294. številka.
Ljubljana, v četrtek 24. decembra.
XVffl. leto, 1885.
lohaja vsak dan ncfer, izJmsi nedelje in praznike, ter velja po pošti projeman za avatrijako-ogersko deieie ta v<w leto 15 Rld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., u jeden mesce 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt lota 3 gld. 30 kr., za jedon mesue 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poJtnina znata. Za oznanila platoje se od cetiristopne petit-vrBte po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat uli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frumkovati. — Rokopisi so ne vračajo.   Uredništvo in upravnistvo je v liudolfa Kirbiia hiši, „Gludaliaka stolba"4. * Dpravnižtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rekkinaoije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari.
Zaradi Božičnih praznikov izide prihodnji Ust v ponedeljek 28, decembra 1885.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo q pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.   sv ;
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6 „  50 „
,, četrt leta........ 3 ,,   30 „
„ jeden mesec....... I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
»i pol leta........8  „  — „
„ četrt leta........4  „   — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
Vprmmiitvo ,,8lOV* Naroda".
Božično premirje.
—o.— Bodite nam od srca pozdravljeni, božični prazniki! Poslanci ste iz nebes, ki stopate mej sovražne vojske na zemljo, da se za dva trenotka sklene premirje, da se odložijo meči strasti iu da človeško srce prejema milino angeljsko vaše harmonije. — „Mir ljudem na zemlji" 1 Od veka do veka se obnavlja to vaše nebeško naročilo, ali vseh vekov zgodovina je od dna do vrba napolnjena z boji in razprtijami, in če vzamemo posamezen boj, posamezno razprtijo, že pod prvim pogledom razpade nam na milijone drobnih bojev, drobnih razprtiji Tudi sedanjost je bila postavljena na razvaline in bodočnosti si išče tako, da dela razvaline. Nemirno morje, sedaj bolj, sedaj manj razburjeno, a vedno nemirno je človeštvo in človek, v njem kakor kaplja, se skozi vsako trenutje mora prebiti s trudom in bojem. Kako se tedaj razveseli srce vas, blagodejnih božičnih praznikov, ako prebiva v tistem delu človeškega valovja, do katerega se obrača vaša moč! Ko sneženi hlad pokrije zemljo, pridete tudi vi, in pod vašo stopnjo se naše valovje potolaži, vsaka
) kaplja izmej nas poišče samo sebe, ni več sovražnega dotikanja — mir navstane zavoljo vas, čudodelni božični prazniki!
Tudi v imenu slovenskega naroda vas pozdravljamo, božični prazniki! Nedolžni mir ljubi že od nekdaj naš dobrosrčni narod in zastran njega bi se že davno lahko bila spolnila božja volja, da bi „mir _1jud«m rfa zemlji zavladal. Toda celo najnežniša jovfeićV'ne more živeti v miru, ako ima slabega so seda poleg sebe. In iz tega pride, da narod slovenski nema miru, če tudi je po evangelijskih besedah mir uprav tistim namenjen, kateri imajo dobro voljo. Da je narod proti narodu, dežela proti deželi, krivde za to nema najmanjše slovenski narod, vsa krivda je v tistih, ki kakor rjoveči levi prežijo na Slovenka naša selišča. Zategadelj se veseli srce našega naroda, kadarkoli more imeti zavest, da so se poželjive oči našega Bovražnika obrnile od naše svojine, — če tudi le za jeden jedini trenotek. Dnevi božični položijo v vse krščanstvo kratko premirje, potolažijo tudi strast v nasprotnikih naših. Znamo sicer, da se bodo v kratkih urah znova vzdignili proti naši sveti stvari, — toda oddihljaja božičnega jo politični naš narod ravno tako vesel, kakor se preprosti slovenski narod raduje sedanjih praznikov, ker so mu najprisrčniši božični.
In ko tako politični naš narod uživa sladko božično premirje, pomisli naj srečo poznejših slovenskih rodov, katerim bode dan stanovitni politični mir! Slovenstvo se bode ohranilo na sedanjem svojem ozemlji, narod se bo osvobodil od tujstva, sam-svoj bode služil državi in slovanskemu napredku, — ako se sedanji rod slovenski da do zadnjega preši-uiti od slovensko-narodne ideje, ako se potem z vso svojo močjo umeje po jedni strani v bran postavljati proti sovražniku, po drugi pa delati za trdo-slovensko, narodno odgojo. Na borbah in na delu sedanjega slovenstva počivajo upi boljše naše bodočnosti; če smo mi malomarni v svojih narodnih težnjah in žrtvah, zapraviti utegnemo našemu potomstvu celo priliko, da bi so boriti moglo, odvzeti mu celo milo zavest božičnega premirja Dajmo se premagati, potem bode res večni mir, ker potem bode sužnost, a sužnost malih narodov je grozna, ker nema niti v sebi tolažbe, da bode kedaj še mogoče, upor in borbo vzdigniti proti tlačiteljem. Sleharna zavest je potem zatrta, tudi zavest božičnega premirja! Bodimo hvaležni usodi, da nam je naklonila
borbo z odkritim neprijateljem, borbo, v kateri je upanje do zmage, borbo, |ki ima za slovenski narod gotovo zmago, ako se sedanji rod navduši proti sedanjemu  položaju svojega naroda, ako do poslednjega moža postane vojskujoč se in delujoč rod.  Koliko časa že vemo, da imamo sovražnika po naših pokrajinah, — a zakaj ga tako rahlo odganjamo, zakaj celo nekateri mej nami hote, da mu pripravimo gorka gnezda? Po naših mejah je osobito sovražnika polno, tam nas zatirajo, uničujejo, — a zakaj so pretekla leta in leta, predno smo se izučili, da je treba proti navalu sovražnikovemu postaviti trdnjav, zakaj se tako počasi sedaj donaša? Kakšno je to naše vojskovanje, ako se mej sabo ne ljubimo, ne združujemo, ako v boji nesmo jedno telo, kakor pravimo, da smo jedna duša? In sploh, zakaj si no razjasnimo poraočkov, potem, ko smo si razjasnili nevarnosti? A pred vsem: zakaj nam nedostaje odloke in poguma? „Sapere ande"!   Junaška ta beseda pravi: Imej pogum, da svojo usodo določuješ po svoji sodbi in razumnosti! Imej pogum, da ostaneš zvest prepričanju svojemu ter da jasno in pošteno zastopaš svoje mišljenje drugim, protivnikom v lice!   Vsi naši  boji za narodno odgojo in samoodločljivost slovenstva, z jedno vkupno domovino, ti bodo naj živa istina junaškega gasla: „Sapere ande" in naša bo zmaga in napočili bodo časi, v katerih bo slovenstvo uživalo svoj stanoviti narodni mir, mir, katerega dobroto dajo vam v naši dobi okusiti kratki trenutki božičnih praznikov !
Z razburjenostjo zadnjih dnij v srci stopa slovenski narod v letošnje milo premirje božičnih praznikov, dobro vedoč, da je kratko, a da so dolgi dnevi novo borbe za njim. Dobro nam došli božični prazniki s premirjem, a dobro nam došla tudi bodočnost z borbo, z borbo za sveto narodno zavest, za vso narodno stvar! Če ne mi, naši sinovi in unuki veselili se bodo lepšega predbožičnega in po-božičnega časa in s čutom zadovoljnim, ki ga daje prestaua nevarnost, bodo se ozirali v prošlost, polno naših grenkih stisk in trdih bojev.
Dr. Knotz in jaz.
(Samoovadba.*) Bila je to grozna noč!   Brez spanca sem so metal po vroči postelji sem ter tja. In ko konečno
*) Opomnja uredništva. Ta Članek nam jo poslal naš Dunajski dopisnik, ki ob jediiem piSc: „SeBtavek
LISTEK
I v j e.
Je li kaj lepšega na svetu, nego z belim ivjem pokriti gozd, kadar se lahna jutranja megla dvigne z njega, in ga obsije jasno zimsko solnce? Niti sapice ni v zraku, niti ptičjega glasu iz gošče, lo tvoj korak, ki hršči po zmrznjenem snegu, moti ta tihi, sveti mir, a še ta glas ne sega daleč, kajti zrak je prečist, pretenek, da bi bil odmev mogoč. In krog in krog vse belo, vse kakor srebrom prevlečeno! Ni je zelene vejice, ni rujavega, suhega lista, ni ga temnega debla; povsod le belo ivje, ki leskeče v solnčnem svitu, kakor milijarde biserov. Pri tem pa vse, kakor okamnelo! Nobena žival se ne gane; ptiči čepe v varnem zavetji pod kako debelo vejo, veverica spi v gorkem gnezdu blizu vrhu košate jelke, zajec pa leži pod upognjenim robidovim grmom, in niti ne skoči ne, da nanj ne stopiš.
Pa stoj! Tu se je nekaj ganilo, in z nizkega
1 leskovja se je vsulo ivje. -Stržek, mali rujavi kra-ljiček se jo preletel in sel na tanko leskovo šibico, in sedaj zopet smuknil naprej v košato kostanjičevje, pod njim pa se usipljejo sneženi biseri, podobni tisočerim utrinkom.
A solnce prihaja višji in višji, in njegovi, če tudi sedaj še slabi moči, ustavljati se ne more ledeni kras po drevji. Polagoma jame padati z višjih vršičev, in padajoč moči belo skorjo raz spodnjo vejo; gozd postane zopet zelen, in v bližnjih jelkah kričiti hripavi dve šogi, in se trgati za želo-dovo kapico, katero je prinesla jedna izpod sosednega hrasta. Pa tudi tega je kmalu konec. Solnce se hitro nagne v zaton, večerna megla zleze z doline vedno višji in višji ob gori, mokri vzduh zmr-zuje vnovič ob vejah in iglicah in jutri bo zopet vse belo, vse prevlečeno s krasnim ivjem.
Dejal sem, da.ni lepšega na svetu, nego sprehod v takov z ivjem okrašeni gozd. Lepo, krasno je res, pa zaukati Človek vendar ne more v njem, kakor v mehki pomladni noči, ali pa trdega zimskega večera na vasi, ko bile po kočah leščrbe,
gori na nebu pa blišči brezštevilno zvezd, in zadnji krajec meseca razsvetljuje gladko stezo do samotnega mlina v dolini, kjer vse že spi, a le jedna, le jedna — bedi. Za-to ivje ni stvarjeno. Nekoliko svetlobe je v njem, in to je čutil sigurno pesnik, ki je prvi pel:
Po gorah je ivje, Na ravnem jo mraz; A v mojemu srcu Jo vedno dolg čas. In takov dolg čas se je polastil tudi meno danes, ko sem tekel skozi beli gozd, — drugi giedo na sprehod, a jaz tečem, kakor pripovedujejo prijatelji; — sneg je škripal pod nogo, ivje je sulo pod solnčnimi žarki z dreves, in po grmovji ob stezi je skakljal drobni, rujavi stržek.
Sveti večer in, — dolg čas! Ne, ne, to no sme biti, in res! Kje so bile takoj moje misli? Stižek, ta rujavi kraljiček mi ji!i je v trenutku presuknil. Vedi ga vrag, kako se je to zgodilo, a komaj mi je izginil drobni ptiček v gostem vejevji, že sem videl v duhu pred Beboj malo, a široko po stavo nj. ekscelencijo barona Schvvegla, kakor sem
ves utrujen rahlo zaspim, stiskale so mi strašne prikazni moje ubogo dušo. Dva žandarma z nasajenimi bajoneti — kako grozno se je belo jeklo svetilo v mesečini! — stopita trdo k mojemu vzglavju in hripavo-debel glas je zabučal vame strahovite besede: „V imenu postave!" Na to sem s svojimi bežal v temno noč, brez strehe, brez pomoči, ne vede, kje na svetu si dobimo zavetja.
Kaj čuda! Pozno zvečer sem bral, kakor po navadi v postelji, svoj vsakdanji časopis „W. A. Z." poročilo s parlamentarnega bojišča, o ,dies irae" za naše sedanje ministerstvo: kar na konci namerim na besede (govor poslanca dr. Knotza): „In razen gospoda pruf. Šukljeja dobite v nemških srednjih šolah še druge prononsovane osobe, ki ne pripadajo nemškemu narodu". — Sveta nebesa! kaj to leti na-me? -- „Dobite v nemških srednjih šolah" — da, meno dobijo (žandarmiV) tudi v nemški srednji šoli! — Gimnazija v VIII. okraji Dunajskem je gotovo tudi nemška srednja šola; lepo bi me pogledal gospod poslanec, če bi mu to pobijal. In v tej srednji šoli me najdejo vsak šolski dan od 8. do 11. ure dopoludnc. — „Prononsovane osobe"
— osoba sem tudi jaz. od tega ne odstopim; majhna ali velika, osoba sera! Ali pa som tudi „pronon sovana"? — „Ki ne pripadajo nemškemu narodu",
— to je zopet nekaj, kar se ujema. Nemškemu narodu ne pripadam, prav gotovo ne. „Uojen" Slovenec sem; to se prenarediti ne da. Vsaj meni ni znano, kako se to napravi, da človek postane Nemec, kakor bi pihnil, ko jn poprej bil, denimo, Slovenec 24 celih let. ali pa tudi narobe; pa oboje se je menda že dogodilo. Da ljudje v jedni noči dobijo sivo glavo, to sem že bral; kako pa se zvečer Slovenec uleže in zjutraj Nemec ustane, to mi ne gre v glavo. Slovenec sem torej in Slovenec ostanem do hladnega groba. Morebiti jo res večja j sreča in večja čast, če kdo pripada velikemu nem-BketnU narodu, kakor pa malemu slovenskemu — ; „Človok nikoli ni dosti moder, kadar si roditelje izbira", — toda za me moj rod ni nesreča, niti sramota, in mi je z njim prav dobro. Svojega uro-jenega slovenstva nisem nikoli in nikjer prikrival; vsemu svetu, tudi državnemu pravilniku bi odkrito in javno povedal, da Sloven sem! Ne samo to, svojo urojeno slovenstvo celo tudi skušam vzobraziti in razviti; vedno sem po svojih močeh skrbel zato, da postanem prav spodoben vrl Slovenec. Zavoljo tega pa ni bilo, da ne bi spoštoval Nemca z odločnim narodnim prepričanjem, nko je le poštenjak bil, in da ne bi prav udario z njim občeval, če mi je le sicer drag b;l, to mi izvestno radi potrdijo moji mili nemški kolegi.
