejo več kot 5 oseb, poslal anketo. V njej sprašuje, kakšno pozornost posvečajo kakovosti in standardom. Odgovorilo je le 73 podjetij, med njimi tretjina takih, ki so že pridobila certifikat ISO. Večina podjetij (69 odst.), ki še ni pridobila certifikata kakovosti, se niti ne pripravlja na tako pridobitev. Odbor čaka veliko dela zaradi številnih podjetij, ki kakovosti posvečajo premalo pozornosti, in po drugi strani tistih, ki se zanimajo za izboljšanje kakovosti, pridobivanje certifikatov zanjo, za izkušnje dru- gih podjetji, stroške kakovosti in drugo. Ce sodimo po anketi, je v regiji kar nekaj takih družb. Dve tretjini podjetij, ki so se odzvala na anketo, se zato želi udeležiti strokovnih predavanj na te teme, slaba polovica pa tudi razgovorov za okroglo mizo. Podjetja se zanimajo predvsem za certifikate kakovosti ISO 9000, ISO 14000 in TQM. AVTOPREVOZNIKI ZASEDLI LJUBLJANO Državi več denaija, gospodarstvu več reda Zadnji čas je za resne razprave in za priprave na davek na dodano vrednost - Zakon o davku, ki je pogoj za vstop v EZ, naj bi začel veljatii s L julijem 1999 - Korenite spremembe v organizaciji, plačevanju davkov, v stroških in tudi v obnašanju Poznavalci davka na dodano vrednost zdaj služijo s predavanji, saj so slovenski gospodarstveniki in politiki končno začeli spraševati o njem. Metoda obračunavanja bo terjala doslednost, veliko denarja, znanja in opreme na vseh ravneh. Državi bo zagotavljala redne prilive, saj seje davku skoraj nemogoče izogniti. Za ohranitev sedanjih prilivov od prometnih davkov bi zadoščali 13,5-odstotna splošna stopnja in 7,4-odstotna znižana stopnja, vse, kar bo več, bo obogatitev proračuna. Na drugi strani bo novost povzročila slabšo likvidnost davčnih zavezancev, saj bo davek treba plačati takoj po opravljenem nakupu, in tako nikogar več ne bo zanimalo, če smo blago ali storitev potem tudi prodali. Po napovedih vlade bo uvedba dveh stopenj (19- in 8-odstotne) povzročila 10-odstotno povečanje drobnoprodajnih cen. Še posebej naj bi se podražile storitve, za katere zdaj velja 5-odst. obdavčitev. da davčni zavezanci lahko zahte- LJUBLJANA - V ponedeljek so slovenski avtoprevozniki opozorili na svoje težave in z zaporo nekaterih ljubljanskih vpadnic izsilili pogovore s predstavniki vlade. Podpisali so šest sklepov. Prevozniki naj bi se z obema zbornicama dogovorili za prilagajanje cen prevozov rasti stroškov, vlada pa naj bi proučila, ali lahko izvajalce projektov, ki jih plačuje proračun, zaveže, da bodo podizvajalce plačevali v 30 dneh. S poostrenimi pogoji za pridobitev naj bi naredili red pri dodeljevanju licenc. Obrtna zbornica bo predlagala presojo ustavnosti določila prometnega zakona od odvzemu prometnega dovoljenja poklicnim šoferjem. Policisti bodo do 1. julija prevoznike samo opozarjali na preobremenjene tovornjake, prometno ministrstvo pa bo predlagalo, da pri vračanju dovolilnic prevoznikom ne bo treba prilagati obrazcev za prestop meje. S pogovori delovna skupina nadaljuje že danes, če pa uspehov ne bo, prevozniki napovedujejo za 22. junij splošno stavko. S 1. julijem 1999 naj bi torej davek na dodano vrednost nadomestil vse oblike sedanjega prometnega davka in obdavčil blago in storitve v vseh fazah prometa od proizvajalca do trgovca in potrošnika. V Sloveniji je zdaj v veljavi enofazni prometni davek, po katerem se kar 80 odst. blaga in storitev obdavčuje v zadnji fazi, običajno v trgovini na drobno, vsi ostali izjavljajo, da blago potrebujejo za reprodukcijo, nadaljnjo prodajo itd. Od 30. junija do 1. julija 1999 naj bi se zgodil velik prehod. Takrat bodo morale družbe popisati zaloge, izdane in še neplačane račune (po starem se bodo lahko obračunavali še pol leta) ter določiti nove cene z davkom. Tisti, ki so že plačali davek od alkoholnih pijač ali cigaret, bodo morali izračunati, koliko davka je bilo že plačanega, kar bodo lahko uporabili pozneje kot vstopni davek. DDV se bo obračunaval in plačeval prav od vsakega prometa blaga in storitev, enako tudi od uvoza, pri čemer ne bo več razlik med zavezanci - vsi obračunavajo enak odstotek davka od vsake prodaje in od vsake dobave. Izjema sta le rabljeno blago in umetnine, a če kdo preprodaja to blago, se davek spet obračunava! Ena osnovnih značilnosti DDV je, vajo od države (davčnega urada) vračilo davka iz prejšnje faze. Upravičeni so torej do povrnitve vsega davka iz prejšnje faze, torej tistega, kar je kdo že prej plačal. To bo lahko storil samo, če bo registriran kot davčni zavezanec. V tem primeru bo dobil tudi dodatek k svoji davčni številki. Da ne bo nesporazumov, velja poudariti, da so fizične osebe, torej občani, davčni zavezanci samo takrat, če opravljajo obdavčljivo dejavnost in če obdavčljiva dobava blaga in storitev presega 5 milijonov tlarjev. Davčni zavezanec bo sam ugotavljal davek, sam ga bo tudi plačeval, medtem ko bo davčni urad vse to samo nadziral, enako kot davke od dobička pravnih oseb, le da gre tu za mesečne obračune. Kako se izračuna DDV? Vsefazni prometni davek, ki mu pravimo davek na dodano vrednost, se ugotavlja kot razlika med davkom, ki smo ga zaračunali kupcu (izstopni davek), in davkom, ki smo ga plačali dobavitelju (vstopni davek). Vsi udeleženci v prometu kot nabavo upoštevajo celotno nabavo v enem mesecu (prostor, opremo, osnovna ru»r FINANČNA POMOČ JE NA VIDIKU NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto je za danes ob 10. uri pripravil okroglo mizo o garancijskem skladu, ki ga ustanavljajo za Dolenjsko in ki bo nudil finančno pomoč podjetnikom in obrtnikom. K sodelovanju so povabljeni predstavniki občin, bank, zavarovalnic, obeh pristojnih zbornic ter podjetniki. TUDI UDAREC ZA POTROŠNIKE - Končni potrošniki sicer ne plačujejo DDV državi, gotovo pa ga bodo plačali trgovcu v obliki končne cene. Vlada napoveduje, da se bodo ob sedaj predlaganih stopnjah obdavčitve drob-noprodajne cene dvignile vsaj za 10 odstotkov. Največje podražile lahko pričakujemo pri storitvah, ki so zdaj obdavčene s 5-odst. stopnjo. (Foto: B. D. G.) BORZNI KOMENTAR Kdaj nove delnice? V čakanju na novo potezo tujcev - Izbira vrednostnih papirjev ostaja borna - Sivi trg gori za Telekom V začetku tega tedna se je množica borznih posrednikov preselila v Portorož, kjer poteka tradicionalna finančno-borzna konferenca. Veliko ne bodo zamudili, saj je trgovanje že v prejšnjem tednu oslabelo in so posredniki dnevno imeli le za kakih 200 milijonov tolarjev prometa. Tečaji večine delnic so se obrnili navzdol, vmes pa so se za krajši čas poveselili imetniki delnic Dolenjske banke, katerih tečaj je nato spet padel. Delnice Leka so bile ob zaključku petkovega trgovanja po 49.500 tolarjev, medtem ko so Krkine padle celo pod 32.000 tolarjev. Tuje naložbe so usahnile, vendar borzni posredniki ne pričakujejo dramatičnega padanja tečajev delnic, saj je večina najpomembnejših družb, katerih delnice kotirajo na borzi, lani uspešno poslovala in že napoveduje delitev dobička. Zakaj ni domačih kupcev, čeprav posredniki po- navljajo, da so mnoge delnice še vedno podcenjene? Kaže, da domačini čakajo na nakupe tujcev, kot da je vse, kar naredijo oni, dobro. Domačega kapitala ni, vsaj za naložbe v vrednostne papirje ne. Posredniki se izgovarjajo na praznike, majhen trg vrednostnih papirjev pa menda lahko omrtvi že neka borzna konferenca. Domači vlagatelji so se “preobjedli" manjše skupine delnic, ki kotirajo na borzi, in čakajo drugih, boljših priložnosti. Slej ko prej se bo trg bolj razvil in bo na razpolago več vrednostnih papirjev, da nam ne bo treba poslušati borznih poročil v stilu: “Enajst delnic se je pocenilo, sedem pa podražilo... "Bolje kaže že ob informacijah o lastninjenju Telekoma (sivi trg že sveti), o vstopu tujega kapitala v Luko Koper ali o lastninjenju Nove LB z gotovinskimi vložki. B. D. G. va vode, zdravila, javni prevozi, knjige, časopisi, kulturne prireditve ipd.) Predvidene so tudi davčne oprostitve, pri čemer velja posebej omeniti izvoz, ki z DDV ni obdavčen doma, ampak na tujem trgu. S tem bodo izvozniki po * Pri DD\ se uporablja t. i. kreditna metoda obračuna, pri kateri so vsi v verigi prometa obdavčeni. Andrej Šircelj to ponazarja s primerom. Drvar proda žagi hlode po 100 in obračuna še 10 enot davka. Žaga proda deske po 300 in zaračuna že 30 enot davka (30 zaračunanih minus 10 že plačanih enot je 20 enot davka). Proizvajalec izdela pohištvo in ga proda za 600 enot trgovini na debelo, pri čemer zaračuna 60 enot davka (60 - 30 v verigi že plačanih enot davka = 30 enot davka). Trgovec na debelo proda izdelek trgovini na drobno za 800 enot in zaračuna 80 enot davka (80 - 60 doslej že plačanih enot = 20 enot davka). In končno - potrošnik plača trgovini 1000 enot za pohištvo in še 100 enot za davek (100 - 80 že plačanih enot = 20 enot davka). To pomeni, da je drvar plačal davkariji 10 enot davka, žaga 20, proizvajalec 30, trgovec na debelo 20 in trgovec na drobno še 20 enot. Skupno torej 100 enot, kolikor plača na koncu tudi potrošnik trgovini, a le, če hoče blago po taki ceni kupiti. V nasprotnem primeru gre za pritisk na znižanje cene na račun manjših zaslužkov v verigi. prometnem davku izenačeni s tujo konkurenco (zdaj so tudi zaradi tega slabše konkurenčni). Reče se, da bodo obdavčeni s stopnjo “0”, saj jim bo država na podlagi izvozne deklaracije morala vrniti davek, ki so ga drugi v verigi pred njimi že plačali. Zaradi DDV se bomo drugače obnašali Kot napoveduje Andrej Šircelj, ki se ukvarja z davčnim in poslovnim svetovanjem, o DDV pa je predaval že številnim udeležneem izobraževalnih seminarjev, ki jih prireja Gospodarski vestnik, bo nov sistem prinesel tudi nov način obnašanja. Na vsakem računu bo sredstva, tudi patentne pravice, avtorske pravice, pogodbeno delo itd.). V nabavo se ne šteje edino nakup avtomobilov in stroški za reprezentanco, prav tako ne bruto plače (z vsemi stimulacijami itd.), saj se te pokrijejo šele z dodano vrednostjo. Davek plačan pri nabavi v enem mesecu se pri davčni napovedi odšteje od davka, ki smo ga zaračunali kupcem v istem mesecu. Od dobljene razlike se plača davek. Če je naš vstopni davek večji, bo razlika negativna, kar pomeni, da nam mora država razliko vrniti. Po predlogu zakona mora to storiti za izvoznike v 30 dneh in za ostale v 90 dneh. Ker bo do negativnih razlik na kratek rok prihajalo dokaj pogosto, bodo družbe lahko upoštevale razliko v naslednjem mesecu ali pa jo upoštevale za akontacijo dohodnine. Na dolgi rok nobena družba na trgu ne more preživeti brez dodane vrednosti. Če je ta majhna, dobički pa kljub temu veliki, je to že resen alarm za davčno kontrolo. Predlog zakona trenutno opredeljuje dve stopnji davka, koalicijske stranke pa so se za zdaj dogovorile, da bo višja, splošna stopnja 19-odstotna in nižja 8-odstotna. Ta naj bi veljala tako kot drugje v deželah Evropske zveze, predvsem za blago in storitve posebnega pomena (hrana, doba- Bralec J. Ž. vprašuje, ali lahko odda stanovanje kot poslovni prostor. Urad za varstvo potrošnikov: “Najemnik stanovanja ima pravico uporabiti stanovanje samo v tisti namen, ki je določen v najemni pogodbi, torej, z dejavnostjo se mora v prvi vrsti strinjati lastnik stanovanja. Najemnik lahko v najetem stanovanju opravlja dovoljeno dejavnost, če mu za to dajo pisna soglasja vsi lastniki v večstanovanjski hiši in še občinski upravni organ. Soglasje lahko zavrnejo, če bi dejavnost motila stanovalce pri mirni rabi stanovanja ali povzročala prekomerno obremenitev skupnih prostorov, delov stavbe ali objektov in naprav. Kdor začne opravljati dejavnost, mora o tem v treh dneh od pričetka obvestiti davčno upravo. Davčnemu organu je dolžan tudi dovoliti pregled prostorov, sicer se kaznuje za prekršek. Če najemnik stanovanja opravlja v njem dovoljeno dejavnost brez dovoljenja upravnega organa ali soglasja lastnika, izda inšpekcijski organ odločbo o prenehanju dejavnosti do pridobitve soglasja. Lastnik stanovanja plačuje davek od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, osnova zanj je najemnina." moral biti poleg cene napisan še davek, vendar se bo dogajalo, da kupca davek ne bo zanimal, saj sam ni zavezanec. Vztrajal bo pri ceni, prodajalec pa bo moral obračunati davek nazaj, se pravi od prodajne cene, in se moral sprijazniti z manjšim zaslužkom. Kako je z davčnimi oprostitvami? V tujini pravijo, da je plačevati davek privilegij. Taka trditev ni povsem brez osnove, saj vsi, ki so oproščeni davka na dodano vrednost, poslujejo kot končni potrošniki. Kdor kupuje od njih, kupi brez davka, nima torej vstopnega davka in se zato njemu povečajo davčne obremenitve. Posredno to pomeni, da si bo marsikdo na lastno željo želel postati davčni zavezanec, da bi lažje prodal blago. Predlog zakona davčne zavezance opredeljuje z letnim prometom 5 milijonov tolarjev. Tisti, ki meje ne dosegajo, bodo lahko sami prijavijo za Zavezance, a morajo potlej vztrajati 5 let. “Zaradi tega zakona se vse spreminja, poslovanje, transakcije, tudi zaračunavanje. Sistem se ne bo prilagajal zavezancem, sj pak bodo morali oni prilagodi svoje poslovanjenje njemu, zaW je treba še toliko bolj pripra« nanj,” pravi že omenjeni Sircfl Največji udar bo, ko bo zakon s'1) rl pil v veljavo. Za takrat pozna® ] ci tudi napovedujejo najvrfi skoke cen, ki naj bi se poznj ^ umirile. Podjetja bodo nenadoi* ^ obremenili tudi večji stroškif skem bave in zalog, saj nikogar več J rajori bo zanimalo, kdaj bodo prodaj ^ Davek za marec bodo mora n0m Prisc plačati do konca aprila ne g)^ na to, če jim je kdo plačal, saj ? za davek na izstavljene račrjj ^ (zaračunana realizacija). To ^ vsaj začasno, povzročilo veli*' no j težave z likvidnostjo. Vprašal? ^ plačilnih rokov in neplačevanja* ^ bo zato v začetku naslednjega lft j2 zaostrovalo, podjetja pa bodo®) ,U(j. rala bolj gledati, s kom posluje) ^ Pričakovati je mogoče, da bo w „jj _ sam izločil neplačnike. Res pa) da bi okvire za red na trgu mo*l dejavnosti, ki zagotavljajo no' delovna mesta, so izvozno usn*8. jene ali opredeljene kot posel* * pomembne za gospodarstvo 0 čin. Pri dodeljevanju pa bo“. upoštevali tudi boniteto družbe8 samostojnega podjetnika in fJ: govo sposobnost zavarovat*) vračanja kredita. ^ (J BILATERALA SLOVENIJA-ITAI.IJA - Ali bi pri nas lahko zazi’-j mreža majhnih podjetij, kakršne poznajo v Italiji ? O lem so se vpraša . minuli petek na delovnem sestanku, ki ga je pripravil Podjetniški cdf, Novo mesto v sodelovanju z družbama Gabit in Rovaš. Nekaterim mizaflc ter predstavnikom 16 občin s lega območja so predstavili mednarodni jeki, ki ga pripravljata italijanska in slovenska stran. Ker je študija zala, da sta širša Dolenjska in Kočevsko najugodnejši območji za raIu malih podjetij v lesarstvu (tradicija, gozdovi, poceni delovna sila), bO" poskusili s postavitivijo podjetniških mrež po zgledu italijanskih ravno tem območju. Za začetek nuj bi male delavnice dobavljale italijansk* mizarjem enostavne elemente iz lesa. (Foto: B. D. G.) Posavje hoče kmetijsko-gozdarsko zbornico Predsedniki in direktorji šestih posavskih zadrug na medzadružni koordinaciji za Posavje v Sevnici pogrešali (preutrujenega) dr. Franca Zagožna, zato bolj so prepričevali ■ sami sebe SEVNICA - Posavje si po vseh strokovnih merilih zasluži oblikovanje kmetijsko-gozdarske zbornice, seveda, če ne bodo, kot že tolikokrat doslej prevladali predvsem politični interesi in razni lobiji, kjer Posavci niso ravno močni. Tako bi lahko sklenili petkov skupni sestanek predsednikov in direktorjev posavskih zadrug na sedežu sevniške kmečke zadruge, PRIZNANJI ZA VINI IZ KRŠKE KLETI MARIBOR - Kmetijski zavod pribor je opravil oceno vin let-« 1997, pridelanih v podrav- J in v posavskem vinorodnem j] rai°nu. Ocenili so blizu 150 različ-!) '"''vzorcev. Drugo najboljšo oce-i r‘0rned vsemi vini (19,72 točke) so t Posodili sovinjonu-suhi jagodni f 8®°r iz kleti KZ Krško. Grozdje )i23 °menjeno vino so na Sremiču )| P°Irgali 30. januarja in vino skrb-|j a° donegovali. Znano je, da je j suhi jagodni izbor najdragocenej-:t ?ePredikatno vino. Hkrati je klet t j2 Leskovca pri Krškem dobila jii "di najboljšo oceno med rdečimi ji v®i. Ocenjevalci so modri franki-f "P Prisodili 17,86 točke. IvOMEŠKE TRŽNICE Tudi v ponedeljek je bila tržnica P?lna sadik najrazličnejše zelene in rož. Sadike paradižnika Paprike in melancan so prodajali P® 50 tolarjev, zavitek sadik zelja, °hrovta, brstičnega ohrovta, nadene kolerabice, cvetače po 200, Surfinije, vodenke in nizke vrbene P° 150, gozdne jagode - kozarec P° 1000, vrtne jagode - kilogram P° 700, košarica 230 do 350, jabolka po 110 do 120, šopek mlade Jpkile po 100, šopek rdečih redk-y*c po 100, česen po 600, koren in Jalerabo po 200, solato po 300, °Ptvo po 100, orehe po 800 in jaj-Ca po 22 do 30 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sej-a*11 so imeli naprodaj 130 do 3 ?*esece starih prašičev, 40 starih do 5 mesecev, in 50 starejših. JTvih so prodali 45 po 450 do 475, ovršino. Opozarjam, da je nesmiselno odstranjevati poganjke, ki so odgnali iz stranskih očes, zlasti če je na trsu puščeno premalo očes ali niso vsa odgnala. Za omejitev količine pridelka je potrebno po cvetenju odstraniti odvečni nastavek grozdja, vsa neposredno osvetljena listna površina pa je zaželjena, ker omogoča boljši razvoj trsa. Inž. JOŽE MAUEVIČ PARADIŽNIK “ZARJA" ŽE NA TRGU - Agrocenter iz Krškega, ki v rastlinjakih Agraria cvetja na Čatežu piri Brežicah prideluje paradižnik po sodobni izventalni metodi (v rastlinjakih zemlje ni videti), je pričel z obiranjem pridelka. Plodovi so lepi in okusni. Prodaja v Sloveniji ni vprašljiva, saj smo doslej paradižnik le uvažali. Na površini enega hektarja bodo plodove obirali vse do decembra. Agrocenter nudi paradižnik v ličnih kartonskih platojih pod blagovno znamko Zarja. (Foto: M. Vesel) helena mrzlimr gospodinjski kotiček Dobra in slaba plat špinače Špinača je precej zahtevna zelenjava, zato v nerodovitnih tleh ne bo uspevala. Tla morajo imeti veliko organskih snovi, sicer postanejo listi hitro grenki. Mlade liste moramo redno trgati, ker s tem spodbujamo novo rast rastlin. Nabiramo jih pazljivo, da ne poškodujemo stebel in korenine. Zelo je občutljiva za mraz, zato jo na prosto sejemo šele maja. Njena prednost je, da dobro prenaša topla in suha poletja, ne da bi šla v cvet. Poletne sorte špinače imajo mehke liste, ki pa slabo prenašajo vroč in suh zrak, kar je vzrok, da rastlina hitro požene v cvet. Zimske sorte pa zagotavljajo pridelek od oktobra do aprila. Liste moramo redno pobirati, saj so stari zelo neokusni. Nabranih listov ne shranjujemo v hladilniku, ker postanejo neprijetnega okusa. Mlade liste takoj po obiranju pripravimo v solati skupaj z berivko. Najbolj razširjena navada je kuhanje špinače, servirane s pire krompirjem in jajcem na oko. Dobro je poznati še druge okusne jedi, kot so špinačna omleta ah pita in juha. Špinačne liste lahko tudi zamrznemo. Najprej jih operemo, nato odcedimo in 2 minuti blanširamo. Močno upadle liste odcedimo in ohladimo ter na hitro zmeljemo, da dobimo gosto maso, ki jo shranimo v plastične posode ali PVC vrečke za zamrzovanje. Kot samostojen prigrizek lahko pripravimo ŠPINAČNO POGAČO. Za 4 osebe potrebujemo za testo: 150 g bele moke, pol zavitka pecilnega praška, 80 g skute, 3 jedilne žlice olja, 4 žlice mleka in sol. Za nadev vmešamo: 25 g masla, 100 g čebule, strok česna. 1 kilogram sveže mlade špinače ali zamrznjene, 2 jajci, 150 g mleka, pol lončka kisle smetane, 100 g poljubnega sira, sesekljan peteršilj, sol in poper po okusu. Sestavine vmesimo v gladko testo. Špinačo blanširamo, sesekljamo ali zmeljemo in dodamo vse ostale sestavine. Testo razporedimo po okroglem modelu, obložimo z nadevom in potresemo z nastrganim sirom. Pečemo pri srednji temperaturi 45 minut. Hranilna vrednost ene porcije je približno 400 kcal. marketing DL tel. 068 / 3 2 3-6 1 0 • GSM 04 1 / 62 3- 1 1 6 Razstava študijskih del na papirju v Miklovi hiši RIBNICA - V razstavnih prostorih Miklove hiše je za dober mesec dni na ogled likovna razstava Razkrivajoča navzočnost telesa, s katero se tukajšnjim ljubiteljem likovne umetnosti predstavlja več kot trideset študentov ljubljanske Akademije za likovno umetnost z izbranimi risbami na papirju. Razstava, ki so jo odprli prejšnji četrtek zvečer, je nastala v sodelovaju Miklove hiše in Akademije, ki sta poskrbeli tudi za izid kataloga. Odprl jo je akademski slikar prof. Emerik Bernard. V Miklovi hiši je razstavljenih 56 risb z ogljem in akrilov na papirju, ki so nastajale v obdobju zadnjih dvanajstih let med večernim risanjem akta, ki poteka ob osnovnih študijskih programih risanja. Avtor razstave prof. Bernard je izbral le tista dela študentov, ki imajo eksperimentalne značilnosti in niso bila vključena v dosedanje akademijske razstave, opozarjajo pa na pomen, ki ga ima za umetnikovo ustvarjalno rast risanje figure. MiM SLIKARSKA KOLONIJA DRUŽINSKA VAS - V Gostišču Domen je prejšnji teden od srede do nedelje potekala slikarska kolonija, katere se je udeležilo devet slikarjev iz vse Slovenije, med njimi tudi trije dolenjski: Jože Kotar, Jože Marinč in Jožica Medle. Udeleženci so slikali v tehniki in motivno po svoji svobodni izbiri. Slovenska saga Nastaja prva slovenska saga Lipa zelenela je NOVO MESTO - Na oddelku knjižnega kluba Svet knjige v knjigarni Mladinske knjige je pisatelj Bogdan Novak prejšnji četrtek, 14. maja, zaključil vrsto predstavitev svoje velike sage Lipa zelenela je, ki jih je imel v štirinajstih klubskih centrih v vseh vpčjih slovenskih krajih. Skupaj z Nacetom Borštnatjem sta žal maloštevilnim novomeškim ljubiteljem knjige predstavila ta za naše razmere edinstveni leposlovni projekt. Pi- Bogdan Novak je med obiskom tudi podpisal nekaj svojih knjig satelj je sago zasnoval kot pripo-ved.o življenju več generacij dveh slovenskih družin, prekmurske in štajerske. Usoda prepleta življenjska pota članov obeh družin tako, da dogajanje dvanajstih romanov zajame 120 let slovenske zgodovine, od leta 1879 do konca stoletja oziroma tisočletja, dogodki pa junake vodijo na Koroško, Gorenjsko, Štajersko, Dolenjsko, na Dunaj, v Srbijo, Čile, Trst, Švico in drugod po slovenski zemlji in tujini. Pripoved je prepletena z mnogimi družbenimi, političnimi in etnološkimi podatki iz slovenske preteklosti, ob glavnih junakih pa se zvrsti nekaj tisoč resničnih in fiktivnih osebnosti. Doslej so izšle že tri knjige, pisatelj pa je ta čas pri pisanju devete. Bogat, a ne zelo živ sejem knjig Pet kulturno bogatih in pestrih dni 21. dolenjskega knjižnega sejma je pritegnilo premalo pozornosti - Razstavljenih preko dva tisoč novih slovenskih knjig NOVO MESTO - Minuli petek zvečer je bilo v prostorih Galerije Krka še zadnji dan na ogled in v nakup ponujeno vse bogastvo novih slovenskih knjig, ki sojih naši založniki izdali od lanskega do letošnjega maja. Preko dva tisoč knjig je na razstavnih policah pet dni dajalo pečat dogajanju, ki že enaindvajset let poteka pod nazivom Dolenjski knjižni sejem, zanj pa skrbijo novomeška knjigarna Mladinske knjige, Knjižnica Mirana Jarca in KUD Krka. Od ponedeljka do petka se je na sejmu zvrstilo več prireditev, od pogovora z letošnjim Prešernovim nagrajencem, pisateljem Sašom Vugo, polemično naravnane predstavitve Enciklopedije Slovenije s poudarki na geslih o Dolenjski in Novem mestu, predstavitve zbornika Personalizem in odmevi na Slovenskem ter Habjanove knjige Mejniki slovenske zgodovine do literarnega večera pesnikov Literarnega kluba Dra- gotin Kette in medobčinskega srečanja najmlajših in mladih literatov začetnikov. Sejem sta spremljali še razstavi ob 120-letnici pesnika Otona Župančiča in razstava del Saše Vuge, manjkalo pa ni tudi glasbe, saj so prireditve popestrili glasbenik Silvester Mihelčič, kijarist Boštjan Vire in učenci Glasbene šole Marjana Kozine. Vsega dovolj razen občinstva, bi lahko zapisali na rob vsemu dogajanju, saj so razen na otvoritven- DOMA ČE PESNIŠKE MOČI - Na sejmu so se predstavili tudi dolenj- ski literarni