DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANCUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 35
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, FEBRUARY 11TH, 1933
LETO XXXV,—VOL. XXXV.
Bivši kajzer bi se odpovedal prestolu v korist najstarejšega sina
London, 10. februarja. Bivši kajzer Viljem bi se rad vrnil' v Nemčijo, ako ne več, samo za nekaj dni, da bi se opravičil v °čeh sveta, zlasti pa v očeh svojih rojakov, potem pa bi se odpovedal kraljevemu in cesarskemu prestolu, katerega je zapustil po končani vojni. Odpovedal bi se v korist svojega najstarejšega sina, bivšega kron-Pi inca Friderik Viljema. Kot se Poroča iz nemških in angleških krogov se bodo sanje eks-kajzer-ia v kratkem uresničile. Glasom poročil, se je eks-kajzer izjavil napram svojim sorodnikom : "Jaz sem star mož, popolnoma izmučen, toda kljub temu Pričakujem klic, ko se vrnem v Nemčijo. Ko pride ta čas, se bom vrnil samo za par dni, po-tfcm se pa bom odpovedal prestolu v korist mojega sina. Kar on potem delal, je njegova zadeva." Obenem je bivši kaj-Zer tudi izjavil, da se boji, da nkgova druga žena, princezinja Hermina, ne bo mogla zadovoljiti nemških rojalističnih krogov. t-o-
Državna preiskava
Columbus, 10. februarja. — fOrreat W. Hali je član državne Postavodaje Jdržave Ohio'. Po Poklicu je metodistovski pastor, v politiki pa republikanec. Ta
t>r in poslanec je pred 14. i izjavil, da ga je nekdo s*UŠal podkupiti in mu ponudil '^000, ako ne bo glasoval za ^edlog, da se odpravijo visoke bresti na posojila na premični-11e' Državna zbornica je takoj °^'edila preiskavo, in pastor je Otekli četrtek povedal ime 0l)ega, ki ga je skušal podkupiti. Jeto neki Ed. Shively iz Cam-nidge, Ohio, katerega je napo-t!1 k temu neki Harlan Mathews. Toda oba zanikata. odločno, da "i Pastorju kdaj kaj ponudila, dočim pastor vztraja pri svoji ^ditvi. Državna zbornica je uPeljala sedaj ponovno preiska-v° in tudi državni pravdnik je Začel zanimati se za stvar. -o-
Napačen zobozdravnik
"Dr." John D. Noble, 319 Respect Ave., je ljudem drl zo-)e» ne da bi imel državno dovo-■ienje za to. Na sodniji je bil Ritega obsojen v $200 globe, 0 dni ječe in potem bo izgnan 12 države Ohio.
V Californijo
Naš poznani rojak Mr. John katerega naslov je R: 1. 50, Thompson, Ohio, se po- j te dni enkrat v Californijo. , elJal bo s svojo dobro utrjeno In povedal nam je, da ima Sg Prostora za dva. Kogar ve-naj se hitro zglasi pri njem, • Ct*a prostora bo samo za dva, 111 ne smete zameriti, če vas 50 bo mogel Mr. Fink peljati v 8ufornijo. In srečno pot!
Vreme
p v četrtek je kazal toplomer v . levelandu 3 stopinje pod ničlo, ^ Vsakdo se je pritoževal, kak-hudo zimo imamo. V Chica-So Pa imeli včeraj 19 stopinj J°d ničlo. Ni čuda, da Barbi-].®v dopis ni prišel iz Chicage, • ^ je spotoma zmrznil. Ampak d;tri se bo "otajalo," pa bo tu-z naš prijatelj France Barbič j. ^ kaj prinesel v javnost. Poroča družba cestne želez-
S •je
bil promet včeraj na U]' Clair Ave. zadržan za pol e" Barbič je pisal dopise!
Tekom pet ur včeraj popoldne je župan Miller razlagal coancilmanom svoj načrt, glasom katerega naj se brezposelnim podeli delo, ne pa miloščin-ska podpora. Da se ljudje zanimajo za ta načrt, priča natlačeno polna dvorana, v kateri se je vršilo zaslišanje. Zaslišanje se je vršilo od 2:20 popoldne do sedmih zvečer. Mestna zbornica bi pri svojem zasedanju v pon-deljek večer gotovo brez obotavljanja odobrila načrt župana Millerja, če bi slednji odgovoril na eno vprašanje z odločnim "da" ali "ne." To vprašanje se ;ie glasilo:
"Ako mestna zbornica odobri vaš načrt, ali morete reči, da bodo pomoči potrebni ljudje dobivali podporo ravno na isti način kot jo dobivaj sedaj?" župan ni odločno odgovoril na to vprašanje. Vendar se zdi, da sc republikanci pripravljeni glasovati z demokrati v pondeljek večer, ko pride županov načrt v pretres pri rednem zasedanju j mestne zbornice.
Finančni in odsek za javno blagostanje mestne zbornice sta pripravljena ugodno poročati o županovem načrtu. V poglavitnem, je razložil župan Miller, obstoji njegov načrt kot sledi:
"Ustanovi naj se uradna komisija, ki naj ima absolutno moč, da~upravlja vse fonde, ki so namenjeni za podporo brezposelnim. Ta komisija bi imela oblast dajati direktno in indi-rektno podporo, to je, skrbeti, da se ustvari delo in nastavljati delavce, in obenem tudi skrbeti, da dobivajo podporo v živežu, ki so brez dela in slednjega ne morejo dobiti.
"Drugič, skuša se naj kar največ mogoče, da se preskrbi delo, namesto da bi se dajala podporah iMiestna komisija,' ki
Nocoj je zaključek umetniške razstave
Kdor še ni imel prilike ogledati ai odlično razstave umetniških slik slikarja Gregor Peruška v Slov. Narodnem Domu, kjer so cbenem razstavljena dela njegovih učencev od Jugoslovanske šole moderne umetnosti, ima nocoj večer zadnjo priliko. Razstava bo danes zaključena. Pričakuje se za zadnji večer več gostov tudi iz drugih naselbin. Ponovno apeliramo; 'na slehernega Slovenca in Slovenke v Clevelandu, da pride v S. N. Dom in si ogleda odlično razstavo. Tekom razstave nastopi tudi pevski zbor "Dela-vcc," ki bo zapel Ivan Zupanovo pesem "Atlantski c d me v i," potem "Dani se." V duetu nastopita Kristina in Frank Sisko-vich a "Pastirjem," in Jos. Zadnik ter Fr. šiškovič zapo jeta "Venec Vodnikovih pesmi." Začetek programa je ob 8:15. Po zaključku razstave se pa vrši v spodnjih prostorih prosta, zabava in ple3. Igra Bob Tekaucev orkester. V imsnu plemenite, koristne in kulturne stvari prc3imo ves narod, da pride v čimvečjem številu.
Telefonska družba je lansko leto naredila velik dobiček v Ameriki
New York, 10. februarja. — Letno poročilo American Telephone & Telegraph Co. izkazuje, da je kompanija tekom lanskega leta imela čistega dobička v svo-ti $145,906,909, in je plačala osem procentov na vloženi kapital svojih delničarjev. V resnici je znašal čisti dobiček telefon-!-ke družbe lansko leto za $22,-000,000 več kot leto prej, toda polna dividenda sc ni izplačala, pač pa pripisala v sklad za rezervo. Lansko leto je telefonski trust plačal $150,000,000 divide,jide svojim delničarjem. Investicije v telefonskem podjetju so ene najbolj varnih in zanesljivih danes. Dočim je resnica, da so telefonske družbe zgubile tekom zadnjih treh let stotisoče odjemalcev, ker ljudje ne morejo plačevati računov, pa je na drugi strani tudi resnica, da telefonske družbe računajo šo vedno iste svote za telefonsko postrežbo, kot so jih računale pred 5. leti, dočim so svoje stroške globoko znižale. t L--o---
Žid in socialist
V mestni glasbeni dvorani je 1 v četrtek večer govoril promi-nenten Anglež židovskega poko-ljenja, Lord Marley, kot mu pravijo, ki je za Boga prosil Cleve-jlandčane in ostale Amerikance, j naj vendar /spravijo skupaj ogromno svoto sedem milijonov 'in pol dolarjev in jo pošljejo za "zatirane Žide" v Evropi. Ne 1 vemo iz kakšnega vzroka je an-'gitško časopisje v Clevelandu (posvetilo toliko pozorhosti temu : Židu in socialistu, ampak najbrž iz vzroka, ker je sam milijonar ! in — lord. Lord je po domače povedano, še nekoliko več kot jstarekrajski grof! "Vem, da ' imata Amerikanci svoje lastne križe in trpljenje," je dejal so-jcialistični grof, ki se prav nič | ne sramuje svojega plemenita-škega naslova, dasi trdi, da je j socialist, "toda naši ljudje v {vzhodnih pokrajinah Evrope so | še večji reveži kot ste vi. žid-| je trpijo radi preganjanja od j strani boljševikov! židje so ve-jčinoma trgovci, boljševiki pa sami trgujejo, torej so židovci zgubili trgovino, torej gorje gorje njim!" Tako je govoril ! gospod socialistični grof Marley j v Clevelandu. "Na Poljsksm je #0,000 Židov," je nadaljeval ! gospod grof, ki je sam milijo-: nar, "in vsi so zgubili svoje tr-jgovine. Pomagajte jim torej, ! Amerikanci, za božjo voljo, pomagajte jim!"
V zračnih višavah
Sinoči je imel v Clevelandu ; govor belgijski profesor Augu-vste Piccard, ki je znan po širnem svetu s tem, da se je dvignil že dvakrat v takozvano "stratosfero," v, nekako 11 milj nad zemljo, in vselej se srečno zo-i pet vrnil na zemljo, potem ko je dobil pri teh dvigih važne po-' datke o razmerah in "dogodkih" visoko nad našo zemljo. Nad 800 ljudi je poslušalo zanimivo |predavanje.
Zaposljeni ognjegasci
i Tekom zadnjih treh dni ostrega mraza v Clevelandu so bili ognjejjasci v Clevelandu v 57 slučajih poklicani, da gasijo požar. Nad $200,000 škode je bilo povzročene »na hišah, pohištvu in oblekah. Ljudje zakurijo peči, kadar pritisne mraz in ne pazijo, kako se peči razpalijo, dokler nc nastane nesreča.
Za nove hiše
V Clevelandu se je lansko leto ustanovila Shaker-Southing-
I
j ton Co., družba, ki namerava I postaviti več ogromnih stanovanjskih hiš, v katerih bi bilo prostora za 922 družin. Ta družba je sedaj zaprosila Rekon-strukcijsko finančno korporaci-jo za $5,000,000 posojila, da začne graditi omenjene hiše. Pravi, da bi dobilo 2000 delavcev delo za dve leti in več. Eno tre-tino kapitala bi prispevali delničarji družbe, dve tretini pa — vlada. To bi bila velika moderna stanovanja, pri katerih naš narod, ki gradi svoje lastne zmerne hiše, seveda ne bi imel nobenega interesa. Zanimivo je pa vedeti, da so razne kompani-je v Clevelandu tekom zadnjih osem mesecev prosile Rekon-ttrukcijsko korporacijo za nekako $300,000,000 posojila v razne svrhe, dočim znašajo prošnje ostalih kompanij v Ameriki nič manj kot $6,000,000,000. Denarja je pa le $1,500,000,000 na razpolago.
-o-
Predraga elektrika
Te dni so se začela obravnavanja glede cen za mestno elek-I triko. Mestna elektrarna računa 3 cente za kilovat uro, dočirr računa kompanijska elektrarn* 5 centov za isto količino elektri ke. In sedaj so se začela poga j an j a, da bi se mestna elektriki še pocenila, župan Miller ni te I mu nasproten.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
V	San Antonio, Texas, so te dni zaprli umobolnega rojaka Jcsepha Delač, ki je pred nedav-: nim pobegnil iz umobolnice v j Clevelandu. Ameriške oblasti so rojaka poslale v staro domovino, kot poroča njegova žena iz domovine. Baje 'je bil Delač ameriški državljan, toda je bil kljub temu deportiran. O tem bi vedel dati pojasnila Department of Labor, Washington, D. C., ako bi imel človek natančne podatke na razpolago.
V	Spring Canyon, Colorado, je po tridnevni bolezni umrl rojak Florijan Pečaj, star 45 let, doma iz Celja. Zapušča ženo, štiii ctroke in enega brata.
V	Jolietu je zadnje dni umrl slovenski pianir Anton Glavan, po domače Logarškov, doma iz ; Repel pri žužemberkuv V Ameriki .je bival 40 let. Zapušča ženo, osem sinov in štiri hčere.
V	dolgotrajni zapor so bili v Milwaukee obsojeni 3 mladi slovenski fantje, ki so priznali, da
I so izvršili 18 roparskih vlomov, j Paul Moser, 23 let star, je dobil od 3 do 20 let zapora, John Uriel, 23 let star, je dobil od 3 do j 15 let, in Jos. Schnalb, 21 let star, je bil obsojen od 3 do 15 j let. Poročilo pravi, da se omenjene nikdar ni videlo v slovenski družbi, kar naj služi v svarilo drugim mladeničem in mladenkam, ki se radi rogajo slovenskim zabavam, igram in organizacijam.
--o-
Zavarovalni agent
E. K. Fischer, zavarovalni agent, je bil včeraj obsojen od , sodnika Terrell na tri leta ječe, ,ker je svoje klijente zavaroval |tako, da v slučaju nezgode niso ničesar dobili. Nekemu slepcu je prodal polico vredno $1000, rekoč, da se polica glasi za $10,-000, in je tudi premijo pobiral | za $10,000. Agent Fischer je i prosil za milost, toda sodnik Terrell je dejal, da kdor slepari | slepce, ni dosti prida.
Tajnica Maschketa
Mrs. Gladys Gordon, privatna tajnica in zaupnica Mauricc i Maschketa, republikanskega bosa v Clevelandu, je vložila tož-; bo za razporoko, češ, da jo mož zanemarja, pretepa in neprestano zasmehuje. Ironija usode!
Mrs. Olga Kaušek
Poročali smo, da se nahaja Mrs. Olga Kaušek, 15210 Sara-nac Rd. v Glenville bolnici. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo v bolnici.
Popravek
Družina Rozman nam naznanja, da se je v zahvali za pok. Jakob Rozmanom pomotoma izpustilo, da se zahvaljujejo pevskemu zboru Zvon za lepo petje na domu.
Seja demokratov
Danes zvečer ob 7:30 se vrši seja hrvatskega demokratskega I kluba na 9706 Vineyard Ave. j Vabljeni so tudi Slovenci da to sejo.
Izgubljena ročna torbica
V	soboto zvečer se je izgubila ročna torbica med 62. cesto in Prosser Ave. Kdor jo je našel, je prošen, da jo prinese na 5805 Prosser Ave.
Maša zadušnica
V	nedeljo ob devetih se bo brala sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Kristine za pok. MJatt : Nemec ob priliki druge obletnice njegove smrti. Sorodniki in
prijatelji so prošeni, da se ude-I ležijo.
Newburska jeklarna ostane v Clevelandu
župan mesta Cleveland, Ray T. Miller, je dobil včeraj pismo od predsednika Steal Corporation, v katerem se županu naznanja, da jeklarski trust ne bo porušil svoje jeklarne v New-burgu, kjer so naši ljudje delali tekom zadnjih 40 let. Tovarna ostane le zaprta za nedoločen čas, toda je gotovo, da se bo z delom ponovno pričelo. Prva večja naročila, ki jih dobi jeklarski trust, pridejo ponovno v newbursko jeklarno, toda takih poročil se ne pričakuje pred tremi meseci. Dobra vest je pa vseeno, da se tovarna ne bo preselila v Lorain, kot je bilo pr-i votno poročano, čemur se je v 'prvi vrsti zahvaliti županu Mil-jlerju, ki je z raznimi council-I mani šel osebno v New York j pred direktorij jeklarskega tru-j sta in odločno protestiral proti premestitvi jeklarske tovarne iz Newburga. Predsednik je- , klarskega trusta naznanja se-, daj, da tovarna ostane kjer je in se bo v doglednem času, v j treh mesecih, zopet polagoma začelo z delom.
-o—- .
Deček se ponesrečil štiriletni deček Jerry Grdina je tako nesrečno padel na cestnem tlaku, da si je zlomil nogo v stegnu. V bolnici so mu nogo deli v mavec in se sedaj zdravi doma. Stanuje na 13815 Mc-; Elhattan Ave.

