. remco «IIISMIII* ADELMANN objekti tehnologije oprema GOSTIŠČE PRI VIDI MnSnSr Q- «nSn£r tel. :063/881-195 številka 48, cena 30 tolarjev 12. decembra 1991 IŠČEMO NOVE SIMBOLE VELENJA — Staremu simbolu Velenja smo se sicer že pred časom odrekli, komisijo, ki bo sprejemala nove pa smo imenovali šele na zadnjem zasedanju skupščine. STRAN 3 NEKATERE NOVOSTI v naši davčni zakonodaji se letošnje leto tičejo tudi občanov. Predvsem je to dohodnina, ki jo bomo v prihodnjem letu plačevali prvič. Ste shranjevali račune? STRAN 5 WiWWv.W STRANKARSKI VELJAKI PRETRESAJO PRORAČUN — Na zadnjem zasedanju zborov velenjske občinske skupščine je proračun stresel vlado, vse pa kaže, da to tresenje še ni končano. STRAN 7 in 12 Več pozornosti preventivnemu ukrepanju Verjetno se še vsi spomnimo neljubega dogodka, nedovoljenega jemanja elektrike iz evropskega energetskega sistema do katerega je prišlo pred nedavnim zaradi nenadnega zmanjšanja proizvodnje v šoštanjskih termoelektrarnah. Te so ravnale v skladu z veljavnim občinskim odlokom, na osnovi katerega je sanitarna inšpekcija odredila znižanje proizvodnje zaradi prekomernih onesnažitev zraka. Šoštanjske termoelektrarne so posredovale sekretariatu za varstvo okolja na osnovi analize vpliva njihovega delovanja na onesnaženost zraka v Šoštanju ob 'vetrovnem vremenu pobudo, da (dopolni veljavni odlok o var-stvuj zraka. Naj spomnimo, da smo želeli s tem odlokom v občini zagotoviti varovanje zraka na področju občine Velenje z mnogimi začasnimi ukrepi, ki naj bi jih izvajali dotlej, dokler ne bodo na dimnikih šoštanjskih termoelektrarn nameščene čistilne naprave. Z odlokom pa naj bi spodbudili tudi hitrejšo ekološko sanacijo. S tem ko dopolnjujemo ta odlok njegove strogosti ne bomo zmanjšali. Kaj je torej bistvo sprememb? Predvidena je selektivnost ukrepanja, več pozornosti daje preventivnemu delovanju in postavlja kot direktno odgovornega za morebitno neizvajanje ukrepov elektrogospodarstvo Slovenije. In kako naj bi selektivno ukrepali? Če se na primer pojavi pre- komerno onesnaženje samo na šoštanjskem območju, naj bi proizvodnjo omejili na prvih treh blokih. V primerih, ko so vremenske napovedi neugodne naj bi z vnaprejšnjim zmanjšanjem proizvodnje preprečili pojav prekomernih kritičnih koncentracij. Neposredno se zaostruje tudi odgovornost ELES, saj morajo šoštanjske termoelektrarne v primeru, če ne dobijo dovoljenja za izvajanje ukrepov glede na svoj intervencijski načrt s pisnim dokazilom obvestiti pristojne organe nadzora. Dopolnitve odloka bodo seveda obravnavali in potrjevali poslanci vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. M. Zakošek Nov prometni režim ni odpravil vseh nevarnosti O novi prometni ureditvi na Partizanski in Šaleški cesti z uvedbo dveh polnih neprekinjenih črt, o katerih prometni strokovnjaki pravijo, da zagotavljata povsem varno vožnjo, je bilo že veliko povedanega in zapisanega. Negodovanja med občani je ničkoliko, stanovalci ob Partizanski cesti od Velenja proti Pesju pa celo grozijo z zaporo omenjene ceste. In kaj se dogaja sedaj? Ljudje enostavno kršijo predpise in zavijajo v levo, nekateri zato tudi plačajo kazen. Čeprav zago- varjamo dejstvo, da je zavijanje na štiripasovnici zelo nevarno, pa se zdaj pojavlja drug problem, nič manj nevaren in to na Šaleški cesti. Mnogo jih je, ki kljub prepovedi zavijanja v levo, ko pripeljejo od občine ali stanovanjskih blokov ob Šaleški cesti, storijo prav to. Žal še mnogo bolj nevarno kot, pred prepovedjo, kajti na hitro se prepričajo, če ni v bližini policaja in brez prižganega smernega kazalca hitro zavijejo v levo. Pa naj še kdo reče, da to ni zelo, zelo nevarno. Seveda se bodo takšni prekrški brez dvoma še nadaljevali. Ob novem prometnem režimu na omenjenih cestah pa se pojavlja še ena težava. Vprašanje namreč je, kako odpeljati s črpalk, razen če naprimer nadaljujemo vožnjo v smeri Slovenj Gradca, oziroma Celja. Do črpalki lahko pripeljemo brez težav, vožnja z njih pa je že problem. V levo ne smemo zavijati, ko pa nadaljujemo vožnjo do prvega križišča in zavijemo desno ali levo, pri obračanju prejkoslej oviramo druge udeležence v prometu, (bm) Prvi del zimskih počitnic Letos drugič zapored bodo učenci osnovnih šol občin Velenje in Mozirje preživljali zaslužene proste dni zimskih počitnic v dveh delih. Najprej v božično-no-voletnem, nato v »rednem« času. Tako bo zanje zadnji dan pouka v tem letu 24. december, znova pa bodo sedli v šolske kldpi 6. januarja prihodnje leto. Petek, 3. januar, pa bo zanje prost po odločitvi republiškega ministrstva za šolstvo in šport. To je namreč proglasilo omenjeni dan za ministrov dan. Če bo tako samo letos ali bo postal 3. januar tudi v prihodnje pouka prost pa zaenkrat ne vemo. Drugi blok zimskih počitnic šolskega leta 91/92 pa bo za naše šolarje prvi teden v mesecu februarju pri- hodnje leto. Prave počitnice pa je otrokom zadnji vikend pričaral letošnji prvi sneg. Razigrane snežinke so se vsule z neba in poskrbele za veselo otroško igro. Res jih je bilo bolj malo, a za začetek kar dovolj. V imenu otrok si zaželimo še veliko belega bogastva, največ seveda v času počitnic. Nevtralnost? To pomeni kovati dobiček iz vojne, ki se jo grejo drugi. Karel Čapek Svobodni sindikati Gorenja Preklicana stavka Stavkovni odbor svobodnega sindikata poslovnega sistema Gorenje je na seji 10. decembra sklenil preklicati opozorilno stavko, napovedano za 12. december. O vzrokih zanjo smo pisali v prejšnji številki. Na seji stavkovnega odbora so namreč ugotovili, da je bil dosežen dogovor, da bodo vodstva podjetij maksimalno spoštovala določila kolektivne pogodbe in storila vse, da se čimprej uveljavijo in spoštujejo. Za manj izplačane plače bodo v podjetjih vodili evidenco za slehernega delavca in za zaostajanje plač izdali posebne listine, ki jih bodo delavci uveljavljali v procesu lastninjenja. Spre-iljivfrdogovori so bili dose--Jžeini tuS^-za vse ostale zahte- ; v», M,-i- ve, v nekaterih podjetjih pa jih morajo še konkretizirati. Večina zaposlenih v Gore-njevih podjetjih je bila že podrobneje seznanjena s prizadevanji za usklajevanje plač z rastjo življenjskih stroškov, s programi za zmanjšanje zaostajanja in z razlogi, ki to zaostajanje pogojujejo. Večina delavcev pojasnila sprejema. Stavkovni odbor svobodnega sindikata Gorenja je ob tem, ko je preklical opozorilno stavko, poudaril, da se svobodni sindikat bori za vse delavce in da je pri preklicu opozorilne stavke spoštoval voljo večine. Istočasno pa je zagotovil, da bo tako"*ravnal tudi v prihodnje. (v) V obravnavi več osnutkov zazidalnih načrtov in velenjske občinske skupščine, saj leži eksploatacijsko območje na ozemlju obeh ob- Gornja Savinjska dolina Večina stanovanj za gotovino Na zadnjem zasedanju zborov velenjske občinske skupščine so poslanci obravnavali več osnutkov prostorskih dokumentov. Med drugim osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za Staro Velenje s katerim naj bi dovolili manjše vsebinske in arhitektonske spremembe. Govorili so tudi o osnutku ureditvenega načrta kamnoloma Podgora (Gradi-sov kamnolom v bližini Šmartna ob Paki) za katerega so menili, da je vzorno pripravljen, saj v celoti predvideva vse potrebne ukrepe za rekul-tivacijo posegov v prostor. Ta dokument pa bo veljal, ko ga bodo potrdili poslanci žalske cm. Veliko burne razprave je bilo v družbeno političnem zbo-" ru ob osnutku odloka ureditvenega načrta rekreacijskega območja Jezero, saj so Zeleni dokazovali, da bi bilo nujno, da bi pridobili predno se odločamo za kakršnokoli poseganje v prostor na tem področju, ekološke strokovne presoje. Ta osnutek so poslanci vseeno potrdili s tem, da so pripomnili, da je treba vzgraditi vanj faznost izgradnje glede na predvideno ekološko sanacijo. (mz) V mozirski občini razpolagajo s 600 družbenimi stanovanji. Od tega jih je v lasti podjetij 290, v občinski 310, sem pa po novem sodijo tudi solidarnostna stanovanja ter stanovanja šol, zdravstva in druga. V podjetjih so doslej sklenili 83 pogodb za prodajo stanovanj, za občinska stanovanja pa je do druge polovice novembra prispelo 64 vlog. Od tega jih 14 niso rešili zaradi pričakovane denacionalizacije, sklenili pa so 16 pogodb za solidarnostna stanovanja, po 17 pa za občinska in ostala ter za stanovanja, ki so last zavodov. Z gotovino je ta stanovanja kupilo 39 občanov, na 20-letni kredit 9 in na 15-letni 2, skupna kupnina za že odpro-dana stanovanja (brez podjetij) pa znaša 17,5 milijona tolarjev. Poleg tega je občinski izvršni svet sprejel nekaj dodatnih sklepov, ki se nanašajo na ohranjanje fonda solidarnostnih stanovanj, na plačilo odpravnine in sklepanje kupoprodajnih pogodb. Odškodnina (30 odstotkov vrednosti stanovanja) se ne izplača ob možnosti vselitve v novozgrajeno hišo, če so že izdelani bivalni prostori v velikosti prejšnjega stanovanja; odpravnina pa imetniku stanovanjske pravice pripada, če izprazni stanovanje in sredstva nameni za gradnjo hiše. Sklenitev kupoprodajne pogodbe se odkloni, če imetnik gradi stanovanjsko hišo in želi kupiti stanovanje, ob tem pa že ima izdelanih 60 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Pomembno je tudi določilo za uveljavljanje predkupne pravice na stanovanja, ki so last firm in jih stanovalci izpraznijo. Občina namreč na pismeno ponudbo lastnika po zakonu uveljavlja predkupno pravico in tako nadomešča ali ohranja od-prodan stanovanjski fond. (jp) Kaj in kako z obmejnimi postojankami? Za nekdanje obmejne postojanke v in nad Logarsko dolino je zanimanja precej, njihova usoda pa trenutno negotova. Za karavli pri Sv. Duhu in pri Conku se zanimajo razna društva, seveda pa sta bivša lastnika že vložila vlogi za vrnitev. Vsekakor prodaja ni možna. Večji problem je z lepo urejeno postojanko v Logarski dolini. Tudi zanjo je zanimanje veliko, vendar so republiški organi prošnje zavrnili, ker jo nameravajo urediti v rekreacijski center za starešine. Na zadnji seji izvršnega sveta SO Mozirje so v razpravi pikro pripomnili, da to ni najbolj sprejemljiva rešitev, saj je v Logarski dolini »sindikalnih« domov že dovolj. (JP) Tudi na trinajstega srečno Poslanci vseh treh zborov skupščine občine Mozirje se bodo na novembrsko-decembrski seji zbrali jutri, v petek, na 13. grudna dan. Seveda bo to zadnje letošnje zasedanje. Glede na to, da so vsa zasedanja v dovolj burnem in skupščinsko razgibanem letu 91 v mozirski občini minila brez večjih pretresov, naj bo tako tudi za slovo od letošnjega leta, pa čeprav je petek in trinajstega povrhu. Če bi bilo slučajno na dnevnem redu samo 13 točk, naj zadnjo izpustijo in si izrečejo priznanje za uspešno (so)delovanje. Za razvoj laškega turizma V Laškem so v petek podpisali pogodbo za ustanovitev delniške družbe Terme Laško. Za začetek je v krogu ustanoviteljev dvanajst različnih podjetij in ustanov iz vseh koncev Slovenije, ki so za samo registracijo vplačali 15 tisoč mark, začetni ustanovitveni kapital pa bo 300 tisoč DEM. Za začetek bo ta nova družba, katere cilj je hitrejši razvoj turizma v laški občini, opravila vse potrebno za začetek nove velike naložbe v Laškem, to je za gradnjo novega zdraviliškega kompleksa na levem bregu Savinje. (k) Odlagališče, nesnaga, ceste... Krajani Ložnice v žalski občini se že precej časa ukvarjajo z mnogimi težavami; v ospredju sta odlagališče komunalnih odpadkov, urejanje proizvodnih obratov Juteksa, tema pa bi lahko prišteli še cestno neurejenost. Na vse to so tudi opozorili na petkovem večernem zboru krajanov. Čeprav se vsem glavnim v občini zdi lokacija na Prepovedanem hribu za ureditev nove komunalne deponije odpadkov najprimernejša, krajanom to ni nič kaj povšeči. Še preveč dobro se spominjajo težav, ki so jih imeli in jih še imajo s sedanjim odlagališčem. Tudi z Juteksom imajo preveč slabih izkušenj, da bi zlepa popustili pri snovanju zazidalnega načrta za to industrijsko območje. Kritičnih pripomb seveda ne bi bilo toliko, če bi Juteks izpolnil že vse dosedanje naloge, ki zadevajo emisijo škodljivih snovi v ozračje, odlaganje trdih odpadkov in druge, ki jih terjajo krajani. Na zboru pa so tudi terjali drugačno ureditev priključne ceste na žalsko obvoznico. (k) Ureditveni načrt Grajskega hriba Na zadnjem zasedanju zborov velenjske občinske skupščine so poslanci med drugim potrdili odlok o ureditvenem načrtu grajskega hriba. Ta opredeljuje zaščito grajskega hriba katerega najpomembnejša točka je grad s pripadajočimi objekti. Posebej je opredeljena zasnova ureditve grajskega parka in parterja s fontano, rondojem in peščenimi potmi. Začrtana je tudi zasaditev, ureditev poti na grad, zaščita obzidja in celovita komunalna ureditev. (mz) Nova cona drobnega gospodarstva v Šoštanju Poslednje bitke Piše: VINKO VASLE Če in ko se bo zgodilo tisto, s čimer nam že lep čas grozijo bližnji in dalj-nji evropski sosedje — in nas bodo res priznali — potem bo jako pomembno, kdo pri nas je to zakrivil. Ker bo to zgodovinski dogodek in ker se bo mladež o tem učila v šolah na izust, pisalo se bo zgodovinske, filozofske študije in razprave, romane, snemalo filme in igralo teatralne predstave — seveda še zdaleč ni vseeno, koga poimensko se bo omenjalo. Nekateri bodo sicer trdili, da je temu doprineslo slovensko ljudstvo, saj je navsezadnje množično šlo na plebiscit. Ampak, nikjer doslej še niso v knjige pisali ime vsega ljudstva in tudi pri nas se tega ni bati. Ze zdaj se posamezniki in stranke odločno pripravljajo na trenutek, ko bodo morale priznati, da imajo največ zaslug za osvoboditev Slovencev. Prvo bo treba razčistiti, kdo je dal idejo za plebiscit, čeprav se ve, da so to bili socialisti. Ker pa so opozicijska stranka, bi bilo nadvse sramotno, če bi jim to priznali. In pisali na primer še o tem, da so se nekateri ugledneži v Demosu temu kar odločno zoperstavljali. Med posamezniki bo huda bitka! Že doslej so si konkurirali Kučan, Drnovšek, Peterle in Rupel. Slednja, čeprav sta v isti vladi, običajno nista vedela, da potujeta v iste kraje in sta šele na kraju samem ugotovila, da sta se srečala. To je treba razlagati z znamenito vladno koordinacijo in premierovo jezo na lastnega zunanjega ministra. Podatki kažejo, da je bil gospod Peterle bolj fleksibilen, kar pomeni, da je mnogo potoval in se udeleževal različnih stvari v tujini. Ne gre pozabiti, da je v dunajski stolni cerkvi tudi pel na koru, kar je doslej veljalo za skrbno varovano skrivnost — doslej je namreč običajno prepeval doma. Brez Kacina, Janše in Bavčarja tu- di ne bo šlo. Prvi nam je razlagal strategijo slovenskih bojev v Cankarjevem domu, ki je rezultirala v čudovitih Janševih bitkah za osvoboditev, kjer tolkli Bavčarjevi specia.. V sklop državotvornih prireditev sodi tudi ljubljansko očiščevanje kulturnega prostora, kjer je mestni kadrovik Pavel Ko-gej odločno zastavil akcijo. Vse Neslovence kani zamenjati, ker je sramotno, da bi nam oni vodili kulturne ustanove. Navsezadnje je nova oblast dokazala, da ima sposobne režijske, scenaristične in maskirne kadre, ki se sicer s tem ukvarjajo v svojih strankah, politiki in parlamentu, znajo pa le. In bodo zdaj nacionalno očiščeni kadri, zavedni Slovenci čiste krvi in čistih misli (ter pravične strankarske pripadnosti) dobili tisto, kar si zaslužijo. Če so pa v tujini največje baletne, operne in gledališke hiše običajno vodili tujci različnih barv in ver, je to problem sveta, ne pa naš. Zdaj lahko samo pričakujemo, da bodo nekateri vr- li možje od vsakega kandidata zahtevali pismeni pedigre, da ne bi prišlo do mešanja krvi in nacionalnosti. Če vas to na kaj spominja, ste krivi sami, ker ste preveč brali polpretekle zgodovinske knjige- Kako pomembno je biti prvi in izviren, sta nam pokazala tudi Rudi Šeligo in kulturni minister Andrej Capuder. Slednji je javno obtožil Šeliga, da je prepisal njegov kulturniški koncept, kar je obtoženi ostro zanikal. Ravno, ko je Capuder hotel obelodaniti svojo strategijo — in je na to čakal leto in pol — mu jo j nekdo izmaknil. Šeligo pa se je z njo hvalil naokrog. Konflikt bo razrešen, ko bo Capuder odšel za veleposlanika v Pariz, v tujino pa se odpravljajo tudi številni drugi ministri in ugledniki Demosa. V skladu s slovenskim izročilom bodo okušali tujčevo peto in grenki kruh zdomstva. Če seveda verjamete v kaj takšnega ... Ce.0s/^g oBmočje. Več podjetij, manj zaposlenih Kar se je pred nekaj časa pri nas začelo, se še vedno nadaljuje: še vedno raste število raznih podjetij, ali zapisano bolj uradno — pravnih oseb v zasebni rasti. Da je rast takih podjetij hitrejša od ostalih, kaže tudi naraščujoči delež teh pravnih oseb. Ta se je od 72,6 odstotka, kot je bil delež teh koncem lanskega leta, povzpel na 77,2 odstotka, kot jih je bilo v gospodarstvu koncem oktobra letos. Ti podatki veljajo za šest občin celjskega območja, ki jih zajema SDK Celje. To pomeni za vse občine nekdaj močno povezanega celjskega območja, razen za velenjsko in mozirski. V teh občinah je bilo koncem oktobra 1 305 registriranih pravnih oseb (koncem lanskega leta 880), od tega zasebnih I 007 (koncem lanskega leta 639). Jasno pa je, da so v zasebni lasti v glavnem manjša podjetja, zato je struktura na primer pri neto prihodku ali pri zaposlenosti veliko bolj drugačna. Pri neto prihodku predstavlja delež zasebnih podjetij 5,5 odstotka, so pa prav številne nove zasebne pravne osebe vplivale na visoko rast neto prihodka — pri pravnih osebah z družbeno in zadružno lastnino pa je neto prihodek znatno zaostajal za splošno rastjo cen. Na splošno pa pri neto prihodku velja, da se je najugodneje povečal v občini Laško, najbolj pa je zaostal v konjiški občini. Kako majhen je vpliv sicer močno zvečanega zaposlovanja pri zasebnikih na skupno zaposlenost, pove tudi podatek, da se je pri zasebnikih zadnji čas število zaposlenih zvečalo za 201 odstotek, v celoti gledano pa se je v teh šestih občinah (Celje, Laško, Šentjur, Šmarje, Slovenske Konjice, Žalec) zmanjšalo za pet odstotkov (v gospodarstvu) in je bilo oktobra zaposlenih 58 411 delavcev. Število delavcev je nazadovalo v vseh občinah, razen v Laški (zvečanje za en odstotek), najbolj pa je padla zaposlenost v gospodarstvu šmarske občine (7. odst.) in celjske ter žalske (6 odst.). Po teh podatkih, ki pa čisto natančni le niso, ker vse pravne osebe službi družbenega knjigovodstva niso dostavile podatkov, seje število zaposlenih najbolj znižalo pri velikih podjetjih (13 odst.), pri manjših se je zvečalo za 11 odst., pri srednjih pa za osem; vendar naj bi bile te spremembe