Toda zopet nazaj! Vsi znaki tedaj zadenejo mene. „pogonski list" do zadnje pike kaže strahovito razločno name — izimši besedico „prononso-van". Ta bi me še utegnila rešiti, — primera se za slamico, prodno utonem. Ali sem jaz „pronon-sovitna" osoba ali ne? To je vprašanje. Kaj znači „prononsovana" ? Če tudi nisem Nemec, mi vendar jezičen instinkt pravi, da ta beseda ni nobena trda Nemka.   Zakaj mož Nemec ne govori nemškega ?
sem ju« preložil na slovenščino, ker g. profesor ga je bi! napisal v nemščini, „KnoUiJahi" za odgovor. Hotel ga jo priobčiti v katerem tukajšnjih nemških dnevnikov. Pozneje pa se je premislil. Izročil je Sedaj rokopis meni, ter mi dovolil, da £e priobči v „Hlovenskem Narodu". — (;e tudi „post festum" in v prevodu, radi ga damo v javnost.
„Prononsovanto diši po francoskem. Da torej stvari pridemo do dna — profesor, čeprav ne nemški, naj je globok, — preiskujmo, odkod je beseda doma. Kakor vse kaže, utegnila bi prihajati od latinskega „pronuutiare". To pa pomeni — hitro, kje je „veliki Georges!" tu berem: pronuntio: „herkiin-digen, hennelden, hersagen" — nič! — „laut mel-den . . . aussprecben" — stoj! tu bi bilo nekaj; „prononsovan" bi torej značilo „izrečen", „izrečena osoba" ? Morda bi bilo prevzetno, če bi na to rekel „da"; zdi se mi namreč, da beseda v tej zvezi ne pomeni nič slabega. Ali kaj, če nemško - češki De-mosten s tem misli moža z izrečenim narodnim prepričanjem? Po stiku bi kazalo tako tolmačiti. In potem res nesrečni pridevek name leti. Svoje narodno prepričanje sem žo izrekel večkrat in glasno; po pravici se tedaj sme trditi, da je izrečeno. Sveta nebesa! Če jutri zjutraj stopim v šolo in m.' naš ravnatelj, ki ga je sicer sama ljubeznivost, razbeljen napade: „Vi ste tudi taka izrečena osoba" — „quid sum miser tunc dicturus?" Ali naj se potem hitro obrnem in poberem svoja kopita? Pa na katero stran naj grem — in zimo imamo! — „Und sie werden mich doch ergrcifen !" stokam preplašen, kakor „Gretchen". Urez strehe, brez kruha, brez „dokazanoga poštenega zaslužka" padem v oblast, trdi potopuški postavi. Nemška, gimnazija mi ostane zaprta za večno; od uhoda me ho odganjal s plamečim mečem kerub — Knotz. „Nemški kruh Nemcem, Dunaj Dunajčanom. Poberi se, nesrečnež, odkoder si prišel!" Jaz siromak! tudi domov mi jo pot zaprta. Ni dolgo tega, da so me moji dragi rojaki še nekoliko spoštovali zastran mojih pisateljskih del, ko pa som jim bil ponudil nekamo grenkih, a po mojem pravih zdravil, so me zavrgli, izgnali.*) Kamor se obračam, od povsod mi doni gromoviti „nazaj!' In drugemu se, siromak, učil nesem! A morebiti se mi ni treba bati. To po-mižkovanje s kolcem se utegne prezreti, ostati brezvspešno. Da, morebiti, dokler ima še to ministerstvo krmilo v rokah! Toda „vse je od danes do jutri". Če bi — „quod detestabilc omen avertat Juppiter!" — če bi došlo ministerstvo ,.trših;u če bi „horribile dictu!" — pravi jezikoslovec si nikamor ne upa brez latinskih tropin — Knotz, Fiegel postal minister bogočastja in nauka, potem gorje meni, gorje vam Nencmcem vsem po nemških šolah! O grozno prebiranje bi se potem pričelo! Da nas vsaj v življenji ne dohiti ta nesreča, dajmo mi vsi, ki smo najbolj v nevarnosti, zjedinjenimi močmi podpirati ministerstvo, dokler je še čas; kajti že se jo jeden pot potreslo! Da, tudi jaz je bom podpiral proti Sturmu in Fieglu in Kuotzu! Toda, če bi tudi moči imel, kolikor treba, kolikor imam dobre volje, da bi s pleči in s hrbtom „zaslanjal", odkodi dobim časa za to? Vse ljubo dopoludno „construc-tio accusativi cum infinitivo" ter aorist, močni in slabi, v šoli, — popoludne pa bi podpiral ministerstvo, kedaj bom potem popravljal naloge? Noč moram vender imeti za odpočitek po takem — Her-kulovera naponi.
Take in jednake misli so mi spreletavale, mučile uboge možgane; ni čuda tedaj, kar sem zgoraj opomnil, da se je ogibal spanec mojega očesa, da so slednjič o grozne sanje s svojimi prikaznimi stiskale in trapile mojo dušo!
Toda dovolj nekamo bridke šale. Za resnico povedano: ovadbe se nikomur dobro ne podajo, naj pridejo od „desne" ali „leve", od Petra ali Pavla; slabše človek ne more rabiti božjega darii,
— jezika, slabše ne poslanec nebeškega izročila
— zgovornosti in privilegije, neodgovornosti: to je slednjič, da prav rahlo izrečem, najsramotniši posel, ki ga poznam!
Na Dunaji, 21. oktobra 1885.
Jos. Stritar,
profesor r. kr. drž. gimnaziji v VIII. okraji.
Tako hudo pa že ni bilo!
Op. t;red.
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja dne 18. decembra 1 88 5.)
(Dalje.)
Poslanec in odbornik De te la izjavlja, da bode govoril, nasproti načelu njegove (narodne) stranke, nemški in to iz tega razloga, ker misli, da ga bodo gospodje nasprotne nemške strani bolje razumeli in ker meni, naj se zagovarja vsak v istem jeziku, v v katerem je zatožen. V prvi vrsti obžaluje, da ni navzoč poročevalec v tej zadevi v deželnem odboru, deželni poslanec cesarski svetnik Murnik. Čudno pa se govorniku zdi, da se je neutemeljenemu natolcevanju na deželni odbor od strani barona Sehvvegla posmehoval prav sladko in pritrjevalno poslanec, deželni odbornik Dežinan, kateri je vendar vse sklepe v deželnem odboru o tej zadevi odobraval popolnem brez vsakega ugovora. Niti najmanjšo besede ni črhnil g. Dežinan proti sklopom v deželnem odboru. Njega tedaj se tikajo isto tako predbacivanja barona Schwegla na deželni odbor. Baron Sclnvegel trdi, da se ne ujema poročilo finančnega odseka z dejanskimi razmerami. A g. Detela vpraša, s katerimi da ne? Bolje bi bilo da bi se od nasprotne strani bilo preiskovalo počctek to naklade. Potem bi se bilo lahko povedalo, v kaki zadregi bil je finančni odsek deželnega zbora v zadnjem zasedanji, ko mu je bilo rešiti vprašanje, kako pokriti veliki nedostatek za normaluo-šolski zaklad, kateri bi bil iznašal vsaj 2°/0 doklad na vse cesarske direktne in indirektne davke na Kranjskem. Takrat priskočil je s svojim predlogom mož, kateri ni tega nikdar naglasa), ker jo v istini preskromen za to, in on je odprl po svojem nasvetu nov vir dohodkov za deželni zaklad in ta mož bil je deželni odbornik, dr. Vošnjak, kateri je tako rekoč Kolumbovo jajce iznašel, nasvetovavši finančnemu odseku davek na užitnino žganih pijač. Pa mesto, da bi se takemu možu, ki je toli zaslužno deloval za deželo, izrekla zalivala, ni slišati druzega, nego napade na narodno večino deželnega odbora od nasprotne strani. Pa seveda, kdo bode tudi zasledoval pri gospodih nemške strani blagosrčnost, od kod, vsaj je ne poznajo. Kdaj se bodo vzvišili na isto stališče, katero jo uvažala narodna stranka brez vsakega oporekauja jednoglasno, ko je veljalo izreči zahvalo za njegovo delovanje v prid deželnemu muzeju slludolfinum"-u, kustosu tega zavoda, — gospodu — Dež manu? Naglašalo se je tudi od nasprotne nemške strani, da naj bi bil deželni odbor dražbo naklade brez pritrjevanja Nj. Veličastva pogojno razpisal. A govornik vpraša, kje bi si smel deželni odbor kaj jednacega postopiti, kako bi bil mogel razpisati dražbo, v katero pogojih bi bil naglašal, kot najvažnejšo dolo-
Dalje v prilogi.
se ga bil ogledal pred nekoliko dnevi z deželno-zborske galerije. Mož je majhen, — temu bo vsak, morda tudi ekscelenca sam pritrdil — in živ in gibčen je, kakor ta mali stržek, ki skače poleg mene. A tudi tega ne bo nihče tajil, da nadkriljuje vse svoje somišljenike na desni strani našega dež. zbora duševno najmanj za toliko, kolikor je telesno manjši od njih. Celo takozvani vodja nemške stranko v ! naši deželi, gospod baron Apfaltrern, v zadnjem 6aBU ni dobil druzega posla, nego izjavljati od slučaja tlo slučaja takozvane „Erklitrungen", in to menda ni bilo več vredno, nego predlagat; konec debate. Baron Sclnvegel je kar „čez noč" vzrastel ter postal „kralj irek-' sijajnih zastopnikov našega veleposestva, jedini, ki si otrese včasi mrzlo ivje, katero je prevleklo v zadnjem času našo nemško desnico.
Pa še nekaj! Ekscelenca svojega rodu ne moro zatajiti. Gorenjski tip leži na njegovem markantnom zanimljivom lici in kdor pozna naše kmeto okrog Bleda in Bohinja, bo tudi vedel, kake krvi je mož, ki je danes seveda ekscelenca.  Gorenjec je kakor
žid, vtakni ga, kamor hočeš, preobleči in prestroji ga, kakor želiš, — svojega rodu ne bode mogel zatajiti.
Marsikoga se je morda lotila misel: škoda, da ta mož ni ostal naš! Kaj potem? Potem bi pa ne bil „prevzvišeni", in če bi se ga ne bil naš centralni volilni odbor in poleg njega gospod kanonik Klim usmilil, bi ne sedel niti v državnem niti v deželnem zboru. I, morda bi šo taka protekcija ne zadostovala!
Žalostno, a veselo ob jednem je pa vendar to, da vse nemštvo v Kranjcih voditeljem ne more dobiti pravega Nemca, in kar je odličnejših mož v naši „častiti opoziciji", vsi so rodom Slovenci. Žalostno, a vendar veselo.
A kakovi so dandanes zastopniki nekedanjih slavnih rodbin! Kje so imena, kakor Kacijanar, Ravbar, Herberstein in drugi, drugi? Joj, mrzlo zimsko ivje je vse prevleklo, in dan je tako meglen, da niti najgorkejše zimsko solnce ne prodere te duhomorne, sive megle.
Ah, — ko pač govorim o kranjskih plemeni-
taših in o soluci! Nad velikimi vrati redutno hiše lesketal se je še pred malo leti v kamen rezan pozlačen napis:
NoVae AeDes GvMnasII LabaCensls Aere OrDInVM CarnloLIae. ki je s svojim chronogramom pričal, da so stanovi kranjski leta 1G58 postavili iz svojega premoženja to poslopje.
Pred malo leti dal je neki deželni odbor, v katerem je sedel tudi že konservator starin, gospod Dežman, s smolo zamazati ta napis in potem kamen sivo, pobarvati.
Pa solnce, to nesrečno zlato solnce! Le to je ogrelo kamen in zid, in smola se je jela topiti, in sedaj stopa zopet na dan prejšnji znameniti napis, priča nekedanje slave in gmotno moči kranjskih stanov, priča sedanjega bornega stanja neslavnih potomcev.
Ah, ivje, ivje, kako si ti dolgočasno!
Pa nocoj je sveti večer! Kaj morem zato, da imamo premalo solnca?
Redi v ivu s.
