Poštnina plafr
Leto LXVHI
Od L nor. dalja
naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo BO din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6/ITL TeL 40-01 do 40-05
Angleško letalstvo
in njegov minister
Angleško letalstvo je bilo ob pričetku sedanje vojske v primeri z nemškim letalstvom dosti šibko. Toda v teku mesecev se je izoblikovalo v strašno orožje, ki se bojuje z nemško zračno silo ne brezupno in tudi ne z divjim, obupnim junaštvom, ampak z uspehom, ki ga priznavajo Nemci sami.
Tisti pa, ki je ustvaril veliko silo angleškega zračnega brodovja, je William Maxwell Aitken, baron Beaverbrook, ki je še pred sedanjo vojsko spadal med najbolj nepriljubljene figure javnega življenja. Toda v kratkih mesecih je dosegel toliko priljubljenost, da ne zaostaja mnogo v očeh javnega mnenja za Winstonom Churchillom. Sam je rekel: »Nihče ne bi tega verjel. Prav tako se mi zdi, kakor če bi mi prerokovali, da bom postal canter-burški nadškof.«
Lord Beaverbrook je otrok revne družine. Njegov oče je bil presbiterijanski pridigar v Nevvcastle v Kanadi. Poleg osmih drugih otrok je moral rediti še devetega, Maxa. Max je zapustil šolo z dokaj slabim uspehom. Pustil je torej učenje in se posvetil zavarovalni agenturi in je potoval po deželi kot agent, ki je ljudi zavaroval za življenje. Polagoma je pričel tudi igrati na borzi. Končno je dobil službo v Halifaxu pri nekem bankirju po imenu John Stairs, ki je prekupčeval z zemljišči. Kmalu se je pokazalo, da ima mladi Max za kupčijske stvari izreden dar in veliko spretnost. Njegov predstojnik ga je vzljubil in mu nazadnje v kupčijskih zadevah pustil proste roke, Beaverbrook je pričel kupčevati na veliko in njegova podjetnost je postala znana sirom dežele. S tridesetimi leti je bil že večkratni milijonar.
Leta 1906 se je poročil, toda tedaj je njegovo ime že zvenelo z nekakšnim pustolovskim prizvokom. Tisk in tudi finančni krogi so o njem govorili kot o človeku, ki pri pridobivanju denarja ni tenkovesten in ne pozna nobenih ozirov, ampak brezobzirno zasleduje le svojo lastno korist. Pozneje je Beaverbrook pravil, da so ga ti očitki zelo boleli, ker je sicer res pridobival denar, a je obenem skušal tudi skupnosti koristiti, Vsekakor se mu je njegova ožja domovina Kanada zamerila in odšel je v Anglijo v upanju, da mu bo javno mnenje tu bolj naklonjeno. Vrgel se je v politiko in leta 1910 je bil že izvoljen v parlament. Šest let pozneje se je močno prizadeval, da je Lloyda Georgea pomagal spraviti na mesto ministrskega predsednika.
Beaverbrook je medtem postal baronet, pa vseeno ni prav vedel, kaj naj počne s svojo podjetnostjo. Končno se je lotil časopisja in je po vojski kupil v Londonu »Daily Express«. Za njega je dal nekaj nad pet milijonov našega denarja. »Daily Express« je imel tedaj nizko naklado, razen tega pa je bila njegova uprava močno zadolžena. Beaverbrook pa je umel naklado povišati na 2,600.000 dnevno, s čemer je list postal eden največjih časopisov na vsem svetu. Ko je Beaverbrook kupil dnevnik, je bil le-ta zadolžen za 120 milijonov dinarjev. Toda Beaverbrook ga je tako dvignil, da je letno prinašal nad 60 milijonov čistega dobička.
Zviti lord se je za dvig naklade poslužil posebne zvijače. Vedel je, da na Angleškem, kakor tudi drugod po svetu ne govore posebno laskavo o velikih časopisnih založnikih. Zaradi tega je urednikom svojega lista dovolil, da so se v vsaki številki norčevali iz svojega šefa. Low, znani angleški karikaturist, ki je pri »Daily Expressu« letno zaslužil tri milijone dinarjev, ni opustil nobene prilike, da ne bi Beaverbrooka predočil v kar moč neugodni luči. Slikal ga je kot ptiča, kot žuželko, ali kot slona. Ko je neki dopisnik »Manchester Guardiana« Beaverbrooka silovito napadel, se je Beaverbrook takoj z njim telefonično zvezal in je pisca članka, nekega Hawarda Springa, takoj angažiral za svoj list, in sicer za uvodne članke ...
Poleg svojega dela kot založnik in izdajatelj časopisa pa je Beaverbrook dobil še čas, da je ustanovil politično stranko, da je bil svetovalec vojvode Windsorskega v njegovih zakonskih zadevah in težavah, da si je zgradil veliko žrebčarno in pridno gojil dirkalne konje, povrhu pa je še knjige pisal. Beaverbrook je zelo nadušljiv in njegovo naduho je zdravil dolga leta cel štab zdravnikov. Le-ti so ga pošiljali enkrat na Bermude in drugič v St. Moritz. Toda vsakokrat se je vrnil še z večjo naduho in še bolj žolčen in zagrenjen. Odkar pa je postal minister in drži v vsaki roki telefonsko slušalko ter zraven tega še narekuje pisma, v resnici nima več časa, da bi mislil na svojo naduho. Odkar dela po šestnajst ur dnevno, tudi nima več časa, da bi vabil veliko družbo na čajanke, kakor je to delal prejšnje čase. Zdaj povabi kar v svojo pisarno inženirje, graditelje letal in strokovnjake ter jim ponudi majhen prigrizek. Medtem pa se pridno posvetuje z inženirji in posluša njih poročila. V bistvu lord Beaverbrook prav malo razume o letalstvu in letalih, čeprav je osebno bil posestnik šestih potniških letal. Tudi se nikdar ni izvežbal v pilotiranju. Pač pa je njegov najstarejši sin Max navdušen le-
V Ljubljani, v soboto, dne 7. decembra 1940
Štev. 282 a
Cena 2 din
OVESEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Cek. rač.: Ljubljana
fit 10.650 za naročnino in štev. 10.349
za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-05 Podrui: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.
Maršal Badoglio odstopil
Za načelnika glavnega štaba italijanske oborožene sile je imenovan general Ugo Cavaglieri
V Albaniji traja grški pritisk na vsej fronti - Santi Ouaranta
in Argirokastro od Grkov zasedena
Rim, 6. decembra. AA. Štefani: S kraljevim odlokom je maršal Italije, Pietro Badoglio, na lastno željo prenehal bili šef generalnega štaba. Ugo Cavagliero, armadni general zaradi zaslug, ki si jih je pridobil v vojni, je z drugim odlokom imenovan za šefa generalnega štaba.
Maršal Badoglio je star 69 let. Ko je bil še zelo mlad, se je leta 1896. odlikoval v Afriki, leta 1911. pa v libijski vojni. Dokazal je svoje visoke sposobnosti za velikega vojnega šefa v svetovni vojni na italijansko-avstrijskem bojišču, ker je bil eden izmed njegovih uspehov zavzetje hriba Sabotina. Na tem hribu je odpor trajal 14 mesecev; hrib je branil mesto Gorico, ki so jo dan nato zavzeli Italijani. Leta 1917. je bil maršal Badoglio podšef generalnega štaba gen-eralisima Diaza im je mnogo pripomogel k pripravam za končno zmago. Badoglio se je s premaganim sovražnikom pogajal za premirje v vili Giusti. Po vojni je izvršil več pomembnih misij in je bil med drugim tudi italijanski veleposlanik v Riu de Janeiru.
Novi šef italijanskega generalnega štaba, Ugo Cavagliero, je znatno mlajši od svojega prednika. Star je 60 let. 2e takoj po višji vojaški akademiji je pokazal izredne lastnosti. Udeležil se je vojne v Libiji, leta 1914. pa je postal tajnik in neposredni pomočnik šefa generalnega štaba že iakoj v začetku vojne proti Avstriji. Po letu 1917. je postal šel operativnega oddelka v vrhovnem poveljstvu in igral odlično vlogo pri izvojevanju končne zmage. Zaradi izrednih zaslug je postal leta 1918. brigadni general. Nato je dve leti zastopal Italijo v mednarodnem vojaškem odboru. Pozneje je dal slovo vojski in se z uspehom posvetil industriji. Leta 1925. so ga (»klicali na začasno službovanje in je postal podtajnik v vojnem ministrstvu; to je ostal vse do leta 1928. Kot Mussolinijev pomočnik v ministrstvu vojske je posebno mnogo pripomogel k izvedbi pomembnih reform v kopenski vojski. Leta 1926. je postal senator, leto dni nato je pa napredoval za divizij-skega generala. Leta 1928. ga je kralj povzdignil v grofovski stan. Ko je zapustil vlado, se je ponovno posvetil industriji kot predsednik odbora v pomembnih tovarnah »Ansaldo« v Genovi. Od decembra 1937 je bil šef generalnega štaba v italijanski Vzhodni Afriki.
Santi Ouaranta fn Argirokastro zasedena
Atene, 6. decembra, t. Associated Press. Z vojaške strani je bilo nocoj potrjeno poročilo, da so grške čete včeraj proti večeru vkorakale v Santi Q u a r a n 1 a (Porto Edda). Toda glavne čete še vedno stojijo pred mestom. V Santi Quaranta so grške čete zajele mnogo vojnega materiala, topov, strojnic, motornih vozil in streliva. Samo strojnic so našteli 500. Grške prednje čete so nadaljevale pot naprej po obalni cesti proti Hintari.
Danes opoldne so prve predstraže vkorakale tudi v Argirokastro in bo proti večeru zasedba mesta po grških četah verjetno že končana. Zastopnik vojnega ministra je pojasnil, da so grška uradna poročila zelo previdna in ne poročajo o zasedbi kakšnega kraja tako dolgo, dokler ni položaj grških čet v novi postojanki vsestransko zavarovan.
Zastopnik vojnega ministra je nadalje pojasnil, da so tudi boji na severnem odseku Grkom prinesli znatne uspehe, ker so grške čete z bajoneti v rokah naskočile Mokro planino ter pogorje
K a m i j a , od koder so pregnale sovražnika in nove postojanke zavarovale.
Italijanske čete se bodo poskušale organizirati na novi črti, ki se bo na obali naslanjala na majhno ribiško pristanišče H i m a r a , v sredini na kraje Te pel en i (pred Argirokastroni) in K I i s u r o (pred Premetijem), na severu pa verjetno na E i b a s a n.
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 6. decembra. AA. Uradno poročilo št. 182 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi:
V Albaniji je sovražnik z uporabo čet, ki jih je pritegnil z drugih meja, nadaljeval svoj pritisk, posebno proti našemu levemu krilu. Naše čete so izvedle protinapad. V boju so čete divizij »Arezzo« in »Venezia« zaslužile vso pohvalo. Naša letala uspešno napadajo prometne zveze in zbirajoče se čete ter obsipavajo sovražnika z bombami in s strojniškim ognjem. Vsa naša letala so se vrnila.
Črne srajce v Albaniji
Rim, 6. decembra, t. Associated Press. Na merodajnih mestih potrjujejo, da bodo odpravljene večje edinice fašističnih vojaških edinic (črnosrajč-nikov) v Albanijo, da tamkaj podprejo odpor italijanske vojske in pomagajo organizirati obrambno črto.
Grška poročila
Atene, 6. decembra, t. Atenska agcncija: Poročilo št. 40 grškega generalnega štaba pravi:
Na vsem bojišču so se nadaljevali srditi boji. Grške čete so na vseh odsekih napredovale v nove postojanke, posebno na srednjem in južnem odseku bojišča. Sovražno letalstvo je srdito napadalo, toda ni moglo zaustaviti grškega prodiranja:
Zastopnik propagandnega ministrstva je na konferenci tiska pojasnjeval grško vojno jx>ročilo ter dejal, da se na južnem odseku Italijani umikajo iz Santi Quaranta (Porto Edda) ter iz Argirokastra. Radijska postaja v Argirokastru ne deluje več. Grške edinice se nahajajo tik pred tema mestoma. V Santi Ouaranta so že prišle predstraže, glede Argirokastra pa še manjkajo zadnje uradne ugotovitve. Ob obali se Italijani umikajo proti mestu Himera. Na srednjem odseku pri Premetiju so Grki zajeli ujetnike in mnogo vojnega materiala. Na severnem odseku je bil hud topniški ogenj ves dan. Grške čete čistijo zasedeno ozemlje ln je sedaj vse ozemlje med Korčo in Pod-gradcem popolnoma očiščeno od sovražnika. Grško
letalstvo se z velikim pridom udejstvuje pri ofenzivnih operacijah in nadleguje sovražnika pri umikanju. Včeraj grško letalstvo ni imelo nobenih izgub.
Ameriški poročevalci o bojih pri Permetiju
Atene, 6. decembra, t. Associated Press: Poro čila z bojišč ne dajejo popolnoma jasnega pregleda. Pri Premetiju je bila razpršena cela italijanska divizija, ki je imela hude izgube. Grki so baje tukaj zasedli nekaj novih naselbin. Zajeli so tudi 6 topov s strelivom in so jih takoj obrnili ter streljali z njimi na prejšnje lastnike. Kolikor jc mo^ goče razbrati iz poročil z bojišča, bodo Italijani v dolini Vojuše postavili obrambne črte pri Kli-suri, kamor so se umaknili iz Premetija. Iz Santi Quaranta pa se umikajo v Himaro, ki je majhno pristanišče dobrih 50 km severno od Santi Ouaranta. Na severu silijo Grki, kakor pravijo zadnja poročila, naprej, da bi čimprej dosegli izvire reke Skumbe, kar bi jim potem olajšalo napredovanje do Elbasana. Vojni poročevalci grških listov so polni zaupanja v napore grške vojske, ki ima nalog, kakor pišejo, da se ne ustavi, da nasprotniku ne da miru in da ga žene naprej, medtem ko ima letalstvo nalogo, da ga stalno vznemirja, mu uničuje prevozne kolone in ceste ter mostove. Vendar pa strokovnjaki poudarjajo, da imajo Grki pred seboj nadčloveške naloge. Grški tisk je dobil navodila, naj poroča stvarno o dogodkin. Zanimivo je, kar poroča list »Hestia«, ki pravi, da bo grška vlada kmalu objavila »Belo knjigo« o predzgodo-v in i grško-italijanske vojne. V tej Beli knjigi bo grška vlada dokazala, pravi list, da so Italijani začeli s pripravami za vojni napad na Grčijo že pred 10 meseci, ko je bila poslana v Albanijo prva skupina 50.000 delavcev, da tamkaj grade cestc in druge naprave za izvedbo vojaških operacij.
Z naše meje
Ilelgrad, 6. doc. m. 0 današnjih krvavih bojih, ki so se odigrali na grško-italijanskib bojiščih, poročajo iz Bitolja: Ze od ranega jutra se je slišalo z bojišča okrog Podgradca močno topniško streljanje. Boji so biti zelo krvavi. Grške čete so zavzele korak za korakom posamezne strateške položaje. Razvili so se boji pred vasjo Lino na Ohridskem jezeru. Nekateri oddelki grških čet že korakajo po dolini reke Škumbe in prodirajo proti Cukusu. Prav tako prodirajo Grki po dolini reke Vojuše. Grške čete zavzemajo z velikimi napori in izgubami važne točke. Po zavzetju mesta Premeti korakajo grške čete po dolini reke Vojuše.
Sredozemsko bojišče
Maršal Badoglio
Admiral Simonetti o pomorski bitki pred Sardinijo
Rim, 6. decembra, t. Štefani: Vrhovni poveljnik italijanskega brodovja, ki se je pri Sardiniji srečalo z angleškim brodovjem, admiral Simonetti, je na svoji admiralski ladji »Trieste« sprejel časnikarje, ki so si mogli ogledati vse edinice, ki so se bojev udeležile, da se na lastne oči prepričajo, da nobena teh ladij ni bila zadeta, izvzemši enega rušilca. Dal jim je izjavo, v kateri je med drugim dejal:
Imeli smo nalogo, da sovražne vojne ladje privabimo v območje naših velikih oklopnic »Vit-torio Veneto« in »Giulio Cesare«. Dve naši kri-žarki sta ta manever spretno izvedli in sovražno brodovje privabili za seboj. Toda naša oklopnica »Vittorio Veneto« je komaj imela časa, da je izstrelila nekaj salv, ko se je angleška oklopna križarka »Renovvn* z obema križarkama, ki sta jo spremljali, oddaljila in boja ni sprejela. Priznam, da je bil sklep poveljnika angleškega brodovja, admirala Sommervillea, popolnoma pravilen. Imel je polno vzrokov, da boja ni sprejel, kakor hitro sta naši oklopnici »Vittorio Veneto« in »Giulio Cesare« začeli streljati nanj. Na vsak način smo mi svoje operacije sijajno izvedli. Angleži sami pa so se prilagodili klasičnim predpisom pomorskega vojskovanja. Jaz sam osebno poznam admirala Sommervillea in ne morem verjeti, da bi bil on po tako viteški borbi sestavil poročilo, ki je polno neresnic.
(Italijanski admiral, ki se zelo viteško izraža o svojem angleškem tovarišu, je hotel jx>vedati, da je ogromna in moderna italijanska oklopnica »Vittorio Veneto« pomenila smrtno nevarnost za mnogo slabejšo angleško oklopno križarko »Renown« in da je zaradi tega angleški admiral pravilno ravnal po predpisih pomorskega vojskovanja, ko
se ni spustil v borbo z veliko močnejšimi edini-caini, ki bi bile njegovo ladjo brez dvoma uničile.)
V	Afriki
Nekje v Italiji, 6. dec. t. Štefani: Poročilo št. 182 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki pravi:
V	Severni Afriki 60 se vnele praske med pa-trolami pri Sidi el Baraniju. Sovražnik je vrgel nekaj bomb na Tobruk in ubil dve osebi, nekaj jih je pa ranil. Pri Solumu in Sidi el Baraniju ni bilo ne žrtev ne tvame škode.
Kairo, 6. dec. t. Reuter: Angleško vrhovno poveljstvo poroča, da v zahodni puščavi ni bilo nobenih sprememb. Na jugu so angleške patrole pri Galabatu preganjale sovražnika in zavzele eno njegovih strojnih postojank. Sovražnik je pustil za seboj orožje in municijo. Tudi pri Kaesali in na fronti v Keniji je bilo zelo živahno delovanje patrol, ki so bile uspešne za angleške čete.
Kairo, 6. dec. t. Reuter: Poročilo angleškega vojnega poveljstva se glasi: Naši južnoafriški bombniki so bombardirali sovražne motorizirane prevoze severno od Kassale. Ko so zmetali bombe, so sovražnikove čete obstreljevali s strojnicami. Druga letala so napravila obsežne izvidniške polete nad sovražnim ozemljem. Vsa letala so se vrnila na vzletišče.
talec, ki je študiral aeronavtiko in velja za letalskega strokovnjaka. Udeležil se je tudi bitke nad Dunquerquom in je odlikovan za hrabrost.
Angleži radi gledajo svojega »Beaverja« prav tako kakor Winstona Churchilla. Pač pa mu uradništvo očita, da hoče vse do najmanjših podrobnosti sam nadzirati in so večkrat njegovi sodelavci vsi iz sebe. Pravijo, da bi britansko cesarstvo zašlo v strahotno zmedo, če bi vsa ministrstva bila na ta način upravljana, kakor vodi Beaverbrook svoj resor. Tudi mu očitajo, da ničesar ne izda o svojih delih. A Beaverbrook ie na ta očitek odgovoril: »Moja naloga je, da izdelujem letala, pa ne novice.«
Dokler ni Beaverbrook postal minister za letalstvo, so bile posamezne panoge njegovega ministrstva v raznih rokah, tako da je za vsako odločbo bilo treba neštetih dolgih konferenc. Toda Beaverbrook je vse, kar se tiče letalstva, združil v svoji roki, na važna mesta pa je postavil strokovnjake. Kar je na Beaver-brooku torej najbolj zanimivega, ni morda to, di se je mož sam iz lastnih sil povzpel tako visoko, ampak da je razumel stari angleški proizvajalni stroj pognati do viška in ga na tej višini kljub raznim težavam tudi ohranil. To je zelo veliko, če pomislimo, da je lord Beaverbrook že precej v letih, pa je vendar postavil zgled izredne delavnosti in požrtvovalnosti za stvar svoje domovine, Dr. B. W,
Petain — Leopold—Goring
Madrid, 6. dec. t. List YA poroča iz Vir.hyja, da se bo maršal Petain v bližnji bodočnosti sestal z belgijskim kraljem Leopoldom ter z nemškim maršalom Goringom. Sestanku bo prisostvoval tudi francoski admiral Darlan.
List nadalje poroča, da so nemške čete že zapustile Versailles in da je vse pripravljeno za sprejem maršala Petaina, ki se bo tamkaj naselil že sredi meseca decembra. V Versailles se bo preselila tudi vlada.
Nemci v Parizu priprli uradnico ameriškega poslaništva
Washinglon, 6. dec. t. Associatcd Press. Državno tajništvo javlja, da so nemške oblasti v Parizu priprle uradnico ameriškega veleposlaništva v Parizu Mrs Deegan Po obstoječih poročilih je Mrs Deegan obiskovala nekatere znance v joči Cborrhc Midi v spremstvu nemških zastopnikov. Toda v četrtek zvečer je bilo od nekod sporočeno ameriškemu poslaništvu, da je Deegan »udobno pospravljena« in da se bo naslednji dan vrnila na delo. Toda Deegan se drugi dan na delo ni vrnila. Ameriško veleposlaništvo je podvzclo potrebne korake, da to stvar razčisti.
Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič
o zunanjem in notranjem položaju Jugoslavije
Belgrad, 6. dec. Snoči, 5. decembra, je bila v mestni posvetovalnici konferenca mestnih po-svetovalcev o raznih komunalnih vprašanjih in problemih mestne belgrajske občine Konference so se udeležili vsi svetovalci belgrajske občine, pa tudi predsednik vlade in zastopnik notranjega ministra Dragiša Cvetkovič, ki so ga svetovalci iskreno pozdravili.
Okoli osmih je prišel na konferenco predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Svetovalci z belgraj-6kira županom Jevremom Tomičem in podžupanoma inž. Kostičcm in Nedičem so ga sprejeli in pozdravili.
Konferenco je otvoril ob osmih zvečer župan Jevrem Tomič. Pozdravil je predsednika Cvetkoviča s prisrčno dobrodošlico.
Za Tomičem je prevzel besedo predsednik vlade in zastopnik notranjega ministra Dragiša Cvetkovič. Viharno pozdravljen je med veliko pozornostjo med drugim dejal;
V sedanjem mednar. položaju, ko divja okoli nas vojna, nastane vprašanje: Kakšen je položaj naše domovine, kakšen je položaj Jugoslavije? Ne da bi se spuščal v podrobnosti, vam lahko rečem: Po zaslugi pametne, premišljene in jasne politike, ki se ne vodi od včeraj na danes, politike, ki jo je najvišje mesto orisalo že pred ve.č leti, moremo, gospodje, reči, da je naš mednarodni položaj dober. Prestali smo mnogo težkoč in motenj, nismo jih še vseh prebrodili, toda prepričani smo, da bomo, ravnaje se po načelih, po katerih smo sc do danes ravnali, prestali vse krize in vse nevšečnosti, ki vladajo okoli nas, da jih bomo prestali v miru, in da nam bodo prizanesene y celoti vse nesreče.
Da smo mogli voditi takšno politiko in da jo moremo zlasti v teh trenutkih, se imamo v prvi vrsti zahvaliti našim notranjim razmeram, ki se od dneva do dneva vse bolj urejajo in ki jasno kažejo, da smo v vprašanjih, ki so splošnega značaja za nas vse, in kadar gre za najvišje koristi domovine, popolnoma soglasni i Srbi, i Hrvati i Slovenci. Po zaslugi te notranje politične konsolidacije in narodnega sporazuma z dne 26. avgusta lanskega leta lahko ugotovimo, da lahko mirno gledamo na vse dogodke od danes in jutri. Vidite, kolikšnega pomena je politika narodnega sporazuma. Ko se bo pozneje to važno politično dejanje presojalo, bomo šele tedaj njegov pomen premerili s pravim merilom. Šele tedaj se bo videlo, koliko pametnega in modrega se je storilo kljub vsej kritiki, ker se je v teh težavnih mednarodnih razmerah uredil ves kompleks notranjih vprašanj. Na vseh področjih in vseh mednarodnih odnosih se morajo vršiti dogovori in razgovori. Nadaljevali bomo tudi pri ustvarjanju novega sistema. O vseh teh odnosih lahko govorimo in se moremo dogovarjati, ali prepričani bodite, da ne bo s tem prav nič ogrožena naša varnost, ne naša neodvisnost in ne naša svoboda.
Še en razlog je bil, zakaj sem prišel na ta sestanek.
Ko sem pred kratkim sprejemal delegacijo delavcev, sem imel priložnost slišati, da tu med vami ni potrebnega razumevanja za njihove potrebe. Pri tej priložnosti so mi delavci rekli, da se na njihove želje in izjave gleda tako, da se ne ustvarja vtisk pri njih, da je to njihova skupna splošna hiža in da ta splošna skupna hiša mora ustreči njihovim potrebam. Obljubil sem jim, da se bom o tem informiral, in rekel, da imajo v današnji belgrajski občini samo prijatelje, neglede na to, komu pripadajo, delodajalcem ali delavcem. Obljubil sem jim, da se bom na tem sestanku prav o tem vprašanju pogovarjal, in da upam, da bom
pri vas našel popolno razumevanje in da bomo mogli vse te probleme, ki se tičejo delavskega sveta, skupno urediti.
Toda po drugi strani sem jim tudi s svoje strani izjavil, da v svojih željah in v svojem na-ziranju ne smejo uganjati demagogije, da morajo njihove želje sloneti na realnih dejstvih. Zakaj nič ni lažje, kakor graditi politiko na nezadovoljstvu, na tistem, kar je težko in negativno, tam, kjer so ljudje v stiski in žive v težkih razmerah, ter razvijati kal nezadovoljstva, kal sovraštva, kal, ki ruši in ki ne vodi k ničemur pozitivnemu. Takšna taktika ne more biti politika nacionalnega delavskega gibanja. Zakaj delavsko gibanje mora sloneti na načelu, ki je najsvetlejše in ki je edino možno, da namreč v harmoniji sodelovanja med delavstvom in kapitalom, v okviru naše države in v skladu z našimi razmerami, z našo gospodarsko strukturo iščemo rešitve vseh socialnih problemov. Prepuščajoč rešitev vsem, prepuščajoč v celoti vse doktrine drugim in iščoč v sodelovanju kapitala in delovne sile blagostanje našega narodnega gospodarstva. (Živahno odobravanje.)
Občina je tista enota, ki mora kot socialna ustanova par excellence tu sodelovati in to sodelovanje izvesti.
Delal sem skoraj 20 let v komunalni ustanovi v Nišu in zgradil to svoje delo na sodelovanju delavskega in delodajalskega sveta in posrečilo se mi je, da sem tam ustvaril dobre socialne razmere. Zato tudi v celoti razumem koristi malega človeka. Kljub temu nas to ni oviralo, da ne bi Niša dvignili v komunalnem pogledu, tako da lahko svobodno rečemo, da je naš Niš postal v zadnjih 10 letih vzor najnaprednejših mest v naši državi. Tisto, kar smo mogli tam napraviti, sem prepričan ,da moremo narediti tudi tu, tem laže, ker imamo občinsko upravo, kjer sede možje istega pojmovanja.
Danes je nadvse potrebno, da je narod zadovoljen, kajti samo zadovoljen narod more biti močan, krepak in odporen v velikih in odločilnih trenutkih.
Izvajanje predsednika Cvetkoviča so vsi poslušali pazljivo in ga večkrat prekinili z odobravanjem.
{ Pogreb Ljubomira živkoviča
r Bclgrad, 6. dec. m. Na tukajšnjem pokopališču so danes pokopali uglednega prvaka radikalne stranke Ljuljomira Živkoviča, bivšega ministra. Pogreba so se udeležili zastopnik kralja general Petrovič, vladni zastopnik pravosodni minister dr, Markovič, oalje bivši predsednik vlade Uzunovič, belgrajski župan Tomič, bivši ministri Miša Trifunovič, dr. Janjič, dr. Nikič, Velizar Jankovič in drugi. Radikalni glavni odbor so zastopali skoraj vsi člani in so bili navzoči dr. Ninčič, Bobič, Špadijer in drugi. Na pogrebu so bile zastopane tudi ostale politične stranke. V imenu radikalnega glavnega odbora se je poslovil od pokojnega ar. Ninčič. V slovo sta spregovorila tudi poslanec Špadijer in Milutin Stankovič. V pogrebnem sprevodu je bilo tudi več venccv, med njimi venec vodje staroradikalov Ace Stanojeviča.
Izjava bolgarskega A. D. »Hristo Botev« v Ljubljani
Potem ko smo bolgarski akademiki, zbrani na članskem sestanku dne 4. t. m., izmenjali med seboj misli o vprašanjih, ki so se v zadnjem času pojavila v časopisih o odnosih med Bolgarijo in Jugoslavijo, izjavljamo sledeče:
1.	Z največjim veseljem ugotavljamo, da sta kljub vojni na Balkanu oba bratska naroda ostala izven nje.
2.	Veselimo se, da so odgovorni činitelji Bolgarije in Jugoslavije demantirali vse ono, kar so nekateri poslanci govorili v bolgarskem parlamentu o odnosih med Bolgarijo in Jugoslavijo.
3.	Bolgarski akademiki v Ljubljani izjavljamo, da bomo kakor v preteklosti in sedanjosti tudi v bodoče delali za čim boljše spoznanje in zbližanje obeh bratskih narodov. Za dosedanje uspehe se najlepše zahvaljujemo vsemu slovenskemu narodu za prisrčen sprejem v bratski Sloveniji, kakor tudi za naklonjenost od strani gospoda bana, gospoda rektorja, Jugoslovansko-bolgarske lige in sploh vsega slovenskega naroda.
