Rudolf Habsburški. o smrti Friderika II. (15. junija 1246. I.),  ki je bil zadnji vladar iz ro-dovine Babenbergovcev,   uap6čili so za Avstrijo zel6 slabi časi.    Za tega * časa je  bila tudi  na  NemSkem  velika  zmešnjava.    Nevkrotljivi  viteSki I   duh je zabrždel po premnogih krajih v veliko krvoločnost. Največ gradtfv se je izpremenilo v razbojniška zak6tja,   pred katerimi  ni bil varen niti sla-bejSi sosed  niti  kak hij popotnik.   Močnejši  vitez si je trdil z mečem  stojo voljo.   Kdor je bil močnejši,   ta je bil  veljak.   A mej terai notranjimi bdji je dostojanstvo nemškega cesarskega prestola tako minžvalo,  da ni nobenega knflza več mikalo zasčsti visoke i?asti.    Zatorej 80 nemško krono nekateri vo-lilni   knezi   ponnjali   angleškemu   vojvodi Rihardu Kornvelakemu,  a drugi zopet kralju  kastilijanskeinu Alfonzn.   Oba sta  pa  carovala samo na videz.    Zadoji  niti   priSel  ui v svoje  carstvo, a  prvi  redko kedaj.    Ker se ni nobeden mnogo  brigal za izročeno mu čast,  godfle so se največje kri-vice nekazaovane.
Nemški knezi so čutili, kolika potreba je, da v tako velikej državi in ? tako zamotanib časih, dobode cesarsko čast v roke povso nraen in krepak mož. Rihard Kormrelski je bil nmrl; torej poklioe v kimorei 1273. 1. nadvladika Verner nemške kneze v FraDkobrod, da si iavolš cesarja; — a sam jim nasvetuje, da proglasžza cesarja Rudolfa, grofa Habsbnrškega, kateri je rčestilec cerkvi, prijatelj pravici, raož poln veleuma in pobožnoati, Ijubljen od Boga in Ijudi." — Vsa NemCija je pozdraTila z radostjo novaga cesarja, kajli:
Vtoiažen je str^ni krvavi prepir Brezvladnega čaaa, na sveta je mir; Vlfidarju 90 v rokah osode, Zgubila grozo sta jeklo tn meC, Slaboten ia miren ne trese se vei, MočnčjSega saienj da bode.
Cesarsko krono je prejel Bndolf ? Ahenu. Pripovžda se, da si je — ker se je bilo žezlo slnfajno izgiibilo — Rudolf dal vkno udaaost volilnih knezo? priaezati na križ, katerega je bil drignil od oltarja ter dejal: rTo znamenje, ki je spasilo (odrešilo) nas in ves voljni svet, more namestiti tudi izgiibljcno žezlo." — Bistroiimje, 8 katerim je tak6 Trlo rešil novi cesar občno zadriSgo, ki se je bila zaradi izgnbljenega žezla pojavila, znali so vsi visoko ceniti.
^^       Pogledimo  si —  prej  nego nastavljarno  životopis  lega  vcleodliSneg* oioLa — konči površoo ojegovo prejšce življeuje.
RuJolf I., grof Habsbnrški in KiburSki, rodil se je 1. maja 1218. leta, OdgojiJi so g» v riteSkih poslih na dvoru cesarja Priderika II. A pozaej« je ži«el na svojih precej dobrih in velicili posestvih v AJzaciji in Helveoiji, Več easa aazivali ste ga mesti Štrasbarg io Cirih svojoga varuba in gla-varja; v obče spožtoval ga je vsakdo viieza stroge pravičnosti in junaštva, a blazega ia plemeaitega srea. Marsikateri siroaiak uiu je bit hvaležeu na darovih; a slabejši so ga radi klicali v poruoč proti močnejšiui protir-nikom. Dokaz njegove pobožnosti nam daje oni doati znaiii dogodek, ko je nekoč ua lovu Rudolf — takrat še malo slaveu — svojega kooja razjašil in ga daroval duhovniku, ki je hitel ter oesel umirajočeuuu posleduje tola^ilo, presveto reSnje telo, a sredi pota ga je zaprečil budoiirDik. Jutrodan jo zopet dnhovDik privedcl konja grofu nazaj, a t,a mu ves ?.avžet rcče:
Bog Taruj me, — — —-----------
Da feonja jemal bi za 5Yojrga,                                              ^mh
Jezdaril n& lov iu boj bi ga spet,                                      ^^^H
Ki stTiU-oika nosi) je moj'ga!                                             ^^H
Iu aku imeti ga tebi ui inar,                                             ^^^|
Oatane naj službi cerjtovni v dai,                                       ^^^|
Saj teinn od bil sporočeu je,                                        i^^H
Od kiga v najem posvetno oblast                                    ^^|
In blago imam, iu zdravje in čast                                  .^^H In dušo iu kri ia {ivljeuje.