IVIo^a „Klovenskemn Narodu" St. 294. 24. decembra 1885
čilo: vse drage izvedeli bodete pozneje, ako presvetli cesar blagovoli doklado potrditi. No\a doklada, katera je bila sklenena v lanskem deželnem zboru bila je popolnem nova stvar in zelo dvomljivo je bilo, bode li imela tisti finančni vspeh, kateri seje na nje razpis tako rekoč v zraku sezidal. Kdo je hotel kaj ponujati za naklado, o kateri bode zvedel pogoje pozneje? Samo g. Anton Dekleva, kateri ima užitninski zakup v 16 davkarskih okrajih na kranjskem, bil je v srečnem položaji, staviti kako ponudbo in isto tudi držati. V 16 okrajih je imel že svoje osobstvo, kdo bi se bil upal brez tega staviti ponudbo za vso kranjsko deželo v 30 davčnih okrajih ? Vsaj je bila še druga ponudba za zakup te doklade, a h tro jo je ponudnik umaknil. Vsa stvar bila je pač čisto neznana, dohodek popolnem negotov, zato je vzdržal samo g. Anton Dekleva, ki je strokovnjak prve vrste, kar se tiče užitninskega zakupa, svojo ponudbo. A celo g. Anton Dekleva hotel je umakniti svojo ponudbo, ko se je seznanil z naredbami deželne vlade o izpeljavi sklenene postave. Mnogo je bilo razgovorov in slednjič dozorela je vsa obravnava do tega, da bi bila ostala skoro hrezvspešna. Ponudil je gospod Anton Dekleva 25.000 gold. za zakup, a on govornik (g. Detela) zahteval je najmanje 26.000 gld., konečno se je tako rekoč od najemnika iztisnilo 25.500 gld. Doklada se je oddajala od 1. januvarja 1. 1., a komaj koncem januvarja 1. 1. mogel je zakupnik pričeti isto pobirati. Celi mesec bil je tedaj izgubljen, in deželni odbor je bil pri oddaji zakupa te naklade v res jako sitnem in mučnem položaji. Kar je poslanec baron Schwegel pravil o 20.000 hektolitrih špirita, katere se spremene potem na Kranjskem v 40.000 hektolitrov žganih pijač mora se zmatrati jako veliko iluzijo, kajti velike množine špirita pošiljajo se po Ljubljanskih trgovcih izven dežele v druge kraje, sploh pa se kupuje spiritus sam in se pripravlja za pijačo.
S konsorcijem za odkup te naklade obravnavati, bil je pač čas prekratek, ravno tako ni kazalo prevzeti naklade v lastni deželni režiji. Slabo se je to izkazalo na Solnograškem, ko so prevzeli tako naklado v lastni režiji, in tudi na Štajerskem. A niti na Solnograškem, "niti na Štajerskem ni imel deželni zbor ali odbor nikakih predbacivauj zaradi nedostatka po deželi samej pobirane doklade. Govornik ne dvomi, da se bode v prihodnje vse na bolje obrnilo. Deželni odbor bode kakor prej in slej storil svojo dolžnost, tedaj je po poslanci baronu Schweglu nasvetovana resolucija popolnem nepotrebna kajti deželni odbor ravnal se bode vsekdar po najboljšem prepričanji in vesti kakor doslej. (Velika pohvala.)
Poslanec Luckman, sploh „sprechminister" nemške nasprotne strani, misli, da je mnenje deželnega glavarja, kakor bi bila predbacivanja res v zmislu besede taka, neistinito. Deželni zbor si mora pridržavati pravico, kritikovati delovanje deželnega odbora, katero se ne zdi govorniku popolnem pravilno. Poslanec Luckman tudi želi, da bi se v prihodnje ustanovila odkupna društva in ne dvomi, da se bode v prihodnje s pobiranjem te naklade dosegel boljši vspeh, želel bi pa, v da dobe davkoplačevalci sami nekoliko dobička te doklade. V obče pa se zavaruje, da ni hotela njegova stranka (nemška) izrekati uikakega nezaupanja narodni večini deželnega odbora v tej zadevi. (Konce prih.i
Govor poslanca Viljema Pfeiferja
v deželnem zboru dne 22. decembra. Iz letnega poročila je razvidno, da je deželni zbor 1. 1883 oktobra meseca izročil deželnemu odboru v pretres načrt postave o izdavanji žeuitovanj-skih zglasnic, oziroma glede omejitve prostega že-nitovanja.
Deželnemu odboru zdelo se je primerno in potrebno, v tej zadevi prej poizvedeti mnenje cesarske vlade, ki se je — kakor smo ravno čuli iz ust denašnjega poročevalca — proti omenjeni postavi izrekla.
S tem vladnim odgovorom naš priprosti narod pač ne more zavovoljen biti; vedno odločnejšo zahteva naš narod, naj se zabranjuje ali vsaj omeji prosto ženitovanje, ki je jeden glavnih uzrokov, da je vedno več siromaštva, vedno več proletarijata; posebno globoko občutijo to našo občine, ki imajo dolžnost preskrbovati svoje domače reveže, kateri prouzročujejo leto za letom višje občinske naklade.
Statistika potrjuje neovrgljivo prikazen, da se ljudje iz nižjih in srednih stanov bolj pogosto ženijo, nego iz višjih   bogatejših krogov — zlnsti po ve-
likih mestih na Dunaji, v Berolinu itd. nahaja se na tisoče neoženjenih bogatinov, ki brezskrbno žive od obilih svojih dohodkov, od svojih mastnih slu-žeb; takim bogatinom, ki se nečejo ženiti, bi se moral naložiti visok davek po posebni postavi, kar bi zakonoželjne dekleta gotovo radostno pozdravljale, pa tudi finančni minister bi hlastno odprl prazno državno mošnjo takemu davku.
Pa poslovimo se za sedaj od zakonomrzlih bogatinov ter oglejmo si naše manj imovite zakonske ljudi, ki so se prerano oženili, pa imajo povprek mnogo več otrok, kakor grošev za njih oskrbovanje,
Brez premoženja1, brez dohodkov lahkomiŠ-ljeno sklenejo taki ljudje zakonsko zvezo, ne zraene se za to, bodo li mogli preživeti svojo rodbino; pri vinski kapljici — v kateri potope včasih svoje reve in nadloge — pač najmanj mislijo, kako bodo prehranili svoje otroke, marveč so veseli, da uekoliko pozabijo skrbi vsaj za par trenotkov, če je tudi večkrat nasledek — obilo število otrok.
Da taki stariši ne morejo dobro izgojevati svojih otrok, je pač jasno, še potrebne obleke ne morejo omisliti otrokom, da bi Šolo obiskovali — občina se jih mora usmiliti; večkrat taki stariši brezvestno zapuste svoje nedolžne otroke, prepustivši jih tudi občini v daljno skrb.
Iz lastuega opazovanja morem tukaj navesti, da se število siromakov, katerim mora občina dajati podpore za razne potrebščine vsakdajnega življenja, za hrano, stanovanje, obleko, šolske knjige itd. vedno bolj množi, tako da bodo preobložene občinske rame kmalu preslabe, še dalje prenašati to težko breme.
Sicer je naša občina samoupravna — pa le takrat, kadar treba plačevati ali pa preskrbovati občinske reveže: nasproti pa takoj neha ta avtono-nomija, kedar se ženijo siromaški ljudje, takrat občina ne sme ugovarjati lahkomišljenim ženitvam, molčati mora, akoravno gotovo zna, da ženin brez vsega premoženja ne bode mogel živeti otrok siromaškoga zakona.
Po vsi pravici zahteva država v svojih postavah, da imajo stariši sveto dolžnost preskrbeti in odgojiti svoje otroke, tedaj bi morala država s po sebnim zakonom zabranjovati ženitve takim siroma škim ljudem, nekaterih se že naprej zna, da te dolžnosti ne bodo izpolnjevali, temveč navalili na tuje rame; če pa vlada neče take postave dati, s katero bi se omejilo prosto ženitovanje, pa naj ona pre-j vzame vse siromaške rodbine v svojo skrb, občine J jej bodo gotovo hvaležne.
Da pa to važno vprašanje ne izgine z dnev-J nega reda in da je mogoče posamičnemu poslancu natanko poizvedeti zapreke in pomislike, navedene v danes prečitanem dopisu c. kr. dež. vlade, stavim j predlog:
SI. dež. zbor naj sklene:
„Dopis c. kr. dež. vlade od 22. novembra 1885 vsprejme se od besede do besede kot priloga denašnjemu stenografičnemu zapisniku."
Poročilo deželnega odbora
o dovoljenji deželnega doneska 50.001) gold. za gradnjo lokalno železnice iz Ljubljane v Kamnik.
(Konec.)
Dejanski stavbeni stroški celo železnične proge od Ljubljane do Kamnika proračunjeni so na svoto v največjem znesku 68G.OO0 gld., to je na 31.181 gld. za vsak kilometer; za napravo dovlačnice do smndniške tvornice potrebovala se bode glavnica v znesku 85.000 gld.
Skupna dejanska stavbena glavnica pridobiti je na ta način, da se glede državnega doneska 200.000 gld., glede deželne podpore 50.000 gld. in glede doneskov udeležencev v znesku 100.000 gl. torej skupaj 350.000 gld. izdajo glavne delnice po kurzu al pori, glede ostale glavnico v najvišjem znesku 421.000 gld. pa se izdajo predstvene delnico po kurzu najmanj 8 °/0, tedaj v okroglem nominalnem znesku za 520.000 gld., tako da bode skupna nominalna glavnica te lokalne železnice znašala k večjemu 870.000 gld.
Državni upravi pridržana bi bila pravica, vsaki čas prevzeti in voditi vršbo železnico s prosto določitvijo primernih tarif. V tem oziru obljubilo se je koncesijonarjem na njihovo prošnjo, da bode uprava državnih železnic prevzela vršbo nameravane lokalne železnice proti temu, da se vršbeni stroški povprečno izračunijo oziroma poplačujejo z največ 450/0 kosmatih (brutto) dohodkov toliko časa, dokler velja koncesija.
Na podlagi v začetku tega poročila i-uvedene postave uložil je Oskar baron Lazarini kot prihodnji koncesijonar lokalne železnice od Ljubljane v Kamnik prošnjo pri deželnem odboru, da bi on priporočal slavnemu deželnemu zboru dovoljenje deželnega doneska 50.000 gld., da bi bilo potem v prihodnjem letu mogoče začeti graditi za glavno deželno mesto in za druge kraje, skozi katere bode držala, važno lokalno železnico.
Pri preračunjevanji, se bode-li izplačevala ta železnica, sklicevalo se je na vodno moč reke Bistrice, na jako živahno obrtnijo v krajih: Domžale, Jarše, Mengiš in v Kamniku, kateri slove v obrtnem oziru. Izmej obrtnih strok opomniti je zlasti: erarna tvornica za smodnik v Kamniku, osem velikih tvornic za slamnike v Domžalah, Mengši in v Stobu, umetni mlini v Jaršah, tvornica za cement in lončene izdelke, napravljevanje snaživnega praha in kaolinske spiravnice v Kamniku; dalje zdravišče z mrzlo vodo v Kamniku, žage in mlini, ki izdelujejo blago za izvažanje, kakor tudi pripravljanje apna, katerega se že zdaj kakih 5000 ton na leto naredi.
Ker se torej nahajajo pogoji in podlage za povzdigo že obstoječih in za ustanovitev novih obrtnijskih strok, more se zanesljivo misliti in reči, da se bode promet na železno-cestni progi iz Ljubljane v Kamnik, ki se zdaj računi na 46.770 ton, glede uvažanja, kakor tudi glede izvažanja pomnožil.
Vsakoletni kosmati dohodek preračunjen je na 68.000 gld., stroški vzdrževanja pa na 45 u/0, to je na 30.600 gld., torej ostane čistega dohodka 37.400 gld.
Ker dejanska stavbena glavnica znaša 771.000 gld., znašajo obresti po tem računu 49 odstotkov.
Ker je zgradba navedene lokalne železnice odvisna od deželnega doneska v znesku 50.000 gld. ker se pomen te železnice ne more tajiti, ker bode dalje železnica gotovo pripomogla v povzdigo obrt-nije in oživljenje pi ometa, in ker slednjič m dvomiti, da bodo tudi glavne delnice v kratkem času prišle gotovo na 5°/0 obresti, bil je deželni odbor mnenja, priporočati prošnjo prihodnjih koncesijonar-jev slavnemu deželnemu zboru.
Deželni odbor torej predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1. Dežela kranjska zagotovi za gradnjo lokalne železnice od Ljubljanske postaje Cesarjevič Uudolfove železnice v Kamnik z dovlačnico k on-dukajšnji erarni tvornici smodnika donesek v znesku petdeset tisoč (50.000) goldinarjev avstr. volj. v notah.
2. S tem doneskom udeležila so bode dežela osnovo ali pridobitve glavnice v namen gradnje navedene lokalne železnice prevzemši glavnih delnic delničarske družbe, katera se osnuje za to lokalno železnico, za 50.0U0 gld. avstr. velj. v notah. Ta udeležba odvisna je od pogoja, da bodoči koncesijonar osnovo ali pridobitev ostale od državnega zaklada in od dežele nepokrite stavbene glavnice v znesku, ki ga določi državna uprava, zagotovi z iz-datbo predstvemh in glavnih delnic družbe, katera se osnuje, na ta način da bodoči koncesijonar prevzame poroštvo za to in glede tega, da se bodo izhajalo z glavnico, ki jo državna uprava določi za gradnjo.
3. Dividenda, katera pristoji predstvenim delnicam, — ki se bodo izdale, - prodno nastane glavnim delnicam pravica do potegovanja dividende, ne sme izmeriti se više nego s pet odstotki.
Glavne delnice, ki jih dežela prevzame, morajo uživati enake pravice, kakor one, ki jih država prevzame in kakor ostale glavne delnice delničarske družbe, katera se osnuje.
4. Uplačila na glavne delnice, ki jih dežela prevzame, naj se opravijo v dveh letnih zneskih, ki se začneta od leta 1887., v onih rokih, katero bo določila državna uprava za uplačevanje glavnih delnic, ki jih bode prevzela država.
Prvi uplačilni obrok naj se nikakor ne uplača prej, dokler so ne bode prav izkazalo, da je upla-čana in uporabljena še ostala glavnica za gradnjo, katere nima pokriti :ie državni zaklad in ne dežela ter da je omenjena lokalna železnica po dopustnem pismu dodelana in javnemu prometu izročena.
5. Deželnemu odboru se naroča, da stavi v prihodnjem letu deželnemu zboru primerne nasveto, kako bode preskrbeti skleneni donesek.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 24. decembra.
