SLOVENSKI TEDNIK Lfet0 (Año) IV., štev. (Num.)163 Uredništvo in upravništvo °aUe CORRIENTES 633, Escr. 43, U. T. 31 Retiro 3834 Sprejemanje strank vsak dan od 16 -19 «EL SEMANARIO ESLOVENO'" Cena 15 cent Buenos Aires, sobota, dne 4. junija 1932 Naročnina za pol leta $ arg. 4.— . celo leto $ 8.—, Inozemstvo Dolar 4.— List izhaja ob sobotah Štirikrat mesečno PRED VAŽNIMI SPREMEMBAMI V NEMČIJI sftueningova vlada je odstopila — fašisti pridobivajo vedno več pristašev in bodo najbrž kmalu zavladali — nov kabinet je sestavil von papen POHÍ ednja velika zinagM listov pri pruskih volitvah 'JC; bila močno omajala stali-S(:o osrednje nemške vlade, iTedvesm pa njenega načjpl-luka kancélarja Brueninga, k' ni nikoli kazal preveli-^ simpatij za prenopete Nacionalistične težnje Ilitler-•ií*vili fašistov. Nov udarec je •lobil Briiriingov vladni blok •"'«•teklo nedeljo, ko so tudi v"litve v Oldenburgu pokale, da se nemški volilei ve-710 bolj udinjajo skrajni nacionalistični struji. ■ Na rašža n j e f a šist ič ni h sfst jasno kaže, da je nem-narod že do obupa sit Cr'ie mizeri.jp, ki ga že toliko let tlači, pa je zato postal "°vzeten za ekstremistiene l("'je. Ljudstvo si najbrž ne (lo'nišlja, da bo Hitler tisti r^ija, ki bo odpravil gospo-^ars.ko krizo j prepričano pa »|> da se bo odstranila mar-"^tera negotovost, in da se t,()' po vsej priliki, pospešil ■*fN>j dogodkov, če bo v ^mčiji zavladala skrajna "ai:¡onalisti|na struja. In "a.isi bodo ti dogodki vese-' ali žalostni, naj pomeni-vstajenje ali smrt — naj 8 Pridejo! Konec naj bo tak W tak a. boljši bo, nego se- fUlje počasno propadanje in j^tradovanje/ Tako so zače-aiisliti nemški volilei, in A ' l(> je vzrok, da oddajajo svo-' i •|(:! glasove za Hitlerja. Ostavko Brüningove vlade Povzročil parlament; zab- il i t("'Va' jo je državni predsednic Hindenburg v ponedeljek, r)°tein ko mu je bil kaneelar °'Jširno poročal o splošnem Mitičnem položaju, in se je J^al izid oldenburških vo-ev- Predsednik je najbrž ^atral, da je spričo nara-°ajoée moči skrajne nacio-'lal'stične struje nujno po-ebQo, da vstopijo v vlado 1 fašisti. V poučenih kro-zagotavljajo obenem, da. '«denburg želi, naj bi Nem- čijo zastopala na bodoči re-paraeijski konferenci v Lau-sannei vlada, ki (>i bila jasen izraz nove politične Opredelitve nemškega naroda. t Briining je vladal 26 me-:! seeev. Storil je v tem času' mnogo za svojo domovino, kateri je služil s požrtvovalnostjo in nesebično, kar mu tudi njegovi politični nasprotniki radi priznavajo. Njegovo ostavko smatra evropski tisk kot enega najvažnejših dogodkov poslednjih časov v Evropi, ker se z njo najbrž pričenja nova doba v povojni zgodovini Nemčije. Z gotovostjo ni bilo mogoče napovedati, kako se bo kriza rešila. Fašisti so pripravljeni vstopiti v vlado, a le pod pogojem, da se razpusti državni zbor in se razpišejo nove volitve. Pravijo, da sedanji parlament ne odraža več narodove volje, in najbrž se ne motijo, ko računa-' jo, da bi jim nove volitve prinesle sedaj veliko zmago. Hindenburg pa baje ne/ namerava razpustiti državnega zbora, ker je prepričan, da sedaj ni pravi čas za to. Najbolj verjetno je izgledalo, da se bo osnovala prehodna koalicijska vlada, ki se bo osla-njala bolj na desničarske stranke, tn tako se je tudi zgodilo. Državni predsednik se je posvetoval o položaju z voditelji strank, nakar je v torek poveril Yon Papenu nalogo, da sestavi nov kabinet. Vori Papen je zelo premožen človek, pristaš centruma, po mišljenju katolik in konservativec. Pred vojno je bil vojaški ataše, dodeljen nemškemu poslaništvu v Wash-ingtonu; radi neke afere ga je morala nemška vlada, na zahtevo ameriške, odpoklica-ti. Von Papen je hud nasprotnik boljševizma ter eden izmed voditeljev protisovjet-ske ..Zveze za zaščito zapa- Bojj v pruski zbornici Fašistična večina, ki je izšla iz poslednjih volitev, je izvolila za predsednika pruske zbornice Hitlerjevega, pristaša llansa Karla. Novega predsednika je takoj čakalo naporno delo. Ker je komunistični poslanec Kasper izjavil, da se tudi nemška bur- 1 žoazija pod vodstvom faši- ] stov pripravlja, skupno z dru- j gimi kapitalističnimi državami, na veliko vojno proti so- j vjetslii Rusiji, se je vnela v zbornici huda črna bitka; zastopniki naroda so se namreč j začeli obmetavali s tintniki. 1 Letele pa so tudi stol ice in : drugi premični predmeti. Pravi pekel je šele nastal, ko je komunist Pejk za vpil nad fašiste. da imajo v svojih vrst ali mnogo ubijalcev. 1.62 hitlerjevcev je tedaj navalilo na 67 komunistov ter jih pregnalo iz zbornice. V boju je bilo ranjenih pet poslancev; enega so morali celo spraviti v bolnišnico. REŠITEV GRŠKE VLADNE KRIZE Po dolgotrajnih pogajanjih se je posrečilo Aleksandru Papaiiastasiju sestaviti novo grško vlado. Njegova prizadevanja, da bi stvoril močan vladni blok, niso obrodila u-speha. Radi tega bo življenje novega kabineta le kratko. Njegova glavna naloga bo, da pripravi nove državno-zbOrske volitve. ODMEVI ŠANGAJSKEGA ATENTATA General Širakava, vrhovni poveljnik japonskih zasedbe-nih čet v Šangaju, ki je bil pred par tedni težko ranjen povodom znanega bombnega atentata, je pretekli teden umrl na posledicah zadoblje-nih ran. NAPETOST MED RUSIJO IN JAPONSKO ruska vlada je protestirala v tokiju radi japonske gonje proti sovjetski zvezi — listi PIŠEJO O vojni nevarnosti med obema državama Odnošaji med Rusijo \ji.Ja- plačati, kakor jo plačala im-ponsko J| se v poslednjih ted- ; perialistična Nemčija, svojo nih spet ' zaostrili. o čemur , krivdo, da je pustila proste p^iča tudi dejstvo, da je -so- roke nacionalističnim prena-vjetska vlada naročila svojemu poslaniku v Tokiju. naj intervenira pri japonski vladi radi naraščajoče, protiso-vjetske kampanje ter naj zahteva, da se prepreči nadaljnje širjenje sovraštva proti Rusiji med japonskim narodom. V zvezi s tem dogodkom piše moskovski list ,.Izvestja'\ da reakcionarni japonski tisk petežem. Nemški listi zagotavljajo, da postajajo odnošaji med Rusijo in Japonsko vsak dan bolj napeti radi neprijaznega in izzivajočega zadržanja japonske vojske ob rusko- i mandžurski meji. j , . ■...., .. ^ ^ ,... ,. ^ , ^ , ^ .... . . , ; Tudi iz drugih krajev prihajajo vesti, ki ne napovedu-odkrito ščuva k vojni proti ¡ jejo nič dobrega. Iz Varšave Sovjetski uniji, predlagajoč. 