GRAFIČNA KRONIKA 6 DESET LET BARVNEGA TISKAČASOPISOV V SLOVENIJI Nedeljsko izdajo Dela v barvah so tiskali na knjigotiskarski rotaciji manj kot eno leto. Barvni časopis Pod tem pojmom razumemo časopis, pri katerem so s proce- snimi barvami (cian, magenta, rumena inčrna) natisnjene prave trikromatske reprodukcije, bodi- si v obliki fotografij bodisi ogla- sov. Vsak dan. Med barvnečaso- pise ne moremo prištevati tistih, ki imajo poleg črne dodano še eno ali dve pisani barvi (spot co- lours), in ne tistih, ki so v barvah natisnjeni samo občasno. Za tiskanje barvnega časopisa potrebujemo ustrezno tiskarsko rotacijo. Ta omogoča tisk štirih barv po eni ali po obeh straneh papirnega traku, samo na enem ali na vseh zvitkih, torej samo na nekaterih ali na vseh straneh ča- sopisa. Časopisi so bili pravilomačrno- beli. Mnogi še danes menijo, da je resen časopis lahko zgolj črno- bel. Da bi pritegnili bralce in laže tržili oglase, so jim začeli dodaja- ti posebne barve. Predvsem ti- skarske rotacije za knjigo, a tudi ofsetni tisk so opremili z dodat- nimi tiskovnimičleni; pri menja- vi zastarelih knjigotiskarskih ro- tacij z ofsetnimi pa so slednje za- snovali tako, da so lahko vsaj po eni strani zvitka tiskali vse štiri procesne barve. To je teoretično omogočalo tisk pravih trikro- matskih reprodukcij. Teoretično zato, ker samo primerno opre- mljena tiskarska rotacija ne zado- šča za izdajanje barvnega časopi- sa. Potrebno je tudi znanje za iz- delavo primernih barvnih izvleč- kov in tiskovnih form pa taka re- produkcijska oprema, ki zagota- vlja dovolj veliko dnevno zmo- gljivost grafične priprave. Prav na tem področju je bilo v prete- klosti obilo zadreg; mnogi časo- pisi so misel na tiskanje v barvah opustili, četudi so imeli na voljo tiskarsko rotacijo za tiskanje vseh štirih procesnih barv. K vsemu temu je treba dodatiše gospodar- nost. Račun se lahko izide samo v tržno naravnanem gospodar- stvu, kajti le oglaševalci so pri- pravljeni kriti višje stroške barv- nega tiska. Bralci in naročniki so z barvno podobo časopisa pravi- loma zadovoljni, ne prenesejo pa bistvenih podražitev. Tipičen slovenski predstavnik v tem smislu je Nedeljski dnevnik. Pravzaprav to ni dnevnik, ampak tednik. Marca 1969 je tiskarna Ljudska pravica pognala novo ofsetno rotacijo Solna; predvide- vali so, da bodo zmogljivosti gra- fične priprave zadoščale za barv- ni tisk oglasov. Zaradi zamudne fotomehanične izdelave barvnih izvlečkov v časopisu vse do leta 1995 niso mogli tiskati barvnih slik,četudi so leta 1977 Solno za- menjali z modernejšo KBA Compacto. Namesto za tiskanje trikromatskih reprodukcij so procesne barve uporabljali zgolj v vlogi posebnih (spot) barv, s katerimi so popestrili grafično podobo časopisa. Resnejši poskus je maja 1970 izvedel dnevnik Delo, ki je želel kar na knjigotiskarski rotaciji ti- skati barvni časopis. To je bila nedeljska izdaja Dela, torej te- dnik. Trudili so se ne le z oglasi, marveč tudi z redakcijski slika- mi, a se ni izšel niti tehnološki ni- ti ekonomski račun. Proizvodnjo so po slabem letu dni, marca 1971, ustavili. Potem v Sloveniji vse do leta 1994 ni bilo nobenega resnega poskusa, glede na stanje v tedanji državi pa verjetno tudi nobene potrebe, da bi tiskali barvničaso- pis. Delo 1994­2004 Samostojna država, novi časi in nove razmere gospodarjenja so izzvali