Miller pred zbornico glede podpore brezposelnim
bila tozadevno imenovana, bi prišla namesto sedanje mestne-ekrajne družbe, kateri načel ju je A. V. Cannon, in ki ima v oskrbi vse fonde, ki so namenjeni za podporo brezposelnim. Prvotno je Miller predlagal, da se ves denar, ki se ga danes rabi za pod-
poro brezposelnim, vporabi ,za preskrbo dela slednjim. Tega denarja je na leto na razpolago nekako $9,200,000.
Republikanski councilman]' so pri zaslišanju ponovno vprašali župana Millerja ako slednji prevzame polno odgovornost za njegov načrt, potem ko ga bo mest-l D zbornica odobrila. Miller je odgovoril, da je prepričan o iskrenosti svojega načrta, in da rad prevzame odgovornost, toda pristavil je: "Zakaj vprašujete tako vprašanje? Meni se zdi, da bi se vi radi znebili odgovoi-no-sti. Načrt boste odobrili, in če se bo dobro izpeljal, si boste lastili kredit, da ste ga odobrili, če pa, bo imel slabe posledice, tedaj boste padli po meni, češ, da tem prevzel polno odgovornost."
Povedal je nadalje councilma-nem, da če niso prepričani, da je načrt dober, naj nikar ne volijo za njega. V glavnem se gre za to: če bodo ljudje dobili delo in se jih bo plačevalo, ali bo ostalo še dovolj denarja, da se bo dajala petem podpora onim, ki ne morejo dobiti dela?
Komisija, ki bi vodila vso upravo in delo, bi imela sedem članov, in sicer dva mestna uradnika, dva okrajna uradnika in trije privatni državljani, katere bi imenoval župan Miller. Nadalje župan zahteva, da mestna I zbornica priporoči governerju White, da posodi Rekonstrukcij ska komisija $4,000,000 za podporo. Od te svote bi vporabil Miller $1,652,000 za direktno podporo .v blagu, $2,347,000 pa za plačilo delavcem, katere bi mesto najelo.
Pričakuje se v pondeljek večer ponovnega boja v mestni zbornici, tozadevno. Načrt, kol ga ima župan Miller, je v resnici težaven, toda izvrsten, če s« da praktično izpeljati. Vsakdc ima raje delo in plačo kot pa podporo v živežu.
Dolgo življenje
Montreal, Kanada, 10. februarja. Kolegij ameriških zdravnikov je danes slišal znamenite j predavanje dr. Pottengerja, k I je izjavil, da dolgo življenje ni kakor ni blagoslov za človeštvo, 1 pač pa prekletstvo. Zdravnikom se je potom modernega znanja posrečillo podaljšati dobo ' človeškega življenja, toda svet nikakor ni pripravljen posladiti zadnja leta starih ljudi. Stari ljudje nimajo prostora na svetu, ker si ne morejo zaslužiti sredstev za obstanek. Dandanes je vedno več starih ljudi, dočim se je odstotek mladih zmanjšal. Zdravniki so klicani največkrat k starim ljudem, ki imajo vsakovrstne bolezni, toda v največ slučajih ne moremo plačati za zdravljenje. Dr. Pottenger se je izjavil, da je medicina v zad-. njih letih napredovala z ogro-1 mnimi koraki, da so pripravlje-. !na zdravila za preprečenje vsakovrstnih bolezni. Če bi še današnja industrija, obrt in trgovina naredili toliko kot medicinska veda, bi bilo drugače pre-jskrbljeno za stare ljudi, i	-o-
Izpuščeni kaznenci
Državne oblasti so izpustile iz državnih Naporov ta teden 42 kaznencev, ki so bili obsojeni v zapor radi tatvine, ropa, sleparije in enakih zločinov. 17 izmed teh jih je iz Cuyahoga okraja.
Roosevelt predloži kompleten program spremembe vlade prve dni
Washington, 10. februarja.— j Kmalu potem, ko bo novi predsednik Roosevelt zaprisežen, bo sklical izvanredno "zasedanje j kongresa, in par dni potem bo že predložil kongresu načrte o popolni spremembi poslovanja ameriške vlade. Sprememba vladnega poslovanja bo eno prvih del novega predsednika. Roosevelt bo posloval na podlagi izvanredne moči in oblasti, katere mu je podelil kongres, in kakoršnje ni pred njim imel še noben predsednik v mirovnem času. Predsednik Hoover se je izjavil, tla se popolnoma strinja z odredbo kongresa glede nove oblasti predsedniku, in bo tozadevno postavo brez pomisleka podpisal. Da bo novi predsednik 'izrabil svojo novo oblast do skrajnosti, je brez vprašanja, in je že naročil gotovim svojim zaupnim prijateljem, da gredo na delo glede posameznih podrobnosti. Kako se zapravlja danes denar je razvidno samo iz sledečega: za farmerje so v Wash-jingtonu štirje različni uradi, ka-'terih naloga je pa vsem skupina. Vsak urad ima celo armado uslužbencev, dočim bi en sam urad s štirikrat manj uslužben-jci lahko vse opravil. Enako je I tudi v drugih oddelkih zvezne vlade. Računa se, da se da prihraniti z odpravo raznih nepotrebnih uradov do $300,000,000 na leto.
-o-
Šerif tožen
Oktobra meseca, 1932, se je nahajala v okrajnih zaporih v Clevelandu jetnica Haney Win-field. V zaporu jo je začel boleti zob, in šerif Sulzmann je baje poslal k jetnici bolniško strežnico, da ji izdere zob. Bolni-| ška strežnica je Widfieldki iz-Idrla baje napačni zob, in sedaj toži bivša jetnica Winfeld šerifa-na $10,000 odškodnine za napačno odstranjeni zob. Šerif Sulzmann se je smejal, ko je slišal o tožbi. "Kaj nam pa morejo!" je zaklical po angleško. "Jaz nisem izdrl jetnici zobe!"
1	češki Sokol
čehoslovaški Sokol je začel s svojimi vežbami v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave v Newburgu. Vaje se vrše vsal< torek in četrtek večer. Ta Sokol bo imel shod v nedeljo, 12. februarja, ob 7. uri zvečer v omenjeni dvorani. Na shodu bodo razni govorniki in nastopi telovadcev. Slovenci so prav prijazno vabljeni, da se udeleži-po, kot tudi naša mladina. Za ta shod je vstopnina prosta.
V varstvo otrok
Državni senator Ackerman je obljubil, da bo vložil v državni zbornici predlog, katerega mu je nasvetovala zveza učiteljev in i staršev v Clevelandu (Parent-Teachers Association), da se kaznuje vsakega moškega, ki posili dekle izpod 16. leto staro s smrtjo na električnem stolu, z aosmrtnim zaporom ali s sterilizacijo.	,
Baker ne sprejme
Iz Honolulu, kjer se nahaja bivši vojni tajnik, Clevelandčan Newton D. Baker, se sporoča, da Baker ne bo sprejel nobenega j urada v kabinetu predsednika Eoosevelta.
Nesrečna smrt
John Buher, 1116 Auburn Ave., se je včeraj obesil v svojem stanovanju iz žalosti radi pomanjkanja dela. Buher je oče i sedmih otrok.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No.-35, Sat., Feb. 11th, 1933
Abraham Lincoln
ugajalo. Kdor ima še dobre podplate, ta se bo lahko vrtel po zvokih in melodijah godbe. In kdor ima pa dober glas, bo pa tudi lahko imel svoj koncert po" stari slovenski navadi, če bo slučajno katerega grlo bolelo, je pa John Peskar obljubil, da bo imel zdravila, da se bo grlo dobro splahnilo.
Kaj bodo pa žene in dekleta napravile za zobe brusit, je pa težko za zvedeti od njih, ker si le nekaj natiho in na uho šepetajo, pa nisem mogla slišat, vpi*a-šat jih pa tudi nečem. Skrbi me pa tako, da bom šla v soboto gledat kaj bo.
Mrs. A. Kic.
Oseminšestdeset let bo minilo letos aprila meseca, odkar je morilska kroglja spravila mnogo predčasno iz življenja najbolj razumnega, demokratičnega in ljudskega predsednika, kar jih je kdaj ameriški narod izvolil, da vodijo usodo naroda. Bil je to predsednik Lincoln, priprosti sin priprostega ameriškega naseljenca, in ravno Lincoln je bil, ki je povzročil, da so Zedinjene države postale najmočnejša država na svetu.
Mnogi mislijo, da je bil mučeniški predsednik Lincoln pristaš republikanske stranke. Republikanska stranka kot obstoji danes, ni obstala v enakem pojmovanju, ko je bil Lincoln prvič izvoljen predsednikom v letu 1860. Pri drugi izvolitvi pa, v letu 1864, je bil Lincoln izvoljen po liberalnem in unijskem elementu ameriškega naroda, dočim so ga tedanji fanatični republikanci silovito napadali. Tozadevno daje najbolj zanimive podatke Wm. H. Herndon, ki je bil partner Lincolna v njegovem odvetniškem poklicu. Hern-donova knjiga "The True Story of a Great Life," se lahko dobi v vsaki javni knjižnici.
Popularno se tudi misli, da je Lincoln začel s silno civilno vojno, da bi oprostil ameriške črnce sužnjosti. To je bil le postranski namen in vzrok. Lincoln je imel silen pogled v bodočnost ameriškega naroda. Aristokratični jug se je vedno bolj cepil od bolj demokratičnega'severa, in prišlo je končno tako daleč, da so se južne države popolnoma odcepile od unije Zedinjenih držav, in smo imeli v letu 1861, ko je Lincoln nastopil prvi termin svojega predsedništva, . dva predsednika, dva kongresa in dvoje prestolic Zedinjenih držav.
Lincoln je bil mnenja, da južni aristokrati lahko obdržijo svoje črne'sužnje, toda da bi razcepili unijo Zedinjenih držav, tega ni mogel prenesti. Zato se ni spustil v vojno z lastnimi brati, da bi oprostil črne sužnje, pač pa se je spustil v krvavo vojno, da bi obranil skupnost ameriškega naroda, da bi zagarantiral ameriškemu narodu sijajno bodočnost.
S krvavečim srcem je v letu 1861 naprosil kongres, da napove vojno južnim državam, torej napram lastnim bratom. Lincoln je zahteval vojno, da prisili uporniške južne brate, da ostanejo v skupni ameriški zvezi, da se ne cepijo v dve ali več republik, ker je dobro znal, da če razcepljenost trajno ostane, da Zedinjene države nimajo nobene bodočnosti. Zato je raje šel in riskiral, da je bilo ubitih en milijon Amerikancev v civilni vojni in štiri milijone ranjenih, rekoč, da se enkrat za vselej naredi konec razcepljenosti, kot da bi se severne in južne držgve neprestano pobijale medsebojno.
Primer, kaj je Lincoln naredil v letu 1861, ko je zahteval vojno proti svojim lastnim bratom in so si v resnici stali redni bratje na vojnih frontah nasproti, dobimo, ako na primer pomislimo, da bi Srbi napovedali vojno Hrvatom, ker bi se slednji hoteli ločiti od skupne države Jugoslavije, pa bi Hrvati izvolili svojega kralja ali svojega predsednika, svoj kongres in svojo vlado. To so naredili prebivalci južnih držav leta 1861, in Lincoln jim je napovedal vojno, ker jih je hotel držati v uniji, ker je zahteval da je ameriški narod združen, zedinjen, da ima le enega voditelja, en kongres, en cilj v bodočnosti pred seboj — slogo in edinost.
Lincoln je bil sin priprostega gozdarja, pionirja, ki je potoval iz kraja v kraj po tedaj še neobljudeni.in nekultivi-rani Ameriki. Od svoje mladosti sem je bil vajen trpljenja, katerega je okusil z vso grenkobo, kar je pa obenem tudi utrdilo njegov značaj. Samouk kot je bil, je z bistrim očesom opazoval življenje okoli sebe, videl in opazoval je prepire svojih rojakov, premišljeval je, kako postaja narod za-nikern in fanatičen, ako se prepira, in kako napreduje, kadar se združi in deluje po skupni poti in skupnih ciljih, lo je Lincolna napotilo, da se je podal v javnost, da je postal državni poslanec, kongresman, ljudski govornik, predsednik Zedinjenih držav, rešilec črnih sužnjev, ustvaritelj nove ameriške edinosti, danes še vedno jiajbolj spoštovani, najbolj popularni ameriški predsednik, kateremu za njim do danes zaman iščemo vrednega naslednika.	4
VARUJTE SE PREHLADA
in sovrainika SloveStva: pljuSni-cal N« prehladite s* in iilajte, da boste imeli črevesja t redn s tam, da jemljete redno
Trinerjevo Grenko Vino_

čehoslavija." Prav gotovo bo izvajala imenitne dele v pesmi, v besedah in v glasbi slovanske misli in tako tudi posegla v Jugoslavijo, katero je že večkrat prepotovala.
Začetek predavanja je v nedeljo ob 5. uri popoldne. Vstopnine ni nobene, bo pa prosto pobiranje, kdor bi hotel kaj darovati.
Kdor želi videti in slišati originalno domačo slovansko glasbo in petje, naj se udeleži tega koncerta, žal mu ne bo.
Anton Grdina.
Euclid, O.— V priljubljenem listu Ameriška Domovina sem dne 3. februarja čital dopis iz Clevelanda, O. s podpisom S. F. P. Dotičnemu so gotovo znane tukajšnje razmere, ko nas smatra za dobre farane s priljublje-
DOPISI
Cleveland (Newburg), O. —
Da ne bo kdo mislil, da pri nas nismo politični, ali da nič ne razumemo o tem, ali pa da spimo v političnem oziru, zato priredi Slovenski demokratski klub 11. januarja (danes) card party. To se bo priredilo z namenom, da enkrat pridemo skupaj in da se bolj spoznamo, se med seboj poveselimo in če mogoče tudi našo blagajno malo poživimo, ker se jako slabo počuti.
če j i ne pridemo hitro na pomoč, se jo bo polotila j etika, potem pa ne bo nobene pomoči več zanjo. Ker je to prva prireditev našega kluba, se pričakuje, da se prav gotovo udeleže vsi
člani, kateremu je količkaj mar naš klub. Pripeljite seboj tudi svoje znance in prijatelje. Kakor se sliši, bo nekaj prav prijetnega in zabavnega, zato ne zamudite te- prilike, ki se vam nudi. S tem boste tudi pokaza-
li, da ste pripravljeni delovati in pomagati namenu našega kluba.
Kolikor je meni znano, jih bo veliko odneslo dobitke, ker bo pri vsaki mizi za dva najboljša igralca dobitek. Potem bo pa 'Še eno posebno darilo, katerega bo eden zelo vesel. Ko se bodo razdelili dobitki, se bo vršila prosta zabava, katero si bo lahko po svoje obrnil, kar mu bo bolj
nim g. župnikom Rev. A. L. Bombačem pri sv. Kristini, kar je v splošnem resnično zatorej naj mu bo iskrena hvala za priznanje.
Označil je, da se bo v nedeljo 5. februarja priredila igra "Kakršen gospod, tak sluga." Podal je nekaj vsebine igre, ocenil igralce ter vabil na veliko udeležbo. Oceno igre ni zapisal, marveč je priporočal, če verjamete, al' pa ne, da naj imamo močne jermene, da nam smeha ne popokajo. Takoj sem se odločil, da posetim igro, da vidim "kua nekaj bo." Da pa ne zamudim, sem bil tam že pred časom in videl vesel obraz Rev. Bombacha, ki je-ponosno, kot kapetan na ladji opazoval, vodil in pomagal z nasveti in drugim, kar je bilo potrebno.
Mr. in Mrs. Frank Hochevar sta šla igralskemu o s o b j u z oskrbnikom in vsemi odborniki postrežljivo na roko, da so bile olajšane priprave, žene so pripravile okusno večerjo, da'je bila kot kak banket, in natakarji so napolnili steklenice'najboljšega.
Vse je napeto pričakovalo, da se zastor dvigne. Zagrinjalo se dvigne končno in nastopi kvartet samostojne Zarje s St. Glair-ja, ki nam je ljubko zapel pesmico "Trije kovači." želi so od občinstva buren aplavz in bili so pozvani, da nam še zapojo. Zapeli so še "Še nocoj mi lunca mila" in druge.
