VALVAS OLICO AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 OPEL0 d.o.o. Tel.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice ŠT. 47 / LETO XVII / 5. DECEMBER 1996 130 SIT Poštnina plačana pri pošti Krško P TERME CATEZ TopUJkt cena 35, ETŠčnJreil« S seje sevniškega občinskega sveta LJ2 V Brežicah Že Podpora za gradnjo prizidka pri gradijo novo šolo... tekstilni šoli Kdo laže? Martin Lešnjak, krški občinski svetnik z Rake, o številnih pisanjih v medijih, ki so po njegovem mnenju brez pravih dejstev: »Daje občina zadolžena za nekaj občinskih proračunov, je podpisal tudi naš župan, sam pa sem izvedel, da je občina dolžna nekaj čez 100 milijonov. Sprašujem, ali meni kdo laže ali komu drugemu kdo laže? Govori se tudi, da se je marsikaj zapravilo, in ker so volitve za nami, je potrebno ljudi seznaniti s tem, kdo je bil od leta 1970 naprej predsednik občine, predsednik izvršnega sveta pa kateri veliki objekti so bili narejeni v posameznih mandatnih obdobjih. (S seje krškega občinskega sveta 28. novembra 1996) ^ W# BREŽICE Nagradno vprašanje: Poiščite kupon na strani 9 S 060822747 ISSN 1318-7-7-91 Tema tedna: Zakaj niti ženske ne volijo žensk! GEST KRŠKO NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-906 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:o608/z2-906 M0BITEL: 0609/614-460 Med zbiranjem izjav smo srečali kar nekaj zanimivih žensk in od nekaterih ni bilo moč dobiti izjave za časopis. Na primer: ko sem jo poklical »Zdravo mačka!« se je odzvala: »Zdravo pesi« Kolega pa je kasneje komentiral: »Bodi vesel, da nisi v Ameriki. Tam bi bil že na sodišču - zaradi spolnega namigovanja In nadlegovanja!« 4.-5. stran LanGuest d.o.o. Tel/Fu: 060S/85-568 Mobitel: 0609/625-087 (S)HYunnni Prodaja novih in rabljenih vozil Ugoden kredit, leasmg Prodaja original rezervnih delov CM»JE>JT PE Krško, CKZ 51; Tel.0608/22-950 in Krčanom, ki se o svoji šele pogovarjajo, pošiljajo lepe pozdrave! Opravičilo! Številni telefonski klici so nam v preteklih dneh povedali, da mnogi izmed vas, spoštovani naročniki, zopet niso dobili Našega glasa. Še enkrat smo se domenili z (drugim) raznasalcem, s fantom, ki je obljubljal resno delo. Predvsem pa je dodal ugodnejšo ceno. Žal smo v Našem glasu čedalje bolj prisiljeni varčevati. Medtem, ko smo mi v sredo in četrtek delali čisto normalno (predvsem na terenu), ko sta pošta in njegova konkurenca opravljati svoje delo kljub težavam, je naš raznašalec Izjavil, da »po takem vremenu ne more raznašati časopisa« in se odpravil domov - v Kostanjevico. Žal nam je, opravičujemo se vam in zelo nam je nerodno, da smo se pustili nategniti že drugič. Ne bomo več eksperimentirali. Brežiški svetniki tokrat brez župana: Umik cele vrste točk, ampak razprave o mostu se še vedno niso ohladile. 6 s||tm Našemu sodelavcu Djaniju Kovaču, bolj znanemu kot Mr.Jozo (Ski-, Filter-, 4ventila-, Fish-, Para-, Eko-...), in njegovi življenjski sopotnici Patriclji čestitamo za novorojenega sinka Nina Emanuela, mali Kaji pa želimo z bratcem čim več zabave! Vsi iz uredništva Vrnitev odpisanih °Kaže, da samo v Sloveniji ne znamo iskoristiti znanja upokojenih direktorjev 3. stran m.: H1/1z(-1t-14,1!S-7M6 RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Drogi. Union, Kovlnotehni, Sm, Mercjtor, Krtu, Pivovarni LfJko, Ltk, Julon. Mirna Portorož. Radanski. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRiKO, TH_:0608/21-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREiERNOV TRS S. TEL: 068/321 225 9771318779018 ^^^^^88S8S3S««8^^$?:':^ Petdeset let Unicefa Slovenije Le kdo med odraslimi ne želi otrokom radosti, topline in sonca? Toda človeškega nasilja vseh vrst in naravnih katastrof je preveč. Ponavadi govorimo le o številkah, pa naj gre za ubite, brezdomce, pohabljence ali oropane, za velike in majhne stiske, za tragične človeške usode. Vedno znova nas številke zgrozijo. Vsaka številka pa ima enkratno, čeprav kratko osebno zgodbo. Večine zgodb ne poznamo, vendar to ne zmanjša njihove realnosti. Letos UNICEF Slovenije proslavlja 50 let uspešnega delovanja. V ta namen organizira dobrodelno akcijo, namenjeno vsem otrokom sveta in posebej otrokom v Bosni in Hercegovini. Po nekajletnih grozotah potrebujejo ti otroci osnovne stvari za življenje in šolanje. Naj bo naš svet res svet radosti, ne samo sprejemanja, amapak tudi dajanja. (Andrej) Tudi vas vabimo, da s svojim denarnim prispevkom v višini 15.000,10.000 ali 5.000 SIT sodelujete v tej akciji. Najbolj hvaležni bodo otroci. UNICEF pa se vam bo zahvalil z reprodukcijo slike slikarja Toma Vrana. Osrednja prireditev ob 50. obletnici UNICEF-a v Sloveniji z naslovom Naš svet radosti bo v Cankarjevem domu 10. decembra ob 20. uri. Pokrovitelj prireditve je Milan Kučan REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTUDENTSKEGA SERVISA MARIBOR Rešitev križanke iz 44 in 45 številke - Geslo: DELO ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE. Po vodoravnih vrstah: SAMOA, APORT, NATON, DELO ZA, ŠOLAR, AMORET, AČ, NP, PAKOBUL, IPEL, ORKAN, DOE, ELA, TA, ADEND, NIK, ETA, IN DIJAKE, KOST, TONALIT, ANAA, ENADEMA. Srečni nagrajenci: 1. Tilen MIRT, Zdolska 15, Krško (borša in majica); 2. Jože KRAGL, Boštanj 78, Boštanj (borša); 3. Dejan HRIBAR, Ulica Anke Salmič 75, Leskovec pri Krškem (majica); 4. Jasmina MAROLTm Smarska 21, Sevnica (komplet kemičnih svinčnikov); 5. Dejan BULUT, Šolska 11, Brežice (10 barvnih fotokopij formata A4). Čestitamo. Nagrajenci naj se oglasijo v podružnici Študentskega servisa Maribor v Krškem na CKŽ 15. VUIKANIZ6RSTVO N BIF€ flVTOMfiflKCT CKŽ 132 b. KRŠKO Tel. :0608/21-046 <$» so to- ča* s. Fulda, Sava, Michelin, Barum, Nokia Možnost plačila na obroke M+S!!! Obisk Slovencem v Zagrebu V sredo, 27. novembra 1996 sta se literarna in citrarska sekcija kulturno umetniškega društva Brežice predstavili našim rojakom v Zagrebu. Literarna sekcija Žarek je bila na pobudo ge. Božene Zorko ustanovljena že letos spomladi, zaživela pa je šele letos na jesen in prav kmalu pokazala, kaj zmore. Trenutno jo sestavlja sedem članov: Ivanka Bogolin, Mimica Racman, Dragica Dani, Damir Šambarek in Drago Pirman, ki pišejo večinoma pesmi, čeprav se tudi kakšen prozni stavek kdaj pa kdaj komu bolj po naključju zapiše. Natja Jenko-Sunčič skrbi za poročanje o delu sekcije preko javnega medija - brežiškega radia, Božena Zorko pa kot predstavnica brežiške ZKO velikodušno in skrbno pomaga pri organizaciji sestankov, nastopov in še marsičesa drugega. Citrarsko sekcijo iz Glasbene šole Brežice trenutno sestavljajo dve tamburašici, Jerneja Šavrič in Saša Kavčič ter njuna mentorica, prof. Mateja Ferenčak. Sekcija je pred približno dvema mesecema za svoje uspehe že dosegla zavidljivo priznanje na državni ravni. V Zagrebu je torej le »literarni del« nastopajočih članov sekcije Žarek doživel svoj ognjeni krst. V približno polurnem nastopu se je zvrstilo pet literatov s pesniškimi in enim proznim prispevkom iz lastne zakladnice, odmore med posameznimi točkami pa so zapolnili mehki zvoki citer z melodijami iz domačih logov. Dogodek je delno posnela tudi ekipa zagrebške HTV 1, kar je bilo za nastopajoče veliko presenečenje. Slovenski dom v Zagrebu ima tudi lastno knjižnico, ki po pripovedi enega izmed rojakov izvira kot darilo brežiške knjižnice iz tridesetih let tega stoletja. Knjižnica s približno 5.000 knjigami zapolnjuje vrzel, ki jo ima marsikatera slovenska knjižnica za to časovno obdobje. Med drugim imajo skorajda vse izvode nekdaj zelo čislane revije Ljubljanski Zvon. Žal pa je ta zamejska knjižnica namenjena bolj sama sebi kot pa pravi izposoji, saj za stare knjige med ljudmi ni več zanimanja, novih pa skorajda ne poznajo. Zakaj tako -je pa že druga, nekoliko manj kulturna plat medalje slovenske narodne zavesti... Sprejem, kakršnega so nam pripravili rojaki in Hrvati v Zagrebu, si le težko zamislimo v Brežicah ali pa kjerkoli v Sloveniji, saj za literarno-glasbene nastope med prebivalstvom ni posebnega zanimanja. Občutki, ki jih doživljajo zamejci ob poslušanju žive domače besede in glasbe so pač neponovljivi in tistemu, ki jih ni izkusil na lastni koži tudi popolnoma nepredstavljivi. Bili smo duša občinstva in istočasno njih odmev. Dragi rojaki na Hrvaškem, hvala vam za tako prisrčen sprejem! Drago Pirman, Artiče Državni KV plesni turnir v ST in LA plesih (17.11.1996) ZAHVALA Za nami je organizacija in izvedba še enega plesnega turnirja na državnem nivoju, kije bil sodeč po mnenju udeležencev in obiskovalcev izjemno uspešen. Turnir je potekal brezhibno in brez kakršnihkoli zapletov, kar se pri tako zahtevnih prireditvah, ko je potrebno spraviti na skupni imenovalec toliko raličnih velikih in malih podrobnosti, se zelo rado zgodi. Zato gre najprej zhavala staršem naših plesalcev, ki so z zagnanostjo, idejami in konec koncev tudi z delom na samem turnirju pripomogli k uspešni izvedbi. Zahvalila bi se g.Mirt Ivanu, ravnatelju OŠ Leskovec, ki je omogočil, da smo turnir izvedli v njihovi športni dvorani in g. Pire Iztoku, ki je bil cel dan z nami, skrbel za vse potrebe kluba v športni dvorani in z odličnim ozvočenjem pomagal meni pri predvajanju glasbe. Nadalje bi se zahvalila Občini Krško, županu g. Siter Danilu, g. Koritniku in g. Kukovičiču, na katere sem se lahko obrnila z prošnjami po razrešitvi težav, ki sem jih imela, da smo lahko turnir sploh izvedli. Vsekakor se zahvaljujem tudi g. Pircu - Parketarstvo Pire in delavcem, g. Požunu -Prevozništvo Požun st. in SECOM Krško, ki so nam priskočili na pomoč. Da smo dvorano uredili gre zahvala Cvetličarni CVETKA -tržnica Krško in da so bile vse finalistke obdarjene z cvetlico se zahvaljujem Darilnemu boutique-u ORHIDEJA - Pire Mariji. Okrepčevalnica Taverna pa je poskrbela, da niso bili sodniki in vsi ostali žejni in lačni. Ko smo že pri hrani in pijači se zahvaljujem Motelu Pacifik, ki je sodnikom postregel z bogatim kosilom. Zahavljujem se vsem nastopajočim, ki so z svojimi nastopi navdušili gledalce. Še posebej mladi plesalki Vesni Vučajnk, ki je z svojim izjemnim znanjem stepa privabila navdušenje v oči gledalcev. Seveda se moram zahvaliti tudi staršem učencev Plesne šole Lukec, ki so svoje otroke pripeljali na nastop. Izvedba pa ne bi bila mogoča, če ne bi bil prisoten res odličen team ljudi. Z sicer največ treme se je svojega zahtevnega dela povezovanja tekmovanja lotila Anica Antolovič, ki pa je svoje delo tako odlično obvladovala, kot da ni nikdar nič drugega delala kot to. Romana Korber je s pomočjo Jasmine Antolovič poskrbela za štartne številke in pravilen seznam prisotnih tekmovalcev in s tem neposredno pomagala računski službi za pravilen vnos podatkov. Zorka Vodlan je z vso odgovornostjo urejala vstopnine in poskrbela za urejene finance. Dušan Vodlan, org. vodja in trener PPK Lukec, ki je bil tudi vodja turnirja in ki mora skrbeti za nemoten potek turnirja z vseh vidikov, je ravnotako svojo nalogo odlično opravil. Za varnost na turnirju je poskrbel g. Rudi Šmajgl z svojimi prijatelji, za kar jim gre še posebej moja zahvala. Zahvaljujem se tudi obiskovalcem, ki so z navijanjem in prisotnostjo ustvarjali izjemno vzdušje. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala in tudi prošnja, da se bom lahko obrnila na njih tudi v letu 1997, ko nas čaka organizacija poleg KV turnirja dveh še bolj zahtevnih plesnih turnirjev, in sicer 22.2.1997 prvi rating turnir in državno prvenstvo v kombinaciji 14.6.1997. Spoštovane bralce, drage bralke pa že zdaj vabim na ogled omenjenih tekmovanj, na katerih bodo prisotni naši najboljši plesni pari in slovenski mediji na čelu z TV Slovenija. Ni vsak dan prilika gledati v živo svetovne prvake kot sta Andrej Škufca in Katarina Venturini, ki bosta v Krškem poskušala petič zapored osvojiti državno prvenstvo v kombinaciji. Sabina Zakšek PPK LUKEC Med krške (in morda tudi med slovenske) voznike se bo počasi zalezel nagon jate ali črede. Zasede prometnih policistov jih namreč tako na pogosto prestrezajo, da sploh ni več pomembno, kdo vozi kako varčen avto in koliko kilometrov na dan naredi. Sedaj šteje samo še to, kolikokrat na dan so plačali mandatno kazen. Baje se dogovarjajo o ustanovitvi neke vrste kluba ali sindikata. Namesto članskih izkaznic bodo imeli kar potrdila o plačilu kazni in kot posebno ugodnot bood svojim članom organizirali »sobo za defrustracijo«. Samo domeniti se še morajo, na čigavo fotografio bodo kričali in metali jajca, jogurte ali gnile sadeže ... Za tiste posebno izbirčne ali občutljive bo veljal poseben režim: fotografijo bodo lahko prinesli s seboj. Vsem so dobro znani prizorčki, ko mladež skuša pri tastarih nažicati avto: »Prosiiim, noooo ... Samo za dve urii ... Saj bom paziiiiiill« Ampak ondan smo bili priča prizoru pri Krunovih (da. pri OpelKrunotu). Gospod Filipčič je v prodajalni, kjer so bili lepo razporejeni opel frontera, opel vectra, opel corsa in še kak lepotec, stal pred hčerkino delovno mizo: »Patricija, ali boš ti popoldne potrebovala svoj avto? Samo do Maribora moram, pa moj pše ni nared, pa ko končan, ga lahko vzameš za tačas ...« Patricija: »Pa boš nazaj do šestih?« »Ja, saj je samo vožnje toliko, če bi takoj opravil, pa moram še na... Pa če se kdo ponesreči postavi postrani na cestišču, si takoj ob kako uro ...« Naš sodelavec Džani je »ušpičil« sina. Če ne veste, za koga gre: to je tisti, ki k svojemu podpisu obvezno pritakne vzdevek Jožo: EkoJozo, Mr.Jozo, FishJozo, Jozo4ventila, JozofromDallas, ParaJozo, PaverJozo. Mimogrede: srečen otrok s toliko očeti! Pa še to: glede na Jozotovo vsesplošno nadarjenost se lahko zgodi tudi tole: Jožo bo začel pisati nasvete o negi dojenčkov in se bo začel podpisovati še za AtaJozo. Naš Andrej je pograbil fotografije, ki jih je urednik naredil med razgovorom s četrtošolci brežiške gimnazije: »Lej, ta je pa moja deklical« »Katera je tvoja?« »Ta! Ne, ta! Ah, včasih se zmotim, ker sta dvojčici...