KnETJL^^JKJL ( 'N Poziv sindikata Zavedajoč se težkih gospodarskih razmer, ki so pokazale zobe že v prvem polletju, še bolj pa jih bodo v drugem, je vodstvo sindikata delovne organizacije s posebno pozornostjo obravnavalo rezultate gospodarjenja v prvem polletju. Relativno dober finančni rezultat ni takšen kot smo ga načrtovali! Nižji od načrtovanega je dohodek, čisti dohodek, poslovni sklad, tudi osebni dohodki. Divjanje porabljenih sredstev je napravilo svoje. S povečano proizvodnjo in produktivnostjo smo se izognili še slabšim učinkom. Sindikat se zaveda, da lahko le z gospodarskimi učinki zagotavljamo osebne dohodke, ki bodo sledili padanju življenjske ravni. Zaveda se, da bitka za doseganje stabilizacijskih ciljev ne bo kratka, ne lahka. Veliko znoja bomo morali preliti, sleherni izmed nas v kolektivu! Oprijemljiva vrv visi na doseganju nadplanske proizvodnje, produktivnosti, izredno skrbnem gospodarjenju z denarjem, deviznem in dinarskem, oskrbi z surovinami, sprotni prodaji, iskanju vsake promile notranjih rezerv. Delovanje tržišča bo tudi tekstilce postavilo v krizni položaj, postavilo bo neusmiljeno ravnovesje med dobrimi in slabimi, uspešnimi in neuspešnimi, z vsemi posledicami. Vsi in z vsemi močmi moramo zastaviti sile, da se obdržimo nad vodo, z vsemi napori moramo poskrbeti za lastno socialno varnost. V tem smislu je izzvenel poziv našega sindikata svojemu članstvu ob obravnavi polletnih rezultatov. Prepričani smo, da bo tako kot doslej v naši tovarni, spodbudil zavest in prizadevanje slehernega delavca za izpolnitev znanih planskih in stabilizacijskih ciljev. Sicer pa tudi doslej nismo omahovali pred problemi in težavami. X_______________________y 99 let naše tovarne in 35 let samoupravljanja Devetega septembra pred 35 leti se je v naši tovarni prvič sestal upravni odbor tovarne in s tem so delavci prevzeli podjetje v upravo in vodenje. (Na to nas spominja tudi spominska plošča na pročelju osrednje proizvodne zgradbe). Zaradi tega smo ta dan iz- lejne ure za dvajset let zve- tem srečanju, enkrat na leto. brali za tovarniški praznik, stobe naši tovarni, zberejo Leta naše tovarne pa šte-ki ga skromno proslavimo: pa se tudi upokojenci na svo- jemo od njenega nastanka sestanejo se delegati delav- jem srečanju. Mnogi bivši leta 1886 - torej praznuje-skega sveta, podelimo jubi- sodelavci se videvajo le ob (Nadaljevanje na 2. strani) V tej številki: • nekaj podatkov s prvega polletja: kazalniki poslovanja, bolniški stalež in nadurno delo; • o šolanju naših bodočih delavcev, »pomožnih tekstilcev«. Pouk bo organiziran kar v naši tovar- X___________________________________ -----------------------------------—X ni. Pričnemo že 2. septembra; preventivni zdravstveni pregledi; * v besedi in sliki o našem letovanju; • obisk republiške inšpektorice za delo. Preberite tudi ostalo! _____________________________________y Predilnica Litija v avgustu 1985 Vsem delavcem in upokojencem Predilnice Litija čestitamo ob tovarniškem prazniku (Nadaljevanje s 1. strani) mo letos 99. jubilej. Uradno je bila litijska tekstilna tovarna ustanovljena 19. aprila 1885 leta, ko je bila podpisana državniška pogodba, s katero so ustanovili koman-ditno družbo z uradnim naslovom »Baumwollspinnerei und Weberei Schvvarz, Zu-blin Coie — Littai«: Ime Predilnica Litija je naša tovarna dobila po 2. svetovni vojni. 9. september 1950 pa pomeni tako pomembno prelomnico, da praznujemo tovarniški praznik na ta dan. Svečana seja delavskega sveta bo v soboto 7. septembra ob 16. uri v dvorani na Stavbah za tem bodo podelili jubilejne ure 41 delavcem, ki so že dvajset leti pri nas, nato pa se bodo pričeli zbirati upokojenci. UPOKOJENCI POZOR! Vabimo vas, da se udeležite svojega srečanja, ki bo v soboto, 7. septembra ob 17. uri. Prejeli ste ali še boste vabila in blok za hrano ter pijačo. Kdor se srečanja ne bo udeležil, lahko pošlje po hrano in pijačo in tako izkoristi svoja bloka. ZA 20-LETNO DELO V DELOVNI ORGANIZACIJI BODO PREJELI ROČNE URE NASLEDNJI DELAVCI: Predpredilnica in mešalnica 1. Lavrič Marija 2. Godec Pavla 3. Retar Anton 4. Škafar Jože 5. Knez Anica 6. Kos Cilka 7. Zaman Jože 8. Žibert Marina 9. Dragar Anton 10. Taufer Vili Predilnica bambaža in sintetike 11. Celestina Darja 12. Stopar Marija 13. Hočevar Janez 14. Perme Ana 15. Kunstelj Antonija 16. Ameršek Marija 17. Rozina Antonija 18. Ulčar Marija Sukalnica, efekt, sukalnica, zbiralnica cevk, zabojarna 19. Horvat Ivana 20. Zupan Joža 21. Bitenc Marija 22. Gorišek Ivica 23. Pajtler Antonija 24. Peterka Irena 25. Polanc Silva 26. Medved Angela 27. Škarja Marija 28. Šušteršič Marija 29. Pirc Alojzija 30. Matoz Pavel Remontne skupine in valjčkarna 31. Fornazarič Vinko 32. Žibert Ivan 33. Gretič Jože 34. Oven Franc 35. Rupnik Kristo Kadrovsko splošni sektor, komercialni sektor, laborat. fin. sektor 36. Meserko Angela 37. Povše Ani 38. Keržan Vinko Petintrideset let samoupravljanja (II). Novi gospodarski sistem Po sprejetju zakona o upravljanju z državnimi in gospodarskimi podjetji se je pričelo s prvimi splošnimi volitvami delavskih svetov in upravnih odborov. Tako je bilo do oktobra 1950 oblikovanih že 7 136 delavskih svetov s 155 166 člani. To veliko delo je bilo opravljeno v zelo kratkem času, kar potrjuje veliko navdušenje s katerim so delavci sprejeli novi zakon. Zavedajoč se, da ključi tovarn prihajajo v njihove roke, so delavci krenili v odločno bitko, katere začetek je pokazal neverjetne uspehe. Že v nekaj letih sta samoupravljanje in delavski razred Jugoslavije odpravila vse dileme o pravilnosti tega zgodovinskega koraka, v moč, in trajanje katere so mnogi gledali z nezaupanjem. Besede tovariša Tita z govorniškega odra v ljudski skupščini junija 1950 so se več kot uresničile, kot vizija prihodnosti: »Morda nekdo misli, da je bil zakon sprejet prezgodaj, da delavci niso sposobni obvladati komplicirano tehniko upravljanja s tovarnami in drugimi podjetji. Kdor tako misli, ta se vara, in tako gledanje na to vprašanje bi pomenilo nezaupanje, do naših ustvarjalcev, pomenilo bi ne videti kakšne ogromne ustvarjalne sile bo razvilo prav to upravljanje pri naših proizva- jalcih, ker bo ta zakon našim delovnim ljudem še bolj odprl perspektivo njihove prihodnosti, prihodnosti vse naše skupnosti. To dejanje, torej, ne da je prenagljeno, temveč je prišlo celo z zamudo. . . « V besedah tovariša Tita je skrit odgovor še na eno vprašanje. Na samoupravljanje, se je namreč pogosto gledalo kot na popolno zanikanje etatizma, brez zadostnega poudarjanja pozitivne smeri gibanja k novi, razvitejši družbi. Samoupravljanje se je dejansko v teh svojih začetkih razvijalo kot stalen proces, a ne kot zaokroženi sistem, ker je tudi ono šele ena od prehodnih etap od državnega socializma k bodoči asociaciji svobodnega proizvajalca. Ali, kot je rekel Edvard Kardelj več let kasneje: »Samoupravljanje ni »izum« jugoslovanske teorije in prakse, kar nam nekateri nepravično pripisujejo kot zaslugo, a drugi kot greh. Ideja samoupravljanja je