List 50. % rp v lecaj LVI. i in zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr za četrt leta 90 kr po poSti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 16. decembra 1898. • A&điilhik&đitkitiktkikat* tođi^AifcaAAAdBAAđstfAA«*«***® i Politiški oddelek. u Ultimatum. Slovanska krščansko-narodna zveza je te dni skle-nila, zahtevati petom parlamentarne desnice od vlade jasnega odgovora na zahteve, katere je bila oglasila in dostavila, da po tem odgovoru uredi nadalnje svoje po stopanje. n Slovenec" o stvari tako poročal » kakor da zveza vladi podala s tem ultimatum, kakor da je izrekla da izstopi iz večine in pojde v opozicijo, ako vladni odgovor ne bo povoljen. tudi to jeden tistih maneverčkov, Ne vemo s katerimi se v raznih listih v zadnjem času ohraniti mej volilci mnenje, da poslanci niso poskuša nede- lavni in nebrižni, kakor se včasih čuje, ampak da so energični in neustrašni bojevniki — ali pa je to resničen izraz njihovega mnenja in delajo tišti poslancem krivice, prestopijo v opo- ki ne verjamejo v možnost î da zi ci jo Mi imamo o naših poslancih najbcljše mnenje in verujemo „Slovencu", da prestopijo v opozicijo, ako se vlada o njihovih zahtevah ne izreče povoljno. Priznati pa moramo, da nas je izjava Slovanské krščansko narodne zveze močno presenetila, topa zategadelj, ker smo mislili, da je mej vlado in mej poslanci že vse dognano in dogovorjeno, dočim smo sedaj izvedeli, da se vladi na postulate slovenskih poslancev še odgovoriti ni zljubilo! Naše domnevanje, da je mej vlado in našimi poslanci že vse jasno, Zagovarjali smo vedno stališče, naj slovenski po slanci ostanejo v desnici in zagovarjali smo tudi stališče naj glasujejo za nagodbo, četudi je skrajno slaba, a le s pogojem, ako jim vlada poprej izpolni vse njihove zahteve, katere zamore izpolniti. Prav vsled tega smo pred-postavljali, da vlada mej poslanci in ministerstvom naj- lepše soglasje, da je vse dognano in da nam je le čakati in vse naše zahteve se izpolnijo. In tega našega domnevanja nam tudi niso omajale razne dogodbe v naši slovenski domovini, čeprav so naredile kaj neprijeten utis na nas. Sodili smo, da je vlada sicer imela dobro voljo, dotične zadeve rešiti v našem ki delajo napačno in- smisJu, da pa je bila po svojih uradnikih osrednji vladi nekako pasivno opozicijo formovana, da pa se nam v ostalem ni ničesar bati in da se lepo po vrsti vse naše želje uresničijo. Ali se je potemtakem čuditi, da so nas najnovejša poročila zadela kakor střela z jasnega, poročila, da so slovenski poslanci pobirali za vlado stopinje, da so za njo hodili čez drn in strn in glasovali za najodijoznejše vlada na njih spomenico, v kateri so reči dasi lim formulirali svoje zahteve, še doslej ni odgovorila? Obžalujemo, da so poslanci podpírali vlado, ne da so imeli kako zagotovilo, da jim ustreže glede njihovih zahtev, obžalujemo to toliko bolj, ker poslanci svojih volilcev niso nič informirali o tem. Zamujenega je mnogo » kajti vlada je nagodbo precej daleč naprej spravila in to s pomočjo slovenskih poslancev, a izgubljenega ni še še je čas, popraviti storjeno napako in kreniti na nič izviralo od tod, ker so zastopniki » Slovanské kršćanske-narodne zveze s tako vnemo m pot odločne politike. Ultimatum, kateri so podali slovenski poslanci vladi odobravamo od srca in želimo in pričakujemo, da pone- navdušenostjo glasovali pri vsaki priliki z vlado, kakor Mo s svojim diplomatizovanjem. Razmerje mej vlado in to stori samo vladna stranka, in zlasti še na to, da so poslanci se mora razjasniti in to povsem, tako da bomo njeni zastopniki v nagodbenem odseku glasovali za vse natančno vedeli, pri čem da smo. vladne predloge, že plačilo v rokah. za dobre in za slabe, kakor da imajo Ako vlada našim preponižnim in od konca dokraja povsem pravičnim zahtevam neče ugoditi, dočim ustreže » - 1 ♦ wy o* ■ t * vv Jm. ; 492 vsaki želji naših nasprotnikov in se skrbno ozira na vsako moglaviti Banffyja, ta pa uživa še vedno zaupanje krone in se zahtevico Nemcev in Itali janov, naj je še tako krivična vsled tega neče udati. Povedaii smo že zadnjic, da si hoče no, opozicijo. potem naj poslanci prestopijo v brezobzirno Politični pregled. Državni zbor zadnji seji poslanske zbornice je pomagati s tem, da mu večina parlamenta da pooblastilo, vladati tudi protiustavno, namreč pobirati davke in vzdržati nagodbo tudi če tega parlament ne dovoli. Večina je Banffyju dala to pooblastilo. Vsled tega je odstopil hrvatski minister Josipovich, mnogo odličnih poslancev je izstopilo iz vladne stranke in tudi celo predsedstvo je odstopilo. V zadojih sejah opozicija uprizorila velikanske izgrede. Ker se večina ni vlada predložila proračunski in nagodbeni provizorij. Storila je mogla zjediniti glede novega predsednika, je vlada do 17. t. m ker je popolnoma izključeno, da bi mogel državni zbor še predložila zasedanje drž. zbora to pravočasno obnoviti nagodbo in ker se to na Ogerskem že celo ne zgodi. Predsednik Fuchs je hotel obe vládni predlogi kar Rieger. soboto, dne 10. decembra Fran La- kratkim potom odkazati proračunskemu odseku, toda nemške stranke in nemška napredna temu uprle in dve izmej njih, nemški nacijonalci stranka sta brez ovinkov povedali da dislav Rieger, veliki češki rodoljub, vodja češkega naroda od 1848. skoro do najnovejšega časa, jeden prvih avstrijskih politikov, praznoval svojo osemdesetletnico. začneta zopet obstrukcijo in to prav proti tema predlogoma. da predlogi postaviti na dnevni red pred druge, četudi starejše točke. Nemci seveda kriče, da je to nepravilno, dasi Rusija. Kakor znano, ruski car nameraval skli Koncem seje sta ž njo začeli. Zbornica je namreč določila je obe cati mej narodno mirovno konferenco za mesec januvar. Z ozirom na precej oblačni občni položaj je ta namen opustil in skliÔe mirovno konferenco še le o poznejšem Času. ima zbornica najpopolnejšo svobodo glede dnevnega reda. Pred Nemčija Te dni se je sešel nemški državni zbor. Božičem bo zbornica rešila samo še zakon o služabniških plačah Cesar Viljem je otvoril zasedanje s prestoluim ogovorom, v in nagodbeni ter proračunski provizorij katerem je posebno bahato govoril o svojem potovanju v Je Goluchowski in Thun. Oštri, proti Nemciji nekako žugalno naperjeni odgovor grofa Thuna na interpelacijo glede iztiranja Čeho v in Poljakov iz Nemčije, obudil je, kakor znano, ruzalem. Najznačilnejše na celem prestolnem govoru z nobeno besedo ne omenja trozveze. to, da Angleška. Naj znameni tej ši angleški državnik, mi veliko nejevoljo na Nemškem. Oficijelni in neoficijelni nemški nister Chamberlain, je imel te dni govor, kateri je obudil naj svet se je tolažil