tudi posledica spremenjene organiziranosti večjih poslovnih sistemov. Podatki še kažejo, da se je v družbenih pravnih osebah zaposlenost znižala za šest odstotkov, v tistih z zadružno lastnino kar za 14, v mešanih firmah se je zvečala za šest, pri zasebnih podjetjih pa za 201. Vendar pa zaposleni pri zasebnikih še vedno predstavljajo le 1,4 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu šestih občin celjskega območja. (k) irtr* ScifzJirijsf^g — šcUešRg* naveza Denar v zrak Na predlog poslancev, ki so želeli pospešiti gradnjo v coni drobnega gospodarstva na območju Tovarne usnja v Šoštanju, so na zadnjem zasedanju velenjske občinske skupščine preoblikovali osnutek odloka, ki načrtuje to gradnjo v predlog in je torej mogoče na njegovi osnovi že graditi. Ta odlok zajema območje na katerem stoji pet dotrajanih objektov Tovarne usnja, ki naj bi jih porušili in zgradili 8 delavnic drobnega gospodarstva v tlorisnih površinah od 220 do 780 kvadratnih metrov. Celovito je seveda začrtana tudi komunalna infrastruktura. (mz) Razstava malih živali Društvo gojiteljev čistopasemskih malih živali bo pripravilo danes, jutri in pojutrišnjem, torej od 12. do 14. decembra v avli trgovine Standard (vhod s parkirišča) razstavo malih živali. Danes in jutri si jo lahko ogledate med 8 in 19., v soboto pa med 8. in 15. uro. Ja, še vedno se najdejo nekateri, ki menijo, da je denar, ki ga vlagamo v zboljšanje našega ozračja, dobesedno vržen v zrak. Kar priznajte, tudi o gradnji sodobnih čistilnih naprav za šoštanj-sko termoelektrarno ste gotovo že tudi vi kdaj slišali take pripombe. Še posebno, ker znajo nekateri reči, da je problem v Šoštanju pač le tedaj, ko zapihajo nerodni vetrovi, sicer pa je tam okoli zrak tako čist, da je veselje. Seveda imajo laki tudi hitro odgovor na pripombo, da se nad šoštanjskimi pošiljkami žveplovega dvokisa pritožujejo celo Avstrijci. Seveda — menijo — saj je dimnik tako visok, da ponese nesnago visoko v ozračje in jo bolj enakomerno razporedi po naši materi zemlji. In ker smo mi pač bolj ali manj usmerjeni proti severu in zahodu. pošiljamo tja tudi tisto. česar ne potrebujemo; in ne le tisto, kar od nas potrebujejo oni. Pravijo tudi. da je zato naložba v dimnik bila izrednega pomena: ker gre dim Avstrijcem močno v nos. so celo pripravljeni prispevati denar za ureditev teli čistilnih naprav v Tešu. Gospod Miha Tomšič je celo prepričan. da je treba izbrati prav tak sistem čiščenja, za katerim bo stalo čimveč tujega denarja. Upamo seveda, da pri tem ne misli, da bi lahko zaradi tega zamižali tudi na eno oko. ko bi ocenjevali kakovost delovanja. Morda pa bodo nad kakovostjo bdeli v podjetju — ne- kdanjem Tešovem dvojčku. Rudniku oziroma njegovim »hčeram« namreč res ne bi smelo biti vseeno, kaj se bo v prihodnje valilo iz dimnikov; seveda pa tudi ne. kakšne odpadke čiščenja bodo odlagali. Saj je od tega vendarle odvisen tudi njihov načrt urejanja rekreacijskega območja. Če je velenjska občina svojstvena že po tem. da naj bi imela zdravilišče oziroma bolnišnico v ekološko oporečnem okolju, ne bi bilo prav. da bi v takem okolju uredili še rekreacijsko območje. Kajti v bolnišnico končno bolnika pošljejo ali pripeljejo, za odhod na rekreacijske površine pa se mora vsak občan odločiti prostovoljno. Pa tam seveda le pričakuje malo boljše okolje od tistega, v katerem sicer biva. Sicer se bodo znašli v nečem podobnem kot so v Celju, kjer še vedno živijo v dokaj nezdravih razmerah, so pa mesto proglasili za zdravo mesto. In to taki. ki se z razmerami okolja največ ne ukvarjajo — niso pa pozvali takih, ki se za to že dolgo res zavzemajo. Pa tako o tem nič ne vedo ne zeleni ne člani društva za varstvo okolja. Zato ni čudno, da celjsko ozračje v teh dneh domala vsak dan ni le eno najbolj umazanih v naši novi državi — in to umazano v dobesednem pomenu besede. V to ozračje; namreč zdaj iz te. zdaj iz druge strani prileti razna nesnaga. In to je nesnaga. ki je tudi z denarjem, če bi ga imeli, ne morejo odpraviti. Lahko pa nas veliko stane! (Kr) ŽALSKI UTRINEK Poslednja delavčeva skorja kruha Žalec naš vsakdanji! K sreči v Žalcu nimamo tromo-stovja, kjer bi se zbirale idilične skupine mimohodcev, ki jih težko imenujemo turisti in tiščale Žalčanom ali Bra-slovčanom odprto dlan pred nos. Čeprav na tihem obstaja obupni strah, da bodo tudi naši ljudje težko preživeli ob krompirju in testeninah, meso je postalo tako redka dobrina na mizi kot biseri v školjkah, se vseeno skušamo tolažiti, češ da bo naslednje leto boljše. Trenutno imamo kar nekaj gospodarskih kolapsov. KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE v stečaju, delavci na čakanju v Juteksu in Tekstilni tovarni Prebold, to so vesti, ki ih vsak dan poslušamo. Delavci hodijo po tanki vrvi, postajajo grozljivo preteč tehnološki in ekonomski višek. Republika večkrat odmajuje z glavo, namesto da bi ponudila roko v pomoč sedaj, ko jo nekateri najbolj potrebujemo. Tako je mlad kolektiv iz KIV Vransko napotil že nešteto apeiov na občinske in republiške vladne strukture, kjer zgolj prosijo za sodelovanje s sredstvi. Kolektiv stopa po poti pionirjev ekološke tehnologije. Začeli so s proizvodnjo specialnih sežigalnih naprav, ki jih morajo vsakič prirediti za enega plačnika, kajti univerzalne sežigalne naprave, ki bi bila uspešna, zaenkrat ni skonstruiral še noben um na svetu. Stroški prve naprave so tako veliki, da je ne morejo obesiti prvemu kupcu, kajti to bi bilo ne le nekonkurenčno, to bi bilo proti vsaki trohici zdravega razuma. Malokdo' govori o dobri enoti družbene proizvodnje kmetijstva Farmi Zalog, ki je prav gotovo ena izmed treh najboljših tovrstnih posestev v republiki. Nihče na glas ne razmišlja, če nič drugega o deležu takšnih proizvodenj v celotni produkciji hrane za Slovence, kaj šele o ekonomskih kazalcih. Govori se samo o kraji kmetijskih površin in vračanju objektov in zemlje. Tekstilna industrija, ki jo imamo kar nekaj v občini, je pravzaprav najbolj na rešetu. Finančni in blagovni tokovi s Hrvaško in sosednjimi jugoslovanskimi republikami so blago rečeno zelo moteni (kar finančno občutijo tudi mnogi obrtniki v občini). Res je, da je krasno ko smo postali država, vendar manj krasno je, da smo na to tako malo pripravljeni. ZDA so napovedale sankcije tudi Sloveniji in tekstilci jih bodo kar precej občutili. Poleg tega se tekstilna industrija v Sloveniji otepa z zastarelo tehnologijo, za katero upamo, da jo bomo s tistimi tako znanimi 2 MILIJARDAMI DEM, ki nam jih bo posodila Nemčija (ki jih sicer s težkim srcem (ne)vlaga v svoj vzhodni del dežele), kar čez noč rešili. Mislim, da bomo še čakali na ta denar. V občini se tekstilne tovarne kot MIK Prebold, Zarja Petrovče, Juteks Žalec sicer nekako prebijajo, vendar imam občutek, da se tako direktorji kot delavci vsak dan bolj sprašujejo, ALT DELAMO ZGOLJ ZATO, DA SE PREŽIVLJAMO, ALI PA JE NAŠ CILJ SI TUDI DVIGNITI STANDARD? Medtem delavci in vlada čakajo, da se »jim bo prikazala Marija« vsak dan izvemo kaj novega: Janša potrebuje rakete STINGER, Bavčar nove okrepitve, Šešok takšen kos potice. Nekateri se torej ne odpovedujejo svojim sanjam, delavci pa so se najprej odpovedali teletini, potem svinjini, zdaj solati, sadju, počasi še dobrim sosedskim odnosom, na koncu pa zaslužku sploh. Zdravniki zaslužijo manj kot bančni uslužbenci s srednjo šolo, učitelji manj kot natakarji v privatnih lokalih. Ugotovili smo torej, da nekaj v naši državi ne funkcionira tako kot bi moralo! Sprašujem se, ali imajo morda prav tisti, ki menijo da bo vlada padla februarja, seveda pa se mi nehote vrinja v misel, če ni že danes pozno? Kdo bo to ubobožano ljudstvo prepričal, da se bo še kdaj podalo na volitve? Kdo bo potegnil iz kolapsa gospodarstvo in kdo bo znova postavil na noge ta organizacijski Zmazek, ki se mu reče gospodarska politika? GREGOR VOVK iz Žalca (Foto: LJUBO KORBAR) Gorenje Zadnji delovniki v letu 91 V Gorenjevih podjetjih v Velenju in Nazarjah bodo zaposleni opravili prihodnji teden zadnje delovnike v letošnjem letu. S termin-skimi koledarji je že bilo namreč predvideno, da bodo zaključili delo predvidoma okrog 20. decembra. Najprej bo zaključil z delom del zaposlenih v Gorenju Gospodinjski aparati. Z izjemo zaposlenih v Kuhalnih apartih in nekaj drugih delavcev bodo v tem Gorenjevem podjetju iméli zadnji delovnik v letu 1991 v ponedeljek, 16. decembra. Izvozna naročila bodo do tedaj izpolnili, zatadi zmanjšane prodaje na območju nekdanje Jugoslavije pa ne želijo izdelovati gospodinjske aparate na zalogo. Zaposleni v Kuhalnih aparatih pa bodo zadnjič prišli na delo prihodnji petek, 20. decembra. V Gorenju Elektronika bodo končali z delom prihodnji teden; točen datum pa je odvisen od oskrbe z reprodukcijskim materialom iz uvoza. V nazarski Lesni industriji Gorenje Glin bodo zaposleni prišli zadnjič v tem letu na delo v petek, 20. decembra, v Gorenju Mali gospodinjski aparati pa bodo nazadnje delali v soboto, 21. decembra. V Gorenju Notranja oprema bodo delali do torka, 24. decembra. Utegne pa se zgoditi, da bodo zaposleni v programu Kuhinj opravili še kak delovnik. Tudi v Gorenju Procesna oprema bodo zaposleni delali do torka, 24. decembra; zaradi naročil pa bodo zaposleni v Orodjarni morda delali še kakšen dan več v tem letu. Prvi delovnik v novem, 1992. letu pa bodo delavci Gorenjevih podjetij opravili v ponedeljek, 6. januarja. (vš) Občina Velenje — upravni organi za notranje zadeve Delali bodo med prazniki Delavci v upravnih organih v matični in prijavni službi, promet in vozniška dovoljenja ter potni listi bodo na svojih delovnih mestih od 8. do 12. ure 25., 26., 28. ter 29. decembra letos in 2. januarja prihodnje leto. Tako so se odločili zato, da bodo lahko svoja vprašanja v zvezi z državljanstvom, potnimi listi in še čim reševali ob krajšem obisku doma tudi naši zdomci na začasnem delu v tujini, (tp) Nazarje Gostinstvo se utaplja, a ne v ponudbi V količini gostinske in turistične ponudbe mozirske občine zavzema gostinstvo zajeten delež in število raznih lokalov ne glede na čase in razmere pridno narašča, le v Nazarjah je vse drugače. Res se v lepem okolju in lepih prostorih gradu Vrbovec rojeva nov in gotovo lep lokal, a ob tem (ne)opazno peša edina gostilna v samem središču kraja, nekoč imenitna in daleč poznana. Skorajda nedopustno je takšno početje v osrčju Nazarij, na več kot primerni legi, med stanovanjskimi bloki, ustanovami, podjetji, na avtobusni postaji ..., kaj bi si gostilna želela še lepšega. Edino sobo in še lepo urejeno (»kmečko sobo«) je zasedla trgovina, prostor ob šanku bilijard, ostal je manjši prostor s 5, 6 mizami, v kuhinji bodo poslej pekli pecivo, za poletne mesece ostane nekaj trave za teraso, ki se sicer da urediti, pa vendarle; stanja bistveno ne spremeni niti bližnja slaščičarna. Številnim domačinom, go- stom, popotnikom in drugim ostaja šank s šilčki, špricerčki, kavico, pivčkom, čajčkom za po-mirjenje . . . Hvale vredni so napori vodstva Turista, da podjetje preživi in nemara tudi bo kljub krepko zoženim možnostim, vendar kratkoročni učinkoviti ukrepi dolgega življenja ne zagotavljajo. Takšna ponudba na takšni lokaciji je vnebovpijoča, če ob tem na tradicijo sploh pozabimo. (jp) Izvozna spričevala Savinjsko Šaleška območna gospodarska zbornica si je pridobila dovoljenje za izdajanje »izvoznih spričeval«. Zaenkrat jih podjetjem izdajajo za izvoz v republike bivše Jugoslavije, stekel pa je že tudi postopek za izdajanje teh potrdil za vse inozemske države. Skupščina občine Velenje, Komisija za pripravo predloga odloka o simbolih občine Velenje razpisuje na podlagi 2. člena sklepa o imenovanju komisije za pripravo predloga odloka o simbolih občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 15/91) NATEČAJ ZA PRIDOBITEV NAJPRIMERNEJŠEGA GRAFIČNEGA PREDLOGA GRBA IN ZASTAVE OBČINE VELENJE i. Predlog grafične podobe grba mora vsebovati: a) barvno grafično podobo grba z opisom barvne uporabe in načinom reprodukcije. Predlog mora ustrezati zahtevam za uporabo na registrskih tablicah motornih vozil b) barvno grafično podobo zastave z opisom razmerja med dolžino in širino ter postavitvijo grba c) obrazložitev pomena grba in morebitne uporabe v pretekli zgodovini. II. Grb občine Velenje naj bi simboliziral preteklo zgodovino Šaleške doline ali Velenja in pripadnost človeka do tega dela slovenske zemlje ter naj ne bi bil družinski grb tujih na našem ozemlju živečih plemiških družin. III. Komisija bo najboljše tri predloge, ki bodo ustrezali natečaju nagradila z denarnimi nagradami, in sicer: III. nagrada 1.000 DEM II. nagrada 2.000 DEM I. nagrada 5.000 DEM Nagrade bodo podeljene v protivrednosti SLT po srednjem tečaju, ki bo veljal na dan sprejema sklepa Skupščine občine Velenje. Komisija si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli. IV. Za prvonagrajeni predlog, si skupščina pridržuje avtorske pravice. V. Predloge z zahtevanimi prilogami je posredovati Skupščini občine Velenje, Komisiji za pripravo predloga odloka o simbolih občine Velenje, Titov trg 1, do 31. januarja 1992. VI. Predlog je potrebno poslati v zaprti kuverti pod šifro predlagatelja in z označbo »Natečaj simbolov občine Velenje.« Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni. Predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik Sprenevedanje je močna sila Tisti, ki z najprodornej-šo analitično vnemo raziskujejo navadnim smrtnikom nikoli dovolj razkrita ozadja dogajanj na našem planetu, so že davno tega odkrili in razvrstili najvplivnejše sile. Ugotovili so, da svet in razmere na njem najizdatneje spreminjajo vera, znanost, politika, vojska, ekonomika, umetnost in tisk. Različni okusi ta vrstni red kajpak mešajo po svoje in je potemtakem lahko tudi drugačen. Le javno obveščanje menda vselej ostaja tam, kjer je in zato se ga tradicionalno drži vzdevek »sedma sila«. Toda mnogi žurnalisti so trdno prepričani v večjo rušilno moč svojih peres pa tudi predstavniki nekaterih drugih sil s te top lestvice z odmero mesta bržčas ne bi bili najbolj zadovoljni. Papež de- nimo že, morda še skromni kuštravi genij Einstein, zagotovo pa bi se bili za boljšo uvrstitev pripravljeni tolči politik Miloševič, vojščajc Kadijevič ali umetnik Živadinov. Če ostanemo le pri primerih iz bližnjih logov. Kakorkoli že obračamo te najvplivnejše sile, vselej jih je sedem. Kot v vseh pravih pravljicah. Ker pa svet prav v tem norem času spet dokazuje, da zna biti vse prej kot pravljičen, bi že zaradi boljšega počutja vraževernih kazalo prišteti še kakšno silo. Osmo! Jaz bi glasoval za sprenevedanje. Po malem je v navezi z vsemi prej naštetimi sedmimi in splet teh silnic še kako ovija tudi našo mlado državo. Evropa se je predolgo in za ceno pre- mnogih nedolžnih žrtev sprenevedala, da Jugoslavija še diha in da jo še lahko skrpa skupaj. Celo sedaj, ko ji je arbitražna komisija haaške mirovne konference pomolila pod nos izvedeniško potrjen mrliški list, se obotavlja s priznanjem slovenske državnosti. Le Nemci in nekoliko manj glasno Italijani obljubljajo, da bodo blagoslov izrekli okoli 17. decembra. Pa bi bilo dobro tej razviti Evropi dopovedati, da smo z odhodom na svoje storili prav tisto, kar z nameravano integracijo sedaj počne sama, kar sta že pred časom opravili obe Nemčiji, kar sedaj delajo republike (tudi že bivše ) Sovjetske zveze ... Mednarodne skupnosti so dinamične tvorbe, razdruže-vanje in združevanje pa v teh procesih v osnovi enakovredni načeli. In ker bodo slej ko prej to morali priznati, čeravno z nekoliko grenkega kolcanja, nam ne kaže drugega kot kar najbolje pripraviti se za vstop v to Evropo. Z mnogo več takta, kot ga kažemo s splavom, z aferami Pleskovič in Elan z zatikanji pri lastninjenju in kar je še podobnih aktualnih podvigov. Sicer se nam lahko zgodi, da nas zavoljo takšne majhnosti po vstopu sploh ne bodo opazili. Saj ne, da bi morali biti idealni, če ne bomo zahtevali še idealno Evropo. Skupaj pa se le vzemimo! Vsaj za silo, čeravno ne deveto . . . Svobodno odločanje o rojstvu otrok Slovenska družba naj si ne dela iluzij, da je napredna, če sestavlja svoj temeljni zakon brez temeljnih pravic 51 % deleža prebivalstva ali 46 % celotne slovenske delovne sile. O stvari, ki je izključno in samo ženska pravica, tj. kdaj bo ženska noseča, torej o starodavni ženski pravici, bo odločalo tudi 89 % moških v republiški skupščini. Zavedati se moramo, da starodavna ženska pravica nikakor ni svoboščina staršev, tudi ni zreducirana banalno v abortus, ampak je zavestna odločitev ženske, kdaj bo noseča, kdaj bo mati. Ta starodavna ženska pravica je pravica 51 % slovenskega in verjetno svetovnega prebivalstva in samo kot taka in samo v tej obliki spada v ustavo. Slovenska družba naj si ne dela iluzij, da je bolj demokratična, če je sprostila le različnost političnega mišljenja, pri tem pa uklešča osebno svobodo, osebno odločanje in enakopravnost v svetovnonazorske okvire, ki si pod pretvezo sočloveške skrbi lastijo in podjarmljajo sočloveka ali celo 51 % slovenskega prebivalstva. Hkrati opozarjamo vse politične stranke, da ženske ne dovolimo, da se lomijo medstrankarska kopja izključno na ženskih ramenih in da se odlaša sprejetje nove slovenske ustave ravno na ženski pravici, ki je iz-borjena in priznana v mednarodnih okvirih. Slovenski politični svet naj se zave, da bo moral v bodoče še kako gledati na večinsko prebivalstvo in probleme tega prebivalstva, saj je hkrati ta del prebivalstva tudi 46 %, ki si služi kruh, kar je najvišji odstotek v svetov- nem merilu. Naši moški sopotniki bodo morali doumeti, da Slovenija sploh ne bi bila tako razvita, ne bi imela kapitala za samostojno državo, če ne bi bilo toliko zaposlenih žensk. Zato mora biti v bodoče jasno, da ženske pravice ne smejo biti niti politično niti finančno niti kako drugače okrnjene. Zato od ustavne komisije in nato od parlamenta zahtevamo, naj se v Ustavi Republike Slovenije: — ohrani pravica človeka (ženske), da svobodno odloča o rojstvu otrok; — omeji to pravico samo in izključno iz zdravstvenih razlogov; — zaveže državo, da zagotovi pogoje za uresničevanje te pravice. Pozivamo vse članice in člane Stranke demokratične prenove, vse simpatizerke in simpatizerje ter vse volilke in volilce SDP, da daste svoj glas ZA: — odgovorno starševstvo — rojevanje zaželenih otrok — pravico žensk, da odločajo same o sebi in svoji usodi, ter potrdite svoje strinjanje s podpisom ali na sedežu stranke ali na dopisnici, ki jo naslovite na ustavno komisijo Skupščine R Slovenije, Šubičeva 4, Ljubljana. Svoj ZA in svojo zahtevo pa bomo podkrepili še s fizično prisotnostjo na protestnem shodu pred slovensko republiško skupščino, dne 11. decembra 1991 ob 16. uri. Žensko gibanje STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE SLOVENIJE VELENJE Ali bo sprejeta nova ustava? Prizadevanja ustavne komisije in opozicijskih strank, da bi uskladili vse še sporne določbe nove slovenske ustave, so bila le deloma uspešna. Zadnja seja ustavne komisije, na kateri za posamezne sporne določbe ni več veljalo načelo strankarskega soglasja za njihovo odločitev, temveč odločanje s preglasovanjem članov ustavne komisije, je sicer zagotovila, da bo zborom skupščine predložen predlog ustave v sprejem, toda sprejem predlaganega besedila s takim načinom odločanja nima v naprej zagotovljene potrebne 2/3 večine v skupščini. Predstavniki opozicijskih strank so bili tako preglasovani glede dveh določb: — dopolnjen je 3. člen ustave z določbo: »Slovenija je država vseh državljank in državljanov, ki temelji na trajni pravici slovenskega naroda do samoodločbe.