leto xliii, št. 5
Ptuj, 8. februarja 1990       cena 4 dinarje
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE:
Svet v stolpcu (stran 2)
Nove stranke (stran 3)
Odkupne cene mine (stran 4)
Prodajna razstava v Sme/tovi galeriji (stran 7)
Ohranimo zdravje in nehajmo kaditi.. (stran 8)
Delo je, pa ga kljub temu ni
Delavci mariborskega TAM-a so od ponedeljka ponovno na de-
lovnih mestih. Imeli so teden in pol dolgo prekinitev dela zaradi težav
z likvidnostjo tovarne. Počitnic pa niso imeli delavci, ki delajo proiz-
vode za izvoz.
Diter Hvaleč, direktor ptujskega obrata, ki posluje v okviru mari-
borskega TAM-a, nam je že pred začetkom prisilnih počitnic povedal,
da delo imajo, delovna mesta pa bodo prazna zardi likvidnostnih te-
žav. Delavci bodo lahko za dneve, ko so bili doma, izrabili lanski ali
seveda letošnji dopust, proste ure ali pa bodo delali nadure, ko bo ko-
nec težav z likvidnostjo. Naročnike za svoje proizvode tovarna ima,
primanjkuje pa material, saj trgovinske,organizacije blaga ne morejo
dati »na lepe oči«, tovarna pa ima zaradi neplačanih računov za svoje
proizvode prazno blagajno.
V ponedeljek so delavci ponovno bili na delovnih mestih, vendar
nihče ne ve, za kako dolgo. Tovarna ima še vedno velike težave z li-
kvidnostjo, saj so prišli časi, ko dobavitelji zahtevajo denar za materi-
al vnaprej, delavci hočejo svoje plače, država pa obremenjuje z davki
vse po vrsti ne glede na trenutna dogajanja na trgu ali v državi. Neka-
teri, ki Tovarni avtomobilov Maribor dolgujejo mastne denarce in ži-
vijo na račun delavcev TAM-a in drugih, ki so kljub dobremu delu v
likvidnostnih težavah, se še spomnijo ne na probleme, ki jih s svojim
neodgovornim ravnanjem povzročajo svetlim točkam našega gospo-
darstva. Država, ki živi od dobrih proizvajalcev, pa vztrajno ščiti sla-
be. MS
Pustni karneval v Ormožu
v ponedeljek so se sestali čla-
ni izvršilnega odbora Turistične-
ga društva Ormož. Analizirali so
delo v minulem letu, osrednja te-
ma pogovora pa je bil letošnji
pustni karneval v Ormožu, ki se
že bliža številki 30.
Ugotovili so, da je največja te-
žava s prireditvenim prostorom,
ker morajo ob tem zapreti glavno
magistralno cesto in promet spe-
ljati po ozki Skolibrovi ulici.
Tudi letos vabijo izvirne sku-
pine iz krajev ormoške občine,
vse tiste, ki bodo z maskami po-
kazali aktualne probleme seda-
njega časa, in vse tiste, ki še ved-
no na pustni povorki radi na ša-
ljiv način prikažejo številne, že
skoraj pozabljene domače običa-
je. Še posebej bodo veseli skupin
iz delovnih organizacij. Za vse
sodelujoče pripravljajo primerne
nagrade. Denar zanje pa morajo
žal kot vsa leta zbirati naokoli s
klobukom, ker ormoški pu tni
karneval še vedno nima pokrovi-
telja (pa ga najbrž ne bo imel ni-
koli). V prireditev bodo vključili
tudi gostince, ki bodo prodajali
krofe, najboljše prav na ta dan,
in kuhano vino.
Na seji izvršilnega odbora so
govorili tudi o bližnjem občnem
zboru, ki bo predvidoma v mar-
cu, ko bodo izvolili novo vod-
stvo Turističnega društva.
Vida Topolovec
30. KURENTOVANJE
NA. PTUJU 25. februarja 1990
Predstavitev
minoritske knjižnice
v počastitev slovenskega kulturnega praznika bo nocoj ob 18.
uri v refektoriju samostana sv. Petra in Pavla koncert ansambla za
staro glasbo in predstavitev prenovljene samostanske knjižnice.
N. V.
UVODNIK-^
Priti do človelia
Pogovor s človekom, naj prihaja od koderkoli, naj je kdorkoli
o čemerkoli je mogoč le, če se pogovarjaš s kulturnim človekom.
Opredelitev, da je kultura neproizvodna dejavnost, ki visi že več kot
štiri desetletja kot Damaklov meč nad vsem, kar je ali spominja na
kulturo, civilizacijo, umetnost, je poguba, usodno vprašanje za ge-
neracije, ki prihajajo.
Gospodarska kriza, krize sistema, in če hočete in sploh ne na-
zadnje, nacionalne krize nas lahko rešijo, pa četudi s skromnimi di-
narji (pa vseeno manj kot doslej) za kulturo, izobraževanje, zna-
nost. Z nekom, ki ni ne pravi kmet in ne pravi delavec, se ni mogoče
pogovarjati o večji proizvodnji, o potrebnosti znanosti, o razvoju, o
suverenosti posameznika in naroda. Postali smo družba povsem ne-
ustvarjalnih ljudi, saj je birokracija sistema v imenu samoupravlja-
nja in neke ideologije v.sako iniciativo skrčila na dvigovanje rok
univerzalnih delegatov, ki o vsem odločajo in za nič ne odgovarjajo.
Nemogoče je naprej vrednotiti neko sliko, koncert, izobraževalni
proces, raziskavo na osnovi »dovoljenega globala« in dlakocepiti
na elemente cene. Pa .se dogaja prav to. Ta področja preprosto ni-
majo sogovornikov. Če pa so že, roko na srce, treba jih je razumeti,
z našimi plačami .se ne da živeti.
Še vedno pa so v naši zavesti Cankarjeve besede o narodu, če-
prav je Prešernova Zdravica vedno večkrat glasnejša. Pa se je bati,
časi so nam vsilili nezaupanje, da bodo kultura, izobraževanje, zna-
nost, civilizacija le toliko prisotne v strankarskih programih, kolir
kor lahko podprejo njihov vzpon na oblast. Potem pa . . . Kako si
želim, da bi me kdo potegnil za jezik.
Nataša Vodušek
Govorice o plačah burijo
duhove in po nepotrebnem
razburjajo
Ne mine teden, da se ne bi pojavile takšne in drugačne govorice.
Ljudje ne bi bili zdravi, če ne bi govori(či)li. Tokrat obdeljujejo občin-
ske plače, in kot bodo pokazali podatki, žal neutemeljeno. Občinarji
se namreč svojih plač ne morejo pretirano veseliti.
V prejšnjem mesecu je bil najvišji izplačani funkcionarski osebni
dohodek 7460 dinarjev (brez minulega dela). Prejel ga je predsednik
izvršnega sveta. Člani izvršnega sveta, ki so obenem predsedniki ko-
mitejev, so v januarju zaslužili 6796 dinarjev. Tudi ta znesek ne vse-
buje minulega dela. Najnižja plača funkcionarja pa je bila v tem me-
secu 5740 dinarjev. Ta znesek je prejel namestnik načelnika, ki je še
funkcionar.
Vodilni delavci z visoko strokovno izobrazbo so v prvem letoš-
njem mesecu dobili 5270 dinarjev, strokovni delavci z visoko izobraz-
bo 4728, strokovni delavci z višjo od 3700 do 3900, tajnice upravnega
organa pa od 3113 do 3260. Najnižji osebni dohodek je znašal 1600
dinarjev.
Nekoliko pa odstopajo osebni dohodki bivših delavcev samou-
pravnih interesnih skupnosti, in kot pravijo v izvršnem svetu, jih bo v
najkrajšem možnem času potrebno uskladiti s prejemki delavcev
upravnih organov. Svoje osebne dohodke naj bi »razgalili« tudi v
drugih družbenih dejavnostih. V izvršnem svetu pravijo, da bodo pro-
ti vsem, ki so v družbenih dejavnostih nenormalno povečali osebne
dohodke, ustrezno ukrepali. Zanje gre že 49 odstotkov bruto osebnih
dohodkov in temu primerno se morajo obnašati. Glede izplačila viso-
kih osebnih dohodkov v zdravstvu, prejeli naj bi jih v prejšnjem mese-
cu, je izvršni svet že dal nalogo službi družbenega knjigovodstva, da
ugotovi realnost izračuna, hkrati pa tudi dovoljeno višino izplačila
osebnih dohodkov.
Funkcionarske plače ureja republika s posebnim samoupravnim
sporazumom, kjer so natančno zapisane točke za posameznega funk-
cionarja v občinah, vrednost točke pa odobrava in uravnava posebna
komisija in ta ne »izpusti« ničesar. Funkcionarji so brez vseh doda-
tkov in tudi nimajo plačanih nadur.
Takšne in drugačne razprave o plačah po nepotrebnem burijo
duhove, zlasti še tam, kjer za to ni nobene osnove. Tisti pa, ki imajo
nadpovprečno visoke osebne dohodke, so ponavadi tiho in molčijo.
Večina si zato želi tajnost osebnih dohodkov, kolektivne pogodbe naj
bi to omogočile. Gotovo pa je, da se o plačah ne bomo pogovarjali ta-
krat, ko bomo za svoje delo dobili toliko, kot bomo naredili. Sedaj pa
je ponavadi tako, daje pomembnejše, kje delaš in ne kako. Kljub za-
gotovljeni tajnosti plač v tržnem gospodarstvu pa naj bi bile nekatere
še vedno na »vpogled«, na primer tiste v družbeni nadstavbi.
Na koncu lahko zapišemo in ugotovimo, kot že tolikokrat doslej:
tresla seje gora, rodila seje miš, vsaj za funkcionarske plače to velja.
Drugo pa je vprašanje, kako dolgo lahko občina, ki sprejema vitalne
dokumente nekega okolja, uspešno ob takšnih nagradah svojim de-
lavcem še funkcionira.
MG
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
8. februar 1990- TEDNIK
Sprememba
šolskih okolišev
v mestu Ptuju
Zadnja leta so šolski okoliši burili duhove med starši šoloobvez-
nih otrok v Ptuju. Še posebej izrazito je to bilo z ustanovitvijo nove
osnovne šole Olge Meglic. Zato so delegati občinske skupščine po
obravnavi nalize o stanju osnovnega šolstva v ptujski občini leta 1987
naložili izvršnemu svetu, da pripravi spremembo šolskih okolišev, ki
bo racionalna in bo zagotavljala kakovostnejši pouk.
Osnutek sprememb je končno ugledal luč sveta, delegati občin-
ske skupščine pa bodo o njem razpravljali na skupnem zasedanju
vseh treh zborov 20. februarja. Tako naj bi se vpisovali na osnovno
šolo Franca Osojnika učenci iz krajevne skupnosti Rogoznica iz nase-
lij Rogoznica, Žabjak, Nova vas, Podvinci (1—40 in hišne številke od
80 dalje), Kicar (1 — 100), Gomilšakova ulica. Cesta 8. avgusta, Fraso-
va ulica, Slovenjegoriška ulica, Ulica Jožefe Lacko, Anželova ulica,
Kratka ulica. Obrtniška ulica in Mestni Vrh. V to šolo naj bi hodili tu-
di otroci iz krajevne skupnosti Franca Osojnika v celoti in še dela kra-
jevne skupnosti Borisa Ziherla — iz Peršonove, Frankovičeve, Juran-
čičeve, Hercegove, Ulice Borisa Kraigherja (1 — 10 in od 14 dalje) in
iz Ulice 5. prekomorske brigade (1—7). Iz krajevne skupnosti Jože
Potrč pa še otroci s Potrčeve ceste, in sicer neparne številke od 31 da-
lje in parne številke od 52 dalje.
Osnovna šola Toneta Žnidariča bo vpisovala otroke iz krajevne
skupnosti Toneta Žnidariča, krajevne skupnosti Jožeta Potrča, in si-
cer iz Ciril-Metodovega drevoreda, Gregorčičevega drevoreda, Kve-
drove, Osojnikove, Panonske ulice, Groharjeve poti in s Potrčeve ce-
ste (1—29 in parne številke do 50 a). Na osnovno šolo Toneta Žnida-
riča naj bi se vpisovali tudi otroci krajevnih skupnosti Budina —Brstje
in Spuhlja, pa še krajevne skupnosti Borisa Ziherla — iz Volkmerjeve
(1 — 18), Panonske, Remčeve, Ziherlove ploščadi in Ulice Borisa
Kreigherja (II, 12, 13). V ta šolski okoliš sodi še del krajevne skupno-
sti Dušana Kvedra: Aškerčeva, Bezjakova, Cankarjeva ulica. Cvetkov
trg. Dravska ulica, Hrtvatski trg, Jadranska, Krempljeva, Miklošičeva,
Murkova ulica. Ob Grajeni, Tiha pot, Titov trg. Trg svobode, Trste-
njakova ulica. Ulica heroja Lacka, Vodnikova, Vošnjakova in Zeleni-
kova ulica.
Šolski okoliš osnovne šole Olge Meglic naj bi zajemal otroke kra-
jevnih skupnosti Bratov Reš, Olge Meglic, Grajena z naseljem Mestni
Vrh (1—703) in krajevno skupnost Dušana Kvedra z ulicami: Med
Vrti, Jenkova ulica. Na Gradu, Prešernova ulica. Muzejski trg, Cafo-
va, l^aičeva, Mušičeva in Grajska ulica. Osnovna šola Olge Meglic
naj bi zajela tudi otroke dela krajevne skupnosti Borisa Ziherla, in si-
cer Ulico 25. maja,-Ulico 5. prekomorske brigade od številke osem
dalje in Arbajterjevo ulico.
Osnutek sprememb šolskih okolišev v Ptuju je znan. Izvršni svet
je v obrazložitev zapisal, da želi s predlaganimi spremembami doseči
enakomernejšo obremenjenost šol. Število otrok v mestu zagotavlja
— z manjšimi odstopanji — devet oddelkov prvega razreda v nasled-
njih petih letih. V letošnjem šolskem letu ima osnovna šola Olge Me-
glic štiri oddelke prvega razreda s 107 učenci, osnovna šola Franca
Osojnika tri oddelke z 89 učenci in osnovna šola Toneta Žnidariča tri
oddelke s 146 učenci.
' NaV
Ustavne opredelitve in splošne družbene težnje po
demokratičnem urejanju družbenih odnosov in zadev ter
splošne in neposredne volitve v letu 1990 nalagajo tudi
javnim glasilom posebne dolžnosti in veliko odgovornost.
Javna glasila naj v okviru možnosti zagotovijo vse, da bo-
do volilci imeli možnost spoznati kandidate in organizaci-
je, ki bodo sodelovale v volilnih postopkih, ter presojati o
njihovih programih. Pravica ljudi do obveščenosti in dolž-
nosti javnih glasil, da celovito obveščajo, bodo prišle ob
volitvah še posebej do izraza. Da bi bila dejstva in podatki
o programih posameznih kandidatov in organizacij v volil-
nih postopkih kar najbolj jasno predstavljena, priporoča-
mo, naj javna glasila upoštevajo naslednja skupno dogo-
vorjena
Načela ravnanja
v volilnih dejavnostih:
— Vsa javna glasila naj pri obveščanju o volilnih de-
javnostih — o poteku kandidiranja, predvolilnih postopkih
in o volitvah — dosledno spoštujejo etiko javne besede.
Varujejo naj z ustavo zagotovljene svoboščine in pravice
človeka ter zlasti pazijo, da s posameznimi trditvami, deja-
nji in podobno ne bodo povzročala žalitev, opravljanj, oči-
tanj kaznivih dejanj z namenom zaničevanja ter kršila taj-
nosti postopka in širila lažnih vesti.
Informacije iz osebnega življenja posameznika naj
objavljajo samo s privoljenjem prizadetega.
— Ob upoštevanju avtonomnosti in profesionalne od-
govornosti ter teh načel ravnanja in določil novinarskega
kodeksa naj javna glasila vsem kandidatom, ki bodo na li-
sti za isto funkcijo, in organizacijam zagotovijo enakopra-
vno predstavitev.
— Kandidati za posamezne funkcije in organizacije,
ki bodo sodelovali v volilnih postopkih, imajo moralno
dolžnost, da javno nastopajo, javna glasila pa naj jim
skladno s temi načeli in uredniško politiko to omogočijo.
Predlagani kandidati morajo biti seznanjeni z načeli ravna-
nja in programi javnih glasil v volilnih dejavnostih.
— Vsi udeleženci — kandidati ali organizacije — ima-
jo načeloma v javnih glasilih za svojo predstavitev na raz-
polago enak delež in kvaliteto časa oz. prostora. V časo-
vno in programsko določenih okvirih glasil, ki bodo name-
njena predstavljanju in soočanju programov, naj imajo vsi
kandidati za isto funkcijo oz. vse organizacije enakopra-
vne možnosti do nastopa. Odsotnost ali nepripravljenost
posameznikov pa ne more onemogočiti izvedbe predsta-
vitve (oddaje, okrogle mize ipd.).
— Če zaradi velikega števila kandidatov in narave jav-
nega glasila ne bi bilo mogoče predstaviti vseh posamez-
nikov skladno s temi načeli, odpade njihova osebna pro-
mocija. V tem primeru naj v teh glasilih predstavijo progra-
me organizacij, pri tem pa lahko sodelujejo tisti člani, ki ni-
so na kandidatnih listah.
— Določitev vrstnega reda nastopajočih — sodelujo-
čih — oziroma uvrščanje v programski čas ali prostor lah-
ko pomeni prednost za kandidate ali organizacije, zato se
ta določi z žrebom.
— Spremljanje volilnih dejavnosti, njihovo analiziranje
ter komentiranje mora temeljiti na visoki strokovni stopnji
in odgovornosti novinarjev in uredništev.
— Javna glasila lahko objavljajo raziskave javnega
mnenja, ki jih v zvezi z volitvami opravljajo za to usposo-
bljene strokovne institucije, ki pri tem upoštevajo zahteva-
ne in splošno priznane metodološke standarde raziskova-
nja javnega mnenja.
— Javna glasila naj vnaprej določijo, kaj se glede na
specifičnost glasila šteje za plačano politično propagando
(ki je zvezni zakon o temeljih sistema javnega obveščanja
ne dovoljuje) in kaj ne.
Izvršni svet o skupščinskem gradivu
20. februarja bodo zasedali skupščinski zbori. Med drugim bodo
razpravljali o nekaterih vprašanjih, o katerih je v prejšnjem tednu raz-
pravljal tudi izvršni svet na svoji 189. seji. Gre za spremembe davčnih
predpisov, odloku o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine,
odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvenih pasovih vodnih
virov v občini Ptuj in drugih ukrepih za zavarovanje voda, osnutku
odločbe o spremembi šolskih okolišev v Ptuju in drugem.
Občine morajo svoje davčne
predpise uskladiti s predloženi-
mi spremembami do prvega apri-
la letos. Odbor udeleženk dogo-
vora o usklajevanju politike je
na osnovi pobud občinskih skup-
ščin, njihovih delegatov, uprav
za družbene prihodke in drugih
pripravil osnutek aneksa k dogo-
voru o usklajevanju davčne poli-
tike. V njem predlaga nekatere
spremembe in to glede stopenj
davka iz gospodarskih in poklic-
nih dejavnosti po odbitku, spre-
membo razponov davčnih osnov
za davek na promet nepremičnin
ter spremembo neobdavčenega
zneska dobitkov od igre na
srečo.
Izvršni svet podpira osnutek
aneksa, s tem da ne soglaša s
predlogom za povišanje stopnje
v drugi skupini dohodkov, kjer
gre za dohodke, dosežene s spre-
jemanjem gostov na prenočeva-
nje z zajtrkom v svojem gospo-
dinjstvu. Predlaga, da bi zaradi
spodbujanja omenjene dejavno-
sti stopnja ostala nespremenjena.
V aneksu je zapisano, da b'\ se
stopnja povečala s 15 na 20 od-
stotkov. V ptujski občini pa na
takšno povišanje ne smemo pri-
stati, saj na vseh koncih in krajih
kričimo o razvoju turizma.
Izpeljanki iz aneksa sta odlok
o spremembi odloka o davku na
promet nepremičnin v občini
Ptuj in odlok o spremembi odlo-
ka o davkih občanov v občini
Ptuj, o katerih bo prav tako raz-
prava v zborih občinske skup-
ščine.
Odlok 6 spremembah in do-
polnitvah odloka o varstvenih
pasovih vodnih virov v občini
Ptuj in ukrepih za zavarovanje
voda je pripravljen v osnutku.
Na delovno gradivo odloka so
imeli pripombe v statutarni ko-
misiji, svoje pa je povedal tudi
sanitarni inšpektor. Osnutek je
pripombe zajel. Statutarno-pra-
vna komisija je imela redakcijski
popravek, sanitarni inšpektor pa
je predlagal, da mora izvršni svet
v devetih mesecih sprejeti sana-
cijski program za območje razšir-
jenih varstvenih pasov.
Na februarskem zasedanju
zborov občinske skupščine se bo-
do delegati seznanili tudi s poro-
čilom o realizaciji sredstev soli-
darnosti, porabljenih za sanacijo
prizadetega območja Haloz. Ob
tej priložnosti jih bodo seznanili
tudi s predlogi za pridobitev re-
publiških sredstev za razvoj vo-
dovodnega, cestnega, električne-
ga in telefonskega omrežja na
tem območju, poleg tega pa še s
kmetijskimi načrti. Vprašanje pa
je, v kakšnem obsegu bo republi-
ka »reagirala«. MG
ZIMSKA KMETIJSKA ŠOLA
Tehnika škropljenja
Danes lahko pridelamo dovolj
hrane v svetu le z intenzivno
kmetijsko proizvodnjo. To nalo-
go pa lahko opravimo uspešno
samo s pomočjo sodobne agro-
tehnike, kamor spada tudi var-
stvo rastlin pred boleznimi,
škodljivci in pleveli s pomočjo
kemičnih pripravkov (pestici-
dov).
Veliko govorimo tudi o inte-
gralnem varstvu rastlin, vendar
bi tokrat pregledali le postopke
kemične zaščite v poljedeljstvu z
osnovami tehnike škropljenja in
same škropilnice-. CILJ škrolje-
nja je, da z določenimi postopki
dosežemo čim večji učinek za
rast kulturne rastline (fitotera-
pevtski) s čim manjšimi stroški,
in to brez zastrupljanja okolja.
Poprejšnji ukrepi:
— Diagnoza bolezni ali škod-
ljivcev, vključevanje kemičnega
zatiranja plevelov in določitev
termina tretiranja zahtevajo veli-
ko znanja, ki pa ga nimamo do-
volj, zato mormao upoštevati še
nasvete strokovnjakov in proiz-
vajalcev pesticidov.
— Izbor sredstev in njihova
hektarska doza morata ustrezati
posevku in zemljišču, na katerem
jih uporabljamo. Škropivo mora
biti v originalni embalaži in ni-
kdar ne smemo uporabljati tiste-
ga, za katerega ne vemo, za kaj je
bilo namenjeno. Postopek meša-
nja in vrstni red nalivanja v škro-
pilnico naj bo takšen, kot ga
predpisuje proizvajalec. Sredstva
v prahu prej zmešamo v manjši
posodi, da se boljše raztopijo.
Pri izbiri sredstev moramo upo-
števati tudi odpornost (rezistent-
nost) bolezni, škodljivcev in ple-
velov na nekatere pripravke. Pri
mešanju različnih škropiv pa
mormao vedeti, katera lahko me-
šamo, ker v nasprotnem primeru
lahko pride do škodljivih učin-
kov.
— Določitev postopka in izbira
opreme je naslednja poprejšnja
naloga. Ker pri nas še vedno
škropimo samo po celotni povr-
šini, uporabljamo škropilnice z
normalnimi ali širokokotnimi šo-
bami. Izbira škropilnic je majh-
na, zato jim moramo posvetiti
večjo pozornost.
Kontrolni pregled škropilnic
je pogoj za dobro delovanje in
učinkovito škropljenje. Filtri mo-
rajo biti čisti in dobro priviti. Vse
šobe na škropilnici morajo biti
enake in nepoškodovane. V nas-
protnem primeru pride do ne-
enakomernega škropljenja. Čr-
palka mora imeti vedno dovolj
olja in ustrezen pritisk zraka za
normalno delovanje. Prav tako
moramo pregledati rezervoar,
škropilno armaturo s cevmi in
njihovimi spoji.
Izvedba škropljenja
Nastavitev pritiska z regulacij-
skim ventilom uravnava velikost
kapljic. Za škropljenje s fungici-
di in insekticidi je potreben pri-
tisk več kot 3 atmosfere, da dobi-
mo manjše kapljice in boljši
efekt. Pri uporabi herbicidov je
zaželen manjši pritisk. Menjava-
nje pritiska škropljenja je potreb-
no zaradi tega, ker za vsa škro-
pljenja uporabljamo enake šobe.
Določitev hitrosti škropljenja
je odvisna od porabe vode po
hektarju površine in vrste šob, ki
jih uporabljamo. Te hitrosti so
razvidne iz navodil, priloženih k
posameznim škropilnicam. Koli-
čine vode po hektarju se gibljejo
od 200 do 600 litrov. Za škroplje-
nje priporočamo manjšo količi-
no vode zaradi ekonomičnosti,
razen pri škropivih, kjer se izre-
cno zahteva večja količina vode
zaradi boljšega delovanja. Meša-
nje škropiva je obvezno med sa-
mim škropljenjem zaradi prepre-
čitve usedanja nekaterih priprav-
kov. Če pa ni možna vključitev
mešalca med samim postopkom,
je potrebno poprejšnje mešanje
vsaj pet minut. Višina škroplje-
nja je 0,5 metra od tal za šobe s
kotom delovanja 110°, ki se naj-
večkrat uporablja v kmetijstvu.
