TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik

31. JANUAR / PROSINEC 2001, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VI, [TEVILKA 1 (52)

KURJA JUHICA ZA DU[O V KOCKI

Kulturno dru{tvo Destrnik

DESTRNI[KI OKTET

STVAR ODNOSA
Stiskala sta se pod napu{~em - dva otroka v pono{enih

vabi ob 5. obletnici delovanja na
pevski ve~er

pla{~kih, ki sta jih `e zdavnaj prerasla.
“Imate kaj starega papirja, gospa?”
Imela sem delo. Hotela sem re~i ne - potem pa sem zagledala
njune noge. V tankih sandalcih, premo~enih od sodre.”

POZIMI PA RO@ICE
NE CVETO

Pridita, pripravila vama bom skodelico vro~ega kakava.” Ni~
se nismo pogovarjali. Njuni mokri sandalci so pu{~ali odtise
na tleh.
Postregla sem jima s kakavom in prepe~encem z marmelado,
da bi ju okrepila za mraz zunaj. Nato sem se vrnila v kuhinjo
in se spet za~ela ukvarjati s prora~unom za gospodinjstvo…
Ti{ina v sprednji sobi me je pre{inila. Pogledala sem noter.
Deklica je imela prazno skodelico v rokah in jo gledala.
De~ek je tiho vpra{al: “Gospa…ali ste bogati?”
“^e sem bogata? Ljubi Bog, ne!” Ozrla sem se po svojih zdelanih prevlekah na naslonja~ih.

Gostje ve~era:
-pevska skupina, SPOMIN^ICE iz Ptuja
-mladinski pevski zbor Sv. Urban
-ljudske pevke TD Destrnik
-Destrni{ka godba GD Destrnik

Prireditev bo v
soboto, 3.2.2001, ob 18. uri
v ve~namenski dvorani na Destrniku.

Vljudno vabljeni !

Deklica je odlo`ila skodelico nazaj na kro`ni~ek - previdno.
“Va{e skodelice se ujemajo s kro`ni~ki.” Njen glas je bil star,
poln lakote, ki ni bila iz `elodca.
Nato sta od{la, z zavoji papirja sta se varovala pred vetrom.
Nista se zahvalila. Ni se jima bilo treba. Naredila sta ve~ kot
to. Skodelice in kro`ni~ki iz navadnega modrega porcelana.
Toda ujemali so se. Poskusila sem krompir in pogrela omako.
Krompir in mesna omaka, streha nad glavo, moj mo`-tudi to
se je ujemalo.
Odmaknila sem stola od kamina in po~istila dnevno sobo.
Blatni odtisi sandal na mojem podu so bili {e vedno vla`ni.
Pustila sem jih. Naj ostanejo tam, za primer, da pozabim,
kako zelo bogata sem.
(M.D.)
Petra Le{nik

OBVESTILO!
Obve{~amo star{e otrok, ki imajo stalno
bivali{~e na obmo~ju ob~ine Destrnik, da
bomo vpsiovali otroke v O[ Destrnik, in
sicer:
- v 1. razred 8-letke otroke rojene 1994,
- v 1. razred 9-letke otroke rojene 1995.
Otroke lahko vpi{ete v {olski svetovalni
slu`bi vsak dan od 10. do 14. ure od 12. do
16. februarja 2001, 13. februarja 2001 pa od
10. do 17. ure.
S seboj prinesite otrokov izpisek iz rojstne
mati~ne knjige.
O[ Destrnik

S SR^KOM V SRCU ZA TAMARO
“Destrni{ki dobrodelni bo`i~no-novoletni
koncert je znova dokazal, da dobrodelnosti
kljub pomanjkanju mnogih vrednot v na{i
dru`bi na sre~o {e ni videti konca. S prodajo
vstopnic za koncert, donatorskimi prispevki
in prispevkom Rotary cluba Ptuj v vi{ini milijon tolarjev je bilo v petek, 22. decembra,
zbranih okoli 2 milijona tolarjev za nakup
posebnega
invalidskega
vozi~ka
za
osnovno{olko Tamaro Mahori~.” Tako so
zapisali v ptujskem Tedniku. Koncert so
opisali tudi v dnevniku Ve~er in tudi tam so
bile kritike pozitivne.

Predsednik Rotarv cluba Ptuj dr. Lojze Arko je
ravnatelju Dragu Skurjenu predal bon za milijon tolarjev.
Foto: Petra Langerholc

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Slavica
Kramberger in Milena Širec.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v
Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE
DESTRNIK je vpisano v evidenco javnih
glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno
glasilo Ob~an med proizvode, za katere
se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci
50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/752-09-00
Telefaks: 02/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850
izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25.
julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje:
Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

Ko smo v septembru lanskega leta za~eli
na~rtovati koncert, smo se zavedali, da je to
obse`en projekt, ki nam lahko tudi spodleti,
~e se ga ne bomo lotili z vso odgovornostjo.
[e najbolj nas je bilo strah tega, da ne bo
dovolj obiskovalcev. Vendar so Destrni~ani
tudi tokrat dokazali, da so njihove moralne
vrednote visoke, da radi pomagajo, da jim
lepotica ob topolih veliko pomeni in da ji stojijo ob strani.
Veljalo bi poudariti, da izvedba koncerta, na
katerem se zbere 800 ljudi, zahteva veliko
priprav in organizatorske spretnosti, da program nemoteno te~e. Vse se za~ne pri promociji. Treba je bilo pripraviti vabila za koncert,
zlo`enko, ki je predstavljala Tamaro, vstopnice in sestaviti vloge za donatorje. Idejne zasnove je pripravila pedagoginja Mira Anderli~,
ra~unalni~ar Jean Bohor~ pa je vse oblikoval
in poskrbel tudi zato, da je ra~unalni{ka
u~ilnica postala v tistih dneh bolj podobna
tiskarni, saj je ves material tudi iztiskal. Druga
pomembna stvar je scena, ki mora biti o~esu
prijazna. Zato so poskrbeli prof. likovne vzgoje Janko Marini~, u~iteljici Alenka Ferk in
Andreja Mlakar in pedagoginja Mira Anderli~.
U~iteljici Alenka in Andreja sta bili idejni vodji
{e za dekoracijo na {olskih oknih, ki jo lahko
doma~ini in obiskovalci kraja ob~udujejo {e
danes. Pri izrezovanju so razen u~iteljic sodelovali {e u~enci, ki so vsako prosto minuto
pre`iveli v {olski knji`nici in rezali in rezali.
Kot sem omenila `e v za~etku je bil na{
dobrodelni bo`i~no-novoletni koncert pozitivno ocenjen v Tedniku in Ve~eru in v obeh
sestavkih je bilo mo~ prebrati nastopajo~e:
otro{ki, mladinski in `enski pevski zbor {ole,
{olska plesna skupina, Sara Sambolec, Urban
in Ur{ka Graj in gostje: Godba na pihala PGD
Destrnik, Moni s skupino Hudobni volk, Ivan
Zemlji~, Destrni{ki oktet, Duo Olga in Jo`e,
Ansambel Krona, Karmen Ivan~i~ in Plesna
{ola Rolly.
Dobr{en del glasbenega programa je “priskrbela” u~iteljica glasbenega pouka Nata{a
Zemlji~, ki je tudi tokrat dokazala, da ni samo

zelo sposobna zborovodkinja otro{kega,
mladinskega in `enskega pevskega zbora,
ampak vsestranska glasbenica, saj sta z
o~etom Ivanom marsikateremu obiskovalcu
s petjem izvabila solze v o~i. Pohvaliti bi
morali prav vsakega nastopajo~ega, saj je
vsak, ki je stopil na oder, s svojim nastopom
oddal toliko pozitivne energije, prispeval
toliko dobrega, da so bili trenutki, ko so se
gledalci bali, da bodo s svojim ploskanjem
“skazili” to atmosfero vznesenosti in
prekipevajo~e se sre~e. Dobre misli in `elje
so se dobesedno pretakale od nastopajo~ih
do gledalcev in nazaj.
Domov smo od{li polni lepih ob~utkov,
ponosni na krajane in star{e, ki prav tako kot
mi niso mogli skriti navdu{enja nad
dobrodelnim bo`i~no-novoletnim koncertom. Izre~ene pohvale in solze v o~eh so
nam veliko pomenile.
Kaj bi ob koncu {e dodala? To, da se je treba
zahvaliti vsem, ki so pomagali na
kakr{enkoli na~in. Pa naj je bila to priprava,
nastop, donatorski prispevek ali obisk
prireditve. In {e to, da bomo na na{ih {olah
tudi v bodo~e pripravljali podobne prireditve, saj smo skupaj z Vami dokazali, da smo
v `ivljenje pripravljeni iti s sr~kom v srcu in
z roko v roki.
Mira Anderli~

DOBRODELNOST SE
JE IZKAZALA
Ko smo na~rtovali dobrodelni koncert za
Tamaro, nismo niti v sanjah upali, da bodo
ljudje tako dare`ljivi in da se bodo izkazali
za tako velike dobrotnike. V na{ih {olah se
zavedamo dejstva, da imamo dobro misle~e
star{e, ki nam velikokrat stojijo ob strani in
ki vedno znova dokazujejo, da je v slogi tudi
mo~.
Na posebnem `iro ra~unu smo zbrali
2.048.630,00 SIT. Na {oli `e imamo transportni vozi~ek, ki pa ga Tamara {ele
preizku{a.