« — V 5. členu ustave pa je opredelitev »narodne skupnosti« spremenjena v »narodne manjšine.« Proti prvi določbi so bili predvsem zaradi njene nepotrebnosti in ker so narodnjaško usmerjene stranke poskušale z različnimi predlogi v ustavno besedilo uvesti možno razlago Slovenije predvsem kot nacionalne države. Proti drugi določbi so bili zato, ker želimo predstavnikom italijanske in madžarske narodnosti zagotoviti čim bolj enakopraven položaj in vlogo tako v nastajanju slovenske državnosti kot v njenem življenju, ne pa jih potiskati v položaj možne podrejenosti ali ogroženosti, ki jo čuti vsaka manjšina. Posebej o drugi do-oločbi bo še tekla razprava, morda bodo predlagani celo amandmaji, vendar te določbe ne ogrožajo sprejem ustave. Predstavniki opozicije so uspeli še nekoliko izboljšati besedilo o regionalni samoupravi, vključno z vlogo in sodelovanjem pokrajin pri odločanju o pristojnostih države. Zagotovili so tudi, da bodoča reorganizacija rednih sodišč sodišč združenega dela in javnih tožilstev ne bo Zahtevamo državno rento za Šaleško dolino Na zasedanju zborov SO Velenje smo liberalni demokrati predstavili pobudo po takojšnji uvrstitvi na dnevni red naslednje seje problematiko povezovanja občine Velenje v širši slovenski prostor. Zahtevali smo, da komisija za regijsko sodelovanje, ki je bila lani ustanovljena, dostavi delegatom poročilo o opravljenih stikih s sosednjimi občinami. Pričakujemo, da bo predsednik skupščine na našo pobudo reagiral pozitivno in kot predsednik komisije dostavil kompetentno gradivo. Ne delamo si iluzij, da bi velenjski parlament sam lahko odločal o stvareh, ki so širšega značaja. Ne moremo pa se znebiti občutka, da člani komisije tavajo v praznem prostoru in pri svojih prizadevanjih niso bili podprti s strani skupščine. Priče smo neverjetnih pritiskov iz Ljubljane, da se osiromašijo nekateri segmenti družbenega . in ekonomskega razvoja (današnjih) občin. Vse to, kar se dogaja danes v zdravstvu, šolstvu, kulturi, športu... se bo zanesljivo začelo kazati tudi v gospodarstvu. Zagotovo bi se moralo pokazati pred nekatere republiške ministre odločnejše karte. In velanjska občina te karte ima. V kolikor ne bomo uspeli dopovedati Ljubljani, da prebivalci Velenja že plačujejo strašno ekološko ceno pri vzdrževanju solidnega obstoječega stanja elektrogospodarske situacije v več kot polovici Slovenije, se nam bo kasneje zelo otepalo. Od vsega tega truda in masakriranja doline ta občina ni dobila že v zadnjem času bogve kaj. V prihodnje pa lahko pričakujemo, da ne bo dobila niti toliko, kolikor je črnega za nohtom. Zato nas čudt medlo (ne) prizadevanje odgovornih v vladi in skupščini, da se tak adut ne izkoristi v borbi za priznanje mesta Šaleški dolini, ki mu pripada. Dejstvo je, da je vsaka centralna oblast sebična. Sebičnost pa lahko premagamo samo na ta način, da sami pri sebi razčistimo svoj prispevek, da oblast (in celotna sfera javnega življenja) sploh lahko funkcionira. Zato je zadnji čas, da sprožimo zahtevo po odškodnini, ki naj bi jo republika plačevala, da naša dolina ne le preživi, ampak da po zatonu premogovništva ohrani svoje vitalne funkcije. V ekološkem, še bolj pa v gospodarskem smislu. Zato zahtevamo RENTO s katero bi se področje Šaleške doline revitalizirali in ohranilo pri življenju. Tisti, ki jim ni vseeno, kaj bo z našo dolino in prihodnjimi generacijami prebivalk in prebivalcev, bodo razumeli, da je predlog dobronameren in življenjskega pomena. Zato ponujamo ta predlog v razmislek vsem političnim strankam v občini, vodstvu skupščine in predsedniku skupščine osebno. V kolikor konsenz okrog te zahteve ne bo dosežen, bo izpeljava zahteve v nevarnosti. A pripisali si jo bodo tisti, ki danes govorijo o brezrezervni centralizaciji Slovenije. Segmenti družbenega tkiva, ki to centralizacijo občutijo že danes na lastni koži, pa so zanesljivo pokazatelj, kaj se bo zgodilo s celotnim vitalnim kompleksom doline. Dejstvo, da je Velenje »izvi-selo« v razdelitvi registracijskih območij, pa je sinteza vsega tega, kar doslej v Velenju nismo naredili. Zato še enkrat apeliramo na predsednika skupščine, da skupščina obravnava to problematiko. Podprli bomo prizadevanja vsake politične stranke, ki bo naklonjeno razumevanju te problematike. Tu ne gre za prestiž te ali one politične stranke, gre pa za funkcijo, ki jo politika mora opraviti v svojem delovanju. Ta pa je, da omogoči usklajen razvoj in takšne funkcionalne usmeritve, ki bodo zagotovile nemoteno delovanje gospodarstva in celotnega družbeno socialnega tkiva. Tega pa v Velenju danes nimamo. Čas je že, da to postorimo skupaj! Dragan Martinšek za Liberalno- demokratsko stranko VELENJE IO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje imela za posledico prenehanje sodniške in tožilske funkcije doslej izvoljenih sodnikov in tožilcev. Z večino glasov, ki so jo v ustavni komisiji zagotovili člani opozicijskih strank, neodvisnih in zelenih pa smo proti izrecnim zahtevam krščanskih demokratov, kmečke zveze, narodnjakov in kranjskih liberalcev, uspeli ohraniti v predlogu ustave določbo o »svobodi odločanja o rojstvu svojih otrok«, v besedilu določenem v sedaj veljavni ustavi. O tem besedilu bo odločala Skupščina. Če ostanejo stališča strank nespremenjena, predlog nima zagotovljene dvotretjinske večine in zgodi se lahko, da ustava ne bo sprejeta. SDP, kljub svojim prizadevanjem za sprejem ustave in želji, da bi ta bila sprejeta, od načelnega stališča, da mora ustava zagotavljati svobodo odločanja o rojstvu otrok oziroma, da nobena zakonodaja ali referendum doslej pridobljene pravice ne more ukiniti ali omejit, ne more odstopiti. Verjamemo, da bo takšno ostalo tudi stališče drugih opozicijskih strank. Odgovornost za sprejem ustave je torej ob sedanjem predlogu na delu vladajoče koalicije, da zagotovi potrebno večino za sprejem ustave oziroma predlaga rešitve glede katerih bi bil do glasovanja v skupščini možen strankarski sporazum. Pričakujemo, da se bodo v tej smeri aktivnosti do odločanja v skupščini še nadaljevale. Poslanci SDP so do konca usklajevanja in bodo tudi v bodoče ostali zvesti jasnim stališčem stranke. Uveljavili so vsa bistvena stališča, želijo, da bi bila ustava čim prej sprejeta, ne morejo pa pristati na nobene nenačelne kompromise. Vladajoča koalicija, če res to želi, ima vse možnosti, da ob sedanjem predlogu pomaga zagotoviti sprejem ustave. Če tega ne bo storila bo morala za svojo odločitev prevzeti tudi odgovornost. STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE SLOVENIJE Zahvala in vabilo »Tudi v času boja za samostojno Slovenijo smo bili invalidi občine Velenje deležni pomoči in razumevanja širše občinske skupnosti, zlasti pa mnogih posameznikov pri izvajanju našega programa dela v korist invalidov in naših članov. Tako se ob izteku leta vsem iskreno zahvaljujemo in jim želimo zdravja, zlasti pa trdnega miru v svobodni državi Sloveniji. Vsem našim invalidom želimo, da uspešno prebrodijo krizne čase pri čemer jim naše društvo zagotavlja pomoč v okviru svojih možnosti, ki pa res niso velike. Zato želimo, da tudi v bodoče vsi skupaj sodelujemo tudi tako, da prispevamo svoj skupni delež v obliki članarine, ki bo v letu 1992 znašala 10 tolarjev na mesec ali 120 tolarjev letno. Pisarna društva posluje vsak ponedeljek od 16. ure do 17.30. K vpisu vabimo tudi tiste invalide in invalidske upokojence, ki še niso naši člani. Obračun našega dela v letu 1991 bomo podali na letni konferenci, ki bo v nedeljo, 16. februarja 1992. Društvo invalidov Velenje« Nakup in prodaja tujih valut Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. odkupuje in prodaja tuje valute v naslednjih svojih enotah: — v ekspozituri RUDARSKA v Velenju — v ekspozituri NAMA v Velenju — v ekspozituri MOZIRJE Banka odkupuje in prodaja tuje valute po tečaju, ki se oblikuje dnevno, odvisno od ponudbe in povpraševanja. i'. SÄH - , - . A VILA HERBERSTEIN v Velenju je vila za izbrane trenutke, primerna tudi za dobro ■ razpoloženje zaključenih skupin, za prijateljsko kramljanje ob izvrstni gostinski ponudbi. Po vaši želji bodo naši kuharji pripravili vrsto odličnih jedi, tudi za zahtevnejši okus! Bogato kosilo ali večerjo vam bomo pripravili že od 250 tolarjev dalje. Na vinski karti je obilica odličnih vin, vin poznih trgatev že po 550 tolarjev in vrhunskih vin naših priznanih vinogradnikov že od 420 tolarjev. Prijatelji VILE HERBERSTEIN ste še posebej vabljeni od 21. decembra v NOV COCK TAIL CLUB, toda le s kartico CC klub Herberstein, s katero lahko pripeljete tudi svoje prijatelje in imate pri storitvah tudi 5% popust. C C kartico dobite pri upravniku vile za 100 mark v tolarski protivrednosti. penzion vila herbmtew Pričakujemo vas vsak dan, razen nedelj in praznikov, od 10. do 23. ure, v baru po celo do 2. ure zjutraj. Veseli bomo, če nas boste prej poklicali in rezervirali po telefonu 853-828 ali 856-348. KOLEKTIV VILE HERBERSTEIN VAS VLJUDNO VABI! Društvo za boj proti sladkorni bolezni Grenko življenje diabetikov Sladkorna bolezen je najpogostejša in ena najresnejših bolezni današnjega časa. Za to boleznijo boluje vsak dvajseti prebivalec, nad 50 let starosti pa vsak deseti v Sloveniji. Bolniki te neozdravljive bolezni, v Sloveniji jih je preko 60.000, se združujejo v društvu diabetikov Slovenije, ki je letos praznovalo 35-letnico delovanja. Tudi v občini Velenje že nekaj let uspešno deluje društvo za boj proti sladkorni bolezni, v katerega je včlanjenih 120 bolnih. Sicer pa je v velenjski občini okoli 600 obolelih za to boleznijo in od tega jih je približno 500 registriranih v ambulanti za diabetike v Velenju. Precej je takih, ki se zdravijo v sosednjih bolnišnicah ali pri splošnih zdravnikih, čeprav imajo možnost zdravljenja in posveta tudi v Velenju, v ambulanti za diabetike, ki je poleg laboratorija v Zdravstvenem domu. Zadnji petek v novembru je društvo za boj proti sladkorni bolezni ob 35-letnici te organizacije podelilo bronaste plakete trem najzaslužnejšim pri tem delu v Velenju. Prejeli so jih višja medicinska sestra Ljudmila Pe-čarič, dr. Damjan Justinek in diagnostični laboratorij Velenje. Ob tej priložnosti je predsednik društva za boj proti sladkorni bolezni Velenje Ivan Povh povedal: »Poleg bolezni so največje težave finančne narave, ker so naši bolniki bolj revnega stanu. Predvsem so to upokojenci, socialni podpiranci in drugi. Že sama dieta je problem, kajti hrana za diabetike se iz dneva v dan draži. Lahko bi dejal, da si že kar dve tretjini naših bolnikov ne more privoščiti diabetične hrane. Najbolj nas skrbi, ker osnutek nove zdravstvene zakonodaje predvideva celo participacijo za nakup zdravil, kar bi bilo povsem nevzdržno za večino naših bolnikov, brez zdravil pa ne moremo živeti. Želimo in upamo, da tako drastične zakonodaje naši poslanci vendarle ne bodo sprejeli. Proti takim morebitnim odločitvam smo združeni v celjski regiji napisali tudi protestno pismo sekretariatu za zdravstvo in pristojnim v republiki ter ostro obsodili te namere. Protest je veljal tudi za nakup zdravil. Od kod pa denar za delovanje društva? »Največ dobimo s članarino in s prostovoljnimi prispevki, delno pa od skupnosti za zdravstvo. Za finančno pomoč smo zaprosili tudi razna podjetja, vendar ni bilo razumevanja, razen na Rudniku lignita Velenje.« In kako se bolniki povezujete med seboj? fc »Preko raznih sestankov, ob pobiranju članarine in predstavitvah raznih novitet. Poleg tega imamo še razna predavanja o zdravi prehrani bolnih s sladkorno boleznijo. Druženja je kar precej, tudi v našem dispanzerju, oziroma ambulanti za diabetike v Velenju.« B. Mugerle Plaketo je prejel tudi dr. Damjan Justinek (desno) Društvo upokojencev Velenje Proti odprodaji stanovanj Velenjsko društvo upokojencev, ki trenutno šteje 2700 članov, je veliko naredilo tudi na področju stanovanjskih vprašanj. V glavnem so rešili vse potrebe po stanovanjih. Po novem zakonu so stanovanja, ki so bila namensko zgrajena za potrebe upokojencev, to je blok ob cesti Bratov Mravlja-kov 1 ter stanovanja na Kidričevi in Prešernovi cesti last SPIZ-a. Na stanovanjskem odboru društva so se skupaj s podpredsednikom izvršnega sveta dogovorili in predlagali, da omenjenih stanovanj ne bi dovolili prodati, saj bi le tako z njimi še naprej lahko reševali stanovanjska vprašanja upokojencev. Prav te dni so pododbori društva v raznih krajih organizirali volilne letne konference. Na njih so upokojenci poslušali poročilo o lanskem delu društva, razpravljali o ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 2. 12. do 8. 12. 1991 so povprečne 24-urne koncentracije S02 prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m3 za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 4. 12. 1991 na VELIKEM VRHU 5. 12. v TOPOLŠICI na VELIKEM VRHU v VELENJU 6. 12. na VELIKEM VRHU 7. 12. na VELIKEM VRHU 160 mikro-g/m3 110 180 130 260 170 DNEVNE KONCENTRACIJE od 2.12. do 8.12.1991 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) G.G. SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MAKS. POLURNE KONCENTR Od 2.12. do 8.12.1991 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. ■■ 2.12. SB 3.12. CD 4.12. M 5.12. «1? CD 7.12. n 8.12. odsek za varstvo okolja težavah, ki jih pestijo in obravnavali ter sprejemali program dela za prihodnje leto. Za članarino so se odločili, da ostane enaka kot lani, to je 100 tolarjev za člana. Posmrtnina bo poslej 300 tolarjev, kar pomeni izplačilo 8.000 tolarjev. Dogovorili so se tudi, da bodcr prihodnje leto organizirali deset enodnevnih izletov v bližnje in bolj oddaljene kraje v Republiki Sloveniji in tujini. Na teh letnih volilnih konferencah so izvolili tudi delegate, ki se bodo udeležili letnega občnega zbora društva upokojencev Velenje, ki bo marca prihodnje leto. In še to. Vsi upokojenci, ki bodo od 1. januarja naprej poravnali članarino v svojih društvih, bodo prejeli tudi bilten zveze društev upokojencev Velenje. V biltenu bo veliko zanimivega branja, med drugim bodo v njem programi dela vseh društev upokojencev, novosti iz zakona na invalidsko-pokoj-ninskem področju, program dela zveze in drugo. B. Mugerle Obrtniki in podjetniki že vedo, kaj pomeni datum 31. 12. v njihovih poslovnih knjigah. S tem dnem se zaključijo vse evidence, na podlagi teh pa se podajo davčne napovedi in zaključni računi. V letošnjem letu pa je ta datum postal pomemben tudi za vse občane, ki bomo po novi davčni zakonodaji plačevali t. i. dohodnino. Zato smo se pred iztekom zadnjega meseca v letošnjem letu oglasili v Svetovalnem centru Dajčer na Efenkovi 61 v Velenju, kjer g. Nevenka Dajčer poleg vodenja poslovnih knjig za obrtnike, priprave seminarjev in drugih intelektualnih storitev, nudi predvsem davčno svetovanje. Zato smo Nevenki Dajčer postavili nekaj vprašanj iz tega področja. • Ali obrtniki in občani pri vas pogosto iščejo kakšen nasvet? Nevenka Dajčer: »Moram reči, da se v Sloveniji na vlogo davčnih svetovalcev šele vsi skupaj privajamo in takšen je tudi odziv. Seveda pa bo potreba po davčnem os-veščanju slehernega občana iz leta v leto večja iti šele takrat bodo ti poklici pri nas cenjeni.« • S čim se trenutno ukvarjate? Nevenka Dajčer: »Trenutno pripravljam seminar za obrtnike, posvečam se predvidenim spremembam na področju prometnih davkov, predvsem pa Zakonu o dohodnini, saj se bomo z dohodnino kot sintetičnim davkom naslednje leto srečali prvič. Ker je do konca leta le še slab mesec, je zdaj skrajni čas, da si nekako ocenimo, kakšna obdavčitev nas v letu 1992 čaka.« • Torej obrtniku trenutno že lahko svetujete oz. ocenite predvideno dohodnino? Nevenka Dajčer: »Moram povedati, da trenutno na osnovi predpostavk podatkov, ki bodo znani šele prihodnje leto, lahko obrtniku že približno izračunamo njegove dajatve in mu, seveda glede na dane možnosti svetujemo, kam naj dobiček v mesecu decembru še usmeri, da bo lahko izkoristil tiste skromne olajšave, ki jih Zakon o dohodnini predpisuje.« • Kaj lahko poveste v zvezi z novim davčnim zakonom? Ali je obrtništvo z njim kaj pridobilo ali pa je stanje slabše? Nevenka Dajčer: »Če izvzamem letošnje >noro< leto, ko ni bilo meseca, da se ne bi kakšen predpis menjal in če zanemarim prometno davčne evidence, ki jih je petkrat preveč, kot bi jih sicer lahko bilo in ki povzročajo pravo zmedo in mnogo prepotreb-nega dela, potem je odgovor sledeč: za obrtnike, ki bodo poslovno leto zaključili z izgubo, s pozitivno nulo ali manjšim dobičkom, je obdavčitev po novem zakonu ugodnejša, saj bo v danem primeru dobiček obratovalnice obdavčen s 15% (prej 32 %) oziroma z 19 % za dohodnino. V posameznih primerih pa do obdavčitve sploh ne bo prišlo, kar po stari zakonodaji ni bilo možno. To pa pomeni, da bodo vsi tisti obrtniki, ki dosegajo slabše poslovne rezultate, po novem — seveda, kar se obdavčitve iz dejavnosti tiče — na boljšem.« • Kaj pa ostali? Nevenka Dajčer: »Srednji in večji obrtniki, ki dosegajo boljše poslovne rezultate (dobiček nad 300.000,00 SLT), zaposlujejo delavce in dejansko vlagajo sredstva v nova osnovna sredstva in modernizacijo, pa bodo v primerjavi s starim sistemom na slabšem.