slovensko časopisno de- javnost, da se je resneje lotila ti- skanja barvnih časopisov. Teh- nološki in ekonomski uspeh ta- kega projekta sta omogočala in zagotavljala digitalna grafična priprava in tržno naravnano go- spodarjenje, ki je vzpodbudilo neslutene razsežnosti oglaševanja ­ tudi v časopisih. Vzorčnaštevilka barvnega Dela je izšla septembra 1994, od okto- bra istega leta do maja 2004 pa je vsa leta vsak dan izšlo v barvah. Resda ne na vseh straneh, ker je INCQC 1998­2004 7 bila ofsetna rotacija Uniman ta- ko zasnovana, da je v štirih bar- vah tiskala samo en zvitek po eni strani (4/2), drugega pa po eni strani v dveh, po drugi pa samo v eni, tj. črni barvi (2/1). Prve šte- vilke Dela v barvah smo predsta- vili v okviru spremljajočih dejav- nosti na mednarodnem simpozi- ju Barva in barvna metrika sep- tembra 1994 na Bledu. Barvna kakovost prvih izdaj seveda ni bila optimalna. Da bi jo izboljša- li, smo začeli uvajati tehnologijo, ki jo predpisuje v tistem času na novo zasnovani standard SIST ISO 12647-3 (uradno sprejet še- le oktobra 1999). Ko smo Delo začeli tiskati v barvah, oktobra 1994 torej, sta IFRA in NAA prvič razglasili čla- ne Mednarodnega kluba za barv- no kakovost časopisov (Interna- tional Newspaper Color Quality Club - INCQC), natečaja, ki so ga tisto leto prvič organizirali za promocijo, pospeševanje in iz- boljševanje barvnega tiska časo- pisov. Sodelovalo je 61 časopi- sov, v elitni klub se jih je uvrstilo šestnajst. Na ta natečaj se je Delo prvič prijavilo leta 1998 ­ in uspelo. Takrat je sodelovalo že 157 časo- pisov, sprejetih v klub je bilo 37. Uspešno udeležbo na natečaju smo ponovili še v letih 2000, 2002 in letos (2004). Najuspe- šnejša je bila leta 2002, ko je De- lo z veliko prednostjo osvojilo prvo mesto; število pridobljenih točk je tudi po letošnjem nateča- ju še vedno rekord v svetovnem merilu. To za zdaj ni uspelo še nobenemu drugemu slovenske- mu časopisu. Paradoksalno je, da smo na natečaju 2004 sodelovali s tehniko in tehnologijo, ki smo jo že tri mesece kasneje opustili. Iztrošeno ofsetno rotacijo Uni- man 4/2 je zamenjal novi Color- man 4/4, ki lahko natisne vse strani časopisa v barvah. Na dva zvitka po obeh straneh z največjo hitrostjo 40.000 izvodov na uro. Pa ne samo to. Natisne lahko ta- ko imenovan panoramski for- mat, kar pomeni eno veliko sliko ali oglas na dveh straneh časopisa brez notranjih robov. Z izzivi barvnega tiska časopi- sov se Delo v novem desetletju ne spogleduje zgolj z največjim »tiskalnikom« v Sloveniji, mar- več tudi z digitalnim kopiranjem termalnih namesto srebrohalo- genidnih ofsetnih plošč ter s fre- kvenčnim rastriranjem, ki ga omogočajo take tiskovne forme. Z novo tehnologijo smo vzorč- no številko Dela natisnili 7. apri- la 2004, formalno pa izhaja od 1. maja tega leta; tedaj je Delo pra- znovalo 45-letnico obstoja, Slo- venija pa je bila sprejeta v Evrop- sko unijo. Tudi tokrat barvna kakovost še ni optimalna. Do natečaja Inter- national Newspaper Colour Qu- ality Club 2006­2008 jo bo tre- ba še korenito izboljšati. Dnevnik in Nedeljski dnevnik Tiskarna Ljudska pravica je leta 1995 investirala v novo ofsetno rotacijo Harris in obema časopi- soma omogočila barvni tisk ne- katerih strani. Vzorčna številka barvnega Dnevnika je izšla de- Naslovna stran ničte številke barvnega Dela iz leta 1994. Ofsetna rotacija