« Direktor Preskrbe Viljem Manček in njegocv komercialist Darko Topolovšek sta imela otvoritev drogerije v šopingu. Ko ju je povabljeni novinar NG-ja našel, sta nekaj mencala pred vrati in novinarju je bilo takoj jasno, v čem je zadrega. Drogetija je zrihtana super, ampak skoraj vsa v steklu. Kako naj človek potem raszbije steklenico šampanjca ob vrata? fEiiBSS NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Bani Kovač, Bono Baršek • Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 -Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. NAŠ GLAS, 47 - 5. DECEMBER 1996 IZ NAŠIH OBČIN Seja prekinjena zaradi nesklepčnosti Rebalans proračuna razredčil svetniške vrste Krško, 28. novembra - Prvič po državnozborskih volitvah so svoje moči pomerili tudi krški občinski svetniki, ki so se sešli na 21. redni seji. Kot že večkrat doslej so bila mnenja deljena že ob sprejemanju dnevnega reda, za kar so porabili kar debelo uro. Če prištejemo še čas za svetniška vprašanja, predloge in pobude, se aktualne točke dnevnega reda pričnejo s krepko zamudo, kar je predvsem neprijetno za povabljene goste. Konec koncev pa je ob tem najbolj zaskrbljujoče to, da se v tem času število svetnikov zmanjša, kajti nekateri že odhajajo domov. Kakor koli že, se je seja po burnem začetku okrog dnevnega reda nadaljevala načrtovani poti in nihče ni pričakoval, da se bo končala tako, kot se pač je. Svetniki so najprej obravnavali prostorske dokumente in sprejeli predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu IC Žadovinek, predlog odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske hiše Pleterje, predlog odloka o zazidalnem načrtu stanovanjskega naselja Senovo -Dovško, predlog odloka o prostorsko ureditvenih pogojih Lisce Senovo in predlog odloka o prostorskoureditvenih pogojih ob Tomšičevi ulici na Senovem. V nadaljevanju pa se je pričelo zatikati. Nekateri svetniki namreč niso soglašali s predlogom, da se obravnava poročilo o izvrševanju proračuna skupaj s predlogom odloka o spremembi odloka o proračunu za leto 1996, zato so z glasovanjem odločili, da se dokumenta obravnavata ločeno, najprej osnutek rebalansa in ne kar predlog. Poročilo o izvrševanju proračuna v desetih mesecih letošnjega leta je v nekaj stavkih predstavil župan Siter, na katerega se je kasneje vsul plaz očitkov, da se tako ne dela. Odlok bi moral namreč predstaviti po posameznih postavkah in ne v nekaj besedah, kar je sam označil kot »nemogoče je tudi mogoče«. Svetniki so imeli na poročilo vrsto pripomb, ki so v večji meri letela na župana in njegovo »številčno« občinsko upravo pa na nedosledno izvrševanje proračunskih postavk po posameznih porabnikih in še in še. Po večurni razpravi je bilo poročilo z večino glasov sprejeto, kar je tudi vzpodbudilo nekaj svetnikov, da so zapustili dvorano in povzročili nesklepčnost. Seja se bo nadaljevala v četrtek. (GAIex) S seje sevniškega občinega sveta Podpora za gradnjo prizidka pri tekstilni šoli Sevnica, 27. novembra -Tudi na tokratni, že 23. redni seji sevniškega občinskega sveta najvišji zakonodajni »veljaki« v občini niso dolgovezili s svojimi razpravami (kar je bolj značilno za krške kolege). Vse je teklo kot po maslu; predlagatelj, razprava, glasovanje. Načela hitrega in konstruktivnega odločanja se bi lahko v Sevnici učili tudi državnozborski poslanci. Prof. Alenka Žuraj, ravnateljica sevniške srednje tekstilne šole, je predstavila težave te šolske ustanove, ki ima v kraju že dolgoletno zgodovino. V sedanji stavbi, ki je bila zadnjič adaptirana pred 15 leti, izobraževanja, predvsem praktičnega pouka, ni mogoče izvajati brez uvedbe dvoizmenskega pouka. Vsi pa vemo, kako je to neprijetno. Prostorska stiska šoli tudi ne omogoča razvoja v nadgradnjo obstoječih programov, saj preprosto ni prostora. Zato je občinski svet podprl namero za gradnjo prizidka pri obstoječi zgradbi, ki bi vseboval manjšo telovadnico in dodatne prostore v nadstropju, ob tem pa se je tudi zavezal za materialno podporo v obliki komunalno opremljenega stavbnega zemljišča z dokumentacijo za gradnjo prizidka. Svetniki so potrdili predlog meril za organiziranje in opremljanje prostovoljnih gasilskih enot v Gasilski zvezi Sevnica, sprejeli poročilo o stanju agrarnih operacij na področju občine Sevnica in program nadaljnjih posegov ter stališča odbora za kmetijstvo, predlog prve obravnave odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, predlog pravilnika o financiranju zaščite, reševanja in pomoči, predlog sklepa o vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stavb, delov stavb, stanovanj in garaž ter prostorov za počitek oziroma rekreacijo, ki po novem znaša 344,00 tolarjev, krajevni skupnosti Zabukovje pa je občinski svet izdal jamstvo za najem kredita v višini 2 milijona tolarjev, ki ga bodo porabili za pokritje investicije cestnih odsekov Zabukovje-Padež v v dolžini 1.900 m in Trnovec-Sveti Jurij v dolžini 1.800 m. Svetniki so zavzeli tudi stališče do prodaje stare šole na Velikem Cirniku, ki je v lasti občine. (GAIex) Pred podelitvijo koncesije za izgradnjo HE na spodnji Savi Informacijo o ugotovitvah in aktivnostih v zvezi z izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, predvsem z vidika podelitve koncesije, je na seji sevniškega občinskega sveta podal Niko Galeša, svetovalec direktorja Savskih elektrarn Ljubljana, ki so se prijavile na javni razpis za koncesionarja. Občinski svet je sprejel predlog prihodnjih aktivnosti, in sicer: da morajo biti aktivnosti in zahteve za podelitev koncesije jasne, argumentirane, strokovne in poenotene; da je potrebno nadaljevati strokovne, politične in medijske pritiske na vlado RS za čimprejšnjo podelitev koncesije, ker želijo nekateri vplivni krogi v Ljubljani dati prednost izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi pred tistimi na spodnji Savi; da bi bili močnejši in prepričljivejši, naj bi svoje zahteve uveljavljali s pozicije Posavja kot regije in ne s pozicije posameznih posavskih občin; da naj se o željah, zahtevah in predlogih v imenu in za korist Posavja pogovarja ista in strokovno usposobljena oseba ali institucija; daje potrebno izdelati program aktivnosti za leto 1997 kakor tudi uskladiti aktivnosti v decembru letos. (GAIex) Posavje ima svojo podružnico Združenja seniorjev Slovenije Vrnitev odpisanih Nemško združenje seniorjev ima 4.000 članov, slovensko 300 -Upokojeni strokovnjaki ______________________so še vedno potencial neke družbe______________________ Krško, 26. novembra - V prostorih Območne gospodarske zbornice so se pretekli teden na svoji tretji seji sestali člani posavske podružnice Združenja seniorjev Slovenije ter največ časa namenili pogovorom o svoji dejavnosti v prihodnjem obdobju, obenem pa so tudi ugotovili, da so v času od letošnjega 26. aprila, ko je bila podružnica ustanovljena, postavili dobre temelje za nadalnje delo. In kaj Združenje seniorjev sploh je? Po vzoru podobnih ekspertnih združenj v tujini je nastalo v letu 1993. Ustanovila ga je peščica ljudi, strokovnjakov, zlasti menedžerjev, ki so želeli svoje znanje in izkušnje ponuditi vsem mlajšim strokovnjakom, ki sicer vedo, kaj hočejo, a ne morejo vedno najti pravega načina, kako to doseči. Člani združenja so večinoma strokovnjaki z višjo in visoko, pa tudi najvišjo akademsko izobrazbo, ki imajo poleg znanja in izkušenj tudi velik osebni motiv ppripomoČi k skupnim naporom Republike Slovenije za približevanje razvitim in uspešno tekmovanje z njimi na svetovnem tržišču. Danes je v združenje vključenih nad 300 članov, od tega ima po sprejetih kriterijih status eksperta 195 članov, med katerimi je 30 doktorjev znanosti, 15 magistrov, 121 strokovnjakov s fakultetsko diplomo ter 29 strokovnjakov z višjo izobrazbo. Posavska podružnica kot ena izmed sedmih regionalnih organizacij združuje šestnajst članov, med katerimi prevladujejo nekdanji direktorji proizvodnih in uslužnostnih podjetij. Kot je povedal njen predsednik Edo Komočar, je njihova poglavitna naloga to, da bodo skušali na temelju svojih bogatih izkušenj pomagati povsod, kjer bodo čutili, da so zaželeni, da jih kdo povabi k sodelovanju. Nekatere morebitne oblike svojega dela so že predstavili vsem trem posavskim županom, ki so večino njihovih pobud podprli. Seniorji vidijo veliko možnosti za svoje vključevanje v dogajanje v tukajšnjem gospodarstvu predvsem z vključevanjem v nadzorne organe in razne komisije, pripravljeni pa so tudi na druge oblike sodelovanja, saj po njihovem lahko Posavju, kjer je zadnja leta močno prisotno nazadovanje industrijske rasti, ponudijo veliko. »Posavje je speči gospodarski velikan, ki ima zaradi svojih geografskih, kadrovskih in drugih danostih veliko možnosti, da se prebudi,« je menil član združenja Silvo Gorenc, ki je še dodal, da se člani ne čutijo kot število odpisanih ljudi. Zanimivo je bilo tudi razmišljanje Teodorja Oršaniča iz Brežic, nekdanjega župana te občine in direktorja tamkajšnjega Gozdnega gospodarstva: »Ko enkrat odideš, si zbrisan. Kot da te ni več. Jaz sem na primer veliko delal na področju navezovanja prijateljstva s sosednjo Hrvaško in na koncu koncev tudi veliko naredil. Sedaj pa šotam prišli novi ljudje, od katerih bi človek ODGRNJENA ZAVESA Kje je zapisnik prejšnje seje? so spraševali nekateri krški občinski svetniki, ki so med prejetim gradivom ob sklicu seje pogrešali zapisnik s prejšnje seje, ki bi ga morali potrditi. Sekretar sveta Tomaž Petan je ob tem poudaril, da zaradi preobsežnih razprav na zadnji seji, ki je potekala v več nadaljevanjih, tega niso uspeli poslušati do konca in tudi zapisnika tako ni bilo moč zapisati. Svetnik Silvester Gorenc (ZLSD) je temu oporakal, češ da je na občini zadosti administrativnih moči (verjetno je mislil tudi na Danila M. Koritnika, ki ima čas za pisanje pisem), pa tudi na popoldansko, nedeljsko in nočno delo še nismo pozabili. Vprašanje je, ali je zato svetnik Gorenc kaznoval sekretarja sveta s predlogom o pripravi poročila o realizaciji sklepov občinskega sveta v letošnjem letu ali mu gre le za inventuro dela? Mogoče za oboje, pa še doslednost občinske uprave preverja. Seje so predolgel To smo mnogi že zdavnaj opazili, pa se kljub temu do danes še ni spremenilo. Krški občinski svet je pravi rekorder po trajanju sej, kajti svojega dela nikoli ne konča pred nočjo. Za vzgled bi si lahko svetniki vzeli kar sosede iz Sevnici, ki so najdaljšo sejo zaključili v štirih urah. Svetnik Peter Žigante (LDS) je zato predlagal, naj se analizira, zakaj so seje tako dolge, in če so tega krivi svetniki, se bo tudi sam zavzel, da bo svoje razprave skrajšal. Analiza pa bo verjetno tudi pokazala, ali ni vzrok v gradivih, ki so bila po mnenju nekaterih svetnikov že večkrat nepopolna, nejasna in brez prave rešitve. Starega hotela v Krškem ne damo! Svetnik Jože Tomažin (SKD) je opozoril na pomanjkanje prostorov za delovanje številnih dejavnosti in društev, med katerimi je omenil glasbeno šolo, pihalni orkester in pa krške šahiste. Rešitev vidi v zgradbi starega hotela, ki ga upravlja stečajni upravitelj Vidma v stečaju Branko Ogorevc. Ta pa naj bi po nepotrjenih informacijah že tudi sedanjim najemnikom odpovedoval razmerje in pripravlja hotel za prodajo. »To mora občinski svet preprečiti! Zadolžimo župana, da pripravi ustrezne, tudi nujne ukrepe, da do prodaje starega hotela ne pride,« je dodal Tomažin. pričakoval, da te bodo kaj vprašali, ti pa nič. Sedaj raje na novo odkrivajo Ameriko. Podobno je tudi na mojem področju, v gozdarstvu, kjer pa sem že kmalu sam ugotovil, da me ne potrebujejo. Tam namreč stroka nima nobene besede*Z našimi gozdovi gospodari izključno politikal To je tragedija tako za stroko kot za splošni napredek, odgovorni ljudje bi se morali zavedati, da se svet ne prične z nastopom novega človeka,« je bil energičen Teodor Oršanič, predsednik Edo Komočar pa je opozoril na dejstvo, da v Sloveniji trenutno dela 35 nemških strokovnjakov - seniorjev. »Mar domače znanje res tako podcenjujemo?« je dodal. Sicer pa so posavski seniorji pri načrtovanju svoje dejavnosti za prihodnje leto zapisali, da bi se želeli vključevati v različne nadzorne odbore in komisije, kakršne so npr. izpitne komisije za pripravništvo, sodelovati želijo tudi pri pripravi posameznih projektov, svoje znanje in izkušnje pa hočejo dati na razpolago tudi posameznim strokovnim odborom, ki delujejo pri občinskih svetih, gospodarski zbornici in podobno. (ES) TELB/1ZUA NOVO MESTO ffilM 1 s Trdinovega vrha MM 1 1 na kanalu • 1 1 vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21 JO vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTI DO SOBOTI In mladinska oddala MKC TV vsak dan ob 10. In 21. url NOVICI DECEMBER 1996 Ali so ženske res največji poraženec letošnjih volitev? Več žensk ko bo napredovalo, manj bo prostora za moške bleferje Pripravil: Ika Besede, zapisane v podnaslovu, je izrekla ena izmed naših sogovornic. K iskanju odgovorov na vprašanje, zastavljeno v naslovu, nas je spodbudila radijska oddaja »Izjava tedna«, v kateri je (lahko bi rekli) kar mrgolelo nasprotujočih si trditev in prepričanj. Najbolj so bili ostri tisti sogovorniki, ki bi ženske poslali kar za štedilnik in med otroke, ne pa v politiko. Bilo je tudi dovolj zmernih izjav, predvsem pa je bilo malo takih, ki bi pritrjevali tezi o volilnem porazu žensk. Tudi naši razgovori, tisti, ki jih objavljamo z imeni in priimki, in oni, ki jih ne smemo v celoti objaviti, so pristali pri trditvi, da ni šlo za volitev spola, ampak pameti. Na uresničevanje posameznih odločilnih programskih elementov namreč ne vpliva spol poslanca (poslanke) v državnem zboru, pač pa vrsta njegovih (ali njenih) sposobnosti. Nekateri naši sogovorniki so skušali dodati še, da bi morda delo v parlamentu potekalo drugače, bolj umirjeno, z drugačnimi poudarki in izborom tematike, če bi v tamkajšnjih klopeh sedelo več žensk. Žal praksa zanjih štirih let, ko je tam bilo več žensk, temu ne pritrjuje. Skorajda nismo dobili potrditve niti za začetno tezo, da se mora ženska pri svojem delu bistveno bolj dokazovati kot njen moški kolega. Vsesplošno prepričanje sicer je takšno, a naše sogovornice so kar po vrsti zatrjevale, da v svoji karieri niso imele težav samo zaradi tega, ker so ženske. Dejstvo je, da si skoraj vse ženske želijo ustvariti družino in v začetku so si pripravljene