stara prav toliko kot ideja humanizma in posebno kot med- narodno delavsko gibanje, zgodovina njegove razredne borbe in zgodovina socialistične prakse. To je rezultat večnih teženj človeka po svobodi in svobodnem ustvarjanju, obvladovanju objektivnih zakonov narave in družbe, boljšega življenja.»: Samoupravljanje je bila torej edina logična pot v razvoju socializma kot prehodna etapa od kapitalistične h komunistični družbi ter ni nastala niti najmanj slučajno, niti ne kot odgovor na recepte in prakso od zunaj. Nepremišljena in zaletava uvedba samoupravljanja bi imela zanesljivo neprimerne posledice, kot sajenje drevesa brez korenin, uspehi, ki jih je dosegla Jugoslavija pa so sami po sebi zadosten dokaz. Že tekom 1950 in 1951 leta je bilo s sprejetjem tega zakona storjenega veliko pri samostojnosti podjetij. Prešlo se je na sistem medsebojnega dogovarjanja med podjetji, ukinjen je bil tudi sistem razdeljevanja v trgovini. To pomeni, da se je poleg zagotovljene preskrbe zaposlenih, blago široke porabe lahko prosto kupovalo na tržišču, seveda po višjih cenah. Vse to nikakor ni zadostovalo, zato je vlada tekom leta 1951 pripravila niz ukrepov, ki so dobili ime »novi gospodarski sistem«: 39. Škoberne Eli 40. Celestina Hinko 41. Kralj Olga DELAVCI, KI SO ŽE 30 LET PRI NAS PA SO: Jožefa Bajde, Ana Bizjak, Ana Hauptman, Vida Jerant, Jožefa Kaplja, Konrad Krh-likar, Zofija Melin, Stanislava Muljavec, Hedvika Rink, Branislava Sedej, Cveta Štangar, Jožefa Tomše, Gabrijela Zorko. Športna tekmovanja Ta letos potekajo vse leto. Končane so že discipline kolektivnih športov, medtem ko bodo individualni na vrsti jeseni. Septembra pričnemo z balinanjem. Prijavi se lahko vsak član ali upokojenec Predilnice Litija. O podrobnostih boste obveščeni v Informacijah. M: M Glavne novosti sistema so bile v tem, da so podjetja že samostojno izdelovala proizvodne plane, to pa pomeni, da samostojno glede na zahteve trga odločajo tudi katere in kakšne izdelke bodo proizvajali. Delavski sveti samostojno razpolagajo s plačnimi fondi in tudi sami določajo višino delavskih plač. S tem je novi sistem rešil enega najtežjih problemov, ki je ostal nerešen v okviru kapitalistične ekonomije. No, s tem je bil opravljen šele prvi korak pri upravljanju delavcev s skupno družbeno reprodukcijo, ker so delavci pričeli upravljati samo z delom viška dela. Novi sistem je tudi pripomogel k temu, da se delo koristi racionalneje, oziroma ne povečuje število delavcev, pa je v tem času tudi prvič pojenjala »lakota« po delovni sili. O pomenu novega gospodarskega sistema in vplivu na razvoj samoupravljanja je tovariš Djuro Salaj v »Borbi« novembra 1952 napisal. »Poln zamah je dobilo delavsko samoupravljanje šele na začetku leta 1952, z uvedbo našega gospodarskega sistema, ko je dobilo tudi svojo materialno osnovo, ko so delavski sveti in upravni odbori tudi pričeli v celoti voditi delo svojih podjetij. Njihova samostojnost pa se je še povečala z ukinitvijo direkcij in višjih gospodarskih združenj kot administrativno-operativnih vodstev.« (se nadaljuje) J. Petrov Kazalniki poslovanja za polletno obdobje V kratki analizi primerjalnih kazalnikov rezultatov poslovanja za polletna obdobja dveh zadnjih let in plana za leto 1985, bomo opazili večja odstopanja v njihovi primerljivosti, kot smo jih bili navajeni. Predvsem močno vplivajo na to spremembe predpisov v razdelitvi celotnega prihodka in zajemanja stroškov, ki jih uveljavljamo s tekočim letom. Tako štejemo sedaj med porabljena sredstva tudi stroške obresti od kreditov za obrat- na sredstva, ki so v letošnjem polletju izredno porast-li, ravno tako visoke negativne tečajne razlike, dalje vse bančne stroške ali stroške plačilnega prometa. Tudi zaloge vrednotimo po zadnjih nabavnih cenah, ki jih imamo, po sili tržnih razmer, pri surovini običajno veliko. Več o tem smo slišali že pri poslovnem poročilu za prvo polletje 1985, zato vse problematike ne bomo ponavljali. PRIMERJALNI KAZALNIKI REZULTATOV POSLOVANJA 1984Al 1985AI 1985Al Indeks 1985/1984 1985/plan I. KAZALCI.no 140 členu ZZD 1. Dohodek na delavna (v din) in dohodkovna produktivnost 484.698 925.253 682.578 140,8 73,8 2. Dohodek v primerjavi s 0 uporabljenimi poslovnimi sredstvi - rentabilnost v % 31.7 26.7 20.1 63,4 75,3 3. Ustvarjeni ČD na delavca 387.501 779.555 526.374 135,8 67,5 4. Akumulacija v orimerjavi z dohodkom (v%) 37,6 38,5 20,2 53,7 52,5 5. Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom (v%) 47,1 45,7 26,2 55,6 57,3 6. Akumulacija v primerjavi s 0 upor. pos. sred. (v %) 11,9 10,3 4,0 33,6 38,8 7. OD in sredstva skupne porabe na delavca (v din) meseč. pov. 54.164 69.786 64.666 189,2 92,7 8. Čisti OD na delavca-mes.0 22.541 47.099 48.596 188,9 90,4 II. KAZALCI no odloku ZIS 1. Izločanje iz OD na delavca mesečno povprečje (v din) 7.759 16,80 191,3 92,7 2. Izločanje iz dohodka na delavca (v din) 97.298 145,97 156.204 160,5 107,2 3. Ak in Am v primerjavi s 0 upor. posl. sred.(v %) 17,8 14,8 8,9 50,0 60,1 4. Pov. uprablj. poslovna sredstva na delav. 1.531.182 3.465.347 3-382.251 880,8 97,6 5. Celotni prihodek glede na porab, sredstva (v%) ekonomičnost 135,9 136,1 123,8 91,0 91,0 6. Celotni prihodek v primerjavi s pov. uporab, obratnimi sred. (v%) 139,9 130,6 133,3 95,2 102,1 7. Izguba na delavca - - - - - 8. Dohodek v primerjavi z načrtovan, doh.(v&) 108,5 70,0 64,5 9. Del ČD za OD v primer, z načrtov, znesi (v%) 101,7 - 91,0 89,4 - III. KAZALCI no odloku o obvezni metodologiji 1. Sredstva za rep. v pri merjavi s 0 unorablje. poslov, sredstvi (v%) 17,8 8,Q 50,0 2. Odplačila za investi. kredite v primerjavi s sred. za reprodukcijo 6,2 1,8 19,6 316,1 1088,9 Pvnrečno število zaposlenih delavcev na podlagi delovnih ur 1010 1010 1010 100,0 100,0 Poglejmo po vrsti prvih 8 kazalnikov. Dohodek na delavca je v letošnjem polletju v primerjavi z lanskim polletjem v porastu skoraj za 41 %, dosti večji pa bi bil, če bi letos šteli v dohodek še obresti od kreditov, ki po novem zakonu, kot smo že dejali, bremeni porabljena sredstva. To se še bolje pozna v indeksu realizacije za leto 1985/VI na plan za isto obdobje, ker v planu razdelitve celotnega prihodka še nismo upoštevali zakonskih sprememb. To se močno pozna še pri nekaterih kazalnikih iz tega stolpca. Dohodek je nižji od načrtovanega zaradi razbremenitve z obrestmi na kredite in ostalimi stroški, poprečno uporabljena poslovna sredstva pa so zaradi močnega porasta kratkoročnih kreditov (obratnih sredstev) in 0 uporabljenih osnovnih sredstev v celoti v visokem porastu. Če računsko primerjamo ti dve ekonomski kategoriji, dobimo velik padec izračuna rentabilnosti, indeksno na 63,4. Boljša je primerjava s planskimi podatki zaradi višje načrtovanega dohodka. Zaradi povečanih dajatev iz dohodka kljub družbenim obljubam za njihovo zmanjšanje v korist stabilizacijskih prizadevanj, se logično zmanjšuje tudi čisti dohodek, zato je indeks primerljivosti kazalnika 3 manjši od primerljivosti kazalnika 1. Mnogo smo tudi pod na- črtovanim čistim