Potem se je pričela igra, polna humorja. Veselo sem bil presenečen, ker sem igro že večkrat videl in mi je znana po vsebini, pa je tukaj izpadla tako, kot je nisem še nikdar prej videl. Ne vem, komu bi dal pohvalo, ali igralskemu osobju ali režiserju Mr. Louis Oblaku, ki je podal toliko zdravega humorja in igralci ter igralke so tako igrali, da so gotovo nadkrilili vse predstave, ki sem jih še videl. Posameznih igralcev ni potrebno omenjati, ker vse vloge so bile v dobrih rokah in izjava dopisnika S. F. P. je bila resnična, ko je poročal, da je v igri več zdravega humorja, kot se pa more opisati.
Kljub veselemu razpoloženju sicer pasovi niso popokali, marveč gumbi pri oblekah so pa eden drugega spraševali: 'Držiš ti kaj? Jaz nič!'
Po mojih in splošnih presod-kih je bila igrta predstavljena prvovrstno in občinstvo je dobilo polno zdravega razvedrila. Po igri smo se zabavali po svoji mili volji in smo pozno v noč odhajali domov, v upanju, da nam kaj enakega St. Clairčani še priredijo, kar nas bo razvedrilo v teh kritičnih dnevih.
Opazovalec.
Cleveland (Collinwood), O.—
Vsak dan čitam Ameriško Domovino, toda ne vidim skoro nobene pohvale ne kritike o slovenskem radio programu. Ali se ljudje več tako ne zanimajo za lepo godbo in naše lepo petje, ki ga dobivamo po zraku vsako nedeljo popoldne? Kratka je res tista pol ura, toda zadovoljni in veseli smo za vsak tre-
Naprošen sem, da bi naznanil naši javnosti, da bo v nedeljo popoldan zopet nastopila zgo-rej omenjena češka predavateljica, katera je pred dvema letoma nastopila dvakrat v Cleve-landu in na izboren način izvajala koncert in sicer s predavanjem, s petjem in z glasbo na gosli.
Zadnjič je nastopila o Jugoslaviji, katero je vso prepotovala, pela je lepe naše jugosloven-ske pesmi in iste igrala na gosli. Predavala je o lepoti naše domovine in o šegah našega naroda ter bila oblečena v naše narodne kostume.
Slednji, ki je bil navzoč pri omenjenem predavanju, je bil ginjen in sto procentov zadovoljen, ker je umetnica v resnici kos svoji nalogi v vseh nastopih, ki jih izvaja.
V nedeljo večer nastopi v Channing Hall, Euclid Ave. in 82. St. (First Unitarian cerkev). Na programu je da nastopi v programu: "Come to
Če verjamete aP pa ne.
Prijatelj bartender (vsi bar-tenderji so moji prijatelji), ki 18. amendment na drobno prodaja in se pri tem čisto nič nesrečnega ne počuti, mi je zaupal zgodbico o kofetu in kofe-tuli. Sicer nisem še nikdar slišal besedo kofetula, ampak sodim pa, da je v daljnem sorodstvu s kavo, najbrže samo po barvi. Torej ta prepotrebni bartender mi je takole pripovedoval :
"Da boš vedel, Jaka, kako zna Zorič kofetulo kuhat. Zadnji
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.
Piše JAKA
What! Kdo pravi, da smo mi, fantje od našega kluba tako razposajeni, da nobena naša prošnja ne bi bila uslišana? Kaj nismo prosili snega cele tri tedne in se zaobljubovali na vse kraje in se priporočali vsem našim patronom, da bi se nam posne-žilo zadnjo nedeljo, ko smo priredili piknik na Močilnikarjevi farmi? Naše mile prošnje so bile uslišane tako, da smo v soboto večer že nekoliko nazaj jema-i in pogovarjali vremenske bogove, da nismo mislili tako hudo. Jaz sem se nalašč peljal v soboto večer ven, da vidim kakšno bo vreme, pa sem se prepričal, da vreme bo in še kakšno, pa sem napravil tako, kot naš "Skippy," kadar je mraz, to je, da sem zapeljal na cesto, tam pritisnil na zavore, da se je liza z gobcem obrnila nazaj proti garaži. V dveh minutah je bil moj in lizin izprehod končan.
Nič boljše ni kazalo,v nedeljo. Neslo ga je ko tristo vragov, dasi sem se vedno tolažil, da se bo naveličal. Pa se ni! Ne bi bil šel na piknik, ker sem bil trdno prepričan, da bom sam tam, ampak treba se je vseeno prepričat, da bom potem lahko naše fante dražil, kako da so "cort" in iz bonbončkov napravljeni, da se ustrašijo vsake snežne mačice. Izpod strešja sem izvlekel škornje in debel lovski suknjič, pokril lovski klobuk, za katerega sem vtaknil krivčke in se v taki paradni uniformi predstavil Johani, češ, sedaj pa grem-. Ko mi je v naglici skušala dopovedati, da se mi pač zljubi matafirit v takem vremenu okrog in ko sem se komaj ubranil bebike, ki je hotela imeti krivčke, sem jo naglo stisnil skozi vrata pri prednjih vratih. Nisem hotel iti skozi kuhinjo, ker Johana še ni bila gotova s svojim ljubeznivim nagovorom.
In ne boste mi verjeli, če vam povem, da sem bil na Močilnikarjevi farmi že ob dveh popoldne, pa sem še zadnji prišel. Tam me je že sprejela naša cenjena jagrovska skupina, ki je stala okrog ognja, katerega je imel pod svojo kontrolo Jože Koželj iz West Parka. Ker je pot do ognja vodila mimo kantine, sem malo potrkal tam, da mi ne bo kdo zameril. Tam mi je prijazno v roke segel bartender Jerič s kozarcem vroče pijače, v drugo mi je pa poskušal tajnik Bavetz stisnit klobaso in roast beef. Ker poznam razmere in nagnjenja naših fantov, sem pijačo vzel, klobase pa ne, ker sem bil prepričan, da bo klobas pre-ostajalo, pijače pa ne, kot so me naučile bridke izkušnje iz prejšnjih piknikov.
Od kantine do ognja je bilo kakih deset korakov .peš hoda in ko sem se podal na to pot, vam rečem, da sem srečal najmanj ducat romarjev, ki so šli na bož-|jo pbt h kantini. Vsepovsod je i ležal precej visok sneg, samo oz-!ka steza ocl ognja do kantine je .bila izglajena, in bi bil moral stopiti v sneg, da bi se bili lahko srečali, zato sem se obr-
nil nazaj proti kantini in tam počakal, da se je procesija iz-vrstila. Razume pa se, da kar tako nisem čakal. Samo pogledal sem Jeriča, pa je že vedel koliko ura bije.
Ko se je pot za pol minute izčistila, sem šel tudi jaz k ognju, da preštejem naše fante, ki imajo ravno tako pamet kot jaz, da v takem vremenu okrog tra-pajo, namesto, da bi se doma pri materi greli. Naštel sem jih 27 in ker se je ljudsko štetje vršilo takoj po prihodu na piknik, sem videl v vsakem jagru samo enega, torej je število pravilno in zapriseženo. Par ur zatem je bilo pa jagrov najmanj trikrat toliko, če bi jih bil šel takrat štet.
Koželj je paradil okrog ogrna z veliko ihto in dolgo prekljo in pripravljal žerjavico za krompir. Ogenj je bil hud in ni bil pravilno napravljen, po mojem mnenju, če si namreč gledal v ogenj in se grel spredaj, ti je postalo kmalu vroče. Zato se je vsak kmalu obrnil, da se še po hrbtu malo pogreje. To je imelo pa slabe posledice. Komaj se je namreč jager obrnil in pokazal ognju hrbet, je uzrl pred seboj velecenjeno kantino in par kostimarjev, katerim je Jerič tako vneto stregel. In nihče se ni mogel ustavljati skušnjavi, ampak jo je urezal proti kantini, še predno si je hrbet ogrel.
Kmalu smo se znotraj toliko segreli, da so postala ušesa rdeča in da smo si odpeli suknjiče. Prav nič nas niso "badrali" snežni kosmiči, ki nam jih je nosila sapa v nos, v ušesa, za vrat. Kaj bo to takim fantom! In ni bilo dolgo, ko se je streslo ozračje, ko je zaorila tista "Jagerček jaga . . ." Tisto sem jaz pel naprej. Jim šepic čez, drugi so pa spodaj pritiskali, da sva morala z Jimom precej odpreti usta, da sva prevpila. Najbolj je grmel Marnov France s svojim kontrabasom in se je vedno postavil tako, da je tulil meni na ušesa. Kamor sem se mu umaknil je bil za menoj, ker je mislil, da se morata najina glasova uštimat. Marnov bas je pripomogel, da sem šele v četrtek zopet slišal na oba ušesa.
Fantje so bili grozno razposajeni in veseli. Zdaj je eden eno povedal, zdaj zopet drugi, da smo se kar za trebuhe držali. Močilnikar je rekel: "Fante, le kar pijte, saj je Dick že okomatan in sani pripravljene, da vas bom domov peljal, če bo treba!" Prav lepa hvala za naklonjenost, France, ampak najbrže z Dickom v nedeljo nista fijakala.
Najbolj siten je bil pa naš predsednik Brusov Janez, ki kar ni mogel trpeti, da ne bi bila kantina vedno zasedena. Kakor sta bila za par minut samo dva kosti mar j a tam, pa nas je že priganjal: "Fantje, kaj pa je, kaj mislite, da bom sam pil! Alo, marš v kantino!" Ker ga imamo radi, in ker je pri našem (Dalje na 5. strani)
pondeljek zjutraj (oho, potem pa nisem bil sam na svetu v pondeljek zjutraj), ko ni bila še nič ura, to je, da še ena ni bila, smo bili za baro Zorič, Kos, Okorn, Komar in jaz, ki sem moral biti tam, da sem jih z 18. amendmentom pital. Imeli so ga že dovolj pod lasmi, jaz pa ne, ker jih imam samo še en par. Tisti Kos, ki gre tako grozno nerad zgodaj spat, pravi Zoriču: "France, kaj si že vse tiste prijatelje obiskal, ki so imeli črne roke od grozdja zadnjo jesen?" France se tako lepo in dopadlji-vo nasmeje in pravi, da še ni in da jih ima še en par na muhi. (Ta izraz vedno rabijo Vrstov-šnikov oče in je jako fleten.) "Ravno sedaj imam na piki enega, ki bi mi lahko dokazal, kakšnega znajo Ribničani napravit," pravi Zorič in pogleda Okorna, ki je zardel kot šestnajstletno dekle, če jo vprašaš za plesat.
"Orajt," pravi naš tajnik-bla-gajnik, "ker ni še nič ura, pa pojdite z menoj." To se je slišalo na zunaj jako lepo in odkritosrčno, ampak če je imel pa v srcu črn gnev, pa ne morem povedati in me tudi ne briga, kaj nosi kdo v svojem srcu, samo da ima jezik golanten. Pa jo uprasnemo za Okornom, ki nam je pot kazal. Pridemo na njegov dom, in Jože gre najprej v spalnico, da se reporta in opraviči radi družbe, ki mu je padla v hišo. Slišali smo, ko je rekel: "Ma, en par fantov je tukaj, ki jih zebe, pa so se prišli malo pogret." "Dacorajt," pravijo mama, "prinesi jim kaj, revežem, za pit, ker so gotovo žejni, pa še nekaj potice je tam, pa jim jo daj, morda niso še nič večerjali."
Jože gre po ohajčana, v tem se pa že Komar oglasi, da bi rad imel kar na vsem lepem črno kavo. Ker sem bil tudi jaz take-'f ga pripravnega mnenja, sva za-| čela stikati po shrambi in sva pobila, kar spada h kavi, samf kave ne. Zaletimo se z vljudnih vprašanjem v Jožeta, če imajo kaj kave pri hiši. "Menda ja," je rekel Jože in ga prinese iz neke druge špajze. Torej kavo smo imeli, ampak kdo jo bo skuhal. Hišno gospodinjo ni kazalo vleči s postelje, ko smo bili že itak veseli, da nas je pustila pod streho, torej kdo bo kavo skuhal? Pa nam pride na pomoč predsednik Zorič, ki pravi' da bo skuhal kavo, ampak ne P° Jakatovem receptu, ker da to vzame preveč časa. Ker imajo pri Okornovih dve kuhinji, snio naše ekspedicijo razdelili tako, da je v eni Zorič kavo kuhal, ^ drugi smo pa mi ohajčanu vinti kvatre peli. Naenkrat zasliši' mo iz druge kuhinje velik šufl1; kot bi pridrli Niagarski slapovi čez streho. Za šumom pa prile' ti Zorič, ki vpije nad Jožetom: "Porka štelaža, kako imaš pa & peč sfiksano, da takoj plin ugasne, če malo skipi v piskru!" J°" že mu pojasnjuje, da je dal na* lašč peč tako napravit, da kada>' kava skipi, plin kar sam ugas' ne. Zorič prinese kavo in .1° vsakemu nalije eno skodelic0. Ker se je bil Komar nekam oddaljil, mu hitro nalijem v kavo za par debelih požirkov špage> Ko pride nazaj in jo pokusi, re' če: "Ma strela, ta pa ta, take še nisem pil, orka, ali je močna-Malo .je premočan. Ali bi ^ mogel malo bolj lahkega skU; hat?" "Tisto pa tisto," prav) Zorič, "ga bom pa še enkrat sku* hal, da ti ne bo tako v žile silil-Res ga kmalu prinese drugeg3' ki pa ni bil niti v petnajstem k°' lenu v žlahti s prvim. Kava J® bila sedaj podobna vodi, pa ^ bila voda; krop tudi ne, dasi J® bil vroč, kava pa tudi ne, ker i1-bilo prave barve.
"Kaj si pa zdaj skuhal?" ^ vsi hkrati vprašamo.
"To ni kofe, ker nisem nič zasul ampak to je prava kranj^'1 kofetula, ki je pravo zdravilo ^ take ponočne pasaži rje, kot s e vi," Soglasno smo sklenili, Zorič ne bo več naš kuh in da njemu ne bomo šli na bord, kofetule pili ne bomo.
^-83
nutek, katerega nam podele na-ši muzikantje. Kakor slišimo, H je naš slovenski program vsa- 1 krat lepši in boljši in človek ko- H maj pričakuje trenutka, ko se H zasliši naša slovenska govorica po radio. Imeli smo že vsakovrstne godbenike in pevce, kateri so vsi hvale vredni.
Zadnjo nedeljo, ko so igrali Bledčanje, se mi je zdelo ravno tako, kakor leta nazaj, ko sem bila še mala deklica ter sem z vsem otroškim navdušenjem poslušala vojaško godbo. "Banda gre!" smo kričali ter tekli pred njimi po vasi Begunjah, dokler se nismo vsi skupaj ustavili pod lipo. Godba na deželi je bila nekaj posebnega, toda tukaj slišiš razne narodnosti, od katerih nam slovensko petje in godba najlepše doni.
Izvrstno so jo ubirali Bledča- _ nje z lepimi polkami in valčki. Človek bi jih najraje kar naprej poslušal. Lepa hvala godbi Bled in nje vodniku g. Jerebu. Upamo, da se še kaj oglasijo.
Sestrici Hostnik sta si izbrali I najlepše pesmice, katere sta prepevali z občutkom. Spremlja- ^ nje s harmoniko in kitaro je še povzdignilo ljubkost glasov — zatorej čestitam vsem štirim.
Srčna hvala g. C. Zormanu za trud in radio program, katerega z velikim veseljem poslušamo. Malči Oswald. -o-
Valentine card party in ples
Cleveland, O.—Gotovo je bilo že omenjeno, da priredi Community Welfare klub Valentine card party in ples v Mervarjevi dvorani in sicer v torek 14. februarja ob osmih zvečer. Kakor pri vsaki prireditvi, tako bo tudi tukaj šel ves čisti dobiček v sklad za sirote. Ker je pomoč nujna, zato se zopet obračamo do vas, ljubljeno občinstvo, sodelujte s svojo udeležbo ter s tem pomagajte ubogim. Huda zima jfe pritisnila, treba je več kurjave, morda novih obuval, a nikjer denarja. Z zaupanjem se obračajo do nas, prosijo pomoči. Da bo pa pomoč mogoča, je pa odvisno od vas. Tem večja udeležba bo pri tej prireditvi, tem večja bo pomoč našim ubogim bratom in sestram. Pridite in pokažite svoje usmiljeno srce, saj vam ne bo žal, ker se vam zagotavlja veliko zabave. Prepričajte se!