Trgovsko uiiuisl« rslvo je zaukazalo, da se po vseh železnicah uvede mesto sedaj navadnega Praškega in Budopeštanskega časa Dunajski srednji čas.
Vitanje države.
Kakor so sklenile velevlasti, bode se srbsko-bolgarskih mirovnih pogajanj udeleževal tudi jeden zastopnik Turčije.
V poslednjej vojni se je pokazalo, da v srh-Nki vojski primanjkuje discipline. Glavna skrb novega glavnega poveljnika generala Ilorvatovića je, odpraviti demoralizacijo vojske. Pri tem hoče jako Strogo postopati. Šestdeset vojakov, ki so skoro vsi iz Valjevskega okrožja, je ukazal zaradi nepokorščine ustreliti. Na njegovo željo se je osnoval najvišji vojaški sodni senat. Člani tega senata so imenovani polkovniki Katapić, Zdravković* in Popović ter podpolkovnika Toma Jovanovic" in Ivan Golubo-vič. Predsednikom Imenovan je general Milutinović Juvanović, kateri je bil zakrivil katastrofo pri Slivnici. O poslednjem se je govorilo, da je prišel pri kralji v nemilost ter da pride celo pred vojno sodišče. To imenovanje zmatra javno mnenje za nekako rehabilitacijo tega generala. —- Mej vojnim in druzimi ministri na vstalo je resno nasprotje. Vojni minister trdi, da je bilo preskrbovanje vojske, katero je vodil finančni minister, jako pomanjkljivo, in zahteva, da se zanaprej izroči vojnemu ministerstvu. Ako drugi ministri ne bodo tega hoteli privoliti, misli vojni minister odstopiti General Horvatovič je v tej stvari z vojnim ministrom istih mislij in je kralju obširno poročal, kako pomanjkljivo da je oskrbovanje vojske.
O pogajanjih Madjid-paše z bolgarskim knezom o Y»u<Mliioruiiu'lijskriu vprašanji še sedaj ni nič gotovega znano. Kakor se govori, se je knez Aleksander izjavil proti turškemu odposlancu, da ne more dopustiti, da ne bi Vzhodnorumelijci sami izbrali si vladarja. Privoli pa rad v to, da sultan kot .vrhovni vladar potrdi volitev. Sicer se pa kaže, da so se razmere mej Turčijo in Bolgarijo jako zbolj-šale: kajti pri sklepanji premirja se je za Bolgare poleg angleškega in francoskega odposlanca posebno potegoval turški pooblaščenec Sakir paša. Vzlic temu pa Bolgari ne pozabijo previdnosti. Sedaj, ko je premirje navstalo, začele so odhajati bolgarske in vzhodnorumelijske čete zopet na turško mejo ter zasedajo svoje prejšnje pozicije.
Turki so bili obdolžili bolgarskega metropolita v Drinopoljl, da je Bokrtv ustanka v Plovdlvu, in so ga bili zaprli v komiku generalnega guvernerja. Sedaj so ga pa zopet izpustili, ne vemo, ali so se prepričali, da je nedolžen, ali pa iz kakega druzega povoda.
„Novoje Vreinja" jako ostro obsoja sklep grške zbornice, da se 100 milijonov frankov vzame na posodo za oboroževanje. Ta list misli, da so Grki le spekulanti, ki ne mislijo začeti vojne, a le hočejo na ta način podpihati nemire v Makedoniji, da bi potem pridobili nekatere kraje. Najboljši odgovor na omenjeni sklep grške zbornice bil bi po mnenji tega lista, da bi velevlasti odposlale več vojnih ladij v grško morje, da bi tam demonstrovale.
V Rimu so hotela nekatera društva 20. t. m. ob obletnici usmrtenja Oberdanka prirediti proti-avstrijske demonstracije, pa so je oblastva prepovedala. Italijanska vlada neće dopuščati, da bi se javno demonstrovalo proti Avstriji, s katero Italija živi v prijateljstvu. Tudi vseučiliški dijaki so hoteli prirediti jednako demonstracijo. Ko so prišli pred vseučilišče, so pa našli vrata zaprta. Nekaj časa so dijaki razsajali, potem so se pa razšli na prigovarjanje redarjev. Zaradi teh izgredov je zaukazal rektor, da se za nekaj dnij ustavijo predavanja na vseučilišči in zažugal dijakom, da se bode vseučilišče zaprlo, ako bi se še pokazali najmanjši izgredi. — Italijanska zbornica odšla je na božičue počitnice. Poslednje seje bile so jako burne, zlasti posvetovanje o reformi zemljiškega davka. Vladna predloga je sicer bila vsprejeta, pa s tako neznatno večino, da se že govori, da odstopi sedanjo ministerstvo. Novo ministerstvo sestavil bi nekda grof Robilant.
■luska vlada je naznanila carinskim uradom, da iz Pruslje iztiranim ruskim podložnikom pri povratu v domovino ni treba plačati carine od stvarij, katere peljejo seboj, ako dotični carinski znesek ne znaša za posamično osobo nad 500 in za rodbino ne nad 000 rubljev.
Francoska vlada se nadeja, da bode v tonkinškem vprašanji v zbornici dobila kakih 20 glasov večine. Za vlado bode glasovalo tudi kakih 40 konservativcev.
Dopisi.
Iz rulja 21. decembra. (Nemško pravico-1 ju bje.) „Triester Zeitung" in „Triester Tagblatt" se z novim letom združita. To je najnovejša časnikarska vest s Primorskega. Izhajala bodeta sicer tudi v bodoče vsak za-se, a v jednakoj obliki in pod skupnim vodstvom.
Ne da bi hoteli pripisovati tej časnikarskej furiji Bog zna kake važnosti, namenili smo se ven-der-le (spregovoriti par besed o tej priliki.
Kakega duha da bo časnikarska ta dvojica, že danes lahko povemo. Treba nam je samo pre Čitati „manifest", kateri sta napisala in podpisala glavna urednika rečenih dveh listov. „Deutscho Kultur, deutshe Bildung, deutsches WesenH itd., itd. to vam je tako gosto namešano v tem „manifestu" kakor sladke rozine v vsakej poštenej velikonočnej potvici. Da bi gospoda urednika napisala z lapidarnim! črkami besede : „Pravični hočemo biti vsakemu, naj si bode katere-koli narodnosti" — in to bi jima bilo gotovo v največjo čast — tega ni nikdo pričakoval, kdor dobro pozna nrav nemško. Ona dva hočeta le braniti nekaj, česar niti ni, to je nemštvo na Primorskem.
Ker jih je pa mej nami mnogo, ki te nemške nravi ne poznajo in še vedno verno pričakujejo ko-i nečne sprave z Nemci in ker seje ravno „Triester Tagblatt" zmatral z mnogih stranij Slovencem pri-j jaznega, vidi se nam primerno, staviti vprašanje: „Bode-li kedaj Nemec nam Slovencem pravičen?" To vprašanje je za nas načelne važnosti in naš od-' govor na to vprašanje je lakoničen: Nikdar, ni-| koli! Poreče nam marsikdo: „Kaj pa konservativni \ Nemci, vsaj so tudi oni del sedanje večine v dr-i žavnem zboru in vladajoče stranke.1' Počasi prija« ! tel j! Konservativni Nemci so dobri politiki in dober I politik ukrene vedno le to, kar se mu zdi opor-! tunn o, hodil bode vsekdar po onej cesti, katera i vodi najhitreje do cilja, in če mu je ta cesta tudi ! malo n prijetna.
Glavna točka programa nemških konservativ-I cev je seveda konservatizem. V obrambo te točke l svojega programa zastavljajo nemški konservativci j vse svoje moči.
Nemški liberalci pa zopet kakor besni plešejo i okolu zlatega svojega malika in ta malik je: nemško-j židovski liberalizem.
Pri teh razmerah je naravno, da je razdor mej I nemškimi konservativci in liberalci tako velikansk, \ da ga ni na svetu čudotvornika, ki bi mogel pre-! mostiti mej obema zevajoči prepad. Ostro to na-; sprotstvo ne bode prenehalo nikdar, dokler defini-; tivno ne podleže jedna ali druga stranka.
Ni čuda torej, da je konservativcem dobro ; došel vsak zaveznik in če je ta zaveznik mak ari ; Slovan. Ali počakajte malo, da nemški konserva-i tivci trdno konja zajašejo, potem boste videli, da so oni ravno tako ognjeviti germanizatorji, kakor njihovi liberalni protivniki.  Če bi nam kdo utegnil ugovarjati, kličemo mu v spomin razne dogodbe izza Gletne dobe bivšega državnega zbora, katerih prouzročitelji bili so nemški konservativci. Dogodbe te neso pustile — vsaj za sedaj — za sabo nikakih nasledkov, a simptomatične važnosti jim ne moremo odrekati.
Kaj naj porečemo o Lienbacherji ? In mož je vender korifeja mej konservativci. Kdo ne zna, kako sramotno da je zapustil vrste večine, raztrgavši vse vezi strankarske discipline in kako je tekmoval z govorniki levice v pobijanji zahtev, pravičnih zahtev avstrijskih Slovanov. Poganjal se je z vso zgovornostjo svojo za nemško Staatsprache, dasi-ravno je dobro vedel, da zadene s tem Slovane na najobčutljivejšem mestu. Mož bi bil najraje razpršil večino na vse štiri vetrove sveta, ker je mislil, da se bliža zlata doba za njega in njegove somišljenike. Seveda se je pozneje nekako skesano vrnil v vrste večine, kjer so ga zopet s krščansko ljubeznijo vzprejeli, a vrnil se je še le potem, ko je videl, da se je — vsaj za sedaj — v računih zmotil. Volje, škodovati Slovanom, ni nikdar mankalo Lienbacherju in njega prijateljem, mankalo jim je samo — moči.
A vzemimo vzgled iz sedanjosti. Nemški konservativci v Graškom deželnem zboru podpišejo ne-kov predlog slovenskega poslanca g. Raič-a. Ko pa je bilo treba pravicoljubje svoje dejansko pokazati, to je, za predlog glasovati — jim je glas zamrznil.
Zakaj smo vse to pravili? Zato, da bodo nekatere dobro dušice mej nami vender jedenkrat nehale verovati v pravicoljubje Nemcev, da bodo jedenkrat nehale sanjariti o spravi z Nemci. Kar ne more biti, ne more biti. Nemec je rojen naš protivnik, to istino imejmo vedno pred očmi. Kaj nam pomaga, če si pred njo oči tiščimo, da bi je ne videli ! Tem nevarnejša je za nas.
In morala iz vsega tu navedenega? Mi se ne smemo na nikogar zanašati, kakor na same sebe,
in sorodne nam brate. Buditi moramo narodno zavest, užigati ljubezen do domovine svoje in ucepiti ljudstvu našemu prepričanje, da veljamo mi toliko, kakor drugi, da smo drugim je.lnakorodut. Ako bode narod naš znal ceniti in spoštovati samega sebe in svojo vrednost, vedel bode tudi čuvati svoje pravice potem se nam ni več bati pogube.
Narodni ponos bodi naš paladium, pod to zastavo se moramo zbirati in ako bodemo ostali zvesti tej zastavi, izšli bodemo sigurno kot venca ni zmagovalci iz ljutega boja.
Predno končamo, vidi se nam potrebno, da izrecno poudarjamo, — kajti pri nas se kaj rado človeku podtikajo nameni, o katerih niti sanjal ni
— da besede naše neso bile naperjene proti konservativcem, ampak samo proti Nemcem. Upamo, da nas bodo na dotičnem mestu umeli.
C-t-č.
Iz Trsi« 23. decembra. (Naša Irredenta.
— Iz daj ske tisk ovi ne. — Volitve v mestni zbor. - Grška ladija prazna. — Pobita okna.) Naša obrezana in neobrezana lahonska svojat ima v svojem koledarji natančno zaznamovane vse obletnice, da tu in tam nekoliko pokaže tihotapno svoje irredentovske namene. Obletnica Oberdanka, katerega je sodba na vislice obsodila, kar se je tudi točno izvršilo, bila jo minula nedelja 20. t. m. Že v soboto so pobalini v mraku trosili zavite papirje po ulicah, ali je pokladali po vežah, kajti pogum imajo velik, kadar jim nihče ni za petami. Bila je to neka proklamacija naših po-balinov, katerim bi šiba najbolje pristojala. Jedna teh listin bil je v malem formatu tiskan častnik „Circolo Garibaldi Triestina". Imel je na prvej strani podobo Oberdanka. Obseg njegov bil je brez soli, spoznalo se je na prvi hip, da je to
> uredovala glava in roka pobalina. kateri je še mo-J ker za ušesi. Tudi nad Slovane dvignili so se ti ; junaki v nekej donkizodijadi, da nas vlada podpira, j da na njih zemlji zločine proti Italijanom doprina-I samo. Kdo se ne bi smijal. čitajoČ tako visoko po-• litično žabje kvakanje nedoraslih Mojzesovih potom-; cev Drugi list bil je hektografovan na črno obrob-I ljenem papirji. V njem povzdiguje se Oberdank mu-! cenikom, ter poživljajo somišljenike, da je čas blizu, i ko bo treba za orožje prijeti ter izgnati iz laških (?!) zemlja iz Trsta, Tridenta in Istre tirane in ■ barbare.
Za prihodnje volitve v mestni zbor delajo že i vsi aparati. Progresovci, katerim se stvar dvomljiva zdi, dokazujejo dan na dan v svojih umazanih listih, koliko je njih stranka izvojevala in koristnih zavodov oživotvorila. Pred seboj svoj liberalni ščit držeč, udrihajo po patrijotični stranki, pa ne morejo nič veljavnega dokazati. Lov na volilce se je že pričel v polnej meri, pri rokodelcih, štacunarjih in sploh pri volilcih v IV. razredu, kateri bode, ako ne-neustrašljivo dela, dobila patrijotična stranka v roke.