4.	Še enkrat izjavljamo, da se bomo izogibali vseh strankarsko-političnih borb, sodelovali pa bomo pri vseh kulturnih in prosvetnih organizacijah, ki imajo za cilj delo za čim večje prijateljstvo in sodelovanje.
5.	Naše ekskurzije za spoznanje življenja in narave lepe Slovenije kakor tudi številni obiski bolg.-jug. večerov, ki so bili vedno prisrčno in naj-pozorneje sprejeti, nam vlivajo prepričanje, da se bo v bodoče ideja zbližanja obeh bratskih narodov pri vseh še bolj okrepila.
Za bolg. akad. društvo »Hristo Botev« Georgi Peroslijski, predsednik, Nikola Baivarov, tajnik.
Vpliv kartelov na cene
Belgrad, 6. decembra. V zvezi s članki, ki so se v zadnjem času pojavljali v tisku o vprašanju delovanja kartelov in o njihovih cenah, je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo sledeče sporočilo: Poleg tega. da registrirani karteli prijavljajo ministrstvu za trgovino vsako izpremembo v njihovih medsebojnih pogodbenih odnosih, pa pred-lože deset dni pred sejo, na katere dnevnem redu je vprašanje izpremembe cen. ministrstvu kalkulacije in izčrpno dokumentacijo razlogov, ki jih vodijo pri izpremembi cen. Ta material s kalkulacijami takoj prevzamejo strokovnjaki za odgovarjajočo panogo in na podlagi njihovega mnenja izda ministrstvo potrebne ukrepe še prej, preden je sprejet sklep o cenah. Razen tega se mnenja ekspertov od časa do časa predlože skupaj z elaborati kartelov in referati ministrstva komiteju za revizijo kartelnih sporazumov, ki je bil ustanovljen pred letom dni. Ta odbor poda na temelju tega materiala morebitne naknadne predloge ministru za trgovino in industrijo o problemu cen vsakega posameznega kartela. Zaradi takšnega dela in sodelovanja ministrstva z odborom, je pri določenih kartelih preprečeno vsako poviševanje cen. pri tistih pa, ki so izvršili povišanje cen, pa je to dovoljeno le v najpotrebnejši meri. Na ta način je bilo od celotnega števila več kot sto prijavljenih kartelov le dvajsetim dovoljeno sledeče povišanje cen do konca oktobra letos v primeri s cenami v avgustu mesece
1939: Pri oseh 24%, pri svilenih nogavicah št. 6 04%, pri železu 48%, pri žicah in žičnih ekserjih 15 do 20%, za pletene žice 5 do 6%, pri hlačevini 26%, pri pesku in mivki 15%, pri vati 30 do 40%, pri litem železu 22.54%, pn pečeh in štedilnikih 22.90 do 26.46%, pri tehtnicah 21%, pri kablih 27%, pri opekah v Sarajevu 25%. pri superfosfatu 4.71 do 13.76%, pri firnežu 53.30%, pri papirju 22.14 do 27.90% itd. Ce se upošteva, da se je indeks cen na veliko v istem času dvignil za 54.5%, indeks cen rastlinskih proizvodov za 97.60%, indeks cen živinskih proizvodov za 45.40%, indeks cen industrijskih izdelkov pa za 42.90%, se vidi, da je bil dvig cen pri kartelih, pri katerih je sploh prišlo' do povišanja cen, relativno manjši od dviga cen na svobodnem tržišču. Kar se pa tiče tajnih kartelov, ki niso registrirani, pa izdaja ministrstvo vse možne ukrepe, da bi te kartele odkrilo in da bi proti njim ukrenilo primerno zakonske ukrepe. Z uredbo o kartelih imajo prav tako vse oblasti in javne ustanove dolžnost prijaviti take kartele. Sodelovanje zasebnikov v tem pogledu kakor tudi sodelovanje pri izvajanju kontrole nad pravilno izvedbo odobrenih kartelnih cen, pa ministrstvo zelo rado jemlje na znanje. To sodelovanje je toliko lažje možno nuditi, ker je kartelni register javen in imajo vse osebe možnost, da v delovnih urah ministrskih pisarn ugotove, kateri karteli so predpisano registrirani, kateri so člani posameznih registriranih kartelov, ki so predmet ugovorov itd.
Izseljenske vloge
Belgrad, 6. dec. AA. Državna komisija za izplačila izseljenskih vlog, ki deluje pri Poštni hranilnici, opozarja vse prizadete osebe, da je po uredbi o izplačilu izseljenskih vlog z dne 7. novembra 1939 skrajni zakonski rok za predložitev prijav Poštni hranilnici 31. december t. 1. Ce kateri izseljenci, vlagalci jugoslovanskih denarnih zavodov, ki so prišli pod stečaj v času od 1. januarja 1925 do 3. februarja 1931 doslej še niso predložili svojih terjatev in prijav, morajo to takoj storiti, najpozneje pa do 31. decembra t. 1.
(Iz državne komisije za izplačilo izseljenskih vlog.)
Cene surovim koiam
Belgrad, 6. dec. AA. Na podlagi odloka trgovinskega ministrstva za socialno politiko št. 7581 z dne 3. oktobra 1940 in na podlagi njunega pooblastila št. 10.577 z dne 15. novembra 1940 je urad za kontrolo cen določil te-le maksimalne cene surovi koži domačega porekla:
1.) Za govejo kožo vseh tež 23 din za 1 kg, za telečjo kožo z glavo in nogami 26 din za 1 kg,
Violinist Jan Kubelik umrl
Dne 5. t. m. je umrl v Pragi po vsem svetu sloveči violinist Jan Kubelik.
Kubelik se je rodil 5. julija 1880 v Mihlah pri Pragi. Njegov oče je bil vrtnar in muzikalieno talentiran. Sam je sina učil violine že od šestega leta njegove starosti. Prvič je nastopil star komaj osem let na javnem koncertu v Pragi, na katerem je igral kompozicije Wienawskega iu Vieuxtempsa tako, da je vsa publika postala pozorna nanj. Leta 1892 je bil sprejet na praški glasbeni konservatorij, ki ga je končal leta 1898 s sijajnim uspehom. S svojo violino še čisto nepoznan v velikem svetu, se je brez vseh sredstev podal na Dunaj, kjer pa je v najkrajšem času dosegel tak sloves, da je mogel dati več koncertov. Muzikalni kritik Richard Heu-berger je takrat zapisal v vsemogočni »Neue Freie Pressec »V srednjem veku bi bili Kubelika sežgali živega kot coprnika.« Podarili so mu violino Guarnerija, s katero je začel svoje prvo umetniško potovanje. Bilo je to leta 1899. V Budimpešti je imel tak uspeh, da je moral igrati celih 14 večerov, ki so vsakokrat bili polni. Takrat je v »Pester-Lloydu< zapisal Avgust Bahr: »Kubelik začenja tam, kjer drugi nehajo.« Nekaj časa pozneje pa je Max Kalbek zapisal v »Neues Wiener Tagblatt«: »Kubelik se je, kakor hitro je nastopil, dvignil nad violiniste vsega sveta.« Nato je prepotoval pokojni Kubelik Italijo, Romunijo, Španijo, Portugalsko, Belgijo. Skandinavijo, Francijo in Anglijo. V Londonu so mu podarili sijajno Stradivarijevo violino in ga imenovali za častnega člana londonske Filharmonije, ki je v tem pogledu zelo izbirčna. Ta akademija mu je tudi podelila Beethovnovo medaljo. francoska republika pa red častne legije. Od tedaj so na Kubelika kar deževali redovi vsega sveta. Seveda so Kubelika poklicali zdaj tudi v Ameriko. Tudi Rusija ga je sprejela z nezaslišanim navdušenjem, kar pomeni veliko, ker je muzika-lična kultura v tej državi od nekdaj na višku. Ceio Rubinsteina niso bili tako slavili ia car je Kube-
liku seveda podelil red sv. Ane I. stopnje. L. 1907 je prepotoval Kubelik iz Amerike Avstralijo in Novo Zelandijo. Ta turneja je trajala celo leto. Igral je dvestodvanajstkrat. V Newyorku je imel na enem večeru 5325 poslušalcev. Potem je šel v Južno Ameriko. Seveda je zaslužil ogromne honorarje in je leta 1910 mogel kupiti za silno visoko vsoto violino, ki je znana pod imenom »Empero«, ki skupaj z »Messie« in »Allard« predstavlja tri najboljše Stradivarije sveta. Leta 1920 in 1921 je Kubelik v osmič prepotoval Ameriko, potem Anglijo, v začetku leta 1923 pa je dal pet koncertov v Pragi, kjer je igral svoje prvo lastno delo »Četrti koncert v Cmaggiore«, ki ga je kritika označila kot eno najbolj uspelih del moderne glasbe. To delo in še druga njegova dela so nastala med svetovno vojno, ko je ves čas bival v Pragi in si tako pridobil ime dobrega kompozitorja. Leta 1922 se je Kubelik preselil v Opatijo, kamor je prišel z 88 kovčegi. Kupil je od nemškega magnata vilo »Ro žalijo«. Od tod je zopet prepotoval ves svet in je napravil leta 1929 v osmih mesecih nad 52.000 kilometrov. Da! je koncerte v Bombayu, Delhiju, Lucknoiu, Kalkuti, Madrasu in Kolombu. Pred sekto Parzijev, ki zelo ljubijo muziko, je igral Kreu-tzerjevo sonato in Mendelsohnova dela. Potem je prišel Kubelik na Japonsko, od tod pa v južno Afriko, kjer je igral tudi pred Kafri. Ti so bili edini, ki ga niso priznali, češ da je ples z godbo, ki so ga igrali pred njim, lepši od njegove glasbe. Jan Kubelik je bil prvi muzik, ki je zasigural svoje roke. Banko, ki je to zavarovanje izvršila, je imela veliko število sej. Izračunali so, da ima vsak prst različno vrednost, in sicer variirajo vrednosti prstov na obeh rokah od 90.000 francoskih frankov do 751.000. Celo levo roko so ocenili na 1,111.000 frankov, desno pa na 829.000 frankov; obe roki tore 1,940.000 frankov, nakar je bil Kubelik tudi dejansko zavarovan.
Kubelik je .večkrat koncertiral tudi y Ljubljani
za telečjo kožo brez glave n kratkim nogami
31 din za 1 kg, za kožo juncev z glavo in nogami 23 din za 1 kg, brez glave in s kratkimi nogami 26 din za 1 kg, za konjsko kožo 18 din za 1 kg, če je krajša od 220 cm od 200 do 210 cm, za 10% cenejše, od 180 do 199 cm, za 20% cenejše od 150 do 179 cm za 30% cenejše, koža žrebet pa za 40% cenejše. Vsa goveja koža 60 din za 1 kg, suha telečja koža 70 din za 1 kg, razpeta goveja koža, suha, 82.50 din za 1 kg.
2.)	Cene, navedene v točki 1., veljajo za pariteto franko vagon Belgrad, za dravsko banovino pa za pariteto franko vagon Ljubljana.
3.)	Pri prevzemanju kože brez soli se ima odšteti kalo pri govejih kožah za poletne mesece 15%, za zimske 12%, pri telečjih kožah pa za letne mesece do 10%, za zimske do 7%.
4.)	Tako ugotovljeni osnovni ceni, ki velja za trgovce s surovo kožo in za predelovalce, lahko trgovci dodajo na račun svojega brutto zaslužka 10% pri goveji, telečji in junčji koži, 2—0% pa pri konjski koži.
5.)	Banske uprave bodo določile po navodilih urada za kontrolo cen cene kože po čl. 2. uredbe, pri čemer bodo vzele za osnovo po tem sklepu določene cene surove kože.
Ta sklep stopi v veljavo, ko ga razglase Službene novine. — Iz urada za kontrolo cen.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 6. dec. b. V Zagrebu je včeraj pričel z delom hrvaški kmetijski prosvetni sabor, ki razpravlja o vprašanjih kmečke kulture. Posebno pozornost je vzbudil govor Ruoolfa ller-coga, predsednika Kmetske sloge, ki je govoril o prosveti na vasi.
Osjek, 6. dec. b. Davi ob 6.45 so justifi-cirali razbojnika Bogdana Radivojeviča, ki je izvršil roparski umor nad trgovcem Kohnom in njegovo ženo in ju oropal za 9100 din.
Zagreb, 6. dec. b. Na predlog banske komisije za nadzorstvo cen je ban predpisal na področju banovine Hrvatske nove cene italijanskemu rižu. Cena rižu znaša za predelovalce 12 din za kloigram. Trgovci na veliko lahko pribijejo efektivne prevozne stroške, občinsko trošarino in največ 5% brutto zaslužka, trgovci na drobno pa poleg efektivnih stroškov še občinsko trošarino in največ 20% brutto zaslužka. Knor bi prekršil določene cene, bo strogo kaznovan.
Mestni uradniki v Zagrebu prosijo božičnico
Dne 4. t. m. je zagrebškega župana obiskat«, deputacija uslužbencev zagrebške mestne občine ter ga prosila, naj bi jim po vzgledu drugih mestnih občin bila izplačana božična nagrada, in sicer zaradi težavnih sedanjih razmer. Prav te dni je Subotica svojim uslužbencem izplačala celo mesečno plačo za božičnico, pa tudi zagrebška mestna podjetja so svojim uslužbencem izplačala celo plačo za božič. Zupan je dejal, da bo prošnjo predložil mestnemu svetu.
Glasilo dr. Puca obsoja dr. Korana
Poročali smo že, kaj je ukrenil eden (zmed voditeljev slovenskih radikalov, g. dr .Korun, ki je 6 4 pristaši stopil v tabor ministra g. dr. Markoviča. Glasilo dr. Puca »Slovenska beseda« o tem ukrepu Korunove petorice prinaša članek pod značilnim naslovom: »Za skledo leče . . .« V članku hudo obsoja to dejanje ter ga med drugim takole označuje: »Eno'je gotovo, da so si gospodje s to deklaracijo in opredelitvijo potegnili močno črto čez 6Voje »napredno« mišljenje in da nimajo niti najmanjše pravice sklicevati se na kakršna koli gesla, ki bi le malce cikala na slovensko naprednost... Na tak konjunktumi način 6e ne more koristiti naprednemu življu Slovenije. Ta skok čez bariero našega gibanja ., je razgaljil politično kvaliteto teh posameznikov. Zato tej akciji lahko nadenemo žig kon-junktume poteze. .. ter ji ne pripisujemo nobene politične pomembnosti, ker smo globoko prepričani, da bo naletela na nasprotni strani na pomilovalno presojo, pn naprednih Slovencih pa na najostrejšo Kritiko...«
Napredovanje učiteljic in učiteljev
Belgrad, 6. dec. m. Napredovali so tile učitelji in učiteljice v Sloveniji: v 5. skup. Bogomir Fegic, Ljubljana, Antonija Albreclit, Mekinje, Zofija Pe-terlin, Ljubljana, Justina Medved, Maribor, Anton Baša, Velje, Franjo Lavrič, Zalog, Justina Proliš, Št. Jur, Amalija Kecelj, Ljubljana, Martin Stante, Celje, Karel Kočar, Cankova, Klotilda Likar, Ljubljana.
V	6. skup. Friderik Hogler, Št. Florijan, Leopoldina Breže, Pečice, Frančiška Gumilar, Lipovci, Marija Trtnik, Moravče, Josipina Arnšek, Slov. Bistrica.
V	7. skup. Jurij Breže, Pečice, Bogomir Zadek, Dob, Milena Močnik, Libeliče, Marija Gabrovšek, Razvanje, Ljudmila Hude, Semič, Milan Vrtačnik, Črnomelj, Berta Erker, Mali Slatnik, Avgust Kra-vos, Vinica, Peter Kompoš, Tržič, Marija Kotnik, Moravče, Lidija Miklavec, Makole, Antonija Perčič, Laško, Marija Prah, Vurberg, Ludvik Rutar, Lesce, Angela Sekirnik, Oplotnica. Marija Ferbinc, Loko-vec, Nada Slokan, Trbovlje, Štefanija Sok, Sv. Marjeta, Ivan Dodič, Gorje, Viktor Bajde, Slatina-Ra-denci, Frančiška Gombač, Brezovica, Elizabeta Janko, Gor. Sušica, Darinka Japelj, Kranj, Alojz Ker-melj, Sv. Florijan, Pavlina Korbar, Slatina-Radenci, Friderika Mihelič, Sv. Lenart, Julija Pintar, Preska, Franja Presnik-Conč, Zdole, Vera Ferluga, Marija Snežna, Marina Bidovec, Kranj, Natalija Vrtačnik, Dobova, Agneza Cverlin, Št. Vid, Vladimir Dermota, Turjak, Franc Ankele, Veliki Podlog, Viktorija Zmavc, Trbovlje, Ivana Zabukovec, Bloke, Katra Lavrin, Laško, Marija Makarovič, Lučine, Stane Ponikvar, Toplice.
V	8. skup.: Gabrijel Sudar, Št. Jurij; v 9. skupino: Neža Petrove, Ljubljana, Pavla Zazula, Šent Vid; Gizela Štibler, St. Jurij; Frančiška Erjavec, Studenec, Lidvina Avbelj, Zalog; Gertruda Toros, Črna; Marija Šušteršič, Sv. Križ: Roza Bohinc, Globoko; Jože Gaber, . Zagorje; Alfred Grobler, Carjmarje; josipina Gunčar, Raka; Frančiška De-beljak, Kamna gorica; Stanislav Jerman, Št. Jernej; Feliks Jug, Preloka; Ivana Kavčič, Šenarjeta; Ivan Kocbek, Čemšenik; Elizabeta Krištof, Izlake; Helena Krušič, Bukovščica; Pavla Mazi, Moškanj-ci; Boleslav Petrovič, Budinci; Julijana Perhavc, Poljane; Ivana Slapar, Smlednik; Vinko Ukmar, Dravograd; Franc Čamernik, Olimlje: Stane Časi, Svetinje; Adela Bajec, Selo pri Jugoru; Ivana Gruden, Stična; Jože Koncilja, Dobrnič; Angela Rozman, Besnica; Antonija Antloga, Solčava.
Marija Bobič, Turnišče; Srečko Božič, Svinje; Marjeta Branisel, Št. Jurij; Ljudmila Glavnik, Cve-no; Anton Gorjanc, Trstenik; Ivana Kavčič, Sto-piče; Marija Kafou, Rečica ob Savinji; Ivanka Novinec, Gorica pri Gornjem gradu. Ljudmila Panželj, Veliki Gaber. Alojzija Cater, Stogovci. Ivan Juh, Nova Štifta; Karel Kos, Ruše; Jožefa Toroš. Potoki pri Tuhinju; Ciril šter, Božakovo; Avrelija Klcmcnčič, Moravče; Matilda Klamer,
Križevci; Brigita Avguštin, Tišina; Ljudmila Bor-se, Prečna; Konrad Veršič, Senovo; Ivan Vodopi-vec, Golo; Ivan Grašič, Podstenice.
Marija Drohnič, Krog pri Murski Soboti; Vera Erker, Tišina, Franc Jalem, Žužemberk, Majda Juvan, Št. Jur; Valerija Kobal, Sv. Tomaž; Krista Pipan, Dev. Marija Brezje pri Mariboru; Anton Ra-dej, Senovo; Matilda Raner, Podzemelj; Marija Ter-nik, Št. Jur; Marija Ahnik, Štogovci ;Ana Bučar, Vuzenica, Rafaela Demšar. Rovte; Verena Kozjek, Leskovec; Ivana Kulovec, Sv. Marjeta; Vera Mal-nar, Brdo; Franičška Opeka, Ajdovec; Frančiška Brodnik, Vel. Lašče; Zora Veber, Prihova; Srečko Dimec, Št. Janž na Vinski gori; Helena Košuta, Krka; Jožef Mthevc, Polje, Josipina Race, Dramlje; Friderik Rudolf, Pertoča; Doroteja Kiefer, Krašnja; Pavla Novak, Pinca; Lidija Primožič, Št. Jemej; Ludvik Bakoš, Sladka gora; Milena Žigon, Zagorje pri Kozjem: Marija Kopčavar, Železniki.
Terezija Velikonja, Dobje; Lojze Bidenič, Soteska; Marija Pristav, Čatež ob Savi; Miroslav Ložar, Št. Peter; Marija Benčina, Stari trg; Ema Grbec, Meža; Vladimir Bermec, Bloke; Leopoldina Zadel, Planina; Albina Zajec, Tepanje; Ljudmila Kac, Dobovec; Zora Lampret, Sv. Miklavž; Marija Lipičnik, Dobrna; Anica Medved, Svetinje; Alica Merkuž, Sv. Barbara; Leopold Merčun, Nemška Loka; Josipina Motoh, št. Jurij ob Taboru; Ana Musar, Dol pri Litiji; Ivan Plantan, Dobovec; Bogomir Sorko, Sv. Primož; Sofija Habjan, Sveti Jurij; Leopold Hrobat, Šmartno ob Dreti; Marija Štiglič, Št. Janž; Anton Šmitek, Horjul; Vera Urek, Sv. Florijan; Ida Trobec, Črni vrh; Marija Turk, Radmirje.
Božične brzojavke v Ameriko
Belgvad, 6. decembra. AA. Z odlokom ministrstva za ptt se dovolijo brzojavne čestitke za božič in za novo loto z določeno vsebino med JujiO" slavijo in USA, Kubo in Mehiko. Na teh brzojavkah se navede samo naslov sprejemnika, številka brzojavke in morda podpis. Po tem odloku je na razpolago 19 različnih besedil za te čestitke. Pošiljatelj si na pošti izbere eno izmed teh besedil in navede redno število teksta v svoji brzojavki. Te brzojavke imajo zelo znižane pristojbine. Tako znaša v odnosu do USA pristojbina 5 zl. lr. za brzojavko, ali 90 din, za Kubo 7.50 zl. fr. (z« Havano in Santiago; za druce pa 8.75 zl. fr.). za Mehiko 8.35 zl. fr. To čestitke se lahko pošljejo v času od vštetega 14. decembra do 15. januarja.
Zcmnnska vremenska napoved: Toplejše v vsej državi, posebno v južnih krajih. Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme. Ponekod bo dež in sneg.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in padavine,
Včeraj manj bomb na Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 6, dec. AA. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
V Juž. Atlantiku se je vnela pomorska bitka med neko nemško in neko britansko pomožno križarko. Angleška vojna ladja je hudo poškodovana. Neka podmornica je potopila štiri sovražnikove trgovinske ladje s skupaj 13.300 tonami Dve od teh ladij so vržene iz konvoja V noči, med 4. in 5. decembrom so nemška letala napadla London, Birmingham in Southampton. V vseh teh mestih so nastali manjši in večji požari. V toku včerajšnjega dne se je delovanje letalstva omejilo na posamične napade na London in na neke druge cilje južne in srednje Anglije. V noči od 5. na 6. december so nanovo napadla London in Portsmouth. Miniranje angleških luk se je nadaljevalo. Obrežne dalj-nostrelne baterije kopenske vojske in mornarice so uspešno bombardirale neki sovražnikov konvoj vzhodno od Dovra. V teku noči je nekaj britanskih letal letelo nad zahodnimi pokrajinami Nemčije. Bomb niso metala.
Celotne sovražnikove izgube so znašale včeraj 10 letal, šest med njimi smo jih zbili v letalskih bitkah. Sedem nemških letal pogrešamo.
Angleška poročila
London, 6. decembra, t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:
Ponoči je sovražnik manj napadal kakor prejšnje noči. Po polnoči so napadi popolnoma prenehali. Glavni napad je bil naperjen proti nekemu mestu na južni angleški obali, kjer je bilo vrženih veliko zažigalnih in razstrelilnih bomb in je bilo ubitih tudi večje število oseb, še več pa ranjenih. Na London je bilo vrženih le nekaj bomb in je število žrtev neznatno.
Pri včerajšnjih bojih je angleško letalstvo sestrelilo 15 sovražnih letal. Angleške izgube zna-
Česa ie zmožen židovski znanstvenik
Albert Einstein, avtor znane teorije, s katero je močno prevrgel dosedanje nazore o prostoru, času in energiji in je vplival zelo tudi na sodobno fiziko atomov, ima nagnenje, da rad preskoči iz polja na izkustvu temelječega znanstva na področje, ki je nad vso fiziko, in se spušča v razmišljanja o vprašanjih, ki jim ni tako kos, kakor je kos vprašanjem prirodnega sveta. Ker je Einstein 2id, zato ni presenetilo nikogar, da se ta znanstvenik, čigar teorija v gotovem pogledu doživlja odklanjajočo ali pa tudi le popravljajočo kritiko, ponaša s svojim protiverskim nazorom, saj so tudi njegovi rojaki žalibog po pretežni večini sovražniki vseh krščanskih tradicij. Je pa Einstein tudi zelo netakten in je v nekem nedavnem predavanju v Ameriki, kjer sedaj biva, predlagal, naj bi »vse izobraženo človeštvo zavrglo idejo osebnega Boga...« Težko da bi kakšen nežid tvegal tako izjavo v deželi in med narodom, ki je znan po tem, da visoko ceni in spoštuje krščanski verski nazor. Seveda se je po vsej Ameriki, ki je gostoljubno sprejela od nemškega narodnosocialističnega režima izgnanega znanstvenika, dvignil val ogorčenja zoper tega moža. Nadškof v Cincinattiju, mons. John Mac Nichalos, je v posebni izjavi ostro grajal netaktnost (milo rečeno!) moža, ki predlaga, naj bi se »vera v osebnega Boga opustila« v času, ko je predsednik Zedinjenih držav vse državljane pozval, naj prosijo Boga, da se usmili sveta in mu pošlje mir. Res se mora človeku smiliti mož, ki ga je Amerika gostoljubno sprejela kot slovečega znanstvenika, pa je sedaj napovedal vojsko zoper osebnega Boga, s čemer se je tako avtor re-lativitetne teorije povrh še hudo osmešil. Nismo vedeli, da je mož tako malo doma v duhovnih vedah, da smatra, da je glavni vzrok spora med znanostjo in vero ideja osebnega Boga. Tega menda do danes ni izrekel še noben znanstvenik, niti taki ne, ki so nasproti veri indiferentni. Kako naj bi tudi ideja osebnega Boga, ki je neskončni najobsežnejši ustvarjajoči um, nasprotovala načelom znanstva? »S stališča našega amerikan-skega državljanstva« — konča škof svoj protest — »in velikodušnosti, s katero ta velika demokratska unija sprejema begunce, kakor je Einstein, je ta begunec prekršil vsa pravila vljudnosti in srčne kulture.« Tako Mac Nichalos, mi pa bi dostavili, da bi Einstein bolj spadal v Sovjetijo kakor v Ameriko, zakaj tam bi našel vsaj nekaj tovarišev, ki enako »globoko« mislijo kakor on.
šajo 2 letali, en pilot je rešen. Ena sama lovska skupina »Spitfire« je sestrelila 8 sovražnih bombnikov.
Zasebni Reuterjev poročevalec poudarja, da je bil napad na »neko južno obalno mesto« zelo hud. Toda protiletalsko topništvo je izborno delovalo. Bombniki niso mogli meriti, marveč so pometali bombe kar na slepo. Škoda, povzročena na hišah in trgovskih zgradbah, pa je velika. Človeških žrtev pa ni mnogo in so bili prvi strahovi neopravičeni. V Londonu so bile porušene štiri stanovanjske hišice v okolici Ena bomba je zadela zaklonišče. Drugod so padle samo posamezne bombe, ki so jih trosili na slepo posamezni bombniki, ki so letali nad Anglijo
Včeraj je kralj Jurij osebno obiskal Portsmouth in Southampton ter se zanimal posebno za porušene delavske stanovanjske hiše in za ladjedelnice.
60 ladij iz Amerike
Washington, 6. dec. t. Reuter. Ameriški listi objavljajo, da so ameriške ladjedelnice sklenile v najhitrejšem času zgraditi za Anglijo 60 ladij po 10.000 ton. Za zgradbo teh ladij bodo zadostovale obstoječe ladjedelnice, tako da Angliji ne bo potrebno, da bi v Ameriki gradila svoje posebne ladjedelnice.
Vojna na morju
London, 6. dec. Reuler: Admiraliteta je izdala sledeče poročilo, Kr. oborožena trgovska ladia • Camavon Castle«, ki plove pod poveljstvom kapitana Hardija, se je včeraj snopadla v Južnem Atlantiku z neko tajinstveno hitro in zelo oboro-
ženo ladjo, ki je opremljena kot trgovska ladja. O borbi še niso prispele podrobnosti, vendar sc iz poročila vidi, da se je lila borba z velike razdal|e, ker je imela tajinstvena razbojniška ladja veliko brzino in se ni spustila v borbo iz bližine. Z obeh strani je prišlo do ostrega streljanja med borbo in so na angleški ladji porabili veliko streliva, da bi sovražnika prisilili na vdajo. Angleška ladja je bila lahko poškodovana in je bilo na njej tudi nekaj človeških žrtev. Najbližji sorodniki umrlih mornarjev bodo takoj obveščeni. Ni pa še znano, v kolikšni meri je poškodovana neznana tajinstvena ladja. Po zadnjih podatkih je ta ladja odplula z veliko brzino proti 6everu in se je hitro oddaljevala od kraja, kjer je potekala bitka.
London, 6. dec. AA. Reuter. Jugoslovanski parnik »Četvrti« (1937 ton) je neka irska patrolna ladja brez težkoč privlekla včeraj, v četrtek, v valencijsko pristanišče. Kapitan ladje in posadka 22 mož, ki so se morali vkrcati v rešilne čolne, ko je ladjo napadel neki nemški bombnik v nedeljo, so se izkrcali živi in zdravi. Irska patrolna ladja je privlekla jugoslovanski parnik, ker ni bil hudo poškodovan, le slabo vreme je njeno nalogo znatno otežkočilo.
Napadi na Nemciio
London, 6. dec. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Angleška bombna letala so ponoči bombardirala nekaj pristanišč na Nizozemskem in v Franciji ter letališča v od Nemčije zasedenih krajih. Med najbolj prizadetimi je pristanišče Rot-terdam ter oporišče za nemške podmornice Lo-rient v Franciji. Eno letalo se ni vrnilo. Zaradi slabega vremena angleško letalsko poveljstvo sinoči ni poslalo nobenih bombnikov nad Nemčijo, niti ni dovolilo vzleta lovskim vojnim letalom.
