508
To in ono.
njegovo gostoljubno hišo. Dne 7. januarja 1835 se je omenjena pesem prvič pela v hrvaškem narodnem gledišču z nepopisnim navdušenjem. Od tedaj je zložil Livadič še marsikatero popevko in nabiral narodne napeve. Uglasbil je tudi Kukuljevicevo dramo „Juran i Sofija", katero so igrali 10. junija 1840, ki se je pa na žalost izgubila s partituro, ki jo je napisal za Bogovičevega„Frankopana"'. Največ je zlagal Livadič okoli 1. 1848. Njegove pesmi so se pevale po narodnih društvih, posebno jih je pa razširjal prvi hrvaški narodni pevec Albert Štriga. Livadič je umrl v Samoboru dne 8. januarja 1. 1870. Število Livadičevih skladb je jako veliko. Kuhač je naštel 123 izvirnih hrvaških posvetnih pesmi, od katerih se nahajajo mnoge varijante. Najbolj znane so: „Još Hrvatska" (1833), „Mio ti je kraj" (1835\ „Dieva crnooka"(1835', „Preobraženje" (1835), „Hočeš dieva stan moj imeti" J835), „Okička vrana (največja, 1835), „Oj košutko", „Oj talasi" (1841), „Kamena dieva" (1844), „Liepa Anka" (1845), „Moja ladjo", „Predivo je prela" (1845), „Oj vi zviezde sjajne", „Molitva hrvatskoga rodoljuba", „Bože živi" itd.
Za rektorja zagrebškega vseučilišča je bil
letos izvoljen prof. Vekoslav K1 a i č, znani hrvaški zgodovinar.
Nikola Mašič. Dne 4. junija t. 1. je umrl v Zagrebu znameniti slikar Nikola Mašič. Bil je mož obširne izobrazbe in je videl mnogo sveta. Rojen je bil 1. 1852. v Otočcu, a v šolo je hodil v Trstu, na Dunaju, v Olomucu, v Krakovu in dovršil gimnazijo v Kromerižu. Hotel se je najprej posvetiti trgovini, a s trgovske šole je prestopil na akademijo lepih umetnosti na Dunaju. L. 1871. je bil v Monakovem, pozneje v Gradcu. Mollivanv je spoznal njegovo veliko nadarjenost ter ga je poslal zopet v Monakovo, da se tam še dalje izobrazi. Odlikovan s častno svetinjo je tam dovršil nauke. Od leta 1878. je bil večkrat v Parizu, kjer je slikal v slikarski šoli „Aca-demie Julien". Izmed njegovih slik so najbolj znane: »Bošnjak na odmoru", „Napoljski pastir", „Hrvatska djevojčica u kukuruzištu", „Na groblju", „Vrt na Capriu" in »Prizor iz napoljske okolice". L. 1884. je bil imenovan za profesorja na „Zemski obrtni školi". V Zagrebu so ga prijatelji lepih umetnosti radostno sprejeli. Tu je dovršil med drugimi slike: „Berba ruža u Bugarskoj", „Gjurgjice", „Na obali Save", „Ulaz u vrt palače Lj. Vranyczanya", »Prizor kod Jesenovca". Od njega imajo Hrvatje nebroj načrtov in študij. V počitnicah je hodil rad na potovanje. Obiskaval je Pariz, Rim in Neapolj. L. 1896. ga je izbrala zagrebška akademija za ravnatelja galerije slik. Bil je pozneje tudi učitelj risanja na zagrebškem vseučilišču. Njegove slike ga kažejo kot izbornega umetnika in so bile odlikovane v Monakovem, v Zagrebu, v Budimpešti in v Parizu.
Hrvaški slikar Vergilij Meneghello-Dinčič je razstavil v Sarajevu več slik. Kritika hvali,,Glavo
Jezusovo", ki predočuje molitev: „Oče, odpusti jim!", „Glavo moslima" in pokrajino „Spletska luka ob mesečini."
O razvoju hrvaške umetnosti prinaša „Nada" kritičen in zgodovinski spis izpod peresa Dušana N. Plavšiča.
„Matica Hrvatska" je imela svoj občni zbor dne 13. julija. Članov ima 11.263, za 113 članov več nego preteklo leto. Imovina »Matice" se je povečala v tekočem letu za 20.060 K 16 v. Skupna imovina znaša 532.870 K 69 v. Pravila so spremenili vtoliko, da more „Matica" dajati blagajniku in tajniku stalno mirovnino. Na občnem zboru se je razpravljalo o tem, da se „Vienac" reformira, da bode mogel tekmovati z „Nado" in „Prosvjeto." Pisatelj gosp. Hoič se je zagovarjal, da je imenoval v svoji knjigi o Bosni tamošnje prebivavce Srbe. Predsednik dr. Gjuro Ar-nold pa je v daljšem govoru proti mlajšim slovstve-nikom, ki hočejo „Matico" modernizirati, razvijal njen program, ki se drži starih, preizkušenih znanstvenih, umetniških in narodnostnih tradicij, ne da bi pri tem zanemarjal kak opravičeni napredek.
„Zbornik za istoriju, jezik i književnost srbskoga naroda" je začela izdajati „Srbska akademija nauka". V prvem zvezku je 2086 zapiskov in napisov od XII. do XVII. stoletja. Tu so zbrani napisi, katerim se da letnica natančno ali približno določiti. V naslednjih zvezkih pridejo na vrsto bolj negotovi zapiski in napisi.
Bosna in Hercegovina. Pod vodstvom znanega francoskega učenjaka Louis Oliviera je izšlo veliko ilustrirano delo o Bosni in Hercegovini. Sodelovalo je deset francoskih učenjakov. Izmed 17 sestavkov, kateri podajejo natančen in vsestranski opis dežele, hvalijo posebno Diehlov opis bosenske zgodovine. Vlada je dala pisateljem na razpolago vse, kar so želeli.
Prebivalstvo na Hrvaškem. Najnovejši sta-tistiški podatki o prebivalstvu na Hrvaškem zopet kažejo, kako neugoden za slovanski živelj je sedanji zistem. L. 1880. je bilo Hrvatov v Hrvaški in Slavoniji 1,712.000 ali 90-48o/0 vsega prebivalstva. L. 1890. je sicer poskočilo absolutno število hrvaškega prebivalstva na 1,921.000, toda v odstotkih se je zmanjšalo nasproti celokupnemu prebivalstvu na 87-90%. Leta 1890. pa se je zmanjšalo tudi razmerno število. Tega leta so v omenjeni deželi našteli 2,089.000 Hrvatov, a ti tvorijo vsega prebivalstva samo še 87'05°/0. Po materinskem jeziku je bilo na Hrvaškem leta T 900. še 19.789 Slovencev (0-82%), 3L588 Čehov (1-32%), 17.342 Slovakov (0'72o/0), 4666 Malorusov (0-19%), 998 Poljakov (0-04«/0), 90-180 Madjarov (3-76°/0) in 134.Q00 Nemcev (5-58%). Med Madjare in Nemce so se vpisali seveda večinoma tudi judje, katerih je na Hrvaškem od dne do dne več.