Foto: O[ Destrnik

Tudi Tamara je na koncertu pri`gala
sve~ko, ki je simbolizirala svetlo lu~ v temni
prihodnosti.
Foto: Petra Langerholc

Tamara `e premaguje stopnice. Goseni~ar
je na “preizku{nji”. V teh dneh pri~akujemo {e drugega. Odlo~ili se bomo za tistega,
ki bo bolje slu`il.

Ob~an - 31. januar 2001

Transportni invalidski vozi~ek stane od 1.100.000,00 do 1.200.000,00
tolarjev kar je veliko denarja. Zato se pri nakupu ne bi radi prenaglili. Tamari bi radi izbrali tak{en vozi~ek, ki ji bo zares v pomo~
in ki bo pripomogel k njeni samostojnosti. V januarju bomo torej
preizkusili nekaj modelov, v februarju pa bo vozi~ek `e last {ole.
Ostalo bo {e kar nekaj denarja, ki ga bomo porabili za ureditev previjalnice - higienskega koti~ka za Tamaro. Kaj bomo storili s preostankom denarja se bomo sproti dogovarjali s svetom star{ev in
{ole in seveda tudi s komisijo, ki smo jo imenovali prav v ta namen
{e preden smo odprli @R. Naloga komisije je, da budno spremlja
porabo denarja, preverja in odobri namen porabe, zato se ni bati, da
denar, zbran v dobrodelne namene, ne bi pri{el v prave roke ali da
bi ga porabili za nekaj, kar nima prizvoka dobrodelnosti.
Zdi se mi prav, da bralci izveste, kdo so darovalci, kar je razvidno iz
tabele. Dodal bi le {e to, da se zahvaljujem vsem, ki ste si dobrodelni koncert pri{li ogledat, saj ste s tem dodali pomemben kamen~ek
v mozaik dobrodelnosti. Za svoje kolege - u~iteljice, u~itelje in
DONATORJI
VRTNARSTVO MARINI^
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RK
IVEC, MARIBOR
MAHORI^ [TEFAN
DRU[TVO UPOKOJENCEV DESTRNIK
FOTO LANGERHOLC
MAHORI^ MARIJA, PLACAR
MAHORI^ VLADO, PLACAR
MUR[EC METKA, VITOMARCI
OB^INA KIDRI^EVO
ANDREJ KODELA, DRA@ENCI
LOVSKA DRU@INA DESTRNIK
EUROPLIN, TRBOVLJE
MAHORI^ MILICA
OB^INA TRNOVSKA VAS
RKS PTUJ
OB^INA MARKOVCI
REPRIZA, BLAGOVNA HI[A PTUJ
NES ASKOT, PTUJ
FEDOM PARI^JAK
PUK[I^ SRE^KO
BRODNJAK ANTON
LOZIN[EK MARJAN S.P., DRSTELJA
PPS-PEKARNE PTUJ
[IVILJSTVO ZELENIK ANICA, JANE@. VRH
MUR[EC VIKTOR
LAH BRANKO
CVETLI^ARNA RO@MARIN
MARIJA MURKO
VURCER KAREL, TRNOVSKA VAS
SDS DESTRNIK
KRAMAR NADA, DESTRNIK
MERCATOR KOLEKTIV HIPERMARKET
ORMO[KA, PTUJ
MARIO SMILJAN MORI S.P.
UMETNO KOVA[TVO GRAJ
KOKOL BOJAN, [TUKI 21 A
MURKO ANTON, ZG. PRISTAVA 41
KOGOV[EK MARKO
DRU[TVO KMETIC DESTRNIK
TURISTI^NO DRU[TVO DESTRNIK
ISS SERVISYSTEM d.o.o., MARIBOR
OB^INA HAJDINA
STANO[EVI^ DRAGICA
MATJA@ REBERNIK, LJUBLJANA
JANEZ PRIMO@I^, KRI@E
FARMADENT d.o.o., MARIBOR
SKELA EDI, JUROVCI
BAJT DARJA in sodelavci
SKUPAJ

Ob~an - 31. januar 2001

ZNESEK
5.000,00
100.000,00
5.000,00
10.000,00
10.000,00
5.000,00
50.000,00
40.000,00
1.000,00
50.000,00
5.000,00
10.000,00
10.000,00
1.000,00
5.000,00
15.000,00
10.000,00
10.000,00
10.000,00
5.000,00
5.000,00
3.000,00
10.000,00
30.000,00
10.000,00
1.000,00
1.000,00
1.000,00
1.000,00
5.000,00
30.000,00
1.000,00
30.000,00

tehni~no osebje pa naj dodam {e to, da sem vesel in ponosen, da
lahko delam z njimi, saj s svojim delom dokazujemo, da smo kolektiv, ki ho~e in zmore (in to celo ob dobri volji) uresni~iti vsako nalogo, pa naj bo ta {e tako te`ka in odgovorna.
Drago Skurjeni
ravnatelj

VSTOPNICE + PRISPEVKI

330.150,00 SIT

SREDSTVA BODO [E NAKAZALI:
PERUTNINA PTUJ
SVETNIKI OB^INE DESTRNIK
@UPAN OB^INE DESTRNIK
SKUPAJ
SKUPAJ VSA SREDSTVA:
STRO[KI:
SKUPAJ:

30.000,00
140.000,00
30.000,00
200.000,00

2.202.150,00 SIT
153.520,00 SIT
2.048.630,00 SIT

V DARILNI OBLIKI
BIRO COPYA PTUJ
NEKTAR
SVE^ARSTVO MESARI^, PTUJ

5.000,00
2.000,00
18.000,00

OGLA[EVANJE
RADIO TEDNIK PTUJ
RTV SLOVENIJA, STUDIO MARIBOR
REVIJA OB^AN
STRO[KI:
stoli
prevoz stolov
razsvetljava
ozvo~enje
snemanje
cca.
sve~e
pisarni{ki material:
- barva za tiskalnik
- eko papir
- po{tnina, kuverte
- fotok. papir
- barva za fotokopir.
SKUPAJ

10.000,00
10.000,00
6.000,00
15.000,00
15.000,00
12.000,00
71.240,00
47.040,00
2.000,00
3.000,00
1.200,00
18.000,00
139.240,00

10.000,00
20.000,00
30.000,00
30.000,00
2.000,00
10.000,00
10.000,00
500.000,00
20.000,00
2.000,00
3.000,00
5.000,00
500.000,00
25.000,00
20.000,00
1,672.000,00

3

ROTARY CLUB – LJUDJE ODPRTIH SRC
transportnega vozi~ka.
O tem, kako je Rotary klubu
uspelo zbrati sredstva, in o
njihovem delovanju na Ptuju
sem se pogovarjala z dr.
Arkom, ki je letos predsednik kluba na Ptuju. Z veseljem me je sprejel in mi zelo
ob{irno razlo`il vse, kar me
je zanimalo.

“Rotary je organizacija svetovno povezanih poslovne`ev in
~lanov iz razli~nih poklicev. Ti
skrbijo za dobrodelne dejavnosti, v svojih poklicih vzpodbujajo
visoka eti~na merila in pomagajo {iriti dobro voljo ter mir na
svetu.”

NASTANEK
Prvo sre~anje in ustanovitev
rotarijskega kluba je bilo 23. februarja 1905 v Chicagu (ZDA) na
pobudo
odvetnika
Paula
Harrisa. Danes je v 186 dr`avah
26.000 klubov z ve~ kot milijon
~lanov, zdru`enih v krovni organizaciji Rotary International.
V Sloveniji so prvi rotarijski klub
ustanovili leta 1931 v Mariboru.
Med drugo svetovno vojno je
rotarijanstvo zamrlo, dokler ni
skupina nadebudne`ev leta
1990 ponovno ustanovila RC
Ljubljana, nato so sledili klubi
na Bledu, v Mariboru,…

KAJ JE ROTARY
Obstaja ve~ razli~ic definicij
Rotaryja. Eno od teh sem
napisala `e na za~etku, druga pa
se glasi: ”Rotary je svetovna
dru`ba, ki temelji na na~elih in
principih, h katerim sodijo prijateljstvo, izpolnjevanje obveze
prisotnosti,
priznavanje
ostoje~ih vrednot in predstav…
Nosilci rotarijanske ideje so
posamezni ~lani Rotary kluba, ki
naj bi imeli - poleg osebne
itegritete -mo`nost vpliva na
svojem
{ir{em
poklicnem
podro~ju. ^lani izhajajo iz
razli~nih poklicnih podro~ij, v
Rotaryju se pobli`e spoznajo in
s tem sklepajo osebna prijateljstva. Rotary omogo~i ~lanom
bli`je in bolj{e poznavanje tematik s podro~ij
znanosti,
tehnike, gospodarstva in umet-

