5 t n I n a pi Pošlo .13.1. 1932 cana ▼ f* o f o v i n T E V. 2. U I), L I A N I. D N t 13 JANUARJA i <> 3 2 L t I O 45 58 Din za celo leto. La inozemstvo bO Din. Posamezna številku I Din. V inserutnem delu vsaka drobita vrstica ali nje prusloi '» Uia. izhaja fiko sredo. Spisi io dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina reklamacije in inserati Upravništvu »Dnuioljulwi« v LiuMjnni. Ali se bliža pomirienje? Ne smete si misliti, da so se ljudje raz-trj«li radi denarja samo pri nas, v naši dr-i. Še precej poprej so začeli spravljati de-r v domače blagajne in skrinje na Nemem in v Nemški Avstriji. L. 1931. je bilo leto lošne zbeganosti. Kjer so začeli poprej ravljati denar, izgleda, da so se tudi poprej »mirili. Poročila iz Nemčije in Nemške Av-ije pravijo, da se pozna v tamkajšnjih hra-lnicab, da ljudje zopet nalagajo denar in ihajajo do prepričanja, da vseeno ni nič ilje, če ga drže doma namesto v denarnem vodu. Tam torej prihaja počasi do pomirjenja. ako pa pri nas? Tudi pri nas se nekoliko čuda so se ljudje umirili, četudi še ne popolala. Nekateri so se naveličali čakati dogod-iv, ki bi imeli priii, pa jih od nikoder ni, ikateri so se zaželi izpraševatt .»« kaj prav prav čakajo, in tako ao začeli spet denar gati. Nekatere pa je vzpodbudilo zamenja-nje tisočdinarskih bankovcev. O priliki te menjave si je marsikdo mislil: Pa je le bo-!, da so spravljeni na varnem. Tak nemir, kot je zavladal med ljudmi, podoben nalezljivi bolezni. Prime se ljudi, sami prav za prav ne vedo, kje in zakaj, zaupanja se nalezejo drug od drugega. Zaje tudi v takih časih težko kaj svetovati, omoljub« zato tudi ni hotel veliko o teh stvareh pisati. Tudi sedaj, ko prihaja pomir-jenje, nočemo dajati kakih nasvetov. Le eno bi ugotovili: Cisto gotovo je denar bolj varen v hranilnicah kot pa doma. V toliko bi lahko pri vsakem človeku zmagala uvidevnost nad zbeganostjo. Nekateri vedno sprašujejo kdaj bodo vse posojilnice spet izplačevale kolikor bo kak vložnik hotel. Vse bodo mogle izplačevati, ko se bodo vsi ljudje pomirili. Vedeti moramo namreč, da nobena hranilnica in nobena banka ne drži denarja doma v blagajni, ampak mora iti denar naprej v razne naložbe in posojila, da nosi obresti. Nemogoče pa je vsa posojila naenkrat izterjati. Zato je tudi nemogoče vsem vložnikom naenkrat dati denar na razpolago. Tega niso krive hranilnice in posojilnice, ampak razmere, v katerih morajo delak Obsojati «swrmro, če kdo v brez vsakega pametnega povoda ustvarja nezaupanje proti našim posojilnicam. Vsak mora vedeti, da se denarni obtok ni zaradi njih pretrgal in da varnost naloženega denarja radi pomanjkanja gotovine ni prav nič trpela. Počakajmo torej mirno razvoja dogodkov in zlasti skrbimo, da vsak ohrani hladnokrvnost. Tako bo najpoprej prišlo splošno po-mirjenje in s tem znova zadosten obtok denarja. Črne bukve kmečkega stanu (Nadaljevanje.) t Ko nam je dr. Krek orisal razmere in rljenje amerikanskega poljedelca, nas polje nazaj v staro Evropo in se ustavi naj-ej pri Nemčiji. Nemčija je bila že tedaj med dilnimi državami v Evropi, in če bi bil šel ivoj nemoteno naprej, bi bila danes dru-Sna kakor je. Svetovna vojna je sicer teme-:o prekrižala načrte ošabnih Nemcev, ven-r, kakor vse kaže, se bodo zopet kmalu povili na noge in imeli glavno besedo na sve-Seveda 80 milijonskega naroda ni mogo-kar tako pritisniti na tla! Dandanes je si-• nekoliko drugače in Nemčija ječi pod hu-gospodarsko stisko, ki je pa niso zakrivili letje, marveč veleindustrija in velekapita-6m, ki jima je edini namen bogastvo, brez ra na srečo in nesrečo naroda. Toda povedi moram, da je že tedaj dr. Krek izvrstno jodil Nemce, ko je zapisal: »Omenjati pa ramo takoj izprva, da je mnogo več prazna vzdihovanja, nego gotovih jasnih podat-r.« Prav tako je danesi Čeprav imajo na lijone beračev in postopačev v obliki brez- poselnih delavcev, vendar bo vsak sprevidel, da mnogo preveč vzdihujejo in tarnajo — seveda, reparacij bi se radi otresli!... Dr. Krek razdeli opis Nemčije po državah in slikà najprej razmere v Prusiji, nato v Hesenski in na Bavarskem. Ko govori o Nemčiji, izraža mnenje, naj k 'et ne proizvaja menjalnega blaga za trg, te. piše tako: »Poljedelec proizvaja po svojem bistvu v p r v i v r -sti rabno blago, s katerim si teši svojega življenja potrebe. Nova doba liberalizmo-vih laži je odtrgala kmeta od tega njegovega bistvenega znaka. Sedaj mora tudi on pridelovati — denar« (str. 119). Pravijo, da je Krek pozneje spremenil svoje mnenje, češ da naj kmet prideluje to, kar sam potrebuje za svoje vsakdanje življenje, šele na drugem mestu pa je delo za dobiček, za denar. Saj ni nihče drugi zakrivil današnje krize kakor ravno razkrajajoči dobičkarski in sebični duh, ki ga je rodil pogubni liberalizem. Po njem je zemlja postala predmet dobičkarstva in predmet trgovine, kakor obrtni izdelki. To pa ie napačno, to je zlo, ki je rodilo neizmerno gorja in vprav pred našimi očmi gredo v. klasje njegove strašne posledice. Pa k temu se bomo še ob koncu vrnili, zato si oglejmo na kratko kmečke razmere na Pruskem; ki so po Krekovih besedah ;>tudi za nas — vzpodbudne«. Na Pruskem namreč država močno podpira kmetijstvo in ga ščiti z najraznovrstnej-šimi zakoni ter pospešuje zadružništvo. Tako je bilo v času, ko je Krek pisal svoje :>Crne bukve« na Pruskem že 1140 Schultze-Deli-tzschevih posojilnic in okoli 1460 Raiffeise-novk. Posebno katoličani se zelo trudijo za povzdigo in obrambo kmetijstva in so «str» novili vzajemno zavarovalnico zoper ogenj in točo, življenjsko zavarovalnico, konsuninn društva, poljedelske zimske šole za moške in gospodinjske zimske šole za ženske, skratka storijo vse, kar koristi in ponmga kmetu.,. Vse to je za nas res lahko vzpodbudno, da bonflftrrdi mi na tó delali pri nas, in po pravici imenuje dr. Krek vse to »svetlo belo progo v črnih bukvah pruskega kmečkega stanu«. — Na Hessenskem je za kmeta dosti slabše in to nam na kratko še najbolj pojasni hesenski pregovor, ki pravi, da ima kmet samo dve srajci: eno na sebi, drugo pa v perilu. (»Ein Hemd auf dem Leich (Leib), eins auf der Bleich.«) — Na Bavarskem je za spoznanje bolje, ker je zemlja predvsem kmetova last in je manj veleposestnikov kot na Pruskem. Vendar si bavarski mogočnjaki zelo prizadevajo, da bi se polastili kmečke zemlje, tako da pride včasi do resnih sporov in celo do krvavih prepirov. Pač pa imajo zelo lepo razvito živinorejo. V naslednjem poglavju nas popelje dr. Krek v Romunijo. Kljub prirodno bogati in rodovitni zemlji je romunski kmet velik revež, ker je popolnoma. odvisen od židovskih oderuhov, ki se jim v Romuniji dobro godi. In mnogokrat se zgodi, da »kmetje že pozimi prodajajo svojo delavsko moč veleposestnikom ali njihovim najemnikom — za poletno delo. Vnebovpijoče krivice se gode pri tem. Lačni, zmrzujoči kmetič je voljan za vse, samo da dobi kaj, s čimer si ogreje premrlo truplo. Prav pravi Elija Regnault: »Pozimi zamenjava vlastelin svoje žganje s poletnim kmetovim delom, zarubi tako njegovo prihodnjost in ga potlači« (sti\ 161). Nato nam predstavi Krek našo sosedo Bolgarijo in življenje tamošnjega kmeta. Tudi tukaj je priroda bogata, obdeluje jo pa dobro, delavno ljudstvo, ki se mu primeroma dobro godi. Turški jarem, ki je stoletja tiščal bolgarski tilnik, ni mogel uničiti ljudstvu slovanskega značaja, samostojne odločnosti in junaškega srca. Res, da ni vse še popolnoma urejeno in tudi Bolgar bo moral ie preneka-tero setev požeti, preden bo lahko zadovoljen s svojim življenjem, vendar Krek ob koncu z upanjem in jasnim očesom gleda v bodočnost in želi: >Bog daj bolgarskemu ljudstvu požrtvovalnih vzgojiteljev in gospodarskih voditeljev, da ohranijo svojo zalo domovino sebi in je ne potisnejo v žrelo mednarodnega kapitalizma! Pot v brezdno je že pričeta, a prepozno še ni, da se rešijo. Zdrava slovanska rodbinska organizacija jim še more pomagati, če jim država ne odreče svoje podpore< Ko smo že pri Bolgarih in pri njihovi slovanski rodbinski organizaciji, doda dr. J. Ev. Krek obširno (46 strani obsegajočo) razpravo o »Slovanski organizaciji«. Proti nemškim sociologom poudarja, »da vzori, po katerih hočejo domoljubi preosnovati družbo in jo s tem rešiti, niso ne nemški, ne francoski, ne angleški, marveè krščanski* (170), in v »krščanstvu je našlo najvarnejše zavetje vse, kar je viplodila človeška narava zdravega in dobrega« (196). V tej zares odlični razpravi, ki je zaradi njene obsežnosti tukaj, žal, ne more- 1 mo podrobneje razmotiriti, hoče Krek poka- , zati, cda so tudi Siovaui pod vplivom krščan- : stva imeli bujno razcvitajoče se družabno živ- ! ljenje in da vsled tega z enako pravico govo- j rimo o slovanskem krščanskem socializmu, kakor Nemci v nemškem« (171). Najprej na kratko obravnava rimsko in germansko dedno pravo, zatem pa obširno govori o slovanskem dednem pravu, o Jugoslovanskih zadruga!) (v Srbiji, Hrvaški. Dalmaciji. Črni gori in v Bolgariji), ki v njih živi močan dilli vzajemnosti in občestvene skupnosti. In ob zaključku upravičeno dostavlja: »Zato po pravici in po dolžnosti imenujemo lepo slovansko rodbinsko organizacijo — krščansko socialno. Priča nam, da je najvišji družabni či-uitelj — krščanstvo, ali recimo na vsa usta katoliška podlaga« (196)! in »da je edina rešitev iz družabnega nereda — povrat h krščanskemu mišljenju in življenju, povrat k tistim načelom, ki so nekdaj osrečevala dru-bi)e skupine in posameznike« (109). S tem smo se že močno približali h koncu »Črnih bukev«. Ostaneta nam še Rusija in Avstro-Ogrska pa še nekaj malenkosti. Vse to pa, kar smo doslej videli, nam ne bo jemalo poguma, nasprotno, navdaja nas s pogumom in s trdno voljo za delo in za izboljšanje svojih razmer. Predvsem pa si zapomnimo lehtne besede, ki jih je v letošnjem »Mohorjeve mkoledarju zapisal F. S. Finžgar (str. 50): Ce se sami ne bomo cenili, nas tudi drugi ne bodo. Na zemlji bomo imeli samo toliko svobode in pravic, kolikor je bomo vredni. Vsiljeval nam svoboščin ne bo prav nihče. Vse si moramo priboriti sami.