1 poročajo, da zbira Rusija ob naj se zasede Vladivostok. | svojih vzhodnih mejah vedno ,,Zagrešili bi hudo neprevid-I več vojaštva. Sedaj, po ■ «klenost"; piše omenjeni dnevnik, „če bi ne posvečali pažnje tej agitaciji, ki vsebuje znake prave vojne nevarnosti. Ja- gimenti.ki so bili nastanjeni potiski odgovorni krogi, ki bi to hujskanje prav lahko pre-prečili, ne ganejo niti z mezincem". List napoveduje, da bo morala .Japonska drago nit vi vojaškega dogovora s Turčijo, se odpošiljajo na Skrajni vzhod sovjetski re- v Kavkazu. Iz Romunije pa javljajo, da se opaža neobičajna delavnost, na sovjetskih vojnih ladjah, ki so zasidrane v pristaniščih' Črnega morja. Evropi grozi finančni polom tako napovedujejo razni narodni gospodarstveniki in finančni izvedenci Po Evropi se v poslednjem , sla. Na isti univerzi je' prete- dne civilizacije". V njegovi vladi bo vodil posle zunanjega ministrstva barón von Neurath, dosedanji poslanik v Londonu. Novemu kabinetu ne prorokujejo dolgega življenja; sledila mu bo po vsej priliki kmalu fašistična vlada. času širijo z vedno večjo vztrajnostjo govorice, da se evropske države bližajo z velikimi koraki popolnemu finančnemu polomu. Že pred par meseci je bil napovedal.angleški ekonomist Paish, da čakajo evropske finance zelo hudi časi. Dogodki poslednjih tednov so povzročili, da pridobiva sedaj njegovo mnenje vedno več pristašev. Angleški poslanec Stenett Amery je dokazoval te dni na univerzi v Oxfordu, da je položaj že tako slab, da bi celo takojšnje brisanje vseh vojnih dolgov le malo zaleglo. Mnogo* pozornosti je vzbu-idilo predavanje slovečega go- klo soboto naslikal poslušalcem s črnimi barvami nevarnost, ki grozi Evropi. »Sedanji evropski državniki", je dejal prof. (Jassel, „so se pokazali, na žalost zelo kratkovidne in nesposobne. Pripravljeni moramo biti na zelo slabe posledice, čuvajte se, zakaj dnevi naše civilizacije so šteti 1 Ne pozabite, da so morda že prekratke tiste urice, ki nam Še preostajajd za delo obnovitve!" ŽRTVE IZDELOVANJA ORODJA V vojnem arzenalu v Ta-rantu se je razletela granata, katero so bij i nekaj časa prej dovršili. Drobci so povzročili smrt neke delavke ter enega delavca ranili pa še o- spodarstvenika Gustava Cas- sem oseb. VESTI IZ NASELBINE MIHANOVIČ ODPOTOVAL Znani rodoljub Mihael Mi-hanovič je te dni odpotoval skupno z obiteljo v Anglijo. Na svojem evropskem potovanju. ki bo trajalo pol leta, bo obiskal tudi svoj rodni kraj v Dalmaciji. Gospodu Mihanóviéu ¡ nnjegóvi cen j. obitelji želimo prijetno biva-uje v starem kraju. VRNIL SE JE G, IVANI-ŠEVIČ S francoskim brzoparni-kom "L'Atlantique" se je te dni iz domovine preko Francije vrnil v Buenos Aires u-gledüi član jugoslovenske ko-lonije g. Ivaniševič. Na Fran coskom se jt- mudil več časa radi znanstvenih raziskovanj. SLOVENSKA REVIJA/ V ARGENTINI ' VESELICA V PROSTORIH DRUŠTVA SPD I V nedeljo, dne 12. junija t. 1., se bo vršila v društvenih prostorih Slovenskega prosvetnega društva na Pa-ternalu, calle Trelles y Añasco, domača zabava s plesom. Na dobro izbranem bogatem sporedu so: deklamacija, petje in dr. Po vsporedu se bo kakor vselej, razvila prosta zabava s plesom, med katero bo dobro založeni društveni bufet postregel lačnim in žejnim z zdravo pijačo, in jedačo. Vstopnina za člane 50 cent., /a nečlane 1 peso. Prj-četek ob l(i. uri. Z radostjo obveščamo čita-telje. zlasti pa čitateljice. da bo v kratkem morda že te (ini, izšla v Buenos Alresu slovenska revija, ki se bo i-menovala "Slovanski svet". Nova slovenska revija bo v javnem življenju našega iz-seljenstvit izpolnila vrzel in nudila s svojo zanimivo in aktuelno vsebino slovenskim izseljencem v .Južni Ameriko mnogo koristnega, zabavnega gradiva ter lepo priliko vsem naprednim delavcem, ki streme po samoizobrazbi. Revija bo nekoliko večje oblike od "Ženskega sveta" ter bo štela vsega 36 strani. Poleg zanimivega čtiva bo vsebovala tudi mnogo lepih slik, ki bo- PREDAVANJE V SPD I Tajništvo SPD I na Pater-nalu sporoča, da je bilo na zadnji društveni odborovi seji določeno, da se bo v nedeljo, dne 19. junija, ob 16 uri, v društvenih prostorih vršilo predavanje. Predaval bo tovariš Peter Čebokli o socialnem vprašanju. Vstop čla- ¡ noni in prijateljem društva prost. Po predavanju se bo vršila prosta zabava, pri kateri bo s viral a društvena godba da se bo lahko zavrtela plesa željna mladina. VEDNO MANJ GOSTILEN NA PATERNALU Slovenske gostilne na jPa-lernalu so pred par leti ranile kakor gobe po dežju. je spočetka "kšeft" precej dobro nesel, dokler je bilo kaj zaslužka. Pozneje pa. je zadela s posebno neusmiljenostjo kriza naše gostilne in jih skoro vse v teku zadnjih mesecev uničila. Mnogi^so izgubili pri tem prihranke dolgih let garanja. Danes žive na Paternalu še štiri gostilne, pa še te le bolj života H jo. Cvenka ni, ker je vsak dan manj dela in zaslužka, in naši slovenski rojaki si morajo, hočeš nočeš, gasiti žejo z vodo, kar sicer ni ravno prijetno, ampak vsekakor mnogo bolj zdravo. Razve» tega moremo beležiti tudi razveseljivo dejstvo, da je ta literska kriza, če že ne popolnoma, pa skoroda prepre čila številne pretepe, ki so bili prej lia dnevnem redu. kar prav gotovo ni delalo časti našemu narodu v Buenos Airesu. čila vprašanje pragmatike državnega uradništva. nakar se bo pričela baviti tudi s problemom zakonske zaščite privatnih nastavljencev. Ugodna. rešitev teh važnih vprašanj je za vse privatno ura-dništvo. ki je bilo doslej popolnoma prepuščeno samemu sebi in dobri volji delodajalcev. velikega pomena. PATRIOTIČNO POSOJILO Patriotično posojilo, o katerem smo že opetovano pisali v našem listu, se zadovoljivo razvija. Podpisana je doslej že znatna svota in, kakor vse kaže. bo najbrž kmalu kritih prvih sto milijonov. STAVKE SE V BUENOS AIRESU ŠIRIJO Frigorifiki še vedno stavkajo, ker ni doslej še prišlo do sporazuma med delavci in deladajalci. Večkrat je pri šlo v Avellanedi le dni do Iz vsega tega vidimo, da i krvavih izgredov med stavami vsako zlo tudi svoje do-1 kujoči,„ delavstvom in med bre strani. policijo, ki ščiti stavkolomil- ce, in ki ima- nalog streljati MODISTA I Izdeluje poletne in zimske I c plašče, praznične in delaVne i A obleke, moško in žensko spo- A dnje perilo S Zimski ali letni $ o I površnik 12.— I ; I Praznične obleke 8.— J 5 Boljše dnevne obleke C.