ustvarjalci, zbrani v Literarnem klubu Dragotina Ketteja. KUMROVA RAZSTAVA NOVO MESTO - V Galeriji Krka so v ponedeljek, 18. maja, zvečer odprli razstavo del akademskega slikarja Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic. O avtorju je govoril Jožef Matijevič, za glasbeno poslastico pa sta poskrbela saksofonist Igor Lumpert in Igor Bezget, ki sta zaigrala nekaj improvizacij na razstavljene slike. (Več v naslednji številki) , LIKOVNE DELAVNICE BREŽICE - V Posavskem muzeju so ob retrospektivni razstavi kiparja in medaljerja Vladimirja Što-vička organizirali likovne delavnice, ki jih je vodila kiparjeve hči, akademska kiparka Vladka Štoviček. Potekale so od 11. maja do današnjega dne, udeležili pa so se jih člani likovnih krožkov iz osnovnih šol Brežice, Krško in Sevnica ter učenci brežiške gimnazije. GLASBENI VEČER NOVO MESTO - Jutri, 22. maja, bo ob 19.30 v dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine glasbeni večer, na katerem bodo nastopili učenci Glasbene šole Marjana Kozine. Predstavili se bodo instrumentalni solisti, kvartet harmonik, mlajši godalni orkester in klavirski trio. KOMORNI KONCERT BREŽICE - Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane je imel v torek, 19. maja, zvečer v cerkvi sv. Roka koncert, na katerem so glasbeniki pod umetniškim vodstvom Andreja Parače izvedli dela Carla P. E. Bacha, Johanna S. Bacha, Alda Kumarja in Bele Bartoka. PESEM MLADIH SRC KRŠKO - V Kulturnem domu je bila v petek, 15. maja, zvečer občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov pod naslovom Pesem mladih src, na kateri so nastopili zbori iz osnovnih šol Kostanjevica, Brestanica, Krško, Senovo in Koprivnica ter zbor Vzgojno-varstvenega zavoda iz Krškega. MOZ IN CEMERIKA NOVO MESTO - Danes, 21. maja, bo ob sedmih zvečer v Knjižnici Mirana Jarca predstavitev knjižne novosti Franca Černigoja Mož in čemerika. V Posavskem muzeju v Brežicah so predstavili knjižni prvenec etnologinje Ivanke Počkar Iz časov ječmenove kave BREŽICE - Da knjiga Iz časov ječmenove kave, ki jo je uredila in pripravila etnologinja Ivanka Počkar in je pred kratkim izšla pri Dolenjski založbi, zbuja precejšnje zanimanje, je potrdila tudi njena prva javna predstavitev prejšnji teden v Posavskem muzeju. Na predstavitveni večer v torek, 12. maja, je prišlo več ljudi, kot je prostora v malem avditoriju, in številni so kar stoje sledili besedam urednika Francija Šalija, dr. Marije Makarovič, Toneta Gošnika in avtorice. Pridih sta-rožitnost, o kateri je tudi tekel pogovor in ki diha iz knjige, so ob svetlobi latern požlahtnile mlade brežiške citrarke z igranjem starih melodij, na koncu večera pa še okus domačega ječmenovega kruha in ječmenove kave, s žimer so bili pogoščeni vsi poslušalci. Počkarjeva je v svoji knjigi zapisala življenjske pripovedi dvanajstih ljudi, doma z območja brežiške in krške občine, do katerih je prišla z nekajletnim delom na terenu. Gre torej za strokovno delo, kot je poudarila dr. Makarovičeva, ki je eno prvih te vrste Ivanka Počkar pri nas in ki na svojski način kaže gmotne in duhovne sestavine življenja naših ljudi, odlikuje pa ga ob strokovnosti čuteč odnos do sogovornikov. Tudi urednik Šali in publicist Gošnik sta poudarila strokovno in človeško dragocenost knjige, ki kljub svoji strokovni osnovi živo potrka na srca in zavest bralca s svojimi "junaki”, preprostimi slovenskimi ženami in možmi, katerih delovno, trdo in revno življenje se v današnjem svetu, polnem čvekavih postavljačev, izrisuje presenetljivo človeško polno. M. MARKELJ em večeru med ostalimi prireditvami številni sedeži samevali prazni, med knjigami pa se v petih dneh tudi ni sprehodilo prav veliko ljubiteljev branja. Marija Zveglič iz KUD Krka, ki že dolgo vrst let sodeluje pri organizaciji Dolenjskega knjižnega sejma, pravi, da letošnjega sejma ne more uvrstiti med najuspešnejše v minulih enaindvajsetih letih, vendar pa je kakovosten in se po vsebinski pestrosti drži zlate sredine. “Žal opažam, da ima v javnosti manj odmeva, kot bi ga upravičeno zaslužil,” poudarja. M. MARKELJ SLOVENSKI PLESNI PROJEKT NOVO MESTO - V torek, 26. maja, bo ob osmih zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine predstava Slovenski plesni projekt. Ko posebna gostja ljubljanskih plesalcev bo nastopila Novomeščanka Marta Štemberger. SVETOVNI DAN MUZEJEV 18. maja, na svetovni dan muzejev, so se slovenski muzeji pridružili vseslovenski akciji zbiranja pomoči za Posočje in namenili izkupiček od prodanih vstopnic tega dne za obnovo posoških kulturnih spomenikov. MREŽA NEVIDNIH POTI KRŠKO - V Galeriji Krško so v torek, 19. maja, ob osmih zvečer odprli likovno razstavo slik na svilo Taje Alboleno z naslovom Mreža nevidnih poti. Utrjeval je knjižni jezik Spisi slovenskega jezikoslovca p. Stanislava Škrabca v celoti zbrani - Zadnja, četrta knjiga izšla letos RIBNICA - Konec tega tedna se bo s prireditvijo v Novi Štifti uradno začelo praznovanje Škrabčevega leta v spomin in počastitev slovenskega jezikoslovca p. Stanislava Škrabca, katerega osemdesetletnica smrti teče letos, stopetdesetletnico rojstva pa smo praznovali pred štirimi leti. Uvodni dogodek je bil na vrsti že prejšnji petek, 15. maja, ko so v Miklovi hiši predstavili četrto knjigo Škrabčevih Jezikoslovnih del, ki so zdaj zaokrožena v celoto in dostopna stroki in vsem tistim, ki jih zanimajo jezikoslovna vprašanja. O našem velikem in dolgo časa prezrtem jezikoslovcu, o njegovem delu in zasnovi četrte knjige je govoril urednik Jezikoslovnih del prof. dr. Jože Toporišič. Opozoril je tudi na zbornika Škrabčeva misel, ki Prof. dr. Jože Toporišič prinašata razprave s simpozijev, posvečenih Srabčevemu delu. P. Stanislav Škrabec, rojen v Hrovači pri Ribnici, je po šolanju v Ribnici, kjer je bil kar trikrat zapored vpisan v Zlato knjigo kot najboljši med najboljšimi, in nato na gimnaziji v Ljubljani takoj po maturi stopil v frančiškanski meniški red, s študijem pa je kot pater nadaljeval v Gorici, kjer je študiral bogoslovje, in v Gradcu, kjer je študiral klasično in slovansko filologijo. Kot profesorje poučeval najprej na novomeški gimnaziji (1868-1870), kjer je napisal tudi svoje najbolj poznano delo O glasu in naglasu našega knjižnega jezika, in na gimnaziji v Gorici, kjer je bližnjem frančiškanskem samostanu preživel večji del svojega življenja in ustvaril glavnino svojih del, objavljenih zvečinev časopisu Cvetje z vrtov sv-1 Frančiška, katerega urednik je bil. Kot jezikovno zelo izobražen in občutljiv človek je Škra; bec s svojimi spisi pomagal pr' utrjevanju norme slovenskega knjižnega jezika, ki ga je temeljil na dolenjščini in jeziku slo- j venskih protestantskih piscev, obravnaval pa je tudi glasoslov-na, pravorečna, pravopisna, oblikoslovna, skladenjska in stilistična vprašanja. S svojim' pogledi je opazno vplival na slovenske jezikoslovce. M. MARKELJ s# Mladi navdušeni gledališčniki J V Novem mestu je na 11. Linhartovem srečanju nastopilo 11 mladinskih gledaliških i" lutkovnih skupin iz Slovenije in zamejstva - Spodbuda za novomeško gledališče? NOVO MESTO - Konec preteklega tedna, 15. in 16. maja, je bila dolenjska prestolnica v znamenju gledališke umetnosti, česar pa glede na slab obisk predstav žal ni bilo zaznati. Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in ZKD Novo mesto sta namreč v Domu kulture in v Kulturnem centru Janeza Trdine organizirala 11. mladinski gledališki festival, imenovan Linhartovo srečanje, na katerem so se predstavili mladi gledališki ustvarjalci. Ve- ter Urši Vučak s Ptuja za vlogo nere v Filipčičevi predstavi Psih* L. MUB1' Nastopile so skupine iz Celovca, Slovenske Bistrice, Stične, Šmarja pri Jelšah, Murske Sobote, Ljubljane, Lendave, njihovih deset predstav pa je dopolnila še novomeška monodrama gimnazijca Aljoše Vrbetiča z naslovom Ljubezen. Kot je povedala selektorica Aleksandra Schul- ler, so v izbor prišle žanrsko raznolike predstave. “Segajo od klasičnega dramskega gledališča, prevladujejo pa avtorske predstave, ki kombinirajo najrazličnejše odrske estetike - od gibalnega teatra, musicala, varieteja ter lutkovnega gledališča. Bistvo predstav pa se skriva v ustvarjalcih samih, tako da se je kot glavna odlika tovrstne produkcije pokazala njena živost in iskrenost. Predstave so to, kar so.” Schuller-jeva je opozorila tudi na problematični status ljubiteljske gledališke dejavnosti, ki je odvisna od naklonjenosti lastnega okolja, ki je lahko velika, ali pa je sploh ni. Novomeški župan Franci Koncilija je na otvoritveni slovesnosti, ki se je je udeležil tudi direktor republiškega sklada Vojko Stopar, spomnil, da je bilo Novo mesto pred leti gledališko zelo živo, upa pa, da bo tudi bienalni lutkovni festival “Klemenčičevi dnevi” tu pripomogel k nastanku profesionalnega gledališča. Otvoritev Linhartovega srečanja, ki jo je vodila Klavdija Kotar, je zaznamovala podelitev zlatih Linhartovih značk ZKD Slovenije. Režiserka Mateja Koležnik jih je podelila skupini 20. generacije iz postojnske srednje šole za predstavo Trije prašiči OTVORITEV SREČANJA - ON>' ritev II. Linhratovega srečanja S' popestrila mlada igralca gledali ga društva “Torpedo" iz Murtj Sobote s predstavo Življenje pr°r sorjev. (Foto: L. M.) Zagnani domači ustvarjalo V Dobovi prva likovna razstava in jubilejni koncert o*1 10 - letnici delovanja mešanega pevskega zbora FILM O KOČEVSKEM ROGU NOVO MESTO - Širni go- zdovi Kočevskega Roga skrivajo veliko naravnih znamenitosti in zanimivosti, tega območja naše domovine pa seje značilno dotaknila tudi zgodovina. V Dolenjskem muzeju so z namenom, da bi ljudem približali naravne in zgodovinske značilnosti Kočevskega Roga, posneli 15-minutni film in ga v torek, 19. maja, tudi premierno predstavili javnosti. DOBOVA - Prejšnji konec tedna sta Dobovo zaznamovala kar dva kulturna dogodka: prva likovna razstava domače likovne družine in jubilejni koncert mešanega pevskega zbora KD Franc Bogovič, ki praznuje desetletnico delovanja. “Do sedaj ni pri nas delovala še nobena likovna skupina, zato ima prva razstava domačih ust- varjalcev šc toliko večji pomen. J’, samo, da so nas spoznali drugi, p* pa tudi sami med seboj,” je ' otvoritvi razstave v petek, maja, v kulturnem domu dej? . eden od enajstih razstavljalceV' predsednik nekaj tednov stare ^ kovne družine Dobova, ki deluj6 okviru KD Franc Bogovič, VI*6 Kopinč. Na ogled je 66 del, raz KONCERT SOLZIC BREŽICE - V Viteški dvorani Posavskega muzeja je bil v petek, 15. maja, zvečer pevski koncert, na katerem so nastopili mladi pevci zbora Solzice pod vodstvom dirigentke Marjetke Podgoršek Horžen. nih tako v motivih kot tehnikah- V soboto, 16. maja, pa so kuj turni dom napolnili ubrani gl"?1! vi mpJanpo« nevvkePH 7.horS vi mešanega pevskega zbora Franc Bogovič, ki je pod vods vom Franca Keneta pripravil J6 bilejni koncert. V Dobovi je 251 . deloval moški pevski zbor, nek"! let tudi ženski nonet, po letu zatišja pa zdaj že deset let ljub'16 lje zborovskega petja razveseljuj1 .................................... D6’ mešani pevski zbor. Vse usp' -ejc nejši postaja in pred kratkim S' uvrstil na revijo pevskih zbor,. PEVCI SLAVLJENCI - Prijeten glasbeni večer so poleg pevcev slavljencev (na sliki) popestrili Posavja. Ob tej priložnosti J predsednik ZKD Brežice Ern6’ Ferk podelil Gallusove značk ' predsednik zbora Slavko Požar P posebna priznanja vsem, ki v zb ru vztrajajo vseh deset let. ^ dežujni I poročajo! moker in premražen - v sjedo, 13. maja, okoli pol pete ure Spiraj so policisti pri Podklancu v “lizini Kolpe legitimirali 42-letnega državljana Hrvaške, ki je bil ves ®oker in premražen. Policisti so "gotovili, da je 9. maja prišel na "rejni prehod Vinica, ker je bil Zvrnjen, saj ni imel sredstev za Preživljanje. Mejo je poskusil pretopiti še na mejnem prehodu Met-!'ka, kjer so ga tudi zavrnili, zato je rstega dne mejo ilegalno prestopil Preko Kolpe in se skrival do srede. , ker ni hotel pihati, ob VOZNIŠKO - V sredo, 13. maja, žvečer so policisti med kontrolo Prometa na Mirni ustavili voznika osebnega avta, 60-letnega F. G. iz 4abukovja. Dali so mu pihati, ker Pa ni hotel, so mu odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo v°žnjo. Policisti so ga pridržali in *°Per njega napisali predlog sodniku za prekrške. VLOMIL V TRGOVINO - V Soboto, 16. maja, proti večeru je "ekdo v Ulici Marjana Kozine v y°vem mestu vlomil v trgovino "pPek ter ukradel več zavojev razumnih znamk cigaret, žgano pijačo, JJno, nekaj pločevink piva in soka, ^vo, nekaj salam in pršut. Nezna-"oc je lastnico M. K. iz Prapreč oškodoval za 100 tisočakov. PO NASPROTNEM PASU PETROVA VAS - V nedeljo, V- maja, nekaj pred pol tretjo *jutraj je 25-letni Vladimir F. iz Ljubljane vozil osebni avto iz "frnošnjic proti Črnomlju. Pri Petrovi vasi je zapeljal na levo Polovico ceste v trenutku, ko je ""sproti ob sredinski črti pripeljal Rožnik osebnega avta 21 -letni Mirsad Z. z Lokev, kije zaviral, a Učenja ni mogel preprečiti. V "esreči se je Mirsad hudo poškodoval, njegova sopotnika 20-letna ^"kica Z. z Lokev in 22-letni Kobert Ž. iz Doblič ter voznik Vladimir F. pa lažje. Policisti so Ljubljančana preizkusili z alkote-st°m, ki je pokazal 1,01 promila "Ikohola. po dolenjski deželi * Čeprav je novi zakon o varnosti cestnega prometa ljubiteljem dobre kapljice pokazal zobe, se ti očitno še vedno ne zavedajo dovolj posledic čezmernega pitja. * Posledic se očitno ni zavedal niti 23-letni A. E. iz Gorenjega Suhadola, ki se je prejšnj Petek peljal iz domače vas Proti Leskovcu. Ko je sredi vasi začel zavirati, ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo kar na dvorišče, kjer je stal neki občan. Ko je ta videl, da s šoferjem ni vse v redu, mu je vzel ključe, da se mladenič ne bi niogel odpeljati naprej, a mu je ključe čez čas le vrnil. O nenavadnem obnašanju mladca za volanom so krajani obvestili Policiste, ki so ga kaj kmalu našli in ga hoteli preizkusiti z alkotestom, vendar ga je odklonil. Ugotovili so še, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in da ima na avtu pritrjeni različni registrski tablici. Očitno bo imel "poglobljeno " srečanje s sodnikom za prekrške. * Dobrota je sirota, pravijo. To je spoznala tudi E. M. iz Novega mesta. Prejšnji teden je namreč k njej prišel 45-letni Novomeščan J. B. in jo prosil za hrano. Ko mu jo je pripravljala, je možak v dnevni sobi opazil denarnico in iz nje Ukradel 20 tisočakov. GASILCI V NOVOMEŠKI VOJAŠNICI - V vojašnici v Novem mestu se je v soboto zbralo okoli 2.000gasilcev, tekmovanje pa so si ogledali tudi številni ugledni gostje iz vse Slovenije. S KONOPLJO OLEPŠAN BALKON BREŽICE - Prejšnji teden so policisti in kriminalisti pri K. P. iz Brežic našli in zasegli 88 sadik indijske konoplje, ki jih je imel zasajene v cvetličnih lončkih na balkonu. Ker je podan sum kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, bo zoper njega napisana kazenska ovadba. Enakega kaznivega dejanja je osumljen tudi K. D. iz Brežic, saj so pri njem našli 21 sadik konoplje. POGINILE RIBE BREŽICE, SEVNICA - V soboto, 16. mgja, je prišlo do pogina rib v potoku v Dolenji Pirošici. Prve mrtve ribe je bilo opaziti v neposredni bližini naselja, poginile pa so predvsem potočne postrvi, saj so te najbolj občutljive za onesnažene vode. Po oceni ribiškega čuvaja je poginilo 50 do 70 kilogramov rib, vzrok pa še ni znan, kot tudi še ni jasno, zakty so poginile ribe v Drožanjskem potoku v Sevnici, Kjer je škode za okoli 350 tisočakov. AVTOBUS SE JE PREVRNIL BREŽICE - V sredo ponoči je hrvaški voznik vozil avtobus po magistralni cesti od Ljubljane proti Obrežju. Nekaj čez pol drugo uro ponoči je pri Brežicah zapeljal na levo stran, nato pa je avtobus zdrsnil po nasipu, vozil po njem 9 metrov in po 13 metrih drsenja po njivi pristal na levem boku. V avtobusu je bilo 23 potnikov, vendar na srečo ni bil nihče huje poškodovan. Pet jih je dobilo le sledi poškodb, zaradi česar so bili odpeljani v brežiško bolnišnico, vendar so jo lahko kmalu zapustili. PADEL 4 METRE GLOBOKO VELIKE MALENCE -1. H. iz Bosne in Hercegovine je v torek, 12. maja, delal fasado v Velikih Malencah. Ko je bil na terasi, je izgubil ravnotežje in padel 4 metre globoko na asfaltna tla. Pri padcu se je hudo poškodoval. Ngjprej so ga odpeljali v brežiško bolnišnico, nato pa v Klinični center v Ljubljano. Novo mesto gostilo in vzorno organiziralo republiško gasilsko tekmovanje Memorial Matevža Haceta - Odločale so desetinke sekunde - Kamenčani najboljši Dolenjci NOVO MESTO - V Novem mestu seje v soboto zbralo okoli 2.000 gasilcev iz vse Slovenije, sgj je Gasilska zveza Novo mesto organizirala republiško gasilsko tekmovanje, memorial Matevža Haceta za članice, člane, veterane in veteranke ter poklicne enote, na katerem gasilci pokažejo svoje znanje in gasilske veščine vsake štiri leta. To je bilo tudi eno najbolj množičnih tekmovanj na Dolenjskem, posebno še če upoštevamo dejstvo, da se je na izbirnih tekmovanjih za memorial pomerilo kar okoli 21 tisoč gasilcev tekmovalcev. Tokrat se je v Novem mestu pomerilo tudi 7 ekip iz območja Gasilske zveze Novo mesto in eno iz Bele krajine. Najvišjo uvrstitev so dosegli člani A iz Kamene, saj so osvojili 6. mesto, Ratežani so bili 11., velja pa omeniti, da so bile ekipe izenačene in rezultati zelo tesni. Odlične so bile tudi članice A iz Mirne Peči, saj so bile 9. Gasilke in gasilci so se pomerili v vajah, ki so takšne kot v resnici na intervencijah ob gašenju in reševanju. Memorial spada v predkongresne aktivnosti slovenskih gasilcev - v Sloveniji jih je preko 111 tisoč, med njimi pa je 60 tisoč ope- rativno usposobljenih. Konec maja bo namreč v Sežani gasilski kongres, trinajsti po 2. svetovni vojni, in drugi, odkar smo samostojni, bo pa priložnost za oceno dela v preteklosti in nove smernice za delo naprej. Kongres bo potekal pod geslom “Pripravljeni v leto 2000”, to pa je potrdilo tudi tokratno tekmovanje, saj kaže na množičnost, dobro organiziranost in pripravljenost slovenskega gasilstva, pri katerem imajo posebno mesto prav prostovoljna gasilska društva, ki prva priskočijo na pomoč slehernemu državljanu, ki je v nevarnosti. Tekmovanja v Novem mestu so BREZ VZROKA ZAGORELO? - Kmetovim iz Podlipe pri Dvoru je skoraj pred njihovimi očmi zagorel skedenj, ogenj pa je ogrožal tudi bližnjo hišo in hlev. Požar, ki je izbruhnil v torek, 12. maja, nekaj pred 6. popoldne, je v celoti uničil ostrešje 24 metrov dolgega skednja, v njem pa je bilo tudi veliko sena. Z ognjem so se prvi spopadli vaščani in gasilci iz Ajdovca, kmalu pa so se jim pridružili še gasilci Dvora, Žužemberka, Rebri, ki so požar lokalizirali, ter gasilci GRC iz Novega mesta, ki pa niso intervenirali. Vzrokov požara, ki je povzročil veliko škodo, jim ni uspelo ugotoviti. Do izraza pa je prišla tudi solidarnost, saj so krajani ajdovske planote, predvsem iz Podlipe in Velikega Lipovca, zelo hitro pripravili ves les, s katerim bodo prekrili skedenj. {Foto: S. Mirtič) Pravi Jože Gorenc iz Novega mesta, ki ne more dokazati, daje zemlja njegova, čeprav jo njegova družina uživa že od leta 1932 ■ Do cilja celo z gladovno stavko? ŠE ENA GLADOVNA STAVKA? “Kdor krade, mu sodišče še pomaga” NOVO MESTO - Med Slovenci je kar nekako zakoreninjena slaba navada, da se prijate(jstvomed sosedi konča, ko nastopi vprašanje mejnikov. Uidi v gozdu v katastrski občini Golobipjek nad Prečno je prišlo do spora, v katerem je kratko potegnil Jože Gorenc iz Novega mesta, podčastnik slovenske vojske, ki je invalidsko upokojen. “Sodeloval sem v vojni za Slovenijo, svoje zemlje pa v desetih letih, kolikor časa se borim zanjo, ne morem dobiti nazaj. Ne želim niti centimetra tujega, hočem le svojo zemljo,” pravi Jože. Tri četrt hektarja gozda je Jožetov oče na javni dražbi kupil že leta 1932. Takrat je bila opravljena meritev, zakopani so bili mejniki, ki stojijo še danes (teh sodišče ne priznava, mejniki pa so bili poleg kamnov označeni tudi z belimi ploščicami, velikimi 60 x 30 cm) in dokazujejo mapno in uživalno stanje. Vendar je pri vpisu v zemljiško knjigo ponagajal tiskarski škrat in je zamenjal sosednji parceli: na Gorenčevo je bil knjižen sosed Jože Kužnik z Vrhovega, na Kužnikovo pa Gorenc. “Do tega spoznanja smo prišli šele leta 1989, ko je vihar v mojem gozdu podrl 2 smreki, za kar sem plačal sodno takso, sosed pa je drevje odpeljal. To sem prijavil policiji, kjer so mi rekli, naj prinesem potrdilo, da je gozd moj. Takrat smo spoznali, daje v zemljiški knjigi zamenjava,” pripoveduje Jože, ki je razočaran nad našim sodnim sistemom, saj pravice na sodišču ni našel. Tožbo je izgubil tudi na Višjem sodišču v Ljubljani, po pravico je šel tudi k • varuhu človekovih pravic, sedaj pa se bo pritožil še na Vrhovno sodišče. “Že v pritožbi na sodbo za ugotavljanje sodne meje sem navedel, da je bil sodnik Anton Trunkelj pristranski, to je bila namreč njegova zadnja obravnava pred upokojitvijo, ta odločitev pa je vplivala na vse ostale sodbe. Zapisnika z dne 29. oktobra 1993 nisem podpisal in nisem sodeloval pri postavljanju sodno določenih mejnikov, kar brez moje prisotnosti ne more biti veljavno,” pravi Jože. .“O meji govori tudi kostanj, ki ga je pred 60 leti na našo parcelo posadil moj oče, o uživanju pričajo več kot 30 let stara drevesa, meja je čisto ravna, gozd ob njej pa obsekan, kar sodišču očitno ne pomeni nič. Vse izhaja iz prvega napačnega tolmačenja meje, zaradi česar sem jaz ob 8 arov zemlje in 20 kubičnih metrov lesa, ki jih je Kužnik posekal v mojem gozdu se med drugim udeležili tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E”ry ter podpredsednika zveze Vili Tomat in Marinka Cem-pre Turk, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Usenič-nik, poveljnik vojašnice v Novem mestu Anton Klobčaver, direktor regijske uprave za obrambo Borut Usenik, predsednik Gasilske zveze Novo mesto Alojz Muhič, njen poveljnik Branko Filip, predsednik tekmovalnega odbora Matjaž Klarič in drugi. T. GAZVODA ALKOHOLA MU NISO HOTELI DATI ŽUŽEMBERK - V torek, 12. maja, nekaj po 14. uri so policisti do iztreznitve pridržali 50-letnega S. Z. iz Velikega Lipovca, ki je v gostilni Pod lipco v Žužemberku žalil strežno osebje, ker ga zaradi vinjenosti niso hoteli postreči z alkoholom. Zato si je postregel sam. S kršitvijo je nadaljeval tudi potem, ko so na kraj prišli policisti. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške. BOGAT PLEN STARI TRG OB KOLPI - Med 15. aprilom in 15. majem je nekdo v Dolenjih Radencih vlomil v vikend hišo ter ukradel agregat, komplet za valjenje jeklenke, 60-litr-ski sod in akumulator za agregat. S tem je lastnika J. B. iz okolice Ljubljane oškodoval za okoli pol milijona tolarjev. NEPREVIDNI MOPEDIST RANJEN - V četrtek nekaj minut čez 15. uro se je 16-letni Branko Z. iz Ivan Dola z mopedom peljal od Krškega proti Sevnici. Pri Pijavskem je hotel na cesti polkrožno obrniti, vendar sta ga takrat vsak s svojim avtom že prehitevala 24-letni voznik iz Avstrije in 28-letni Sebastjan K. iz Novega mesta. Mopedista je najprej oplazil prvi avto, nato je priletel še v drugi avto in se pri tem hudo poškodoval. {Foto: T. Gazvoda) Jez že popušča Denar za obnovo bo zagotovilo podjetje Snežnik KOČEVSKA REKA - V Kočevski Reki so podjetje Snežnik in krajani pred 20 leti zgradili jez na Reškem potoku in tako dobili umetno jezero, veliko 18 hektarjev. Ob koncu leta je zaradi dotrajanosti lesa prišlo do odtekanja vode izpod jezu. Po 20-dnevnem sušnem obdobju je v jezeru ostala voda le v nekdanji strugi potoka, zato je prišlo do pogina rib. Vodstvo KS Kočevska Reka je lani sprožilo akcijo za ureditev razmer, saj je bila težava tudi v tem, daje bilo jezero nikogaršnja last, z njim pa je upravljalo podjetje Snežnik oziroma njegova lovska enota. “Za tako obsežen ureditveni načrt potrebujejo precej denarja, zato smo se po pomoč obrnili na občino Kočevje, a odgovora še ni. Razmere na jezu se poslabšujejo, ob večjih padavinah lahko voda odnese zaporni sistem, kar pomeni, da bi bila poplavljena in uničena zemljišča ter objekti ob Reškem potoku. Tam ima prostore ministrstvo za obrambo, a se obnaša, kot da se nič ne dogaja,” pravi Zlatko Ficko, vodja lovske enote. Podjetje je v sodelovanju z naravovarstveniki in krajani uredilo okolico jezera, ki je pravi naravni biser, in tako onemogočilo množičen obisk ob njem. V neposredni bližini namreč gnezdi tudi orel belorepec. Da bi preprečili ekološko katastrofo v primeru, če zapornica popusti, so se pred pridobitvijo ustrezne dokumentacije najbolj zavzeli v podjetju Snežnik, kije za obnovitvena dela zagotovilo 1,2 milijona tolarjev. M. GLAVONJIČ (odkazilo lesa je odkazano v drugi bližnji parceli), zaradi česar je sicer dobil simbolično kazen, sekal pa je tudi v nesporni parceli po celotni širini, ki je od njegove parcele oddaljena 40 metrov, češ da ga drevje moti pri podiranju v mojem gozdu,” pripoveduje Jože, ki je po desetih letih boja za svojo zemljo iz protesta proti sodnim organom pripravljen celo gladovno stavkati. T. GAZVODA OB MEJNIKU - Do kod sega Gorenčev gozd, priča tudi kostanj, ki ga je pred 60 leti na mejo zasadil Jožetov oče. In kot da bi kostanj vedel, kaj se dogaja, se je lani posušil. Usodno konjsko domotožje METLIKA - V torek, 19. maja, se je na železniški progi tik pred metliško železniško postajo zgodila nenavadna nesreča. Dan poprej je metliški ljubitelj konj kupil v bližnji vasi kobilo, a je to ponoči premagalo domotožje. V hlevu se je iztrgala in se odpravila nazaj k staremu lastniku. Pravilno je presodila, da jo mora pot voditi po železniški progi, a prav to je bilo zanjo usodno. Vlak, ki je peljal iz Novega mesta v Metliko, jo je, čeprav je zaviral, saj bi se čez kakšnih sto metrov že ustavil na metliški železniški postaji, ob 5.35 povozil. Kobila je žalostno končala pod kolesi lokomotive, ki se ji je iztirila ena od osi. Na vlaku večje škode ni bilo, če odštejemo stroške zaradi ponovnega preverjanja materiala na lokomotivi, zaradi česar jo bodo morali odpeljati v Maribor. Promet po železnici je ponovno stekel tri ure po nesreči, zamude pa so se najbolj razveselili dijaki, namenjeni v šolo. M. B.-J. ZA ŽIVLJENJE BREZ NASILJA NOVO MESTO - Društvo Življenje brez nasilja Novo mesto nudi pomoč vsem žrtvam nasilnih dejanj. Hkrati vabi prostovoljce, da se jim pridružijo! Pokličete jih lahko na telefon 068 317 195 vsak delavnik med 9 in 12. ter 16. in 18. uro, ali pa pustite sporočilo telefonski tajnici ali pišite na naslov: Društvo Življenje brez nasilja, p. p. 345, Novo mesto. Gasilske spretnosti na preizkušnji Aleš Murn prvi igralec prvenstva Mirnski Tom je v Trebnjem pripravil državno prvenstvo za igralce do 19. leta - Mirnčani osvojili kopico medalj * Med dekleti seje tokrat izkazala Spela Silvester s tremi broni TREBNJE - Novomcščan Aleš Murn je bil v nedeljo z dvema zlatima in eno bronasto medaljo najuspešnejši igralec mladinskega državnega prvenstva v badmintonu, ki ga je ob izdatni podpori trebanjske poslovne enote Zavarovalnice Tilia vzorno pripravil mirnski Tom. Dan predtem je Tomova ekipa na turnirju prvih štirih prvoligaških ekip osvojila drugo mesto in se uvrstila v veliki Anale. KOLESARSKI MARATON SEVNICA - Tukajšnje kolesarsko društvo vabi v nedeljo, 24. maja, na 3. sevniški kolesarski maraton. Start maratona bo ob 9. uri na Glavnem trgu, kjer bo tudi cilj. Vsi udeleženci, ki bodo celotno progo (74,6 km) prevozili do 13.30 bodo prejeli spominsko nagrado in malico. Celotna proga ob vodotokih Save in Mirne je asfaltirana, razgibana, z enim težjim vzponom. Otroci stari do 14 let, smejo kolesariti le v spremstvu staršev ali druge polnoletne osebe. Maraton bo potekal ob normalnem prometu. Prijave so • možne na dan prireditve na startnem mestu od 7.45 dalje, startnina pa znaša 1.500 tolarjev. Čeprav je bil nastop Aleša Murna še teden dni pred prvenstvom za igralce do 19. leta zaradi težav s hrbtenico vprašljiv, se je na koncu izteklo najbolje. Aleš je začel nekoliko boječe, saj je v četrtfinalu igre posameznikov s prvakom v kategoriji do 17. leta Miho Šepcem iz Olimpije izgubil prvi niz s 5:15, preostala dva pa dobil s 15:7 in 15:6. To je bil tudi edini niz, ki gaje Aleš izgubil. V finalu je gladko s 15:7 in 15:0 premagal Marjana Renerja (Bit). Bron-je osvojil Dušan Skerbiš, ki je izgubil polfinale z Renerjem. Naslovu državnega prvaka med posamezniki je Murn skupaj z Dušanom Skerbišem dodal še zmago med moškimi dvojicami, kjer je bil finale mirnski, saj sta drugo mesto osvojila njuna klubska tovariša brata Dušan in Uroš Skerbiš. • V soboto jc ekipa Toma nastopila na Analnem turnirju prve slovenske lige. Premagala je lendavsko Mladost in ljubljansko Ježico ter izgubila Olimpijo, osvojila drugo mesto ter se s tem uvrstila v veliki Anale, v katerem se bo z Olimpijo za naslov državnega prvaka pomerila še enkrat. Tom je bil lani in predlani tretji. MARATON TERME CATEZ BREŽICE - Atletski klub Fit Brežice bo v nedeljo, 24. maja, v Termah Čatež pripravil četrti mednarodni maraton Terme Čatež 98. Prireditev se bo začela ob 10.30 pred hotelom Zdraviliški dom, kjer bo tako štart kot cilj. Tekaške proge bodo dolge 3 km, 10 km in 21 km. Prireditelj bo prijave sprejemal vse do štarta teka. DRUGA S SKUTERJEM ROVINJ - Na dirki v hitrostnem motociklizmu za pokal Alpe Adria je v Rovinju v razredu 50-kubičnih skuterjev nastopila tudi Natalija Konda, ki je na treningu dosegla najboljši čas, na tekmi pa je zasedla drugo mesto. Tretjo medaljo, bron v igri mešanih parov, je Murn osvojil skupaj z 11-let-no Špelo Silvester, kije na prvenstvu osvojila kar tri bronaste medalje. Tretja je bila namreč tudi med posameznicami in med ženskimi pari skupaj s starejšo sestro Urško, ki tokrat ni imela sreče z žrebom. Med dekleti je naslov državne prvakinje osvojila Maja Tvrdy iz Olimpije, kije letos zmagala tudi v kategorijah do 15. in do 17. leta. Tvrdyjeva je skupaj z Nino Pulkovo osvojila naslov še med ženskimi dvojicami, med mešanimi dvojicami pa sta zmagala Miha Pohar in Pulkova. Konec tega tedna bo 15 mirnskih badmintonistov nastopilo na najmočnejšem srednjevropskem mladinskem turnirju v Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru v Nemčiji, kjer se bodo poskusili izkazati med 300 mladimi iz 9 držav. Upajo, da bodo vsaj ponovili lanski uspeh, ko je Urška Šilvester v svoji starostni skupini zmagala. j. y S mn umu srnina NOGOMET II. SNL, 25. kolo - ELAN : KOPER 2:3 (zadetka za Elan sta dosegla Gruden v 73. minuti in Plevnik v 84. minuti). 26. kolo - ŽIVILA TRIGLAV : ELAN4:1 (zadetek za Elan je dosegel Šumar v 32. minuti iz 11-metrovke). Lestvica - L Živila Triglav 66, 2. Koper 63, 3, BST Domžale 51,4. Elan 42,5. Železničar 41,6. Drava 37,7. Nafta 37 itd. V 27. kolu, ki bo v nedeljo, 24. maja, bo Elan igral doma z Nafto. NAMIZNI TENIS 1. SNTL, končnica za 5. do 8. mesto, prva tekma - KRKA : RADLJE 4:1; druga tekma -RADLJE : KRKA 1:4; V finalu skupine se bo Krka za končno 5. mesto pomerila z Mariborom. ATLETIKA KvaliAkacije Atletskega pokala Slovenije, 1. dan, Velenje, ženske - 100 m - 3. Katka Jankovič (Krka) 12,54, 7. Manja Praznik (Dolenjske Toplice) 12,91; 400 m - 2. Tanja Klemenčič (Krka) 58,24; 1500 m - 5. Klavdija Tomažin 4:54,00, 10. Janja Pungerčar (obe Sevnica) 5:14,77; višina - 4. Maja Krajnčič (Krka) 155 cm; troskok -1. Andreja Blatnik (Krka) 12,31; 4 X 100 - 3. Dolenjske Toplice 51,20, 4. Krka 1 51,23; moški - 100 m -... Andrej Murn 11,72... Bojan Zorko 11,96 (oba Krka); 110 m - 6. Andrej Murn (Krka) 15,26 (je prvo leto st. mladinec, njegov najboljši izid na članskih ovirah); 400 m - 8. Matjaž Bukovec (Dolenjske Toplice), 9. Jernej Kastelic 51,97... Robert Tasič 52,70... Marko Pust 52,73 (vsi Krka); 1500 m - 3. Robert Dragan (Krka) 4:00,99,7. Borut Veber (Sevnica) 4:08,65, 8. Franci Menič 4:18,58, 9. Peter Jerman 4:20,31, 10. Boštjan Kozan (vsi Krka) 4:20,99; palica - 1. Ivan Kostevc (FIT Brežice) 440; 4 X100 m - 8. Krka II 48,19, (štafeta Krka I je izgubila štafetno palico). Trebanjci neobremenjeni v Evropo Trebanjski rokometaši so s tretjim mestom presenetili tudi sebe - Posebna pozornost mladim - Doseženo bo težko obrdžati - Mladinci trkajo na vrata prvega moštva TEŽAVE V ČETRTFINALU - Aleš Murn (na sliki med četrtfinalnim dvobojem) je državno prvenstvo slabo začel, saj je Miha Sepec v prvem nizu četrtfinala vodil že z 11:0, a se je Aleš le zbral in dosegel, kar so v mirn-skem klubu od njega pričakovali. Po dvoboju je njegov trener Mile Čuk slab začetek prisodil Aleševi tremi zaradi prisotnosti fografa. (Foto: I. V.) TREBNJE - V rokometnem klubu TVebnje so že pred začetkom minule sezone kovali precej optimistične načrte, a svojih želja, da se nameravajo uvrstiti med najboljše štiri in s tem v enega med evropskih pokalov, niso razglašali, tako imenovana strokovna javnost pa jim je v napovedih pred prvenstvom prisojala celo boj za obstanek. Na koncu so svoje načrte v celoti uresničili in s tretjim mestom presenetili tudi sami sebe. Po mnenju trenerja Mira Topla- Atletske zvezde pod Portovalom Tudi na IX. atletskem mitingu Krka 98 se bodo zbrali atleti iz trinajstih držav - Od tujcev Troy Kemp in Angela Atede, od domačih Primc, Bukovčeva, Rovan, Božič in Cankar NOVO MESTO - V sredo, 27. maja, se Novomeščanom obeta vrhunska atletska predstava. Atletski klub Krka se je pod vodstvom mag. Borisa Dularja tudi tokrat potrudil in bo na stadion pod Portovalom pripeljal kar nekaj znanih atletov s svetovnega vrha. Nosilne discipline IX. mitinga Krka 98 bodo skok v višino, met diska in skok ob palici za moške ter tek na 100 m z ovirami za ženske. Novomeščani si bodo na delu lahko ogledali kar nekaj znanih tekmovalcev s samega vrha svetovne atletike. Prejšnji teden je bilo že znanih nekaj zvenečih imen, čeprav bodo pogajanja za nastope nekaterih trajala vse do zadnjega dne pred mitingom. Tako lahko skoraj zagotovo pričakujemo nastop Troya Kempa iz Bahamov, ki je v skoku v višino že presegel 238 cm, pa Romuna Kristjana Popeskuja (233 cm) in Eldina Krahmiča iz Bosne in Hercegovine (227 cm). V skoku ob palici bosta brežiškemu ameriškemu študentu delala družbo Američan Nick Hysong (585 cm) in petouvr- ščeni z lanskega svetovnega prvenstva Nick Backfild (575 cm). Tudi Brigita Bukovec naj bi imela v svoji disciplini ugledno druščino - Angelo Atede iz Nigerije (12,85) in Evo Miklos iz Madžarske. Da ne bi tako zlahka zmagal in da bi ga tekmeci spodbudili k še boljšemu izidu, so Igorju Primcu v metu diska pridružili Hrvata Dragana Mustapiča, ki je lani s 63,72 cm dolgim metom le za 2 cm zaostal za Igorjevim rekordom, in Madžara Roberta Faze-kasza, ki je že presegel mejo 65 m. Poleg Bukovčeve in Rovana ter domačina Primca velja od najboljših slovenskih atletov, ki bodo nastopili * IX. mednarodni atletski miting Krka 98 bo v sredo, 27. maja, ob štirih popoldne. Moški se bodo pomerili v teku na 100,400,3000 m in 110 z ovirami, skoku ob palici, metu diska ter skoku v daljino in višino. Dekleta bodo nastopila v tekih na 100 in 400 m, 100 m z ovirami ter v metu kopja in kladiva, medtem ko sc bodo mladinci predstavili v teku na 1000 m. Nastopili bodo atleti Hrvaške, Italija, Avstrije, Nemčije, Švice, Madžarske, Češke, ZDA, Bahamov, BIH, Romunije, Nigerije in Slovenije. ka se je za uspeh treba med drugim zahvaliti tudi izjemnim prijateljskim odnosom med igralci. Po proračunu je Trebnje med skromnejšimi klubi v prvi ligi. Prav zaradi denarja pa nekateri klub s precej daljšo tradicijo, kot jo ima trebanjski, počasi ugašajo. Dobro je, da klub posveča veliko pozornosti delu z mladimi, kar daje trdne temelje uspehom v prihodnosti. Poleg prvega moštva v različnih mlajših skupinah vadi še okoli 150 mladih rokometašev, z njimi pa se največ ukvarjata trenerja Mišo Šolaja in Alojz Radelj. Večjih sprememb moštvo v novi sezoni ne bo doživelo. V tujino bo odšel Goran Bilbija, ki namerava športno pot nadaljevati na Siciliji, Jure Višček pa se namerava bolj posvetiti študiju strojništva in meni, da so načrti kluba zanj previsoki, da Milja za milijon tolarjev Na Mlaki so potekale otvoritvene galopske dirke sezone 1998 - Rekorden nagradni denarni sklad KOČEVJE - Na poligonu za krožno ravno galopsko dirko na travnati stezi farme Mlaka pri Kočevju je v soboto potekala konjeniška prireditev z naslovom “Otvoritvena galopska dirka sezone 1998 - dirka za najhitrejšega KOČEVSKA MILJA - Žrebec Cadyk je lastniku Tonetu Zevniku (desno) prislužit čeka za 520.000 tolarjev, z angleškim poklicnim jockeyjem Mariom Antonyjem Gillesem pa sta se takole veselila zmage. polnokrvnega konja v Sloveniji”. Nagradni denarni sklad za zmagovalce osrednje dirke, letos prvič poimenovane “Kočevska milja”, je znašal za slovenske razmere rekordnih milijon tolarjev. Prireditev je bila enakovredna lanski, prekašala pa jo je po sodelovanju kar 11 vrhunskih polnokrvnih angleških galoperjev v osrednji dirki, za katero so bile denarne nagrade najvišje. Med arabskimi konji je žrebec Adam z jahačem Matejem Buhom pritekel na cij kot prvi, za njim pa je ciljno črto pretekel lanskoletni zmagovalec Makkouk Ibn Havvi, last domačina Nenada Stekiča, ki ga je jezdila Petra Okorn. Domači navijači so prišli na svoj račun v dirki kmečkih de-, lovnih konj na 1.100 metrov, kjer je prvo mesto osvojil M - KG-jev kastrat Miki, vsi pa so nato navdušeno spremljali osrednjo dirko angleških polnokrvnih galoperjev, v kateri je bil na Mlaki tudi letos najhitrejši žrebec Cadyk, lastnika Toneta Zevnika s Čateža od Savi, ki ga je jezdil profesionalni jockey Marc Antony Gilles. M. LESKOVŠEK-SVETE na mitingu omeniti skakalca v daljino Gregorja Cankarja in šprinter-ko Alenko Bikar, od Novomeščanov pa šprinterja Tomaža Božiča ter oviraša Katko Jankovič in Andreja Murna. I. V. PAVLIC TOKRAT TRETJI NOVO MESTO - Novomeški avtomobilist Peter Pavlič, ki je na pn i letošnji dirki pokala clio na Grohniku zmagal, v drugo ni bil tako uspešen. Na avstrijskem dirkališču Zeltweg. kjer prirejajo tudi dirke formule I, je mladi dirkač moral priznati prednost Lojzetu Udovču in Francu Šimencu. bi lahko počel oboje. Trener Toplak ga kljub temu prepričuje, naj se ne prenagli, saj bi ob poškodbah igralcev prve postave lahko Višček veliko pomagal. Novih igralcev v Trebnjem ne nameravajo vabiti v klub razen enega visokega srednjega zunanjega igralca. Druga mesta nameravajo popolniti z mladimi obetavnimi domačini, ki že trkajo na vrata prvega moštva. Ker je vadba mladincev zaradi popoldanskega pouka precej trpela, bodo poskušali zamujeno nadomestiti med počitnicami. Če je letos tretje mesto za Tre-banjce velik uspeh, bodo prihodnje leto z enako uvrstitvijo manj zadovoljni, čeprav jo bo težje ponoviti, meni predsednik upravnega odbora kluba Stane Sever. Tudi prevelike evropske ambicije bi lahko klubu škodile, kar se je nekaterim slovenskim klubom že maščevalo, saj so potem povsem pogoreli na domačih tleh. Zato se v Trebnjem z evropskim pokalom ne smejo preveč obremenjevati. Prejšnji teden je rokometno moštvo Trebnjega ob za trebanjski sponi izjemnem uspehu sprejel predse! nik kluba župan Alojzij Metelko-Ob tej priložnosti mu je kapetan moštva Roman Savrič izročil bronasto medaljo, kakršno so dobili 0* koncu prvenstva. L V. VVINDISCHA DVAKRAT NOVO MESTO - Squash klub Novo mesto je pripravil četrto ml"'j PRODOR MLADIH ČRNOMELJ - Na drugem turnirju belokranjske teniške lige je na igriščih na Loki v Črnomlju zmagal Igor Rus, drugi je bil Mitja Goršek, tretji pa metliški osmošolec Jože Gerbec, kar je prijetno presnečenje in znak, da se tudi v Beli krajini dobro dela z mladimi. dinsko državno prvenstvo, na kaR'. rem so se izkazali tudi domači igral'; ci. Med dečki do 14. leta je zmag"' Mervaiju etapa Avstrije Classic Boštjanu Mervarju je po ponesrečenih poskusih na dirki Po Sloveniji uspelo zmagati v Avstriji - Štanglju je uspeh preprečila snežna ploha - Krčan Četrtič odlično na Hrvaškem Miha Kavaš (Squashland), med faU' ti do 16. leta je zmagal Šebasti"" VVindisch, Borut Pečar (oba NoV° j mesto) pa je bil drugi. Med fanti d® 19. leta so Novomeščani slavi'* 1 trojno zmago - L Sandro Windisch. j 2. Sebastjan Windisch, 3. Boru' Pečar. Med. dekleti do 19. leta st" nastopili le dve igralki. Zmagala je Petra Vihar iz Velenja, druga pa !e i bila Mojca Blažič iz Novega mest"' j 2. maja sta Sandro Windisch in Moj" j ca Blažič nastopila na tekmovanj" evropskih državnih prvakov. Saneh0 i je bil enajsti, Mojca pa deveta. Ob" Windischa in Blažičeva bodo ju'rl : odpotovali na Dunaj na odpf'0 prvenstvo Avstrije. Kolesarji po dirki Po Sloveniji niso imeli veliko časa za počitek, saj so nekateri že naslednji dan po koncu največje slovenske kolesarske prireditve odpotovali na tuje. Prvo moštvo Krke Telekoma je nastopilo na Austria Classic, kjer se je izkazal najbolj nesrečni kolesar dirke Po Sloveniji Boštjan Mervar. Dirko Po Hrvaškem jc dobro začel tudi Krčan Damjan Četrtič. V Avstriji so Novomeščani med drugim merili moči tudi z drugo postavo najboljšega poklicnega moštva na svetu Mapei, za katero je tokrat nastopil tudi eden izmed najboljših kolesarjev na svetu Slovak Jan Svorada, kije moral svoje že zagotovljeno mesto na Giru zaradi pritiskov italijanske javnosti odstopiti Gianniju Bugnu. Jezni Jan Svorada je svojo moč pokazal že v prvi etapi, ko je zlahka dobil Sprint glavnine, medtem ko jc bil Boštjan Mervar osmi, Milan Eržen pa si je z bonifikacijo za zmago na letečem cilju priboril 4. mesto v skupnem vrstnem redu. Mervarje svoj veliki dan dočakal v petek, ko je po zmagi na 153 km dolgi etapi oblekel tudi rumeno majico, vendar jo je že naslednji dan moral sleči. V tretji etapi je namreč skupini kolesarjev, med katerimi sta bila tudi Gorazd Štangelj in Branko Filip, uspelo priti na cilj s 13 sekundami prednosti pred glavnino, v ka- teri je bil tudi Boštjan Mervar. Štangelj je bil na cilju tretje etape četrti, Filip pa osmi. Filip se je s tem pretolkel na peto mesto v skupnem vrstnem redu, Štangelj je bil z 11 sekundami zaostanka deseti, Mervar pa je s 14-sekundnim zaostankom zdrsnil na 11. mesto. V zadnji, četrti etapi seje vrhunska uvrstitev obetala Gorazdu Štanglju, ki je skupaj s klubskim tovarišem Sandijem Šmercem in še tremi kolesarji, ki pa mu v skupnem vrstnem redu niso bili nevarni, pobegnil že 10 km po štartu. Štangelj si je na letečih ciljih že priboril 4 sekunde bonifikacij in se precej približal vodilnemu v skupnem vrstnem redu Švicarju Nikiju Aeber-sholdu, članu poklicnega moštva Post Suiss. Žal jc po 50 km kolesarje na 1100 m visokem prelazu Wast! presenetila snežna ploha, tako da so sodniki dirko prekinili in etapo razveljavili, obveljal pa je vrstni red po treh etapah. Moštvo krškega Savaprojekta nadaljuje brez Marka Baloha, vodi pa ga še naprej dosedanji trener Gregor Puš. Fantje so dobro začeli na dirki Po Hrvaški. Prvo 193 km dolgo etapo je dobil Italijan Masot-ti, drugi je bil Nemec Lademann, tretjega mesta pa se je veselil prvi šprinter krškega moštva Damjan Četrtič, Puš je bil osmi in Zajc enajsti. Tako se je Četrtič po prologu v Vukovarju, na katerem je bil sedmi, in prvi etapi z enakim časom, kot ga je imel vodilni, prebil na drugo mesto v skupnem vrstnem redu, kjer jc bil na petem mestu član novomeške Krke Telekoma, hrvaški reprezentant Vladimir Miholjcvič, deveti pa Novomeščan v dresu Perutnine Ptuj Radenske Roga, Bogdan Ravbar. Razlike še niso bile velike, saj je Ravbar zaostajal le za 4 sekunde. DIRKE V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - V nedeljo. 24-maja, bo konjeniški klub Šen- 1 tjernej ob 14. uri na šentjern"' ! jskem hipodromu pripravi' j kasaške dirke z osmimi"111 točkami sporeda in ob koncu s®J dirko kmečkih dvovpreg. Mladi"" do 15. leta ima vstop prost' Najzanimivejša bo osma točk" sporeda, ko se bodo pomeril' najhitrejši uvoženi konj" Šentjernejčani veliko pričakujej" tudi od domačih konj. Na zadnj' dirki je bila Surija v Ljubljani " Vojom Maletičem s kilometrski"1 časom 1:19,37 v prvi dirki drug"’ v peti dirki pa je bila Sissi Sara I istim voznikom s kilometrski"' časom 1:20,67 tretja. * stih sklepov občinskega sveta pa! niti hoKoriire n tem Tokn žnnail K1 :a i niti besedice o tem. Tako župan k1 njegov kabinet v svojem članku'1 trajata na stališču, da gre pri skl® panju o občinskem glasilu za stal tarno (nekje tudi poslovniško) terijo, ki bi jo bilo treba sprejem® s kvalificirano dvotretjinsko večit® To pa seveda ni res. Po 82. čM statuta, je treba statut sprejet' dvotretjinsko večino vseh član1' občinskega sveta, v 83. členu iste? statuta pa je navedeno, da se n slovnik sprejema z dvotretjins*' večino navzočih članov. Za v* druge odločitve občinskega svej velja navadna večina navzočih sve nikov, na kateri se veljavno lam' odloča. Z navedenimi sklepi! občinski svet niti spreminjal statuJJ niti sprejemal statutarnega sklep*, niti spreminjal ali dopolnje'® poslovnika. Zato jc tudi to piša®! županovega kabineta popolno®1! nestrokovno. Pred zaključkom pa moram p* 011. dariti, da strokovnosti prispe županovega kabineta prav nič R koristi citiranje pojasnila k zakol)! ki naj bi ga dal zakonodajalec ®' sklicevanje na opozorilo vladi* službe za lokalno samoupravo, dat treba občinski statut dopolnil Zakonodajalčeva pojasnila po sp®5 jemu zakona so pravni nesmisel.n ne gre za obvezno razlago zakol1* katere pa v konkretnem primeru! bilo. Prav tako podpisani ne tn<« izključiti, da bo statut MO No* mesto v prihodnosti ponovno spl menjen, to pa seveda ne more vp1 vati na presojo zakonitosti ali neZ konitosti ravnanja občinskega sv®1 in župana do sedaj. Upam, da bo dobronamerni h® lec sedaj lažje napravil zaključk® tem, kdo želi “z napačnimi interp1’ tacijami zakona” koga zavesti ■p povzročiti komurkoli kakšen nep!; jeten občutek. Vloga, pravice dolžnosti občinskega sveta županu1] nadzornega odbora (kot edinih tfR organov vsake občine) so v zakoni] lokalni samoupravi opredeljene, i tem zakonu pa nisem našel p(*ž nobenih posebnih varovalk župijl' nohenih posetmm varovalk /up»‘ “pred političnimi in politikantski®: odločitvami sveta ter izsiljevali posameznih članov ali skupin” OR to zatrjuje županov kabinet). Končal bi s Prešernovo mislijo leta 1830: “Le čevlje sodi naj kofl tar", pri čemer me potolaži E. ^ Remarque z naslovom svojega mana: “Na zahodu nič novega" , ANTON ŠKERU svetnik v občinskem sve1* ■ MO Novo mes*1 DELAVNO ŠENTJERNEJSKO TURISTIČNO DRUŠTVO - Prejšnji petek se je večina članov društva, teh je že preko 100, sešla v gostilni Turk v Maharovcu na občnem zboru. Predsednik društva Janez Selak je povedal, kaj vse so v lanskem letu delali, poudaril je njihove večje prireditve, kot sta jemerjevo in štefanji dan, in spregovoril tudi o načrtih za letošnje leto ter o prizadevanjih, da bi zaživela gorjanska vinska cesta. Večkrat so poudarili, da jim je pri uresničevanju programa veliko pomagala šentjemej-ska občina. Njihov župan Franc Hudoklin je pohvalil delovanje društva in prizadevnost njihovega predsednika, povedal pa je tudi, da bi radi v Šentjerneju odprli turistično pisarno. Ob tej priložnosti so podelili priznanja društva II najbolj prizadevnim članom in ustanovam ter priznanja Dolenjske turistične zveze, ki jih je podeljeval predsednik DTZ Alojz Serini, in sicer Jožici Jordan, Jožici Kastelic, Daretu Homanu in Marjani Vide. Srečanje so zaključili z degustacijo šentjernejskih vin, ki jo je vodil vinogradnik Franc Martinčič. (Foto: J. Dorniž) NOVI BMW - Pooblaščeni prodajalec vozil BMW, novomeška firma Makoma, je prejšnji četrtek v svojem salonu na Pogancah predstavil težko pričakovano BMW-jevo novost - limuzino serije 3 pete generacije. Predstavitve se je udeležilo veliko ljudi, ki so si z zanimanjem ogledali najnovejši izdelek ene najuglednejših svetovnih avtomobilskih firm. Kako veliko je zanimanje za novi avtomobil, govori tudi podatek, da jih bo Makoma letos dobila okoli 50, zanimanje za nakup te limuzine srednjega razreda, ki stane od 4,5 milijona tolarjev navzgor, pa je precej večje. (Foto: A. B.) VSPOMimiRANETU BAVCU - V nedeljo, 10. maja, je lovska družina Padež na strelišču Trate v