« (Dalje prih.) Lovcem se nudi najugodnejša prilika, da Kolikor mogoče dobro vnovčijo svoj tozimski lovski pridelek, ako se poslužijo za vnOvčenje kož lovsko-prodajne organizacije j Divja koža« v Ljubljani. Dražba se vrši dne 25. januarja. Za to dražbo vlada posebno s strani inozemskih kupcev veliko zanimanje in bo za blago dovolj povpraševanja. Uspeh je močno odvisen od lovcev samih. Cim več blaga bo na razpolago in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem lepši bo uspeh dražbe. Oklenite se »Divje kože« in pošljite vse pridobljene kože nemudoma le njej v prodajo. V današnjih težkih časih posameznik še celo ne opravi ničesar; le v slogi in medsebojni podpori je moč in zagotovilo čim boljšega gmotnega uspeha. 2« . . PO SVETU Italiia s V propad drve počasi, a gotovo. V času, ko vrše pravi pristni Italijani bombne napade na zastopnike fašizma v raznih krajih Amerike in Evrope, so se spravili Mussolinijevi čr-nosrajčniki zopet nad Slovence. To pot na slovensko izobraženstvo. Vest o številnih aretacijah se žalibog potrjuje v polnem obsegu. Tik pred novim letom je bilo v Gorici aretiranih 17 Slovencev. Med temi se nahajajo g. Filip Terčelj, duhovni vodja Alojzijevišča, učitelj in glasbenik Lojze Bratuž, nadalje akademik Oz-•.vald, prefekt v Alojzijevišču, in menda tudi Leopold Kemperle, nekdanji urednik -.Goriške Straže«. Prof. Terčelja so odpeljali na sil-vestrovo in isti večer tudi učitelja Bratuža. Prej so vsem aretirancem iz formalnih razlogov izvršili hišno p re i sii avo. O aretaciji prof. Terčelja je bil v zinislu konkordata obveščen apo-stclski administrator Sirotti. Ta se je na novega leta odpeljal v Koper, kjer je bil prej ravnatelj škofijskega semenišča. V Gorico se je vrnil po štirih dneh. Policija seveda ni izdala vzroka aretacije. Kakor vselej bodo tudi ti are-tiranci obdolženi protidržaviie propagande. O treh a reti rančih trdijo, da pridejo pred izredno sodišče v Rimu. Vest o aretaciji je napravila na v.-e meščanstvo silen vtis. Saj se med aretirane! nahaja tudi duhovnik, ki si je v zadnjih letih pridobil neizmerne zasluge za poglobitev krščanskega življenja na deželi in za širjenje katoliške akcije, duhovnik, ki so ga aretirala oblastva države, katera je sklenila z Vatikanom reden konkerdat in se ponaša, da je katoliška. s Tujec pretepa naše fante. Na praznik Sv. Treh kraljev sta se peljala na kolesih proti Opatiji fanla Povšič Janez in Jernej Valenčič, doma iz Jasna pri Bistrici. Fanta sta krepko zvonila, da bi se jima dva fašista umaknila. Toda fašisla sta šla svojo pot dalje in Valen-čič je po nesreči zavozil v enega izmed fašistov. Miličnika sta nato planila na kolesarja ter ju s kopiti hudo potolkla. Nato sta ju odvedla v Opatijo, kjer sta slovenska fanta ostala v zaporu. s Naše domove zažigajo. Prelekli teden je nekemu uglednemu slovenskemu kmetu v Otoku pri Postojni pogorela hiša. V hlevu sta poginili tudi dve kravi. Prvi trenutek si ni mogel nihče razlagali, kako je nastal požaf. Pozneje pa se je oglasilo neko dekle, ki je z« natakarico v bližnji gostilni. Ko se je ta ponoči vračala iz gostilne domov, je opazila nekega fašista, ki je podtikal ogenj na sosedovi hiši. Dekle je pogorelcu izjavilo, da pozna tega fašista in da je pripravljeno tudi pred sodiščem izjaviti to pod prisego. Gospodar je odšel ž njo na fašistično poveljstvo v Postojni, kjer je dekle svojo izjavo potrdilo. Milični poveljnik je dal nato dekle zapreti, češ, da laže. Ao8lr>ja s Ne verujemo v raj v nebesih. Dunajski socialisti so božične praznike slavili po moskovskem vzorcu. V 17. dunajskem okraju imajo veliko podobo Stalinovo, nad odrom pa nadpis: »Ne verujemo v raj v nebesih, gradimo si ga na zemlji!« V kotu je velik lepak, kjer se agitira za izstop iz katoliške Cerkve. Pred božičnimi prazniki so priredili v zasmeh božičnih praznikov posebno zborovanje, za katerega so tedne agitirali. Na tem zborovanju so na drzen in osluden način zasmehovali Oče naš, prelepo txrtifao pesem »Tiha noč,^] noč«, delovanje Ce Ave in duhovnikov, menje sv. križa itd. Med navzočimi se je ih« mladina odlikovala s divjim odobravanjem najbolj gnusnih ln bogokletnih prizorov. V«, ni katoličani pa se zgražajo ter so ogorfeaj, da se smejo ne Dunaju vršiti take stvari. D«, naj je pač v socijalno-demokratokih rokah njemu načeluje socialistični župan, ki je ok. enem deželni glavar. Zato se smejo na Dunaju uprizarjati protiverske ostudnosti. Čehoslovašha s Razno. Vas Kročehlava, ki ima 10.000 prebivalcev, je bila nedavno povišana v me. sto. — Časopis >Cech«, ki je izhajal 56 let kol dnevnik, je postal letos tednik. — Zgorela j« državna gospodarska šola v Vereckab v Pod. karpatski Rusiji. — Katoliški učitelj B. Bočei iz Rajhgrada je vstopil1 v samostan Jezusov« družbe na Velehradu. Bočkov prijatelj Fran Ze/.ula, učitelj v Ledmeih, je odšel v semenj, šče. — Veliko razburjenje vlada med kato 1 i Ski m i starši v Molenburku. Tamošnji učitelj Karel Capek je poučeval Šolske otroke o nastanku človeka in njegovem rojstvu na zelo nedostojen način. Otroci so si mašili ušesa, tako jih je bilo sram. Učitelj jih je zato zmerjal : osli. Šestdeset katoliških staršev se je pritožilo in poslanci Ljudske stranke bodo zahtj-vali v tej zadevi v parlamentu razpravo. Ob svojem času bomo morda tudi mi poročali, ka-tere stranke bodo zagovarjale take ^učitelje«. — LetH 1928 so dobili uradniki mestne občine v Olomucu poseben božični prispevek. Ker pristojna oblast z darilom ni soglašala. bo-Jo morali uradniki božični prispevek v znesku p« 700 čeških kron v obrokih vrniti. — Nov vodovod bo zgradilo mesto Lipnik. Stal bo 4 in pol milijona čeških kron. Švica s Razorožitvena in voJnoedSkodninskt lui le re ii ca bo pričela najbrž 20. januarja v mesta Luzani v Švici. Na konferenco bodo pozvane poleg Italije, Francije, Belgije in Japonske baje tudi Jugoslavija, Češkoslovaška, Romuni-ja, Poljska, Grčija in Portugalska. Prerok» vati o uspehih, bi se reklo mlatiti prazno slamo. Prida pa menda ne bo nič. Sicer pa po čakajmo, bomo videli! Nem&ia s Krščanske ljubezni je premalo. Vrati-slavski nadškof kardinal Bertiram je izdal važen pastirski list, v katerem poziva duhovnike in vse vernike, naj storijo vse mogoče, d» « vrne med množice mir. »Revščina in neredi spravljajo ljudstvo v Čedalje težji položaj in zatemnuje.jo obzorje bodočnosti. Kdo more ? tem trenutku razprostreti pomirjevalno rolo nad dušo naroda? Državna oblast se laW» uveljavi na zunaj s silo, toda kdo oboroži dušo s silo, ki izhaja iz mirnosti duha? To lahko naredi vera, ki govori vsemi pametnim, vsem dobro mislečim iz vesti ljudstva. Za božič sino klicali: »Mir ljudem, ki so dobre volje!« T"da miru med ljudstvom ni. Opravljanja, zasrain> vanja in delo agitatorjev, povzročajo med ljudstvom nemir in nasilja. Katoličani so vselej ohranili mir, tudi pri ljudskih manifestacijah. Potrebna je mirnost, resnost in potreben j« tudi duh spravljivosti. Spoštujte čast in zaves" svojih sodržavljanov, tudi tistih; ki so druge vere in drugega svetovnega naziranja. Hrefr dvorano mora vsakdo odkrito in pogumno braniti svojo vero in svoje prepričanje pred vso» ►sestuik Janei Simiè iz št. Jakoba pri šenl meja je umrl. Mcžu poštenjaku, dolgolet-imu naročniku >Slovenca< in »Domoljuba«, bina opomin' SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine Krštuiiska dobrodelnost. V Marijanišču v Ljubljani prehranijo vsak dan brezp.aiüw naif 70 brezposelnih. Za hrano prispevajo člani ljubljanskih kršfan. dobrodelnih organizacij. Svojo stanovanjsko hišo brezplačno zavarujete proti požaru za 1000 Din, ako naročite »Domoljuba« za leto 1932 in plačate celoletno naročnino meseca januarja! Merčič ii Stiaiišča pri Kranju, najmlajši kolporter nedeljskega sSlovencac. Jerikov je bilo na dan sv. Štefana posvečenih v baziliki sv. Janeza v Rimu. Posvetil je mlad» pklerike, ' ki pripadajo vsem narodnostim na svetu, gen. vikar ob asistenci več kardinalov. Pred norimi krvavimi nemiri v Španiji. V Španiji se vršijo že več dni krvavi boji med policijo, orož-niätvom in skrajnimi desničarskimi in levičarskimi elementi. V mnogih vaseh so pred par dnevi —-kakor po dogovoru — na zverinski način pomorili vse stražnike. Poveljnik španskega orožnistva general San Jurjo9 je poslal vladi izjavo, da bo nastopil na lastno pest, če vlada energično no zatre radikalnih élementov. Vsake kvatre plačate kovača, vsak teden prejmete »Domoljuba«! REVMATIZEM morete zaustaviti Negledo nato, ;>o li bolečine v mlšiccli oli v člankih, SLOAN-OV LINIMENT jih bo odpravil. Brez utiranja — ialtoj prodre, greje in umiri. No trpite — invite vedno steklenico pri roki. Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatizmu, išiasu, bolečinam v križu, bolečinam v hrbtu, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bc-Iezni v mišicah. Dobiva se o vseh LEKARNAH in DRCGERDAH »vetom. Toda pri tem se morate i »ogniti vsemu, kar žali in rani dušo ljudstva.