— 5 I Delavne obleke 3.50 I ▼ žensko perilo po kom. 0.50 ▼ a Moško perilo^ po dogovoru 2 I Priporoča se vsem rojakinjam I 5 ŠTEFANIJA KASTELIC c II MEDEANO 1142 Buenos Aires Vsak riaš rojak, ki je razpolagal s par stotaki in ki se je hotel osamosvojiti, je navadno začel z .gostilno. In tako smo imeli lansko leto kar Upajmo, da bodo zlasti naša društva od gostilničarske krize imela kaj koristi. POGREB GENERALA JO-SE-a URIBURU I Kakor smo že poročali, je? "L'Atlantique" pripeljal pre-| tekli četrtek zadnje ostanke! i na Francoskem umrlega biv-f ¡ šega | Argentine generala j Uriburu. Sprejem, ki so mu| pristaši in obla-" bil vélica: j na stavkujoče. kadar ovirajo delo. V (Vunodoru Kivadavia (Ohubut) stavka še vedno traja in zavzema vedno širše in resnejše dimenzije. Posebno pozornost pa posveča v tem tednu buenosai-reški tisk telefonski stavki, ki sicer ni tako huda in nevarna vendar pa popolnoma' onemogUčuje telefonske razgovore ker stavk, delavstvo uničuje telefonske napeljave in zvezo mesta s predmesti ii: zvezo mesta s predmestij te dni vlado, naj vendar že posreduje med družbo in na-stavljenci, da bo prišlo čimprej do normalnega stanja. začasnega predsednika | Jose-af naenkrat 14 več ali manj do-do predstavljale kraje in ži- , ... , ... J I bro urejenih slovenskih re- stavracij samo v tem okra - vljenje v Evropi in .Južni A meriki. i ju Buenos Aireša. Nekaterim Za nakazila in izplačila \ angliških funtih na vsa mesta in kraje Jugoslavije, Češkoslovaške in Julijske Krajine ter na vse države celega sveta, obrnite se na BANCO DE LONDRES Y AMERICA DEL Sl i» Najstarejša banka, katere samo ime pomeni že VARNOST in RESNOST Osrednji zavod t 6, 7 in 8, Tokenhouse Yard. íjondon Buenos Aires: Bartolomé Mitre 399 esq., Reconquista Mendoza, Paraná, Posadas. Rosario, Santa Fe, Tres Arroyos,-Tucumán in Asunción. Rosario: calle San Martin 849 y Salta 2809-13 Podružnice: Azul, Bahía Blanca, Concordia, Córdoba | ga številni I stva priredili, je j sten. Spremili so ga iz nove-č j ga pristanišča v predsedniš- J I ko palačo, kjer je bil posta-1 I vljen na mrtvaški oder v be-| leni salonu do petka zjutraj, j Nepregledna množica je sko-f 7Á cel dan in vso noč defi-J ! Urala mimo krste in se pošlo-1 vila kakor njihovim interesom Pač najboljše kaže, precej to- miselnih bratov, ki se vesele žalostnih vesti iz Jugoslavije, kar najodločneje obsojati. V gosti megli nejasnosti današnjega svetovnega političnega in gospodarskega položaja mora nam j ugoslovenskim izseljencem biti jasno vsaj to, da je Jugoslavija domovina vseh Slovencev, Hrva lažilno. Vendar pa ne smemo tov in Srbov; pa naj bo sla-8 pretiranim optimizem, ki | ha ali dobra — naša je! In v danih prilikah gotovo ni ce je naša, nam mora njena Preveč utemeljen, računati, ^ so vsa ta žalostna poroči-'a iz domovine kar iz oblakov vzeta. Kakor ostali svet, se mora tudi ¿Jugoslavija boriti z gospodarskimi in političnimi tež čami. Bolna okolica, ki ob- koc ^aja našo domovino od vseh s*rani, naravno, upliva na razmere. Brezposelnost 151 revščina se grožeče širita, *akor povsod. In to povzro-°a> da je ljudstvo — ki pri-P^uje, včasih neopravičeno, Mnogokrat pa tudi popolnoma opravičeno, krivdo vladi režimu za vse nesreče, ki ?a tarejo — do skrajnosti Zveličano slabih razmer, da Postaja že nestrpno in ni iz-0 učeno, da, v znak protesta J8, tu Pa tam duška svoji ne-olJi s kakim vizklikom ali CeI° strelom. k°r v drugih, celo boga-6Jsih ter Uih naše. bodočnost, njena usoda ležati tesno na srcu. pošasti, ki mučijo domišljijo slabičev, dajajo upanja podlim željam naših lakomnih sosedov in povečujejo med nami zmedo, ki jo itak imamo še preveč, odkar je ju-goslovenskim izseljencem neprijazna usoda poslala v Buenos Aires g. Ivana Švegla. ZB8DZBHAVNICA Centralnega Zavoda A. P. Dra. Dora Samoilovich Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Ordinira dnevno od 15. do 20. uro. boljše organizira-upravljanih državah ** m naravnost líesmiseln0 greh -¡o teli 2 P°četje neprija- stov Jugoslavije in defeti-katerih je v Južni ga • p0 zaslugi tukajšnje J Ugoslo venskega oficielne-2astopstva vedno več -, ČE IMATE DENAR DOMA * Vam ga lahko kdo ukrade N ČE GA NOSITE S SEBOJ ga lahko potrosite li izgubite ULOŽITE GA VARNO IN K0RIST0N0SN0 ' 5 % obresti plačamo za denar ulo-žen na uložne knjižice, ki se vsake tri. mesece pripišejo kapitalu kateri Vam je vsak trenotek na razpolago. POŠILJAM® DENAR na vse strani sveta vedno po najnižjem tečaju ter z najmanjšim stroškom Najcenejše Potne Karte (Šifkarte) za vse ladje, kupite le pri nas Banco Holandés de la América del Sud SLOVENSKI. ODDELEK Bmé MITRE 234, Buenos Aires Uradujemo vsak delavnik od 8y2 pa do 19. ure Uganili so Kakor je čitateljem zna»-no, se zastopniki držav na ta-kozvani razorožitveni konferenci nikakor niso mogli domeniti, katera vojna sredstva so napadalna, katera pa o-brambna. Hude preglavice so povzročale pred vsem razne vrste vojnih ladij; kar so eni dokazovali, da je belo, so drugi trdili, da je črno. Ker le ni bilo mogoče najti prave rešitve, so delegati poverili posebni komisiji izvedencev nadlogo, da to vprašanje temeljito prouči. Po 20 dneh študiran j a je komisija prišla do spoznanja, da je sleherno o-rožje lahko napadalno ali pa obrambno, kakor ga pač kdo uporablja. Vsak razsoden zakonski mož nam bo pritrdil, če rečemo, da so v ženevi vsekakor nekoliko pretiravali, ko so rabili skoro mesec dni, preden so ugotovili tako splošno znano in preizkušeno resnico. Vsak zakonski mož namreč prav dobro ve (in je vedel tudi žs prej nego je tako razsodila ženevska komisija izvedencev), da se cc-lo domača me tija, katereprvi namen je braniti hišo pred smetmi, včasih lahko spremeni v rokah razjarjene boljše polovice v nevarno n a-p a d a 1 n o sredstvo. Kaj pa šele kanon! Svet narobe Preteklo nedeljo se je vršila na Plaza Italia v Palermu dolgo in skrbno pripravljena svečanost v proslavo 50. obletnice smrti takozvanega "junaka dveh svetov" Garibal-dija. Na trgu se je zbralo kakih dva tisoč ljudi — pičlo število, ki jasno priša, da italijanska kolonija ni" pfre-več^ navdušena za slične ofi-cielne patriotične ceremonije —, zastopniki raznih organizaciji, celokupno uradni-štvo tukajšnjega italijanskega oficielnega zastopstva ter predstavniki buenosaireške občine. Slavnotsni govoror je imel general De Pinedo, ki je na dolgo in široko opisal vse številne vojne avanture slavnega Garibaldija in poveličeval njegove zasluge za osvoboditev in uedinjenje Italije. Tudi v Italiji se proslavlja obletnica smrti Garibaldija letos s posebnimi svečanostmi, ki jih je skrbno in pom-pozno inscenirala fašistična vlada, črne srajce, simbol smrti in zatiranja ljudskih pravic, proslavljajo rdeče, simbol življenja in svobode. "Junak dveh svetov", ki je pričel v Ameriki svoje slavne borbe proti tukajšnji takratni diktaturi, je 50 let po smrti — gotovo proti lastni želji — slavljen od najhujšega diktatorja današnje dobe Mussolinija, ki je s svojim pohodom v Rim pogazil vse ljudske pravice, vso svobodo in vsa, celo najelementarnej-ša demokratična načela, za katere se je Garibaldi boril trideset let. * Kaj ni to svet narobe? * In morda je ravno ta antiteza, ta največja zgodovisn-ka hinavščina in absurdnost: fašistična proslova obletnice Garibaldi je ve smlrti, branila tukajšnjim razsodnejšim Italijanom udeležbo na nedeljski proslavi v Palermu. Ako pomislimo, da šteje italijanska kolonija samo v Buenos Airesu par stotisoč duš, in če upoštevamo, da je spomin na Garibaldija med italijanskim narodom še vedno živ, pridemo do tega za tukajšnje Italijane častnega zaključka. Na tihem so italijanski izseljenci počastili spomin na svojega velikega borca za svo bodo in uedinjenje njihove domovine; na tihem in z vročo željo, da bi jim usoda skoro poslala novega Garibaldija, ki bj znal obračunati z današnjim tiranom, kakor zasluži, in vrniti tlačenemu in zatiranemu narodu svobodo. j Ana Charpova \ I Porodna asistentka diplomirana v Pragi in Buenos Airesu, Ima dolgoletno prakso v .. porodnišnici v Pragi in v | bolnici Rawson v Buenos 1 Airesu. f Sprejemajo se penzijoni-* stke, posebno s kampa. 