Škrjančah v spomin na tragično preminulega svojega člana Braneta Pavca pripravila tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Pomerilo se je 19 ekip in 62 posameznikov. V ekipnem tekmovanju je zmagalo moštvo LD Otočec, 2. mesto je zasedla ekipa LD Padež, 3. pa LD Studenec. Med posamezniki so bili najboljši: Pavlakovič ml., Starec (oba LD Studenec) in Markič (LD Udenboršt). Med veterani so se najbolj izkazali Metelko (LD Studenec), Barič (LD Sinji Vrh) in Saje (LS Padež), v tekmovanju zafairplay pa Markič, Metelko in inž. Lado Pavec (na sliki), brat pokojnega Braneta Pavca. (Foto: A. B.) MEDOBČINSKO SREČANJE NAJ MLAJŠIH LITERATOV - Ob zaključku Dolenjskega knjižnega sejma so se v avli upravne stavbe v ",Krki” predstavili najmlajši literati iz občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan. Mlade ustvarjalce je predstavila Slavka Kristan, z glasbenimi utrinki pa se je predstavil mali godalni orkester Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta. Staša Vovk se je v imenu organizatorja, Zveze kulturnih društev, KUD Krka in Knjižnice Mirana Jarca zahvalila sodelujočim, ki so ob koncu srečanja dobili tudi knjižne nagrade. (Foto: S. Mirtič) NA KONCU KONCA - Na koncu Konca, vasice v gorjanskem Podgorju, so ‘‘uredili” zadnje počivališče za zavržene avtomobilske karoserije; tam se znajde še kakšen odslužen pralni stroj, štedilnik in še kaj. Na fotografiji: pogled na plehnato vaško smetišče v lepem spomladanskem dnevu. (Foto: A. B.) 1H0VI SEJALCI NESTRPNOSTI Hujskaška sramotitev državnega praznika Kakšen je pravni red v državi, v kateri si nosilec sodne oblasti lahko privošči takšno kršitev ustave? Nesprejemljiva, žaljiva in skraj-n° hujskaška je sramotitev držav-“e§a praznika 27. aprila, dneva “Pora proti okupatorjem, ki si jo ^privoščil predstavnik ene od vej / ““lasti, generalni javni tožilec pnton Drobnič, ki je v sredstvih j !avnega obveščanja razglasil ta / Paznik za pomnik komunistične ' ?ar°te za dan žalovanja, ker naj bi j “da Slovencem za pol stoletja j Odvzeta svoboda. « Vprašujemo se, kakšen pravni ^ red je lahko v taki državi, kjer 2 “psilec najvišje funkcije pravnega J Slstema hujska proti praznovanju j Ekonom določenega državnega Paznika in s tem krši ustavo. Vse 'Psciljem ponarejanja zgodovine, **n®j bi opravičila kolaboracijo z H “kupatorjem, kateri je sam pri-Padal. Tako je dokazal, da so imeli (i Pfav tisti, ki ga niso volili, in tisti, J^s°^pozneje zahtevali njegovo Ker hočejo cerkev in še živeči #uomobranci doma in v tujini za ■f. vsako ceno opravičiti sodelovanje c a°kupatorji, ni nič čudnega, da nastajajo ob cerkvah razni pomni-:i "j z imeni umrlih na domobranski 11 rani s podobno hujskaško vsebi-1 n°’ ki jo je javno oznanjal g. Drob- Ogorčeni smo Protestna izjava Ob državnem prazniku uPora proti okupatorju 27. aPrila je tudi naša država davila dokončno zmago nad tračnimi silami nacizma in fašizma. Pridružila seje slavju vseh držav medvojne protifašistične koalicije kot enakopraven partner v štiriletnem osvobodilnem boju. Zmaga nad nacifašizmom in nad različnimi oblikami kola-“Oracionalizma je v vseh državah dobila značaj velikega praznika in dokončnega javnega obračuna s silami kolaboracije. Tako je po vsem svetu razen pri nas v svobodni, samostojni in demokratični Sloveniji. Pri nas je slavila ta praznik le večina Sloven-Cev, tistih “nepravih” - po Znani definiciji poglavarja slovenske katoliške cerkve -Peščica “pravih” pa še naprej r°vari in skuša obrniti kolo zgodovine nazaj. Zavrteti ga nazaj, dokler bi le šlo, predam pa upravičiti sodelo-Vanje z okupatorji in zasejati nova sovraštva in delitve tudi tam, kjer tragičnih medvojnih delitev ni bilo. V službi tega v sodobnem svetu, predam pa v demokratični Evro-Pi. povsem nerealnega cilja je °b tem prazniku izzval javni Politični škandal nihče drug kot generalni državni tožilec Anton Drobnič s svojo histe-Jjčno izjavo o značaju tega državnega praznika. Med večino naših občanov, predvsem pa med vete-rani druge svetovne vojne, je t® žalitev, ki v večini demokratičnih držav predstavlja kaznivo dejanje, izzvala veliko ogorčenje. Ogorčenje je se večje, ker razen odgovora Pfedsednika slovenske organizacije borcev in udeležencev NOV in nekaterih medijev na to škandalozno početje ni še nobenega odziva iz “rhov naše državne oblasti. Molk predsednika države, ki p prvi moral javno obsoditi j? dejanje, nam je nerazum-*Jiv. Pričakujemo, da se bo to vendarle zgodilo. Pričakujejo tudi še bolj množičen od-Zlv napredne slovenske javnosti in zahtevamo takojšnjo odstranitev Antona Drobni-“a s te odgovorne in častne dolžnosti. S tako sramotnim Ojadežem na naši proevrop-ski poti ne moremo dočakati “clike mednarodne prireditve v spomin na 55. obletnico sodelovanja protifaši-sdČne koalicije s partizansko v°jsko, ko se bo na množični Proslavi in srečanju v Beli krajini zbralo tudi veliko levilo delegatov iz mnogih Zavezniških držav. Udeleženci letne skupščine Zveze borcev in udeležencev NOB Brežice nič, zato ni težko ugibati, od kod avtorstvo teh scenarijev. Tudi na novomeškem pokopališču je na cerkvi pomnik z imeni umrlih ob napisu: “Žrtve komunizma v letu, ko je domovina izgubila svobodo”. Na tej plošči pa je očitno tudi manipulacija z imeni. Konkreten primer je vklesano ime Franca Taborskega s Potov Vrha, ki z navedenimi podatki rojstva in smrti sploh ni obstajal. Dejansko pa je tam živel Franc Taborski, ki je padel kot partizan leta 1944 v Gabrovki pri Litiji, kjer ima kot tak tudi obeležje, poleg tega pa še na spomeniku padlih borcev NOV na Malem Slatniku. Podatke o navedeni osebi na Potov Vrhu pri še živečih sorodnikih ni nikoli nihče iskal, kar je preveril njegov USPESNI GASILCI ŠTATENBERKA IN OBČIN v V prekmurskih krajih Žižki in Črenšovci je 9. maja potekalo republiško gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Med več kot 170 pionurskimi in mladinskimi ekipami iz vse Slovenije je imela kajpak svoje predstavnike tudi Dolenjska, Gasilsko zvezo Trebnje pa so zastopali pionirke in pionirji PGD Štatenberk ter mladinci PGD Občine. Najbolje so se uvrstile pionirke iz PGD Štatenberk, in sicer na 5. mesto (izmed 40 ekip), nekoliko slabše pa so se uvrstili štatenberški pionirji. Mladinska ekipa PGD Občine je pristala na 25. mestu med 35 ekipami. Sponzorjem, ki 40 omogočili nastop mladih gasilcev v Prekmurju: Gasilski zvezi Trebnje, M-Kmetijski zadrugi Trebnje, KZ Krka, Mesarstvu Cvetan, Adrii mobil, Zavarovalnici Triglav Novo mesto. Mladi gasilci iz PGD Občine pa še posebej Transportu in frizerstvu Blatnik, TPV-ju Novo mesto, LTour-ju Trebnje in Sitotisku Praznik velja javna zahvala. STANE GOREČ Vrednote, kijih velja negovati Srečanje KO RK Brestanica BRESTANICA - Krajevna organizacija RK Brestanica je sredi aprila pripravila 21. redno srečanje krajanov, starejših od 70 let. Ža 134 obiskovalcev so pripravili kulturni program mladih članov RK, toplo malico in pecivo, ki so ga pripravile članice. Harmonika in lepe slovenske pesmi so odmevale po okolici brestaniškega ribnika. Predsednica Cvetka Kinčič je v govoru rekla: “Tako preživeti dnevi nam polepšajo življenje, ustvarijo vzdušje prijateljstva, enakosti in domačnosti. Ib so vrednote, ki jih moramo negovati. Delovanje in sodelovanje nas osreči le, če so vsi prisotni srečni.” Prijetno vzdušje nas je pomladilo. Bilo nam je prijetno in lepo. Če nas bodo posnemali naši mlajši krajani, se nam ni treba bati osamelosti na večer našega življenja. Prisrčna hvala vsem, ki so z razumevanjem sprejeli naš program dela in s svojim prispevkom obogatili srečanje. Krajevna organizacija RK Brestanica še živeči bratranec iz Novega mesta. Ta tudi zahteva pojasnilo, kako je prišlo do zlorabe imena njegovega sorodnika. Vojna je kruta za vse udeležence in tragedija, vredna obžalovanja, je vsako človeško življenje, ki seje v njej končalo. Zato nihče ne oporeka obeležjem z imeni in priimki vseh, umrlih v drugi svetovni vojni, ta pa bi morala biti v imenu tolikokrat izrečene sprave, brez hujskaških parol, ki žalijo žive, mrtvim pa tudi nič ne koristijo. Zato, sejalci nestrpnosti, povejte: kdo je po zlomu fašizma in njihovih pomagačev izgubil svobodo? Ali so bili to Primorci in Prekmurci (tretjina Slovenije), ki so dolga leta ječali pod tujčevim terorjem in bili ponovno priključeni svoji matici Sloveniji, za kar je padlo tisoče borcev NOV; ali so bili to pregnanci iz Štajerske in Zasavja, ki so se vrnili na svoje domove in v kratkem času obnovili opustošenje teh domov po nemških naseljencih; ali so bili to zaporniki in interniranci, ki so se goli, bosi in sestradani vrnili domov (kdo in po čigavih ovadbah jih je tja pošiljal, je znano); ali so bili to skrajno izkoriščani in brezpravni delavci in kmetje pa viničarji, ki so po letu 1945 zaživeli človeka dostojno življenje; ali so bili to gospodje domobranci, ki so Novomeški upokojenci na Nizozemskem S petdnevnega izleta * v Društvo upokojencev Novo mesto organizira vsako leto več enodnevnih izletov po Sloveniji in en daljši izlet v tujino. Tako so se letos v organizaciji Globtura z dvema avtobusoma odpeljali na petdnevni ogled pokrajine Holandije. Na poti so se ustavili v Kol-nu in si ogledali tamkajšnjo katedralo. Na Nizozemskem so si največ časa vzeli za ogled glavnega mesta Amsterdam, kjer so si ogledali delo v brusilnici diamantov, prostore v hiši, kjer je svoj dnevnik pisala Ana Frank, sprehodili so se ob kraljevi palači, ob hiši, kjer je nekoč s svojo družino živel slikar Rembrandt, po židovski četrti, pot pa jih je zanesla tudi v Rdečo četrt. Veliko znamenitosti mesta pa so si ogledali med vožnjo z ladjo po znamenitih kanalih Amsterdama. Enkratno doživetje so bili tudi ogledi: Keukenhofa - holandskega paradiža cvetja, ribiške vasice Volendam z izdelavo slovitih holandskih sirov ter pokušnjo, ogled delavnice, kjer izdelujejo lesene cokle ter tipične holandske vasi Zansche Saneh z mlini na veter. Po vojni zgrajeni Rotterdam izstopa s svojo novejšo arhitekturo pa tudi kot največje morsko pristanišče na svetu. Mesto Delft v delti Rena je poleg svoje slikovitosti znano tudi po ročni in strojni izdelavi porcelana z modro poslikavo. Zanimiv je bil tudi ogled Haaga s palačo miru ter letovišča Schevenmgen ob Severnem morju. Za veselo razpoloženje izletnikov sta poskrbela prizadevna turistična vodiča Tamara in Janez. JELKA MOŽE Koga moti ŠS Maribor? Neutemeljeni očitki, povezani z radovljiškim “podjetnikom” Veliko število Študentskih servisov (ŠS) v Sloveniji predstavlja takšen ali drugačen konkurenčni boj, povsem nekaj drugega pa so dogodki v Beli krajini, kjer so metode in vsebina napadov na ŠS Maribor in njegove zaposlene na tako nizki ravni, da je jasno, da to ni delo študentov, ampak naročena in plačana akcija servisa. Seveda razumemo “podjetnika” iz Ra- dovljice, ki ga študentje in podjetniki zapuščajo zaradi kvalitetnih storitev, in da se ga vse bolj loteva panika. Neresnice in poziv na izgon tistih, za katere so se odločili sami mladi, pa je dokaj dvorezno, saj so le študentje in dijaki tisti, ki s svojo izbiro določajo, kateri servis je zanje pravi. Ne gre pozabiti, da sta v Sloveniji samo dva servisa, ki nista zasebna -mariborski in ljubljanski. se po letu 1945 lahko svobodno brezplačno šolali do najvišjih nazivov ter prenekateri zasedali lepe položaje? Vprašujemo varuha človekovih pravic ali res moramo borci NOV po več kot petdesetih letih prenašati javne žalitve bivših sodelavcev okupatorjev, ki so očitno pozabili opozorilo italijanskega oficirja že med vojno, da je njihovo ponujeno sodelovanje proti partizanom sicer dobrodošlo, ali pa se zavedajo, da jim lastni narod tega ne bo oprostil niti v 50 letih. Da bi to zbrisali, je potrebno spreminjati zgodovino, žaliti borce NOV in negirati njihov boj za svobodo domovine. Prepričani smo, da bo večina Slovencev odklonila vnašanje razdora. Vlado in parlament pa pozivamo, da nastopi proti kršiteljem zakonov in ustave v skladu s pravno državo. In kje so sedaj ustavni sodniki, ki so se tako zavzeto oglašali po časopisih, ko je šlo za zaščito veleposestnikov? Kaj pa zaščita pravnega reda? Kaj kršenje 63. člena ustave? Kaj poveličevanje kolaboracije z okupatorjem domovine? Kaj pa setev nestrpnosti, ki upamo, ne bo obrodila sadov? V imenu skupine borcev NOV JANKO MAVER VESELOSOLSKI ZUR KOČEVJE - Ob zaključku regijskega tekmovanja Vesele šole je OŠ Zbora odposlancev na odru Šeškovega doma v Kočevju pripravila prireditev, s katero so obenem počastili 30-letnico Vesele šole m 50-letnico Pila. Prireditev, ki sojo poimenovali Veselo-šolski žur, je potekala v soboto dopoldan v času pričakovanja razglasitve rezultatov tekmovanja, na katerem so se izmed preko 100 sodelujočih učencev iz sedmih kočevskih osnovnih šol najbolje odrezali učenci OŠ Zbora odposlancev. Državnega tekmovanja, ki bo prvo nedeljo v juniju, se bodo tako poleg Mihe Kolariča iz OŠ Stara Cerkev, ki je bil najboljši med učenci 4. razredov, udeležili še učenci OŠ Zbora odposlancev: Tjaša Heindler iz 5. razreda, ter iz 6., 7. in 8. razreda Klavdija Vukovič, Mojca Delač in Gregor Košir, ki so enkrat že bili državni prvaki. Očitki, da ŠŠ Maribor ne vlaga sredstev na področju Bele krajine, so neresnični, saj je bil že prej prisoten pri različnih projektih. Tudi v prihodnje nameravamo direktno sofinancirati projekte, podeljevati štipendije in podobno, samo po sebi pa je razumljivo, da ne moremo direktno financirati kluba študentov, saj se je vodstvo že dlje časa neskrito opredeljevalo za radovljiški servis. Poseben problem so tudi študentska društva in servisi, kjer se v obeh institucijah kot direktorji ali predsedniki pojavljajo ene in iste osebe, ki velikodušno dajejo sredstva iz levega v desni žep hlač, ob tem pa na veliko razglašajo svoje dobrot-ništvo. MARJAN KRAJNC Direktor ŠS Maribor APLAVZ NI OBVEZEN Rešitev za pivce Pred leti sem na potovanju po Kanadi doživel, da so na novega leta dan prevažala potnike javna prevozna sredstva zastonj. Zvedavost so mi potešili z odgovorom, da je pač ta dan veliko vinjenih in da je veliko pametneje, če se v takšnem stanju ne podajo na ceste v svojih avtomobilih. Tega sem se spomnil zdaj pred belokranjsko turistično vinarsko pri-redit\’ijo Vinska vigred. Obstaja namreč strah, da bo zaradi novega zakona o cestnoprometni varnosti stočenega veliko manj vina kot prejšnja leta. Se pravi, da so v preteklosti sedali za volan ob odhodu iz Metlike močno nakresani vozniki, in pravi čudež je bil, da v treh dneh, kolikor traja vsako leto pokušnja belokranjskih vin, ni bilo uničene več pločevine in ni bilo razbitih več pivskih nosov. Rešitev nastalega stanja obstaja: šoferji, ki bodo pripeljali družbe na fešto, naj ostanejo trezni. Iz vsakega avtomobila bodo še vedno lahko najmanj trije po moško pili. Domačini lahko pridejo na metliške trge peš, saj se res ni treba pripeljati do šankov, in nenazadnje: v Metliko vozijo tudi avtobusi in vlaki. Res ne zastonj kot za novega leta dan v Kanadi, a vendar. Še vedno je ceneje plačati vozovnico, kot ostati brez vozniškega izpita ali celo brez življenja. Morda pa bi kazalo poslušati celo enologe, ki priporočajo kulturno pitje, ki vključuje užitek ob pokušanju nagrajenih vin in izključuje možnost, da Človek napravi iz sebe opico. TONI GAŠPERIČ PESEM IZ 700 GRL - Preteklo sredo in četrtek je bila v Črnomlju 8. republiška glasbena revija z naslovom “Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo", na kateri je nastopilo 35 skupin gojencev zavodov in šol s prilagojenim programom iz vse Slovenije. Svetovalec ministra za glasbeno dejavnost pri ministrstvu za kulturo Ivan Pal je ob začetku prireditve dejal, da je delo v šolah s prilagojenim programom težko, saj je potrebno v predstavitve na odru vložiti veliko truda, zato pa jih moramo toliko bolj ceniti. Da je res tako, so potrdili tudi številni gledalci, ki niso skoparili z aplavzi ob prisrčnih nastopih okrog 700 nastopajočih. Prireditev so pripravili Društvo defektologov RS, Sožitje-zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije in osnovna šola Milke Sobar-Nataše iz Črnomlja, iz katere so tudi otroci na fotografiji. (Foto: M. B. -J.) SPOMLADANSKI IZLET PO BELI KRAJINI-Krajevna organizacija ZB NOV Vir pri Domžalah je za prvomajske praznike organizirala enodnevni izlet po Beli krajini. Iz Domžal se nas je odpravilo 53, naš cilj pa so bile semiške gorice. Na Bazi 20 v Kočevskem rogu nas je prijazno sprejel vodič Jože Saje iz Dolenjskega muzeja. Ogledali smo si vseh 26 dobro ohranjenih lesenih barak z razstavo. V Lokvicah pri Semiču smo položili venec na spomenik padlemu komandantu Stanetu Rozmanu. Prijazno so nas sprejeli v kmečkem turizmu Malnarič v Kotu nad Semičem, kjer smo imeli dobro kosilo. Nekateri smo si ogledali 600 let staro lipo v Kotu, druge je presenetil mini kozolec toplar izdelovalca in lastnika Jožeta Jermana (prvi z desne, zraven je njegova žena Francka). Delal ga je približno mesec ni, naredil pa jih je že nekaj, saj je po njih veliko povpraševanje. Izlet je bil lep, zato hvala organizatorju Pavlu Koplanu in šoferju Vojku. (Jože Novak) ČLANI SOŽITJA NA IZLETU - Članice izvršnega odbora društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje smo tudi letos pripravile enodnevni izlet za svoje člane. Lani smo organizirali dva izleta; spomladi na Gorenjsko in jeseni v Logarsko dolino. Letošnjega izleta na Notranjsko in Primorsko v soboto, 9. maja, se je udeležilo 39 družin oz. 40 duševno prizadetih s spremljevalci. Zbrali smo se pred sedmo uro zjutraj in se odpeljali proti Postojni, kjer je bila naša prva postaja. Ogledali smo si Postojnsko jamo. Potem smo nadaljevali pot proti morju, v Strunjanu smo si ogledali okolico Zdravilišča Strunjan, sprehodili pa smo se tudi do plaže. Pot do doma je bila kar prekratka za številne nastopajoče v “karaokah ”. Izlet je pripravila Milica Jakopin, ki je tudi vodila izletnike v prvem avtobusu, v drugem avtobusu jih je vodila Anica Stankovič, predsednica društva, pri organizaciji izleta pa je pomagala tudi Ana Bevc. Člani društva se že veselimo naslednjega srečanja, to je piknika na jasi v Dolenjskih Toplicah, ki bo v soboto, 20. junija. (Milica Jakopin, članica izvršnega odbora novomeškega društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje) DRUŠTVO INVALIDOV NA IZLETU-Pot nas je peljala iz Novega mesta preko Krškega do Laškega, kjer smo si ogledali pivovarno Laško, od tam proti Mariboru - do vodnega stolpa z vinoteko;, na Lentu smo si ogledali 400 let staro vinsko trto in stolno cerkev sv. Janeza Krstnika. Na poti do Murske Sobote smo se ustavili še v zdravilišču Radenci. Naslednji dan smo se odpeljali v Bogojino, kjer smo si ogledali čudovito Plečnikovo cerkev, se ustavili pri lončarju v Filovcih, prestopili mejni prehod na Madžarsko in odšli po nakupih. Nazaj grede smo se ustavili še ob mlinu na Muri. Polni lepih vtisov smo se pripeljali v Novo mesto. (Zapisala: M. Golob) KONCERT MPZ KRKA V RAŠKI CERKVI RAKA - Po nedavni vrnitvi mešanega pevskega zbora KUD Krka z uspele 10-dnevne turneje po Kanadi in ZDA so Krkini pevci v nedeljo, 17. maja, po deseti maši zapeli v 200 let stari raški cerkvi, posvečeni sv. Lovrencu. Tja jih je povabil župnik Franc Levičar. Polno cerkev domačinov je nastop Krkinega zbora prijetno navdušil. Hvaležnim poslušalcem so pod vodstvom zborovodkinje prof. Sonje Čibej zapeli 7 slovenskih narodnih pesmi in 2 ameriški pesmi. Za nastop so poželi močne aplavze hvaležnih poslušalcev. Po koncertu je domači župnik pevce seznanil s krajem, ki ga omenja zgodovina že davnega leta 1178. Raka je postala samostojna dolenjska fara v letu 1363. Znani so bili gospodje Raški, lastniki bližnjega gradu, ki je bil v kmečkem uporu leta 1515 precej porušen. V obnovljenem gradu so do lani še prebivale nune, nekdanje usmiljene sestre iz raznih bolnišnic in drugih humanitarnih ustanov. Tg. 20 LET PREDŠOLSKEGA VARČEVANJA NOVO MESTO-V torek, 26. maja, bo v novomeški športni dvorani pod Marofom velika otroška veselica. Na prireditvi bodo nastopili Čuki. Organizira jo Dolenjska banka porganizira za otroke iz vrtcev na Dolenjskem, pripravili pa so jo ob 20-letnici predšolskega varčevanja v okviru Dolenjske banke. Za predšolske otroke varčevalce na drugih območjih pa bo v okviru praznovanja mariborsko Lutkovno gledališče uprizorilo lutkovno igrico Butalci. Predstave bodo 27. in 28. maja na Senovem, v Brežicah, Trebnjem in Metliki. Prav v metliškem vrtcu je pred 20 leti začela delovati prva Cicibanova hranilnica, ki jo je vodila vzgojiteljica Metka Plevnik, še isto leto pa ji je sledila taka hranilnica v Žužemberku pod vodstvom Olge Longar. PLAVI ORKESTAR MED NAMI Plavi orkestar, nekoč ena najpopularnejših skupin v bivši Jugoslaviji, se vrača na slovensko glasbeno sceno. Pri ljubljanski založbi Nika je v začetku maja izšel njihov novi album Longplay, na katerem je tudi njihova zadnja uspešnica Ako su to samo bile laži. Plavi orkestar pripravlja tudi turnejo, ki se bo začela 25. in 26. maja v ljubljanskih Križankah, med dru-gim pa bodo 3. julija nastopili tudi na Otočcu! Sicer pa se nastopi te skupine po diskotekah obetajo jeseni. VZORNI NOVOMEŠKI GIMNAZIJCI NOVO MESTO - 15. in 16. maja so bili dijaki 2. letnikov novomeške gimnazije pod vodstvom profesorjev na ekskurziji v Muenchnu in Salzburgu. Zelo lepo je slišati, da je vodstvo hotela v Muenchnu, kjer so novomeški dijaki prenočili, pohvalilo kot vzorne in spoštovanja vredne goste. Tudi šofer avtobusa jih je pohvalil kot zelo prijetne potnike. Z vedenjem in ravnanjem dijakov so bili zelo zadovoljni tudi profesorji, ki so bili z njimi na tem potovanju. Skratka - novomeški dijaki so našo domovino in njeno mladino predstavili v najlepši luči. Starši ene od udeleženk ekskurzije DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj Evstahu Janežiču 19.IX.1926 ■ 8.V.1998 Sredi lepega majskega dne, ko je vse naokrog zelenelo in cvetelo, smo se poslovili od človeka, ki je nadvse ljubil naravo in bil z njo tesno povezan najprej kot kmečki otrok, potem kot partizan, ki se je pridružil v boju proti okupatorju star komaj šestnajst let, in kasneje vse do zadnjih dni, ko se je še z zadnjimi močmi 1. maja s Trške gore, kamor seje zadnje čase tako rad zapeljal, ozrl po svojem dragem Novem mestu. Enajst let mu je bilo, ko mu je umrl oče in je kot najstarejši sin moral poskrbeti za veliko kmetijo v Želimljah pri Ljubljani. Potem je okusil strahote vojne. Postal je mitraljezec in namestnik komandirja čete in bil za svoj pogum tudi odlikovan. Še predenje dočakal svobodo, so ga poslali v vojaško šolo v Beograd, nato še v Zagreb, a so ga zaradi bolezni morali iz vojske odpustiti. Februarja 1947 so ga poslali za komandirja postaje milice na Ptuj, kjer je spoznal svojo življenjsko sopotnico Milko. Od tam je šel službovat v Maribor, kjer so se jima rodili otroci Evstah, Evgen in Metka, svoja zadnja službena leta pa je preživel v Novem mestu kot požarni inšpektor. Vrsto let je bil tudi sodnik porotnik in velik ljubitelj nogometa. Mnogi smo ga poznali predvsem kot dobrega človeka, ki se že dolgo bori z neprijetno boleznijo. Kljub močni volji in radoživosti ji nazadnje ni bil kos, bila je močnejša od njega. Vsi, ki smo ga poznali kot Evstaha ali pa kot Janeza, kot so ga klicali njegovi soborci, težko dojamemo, da ga ne bomo več srečevali v bloku Nad mlini 29, kjer je bil nazadnje njegov dom in kjer je kot predsednik hišnega sveta skrbel za stavbo in njeno okolico kot najbolj skrben gospodar. Ne bomo ga več videli, kako navsezgodaj nasmejan vozi svojega najstarejšega vnuka Dejana v šolo, ne bomo ga več srečevali na njegovi najljubši poti od svojega doma do doma hčerke Metke. Če smo se srečali, je prisrčno poklepetal z nami o vsakdanjih stvareh ali pa o dogodkih, ki so ga vznemirjali. Zelo ga bomo pogrešali. Kako ga bodo šele njegovi najbližji: žena Milka, ki mu je bila dolga leta zvesta življenjska sopotnica, njegovi trije otroci, ki jim je bil najboljši oče, vnuki Dejan, Denis, Maja in Klara, ki jim je bil najboljši dedo in oni njemu največja sreča! Pravijo, da človek v resnici živi tako dolgo, dokler se ga ljudje spominjajo. Prepričani smo, da bo spomin na Evstaha Janežiča še dolgo živ. Vsi, ki te pogrešamo! IVANKA MESTNIK Janez Ilnikar V nedeljo, 19. aprila, smo na dobrniško pokopališče pospremili pokojnega Janeza z Luže pri Dobrniču. Rodil seje leta 1938 v kmečki družini s šestimi otroki, zato je moral že zelo mlad opravljati težka dela. Zaposlil se je v ljubljanskem Litostroju. Leta 1965 s je poročil s Konciljevo Marijo iz Preske, imela pa sta tri otroke. Vsi so se izučili, doma pa je ostal najmlajši Roman. Oce Janez je kasneje delal kot skladiščnik pri Železnici v Mostah. Pred devetimi leti ga je zadela kap. Invalidsko se je upokojil in postal član Dl Trebnje. Konec je bilo z delom v vinogradu, kamor je zelo rad zahajal. Rad je tudi klepetal s sosedi, smrt najbližjega pa ga je zelo prizadela. Njegova bolezen je hitro napredovala in moral je v bolnico, kjer je po treh tednih umrl. Sedaj je njegov dom prazen. Pa tako rad je družini svetoval pri raznih delih in obnovi stanovanjske hiše! Ostal nam bo v lepem spominu. R. M. “Z ROKO V ROKI” - so na novomeški območni zvezi Rdečega križa poimenovali akcijo zbiranja denarja za krajane KS Drežnica, ki jih je prizadel potres. Fotografija je s pri- reditve v Škocjanu, kjer so se boto srečali novomeški in rad ski aktivisti RK, za kulturni gram pa so poskrbeli škocja ... šolarji. (Foto: J. D.) film' tebi “Z roko v roki” za Drežnicol; lent V soboto so Škocjan obiskali aktivisti radgonskega Rdečega ^ križa - Že 4. srečanje z aktivisti novomeškega RK ieni ŠKOCJAN - V tednu Rdečega križa se že po tradiciji srečata območni združenji RK Novo mesto in Gornja Radgona. Minulo soboto je bilo v Škocjanu že 4. srečanje obeh partnerskih območnih združenj. 