4

nosti. Tako dru`enje pod okriljem Rotaryja omogo~a razli~ne
akcije v korist skupnosti. Zgoraj
na{tete dejavnosti presegajo
nacionalne in mednarodne
ovire, kar je tudi eden od ciljev
Rotaryja: dobronamerna in
dejavna skrb za krepitev
razumevanja med narodi. Rotary
je vedno to, kar iz njega naredijo ~lani; njegova mo~ je
navsezadnje
v
vsakem
posameznem ~lanu Rotaryja;
posebej je za rotarijanstvo
zna~ilna zavestna predanost
jasno dolo~enim ciljem, brez
~esar bi Rotary ostal navadno
dru{tvo.
Najbolj odli~na zna~ilnost rotarijanstva je, da ob sre~anju dveh
rotarijancev kjerkoli na svetu
obstoji predpostavka zaupanja,
s ~emer je od ~lana do ~lana
podan temelj za dolo~eno zaupanje, ki ga sicer sre~amo le
redko. Pravo prijateljstvo se ne
ukazuje in ni pogodbeno
vezano. K resni~nemu prijateljstvu sodi naslednje: partnerja-prijatelja
moramo
upo{tevati, mu zaupati in kar je
najpomembneje - biti mu
moramo naklonjeni od vsega
za~etka. Prijateljski odnos ne
temelji na kritiki, temve~ na
vzpostavitvi medsebojne presoje. Prijateljstvo najve~krat nastane ob prisotnosti skupnih
na~el pri delu in vlaganju v ta
na~ela. Tako je tudi z rotarijanskim prijateljstvom: iz prijateljstva se razvijajo skupna dejanja in
obratno. Rotary je dokaz, da tudi
v sodobnem materialisti~nem
~asu idealizem ni pre`ivet.
Kako Rotary uresni~uje svoje
ciljne predstave in na~ela, smo v
Destrniku lahko do`iveli sami
na dobrodelnem koncertu za
transportni vozi~ek za Osnovno
{olo Destrnik, ki bo u~enki
Tamari Mahori~ olaj{al gibanje
po {oli. Doktor Arko je presenetil vse-tudi tiste, ki so
vedeli, da bo Rotary klub
prispeval v blagajno za nakup

Kako dolgo `e deluje RC na
Ptuju?
Rotary klub na Ptuju deluje `e 5
let. Prvi predsednik je bil gospod Sergej Pavli~ev. Botrska
kluba-tako re~emo klubu, ki
pomaga pri ustanovitvi-sta bila
kluba iz Ljubljane in Avstrije.
Ptujski Rotary klub ima trenutno
26 ~lanov, smo zdru`enje
vplivnih, spo{tovanih mo`, z
dobro
mislijo
pomagati
so~loveku.
Gospod Arko, letos ste
predsednik kluba. Kako
postane{ ~lan Rotary kluba?
Ja, letos sem predsednik jaz.
Mandat
predsednika
traja
natan~no eno leto, rotarijansko
leto pa traja od julija do julija,
tako da bom predsednik {e do
prvega julija.
Zdaj pa o ~lanstvu. Osnova
Rotaryja je, da sam odlo~i, koga
sprejme v svoje vrste. Na svojo
`eljo namre~ ni mogo~e postati
~lan Rotaryja. Da bi zajeli pravo
povpre~je
interesov
in
dejavnosti, izbiramo ~lane po
na~elu, da se sprejme po en
aktivni zastopnik poklicnega
razreda, ki so navedeni v klasifikacijskem seznamu. Vsak ~lan
zastopa svoj poklicni razred, s
~imer je poskrbljeno, da v klubski skupnosti ni konkuren~nih
razmi{ljanj. Strogost meril za
sprejem v Rotary daje poro{tvo,
da sprejeti kandidat `e od vsega
za~etka velja za ~lana sorodnih
lastnosti in zaupanja vredno
osebo. Novi ~lan se sprejema
soglasno, ~e slu~ajno dvomi v
sprejem en ~lan, ali v skrajnem
primeru dva, odlo~i predsednik.
^e pa glasuje proti ve~ kot dva
~lana, je sprejem zavrnjen, ne
glede na mnenje predsednika.
Kako zbirate sredstva in po
kak{nem
klju~u
jih
razdelite?
Sredstva zbiramo preko sponzorjev, sami pa organiziramo
dobrodelne plese. Ravno zdaj, v
prednovoletnem obdobju, smo
sodelovali z dru{tvom So`itje. V

centru Ptuja smo imeli stojnico,
na kateri smo prodajali izdelke
otrok tega dru{tva. Najve~ pa se,
kot sem `e rekel, dogovarjamo s
sponzorji. Ves denar, ki ga zberemo, gre v dobrodelne namene,
klubu ne ostane ni~. Na~rt
razdelitve sredstev sestavimo
sami, dobimo pa tudi veliko
pro{enj za pomo~. Vendar vsak,
ki prosi, pomo~i ne more dobiti.
Vsako pro{njo preudarno pretehtamo, posku{amo oceniti
njeno potrebnost. Prav zdaj, verjetno naslednji teden, me {e z
enim ~lanom kluba ~aka taka
naloga - pro{njo smo dobili iz
Prevzgojnega doma v Ver`eju.
Prosim, ~e mi lahko poveste,
na kak na~in ste doslej `e
pomagali!
Naj na{tejem nekaj akcij:
Osnovni {oli @etale smo pomagali kupiti ra~unalnik z vso
opremo, kupili smo lupo za
slabovidno deklico, bolni{ko
posteljo. Bolnica je dala na
razpolago 6 kosil, Center za
socialno varstvo pa je izbral
najbolj ogro`ene, ki jim vsak
dan kosilo tudi dostavi. V
Ormo`u smo tudi napeljali elektriko v hi{o. Omenil bi tudi
mladinsko izmenjavo.
Organiziramo mladinske rotarijanske tabore, kjer se sre~ujejo
mladi iz vsega sveta. Na tak
na~in mladi sklepajo mednarodna prijateljstva. Osnovni pogovorni jezik je angle{~ina, tako da
nadgrajujejo tudi svoje znanje
tujih jezikov, mi pa tako
posku{amo negovati miselnost
Rotaryja. Pomagali smo tudi pri
nakupu transportnega vozi~ka.
Kak{no presene~enje je bilo
to…hvala!
Ko sem se z ravnateljem g.
Skurjenim pogovarjal o na{em
prispevku, nobeden od naju {e
ni razmi{ljal o vsoti. Povedal mi
je, da potrebujejo milijon SIT,
zbrali pa so oz. bodo pribli`no
750.000 SIT. Verjetno je mislil,
da bomo primaknili ostanek do
milijona SIT. Mi pa smo milijon
SIT za vozi~ek zbrali sami, ostalo pa je za {olo.
Najlep{e se vam zahvaljujem za va{ ~as, dobro voljo
in prijaznost! Bi {e kaj
dodali?
Samo to in to pove vse: ^e
ho~e{ biti sre~en, mora{ osre~iti
druge!
Petra Le{nik

Ob~an - 31. januar 2001

OB^INA DESTRNIK
PO DVEH LETIH DELOVANJA
vsak na svojem delovnem
podro~ju skrbita za delo
delovnih teles ob~inskega sveta.
Delovno podro~je komunalne
in{pekcije zagotavljamo preko
skupne ob~inske uprave s
sede`em na Ptuju.

Sprejemna pisarna
Minili sta dve leti od ustanovitve
Ob~ine Destrnik, zato se mi zdi
potrebno, da javnosti predstavim ob~insko upravo Ob~ine
Destrnik in podro~je njenega
delovanja. Ob~ina Destrnik je
nastala s spremembo Zakona o
ustanovitvi ob~in s 1.1.1999,
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
je 12.2.1999 sprejel Odlok o
organizaciji
in
delovnem
podro~ju ob~inske uprave, s
katerim je ustanovil ob~insko
upravo Destrnik in dolo~il njeno
delovno podro~je.
Na Ob~ini Destrnik smo redno
zaposleni {tirje, `upan in
pod`upan pa opravljata funkcijo

neprofesionalno.
Ob~inska
uprava deluje kot enovit organ.
Predstojnik ob~inske uprave je
`upan, neposredno vodenje
ob~inske uprave pa kot direktor
ob~inske uprave opravljam jaz.
Delovno podro~je je zelo
ob{irno, zato je potrebno veliko
znanja, spretnosti in dobre volje,
da nastalo situacijo obvladujemo. Delovno mesto ra~unovodje opravlja Anica Marksl, Anton
Kova~ec opravlja delo referenta
za okolje in prostor, neposredno
usklajuje delo javnih del in
obrambo, Sonja Arnu{ skrbi za
dru`bene dejavnosti in opravlja
tajni{ka opravila. Seveda pa