dohodkom, ker še nismo računali z novimi predpisi in povečanimi dajatvami iz dohodka, zato je tudi »planski« indeks toliko manjši od 100. Skoraj za toliko, za kolikor se zmanjšuje čisti dohodek na planiranega, se zmanjšujejo tudi sredstva namenjena za akumulacijo, zato je razumljiv tolikšen padec akumulacije v primerjavi z dohodkom. Ce bi dali več za akumulacijo, pa bi morali za toliko zmanjšati sredstva namenjena za OD in druge dajatve iz čistega dohodka. Takšen premik pa bi gotovo pomenil več slabšega kot dobrega, zato moremo ustvarjati višjo akumulacijo, za boljši jutrišnji dan, sorazmerno z rastjo OD, le z večjo produktivnostjo dela in zmanjševanjem stroškov na enoto proizvoda. Podobno moremo obravnavati tudi naslednji, peti kazalnik. Ob močnem porastu poprečno uporabljenih poslovnih sredstev je razumljiv tolikšen indeksni padec tudi v 6. kazalniku. Ker v čistem dohodku, ob vedno večjem padanju osebnega standarda nismo hoteli kratiti sredstev za OD in skupno porabo, je razumljiv tudi tolikšen indeksni skok v kazalniku, ki pa je še vedno pod načrtovanim. V primerjavi indeksov 7. kazalnika z 8. pa moremo sklepati, da smo za razliko 0,3 % manj pri čistih OD na delavca morali dati več za potrebe sredstev sklada skupne porabe. Pri kazalnikih II od 1 do 9 vidimo pri 1. kazalniku, da so bila tudi izločanja iz OD na delavca večja v letošnjem letu za 91,3 % kot v enakem obdobju preteklega leta, torej so porastla bolj od rasti OD. Ker so bili planirani višji OD od realiziranih, so razumljivo tudi izločanja višja od realiziranih, poleg tega pa nismo načrtovali tudi višjih prispevnih stopenj. Ob upoštevanju 40,8 % rasti dohodka na delavca (kazalnik 1/1), vidimo, da so močneje po- rasla izločanja iz dohodka (indeksno na 160,5), kar smo že uvodoma omenili kot nestabili-zacijski pristop pri siromašenju sredstev OZD: Za polovico so padla sredstva akumulacije in amortizacije v primerjavi s O uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Izredno negativen pojav, o katerem smo že govorili. Komaj 60,1 % dosegamo tudi načrtovanega. Iz 4. kazalnika vidimo za koliko so poskočila O uporabljena poslovna sredstva na delavca, zato ni čudno, da se le-to tako negativno odraža (pozna) pri vseh kazalnikih, kjer računamo s temi sredstvi. Tudi celotni prihodek na porabljena sredstva — ekonomičnost je padla za 9 % (na indeksno 91), kar je po eni strani vzrok povečanih porabljenih sredstev na račun novih zakonskih določil, po drugi strani pa povečanih stroškov porabljene surovine oz. repromateriala ob nenehni rasti vrednosti dolarja v preteklem letu. Ugotovili smo že, da so (kar za 13 x ) izredno porasle obresti za kratkoročne kredite za obratna sredstva v letošnjem letu, zato nas ne more presenetiti indeks pri 6. kazalniku. Ta negativni trend se do konca poslovnega leta lahko še poveča, če ne bomo uspeli zagotoviti lastnih obratnih sredstev. Trenutni obeti niso dobri! V III/2 vidimo, da so več kot trikratno porastla odplačila za investicijske kredite v primerjavi s sredstvi za reprodukcijo, kar je razumljivo ob velikih investicijskih naložbah za kritje kredita. Naslednje leto, ko bomo primerjali poslovne rezultate z letošnjimi bo primerljivost kazalnikov čistejša, če ta čas zopet ne bomo menjali zakonov o delitvi dohodka, predvsem pa si bomo morali pomagati z lastno pridnostjo in poslovno iznajdljivostjo, da rezultati poslovanja ne bodo še slabši. V. Keržan Parkirni prostor, ki je služil le nekaj let svojemu namenu. Sedaj postavljamo na njem skladiščni šotor. Nadurno delo v 1. polletju jih in previjanju mikalnikov; v sektorju vzdrževanja so bile v mehanični delavnici opravljene nadure v času, ko proizvodni oddelki niso gradnje nove predilnice in zaradi popravil trafo postaje, ter zaradi opravljanja rednega dežurstva; v komercialnem sektorju Oddelek št.del. 1-6/85 Št.nadur 1-6/85 št. nadur 7-12/84 obratovali, zaradi montnaž-nih del v čistilnici (optomix so delavci pri zunanjem transportu opravili nadurno - čistilnica odpadkov - čistilnica - mešalnica - mikalniki - predpredilnica - predilnica - sukalnica - efekt sukalnica - vlagalnica - zbiralnica cevk - žabojarna - laboratorij 12 38 5 41 165 558 538 40 83 1 4 9 115 308 61 322 1269.5 4274.5 4661.5 421,5 739 8 55 72,5 164 477 186,5 524 2170 5229,5 5057 305 658 49 29 99 naprava), zaradi montaže novih strojev v predilnici; v elektro delavnici so bile opravljene nadure zaradi vzdrževalnih del v času, ko proizvodni oddelki niso obratovali, zaradi odpravljanja posledic požara v sukalnici, zaradi nadomeščanja dežurnih električarjev, dela v tra- delo ob organiziranem nadurnem delu, zaradi velikega prihoda surovin. Administrativni delavci pa so opravili nadurno delo ob organiziranem nadurnem delu, zaradi izvajanja rednega dežurstva in opravljanja inventure v skladišču tehničnega materiala; SKUPAJ 1494 12307,5 14948 fo postaji; delavci gradbene skupine so opravili nadurno delo za- v kadrovsko splošnem - povprečno mesečno 249 2051 2491 sektorju so gasilci opravili nadurno delo, šofer zaradi opravljanja prevozov izven rednega delovnega časa in administrativni delavci zaradi izvajanja rednega dežurstva in opravljanja preizkusov znanja iz varstva pri delu; v obratu družbene prehrane so bile opravljene nadure ob organiziranem nadurnem delu; II. VZDRŽEVANJE V PROIZVODNEM SEKTORJU radi betoniranja plošč ob zamenjavi strojev in zaradi vzdrževalnih del v počitniškem domu; delavci remonta klimatskih naprav so opravili nadurno delo za-radi notranjega čiščenja ka- - vzdrževanje v PP - vzdrževanje v PA - vzdrževanje v PB - vzdrževanje v suk. - valjčkaraa 63 4 3 7 1 954 27 22 114 8 486 8 33 66 SKUPAJ 78 1125 593 - povprečno mesečno 13 187,5 99 nalov v dneh, ko proizvodni oddelki niso obratovali, žara-di odpravljanja posledic po- III. SEKTOR VZDRŽEVANJA - mehanična delavnica - elektrodelavnica - kotlarna - gradbena skupina - remont klima naprav - montaža strojev - administrativni del. 48 42 11 6 29 20 10 682 551 184 148 583 345 125 283 422 282 20 512 660 64 žara v sukalnici, zaradi dežurstva med prazniki. Montažna skupina je opravila nadure zaradi montaže strojev v predilnici, administrativni delavci pa za urejanje počit-niškega doma v Novigradu, opravljanja nadzorstva iz- v finančnem sektorju so bile opravljene nadure zaradi izvajanja rednega dežurstva; v počitniškem domu so bile opravljene nadure zaradi Skupaj 166 2618 2243 priprav doma na sezono. V. Bric - povprečno mesečno 28 436 373,5 IV. KOMERCIALNI SEKTOR - zunanji transport - administrativni del. 143 10 2799,5 118,5 2107,5 129 SKUPAJ 153 2918 2236 Preventivni zdravstveni - povprečno mesečno 25 486 372,5 pregledi V. KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR - gasilci - šofer - administrativni del. 21 2 15 302 60 85 332 105 26 V prvem polletju je bilo na preventivne preglede na Zavod SRS za varstvo pri delu v Ljubljani poslano 123 delavcev. To so bili vozniki viličarjev v sukalnici in notranjem transportu, elektrikarji, delavci pri remontnih skupinah, SKUPAJ 