131
Naši dopisi.
Iz Vipave 19. aprila. — V petek 24. aprila praznoval bode gosp. J. Na k us, župnik iu zlatoinašnis na Planini nad Vipavo, petdesetletnico svojega službovanja na Planini. Malo jih je, ki imajo veselje zlatoinašniki biti, a še redkeje so duhovni, ki neprenehoma skozi pol stoletja pasejo verne ovčice v eni in isti fari. Slavnost, katera se bode 24. dne t. m. priredila v slavo jubilantu, imela bode bolj privaten značaj, velika slavnost v ravno ta namen bode enkrat pozneje, dan Vam sporočim. Gospod jubilant je, da si uže 81 let star, še vedno trdnega zdravja in čilega duha in trdno smemo upati, da nam še nekaj let ostane ohranjen.
iz Ljubljane. (Državni poslanci slovenski iz Kranjskega) storili so še včeraj pod vodstvom gosp. grofa Hohenwarta pri različnih ministrih tudi skupne korake izrekoma glede dolenjske železnice in pa dolenjske kmetijske šole. Poslancem pridružila sta se načelnik konsorcija za dolenjsko železnico gosp. Kušar in pa deželni odbornik M urnik. Deputacija podala se je najprej k ministerskemu predsedniku grofu Taaffeju, pri katerem so vsi udje deputacije naglašali potrebo ieleznice na Dolenjsko in Kočevje, po drugi strani p* tudi veliko revščino teh krajev in vse dežele, da bi se mogla sama vdeležiti pri tej zgradbi z večjo denarno svoto. — Gg. knez Windischgratz, grof Margheri in Pfeifer povdarjali so posebno to, da se pri siromaški Dolenjski in deželi kranjski sploh ne more staviti ono merilo, kakor pri bogatih druzih deželah, kakor Moravska, Gornjeavstrijska itd. Gosp. J. M urnik in Kušar omenjata, kaj si je uže do sedaj prizadevala dežela, doseči to železnico, pa do sedaj še brez vspeha. Tudi dr. Poklukar kazal je na potrebo, ono železnico speljati vsaj čez Gorjance v Belo Krajino, m kar zadeva državno pripomoč sklicaval se je na to, da ste tudi bogati Moravska in Sleska vsled pogodbe s severne železnice družbo dobile sedaj celo vrsto krajah železnic brez vsikake vdeležbe dotičnih dežela in deže-lanov. Ministerski predsednik priznal je potrebo omenjene železnice izrekel tudi svojo dobro voljo to zadevo podpirati, več mu pri sedanjem stanji, ko še prošnja konsorcija za pripravljalna dela ni rešena, ni mogoče, ne dvomi pa, da se prošnja kmalu ugodno reši in se potem tudi priprave nemudoma izvrše.
Blizo tako vršil se je razgovor pri trgovinskemu ministru baronu Pino-tu, kateri pa predlog uže na drobno pozna in ki je samo naglašal, da se mora pred vsem dobra volja za železnico v mejah gospodarske zmožnosti izraziti najprej od strani dotičnega kraja in dežele, potem bo vsaj on rad storil, kar je v njegovi moči. Tukaj sta posebno grof Hohenvvart in grof Margheri naglašala, da je gotovo tudi ministru znano, da je denarna moč Dolenjske in tudi Kranjske sploh veliko, veliko manja, kakor druzih dežela, da mora tedaj samo po sebi tukaj veljati vse drugo merilo. Te neugodnejše razmere naše dežele je takoj minister sam priznal in potrdil, da so njegove besede tudi le ta pomen imele.
Od trgovinskega ministra podali so se 3 dolenjski poslanci in deželni odbornik Murnik tudi še k poljedelskemu ministru priporočat mu dolenjsko viuorejsko šolo za izdatno državno podporo, kar se ve da zadeva še le proračun prihodnjega leta, ker še sedaj deželni zbor kranjski ni storil dokončnega sklepa.
—  (Sklep državnega zbora) vršil se je danes opo-ludne na cesarjevem dvoru s prestolnim govorom cesarjevim , kateri se bo naslanjal na prestolni govor pri otvorjenji državnega zbora leta 1879.
Predsednik zbornice poslancev dr. Smol k a dopo-slal je dne 17. t. m. poslancem vabilo, v katerem ineci drugim pravi: Vsled Najvišjega sklepa od dne 14. t. m. vršil se bo v sredo dne 22. t. m. ob 12. uri opoldne sklep zasedanja državnega zbora po Njegovem ces. kr. veličanstvu na oni slovesni način, kakor pri otvorjenji zasedanja.