Vsaka članica tega kluba bo pogostiteljiciia ali hostess pri njeni mizi ter bo skrbela, da bodo vsi igralci kart dobro postrežem in da se srečni osebi podari dar. Odbornice bodo oblečene v kolonialne obleke, to je, starodavne kostume. Opravljene in okinčane bodo tudi tri koče, ki bodo predstavljale Valentinovo pošto in pa koča, v kateri se vam bo povedala sreča. Servi-ralo se bo okusno okrepčilo.
Torej na svidenje v torek v Mervarjevi dvorani.
Mary Močnik. -o-
Stella Marek Cushing
TEDENSKA PRILOGA "AMERIŠKE DOMOVINE"
Gospodarsko političen tedenski pregled
stiska ameriških far-
merjev
Zadolžena ameriško kmetijstvo je v velikih stiskah, iz ka-terih ne ve izhoda. Dne 4. feb-ll,arja je predsednik Hoover Mpisal predlogo, ki določa, da 51(5 da letos farmerjem iz vladne ^kladnice $90,000,000 posojila.
Posojilo kmetijstvu se dovo-'ujejo v Washingtonu že izza eta 1921, toda vsa ta posojila so ]'a primeroma majhna do leta ko se je dovolilo po suši ^zadetim farmerjem $60,000,-posojila. Pravila glede teh 1)0s°jil, ki jih je osvojil depart-fent za agrikulturo lansko le-
zanje $2.50, kolikor sem plačal jaz zanje na dražbi. Prašiči so moji in upniki se jih ne smejo dotekniti."
In tako ter podobno farmerji drug drugemu pomagajo.
položaj v nemčiji
JVaJa jxigo*slo*Oen*sKa zemlja
Bernard Shaw, slavni angleški pisatelj, ki je lansko leto posetil Jugoslavijo, je svoje vtise priobčil v "Washington Her-aldu" s sledečim lakonskim stavkom:
"Vsak kraj v Jugoslaviji je slika zase in vsaka jugoslovanska mladenka je filmska zvezda."
Louis Adamič, naš ameriški pisatelj, pa piše v Harper's m a g a z i n u med drugim tudi to-le:
". . . in Jadransko morje je celo bolj sinje in bolj ljubko od Sredozemskega morja. Pa kljub sinjini in lepoti tega morja, nisem bil pripravljen na pogled, ki se je nudil mojim očem, ko so uzrle Dubrovnik. Moja ameriška žena se je ob pogledu nanj zadivljena izrazila: 'To je kakor krasna kreacija gledali-
l0> označujejo vsoto $400 kot ^jvišjo vsoto, ki jo more preje-' Posamezen farmer. Washingtonska vlada je bila Vsiljena ukreniti nekaj v po-tooč farmerjem ter v olajšanje Mihovega neznosnega stanja, v razmer, ki so zavladale ^dnje čase v nekaterih kmetijah državah in okrajih.
Na boben je šlo že nešteto -metij ameriških farmerjev in ^«vne dražbe farm so postale •lasti v zadnjem času nekaj po-jsem običajnega. Toda te dra-, e niso šle vedno tako gladko j*Pod rok, kakor bi si želele ob-a®ti, katere so jih odredile.
^ Loganu, Iowa, so hoteli n. ^ Prodati na javni dražbi far 11,0 nekega Ganzhorna, toda ob tflsu dražbe se je zbralo pred
Nnim
poslopjem okoli 500 far-
J'^jev, ki so dražbo preprečili.
■ 4 Storm Lake so prišli raz-l^ieni farmerji z vrvjo v ro-3 "k dražbi ter zagrozili, da %'o advokata, ki je vodil .ako slednji takoj ne iz-(j'ne> česar si advokat ni dal reči.
Sioux City je navalilo 500 ^itierjev na sodišče ter prepre-dražbo.
, y Omahi so se vršile javne „"'a^be, katerih izkupiček bi mo-?al vreči $400,000, toda je vrgel j^o $60,000, nato pa je javno ^nje ustavilo dražbo. ^ Story County, Iowa, je dve-j.j0 Razjarjenih farmerjev prisi-
0	šerifa k vrnitvi živine, kate-je vzel nekemu farmerju.
V Van Buren County, je spre-:e'a farmerica, Mrs. Otto Nau, ^'ifa, ki je prišel, da zaseže nje-^ farmo, s puško v roki ter mu grozila, da ga na mestu ubije, se takoj ne odstrani, kar j« tudi nemudoma storil, ^a tragedijo, ki se skriva za k ^ Javnimi dražbami, pa j« j^i mnogo komedije. Tako s« tj nva Primer vršila te dni javna eoažba na neki farmi v Cedai koUnty, Nebraska, kjer se je ta-
1	zbralo dvesto farmerjev, k ^Cei> niso hoteli preprečiti dra-^•vtoda zmenili so se, da bode
po svoje, (set oliko za teh-le petindvaj 1pc ^rašičev?" je vprašal draži
"P	>
ia 0 °sem centov za prasca,'
Ponudil neki farmer.
».j ešet centov," se je oglasil
tir ?°v sosed, s čemer je dobila
^ba legalen značaj in ta po-
nilt je dobil petindvajset pra-
(jtl^v Po 10 centov komad. In vse
s0vRo je šlo na enak način. Ti-
c'airv,UŠljev Pšenice ie bil° pro" S )0 vjh za en dolar, četvero konj
ei 10 Po 50 centov komad. Pluto B° 50
centov in ostalo orodje ^nako nizkih cenah, tla ° Je bila dražba končala* v farmer, ki je kupil f5tJCe Po 10 centov komad, k d^j efJU» kateremu so bili pro-mu rekel: "Bili, vzemi Petindvajset prašičev, ka-oj)U Setn kupil ter jih obdrži in jjj, J- da bodo debeli, nato pa l°daj, nakar mi boš plačal
škega odra, pripravljenega za predstavo!' In neki drug Američan, ki se je vozil na parniku, je navdušeno vzkliknil ob pogledu na Dubrovnik: 'Človek bi pričakoval, da se vsak hip poja-na tej krasni pozornici skupina umetnikov, ki bodo zapeli arijfe iz zgodovine davne preteklosti
Samo predstavljajte si ozek, 975 milj dolg pas obmorske .obali, z neštetimi zalivi, pristani in globokimi fjordi, vmes pa 600 otokov in otočičev, segajočih globoko v Jadran, kjer se v njegovih modro-sinjoh vodah odražajo njihovi ljubki reflekti!
Na teh otokih, vzdolž obali, v zalivih in na holmih, pa mole v nebo razvaline tritisoč let stare civilizacije, slavni ostanki gradov prvih slovanskih vladarjev in cerkva svobodnih slovanskih
mest srednjega veka!
In zaledje: veriga v nebo ki-! pečih, strmih in golih, modrikastih gora!
To .je Dalmacija, jugoslovanska Rivijera, ena najkrajših pegic na zemljevidu Evrope . . . To je Jugoslavija! . . . Edinstvo in nerazdeljeno konsolidacijo te zemlje pa bo branila—če bo treba—proti vsem sovražnikom, jugoslovenska armada, o kateri piše Richard D. McMillan, poročevalec United Press sindikata, v elevelandskem "Pressu" sledeče:
"Nedavno sem videl v Jugoslaviji defilacijo nove jugoslovanske armade, močne 116,000 mož. V Evropi ni danes izbor-nejše vojne sile od te vojske. Ta armada, ki je sijajno opremljena, je defilirala s preciznostjo starih pruskih gard . . ."
Iz našega kulturnega in socialnega življenja
Flereta je izhorno predstavljal g. Ivan Tomažič, veteran slovenskega odra, i zboren igralec in še boljši recitator. Ko je svojemu prijatelju, Martinu Kore-
Ctida modernega, zdravilstva
Današnji moderni zdravniki in kirurgi posvečajo isnažnosti lajvečjo skrb in pažnjo. V sata žica, vsaka obveza, vsak instrument in vsaka obleka, ki se jo rabi ,v operacijski sobi, je prej skrbno sterilizirana, da se bolnika obvaruje vsake infekcije.
Zvečer pred operacijo, se z vročo vodo in tinkturo zelenega mila skrbno izmije mesto, kjer 3e bo naredil urez. Nato se tam skrbno obrije vsako dlačico, na-car se mesto zopet skrbno izmije z alkoholom, nato pa pokrije i sterilizirano brisačo. Naslednje jutro se zopet mesto izmije z alkoholom, nato z etrom, da se koža posuši, zatem pa še z iodi-aom. Pacijenta se nato obleče v flanelast jopič brez rokavov, na noge se mu obuje volnene nogavice, nakar ga odpeljejo v sobo, kjer ga omamijo.
V sosedni sobi pa se med tem zdravniki pripravljajo za operacijo. Vsi zdravniki si deset minut umivajo svoje roke in podlaktja s tinkturo zelenega mila v vroči vodi. Umivalniki so opremljeni z napravami, da zdravniki lahko z nogo ali kole-
V Nemčiji je torej prišel na vlado s svojo stranko Adolf Hitler, fašistični voditelj, s čemer so se končno uresničile njegove sanje, katere je sanjal zadnja leta. Pod pritiskom razmer je bil Hitler imenovan za državnega kancelarja ali ministrskega predsednika, toda s tem je bila tako Nemčiji, kakor ostalemu svetu storjena prav majhna usluga. Edino upanje ostalega sveta glede bodoče usode Nemčije, obstoja v dejstvu, da je Hitler obdan z reakcionarnimi ministri stare šole, ki ga bodo kolikor toliko držali na vajetih. Glede sedanjega položaja v Nemčiji, so nastala po svetu različna ugibanja in pričel se je pojavljati upravičen strah. Francija in ž njo vred mala antanta se boje, da bo sklenil Hitler zvezo z Italijo Mussolinija, kajti znano je, da Mussolini že dolge koketira z Nemčijo, da bi okre-nil prestiž Francije. V kolikoi se tič/e (nas, Jugoslovanov, nimamo vzroka, da bi se veselil Hitlerjevega podviga, ker nan kombinacije in zveze, ki jih b< ustvaril Hitler, prav gotovo n< bodo koristile, pač pa škodovale Seveda, drugo vprašanje je, koliko časa bo ostal Hitler na krmilu. On je šovinističen nacionalist in zagrizen sovražnik republike, koje vladi danes predseduje. Iz tega je razvidno, kakšne blazne politične razmere vladajo v povojni Evropi, zlasti v Nemčiji, ki je pripravljena preizkusiti vsako sredstvo, ki ji ga more nuditi kak politični šarlatan, ki nima niti pojma o držav-ništvu in narodnem gospodarstvu. V Hitlerja stavijo vsa svoja upanja nemški militaristi bivši nemški kajzer in njegova zalega ter sploh vsi, ki si želt povratka monarhije.
Roke zdravnikov so oblečene! v posebno močnih, steriliziranih rokavicah iz gumija. Preden zdravniki nataknejo te rokavice, leže rokavice dve uri v 5 pro-centni raztopini karbolne kisline.
Vsa pažnja zdravnikov je posvečena pacijentu. Ob neki priliki je slavni zdravnik in kirurg Algernon Bristow operiral nekega bolnika na slepiču. Ob tej priliki se je ranil z ostrim instrumentom, od katerega je ka-pal gnoj iz bolnikove rane. Operacija je bila baš na kritični točki. Zdravnik si ni upal prekiniti operacije za toliko časa, da bi premenil rokavico, kajti temeljni zakon v operacijski sobi je: Najprej pacijent! Zdravnik je uvidel nevarnost, v kateri se je nahajal, toda odločno je j stisnil ustne ter nadaljeval z ! operacijo. Med časom, ko je j končal z operacijo ter sterilizi-j ral in obvezal svojo rano, so ba-jcili iz bolnikovega gnoja že pre-! šli v cirkulacijo njegove krvi. Teden dni zatem je slavni zdrav-
japonska in kitajska Japonci so zanesli svojo osvo-jevalno vojno pred Jehol, v Mandžuriji. Tamkaj vlada zdaj strašen mraz — 40 stopinj pod ničlo —in japonske strojnice ne funkcionirajo v tem mrazu. Slabo oblečeni in opremljeni kitajski vojaki zmrzujejo do smrti v svojih strelskih jarkih.
Strategija Kitajcev gre za tem, da se Japonci pri svojem prodiranju do smrti izmučijo v vojaškem oziru, kar bo dovedlo do državnega bankrota. Tako je torej naziranje kitajske strategije, in priznati se mora, da ni napačno. Kitajska ima namreč skoraj neizčrpen človeški material, 400,000,000 mož, do-čim šteje Japonska 60,000,000 prebivalstva.
homatije v romuniji Slabo plačani delavci oljnih vrelcev v Romuniji, ki jih lastu-
nom kontrolirajo tok vode, da ne pridejo njihove roke v dotik s pipami. Ko so si umili roke, si zdravniki oblečejo sterilizirane bele plašče in na glave pokrijejo čepice, ki zakrijejo vse njihove lase. Pred ustmi in nosom imajo maske, v katerih je pet ali šest plasti bate, ki ima prepre-
čiti morebitno zdravnikovo iz-dihavanje bacilov v pacijentovo rano. Vsak zdravnik, ki je zaposlen pri operaciji, mora biti ob času operacije popolnoma zdrav in ne sme biti niti najmanj prehlajen.
nik umrl . . .
Nobene stvari v operacijski sobi se ne sme dotakniti nihče, razen osebe, ki je popolnoma sterilizirana. V operacijski sobi vlada vprav vojaška disciplina. Razen kirurga in strokovnjaka, ki daje omamilo in ki poroča kirurgu o bolnikovem dihanju ter utripanju njegove žile, ne govori nihče. Vsaka operacija je dirka s časom, in ker trajajo nekatere operacije tudi po tri ure, je razumljivo, da ne sme biti nobene jkonfuizije. Vsaka oseba v operacijski sobi ima svoje posebne naloge in dolžnosti.
Ena bolničarka je na primer odgovorna za pravo lego bolnika
na operacijski mizi in za pravilno razsvetljavo nad mizo. Druga bolničarka ne dela ničesar drugega, kakor da odkriva pokrova raznih posod in prestavlja sem in tja potrebne ve-drice. Druga bolničarka podaja kirurgu instrumente in igle; od vsakega instrumenta, ki ga kirurg rabi, ima ta bolničarka pri rokah duplikat, da se v slučaju potrebe takoj nadomesti en instrument z drugim. Nadalj-na bolničarka ima v oskrbi nekak kotliček ali pripravo, kjer se pod pritiskom pare sterilizira obveze in brisače.	,
Nad vsemi temi bolničarkami pa je v operacijski sobi glavna bolničarka, ki je pripravljena, pomagati operaterju, kjerkoli se pojavi potreba. Ena njenih dolžnosti je na primer ta, da z brisačo neprestano otira kirurgu čelo in obraz. Ena sama kapljica potu, ki bi morda kanila s ki-rurgovega obraza ali čela v pacijentovo rano, bi mogla tja zanesti bacile ,zato se posveča največjo pozornost temu, da se to prepreči.
Skoro neverjetno je, ako primerjamo s to veliko snago in sterilizacijo, ki vlada danes v operacijskih sobah, postopanje pri operacijah, ki je bilo še nedavno običajno. Takrat so bile za izpiranje ran rabljene navadne gobe, in eno in isto gobo so rabili pri več pacijentih. Takrat se je zdravnik zadovoljil s tem, da je to gobo od časa do časa splaknil in ožel v vodi. Mesto belih plaščev, so imeli takrat zdravniki na sebi umazane in krvave plašče, čim več krvavih marog je imel zdravnikov plašč, tem bolj je dokazoval o njegovi izkušenosti.
Preteklo nedeljo se je vršila v Collinwoodu, v Slovenskem Domu na Holmes Ave., veseloigra s petjem v treh dejanjih, "Rodoljub iz Amerike," katero sta priredila dramsko društvo "Adrija" in pevski zbor "Ilirija." Igro je režiral Rev. Slaje, pevske točke pa je naštudiral in uglasbil g. M. Rakar.
Igralci, pri katerih se je poznala dobra šola in izborna režija, so podali igro s tako preciznostjo, kakršne človek ne bi pričakoval od diletantov. Naravnost odlični sta bili naši dve znani, pevski in igralski moči, g. M. Rakar v vlogi Janka Flereta, gledališkega igralca, in gdč. J. Postova v vlogi Rožice Mežgono-ve, gledališke igralke. Nastopala sta z elegantno priprostostjo, katero moremo označiti samo s tujko nonšalantnostjo, igrala s fineso gledaliških igralcev, katere sta predstavljala, svoje dvo-speve pa odpela s tako harmonično ubranostjo, da so se jima navzoči upravičeno divSli. G. Rakarju se pozna, da je na odru doma, njegova partnerica, gdč. Postova, pa mu je bila* vredna tovarišica.