@e v letu 2000 smo planirali
spremembo
v
delovanju
ob~inske uprave. Tako smo 1.
januarja 2001 pri~eli delati v
spremenjeni organizaciji, kar ste
`e lahko opazili. Za reorganizacijo smo se odlo~ili, da bi
zagotovili kvalitetnej{e izvajanje
nalog, ki nam jih nalaga zakonodaja in ob~inski svet. Prav tako
bomo s takim na~inom dela
lahko kvalitetneje in hitreje
zadovoljevali potrebe ob~anov,
ob~inskega sveta in delovnih
teles.
V ta namen smo v pisarni v
pritli~ju ob~inske zgradbe na
Destrniku uredili sprejemno pisarno za stranke. Tako lahko
sedaj vse opravke, ki jih morajo
urediti na ob~ini, ob~ani urejajo
v sprejemni pisarni. S tem bodo
prihranili tekanje od vrat do
vrat, referenti pa bodo lahko
kvalitetneje in hitreje opravili
dela, za katera so zadol`eni,
hkrati pa so vse institucije v
pritli~ju (po{ta, policijska pisar-

na, informacijska pisarna) in so
tako la`e dostopne vsem
ob~anom. Ker lahko v informacijski pisarni razen osebnih
dokumentov uredite tudi registracijo vozil, bomo delovni ~as
uskladili z informacijsko pisarno
(s 1.2.2001) in uvedli nov
delovni ~as za stranke: vsak dan
(razen torka) od 8. do 14. ure, v
sredo do 16. ure in v petek do
12. ure.
V sprejemni pisarni lahko uredite
zavarovanje
vozil
z
zavarovalnicama Triglav in
Adriatic, v kratkem pa bomo
uredili {e mo`nost zavarovanja z
zavarovalnico Maribor.
Da bomo nalogo, ki smo si jo
zadali, lahko uspe{no realizirali,
je seveda odvisno tudi od vas,
ob~anov. Zato vas prosimo, da
se za vse informacije (tudi po
telefonu) obrnete na sprejemno
pisarno, ~e pa ne boste dobili
zadovoljivega odgovora, se obrnite name. Prav tako Vas prosim,
da upo{tevate delovni ~as, ker
boste tako najve~ pripomogli k
uspe{ni realizaciji naloge, ki
smo si jo zadali. Prepri~an sem,
da bo zadovoljstvo uresni~eno
na obeh straneh.
Direktor ob~inske uprave
Miran ^eh

TA METKA SE PREDSTAVLJA
METKA KAJZER, s.p.
Slovenski trg 9
2250 Ptuj
tel: 02/779-20-01
fax: 02/771-63-71

Prihaja pust in z njim ~as nor~ij,
zato vas vabimo, da si z nami
ogledate enega naznamenitej{ih
karnevalov na svetu - Bene{ki
karneval.
Ni najve~ji, je pa enkraten pustni karneval, izjemen zaradi svoje
slikovitosti. Videli boste veliko
imenitnih mask iz vse Evrope,
med njimi je prav gotovo najznamenitej{a bene{ka maska.
Benetke so najbolj posebno
mesto v Italiji, saj njihov
nenavadni polo`aj na vodi in
pravlji~ni videz iz`arevata ~ar, ki
tudi v mno`i~nem turizmu ni
zbledel.
Mesto le`i v srcu lagune, lo~eno

Ob~an - 31. januar 2001

od odprtega morja z obrambno
~rto pe{~enih nasipov, je morda
podobno labirintu, toda v praksi
se je la`je znajti, kot se zdi na
prvi pogled.
Po prihodu v Benetke imate
mo`nost vo`nje z vaporettom
do Markovega trga, lahko pa se
do tja odpravite tudi pe{…
Prosti ~as bo namenjen
samostojnim ogledom mesta,
kjer si boste lahko ogledali
glavne znamenitosti: Do`evo
pala~o z mostom vzdihljajev,
Baziliko Sv. Marka, stolp
Campanille, s katerega je
Galileo demonstriral delovanje
teleskopa Do`u Leonardu Doni,
Astrolo{ko uro, kovnico denarja,… Do ve~era pa se boste
lahko zabavali ob sprevodih
karnevalskih mask ter se predali
vrve`u in pustnemu rajanju na
veli~astnih bene{kih trgih. Ob
22.00 uri povratek proti domu.
Prihod domov v jutranjih urah.

Tradicionalni bene{ki karneval
je prilo`nost, da okusite ~ar starodavnega mesta, zato se nam
pridru`ite v soboto, 24. februarja 2001.
CENA IZLETA: 4.900SIT/na
osebo
Cena vklju~uje: -prevoz z
visokoturisti~nim avtobusom
-spremstvo in organizacija izleta

Vsak udele`enec prejme pustno
poslastico (krof) - GRATIS
Dopla~ilo: vo`nja z vaporettom
cca. 6 DEM
Za vse nadaljne informacije in
rezervacije smo vam na voljo na
sede`u agencije ali po telefonu
na {tevilki 02/ 779 20 01.
Milena Dami{

5

GOMILA - VAS NA SKRAJNEM ZAHODU OB^INE

MAJHNOST, KI @ELI OHRANITI
STARE NAVADE
Vas Gomila je po kvadraturi in
{tevilu
prebivalstva
ena
manj{ih v ob~ini Destrnik.
Le`i na skrajnem zahodu
ob~ine, na slemenu nad
Rogoznico in Grajenskim
potokom, ima nadmorsko
vi{ino cca 340 m in meji na
mestno ob~ino Ptuj in ob~ino
Lenart.
Po zapisu iz krajevnega leksikona Dravske banovine
1937 je takrat Gomila {tela 65
prebivalcev, 22 hi{, imela je 2
posestnika in 1 ko~arja. Med
vojno se je kraj imenoval
Gomillenberg - Bebern, po
vojni pa ponovno Gomila. Na
osnovi zakona o upravni
razdelitvi Ljudske republike
Slovenije (Ur. l. LRS {t. 26/46)
je bil krajevni urad Destrnik
razdeljen na dve ob~ini:

ukvarjamo
s
kmetijsko
dejavnostjo,
glede
na
razgibanost terena prevladuje
`ivinoreja, poljedelstvo, vinogradni{tvo, sadjarstvo. Drugi
so si poiskali zaposlitev na
Ptuju, v Mariboru in Lenartu.
V vasi imamo tudi samostojno
podjetnico, ki gospodinjstva
skrbno zalaga s slastnimi
keksi in drugim pecivom po
naro~ilu.
V vseh akcijah, ki so bile izvedene v na{i vasi, so va{~ani
aktivno sodelovali. Res, da
smo majhni ( tako po {tevilu
prebivalstva kot po kvadraturi), pa vendar smo slo`ni in
se skupno podajamo novim
izzivom naproti.
Elektriko so va{~ani pri~eli
graditi jeseni leta 1956, v
izgradnjo omre`ja so vlo`ili

Makadamsko cesto je zamenjal asfalt.

ob~ino Destrnik in ob~ino
Jane`ovci, v katero je takrat
spadalo tudi naselje Gomila.
Za obmo~je krajevnega urada
Destrnik je bilo ustanovljenih
6 krajevnih ljudskih odborov.
Po
pripovedi
starej{ih
va{~anov je v letih 1948 –1952
na Gomili deloval tak{en
odbor, tajnika sta bila Stanko
Meznari~ in Niko ^ornjak, pri
katerem je bil tudi sede`.
[tevilo prebivalcev se je od
1937 do 1991 gibalo od 60-70,
najve~ prebivalcev 82 - je vas
{tela po popisu leta 1953,
danes pa nas v vasi `ivi 77.
Nekaj let nazaj je bilo veliko
{tevilo starej{ega prebivalstva, v zadnjih letih pa nara{~a
dele` mlaj{ih. Va{~ani se

6

Foto: Mohori~

veliko truda, saj so sami
kopali jame in postavili drogove. Elektriko so priklopili
najprej 8 hi{am, spomladi
1957 pa {e ostalim. V letu
1990 smo pri~eli gradnjo
javne razsvetljave, 1991 pa je
bila zgrajena jamborska trafo
postaja (TP). Z izgradnjo telefonskega omre`ja smo pri~eli
leta 1991, na telefon se je
priklju~ilo 6 gospodinjstev, ki
so zanj takrat od{tela 3750
DEM.
Leta
1992
so
makadamsko cesto prekrili s
3 metre {irokim asfaltom v
dol`ini 2700 m. Do leta 1998
smo va{~ani uporabljali vodo
iz svojih vodnjakov, leta 1998
pa smo pri~eli z izgradnjo
vodovodnega omre`ja, na

Cesto so slovesno odprli trije veliki mo`je : `upan Franc Puk{i~,
`upan Mestne ob~ine Ptuj Miroslav Luci in pod`upan Ob~ine
Foto: Nata{a @i`ek
Lenart Franc Krivec.
katerega se je priklju~ilo 22
za kulturni spomenik. V vasi
gospodinjstev.
stoji kri` (ni znano, ~emu je
Lansko
praznovanje
bil postavljen), ki ga je `e
ob~inskega praznika se je
na~el zob ~asa in ga bo treba
pri~elo s slovesno otvoritvijo
obnoviti.
preplastitve lokalne ceste
Tempo `ivljenja je dandanes
skozi Gomilo, ki povezuje
tako hiter, da si malokdaj vzamed seboj tri ob~ine Destrnik,
memo ~as zase in za svoje
Ptuj in Lenart. V pripravo na
dru`ine – zato sku{amo
preplastitev ceste so nekateri
ohraniti tradicijo spletanja
va{~ani vlo`ili veliko prosto`ingerla, pokanja z mo`narji,
voljnega dela in traktorskih
pohoda z baklami, petja
ur, s ~imer so
zmanj{ali
kralovce…, glavni namen teh
stro{ke akcije. [e isto leto so
navad je pa predvsem
uredili bankine in polo`ili
dru`enje.
kanalete.
“@ingerli “ spletamo v vasi `e
V vasi se nahaja tudi arheove~ kot 50 let. @enske in otrolo{ko najdi{~e - gomilna
ci ga
naberejo, v gozdu
grobi{~a (zajemajo 8,26 ha),
potem se zberejo in o~istijo
ki so bila leta 1989 razgla{ena
na tri listi~e, 2-3 dajo v {opek
in ga z vrvico
pove`ejo v (tra~nikot trak) venec,
dokler ni dolg 1213 m. Spletejo se 4
taki venci, ki nato
na Marijin praznik
15. avgusta “kitijo”
cerkev
Device
Marije na Vurberku
(vas Gomila spada
namre~ pod faro
Vurberk).
Pokanje z mo`narji
je navada, ki je po
svojem
izvoru
kr{~anska, saj so s
tru{~em
nekdaj
preganjali zle sile
narave. Z mo`narji
poka ob veliki no~i
Rudi Malek, takrat
tudi gostuje po
Foto: Caf

