Srednješolski vestnik. * * Itefuriua sredDJih šol. Na kratko smo že poročali o anketi, ki se je sešla v naučuem niiuistrstvu due 21. jauuarja ter se razgovarjala o refuraii srednjih šol. Daues podajamo o tej auktti iiataučuejše poročilo. Posvetovauja so se začela z govorum naučuega mmistra Marcheta, ki je dejil, da sedaj veIjavuih načrtov sicer ue smemo še sraatrati za zastarele, da je pa veudar potrebuo, da se govori o njih reformi na temelju pridobljeuih ukušenj in uapredka vede. Miuister pravi, da bi bilo ua konst sivdnjim šulam, ako bi se odstrauil iz ueiiib uačriov ves nepotrebni balast učiva, da bi se omejilo slovaiško pou6evauje klasiških jezikov, da bi se izpremeuil učui uačrt iiemščiue kot učaega prediueta, da bi se ruural muderuuirati pouk zgodoviue tako, da bi se pusvttilo več pozornosti gospodarski iu kulturui zgodoviui, da bi se razšuilo v zadujem rairedu uvedeuo doiuozuaustvo s predavaaji o soeiologiji; da bi se refuriuiral pouk matematike, geometrije, prirodopisja itd. Miaister je tega luuenja, da treba sedaj obstojuče gimuazije iu realke ohrauiti tudi vbodoče, treba jih je samo relorniirati ia poleg teh dveh tipov ustvanti še nove vrste sredujih šol. Pravi, da se naučuo mmistrstvo bavi z vprašaujem, kako bi se dalo zuaustveno in pudagoško puglobiti odgojo učiteljatva, tako da bi tudi sreduješolsko učiteljstvo popoluoma razumelo svojo nalogo. — Za minibtrorn je govonl prvi sekcijski uačelnik Pidoll. Govoruik se j« obruil proti zahievam ouib, ki bočejo, Daj bi bila srednja šula komprumis med zahtevaiui, ki jih stavi ua uiladiuo družba in država. Med teiui dveini stališči ni kompruiuisa. Pidull zahteva, naj se reforrnatorji diže uačela: mladost iuladiui! Pioč z inrtvitni jeziki iz spodnjib. razredov ; pouk naj se vrši ua temelju matermšeiue in naj bo tako urejen, da se dijaki svojemu jeziku temeljito pnuče. V tretjein razrt-du uaj se uvede šeie pouk euega moderuega jezika ; z latinščiuo naj se za6ue šele v peteiu, z grščino pa šelo v sedtuem gimnazijbkem rairtdu. Pi'doll zabteva, uaj se ojači pouk priroduih vtd, naj se v 7. in b. razredu jeiulje več ozira ua iudividualuust dijakov ter naj se rnatura odpravi. Za učitelje pa zahteva po augleškem zgledu popoluo svobodo pou6tjvanja. Dela naj se z vsemi »redstvi iia to, da bodo učitelji manj soduiki, zato pa bolj pomočuiki in svetovalci dijaštva. — Drugega due jh govoril baroa Gautsch, ki je svetoval, naj bi se poleg obstoječih srednjih šol osuoval še nov srednješulski tip ua temelju raoderuf) filologije. Ta ideja je na Nernškem že izvedena. Prof. Hueppe m Schipper priporočata, naj se postopa pri refurmi sredujih šol brez nadaljuih poizkusov po nemškem zgledu, seveda brez pogreškov, ki so se delali na Nemškem. Prof. Bobrzynjski priporo6a, naj se poleg srednjih šol usovrši tudi meščaoska šola. fieforma srednje šole naj pa obstoji glavno v tem,'da se pouk sedanjib. predmetov poglobi, namesto da bi se uvajali novi, zahteva tudi autonomije posamezuih srednješolskih zavodov. — Tretjega dne je nastopilo tudi muogo govoruikov, katerih eni so zagovarjali klasiške jezike, dofim so drugi zahtevali, naj se odstranijo. Med zagovorniki klasiških jezikov je bil tudi posl. Pernerstorfer. Najzanimivejši je bil pa govor prof. Drtine. Dokazoval je, da je dandanes enotna sreduja šola nemogo6a ia da je neobhodno potrebao, da se ustvari več ravnopravuih in ravnoceuih tipov srtdnje šole. Euotno izobraževanje bi bilo v spodujih razredih pač rnožno, v višjih razredih je pa razdelitev po strokah ueizogibua. Z reformo politiške uprave naj se izvede tudi decentralizacijo šolske uprave. Vsakerau narodu naj se da pravico, da si sam upravlja svoje šolstvo. Forrnalai pogoji za uspeh refonnnega dela so : 1. da bi se v šolski upravi povenlo pedagoško ia didakliško vodstvo strokovnjakora ; 2. da bi se šolstvo laieizitalo ter oprostilo vpliva katerekoli cerkve ; 3. birokratski formalizem naj se odstrani na korist samostojnosti iu svojppravnosti učitel.jstva, učiteljskih zbotov in šolskih svetov, v katerih naj bo u6itelj>tvo zastopano po izvoljenib. 6lauih \i svoje srede. Toliko gimnazija kolikor realka potrpbuje reform. Idealni načrt bodoce srednje šole bi raoral temel|iti na znanstveni razdelitvi vednostnih strok na dualizmu prirodoih ia duhovnih ved ter bi moial biti završeu s harraoniškim, enotuim, filozofskim nazorotn na svet in življenje. 