« • Zakaj? Ali so stopnje davka iz dejavnosti in dohodnine višje? Nevenka Dajčer: »Stopnje sicer niso višje, so pa nekako preračunane tako, da predstavljajo v zadnji fazi nižjo obdavčitev. Vendar pa v teh primerih obrtnik mnogo več izgublja prav pri vlaganjih, saj so se tovrstne olajšave znižale od 60% na 10% znižanja davčne osnove (dobička), kar pa je zelo malo. Ta olajšava je torej skoraj brezpredmetna glede na dejanska vlaganja. Mislim, da bo obrt na takšnih zasnovah nazadovala, ne pa da se bo razvijala. Podobno je z zaposlovanjem. Obrtnik, ki celo leto zaposluje 10 delavcev, po novem zakonu ni več deležen nobenih olajšav, saj so te predpisane le za nove delavce, pa še za te pod določenimi pogoji. Zanima me, kdo bo sploh še zaposloval? Če se v našem sistemu ne bo kaj spremenilo, bodo obrtniki delavce slej ko prej odpuščali, ne pa zaposlovali. Tako naravnano drobno gospodarstvo pa se ne bo moglo približati EVROPI, saj so dobrim gospodarjem odvzete še tiste davčne olajšave iz preteklih let, za katere smo ugotavljali, da so bile že takrat premajhne.« • Kako pa je z olajšavami iz naslova dohodnine pri nas, navadnih občanih? Nevenka Dajčer: »Tudi te olajšave so po mojem mnenju zavajanje ljudstva in ne predstavljajo drugega, kot celoletno skrb za zbiranje računov, saj zneskovno ne pomenijo veliko. Če zadevo konkretiziram, bo to pomenilo naslednje: za delavca, katerega brutto osebni dohodek bo v tem letu znašal 180.000,00 SLT in drugih dodatnih virov dohodka ne bo imel, bi 10% znižanje davčne osnove pomenilo znižanje osnove le za 13.795,20 SLT, ob dejstvu, da mora vse nakupe podkrepiti z računi, odmerjena dohodnina pa bi v tem primeru znašala 26.211,00 SLT. Seveda bo delavec doplačal le razliko v odmerjeni dohodnini, saj se plačani davki od osebnih prejemkov vse leto od dohodnine odštejejo. Znižanje osnove bo aktualno le za tiste občane, katerih letni brutto osebni dohodki bodo izredno visoki, vendar se tudi v teh primerih, glede na namene, Za kar je zniževanje predvideno (nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev, nakup ali gradnja stanovanjskih hiš ali stanovanja itd.) izniči.« • Kaj pa dodatna olajšava za vzdrževanega člana?- Nevenka Dajčer: »Olajšava za enega vzdrževanega člana (npr. otroka) znaša 8 % povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Republiki Sloveniji, kar bo zneskovno pomenilo le toliko, kot znaša cena ene boljše otroške puhovke za zimo. Če pomislim, kako smo spomladi vsi noreli, kdo od zakoncev bo uveljavljal to olajšavo, je vse skupaj prav smešno. Če zadevo spet konkretiziram, bo temu istemu delavcu, ki bo poleg predhodne olajšave uveljavljal še olajšavo za otroka, odmerjena dohodnina skupno znašala 20.777,80 SLT.«? • In kaj bi svetovali občanom? Nevenka Dajčer: »Slovenci smo pač takšen narod, da se sprijaznimo z dejstvom — boljše malo olajšav, kot pa nič. Zato vsem tistim, ki do tega trenutka še ne razpolagajo s kakšnim računom za 10% znižanje osnove za dohodnino svetujem, da si tega še v mesecu decembru priskrbijo.« Približuje se torej prvi konec leta, v katerem občani nismo več le občani, ampak tudi davčni zavezanci za odmero davka po Zakonu o dohodnini. Občani se bomo počasi morali davčno prosvetliti, če to hočemo ali ne. Sedaj veste tudi to, kam se lahko obrnete po kakšen nasvet, ko boste ob polovici prihodnjega leta izpolnjevali obrazce za odmero dohodnine, ali pa že sedaj, ko še zbirate račune, ki vam bodo zagotavljali olajšave. B. Spegel "V Velenju potekalo tekmovanje Kaj veš o prometu? Znanje doslej najslabše V organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, je bilo na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Velenju občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu. Tekmovale so ekipe s po tremi tekmovalci iz vseh osnovnih šol občine Velenje, razen Šaleka in 14. divizije. Iz CSŠ pa je sodelovalo skupno dvaindvajset dijakov. Najprej so se ekipe med seboj pomerile v teoretičnem znanju, v reševanju prometnih testov. Sledila je spretnostna vožnja na po- ligonu, za osnovnošolce s kolesi, za srednješolce z mopedi in pa vožnja po mestnih ulicah skozi se-maforizirana križišča. Kot je na koncu občinskega tekmovanja »Kaj veš o prometu« povedal predsednik organizacijskega odbora tega tekmovanja, Jože Zakošek, so nastopajoči pokazali doslej najslabše znanje, tako pri reševanju prometnih testov kot na vožnji po mestnih ulicah. Prav pri tem so delali napake, ki si jih kolesar oziroma mope- dist ne bi smela nikoli privoščiti. Te napake so bile najbolj očitne pri neupoštevanju cestne signalizacije, semaforjev in nepravilnem razvrščanju v križišču. Poglejmo še rezultate. Ekipno je bila prva OŠ Anton Aškerc, druga OŠ Veljka Vlahoviča, tretja OŠ Bratov Mravljak. Posamezniki pa so se takole uvrstili: 5/6. razred: Anja Glušič (OŠ V. Vlahovič), Vlado Gratej (OŠ A. Aškerc), Klemen Zapušek (OŠ B. Letonje). 7/8. ra- zred: Mitja Mlačnik (OŠ Anton Aškerc), Nedim Softič (OŠ G. Šilih), Peter Poles (OŠ V. Vlahoviča). CSŠ: Mariusz Kosi (gimnazija), Stanko Herman (Elektro in računalništvo), Zoran Klemene (rudarska srednja). Na republiško (državno) tekmovanje bosta odšla Nedim Softič (Mitja Mlačnik je sodeloval že lani, zato letos ne more) in Mariusz Kosi. B. Mugerle j V PETEK, 13. DECEMBRA, OD 16. URE DALJE NA RADIU VELENJE Trgovina z gradbenim materialom Rdeča dvorana. Šaleška 3, Velenje telefon: 063/855 - 646 VELIKO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE Nagrade bodo prispevala gostišča : Grabenšek, Zaje, Pod klancem, Vlasta, Rezka, Vida, Ržen, cvetličarna Iris, čevljarstvo Horvat Slovenj Gradec, drogerija Zala Slovenj Gradec, parfumerija Grazia, gostišče Hren Vinska Gora, prodajalna Lea Slovenj Gradec, Rdeča dvorana Velenje in seveda LIR! gorenje 31, d. o. o. POSEBNA NOVOLETNA PONUDBA PRODAJNEGA STUDIA ZA KUHINJE IN KOPALNICE GORENJE V ŠOŠTANJU! RAZPRODAJA kuhinjskih in kopalniških elementov z do 50% popustom V MESECU DECEMBRU nudimo ob plačilu z gotovino še dodatni 30% popust, ki ga priznavamo tudi za ves ostali program kuhinj in kopalnic. OBIŠČITE prodajni studio gorenje na primorski 6b i/ Šoštanju od 8. do 18. ure aH pokličite po telefonu 882-123. KRS-KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELE-"® NJE, d.d. Velenje, Šaleška 19 A JAVNI POZIV NÀ VPIS IN PLAČILO DELNIC Obveščamo vse občane, imetnike potrdil o solastniškem deležu na premoženju Kabelsko razdelilnega sistema mesta Velenje, da so krajevne skupnosti, ki so organizirale izgradnjo KRS in podjetje Gorenje Servis, d.o.o., Velenje, dne 30. 10. 1991 s podpisom pogodbe ustanovile delniško družbo s firmo KRS-KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE, d.d., Velenje, Šaleška 19 a. Novo ustanovaljena delniška družba bo v upravljanje in gospodarjenje prevzela obstoječe premoženje Kabelsko razdelilnega sistema mesta Velenje. V ta namen so ustanovitelji družbe sprejieli sklep, da se za vrednost tega premoženja razpišejo in izdajo delnice. Z vpisom in vplačilom delnic bo lahko nova družba pravno veljavno, prosto in trajno razpolagala z obstoječim premoženjem KRS. Upravičenci do vpisa in vplačila delnic so občani in pravne osebe, ki so sodelovali v izgradnji KRS in so imetniki potrdil o solaštninskem deležu na KRS. Celotna vrednost izdanih delnic znaša 104,486.500,00 SLT oz. 3,265.200,00 DEM. Za vrednost osnovne glavnice je izdanih 32:652 delnic, nominiranih po 100 DEM. Delnice so redne, ustanoviteljske in glasijo na ime. Vsaka delnica daje imetniku naslednje pravice: — pravico glasovanja v skupščini družbe: vsaka delnica daje 1 glas — pravico do dovidende po sklepu skupščine. Upravičenci lahko vpišejo in vplačajo delnice najkasneje do 30. 1. 1992. Delnice se vpišejo in vplačajo pri krajevni skupnosti, ki je upravičencu izdala potrdilo o solastninskem deležu na premoženju KRS, v času uradnih ur v posamezni krajevni skupnosti. Delnice se vplačajo tako, da upravičenec (kupec delnic) s podpisom posebne listine prenese na delniško družbo KRS-KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE, d.d., Velenje, Šaleška 19 a svoj solastninski delež na premoženju KRS. Kupec delnic se mora ob vpisu in vplačilu delnic izkazati s potrdilom krajevne skupnosti, da ima solastninski delež na premoženju KRS. Če izdane delnice ne bodo vpisane in vplačane v celoti, se opravljena vplačila kupcem vrnejo do 28. 2. 1992. Delnice se lahko prenašajo s polnim indosamentom in vpisom v delniško knjigo. Ob vpisu in vplačilu delnic prejme kupec potrdilo, delnice pa najkasneje v roku 6 mesecev po registraciji družbe. Podrobnejša navodila in obvestila so na voljo v prostorih krajevnih skupnosti. v. d. direktor Milan Štumberger, mL, dipl. iur. SLOVENIJAŠPORT, p. o. LJUBLJANA za prodajalno MEGA ŠPORT, d.o.o. vabi k sodelovanju novega sodelavca za prosto delovno mesto VODJA PE Velenje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poleg splošnih zakonskih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — najmanj srednješolska izobrazba trgovinske, komercialne, ekonomske ali druge ustrezne smeri — stopnja zahtevnosti V. — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — pasivno znanje enega tujega jezika — poskusna doba 3 mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: SLOVENIJAŠPORT, p.o. Ljubljana, Dalmatinova 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po objavi. Trgovsko podjetje p. o. "Savinjski magazin Žalec" Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec SAMO SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC VAM NUDI TAKO UGODNE NAKUPNE UGODNOSTI! TEKSTIL — kredit na 3 obroke s fiksnim pribitkom za obresti s 25% pologom ali na 3 čeke PREMOG — prodaja rt$ 4 čeke BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, GRADBENI MATERIAL, DROBNI GOSPODINJSKI APARATI — kredit na 3 obroke s fiksnim pribitkom za obresti s 25% pologom ali na 3 čeke. POHIŠTVO — na 7 obrokov brez pologa in s fiksnim pribitkom za obresti ali na čeke Vsak nakup nad 500 tolarjev vas lahko prijetno preseneti tudi v prodajalni MIX MARKET v Velenju! Več kot 100 bogatih nagrad - nagradno žrebanje 10 1. 1992! '-■■i ■ ■ ■ ■ . ■■ " ' GOTANIN SEVNICA JUGOSLAVIJA JUGOTANIN kemična industrija, p.o. sevnica LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkopu jemo preko: območnih gozdnih gospodarstev območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon (0608) 81-349 oziroma na naslov: JUGOTANIN, Hermanova 1, 68290 Sevnica Plačila so kvalitetna in garantirana! m Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje n. sub. <>. S KARTICO MERCATOR NAJHITREJE DO NAJBOLJŠEGA! Predstavljamo vam le nekaj ugodnosti pri nakupu s kartico Mercator, saj so pred nami predpraznični nakupi in z brezgotovinskim poslovanjem, ki ga omogoča kartica Mercator, bo vaš prihranek še večji ! .tfOB- S KARTICO MERCATOR je primerno tudi varčevati, saj je obrestna mera zelo visoka, denar pa je vedno na razpolago za nakup ali za dvig. V MESECU DECEMBRU (od 15. decembra dalje) BOMO KUPCEM, KI BODO PLAČEVALI S KARTICO MERCATOR PRIZNAVALI 10% POPUST PRI NAKUPU TRGOVSKEGA BLAGA, RAZEN ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO IN REZERVNE DELE ZANJO. S KARTICO MERCATOR se lahko seznanite podrobneje na naših izdajnih mestih v Mozirju, Gornjem Gradu, Ljubnem in Lučah. Našim cenjenim kupcem bomo v predprazničnih dneh posvetili tudi majhno pozornost... Ravenski muzikanti so »špilali« Tako prešerno, kot je bilo pred kratkim v Ravnah pri Šoštanju, pa že dolgo ne, so menili vsi, ki so se natrpali v staro šolo, ki služi kot dvorana Kulturno prosvetnega društva. Priredili so drugo, menda bo tradicionalno srečanje ravenskih muzikantov-samoukov, nastopili pa so tudi samozvani igralci in veseljaki. Med dovtipi in izvajanjem skečev, so prepletali domače, že manj znane viže, nekateri pa so izvajali povsem svoja dela. Nekdo je v šali dejal, to pa je »na roke delana muzika«. Voditeljica in organizatori- ca prireditve, predsednica KUD Ravne, Erna OBŠTE-TER, ki je spretno vodila prireditev, je ob zaključku zaželela, da bi prireditev ostala trajno, saj vsaj malo poživi kulturni in družabni utrip kraja. Pevski zbor, mladi pevci in recitatoci, ki so se pridružili nastopajočim harmonikarjem, so sklenili lep nedeljski nastop in s tem potrdili tukajšnjo tradicijo, da ima skoraj vsaka hiša kakšen glasbeni instrument ali pevca. Posebnost, ki si jo velja zapomniti in ohranjati. Jože Miklavc ■ Vse moderne pravljice se srečno končajo v svetli prihodnosti. Jože OJaj Zgodilo se je • • 12. DECEMBRA LETA 1878 V Slovenskem gospodarju so na ta dan, z naslovom »Naši vojaki«, zapisali zanimivo novico iz Velenja: »Naši vojaki so sedaj srečno iz Bosne prišli nazaj na svoj dom. Bili so povsod z veseljem sprejeti. Med temi, ki so morali zapustiti dom, ter iti nad Turka, pa se srečno zopet vrnili, bil je ttudi naš tukajšnji veliki posestnik g. France Skaza. G. Vincen-*?SVtA Mora preteklosti, beda prihodnosti ali o izdelovanju lesenega železa Vsega v moro preteklosti pogreznjenega me je prijetno presenetil prispevek g. Nika Petka v Vašem času z dne 28. 11. 1991 in me v hipu razsvetlil, da sem spregledal, kaj sem bil kot član učiteljske podvrste v rdeči slepoti strašnega zakrivil. Pronicljivi um g. Nika Petka me je privedel do spoznanja, da sem ves čas rdeče vladavine pripadal OLIGARHIJI (tako so stari Grki rekli oblasti majhne skupine), zavoljo česar mi leži na duši težka krivda tlači-telja najširših ljudskih množic (npr. v osebi g. Nika Petka). Med vrsticami tega globokoumnega spisa lahko razberemo, da je ravno učiteljska podvrsta kriva, da so prišli pred 46 leti na oblast komunisti, da se utapljamo v tisočih brezposelnih, da nekdo krade družbeno premoženje, za kreganje v skupščini in za kolaps življenja (v svoji imbecilnosti žal ne vem, kaj je kolaps življenja, o tem moram vprašati g. Nika Petka). Ganljiva je tudi misel g. Nika Petka, da bo pravica zahtevati večjo učiteljsko plačo »upravičena šele takrat, ko se bodo rezultati njihovega dela začeli kazati ...« v smislu gospodarske, kulturne in kakršnekoli perspektive.« Kulturno stanje in tozadevne perspektive g. Nika Petka svetlo žarčijo iz njegovega članka, saj se jasno zaveda škodljivosti mnogih znanj, ki so mu jih vtepli v šoli, zato se jih tudi upravičeno sramuje. Da, prav neumno je vedeti za kitajski zid, eno največjih svetovnih čudes, kar jih je ustvaril človek. G. Niku Petku se tudi zahvaljujem, ker me je, dasi malce pozno, a vendar iz srca sprejel v rdečo stranko, ki ji s kakimi 75 % kolegic in kolegov v najbolj škrlatnih časih nisem imel čast pripadati. Kriv sem tudi, ker mi je rdeč sistem rezal kruh, g. Niku Petku pa so ga najbrž Marsovci, saj on očitno ni živel v tem sistemu, kar je res škoda, saj je jasno, da bi nas prav gospod Petek »v preteklih časih, ko so po slovenski zemlji hodili rdeči v vsej svoji pompoznosti« uspešno povedel v vstajo proti proizvajanju »komunističnih imbecilov.« Res škoda. Tudi mi smo zatajili iz podobnih razlogov kot g. Petek, priznam. Bližajoč se koncu tega pisma predlagam g. Nika Petka za novega šolskega ministra. Potem ne bomo več govorili o števkah (tem neumnem učiteljskem skrpucalu iz novega pravopisa), Gvineji, kitajskem zidu in drugih škodljivih in zdravju neprijaznih bedarijah, ampak bomo računali z računalnikom na kroglice, malo pilili in žagali, brali stripe, iz zvezkov delali letala (kar je neprimerno koristneje od pisanja povedi in izrazov) in po novem učnem načrtu, ki nam ga bo spisal sam g. Nik Petek, izdelovali leseno železo. Jožef Kukovičič Velenje Pojasnilo g. Niku Petku in vsem davkoplačevalcem V zvezi s sestavkom pod naslovom Obrt ali mora g. Šešoka in g. Rojca je potrebno del navajanj g. Petka korigirati, ker s številkami, kakršne je prikazal, dobesedno zavaja zasebnike — obrtnike, kot tudi vse davkoplačevalce. Pravilen izračun plačanih davkov od ostanka dobička v višini 1.000.000,00 SLT bi izgledal takole: (seveda s poudarkom, da se bodo lestvice za odmero po koncu leta še korigirale, kar bo za zavezance bolj ugodno) IZHODIŠČA: 1. Ustvarjeni dobiček = 1.000.000,00 SLT 2. Lestvice za odmero dohodnine in davkov so valorizirane z zadnjim znanim podatkom o povprečnem OD zaposlenih v RS za mesec september 1991 3. Dobiček je kategorija ostanka, ki se ugotovi tako, da se od vseh prihodkov odštejejo vsi odhodki, ki so bili porabljeni za ustvarjene prihodke, kar pomeni, da je ostanek — dobiček res čisti zaslužek zavezanca 4. Olajšava po določbi 47. čle^ na Zakona o dohodnini — vlaganje lastnih sredstev v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev — 10% 4. Olajšava 10% pri odmeri dohodnine, kot jo predvideva tudi g. Petek IZRAČUN: Davek iz dejavnosti: Dobiček = 1.000.000,00 SLT Osnova za odmero davka po olajšavi iz 47. člena = 900.000,00 SLT Davek po lestvici 48. člena = 307.517,20 SLT Dohodnina: Osnova za dohodnino po 6. členu (dobiček , dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti) = 900.000,00 SLT Zmanjšana osnova po 7. členu (10%) = 810.000,00 SLT Dohodnina (po trenutno valorizirani lestvici iz 10. člena): 288.922,80 SLT Zmanjšanje dohodnine po 12. členu (odmerjena dohodnina se zmanjša za višino odmerjenih oziroma obračunanih davkov od posameznih vrst dohodkov): 307.517,20 SLT (plačan davek od dobička iz dejavnosti) Razlika 18.594,40 SLT se zavezancu vrne ali všteje v tekoče obveznosti. Ostanek dobička: 1.000.000,00 - 307.517,20 + 18.594,40 = 711.077,20 SLT ali 59.256,40 SLT mesečno. Poudarjam, da bi bil obračun davka v tem primeru po koncu leta za zavezanca še ugodnejši, saj se bodo lestvice za odmero še valorizirale. V podobnih primerih prikazovanja nepreverjenih podatkov apeliramo na vse zavezance in občane, da se prej posvetujejo z osebo, ki pozna Zakon o dohodnini, kar v primeru g. Petka vsekakor ni mogoče trditi. DIREKTOR Občinske uprave za družbene prihodke Igor Centrih dipl. oec. Križev pot do vozniškega izpita Kot vsak mlad fant moje starosti (18 let) sem se tudi jaz odločil, da bom napravil vozniški izpit. Odločil sem se, da bom delal kar za »C« kategorijo. Odpravil sem se na ZŠAM in se prijavil. Izvedel sem, da je za »C« kategorijo samo en inštruktor (IVAN LIPIČNIK, Podkraj), zato nisem mogel preveč izbirati. Kmalu po tem, ko sem se prijavil, je nastopila moja prva ura vožnje. Ves vznemirjen sem se odpravil tja. Ker še nisem vedel, kdo je moj inštruktor, sem povprašal kar prvega inštruktorja, ki sem ga tam zagledal. Prijazno mi ga je pokazal, na ustnicah pa je imel nerazložljiv nasmešek. Pogledal sem v smer, kamor je pokazal. Zagledal sem majhnega in suhega možica z brado. Stopil sem k njemu in se mu predstavil. Pisano me je pogledal in mi rekel, naj se spravim v tovornjak. Kmalu je prisedel tudi on in začela se je vožnja. Ker sem že znal voziti tovornjak, na začetku nisem imel težav in takoj sem začel voziti po mestu. Prva ura je hitro minila in mislil sem, da pot do izpita le ne bo tako težka, kot so mi pravili drugi. Vendar sem se pošteno zmotil .. . Kmalu sem svojega inštruktorja začel spoznavati z vseh njegovih strani (od katerih je bilo več slabih, kot pa dobrih). Med mojimi urami je pregledoval privat dokumentacijo. Ampak mislil sem, da bo to minilo. Vendar ne samo, da ni minilo, ampak se je celo stopnjevalo. Dogajalo se je celo to, da sem razvažal njegove kolege po domovih. Mislil sem že, da sem se prijavil k taksi službi. Jaz pa sem bil lepo tiho in priden, da bi le vse bilo lepo in prav. Pri vožnji sem večkrat delal napake (kar je normalno za nekoga, ki bi se rad naučil vožnje), vendar za mojega inštruktorja sem bil butelj, nesposobnež, pen-zionist, zabit Bosanec . .. Toda bil sem tiho. Kaj pa naj? Ure so drage in nisem se mu ho- tel zameriti. Rekel mi je celo, da če hočem narediti izpit, si moram ostriči dolge lase. Na vožnje sem prihajal primerno oblečen in urejen. On pa mi je v roke potis-nik kramp in lopato in me zaposlil na svojem vikendu z metanjem peska iz tovornjaka. V meni je vrelo, rekel nisem nič. Končno je nastopila ura izpita. Pričakoval sem moralno podporo s strani inštruktorja. Vendar nič od tega. Bil sem nervozen, toda vožnjo sem kljub temu dobro izpeljal do konca. Član izpitne komisije je rekel, da vožnja ni bila slaba, nato pa je za mnenje vprašal mojega inštruktorja. On pa je rekel: »Slabo je bilo to, slabo . . .