Januš Golec: Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe 12 C 1 Po Jurijevem povratu iz Amerike se je razlegel in razpotegnil med poljanci glas, da je tudi ta mladi Potočnik podkovan v izdelovanju onega, kateremu pravijo, da je vladar sveta. Jurij je bil hitro v prijateljskem poznanju z nekim fotografom iz Konjic. Dokopal se je do lastnega fotografičnega aparata ter vseh ponarejevalnih potrebščin. Po preskrbi in opremi lastne ponarejevalnice ni ostal doma, ni sledil bratovi poti v kraje ob hrvaški rneji, najdemo ga pri prav revnem viničarju v Svečini ob naši današnji severni meji. Dasi je bil mladi Potočnik v Ameriki, je bil vendarle še toliko neizkušen, da se je lotil potvarjanja 50 kronskih bankovcev v tako prometu in obisku tujcev izpostavljenem kraju, kakor je okolica Svečine, na katero je v predvojnih časih kar prežala neraškutarija s svojimi ponemčevalnimi organizacijami. Po zgledu brata Jožeta tudi Jurij ni sam predaial prometu potvorb. Pomagali so mu pri tem naj- bolj nevarnem opravilu čisto nesposobni Ijudje z Dravskega polja. Povrh so bili izdelani petdesetaki prenaglo ter površno. Vsak količkaj glede denarnega prometa izurjen človek je moral prepoznati potvorbe koj na prvi pogled. Hvalili so Jurijev ponarejeni denar samo ubogi viničarji in razni poljanski mešetarji, katerim je zaupal spravljanje med Ijudi po okolici Maribora. Komaj so zakrožili falzifikati po raznih trgovinah v mariborskem okolišu, je že sedel na od žandarjev nastavljene limanice glavni razpečevalec Pauko iz Gorice pri Pragerskem. Omenjenega so zaprli. Jasno je bilo, da bo v preiskavi izdal ime ter bivališče mojstra. K sreči je bil Jurij koj po prvi aretaciji obveščen po svojem bratu, kaj mu grozi v najkrajšem času od strani oblasti, ki je s polno paro na delu. Razni doživljaji na begu Jurij je zbral z največjo naglico svoja šila ter kopita. Zginil je od svečinskega viničarja v noči. Pričelo je zanj dolgovezno skrivanje pred orožniki in policijskimi agenti, ki so mu bili za petami, četudi se je čutil še tako skritega ter na varnem- Jurij nikakor ni smel iz Svečine nazaj na Dravsko polje. Tamkaj je vrglo in razpreglo orožništvo najbolj goste mreže. Moral je med Nemce, kjer ni bilo znano civilnemu prebivalstvu, zakaj pritiska za njim oblast. Od Svečine je preklepal peš vse Srednje ter GorHje Štajersko. Udinjal ae je pri kmetih za poljskega delavca. Prislužil si je vsaj toliko, da se je preživel in bil oblečen. Skrbno je skrival svojo prtljago pred radovedneži. Gospodarjem niti črhnil ni, zakaj ne etopi v stalno službo kot hlapec, dasi je dobro vešč vsakega dela na polju in pri živini. Iz Gornje Stajerske ga je zaneslo na Koroško. Spomnil se je, da je na Koroškem v vasi Dob pri nekem "VVinklerju omožena domačinka iz njegove rojstne župnije. Znanko je hitro našel. Sprejela ga je s pristno slovensko ter kmečko gostoljubnostjo in mu dovolila, da lahko ostane pri njej, kakor dolgo Be mu bo zljubilo. Winklerjevi je potožil in zaupal, *akaj je moral z doma, kaj da zna in da nosi vse priprave za naglo obogatenje kar s seboj. Jurij je moral pri Winklerjevih s ponarejenimi petdesetaki dokazati, da se razume v resnici na to, kar oblast tako strogo prepoveduje in kaznuje. Ko •o se enkrat prepričali Korošci, da ni Poto&rik naTaden stepub in da hrani celo v mezinctp največjo »pretnost. je postal deležen še večje gostoljubnosti in naravnost oboževanja. Koroški priprosti človek je bil tedaj za las tak kakor štajerski poljanec. Ker so bili Korošci bolj revne pare, bi bil vsak rad kar cel šop potvorb, da bi si krepko podprl svoje razmajano gospodarstvo. Po Koroškem so se pojavile iste potvorbe petdesetkronskih bankovcev, kakor so jih bili ugotovili pred nedavnim po okolici Maribora. Oblast je sklepala pravilno, da je bil v obeh primerih na delu taisti nerodni ponarejevalec. Preteklo je precej časa, preden je bilo izvohano izhodišče potvorb — koroška vas Dob. Nad omenjeno naselje so poslali kar celo četo orožnikov ter policijskih agentov, da bi poiskali ter izpraznili ponarejevalnico. Juriju bi bila predla koj ob pričetku orožniškega pogona slaba, da mu ni priskočil v zadnjih trenutkih na pomoč srečen slučaj- V vasi se je mudila ciganska družina z medvedom ravno ob času, ko so posvarili Dobčani Jurija, da se bliža številna žandarska patrulja, ki ni namenjena nobenemu drugemu kakor njemu. V očigled nevarnosti ga je nrešinila misel, dp bi se skril med cigane in bi se prelevil v medvedarja, saj je bil čisto pc cigansko črnopolten. (Dalje prihodnjič)