« Nato polha kardinal Bertram katoličane, naj pomirjevalno vplivajo na množice, da ohranijo mir. Prelivanja krvi je bilo že zadosti v svetovni vojni. V teh Časih glejmo, da se izkažemo z dobrodelnostjo in da pomagamo trpečim. Mir in krščanska ljubezen naj zavladata med nam»! Amer-ha s Župnik in župan obenem. Pred nedavnim je bil župan ameriškega mesteca Port Lavaca ubit pri avtomobilski nesreči. Da bi ne' bilo me3to brez svojega načelnika, ->o občinski komisarji in številni trgovci naprosili W. Buckleya, tamošnjega župnika cerkve Matere božje, da naj prevzame urad župana do prihodnjih volitev, kar je g. Buckley z veseljem storil. Kot župan mora voditi seje mestnih komisarjev; dalje je načelnik policije, mestni sodnik in komisar zdravstvenega oddelka. Pod njegovo upravo je mesto zadnji čas zgradilo nove podcestne odtoke; naredilo pogodbo i& nabavo naravnega plina in si omislilo svojo mlekarno. Poleg tega je g. Buckley tudi predsednik Trgovske zbornice in načelnik odbora mestne godbe; zaeno prlobčuje tudi v domačem in krajevnem tedniku verske in gospodarske članke. Ker ga godba zelo veseli, se je pričel doma učiti igranja na saksofon. — Pri vsem tem delu pa ne zanemarja svojih stanovskih dolžnosti kot katoliški duhovnik. Vestno oskrbuje namreč svojo faro s 50 družinami in dve indijanski misijonski postaji več milj cd-di'lieni od mesta. O. Buckley je menda v Ameriki edini katoliški župnik, ki je zsfero tudi župan. s Strašna nesreča na ameriškem jenom Er.^ng. Kruta usoda je doletela Omanovo družino iz Muskegona, država Michigan. Sedemletni sinček Orville je dobil za Miklavža sanke, s katerimi je šel 20. decembra na jezero Ei gang. Roditelji in 12 letni brat Oliver so ga Dpazovali skozi okno. Ko je bil deček kakih sto korakov od brega, se mu je udri led in izginil je pod vodo. Roditelja Albert in Elza sta stekla k jezeru in sedla v čoln, njima se je pridružil tudi brat Oliver. Posrečilo se jim je presekati led. Ko-so se pa pririnili do kraja nesreče, se jim je čoln prevrnil in vsi trije so utonili. Nesrečo so opazili trije fantje z brega, ki so peš po ledu pohiteli ponesrečencem na pomoč. Vsem trem se je pa led udri in vsi so utonili. Tako je nesreča zahtevala sedem žrtev. Od nesrečne Omanove rodbine je ostala živa samo štiriletna hčerkica Glorija. Dr i bne novice Papeš je odlikoval italijanskega kralja, prestolonaslednika in Mussolinija z najvišjimi odlikovanji. Noto veliko katoliško vseučilišče hoče ustanoviti sv. oče na zemljišču, ki pripada Vatikanu. 15 delaveev je fesul plat v nemškem rudniku Karzenzentrumu. Umrl je francoski vojni minister Maginot. Obolel je bivši nemški cesar Viljem. 10 odstotno znižanje cen za vse žične vrste je sklenila nemška zveza žice. 2.50 lir posebnega direktnega davka za vsako tono inozemskega blaga v italijanskih lukah je sklenila italijanska vlada. Pšenico za brezposelne določa nov zakonski predlog v Združenih državah Amerike. 83 letni francoski (renerai Paul Gerard i Pau je umrl. KAJ JE NOVEGA Zahvala Podpisani Franc Zgur iz Lipelj št. 5 pri Planini pri Rakeku se najprisrčnejše zahvaljujem upravi »Domoljuba« za tako naglo izplačilo zneska 2000 Din (dva tisoč dinarjev), ki mi jih je po prijaznem posredovanju gospoda župnika v Planini izplačala. Dne 20. decembra 1931 ini je namreč ogenj popolnoma uničil stanovanjsko hišo. Potrudil se bom v svoji hvaležnosti, da bom »Domoljuba« povsod priporočal. Bog plačaj! Liplje pri Planini, dne 4. jan. 1932. Franc Žgur s. r. Osebne vesti d »Kot kaplan sem začel, kot kaplan bom končaL« Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je pravi apostol. Odklanja počitek, hoče delati v vinogradu božjem do zadnjega. Rešen višjepastirskih dolžnosti in opravil, se je posvetil v Gornjem gradu dušnemu pastirstvu. i Ondotni gospod župnik nima namreč kaplana. Pa nič za to. Saj se je ponudil sivolasi nadškof i za župnikovega pomočnika. Redno spoveduje, vsako nedeljo in praznik pa ima ob 10 pridigo in sv. mašo. O sebi pa je rekel to-le: »Kot kaplan sem pričel, kot kaplan bom končal.« Prevzvišeni je izredno čil in krepak, tudi mraz ga ne zadržuje pri njegovi vneti službi. Gor-njegrajčani so pa seveda zelo ponosni na svojega »kaplana«. Naj ga Bog ohrani še mno- i go let! i d Z redom Jugoslovanske krone 1. reda sta bila odlikovana tudi ljubljanski poslanec minjster dr. Albert Kramar in minister za so- j cijalno politiko in narodno zdravje g. Ivan j Pucelj. d 28 senatorjev je imenoval na temelju ustave N. V. kralj. Med njimi sta tudi dva Slovenca: prof. dr. Valentin Rožič in bivši ljubljanski župan in minister Ivan Hribar, oba iz Ljubljane. d Odpovedal se je mestu načelnika v mariborskem okrajnem cestnem odboru bivši mariborski -župan g. dr. Alojzij Juvan. Na njegovo mesto je bil imenovan sedanji mariborski župan dr. Lipoid. 230 milijonov kron je prispevala Češkoslovaška minulo leto za brezposelne. ' 600.000 prebivalcev ima romunski Buke- rešt. Kolera divja v Iraku; je pokončala že okrog 2000 oseb. 500.000 mož in žen je sprejelo Gandija ob njegovem povratku v Indijo. Angleži so sedaj Gandija zaprli. Za 20 odstotkov so »nižali cene-hoteli v — Švici. Brat belgrajskega papeževega nuncija, Gaetano, je umrl v Camaiore. Preminul je William Graham, bivši trgovinski minister v angleški delavski vladi Znižali so pristojbine za pisma in razgled niče — v Nemčiji. • d V katoliško cerkev je bil sprejet v j(. seniški župni cerkvi 32letni Josip šifler i, Prekmurja. Jeseniški bivèi župan g. Cul« j, njegova ga. soproga sta mu bila botra pri sv. krstu. d Uredništvo »Novin«, glasila Slovenske krajine, je odložil g. Kolenc Franc. Postal je stolni vikar, urednik »Nedelje« in tajnik Ki. toliške akcije s sedežem v Mariboru. d Za verončitelja na gimnaziji v Murski Soboti je imenovan ravnatelj »Martinišča« g, dr. Tomaž Kelenc. d Večje osebne spremembe pri stolu «ed-morice (najvišje državno sodišče) v Zagrebu so bile izvršene okrog novega leta. d Po 17 letih se je javil is Rusije Ivan Ropič, posestniški sin iz Gorenjskega vita r Halozah. ... - »»omoijob« velja «a vse kraje r Jugosla- , v i 88 Dm, la celo leto, za pol teta 19 Din C*«-niki »ven Jugoslavije plačajo 60 Din za cclolet« ah primeren anettek v veljavi dotitne države Pri poverjeniku stane list samo 86 Din «a eclo leto Xovi grobovi V Ljubljani je umrla gdč. Pavla Remžjjar, — V Podgori (Dol pri Ljubljani) je preminul zvest čitatelj katoliškega časopisja 75letni g. Jagodic Janez. — V Novem mestu je zapustil ta svet 76!etni Ignacij Markič. — V Idriji so pokopali 80ieinega rudniškega strojevodjo v pokoju g. Leopolda Hladnika. — Na Dobjem dvoru pri Prevaljah je zatisnil na veke oči veleposestnik g, Jožef Plešivčnik. — V Grade» je odšel v večnost dr. Evgen baron Müler-Dithenhof, graščak na Bokalcih. — V Ljubljani se je ločila duša od telesa uslužbencu tvrdke I. Schumi g. Francu Ovnu. — V Cerknici so zapeli mrtvaški zvonovi posestniku g. Andreju Zgoncu. — V Sv. Juriju ob Taboru je Bog poklical v boljše življenje 761elno go. Razo Lukman, roj. Hribovšek. — V Mostah pri Ljubljani se je preselil med nebeščane uslužbenec Javne borze dela v Ljubljani, g. Jože Jaklič. — V Ljubljani je zapustil solzno dolino višji kontrolor drž. iel. g. Josip Cerne. — V St. Vidu nad Ljubljano je izdihnila svojo dušo gdč. Ivana Sakser. — V Kostanjevici, so položili v gomilo 801etno go. Antonijo Bučar. — Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so djali v hladen grob g, Vinkota Kronvogel. — V Haj-dini pri Ptuju je umrl posestnik g. Franc Pin-tarič. — V Mariboru je preminul prof. realne gimnazije g. Valentin Jemec. — Na Jesenicah je zapustil svet 691etni delovodja g. France Smrekar. — V Ljubljani so poje opali krznarskega pomočnika ,g. Karla Okorna. — V Tržiču na pokopališču bo počivala ga. Jerica Tavčar. — V ljubljanski bolnišnici je zatisnil m veke oči bivši carinski uradnik g. Franc Mo-horič. — V Bizaviku je odšel v večnost najstarejši mož 87ietni Andrej Bricelj. — V Cretu pri Celju se-, je za vedno poslovil nadučitelj v pokoju g. Jakob Stante. — Naj počivajo », miru! d Umrl je v Brestu pri Tomišlju 79 letni Janez Kumše. Domače novice d Strašne številke. Prebivalstvo Jugoslavije popije letno 618 milijonov litrov alkoholnih pijač in izda za to ogromno vsoto 3 milijarde 760 milijonov dinarjev. d Velik protialkoholni ghod bo dne 21. februarja v Ljubljani. Pridite, da se o največji nesreči našega naroda poučimo in da za bodočnost kaj pametnega ukrenemo' d Skoraj 28 milijonov Din so zakadili v aiinulem letu v Mariboru in bližnji okolici, d Glavni transformator na čruučsh pri Ljubljani, ki vodi električao «ilo iz Velenja in ima napetost 35.000 voltov, je stopil 6. januarja v obrat. d Veliki tarnati so na Kočevskem. Med vasjo Koprivnik in Planino so izkopali iz .snega neznanega mrtvega moškega d Zakaj ne postavite za t vor nie? Velika nesreča bi se skoraj pripetila na istem mesta, Ijer se je lansko leto smrtno ponesrečil vele-trgovec Grobelšek iz Maribora. Pretekli teden bi skoraj trčila pri Konjicah skupaj vlak in avto tovarne Westen iz Celja. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da ni bilo strašne nesreče. Strojevodja je vlak v zadnjem trenutku ustavil, kakor tudi Šofer avta Razdalja med obema je znašala le Se dober meter. Zapornic seveda še ni in jih najbrže ne bo. Treba bo res še druge nesreče, da se bodo n» silno prometnem križišču namestile zatvornice. d Tiskarski kkrat je v uvodniku novoletne številke dvakrat naredil iz ameriške šeste cerkvene zapovedi — sosto božjo zapoved. Mimogrede povemo, da je »tiskarski škrat«: j mednaroden izraz za lenobo urednikov, ki ne i j)! e bero še enkrat" tega, kar «o napisali. d Smučarsko skakalnico so oborili in bla-! goslovfll pretekli teden v Kamniku. d »Jager gre na Jago.« Lovski |uvaj je pri-liitel 7i januarja v Ribnico pOvedaf, da se na-! haja v jurjevških ateinikih cela dj-užina jelenov in košut. Takoj se je odpeljalh na mesto družba lovcev ter živali obkolila. $reča jim je bila mila, tako da so veselih obrazov pripeljali dumov Stiri košut«; Jelenu, ki je pil vodja te družine, ter par koährfam pa so prizanesli, ker je obče zneno dejstvo iittje treba n« čast ribniškim jagrpm« priznati, da divjadi tiikoli slepo in brez odber« àc s^eljajo In se p^kolja og b-ljejo, da se jfealalsi r«j ul|ani, Ustre- ljene košute pa so res tepe živatf in še dosti rejene v tem zimsken) času, saj je ena izojed njih imela očiščena 120 kg. d Avtobusni promet pred ljubljanskim Fi-govcem. Oni dan so dobila vpogledu prometnih predpisov vsa avtobusna podjetja, ki liha j o pred Figovcem in pred Evropo svoja postajališča, nova navodila. Magistrovi avtobusi so morali zapustiti svoje staro dolgoletno čakali-šče prav pred vrati Figovčeve gostilne ter bodo odslej »tali na drugi strani Dunajske teste, pred Kmetsko posojilnico. Prostor pred Figovcem je namreč zaradi nove tramvajške proge v Šiško W1 ravno zaradi tamkaj čakajočih avtobusov preveč natrpan ter je predstavljal znatno oviro, pa tudi stalno nevarnost Udobno odsiranitev nadležnega zobnega kamna, korenine mnogihzobobolov, povzroči priljubljeni Sargov Kalodont, idealno sredstvo za negovanje zob. Kajti samo Kalodont vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulforicin-oleat po Dr. Bräuniichu). Redna uporaba Sargovega Kalodonta je najudobnejši način, da se obrani lepe in zdrave zobe. za nesreč«. Avtobusni promet bo zdaj na trgu pred Figovccm nadziral stražnik. Nofeen avtobus ne bo smel nà cesti pred Kmetsko posojilnico «tati delj kakor četrt ure pred svojim odhodom. Menda odslej avtobus» tudi ne bodo več smeli jemati s seboj na: vožnjo raznih zavitkov, zabojev in drugih pošiljk. d Kraljevska banska uprava je dovolila; da smejo pobirati vse občine dravske banovine izvzemši mest Ljubljana, Maribor in Celje v času od 1. januarja 1932 pa do odobritve proračunov, odnosno razglasitve žvišanih trošarin v Službenem listu, občinske trošarine na iste predmete in v isti višini, kot só jim bile odobrene po proračunih za leto 1931. d Po čem je srebrn ìe alni denar? Kdor »i rad prodal stare srebrne krone in avstrij-zlatnike, naj gre v podružnico Narodne »anke v Ljubljani ali v Mariboru. Tam prejme Petkronski komad Dia XVÖ0, /41 dvekronski komiid Din 2.2Ö, za 1 stari forüit Din 5.90, za eu stari tolar Din 12.50, «a 20 kronski cekin Din 229. d S* enkrat zamenjava tisočdinarskih lic. n ko ve« v. Zaménjaynnje ttóòÈdiiiar^tih bankovcev je v polnem teku. Do konca februarja jih je mogoče zamenjavati, vendar splošno vsi /. zamenjavo hite. Celò fž oddaljenih krajev se vozijo ljudje v Ljubljano, da v Narodni banki zamenjajo svoje stare tisočake. Opozarjamo, da more vsakdo svoje tisočake prav lahko oddati v domači posojilnici. Vsaka jih ho rada sprejela kol vlogo, katera se vedilo lahko dvigne. Tako si vsakdo prihrani pot in sitnosti. Med brati Hrvati d 80 samouinorov je bilo preteklo leto v Zagrebu. d Se se kopajo. Te dni je priplul v Dubrovnik angleški izletniški parnik »Vulcania«. Mnogi potniki so izstopili, da si ogledajo mesto in okolico. Ker je bilo lepo vreme, so se nekateri celo kopali v morju. d Ko so še najedli pečenke. Neki D, P. iz Vučjaka blizu Karlovca se je že dol£o prepiral z rodbinskimi člani. Oni dan pa je povabil vse domače na gostijo, češ, da se hoče z njimi. spraviti. Pripravil ju primerno pojedino. Ko so se bili pa že do sitega najedli pečenke, jim je pokazal pasjo kožo, češ, da jih je gostil s pasjo pečenko. Poročjlo dostavlja, da so vsi pogoščeni pečenko »vrnili«. d Volčja nadloga. V Bosni in južni Srbiji so se zaradi visokega snega in hudega mraza pojavili volkovi. Skoraj vsak dan prihajajo poročila, da so volkovi napadli čredo ovac itt celo ljudi. Te dni se je pritepèl volit cejo do periferije Sarajeva. Ko se je kmet Sulejman Dubravič pozno ponoči napotil s svojo ženo proti dttmtt in je bil že v bližini svoje hiSe, j« —---, nenadoma zapazil »velikega, psa«« ki sa je: zalegi naravnost"'* nju. Dubravič je dejal jvoji ženi; naj. beži naprej, sam pa se je z dežnikom v roki postavil proji »psu«. Hitro je odpri dežnik. vsled čes6«p*:|rostaIa živ«! tako zmešana, dä je ogroženi kmet dobil časa,"da s« je «ud. sam umaknil v hi*o. Šele pozneje je kmet a|ko-zi okno sposaal, da je bil »veliki pes« star 'volk. Več «puškami cborožeoih moS je mmrn-vilo Ipv na volka, ki se je medtem lotil jüov. Posrečilo se jim je, d« so ga ustrelili, <1 Hud vihar je divjal v Silv«a|rovi »oči po Severni'Dalmaciji. Po pristaniščih je vihar naredil veliko škodo. d Na zadnjem zagrebškem tedenskem sejmu z» širino so se cene nekoliko dvignile. d 46 mesarjev v Novem S*du je fiwnfcp;? nja policija obtožila, da so prodajali meno večjim kot s 25 odstotnim dobičkom. d Dfahničev dan so priredili v decentri »Križarji« v fejelovaru. Na sporedu je bilo predavanje o pokojnem škofu Mahnič». Govornik g. dr. Protulipac je pokazal najprej na žalostno stanje po raznih hrvaških katoliikiH krajih pred prihodom škofa Mahnlča. Potem je očrtal delo nepozabnega škola.- »Križarji* 8o nato predstavljali dve igri. Akademija Je v vsakem oziru lepb uspela. It naie presiolice d Upokojen je rektor belgrajske univerze g. Vladimir Mitrovič. d Dne 11. januarja so zopet pričeli s predavanji na belgrajskem vseučilišču. d Prva seja senatu, višje državne zbornice, se je vrtita 11, januarja v Belgradi). Predsedoval je Slovenec min. Ivan Hribar. Gospodje senatorji se bodo v kratkem zopet zbrali na sejo, da bedo ugotovili, če so vsi pravilno izvoljeni in da si bodo izvolili predsedstvo, nato pa bodo v bratski zastopnosti s 5' General Paul Gerard Hau je umrl. Ta hrabri ščak je spadal med najbolj priljubljene (ranco* vojskovodje in so ga imenovali -.»generala i želen» rokoc. Že v vojni proti Nemcem leta 1870-71 je it gubil desno roko, ki so mu jo nadomestili z železi' protezo. Aktivno je sodeloval tudi v svetovni voji in pred dnevi umrl star 83 let. Mandlu^f pf g°a Ä EW * U'Mk"il ki" proglasi neodvisna mandžurska republika, kateri bi stal on , J° G? P"8'1 v nameri, da se iaki v strelskem jarku pred Cinčauon sa ie k taiski Zvòr„^ m ~ ')CS"H kitajski vo- limi dal pred navalom .Japoncev izprazn t - Jvo»oda S'^J'''^ marSal 0ansu- b.l v bojih s Kitajci ubit. - Desi» spodaj: mladi marta! oZuìian H^ J,? "6'0 °^irja> ki l'e ......nahaia v Peki"S11-kie"snuie KÄLI^Ä ^ÄWSsat ponci 6 Abesinski prestolonaslednik Asfan Wosen je P" spel v Pariz, kjer bo 15 letni mladenič strni"» politične vede, da bi znal bolje vladali na" eksotično državo. Pošljite naročnino! Bivši nemški cesar Viljcin je težko obolel. V Dorn so poklicani znameniti zdravniki Po poslednjih vesteh se je stanje bolnika /.boljšalo. • ujua na Daljnem V/hodu divja naprej. Kljub pritisku velesil si Japonci osvajajo dele kitajske države. V vsako hišo Domoljuba! Bolečine nomiriaioča drgnenia pri bolečinah v hrbtu in križu, pri trganju, revmatičnih bolečinah itd. so vedno učinkujoča, če se za nje uporablja Fellerjev Elzatluid, to skozi 35 let preizkušeno domače sredstvo in kozmetikum. Po skusita steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljni ili stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, ElzMrg 16. Savska banovina. nižjo zbornico narodnih poslancev začeli delovati na zakonodajnem polju. Za vsak zakon namreč, ki ga bomo odslej dobili, je treba pritrditve poslanske zbornice in senata. <1 Prva redna seja narodne skupščine bo ]5. januarja. d Načrti novih gospodov ministrov. Vsi g g. ministri so že prevzeli nova, dodeljena jim ministrstva. Kmetijski minister dr. Juraj De-metrovič je v prijateljskem krogu izjavil, da se namerava za čas svojega ministrovanja v teilt ministrstvu posvetiti predvsem vprašanju organizacije izvoza naših kmetijskih pridelkov v inozemstvo. Razna načelstva novega ministra so že dobila tozadevna navodila, da pripravijo ves potreben materijal za organizacijo žitnega izvoza, od katerega pričakuje naša država velikih koristi. Prometni minister je izdal nc-f red-bo vsem uačelstvom svojega ministrstva, da v teku leta izračunajo položaj državnih železnic, tako da bi se mogli sporazumno s kraljevo vlado podvzeti potrebni koraki, da se naše državne železnice, ki delajo zaenkrat več ali menj z izgubo, v bodočem proračunskem letu spravijo na dobičkaitosni lir. d Skupni davek na vino. Dne 29. decembra 1931 se je vršila v ministrstvu za finance v Belgradu konferenca, na kateri se je razpravljalo o skupnem davku na posamezne predmete. Med drugim se je glede skupnega davka na vino dosegel sporazum, da se bo po vsej državi pobiral skupni davek na vino v enaki izmeri, in sicer po 10 par na 1 liter. d Enoten davek tudi za žganje. Za žganje so stavili pri konferenci v ministrstvu v Belgradu predlog, da naj znaša skupni davek 