« Mislim, da je odveč povdarja-ti, da me je skoraj kap. Toda, kaj sem lahko naredil? Razočaran sem odšel domov. Kupil sem še cca 20 ur. Nato sem šel drugič na izpit. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Tedaj pa mi je prekipelo. Inštruktorju sem rekel za svoj evidenčni karton, ta pa mi je najprej grozil, da bo osebno poskrbel, da izpita nikoli ne bom naredil, nato pa mi je izročil karton. S tem kartonom sem šel v Celje in se prijavil k avto šoli izletnik Celje. Novi inštruktor je bil pravo nasprotje prejšnjega. Vse mi je lepo razložil. Vozil sem še 10 ur, potem pa sem šel na izpit. Inštruktor me je moralno podpiral in me opogumljal. Izpitna vožnja je potekala gladko in po cca 30 minutah sem imel izpit v žepu. Izpit sem naredil. Pot, po kateri pa sem prišel do njega, pa mi bo za vedno ostala v spominu, prav tako pa tudi denar, ki sem ga po nepotrebnem zavrgel. Mislim, da nisem edini, ki je spoznal, da v interesu avto šole ni to, da bi čimveč ljudi uspešno spravili do vozniškega izpita, ampak je v njihovem interesu, da od kandidatov iztržijo čimveč denarja. ENES TABAKOVIČ Šercerjeva 5 Velenje Kdo financira obnovo občinske hiše Čeprav so bila v zadnjem času nekatera sredstva javneg obveščanja polna balkanskih podvi-gob DEMOS-ovega predsednika velenjske vlade, je bil po obravnavi Poročila o realizaciji proračuna na zadnjem zasedanju občinske skupščine nemalokdo presenečen nad identičnim odnosom vlade do porabe proračunskih sredstev. O tem smo se lahko poslanci prepričali po razpravi podpredsednika Izvršnega sveta, v kateri je razsipnost vlade pri zadovo-ljevnaju lastnih potreb na račun ostalih proračunskih postavk opravičeval z dodatno rabo izvenproračunskih sredstev pri financiranju le-teh in tako poleg domnevnih kršitev Odloka o proračunu in Zakona o financiranju javne porabe, nakazal še eno nezakonitost. Dokaj nerodno je namreč odkril, daje občinska vlada za krpanje proračuna nelegalno uporabila sredstva individualne komunalne rabe Javnega komunalnega podjetja (še vedno) v ustanavljanju v višini kar 10 mio. SLT in s tem potrdil, da ta vlada ni sposobna odgovorno ravnati niti s proračunskimi sredstvi, še manj pa gospodarno z gospodarsko infrastrukturo. Med tem ko bi bilo v gospodarsko najbolj kriznem obdobju pričakovati od oblasti, da bo spodbujala razvoj, ali vsaj ohranjala obstoječo gospodarsko infrastrukturo, kot enega temeljnih pogojev novemu, prepotrebne-mu gospodarskemu zagonu, je velenjska vlada temu delu gospodarstva oz. občanom, uporabnikom individualne komunalne rabe, v sodelovanju z nameščenim, brezglavim vodstvom Javnega podjetja, dobesedno kradla sredstva za zadovoljevanje lastnih bolestnih ambicij. Odgovor na naslovno vprašanje se tako ponuja kar sam. Seveda se ob takšnem stanju poraja še vrsta drugih vprašanj, kot npr.: kako je to sploh mogoče, kako dolgo lahko komunalni oskrbovalni sistemi sploh še prenašajo podobne diverzije, kdaj se bodo končno zganili uporabniki — lastniki sistemov in dvojni davkoplačevalci hkrati, kdaj se bo končno zganila industrija, nekdanji ustanovitelji ipd. Časa za iskanje odgovorov najbrž ni napretek. Na nekatera pa bo moral že na naslednji seji zagotovo zelo odgovorno odgovoriti občinski parlament. Miran Gmajner Vlada gospoda Bartolca pogorela v skupščini V torek, 3. decembra se je v velenjski skupščini končno zgodilo to, kar se je preprosto moralo zgoditi. Izvšrni svet se je s poročilom o uporabi pororačunskih sredstev do konca septembra zaletel v neprebojen zid, ki so ga sezidali velenjski delegati. Poročilo namreč ni bilo sprejeto niti v enem zboru! To je seveda zelo razumljivo, saj je vlada med letom kar sama, ne da bi skupščino kaj vprašala, denar delila povsem drugače, kot so ji to delegati s sprejetim proračunom maja letos ukazali. Naj naštejem le nekaj primerov: — otroškemu varstvu je vlada dodelila le 69 % dovoljenih sredstev, socialnemu skrbstvu 80 %, kulturi 66 %, telesni kulturi 66 %, raziskovanju 66 % in šolstvu 72 % (sedaj bodo učitelji vsaj približno vedeli, kdo je soodgovoren za njihov položaj in štrajk); — krajevne skupnosti so jo odnesle s 50%, politične stranke s 66 %, ekologija z 88 %, prostorsko planirnaje s 43 %, solidarnostna stanovanja s 66 %, lokalne ceste komaj 68 %, rekonstrukcije lokalnih cest le 73 %, obnove in rekonstrukcije cest 30 %, komunalna dejavnost v krajevnih skupnostih celih 60% itd.: — zato pa si je vlada obilno privoščila pri naslednjih projektih: plače delavcev in funkcionarjev v občinski upravi 107%, materialni stroški uprave 106%, sklad skupne porabe za zaposlene v občinski upravi celih 229 %, potni stroški 120%, vladna reprezentanca zadovoljivih 199%, oglasi neverjetnih 1.167 %, obnova občinske zgradbe nepojmljivih 374 %, vladne proslave 199%, lepotna podoba občine 129 %, sodnik pa prekrške 142 %, komunalna oprema Starega Velenja 126%, mrliška služba 132%. Vsaj zadnja postavka je več kot razumljiva. Pri takšni politiki se človeku še živeti ne ljubi. Da je velenjska vlada to lahko počela, je morala kršiti 5 členov Odloka o proračunu občine Velenje za leto 1991 in 5 členov Zakona o financiranju javne porabe, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije. Bistvo vseh kršitev je v dejstvu, da bi to škandalozno početje morala potrditi Skupščina občine Velenje. Delegatom pa se seveda o tej raboti velenjskega izvršnega sveta še sanjalo ni. Vse do zadnje seje zborov. To pisanje objavljam zato, da bodo davkoplačevalci vedeli, kdo je odgovoren za takšno ravnanje. Za ravnanje, ko občinska uprava sebi odmeri v celoti 110% dovoljenih sredstev, šolstvu pa npr. 72 %. Tisti delegati, ki smo glasovali proti potrditvi takšnega početja (in takšni smo bili v večini) za to nismo odgovorni. Dejstvo, da poročilo o ravnanju z denarjem davkoplačevalcev ni bilo sprejeto, bi normalen izvršni svet vzel na znanje tako, da bi takoj odstopil in se s tem izognil hujši nevarnosti. Nevarnosti namreč, da ga skupščina razreši. Ali se bo to tudi zgodilo, pa je odvisno od delegatov velenjske škupščine in posredno davkoplačevalcev (beri volilc.ev). ki so delegatom zaupali smotrno, namensko in zakonito uporabo sredstev, ki si jih sicer trgajo od ust, občinski izvršni svet pa z njimi ravna kot svinja z mehom. Vane Gošnik Črna gradnja v Velenju pa kar raste Velecenjena gospa Milena Pajek, velenjska gradbena inšpektorica je zelo zabavna oseba. S svojimi duhovitimi opazkami o novi črni gradnji v Velenju, sedaj v resnici že beli teniški hali, se na vse kriplje in vse globlje potaplja v brezno lastne nekompetentno-sti, obenem pa vesoljni slovenski javnosti na krožniku prinaša nove dokaze o celi vrsti nečednosti, ki jih počne velenjska vlada in zdaj po njenih besedah celo že ona sama. Njena advokatura novodobnim (ali res?) oblastnikom bo na smetišču zgodovine gotovo zasedla komaj opazno mesto. Nenavadna vztrajnost gospe, ki sem jo, kot sem že napisal, v tej nečedni raboti omenil le mimogrede. Ampak vztrajnost ji je očitno prirojena. Takrat, ko je bilo v Velenju vrabcem že dolgčas od čivkanja o črni gradnji ob jezeru, je tudi vztrajno molčala. In kaj nam je velecenjena inšpektorica razkrila tokrat? Prvič, priznava, da je bralce naplahtala z datumi, saj naj bi po nejni novi verziji gradnjo poizkušali legalizirati dva dni po začasni ustavitvi in ne 4, kot je to sprva avtoritativno trdila. Nenavadna natančnost za inšpektorico, to je pač treba priznati. In res velika hitrost za navadne smrtnike, ki na takšen papir čakajo mesece in mesece. Drugič, osrečila nas z ugotovitvijo, da v velenjski občini za izdajanje lokacijskih dovoljenj ni pristojna uprava za urejanje prostora, ampak sekretariat za javne gospodarske dejavnosti. To pa je že zgodba za bogove: uprava za urejanje prostora ni pristojna za prostor! Predvidevam, da je pristojna za javne gospodarske dejavnosti, da bo to do konca narobe svet. Tretjič, ko se je že tako lepo lotila problema izdaje (nezikoni-tega!) lokacijskega dovoljenja, se je inšpektorica upehala prav pred dejstvom, o katerem še kar vztrajno molči. To pa je zanimivost, da zakonske podlage za njegovo izdajo, to je ureditvenega načrta, ni! V prejšnjem prispevku sem napisal da me naj vrag, če ne bo izvršni svet s predsednikom Bartolcem na čelu v kratkem pred delegate prilezel s predlogom tega dokumenta in poskušal ponovno legalizirati čr-^ no gradnjo. In res, nisem se motil! Izvršni svet je sprejel mojo idejo in pred delegate res prilezel s tem manjkajočim čudom. Delegati naj bi ga obravnavali 3. decembra. Res nas ima za osle, ta velenjska vlada. Ob vsem tem inšpektorica, sedaj že dokazana specialistka za črne gradnje najavlja, da je zanjo javna polemika končana. Meni je zelo žal tega. Če bi namreč nadaljevala svojo zgodbo o velenjski jari gospodi, bi publiki gotovo odkrila še kakšno podrobnost. Morda bi celo ponovno odprli »dosje Leženj«, to je črno odlagališče posebnih odpadkov v Velenju? Morda bi se ponovno zaleteli ob ime Milena Pajek? Morda pa smo to celo dolžni storiti, kajne?! Upam, da jo bo napovedana samodisciplina pustila na cedilu in se bo ponovno oglasila. Nestrpno čakam! Vane Gošnik Kaj pa je tega treba bilo (odmev) Omenjeni članek ilustrira erotična fotografija, ki spominja na vse kaj drugega kot materinstvo in se docela ujema z izjavami izbranih žensk in s pisanjem avtorice članka. Pred leti, ko še nismo mogli govoriti o lačnih ustih, si je mnogo zakoncev raje privoščilo nov avto, zabave ali novo stanovanjsko opremo, kot da bi svojemu edincu darovalo bratca ali sestrico. Zdaj lahko z veseljem opaža- mo, da se mlade mamice in očetje kljub oblačnim obzorjem nesebično odločajo za vsaj dva ali več otrok. Vse bolj spoznavamo, da s splavom vzamemo življenje nebogljenemu bitju, kar v dušah nesrečnih mater pušča globoke duševne rane. Splave bi naj izjemoma dovoljevale posebne komisije, kar naj ureja zakon in ne ustava. Če bi povprašali o tem modro kmečko mater, bi verjetno dejala: Veselite se srečnega dogodka, saj vsak otrok prinese s seboj na svet svoj kos kruha! V. S. Skakalnice v Velenju — — sta resnico prekrila laž in korupcija? Mnogi občani Šaleške doline in tudi izven nje se še dobro spominjajo koliko kritik je bilo izrečenih zaradi načina gradnje skakalnice. Vedno mi postane tesnobno pri srcu, ko se nehote ozrem na mogočno konstrukcijo skakalnice, ki se veličastno dviga nad mestom Velenje. Zakaj? Moje poslovanje v skladišču DO RLV je zahtevalo tudi pripravo materiala za nemoteno izgradnjo železne konstrukcije omenjene skakalnice. Izgradnjo skakalnice je v celoti financiral velenjski rudnik, odnosno njegovi tozdi. To pa ni slučaj, saj so v teh tozdih bili zaposleni odgovorni ljudje, ki so imeli vpliv pri izgradnji skakalnice. Pogosto so name pritiskali prav na žaljiv način, da sem pravočasno pripravil material in ga tudi dostavil na gradbišče skakalnice. Po dokumentaciji je ves material bil odpeljan na razna delovišča REK-a kjer naj bi ga tudi vgradili, dejansko pa je bil porabljen za izgradnjo skakalnice. Za nepravilnost poslovanja sem izvedel od organov odkrivanja. Le-ti so razpolagali z vso dosegljivo dokumentacijo za skakalnico, iz katere je bilo razvidno, koliko je bi\o porabljenega materiala. Nikjer ni bilo moč zaslediti izstavljenih računov, ki bi se nanašali na vrednost vgrajenega materiala. Meni so očitali, da sem se v angažiranju za pripravo materiala za skakalnico osebno okoriščal, pa čeprav takšne trditve niso bile utemeljene z nobenimi dokazi. Ko so odgovorni vodje sprevideli, da obstaja utemeljen sum zaradi načina njihovega poslovanja, so v paničnem strahu uporabili metodo kameleonskega sprenevedanja. Zaradi tega so do nadaljnjega ostali materialno in moralno čisti s tem, da so v prispodobi žrtvovali ja-gnje. Strokovnjaki na Zavodu za izvedensko mnenje v Zagrebu nikakor ne uspejo izdelati ustrezne ekspertize po obširni dokumentaciji, pa čeprav je določen rok že zdavnaj potekel. Pred kratkim sem bil na tem zavodu, kjer sem informativno izvedel rezultate, ki so jih izdelali po zahtevani odredbi sodišča v Celju. Po skoraj dveletnem proučevanju dokumentacije so ugotovili, da moje poslovanje ni bilo povezano z osebnim okoriščanjem na račun SOZD-a REK. Da je bilo moje poslovanje neoporečno dokazuje dejstvo, da ni bilo nikoli nobenih pripomb ne s strani samoupravne delavske kontrole, kakor ne s strani inventurne komisije, kar je ugotovila tudi strokovna oseba izvedenskega zavoda v Zagrebu. Kljub temu, da v DO RLV niso razpolagali z zadostnimi dokazi za izrek suspenza, so se odločili za takšen ukrep iz bojazni, da bi nekaterim moja nadaljnja prisotnost v kolektivu pomenila prepreko za njihovo kariero in položaj! Da v celoti ni tako, kakor so si nekateri predstavljali, dokazuje dejstvo, daje spis o poslovanju REK-a na celjskem sodišču eden od najbolj obsežnih in zapletenih v vsej zgodovini območnega sodstva. Prav gotovo bi bil spis še debelejši, če bi se sled preiskave ne prekinila r,a višji instanci. Vsekakor bo zelo zanimiva obtožnica, v kolikor bo do nje sploh prišle, ali so česa obtoženi tudi vodje tozdov v bivšem soz-du REK, kakor tudi vodja nabavne Službe v DO RLV. Adi Pirtovšek ČETRTEK 12. december PETEK I SOBOTA ■ NEDELJA 13. december I 14. december ■ 15. december PONEDELJEK 16. december TOREK 17. december TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA I BTV SLOVENIJA I HTV SLOVENIJA 1 ITV SLOVENIJA I |TV SLOVENIJA 1 10.45 Zakaj lahko nekatere žuželke hodijo po vodi? Zakaj imajo kakteje bodice? 10.50 Mozaik, ponovitev. 10.55 Slovenci v zamejstvu. 11.20 S. Trenter: Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka (5/6). 13.30 Dnevnik 1. 15.10 Mozaik, ponovitev. Slovenci v zamejstvu. 15.40 Sova, ponovitev. V območju somraka, 10. epizoda ameriške nanizanke. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, ponovitev. Antropijsko načelo, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 17.35 Četrtek ob 17.30. 18.40 Spored za otroke in mlade. Telovadka, francoska nadaljevanka (6/10). 19.00 Risanka. 19.15 Tv okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 R. Harwood: Evita Peron, 4. zadnji del ameriške nadaljevanke. 21.00 Tednik. 22.00 Dnevnik 3. 22.45 Sova: Taksi, ameriška nanizanka, 8/12; V območju somraka, 11. epizoda ameriške nanizanke. TV SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem, 18. oddaja. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Žarišče. 20.30 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija, 1/5. 20.55 Mali koncert nagrajencev Mozartovega tekmovanja v Ljubljani, Tanja Plut, klavir. 21.10 Večerni gost: Luko Paljetak. 22.05 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike; Primož Kozak: Kongres, predstava SNG drama Ljubljana. 0.15 Yutel. HTV 1 9 15 Poročila 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.30 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Spek-ter-zunanjepolitični magazin. 21.05 Kviskoteka. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Poročila. TV AVSTRIJA I 9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts, kriminalna serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 TV v šoli: Kemija barvil. 10.15 TV v šoli: Varnost v prometu. 10.30 Zadnja izmena, aameriški film, 1984 (Peter Strauss, Pa-rmela Reed). 12.00 Plodovi zemlje. 112.15 Klub senjorjev. 13.00 Čas v sliki. 113.10 Me ženske. 13.35 Najhitrejša miška v Mehiki, risanka. 14.00 Dediščina Guldenburgovih, serija. 14.45 Afriška goščava: Opičji teater. 14.55 Popaj, risanka. 15.00 Otroški spored. 15.05 Čudovito potovanje v notranjosti človeškega telesa, risanka. 15.30 Am, dam, des: Pisano pecivo. 15.55 Otroški film. 16.05 Noni in Moni. 16.30 Uspešnice. 16.55 Zveneči adventni koledar. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi. 18 30 Zdravnik Traper John, serija. 19.15 Otroci pripovedujejo. 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 20.00 Šport. 20.15 Dobrodošli v klubu (Harald Juhnke). 21.20 Pogledi od strani 21.30 V oblasti drugih, angleški TV film. 23.00 Nenavadna ljubezen Marthe Ivers, ameriški čb kriminalni film 1946 (Kirk Douglas, Barbara Stanwyck). 0.50 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama do 13.00 114.50 Leksikon umetnikov. 14.55 Tedaj. 15.00 Tenis (München), nato nogomet. 17,15 Tiflis. prestolnica Gruzije. 18.00 Katts, kriminalna serija. 18.25 Nocoj. 18.30 Povej resnico, zabavna igra. 18.55 Studio lota. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Reportaže iz Avstrije. 21.00 Trailer, oddaja za prijatelje filmov. 21.30 Kulturne novice z vsega sveta. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Tenis (München). SATELITSKA TV SAT 1 13.35 Bingo. 14.00 Thundercats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki, serija. 16.45 Harmonija konj, kratki film. 17.00 Bingo. 17.30 Tenis. Grand Slam Cup 1991, prenos. 20.00 Poročila. 20.05 Kolo sreče 20.50 Vreme. 21.00 Profesionalci, serija. 22.00 Poročila. 