Zelo dober mlad trški par sta tvorila tudi Slavko Bračun, učitelj, katerega je predstavljal g. J. Pezdirc, in Jerica, Korenja-kova hčerka, ki jo je podala gdč. M. Kurnikova. Oba sta bila zelo dobra tako v petju, kakor v
igri.
Martina Korenjaka, župana in gostilničarja pri "Debeli raci," je predstavljal g. S. Tram-puš, ki je bil sicer zelo simpatičen, toda mestoma nekoliko premalo agilen za svojo vlogo. Besedo, odnosno ime Flere, je na-glašal na prvem zlogu mesto na irugem: Fler'e in ne Fle're! Dr. Packa, specialist za živce, je j.il na mestu kot zdravnik, ki ima neprestano opravka z živci ljudi in ,fe temu primerno nastopal, kajti imel je dovolj izkušenj s svojo živčno bolno sestro, Anastazijo, katero je izborno predstavljala gdč. M. Ostanko-va, pri kateri je bilo opaziti samo en nedostatek: bila je namreč premlada za vlogo postarne, histerične ženske in matere 25-letnega, mladega moža.
Zelo dober je bil g. J. Glin-šek, ki je predstavljal Blaža Mraka, profesorja - naravoslovca, ki živi samo svojim žuželkam, kebrom in podobnemu "mrčesu."
Zdaj pa preidimo k famoznim trem predstavnikom trške "inteligence": KriVec, čevljar in načelnik gasilcev, katerega je imenitno glumil g. J. Debeljak; žemlja, pek in načelnik veteranskega društva, katero vlogo je od svoje strani sijajno podal g. F. Drassler, ki je res veteran na diletantskem odru, in g. F. Ko-vačič v vlogi Kodriča, štacunar-ja in načelnika olepševalnega društva. To so vam bili res trije izbrani tički in famozni zastopniki trške "inteligence," kakor so tako radi naglašali. Ta trojica je zelo ugajala, kadarkoli je nastopila, in videlo se je, da je imel g. režiser pri razdelitvi in oddaji vlog jako srečno roko. Visoke domislice njihove "inteligence" so izvabljale navzočim mnogo smeha in dobre volje; bili so res tipični "pur-garji" kateregakoli idiličnega slovenskega trga.
Zdaj si pa oglejmo nekoliko pobliže "rodoljuba iz Amerike," John'a Flej-etja, ameriškega trgovca, ki je povzročil — nehote — toliko zmede, nesporazuma in prevrata med brumnimi "pur-garji;" katerim je vsaka stvar velika, med katere je prišel po petindvajsetletni odsotnosti s svojim zamorskim slugo. Johna
njaku, razlagal težave slovenskega naseljenca v Ameriki, njegovo bridko razočaranje, trpljenje in borbo za obstanek, njegovo neodol.jivo hrepenenje po krasotah in ljubkih čarih nikoli pozabljene domovine, v tem tre-, notku se mi*je razodelo: Glej! Saj vsega tega ne pripoveduje John Flere, milijonar iz Chica-ga! To je naš Ivan Tomažič, skromen slovenski trgovec in zvesti sin slovenske zemlje, ki ne recitira priučenega teksta napisane vloge, marveč mu teče navdušena beseda iz mnogo globljega vrelca njegovega srca . . . Ta vloga je bila kakor nalašč za tega iskrenega rodoljuba in nadarjenega diletanta ter nadaljuj dokaz visoke inteligence in globokega poznavanja človeške duše od strani g. režiserja, ki je že vnaprej vedel, kaj hoče, kakšne moči so mu na razpolago in kaj bo ustvaril!
Zdaj preostaneta še dve večji vlogi, pri katerih se moramo malo dlje pomuditi in ki sta se takisto nahajali v zelo dobrih rokah. V mislih imamo g. M. Teka vca, okretnega in navihanega natakarja pri "Debeli raci," in gdč. M. Prinčevo, sobarico isto-tam. Oba sta bila zelo dobra, neprisiljena in naravna, in oba sta bila res to, kar sta predstavljala, s čemer je mnogo povedano.
Jusuf, g. J. Zaletel, sluga bogatega "Amerikanca" Flereta, je tudi zelo ugajal s svojim nemim, stoičnim obnašanjem. Slovensko — naravno! — ni znal, njegove angleščine pa naši ljubi slovenski tržani ne bi razumeli, zato je modro molčal in samo stregel svojemu gospodu in njegovim gostom.
Prav tako zadovoljivo sta rešila svoji manjši vlogi tudi g. Kaušek, kot občinski policaj Pečka, in g. M. Gustinčič, kot pismonoša.
Pevske točke posameznikov, duetov in zbora so bile krasno, odpete, krona predstave pa so bili dueti g. M. Rakar j a in ljubke gospodične Postove, kateri je bil izročen na odru tudi šopek krasnega cvetja.
Igralce je izborno maskiral g. Matt Grdina, ki se je izkazal pravega mojstra v tem poslu.
Vse pevske točke je spremljala na klavirju s preciznostjo in globokim razumevanjem gdč. Terčkova, mlada Slovenka in ljubka hčerka zavednih slovenskih zakoncev, Mr. in Mrs. Ter-ček s Holmes Ave.
V igri, ki se godi v majhnem trgu na Slovenskem pred svetovno vojno, nastopajo tudi "požar-niki" (menda gasilci, kar je edino pravilno ter je treba vse "po-žarnike," "požarne brambovce" in "ognjegasce" kot nelepe in nefonetične spake zavreči), ve-teranci, tržani in tržanke.
Ob tej priliki naj še omenimo, da priredi pevski zbor "Ilirija" dne 19. februarja konqert, ko nastopi s krasnim in bogatim programom, želeti je, da bi se cenjeno občinstvo v velikem številu odzvalo prireditvi tega na-I šega zaslužnega kulturnega društva, čigar pevovodja in pevci se resnično trudijo ter si iskreno prizadevajo za čim večji narodni sloves in splošni napredek naselbine. Polna dvorana ob prireditvi je njihovo edino moralno zadoščenje in plačilo, ko vidijo, da ne pojejo golim stenam, marveč razumevajoči in hvaležni publiki.
JVa KJopi parKju
je neka romunsko-ameriška družba, so naskočili poslopje omenjene družbe ter ga razdejali. Vršili so se spopadi med vojaštvom in delavstvom, in incident je pretresel temelje same vlade. Romunski kralj Karol, ki radi svojih avantur in eskapad ne more biti priljubljen med romunskim narodom, izvzemši, če ni slednji prežet s popolnoma suženjskim duhom, grozi, da se bo
proglasil za diktatorja države.
* * *
Kongres je prejel od sodnega odbora predlogo, da legalizira varenje in stiskanje 3.05 odstotnega piva in vina.
Urednik revije "The Nation" je prejel iz Detroita sledeče pismo:
Tekom poletja sem ubijal svoje brezdelje s posedanjem po klopeh v Grand Circus parku, kjer je zbirališče "skitalcev in potepuhov." (Frazo 'potepuh' sem slišal iz ust neke bogate stare dame, ki jo je izrekla, ko se je peljala mimo nas v svojem krasnem Packardu.)
V parku je zdaj pusto in hladno. Vodomet sredi parka je suh in natrošen s suhim listjem, ki ga tja zanaša veter. V Statler hotelu, baš nasproti parka, pa vlada še vedno razkošje, kakor bi človek sodil po ljudeh, ki hodijo tja večerjat. Vsak večer vidimo ljudi, ki izstopajo iz svojih razkošnih avtomobilov v naročja svojih uniformiranih šoferjev. Ti srečni smrtniki strežejo svojemu apetitu z izbranimi francoskimi jedili, dočim "potepuhi in skitalci" na klopeh
ugibajo, kdaj in kam bodo šli domov, ker sploh doma nimajo. In nehote se moram vprašati: kdaj bo privedlo te "potepuhe in skitalce" sovraštvo, ki sta ga povzročila pomanjkanje in glad, do umora? . . .
Ker sem izboren ekonom — zjutraj izpijem skodelico kave, opoldne pa použijem dvoje jabolk, katera kupim za nikelj — bom izhajal tja do srede februarja. Kaj potem, ne vem. Svo-ječasno sem si ustvarjal življenje z delom, pri katerem sem nosil bel ovratnik. Bil sem učitelj francoščine na enem največjih učnih zavodov našega Srednjega zapada. V svoji posesti imam diplomo, ki izkazuje, da sem "bachelor and master of arts."
Moji tovariši na klopeh so za-brznili v tiho žalost in obup. Z vsakim dnem je bolj mrzlo in vetrovno. Jaz sem še srečen, ker imam zimsko suknjo, zakaj ne-
šteto je v parku prosjakov, ki imajo še vedno na sebi obleko, katero so nosili v juliju!
"Potepuh."
Pač tipičen dokument milijonov brezposelnih ameriških delavcev! Vrata dobrote in človeškega usmiljenja bo treba letošnjo zimo odpreti na stežaj, da se vsaj delno olajša trpljenje teh nesrečnikov.
-o--
V dvajsetih okrajih Alabame so zaprli radi pomanjkanja denarja ljudske šole in 58,762 otrok ne more pohajati šol, dočim je brez službe 2,500 učiteljev.
*
Največji bankrot na svetu naredi človek, ki je izgubil svoje navdušenje, človek, ki je izgubil vse, pa mu je navdušenje še ostalo, bo prišel zopet na površje.
Žena in dom
nekaj o ljubezni
Med ljubeznijo moškega in ženske /je dokaj razlike. Ako moški še tako globoko ljubi, bo šel s svojim delom gladko naprej, ako je njegova ljubezen vračana. V tem slučaju bo on pri svojem delu še bolj temeljit, kajti ljubezen je čudovita inspiracija, pri tem pa mu bo popolnoma dovolj, če vidi predmet svoje ljubezni vsak dan za uro ali dve ali celo samo enkrat ali dvakrat na teden. In ako ima drugod kako važno delo ali opravek, se bo lahko ločil od svoje izvoljenke za tri mesece ali celo šest mesecev, ne da bi mu radi tega pokalo srce. Toda povsem drugače je s-to stvarjo pri ženski, ženska, ki ljubi, smatra vsak dan, ko ne vidi svojega ljubljenca, za izgubljen dan. Ob takih dnevih se čuti nesrečno, njeno delo ji ne gre od rok in odsotnost moža, ki ga ljubi, prenaša mnogo težje kakor mož. S tem ne mislimo reči, da je ljubezen ženske vedno bolj intenzivna kakor ljubezen moža. Ne! Toda mož ima navadno še druge interese, s katerimi se bavijo in raztresejo njegove misli, dočim so navadno vse misli in čuv-stva ženske kocentrirane okoli moža, katerega ljubi! Ako ženska ljubi, tedaj hoče prebiti ves svoj čas z možem, katerega ljubi. Taka ženska se nikoli ;ne naveliča ljubimkanja (pri tem ne mislimo specijelno na fizično ljubezen), temveč ji je dovolj, da je v bližini moža, ki ga ljubi, ženska ljubezen je trajna, ljubezen mož je kmalu na-sitljiva. Ne glede na to, kako globoko kak mož ljubi, se bo on naveličal neprestanega ljubimkanja ter si bo prizadeval, da mu izbegne. V takem slučaju bo pričel mož vleči na svojih verigah, pa naj so te verige spletene iz samega cvetja. Pametne in razumne ženske bi morale poznati ta dejstva ter se temu primerno ravnati, pa bi bilo mnogo več srečnejših zakonov.
Mož je že po svoji naravi po-ligam.no bitje, dočim je žena monogamna; To se pravi z drugimi besedami, da teži moška nrav za več ženskami, dočim teži nrav povprečne žene za enim možem.
Mož na primer lahko ljubi kako žensko resnično in globoko, pa bo vendar istočasno ljubimkal tudi z drugo. In to ni morda kako izjemno pravilo, temveč se nanaša takorekoč na splošno. življenjsko pravilo je, da je ženska na splošno mnogo bolj lojalna in zvesta v svoji ljubezni kakor je mož.
Torej kaj sledi iz tega? Ali morda to, da je ženska boljša, superijorna od moža? O tem, kdo je bolj i ali slabši, kdo su-perijoren in kdo inferijoren, je bedasto govoriti. Taka sta pač, ker sta bila tako ustvarjena, ker je ta njuna lastnost prešla v njiju kri tisočletnega podedovanja. lit * !|<
Torej, kaj je ljubezen? Ljubezen je eno najbolj kompliciranih, eno najbolj misterijoznih človeških čuvstev. Ljubezen temelji na razliki spola, na atrakciji enega spola napram drugemu spolu. Ljubezen vzbuja telesna lepota, trden in lep značaj, visoke aspiracije, kulturna in znanstvena izobrazba, skupni interesi, ljudomilost in razumevanje, moč navade in tisoče drugih čuvstev, kakovosti in dejanj, katere je težko ali sploh nemogoče klasificirati.
Velika ljubezen, ki je vračana, je v stanju človeka popolnoma osrečiti, še več! Ona je edina, ki ga more popolnoma osrečiti, kajti nič drugega na svetu ga ne more. Druge stvari, kakor bogastvo, slava, uspeh, itd., morejo dati človeku su-premno zadovoljstvo, toda resnično, vseobsegajočo srečo, more zagotoviti človeku samo velika ljubezen. Take ljubezni so redke in ljudje, ki so jih deležni,
so vredni zavidanja. Toda velika ljubezen, ki ni vračana in ki je morda še podžigana po ljubosumnosti, je najstrašnejša izmed vseh peklenskih muk. Taka ljubezen bo strla človeka kakor ga ne stare ničesar na svetu, in žrtve take emocijonalne katastrofe so podvržene neskončnim mukam Dantejevega interna.
snažen je stanovanja po dnevnem redu
Zelo praktično je snažen je in pospravljanje stanovanja po dnevnem redu. Dnevni red čiščenja je kakor budžet; budžet je načrt za ravnanje z denarjem, dnevni red pri čiščenju pa je načrt za ravnanje s časom. Oba morata biti prilagodena gospodinji, kateri sta namenjena v pomoč, in oba morata biti dovolj elastična, da puščata čas za nepričakovane okolnosti.
Med vprašanji, ki nastanejo, so sledeča:
1.	Kaj imam storiti?
2.	Kako pogosto naj te stvari opravim?
3.	Koliko časa bom porabila za vsako delo?
4.	Kakšno orodje rabim, da morem to delo najbolje opraviti?
5.	Kakšna metoda bo najboljša, da to delo opravim?
6.	Kdaj naj vsako delo pri-čnem ?
čiščenje in pospravljanje stanovanja je pod raznimi vplivi. Eden teh vplivov je na primer velikost, odnosno Številnost rodbine. Rodbina, ki šteje šest članov, bo, naravno, povzročila v hiši več nereda in ob deževnih dneh prinesla v hišo več blata kakor rodbina, kjer sta samo dva. Starost članov rodbine in soseščina, v kateri je vaš dom, tucli zelo vpliva na pospravljanje in čiščenje doma. Da se ohrani hišo čisto v mestu, kjer je pred hišo velik promet, je treba za to mnogo več dela kakor pa na primer pri snažen ju doma v predmestju ali na deželi, kjer je hiša od vseh strani obdana s trato.
Dalje je treba vzeti v poštev rabo različnih sob. Soba za goste na primer ne potrebuje toliko pozornosti kakor spalnica, ki se jo vsak dan rabi. In prav tako ni toliko dela s sobami, v katerih stanujejo odrasli ljudje, kakor s sobami, v katerih se j
Tiger z zašitimi ustni
A. M. Baker, angleški častnik britske garnizije v Indiji, pripoveduje sledečo resnično zgodbo, katere je bil priča, ko se je nahajal kot gost nekega bogatega indskega maharadže na njegovih posestvih:
Z mahardažo sem se seznanil pred leti v Londonu, kamor je prišel na poset, in ob tej priliki sem mu obljubil, da ga obiščem v Indiji v njegovi vladavini, kadar me pot zanese tja.
Maharadža, ki je bil še mlad, morda 35-leten mož, je bil pravljično bogat in zbirka njegovih draguljev je bila slavno znana. Bil je tudi strasten lovec in imel je več izborno dresiranih slonov ter nekaj orjaških psov, ki so bili posebno izučeni za lov na tigre. Ti psi, ki so bili znani po svoji izredni moči in divjosti, so bili produkt križane pasme domačih indskih psov in angleških buldogov.