9 Pomoč pri porodih za | $ 30— I calle COLOMBRES 178 Í" U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Eivadavia) IZKUŠENA BARICA FILOMENA BÜNES DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airesu. Zdravi vbo ženske bolezni. Sprejema tudi noseie v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. uro zvežer. P. L. Saenz Peña 1480 TJ. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires PRIMORSKE VESTI se pajdašil v južni Istri. Vedno je odnesel peto, dasirav-no se je včasih srečal kar s celo deseterico ,,pogumnih" karabinjerjev, katerim se je postavil v,bran in se vselej' j k.tognjeill jet.u sta nas zapu-umaknil v gozd ter izginil ^ <)b(l. n{lši dolgoletni uči-brez sledu. Končno se je ven- le,'jic¡ S1'ipanjf. hl S]oka:, bil lani premeščen v notranjost Italije. Tam je zbolel in se vrnil ves strt na svoj dom, kjer je podlegel zavrat-ui bolezni. Zapušča ženo in nedoletno hčerko. življenje na Gorjanskem Gorjansko, aprila 1932. Y Nova koufinacija Na otokih je konfiniran Herman Tomašič," doma iz Ročinja. Na ovadbo nekega konfidenta so lansko leto o veliki noči orožniki napravili na njegovem domu preiskavo in v podstrešju so mu našli nekaj zastarelega avstrijskega vojnega slreliva, za katero sam niti vedel ni. Našli so tudi nekaj metrov vžigal-ne vrvice, ki jo navadno rabijo pri razstreljevanju kamenja. Tomažič je konfiniran za tri leta. Davki niso še dovolj veliki Tržaški pokrajinski uprav-ni svet je nekaterim občinam vztrajnosti, štirinajst let je|jn poumujkanju. kmetije so na Krasu okrog Postojne in j že nekaj! i prezadolžene, vendar se jih Tržiča dovolil, da uvedejo no- ! V Trstu - „tutto verde" ... I ^)|lik¡ upajo p0¿nati na ve tarife družinskega davka! j Ko Italijan pravi, da je ..al j dražiM)> iu.r „ilnaj0 cene. V dar posrečilo četi orožnikov ujeti drznega (Jrubišiea in ga spraviti v zapor, kjer se bo moral najprej zagovarjati za vse svoje zločine, potem pa odsedeti zasluženo kazen. Italijanski listi poveličujejo pogumno orožništvo, ka- Premeščeni sta v notranjost države. Sedaj podučujeta na šoli učitelj iij učiteljica, ki sta oba Laha in ne razumeta besedice našega jezika. Da pa bi se naše ljudstvo čim hitreje poitalijančilo, so u-stanovili šolo ña Biljah v Dr. N. V. Miloslavich I Zdravnik s prakso na buenosaireški, berlinski in pariški univerzi ZDRAVLJENJE TRIPERJA V VSEH OBLIKAH ČANKRA IN SIFILISA Mesečna in petnajstdnevna plačila J Govori kasteljansko, nemško in vse slovanske jezike ♦ Sprejema: ob delavnikih .od 3.—-7%. ure pop. ob nedeljah od !).—.11. ure. Calle LA VALLE 301. I. nadstr. BUENOS AIRES j terenu, zopet opevajo slavo. j K1¡HK.U/ Ljud,stv0. ko1 j j GOSPE: V tem slučaju gotovo radi | p0VS0(1 v tej (1eželi. v bedi Neredno perilo ali zastoj istega, neprijetnosti nosečnosti in spolnih organov, sozdravljeni po-zdravnikih specialistih od 10 — 12 in od 15 — 21 1 N S T I TtTT O MEDICO IN TERNMSONA L BRASIL 923 Z uvedbo novih tarif so v zvezi tudi občinske doklade ki verde pomen., ij„d¡ , j J riscM" mali člaričič, pod na-' TT , . _ ». ,. .. . .. ♦ , i Umrl je f asistí cm tajnik v t si ovo m „ l utto verde". Mor-! ■ J „ „ , i ♦ Podbrdu , t da ..Piccolo" ni imel niti mi- ¡ j J mena. ampak mnogo ironije' v Vidmu je na operaciji na račun današnjih prilik v '»nrl EUore Orlando, politfč-Trstu je v tem malem članči- j tfii,lik f'ašj}l v l'<>ai- j ^«toreale" za ..Opicina", j va gotovo nobenemu mestu J uáj ker je vzeta iz na svetu ne pristoja. tak«, do- ¡ 8j<)ve„skega krajevnega ime-i bro kakor današnjemu Tr- j ml j»npolo« |jvali kl.asot„ s,lL j Opčiii. ki so postale mesto z! Ko so Tržačani čitali > ♦♦ ♦ ♦ ♦ «♦ ♦ ♦ < Divači, Devjn. Nabrežina, Št. Peter na Krasu, Slavina in Doberdob. Na fašistično letovišče Na goriški prefekturi se je vršilo posvetovanje o organizaciji letošnjih fašističnih kolonij. Sestanka se je udeležil poleg prefekta, fašistični tajnik Avenanti. nadalje pred- Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA ANALIZA KRVI IN ORINE. BLENORAGIJE PROSTATA —SIFILIS — KRVNE BOLEZNI Tucumán 2729, esq. Pueyrredón U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. Ob nedeljah od 9—11. NIZKE CENE društva ..Italia Redenta", ki vzdržuje otroške vrtce.' Sklenjeno je "bilo, da fašistični tajnik vsake občine sestavi seznam šolskih otrok, ki jih bodo poslali na letovišča k morju ali v gore. Na letovišče pojdejo le otroci, ki so se izkazali za zanesljive ..mlade fašiste". Duševno in telesno bolan se je vrnil iz ječe. Iz Komna poročajo, da je bil pred približno dvema letoma obsojen vsled protidr-1 memi gladnega mesta in dvig-žavnega delovanja Oodnič j nit odločno svoj glas tudi v Prane (Mežnarjev) na 1 in , ostalih rubrikah, a ne le v kopo! leta težke ječe. V sled zlo- ličku „Asterischi". stavljenja jo v jeivi zbolel. Smrt rodoljubkinje Ko so ga odpustili, se je do-j V Idriji j.- preminula ga. mov vrnil ves otečen in ilu-J -Josipim. Dežela, irgovka in ševno bolan. Sedaj živi zopel i posestni.ea, po kratki, a težki, doma. a popolnoma liesposo bolezni. Po', ¡jna je bila /ina-ben za. delo. na rodoljubki.nja in daleč: na- Italijanski karabinjeri love j okrog je slovela kot <1,obra nekega istrskega lopova šti-j gospodinja in vzorna mati. rinajst let 'Pogreb se je vršil v Idriji Iz Pulja nam poročajo, da ; 2*8. aprila. Bodi pokojniei o-so koncem aprila vlovili ka-¡ hranjen blag spomin, rabinjerji Martina Grubisi Umrl učitelj Josip Malalan ča, katerega so iskali ,in lo- i Aprila je umrl na Gorjan-vili od 1 f> 18. leta dalje in za j sketii učitelj Josip Malalan. katerega je bilo izdanih osem i Služboval je v raznih krajih FOTOGRAFIJA "I,A FAVORITA" VARELA 1201, esa. ZUVIRIA, okraj FLORES • U. T. 63-1551. Najlepša slikarska dela. (Vpi-enie za neveste. Postrežba točna. (^n^' zinerne. Priporoča se PAULINA BRUSILOVSKA i vrtovi, kamor Tržačani tako 1 ,.Piccolovo" duhovitost, so se i rjuU izlo1aj()i dostavlja -pa, da j od srca nasmejali m Žal jim , S(1 hof,t, d;1 b() fi, je bilo da nima ..PiceOlo" ¡ k¡ j(, z„|s(.; pml vrati j vsle.l svoje velike ..službeno- , bo| j ni)o5t(,vatl, se m0. i sti do režima uiti toliko ko-j v.