Ob~an - 31. januar 2001

KORANTI
DESTRNIK

Foto: Nata{a @i`ek

Ko smo pri`gali bakle, smo se odpravili k polno~nici.

sosednjih vaseh in v sosednji
ob~ini Lenart, v Voli~ini na
prireditvi NAJ presmec ali ob
kak{nih drugih prilo`nostih
(obletnice, otvoritve…). Ima
kar veliko zbirko mo`narjev
(nekateri tehtajo od 35 –135
kg), tako da za eno polnjenje
porabi 2 kg smodnika.
Mo`nar napolnijo s smodnikom, papirjem in ilovico
(ilovica se da namre~ dobro
zatla~iti) ter vse skupaj s
kladivom dobro zatla~ijo, da
~im glasneje zadoni na sosednji breg.
Ob bo`i~u smo hoteli obuditi
{e eno staro navado – proti
cerkvi smo se napotili pe{ z
baklami v rokah, kakor so to

njihov sij je v poznih urah
pri~aral posebno vzdu{je.
Sv. Trije kralji : Ga{per, Miha
in Bolte`ar sklenejo krog
bo`i~no-novoletnihpraznikov. Ta dan so {teli
stari za tretji bo`i~. Sv. Trije
kralji slovijo tudi kot zavetniki samskih deklet in posredniki zakonskega stanu. V na{i
vasi hodijo na predve~er Treh
kraljev trije mo{ki z zvezdo
vodnico
pet
“kralovce”
(pesem, ki jo zapojejo ob prihodu k hi{i).
“Sveti Trije kralji,
v lepi zlati halji,
prineso darila,
sladkega kadila,
mere ~istega zlata.”

^lani sekcije Koranti Destrnik smo se sestali v decembru in pregledali delo lanskega leta in sestavili plan za pustovanje v letu
2001. Na sestanek smo povabili predsednika TD Destrnik Ivana
Zorca, saj delujemo kot sekcija TD Destrnik.
Pri pregledu dela smo ugotovili, da smo v “finan~ni krizi”, ki jo
je treba racionalno re{iti. Lani smo koranti obiskali nekatera
slovenska mesta in doma~e vasi. Letos bi `eleli lanski plan
prese~i in obiskati vse vasi v ob~ini, predstavili pa se bomo tudi
navzven. Sodelujemo tudi z GIZ Petovio vivat, ki organizira
{tevilne pustne prireditve.
Za promocijo Destrnika smo z lastnimi sredstvi kupili kape in
majice, za nakup bund pa se dogovarjamo s TD in `upanom.
Sekcija Koranti Destrnik

BO@I^NE JASLICE
PRI KRAMBERGERJEVIH V PLACARJU
December je prav gotovo eden tistih mesecev, ki se ga ljudje
najbolj veselimo. Vsi smo zaposleni z nakupovanjem daril, s
peko peciva, z okra{evanjem jelke in izdelavo jaslic.
Pri nas `e kar nekaj let krasimo bo`i~no jelko in izdelujemo
jaslice. [e posebej smo se potrudili letos, saj smo izdelali
najve~je jaslice do sedaj in jih postavili kar v dnevno sobo. S
pripravo smo za~eli en teden pred bo`i~em. Jaslice so izdelane
iz naravnih materialov, ki jih najdemo v gozdu, le figurice so
plasti~ne.
Za nas so jaslice nekaj veli~astnega, zato jih bomo prihodnje leto
postavili kar pred vhod hi{e.
Milenka Kramberger

Foto: Andrej Krepek

V vlogi treh kraljev so bili: (od leve proti desni) Rudi Malek, Ivan
Farazin in Jo`e Daj~man, st..

storili neko~, ko {e niso poznali prevoznih sredstev.
Bo`i~ predstavlja mnogim
pri~akovanje nedo`ivetega,
naj je to okrasitev bo`i~nega
drevesa,
pri~akovanje
Bo`i~ka
ali
rojstvo
odre{enika. Mi pa smo predbo`i~ni ve~er zaklju~ili s
pohodom k polno~nici.
Bakle je izdelal Rudi Malek,
Ob~an - 31. januar 2001

S seboj prinesejo k hi{i sre~o.
Po njihovem odhodu gospodar zapi{e nad vhodna vrata
za~etnice imen treh kraljev in
leto (npr. 20 G + M + B 01).
Nata{a @i`ek,
Andrej Krepek

Foto: Janez Murko

7

V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE

PRAZNI^NI DNEVI OD ADVENTA
DO TREH KRALJEV
^as pred bo`i~em imenujemo
advent, to je {tiri nedelje pred
bo`i~em. Hkrati pa je to tudi ~as
priprave na bo`i~, ki se nekako
za~ne z godom svete Katarine 25. novembra. Pravzaprav pi{em
o ~asu okrog bo`i~a, to~neje od
adventa do treh kraljev. V teh dolgih zimskih ve~erih so se ljudje
skrbno pripravljali na bo`i~ in
prazni~ne dneve, molili so,
obiskovali jutranje ma{e - jutranjice, zorn’ce, gospodinje so pekle
kruhe, potice, pospravljali so
hi{ne
prostore,
okra{evali
“boghov” kot, peli, brali
Mohorjeve knjige, koledovali in
vo{~ili sorodnikom, sosedom in
bli`njim.
V tem ~asu godujejo sveta
Barbara (4.12.), sveti Miklav`
(6.12.) in sveta Lucija (13.12.).
Barbara je ena od {tirinajstih
pripro{njic v sili. Umrla je
mu~eni{ke smrti. Upodobljena je
s stolpom, kelihom in hostijo. Po
legendi naj bi jo o~e zaradi njene
lepote zaprl v stolp. Po o~etovi
volji naj bi se omo`ila s
kraljevi~em Fabricijem in `rtvovala bogovom. Na skrivaj je sprejela kr{~ansko vero in je oboje
odklonila. S ~ude`i je mnoge
spreobrnila, samo o~e je
pobesnel in ji sam odsekal glavo,
takoj zatem pa ga je ubila strela. Iz
te
legende
izvira
njeno
zavetni{tvo; v zvezi s stolpom in
kelihom in hostijo, v zvezi z njeno
nasilno smrtjo in naglo smrtjo
njenega o~eta pa so se k njej
zatekali vojaki, rudarji, zidarji,
ranjenci, vsi, ki jim grozi hitra
smrt. Rudarji so imeli njen kip v
rovih ({e danes ga vidimo v
muzejskem delu premogovnika v
Velenju) in pri`igali sve~ke, kadar
je kdo izmed rudarjev te`ko umiral.
Svetega Miklav`a najbolj poznajo
otroci. Nosil je darove na
predve~er - to je 5. decembra. V
glavnem je bilo to suho sadje:
krhlji, klojci iz jabolk in hru{k,
slive, orehi, le{niki, kak{en bonbon - cuker. Manj{i kosi zimskih
obla~il, kot (rokavice, nogavice,
{al) so bili redko darilo. Obvezen
dar so bila tri sve`a jabolka. Po
legendi je namre~ Miklav` tri siroma{na dekleta re{il sramote, ko
jim je pono~i skozi okno potisnil
tri jabolka, ta pa se zjutraj spremenila v tri zlate kepe. Z doto (s
kepo zlata) so se lahko poro~ila.
Na podobah Miklav` tri jabolka
nosi s seboj. Je zaveznik siro-