s tem, da je grof Thun govoril na svojo splošnejše zanimanje. V tem govoru je Chamberlain toplo pri roko, da pa njegov govor nima nobenega pomena. češ, odgo- poročal zvezo mej Angleško in Nemčijo. vorni vodja zunanje politike avstrijske je grof Goluchowski in Španska. ta ni o tej grozilni izjavi Thunovi ničesar vedel. Zdaj pa je pogodba mej Špansko Te dni je bila v Parizu podpisana mirovna in Ameriko. priobčilo glasilo grofa Goluchowskega, dunajski „Fremdenblatt", izgubila vse svoje kolonije, izjavo, da je Thunov govor bil iogovorjen z Goluchowskim. Nemčijo silno presenetilo in zdaj vrjame, da so - V to pogodbo je Španska vso To dnovi trozveze šteti, da se v Avstriji pripravlja preobrat v zunanji politiki. itiifi . »ftifi ifi it. & ifc & iti dk »fi & ; jf* fit t t jfe.'ft^rlt'tt^ifc^ Obrtnija. Ravnopravnost na Slovenskem. « m V državnem zboru «W^WVVVWWW^ ministerski predsednik grof Thun zadnjič odgovoril na tri interpelacije v zadevi ravnopravnosti našega jezika za nas prav ugodno. Zavrnil je namško pritožbo, da se na Štajerskem iz-dajajo slovenske poselske bukvice, zavrnil tudi pritožbo Nemcev proti njegovi odredbi, da mora koroška trgovinska zbornica v Cesa nam treba ? (Spisal M. Kune.) Bodočnost naše mladine je vprašanje, ki zanima sprejemati slovenske izkaze posojilnic, katerih uradni jezik je vsako narodno družino. Kam z našo mladino, da osi slovenšČina in konČno na Spinčičevo interpelacijo povedal, da je s posebnim izkazom tržaškemu namestništvu naročil strogo izvrševanje ravnopravnosti. Novi štajerski namestnik grof Clary - Aldringen je, kakor je razvideti iz nemških listov, kateri so vsi vprek z njega imenovanjem jako zadovoljen, prav odločen Nemec odločnejši narodni in politični nasprotnik Slovanov. Za štajerske Slovence je to jako nevesela vest. in še Krieghammer ostane Vojni minister Krieghammer, čigar odstop radi Hentzijevega spomenika in íadi samonemškega zglaševanja pri kontrolnih shodih je bil že sklenjen, ostane na krmilu Ogerske homatije so ga rešile odstopa. guramo bodočnost? S vetovalo se je že mnogokrat, naj se stariši ozirajo na praktične stroke, zlasti na rokodelstvo a na trgovstvo. Dobro. A kako, ko nimamo v to potrebnih šol? Imamo sicer mnogo šol, a tacih, ki bile našim gmotnim razmeram najprimernejše, tacih nimamo. Manjka nam v središču dežele še vedno meščanske šole, ki je podlaga vsem drugim praktičnim učiliščem. Če izvrši deček štiri ali petrazredno ljudsko šolo, star šele 10 do 11 let, ni še sposoben, vstopiti neposredno v kak trgovski ali rokodelski učni zavod, isto tako še Hrvatska. Te dni se je sešel hrvatski dežel. zbor. ni sposoben za vajenca v teh strokah, ker že zakon za Kake razmere vladajo na Hrvatskem, kaže volitev v Pisarovini, Kandidat zjedinjene opozicije, Pasarić, kateri se nahaja v záporu, ni mogel biti izvoljen. Volilcev se je zbralo do 400. Izmej teh jih je hotelo 343 glasovati za Pasarica. Volilna komisija hteva dovršeno 14. leto. Kam torej z dečki? Latinska šola in realka sta jedini pribežališči sedaj tudi za tište dečke, kojih stariši nimajo namena ali pa tudi ne sredstev pa jím je rekla, da Pasarić ne sme biti voljen. Na to so vsi za i?šolanje svojih sinov v višjih šolah. Navzlic visoki ti volilci odšli. Ostalo jlh je samo 41, mej temi 33 uradnikov, šolnini primorani so stariši pošiljati dečke v jedno ali in ti so potem izvolili nekega Madjarona deželnim poslancem. drug0 izmed omenjenih srednjih šol, da tako preminejo Če take razmere niso sramotne, potem ne vemo, kaj naj se 0 „ ^ fa da ge deček y toliko tara? da je a ya_ še imenuje tako. Ogerska. že od 1. 1866 ni doživela. Opozicija hoče za vsako ceno str- Tako velike krize, kakor sedaj, Ogerska jenca sposoben. Kdor je pa pohajal v te šole le dve leti » temu rokodelstvo ne vgaja več. Obrne se k večjemu v ■ 493 trgovino, četudi pri trgovini dostojanstvo vajenca ni po sebno vabljivo. Naraščaj rokođelcev rekrutuje se torej kredita če nima naših posojilnic, ni mogoče dobiti obrtniku najmanjšega izključno le iz kmetskih fantov, so ljudske dve ali domačih emljišča ali hiše. Kdor se izmej naših štirirazrednice pohajali do 13.—14. leta. Temu rokodel-skemu naraščaju očividno primankuje višjih zmožnostij, katere mora imeti dandanes vsaki rokodelec. če hoče ob- okodelcev hoče le nekoliko višje povspeti iskati kajt stajati. In navzlic taki mizeriji j ki v obče znana, ne mora denarnih sredstev pri narodnih neprijateljib, edino obrtni&om prikladni denarni zavod nahaja te tudi v nemških rokah pri Kranjski hranilnici. stori se faktično ničesar da se temu opomoglo. Jedin. Občudujemo Čehe, hvalimo njihovo podjetnost in učni zavod za trgovstvo je nemška, sicer dobra Mahrova i delavnost i a na to ne mislimo, da Čehom podjetnost in šola. Kot zaseben zavod pa ni le draga, marveč tudi ne pristopna za dečke, ki niso z nemščino popolnoma na trdnem. Rokodelske šole v pravem pomenu te besede pa na Kranjskem sploh nimamo, delavnost ni kar izpod palca prišla. Ne oziramo se na dějstva, da imajo Čebi jrazna izvrstna učilišča za praktične stroke, in da porabljajo vsa novodobna učila v svojo naobrazbo. Češki mladenič i ima Nemčijo z njenimi Kam naj se torej obrne slovenski mladenič, da i šolami mnogo bližje nego mi, izobrazi se vender-le v vseh strokah lahko tudi v materinem jeziko. Ni nam višjo sposobnost, kakor je tista, ki se mu ponudi v va- sjcer mogoče Čehe v vsem posnemati, to tudi potreba ni, jenstvu pri kupčiji ali pri rokodelstvu? Odgovora na to vprašanje ni! In v očigled tacemu nedostatku hočemo napredovati in s tujci tekmovati ? Sama inteligenca z visokih šol naroda ne bo rešila, in to tem manj » ker se tudi ta istih praktičnih strok, katere se narodom ponuja v tehniki ne poprime Če narod potřebuje jurista, ima jih na izbero, če pa potřebuje inženerje, razpisovati mora službe v izvendeželnih listih. Na ta način narodu seveda ni pomoči. Industrija potřebuje izurjenih veščakov, s samouki ne gre več v današnjem času. Podjeten je veščak, kojega obzorje sega preko domače vasi indu strijskih in celo v malorokodelskih podjetjih napreduje dandanes tišti > ki ima zadostno teoretično in prak tično strokovno mrvico kupčiskih znanje ved. i a poleg tega še tudi zadostno kajti tudi brez teh nobeno pod- jetje ne more uspevati. Je-li čuda, da se vsa naša pod jetnost koncentruje v barantiji ? Kdor nima druzega posla i postane branjevec ali kaj podobnega. Vsak skuša prodajati, da se kruh prisluži tudi pri proizvajanju, pa v domači deželi industrije za to se ne brigamo. nimamo, pošiljajo mi 5 Ker naši podjetniki denar iz dežele in sicer narod nad vse ljubimo, polnimo žepe na- sprotnikom. katere sicer