( taUoj spmiH,tiiti „je!iovo rajže, da bi spregovor.l v i- ¡n| ym 0pK.ina« v j>„¿. i gióreale", kar naj izvede žu- | pan dr. Pitaeeo. Ako se to ; ne zgodi, bodo fašisti bojko- ! tirali Opčine. Nov samostan v Trstu Pri Sv. Vidu si nameravajo | zgradit] frančiškani samo stan. Tržaška mestna občina : jim je. odstopila prostor za cerkev brezplačno, za zemljišče. na katerem bo stalo sa- i mostansko poslopje, pa zahteva po 30 lir za kvadratni "meter. To je prednostna cena. ker se pričakuje od patrov iz • starih provinc, ki jih bo najbrž sedem, da bodo krepko J delovali v smislu fašističnih ! CEI\^TVA POSVETOVANJA PREGLEDA $ 2.— znHAvmKt Pljuča — Srce — želodec — Jetra — Ledice — Venéreas. itENTi&Tl Izdiranje zob in vsa ostala zobna dela. CASEROS 2893 m tiralnic On je stalno živel in i naše domovine, končno pa je ' stremijifnj v tržaškem mestu. . Svetujemo, kako nadaljevati z zdravljenjem na lastnem domu. Receptiramo cenena zdravila. Navedemo bresplačne bolnice. NOTRANJE BOLEZNI • srce, pljuča. Živci, želodec, obisti, petra itd. VKNERTONE BOLIÍZNI: sifilis, g^norea z'vsemi komplikacijami itd. Sprejemanje od 15 — 20 ure, ob nedeljah od 9 do 12. CORRIENTES 2386. ■íl »Hujskači, ki ovirajo šolski pouk." Šolski skrbnik Mondino "adzoruje sedaj šolski pouk v Istri. V okolici Kopra je uvedel na zborovanju učitel-•1<>v in občinskih načelnikov, se morajo učitelji med 'h-ugorodei" boriti še s šte-vilnimi težkočami, ker se do-bi-io še tuintam hujskači, ki ,loilejo ovirati italijanski Sol-pouk. Razvil se je o tem §11 Fašistični plesi na Goriškem Spomlad je tu in bliža se poletje, ki bo zopet polno plesnih prireditev, kakor je razvidno že iz sedanjih naznanil po listih. „Gazzettino" napoveduje veliko „šagro" v Kaln na Kanalskem. Predpu-stni čas je prirejal plese do-polavoro in pod tem imenom jih bo prirejal največ tudi tekom poletja. Na gospodarskih zborovanjih priporo-razgovor, ki ga je za- j j0 fašistični govorniki šte-^'jučil Mondino z apelom na "citeljslvo, da naj krepko ■ztraja v svojem delovanju, '!"r bo s pomočjo oblasti v '^atkem odstranjeno povsodi Po deželi vsako nasproto-Va»je fašistični šoli. ^esto mučenika dekana Nemca še vedno nezasedeno Komen, aprila 1932. Vsem Ui,r" je še v globpkem spominu veličasten pogreb naše-^ nepozabnega gospoda de-lif"i» Nemca, ki so ga fašisti 111 Polic, organi v Gorici na vpsturi, ko so ga zasliševali, ^tepali i,| mučili, in ki je Vsl«d zadobljeiiih poškodb U"U'I. Njegovo mesto je še ^fio nezasedeno, vse posle y v v f&Pniji opravlja sedaj nas |)ri,,iuhlj,.rii katehet g. Pibor. den je do skrajnosti, ker ži- i vimo v izredni gospodarski' krizi., fašistični voditelji | ..prosvetnih" institucij pa odrejajo povsodi ples ' za plesom. Mladina rada pleše in j v oblastne blagajne priteče-. jo z vsake plesne prireditve lepe množine lir. Bivši tajnik fašistične stranke Turati je očital večkrat Primorcem, da preveč plešeje in nekoč je izjavil, da že prav težko gleda plesno manijo v Julijski Krajini. Po kojni fašistični hijerarh Do-, meneghini v Trstu je dovolil dopolavoru plese samo ob posebnih prilikah. Odpala sta Turati in Doiueneghini in ž njima omejevanje in odpravljanje ]>lesnib prireditev v «averij Kamenšek še čaka jujijski Krajini. Sedaj ple-''"rica, maja 1932. Že nad 1,0 leto se nahaja v sloviti „ Regina Qoéli" J'nski ječ. j ^Verij Kameušček, bivši pi- v italijanski armadi, doma Hočinja na Goriškem. Lan» S'W| leto na veliko soboto se Je "ah: sejo lahko povsodi, kolikor ho M»- tlo »jeni družini, ki je 1 'S'a v 7 ¿«v ^Konik, imel za dr-*<>)•",»"•>VtUne stik(' s svojimi v Jugoslaviji. Ne-* H -H" hbtela. da je bil več dSd Pilot s0. U'tals, pri italijanskem iz vsej ¿ vu in tiblastya a lega napravila ,ntast,ieno zadevo. 'cejo. "V letošnjem februarju je bil nastopil list "Idea del Popoln" v Gorici ostro proti plesni furij. Fašisti so zakričali in čul jih je sam škofijski u-pravitelj Sirotti ter se postavil na njihovo stran. Sel je v redakcijo lista, ki je moral priobčiti njegov članek o plesu. Furlanska duhovščina, ka tere glasilo je omenjeni list, je protestirala proti Sirotti-jevemu odobravanju fašističnih prireditev, ki niso nič drugega nego samo zavajanje mladine k plesu in kanonik llren je ogorčeno povedal SirottijU svoje mnenje. pa brez uspeha. Pri sedanjih fašističnih voditeljih v Julijski Krajini spada ples ' med sredstva, s katerimi se mladina trdno naveže na fašizem in če plesno zapravljanje denarja ruši slovenska kmetska posestva ter je ples že marsikakega slovenskega mladeniča in mla denko pognal z rodne grude, je vse to. v skladu s fašistično obmejni) politiko. Obnovitev vpisa hipotek Po avstrijskem zakonu, ki je veljal v Primor ju do 30. junija 1929, je obstojala lvi- bodomiselne podporne zveze), katere sedež je v Chica -gu. Zborovanje bo v Slovenskem domu v , Pittsburghu. Čeprav ta zveza ni najstarejša in največja, je vendar izredno delavna. Nam. ki smo njeni člani, bo v največjo čast, da dostojno sprejmemo njene odposlance iz vseh naselbin Zedinjenih držav. Zbor bo reševal važna vprašanja. Pred kratkim smo imeli lepo zabavo v našem Slovenskem domu. Gospod Grdimi iz Clevelanda nam je kazal slike iz Jugoslavije. Videli smo kraje iz domovine, tako Ljubljano, Beograd. Zagreb, Novoinesto, Ribnico, koroške in štajerske kraje ter morje. Videli smo orače, kosce ža-njice, mline, cerkve, spomenike, mostove, kopače in vinograde, pa tudi pivnice, ki jih tu ne smemo imeti. Naši otroci, ki so videli te lepe slike, so bili navdušeni, češ, da smo mi starši prišli iz div-ne deželo. Tako prikazova-jirije slik je res prav poučno | za našo mladino, ki sicer ni-| ma drugače prilike spoznavali lepote jiigoslovenske zejn1-!lje. ŠIVILJA mi'fine in navadne ženske obleke, suknje in perilo se priporoča ccnj. rojakinjam. Postrežba t oí na po najnižjih cenali. MAÉIJA KOJANEC, SAN BLAS 991 T. 59-2499 BOLNIKI na blenoragiji, sifilis, kožnih krvnih in drugih boleznih, če hočete biti zdravljeni po izurjenih specialistih — OBIŠČITE INSTITUTO MEDICO CALLAO Naše najmodernejše zdravniške inštalacije in znanstveno1 zdravljenje po svetovnih specialistih — predstavlja najboljšo garancijo, da bo vaša bolezen ozdravljena v našem institutu. ŽENSKE ženske bolezni. Za ženske imamo poseben vhod in posebno čakalnico, vse v največji diskreciji, CALLAO 339 1. NADSTROPJE. ZNIŽANE CENE IN PLAČILNE UGODNOSTI Sprejemne ure: od 9 — 12 in od 15 — 21 ure. Ob nedeljah in praznikih od 9 — 12. VAŽNO! Za vse izseljence moške in ženske, ki želijo preskrbeti se z dobrimi stvarmi in z dobro obleko za mal denar. Pri tvrdki „Astra", Córdoba 883. vdo. bite z druge roke' in v dobrem stanju briljantne, biserne, zlate in srebrne