V tukajšnjem kanalu pred pravoslavno cerkvijo je zasidrana grška ladija, katera je zapuščena, prazna, kajti policija zaprla je vse mornarje, kolikor jih je na ladiji bilo. Povod temu je, da je služil na tej ladiji mlad fant, ki je pa izginil. Pisaril je redno svojim starišem, a nekaj časa neso dobili nobenega pisma več. Starišem se je to čudno zdelo. Obrnili so se na kapitana ladije, da bi poizvedeli, kaj se je sinu pripetilo. Kapitan je odpisal, da je ndadenič na Jonskih otokih v Zante nekaj iz ladije ukral in pobegnil. Starišem se to ni verjetno zdelo, in obrnili so se na tukajšnjo policijo, ta na konzulat v Zante. Ker je stvar sumna poBtala, potegnili so vse mornarje v zapor, kar bode na dan spravilo, kje da je mladenič ostal. Govori se, da je kapitan zlorabil dečka, potem ga pa vrgel v morje.
Obletnica Oberdankova 20. t. m. pa ima še ta posebni pomen, da so vodji Irredente, predsedniku zloglasne „Operaie", isti večer pobili vsa okna, da je kamenje v sobe padalo. Splošno govore pametni ljudje, da je bil to odgovor na to, da so se trosile izdajske tiskovine isti večer po Trstu, kakor je bil pred dvema letoma na petardo odgovor, da so nekateri laško telovadnico skoro v četrt ure razdejali, kakor bi bila vojna tam gospodarila. Res, da taki izgredi ne delajo časti stranki, katera jih izvršuje, ali v Trstu je to drugače. Jednako so leta in leta lahoni delali in še vedno delajo. Razloček je le ta, da za svoje ljudi niti ne črhnejo v listih, pač pa upijejo po policiji, ako jih kdo drugi posnema.
Iz Celovca 23. decembra. (Proti žganju. — Volitev državnega poslanca.) Velike priprave so se delale pri nas, da bi zatrli žga-njarsko kugo, toda za velika dela treba je velikih mož. Posvetovali so se in ugibali, — nazadnje pa vender spoznali, da je najbolje „lai las-sentt; s tem se človek vsaj nikomur ne zameri. Parturiunt montes et nascitur ridicules mus! Deželni zbor je sklenil postavo, da sme dežela pobirati davek od žganja. To bi bilo že nekaj, pa namenili so se, naložiti samo 3 gold. na hektoliter. Ravno ta mala svota je, ki nam ne more dati nobenega upanja, kajti 3 kr. pri litru se pač ne poznajo; pili ga bodo, kakor do zdaj. Nadalje se je še sklenilo, da bo deželna vlada delala na to, da se zmanjša število žganjarij in da bodo tudi Sta-cunarji plačevali toliko od litra davka, kakor krč-marji. Če se nekatere žganjarije zaprejo, bodo pa ostale toliko bolj cvetele. Facit celo vojne proti žganju bo le ta, da bo deželna blagajnica pridobila nekaj tisoč, in naši nemški liberalci bodo že skrbeli, da ta denar ne bo obležal v blagajnici. Si bodo že izmislili kako novo uradnijo, saj ravno sedaj mislijo na to, kako bi občinske tajnike naredili za deželne uradnike, tem se bo gotovo mesečna plača dobro prilegala, in z veseljem bodo delali „ad majorem Germaniae glodam.
Žganjepitje zatreti bi bila prav lahka reč. Druzega ni treba, ko prepovedovati uvažanje špirita; obrtnikom pa, ki špirit potrebujejo v svojem rokodelstvu, naj se uradno določena mera izroči vsako leto od kake uradno nadzorovane spiritne prodajalnice. Ako pa vlada iz uljudnosti do špirit-nih tovarnarjev, v to ne privoli, potem je zastonj govoriti o tem, da bi se žganjarstvo odpravilo.
Domače žganje ni tako po ceni, da bi ga mogli revni ljudje, in „šnopsarji" so navadno revni, piti čez mero. Kdor kuba žganje iz brinja, borovnic, lesnik, jabolk, češpelj in druzega ovočja, in plačuje svoj davek, ne more ga dati spod 1 gld. do 1 gld. 40 kr. liter. Toliko denarja pa cela žganjarska kompanija ne spravi vkup; piti bi ga morali po malih glažkih in ne bi se upijanili, ker bi jim prej zmanjkalo denarja. Tako žganje iz domačih tvarin, in ker je dobro prekuhano, tudi ni toliko škodljivo, kakor špirit, ki je kuhan iz slabih tvarin in površno, tako da ima v sebi še tisto strupeno olje, ki se pravi „Fusel".
Dr. Wrann, državni poslanec za Belaški okraj je umrl in treba bo nove volitve. Od sloven-sko-katoliške strani se bo kandidoval zopet g. prof. Einšpieler. Pri zadnji volitvi nam je zmanjkalo štirih glasov. \Vrann je imel 70, Einšpieler pa G3 glasov. Da bi bili slovenski Borovci volili z nami, imel bi bil Einšpieler 67, Wrann pa GG glasov. Volilni okraj je obljuden s Slovenci in Nemci, vender pa so Slovenci v večini Paternjonska sodnija je vsa nemška, Belaška po dveh tretjinah, Trebižka pa na pol. Sodnije Borovlje, Rožek in Podklošter so pa slovenske. Pa mej Slovenci Belaškega in Podkloš-terskega okraja je nemškutarija že od pamtiveka hudo ukoreninjena; tudi v Borovski sodniji je več, občin, na katere se ne moremo popolnem zanašati, zato je cela stvar negotova, in za danes vam ne morem še nič povedati, koliko imamo upanja do zmage.
Najhuje nas tlačijo fužine, kjer imajo slovenski ljudje zaslužek in morajo potem zatajevati svoje prepričanje.
Domače stvari.
— (Odbor „Matice Slovenske") je imel dne 23. t. m. sejo, katere so se udeležili gg. od-odborniki: prof. Mam, dr. Jarz, dr. Lampe, prof. A. Zupančič, prof. Vavru, direktor Praprotnik, dr. Zupanec, inspektor Robič, prof. Vodušek, prof. Žol-gar, Vilhar, prof. Leveč, direktor Wiesthaler. — Predsednik prof. M a r n obžaluje, da je Matica zadne mesece izgubila dva jako vestna in pridna odbornika, ki sta vrlo delovala v književnem odseku y Matičinem odboru. Vender je Matici tudi v čast, da sta bila oba — g. Senekovič in g. VViesthaler — povzdignena za gimnazijalna direktorja dveh slovenskih gimnazij. Pozdravlja navzočnega g. direktorja Wiesthalerja, čestita mu v odborovem imeni ter ga prosi, da bi tudi na novem svojem mestu ne zabil Matice. Direktor Wiesthaler se zahvali za čestitko ter obljubi vselej po svojih močeh pospeševati Matičine koristi. — G. prof. A. Zupančič so voli za ključarja, g. prof. Pleteršnik za veritikatorja. Določijo se nagrade pisateljem za spise, priobčeue
Jeta 1885. — Izreče se zahvala g. Kralju, posestniku v Ilijaševcih, ki je Matici velikodušno podaril 7 gld. — Knjižnici c. kr. male gimnazije v Krati ji se sklene podariti nekoliko knjig; ravno tako g. Mlklavcu v štajerski Ribnici. — Naprosi se g. prof. dr. Fr. Cele s ti n v Zagrebu, da prevzame ondotno poverjeništvo. — Določi se cena knjigam za leto 1885. in sicer Kosovi „Spomenici tisočlet-nice Metodove smrti" po 80 kr., rLetopisu" po 1 gld. 80 kr. — Za leto 1886. sklene odbor dati na svetlo „Letopis", Kraszevvskega povest „Koča za vasjo" in še kako tretjo knjigo. — Za urednika Letopisu se spet naprosi prof. Leveč. — Več pisateljem se vrnejo rokopisi, ker jih Matica ne more porabiti. — G. prof. Seheinigtm v Celovci se dovoli, da sme porabiti Vrazovo zbirko narodnih pesmij za svojo zbirko narodnih pesmij koroških Slovencev, — Zniža se cena nekaterim knjigam. Potem pridejo na vrsto poročila gospodarskega odseka.
— (Božični darovi za Ljubljanske reveže.) Za ljudsko kuhinjo darovala jo pokroviteljica g. Jeanette Recher 10 gld., g. baronica Rastem 10 gld., dež. poslanec g. vitez Gut-mansthal 20 gld. sladčičar g. Kirbisch 25 kilo moke, pekovski mojster g. Ivan Schrev 173 prest, gostilničar g. Honig hektoliter piva. Gosp. lliinig daroval je tudi za reveže v mestni revni hiši hektoliter piva.
— (Joure fix „Sokola" ) kojemu reditelj je g. Ant. Jeločni k, bodo na praznik sv. Štefana v restavraciji Ljubljanske čitalnice. Začetek ob 8. uri zvečer. Pelo bode društvo „Slavec". Gg. pevci „Slavca" vabijo se na praznik sv. Štefana popoludne ob 2. uri k izredni pevski vaji v društveno sobo.
— (Gospiči Nigrinovi), ki sta aganžo-vani na gledališči v Belemgradu, prišli sta za nekaj dnlj v Ljubljano na dopust, ker so sedaj zaradi nesrečne vojne gledališke predstave ustavljene, kakor čujemo, bode gospica M. v G. dan januarja predstavljala „Deboro" na odru gledališča Ljubljanskega. Bil bi to izreden užitek, žal, da naši dramatiki hočejo nekda napraviti „strike", in sicer zaradi tega, ker bi v isti večer tudi nastopil g. Gora/d, ki se sedaj šola na dramatiškem učilišči na Dunaji. Pričakujemo, da si bodo stvar premislili
— (Voščila ob novem letu.) Te dni so kakor vsako leto objavile tukajšnje novine mestnega magistrata razglas glede oprostnih listkov za običajna voščila ob novem lotu in ob godovih. Častite svoje čitatelje opozarjamo na ta poziv mestne gospodske in še posebno dostavljamo, da omenjeni oprostni listki letos neso samo pri g. Karingerji na Mestnem pa pri gosp. Schaferji na Kongresnem trgu na razpolaganje, kakor dosle, nego da se bodo vsled sklepa mestnega odbora pošiljali tudi na dom, da se dobrotnikom prihrani celo pot v omenjeni prodajalnici. Ker je skupilo za opnistne listke namenjeno ubožni mestni zakladi, je že iz človekoljubnih obzirov želeti, da bi se spečalo prav mnogo oprostnih listkov, pa tudi v svojem interesu naj bi občinstvo po teh listkih segalo v najobilnejši meri, da se kolikor toliko omeji tisto nepotrebno pretirano razpošiljavanje vizituic „na debelo", zlasti ob novem letu. Vsako leto je čuti nevoljnih pritožb o tej razvadi, katera je nekaj časa sem udomačila se mej nami in se razširja vedno bolj. Oprostni listki so najprimernejše sredstvo, rešiti se vsake neugodnosti; pa to se ve, da morajo kupovalci oprostnih listkov tudi v resnici vzajemno posluževati se pravice, katero si prisvoje, če ne, ne bode pomagano niti z oprostnimi listki.
— (Kranjska trgovinska in obrtnij-ska zbornica) v Ljubljani izdala je zadnje dnij poročilo o narodno gospodarkih razmerah na Kranjskem v letu 1880. Poročilo, sestavljeno po tajniku trgovinske zbornice g. cesarskem svetniku M urniku, je jako obširno, obsega 465 stranij in ima celo vrsto jako zanimivih statističnih podatkov o prebivalstvu, veliki in mali obrtaji itd. — Knjiga je večinoma spisana slovensko-nemško.
— (Gosp. prof. Janez Jesenko) je neumorno skrben za učila našej srednješolskej mladini. Ravnokar izšla jo nova šolska knjiga : „Občna zgodovina. Spisal in založil Janez Jesenko, Drugi del: Srednji vek. (Drugi popravljeni natis.) Cena 30 kr. V Ljubljani. Natisnila „Narodna Tiskarna11. 1886. 81 str.11 Jesenkovo knjige bo na predobrem glasu, da bi jim trebalo še naše pohvale. Dobro delo hvali se samo, Jesenkovo pa še posebno, zatorej nam ne preostaje druzega, nego izreči najtoplejo zahvalo gospodu pisatelju na
njegovej jeklenej delavnosti, katera nam je priredila celo vrsto šolskih knjig. Gosp. prof. Jesenko izdal je namreč doslej: Zemljepisno začetnico (GO kr.), Občni zemljepis (2 gl.), Mali občni zemljepis (80 kr.), Prirodoznanski zemljepis (1 gl.), Občno zgodovino I. del (veča izdaja 80 kr.), I. del manjša izdaja 55 kr.), II. del (veča izdaja 50 kr.), II. del (manjša izdaja 30 kr.), III. del (80 kr.), Zemljepis za I. razred srednjih šol (45 kr.), Zemljepis za II. in III. razred srednjih šol (90 kr.), Avstrijsko-ogersko monarhijo (45 kr.), torej vkupe 12 šolskih knjig.
V očigled t olike j delavnosti gojimo samo željo, da nam Bog gospoda pisatelja še mnogo let ohrani čilega in zdravega.
— („Ljudske knjižnice,) izšel je 23. snopič. Vsebina: Kratkočasnice, (86 —101). Kratkočasne pravljice in povesti. Zbral A. Vakaj. „Ljudska knjižnica" priporoča so kot božično darilo za našo mladino.