Reka - madžarska pomorska tuka
Napovedi italijanskih listov o velikih posledicah madžarsko-jugoslovan«
skega zbližanja
Rim, 6. decembra, b. Po informacijah nekaterih madžarskih poročevalskih agencij se mudi te dni v Budimpešti advokat Salvador Belassi z Reke, ki je kot predstavnik madžarskih podjetij do sedaj mnogo pripomogel k okrepitvi italijan-sko-madžarskega sodelovanja. Njegov obisk spravljajo v zvezo z organizacijo madžarskih paroplov-nih družb s sedežem na Reki. Ladje teh družb bodo plule pod madžarsko zastavo. Podobni poskusi za organiziranje madžarskega trgovinskega brodovja na morju so bili storjeni pred 20 leti, vendar pa uspehi niso bili takšni kot so jih nekateri madžarski gospodarstveniki želeli. Novi poskus pa daje mnoge upe, da se bodo končno madžarske želje uresničile.
Tukajšnji listi objavljajo poročila budimpe-štanskega »Esti Ujszaga« za skorajšnjo okrepitev italijansko-madžarskega gospodarskega sodelovanja na ta način, da se madžarska trgovina usmeri na Reko. Zaradi tega je omenjeni madžarski list zagovarjal potrebo okrepitve železniške zveze med Madžarsko na ta način, da se s sodelovanjem Jugoslavije zgradi dvotirna železniška proga od Djckenjesa do Sušaka in Reke. Z italijanske strani po informacijah »Esti Ujszaga« ne izključujejo
ff
Puščičasti križi
možnost, da bi se za razvoj madžarskih trgovinskih prevozov čez Reko uredila madžarske luške naprave, zlasti električna dvigala in skladišča s potrebnimi hladilnicami v luški coni, ki so jo Italijani že zdavnaj dali na razpolago Madžarski na Reki
V zvezd s skorajšnjo sklenitvijo madžarsko-jugoslovanskega pakta o prijateljstvu in z izmenjavo obiskov obeh državnikov poročajo italijanski listi iz Budimpešte, da madžarski politični krogi in tisk pripisujejo velik pomen nadaljneinu razvoju prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko. Zaradi tega v Budimpešti z velikim zaupanjem gledajo na diplomatsko delovanje, ki se je pričelo v smeri okrepitve miru na jugovzhodu Evrope in smatrajo, da bo prijateljsko sodelovanje med Madžarsko in Jugoslavijo predstavljalo izredno važen element miru in kon-solidiranja tega evropskega odseka.
Vzporedno s tem opozarjajo na zadnji govor bolgarskega zunanjega ministra Popova, ki je, kakor poudarjajo v Budimpešti, znatno doprinesel k pomiritvi Balkana in razčistil tudi odno-šaje med Bolgarijo in Turčijo.
Silf
Kako so hoteli s prevratom uvesti fašizem na Madžarskem
Pred budimpeštanskim sodiščem za varnost države stoji skupina »puščičastih križarjev«; to je madžarskih fašistov, ki so obtoženi, da so v drugi jx>lovici meseca julija 1940 hoteli nasilno izvesti prevrat na Madžarskem s tem, da bi bili ujeli regenta Horthyja in ga prisilili, da jim izroči oblast v svoje roke. Voditelj skupine je neki 31 let slari Kari Wirth, po poklicu tiskarski stavec, in poslanec puščičastih križev. Z njim vred stoji pred sodiščem še 23 drugih oseb, po večini zasebni nameščenci, delavci po tovarnah za orožje in municijo, ključavničarji, zobotehniki, poštni sluge in poduradniki in podobno.
Obtožnica pravi, da so obtoženci v dneh 15, 19. in 25. julija 1940 imeli tajne sestanke, kjer so se posvetovali, kako bodo v najkrajšem času prevzeli oblast na Madžarskem. Sklenili so, da bodo voditelja puščičastih križev majorja Szalasija osvobodili iz ječe, kjer se nahaja, da bodo nato ujeli regenta Horthyja, ga prisilili, da puščiča-stim križem izroči oblast. Sprejet je bil tudi po-drobnostni načrt o prevratu. Po tem načrtu bi bili izkoristili za svoje dejanje potovanje regenta Hortyja v Kendereš. V ta namen bi poslali 50 v vojaške uniforme oblečenih pristašev v tovornih avtomobilih in oborožene s strojnicami ter brzostrelnimi puškami na določena cestna križišča, kjer bi bili pričakovali avtomobil regenta Horthyja. Ko bi regentov avtomobil prihajal, bi se s tovornim avtom vrinili med motocikliste državne policije in regentov avto, medtem ko bi bil drugi tovorni avtomobil pritisnil od zadaj, da bi regent ne mogel zbežati. Na to bi bili postre-lili regentovo spremstvo obstoječe iz sedem oseb, ki so bile v načrtu z imenom označene. Regenta bi bili potem preoblekli v civilno obleko in ga v pripravljenem avtomobilu prepeljali na določeno mesto, kjer bi bil zastražen tako dolgo, dokler bi se neredi, ki bi bili nastali, popolrtoma ne polegli. Istočasno bi bila skupina drhgih oseb v oblekah visokih vojaških činov odšla v ječo, kjer se nahaja major Szalasy v Szeged, bi zahte-
vala, da se jim ta izroči, nakar bi ga bili pripeljali k Horthyju, ki bi ga bili prisilili, da mu poveri sestavo nove vlade. Po leh prvih dejanjih bi bile nadaljne skupine zasedle radijsko postajo, poštno poslopje in vsa ministrstva. Po radiu bi bili sporočili, da je regent poveril sestavo nove vlade majorju Szalasiju in je s tem ustanovljen nov režim »Hungaristov« ali madžarskih narodnih socialistov. Zarotniki so imeli na razpolago vse orožje iz tovarne za orožje pri Budimpešti. Zarotniki so sklenili, da bo vsak, kdor bi od teh načrtov kaj izdal, takoj usmrčen in da bodo tudi njihove družine iztrebljene. Kot izdaja se smatra tudi že dejstvo, da kdo ni izpeljal povelja, ki mu je bilo dano.
Amerika posodi Argentiniji 8 miliiard
Washington, 6. decembra. DNB: Zunanji minister Cordell Hull je na včerajšnjem posvetu s časnikarji izjavil, da je bil sprejet sklep, da se dasta Argentini dve posojili po 50 milijonov dolarjev (8 milijard din), ki naj okrepita vseameriško gospodarsko sodelovanje. Hull jc nato rekel, da je za Ameriko koristno, če se podpirajo valute držav latinske Amerike. Na vprašanje, ali bo Amerika storila kaj sličnegd v korist Angliji, je Hull odgovoril zanikalno.
Btienos Aires, 6. decembra. Zunanje ministrstvo potrjuje poročila iz Washingtona, da je ameriška vlada dovolila Argentini dve posojili po 50 milijonov dolarjev za ohranitev argentinske valute in za povečanje trgovinske izmenjave med Argentino in Ameriko. Oosjxxlarski odbor argentinskega senata je po dolgi razpravi sprejel načrt o zboljšanju argentinskega gospodarstva. Načrt bodo prihodnji teden predložili parlamentu. Kongres bo prihodnji teden obravnaval tudi načrt o ravnotežju v proračunu.
Roosevelt si ogleduje nova oporišča
Kingston, 6. decembra. AA. Reuter: Ko si je predsednik Roosevelt na Jamaiki ogledal letalska in pomorska oporišča, ki jih je Anglija dala Združenim državam v najem, je snoči zapustil Jamajko in odplul v neznano smer, Ko se je Roosevelt včeraj pripeljal s križarko »Tuscaloso« v pristanišče Kkvgston, se sploh ni izkrcal, čeprav je prišlo v pristanišče na tisoče ljudi, da ga pozdravijo. Opoldne sta guverner otoka Richards in njegova žena odšla na ladjo -Tuscaloso', kjer ju je Roosevelt pridržal na kosilu. Ko si je guverner skupaj z Rooseveltom ogledal oporišča, se je vrnil z nekim rušikem z Rooseveltovega rušilca v Kingston.
Saradžoglu v Solunu?
Berlin, 6. decembra, t. Associated Press: Nemško merodajno mesto ie na vprašanje, če je res, da je bil te dni turški zunanji minister Saradžoglu v Solunu, kjer se je srečal z grškim ministrskim predsednikom Metaxasom, odgovorilo, da teh poročil, ki so znana, ni bilo mogoče ugotoviti in da tudi ni nobenih inlormacij takšne narave, da bi morala Nemčija zavzeti stališče do tega obiska, če se je zares vršil v Solunu.
Angieško-turška trgovinska pogodba
Ankara, 6. decembra. Reuter: Tukajšnji krogi pripisujejo velik pomen novemu finančnemu sporazumu, ki je bil sklenjen med Anglijo in Turčijo. Ta sporazum ustanavlja posebne račune za promet pri izvozu in uvozu. Sedaj lahko »United King-dotn Cotrtercial Corporation« sklepa pogodbe o nakupu velikih količin živeža in surovin v Turčiji, kar se je prej odvažalo v drugo smer. Med pogodbami, ki bodo kmalu podpisane, je tudi pogodba o tem, da se Turčiji proda 22 lokomotiv in 650 vagonov.
Ouislingove težave
Stnckholm. 6. dec. t. (N7.Z) Švedski tisk poroča o atentatu na predsednika norv. vlade Q u i s-linga, ki je takoj v začetku norveških dogodkov predstopil na nemško stran in pod nemškim narzorstvom organiziral riorv. notranjo upravo. V Fredrikstadtu je bila vržena bomba na njega, ki pa k sreči ni eksplodirala. V Sorpsborgu je imel govor, pri katerem je prišlo do velikih neredov, in je morala policija, ki se imenuje »Hir-den« nastopiti ter vsem poslušalcem, ki so nosili »Proti-NS-znake«, iste potrgati. Vse mesto je bilo preplavljeno s plakati proti Quislingu, ki so ga imenovali »petoliznika«. Nemške vojaške oblasti prihajajo vedno bolj do prepričanja, da v roku, ki so ga dale Quislingu- da spreobrne Norveško, on tega ne bo dosegel in da bo treba njegovemu režimu napraviti konec. Quislinga bodo poklicali najbrže še v Berlin in če njegovo poročilo ne bo zadovoljivo, ga bodo odstranili in bodo Nemci vzeli upravo Norveške popolnoma v svoje roke.
Iz nove Romunije
Božična odredba papeža Pija XII.
Kakor smo že javili, je papež izdal odredbo, ki dovoljuje, da se, kjer to razmere sedanjega časa zahtevajo, more maša polnočnica ob spominu Kristusovega rojstva opraviti že prej zvečer. Ta naredba predstavlja Motu Proprio, kakor temu pravi uradni jezik papeževe kurije in vsebuje razen imenovane odredbe ali dovoljenja še željo, da bi na božični dan počivalo na bojiščih orožje, nikakor pa to ne pomeni pravega predloga vojskujočim se strankam. Papeževe besede so:
»Ker sedanja vojska ne seje uničevanja samo med bojujočimi se armadami, ampak hudo prizadeva tudi mirno prebivalstvo, mi v svojem očetovskem čustvu, ki ga gojimo nasproti vsem narodom, ne opuščamo ničesar, kar bi moglo prinesti vsaj duhovne tolažbe onim, ki zaradi vojske prenašajo trpljenje in stisko vsake vrste. Ko se bliža sveti Iiožič, nas tare misel, da se v mnogih krajih ne bo brez težav in nevarnosti mogla opraviti služba božja, ki se bere opolnoči s toliko pobožno ginje-nosijo krščanskih duš. V mnogih državah določa postava, da morajo zaradi nevarnosti nočnih letalskih napadov biti ugašene ali zastrte luči, da bi iiiusia ia vasi bile kolikur moč zavarovane pred
takimi napadi. Sicer upamo, da bosta vsaj v tej sveti noči in naslednjega dne bodisi po obojestranskem sporazumu, bodisi brez njega, vojskujoči se stranki sklenili neko premirje, da bi šum vojnega orožja ne motil razpoloženja nebeškega miru, ki se slavi ta čas v božjih hramih in da bi prelivanje bratovske krvi ne pretrgalo svetega veselja teh ur. Na vsak način pa odrejamo, da smejo v državah, kjer je zapovedana zatemnitev, škofje dovolili, da se v prestolnih in župnijskih cerkvah božična maša, ki se je doslej brala opolnoči, bere že. zvečer.
To dovoljenje smejo, tako določa papeževa odredba dalje, dati škofje tudi drugim cerkvam in javnim molilnicam, kjer se sme brati božična sveta maša. Duhovniki, ki bodo to božično sveto mašo brali, se morajo začeti postiti štiri ure prej, drugega dne pa smejo brati samo dve sveti maši po predhodnem postu, ki se začne opolnoči. Verniki, ki bodo tej večerni božični sveti maši prisostvovali, so zadostili zapovedi prisostvovanja sveti maši naslednjega dne. Verniki bodo tudi mogli pri tej večerni sveti maši prejeli sveto obhajilo, če so se prej po svoji izpovedi postili štiri ure. Ne bodo pa v tem primeru smeli prejeti svetega obhajila naslednjega dne.
5 novih nemških divizij
Budimpešta, 6. decembra, t. United Press. V vojaških krogih izjavljajo, da se je v zadnjih treh tednih peljalo mnogo nemškega vojaštva skozi Madžarsko v Romunijo. Številke ne imenujejo sicer nobene, toda po obsegu železniških prevozov računajo, da gre za 4 do 5 divizij, med katerimi je ena oklopna, ki so bile po zadnjih dogodkih prepeljane v Romunijo. V vojaških krogih pričakujejo, da pride še več nemškega vojaštva v Romunijo, kjer s$o že pridno začeli izvajati načrt o armadi 700.000 mož, ki jo hočejo nemški vojaški vaditelji izvežbati v kratkem času izključno iz romunskega moštva.
Tuje ladijske družbe razpuščene
Bukarešta, 6. decembra, b. Romunska vlada je pooblastila ministra za mornarico, da razlasti vse tuje ladijske družbe v Romuniji in da ukine njih delovanje. V celi vrsti protižidovskih zakonov so najvažnejši tisti, ki se nanašajo na čiščenje romunskih parobrodskih družb od židovskega kapitala in njihovega vpliva. Novi zakon pooblašča mornariškega ministra, da podržavj privatne ladijske družbe proti odškodnini 3% bonov, ki so izplačljivi v 5 letih. Ekspropriacija privatnih
ladijskih družb se mora izvršiti najkasneje v 30 dneh. Mornariški minister je dalje pooblaščen, da začasno najame ladje romunskih podjetij.
Dr. Mlaniu, Vajda Voevod in številni politiki beže na Madžarsko
Budimpešta, 6. decembra, t. Associated Press. V vladnih krogih ne zanikajo poročil, ki so bila objavljena v madžarskih listih, da sta namreč dr. Manili in Vaida Voevod, dva znana romunska državnika, ki sta oba iz Transilvanije, z.aprosila madžarsko vlado, naj jim dovoli naselitev na madžarskem ozemlju. Tudi mnogo drugih romunskih državnikov je že prišlo, ali še bodo prišli na Madžarsko, ker se v Romuniji ne čutijo več varne. Tudi nekateri romunski višji častniki so že pribežali na Madžarsko.
Smrtna kazen za upornike
Bukarešta. 6. decembra. AA. DNB. Vlada je objavila zakonski dekret, po katerem bodo hujskači in kolovodje uporov kaznovani s smrtjo. Premišljeno sodelovanje pri uporih bo kaznovano z dosmrtnim prisilnim delom. Osebe pa, ki jih ima v mislih ta zakonski dekret, ho sodilo |ioseb-no vojno sodišče, sestavljeno iz treh generalov.
„Gau Westmark".
Kako je bila Lorena odtrgana od Francije in priključena Nemčiji v okviru nove pokrajine skupno s Posaarjem
Berlin, 6. dec. t. (NZZ) Pokrajinski voditelj (Gauleiter) Biirckel je v Saarbriickenu javno objavil, da bosta Posaarjc in Lorena (Lptaringija) združeni v eno pokrajino (Gau), ki bo nosila ime »West-mark« (zahodna pokrajina), kakor je Avstrija dobila ime vzhodne pokrajine ali »Ostmark«. Uredba je s 1. decembrom stopila v veljavo. Pokrajine Po-saarje, Rheinpfalz in Lorena so združene v eno upravno pokrajino. Saarbriicken je glavno me6to nove We6tmarke. Zaradi te preureditve so se morali vsi prebivalci, ki so se izjavili, da so francoske narodnosti, izseliti. Politični voditelji so že prej odpotovali. Biirckel je dejal, da je tudi »francoska trdnjava, ki jo je prej predstavljal stolni kapitel škofije v Metzu« odstranjena s tem. da je bila škofija v Metzu ukinjena v sedanji obliki in dobi popolnoma drugo obliko in druge meje. Lastniki zemlje ia hii, k: so a lastninsko pravico pridobili v zad-
njih 20 letih in so orišli iz notraniosli Francijc, izgubijo to pravico	njihova zemljišča pa bodo dodeljena nemškim lastnikom, v kolikor jim že niso bila dodeljena. V Loreni je odstranjen tudi tako imenovani francoski jezikovni pas na ta način, da so bili francosko govoreči prebivalci spravljeni čez mejo v Francijo. Imeli so na izbiro, da se preselijo na Poljsko, toda vsi so »i izbrali Francijo, in nemške oblasti so jim šle na roko pri preseljevanju. Na izpraznjeno ozemlje bodo naseljeni sedaj Nemci. Žrtev, ki «o jo morali prizadeti doprinesti, je huda in boleča, je dejal Biirckel, toda bda je neizbežna, če hočemo v bodočnosti imeti jasno potegnjene jezikovne meje, meje, na katerih bo vendar enkrat zavladal mir med obema narodoma, ki sta žrtvovala že toliko in toliko svojih najboljših sinov v neprestanih borbah za svoje m«jc.
Qj0Apa>cLaMb/j0
Vprašanje preskrbe s kruhom
V zvezi z nedavnimi konferencami o preskrbi naših mest s prehrano objavlja belgrajska »>P:>olilika« zanimive informacije o porabi moke in kruha. Navajamo jih v naslednjem: Kaže, da je uvedba enotne ljudske moke dala dobre rezultate glede varčevanja. Po zbranih podatkih iz naših najvažnejših potrošniških središč je v teku zadnjega meseca poraba kruha radi uvedbe enotne ljudske moke kakor tudi zaradi prepovedi prodaje svežega kruha bila zmanjšana za 10 do 20%. To daje povod za upanje, da bi se s pomočjo še nekaterih podobnih ukrepov dala popolnoma zasigurati prehrana države do nove žetve izključno s pšeničnim kruhom. Novi ukrep bi bil v odredbi o zmanjšanju odstotka bele moke
pri mletju pšenice ali pa naj bi sc sploh prepovedala mletev bole moke za vse mline razen onih. ki so dobili posebno dovoljenje in ki bi dobavljali belo moko za bolnišnice in slične ustanove.
Ni gotovo še, če bodo ti ukrepi tudi uveljavljeni ali pa bo prišlo do drugih ukrepov, ki imajo tudi svoje zagovornike.
Uredha o mletju je najbrže dobila te dni svojo dokončno obliko. Pričakovati je, da bo v najkrajšem času objavljena. V Belgradu so že začeli prodajati mešano pšenično-koruzno moko in kruh, pa tudi koruzni kruli sani so začeli belgrajski peki prodajati v večjih količinah.
ki
Obremenitev industrije z dajatvami
Iz knjige »Industrija Jugoslavije 1918-1938«, bo v kratkem izšla, posnemamo o obremenitvi industrijske proizvodnje z davki naslednje podatke: prva številka pomeni vrednost same industrijske produkcije, druga številka pomeni obremenitev s posrednimi fiskalnimi dohodki, tretja pa prodajno ceno, v kateri je zaračunana produkcijska vrednost in pa tudi davčna obremenitev. Po strokah je slika naslednja: sladkor 291.7 , 586.6, 878.3, kvas 32.7, •>9 o 01.8, jedilno olje 149.0, 8.7, 181.4, čokolada
50.7,	8.7, 50.4, bonboni 40.8, 4.9, 45.7, oluščen riž
79.8,	13.0, 93.5, kisova kislina 32.6, 29.2, 01.8, pivo 115.0, 88.3, 204.1, alkohol 86.5, 207.6, 294.1, bencinska mešanica 00.5, tti.O, 127.1, petrolej 24.1, 39.1, 63.2, milo 95.8, 23.9, 119.8, soda 32.9, 10.9, 43.8, papir 254.2, 28.2, 282.4, obutev 230.4, 41.4, 271.8, cement 100.9, 112.1, 273.0, električna sila za pogon 1.215.1, 203.8, 1.518.9, električna sila za razsvetljavo 1.104.7, 88.4 in 1.193.1.	.
Skupno je znašala vrednost proizvodnje 4.0a8.4 milij. din, dočim so znašale fiskalne obremenilve 1.715.3 milij. din, tako da je prodajna cena narasla na 5.773.8 milij. din. Seveda obsegajo navedeni podatki samo del industrijske proizvodnje (okoli eno petino). Tako vidimo, da je proizvodnja obremenjena s 742.28% vrednosti.
Dobitki vojne škode
Pri naknadnem žrebanju dne 5. decembra so bili izžrebani še naslednji dobitki vojne škode:
serija	štev.	dobitek	serija	štev.	dobitek
5124	423	3000	5403	128	3000
5771	106	5000	6128	8-15	5000
6479	633	3000	6544	174	3000
6623	737	100000	7210	22	3COO
7384	221	5000	7711	818	5000
7789	593	3000	9053	391	5000
9118	735	5000			
Zasebni kliring z Grčijo, Na pristojnih mestih se proučuje vprašanje plačilnega prometa z Grčijo. Pričakovati je, da se bo uveljavil s 1. januarjem 1941 v prometu v Grčijo zasebni kliring in bi tako odpadle operacije, z. grškimi boni. ( (
Pogajanja z Romunijo tečejo povoljno m ie pričakovati, da bodo razgovori kmalu uspešno zaključeni.
Trgovinska pogajanja s Finsko. V sredo zvečer je prišla v Belgrad posebna finska trgovinska delegacija na pogajanja z našo državo. V četrtek dopoldne pa so so pogajanja že pričela. Gre za sklenitev nove trgovinske pogodbe, posebno naj se pa ugotove kontingenti za medsebojno izmenjavo. Finsko delegacijo vodi Tauno Jalanti, pomočnik načelnika eospodarskeaa oddelka ministrstva zunanjih zadev v Helsinkih, člani pa so Eino Energen, Por Oskar Helsten. Pavle Berkaš in Ha-neo Markula. Našo delegacijo pa vodi pomočnik zun. ministra g. Milivoj Pilja, člani pa so: Sve-tomir Lazarevič, dr. Rudolf Bičanič, Boško Djor-djevič, dr. Josip Kabas (delegat banovine Hrvatske), Kosta Ljubisavljevič. Milan Konstantinovič, dr. Šlobodan Karič in Bogdan Popovič.
Investicije nemškega kepitala pri nas. Kot smo že nedavno poročali, je sedaj urejeno vprašanje naših predvojnih dolgov (državnih, pokrajinskih in železniških), v kolikor so v rokah nem ških državljanov. Gre pri tem pa vsoto 250 mili jonov din. katero bi postopno izplačali nemškim upnikom. Kot sedaj pišejo hemški gospodarski listi, bo ta vsota porabljena za nemške investicije pri nas. To vsoto bo poločilo ministrstvo financ na poseben račun v dinarjih pri Narodni banki. Lastnikom obligacij bo konsorcij nemških bank izplačal protivrednost v markah, dočim bo dinarje porabil za financiranje investicij v naši
Zaradi kuponov nenostrificirnnih posojil, ta
ko Blairov, kakor Seligmana in stabilizacijskega posojila, ki so že dospeli v plačilo oklobra, novembra in decembra t. 1„ je obvestila Državna hipotekama banka v Belgradu, da ni prejela zaradi tega še ni-kakih navodil od ministrstva financ. Onim, ki so poslali kupone v vnovčenje, je banka odgovorila, da jih je sprejela v dopot. Kakor je lani šele koncc februarja ministrstvo financ izdalo rešitev zaradi teh kuponov, ki so zapadli v plačilo, kakor gori omenjeno, je verjetno, da se bo to zgodilo tako tudi letos, v kolikor ne bi bilo tozadevnih določb pri razpisu notranjega posojila.
Konopljino seme za Madžarsko. V Belgrad so dopotovali zastopniki madžarske tvrdke »Futura«, ki se bodo pogajali za nakup večje količine ko-nopljinega semenja.
Božičnica zasebnim nameščencem. Hrvatski listi prinašajo članek, v katerem se. zavzemajo za izplačilo hožičnice zasebnim nameščencem. Predvsem poudarjajo, da so ona podjetja, ki so svojim nameščencem že Izplačala ali pa še bodo izplačala božičnico v obliki trinajste plače, na boljšem kot ona podjetja, ki tega doslej niso storila. Z drugimi besedami pravijo, da socialno pravičnejši pridejo na slabše kot oni, ki doslej svoje socialnosti niso pokazali Tak odnos ni oportun. Listi končujejo svoj sestavek tako, da je pričakovati glede na dosedanje razumevanje banske oblasti, da bo tudi banska oblast s primernimi ukrepi podprla akcijo hrvaških zasebnih nameščencev.
Holding družba za prevzem podjetij. Pred nedavnim je bila osnovana na Hrvatskem posebna družba, skrajšano »Pohit«, za nacionalizacijo podjetij v območju banovine Hrvatske. Sedaj poroča agencija »Jugoslovanski kurir«, da se pripravlja ustanovitev slične družbe tudi za območje vRe ostale države, torej razen banovine Hrvatske, la družba bi imela iste privilegije kot »Pohit«. V Belgradu smatrajo, da je ustanovitev take državne družbe potrebna, ker se vedno hitreje menjajo lastniki gospodarskih podjetij v državi. — S tem
nastaja tudi za nas to vprašanje zelo aktuelno.
V Sloveniji imamo nekaj podjetij, ki bi prišla v joštev za nacionalizacijo, vendar jih ni toliko, da 51 bila za to potrebna posebna ustanova. Ker naravno od ustanove za vso državo ni pričakovati, da bi upoštevala naše zahteve v najpopolnejši meri, bi bilo umestno misliti na tako rešitev vprašanja pri nas, ki ne bi pomenila za nas odtoka kapitala in naj bi se poverila z izvajanjem sličnih nalog ena od že obstoječih denarnih ustanov pri nas.
Iz zagrebškega trgovinskega registra. Pri Na-šički, d. d. Zagreb, so bili izbrisani prokuristi: Hinko Bedenič, Julij Greiner, Zoltan Szoke, Mirko Reichsmann, Maksimilijan Freund, Ernest Lukač, Julij Gutman; vpisani pa: Slavko llič, Silvije Mi-helčič — oba iz Zagreba.
Nova delniška družba, V trgovinski register v Belgradu je bila vpisana delniška družba »Ta-laspapir« z glavnico 1 milij. din. Člani uprave so: predsednik inž. Nikodije Bogdanovič, člana llič fc Stojan in Peter Čuturlo, nadzorstvo tvorijo: Panič K. Ilija, Gramberg dr. Ferdinand in Nikola Stojanovič — vsi iz Belgrada,
Spomladni dunajski velesejem P,—16. marca 1941. Prireditev spomladnega dunajskega velesejma, ki bo od 9. do 16. marca 1941, bo v znamenju kmetijstva, saj bo večino razstav organiziral »Reichsnahrstamd«. Poleg tega bo razstava v prvi vrsti upoštevala potrebe jugovzhodnih držav glede kmetijskih strojev im orodja. Zaradi tega tudi pričakuje uprava velesejma veliko obiskovalcev iz jugovzhodnih držav. Poleg tega bo na spo-mladnem dunajskem velesejmu obilno zastopana nemška avtomobilska industrija, pa tudi industrija protektorata. Naravno je, da dunajski velesejem ne bo pozabil posebej podčrtati svoj dunajski značaj, zlasti pa bo pokazala najnovejše modne pridobitve ter izdelke umetnostne obrti. Zaradi tega bo tudi razširjena tekstilna skupina. Potrebno je zaradi velikega povečanja zgraditi tudi nove razstavne zgradbe, katero delo krepko napreduje.
Milanski velesejem. Ravnateljstvo milanskega velesejma nam sporoča, da bo spomladni milanski velesejem prirejen v normalnem obsegu od 12. do 7. aprila 1941. Namen Italije je pokazati, da industrijsko obrtno delo tudi v vojni ni zaspalo ki da je Italija zmožna še nadalje dobavljati v rednem trgovskem prometu jugovzhodnim državam velike-količine proizvodov svojega gospodarstva.
Aluminij za zobozdravnike. Norveškemu zobozdravniku z imenom Axel Danieslen se je posrečilo po dolgotrajnih poskusih iznajti tako vrsto aluminija, ki bo lahko služil namesto zlata za zo-bo-zdravstvo. Izumitelju se je posrečilo aluminijeve legure električno izolirati z navadnim oskida-cijskiin procesom. S tem je dobil aluminij veliko odpornost proti obrabi in koroziji. Nova snov bo dobra za vložke, krone, male mostove in podlage in bo nadomestil tako cenejši aluminij drago zlato.
Dne 6. decembra 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.10—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 6,603.083 din, na belgrajski borzi 6,990.000 din, od tega v markah 33.740 in 341.000 mark, v švicarskih frankih 103.862 in v dolarjih 1300. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 135.000 din. Ljubljana — nradni tečaji:
London 1 funt....... 174.57- 177.77
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00-44S5.00
Ženeva 100 frankov..... 1028.64-1038.64
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt.......215.90- 219.10
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00-5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1271.10-1281,10
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 100 mark...... 1772.00-1792.00
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem........ 41.65-42.35
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.95, London 15.70, Newyork 431, Bruselj 69.25 (nom.), Milan 21.725, Madrid 40, Amsterdam 229.50 (nom.), Berlin 172.50, Stockholm 102.75, Oslo 98.75 (nom.), Ko-penhagen 83.50 (nom.), Sofija 4.30, Lizabona 17.24, Budimpešta 85, Atene 3, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.15, Helsingfors 8.75, Buenos-Aires 101.375.