50 par na hektolilersko stopnjo, dočim je zastopnik finančne uprave stal na stališču, da naj znaša 55 par. Odločilo bo ministrstvo, vendar je upanje, da bo obveljal znesek 50 par. — Izprememba stopi predvidoma v veljavo še teli oni tekočega meseca. d 115.582 Čehoslovakov je po zadnjem štetju v Jugoslaviji. Koliko Jugoslovanov v češkoslovaški republiki? d Za zaščito brezposelnih v Jugoslaviji so ustanovili brezposelni delavci in nastavljen-ci v Belgradu poseben odbor. d Za nakup plemenske živine in perutnine je dovolil poljedelski minister 400.000 dinarjev; za plemenske prašiče je določenih 200 lisoč Din, za govedo 100.000 in za perutnino 100.000 Din. Nakupljeno blago bodo selekcij-ske zadruge v smislu zakona za pospeševanje živinoreje oddale kmetom Pozor, kogar se tiče! d Izvoz vina iz Jugoslavije v prvih 11 mesecih preteklega leta jc znašal 13.035 ton v vrednosti 42,100.000 Din. V vsem letu 1930 je bilo izvoženega 12.396- ton vina v vrednosti 48.400.000 Din. d Povest o opankah in čevljih. Industrijski krogi čevljarske panoge pravijo, da znaša letna poraba čevljev v Jugoslaviji 3 milijone parov v vrednosti 600 milijonov Din in poraba opank 5 milijonov parov v vrednosti 350 mi-«jonov Din. Od teh 950 mil. Din pride na do- i mačo industrijo in obrt 850 milijonov, na inozemsko pa 100, Teh 100 milijonov je takole razdeljenih: Češkoslovaška 67, Nemčija 7, Avstrija 6, ostale dežele 20 mil. Din. d 19.730 tujcev je obiskalo v letu 1931 Črno goro. Največ je bilo Nemcev, nato Cehov, Avstrijcev itd. d Žrtve srbskega naroda v svetovni vojni. Srbija je mobilizirala julija 1914 589.500 ljudi. Avgusta istega leta je imela pod orožjem 532 tisoč 710 vojakov, v septembru pa 572.121. Izgube, ki jih je utrpela srbska vojska, so sledeče: leta 1914 69.022 mož, do septembra 1915 56.842, od septembra pa do konca 1915 (umik skozi Albanijo) 150.000, leta 1916 7208, leta 1917 2270 in leta 1918 7000. Skupaj torej 292.340 mož. Ako prištejemo semkaj še onih 77.278, ki so izginili za časa albanske Gol-gote in ki so gotovo vsi mrtvi, dobimo ogromno številko 369.813. Z drugo besedo: srbska vojska je v 18 mesecih izgubila polovico svojih mobiliziranih državljanov. Točno razmerje izgub srbske vojske od meseca avgusta 1914 do januarja 1916, torej v šibkih 18 mesecih, je 353.142 padlih od 572.121 poklicanih pod orožje v mesecu septembru 1914. in 91.000 leta 1915. To predstavlja 53%. PRI PUOTINSKIH NAPADIH V SKLEPIH se izločujejo vozlasti izpuščaji z zdravljenjem s Pistyanskim blatom na domu. Gotova kom-presa Ga m a« in" naravna blatna kocka 'Pi. Qa. se dobiva v -drogeriji (Sregorič, Ljubljana, Prešernova uliea 5. d Pravoslavna cerkev sv. Save. Odbor za gradnjo cerkve sv. Save v Belgradu pod predsedstvom patrijarha je sklenil, da napravita načrte za to cerkev arhitekta Deroko in Ne-storovij. Cerkev bo zidana v čisto bizantinskem slogu, kakor ona sv. Sofije v Carigradu. Zavzemala bo prostor 700 kvadratnih metrov. Velika kupola bo imela v premeru 33, v višino pa skoraj 80 inelrov. V njej bo prostora za 10.000 oseb. Svetosavska pravoslavna hiša božja bo, kadar bo dograjena, med najlepšimi pravoslavnimi cerkvami ne samo na Balkanu, ampak v celi Evropi. d Iz srbskega Pirota: Ker je v tem mestu in okolici precej katoličanov, a nobene katoliške cerkve, uiti kapele, so imeli 27. decembra službo božjo v eni izmed sob tamošnjega učiteljišča. Ravnatelj g. Vlada Slojadinovič ni dal katoličanom na razpolago samo sobe, temveč je ludi preskrbel kurjavo. Iskreno želimo, da bi katoličani v Pirotu in okolici dobili čimprej tako potrebno cerkvico, ki jo nameravajo posvetiti sv. Antonu. Nesreče <1 Stanovanjsko hišo so uničili plameni posestniku Šetini v Št. Pelru v Savinjski dolini. d Ogenj je izbruhnil na lepem kozolcu v Ojsterški vasi pri Celju. Last posestnika Danila Jesenika. Vse zgorelo. d Domačijo so uničili plameni v Gomi-licalt pri Murski Soboti posestniku Štefanu Horvatu. d Požar je nastal pretekli teden v Splitu v tovarni cementa na Majdanu. Štiri milijone škode. d Trgovina jestvin je zgorela v Križevcih. Lastnik Vladimir Štur je bil zavarovan. d Samo 15 kg je tehtala nedavno umrla 59letna Seredi Julijana v Soboti v Siov. krajini. Posledica želodčnega raka d Zgorel je poštni avtobus, ki vzdržuje promet med Tinjami in Sv. Petrom pod Sv. Gorami ter ima stalni sedež v Podčetrtku. Ves poštni promet na tej poštni progi se vrši zaenkrat le še z vozovi, d Ko so obhajali pravoslavni božič. V Zagrebu je prišel 25 letni Živko Junkovič k svojim staršem, ki so obhajali pravoslavni božič. V veselem razpoloženju je Junkovič vzel iz žepa revolver in se začel z njim igrati. Naenkrat je revolver sprožil in strel je zadel Jun-koviča v glavo. Ves okrvavljen se je mladenič zgrudil nezavesten na tla. Poklicali so hitro rešilni voz, ki je Junkoviča prepeljal v bolnišnico, kjer mu je zdravnik nudil pomoč. Bil pa je ves trud zaman. Junkovič je umrl. d Ker ga je neusmiljeno pretepal. Oni dan so pripeljali v zagrebško bolnišnico strahovito pretepenega 11 letnega Petra Bolfa iz Lokave. Deček je izpovedal, da ga je njegov gospodar, mesar A. Š., neusmiljeno pretepal. Petrček je v bolnišnici umrl, oblast pa je uvedla preiskavo. d Lonec vrelega mleka je polil po sebi mali sinček nekega trgovca v Krškem. Je podlegel opeklinam. Razno d Poziv. Dne 31. okt. 1925 sta dva neznana roparja oropala na cesti, ki pelje iz Črnomlja proti Kanižarici, ravnatelja premogo-kopne družbe Novotnyja Jurija za 40.000 Din. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. IV., naproša onega dekleta, katero je dne 7. junija 1931 poslalo iz Zagreba na žandarmerijsko postajo v Črnomelj anonimno pismo, nanašajoče se na prave storilce tega ropa, da temu sodišču ali najbližnji žandarmerijski postaji ali pa policiji sporoči svoje ime in naslov. Storilcev ali njihovih bratov naj se ne boji, ker so že vsi zaprti po kaznilnicah. — Okrožno sodišče v Novem mestu. d V dekliškem zavodu šolskih sester ▼ Mladiki v Ptuju se prične 7. marca t. I. trimesečni letni gospodinjski tečaj. Natančnejše podatke daje vodsvo samo. d Na občutljivi koži sé pojavijo lišaji in drugi nedostatki, pri vporabi škodljivega mila. Zato se priporoča vporaba samo takih mil, ki so medicinsko brezhibna, kot so to: Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja in sicer: lilijino mlečno — lilijine kreme, boraksovo, glicerinovo, rumenjakovo, ka-tranovo in milo za britje. Po pošti 5 kosov 52 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feiler, Stubica Donja, Elzatrg 16, Savska banovina. d Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Joselc-grončice za-vžite zjutraj na tešče zelo lahko odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč >Franz-JoseIt-voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice. »Franz-Joselc-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zavarovance Vzajemne zavarovalnice opozarjamo, da se ne puste begati od brezvestnih agentov nekaterih konkurenčnih družb, ker tako poslovanje niti sami njihovi predstojniki ne odobravajo. Naša Vzjemna zavarovalnica je popolnoma samostojna in od drugih zavodov popolnoma neodvisna ter stoji 1'riporoča se prvi slovenski zavod Viafemna zavarovalnica Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE; Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 PO DOMOVINI Smrtmi kosa. (Cešnjica v Bohinju.) Leta 1932 na novega leta dan se je oglasil .-von naše podružnice sv. Marjete in naznanil, da je umrl po dolgi mučni bolezni naš zvesti naročnik Domoljuba* in Bogoljuba« Andrej Milielj vulgo Soštar v starosti 80 let. Pred letom dni sem ga vprašal: >Oče, ali boste še letos naročili Domoljuba?*: Pa je z visokim glasom poudaril: »Oja, saj sem ga skoraj prvi v vasi naročil, ga že prebiranj 14 let, in mi je najzvestejši prijatelj.« Bil je tudi pravi bohinjski korenjak, ni se ustrašil vsakega nasprotovanja. Pred 33 leti so nam preč. g. Anton Oblak ustanovili Kmetijsko društvo. Njega so postavili za načelnika in ga je vodil 10 let v najlepšem redu. Kakor pri vsakem podjetju je bilo tudi tu mnogo nasprotovanja. Moral je veliko pretrpeti po nedolžnem. Ker na tem svetu za take dobrote ni plačila, je šel po plačilo k Bogu. Prosvetno delo in dobrodelnost. (Homec.) V božični dobi je priredilo Kat. prosv. društvo nad vse ganljivo igro >Cez deset let«, dne j. jau. pa prelepo božičnico, kjer so nastopili otro-■i z deklamacijami in krasnima otroškima božičnima igricama s petjem in rajanjem »Pastirčki pred nebeškimi vrati' in »Sveti Trije kralji«. Pred igro je prepeval pevski zbor lepe božične in nurodne pesmi. Božičnica je imela dobrodelen namen in bo odbor Kat. akcije, ki je sedaj obenem dobrodelni odbor, razdelil čisti dobiček med reveže domače župnije. — Fantovski odsek prosv. društva je začel z razlaganjem papeževe okrožnice >Obnova socijalnega reda po evangelskih načelih«. — V društvenem domu se vrši že od srede novembra gospodinjski tečaj, ki se ga udeležuje 12 deklet in bo trajal do Vel. noči. — L. 1931 je bilo v župniji rojenih 30, umrlo pu jih je 12; župnija šteje sedaj 1045 duš. | Društvene vesti. (Moste pri Komendi.) Društveno življenje se je začelo tudi uri nas, Jdkar ima gasilno društvo svoj dom. V sejni sobi imajo člani vsak petek sestanek, kjer se poučujejo o uporabi in ohranjevanju gasilskega orodja. — Ustanovljen je tudi pevski odsek, ki vadi v sredah iu nedeljah zvečer pod vodstvom g. Heybala iz Kamnika. Peli so že pri nedeljski službi božji 13. decembra, kar je bilo vsem zelo všeč. 7,a nedeljo, 17. januarja, pripravljajo veseloigro »Teta na konju«, Igrali bodo v Kat. prosv. domu v Komendi. Pozdravljamo delo članov. Posetimo njih prireditev! Ljudske gibanje. (Sela pri Kamniku.) V začetku leta nekaj podatkov o gibanju prebivalstva. V I. 1981 je bilo v naši župniji 83 rojenih in sicer 19 dečkov In 14 deklic, dvakrat sta bila dvojčka. Umrlo jih je 1B v starosti: 87, 75, 09, T5 in 8 let, drugi pa so bili mali otročiči. Poroki Sta bili tu samo dve, vendar pa je bilo poročenih ? 