Ker je maharadža nekaj tednov pred mojim pridodom obljubil Američanu Franku Bu-cku, znanem lovcu in lovilcu živih živali, s katerimi .zalaga ameriške in evropske zverinja-ke in zoološke vrte, da mu preskrbi dvoje mladih, živih nosorogov, se je zdaj odpravil na ta lov, kamor je tudi fhene povabil. Kako mu bo mogoče ujeti mladiče teh1 nevarnih živali, o tem nisem imel pojn^a, (toda zanesel sem se nanj in na njegovo lovsko izkušenost, v čemer se nisem motil. Na lov sva se odpravila s tridesetimi sloni in nad sto domačini, s katerimi smo kmalu obkolili nosorogovo samico, ob kateri je drobil že dokaj velik 'mladič. Maharadža je ustrelil mladičevo mater, dobro vedoč, da ko bo enkrat opravil s samico, da bo ostali posel lahak. Znano je namreč dejstvo, da če ustrelite samico, ki ima mladiča, se mladič ne bo ganil od mrtve matere, dokler ne bo začelo njeno truplo razpadati.
Ko se je samica zgrudila mrtva na tla, so gonjači maharadže obkrožili mladiča z vrvmi, s katerimi so se mu približali ter vrgli okoli njega zanke. In imeli so dovolj opravka, da so ga ukrotili, ker se jim je uporno postavil po robu. Dasi je bil še mlad, je vendar tehtal nad eno tono.
Ko smo se vrnili z lova na
steno, tako da je bila uboga žival popolnoma zagozdena v svoji kletki.
Zdaj pa je prišlo najstrašnejše. Njegovo glavo in vse štiri njegove šape so z vrvmi trdno privezali k železnim palicam, tako da je bil tiger, ki je ves čas besno rjovel, brez vsake moči. Ko je bilo to storjeno, je neki služabnik vzel veliko in močno šivanko, v kateri je bila vdeta močna, čevljarski "dreti" podobna nit, nakar je začel ubogi živali šivat skupaj ustne. Tiger je nekaj časa strašno rjovel od besnosti in bolečine, toda njegovo rjovenje se je kmalu izpre-menilo v zamolklo grgranje, ko ni mogel več odpirati ust. Ko so bile tigrove ustne trdno zašite, je vzel služabnik močne klešče ter nezaslišano mučeni živali populil iz vseh štirih šap njegove kremplje.
Meni je prihajalo slabo in obrnil sem se, da odidem, ko me je maharadža zadržal, češ, da je imelo to mučenje poseben namen, ker je tiger odločen za borbo v "areni."
Na povabilo maharadže smo zdaj odšli proti areni, kjer smo zasedli sedeže na tribuni, kjer je bilo že zbranih nekaj njegovih prijateljev, katerim te vrste "predstava" ni bila ničesar novega.
Komaj smo dobro zasedli svoja mesta na tribuni, ko so pripeljali v areno kletko s tigrom, katerega so v areni izpustili iz kletke, žival je skočila na tla, toda dotik z zemljo je povzročil tigrovim krvavečim šapam silne bolečine, kar smo sklepali iz njegovega onemoglega renčanja. S težavo se je prestopal in topo ter začudeno gledal okoli sebe po prazni areni. Kmalu zatem se odpro zopet vrata in notri plane pet velikih in renčečih psov, za katerimi so se nemudoma zopet zaprla vrata, čim so mrcine ugledale svojega mogočnega sovražnika, je takoj prenehalo njihovo renčanje in bilo
kanom razparal celo stran njegovega telesa. Takoj zatem je planil na drugega, ki mu je hotel rjove pobegniti, toda s skokom je bil pri njem ter mu z dvema udarcema svoje strašne in krvaveče šape zdrobil tilnik-Ostala dva psa, ki sta ostala še pri življenju, sta pričela zdaj, luleč v strašni grozi, begati kakor blazna po areni, v koje sredini je stal tiger kakor ranjeni kralj, s krvavo podplutimi očmi in z vlakni debelega tkiva, ki mu je viselo iz njegovih krvavih in raztrganih usten. Zdaj, ko si je ohladil svojo jezo na svojih treh sovražnikih, se je zdelo, da ga je minila prva besnost, zato se menda tudi ni več zmenil za preživela psa, ki sta v blazni paniki begala po areni. Za trenotejc je obstal ta silni knez bengalske džungle nepremično sredi arene, zatem je ponosno dvignil glavo, nato pa kakor misel naglo uslo-čil svoje krasno in vitko telo, in preden smo se zavedli, kaj se je prav za prav zgodilo, je šinil v silnem skoku preko visoke ograje, kakor z napetega tetiva iz-sterljena puščica.
Osupli in nemi od groze smo se spogledali, ko smo videli, da je planil naravnost po poti, ki je vodila v maharadžin krasni park. Na klic maharadže smo zgrabili puške ter stekli za tigrom, ki nam je med tem že izginil za prvim ovinkom poti v park. V grozni in nepoznani slutnji smo drvili s karabinka-mi v rokah naprej, nakar smo nenadoma zaslišali grozepoln človeški krik. Ko smo pretekli prvi ovinek, se nam je nudil grozen pogled. Razljučeni in do smrti mučeni tiger je pravkar s svojim strašnim zobovjem in z udarci svojih šap raztrgal triletnega sinčka maharadže, katerega je njegova pestunja pripeljala v park na izprehod . . . Na smrt prestrašena ženska je stala, kamenitemu kipu podobna, v bližini mesta, kjer se je pravkar odigravala strašna tra-
Okno v svet
igrajo trije ali štirje otroci.
Nekatera dela, kakor na primer voščenje podov ali čiščenje shramb v kleti, opravljajo nekatere gospodinje po dvakrat na leto, mnogo pa jih je tudi, ki opravljajo to delo večkrat v letu, kadarkoli je potrebno, čiščenje oken je, kakor ve vsaka gospodinja, zelo odvisno od vremena.
Kadar bo gospodinja preizkusila več metod ter te metode skrbno zabeležila, bo našla pravo metodo in čas za opravljanje raznih del.
Ako mora vse delo v hiši opraviti samo ena oseba, tedaj je priporočljivo, da prične zgodaj zjutraj, recimo ob sedrpih. Različna dela lahko preizkusite na sledeč način: Očistite na primer danes vse pode v sobah, postavite prestavljene predmete zopet na svoje mesto, pometite preproge in pobrišite prah. Drugega dne pa poizkusite pospraviti vsako sobo posebej. Tako boste kmalu spoznali, katera metoda vam bolj ugaja.
Vse težje delo opravite zjutraj, ker ga boste tedaj lažje opravili, ker je telo izpočito. Delo si razvrstite tako, da vas "ne bo lovilo," kakor pravimo. Da se gospodinja od časa do časa iznebi svojega dela ter da se raz-trese, je zanjo prav tako potrebno, kakor je to potrebno za njenega moža. Delo si prav lahko uravnate tako, da ste v soboto popoldne in nedeljo prosti ter da priredite ob lepem vremenu v teh dneh lahko prijeten izlet na deželo.
njegovo posestvo v bližini prestolnice, mi je maharadža obljubil, da mi bo pokazal nekaj, kar gotovo nisem imel še nikoli prilike videti. In res, drugega jutra po najinem povratku z lova, sva odšla z maharadžo k nje-kovim hlevom, v kojih bližini se je nahajala nekakšna arena, obdana z lesenim, osem do deset čevljev visokim plotom. Arena, ako jo smemo tako imenovati, je merila v premerju kakih štirideset jardov; na eni strani arene so se nahajali nad plotom sedeži, nad katerimi je bila razprostrta platnena streha. Jaz sem se čudoma čudil tej areni, ker nisem imel niti pojma, s kakšnimi nameni je bila postavljena. Na moje radovedno vprašanje, čemu mu je ta arena, se je- maharadža namuzal in rekel, da bom ob svojem času tudi to izvedel.
Od tu me je maharadža odve-del na dvorišče svojih hlevov, kjer sem opazil nekaj njegovih služabnikov, ki so si dali opravka pri nekaki kletki, v kolikor sem mogel oddaleč razločiti. Ko I sva prišla z maharadžo bliže, j sem videl, da so stali njegovi (služabniki pred kletko, v kateri se je nahajal krasen, toda divji i in besen (bongalski tiger. Na migljaj maharadže so takoj pričeli z zverjo proceduro, katere so bili po vsej priliki že vajeni. Stene kletke so bile narejene tako da so se dale premikati, ozi-I roma, da se je dala kletka stisniti. Služabniki so pričeli potiskati vzdolžno steno proti tigru, katerega so kmalu tako stisnili, da se ni mogel premakniti. Isto so naredili s končno
je očividno, da se je njihova bo-jevitost znatno polegla. Psi so se stisnili ob ograjo ter od on-dot oprezovali po svojem sovražniku, skrajno začudeni, da jih ne napade. Toda tiger je imel preveč opravka sam s sabo in svojimi bolečinami, da bi se zmenil za pse. Končno je pasjo bojazen premagalo njihovo prirojeno sovraštvo do svojega smrtnega sovražnika, in, videč, da tiger ne pokaže nobenega bojnega razpoloženja, so se mu pričeli počasi in oprezno bližati in ga obkrožati. Nekaj časa so previdno in v varni razdalji krožili okoli njega, končno pa se zapraši proti njemu najbolj divji pes ter hlastne po njegovi zadnji nogi. Tiger je butnil proti njemu s svojo glavo, toda ker se ni mogel poslužiti svojega strašnega zobovja, je v naslednjem trenotku odskočil. To je vlilo pasjim mrcinam novega poguma; v hipu sta se zdaj dva hkrati zakadila vanj, toda tiger je dvignil svojo orjaško krvavečo šapo in, ne glede na bolečine, ki jih je moral trpeti zaradi izpul,jenih krempljev, je z enim samim udarcem zlomil psu hrbtenico. Smrtno ranjeni pes je s strašnim tuljenjem obležal na tleh, ostalih psov kakor tudi tigra, pa se je takrat lotila prirojena bojna besnost. V hipu se je zakadil drug pes tigru v glavo ter ga s svojimi ostrimi zobmi zgrabil za njegov zašit gobec. Tiger je besno zavihtel glavo, v katero se je bil zagrizel pes, katerega pa ni mogel otresti. Toda pes mu je s svojim ugrizom pretrgal nekaj niti, ki so držale skupaj njegove ustne, in v hipu se je v kotu njegovih čeljusti zasvetila belina njegovega strašnega čekana, ki se je pokazala iz njegovih nakaženih, krvavečih ust. Tiger, čigar besnost je zdaj najbrže premagala njegove bolečine, se je zdaj s strašno silo otresel svojega nevrednega sovražnika, v naslednjem hipu pa mu je s svojim če-
gedija, ter z očmi, ki so bile široko razprte v nemi grozi, buljila na besno mrcvarenje divje zveri, kateri so v tem trenotku krogle iz naših karabink končale njeno življenje.
Tako se je torej končala ta strašna "predstava," katero nam je priredil bogati maharadža, ne da bi slutil, da se bo do smrti mučena žival tako grozno maščevala baš nad onim, kar je bilo najdražje njegovemu srcu.
kosilo v new yorku, večerja v parizu
Premožen in utrujen newyor-ški trgovec ali "business-man" bo šel kmalu lahko po svojem dnevnem delu v Pariz na zabavo in oddih, drugo jutro pa se bo spet lahko posvetil opravkom v svoji pisarni v New Yorku. To ni morda naziranje kakega fantastičnega romanopisca, marveč prepričanje učenjaka svetovnega slovesa, profesorja Avgusta Pic-carda, ki je naredil že dvoje poletov v stratosfero, ko se je dvignil nad deset milj nad zemljo.
Profesor Piccard pravi, da se bo njegovo prerokovanje izpolnilo, čim bodo začeli aeroplani, zgrajeni nalašč za polet v stratosferi, z redno zračno službo, na kar ne bo treba več dolgo čakati.
Belgijski profesor Piccard je bil prvi človek, ki se je dvignil z zrakoplovom v stratosfero, kjer pravi, da ni oblakov, ne dežja ne izpremembe vremena.
"Bodoče zračno potovanje se bo vršilo v stratosferi," pravi belgijski učenjak, "atmosfera pa bo ostala rezervirana za počasnejši promet. Aeroplan, ki se bo dvignil v stratosfero, kjer je zrak mnogo bolj razredčen kakor v atmosferi in kjer ne nudi skoraj nobenega odpora, bo letel 600 milj na uro mesto 200, kakor leti zdaj v atmosferi."
Profesor Piccard je bil rojen leta 1884 v Baslu, Švica. Njegov brat, Paul Piccard, je instaliral prve turbine pri Niagarskih slapovih, njegov drugi brat, Jean Piccard, pa je kemik v Hercules Powder napravah v Wilming-tonu, Del.
vi so prestrašeni pogrebci se' da ugodili. Ko je "mrtvec" del, kaj se je zgodilo ž njim kje se nahaja, se je tako P1 strašil, da je zbolel in njego življenje je zdaj res v nevarf sti, da ugasne.
izrezano srce živi
Nemški zdravniki so nedaV izrezali na berlinski univerzis ce otroškemu embryju, nakar jim je posrečilo, da so obdržf; srce pri življenju in utripaft 36 dni. Tekom vsega tega dobja se je nadaljevala v sfl formacija nove krvi.
izumiteljev a tragi&
V New Yorku se je nedav" zastrupil s plinom Avstrijec ^ bert Schwartz, ki je izumil nir< žast telovnik, varen pred k1' glami ter brzostrelni revolt malega kalibra. Schwartz je vel v Ameriki od leta 1900 ter J prodal svoja dva omenjena >! uma newyorški policiji. Vi^ samomora je bila beda, ki je sedanji depresiji obiskala toll' ljudi.
bilijon dolarjev hodkov
DO
lov na morske leve z mrežami
Morski levi, to so veliki morski sesalci, ki so podobni tul-njem, le da so mnogo• večji, so znaj doživeli novo senzacijo. Ljudje so jih namreč pričeli loviti z mrežami, kakor večje ribe. Ob zapadni obali Mehike je zdaj videti več malih parnikov, ki se bavijo s tem lovom. Morske leve love zaradi njih kože, olja in masti.
Metropolitan Life Insurant družba, ki je največja zavarov«1 1 ninska družba v Ameriki, pit ča, da je imela lansko leto $921 ' 953,101 dohodkov, to je reko1' dohodkov katerekoli zavarov"1 1 ne družbe na svetu.
V	letu 1932 je imela ome»jf J na zavarovalna družba vsak tf , den $17,737,000 dohodkov. V* . ko uro v preteklem letu je doj1'!
la družba od ljudi, ki so pri flF zavarovani, $105,000, vsako $ nuto pa $1,750. Vsako seku^' so se zvišali dohodki družbe^ $30.00.
Koncem leta 1932 je znal skupna zavarovalnina te drf ; $18,980,743,208, do katere je upravičenih 26 milijonov * varovancev. Tekom leta je ctt11' ba izplačala svojim zavarov^' cem $562,804,651 — skoraj f. bilijona dolarjev — toda nie|1 dohodki so znašali skoraj krat toliko kakor je izplačala1,1 zavarovalnini.
Metropolitan zavaroval11' družba ima danes v svojih url' dih skoraj 1,000 uradnikov v£l kakor jih je imela leta 1931-
dve generaciji brp rok in nog
V	Braziliji živi neka rodbini v kateri se je tekom dveh gel,e, racij rodilo petero članov W. rok in nog. Trije izmed teh s' še otroci, katerih oče, ki je bil ^ di podobno deformiran, je pred kratkim umrl. Nji'1., stric, ki je prav tako brez rol< nog, še živi.
RAZNO
Če moški pravi: "Sem v najboljših letih," tedaj so dobra leta gotovo že za njim.
>i'
Zagrenjenost izaradi nedo-statkov soljudi je dokaz lastne
šibkosti, da bi mogel preko njih.
*
Solze niso znamenje velike boli in žalosti, pač pa olajšanja. Res velika bolest in žalost ne
povzročata solz.
*
Koliko mravelj je v povprečnem mravljišču? Profesor Andrews iz Baltimore, pravi, da
okoli deset tisoč.
*
Prvi zrakoplov, ki ga je zgradil slavni Nemec, grof Zeppelin, je bil zgrajen v plavajoči lopi na jezeru Constance.
•K
Prebivalstvo Anglije popije eno skodelo kave na vsakih šqst skodelic čaja. Američani pa popijejo šestnajst skodelic kave na vsako skodelico čaja.