Vrednostni papirji Vojna Skoda;
V Ljubljani 447—448 v Zagrebu 445 denar v Belgradu 447.50 denar
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, agrarji 57-58, vojna škoda promptna 447—448, begluške obveznice 77—78, dalm. agrarji 70.50-71.50, 8% Blerovo posojilo 101 denar, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 6400 do 6500, Trboveljska 380 blago, Kranjska industrijska družba 136 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99 denar, agrarji 57 denar, vojna škoda promptna 445 denar, begluške obveznice 78 blago, dahn. agr. 71.75 blago, 6% šumske obveznice 71.75 blago, 4% severni agrarji 52 blago, 8% Blerovo posojilo 101 denar, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 6400 denar, Priv; agrarna banka 193 denar. Trboveljska 370-375 (370, 375), Sladk. tov. Bečkerek 700 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50 denar, vojna škoda promptna 447.50 denar (44S), begluške obveznice 77.50—77.75, dalm. agrarji 71.25 denar (71), 6% šumske obveznice 70.50 denar, 4% severni agrarji 51—51.25, 8% Blerovo posojilo 102 denar, 7% Blerovo jx>sojilo 96 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 198 denar.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Sombor. Rrž: bač. 340—342.50. Ječmen: bač., okolica Sombor 64—65 kg 355—360, srem. isto, spomladanski ne notira. Fižol: bač., beli 2% 445 do 450. Tendenca neizpremenjena. Promet majhen.
Cene živini in kmetijskim pridelkom
Cene živine in kmetijskih pridelkov v ljubljanski okolici dne 1. decembra t. 1.: voli I. vrste
9	din, II. vrste din 8.50, voli III. vrste 7—8 din, telice I. vrste 8—8.50 din, telice II. vrste 7—8 din, telice III. vrste 6 din, krave I. vrste 7—8.50 din, krave II. vrste 6—7 din, krave III. vrste 4 din, teleta L vrste do 10 din, teleta II. vrste do 9 din, prašiči Špeharji 14 din, prašiči pršutarji 10—11 dinarjev za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 14—16 din, zadnji del 15—17 din, goveje meso II. vrste prednji del 12—14 din, zadnji del 13—15 din, goveje meso III. vrste prednji del
10	din, zadnji del 12 din, svinjina 21—23 din, slanina 25 din, svinjska mast 28 din, čisti med 28 din, goveje surove kože 28—30 din, telečje surove kože 26 din, svinjske domače surove kože 10—12 din za 1 kg. — Pšenica 450— 500 din, ječmen 450—500 dinarjev, rž 450 dim, oves 400—450 din, koruza 450 din, fižol 500—700 din, krompir 150—175 din, seno 100—130 din, slama 60 din, jabolka I. vrste 800 din, jabolka II. vrste 600 din, jabolka III. vrste 400 din, hruške I. vrste 1300 din, hruške II. vrste 1000 din, hruške III. vrste 300 din, pšenična moka 500—900 din, koruzna moka 500—700 din, ajdova moka 650—9C0 din za 100 kg. — Trda drva 160 dinarjev za kub. meter, jajca 1.75 do 2 din za kos, mleko 3 din za liter, surovo maslo 32—48 dinarjev za 1 kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Krško dne 2. decembra t. 1.: voli I. vrste 9 din, II. vrste 8 din, III. vrste 7 din; telice I. vrste 9 din, II. vrste 8 din, III. vrste 7 din; krave I. vrste 8 din, I. vrste 7 din, III. vrste 6 din; teleta I. vrste 12 din, II. vrste 11 din; prašiči špeharji 16 din, pršutarji 14 dim za 1 kg žive teže. — Goveje meso 16 din, svinjina 20 din, slanina 26 din, svinjska mast 30 din, čisti med 26 din, goveje surove kože 20 din, telečje surove kože 22 din, svinjske surove kože 12 din za 1 kg. — Pšenica 3.50 din, ječmen 3 din, rž 3.50 din, oves 3.50 din, koruza 3.25 din, fižol 6 din, krompir 1.50 din, lucerna
I,25	din, semo 1 din, slama 0.60 din, pšenična moka do 9 din, koruzna moka 4.50 din, ajdova moka 6 din za 1 kg. — Trda drva 120 din za kub. m, jajca 1.75 din za komad, mleko 2.50 za 1, surovo maslo 48 din za kg. — Navadno mešano vimo pri vinogradnikih 10 din za 1, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 12 din liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Črnomelj, dne 3. decembra t. L: voli I. vrste 8.50 din, voli II. vrsle 7.25—7.50 din, voli III. vrste 6.50— 6.75 din, telice I. vrste 7.50—7.75 din, telice
II.	vrste 6.75—7.25 din, krave I. vrste 7.25—7.50 dinarjev, krave II. vrste 6.25—6.50, krave III. vrste 5—5.50 din, teleta I. vrste 11—11.50 din, teleta II. vrste 9—10 din, prašiči špeharji 12.50—14 din, prašiči pršutarji 12 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso II. vrste 14—16 din, svinjina 16—22 din, svinjska mast 26 din, goveje surove kože 28—29 dinarjev, telečje surove kože 30—31 din, svinjske surove kože 8—9 din za 1 kg. — Pšenica 3.75 do 3.85 din, ječmen 3.40—3.50 din, rž 3.70 din, oves 3.50—3.60 din, koruza 3.50—3.60 din, fižol 7 do 7.50 din. krompir 1.25—1.40 din, seno 1.10 din, slama 0.50 din, pšenična moka 5—9 din, koruzna moka 4.50—5 din za 1 kg. — Trda drva 95-100 dinarjev za 1 kub. meter,
Živinski sejmi
Živinski sejem na Vinici dne 2. decembra ti.
Dogon: 60 volov, 10 krav, 17 prašičev i.n 5 juncev. Prodanih je bilo: 20 volov, 2 junca, 5 krav in 12 prašičev. Cene: voli 8—8.25 din, voli za delo 8—8.50 din, junci za rejo 8 din do 8.50 din, krave 6—7 din za 1 kg žive teže. Mladi prašiči za rejo 200 do 250 din za glavo.
K današnji Garmen v Operi
Danes bo pela v glavnt vlogi »Carnien« naSemu občinstvu žp znana, pevka zagrebške opere — altlBtka E 1 z a Karlo v t e v a. - IstoCasno bo danes nastopil prvikrat v naši Opori bari-tonist Slovenec Ivan Ivanov. - Gostovanjo ln debut obetata gotovo zanimiv večer.
Koncert v proslavo praznika zedinjenja v Celju
Celjska pevska društva in Glasbena Matica so proslavila praznik koncerta 6 koncertom v mestnem gledališču. Na programu so bile večinoma slovenske vokalne in instrumentalne skladbe. Po državni himni, k« 60 jo zapeli vsi zbori, je nastopil Celjski Zvon pod vodstvom g. prof. Knapa. Prva pesem (Vodopivec: »Noč na Adriji) je bila podana ne. koliko nesigumo, kar gre deloma na rovaš preslabotnih 2. basov; zlasti 1. in 3, del pesmi sta visela v zraku, Druga pesem je bila boljša. Vse pohvale vredni pa so Tomčcvi »Vlahi«, ki jih je zbor podal vseskozi odlično. Tenorist g. Lipušček je zapel ob spremljevaciju klavirja Pavčičevo »Pred durmi« in Moniuszkov recitativ <z »Halke«. Pevec razpolaga z lepim, temeljito izšolanim — in kar je najvažnejše — v vseh legah mehko in prijetno donečitn glasom. Za pesmi je žel vseskozi zasluženo priznanje. Nato je nastopil moški zbor Oljka z Ocvirkovim »Kraljem Matjažem« in Griegovo »Novo zemljo«. Zbor je vodil g. Ciril Pregelj. Petje je bilo tako, kot smo ga vedno vajeni. 2e pred leti sem pisal o pomanjkljivostih zbora in takrat tudi povedal, kakšna je rešitev iz tega; zato nima smisla tega ponovno poudarjati. Čudno se mi le zdi, da je kritik nekega dnevnika našel toliko vrlin pri zboru in solistu. Seveda je treba pribiti, da pevovodje ne zadene nobena krivda, ker mu ni mogoče delati čudežev. — Navajam to le zato, ker se je pri pripravah za koncert poudarjala umetniška višina, ki da mora bili pri izvajanjih in je bil na primer neki manjši zbor iz mestne okolice odklonjen z motivacijo, da ga prireditelji ne poznajo dosti in ne vedo, če bi bilo njegovo izvajanje dosti dobro za koncert. Iz tega sta. lišča smo morali pričakovati nekaj izrednega in zato zbore, ki niti najosnovnejših pogojev ne izpolnjujejo, odklanjati — če vztrajamo na kvalitetno6ti koncerta.
Po odmoru je nastopil godalni kvartet Glasbene matice in podal Dvofakovo »Humoresko« in Mirce Sancinove »Danse rustique«. Podajanje je bilo vseskozi na višini. Drugemu komadu se pozna, da v originalu ni pi6an za to zasedbo. — Altistinja K. Mtillerjeva je zapela arijo iz »Pikove dame« in K. Sancinov »Poziv«, Pevka razpolaga z zavidanja vrednim glasovnim materialom, zdi se mi pa, da hoče šola izsiliti iz nje visoki sopran, kar gre na račun lepe in za pevko svojstvene barve glasu, ki jo je prej imela in ki jo sedaj od nastopa do nastopa izgublja. Nismo več v časih, ko se je zahteval ogromen obseg glasu, kar je napravilo iz pevcev strdjfe za proizvajanje glasov do neverjetnih obsegov, ni se pa oziralo na bistveno, to je na barvne m glasovtitrpreiJtiosti, ki jih je pevec že imel. Zato nastopi solistke trpijo, ker bi bili lahko na zavidanja vredni stopnji, če ne bi motili visoki 60pranski toni, ki so verjetno pravilno nastavljeni, za uho pa fersirani. Godalni kvartet je ob ponovnem nastopu zaigral K. Sancina »Berceuse« in pa »Seremado«. Skladbe delajo avtorju, ki je obenem tudi prvi violinist v kvartetu, vso čast. So dobro obdelane, neprisiljene in lepo zvenijo. Upajmo, da kvartet ni sestavljen le za ta nastop, temveč, da ga bomo lahko še večkrat slišali — tudi na samostojnih koncertih. Kot zadnje je nastopilo CPD pod vodstvom g. P. Šegule. Izvajalo je K, Sancina »Zemljo«, ki bi imela lepši usipeh, če bi zbor solista obzirno spremljal, ker smo g Lipuščka po prijetnem nastopu v rvem delu programa želeli vsaj malo slišati. Ob oncu je zbor zapel R. Savinovo »Vokalno suito«, s katero je že parkrat nastopil. Izgovarjava zbora je srednja, dinamika pa s« 6uče od mf do ff, dočim so pp in p mesta nekaj neznanega. Pač pa, po dirigentu sodeč, ff me6ta niso nikdar dosti močna.
Iz celjskega programa imam vtis, da so koncerti na 1. december postali zborom nekaj vsakdanjega, ker v program jemljejo stvari, s katerimi so že med sezono nastopali. Mislim, da bi se za tak nastap lahko naštudiral nov program, saj odpade na vsak zbor največ troje pesmi. Tudi bi bilo želeti, da ne bi nobca zbor skušal dominirati nad drugimi in to s pripomočki, kot so klavirska ali celo orkesterska spremljava, povabljeni solisti itd. Tako postopanje, čeprav je nekaterim že prešlo v program, ni pravilno in kaže, da je nekaterim samo za zunanji efekt in to na škodo ostalih sodelujočih. A. C.
Književni glasnik Mohorjeve družbe. — Že
sedmo lete izdaja Mohorjeva družba svoj Književni glasnik, s katerim vzdržava zvezo med založbo in svojimi stalnimi naročniki ter prijatelji slovenske knjige. Ta novembrski zvezek, ki je izšel pred par dnevi je še posebno zanimiv, ker je nekak slavnostni snopič, izdan ob priliki visokega odlikovanja Mohorjeve družbe. V uvodnih straneh prinaša potek slavnostne seje. dne 4. novembra 1940, govore g. predsednika, kanonika dr. Cukale, bana dr. Natlačena ter škofa dr. Tomažiča ter govor nameščenca Mohorjeve tiskarne g. Jurača. Urednik Jakob Šolar je načel važno vprašanje kulturnih dolžnosti založnikov, pri čemeT poudarja, da dolžnost res kulturnih založništev ni samo zalagati samo dela, ki bodo šla, temveč so tudi dolžni narodni kulturi založiti od časa do časa kakšno delo, k< ni pridobitno, ki pa je narod mora imeti in slom na žrtvah Ob 80 letnici Mohorjeve družbe je S. ugotovil, da je Mohorjeva družba tudi v tem pogledu storila svojo dolžnost. Nato je priobčil prof dr Ivan Gralenauer dvoje svojih predavanj ob priliki Mohorjevega jubileja, namreč predavanje v ljubljanskem radiju, pod naslovom: Ob 80 letnici Družbe sv. Mohorja ter Ob stoletnici Lamberta Einspielerja Ostali članki se tičejo najnovejši

knjig, ki iih jc založba izdala, obenem pa naznanila novih kniig (Izbrana pisma sv; Hijerenima, F. K Lukman). Ta številka je lep spomenik delavnost Mohorjeve družbe.
protiletalski saožsar.
Popravek. — V oceni Kunčifevih Triglavski! pravljic je namlgnjeno, kot da je njegova igri Triglavska roža dramatizacija Levškega zmaja. < resnici pa se v obeh delih samo nekaj nebistvenil stvari in oseh ponavlja, dočim je zgodba in obi ležje v obeh svojevrstno in različno že v zasnov in izdelavi. — V poročilu o zadnji številki Obiski pa je tiskarski škrat iz grafika Tršarja napravi Tičarja, kar ie seveda napak.
Važne naloge naše ljudske prosvete
Kadar se po svetu godijo take stvari, kakor se dogajajo danes, tedaj mislijo zlasti ljudje z ozkimi prsi in motnimi pogledi, da je prišel njihov čas in da se morajo postaviti v prvo vrsto obnavljanja vsega starega, ki da ne velja: begajo med ljudmi in po deželi in oznanjajo, kjer le morejo, da je prišel nov čas in da je treba vsemu tujemu in nenavadnemu odpreti vrata na etežaj. Tisti, ki misli, da Je pesnik, pa je le navaden agitator, se razkorači v takem svojem nepristnem spoznanju celo tako daleč, da zapiše ali zagrozi, da bo po sedanjih pretresih vsega konec in da bo sledil zadnji in končni obračun za vse, kar leze in gre po svetu.
Tako se šopirijo le tisti, ki so se na tujem naučili sumljive učenosti. Naš človek, ki se bojuje in otepa z našo zemljo iz roda v rod in iz desetletja v desetletje, je mnogo bolj skromen pri svojih zaključkih. Ker je skromnejši, tudi ni tako domišljav in i.na v sebi zelo mnogo velike in močne vere v svoj rod in v svojo moč, ki ga veže na njegov kos zemlje. Ta zdravi in vedro razjio-loženi rod je bil tisti, ki nam je ohranil najlepše zaklade naše narodne samobitnosti in ta rod je bil večinoma tisti, ki je v zadnjih desetletjih pravilno zagrabil za tista sredstva, ki so ga v preteklih desetletjih ohranila zdravega in trdnega na njegovi zemlji. Med glavnimi temi sredstvi pa so bila: naše zadruge, naše ljudske prosvetne organizacije in stanovske zveze našega kmečkega stanu in našega delavstva.
Zadružništvu je naše ljudstvo dalo čisto ljudski značaj
Glavna velika opora našemu rodu v desetletjih ob začetku našega stoletja in ob koncu prejšnjega stoletja so bile naše zadruge. Zadruge pa med na~iin podeželskim ljudstvom niso bile samo samoobrambne organizacije, ampak so bile obenem tudi velika in lepa šola za gospodarsko in politično vzgojo našega naroda. Glavno dejstvo pri velikem in srečnem razvoju našega zadružništva pa je v tem, da se je naše ljudstvo zadružništva tako prijelo, da je iz njega napravilo čisto svojsko slovensko gospodarsko gibanje.
Pri tem se je pokazalo, da si je zadružništvo pri vsakem narodu izbralo svojo pot udejstvova-nja. Pri nas na Slovenskem je bilo zadružništvo prvo veliko socialno gibanje in tako je tudi še danes. Pojmovanje o občestvu, ki nas ne veže samo v duhovnem ali političnem smislu, se je uveljavilo tudi na socialnem polju; nikjer namreč ni bilo pojmovanje o povezanosti socialnega občestva tako izvedljivo, kakor ravno v zadružništvu.
Danes se med nami širijo prerokovanja, ki skušajo drugod iskati neke zglede za organizacijo občestva — kolektiva. Toda v teh oblikah moraja ti ljudje iti tako daleč, da zatro v ljudeh ali pa v celem narodu smisel in nagon za svobodo. Zadružništvo pa v svojem občestvu postavlja za pogoj svobodo svojih članov. Ta svoboda pa je omejena po socialnih obvezah in dolžnostih posameznih članov. Nikjer ni bila tako kakor v zadružništvu uresničena zamisel o pravi socialni svobodi.
V sedanjih razmerah in okoliščinah nam torej no bo treba segati daleč okoli za novimi >vzork, morali bi znati le našim zadrugam dati še več duha občestvenosti in skupne socialne in narodne povezanosti.
Socialna vzgoja in ljudske prosvetne organizacije
Sedaj v zimskih mesecih bodo naši prosvetni domovi bolj polni, ko pa so mogoče bili prejšnje čase. Pri nas je mir, vsi se lahko posvete svojemu delu, kadar pa .je čas za kulturno ali prosvetno prireditev v okraju, tedaj pa je treba zato tudi temu posvetiti več časa, kakor pa smo to storili doslej.
To pa je potrebno zlasti zaradi tega, ker je treba našim ljudem najprej razložiti veliko resnico, da ni na mestu nobena črnogledost in da moramo z veliko vero in ljubeznijo gledati v svojo bodočnost in na tisto, kar si ustvarjamo za svojo bodočnost. Pri tem pa se moramo nasloniti samo na tisto, kar že imamo in kar smo si znali sami ustvarili in ohranili. Po naših prosvetnih večerih in prireditvah moramo utrditi prepričanje, da je potrebno tisto, kar smo si ustvarili na gospodarskem, političnem in prosvetnem polju, še bolj gojiti. Vse to, kar je bilo ustvarjeno, je resnično naše in je naše zlasti zaradi tega, ker smo 6i po desetletjih vse to tako lepo zgradili in ure-
dili. Nov čas prinaša nad ves naš narod v celoti nove naloge, te naloge pa moramo znati spoznati, doumeti in jih prepojiti s svojimi vrednotami po tistem, kar že imamo.
Zalo bomo morali sedaj spoznavati nove naloge zadružnega delovanja med nami. Zadruge bodo v novih razmerah morale igrati še večjo vlogo, ko so jo do sedaj. V nekem oziru je naša dežela majhna in hitro pregledna in ni je skoraj fare ali pa občine, kjer bi ne bila vsaj ena zadruga. Veliko obnovitveno in uspešnejše ter učinkovitejše socialno delo se bo dalo zato v veliki meri izvesti po naših zadrugah.
Nove razmere pa za jemajo s svojimi nalogami vsega človeka in ne gledajo samo na njegove socialne potreb. Zato bi poleg splošnega Ijudsekga prosvetnega gibanja, ki naj ima socialno t,mer, morala delovati tudi stanovska izobrazba.
Stanovske organizacije in stanovska prosveta
Med nami deluje že mnogo stanovskih organizacij in zvez. Številne med njimi že izdajajo svoja lastna strokovna in prosvetna glasila ter skrbe za zobrazbo svojih članov in pristašev tako, kakor to posameznim stanovom najbolj odgovarja. Glavni stanovi imajo že svoje stanovske zbornice in te zopet skušajo svoje člane po svojih virih obveščati o vsem, kar bi bilo za vsak stan najbolj primerno in važno za njegovo obrambo, zaščito in prospeh.
Po prosvetnih domovih in po predavanjih se bo tako to zimo mnogo storilo za našo socialno | in narodno omiko. Kdor ne bo mogel v domove
m -v**^ ju j
Tudi mladina me ljubil
Rdeča in spokana koža često zelo boli. Posebno nežna otroška koža je zelo občutljiva. Zato si otroci tako radi namažejo z NIV E O lice in roke preden gredo na ulico.
ali pa na predavanja, ga bodo dohitela strokovna stanovska glasila ali pa okrožnice. Iz vsega tega bo vskdo med nami sproti lhko spoznaval, kako važni so tisti dogodki, ki skušajo vplivati ludi na potek našega življenja in obstanka.
V vsem tem se že nekoliko lahko vidi, dn 60 z resnostjo časa povsod opaža povečano delo in jiospešen trud za vse naše pravilno usmerjanje. 1 zpreteklosti smo si že rešili okvir vsega našega delovanja in udejstvovanja. V ta okvir moramo znati samo ob naše mčasu dati sodobno sliko s svojo vsebino brez tujih navlak.
Delo ali prepir? - Vojska ali mir?
Prav pravite: .Ti dnevi, ko vihra ljuta vojna vse okoli nas in je naša lastna domovina v mučni negotovosti, kaj bo z nami, ti dnevi niso prav nič primerni za naše notranje medsebojne prepire in boje. ln prav gotovo bi se v tem času ne bila pričela od naše strani polemika z nasprotno stranjo, ko bi ne bila ta nasprotna stran dala povoda k temu. Sicer pa polemika od naše strani nikakor ni bila sama sebi namen. To je za nas pre-nizkotno stališče, da bi nasprotnika samo osmešili, osramotili, ponižali, ugnali. Vodilo nam je: Si vis paceni, para bellum! Mir vam, Slovenci! To je naš cilj.
A ne gnil miri Ne, ampak živahen mir — še bolje: vesela, poštena borbenost,
Oportet et haereses esse. Stranke so povsod in tudi pri nas ne more biti brez njih. Vsi ljudje nikoli ne bodo šli pod en klobuk. — Ali pa je potrebno, da je strankarstvo tako strastno, kakor je pri nas? Boj tako ljut? Ravno pri nas — ubogih Slovencih! Pri nas, ki smo ogroženi od vnanjih sovražnikov na vseh straneh! Pri nas, ki bi morali porabljati vse svoje moči za to, da se narodno ohranimo, da se pri življenju obdržimo.
Pomislite, koliko moči je v sedemdesetih letih zahteval naš medsebojni boji Koliko časa, truda in denarja! Koliko ljudi je bilo nastavljenih, da so ta boj vodili! Koliko časnikov je izhajalo, da so to medsebojno vojno vojevalil Koliko papirja se je v ta namen popisalo! Koliko dragocenega časa nam je vzelo samo branje tega medsebojnega prerekanja! Koliko milijonov denarja je vsa ta bojna oprema stala! Pomislite, kaj se je vse v tem medsebojnem boju pisalo in govorilo: koliko laži, podtikanja, zmerjanja, priimkov, psovk! Koliko surovosti in sovraštva je vse to rodilo! Kako smo se grdo gledali, kako težko in neprijetno je bilo in je še zaradi tega življenja med nami! Koliko se je v toliko letih zmerjalo in razgrajalo, mrzilo in sovražilo, toža-rilo, pobijalo in razdiralo, uničevalo in tudi uničilo. Ko bi vso to nesnago sedemdesetih let skupaj znesli, bi vstala pred nami cela gora grdobije, raz katero bi se razširjal smrad, da bi zadušil vsako življenje okoli sebe. Če vse to premislimo, nas mora biti same pred seboj — groza ...
Pomislite: vse to pri nas Slovencih, v tej tesni deželici, tem malem, tako stiskanem in tlačenem narodu! Koliko je trpela pri tem naša narodna moč! Kako krvavo bi bili potrebovali to moč, ta čas, ta trud, ta kapital drugod: za našo narodno obrambo in za tako potrebno vzgojo naroda! Naša narodna moč je pešala, naše meje so se očividno krčile, mi pa smo svoje moči tratili v medsebojnem pobijanju.
Nobena stranka ni brez napak. Kjer so ljudje, tam so napake. Ko bi se stranke na primeren in dostojen način med seboj na napake opozarjale in jih grajale, bi bila opozicija v nekem oziru celo koristna. A način, kako so pri nas liberalni listi delali, je ogaben.
Ali je bilo sploh z narodnega stališča treba pobijati katoliško stranko in posebej še duhovščino? Ali ni bila ravno pri nas Slovencih cerkev najboljša zaščitnica narodnosti? Duhovščina je bila prva, marsikje edina budilka narodne zavesti in zagovornica narodnih pravic. In je še danes. Saj je bila svetna inteligenca — prednica tiste, ki je poleni narodnost v zakup vzela — skoraj vsa neinškutarska. Duhovščina je delala na vseh poljih narodne prosvete, in ne v zadnjih vrstah. V slovenskem slovstvu zavzema lepo mesto. Na polju šole in vzgoje je bila prva. — Pa jioglejte na Koroško in Primorsko! Kdo tam vzdržuje slovenski jez:k? Brez cerkve in duhovnikov bi koroških Slovencev ne bilo več. In koliko so morali duhovniki trpeti za to, da se ljudstvu jezik ohrani! Na Primorskem pa je danes ista. Vzemite tam duhovnike proč — in slovenščine je konec! Drugi so večinoma zbežali in ljudstvo prepustili samemu sebi, duhovniki so vztrajali vsi do zad-niecra: celo oni. ki so doma tostran meje, .
., , . , Na varnem, mirnem in gor-kem se je lahko ponašati z narodnjaštvom; a v stiski in bridkosti se izkaže pravi prijatelj.
Nehvaležnost je plačilo sveta. To je stara resnica, a zaradi tega je nehvaiežnost še vedno — grda. Samo človek brez srčne izobrazbe, ne-značajen in neotesan človek je nehvaležen. Kako plačilo je prejela duhovščina za svoje veliko narodno in kulturno delo! Kaj je bilo treba v mirno in složno narodno delo zanašati tako divjo gonjo? Kaj je duhovščina oz. katoliška stranka zagrešila? Edino to, da je poleg narodnosti poudarjala tudi versko misel in čuvala moralo ljudstva...
Kaj boste pa, vi vodilni možje iz drugega tabora, kaj boste pa ljudstvu dali, če mu vero vzamete in moralo ubijete?! Morale pa brez vere ni. O tem ni debate. Ali ne veste, da nemoralni narodi propadajo? Propadajo v vsakem oziru, tudi narodnostnem. Kdor ljudstvu vero krade in moralo ubija, ,ie grobokop naroda.
Vera pa se ubija ne samo z direktnim napadanjem, ampak tudi — in še uspešneje — z ignoriranjem, preziranjem, smešenjem, zaničevanjem, in z nemoralnimi — inserati. Ali ni nadvse nizko in umazano: iz nemorale ljudstva si dobiček delati?!... In ali ni čudno, da imate vi za vsako vero še nekaj besede in spoštovanja, samo za svojo vero nimate nikdar ene dobre besede? Da pač prinašate oznanila »starokatoliškec
cerkve,	za svojo
cerkev pa imate samo prezir in nič drugega! In ali ni lo contradictio in se: biti katoličan — pa ne hoteti katoličan biti!?
Vse to je gorostasna nedoslednost. Vse to priča, kako neka inteligenca — nič ne misli! Če je naša vera velika zmota, potem naj nam kdo javno pred vsem svetom dokaže, da smo v zmoti! Dokaže, da se je svet sam ustvaril, da ne potrebujemo nobenega Boga. da smo sami svoji suvereni, da ne bomo dajali po smrti nikomur odgovora, da sta torej — dosledno — krepost iu zloba, pravica in krivica etipko vredni... Potem naj se pa cerkve zapro, zvonovi utihnejo, prazniki odpravijo in mi duhovniki se bomo posvetili drugemu delu.
Zakaj nam tega nihče ne dokaže? Zato ker nihče ne more. Zakaj nihče iz teh »dokazov« ne izvaja logičnih posledic — ne samo za svoio osebo, ampak za celoto, za ves narod? Zato ker bi nas to privedlo — v brezno, v prepad ...
Če se pa to dokazati ne da. če je naša vera resnica, potem je pa to najsvetejše, najvzvišenejše in najdragocenejše, kar na zemlji imamo. Potem pa pred »ero in cerkvijo — rešpekt. ki se najsvetejšemu spodobi! Potem pa nikar podtalno ac rovarite zoper njo ! !...
In če boste vi dali mir nam, ga liosfe imeli tudi od nas. Oziroma: fe se boste m slikali v mejah dostojnosti, se bomo tudi mi. To vas lahko
zagotovimo. Na vas jc ležeče ...
*
I, kaj bomo pa delali,- kaj pisali, če se ne bomo med seboj za žive in za mrtve sovražili in pobijali?... Bodite brez skrbi! Dela dosti in dosti pisanja! Samo če delo hočete videti! Slovenija jc v kulturnem in narodnem oziru še v veliki meri neobdelana, nerazorana, neokopnna njiva. Trnje in osat jo preraščata. Kako hvaležno, kako krvavo potrebno delo za vsakega, ki narodu res dobro hoče! Kaj smo se mi brigali, kaj storili — medtem ko smo si bili med seboj v laseh — za naše izseljence, ki tvorijo skoraj četrtino naroda? Koliko smo se brigali tudi za naše rojake izven naših državnih mej?! Kako skrb imajo Neinci za svoje ljudi v tujini! Vsakega posameznega imajo v evidenci. A mi?! Nimamo časa, ker se moramo grizti med seboj. — In koliko surovosti med našim ljudstvom! Deloma tudi med inteligenco. Opazujte samo meščane, ko se v nedeljo zvečer vračajo z izletov! Ponašamo se z visoko kulturo, pa je toliko surovosti in divjo-sti med nami. Bogokletstvo. kvantanje. bela kuga, ki nas bo uničila, pretepi, poboji in uboji, ki so nam pred vsem svetom v sramoto. Za vsem tem pa tiči seveda demon alkohol. Kaj ste storili, vi, ki vsak dan toliko papirja |>opišete, zoper vse to?!
