Kongres F. S. V Skoplje! To ie bila prava ideja, zbrati jugoslovansko omladino in učiteIje - ferijalce v našem carskem Skoplju, da na našem jugu manifestira za narodno edinstvo in dokaže, da je vsa jugoslovanska omladina skupno z učitelji in profesorji ene raisli, enega cilja. da je in bo nositeljica jugoslovanske ideje in da ji naš narod lahko zaupa. Kongresni dnevi so bili 11., 12. in 13. julija, katerih so se udeležili delegati F. S. iz cele naše države. Na kongresu so bile zastopane u5it. P. F. S.: Ijubljanski, kranjski, mariborski. novomeški okraj in učit. P. F. S. v Beli Krajini. V Skoplje smo prispeli 10. jidija z okrašenimi vozovi m z jugoslovanskimi trobojnicami in znaki. Na kolodvoru je bil nepri5akovan sprejem. Ob prihodu vlaka je zaigrala vojaška godba. pozdravili so nas zastopniki veljkega župana, vojaške oblasti, raznih narodnih društev, prosvetni inšpektor Obradovič in skavti. Krepki »živio!« in pod zastavo F. S. smo vkorakali v mesto. Impozan- ten je bil pogled na to pestro družbo: učitelj poleg akademika, profesor poleg dijaka, ki je ob zvokih vojaške godbe in prepevanju jugoslovanskih pesmi kora'kala po skopljanskih ulicah. Nastanili smo se v prejšnji višji turški šoli, kjer je bilo vse skrbno pripravljeno. 11. julija dopoldne je bila v prosvetnem domu svečana otvoritev kongresa, katerega so pozdravili in posetili kotnandant armijske oblasti, zastopnik politične oblasti, prosvetnega ministra, metropolit Južne Srbije in zastopniki raznih narodnih društev z raznimi navdušenimi goyori, želeč kongresu mnogo uspeha. : Po svečani otvoritvi se je vršil kongres po programu. Prvi dan so se izvo1111 razni odbori. V odboru za prošnje in pritožbe je zastopai učiteljstvo tovariš Mrovlje. Bilo bi preobširno, obrisati delo kongresa in reorganizacijo F. S. Omejim se na kratko. Tov. Mrovlje je stavill na kongres sledeče resolucije: 1. Učitelji-ferijalci ponovno prosimo in zahtevamo, da se nam z odlokom ministrstva saobračaja prizna iste ugodnosti na železnicah. kakor ostalim članom F. S., da ne bo nepotrebnih šikaniranj, kakor lansko leto na počitniškem izletu v Ljubljani. '(Odg.: Urejeno! Bomo videli!) 2. Kongres. v prvi vrsti Upr. O. F. S. naj zastavi vse svoje moči. da se dovoiijo vozne olajšave v grupah po dva, drugače ni pričakovati pri nas večjega razrnaha. 3. Ženam učiteljev-ferijalcev. ki niso učiteljice, naj se dovoli vstop v F. S. (Težko. ker bi bilo treba premeniti pravila!) 4. F. S. naj se intenzivno udejstvuje na prosvetnem polju. Pri volitvah so bili izvoljeni med drugimi kot zastopnik profesorjev gosp. Rajičič, v »Nadzorni odbor« tov. Pirnat, v »Savezni svet« pa tov. Mrovlje. Na kongresu je bil sprejet nov poslovnik. po katerem plačajo stari člani manj kakor novi. (Natančno o tem v eni prihodnjih številk »Učit. Tov.«). 13. julija opoldne je bil kongres končan in zvečer je bil v hotelu »Bristol« poslovilni večer, katerega so posetili poleg drugih isti gospodje kakor _svečano otvoritev. Za izredno prijaznost. v prvi vrsti gostoljubnost, se je zahvalil občini mesta Skoplje. predstavnikom raznih oblasti in vsem ostalim, ki so pripomogli do tako vsestransko dovršenega kongresa v imenu slovenskih delegatov-ferijalcev tovariš Mrovlje. Kakor je glas iz Gračanic na Kosovem polju navduševal srbski na- rod, tako bo kongres nas navduševal pri delu za naš narod. Spomine gostoljubnosti in bratske srbske ljubavi prinesemo v Slovenijo in jih vcepimo v nežna srca naših malčkov. Z Bogom ferijalci iz Srbije. Bosne itd. in do svidenja v Sloveniji! Ker je bil ta dan rojstni dan kralja Petra I. Osvoboditelja. je bilo Skoplje v jugoslovanskih zastavah. Zvečer se jc vršil »kermes« (narodna veselica) na prostem, kjer je nastopila vojaška godba s koncertnimi točkami, vojaštvo z raznimi vajami, skavti in Sokol. Po sporedu je bila prosta zabava. kjer smo peli jugoslovanske pesmi. Slovenske narodne pesmi so radi živahnega ritma jako priljubljene. Tudi razna »Kola« smo plesali. Drugi dan zjutraj smo se z vlakom odpeljali tja, kamor je bila naša želja in hrepenenje največje: na Kosovo polje. Peljali smo se do postaje Obilič. kjer so nas čakali avtomobili, katere je dal na razpolago komandant armije, za kar naj mu bo tu izrečena najsrčnejša zahvala. Vozili smo se do Prištine, prijaznega mesteca, kjer smo obedovali, nato pa hajd dalje. Ogledali smo si grobnico umorjenega turškega sultana Murata I.. katero čuva potomec one rodovine. ki ga je prva stražila. Nadalje razne spomenike, n. pr. grobnico prvega padlega zastavo- nose in obelisk padlim srbskim junakom, katerega je postavil hvaležen srbski narod. Krasna je cerkev Gračanica z mnogimi stolpiči. Od postaje Lipljan smo se vrnili domov v Skoplje. Spremljala nas ie Šar-planina s ponosnim Ljubotrnom. 14. julija smo se slovenski delegati odpeljali v Niš, kjer smo si ogledali »Celekula«. t. j. iz lobanj umorjenih duhovnikov in učiteljev sestavljen spomenik. Od tu smo se peljali v Negotin-Prahovo in po Donavi preko Beograda domov. Ni bil moj namen, opisati podrobno utise iz potovanja, to naj store predavanja pri učiteljskih društvih, omejil sem se samo na kratek opis pokongresnih dni. Iz celega našega potovanja po historični Srbiji smo dobili popolnoma drugačne vtise o Srbiji, specijelno o srbskem narodu. ki tako povsod bratsko pozdravlja »bračo Slovence« in jih vabi v svojo sredo! Zivi in občuj s srbskim in slovenskim seljakom, spoznaj njegovo dušo in značaj in spoznal boš, da ni vse tako črno, kakor nam slikajo sovražniki jugoslovanskega naroda. Kongresni dnevi so končani, utisi nepozabni, naše delo med narodom ima svoje direktive! — S ferijalnim pozdravom M r o v 1 j e.