Pri škropljenju višjih posevkov
pa merimo razdaljo od vrha rast-
lin do šob.
Širina škropljenja je odvisna
od širine škropilne armature. Te
so po navadi 8, 10, ali 12 metrov.
Vedno moramo paziti, da ne pri-
de do prekrivanja ali puščanja
nepoškropljenih pasov. Da to
dosežemo, si pomagamo s štet-
jem vrst, količenjem ali z vozni-
mi pasovi.
Druga priporočila
Škropimo vedno z enako hi-
trostjo in se ne ustavljamo; če pa
je to potrebno, moramo takoj za-
preti ventil za škropivo. Obračal-
ne pasove na koncih njive vedno
škropimo posebej. Najboljše
efekte škropljenja dosegamo v
poznih popoldanskih urah, ko je
temperatura nižja in pritisk pa-
da, kar ugodno vpliva na sedanja
škropiva. Ne smemo pa škropiti
takrat, ko so temperature večje
od 25° C in piha veter več kot 3
metre na sekundo. Curki škro-
pljenja morajo biti enakomerni,
kar lahko vidimo na manometru
— takrat je pritisk enakomeren.
Po vsakem škropljenju moramo
škropilnico temeljito oprati z vo-
do. Posebno pozornost moramo
posvetiti varnemu delu s pestici-
di, saj ti spadajo med zdravju
škodljive snovi.
Po statističnih podatkih je
ugotovljeno, da ima nestrokovno
ravnanje s stroji 40-odstotni
vpliv, same napake na opremi pa
30-odstotni delež pri rezultatih
škropljenja, zato priporočamo
obisk predavanj o pomenu testi-
ranja škropilnic za racionalno
uporabo fitofarmacevtskih sred-
stev.
V spomladanskih mesecih bo
Kmetijska zadruga Ptuj ponovno
organizirala testiranje škropilnic
za kmete. Kraji in roki testiranja
bodo objavljeni, zato ne zamudi-
te te priložnosti, saj je vsak pesti-
cid le toliko dober, kolikor do-
bra je njegova aplikacija.
Vodja ZE Majšperk
Franc Bezjak, dipl. jng. agr.
Urnik strokovnega izobraževanja kmetovalcev od 12. do 18. febru-
arja :
— sreda, 14. februar:        pitanje telet in mladega pitanega go-
veda — Živinorejsko-veterinarski za-
vod Ptuj, ob 9. uri
— četrtek, 15. februar:       gostota seive in izbor hibridov koru-
ze za leto 1990, pomen testiranja
škropilnic in racionalna uporaba fi-
tofarmacevtskih sredstev — osnovna
šola Trnovska vas, ob 15. uri.
— četrtek, 15. februar:       problematika obnove vinogradov v
zasebnem sektorju, rez in gojitveni
sistemi vinske trte, uporaba žvepla in
drugih enoloških sredstev v kletar-
stvu — krajevna dvorana Juršinci,
ob 9. uri.
— petek, 16. februar:        pomen kakovostnega semena in teh-
nika pridelovanja krompirja, gostota
setve in izbor hibridov za leto 1990
— gasilski dom Hajdoše, ob 9. uri.
Naj začnemo tokrat z Bolgari-
jo. Kot kaže, zelo mirno vpeljuje-
jo parlamentarno demokracijo.
Vodilni celo izjavljajo, daje dile-
ma demokracija socialističnega
tipa ali demokracija meščanske-
ga za njih lažna — demokracija
je ali pa je ni. Zanimiva je Bolga-
rija predvsem zato, ker je še do
nedavnega bila trdnjava, za kate-
ro se je zdelo, da je najbolj pra-
voverno sovjetska, posebej pred
Gorbačovom.
• • •
Demokracija je tisto prvo, po
čemer hrepenijo vzhodnjaki, a
kmalu zatem tudi kakovostnejše
gospodarstvo in boljše življenje.
Slednjega se zavedajo tudi
finančniki in gospodarstveniki
na zahodu. V Davosu so imeli
zasedanje člani Svetovnega go-
spodarskega foruma. Na njem je
bilo 800 vrhunskih poslovnežev
iz 64 držav. Tam je bil tudi naš
premier Ante Markovič. Govorili
so o morebitni novi zadolženosti
in s tem nastanku nelikvidnih
področij v vzhodni Evropi. Da bi
te neugodne posledice nevtralizi-
rali, so predlagali primerne trgo-
vinske dogovore med vzhodom
in zahodom. Kot »zanimivost«
še to, da je guverner ameriške
emisijske banke opozoril na pro-
blem infiacije; ta je trenutno
4,5-odstotna in je za razviti svet
nesprejemljiva.
Še v tem mesecu bo izredno
zasedanje organizacije združenih
narodov o mamilih. Sojenje de-
setletja — proti nekdanjemu pa-
namskemu diktatorju Noriegi —
kot kaže, ne bo tako enostavno,
kot je kazalo prvotno navduše-
nje. George Bush bo svoje pred-
loge kako stopiti na prste prepro-
dajalcem mamil podal konec fe-
bruarja. ZDA velikodušno pose-
gajo v Latinsko Ameriko, med-
tem pa manj denarja posvečajo
preventivi v lastni državi. Pose-
bej zgovoren je podatek, da je
vsak četrti Američan, ki je izgu-
bil življenje v prometni nesreči,
48 ur pred njo užival mamila.
Noriegi se je »pridružil« še Ho-
necker. Kot preprodajalec mamil
namreč. Obsojajo ga trgovanja z
mamili, s katerimi naj bi NDR
zaslužila precej deviz, ki so izgi-
nile v »mračnih kanalih«. Če se
spomnimo še na to, da ga obso-
jajo trgovanja z orožjem, je gnev
Vzhodnih Nemcev popolnoma
jasen. Honecker bo moral pred
sodnike v marcu.
Strankarski pluralizem je ne-
zadržen. V Sovjetski zvezi prav-
zaprav vsak dan poročajo o usta-
novitvah ali akcijah posameznih
novih strank. Te so seveda nefor-
malne, imajo pa velik vpliv. Za-
nimivo pa je, da svojo stranko
ustanavljajo celo pripadniki ar-
made in vojaški obvezniki. Ime-
nuje se Ščit. Njen predsednik je
sovjetski heroj M. Sapošnikov, ki
seje leta 1962 (neuspešno) upiral
Kremlju, ko je ta zahteval od
njega, naj zaduši velike demon-
stracije prebivalcev Novočerka-
ška. Stranka se zavzema za za-
kon o prepovedi vojaškega nasi-
lja proti svojemu narodu ali ljud-
stvom drugih držav.
V ženevski Palači narodov je
bilo te dni slišati, da je potrebno
na zatožno klop zaradi kršenja
človekovih pravic postaviti tudi
Jugoslavijo. Minuli ponedeljek
se je namreč pričelo 46. zaseda-
nje komisije Združenih narodov
za človekove pravice. Trajalo bo
poldrugi mesec. Na zatožni klopi
bo Jugoslavija zaradi grobega kr-
šenja človekovih pravic. Seveda
predvsem na Kosovu. Nihče pa
tudi ni pozabil na naše politične
zapornike. Ironija, da se bodo
naši predstavniki najbrž na veli-
ko ustili proti apartheidu v Južni
Afriki, pri naših grehih pa se bo-
do zagovarjali na nepotrebno
»vtikanje v notranje zadeve« Ju-
goslavije. Najbrž se še spomnite,
kako so kot »nadležno muho«
pred nedavnim odganjali Amne-
sty International in jo predpo-
topno ocenjevali — režimski po-
litiki, seveda — za agenturo za-
hodnih obveščevalnih služb. Z
vidika prebivalca naše države res
nerodno, ko bi si pravzaprav ob
vsakodnevnem poslušanju poro-
čil s Kosova zaželel, da nam pri-
skočijo na pnmo^ Modre čelade.
D. Lukman
TEDNIK - ^' februar 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
NOVA STRANKA,
ZAENKRAT
USTANOVUENA
LE V PTUJU
Kulturni
forum
Minuli četrtek so se na usta-
novnem zboru sešli tudi člani no-
ve stranke, ki se je rodila na po-
budo ptujskih kulturnih in peda-
goških delavcev. Imenuje se Kul-
turni forum. Kulturni forum
ugotavlja, da si v naši družbi vse
stranke prizadevajo na politi-
čnem prizorišču za sodobne prvi-
ne civilizirane družbe. V teh pri-
zadevanjihse jim Kulturni forum
priključuje in jih podpira. Sku-
paj z drugimi se zavzema za ci-
vilno družbo, pravno državo,
parlamentarno demokracijo, de-
politizacijo javnih služb in voj-
ske, pluralizem lastnin, varstvo
okolja. . . Poleg tega pa za
ustvarjanje razmer za normalno
delovanje in razvoj šolstva, zna-
nosti in kulture, upoštevaje do-
sežke v sodobno razvitih drža-
vah. Kulturni forum se bo boril
za možnost soodločanja pri krei-
ranju znanstvenorazvojne in kul-
turne politike na vseh ravneh
odločanja v državi. Zato bo za
najodgovornejše funkcije v drža-
vi in še posebej na področju izo-^
braževaine, znanstvenorazvojne
in kulturne politike kandidiral ti-
ste kandidate, ki bodo sposobni
uveljaviti in uresničiti politiko,
za katero se zavzema Kulturni
forum, pri doseganju zastavlje-
nih ciljev bodo presegli ideolo-
ške, rasne in nacionalne presod-
ke. Zavzeli se bodo za takšno
prerazporeditev narodnega do-
hodka, da bodo šolstvo, znanost
in kultura dobili takšen delež,
kot jim gre po standardih razvi-
tih dežel. Ob tem gre za spozna-
nje, da to ni nobena žrtev ali od-
tujen denar, ampak predvsem in
edino temeljna investicija družbe
v svoj razvoj.
NaV
V Ptuju podružnica Krščanskih demokratov
Minuli petek smo v Ptuju do-
bili tudi podružnico Slovenskih
krščanskih demokratov. Kletni
prostori ptujskega gledališča so
bili prizorišče ustanovnega zbo-
ra, na katerem se je zbralo blizu
100 privržencev iz občine, pa tu-
di gostje iz Ljubljane (med njimi
tudi dr. Miklavčič in pravnik
Blažič).
V razpravi so ugotovili, da bo-
do Krščanski demokrati kljub
manjšini storili vse, da bodo ime-
li povsod svoj glas in pravico
odločanja. Odločili so se tudi za
večstrankarski sistem, za pošte-
nost, enakost in mir. Za predsed-
nika ptujske podružnice Krščan-
skih demokratov pa so izvolili
kmetovalca Viktorja Pislaka iz
Lešja pri Majšperku.       — OM
Ustavni zbor je pozdravil tudi predsednika Kmečke zveze Janeza
Žanpa. (Foto: M. Ozmec.)
PODROČNI ODBOR SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE V PTUJU
Minuli četrtek smo tudi v Ptuju dobili podružnico
Minuli četrtek smo tudi v Ptu-
ju dobili podružnico Slovenske
demokratske zveze. Ustandvnega
zbora sta se udeležila tudi pred-
stavnika Slovenske demokratske
zveze prof. dr. Hubert Požamik
in prof. dr. Peter Jambrek. Hu-
bert Požarnik je imel uvodno
predavanje, v katerem je govoril
o Demosu, ki ima že pripravljene
kratkoročne predloge, s katerimi
bi nastopil na prvi seji skupšči-
ne, kot tudi dolgoročno strategi-
jo vodenja politike v Sloveniji.
Menil je, da je potrebno proble-
me brezposelnosti, ki bodo na-
stali zaradi povečanja učinkovi-
tosti gospodarjenja, ublažiti z dr-
žavnimi ukrepi, ti pa naj bi bili:
prednost kmetijski proizvodnji z
zaščito kmetov, s tem povezane
davčne olajšave, izobraževanje
na osnovnih in srednjih stop-
njah, skrajšanje delovnega časa,
delo na domu. Racionalizirale
pa naj bi se tudi dajatve za fede-
racijo in vojsko.
Volilni program ptujskega po-
dročnega odbora Slovenske de-
mokratske zveze bo temeljil na
strokovni in politično nevtralni
občinski upravi, zahtevali bodo
tudi raziskavo onesnaženja oko-
lja v lanskem letu, se zavzemali
za razvoj turizma, zlasti stacio-
narnega v toplicah in zasebnega
za potrebe toplic, za kontrolo
nad razvojem mesta in za obliko-
vanje   kakovostnega   mestnega
centra, njegovo revitalizacijo,
prizadevali pa si bodo tudi, da
bo osnovnemu zdravstvenemu
varstvu posvečena večja skrb.
Na četrtkovem ustanovnem
zboru so že tudi evidentirali svo-
je kandidate in določili članari-
no. NaV
ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE NI VEČ
ZKS — stranka demokratične
prenove
Na svoji prvi konferenci, bila
je v nedeljo v Cankarjevem do-
mu, so se slovenski komunisti
preimenovali in razširili svoje
ime. Odslej se imenujejo ZKS —
stranka demokratične prenove. Z
novim imenom bodo nastopili
tudi na spomladanskih volitvah.
Program nove stranke, katere
ime je samo začasno, je evropska
kakovost življenja. Nova stranka
ne sodi več v Zvezo komunistov
Jugoslavije in odhod slovenske
delegacije s 14. zveznega kongre-
sa je dokončno prerezal popko-
vino.
Na nedeljski konferenci so
oblikovali tudi volilni program, v
katerem se zavzemajo za novo
slovensko ustavo, za konfederal-
no Jugoslaivjo, za spoštovanje
večstrankarske demokracije, za
popravljanje krivic iz preteklosti,
za čisto in zdravo človekovo oko-
lje, za prenovo delovnih organi-
zacij, ki bodo sposobne nastopiti
na evropskem trgu, za socialno
varnost delavcev in upokojen-
cev. V svojem volilnem progra-
mu dajejo tudi podporo razvoju
kmetij in podeželja, zavzemali se
bodo za tako socialno in delovno
zakonodajo, ki bo zagotavljala
človeka vredno življenje, za voj-
sko po meri človeka in naroda.
Prizadevali si bodo za takšno
Slovenijo, ki se bo vključevala
kot enakopravna demokratična
država v mednarodni prostor.
Konferenca je tudi potrdila
delegate, ki se bodo na spomla-
danskih volitvah potegovali za
pomembne funkcije v republiki
in za delegate v federalnih usta-
novah. Kandidat za predsednika
predsedstva SR Slovenije je Mi-
lan Kučan. NaV
Ljubi, ne ljubi...
Mesto svoje kurentovanje namreč. Po zagatah sodeč, v katerih se
vsako leto znajdejo organizatorji, ne, vsaj ne preveč. Naveličanost ali
pa omalovažujoč odnos flo pustovanja. Z maškerado in kurenti se lju-
dje, ki dajo kaj nase, vendar ne ukvarjajo. Res ne? Tuje izkušnje go-
vorijo drugače. Z mestnimi pustnimi prireditvami se ukvarjajo tudi
župani.
Da bi naši občinski možje le še več popotovali f>o tujini, zakaj iz-
kušnje so nekaj vredne! In klobuk dol pred predsednikom izvršnega
sveta, ki se je letos odločil sestati z vsemi tistimi, ki so na tak ali dru-
gačen način udeleženi v kurentovanju. Četudi bo prireditev takšna
kot vsako leto, je vendar bil storjen korak, ki obeta tej prireditvi, da
bo doživela boljše čase.
V okoljih, kjer kaj dajo na tradicijo, na posel, bi se »tepli«, kdo
lahko sodeluje na jubilejni prireditvi. V primeru ptujskega kurentova-
nja, ki bo letos praznovalo okroglih trideset let, žal ni tako. V teh tri-
desetih letih si ni zaslužilo niti tega, da bi se vsaj eden profesionalno
posvetil prireditvi. Denar pa — o njem ni vredno izgubljati besed. Ve
se, da so v pustnih dneh vedno največ zaslužili gostinci, kramarji, pa
še kdo. Pošteno bi bilo, če bi del zaslužka, ki ga sicer brez kurentova-
nja ne bi bilo, odstopili organizatorjem. Letos obljubljajo, da bo dru-
gače. Pa tudi sicer naj bi mesto zaživelo s prireditvijo. Okrasili naj bi
ga in si še sami nataknili kakšno masko, brez predsodkov, da bi zara-
di tega kaj izgubili na ugledu. Če pa jim vse to skupaj »dol visi«, naj
kupijo vsaj priponko in z njo podprejo prireditev, kurentovanje, ki je
mestna in občinska prireditev.
Ivan Kramberger računa
na zmago
Dobri človek od Negove, kot Ivana Krambergerja najpogosteje
imenujejo, se poteguje za mesto prvega človeka v Sloveniji. Postavil
se je ob bok Kučanu in dr. Pučniku. Predvolilni golaž kuha sam. V
Sloveniji je razobesil 10 tisoč plakatov, za katere je v enem tednu po-
rabil 30 tisoč dinarjev. Predvolilni boj ga bo stal, kot je povedal, 210
tisoč dinarjev.
S plakatov poziva: »Če hočete imeti Ivana Krambergerja za
predsednika Slovenije, pojdite nemudoma na svojo občino in ga
predlagajte za kandidata. Samo on vas lahko popelje v boljše življe-
nje«. 1. februarja pa je tem besedam pred Prešernovim spomenikom v
Ljubljani še dodal: »Dragi moji Slovenci! Naredite me za očeta svoje-
ga naroda!« Ob tem je udeležence pozval, da pri krajevnih skupno-
stih, v občinah in tovarnah dvignejo formularje in jih izpolnjene vrne-
jo k njemu k Negovi. Za kandidaturo potrebuje 5000 podpisov in pre-
pričan je, da jih bo dobil. Rok je 7. marec.
Ivan Kramberger misli s svojim programom in kandidaturo zelo
resno. Njegovo testiranje javnega mnenja je prineslo zanimive podat-
ke. Ugotovil je (vzorec je delal v Ljubljani), da mu je večina naklonje-
na, Kučan je za njim, dr. Pučnik pa nima veliko pristašev. Tudi za
podpise ga ni strah, saj je v svojem bogatem življenju pomagal že več
kot desettisočem ljudem, in če mu jih vsaj polovica vrne dobroto, bo
kandidat. Sicer pa predsednikovanje že dolgo »živi« v njem; pred
dvanajstimi leti mu je neka zelo znana astrologinja prerokovala, da
bo nekoč vodil neko državo in da bo zaustavil prelivanje krvi.
Ivan Kramberger je posebnež tudi zato, ker je prvi neodvisni
predsedniški kandidat v Sloveniji. Svoje glasove pa so mu že dali ne-
odvisni sindikati v Ptuju in Ljutomeru.
Njegov volilni program je kratek in vsebuje deset točk: zmanjša-
nje vojske za 80 odstotkov, povečanje prispevka za zdravstvo, odpira-
nje možnosti, da delavci postanejo delničarji in lastniki tovarn, vrni-
tev zemlje kmetom, odpiranje zasebnih šol, tv in radijskih postaj in
podobno.
Posebnežu Ivanu Krambergerju nekateri marsikaj očitajo, tudi,
da ni pri zdravi, ker se je odločil za kandidaturo. Kakorkoli že, v
»svoje« je prepričan. Priznati pa mu je treba, da je predvolilno ob-
dobje v marsičem razgibal.
'pismo »od daleč«'
Osrednji dogodek prejšnjega tedna je vsekakor
nastop pomočnika zveznega sekretarja za ljudsko
obrambo Staneta Broveta v zvezni skupščini. Med-
tem ko je Brovet delegate ter jugoslovansko in sve-
tovno javnost prepričeval, da je JLA sposobna in
pripravljena vsak trenutek izvršiti svojo z ustavo
določeno nalogo, da zaščiti integriteto in ustavno
določeni sistem povsod po Jugoslaviji, pa tudi na
Kosovu, je Veljko Kadijevič. zvezni sekretar za
ljudsko obrambo, že bil na položaju oziroma na
komandnem mestu s skupino generalov. Besede
Staneta Broveta so imele jasen namen — psiholo-
ški pritisk na Albance in tudi druge, ki .se lahko
najdejo v izjavi: »Vsakomur mora biti jasno, da bo
JLA to svojo nalogo brezpogojno izvršila. Ne bo tr-
ganja Jugoslavije v kateri koli obliki, ne bo nasil-
nega prevzemanja oblasti, ne bo državljanske voj-
ne. To je vojska na Kosovu že do sedaj pokazala.«
In beseda je meso postala, pravi krščanski nauk,
saj so v istem času, ko je v skupščini nastopil Bro-
vet, že imeli akcijo v Podujevo. Najprej so nadzvo-
čna letala preletela mesto, sledila pa je akcija tan-
kovske enote. Po besedah očividcev so povozili dva
demonstranta, eden izmed ojicirjev na tanku pa je
menda celo streljal /.j ubil enega ali dva demon-
stranta.
Aleksander Mitrovič, podpredsednik Markoviče-
ve vlade, po drugi strani delegate prepričuje: »Ni-
smo dovolili, da vojska zunaj kasarne ne opravlja
niti svojih rednih dolžnosti, samo da ne bi prišlo do
stika med armado in demonstranti. . . Bili .smo
prepričani, da to lahko rešimo .samo s silami var-
nosti. Mislim, da smo dobro opravili.. .«
To je bil samo začetek konca dogodkov na Ko-
sovu. Ukaz za bolj manifestativno in psihološko
akcijo armade je moralo prav gotovo dati predsed-
stvo Jugoslavije, ki ga je Stane Brovet tudi na za-
sedanju odbora za notranjo politiko in splošno
ljudsko obrambo opozoril, da je pač vrhovni ko-
mandant oboroženih sil, medtem ko je sekretariat
za splošno ljudsko obrambo samo vrhovni štab, ki
skupaj s predsedstvom ocenjuje stanje: toda odloči-
tev je stvar predsedstva.
Nasploh pa je pretekli teden v Beogradu kot tudi
v drugih krajih Srbije minil v znamenju novega va-
la »dogajanja naroda«, ki pa je bilo samo jarsa
lanskih tragičnih mitingov. Pravi veliki miting v
prestolnici pravzaprav ni mogoč, saj je scena že do-
dobra razdeljena. Val mitingov se je pričel že 30.
januarja zvečer s študentskimi ultimati zveznim or-
ganom. Pravijo, da je to zborovanje pripravila
uradna politika, saj so s prisotnostjo miting blago-
slovili predsednik beograjske Socialistične zveze
Zoran Todorovič, Aleksander Bakočevič v vlogi
mestnega očeta ter predstavnik z beograjske uni-
verze. Da je srbska kri zavrela ter da hočejo orožje,
so nas te dni prepričevali na številnih mitingih —
od Črne Gore do Vojvodine. Med študentskimi de-
monstracijami so se znašli tudi predstavniki prepo-
vedane stranke Srbske narodne obnove, ki so jih
zdiferencirali, zato so mitinge nadaljevali naslednji
dan, ko so pravzaprav permanentno demonstrirali
pred zvezno skupščino in nato na Trgu republike,-
višek demonstracij pa je bil vsekakor zbor pred
zgradbo predsedstva Srbije, kjer so zahtevali raz-
delitev orožja ter da se jim pridružijo srbski vojaki
in častniki v JLA. s katerimi bi skupaj odšli na Ko-
sovo. Vse skupaj pa se je končalo tako. da so poli-
caji v civilu zaprli Vuka Draškoviča in Vojislava
Šešlja kot duhovna očeta preporoda novopazovske-
ga društva Sava v politično stranko Srbske narod-
ne obnove.
Pravzaprav je edini pametni klic k rešitvi kosov-
ske krize iz Srbije prišel na ustanovitvi Demokrati-
čne stranke v soboto sredi Beograda. Skoraj never-
jetno, toda resnično. V skupni izjavi ustanovnega
odbora stranke pozivajo na prekinitev nasilja, na
izpustitev političnih zapornikov, ki niso pozivali k
nasilnemu rušenju sistema, ter pogovore za zeleno
mizo z vsemi predstavniki albanske narodnosti na
Kosovu. Takšno stališče je organizatorje skoraj
stalo propada ustanovne skupščine, saj so med nji-
mi očitno bili provokatorji. ki so hoteli vse skupaj
spremeniti v miting za Kosovo. Niso jim dovolili ni-
ti, da bi prišli do govorniškega odra. Milo.ševič je z
»dovolitvijo« večstrankarskega sistema oziroma z
obljubo na izrednem kongresu, da ne bodo prepre-
čevali strankarskega organiziranja, izpustil duha
iz steklenice in to ga bo slej ko prej stalo oblasti.
Na skupščini morda najresnejše nasprotnice eno-
partijskega Miloševičevega sistema je bilo veliko
klicev, ki so zahtevali ponovitev novembrskih lan-
skoletnih volitev, ki so sramota za Srbijo. V stranki
se prekleto zavedajo, da je Miloševič dovolil stran-
ke, ker je bil v to prisiljen, zato si ne delajo velikih
utvar, še posebej ker partija drži v Srbiji v rokah
vse pomembne vzvode oblasti in funkcije države ter
predvsem medije, ki novih strank ne pustijo na prve
strani ali pa na ekran.. Dobro se zavedajo, kaj po-
meni to, da jo ta oblast v krvi rojena in da se bo s
krvjo branila, kljub temu pa si bodo prizadevali, da
bi partija odšla s politične scene ter predvsem da se
nanjo ne bi več vrnila, saj kot pravijo, oblast po-
kvari ljudi, absolutna jih pa pokvari absolutno.