»Slovenski narod« je zadnjič na mojo polemiko pisal: j-Ali bi ne bilo bolj pametno, če bi se odkrito pomenili o podivjanosti, posurovelosti, pijančevanju, prelepih, ubojih in drugih takih žalostnih pojavih med našim ljudstvom?« Dobro, Narod! Mi sprejmemo tvoj predlog — sprejmite ga tudi vi sami! Ker čas res ni primeren za polemiko, pustimo ix>lemiko na strani! Lotimo se pozitivnega dela! Dela resnično narodnega in kulturnega! Lotimo se na obeh straneh! Tu pokaži vsak. kaj znaš! Hic Rhodus, hic salta! Zabavljali ni težko, v delu se poskusimo, kdo zn » bolje I Poštena tekma bi bila prav na mestu.
Smrt medsebojnemu sovraštvu! Živi pa naj delo! Delo resnično narodno, kulturno in seveda tudi krščansko!	J. Kalan.
Povše Leopold:
Turinsha svetinja
(Sv. sindon.)
Gornja polovica sv. sindona r. negativno podobo Gospodovega trupla. Če to podobo fotografiramo, dobimo pravo podobo Gospodovo. Značilni so ma-deli, ki se vlečejo ob kraju — glej razpravo!
III. Kaj vse opazimo na sv. prtu
Mnogo nam sv. sindon pove že s tem, da ga vidimo. Ker tega ne moremo opazovati v originalu, se moramo zadovoljiti pač s natančno fotografsko reprodukcijo. Gledati ga seveda ne smemo s površno, temveč natančno in kritično.
Blago.
1. Prva naša naloga je, da se prepričamo ali se da ugotoviti po blagu samem ali sindon res datira iz tiste dobe, za katero trdimo ali iz katere kasnejše? Mi bi težko dogovorili le po videzu, čeprav vidimo že na prvi pogled, da mora biti platno silno staro. V tem slučaju bomo raje poslušali strokovnjake. Oni trdijo, da je sv. prt zajamčeno prvotno, antično, čisto platno, 4 m, 36 cm dolgo in 1 m 10 cm široko. Torej dolgo zadosti, da zakrije truplo 1 m 80 cm visokega moškega popolnoma. O njegovi kvaliteti pustimo govorili tudi tekstilnega strokovnjaka Cav. Virgi-nija Timossija, tajnika strokovnega sindikata v Turinu:
»Sv. sindon — hebr. sadin — je čisto, gosto in neprozorno platno, neenakomerno, iz grobih niti (surove preje) spredeno. Na kvadraten centimeter ima 40 verižnih in 25 podolžnih niti Delano je tako, da vezava tvori posebna diagonalna telesca (Koper) po vzorcu starega damasta. Nekak klas nastopa v trakovih, katerih vsak izmed njih je na 40 delov zlomljen povsod tam. kjer ga sekajo podolžne niti. Kaže tudi razločno poman-kljivosti ročnega dela: nepravilnosti izvršene pri tkanju in v gostoti. Le približno nloremo določiti sistem. Ta odgovarja sistemu številke 70 angleške liumeracije in številki 50 za vložne tkalne niti.<
S to strokovnjakovo izjavo sv. sindon sedaj lahko opredelimo na podlagi poročil poznavalcev starega blaga, v kateri dobi je bil ta način izdelave v navadi. In tudi tu nam strokovnjaki po primerjavi dokažejo, da po kvaliteti prt res natančno odgovarja staremu orijentalskemu blagu.
Arheologi primerjajo.
L. 1902 je predložil arheolog Baron strokovnjakom na vpogled platno, ki je bilo izdelano
natančno po prej opisanem vzorcu in tudi v isti širini, bilo je le nekoliko daljše. Dobil ga je v Antinoj v Egiptu. Staro je bilo nekaj tisočletij. Strokovnjak v arheol. stvareh Noguier pa se pri dokazovanju pristnosti sv. prta sklicuje na platno iz groba faraona Ra (iz 16. stol. pr. Kr.), ki ga je odkril arheol. Schiaparelli in se danes nahaja v turinskem muzeju. Že imenovani prof. Vignon pa pravi, da slično tkanje, v katerem ie izdelan sv. prt, poznamo le do i. 300 pr. Kr. Poznali pa so platno na ta način izdelano na Kitajskem, v centralni Aziji in drugod že v Kristusovi dobi. Iz Kitajskega so ga lahko v Jeruzalem prinesli trgovci in o Jožefu iz Arimaleje lahko sklepamo po raznih okoliščinah, da je bil bogat mož! To bo torej naša prva ugotovitev pri razmolrivanju sv. prta in tudi izhodišče nadaljnih ugotovitev: kvaliteta ali kakovost sv. prta nam že na prvi pogled kaže, da izhaja iz stare, antične dobe in to nam že mnogo pove.
Odtis.
2. Ogledali smo si platno samo. Oglejmo si pozorno še odtise na sv. prtu. Takoj opazimo na njem močne in popolnoma jasne obrise visokega moškega trupla in lo nn obeli straneh. Ta dvojni odtis je nastal na ta način, da je bilo truplo položeno na spodnjo polovico tega platna (z glavo navznoter ter z nogami navzven), gornjo pa so mu vrgli čez glavo! Tu po obrisih sedaj vidimo čisto jasno ta način zakrivanja trupel. Tako so se v zgornjo polovico prta vtisnili: obraz. prsi. prekrižane roke nad ledji in spodnji udje (od spredaj); v spodnjo polovico pa lobanja, hrbet ter zadnja stran nog. Na ta način vidimo, da je tiilo zavilo v ta. zelo dolg. pa tudi širok kos platna vse telo. Nazorno nam način, kako so zavili Jezusovo truplo, pokaže na svoji sliki že imenovani Raffaclov učenec Guilio Clovio na miniaturni sliki, katero smo videli v reprodukciji povečano v »Slovencu« 4. decembra.
Madeži?
Razen teh že nnštetih odtisov je na prtu najvidnejša prikazen značilnost, da se na vsej dolžini, v dveh vrstah vlečejo temni, simetrično ure-
jeni madeži. Ti najprej zmedejo gledalca! Tečejo pa po vsej dolžini prvega, drugega, tretjega in četrtega dela prta tako. da lahko rečemo, da je odtis trupla na ta način v nekakem okviru. Na prvi pogled lahko presodimo, da gre tu za ognjene poškodbe, ki so le malenkostno poškodovale spredaj in zadaj odtis sam. Hvala Bogu, da je bilo tako! Glavni odtisi trupla pa so ostali nedotaknjeni! Pregorela mesta so izpolnjena in zakrpana. Opazimo pa še mesta, ki niso zakrpana, niti poškodovana od ognia in se povsod tam pokvarjena tkanina še skupaj drži. Je pa osem ve-likih poškodb, ki dajejo sv. prtu neko značilno svojstvenost.
Simetrične poškodbo.
Ti veliki madeži izvirajo iz požara sv. kapele v Ckamberyju. Simetrični položaj madežev pa nam razjasni položaj sv. pria, v katerem se je nahajal ob požaru. Bil je tedaj večkrat prepognjen in shranjen v srebrni skrinjici. Ko se je ta pričela topiti, je kanila nanj kapljica staljenega srebra in povzročila na njem one simetrične poškodbe. Prof. dr. Tonelli (iz salezijanskega liceja v Turinu) je dognal točno način, kako ie bil prt tedaj zložen. Bil je štirikrat prepognjen po svoji širini in dvanajstkrat po dolžini tako. da je bila površina sv. prta zmanjšana na osemnajststiri-desetinko (na 27X87 cm). Torej vsi veliki madeži so priča zgodovinskega požara v Chambrvjii. ko je prt prestal že drugič r svoji zgodovini ognjeno preizkušnjo.
L *	•ii-* i • W i			i . i :, \ . ji ' » .'„. a.'. .K.	J
r »		i		''M-]-, f.	• 1
r	{ : )			'•l^-f-V	
r »	•h	7*'	ty		» I
Tako je bil zravnan st. prt oh Clmmbervjskem požaru leta 1532 v »rebrni skrinjici
(Dalje.)
notace
Koledar
Sobota, 7. decembra: Ambrozij, škof in cerkveni učenih; Urban, škof.
Nedelja, 8. decembra: Dni^a adventna nedelja. Brezmadežno spočetje Marije Device.
DARUJTE ZA STAROI.OŠKI »DOM SLEPIH«
zavod za odrasle stepel Čekovni račun št. 14.672 — »Dom slepih«. Ljubljana
—	Fond prof. dr. Janeza Plečnika. Društvo medicincev v Ljubljani je sklonilo, da ustanovi v spomin na svojega dragega profesorja »Fond dr J. Pločnika«. Prispevki tega fonda se bodo porabili za ustanovitev prepotrebne neodvisne medicinske menze. ki bo nosila ime »Plečnikova rnenza« S tem se bomo Slovenci na jlepše ondolžili n jegovemu spominu. — Društvo medicincev v Ljubljani.
—	Sliko Marije Pomagaj v vsako hišo.
—	V korist revnim jetičnim bolnikom je Protituherkulozna zveza v Ljubljani založila lične Im/icne in novoletne razglednice, ki jih ie napravil naš mladi umetnik akad. slikar Ljubo Ravnikar. Razglednice bodo prodajale vse večje trafike in knjigarne po ceni I din za komad Segajte po njih kar najmarljiveje, ker se na ta način, čeprav z majhnim prispevkom, oddolžite siromašnim jetičnim bolnikom!
—	Zimske počitnice v zvezi s smuškim tečajem. Higijenski zavod, oddelek za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani (Državna šolska poliklinika) priredi za božične praznike ll-dnevno zimsko letovanje za osnovno in srednješolsko mladino rio Hi. leta v svojem počitniškem domu na Rakitni. Vsa pojasnila daje pisarna oddelka za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani, Aškerčeva ccsta.
zdravili, ko pa se mu je stanje poslabšalo, so ga prepeljali v solioško bolnišnico, kjer mu kljub skrbni negi niso več mogli rešiti življenja. Nesrečni posestnik je bil star 64 let
— Skrčen obrat v soboških tovarnah perila. Zaradi pomanjkanja dobav blaga, sta obe soboški tovarni perila Cvctič in Šiftar morali skrčiti obrat na tri delovne dni v tednu.

Sardelna pasta »NEPTUN
je na višku kvalitete
Proizvodi največjih domačih tovarn sardin
»NEPTUN« d. d. — Split
— Starko sta izrabila. Pes stare zasebnice Marije Krambergerjeve je prosto tekal po cesti in iifrnznil Ivana Grofa iz Veličan Kramber-gerjeva je neznatno rano izprala in dala Grofu odškodnino, ker ni hotela imeti opravka s sodnijo Mislila je, da je s tem zadeva urejena. Grof pa je videl strah =tare gospe pred sodnijo in si jc skupno s prijateljem Jakobom Paničem izmislil različne zvijače, oa bi izsilil od starke čim večjo odškodnino. Panič je prišel najprej k starki z novico, da je moral Grof v bolnišnico Izsilil je od nje manjši znesek Kmalu nnto je spet prišel z vestjo, da so Grofu amputirali nogo. nazadnje pa. da je Grof umrl in da je že pokopan. Krambergerjeva je vse to verjela in od časa do časa plačala večje zneske. Prevara pa je končno le prišla na dan in Panič ie ntoral z »že umrlim« Grofom pred soboško okrožno sodišče, kjer sto bila obsojena, in sicer Panič na 6 mesecev, Grof pa na 5 mesecev strogega zapora.
Kdor Ejubl glasbo izbere fll
O
RADIO
Za enkrat še vedno po starih cenah!
Okusna oblika — Izredno povoPna cena. Pogonska sigurnost. — Cisloča zvoka. —
Zastopstvo za Ljubljano in okolico:
Radiotehnik ŠhTINA Kr., Ljubljana, Domobranska 27, tel. 32-64
MODEL 1940-41
—	Nova tehnična pisarna in posvetovalnica.
Pooblaščeni gradbetii inženir inž. Ot;'lhal Josip, tehnični višji svctrrk v p., ie odprl v ljubljani v Frančiškanski ul. 19 tehnično pisarno in posvetovalnico za projektiranje, pregled in presojo projektov, gradbenih pogodb in obračunov ter za cenitve, za gradbeno administracijo in za vse gradbeno-upravne posle, ki jih podrobno poma iz dolgoletne prakse.
—	Na 9 let ječe je bil obsojen pred 5 članskim senatom okrožnega sodišča v Soboti mesarski pomočnik Bluž Bertečič, ki je letos v oktobru na dvorišču Benkove tovarne mesnih izdelkov v prepiru zabodel v prsi svojega tovariša Jurgličn, ki je med prevozom v bolnišnico umrl. Bertečič je dejanje skesano priznal, proti previsoki ka/ni pa se je pritožil.
—	Nezvest hlapec je bil Jožek Šč-ap. ki je bil tislužben v žiipnišču v Kančoveih v Prekmurju. Svojemu gospodarju je izmaknil 'z kleti vino in žganje, za kar je bil obsojen na 4 mesece in 15 dni zapora.
Proti nemarnosti
okuženja po ustni du< plini jemljite okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8" — . velikega zavitka Din 16'—.
Ogltia res. S. br. 15510, 27. V. 1039. _

—	Ogenj v Ivanovcih v Prekmurju. Točno o polnoči je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika in mizarja Josipa Ficka v Ivanovcih. Poslopje, ki je bilo napolnjeno s slamo, senom in deskami, je ob hudem vetru zagorelo z mogočnim plamenom. Gasilci so imeli polne roke dela. da so rešili stanovanjsko hišo, ki je komaj 5 metrov oddaljena Prizadeti posestnik proii ognju ni bil zavarovan in trpi okrog 40.000 din škode. Pogorelo mu je poleg 90 stotov sena in slame še 6 kubičnih metrov desk in dva gospodarska stroja.
—	Krava ga je pobodla do smrli, V Bnkov-cih v Prekmurju ie posestnik Štefan Baler oskrboval živino v domačem hlevu. Po nesreči ga je krava sunila z rogom v trebuh tako hudo, da mu je prizadejala hude notranje poškodbe. Najprej so ga zdravili z domačimi
V	MemS&rku bo jutri posvetila elektrika
V	februarju t, 1. je »Slovenec« prinesel članek, da se je v Žužemberku začelo svitati. Imeli smo takrat ros precej sestankov, na katerih se je razpravljalo o elektrifikaciji Žužemberka in njegovih vasi. Mnogi so bdi takrat neverni Tomaži, deloma tudi upravičeno, saj 6e je v trgu res že premnogokrat v zadnjih dvajsetih letih govorilo o elektriki, ki je v mnogih krajih naše slovenske zemlje danes že običajna.
Hvala Bogu, da besede, govorjene na teh sestankih, to pot nišo bile brezuspešne in da je pri- , zadevanje tistih, ki so to stvar vzeli z vso res*-' nosijo v roki>, (-(idilo zaželjeni sad! Kljub vojnim in gospodarskim zmedam sedanjega časa so našli vodilni možje clcktrifrkacijskega odbora pri merodajnih činiteljih toliko razumevanja in uvidevnosti, da bo že v nedeljo, dne 8. dccembra posvetila v Žužemberku prvikrat težko pričakovana električna luč. Razumljivo je, da vlada za ta dan po V6cj občini neko nervozno pričakovanje in odkrito veselje. Saj se zavedamo pomembnosti in vrednosti elektrike zlasti v sedanjih razmerah, ko drugod vojno orožje neusmiljeno uničuje ono, kar sta s trudom in žrtvami zgradila um in človeška roka. Prižigamo jo prav v dneh, ko je nastopilo tudi pri nas že splošno pomanjkanje petroleja, te v vojni tako dragocene kapljice.
Prvi in slovesni prižig bo izvršil sam g. ban dr. Marko Natlačen na hribu pred farno cerkvijo, kjer ga bomo z ostalimi gosti ob pol petih popoldne pričakovali in sprejeli.
K tej edinstveni slovesnosti, ko bo prvikrat zasvetila električna luč nad našim trgom v tiho zimsko noč, vabimo vse naše znance in prijatelje!
K železniški nesreči pri Sevnici
Kakor sino že poročali, sta na Miklavžev večer trčila pri Sevnici dva tovorna vlaka, pri čemer sta se smrtno ponesrečila strojevodja Jože Koritnik in kurjač praktikant Jerom Rudolf, oba iz Maribora. Teže je bil poškodovan tudi kurjač iste lokomotive, na kateri sta bili obe smrtni žrtvi, Puhman Ivan. Pri drugem tovornem vlaku, ki je vozil v stneri iz Zagreba, pa ni bil nihče resneje poškodovan. Strojevodje in kurjač sta namreč pravočasno skočila iz lokomotive. Pri tem se je potolkel kurjač Furek. vendar poškodbe niso nevarne. Pri trčenju se je prevrnilo vsega skupaj 12 vagonov, medtem ko sta se obe lokomotivi hudo razbili. Med prevrnjenimi vagoni je prvih šest hudo zbitih Ti so bili naloženi s premogom in s koruzo. Hudo je zbit tudi vagon, v katerem so bila naložena sama jajca. Razbitine
Naročite »Slovencev koledar"
MM,lll,lilllltlllll,IMIIItlMIIMII<)lll>IIMI
lllllllllllllltll...............UMI...............lit..................Illlllllll.......................................................................Illll
pospravljajo sedaj tri reševalne skupine. Reševalni vlaki so prispeli iz Maribora in Ljubljane in ludi iz Zagreba. S pospravljanjem hitijo kolikor morejo in upajo, da bodo še v petek ponoči odstranili vse razbitine in očistili progo, lako da bo že v soboto možen reden počasen promet. V petek pa so vozili direktni brzi in ekspresni vlaki čez Karlovec in po dolenjski progi. Za potniški promet pa so uredili prestopanje, škoda še ni ocenjena, vendar gre brez dvoma v milijone.

Le danes in jutri je še čas! — Plačajie »Slovenčev koledar«! Kdor je koledar le naročil, pa ga ni plačal, mu s koledarjem ne bomo mogli postreči. — Po 8. dec. t. 1. bo občutno dražji.
JLjubl^^
Gledališče
Drama. Sobota, 7. dec.: »Krog s kredo«. Izven. Nedelja, 8. dec ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava, združena z obiskom sv. Miklavža Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Lepa Vida«, Izven. Ponedeljek. 9. dec.: Zaprto. Torek, 10 dec.: »Revizor«. Red Torek.
Opera. Sobota, 7 dtc : »Carmen«. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve in debut barito-nista Ivana Ivarova. Nedelja, 8. dec ob 15: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: »Friderika«. Izven Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Ponedeljek, 9. dec.: Plesni večer Marte Paulinove. Izven. Torek, 10. dec.: Zaprto.
Radio Ljubljana
Sobota, 7. decembra: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček veselih (plošče) do 7 45, 12 V venček povezane plošče izbrane, zvoki veseli done čez poljane, 12.30 Poročila, objave, 13 Najjovedi. 13.02 Vesel spored Rad. ork., 14 Poročila, 17 Otroška ura: Pavli-hov oder, 17.30 Beneš: Iz operete »Pri naši ko-čici« (plošče), 17.50 Pregled sporeda, 18 Orgelski koncert (prof M. Tome), 18 40 O zatemnje-vanju in njegovem namenu (Črtomir Nučič), 19 Napovedi. jx>ročila, 19.25 Nac. ura. 20 O zunanji politiki (dr. Al Kuhar), 20.M) Prvič v Lukariji — zahavno-poučna igra v 3. slikah — sodelujejo člani Rad. igr. družine in nekaj domačinov, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Za vesel konec tedna igra Rad. ork.
Drugi programi
Sobota, 7. decembra: Belgrad: 21 Zab konc. — Zagreb: 20 Plesna gl — Beromiinstcr: 21 10 Božična gl — Biatislava; 18 40 Pisan večer — Budimpešta: 19 20 Ork konc. — Praga; 18 20 Vojaška godba — Solija. 21 30 Instr. — Sottens: 20 Opera — Stockholm: 20 Vesela glasba.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19 40 Poročila v slovenščini — YUF (19 69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19 69 m): 3.30. Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
UII k II

p4> cUt/Lavi
* Na zborovanju umrl. Zagrebška učiteljska organizacija je iinela te dni svoje zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 300 učiteliev in učiteljic. Med zborovalci je bil tudi upokojeni šolski nadzornik Mijo Vukovič, ki se je mnogo boril za zboljšanje položaja učiteljev. Tudi na tem zborovanju je Vukovič govoril in na koncu svojega govora dejal, da je srečen in zadovoljen ter se zahvaljuje Bogu, da je v svoji starosti doživel ta čas, ko je ustanovljena banovina Hrvatska in ko se je učiteljstvo spet znašlo v svoji pravi organizaciji,^ v zvezi hrvatskih učiteljskih društev. »Jaz se čutim dane«,« je dejal Vukovič, »med vami hrvatskimi učitelji v naši svobodni domovini za deset let mlajšega.« Ko je nehal govoriti, so mu navzoči učitelji in učiteljice burno ploskali. Ko pa je šel stari nadzornik proti izhodu, se je nenadoma zgrudil, Učitelji so ga prestregli
VENCI. CVETJE
v veliki izbiri
in poceni v cvetličarnah
„R0ZA"
Frančiškanska 3 nasproti „Uniona" in Gosposvetska 1 nasproti „Figovca"
in mu lioteli pomagati, pa je bil Vukovič že mrtev.
*	Huda železniška nesreča pri Topčiderjn.
Dne 4 decembra se je na železniški postaji Topčiner zgodila huda železniška nesreča, ki je zahtevala tudi človeško žrtev. Tovorni vlak, ki je pripeljal iz Zemuna, je zapeljal v železniško garnituro, ki je stala nn uvoznem tiru. Ker je bila gosta megla, je strojevodja tovornega vlaka zapazil garnituro šele v zadnjem trenutku, ko je bilo trčenje neizogibno. Dva prva vagona, v katera je zavozil tovorni vlak, sta bila popolnoma razbita. Nesreča je hotela, da je bil v zadnjem vagonu železniški zavirač 23-letni Živan Pavlovič, ki je bil pri nesreči tako hudo ranjen, da je umrl, preden je prišla zdravniška pomoč Devet drugih vagonov je bilo močno poškodovanih. Železniška komisija je ugotovila, da je nesrečo zakrivil službujoči prometni uradnik, ki je spustil tovorni vlak na postajo, čeprav je na uvoznem tiru stala garnitura.
*	Justifikacija razbojnika RadivojeviČa v Osjeku. Pred letom dni sta bila v Osjeku umorjena in izropana trgovec s kožami Aron Kolin in njegova žena Cecilija. Policija je kmalu prijela morilca Bogdana RadivojeviČa in Gjura Milorja. katerega je Radivojevič nagovoril k zločinu. Pred okrožnim sodiščem sta bila oba obsojena na «mrt na vešalih Radivojevič je vložil priziv. Miler pa revizijo -'n pri-ziv. Stol scdmorice v Zagrebu je potrdil smrtno kazen nad Radivojevičem. Milerjevo smrtno kazen pa je spremenil v dosmrtno ječo V četrtek so obenetn prebrali sodbo, ki sta jo mirno poslušala. RadivojeviČa so takoj nnto oo-vedli v posebno eelico Bil je čisto miren in ni hotel sprejeti nikogar od svoje družine Včeraj zjutraj je krvnik .11 a rt izvršil smrtno obsodbo nao Radivojevičem
Grandijozno lilmsko delo monumentalnega obsega po romanu Louisa Bromfielda „T1IE RAINS CAME"
V glavnih vi o g; ah: Tyrone Power — ljubimec žen=kega sveta,
Myrna Loy — šarmantna mondona. George Brent — najpopolnejši gentleman, Brenda |oyce — novi star. Predstave ob 16., 19 in 21. url — Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje Vitire pred predstavol
senca
Kino Matica, tel. 22-41
Ob 16., 19. In 21. uri._
sta-M f AAnpr triumfira v svoji največji HSOS ^ I.^MJPt.l vojaški in junaški vlogi — kot dovrš;en kavalir in požrtvovalen tovariš in brat, kot neustrašen borec proti tiraniji. — Mojstrska režija.
Ot) 14.15 uri predvajamo na sploino željo -e
Paramountov velefilm
Danes premiera)
BEA1I GESTE
(Modra zvezda)
Film npjvečjih človeških vrlin in največje zlobe I
W E G U L J C 1 C O"
Danes ob 15. uri in jutri oh 10 30 najlepšo glaslieni film
.CVETJE V MAJU*
(Beli inrgovan) po globoko znižanih matinejskih cenah.
HEROJSKA KAVALKADA
Ob 17., 19. in 21. uri veliki Wa mer-Bros film
Film smelih podvigov, neustrašenih borh in hladnokrvne osvete. — Film ki ga gledajo vsi brez oddiha a tudi s solzami v očeh ... - V gl. vlogi: .laines Cagncy, Roscmarie Lane in Uiimphrey Hogart. Režija: Lloyd Baccon. KINO SLOGA, lcl. 27-30	Nabavite si vstopnice v predprodaji!
Prireditve in zabave
Praznik Brezmadežne proslavi Stolna prosveta s posebno prireditvijo v frančiškanski dvorani ob 5 popoldne. Na sporedu je poleg petja zbora gojencev ogrl. šole in solo-petja ge. Kanceve, tri-dejanski igrokaz »Sultanova hči in Dobri vrtnar«. Vstopnice po navadni ceni danes in lutri dopoldne v trafiki Šoukal, dve uri pred pričetkom pa pri blagajni v frančiškanski pasaži. Vljudno vabimo vse prijatelje Stolne prosvete
Pridite na lepo pripravjieno akademijo trnovskega Dekliškega krožka na praznik 8 decembra ob 20. Program je skrbno izbran in zanimiv.
Dekliška Marijina kongregacija v Sp. Šiški priredi 8 decembra ob 8 zvečer v samostanski dvorani Mlakarjevo igro »Roksana«. — Vljudno vabljeni.
Krožek SDZ na državnem učiteljišču v Ljubljani priredi v proslavo 75 obletnice rojstva dr. Jan. Ev. Kreka v sobolo 7. decembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani slavnostno akademijo pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Miha Kreka. Čisti dobiček je namenjen za šolsko kuhinjo na državnem učiteljišču. Vstopnice lahko dohite od pol 7 zvečer pri blagajni v frančiškanski dvorani. Pridite, ne bo vam žal. kajti spored ie zelo pester. Sodeluje šolski orkester in pevski zbor.
Predavanja
Predavanje SPD in ?icer pod nazivom »Z jadranske obale na vrhove Durmilorja« bo v torek, dne 10 decembra ob 20 v dvorani Delavske zbornice Predavatelj g, prof Petkovšek Viktor iz Maribora bo pokazal številne posnetke s barvnimi filmi, ki jih je napravil na svojem letošnjem potovanju z morja v višave.
Sestanki
DK Sv. Peter ima drevi ob « redni »ostanek V nedeljo, 8. t. m. bomo imeli zjutraj ob 7 skupno sv. mašo s sv. obhajilom.
Naše dijaštvo
Pevci bi pevkel Tudi na jutrišnji praznik Brezmadežne bo pevska vaja drevi ob 6 in jutri ob 10 za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih. Pridite vsi, tudi novi pevci vabljenil
Kino
Kino Vič predvaja danes ob pol 9 pustolovski velefilm »Antonio Adverso«, ki vas bo očaral s svojo lepoto. Dodatek zvočna predigra.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško službo bo opravljala od sobote od 8 zvečer do ponedeljka <lo 8 zjutraj mestna zdravnica or Zitko |ožica, Pleteršnikova ul. št. 13-1. telefon št 47-f>4
Lekarne
Nočno »lužbo imajo: 3r Kmet, Tyrševa c 43; mr. Trnkoczy ded, Mestni trg 4; mr. Ustai, Šelen-burgova ul. 7,
Poizvedovanja
V nedeljo 1. decembra se ie iz večernega avtobusa od Krašnje do Domžal izmuznil nizek riav lovski pes brak-jazbečar. brez ovratnika. Komur ie kaj znano a tem psu, naj iavi proti primerni nagradi na naslov; Petelin Ema Ljubljana, Podrožmk, c. XII, št 12.
Na Miklavžev večer sem izgubila rdečo volneno pleteno rokavico z enim oaicem od Mestnega Kopališča v Kolodvorski ulic« nc Dalmatinovi cesti do ure na Ajdovščini. Poštenega naiditelia prosim, nai odda rokavico pri vratarju Jugoslovanske tiskarne.
f LJUBIUN4
Praznik Brezmadežne
bo slovensko katoliško dijaštvo slovesno proslavilo
8. december je najlepši in največji praznik katoliškega dijaštva. Slovenska dijaška mladina bo praznik svoje vzornice in zaščitnice — Brezmadežne — slovesno proslavila.
Ob 7 zjutraj bo sveta maša za dijake v stolnici, za dijakinje pri uršulinkah s sv. obhajilom.
Ob 11 dopoldne pa bo priredila Slovenska dijaška zveza kot predstavnica vsega slovenskega katoliškega dijaštva v veliki unionski dvorani
Marijnnsko prireditev
V proslavo praznika Brezmadežne.
Spored zborovanja v Unionu bo naslednji:
1. Fanfare. 2. Pozdravna be3eda. 3. Petje, dekliški zbor. 4. Simbolična slika, dekleta, 0. Pesem, kvintet. C. Govor g. prof. dr. M. Vraberja (po govoru Marijina pesem, pojo vsi). 7. Molitev za domovino. 8. Simbolične vaje, fantje. 9. Petje, akademski kvintet. 10. Povsod Boga, poje vsa dvorana.
Vstopnine ni! Za kritje režijskih strojkov se
bodo pobirali prostovoljni prispevki, *
Srednješolci, akademiki in gg. starešine, udeležite se v velikem številu proslave Brezmadežne — kraljice Slovencev!