pobijamo. Marsikdo utegne reči, to so stare fraze, in prav ima! Odkar se naš narod za-veda, imel je vedno nekaj, a žalibog premalo mož, ki so to, sedaj že staro pesem peli. Tu in tam našel se je mož ki je narod spominjal k delu za njegov gmotni razvoj, ki je uvidel, da nam poljedelstvo samo več ne zadostuje, a vsi taki glasovi izgubili so se v puščavi. Těkali smo za učenostjo in za ideali, prebirali klasike in romane, a na to, kako bodo bili boj za življenje naši sinovi v na-predujočem veku, zato nismo imeli smisla. Ostali tam, kjer smo bili pred tridesetimi leti. Kakor je resnica, da v istem času slovenskemu fantiču ni bilo mogoče dobiti prilike za višjo tehniško naobrazbo, istotako je resnica, da te prilike tudi danes še nima. Na programih naših strank blišči se sicer mej smo drugimi točkami ) tudi točka o „povzdigi industrije." dve besedi sta tudi vse, kar v tem oziru premoremo. a pri nas se niti to ne izvrši, kar bi se lahko storilo Vsaj doslej niti temeljna takemu delovanju nismo polo- žilii, kaj še, da bi bili jedini v tem, kaj in kako nam treba pričeti. Marsikdo je že propagirat, da pričnimo kar na mah kako veliko industrijo, a ni pomislit, da to ni prava pot za pričetntke. Velika industrija razvila se je povsod naravnim potom le iz malih podjetji. Kjer je to drugače bilo, tam je uplivala le denarna špekulacija, ki pa je le ondu mogoča, kjer je toliko kapitala, da mora iskati tal v industrijskih špekulacijah. Da mi še nismo v tem položaju, to menda ni treba dokazovati, saj jasno vidimo, da stvar pri najboljši volji nekaternikov ne gre. Če ima izrek î „kamen do kamena palača" zrno do zrna pogača", kje kaj pomena velja to pri skrbi za razvoj industrije in podjetnosti v prvi vrsti. Najmanjša industrijska podjetnost ni brez pomena, boren rokodelec lahko postane tovarnar in bogatin, a dajati mu moramo tudi priliko v to, nikakor ga pa ne smemo še oviratiali prezirati, če želimo vstvariti si tudi velika podjetja. Dokler bodemo pa mnenja, da je slovenski obrtnik in rokodelec le vstvarjen za trpina, dokler bodemo prezirali male pričetke narodnih talentiranih revežev, toliko časa bodeme zaman vzdihovali po slovenski industriji! (Dalje sledi.) * «Ë € Kmetijstvo. » » Čišćenje vina. Kadar se vino naravnim potom, torej samo po sebi » neče izčistiti, takrat moramo poskusiti » da ga izčistimo umetnim potom. Po umetni poti se pa mora tako vino izčistiti, prvič zaradi tega, ker je nečisto, kalno vino za vžitek neprijetno. to je, nikomur ne gre posebno v slast, po umetni poti, sčistiti se mora kalno vino pa tudi še zaradi tega, ker se sicer prav rado pokvari. Sredstva > s kakoršnimi kalna vina po umetni poti Neznatni poskusi v izboljšanje teh razmer vršijo se še lahko sčistimo, imenujemo čistila. Najnavadnejša čistila vedno brez pravega cilja in brez programa. Vzlic nebroju so: jajčji bel jak, 2. želatina » kaolin. * - 494 Prvo čistilo, namreč jajčji beljak, je, dasi odločno najstarejše čistilo, še vedno priporočljivo. Jajčji beljak je zaradi tega vreden priporočila, ker se ga povsod na kmetih lahko dobi in ker ima najizdat-nejšo čistilno moč v sebi, Čisti se pa vino z jajčjim be-ljakom tako-le: Ako je vino prav močno kalno, tako da je popolnoma neprozorno, potem se vzameta na hektoliter vina dva beljaka. Ako je pa vino samo nekoliko kalno, da je slabo prozorno, potem se vzame na vsak hektoliter le jeden beljak. Rumenjaka se ne sme nič rabiti. Določeno število beljakov dene se v kako prav čisto po-sodo, najboliše v kako skledo. V skledi se beljake prav malo osoli. Na vsak beljak vzame se ščepec fino stolčene soli. Tako osoljene beljake se potem s kako čisto metlico toliko časa tepe, dokler se ne spremene v takozvani sneg, kateri celo skledo napolni. Zadobljeni sneg spravi se s spomočjo žlice v sod, v katerem se ščičenju name-njeno vino nahaja. Da pa ima sneg v sodu dovolj prostora, odtočiti se mora iz njega, ako je prav poln, še pred dodajanjem snega toliko litrov vina, kolikor se misli, da je za sneg praznega prostora potreba. Ko je ves sneg v sodu, premešava se vino s kakim čistim kolom prav silno na vse strani, vsaj 5 minut. Končno se sod zopet napolni in zabije in 8 do 14 dnij prav na miru pusti. Po preteku tega časa pretoči se pa v drugo posodo in na vampu soda nastalo dnišče se odstrani. Ker je spravljanje snega v sod jako težavno in zamudno delo, postopa se osobito pri čišćenju prav velikih množin vina z beljakom tudi lahko tako-le: Stepe se potrebno množino snega. Namesto pa da bi se ta kar naravnost v sod spravil, zlije oziroma vrže se ga v kak i zadosti velik škaf, brento ali hektoliter in se mu prav v drobném ćurku doli va ščiščenju namenjenega vina. Najbolje se to zgodi po drobni kavčukovi ce vi in med doli-vanjem se sneg in vino s pomočjo prav čistega kola vedno urno ter močno meša. Ko postane škaf oziroma [brenta ali hektoliter že zlo poln, zlije se vse skupaj v čišćenju namenjeni sod, kjer se zopet s kolom vinu prav dobro primeša, Vse drugo delo se izvrši tako, kakor je že bilo povedano. Z želatino, kakoršno se v vsaki prodajalnici jestvin lahko kupi, čisti se pa vino takole: Na prav močno kalno, torej neprozorno vino, vzame se jedno celo tablico želatine, na manj kalno, pa le pol tablice. Določeno množico tablic stolče se v možnarju na drobné koščke, ne pa v prah. Stolčeno želatino kuha se potem v čistém loncu v tolikih litrih vode, kolikor se je tablic želatine vzelo in toliko časa, da se popolnoma razpusti. Razpusteno želatino pusti se ohladiti. Z ohla-jeno želatino postopa se pa dalje popolnoma tako, .ko je bilo to povedano o jajčjem beljaku, katerega se ne spravi naravnost v sod, ampak kateremu se še poprej v kaki posodi (škatu, brenti ali hektolitru) vino doliva ter meša. S kaolinom, to je z ilovico, iz katere se porcela-nasta posoda napravlja, sčisti se pa vino tako-le : Kaolina vzame se na vsak hektoliter po jedno veliko pergišče, kar je od kalnosti vina odvisno. Tega se vsujo v škaf, v brento ali v hektoliter in doda se mu toliko vina, katerega se misli čistiti, kolikor ga je potreba, da se kaolin popolnoma razpusti ter se tako v gosti belež razpusti, kakor šnega zidar ji za beljenje sten potřebuj ejo. Tak belež zlije se v sod, kjer se ga s kolom prav dobro vino promeša. Vse dalino postopanje ostane isto, kakor pri čišćenju z beljakom ali z želatino. M Opozoriti moramo pa še na to-le: Marsikatero vino je glede čistila, katero sprejme, jako muhavo. Jedno sprejme beljak, pa želetine ne, drugo ne prejme beljaka pa želatino, tretje sprejme kaolin in ne beljaka, ne želatine. Vsak previđen člověk postopal bode torej glede izvršila čestila pač tako-le. Prej ko se