Pravijo, da se bodo za to borili z demokratičnimi
sredstvi, saj je prišel njihov čas, potem ko so komu-
nisti po vojni uničili Demokratično stranko Ljube
Davidoviča.
Vsi vemo, je na ustanovni skupščini dejal Bori-
sav Pekič, književnik, da je politika nemoralna, to-
da če morale ne pozna družbeni sistem, če nima
moralne osnove, na katero bi se pozivali vsi drža-
vljani, ne samo priviligirani. potem je tak sistem
nelegitimen, pa čeprav je legalen. Ljudje .so bili na-
mreč prisiljeni lagati, če so hoteh uspeti — najprej
partiji, okolici in nazadnje še sami sebi. Nekateri
pravijo, da bi partija v večini republik dobila na vo-
litvah, je dejal Nikola Miloševič. toda vprašanje se
postavlja, zakaj komunisti ne .smejo na volitve,
kljub temu da bi jih dobili. Če bi dobili prve, pravi
Miloševič, bi druge prav gotovo izgubili. Sicer pa
so, kot pravijo v Demokratični stranki, v sporu s
komunizmom toliko, kolikor je ta v sporu z demo-
kracijo. Ta spor pa je v Srbiji zaenkrat očitno še ve-
lik.
Vladimir Vodušek
Ne jokajte, saj bo boljše!
To mi je prišlo na misel, ko
sem naključno dobil v roke re-
klamni letak ene največjih av-
strijskih trgovskih firm s cenami
nekaterih izdelkov in prehrane.
Slišal in videl sem (po TV, saj v
Avstrijo ne hodim — to pa je
moj problem, kajne?), da so cene
pri sosedih v veliko primerih ni-
žje kot pri nas. Ob pogledu na le-
tak pa se mi je kar milo storilo.
Kako se ne bi, ko pa novi modeli
pralnih strojev Gorenje stanejo
reci in piši 3490 šilingov. In če je
razmerje šiling dinar 1:1, po-
tem je cena 3490 dinarjev! Po
takšni ali le nekoliko višji ceni
lahko Avstrijec kupi »naš« pral-
ni stroj. Mi pa »naše« kupujemo
pa za 8, 10 in več tisoč dinarjev.
Ne me »farbati« s carinskimi da-
jatvami, ker jih Avstrijci ne pla-
čujejo. Takšna je cena v trgovini
in pika!
Pralni stroj Gorenja sem vzel
kot primer, popolnoma enako je
pri večini drugih izdelkov. Po tej
logiki na domačem tržišču »do-
segamo« zelo visoke cenovne
razrede. Še bolj žalosten posta-
neš, če pomisliš še na tri- do štiri-
krat višje povprečne osebne do-
hodke. Torej je za kupno moč
sosedov potrebno omenjene ce-
ne deliti še s 3 ali 4!
Zahod mora propasti, če mi ne
moremo ali pa težko delamo za
krepko višje cene in krepko nižje
plače! Kot vse kaže, pa ne bo ta-
ko—z zahodom namreč. Zato si
moramo razčistiti zadeve v naši
hiši in jih postaviti na normalna
tla. Sicer nam bo ob pogledu na
takšne in podobne letake še na-
prej hudo!
4 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
8. februar 1990- TEDNIK
V vrtu
v SADNIH VRTOVIH leska kot sadna vrsta že zavzema mesto,
ki ji glede na koristnost in visoko prehrambno vrednost ter videz in
okras okolja upravičeno pripada.
Leska je drevnina, ki jo vzgajamo V obliki grma ali drevesa, je
manj zahtevna za rastne razmere, saj ni izbirčna niti za tla niti lego.
Dobro uspeva tudi v senčni legi in v mnogih primerih izrabi zemljiš-
če, ki bi za vse druge kulture bilo neprimerno.
Leska cveti med prvimi. V letošnjih vremenskih razmerah je v fa-
zi tik pred cvetenjem, kar pomeni, da bo že v naslednjih dneh, vseka-
kor pa do 10. februarja v fazi polnega cvetenja. Ce še rezi leske niste
opravili, jo opravite nemudoma, vsekakor pa pred cvetenjem. Leska
sicer prenaša tudi kasnejšo rez, vendar tedaj otepemo o.z. poškoduje-
mo oprašene brste in odvržemo veje ter z njimi hrano, ki se je vskla-
diščena v koreninah ob začetku vegetacije že stekla v veje. Rez in
oblikovanje grma leske sta lahko izvedljiva. Odrežemo vse polomlje-
ne in ostarele veje in tiste, ki grm čezmerno gostijo. Grm je pravilno
oblikovan, če ima 4 do 6 močno razraščenih ogrodnih vej v obliki kot-
la ter da tvori prosto in s tem svetlo sredino. Ce so v grmu nerazvejani
dolgi poganjki v obliki šib ali prekelj, je to znak, da je grm pregost, in
jih je treba izrezati. Izrežemo tudi koreninske izrastke, to je poganjke,
ki rastejo iz korenin in koreninskega vratu.
V OKRASNEM VRTU že obrezujemo grmičevje okrasnih rast-
lin. Ce imamo tega več vrst, obrezujemo po vrstnem redu, kot bo to
cvetelo oziroma pričenjalo vegetacijo, torej prej zgodnejše vrste
okrasnega grmičevja in naposled kasne vrste.
Grm bo lepo cvetel in v naslednjem letu nudil še številnejši cve-
tni nastavek, če ga bomo primerno preredčili, starejšega pa tudi ustre-
zno pomladili. Izločimo polomljene in ostarele veje, nato izrežemo
veje, ki se križajo med seboj in zasenčujejo, ter izločimo poganjke, ki
so ostali nedoraščeni.
Vejice forsitije, jasmina, češnje, breskve, okrasnih sliv, japonske
kutine in podobnih okrasnih drevnin lahko narežemo za šopek cvetja
v vazi. V naravi je namreč tako urejeno, da rodni les s cvetnim nastav-
kom v času mirovanja mora biti vsaj nekaj dni izpostavljen močnejše-
mu zimskemu mrazu, sicer se brsti ne razcveto. Mraz ima v tem pri-
meru namreč ta vpliv, da odpravi nekatere kemične zavore v rastlini,
ki preprečujejo, da bi se rastlina lahko razcvetela kadarkoli. Zato pra-
vimo, da če izostane prava in ostra zima, tudi kaj prida letine ni mo-
goče pričakovati. Ce smo rezali vejice za cvetje v vazi v začetku de-
cembra, pa se niso razcvetele, je vzrok samo v tem, da niso bile izpo-
stavljene dalj časa mrazu.
Pri vzgoji LONCNIC se najčešče odločamo za takšne vrste, ki za
rastne razmere niso prezahtevne, saj so v zaprtih in cesto utesnjenih
prostorih dokaj omejene. Med takšne, ki za osnovne rastne razmere
niso prezahtevne, sodi pahljačasta palma. Palma uspeva skoraj v vsa-
kem prostoru, tudi v nekurjenem, le da temperatura ne pade pod zmr-
zišče. V naravnih razmerah primorja raste palma v težkih tleh, oskr-
bljenih s hranilnimi snovmi, in takšno prst ji moramo nuditi tudi, če
je posajena v posodi. Je rastlina sonca, zato naj v stanovanju stoji na
soncu ali vsaj v najsvetlejšem delu stanovanja. Zaradi velike listne po-
vršine, ki jo palma razvije, skozi katero izhlapeva precej vode, zahte-
va redno zalivanje. Prav zaradi te lastnosti je poleg dekorativne njena
vrednost v tem, da prostor osvežuje in bogati s kisikom. Palma bolje
prenaša nekoliko nižje temperature kot pa suh zrak ob centralni kur-
javi. Mlade rastline presajamo vsako leto, stare pa vsakih 5 do 8 let.
Palma se z leti razraste, zato ni več primerna v manjših prostorih. Ima
lep rumen cvet in rdečkast plod v obliki grozda; sicer pa cvet lahko
pogrešamo, ker so že njeni pahljačasti, vedno zeleni listi dovolj priv-
lačen okras stanovanja.
Iz vsega navedenega o lepoti in privlačnosti ter preprosti negi pah-
ljačaste palme se resnično težko odrečemo, če smo na dopustu v Dal-
maciji ali se zatečemo v bližnjo cvetličarno, nabavite priljubljene
tropske okrasne rastline.
Miran Glušič, ing. agr.
NASVETI ZA VSAK DAN
Moka, voda, sol, paradižnik in son-
ce so osnovne sestavine italijanske
kuhinje. Moka, iz katere delajo teste-
nine, je iz »trde« pšenice, ki uspeva v
suhem in sončnem podnebju. Vsebuje
veliko glutena in beljakovin. Gluten
omogoča izdelavo dobrih testenin in
preprečuje, da bi se med kuhanjem
razkuhale in zlepile.
Osnovni recept za pripravo italijanskih
jajčnih testenin
Iz tega testa delamo vse vrste re-
zancev, raviole, tortelline, lasagne,
cannellone in drugo. Izvirni stari ita-
lijanski recept, po katerem še vedno
delajo testenine v Italiji: Iz moke, jajc
in soli zamesimo testo. Za 1 osebo ra-
čunamo 100 g moke, 1 jajce in ščepec
soli. Le v nekaterih redkih primerih
lahko dodamo I do 2 žlici vode, na
primer pri testu za cannellone.
Postopek priprave:
Moko presejemo na desko, naredi-
mo v sredini jamico, solimo in nato
vlijemo vanjo jajce. S konicami pr-
stov (ne z vilicami ali s šibo) začnemo
gnesti od sredine, tako da postopoma
zajemamo vso moko z jajci. Ko smo
vse skupaj zgnetli, dobro mesimo pri-
bližno 10 minut, da dobimo prožno in
gladko testo in da se na površini za-
čno delati mehurčki. Testo oblikuje-
mo v hlebček in ga pokritega z ovla-
ženim prtičkom pustimo pol ure poči-
vati. Razdelimo ga na dva ali več de-
lov (odvisno od količine), razvaljajmo
in narežemo v želene oblike.
Kadar mesimo testo s strojem, do-
damo osnovni surovini še malo olja:
na 400 g moke in 4 jajca dodamo 2 do
3 žlice olja.
Špinačno zeleno testo
Špinači (lahko uporabimo tudi bli-
tvo ali spomladi vršičke mladih ko-
priv) odstranimo peclje, jo operemo,
blanširamo (za kratek čas prevremo v
vreli vodi), odcedimo — ožmemo in
nasekljano dodamo osnovnim sesta-
vinam. Zamesimo testo, kot sem opi-
sal pri osnovnem receptu za jajčne te-
stenine. Zeleno testo uporabljamo za
rezance, raviole, tortelline, lasagne in
cannellone.
Za pripravo tega testa potrebujemo
več moke.
Za 4 osebe smo porabili:
500 g moke
4 jajca
400 g špinače, blitve ali vršičkov .mla-
dih kopriv
Vrste italijanskih rezancev:
Tagliatelle in fettucce so t cm širo-
ki rezanci, lasagnette so srednje široki
rezanci (več kot 1 cm), tagliolini, ta-
glierini in fettuccine so tanki rezanci
široki 2 do 3 mm. Lasagne so
2—3 cm široki rezanci, običajno z va-
lovitim robom. Ponekod jih imenujemo
papardelle in jih režejo z zobatim ko-
lescem, ne da bi razvaljano testo zvili.
Za lasagno v pečici narežemo list testa
na pravokotnike s stranicami
10 X 20 ali 30 cm. Ravnamo se lahko
po velikosti pekača, ki ga imamo.
Tortellini
Testo narežemo na kvadrate s stra-
nico 4—5 cm. Na vsakega položimo
za lešnik nadeva, preganemo v triko-
tnik, nato zvijemo okoli kazalca tako,
da sklenemo dva vogalčka, in ju stis-
nemo skupaj.
Tortelloni in tortelli so ravno taki
kot tortellini, le da so večji. Testo za-
nje narežemo na kvadrate s stranico
7—8 centimetrov.
Cappelletti-klobučki so tortellini,
ki jih le oblikujemo drugače. Obliko-
vani so tako, da spominjajo na ne-
kdanje univerzitetne — študentske
klobuke znamenite bolonjske univer-
ze. Razvaljano testo narežemo na kro-
ge s premerom 5 cm. Na sredo damo
za lešnik nadeva, preganemo v pol-
mesec, rob stisnemo in nato cappellet
zakrivimo, tako da dobimo sklenjen
kifeljček.
Skutni nadev za torteline
V skledi dobro razmešamo pretla-
čeno skuto, mehko maslo, nariban sir,
jajci, sesekljan peteršilj, sol in muška-
tni orešček. Potrebujemo: (za 500g
testa):
400 g skute
100 g masla (margarine)
100 g naribanega sira
2 jajci
peteršilj
sol in muškatni orešček
Mesni nadev za torteline
Na maslu prepražimo in zdušimo
na manjše kose narezano svinjino in
piščančje meso. Nato meso, panceto-
in mortadelo na mesoreznici dvakrat
drobno zmeljemo. Dodamo jajce, na-
riban sir, sol, poper, muškatni oreš-
ček in dobro premešamo.
Za pripravo nadeva smo porabili
(za 500 g testa):
100 g sv. mesa (ne mastnega)
50 g piščančjega mesa
80 g kraške pancete (slanine)
80 g mortadele
50 g masla ali margarine
1 jajce
2 žlici naribanega sira
sol, poper in muškatni orešček
RAVIOLI
Osnovno jajčno ali špinačno testo
razvaljamo in narežamo v pramene,
široke 10 cm. V razdalji 5 centimetrov
in bolj ob spodnjem robu polagamo
nadev po kupčkih. Testo podložno
preganemo čez nadev in ga okrog po-
sameznega nadeva s prsti zatisnemo.
Z zobatim koleščkom med nadevi ra-
zrežemo.
Krompirjev skutni nadev za raviole
Krompir skuhamo, olupimo in
pretlačimo. Dodamo 2 žlici naribane-
ga sira, pretlačeno skuto, sesekljan
peteršilj in dobro premešamo.
Naredili smo ga iz (za 500 g testa):
4 krompirjev
100 g skute
100 g naribanega ovčjega sira
peteršilja in soli
Mesni ali klobasni nadev za raviole
Na maslu prepražimo nadrobljeno
klobaso ali mleto meso. Dodamo žli-
co drobtin in mešamo 10 minut. Po
potrebi zalivamo z vodo. Ko se zmes
ohladi, primešamo rumenjaka, nari-
bar sir in dobro premešamo.
Za nadev smo porabili (za 500 g te-
sta):
350 g sveže klobase ali mletega mesa
30 g masla
2 rumenjaka
2 žlici parmezana
drobtine
Pri pripravi testenin vam želim obi-
lo uspehov in zadovoljstva! V prihod-
nji številki pa lahko preberete vse o
pustu in pustnih jedeh!
Vaš DUSAN BOMBEK, tehnolog
iz Haloškega bisera
Franc Fideršek
EPIDEMIJA KOZ
VOLITVE V KRAJEVNE UUDSKE ODBORE
Od avgusta 1945 naprej sem praktično sodeloval na vseh volitvah,
ki smo jih izvajali pri nas. Na podlagi izkušenj in opažanj s prepričanjem
trdim, da so bile volitve v krajevne ljudske odbore, ki smo jih izvajali de-
cembra 1949, ene najtežjih, tega pa na zunaj nismo smeli pokazati, zato
ni čudno, če je bilo vse skupaj videti kot politična burka.
Že 9. novembra je bilo v Titovem domu v Ptuju zasedanje okrajnega
plenuma OF, kije bil namenjen pripravam na volitve. Sklenili so, da bo-
do v ptujskem okraju imeli 1400 volilnih enot in v vsaki bodo izvolili po
enega odbornika. Kako je bilo to videti v praksi, bom opisal na konkret-
nem primeru v nadaljevanju.
Člani Fronte so sprejeli obveznost, da bodo v vseh volilnih enotah iz-
vedli množične sestanke in na njih seznanili ljudi z novim zakonom o
ljudskih odborih. Pisali bodo parole, krasili volišča in tekmovali, kdo bo
prvi dosegel stoodstotno udeležbo. V sklepih so zapisali, da se bo v času
pred volitvami vključilo v obstoječe KOZ 49 kmetov — članov OF. Tu so
bili zelo konkretni, saj so zapisali, da bodo vključili v KOZ Grajena 3
kmete, v Gorišnici 4, v Moškanjcih 5, na Destrniku 5, v Janežovcih 4, v
Sobetincih 3, v Prvencih 4, v Trničah 2, v Trnovski vasi 4, v Levanjcih 2, v
Cvetkovcih 4, v Osluševcih 4 in v Središču 3 kmete.
V zadružne ekonomije — po zapisu iz sklepa — se bo vključilo 70
kmetov — odbornikov OF. Na novo pa da bodo ustanovili 7 KOZ in va-
nje vključili 20 kmetov — odbornikov OF, vendar tu niso navedli, v kate-
rih krajih bodo te nove KOZ. Povedati je treba, da dejansko ni bila usta-
novljena v tistem času niti ena KOZ, pa tudi večina kmetov ~ članov
OF in odbornikov .se ni hotela vključiti. Pomembno je pač bilo, da so bili
sprejeti lepi in obširni programi.
Priprave na volitve, ki so bile razpisane za 11. december, so politi-
čna vodstva s številnimi aktivisti začela z vso zagnanostjo. To so najbolj
občutili na svoji koži aktivisti OF — od vaških, krajevnih in okrajnih
navzgor. Ljudje niso hoteli prihajati na sestanke. Tisti, ki .so prišli, so
glasno govorili o svojih težavah, krivicah, ki so se jim godile z davki, ob-
veznimi oddajami, mobilizacijo delovne sile za tovarne, gozdne brigade
in podobno. Vpili so na aktiviste, kot da so oni krivi za vse to. Zaradi te-
ga je marsikateri okrajni aktivist moral spremeniti svoj vnaprej pripra-
vljen govor o novi vlogi ljudskih odborov, ki bodo »orožje proti vsem so-
vražnikom naše svobode in demokracije, s tem orožjem bomo pospešili
hitrost graditve socializma, zlasti še socializma na vasi. . .«
Tako ni bilo samo v ptujskem okraju, temveč povsod po Sloveniji.
Polomije si nismo smeli dovoliti, saj je bilo treba zaradi vse hujšega poli-
tičnega in vojaškega pritiska »dežel Kominforma« navzven pokazati na-
šo enotnost. Po oceni v republiškem vodstvu so sklenili, da bodo volitve
II. decembra samo v ljubljanski in primorski oblasti, v mariborski obla-
sti, kije politično še posebej na prepihu, pa 18. decembra.
V siloviti kampanji agitacije in propagande so aktivisti na sestan-
kih, pa tudi v pisnih sestavkih in glasilih zlivali žolč predvsem na »vaške
veljake, ki bi radi še naprej obdržali komandne položaje v krajevnih ljud-
skih odborih«. Pri tem so bili konkretni z navajanjem krajev in imen lju-
di. Najpogosteje .so bili omenjeni KLO Cirkovce, Borovci. Gajevci, Loper-
šice, Pacinje, Spuhlja, Lancova vas in Pleterje.
Neposredno v pripravah na te volitve nisem sodeloval. Bil pa sem
dnevno v stikih s službami, ki so delale na področju kmetijstva, zato sem
poznal razpoloženje na podeželju. Po volitvah v ljubljanski oblasti sem
od sodelavcev tudi marsikaj slišal o praksi na voliščih, kjer so visoki vo-
lilni rezultati dajali upanje, da bo tudi na mariborskem koncu šlo enako
uspešno.
Uslužbenci oblastnega ljudskega odbora neposredno nismo skrbeli
za volitve. Naročeno nam je bilo, da naj se vsak kar najbolj ustvarjalno
vključi v kraju svojega .stalnega bivališča. Vsak je tudi dobil ustrezno po-
oblastilo, pač zaradi reda.
Moj teren je bil KLO Žetale, kjer je bilo 29 volilnih enot. KLO je že
tedaj obsegal celotno območje današnje krajevne skupnosti in je bil eden
največjih v okraju, zato naj bi bilo tudi 29 odbornikov. Vsak kandidat je
imel tudi namestnika in povrh še sokandidata z namestnikom. Volilne
enote so bili teritorialno zaokroženi zaselki. Navajam dva posebno zna-
čilna primera:
»23. volilna enota pri Butolen Andreju, Čermožiše 55, od hišne štev.
55 do 62, skupno 19 volilcev.
Kandidat Butolen Andrej, roj. 24. 4. 1899, srednji kmet,
namestnik Zdavc Alojz. roj. 10. 5. 1912, srednji kmet,
sokandidat Kitak Franc. roj. 20. 12. 1922, mali kmet.
namestnik Polajžer Martin, roj. 3. 10. 1890, mali kmet.
Zadolžen član OF Bedenik Franc« i
»27. volilna enota pri Zakelšek Jožefu, Nadole št. 26, od hiš. štev.\
24 do 31, skupno 21 volilcev. ^
Kandidat Korez Simon, roj. 4. 10. 1906, srednji kmet, j
namestnik Ducman Ignac, roj. 22. 7. 1914, mali kmet, \
sokandidat Planjšek Neža, roj. 21. 12. 1920, delavka, i
namestnik Šoba Lovrenc, roj. 8. 8. 1883, mali kmet. j
Zadolžen član O F Fideršek Anton.« ^
Za vsako volilno enoto je bilo treba določiti 3 člane volilnega odho- ]
ra in 3 namestnike, vendar ti niso smeli biti iz vrst kandidatov ali pred-'
stavnik OF. Zato je bil problem, kako npr..izmed 19 volilcev. med njimi
tudi nekaj napol pismenih, najti najmanj 13 ljudi za kandidate in odbo-
re. Pomagali so si na ta način, da .so bili kandidati iz ene volilne enote
člani volilnega odbora v drugi volilni enoti, samo da je bilo predpisom
zadoščeno.
Za člane volilnih odborov so bili posebni inštruktorski sestanki. Vo-
litve je bilo treba izpeljati strogo po črki zakona. Ta pa je določal, da se
glasuje s kroglicami, da morata vsak kandidat in sokandidat imeti volil-
Tudi za malo denarja se lahko dobro je:
Domače testenine
no skrinjico, tretja pa mora biti »skrinjica brez liste«. V KLO Žetale je
bilo potrebno 90 skrinjic. Okrajna volilna komisija jih ni mogla zagotovi-
ti, zato so posebej naročili izdelavo pri domačem mizarju.
Na dan pred volitvami popoldne so se člani volilnih odborov skupaj
z namestniki zbrali na voliščih, za katera so skrbeli, morali so vse pripra-
viti za volitve, napraviti zapisnik, volišče zakleniti in vrata zapečatiti. Le
straž niso mogli postavljati, ker za to enostavno ni bilo ljudi. Varstvo so
zaupali domačim stanovalcem, kjer je bilo volišče.
Sneg je skopnel, nedelja, 18. decembra 1949, je bil megleni zimski
dan, ceste in poti razmočene in blatne. Ljudje v Halozah so večinoma
ostajali doma, ne samo zaradi slabe obutve, temveč tudi zato, da ne bi
bilo treba iti na volišče. Bili so enostavno proti, ne proti posameznim
kandidatom ali sokandidatom: kdor se z njimi ni strinjal, je imel na vo-
ljo še skrinjico brez liste. Prav temu pa ljudje niso zaupali. Prevladovalo
je prepričanje, da iz »črne skrinjice« potem itak vsujejo kroglice v »ta
pravo skrinjico«. Zato je bilo moč dokazati, da si proti edino s tem, da
nisi šel na volišče. Propaganda v tej smeri je bila precej učinkovita.
Glavni okrajni aktivist in zastopnik Ozne sta zastopala stališče, da
je treba — ne glede na to, kako bomo nazadnje v okviru KLO »korigira-
li« rezultate — voditi točni seznam tistih, ki niso hoteli na volišče. Vsem
tem je potem treba omejiti živilske in druge nakaznice. Od volišča do vo-
lišča sem se ustavljal ob imenih ljudi, ki niso prišli na volišče:poznal sem
jih, večinoma so bili reveži, in če bi jih prikrajšali še za živilske nakazni-
ce, bi bili še v težjem položaju. Smilili so se mi.
Zelo prav mi je prišla praksa, ki so jo baje uspešno uveljavljali v lju-
bljanski oblasti, zaupal pa mi jo je sodelavec. Opirala se je na tisti člen
volilnega zakona, ki dovoljuje osebi, ki na opisan način sama ne more
glasovati, da pripelje s seboj osebo, ki odda glas namesto njega. Volilni
odbor pa to zapiše v zapisnik.
Na tej osnovi sem pripravil koncept pooblastila, ki smo ga hitro ra-
zmnožili na ciklostil. Mladincem ni bilo treba dosti dopovedovati. Razde-
lili smo jim »pooblastila« in že so odhiteli na domove tistih, ki niso prišli
na volišče. Vsak se je vrnil s podpisanim pooblastilom, zahteval od volil-
nega odbora kroglico in glasoval »po pooblastilu volika«. Na nekaterih
voliščih so posamezni člani volilnih odborov, taki, ki so bili somišljeniki
bojkota volitev, sicer protestirali, da to ni čisto po zakonu in ne v skladu
z navodili okrajne volilne komisije. Tolažil sem jih s tem, da naj poobla-
stila priložijo seznamu volilcev. drugo pa naj jih ne skrbi.