Prosil je nat6 blagcmu grofa duhovnik pomCila iz nebes ia — kakor dokazuje zgodo?iaa — izprosil mu ga je tudi. — Pripovedaje se, da je ob volitri prisel 6ni dnhovnik v Frankobrod ter je ?iteze s tein do-godkom zel6 ganil ter ruvno on je muogo pripomogel, da je bil Budolf iz-btan za cesarja.
Rudolf je bil zapleteu v boji z mestotn Bazelom in ondfltniin vladikom, ter je takrat z vso svojo četo oblegal to raesto; kar se mu javi novica, da je on izroljen nemžkim vladarjem. Tak6j se pomlri s sovražnikom ter otide v Porečje (Aben), da ondu prejme cesarsko krono.
Prra skrb Endolfova je bila, da ustanovi v sTOJih deželah red in mir. Osobito v tem poslu so novega cesarja muogo zavirali nekateri mogočui mu protivci; izmed njih je hrabri Otokar II., kralj 6eški — kot nemški kaez — jako se braniJ, da bi spoznal v Eudolfu svojega cesarja, ker je m^nil, da bi se bila pristovala neuiSka krona jedino le njemu, najvoljavnejšemu vseh knezov. Takrat je fladal rarno oa nad avstrijskimi dežolami, a to posebno strogo. Rudolf dobro ved6C, da z lepimi besedami tu nič ne opravi, pohitl z tso rojsko pred Beč. Otokar, ki je bil tudi prispel tja, spoznal je, da je aemo-goče sovražnika premagati, — torej je prosil na koleuih Kudolfa, da mu oprdsti. Ošabnež so je, da-si v sijajnej baržunastsj opvavi, moial tak6 globoko po-nižati pred priprosto oblečenim Eudolfom. A ta ponižnost je bila samo na Tidez — kajti skoraj za tem ae je naptitil s svojo vojsko proti Be6u. Z nemlkira oesarjem se je -vojeval Otokar II. na moravskem polji 26. avgusta 1278. 1. — a Rudolf je zmogeL Sam Otokar se je hrabro bojeval; osemaajst
rrin je imičiJo napdsled njegovo jonaško življenje, akopram je Ml akazal Ru-dolf, da iiaj — kolikor mogofie čavajo kralja smrti.
Nihče ni zdaj ?ee zabranjeval Rndolfu polastiti se Moraiske. V Ceško pak je šel do Kolina, kjer je skleail mir. Kraljevižu feSkemu Vencljn je dil kraljevino Češko, a ujega je oženil s svojo h6erjo Juto. Avstrijskim deželanJ pa jo — kakor 30 želeli stanovi — avojega sina Alljrehta imenoval glaviirjem.
Silno težav je novemu cesarju napravljalo nredoranje toliko zsneinarje-nega eeaarstva. Posle smrti Friderika II. 1250. 1., torej blizu do trideset let bilo je v tej obširnej državi vse povprčk brez najmanjšega prd?a in reda. Eakor smo uže v početku srojega spisa omeaili, 2aplodflo se je 1 tem dolgem času brez mere mnogc roparskih vitezov, pred katerih napadi ni bil nihče varen. Med seboj ao se pobijali in vso slavo videli v tem, kak(5 so drug druzemn zapalivali gradove ter ae ropali. Jeden uajsilnejših je bil bojaželjni grof Eberhard Virtemberški, ki je bajž iniel geslo: nBogu prijatelj, a avetvi neprijatelj." Povsod po širnem cesarstvu jc potoval Kudolf ter vsacemu, bodi si najaižii stanov, razsodil 0 pravici; i;e3tokrat jo dejal: nmene niso zatii izfolili cesarjein, da bi se pred ljuduii skrival!" — Leta 1290 je priael v Tirinško ter ondu ukazal 29 vjetih roparskih vitezov v Erfurtu nmoriti; a po tem je ostal v 6aih krajib Se leto in dau, dokler ni uničil vseh roparskili gradov, katerih je bilo G5 na šteTilu.