— (Nova knjiga.) Ravnokar izšla je pri Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamherg-u nova slovenska knjiga: Učna knjiga za babice o por o došlo v j i. Spisal vladni svetovalec prof. dr. A. Vale nt a. Bivili se bodemo s tem proizvodom domačo literature pozneje, danes nam je le toliko omenit', da je v nji zastopano ne le najnovejše stališče zdravstvene vednosti, sosebno antiseptike, temveč dodal je pisatelj tudi jako umesten popularno pisan priklati o prvem ravnanji pri nezgodah.
— (Paznik tat.) Pred včeraj prišla je k policiji ženska ovajat, da sta njej neznani osobi v „Prulah" poskrili neke cule. Trije redarji odidejo takoj tjakaj in se poskrijejo. Čez pol ure pride najprej neka ženska, potem pa inožki po blago. Ugledavši redarje hočeta pobegniti, a bilo je že prepozno. Prijeli so ja. Bila sta Janez Nemec, paznik v kaznilnici na Gradu, in njegova žena Ana. V culah bilo je razno blago, katero je Nemec, mojster krojačev na Gradu, s pomočjo svoje žene pokral, kakor: platno, sukno, svila, gumbi, konci itd., vse vkupe vredno nad GO gld. Nemec se je udal, da že dlje časa krade in potem blago prodaja stari-narjem. Oba so oddali deželni sodniji.
— (Čitalnica v Šen Petru pod sv, gorami) priredi v dan 27. decembra t. 1. ob 4. uri popoludne svoj II. občni zbor. Spored: I. Pover-jenje zapisnika I. občnega zbora. II. Govor g. predsednika. III. Polaganje računa za l. 1885. IV. Volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (D i 1 e t a n t i š k o g 1 c d a I i š č e v S e v n i c i)
V nedeljo 27. decembra t. 1. 1. predstava. I. „Ga-rlbaldi". Gluma v jednom dejanji. Spisal Julij Rosen. Poslov. Ivan Kalan. II. a) petje; bj igranje na citre. lil. „Krojač Fips" ali »nevarni sosed". Burka v jednein dejanji. Poslovenil I). Ilostnik. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ustopnina: Sedež v I. in II. vrsti 35 kr., v III., IV. in V. vrsti 20 kr., drugi prostori po 10 kr. — Ustopnice se prodajajo po dnevi v lekarni gosp V. Medica v Sevnici in zvečer pri kasi. Ker je čisti dohodek namenjen v podporo ubozih učencev tukajšnje ljudske šole, se tudi nadplačila hvaležno vsprejemajo.
(Z a h v a 1 a.) Odboru gospa za oblačevanje ubogih šolarčkov je naj prijetnejša dolžnost, da so v imenu s popolnimi zimskimi oblačili obdarovanih otrok naj prisrčne je zahvaljuje slavnemu vodstvu hranilnice v Ljubljani za veledušno naklonjeni dar v znatnem znesku 250 gld. a. v.
V Ljubljani dne 20. grudna 1885. Za odbor:
Karolina pl. Rleivveisova. Marija Murnikova.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
KrakOVO 24. decembra. Zebrani na wspolnym obehodzie wigilijnym czlonkovvie „Sokola" w Krakovvic pij a zdrovvie „Sokola" slo-venskeho v Ljubljane i zaselaja sokolskie bra-terskie pozdrovvienie.
Dunaj 24. decembra. Po poročilih časopisov sešel se bode državni zbor stoprav v 20. dan januvarja. Rojstni dan cesarice praznoval se je slovesno po vseh cerkvah v prisotnosti oblastev in mnogobrojnoga pobožnega občinstva.
Trst 23. decembra. Za ladije z Beneškega prihajajoče odredilo je trgovinsko mini-sterstvo brzojavno petdnevno opazovanje, mesto sedanjega 24 urnega.
Gradec 23. decembra. V dinamitni tovarni pri sv. Lambrehtu razletela se je peril-nica. Trije delavci mrtvi, trije ranjeni. V samostanu 200 šip utrtih, v trgu tudi mnogo.
\s|Msni mdravilni vsipeh. Vgakeršno trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspešuo ozdravi nutkanje z Moti-ovio „ F r anco s k i ui ž g a nje m". Cena Ml klenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založuik, na Diinaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Ho H-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (11-9)
(Koristna ustna voda.) Redna poraba desinfekeij-tke ustne vode je gotovo varstvo proti vratnim boleznim otrok. Pristni Bittner-jev kuni temi sprit je izvrstna ustna voda, ki ima v sebi t v.mi kislik in razruši infekcijske kali. — Kje se dobiva, glej denašnji inserat. (537)
Poslano.
Bolezni vsake vrste, zlasti bolesni živcev, pa* dleo, bolečine y želodci, nervozno ftuinenje po naetilu, trgnu|e |»o ušeitili, ttlab poaluli, glavoboli«, migreno, bledico in uirtvli-o ozdravlja po ra-eijonalnej zanesljivi metodi. Pri bolnih na plfueah in naduHljivlh dosežemo v štirih tednih čudovite vspehu. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pri dejano marko za odgovor.
Privatna klinika „Freisal" (703—4) V Solnogradu. (Avstr.)
roslano.
Zdravi zrak je življenje. Jeden najdragocenejših darov prirode je čisti lepodišeči zrak naših jelovih gozdov. Ponuja nam kislik, ozon, duh smole in cvetja, da si okrepčamo naša trudna pluća in oživimo našo živcu. Gozdni duh pa nam v sobi popolnem nadomesti G. Ghilla-ny«jev „gozdni bouquet" (tovaruica in glavia zaloga pri G. Wettendorter-ji, na Diinaji, Iiernals). Zaradi svojih zdra I vilnih in praktičnih lastnosti j se je ta izdelek hitro priljubil j pri na3 in v inozemstvu. Ghillany-jev gozdni bouquet prinaša okrepčujoei in oživljajoči gozdni duh z ozonom v sobo in tu širi razpršen duh jelovega gozda. Dobro upliva na živce in kožo, nko se prideiie kopalnej ali umivalnej vodi, ter se zaradi teh dobrih lastnostij more vsem priporočati in bi ne smel manjkati v nobeni rodbini.
Listali j» upravuiHlva. Slavno narodno bralno društvo v Urebku. Prejeli 8 gld. naroiuine, katero smo zaračunali 4 gld. za 8. kvartal, drugo 4 gld. pa od 15. decembra 1885 do 15. marca 188ti.
Vabilo.
Umrli so v Ljubljani:
22. decembra:   Neža Muzlovič, hišnega posestnika sena, 89 let, llradeckesja vas št. 13, za Brigthovo boleznijo.
23. decembra] Simon Žitnik, uradnik, 54 let, Streli-ške ulice št. 14, za jetiko.
V deželnej bolnici: 21. decembra: Andrej Naglic, dninar, 37 let, Demea-tia paral iti' a.
Meteorologijo poročilo.
j	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	j   Mo- 1 Nebo krina v j  mm. ;
d o ■c 05	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	748*69a* 741 8timni. 742 20 nun.	-110° C - 54° C - 7'8°C	si. sev. brozv. brezv.	megla L 90 a«. megla megla
Srednja temperatura — 8-l', za 5'6° pod normalom.
IDianaosl^a. "borza
dne" 24. decembra t. 1.
(Izvirno telegratičuo poročilo.) Papirna renta..........82 gld.
kr.
95
Srebrna renta.......                             . . 83 „ 30
Zlata renta........... 110 „ —
5°/0 marčna renta......... 100 „ 05
Akcije narodne banke....... 872 „ —
Kreditne akcije........ 293 „ 70
London........... 126 „ 06
Srebro..........                                       • — —
Napol.       .      .... 9 „ 98
C kr. cekini.......... 6 „ »8
Nemške marke ........ 61 « 90
4% državu.- sreoke iz 1. 1854  250 gld 127 „ 50
Državne srećke i« 1 I8t>i        100 gld 170 „ —
Ogrska zlata renta 4u/0..... 100 p ~-
,   papirna renta 5%...... 91 , 60
59/0 štajersku zornijih odvez, oblig     . 104 .. —
Dunava reg. sreoke 6°/o          100 gld. 117 ., -0
Zemlj. obć avatr. 4*/i0/o slati zast liuti . 196 , 90
Prior, oblig Elizabetine zapad žoleznice 115 „ 75
Prior, oblig Ferdinandove aev. železnice 10f> „ 50
Kreditne srećke.....100 gld 180 , -
liudolfove srečke.....10   „ 16 „ 75
Akcije engk>*vstr. banke .   .   120   , 103 , 50
Trammway-druSt. vel). 170 gld. a. v. .  . 196 , lb
Slovenci! Pozor!
Nov, izvorno ilustrovan Šaljiv in satirsk list
■99
pričel bode z novim letom izhajati po tl\ uhvat na meNce in sicer 1. in 15. dan nu celi poli (onciu strani) velike četvorki*.
Naročnina 3 gld. za celo leto, I gld. 50 kr. za polu leta in 80 kr. za četrt leta blagovoli naj se pošiljati (733-3) upravništvu „ROGAČA"
v Ljubljani, na Kongresnem trgu, v R. Kirbisohovi hiši. Froda »e i/ proste roke
hiša vVnanjih goricah št. 3
pri Brezovici* v dobrem Btanu, s 6 sobami, podom, tremi obokanimi Stalami, obokanim hlevom, vodnjakom 11 seŽnjev globokim, prodajalnico, za gostilno ali kupčijo pripravno, •/, velikim lepo nasajenim vrtom, proti dobri kupni pogodbi, da se plača v obrokih. Zt odpis in prepis ni treba imeti nobene skrbi. — Natančneje se izve pri g. Janezu 2Cdf}£ttr*>Jl« po domu'"o .Jitpolj-nu, v Viianjili goricah -i- :t->. po ta I^ubljaua. (762)
Že mnogo let sem oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist mestne ubožne zaklade.
Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos si. občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpečavanje <ptostnih listkov tudi letos tirale volje prevzela gospoda trgovca Kari Karinger na mestnem trgu štv. 8 in Albert Sch afer na kongresnem trgu štev. 7.
Vrhu tega pa bo mestni magistrat letos te listke po naročilu si. mestnega odbora po uradnih organih zaradi lagodnosti p. n. občinstvu razpošiljal tudi po hišah.
Za vsak oprostni listek, bodi si za novo leto bodi si za god, je kakor dosedaj položiti petdeset krajcarjev in na vpisani poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov.
Velikodušnosti torej niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam naj blagovoli dodati se razložna adresa.
Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 10. decembra 1885. (739—3)
(348-
iccoli-ev^fisenca za želodec,
'   . ' kliero pripravlja
G. PIČ COJrl.lekar v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je. razvidno iz zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, hodenje. krč, Želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico,
migreno itd. in je najboljSi pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljlcah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Cena steklenici 10 novo
Odlikovan s pohvalo Njega Veličnstvu cesarju avstrijskega! (755—1)
Okrepčujoči, ozona bogati
SC gozdni fluli v suhi
se doseže le s razpršonjem lekarja Ghylhmy-ja
gozdnega liout|iietti.
Pripravljen jo iz svežih konifornih brstov iti lepo di šečih gozdnih cvetov, razkuži in čisti zrak, oživlja sapne organe, ter bi ne imel manjkati v nobenej otroškej, bolničkoj in sploh stanovalnej sobi. Ako se pridene kopalnej vodi, go/.dui DOUOUet S svojim okrepčujočimi in oživ-ljajočimi kakovostmi dobrodojno upliva na živce in kožo, ravno tako se lahko prilijo vsak dan vodi za umivanje. Zaradi trajnega svojega lepega duha jo gozdni bouqnet odličen za parfumovanjo v sobi iti izvrsten parfum za robce.
1 velika steklenica 1 gld., majhna 60 kr. Glavna zaloga in tovaruica: <>. Wettend»rfer, Wi«>n. n vrinil*. Zaloga v Ljubljani: Ci. Pleeotf« lekar.
%s&T Važno
za trpeče na prsih in plučah.
Neogibno potreben zoper kašelj, hripavost, zaslizenje, katar in oslovski kašelj, za take, ki žele dobiti čist in krepek glas, za škrofelj-naste, krvldne, slabotne, bledične in krvi-revne je
sok kranjskih planinskih zelišč,
m podlosforno kislim apnom in železom pomešan. ')>{ Lastni izdelek.   Ceu?i 56 kr.
Dobiva se v (673—7)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovža v Ljubljani. Bi Razpošilja se vsa k dan po pošti. Mi
■nna
•     .. "~ j'
Proti vratoboljn
vsake vrste, kakor angini, davici, akutnem in kro-l ničnem vratnom kataru in proti smrdljivi sapi iz ust naj se rabi
Bittner-jev
kot ustna voda, ki se je že večkrat dobro pokazala iu je slasti neobhodna za Šolo obiskujoče mladino. Cena steklenici 80 kr, G steklenic 4 gld.
(536-3)
Bittner-jevo Goniferno milo
je izvrstno toaletno milo, po nji se dobi iu obvaruje nežna koža ter je radi njenih desitifekcij.,kih lastno-s:ij priporočati k«>t otroško milo. Cena kosu 3_» kr., 3 kosi veljajo 1 gld. Glavna, ziili.-j^ii. pri
Juliji Bittner-ji, lekarji v Reichen i, Spod. lwtr.,
iu gliivmt /.»loga za Krt i nJako pri l.    Xrnko< /.,>-ji. lekarji v lijnhBjnui.
Vsak kos imaZiittuer-jevo varstveno znamko.
in zloliaifl vina.