ZFO
FO Ljubljana-mesto. Vse mladce in člane pozivamo, da se pridružijo jutri na praznik Brezmadežne ljubljanskim kongregacijam, ki imajo skupno pobož. nost o.b pol sedmih zjutraj v stolnici. Pristopite na naš fantovski praznik k mizi Gospodovi in prosite Brezmadežno, da bi mogli čisto živetil — Bog živi!
Razširjanje reje malih živali
Zanimanje za rejo malih živali: kuncev, kokoši, koz in drugih, se stalno širi. Zlasti mali gospodarji se vsebolj bavijo s to zanimivo in koristno gospodarsko panogo. Sicer pri nas prav za prav reje malih živali še nikakor ne moremo imenovati za pomembno gospodarsko panogo, ker je doslej ostala reja kljub velikemu in splošnemu zanimanju povsem nezadostna. Po svetu pa je reja malih živali že marsikje prav uvažcna gospodarska panoga, ki jo vsestransko podpirajo in izvajajo v velikem obsegu.
Današnji čas z raznimi težavnimi neprilikami pa nujno sili, da 6e tudi pri nas oklenemo reje čim. bolj in jo spravimo do pomena, ki ga pri smotrnosti lahko doseže, da postane važna za gospodarstvo vobče in posebej za položaj malega človeka.
V Sloveniji so vsepovsod dani pogoji za umno in uspešno rejo malih živali. Skoraj vsak družinski dom ima na razpolago skromen ali obsežnejši vrt. Z njim je že dosežena podlaga, da se mali gospodar peča z rejo, ki mu prinaša veselje in korist. Pa tudi drugače ima naša zemlja dovolj travnikov, njiv in nasadov, kjer je dovolj hrane za raznovrstne male živali.
Za uspešno rejo pa je osnovne važnosti, da jo izvajamo smotrna in pravilno. Da se to doseže, se trudi že dolga leta Zveza društev »Mali gospodar«, Zveza izdaja 6voj pestri in v6ebiflsko bogati strokovni list, ki izhaja vsak mesec. V njej včlanjena društva pa pospešujejo umno rejo na različne načine. Med njimi je postalo prav posebno agilno ljubljansko društvo Rejec malih živali, ki začenja letos e predavanji za vse interesente, ki se zamrejo malih živali zanimajo.
Prvo predavanje, bo v soboto 7. decembra 1.1. ob 20, uri v šoli na Grabnu na Cojzovi cesti, kjer bo predaval šolski upravitelj g. Pajk Leopold pod naslovom; »O umnem malem gospodarstvu« in bo podčrtal svoja izvajanja 6 skioptičnimi slikami. — Po predavanju pa bo sestanek malih gospodarjev iz trnovskega in šentjakobskega okraja.
Zelena jama — pozor I
Miklavž je delil darila — jaz sem pa vsakega slikal. — Slike dobite pri Foto MAVEC Lojze, Šmartinska cesta 4.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 7 zjutraj.
I Križanska moška kongregacija proslavi jutrišnji praznik Brezmadežne s slovesnim cerkvenim opravilom zjutraj in zvečer. Med jutranjo sv. mašo skupno obhajilo. Pri večernem shodu, ki se prične ob četrt na sedem, bo sprejem novih članov. Po govoru bo tudi oznanilo glede vrstnega reda pri pobožnosti živega rožnega venca dne 12. decembra.
1 Jubilej koroškega Slovenca. Danes obhaja 50-letnico svojega življenja splošno znani trgovec iz Zelene jame g. Jožef Torker. Daleč naokrog po domovini je znan ta vedri koroški rojak, ki mu je tekla zibelka na Otoku ob Vrbskem jezeru. Pred koroškim plebiscitom je bil občinski tajnik in organist na Otoku. Ta-mošnji Slovenci so vedno v polni meri uživali njegovo vsestransko pomoč. Stalno jih je bodril k neomajni narodni zavednosti. Kasneje si je v svobodni Jugoslaviji ustvaril lastno trgovino, pa tudi marljivo življenjsko družico gospo Tončko si je izbral v Ljubljani. Oba sta
izdatno dvignila sloves svoje solidne trgovine. Bila sta vedno zvesta naročnika krščanskega časopisja ter imela zlasti za rojake in ubogo dijaštvo vedno odprte roke. Želimo g. Torker-ju — našemu ljubemu Pepetu — še mnogo srečnih jubilejev, obilo uspeha v naaaljnein življenju ter mnogo sreče ob strani njegove skrbne in zveste življenjske tovarišice.
1 Jersey obleke — Karničnik — Nebotičnik.
1 Na razstavi Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo ob 11 vodstvo. Vodi slikar sam. Razstava bo odprta do 17. t. m. od 9 dop. čez poldne do 6 zvečer.
Na proznih Brezmadežne 8. decembra
vprtzore
za 400 lefnl tubilel DruZbe Jezusove,
ustanoviteljice Marijine konirrepacije dijaki in akademiki kogreganisti v frančiškanski dvorani ob 8. zvečer igro
drl' luo iz življenja jezuitov Vstopnice so dobe v trgovini A. Sfillcoj, Frančiškanska ulica.
,Prva legija"
1 Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsem članom društva in odsekov, da praznujemo v nedeljo 8. decembra enega največjih društvenih praznikov: Brezmadežno spočetje. Ob 7.15 bo v farni cerkvi recitirana sv. maša za članstvo prosvetnega društva, odsekov in naraščaja; med mašo bo skupno sv. obhajilo. Po maši pa v društvenem domu skupni sestanek vsega članstva s čajanko. Zvečer ob 8 pa bo v društvenem domu slavnostna akademija na čast Brezmadežni. Pozivamo vse članstvo, da se proslave udeleži pol-noštevilno. Prijatelji vljudno vabljeni. — Odbor. 1 Sliko Marije Pomagaj v vsako hišol I Rokodelsko društvo bo imelo jutri — na Marijin praznik — v križanski cerkvi sv. mašo in sv. obhajilo. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor Vsi člani naj se cerkvene slovesnosti zanesljivo udeleže. Pričetek bo točno ob sedmih zjutraj.
1 Pri laprtjn, motnji r prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodto en kozarec naravne »FRANZ-J0SEP« grenčico.
1 V nedeljo s »Putnikom« na Kureščekl 1 Lepo presenečenje za Miklavža. Ljubljanska policija je te dni prijela nekega vlomilca, ki je imel iepo številko raznih grehov na vesti. Na sebi pa je imel lepo novo obleko, ki jo je nedavno ukradel iz izložbene omare Ugledne ljubljanske trgovine. Lastnika trgovine so poklicali na policijo in mu ponudili ukradeno obleko, češ, izvolite obleko, ki vam je bila ukradena. Samo bodite tako ljubeznivi, pa preskrbite kakršnekoli cape, da bomo imeli tata v kaj obleči. Trgovec je gledal tatiča in sam ni vedel, kaj bi storil. Najrajši bi mu podaril obleko, pa so mu dokazali, da to vendar ne gre. Zato so tatu sneli obleko in jo
vrnili trgovcu. Na poti domov pa je trgovcu prišla dobra misel. Naročil je svojim uslužbencem, naj stopijo na cesto in pripeljejo prvega slabo oblečenega in siromašnega moža v trgovino. In res je prišel kmalu mimo — bilo je Miklavževo popoldne — delavec s pismom v roki. Pripeljali
so ga v trgovino in gospodar ga je vprašal, kam gre.. Povedal je, da nese na pošto pismo svojega gospodarja. Ko je še povedal, koliko kna plače, ga je trgovec vprašal, če se hoče sleči in obleči novo obleko. Delavec je seveda takoj ugovarjal, češ da nima denarja, ne morem kupiti. Pa so ga potolažili, da bo obleko dobil zastonj. Ves vesel se je mož preoblekel in tako imel svojega lepega Miklavža. Tat je dobil takoj potem delavčevo obleko, da mu ni bilo treba prezebati. — Se so dobri ljudje na svetul
I V Stritarjevi ullei itev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, ee reda) nahaja optik in urar Fr. P. Zajee, torej ne vefl na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
I Na kaj vse ne pridejo! Dva mlada Ižanca, 15-letni Š. J. in 16-letni K. J., sta jo pa pogrun-tala. Doma na Igu sta nakradla nekaj fižola in ga večkrat nesla prodajat v Ljubljano v veletrgovino Sever. Ko sta zadnjič spet prodala 12 kg fižola in dobila plačilni listek na tehtnici, na katerem je bilo napisano, da dobita za 12 kg fižola 75 din, sta šla lepo v Tivoli in popravila listek. Pred 12 sta napisala 2, tako da je nastalo 212 kg, pred 75 din pa sta postavila 12, tako da je zneslo 1275 din, in šla kasirat v trgovino. Ker so pa tam že pred nedavnim opazili podobno sleparijo, so ostro pogledali listek in poklicali stražnika. Ta ju je odpeljal. Izkazalo se je, da sta že dvakrat prej tako s prevaro kasirala približno po 10C0 din preveč.
Cerkvena glasba
Pri oo. frančiškanih bodo jutri, na praznik Brezmadežne, zavetnice frančiškanskega reda, izvajali: Rheinbergerjevo mašo v C-duru, Mittererjev graduale, p. H. Sattnerjevo »Brezmadežna« (po reci-tiranem offertoriju), na koncu pa Mavovo »Brezmadežni«. — Dirigira g. A. Neffat. — Vse bo spremljal veliki operni orkester. Glasbo bo prenašala tudi radio-oddajna postaja.
Cerkev sv, Jožefa. Jutri, na praznik Brezmadežne ob 8 slovesna sv. maša. Izva ja se: Mis-sa Stella maris, zložil P. Griesbacher. Graduale: Benedicta es tu in ofert. Ave Maria. zložil A. Foerster. K blagoslovu: Tantum ergo, zložil Fr. Gerbič, Po maši: Brezmadežna, zložil p. 11. Sattner.
Cerkev M. b. v Križankah. Jutri, na praznik Brezmadežne ob 10.30 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa Salve Regina, zložil I. B. Stehle. Graduale: Benedicta es tu, zložil A. Foerster, Ofert. Ave Maria, zložil Ad. Rihovsky. Po maši: Brezmadežna, zložil V. Vodopivec.
Cerkveni vestnik
Cerkev sv. Terezije na Kodeljevem. Danes zvečer ob pol 8 govor o Brezmadežni, nato pete litanije in blagoslov. Mladina vabljena k duhovni obnovi. Na praznik ob tri četrt na 9 govor, nato slovesna sv. maša. Zbor mladincev bo izvajal Rihovskega »Missa Loretta« ob spremljavi orkestra. Popoldne ob 3 govor, pete litanije in blagoslov. Nato bo v dvorani pestra akademija v čast Brezmadežni.
Kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. V nedeljo 8. t. m., na praznik Brezmadežne, je glavni praznik kongregacije: zjutraj ob pol 7 sv. maša, slovesna ohnovitev posvetitve, skupno sv .obhajilo ter darovanje v kongregacij-ske namene. Ob 6 zvečer skupna slovesnost vseh kongregacij v cerkvi sv. Jožefa.
Ki	□	n \ J	i MARIBOR
Mariborčani pred sodniki
Maribor, 6. decembra.
Danes dopoldne je razpravljal mali senat mariborskega okrožnega sodišča tri zelo zanimive domače mariborske zadeve.
Kot prvi se je obravnaval slučaj spretnih sleparij velikega obsega na škodo tovarne J. Hutter in drug. Na zatožni klopi je sedel 20letni Rudolf Koražija iz Pobrežja, ki je letos v treh mesecih zaslužil na račun omenjene tovarne na lahek način — samo z nekaj potezami peresa 75.000 din. Tekstilna tovarna J. Hutter in drug izdeluje tudi sukanec, za katerega sama izdeluje lesene kotvice. Te ko-tvice se delajo iz brezovega lesa, katerega dobavljajo tovarni razni lesni trgovci. Tudi Koražija se je začel pečati s temi dobavami. Vozil je tovarni brezov les od meseca maja do avgusta. Les je prevzemal v tovarni uslužbenec, ki je izdal potem Koražiji potrdilo in tega je vidiral še obratni inženir, nakar je šel Koražija s potrdilom k blagajni ter je dobil denar. Predložil je že devet takih potrdil, pri desetem pa ga je zadela nesreča. Blagaj-ničarki se je zdela količina dobavljenega lesa le prevelika, pa je telefonirala inženirju. Ugotovilo se je, da je Koražija napravil iz treh kubikov lesa s pripisom številke kar 03 kubikov, iz zneska 524 dinarjev pa je napravil na isti način 8024 din. Pregledali so knjige ter odkrili, da je manipuliral na podoben način pri vseh prejšnjih dobavah ter je oškodoval tovarno za 75.000 din. Koražija je bil obsojen na dve leti robije in tri leta izgubo častnih pravic, ker pa je branilec prijavil priziv zaradi previsoke kazni, se je pritožil tudi državni tožilec zaradi prenizke odmere kazni.
Pri naslednji razpravi sta prišli na zatožno klop mati in hči — 26 letna natakarica Angela Grašič in njena mati 58 letna zasebnica Ana Kovač, obe z Betnavske ceste v Mariboru. Angela Grašič je žena znanega ponarejevalca 500 dinarskih bankovcev Grašiča, ki je zaprt skupaj z drugimi ponarejevalci ter čaka z njimi vred na sodbo. Angela Gra-
Tako luknjo narod! ena sama bonih*
bora. Strojevodja Jože Koritnik je bil »tar okrog 50 let ter je veljal kot zelo previden in sposoben uslužbenec. L njim se je vozil na usooni vožnji ter je našel smrt Janez Jeromcn. ki je napravil izpit za strojevodjo, pa je še delal poskusne vožnje na strojih kot prakti-kant. Truplo Jožeta Koritnika bo pokopano v Mariboru. Jeromna |>a «o prpppljali v Ljubljano, kjer je domu njegova soproga. Nesrečna sm#t obeh žrtev poklica, je izzvala v Mariboru splošno 'ožalje.
m 500-letnico Gutemberga proslavijo mariborski tiskarji 7. decembra ob 20.30 v Narodnem gledališču v Mariboru.
m V visoki starosti 84 let je umrl na Po-horski cesta 6, zasebnik Mihael Požar. Naj počiva v miru!
m Dekliški frančiškanski krožek ima jutri dopoldne ob |>ol U sestanek v Domu, Slomškov trg 12.
m Razstava Zcj-Primožit. V nedeljo dopoldne ob 10 bo otvoritev razstave slikarjev Žeja in Primožiča. Razstava se bo vršila v beli dvorani Unionu.
m Lepa publikacija mariborskih grafikov.
Drevi bodo mariborski grafiki proslavili v Narodnem gledališču 500-letnico Gutenbergovcgu
šič in njena mati pa sta prišli pred sodnike, ker sta se hoteli na premeten način izuebiti pravcatega zaklada ponarejenih petstotakov. Oblasti so pri aretaciji Orašiča sumile, da ima mož doma skrito zalogo ponarejenih bankovcev, toda kljub vsemu iskanju je ni bilo mogoče odkriti. Nedavno pa je neki Herman Verlič povedal policijskemu agentu Antonu Cede ju, da mu Grašičeva žena ponuja 75 komadov ponarejenih bankovcev v nakup. Po nasvetu policije se je Verlič nato domenil z Grašičevo, da ji bo preskrbel kupca za ponarejen denar v osebi nekega Žida iz Zagreba. Domenili so so tudi natančno, kdaj in kje bo žid ta denar prevzel. V Tomšičevem drevoredu se je potem v večerni uri vršila ta transakcija, le da je prišel namesto zagrebškega Žida z Verličem mariborski detektiv ter so nato Grašičevo in njeno mater, ki sta hranili ponarejene bankovce v steklenici za marmelado, aretirali. Razprava je bila zelo dramatična ter sta danes obe obtoženki neprestano jokali. Obsojeni sta bila vsaka na osem mesecev zapora.
Pri tretji razpravi pa je obravnavalo sodišče zanimiv slučaj izsiljevanja mariborskih odvetnikov. Konec oktobra t. 1. se je pojavil v Mariboru skrivnosten izsiljevalec, ki je spravil v hud strah mariborske odvetnike. Najprej je pisal grozilno pismo odvetniku dr. Lipoldu, v katerem je zahteval od njega, da mu dne 1. novembra ob 9 prinese na Kralja Petra trg 10.000 din v rdečem papirnem ovoju. V nasprotnem primeru ga čaka grozovita smrt. Dne 4. novembra je prejel podobno pismo odvetnik dr. Humar, od katerega je zahteval pisec tudi 10.000 dinarjev v modrem papirnem ovoju dne 7. novembra na Kralja Petra trg. Tretje pismo pa je dobil odvetnik dr. Komavli, tudi za deset jurjev, katere pa mora prinesti v belem papirnem ovoju dne 9. novembra ob devetih k električni uri na križišču Aleksandrove ceste in Sodne ulice. Odvetnik je res postal svojega pooblaščenca s takim zavojem, poleg ure pa je stal tudi detektiv, ki je moža, kateremu je bil zavoj izročen, prijel. Bil je to neki brezposelni delavec, ki je izjavil, da ga je poslal po zavoj 25 letni pleskar Stanko Novak s Pobrežja. Tega so prijeli ter je priznal svoje izsiljevalne poskuse, zagovarjal pa se je z brezposelnostjo in bedo ter je navajal, da ni tako hudo mislil s tistimi smrtnimi grožnjami kakor je odvetnikom pisal.
Ob času, ko to poročamo, razprava še traja. *
m Praznik Brezmadelne v stolnici. V nedeljo bo ob pol desetih po slovesnem vhodu prevzviše-nega g. škofa v stolnico pridiga, nato pa slovesna škofova sv. maša.
m Praznik Brezmadežna. Drevi ob 6 bo v cerkvi sv. Alojzija večerna pobožnost, jutri zjutraj ob pol sedmih pa v isti cerkvi sv. maša s skupnim obhajilom. To bo cerkveni del proslave praznika Brezmadežne. Jutri dopoldne ob desetih bo v dvorani na Aleksandrovi cesti slavnostno marijan*ko zborovanje, popoldne ob petih pa akademija, ki jo priredi mariborska kongregacija.
m Slov. kal. akademsko siareiinslvo vabi vse svoje člane, da se udeleže proslave praznika Brezmadežne.
m Visoko odlikovanje. Z redom sv Save II razreda je bil odlikovan bivši poslanec in notar gospod Karel Gajšek. K visokemu odlikovanju naše čestitke.
m Mariborčana — žrtvi prometne nesreče v Sevnici. Včerajšnji »Slovenec« je poročal o hudi železniški nesreči pri Sevnici, ki je zahtevala tudi dve človeški žrtvi. Oba železničarja. ki sta se smrtuo pouesrečila. sta iz Mari-
izuma in rojstno letnico svoje stroke s posebno slavnostno prireditvijo. Za to proslavo so izdali pa še posebno publikacijo, ki ima bogato in zanimivo vsebino. 7.a to publikacijo so prispevali: prof. dr. Ivan Dornik »Ob petstoletnici Gutenbergovega izuma« in »Kratek pogled k prvim tiskarnam in tiskom pri Hrvatih in Srbih«, ravnatelj Junko Glaser je napisni »ZgotVovinski očrt tiskarstva v Mariboru«, glavni urednik »Slovenskega gospodarja« Ja-nuš Goleč je avtor zanimivih zgodbic iz mariborskega tiska »Maščevalnost tiskarskega škrata«, urednik Radivoj Rehar je napisal članek »Novinar in stavec«, pn tudi druga vsebina je zanimiva in pe«tra. Slika, ki predstavlja pogled na Kralja Petra trg, prikazuje ohenem ono najlepših maril»orskih siavbišč, ki ga je kupilo Društvo grafičnih delavcev ter bo na njem zgradilo reprezentativni Grafični dom \ Mariboru. Gutenbergova proslava in izdaja spominske publikacije lofto jx>nazorujeta živahno delo. ki ga mariborski grafiki goje v svojih vrstah.
m Še tretja mariborska tekstilna industrija — v Belgrad. Svoj sedež je preneslo iz Maribora v Belgrad sedaj že tretje mariborsko tekstilno jHidjetje — Mariborska tekstilna d d. To podjetje je bilo tudi lastnik Varaždinske tekstilne tvornice v Varaždinu, svoj seaež pa je imelo v Maril>oru. Pod jetje spada v koncem znanega evropskega veleidustrijalca Deutscha, ki je imel poprej velike tovarne na Češkem in v Avstriji, jio zasedbi teh pokrajin, pa so mu podjetja vzeli ter se je preselil v našo državo. Sedaj se je ustanovila nova družba »Ma-Va«, ki jc prevzela obe tekstilni tvornici v Mariboru in Varaždinu, svoj sedež pa ima v Belgradu. Dasi 1k> mariborsko tekstilno podjetje te družbe poslovalo normalno, kakor doseoaj, je vendar Maribor precej izgubil v svojem gospodarskem pomenu, ker so kar tri med največjimi tekstilnimi podjetji prenesla svoje sedeže v prestolnico.
m živahno obrtno gibanje v Mariboru. Seznam o izdanih in črtanih obrtnih pravicah v mesecu novembru na jvirlročju mariborske mestne občine je prav zanimiv. Pričakovali bi, da bo v sedanjih težkih gospodarskih časih število obrti nazadovalo, v resnici pa je prav narobe, V novembru je bilo v Mariboru izdanih 20 novih obrtnih pravic, iz obrtnega registra pn so bile črtane samo tri stare obrti.
m Vedno več ovac gre v Nemčijo. V Maribor prihajajo vedno novi transporti ovac iz Južne Srbije za Nemčijo. V četrtek je bilo na kolodvoru kar 18 vagonov te drobnice iti ker je v vsakem vagonu od 120 do 150 glav. je bil kolodvor s to meketajočo drobnjudjo kar zatrpan.
m Prihodnji transport sezoncev iz Nemčije
pride danes jiopoldne v Maribor. Tudi te bo naš izseljeniški komisarijat v MarilKiru primerno pogostil. V transportu bo kakih 400 ljudi.
m Zdravniško dežnrno službo za nujno pomoč članom OUZD vrši jutri v nedeljo dr. Toplak Lojze, Pobrežje. Aleksandrova cesta 6,
m Nogo žrtvoval, da si je rešil glavo. Iz Ruš so pripeljali v mariborsko bolnišnico 28-letnega drvarja Franca Tomažiča, ki si je zlomil nogo. Ponesrečil se je na smolniški riži, po kateri sedaj spravljajo hlode t vrha Pohorja v dolino. Tomažič je šel po riži, ko je pridrvel za njim hlod, kateremu se je v zadnjem trenutku izognil s skokom iz riže v globino. Žrtvoval je nogo, da si je rešil glavo.
m Tatvine plaščev. Ko je ogledovala razstavo umetniških slik v prostorih Kulturbunda na Aleksandrovi cesti 14, je odložila Marija Graber v predsobi svoj plašč s krznenim ovratnikom. Po ogledu razstave pa plašča, ki je vreden 1500 din, ni bilo nikjer. — Natakarju knvarne Astorije Martinu Per-natu pa je zmanjkal 500 din vreden plašče iz slu-žinske garderobe.
Gledališče
Sobota, 7. decembra, ob 20: Proslava Guten-bergove 500 letnice.
Nedelja, 8. decembra, ob 15: »Pikica in Tonček.« Ob '20: »Na cesaričin ukaz.«
Logatec
Notranje! — pozor!
Zvočni kino »Društveni dom« Dol. Logatec predvaja v soboto, 7. t. m. ob 8 zvečer in nedeljo, 8. t. m. ob 4 pop. in 8 zv. velefilm
»Jeklena armada« f>"m, katerega mora
videti prav vsakdo,
Dobrovce pri Kočah
V zgornjem delu Dravskega polja nedaleč od Hoč ali Slivnice leži prijazna vas Dobrovce in zgodovinsko znana vas Skoke. Dasi ležimo tik ob ptujskem električnem daljnovodu, nismo do sedaj imeli električne luč«. Sedaj nam je pa elektrarna Fala stavila zelo ugodne ponudbe za elektrifikacijo obeh vasi pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ustanovili smo zato pred dobrim mesecem zadružno elektrarno. Vod in omrežje je bilo v enem mesecu gotovo in na predvečer za praznik zedinjenja 6o nam zažarele prve luči. Uradno otvoritev bomo imeli v najkrajšem času, ko bado izvršene vse inštalacije. Dolžni smo, zahvaliti se elektrarni FaP. senatorju g dr Schaubachu za izposlovanje posojila ter domačemu županu in ban. svetniku g. Jožefu Kol-manu za vse storjene korake. Kr. bansko upravo smo prosili za podporo ter upamo, da bomo uslišani. Tako je tudi pri nas zmagala zadružna misel in dokazala, da jc v skupnem in složnem delu uspeh zagotovljen.
KULTURNI OBZORNIK
Obnovitev kapiteljske cerkve v Novem mestu
Nemška podmornica pri povratku iz bojev
Kapiteljska kripta.
racija izvršena po načelih sodobnega spomeniškega varstva. Izkušnje teh treh primerov, katerim se pridružujejo še mnoge restavracije baročnih cerkva, so tudi pri nas izbistrile pogled na problem obnovitve starih, v teku stoletij in predvsem v drugi polovici XIX. stol. nesmiselno barvanih, večkrat celo prezidanih spomenikov.
V Novem mestu se načrt obnovitve omejuje v glavnem na prezbiterij in kripto, kot najvažnejši, umetniško najpomembnejši del cerkvene stavbe, kateremu v naši posesti pripade izredni pomen v tem, da ima pod prezbiterijem obširno kripto, v kateri je bil ideal gotske dvorane prvič pri nas uresničen in konsekventno izveden, čeprav ga ne moremo pripisati enotnemu, hotenemu razvoju takih prostornin v naši arhitekturi, ki nastopi kasneje v kranjsko-škofjeloški arhitekturi delavnici.
V kripti delita prostor dve vrsti visokih in izredno slokih stebrov v tri enako visoke ladje. Arhitektonski poudarek leži tu na stebrih, predvsem pa na izredno lepi prostornini, ki se preliva med stebri.
Ves ta gradbeni sestav je na zunanjščini sicer obdržal svojo monumentalno obliko, v notranjščini pa je bil v drugi polovici XIX. stol. nesmiselno pobeljen in ometan, tako da so bili vsi konstruktivni deli, katerih lepotna stran je temeljila v kamnoseško obdelanem, v naturni barvi in strukturi nveljavljajočem se kamnu, zakriti pod debelo plastjo beleža in ometa. Prostor v kripti pa je bil s prezidavami in opravo tako pregrnjen, da ga ni bilo mogoče zajeti v njegovi resnični razsežnosti.
Program restavracije obsega odkritje vseh konstruktivnih delov izpod beleža, odstranitev prezidav v kripti, nadomestitev velikega oltarja, ki je rokodelsko povprečen izdelek novogotskih oblik, ter dostojno namestiti Tintorettovega sv. H Miklavža. Kot zgolj tehnično delo pa je nujna drenaža, osušitev kripte, ki je zaradi globoke lege pod zemljo izpostavljena stalnemu zamakanju vode.
Delo, ki se v sporazumu s konservatorjem dr. Mesesnelom, vodi arh. Mušič, se je letos pričelo in je bila do sedaj očiščena kripta. Ves od vlage propadli omet je bil odstranjen, stebri, por-tali in okna očiščena, tako da je kamen zaživel svoje prirodno življenje, prostor pa je zopet kot enotna dvorana stopil pred naše 061. Tri izredno dolge in visoke ladje se razvijajo v globino in obenem komunicirajo med seboj, tako da se prostor svobodno preliva med stebriščem od ene stene do druge.
S tem je kapiteljska cerkev pridobila izredno lep, bogoslužju zelo ustrezen prostor, obenem pa kulturno-zgodovinsko zanimivost prve vrste, ki se bo še stopnjevala, ko bo v predprostoru kripte urejen lapidarij — zbirka kamenitih spomenikov prejšnjih dob — nekak »opera deli' Duomo« v malem.
Upajmo, da bo delo, ki je dobro vpeljano, kljub vsem zaprekam, srečno prišlo do končne izvršitve.	Jože Gregorič,
Švicarski poročevalec o poškodbah v angleških mestih
Slovenski Pravnik ob 60 letnici univ. prof. dr. Polca
Glasilo društva Pravnik »Slovenski pravnik«, je svoje zadnjo dvojno številko 54 letnika posvetilo univ. prol. in članu slovenske Akademije dr. Janku Polcu ob njegovi 60 letnici. Priložilo je številki lepo podobo jubilantovo ter jo pospremilo z uvodnim člankom, kjer se društvo Pravnik klanja njegovemu delu. V kratkih in izbranih besedah je podano njegovo delo, poudarjeno predvsem njegovo zavzemanje za slovensko vseučiliško vprašanje ter njegovo sodelovanje pri Pravniku, kateremu je bil tudi član uredništva. Pravo znanstveno delo pa se mu je odprlo na univerzi, ki ji je on pripravljal pot s svojimi vseučiliškimi zborniki Uredništvo mu sedaj ob jubileju želi, da bi se mu izpolnile vse njegove želje glede znanstvenih načrtov ter mu v priznanje njegovega dosedanjega dela posveča to številko.
Znanstvene razprave pa so v tem zborniku priobčili naslednji pravni pisatelji: dr. Janez Zontar: K zgodovin« prevedbe ko6eščin v kupna zemljišča. Dr. Rudolf Drofenik: Kazniva dejanja zoper tuje države. — Dr. Vladimir Murko: Naknadna iderrniteta v finančnih zakonih. — Dr. Gorazd Kušej; Prestolo-nasledstveni red septemberske ustave. — Dr. Ciril Kržišnik; Bizantinsko pravo. — Dr. Viktor Korošci! Po sledovih najstarejšega indoevropskega javnega prava. — Dr. Božidar Kobe: Enoo6ebna kapitaM<a družba in načelo omejene odgovornosti. — Dr. Sto-jan Dajič: Vojaška služba in službeno razmerje.
Tako vidimo, da so pri tem zborniku delovali samo mlajši juristi, učenci velikega svojega učitelja, ter se mu tako z izvirnim znanstvenim delom na najlepši način zahvalili za njegovo vodstvo, s čemer so na gotovo njemu najljubši način počastili njegov jubilej. Tudi mi g. jubilantu prisrčno čestitamo!