50 gostov iz Radgone si je v dopoldanskem času ogledalo škocjansko občino. Bili so na Bučki, razkazali pa so jim tudi tovarno Bramac. V popoldanskem času pa so se jim v gostilni Luzar v Škocjanu pridružili aktivisti novomeškega Rdečega križa. Skupaj so prisluhnili prijetnemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili škocjanski osnovnošolci. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja Rdečega križa Slovenije in predstavili akcijo zbiranja denarja za prizadete ob potresu v Posočju, in sicer za vasi v KS Drežnica, ter jo poimenovali “Z roko v roki”. Do sobote so zbrali 1.024.800 tolarjev. Pričakujejo pa, da bodo do 23. maja, dokler bo tekla ta akcija, zbrali še nekaj denarja. Vse, ki bi želeli sodelovati v akciji, lahko svoje ^ prispevke nakažejo na OZRKu Novo mesto ŽR: 52100-678-Uj 80144, sklicna št. 2908, s pripisom L. > “Za Drežnico”. Ob tej priložnosti so podelili^ priznanja predsednikom krajj^. Kra-. : • j Uji jevnih organizacija RK, ki so preo, kratkim predsednikovanje pre-pn pustili drugim članom. Podelili so Kr< tudi priznanja Rdečega križa Slo- ?Pr venije: zlati znak RKS je prejela “$c Silva Lemovec iz KO RK Straža,««/ diplome RKS pa Ljudmila Zu-fjcrl pančič - KO RK Regrča vas, Stan- deli ka Kastelic - KO RK Orehovica,ga. Bojan Florjančič - KO RK Oto-okr čec in Ivanka Turk iz KO RKlate Podgrad. Območno združenjega; RK Novo mesto je podelilo Pr’"pri] ložnostna darila tistim, ki sojj^ predsednikovali v krajevnih orga-nizacijah več kot 20 let in so že. prejeli najvišja priznanja RK, in sicer: Martinu Rukšetu, KO R^ Brusnice, Ankici Avguštin, KOl, RK Kandija-Grm, in Pavli Avbaf, KO RK Bršljin. J. D- Kal kot naravoslovna učilnica Učenci viniške in starotrške osnovne šole so v kal na | Sinjem Vrhu zasadili rastline in vložili živali SINJI VRH - Še pred tremi leti je bilo tam, kjer je bil na karti vrisan sinjevrški kal, neprehodno grmovje, polno smeti, a preteklo soboto so vanj že simbolično vložili živali in zasadili nekaj vodnih rastlin. Krajani so pred časom začeli z očiščevalnimi deli, pozneje pa so jim priskočili na pomoč vimški osnovnošolci ter delavci v okviru javnih del, ki sta jih zagotovili črnomaljska občina in Komunala. Dela so potekala v skladu s konservatorskimi navodili Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Zanimivo je, daje kal poleg Gornjega kala v Hrastu pri Vinici še edini v Beli krajini z živo vodo. Nad njim je namreč izvir, iz katerega gre voda v vodno zajetje, preostanek pa v kal. Kal naj bi postal nekakšna naravoslovna učilnica na prostem, saj nameravajo po besedah predsednika Prirodoslovnega društva Slovenije mag. Andreja Seliškarja v društvu pripraviti vzorec pravil, kako naj bi potekalo življenje v njem. Mag. Seliškar opozoril, da morajo biti pri urejanju kala previdni. Zato je bilo sobotno dejanje zgolj simbolično, vse osw talo naj bi prepustili naravi sami. Barbara Andrijanič iz ljubljanskega Zoološkega vrta, ki je s seboj prinesla ličinke močerada, je izrazila upanje, da E/ zaradi prevelikega navdušenja nad mlako ne bodo vanjo vna-šali življenja, ki tja ne sodi. Dar0' so bila opozorila pred pretiranim navdušenjem upraviče-N^ na, se je izkazalo že v soboto, p-saj so ob kalu našli pohojeno belouško, nekaj žab pa je za las ji ušlo čevljem. ^ Vodja Botaničnega vrta Uni- l verze v Ljubljani dr. Jože Bav-p con je s seboj prinesel nekaj ra-: stlin, ki rastejo v takšnih biotopih, kot je sinjevrški kal in se L zato hitro razmnožujejo. Mira V Ivanovič z Zavoda za varstvo /® naravne in kulturne dediščine! 1 Novo mesto pa je poudarila, da 0 so na Zavodu presodili, da se jjo ponuja enkratna priložnos! ponovnega oblikovanja vodnega biotopa naravnega in kulturnega pomena, zato je akcijo na Sinjem Vrhu finančno podprlo tudi ministrstvo za okolje in prostor. M. BEZEK-JAKŠE SIMBOLIČNO DEJANJE - Sobotno vnašanje rastlin in živali v sinjevrški kal je bilo zgolj simbolično, saj so strokovnjaki odsvetovali pretirano naseljevanje zlasti živali. Predvsem pa so opozorili, da ne W naseljevali rib, ker bodo uničile ostali živelj v kalu. V kal pa ne sodi)0 niti želve rdečevratke, saj bi bila njihova naselitev hud poseg v naravni rezervat. (Foto: M. B.-J.) ***llHIVOJTI - RiPORIAŽi - PRI/PiVKI DOPI/MIliOV - Z4MIMIVOHI - RiPORUŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV JJE NOVIH MOŽNOSTI V KMETIJSTVU 'aprika s šentjemejskega polja Nekatera slovenska podjetja, ki 'vila vezana predvsem na jugoslo-*nske trge, se v novih razmerah i0 znašla. Brez dela je ostalo na '°ee delavcev. Tudi v Šentjerneju bilo tako, ko je zaškripalo v ,fnkajšnji Iskri. Mnogim je ostal le ^ihen košček zemlje, ki pa sam po r" ni bil dovolj za preživetje. O p. kako bi pomagali tem ljudem, IrSe na majhnem kosu zemlje preživijo, so razmišljali tudi v -*jntjernejski zadružni enoti novo-I kmetijske zadruge Krka. In po jo v začetku devetdesetih let na ,^ntjernejskihpoljih začelipridelo-e ^zelenjavo. <1 Začeli so z zeljem in prav tisto ■ k’° je bilo vreme kot naročeno. n.ugotovili smo, da imamo za Rdelavo zelenjave vse možnosti, lif0(*0. zemljo, poiskali smo še -®lade in zagrete ljudi, ki so ta drZlv sprejeli,” je povedal vodja ^itjernejske zadružne enote jtiregor Tratar. Kooperante so ■ ..Premili z mehanizacijo, priskrbe-a,ls°jim tudi ves material in strojno pomoč, na njih je le, da krtmo obdelujejo in pobirajo pri-e‘*ce> ki jih potem odkupi zadru-r- Letos nameravajo pridelati /j*r°g 1.500 ton zelenjave, od so-iti 1° prodajajo, zgodnje-,|>a krompirja, zelja, cvetače, pa-jP? paradižnika in jajčevcev do • r^etiic. Za to so razvili posebno e >l08>j° pridelave, od sajenja P0® folijo do namakanja. V pridelavi zelenjave sodeluje okrog 40 večjih in manjših kooperantov od Šentjerneja pa skoraj so Brežic. V Sloveniji so eni največ-jih pridelovalcev zelenjave, vendar pravijo, da jim delajo škodo Albanci zaradi'nelojalne konkurence; njihova zelenjava namreč ni pod tako strogim nadzorom, poleg tega večino robe prodajo, ne da_bi državi dali, kar ji gre oz. kar v Šentjerneju morajo odvesti. “Glavni krivci za ta nered so inšpektorji, ki ne jemljejo vseh enako pod drobnogled in delajo red le ponekod,” je prepričan Tratar. Pravijo, da njihova zelenjava ni nič dražja, skrbijo pa, da je zdravo pridelana, škropijo jo le s pripravki na osnovi bakra. Ker skrbijo za kakovost zelenjave od semena do končnega pridelka, so razvili tudi svojo blagovno znamko: ježka s plodovi in z napisom Darovi dolenjske narave, ki označujeta njihove pridelke. “Ce bi Slovenci kupovali slovensko robo, ki ni nič slabša od uvožene, pogosto pa celo boljša, bi bili danes vsi zaposleni,” pravi Tratar. Njihova zelenjava se na Dolenjskem dobi v vseh njihovih trgovinah, potem v Mercatorjevih in drugih tudi širom Slovenije. Od vse zelenjave se jim je najbolje -obnesla paprika, za katero so na začetku mnogi menili, da ne bo nič, ker šentjernejsko polje ni Makedonija. “Pa se je izkazalo MLADI KROMPIR - Čez dober teden naj bi začeli izkopavati tudi zgodnji krompir, na fotografiji siga ogleduje vodja šentjemejske zadružne enote Gregor Tratar. (Foto:]. D.) ravno obratno: letos naj bi jo pridelali okrog 800 ton; samo eden od kooperantov je bo posadil 4 ha, za kar bo, ko bo obrodila, moral imeti na dan po 20 ljudi, da bodo obirali,” je raložil Tratar. Tudi za pridelavo paprike so razvili posebno tehnologijo in lani so pridelali celo 40 do 50 ton paprike na hektar površine. Seveda brez strokovne pomoči ne bi šlo, za to v šentjernejski zadružni enoti skrbi inženirka agronomije Angelca Hrovat. V teh nekaj letih pa so veliko znanja pridobili tudi kooperanti. Prva leta so sadike kupovali, sedaj jih vzgojijo sami. Njihovi kooperanti imajo že preko 3 ha plastenjakov. “Najbolj smo veseli, ker so mladi, ki so se lotili pridelave zelenjave, zadovoljni, veseli in zagnani, s čimer spodbujajo tudi druge,” je vesel Tratar. Ko smo obiskali Turkove na Brodu in Jurečičeve v Velikem Mraše-vem, smo se o tem lahko prepričali. Čeprav so imeli polno dela, ni bilo nikjer čutiti slabe volje. Na obeh kmetijah so ravno tedaj na veliko sadili papriko. Mladi krompir, ki ga bodo kmalu kopali, pa je že pričenjal cveteti, medtem ko so solato že pobirali. Tudi na kmetiji pri Abramovih na Dobravi, ki jih mnogi kupci poznajo po dobrem kislem zelju in repi, ni bilo drugače, paradižnik pod plastenjaki bo zacvetel v kratkem. Poleg zelenjave se v šentjernejski zadružni enoti ukvarjajo tudi s trsničarstvom, nekaj s sadjarstvom, še vedno pa je glavna panoga živinoreja. Na leto prodajo okrog 1500 pitancev, okrog 2000 prašičev, oddajo pa tudi okrog 3 milijone litrov mleka. Pridelava zelenjave pa je zanimiva tudi za kmete z manj zemlje. Da se na njej da marsikaj pridelati in tudi zaslužiti, je v teh nekaj letih dokazalo že kar nekaj kmetov. JOŽICA DORNIŽ ■ ____m_____________ POŠTENJAKU - Pri Turkovih na Brodu vzgajajo tudi sadike paprike in radižnika. Na fotografiji je gospa Vida s sadiko paprike v roki. (Foto: J. D.) S&Savoslovna učilnica na prostem • Satira na Metličane - V Metliki izšla slovenska satira na meščane, da niso dali mestne hiše za čitalnico, ampak namenili prostor za dekliško šolo. Možki ostanejo na zadnje brez hlač, babe jih slečejo jim. • Čudna krčma na vrhu Žabjeka - Pred sedanjim najemnikom 8 let ni bilo v hiši poštenega človeka. Zahajali so v njo tatovi in cigani in prodajali tu blago, nakradeno še v daljnjih krajih n.pr. na Turškem. Tu je bila glavna vseh falotov iz bližnjih in dalekih dežel. Hiša že od zunaj grda da se je mora pošten popotnik ustrašiti - vse tako zanemarjeno, da še štemje ni blizu - eno uro daleč mora se nositi voda, iz Temenice. Zdaj so v nji dobri in pošteni ljudje ali slabo ime spredni-kov ji jako škodi. Ne da se odpraviti nesnaga, gnjiloba, mrčesi, miši etc., ki preglodajo vse vreče ter jih je toliko, da so se že mačke naveličale moriti jih. Sinjevrški kal bo ponovno zaživel t ,ela krajina je zaradi kraškega fla skopa s tekočimi vodami. in^n‘ draški izviri so bili obzidani fjfftili kot vir pitne vode. V vaseh bjle urejene vaške mlake, kali ki ^ lužili kot napajališča za živino. Predelih nizkega krasa, tako jl*'1 °vanega belokranjskega kra-.. S« ravnika, so nanosi neprepust-usedlin omogočili oblikovanje j. Ph kalov, kot so Kršeljevec, Peru-ba- Gornji Kal na Hrastu pri Vi-kal v Pribincih, na Preloki, Snjem Vrhu... Njihovo vitalnost t J!ePrepustnost je pogojevalo tudi teptanje živine, ki se je redno ^ Pajala v njih. Napeljava vodovo-F po vaseh je tako povzročila kfi/ev vaških kalov, ki se danes .fpavajo in tako izginjajo izjem-j'°dni biotopi. predelih visokega krasa na j. jjočju Poljanske gore so ti kali ^Hkovani na kamniti podlagi, jj tovrstnih kalov je tudi na ^Jem Vrhu. Po pripovedovanju bpITačinov so kal odkrile in izo-kovale domače svinje, ki so se StQ . v okoliških bukovih in hra-Jh gozdovih. Prav zato je vas t0.'la ime Svinji Vrh. Ker je bilo |. ln)e za domačine sramotno, so \fr? 1910 vas preimenovali v Sinji d J1.- Tako ima kal danes tudi zgo-^'nsko - pričevalno vrednost. 0|”everno za vasjo Sinji Vrh se je j- ^ttnila lokacija vaškega kala. d leži v depresiji, ki jo občasno d^Paja tekoča voda bližnjega stu-ž Pca. Studenec je v celoti zajet, je struga večji del leta suha. v-,a je speljana v rezervoar v *'■ Okolico kala obdaja listnati gozd, zahodno pa tudi pašnik. Kal je v preteklosti služil kot vašjtko napajališče in perišče. Danes te vloge nima več. Oblika kala je ovalna. Južni del brega je obzidan s kamnitim opornim zidom, vzhodni pa je prekrit z večjimi matičnimi kamnitimi ploščami. Globina kala je od 0 -150 cm. Najgloblji predel je v osrednjem in južnem delu kala. Okoli kala je speljana steza, ki vodi tudi do polkrožno obzidane niše s kipom lurške Marije tik ob manjšem občasno delujočem sla-pičju. “Lurd” je bil zgrajen leta 1936. Okolico kala obrašča listnati gozd, prevladujejo gaber, javor in jesen. Prav gotovo je pričakovati, da bodo najgloblje predele kala prerasle vlagoljubne rastline: trpotčasti porečnik, širokolistni rogoz, ločki, šajti, sita, navadna krvenka, navadna pijavčnica, plavajoči dristavec, vodne leče, plavajoča navadna vodna zlatica, lokvanj in blatnik, vodna perunika... Posebej pa velja poudariti možnost naselitve redkih enoletnic. Ožja okolica kala je že zasajena z različnim avtohtonim grmovjem (glog, dren, bezek, bro-govita, trdoleska) in drevesi (mali in veliki jesen, gaber, lesnika, lipa). Nedvomno bodo novi življenjski prostor kaj kmalu osvojile tudi vodne živali, saj je favnistična podoba tovrstnih biotopov v Beli krajini naravnost pestra. Poleg značilnih nižjih živali nas med vodnimi žuželkami lahko tu pre- seneti naselitev redkih vrst kačjih pastirjev. Stalna voda bo gotovo privabila tudi številne dvoživke, še zlasti močerade, pupke in različne vrste žab; mogoče celo skrivnostno ž.dvo močvirsko sklednico. Najhitreje pa bodo habitatsko popestritev opazile ptice, ki se na dolgih preletih še kako rade ustavijo. Revitalizacijski posegi Domačini so preko svojega turističnega društva izrazili željo po revitalizaciji kala. Samoiniciativno so začeli z očiščevalnimi deli. Pri tem so jim pomagali tudi učenci osnovne šole Vinica in javni delavci v okviru javnih del, ki sta jih zagotovili občina Črnomelj in Komulala Črnomelj. Na Zavodu smo presodili, da se ponuja enkratna priložnost, da se ponovno izoblikuje ^odni biotop naravnega in kulturnega pomena, zato je akcijo finančno podprlo tudi Ministrstvo za okolje in prostor RS. Dela so se v večini izvajala v skladu s konservatorskimi navodili, ki jih je pripravil ZVNKD Novo mesto in sicer po sledečfh fazah: očiščevalna dela, posek zarasti, temeljito čiščenja dna vse do matične kamninske osnove, planiranje in utrditev poti h kalu, sanacija kapelice in obzidanega zdenca, zidanje nepropustnega opornega zidu, deponiranje življa na začasna mesta, zalaganje najglobljega dela mlake z glino, ročno planiranje dna. Tako pripravljen kal se je počasi napolnjeval z vodo in danes čaka na delno simbolično, predvsem pa na spontano naselitev živalskih in rastlinskih vrst. Ker se kal občasno napaja s tekočo vodo iz izvira tik nad kalom, so toliko večje možnosti za njegovo uspešno revitalizacijo. Z izvirom in zajetjem upravljajo krajani sami, ki so hkrati naklonjeni revitalizaciji kala, zato je toliko večja možnost, da bo zagotovljeno redno napajanje kala s tekočo vodo. S temeljitimi sanacijskimi in ureditvenimi posegi bo revitalizi-ran nekdaj izredno pomemben vaški “objekt”. Oživljen in prezen-tiran je kulturnozgodovinski in pričevalni vaški objekt. V naravoslovnem smislu bo pridobljen življenjski prostor za številne vlagoljubne rastlinske in živalske vrste. Primerno opremljen kal lahko postane naravoslovna učilnica na prostem. Ker revitalizacija kala poteka v sodelovanju z vaščani, bo tako toliko bolj zagotovljeno njegovo nadaljnje vzdrževanje, povečala pa se bo tudi zavest o pomenu in smislu varovanja tovrstne naravne kot tudi kulturne dediščine. ,4 Na koncu je vsekakor nujno omeniti in pohvaliti vse, ki so kakorkoli prispevali k tako uspešni revitalizaciji tega kala: Ttiristično društvo Sinji Vrh, Krajevno skupnost Sinji Vrh, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Osnovno šolo Vinica, Begrad Črnomelj; Občino Črnomelj, Komunalo Črnomelj, Opekarno Zalog. MIRA IVANOVIČ NASE KORENINE Nežki ni bilo do maščevanja Tisti čas, ko je ameriška ofenziva mlela pod seboj zadnje ostanke nemškega odpora, je bila Nežka v izgnanstvu. V kuhinji neke sladkorne tovarne je pripravljala hrano za delavce. Z njo so bili tudi njena starša Janez in Neža Kotar ter brat Janez. Njega so hoteli Nemci nekaj dni prej spraviti v folkšturm, obrambne sile, ki so jih nastavljali pod kolesa dobro utečenemu ameriškemu vojnemu stroju. Z zvijačo so ga hoteli dobiti. Klicali so slovenske fante in jih silili, naj podpišejo izjavo, da niso Židje. Ko so podpisali, pa so morali takoj na fronto. Janez ni hotel razumtie nemško, pa so za prevajalko poklicali Nežko. Taje nemškim oficirjem odločno povedala, da Janez ne bo ničesar podpisoval. Tako je njen brat ostal pri življenju, tistih, ki so podpisali izjavo, pa niso nikoli več videli. Pozneje, ko je zavezniška ofenziva zvihrala mimo, se je nekaj ameriških vojakov ustavilo pri Rotarjevih. Pogovarjali do de ob zadnjih kapljicah domače slivovke. Nežka je pripovedovala, kako okruten je bil nemški kmet, kateremu je bila dodeljena kmalu po prihodu v Nemčijo. Za vsako stvar jo je pretepal, da je bila vsa podplu-ta in krvava. “Pojdi z nami, mu bomo že pokazali!” so dejali Amerikanci, Nežka pa ni hotela. “Ga bo že bog kaznoval,” jim je dejala njena mati. Duh domače slivovke je nežko spominjal na dopust. Nemčije najprej niso hoteli pustiti domov. Bali so se, da ne bo več prišla nazaj. Pa je vztrajala in trmoglavila, češ da ima vse svojce tukaj, torej ne more ostati doli. Končno so jo le pustili. Sorodniku, ki je takrat še živel v Krškem, je potem v domači vinski gorici pomagala kuhati žganje. Pregnal ju je tujec, Kočevar, češ da je zdaj vse njegovo. Tudi svoj dom je Nežka na hitro kočevarska družina, prav tako s kopico otrok. Gospodar je že slutil usodno past, v katero so se ujeli. “Za vasje bolje. Se boste imeli vsaj kam vrniti, mi pa smo svoje prodali. Kam bomo, če Hitler propade?” je potožil Nežki. Tako je bilo v tistih usodnih časih, ko so si nekateri domišljali, da lahko krojijo usodo drugim, pa je zgodovina pometla z njimi. Na žalost so s sabo potegnili v propad tudi mnoge manj ali nič krive. O tem razglabljava z Nežko to pozno aprilsko popoldne v njeni hišici v Zabukovju pri Raki. Prav taka je, sestavljena iz mogočnih lesenih brun, s slamnato streho in ličnimi okenci, kot leta 1908, ko je Nežka pri-vekala na svet. Ni pa več skednja, svinjaka in čebelnjaka, ki jih je takrat na začetku stoletja postavil oče z doto, ki jo je k hiši prinesla Nežkina mama, Duhova Neža iz Dolenjih Radulj. Te stavbe so izginile med drugo svetovno vojno, medtem ko so bili Rotarjevi tako kot mnogo drugih slovenskih družin iz Zasavja v izgnanstvu. V prvih novembrskih dneh leta enain-štirideset so morali vse zapustiti. Ko so se po štirih letih spet vrnili, so bila vsa gospodarska poslopja uničena in hiša izropana. Vse je bilo treba pričeti znova. Škode, ki so jo utrpeli, jim ni še nihče povrnil. Lastnih otrok Nežka nikoli ni imela. Ostala je na domačiji in pomagala staršem. Poročila se je šele potem, ko sta umrla. Bilo je to v šestdesetih letih in z možem Francem Grmom s Pristave sta še osemnajst let skupaj gospodarila. Potem je umrl tudi on in Nežka je ostala sama. Je edina še živa od tiste Rotarjeve družine. Zdaj se govori, da bodo izgnanci le nekaj dobili. Prav bi bilo, da se njihovo trpljenje in škoda ne pozabi. In prav bo prišlo, če ne njej, pa njenim svojcem. Zdaj pri devetdesetih obiskala. Vse je bilo še po starem. Skupina Štajercev je bivala v hiši in krmila živino, ki so jo morali Rotarjevi zapustiti. Starejša Kočevarka ji je pripovedovala, kako je bilo, ko so zapuščali svojo naselbino na Kočevskem. Župnik se je povzpel na prižnico in dejal ljudem: “Vi jutri odhajate. Zaradi vas bodo ljudje pregnani z domov. Jaz sem z vami delal, z vami živel, z vami pa ne grem. Amen.” In zapustil je prižnico. Ko se je Nežka vrnila v pregnanstvo, je s sabo pripeljala nekaj žganja. Po majhnih odmerkih je delila tolažbo domačim, žganja pa so bili deležni tudi tisti, ki sojo pustili na pot. Zato ji naslednjič ni bilo treba več toliko prositi. Radi so jo pustili, in ko se je vrnila, je spet zadišalo po žganju. Vesti, ki jih je prinesla iz domačih krajev, pa so bile turobne. Rotarjeva domačija je bila opustošena in zapuščena. Tisti Kočevar, ki je zalotil Nežko pri žganjekuhi, je pozneje streljal na partizane, ti pa so ga skupaj z njegovo družino ubili. Za njim je prišla druga letih še kaj malega naredi na njivi ali v vinogradu, bolj zahtevna dela pa opravijo Janezovi potomci, ki živijo v bližini. Prav tistega Janeza, ki gaje svoj čas Nežkina odločnost rešila pred nemškim naborom in skoraj gotovo smrtjo. Po vrnitvi iz izgnanstva se je Janez zaposlil na Jesenicah, potem pa se je naselil v hiši, ki jo je zanj v soseščini kupil oče. Tako je na domačo vas priklenil sina in njegove. “Preveč ljudi je zadnje čase izginilo v mesta,” zaskrbljeno razmišlja Nežka. “V moji mladosti je tukaj živelo blizu sto petdeset ljudi, sedaj pa jih je le še kakih petdeset. Kar sedem hiš je v naši vasi praznih.” Pripoveduje še o Zabukovju svoje mladosti: o čistih izvirih in uglajenih poteh do potoka Račna, kjer so napajali živino in se v poletni vročini hladili, pa o fantovski pesmi, ki se je ob večerih vila skozi vas. Potem v kozarec natoči nekaj kapelj domačega žganja in po prostoru se razširi spomin na čas, ki je vsemu temu napravil bridek konec. TONE JAKŠE Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 21. V. SLOVENIJA 1 7.15-0.50 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR POD KLOBUKOM 10.15 BOJ ZA OBSTANEK, angl. serija, 4/6 11.10 BETTYJINO POTOVANJE, serija, 5/6 11.40 ODDAJA O TURIZMU 12.05 J.A.G., amer. naniz.. 1/22 13.00 POROČILA 13.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.45 TEDENSKI IZBOR RESNA GLASBA 15.10 OSMI DAN 15.50 PODOBA PODOBE 16.20 SLOVENSKI UTRINKI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 JASNO IN GLASNO 18.20 PARADA PLESA 18.35 UNANJE JE KLJUČ 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz, 3/13 21.05 TEDNIK 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 KONTRAPUNKT, omizje o kulturi SLOVENIJA 2 10.05 - Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Družinski zdravnik, nadalj., 1/14; 12.00 Tok noč; 13.00 Primož Trubar, tv nadalj., 4/4; 14.30 Euronews -16.30 Strah ima mrzlo roko, nem. film -18.05 Saint Tropez, franc, naniz., 5/ 39 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Koncert - 20.55 Latino bar, Špan,- venez.