bode lotil celi sod vina ščistiti, poskušal bode v majhni meri, v četrt litra, kako čistilo, da vino sprejme in tisto, katero sprejme, tisto bode potem rabil. Dostikrat noče vino nikakega čistila sprejeti, že celo pa ne beljaka in ne žilatine. V takem slučaju dodati se mora na vsak hektoliter vina še pred čišćenjem pet gramov tanina. Tanin se kupi v lekarni in je nek rumen prah. Tanin dodaja se pa vinu tako le: Vsuje se ga v škaf, v katerem se med vednim mešanjem toliko vinu doliva, da se popolnoma razstopi. Raztoplino vlije se sod, v katerem se prav dobro pomeša in potem se šele z beljakom ali z želatino čisti. Kmetijski drobiž. Kako se obvarujejo sejane peške mišij? Da ne pridejo mišij k peškam, ki so bile jeseni vsajene, naj se zemlja dva čevlja (65 centimetrov) globoko nastelje in pomeša z razsekanim trnjem ali brinjem. Prav tako naj se tudi po vrhu zemlje trnje ali brinje razpostavi, da se tako zapre mišim uhod do zrnja. Tudi cunjice, trpentinovem olju namočene in okoli grede naložene, preženo miši, kajti tak duh je mišim zelo zoprn. Vsakih 14 dnij naj se cunjice z nova po-močijo. Najbolje pa je, ako se zrne v žganem apnu in potem v pepelu povalja. To miši popolnoma odžene. Vrh tega sta apno in pepel za mlado rastlino dober gnoj. Ako se peške sej ejo spomladi, naj se to stori precej, ko se je zemlja nekoliko ogrela. O konjskih svojstvih. Konja štejemo k kopitarjem. Razločuje se od druge živine s tem, da ima kopita. Konj ima enojen želodec, ki je v primeri z njegovo telesno velikostjo majhen, čreva mehurja konj nima. Konj ne prežvekuje in želodec mu hitreje prebavlja. Ker ima le majhen želodec, dajaj konju take klaje, katera že v malem mnogo zaleže. Kobila ima dva sesca in stori navadno po jedno žrebe. Konj prebije več vročine in mraza nego govedo. Konj je živahne)ši, gibkejši in hitre]ši, kakor vsaka druga žival, ki se rabi za vprego. Konj učaka navadno 30 let, včasih pa tudi več. Ker je konj tako koristna žival, razprostranil ga je člověk skoraj po vsem svetu. C. in kr. vojaška oskrbovalnica je poslala trgovinski in obrtniški zbornici izkaz, koliko otrobov se bode v Gradcu, Mariboru in Celovcu pri dotičnih oskrbovalnicah leta 1899 lahko kupilo. Natančnejši podatki se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. 495 Poučni in zabavni del. p „Gospodična igra?" vpraša Kliment. Helena ns Gospodična Ema. (Češki spisal V. Mrš tik, poslovenil I. Kovač) (Dalje.) Vse je zdajci umolknilo v tihem čakanju. Sneg je škripal pod čevlji prestopajočih se nog. Naj gre jeden sem!" zaklical je nad otroki jasen mesto odgovora v zadregi pogladi klavijaturo ; nato Pepi Klimenta odvede v sosednjo sobo, češ da je tam toplo. Vstopita. Okna so senčila lahka, pormenela zagri-njala in pahljasti listi salonskih rastlin. Stene so gole štrlele proti stropu ter dihale mraz, kot bi se bil kdo na pol izselil od tod nikakih slik, jedna omara mi zica, razsedena sofa, peč, tlak, strop in ti zidovi na okrog bilo vse, kar je videl na prvi hip. Glas se je » to polno odbijal ter se vračal kot v zapuščenem prostoru. t moški glas. Otroci so še le sedaj opazili, da njim miga mladi gospod. Pritekel Žalostno je bilo v senci ohlapnih zagrinjal, ki so v svitu njemu maliček z velikimi škornji in črnim robcem okrog vratu. Snel je ogoljeno, šiljasto kapo ter se klanjal do pasu. Kliment ga je poslal gori, v prvo nadstropje. , kalnega solnca prehajala v umazanost. O pogledu na to liko praznega prostora Kliment niti ni opazil dražnega ukreta mlade gostiteljice, ki mu je ponudila sedež brati ? Prečitaj klical je za njim. to-le dobro > Znaš pa hitro se vrni!" takoj pride u 1 sukn j e » vzela „Ema ter mu sama pomagala iz zimske mu klobuk iz roke ter ga odnesla v so- dejala sednjo sobo. Za vrati so brenkali glasovi starega klavirja Čez nekaj časa deček přiteče iz hiše, ozre se ter v Kliment je ostal sam. Za vrati težkih čevljih steče za Klimentom. čulo šumenje naglo gibajočih se kril. razven klavirja Tiho šepetanje, » Gospodična pride takoj « » začul je Kliment mej krepkejše akorde vsiljeval se je tudi prepir Zdajci i m vse utihne takoj na to je prihitela pred hišo znana mu dama v taki obleki, kot jo je nosila Ema; pred sabo je imela moder slišati je bilo samo tiho, rahlo udarjano vzdihovanje strun in praskotanje ognja. peč je bilo zakurjeno še pred malo časa pred pečjo ni bilo predpasnik. A to ni bila Ema. Drug, njenemu podoben nitj ogia? ie 6rna lopatica je ležala na golih tleh in ka obraz iz isto pričesko, isto postavo nejši, veselejši. » usmev je bil jas- velj. tleh. Rdeče proge so se vlekle po razpraskanih, odrtih ki gola svetlobo odbijala k stropu. » Pozdravljeni, gospod Kliment", podala mu je roko v črnem rokavu čudite se i odkod vas poznam? Videla n Upokojen svetnik", zamislil se je Kliment in v sem vas nekoč, ko ste šli z Emo. Le za mano idite, po-peljem vas." In šla je pred njim, stekla je po stopnjicah gori ter smehljaje se, čakala na zadnji stopnici. „Le na- naprej ! " klicala mu je nasproti, držeč roke prosto mislih sedel na sofo. „A kje je Ema?" kuhinji se je někdo prepiral, ni hotel dalje; prej, od telesa. Krila so jej šuměla okrog dolgih nog ter mej hojo odkrivala bele jezičke globoko izrezanih, pohojenih čevljev. Helena glasove. s šumnim akordi dušila kregajoče se ženske Duri se odpro, a Eme še ni. Mesto nje je vstopila njena sestra, tretja, Berta. Deva nekaj manjša nego Pepi a debelejša. Bila je starejša in močnejša s pričesko, i vi- Kako pa vam je ime, gospodična?" soko nad čelo gori zasukano. Kretala se je počasi kot «Pepi a 9 klicala mu je od zgoraj nasproti. » Poj dite že vender, pojdite, a ne ustrašite se pri nss grozen nered mož, gledala, smejala so kot žena, njen glas je bil trd rahljan od koketerije odcvetajoče mladosti. » pospravljamo — vse imamo razneseno*" Odprla je vrata v kuhinjo, z bokom postavila s njim in z jedn o roko držeč kljuko, spustila ga pred sabo noter. Nasproti mu pride rejen gospod z obrazom, kot bi bil s plesnobo oškropljen, z mastnim, odpetim telovnikom. To je naš papa", predstavi gospodična Pepi mastni telo vnik. „Kam pa greš, papa? Kako jo veseli, čula o njem ! da ga spoznala ! Toliko lepega » ,Od koga?" Od naše Eme. Koliko je napovedala o vas! Pepi i priloži v peč, mraz je tu i hu! Ta peč nič ne greje" 9 skomizgnila je z ram i mi v Črn em životu. „Imate tudi « radi gorko ? Jaz bi znorela v sobi, kjer ni toplo. Celi dan bi presedela pri peči. Vi tudi?" In smejala se je, z ro- » Samo izvolite, samo izvolite" kami mencajoč rob mize, ko Kliment pritrdil, da ima pravi papa ter v tudi rad toplo. »Torej priloži, priloži, jaz pojdem med tem temni kuhinji Klimentu poda