prilagoditi potrebam naraščaja. Ostaja pa trditev, ki smo jo v razgovorih slišali večkrat: žensk v napredovanju ne ovira nihče, napoti so le same sebi. Same se namreč ustavijo v napredovanju, bodisi iz strahu, da ne bodo zmogle dalje, ali pa zato, ker ne zmorejo bremena kariere in družine. Kaže torej, da se bodo morale ženske bolj izpostavljati, vztrajati in se ne ozirati na moške. Ena naših domnev je bila tudi, da se vse poslovno in drugače uspešne ženske v službi obnašajo kot moški. Od nje je ostalo le spoznanje, da obstaja svet ženskih nalog, ki se zaključi z rojstvom otroka. Od tu dalje so prehodi možni in odprti, če je le volja. Edini pogoj je ustrezno obnašanje. Pri vzgoji, kuhanju, gospodinjskih delih ali vzgoji otrok se je treba obnašati tako, kot da skrbiš za bitja, ki jih imaš rad, pri poslu, v službi pa na edini možni način: profesionalno, učinkovito, odgovorno. Zlasti pri tem drugem ni popuščanja, ni prostora za sentimentalnost, ker ji lahko sledijo napake, odgovornost do kapitala in sodelavcev pa je prevelika. Slovenija se skuša priključiti Zahodu, zlasti skandinavskim državam tudi skozi večjo udeležbo žensk v oblastnih organih. Nekatere stranke so skušale izrabiti kandidiranje žensk na svojih listah kot adut, ki pa ne le da ni bil deležen pozornosti, ampak je pogorel. Mogoče je sicer, da ženske kandidatke niso bile dovolj znane, da so se volilci raje odločali za moške, da so bili moški kandidati bolj znani ... Če pa pogledamo, na katerih mestih so bila (na volilnih listah) zapisana ženska imena lahko vidimo, da jih prav pri vrhu ni bilo. Ali so bili njihovi moški kolegi povsem prepričani v stoodstotno zmago svojih strank ali pa so raje najprej poskrbeli za svoje namestitve v poslanskih sedežih? Ko smo začenjali serijo anket, smo si pripravili vrsto vprašanj, tudi tistega o vplivu osebnega šarma posameznih kandidatov na odločitev volilcev. Zato smo si izbrali (tokrat samo) ženske različnih profilov. Če se hoče Slovenija priključiti Evropi tudi po številu žensk, udeleženih v organih oblasti, bo morala ugotoviti, kje je kljuka, in prenehati tarnati nad patriarhalno tradicijo. Saj ima zahod tudi nekakšno patriarhalno tradicijo, ali ne! Res pa je, da drugod vstopajo v politiko ljudje, ki imajo zagotovljeno eksistenco in ki se tudi na politiko in posle spoznajo. Oboje je v bistvu poklic, ki se o njem pri nas marsikomu še sanja ne. Čeprav se gre politiko. Če hoče namreč strokovnjak dobiti službo, mora narediti ustrezno šolo, opravljen pripravniški izpit, imeti mora prakso, mora se dokazati... Če pa hoče voditi podjetje, ki šteje okrog 2 milijona duš in se mu reče Slovenija d.o.o., je dovolj, da je všeč volilcem. Toda pri tem nimata žensko poslansko vprašanje ali vzajemna privlačnost moških in žensk, volilcev, volilk, kandidatov in kandidatk nikakršnega opravka. (Ika) Četrtošolci in profesorica v brežiški gimnaziji Prof. Ana Mamilovič: »Kje je vzrok za diskriminacijo?« Ana Mamilovič, profesorica filozofije in sociologije: »Tudi v razredu smo prišli do spoznanja, da zakonodaja enači ženske z moškimi, a neformalne vrednote so tiste, ki ovirajo ženske. Mi pri sociologiji prava ne spoštujemo bolj od ostalih družbenih norm, a mislim, da je v tem primeru bolj napredno od morale, običajev ... Ne govorim o fizičnih sposobnostih žensk in moških, toda če hči lahko podeduje po očetu modre oči, zakaj ne bi po njem dobila tudi sposobnosti. Sposobnosti ne delim na moške in ženske, vprašanje pa je, zakaj potem ženske ne morejo uveljaviti svojih sposobnosti? Vprašali ste me, ali mislim, da so res ženske glavni poraženci letošnjih volitev. Ženske niso poraženke samo v politiki. So tudi v znanosti in še kje. Izobražujejo se skoraj enakopravno kot moški, tudi diplomirajo oboji enakomerno. če pa gledamo na najvišje položaje, se podoba spremeni. Žensk je malo. Končno niti tu, v razredu, ne gledamo na ženske drugače kot na moške, saj enakopravno pišejo najzahtevnejše teste. Predvsem pa fantje ne gledajo v puncah manj sposobnih bitij. Mislim, da ženske same mislijo, da nimajo časa, da ne zmorejo... Če v šoli otrokom ne privzgajamo spolne diferenciacije in se ta kasneje vseeno pojavi, ali to pomeni, da te vrednote ljudem naknadno vceplja družba? Zakaj recimo morajo fantje po soplesalko, zakaj morajo punce počakati, da jih partner povabi na zmenek ali napravi prvi korak? Če se vrnem k izhodiščnemu vprašanju, zakaj je bilo v parlament izvoljenih tako malo žensk: samo v začetku študija so nas fantje na filozofiji gledali, češ, kaj pa ve med moškimi? Po prvih izpitih so nas sprejeli in sedaj smo dosmrtni prijatelji, kolegi. Moj kolega Kreft dominira v politiki, tudi znameniti Dimitrij Rupel je bil blizu naše generacije. A če bi jaz kandidirala ... Poglejte kaj vse očitajo Spomenki Hribar, ki je ženska! Kaj vse je morala narediti in preživeti, da je bila lahko poslanka v prejšnjem parlamentu.« Profesor Mamilovičeva je razgovor za Naš glas opravila kar v enem izmed razredov brežiške gimnazije in tako smo imeli priložnost med posavskimi četrtošolci (4. a) poizvedeti po njihovem mnenju o uvrstitvi žensk v parlament, o enakopravnosti med spoloma, med posamezniki v zasebnem in med kategorijama v javnem življenju. Žal lahko objavimo samo manjši del razgovora, a tudi iz teh izjav veje mladost njihovih avtorjev. Zatradi tega jih tudi ne komentiramo. «Letos je bilo res v parlament izvoljenih manj žensk kot leta 1992, ne vem pa, če so res taki poraženci. Če bi bile izvoljene, bi morda v parlamentu namenile več pozornosti sociali, družini, porodniškim ...« «Če se hoče ženska posvetiti družini in otrokom, ne more ustvariti kariere, saj ji bo zmanjkalo časa.« «Če ženska najde pravega moškega, ji pač ni težko žrtvovati kariere.« «Če bo punca v redu in če jo bom imel rad, me ne bo motila njena izobrazba, pa če bo imela bistveno višjo ali bistveno nižjo od mene.« «Od svojega bodočega moža pričakujem, da mi bo pomagal, da ne bo vse gospodinjsko delo obviselo na mojih ramenih.« (pripomba avtorja: »Če mu nameravaš to pojasniti in zabičati že pred poroko, ga boš morda prestrašila!«) Dopolnilo stališča: »Družba naj bi ženski omogočila (olajšala), da bo lahko hkrati gradila kariero in imela družino.« «Morda gre za pretirane zahteve družbe do žensk in žensk do samih sebe, ko hočejo biti enakopravne strokovnjakinje in hkrati uresničevati vse naloge svojega ženskega poslanstva?« »Vseeno je, kakšnega spola je človek, ki predstavlja oblast.« «Drnovšek je bil izvoljen (in LDS) zato, ker ljudje vidijo v njem pomembno osebnost, intelektualca. Ženske se ne izpostavljajo toliko kot moški.« «Janez Drnovšek je živi dokaz, da ženske niso izbirale kandidatov zaradi lepote.« «Moški so sicer uradno za emancipacijo, trdijo, da jih ne moti ženska enakopravnost, a v bistvu jim kar ustreza šibkejša ženska osebnost, nad katero lahko dominirajo.« «Če primerjamo kariero moškega in ženske na enakem položaju: gotovo smo njej pripravljeni hitro obesiti očitek, da si je v karieri Izvoljene niso bile niti tiste, ki so se že dokazale ing. Vladka Kežman, direktorica brežiškega KOP-a: »Dokler me niste vi vprašali, se spoloh nisem obremenjevala s tem, ali so ženske res največji poraženci letošnjih parlamentarnih volitev. Zdi pa se mi, da je bilo manj žensk že na kandidatnih listah, še manj pa je bilo izvoljenih. Pa je bilo med kandidatkami nekaj takih, ki so se že dokazale in dosegle marsikaj. Razmišljam pa še takole: politika je poklic tako kot vsi ostali. Zato se ga je treba naučiti, ali v šoli ali skozi življenje. Smo mlada država in mlada demokracija, zato imamo tudi malo kadra v politiki. Znano je, da se mora ženska dokazati dvakrat bolj kot moški, da ji ljudje sploh zaupajo. Očitno je tako tudi v politiki. Ni pa to odvisno samo od žensk kandidatk, ker svoje prispeva tudi stranka. Zdi se mi, da je bilo malo žensk uvrščenih tudi na nacionalnih listah. Nekoliko drži, da so v podrejenem položaju, očitno pa so politično manj ambiciozne kot moški. Politika terja ogromno časa, današnje službe praviloma ne trajajo samo po osem ur in ženska ima potem dodatno delo še doma z družino. Običajno se temu delu obveznosti posveča ženska in to je dodaten vzrok, da jih je relativno malo že na listah. Ali je škoda, da ni več žensk prišlo v parlament? Mislim da je. Zdi se mi, da prevladuje strpnost, če sta oba spola temeljiteje zastopana, čeprav mislim, da enakopravnosti v številu ne bo nikoli. Vse je odvisno od karakterja, a mislim, da skušajo na nekatere stvari ženske gledati bolj praktično. Sploh na nekaterih področjih (šolstvo, sociala, delo ...). Nekaterim temam dajejo tudi posamezne stranke več poudarka, marsikatera zaradi pridobivanja volilcev, in vprašanje je, koliko od obljubljenih reči (s teh področij) potem uresničijo.« Vladka Kežman je direktorica podjetja s približno sto zaposlenimi, predvsem moškimi. Pravi, da nima občutka, da bi se pri delu in zaradi napredovanja v službi morala dokazovati bolj kot moški kolegi. »Očitno delam dobro. Končno sem tu že enajsto leto in če bi delala napake, bi me tudi že skušali odstraniti. Mislim pa, da mora na splošno ženska delati dosti bolj brez napak kot moški, če se hoče obdržati. Pogovarjala sem se z žensko, ki je dosegla položaj v vojski. Pravi, da mora pri svojem delu dosegati skoraj popolnost, da mora zelo paziti, da ne naredi napake, medtem ko si njeni moški kolegi lahko privoščijo napako za napako. Osebno sem vedno gledala predvsem človeka in njegovo delo, tako pri delu kot na volitvah. Zato skušam tudi v svojem delu razmejiti odgovornost za odločanje v imenu stočlanskega kolektiva od osebnih odnosov, prijateljstva.« pomagala s šarmom. Ženske se morajo bistveno bolj dokazovati; takoj, ko naredijo napako jim najprej očitajo to, da so jo naredile kot ženske.« ¦•Ženske so moškim konkurenca že zato, ker se izmed njih prebijejo naprej samo najboljše. Ko bo v parlamentu vsakih pol, bo tudi tam zavladalo povprečje med ženskami.« O* /g {LtKO. \HZEmiHG-mOWA Finžgarjeva 1, 8250 Brežice Tel.: 0608/67-746. fex: 62-780 tiskarstvo , grafično oblikovanje , papirna galanterija i računalništvo In trgovina t Mami Z 3250Bmtkre teL 0608/61-133 iW{i"{*~li*il{ Kvalitetno, hitro in po ugodnih cenah vam izdelamo: - vse vrste in vseh dimenzij računalniški papir in tiskovine, virmane, položnice, kuverte . - tiskovine, brošura, skripte, knjige koledarje, vizitke, etikete, prospekte. - komercialno embalažo, škatle za pizze, podstavke - Ali so ženske v resnici izgubile letošnje volitve? Gordana Rostohar, diplomirana psihologinja (v gimnaziji): »S to trditvijo se sploh ne morem strinjati, saj se mi zdi, da jo je postavil nekdo v imenu velike skupine, ne da bi jo vprašal za mnenje. Po moje gre za velike zlorabe predvsem v politične in morda še v kakšne druge namene. Domneve, da bodo ženske izbirale ženske (kot so zatrjevali predvolilni letaki) so povsem napačne. Volilci ne izbirajo kandidatov na podlagi spola, ampak po drugih kriterijih, kot so poštenost, znanje, sposobnost, iznajdljivost, vse, s čimer bo lahko izvoljeni kandidat uresničil zastavljeni program. In če jim že njegov program ni všeč, potem pač ne dobi njihovih glasov. Kot psihologinja vidim še eno pomembno stvar: volilci se pogosto odločajo na podlagi svojih projekcij, usmerjenih v posameznega kandidata. Te projekcije se pogosto razlikujejo od realnosti. Če se torej vrneva k izhodišču, da naj bi ženske volile ženske, potem bi ženske morale v »svoje« kandidatke projicirati lastnosti, ki se jim zdijo pomembne, morale bi biti prepričane, da lahko samo ženske uresničijo njihova pričakovanja. Te volitve pa so nas postavile na rep svetovne lestvice glede uvrščanja žensk v organe zakonodajne oblasti. To nam pove, da ženske veliko lažje projicirajo svoja pričakovanja v moške - enako kot moški sami!« Če vprašam malo nesramno: ali to pomeni, da ženske projicirajo v »svojega« kandidata vse svoje želje, tudi neuresničena pričakovanja do partnerjev, in so ga sposobne voliti samo zaradi teh lepih iluzij. Moški volilci sicer lahko tudi projicirajo, a ker gre za ženske kandidatke in ker se jim zdi, da ženske za tako resne reči le niso najbolj uporabne, jih ne volijo? Rostoharjeva: »Zelo verjetno so predstave pogosto take. Pozabiti ne smemo tudi dejstva, ki ima globoke korenine. Naša družba je tradicionalno patriarhalna, pa če si to hočemo priznati ali ne. Moški, v resnici je to oče, je lik, ki ima dovolj moči, da otroku nudi varnost. Vsiljeno spreminjanje prioritete, ki jo ima moški, se ne bo obneslo. V izbor ženskih kandidatk je bilo usmerjene veliko propagande, a končni namen je bil: priti na oblast. Natančnih študij o tem pri nas ni, vendar mislim, da se na splošno ženske v naši družbi ne počutijo zapostavljene. Te so tiho. Na drugi strani veliko posameznic, ki se počutijo zelo zapostavljene, s svojo agresijo in veliko aktivnosti kažejo ravno obratno podobo. Pri mnogih teh ženskah je hlepenje po oblasti izrazito in lahko domnevamo, da gre pri njih za nek poskus nadomeščanja zelo nizke samopodobe. Pri njih je uporaba izraza »emancipacija« lahko le obrambni mehanizem. Kako se doživljam sama? Počutim se popolnoma enakovredna moškim in v kariero mi ni bilo treba vložiti več truda samo zato, ker sem ženska. Če se vrnem k volitvam: ob večih izvoljenih ženskah bi v parlamentu pričakovala določene spremembe. Predvsem v politični klimi, bogatejših parlamentarnih razpravah in dialogu. Morda bi tudi posamezno problematiko odpirali z več zornih kotov. Mislim, da bi bili v tem primeru malo bolj zaščiteni interesi otroka in družine. Drugih prednosti ne vidim.« Kaj pa odnos med spoloma, ko se v strokovnost ali celo kariero vpleta pogled moškega na žensko. Bodisi kot izraz simpatije ali pa v obliki podcenjevanja? Rostohar: »Mislim, da ima mnogo žensk te izkušnje in lahko jih razumem tudi na podlagi lastnih utrinkov. V takih trenutkih se počutim ponižana in razočarana. Ne moti me, če se to dogaja na prijateljski ravni, če pa nekdo gleda moje delo skozi to, da sem ženska, sem jezna in težko prenašam izjave v smislu: »Miška, to si pa dobro naredila!