22.10 Barbar Conan, akcijski, 1981 (Arnold Schwarzenegger, Max von Sydow). 0.20 Komisar X: Tri zlate kače, kriminalka, 1968 (Tony Kendall, Brad Harris). Ob 20.40 možen prenos tenisa. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Sov. 11.25 Divja Rosa. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.50 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Filmski Ikviz. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 21, Jump Street, akcijska serija. 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Grad tob Vrbskem jezeru, 10. del (Roy Black). 22.15 Lov na zajce II. izraelska tkomedija. 1983 (Zachi Noy) 23.50 Poročila. 0.00 Svetleči asfalt, kriminalka, 1987 (Christopher Reeve. Morgan Freeman). 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Klub Klobuk. 10.10 R. Harwood: Evita Peron, nemška nadaljevanka (3/4). 10.50 Euroritem, 18. oddaja. 13.30 Dnevnik 1. 15.05 Video strani. 15.15 Sova, ponovitev; Taksi, ameriška nanizanka, 8/12; V območju somraka, 11. epizoda ameriške nanizanke. 16.40 Video strani. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, ponovitev. Tednik. 18.05 Video strani. 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Forum. 20.20 Dokumentarna oddaja. 21.15 S. Moore: Trgovina z mamili, angleška nadaljevanka (2/6). 22.15 Dnevnik 3. 22.45 Video strani. 22.50 Sova: Pri Huxtablovih, 20. epizoda ameriške nanizanke; Hennessy, angleški film; Atter hourse show, 1. epizoda ameriškega varietejskega programa. TV SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem, ponovitev 18. oddaje. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Domači ansambli: Ansambel nagelj. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos 1. dela. 20.50 Oči kritike. 21.30 Mozart na turneji: München, vmesna postaja, 12/13. 23.00 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.35 Poročila. 16.40 TV koledar, izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Dokumentarna oddaja. 18.45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Igrani film. 21.35 Talk-show. 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Kulturna oddaja. 0.15 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts, kriminalna serija. 9.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli: Tehnologija plastike. 10.15 Izbira poklica: Predelovalec plastike. 10.30 Dekle iz Bohmerwalda, nemški film, 1964 (Gerlinde Locker, Walter Richter). 12.00 Risanke. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Ime mi je zajec, risanka. 14.00 Dediščina Guldenburgovih, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.05 Rakuni, risanka. 15.30 Am. dam, des: Adventni običaji. 15.55 Strelovod. 16.05 Noni in Mani (zadnji del). 16.30 Mini kviz. 16.55 Zveneči adventni koledar 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 15.15 Otroci pripovedujejo. 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zadeva za dva, kriminalka. 21.15 Ugledni kuharji. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Mnogo dima zaradi bankovcev, ameriška filmska komedija, 1989 (Tyne Daly, Richard Crenna). 23.05 Večerni šport: Tenis (München). 23.35 Poročena z mrtvecem, francoski film, 1983 (Natalie Ba-ye. Francis Huster). 1.20 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 13.50 Leksikon umetnikov. 13.55 Tedaj. 14.00 Tenis (München). 15.35 Morski psi in majhne ribe. nemški čb film, 1957 (Hansjorg Felmy, Sabine Bethmann). 17.30 Živalski magazin. 18.00 Simpsonovi, serijska risanka. 18.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Čudežni svet na koralni čeri, dokumentarni film v dveh delih. 1. del 21.00 Znanje. 21.15 Šiling. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 23.30 Mož proti možu, risanka. 22.40 Finale, izraelski film, 1991. 0.30 W.A.L.. poljska risanka. 0.40 Židje in Arabci, dokumentarec. 1.30 Leteči cirkus, angleška satirična serija. 2.00 Poročila (tele-tekst). SATELITSKA TV SAT 1 RTL PLUS 8.35 Pravljice iz mavrice: O bobenč-ku in palačinkah. 8.50 Alf, 55. epizoda ameriške nanizanke. 9.15 Zgodbe iz školjke. 10.15 Večerni gost: Luko Paljetak. 11.05 Oči kritike. 11.45 9. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije, Škofja Loka 1991, 2. oddaja. 12.15 Mozart na turneji: München, vmesna postaja, 12/13. 13.15 Forum. 13.30 Dnevnik 1. 13.40 Video strani. 15.50 Druga godba: Ferus Mustafov, ponovitev 1. dela. 16.20 Sova, ponovitev: Pri Huxtablovih, 20. epizoda ameriške nanizanke. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Poročila. 17.05 Čarovnica, ki to ni bila, kanadski film. 18.35 Video strani. 18.40 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija, 1/5. 19.10 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2.19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Križkraž. 21.50 Sova: Murphy Brown, 2. epizoda ameriške nanizanke. 22.15 Dnevnik 3. 22.45 Video strani. 22.50 Sova: Origins of the mafia, italijansko ameriška nanizanka, 1/5; Junaki, švedski film. 1.30 Video strani. TV SLOVENIJA 2 15.30 Tele ski '90: pripravimo se na smučanje, ponovitev 9/13. 16.00 Vi-deonoč, ponovitev. 19.00 Garfield in prijatelji. 19.30 Dnevnik Beograd. 20 15 Filmske uspešnice: Zgodba o Ann Jillian, ameriški film. 21.55 APZ Boris Kidrič Celje, slavnostni koncert ob 10-letnici. 23.10 Yutel. 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Profesionalci, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral. 16.45 Harmonija konj, kratki film. 17.00 Bingo. 17.30 Tenis, Grand Slam Cup, prenos. 20.00 Poročila. 20.05 Kolo sreče. 20.50 Vreme. 21.00 Sindbadova nevarna pustolovščina, pustolovski, 1973 (John Phillips Law, Tom Baker). 22.55 Poročila. 23.10 Myriam, erotični, 1982 (Bea Fiedler, Mario Pollak). Ob 20.50 možen prenos tenisa. SAT 1 8.30 High Chaparral. 9.30 Gospodarski forum. 10.00 Sindbadova nevarna pustolovščina, ponovitev filma. 12.00 Kolo sreče. 12.40 Fantazijski otok. 13.30 Večni valček, avstrijski, 1939 (Paul Horbiger). 15.10 Bingo. 15.40 Dobitek na Sat 1. 15.45 Compaq Grand Slam Cup 1991, prenos iz Münchna. 18.45 Kolo sreče. 19.30 Tenis, prenos. 22.45 Poročila. 23.00 Dresirana ženska, erotični, 1972 (Anke Syring). 0.15 Myriam, erotični, ponovitev. 1.50 Dresirana ženska, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Sov. 11.25 Divja Rosa. 12.10 Nevidni, serija. 13.05 Oče preveč. 13.30 Santa barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Filmski kviz. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.15 Trop črnih ovc. serija. 20.15 Airwolf. 21.10 Twin Peaks. 22.10 Nogomet. 23.05 Tutti Frutti. 23.55 Poročila. 0.10 Alfie, komedija (Michael Caine, Joan Collins). 1.55 Valley Girl, komedija, 1982. 8.15 Otroška matineja. 8.15 Živ žav. 9.10 Telovadka, francoska nadaljevanka (6/10). 9.35 Glasba skozi čas, koprodukcija (6/16). 10.35 Garfield in prijatelji, ponovitev. 11.05 Videomeh, 60 oddaja. 11.35 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Dnevnik 1. 13.40 Tvariete, ponovitev. 14.40 K. Eidam: Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka (4/8). 15.30 Sova, ponovitev; Murphy Brown, 2. epizoda ameriške nanizanke; Origins of the mafia, italijansko ameriška nanizanka, 1/5. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Poročila. 17.05 Love Mary, ameriški film. 18.40 Risanka. 19.00 TV mernik. 19.15 TV okno. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2.19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Dušan Jovanovič: Žrtve mode bum, bum, adaptacija gledališke predstave SNG Ljubljana. 21.05 Zdravo. 22.25 Dnevnik 3 23.00 Sova: Razrednik, ameriška nanizanka, 4/22; Origins of the mafia, italijansko ameriška nanizanka, TV SLOVENIJA 2 14.00 Protgram HTV. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Svet narave: Tek za življenje (zgodba o afriških divjih psih), angleška poljudnoznanstvena serija (2/6). 20.50 Drugačne zvezde: Potopisna reportaža (5/6). 21.20 Izbor filmov Jacquesa Tati ja: Počitnice gospoda Hultona, francoski film (čb). 22.45 Yutel. HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 TV koledar. 8.30 Vesela sobota. 10.00 Izbor iz šolskega programa. 11.30 Znanstvena serija. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.45 Mladinski film. 15.15 Mikser »M«. 16.00 Dokumentarni film. 16.15 Sedmi čut. 16.55 Poročila. 17.30 TV teden. 17.45 TV razstava. 18.00 Serijski film. 19.55 Risana serija. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Interview tedna. 20.15 Igrani film. 21.50 Dokumentarni program. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Športna sobota. 23.00 Zabavnoglasbena oddaja. 23.45 Poročila. TV AVSTRIJA I 9.00 Čas v sliki. 9.05 Simpsonovi, risanka. 9.30 Dearest Sister. 9.45 Angleščina za začetnike. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Mnogo prahu za malo bankovcev, ameriška filmska komedija, 1989 (Tyne Daly, Richard Crenna). 12.30 Hello Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Srčna radost in žalost, nemški čb film, 1940 (Magda Schneider, Paul Klinger, Paul Hörbiger). 15.00 Otroški spored. 15.10 Izbira poklica. 15.30 Modre misli kralja Salomona. 15.30 Izganjevalec duhov, serijska risanka. 16.00 Spored po željah otrok. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Igra znanja za velike in male. 17.30 Knjižna polica. 17.55 Adventni koledar. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Šport. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Nocoj. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.00 šport. 20.15 Stavimo, zabavna oddaja (Thomas Gottschalk). 22.00 Vroče strani. 22.10 Zlata dekleta, zabavna serija. 22.35 Ceste brez milosti, ameriški film, 1988 (Sam Jones, Catherine Bach). 0.05 Čas v sliki. 0.10 Zlati strup, ameriški čb film, 1947 (Kirk Douglas, Robert Mitchum, Rhonda Fleming). TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama.'9.30 Tenis (München) 14.05 Leksikon umetnikov. 14.10 Tedaj. 14.15 Sprehod po adventu. 15.15 Matere. 16.00 Ljudska glasba. 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče? Živali iščejo dom. 18.00 Katts. kriminalka. 18.25 Nocoj. 18.30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Kaltenbachovi papirji, 2. in zadnji del kriminalke. 21.50 Cas v sliki. 21.55 Čas na ražnju. 22.00 Računalnik odgovarja. 2.30 Ljudski rock. SATELITSKA TV HTV 1 9.45 Poročila. 9.05 TV koledar. 10.00 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.10 TV sreča. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.35 Dnevnik. 22.45 Športni pregled 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila. TV AVSTRIJA I 9.00 Čas v sliki. 9.05 Mihael Strogov, 3. del nemškega filma. 10.30 Tedaj. 10.35 Panoptikum. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik in vreme prihodnjega tedna. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Katts, kriminalna serija. 13.35 Walt Disney: Čarovnica in čarovnik, ameriška risanka, 1963. 14.55 Akvarij Monterey Bay. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Otroški spored. 15.35 Akcija Octopus, kviz. 15.55 Pregled sporeda. 16.10 Ena, dve ali tri uganke. 16.55 Adventni koledar. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Parada uspešnic. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.20 Nocoj. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Slike s potovanja: Island. 21.00 Morilska odločitev, film na dveh kanalih hkrati. 22.35 Vizije. 22.40 Händel: Giulio Cesare in Egitto, opera v dveh delih, posnetek izvedbe v bruseljski kraljevski operi (v italijanščini). 1.30 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Kulturni tednik. 9.30 Zimsko potovanje po Štajerski. 10.00 Tenis (München). 12.15 Advent Gale (Dunaj). 13.00 Tenis (München). 14.00 Tuja domovina, oddaja v več jezikih. 14.30 Veselo na lov. 15.15 Slavje v lovskem dvorcu. 16.00 Skrivnost stepe, ameriški film, 1953—56 (Walt Disney). 17.15 Klub seniorjev. 18.00 Katts, kriminalka. 18.30 Podoba Avstrije. 18.55 Kristjan v času. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Zakladnica Avstrije: Dunajski okrajni muzeji. 20.15 Ljubo življenje, dve vedri zgodbi. 21.00 Morilska odločitev, film na dveh kanalih. 22.40 Čas v sliki. 22.45 Skrivnost Twin Peaks, kriminalna serija. 23.35 Tenis (München). 2.30 Poročila (tele-tekst). SATELITSKA TV SAT 1 8.45 Drops! 9.10 Božič v Nemčiji, 3. del. 9.35 Mirni čas, 1. del. 10.00 Avto magazin. 10.30 Zvezde risank proti mamilom. 11.05 Tenis, povzetek. 12.25 Bingo. 12.50 Fantazijski otok. 13.40 Portret Evelyn Kunneke. 14.20 Videoteke. 14.45 Tenis, prenos. 18.40 Svečani zaključek tenisa. 19.15 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Vrnitev na Eden, prvi del avstralske serije, 1982 (Rebecca Gilling). 21.55 Vreme. 22.00 Pogovor v stolpu. 23.15 Poročila. 23.25 Gorila, serija. RTL PLUS 6.00 Risani, Transformers, Yogi, Sco-oby Doo. 9.20 Klack. 10.05 Jetsonsi, Turbo Teen. 11.00 Zmaji, Rude Dog. 12.35 He man. 13.05 Želve. 13.35 Super Mario Brothers. 14.00 Ragazzi. 14.30 Katts in pes, serija. 15.00 BJ in medved. 15.55 Daktari. 16.55 Cena je vroča. 17 40 Super nagrada. 17.45 Bunte. 18.15 Čudovita leta. 18.45 Poročila. 19.20 Houston Knight. 20.15 Sem s fanti, komedija, 1984 (Sophie Carle). 22.10 Vse ali nič? 23.10 Šolarke iz Zooja, softeksi, 1979. 0.45 Zvod-nica, kriminalka, 1977 (Joan Collins). 2.15 Magazin za moške. 9.00 Postojnska jama. 9.15 Pedenj-žep. 9.45 Utrip. 10.00 Zrcalo tedna. 10.15 Tv mernik. 13.30 Dnevnik 1. 15.00 Obzorja duha, ponovitev. 15.20 Sova, ponovitev; Razrednik, ameriška nanizanka, 4/22; Origins of the mafia, italijansko ameriška nanizanka, 2/5. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, ponovitev. Zdravo. 18.30 Spored za otroke in mlade. 18.30 Radovedni Taček: Žaba. 18.50 V. Bitenc: Zlati čeveljčki. 19.10 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Milan Jesih: En sam dotik, posnetek gledališke predstave. 21.45 Osmi dan. 22.30 Dnevnik 3. 23.05 Sova: V območju somraka, 12. epizoda ameriške nanizanke; Origins of the mafia, italijansko angleška nanizanka, 3/5. TV SLOVENIJA 2 17.00 Tele ski'90: pripravimo se na smučanje, ponov. 10/13. 17.30 Regionalni program TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Tribute to . .. 20.30 Antropijsko načelo, angleška poljudnoznanstvena oddaja, 2/2. 21.00 Sedma steza. 21.30 Omizje. 23.00 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar šolski program 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik 2. 21.45 Dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila. TV AVSTRIJA I 9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts, kriminalna serija. 9.30 Podoba Avstrije (Tirolska). 9.55 Dobro poglej. 10.00 TV v šoli: Knjižna polica. 10.30 Čarovnica in čarovnik, ameriški risani film (Walt Disney). 11.45 Risanke. 12.00 Vesolje in usoda, razprava o astrologiji in astronomiji. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Tednik. 13.40 Živalski magazin. 14.10 Dediščina Guldenburgovih, serija. 15.00 Otroški spored. 15.05 Garfield in prijatelji, risanka. 15.30 Am, dam, des: Bliža se božič 15.55 Nasveti. 16.05 Ameriška družina pri plamenu Masajcev v Keniji. 16.30 Ding dong. 16.55 Adventski koledar. 17 00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18 00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Otroci pripovedujejo. 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20 00 Šport. 20.15 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Kompas, evropski magazin. 22.00 Pogledi od strani. 22.10 Peter Strohm, kriminalka. 23.00 Tako je rekel Bellavista, italijanski film, 1984 (Luciano Crezcenzo). 0.40 Dance House: Pepelka, balet. 0.45 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama do 13.00 14.50 Leksikon umetnikov. 14.55 Tedaj. 15.00 Tednik, finale (München). 16.35 Smithsonianov svet, 11. del. 17.30 Lipova cesta, serija. 18.00 Katts, serijska kriminalka. 18.30 Srčece (Rudi Carrell). 18.25 Nocoj. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Dinastija Strauss, serija o dunajskih skladateljih v šestih delih, 1. del. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Rojstvo Evrope. 7. del: Črno zlato. 23.25 Pogovor: Knjige in časi. 0.25 Hello Austria, oddaja v angleščini. 0.55 Čas v sliki. SATELITSKA TV RTL PLUS 6.00 Turbo Teen. Yogi. Za otroke. 9.30 Risani film. 9.45 Tim. 11.00 Tednik. 12.05 Coach-, serija. 12.35 Major Dad. 13.05 Mirni čas. 13.40 Munsterjevi. 14.05 Biblijski kviz. 14.35 Božič v hribih. 15.05 Pusti, to sovražim, komedija, 1983 (Michael Schanze). 16.45 Petrova glasbena revija. 17.50 Dr. Westp-hal, serija. 19.10 Potovalni kviz: Taj-van. 20.15 Podelitev bambija 1991. 21.45 Spiegel TV. 22.25 Prime Time. 22.40 Grad Pompon Rouge. 23.10 Super noč zvezd bambija. 23.45 Kanal 4 0.15 Chattahoochee, angleški, 1989 (Gary Oldman, Dennis Hopper). 9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 Četrtek ob 17.30. 11.00 Angleščina — Follow me, 32. lekcija. 11.25 Sedma steza. 11.55 Osmi dan. 14.40 Mozaik, ponovitev. Angleščina — Follow me, 32. lekcija. 15.05 Sova, ponovitev; V območju somraka, 12. epizoda ameriške nanizanke; Origins of the mafia, italijansko ameriška nanizanka, 3/5. 16.45 Poslovne strani. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik. Šolska TV. 17.05 Od Newtonove do Einsteinove mehanike: Newtono-va dinamika, 4/8. 17.35 Nekoč je bilo ... življenje: Kosti in okostje. 18.00 Risanka. Vesele melodije. 18.10 Spored za otroke in mlade. 18.10 Pravljice iz mavrice: Čarodejni dimnikar. 18.30 Alf, 56. epizoda ameriške nanizanke. 18.55 Kamila, pravljični portret. 19.10 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 B. Goldsmith: Mala Gloria, ameriška nadaljevanka (2/4). 21.00 Novosti založb: Od obzorja do obzorja. 21.10 New kinds on the block: Vztrajaj, 2. oddaja. 22.00 Dnevnik 3. 22.45 Sova: Da, predsednik, angleška nanizanka, 3/8; Origins of the mafia, italijansko ameriška nanizanka, 4/5; Glasba skozi čas, koprodukcija, 10/16. TV SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem, 19. oddaja. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Koper. 19.00 9. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije, Škofja Loka, 1991, 3. oddaja. 19.30 Dnevnik Sarajevo. 20 00 Žarišče. 20.30 Umetniški večer: Povečava, igrani film. 23.15 Yutel. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Vrnitev na Eden, ponovitev 1. dela. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Videoteke. 14.25 Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.45 Addamsovi, serija. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Traper John (Pernell Roberts). 