roko. In stari gospod odide, v kuhinjo, da pri pravim malo čaja Nič se ne branite j « obsedela Pepi pa pelje Klimenta k zaprtim vratom sobe, iz katere gospod Kliment malo čaja morete popiti so odmevali presekani glasovi starega klavirja. Odprè. ter se razgovajala dalje. Pepi je počenjena odprla vratca, žar Pred svetio okno so se postavile ozke rame in nasproti je obdalnjeno rožasto lice, oči so jej gorele v odsevu svetlobe se mu je klanjalo drobno, mlado dekletce, čez pas tenka, kot dva modra kamna, vržena v žrjavico. Zobčki so se tenkega vratu, vitka, glas kot dih. „To Klimenta. lesketali mej na pol odprtimi ustami kot sekáni koščki naša Helena", uvaja dalje Pepi gospoda sladkorja. Za trenotje je s kaveljnom grebla po oglu, z lopatico žrjavico porinila nazaj, zaprla vratca ter na pol » ft 496 sedeč, na pol klečeč tako ostala prihuljena k tlom ter si z dlanjo drgnila nizko čelo. Nje starša sestra je mej tem pripovedovala ves obseg neke jednedejanske igre, katero so igrali v vinogradih v privátném damskem klubu. poleg » Pojdi meni in povej mi, kaj je? Posadi jo sebe- na divan ter ovije roko okrog nje mehkega života brez korzeta. Hoče jo pritisniti sebi î a ona se brani i potisne ga z roko od sebe ter skuša s prsti odtr n Vi ne veste tega? Res da ne? Čisto privaten gati njegovo desnico. krog. Pepi, Na ples ne hodite? kje Ema?" obrne se kateri lopatica in kavelj hrupno padeta iz rok. Vsa zamišljena odide ven. » Že gre « ? pošepeče Berta. In res se za vrati začuje znani jednakomerni korak vrata se naglo odpro in na pragu se prikaže Ema. Kliment dvigne obrvi. n n Ni mogoče!" Morate oprostiti, da sem tako po domače a „Pustite, nekdo gre, videl vas bo!" vstala je, po ravnala glavo m šla zopet peči, pomolela roke nad vratca ter se ogrela. » Ema ! " skoči njej Kliment, ter jo potrese za roko. druga » » „Zakaj si kakor mrtva? Ali si jezna? Vsa si kaj ti je?a tega kriv!?" pogleda ga ter si pri tem kdo še vedno greje roke. „Jaz?!" » Jaz sem te vender iskal, znova prime Kliment ter pripoveduje, kako je iskal » začuje znan glas. Ema stopi bliže ter mu poda velo, chovem, na Kampi » v „visoki hiši kjerkoli je bil, na Smi celi dan jo je is mrzlo roko. Bila bela i ampak siva silno izpremenjena. V obraz ni bila kal in kako se je jezil, ako je ni našel. prsi jej je odeval ohlapni, za pašom nenabrani sprednji del pepelaste, domače jopice. Rokavi Odgovor je bil miren, a prisrčen. » Veseli me » da ste me tako iskali, da me niste niso segali niti čez komolce, roke so bile gole, vrat gol pozabili, toda preko las isti žametasti črni trak kot takrat, noge so prečitajte mi, kar ste mi pisali. u Ali ne moreš prečitati? tt šepetale po tleh v toplih šolnih, krilo brez pravega kroja je „Nisem mogla. Prvi hip, ko so mi rekli, da si tu, kazilo sveže obriše njene postave. Poskusila se je smeh- bilo mi je, kot bi mi bil kdo nož zasadil v prsi, kot bi ljati, robe &rela na vškropljenih pečnicah. „Mraz imamo tu a ni se jej posrečilo. Obrnila se je k peči ter si mi bil noge izpodbil — niti besedice nisem mogla iz u; « pregovonti. dejala je ter se s hrbtom obrnila k peči. To ni bila Ema. Nastopil je mučen trenotek molčanja. ^KjejePepi? vpraša » kje si bila tako dolgo? u n Zgoraj v drugem nadstropju. Tam je prazno sta Berte ter se od mraza strese v ponošeni jopici. novanje, dekleta so bila tam, zabavale smo se. « Ni si mogel predstaviti nekdanjega ponosnega » čvrstega njenega telesa v sivi obleki pepelčice. tem prihiti Pepi, živa, vesela, kot kak deček » Takoj bo čaj i takoj « i ter Berti nekaj pošepeta na uho. » Je papa že přišel?" vpraša Berta. » „Ti tudi?" Ona se zasmeje. „Gledala sem jih." „A sama se ne zabavaš?M Ona zavrti glavo, nagubanči brado ter bolestno pogleda v tla. „Kako naj se zabavam? Na izprehod hodim, po vas Přišel, a takoj zopet odšel — dejal je, da moramo z očetom ali pa sama. Vi ne verjamete, sama hodim morate oprostiti, že kake tri dni se snegu in to je moj jedini izprehod. Ko bi bilo že poleti !" Doslej je bila tiha, mirna, brez očitkov. Zdajci pa zabavati prav slabo počuti. čaja ne mara!" Berta vstane ter odide v kuhinjo. Kliment se okrene, pravi, kot bi se bila spomnila vsega, kar je bilo „Ne, nič domov !" ne hitite i nič ne bom pil, proč moram „Zakaj mi niste pisali? Ali vam bila roka od- padla ? Pustili ste me tu v negotovosti in v strahu s si „Pa vender bodete", zamahne Pepi z roko. „A kaj sramoto na čelu, s sramoto v srcu — tega nisem pri taka danes?" spravi se nad Emo. „Kako si mrzla! čakovala!" Zakaj ne govoriš? Pojdi, pojdi, kako si čudna", pristavi ter odide za Berto. „Nič se mi ni zgodilo nihče ne ve (Dalje sledi.) u Ema je ostala sama, ž njo Kliment. Vstane, stopi Emi in jej pogleda v obraz* Bila je bolj suha barve, trepalnice je imela sive. Prime jo za roko. i brez je? tt ti ti Ema, kaj Nič." Grozno si se izpremenila. Dà « grozno. Dotakne se njene brade, njeno obličje povzdigne sebi. Trepalnice je imela poveščene čez temne oči. v obrazu jej je izpreletaval trpek izraz trpljenja. „Ali te ne veseli, da sem přišel?" veli on. Črte k M řti fti fti f itídk ňt cfr «w _____ m WWW WWWWWWWWW WWWWWWWWWWWWW www Novice. Osebne vesti. Odvetniški kandidat dr. Janko Šuman imenovan ministerijalnim koncipistom v trgovinskem mlni- . Leopold vite* sterstvu Višji okr komisar v Kočevju Roth je premeščen v Logatec, koncepni praktikant v Radov ljici Edv. Grum pavKočevje Avskultant dr. Edv Da se poljubiti, a kot mrtva. Ustnice je imeia giSek Avš Pajnič je imenovan sodnim pristavom v Velikih Laščah Cerkvene vesti. Kaplan v Radovljici mrzlo tako kot da kamenito. Leskovcu Fran- prezentiran za župnijo Brusnice. Kaplan v Rafael Winkler je premeščen v Radovljico, 497 kaplan v Boh. Bistrici Andrej Ažman pa v Borovnico. dne m. v dež sla nostna predstava. Up rizo Kaplan na Vrhniki č g. Fran Kosir gre za administratorja rila se je igra „Habsburg", ki je sicer navidez patrijotična, na Col pri Vipavi. Kaplan v Št. Jurju pri Kraoju č. g. Alojzij v kateri pa se nahajajo tudi mesta, ki se dado drugače tol- Ž el e z ny postane ekspozit v Trnju. Kaplan v Borovnjci č. gosp. mačiti. In to se je zgodilo pri rečeni slavnostni predstavi, Fran Bernik je premeščen na Vrhniko, kaplan v Št. Jerneju Vsa tista mesta, ki izražajo nemškonacijonalne tendence so Karol čik v Leskovec, semeniški duhovnik v Ljubljani obudila vihamo pritrjevanje in zagrmeli so divji Heil-klici. Nemška preširnost. Celovški občinski svet je sprejel predlog, naj se ozirom na agitacijo Slovencev in Óehov è. g. BlažR e b o 1 v Naklo, kaplan v Náklem č. g. Fran Tráven pa v Št. Jurij pri Kranju. : Šolske vesti Učiteljica v Knežaku Viktorija J u- na