« Kjer sem se srečala z ljudmi, sem jih prepričala Marija Jazbec, diplomirana ekonomistka, direktorica Inpleta in kandidatka ZLSD: »Združena lista je načrtno kandidirala ženske (bilo jih je 26 odstotkov) in kandidatke so bile večinoma izvoljene na internih volitvah. Če pa sedaj analiziram, zakaj niso bile izvoljene, vidim, da je več okoliščin. Začne se pri tem, da je med nami vsaka imela pred seboj na listi močnega moškega sokandidata. Razlika je bila že v tem, da je Miran Potrč, ki je bil pred menoj, lahko za svojo kampanjo delal že štiri leta, jaz pa le tri tedne. Tam, kjer sem se imela priložnost srečati z ljudmi, sem jih uspela prepričati. Marsikdo mi je tudi rekel, da bi zame glasoval, za mojo stranko pa ne. Zato tudi mislim, da nisem izgubila volitev kot ženska, ampak kot kandidat stranke. Naša stranka pri svojem delu še ni prišla do stopnje, ko bi začela včlanjevati mlade. Morda sedaj še ni bil čas, a prepričana sem, da bodo tudi sedanji mladi začeli dojemati, kaj pomeni kapitalizem in kaj delna solidarnost ter socialna varnost. Vsi nismo rojeni z idealnimi sposobnostmi, da bi se lahko enakovredno bojevali za življenje. Najbolj sposobni bodo strašno bogati, ostali pa strašno revni, če bomo dovolili nadaljevanje take politike, kakršna se nam nakazuje. Mislim da ima Združena lista prave komponente ustvarjalnosti in sociale, ki blažijo nasprotja. Politika strogega kapitalizma in dobička ne nosi dolgoročnih uspehov, ampak sproža večanje nezadovoljstva in napetosti. Če pa so vsi kolikor toliko zadovoljni, delodajalci in delavci, pa je mogoče ustvarjati precejšen dobiček na krajši rok. Ali sem se morala pri svojem delu dodatno dokazovati, da bi lahko napredovala? Nikoli se nisem posebej trudila za napredovanje, nisem si načrtovala kariere. Delo sem opravljala resno, odgovorno, če je bilo treba, sem se dodatno izobraževala. Nikoli nisem načrtovala, da bom direktorica in tudi na vsa druga delovna mesta so me povabili ali predlagali drugi, na podlagi mojih prejšnjih uspehov. Kariero gradijo načrtno večinoma moški. Časi se sicer strahovito obračajo, a če bi imela resnega konkurenta za isto (boljše) delovno mesto, enakega po znanju in praksi, bi gotovo imel prednost on. Te miselnosti Slovencem niti ne moremo zameriti, saj smo še generacijo nazaj bili na kmetijah, kjer je bila delitev dela tradicionalno moško-ženska. Razlika se kaže že pri študiju: dekleta so pridnejša, več se jih loteva študija in ga tudi končujejo. Kdo je temu kriv? Menda smo zopet krive ženske, saj po tradiciji vzgajamo otroke in očitno to marsikje počnejo različno glede na spol otroka. Na nekaj kaže vendarle opozoriti: nekoč so ženske strahovito težko prodrle na vodilne položaje. Danes je (po nekaterih podatkih) kar 8 milijonov podjetij v ženskih rokah. Hčere so preprosto ostale edini dediči in prevzele so vodenje lastnega podjetja. Pri nas lahko v zasebnih podjetjih opazimo še nekaj: zelo pogosto žena trdno stoji za svojim možem in skupaj uspešno vodita družinsko podjetje. Torej ni bistveno, ali ima vodja krilo ali hlače. Pomembno je, kaj ima v glavi in kakšne ima delovne navade. Imamo sicer vsak svojo življenjsko funkcijo, a če bo ženska lahko uspešno delala v službi, bomo menda nekoč prišli tudi do tega, da bo lahko doma plačala gospodinjo, sama pa se bo posvetila delu, ki ga obvlada. Če pogledamo moške: tudi niso vsi sposobni, sicer jih ne bi bilo toliko brezposelnih in po gostilnah. Če bi se lotili vsaj domačih opravil, bi marsikateri svoji ženi olajšal življenje in morda prispeval k njenemu napredovanju. Pri marsikateri naši šivilji imamo dokaz, da so moški sposobni opravljati gospodinjska dela, vzgajati otroke in še kaj. V našem podjetju so si namreč številni zaposleni partnerji razdelili turnuse tako, da je lahko eden vedno doma z otroki. Po drugi strani priznajmo, da so tako moški kot ženske lahko zelo sposobni, a to se bo videlo sedaj, ko se je veliko ljudi lotilo dela z lastnim kapitalom. Tisti, ki ni znal delati doslej, tudi na svojem ne bo zmogel, sposobni pa si bodo lahko gradili velika podjetja. Moški in ženske.« Pa še to: mož direktorice Marije Jazbec je šef financ v Inpletu. Za tako rešitev sta se pred leti odločila skupno Nekatere dame so občutljive. Med dogovarjanjem sem eno izmed njih, pri kateri cenim njeno odločnost, samostojnost, strokovnost in se mi skratka zdi v redu punca, pobaral: »Zdravo mačkal«. Očitno ji ni bilo všeč. Rekla je: »Zdravo pes!« flvtošota Mfo-ft redno za k: Pripravili j&J Ob obisl TJ Čevas © Časvožn Dodatne na telefona Bernard Ivo Vardič 33-2 aje CPP nD >ljo Ribič Rozman 81-906 Ocvirk: dobro polovico volilnega telesa predstavljajo ženske. Torej: če bi ženske volile ženske, bi morale biti v parlament izvoljene vse kandidatke pa še zmanjkati bi jih moralo! Ali torej dejstva govorijo, da niti ženske ne zaupajo ženskam? Konkretno: lahko najdemo dovolj razlogov za to, da bi ženske volilke obkrožile (npr.) Podobnikovo ime tudi zato, ker se jim zdi šarmanten ali jim je všeč kar tako. Moške volilce tudi lahko pritegne šarm kandidatk, a vseeno volijo moške. Gimnazijka iz Brežic je pribila ocvirek: »Ženske ne volijo samo na podlagi lepote in privlačnosti, saj sicer Drnovšek ne bi bil nikoli izvoljen.« študentski servis maribor Krfko, CKŽ15, tel./fax: 0608/21-980 Brežice, Trg izgnancev 14, mobitel 0609/610455 CjF3 Štipendije in posojila Posredovanje dela za dijake in študente Barvno in črno-belo fotokopiranje Delovni &U CS^ Vezava Krito: nak dan od 7.S0 do 16h Brežice: -mak dan od 7.30 do 15h obiredahod7.30dol7h ob sredah od 7.30 do 17h in ni jima v napoto. Le doma se razgovoru o tovarni izogibata. Zato, ker se zaradi tega vse prepogosto spreta. Jazbečeva: »Kaj menim o vplivu simpatij in osebne privlačnosti na volilne rezultate? Slišala sem že tudi, da bi bilo lažje, če bi imela stranka drugega predsednika, ne Kocjančiča. Vsi vemo, da je zelo pameten, vztrajen in deloven, vendar ljudje, ki so zelo obremenjeni z resnostjo, nimajo karizme in ne znajo biti simpatični. Hkrati mi je nešteto žensk, volilk reklo: »Če bi bil Pahor predsednik, bi vas ne le volila, ampak bi se tudi včlanila!« © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Javna obravnava o spremembah in dopolnitvah OZS Upravni odbor Obrtne zbornice Slovenije je na svoji 27. redni seji, 26. novembra 1996, obravnaval in potrdil predlog sprememb in dopolnitev statuta Obrtne zbornice Slovenije. Skladno z določbo 62. člena statuta in na podlagi sprejetega sklepa na seji je upravni odbor razpisal 15-dnevno obravnavo o predlogu sprememb in dopolnitev statuta OZS, ki traja do 13.12.1996. Predlog sprememb in dopolnitev statuta OZS z obrazložitvijo je na voljo članom na območnih obrtnih zbornicah Sevnica, Krško in Brežice. Pridobitev kartice Metro Kartico METRO - grosistične samopostrežne trgovine iz Avstrije lahko dobijo obrtniki oziroma samostojni podjetniki in pravne osebe. Kartica je brezplačna in brez obveznosti do Metroja. Lastniki kartice vsakih 14 dni brezplačno prejmejo reklamne kataloge s cenami (od 20-40 % nižje kot v prosti prodaji) živilskih in neživilskih proizvodov. Predstavnik Metroja bo na območni obrtni zbornici Krško omogočal članom zbornice dobiti kartico. Njihov predstavnik bo na območni obrtni zbornici Krško v ponedeljek, 9.12.1996, od 7. do 9. ure, uredil vse potrebno v zvezi s kartico in članom zbornice postregel z dodatnimi informacijami. Obvestilo tekstilcem OOZ Sevnica V območni obrtni zbornici Sevnica se glede na izkazani interes članov kot oblike delovanja in odločanja ustanavljajo sekcije, v katere se združujejo vsi člani zbornice, ki pretežno opravljajo istovrstno ali sorodno dejavnost. V sekcijo se vključujejo člani predvsem zaradi opravljanja strokovnih nalog iz dejavnosti zbornice, ki se nanašajo na posamezno dejavnost oziroma področje, kot tudi zaradi izobraževanja. Glede na to, da je tekstilna dejavnost na območju območne obrtne zbornice Sevnica številčna, zbornica meni, da bi bilo za to dejavnost koristno in smiselno ustanoviti sekcijo za tekstil. Območna obrtna zbornica Sevnica zaproša vse tekstilce, ki jim je bil poslan anketni list, da izpolnjenega vrnete na Območno obrtno zbornico Sevnica, Pod Vrtačo 17, Sevnica. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Seminar - Zakon o prevozih v cestnem prometu Zakon o prevozih je bil objavljen v UL RS t. 72/94, spremembe tega zakona pa v UL RS t.54/96. Na seminarju je bil podrobno obdelan pravilnik o pogojih za pridobitev licenc v cestnem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter načinu vodenja evidenc o izdanih licencah, o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil, o programu preizkusa strokovne usposobljenosti ter o postopku in načinu opravljanja preizkusa za pridobitev licenc. Zadnji rok za pridobitev licenc je 31.12.1997. Vozniki, ki opravljajo to dejavnost, morajo imeti končano IV. stopnjo izobrazbe ali dveletni skrajšani program, smer voznik. Ta dva pogoja nista obvezna za tiste voznike, ki to dejavnost neprekinjeno opravljajo od 13.12.1983. Za pridobitev licence pridejo v poštev vsa vozila, ki opravljajo prevoze za lastne potrebe z vozili nad 3.500 kg nosilnosti oz. 6.000 kg skupne mase oz. opravljajo prevoze oseb in tovora. V vsakem podjetju mora biti ena oseba odgovorna za promet, lahkojih je pa tudi več. Licenca se glasi na vozilo (in mora biti neprestano v vozilu), ne na osebo! Podjetje si mora pridobiti toliko licenc, kolikor vozil ima. Vsakih pet let bo potrebno licenco obnoviti. Vozilo, starejše kot 8 let, si licence ne bo moglo pridobiti. Pogoji za pridobitev licence: - da ima opravljanje dejavnosti javnega prevoza ali prevoza za lastne potrebe vpisano v sodrtl register, - da je lastnik vsaj enega ali več vozil za posamezne vrste prevozov, ki izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi o varnosti cestnega prometa in normativi Evropske gospodarske skupnosti, ¦ da ima zaposlene voznike, ki imajo strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje zahtevnosti, - da imajo zaposlene voznike avtobusov oz. avtotaksijev voznike, ki aktivno obvladajo slovenski jezik, - da ima direktor ali pooblaščena oseba, odgovorna za prevoze, uspešno opravljen preizkus strokovne usposobljenosti, - da razpolaga z najmanj 3000 ECU v tolarski protivrednosti na vozilo ali s 150 ECU v tolarski protivrednosti na tono največje dovoljene mase tovornega vozila oz. na sedež v avtobusu, - da ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo ali varnost javnega prometa ali kaznovan za storjen prekršek opravljanja prevozov oseb in stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu brez ustrezne licence, - da ima lastna ali s pogodbo zagotovljena parkirna mesta za svoja vozila in mesta za vzdrževanje vozil. Prijave na preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licence se pošljejo na naslov: REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA PROMET IN ZVEZE, Komisija za preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu, Komenskega 11, 1000 LJUBLJANA. Kandidati bodo o roku izpita obveščeni 20 dni prej. Vse zainteresirane obveščamo, da so na OGZ Posavje na voljo brošure, ki jih je izdalo Ministrstvo za promet in zveze z naslovom Preizkus strokovne usposobljenosti. V brošuri so podrobno predstavljeni pogoji za pridobitev licenc, preizkus strokovne usposobljenosti, Zakon o prevozih v cestnem prometu in pripadajoči pravilniki. ^SSSffiS&BftKSlKSfl lli lili lil 111 DECEMBER 1996 Zapuščeni Dom JLA ob brežiškem parku naj bi kmalu postal Dom družbenih dejavnosti, v katerem bi ob nekaterih društvih in političnih organizacijah prostor za svoje seje dobil tudi svet občine. Ta primernejše okolje od sedanjega res potrebuje, upamo pa, da se bo našel denar še za stole, saj se sedanji pod nekaterimi svetniki že močno majajo, pa ne (le) v prispodobi STOP Da bo imel brežiški župan pri svoji dvotirnosti neizogibne težave, se je pokazalo že takoj na začetku njegovega poslanskega mandata. Zaradi »višje sile« (prve seje državnega parlamenta), je moral preložiti zasedanje najvišjega občinskega organa odločanja. Tokrat sicer le za štiri dni, toda to je šele začetek! STOP Težave pa ima brežiški župan in poslanec tudi sam s sabo, saj je v Ljubljani padel že na prvem izpitu iz pritiskanja tipk. STOP Nekateri učenci brežiške osnovne šole hočeš nočeš kar naprej obiskujejo dopolnilni pouk. Zaradi prostorske stiske ima en oddelek namreč učilnico kar na mesenem stadionu, stene pa so tako kot v vseh novogradnjah tudi tam tam zelo tanke. Tako so prisiljeni prestreči marsikatero nogometno iz ust tamkajšnjega v.d. direktorja Zavoda za šport STOP Da se ne bi njihovi učenci ob takšnih zasilnih rešitvah prostorske problematike dopolnilno izobraževali le iz teorije nogometa, bodo menda že prihodnje leto nekaj oddelkov osnovne šole namestili v objekt bodoče glasbene šole. Naša mladina bo zato lahko izbirala med dvema dopolnilnima poukoma. Nekateri bodo za kontranapad, drugi pa za kontrabas STOP O tem, kako bo videti pouk matematike in kontrabasa pod isto streho marsikdo nima povsem jasne predstave. Tem priporočamo, da se obrnejo na brežiške strelce, ki so med svojo vadbo pod polno koncentracijo prisiljeni poslušati še vadbo saksofona, katerega milozvočni glasovi prihajajo iz prvega nadstropja iste stavbe STOP Kdo ve, kaj se bo še izcimilo iz tega. Morda kakšen gala koncert za zračno puško in saksofon STOP S parkiranjem v glavnem mestu najvzhodnejše posavske občine je že dolgo križ, novozapadli sneg pa je težave še povečal. Zaradi tega daru z neba so ulice nenadoma postale ožje, avtomobili pa ne STOP V Vodnikovi ulici, v kateri sider ni dovoljeno parkirati, je problem tudi, kadar ni snega. Ker so zakoni zato, da jih ršimo, tam seveda vsi veselo parkirajo, saj vedo, da jih njihova okolju prijazna policija ne bo preganjala. Kakšne težave pa imajo pri tem vozniki šolskih avtobusov, ki se morajo vsak dan mukoma prebijati mimo njihovih vozil, pa stanovalcev Vodnikove ne zanima. So že odrasli STOP Pred kratkim sta Mladina in Glas gospodarstva objavila lestvico sto najbolje plačanih slovenskih menedžerjev. Med