!S
Ne zahtevaj od vseh ljudi, da. s:e odtajajo pred teboj. Lahko ':e razočarajo kakor sneg, ki je v otajanem stanju nečist in grd.
V Avstriji so pričeli uvajati železniške vagone, .katerih kolesje je opremljeno s pnevmatičnimi ali gumijastimi obroči. Ti vlaki brze od 60 do 75 milj na uro.
big ben — ogromni zvon
V Ameriki vidimo pri vsakem urarju in v vsaki prodajalni ur ure-budilke, katerim pravijo "Big Ben." Te ure so zelo znane, ni pa morda tako znano, odkod so dobile svoje ime.
"Big Ben" je veliki zvon v stolpu poslopja parlamenta v Londonu. Zvon je dobil svoje ime po Siru Benjaminu Hallu, ki je bil svoječasno prvi komisar dela v Londonu. Zvon je bil vlit v Whitechapel zvonarni leta 1858 ter tehta 13 in pol tone.
Ura v tem stolpu ima štiri ploskve, katerih vsaka meri 22 in pol čevlja v premeru, številke na tej uri so dva čevlja visoke, minutni kazalec pa je dolg štiri čevlje.
Toda to ni največja ura na svetu. Največja ura je ona na Colgate poslopju v Jersey City, N. J. Minutni kazalec te ure je 38 čevljev dolg, kazalec, ki kaže ure, pa 27 čevljev. Ura se navija z motornim pogonom.
smrt pri 25. porodv
V neki občini na Madžar^' je umrla žena kmetovalca na Ribe, ki je v zadnjih dv»K tih letih porodila 24 otrok. ^ stvo 25. otroka pa jo je ^ življenje. Dobila je namreč P rodno vročico. Trikrat je ^ dvojčke in njen najstarejši je zdaj dvajset let star.
inozemski kaznenc1 7 ohio
Iz poročila departmenta za javno dobrodelnost je razvidno, da je v ohijski kaznilnici v Co-lumbusu 126 kaznencev, ki so bili rojeni v inozemstvu; v državni poboljševalnici jih je 98, v državni ženski poboljševalnici pa 30 žensk.
navidezna smrt
V neki vasi na Francoskem so hoteli te dni pokopati nekega 65-letnega moža, ki so ga proglasili za mrtvega. Pogrebci so že izpustili rakev v jamo, tedaj pa je "mrtvec" zagodrnjal, potrkal na pokrov in zahteval, naj mu privoščijo več zraka. Zahte-
neumestna šala
V Marseillesu, Francija- !( hotel Leon Barat preizk^ svoje prijatelje in se je P0^ žil skrajno neumestne šale. ^ j atelje je povabil na svoj J kjer je legel v krsto ter v J . mirno ležal, kakor bi bil n1' v. pri tem pa poslušal, kaj nJeiLr prijatelji govore o njem-čno je vstal iz krste ter se zahvalil za njihovo dobro 1,1 nje, ki ga imajo o njem, tod* vj i je eden njegovih prijateljuj i del vstati dozdevnega mrtv j-se je tako prestrašil, da ^p zadela srčna kap in da je k zatem umrl. Zdaj toži nj vdova Leona Barata za ods nino.
l>oži dar jak ac — miran j arc:
Odmeri *Rdeče zemlje
V domovini se je že precej pi-salo o Ameriki vobče in o ameriških Slovencih še posebej. Ta Je prišel sem, si ogledal par Vgčjih mest, se vrnil v domovi-110 in napisal nekaj člankov o Ameriki z izključno evropskega vidika; oni se je napotil s priporočilnimi pismi k nekaterim bolj znanim Američanom, nato Pa v domovini podal zemljepisne Podatke in kopico številk ter °Pisal ameriško formo vlade. Spet tretji je sicer dovolj zanimivo pisal o Ameriki na splo-sno, ni se pa poglobil v žit je in bitje ameriških Slovencev. Vse globlje pa so nas začeli proučevati naši umetniki, ki so se zadaja leta mudili med nami.
Tako nam je slednjič naš sli-W Božidar Jakac, s sodelovanjem pesnika Mirana Jarca, napisal dragoceno knjigo o Ame-r'ki, v kateri nas po vseh prilikah prikazuje take, kakršni v resnici smo, z vsemi vrlinami in ^abostmi. Prepričan sem, da so "Odmevi Rdeče zemlje" knjiga stalne vrednosti. To je delo mladega slovenskega umetnika, ki je že prej videl mnogo sveta ln ki je brez predsodkov, z bistrim razumom in polnokrvnim čustvovanjem skušal pogledati zlasti nam ameriškim Slovencem v dušo in srce.
Knjiga me je takoj zajela in gojila. Od prvih poglavij, ■'er nam Jakac mojstersko ka-'akterizira r a z n e narodnosti (Grke, Dalmatince, Nemce, An-gleže, Japonca), ki jih je srečal llil ladji, pa do zadnjega, v ka-t^i'em nam toplo kramlja o _ 0l'tlandu in drugih krajih ob Pacifiku—vse je podano izred-110 zanimivo. Koliko se je že pi-o New Yorku, o prvih vti-ob pogledu nanj! Vendar ne V(!ta, če je še kdo tako močno flkil ta vtis kot Jakac: J%ezmej nost, r a z v r a t nost, brzina. Kamorkoli po-^effš ogromnost, širjava, delfski tempo, obrazov ne ločiš, !?'ike se pretvarjajo v zvoke, v ''ce, v piskanje, ropotanje, da !'8luševaš. Olienem pa čutiš, da ves ta dozdevni kaos silno
svetil Jakac Clevelandu, ki ni samo važno ameriško velemesto, marveč je tudi največja slovenska naselbina, metropola ameriških Slovencev. Primeroma dolgo je bil med nami, motril nas je z vseh vidikov in nas dodobra spoznal, spoznal tako, kakor še nihče pred njim. "Slovenci so obdržali še vso svojstvenost," piše Jakac. "Priliko sem imel občutiti, kako toplo ljubijo še vse kar so prinesli s svojih domov, ko sem si ogledaval slovenski Narodni dom, kjer sem spoznal, kako močna ljubezen in požrtvovalnost sta zgradili tu hram slovenskega duha . . ."
V poglavju Madison, Ohio, ki je morda najmočnejša v knjigi, je Jakac napisal pravično obsodbo ameriške mehanizacije, racijonaiizacije, ki že res skoro ne pozna nobenih mej. Šel je tja, kot je mislil, "na deželo," nazaj k naravi, da bi se pošteno oddahnil od brzine, vrišča in trušča ameriških velemest. A glej, ko stopi v eno izmed tamkajšnjih letoviščnih hiš, najde pletene, gugalnice, obložene z blazinami, razkošno opremljene sobe, električno razsvetljavo, telefon, radio, plinski štedilnik, tekočo vodo, električni hladilnik: "Človek, ki ne more brez te udobnosti več živeti, je že davno pretrgal vezi z naturo, ki mu je le še proizvajalnica zanj zasužnjenih sil. Človek, ki se prihaja oddihavat v take prostore, je podoben meščanu, ki se je pet minut poigraval s plugom, pa je že mislil, da je kme-toval . . . Zakaj je kmet še ukoreninjen v svet, ki ga označujejo trdo delo, vesela pesem, spoštovanje verstva? Ker je ves odvisen od zemlje, od sonca in od etičnih sil v sebi ... In če je katera pot, ki vodi nazaj iz velikega nereda civilizatorske inkvizicije, je to pot religija in umetnost . . ."
V tem poglavju je Jakac tudi P o g 1 e d a 1 v naj globoke j šo kamrico srca našega izseljenca: "Dvoje domovin mu odpeva,
^konitost. Vozni red in ura ^ ^nevidna gospodarja temu ki-Nu množic, vozil in stavb . . • jjekje živi Dunaj, nekje utripa aris. Ali tisto je domačnostmi, GVl'opska romantika . . . ." , Stopil je na širokem trgu v ffew Yorku, kjer stoji na viso-
obelisku Krištof Kolumb. . čudnem nasprotju doživljam počasno dvoje svetov: tu mož, 1 je—gnan po skrivnostnem .r(-Penenju iskal utelešenja svo-m velikim prividom in našel 1/lsko deželo pojočih dreves in ^nsko plahih bitij, tam vse , železna, bučeča sedanjost, ^ je ošabna in prezirljiva venule mogla zrasti samo iz tal, 1 so jih predahnile sanje sa-°tiiih iskavcev." f drugo nasprotje: "Sredi j°tske cerkve kot črne sence. } temne notranjosti bledijo samotne večne lučke kot dalj ni spo-] "a nekaj, kar je daleč, tla-v duši onkraj morja te tu-Kako resnično kako le-0 Povedano!
n, ;a> Amerika je dežela silnih asProtij. Na eni strani vidi-],0 visoke mezde strokovnih de-JCeV ki jim zaman iščemo ^'mere drugod; na drugi strani ^ vidimo srednjeveško tlako in f®VerJetno bedne življenske
^'^mere pennsylvanijskih pre-
j^arjev. Danes občudujemo stv n°V razmah v gospodarji v tehniki ali v znanosti k v} Pa beremo o kakem starostnem procesu o evoluciji v (jj,lessee. Danes nam govor: (juZttVnik in nam izbudi misel ^ ^vimo v deželi popolne de tool cije; jutri pa izvemo ( Iti °mU nu borzi v Wal1 Streetu vk!|am vsiljuje misel, da na: c6v a Peščica denarnih mogot Wt ^ tako bi lahko še dalj' * 1 ^Vali taka, večkrat zelo čud
Nasprotja.
JVečjo pozornost pa je po
med obema se tre njegovo življenje, ki izseva v neznano kraljestvo prividov Lepe Vide. Prvič je z lopato zasekal v zemljo, v to ameriško grudo, razprostrto na vse štiri strani sveta, pr-1 vič se je sklonil na vzvodom pri stroju, prvič je zavrtal sveder v asfaltni tlak, že se je zavedel, da ni več poti nazaj čez veliko morje. Prvi kruh, ki je hlastnila po njem utrujena roka, je bil že iz nove zemlje in po njem je vsrkaval priseljenec prvi sok iz tal, ki jih je imenoval tujino. Trpek in grenak je ta sok, ni v njem napoja za srce in srce prisluškuje zapuščeni pokrajini onkraj oceana, ki se v žalostnih sanjah osamelega razcveta v čudežen svet. Kruh pa je iz novega domovja in kruh veže človeka z zemljo. Roka pa, ki je orala to zemljo, je že sprejela vase dih novih ozar. Železo, ki so se ga dotikali prsti, je postala že železna veriga, ki te je prikovala na tovarno. Da bi zdaj, po mesecih, letih, desetletjih dela in truda,.da bi zdaj zapustil novo domov je in spet sledil sirenskim glasovom onkraj morja? Trpljenje ukoreninja. Težko, obotavljajoče so se tipale nitke in iskale podtalnih opor, a ko so jih našle, so se razprostrle in se globoko ugnezdile. Zdaj se ne smeš več vračati, sicer boš zatajil vero vase, delo svojih rok, up v bodočnost.. To je, kar drži človeka, pa najsi dvom še tako kruto svedra v tisočkrat razočarano srce. In vendar se tudi sredi noči polasti nesrečnika neizprosen klic: 'Nazaj. Tam doma sije naše sonce, naše trate zelene, naša polja pričakujejo plodne jeseni!'
"Pa se odpravi nazaj, spet stopi v nekdanje domovje, a ne izgubljeni sin, marveč—večni izkoreninjenec, zakaj— tudi tu je zdaj tujec. Gleda svojo rojstno vas, vse meje je že obhodil, obiskal je znance, prijatelje in
sosede iz mladih let, z mislijo išče v njihove obraze, pa ni in ni—nečesa manjka. Ni to več njegova domača vas, niso več njegovi ljudje, njegova beseda, se ne ujema z njihovo, ker on ima že svojo skrivnost, povest svojega dela v Ameriki. In še eno: samozavest, da si je s svojo voljo utrl življenje v tujini. Ne, on ni več njihov. Že za-hrepeni spet nazaj. Kje je tedaj tisti pravi dom, ki vanj vabi nevidna Lepa Vida? Morda ga sploh ni nikjer več: morda je bila to le mladost, morda je bilo le hrepenenje po bleščečih bodočih zmagah nad ožino razmer. Zdaj?—Zdaj je pogled vdan, roka trudna. Nazaj, nazaj v Ameriko. In kaj ko spet stopi na tla dežele 'zlata in svobode,' že ga zgrabi nekaj, kar je slično domotožju po krajih, ki jih je pravkar zapustil. O, vekovita, strašna pesem brezkončnega romarstva. Ime ti je —izseljenstvo!"
Se ve, dokler poprečni izseljenec dobro zasluži, si ne jemlje tega svojega romarstva tako k srcu. Vso tragiko svoje notranje razdvojenosti pa občuti, kadar ni kruha, kadar deželo lomi gospodarska kriza. In vendar, kako vdano prenaša tudi tedaj naš človek svojo težko usodo! Zopet vidimo našega umetnika v Clevelandu. Pohvalno besedo ima za prostrani Rockefellerjev park, za Clevelandski muzej in njegovo prelepo okolico. Vidimo ga zopet med rojaki v veseli družbi, kjer se ob povzdignjeni pesmi ž njimi zazre v daljo srečne mladosti, na trate in polja slovenskih domačij. Občuduje rojake, ki z raznimi narodnimi manifestacijami hočejo vzbuditi v tujcih spoštovanje in ljubezen do naše svojstvenosti. Ob takih slavjih pa se naš prijatelj vendarle zave,, da vsi naši ljudje umirajo sredi tujega kontinenta in da so te narodne svečanosti prav na dno pogleda-ne samo opojna samoprevara. Morda. A taki sestanki so za marsikaterega izseljenca še edina tolažba in uteha: v živahnem razgovoru in ognjeni domači melodiji vsaj za par ur pozabi železni svet, ki ga obdaja.
Zajemljivo nam Jakac opisuje središče Amerike, težki in i mogočni Chicago, Plastično nam 'prikazuje te orjaške zgradbe, te drzno zgrajene donebnike, ki kažejo čisto svojstven slog. Popelje nas pa tudi v stranske ulice, kjer se shajajo brezdomo-vinci: butlegerji in raketirji. Ogleda si seveda tudi gospodarske in kulturne ustanove naših rojakov, za katere ima toplo, pohvalno besedo. Chicago. Občuduje premnoge umetnostne galerije, zlasti veliki muzej, ki bi se po njegovem mnenju mogel primerjati samo še z Louv-reom ali pa z draždanskem Zwingerjem. Najmočnejše občutje pa je Jakac ponesel iz oddelkov, kjer so razstavljeni ostanki stare indijanske kulture. Pomembne so njegove misli ob teh indijanskih spomenikih: "O, tu bi hotel postajati sleherni dan, da bi zajel iz teh nemih spomenikov poslednjo najglobljo resnico o—ameriški zemlji, saj more samo indijanski človek, prvotni prebivalec tega zagonetnega kontinenta, odpevati skrivnost sožitja s to grudo. Iz davnine indijanske umetnosti diha elementarno občutje, ki ga zaman iščeš v sodobnem ameriškem izrazu. In moral sem se čuditi, češ, kako da segajo sodobni ameriški umetniki po evropskih vzorih, ki jim morajo biti vendar tuji, če hočejo biti res stoodstotni domačini. Kako, da se ne ozro v prošlost te zemlje in ne nadaljujejo na temelju, ki so ga zapustili izgnanci in izkrvaveli praprebivalci . . ."
Temeljito si je ogledal Me-štrovičeve Indijance. Razočaran pa je poslušal sodbo rojakov o
tem monumentalnem delu: nekaterim je bil konj, na katerem sedi Indijanec, prevelik, drugim pa zopet Indijanec ni ustrezal. In našega umetnika popade sveta jeza: "O, spet nov primer, kako slepo smo zaljubljeni v tuje sodbe, kako neverjetno mesečnjaški smo v priznavanju tujih kultur, medtem ko svojih vrednot ne priznavamo niti tedaj ne, če jih je priznala celo tujina. Vendar in vedno se bom moral boriti s tem blodnim na-ziranjem, ki izvira iz tragično nevarne nevere in razklanosti duha."
Da je to ena naših najznačilnejših slabosti, kdo bi to zanikal!