-kub. film - 22.15 Glasbena dok, oddaja KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. - 13.00 Odklop, ponov. -14.00 Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooper-jeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Strasti, laži in prevare, film - 21.45 Rebecca, nadalj. - 22.30 Tinta, naniz. - 23.00 MacGyver. naniz. - 0.00 Cannon, naniz. -1.00 Psi faktor VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Čukec in Rozi -18.00 Iz produkcije Združenja LTV -18.30 Avtogale-rija -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) - 13.15 New York (serija) -14.05 Živa resnica - 14.35 Poslovni klub -15.10 Program za mlade - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Besede, besede, besede -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Odprto - 21.10 Prohibicija (dok. serija) -21.55 Pol ure kulture - 22.30 Opazovalnica - 23.00 Dangube (italij. film) HTV 2 14.35 TV spored -14.45 Začelo seje s poljubom (film) -16.25 Program za mlade -17.00 Živinorejec (serija) -18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kviz - 20.35 Dosjeji X (serija) - 21.50 Seinfeld (hum. serija) - 22.20 Pravi fantje (nem. film) PETER, 22. V. SLOVENIJA 1 7.15-1.55 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR JASNO IN GLASNO 10.15 PARADA PLESA 10.45 ZNANJE JE KLJUČ 11.05 POMAGAJMO SI 11.35 NA VRTU 12.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz., 3/13 13.00 POROČILA 13.30 OLIVIEROVO ŽIVLJENJE, ponov. 13.15 KONTRAPUNKT, ponov. 14.25 POSNETEK PREDSTAVE MG LJUBLJANA 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 DIVJE ZEMUA, angl. serija, 3/4 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZRCALO TEDNA 20.15 AMATER, amer.-franc. film 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 POLNOČNI KLUB - 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija, 25/26 - 22.00 Zgodba o fantih in dekletih, italij. film KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. - 10.00 Cannon, ponov. - 11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Nemogoče, naniz. - 15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooper-jeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.20 Bravo, maestro -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Cannon, naniz. - 0.30 Dan-nyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videotop - 18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -19.00 Novice - L9.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Presenečenje z... » HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila - 12.25 Živinorejec (serija) -13.15 New York (serija) -14.05 Sinovi Nevihte -15.10 Pol ure za kulturo - 15.45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.35 Govorimo ozdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Življenje v Sahari, dok. film - 20.50 Lepa naša - 22.10 Opazovalnica - 22.45 Hrvaški tednik - 23.45 Poročila - 23,50 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); To je fantastično (serija); Starši (film); Sedmi element; Magija; Koncert; Beg (film) HTV 2 15.25 Tv koledar -16.25 Program za mlade -17.05 Živinorejec (serija) -17.55 Čuvajka skrivnosti - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon L. A. (serija, 1/44) - 21.30 Suddenly Susan (hum. serija) - 22.00 Little White Lies (avstral. film) - 23.35 Velike skrivnosti 20. stol. (serija, 9/26) SOBOTA, 23. V. SLOVENIJA 1 7.40-1.15 TELETEKST 8.00 ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz. 8.55 OTROŠKA ODDAJA 9.50 DOBRODOŠLI DOMA 9.55 AMATER, amer.-franc. film 11.35 PROMENADNI KONCERT 12.05 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.35 TEDENSKI IZBOR MILJE IN VOZLI 14.05 POLNOČNI KLUB 15.20 SALZBURŠKE ZGODBE, avstrij. film 17.00 OBZORNIK 17.10 SLOVENSKI KOMORNI ZBOR 17.50 NA VRTU 18.15 OZARE 18.20 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 4/6 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 PRAVI BIZNIS 21.40 HOMO TURISTICUS 22.00 BETTYJINO POTOVANJE, angl. dok. serija 22.35 POROČILA, ŠPORT 23.05 POROČNA OGRLICA, amer. film SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta -10.25 TV Koper -13.00 Euronews -13.55 Košarka -15.25 Kolesarstvo -17.30 Košarka-18.00 Teniški magazin -18.25 Rally Saturnus - 19.30 Videoring - 20.00 Ravnatelj, amer. film - 21.50 V vrtincu - 22.35 Sobotna noč KANALA 8.30 Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 SLOVENIJA 2 11.05 Saint Tropez, franc, naniz., 5/39 -12.00 TV Koper -13.05 Glavni dobitek, amer. film -14.40 Euronevvs - 15.25 Kolesarstvo - 18.05 Wildbach,nem. naniz., 11/13-19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Glasba za Montserrat NEDELJA, 24. V. SLOVENIJA 2 SLOVENIJA 1 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji divji zahod, naniz. -12.00 Na moji strani gore, sob. matineja -13.30 Pot do zmage -14.00 Dobri časi, slabi časi, ponov. -15.30 Sončni zaliv, ponov. -17.30 Oprah show, ponov. -18.30 Atlantis, ponov. - 19.30 Ta čudna znanost, nadalj. - 20.00 Utišane govorice, film - 21.45 Petek trinajstega, naniz. - 22.30 Atlantis, ponov. - 23.30 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Kako ostati zdrav in zmagovati -18.30 Majhni smo... -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 lz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice -21.15 CM sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 7.30 Opazovalnica - 8.20 Tv koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro -11.00 Program za mlade -12.00 Poročila -12.25 Poljedeljski svetovalec -13.00 Na svojem (film) - 14.30 Poročila -14.45 Briljanten -15.30 Televizija o televiziji -16.05 Arktika-Antarktika, dok. oddaja -16.40 Dr. Quinn - žena vrač III (serija) -17.30 Pogovor s sencami -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.20 Družinska zadeva (serija) - 21.10 Teža belega človeka (amer. film) - 22.55 Opazovalnica - 23.30 Nočna straža: Nevesta nasilja, 2/2; Ruby Max predstavlja Goldic Hawn; Usodne ženske; Koncert; Največji uspehi hrvaškega športa; Jazz HTV2 8.55 Tv koledar -11.45 Postopači (film) -10.50 Dosjeji X (serija) -11.35 Črno belo v barvi -14.35 Theatron - 17.00 virus -17.30 Gradovi 20.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 20/34 21.05 ODSTIRANJA 22.00 ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, ŠPORT sveta (4/7) -18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Triler - 21.15 BSE, dok. serija - 22.20 Sarin zamah, dok. oddaja - 23.05 Ekran brez okvirja SLOVENIJA 1 7.40 - 2.25 TELETEKST 8.00 ŽIVŽAV RISANKA 8.25 ZVEZDICA, lut. naniz. 8.50 ŽIVAHNI SVET IZ ZGODB RICHARDA SCARRYJA, 13/13 9.15 TELERIME 9.20 PUSTOLOVŠČINE, naniz., 12/24 9.50 OZARE 9.55 UMETNOST PETJA 11.00 SVET OPIC, franc. dok. serija, 6/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMUA 12.30 4x4 13.00 POROČILA 13.15 VREMENSKA PANORAMA 13.40 PRAVI BIZNIS 14.40 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 15.10 IZ LJUBEZNI DO THOMASA, franc, film 17.00 OBZORNIK 17.15 SLOVENSKI MAGAZIN 17.45 PO DOMAČE 18.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZOOM 21.35 SIMFONIJA ZA MAMNKE 22.30 TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 6/20 23.00 POROČILA, ŠPORT 23.20 KRIŠTOF KOLUMB, amer. film SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Wildbach, nem. naniz., 11/13; 12.00 Šport v nedeljo; 12.40 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija, 25/26; 13.10 Salzburške zgodbe, avstrij. film -14.30 Euronews -16.30 Zgodba o fantih in dekletih, italij. film -18.05 Izpolnjene obljube, brazil. nadalj., 4/9 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 21.00 Trend -21.55 Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Slaba družba, film - 22.00 Sam svoj mojster, naniz. - 22.30 Vsi županovi-možje, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. -1.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Snežna past, amer. film -18.30 Šport -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kmetijski razgledi - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Majhni smo... -17.10 Čukec in Rozi -18.00 Šport -18.30 Avtogaler-ija -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Daleč od doma, amer. film - 21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 27. V. TOREK, 26. V. SLOVENIJA 1 8.50 Teater paradižnik - 9.40 V vrtincu -10.20 Kar je videla Maisie, franc, film -11.55 Boks -15.00 Košarka -16.25 Rokomet -17.55 Nogomet -J9.30 Videoring - 20.00 Resnični obraz Anite Novak, tv nadalj., 1/5 - 20.50 Izrael in Arabci - 50-letna vojna angl. dok. serija, 4/6 - 21.45 Šport v nedeljo KANALA 8.00 Kaličopko - 9.00 Risanka - 9.30 Mork in Mindy, naniz. -10.00 Hčerki z ljubeznijo, 2. del mlad. filma -11.00 Atlantis, ponov. - 12.00 Donovanov greben, film -14.00 Drzni in lepi, ponov. -15.45 Bravo mestro, jmmov. -16.00 Oče Dovvling, naniz. -17.00 Strašilo in gospa King. naniz. -18.00 Miza za pet, naniz. -19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Vladarji vesolja, film - 22.00 Pot do zmage - 22.30 Odklop - 23.30 MacGyver, naniz. - 0.30 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 13.00 Videostrani -16.30 Presenečenje z... - 17.00 Posnetek dogodka -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako ostati zdrav in zmagovati - 20.25 Dajmo naši! - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi 7.15-0.35 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK 9.45 NARAVA IN ČLOVEK, angl. dok. naniz., 11/13 10.15 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 11.05 PO DOMAČE 12.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 20/34 13.00 POROČILA 15.50 ODDAJA TV KOPER 16.20 PRISLUHNIMO TIŠINI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 BESEDE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 21/26 21.05 MEDNARODNA OBZORJA 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 RODNA LETINA, nadalj., 3/3 SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Izpolnjene obljube, brazil. nadalj.; 12.00 Studio City; 13.00 Sobotna noč -15.00 Euronevvs -16.15 Ravnatelj, amer. film -18.05 Alzačani in dve Matildi, franc, nadalj., 6/8 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring-20.00 Osamljeni planet - 20.55 Sama s tabo, Špan. film - 22.25 Svet poroča KANALA SLOVENIJA 1 7.15 -1.45 TELETEKST 9.30 TEDENSKI IZBOR VAJNOVE DOGODIVŠČINE, avstral. nadalj., 1/26 9.55 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. oddaja 10.15 BESEDE 11.10 MEDNARODNA OBZORJA 12.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 21/26 13.00 POROČILA 14.20 TEDENSKI IZBOR TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 6/20 14.45 IZ LJUBEZNI DO THOMASA, franc, film 16.20 OBZORJE DUHA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MALE SIVE CELICE 18.20 BOJ ZA OBSTANEK, angl. serija, 5/6 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 J.A.G., amer. naniz., 2/22 21.00 DOBRODOŠLI DOMA 21.05 OSMI DAN 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 GIBLJIVE SLIKE 23.25 PORTRET dom, franc, kviz, 14/20 - 14.55 Euronevvs-j Kar je vedela Maisie, franc, film -18.05 Dttf zdravnik, Špan. nadalj., 2/14 -19.00 Kolosf 19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 22.001 zahrbtno, fin. nadalj., 2/4 - 23.00 Lov zarf dom, franc, kviz, 15/20 - 0.05 Kolesarstvo j KANAL A 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske| ponov. - 10.00 MacGyver, ponov.-f • Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, o® 13.00 Dannyjeve zvezde - 14.00 Oprah sl 15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinski . naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 CW t jeva druščina, naniz. -17.00 Družinske®1 -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni! , nadalj. - 18.30 Drzni in lepi, nadalj. • ; Oprah shovv - 20.00 Pot hrepenenja, film-* pj-Lepota telesa - 23.00 Ellen, naniz.-* MacGyver, naniz. - 0.30 Nemogoče, 1.30 Prvi odklopi, dok. oddaja VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Daleč od doffli -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - . ur - 20.00 Videotop - 21.00 Novice - 21.30* ^ ostati zdrav in zmagovati sol Va n RADIO LOGATEC SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Alzačani in dve Matildi, franc, nadalj., 6/8; 12.00 Pomp; 13.05 Izrael in Arabci - 50-letna vojna, angl. dok. serija, 4/6 -13.55 Lov za zakla- LOGATEC - Notranjski r» Logatec ta teden zastavlja dvoje gradnih vprašanj: Kakšen je zaš° znak trgovine Stop 300 tolaf Shop? (Nagrada deset izdelke Kako z drugo besedo imenujem0 brasti žamet? (Nagrada brisačah blemom). Odgovore je treba d° bote, 23. maja, poslati na nasl NTR Logatec, p.p. 99,1370 Logsl za oddajo “99 minut za obešanj0-minut za grde, umazane, zle”. Naf jenca prejšnjega tedna sta M# Košmerl iz Loškega potoka in Jo* Brežic z Iga pri Ljubljani. PONEDELJEK, 25. V. 7.15-1.40 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR RISANA NANIZANKA 0.55 SPREHODI V NARAVO 10.15 DIVJA ZEMUA, angl. dok. serija, 3/4 11.10 NATIONAL GEOGRAPHIC -RAZISKOVALEC, serija, 4/6 12.00 SLOVENSKI MAGAZIN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.15 TEDENSKI IZBOR UUDJEIN ZEMUA 13.50 SIMFONIJA ZA MAMNKE 14.50 ZOOM 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVUENJE 19.05 RISANKA 19.10 ŽREBANJE3x3PLUS6 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. - 10.00 - 10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. - 13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Orah shovv -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina-17.00Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Odklop - 21.00 Krvavi šport, film - 22.30 - MacGyver, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. deset M/ DOMAČIJ Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dode^ nagrado Štefki Lukse iz Velikih Brusnic 97. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sredah polnoči), je ta teden takšna: 1. 2. 3. 4. 5. 6. (2) Soncu sem zaprla vrata - ansambel Petra Finka (1) Poročni venec - TVio Frančič (3) Zlati dečki - Beneški fantje (5) Srečelov - ansambel Franca Potočarja in Podlipiški fantje (4) Pesem iz vinograda - Mladi Dolenjci (6) Lojtrnik - ansambel Vrisk 7. (-) Po domače - ansambel Henček 8. (7) Veseli dolenjski fantje - ansambel Korenine 9. (lO)Mami - ansambel Rubin 10. (8) Mini kikelca-TVio Jožeta Škoberneta in Fantje z Brezovske go1* Predlog za prihodnji teden: Čaše dvignimo - ansambel Lojzeta Slaka ------------------------------------------------------£ KUPON ŠT. 20 Glasujem za: Moj naslov: ■ Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mest^ NAGRADI V NOVO MESTO IN ARTIČE Žreb je izmed reševalcev 18. nagradne križanke izbral Vesno Zorko iz Novega mesta in Pavla Molana iz Artič. Zorkovi je pripadla denarna nagrada, Molan pa bo za nagrado prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 1. junija na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 2*'. Ovojnico brez poštne znamke lah- ko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 18. KRIŽANKE Pravilna rešitev 18. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KR1PICA, LAKOLIT, OTALINA, AKRONIM, MOKA, JA, TLAKA, STRAN, RACA, APNO, OKER, LETNIK, KOSITER, IVA, ATENA, MECEN, RANAR, ARARA. NAGRADNA KRIŽANKA 20 AVTOR: JOŽE UDIR KAR SE OD SVEČE NAKAPLJA IME ŠPAN. SLIKARJA PICASSA PRELAZ ČEZ VELEBIT SRB. PESNIK MODERNIST (STANISLAV, 1891-1955) IZOBČENJE IZ CERKVE KAR IMA KDO NA TELESU (OBLEKA, OBUTEV) MISTIČNA RISBA V HINDUIZMU DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST MERSKA ENOTA ZA STOPNJO ALKOHOLA STARA AZIJSKA DRŽAVA RABINOV URAD NEKD. PREDNIK SEDNIK VLADE LR SLOVENIJE (MIHA, 1900-1983) NEKD SLOV. ALPSKA SMUČARKA (MATEJA) NAKODRANA VOLNENA TKANINA VECKO EDVARD LJUDSTVO V JUŽNI GANI MEDBANČNA OBRESTNA MERA NA LONDON.TR-GU DENARJA MUZA ZGODO- VINOPISJA POKRAJINA V VOJVODINI ZVIJAČA, UKANA ŠKODA REKA NA PELOPONEZU IME PIANISTA BERTONCLJA ŠPORTNIK ŽENSKO IME IME ITALIJ. * IGRALKE LOLLO-BRIGIDE KEM. SIMBOL ZA CEZIJ DEBELEJŠI KONEC GLAVNO MESTO KORZIKE MESTECE PRI ZADRU IZDA** natis dole^ LtSt dole^ LlSf g«50 črka _____^1 Predstavitev turistične Ponudbe Pomurja v Novem mestu Predstavljajo se: ' zdravilišča s termo-mineralno vodo ’ zasebni gostinci ' turistična društva ’ turistične kmetije ' vinotoči ' izdelovalci domače obrti Predstavitev z nagradnimi igrami in degustacijo bo v soboto, 23. maja, v Kettejevem drevoredu 2. Vabimo vas na nepozaben dopust med prijazne ljudi 1 v bogato naravo lepega Pomurja! GLASBENA SOLA MARJANA KOZINE NOVO MESTO razpisuje , SPREJEMNI PREIZKUS VPIS V GLASBENO ŠOLO ZA ŠOLSKO LETO 1998/99 Sprejemni izpit bo v soboto, 6. junija 1998, dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne od 14- do 17. ure. Vpis velja za naslednje instrumente: klavir, kitaro, harmoniko, violino, violo, violončelo, kontrabas, trobento, rog, pozavno, tubo, bariton, tenor, blok flavto, flavto, klarinet, saksofon, oboo, tolkala ter za solopetje in plesno vzgojo. Kandidati morajo predhodno v tajništvu šole dvigniti prijavnico za sprejemni preizkus. V Vse podrobne informacije kandidati lahko dobijo v tajništvu šole. 18 JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.:064/61-30, FAX:064/634-261, E-mail: info@jelovica.si prodajna mesta : NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(068)323-444, BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(068)58-716, JAKAELEKTRO Radeče, BAVEX Trebnje, KERATRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje GOSTINSKI LOKAll ■ POSLOVNI OBJEKTI Nakup ali najem I • Na Reški cesti v Kočevju, poslovni objekt, površine cca 700 nf, namenjen trgovski, gostinski ali pisarniški dejavnosti. V Višnji gori, gostinski objekt z urejenimi parkirnimi prostori, skupne površine cca 530 m2. V TPC Metlika, poslovni prostori skupne površine 230 m2. Možna je prodaja po posameznih zaključenih enotah. Hodimo ugodno prodajno in kreditno pogoje. ^formacije in prodaja: SKB - NEPREMIČNINE & LEASING d.0.0. TOljana, Slovenska 54 «!•: 061/1316 212 ali 1322163, fax: 061/1321 202 [:$•: Obiščite našo Nepremičninsko poslovalnico na Slovenski 51 v Ljubljani, *ler lahko trgujete z nepremičninami z našo pomočjo! ,el- 061 133 5370, fax: 133 5376 EP Ml KMEMltlll! k LUSK I.M. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA NOVO MESTO Oddelek za okolje in prostor Novo mesto, Seidlova c. 1 8000 NOVO MESTO Upravna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor, objavlja v skladu s 60. členom Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93) JAVNO NAZNANILO i. KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, je zaprosila Upravno enoto Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor, za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo novega tabletnega oddelka NOTOL s pripadajočo infrastrukturo in za zunanjo ureditev v Ločni. II. Možni vplivi na okolje so emisije v zrak, vode, hrup in posebni odpadki. Na podlagi lokacijske dokumentacije in poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelala pooblaščena organizacija Envita, d.o.o., iz Ljubljane, je razvidno, da se emisije kakovostno ne bodo spremenile in ustrezajo predpisom Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. I. RS, št. 73/94), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. I. RS, št. 35/96), Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. I. RS, št. 45/95), Pravilniku o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur. I. SRS, št. 20/ 86). III. Javna predstavitev osnutka lokacijske odločbe za gradnjo novega tabletnega oddelka NOTOL s pripadajočo infrastrukturo in za zunanjo ureditev v Ločni na pare. št. 989/1,991, 992/8 in 1134/2, k.o. Bršljin, ter poročila o vplivih na okolje bo v prostorih Upravne enote Novo mesto, Seidlova c. 1, v času od 18.5.1998 do 1.6.1998, vsak delavnik med 8. in 14. uro. Vsi krajani Krajevne skupnosti Ločna Mačkovec ter ostali interesenti imajo možnost ogleda dokumentacije ter vpisati pripombe v priloženo knjigo pripomb. IV. Javna obravnava in zaslišanje nosilca posega v okolje bo v četrtek, 28.5.1998, v prostorih Krajevne skupnosti Ločna Mačkovec, Seidlova c. 28, s pričetkom ob 16. uri. Na obravnavo so vabljeni vsi morebitni prizadeti krajani. Upravna enota Novo mesto Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trbovlje, Trg revolucije 12, Trbovlje, na podlagi sklepa komisije za odprodajo nepremičnin z dne 8.5.1998 RAZPISUJE PRODAJO NEPREMIČNINE S PISNIM ZBIRANJEM PONUDB 1. Predmet prodaje je poslovna stavba (trgovina in gostinski lokal -balinišče in kegljišče) na pare. št. 2229/2, ZKV št. 131, k.o. Dobliče, v izmeri 2467 m2. 2. Izhodiščna cena predmeta prodaje je 43.039.632,00 SIT. 3. Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki morajo predložiti: - pravne osebe: izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da imajo sedež v Republiki Sloveniji in ustrezno overjeno pooblastilo za vložitev pisne ponudbe, če ponudbo vlaga pooblaščenec, - fizične osebe: potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. 4. Pravočasno prispele ponudbe bo obravnavala komisija 8.6.1998. 5. Nepremičnina se prodaja po načelu videno-kupljeno. 6. Vsak ponudnik mora pred končanim rokom za oddajo ponudbe (zadnji dan pred dnevom odpiranja ponudb) plačati varščino v višini 10% od izhodiščne cene na ŽR št. 52700-601-18647 pri APPNI, Podružnica Trbovlje. Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa vrnjena v roku 5 dni po izbiri ponudnika, vse brezobrestno. 7. Najugodnejši ponudnik oz. kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri in plačati kupnino v 3 mesecih od dneva podpisa pogodbe, naenkrat in v celoti pred prenosom nepremičnine v last. Ce kupec ne bo plačal kupnine, kot je dogovorjeno, bomo prodajo razveljavili, varščino pa obdržali. 8. Vse stroške v zvezi s prodajo nepremičnine, prometni davek, takse in stroške prepisa plača kupec. 9. Pisne ponudbe morajo biti priporočeno poslane v roku 15 dni od dneva objave v Dolenjskem listu, Novo mesto, na naslov: Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trbovlje, z oznako SR/98 - komisija za odprodajo nepremičnin, zbiranje ponudb - ne odpiraj! Ponudbe se bodo komisijsko odpirale 8.6.1998 v prostorih prodajalca. O odpiranju ponudb in njihovi obravnavi bo sestavljen zapisnik, nepravočasno prispelih ponudb komisija ne bo upoštevala. 10. O izbiri najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni najkasneje 7 dni po opravljeni izbiri. 11. Ta objava ne zavezuje prodajalca, da z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom sklene pogodbo o prodaji nepremičnin, ki so predmet tega razpisa. 12. Vse morebitne dodatne informacije lahko ponudniki dobijo na naslovu: Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trbovlje, Trg revolucije 12, oz. po telefonu 0601/26-144 int. 384 pri g. Robertu Šternu. OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo po sklepu župana Mestne občine Novo mesto potekala JAVNA RAZGRNITEV A) OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990 ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO (PZ ZA UN POSLOVNO STANOVANJSKEGA KOMPLEKSA V GOTNI VASI) B) OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA POSLOVNO STANOVANJSKEGA KOMPLEKSA V GOTNI VASI v času od 22. maja do 22. junija 1998 • v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, III. nadstropje • v prostorih krajevne skupnosti Gotna vas, Trdinova ul. 39, Novo mesto Pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na Mestno občino Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Novi trg 6, Novo mesto. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava osnutkov dokumentov bo v ponedeljek, 1.6.1998, ob 20. uri v prostorih krajevne skupnosti Gotna vas (Trdinova ul. 39). Na javnih obravnavah bo izdelovalec dokumentov podrobneje obrazložil osnutka dokumentov in pristojnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Seidlova cesta 1 STO ZABOJNIKOV SMETT SHO V ZADNJIH STIHIH LETIH POTEGNILI Z DNA MORJA. ŠE VELIKO JIH JE SPODAJ. n oi ni n o... SLOVENSKI POTAPLJAČI ZA ČISTO MORSKO DNO 23. maj - Hoteli Bernardin C Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so akcijo omogočili: - Intermarketing - Tiskarna Present Radenska - Mercator Emba - Frlgomar Izola - Persil • Henkel - Zlatorog MSER poD SONCI : - Press Clipping d3SIS W3rdOW ClOd - Mi Lesnina - Hoteli Bernardin d.d. - Banka Koper d.d. __________________ objavo oglasa je omogočil DOLENJSKI LIST generalni sponzor z okusom za okolje Sejem Vino Ljubljana od ponedeljka 25 do petka 29 maja 1998 od 11 do 20. ure • na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Na zdravje! VINO LjUii'.' • \ L • predstavitev vseh pomembnejših vinogradnikov in vinarjev iz Slovenije • bogata mednarodna udeležba • ponudba opreme za vinogradništvo in vinarstvo • brezplačne pokušine vin za obiskovalce • degustacije pod strokovnim vodstvom priznanih enologov • bogato obsejemsko dogajanje • pestra kulinarična ponudba • razstava fotografij vinskih kleti • razstava vinskih kart • Na sejem se pripeljite ceneje s Slovenskimi železnicami. LJUBLJANSKI SEJEM NEO-DOM, neprofitna stanovanjska organizacija, d. o. o. , Emonska 8, Ljubljana, na podlagi 3. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list št. 26/95 in 31/97) podalfšul« RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem v Sevnici, objavljen dne 29.1.1998 v Delu in Dolenjskem listu Nespremenjena I. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za ostaja vsebina pridobitev neprofitnega stanovanja. V naslednjih Podatki, ki jih morajo v vlogi navesti udeleženci točkah: razpisa' III. Dokumentacija, ki jo morajo priložiti k vlogi udeleženci razpisa. VI. Vrednost m2 stanovanjske površine v navedenih stanovanjskih objektih, na podlagi katerega se bo ugotavljal odstotek lastne udeležbe prosilca, znaša 1.700,00 DEM. VII. Komisija, ki bo pripravila prednostni red upravičencev ter vse potrebne predhodne postopke. Vlil. Udeleženci natečaja dostavijo ali pošljejo vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja na naslov: IR INŽENIRING, d.o.o., Krško, 8270 Krško, Cesta krških žrtev 53. IX. V primeru, da ne bo dovolj interesentov za razpisana neprofitna stanovanja med upravičenci za dodelitev takšnih stanovanj, bomo le-ta oddali tudi interesentom, ki presegajo limit dohodkov po pravilniku, in ne glede na trenutni kraj stalnega bivališča. Spremembe IV. V Objektu Planinska 29 so stanovanja že oddana. V so v naslednjih točkah: objektu Planinska 26 pa je nekaj stanovanj v izmeri od 47,50 m2 do 68,90 m2 še prostih. Rok za vložitev vlog je podaljšan, in sicer do zasedbe vseh stanovanjskih enot. Prosilci bodo obravnavani po vrstnem redu prejetih vlog. Na gornjem naslovu ali po telefonu št. 0608/21-944 in 22-944 lahko dobite v času od 8. do 13. ure tudi dodatna pojasnila v zvezi s tem razpisom in ustrezne obrazce. V Ljubljani, 21.5.1998 NEO - DOM -NSO, d.o.o. Direktor: Aleš Guček, dipl. inž. arh. NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI AKCIJSKI GOTOVINSKI POPUSTI DO 20% UGODNI KREDITI OD TOM + 0% DALJE PLAČILO NA ČEKE BREZ OBRESTI MONTAŽA INSTALACIJ BREZPLAČNA DOSTAVA Iilijb TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto.tel.: 068/324-442 KREDIT T -r 2,8 % KIA MOTORS KIA SEPHIA PRIDE 1.31 64 KM 1.5i 16V 88 KMl že od 1.099.900 SIT |18i 16V 110 KM Novo mesto Podbevškova 9 «068/342-444 že od 1.799.900 SIT SERVIS-REZ. DELI - STARO ZA NOVO Novi simbol nove storitve Q £• A - elektronsko pismo (Hliffjjle In ihrannc A A** Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelave, • izpis, • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. KJ POSTA SLOVENIJE http://www.posta.si e-mail: info@posta.si SCOOTER SUZUKI Cena: Akcija: 360.000 SIT Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 od 8. do 16. ure RADIO MAX 88,90 M HZ 09,70 M H Z vm; ali ne. RžMlO OGNJIŠČE Krvavec Kum 104.5 105,9 VEČ VKLJUČEVANJA V LOKALNO SKUPNOST LOŠKI POTOK - Konec aprila je bil redni občni zbor Zveze borcev Loškega Potoka, ki sicer spada v območno organizacijo v Ribnici. Trenutno krajevni odbor šteje 65 članov, število pa se povečuje, saj lahko pristopi vsak, ki čuti pripadnost, se posebej pa so zaželeni veterani zadnje vojne za Slovenijo. Na zboru so bili mnenja, da je bilo delo v preteklem obdobju z organizacijo in udeležbo proslav ter obnovo spomenika v Sodolu in drugimi del ' ' deli dobro opravljeno, zato ga bo še naprej vodilo staro vodstvo z Jožetom Levstekom na čelu. Udeleženci zbora so bili mnenja, da bi se morali več vključevati v lokalno samoupravo, ki pa za Zvezo borcev nima velikega posluha. Govorili so še o veteranskem dodatku in občinskem prazniku, ki ga občina po več kot treh letih delo' ' " (ovanja še nima, starega, ki se jim zdi najbolj primeren, pa zavrača. A. K. Svet OŠ VAVTA VAS Vavta vas 8351 STRAŽA razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 53. oziroma 144. in 145 * členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/97) ter imeti pedagoške in organizacijska sposobnosti za vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom “Za razpis ravnatelja". 0 izboru bodo obveščeni v 15 dneh po končanem postopku za imenovanje. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO Ulica talcev 3 8000 NOVO MESTO razpisuje za šolsko leto 1998/99 naslednja prosta delovna mesta strokovnih delavcev: 3 učiteljev slovenskega jezika in književnosti (2 učitelja za nedoločen čas, 1 učitelj za določen čas od 1.9.1998 do 31.8.1999) 1 učitelja angleškega jezika (za določen čas od 1.9.1998 do 31.8.1999) 1 učitelja nemškega jezika (za določen čas od 1.9.1998 do 31.8.1999) 1 učitelja nemškega jezika - polovični delovni čas (za določen čas od 1.9.1998 do 31.8.1999) 1 učitelja matematike z računalništvom (za nedoločen čas) 1 učitelja matematike s fiziko (za nedoločen čas) 1 učitelja kemije z biologijo (za nedoločen čas) 1 učitelja gostinskega poslovanja (za nedoločen čas) 1 učitelja gostinskega poslovanja - polovični delovni čas (za določen čas od 1.9.1998 do 31.8.1999) 1 učitelja zgodovine in družboslovja - polovični delovni čas (za določen čas od 1.9.1998 do 31.8.1999) 1 učitelja športne vzgoje - polovični delovni čas (za določen čas od 1.9.1998 do 31.8.1999) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbirnem postopku. N ZAHVALA V 83. letu življenja nas je zapustila draga mama JOŽEFA DRMAŽ roj. Hrovat iz Gor. Brezovice 29 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče, svete maše namesto cvetja m jo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom in drugemu osebju Zdravstvenega doma Šentjernej in Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Oklešen. Žalujoči: vsi njeni MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. V mizarski delavnici takoj zaposlimo mizarja ali lesnega tehnika. 3 068/22-893 FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem. 068/373-460 ali 22-361 © V 65. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat MIROSLAV STRAJNAR Klemenčičeva 6, Trebnje kkrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali tretje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala dr. Jerneju Kranjcu za zdravljenje, g. župniku za opravljen obred in cerkvenim pevcem za pesmi, zapete ob slovesu. Hvala vsem, ki ste pokojnega imeli radi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Cvetka, sinova Miro in Andrej z družinama, bratje, sestre in ostalo sorodstvo Trebnje, maja 1998 OBČINA TREBNJE GOLIEV TRG 5 8210 TREBNJE objavlja razpis za prosta dela in naloge STROKOVNEGA SODELAVCA v Oddelku za okolje in prostor Pogoji: • VI. stopnja izobrazbe gradbene smeri - nizke in visoke gradnje • 5 let delovnih izkušenj • opravljen strokovni izpit • poznavanje programskih orodij Windows • znanje slovenskega jezika - govorno in pisno • vozniški izpit kategorije B Prijateljevi in znancem sporočamo, da je tiho ugasnilo življenje naše ljube mami, babi, prababi in tete PAVLE RUSTJA roj. Hrovat K zadnjemu počitku smo jo pospremili v družinskem krogu 14. maja na pokopališču v Ločni, le dva dni pred njenim 90. r°jstnim dnevom. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših °bčanov za skrb in nego, gospodu proštu Lapu za lepo °pravljen obred, vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki se je spominjate. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Nič več trpljenja ne bolečine, življenje trudno končalo je svoj boj. V 73. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta JUSTINA SELJAK roj. Rupar iz Grmovelj Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od nje poslovili z lepo mislijo, jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala prav vsem. Vsi njeni V SPOMIN 25. maja minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil STANISLAV PUNGERČAR z Gruče pri Šentjerneju Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Vsi njegovi V SPOMIN 20. maja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, svak, brat in prijatelj RADOŠ PUŠONJIČ Grajska, Kostanjevica na Krki Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ljubil si življenje, dom, domače, vendar si nas kljub temu zapustil brez slovesa. EVSTAHIJ JANEŽIČ iz Novega mesta, Nad mlini 29 Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa ponudili roko na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča in teta MARIJA RIFELJ roj. Goršin z Lešnice 3, Otočec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, vaščanom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, podarjeno cvetje, sveče, za darovane svete maše ter izraze sožalja. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za občuteno petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Naša zlata mama si bila, s svojim zgledom si živeti nas učila, skromna in trpeča za vedno si odšla, naj bo lahka zemlja, ki te je pokrila. Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice ANE LAVRIČ iz Budganje vasi 26 Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče 'er vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Internega oddelka “Plošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin in skrbno nego. Zahvaljujemo se tudi podjetjem 'Mp Livar Ivančna Gorica, KEKO VARICON, d.o.o., STELEM, d.o.o., OŠ Žužemberk, REVOZ Novo 'fiesto za podarjene vence in denarno pomoč. Hvala Pogrebnemu zavodu Oklešen za organizacijo Pogreba in šmihelskemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, stiški godbi za zaigrano žalostinko in Tišino, govornikom Janezu Glihi, Francu Ožboltu in Simoni Glavan za ganljive besede ob odprtem fpobu. Posebna zahvala g. dekanu za čustveno opravljen obred in vaščanom za nesebično pomoč v "fijtežjih trenutkih našega življenja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Največ sveta otrokom sliši Slave tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave. Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužnji dnovi! V visoki starosti je preminila ANTONIJA GODNJAVEC Iskreno se zahvaljdjemo Interni bolnici v Novem mestu, Domu starejših občanov Novo mesto, ŽŽB NOV, gospodu ravnatelju, učencem in učenkam 3. in 4. razreda osnovne šole Trebnje, gospodu župniku za lepo izveden obred, gospodu Hribarju za izvedbo Tišine, upokojenskemu Pevskemu zboru Trebnje, ge. Tereziji Majer za poslovilni govor in vsem darovalcem cvetja, sveč 'fi vencev. Vsi njeni ZAHVALA Življenje si nam, mama, dala, celo življenje si garala, vse za dom in družino žrtvovala. Grob tvoj bomo z rožami krasili, nikoli te ne bomo pozabili. Bog odprl ti je rajska vrata, v nebesih te veselje čaka, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala. V 79. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše skrbne mame, stare mame, prababice, tašče in tete ANE VRANEŠIČ iz Tčibuč 20 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Zahvala ge. Darinki za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam iz Doblič, g. Matkoviču za zaigrano Tišino, družini Kočevar in Opačak za vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zate pa pomladi ni. (Simon Jenko) Sredi cvetočega maja je ob vstopu v 55. leto starosti preminil naš FRANCI LIPAR iz Družinske vasi 50 Na poslednjo pot je moral zaradi bolezni, krute in neizprosne. Naj ostane lep spomin nanj. Veliko nam je pomenila pozornost zdravstvenega osebja Kliničnega centra v Ljubljani in v Splošni bolnišnici Novo mesto v času, ko je Franci iz dneva v dan upal v ozdravljenje, 15. maja pa se je upanje izteklo. Hvala sorodnikom, še posebej Jožetu Cvelbarju, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za obilo lepega cvetja in sveč, zdravnici Tereziji Krese, patronažni sestri Majdi, Območni obrtni zbornici Novo mesto, prav vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti, šmihelskim pevcem za zapete žalostinke, župniku iz Bele Cerkve za opravljene pogrebne slovesnosti, gasilcem in zastavonošem za častno pogrebno spremstvo in govornikoma za občutene besede ob slovesu. Žalujoči: žena Fanika, mama Marija, sestra Fanika in drugo sorodstvo Družinska vas, 17. maja 1998 TA TEDEN ¥AS ŽANI TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 21. maja - Feliks Petek, 22. maja - Milan Sobota, 23. maja - Željku Nedelja, 24. maja - Suzana Ponedeljek, 25. maja ■ Gregor Torek, 26. maja - Zdenko Sreda, 27. maja - Avguštin LUNINE MENE 25. maja ob 21.32 - mlaj kino BREŽICE: Od 21. do 24.5. (ob 18.30) in 25.5. (ob 20.30) komedija Raztreseni profesor. Od 21. do 24.5. (ob 20.30) drama Velika pričakovanja. 27.5. (ob 20.30) drama Marvinova soba. ČRNOMELJ: 22.5. (ob 20.30) in 23.5. (ob 18.30 in 20.30) komedija Raztreseni profesor. 24.5. (ob 18.30 in 20.30) avanturistični film Aljaska. DOBREPOLJE: 22.5. (ob 21. uri) ameriška drama Titanik. 24.5. (ob 15. uri in 20.30) ameriška komedija Odštekano življenje. GROSUPLJE: 22.5. (ob 20. uri) ameriška komedija Odštekano življenje. 23.5. (ob 20. uri) ameriška drama Titanik. KOSTANJEVICA: 23.5. (ob 20. uri) film Poljub za lahko noč. KRŠKO: 21.5. (ob 18. uri) komedija Je ali ni? 22.5. (ob 20. uri) in 24.5. (ob 18. uri) akcijski film Škratje. 26.5. (ob 18. uri) drama Marvinova soba. 27.5. (ob 18. uri) film Raztreseni profesor. METLIKA: 22.5. (ob 18.30) avanturistični film Aljaska. 24.5. (ob 18.30 in 20.30) komedija Raztreseni profesor. NOVO MESTO: 21. in 27.5. (ob 19. uri) fantastični film Prvo srečanje - Zvezdne steze. 21. in 27.5. (ob 21. uri) drama Dobri Will Hunting. RIBNICA: 23.5. (ob 22. uri) ameriška komedija Odštekano življenje. 24.5. (ob 17. uri) ameriška drama Titanik. SE ŠENTJERNEJ: 22.5. (ob 20. uri) film Poljub za lahko noč. VELIKE* LAŠČE: 23.5. (ob 20. uri) ameriška komedija Odštekano življenje. 24.5. (ob 20. uri) ameriška drama Titanik. UMRLA JE LEGENDA Prejšnji četrtek je v starosti 82 let po srčnem infarktu umrl Frank Sinatra, eden največjih pop umetnikov (pevec in igralec) vseh časov. Poznali so ga vsi, od mafijcev do predsednikov držav. Posadil ni nobenega drevesa, se je pa štirikrat poročil, posnel več kot 200 pesmi in pod avro prav posebne slave dočakal lepo starost. Petkovo jutro se še niti naredilo ni dobro, že so svetovne zvezde šovbiznisa in politike ob prvi skromni novici, da je umrla legenda, ki so jo klicali tudi The Voice (Človek z glasom), Modrooki in celo Direktor vseh direktorjev, divje zašprintali, kdo bo hitreje in čimbolj pompozno povzel njegovo življenje ter se predstavil kot Frenkov dolgoletni prijatelj ali vsaj zelo dober znanec. Stari šar-mer je res živel dovolj dolgo, da lahko mirno rečemo, da se je rokoval s polovico tistih, ki so v tem stoletju kaj pomenili. Pri zadnjem poznanstvu mu je nedvomno pomagalo njegovo italo-ameriško poreklo, prištejte k temu mizemo otroštvo v revnem NewJerseyju in trmast, prepirljiv, šefovski značaj, pa dobite izredno jasno predstavo o njegovi življenjski volji. Na glasbeni sceni je bil kralj čez pol 20. stoletja, vse od drugo-vojnih bigbendov do devetdesetih, ko je z novodobnimi šampioni popa, med drugim tudi z Bonotom iz U2-ja v duetih posnel dvojni album svojih najlepših viž. Res, stari je imel način, stvari je počel tako, kot je pel, na njegov My way, s talentom, ležernostjo, esprijem. Sinatra je bil blagovna znamka, ki se zgodi le po nekaj desetletjih. Grammy so se vrstili, za vlogo v filmu Od tod do večnosti iz leta 1953 je dobil Oskarja, čeprav ni igral niti približno tako dobro, kot pel. Okej, zveni kot molitev, ampak vseeno, kaj so o njem rekli, naštejmo le prve v vrsti: Tony Bennet, Iglesias, Streisandova, Clinton, Blair, Chirac in tretja žena Mia Farrow, bolj znana kot piar za moralo pri Woodyju Al-lenu: “Gazde ni več”, “njegov glas pa bo za vedno med nami", “imel je na tisoče posnemovalcev in niti enega vozomika”, “nastopal je z neprekosljivo eleganco in srčno toplino", “pel je z lahkoto in inteligenco ” in še: “bil je moja prva ljubezen in najboljši prijatelj”. Sinatrovi otroci in vnuki, ki jih je že za srednje veliko društvo, so rekli, da je ati in dedi bil in bo zanje vedno edina in glavna oseba v življenju. Amen. TOMAŽ BRATOŽ d.o.o. Novo mesto Trgovina, proizvodnja, projektiranje in montaža Občane Mestne občine Novo mesto obveščamo, da bomo v prihodnje vzdrževali javno razsvetljavo na območju Mestne občine Novo mesto. Vse okvare javne razsvetljave lahko sporočite na telefonsko številko: 068/324-400 /1 DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svele, Mariin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob Četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za 1. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.564 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta;info@dol-list.si Internethttp://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (St. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava vsega časopisnega stavka, prelom barvnih strani in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. ELEKTRONIKA BARVNI TELEVIZOR z daljinskim upravljanjem in teletekstom prodam. It (041)717-159. 2080 KMETIJSKI STROJI KOMBAJN CLASS, širine 2.70 m in plug, 12 col, prodam, tt (068)69-245. 2078 SAMONAKLADALKO Sip 17, rotacij-sko koso Sip 135 in kosilnico BCS prodam. «(068)21-149. 2077 MOTORNA VOZILA FORD ESCORT CLX karavan 1.8 D, letnik 1996,44.000 km, odlično ohranjen, prvi lastnik, garažiran, redno servisiran na pooblaščenem servisu, registriran do 3/99, airbag, CZ, servo volan, z dodatno opremo (srebrna barva, radio, alarm, strešno okno s sončnim ventilatorjem, 4 zimske gume) prodam, tt(068)58-243. 1812 GOLF D, letnik 1990, 5V, prodam, tt (068)341-529. 2026 CLIO 1.2, letnik 1996, registriran, prodam, tt (068)79-696. 2028 R 4 GTU, letnik 1986, registriran do konca decembra 1998, prodam. O (068)324-919. 2031 JUGO 45, letnik 6/91, siv, solidno ohranjen, drugi lastnik, 82.000 km, prodam za 220.000 SIT. tt (068)20-330, zvečer. 2034 OPEL VECTRA, letnik 1989, sive kovinske barve, 116.000 km, lepo ohranjen, prodam, tt (0609)628-851. 2040 OPEL ASTRO 1.7 D, letnik 1992, lepo ohranjeno, prodam, tt (0609)628-851. 2042 OPEL ASTRO 1.4 karavan, letnik 1992, 108.000 km, prodam. Jerman, tt (041)671-376. 2052 KARAVAN FORD ESCORT Tdi, prvi lastnik, prevoženih 53000 km, letnik 10/94, prodam za 1.650.000 SIT. tt 068/23-309. AKCIJA SUZUKI GRAND Izjemno ugodna cena za izbrane modele ’98 ALTO GRAND že od 1.100.000 SIT SWIFT GRAND že od 1.400.000 SIT BALENO GRAND že od 1.700.000 SIT SAMURAI GRAND že od 2.000.000 SIT VITARA GRAND že od 2.800.000 SIT BOGATA OPREMA 3-LETNA GARANCIJA UGODEN KREDIT 1-5 let TOM + 6% UGODEN LEASING s preostankom vrednosti Dva dodatna paketa Galant Modeli 98 z veliko dodatne opreme Exclusive Omejena količina modelov z izjemno nizko ceno Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto tt 068/24-751 od 8. do 16. ure HYUNDAI PONY 1.5 LS, 5V, letnik 1994, 57.000 km, prodam. Faleskini, tt (068)83-104. 2053 OPEL CORSO 1.5 D, letnik 1990, prodam. 0 (068)66-675, popoldan. 2054 CORDOBO GLX, staro 3 leta, 48.000 km, rdečo, prodam. 0(068)85-843. 2057 R 4 GTL, letnik 1992, prodam, tt (068)89-218. 2058 GOLF D, letnik 1988, bel, prodam, tt (068) 321-645. 2064 R FIVE 1.4, letnik 10/95, 45.000 km, bel, dvoje vrat, prodam, tt (068)325-109. 2065 R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 10/98, 87.000 km, prodam. 0(068)52-178. 2066 Z 101, vozno, prodam, lahko za rezervne dele! tt (068)27-841. 2068 GOLF 1.4 CL, letnik 6/94, prvi lastnik, ugodno prodam, tt (068)24-353 ali 21-335. 2070 BMW 325IX, mode! 1990, odlično ohranjen, prodam za 1.400.000 SIT. tt (0609)651-290. 2076 CROMO, letnik 1988, lepo ohranjeno, prodam, tt (0608)80-355. 2086 TWINGO, letnik 1997, prodam, tt (068)73-075. 2087 GOLF DIZEL, I. 88, reg. do avgusta, prev. 92.000 km, prodam tt (068)75-334; 041/697-963. 'JUGA PO DELIH prodam. ® (068)26-669. POHIŠTVO POSEST 0LETE ALU IN PVC ALUZIJE VERTIKALNE ŽALUZIJE PLISEJI ROLOJI TENDE K0MARNIKI FASADNI PROFILI SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673 PVC „ STAVBNO POHIŠTVO »0KNA-VRATA-VSEH OBLIK* .j. na zalogi v 6 barvnih odtenkih Ti n I u ^ X NA DOLGI NJIVI pri Pleterjah prodam kmetijsko zemljišče (njiva, travnik) v skupni izmeri 28 a, primerno tudi za vinograd, tt (068)42-442. 2101 V NOVEM MESTU, na Grmu, oddam hišo. tt(068)22-249. 2093 OPEL ASTRO 1.7 D, letnik 1992, rdečo, prodam, tt (068)23-156. 2094 R 5 FIVE, 3V, rdeč, prva registracija 10/95, prodam, tt (068)23-156. 2095 OPEL KADETT 1.3, letnik 1989, registriran do 10/98, dobro ohranjen, prodam, tt (068)57-336. 2104 OPEL KADETT, letnik 1988, in golf D, letnik 1988, prodam, tt (068)52-246. 2079 R 4 GTL, letnik 12/91, registriran do konca marca 1999, prodam. O (068)57-391. 2075 126 P, registriran do 5/99, letnik 1986, prodam, tt (068)45-371. 2043 R 5 campus, letnik 1993, 3V, rdeč, prodam, tt (068)89-095. 2071 AUDI 80 1.6, letnik 1990, kovinsko siv, prodam ali menjam za R 5. tt (041)631-340. 2082 R 4 GTL, letnik 12/89, registriran do 12/98, 94.000 km, zelo dobro ohranjen, redno servisiran, prodam, tt (068)26-146. 2072 R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran do 10/ 98,5V, tonirana stekla, kovinske barve, lepo ohranjen, prodam, tt (068)79-831. 2096 DAIHATSU CHARADE TD, letnik 12/90, 80.000 km, prodam za 530.000 SIT. tt (068)323-905. 2035 HROŠČ, registriran do konca leta, lepo ohranjen, prodam, tt (068)85-509. 2019 OPEL ASTRO 1.6,4 V, letnik 12/92, prodam, tt(068)75-060. 2047 FIAT UNO 1.0 fire, 49.000 km, letnik 5/93, registriran do 5/99, nepoškodovan, odlično ohranjen, ugodno prodani tt (068)75-304. 2090 R 4 GTL, letnik 1986, registriran do oktobra, dobro ohranjen, prodam, tt (0608)75-405. 2091 ALFA ROMEO 75 2.0 TD, letnik 1986, prodam, tt (068)341-457. 2073 126 P, rdeč, registriran do 3/99, 25.000 km, izredno ohranjen, prodam, tt (068)44-168. PREKLICI F. KUŽNIK se opravičujem Miranu Kovačiču za izrečene besede. 2051 PRODAM OPAŽ in ladijski pod že za 540 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7 cm! tt (063)451-082. 811 2069 JUGO 45, letnik 1988, registriran do 30.6., prodam za 100.000 SIT. tt (068)45-362. 2063 VW 1300 J, letnik 1971, registriran do 6/98, prodam za 70.000 SIT. tt (061)802-351. 2022 STAREJŠO HIŠO z zemljiščem, 1200 m2, na lokaciji Šentpavel 21, Šentvid pri Stični prodam, tt (062)102-041. 2027 NA ČATEŽU OB SAVI prodam starejšo hišo s telefonom, parcela 700 m!. tt (061) 724-173, Tomaž, popoldan. 2049 VIKEND z vinogradom, 270 trt, voda, elektrika in 7 a zemlje prodam, tt (068)53-801. 2059 NA NOVEM UUBNU pri Drganjih selih prodam počitniško hišo z inventarjem, vinogradom, sadovnjakom, garažo (nad njo je brunarica), elektriko, telefonom, asfalt skozi (pri palčkih), tt (061)343-818 ali (068)84-252. 2081 RAZNO Kupim dobro ohranjen čoln gumenjak z lesenim ali plastičnim dnom in motorjem Tomos 4 ali 4,5. Tel. 041/680-682 ali 041/691-434. SLUŽBO DOBI DVOSED IN FOTELJ (usnje), okroglo stekleno mizo, 4 stole in hladilno skrinjo, 120-litrsko, prodam. IT (068)22-757. 2062 OHRANJENO KUHINJO Gorenje zelo ugodno prodam. Tt (068)27-193. 2045 VOZNIKA C- in E- kategorije zaposlim-(068)44-836. 2031 S TRDIM DELOM do lepega zaslužka! * (062)106-517. 20« NATAKARICO redno zaposlimo v baru la11 na avtobusni postaji v Novem mestu. Sobbjj in nedelje proste, tt (068)85-966. 21* DELO NUDIMO prijaznemu dekletu vF stinskem lokalu v centru Novega mesta. * (068)342-030, po 17. uri. 211' S ki SLUŽBO ISCE V BLIŽINI Novega mesta, Straže ali Dok skih Toplic pospravljam in likam na dol* tt(068)83-733. 