njimi ni nobenega iz Brežic ali Posavja. Jasno, saj že dolgo opažamo, da so v tem delu Slovenije na položajih v glavnem sami nesposobneži STOP Lep primer sožitja starega z novim bodo v kratkem predstavili v Kapelah. Novo pošto imajo v novem (zasebnem) objektu, novo digitalno telefonsko centralo pa delavci Telekoma montirajo v prostore stare pošte. Tako bo menda zagotovljen mir v vasi STOP ES STOP Odprto smučišče na Planini Po informacijah Smučarskega kluba Krško, zanimivih za vse ljubitelje smučanja in zimskih radosti, smo izvedeli, da je smučišče Planina - Podbočje na Gorjancih odprto in primerno za smuko. Naprave obratujejo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. ure do 16.30, ob delavnikih pa od 13. ure do 16.30. Zadnji novembrski dan je bilo smučanje brezplačno. (GAIex) Posavski slavisti v Trstu Trst, 29. novembra - S prvim snegom so se člani posavskega slavističnega društva odpravili na*fckskurzijo. V tržaškem Slovenskem gledališču so si ogledali satiro Borisa Kobala Afrika ali Na svoji zemlji. Za odmevno predstavo je bil velik naval iz vse Slovenije, saj se igra loteva sodobnega življenja in njene konotacije segajo globoko v slovensko družbeno in politično življenje, (nic) Učenci in učenke naše šole smo veseli, da vas imamo, saj imate veliko Idej glede šolskih in izvenšolskih dejavnostih. Bi nam lahko povedali kaj o novostih v letošnjem šolskem letu? «Ponosna sem, da ste učenci in učenke zadovoljni s svojo ravnateljico. Taka priznanja so zame najpomembnejša. Ko vidim, da ste vi, učenci, opazili, da se trudim, da bi vsi, ki delamo na naši šoli, imeli dobre pogoje za delo, postanejo vse težave takoj lažje rešljive. Sprašujete me o novostih na naši šoli. Ko sem pred desetimi leti sprejela dolžnosti ravnateljice, sem takoj začela načrtovati, kaj b spremenila in obnovila. Tako smo v teh letih na šolski stavbi zamenjali streho, obnovil fasado, uredili sadovnjak obnovili sanitarije in kurilnico zamenjali pohištvo v petih učilnicah in uradnih prostorih asfaltirali dvorišče in popravili igrišče, pa še bi lahko naštevala celo vrsto opravil, ki smo jih skupaj z učitelji, vzgojiteljicami, snažilkami, kuharicami in hišnikom, pa tudi s pomočjo vaših staršev, opravili. Ponosna sem na svoje delavce, predvsem S 25. seje brežiškega Občinskega sveta Razprave o mostu se še niso ohladile Brežice, 2. decembra - Po jutru se dan pozna, pravi slovenski pregovor. In če je ponedeljkova 25. seja brežiškega Sveta občine pokazatelj in merilo, kako bodo le-te potekale v odsotnosti župana Jožeta Avšiča, ki je medtem postal tudi poslanec v Državnem zboru, lahko trdimo, da bo kakovost dela tega najvišjega organa odločanja na nivoju občine močno opešala. Seja bi sprva morala biti že 28. novembra, a je bila ravno zaradi napovedane županove obveznosti do državnega parlamenta preložena na prvi decembrski delovni dan. Toda tudi tokrat je ob istem času zasedal tudi Državni zbor in napovedano »posladek popoldneva«, ponovno obravnavo predloga ureditve prometne ga režima na mostu čez reki Savo in Krko, ki Brežičane po malem že deli na dva tabora (»enosmerne in dvosmerne«), so svetniki na predlog Ivana Živiča soglasno umaknili z dnevnega reda. Po mnenju nekaterih razpravljalcev je ravno župan Avšič, z neupoštevanjem volje svetnikov konec oktobra zakuhal tako vročo juho, da se še do danes ni ohladila. Da bo kljub hladnim decembrskim dnem ohranjala temperaturo vrelišča še dolgo, dajo slutiti tudi besede predsednika Sveta, dr. Alojzija Slavka Sušina, ki je dejal: »Pravzaprav se niti ne moremo pogovarjati o spremembi lastnega sklepa glede mostu. Govorimo lahko le o posledicah tega sklepa!« Dvojna vloga župana je spodbudila tudi svetnika Bogdana Matjašiča, da je postavil vprašanje (ki ni dobilo odgovora), kako bo prvi mož brežiške občine opravljal obe funkciji hkrati ter kakšen smisel bo imelo obravnavanje (zaradi županove odsotnosti) preloženih točk dnevnega reda na čas, ko njihova vsebina ne bo več aktualna. Sicer pa so svetniki Na ponedeljkovi seji brežiškega občinskega sveta je vrsta točk odpadla, ker ni bilo predlagatelja - župana. Jože Avšič (poslanec v DZ) je bil na ustanovni seji v parlamentu. Verjetno to ni bilo zadnjič, zatov objavljamo njegov portret - da ga bodo ob ponovnem srečanju lažje spoznali. poleg omenjene točke z dnevnega reda umaknili tudi odločanje o prodaji zemljišč, ki so v lasti občine, medtem ko so največ časa že spet posvetili osnutku sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine skupaj s programskimi zasnovami ter osnutki odlokov, ki naj bi določili ureditev načrtovanih gospodarskih terminalov pri mednarodnem mejnem prehodu Obrežje, gospodarske cone pri Slovenski vasi ter velik del tamkajšnje infrastrukture. Po številnih razpravah, iz katerih je vel prej pesimizem kot optimizem, Dragotin Sotler pa je med ostalim postavil tudi vprašanje, kakšne posledice bodo imeli načrtovani posegi na razvoj občinskega gospodarstva, so svetniki osnutek nazadnje le sprejeli. Toda pot do sprejetja končnega besedila bo nedvomno še dolga. Upamo, da kaj podobnega ne bo doletelo tudi 25. seje OS, ki je bila malo po 19. uri prekinjena zaradi premajhnega števila navzočih svetnikov. (ES) Bolj, ko širiš svojo svobodo, bolj posegaš v svobodo drugega! Krmelj, 29. novembra - Več kotpetdeset učencev se je v družbi ravnateljev in mentorjev iz osnovnih šol v občini Sevnica udeležilo letošnjega otroškega parlamenta, ki je potekal v osnovni šoli Krmelj. Za prijeten uvod so poskrbeli gostitelji, ki so s kulturnim programom že na začetku predstavili letošnjo osrednjo temo otroškega parlamenta. «IMAM PRAVICO, IMAŠ PRAVICO je rdeča nit, ki nas sili v razmišljanje o odnosih v naši družbi, v šoli, doma v družini in v prostem času na ulici. Kolikšna je naša pravica do svobode, večja kot učiteljeva, ali mogoče manjša? Pravice enega človeka so omejene s pravicami drugega,«je že na začetku razmišljal eden od učencev - moderatorjev, ko je odprl razpravo in povabil razpravljalce, naj predstavijo svoje poglede na to zelo občutljivo področje. V dobri uri se je za govorniškim odrom zvrstilo kar štiriindvajset razpravljalcev, ki so izpostavili nekaj zanimivih dilem. Najbolj prepričljive razprave so bile predvsem v zvezi s pravico do izobraževanja, o kateri so največ razpravljali učenci osmih razredov, ki si bodo morali ve letošnjem šoleskem letu izbrati pot nadaljnjega šolanja. Učenci so ugotavljali, da njihovi pogoji šolanja niso enaki pogojem, ki jih imajo učenci, ki živijo v večjih centrih, ki so že sami po sebi kulturno in materialno bogatejši. Veliko razprav se je nanašalo na novi Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev, ki ga je izdalo Ministrstvo za šolstvo in ga razdelilo med učence. Ob marsikateri pripombi bi se sestavljalci pravilnika verjetno zamislili. Udeležence otroškega parlamenta je pozdravil tudi župan občine Sevnica, Jože Peternel in jim v smislu letošnje osrednje teme zaželel dobre in skrbne starše ter dobre in strokovne učitelje. V imenu ravnateljev pa je spregovorila Anica Pipan, ravnateljica OŠ Savo Kladnik iz Sevnice, ki se je zahvalila organizatorjem za pripravo in izvedbo srečanja. Sevniško občino bo na državnem otroškem parlamentu v Ljubljani zastopal razpravljalec z Blance. Kljub temu, daje bil parlament otroški, so tako moderatorji kot tudi razpravljala dobro opravili svoje delo. Upamo, da bo lahko kdo od teh mladih razpravljalcev nekoč povedal svoje mnenje v pravem parlamentu in da takrat nebo podlegel maniram naših »tazaresnih« parlamentarcev, ki dajejo včasih s svojim besednjakom in obnašanjem kaj slab zgled mladim generacijam. (Jakob) pa tudi na vas, učence, saj nisem doživela, da bi kdo naloženo delo odklonil. Prav zato vloge ravnateljice na šoli opravljam z velikim veseljem. Še bolj kot z ureditvijo stavbe sem zadovoljna, da se na naši šoli uvajajo tudi novosti, da se spreminjajo metode in oblike dela z vami, učenci, ki ste na šoli nadaljnje šolanje. Zadovoljna sem, ko izvem, da so učenci naše šole uspešni, saj so mnogi med njimi dosegli visoko izobrazbo, in da so uspešni na svojih delovnih mestih. Kot vidite, novosti uvajate predvsem učitelji in učenci, jaz pa kot ravnateljica predvsem skrbim, da na šoli ustvarim nas učite. Kaj je vplivalo na vas, da ste se odločili za učiteljski poklic? «Tudi jaz sem zadovoljna z vami, od danes naprej pa se bom nadomeščanja še bolj veselila. Da sem se odločila za učiteljski poklic, so name vplivali dobri učitelji, ki so me učili. Odločilno vlogo pri tem je odigral Stanislava Šebrek, ravnateljica OŠ Cerklje ob Krki najpomembnejši. Že več let je na naši šoli utečeno projektno učno delo, saj učenci skupaj z učiteljem Dragom Ivanškom v letošnjem letu zaključujejo že tretje obsežno projektno nalogo, ki smo jo ravnokar predstavili. Pri tem pomagajo tudi drugi učitelji na šoli, saj je delo zelo obsežno. Veliko je novosti pri vseh predmetih in vsak učitelj se trudi, da bi vam nudil kakovostno znanje, kajti le tako boste imeli učenci dobre možnosti za pogoje, da vam lahko učitelji posredujejo znanje in vrednote, kar je potrebno za življenje in poklicno delo, ki ga boste opravljali, ko odrastete. Biti ravnatelj je lepo, če ima šola dobre učence, starše in osebje. Zato mislim, da bi prav vsakemu našemu delavcu, s katerim bi se radi pogovarjali, rekli tako kot meni: Veseli smo, da vas imamo.« Posebej smo veseli, kadar nadomeščate katero učiteljico in moj razrednik v 7. in 8. razredu. Bil je dober učitelj, prijatelj in, kar je najpomembnejše, dober človek, kakršnih je žal malo. Razumel nas je, nam svetoval in nas tudi okaral, kadar je bilo potrebno. Znali smo se ure in ure pogovarjati o kakšni težavi, ki je bila najprej problem posameznika, potem pa je postala problem vseh nas. Njemu sem lahko hvaležna, da sem postala učiteljica. Rada sem ravnateljica, neizmerno rada pa sem bila učiteljica v prvem razredu. Na to delo me vežejo lepi in prijetni spomini. Vsi moji učenci so bili pridni in delavni. Vsak, ki sem ga poučevala, mi je ostal v lepem spominu. Ko sem se pripravljala na pouk, sem točno vedela, katere naloge bo rešila Maja, katere Matej, Edita, Tatjana in vseh tisoč drugih, ki so šli skozi moje roke. Moram vam zaupati, da so v razredu delali učenci, jaz pa sem le nadzorovala. V razredu sem bila vedno kraljica. Srečna sem, kadar so z vami zadovoljni učitelji. Posebno vesela sem tudi uspešnega učiteljevega dela z vami. Najbolj pa me razveseli, ko so starši zadovoljni z delom na naši šoli. So pa tudi stvari, ki me včasih razočarajo. O teh danes ne bom govorila. Preveč so me razveselila vaša prijazna vprašanja, da bi lahko danes govorila o slabostih.« Članice doplsniškega krožka OŠ Cerklje ob Krki: Špela Ravnikar, Simona Bučar, Polonca Žerjav, Sandra Budič, 6.r Nova drogerija v šopingu. Krško, 2. decembra - Preskrba je v nekdani prodajalni Planike odprla novo drogerijo. Lokal je sodobno urejen in dobro založen. Razen kozmetičnih izdelkov vseh pruiznanih znamk imajo na zalogi tudi ure, zlatarske izdelke iz Celja in Trbovlje ter vrsto simpatičnih modnih dodatkov. Prodajalna bo odprta med 7. in 19. uro. Naslednja bo na vrsti preureditev nekdanjega diskonta v šopingu, tam bo nastala velika prodajalna za mlade in za športnike. V Preskrbi obljubljajo, da bo prodajalna dobro založena. (Ika) Nova telefonska centrala v Kapelah Kapele, 18. novembra - Telekom Slovenije, PE Novo mesto je pričel montažo nadomestne sodobne telefonske centrale sistema Iskra SI 2000, saj sedanja poleg tehnološke zastarelosti in popolne zasedenosti ne omogoče več vključevanja novih telefonskih naročnikov. Za postavitev je Telekom izkoristil kar obstoječe prostore, ki jih bodo po odstranitvi stare centrale prilagodili potrebam sodobnih telefonskih central. Montaža bo zaključena do konca novembra, ko bo tudi vključena v promet. Nanjo bodo najprej vključili vse stare naročnike. Že od pomladi pa potekajo tudi dela pri obnovi in zamenjavi starega in premalo zmogljivega krajevnega omrežja, tako da bo do konca letošnjega leta možna vključitev še cca. 100 novih naročnikov. Nova telefonska centrala bo poleg kakovostnega odvijanja telefonskega prometa nudila uporabnikom še vrsto novih storitev, ki jih omogočajo današnje digitalne centrale. To so preusmeritev pozivov, zapis klicanih številk in porabe impulzov, ugotavljanje nezaželenih klicev itd. Sočasno z vključitvijo centrale bodo vključene tudi nove kakovostnejše medkrajevne povezave s telefonsko centralo v Brežicah. Zveze bodo zgraje z digitalnim prenosnim sistemom 4 x 2 Mbit/s, ki bo potekal po optičnem kablu med Kapelami in Brežicami. Še nedograjeni odcep optičnega kabla na relaciji Dobrava-Kapele je bil dokončan 26. novembra. Vrednost v letošnjem letu vloženih investicijskih sredstev za sanacijo obstoječega stanja in vključitev novih naročnikov znaša 40 milijonov tolarjev, ki jih bo v celoti kril Telekom Slovenije. (GAIex) Kviz Mladi in gibanje Rdečega križa Sevnica, 29. novembra - Območna organizacija Rdečega križa je v kulturnem domu organizirala kviz Mladi in gibanje Rdečega križa. Sodelovale so ekipe osnovnih šol Blanca, Boštanj, Krmelj, Sevnica, Šentjanž in Tržišče. Vprašanja so bila dokaj zahtevna, za pravilnost odgovorov je skrbela tričlanska komisija, ki je imela obilo dela. Po izenačenem boju sta ob koncu tekmovanja ekipi osnovne šole Sevnica in Krmelj imeli enako število točk. Organizator pa je imel pripravljena dodatna vprašanja. Po petih dodatnih je zasluženo zmagala ekipa Sevnice. Ob zelo skromnem občinstvu je program popestrila desetletna glasbenica Marjanca Ocvirk s Poljane pri Jurkloštru. (Andrej). **Hz Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +346 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo doktor nas bost* klicali Vsakdan oddajamo I 5.30 In 24.00 Šopek za prof. v Znidaršič Ivico Iz rednega letnega zbora KO DIS 1941 -1945, Studenec - je poleti predsednica KO DIS Trbovlje, Ljudmila Tolar, proglasila profesorico Ivico Znidaršič za mater izgnancev. Profesorica se v Društvu izgnancev Slovenije trudi, da so izgnanci v tem obdobju pridobili mnogo pravic iz zakona o žrtvah vojnega nasilja. Brez njenega truda bi izgnanci ne prišli do potrebnih podatkov. Učenka 6. razreda OŠ Sava Kladnika iz Sevnice ji je v znak zahvale podelila šopek rož (slika desno) (Andrej) Helidonov glasbeni kotiček nagrajuje! Pri glasbenem založništvu Helidon je v prvih jesenskih dneh izšlo kar nekaj izdelkov z narodnozabavno glasbo, kar so mnogi poimenovali kar paket za ljubitelje narodnozabavne glasbe in ljudskih vil Tokratna izdaja vsebuje osem izdaj, od katerih sta zaenkrat le dve v obliki kompaktne plošče. Nič ne de, saj je dobra glasba tudi na kasetah dobra glasba. Kvintet glasbenikov s pevko Ireno Čučnik, ki sliši na ime ansambel Jevšek. je kaseto polk in valčkov z naslovom Resnica tvoja me boli obogatil še z dvema zabavnima skladbama. Letos je bil v Vurberku že peti festival narodnozabavne glasbe, ki so ga nekateri poimenovali kar Ubrano petje ob frajtonarici. Nastopilo je 15 skupin iz vse Slovenije, ki so predstavljene tudi na najnovejšem nosilcu zvoka Vurberk '96. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev - Besnica II. je kaseta z delnim zvočnim zapisom že skorajda tradicionalnega gorenjskega prvenstva harmonikarjev lanskega leta, ki so ga letos že petič zapored organizirali prizadevni sodelavci TD Besnica. Na kaseti je predstavljenih 15 najboljših harmonikarjev vseh starostnih skupin, ki jih je na tekmovanju junija '95 izbrala strokovna komisija pod vodstvom Slavka Avsenika ml. Album oziroma kaseta in kompaktna plošča Zlati klas ansambla Zupan, ki je na slovenski glasbeni sceni že sedem let in je posnel tri samostojne projekte v slovenskem ter enega v nemškem jeziku, je izbor skladb po načelu za vsakogar nekaj. Ansambel Rubin, ki je doslej izdal tri kasete, se tokrat predstavlja s kaseto Moja Mici, trio s frajtonarico in štiriglasnim petjem pa ob tem poudarja, da si želi nadaljevati in še izboljšati svojo glasbo, ki je, kot sami pravijo, nekoliko drugačna. Nonet Brda je moški pevski sestav, ki nadaljuje najžlahtnejšo zborovsko tradicijo v domačih Brdih, po vsej Sloveniji in tudi zunaj naših meja. Letos junija so v sklopu praznika češenj 1996 praznovali svojo desetletnico, kije bila tudi promocijski koncert ob izdaji prve samostojen kasete in kompaktne plošče z naslovom Po vasj'h s'm se ustavlju. Jožice Kališnik in Miha Dovžana zagotovi ni potrebno posebej predstavljati, omeniti velja le njun najnovejši izdelek oziroma kaseto Narodne ob citrah, na kateri so nekatere izmed najlepših slovenskih narodnih pesmi, namenjene najširšemu občinstvu, ki Ima rado prelepo slovensko glasbo. To naj bo zaenkrat vse o novostih iz Helidonovega jesenskega narodnozabavnega paketa. In sedaj še nagradno vprašanje za naše bralke in bralce: V katerem kraju je sedež glasbenega založništva Helidon? V upanju, da vprašanje ni pretežko, pričakujemo vaše odgovore na naslov NAŠ GLAS, CKŽ 23, KRŠKO, s pripisom »Za Helidonov glasbeni kotiček« do sobote, 14. decembra 1996. Pet srečnežev bomo seveda tudi nagradili. (GAIex) PODPIS K SLIKI Pred kratkim je pri založbi Helidon izšla tudi CD plošča Na dež skupine Lopatic Familv Band iz Cerkelj ob Krki. Osrednja promocija v živo je bila konec oktobra v Brežicah, kjer je prireditev moderiral Sašo Hribar, nastopila pa je tudi pevka Majda Arh. Občinstvo je bilo navdušeno, pa vi...? Če vas ni bilo, si vseeno zagotovite novo Lopatičevo zgoščenko, primerno za dolge in deževne jesenski dni. Priporočamo, da to storite še pred dežjem. Miklavž. Božiček in dedek Mraz VRTNI CENTER & CVETLIČARNA Jjfljl- tlUPUJCJ0 DTl HttS <^M^ CKZf& 8270KRŠHO Tel(0608)31-457 r * * r o^rsK*.. o^Tk-Mh vesel božič in srečno novo leto! tob. 7h - 19h, ncd. 8h-llh Delavec obležal poškodovan Slovenska vas, 25. novembra -Krški OKC UNZ je bil obveščen o nesreči pri delu v delavnici Tehničnega zavoda, kjer se je hudo poškodoval D.P., roj. 1976, iz Gazic. Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja dogodka je bilo ugotovljeno, da je v delavnici podjetje Izolator iz Ajdovščine izvajalo dela pri napeljevanju plinovoda. Med podizvajalci je bilo tudi podjetje zasebnega instalaterja S.P., pri katerem je bil zaposlen D.P. Pri delu na višini 5,7 metra se je D.P zaradi neprevidnosti verjetno spotaknil v kos železne palice in padel na tračno žago ter nato na betonska tla, kjer je obležal poškodovan. Prehitro po zasneženem in spolzkem vozišču Brezovica, 26. novembra - V torek je voznica N.A., roj. 1969, z Bizeljskega peljala po regionalni cesti z Bizeljskega proti Brežicam. Ko je pripeljala k naselju Brezovica v pregleden desni ovinek, hitrosti vozila ni prilagodila stanju in lastnostim vozišča. Na zasneženem in spolzkem vozišču jo je začelo zanašati, po 50 metrih jo je zaneslo levo na nasprotni vozni pas, po katerem je pravilno vozil hrvaški državljan. V.M. je pričel ustavljati in se umikati v desno, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Voznik V.M. je dobil hude poškodbe, voznica N.A. in njena sopotnica pa lahke. V nesreči je nastal materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 1,4 milijona tolarjev. Pešec jo je skupil Krško, 27. novembra - Voznica škode favorit, ki je je vozila po Cesti krških žrtev, je pripeljala v bližino stanovanjske hiše št. 62, kjer vozišče poteka v rahlem levem preglednem ovinku. Ker ni prilagodila hitrosti poledeneli in neposipani cesti, je pri zaviranju vozilo pričelo drseti in po nekaj metrih trčilo v betonski robnik pločnika, od koder ga je dobilo v levo in nato na nasprotni vozni pas. Škodo je s sprednjim delom odneslo na pločnik in nato še v stanovanjsko hišo. V tem trenutku pa je po pločniku prišel pešec P.F., roj. 1948, iz Ljubljane in vozilo je trčilo vanj. Pri tem je bil pešec hudo poškodovan, lahke poškodbe pa je dobila tudi voznica. Pridržali nočnega »ptiča« Krško, 29. novembra - V nočnih urah so policisti ustavili in pregledali voznika U.S., roj. 1967, iz Krškega, ki je odločno zavrnil preizkus alkoholiziranosti. Proti potrdilu mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje in prepovedana nadaljnja vožnja, vendar prepovedi ni upošteval. Policisti so ga ponovno ustavili in pri postopku se je U.S. nedostojno vedel oziroma policiste žalil. Ker je bilo pričakovati, da bo kršitev nadaljeval, je bil s službenim vozilom pripeljan na PP Krško, kjer so ga pridržali do iztreznitve. Tudi razgrajač prespal na »hladnem« Policisti PP Krško so odredili pridržanje zoper C.A., roj. 1960, iz Kalce Naklega, ki je v soboto prišel do stanovanjske hiše, last K.I., in pričel razbijati najprej po vhodnih vratih, nato pa je vstopil v stanovanje, kjer je razgrajal in s tem motil nočni mir in počitek. Ob prihodu policijske patrulje se razgrajač ni pomiril; do njih se je vedel nedostojno in zato so ga policisti odpeljali na »hladno«. GLTD Radanoviž *«>... Brežice _ Ptodoiolec in Mrvinr voal VW, AUDI. SEAT fi^X3Cfl >"<-'.> J l.vltiko.O 3, 8250 B8EŽICE Delovni čas: od 8-16* h, sobota od 8-12h; Tel 0608/61-065 VOZILO GOLF z bogato opremo Cena vozila 23.495 DM POLOG Mesečni obroki na: 2 leti 3 leta 4 leta 5 let 10.000 DM 640 DM obrok 452 DM obrok 355 DM obrok 305 DM obrok KREDITI-POSEBNO UGODNO V OKTOBRU V času od 25. novembra do 2. decembra so v brežiški porodnišnici rodile; Martina Omerzu iz Dol. Leskovca -deklico, Patricija Kostreve Iz Krškega - Nina, Monika Resnik iz Krškega - Majo, Suzana škulj Iz Župeče vas) - Špelo, Martina Grojzdek iz Župeče vasi - Emo, Milena Srpčič z Malega Obreza - Karmen, Andreja Jarh iz Dol. Leskovca -Tilna, Ivanka Šalamon iztSevnice - Anžeta, Tatjana Pavlic s Senovega - Aljo in Karmen Lipej Tramšek iz Brežic • Ano. Čestitamo) Novoletna nagradna igra Pri nakupu nad 20.000 SIT se udeležite Žrebanje bo 5. januarja 1997 ^ j 1. Barvni televizor $ NOVOST! *P I IS3S5-" Krediti na 6,12 in 18 mesecev 1 4. Sesalnik Gorenje brez pologa gfe W 5. Telefon Panasonic r ° ^P5 ^S in Se veliko drugih nagrad Prodaja na več Čekov ss±& sidbs ssfc Gotovinski popusti 5SJ? ?P ?p« Brezplačna dostava na dom Velika akcijska prodaja $ & $ TV-aparatov in bele tehnike visdamkmmmmAi Š GLAS, 47 - 5. DECEMBER !996 KOŠARKA jLiiiir u i\ Interier A-l SKL Rogaška Donat Mg 86 : 78 (50 : 38) Interier: Avsenak 2, Jeklin 30 (2:11), Simic 2, Murovec 16 (5:7), Bošnjak 18 (22),Ademi16(2:3),Vukic2; A-2 SKL Iskra Litus - Brežice 93 : 59 (41 : 26) Brežice: F. Rozman 4, Antolovič 22(5:8), B. Rozman 5, Marčetič 12(1:2), Krošelj14(2:4),Kajba2 1. SLMN * Poetovio - J.Mizarstvo Krošelj 1 : 5 (0 : 4) Juventus Mizarstvo Krošelj (Sevnica): Verboten, Dobovičnlk, Dolenc 4, Ristevski 1, Držanič, Guček, Plazar, Jane, Lisec, Kobelšek, Erjavec Posavski prvoligaši pred novim krogom Najtežje Sevničanom in košarkarjem Interierja To soboto bodo ponovno vsi posavski rokometni prvoligaški klubi igrali pred svojim občinstvom. Glede na trenutno razmerje moči naj bi imeli najlažje delo igralci AFP Dobove, katerim prihaja v goste njihov stari znanec, Rudar iz Trbovelj. Jekoševim varovancem letos ne gre, Dobovčani pa po dveh zaporednih porazih potrebujejo ravno takšnega nasprotnika, kot so Trboveljčani, ki zasedajo zadnje mesto na prvenstveni lestvici. Seveda pa se bo treba za šesto zmago v zadnjem letošnjem nastopu pred domačim občinstvom vseeno maksimalno potruditi. Nekoliko lažje delo čaka tokrat razigrane in neustavljive Krčane, ki bodo gostili solidne Trebanjce, ki jih ne gre podcenjevati. Trener Abas Arslanagič je premor izkoristil predvsem za nabiranje moči in celjenje ran. V primeru zmage bodo Krčani prezimili na visokem drugem mestu, česar pred letošnjim prvenstvom ni nihče pričakoval niti v sanjah. Še najtežje bo v soboto ponovno Sevničanom. Pomerili se bodo z zelo močnim Preventom iz Slovenj Gradca, zmagovalca pa si ne upamo napovedati, čeprav izkušnje in igralski kader govorijo v prid gostom. Košarkarji Interiena bodo v soboto igrali na ljubljanskem Kodeljevem proti tamkajšnjemu Litostroju, ki je letos že marsikoga preseneti. Ker zaradi poškodbe kolena še vedno ne bo mogel zaigrati Suivan, so ljubljanski »turbinarji« nesporni favoriti. (ES, JA.) ROKOMET Denič in Šerbec pokazala rokomet Pretekli konec tedna so vsi štirje posavski ligaši počivali, kajti slovenska reprezentanca se je v zadnjih dveh kvalifikacijskih tekmah proti Švici skušala dokopati do vozovnice za daljno Japonsko, kjer bo prihodnje leto potekalo svetovno prvenstvo. Kot vemo, jim to zaradi nenavadnega razpleta žal ni uspelo, čeprav so si strokovnjaki enotni, da se je tokrat Uroš Šerbec športna sreča najbolj široko nasmehnila ravno najslabšim v skupini, Italijanom. Delež rokometašev iz najbolj rokometne regije v državi, Posavja, je bil tokrat številčno zelo skromen. Če ne štejemo direktorja reprezentance Staneta Ostreliča Iz Dobove ter njegovega sokrajana ter skrbnika za tehnične zadeve Borisa Stanjka. je na Boris Denič sredinem srečanju nastopil le Krčan Uroš Šerbec, v drugi tekmi pa se mu je pridruži še vratar AFP Dobove Boris Denič. Ravno ta dva pa sta bia v soboto glavna zvezdnika in tvorca visoke (pirove)zmage nad močnimi Švicarji. Šerbec je dosegel kar 12 zadetkov, od tega deset iz igre, Bo ris Denič pa je v dvajsetih minutah drugega polčasa prejel le en gol, kar se sliši prav neverjetno. Od 15:13 do 23:13 je bila njegova mreža nedotaknjena! Tako on kot Uroš sta imela v celjski dvorani Golovec minulo soboto zares svoj dan, ki pa le še potrjuje njuno nedvomno zelo visoko kakovost. Ta pa je, ko govorimo o neustvarjenem cilju slovenske izbrane vrste, prišla do polnega izraza nekoliko prepozno. Žal. (ES) Brežice - Lisca 2 : 50! Kadeti RK Lisca so v nadaljevanju državnega prvenstva gostovali v Brežicah in dosegli rekordno zmago - 50:2, v polčasu 30:0! Domačini so dosegli prvi gol šele v 45. minuti, gostujoči vratar Medved pa je ubranil tudi tri sedemmetrovke. Mladi sevniški rokometaši so se odlikovali z resnim pristopom k igri, odlično obrambo in hitrimi protinapadi in še povečali rekordno razliko v golih, ki je že +241 golov. Interier še pri vrhu, toda ... Za sobotno srečanje med Interierjem in Rogaško lahko rečemo, da je bilo razmerje med igralci domaČega moštva in gledalci povsem enako. Krški prvoligaš je nastopi brez dveh petin svojega udarnega moštva iz prvih kol prvenstva, približno toliko pa je manjkalo tudi njihovih simpatJzerjev na tribuni. Igra pa je za nekdanjo zaostajala še za več kot toliko. Čeprav domačim igralcem, ki so se pojavili na leskovškem parketu, ne moremo očitati, da si niso zadosti prizadevali, toda očitno je, da bo moralo vodstvo Interierja v Krško v kratkem pripeljati še enega kakovostnega tujca, saj bi tako ob ozdravljenem Evericku Sullivanu ljubitelji košarke lahko spet videli takšne predstave, ki navdušujejo in privabljajo. Pozabili smo že, kdaj je bilo nazadnje potrebno v leskovško dvorano prinesti še dodatne stole. A verjamemo, da bo do tega prišlo lahko prav kmalu, samo igra domačih košarkarjev mora čim prej spet postati takšna, kot je bila pred denimo dvema mesecema. Hkrati z osvežitvijo igralskega kadra pa je treba postaviti čvrstejše temelje za delovanje kluba v prihodnje, za kar si klubska uprava že prizadeva. Nasprotnik, kot je bila v soboto Rogaška, je prišel Krčanom kot naročen. Toda takih ne bo več! (ES) Litijani premočni za Brežice BrežkSani so odpotovali v Litijo brez lažnega upanja, da bi morebiti lahko pripravili kakšno presenečenje, kar se je takoj pokazalo za upravičeno. Litijani so bili za oslabljene Brežičane enostavno premočni, vendar visok poraz Brežičanom ni vzel volje do igre, saj vedo, da je zanje v tej sezoni najpomembnejša končnica prvenstva, ko bodo sami v boju z neposrednimi nasprotniki odločali o obstanku v A-2lkjl.