38 447 463 - povprečno mesečno 6 74,5 77 vzdrževalci strojev, kotlarji, montažna skupina in klimarji. ttezultati pregledov - del. v kuhinji 52 526 825 Oddelek št. pregl. zmQŽnih zmožnih začasno nezmož- - povprečno mesečno 87,5 137,5 9 Elektro 11 6 Zunanji 5 - - VII. FINANČNI SEKTOR administrativni del. 3 6 59 transport 23 20 Vozniki vil. sukalnica 17 11 1 2 - - povprečno mesečno 1 1 10 4 1 1 VIII. POČITNIŠKI DOM - novigrad Klimarji 7 3 Meh., mizar., i del., kotlarji 21 14 4 - - - kuhar, upravnik 2 53 - 7 - - SKUPAJ 1-6/85 1986 20000,5 21367,5 Remont, vzdr. strojev, mont. 41 36 5 - - - povprečno mesečno 331 3333,5 3561 SKUPAJ 120 90 26 3 1 V odbobju od 1.1. do 30.6.1985 je bilo za nadurno delo izplačano brutto din 8.060.261,- din, v obdobu od 1.7. do 31.12.1984 pa je bilo za nadurno delo izplačano brutto din 7.088.326,- din. V mnogih oddelkih so bile opravljene nadure zaradi nadomeščanja odsotnih sodelavcev, ki so bili bodisi na rednem ali bolniškem dopustu. Poleg tega pa še: v proizvodnem sektorju so bile opravljene nadure ob or- ganiziranem nadurnem delu; vzdrževanje v proizvodnem sektorju je opravilo nadurno delo ob organiziranem nadurnem delu ter zaradi vr-šitve montažnih del v čistilnici in mikalnici, ter zaradi odpravljanja okvar na stro- Od 120 pregledanih delavcev jih je bilo 90 popolno zmož-'h za svoja dela, 26 zmožnih z manjšimi omejitvami, 3 začasno nezmožna in 1 trajno nezmožen za svoje delo. Vsi, ki imajo omejitve, bodo o tem dobili obvestila, prav tako tudi tisti, za katere se priporočajo nadaljne kontrole. Povemo naj, da je bilo pri velikem številu delavcev ugotovljen previsok krvni pritisk. V drugi polovici leta bodo preventivni zdravniški pregled opravljale še delavke in delavci iz sukalnice. Andrej Krhlikar Bolniški stalež v prvem polletju letos 1. Prikaz bolniškega staleža (BS) po posameznih mesecih in odsotnost delavcev Meseci Vzroki JAK. APR. MAJ JTM. SKUPAJ zam.dnevi 1-6/1985 % % odsct delavc« SKUPAJ zam.dnevi 1-6/1984 HBEKS B 1082 1032 1105 1224 1114 1198 6755 51,7 58,7 7069 95 N 74- 80 50 54 73 79 410 3,1 3,3 320 128 X 323 218 255 508 287 205 1594 12,2 9,5 1089 146 SKUPAJ (B,N,X) 1479 1330 1410 1586 1474 1480 8759 8478 103 % BS 6,5 5,9 6,c 6,7 6,; 6,7 6,4 6,3 NP 564 534 571 619 626 529 3443 26,4 14,3 145 KS 107 151 209 112 1G6 118 863 6,6 14,2 801 107 SKUPAJ (B,W,X, 2150 2015 2190 2317 2266 2127 13065 100 100 11682 111 % 9,4 9,0 9,4 9,8 10,0 9,< 9,5 8,7 0 % odsot. delavcev 15,7 is,: 19,9 18,0 176 17,9 18,0 Prizidek je sezidan. V začetku avgusta so polagali izo lacijo na streho. Legenda: B fbolezni) N (nesreče i J 4=10 “r \JS delu ob prihodu na o ter z dela) ireče izven dela) rodniški dopust) ■" spremstvo družin.člana) V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo zaradi vseh vzrokov odsotnosti (tabela 1) zamujenih 13 065 delovnih dni ali 9,5 %. Od tega zaradi bolezni, nesreč na delu in izven dela 8 759 delovnih dni ali 6,4 %. Bolniški stalež je tako v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta v porastu za 3,0 %. Pri tem ugotavljamo, da je vzrok povečanja v večjem številu zamujenih delovnih dni zaradi nesreč na delu, ki so v porastu za 28 % in zaradi nesreč izven dela, katerih število zamujenih dni se je povečalo za 46 %. Pri primerjavi števila odsotnih delavcev med letoš- njim in lanskim prvim polletjem je razvidno, da se je število odsotnih delavcev povečalo pri vseh vzrokih odsotnosti, razen pri izostankih zaradi bolezni in nesreč na delu, kjer so vključene ne samo obratne poškodbe temveč tudi poškodbe nastale na poti na delo in iz dela. Od skupnega števila zaposlenih (povprečno 1 027 mesečno) je bilo odsotnih v letošnjem prvem polletju zaradi bolezni, nesreč na delu in izven dela, porodniškega dopusta ter nege in spremstva družinskega člana povprečno 18,0 % delavcev oz. samo zaradi bolezni, nesreč na delu in izven dela 12,8 %. 2. Bolniški stalež v oddelkih Oddelki x- 11. m. IV. *• VII. m. A. n. SKUPAJ 1-6/85 % 0 % odsot nih delav B 64 751 1548 634 690 91 320 454 6755 4,0 10,5 N 89 70 45 14 25 - 107 - - - 60 410 0,3 0,6 X 18 76 266 233 m 88 216 291 159. M 1,7 SKUPAJ 171 897 1859 881 826 187 1950 91 788 520 80, 8759 6,z 12,8 0*BS 3,8 5,7 5,7 11,1 10,2 5,2 6,4 4,5 19,3 11,3 3,2 6,4 0 št. od- 2 15 33 12 5 3 30 2 9 4 13 Legenda: I. - čist. + mikaln. + čist.odpad. II. - predpredilnica III. - predilnica bombaža in sintetike IV. - rez. predilnice V. -obratn.vzdržev. celotne predilnice VI. - ostali v predilnici VII. - sukalnica + sukaln.efektn.suk. VIII. - obratno vzdržev.sukaln. + suk H. - zabojarna + zbiralnica cevk X. - ostali v suk. + efektn.suk. iukaln.efektn.suk. XI. - ostali sektorji Kakšen je odstotek bolniškega staleža v posameznih oddelkih je razvidno iz tabele 2. Kot že nekajkrat do sedaj je ta ponovno najvišji v oddelkih kjer so zaposleni delavci z zmanjšano delovno zmožnostjo (npr. zbiralnica cevk in zabojarna 19,3 %, povprečni odstotek z dela pa je znašal 28,3 %. Med posameznimi oddelki, kjer se delo opravlja v treh izmenah pa je na prvem mestu po številu zamujenih dni oddelek sukalnice in su-kalnice efektnih sukancev. Odstotek bolniškega staleža znaša 6,4 %, povprečni odstotek odsotnih delavcev pa 13,2 %. Kot je razvidno, je višina bolniškega staleža odvisna ne samo od števila odsotnih delavcev, temveč tudi od dolžine trajanja odsotnosti z dela in od števila delovnih dni, ki jih opravijo v posameznem oddelku. Jolanda Jakič Usposabljanje za naziv »pomožni tekstilec« Že tri leta opažamo, da se učenci tukašnjih osnovnih šol vse manj odločajo za nadaljnje izobraževanje po skrajšanem programu za pomočnika tekstilnega mehanika. Letos pa se je na 15 razpisanih štipendij za II. izobrazbeno stopnjo prijavil le en kandidat. Vse manjši interes učencev za tovrstno obliko izobraževanja in nepodeljene kadrovske štipendije so nas vzpodbudile, da v okviru lastne delovne organizacije letos prvič organiziramo trimesečno usposabljanje za naziv: pomožni tekstilec. Program usposabljanja za pomožnega tekstilca je verificiran in ga je sprejela skupščina uporabnikov in izvajalcev v posebni izobraževalni skupnosti za tekstilne usmeritve na seji dne 25. 6. 1984. Namenjen je delavcem, ki se usposabljajo za dela in naloge I. stopnje zahtevnosti, in tistim osebam, ki jih na usposabljanje napoti Skupnost za zasposlovanje. Udeleženci izobraževanja po programu usposabljanja so osebe, ki so zaključile osnovnošolsko obveznost in se niso vključile v programe srednjega izobraževanja, ali pa v teh programih niso bile uspešne. V programe usposabljanja se bodo vključevali tako mladina kot odrasli brez strokovne izobrazbe, ki se bodo na novo zaposlovali ali se preusmerili v tekstilno stroko, kjer se bodo želeli usposobiti za enostavna dela in naloge. Praktični del bo v neposredni proizvodnji. Udeležence pa bomo usmerjali v tista dela in naloge, ki jih bodo kot delavci opravljali po končanem programu usposabljanja. Teoretični del bo v učilnici in obsega 114 ur. Zagotoviti moramo minimalne materialne in kadrov- ske pogoje za izvedbo tega programa, kot so: prostori oziroma učilnice, delavnice, delovni pripomočki, varnost udeležencev in potrebna strokovnost ter usposobljenost izvajalcev. Ob koncu usposabljanja dokaže udeleženec s preizkusom znanja pred komisijo, da je osvojil vsebino programa. Delegati delavskega sveta so sklenili da uvedemo 1. stopnjo usmerjenega izobraževanja usposabljanja za naziv pomožni tekstilec. Usposablja se za dela in naloge: snemalci, čistilci strojev, notranji transport, upravljanje dvigal, vlagalci. Pogoj za sprejem na usposabljanje je uspešno končanih 8 razredov osnovne šole (izjemoma tudi 7): Udeleženci usposabljanja bodo v času usposabljanja nagrajevani po določilih 28. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V to usposabljanje vključeni delavci bodo s prvim dnem sprejeti v delovno razmerje, mlajši od 15 let, pa po izpolnitvi te starosti. Pouk prične v ponedeljek, 2. septembra 1985. O našem letovanju Navada je že, da enkrat v sezoni obiščemo naše delavce na zasluženem odmoru v naših počitniških zmogljivostih. Zanimanje ob razpisu priča, da se vedno več delavcev odloča za tak način dopustov, za marsikaterega pa je to edina možnost. No, dosti pa je tudi takih, ki dopust ne izrabijo za oddih, ampak za delo doma. Pravilo je že, da se v prikolicah oz. kontejnerjih ne da dobiti prostora dve leti zaporedoma. Šele vsako drugo ali tretje leto lahko pride posameznik na vrsto. Drugače pa je v Novigradu, kjer je za vse dovolj prostora, razen v špici glavne sezone. Iz Fažane na Brione vas popelje ta ladja. Cene so zasoljene. FAZANA Ko sem tokrat prišel v Fa-žano so tam letovale družine naših sodelavk Hajrije Baj-rič, Marije Perič in Tončke Kunstelj. Slednje nisem našel, ker so bili gotovo že kje na obali. Člane prvih dveh pa sem, po daljšem iskanju, ker so letos dve prikolici premaknili drugam, našel ob kavi. Prisedel sem in stekel je pogovor o marsičem. V celoti so zadovoljni. Potovali so z vlakom, nato s taksijem. Kar se kupi v trgovini ni dražje, kot bi bilo doma. Ves čas so imeli lepo vreme in žal jim je, da je to bil že predzadnji dan letova- nja. Na Brione niso šli, ker je predrago okrog 1500,— din za enega, ne glede na starost — to pa je za štiričlansko družino že 3—4 dneve prehrane. Ni pa šlo drugače, kot da bi besedo napeljali še na domača, litijska tla. Pogovarjali smo se o stanovanjskih problemih. Na dopustu je pač čas, da se bolj razmišlja o domačih problemih. Spraševali so npr. ali bi bilo možno dobiti posojilo za izboljšanje predilniškega stanovanja na Stavbah — npr. vgraditev kopalnice? Ko smo se poslovili, sem si še ogledal kamp. Nova je bila restavracija na plaži, kjer cene niso zasoljene. Za kruh pa čakajo v vrsti. Na plaži v Fažani je dosti možnosti za rekreacijo. gptpf /7 n ilg ^rx~f Avtokamp Runke ni nikoli prenatrpan. RUNKE Ko sem uro za tem prispel v Runke in sem za začetek obhodil kamp, sem opazil, da je več šotorov kot prejšnja leta. Ker pa tla niso povsod ravna, tu sploh ni gneče. Imajo novo trgovino, to pa je tudi vse. Tokrat so tam letovale družine Marjana Juga, Nade Brežan in Ljube Kovič. Prvih dveh ni bilo doma, pa tudi po napornem iskanju na vročem soncu ob obali jih nisem našel. Obala je tam zelo razgibana. Našel pa sem plažo, 5—10 minut hoda, kjer se lahko kopate »zgoraj in spodaj brez«. Tov. Ljuba je povedala, da zanjo tu ni nič novega, tu je že letovala, všeč ji je, čisto morje, globoka senca itn. Ni pa preveč varno. Sosedu so neznani tatovi iz zaklenjene prikolice vzeli večjo vsoto denarja. Dobro bi bilo v bodoče na to bolj paziti. Edini, ki sem jih našel doma v Runkah, so bili Ljuba Kovič s hčerko in vnukinjo. Na sliki je še Ljubin svak Lado Cerar. ♦♦♦♦♦ Osebje v Novi gradu, ki je skrbelo, da so se gostje dobro počutili. Od leve: Boris Jarm, Justina Obermajer-Pirš, Metka Zagorc, Ana Ahac, Hilda Tišler, Veno Pa-jer, Nada Lovrič, Danica Miklavčič, Silva Orož, Pavla Sernec, Peter Žigante, Magda Šajnovič, Mateja Brežan in Elica Vizlar. NOVIGRAD Teden dni kasneje sem obiskal letovišče v Novigra-du. Nič novega. Od daleč čutiš, da tu vlada red — hrana ob določenem času, marljive strežnice ves dan ne miruje- jo, v kuhinji se potijo kuhar in kuharica in vsi ostali se trudijo, da so gostje zadovoljni. Vsi, s katerim sem govoril, so bili zadovoljni. Preveč hvale pa škodi, zato sem zapisal le, kar mi je povedal upravnik Veno Pajer: Na naši plaži je tudi dosti tujcev. Počitek po kosilu: Franc Razpotnik z družino. »Polovica sezone je za nami — hišice so zasedene, posebnih težav ni, na trgu je dovolj hrane. Kljub temu, da so se pred nedavnim cene osnovnih živil močno povečale, cen penzionov ne bomo spreminjali. To bomo čutili ob končnemu obračunu. Zaradi podražitev tudi nismo zmanjšali količine obrokov. Sadja je letos manj in je slabše kot lani ob tem času. Avgusta bo večja izbira. V točilnici gredo najbolj v promet pivo, oranžada, radenska. Naša pijača je vedno hladna in s kislo vodo redčijo vino, ki ga prinesejo iz kleti, ker je ceneje. ko so bili tu Drago Cerkven-čič, Lado Deželak in Ivan Antonič, ki so se s svojimi inštrumenti dobro ujemali. Sploh pa je ta izmena poskrbela še za posebno razpoloženje, ko so pripravili celovečerni program — igralci so se preoblekli v delovno osebje in nas tako zamenjali. Za vsakega so pripravili verz na znano melodijo. Za to se jim še enkrat lepo zahvaljujem. Kasneje pride še del bratov iz ansambla »Ržiški fantje« nato pa še Ado Bola, ki sam nadomesti cel orkester. Še bo veselo. Imamo pa težave s pomanjkanjem vode. Pritisk je tako slab, da v zgornjih sani- Na pomolu. Eni not, drugi ven. Sicer pa iztočimo na začetku izmen vedno več pijače kot proti koncu, ko pričnejo gosti bolj štediti. V kuhinji imamo mladega kuharja Borisa Jarma. Kuha zelo kvalitetno, le kdaj pa kdaj ima še težave s količino. Vsi se trudimo v tej vročini kot se moremo. Za družabno življenje poskrbijo gostje sami. Bolj veselo je v tistih izmenah, ko letujejo kakšni muzikanti. Tako je bilo v izmeni med 10. in 20. julijem zelo živahno, tarijah popoldan tuša ne moremo uporabljati. Vzrok za to je suša, pa tudi veliko število gostov nasploh. Pri nas je zasedenost večja kot lani v takem času. Kar 100 ljudi je več vpisanih, tako so tudi hišice bolj izkoriščene. Ljudje spoznavajo, da se še da poceni letovati. Več kot prejšnja leta je tudi naših delavcev iz drugih republik. (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje na 7. strani) Plaža je na novo urejena, zato pa tudi privabi dosti gostov iz drugih hotelov ali privatnih sob. Okoli tretjina je takih na plaži. Teh ne more- mo preganjati z obale, prepovemo jim lahko le parkiranje avtomobilov na območju našega doma. Poleg plaže jih privlačijo še igrišče za otroke, točilnica in sanitarije. Balinišče v Pineti je dobro izkoriščeno. Novlgrod - le ponoroma ^ O Itfl Ž ti4' žf v,, ?, Mv Odred srebrni pajki so nam poslali pozdrave z zleta tabornikov v Mariboru. MONTAŽA NOVIH PREDILNIH STROJEV TENTIMA SE KONČUJE Ob novih strojih Textima je nastal večji