Tako nam je v KLO Žetale uspelo dvigniti volilno udeležbo na ne-
kaj čez 95 odstotkov in marsikatera družina ni bila prikrajšana pri živil-
skih in drugih nakaznicah. Kljub temu pa smo bili po udeležbi pod okraj-
nim povprečjem. Potem ko je okrajna volilna komisija pregledala, popra-
vila in uskladila vse zapisnike, so ugotovili, da je v ptujskem okraju gla-
sovalo 38.576 volilcev ali 96,42 odstotka vseh vpisanih v volilni imenik!
Prihodnjič:
DELO \A OBLASTNI PLANSKI KOMISIJI
TEDNIK - 8. februar 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 5
Turizem v drugačni organiziranosti
2. februarja je bila » restavraci-
ji Ribič v Ptuju tiskovna konfe-
renca ob letošnjem kurento*anju.
Slovenski in hrvaški jat ni mediji
je niso vzeli resno; kako si sicer
razložiti podatek, da je bila udele-
žba skromna: razen ptujskih novi-
narjev je prišel le en notinar od
drugod, in to iz Varaždina. Vabil
je bilo tudi tokrat dovolj in zadre-
ge zaradi udeležbe ne bi smelo bi-
ti. Abstinenco si lahko razlagamo
na več načinov. Zadovoljivi ali ne-
zadovoljivi odgovori pa organiza-
torjem ne morejo biti v pomoč.
Ptuj si prizadeva in želi uspeti s
svojo pustno prireditvijo, ki je ena
izmed največjih, če že ne največja
v Sloveniji. V vseh tridesetih letih
pa ji slovenska javnost ni bila pre-
tirano naklonjena.
Le kurenti, ki so osrednji lik
ptujske pustne prireditve in
sploh najlepši slovenski pustni
lik, so se »povzdignili« ter vzbu-
dili zanimanje svetovne javnosti.
Kaj več pa tudi niso uspeli; red-
ki so tisti, ki v najstarejše sloven-
sko mesto prihajajo zaradi ku-
rentov. To se bo vnovič pokazalo
na pustno nedeljo, ko bodo kar-
nevalsko povorko spremljali
Ptujčani in le redki od drugod.
Na tiskovni konferenci je
predsednik občinskega izvršnega
sveta Tone Ceh govoril o tem, ka-
ko bo Ptuj postal v resnici turisti-
čno mesto. Za uspeh bo potreb-
no predvsem dvoje: na ključna
mesta postaviti primerne ljudi,
saj se turizem ne more razvijati
spontano, temveč mora postati
profesionalna stvar. Povedal je
tudi, da imajo pripravljen kon-
cept enovite turistične organiza-
cije in da ga bodo razvijali sklad-
no s skladom za nova delovna
mesta. Tega so že v lanskem letu
delno »reformirali«. Njegova
skupščina se bo sestala konec te-
ga meseca in bo zahtevala kon-
cept turističnega razvoja, sicer
denarja za turistične investicije
ne bo. Poleg tega se je potrebno
zavedati, da nobena firma v Ptu-
ju ni sposobna sama razvijati tu-
rizma.
Tone Čeh je tudi poudard, da
izvršni svet daje vso podporo eni
od dveh največjih ptujskih priredi-
tev — to je kurentovanju, kije le-
tos jubilejno. Hkrati pa se zaveda,
da jo bo potrebno v prihodnje dru-
gače organizirati. Če je kurentova-
nje eden od elementov kakovostne
turistične ponudbe Ptuja, je to pri-
reditev potrebno »gledati« skozi
dinar. Prinesti mora dobiček za
nadaljnji razvoj turizma. Sicer pa
se moramo potruditi, da bomo v
letu 1990, letu evropskega turiz-
ma, v Ptuju ponudili še kaj druge-
ga kot samo nove turistične poste-
lje. Naš turizem mora dobiti pravo
vsebino.
30. KURENTOVANJE BO 25.
FEBRUARJA
Zvonka Kneževič, predsednica
organizacijskega odbora letošnje
prireditve, je najprej govorila o
letu evropskega turizma in o
predlogih, da bi tudi v Ptuju or-
ganizirali vsak mesec najmanj
eno turistično prireditev.
V dneh do osrednje pustne
prireditve se bo na ptujskih uli-
cah in trgih marsikaj dogajalo.
Od 19. do 24. februarja se bodo
predstavile folklorne skupine:
Rožmarin iz Dolene s ptujskimi
kurenti, Lancova vas s kurenti iz
Haloz, Markovci s kurenti iz
Markovec, Cirkovce s kurenti iz
Rogoznice, Stojnci s kurenti iz
Spuhlje; 24. februarja pa bodo
nastope folklornih skupin in ku-
rentov sklenili z nastopom dru-
gih pustnih likov.
Osrednja prireditev bo 25. fe-
bruarja z dopoldanskim in po-
poldanskim nastopom. Ob enaj-
sti uri bodo nastopile foklorne
skupine (letos jih bo okrog pet-
najst in manj kot v prejšnjih letih
zaradi drugačnega koncepta pri-
reditve), popoldne ob 14. uri pa
se jim bodo pridružile karneval-
ske skupine ptujskih organizacij,
osnovnih in srednjih špi, skupno-
sti, društev ter drugih. Pričakuje-
jo pa tudi nekaj skupin iz okoli-
ce Ptuja.
26. Februarja bodo pustovali
najmlajši, in to v športni dvorani
Mladika v Ptuju. Pričeli bodo ob
16. uri. 27. februarja bo mladin-
ska maškarada v organizaciji
srednješolskega centra. Od II.
do 14. ure bodo maske iz vrtcev,
osnovnih šol in srednjih šol raja-
le na ptujski tržnici.
Komunalna organizacija bo
tudi letos organizirala pustni se-
jem, in sicer od 23. do 27. febru-
arja. Gostinci bodo od 19. do 28.
februarja ponujali pustne jedi.
Krofe pečejo že od 2. februarja.
Poleg tega pripravljajo tradicio-
nalne pustne plese. Se najbolj so
»vabljivi« v motelu v Podlehni-
ku, kjer bodo pustovalci za ve-
čerjo in vso zabavo na pustno so-
boto plačali le 170 dinarjev. V
hotelu Poetovio oziroma v Su-
periiju bodo dražji, saj bo treba
za eno vstopnico plačati 250 ozi-
roma 280 dinarjev.
Vstopnica za ogled letošnjega
kurentovanja bo 20 dinarjev. Na-
kup se izplača tudi zaradi žreba-
nja, ki bo ob 17. uri na pustno \
nedeljo. Glavni dobitki, vseh bo "i
več sto, bodo razstavljeni v Mer- 1
catorjevi blagovnici. Srečneži bo-
do lahko bogatejši za televizor,
motorno kolo. sesalnik, kolo in
drugo.
Franc Kodrič, predsednik ptuj-
skega Folklornega društva, je po-
vedal, da bodo letos sodelovale j
le domače skupine. Pričakujejo
jih okrog petnajst. Posebej pa si
prizadevajo, da bi na letošnje ju-
bilejni kurentovanje prišlo čim-
več kurentov. Doslej se jih je pri-
javilo 120, pričakujejo pa jih Je
več. V folklornem delu prireditvv
bo letos več kot šeststo nastopa-
jočih.
Organizacijski odbor ponuj.
nastopajočim naslednje nagrade
večjim in motoriziranim skupinam
500<), 35U0 in 2000, manjšim ski -
pinam 2000, I5(H) in HHK), najbolj
izvirnim maskam pa 1000, 750 in
5(M) dinarjev. Podobno kot v prejš-
njih letih bo organizator nagradil
najprizadevnejše pri okrasitvi
oken, balkonov in pročelij hiš.
Prejeli bodo 500, 300 in 100 di-
narjev. Izložbenih oken trgovin ne
bodo posebej nagrajevali, kljub
temu pa bodo objavili, katere so
bile najlepše urejene.
Poseben poziv organizatorjev
pa velja vsem Ptujčanom: maski-
rajte se in bodite tudi sicer pustno
razpoloženi. S tem boste pokaza-
li, da imate mesto radi, da mu že-
lite dobro in da si po svojih mo-
čeh prizadevate za njegovo turi-
stično uveljavitev.
MG
Preventiva v zobozdravstvu
Beseda preventiva prihaja iz besede praevenire,
kar pomeni prehiteti. V našem primeru želimo pre-
hiteti bolezen zob in obzobnih tkiv.
Imamo dve vrsti zob: mlečne in stalne. Mlečnih
je 20, stalnih 28 ali 32; vsi stalni molarji so brez
mlečnega predhodnika.
Krona mlečnih zob se zgradi v času nosečnosti.
Proti koncu nosečnosti se že začne oblikovati in
mineralizirati krona stalnega zoba prvega molarja,
šestice.
V drugem mesecu nosečnosti že najdemo pri
razvijajočem se otroku v predelih bodoče čeljusti
organske oblike kot mrežice iz šesterokotnika za
mlečne zobe. V te mrežice se nalagajo kristali mi-
neralov kalcija, fosforja in magnezija.
Da se proces vlaganja mineralov v mrežasto
obliko zoba pravilno odvija, je pomembno:
1. zdravje nosečnice,
2. dovolj gradbenih elementov,
3. sposobnost organizma, da izkoristi ponujeni
material,
4. dedni momenti,
5. higiena zob in ustne votline matere.
V času nosečnosti odvsvetujemo pretirano pitje
a\koholnih pijač, kajenje. Človek je vsejedo bitje,
zato je potrebno tudi v času nosečnosti jesti razno-
vrstno hrano. Svetujem pa, da se poveča količina
mleka in mlečnih izdelkov, stročnic ter jedi, ki vse-
bujejo vitamin D, kajti brez vitamina Di ni pravil-
nega odlaganja kalcijevih kristalov v organsko ma-
trico oblike zoba. Največ mineralnih snovi najde-
mo v zobni*sklenini, ki pa je prva v kontaktu s
povzročitelji bolezni. Iz znanstvenih raziskav je
dokazano, da je sklenina trdnejša in odpornejša
zoper povzročitelja kariesa. če je vgrajen v skleni-
no element Hour. V naši vodi ga je le 0,002 promi-
la. Zato smo se odločili, da dajemo nosečnicam od
drugega meseca po I mg flouorja dnevno v obliki
tablet nuornatril.
Doslej našteto imenujemo primarna ali predroj-
stvena zaščita.
Po otrokovem rojstvu govorimo o porojstveni
ali sekundarni zaščiti zob. Pomembno za to ob-
dobje je:
I. zdravje novorojenčka, dojenčka in otroka
2. prehrana
3. higiena — tudi zob
4. fluorjeva tableta
5. razvade
6. dednostni faktor
Sami doma preprečujete karies predvsem s
1. prehrano
2. higieno zob
3. fluomatrijevo tableto
Otrok mora uživati glede na starost različno pe-
stro hrano. Za novorojenčka je najpomembnejše,
da pije materino mleko pri prsih, nato preide na
mešano prehrano, tako da dobi dovolj gradbenih
elementov za stalne zobe, ki se sedaj gradijo v če-
ljusti. Da se kalcij vgradi v organsko mrežico, je
potreben katalizator — vitamina D3; če ta manjka,
se pojavi bolezen rahitis, ki se kaže tudi na zobeh.
Za zdravje zob v ustih je najbolj škodljiv sladkor,
in to v vseh oblikah. Gotovo bo dobil vsak zali-
vanček, ki ima razvado pitja sladkih pijač — čaja,
soka — po steklenički vse zgornje zobe bolne, taki
se prej ko slej odlomijo, zob lahko tudi boli, oteče
in izkušnja z zobozdravnikom je nepozabljena vse
življenje.
Poslušajte nasvet ali pa stopite v otroško zobno
ambulanto v Ptuju ter povprašajte, kako ravnati,
da bodo zobje vašega otroka ostali zdravi, da se
bodo zgradili kolikor mogoče zdravi mlečni in
stalni zobje. In ko boste prišli k meni v ambulanto,
vam bom naročila: dajte otroku od 6. meseca po 2
tableti fluorja, ker se le-ta vgrajuje v sklenino stal-
nih zob, ki se mineralizira do deveta leta starosti.
Za žejo naj pije vodo ali mleko brez sladkorja —
sladkor se v ustih hidroltzira do kislin, ki zobno
sklenino raztopijo — demineralizirajo, kar je zače-
tek kariesa.
Otroka navadite hrano gristi, mora uporabljati
zobe. Hrana naj bo pestra.
Večerja naj ne bo nikoli sladka — ne napitek in
ne namaz; nato zobe natančno umijte s primerno
ščetko. Ne mislite, da je zobozdravniku težko bru-
siti ali izdreti. Želimo le, da so zobje yašega otroka
zdravi in da se smeje z lepim nizom zdravih zob.
Jožica REBERC, dr. stom.,
specialist pedontolog
V. R.
SPOMINI NA BORL
1»«« —1943
(16. nadaljevanje)
POSLANI V MALTHAUSEN
Avgusta 1941 je okupator
poslal z Borla prvo skupino za-
pornikov v koncentracijsko ta-
borišče Mauthausen. Štela je
osem jetnikov. Ti so bili: Jože
Ceh, Franc Gašpur, Alojz
Miki, Avgust Ovsenik, Jurij Si-
monič, Jože Sotler, Stanko
Strafela in Ivan Vrabl.
Jože Ceh je bil trgo\ski po-
močnik iz Ptuja, zaposlen v
grosistični trgovini manufaktu-
rista Franca Lenarta, ki je imel
tudi tovarno perila v Ptuju.
Okupatorje Lenarta izgnal s si-
nom Brankom in hčerko Zoro
poleti 1941 v Srbijo. Trgovino
je po zaplembi vodil nemški
komisar. Jožeta Ceha so areti-
rali 18. julija 1941. Najprej je
bil zaprt v ptujskem zaporu. V
zapornem indeksu je vpisan s
številko 204.
21. julija so privedli gesta-
povci v ptujski zapor še Alojza
Mikla, trgovca v Markovcih na
Ptujskem' polju (vpisan je S
štev. 221), pred njim pa Jurija
Simoniča, pletarskega pomo-
čnika v ptujski pletami (s štev.
214) Po številki sodeč so ga
aretirali takoj za Cehom. S šte-
vilko 224 je vpisan pekovski
pomočnik v Ptuju Jože Sotler.
Po številki sodeč je bil aretiran
hitro za Miklom.
V Mariboru so 26. julija are-
tirali barvarja Franca Gašpurja
in ga čez dva dni prepeljali na
Bori, zato ni vpisan v ptujski
indeks zapornikov. Rodil se je
leta 1908 v Šturmovcih pri vid-
mu (Sv. Vid pri Ptuju). Ali je
bil zaradi rojstnega kraja vklju-
čen med ptujsko skupino v
Mauthausen poslanih jetni-
kov? Ali je bil s katerim od
njih povezan v OF? O tem ne
vemo ničesar.
Zadnja iz te skupine sta bila
aretirana dijak Stanko Ptrafeia
(vpisna štev. 243) in davčni
uradnik v Ptuju Ivan Vrabl
(vpisna štev. 244). V indeksu
ptujskega zapora ni vpisano
ime Avgust Ovsenik, ki ga na-
vaja Jože Ceh. Pač pa je nave-
deno ime Avgust Orešnik s
štev. 202. Morda je tu pomota
v napisanem imenu, ali pa je v
spominu nepravilno ohranjeno
ime, kar Jože Ceh izključuje,
saj je bil z Ovsenikom povezan
kot jetnik na Borlu in v Maut-
hausnu in si je ime dobro za-
pomnil.
Iz ptujskih zaporov so nave-
dene premestili na Bori, kjer so
se sešli s Francem Gašpurjem.
Takrat še nihče od njih ni ve-
del, kaj jih čaka. Devetega av-
gusta so vseh osem in še tri ali
štiri druge jetnike odpeljali na
zaslišanje v Maribor. Tu so jih
gestapovci neusmiljeno mučili,
da bi zvedeli kaj o njihovem
uporniškem delovanju. Vse
očitke so zanikali in po dolgo-
trajnem nočnem zasliševanju
so zjutraj navedenih osem pri-
peljali nazaj na Bori. Tu so
ostali do 23- avgusta 1941, ko
so jih odpeljali v Maribor, nato
pa z mnogimi drugimi z vla-
kom za šest mesecev v zlogla-
sno nacistično zbirno taborišče
Mauthausen v Avstriji.
Glad in nasilje v taborišču so
preživeli vsi razen Franca Ga-
šparja (33), ki je v taborišču
zbolel. Dobil je tifus. Vročičen
je v blodnji vstal z ležišča, od-
šel iz barake, se zunaj zaletel v
žično ograjo, kjer ga je ubil
električni tok. Bilo je 30. no-
vembra 1941. Drugi so se vrnili
domov telesno izčrpani.
Viri: — Izjava Jožeta Ceha,
Ptuj - V. R.
— Izjava Dore Brumec, Ma-
ribor o Gašpurju (odd. LR. Po-
krajinskega muzeja v Ptuju)
DRUGE ŽRTVE NASIUA
Avgusta 1941 je bil na Borlu
zaprt učitelj Matija Tomažej
(39). Do okupatorjevega vdora
je služboval na šoli pri Sv. To-
mažu pri Ormožu. Bil je poro-
čen in oče dveh otrok. Doma je
bil s Koroške, ki jo je po plibi-
scitu leta 1920 zapustil. Z Boria
so ga izpustili domov, nato pa
poslali na delo v Avstrijo, kjer
je umrl 25. junija 1942 nasilne
smrti v taborišču Libenau pri
Gradcu.
Borlski jetnik od 29. aprila
do 12. decembra 1941 je bil če-
vljar Štefan Andrič iz Ptuja.
Umrl je v taborišču Ravens-
brucku septembra 1942, star 49
let. V predvojnem Ptuju je bil
navdušen za komunizem, kar je
javno govoril, a oblast njegove-
ga navdušenja ni jemala resno.
Drugačni so bili nacisti. Andrič
je svoje navdušenje plačal z ži-
vljenjem.
Ko so pričeli nacisti streljati
talce, in je bil avgusta 1941
med prvimi ustreljen boriski je-
tnik, trgovski pomočnik Jože
Tršek (22), je med jetniki zavla-
dala žalost za tovarišem, ki je
umrl nasilne smrti, pa tudi
strah, da bo kdo izmed njih iz-
bran za novo smrtno žrtev.
Vseh borlskih zapornikov, ki
niso učakali svobode, ne bo
mogoče ugotoviti. Bilo jih je
veliko. Tudi med izgnanci so
zapisani. Med temi je bil eko-
nom Martin Skoliber (r. 1916),
pred nacistično okupacijo na-
ših krajev upravitelj ormoške
graščine VVurmbrandtovih. V
izgnanstvu na Hrvaškem je or-
ganiziral uporniško skupino,
bil izdan in septembra 1944
ustreljen.
Največ borlskih zapornikov
je umrlo v nacističnih zbirnih
taboriščih. Med njimi so bili:
Jožefa Lacko, žena narodnega
heroja Jožeta Lacka iz Nove
vasi pri Ptuju, žena komandirja
Slovenskogoriške čete Ivanka
Osojnik, Gera in Ernest Reš, ki
sta objokovala smrt treh sinov
partizanov. Okupator jim je za-
žgal tudi domačijo v Vintarov-
cih v Slovenskih goricah. V ta-
borišču je umrl tudi mož ustre-
ljene Olge Megličeve z Vičave
pri Ptuju, Albin Meglic. Dva
predšolska otroka sta ostala
brez staršev. To je le nekaj
imen umrlih v taboriščih iz
ptujskega okrožja. Druge in
vse tiste iz drugih predelov Šta-
jerske bomo skušali navesti z
glavnimi podatki na koncu te-
ga spisa. To bomo lahko storili
le s pomočjo svojcev in prijate-
ljev bivših borlskih jetnikov.
Osnovne podatke (ime in pri-
imek, rojstna letnica, stalno bi-
vališče pred aretacijo, vsaj pri-
bližna navedba časa borlskega
jetništva in bivanja v taborišču
z njegovim imenom, in vsaj pri-
bližna navedba datuma smrti,)
Vir: V. Rojic: Ptuj v boju za
lepše dni, Ptuj, 1960 (poglavje
o žrtvah)
POLICISTI
Kakor že vemo, je bil prvi
vodja borlskega prehodnega
taborišča dr. Gorger, šef varno-
stne policije in varnostne služ-
be ptujskega okrožja. Na Bori
je prihajal skoro vsak dan sku-
paj s katerim od ptujskih gesta-
povcev. Skoro vsak dopoldan
je obiskal Bori tudi SS-Unter-
sturmfuhrer Herbert Stossel,
tedaj šef ptujske gestapovske
izpostave. Za Meyerjem, ki je
bil vodja borlskega prehodne-
ga taborišča le nekaj tednov, je
postal njegov vodja Stossel,
hkrati pa je ostal tudi vodja
ptujske gestapovske izpostave.
Ko je prevzel avgusta 1941
vodstvo gestapovske izpostave
v Ptuju dr. Josef Kouba, je ostal
Stossel le vodja Boria. To delo
je opravljal tudi leta 1942. O
njegovi vlogi na Borlu leta
1942 bo več napisano v nasled-
njih sestavkih.
Mervarjeva se spominja, da
je Stossel kričal na taboriščnike
češ, da si drugega ne zaslužijo,
kakor da jih da vse postreliti.
Vemo pa že kako je Marvarje-
va pohvalila policijskega čast-
nika Jpsefa Kpllerja.
Se nadaljuje
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
8. februar 1990- TEDNIK
Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku v   '
občini Ormož
Začetek prireditev ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je označi!
sinočTiji koncert trobilnega kvarteta z grajskega stolpa ormoškega gradu, v or-
moški knjižnici pa je skupina Jutro pripravila literarni večer.
Za danes so pri OZKO Ormož pripravili koncert simfoničnega orkestra
Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane. V dopoldanskem času bosta dva
koncerta za učence osnovnih šol ormoške občine, zvečer pa za odraslo publiko.
V počastitev kulturnega praznika bodo v občini od 10. do 17. februarja po-
tekali Linhartovi dnevi. To bo srečanje gledaliških skupin, na katerem se bodo
predstavile otroške, mladinske in odrasle gledališke skupine.
Vida Topolovec
Planinski ples v slovenjebistriškem hotelu Planina
V soboto, 10. februarja, bo v slovenjebistriškem hotelu Planina že 55.
planinski ples. Organizatorji so člani Planinskega društva Impol, ki šteje
okoli 1000 članov. Društvo je eno najstarejših in najštevilnejših v občmi z
zelo aktivnim mladinskim in alpinističnim odsekom. Člana društva sta tu-
di znana slovenska alpinista Milan Romih in Danilo Tič.
VT
Haloški »dan potem<
(Koto: IM. Ozmec.)
Hvala vsem za pomoč ob naravni nesreči
Deževni večer 3. julija 1989, nesrečni dan
za Haloze. Ta večer ni bil navaden, saj je lilo
kot iz škafa. Človeka je spominjalo na sodni
dan. Haloze so se izgubljale v breznu brez
dna. Spreminjale so svojo podobo. Le kaj
smo storili ubogi Haložani proti naravi, da
nas takole kaznuje? Le kje ste, zelene Halo-
ze? Čemu spreminjate svojo podobo? Pogled
na haloške hribe je bil strahovit. Ponekod
skalovje, drugod še kakšna pest zen.lje štrli v
zrak in kliče na pomoč. A zaman. Ni pomoči.
Narava je neusmiljena. Ne prizadenejo je ni-
ti klici begajočih ljudi v dolini, ki jo je zaliva-
la voda. Poplavljala je polja, uničevala hiše
in gospodarska poslopja. Ljudi zajame pani-
ka. Rešujejo vse, kar se rešiti da. Ne omaga-
jo. Neka nevidna moč jih žene naprej. Če-
prav se znajdejo v težkem položaju, v boju za
življenje, ne odnehajo. Zavedajo se, da je pri-
tekla marsikatera znojna kaplja iz čela, pre-
den so si ustvarili svoje imetje, zato si ga ne
pustijo zlahka uničiti.
Res, strašne so bile posledice ujme, vendar
Haložani niso ostali sami, brez pomoči. Vse-
skozi smo bili nekje na obrobju družbenega
dogajanja, marsikdo ni vedel, kjer Haloze
sploh so, kakšne so življenjske razmere na
tem lepem predelu Slovenije.
V akciji solidarnsostne pomoči prizadetim
v Halozah so učenci OŠ Majšperk prejeli: od
republiške izobraževalne skupnosti skoraj 70
milijonov dinarjev; na učenca, ki je bil do
pomoči   upravičen. Je  prišlo   nekaj   nad
500.000 dinarjev (ne kovnertibilnih). Kupili
smo 349 učbenikov, 49 delovnih zvezkov in
nekaj drugih šolskih potrebščin. Res pa je, da
smo denar in naročilnico dobili pozno. V
mnogih primerih smo že prej omogočili otro-
kom brezplačno izposojanje šolskih knjig iz
šolskega sklada. Tako si je 65 učencev izpo-
sodilo 333 učbenikov in bilo oproščenih
19.980 dinarjev obrabnine. 97 učencev iz na-
še šole, 17 iz OŠ Ptuj. Gora, 16 učencev iz
Stoperc prejema brezplačno malico. Razdeli-
li smo tudi precej obleke, ki smo jo prejeli od
organizacij RK ter posameznikov. Tovariš
Rudi Jordan, sicer domačin, ki živi v Maribo-
ru, nam je pripeljal več paketov novih zvez-
kov ter rabljenih oblačil in drugifi šolskih po-
trebščin. Dva paketa novih oblačil iz Nemči-
je nam je poslala tov. Ivica Vrtačič iz Kamni-
ka (med njimi 16 trenirk — spodnji deli), od
Agrokombinata Lenart smo prejeli 1200 kg
jabolk, OORK Lenart 6 trenirk (Pik Lenart),
mladi člani RK iz OŠ Cirkovce pa so osebno
izročili trem učencem vsakemu po 1.000.000
dinarjev. Trije posamezniki iz Tržiča,-Brnika
ter Poljčan so se obvezali plačevati malico,
naročnino za mladinski tisk za nekatere naše
otroke (žal vsi redno ne plačujejo).