(ES) STRELJANJE Streljanje s pištolo Ferenčak v reprezentanci Slovenije Robert Ferenčak (levo) in Dejan Pavlovič (oba Kruno Brežice) ta hip predstavljata ožji vrh slovenskega mladinskega streljanja s pištolo Na nedeljsko kontrolno tekmovanje v streljanju z zračno pištolo je pred bližnjim dvobojem s Hrvaško reprezentančni selektor Lojze Mikolič poklical tudi dva strelca iz SD Kruno Brežice, mladinca Roberta Ferenčaka, ki je zmagal na prvi letošnji kontrolki, ter Dejana Pavloviča, ki se s strelstvom ukvarja komaj devet mesecev. Ferenčak je tokrat v Ljubljani s 550 krogi, kolikor jih je zadel tudi zmagovalec Marinček (Olimpija), osvojil drugo mesto ter si zagotovil mesto v državni reprezentanci, obenem pa je izpolnil tudi normo za nastop na državnem članskem prvenstvu. Pavlovič je svoj izid s prve kontrolke še nekoliko izboljšal ter napredoval za eno mesto. Bil je peti, kar je zanj nedvomno lep uspeh. (ES) Streljanje s puško Posavci uspešni v boju za mesta v reprezentanci Slovenski strelci z zračno puško so imeli v nedeljo pozivno kontrolno tekmovanje za sestavo slovenskih strelskih reprezentanc. Odlično so se odrezali tudi strelci Heroja Maroka iz Sevnice in leskovške Kanje. Gorazd Zorič (Kanja) je bil drugi s puško pri mladincih in se je tako uvrstil v reprezentanco. Na odločitev selektorja pa bosta čakala še Jani Horvat pri članih, ki bi, če bo vse po pravici, tudi moral biti reprezentant, in Tina Grabnar (oba Heroj Marok), ki je bila pri mladinkah tretja, na prvi tekmi pa šele osma. Špela Arh (Kanja) pa je bila pri mladinkah šesta. (J-A.) tel/fax:0608/81-709 NAS GLAS: ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI! MALI NOGOMET 1. državna liga Sevničani znova na vrhu V 8. krogu prve državne malonogometne lige so nogometaši MNK Juventus Mizarstvo Krošelj iz Loga pri Sevnici gostovali na Ptuju ter domače brez posebnih težav gladko premagali. Sevniški reprezentant Janko Dolenc je bil za domače nerešljiva uganka, saj je nasprotnikovo mrežo zadel kar trikrat. Zelo dobro sta igrala tudi Guček in Dobovičnik ter vratar Verboten. Ker je njihov najhujši nasprotnik, Vuko Rogič iz Ljubljane, v tem krogu doživel poraz, so Sevničani ponovno zasedli vrh lestvice. Toda če bodo hoteli na njem tudi prezimitj, bodo morali jutri (6. decembra) v domači dvorani premagati zelo nevarne LitJjane, ki za njimi zaostajajo le za dve točki. (ES) Klapa iz Krškega prva v Ljubljani V športni dvorani Kodeljevo v Ljubljani je v noči s sobote na nedeljo, 23. in 24. novembra, potekal veliki nočni malonogometni turnir. Nastopilo je 20 ekip, v glavnem iz Ljubljane in okolice, in novoustanovljena malonogometna ekipa Klapa iz Krškega. Gre za ekipo, ki jo sponzorirata krška podjetnika Telat Ameti in Agim Krasniqi. V zelo močni konkurenci so Krčani največ pokazali in zasluženo osvojili prvo mesto. Na poti do prvaka so odigrali štiri tekme in vse štiri zmagali, v finalu so ugnali Tropikal iz Ljubljane z rezultatom 9:1. Krčani so v svojih vrstah imeli najboljšega vratarja (Zdravko Stritar) in najboljšega igralca (Antoni Brdik). Za klapo so nastopili: Stritar, M. Molan, V. Molan, Ameti. Brdik, Kresnik, Rabič, Kalenderin Hočevar. V glavnem gre za Igralce NK Krško, ki odmor v prvenstvu izkoriščajo za udeležbo po raznih malonogometnih turnirjih po vsej državi. (Pilip) SAH 15. šahovski memorial Borisa Debelaka Krmelj, 1. decembra.- DKŠ D Svoboda je v tehnični izvedbi ŠK Milan Majcen Sevnica organizirala že 15. šahovski memorial v prostorih Lisce Krmelj. Tekmovanja se je udeležilo 8 štiričlanskih ekip in 29 posameznikov. Ekipni del: 1. mesto BMP Ljubljana (14 točk), 2. mesto ŠK Milan Majcen -1. ekipa (10 točk), 3. mesto ŠK Milan Majcen - 2. ekipa (9 točk). Posamezniki: 1. Miha Furian (BMP Ljubljana) 12 točk, 2. Tomaž Marinšek (BMP Ljubljana) 10.5,3. Hilmija Ahmatovie (ŠK Triglav Krško) 10 točk. (Andrej) KARATE Velik uspeh brestaniške karateistke Nuernberg, 30. novembra ki 1. decembra - Karolina Racman iz Karate Kluba Brestanica je na tekmovanju Bavaria Open v zelo močni konkurenci osvojila srebrno kolajno v katah. Svoj uspeh je potrdila še z osvojitvijo srebrne kolajne v borbah, kjer je v finalu izgubila s Slovakinjo. Njen naslednji cilj je uvrstitev v finale na naslednjem evropskem mladinskem prvenstvu in ponovna osvojitev kolajne. (Andrej) GIMNASTIKA Zmaga Tadeje Cetin na Holvjevem memorialu TD Sokol je priredil jubilejni memorial v spomin Josipu Holvju v športni gimnastiki. Tekma je bila tudi kvalifikacija za nastop na DP za leto 1997 in se je je udeležilo kar 87 telovadcev in telovadk iz vse Slovenije iz kar 11 društev. Prireditvi je prisostvovalo tudi veliko gledalcev, kar je potrdilo, da se za športno gimnastiko, temeljno športno zvrst v Brežicah, ni bati. Največ znanja je v mladinski kategoriji pokazala že nekaj let najboljša telovadka Brežic - Tadeja Cetin, kar so gledalci nagradili z močnim aplavzom. Rezultati: mlajši dečki - ekipno: 1. Maribor center 140.9,4. Sokol Brežice 131.7; posamezno: 1. Seleči MbC 36.4,12. Aleš Rancinger31.6,17. Tilen Ledič 31.1, za Rokom Strgarjem 30.3 (vsi Sokol Brežice). Starejši dečki: 1. Kokol (MbC) 39.5,8. Matej Vovk (Sokol) 33.4. Kadeti: 1. Mešl (ŠD Trnovo) 39.5; Matej Malus 37.1 (Sokol). Mlajše deklice »A« - ekipno: 1. Mb Studenci -102.4,2. TD Sokol Br. 6.70; posamično: 1. Lešnik (Mb Stud.) 34.7,5. Kaja Galič, 6. Helena Bogdan 30.1, Hotko 30.0 (vse Sokol). Starejše deklice »B« - ekipno: 1. Mb Studenci -103.3,2. TD Sokol Br. 102.5; posamično: 5. Barbara Tomše 34.3,6. Katja Lapuh, 34.3,10. Ana Antolovič 33.8 (vse Sokol). KadeBnje: 14. Staša Sokolič 34.2. Mladinke: 1. Tadeja Cetin 37.4,5. Nataša Klemenčič, 32.7. Članice: 1. Maja CKjačič 36.4 točk. Prehodni pokal je osvojila ekipa TD Sokol Brežice. Jubilejni prireditvi so priskočili na pomoč: Občina Brežice, Aldos d.o.o., Gimnazija Brežice, Športna zveza Brežice, Marjan Lapuh, Turistična zveza Brežice, Meta Grahek, Urarstvo Merslovič in Žare - Bife pri vodnjaku. (Odbor za tekmovanja TD Sokol Brežice) PLAVANJE Krški plavalci v Nemčiji Pet plavalcev PK Vitacel Celulozar Krško se je 16. in 17. novembra udeležilo močnega mednarodnega mitinga v Bavreuthu v Nemčiji. Sodelovalo je več kot 200 plavalcev iz Nemčije, Madžarske in Slovenije. To je bil jubilejni plavalni miting domačega plavalnega kluba, ki slavi 75-letnico. Pokrovitelj tekmovanja je bilo znano nemško podjetje »Olvmpia - sportswear iz Bavreutha, njen slovenski partner, »konfekcija Maja« iz Novega mesta, pa je bila sponzor krškim plavalcem na tem tekmovanju. V močni mednarodni konkurenci so naši plavalci zelo izboljšali svoje rezultate. Izstopala sta predvsem Nika Pribošič in Rok Bizjak, ki sta veliko napredovala, kljub težavam oz. bazenom v Krškem. Dosežki Krčanov: Rok Bizjak: 400 Kr. - 4.38:08 - 8. mesto (21) 100 Kr. - 58:81 - 7. mesto (22), 200 Mš. -2.24:96 -15.mesto(39);JemejŽafran:200Kr.-i05:84-13.mesto(37),100Kr.-56:18- 10. mesto(31);50kr.-2537-10. mesto(36);NikaPribošič:400Kr.-4.39:85-11.mesto (25), 200 Mš. -2.30:67 - 6. mesto (27); Kristina Herakovič: 100 Pr. -1.23:03 -10. mesto (23), 100 Kr. -1.08:07 -11. mesto (23), 200 Mš. - 2.43:62 -14. mesto (37); Barbara Bizjak: 200 Kr. - 2.18:52 -12. mesto (33), 100 Kr. -1.05:02 -12. mesto (30), 50 Kr. 30.48 -12. mesto (31). (Anton Bizjak) ¦H ' »LL FILMSKI SPORED »Kino servis« Brežice 5; in 9. XII. ob 20. uri trt 6., 7. in 8. XII. ob 17.30 in 20.15 uri: CAS ZA UBIJANJE (dts), drama 10. Xft.: ni predstav 11. XII; ob 20. uri: NEBEŠKI UJETNIKI, kriminalka (dts): 6-kanalni digitalni ton Kinp Kostanjevica 7- XII. ob 19. uri: NE IMEJTE ME ZA NORCA, humoristična melodrama 8. XII; ob 19. uri: ŠTIRJE MOŽJE, ENA ŽENA, komedija Kino Šentjernej 6. XII. ob 18. uri: NE IMEJTE ME ZA NORCA, humoristična melodrama 6. XII. ob 20. uri: ŠTIRJE MOŽJE, ENA ŽENA, komedija MALI OGLASI Vodimo knjigovodstvo, plače, prometni davek in svetovanje za d.o.o., s.p. in društva. KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26. Tel.: 62-380. Lokal - najboljša lokacija v Brežicah (27 m2), obvezen odkup inventarja in investicije. Tel.: 62-501. Poslovne prostore (70 m2) oddamo v najem. Primerni so za gostilno, trgovino ali drugo dejavnost. Tel.: 43-203. V najem oddam poslovne prostore v izmeri cca. 70 m2, primerni za pisarne ali za predstavništvo na CKŽ 64 v Krškem V najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel.: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8 x 11 m), primeren za skladišče ali mirno obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2), v prvem nadstropju stanovanjske hiše, v Krškem (.očevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, .očevarjev trg 6, 8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. V Brežicah ali bližnji okolici najamemo hišo ali trisobno stanovanje. Tel.: 61-270. V Krškem takoj najamem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 22-026. V najem vzamem garsonjero v Brežicah. Tel.: 33-728. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2) ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910. V Krškem prodam dvoinpolsobno stanovanje ali zamenjam za manjše, lahko za garsonjero. Tel.: 87-070. Prodam dvosobno stanovanje v Krškem na Bohoričevi, v izmeri 61 m2 s centralno, KTV in telefonom. V najem nudim tudi garažo. Tel.: 22-071 (popoldne). Poslovni prostori V središču Krškega oddamo «$&- vetje število <^J» pisarniških prostorov, ! ki jih uredimo tudi po vaši želji Vse informacije na tel.: i«» 0608/662-357 w BREŽICE NAGRAJUJE VTNO BREŽICE JE VELIK PROIZVAJALEC BREZALKOHOLNIH PIJAČ. PROIZVAJAJO SCHWEPPES, LASTNO BLAGOVNO ZNAMKO FIT (sirupi, gazlrane in negazirane pijače, ledeni čaji) TER AMERIŠ Nagradno vprašanje: Povejte vsaj dva okusa blagovne znamke Schweppes in dva okusa blagovne znamke FIT IME IN PRIIMEK Odgovore na kuponih oddajte do vključno sobote, 14. decembra, s priloženim računom kot dokazom o nakupu v diskontu v višini najmanj 1.000 SIT. Žrebanje nagrade v vrednosti 7.000 SIT bo v ponedeljek, 16. decembra, nagrajenec pa bo objavljen v Našem glasu v Istem tednu.______________________________, V Krškem med občino in sodiščem prodam stanovanje v izmeri 94 m2 s centralno, KTV in telefonom. Tel.: 22-071 (popoldne). Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, .očevarjev trg 6, 8270 Krško. Prodam vinograd na Bizeljskem v Janeževi gorci (31 arov), star je 13 let, možna je strojna obdelava. Tel.: 61-384. Nexia GLX 1,516 V, letnik 10/ 95, prevoženih 28.000 km, veliko dodatne opreme, prevzem lizinga, v račun vozilo do 7.500 DEM + 25 x 606 DEM, prodam. Tel.: 62-109 ali 62-644. Prodam zastavo 101. Tel.: 43-237. Prodam yugo 45 AX, generalno obnovljen, registriran do septembra 1997, cena ugodna. Ogled na Titovi 108, Senovo, pri Mariji. Kombi IMV, letnik 1988, registriran do 1/97, ugodno prodam ali menjam za gradbeno parcelo. Tel.: 0609/ 645-838. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam oblačila za otroke (posamezno ali za dvojčke) od 2 do 4 let, stolčke za mizo, hojico, gugalnico do prvega leta in dve kolesi. Tel.: 31-092. Prodam otroško posteljo, leseno, 3 višine, z jogijem, hojico, otroški sedež za avto in trajnožarečo peč TOBI SKITPP. Cene po dogovoru. Tel.: 068/27-093. Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem, sedežno garnituro z ležiščem (4,5 m) - pliš. Cene po dogovoru. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Slike, akril na platnu, slikarke Silvi Magvar, naprodaj. Ogled Krško, Pavlinova 17. Tel.: 33-441. Klavirsko harmoniko Melodija Mengeš prodam. Cena 150.000 tolarjev. Tel.: 33-492. Navadno frajtonarico, trivrstno, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 77-322. Prodam dvosed, trosed in fotelj. Cena 25.000 tolarjev. Tel.: 62-306 (od 20. do 22. ure). Ugodno prodam mini kuhinjo, bojler, kopalno kad, WC školjko in kotliček. Tel.: 71-531. Ugodno prodam industrijski overlock, dvoigelni. Cena 1.650 DEM. Oglasite se na naslov: Kantalon 3, Brestanica. Opremo za živilsko trgovino, kompletna, rabljena, zelo ugodno prodam. Tel.: 62-391. Prodam lesene lestve, močne domače izdelave, več različnih višin. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodamo 1.800 komadov rabljenih strešnikov vrste Bramac sistem. Cena po dogovoru. Tel.: 31-872. Prodam ameriškega kokeršpanjela, starega 3 mesece. Tel.: 22-208,21-046. Podarim 10 tednov stare mladičke, mešanci škotska ovčarka-nemški ovčar. Tel.: 21-628. V dobre roke oddamo črnega kodra, starega dve leti in pol (s papirji). Tel.: 79-226. Prodam prašiča 120 kg, hranjenega z domačo hrano. Tel.: 79-743. Prodam belo in rdeče vino. Tel.: 34-986. Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Likam na vašem domu. Perilo lahko tudi odpeljem in zlikano pripeljem. Tel.: 71-170 (dopoldan). Oddam vrstni red za avto volvo S 40 2,0 z dodatno opremo. Tel.: 21-992. Iščem delo strojepisja, administrativna dela ali delo v strežbi v prijetnem lokalu. Tel.: 34-958. mm frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. In 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. OBČINA KRŠKO Oddelek za gospodarske dejavnosti OBJAVLJA POSLOVNE PRILOŽNOSTI VSEM PODJETJEM IN PODJETJEM z EIC BORZE V okviru centrov Euro Info (Euro info Centre Netvvork) so nam preko pospeševalnega centra za malo gospodarstvo dosegljive ponudbe in povpraševanja iz preko 220 EIC v Evropi. Podjetja oziroma obrtniki naj v primeru, da so zainteresirani za sodelovanje na objavljeno ponudbo oz. povpraševanje, izpolnijo obrazec (EIC BORZA-Prijava) in ga pošljejo na naslov: Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Dunajska 156/1, 1000 Ljubljana (za Marto Zupančič ali Laro Černetič) ali po faksu: 061-188-11-78. Rok prijave velja 7 dni od objave v časopisu NAŠ GLAS. Obrazce za prijavo lahko dobite osebno na Občini Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti (soba 212) lahko pa tudi pokličete na telefon 22-771 int. 293 in vam jih bomo poslali na vaš naslov. Vsem zainteresiranim podjetjem, podjetnikom in drugim iz občine Krško kakor tudi iz širše okolice, ki jo pokriva časopis »NAŠ GLAS«, so tokrat namenjene naslednje informacije: Številka objave/ Message identification VSEBINA: FTS 151 Švedsko podjetje, s katerim lahko kontaktirate tudi v slovenščini, je pripravljeno prevzeti prodajo in trženje izdelkov slovenskih proizvajalcev na osnovi poprej dogovorjene provizije, izplačljive po uspešni realizaciji posla. 038 bs4 Maroško združenje lesne industrije išče poslovne partnerje na omenjenem področju. 498 bx2 Italijansko podjetje želi uvažati pohištvo za vrt in izdelke obrti. Podjetje razpolaga s 50.000 m2 pokrite površine in ima že vzpostavljeno prodajno mrežo. 