8

ma{nih, {tudentov, mornarjev,
mlinarjev, drvarjev. Miklav` je
hodil s parkeljnom od hi{e do
hi{e, pridnim otrokom je nosil
darove, porednim pa {ibe. Parkelj
je s svojo stra{no in grdo
pojavnostjo otroke spodbujal, da
so pridno molili in v zameno
dobivali darove.
Sveta Lucija je zavetnica vida (o
njej sem `e pisala, glej: Ob~an, 23.
december 1998), najbolj znana pa
je po stolecu, ki so ga mo`je za~eli
delati na njen dan in z njim od{li
prepoznavat k polno~nici coprnice v vasi. Na njen dan so s plastmi ~ebule napovedovali tudi
vreme prihodnjega leta. Na
posamezno plast ~ebule so stresli
{~epec soli, zbrali so jih dvanajst,
kar pomeni vse mesece v letu.
Naslednji dan so napovedovali
vreme: tista plast ~ebule, na kateri
se je sol raztopila, je pomenila
moker in de`even mesec, neraztopljena sol pa suh mesec.
Bo`i~ je prvi od treh svetih
ve~erov (poleg novega leta in
treh kraljev). Na predve~er bo`i~a
so skrbno kuhali, pripravljali,
pekli bo`i~ne jedi (kruhi, potice,
meso, koline, klobase, vino),
o~istili so hi{ne prostore in
okrasili boghov kot1: ... @e bo`i~ni
ve~er je imela lep. Toma`, ki je
njen fant, ji je pri{el pomagat krasit bo`i~no drevo. [e dva prijatelja je pripeljal s seboj.
Peli so ter po~enjali take nor~ije,
da so se jim smejali vsi in ve~er je
potekel kakor blisk. Z njim je {la k
polno~nici; spremljal jo je tudi od
polno~nice in komaj ga je
odpodila, da se ji ni vsilil {e v
posteljo. Na samo sveto no~...
Jezus, kakor bi ne bilo dovolj
drugih
dni!2 Ampak, do
polno~nice je veljal post! Bo`i~ne
dobrote so lahko jedli {ele po
polno~i oziroma naslednji dan.
Dan po bo`i~u, 26. decembra,
goduje sveti [tefan. Cerkev ga
ima za prvega mu~enca. Postal je
zavetnik konj in `ivine nasploh,
ker je nadomestil neko bo`anstvo, ki je indoevropskim ljudstvom3 varovalo konje in `ivino.
Umrl je nasilne, mu~eni{ke smrti.
Na ta dan so nesli (in {e je tako
danes) sol in vodo blagoslovit v
cerkev. Blagoslovljeno sol so
doma stresli nazaj med ostalo sol,
naslednji dan pa so jo dali tudi
doma~im
`ivalim
(kravam,
volom, svinjam, kuram...) da so
bile, poleg dru`ine, pred boleznijo varovane tudi `ivali. Vodo pa

so imeli ~ez leto v hi{i in jih je
varovala pred hudim neurjem,
to~o, strelami. Z njo so (in {e)
pokropili tudi mrli~a v hi{i,
`upnik pa z njo blagoslovi tudi
hi{ne prostore. Treba je poudariti,
da se v adventnem ~asu ni smelo
veseliti ali plesati. S [tefanom se je
za~elo veselje in plesi: Na
[tefanovo je bila pri Rolu (opomba avtorice: gostilna Rola v
Vitomarcih) muzika. Cigula je
igral na harmoniko, Cik pa je
glodal po goslih. Seveda ni bilo
tako, kot je tam, kjer igrajo pravi,
a plesati se je vendarle dalo.
Ma{irjanko sta igrala ~isto dobro,
le bolcar jima ni {el prav, polko
pa sta tudi urezala, da je bilo
veselje. Janke so frfotale po zraku.
Kocuvan je celo tolkel s peto po
tleh. To je bilo v modi neko~ in
mlaj{i, ki se radi postavijo s {imi
plesom, so se mu smejali. Vrtel je
Cilo divje po hi{i, jo v~asih nosil
okrog sebe, da ga je prosila, naj
neha in divjal, dokler godca nista
nehala. Okrog polno~i je bilo `e
precej veselo v kr~mi. Ko sta
godca po~ivala, so fantje peli.
Dekleta so nekaj ~asa mol~ala, ko
pa se jih je oprijelo vino, so se
zbrale okrog mize in zapele tudi
one.
Veselej{e so se pozibavale z zgornjimi deli teles ali pa so mahale z
rob~ki. Fantje so utihnili.
Prisluhnili so, le tu pa tam je
kateri pritegnil svoj bas.4
27. decembra goduje Janez evangelist. Med apostoli je bil Jezusu
najljub{i. Vse svoje `ivljenje je
oznanjal ljubezen. Neki Grk je
pred Janeza postavil ~a{o zastrupljenega vina in mu rekel, da
sprejme kr{~ansko vero, ~e ga
spije in ostane `iv. Janez je vino
blagoslovil in ga brez {kode spil.
Legenda pripoveduje, da se je iz
~a{e izvila strupena ka~a. Zato sv.
Janeza upodabljajo v~asih s kelihom in ka~o, v~asih pa tudi z
orlom, kar je prispodoba evangelija, ki ga je napisal. Na ta dan
so nesli (in {e nesejo) v cerkev
blagoslovit vino, ki se zato imenuje jan`evec. Navada je bila, da so
blagoslovljeno vino nato doma
zlili nazaj v sode, polovjake. Ko pa
ji je mati zapretila s tepenjem, je
vstala, vzela steklenico jan`evca
in {la v cerkev. Po ma{i je {e licitirala cerkveni sede`, da bi ji ne
bilo treba v cerkvi stati. Doma je
narezala tanke ko{~ke kruha, ga
po{kropila z jan`evcem, osolila z
blagoslovljeno soljo in odnesla vse

skupaj `ivini, a tudi ljudje pri hi{i
so morali pojesti vsak po en kos,
da se bodo lep{e {telali.5 Jan`evec
so v Slovenskih goricah dobili od
gospodarja tudi vini~arji. Na
vzhodnem [tajerskem kro`i od
roke do roke kupica “`egna
svetega Jan`a” preden se `enin in
nevesta poslovita od hi{e in
odideta k poroki. Steklenico vina,
z ro`marinom okra{eno, nesejo
tudi v cerkev, da jo po poroki
duhovnik blagoslovi.
Blagoslovljeno vino poskusijo
`enin, nevesta in vsi svatje pred
oltarjem. Med gostüvanjem je
jan`evec ves ~as na mizi.
28. decembra je dan nedol`nih
otrok. Spomin nedol`nih otrok
sloni na evangelijskem poro~ilu,
ki pravi, kako so se modri trije
kralji ob vrnitvi iz Betlehema
ognili ponovnemu sre~anju s
kraljem Herodotom. Ko je
Herodot videl, da so ga trije modri
prevarali, se je razjezil in dal v
Betlehemu in okolici pomoriti vse
de~ke stare okrog 40 dni, hkrati
pa se je bal za prestol, saj je bilo
napovedano, da se bo rodil
Kristus kralj. Preprosta razlaga
tega dne je, da se otroci s tem, ko
tepe`kajo odrasle, vsaj enkrat na
leto ma{~ujejo odraslim za
udarce, ki so jih ~ez leto od njih
sami dele`ni. Naj pri tej razlagi
dodam, da mi je na Kozjanskem,
to~neje v Podsredi, va{~anka
pripovedovala, kako je bila neka
deklica najbolj vesela in zadovoljna, ko je “na{ibkala” `upnika in
u~itelja.6 Prvotno niso tepli otroci,
ampak odrasli mo`je in fantje,
predvsem mlada dekleta, godna
za mo`itev. Do poldneva so
okrog hodili otroci, s tepe`kanjem oziroma pametvo so si
zaslu`ili denar, po poldnevu pa
fantje oziroma odrasli, najraj{i
zve~er: ...Zve~er se je nameravala
naspati, toda okrog enih so jo `e
zbudili fantje, ki so pri{li na
pametvo. Pretepli so jo, da jo je
vse bolelo. Na pametvo so vse
Slovenske gorice iz sebe. Ljudje se
pretepajo, kolikor se morejo. Niti
zaljubljenci si ne prizana{ajo. To
je Francka dobro ~utila, zakaj
Toma` jo je premlatil, da se mu je
obra~ala v postelji, kakor snop na
gumnu. Ko so od{li eni fantje, so
pri{li drugi ali eni huj{i od
drugih. Tako je {lo do jutra,
potem pa so si za~eli podajati
kljuke otroci. Z dolgimi {ibami in
koroba~i so bezgali med bajtami,
rili s strganimi ~evlji po snegu ter

Ob~an - 31. januar 2001

spravljali v svoje malhe kruh,
sadje in denar, zakaj ljudje dajejo pametjakom razli~na darila.
Vsak od teh otrok pa je tudi dobro
udaril. Dolo`il je, kar se je {e
dalo, da so bili boki deklet vi{njevi
od udarcev. “Bog vam daj veselo
pametvo in sre~no novo leto!” so
kri~ali otroci. ^e jim pa kje niso
hoteli odpreti, so govorili: “@elimo
vam `alostno novo leto! Naj vam
Bog po{lje nesre~o k `ivini!”7
Udarci s {ibo na ta dan so
prina{ali blagoslov in rodnost,
zato so jih mlada dekleta
potrpe`ljivo prena{ala.
Na novega leta dan so fantje
hodili po hramih vo{~it novo leto:
“Veselo novo leto vam `elim. Naj
vam koko{i dobro nesejo, naj se
vam krmljenke lepo redijo, pri
goveji `ivini pa vam naj gre vse
po sre~i!”8 Neporo~ena mlada
dekleta so metala proti vratom