21.10 Poročila. 21.15 Mariandl, domovinski, 1961 (Cornelia Froebess, Rudolf Prack). 22.50 Poročila. 23.00 Magazin. 23.45 Kanal 4, reportaže. 0.40 Traper John, ponovitev. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski programi. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu. 22.30 Dnevnik 2. 22.55 Kino-klub Evropa. 0.25 Poročila. TV AVSTRIJA 1 10.00 TV v šoli: Batik. 10.15 TV v šoli: Mila in pralni praški. 10.00 Film. 12.15 Diagnoza: Oči — okno v svet. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Očarljiva Jeannie, serija, 14.00 Dediščina Guldenburgovih, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v našem študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Tudi zabava mora biti. 15.30 Am, dam des: Božično drevo. 15.55 Detektiv za okolje. 16.05 Rdeča luna, avstralska otroška serija v štirih delih. 16.30 Glasbena delavnica. 16.55 Adventni koledar. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.35 Luč v temi (Koroška). 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Otroci pripovedujejo. 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport. 20.15 Na vznožju smrti, sovjetski film o nemških alpinistih, ki so se pred 60 leti povzpeli na sovjetski Pamir. 21.00 Pogledi od strani. 21.07 Naredi sam 21.15 Ko bi to sosedje vedeli, zadnji del serije. 22.05 Dva in dva je umor. ameriški film, 1988 (Stefanie Powers, Lloyd Bridges). 23.35 Vihar, ameriški film, 1982 (John Cassavetes, Gena Rowlands). 1.50 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama. 9.55 Sport v ponedeljek. 16.50 Leksikon umetnikov. 16.55 Tedaj. 17.00 Izbira poklica: Livarstvo. 17.15 TV v šoli: Potok. 17.30 Orientacija. 18.00 Katts, kriminalna serija. 18.25 Nocoj. 18.30 Home Video Show. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni tednik. 20.15 Maxi, prosim, pridite, TV film. 21.07 Naredi sam. 21.15 Reportaže iz tujine. .22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Klub 2, nato Poročila (te-letekst). SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Mariandl, ponovitev domovinskega filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija. Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza (Michael Landon). 16.45 Loterija. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija 19.20 Kolo sreče 20.05 Vreme. 20.15 Narodna glasba. 21.10 Poročila. 21.15 Med nebom in zemljo, vojni, 1956 (Robert Taylor, Richard Todd, Dana Wynter). 23.05 Spiegel TV. 23.35 Poročila. RTL PLUS 6 00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi (367). 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Šov. 11.25 Divja Rosa. 12.10 Nevidni. 13.00 Oče preveč (38). 13.30 Santa Barbara (691). 14.20 Springfieldova zgodba (1374). 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. .16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 A-team, serija. 20.15 Večer s Heinom 21.15 Sunset Strip, kriminalka, 1987 (Perry King). 22.55 Kulturni magazin. 23.25 Magazin za moške 23.50 Poročila 0.00 Moje telo za igro pokra, vestem. 1968 (Elsa. Martinelli). 1.25 Hitchcock prikazuje. 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Sov. 11.25 Divja Rosa. 12.10 Nevidni, serija. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips, serija. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Kojak: Nevarni pohlep, kriminalka, 1990 (Telly Savalas). 22.00 Explosiv, politični magazin. 22 55 Zakon v Los Angelesu. 23.50 Poročila. 0.00 Dolgi dan maščevanja, vestem. 1967 (Guiliano Gemma, Francisco Ra-bal). .1.40 A. Hitchcock prikazuje RAZVIJANJE BARVNIH IN ČRNO BELIH FILMOV VIDEO ALBUM oglejte si vaši» negative in diapozitive na televiziji fotografiji: za dormiente V PITIIIMIMTA1I veleblagovnica NAMA, II. nadstropje Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKV 88.9 IN 97.2 Mhz ČETRTEK, 12. DECEMBRA 6.00 Dobro jutro. 6.10 Smeh za zdravje. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Radijski djubox. 10.00 Poročila. 10.30 Kuhamo z vami. 11.00 Na svidenje. PETEK, 13. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Vaše čestitke in pozdravi. 18.00 V imenu Sove. 19.00 do 22.00 Nočni program Radia Velenje. SOBOTA, 14. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.10 Smeh za zdravje. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.30 Poročila. 8.45 Na svidenje. NEDELJA, 15. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič trač in druge čveke. 12.30 Na svidenje. 15.00 Vaše čestitke in pozdravi — vmes ob 15.50. 16.50. 17.50 Servisne informacije in epp bloki. 18.50 Poročila. 19.00 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 16. DECEMBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkovo športno popoldne. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00 Lahko noč. TOREK, 17. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.10 Smeh za zdravje. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 7.30 CD novosti. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuhamo z vami, 11.00 Na svidenje. SREDA, 18. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 18.00 Strokovni nasveti. 19.00 Minute z domačimi ansambli. 20.00 Lahko noč. i m.mq| \ m Kulturni center Ivan Napotnik fPBÄEDtlW SREDA 18. december TV SLOVENIJA 1 9.00 Mozaik, ponovitv. 9.00 Živ-iav. 9.55 B. Goldsmith: Mala Gloria, ameriška nadaljevanka (2/4). 10.40 Euro-rltem. 19. oddaja. 11.00 Video strani. 13.30 Dnevnik 1. 15.20 Sova, ponovitev; Da, predsednik, angleška nanizanka, 3/8; Origins of the mafia, italijansko ameriška nanizanka, 4/5. 16.40 Video strani. 16.45 Poslovne Informacije. 16.50 Poročila. 16.55 Mozaik, ponovitev. 17.05 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 17.30 Domače obrti, 13. in zadnji del nizozemske Izobraževalne oddaje. 17.45 Video strani. 17.50 Spored za otroke in mlade. Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Faling over back-wards, kanadski film. 21.55 Intervju. 22.35 Dnevnik 3. 23.05 Video strani. 23.10 Marlboro Music Show. 23.40 Sova: Alf, 67. opizoda ameriške nanizanke; Origins of the mafia, 5., zadnja epizoda italijansko ameriške nanizanke. TV SLOVENIJA 2 18.10 Euroritem, ponovitev 19. oddaje. 18.30 Mostovi. 19.00 TV Slovenija 2 Studio Maribor: Poglej in zadeni. 19.30 ORF. 20.00 Žarišče. 20.30 Na veke vaš Mozart. 21.55 Svet poroča. 23.00 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 13-30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 Dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 23.25 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts, serijska detektivka. 9.30 Francoščina. 10.00 TV v šoli: Potok. 10.15 TV v šoli: Zgodba o stolu. 10.30 Skrivnost stepe, ameriški dokumentarni film, 1953—54. 11.45 Popaj, risanka. 11.50 Klovn, nemški čb film, 1937. 12.10 Tedaj. 12.15 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Očarljive Jeannie, serija. 14.00 Dediščina Guldenburgo-vih, serija. 14.45 Zgodovina stekla. 15.00 Otroški spored. 15.05 Zgodbe iz račje doline, risanka. 15.30 Lutkovna igrica. 15.55 Helmi, otroški prometni klub. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Rdeča luna, avstralska otroška serija. 16.30 Mini klub. 16.55 Adventni koledar. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.35 Luč v temo. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me žene. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Otroci pripovedujejo. 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Pojoči angeli iz Tirolske, avstrijski film, 1958 (Hans Söhnker, Herta Feiler, Cristine Kaufmann). 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Velik posel, 4. in zadnji del serije. 22.50 V začetku je bil ogenj, francosko kanadski film, 1980. 0.25 Bellamy, kriminalka. 1.10 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama do 13.00. 16.50 Leksikon umetnikov. 16.55 Tedaj. 17.00 Trendi. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Katts, kriminalna serija. 18.30 Živalski kviz. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Argumenti (Walter Schiejok). 21.30 Črno na belem. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Spomini: dr. Günther Nenning. 23.30 Večerni šport, nato Čas v sliki. SATELITSKA TV SAT 1 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 10.10 Med nebom in peklom, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Olies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kung Fu (David Carradine). 16.45 Misisipi, serija. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Vrnitev na Raj (Eden), drugi del serije. 22.00 Poročila. 22.05 Hunter. 23..00 Poročila. 23.20 Dediščina prekletstva, serijska grozljivka. 0 05 Misisipi. 0.55 Hunter. RTL PLUS 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Šov. 11.25 Divja Rosa. 12.10 Nevidni. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Sprinfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.20 Nazaj v preteklost. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Gottschalk, osebni šov. 22.15 Stern TV. 22.50 Ženske po Sinnenovi. 23.20 Benny Hill. 23.50 Poročila. 0.00 Django, dan obračuna, vestem, 1973 (George Eastman, Leo Widmark) 1.30 Hitchcock prikazuje. KOZA LIZIKA ZA NAŠE NAJMLAJŠE V tokratni lutkovni igrici bo naše najmlajše obiskala navihana KOZA LIZIKA, ki je kar naprej nagajala. Nekega dne se je odločila in pobegnila v mesto, tam pa so se ji začele dogajati čudne stvari... Njeno mestno dogodivščino si lahko ogledate v soboto, 14. decembra ob 10.00 in 16.00 v mali dvorani doma kulture. Vstopnica 100 SLT. BOŽIČNI DUNAJ V soboto, 14. decembra bo naša karavana odpotovala na Dunaj skupaj s člani New Swing Quarteta. Poleg ogleda mesta bodo udeleženci prisostvovali njihovemu koncertu v Petrovi cerkvi na Dunaju. RAZPRODANO! BOŽIČNI KONCERT V soboto, 28. decembra ob 19.00 vas vabimo v cerkev sv. Mihaela v Šoštanju na že tradicionalni božični koncert. Tokrat v programu sodeluje LJUBLJANSKI OKTET. Ob 18.15 bo organiziran avtobusni prevoz iz Velenja. Cena vstopnice 200 tolarjev. ŽIVIO! Do konca leta nam preo-staneta še dva glasbena kotička, v katerih vam bom poskušal napisati še tistih nekaj novic, ki se jih bo nabralo do konca strega leta. . .. Yo . . . Naj danes na začetku omenim skupino SLADE, ki je svojo prvo uspešnico izdala že pred 25-leti. Takrat je ta uspešna rock skupina poslala na tržišče zanimiv album hitov z naslovom »Wall of hits«. Prav LABODJE JEZERO V LJUBLJANI Labodje jezero štejejo med najlepše in najpriljubljenejše balete vseh časov. Na vseh celinah to čudovito delo Petra Iljiča Čajkovskega polni gledališke avditorije. Tudi predstave Labodjega jezera v izvedbi ljubljanske opere in baleta so od lanskoletne premiere dalje razprodane. To predstavo si bomo ogledali v nedeljo, 29. decembra, v Cankarjevem domu v Ljubljani. tako so fantje pospremili izdajo novega albuma s svežim hitom imenovanim »Radio wall of sound«, res krasen komad ... YO .. . Ponovno je zaživela tudi mala »Sonia« in sicer kar z dvema »komadoma« hkrati. Prvi je »Only Fo-ols« in drugi v priredbi stare uspešnice skupine Hot Cho-colate, »You to me are eve-rything« ... Yo . . . Tisti, ki že pogrešate Georga Michaela naj povem, da George pripravlja svoj novi album »Listen without prejudice vo. II«, Cena vstopnice 600 SLT -I- prevoz 300 SLT. Prijavite se lahko v Kulturnem centru Ivan Napotnik tel. 853-574. SILVESTROVANJE MALO DRUGAČE Silvestrov večer pa lahko tudi letos drugače preživite. Odpotujte skupaj z nami v praznični Maribor, kjer si bomo v tamkajšnji gledališki hiši ogledali silvestrsko predstavo Emericha Kälmäna KNEGINJA ČARDAŠA. Ta prikupna opereta bo gotovo naredila silvestrski večer lepši. Informacije in prijave na telefon 853-574 ali osebno v domu kulture — pisarna 53/1. še prej pa je skupina z Elton Johnom izdala single ploščo »Let the sun go down on me« ... Yo .. . Tudi skupina Simply Red je kar pridna. Najprej so lansirali hit »So-mething got me started«, potem album »Stars«, sedaj pa že drugi hit z istim naslovom kot album .. .Yo ... Sicer pa, če bi hotel napisati vse nove hite, bi za to porabil kar nekaj prostora. Zato vam pred koncem naj omenim samo še nekaj izvajalcev, ki so v teh zadnjih dneh poslali na tržišče svoje nove plošče. To so poleg zgoraj omenjenih še: U2, Joe Cocker, Tina Turner, Lisa Stanfield, PM Dawn, KLF in ostali, če boste pozorni, boste laho te nove plošče slišali v naši oddaji »Najbolj-še-najonovejše« vsak ponedeljek od 18.30 do 20.00. REDNI KINO Četrtek, 12. 12. ob 17. uri v okviru FILMOV LETA PLEŠE Z VOLKOVI (Dances with wolves) Petek, 13. 12. ob 18. uri GLASBENA SKRINJA -ameriška drama. V gl. vi.: Jessica Lange Sobota, 14. 12. ob 18. in 20. uri ODTRGANI PSIHIATER -amer. komedija. V gl. vi.: George Martin Nedelja, 15. 12. ob 18. in 20. uri MISERY — ameriška srhljiv-ka. V gl. vi.: Kathy Bates, James Caan NOČNI KINO ( V REDNEM KINU Četrtek in petek, 12., 13. 12. ob 20. uri Sobota, 14. 12. ob 22. uri VROČE NOČI - trda erotika. KINO DOM KULTURE Ponedeljek, 16. 12. ob 20. uri GLASBENA SKRINJA — ameriška drama. V gl. vi.: Jessica Lange Režija: Costa Gavras Znana odvetnica mora odbra-niti obtožbo svojega očeta, da je med II. svetovno vojno na Madžarskem delal kot častnik v oddelku za odstranjevanje ljudi. Sam trdi, da je bil le nepomemben pisar. Hči in oče pri obravnavi zmagata toda . . . FILMI LETA - (NE)PREZRTE USPEŠNICE Četrtek, 12. 12. zaradi zasedenosti dvorane Doma kulture bo predstava v Rednem kinu ob 17. uri PLEŠE Z VOLKOVI (Dances with wolves) Petek, 13. 12. ob 18. uri v Domu kulture MISERY — ameriška srhljiv-ka. Petek, 13. 12. ob 20. uri v Domu kulture RAZGLEDNICE IZ PEKLA — (Postcards from the hell) Vstopnina je 80 SLT. Ob nakupu vseh petih vstopnic (za vseh pet filmov) poseben popust! Cena kompleta je samo 300 SLT! Nedelja, 15. 12. ob 11. uri dopoldan IZREDNA PREDSTAVA !!!!!!!! HUDSON HAWK - ameri ška akcijska komedija, 1991. V gl. vi.: Bruce Willis Vstopnina je 100 SLT! KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 15. 12. ob 19. uri NOČNI KINO VROČE NOČI - trda erotika. Ponedeljek, 16. 12. ob 19. uri ODTRGANI PSIHIATER -ameriška komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI Torek, 17. 12. ob 20. uri MISERY — ameriški triler. Radio Velenje — Music shop Velenje Lestvica desetih najpopularnejših CD-jev: 1. RONNY'S POP SHOW - Compilation 2. BAD BOYS BLUE - The house of silence 3. GUNS'N ROSES - Use your illusion li. 4. BLUE SYSTEM - Deja vu 5. SALT'N PEPA - Greatest hits 6. KUSCHEL ROCK 5 - Compilation 7. QUEEN - Live Killers 8. PRINCE — Diamonds and pearls 9. SKID ROW - Slave to the grind 10. EUROPE — Prisoners in paradise CD novosti: 1. MICHAEL JACKSON - Dangerous 2. A-HA - The best of. . . 3. ATMOSPHERIC SYNTHESIZER Glasbo iz CD plošč lahko poslušate vsak torek na radiu Velenje na frekvenci 88.9 ter 97,2 MHz ob 7.30 minut. tel. 883 4SI, 888 480 usfisXm ocjtas, ocjta*. v noi cai KROJAČICO ALI ŠIVILJO ZAPOSLIMO. © 855-244, po poldan. JUGO KORAL 45, letnik 1989/12, prodam. Cena po dogovoru. ©851-616. NOVO SMUČARSKO VLEČNICO TOMOS VS 3,5 100—200 m, ugodno prodam. © 858-464, po 19. uri. STANOVANJE VZAMEM V NAJEM. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Dober plačnik«. IŠČEM BASISTA, BARITONI- STA in kitarista. © 851-306. BELO DOMAČE SORTNO VINO in izabelo, prodam. © 851-150. VDOVEC Z DEŽELE išče upokojenko, ki bi mu gospodinjila. Pisne ponudbe na upravo lista pod šifro »Poštena«. LOKAL 30 m2, v Šoštanju, oddam. Bojan Gabrič, Aškerčeva 3 B, Šoštanj. SAMSKI ŽENSKI ALI PARU BREZ OTROK ODDAM OPREMJENO SOBO s souporabo kuhinje, sanitarij in telefona. Informacije po © 853-432, zvečer. 0 Dežurstva KLASIČNI PARKET do 35 m2, prodam. © 852-646. FIAT 750, letnik 1979, na novo registriran in obnovljen, BTV TOPLAIN 71, nov v garanciji, salonitke, vhodna vrata, več oken, 100 litrov vina šipon in laški rizling, vse prodam. © 857-682. ODDAM SOBO S SOUPORABO KUHINJE IN SANITARIJ. © 857-682. KUPIM RABLJENO OTROŠKO SOBO. Telefon in naslov v upravi lista. PRAŠIČA 190 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Peček, Završe, Grobelno, © 744-285. GARAŽO V CENTRU VELENJA, prodam. © 855-415, popoldan. TRAJNO ŽARNO PEČ, malo rabljeno, prodam. Šoštanj, Cankarjeva 4, pri Diskontu. SPREJMEM KAKRŠNO KOLI DELO NA DOM. Ponudbe pod šifro »Vestna«. PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, oljni gorilec in cisterne 3 komade po 1200 litrov prodam. © 882-768, zvečer. V Zdravstvenem domu Velenje: ČETRTEK, 12. 12. dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Grošelj, nočna dr. Slavič in dr. Pirto-všek. PETEK, 13. 12. dopoldan dr. IMejin, popoldan dr. Slavič, no-i£na dr. Kozorog in dr. Bezlaj SOBOTA IN NEDELJA 14. i in 15. 12. glavni dežurni dr. Kočevar, nočni dežurni dr. Stupar. PONEDELJEK, 16. 12. dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Friškovec, nočna dr. Vrabič in dr. Lazar Zobozdravstvo: NEDELJA, 15. 12. dr. Darinka Šuster od 8. do 12. ure. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU: Od 13. do 20. 12. Milan Mat-ko, dipl. veterinar, Topolšica 15, telefon 892-236 NA VETERINARSKI POSTAJI V MOZIRJU: Od 9. 12. do 15. 12. Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija telefon 841-410, od 16. 12. do 22. 12. Drago Zagožen dipl. veter. Ljubno telefon 841-769. IZDELOVANJE SPOMENIKOV Tel.: 063/857-558 DIMNIKAR-STVO Peter Ptàik lUrfc IS, Vciotie Tetcf*a; O&t/m- 257 Trgovina z mešanim blagom Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ Singer prodam ali zamenjam za owerlok. © 853-321, interna 765. JUGO KORAL 60, letnik 1990/1 in 126 PGL, letnik 1989/91, ugodno prodam. © 855-935. POVIJALNO MIZO Tribuna prodam za 4000 tolarjev. © 852-424. MENJAM GARSONJERO v Šaleku za enosobno stanovanje v bližini stare Name. © 854-410. ZASTAVA 126 P, letnik 1980, neregistrirano, prodam. © 854-410. ALI OKOLICI TRGOVINO. V VELENJU NAJAMEM © 853-340. STAREJŠE GOSPODARSKO POSLOPJE z nekaj zemlje, v Ravnah pri Šoštanju, elektrika in voda v hiši, prodam. ©713-211, interna 250, od 10. do 12. ure. NOVE GUME SAVA 600 x 16 prodam. © 882-188. STAREJŠO ZASTAVO 101, po delih ali v celoti prodam. © 857-376, po 17. uri. FIAT 126 P, letnik 1990, prodam. Cena po dogovoru. © 882-888. OSEBNI AVTO JETT A, letnik 1987 prodam. © 852-056. PAR IŠČE STANOVANJE V VELENJU. ©851-104. CHICCO, zložljiv stolček in stolček od enega meseca dalje, prodam. © 855-699. MALI PRENOSNI TELEVIZOR, likalni stroj, pletilni stroj, divan, dva jogija in električni štedilnik, ugodno prodam. © 856-837. V LETUŠU ODDAM V NAJEM kmetijsko zemljišče. Njiva v velikosti 1000 m2, © 850-782. RTV STAR TRI LETA PRODAM. © 854-632, popoldan. KADET letnik 1977, prodam. © 882-705. MOTOKULTIVATOR nov, Go renje Muta Special, velika kolesa Acme motor, prodam. Oddam v najem prostor 50 m2 na Gorici Velenje. © 856-738 popoldne. R 4 PRODAM za 900 DEM in sedežno garnituro. © 854-744 od 16. do-20. ure. KAVČ IN OTROŠKO POSTELJICO PRODAM. © 852-870. KOPALNICO, mokri del 5/1 v roza barvi prodam. © 855-857. RENAULT 19 GTS, letnik 9/89, prodam. © 850-552 popoldan. POLAGANJE, BRUŠENJE, lakiranje, parketov, plute, montaža vseh vrst pohištva. Telefon 851-110. MEDNARODNO PODJETJE išče zastopnike za pred-stavljenje artikla za vsako gospodinjstvo. Zaslužek na evropskem nivoju. Pogoj je lasten prevoz. Informacije osebno v Kegljišču Mozirje, (Savinjski gaj), v petek 13. 