Darovali so še: Izobraževalna skupnost Le-
nart 20.540.000 dinarjev, OŠ Borci za severno
mejo Maribor nekajpaketov rabljenih obla-
čil, igrač ter knjig, OŠ Milan Mravlje Ljublja-
na paket z oblačili in šol. potrebščinami ter
4.433.900 din, OŠ Tone Čufar Ljubljana
5.500.000 din, OŠ Boris Kidrič Maribor nekaj
paketov rabljenih učbenikov, OŠ Edvard
Kardelj Ljubljana nekaj paketov rabljenih
oblačil, igrač ter knjig, med njimi precej no-
vih knjig, ki jih bomo uporabili za šolsko
knjižnico, ter 12 novih atlasov sveta, tov. Mil-
ka Kosič iz Ljubljane 2.000.000 dinarjev —
enkratni znesek za prehrano enemu učencu.
Na pobudo ZPM Slovenije pa so učence na-
še šole ter obeh podružnic — Stoperce in
Ptuj. Gora povabili v Ljubljano, kjer jih je
obiskal dedek Mraz, poveselili so se ob gle-
danju igrice, uri angleškega jezika, si ogledali
živalski vrt. OŠ Miška Kranjca v Ljubljani pa
jim je nudila obilno kosilo. Prevoz učencev v
Ljubljano in nazaj je plačala KS Majšperk,
za podružnice pa KS Stoperce in KS Ptuj.-
Gora ter 10.000.000 občinska org. RK.
Veliko je še posameznikov ter delovnih lju-
di, ki so kakorkoli pomagali ali priskočili na
pomoč; morda smo katerega tudi izpustili oz.
pozabili napisati.
Vsem se še enkrat zahvalimo za pomoč, za
sodelovanje, še posebej pa Centru za social-
no delo Ptuj, sindikatom, DPM Ptuj, OORK,
KS Majšperk za vse uspešno vodenje akcije
in želimo, da se sklenjene vezi ne pretrgajo
ne v naslednjem ne v kateremkoli letu. Vsem
HVALA! Učenci in kolektiv OŠ
MAJŠPERK
Oblikovanje mask
— kaširanje
Maske uporabljamo za maskiranje ali za dekoracijo. Če se i
bomo z izdelkom maskirali, moramo paziti, da bo iz ustreznega j
papirja in dovolj trden za pritrditev na obraz. j
Zanimive maske naredimo s KAŠIRANJEM napihnjenih
gumijastih balonov, kakršne kupujejo otroci za igro. Napihnjen
balon prelepimo s papirjem, ki je prepojen s škrobovim lepilom
ali MEKOL lesnim lepilom, ki ga malo razrečimo z vodo. Več-
krat prelepljen balon posušimo, da otrdi. Če ga obesimo na vrvi-
co, dobimo visečo dekorativno masko. Lahko ga pa tudi prereže-
mo na polovico in dobimo dve votli polovici, ki sta zelo primer-
ni za maski, ki si ju nadenemo na obraz; če ju še primemo liko-
vno obdelamo, sta zelo dekorativni.
Postopek kaširanja: pripravimo si ustrezno lepilo in prvo
plast bomo napihnjeni balon prekrili samo z natrganimi koščki
mokrega papirja. Za naslednje štiri plasti bomo uporabili v
škrobno lepilo ali MEKOL lepilo namočene koščke ovojnega,
časopisnega ali kakega drugega papirja. Vsako plast posebaj do-
bro zgladimo, da se sprime. Ko se papir posuši, dobimo votlo,
trdno, papirnato žogo, iz katere lahko poljubno ustvarjate
najrazličnejše maske. Kreacija maske naj bo sproščena, obliko-
vno domiselna in ustvarjalna. Na površino maske nalepimo uše-
sa, brado, trepalnice, brke, nos itd. (Papirnate resice lahko navi-
jamo, upogibamo in svedrano.) Nos prilepimo na koncu in je
lahko najrazličnejših oblik: podolgovat, koničast, ovalen, okro-
gel, stozčast. Maska lahko ostane bela, lahko pa jo tudi pobarva-
mo. Na obraz si jo pritrdimo s tanko elastiko.
Pa veliko užitkov pri izdelovanju.
L. KRALJ
Jutri bodo v Gorišnici praznovali I
4. februarje spominski datum in praznik krajevne skupnosti Go-"
rišnica. Letošnja slovesnost bo jutri (9. februarja) ob 19. uri v prosto-
rih zadružnega doma v Gorišnici. Na njej se bodo spomnili vseh do-
sedanjih uspehov in začrtali naloge za bodočnost. Kljub vsem teža-
vam, zlasti še v zadnjih letih, krajevna skupnost uspešno napreduje.
Letos se bodo največ ukvarjali s širitvijo vodovodnega in telefonske-
ga omrežja. Vodovod bodo napeljali v Moškanjcih in Gorišnici, dobi-
li pa bodo tudi več novih telefonskih številk.
Ob prazniku krajevne skupnosti pa bo popoldne v osnovni šoli v
Gorišnici tudi šahovski turnir.
MG
JUTRI V NARODNEM DOMU V PTUJU KONCERT
Tamburica in harmonika
Ljubitelji tamburic in harmonik bodo prišli na svoj račun jutri ob
19. uri v Narodnem domu, kjer bosta nastopila tamburaški orkester
Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj in mladinski harmoni-
karski orkester ŽKUD Krilato kolo iz Maribora. Ptujčani z jutrišnim
povabilom na koncert vračajo lanskoletni nastop v Mariboru, kjer so
tamburaški orkester izredno lepo sprejeli.
Pod dirigentskim vodstvom D. Kleina bodo ptujski tamburaši
predstavili osem skladb — koračnice, valčke in polke, prirejene za
tamburaški orkester. Tako bomo slišali Šimunacijevo Savico, pa Pet-
kovo priredbo Dunajskega valčka in Baruske.
Mariborčani bodo predstavili med drugim Gotovčevo Simfoni-
čno kolo in finale Era z onega sveta, Matjašičevo priredbo Začarano
nebo, Avsenikovo Na sončni strani Alp pod taktirko J. Matjašiča.
Koncerti harmonikarjev in tamburašev, instrumentalistov, ki so,
sicer blizu in pogosti v slovenskih domovih, so bolj redki, zato bo ju-;
trišnji še toliko dragocenejši kulturni dogodek.
NaV
Kreditojemalci, pozor!
Z namenom, da kupim sinu dirkalno kolo
na prestave, sem šla v trgovino Tri m v Prešer-
novi ulici v Ptuju. Ker so takšno kolo imeli
na zalogi in še povrh na kredit, sem se odlo-
čila, da ga kupim. V petek, 2. februarja 1990,
sva skupaj s sinom šla v trgovino Trim po ko-
lo. Trgovki sem dala potrjene kreditne pole
in ji rekla, da želim imeti kredit na 5 mese-
cev. Namreč v trgovini visi velik plakat, na
katerem piše, da prodajajo blago tudi na po-
trošniški kredit, in sicer:
— na 3 mesece po 3% obrestni meri na preo-
stanek dolga
— na 4 mesece po 5% obrestni meri na preo-
stanek dolga
— na 5 mesecev po 7% obrestni meri na pre-
ostanek dolga in 30% polog.
Trgovka mi je izračunala vse potrebno za
kredit in izstavila račun, na katerem je bilo
zapisano:
kolo stane 2.781,00 din
30% polog od cene kolesa 834,30 din
ostanek dolga 1.946,70 din
+ 7 % obresti na ostanek dolga 136.30 din
skupni dolg z obrestmi 2.083,00 din
Do sem vse lepo in prav. Vendar je na kon-
cu pisalo, da moram dolg poravnati v 4 mese-
cih z mesečnim obrokom 520,80 din.
Trgovko sem opozorila, da želim imeti kre-
dit na 5 mesecev in ne na 4 mesece. Odgovo-
rila mi je, da mi je obračunala na 5 mesecev.
Ker se nisem strinjala z njo, sem ji pokazala
njihov plakat, na katerem so napisani kredi-
tni pogoji. Dejala sem ji, da mi mora preosta-
nek dolga razdeliti na 5 enakih obrokov, saj
mi je tudi obračunala 7% obresti, če pa pusti
na 4 mesece, mi mora popraviti obresti s 7 %
na 5 %.
Trgovka mi je dejala, da so do sedaj vedno
tako obračunavali, saj je obvezni polog miš-
ljen kot prvi obrok, in če sem se odločila za
5-mesečni potrošniški kredit, to pomeni, da
sem prvi obrok že plačala in mi ostanejo le še
4 obroki. Trgovki sem hotela dopovedati, da
nisem plačala prvega obroka, ampak 30 %
polog, in da se z njeno razlago ne morem stri-
njati, saj na plakatu piše drugače. Ker se nis-
va mogli sporazumeti, je po telefonu dottiov
poklicala svojo »šefico« in jo prosila za nje-
no mnenje. Trgovka mi je povedala, da ji je
»šefica« rekla, da je prav tako, kot mi tolma-
či, in da so na plakatu kreditni pogoji napisa-
ni narobe. Povedala je še, da je »šefica« tudi
že sama imela z nekim kupcem podobne pro-
bleme.
Ker se nisem mogla strinjati z njihovo ra-
zlago, sem prosila, da mi vse stornira; to je
tudi storila.
Ne morem verjeti, da na plakatu propagi-
rajo ene kreditne pogoje, nato pa ti trgovke
potrošniški kredit obračunajo po drugih po-
gojih z obrazložitvijo, da so na plakatu naro-
be napisani pogoji. Verjetno pa marsikateri
kreditojemalec niti ni pozoren, kako mu
obračunajo kredit, saj je prepričan, da je ta-
ko, kot je napisano na plakatu.
In še na koncu: MIP Ptuj in Merkur Ptuj
dajeta potrošniški kredit na 6 mesecev s 6,5%
obrestmi in z 20% pologom; trgovina Trim v
Ptuju pa želi imeti na 4 mesece 7 % obresti in
30"/o polog. Kreditojemalci, presodite, kje se
bolj »splača« vzeti kredit.
MS
TEDNIK
— 8. februar 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
Med obiskovalci je bilo na prodajni ra/stavi veliko zanimanja.
Zbranim je ob odprtju razstave govoril Tone Ceh, predsednik izvršnega
sveta občine Ptuj.
^ROOAJNA RAZSTAVA IN DRAŽBA LIKOVNIH DEL V SMELTOVI GALERyyJ|g
Slovenski likovni umetniki Halozam
Natanko pred tednom je bila v
Smeltovi galeriji v Ljubljani ot-
voritev prodajne razstave likov-
nih del slovenskih umetnikov,
zatem pa dražba slik, malih pla-
stik in arhivskih vin ptujske kleti.
Izkupiček dražbe in prodajne
razstave so priznani slovenski li-
kovni ustvarjalci namenili Halo-
zam in se taico vključili v vseslo-
vensko akcijo pomagati Haloža-
nom, ki jim narava tudi sicer ne
prizanaša. V lanskem julijskem
neurju pa se je nad njimi še po-
sebej znesla, saj je škoda ocenje-
na na več kot 83 milijonov dinar-
jev. Akciji se je odzvalo 122 li-
kovnih umetnikov Slovenije, ki
so odstopili 170 del; dr. Ivan Se-
dej jih izbral 96 za prodajno raz-
stavo, izmed teh pa jih je bilo na
dražbi 30.
Razstavo je odprl predsednik
ptujskega izvršnega sveta Tone
Ceh. Nastopil je Moški komorni
pevski zbor pod vodstvom Fran-
ca Lačna, na trstenke, ki jih po-
znamo le še v Halozah, pa je zai-
gral Franc Laporšek.
Na dražbi so bile najcenejše
grafike; nekaj del je bilo proda-
nih po izklicni ceni, največjo ce-
no pa je doseglo olje Domače
ognjišče Janeza Vidica — zanj je
kupec odštel 35.000 dinarjev. Od
tridesetih del, ponujenih na draž-
bi, je bilo prodanih enaindvajset.
Prodana sta bila tudi sauvignon,
letnik 1971. pozna trgatev, in
Potek javne dražbe Je bil že sam po sebi izredno zanimiv dogodek. I
renski rizling, letnik 1958. Rulan-
dec, letnik 1945, katerega izkli-
cna cena je bila 2.800 dinarjev,
ni bil prodan.
Pobuda za takšno akcijo je
vznikla med ptujskimi ljubitelj-
skimi likovniki. Denar, zbran od
prodaje umetniških del, pa bo 47
domačijam v Halozah omogočil,
da bo tudi v njihovih domovih
zasijala električna žarnica.
Prodajna razstava Ptuj Slove-
niji — Slovenija Halozam je od-
krila, da je mogoče pomagati tu-
di na takšen način, in hkrati dala
upanje, da haloški griči ne bodo
pozabljeni tudi v prihodnje, za-
kaj lanska naravna katastrofa je
pustila rane, ki jih ne bo mogoče
zaceliti še celo desetletje. Dela
pobudnikov takšne akcije —
ptujskih likovnih ustvarjalcev pa
bodo naprodaj v Ptuju. Prilož-
nost za tiste, ki imajo radi liko-
vno umetnost in hkrati želijo po-
magati tudi Halozam, torej še bo
in upati je na številen odziv.
NaV
Fotografije: Martin Ozmec
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE - IZJAVA ŠT. 418
Slovenščina v nagradnem razpisu
Novembra lani je podjetje Mercator-Emba iz Ljubljane začelo
akcijo »Novo ime za Benko« in jo zastavilo tako široko, kot jo je mo-
goče z dnevnim tiskom. Prebrali smo, da je razpis nagradnega nateča-
ja hkrati prošnja za sodelovanje in pomoč, ker so se pri Mercatorju
odločili, da Benku spremenijo ime. Napovedali so še drugo kolo tega
natečaja in obljubili »zares dobre nagrade«.
Kar tako zamenjati ime izdelka, ki je »zares dober napitek« in
b(?po zagotovilu (»Benko bo še naprej Benko, vendar pod drugim
imenom.«) tak tudi ostal, se nam zdi nekam nenavadno in v razpisu
prav zato zavajajoče. Objavljeni predlogi so pokazali, da ljudje niso
vedeli, kaj je pomembnejše — vsebina ali ime — zato se njihovi pred-
logi spogledujejo s starim imenom.
Izid prvega kola je bil v dnevnem časopisju objavljen že prvi te-
den novega leta hkrati z vabilom, naj sodelujoči ostanejo v igri, pri-
družijo pa naj se jim še drugi. Tako piše: »Vsem, ki ste poslali predlo-
ge za novo ime za vaš priljubljeni napitek, se najlepše zahvaljujemo.
Res ste nam pomagali. Iz množice imen, ki ste nam jih poslali, smo z
veliko truda izbrali deset najboljših in jih uvrstili v drugo kolo nagrad-
nega natečaja.« (podčrt. IR)
Kar je mogoče prebrati v okvirčku »najboljših«, je uresničen slo-
venski pregovor Kdor izbira, izbirek dobi. Zaprti seznam desetih
imen, ki so razglašena za najboljša, nam dovoljuje sklepati, kakšna je
bila sestava komisije in kakšni so bili jezikovni nazori in zmožnosti
njenih članov.
Res so se morali potruditi, da so izmed predlogov »neverjetnega
odziva« izbrali prav tele: Bembi, benkvik, Benny, Bongo, Embiko, Gut-
ko, Kakadu, Lenka, Milky in Topko. Pa ne, da je bilo vodilo pri izbiri
imena zapis tuje črke (Benny, Milky) ali neslovenski prizvok (Gutko)
ali celo nelojalna konkurenca drugim sladkim dobrotam na tržišču
(Bongo)? Komisija očitno tudi ne ve, da so imena izdelkov občna in
da jih zato pišemo z malo začetnico.
Žal v naši domovini nihče ne more razveljaviti nagradnega razpi-
sa že »samo« zaradi jezika, spreminjati pravila sredi drugega kola pa
je prav tako brezuspešno delo kot zajeziti reko sredi padajočega sla-
pa. JR je tako spet samo zvest kronist jezikovnega dogajanja, na kate-
ro ne more dosti vplivati.
Zunaj konkurence bodo ostali tudi predlogi učencev I. d razreda
SNŠ Miloša Zidanška iz Maribora, ki so nova imena za benko zapisa-
li po končanem I. kolu bolj učiteljici na ljubo in seveda mnogo manj
zavzeto, kot bi lahko, če bi zares sodelovali v natečaju. JR jih objavlja
s simpatijami: rjava snežinka, rjavko, rjavček, kakavko, kakavček, ci-
ganček, zamorček.
Zanima nas, ali Mercator-Emba in drugi, ki iščejo novo, izvirno
ime za svoje izdelke, projekte, lokale ipd., sploh vedo, kako ustvarjal-
ni in iznajdljivi so mladi? Se tisti, ki med bogatimi nagradami ponuja-
jo tudi barvni televizor in videorekorder, zavedajo, da je na Sloven-
skem še veliko šol, ki niso zadostno tehnično opremljene? Ali tisti, ki
z javnim razpisom vabijo k sodelovanju, znajo izračunati, koliko
predlogov lahko napišejo učenci dveh razredov ali kar cele šole? Mi
smo prepričani, da bi slavisti na šolah opravili jezikovno bolj stroko-
vno in strožjo izbiro kot komisija Mercatorja-Embe.
PODELILI PRIZNANJA KULTURNIM DELAVCEM
Ljubezen do kultumega dela
ni sebična
Sinoči je bila v Narodnem do-
mu osrednja slovesnost ob slo-
venskem kulturnem prazniku v
ptujski občini. Franc Lačen,
predsednik Zveze kulturnih or-
ganizacij, je nagovoril prisotne
in predstavil kulturni utrip obči-
ne, ki ne odseva samo znotraj
občinskih meja, ampak pomemb-
no odmeva v slovenskem kultur-
nem prostoru. Pri tem ne gre lo-
čiti profesionalnih kulturnih in-
stitucij in številnih ljubiteljskih
kulturnih skupin.
Slovesen poudarek pa je dal
sinočnji prireditvi mešani mla-
dinski pevski zbor Srednješolske-
ga centra Dušana Kvedra Ptuj,
zbor, ki je minulo leto uspešno
nastopil tudi na mednarodnem
pevskem festivalu v Celju in si
pod vodstvom Drage Koter pri-
pel srebrno plaketo.
Kulturna skupnost in Zveza
kulturnih organizacij pa sta po-
delili priznanja dolgoletnim in
najuspešnejšim kulturnim delav-
cem ptujske občine. Zlato plake-
to ZKO za leto 1989 je prejel
Franc Kolarič iz Markovec, zapi-
san folklori že trideset let. Nje-
gova zasluga je, da se je folklor-
no izročilo ohranilo vse do da-
našnjih dni. Folklorna skupina
Antona in Jožeta Štrafela v Mar-
kovcih pa je pod njegovim vod-
stvom požela laskava priznanja
doma in v tujini. Srebrno plaketo
ZKO za leto 1989 je prejel Ivan
Vršič iz Vitomarcev, ki svojo lju-
bezen do kulturnega dela razda-
ja v tamkajšnjem društvu že štiri-
deset let. Pel je v mešanem pev-
skem zboru, igral v gledališki
skupini, v tamburaškem orke-
stru, bil več kot trideset let go-
spodar društva. Srebrno plaketo
ZKO za leto 1989 je prejel tudi
Anton Purg iz Ptuja, eden od
ustanoviteljev Folklornega dru-
štva Ptuj. Devetindvajset let je
bil nepogrešljiv pri organizaciji
kurentovanja, odločilno je vpli-
val na finančne možnosti Ptuj-
skih kulturnih srečanj. Bronasto
plaketo ZKO je prejel Janez Bez-
jak iz Bukovec. Kot klarinetist je
pričel v pihalnem orkestru Pro-
svetnega društva Bukovci in kas-
neje je postal njegov dirigent. Že
več kot deset let pa uspešno vodi
moški pevski zbor Prosvetnega
društva Markovci. Bronasto pla-
keto ZKO pa je prejel tudi meša-
ni mladinski pevski zbor Sred-
nješolskega centra Dušana Kve-
dra v Ptuju, ki ga vodi Darja Ko-
V počastitev slovenskega
kulturnega praznika so včeraj
v organizaciji Zgodovinskega
arhiva Ptuj v razstavnem pavi-
ljonu Dušana Kvedra odprli
razstavo BOGASTVO JUGO-
SLOVANSKIH ARHIVOV.
Vsebinsko bogata in raznolika
razstava prikazuje na barvnih
fotografijah najlepše in naj-
dragocenejše arhivske doku-
mente, ki govorijo o zgodovini
jugoslovanskih narodov in na-
rodnosti od 9. stoletja do da-
nes. Razstava bo odprta vsak
dan od 9. do 17. ure do 20. fe-
bruarja. Od 9. do 13. ure pa bo
vsak dan tudi strokovno vod-
stvo po razstavi.
ter. Zbor pod njenim vodstvom
dela od leta 1984 in kljub kratke-
mu času je dosegel zavidljive
uspehe. Nastopal je tudi v Fran-
ciji, Italiji in Madžarskem.
Posebna priznanja ZKO za le-
to 1989 za vztrajno in uspešno
delo v ljubiteljski kulturi so pre-
jeli: Marija Kocuvan iz Vitomar-
cev, Marta Bratušek iz Cirkovc,
Anica Gajser iz Cirkovc, Julka
Jevšovar iz Cirkovc, Marija Fe-
guš iz Podlehnika, Nevenka Sa-
mobor iz Ptuja, Martin Mikša iz
Zabovec, Srečko Zavec iz Le-
skovca, Feliks Polanec iz Ptuja
in Marjan Šneberger iz Ptuja.
Najvišje priznanje ptujske ob-
čine za delo na področju kulture
— veliko oljenko Kulturne skup-
nosti sta prejela Viktor Gojkovič
in Jakob Emeršič.
Viktor Gojkovič že od rojstva
živi v organskem sožitju s ptuj-
sko kulturno dediščino, saj sta
ljubezen do kulturne dediščine v
njem vzbudila že starša, zaposle-
na v ptujskem muzeju. Končal je
kiparstvo na Akademiji za liko-
vno umetnost v Ljubljani, kjer je
leta 1972 končal tudi podiplom-
ski študij za konservacijo. Od le-
ta 1973 je zaposlen kot samostoj-
ni konservator v Zavodu za nara-
vno in kulturno dediščino v Ma-
riboru. Kot ptujski mestni kon-
servator je spričo svoje splošno
priznane strokovnosti in izjem-
nega delovnega elana najbolj za-
služen za ohranjanje starega
mestnega jedra in vrste drugih
kulturnih spomenikov v občini.
Nekateri objekti, sanirani v svoji
celovitosti, pomenijo vrh sloven-
ske konservatorsko-restavratoske
dejavnosti: cerkev svete Marije^
na I*tujski Gori, svetega Jurija v
Ptuju, ptujski grad, minoritski
samostan in prezbiterij minorit-
ske cerkve, ptujski mestni stolp.
Tudi kot kipar se je s svojim
opusom pomembno zapisal v
zgodovino slovenskega kiparstva
druge polovice 20. stoletja. Od
začetkov v zgodnjih sedemdese-
tih letih v okviru skupine Junij in
svojih abstraktnih form do da-
nes, ko se pretežno ukvarja s
portretno in spomeniško plasti-
ko, vzbuja pozornost likovne kri-
tike in publike.
Jakob Emeršič, višji bibliote-
kar Ljudske in študijske knjižni-
ce v Ptuju, opravlja najzahtev-
nejša dela bibliotekarske stroke.
Ptujska knjižnica se prav po nje-
govi zaslugi ponaša z izredno bo-
gato domoznansko zbirko in ob-
sežnim fondom dragocenih ti-
skov in raritet. Jakob Emeršič se
veliko ukvarja s prevajanjem, li-
terarnim ustvarjanjem, publici-
stično dejavnostjo in raziskova-
njem. Za izredne uspehe na bi-
bliotekarskem področju je leta
1987 prejel najvišje priznanje —
Čopovo diplomo. Med številni-
mi objavljenimi deli naj omeni-
mo nekaj njegovih samostojnih
del: Gradivo za bibliografijo
Ptuja in okolice 1985, Minorit-
ska knjižnica na Ptuju 1989,
Manjši in ponižani bratje 1989,
dramski tekst.
NaV
OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV
MLADINE PTUJ
Odbor za novoletno praznovanje
predšolskih otrok
Datum: 1. 2. 1990
FINANČNI OBRAČUN NOVOLETNEGA PRAZNOVANJA
PREDŠOLSKIH OTROK ZA LETO 1989
Odbor za novoletno praznovanje predšolskih otrok pri Občinski zvezi prijateljev mladine Ptuj je pripra-
vil finančni obračun za leto 1989 in z njim seznanja vse občane občine Ptuj.