Koroškem v bodoče sprejemajo v službo občine celovške v a n ci č je premeščena v Postojno Učitelj Pavel Gorjup samo Nemci. Zeleti je, da z ozirom na to vzemo Slovenci je dobil mesto na deški šoli v Kamniku, Učiteljica Marija svoj denar iz „Koroške posojilnice." A r h pride v Toplice pri Novem Mestu, učiteljici Pavli B r e-zovšek pa je dovoljen izstop iz učiteljske službe. Jubilejski darovi za družbo sv. Cirila in Me Novega denarja bodo prihodnje leto nakovali v toda. Poslali so nice v Jurij Vodstvo ob juž moške in vodstvo ženske podruž žel po 43 gld skupni vrednosti 40 050 000 kron in sicer za 2,000.000 kron Ljutomeru iz nabiralnika pri g, Šeršenu 5 gld Podružnica v Podružnica novcev po 20 K za državo, za 20,000.000 kron takih za v žužemběrku po g. Ivanu Pebaniju 40 gld avstro-ogersko banko, za 2,000.000 kron za zasebnike, 15,000.000 44 kr Iz kosov po 1 za državo, za 1,000.000 kron novcev po 2 vi- nabiralnika v Petričevem hotelu kot dobiček od biljarda po Kamnikarju iz Radeč pri Zid mostu narja in za 50.000 kron novcev po 1 vinar. Skupno se bo družba pri Pintarju v Kandij kovalo za 38,250.000 kron mani, nego v tekočem letu. gld 50 kr gld in dr Jos Marinko v Novem Mestu 5 gld Vesela . prof. Wisj iz Državno podporo v znesku 100 gld. je polje- Trsta 14 gld 20 kr g Stabuc, kapelan pri Sv delsko ministerstvo dovolilo kmetijski podružnici v Ljubnem Lorenců nad Mariborom, iz nabiralnika v gostilni g. Pernata pri Radovljici za nakup kmetijskih strojev. Kmetijsko-kemičnemu preskušališču za Kranjsko v Ljubljani poslale so oblasti, društva in zasebniki do 20 no- vembra to je v prvih treh mesecih njegovega obstanka 74 raz- gld gld Jos prof Anton Štritof v Kranju nabral 20 gld Grašič, župnik v Bermu pri Paznu, darovai Matej Preželj župnik v Mavčičah 5 gld © -------j - ' v Gdč Adela Pfeifer, poštna upraviteljica na Vinici, nabrala ličnih predmetov v znanstveno (kemično, oziroma mikroskopsko v veseli družbi gld 70 kr Mohorj ali bakterijološko) preiskavo in sicer 26 preskušenj vina, Gorenjskem po č. g župniku Lavtižarj 12 preskušenj vode iz studencev in vodnjakov, 12 preskušenj Čitalničarji po g. Al. Gratntrj 13 gld gld 50 kr. umetnih gnojil, 7 preskušenj ilovice in zemlje, preskušenj žganja, 3 preskušnje vinskega mošta, 2 preskušnje mleka in po eno preskušnjo sladorja, piva, moke, sode, kave in. platna. Ta zavod je v Salendrovih ulicah št. 3 v prvem nadstropju. Gospodinjska šola v Ljubljani je 1. decembra otvorila dnevno šolo. Zglasiti se je za pouk na Rimski cesti 6t. prelavanju preč. Cirila in Metoda dne ščanski socijalni zvezi župnik Mart. Meško 2 gld prvomestnika Tomo Župana o družbi dec. se v Ljublj je nabralo v „Slovenski v Ratečah na Planinski Ob prvem sv. kr- gld 95 kr V c kapelan Ivan Zadravec in » Bralno društvo Kapelsko u 2 gld C. g konz v Ljubljani. Učnina znaša gld. že »Naša straža« Mlađemu društvu je doslej pristo-nad 400 članov, dasi se stalni odbor še ni sestavil nik dr. Jos. Dolenee za Miklavža 10 gld Skočir, kurát v dež. bolnici v Gradcu, doneske za (sept. okt. nov. dec.) 20 gld. svet Avguštin mesece pilo Udnina znaša 1 krono, ustanovnina 50 kron. č. g kapelanu Henriku Povšetu 20 gld Žužemberška podružnica po Bog plačaj vsem volj Kranjska gimnazija se bo vsled cesarjevega pri- kr. cesarja Franca Jožefa gimnazija." svet je dobrotnikom in vzbu v tekočem letu. potrebni družbi še mnogo podpornikov imenovala Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Nova jednorazrednica. Deželni sklenil ustanoviti v Vrhovem jednorazrednico. šolski Poročilo o X. občnem zboru podpornega Nova šola. Grajščak grof Leon Auersperg bo po- vodom cesarjevega jubileja na lastne stroške sezidal jednoraz-redno ljudsko šolo v Tur jaku za trg Tur jak in vasi Praznike, čatež in Ščuski. društva za slovenske visokošolce na Dunaju. To društvo, ki je bilo ustanovljeno v spomin cesarjevo štiridesetlet- Wi IH H| I I I PHHI ka- teremu je došlo pred določeno uro dovoljno število udov, zanimaj očih se za napredek tega društva v korist bednim mladim letnice 1. 1888, imelo je nedavno X. svoj občni zbor, rojakom na dunajskih visokih šolah. Predsednik Nove razglednice je v korist družbe sv. Cirila minjal se je najprvo v tekočim letu umrlih mož, ki izdala Puki spo-so dru- in Metoda sv. Mohorja po náčrtu slovenskega akad. slikarja Grm jakobsko-trnovska podružnica družbe štvo podpírali, odkar je počelo svoje delovanje. Eden izmej najbolj zasluženih za društvo, je letos umrli gd. dr. Jarnej Id rij Nove župnije. Kuracij Sv Rok v Gorici, Lokve, Župane c. kr. predsednik kranjske notarske zbornice i. na Baci, Roče, Spodnja Tribuša, Ravne, Jagerše, Soča, Ta je bil društveni ustanovnik a razen tega je društvu vsako Otlica, Ajdovščina Škrbina in Kožbana, vse na Goriškem so povzdignj ne v župnije. Promet na dolenjskih železnicah novembru leto daroval večo svoto. Drugi je za društvo zaslužen radi tega, da je 'bil njega podpornik od početka do svoje smrti in pred svojo smrtjo v Kranju nabiral ter veČo da kratko je bil tovorni promet na dolenjskih železnicah precej jednak to- svoto poslal v dobrodelne društvene namene. To je Viktor vornemu prometu v meseeu novembru kega leta, vsebini Globočnik c. kr. notar v Kranju, in bivši dež. poslanec. Slava promet pa je lanskega prekosil. Povprečno letos oba napředu- vrlima pokojnikoma! Društveni blagajnik mons. Fr. Jančar je jeta, posebno glede lesa. premoga in živine obširno opisal blagotvorno delovanje društvenega odbora. Iz Volitev v okrajno bolniško blagajno v Celju velezanimivega tega poročila naj sledi sledeče Društvo je za Slovence izpadla jako neugodno in to vsled terorizma prošlo leto napredovalo o dvojném oziru da so se pomno- nasprotnikov in postopanja volilne komisije, pa menda tudi žili prispevki, in II. da je društvo podpiralo več revnih vsled slovenske nebrižnosti in malomarnosti v dež ljani gledališču v Ljub- próslavo cesarjeve vladarske petdesetletnice bila je Derrionstrancija slovenskih visokošolcev nego druga leta. Mej darovalci je v prvi vrsti slavni deželni zbor krnnjski z 240 gld. To je edini dež. zbor, ki je društvo ves čas podpiral ter tako društvu naklonil v 10 letih 2000 gld. Izmej ustanovnikov je prvega imenovati premil seđanj predsednik g. J. Puki. enogl predsednikom in gosp kneza in Skofa lavantinskega dr. Mihaela Napotnika, dr. Fr. Vidic, c. kr. uradnik drž. zak. enoglasno za tajnikom društvo podpiral vsako leto. Mariborski Slovenci na čelu onih so društvu vsako leto darovali večo stoje svoto. izvoljen. Ves drugi odbor ostal kakor lani. Časnikom in vsem Zato ima največ zaslug neumorno delujoč mariborski rodoljub iskreno zahvalo so v prospeh društva kaj