~ez rame ~evelj z `eljo, da gredo v
naslednjem letu od hi{e kot
neveste. Ampak konica ~evlja je
morala biti obrnjena k vratom.
@eleli so si, da na prvi dan novega leta prag prvi prestopi mo{ki,
`enske so prina{ale nesre~o. Ta
dan se mora{ izogniti vsemu neugodnemu in neprijetnemu in
po~eti samo tisto, kar je ugodno
in prijetno, da bo tudi ~ez leto
ostalo tako.
Zadnji sveti ve~er, poleg bo`i~a in
novega leta, so trije kralji - 6. januarja. Trikraljevski koledniki so
na predve~er, 5. januarja, hodili
od hi{e do hi{e pet trikraljevske
kolednice, pesmi o treh kraljih.
Na vrata so s kredo zarisali znak G
M B kar pomeni za~etnice imen
treh kraljev, ki so {li v Betlehem z
darovi obiskat novorojenega
Jezusa, zravem pa so pripisali {e
letnico obiska. S tremi kralji se je

zaklju~il ~as napolnjen z vo{~ili,
dobrotami, darovi, dobrimi `eljami, vse za prihajajo~e leto. Staro
leto se je tako zaklju~ilo, ~arobnost praznikov polnih dobrot je
minila in ~lovek je za~enjal nov
`ivljenski krog z upanjem na
dobro in bolj{e. Ob prebiranju
tega ~lanka si bomo tudi mi `e v
vsakdanjiku in enkrat sredi poletja za`eleli bo`i~a, plesa in
pametve.
1

To je kot v hi{i - veliki sobi, v
katerem je Kristusovo razpelo z
dvema pobo`nima slikama: na
desni Srce Jezusovo in na levi Srce
Marijino.
2
Ignacij Koprivec, Kmetje v~eraj in
danes, Lenart 1939, str. 15.
3
Ljudstva, ki govorijo indoevropski
jezik: slovanski (tudi slovenski), germanski, romanski, gr{ki, albanski,
baltski, keltski, armenski, iranski,
indijski.

4

Ignacij Koprivec, Kmetje v~eraj in
danes, Lenart 1939, str. 16.
5
Isto tam, str. 17.
6
Terenski zapis Jelke P{ajd na avdio
kaseti {t. 8, 7.11.2000, Podsreda.
7
Ignacij Koprivec, Kmetje v~eraj in
danes, Lenart 1939, str. 17.
8
Ignacij Koprivec, Kmetje v~eraj in
danes, Lenart 1939, str. 13.

Literatura:
Niko Kuret, Prazni~no leto
Slovencev, Ljubljana 1989.
Vera Schauber, Michael Schindler,
Svetniki in godovni zavetniki,
Ljubljana 1995.
Leksikon Cankarjeve zalo`be,
Ljubljana 1988.
Jelka P{ajd, besedilo zlo`enke o
razstavi Pri{li so z zvezdo, trije
kralji, Podsreda 2000.
Ignacij Koprivec, Kmetje v~eraj in
danes, Lenart 1939.
Jelka P{ajd

SKRBIMO ZA ^ISTO IN ZDRAVO OKOLJE
leta v leto manj divjadi, zajec je `e
prava redkost, fazanov je samo {e
za vzorec, srnjad pa je tudi v
upadanju. Vzrok so predvsem
agrotehni~ni ukrepi ({kropiva),
ki sejejo strup v na{e okolje.

^e ne bomo vsi skupaj poskrbeli
za ohranjanje ~istega in zdravega
okolja, bomo sami in na{e okolje
postali `rtve umiranja na obroke.
Konrad Bezjak

SRE^ANJE
VETERANOV
Krmi{~e za fazane
Slovenski lovci se, tako kot
{tevilne druga organizacije
civilne dru`be, soo~amo z izzivi,
ki jih pred nas in na{e delovanje
postavljajo hitre spremembe v

Visoka pre`a

Ob~an - 31. januar 2001

dru`bi.
Prihod v novo tiso~letje prina{a
mnoge spremembe. Lovstvo jih
mora upo{tevati in se nanje odzivati. To ne pomeni, da moramo
zavre~i {tevilne vrednote, ki smo jih gojili
in tako veliko prispevali k ohranitvi divjadi
in naravnega okolja.
Lovci nismo samo
lovci. Na{e delovno
poslanstvo se spreminja, postali smo
varuhi narave, gojitelji
divjadi, skrbimo za
ravnovesje populacije
v naravi.
V ta namen urejamo
na{a lovi{~a, postavljamo solnice za divjad,
pripravljamo krmi{~a
za zimsko krmljenje
male divjadi, postavljamo visoke pre`e, s
katerih
opazujemo
prosto `ive~o divjad.
Ugotavljamo, da je iz

V zadnjih decembrskih dneh, 27. decembra, so se gasilski veterani
obeh gasilskih dru{tev na povabilo Gasilske zveze Destrnik ponovno
zbrali v gasilskem domu v Desencih. Sre~anja so se udele`ili tudi
predsednik GZ Destrnik Janez Irgl, poveljnik GZ Destrnik Marjan Irgl,
predsednik Sveta Podravske regije Franc Simeonov, pod`upan Branko
Zelenko, kasneje pa se je zbranim pridru`il tudi `upan Franc Puk{i~.
Povabljenim so razdelili simboli~na darila. Lepo je bilo na kratko
pokramljati in se spomniti starih ~asov. Zavedati se moramo, da so
ravno ti ljudje prvi stopili v gasilske vrste in pri~eli z vzgojo mlaj{ega
kadra v dobre in zavedne gasilce in gasilke, kakr{ne imata gasilski
dru{tvi v Desencih in Destrniku.
Nata{a @i`ek

Foto: Marjan Irgl

Slika: (prva vrsta od leve proti desni): Vinko Ro{kar st., Marija Horvat,
Terezija Kramberger, Terezija Holc, Janez @ampa, (druga vrsta) Janez Caf,
Ludvik Kumer, Alojz Fric, Sre~ko Kramberger, Milan Muraj, Konrad Berlak.

9

KMETIJSKI NASVET

REZ VINSKE TRTE

Rez vinske trte je tisto opravilo, ki ga vinogradniki opravljamo z velikim veseljem –
dobro seveda, saj pravijo, da je “reza~” hkrati
“bera~”.
Z rezjo vinske trte vzdr`ujemo obliko trsa, kar
omogo~a gospodarsko pridelavo grozdja,
fiziolo{ko ravnote`je med bujnostjo in rodnostjo in optimalno razporeditev mladik na
obstoje~i opori. Bujnost – rast uravnavamo z
obremenitvijo {tevila o~es. Pri bujnej{ih trtah
obremenimo mo~neje, pri {ibkej{ih manj.
Upo{tevamo tudi to pravilo: sorte trte z velikimi grozdi re`emo na kraj{e {parone kot sorte
z manj{imi grozdi.
Pri vinski trti razlikujemo stari les, enoletni in
dvoletni les. Stari les je deblo, krak in kordon.
Dvoletni les raste iz starega lesa, na njem je
enoletni rodni les. Enoletni les je lahko roden

ali jalov, imenujemo ga tudi rozga. Temeljno
pravilo: vinska trta rodi praviloma na enoletnem lesu, ki je zrasel iz dveletnega. Rozge iz
starega lesa praviloma niso rodne, so jalovke.
~ep – re`emo na eno oko
reznik – re`emo na dve o~esi
penjevec – re`emo na tri do pet o~i
{paron – re`emo do deset o~i
Najve~krat vzgajamo trto v dvokrako
gojitveno obliko, dva reznika in dva {parona.
Reznike pu{~amo vedno pod {paroni, saj so
nosilci rodnega lesa za naslednja leta. Vedno
pazimo, da trta ne podivja previsoko – nad
osnovno `ico so nosilci rodnega lesa za
naslednje leto (tam lahko trto naslednje leto

prikraj{amo). Re`emo 1 -1,5 cm nad o~esom,
rahlo po{evno od o~esa, da sok ne izteka po
njem. Na starem lesu stremimo za tem, da
naredimo ~im manj{o rano, zato odre`emo
~im pravokotneje na rast lesa.
[paroni morajo biti primerno debeli, ~e ni lesa
re`emo, samo na penjevce. Danes vedno bolj
stremimo k dobri kvaliteti vina, re`emo na
kratko oz. kraj{e kot so v~asih. Kratka rez
pripomore k bolj{i kakovosti vina, saj je

{tevilo mladik na trto manj{e, bolj{a je osvetljenost – ve~ sladkorja v grozdju, manj je
bolezni, saj je omogo~en bolj{i nanos fitofarmacevtskih sredstev.
Danes se veliko uporablja rez brez reznikov,
{paron pu{~amo na starih {paronih – tam, kjer
bi bil sicer reznik.
Rez mlade trte oz. vzgojna rez:
-ob sajenju je trta prikraj{ana na eno, danes
tudi `e na dve o~esi,
-v drugem letu trto prikraj{amo na dve o~esi,
-v tretjem letu jo prikraj{amo na vi{ino debla –
90 cm. Ob pletvi pustimo {tiri vrhnje mladike,
ostale oplevemo,
-v ~etrtem letu `e pu{~amo reznike in
{parone.
^e je mlada trta v dobrem kondicijskem stanju oz. dobri rasti in je stanje izena~eno po
celem vinogradu se lahko poslu`imo tudi
tako imenovane pospe{ene vzgoje, kar
pomeni, da `e v drugem letu trto prikraj{amo
na vi{ino debla.
Nata{a ^eh, in`.agr.