402 d9h Francoski proizvajalec išče distributerje prenosnih strojev za preparacijo cevi pred varjenjem. Povpraševanje po teh strojih narašča. 405 d9w Francosko podjetje, specializirano za elektromagnetne detektorje pri zavijanju vozil, išče distributerje, ki naj bi že bili 511 fpvv dejavni na naslednjih področjih: - kontrola prometa: avtomatske prometne luči - signalizacija: zaznavanje prekomerne hitrosti - parkiranje in strojni dostop (zapornice) - industrijski in javni dostop (zapornice in avtomatska vrata). 589 fpr 397 ch7 Nemški oblikovalec in proizvajalec svetovno razširjene inovacije energijsko neprepustnih ročnih svetilk in »spuščajočih luči« (drop-lights) za industrijske namene, išče prodajalce na debelo. Opis izdelka je: prihranek energije do 80 %, proti udarcem odporna obloga, visoka stopnja zaščite pred vodo in prahom, nizka teža. Področje uporabe izdelkov so: ladjedelništvo, delavnice, rudarstvo, vozila, sestavljanje kotlov, kmetijstvo (hlevi). Prodajalci naj že delujejo v industrijskih sektorjih, ki se ukvarjajo s svetilkami in lučmi. Pripravljeni so izdati ekskluzivno distribucijsko pravico za Fax 240 določeno državo. 355 dll Nemško podjetje išče distributerje za uvoz in distribucijo delnega ali celotnega programa, ki obsega: okolju prijazna 419 f3g čistila, kozmetiko in izdelke za telesno nego, tekstilije. Podjetje želi ustanoviti učinkovito prodajno mrežo. 160 cM Nemško podjetje išče dobavitelja fotokopirnega papirja (215mm/279 mm). 160 ct-2 Nemško gradbeno podjetje išče partnerje za stranske pogodbe za zidanje in konstrukcije stavbenih predelov na področju Trierja (tj. zahodni predel Porenja, Nemčija.) 395 d8l Francosko podjetje nudi surovo plastiko: debelina > 1 mm, 395 fx2 barva: kristalno modra: viskoznost: 0,6; pakiranje: velike vreče (teža ene vreče je 1 tona). Plastika je i izredno čista in ne vsebuje materialov, ki onesnažujejo okolje. 402 cw Nemško podjetje išče partnerje za sodelovanje na področju razvoja proizvodov, proizvodnje prototipnih delov v sodelovanju s 3D-konstruktorji. Iščejo tudi navodila za razvoj operacijskega sistema v medicinskem sektorju, možno tudi za različne vrste proizvodnje. Želeni način kooperacije: skupno vlaganje, dogovor o distribuciji in marketingu, tehnično sodelovanje: raziskave in razvoj, razvoj proizvodov, produkcijski dogovori, tehnična pomoč. Italijansko podjetje išče distributerje stenskih sušilcev las za uporabo v hotelih. Bili so prvi, ki so izumili in predstavili to vrsto izdelka, distributerje iščejo tudi za široko paleto ostale kopalniške opreme: stenski sušilci las, stenski nosilci za milo, povečevalna stekla za Učenje in stekla za britje. Angleško podjetje v zahodnem predelu škotskega višavja in škotskih otokov je zainteresirano za pospeševanje osebnega in poklicnega razvoja ključnih oseb v njihovi organizaciji, ki promovira ekonomski in socialni razvoj. Podjetje išče podobne zainteresirane za izmenjavo ključnih oseb in njihovo nastanitev za časovno obdobje do enega meseca. Cilj je približevanje razumevanja in izkušenj pri razvoju v ostalih evropskih državah, ki se bodo verjetno priključile EU. Podjetje bi financiralo nastanitev osebja in se pogodilo glede stroškov potovanja in bivanja. Italijanski proizvajalec embalaže za živilsko industrijo išče uvoznike, distributerje za plastične zaboje sledečih dimenzij: - 30 X 40 x 15 - 50 X 30 X 13,5 - 32 X 26 X 11- 60 x 40 X 15 Špansko podjetje v regiji Castilla-Leon prodaja posel in lastnino. Podjetje ima dobre komunikacije s severom (Francija), centralno Španijo, regijo Levant... Nahaja se na 20.000 m2 ovršine z možnostjo uporabe dodatnih 10.000 m2 površine, so tudi lastniki treh industrijskih posestev v skupni velikosti 4.500 m2. Strojna oprema je v odličnem stanju in ni potrebe po dodatnih nakupih. Podjetje poskrbi za reklamo proizvajalca iz tujine. Nemško podjetje išče distributerje finih oljnih filtrov, patentiranih po vsem svetu. Filtri se lahko uporabljajo v vseh stacionarnih in mobilnih napravah in strojih tako, da v normalnih pogojih olja ni potrebno obnavljati. Možen je 90 % prihranek olja. Filter pripomore tudi k zmanjševanju operativnih stroškov, manjše je tudi onesnaževanje okolja, ker ni potrebno odvreči odpadnega olja. Partnerji naj bi bili sposobni razviti in prevzeti ugleden trg. Podeljene bodo prodajne in ekskluzivne pravice. ZADNJA NAS GLAS, 47 - 5. DECEMBER 1996 Ni zime za čateške eskime Limone v snegu Čatež na dan pokojne republike • Ko takole hodimo okrog, oboroženi s škornji, bundami, rokavicami, šali, kapami ter (tu in tam) s kakšno svečko pod nosom, nekaterih stvari sploh ne moremo dojeti. Med njimi je tudi takole zimsko namakanje v topli vodi zunanjih bazenov na čateški Termalni rivieri. Skupina, ki smo jo slikali na prvi in na zadnji strani Našega glasa je bila za sodelovanje tako navdušena, da jih je moral naš fotograf Ernest vmes enkrat poslati v vodo: »Malo se pojdite pogreti« Seveda smo med svojim potepom poiskali marsikoga in tale skupina je bila najbolj navdušena, med tem, ko je ena izmed nesojenih kandidatk izjavila: »Čekajte, prvo moram pitati dečkal« Sicer pa se je smer dopustovanja zasukala tako, da ljudje dejansko ne morejo več na »ta veliki dopust« dolg tri ali štiri tedne. Preprosto izkoristijo vsako priložnost, četudi podaljšani vikend, da si napolnijo baterije. Tudi za take priložnosti so Terme v Čatežu sila dobrodošle. Tu vas bodo razvajali, lahko boste preverili svoje zdravje, saj imajo močan zdravstveni del storitev ali pa se boste preprosto sprostili in razmigali v toplih vodah zunanjih in notranjih bazenov Termalne riviere. Če vam za razgibavanje v vodi ni, si boste lahko poiskali kako drugo obliko zabave, ki jih tam ne manjka. Npr.: sprehod po tamkajšnjih zelenicah, ki jim tudi sneg ni mogel čisto do živega. Pred bližajočimi se božičnimi in novoletnimi prazniki, smo poiskali nekaj gostov v Termah in jih povprašali po počutju. Fani Kovačič iz Ljubljane: »Tukaj mi je zelo všeč, zdi se mi zadosti čisto, pa tudi temperaturo vode lahko izbiraš, tako da je za vsak okus. V Čatež prihajamo nekako enkrat letno za en teden. Moti pa me edino to, da se moraš po koncu kopanja tako grozno hitro oblačiti. Menim, da ni prav, da je v ti dve uri kopanja, kolikor jih imamo na voljo mi iz kampa, všteto tudi oblačenje. Boljše bi bilo, ko bi te kartice uporabili takoj na izhodu iz bazena in ne ko greš iz garderobe. Le tako bi imel človek čas, da se normalno počasi oblači ter temeljito posuši.« Dinka Biljan iz Zagreba: »Sem prihajam skoraj vsak ponedeljek in lahko vam povem, da sem tukaj zelo zadovoljna. Lepo je urejeno, čisto in tudi voda je zelo v redu, čeprav prijateljica trdi, da je malo prehladna. Jaz ne bi tu prav nič spreminjala.« Drago Stenišnik iz Velenja: »Mi smo tukaj drugič, prihajamo pa za en teden, ker ima naše podjetje v tukajšnjem naselju hišico. Zelo smo zadovoljni, bazen je zadosti velik, otroci pa še posebej uživajo. Voda jim zelo ugaja.« Dimitrije Jordačevič iz Kopra: »Danes sem tukaj prvič in moram reči, da je vse zelo v redu. Vsaj prvi vtis je takšen, kako bo naprej, bomo pa še videli. Še najbolj sem bil navdušen nad masažo. Nekaj je gotovo. Odslej bova z ženo gotovo še prihajala. Vsaj dvakrat letno.« Moje pismo Miklavžu Bliža se veseli december. Jaz in moja sestrica že težko pričakujeva obisk Miklavža. Sestrici, ki še ne zna pisati, sem napisala pismo jaz. Ona si želi punčko, ki joka, zase pa ne vem, kaj naj napišem, zato se bom pustila presenetiti in bom napisala: Dragi Miklavži Vem, da si star in težko hodiš, zato mi prinesi kar hočeš. Vesela bom vsakega presenečenja, In vem da tisto noč ne bom mogla zaspati. Tatjana Stušek, l.r OŠ Krmelj Nikjer na svetu ni navada, da bi zrele plodove limon, teh kislih sadežev, ki najbolje uspevajo v toplih predelih Azije in Avstralije, obirali pozimi, ko je narava prekrita z belino snega. Toda vsako pravilo ima tudi izjeme, kar pa 67-letnega kmeta Stanka Jurkasa z Velikega Obreza pri Dobovi prav nič ne moti. Te dni je njegovo 25 let staro drevo limonovca znova zelo bogato obloženo z debelimi rumenimi plodovi, med katerimi je tudi nekaj drobnih temnozelenih zametkov, ki bodo dozoreli pozneje. Stanko pravi, da so mu vse rastline, bodisi sadno drevje ali cvetlice, zelo pri srcu in da vsaka, ki jo posadi, tudi dobro uspeva. Omenjeno limono pozimi pred zmrzaljo seveda vedno umakne v prostorno garažo, kjer skupaj s še eno limono ter mandarino dela družbo traktorju, brez katerega si danes dela na kmetiji ni več mogoče zamisliti. Mandarino so pri Jurkasovih obirali januarja letos. Stankova žena Marija pravi, da je bilo na sicer vitkem drevescu gotovo kakih petdeset mandarin, ki da so bile okusnejše in slajše od »trgovinskih«. Limone, ki smo jih imeli priložnost občudovati preteklo nedeljo, pa so tudi dosti debelejše od tistih, ki nam jih ponujajo brežiški trgovci. Gospodar Stanko nam je pokazal še nekaj mladih limonovih cepljenk, cepiti se je naučil sam, pravi pa, da bo poizkusil vzgojiti tudi pomaranče. (ES) OB KOFETKU Branka želi uspeti z erotiko S slikarstvom se človek v svojem okolju tako ali drugače kar pogostoma sreča. Dostikrat gre pri tem le za bežno opazovanje slik, redkeje se kakšnemu likovnemu delu resneje posvetimo in ga skušamo analizirati, še najbolj redki pa so tisti, ki slike ustvarjajo, slikarji. Pa vendar je marsikdo v sebi dostikrat, vsaj v tistih, zelo mladih letih, skušal poizkati vsaj najmanjšo slikarsko žilico, a razočaran odnehal, ko ga je s papirja namesto elegantnega konja gledal nerodni, debeli medved. Tudi 28-letna ekonomska tehnica Branka .udina iz Bukoška je bila med tistimi, ki so to v sebi iskali to danost, ta talent, in šele letos je občutila, da ji slikarstvo veliko pomeni, da jo roka uboga in da lahko na tem področju na slikarski način odkriva tisti svet, ki jo najbolj zanima. Svet erotike. Kako to, da si začela slikati ravno letos? «Letos sem spoznala nekaj novih prijateljev, ki so me k temu spodbudili, pa tudi stari, ki sem jim kdaj kaj narisala, so mi rekli, da to počnem dovolj dobro in da bi se lahko slikarstva lotila bolj resno. Tako sem od marca sem res izdelala že kar nekaj slik, ki pa doslej še niso bile javno predstavljene. Le znancem in prijateljem, med katerimi prevladujejo predvsem umetniki, sem jih pokazala.« In? «Priznanega grafika Jožeta Vogelnika iz Radovljice sem najbolj presenetila s slikami z erotično vsebino, pa tudi mnenja ostalih so bila zelo pozitivna. Tako sem dobila še več volje. Pravijo, da sem pri nas edina ženska, ki s kredo ustvarja slike z erotično vsebino« Gledam kopico njenih slik, ki mi jih razvršča kar po kavču in se čudim, kako veliko jih je izdelala v tako kratkem času. Vprašam jo, ali se namerava odslej posvetiti samo slikarstvu. «Ja, v glavnem se bom ukvarjala samo s tem. Zelo si želim, da bi že v začetku naslednjega leta lahko pripravila svojo prvo razstavo. Najprej nameravam razstavljati v Sloveniji, dolgoročno gledano pa mislim iti tudi čez mejo. Najprej na Hrvaško, končala pa bi v Nemčiji in Švici. Tudi o teh korakih se že pogovarjam, saj imam v navedenih državah kar nekaj prijateljev ter sorodnikov, na katerih pomoč računam.« Praviš, da te najboj privlači erotika. ••Moja specialnost je res erotika, sicer pa rišem tudi druge stvari. Cvetje, živali, razne simbole in drugo, delam pa največ s kredo ter svinčnikom. Zakaj ravno erotika? Težko vprašanje. (Smeh) Mogoče zaradi današnjih časov, ki so takšni kot so.« Kakšni so? «Kakšni so? V glavnem se vsi bojijo pogovorov na to temo, vendar po mojem ni sploh nič napačnega, če se pogovarjamo o erotiki. Na erotiko imam pač svoje poglede, takšne kot so in se mi ni nerodno o tej temi pogovarjati. Druge pa pri tem ovira ljubosumje, skrivanje, drugačno gledanje nekih ljudi iz njihovega okolja na erotiko. Mogoče bi se kdo še pogovarjal, a se boji, kako bi drugi reagirali na to. V Evropi imajo na te stvari povsem drugačen pogled. Pri nas je za mnoge ta tema nekaj umazanega. Osebe, ki se o tem pogovarjajo, takoj gledajo drugače kot tiste, ki so tiho, v mislih imam predvsem ženski spol. Zame je to vse povsem normalno. Normalna tematika. To je tema, ki ljudi v bistvu zanima, jih privlači, ji dajejo v svojem življenju posebno mesto, vendar se o tem ne pogovarjajo. Vsaj javno ne. V sebi pa so vendarle drugačni, kar kaže tudi velik odziv na celo vrsto t.i. vročih telefonskih linij, katere odobravam.« Pa se ne bojiš, da bi se na svojih podobah z erotično vsebino pričela prekmalu ponavljati? «Ne, slike rišem zelo počasi, zelo previdno. V enem mesecu narišem le eno ali dve, predvsem kadar gre za, kako bi rekla, malo »tršo« erotiko. To je zelo težko delo, saj je znano, daje najtežje upodobiti človeško telo, akt. Take slike delam v glavnem ponoči. Ko se odločam, kaj bom upodobila, najprej dva dni razmišljam, kaj bi bilo najbolj primerno za današnji svet ali za neke določene osebe. Rišem ponoči pri luči, ker luč poudarja sence telesa.« Torej gledaš živ model? «Ne, ne gledam. Živih modelov pri slikanju ne uporabljam, saj jih ravno iz razloga, ki sem ga prej omenila ni lahko dobiti. Razen če bi uporabila svojeg fanta, ha,ha. Ampak ga še nisem. V glavnem uporabljam lastno domišljijo. Sicer pa je mogoče upodabljati oboje. Domišljijo in to, kar resnično počnemo. Je pa res, da nekaterih želja ne moreš uresničiti, zato pa se dajo upodobiti na slikah. S temi najraje podžigam moški svet, obenem pa jezim tudi njihove ženske, ki se delajo, kot da je to nekaj vulgarnega, nekaj nesramnega, nekaj, česar one ne počnejo. V resnici pa so nekatere bolj »pokvarjene«, kot se kažejo. Razlog za takšno početje pa je ljubosumje, ki je danes preveč prisotno. To je bolezensko. Bodimo takšni kot smo, preprosti.« Praviš, da se pripravljaš na prvo razstavo. Kakšni pa so občutki? Se kaj bojiš? ••Bojim se le negativnih kritik, odziva, takšnega ali drugačnega, v javnosti zaradi tematike same pa se ne bojim. Za vsakega imam pripravljen odgovor. Sem že po naravi hrabra ... pa včasih tudi malo predrzna. Včasih. Kar se tiče mojih erotičnih slik, sploh. Zato jih pa rišem!« (ES)