storili, izrekel zbor France Dolenec, trgovec v Mariboru je vsako leto na- biral ter na ta način v 10 letih društvu nabral čez 800 Bivše leto so Mariborski Slovenci darovali 118 gld 50 kr pokoj Viktor GloboČnik v Kranju nabral 62 gld poslanec V. Pfeifer nabral je v Krškem 41 gld Fr g. dež Novak sedanj predsednik ,.Slo je v Idriji nabral 32 gld i Ivan Škerlj, c. kr dež. sod svetnik v Novem Mestu poslal društvu v imenu „Narodne čitalnice" polovico čistega pri-hodka s pomočjo visokošolcev prirejene veselice 24 gld. 45 kr. Anton Flis, knjigovodja na Vrhniki, poslal je društvu tam Makso Božič, nabral je, v Žireh gosp. nabranih 19 gld 50 kr 10 gld 70 kr Dr. Ivan Orel v Kamniku 12 gld Makso Pirnat poslal je za upravnišha Slov. Naroda, Ljublj Zvona in Rodoljuba 24 gld. Večje svote so darovale posojilnica po 30 gld. posoj v Brežicah sledeče Slov. Bi- sti in Mariboru občina ljubjjanska 25 gld. ; si. posojil nice v Ribnici in okolice ljubljanske po 20 gld nica na Vrhniki 18 gld posojil posojilnice v Litij Vitanj Lo gatci si. družba sv. Cirila in Metoda v Ljublj gewerblicher Aushilfscassenverein v Ljublj so darovale po 10 gld Nei menovana gospa v Krškem je darovala 20 gld., visokorodni . Sušic, c. kr. polkovnik je društvu daroval 15 gld. Anton Stefan Pregelj nabral je v Trstu 16 gld. ; po 10 gld Guželj, še darovali Vč kar v Logih, vč Dr Pavlica v Gorici vč Karlin Janez, župnik v Smledniku štvena ustanovnica gospa Ana Puki roj. Marij Mars na Dunaju, Gd Mak Pirnat. c. so vi- dru« Enzersdorf notar v Mokro- nogu . dr dr. Ferd. Trenz, c. kr. štabni zdravnik v Toplicah Jos Unterlugauer sodni svetnik v Mokronogu Du hovščina je skupaj darovala 279 gld 81 kr Po dežela je društvo 393 přejelo: Iz Kranjske 719 gld 15 kr iz Štajerske iz Primorske 58 gl. 80 kr„ iz Koroške 27 gl. 50 kr iz Dunaja 254 gld c pomin vladarj petdesetletnice so društvu pristopili kot ustanovniki : Društveni predsednik Jakob Puki, s 50 gld vč Dr. F Sedej kanonik itd v Gorici, s 50 gld. in g. Urban Župane v Liublj Dohodkov je društvo letos imelo 1869 gld. 95 kr s 50 od teh pripada 4890 gld osnovni gla 150 gld., katera letos iznaša 68 kr Razpoložena glavnica znašala je letos 1749 gl. 95 kr. Vseh stroškov je društvo imelo 1576 gl 22 kr. V 10 sejah se je podpor razdelilo 14769 gld. 50 kr,. med 58 dijakov v 293 slučajih. Podpor v denarju je bilo 885 gl.; 2366 obednic po 25 kr. Upravni stroški znašali so 99 gl r> i 2 kr. 29 juristov, 7 medicincev, filozofov. 10 tehnikov, 1 slušatelj umetno obrtne, vinařské Po studijah je bilo mej podpi šole, kiparske akademije. Po deželah je bilo 44 iz Kranjske Tretji izkaz prispevkov slovenskih občin za cesarjev spomenik. Darovale so nadalje: Cerklje pri Kranju 30 gld ; Št. Jurij pri Kranju 25 gld. ; Dolenji Logatec 50 gld.; Vid nad Ljubljano 80 gld.; Jelšane 30 gld.; Sv. Križ pri Ajdovščini 25 gld. ; Trebnje 20 gld. in Ilirska Bistrica 20 gld. Sreča v nesreći. Dne t. m je brodar na Dol skem brodu pod Zalogom prepeljal neko dekle čez Savo Sredi reke pade mož v Savo Deklica je skočila v coin in brodarju vzdrževala glavo nad vodo Moža videla njegova sestra in mu s čolnom prišla na pomoč, a je mogla rešiti to deklico brata pa morala prepustiti valovom Brod připlaval do Laz kjer ga je zagledal gostilničar Jakob Lenček. Ta je šel potap r ljajočemu se brodarju s čolnom na pomoč in ga srečno pri-peljal na suho. V Ameriko jo je hotel popihati Matija Novak s Peljan v Kočevskem okraju z namenom, da bi se odtegnil vo jaški dolžnosti, a na Ijubljanskem kolodvoru ga je zasačil mestni stražnik in ga odpeljal v zapor. Napad, V noči dne t. m. okoli 11. ure vračal se brivski pomočnik Franc Sopčic z Rožnika v Ljubljano. gozdu pod cerkvijo napadli so ga trije moški, ga vrgli na tla, mu pobrali denar iz žepa in mu vzeli srebrno uro z ve-rižico, klobuk in galoše. Ponesrečil je te dni v Frôhlichovi pivovarni na 13 m padla je z visine Vrhniki zidar Jakob Jereb, kateremu opeka na glavo in mu prebila lobanjo. Jereb je še tisto noč umri. Samomor. Topničarski nadporočnik Lasnik sin ljubljanskega trgovca Petra Lasnika se vstřelil. dni Severniku Porotno sodišče. Od 5. do 9. t. m. je bilo letošnje zadnje zasedanje porotnega sodišča v Ljubljani. Pri prvi obravnavi dne 5. 32 let stari čevljar Janez.Zalar iz Matene obtožen . avgusta bila bil hudodelstva težke telesne poskodbe Dne je v Peščevi gostilni v Mateni večja družba. Že ne koliko vinjen, přišel je tje tudi Janez Zelar ter brez po voda Kikelj začel dražiti goste, želeč povzročiti prepir. Matija hotel ga je pomiriti, toda dosegel je ravno na- sprotno. Zalar postal steklenico, ijej v jezi odgriznil vrat in z ostalim še bolj razburjen, zagrabil je delom IZ Štajerske, 4 iz Primorske in 1 iz Koroške 10 letih udaril Kiklja po glavi tako, da mu takoj levo oko je društvo razdelilo 10.394 gld, 40 kr dr Ho staknil. Zalar bil krivim spoznan ter obsojen na tri čevar poroča v imenu revizorjev, da so računi v naj bolj šem redu ter predlaga, da se društvenemu blagajniku vè g. mons leta težke ječe. Fr. Jančarju za trudapolno in požrtvovalno delovanje izreče Dne sedel je na zatožni klopi 17 let stari po najtoplejša zahvala. Vsprejme se enoglasno Predsednik Puki ' sestnikov sin Janez Ancin iz Slavine, obtožen hudodelstva omenja, da je društvo žalibog zgubilo zelo delavno moč, namreč vč dr Sedej imenovan kanonikom, preselil se v razbojnega umora Gorico. Osem let je omenjeni gospod bil za društvo neumorno da ga je društvo imenovalo Častntm udom. Go- se i delà tako vornik predlaga, da se tudi danes zbor spominja blagega do- pozneje pa se brotnika. ter da Proti koncu meseca maja opazovalo da ima Janez Ancin nenavadno mnogo denarja. Ancin trdil je, da je blizo vasi Kozarje našel 235 gld., denar v noči od 11. na 12. •Katarina vdal i da se najtoplejša zahvala zabilježi v zapisnik, maja vzel zasebnici Katarini Kovačič v Slavini Sprejme se enoglasno. Monsignor Fr. Jančar predlaga, da se Kovačič je isto noč nagloma umrla, čeravno aa izvenredne zasluge za društvo v teku 10 let društvenega obstanka imenuje častnim udom France Dolenec, trgovec v 11 bila še maja popolnoma zdrava. Obdolženec je potem v pre- Mariboru. Predlog je bil sprejet enoglasno. Pri volitvah bil je na predlog g. dvomega in sodnega odvetnika dr. Seshuna do- iskovalnem záporu přiznal, da se je 11. maja opoldne v hiši Katarine Kovačič skril v peč, od koder se je zvečer 499 splazil v kamro, zgrabil Katarino Kovačič za vrat ter jo v temni celici dne 30. oktobra vsacega kazenskega leta. davil tako dolgo, da je bila mrtva. Poiskal je potem ključ Pri drugi obravnavi bil je hlapec Andrej Jerše iz od škrinje, vzel iz nje 235 gld m