MAN Uniman 4/2 z »Y« zasnovo tiskovnihčlenov ječasopis Delo ti- skala v barvah slabih deset let­ od oktobra 1994 do maja 2004. Življenjska doba takih strojev je bila nekdaj trideset let in več,četudi tehnično v dobrem stanju pa se- daj tehnološko zastarijo bistveno hitreje. BARVNI TISKČASOPISOV 8 Delo uspešno štirikrat zapored: 1998, 2000, 2002, 2004. cembra 1995, od januarja 1996 do danes pa je časopis vsak dan natisnjen v barvah. Rotacija Ha- rris ni omogočala niti barvnega tiska vseh strani niti ustrezne ka- kovosti, ob tem pa je povzročala še številne tehnične zadrege. Za- to se je Dnevnik že po letu dni (januarja? 1997) preselil v tiskar- no Set (ta odločitev je dokončno zapečatila usodo nekdaj ugledne tiskarne Ljudska pravica), kjer so ga do leta 2002 tiskali na ofsetni rotaciji KBA Expressa. Tudi ta rotacija ni omogočala barvnega tiska vseh strani. Tiskarna Set je zato investirala v popolnoma no- vo ofsetno rotacijo KBA Colora, ki lahko sedaj vse strani obeh ča- sopisov natisne v barvah (4/4 do obsega 32 strani). Večer Tretji osrednji slovenski dnev- nik tiskajo v barvah od decembra 1994. Takrat so v Mariboru zgradili tiskarno Leykam, ki se je opremila tudi z ofsetno rotacijo za tiskanje časopisov MAN Pla- mag. Kasneje so jo večkrat pre- navljali, dodajali in preurejali ti- skovne člene, a tudi zdaj še ne omogoča barvnega tiska vseh strani časopisa. Pri Večeru so že pred tem eksperimentalno tiskali barvne časopise. Na Gossovi rotaciji v Mariborskem tisku so namreč občasno natisnili barvne priloge z oglasi, podobno kot pri Nedelj- skem dnevniku v Ljubljani. Prihodnost Najnovejša pridobitev Večera je elektronski arhiv, s katerim se je kot prvi slovenski časopis po- stavil ob bok svetovnim medij- skim hišam. Svoje izdaje so na- mreč digitalizirali vse od maja 1945 in so (bodo) dostopne na njihovi spletni strani ­ proti plačilu naročnine. Projekt so za- čeli leta 2003 in je zaživel takoj po slovenskem vstopu v Evrop- sko unijo. Za prenos starih časo- pisov na 800 DVD-jev so upora- bili digitalne fotoaparate in tri- deset računalnikov za optično prepoznavanje besedil OCR. Ve- čerovi članki so sedaj shranjeni na največjem strežniku v Slove- niji (zmogljivost 1,2 terabajta) in po spletu dostopni vsemu svetu. Dosežki Večerove računalniške ekipe so v štajerski metropoli spodbudili vznesena razmišlja- nja, da bodo časopisi v papirni obliki izginili, zato že načrtujejo digitalno izdajo Večera. Ta pa papirnatega časopisa ne more iz- podriniti vse dotlej, dokler ne bo imela vseh njegovih sedanjih značilnosti, tj. dokler bo dosto- pna samo na računalniku. A ne pozabimo na elektronski (digi- talni) papir, o katerem smo v Grafičarjuže večkrat poročali (št. 5/2001, 3/2003). Olli Nurmi, VTT, Helsinki, Finska, pravi: »Najkasneje v pe- tnajstih letih bo digitalni papir tehnološko tako izpopolnjen, da bo začel izpodrivati klasično ti- skanečasopise. V petdesetih letih bodo slednji dokončno izginili z medijskega prizorišča. O tem ni nobenega dvoma, ker je v projekt vpletenih preveč podjetij, ljudi in sredstev, da bi ga opustili. Osrednji slovenski časopis Delo bo potreboval največ še eno novo časopisno rotacijo. Ali pa tudi te ne.« Marko KUMAR Nova ofsetna rotacija v Delu Colorman imaštiri satelitne enote v dveh tiskovnih stol- pih, zato zmore tiskati vse strani časopisa v štirih barvah.