12. 1991 ob 18. uri v posebni sobi. ZA HUJŠANJE POD ZDRAVNIŠKIM NADZOROM se lahko prijavite pri blagajni velenjskega bazena vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. ure dalje. Spoštovani bralci! MALE OGLASE, ČESTITKE, ZAHVALE IN DRUGE OBJAVE sprejemamo vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8. do 10. in 11. do 13. ure. Vsak ponedeljek in sredo pa tudi od 13. do 16.30. LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, odprta od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure. 4!' Dne 30. 11. 1991 sta obnovila 50 let skupnega življenja, IVAN IN ANGELA KRAJNC iz Velenja, Čopova 3 SMRTI Vladimir Zorn, rojen 1897, Velenje, Koroška 64, Neža Žgajner, rojena 1944, Cesta talcev 22, Aleksander Golob, rojen 1952, Vrnjačke Banje 7, Velehje, Berta Hudournik, rojena 1909, Kavče 23 Velenje, Marija Stradovnik, rojena 1912, Cankarjeva 19, Slovenj Gradec, Štefanija Kavnik, rojena 1942, Koroška 20 Šoštanj, Janez Poročnik, rojen 1932, Muta, Cesta 4. julija 11, Franc Stranjšek, rojen 1933, Šempeter v Savinjski dolini 11, Ivan Ker-njak, rojen 1938, Vukanovec 28, Martin Uratnik, rojen 1952, Aškerčeva 6, Velenje, Ciril Špes, rojen 1913, Arclin 41, Vidovič Jožef, Erjavčeva 2, Velenje rojen 1915, Marija Pukl, rojena 1923, Zeče 9, Frančišek Kos, rojen 1937, Kale 21, Marija Krivec, rojena 1907, Rovt pod Menino 19, Borislav Radič, rojen 1940, Stan-tetova 8, Velenje, Marija Opreš-nik, rojena 1927, Brezje pri Dob-jem 3, Frančiška Polajžer, rojena 1921, Bukovžlak 63 ADEG-MARKT SUPERDISCOIUT KRAUT PLIBERK v bližini cerkve Vam želi vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in uspešno NOVO LETO 1992! Če želite zabavno preživeti SILVESTRSKI VEČER, se odločite za silvestrovanje v VINSKI GORI. Zaplesali boste ob zvokih ansambla SIMONA LEGNER-JA! Rezervacije sprejemajo vsak dan od 18. do 20. ure v DOMU V VINSKI GORI ali po telefonu : 854-993. Zabavno bo in poceni. Silvestrovanje za vsak žep! m mmM m ms ¥ nama Wlma Na elektro oddelku: 20% popust ob gotovinskem nakupu bele tehnike GORENJE Na oddelku papirja in igrač: — uvožene novoletne jelke (od 41 do 183 cm) že od 248,70 SLT dalje — uvoženi okraski za jelko (saten, steklo) po ugodnih cenah! V samopostrežni prodajalni boste po ugodnih cenah lahko kupovali živila iz NAMINE PRAZNIČNE KOŠARICE. Ob vsakem nakupu nad 500 tolarjev dobite nagradni kupon za NOVOLETNO NAGRADNO IGRO NAME, žrebanje bo 27. decembra. Vsak dan ste zjutraj vabljeni na jutranji napitek, popoldne pa na degustacijo (Vinag, Fructal, MIP, Vipava, Vino Šmartno ...) V mesecu decembru lahko ob sobotah nakupujete v veleblagovnici do 19. ure, vsako nedeljo od 8. do 11. ure pa v samopostrežni prodajalni! Dragocena pomoč Minulo nedeljo, 8. 12. 91., je ADRA (adventistična dobrodelna organizacija) v soglasju s Krajevnimi skupnostmi Levi breg, Desni breg in Edvard Kardelj ter z osnovnimi šolami Gustava Šiliha, Veljka Vlahoviča in Antona Aškerca, organizirala zbiranje pomoči v oblačilih, obutvi, hrani, denarju in pohištvu za ogrožene prebivalce na Hrvaškem in begunce v Sloveniji. Po sporazumu z Rdečim križem Velenje smo hrano razdelili beguncem na območju občine Velenje a delno smo poslali na območje Hrvaške. V organizaciji ADRE je omenjena pomoč poslana v skupno skladišče ADRE v Zagreb odkoder bodo odpeljali na ogrožena območja. Zahvaljujemo se vsem krajanom Velenja za dragoceno pomoč. Bauer Rafael DISCO S vas obvešča, da bo odslej vsak drugi petek v mesecu večer EVHR-GRF.ENOV, prvič že v petek; 13. decembra. DISCO S vas vabi vsak dan! .. \<\p> TA KUPON VAM A OMOGOČA 10% NOVOLETNI POPUST do konca decembra ZA UNIKATNE IZDELKE na Šaleški 2 c (Standard) REKREACIJSKI CENTER TREBELIŠKO DOM MOTOCROSS vas vabi na SILVESTROVANJE ob kaminu, bogati večerji, ob glasbi citer. . . Cena silvestrovanja je 800 SLT. Rezervacije sprejemamo do 15. decembra od 15. ure dalje na telefonsko številko: 855-200. Pomlad na vrt bo tvoj prišla, čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla. jokala, ker tebe ni. ZAHVALA (S- GreSorčič) Pretreseni, z nemo bolečino v srcu še vedno ne moremo povsem dojeti, da nas je mnogo, mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati, sin, brat in stric Jani Jager 23. 2. 1967-7. 12. 1991 iz Letuša 18 a Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, njegovim sošolcem, gasilcem Letuša, sosedom, vzgojiteljicam letuškega vrtca in vsem drugim, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v najtežjih trenutkih bolečine, nam ustno ter pisno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Prav tako iskrena hvala sodelavcem Prevozništva Celje, Zdravstvenega zavoda Velenje, Zdravstvene postaje Šmartno ob Paki, Intereurope Velenje in Celje, Merx Savinja Mozirje, Gorenja, njegovim smučarskim kolegom, govornikom za ganljive besede slovesa, pevcem za odpeto žalo-stinko in g. duhovniku za opravljen obred. Vsem res še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Natalija, hčerkica Katja, mami, ati, sestra z družino in ostali sorodniki Letuš, Šmartno ob Paki, 9. 12. 1991 ZAHVALA ob smrti Jožeta Vidoviča Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, gospodu dr. Reber-niku, vsem zdravstvenim delavcem, ki so mu lajšali bolečine ter gospodu duhovniku za opravljen obred. VSI NJEGOVI! Šoštanj Zaprta vrata krajevne pisarne Pobude, negodovanja in navsezadnje še izražena zahteva po odprtju krajevnega urada v Šoštanju so konec letošnjega marca padla na ugodna tla. Nastanitev delavke v lepo urejenem prostoru je dajalo upanje, da bo tudi dejavnost v njem tekla tako kot so si krajani želeli. Pa temu ni tako. Namesto zadovoljstva so tisti, ki so hoteli v njem urediti zadeve, zaradi katerih so morali vzeti pot pod noge in hajd v Velenje, doživeli razočaranje. Premalo stvari so namreč lahko uredili kat »doma«. Od 1. julija dalje pa so ostala vrata šoštanjskega krajevnega urada še za tisto borno ponudbo uslug zaprta. Kako dolgo bo tako, krajani ne vedo. Konkretnega odgo-•vora na vprašanje pa nam niso dali tudi v upravnem organu za notranje zadeve skupščine občine Velenje, pod pristojnost katerega omenjeni urad sodi. Vladimir Korun, sekretar sekretariata za notranje zadeve občine Velenje nas je najprej opozoril, da ne gre za krajevni urad, ampak krajevno pisarno. Razlika med enim in drugim je prav obseg dela v njem. »Mislim, da je treba k reševanju tega vprašanja pristopiti celoviteje. Toliko bolj tudi zaradi predvidene regionalizacije in v zvezi z njo predvidene nove oblike lokalne samouprave. Po njej naj bi krajevna skupnost Šoštanj z okolico postala nova občina. Glede na do-sedaj pokazan interes in zanimanje občanov Šoštanja ter njegove okolice pa bi morebitno širjenje uslug pomenilo le dodaten nepokrit strošek. Namreč od 27. marca do 15. junija, kolikor časa je pisarna obratovala, so bili z njenim posredovanjem izdani le trije potni listi, štiri podaljšanja ter 2 informaciji v zvezi z matično evidenco. In prav nič več. Primerjava dejavnosti s podobnim uradom v Šmartnem ob Paki je lahko zgolj naključna. Uspešnost delovanja tega gotovo izhaja iz večje oddaljenosti od sedeža upravnih organov v Velenju. Za Šoštanj tega ni mogoče trditi.« Če bi hoteli krajanom Šoštanja in njegove okolice nuditi celovite informacije, bi pisarno morali, po mnenju sogovornika tudi tehnično primerno opremiti (računalniška povezava z virom informacij). Pa še to ne bi bilo dovolj. Dosedanja delavka v pisarni krajevnega urada v Šoštanju namreč ni bila usposobljena za nudenje uslug iz pristojnosti drugih upravnih organov. Univerzalnega delavca, takšnega, ki bi se »spoznal« in bil sposoben opravljati še naloge iz drugih področij, pa bi težko našli med zaposlenimi v občinskih upravnih organih. O vzroku za zaprtje krajevne pisarne v Šoštanju tole: omejene zaposlitvene možnosti in močno povečan obseg dela v zvezi s pridobitvijo slovenskega državljanstva ne dopuščajo odsotnosti delavske, ki je do prej omenjenega dne opravljala naloge v tej pisarni. K lažji odločitvi o zaprtju pa je prispeval tudi skromen obisk Šoštanjčanov v njej. Ob koncu: nekaj pri vsej stvari vsemu navkljub najbrž ne bo »štimalo«. Ali so bile zahteve po odprtju prevelike, ali pa ... Ne sekaj, sekaj smrečicei t V tednih in dnevih, ki se nam bližajo, naslov vsekakor ni odveč in brez pomena. Prihaja Božič, za njim Novo leto. Čas torej, ki ga bomo vsi skupaj in vsak zase proslavili in počastili. Brez Božičnega drevesca ali novoletne jelke gotovo ne bo šlo, še zlasti letos ne. Bliža se torej čas, ki pomeni tudi nevarnost skrunjenja gozdov, za katere se vsi na ves glas sklicujemo, da so naša pljuča^ naše življenje, z besedami vsi tudi vemo, da so ta pljuča že preveč načeta. Zlasti ta trenutek je priložnost, da besede potrdimo z dejanji. Izkušnje prejšnjih let nas učijo, da bo to težko. Pred temi prazniki se veliko ljudi zažene v gozdove in ropa, dobesedno. Smrečica pač mora biti lepa, najlepša, in takšna smrečica raste lepa na lepem prostoru. Z naslado jo odsekamo in čez nekaj dni ali tednov odvečno zavržemo. Najmanj kar je, je to kaznivo dejanje, oblika tatvine, ki včasih krepko seže v vandalizem. Posekamo eno smrečico, jo odvržemo, ker vidimo lepšo, to odsekamo... Gozdarji in strokovne službe nas zato znova opozarjajo naj ne hodimo pustošit po goz-. dovih, pomagajmo preprečevati še hujšo škodo in ne prispevajmo dodatno k umiranju gozdov. Ob tem se nam lahko zgodi, da nas bo iz zasebnega gozda lastnik preganjal z vilami, v srečanju s pooblaščeno osebo nas bo doletela kazen, ki pa škode v gozdu nikoli ne bo povrnila. Pravi lastniki gozdov, njihovi negovalci in skrbniki, bodo smrekice pripravili s pametnim in razumnim posegom, le za plombice pri gozdarjih naj poskrbijo. Na tržnicah bo smrekic in vejic dovolj, saj bodo zanje poskrbeli tudi gozdarji v svojih posebej zato negovanih nasadih, s sečnjo pod daljnovodi, ali kontroliranim posekom v gozdu. Če bo povpraševanje veliko, jih bodo v Šoštanju, Velenju in Nazarjah prodajali tudi sami. Poceni bodo, saj ne gre za zaslužek, gre za varovanje gozdov in naše skupno zadovoljstvo. Op) Turistična zveza Slovenije Šmartno ob Paki Velenje tretje, Šmartno ob Paki peto Srečanje turističnih delavcev Komisija za ocenjevanje krajev pri Turistični zvezi Slovenije je pred dnevi objavila rezultate svoje že tradicionalne akcije ocenjevanja urejenosti krajev v Sloveniji v tem letu, prejšnji teden pa v Rogaški Slatini najboljšim podelila posebna priznanja. V posebni skupini je zmagala Rogaška Slatina pred Radenci in Portorožem. V drugi skupini — turistični kraji — vodi Murska Sobota, druge so bile Zreče, tretje pa Velenje. Razlika med prvo in tretje uvrščenim je le borih 11 stotink točke. Braslovče krepko vodijo v skupini izletniških in tranzitnih krajev, Žalec je med 10. uvrščenimi drugi, Šempeter v Savinjski dolini peti, Gornji Grad osmi. V akcijo Turistične zveze Slovenije se je letos prvič vključilo tudi Šmartno ob Paki in med manjšimi turističnimi kraji zasedlo peto mesto. Zmagala je Polzela, Rečica ob Savinji pa se je uvrstila na tretje mesto. (tp) Čeprav se z rezultati na področju turizma v občini Velenje ne moremo pohvaliti, tudi s prevelikimi napori najodgovornejših v občini, da bi zadeve vendarle stekle po zastavljenih smernicah, pa vendarle ni moč prezreti prizadevanj nekaterih turističnih »zanesenjakov«. Prav njim je namenjeno vsakoletno že tradicionalno srečanje turističnih delavcev. Letos je organizacijo tega Turistična zveza občine Velenje zaupala najmlajšemu društvu s tega področja v šaleški dolini —-Šmartnemu ob Paki. Tako se bodo turistični delavci velenjske občine, bilo naj bi jih okrog 40, srečali to soboto, 14. decembra, na kmečkem turizmu pri Zupanovih v Skornem. Ob tej priložnosti jim bodo organizatorji skupaj z mlajšimi šmar-škimi gledališčniki pripravili krajši kulturni program. Srečanje bodo začeli ob 19. uri. (tp) MILIČNIKI SO ZAPISALL TRČENJE V KRIŽIŠČU ŠALEŠKE IN RUDARSKE CESTE Pred tednom dni, okoli 15. ure, se je pripetila v križišču Šaleške in Rudarske ceste v Velenju prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena voznica osebnega avtomobila Irena Vožner (25 let) iz Mislinjske Dobrave in Ivan Mavc (23 let) iz Velenja. Vošnerjeva naj bi vozila iz smeri Slovenj Gradca po šaleški cesti in v omenjenem križišču zavijala levo proti avtobusni postaji. Mavc pa je prav tako po šaleški cesti pripeljal iz smeri Celja proti Slovenj Gradcu in hotel nadaljevati vožnjo v križišču naravnost. Prišlo je do trčenja med voziloma. Kdo je kriv za nastalo škodo pa bodo odločili pristojni organi. NEPRAVILNO NJE SREČA- Istega dne, vendar približno pol ure prej, sta se v križišču Celjske in Foitovè ceste v Velenju nepravilno srečala voznika osebnega avtomobila Srečko Pi-žorn (61 let) iz Andraža in Stanislav Gaberc (30 let) iz Velenja. Pižorn naj bi pripeljal iz smeri Šoštanja ter v križišču zavijal levo na šaleško cesto, Gaberc pa naj bi vozil iz smeri Celja proti Šoštanju. Zoper oba so miličniki velenjske postaje milice zapisali predlog sodniku za prekrške, ki bo najbrž ugotovil krivca za nastalo materialno škodo. ZAPELJAL RDEČO LUČ SKOZI Opravičilo »Opravičujem se Romanu De-beljaku, da smo v tedniku z dne 17. 10.. 1991 navedli napačne kratice R. D.« tretje prometne nesreče. Tokrat je do te prišlo na križišču šaleške ceste in ceste Veljka Vlahoviča v Velenju. Erik Viher iz Bevč je pripeljal iz smeri Slovenj Gradca in v omenjenem križišču zavijal desno proti Šaleku. V tem trenutku pa je v križišče pripeljal Anton Blazinšek iz Pristave, in sicer iz smeri ceste Veljka Vlahoviča v Velenje, vožnjo pa je nameraval nadaljevati naravnost proti Šaleku. Do nesreče naj bi prišlo, po podatkih velenjskih miličnikov, zaradi Viherjeve vožnje skozi rdečo luč. IZTIRILI VAGONI V bližini Šoštanja je 6. januarja ob 4. uri zjutraj prišlo do železniške nesreče. Pri iztirjenju petih vagonov tovornega vlaka je nastala večja materialna škoda. Vzroke nesreče še raziskujejo, zagotovo pa je, da tokrat ni »bil na delu« človeški faktor. NISTA UPOŠTEVALA RAZMER NA CESTIŠČU Prejšnjo nedeljo, ob pol enajstih dopoldan, je vozil po regionalni cesti Šoštanj —Velenje Adii Paloh iz Metleč. Zaradi neprimerne hitrosti glede na vremenske razmere in stanja na cestišču je v bližini Novih Prelog zapeljal v obcestni jarek. V tem trenutku je mimo pripeljal voznik osebnega avtomobila Mehmedalija Ma-rič iz Šoštanja. Ustavil je in parkiral svoj avtomobil na skrajno desno stran cestišča, da bi pomagal Adilu dvigniti vozilo. Za njim pa je pripeljal Simon Nahti-gal iz Velenja, ki tako kot Paloš ni upošteval razmer na cestišču in se je zaradi neprimerne hitro- sti zaletel v Maričevo vozilo. Na srečo ni bil v nesreči nihče ranjen, nastala pa je materialna škoda. Dobrota je tudi tokrat ostala sirota. SPOR TAŠČE IN SNAHE Da stari in mladi ne gredo skupaj, trdijo tisti, ki imajo s tem izkušnje. Da je to res, lahko trdimo za naslednji dogodek, ki so ga zabeležili v svojih zapiskih delavci velenjske postaje milice. Z. Nesreča je terjala mlado življenje, (foto: Ciril Sem) M. iz Topolšice se je doma sprla s snaho in njenima otrokoma. Ker je svojo jezo »sproščala« nato nad posodo in inventarjem, je snaha poklicala na pomoč miličnike. Pred njihovim prihodom na kraj dogodka je tašča odšla od doma. Tega pa gotovo ne bo mogla storiti za pot k sodniku za prekrške, kamor so napisali prijavo zanjo miličniki, ker je pač kršila javni red in mir. OSTAL BREZ VRTALNEGA STROJA Prejšnjo nedeljo, okoli 9. ure, se je B. E. iz Šoštanja odločil, da se bo lotil dela. Pred garažo si je pripravil vrtalni stroj. Toda, ko ga je po približno eni uri hotel tudi uporabiti, je ugotovil, da je ostal brez delovnega pripomočka. Gotovo si bo zapomnil, kako pribito drži, da prilika dela tatu. DRZNA TATVINA V čakalnico otroškega dispanzerja v velenjskem zdravstvenem domu je 6. decembra, ob 8.30 uri prišla s svojim otrokom S. A. iz Skal. Njeno premajhno budnost pri slačenju otroka je izkoristil neznani storilec in ji odtujil usnjeno črno denarnico z nekaj denarja in dokumenti. NOVOLETNI NAKUPI V ERI BOGATO NAGRAJUJEJO... 5. december je bil za delavce velenjske postaje milice zelo pester. Poleg obilice drugih stvari, ki sodijo pod njihov delokrog, so morali pohiteti na prizorišče še NAGRADNI SKLAD 1,000.000 SLT — Renault 4 — spalnica — BTV, pralni stroj — kultivator — orodje B & D — športna oprema ... in veliko manjših nagrad POSTAJA MILICE MO-ZIRJE V sredo, 4. decembra, okoli 18.15 ure je prišlo do manjšega požara v stanovanju T. I. v Šmi-klavžu pri Mozirju. Zanetil ga je triletni otrok, ki se je v dnevni sobi igral z vžigalicami. Požar je, na srečo, zaradi hitre intervencije, uničil »le« pohištvo. PODLEGEL POŠKODBAM_ Prejšnjo soboto, pol ure po pol--noči, se je zgodila pri Delejevem jezu v Mozirju huda prometna nesreča, v kateri je en udeleženec izgubil življenje. 24-letni Jani Jager iz Letuša 18 a je vozil iz smeri Nazarij proti Mozirju in v bližini Delejevega jezu v Mozirju menjaval kaseto v avtoradiu. Pri tem je zapeljal na desno z vozišča ter s sprednjim delom avtomobila trčil v betonsko cev. Nato je avtomobil vrglo v zrak in pristal je na strehi na ploščadi na levi strani Delejevega jezu. Voznik je pri obračanju padel iz vozila. Poškodbe, ki jih je zadobil pri tem, so bile, žal, tako hude, da jim je na kraju nesreče podlegel. Sopotnik v Jagrovem vozilu Aleš Tržan, prav tako iz Letuša, pa se je v nesreči le lažje telesno poškodoval. V vseh ERINIH trgovinah v Velenju, Šmartnem ob Paki in Trnovljah pri Celju bodo potrošniki pri nakupu za vsakih 1.000 tolarjev prejeli kupon. Žrebanje kuponov bo potekalo dvakrat: 7.1.1992 in 7. 2. 1992. IZŽREBANI KUPONI PRVEGA ŽREBANJA SODELUJEJO TUDI V DRUGEM! E RA