nakite; umetniške slike, kipe, porcelano, kristale i. t. d. Moške in ženske o-bleke, svilene iu iz blaga, večerne in promenadne ,o. bleke, kožuhe, suknje iu garniture i. t. d.. Zaloga moških oblek in delavnica. Velika .... novost V barvarni (tintoreriji) „Belga", Córdoba 905, seni otvorll krojaški oddole, katerega vodi dolgoleten v Evropi in Scv. Ameriki izkušen strokovnjak pri-krojevalec g. Anton Faze-kas, ki izdeluje po najmo. dornejšem kroju obleke in suknje iz najboljšega angleškega blaga. V tej moderni barvarni morete pro. bayvati in očistiti obleke sov, tako da izgledajo kot in druge stvari za par pe-nove. Obiščite na vsak način podjetje, kar vam bo gotovo v( veliko korist. LASTNIK OBRH PODJETLl: TOŠKOVIČ JO VAN OSTOI6 NAKUP in PRODAJA PRODAM ZEMLJO pol ure iz mesta na progi F.C.S. štiri kvadre od postaje. Gena $ 50p za 1000 kvadratnih metrov. Podrobneje zveste v uredništvu. KUPIM mestu Buenos Aires lot zemlje s hišo ali tu- ; di brez. Ponudbe pod "Ku- | pee" na uredništvo lista. LEPA UGODNOST. Kdor išče kupca ali prodajalca za zemljo, hišo, gostilno trgovino in dr., ga bo našel potom oglasa v _ SLOVENSKEM TEDNIKU. Cena oglasov v rubriki "Nakup in prodaja" znaša za- vsako besedo 10 cen-tavosov. FANI KERSEVAN, Calle Campana 4675, Villa Devoto, sprojme dekleta in žene, ki pridejo iz Evrope, ali ki so brez službe na hrano in lepo stanovanje. Dobra postrežba. CITATELJI POZOR! "ŠIFKARTE" do Zagreba, Beograda, Ljubljane;; in vse kraje Jugoslavije prodajamo za SAMO! 325-m$n LABORATORIJ ZA ANALIZE Dr. German Schwartz Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, Ultromikroskopia i. t. d. — Vseh vrst cepljenja CALLE POZOS 170 BUENOS AIRES Imamo na razpolago mesečno šest parnikov s posebnimi kabinami za tretji razred. Kliente v notrajnosti postrežemo pismeno. Cía. General de Vapores (USTANOVLJENA LETA 1890} Reconquista 1090 31 - 4065 Buenos Aires DOCK SUD (;Prov. Buenos Ares) Calle Facundo Quroga 1441 (nasproti elektrarne) EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v / moji lekarni. Franjo Huspaur Slovenski urar v zlatarsko stroko spadajoča popravlja ure in opravlja vsa dela j Rojakom se priporoča Calle Córdoba 358/1 ADOLF KURINČIČ DELAVEC poslušaj resno besedo Nasvet ki ti bo koristil Ne kupi nobene delavne obleke Brez pregledati našega blaga in naših cen 'LA PIEMONTESA" ITnTALEM 546 Podružnice: Rosario — Callao 115 B y Corrientes 126 La Plata — Calle 1 No. 595 Boca — (Bs. As.) P. Men-.. doza esq. Necocbea i Tí nudi: MOČNO BLAGO UDOBNE KROJE NIZKE CENE t in ti garantira da: NAŠE BLAGO SE NE RAZŠIJE Prijatelji . . . dopisujte ..Slovenskemu tedniku". Zlasti življenje in delavske prilike v notranjosti Argentine in v drnugib državah Južne Amerike zanimajo naše čitatelje. Naš list je izseljensko informativno glasilo in bo kot takšno služilo svojemu namenu po- polnoma le tedaj, če nas boste vsi podpirali in sodelovali dopisi. Tudi če ne znate dobro in pravilno pisati, glavno da po domače poveste razmere vašega kraja, bomo že mi popravili napake, ako bo tre ba. Uredništvo. I I I 1 1 1 I Ako hočete biti zdravljeni od vestnega in od-govornega zdravnika, zatecite se na i Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti' za sigurno in hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVEC AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH METODAH SIFILIS (606-914) Krvne m Kožne Bolezni Za Slovence prva konsnltacija brezplačna UGODNIABONAM^NTI ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X - DIATERMINA - ANALIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. In od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 SAVA J0VAN0V1Č, FOTOGRAFSKI ATELJE. ______' I'. Qniroga 1267 (D. Sad) ^ Za vsakih 6 fotografij v ceni od 3—6 pesov dobite v dar eno lepo sliko v barvah i Čudna prepovedi ^ 'ljubljanskem dnevniku 'Jutro" od 10. maja čitamo Redečo notico: nedeljo, 8. maja. se je 1 v Unionu javna prosla-Va 60-letuiee bivšega mini-predsednika g. dr. Antona Korošca. Banska u-l)rava jo je dovolila, ker je Prireditveni odbor odločno rjavil, da na kake politične ((,Wonstraeije absolutno ne 1,lls1' in jih bo ljudem tudi "^svetoval, ker mu je na tem do se morejo v redu izvršiti IX'oslave tudi drugog po de-^li. Predsednik pripravljal-nel& odbora je eelo sam oseólo j)revzei razdeljevanje in !"'°dajo vstopnic za proslavo ^ Ljubljani v svoji pisarni ger imel po zaupnikih pri Ml0flu v proslavno dvorano *°®en pregled vseh udeležen-u'x- Kljub temu pa, je pri pro Slíu'i nekaj desetin povablje- Z ANIMIYOSTI nih udeležencev povzročilo ii;8i'ede in pozivalo na izpa- Iti so v nasprotju z da- "llri jamstvom in tudi niso ^ladu z obstoječimi zako- 1 'i iskrenim čustvovanjem !'Hl'°dii (?) (op. ur.). Ker se s tem kalil xresnični po- ll<'n proslave in se je poka- da pripravljalni odbor 111 sniožen izpolniti svojega ''"astva, je kraljeva banska l,t"'ava prepovedala vse na- toje tozadevne prireditve Na drugem mestu objavlja . ttt*P" v isti številki slede- Agencija Avala objavlja: • t ■ li- je bil shod v prosla-0 60-letnice g. dr. Antona . 0r°šea. Nekateri so hoteli ^koristiti to priliko za "ion, <>b, O SMRTI Ljudje se običajno bojijo smrti, čeprav večinoma umirajo brez bolečin. Alpinist "Whymper, ki se je hotel ne glede na žrtve povzpeti na vrh Matterhorna in je padel v prepad, opisuje svoje občutke takole: „Strmoglavil sem s strme stene 70 m globoko in treščil na skalo s tako silo, da bi za drugega mislil, da ni ostala v njem cela niti najmanjša kost. V resnici pa sem bil ves čas pri zavesti in sem jasno čutil, kaj se dogaja z menoj. Štel sem udarce, ki sem jin dobil treskajoč med skalovjem s police na polico. Bolečin nisem čutil, zdelo se mi je samo, da sem v narkozi. Vem pa, da je bil vsak drugi udarec hujši od prejšnjega in sem računal z dejstvom, da mi prinese zadnji udarec neizbežno smrt. Padec iz velike višine ne povzroča bolečin. Takšna smrt je torej lahka." ¡Splošno se sodi, da je smrt v kreinpljih divjih zveri strašna. Afriški raziskovalec Li-vingstone pa je nekaj" doživel, kar priča, da tudi takšna smrt ni tako strašna, kakor mislijo ljudje, Napadel ga je lev. Napa-denec je bil še toliko pri zavesti, da se je lahko vzpo-redil z miško, ki jo je zgrabila mačka. Bolečin pa ni čutil, niti ga ni bilo strah tega, kar bi utegnilo priti. Na neki univerzi se je vodila vroča debata o tem, če je destilacijo proti režimu in .