Dajem si čast, gospodom državnim poslaucem vsled naznanila gosp. ministerskega predsednika grofa Taaffe-a z dne 17. t. m., št. 1598/m. n. z., to z dostavkom naznaniti, da naj se blagovolijo pred uro za slovesen čin odločeno zbirati v oddelkih dvora poleg obredinske dvorane ; dovaža se v švicarski dvor.
Gospodje poslanci pridejo v velikopraznični obleki, dostojanstveniški ali vojaški opravi, v fraku z belo za-vratnico ali pa v narodni noši.
V  Beču 17. aprila 1885.
Predsednik: dr. S molka.
—  (Gospod deželni predsednik baron Winkler) zanimal se je tudi osebno za povodnji v račenski dolini, kakor smo svoj čas poročali. Po njegovem prizadevanji privolilo je ministerstvo 300 gold., da se izdela načrt za odstranenje onih povodenj. Ako bi se v ta namen potrebovalo več, dodati se ima iz deželnega zaklada.
V  priznanje občekoristnega delovanja gospoda deželnega predsednika imenovala ga je občina Grosupeljska za svojega častnega občana.
—  (Kmetijsko potovalno predavanje) imel bode v nedeljo 26. t. m. tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire dopoltidne po službi božji na Premu in popoludne po cerkvenem opravilu v Košani.
—  (Predavanje o živinoreji s posebnim oziroin na letošnje premiranje goveje živine v Kranjski gori) imel bode v petek 24. t. m. na sv. Jurija dan ob 10. uri v šolskem poslopji v Kranjski gori tajnik c. k. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire. Na to predavanje posebno opozorimo gg. ude c. k. kmetijske družbe, ker se bode razgovarjalo pri tej priliki, o času, kedaj in kako premiranje v Kranjski gori prirediti.
— (Gospod kauonik dr. Kula vic) dobil je dovoljenje, da sme obdržati naslov dvornega kaplana. Naslednik dr. Kulavicev v Avgustinskem zavodu pa je dr. Na potni k, tudi Slovenec.
—  (Deželne sodnije predsednik Kapretz) zbolel je uže pred nekaj časom tako nevarno, da so ga prevideli s sv. zakramenti za umirajoče.
—  (Iz nemške Ljubljane) oznanjalo se je minuli teden širokemu svetu,' „kakor daleč nemški jezik sega", da se je tukaj zbralo krog 50 gospa in gospodičin, ki so prevzele botrinjo za nemški „Schulverein" in se združile v lastno krajno skupino.
Nočemo omenjati imen, pa tudi nočemo kaliti veselja lepoticam, katere so dr. Schaffer, Schrev, Linhard in drugi skupaj skokodajskali; tudi ne dvomimo, da se bode srečno zmotalo nekoliko občnih zborov te skupine, pa eno bi vendar priporočili novi ženski skupini: naj vendar gledajo, da se v Ljubljani vsaj pomnoži čisto nemško pleme, sicer bodo gospe morale vse svoje nabrane soldeke pošiljati Kočevarjem, katere je uže tako dosti pressrbel bogati Kočevar Štampfel; da bodo pa Nemci v Ljubljani nepokvarjeni, naj v svojo skupino ne sprejemajo nobene, ako je še tako zala, ko bi se čulo, da doma z otroci ali posli „kranjsko" govori. Tudi z gospodi se ne smete meniti, ako jim, če prav nevedoma,  uide kakošna  „kranjska".   Takih napak ae
132
smete trpeti in se Slovencev sploh ogibati, sicer ste zgubljene in z Vami vsa nemščina v Ljubljani. Pa kaj bodete nazadnje v zahvalo imele za ves Vaš „Deutsch-thum"? Smejali se Vam bodo! pa ne samo Slovenci, ampak tudi pametni Nemci Vam bodo rekli: Ženske, ostanite pri svojih — nogovicah, pri svojih kuhov-nicah in pa pri svojih otrocih, ako Vam jih je Bog kaj dal!
— („Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli")? spisal Janko Leban (Gradimir), ljudski učitelj. Ponatis iz ,,Uč. Tov.", dobiva se v Milic-evi tiskarni posebej, in stane mehko vez. 30 kr., pod križnim zavitkom 5 kr. več, to je: 35 kr. — Priporočamo jo tedaj učiteljem in učencem!