Najgotovejle, najhitrejše in najcenejše sredstvo m oličenje in zboljšanje vina m popravljanje bolnega vina je
prava francoska galorta
tvrdke COIGNET &C. t Parizu, Lyonu, Marseilln.
To zajamčeno aredstvo z navodilom, kako
Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
A. SE a 151 1B A \ \ t Ljubljani,
pisarna v Tavčar-Jevi palači. (587—24)
H. BRANCHETTA-
zaloga klobukov
v I.jniilj.uii. n» It«oi;;i( snem trgu si. 7,
polegr gflođ.ališč;a.,
priporoča svojo bogato zalogo svilnatih in klobukov iz klobnčlne, kap, specijalitet klobnkev za dedke, slamnikov vsako vrste. (495—2 »)
CHAPEAUX-CLAQUES
domače in inozemske, izdelke, po najnovejil obliki in facontt. NiijUnliiiitiiejsn poairežba .se zagotavja.
♦
I
*
■ ■
s i
i
J.
I
■jeva i
X
\
zaloga čevljarskega blaga,
Židovske aliec ši. O,
priporoča eastiteniu občinstvu svoje lastnoroeno izdelke čevljarskega blnga za gospode, go»»pe iu otroke v najlepših Izdelkih in po najnižjih cenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (608—91)
čevljev za dečke in deklice,
ki se izjemoma po Jako siiižtuief ceni razprodajejo
J
prave «lr. 1'opp-ovc anatlieriii iiMtne vode priznava nnjviAja uriNtokra-eija.
Podpisana potrjuje c. kr. dvornemu zdravniku dr. J, G. Popp-u i veseljem, kakor je resnica, da jo njega niiatlieriu natno vodo že dalj časa rabila iu jo mora posebno priporočati ne samo zaradi njene dobrote, temveč tudi zaradi prijetnega okusa.
Dunaj. (3:28—3)
Terezija knjeginja Esterhazv.
Pristni unatherin izdelki imajo varstveno znamko.
Dobiva se v Ljubljani pri lekar jih J. S\voboda, V. Mayr, U. pl. Triikoe/,y, K. Birsehitz, (i. Piccoli, dalje pri trgovcih (!. Karinger, Vaso Petričie, Ed. Mahr, P, Lass-nik, bratje Krisper; t' Postojini: Fr. Baccarieh, lekar; na Krškem: F. Bdniches, lekar; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar: v Škof jej Loki: C. Fablatil. lekar; v Koierji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Liliji: J. Heneš, lekar; D Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Norem tntittt: J. Hergman, D. Ri zoli, lekarja; v Kamniku; J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Rup-reeht, lekar; p Crnomlji: J. Biažek, lekar; v Vipavi:
A. Lebah, lekar |,
lioBikiireuca
slepariji s konjskimi žebrakami.
Žo 50 let obstoječa
e. k. deželno '^.7 i»oo8>la.šeeiia
tovarna za žebrake in koce
je nam naročila, da so naredi korenito koneu konkurenci,
ki se je pokazala, njene izdelke uoliduega, rednega in dobrega blaga
konjskih žebrak
od danes dalje
samo po glćL LSO komad
velike, debele, široke, nepo-končljive
prodajati.  Te žebrake so 190 centimetrov dolgo in 130 centi metrov   široke,   z barvastimi krajo], debele kakor deska, tedaj res nepokončljive. Razpošiljajo se proti gotovemu plačilu ali poštnemu povzetju.   Vsak dan se razpošiljajo na vso kraje sveta in ! so povsod bttro priljubijo, ker se dajo rabiti tudi za po-i Btefjno odejo In so poprej stale dvakrat toliko. — Naslov:
Bxportwaareniia/US „zur Austria",
Wien, Ober-Dobling, Marien^asse 31,
v lastnej hiši. (731-3) wJ)M Prosi Re, dobro paziti na naslov.
2778
IM?—
Prave, garantirane v v
voscene sveceia voscene zaviue
priporoča vlsokočastiti duhovSČini in gospođom trgovcem po najnižjcj ceni
OROSLAV DOLENEC,
I/ j ubijani.    (747-2) J
svečar v
■-^&S*uzz^-l4&----rH-kt
L^Pi--"r^M
iyr^j---tcJ1^
1
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč ie */a mnogostransko zaupanje mojim častitim kupovaleem in naroćevaleum izmej raestjan« Btva in velečastite duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za
1!
v zalogi najboljša angleško, francosko in moravsko blago in so priporočam tedaj velooastltemn p. n. občinstvu za narejanje oblek po najmodernejšem kroji z zagotovilom jako reelne iu kolikor mogoče cetio postre/.be. (509—16) Z velespoitovanjem
F. C^ASSEltilANN,
v Ljubljani, Gledališke ulico št. 6, v Pau-sohin-ovej hiši
aa.+.g*—— -rM+pr-—nti
Kit 5G let
na Dunajskem trgovišči obstoječa in na najboljšem glasa stoječa tvrdki za sukno na debelo
,Pri dobrem pastirji'
(Ziuik itutfii Jliricn)
poprej
Vilic nc StrohsclinBifler
DUNAJ
),, Itullii'iillniriiislriisso Nr, II
pruda vso njeno zalogo
px*laixno|rH
Brnskega volnenega blaga
ostankih za celo obleko za gospodu, popoln«m zudottti za celo obleko.
in sicer suknjo, hlače iu telovnik, v vseh barvali in
neraztrgljive linžo po sledečih dveh nizkih, trdna določenih cenah, Iti sicer: II. baze /.a v o obleko .   .   .   gld. 3.60, I. baze „   ,     b « 4.50.
Od teh ostankov ne morejo se poiilj ;ti nlkakl
uzorci, a zavežom so javno, da vsako ne ugujajočo
blago brez ugovora nazaj vzamem.
Blago se razpošilja, ne da ki so kaj zaračtinile zavijanje, pr-.»ti pcedpoiiljatvl zneska ali pa proti povzetju. (721«—8j
r
Pismene ponudbe sprejema
Peter Toman,
1761 -3) kamnosek v LJubljani.
Ako so organi preži v ljenja in so-penja nepoškodovani, pa smo lahko brez skrbi; ako pa ne^o, je prijetno in Korenito iiplivajcče sred. tvo, da se , opet ozdravimo — rabljenje Ivana ilol'fa sladnega zdravilnega
Novo!
Konkurenca
slepariji s konjskimi žebrakami!
2Ze S7 let ©"bstoječa
(Ur. deželno prlvilegovana
tovarna za žebrake in koce
poprej (729—3 i
Lichtenauer-ja udove in sinov
razpošilja po svoji Dunajski zalogi
konjskih žebrak
100 etnt. dolgih iu y, lito ciu. širokih, ne- /.'
pokončljivo baze, temno barve, z živejšimi krajci, po
z za v i }an|em vred.
Kdor jih vzame 10, dobi jedno po vrhu, ali ><■ umi pa cena /a 10% zniža.
Samo zaradi velikanske izdeljave in razprodajo smo v stanu žebrake take nenavadne velikoMll iu odlične baze tako eeno predajati. Na
stotine pohvalnih pisem jo vsakemu na ogled. Razpošilja se po poštnem povzetji. Neugajajoče blago
se brez ugovora nazaj vzame. jjs^~ Dobro nuj no pazi na nuslov:
PferflB-DBBta-Fatirih-HaBpt-NipilBrlaoB,
Wien, L, ltothentliuimstrasse 14.
SMIT' Svarilo!
Vsacega svarimo pred kupovanjem od jacih lirin, ki se boje javno podpisa« svoje ime in neopravičeno posnemajo našo anouco.
!!Providnost Je potrebna!!
Glavno tovarniško podjelje za Avstro* OgerakU O« kr. dvornega založuiUa »koro %8eli evropskih vladarjev« gospoda
Ivana Ma v Berlina ia »a Bpajl,
e. kr. svetnika) iui< jitelja zlatega križea za / * Ui-e n krono, viteza viNoelh pruskih in m; in .i.-h redov, i/.uinitelj iu jedini izdelovaielj Irana IIoH'h Hladnega izvlečka, diornctfu /.nložuika skoro vNeh knezov evropskih, DuiinJ, tovarna tim-beuliof, K ■ iiii:ie. si as, 2; tovarniška zaloga  lu pisiu-nu:  Graben, llrUuuer-
NtritNNC m.
Izmej tisoč že objavljenih prizuuinih pisem objavimo Bledeča: Pravosodni minister gospod Letin ing v Kodanji koiistntuje, da je rabil Hoffovo sladne izdelke z dobrim vspehoii). Zdravniku vi;jaške bohilce na Dunaj), gospod nadštsbni zdravnik <lr. Loeir' in gospod štabni zdravnik dr. Porias, sta se izrekla o uplivu Kotla sladnih izdelkov in koitstatovula, da je BoftoVO zdravilno pivo iz Hladnega izvlečka bolehajočim za kroničnimi prsnimi boleznimi jako zdravilno, ravno tako tudi Hladna čokolada. V 40 letih dobil je izumitelj Oll odlikovanj, Sla Inl izdelki so splošno potrebni Ih zatorej razširjeni v 37.000 prodajalnlcah po culi zemlji. Za vse bolnike je to dovolj doka a, da se obrnejo po preskušenib Blftdnlh izilelkib.
Izrek  ozdravljenega:  rZahvaljiijom  ee svojouiu zdravniku, da mi je priporoe.il pravo sredstvo, d i som ozdravel mučno bolezni."
Herlin, dne 80. aprila 1885. Garten-strusse 2. Odkar sem na predpis zdravnika kateremu sem jako hvaležna) da mi je priporočil pravo sicdstvo, poleg njegovega zdravljenja in druzih naredil rabila Vuso izvrstne sladne Izdelke (Vašo zdravilno pivo s sladno čokolado; prod bledici in pomanjkanju slasti do jedU, Čutlin se mnogo boljša iu trdnejšo, tako da se nadejam, da popolnem o/.druvhn in Vas v ta namen prosim, da mi fte pošljete 30 steklenic zdravilnega piva iz sladnegn Izvlečka.
Klara Fi«.«-'iei\ učiteljica. Y*nše blagorodje!        Plana, 13. maja 1885. Po I. te mi (J steklenic Vašega zdravilnega piva Iz Bludnoga Izvlečka*) z vračajoče pošto proti poštnemu povzetju.
Z velespoJtovanjein fr. i>toran, prakt. zdravnik v Plani na Luonle,
na Fran Josipovoj železnici.
*) Opomba, To zdravilno pivo iz Hladnega izilečku Je bilo O.'tki-at odlikovano zaradi njegove zdravi ne motil.
Lovov, 19. marca 1884  Že več let bolehajoč za pomanjkanjem krvi m /.lato žilo, rabim Vašo sjedne zuTavilno izdelke z najboljšim vspeliom. Nadaljnn naročitev.)
Kudoil' Sekaller* e. kr, VOJaiki rač. oficijal.
Kašljanje in bolečine v želodci.
Moja presrčnu zalivala za Vaše izvrstno izum« Ijenj i zdravilnih in sle/, laztapljajočib sladnih bon« bonov iu koncontrovsnegn slaonega izvlečka, Le 8 porabo pristnih Ivana lloila sladnih bonbonov
in pristnega konoentrovanoga sladnega Izvlečka znebil som se dve leti me nadlcgujočcga kašlja iu ž njim združene hripavostl ter bolezni v prsib. Priporočam Blodnemu, kdor hoče ozdraviti, priznane Hladne izdelke Ivana Ilnlla. Trosim, pošljite ml 18 Bleklejiic Bladnega p«va in 2 zavitka bonbonov zaradi rabata.
Josip Csbeliov« konfekcijonar, Rotheothnrm«
sira.se 89, Dunaj. 092 -4)
Prvi pristni slez razlapljajnci sladni bonboni za prsi so v modrem papirji.
0|»oml»ti. Bladnl [avleSU n porandrjo, m kur mora
paziti isiiravnik in bolnik. Priatui llailni i/ilrlld Ivini 11.iin moraju imeti TtritTBnO znumko (|>oi1()1jo i/.umitolja Ivuna llulTu iu jmiljiia Ivanu llult.i),
Oene os Zđravlllio pivo W. Blailtmua izvločka
(t rabojom in ntakloulc.imi): ti Htuklunic k1<1. 8.H2, 13 BtoklMnic old, 7.2«, 2s ileklenlc nl<l U.60, r,.s iteklenla glđ. 20.10. —
Koiiceiitrovuui Hladni i/.vli-n'k : 1 llscoii 1.12, po! Ilaeona
7u kr. — Slailna Bokolodf.! pol kilo t. gin. 9.40, 11. gld. 1.00. — Sladni bonboni v z.ivitkib i\ 00 kr., 30 kr. iu lli kr. —
Kanj kot *a a jrid. hc no pošU«.
Vso iirodajalnico «o /.a prodajo na drobno pooblaičouo t llto-grafovaniin barvaiitini jilakatoin.
Glavna zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik.
V Kranji: Josip Dolenc. V Pustojlni: Doxat & Dietrioh. V Koeevji: Ed. Hoffmann. V Gorici: (i. Oristofoletti, O. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Kup. Engelsporgor, V Rndolfovem; Dominik Riz-zoli, lekar. V Zagreliu i Salvatorje\ u lekarna, knezo-škofijska lekarna iu lekarna usmiljenih bratov. V Celji: Marck, Ktiplerscliiiiidt, lekarja, J. Matie. V Heki: N. PavaČIČ, P. Joohol, Q. Oatti, lekarji. V CelOVCl: W. Tliiirm\val(l, lekar. V Marilioru: P.P. Ilolašek. V 1'lllji: J. Kasimir. V l'lllji: lu 11. Was-
sormann, lekar. V Trsta: FraneeBco 8. Prinz, via Aaueđotto Oarlo Zanottl, J. Serravallo, lekar. V Beljaka: Dr Ku npf, P. Bohols, lekarja, R. Oana« vali, \ Z dr«; i Iristoforo Mazzooco.