Kndolf je silno želel, da bi imi na prestolu, xa katerega jfl on vse svoje moči žrtoval, slčdil od četirih siaov jedini mn preostali vojvoda Albreht Ali knezi niso zakrivali proti tej nakani svoje nevolje. Albreht ni bil po svojej trdosr^nosti in neprijaznem obnašanji posebno pdljubljeii. A knezi vo-lilci niso radi videii, dii bi jim kdo kratil ujihove pravioe ter jini usilil vla-darja, ki pohaja iz rodii, kateri ai jo v tako priličuo kratkem času pridobil toliko moč in slavo. Nevoljen zaradi tega je zapostil Kudolf di'žavni zbor r Frankfortn in sn napiitil uže nekoliko bolilu proti Strasburgu. A čutil je skoro kaki so mu vidno moGi pežale, želel jo torej na cesarskaj rakvi v Speieru izčakati svoje zadnje nre — ali Se prej nego je tji dospfl, prehitela ga je smrt v Germersheimu 15. julija 1291. leto. Urarl je v 73. letu svoje d6be; a v 18. letu svojega carovanja.
Eudolf Habsburški je sl6vel še kot grof aa svojej pravičiiosti, zmžrnosti in junažtvu, a mnogo bolj sb je odlikoval v teh prednostih za svojega vla-darstva. Vse, kar je prej dobrega izvrSeval v rnalem, deloval je pozneje javBO pred vsem svetom, kakor pravi dobrotiiUc vseh ubožnikov.
Visoke a šibke jp bil rasti, priproste nravi; jcdsl iu pil jo le priličuo malo in zmerno. Oblačil se je navadno v sko kamižolo, na katero je krpe fiestokrat — osobito v vojski — priSil si sam. S avojim prijaznim obua-sanjem moral se je Tsaeemu takiSj prikupiti. Tudi poštene Sale je ljubiL Nikdav pa mu ni primaojkovalo pri nobenem Sinn ozbiljaosti in stauo?ito3ti. Ko je bil jedndč s svojo vojsko v relikej sili gladi poginiti — sovntžnik je namfeS zaaigel ves živež, ki so ga peljali t Eudolfov tabor — izpulil jc sam cesar na polji repo ter jo snrovo jedel, a po njegovem zglžda todi vojaki. Ko pa niso več naili riSpe, dal je napasti sovražnika, ter dejal: rAko premagamo, dob8demo dovolj jesti in piti, ako nas^pa oni premčrejo, dali bodo vjetnikom konci potrebne lirane."
NjegOTO zaapanje v fiogi moremo lehko razvideti h besed. ki jih je rekel iskajoo prirržeaikov za boj na Otokarja necema porčnskemu grofa, ki _'ii je vprašal, kdo aaj pač varoje ajugov zaklad. dokler se ne povrae aazaj. — r Jaz nimam zakladov, niti druzega deaarja, aego li teh pet belfčev; a liosj pd, ki mi je do zdaj poniagal, skrbel bode zame tudi zdaj!
tlikdar p« a't pielomil srojik obljah in dolgo let po ajegorej smrti je bila t navadi prislovica za besedolomstvo:  nTa nima poStenosti Rndolfove."
To Vaia bodi —• draga ui]adiaa — v kraUtih potezah život 6nega sJay-nega moža, katerega obnašaaje je, da-si razliCno od prejšajih vladarjev in vsakako priprosto, ipak inielo tak6 dobrodejea vpliv na vsacega, bodi katerega koli stanii hoče, da 89 je rad klonil nje-govim inodrim državuim aai-edbam — a posebno morate ceaiti visok duli Kudolfa Habsburškega zat6, ker se vam ponuja prilika spozaati, kako vsemogočni vladar nebes ia zemlje plaCnje za-sluge bogoljubnega pradeda Da pozaib potomcih veleslavne obitelji aašega presvitlega cesarskega prestola, ki sMve po uiogoCnosti nad 500 let in sI6vel bode — po ueriturtnem izreka pčsaikovein —¦ — ndo časov aeznanih!"
V.Ž.