0seb• r°ìenih v ,ei župniji. Sv. obhajil je bito 8.5w. — Bliža se dau sv. Neže, naše tarne patrone, takrat je tudi za nas dan celodnevne™ češčenja. Glavna reč bo pač v cerkvi na god sv Neže m naslednjo nedeljo. Na nedeljo po sv. Neži Irdno, kar dokazuje dejstvo, da je letos kljub denarni krizi vse škode, ki so znašale preko fi milijonov Din brez vsakih ovir izplačala. Ostanite zvesti našemu prvemu slovenskemu domačemu zavarovalnemu zavodu. O. čebelarjem. Vse neorganizirane čebelarje obveščamo, da izhaja v Ljubljani strokovni čebelarski list »Slovenski Čebelar«. List izhaja mesečno in prinaša važne čebelarske razprave in navodila. Ker nam slovenskih če-belarsklh knjig žal zelo primanjkuje, je ta list edino sredstvo, s katerim more čebelar izpopolni« svoje čebelarsko znanje. Vabimo da »e čebelarji naroče na list. Pišite dopisnico na Čebelarsko društvo za 81ovenijo v Ljubljani. Letna naročnina stane 40 Din. ponovimo na splošno željo znamenito igro K>ivo-prisežnikf, na kar že zdaj opozarjamo. Skioptično predavanje. (Mekinje.) Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 17. t. m. ob treh popoldne skioptično predavanje o potovanju Danteja skozi pekel, vice in nebesa. 50, večinoma barvanih slik nam bo pojasnjevalo to vele-zanimivo, namišljeno potovanje. Za nameček bomo slišali na gramofonski plošči romanje Slovencev k Mariji Pomagaj na Brezje in morda še kaj drugega. Vstopnina za sedeže po 3 Din, za stojišča po 2 Din. Novice. (Št. Vid pri Stični.) V soboto 9. januarja smo spremili k zadnjemu počitku Novaka Antona iz Št. Pavia. Manjkalo mu je le nekaj dni do 70. leta. Bil je izvrsten gospodar, skrben oče Bvojiin otrokom in spoštovan od sosedov. Več let je bil tudi župan občine Buko-vica in ključar cerkve sv. Pavla. Vkljub skrajno neugodnem vremenu se je veliko prijateljev in znancev udeležilo njegovega pogreba. Naj počiva v miru. — V nedeljo 10. januarju smo imeli kinu-predstuvo >sv. Fabiola«. Dvorana je bila polna. — Preteklo leto je bilo za naš kraj nesrečno. Dne 21. junija je potolkla toča, da so mnogi žito kar pokositi morali. Potem je bila suša tri mesece. Meseca septembra je pa slana ajdo poparila. Zato je pa tudi splošno zdihovanje, kake se bomo preživeli, kako bomo živino prehranili? Mnogi kmetovalci so posle odpustili, ker se jih ne upajo preživeti in jim dajati mezdo, kolikor zahtevajo. Kam se bodo pa odpuščeni posli dejali? Kako bodo kmetje sami obdelali svoje zemljišče? število na- ročnikov naših listov ie precej padlo. - l,,ni imeli 171 rojstev, mrličev pa 94. Tore| bo t,J precej več ust preživeti v tekočem letu, nefi0 ]|j Kasno. (Sv. Jurij pod Kumom.) Kljub hudi krizi, o kuleri tarnajo tudi » nas, so bile w praznike gostilne prenapolnjen Vse je bilo k n ajino in veselo, kukm bi poVä() same rožice cvetele. — V naši lari je bilo v ù 1931 rojenih 47, umrlo jih je 24. zakonski jare| si je naložilo 17 parov. Naši ljudje so zdravil 2« letos nimamo prehude. Zadnje dni j,; imstopi) mokro vreme. Bog nam daj kaj kmalu pomlad! NAZNANILA n Katoliško prosvetno društvo \ Maitis vprizori v nedeljo, 17. januarja 1932 ob 15 N'estron burko »Utopljenca«. Med odmori igra domači tuj buraški zbor. Vabljeni vsi! 11 Prosvetno društvo «a Hrastje in «Ulit» pr; redi v nedeljo, dne 17. januarja t. I. ob 3 popoH* v društveni dvorani burko »Skopuh«, v «ostovsnj igralcev Ljudskega odra« il Kranja. Ker je ta pn reditev prva v letošnji sezoni in ker je na ;Ljii skem odru v Kranju žela obilo uspeha, jo oKit stvu priporočamo, če se hočejo iz srca nasmejati n Zadruga rokodelskih in sorodnih oliriit i Kranju naznanja, da se vrše skušnje za vajen« ki so dovršili učenje, 28. januarja 1982 ob osmil v osnovni šoli. Kdor se še ni javil, naj to slot najkasneje do 15. januarja t. 1. n Prosvetno društve v Borovnici uprliorii nedeljo, 17. jan. ob treh popoldne igro Teta m konju«. Kdor se hoče nasmejati, pridi! — Odgovor na vprašanja glede inseratov w roma ponudb v Miseratili daje uprava Doiiioljik le tedaj, če vpraševal«)« priloži znamko za migu« (dopisnica 75 par, pismo 1.80 Din). Na vpraimji brei i nam k ne pošiljamo naslovov. MED BRATI V TUJINI Razno. (Amerika.) V Pittsburgu j« umrl Janez Filipčič. — V Narodnem domu v Clevelandu sc je vršila 25. decembra orlovska prireditev, ki je izborilo uspela. — V Ameriko je doiel proučevat razmere poročevalec »Jutra« g. Marijan Pfeifer. — Znani slovenski skladatelj Karl Zorraan je prevzel meato organista pri hrvatski cerkvi sv. Pavla v Clevelandu. — V Lorai-nu O. je odšla v večnost Gertrude Virairt, doma v T »Stanju pri Moravčah. — V , Pueblo, Colo., so pokopali Ivanko Smrke, roj. Prijatelj. — V Cleveland!! je nagloma za pljučnico preminul 43 letni Karel Krašovec iz Strmca pri Blokah. — Prav tam je oche I na drugi svet Franc Pelan iz Starega trga pri Ložu. — V Clevelandu sta odila po plačilo v večnost 351etai Janez Cvetko iz Maharovca pri Št. Jerneju in Neža Bratljeva, roj. Gomikova z Gore pri Sodražici. — V Union-lownu so položili v grob Martina Zakfeka iz Raj-i henburga. — V Nanticoku je umrl Alojzij Telič iz , Loža. — V Clintonu je preminul Franc Omahne iz j Zagorja. — V Diamondville je zapustila solzno do-• hno 431etna Ana Šabec iz vasi Oberh na Dolenjskem. — V Chrkagu so pokopali Martina Medica iz Bušmjcev na Dolenjskem. — V Pueblu je odšla Radio Oli 14. do 21. januarja 11)32 .• \?,k„ ?Hav,,ik: 12-lr> Plošče. 12.45 Dnevne .m .JoÄ plo5{e- borza' 17 30 Salonski kvin- ìl'lf mV?/00 ^.'"'ekarstvu. 18.30 Gimnastične vaje. 19.00 Italijanščina. 19.80 Srbohrvaščina. 20.00 prtms"0! r,'2n!? '"'fT'iü"alen i«»oslovanski prenos. I Radio Belgrad, Komorni kvartet; 11. Ra- 7„„, rtana' Zbor Glasbene Matice: III. Radio Saloni ,ra,PSOdii,i '1 Vii0lin0 in k'«vir. 22.15 aka ura• TM> 17 P?'ck' ,5' '1.80 Sol- sKa ura. Dobrodelnost v sedanjosti. 18 30 Gosno- SotWoi.^00 19 30 Pravni nasveti. mda - thM.Pr,A,a.Vaniei1 20-30 Pre'108 iz Bel- 2W0 Ät« v večnost ÉSletna Ana Stark« iz Mirne na Dolini-skem. — V Lorarinu je Mpnstil solzno dolina Martin Muc iz Podzemlja v Beli krajini. — V L» Saltu je zatisnil na veke oči Slletni Pavel Pire iz Savinjske doline. — V občinskem odboru v meatu Eli (Minnesota) imajo sedaj Slovenci večino. — V Willard« so pokopali 521etnega Janeza l.uzovif« ii Bertvkov pri Cerjdjah. — V Multen, Idaho, je a pustiil ta svet Rudolf Tavčar iz ribniškega okraji — V Milwauke je zaspal v Gospodu 701clni Mi-sarič iz Cirkovcev pri Pragerekem. Ii Kanade. (Kirkland Lake.) Obnavljam naročnino za > Domoljuba-, kal« je naš ljubi tedenski tovariš, ki nas obiskuje1 daljni tujini že tretje leto. Tem potom poato ljaino in voščimo blagoslovljene božične praznil« ter srečno in veselo Novo leto uredništvu kak« tudi vsem vernim Slovencem in Slovenkam, P» sebno pa rojakom in rojakinjam iz Ribniške » line: John Mate, naročnik, Kirkland Lake w 046 Ont.; Mery Mate, roj. Kastelic; Frank ZoW Matevž Trdan, Joe Lovšin, Janez Lovšin, Fran« Lovšin, Joe Francelj. 21.30 Salonski kvintet. — Nedelja. 17- j>»««* 8.00 O perutninarstvu. 9.30 Cerkvena glasb«. W Versko predavanje. 10.30 Freiburg in Selnvan»'»» 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Čas, poročila, j®« 15.15 Dekliška ura. 15.45 Pevski kvintet. 18.30 N Ionski kvintet. 20.00 Delavski pevski zbor Canp 20.45 Flavta, solo, g. Korošec. 21.20 Salonski kv> tet, vmes poročila in časovna napoved. - P°n"! Ijek, 18. januarja: 18.30 Iz anatomije in fi"*' človeškega telesa. 19.00 CeSČina. 19.30 Zdravstv» ura. 20.00 Maškerada (Št. Jakob. gled. oder). Salonski kvintet. — Torek, I», januarja: 11.i»»S ska ura: Naše ptičke. 17.30 Otroški kotiček. W Salonski kvintet. 19.00 Nemščina. 19.30 Experimw talno fonetični študij (dr. Veber). 20.00 Glavne ra vojne faze v umetnostni zgodovini. 20.30 1'renM» Zagreba. - Sroda, 20. januarja: 18.30 Morje- »J Ruščina. 19.80 Literarna ura. 20.00 Pevski kot ' ge. Marče(, 01 upove. 20.80 Samospevi g. Milana J»* 21.00 Salonski kvintet Novi lovski zakon n ino, eno. Novi lovski zakon, podpisan 5. doc. 1951, »■iir'"!imo v izvlečku. Lovska pravic». § t. Lovska pravica je izključna upravičenost i« določenem ozemlju (lovišču) vsakovrstno .hjnčino zasledovati, loviti ali ubijati, prisva-ati si njene odpadle uporabljive dele (kakor Dgovje itd., a pri divji perjadi jajca) ter gojiti razmnoževati po lovopustu zaščitno divja-kolikor ni s tem zakonom drugače odre- Lovskn pravica, je združena z zemljiško istninsko pravico ter pripada zemljiškemu istniku, toda lastnik jo more izvrševati ter se h jo okoriščati samo po odredbah tega, zakona. Razdelitev divjačine. § 2. Divjačina se deli v tri vrste: L v divjačino, zaščiteno z lov« mi lovno prepovedjo); II. v nezaščiteno divjačino; lil. v zverjad. I. K zaščiteni divjačini se prišteva: 1. Dlakava divjačina: jelen, damjak, srna, ozorog, divja koza, divja oveu. zajec, planinski jec, zajec kamenjar. 