8 - OD TU IN TAM
8. februar 1990- TEDNIK
Z DR. MARIJO DJUROJEVIC, PREDSEDNICO ZVEZE DRUŠTEV NEKADILCEV SLOVENIJE,
gl O KAJENJU IN NEKADILSKEM GIBANJU g||
»Ohranimo zdravje in neliajmo Icaditi...!«
Prva opozorila o škodljivosti
kajenja so se pojavila pred dvaj-
setimi leti in sedaj so vedno glas-
nejša. Znanstveniki so ugotovili,
da nikotin prav tako zasvoji člo-
veka kot heroin, kokain in druga
mamila. Prav tako so izračunali,
da človek, ki pokadi škatlico ci-
garet na dan, doživi na leto 70 ti-
soč omamnih trenutkov.
Na splošno velja, da so Jugo-
slovani narod kadilcev, prav ta-
ko Slovenci. Naši ljudje še niso
zdravstveno tako osveščeni kot
na primer v Ameriki in drugod,
kjer na veliko opuščajo kajenje
in to več ne predstavlja simbol
moškosti, moči in uspeha. Sicer
pa je o Slovencih kot kadilcih
težko govoriti, saj se s tem vpra-
šanjem skoraj nihče načrtno ne
ukvarja.
Kadi vedno več žensk in mla-
dih. Podatek je zelo zaskrbljujoč,
če vemo, da na mladih svet osta-
ja, družba pa naj bi si prizadeva-
la, da ohrani mladi rod zdrav.
V tobakovem dimu so ugotovi-
li več tisoč različnih strupov ozi-
roma kemičnih spojin, ki razli-
čno delujejo. Ene so kanceroge-
ne, druge se samo vsedajo na
sluznico in jo oblagajo, tretje de-
lujejo kot plini in podobno. Vsa-
ka od omenjenih sestavin ima
svoje posebno delovanje. Alarm
pomeni podatek, da ni organa
pri kadilcih, ki ne bi bil zaradi
kajenja »oškodovan«.
V programu svetovne zdrav-
stvene organizacije do leta 2000
je, da kadilcev več ne bi bilo ozi-
roma da bi kajenje omejili. Naša
država načelno podpira omenje-
ne aktivnosti, vendar ji manjka
konkretnih načrtov.
V Sloveniji se krepi nekadilsko
gibanje. Dr. Durdevičeva, vi ste
predsednica Zveze društev neka-
dilcev Slovenije. Lahko poveste,
kako delate?
»Program nekadilskega giba-
nja je multidisciplinarna dejav-
nost.   To   ni   samo   vprašanje
Dr. Marija Djurdjevič
zdravstva, šolstva, ekologije,
ekonomije; to je veliko več.
Prvo društvo je bilo ustano-
vljeno leta 1979, in to v Šiški na
pobudo znanega jurista Stanka
Hvale. Danes jih je v Sloveniji
iest. Društva spodbujajo, opo-
'.arjajo, predlagajo ... — vse za
manjšanje kajenja. Pri ljudeh
skušamo uspeti z različnimi pre-
davanji, pogovori za okroglo mi
zo, z razstavami, filmi, s stojnica-
mi in drugimi oblikami. Velik
poudarek dajemo tudi športnim
dejavnostim, saj so vrhunski
športniki praviloma nekadilci.
Naš program je razdeljen na
več področij: preventivno, kura-
tivno, zakonsko in delovanje
prek javnih medijev.
V ustavi je zapisano, da nihče
ne sme ogrožati zdravja drugih
in da je vsak dolžan čuvati svoje
zdravje. Ni pričakovati, da bomo
kajenje izkoreninili v celoti, še
vedno bodo v družbi kadilci in
nekadilci in zaradi boljšega soži-
tja je potrebno potrpeti ter biti
obziren drug do drugega. Na
strpnosti gradimo vse svoje
aktivnosti.«
Veliko institucij je poklicanih,
da vam pomaga. Na koga pa naj-
bolj računate?
»V prvi vrsti računamo na
zdravstvene in pedagoške delav-
ce ter starše. Kadilce iz teh vrst
prosimo, da zaradi vzora ne ka-
dijo javno. Naš cilj je, da mladi
ne bi začeli kaditi. V Ameriki
zdravnik, ki kadi, izgubi zaupa-
nje svojih bolnikov, saj če ne ču-
va svojega zdravja, tudi bolniko-
vega ne bo. Dokler kadijo zdrav-
stveni delavci, je težko svetovati
tudi bolnikom. Sicer pa je tudi
zdravnik kot vsak kadilec človek,
ki je zasvojen, in kot tak ima ve-
like težave, saj je kajenje težko
opustiti. Organizem se navadi na
dnevno količino nikotina in to
težko pogreša.«
Metode za odvajanje?
»Metode   so   zelo   različne.
Užitek?
uspeh pa je pričakovati povsod
tam, kjer je motiv. Človek mora
»razčistiti« sam s seboj, mora
poznati škodljivost svoje razvade
in mora imeti ogromno voljo. Na
osnovi tega se bo odločil in iz-
brala najprimernejšo metodo.
Zelo pomembno je, da se ob
odločitvi, da bo odnehal kaditi,
tako tudi obnaša. Iz stanovanja
mora odstraniti vse, kar ga spo-
minja na kajenje: pepelnike, vži-
galnik, cigarete . . . Na ta način
so nehali številni kadilci.
Ponavadi pa se kadilci odloči-
jo proti cigaretam šele takrat, ko
nastane neka okvara, bolezen.
Kadilcu lahko na začetku »od-
vajanja od cigarete« pomagajo
tudi strokovnjaki. Pri nas smo na
tem področju šele na začetku, v
Avstriji pa poteka to zelo organi-
zirano.
Zaradi kajenja trpijo tudi ne-
kadilci, ki delajo skupaj s kadil-
ci, ki se zavedajo svojih pravic in
svobode. Ni jim mar za nekadil-
ce, četudi jim ogrožajo zdravje.
Če jih kdo spomni na škodljivost
njihovih dejanj, se branijo s člo-
veškim dostojanstvom in z osno-
vno človekovo pravico, da po-
čnejo, kar hočejo.
Pri tem velja še zlasti opozoriti
na vprašanje t. i. pasivnega kaje-
nja. Zaradi kadilcev namreč obo-
levajo tudi nekadilci, ki prebijejo
večji del dneva v zakajenem pro-
storu.
(Posnetek: M. Ozmec.)
Morda bo pomagal zakon o
varstvu pri delu, ki v svojem 45.
členu govori o tem, da bi vsaka
organizacija morala določiti pro-
stor, v katerem se ne sme kaditi.
Veliko pa bi gotovo pridobili z
zakonom o prepovedi kajenja. V
nekaterih delih Jugoslavije ga že
imajo, v Sloveniji pa si zanj prav
tako prizadevamo.
V mariborskem društvu neka-
dilcev, ki je Ptujčanom najbližje,
si zelo prizadevamo, da bi od ob-
čanov pridobili predloge, pri-
pombe in druge argumente, ki bi
nam pomagali pri razširjanju ne-
kadilskega gibanja in v prizade-
vanjih za bolj zdravo življenje.
V Ameriki in Nemčiji so že iz-
računali, daje razmerje med ško-
do in korisitjo, ki jo povzroča ka-
jenje, 2:1, četudi so kadilci pre-
pričani, da izdatno polnijo pro-
račun in da ima država veliko
korist od njih.
V teh težkih časih nam ostane
edino, da se borimo za zdravje in
zdrav način življenja. V Jugosla-
viji je s tobakom zasajenih 60 ti-
soč hektarjev najboljše rodovitne
zemlje. Ali ni to velika škoda, pri
tem pa nam še vedno primanjku-
je hrane? Izdatki za cigarete mo-
čno bremenijo tudi družinski
proračun. Ne bi bilo bolje, če bi
denar, namenjen za cigarete, po-
rabili za nakup hrane?
MG
Kulturni križemkražem iz občine Slovenska Bistrica
• Zveza kulturnih organizacij občine Slovenska Bistri-
ca vabi občane na osrednjo prireditev ob slovenskem kul-
turnem prazniku, ki bo drevi ob 18. uri v viteški dvornai
slovenjebistriškega gradu. Nastopil bo študentski pevski
zbor Jurij Vodovnik, ki šteje okoli 50 pevcev in pfevk. To
bo njihov prvi samostojni koncert ter predstavitev enolet-
nega dela. Pod vodstvom Marjana Krajnca bodo zapeli
narodne in umetne pesmi.
• Slovenjebistriški kulturniki so znani, da ob sloven-
skem kulturnem prazniku izdajo knjižico domačega
ustvarjalca. Lani so izdali Slovenske ljudske pesmi s Po-
horja — prvi del, letos pa uresničujejo obljubo in izdajajo
še drugi del ter tako rešujejo slovensko ljudsko izročilo.
Knjižico je uredil Stane Gradišnik ob pomoči mnogih
zbiralcev. Zbirka bo posvečena lani umrli kulturni delav-
ki Kristini Šega.
• Na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem pr-
zaniku bodo kulturnikom občine Slovenska Bistrica tudi
Po mnogih letih v novih
prostorih
čistilnica Janka Vičarja v Ormožu deluje že eriajsto leto. Do
konca lanskega leta so se stiskali na nekaj več kot 22 kvadratnih me-
trih delovne površine, vlažnih in vse prej kot primernih prostorih sta-
re Hanželičeve hiše na Ptujski cesti.
Veselje ob preselitvi konec lanskega leta, ob desetletnici obrato-
vanja, je bilo veliko. Kar 96 kvadratnih metrov delovne površine z
vsemi ustreznimi prostori je za majhen kolektiv, zaposleni so trije de-
lavci, prava sprostitev.
Notranjost čistilnice Janka Vičarja v Ormožu.
Veliko boljši pogoji dela in seveda nov, sodoben čistilni stroj so
pripomogli k hitrejšemu opravljanju storitev. Stroj za čiščenje SADU,
ki gaje izdelal zasebnik Daniel Saksida iz Maribora,je moderen stroj
za čiščenje vseh vrst tkanin, zasnovan na varovanju človekovega oko-
lja, prihranku električne energije, vode in topil. Odlikuje ga enosta-
vno in precizno delovanje, dobra filtracija topil, izredne zmožnosti,
hitre destilacije, dobro varovanje sistema in javljanje napak v postop-
ku čiščenja. Vida Topolovec
'foto Ema Žalar
Pomlad sredi zime
(Foto Cilka)
KLUB BORILNIH VEŠČIN PTUJ
Uspešen konec
tekmovalne sezone
KLUB BORILNIH VEŠČIN
je tudi v letu 1989 zelo uspešno
delal, je ocena vodstva in drugih,
ki so delo in rezultate v klubu
opremljali vse leto. Pestili so nas
problemi s prostorom, saj je telo-
vadnica v osnovni šoli Olge Me-
glic v Ptuju bila prepotrebna pre-
nove. Nesebično nam je v pomoč
priskočila Hilda Slekovec, ravna-
teljica osnovne šole dr. L. Pivka
v Ptuju, ter nam ponudila v upo-
rabo njihovo telovadnico. Tako
je klub lahko deloval nemoteno,
tekmovalci pa so se v miru pri-
pravljali na zadnja tekmovanja v
sezoni.
Vse leto, razen v poletnih poči-
tnicah, so bili treningi 2 krat te-
densko, in to posebej za pionirje
in pionirke, člane in članice ter
tekmovalce. V klubu je treniralo
okoli 200 članov, s tem da je bilo
redno na treningu prisotnih pri-
bližno 100 članov. Treninge so
vodili trije trenerji: Vladimir SI-
TAR, Alojz VI DO VIČ in Zvone
ZINRAJH. Organizirali smo tri
seminarje in polaganje izpitov za
pasove. Izpite je vodil medna-
rodni inštruktor Milan PROSE-
NICA, naredilo pa jih je v tem
letu kar 139 naših članov in čla-
nic.
Priredili smo tudi republiško
prvenstvo v tehniki SEMI KON-
TAKT in revijo borilnih športov,
ki je bila izredno dobro obiskana
in ocenjena kot ena najboljših
prireditev te vrste v zadnjih 10
letih na tem koncu Slovenije.
Naši tekmovalci so v letu, ki je
minilo, dosegli tudi več vrhun-
skih rezultatov. Udeležili smo se
vseh prvenstev republike v semi-
kontaktu ter državnih prvenstev
po kategorijah. Trije pionirji so
republiški prvaki po kategorijah
(KAVČEVIČ, GAJŠEK in
ŠTERBAL); dva člana prve eki-
pe sta prvaka SR Slovenije v svo-
jih kategorijah (Bino PERNAT
in Martin GOLOB); na držav-
nem prvenstvu pa so trije naši
tekmovalci postali viceprvaki
SFRJ, in sicer Alojz VIDOVIČ,
Martin GOLOB in Bino PER-
NAT.
Z revije borilnih športov v Ptuju. Zmaga svetovnega prvaka Egona Ma-
je«?......,.......____________________.....    _________.....,_______
Člani upravnega odbora so ob
koncu leta pregledali načrt za
preteklo leto in ugotovili, da so
bile ralizirane vse zadane naloge.
Preostala je le še vključitev v
ZTKO Ptuj, to pa ni odvisno od
članov odbora. Na skupščini
TKO Ptuj naj bi se v bližnji pri-
hodnosti uredila tudi ta tehnična
zadeva.
Klub borilnih veščin Ptuj še
vedno sprejema v svoje vrste no-
ve člane in članice vsak ponede-
ljek in sredo ob treningih med
18. in 19. uro.
Tajnik Kluba borilnih veščin
Zvone ZINRAJH
MOSTOVŽ - ARHITEKTURNA POSEBNOST ORMOŽA
Ali biljard res sodi v ta prostor?
Minuli četrtek je mostovž —
arhitekturna posebnost Ormoža
dobil »vsebino«. V prostoru, ve-
likem 140 kvadratnih metrov, sta
biljardnica in bife.
O tem, ali v ta prelepi in po-
sebni prostor res sodi biljardni-
ca, so se strokovnjaki že veliko-
krat pogovarjali. Najbrž imajo
prav tisti, ki pravijo, da naj bi tu
bili kavarnica in slaščičarna, ki
ju v Ormožu pogrešajo. Takoj
moram povedati, da v Ormožu
slaščice prodaja in tudi pripra-
vlja zasebnik Jakec Vaupotič,
vendar ne bi bilo odveč, če bi jih
prodajali tudi še kje v kakšnem
drugem prostoru.
Investitor — TIMA — Trgov-
sko podjetje KLAS iz Maribora,
ki je lastnik blagovnice, kamor
spada tudi mostovž, je predvide-
val, da se bodo vložena sredstva
hitreje povrnila z biljardnico. Se-
daj je, kar je, biljardnica je tu,
vse je lepo opremljeno, novo in
privlačno za obiskovalce. V pro-
storu so tri biljardne mize, ob
majhnih oknih pa mize in stoli.
Pogled v notranjost mostovža.
ki bodo obiskovalcem omogočali
pogled na Kerenčičev trg in iz-
hod iz mesta. Ob že običajni pi-
jači bodo gostje lahko postreženi
tudi z jedmi, ki iih bodo pripra-'
vili v bifeju blagovnice TIMA.
Mostovž bo za goste odprt vsak
dan med 12. in 22., v soboto in
nedeljo pa med 8. in 22. uro.
Vida Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
letos podelili priznanje in plaketo Štefana Romiha. Za
dolgoletno uspešno delo na kulturnem področju jo prej-
me Avgust Vidmar, ravnatelj osnovne šole Slovenska Bi-
strica. Podelili bodo še tri priznanja. Prejmejo jih venče-
seljske ljudske pevke z Zgornje Ložnice, ki jih vodi Olga
Leskovar, pevovodja Marjan Krajnc in Jože Dolenc, kul-
turni delavec iz tovarne Impol.
# Ljudski pevci, člani društva invalidov in društva
upokojencev iz Slovenske Bistrice so 2. februarja odpoto-
vali v Manheim in tam sodelovali na sobotni proslavi ob
slovenskem kulturnem prazniku društva dr. France Preše-
ren v Manheimu. Na proslavo so jih povabili zdomski de-
lavci.
# ZKO Slovenske Bistrice ima na zalogi še nekaj izvo-
dov prejšnjih izdaj, ki jih, kdor želi, lahko kupi na sedežu
zveze v gradu. Še posebej priporočajo Stepišnikove ženit-
ne običaje, knjigo o Juriju Vodovniku in Slovenske ljud-
ske pesmi s Pohorja. Vida Topolovec
TEDNIK "■ ^- februar 1990
OD TU IN TAM — 9
TURISTIČNO
DRUŠTVO PODGORCI
Beračili ne bomo več
Zadnjo januarsko soboto zve-
čer se je na občnem zboru zbralo
okoli 80 članov Turističnega dru-
štva Podgorci, ki s svojim delom
in dejavnostjo predstavljajo kraj
in občino Ormož širši slovenski
javnosti.
Osnovna dejavnost društva je
skrb za urejeno in čisto okolje.
Ob tem pa so želeli že od vsega
začetka delati tudi nekaj, kar bi
bilo značilno samo za njih. Pre-
več dolgo jim ni bilo potrebno
razmišljati, saj je to ponujala
okolica Podgorcev, kjer se raz-
prostirajo lepi vinogradi. Začeli ,
so pokušnjo in ocenjevanje vin
domačega vinorodnega okoliša;
tega do takrat niso delali nikjer
drugje. Iz leta v leto so vinograd-
niki prinašali več vzorcev in
kmalu so postali turistični dnevi
konec aprila prav tako njihovi.
Turistično društvo Podgorci je
v minulih letih sodelovalo na šte-
vilnih sejmih v Sloveniji in tako
so ponesli sloves domačega kraja
in občine zunaj občinskih meja.
Do sem je vse v redu. Marta
Bombek, tajnica društva, je na
občnem zboru, kjer so tudi pre-
gledali realizacijo dela v minu-
lem letu in ugotovili, da so delo
opravili več kot stoodstotno,
vprašala, kako dalje. Kot društvo
so v kraju pomagali utirati prve
korake domačega turizma;
kmečki kljub naravnim danost-
nim ni zaživel, zaživeli so le vi-
notoči, ki pa žal ne morejo pred-
staviti vsega, kar je za kraj zna-
čilno. Veliko so delali pri ohra-
njevanju in predstavitvi starih
običajev; te vsako leto predstavi-
jo na krajevnem prazniku.
V štirinajstih letih so dosegli
veliko, prejeli so številna prizna-
nja in jih imajo razstavljena v
dvorani, ki kliče po ureditvi,
med njimi tudi ob Stanku Curi-
nu edini turistični nagelj v občini
Ormož. Vse to jih zavezuje tudi
za dobro delo v prihodnosti.
Imajo zelo delaven turistični
podmladek, ki se javnosti pred-
stavlja z izvirnimi turističnimi
spominki.
Finančno pa v vseh letih niso
naredili mnogo, lahko bi rekli
nič. Prireditve, ki jih prirejajo,
veliko stanejo, predvsem pa turi-
stični dnevi konec aprila. Še ved-
no nimajo za to osrednjo priredi-
tev v občini stalnega sponzorja.
Res je, da je občina revna in de-
lovne organizacije nimajo ravno
preveč denarja, vendar jim kljub
temu z dobro voljo pomagajo tu-
di s svojimi izdelki. Društvo pa
potrebuje denar. Naveličali so se
prosjačiti in hoditi od podjetja
do podjetja ter posameznikov s
klobukom in zbirati kot vbogaj-
me, ko pa delajo reklamo za ob-
čino. Ta se sicer tega zaveda,
vendar zaradi omejenih prora-
čunskih sredstev namenja bolj
mali delež. Edina delovna orga-
nizacija, ki jim resnično pomaga
z vsem in tudi denarjem, je To-
varna sladkorja Ormož. Od
skupščine občine Ormož dobijo
sicer del turistične takse, ki pa je
bore mali delež v tistem, kar za
tako zahtevno prireditev potre-
bujejo.
Turistični dnevi konec aprila
so brez dvoma silno odmevni tu-
di v Podravju. To, da ima lahko
bi rekli vinski sejem tako majhen
kraj, kot so Podgorci, je res po-
hvale vredno. Nekaj denarja, ki
je namenjen za turistično propa-
gando in vse drugo, se zbira tudi
pri mariborski turistični zvezi, ki
pa ga vlaga tja, kjer se njej zdi
boljše, pa potem Turistično dru-
štvo Podgorci za svojo dejavnost
dobi — po pravilu daleč od oči,
Turistični nagelj, ki krasi steno društvenega doma — zelo redek prime-
rek v občini Ormož.
daleč od srca — bolj malo. Letos
so jim za 14. turistične dneve ve-
likodušno obljubili 500 dinarjev,
prav toliko naj bi dobili tudi (pr-
vič) od domače krajevne skupno-
sti. Da pa celotno akcijo začnejo,
nujno potrebujejo 50.000 dinar-
jev.
Marta Bombek se je ob tem
vprašala, ali se ne bomo v pri-
hodnosti spraševali, zakaj je pro-
padlo neko društvo, ki je dobro
delalo. Najbolj pa jo boli to, da
tam, kjer ljudje nimajo volje do
dela, denar je.
Veliko je bilo še povedanega
na tem občnem zboru. Med dru-
gim tudi to, da še vedno nimajo
razglednice, ki bi jo lahko go-
stom, ki pridejo v kraj, ponudili.
Ker je to društvo pač v revnejši
občini, nimajo propagandnega
materiala. Sicer je v pripravi turi-
stični vodnik po občini Ormož,
vendar še sedaj ni jasno, ali je to
tisto, kar naj bi ljudem ponudili,
da bi kraj in občino lažje, hitreje
in dobro spoznali.
Vida Topolovec
Foto Ema Žalar
Uspešno medobčinsko srečanje
lutkarjev v občini Ormož
Zadnji januarski dan letošnje-
ga leta je bilo v Ormožu medob-
činsko srečanje lutkarjev, ki ga
vsako leto organizira občinska
Zveza kulturnih organizacij. Le-
tos je sodelovalo devet lutkovnih
skupin, šest iz osnovnih šol obči-
ne, ena je prišla iz osnovne šole
Lenart ter dve skupini iz vzgoj-
novarstvenilv organizacij Lenart
in Ormož. Skupina lutkarjev os-
novne šole Ormož se je predsta-
vila s Šepetakom, nastopilo je 22
Lutkovna skupina VVO Ormož zabava mlade poslušalce in gledalce.
mišk. Lutkovna skupina osnovne
šole Stanka Vraza je mlade obi-
skovalce, več kot 900 se jih je
zvrstilo v dopoldanskem času,
razveselila s Smetiščnim mucem,
lutkarji osnovne šole Tomaž pri
Ormožu pa z Revolucijo v kralje-
stvu bonbonov. Osnovna šola
Kog se je predstavila s Ptičjim
dedkom Mrazom, lutkarji osno-
vne šole Ivanjkovci z igrico Pri-
šla bo pomlad, učenke osnovne
šole Lenart so same pripravile
tekst in ga imenovale Zmeda,,
lutkarji iz Središča ob Dravi pa
Pomladno pravljico.  Lutkovna
skupina iz vzgojnovarstvene or-
ganizacije Ormož se je predstavi-
la z Zajčkom pedajčkom, vzgoj-
novarstvena organizacija Lenart
pa s Piko Nogavičko.
Tematika srečanja je bila res-
nično zelo pisana, kar so mladi
gledalci še posebej pohvalili z
obilnim ploskanjem.
Po končanem srečanju so se
lutkarji in njihovi mentorji sreča-
li na osnovni šoli Stanka Vraza,
kjer je Tine Vari, strokovni dela-
vec Zveze kulturnih organizacij
iz Maribora, podal oceno. Menil
je, da je lutkovna dejavnost v ob-
čini Ormož najboljša, če ne naj-
bolj razvita v severovzhodni Slo-
veniji. Pohvalil je izredno kvali-
teto dela lutkovnih skupin, za
kar gre posebna pohvala tudi
mentorjem. Všeč so mu bile lut-
ke, ki so bile izdelane vse prej
kot po ustaljenih šablonah, nov
svež pristop pri delu in sveže ide-
je, kako lutke približati malim
gledalcem. Pohvalil pa je tudi or-
ganizatorja — občinsko Zvezo
kulturnih organizacij Ormož, ker
so dobro zapolnili čas med eno
in drugo predstavo z glasbo, vi-
deo posnetki in snemanjem. Za
področno srečanje lutkarjev, ki
bo v Slovenski Bistrici, so izbrali
med mlajšimi skupinami lutko-
vno skupino iz osnovne šole Or-
mož, ki jo vodi Nada Novak. Na
področno srečanje sta se uvrstili
tudi obe lutkovni skupini iz
vzgojnovarstvenih organizacij
Ormož in Lenart.
Vida Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
Upokojenci so vedno delavni
Ce bi zbrali vse podatke o tem, kdo opravlja
dolžnosti v krajevni in hišni samoupravi na ob-
močju Ptuja, kdo je v vodstvih posameznih politi-
čnih in družbenih organizacij, društev, zvez in
združenj, bi prav gotovo ugotovili, da skoraj polo-
vico teh dolžnosti opravljajo upokojenci. »Upoko-
jenci imajo čas, pokojnine jim mesečno valorizira-
jo in dobivajo poračune za nazaj, zato je njihova
dolžnost, da nekaj za to družbo tudi prispevajo,«
je včasih slišati pikre pripombe mlajših občanov.
Žal so take pripombe plod nepoznavanja stvarne-
ga položaja upokojencev ali pa izhajajo iz gole za-
visti.