prostor, ki ga bo potrebno čimbolj koristno izrabiti. Priprava tal za zadnje tri predilne stroje Textima. Novi predilni stroji. Upokojili sta se V mesecu juniju sta se upokojili dve naši delavki. Rozalija Rajner, ki je pred upokojitvijo opravljala delovno področje sukalke in Angela Medved, ki je opravljala delovno področje vlagalke. Rozalija Rajner se je zaposlila v Predilnici leta 1956, kot snemalka v sukalnici. Leta 1959 je bila razporejena za dvojilko, po nekaj letih pa za sukalko. Delo sukalke ni lahko. Delovni pogoji so se z leti sicer spremenili, tempo dela in težina dela pa sta še vedno predstavljala velik napor. Tudi večletno nočno delo ti zmanjša delovni elan. Ob upokojitvi ima 28 let in pol delovne dobe, ves čas v predilnici. Angela Medved se je leta 1965 zaposlila v Predilnici kot vlagalka preje v vlagalni-ci. Ta dela je opravljala vse do upokojitve. Pred zaposlitvijo v Predilnici je delala na domači kmetiji, tako, da si je z dokupom let pridobila pogoje za predčasno upokojitev. Z delom je bila zadovolj- na, prav tako se je dobro razumela s svojimi sodelavkami. Če bi se še čutila dovolj sposobno, bi še hodila na delo, ker pa je delo vlagalke PRIŠLI: 9. 7. 1985 Fikret ORAŠČANIN, Trg na Stavbah 13, Litija, sukal-nica 3. izmena; 10. 7. 1985 Nada LOVRIČ, Sta-nežiči 28/c, Ljubljana, obrat družbene prehrane, počitniški dom Novigrad (določen čas); 15. 7. 1985 Sonja GREGORIN, Sava 8, sukalnica rezerva; 15. 7. 1985 Gordana IVANIČ, Trg na Stavbah 2, Litija, predilnica rezerva; ODŠLI: Upokojitve: 19. 7. 1985 Stana MEDVED, Prvomajska 4, Litija, spl. sek. upokojitev; 31. 7. 1985 Antonija AVBELJ Ul. 25. maja 1, Litija, predilnica bombaža 3. izmena; 31.7. 1985 Marija PODKRAJŠEK, C. K. S. 9, Litija, predilnica rezerva; vse težje opravljala, se je odločila za predčasno upokojitev.Obema želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let! V.B. Pismeni sporazum: 1. 7. 1985 Srečko MOHORKO, Levstikova 8, Litija, transport; 2. 7. 1985 Snežana SIMIČ, Brodarska 8, Litija, sukalnica 2. izmena; 31. 7. 1985 Angela ROZINA, Sp. Log, 21. Litija, predilnica sintetike 1. izmena; 31. 7. 1985 Irenka ČERNE, Reka Gozd 1, Prežganje, sukalnica 3. izmena; Izjava delavke, da ne želi več delati: 29. 7. 1985 Gordana IVANIČ, Trg na Stavbah 2, Litija, predilnica rezerva; 30. 7. 1985 Sonja GREGORIN, Sava 8, sukalnica rezerva; V delovni organizaciji je bilo na dan 31. 7. 1985 zaposlenih 1014 delavcev od tega 866 žensk in 348 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 37 mladoletnih oseb. J. Zupančič Prišli — odšli v juliju O pokojninah Če hočete dobiti polno pokojnino, morate delati, če ste ženska 35, če ste moški pa 40 let! Tu starost ne igra vloge, pač pa le delovna doba. In koliko znaša polna pokojnina? Natančno 85 odstotkov povprečnih osebnih dohodkov zavarovanca v strnjenih desetih letih od vključno leta 1966 dalje. Pokojnina se vedno odmeri od tistega strnjenega desetletja, ki je za zavarovanca najugodnejše, torej mu prinese najvišjo pokojnino! Toda pozor! Osebne dohodke zavarovancev na SPIZ vedno preračunajo (revalorizirajo) na raven predzadnjega leta dela! Kot zadnje leto dela pa šteje tisto, v katerem je zavarovanec delal vsaj šest mesecev; če je delal manj, se kot zadnje leto dela šteje še eno leto prej. Ne razumete? Oglejmo si dva primera. 1. Če ste se upokojili 1. februarja letos (torej ste v letu 1985 delali le en mesec), vam bodo na SPIZ revalorizirali osebne dohodke na vrednost iz leta 1983. 2. Če se boste upokojili 1. avgusta letos (torej boste v letu 1985 delali sedem mesecev), vam bodo vaše osebne dohodke revalorizirali na vrednost iz leta 1984. Kakšna pa je praktična razlika med upokojevanjem v prvi oziroma drugi polovici leta? Kdor se upokoji v prvi polovici leta, ima nižjo pokojninsko osnovo, ker se mu kot zadnje leto dela šteje delo izpred dveh koledarskih let. Kdor pa se upokoji v drugi polovici leta, ima višjo pokojninsko osnovo, ker se mu kot zadnje leto dela šteje preteklo koledarsko leto. To pa ni edina razlika. Vrnimo se spet k našima primeroma. 1. Če ste se upokojili 1. februarja letos (torej v prvi polovici leta), se vam prične pokojnina (v odstotkih zviševati takoj, in to za toliko kot že upokojenim. Le razliko za nazaj (od 1. februarja do 30. junija) dobite prvič izplačano šele 1. julija 1985. 2. Če pa se boste upokojili 1. avgusta letos (torej v drugi polovici leta), se vam bo pokojnina pričela zviševati (v odstotkih) šele 1. januarja 1986. Razliko za nazaj (od 1. januarja do 30. junija 1986) boste dobili izplačano šele 1. julija 1986! Kdaj se je torej bolje upokojiti? V prvi ali drugi polovici leta? Najugodnejšo odločitev vam svetujejo na SPIZ — skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. POKOJNINE SO NADALJEVANJE OD Pokojnine so nadaljevanje osebnih dohodkov! Kdor je več, bolje in dalj delal, ima višjo pokojnino. To svojo »doto« — preteklo uspešnost oziroma pridnost — bo užival tudi na jesen življenja. Seveda pa je treba ob tem zapisati, da delijo vsi upokojenci hkrati še usodo aktivnega prebivalstva. Za kolikor odstotkov se njim v povprečju dvignejo osebni dohodki, za prav toliko se tudi upokojencem povišajo pokojnine.! In zakaj delijo upokojenci usodo aktivnega prebivalstva? Ker jih pač to prebivalstvo vzdržuje, kot so oni tedaj, ko so še delali, vzdrževali tedanje upokojence. Zaposleni dajemo vsak mesec 12,54 % od svojih bruto osebnih dohodkov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja., Kdor nima vsaj 16 let delovne dobe, ne prejema pokojnine. (Po sedanji zakonodaji se je možno upokojiti tudi s samo 15 leti delovne dobe, s prekinitvami ali brez, vendar mora imeti ženska vsaj 60, moški pa vsaj 65 let. Pokojninska osnova ob tako kratki delovni dobi seveda ni visoka. Ženska dobi 40, moški 35 odstotkov pokojninske osnove.) Ker sedaj zaposleni prispevamo vsak mesec približno 5 novih milijard za pokojnine že upokojenih, je jasno, da se njim ne morejo zviševati pokojnine hitreje kot osebni dohodki zdaj zaposlenih. In ker pri osebnih dohodkih življenjski stroški ne igrajo nobene vloge, pač pa le opravljeno delo (posameznikova prizadevnost in uspešnost celotnega kolektiva), je jasno, da višji ali nižji življenjski izdatki tudi pri pokojninah niso pomembni! Pri nas smo se pač odločili za nagrajevanje po delu. Kdor je bil kot aktiven delavec uspešen in je delal tudi v uspešni delovni organizaciji, kdor je dalj delal, kot smo že zapisali, uživa tudi višjo pokojnino. Prav zato se pri nas pokojnine dvigujejo v odstotkih! Če bi bilo drugače, bi se zbrisale še razlike med tistimi, ki so delali dolgo in dobro in med tistimi, ki so delali slabo in le malo let. Vzemimo za primer kvalificiranega delavca inovatorja in čistilca. Prvi je delal 40, drugi le 15 let. Prvi je imel na primer pred 10 leti 2000 dinarjev osnove, drugi 500. Če bi jima zviševali pokojnino v enakih zneskih, danes med njima praktično sploh ne bi bilo razlike več. Bi bilo to prav? Žal pa ima ta sistem, čeprav je dobro zamišljen, vendarle