2« AVTOMATIKO SCHMIDT za dvostez-no kegljišče z vso opremo, prodam. ® (061)785-138. KAMP PRIKOLICO Adria, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam, tt (068)87-995. VEČJO KOLIČINO koruze v zrnju prodam, tt (068)73-634. 2021 ŽAGO GATER, širina 50 cm, prodam, tt (063)461-001 ali (063)461-176. 2044 ČAMP PRIKOLICO, letnik 1987, letno-zimsko, z baldahinom, za 4 osebe, prodam, tt (068)60445. 2061 POHORSKI ŠKRIUAVEC, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz, tt in fax: (063)754-003 ali(041)621-478. 2105 STENSKI OPAŽ, bruna, ostrešja, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! tt in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. ŽENSKO GORSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam, tt 068/23-265. RDEČE in belo vino prodam. Jože Krašovec, Velike Brusnice 74, tt (068)85-668. SLIVOVKO prodam, tt (068)89-260. 2083 HLADILNO SKRINJO, amatersko filmsko kamero, električni bojler, barvni televizor, 3 fotoaparate, vse malo rabljeno, novo etažno centralno peč, 20.000 Kcal prodam, kupim pa električni generator. Milan Kozole, Košenice 62, tt (068)27-466. 2084 KAKOVOSTEN CVIČEK, šentjernejski okoliš, ugodno prodam, tt (068)42-135. BUKOVO HLODOVINO prodam, tt (068) 78-066. 2088 STANOVANJA V NOVEM MESTU, Nad mlini, prod( dvosobno stanovanje. © (068)323-336. OPREMLJENO dvoinpolsobno stanovi oddam v najem. Tt (068)324-038, po 16. # ENOINPOLSOBNO polkletno opremlja stanovanje z garažo na Jakčevi ul. v Novc^ mestu prodam, tt (068) 21-160. 20* ENOSOBNO opremljeno stanovanjc Novem mestu oddam, tt (068)24-402. 20* GARSONJERO v Novem mestu oddam. J (068)25-277. 20* GARSONJERO v Novem mestu, del* opremljeno, oddam v najem. Predplačilo do 12 mesecev! tt (068)20-524. 20<* ŽENITNE PONUDBE POMLADNI VETER - nevezana deklet* žene, fantje, spoznajte nove prijatelje! Pjj simo, pišite nam na: Stik, p.p. 4210, lOJ Ljubljana, ali nas pokličite na tt (090)43-0 156 SIT/min. Stik- oglasite se, veseli bo# ŽIVALI PLESKANJE napuščev - ostrešij in fasad nudimo, tt (0609)648-942. 2032 V NOVEM MESTU, na ugodni lokaciji, z možnostjo uporabe večjih parkirnih prostorov, oddamo v najem poslovna prostora, (80 m2 in 10 m2), primerno za salon avtomobilov ali podobno trgovinsko dejavnost. Avto moto Novo mesto, d.o.o., Zwittrova 1, Novo mesto, tt(068)322-159. 2085 PLOŠČE za opaženje, punte in plohe posodim. tt (068)342-506. 2100 V VARSTVO vzamem otroke, tt (068)83- 743, od 11. do 14. ure. 2055 V TURISTIČNEM NASELJU Stinica, SPREJEMAMO NAROČILA za bele f ščance, rjave in grahaste jarkice. Metelki Hudo Brezje 16, tt (0608)89-038. BELE PIŠČANCE, kilogramske, rjave j2 grahaste (samo jarkicc) naročamo. Kul# Šmarje 9, Šentjernej, tt (068)42-524. * VALILNICA NA SENOVEM obvešča ce- njene kupce, da sprejemamo naročila za^ vrste enodnevnih in večjih piščancev, informacije dobite na tt (0608)71 -375. ” Mlade nesnice, jarkice, hisex, rjave, tik p» nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, proti’ nasproti otoka Rab, dam v najem apartma s petimi ležišči, tt (0608)75-038. 2098 NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Možna tudi redna zaposlitev tt (0609)622-668. 1372 jamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo' dajejo vse informacije: Jože Zupani1' Otovec, Črnomelj, tt (068)52-806, Gostij Krulc, Mostec, Dobova, tt (0608)67-5» Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, tt (0*J 49-711. H* PSIČKA, mešanca, črnega, starega meseci! pol, oddam, tt (0608)87-272. 20» NEMŠKEGA BOKSERJA, starega 6 n** cev, redno cepljenega, prodam, tt (068P" 433. W DVA 100- kg prašiča prodam, tt (068)?®J 213. 20* TELICO FRIZIJKO, brejo v osmem mej cu, prodam, tt (068)28-023. 20 PO NAROČILU pripeljemo na dom oč$*i ne domače piščance, tt (068)75-121. 2™ TELIČKA, črno-belega, starega 10 djj prodam, tt (068)75-002. 20» NEMŠKE OVČARJE, stare 5 tednov, ug°J no prodam, tt (068)68-672. 20- PUJSKE, stare 8 tednov, prodam, tt (G--j 89-161. 20* PROSTI ČAS + PRIDNOST = DENAR. V prijetnem kolektivu vas za komercialno -terensko delo ustrezno usposobimo in odlično nagradimo! Kličite med 9. in 15. uro na TT (061)159-94-07. 2025 UREJENO ŽENSKO za pranje, likanje in čiščenje samskega stanovanja v Novem mestu iščem. IT (068)322-664, od 12. do 14. ure ali (041)699-200. 2033 LESNI CENTER HOBY PROGRAM d.o.o. POSLOVNA ENOTA STRAŽA LESNI CENTER PRODAJA LESNIH PLOSKOVNIH REPROMATERIALOV IVERAL - domačih in tujih proizvajalcev IVERNE PLOŠČE ULTRAPAS LAMINATI MAX - uvoženi MEDIAPAN ULTRALES PANEL PLOŠČE OPAŽNE PLOŠČE BUKOVE VEZANE PLOŠČE VEZANA PLOŠČA Z NEDRSEČO POVRŠINO (za kamione in dostavna vozila) SKLADIŠČE IN PRODAJA STRAŽA, NA ŽAGO 6 (PRED NOVOLESOM) Tel./faks: 068/84-152 • GSM: 041/630-527 Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 16. ure NOVI PEUGEOT;! 06 POZOR! VEČ OPREME ZA MANJ DENARJA SERIJSKA OPREMA — DALJINSKO CENTRALNO ZAKLEPANJE — EL. POMIK STEKEL SPREDAJ — TONIRANA STEKLA — VOZNIKOVA ZRAČNA BLAZINA — KODIRAN KLJUČ — OBRATOMER — DIGITALNA URA — DEUIVA ZADNJA KLOP + NASLONI ZA GLAVO — ODBIJAČI V BARVI KAROSERIJE — TRETJA STOP LUČ — PRFDOPREMA ZA RADIO Z DVEMA ZVOČNIKOMA ZA NEVERJETNIH 1.426.000,00 SIT + NAGRADA UGODNI KREDITI že od TOM + 2,5% MOŽEN LEASING ZA PRAVNE OSEBE Avtohiša DANA d.o.o. POOBLAŠČENI PRODAJALEC prodajni center vozil PEUGEOT. IN SERVISER VOZIL PEUGEOT Adamičeva ul. 12, 8000 Novo mesto tel.: 068 341 400, 24 838, fax: 068 341 600 UGODNO PEUGEOT Enaka oprema za manj denarja pri modelih P-306, P-406, PARTNER in BOXER POPUSTI r Kaj ostane od stvarii ki ni potresno zavarovana? rsa: ki bo v a. Žal se nc 'o končala za I pomeni to' i bil registri' vanje ni bilo r blizu je vsak | dres hud f TOLMIN. 6. oktobr Saj bi rekli, da gre za zc^ _ iz razvpite serije “Saj ni pa je...”, če posledice r tako hude. Le redki Tolminskega s -..-~x blag potres. I dopoldne zatrese Naključic oz. stolet i ske plasti pa > je epicenter . naravne Iz ? S" Sl! E >0 o Cl -m E O «1 U Or C L di S > N §• C o nj m o S <0 * Sil SL > tl <0 <0 > m n * i Z c ■•m §---------------H NAGRADNI KUPON št. 15 Vprašanje: Ali se strinjate, da nadaljujemo z vprašanji za nagrado - darilni bon Kovinotehne? Moj naslov: H Abanka d.d. Ljubljana fiksna obrestna mera 3 meseci, 6 mesecev, POSOJILO LAHKO PRIDOBITE V VSAKI ENOTI ABANKE V SLOVENIJI. ŠIŠKO, steklarstvo, s.p. Podbevškova 3, Novo mesto objavlja prosta delovna mesta: • 1 poslovne sekretarke (določen čas) pogoji: končana srednja ekonomska šola • 2 brusilcev stekla. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na gornjem naslovu. rv°N * * t/J A & ■ O | TELEVIZIJA NOVO MESTO | .vaš,,-, kanal s Trdinovega vrha na kanalu rt o i Vrv ,2 S (068) 324-377 MGM, d.o.o. Novo mesto in bližnja okolica! Odpiramo novo predstavništvo! Prostih še nekaj delovnih mest. Pogoj: SŠI ter možnost nastopa dela takoj! Dodatne inf. na tel. 061/162-13-28. TttCiovifNA z qlAsbili šmiheUka c. 19, Novo mesto tel.: 068/323-820 .0st v naši pontJ. tiP I 1ARAAONIKE ZUPAN del. čas: pon - pet od 10. do 13. ure m odl4 do 19. ure sobota od 9. do 12. ure NagrA0|',° /J£ Vsi, ki boste od 20. 2. 1998 do konca junija nakupovali v naši trgovini, si lahko prislužite lepo nagrado (srečko dobite pri nakupu nad 5.000 SIT)- toA -** PORTRET TEQA TEdNA Anica in Jože Prus Za Krmačino, belokranjsko vasico sredi vinskih goric prav na meji s Hrvaško, je pred nekaj leti vedel le malokdo. Marsikomu, ki se je z velikimi težavami pripeljal tja, je ostala v spominu predvsem po tem, da je makadamsko strmino pred vasjo premaga! šele z vzvratno vožnjo. A danes v urejeno vas po široki asfaltni cesti prihaja vse več ljudi. Krmačina postaja za ljubitelje in poznavalce dobrega vina nekakšna romarska pot, za kar imata nemalo zaslug Anica in Jože Prus. Predana vinogradništvu in vinarstvu, znata s pravo mero spoštovanja do gostov in izvrstne kapljice med sodi v zidanici v vinski gorici Repici postreči z vsem, kar ljudje že iz navade pričakujejo od Belokranjcev. Jožetovi predniki so se, odkar so se naselili na Krmačini, ukvarjali z vinogradništvom. Tudi Jože je od malih nog po svojih močeh pomagal v vinogradu. Najprej je nosil delavcem vodo iz bližnjega studenca, vlekel kole, pobiral grozdne jagode. Kot so rastli vinogradi in se je razvijalo Prusovo vinogradništvo, se je razvijal tudi Jože. Razumljivo, da se je odločil za kmetijsko šolo na Grmu, saj je bil kot najstarejši izmed treh otrok določen za gospodarja. Imel je srečo, da je imel umnega očeta. Ko je videl, da se Jože navdušuje nad vinogradništvom, mu je dal proste roke. Tako je Jože odlično združil šolsko znanje, domače izkušnje in tiste iz metliške kmetijske zadruge, kjer je bil najprej zaposlen v vinski kleti, zadnja leta pa je delovodja v zadružnih vinogradih. Nikoli se ni branil tudi nasvetov strokovnjakov. “Ko je bil dr. Julij Nemanič vodja vinske kleti, mi je kar na hrbtno stran fialepke za metliško črnino napisal najpomembnejše napotke pri tehnologiji predelave grozdja. Se vedno jih imam pred očmi," se spominja. Ko so se začela ocenjevanja vin za metliško Vinsko vigred, so pri Prusovih še bolj razmišljali, kako pridelati vino, ki bo čimbolj všeč ljudem. “Recepta za dobro vino ni. Mošt in potem vino je potrebno negovati in crkljati kot dojenčka. Vino je živa stvar in prav nič'pri njegovi negi ne sme biti prepuščeno naključju, ”pravi Jože, ki ne ve le, kako pridelati grozdje in ga predelati v vino, ampak tudi, kako vzgojiti trto, saj je 20 let tudi trsničar. A čeprav so Prusovi za svoja vina dobili na Vinski vigredi že veliko odličij, jim je kar nekajkrat le malo manjkalo do najvišjega naziva. Na letošnjem ocenjevanju pa je njihov rumeni muškat-jagodni izbor z 19,44 točke postal šampion lanskega vinskega letnika. Vendar Jože zatrjuje, da so za vse uspehe na njihovi domačiji zaslužni vsi družinski člani. Poleg žene Anice - skupaj sta tudi uradno zapisana kot pridelovalca vin - še otroci Jožek, Simona in Matjaž ter mama Terezija. Skupaj tudi poskušajo vedno kaj novega. Na sedem tisoč trtah, kar je za belokranjske razAere kar veliko, namreč zrase dovolj grozdja, da ga lahko puščajo tudi za posebne trgatve, zlasti še če je vreme tako ugodno kot lansko jesen. Tako imajo Prusovi kar sedem predikatnih vin lanskega letnika. Za štiri od njih so grozdje trgali po novem letu, 14. februarja pa so iz sušenega grozdja stiskali še Valentinovo vino. A pravijo, da jih letošnje priznanje ne bo uspavalo. Medtem ko bi človek pričakoval, da so dobili največ, kar so si želeli, Prusovi zatrjujejo, da bodo še naprej iskali skrajno mejo, do katere je možno vino še izboljšati. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Milan Popovič iz F plusa. F-plus je bil prvi Novomeška trgovina, specializirana za prodajo glasbil NOVO MESTO - Na glasbenih šolah po Dolenjskem ne manjka učencev, precej dela imajo tudi zasebni učitelji glasbe, najdejo pa se tudi pravi samouki. Zanimanju vzporedno gre povpraševanje po inštrumentih. V Novem mestu je glasbila mogoče kupiti v več trgovinah, prva, le glasbeni ponudbi namenjena trgovina na Dolenjskem pa je bila prodajalna F-plus, ki bo naslednji mesec praznovala petletnico delovanja. Njen lastnik Milan Popovič pravi, daje v trgovini bilo v vseh petih letih največje popraševanje po kitarah, akustičnih in električnih, precej se proda tudi inštrumentov s klaviaturami, od pianinov do sintetizatorjev, pihal in trobil pa tudi godal in tolkal. Kupci v F-plusu so tako ljubiteljski kot poklicni glasbeniki, med njimi tudi glasbene šole in pihalni orkestri. Po konkurenčnih cenah ponuja glasbila ameriške, japonske, britanske, italijanske, nemške in slovenske izdelave, med znanimi znamkami so Yamaha, Marshall, Fender, Washborn in Zupan, a Popovič zatrjuje, da ni inštrumenta, ki bi ga v primernem času ne mogel po naročilu nabaviti. MiM Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Na črnomaljskem Majerju ni prometnih oznak, v Trebnjem pa premij za živino - Podpora Pušu ■ Iz Zarje račun za 28 tolarjev - Hitri zdravnik - “V Šentjerneju nas je veliko!” Pomlad se zdaj bohoti za vsakim vogalom, trava raste celo bolj, kot bi si nekateri kosci želeli. Leopold Korevec iz Črnomlja nam je sporočil, da tamkajšnja komunala redno kosi znotraj ograje begunskega centra. “Zakaj ne kosijo še onstran ograje, saj je lastnik tu in tam isti - ministrstvo za obrambo! Ampak ne, na drugi strani moramo za košnjo poskrbeti kar sosedje. Država podpira lenobo, naj bi raje učila dela! Tako bi bolj pomagala beguncem.” Korevca je tudi zanimalo, zakaj v poslovno-obrtni coni Majer, kjer je vse več zaposlenih in strank, ni prometnih označb. Anton Planinc iz Sveta za preventivo v cestnem prometu za občino Črnomelj nam je povedal, da so pred kratkim že uredili oznake ob izhodu na glavno cesto, sicer pa je komisija za urejanje cestišč ravno na zadnji seji obravnavala predlog ureditve in ga poslala v postopek občinskemu oddelku za okolje in prostor. Postopek bo terjal še nekaj časa, koliko, nam zaradi odsotno- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z braki. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. sti odgovorne osebe še ni uspelo izvedeti. Potrebno je namreč zagotoviti sredstva in naročiti prometne znake. Bralka J. S. iz Rodin pri Trebnjem je že sama iskala informacije pri zadrugi in nato pri pristojni službi na občini, pa do pravega odgovora še ni prišla. Zvedela je, da v okoliških občinah kmetje prejemajo premije za živino, edino v trebanjski se menda ne dobi nič. O tem se bo pozanimal naš novinar. Z ugotovitvami v komentarju “Krška kolesarska afera” se ne strinja Damjan Redek iz Novega mesta. Gregorja Puša pozna in meni, da je strokovnjak in dober športnik, ki je veliko naredil in tudi sam uspel. “Prav je, da ga vod-~ '-'-‘-apodpir edno de Redek. S Seidlove ceste v Novem mestu je poklical S. G., ki ne more razumeti, kako se stanovanjskemu podjetju Zarja splača pošiljati strankam položnice za 20 ali 30 tolarjev. Ze sama položnica in znamka sta strošek, stranke pa so potlej pošti plačale še za 40 tolarjev poštnih stroškov. Kot nam je povedal Egidij Skube, član Zarji-ne uprave, je šlo za plačilo manjšega stroška pri popravilu kotlovnice. Zaradi predpisanega načina obračunavanja družba ni mogla tega zneska “priključiti” ostalim stroškom na rednih položnicah. Ti se namreč nanašajo stvo kluba podpira, saj je njegovo vodilo vedno delo,” je povedal na tekoči mesece (kurjava, najemnina), omenjeni znesek pa je bil račun za nazaj. Glas iz Kostanjevice je spraševal, zakaj kraj še vedno nima prometne oznake za naselje. O zapletih z imenom na tabli (Kostanjevica z ali brez besedic na Krki) smo že pisali, zdaj pa, kot smo izvedeli v krški enoti Čestne-ga podjetja Novo mesto, pravi napisi končno bodo. Franci Knafelj iz Krškega je bil 12. maja na pogrebni slovesnosti v Velikem Trnu pri Krškem, kjer je nekemu moškemu postalo slabo. Poklicali so v krški zdravstveni dom, odkoder je po Francijevem mnenju v rekordnem času prispel dežurni zdravnik, kar je pohvale vredno. Apolonjja Brzin iz Šentjerneja potrjuje zgodbo Furarjeve iz prejšnjega časopisa. “V Šentjerneju nas je kar precej, ki smo stari med 40 in 50 let in smo delali v Iskri, zdaj pa smo že 8 let brez službe. Nihče nas noče zaposliti, kot da smo pri 45-ih že za na odpad. Pa imamo do penziona še 20 let! Boli me, ko vidim, kako država tako lepo skrbi za Rome. Stare stoenke imajo le za vsak dan, sicer se vozijo z opli ali BMV-ji, čeprav ni nihče v službi. Po špecerijo hodijo s samokolnico, njihovi otroci pa dobijo šolske potrebščine in oblačila. Nas nihče ne vpraša, kako preživimo in kako skrbimo za otroke,”je bila ostra. B. D. G. L ARS RAMOVŠ (061) 125 33 66 Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali na Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. mobitel Jutri se v Metliki začne Vinska vigredfi Prireditelji pričakujejo, da se bo kljub novemu zakonu o varnosti cestnega prometa v treh dnd na vseh treh metliških trgih zvrstilo na tisoče obiskovalcev • Otvoritev z vinsko kraljico METLIKA - Za vinarsko-turi-stično-folklorno prireditev Vinsko vigred v Beli krajini velja -tako vsaj pravi predsednik prireditvenega odbora metliški župan Branko Matkovič - ni potrebno delati nikakršne reklame več. Ljudje dobro vedo, da se bo na vseh treh metliških trgih zagotovo kaj dogajalo. 16. Vinska vigred bo 22., 23. in 24. maja, na njej pa se bo zvrstilo več kot 30 različnih predstavitev, degustacij in nastopov. Četudi bo uradna otvoritev jutri, 23. maja, ob 20. uri, ko bodo podelili tudi najvišja priznanja za ocenjena belokranjska vina lanskega letnika, se bo prireditev začela že štiri ure prej z vodeno degustacijo za glavnega pokrovitelja SKB banko, d.d. Obiskovalci bodo letos pili še posebej dobra vina, saj je bila lanska letina zares izjemna. Ocenjenih je bilo kar 23 različnih vrst vin in 17 predikatov, župan Matkovič pa je prepričan, daje k tej pestrosti vinske ponudbe pripomogel tudi tekmovalni duh, kije “ušel iz steklenice” prav na Vinski vigredi. Kljub odličnim lanskim vinom pa njihove cene na prireditvi ne PO D /S/tor E& A P Dance & mušic V diskoteki Pacific v Krškem bo v petek gostoval Jasmin Stavros, sobota pa bo rezervirana za disco uspešnice brez vstopnine. Vse, ki prisegate na balkansko glasbeno sceno, pa ne zamudite četrtkovega večera v pivnici diskoteke King pub. Club Termopolis na Čatežu je v četrtek zvečer rezerviran ža evergreene, petek pa za disco večer (obakrat brez vstopnine, za glasbo pa bo skrbel D.J. Matjaž), v soboto pa bo nastopila pevka Josipa Pavičič. Med odmori bo glasbo izbiral D. J. Tej. V nedeljo med 19. in 21. uro bodo v Termopolisu prišli na svoj račun predvsem mlajši, saj bo matineja osnovnih šol. V diskoteki Africa v Tbebnjem bodo v petek za nepozaben house party poskrbeli trije D.J.-ji: Sando Sputnik, Dekky in Bene, sobota pa je rezervirana za trendovski večer. V diskoteki Kosov hram v Vrhpolju bo petek večer za nostalgijo in stock colo party, v soboto bo disko večer najnovejših uspešnic, v nedeljo pa bodo izpolnjevali tudi vaše glasbene želje. Sicer pa, ljubitelji legen-dardnega New swing quartcta, ne zamudite gala konceta ob 30-letnici nastopanja v soboto, 23. maja, ob 19.30 v kulturnem domu v Krškem! T. G. ■K-1J 4 T * m H bodo nič višje kot zadnji dve leti z izjemo cen predikatnih vin. Poskusiti pa bo mogoče tudi vina iz z Metliko pobratenih občin Ron-ke in Wagna. Kljub temu daje nedavno začel veljati novi zakon o varnosti cestnega prometa, je predsednik prireditvenega odbora prepričan, da ne more vplivati na manjši obisk Vinske vigredi. Morda bo le gnc* pri parkiranju vozil manjša,5 bodo poleg turističnih avtobus iz vse Slovenije in celo poseb® ga vlaka vse tri dni priredit vozili iz Črnomlja oz. Doblič td Dolenjskih Toplic skozi Ne' mesto v Metliko in seveda nat tudi posebni avtobusi. . v, M. BEZEK-JAK5 I, I • Novost letošnje Vinske vigredi je, da so v metliški vinski kleti napolnili steklenice z vrhunsko metliško črnino letnika 1995, ki ima posebno nalepko z napisom “Vinska vigred v Beli krajini”. Tega vina sicer ne bo moč kupiti, ampak gre zgolj za promocijski material. Prireditelji pa razmišljajo, da bi v prihodnje metliško črnino z najvišjo oceno razglasili za kraljico ter jo na Vinski vigredi tudi posebej predstavili. Omeniti velja še, da je metliško turistično društvo Vigred prav pred prireditvijo izdalo zloženki o Vinski vigredi in Metliki. SREČANJE VINSKIH KRALJIC - Prva slovenska vinska kraljica Lii | Mavretič iz Drašičev je pretekli petek v njihovi zidanici v Vidošičihj Metliki pripravila prvo srečanje slovenskih vinskih kraljic. Zad j zadržanosti se ga žal niso mogle udeležiti vse kraljice in princese, v< * direktor vinske akademije. Veritas Branko Vodušek obljubil, da bo srečffl postalo tradicionalno. Poudaril je, da si Veritas skupaj s Pomurskim mom prizadeva za prepoznavnost slovenske vinske kraljice in s tem t® slovenskega vinogradništva in vinarstva. Metliški župan Branko Matko | pa je predstavil Vinsko vigred v Metliki, ki se začne jutri, uvod v priredi I pa je bilo že omenjeno srečanje. Na fotografiji (od leve): tretja vinska k Ijica Katarina Jenžur iz Leskovca pri Krškem, prva vinska kraljica Liti M Mavretič in njena spremljevalka Irena Kupljen iz Kapele. (Foto: M. B ' s r i Borutov kamen premore duš Precej nenavaden konjiček Boruta Muca iz Križevske vasi - V vsak* kosu obdelanega belokranjskega apnenca pusti del sebe -v KRIŽEVSKA VAS - Marsikdo začudeno gleda Boruta Muca iz Križevske vasi pri Metliki, ko brska po kupih kamenja ob robovih polj, ki so ga izruvali iz zemlje, da lažje obdelujejo njive. Muca je, odkar se spominja, kamen zelo privlačil. Danes se sprašuje, zakaj se ni namesto gimnazije raje odločil za kamnoseško šolo, a je morda tako še bolj prav. Vendar ga kamen ni zanimal zgolj kot nekaj, kar je iztrgal, ukradel naravi, temveč seje predvsem spraševal, kako bi ga obdelal. Zato je šel za eno leto delat h kamnoseku Borisu Udovču na Gorenjsko, potem pa je začel sam doma ljubiteljsko obdelovati kamen. Za pomoč si je staro odsluženo stružnico za obdelavo kovin preuredil za obdelavo kamna, sicer pa v glavnem vse delo opravi ročno. “Ne zanima me sodo® I kamnoseštvo, ki je konfekrt Prav zato mi ni žal, da nisem še kamnoseško šolo, saj bi se goto moral tudi sam podrediti tej W fekciji. Ročno delo, kjer je vj izdelek unikat, mi daje vel1 možnosti tudi za umetniško oj kovanje. Nekje sem slišal, dal1 tudi kamen dušo, če ga gled' srcem,” pravi Borut. Nem1 obiskovalcev je tudi začuden kaj vse je z veliko spretno! domišljije ter ljubezni do kart mogoče narediti iz belokraj skega apnenca. A ker ročnega obdelova kamna nima več skoraj kje vidc se je veliko učil kar sam, prisl' nil nasvetom mojstra Petra P* zOtovca, dobrodošel pa je bil* seminar za kamnoseke v Ljf H ljani, ki ga prav sedaj zaključuje ^ kjer so se učili ročnega kam? seškega dela. Zanimivo pa jddlV, je kljub obilnemu znanju in šte'1 q( nim izkušnjam, ki si jih je v Z* bjt njih letih pridobil, kamnoseštvo' j^ vedno zgolj Borutov konji^f' Afc Vaze, šatulje, pepelnike, svečo11 iz in druge spominčke, kijih iz krt® jj, na oblikuje, pa razdeli kot dar*1 ^ Čeprav njegov poklic v tekst1'1 v0 tovarni sedajmima nikakršne ? vezave s kamnoseštvom, razm® tudi o tem, da bi obdelava kart? postala njegov novi poklic. M. BEZEK-JAP LJUBITELJSKI KAMNOSEK -Borut Muc pri izdelavi nosilca za balkon, ki ga pripravlja za zaključni izpit na seminarju za kamnoseke. (Foto: M. B.-J.) SKULPTURE VSAJ ZA NEKAJ ČASA ZAŠČITENE - Se še spomnite največjih grabelj na svetu, ki so krasile vrt ob hiši Jožeta Kramžerja v Pleterjah nad Krškim in so bile zapisane celo v’ Guinnessovo knjigo rekordov? Žal je grablje, ki so bile natanko desetkrat večje od običajnih, načel zob časa in so pred kratkim propadle, saj si Jože ni mogel več privoščiti toliko zaščitnega premaza, je pa pred uničenjem za nekaj časa zaščitena ostala galerija na Kramžerjevi kmetiji ob cesti, ki vodi proti Zdolam. Ob pomoči Darka Topolovška je Turistično hortikulturno društvo z Zdol priskrbelo 20 litrov premaza, podjetje Tanin iz Sevnice pa je po posredovanju Aleša Germovška podarilo še 20 litrov zelo kakovostnega premaza biotan. Vsem v Jožetovem imenu hvala! Na sliki: Jože s svojo umetnino. (Foto: T. G.) Vsak teden ena Iz zbirke anekdot Slavka KlančičarjO Vročekrvni Španci Ne vem, če je vse čislo rem ko pa ljudje tako radi znesejo 1 skupaj vsega vraga. Pričelo V je takrat, ko so se uslužbenk JI. umiliI, A.LT JC I Gozdnega gospodarstva N(>N mesto šele prijavljale za el skurzjo po Španiji. Na eneč4 izmed obratov je nekdo hoteI prestrašiti sodelavko v najbolj' ših letih, pa je rekel: “Španci to so ti vročekrven narod• j Nobena ni varna pred njimi j pa naj bo mlada ali stara. ” “O, potem se moram p*1 zagotovo prijaviti, "je odgovO' rila ta, ki naj bi bila prestraši' na in tudi drugače hitro rP' I zume šalo. Pa se je res. Šala se je hitro razširih>• J Kuže da jo je slišal tudi soproi j omenjene, kajti tudi on sej11 potem prijavil za izlet. Za vsO* j slučaj, iz varstvenih razlogom J