Kakšno je stanje na območju mesta Ptuja?
Na tem območju živi okoli 2500 upokojencev.
Dobra polovica od teh je bolna in starostno one-
mogla. Zato je toliko večja obremenitev z družbe-
nimi in društvenimi dolžnostmi na »mlajših« in
zdravih upokojencih, saj jim v vseh okoljih radi
nalagajo dolžnosti, ki jih je treba opravljati ljubi-
teljsko.
Društvo upokojencev Ptuj povezuje upokojence
iz 9 krajevnih skupnosti, KS Ivana Spolenaka ima
svoje samostojno DU »Ivan Rudolf«, območje KS
Spuhlja pa v glavnem pokriva DU Rogoznica.
O delu DU Ptuj sem se pogovarjal s predsedni-
co MIMICO KORPAR. Povedala je, da ima Dru-
štvo upokojencev Ptuj trenutno nekaj čez 1500
upokojencev, od teh jih je do sredine januarja pla-
čalo članarino nekaj čez 1300.
Kakšna je letos višina članarine in druge obvez-
nosti upokojencev?
»Za leto 1990 znaša članarina 30 din. Vsak upo-
kojenec pa se lahko odloči tudi za vzajemno samo-
pomoč za dobo 4 let, prispevek znaša letno 30 din,
v primeru smrti pa dobijo svojci izplačano posmr-
tnino v višini 800 din. Podobno je tudi s tovariško
samopomočjo. Tu znaša letni prispevek 20 din, v
primeru smrti pa se izplača posmrtnina v višini
400 din. Želimo tudi, da je čimveč upokojencev
naročenih na naše glasilo Vzajemnost, ki izhaja
mesečno, naročnina za letos pa je 30 din.«
Društvo upokojencev Ptuj ima svoje prostore v
hiši v Aškerčevi 9 v Ptuju. Zgradbo tako znotraj
kot zunaj v obnavljajo. Kako je s financiranjem?
»Lani so bili v celoti obnovljeni delovni prosto-
p društva in sanitarije, pretežno iz lastnih sredstev
'n družbene pomoči. Samoupravna stanovanjska
skupnost pa je iz sredstev za obnovo starega mest-
nega jedra obnovila streho na zgradbi. Za letos pa
"parno, da nam bodo iz teh sredstev pomagali tudi
Pri obnovi pročelja.« ,
Koliko delovnih prostorov ima društvo?
»Tri, dve pisarni in sejno sobo. V teh prostorih
gostimo tudi Zvezo društev upokojencev občine
Ptuj. Ker se med seboj razumemo, delo usklajuje-
mo, zato ni problemov. V pritličju zgradbe pa so
gostinski prostori društva. Desno je prostorna to-
čilnica, v katero radi zahajajo tudi tisti, ki še niso v
pokoju, levo pa je posebna gostinska soba. Tu lah-
ko upokojenci v miru igrajo šah, kartajo, gledajo
televizijo in podobno.«
Kako je z organiziranostjo društva navzdol?
»V programu imamo, da naj bi v vseh krajevnih
skupnostih delovali pododbori društva upokojen-
cev. Doslej ti že dobro delujejo v KS Budina-Brst-
je, Olge Meglic, Borisa Ziherla in Turnišče, v dru-
gih KS pa še niso zaživeli. Želimo tudi, da bi v po-
dodborih izvedli akcijo za vključitev večine upo-
kojencev v članstvo, saj ugotavljamo, da na ob-
močju mesta ni včlanjenih v DU skorej tretjina
članov. Da je tu možno nekaj doseči, potrjuje pri-
mer pododbora DU v KS Budina-Brstje, kjer so
pridobili 40 novih članov. V pododborih naj bi tu-
di v bodoče pobirali članarino; polovica članarine
bi ostala pododboru, drugo polovico pa bi odvedli
društvu.«
Kako je z ljubiteljsko dejavnostjo v okviru dru-
štva?
»Uspešno se uveljavlja pevski zbor upokojen-
cev (mešani); predsednik je Jože Sotlar, zborovod-
ja pa Jože Dernikovič. Prav v tem času se pevski
zbor posebej pripravlja na revijo pevskih zborov
občine Ptuj, ki bo 16. in 17. februarja. Nastopa pa
tudi na raznih prireditvah v Domu upokojencev
Ptuj, kjer so imeli koncert na predvečer slovenske-
ga kulturnega praznika.
Vseskozi delaven je tudi ročnodelski krožek, ki
ga vodi Zora llovar. Razstavljali so že v Ljubljani,
lani v Mariboru, kjer je iz ptujske občine na obmo-
čni razstavi sodeloval tudi krožek iz DU Gorišni-
ca. Želimo, da bi se v ročnodelski krožek vključilo
čimveč upokojencev, ki imajo smisel in ustrezno
ročno spretnost, zato vsi, ki jih delo zanima, do-
brodošli!«
In kaj bi želeli povedati še v sklepni besedi?
»Vabim vse upokojence, ki se še niso včlanili v
društvo, da se za članstvo odločijo. Člane prosim,
da čimprej poravnajo letno članarino; to lahko
opravijo na sedežu DU v Aškerčevi 9. Vse člane in
druge prosim tudi za pobude, katere dejavnosti
naj bi še društvo razvijalo, da bi lahko zadovolje-
valo kar največ interesov upokojencev.«
FF
Obnova doma TVD Partizan
I Tradicija telesne vzgoje je v
Središču ob Dravi zelo dolga in
sega v čas pred prvo vojno. Leta
1911 je bilo ustanovljeno sokol-
sko društvo. Potrebe so nareko-
vale izgradnjo' lastnega doma.
Glavna pobudnika gradnje so-
kolskega doma sta bila dr. Jože
Tavčar, zdravnik in Franjo Koče-
var, trgovec z lesom in posestnik
oba iz Središča ob Dravi. Zidar-
ska dela sta prevzela ptujska
stavbenika Trec in Macun. Dom
je bil zgrajen na prostovoljni os-
novi, vsa dela in gradbeni mate-
rijal so prispevali Središčani in
člani sokolskega društva. Da bi
dobili sredstva za gradnjo svoje-
ga doma, so prirejali tombole in
druge prireditve. Notranjo in
opremo odra je naredil domačin
Gojmir Šavora, akademski kipar.
Sokolski dom je bil odprt pribli-
žno po dveh letih gradnje —
1923. leta. Od takrat pa vse do
druge vojne in še dolgo po njej,
dokler ga ni načel zob časa, se je
Dom TVD Partizan danes.
v njem odvijalo živahno društve-
no in družabno življenje. Resni-
čno je služil telovadbi, še pose-
bej orodni, po čemer so bili Sre-
diščani znani pred in takoj po
drugi vojni.
Zadnja leta je dom zaprt, ker
ga je zob časa načel tako daleč,
da je tudi zadrževanje v njem ži-'
vljenjsko nevarno. Nekaj let je
buri! duhove krajanov, saj je
pred njihovimi očmi vidno pro-
padal simbol in svoj čas tudi po-
nos kraja. Da bi zgradbo pustili
kar tako propadati, niso imeli sr-
ca, za temeljito obnovo pa nikoli
dovolj denarja
Minilo je še kakšno leto, do-
kler niso ustanovili odbora za
obnovo doma TVD Partizana ali
nekdanjega sokolskega doma. V
njegovo obnovo so vključili tudi
krajevni samoprispevek. Po sta-
rih načrtih je bil narejen posodo-
bljen načrt z bogatim progra-
mom. Njegov avtor je arhitekt
Marko Markovič iz Ljutomera.
Zajema večnamensko dvorano z
odrom, manjšo čajno kuhinjo z
bifejem, večjo vežo z garderobo,
klubsko sobo za starejše krajane,
sobo namenjeno mladim, stran-
ske prostore, sem spadajo sanita-
rije, garderobe, skladišče, kotlov-
nica in shramba koles. Da bodo
lahko vse to uresničili, jim sred-
stva iz krajevnega samoprispev-
ka ne bodo zadoščala.
Kako so se lotili obnove, smo
vprašali predsednika sveta kraje-
vne skupnosti Središče ob Dravi
Avgusta Culeka.
»Akcija pri obnovi doma TVD
Partizana v Središču ob Dravi je
že v teku. Krajani, ki želijo, da bi
bil dom urejen in obnovljen vsaj
do krajevnega praznika v 1991.
letu, so o vsem že obveščeni. V
priprave smo vključili tudi šo-
larje središke osnovne šole, ki so
naredili maketo doma, razsta-
vljena je v Trgovski hiši v Središ-
ču in si jo lahko vsi, ki so za ob-
novo zainteresirani, tudi ogleda-
jo, ob otroškem pozivu — Prosi-
mo, čimprej nam usposobite
dvorano. Tod se bo seveda pono-
vno, kot v dobrih starih časih,
odvijalo družabno in kulturno ži-
vljenje kraja.
Z delom smo pričeli že v de-
cembru lanskega leta ob prosto-
voljni akciji navoza gramoza.
Kupujemo tudi gradbeni materi-
jal, ki ga za obnovo doma potre-
bujemo, pričeli pa smo tudi z
zbiranjem dodatnih denarnih
sredstev. To je 4 odstotke od ne-
to osebnih dohodkov zaposlenih,
od pokojnin, obrti in en odstotek
od katastrskega dohodka kme-
tov, zdomci bodo plačevali po
500 dinarjev. Denar bomo zbirali
10 mesecev, v petih obrokih. Se-
veda pa ob tem zbiramo še ves
gradbeni malerijal, ki je za grad-
njo in obnobo potreben. Upamo,
da nam bo letošnja zima naklo-
njena in bomo lahko že kmalu
pričeli z zemeljskimi deli.«
Kolikor poznamo Središčane,
bodo ta svoj nekdanji krajevni
ponos, nekdanji sokolski dom,
resnično obnovili in usposobili
do krajevnega praznika 1991. le-
ta.
Tekst in foto: Vida Topolovec
10 - ZA KRATEK ČAS
8. februar 1990 -
TEDNIK
Dober den! Pravi sunčni spomladanski den je gnes v nedelo,
štertega februara, gdo vam jaz pišem tata pismo. Saj ne vem, bi
si obleka kopalke ali pa zimsko suknjo. Tak je toplo, ke vidim,
kak t rova rose. Saj še bo te vidli, kak se nam bode to ma.ščuvalo.
Saj vete, kak provi tisti pregovor: V januari alifebruari muhe in
mušice, v aprili in majniki pa rokavice.
Mija z mojo Miciko srna že skoro celo gorico obrezala. Saj
vete, kak poje tista pesem: Po gorici sva hodila, se rezati vučila.
Če rezati ne boš znal, domov te bom nagnal. . . Samo da vam
morem povedati, da je moja Mica ta provi stručnjak za tote vino-
gradniške zadeve. Reže oziroma trseke obrezovle tak, ke se za
njoj prah kadi po gorici, ke jaz kumer z litrom vina za njoj tisti
proh s svojega grla doj splahuvlem. Ob totem deli se zavedam tu-
di tiste kitice iz že znone vinogradniške pesmi, ki tak poje: Če pi-
ti ne boš znal, domov te bom nagnal... To pa bi seveda vejka
sramota bila, če bi Lujza prieškega nagnali vun iz gorice in kleti
zato, ker ne bi veda dobrega vinčeka piti. Seveda po pameti in ne
tak na pamet. Saj vete, da so v totem cajti na cestah pogoste
kontrole, ki merijo alkoholiziranost voznikov motornih vozil. Na-
vsezodjo je prav tak, saj je na cestah malo preveč nesreč glih za-
voljo toga, ker sedi alkohol za volanom. Še vedno velja tisti pre-
govor, ki provi: »Če piješ, ne vozi. če voziš, ne pij!« Tudi jaz sen
to eno večer piha v tisto elektronsko piščalko. Tak sen se napihna
kak žaba in sen že čuja tisto pesmico: »Še en glažek juhu-hu, da
se svet ne bo narobe vrtu . . .« Prijazni miličniki so rekli: »Go-
spod Lujz, zdaj pa lepo peš domu k svoji Mici...« Moped sem
ob drevo pusluna in lepo proti dumi odkoroka. Od tistega cajta
več ne pijem .... pač pa samo tejko, kak je z zokoni predpisano.
Tak, tejko za gnes in drugič več. Vas pozdravla gospod Lujz,
saj zdaj v toti demokratični družbi tovarišov itak več ne po-
znamo.
TEDNIK - 8. februar 1990
ZA RAZVEDRILO — 11
12 — ŠPORT IN ŠE KAJ
8. februar 1990—
TEDNIK
Kovinar Ormož za zlato puščico
v petek, 26. januarja, je strelska družina Kovinar Ormož izvedla
strelsko tekmvoanje za družinsko zlato puščico Tekmovanje je posa-
mezno; začhe se v strelski družini, se nadaljuje na občinskem nivoju,
nato se izvede regijsko in na koncu republiško tekmovanje.
Nastopilo je 21 strelcev. Družinsko zlato puščico je osvojil Dar-
ko Vernik s 367 krogi, drugi je bil Sašo Prapotnik s 361 krogi, tretji pa
Miran Ivanuša.
V nadaljevanju so strelci strelske družine Kovinar Ormož izvedli
občni zbor. Osrednja točka je bila poročilo o opravljenem delu. Ugo-
tovili so, da so sodelovali na vseh tekmovanjih, ki jih pripravljajo v
okviru občinske strelske zveze Ormož, da so veliko teh tekmvoanj tu-
di izvedli, pripravljali pa so tudi regijska tekmovanja, saj je OSZ Or-
mož leta 1989 bila nosilec regijskih tekmovanj. Strelci SD Kovinar so
sodelovali tudi na republiških tekmovanjih.
V SD Kovinar Ormož imajo tudi 19 kategoriziranih strelcev, in to
I mojstra strelca, 14 odličnih strelcev in 4 dobre strelce.
Mirko Lukner
Strelske novice
Ekipa pionirjev Strelske druži-
ne Jožeta Lacka je tekmovala v
polfmalu dopisne lige v Trzinu
in dosegla skupno 8. mesto s 484
krogi. V Ptuju pa je bilo izvede-
no 5. kolo ligaških tekmovanj.
Ekipni rezultati:
I- Jože Lacko — 1076 krogov,
2. Tumišče I — 1069, 3. Kidriče-
vo I - 1052,4. MIP 1 - 1051, 5.
Agis I — 1043, 6. Opekar I —
1029; sledijo Dornava 1, Polen-
šak, Turnišče 11, Vitomarci, Tur-
nišče 111, Železničar, Videm,
MIP II, Kidričevo II, Dornava
II, Trnovska vas in Opekar II.
Posamezno: 1. Izidor Pulko —
272 krogov, 2.6. Andrej Pulko,
Tonči Planine, David Ribič,
Ludvik Pšajd — vsi po 270 kro-
gov. Med članicami je bila naj-
boljša Majda Raušl z 259 krogi.
D. S.
ORMOŠKI STRELCI
Občinsko
ligaško
tekmovanje
Občinska strelska zveza Or-
mož je izvedla občinsko ligaško
tekmovanje v streljanju z zračno
puško za mladince in člane. Eki-
po sestavljajo 4 člani - lahko
tudi članice, pri mladincih pa
lahko tudi mladinke. Strelja se
40 strelov v času 90 minut. Tek-
movanja so izvedli v 7 kolih.
Tekmovanje je bilo ekipno in po-
samezno. Za prva tri mesta ekip-
no so podelili priznanja, posa-
mezno pa medalje.
Pri mladincih je zmagala eki-
pa S D Tovarne sladkorja Ormož,
sledijo ekipe SD Katja Tomaž,
Kovinar Ormož, Kovinar Ormož
II, Podgorici. V posamezni kon-
kurenci |e bil najboljši mladinec
Darko Spacapan iz SD T^O,
drugi Stanko Golob iz SD To-
maž, tretja pa Monika Bučanski
iz S D TSO. Skupno je nastopalo
29 mladincev.
Pri članih je prvo mesto osvo-
jila ekipa SD Kovinar Ormož,
drugo SD Kovinar Ormož II in
3. mesto ekipa članov SD Tovar-
na sladkorja Ormož.
Medalje v posamezni konku-
renci so prejeli Drago Vernik za
prvo, Sašo Prapotnik za drugo in
Jani Ivanuša za 3. mesto.
Mirko Lukner
V NEDEUO V DVORANI CENTER
Finalni turnir republiškega
prvenstva v malem nogometu
Letošnje republiško prvenstvo
v malem nogometu je pred kon-
cem. Znani so vsi prvaki medob-
činskih zvez, finalni turnir, ki bo
odločil o prvaku za leto 1990, pa
bo to nedeljo v ptujski športni
dvorani Center. Nastopilo bo 12
ekip, saj imajo zraven prvakov
pravico nastopa še drugouvršče-
ne ekipe s prvenstva mariborske,
ljubljanske in koprske zveze ter
druga ekipa domačinov, torej
Medobčinske nogometne zveze
Ptuj.
V predtekmovalnem delu bo-
do ekipe razdeljene v štiri skupi-
ne. Ponedeljkov žreb v Ptujskih
toplicah je ekipe razporedil tako-
le:
— skupina A: 1. Petovio, 2.
NK Naklo, 3. Grozd iz Portoro-
ža;
— skupina B: I. Tutti fruti iz
Kopra, 2. Tae kwondo iz Mari-
bora, 3. Usnjeplast iz Ljubljane;
— skupina C: 1. KMN Surovi-
na-Branik iz Maribora, 2. NK
Steklar iz Rogaške Slatine, 3.
Hlapi Hec iz Nove Gorice;
— skupina D: I. NK Ljublja- \
na, 2. Nemčovci iz Prekmurja, 3.
Kovinostrugarstvo   Zamuda   iz
Ptuja.
V prvem kolu se bodo pomeri-
le ekipe št. 2 in št. 3 od A do D, v
drugem 1:2, v tretjem pa 3:1.
Turnir bodo začeli ob 8. uri,
igralni čas je 2 krat 15 min. z 10
minutami odmora. Tako si sedaj
lahko sami naredite razpored
vseh tekem predtekmovanja.
Kratka uradna otvoritev bo ob
10.30.
Ob koncu predtekmovanja (ob
16.00) bo ekshibicijska tekma
(pravijo, da tekma med športniki
in direktorji), nato pa ob 16.30
obe polfinalni tekmi (zmagova-
lec skupine A proti zmagovalcu
skupine D in nato B:C). Ob
17.50 bo tekma za tretje mesto
(poraženca polfinalnih tekem),
finalna tekma, ki bo odločila re-
publiškega prvaka, pa je planira-
na ob 18.30. Igralni čas v polfi-
nalu in finalu bo 2 krat 20 minut.
Tekme bodo vodili sodniki
MDNS Ptuj, od tega dva zvezna
in dva sodnika republiškega ran-
ga. Vsaka ekipa lahko prijavi 11
igralcev, na igrišču je lahko pet
igralcev (4-1- I) z možnostjo stal-
nih menjav. Posebnosti malega
nogometa boste najbolje spozna-
li med samim turnirjem, ki bo pr-
vi te vrste v dvorani Center in se
bodo zato domači organizatorji
(MNZ Ptuj) še posebej trudili,
da bo vse tako, kot mora biti, saj
si ne bi radi pri upravljalcih dvo-
rane zapravili zaupanja in mož-
nosti organiziranja podobnih
prireditev. 1^
Povedel Igor lljaž
v prostorih Šahovskega društva Ptuj je bil odigran že drugi tur-
nir v hitropoteznem šahu za leto 1990. Med 14 udeleženci sta si prvo
in drugo mesto razdelila Ivo Mihevc in Marko Podvršnik z 11 točka-
mi, tretji je bil Anton Butolen (8,5), četrt Jože Cič (8), peto do šesto
mesto sta osvojila zamgovalca prvega turnirja Igor Ujaž in Narcisa
Mihevc s 7,5 točkami itd. Po dveh turnirjih je vodstvo prevzel Igor
lljaž s 27 točkami, drugi je Jože Čič s 26 točkami, tretjo in četrto me-
sto pa si delita Ivo Mihevc in Marko Podvršnik z 18 točkami itd. Šte-
vilo udeležencev na posameznem turnirju ponovno potrjuje, da je ta
oblika med šahisti zelo priljubljena in da bo na naslednjem turnirju,
ki bo 2. marca ob 18. uri, ponovno živahno. Številno udeležbo pa je
pričakovati tudi na psoameznem prvenstvu društva od 6. do 24. febru-
arja.
Silva Razlag
Trije kandidati za slovensko
pionirsko nogometno reprezetanco
Nogometna zveza Slovenije
vsako leto v zimskih počitnicah
organizira zimsko nogometno šo-
lo za mlade, perspektivne nogo-
metaše. Letos je instruktorska
služba, ki deluje v okviru MNZ
Ptuj, na osnovi selekcionarja in
tekmovanja predlagala tri igral-
ce: Vojka Vrliovca in Nastjo Če-
ha iz N K Drava ter Aleša Gere-
čnika iz Š. D. Slovenja vas. Pio-
nirji so bili izbrani v začetno pio-
nirsko selekcijo, letnik 1976. Po
oceni strokovnjakov Nogometne
zveze Slovenije vsi trije kažejo
kvalitete sodobnega nogometa in
so izbrani v širši izbor reprezen-
tance Slovenije.
Udeležba v zimski,nogometni
šoli in evidentiranje za republi-
ško reprezentanco je dokaz več,
da imamo tudi na področju
MNZ Ptuj talentirane mlade no-
gometaše. Le z načrtnim strokov-
nim in dobro organiziranim de-
lom v klubih lahko pričakujemo
napredek omenjenih pionirjev.
Želja je, da bi se v republiški re-
prezentanci ustalili in s tem pri-
pomogli k predstavljanju in na-
predku kvalitete nogometa v
okviru MNZ Ptuj.
(L. M.)
SEMINAR V SREDNJEŠOLSKEM CENTRU V PTUJU
Komunikacijski trening
Konec minulega tedna je bil v organizaciji ptujskega Srednješol-
skega centra seminar Komunikacijski trening, ki gaje vodil dr. Pavao
Brajša. Namen seminarja je bil, naučiti se živeti s sodelavci in v skup-
nosti. Znano je, da so odnosi v vzgojno-izobraževalnem procesu razo-
sebljeni, da tistih pravih človeških odnosov med učitelji in učenci,
med učitelji in starši, med učitelji samimi ni. Komunikacijski trening
pa je ena od poti, po kateri je mogoče priti do boljše šole. V Srednje-
šolskem centru Dušana Kvedra se je skupina profesorjev in pedago-
gov že usposobila za te vrste treninga ob strokovnem vodstvu dr. Pa-
vaa Brajše. Trening sam pa spremlja raziskovalno nalogo, ki so jo
opravili: Odnosna komunikacijska problematika vzgojno-izobraže-
valnega dela.
Tridnevni seminar je obiskovalo šestnajst udeleženk — vzgojite-
ljice, učiteljice, svetovalke, pedagoške vodje. Seminar je uspel in veli-
ka želja udeleženk je bila, da bi se takšna oblika ozobraževanja nada-
ljevala, saj je le tako mogoče poglobiti komunikacijska znanja.
NaV
GORIŠNICA
Judo      \
v počastitev
praznika    i
Med prireditvami, ki jih vj
Gorišnici namenjajo krajev-;
nemu prazniku, bo tudi mla^j
dinski turnir v judu, ki ga bO;
domači klub izvedel v soboto
od 11. ure dalje v telovadnici]
osnovne šole. Organizatorji;
pričakujejo udeležbo iz vseh i
boljših slovenskih in iz neka-
terih hrvaških klubov, pokro-^
vitelj turnirja pa je KS Goriš-j
niča. 1. k.]
Strokovna predavanja za člane Slovinove TOK
Kooperacija iz Ormoža
v torek so sklenili dvotedensko serijo strokov-
nih predavanj, ki jih v okviru rednega zimskega
izobraževanja vsako leto organizira za svoje člane
Slovinova TOK Kooperacija. Udeležba kmetov je
bila dobra — od 60 pa vse do 80 udeležencev na
nekaterih predavanjih. Po mnenju Bojana Mlakar-
ja, ki pri Slovinovi TOK skrbi za to vrsto usposa-
bljanja kmetov, bi jih bilo še več, če bi bil zunaj
sneg, tako pa imajo kmetje potrebo, da tudi v zim-
skem času postorijo še kakšno reč okoli domačij.
Živinorejci so poslušali predavanja o gradnji
govejih in prašičerejskih objektov s poudarkom na
pomenu mikroklime, o težavah in normalni telitvi,
prehrani krav v zimskem obdobju in prehrani go-
vejih pitancev in prašičev z doma pridelano hrano..
Poljedelce so predavatelji, ki so prišli iz Kmetij-
skega zavoda Maribor, Veterinarskega zavoda iz
Ptuja in tudi iz Tovarne sladkorja Ormož, seznani-
li s škodljivci in boleznimi na posameznih delih
rastlin, izborom koruze in pšenice v letu 1990, z
novostmi v pridelovanju sladkorne pese in upora-
bo stranskih proizvodov v drugih panogah kmetij-
stva. Vsi pa so radi prisluhnili predavanju o kme-
tijski zakonodaji, o dedovanju in zakonu o zadruž-
ništvo ter predavanju o kmetijstvu in okolju.