lepotno napako. Vzemimo na primer dve delavki. Obe sta bili pridni, delali sta 35 let. Ko sta se upokojili, je prva prejemala 25.000, druga pa le 16.00 dinarjev pokojnine. Zakaj? Ker je prva delala v uspešni tekstilni tovarni in je tudi celo življenje zato prejemala boljše osebne dohodke, druga pa v slabo obstoječi delovni organizaciji in je bila zato kaznovana s precej nižjimi, včasih celo zajamčenimi osebnimi dohodki. In takšnih razlik je veliko. Kaj štejemo v pokojninsko osnovo? Samo osebni dohodek iz rednega delovnega razmerja, torej ne honorarjev, pa tudi ne dežurstva (čeprav si zdravstveni delavci že dolgo prizadevajo, da bi jim tudi to nadurno delo šteli v pokojninsko osnovo). Katere nadure pa se štejejo? Samo tiste, ki so z zakonom določene in so izplačane iz sredstev za osebne dohodke! V pokojninsko osnovo prištevajo tudi dodatke za stalnost, za delovno dobo, stimulacijo, pa tudi učinke za posebno prizadevnost, nagrade za inovacije itd., a le, če so bile te vsote izplačane iz sredstev za osebne dohodke. V osnovo pa se ne štejejo regres, nagrade ob jubilejih, odpravnine Upravni odbor IGD Predilnice Litija je na 13. seji predlagal, da bi se tekmovalna desetina, ki je tekmovala na občinskem tekmovanju, udeležila tudi kakšnega izven občine. S tem bi pridobili več izkušenj in boljšo motivacijo med člani. Sklenili so, da se udeležimo tekmovanja za pokal pohorskega bataljona v Oplotnici. Z Rudijem Zupanom in Rudijem Štrusom smo z nekaj vajami, kolikor je bilo mogoče, pripravili desetino za tekmovanje. Kar naenkrat smo bili 6. julija, čas odhoda na tekmovanje. Zjutraj ob 7. uri smo se vedrih obrazov zbrali pred našim gasilskim domom. Rahlo smo bili razočarani, ko smo izvedeli, da z našim kombijem, ki naj bi bil gasilski, ne bo nič. Že prejšnji dan sem ugotovil, da avto ni sposoben za pot. Iz zagate nas je rešil Franc Oven z novim orodnim vozilom GD Litija. Pot po dolini Save proti Zagorju je hitro minila in z lahkoto smo premagali trojanski klanec. Na vrhu se nam je prilleglo majhno okrepčilo, tudi slavnim krofom se nekateri niso mogli odreči. Spustili smo se po klancu navzdol in kmalu smo se znašli v zelenem savinjskem gaju, obvozili smo Celje in po 20 km vožnje po avto cesti smo zavili na Slovenske Konjice. Smerokazi so nas nato ob odhodu v pokoj, honorarji, nadure, ki niso določene z zakonom itd. Kako se še upokojiti? Možno se je upokojiti tudi pred polno delovno dobo. Kako? Ženska mora biti stara 55, moški pa vsaj 60 let. Iz »Konoplana« glasila DO Induplati Jarše usmerjali v Oplotnico. Pozdravil nas je svež pohorski zrak, ker smo imeli časa na pretek smo si kraj ogledali po dolgem in počez. Pričetek tekmovanja je bil ob 13. uri. Zbrali smo se na igrišču, kjer je bil zbor in slavnostno dviganje zastave. Določeno je bilo, da tekmujemo prvi. Bil sem rahlo zmeden, saj sem prvič vodil desetino na tako velikem tekmovanju. Namen tekmovanja je bil human, saj se tekmuje za pokal pohorskega bataljona, usodo tega bataljona pa vsi dobro poznamo iz zgodovine NOB. Tega se zavedajo tudi organizatorji tako, da prvi trije dobijo pokale, ostalim se podeli spominska plaketa, na kateri ni vpisano doseženo mesto. Tekmovanja se je udeležilo čez 60 ekip. Naša IGD je dosegla poprečen čas in 34. mesto. Dosegli bi lahko kakšno mesto višje, če se ne bi odpel sesalni koš. Po končanem nastopu sem imel priložnost opazovati druge ekipe. Ugotovil sem, da so štajerska društva bolje usposobljena in bolje opremljena. Pozno popoldne smo se poslovili od prijaznih Štajercev in srečno prijadrali v Litijo. Potrebno bi bilo, da se udeležimo čim več takšnih tekmovanj, le na ta način se lahko usposobimo, da primerjamo našo spretnost z drugimi društvi, ki imajo to tekmovalno zvrst zelo dogna- no. G. Cirar Trgovina pred našo tovarno. Tu kupiš tudi to, kar nisi nameraval. To je dobro za trgovce, pa tudi za kupce, saj bodo plačali na obroke. Sitno je le to, da se ti čutijo pri plači. Tekmovanje naše gasilske desetine za pokal Pohorskega bataljona v Oplotnici Medgeneracijski odnosi Pojem generacija v najširšem pomenu je vezan na življenjsko delo in boj generacij, ki so ustvarile sodobno človeško civilizacijo, Marx in Engels sta ugotavljala v Nemški ideologiji, da: »zgodovina ni nič drugega kot zaporedje posameznih generacij, od katerih vsaka izkorišča materiale, kapitale, produkcijske sile, ki so jih zapustile vse poprejšnje generacije in zato po eni strani v popolnoma spremenjenih okoliščinah nadaljuje prejeto dejavnost in po drugi strani s popolnoma spremenjeno dejavnostjo modificira stare okoliščine ...«. Ta pojem generacije je vezan na odnos sedanjega živega človeka do prednikov, do akumuliranega znanja, kulture in humanizma. Ta pojem generacije opredeljuje danes zelo aktualen odnos sedanjega človeštva do generacij, ki bodo na svet šele prišle, vendar to ni predmet tega prispevka. S pojmom je najtesneje povezan pojem mlade generacije. Kaj so specifične lastnosti in prednosti ali slabosti mlade generacije? Kaj jih vzpostavlja kot mlado generacijo? Kaj jo ohranja kot posebno generacijo? Tisto, kar posplošuje generacije, je dejstvo, da vsaka generacija vstopa v družbeno življenje, v svet usposabljanja za delo in v svet dela, najintenzivneje v obdobju mladosti. Pri tem se sreča s produkcijskim načinom, takšnim kakršnega opredeljuje dana zgodovinska situacija. Mladi se pojavijo pred družbo, ki je za njih objektivno dana, pred tedanjim stanjem produkcijskih sil in pred tedanjim stanjem produkcijskih odnosov. Tako da si vsaka generacija postavi vprašanje, kaj je sedaj naloga in možnost mene kot človeka, nas kot generacije? Razmišlja, po katerih poteh, v povezavi s kakšnimi socialnimi silami bo lahko te svoje cilje dosegla. Naslanja se na tiste družbene sile, ki bodo realizacijo teh smotrov omogočile. Mladi na zelo neposreden način izražajo stanje družbene biti. Ne čutijo se odgovorne za trenutno stanje. V radikalni kritiki v preganju trenutnega vidijo svoj življenjski smisel, svoje generacijsko poslanstvo. To izjemno intenzivno doživljanje iskanja svoje družbene naloge in možnosti ter procesi socializacije in usposabljanja, ki vse to spremljajo, procesi svetovnonazorskega in osnovnega ideološkega opredeljevanja, slika družbo, s katero se sreča dana generacija, to so tisti procesi in strukture, ki po mojem mnenju opredeljujejo vsako generacijo. V sodobni človeški družbi je vse več generacij, vedno več jih živi druga z drugo, vedno je daljša tudi življenjska doba. Zato je problem medgeneracijskih odnosov vse bolj pomemben. Te odnose moramo reševati na načelih medsebojnega zaupanja, vplivanja, sodelovanja pa tudi upoštevanja in spoštovanja generacij. V nobenem primeru generacijska pripadnost ni in ne more biti osnova za politično, razredno opredeljevanje ali celo konfrontacijo. Ko nova generacija vstopa v družbeno življenje, se sooča s potrebo, da si izbere svojo življenjsko pot, v dilemah, ki se v zvezi s tem postavljajo, množica problemov, od katerih je odvisna njena družbena