Služba se išče.
Mladenič, ki je kupčijsko Solo s dobrim uspehom dovršil in zdaj zi knjigovodjo »luži, rad bi (spremenil avojo dozdanjo službo ter stopil v kako drugo, njemu bolj primerno. Posebno rad bi šel k špediciji v kako tovarno, ali pa h kakemu drugemu podjetju za pisarja Ako treba, /moten je tndi kavcijo polotiti.
Več o njem so iz prijaznosti poizve pri g. F. O. V Študoutovakih ulicah it. 13 v LJubljani. (637-9)
Največja zaloga
i   i 11 nvniii
sin
JAN. JAX
JAN. JAX, C. k. privilegij
;^ zl»ol,jšanješivuI. 1 j   ni h strojev.
HOTEL EVROPA.
Na Humi m' obroke pa
1 dO 5 gld. (613-17)
Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno.
-sv
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenloe, bolhe, ščurke, mole, mahe, mravljince, prošičko, ptično črviČe, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako. da od iiiželkine, zalege ne ostano nobenega sledu.
Pravi prašek so dobiva v prodajalnioi pri
•i. i%s»i:ii-ii,
,,pri črii^m psu," 13, Hiisova (Dominikanska) ulico 13,
V LJubljani pri Albinu Sllčarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer bo naznanjene po phuatih. (211 — 12)
Marijincel;5k3 za
»ec,
pijice
i»epr«s«i ;to Izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepreseŽnO zoper ne.i tast do Jedi, slabi želodeo, amrdoio sapo, naplbne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, /oper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodcu), zoper krč v Že-lodol, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, jetrah in topel zlato žilo.
fjOkar C« llradt* Kremsier, Moravsko, .ledna sklenicft I navodilom, kako se rabi, stano rj^ .9,1 A-r. •prare Ima sr.m.0: V Ljubljani: lekarni
	
m	m
	
(i ubricl
iccoli, na Dnnajskej cesti; lekarna Josip K v ob oda, na PreAlmovem trgtl. V Novem mestu: kl.unia Dom. Ki/.zoli, lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Lehail. V (Jone i: lekarna A. d C (lironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Ouglielmo. V Oelji: leliar J. Kupf'ersclim ied. V K r« n j: lekar Drag Savnik. V Kamniku: lekar Josip Moenik. V Radovljici: lokar A. Ko blok.   V Sežani: lekar IMi.
Rltoohol VCrnomljl: lekar Ivan Blažek. V
Školjci Loki: lekar Karol Pa blatil.  V Rekli lekar An t. M izzan.
Q4T* SvSLri'bGV! Ker se v zadn.jem Sasn nai izdelek posnemljo in ponareja, /.aro prosimo, naj so kupuje samo V zgoraj navedenih zalogah i.i pazi naj 16 OSObitO na ta znamenja: Prave Marijinceijske kap-ljieo za želodec morajo imeti v sklenioO vtiuiene besede: Bohte Marlaieller Magentropfen — Brady A Dostal — Apotheker, Bklenioa mora bttl zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem Je podoba MarijInooUsk« matere božjo, mora biti poleg te podobe utisneno sod-niiskti Bor '. i.i'no varstveno snamenje in zavoj mor« biti i pečaten /. našim varstvenim sname« lijem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nimajo teb znakov istinitosti, naj so zavržejo kot po« narejeni in prosimo, naj se naun taki slučaji takoj naznanijo, da bodo SOdnijskl kaznovani izdelovale iu Vodajalei.
(90—10.
man
CHAMPACNE
AYALA & C°!
Glavna taloga y I.|ubl|anI pri
Varstvena znamka        » ™™* LASSMU-u.
in Boct-Divo
iz pivovarne
bratov Kosierjev
(6—52) priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenic A. MAYER-jeva
trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani.
f
Nova napolnitev
medicinalnega
ribjega olja. >
Pristno in jako zdravilno. 1 steklenica 60 kr., dvojne velikosti 1 gold.
Prodaja f 674 — 7j
LEKARNA TRNKOCZY
zraven rotovža *v I-rj-u.t>13an.I
4
\
S
X
c. k. dvorni zalagate Iji, k. nizozem. dvorni zalagatelji, ustanovljeno leta 1575,
katerih specijalitete: Amsterdam,
Curacao-Anisette, ZJ°-°\ v £rvih
* '     . » prodajalntcah — (Curacao-sko auisko žganje) deželi
v
(631-1«)
astna skusnja {y*
T j
Kdor dvomi, katero sredstvo hi rabil proti revmatlzmu ali bolečemu trganji po udih,
kupi naj za 40 kr. steklenieo pristnega
PAIN-EXPELLER
■ morskim mnrkom.
Sedemnajstletna ikninja in mnogobrojni vspehi jamčijo, da so 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi so skoraj v vseh lekarnah*, Glavna zaloga: Lekarna pri
Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. • V Ljubljani: E. Birschitz, lekar. V Mariboru: J.
W. Konig, lekar. («13—12)
Polnivec za vinske in       .       Kovinske \inske in piv-pivske steklenice    Ces. kr.     patent. 8^ |,ipe
s samozapornim kavč. ventilom. S pritiskom na gumb otvori se na konci cevi kavčukov ventil; tekočina se počasi vzdiguje v steklenico, tedaj so pivo preveč ne peni. — Ker se samo zapre, so ne zgubi nl6 vina ali piva.
sjsr Lahko se nauči viakdo rabiti, -mm
za pritiskanj.' 8 samoiaporoin. Ne morejo se akiiatl, kakor lesene pipe, tedaj so neškodljive. Praktična cblika, solidno delo. Ker so trajne, i dostuje, da se Jedenkrat nap avijo. tedaj se mnoge" jmr prihrani proti lo-aenlm pipam. Se trdno zapirajo, se ni bati, da bi pozuejo pijača tekla ter j iabko snažijo.
Cene t Polnivec za steklenice s kavčukovo cevjo vred gld. 2.20. Zavijanje 20 kr. t
— Pipa za likere gld. 2.50. — Fipa za desertna vina gld 3.50. — Točilna pipa 4
A gld. 4.50. — Sodna pipa B gld. 5.50. — Sodna pipa C gld. 6 50. — Sodna ♦
pipa D gld. 8.50. — Ilustrovani ceniki zastonj in franko.     (719—4) ^
ŠlL HUTTEB, j
DUNAJ, IX., Maximilianplatz 3, poleg Votivne cerkve. j
Prodajalcem na drobne daje se rabat. — Agentom za tukajšnji trg dolier lasložek. *
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Resolvirno milo,
katero jo izumil in lastnoročno naredil
Fran Pichler, c. kr. živinski nadzdravnlk v avstro-oserskej vojski,
ozdravi VHnk vnnnji nedostatak in SpnlČaj pri vsakej domači živini, ozdravi vsak pogreiek, ki se tiče rabe ali lepote konji ozdravi VSttko pokvočenje, naj bode novo ali »taro, zlasti je radikalno sredstvo pri ileznlh in bolečinah na nogah, posebno vnetji kit, odrgnenjl komata al sedla.
Resolvirno milo je radi izvrstnih kakovosti In naglega zdravljenja le večkrat s častilnimi sprldall in prlznalniml zahvalnimi pismi odlikovano od kmetijskih društev, živinozdravnikov in mnogobrojnih posestnikov. 1 kos resolvirnega mila, 50 gramov čiste teže, za 10 bolnih konj, gld. 1,80, 1  „ „ 120     „       „      „    m 25    „       „     „ 8,40,
Vsakemu kosu resolvirnega mila pridejan je v deželnem jeziku navod, kako
je rabiti.
U In v im razproda julnica za vse dele sveta pri WfMtlewakem (720—1) A l'iliutkeui v Varšavi.
Glavnu zaloga ca Kranjsko pri Viljemu Maver-j i, le-karji v Ljubljani, na Marijinem trgu. Nadalje se dobi-a v Ljubljani pri Mihi Kastiier-ji, prodajalniei z materijalnim blagom, in v skoro vseh lekarnah in droguenjah Kranj -ke.
DSK" Da se ponarejanju izogne, ima vsaka Škatlica resolvirnega mila zraven stoječo, zakonito deponirano varstveno znamko z našim imenskim počrkoni.
Wasilewski & Pllaskl v Varšavi,
i
iiiiiiiiimuiiii^iiihimm i 'im iti
N
EUSTEIN-ove
I>osila<)lcoi*Jene
KRI ČISTEČE PILE
W SVETE ELIZABETE. "fft
Kolji>i oil vsnh podobnih iidelkov, nđmivjo tn pnltilje ulr nko,l{Jl\'ryn v srlti; tmJiM;i<M»l<»> armMjf* Hper boleml v ornnOl »pmlnjetra dolu tolesa, prolmjalno mrzlico, bolezni na koži, v moi-janih in ienike botarai| riittijo kri in leliko odpravl|njo blato. Ni »a nlravila, ki bi bilo boljio in pri tem popolnem neškodljivo zoper
telesno »apvetje*
gotovi Tir Tieh boloznij. Ker mi posladkorjono, uživajo jih radi tudi otroci. To pilo bo odlikovane r. jako 6Mtnim pismom ilvorn*yn m-vtnikn 1'iltta.
BET ' dfM nI..,Hji,;, b M j.ihnni vrljii l/i kr. — Znvitrk, onrm Škiltljir »kupuj, ttfl ><i7, r<7/<«
mimo t (/1,1. a. v, (689—18) Q|/ori*»nlol v",1{ft akntljien, ki nfmj firmo: Aputhrkr runi "VdrjclIJO • firili(/<-n UPOpOtd in na Badnjoj strmi mm« (■(iiit/irnr tnamkt', Je ]i,miirijmn, ter »varimo, naj bo no kupuje.
r,t iti ar mora ilohro, <ln kilo t\e 1I0H »Ittbrffii, nmtpUlh tlff/<i oli rrln *ko,UJh'i;j<i izilrlka. Vtmkdo naj Izrecno /alitova KniMtfinorih ICHzahrtinih f>ll. to imajo na zavitku tor navodilu za rabo }>OfM Hlojrri »if<r/jif.i
Glavna zaioga na tiunaji: Apotheke „ZUM HEILIGEN LEOPOLD" des PH. NEUSTEIN, Stadt, Ecke der Planken- und Spiegeigasse.
•V Hji-o-Toljanl se dobivajo pri gospodu lekarji G-aTorijel Ficcoli.
1^
zraven rotovža v Ljnhljani,
lik ratu
HOMEOPATICNA LEKARNA,
JQSf" zaloga vseh domačih in tujih specijalitet,
priporoča Bledeče izdelke. Vsakemu izdelku pridene so navod, k;<ko je rabiti.
GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor MANDELNOVO, PEŠČENO MILO itd.
FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala steklenica 20 kr, 1 velika steklenica 40 kr.
BALZAM 2A OZEBLINO, 1 steklenica 80 kr.
•t
!
♦
:
f ♦
t t
♦ ♦
t
ANATERIN USTNA VODA, 1 Steklenica 40 kr. BABY P0VVDER, Stupa za otroko in odraščetie debele ljudi, 1 škat-Ijica 80 kr. BERGERJEVA KOSMETIČNA IN ZDRA-
VILSKA MILA. VIJOLCNO GLICERINSKO MILO, in kr. j OBRAZNO LEPOTiLO.imenoano ,I)amen-    PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru- t %     toilette", 1 steklenica 30 kr. Ječi, a 30 in 40 kr. T
X POMADA ZA LASE, po katerej lasje bi-J treie rastejo, po prof. Pithu, h PA) kr. 1 TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hi-
♦ treje rastejo, a 85 kr.
J TINKTURA ZA KURJA OČESA, 1 steklo-a     niča 40 kr. s čopičem vred.
KOLINSKA VODA, v originalnih steklenicah a 50 kr. in 1 gld ŠMARNIĆNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kakor tudi drugi parfumi po proizvoljnih oenah. MALAGA VINO, katero nepo redno dobi-i    varno, v steklenicah po 80, U0 kr. in
♦ 1 cld, 10 kr.
J MALAGA S CHIN0, proti pomanjkanju
t>     slasti do jedi itd., 1 steklenica 70 kr
♦ MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, po-5     manjkanju krvi Itd., I steklenica 60 kr.
♦ SLAJEVI CUKROKI, a 10 kr. in po pio
t t
RUM, ki ga neposredno dobivamo, a
30, 60 kr. in 1 gld, f SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRA- t
ŠEK, 1 steklenica 50 kr., 1 skatljica 4 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s salicilno kislo ustno vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRČKI, proti kašlju, hripavostl itd., ki so so že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica 50 kr., I skatljica 3'» kr., kakor tudi PELINOVI, SUZNI, GUMI IN SALMIJA-KOVI CUKRČKI po proizvoljenih cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zaviiek, (novo), se nikdar no posuši, a 20 kr.
ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrste.
J l
♦
♦ ♦
t    Izvoljenih conah
♦ £P»F" Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se 4 po coni in razpošiljajo slednji dan po pošti, (644-9)
Jako koristna in primerna
žična in novoletna darila
dobe* se pri
m i TIL
v Ljubljani, || vis-a-vis železnemu mostu, na Starem trgu štev. I,
v podobi
jako elegantnih
F. WertMmovih blagajnic
i. t. d. i. t. d.
po tovarniških cenah.
IsTadsilje ^relilssL Iz"ber
(743—2)
kmetijskih strojev.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele/ni k ar.
uann.Mi  i  Naliskarne'.
gsjssjBjWhM8^-4^^---------- -:—**~^2*aZ$X3