0 vplivu antike ua srednje-šolsko izobrazbo pravi Drtiua, da bi bilo bolje, ako bi na gimuazije prihajali z vseučiliše navdašeni apostoli grške življenske modrosti nego pa še tako temeljiti poiuavalei klayiških jezikov. Duševui dobiček, ki daje današnji pouk grščiae, ne stoji v uikakem razmerju s trudoin, ki ga daje dijakom ta uačin poučevauja. Drtiua predlaga, iiaj se začne pouk latiuščine v 3., pouk grščine pa v 5. razredu, Dalje priporoea, iiaj se da obsolventom 6. giinnazijskega razreda pravieo služiti kot enoletni prostovoljei kakor na Pruskem. Predlaga nadalje, naj se ustvari nov tip šestrazreduih lieejev na temelju realk, ki iiaj bi odgovarjali putrebam in zahtevain trgovskega stauu. Meščanska šola naj ostaue in se izpopolui. Koučno predlaga Drtiua, naj se oživotvori v nCeehiache Bevue" stavljeui predlog, da bi se v naučuem inuiistrstvu osuoval stalui oddelek za šolsko rtformo sploh. 8voja izvajanja je končal z željo, naj bi se reforma siedujega šolstva izvedla v tem sniislu, da bi naši ruladiui podali v šolah ouo veliko dedš6ino preteklosti, iu sicer iz autike, ljubezui do uarave, veselje do življeuja in tvorno moč ; iz krš6anstva Ijubezeu do bhžuika v smislu bumauitete kot socialuo dolžuost; iz dobe prosvetljenosti (18. stoletje) zaupauje v mo6 človešk« misli, v moč iu izdatuust znanja. Tako bi v smislu Komenskega iu Leibuitza postala naša šola delavnica t-love6nosti v sinislu humauitetue izobrazbe ter bi pripravljala nioralui iu kulturui preporod modeiue družbe. — Oetrtega due se je razpravljalo o raziuerju med Ijudsko iu sredujo, sredujo ia visoko šolo. Večiua govoruikov se je izrekla za to, da se odstraui matura sploh in da naj se namesto mature uvede rajše uekaka splošna izkušuja dijakov pri vstopu v višjo gimuazijo, da bi se na tak nafin manj sposobne ali ne dovolj pripravijene u6pnce obrnilo na drugo pot. če se matura odpravi, naj se uvede ua visokih šolah poseben oddelek, na katerem bi nezadostDO pripravljeni dijaki lahko izpopolnili svoje znanje. Na gimnaziji naj se odpravi dosedanji na6iu izpraševanja od ure do ure in naj bi se rajše izpraševalo iz celih zaokroženih celot tega ali onega predmeta. Večiua je za to, da se pisraena matuia ia klavzurue izkušnje na vseueiliščih takoj odstranijo. Na slovanskib zavodih naj bi se posve6alo več pozornosti slovanskim starožituostim in naj bi se v tero smislu revidirale u6ne knjige. Na to se je glasovalo o predlogih glede predlagaaih reform Bil je enoglasno sprejet predlog, naj se uvedejo pri maturi bistvene olajsavp. Iz zakljuenega govora ministra Marcheta je razvidno, da ho6e učna uprava uvesti ola|šave ž e p r i rn a t u r i 19 0 8. 1. — Na programu je bila šerazprava otelesni odgoji. Beferenta sta bila prof. Huppe in Thomser, v irnenu ministrstva za deželuo obrambo je govoril genpral Piska6ek ter dejal, da bi telesna odgoja morala imeti ediuo ta naraen, vcppljati mladiai smisel za diseiplino, to6nost, ubogljivost iu zaupanje v sam^ga sebe, ue pa morda šablonstvo in igranje vojakov. — Prof. Ditina predlaga : 1. Telovadba bodi obvezni predmet ter se pou6uj na vseh sredDJih šolah po 3 ure na teden, od katerih naj se vsak semester po sveti nekoliko ur za ponk v higieni. Pri vsaketn zavodu naj se osnujejo, ee le mogo6e, igrišča. 2. Telovadne sisteme naj se revidira in dela na to, da bo telovadba pripomo6ek za raoralno vzgnjo. 3. Prostib. iger uaj se udeležujejo vsi dijaki po eno uro v tednu, naj se prirejajo redui izprehodi in izleti. Ure iger nai štejejo učiteljern med obvezne ure. 4. Klasifikacija v telovadbi naj se odstrani in namesti s kaiakteristiko telesne izdatnosti dijaka. 5. Pripravna izobrazba u6iteljev telovadbe bodi znanstveua. 6. Zoanstveno izobražeai užitelj telovadbe naj bo glede pla6e in 'drugače ravuopraven z drugirai profesorji. 7. Nadiorstvo telovadbe in telesne odgoje naj bo izro6eno strokovnjakom. — Vsi ti predlogi so bili sprejeti. — Nnto je bilo stavljenih še nekoliko predlogov nakaj je imel zaključni govor naučni minister. * * Idrijska realka. Naučuo ministrstvo je dovolilo, da se razširi idrijska realka v 7. razrednico in da srae iim>ti maturitetue izpite ter izdajati državno-veljavna maturitetna izpri6evala