USTVARJALNA STRAN ZA NAJMLAJŠE

PAPIRNATI PRIJATELJI
Iz papirja lahko izdelamo
razli~ne okraske in igra~e.
Naredimo lahko celo nagajivega
klovna in ~rnega dimnikarja. Ne
verjamete?

3. S {karjami zare`emo po sredini spodnjega kraka.

POTREBUJEMO:
-obarvan papir kvadratne oblike
-{karje
-kola` papir
-lepilo
1. Papir prepognemo po diagonali. Ko ga razpremo, dobimo
sredi{~no ~rto.
2. Levi in desni krak zapognemo
proti sredini.

4. Kraka, ki sta nastala,
zapognemo v levo oz. desno
stran in vse skupaj obrnemo.

5. Trup je kon~an. Zdaj je na
vrsti domi{ljija. Iz kola` papirja
izre`emo
glave,
klobuke,
okraske…in izdelamo razli~ne
figurice:
klovna,
kuharja,
dimnikarja, princeso…

Simona Koletnik
Iz revije Zmaj~ek

10

Ob~an - 31. januar 2001

ZA OBLETNICE, SLOVESNOSTI,
POROKE ...
SLIKA PRAVO JE DARILO!
- TUDI NA OBROKE
POKLI^ITE:
02 / 757 17 17
041 / 346 - 859

OBVESTILO
Obve{~amo vse ~lane Dru{tva upokojencev Sv. Urban-Destrnik, da
de`uramo vsak ponedeljek od 13. do 15. ure.
Vsak, ki `eli postati ~lan dru{tva, naj pride v pisarno ali pa naj
pokli~e svojega predstavnika vasi; to je ~lan upravnega odbora, ki
zastopa va{o vas.
^lanarina za leto 2001 je 1.000 SIT. Ostali stro{ki na ~lana so 100 SIT.
Vzajemna samopomo~ ali posmrtnina, ki jo odvedemo v Ljubljano je
letos 750 SIT (svojci umrlega dobijo 28.000 SIT).
^lani dru{tva pla~ajo 1.100
SIT, tisti, ki so tudi ~lani
vzajemne pomo~i pa 1.850
SIT.
^lanarino morate pla~ati do
konca marca. Za informacije lahko kli~ete od 8. do 14.
ure.
Predsednica:
Julijana ^ernezel

OBVESTILO
Vse zainteresirane vabimo na kuharski te~aj “zdrava
prehrana”, ki bo v ~etrtek 15.2.2001, ob 11.30 uri v
Turisti~nem domu.

VABILO
@elite, da Destrnik postane sredi{~e turisti~nih dogajanj in
{e kakovostnej{ih prireditev in bi radi pomagali s svojim
znanjem in izku{njami ? Turisti~no dru{tvo Destrnik Vas
vabi v svojo sredino in na 20. ob~ni zbor, ki bo v soboto,
10.02.2001, ob 18.00 uri v dvorani gasilskega doma na
Destrniku. Vse, ki se boste odlo~ili v~laniti v dru{tvo,
prosim, da pokli~ete naslednje {tevilke, da vam bomo
lahko izdali ~lanske izkaznice:
Nata{a (753 28 71)
Franc (041 603 963)
Ivan (753 05 61, 031 502 562)
Lepo je `iveti v lepem in urejenem kraju !

Vabljene !

UPRAVNI ODBOR in
predsednik TD Destrnik
Ivan ZOREC

Dru{tvo kmetic

^eprav te ve~ ni,
spomin nate {e `ivi.

SPOMIN
V SPOMIN
Marjanu Satlerju
iz Trnovskega Vrha
(6. 5. 1965 - 21. 12. 2000)
so{olci
Ob~an - 31. januar 2001

12.januarja, mineva leto, odkar
nas je zapustil na{ dragi mo`, o~e
in dedek

FRANC HORVAT
iz Desenc
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu pri`gete sve~e
in se ga spominjate.
Z `alostjo v srcu: `ena Marija, h~erka Marjana z dru`ino
in sin Franci z dru`ino.

11

VZAJEMNA SLOVESNO PREDALA
DEFIBRILATOR

Vzajemna
zdravstvena
zavarovalnica je 15. januarja
2001 v splo{ni ambulanti na
Destrniku Francu [uti, dr.med.
slovesno predala defibrilator, ki
je pomembna pridobitev za
zdravnika, {e bolj pa za ob~ane
Destrnika, Trnovske vasi in
Cerkvenjaka, kjer delujejo
splo{ne ambulante pod vodstvom Franca [ute, dr.med., ob
pomo~i medicinske sestre
Majde Zemlji~.
Defibrilator sta predala namenu
direktorica poslovne enote
Maribor mag. Rosvita Sven{ek in
vodja poslovne enote Maribor g.
Oscar Salecl. Ob podelitvi so bili
navzo~i tudi vodja zastopstva
Ptuj ga. Til~ka [uman, direktor
ob~inske
uprave
Ob~ine
Destrnik Miran ^eh, `upan

Ob~ine Trnovska vas Karl
Vurcer,
`upan
Ob~ine
Cerkvenjak Jo`e Kramar in
patrona`ne sestre Nata{a Ljubec
(za podro~je Destrnika), Martina
Ganza @ele (Trnovska vas),
Milena Pavlica (Jur{inci) in
Marija Firbas (Cerkvenjak).
“Gre za enega od desetih polavtomatskih, bifazi~nih defibrilatorjev Heartstream FR 2, ki ga je
Vzajemna v okviru akcije
“Defibrilator re{uje `ivljenja”
podarila osmim izvajalcem
osnovne zdravstvene dejavnosti
po Sloveniji, Domu upokojencev Celje in Onkolo{kemu
in{titutu v Ljubljani. Podarjeni
defibrilatorji sodijo med sodobnej{e, delo z njimi pa je enostavno, saj omogo~a upravljanje
samo z dvema tipkama in nudi

celo vrsto dodatnih storitev.
Nekatere med njimi so denimo
mo`nost shranjevanja in zapisovanja EKG na digitalno karto,
samodejno testiranje aparata z
vizualnim in zvo~nim prikazom,
baterijsko napajanje ter osvetljen zaslon za spremljanje EKG
krivulje.
Defibrilator
Heartstream FR 2 je zaradi delovanja na osnovi tehnologije
bifazi~ne energije srcu prijaznej{i.”
Direktorica poslovne enote je
povedala, da bo podarjeni
defibrilator
omogo~il
zanesljivej{e re{evanje `ivljenj v
klju~nih trenutkih, ko smo {e
posebej odvisni od kakovosti
tak{nih naprav. Defibrilator je
pridobljen z donatorsko akcijo,
na katere so, kot je povedala, v

Vzajemni posebej ponosni, saj s
pomo~jo tak{nih akcij skrbijo za
dobro opremljenost slovenskih
zdravstvenih
ambulant.
Podarjeni pa so bili zdravnikom,
ki delajo v krajih, ki so precej
oddaljeni od ve~jih centrov, s
~imer so pove~ali mo`nosti
nudenja hitrej{e pomo~i z defibrilatorjem.
Zdravniku `elimo, da defibrilator ~im manjkrat uporabi za
potrebe o`ivljanja. Ob~ani pa
bodo vsekakor la`je spali, saj
vedo, da njihov zdravnik bdi
nad njimi ne le s prijaznostjo,
strokovnostjo in znanjem,
ampak s pripravljenostjo nuditi
re{evanje `ivljenj v trenutkih, ko
ima vsaka sekunda visoko ceno.
Tekst in foto: Nata{a @i`ek

PRILO@NOSTNE PO[TNE ZNAMKE
sedaj
smo
v
samostojni Sloveniji
izdali znamke, s
katerimi
smo
po~astili spomin na
ve~ kot 40 znamenitih
Slovenk
in
Slovencev.

Tako kot drugje po svetu tudi v
Po{ti Slovenije vsako leto
izdamo dve ali ve~ znamk ob
obletnicah
Slovenk
in
Slovencev, ki so tako ali druga~e
pomembni za na{o dr`avo. Do

12

To
serijo
letos
nadaljujemo s predstavitvijo treh literarnih ustvarjalcev :
Cankarja, Ketteja in
Tav~arja, v septembru pa bosta dobila
svoji znamki {e skladatelja
Lucijan
Marija [kerjanc in
Bla` Arni~ (v seriji
Umetnost). Znamki
iz serije Junaki

stripov, ki bosta
p r i k a z a l i
Kavboja Pipca in
Rde~o peso, pa
sta
posve~eni
karikaturistu
Bo`u Kosu ob
njegovi 70-letnici.
Prilo`nostna
po{tna znamka
iz serije Znamenite osebnosti, ki je iz{la 19. januarja letos je posve~ena
najve~jemu slovenskemu pripovedniku in dramatiku Ivanu Cankarju.
Motiv na znamki simbolizira naslov ~rtice
Skodelica kave, poslikava na skodelici predstavlja esej Bela krizan-

tema, vse skupaj pa
nas spomni {e na
roman Na klancu.
Znamko z nazivno
vrednostjo
107
tolarjev so natisnili
v Delu Tiskarni. 19.
januarja sta iz{li tudi
prilo`nostni po{tni
znamki posve~eni
Dragotinu Ketteju
in Ivanu Tav~arju.
PO[TA SLOVENIJE

Ob~an - 31. januar 2001