„ boječemu redu s tem, da ^ 'izobesili v lokalu, kjer se . zborovanje vršilo, plemen-1slovenske zastave in vzkli ",)oli vlada! Živela sa-^0st°jna Slovenija! Živel dr. ^oáec!" Oblast je razprši-onstran te in pri tem ' etir«la 11 oseb". za zločinca, ki je zaslužil smrt. Nastala sta dva tabora. Prvi je proglašal obešanje za surovost, češ da mora žrtev silno trpeti, čim zadrgne krvnik vrv okolu vratu. Spor je zavzel, tako ostro obliko, da so nekateri dijaki skušali napraviti eksperiment. Po vrsti so si zadrgnili zanke okolu vratu. Tovariši so jim prerezali vrvi v zadnjem trenutku, ko so že bili na meji med življenjem in smrtjo. Ko se je eksperimen tator j em vrnila zavest, so pripovedovali, da se jim je pred očmi zasvetilo kakor blisk in so čuli nekakšen prasket. Potem so se onesvestili in niso čutili ničesar več. Predsednika Mac Kinleya sta pogodili dve svinčenki iz samokresa. Ko so ga vprašali tovariši iz spremstva, če je hudo ranjen, jim je odgovoril : ,,Mislim, da nisem." Ko pa je na prsih opazil rano, je rekel: „Zdi se mi, da sem ranjen v trebuh." In vendar sta biii njegovi rani smrtni, bolečin pa ni čutil nobenih. Tudi mnogi ranjenci iz svetovne vojne pripovedujejo, da niso v prvem trenutku, ko so bili ranjeni, čutili nikakih bolečin. To si razlagajo s tem, da je človeško živčevje v trenutku takšnega dogodka tako napeto, da ne Čuti nobenih fizičnih bolečin. Znani so tudi primeri, ko na smrt ranjeni ljudje ne vedo, kakšno je njih stanje in še dolgo žive. V tem pogledu je bila značilna smrt av- obešanje dovolj kruta kazen atrijske cesarice Elizabete, ki - hotel -Restaurant SLOVANSKI DOM Máximo S. Av- L. N. Alem 1044 Pra Buenos Aires domača kuhinja -Cis,.. " Pllsen in Quilmes • 6 • Postelje za $ 0.80. Veliki zavod 'RAMOS MEJIA' ANALIZE urina brezplačno v svrlio dognanju, če je tviper ozdravljen. Analize krvi. — Popllio, hitro, moderno zdravljenje tudi v kroničnih slučajih. SIFILIS: v sveh razvojih. Popolno ozdravljenje na podlagi infekcijske stopnje, dognane s krvno analizo (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. ULTRA VIOLETNI ŽARKI. HEMOROJIDI: brez operacije in bolečin. SEKSUALNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po metodi prof. Oicarellija. ŽIVČNE BOLEZNI: JMespanje, neurastenia, izguba spornima in šibkost. * REUMATIZEM: kila gota, naduha, katar se zdravijo^po no vem nemškem načinu. SRCE: ŠIBKOST, težave in neredno utripanje. PLJUČA: kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjenje, kisline, težka prebava, bruhanji, rane. ČREVA: razširjenje, colitis, kronična zapeka. GRLO, NOS, UŠESA: vnetja, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE: BOLEZNI MATERNICE, OVARIJA, NEREDNO ČIŠČENJE. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in izvrstnimi specialisti je t'din te vrste v Argentini. — Ozdravljenje zajamčeno ceneni abpnenia — plačilne olajšave. Plaza Once Rivadavia 3070 jo je bil pogodil anarhist Lu-cheni z bodalom naravnost v srce. Rana je bila smrtna, vendar je znano, da je cesarica po napadu napravila še kakšnih osemdeset korakov do ladje. Šele ko je ladja zapustila pristanišče, se je onesvestila, čez trenutek pa se ji je zopet vrnila zavest. Ko jo je član spremstva vprašal, če čuti bolečine, je odvrnila, da jih ne čuti. Ko je uro pozneje umirala, je spraševala o-kolico, kaj se je prav za prav zgodilo. DIRKA S SMRTJO V Orlandu na polotoku Floridi je pogoltnila triletna Marjorija Cohen iz neprevidnosti koščico, ki ji je obtičala v sapniku. Zdravnik, ki so ga pozvali, da bi rešil otroka, je izjavi), da je primer zelo težek in da bo otrok živel samo še nekaj ur. če ne dobi v par urah na razpolago bronhoskopa. Najbližja bolnica s to napravo pa je bila v Filadelfiji, ki je oddaljena, od Orlanda 1600 km. Oče triletnega otroka se je navzlic temu odločil storiti vse, da otme hčer smrti. Sedel je v avtomobil, ki je dirjal z zdravnikom, njim in otrokom na postajo, kjer je čakal poseben brzi vlak, ki je odpeljal vse tri v Washington. Tam je spet čakal avtomobil, ki je odpeljal vse tri na letališče, kjer so takoj star tal i z že naročenim letalom, ki je prišlo v rekordnem času 62 minut v Cainden v New Yerseyu, kjer je že čakala na došlece posebna am-bidanca, ki je prepeljala o-troka in zdravnika v filadel- ZOBOZRAVNIK ::Dr. N. Percicli Priporoča se vsem rojakom Jugoslovenom Bdo. de IRIGOYEN 362 Buenos Aires fijsko bolnico. V operacijski dvorani je čakal zdravnik z aparatom, da se loti operacije, toda čim so položili otroka na mizo, da mu odstranijo koščico, je deklica globoko vzdihnila —- in umi^i. VESTI O IZGREDIH V DALMACIJI italijanski listi so objavili vest iz Zadra. da so se pretekli teden vršile v raznih krajih Dalmacije demonstracije proti uradnim propagan-distom, ki agitirajo za novo ,,Jugoslovansko radikalno demokratsko kmetsko stranko". V Splitu je bilo baje aretiranih več oseb povodom manifestacije, ki se je vprizorila v mestu, ker se je bila razširila'govorica, da so oblasti aretirale v Šibeniku dr. Mačka, voditelja hrvaških zem-Ijeradnikov. TUDI NA ROMUNSKEM JE IZBRUHNILA VLADNA KRIZA Radi nesoglasij, ki so se pojavili med člani romunskega kabineta glede vprašanj, ki so v zvezi s kritičnim gospodarskim in finančnim položajem dežele, je vlada podala ostavko. ' GRAFOLOG svetonega slovesa vam opiše na. tančno vaš značaj, vam pove vašo bodočnost in preteklost. Pošljite nekoliko lastnoročno napisanih vrstic ter navedite vašo starost spol, in stan (oženjen, neoženjen). Pišete lahko v slovenskem, španskem, francoskem ali nemškem jeziku. Dopise, katerim je treba priložiti 1 peso in znamko za 10 cent. za odgovor, naslovite na: A. HOČEVAR Calle Tucuman 586, Bs. Aires SLOVENSKA BRIVNICA Bs. Aires, Uspallata 836-48 Lastnik Anton Kurinčič se priporoča rojakom. PENSION VIENA, Santa Fe 1938, U. T. 44 Juncal 5207. — Sprejema se na hrano in stanovanje možke in ženske, ter poročence. S svojimi zvezami nudi penzjon velike vgodnosti pri iskanju zaposlitve. Ugodne prometne zveze na vse strani. Priporoča se. Enrique K ravan ja. f JURIdTčNI ŠTUDI "SLAVIS" j Ravnatelj: dr. PEDRO PANDOL TADIČ Tri odvetniki in štiri p^okuratorji oskrbujejo civilne, trgovske in kriminalne zadeve. Prevajatelji vseh slovanskih jezikov SARMIENTO 1011, 5. nadstr. U. T. 35 Lib. 0406 BUENOS AIRES i i OBCANO DE LA C OLE C TJ V ID A D YUGOESLAVA EN LA An. DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) CORRIENTES 633 - ESCR. 43 Año IV Núm. 163 U T. 31 RETIRO 3834 GLASILO SLOVEN- SKEGA IZSELJE NlSTVA V JUZN1 AMERIKI PRAVICA HO ZEMLJE Mi trdimo, da je zemlja, kjer so Slovenci naseljeni, naša. Italijani trde, da ni. ker so živeli oni, to Se pravi Rimljani, davno prej1 na tej zemlji. Potemtakem je torej zgodovinska pravica njihova, ne naša. ker mi, pravijo Italijani, smo so priselili s pomočjo pokojne Avstrije. Umevno je, da priseljenec nima prava, dokler se ne vto-pi v tistem ljudstvu, med katero se je preselil. Velik kos naše izgubljene zemlje je tudi po rimski dobi bil v italijanskih rokah iu preraču-lijeno