2. pernata divjačina: divji petelin, veliki iv-ji petelin, mali (ruševec), navadni fazan in itale fazanske vrste, jereb, belka, poljska je-•liica, kotoma, prepelica, kosec, stepna ko-3Ška, divji golobi in grlice, droplje, labndi, •rjavi, vodne putke, kljunači, pribe, divje ice, divje gosi. II. K nezaščiteni divjačini se štejejo: 1. Dlakasta divjačina: divja svinja, lisica, azbec, šakal, kuna zlatica, kuna belica, delior, leriuelin, podlasica, vidra, vidra močvirnica, ne8 Din. Iiroš. 26 Din. — Krekova knjižnica je izdala v svoji zbirki kot šesto knjigo »Zgodbo o blaznem Clunnarju«, ki jo prištevajo med najdragocenejše umetnine svetovne književnosti. Vse delo, odeto v pravljični čar, razodeva bogato in pestro duševnost pisateljice, ki z nenavadno spretnostjo posega v področje zamotanega duševnega življenja. Je zgodba o študentu, ki jo zblaznel, pa ga je mlado dekle s svojo ljubeznijo priklenilo nase in njegovo dušo pviklicalo zopet v življenje. Oprema je okusna. Krasi jo 10 lesorezov Mibe Maleša Vezava je lepa in dovršena. Priporočamo. Soler in samovoiaè. inžener Josip štolfa je v toj skoro 300 strani obsegajoči knjigi podal konstrukcijo, delovanje ter strego avtomobila, pojasnjujoč opis s 300 jasnimi slikami v priloženem zvezku, ter slovar tehničnih izrazov. Temeljil« knjiga, Iti išče sebi enake v vsej strokovni litera. luri te vrste, je neobhodno potrebna šoferju Pamol vozaču In lastniku avtomobila. Cena je 140 |)jn j„ se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Golgota. Osem postnih pesmi za mešan zlior in orgle. Zložil p. Hugolin Sattner. Založila ,lug0 slovanska knjiRarna v Ljubljani. Cena: partitura 20 Din, glasovi ;! Din. Navo zbirko vsem zborom loplo priporočamo! Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobro pri Ivrdkl H. SUTTNER Liubljana 1 Prešernova ulica SI, 4 Razpošilja se na vse kraje Europe Amerike, Afrike, Azije ig Avstralije Lastna protokolirana tovarna ur v Svici Ure v vseh cenah od Din 44'— naprej. St. 120 Kov 1 našla anker ura Din 44 -, s sekundnim kazalcem Din 78-St. 121. Ista 1 radijem Din 58 —, s sekundnim kazalcem Din 94'--. St. 125. Budllna uro 16 cm visoki Din 49 —, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenil: zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 d Naročniki dnevnega »Slovenca« so delcini za slučaj smrtne nesreče pri svojem poklicu » znesek 111.000—15.000 Din, ako izpolnijo vse pogoje, ki so navedeni v razpisu o »Slovonfevihc nezgodnih podporah. Vsem onim, ki še niso narerfeni na vsakdanjo izdajo »Slovenca«, priporočamo, tla zahtevajo od uprave eu iztis dotičnega pravilnika in pa »Slovenca« na ogled. »Slovenec« stane ta ju mesec samo 25 Din. poljubljalo morje in dajalo sliki vso lepoto. Morje je bilo mirno. Nikjer se niso belila jadra ribiške jadrnice, ki bi motila strašno puščavo, nikjer nisem videl ptice, ki bi si v enakomernem letu iskala svoje hrane ali počasi plavala nad zapuščeno gladino in s svojim glasom motila strahotni molk, ki je ležal nad morjem. Počasi se je vlegala megla na morje in nama zapirala pogled. Stopila sva na rob ravninice in globoko pod seboj zagledala bele pene, ki so edine dokazovale, da morje še ni umrlo. Oče Letleby je dolgo molčal in ves prevzet občudoval krasni prizor. Nato se je odkril -issno vzkliknil: : Mirabiles elationes maris, mirabilis in altis Dominus.« Čudoviti so morski valovi, čudovit je Bog na višavi. Danes je zelo mirno,« sem pripomnil. »Vaš veliki prijatelj ima danes veliko hibo, vendar vedite da svoje pesmi, katero boste gotovo vzljubili, ni izgubil.« »Vzljubil!« je odvrnil. »To ni ljubezen; to je skoro molitev, svojevrsten panteizem, katerega si ne znam razložiti. Nikjer nista božja moč in veličastvo tako očitna kot na morju. Glejte, jaz se ne strinjam s primero sv. Avguština, ki odkriva neko podobnost med skrlatno-zelenim morjem in golobovim perjem Kaj naj dela golob s tolikim veličastvom in lepoto? ,In duh božji je plaval nad vodami', to ie še nai-boljše.« ' »Žalostno je. Nikjer nobenega bitja ali vsaj ga- . »Prav imate,« je rekel. »Brezmejno je in neodvisno in v tem je njegovo veličastvo. Če bi ga umazale ladje ali celo osmradile bojne ladje, bi izginilo veličastvo, postalo bi uboga omejena stvar, po kateri bi plavali pritlikavci. Sedaj je brezmejno, svobodno in neodvisno.- Le takrat je neskončno in neomejeno, kadar nam tako govori. Ko smo bili še otroci, se nam je zdelo, da leži za bližnjimi gorami neiz-mernost, ker je nismo poznali. Toda rasli smo in prišli v šolo in iziginile so naše mladostne sanje; na njihovo mesto je stopila dolgočasna vsakdanjost. Tisto neznano in neomejeno nas tiho vabi k sebi, proti vzhodu in zapadu, proti obzorju, neprestano nas klice in vabi k sebi. Da, v tem veličastvu je nekaj, kar nama govori, a kmalu bo izginilo in zopet bova žalostna Kaj bi bilo to? Tihi odmevi žarkov, izhajajočih od Jagnjeta?« »Mislim, da bo tako,« sem dejal resno, ker me je prevzemal strah pred tem mladim fantastom, »toda ljudstvu vendar ne boste tako govorilik Seveda ne,« je rekel z rahlim nasmehom, »toda pozabite moje neumnosti. Preveč me ie prevzelo to iznenadenje.« : Kakoi srečni ste morali biti tu,« je kmalu nadaljeval. »V Manchestru me je vedno nadlegovala čudna misel, da živim na dnu črne peči, sredi dima, hrušča m smradu, duhovnega in telesnega. Tu imate tako Äik ' UŽiVatG b°Žji miF in m0lk- »Ali se ne bi vrnila?« sem ga opozoril. »Treba bo it. k večerji.« Ni bilo še tako pozno, a vedel sem SeZdi°Vsae Vmr(,rUdÌla.S P0zdravi ln Pogovori ' Adi se mi, da so moji pozdravi izzveneli kot vprašanja, zato so mi na različne načine in z rà/nn vrstno pripravljenostjo odgovarjali: »Hvala, prečastiti, to je mož!« J /'lakega še nismo videli.« I »Govori prav tako razlof.no in jasno kot vi.« stop, da se poigrajo s četvcronožr.imi tovariši. Tu se nazorno vidi, da so mladi dvo- in četvero-nožci enako igravi, enako nagajivi, enako nerodni in smešni. Kakor pa otroški vrtec ni namenjen zgolj igri, marveč se malčki navajajo na to in ono za življenje in šolo, tako se tudi za male zverinice tu začne vef.banje v raznih umetnijah. En dan na teden B«j bo mir. V najnovejšem času se učenjaki in Poprosil ljudje zelo zanimajo za vprašanje, kakšna hrana je poleti boljša, surova ali kuhana? • Brihtne gospodinje pa so to zadevo kmalu ogledale tudi z druge strani. Pravijo namreč, da mogoče res ni dobro jesti samo surove jedi, enkrat na teden pa surova brana nikakor ne more škodovati. Enkrat na teden surova hrana pa bi imela za sebe še to, da bi RO-spodinje imele vsaj enkrat na teden mir. Pa »o samo gospodinje, ampa* vsa rodbina. Enkrat n« teden človek prav lahko živi od kruha, sadja, surovega maBla in mleka. Ta hrana pa ima še to dobro, da nI nihče vezan na posebno uro, kdaj mora biti doma. Vsak pride domov, kadar hoče, poje Vabilo rodni občni zbor Mlekarske tadroge na Vrhniki z. x o. z., ki bo v nedeljo, dne 24. januarja 1882 8 popoldne v dvorani Rokodelskega doma na rhniki. — Dnevni red: 1. Poročilo predstoj-štva. 2. Poročilo predsednika nadzorništva. 3. dobritev računskega zaključka za leto 1931. 4. Vo-ev člana predstojništva. 5. Volitev dveh članov idzorništva. 6. Slučajnosti. — Občni zbor sklepa jljavno, če je zastopan najmanj deseti del zadruž-kov. Ako bi tega ne bilo, bo na istem mestu in z tini dnevnim redom čez pol ure drugi občni zbor, sme brezpogojno sklepati. Karitas" in samopomoč Zadnje čase je opaiati, da so ljudje začeli romiti o solidnosti sistema samopomoči. Na »Ka-ias< prihajajo Številni dopisi, v katerih povpra-jejo člani raznih samopomoči koliko se jim vSte-, če po večletnem članstvu pri samopomoči pri-»pijo v -»Karitas«. Vsi dobijo enak odgovor: »Ker ilice samopomoči nimajo nobene časovne vredno-i, tudi večletnega članstva pri samopomoči no oremo upoštevati. Če n. pr. pri samopomoči po čletnem plačevanju prispevkov kak član odstopi kateregakoli vzroka, ne more staviti na samo-mioč nobenih zahtev. Vse kar je vplačal, je iz-ibljeno. Ce se pa pri »Karitas« ,po treh letih pre-ha s plačevanjem prispevkov, se na žoljo izplača itov del vplačanih prispevkov ali pa ostane za-rovanec še naprej zavarovan za primerno manjši esek. Ta in še razne druge ugodnosti, predvsem ipitalno jamstvo Vzajemne zavarovalnice, so po-jrtninskem zavarovanju »Karitas* napravile ši-ko in gladko pot med ljudstvo. Bodočnost ima »Karitas«. Zato se glede' polnil in prijav obrnite na posmrtninsko žavarova-e »Karitas«, Ljubljana, palača Vzajemne utvaro-lnice. Katoliška hiša brez katoliškega lista podobna trdnjavi brez orožja! Brinje, lige 111 slive žganjekuho prodaja po najnižji ceni tvrdk» AN JELACIN, Ljubljana, Emomka cesta H. Z »Prosim moje cenjene odjemalce, da mojo trgovino ne zamenjajo z enakimi goljufivimi trgovinami.-« Lovska »Takle lov ni zame nobena zabava. Vsak zajec, ki ga ustrelim, ine stane okoli dvesto dinarjev,« je tožil gospod baron. »Zato rad verjamem, da si včasih premislite ter mimo streljate,« je hudomušno pripomnil logar. Vpraianje »Ali ima še' kdo kako vprašanje?« je vprašal okrajni šolski nadzornik. »Jaz, jaz,« se je oglasil Tine iz zadnje klopi. »No, govori,« je dejal gospod nadzornik. »Gospod nadzornik, radi bi vedeli, s katerim vlakom se odpeljete?