Pred plesnim nastopom	I
Marte Paulinove
V ponedeljek bo nastopila na svojem prvem samostojnem večeru v Operi plesalka Marta Paulinova. Ob tej priliki sem jo prosil za nekaj podatkov o njenem pojmovanju plesne umetnosti ter o razvoju te vrste slovenske umetnosti splnh. na kar mi je goč dala rade-volje odgovore na naslednja vprašanja:
»Gospodična, ponedeljkov večer je Vaš prvi samostojni nastop v Operi. Ali bi mi mogli v nekaj besedah prikazati svojo pot?«
»Šola Mete Vidmarjeve je pri nas edina, kjer se mi je zdelo, da sem našla, česar sem iskala — moderno smer. Zadnjič sem nastopila na produkciji leta 1938, odtlej pa vadila sama in pripravljala, v glavnem ponedeljkov sporeda
»Kaj vsebuje Vaš program in kako gledate na plesno umetnost?«
»Koreografije, ki jih bom plesala, so nastale po moji zamisli in iz močnega doživetja. Harmonično človekovo gibanje je eden izmed virov, ob katerem spoznavamo lepoto In če je dan gibanju še neki globlji smisel, utemeljen iz duše, to že usposablja ples, da dobi izrazno moč, enakovredno drugim umetnostim. Moje največje sanje so bile »Marenka«, ta plesna pesnitev zatrte mladosti. »Nespametna devica« je drugačna: to niso sanje, to je upodobitev stvarnosti. Žene, katere tragična krivda je v tem, da je njeno življenje zlagano. Ko mi je zrasla njena 'prelistava, sem imela občutek, da je. ta ženski plesni lik po sv. pismu tnk, da bi se mogel uvrstiti med onih nekaj stalnejših mednarodnih plesnih snovi. Pri jiostavi »Norca« me ni vabila plesna upodobitev pojava blaznosti, temveč ena izmed potez človekovega notranjega sveta — namišljena veličina. Nad Grečaninovim pa sem imela veselje, da sem dala najpreprostejši glnslu plesni izraz ob prisluškovanju tolmunčkom otroške duše. sker-iančev »Nocturne« je zopet malo zastrta razpoloženjska skladba. Pri vseh plesih je poudarek na psihološki strani, saj se nn zdi da se da v plesu s telesom povedati vse. Mooernn smer v ničemer ne ovira gibanja in mu daje popolno prostost.«
v,Kam se razvija slovenska plesna umet-
»Mislim, da ima velike možnosti. Med odrskimi umetnostmi ima celo to prednost, da ni
vezana na jezik, kar ji daje za mal narod poseben pomen. Toda obenem sodim, da ni še čisto na pravi poti. Ne smeli bi k nam prenašati stvari, ki imajo tuj značaj, temveč iskati v plesnem izrazu nekaj svojskega, kar bo naše in česar se ne bomo naučili nikjer zunaj. Na podlagi svoje psihe in naravnega, neizumet-ničenega gibanja, moramo najti podobo plesa, ki bo našu snovno in oblikovno. Slovensko ljudstvo je nekoč že imelo svoje plese. Morda bi kazalo v novem delu navezati tudi tam, in pritegniti k novi umetniški kulturi še prvine starega ljudskega izročila. Saj je tam vendar ohranjen kos naše duše, nas samih. Slovenskega plesa v tem smislu danes še ni.«
Posebni dopisnik švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung« je poročal svojemu listu nekatere zanimivosti o učinkih nemškega bombardiranja angleških mest. Odkar nemški napadi niso več osredotočeni na London, imajo tuji časopisni poročevalci vsak teden mučno nalogo da morajo sami na kraj nesreče in si ga ogledati. V prejšnjem tednu je veljal naš obisk Coventryju in Bir-mighamu, tako pravi omenjeni poročevalec, ta teden pa Bristol u in Southaniptonu, kjer je bil učinek modernega razruševanja še hujši kot v prvih dveh mestih. V Bristolu in Southamptonu je obseg uničevalnega dela in stvarna škoda vsekakor bistveno večja. Strašen učinek nemških letal je videl jioročevalec zlasti v Southamptonu, kjer je videl med praznimi, v zrak štrlečimi zidovi številne kupe razvalin, iz katerih se je še kadilo. Zdaj pa zdaj je udaril zopet kak večji plamen proti nebu. Dušeč dim je ležal nad celim mestom kot gosta megla in po vseh ulicah je bilo polno gumijastih cevi, s katerimi so se gasilci borili proti ognju.
V Coventryju je bilo razruševalno delo nemških bombnikov osredotočeno na ozko jedro sta-
rega mesta; v Birgmighanu so padale bombe na mnogo večje pvodročje, v Bristolu in Southamptonu pa so se vsi nemški napadi osredotočili zopet le na nekatere mestne četrti. Bristol je zgubil svoje znane narodne trgovine, ki so bile na prostoru, obsegajočem vsaj en kvadratni kilometer. Poleg tega je bila prizadejana občutna škoda še nekaterim drugim mestnim delom. V Southaniptonu so najbolj trpeli predeli v okolici skladišč v stari mestni četrti. Skoraj popolnoma sta opustošena in razbita dva kvadratna kilometra v celoti, pa tudi nekateri drugi deli so grozno prizadeti. V nasprotju s Coventryjem so v Bristolu in Southamptonu ostali v zrak štrleči zidovi, ker so Nemci napadli v glavnem le z zažigalnimi bombami, ki jim niso sledile rušilne bombe, kakor v Coven-tryju. Temu dejstvu je pripisati tudi razliko v številu človeških žrtev. Za Southamplon še sicer ni izdano uradno poročilo, koliko je bilo mrtvih, vendar pa je očitno, da je tam, kakor tudi v Bristolu število mrtvih in ranjenih znatno manjše. Škodo, prizadeto na vojaško važnih predmetih je zelo težko ugotoviti.
ŠPORT
Zadnje kolo v Slovenski nogometni ligi
Paulinova pleše »Majrenko«,
V	nedeljo, 8. decembra, bo v teku zadnje kolo prvega prvenstvenega tekmovanja, ki ga je priredila Slovenska nogometna zveza. Poslej ostane samo še ponovna tekma med Marsom in Kranjem, ker so prvo srečanje razveljavili. Ta tekma bo, ob ugodnem vremenu seveda, v nedeljo, 15. decembra.
V	zadnjem kolu se bodo srečali naslednji pari: v Ljubljani bomo imeli v gostih SK Kranj, trdo, žilavo moštvo, ki je razen Amaterja v Trbovljah edino premagalo v prvi tekmi vodilni klub na tabeli slovenske nogometne lige. Nekateri bivši igralci SK Ljubljane, od katerih sta brez dvoma najboljša Grintal in Žitnik, so Kranj izdatno okrepili. Nedeljska tekma bo prav zanimiva. Ljubljana bi morata namreč nastopiti izdatno oslabljena, saj skoraj ne bi mogel igrati odlični Pepček Bertoncelj, Lah pa je še vedno blesiran ter ne bo mogel nuditi tega, kar je dal v letošnji jesenski sezoni. Vendar se je Pepčku kazen že iztekla. Pričakovati pa je, da bo Ljubljana na svojem terenu dala vse iz sebe in pokazala, kaj premore. Menimo, da bo to popolnoma zadostovalo za njen ozmago nad Kranjem, za osvojitev naslova »prvi prvak Slovenske nogometne zveze« — ter seveda tudi za udeležbo v državni nogometni ligi.
V	Trbovljah bo zanimiv, ogorčen boj. Tam se bosta pomerila dva, od katerih bo eden^ skušal poravnati stare račune, drugi pa bo poskušal znova zapisati jioln izkupiček. Mars je trd oreh, moštvo na tujem — kar je prav značilno — igra skorajda boljše kakor doma — in Trboveljčani se bodo morali že kar pošteno potruditi, če bodo hoteli dobiti obe točki.
Drugi klub na tabeli, mariborski Železničar, bo moral na Jesenice, kar prav gotovo ni lahka
Menda se Ljubljani res obetajo velike tekme
Ze dalj časa se širijo glasovi, da bo v kratkem prišlo do reprezentativnih nogometnih tekem med zastopstvi Slovenije, Hrvaške in Srbije. S Hrvati naj bi baje igrali že ta mesec. Misel teli srečanj bo pozdravil pri nas prav gotovo slednji športnik, in kljub mrazu bo ob tem času na igrišču prav gotovo rekordno število športnega občinstva, saj take tekme pomenijo za Slovenijo prav za prav nič manj kakor srečanje z jugoslovansko državno reprezentanco, ki so jo itak že večkrat sestavljali igralci samo hrvaških ali pa samo srbskih klubov — in neredko celo boljše, kakor če bi bila reprezentanca sestavljena mešano, iz srbskih in hrvaških klubov
Kako naj bi bila sestavljena slovenska reprezentanca, to je seveda prva misel, ki se našemu nasprotniku ponudi s tem v zvezi. Prijatelj našega lista, razgledan in pameten športnik, s katerim smo se pogovarjali o tej zadevi, nam je o tem vprašanju razmotrival takole:
Na gol bi najbolj kazalo postaviti Rožiča, ki je rutiniranejši kot Plaznik ali Pavlica. Za desnega branilca prideta v poštev Ceglar in Šuštar, vendar ima prvi več težkih in odgovornih tekem za seboj. Levi je brez dvoma najboljši Žitnik. Ljubljana trenutno nima dobrih hillov, zato bi pa prišli vpoštev odlični Mariborčani Štiftar, Kardi-nar in Vele. Za centerhalfa bi morda prišel vpoštev še Še.rcer. če bi bil v boljši formi. Na desnem halfu bi nemara prišel v poštev Pupo, ki trenutno ni posebno v formi. Na desnem krilu je najboljši najkoristnejši Lešnik, član Zel. Smole je dober igralec, pa še premalo rutiniran in prešibak. Desnu zveza pripada Lahu, ali pa, če bi on prišel v kombinacijo za levo zvezo Kosu od Amaterja. Centerfor pripada brez debate Zigonu, ki za mesto na zvezi ne prihaja vpoštev, na sredi pa je odličen. Na levi zvezi je — razen kombinacije z Lahom — več pretendentov: Grintal, Pepček, Pocajt. Prvi bi Grintal najbolj ustrezal, pogoj — in edini, pa važni pogoj — pa je seveda ; dobra kondicija. Na levem krilu prihajata vpoštev ■ dva kandidata: Erber in Štalekar. Za spoznanje i bi dali prednost Erberju.
J Reprezentanca Slovenije pa bi pred tekmo s Hrvaško seveda morala odigrati vsaj eno tekmo,
pot. Potihem bodo Mariborčani seveda računali tudi s prav rahlo možnostjo, da bi v Ljubljani utegnilo prav v zadnji odločilni tekmi s Kranjem izpodleteti — in če bi oni zmagali na Jesenicah nad Bralstvom, potem b vendarle postal prvi prvak Slovenske nogometne zveze. Verjetnost je sicer majhna, toda nobene priložnosti in eventual-nosti ne kaže izgubiti — in zato se bo Železničar na Jesenicah boril z vso silo, kar pomeni, da je vprašanje nedeljskega zmagovalca na Jesenicah popolnoma nejasno, čeprav se zdi, da bi Mariborčani, Če se bodo res pošteno trudili, morda utegnili iz kovinarskega središča odnesti obe točki.
ISSK Maribor, ki se bo moral pozneje še boriti za obstanek v slovenski nogometni ligi, bo sprejel doma moštvo celjskega Olimpa, ki bo v Mariboru odigral svojo odhodnico. Ni misliti, da bi Celjani rešili kakšno točko. Tisti dve, ki so jih vzeli Kranjo, bosta edini, ki si jih je klub utegnil nabrati v celem tekmovanju.
Vse gornje seveda jxid pogojem, da v nedeljo ne bo igrišč že pokrival sneg!
Slovenski sodniki bodo v nedeljo gotovo uporabili vso strogost in natančnost, h katerima jima daje pravico funkcija. Zadnji incidenti na tekmah so prav gotovo zadostno opozorilo, da pri nas na igrišč une gre spregledavati niti najmanjše surovosti. Krivca je treba takoj, pri najmanjšem namernem foulu poučiti, kako in kaj, in mu drastično dopovedati, da šport ni pretep. Za količkaj opaznejšo surovost je treba igralca postaviti na hladno. In če bo kazenski odbor — kar na vsak način mora — v polni meri upošteval dejstvo izključitve, potem smo prepričani, da že v hudo, hudo kratkem času na naših igriščih ne bo več najmanjšega incidenta.
Tekme se bodo pričele že ob 14.
po možnosti pa tudi dve tekmi doma, da bi se igralci seznanili in se privadili drug drugega. Tega v nobenem primeru ne bi smeli opustiti.
Hermesov stadion pred veliko dirko
Včeraj popoldne se je že zbralo na Herme-sovem dirkališču precejšnje število dirkačev, ki so trenirali vse popoldne. Zdelo se je kakor da smo sredi poletja. Vozači so drveli po dirkališču tako, da je gledalcem kar sapo jemalo Naši domači vozači se z veliko vnemo pripravljajo, da bodo dali tujim čim večji odpor. Zavedajo se, da bo treba dati vse iz sebe in da si bo treba z vratolomno vožnjo priboriti zmago. Opazili smo mladega Trampuža, ki postaja iz dneva v dan boljši. Starič je bil na današnjem treningu v sijajni formi. Vse nekam kaže, da bo v nedeljo težak obračun z Zagrebčanom Babičem. Dirkališče je v odličnem stanju in so bili že na včerajšnjem treningu postavljeni novi rekordi. Generalni trening bo pa danes popoldne ob pol 2 pa do večera. Ostale priprave so vse v teku in upamo, da bodo dirke potekle v najlepšem redu. Pričetek bo jutri točno ob 2 in se bodo vse točke hitro razvijale, ker drugih točk razen motornih ni. Vsekakor se občinstvu obeta lep športni užitek.
Opozorilo! Vožnja z motorji ali avtomobili v nedeljo, dne 8. t. m. bo dovoljena tudi nedirka-čem, če se udeležijo propagadne vožnje po mestu ob pol 11 dopoldne z odhodom izpred velesejma. Nedeljska vozna dopustila dobija udeleženci danes, v soboto ob 19—20 pri »Šeštici, — Moto-Hermes.
Mariborski šport
Zaključek nngmnrtnrga prvenstva V nedeljo, rine 7. deeemhra ho odigrana na Stadionu oh TrinSki cesti T--rlnjj< tekma v ligaSkem prvenstvu Slovenije med ISSK Mariborom in SK Olimpom iz Celja, V pred te k m,i nastopijo juniorji. Pričetek glavne tekme je ob 14.30.
Knmnn pripravljena! Planine zdaj Je lare sle-hemt dan od daleč kot prividi ogromnih In čudnih ohlik. Kdor pozna Komno, ve, da ,!e v-edna svojega slnvesn, saj je gotovo najlepši smučarski predel pri nas. Vsako leto se Konina oglasi, da va« povabi n« svoja prostrana smučišča. na Thove, sedla in doline-
Cmrlni trk smučarjev Smučarski klnb Ljubljana priredi v nedeljo dne 8. t m gozdni tek 7,a verificirane In lieverifieirane smnfarle na progi 2. .1 'J] 5 km. Start ob 11 dopoldne prt gostilni StreliSče I*"1 Rožnikom.
Po dolgem oklevanju, ki je imelo za vzrok splošno nerazumevanje za problem obnovitve kapiteljske cerkve, se jc stvar letos končno vendar premaknila z mrtve točke. Ko je nato najprej banovina in potem šc ministrstvo pravde dovolilo večji kredit, so se dela pozno v jeseni pričela in je za letos predvideni program pravkar zaključen.
Restavracija kapiteljske cerkve je, če izvzamemo Škofjo Loko. kjer slično podietje ni popolnoma uspelo, četrti primer restavracije velikih srednjeveških spomenikov. Župna cerkev v Kranju, opatija v Celju in stolnica v Mariboru, so 'rije največji primeri, na katerih je bila restav-
Kapiteljski prezbiterij s kripto in zakristijo, kot začetek bodočega stolpa, je nastal kot prvi del velike gradbene zamisli, ki naj bi nadomestila prvotno skromno stavbo, a je zaradi nastalih denarnih težkoč ostala le torzo.
Arhitektura prezbiterija se opira na zunaj na visoke opornike in dvojno vrsto oken med njimi, ter ima svoj lepotni poudarek v naravnem materialu, kamnu, iz katerega je zgrajena, tako da so vsi konstruktivni deli skrbno kamnoseško obdelani in je le med te dele razpeta stena zidana iz lomljenca, a je prav tako ostala neometena.
V prezbiteriju se konstruktivni seštav omejuje na služnike, rebra in sklepnike, ter zopet na visoka, tridelna okna komega zaključka.
Zakaj maršal Graziani v Afriki ne napada ?
Nova cesla skozi puščavo - Evropska vojska na afriških tleh Priprave v pustinji Mahmarica
Dva meseca sta že pretekla od tega, ko so žete maršala Graziani ja prekoračile libi jsko mejo in potisnile Angleže nazaj ter zavzele Sidi Barani, potem pa so se ustavile in ne pridejo več nikamor naprej. Angleži so se umaknili v utrjeno postojanko Marsa Matruh. Marsikdo se v Evropi sprašuje, zakaj Italijani ne napredujejo več tako zmagovito, kot so pričeli. Bistvo tega vprašanja je pač v tem. da se evropska vojna ne more enostavno prenesti na afriška tla. Največji nasprotnik Italijanov je v Afriki, namreč narava, ki jim poslavlja velike težave.
Prvi italijanski naskok je hitro premagal razdaljo 150 kilometrov. Približno enaka razdalja je odSidi Baranija do Marše Matruh, od tam pa še 300 km do Aleksandrije. Ko so določali mejo med italijansko Libijo in Egiptom, so polagali Angleži veliko važnost na Sollum. Zakaj? Zato, ker so hoteli, da bi bila med Egiptom in Libijo čim večja razdalja iz same gole pustinje brez železnic in cest, brez vsake prometne zveze in brez vode. Cesta je za vojsko neobhodno potrebna. Marmarica, puščava, v kateri so sedaj Italijani, je ena najbolj suhih puščav. Le malo dežja pride včasih v velikih nalivih. Voda sploh ne pronikne v zemljo, ampak odteče. Kar je ostane, pa hitro izhlapi. Rek, jezer ali večjih studencev tudi ni. Puščava je ravna kot miza. Ko pride veter, dviga oblake prahu in peska, ki po: krijejo vse studence, kolikor jih je. Ko so se Angleži umaknili, so uničili vse studence in jih zakrili. Sedaj morajo Italijani šele iskati izvire. Čete maršala Grazianija so morale zamenjati puške z lopatami. Gradijo 120 km dolgo cesto, ki je neobhodno potrebna za preskrbovanje tako ve-
like armade g hrano, strelivom in vodo. Sedaj morajo vso dobivati po morju iz Italije. Tam jim
nagaja angleška mornarica in letalstvo. Prav tako jih z morja in iz zraka motijo Angleži pri cestnih delih in pri kopanju utrdb. Vročina je neznosna. Vojaki se pod orožjem pri 40" C pa še ob pomanjkanju vode ne morejo ravno najbolje počutiti in je potreben res velik idealizem, če hočejo vzdržati.
Italijani pravijo, da niti v Abesiniji ni bilo tolikšnih težav kot so v Libiji. Tam so imeli vsaj dovolj vode, čeprav so jo morali večkrat čistiti. Imeli so nadalje les, živino, divjačino, v deželi so bile človeške naselbine. Vsega teaa pri sedanjem pohodu na Egipet ni. Vse, kar Grazianijeva vojska rabi, morajo dovažati po morju v Tripolis ali Benghasi, odtod pa po suhem naprej. Tudi voda za vsakdanjo uporabo mora romati po 100 kilometrov dolgi poti. Če pomislimo, da rabi vsak vojak dnevno najmanj 3 litre vode — toda to je za te kraje s hudo sušo zelo malo — in če ne vpoštevamo vode, potrebne za živino, za hlajenje motorjev itd., vidimo, da potrebuje Grazianijeva vojska za n. pr. 100.000 mož najmanj 500 ton vode dnevno, za kar je potrebnih 1000 avtomobilov 1
Vse drugačen položaj imajo Angleži. General Wavell ima na razpolago železnico, njegove čete imajo dovolj vode, njegovo močno letalstvo lahko uspešno ovira Italijane pri pripravah za ofenzivo. Njegova vojska je odlična tako glede vojaštva, kakor glede materiala.
To so torej težave, ki ovirajo naglo italijansko ofenzivo proti Egiptu. Posneli pa smo te misli po članku nemškega časnikarja Egona IIeymanna v »Miiuchner Neueste Nachrichten*.
Novi rezervni častniki
S kraljevim ukazom s onapredovali za rezervne podporočnike številni rezervni naredniki-dijaki med njimi naslednji:
za pehotne podporočnike: Jevšek Vladimir, Kramer Leo, Kesner Dragotin, Šlenc Bogdan, Car Zlatko, Petkovič Damjau, Godler Rudolf, Razlag Albin, Orehek Franc, Zauoškar Ferdo, Knego Ivan, Neumann Oto, Lukič Dušan, Breznik Bogomil, Smole Oton, Zapušek Jože, Rihtman Andrej, Kubinek Adolf, Stupin Ante, Pogačnik Vladimir, Mimica Venceslav, Nedoh Stanislav, Carin Jakob, Čekuta Viljem, Lukič Ljubomir, Kalivoda Rudolf, Koman Bianko. Olejar Joahim, Vršič Gabrijel, Bezjal: Vekoslav, Toman Pavle, Ue Vladimir, Grbac Ivan, Turk Drago, Kajfež Karel, Za-luški Anton, Fridrih Alfred, Herič Franc;
za topniške podporočnike: Kokič Emil, Tran-ger Teodor, Rozman Ivan, Duhovnik Jože, Vo-dušek Valens. Gradišar Joaip, Štajminger Ivan, Kralj Dragotin, Stepančič Ratislav, Jusin Ivan, Moljk Anton, Novak Bogdan, Blivajs Boris, Šinka Pavel, Čemljar Ljubomii, Pogačar Boris, Bedriš Ivan, Oberšmid Evgen, Selevšek Janez, Marinšek Anton, Tonuč Damjan, černetič Silvester, Ku-želički Emil, Hajdin Žarko, Frančiškovič Hrvoj, Ahel Josip, Babnik Franc, Rikert Kamil, Erl Ivan, Žagar Ivan, Sluga Alojz, Hrobat Franc, Trohar Vladimir, Ferjan Jakob, Oražem Franc, Kramar Ivan, Debeljak Martin, Babič Jakob, Ka-menar Viktor, Baide Oskar, Švarc Ernest, Turna Aleksej, Kveder Karlo, Orač Štefan, Bobuž Slav-kO) Pervanje Albin, Marčic Branko, Hrovat Stanko, Jaki Ludvik, Kun,p Robert, Mavrič Štefan;
za vozarske podporočnike: Batestin Alojzij, černeič Štefan, Godec Zvonimir;
za konjeniške j>odporočnike: Glavaški Milan, Dernovšek Marko, Očko Božidar, Bonač Marjan;
za inženirske podporočnike: Preči G vido, Be-zenšek Boris, Grbec Ljubomir, Brili Marjan, Ko-bali Milan, Zupan Karel, Majer Heurik, Srb Stanislav, Grajner Gustav, Rajh Ernest, Omerza Igor, Šubic Milan, Zupančič Marko, Mravlja Ciril, Blazinšek Marjan, Martinjak Izidor, Podner Josip, Pust Ivan, Palme Ferdinand, Gu/.elj Teodor, Le-vicki Friderik, Meglič Mirko. Paternost Rado;
za letalske podporočnike: Ritonja Franc, Vo-trubec Pavle, Burja Milan, Božič Jože, Pire Josip, Ivanjek Hugo, Kramberger Milan;
za intendantske podporočnike: Grajf Anton, Huber Božidar, Rihar Jože, Korošec Pavle, Razum Lavoslav, Luplež Silvester, Juvan Branko, dr. inž. i)vornik Radoslav;
za podporočnike topniško-tehnične stroke: Brence Ludvik, Vavra Ivan, Dolar Pavel, Petrič Alfred, Kovač Peter, Scagneti Roman, Pogačnik Hinko, Podnar Zvonimir, Hodnik Janez;
za podporočnike avtomobilske stroke: Pod-hraški Božidar, Dušek Zvonimir;
za podporočnike inženirsko-tehnične stroke: Polenčič Jože;
za sanitetne podporočnike: dr. Derganc Kazimir, dr. Avčin Marij, dr. Matajc Leon, dr. Urh Bruno, dr. Križan Branko, dr. Fink Branko, dr. Milavec Dragotin, dr. Fiala Mirko, dr. Čadež G vido, dr. Volčjak Viktor, dr. Držaj Peter, dr. Ra-kuš Franc, dr. Brodar Bertold, dr. Jelinek Vaclav, dr. Žvanut Franc, dr. Ivanek Josip, dr. Oberho-fer Branko;
za lekarniške podporočnike: Zumer Albin in Karda Dušan;
za sodne podporočnike: dr. Stare Egon, dr. Dermastia Marjan, dr. Levičnik Miloš, Kastelic Dušan;
za velerinarske podporočnike: Spalatin Josip, Struhar Pavle, Žic Vinko, Sudar Martin;
za poročnike korvete: Iskra Karlo, Velka-vrh Branimir, Štern Josip, Piškur Franc, Rožma-nič Franjo, Martinolič Gustav, Paškovič Anton, Lučič Rudolf, Margaretič Ivo;
za strokovne mornariške podporočnike: Bogatin Friderik, Rode Matej;
za nižje vojne uradnike 4. stopnje: Mutec Rudolf, Pinterič Dragotin, Erjavec Janez, Kaminski Martin, Klasinc Maks, Šafar Matija, Stančič Viktor, Vrtič Stanislav, Blažek Borko, Ban Jelenko, Dragulovič Filip, Felicijan Jožef, Hočevar Jurij, Radin Svetozar, Gregec Ivan, Mejač Franc, Kincl Henrik, Bujan Anton, Zabovnik Stanislav, Smoj-ver Boris, Papež Mirko, Pretner Jože, Karli Ot-mar, Horvat Josip, Koritnik Ivo, Grom Bogdan, Debevec Ivan, Bizjak Franc, Mihevc Ivan, Potočnik Stojan, Babnik Slavko, Pielik Evgen, Varga-zon Stanislav, Ravnikar Valentin, Mulej Zoran, Šole Božidar, Klinar Vladimir, Kokolj Edvard, Langof Jože, Arko Bogomir, Strmšek Štefan, Ke-gu Ivan, Novak Mirosalv, Bah Mihael, Weisba-cher Fedor, De Reggi Franc, Langus Milan, Prein-falk Jožef, Tome Ivan, škof Viktor, Štro3er Ladislav, Hohnjec Mili voj, Božič Ivo.
Miklavž v Radencih
Pred par leti je uvedla uprava Radenskega zdravilišča pri nas le|>o novost, ki je morda sploh edina v industrijskih obratih Slovenije: obdarovanje otrok zdraviliških delavcev na Miklavževo.
Četudi so lo leto splošne razmere za vse in seveda tudi za zdravilišče bile precej slabe — saj so od 10 zdraviliščnih poslopjih bila odprta samo 3 —, je venoar tudi letos Miklavž prišel In še kakšen Miklavž! Bogat na darilih zu vse delavske otroke listi, ki so dobili lansko leto plašče, so to leto dobili obleke ali čevlje in obratno, tako, da je vsak prišel na račun in dobil, kar rabi. Bazen tega pa je vsak obdarovanec prejel še lepega Miklavža s .šibo in toplo kavo z belim kruhom!
Morda prav zaradi tega, ker besni okoli nas vojna s svojim ruzdiranjem, ko narašča draginja in ko postaja življenje vsak dan težje, je to leto bila proslava Miklavža posebno lepa in prisrčna, kakor bi hotela še bolj združiti delavce, otroke, uradnike in lastnike podjetja!
Velika dvorana kino-kavnrne jo bila nabilo polna dece in staršev, delavcev zdravilišča in uradnikov, ker velika radenska družina ima okrog 150 otrok, ki so vsi bili obdarovani. Vseh oči so se zasvctlile, ko je prišel Miklavž (uradnik zdravilišča g Poš), prelepi ungelj (uradnica zdravilišča gdč. Koželj) in »budit parklji (popularni Nikola in \Vurcer). Pa šele darovi! Nekateri paketi so bili večji, kot otroci sami! In pozneje: koliko veselja iu smeha je bilo, ko je bilo predvajanih par veselih filmov z »Micky miško«! Miklavževe goste — otroke in starše — so pozdravili lastniki zdravilišča, pri čemer je bil posebno posrečen in prisrčen |>o-zdrav lastnice gospe Šaričeve. Nato je ravnatelj podjetja g. inž. Kosmač poudaril, da zdraviliško miklavževanje nima samo važnega socialnega pomena, temveč še veliko globljega, ker dela vez med delavci in lastniki, ki vedno in povsod razumejo potrebe svojih delavcev, kar so posebno pokazali s tem, da že par mesecev prispevajo prostovoljno za vsakega otroka mesečno 50 din. Kaj to pomeni, razume zlasti družinski oče, ki ima po 6 do 8 otrok, kakršnih je precej meo delavci zdravilišča.
Prisrčno lepa prireditev je med vsemi zbudila željo, da Miklavž čimprej zopet pride med veliko radensko družino. Mi pa izražamo željo, da naj bi se tudi druga podjetja v Sloveniji pobrigala tako za naše najmanjše, posebno sedaj v teh težkih časih.
Amerikanska
»Vi sedite tu kakor, da bi ne imeli nobenega dela«, pravi tujec amerikanskemu farmerju, ki je sedel na podrtem drevesu.