naseljevanje Italijanov in njihovo narodnostno ter kulturno vplivanje na naši ubogi zemlji ni nikdar ponehalo. Duhovniatvo, trgovci, umetniki1 Potemtakem res obstoja neka ..zgodovinska pravica" do priključenega o-zemlja, čeprav bivajo na njem še danes v neprimerni večini Slovani, in bi boroma-to italijanskega ostalo, če bi izključjli še potujčeno maso. Da so bili Riml jani en k ra ¡ gospodarji na naši zemlji, o tem ni dvoma, a koliko jih je stal ta kraški svet, tega nihče ne izreče! Zgodovinska resnica je, da so Rimljani te kraje zasedli, potem ko so premagali tisto ljudstvo, ki je bilo tu naseljeno od pradobo. In tisto ljudstvo je bilo tako-zvanega „ilirskega" plemena in se jé'samo sebe zvalo „Kar-ni". Italijani ustvarijo iz niča političen argument in ga raz-trobijo v svet, a mi — molčimo! Bedastoea o našem naseljevanju pod okriljem Avstrije je tako otupljiva, da se nam ne zdi niti vredno pobijati jo. in to je naša velika napaka, naša nepripravljenost, nezrelost napram tako zvitemu in lokavemu nasprotniku. Treba se nam je boriti in odbiti vsako orožje, tudi če je podlo. Danes vsa Italija verjame to bajko in bojim se, da jo verjamejo tudi v svetu. In kadar bo prišel dan, da bomo hoteli svobode za naše brate, takrat ne bomo znali ziniti niti besedice v protido-kaz laškim „zgodovinskim RAZNE VESTI resnicam • Dr. Turna trdi na podlagi znanstvenih'raziskovanj, da Italijanom, ki so zelo pridni so Kami bili Slovani in ti- | zlasti kadar se zn ~ sto ljudstvo, ki je gospodo- ze,ul->0' Prev™ ;>ih i« 1,1 n<> valo pred Rimljani na naši •j Hotel sem samo reči, da j boroževanja; 2) obvezno in smo preveč zaspani nasproti I brezpogojno razsodišče v slučaju mednarodnih sporov; 3) končnoveljavna ureditev v- zemlji. je 'bilo torej slovan skega plemena. S tem je do- j gnana naša temeljna pravica do te zemlje, naša zgodovinska pravica. Priseljenci so na 1 teh tleh Italijani in ne mi! Slovenci smo mogoče res pri- šli za Kami v rimski dobi, a ¡ y francoskill radi. na téj zemlji so najstarejši ¡ kalgkilj socialistov je predlo. znani prebivalci Slovani. : ... , . . zil strankinemu kongresu svo- Vsak slepec vidi v zgornje j j,, predloge glede bodočih italskih krajevnih imenih slo- smernic, francoske zunanje vedo več kani. Slovani imamo sicer več zemlje, a jo zato ni treba zapravljati z lenobo in neumnostjo! Ado Makarovič. SMERNICE BODOČE FRANCOSKE ZUNANJE POLITIKE venske sledove. Nihče pa ne more razložiti naših krajevnih imen drugače nego na podlagi slovanski. In ta ime- ! • . ..... ¡ na so najdragocenejši m na,)- I bolj zanesljivi spomeniki o p ra prebivalstvu naše zemlje, zakaj ime ostane, če se tudi narodnost in jezik menjata. Trst ostane Trst in Gorica vedno, večno slovanska Gorica. politike. Ker je že sedaj gotovo, da bo v novi vladi imel važno besedo g. Ilerriot, je zanimivo vedM;i, kakšne so v tem pogledu njegove težnje. ilerriotov zunanje-poiitieni program obsega pet točk: 1) omejitev in nadzorovanje o- Razširjajte SLOVENSKI TEBNIKL' modnim kraljem prašanja medvladnih dolgov; 4) zasnovanje mednarodne gospodarske zveze, ki naj bi nadzorovala produkcijo; 5) prepoved izdelovanja in prodajanja orožja po zasebnih podjetjih. ŽENSKA MODA IN TRGOVINSKA BILANCA Italijanski tisk je začel o-fenzivo proti ženski modi, ker prihaja iz Pariza. Francoske modne tiovotarije treba namreč drago plačevati, pa obremenjujejo radi tega izdatki italijanskih dam trgovinsko bilanco države z znatnimi svo-tami. Listi navajajo, da so lansko leto uvozili Italijani iz Francije za preko 600 milijonov sukna, kožuhov, svil itd., pa naglašajo, da bi ta denar bil lahko ostal doma, ko bi italijanske žene odpovedale pokorščino pariškim Zdravniški Institut Specialtstov BUENOSAIREŠKE IN PARIŠKE UNIVERZE KRVNE BOLEZNI Spolne bolezni: Prostatitis, težave pri spuščanju vode. Hitro in moderno zdravljenje SIPHILIS in nje posledice in komplikacije. 609—914. Spolna šibkost in zguba semena. ANALIZA KRVI, PLJUNCA, TOKA IN URINE KOŽNE BOLEZNI, kronični ekcemi, psoriasis. Hemoroidi in nabreklijenie žile: Sigurno in hitro zdravljenje po metodi Prof. Dr. Sicard-a, brez operacij in ne da bolnik prekine delo. NOTRANJE BOLEZNI: Pljuča, zdravljenje jetike po nemškem sistemu: Mollgrad in Goldsalzen. ASTHMA se zdravi po neobčutnem etnologičnem sistemu. SLADKORNA BOLEZEN, DIABETIS, z dijeto in pod strogim, trajnim zdravniškim nadzorstvom urine in krvi Revinatizem: Bolezni členkov, Srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozi^ ŽELODČNE BOLEZNI,* kisline, povračanje, pomanjkanje apetita, slaba prebava. ČREVE- BOLEZNI: Diarea, krči, konstipacije itd. GRLO, UŠESA, NOS IN 'JOČI Posebni prostori za ženske. X - ŽARKI - ULTRAVIOLETNI ŽARKI - DIATHERMIA VISOKA NAPETOST. 1017- -1017 Sprejema se od 10 do 12, in od 14 do 21 ure. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 12 ure. -- Zdravniški pregled $ 3.—. CENENI ABONAMENTI. Prva seja novega francoskega parlamenta V sredo so se zbrali novoizvoljeni francoski poslanci na prvo sejo. Predsedoval j' je 83-1 etni Grousseau, najstarejši član zbornice, ki se je v svojem govoru spomnil tragične smrti predsednika Donillera. V jZnak žalovanja se m seja prekinila za pol ure. Otvoritvena seja je hib» bolj formalnega značaja. Se--; stavila se je komisija, ki bo sklepala o velja vnost'i voli- f te v. G. Ilerriot; bo v prihodnjem,! v • 'l tednu začel razgovore z voditelji nekaterih strank, ki bi prišle v poštev za ustanovitev vladnega bloka. Socialistični kongres se je v naée-. Iu izrekel za sodelovanje v novi vladi; kot pogoj je stran-1 ka postavila sprejem nekaterih zahtev, ki so v zvezi z notranjo in zunanjo politiko bodoče francoske vlade. , I NOVA JAPONSKA VLADA M a kot o Salto je sestavil novo japonsko vlado, v kateri so zastopniki vseh pomembnejših strank. Vojaški kro-J gi, pri katerih prej vladajo ča stranka „Sejžpkaj" lie «f živa zaupanja, so s svojimi spletkami del j časa ovirali razrešitev krize ter grozili ct [ lo z upostavitvijo vojaške diktature. Sedaj pa izgleda, da jih je ustanovitev koalicij skega kabineta pomirila. V japonskem sporu s Kitajsko ni beležiti nobene izpre-membe. Te dni so poslednji .j oddelki zasedb enih čet zapo-stili Šangaj. V Mandžuriji pa se skoro vsak dati vrše boji : med Japonci in kitajskim' tolovaji. Izvršil se je resnejši spopad med okupacijsko vojsko in četami kitajskega ge' nerala Ma Čan Šana. ŠTIRI STO LETAL NAD RIMOM Na čast prekooceanskih le" talcev, zbranih v Rimu n9 mednarodnem kongresu, so se vršile pretekli petek nad italijansko prestolnico velik* letalske vežbe. Štiri sto vojnih letal je vprizorilo namišljen napad na mesto, čigat mostove in druge važne naprave so letalci obmetavali nenevarnimi bombami. 'šm/m