« Vrtnarja-ekönoma (oskrbnika) ki se dobro razume na vse panoge gospodarstva in vrtnarstva (brez cvetličarstva), sprejme za svoj gospodarski oddelek bolnišnica v Koprivnici proti plači in popolni oskrbi v hiši. Mr HT KRASNE KODRE fH "W neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez Skarij kodialk s iiELA rasti, esenco za kodre. Tudi najlepši bubikopf se polepša a Hela, ker je nepotrebna vsaka ondulacija. Veliki prihranek na času in denarju, pospe-suje rast las. Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoj po vporabi obilo oaJuiiranlb kodrov, kraute frizur«. Mnogo zah-vatnic. Posebno gledališke um tnice so polne hvale, Cena 10 Din, 3 steklenice 22 Din, 6 steklenic 38 Din. Ir. Hml Stemény, Hošice I, poštni predal 12/R11tSR. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nie prostor velja za enkrat Din 3. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodaiajo svoje pridelke ali ifičeja poslov oziroma obrtniki pomočnik-ali vajenca» In narobe. Krijašlteiii mitica sprejmem takoj z vso oskrbo v hiši. Prednost imajo oni, ki s > se že učili te obrti. Dotinšek Karol, krojač, Kamnik. Fosfina datila r* za vsa kmečka dela krščanska hiša v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Domoljuba« pod it. 29. Bogati postanete če imate -veliko znancev 1 »Perssons« Ljubljana Poštni predal307. Znamki za odgovor! Vainca "VÄ n ško obrt spreimem takoj. — Leopold Šu-šterSič, Dunajska e. 41, Ljubljana. Kolarshegs ssjcnca sprejmem takoj. 3. Maček, Adergas št 28, p. Cerklje pri Kranju, Ifaienra za kleparsko UBlBnCa obrt sprejme takoj Ciril Dotinar,spl. kleparstvo, Novi trg 17, Kamnik. Nona oprana tJZ in neveste - iz trdega lesa - prvovrstno delo, se proda. Obstoja iz 10 delov. Točne ie se izve v upravi »Domoljuba« pod št. 274. PflSMtlM 1 «?>sP?d«r- ■ poslopji naprodaj na Barju pri Ljubljani za DinÖO.OOO. Vprašati Šiška, Belja-ška ulica, pri Žitniku. SovaSdaga vajenca sprejme takoj s hrano in stanovanjem Alojzij. Štirn, vozni in podkov-ski kovaS, Dobmiče. Napsbi SiMlnl stroj Ä'pTÜ ceni prodam. Gomol Gradaška ulica 8, Ljubljana Fige ili britlje najceneje pri Sever JL Komp., Ljubljana Ootpomlaka cesta (lèv. S ' ) f oj delež in gre, kamor Če. Kuhana jed Je za e člane rodbine nekaj »prijetnega. Gospodinj« ora zjutraj na trg, mo-VBe pripraviti, -mora liuti in opraviti Se sto ugih malenkosti, da so idje opoldne zadovolj-Pri vseh tcfc ueitevil-i opravkih pa moški mi rodovine godrnjajo vso moč, ker se molo točno držati napove-ne ure za kosilo ali za čerjo. Kako bi bili mo-nkarji veseli in »dolini, če bi lahko priha-li domov, kadar se Hm ibi t To gre poleti silno Jko, ko je vendar toliko dja in podobnih do-T>t na trgu, da nihče ne > umrl od lakote, pa naj ide domov kadarkoli, "ispodinje in kuharice bi imele vsaj enkrat teden svoj mir, in mo-i pa tudi t Pogovor na daljavo 10 ol 70« milj. Na parniku "neric so Bredi . Atlanta izvedli radiotelejon-f poskuse z Melbournom Avstraliji. Ing. Hooke, m avstralsko - azijskega seka Marconijeve drut-, i'e govoril z Melbour-m 15 minut ter se je Rk« beseda razumela polnoma jasno. Razdalja znašala 10.700 milj in bil to doslej »n-idaljši« govor. »Pravijo, previstiti, da je sin nekega vojvode.« Nekatere stare žene so svoje navdušenje radi hvaležnosti' do očeta Lavertyja oČito pokazale, nekoliko pa tudj.prikrivale. »Res, tìober mož je. Toda Bog naj spremlja očeta Tomaža, kjerkoli že Je. Tako usmiljen je bil do siromakov.« ; '• ■ Pred župniščem -me je pričakovalo odposlanstvo mladeničev. Domača društva so me neprestano nadlegovala s svojimi odposlanstvi in govori. Kuštrav fant je stopil v ospredje in rekel: »Sklenili smo, prečastiti, da vas vprašamo za svet glede soglasnega sklepa, da naprosimo novega kaplana, naj prevzame predsedstvo irskega druStva v Kilronanu, imenovanega »Sveti strah«.« Prikimal sem in oče Letheby je postal predsednik »Svetega strahu«. Po večerji sem bil zopet boljše volje, čemur je bila najbrže vzrok gorka bravetina, katere ne dobite nikjer bolje pripravljene. Mislil sem si: »Kako krasna prilika, da preizkusim napredek svojega kaplana v klasičnih jezikih.« S precejšnjim strahom, ker nikdar ne veste, kdaj boste padli v vulkan tega mladega človeka, in po mnogih ovinkih sem spravil predmet v ospredje. Najpreje sem govoril skrivnostno, kar nik-da 6e bova v vasi zamudila s pozdravi in pogovori, namenov. Potem sem mu ponudil obledel in orume-nel prevod, ki séni ga bil dovršil pred tridesetimi leti. . . _ »Včasi sem se zanimal tudi m druge stvari. Tu imate kratek, slab prevod grškega pesnika, katerega gotovo dobro pozaate. Takrat sem še veliko vedel in si dopisoval s klasičnimi listi. Hotel sem celo izdati prevod kakega klasika, toda presneti ,Cui bono' mi je podrl vse načrte. Ta usodni ,Cni borto' fé bilo genio vseh irskih mpž, onih ki so mislili kakor tudi tistih, ki so na to pozabili. Toda sedaj, ko ste prišli vi, morda — kdo ve...? Kaj mislite o tem prevodu?« Dvomil sem in spraševal se v svoji boli: Kaj me bo rešilo, -kako živim naj srečno? Mučijo skrbi še druge me premnoge, vzroki njih tiče v prepirih svetnih. Polja naša s težkim delom so sejana, morje s trupli je umrlih mož pokrito, a nikdar duhovnik jih ne bo pokopal, ljudi, ki v grehu težkem svet so zapustili. Če sem pri denarju, bojim se roparja ponoči, če nimam ga, me čaka palica beraŠka, sodba »tračna. Otroci zatemne z oblaki solnee moja drago, a če jih nimam, vest me strašna drami. Brez pameti mladost je in starci brez Življenja; imam sicer Še pamet, a stara so kolena. Kdo očesu mojemu prikril bo borbo strofino in kazal pot miru v življenju tem nestalnem? »Kaj mislite o tem prevodu? To j« prosi prevod neke Posidippove ode.« »Besede teko gladko,« Je rekel oče Letheby. TV da kaj je bil ta pesnik?« »Pesnil je pregovore in krajše pesmi.« »Grk ali Latinec?« Je spraševal dalj«. Premagan sem bil. >Ali niste še nikdar slišali tega imena?« »Nikdar,« je odgovoril mirno. Utihnil sem in premišljeval. »Škof mi je dejal, da ste dobro podkovan v grščini in da ste bili odlikovani za neko grško pesem.« ZNIŽALI SMO CENE MOŠKI OBUTVI IN OPREMILI PRODAJALNICE Z NOViMi VRSTAMI IN MODELI. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! Vrsta 1937-22 Polčevlji za vsakdanjo nošo iz črnega nli rjavega boksa z jako trpežnim gumijastim podplatom. Dobro Vam bodo hodile za vsak štrapac. Vrsta 9037-21 lileganlni moški ( olčevlji s šiljasto fazono. Lakoste če. Le potrebujete za družbo in za zabavo, a iz črnega ali rjavega telečjega boksa za promenado. Vrsla 7637-46 šiljasta oblika s tipično široko peto daje tem čevljem veliko eleganco. Imamo jih črne ali mahagonove barve. Izdelujemo jih v raznih širinah. Vrsta 9977-27 Čevlji iz linega telečjega boksa s trpežnim usnjalim podplatom. Polšiijasta oblika daje čevljem izrazito elegantno zunanjost. Primerni za vsak dan in praznik Vrsta 9677-22 Orni čevlji iz telečjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Polšiljasta oblika daje čevljem izrazito eleganco. Imamo jih v raznih širinah. Vrsta 3667-21 Udobni moški čevlji široke oblike iz najfinejšega boksa, podloženi z usnjem in s prišitim jezikom. Ker ne propuščajo mokrote, se boste v njih počutili vedno udobno. Več parov nogavic. Prijetno se počutite, ako veè krat menjate nogavice. Iman* bogato izbiro raznih nogavit vseh modernih barv, k vsaki obleki in za vsak dan. Obračajte se na naše prodajalce Ti Vam bodo najbolje priporoi čili, katere nogavice izberite ■ i Nogavice. Moške iz sukanca Din 9. Moške iz sukanca „ 15'. Moške svilene „ 25- Ženske svilene Din 15'- in25-Ženske svilene Din35| Drobno blago. Krema v steklenicah Din tr-Krema v škatljicah „ 6-Krema v tubah „ 5- Žlica za čevlje „ .3' Več postrežbe. Hočemo popolnoma ugodili Vašim potrebam, Vašem«] okusu in žepu. -- Izkoristite naše delo! Svojo stanovanjsko hišo brezplačno zavarujete proti požaru za 1000 Din, ako naročite »Domoljuba« za leto 1932 in plačate celoletno naročnino meseca januarja! Nov poklic I za dome in gospode z vpe lljavo strojnega plctar ] stva v FliSt. j Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din mesečno, I ker prevzamemo izgotov-j Ueno blago, piatiamo za 4 Služck za pletenje in j dostavimo v izdelavo I prejo. PiSito še danes po j brozplaCno prospekte na j DomaČa Fletarska lndu-| strija, it t, Josip KallS, - ortbor. Trubarjev;! 2. Razjarjena mati (vaškemu padarju, ki je njenemu sinčku pulil zob): »Veš kaj, padar, ampak malo lepše bi pa lahko ravnal s fantom, saj ni njegov zob morda zamašek pivske steklenice.« Mlajši hlapec svojemu prijatelju: »Ti, z našim prvim hlapcem gre pa ofividno navzdol. Pije nič več, ne pretepa se več, edino delo ga še veseli.« Novak je imel na skednju velik kup pšenice, ki pa je bila vlažna. Dejal je: >Ce pustim pšenico ležati, bo splesnila, da bi jo premetal, se mi pa ne ljubi.« Napisal je anonimno pismo (brez podpisa) na finančno oblast: »Pri Novaku imajo tihotapci na skednju v pšenici skrit saharin.« Kmalu so prišli finančni stražniki in vso pšenico premetali. Novak pa se jim je v pest smejal. lenln in nevesta! Gospodar In gospodinja! Vaša korist bo, ako nakupite Vaše potrebščini v znani ljudski trgovini z mešanim blagot IVAN A. (ìllOSEK, TREBNJK Izbira velika, lepi in moderni vzorci ~ CeM najnižja ~ Postrežba poštena Kože dlvfodl pošljite nemudoma na naslov »DIVJA KOZA« Ljubljana • velesejem. — S tem se Vam nudi najboljša priložnost za ugodno vnovčenje blaga. Dražba se vrši 2». {situarla- Izdajatelj: Dr. Prane Kulovce. Urednik: Jože Košiček. Za JupoBlovansko tiskarno: Karel Ceti. OBUTEV ZA VSAKO POTREBO IN PRILIKO, KI NE ŽULI NE NOGE NE ŽEPA.