odšel A vein je bil Gorenje vasi obsojen na 18 mesecev težke ječe i ker krivim spoznan in obsojen na petnajst let težke ječe, po- Ivani Brajc vrgel kamen v obraz ter je le-ta vsled tega ostrene s postom vsak mesec in trdim ležiščsm v temni izgubila vid na levem očesu. celici dne 11. maja vsakega kazenskega leta. Pri zadnji obravnavi, ki se je vršila tajno, bil je Pri drugi obravnavi .bil. je posestnikov sin Anton 21 let stari žrebljarski pomočnik Ivan Kordež iz Krope Skrabajna iz Ljnbka, katerega je državno pravdništvo zaradi hudodelstva poskušenega posilstva obsojen na šest tožilo zaradi hudodelstva goljufije, cd obtožbe oproščen. tednov zapora. S tem je bila zadnja letosnja porotna se Dne bogoslovcu m. vršila se je obravnava proti bivšemu si ja končana. Francu Germovniku iz Vodic, katerega je Ponarejeni desetaki. Policija v Budimpešti nole dni razglasila, da je v Budimpešti, na Dunaju, v Kra tako državno pravdništvo tožilozaradi hudodelstva ponever- jenja, je kot tajnik in blagajnik »čebelarskega društva" kovu, v Inomostu in v Novem Yorku v prometu prilastil okoli 700 goldinarjev društvenega premoženja. ponarejenih desetakov, da jih je težko razločiti od pravih. Porotniki zanikali so vprašanje glede krivde, Germovnik bil mi dobro vsled tega od odtožbe oproščen. Pri drugi obravnavi sedela je na zatožni klopi 19 let stara služkinja Katarine Tabernik iz Domžal tožena zaradi hudodelstva tatvine, češ, da je svojemu bivšemu je bila na razstavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v gospodarju Kristijanu Ladstátterju ukradla tekom terih mesecev okolo 570 gld. Porotniki so verjeli Katarina Tabernik našla denar zakopan ondu, kjer jej je z darilom nekada je Stutgartu 1890 1. odlikovana in je po izrazu duh njenega očeta rekel, da naj ga išče. Katarina Ta- zdravnikov in tisućih zahval- bernik je bila od obtcžbe oproščena. nih Dne písem edino reelno in r- I ~ ^•V r ^^ á % yA \ i m. bile so tri porotne obravnave. Pri neškodljivo sredstvo prvi obravnavi bil 28 let stari zidarski pomočnik ohranijo bujno rast za las gospode in katera in dame ? V • zapreci da si izpa" Jernej Kržišnik iz Zaloga pri Polhovem Gradcu i obtožen hudodelstva zažiga in hudodelstva goljufre. Obtoženec je v noči od 29. na 30. oktobra letos v Lavrovcu nalašč zažgal bajto črevljarja Raztresena in posestniku Likarju izvabil 8 gld. Sodišče obsodilo je Kržišnika na deset let danje las in odstrani tekoj vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamči t Cena lončka kr. po K. poštnem povzetju. težke jece, pooštrene mesečno s postom ter trdim ležiščem 10 30 Dunaj ? . Hopp Wipplingerstrasse (Najnove,iša velikánská iznajdba!) Skozi tako izvrstno narejeno trobentno-zvonkno - ce v je glas Čudovito glasan in velikanskega utiša! Vse dosedajno dalje presegajoô. Vsaki igralec na harmonika je vsled te nOTOSti razveseljen! Posebno ff. glasovi, dvoglasni so đolgotrajni. Předej ano je temu krásnému glasilu Šolo, po kateri TSakteri takoj najlepše koračnice i plese i pesni itd. igra Casovna zabava v dolgih večerih! Za najlepše božično darile najbolj priporočljivo ! Cena z šolo, zabojem m pošto gld. naj bo natančen. kr. Razpošilja se proti gotovini ali z poštnim povzetjem. Naslov t 9 Musikinstrum.-Versandt-Export 9 G oldsehmidg-asse 500 Loterijske srećke V Brnu dne 14. decembra t. 1: 71, 73, 83, 81, 25. Na Dunaji dne 10. decembra t. 46, 80, 50. 88, 59. V Gradci dne 10. decembra t. L : 48, 15, 36, 54, 72. V Tržne cene. Ljubljani dne 16. decembra 1898. Pšenica gl. 10.80kr. rž gl. kr., ječmen gl. ajda gld. 8.50 kr., proso gld. leča gld. 12.— kr., grah gld. Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., oves gl. 6.50 kr. kr.. turšica gld. 5.50 kr. kr., fižol gld. 10 - kr ♦ > ! Blasnikova tiskarna y Ljubljani na Bregu št. 12 91 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne-liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litograflška delà v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. CeniJc se pošlje zastonj in poštnine prosto. mi Spoštovani gospod! Zahvaljani Vas. da sté mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsni bolezni. Fora bi I sci« jedno staklenico trpotčevega soka, kašelj in prsna bolezen mi je skoro prene-bala. Pošljite mi takoj se tri steklenice Vašega izvrstnega trpotče-\ejta soka, a z raven še tudi 2 závitka čaja proti kašlju. Z velespo-štovanjein Vaš liva I ež ni JAKOB SUPPAN. V Divači. 19. oktobra 1897. Trpotčev sok (Spitzwegerich Sait), kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Naj pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tišti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčev ega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr. Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zabojček še 20 kr. Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Cénjeni gospod lekàrnik! Pred kratkim časom sem naročil od Vas jedno stéklenico krepilnih švedskih kapljie. naredile so meni Ze!o spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti ko- in mojim znancem tako dobro, da 8tnim bolečinam« je vstala že čez tri Vas niorani za to dobro zdravilo ! dni, in danes hvala Bogu, hodi. Zahva-náj tople je zahvaliti. Blagovolite mi ! IJajoč se Vam za to izvanredno mazilo za moje znance še tri steklenice po ostajam 80 kr. po poštnem povzetju poslati. pokoren sluga S spoštovanjem VID ZANIĆ Modruš, dne 26. maja 1898. Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole Prave krepilne švedske kap ljice delujejo izvrstno proti vsem činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbc danju v želodčnim bolečinam, pcpravljajo ! kosteh, protinu, bolečinam v križu » prebavljenje i čisti jo kri, želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit krepijo proti prehlajenju, pri prepihu i t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi Paziti znamko, je ker treba samo na tište varnostno švedške stare ljudi, ki nogah. trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- kapljice so iz moje lekarne, ki imajo nostno znamko sliko Nikolaja na steklenici sliko Nikolaja Šubiča ! Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana, Zrinjskega, hrvatskega bana. ker samo tisto mazilo iz moje Cena jedne steklenice krepilnih lekarne, ki nosi to varnostno znamko švedskih kapljie s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. ] • í f vU ; Kdor pošlje denar naprej, naj na steklenici. doda za poštni list m zabojček 20 krajcarjev. Lekarna Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej i naj za doda še 20 kr poštni list in zabojček Naročita, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasuikovi nasledniki