prihodnost. Za zvezo komunistov in druge napredne družbene sile pomeni to obveznost in odgovornost, da skupaj z mladino išče in tudi najde odgovore, ki jih terjajo nove življenjske razmere in potrebe mlade generacije, da povezujejo sedanjost s prihodnostjo (ne pa sedanjost s preteklostjo); da ustvarijo vizijo in realne programe družbenega razvoja in da se bojujejo zanje. V naši socialistični družbi se usoda mladine vedno bolj ujema z usodo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v samoupravnih družbenih odnosih. Zato so tudi dolgoročni in konkretni zgodovinski interesi delavskega razreda, hkrati tudi interesi mladine. Povsem nesprejemljive so tiste teorije, ki razredni boj zamenjujejo s teorijo o spopadanju generacij. V času 9. kongresa ZKJ; se je ta teorija ponekod izraziteje pojavila. V referatu na 9. kongresu ZKJ je Tito dejal: »Usmeritev v kadrovski politiki ni in ne sme biti razumljena kot konfrontacija generacij. Sem proti konfrontaciji starih in mladih in teorije o spopadu generacij v naši družbi ne moremo sprejeti, ker ne ustreza stvarnosti. Sem za do, da na odgovorne položaje prihajajo sposobni ljudje, bodisi, da so stari ali pa mladi. Osnovni kriterij mora biti sposobnost, ne pa leta starosti«: V tistem obdobju so predvsem sile liberalizma in tehnokratiz-ma s parolo o potrebnosti radikalne zamenjave starih z mladimi, svežimi silami, skušale izriniti povsem konkretno, to je partizansko revolucionarno generacijo s pomembnih pozicij družbenega odločanja. Tu je šlo za politično konfrontacijo s tistimi, ki so bili aktivni nosilci socialistične revolucije, z udeleženci NOB. Ta parola o tako imenovani progresivnosti mladine in konservativnosti starejših. Ta ideološka formula odgovarja na kritiko mladih v vsem buržoaznem svetu, saj predpostavlja, da bodo tudi tisti, ki so danes mladi in progresivni, jutri neizbežno morali postati konservativni. Tisto, kar je dovoljeno mladim, ni mogoče dopustiti in sploh ni mogoče takrat, ko postanejo odrasli in odgovorni za usodo cele družbe. Odpira se vprašanje ali je sploh res, da so predvsem mladi nosilci novega, kot trdijo nekateri. Nosilci novega so znanstveniki in revolucionarji, zato pa je potrebno poprejšnje znanje in izkustvo. Vprašanje, ki je aktualno je, da so mladi bolj naklonjeni temu, da sprejemajo nova spoznanja, da sledijo novim idejam, če vidijo, da koristijo njihovim interesom, da se skladajo z njihovimi generacijskimi hotenji in smotri. Samo boj za reševanje temeljnih razrednih protislovij in problemov, razredni boj, je osnova za pravilno reševanje medgeneracijskih odnosov in problemov. Tako kot se prepleta problem razrednega in nacionalnega, se prepleta tudi problem generacijskega in razrednega. Ivan Žičkar Izplačilo osebnega dohodka začasno petnajstega v mesecu Delavski svet je na julijski seji izdal soglasje, da bomo začasno izplačevali osebne dohodke 15. v mesecu. Na ta način bomo brez dodatne zaposlitve nadomestili delavko iz oddelka za obračun osebnih dohodkov, ki bo na porodniškem dopustu. Prvič bodo tako izplačani osebni dohodki za avgust, v mesecu septembru. x___________________________________v Za nagradni razpis Počitnice tudi drugače Ker si nisem mogla privoščiti, da bi šla na morje, sem svoj prosti čas izkoristila na drug način, kar je bilo za mene enkratno doživetje. Ker je moj mož popolnoma nepokreten v domu Tišje, sem ga v tej poletni sezoni bolj pogosto obiskovala. Ob tej priložnosti sem obiskovala bolnike (varovance), ki so bili zelo osamljeni, od svojih svojcev čisto pozabljeni in zapuščeni. Ko sem se z njimi spoznala, so bili mojega obiska zelo veseli. Če mi bo zdravje dopuščalo, bom nadaljevala z obiski. Gorje mu, kdor v bolezni biva sam. Tako sem to poletno sezono uživala enkratno, kar je vredno zapisati z velikimi črkami. Lahko nas vse ta nesrečna usoda obišče že jutri. Tako vsako življenje piše svoje romane. Lepo pozdravlja invalidska upokojenka Pepca Pavliha Prodam, zamenjam, kupim Prodam zazidljivo parcelo, 600 m2, v Štorovju nad Moravčami pri Gabrovki. Parcela je primerna tudi za vinograd. Informacije po telefonu 871 161. PRODAM WARTBURG-LIMUZINO PO DELIH. Stopar, Cesta komandanta Staneta 18, Litija, (telefon 881-747) Oglas lahko brezplačno objavi vsak naš delavec ali upokojenec. Za en predmet naj ne obsega več kot dvajset besed. Oglase lahko pošljete po pošti na uredništvo Predilca, Predilnica Litija, lahko ga vržete v skrinjico ali telefonirate na tel. 881 411 (76). Nagradna križanka VODORAVNO: 1. izdelovalec violin iz Cremone, 11. 17. črka abecede, 12. Mladinska knjiga, 14. muha, sitnost, svojeglavost, 15. kmetijski strokovnjak, 18. enaka vokala, 19. veznik, 20. turški pavliha, 22. kajenje, 24. starogrško mesto na Halkidiki, 25. zraven, 26. švicarski matematik in astronom, 28. hercegovec, 29. 4. samoglasnik, 30. tantal, 32. gorski reševalni čoln, 33. lantan, 34. izvršni svet, 35. v 3. tisočletju pr. n. š. glavno mesto Babilonije, 37. svetovno znani roman, tudi film, 39. delo in zaslužek enega dne, 41. grška črka, 42. opus, 43. sapnik, 44. visoka igralna karta, 45. it. slikar, glavni mojster beneške renesanse, 47. tuje žensko ime, 50. Bertoncelj, 51. avtomobilska oznaka Kranja, 52. 100 m2, 53. vodik, 54. kalij, 55. krajša znanstvena razprava, 58. pod, 59. Delon, 62. natrij, 63. znani skladatelj (Peter), 65. priprava za spreminjanje jakosti električnega toka, 66. reka v Švici, 67. tečaj, 68. mesto na s. Madžarskem, 71. stud, 72. tovarna v Zrečah, 74. drugo naj večje mesto v Švici, 75. rusko žensko ime, 76. kemični element (Se), 77. naša ženska revija, 79. Anton Dermota, 80. brezalkoholna pijača, 81. otočje v Atlantiku. NAVPIČNO: 1. kiparski izdelek, 2. grška črka, 3. recept, 4. operni spev, 5. buče, 6. Ivan Cankar, 7. jezero v Turčiji, 9. mrežno črtan, 10. otroško delo, 11. kar se podira, 12. Lisa (znan portret Leonarda da Vinci j a), 13. kilometer, 16. sklepni račun, 17. Robert de . .., 21. zavarovanje, 22. naj večja žival, 23. zlato, 27. mesto na Finskem, 29. nadležna žuželka, 31. smešnost, norost, 34. veznik, 36. jutranja padavina, 38. potresno središče, 40. rasist Smith, 46. zvezni izvršni svet, 48. znana univerza v ZDA, 49. arabska oblika, 53. ost na vrvi za lov na kite, 54. porcelanska glina, 56. mesto v Ugandi, 57. pritrdilnica (po domače), 58. dolina v osrčje Julijskih Alp, 60. Brežnjev, 61. izvršni svet, 64. enota dela (angl.), 66. borišče v cirkusu, 69. slavnost, svečanost, 70. pristaš židovske, meniški podobne skupnosti, 73. nekdanja francoska teroristična organizacija, 76. smučarski klub, 78. Nikola Tesla. Sestavil: Rado Lešnik Ugankarski slovarček ANAA — otočje v Atlantiku ASEKURA — zavarovanje STAGIRA — starogrško mesto na Halkidiki TIZIAN — it. slikar, glavni mojster beneške renesanse TRAHEJA — sapnik (grško) Rešeno nagradno križanko oddajte do sobote, 7. septembra 1985, v skrinjico ali pošljite na uredništvo Predilca. Nagrade so: 400.—, 250.— in 150.— din. LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: (1700 izvodov)