»Well! Hotel sem posekati to drevo, pa je prišla strela m opravila moje tlelo.«
»To je res dobro za vas. No in kaj boste sedaj delali?«
»Sedaj bom sedel in čakal na potres, da mi izkoplje krompir.«
CELJE
e Marijanska akademija dijaške Marijine kon-gregacije bo jutri ob 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice.
c Miklavževo obdarovanje. Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju je pripravila tudi letos revnim učencem vseh ljudskih šol Miklavževo veselje. Obrnila se je s prošnjo na vse dobrotnike in nabrala 15.000 din tako, da je vsaka šola dobila 3.750 din za nakup obuvala in obleke revnim učencem. Obdarovanje je bilo 5. decembra za vse šole skupno v mestni telovadnici. K obilnemu Miklavževemu veselju naših malčkov je pripomogla tudi celjska vojaška godba, ki je pred kratkim priredila koncert, katerega dobiček 3.000 din je poklonila osnovnim šolam v Celju. Obdarovanja se je udeležil tudi g. kapel-nik voj. godbe Fabijanovič. Državna krajevna zaščita se vsem dobrotnikom in vsem, ki so pripomogli, da malčki niso dolge tedne zastonj prosili sv. Miklavža in da niso bili v svojem pričakovanju razočarani, iskreno zahvaljuje.
c Podporno di-uštvo za revne otroke v Gabcr-Ilh priredi Miklavževo obdaritev v nedeljo, 8. decembra ob 3 popoldne v telovadnici 2. deške osnovne šole z igro malčkov iz otroškega vrtca Gaberje.
c Kraljevska banska uprava dravske banovine
bo dodelila zboljšano seme krompirja in ovsa v prvi vrsti iz posevkov priznanih na Okosemu. Prijavljenci bodo za seme plačali polno tržno ceno, ki bo naknadno določena. Prijave se sprejemajo ob sredah in sobotah do 24. decembra na mestnem poglavarstvu soba št. 47.
c Dijaki Sal. mladinskega doma v Gaberjih priredijo jutri na praznik Brezmadežne ob 5 popoldne proslavo v čast Brezmadežni. Spored je zelo pester. Vabljeni!
c Dekliška Marijina kongregacija ima jutri na praznik Brezmadežne ob 8 zjutraj v kapelici šolskih sester kongregacijski sestanek in obenem sprejem novih članic. Vabljene I
c Smrtna nesreča pri regulaciji Savinje. Pri regulaciji Savinje na Polulah se je v četrtek popoldne smrtno ponesrečil 36 letni Stanko Magerl
Nemško letalo rešuje letake, ki so se spustili iz sestreljenih letal
ftz Pečovnika pri Celju. Plast zemlje se je vstila nanj in mu zlomila hrbtenico. Takoj so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer, pa je že včeraj dopoldne umrl. Naj počiva v miru!
c Celjska policija je aretirala 37 letnega delavca Valentina S. iz Čakovca. Omenjeni je bil pred 10 leti obsojen pred okrožnim sodiščem v kovcu na 3 leta robije. Pred nastopom kazni pa je pobegnil, se potikal po raznih krajih, živel nekaj časa v Nemčiji in prišel končno v roke celjski policiji, ki ga je aretirala in poslala okrožnemu sodišču v Čakovec.
c Velik vlom v Slovenski Bistrici. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v prostore glavne tobačne zaloge v Slovenski Bistrici. Vlomilci so odnesli iz blagajne 40.000 din, katere je imel lastnik pripravljene za nakup tobaka.
c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo g. dr. Drago Hočevar, Kolen-čeva ulica.
Iz Julijske Krajine
Zemljevid italijanskih bojišč. Ministrstvo za narodno vzgojo je darovalo vsem pokrajinskim glavnim mestom velik geopolitični zemljevid sedanjih italijanskih bojišč. Zemljevid je naslikan na eternit in meri 4X4m v kvadratu. Obsega bojišča v Vzhodni Afriki, v Sredozemlju in na Grškem.
Novi občinski sosvet v Idriji. V torek 26. novembra predpoldne je prišel v Idrijo goriški pre-fekt dr. Cavani v spremstvu predsednika deželne uprave dr. Venutija. Takoj po slovesnem sprejemu se je napotil v občinsko nišo, kjer je v sejnici zaprisegel novi občinski posvetovalni zastop, ki obstoji' iz 10 članov. Novi sosvet je bil imenovan na predlog župana, odvetnika Corradinija. Med drugimi so v f>osvetovalnem občinskem odboru gospodje: Anton Kos, Peter Vončina, Anton Rejec, rr. Stekar in Ivan Novak.
Desetletnica mestne »Glasbene šole« v Gorici. Z zaključkom šolskega leta 1939—40 je bilo končano prvo desetletje življenja mestne »Glasbene šole« v Gorici. Zavod je bil ustanovljen pred desetimi leti pod županovanjem že pokojnega župana Jurija Bombiga, da bi podprl in dvignil delo raznih prosvetnih italijanskih ustanov v mestu. Svoje delovanje je začel 15. septembra 1930. Prvo leto je imel 142 gojencev; na tej višini se je držalo število učencev prilično vse desetletje. Na zavodu je več tečajev, v katerih se poučujejo razna godala: šola za godala na lok, šola za klavir, šola za pihala in pripravljalni tečaj za izpite na državnem konservatoriju. Sedaj ob desetletnici je izšla knjižica, ki prinaša pregleden opis zavodovega delovanja v minulem desetletnem razdobju; knjižico je spisal prof. Bozzi.
Zgodba o 30 vrečah kave. Dne 6. marca zjutraj je trgovec Josip Crivellari v Zadru v pri vstopu v svoje skladišče opazil, da so v teku noči neznanci obiskali njegove prostore in odnesli trideset vreč kave. Svojo neprijetno ugotovitev je takoj naznanil policiji, ki je uvedla preiskavo. Nepričakovano se je pa oglasil neki težak. Kovačevič, ki je pripovedoval, da so ga v omenjeni noči naprosili trije mornarji, naj jim pomaga znositi večje število vreč iz Crivellarijevega skladišča. Delo so izvedli vsi štirje pod okriljem teme. Navzoč je bil pa tudi Crivellari sam, ki je med odnašanjem vreč miril svojega priklenjenega psa-varuha, da ni lajal. Med tremi mornarji je Kovačevič enega spoznal; bil da je Rihard Kolega iz zadrske okolice. Na jx>dlagi te obremenilne izpovedi je državni pravdnik dvignil obtožbo proti trgovcu Crivellariju in mornarju Kolegi. Obtožba je razvnela javno
Ko so Nemci začel postavljati v morje magnetne mine, so Angleži kmalu iznašli obrambno sredstvo proti njim: na ladjo so montirali posebni kabel, ki nevtralizira magnetno polje ladje, pln-vefo nad magnetno mino, ne da bi ji ta škodovala
mnenje v Zadru in vzbudila veliko zanimanje za sumljivo in nečedno zadevo. Obtoženca sta od vsega začetka resničnost Kovačevičevih izpovedb odločno zanikala. Zaslišanih je bilo nad 20 prič. Pri razpravi, katere izid so Zadrčani pričakovali z veliko radovednostjo, sta bila oba obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov oproščena.
Letos bodo polnočnice ze popoldne
Sveti oče je izdal jx>seben »Motu proprio«, v katerem je dovolil nekatere olajšave za tiste kraje, ki so v vojni. Tako bodo iahko imeli v vseh tistih krajih, ki so ponoči zatemnjeni zaradi letalskih napadov, r>olnočnico že popoldne na dan pred božičem. Ta božična sv. maša mora biti po navodilih končana vsekakor nekoliko pred začetkom obvezne zatemnitve. Kdor je bil pri tej »polnočnici«, je zadostil švoji nedeljski dolžnosti. Duhovniki, ki bodo darovali to sveto mašo, morajo biti tešč štiri ure pred začetkom maše. Isto velja za vernike, ki žele pri tej sv. maši prejeti sv. obhajilo. Verniki lahko sprejmejo obhajilo zjutraj na sv. dan ali popoldne pri tej posebej dovoljeni sv. maši, samo potem na božič ne smejo k obhajili!.
Ogrski Mussolini
V poznih popoldanskih urah je vladalo 9. novembra po peštanskih ulicah nenavadno razburjenje. Kot na en znak so trgovci začeli zapuščati trgovine, kvartopirci so bežali iz kavarn, lepe gospodične so odhajale iz svojih prodajalnic; celo tramvajski vozači so ustavili vozove in vse se je drenjalo okrog gologlavih mladeničev, ki so imeli v rokah še napol moker vladni časopis »Magyar-orszag«. Vsi so s presenečenjem čitali velik napis »Atentat na šefa države. — Poskus, odvesti regenta admirala Horthyja v kali zatrt. — Storilci, pristaši Puščičastih križev, zaprti.«
To kratko poročilo je silno učinkovalo. Prvič pač zato, ker je stal Horthy že 20 let na čelu Kraljevine Madžarske in je postal zelo priljubljen
celo pri tistih, ki niso za sedanjo notranjo politi+co na Madžarskem in dnigič zato, ker so vsi vedeli, kako globoko je nasprotstvo med obema skupinama, namreč med vladno skupino in Puščičastimi križi.
Na čelu vladne stranke, ki jo vodijo in podpirajo grofje in veleposestniki, je predsednik vlade grof Teleki, resen, strog mož, ki je vnet za staro, monarhično, konservativno Madžarsko. Z veliko spretnostjo je znal obdržati vajeti države v rokah in se krepko upirati vsem novim zahtevam mlajših rodov, ki sd žele zlasti socialne spremembe. V zunanji politiki je odkrit prijatelj držav osišča, na-vznotraj pa ne bi rad posnemal tujih zgledov, temveč bi rad ohranil v notranjosti svoje države v glavnem stvari tu in tam morda nekoliko novim razmeram prilagojeni red.
S to politiko si je nakopal veliko sovraštvo Puščičastih križev. Puščičasti križi so na Madžarskem že štiri leta to, kar je Železna garda v Romuniji, to je odločni, brezkompromisni pristaši nemškega narodnega socializma v vseh podrobnostih. Ogrski vladni možje brez ozira na politično pripadnost so jih zadnja leta krepko pobijali, pa naj je to Horthy, Gombos, Czaky ali Teleki. Puščičasti križi so se v ostri opoziciji proti vladi razvili v mogočno gibanje, ki je imelo že 50 poslancev in močan tisk. Njihov vodja je major Szalaszy, ki je po zunanjosti za las podoben Mussoliniju in to podobnost tudi namenoma goji. Tudi načm govorjenja, izražanja in gest je povsem podoben duceju, kar je za madžarsko mladino še posebno privlačno.
Tri leta je Szalassyjeva moč nevarno rastla. Vedno več prijateljev je imel ta mož v zamejstvu pri svojih močnih vzglednikih, pa tudi doma je rastla njegova moč, zelo vplivni možje ob bregovih Donave so se zavzemali za to, da bi ga vzeli v vlado in ga tako pustili na oblast. Nekega dne pa se je rast njegove moči ustavila. Ze eno leto ne gre več nikamor naprej. Zunanjepolitični uspehi vlade od jeseni 1Q'3S pa do zadnje dunajske razsodbe so rešili Telekija in njegovo vlado. Sedaj je vlada čutila, da je dovolj močna in je stopila v odločilni boj z njim. Major Sza-laszy in večje število važnejših članov Puščičastih križev je moralo na varno v zapor zaradi vele-izdaje. Organizacije Puščičastih križev so začeli povsod preganjati, njihov tisk zatirati. Zavoljo tega Telekija v Nemčiji in Italiji niso zamerili, Angleži pa ga tudi smatrajo vsai malo za svojega prijatelja, ker so ga sprejeli v Londonu za člana Kraljevske angleške zemljepisne družbe. V Angleškem zunanjem ministrstvu so ga večkrat pri-
Nagradna križanka
Tvrdke, ki žele delati reklamo zase po križankah, naj izroče svoja naročila en (eden popreje v upravi »Slovenca«.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca* pod značko »Križanka do četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem razdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
KINO MATICA
1	J	3	4	5		8	7	8	»	10 u	12	13		rr	F" 16		17
18		I'" 1			20					r			f.				
1	23	| |												24	1 I®		
	* 1		47 1		28						29			m			31
32		33 |				Današnji spored:						34			;tf)	ta	
:17					B	m	Geste		- Bary Cooper				:tK				
Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Izvrsten, izredno zanimiv velefim iz junaške viteške dobe — v kratkem v kinu Matici. 18. ČJapkova komedija.
19.	Nič vsebujoč prostor. 21. Žensko ime. 22. Balkansko mesto. 23. Gigantski, visoko umetniški Warnor Bross velefilm, ki ho v kratkem na sporedu v kinu Matici. 27. Osebni zaimek. 28. Označka za kem. prvino. 29. Sladka jed. 30. Prvi ubijalec. 32. Egiptovsko božanstvo. 33. Žensko ime. 34. Slov. misijonar. 37. in 38. Najslavnejša igralka sedanje dobe, partnerica Errol Flynna v filmu pod
23.	vodoravno.
Navpično: 1. Kratica utež. enote. 2. Krog. 3. Z brado. 4. Ljublj. pe-v. zbor. 5. Srbsko mesto. 6. Lep zgled. 7. Veznik. 8. Os. zaimek. 9. Števnik. 10. Predlog. 11. Perzijsko mesto. 12. Prvi mož. 13. Ptič. 14. Skrajen del kopnine. 15. Otroci. .16. Trojanski princ. 17. Izraz pri kartah. 20. Slovita cesta v Rimu. 22. Žito.
24.	Ribje jajčece. 25. Plemiški znak. 27. Rumunska reka. 31. Oblika os. zaimka. 35. Vzklik. 36. Gi.
REŠITEV SOBOTNE KRIŽANKE:
Vodoravno; 1. Kujtež (urar v Ljubljani, Miklošičeva ulira). 6. Zbor.
11.	Urad. 13. Denar. 14. Ar. 15. Ten. 16. Vila. 17. Raba. 18. Anton. 19. Oko.
20.	Dim. 21. Saar. 22. Otok. 25. Ant. 27. Obred. 30. Elba. 33. Do. 34. Klic.
25.	Radovan (tapetnik v Ljubljani, Mestni trg). Navpično: 1. Kuta. 2. Arena. 3. Jantar. 4. Edino. 5. Zelo. 6. Znak. 7. Barok. 8. Orada. 9. Rabin. 10. Tram.
12.	Dvorec. 21. Sok. 23. Tea. 24. Old. 26. Ton. 28. BI. 29. Dr. 31. Bo. 32. Ab. 33. Da.
Izžrebani nagrajenci: Med rešilci, ki so pravilno rešili sobotno križanko, so bili izžrebani: Bole Anton, Marijin trg 4, Ljubljana; Urh Angelca, Verovškova 51, Šiška; Leben Frančiška, Borovnica 53; Cizerlj Marica. Šmarje pri Jelšah.
T;žrebanei bodo dobivali skoz.1 en mesec »Slovenca« brezplačno.
Opozarjamo reševalce, da lahko oddajo rešitve po naših podružnicah po Sloveniji. Poslane po pošti kot tiskovina pa se morajo Irankirati s 50 par.
L
M ANUFAKTURISTI!
Novo ustanovljeni tvrdki
ulic i Zajec, Zagreb
Martitevaul.T4/e
je prispela velika količina desiniraoega barhenta za perilo, srajce, pidžame, krila itd. — Obiščite nasl
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovonjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se reCunajo dvojno. Najmanjši znesek za mali ogla* 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri noroillu. — Pri oglasih reklamnega znataja *• računa enokolonska, 3 mm visoka petima vrstica po J din. — Za pismene odgovore gled« malih oglasov treba
priložiti znamko.
VESETABILNA PARNA KOPEL ZA OBRAZ
Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah.
HfTHiEltTCTiri
15 letno dekle
pošteno ln pridno, Išče službo v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.346.	(a
Razno
Gumbnlce. gumbe, plise,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Natek & Mikeš
Ljubljana, FranMSkanska ulica
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Mihceve čudovite
■	g• vv•
dogodivščine
(181) Sedaj bo zopet treba iskati. Hodnik je zelo dolg in na obeh straneh je polno vrat. Kje neki stanuje komornik?
(182) Tedaj se mu nasmeje usoda. Odpro se namreč neka vrata in prikaže se komornik. Mihec se je stisnil v kot, dokler ni komornik izginil.
ilužbodobe
Drvarje in ogljarje
večjo partijo, sprejmemo takoj. - Ponudbe poslati na: Elektrožaga — Kočevje.
Kupimoi
Pločevinaste bobne
(sode) kupuje Jos. Relch, tov. kem. Izdelkov, Maribor, Tezno.
Vsakovrstno zlato
brtljante ln srebro kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
i '^vrrffflfT^
Najugodnejši nakup
moških oblek nudt Presker, Sv. Petra c. 14, LJubljana
Denar
Financerja
zaradi razširjenja industrije išče banka, ki ni pod zaščito, pa se bavi s trgovino in industrijo v manjšem kraju notranje Srbije, idealnem za Industrijo. V poštev pride tudi zveza z že obstoječo industrijo. Ponudbo na oglasni zavod »FAMA«, Belgrad, pošt. predal 483 pod »Finansijer«.
DVIG-nite
donosnost svojega podjetja z vporabo
voznih dvigalk SBW
Zahtevajte te dvigalice, ker so:
1.	v celoti jeklene,
2.	za polovico lažje od lesenih,
3.	neomejeno trpežne.
Vozne dvigalice SBW ima stalno na zalogi:
ieleznlna
Fr. STUPICA
Ljubljana
Gosposvetska cesta 1
Stavbni materijal! Razstreljiva I Ugodne cene! Točna postrežba!
»REALITETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20
Velik pisalni stroj
malo rabljen, zelo poceni takoj prodam. Kova-čič, Cigaletova št. 11.
Cvetje in jajca
vedno v zalogi pri Ba-loh. Kolodvorska št. 18, dvorišče, telefon 39-66.
Dražba lesa
Šumska uprava razlaščenih gozdov v Kočevju bo prodala
na javni dražbi
dne 23. decembra 1940:
B80 plm Izdelanih jelovih hlodov iz revirja Travnik in 1750 prm bukovih drv na panju lz revirjev Travnik in Podstenice.
Pojasnila, pogoji in tiskovine eo na razpolago pri šumski upravi razlaščenih gozdov v Kočevju In pri gozdarjih v Pod stenicah ln na Travniku.
Majhno posestvo
s hišico (2 njivi, vrt) v Industrijskem kraju prodam ali zamenjam za slično kje na deželi. Pripravno za rudarje. Naslov in podrobnosti pove uprava »Slovenca« pod št. 18742.
Itanotafija
1SČEJ0:
Enosobno stanovanje
bližini stolnice išče starejša gospa samo za s6. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sončno« št, 18591.
ODDAJO:
Sončno stanovanje
pritlično, suho, soba parket, kabinet, plin, priti kline pod enim ključem, vrt, oddamo reda vajeni stalni, odrasli starejši stranki z januarjem. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 18792.
Sobota
Draginja je v Prekmurju mnogo večja kot pa bi kdo pričakoval z ozirom na njegovo lego. Tako je n. pr. mast več ko 29 din, slanina pa po 27 dinarjev. Tudi raznim drugim življenjskim potrebščinam je cena večja kakor pa kje drugod.
Pisarna uredništva prekmurskih »Novln« se je preselila v Soboto, Križeva ulica 4. Začasno so uradne ure vsak četrtek, petek in soboto do-joldne. Vsi dopisi za prihodnjo številko morajo »iti v uredništvu do sobote. Zdaj urejuje Novine kaplan g. Matija Balažič.
Zagorje
Po izjavi docenta univ. prof. Žurge leži Zagorje in to zlasti okoliš pri farni in dekanijski cerkvi na razmeroma slabem terenu. Imenovani gospod je izjavil da utegnejo biti še priče, ko se bo naša cerkev zaradi nesolidne jiodlage porušila. Gospod geolog si je dalje ogledal zajetje pri zagorskem vodovodu na Rovah. Ugotovil je, da leži zajetje previsoko v dolomitu, ki propušča vodo. Svetoval je, da bi pomaknili zajetje nižje na skriljavce, ki vode ne propuščajo ter bi tako navedeni izvirek bil zadosten za vse potrebe Zagorja. Verjetno je, da bo občina ta nasvet osvojila ter ga tudi uresničila.
ODDAJO:
Opremljeno sobo
s posebnih vhodom, oddam stalni starejši osebi. Streliška ulica 22. priti.
je pri na
Izpod Ptujske gore
Od Sv. Vida pri Ptuju. V Zg. Polskavi se ;>ri nalaganju hlodov strašno ponesrečil posestnik Miha Merkuš. Koj po prevozu v bolniš
nico je izdihnil. — Kmalu nato pa je postala žrtev materinstva 83 letna Vindiševa žena iz Vareje. Med potjo v bolnišnico je na vozu nmrla. Ljubi Bog naj tolaži obojne domačel — V Selah imajo trimesečni gospodarski tečaj. Mnogo fantov z velikim veseljem obiskuje predavanja selških gg. učiteljev.
Najboljša dalmatinska
kupite najcenejše direktno pri vinogradnikih, Informacije daje: Štefan Kuničič - Starigrad-Dol (0. Hvar), Dalmacija.
Samostojnega uradnika
za pisarniško in zunanjo službo in
korespondenta (-injo)
steno-daktilografa(injo), ki perfektno obvlada srbohrvaščino in nemščino, arijske-ga porekla, išče za takojšen nastop vodeče podjetje v Belgradu. Obširne ponudbe s curriculum vitae na poštni predal 626, Belgrad.
Alphonse Dandct:	111
J a k e e
Prevedel Fišer Franc
Natakarji so bili menda dobro poučeni o dolgih prstih mlajših članov Belizarjevega rodu,, ker je bila miza, ko so pojeoli, v trenutku pospravljena in prazna. Že konec? Gostje so se razočarani spogledovali. Nad njimi in jx)vsod okrog njih se je razlegalo vpitje in vesel jačenje. Plesali so, da so se tla tresla.
»Kaj, če bi še mi plesali?« — Seveda, toda godba stane «
Nekdo je dejal, da se itak sliši iz sosednjih sob. na j kar zaplešejo .. . Toda na nesrečo so se četvorke, polke in valčki tako mešali, da ni bilo mogoče plesati.
»Oh. Ko bi vsaj klavir imel!« je vzdihovala Ida de Baraney in bobnala s prsti po mizi, kot da bi znala igrati
Tuai gospa Belizarjeva bi rada plesala, toda pre[>ovedala je svojemu možu vsak nepotreben izdatek. Vendar pa je ta ni ubogal. Odšel je s svojim Prijateljem in se čez pet minut vrnil v družbi nekega vaškega godca, ki se je vsedel na nekoliko vzvišen prostor, si dal pod noge steklenico vina, vzel v roke gosli in dejal, da jim bo igral do jutra, če bodo hoteli. Ta kmečki godec je klical s hripavim glasom: »če-tvorka«, moški so imeli v rokah robce, da ne bi poškodovali plesnih oblek, gospa Belizarjeva je podjetno poskakovala in v salonu r. lepimi barvnimi gotskimi okni, je vladalo vzdušje kmečke gostije Bili so pač v okolici, kjer se spajata podeželska preprostost in pariške po-sjMiške navade. Samo Ida s svojim Jakcem je bila videti, da je prišla iz boljše družbe v to nizko družabno raven. Smejala se je, zabavala, vodila plese, razne četvorke, polke in kotiljon-ske četvorke, Njena svilena obleka je šumela.
rožliale so njene zapestnice in vzbujale pri ostalih globoko spoštovanje ali pa zavist.
Belizarjeva poroka je bila torej zelo vesela. Mož sam se je tudi izborno zabaval; srečen je bil, da je lahko nosil svoje nove čevlje in je zato navdušeno in podjetno plesal, V so-' sednjih sobah so poslušali in govorili med' seboj: »Kako se zabavajo« Hodili so jih gledat k vratom, ki so se neprestano odpirala in zapirala, ker so natakarji stalno krožili sem in tja. Kmalu se je precej tujih vsiljivcev pomešalo med povabljence, katerih število je močno narastlo. Vsa ta množica je skakala, kričala in pila na vse pretege, tako da je gospa Belizarjeva bila že zelo v skrbeh in jo je končno njen gospodar pek potolažil, ko ie dejal, da bo plesne stroške poravnal sam. Oaniti se je začelo. Mladi VVeber je hrčal ležeč na neki klopi in povit z veliko ruto gospe Belizarjeve. Jakec je Idi že večkrat namignil, kar pa ona ni hotela razumeti. Jakec je bil videti kot star očka, ki je prišel na ples po svojo hčerko. »Pojdiva! Pozno je že « Ona pa je spet odvihrala držeč koga poo roko:
»Takoj .., takoj ... počakaj.«
Ples je že pričenjal biti nekoliko razbrzdan in Jakec je bil v zadregi zaradi svoje matere. Prijatelj je že počenjal neumnosti, da je Jakec moral po svojo mamo, jo zaviti v velik plašč « kapuco in jo potisniti v edino kočijo, ki je še čakala na aveniji Za njima sta jo tudi Belizar in njegova žena odkurila in pustila vso veselo družbo. Bila je zgodnja jutranja ura, vlak še ni vozil in omnibusi tudi ne Novopo-ročenca sta sklenila, da bosta šla skozi gozd de Vincennes. Belizar je otroka nesel nn hrbtu in držal ženo pod roko. Jutranji hlao jima je dobro del po zadušljivi gostilniški sobi. ki je v prvi dnevni svetlobi nudila žalostno sliko. V majhnem vrtičku je bilo vse polno praznih steklenic, v velikih čebrih so umivali kozarce, natakarji so zaspani zdehali in še vedno porogljivih obrazov odpirali okna, iztepavali pre-
proge, pomivali tla in že pripravljali in okra-ševali prostore za naslednji večer. Izmučeni, bledi in zaspani ljudje so vpraševali po izvo-ščkih in ko jih niso dobili, so polegli po klopeh pred vrati čakajoč na prvi vlak Nekateri so se prerekali zaradi plačila, drugi zaradi družinskih zadev in nekateri so se celo tepli. Gospod in gospa Belizar sta bila že daleč od teh žrtev veseljačen ja. Mirria, srečna in ponosna sta korakala po dolgi aveniji de Bel-Air, ki so jo na obeh straneh obdajali cvetoči akacijini drevoredi. Težka je bila pot, toda ni se jima zdela dolga. Otrok je spal vso pot naslanjanjoč svojo debelo glavo na krošnjarjeva prsa in se niti takrat ni prebudil, ko sta ga okrog šestih zjutraj doma položila v zibelj Gospa Belizarjeva je nemudoma slekla svojo lepo, modro obleko, odložila svoj z rožami okrašeni klobuk in oblekla velik moder jjredpasnik z naramnicami. Zanjo nedelja ni obstojala. Kruh zahtevajo ob nedeljah prav tako kot ostale dneve. Odšla je torej hitro nn svoj dnevni posel in medtem, ko sta otrok in njen mož spala. je podjetna ženska kričala svoj: »kruh, je tn!« pred vrati svojih odjemalcev in sicer s tako pogumno odločnostjo, kot bi nameravala prislužiti vse stroške njune bajne noči.
Z Beliznrjem sta kmalu opazila, da njen Prijatelj ni kaj prida in da sta slal>o naletela, ko sta ga vzela v gospodinjstvo. Že poročna gostija je pokazala Belizarju. da je precej vdan pijači Čez osem dni so se pokazale še druge napake. Po svojem poklicu je bil ključavničar, vendar pa se nikakor ne more spomniti, da bi a kdaj videl pri delu, čeprav se ni nikdar po-azal brez svojega kladiva na rami in brez usnjenega predpasnika, zvitega jxtd pazduho. Ta predpasnik, ki ga nikdar ni odvil, mu je služil kot vzglavnik, kadar se je preveč zamudil v gostilni in je nato počival ali prenočil po raznih stranskih ulicah ali v zapuščenih skladiščih. Kladiva mu je pa itak služilo samo kot okras. Vsako jutro ga je dvignil na rame
E
in dejal: »Pojdem iskat dela.« Mogoče so imeli delodajalci strah pred njim; mogoče so se zbali njegovih širokih kretenj, žarečih oči in godrnjanja, kajti nikdar ga nobeden ni vioel na cesti ali v bližini tovarn: vedno se je klatil po predmestjih iz ene gostilne v drugo.
Belizar in njegova žena sta bila v začetku potrpežljiva Prijateljev modri obraz jima je nekoliko ugajal. Po vrhu je tako lepo pel! Zlasti jima je ugajala pesem, ki jo je pel tudi na njeni poročni gostiji: »Bog ljubi samo delavne ljudi!« A koncem koncev sta zakonca le sprevidela, da ima zelo dober tek, da se ves teden samo klati okrog in preljubega plačilnega dne nikdar ničesar ne prinese, medtem, ko se ona dva ubijata od jutra do večera Gospa Belizarjeva je bila mnenja, da bi ga odslovila z dobro besedo in ga jjoslala nazaj na ulico med smeti, kjer ga je bil krošnjar pohral in pripeljal^ kot prijatelja. Toda Belizar je prosil svojo ženo, naj še počaka Odkar je bil tako srečen kot zakonski mož in odkar je bil v svojih novih čevljih, je bil še bolj dobrodušen kot nekdaj. Kadar se Jud poteguje za usmiljenje, potem pač ni mogoče odreči.
»Saj ne veš, je dejal, »mogoče se bo poboljšal in spremenil.«
Domenila sta se, da mu ne bosta dala ve; čerje, kadar se bo vrnil pijan To je bil zanj hun udarec, ker je bil take narave, da ga je pijane dni še bolj mučil glad kot običajno. Smešno je bilo videti, kako se je trudil, da bi stal ravno in kako bi pozdravil, da bi ne za-dišal po vinu Vendar pa je raznašalka kruha bila preveč bistroviona. Kadar je dobila juho in ji je prijatelj pomolil svoj krožnik, mu je zabrusila v obraz:
»Ali vas ni sram priti tak k večerji?.-« Pijani ste še... poznam vas...«
»Ali res misliš?...« je dejal Belizar, »zdi se mi...«
»Že prav, dobro ga poznam in vem... Kar na slamo z njim in čimprej!«
Za Jugoslovansko 'fskarno v Ljubljani: '«Že Kramaril
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Vikt- Cenčič