Najbolje so bila obiskana predavanja o vino-
gradništvu, ki so jih organizirali kar v treh krajih
— na Kogu, v Ivanjkovcih in Ormožu. Seznanili
so se z novostmi v vinogradništvu v letu 1989 ter z
najboljšimi vini. Vida Topolovec
Peti občni zbor društva vinogradnikov Jeruzalem
Društvo vinogradnikov Jeruzalem, ki da-
nes šteje 320 članov, je po besedah predsed-
nika izvršilnega odbora Franca Laha, pred-
vsem interesna združba zasebnih vinogradni-
kov ormoško-ljutomerskih goric. Glede na
nove stranke in združenja v Sloveniji so bili
na petem občnem zboru zadnjo januarsko
nedeljo letos ob dokaj visoki udeležbi članov
društva pri Miklavžu mnenja, da naj se o tem
opredeli vsak vinograd sam.
V svoj program dela so si zapisali, da bodo
skrbeli za strokovno izobraževanje članstva,
ga zastopali navzven, sodelovali na vinskih
sejmih in ocenjevanju vin, v okviru zakon-
skih določil pa skrbeli za uveljavljanje pravic
vinogradnikov in ugodnosti, ki jih je društvu
priznala družba.
Društvo vinogradnikov Jeruzalem je član
Zveze društva vinogradnikov Slovenije, zelo
tesno pa sodeluje s Turističnim društvom
Podgorci; skupaj organizirajo praznik vina,
ki bo letos že 14., in so seveda prisotni na
vseh turističnopropagandnih prireditvah Slo-
venije. Poslovna skupnost za vinogradništvo
Slovenije, katere člani so prvenstveno druž-
bena podjetja, je že začela pripravljati pogo-
je, da bi se vanjo lahko vključili tudi zasebni-
ki. Razvoj dogodkov, predvsem pa interesi
vinogradnikov bodo merilo za njihovo na-
daljnje povezovanje. V zimskih mesecih, ko
imajo tudi vinogradniki nekaj več časa, pote-
ka izobraževanje, ki se ga sicer udeležujejo v
velikem številu, vendar žal starejši, že preka-
ljeni kletarji, manj pa mlajši. V minulem letu.
so navezali pristne stike s TOK Kooperacija
iz Ormoža in Ljutomera, skupno organizirajo
izobraževalni program, vabljeni pa so bili tu-
di na sestanek vinogradniškega odbora v Or-
možu. Želja je, da se to sodelovanje spremeni
v partnerstvo, tako da bi se o nekaterih pro-
blemih enakopravno pogovarjali.
Po strokovne nasvete hodijo zasebni vino-
gradniki v obe kleti, saj jim tamkajšnji stro-
kovnjaki radi pomagajo prav v vsem, kar je v
zvezi z vinom. To sodelovanje ni sicer nikjer
zapisano ali določeno, temveč je nastalo
spontano, zato ima še posebno vrednost. Že-
leli pa bi pristnejše odnose z obema skupšči-
nama občin (Ormoža in Ljutomera), pred-
vsem pri snovanju gospodarske politike, tako
da bi vinogradniki dobili položaj, ki jim v
družbi gre. S spremembo predpisov so se
ustvarile razmere, da se društvo lahko ukvar-
ja tudi z gospodarsko dejavnostjo, je med
drugim povedal predsednik izvršilnega odbo-
ra Društva vinogradnikov Franček Lah. Raz-
prava je bila dokaj živahna. Razpravljali so o
ustanovitvi vinogradniško-vinarskih zadrug
zahodnega tipa, kjer ne bo že vse vnaprej za-
konsko določeno, temveč želijo zadrugo, kjer
bo imel besedo tudi kmet — vinogradnik.
Med članstvom so razdelili tudi anketne li-
ste, kjer so se člani društva odločali o nekate-
rih usmeritvah na področju vinogradništva in
priglašali k reviziji povrnitve zemlje kmetom.
Govor je bil tudi o kmečkem turizmu, ki v
teh vinorodnih krajih ni prav zaživel, saj so
ponekod zamrli tudi vinotoči. čeprav so jih
sprejeli z odlokom v Ormožu in Ljutomeru.
Franjo Štebih iz Ljutomera je menil, da je
najkrajša in najcenejša pot vina iz soda do
potrošnika prav v takšnih vinotočih, ki so ze-
lo uveljavljeni v sosednji Avstriji. Pri nas pa
niso vinogradniki, ki so se odločili za vinoto-
če, — zagotovili niti minimalnih pogojev za
izboljšanje ponudbe vina. Pohvalil pa je, da
se je zadnje čase prav zaradi številnih preda-
vanj za kletarje in vinogradnike izboljšala
kvaliteta kletarjenja pri zasebnih vinogradni-
kih. Menil je, da bi morali pobudo o potujo-
čih polnilnicah podpreti, saj je nakup vseh
strojev za posameznika zelo drag.
Na občnem zboru so bili tudi predstavniki
trsničarske skupnosti iz Juršinec in vinograd-
nike opozorili, da je letos pri obnovi vinogra-
dov zmanjkalo okoli 300.000 trsnih cepljenk
in da naj ne kupujejo nepreverjenih cepljenk
z juga, naj raje počakajo na domače.
Stanko Curin s Koga se je zavzemal za
enoten nastop slovenskih vinogradnikov za-
sebnega in družbenega sektorja in za sloven-
ski vinski sejem v Radgoni. Ob koncu bi za-
pisali še tole: želijo imeti svoj društveni pra-
por, vendar do sedaj še niso našli aktiva
kmečkih ali pa tudi drugih žensk, ki bi jim
prapor izdelal. Če je kje kakšna skupina
žensk, ki te reči delajo, naj se jim javi, zelo
hvaležni jim bodo. Določili so tudi letno čla-
narino in pristopnino za društvo. Znaša 50
dinarjev — vrednost enega litra vina.
Vida Topolovec
TEDNIK - 8. februar 1990
OGLASI IN OBJAVE - 13
MESEC DNI PO SPREJEMU ODLOKA:
Kako daleč je Komunalno podjetje Ptuj?
Dober mesec dni je tega, ko
smo v Ptuju ustanovili javno Ko-
munalno podjetje Ptuj, ki je po
dolgih letih spet združilo vse
službe, ki sodijo skupaj tako po
svojem namenu kot po dejavno-
sti. V odloku je med drugim za-
pisano, da ja za začasni poslo-
vodni organ imenovan dipl. ing.
Jože»Cvetko ter da je rok za kon-
stituiranje novega podjetja 90
dni. Več kot zanimivo bi bilo
zvedeti, kako začasno vodstvo
uspeva reševati kup zahtevnih in
organizacijskih nalog, ki so veza-
ne na to; zato smo Jožeta Cvetka
prosili za ustrezen odgovor:
»Kot veste, so zbori SO Ptuj z
odlokom 26. decembra lani spre-
jeli sklep o organiziranju javnega
podjetja za opravljanje komunal-
nih dejavnosti v občini Ptuj, in
sicer tako, da se novo podjetje
organizira iz bivših tozdov KGP
Ptuj: tozd Komunalni servisi,
tozd Vodovod in kanalizacija,
nadalje iz dela tozda Stanovanj-
skega servisa Ptuj — delovne
enote toplovod ter iz Dimnikar-
skega podjetja Ptuj. Javno podje-
tje pa bo poslovalo pod firmo
Komunalno podjetje Ptuj.
Moram reči, da so v tem tre-
nutku vse naše aktivnosti resni-
čno usmerjene v organiziranost
novega podjetja, tako da bi lah-
ko čimprej opravili tudi registra-
cijo.«
In kakšne bodo bistvene de-
javnosti novega Komunalnega
podjetja Ptuj?
»Tudi to je zapisano v odloku.
Tako bo Komunalno podjetje
Jože Cvetko, začasni poslovodni
organ Komunalnega podjetja
Ptuj. (foto: M. Ozmec)
skrbelo za proizvodnjo in distri-
bucijo vode, ki zajema oskrbo
naselij z vodo, čiščenje in dova-
janje vode gospodinjstvom, in-
dustriji in drugim porabnikom.
Zatem bo prečiščevalo in odvaja-
lo odplake: to obsega zbiranje,
odvajanje in čiščenje odpadnih
voda iz gospodinjstev, industrije
in drugih porabnikov ter odvaja-
nje vseh padavinskih voda. Na-
slednja dejavnost je vzdrževanje
čistoče v naseljih, ki obsega čiš-
čenje javnih površin, urejeno zbi-
ranje, odnašanje, odvoz in od-
stranjevanje komunalnih odpad-
kov iz gospodinjstev, industrije
in drugih porabnikov teh stori-
tev. Ta dejavnost vsebuje tudi
nakup in prodajo smetarnic za
smetnjake ter urejanje sanitarij.
Naslednja dejavnost je urejanje
in vzdrževanje ulic in prometnih
poti, ki zajema še urejanje ulic,
trgov in cest v regulacijskem ob-
močju mesta F*tuja, Kidričevega
in Majšperka ter urejanje avto-
busnih postajališč na teh cestah.
Nadalje gre za urejanje javnih
parkirišč, dovoznih poti, hodni-
kov in drugih javnih poti, varo-
vanje vozil in odstranjevanje ne-
pravilno parkiranih vozil. Naša
dejavnost bo tudi urejanje in
vzdrževanje parkov, nasadov,
drevoredov, otroških igrišč in ze-
lenic.
Poseben sklop bo proizvodnja
in distribucija toplote, ki obsega
proizvodnjo in distribucijo pare
in oskrbo naselij s toplotno ener-
gijo. Gre tudi za oskrbo naselij s
plinom po lokalnem omrežju.
Naša dejvnost je pogrebna slu-
žba, ki obsega pogrebne storitve
in oddajanje prostorov za grobo-
ve v najem, nakup in prodajo
krst ipd. Dejavnost, ki je zelo ob-
sežna, pa je tudi celotno opra-
vljanje dimnikarske službe, po-
leg tega pa gre še za kup manjših
dejavnosti, ki so zapisane v od-
loku.«
Ali bodo sredstva za izvajanje
vseh teh dejavnosti zagotovljena
tudi v naprej?
»Sredstva za začetek dela jav-
nega Komunalnega podjetja so
vsa dosedanja sredstva tozdov
KGP ter sredstva, ki so zbrana
na podlagi odlokov in samo-
upravnih sporazumov za gradnjo
objektov skupne in individualne
komunalne rabe, saj pomenijo
delež ustanovitelja.«
Kaj pa težave, jih je veliko?
»Večjih težav sicer nimamo,
gre pa za specifično težavo, ki jo
bo treba rešiti z občino Ormož.
Gre za dimnikarsko službo, saj je
enako kot občina Ptuj tudi ormo-
ški izvršni svet sprejel sklep o or-
ganiziranju javnega podjetja v
Ormožu, kjer je predvideno tudi
opravljanje dimnikarske službe
na območju občine Ormož. Ker
pa je Dimnikarsko podjetje v
Ptuju, sicer pa opravlja dejav-
nost v obeh občinah, se bo o reši-
tvi tega problema treba posebej
dogovoriti. . .« —Om
Posnetek z zanimivega srečanja med ekipo MTČ Čakovec in NK Drava
Ptuj. (Foto: M, Ozmec.)
USPEL TURNIR V MALEM NOGOMETU
Prihajajo mladi
nogometaši
športna dvorana Center je bi-
la minulo soboto, 3. februarja,
prizorišče letos že drugega tur-
nirja v malem nogometu za pio-
nirje pod naslovom Prijateljstvo
90, ki se ga je tokrat udeležilo
osem ekip iz Slovenije, Hrvaške
in sosednje Avstrije. Kakih 500
gledalcev je zagotovo prišlo na
svoj račun, saj so videli kakovo-
stne in borbene tekme, hkrati pa
smo z optimizmom ugotavljali,
da nam ni treba imeti strahu za
bodočnost nogometa pri nas.
Organizatorji — člani nogo-
metnega kluba Drava Ptuj so se
na turnir pripravljali dobre tri
mesece, k sodelovanju pa so po-
leg tekmujočih ekip uspeli prite-
gniti tudi več kot 40 delovnih or-
ganizacij in zasebnikov, ki so pri-
reditev finančno podprli. Sami
so zadovoljni, saj je potekal tur-
nir na visoki kakovostni ravni
(12 igralcev iz državnih reprezen-
tanc), dosežen pa je bil bistven
namen ~ popularizacija nogo-
meta med mladimi.
Končni vrstni red ekip pa je
bil: zasluženo 1. mesto Dinamo
iz Zagreba, 2. MTČ Čakovec, 3.
Kovinar Maribor, 4. Drava Ptuj
(prva ekipa), 5. in 6. mesto si de-
lita Maribor in Upnica (Avstri-
ja), 7. in 8. pa ekipi Varteksa in
Drave Ptuj (druga ekipa).
Po vsem tem, kar so pokazali
starejši in mlajši pionirji obeh
ptujskih ekip, pa tudi po metodi-
čnem načinu dela z njimi lahko
pričakujemo v naslednjih letih
tudi v ptujski občini več dobrih,
morda celo odličnih igralcev fio-
gometa, je menil trener pionirjev
Srečko Skrjanec. Dva igralca —
Nastja Čeh in Vojko Vrbanec —
sta že člana republiške ekipe in
sta bila med počitnicami v šoli
nogometa oziroma na pripravah
v Puli. Večina ptujskih pionir-
skih igralcev pa že uspešno igra
v medobčinskih ligah.      —OM
POMOČ TRŽNEMU KMETIJSTVU
Denar za novogradnje in obnove
Letošnji program intervencij
za tržno pridelavo hrane je ohra-
nil bistvo dosedanjega načina
pospeševanja kmetijske proiz-
vodnje. V njem je največji pou-
darek na živinoreji, ki je paradna
dejavnost našega kmetijstva, v
programu pa so tudi nekatere
novosti, predvsem ko gre za do-
datne dejavnosti na kmetijah in
za rejo drobnice.
Premije za mleko znašajo za
nižinsko območje 0,16 dinarja,
za hribovita območja 0,56 in za
področja z omejenimi dejavniki
0,40 dinarja za liter oddanega
mleka. Poleg tega dodaja repu-
bliški sklad kompezacijo — raz-
liko med ceno iz kalkulacije, iz-
delane na Kmetijskem inštitutu
Slovenije, in ceno, ki jo plačujejo
mlekarne z dodatkom za kako-
vost in že omenjenimi premija-
mi. Kompezacija znaša za januar
0,45 dinarja, za februar pa bo
predvidoma znašala 0,50 dinarja.
Še bolj zanimiva so sredstva za
koncentracijo prireje mesa in
mleka. Novost pri tem je zmanj-
šanje najmanjšega števila živali
na območjih z omejenimi dejav-
niki gospodarjenja. Najmanjše
število kravje osem, pitancev 15.
V kombiniranih hlevih mora biti
najmanj pet krav in deset pitan-
cev. Za nižinska območja je naj-
manjše število 15 krav in 30 pi-
tancev, v kombiniranih hlevih pa
10 krav in 10 pitancev. Določeno
je tudi največje dopustno število
živali, vendar to zaenkrat naše-
mu kmetijstvu ne predstavlja no-
benih težav. Gornja številka je
namreč 200 krav in 400 pitancev,
omejitev pa velja tako za zasebni
kot družbeni sektor kmetijstva. V
kombiniranih hlevih je omejitev
na 100 krav in prav toliko pitan-
cev.
Višina sredstev: za novograd-
njo hleva lahko rejec uveljavlja
podporo 6.900 dinarjev, pri ob-
novi hleva pa 2 tisoč dinarjev za
vsako stojišče krave molznice.
Hleve za pitance lahko gradijo z
družbeno pomočjo 1.300 dinar-
jev, adaptirajo pa s pomočjo 469
dinarji za vsako stojišče. Za vsak
kubični meter silosa lahko kme-
tovalci pridobijo pomoč 38,64 di-
narja. Sredstva je mogoče prido-
biti tudi za sofinanciranje sprem-
ljevalnih objektov, največ pa 20
odstotkov predračunske vredno-
sti.
Tudi v letošnjem letu je načr-
tovana nadaljnja širitev prašiče-
reje. Ohranjeni so lanskoletni
pogoji za pridobitev družbenih
sredstev: najmanj 11 in največ 55
plemenskih svinj, najmanj petde-
set in največ 300 pitancev. V
kombiniranih rejah pa najmanj
11 stojišč za plemenske svinje in
80 za pitance ter največ 30 ple-
menskih svinj in 220 pitancev.
Višina družbene pomoči znaša
2.500 dinarjev za novogradnjo
stojišča za plemenske svinje ali
900 dinarjev za obnovo stojišča,
za novogradnjo pitališča 500, za
adaptacijo pa 650 dinarjev.
Podrobnejše informacije lahko
dobijo kmetovalci pri pospeše-
valni službi; naj omenimo le-to,
da je potrebno za pridobitev
sredstev skleniti z zadrugo 10-let-
no pogodbo, da mora immeti
kmetovalec dovoljenje za novo-
gradnjo ali obnovo hleva, mora
pa se tudi obvezati, da bo v 20
oziroma 24 mesecih gradnjo kon-
čal in pričel dogovorjeno rejo.
Za rejo drobnice so bile pre-
mije že v prejšnjih letih, vendar
samo za plemenske živali, iz lan-
skega leta pa prehaja v letošnje
tudi podpora za gradnjo hlevov.
Pri mlečnih pasmah drobnice je
najmanjše število štirideset in
največje 400 stojišč, pri mesnih
pasmah pa 80 oziroma 600 sto-
jišč. Vrednost podpore za mle-
čno drobnico znaša 850 dinarjev,
pri mesni drobnici pa 500 dinar-
jev za vsako stojišče, za silos pa
30 dinarjev za vsak kubični me-
ter prostornine v silosu.
Novost je tudi podpora za rejo
kuncev; tu so predvideni regresi
za plemenske živali in za vlaga-
nja v hleve. Regresi so predvide-
ni tudi za selekcionirane matice
v čebelarstvu. Ostali so vsi regre-
si v poljedelstvu: reges za seme
sladkorne pese, regres za pride-
lavo pese, regres za pridelavo
pšenice (za semensko pšenico je
že uveljavljen).
Novost je letos tudi regresira-
nje dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah. To so predvsem kmeč-
ki turizem, predelava kmetijskih
pridelkov, obdelava lesa in razne
druge dopolnilne dejavnosti, ki
omogočajo polno zaposlitev
kmečke družine na lastnem pose-
stvu. Višina podpore znaša v tem
primeru 20 odstotkov predračun-
ske vrednosti posameznega pro-
jekta.
Sredstva kot pomoč investici-
jam na kmetijah bodo na voljo v
trimesečnih obdobjih, prvič 5.
aprila in po tem zaporedju do
konca leta.
Pospeševalna  služba  kmetij-
skih zadrug vas torej pričakuje z
vašimi načrti pri novogradnjah
ali obnovah na kmetiji!
JB
Danes ustanovni zbor
ptujskih kurentov
V Ptuju je veliko kurentov, ki so še nepovezani. Zato jih Lju-
bo Gajzer, podpredsednik ptujskega Folklornega društva, vabi na
ustanovni zbor, ki bo danes, 8. februarja, ob 18. uri v kletnih pro-
storih ptujskega gledališča. Pogovorili se bodo o svoji organizaciji,
predvsem pa društvo želi, da bi v bodoče skupina ptujskih kurentov
nastopala organizirano. Pri tem imajo v mislih različne nastope
med letom na prireditvah doma in drugod.
Kurenti, pridite, saj boste s svojo navzočnostjo veliko prispe-
vali za boljše društveno in siceršnje delovanje.
MG
ČRNA KRONIKA
NAŠLI TRUPLO
POGREŠANEGA
V Ptuju so že od konca lanske-
ga leta pogrešali 42-letnega An-
tona Janžekoviča. V torek, 30. ja-
nuarja, je njegovo truplo pri
Markovcih naplavila reka
Drava.
UMRLA ZARADI
PODHLADITVE
V začetku prejšnjega tedna so
v zapuščenem gospodarskem po:
slopju v Leskovcu pri Slovenski
Bistrici našli mrtvo 47-letno Leo-
poldino Zupančič. Ugotovili so,
da je umrla zaradi podhladitve.
TRČENJE AVTOMOBILOV
Od Dornave proti Polenšaku
se je 31. januarja peljal z oseb-
nim avtomobilom Martin Plešec,
doma v KS Rogoznica. V Hla-
poncih je zavozil na levo stran
cestišča prav v trenutku, ko je
nasproti pripeljal osebni avto
Drago Najdič s Spodnje Polska-
ve. Trčenju se ni bilo moč izogni-
ti. Pri tem je bil voznik Plešec
hudo ranjen, njegov sopotnik
Anton Kuhar iz Rotmana pa laž-
je. Oba so prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
DETONATOR NI IGRAČA
V Spodnji Novi vasi pri Slo-
venski Bistrici je 15-letni A. P. v
domači drvarnici našel detona-
tor. Začel ga je raziskovati in
pok ... Eksplozija ga je poško-
dovala po rokah in trebuhu. Po-
moč so mu nudili v mariborski
bolnišnici.
MRTEV SOPOTNIK
V nedeljo, 4. februarja, do-
poldne je v Lancovi vasi voznica
osebnega avtomobila Antonija
Gabrovec iz Sovič, KS Videm pri
F*tuju, ob vključevanju na magi-
stralno cesto spregledala znak
stop in zapeljala pred tovornjak
s polpriklopnikom, ki ga je po
magistralni cesti vozil bolgarski
državljan Jordan Stefanov-Ko-
lev. Sprednje kolo tovornjaka je
zadelo osebni avto in ga odbilo s
ceste. Pri tem je bil sopotnik,
61-letni Janez Muzek iz Vidma
pri Ptuju, takoj mrtev, voznica
Gabrovčeva pa je bila hudo ra-
njena. Zaradi nesreče je bil pro-
met po magistralni cesti nekaj ur
oviran. FF
Cesta, posuta s trupli
Slovenci smo s cestami revni, najrevnejši v Jugoslaviji, po-
leg tega pa menda v Jugoslaviji najbolj razvita republika, torej
tudi z najgostejšim prometom. Cestna afera sedemdesetih let je
pometla s tistimi, ki so se zavzemali za nasprotje tega, kar sedaj
imamo. Zgodil se je pač jugoslovanski fenomen: najprej vsi sku-
paj zgradimo dobre prometnice na jugu, potem pa vsak svoje.
Magistralna cesta Hajdina —Macelj je pač rezultat vseh teh
okoliščin. Zgrajena je bila na silo, ker je pač zanimiva za Balkan
in za Evropo. Eden in drugi potrebujeta najkrajšo in najhitrejšo
povezavo, kar je ob njej, pa je stvar Slovencev. Prav ti pa sedaj
množično umirajo na tej zloglasni magistralki. Od Hajdine do
Macija je v sedemnajstih letih umrlo na desetine ljudi. Natan-
čno število mrtvih in ranjenih bi morda našli v policijskih in bol-
nišničnih kronikah. Pa se kljub vsemu nič ni spremenilo, razen
nekaj novih znakov za varnost prometa ni nihče naredil nič.
Pred vrati pa je gradnja novega prometnega pasu ob tej ce-
sti, prihaja torej prava avtocesta. Ce bo skupaj z njo urejeno vse
za varnost ljudi na in ob cesti, je to pridobitev, sicer nov udarec
Slovencem. Cesta ubija neposredno, posredno pa ob straneh za-
struplja naravo in ljudi. Če ne bo denarja za zaščitne zidove ob
cesti, predlagamo gradnjo spominskih plošč vsem dosedanjim
žrtvam polceste. V tem primeru bo zaščitna ograja od Hajdine do
Macija neprekinjena!
osehna hroniha
Rodile so:
Zdenka Cartl, Borovci 55/b —
Tanjo; Darinka Petrena, Sejanci
21 — deklico; Sonja Vindiš,
Majski Vrh 54 — Adrijano; Šte-
fica Cicmanovič, Ul. 25. maja 15
— Evo; Albina Šešo, Zadružni
trg 14 — Nina; Irena Lovrenčič,
Sakušak 68 — dečka; Zinka To-
lič, Medribnik 3 — Barbaro;
Zdenka Bezjak, Kraigherjeva 27
— Clariso; Majda Krivec, Žge-
čeva 2 — Mateja; Alenka Ne-
mec, Ljutomer, Fulneška 4 —
Mihaelo; Biserka Humski, Ul. 5.
prek. brigade 11 — Tjašo; Ida
Kojc, Cirkulane 77 — Tadeja;
Milena Glubič, Hrastovec 70 —
Denisa.
Poroke:
Miran Hrženjak, Goričak 39,
in Darinka Lorbek, Pestike 1;
Daniel Petek, Placerovci 13, in
Darinka Vesenjak, Placerovci I.
Umrli so:
Justina Komes, Dom upok.
Ptuj, roj. 1901, umrla 30. jan.
1990; Kristina Mlač, Kajuhova
5, roj 1895, umrla 3. jan. 1990;
Frančiška Krajnc, Pobrežje 33,
roj. 1928, umrla 29. jan. 1990;
Franc Zadravec, Frankovci 3,
roj. 1931, umrl 4. februarja 1990;
Jožefa Kosi, Runeč 61, roj. 1926,
umrla 2. februarja 1990.
TEDNIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK RuJ. UREDNIŠTVO:
Franc Lačen (direktor in gla-
vni urednik), Ludvik Kotar
(odgovorni urednik), Jože
Smigoc (namestnik odgovor-
nega urednika in lektor), Šte-
fan Pušnik (tehnični ured-
nik), Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Vida To-
polovec, Nataša Vodušek in
Milena Zupanič. NASLOV:
Radio-Tednik, Raičeva 6,
62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
062/771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina 200.— dinar-
jev, za tujino 380.— dinarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ruj:
52400-603-31023. Tisk: ČOP
Večer, TOZD Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.