S težkim srcem govori o naši mladini, ki se mu zdi že malo slovenska. Posluša jih, ko pojo našo pesem, in zdi se mu, da ne čutijo več ž njo. Res, to je naš največji, najtežji problem. In nov je ta problem. Saj pred vojno je malokateri izseljenec mislil tu stalno ostati. "V par letih si bom prislužil dovolj cekinov, da poplačam dolg na domačiji," si je mislil, "potem pa, hajd, nazaj v drago domovino!"
Prišla je vojna, izseljenec ni mogel več misliti na povratek, kupil si je hišo in se tu za stalno ustanovil. Medtem je dora-ščala mladina. Kaj zdaj ž njo? Kdo je pred vojno mislil na narodno vzgojo teh novih Slovencev, če izvzamemo naše farne šole, ki so vsaj tu pa tam poskrbele za slovenski pouk! Pozno je že, a slovenske šole, pevska in dramska društva, pri katerih so skoro povsod tudi naši mlajši častno zastopani, si zdaj ob enajsti uri na vso moč prizadevajo, da bi zamujeno kolikor toliko popravili. Res, uspehi so primeroma majhni, pa vendar vstajajo tu in tam mladi voditelji, ki bodo morda le še poskrbeli za narodnostno življenje tega novega slovenskega življa. Morda bomo vsaj toliko dosegli, da se bodo ti mladi Slovenci čutili kot zavedna socialna skupina Američanov iste krvi, istih tradicij, četudi ne bodo več govorili slovenskega jezika. In že to jim bo v veliko medsebojno korist in pomoč, tako v javnem, kakor tudi v zasebnem življenju. Tako je med Nemci, Švedi in drugimi.
V Pittsburghu, kjer je naš umetnik obenem obiskal svoje sorodnike, je pač našel mnogo zunanjih zanimivosti, vendar pa je tudi tu, kakor v drugih ameriških velemestih, zaman iskal tiste tople intimnosti, ki jo slednjič odkriješ v vsakem evropskem mestu. Tudi tu ni ni-česar našel, kar bi ga pritegnilo in mu vzbudilo občutje. Z glo-■ bokim občutjem pa nam je razkril težko življensko pot svojega strica. Podobna bridka izkustva so doživeli mnogi, mnogi naši ljudje po Ameriki.
Naš romar se je poslovil od vzhodnih velemest in se odpravil proti širnemu ameriškemu Zapadu, preko Wisconsina, Min-nesote in Montane v Yellowstone National Park, na ozemlje, ki velja za najzanimivejše v Združenih državah. Poln občudovanja je za čudoviti kaska-de, gorska jezerca sredi samotnih gajev, igrave slapove, terase vročih vrelcev in znamenite gejsirje. Prijetno je našemu potniku. Tujec med tujci čuti neko posebno domačnost, saj je vse združila ista želja po razbremenitvi samega sebe v gledanju pestrih in novih prizorov. Še bi se rad kdaj vrnil v te kraje. In kako bogato žetev v slikah so mu prinesli t'i kraji! Ko jih je naš umetnik nekaj mesecev pozne j e razstavil v Clevelandu, smo se čudili izredno velikemu številu umetnin, ki jih je ustvaril na Zapadu.
Končno nam Jakac še prikaže posebnosti nekaterih mest ob Pacifični obali: Seattle, Taco* ma in Portland, kjer se tako čudno zlivajo in mešajo rase iz vseh kontinentov. Posebno dobro pa se je menda naš umetnik počutil v Portlandu: "Mesto svežine, prosojnosti in čiste be-
line, ne tako divje bučno kot druga mesta, pa vendar utripa v mogočnem ritmu. Čutiš, da si na skrajnem zahodu. Vzhodna ameriška mesta so težka, mrzla, samo železo kriči iz njih. Tu pa že opažaš prehod k jugu. V vsem: v barvah, v tempu življenja, še v prijetni jasnini, ki se v njej svetijo nebotičniki." Obiskal je tudi rojake v bližnjih mestecih Renton, Krain in Rus-tin, kjer so ga povsod prisrčno sprejeli.
To je bilo leta 1929. Razume se, da bi naš Jakac o tem ali onem nekoliko spremenil sodbo, ko bi gledal Ameriko v današnjih dneh silne gospodarske krize: nekaj bi omilil, nekaj pa še poostril. Vendar pa so njegova izvajanja vobče še vedno veljavna. Dasi priznava vrline Američanov: najširša svoboda, zlasti glede govora in tiska, podjetnost, iznajdljivost in neki pionirski, dasi večkrat plehki optimizem, postavlja on proti temu kulturnemu idealu ideal evropske počasnejše vztrajnosti, ideal dela iz notranje človekove potrebe, skratka, ideal globlje srčne kulture. Zato vidi v Ameriki mehaniziran svet. Mislim, da tudi v Ameriki ni prosvetnega delavca, ki bi ne soglašal ž njim, četudi še v tem primeru večkrat zasenčita to naziranje uspeh in udobnost.
Nas Slovence pa seveda zanima knjiga predvsem kot dokument Jakčevih srečanj z rojaki. Občudoval je marljivost, vztrajnost, podjetnost, poštenost in gostoljubnost naših ljudi. In dasi ni prezrl naših slabosti, ki pa so po večini splošno slovenske, je spoznal, kako so nam še vedno drage naše tradicije, naše lepe šege in navade, naš jezik, naša pesem, naša književnost in sploh vsa naša svojstvenost, in to kljub skrajno pomankljivi vzgoji, ki nam jo je naklonila nekdanja avstrijska vlada. Ne zameri nam, da smo ponosni na svoje gospodarske in kulturne ustanove. Spoznal je, da smo z lastnimi močmi in z velikimi žrtvami dosegli to, kar smo.
Uverjen sem, da bodo Odmev Rdeče zemlje marsikomu odprli nove razglede o Ameriki in popravili marsikatero zgrešeno pojmovanje o ameriških Slovencih. Knjiga je sijajno opremljena, jezik krasen, na mnogih mestih sama poezija. Ko čestitam umetniku Jakcu na tem pomembnem delu o Ameriki, gre topla beseda priznanja tudi pesniku Jarcu za tako uspelo priredbo vsega tega tehtnega gradiva. Ivan Zorman. -o-
ljeni, da paše mednje kozarček.
V tem je bila pa že žerjavica gotova in Koželj je stresel basket krompirja nanjo. Nekaj časa ga je preobračal navrhu, potem pa vse skupaj zakopal. Ko ga je izkopal čez kakih 20 minut, je bil krompir ko pohanje. Jože, ti boš doma imel, imenitno ga znaš speč.
Ob kaki Četrti uri sem jaz mislil, da smo v mesecu juliju, tako je bilo vroče. Zdelo se mi je, da je postalo nekam dr en j, zato sem sklenil, da se fantom zma-žem. Počasi grem proti moji lizi in se oziram v nebo, kot bi gledal na vreme, da ne bi postala stvar sumljiva, že sem mislil, da se bom neopaženo zma-zal, ko zaslišim za seboj vabljiv glas Jimov: "Kam te pa hudič nese?"
EUCLID RIFLE CLUB
• (Nadaljevanje z 2. strani) klubu upeljana stroga disciplina, smo ga vselej ubogali.
Pa še izplačal se nam je ta naš piknik. Tam smo namreč vjeli novega člana, Mr. Janca. Sprva se je branil, toda ko smo šli kake desetkrat od ognja do kantine je pa postal mehek in voljan in smo mu komaj ubranili, da ni plačal članarine za 40 let naprej in za 20 nazaj.
Saj pravim, kaj vse človeku tako vreme naredi! Jože Pet-rich je namreč zapel zelo ginlji-vo pesem o pijančku. Strašno se mi je dopadla in bi jo bil rad znal, da bi navadil naše otroke, ki bi jo včasih zapeli meni v spomin in spodbudo. Vzel sem papir v roke in svinčnik ter pisal, Joe je pa pel. Ko sem včeraj vzel tisti papir v roke, da pesem tukajle zapišem, pa mi lahko verjamete, da nisem mogel niti ene črke prebrat. Samo en "č" sem razgruntal, pri besedi pijanček najbrže. Jaz sodim, da je temu kriv mraz, ki mi je prste krčil, da nisem mogel svinčnika držat.
Nekdo je predlagal, da bi šli marjašat. Predlog je hitro poprijel Brus, ki je rekel, da je tam pri plesnem paviljonu prav lepa senca, kar bo jako pripravno za marjaš. Ogledali smo si svoje prste, pa smo konštatirali, da niso pripravni, da bi držali karte, so pa kot nalašč zakriv-
"Po cigarete grem na maši-no," sem se naglo spomnil in to tudi povedal, ne da bi se ozrl nazaj. Liza je čakala name za-dej za paviljonom in tako me niso videli, ko sem skočil v lizo, jo pognal, da je kar poskočila. Zdi se mi, da je nastalo nekakšno vpitje za menoj, pa nisem imel časa nazaj pogledat, ker liza jo je ubrala kar naravnost čez korenine in kotanje.
Tako se je piknik zaključil zame. Vse se je srečno izteklo, ampak je prav malo manjkalo, da me ni 'še tisti večer doletela velika nesreča. Da se Johani in otrokom prikupim, sem jih namreč peljal v kino, pa ne vse, ker nekaj jih je moralo ostati doma za varuha. In ko smo prišli domov so mi povedali, da so se bili pripeljali k nam vsi piknikarji in vneto povpraševali po meni. Kot se mi s zdi, jim ni bilo toliko zame, ampak za tisti sodček v kleti, ki bi bil gotovo izdihnil tisti večer, da me ni moja pamet navdahnila, da sem šel v kino. Človek res ne ve, kje ga sreča čaka. Pa kot sem slišal, da mi ta ne bo odšla in da bodo drugič prišli. No, kako naj si pomagam: cele dneve in noči tudi ne morem presedeti v kinu. Enkrat me bodo že zalotili doma. Ubogi chajčan, kako jo boš dobil po grbi. No, bom videl, kako se bo stvar iztekla.
Se reče, saj zame bi bilo čisto vseeno, če bi bil šel v kino ali ne. Ker ko smo se peljali domov, sem naenkrat vprašal Jo-hano: "Ti, kakšne slike so pa kazali?"
Tako smo se imeli na pikniku. Ferdo Jazbec, ki boš tam na Štajerskem bral te-le vrstice, naj Te le skomina malo. Pa bi bil še počakal par dni tukaj. Sicer smo se pa tudi. o Tebi pogovarjali in bili zelo hvaležni, da Te ni bilo tukaj, ker tako je precej več prišlo pijače na vsakega izmed nas. Pozdrav, Ferdo, od vseh naših fantov; pa kaj piši! -—o-
Ogromna tatvina na pošti
v Californiji
Sacramento, California, 10. februarja. Trije maskirani ban-diti so odnesli iz tukajšnje pošte $325,000 v gotovini in bon-dih in pobegnili v avtomobilu. Roparji so prišli na glavno postajo pošte, kjer so pravkar nakladali poštne vreče na poštni voz, da odpeljejo pošto na železniški kolodvor. Dva poštna urednika so ustrahovali z revolverji, pobrali poštno vrečo z registrirano pošto in se v naglici odpeljali, ko so oddali en strel. Poštna uprava računa, da se je nahajalo najmanj $200,000 v gotovini v odneseni poštni vreči. -o- *
Ali je potrebno?
George J. Siedel je lokalni nadzornik bučel v okolici Cleve-landa. Za nadzorovanje panjev zahteva za leto 1933 lepo svoto $2000. Pravi, da če panji ne bodo nadzorovani, da. se bo med njimi zaredila bolezen, ki bo uničila čebele, poleg tega pa tudi sadno drevje. Okrajni komisarji. ki nimajo denarja na razpolago, ne vedo, ali je potrebno, da dovolijo $2000 za te stroške ali ne. Kaj pravite vi?
"" MALI OGLASI
Naprodaj je
konfekcijska trgovina in groce-rija na 30. cesti in Payne Ave. Jako dobra prilika za malo družino, ki je brez dela. Se lahko dobro preživi. Prodajalna je v zelo dobri okolici. Cena je jako nizka. Rent samo $20.00 na mesec. Oglasite se na 965 E. 77th St.	(x)
Išče se
ženska za gospodinjo pri mali družini. Plača po dogovoru. Vprašajte na 1146 E. 61st St.
Pozor, Slovenci!
Ako imate hišo naprodaj, ali farmo, imam jaz kupca za vas. Lahko kupite ali pa vzamete v najem. Andrew Ruzik, 6704 St. Clair Ave.
Naprodaj!
Naprodaj je hiša, za eno družino, 7 sob, s kopališčem, furnez. Cena samo $3150. Prva vknjižba na Cleveland Trust $21.00.
Naprodaj je hiša 6 sob, za eno družino na 185. cesti. Lot 93 x 183. Tri garaže. Cena samo $4600. Za nadaljria pojasnila vprašajte pri Mihaljevich Bros. 6201 St. Clair Ave.	(37)
Fes
Spitz pasme, bele barve, z dolgo dlako, se je zgubil. Kdor ga je slučajno našel, naj ga vrne proti nagradi na 1162 E. 60th St.
DNEVNE VESTI
Težke posledice punta nizozemskih mornarjev
Amsterdam, 10. februarja.-— Nizozemski zrakoplovci so bombardirali vojno ladjo I)e Zeven Provincien, katere so se polastili uporniški mornarji, potem ko so aretirali svoje častnike. Vojni zrakoplovci so izsledili uporniško ladjo na visokem morju in jo začeli bombardirati. Bombe, ki so bile vržene na uporniško ladjo, so nemudoma usmrtile 18 mornarjev in ranile 25. Uporniška posadka je štela 100 mož. Takoj ko se je bomba razpočila na krovu uporniške ladje, so preostali mornarji razobesili belo zastavo in se podali vladnim ladjam, ki so odpeljali preostale upornike v vojno ujetništvo.
--o--— ■
Nova nemška vlada visoko dvignila eolnino Berlin, 10. februarja. Nova nemška vlada je odredila, da se pobira 500 odstotkov vrednosti eolnine na importirano živo živino in na mast. To je občuten udarec Zedinjenim državam, ki so v Nemčijo letno izvažale za najmanj $12,000,000 'vrednosti ■ živine in masti.
Proda se farma
ali da v najem, 46 akrov, z vsem orodjem in živino, ali pa brez. 36 milj od Clevelanda. Pozve se na 981 E. 67th St. (36)
NT KNJIGE!
Prav izvrstne obleke dobite na knjige i International; posojilnice in Custodian hranilnice. Dobre, trpežne obleke, suknje in površnike! In kje? Pri
Joe Pernte
15607 Waterloo Road Izdelujem fino krojaško delo. Odprl sem pravkar novo krojač-nico in za početek bom dajal tudi na knjige. Vse ena cena je, na knjige ali gotov denar. Prinesite svojo posojilno knjižico z vami in naročite blago, nakar se dotična svota prepiše na mojo knjigo. Pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje. Pomnite, da je to le začasno. Se prav vljudno priporočam.
(Fri.Sat.XX
Pravi BLUE DIAMOND PREMOG
POSEBNA CENA $6.00
pripeljana na dom
L. R. Miller Fuel Inc.
1007 E. 61st St. HEndcrson 8670 ENdicott 1030
5
mummini.«.
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U,
NAZNANILO IN ZAHVALA
Silna žalost se je naselila v našo hišo, ko je prišla bela žena smrt in pretrgala nit življenja naši iskreno ljubljeni in nikdar pozabljeni soprogi in ljubljeni mamici
Alojzija Vidmar
ki je zatisnila svoje mile oči 15. januarja 1933. Položili smo jo k večnemu počitku na Calvary pokopališče dne 17. januarja 1933. Draga naša mama je bila stara ob svoji smrti 53 let, doma je bila iz Cerknice na Notranjskem in je bivala v tej deželi 25 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga in sedem otrok ter enega brata, v starem kraju pa enega brata.
Dolžnost nas veže, da se na tem mestu iskreno zahvalimo vsem, ki so prišli ranjko kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, vsem, ki so se udeležili zadnjega sprevoda, nosilcem krste in vsem, ki so dali svoje av-tombile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Prav lepa hvala pogrebnemu zavodu Josip žele in Sinovi, za vso njegovo skrb in ugledno vodstvo pogreba.
Iskrena hvala darovalcem krasnih vencev in cvetlic, ki so krasili mrtvaški oder naše drage mamice in sicer: Društvu Carniola št. 493 LOTM, Joe Kraince in družina Samich, Mrs. Ruth in Donella Vidmar, Bobbie in Jimmy McVoy, Mr. in Mrs. Frank Jeršan in družina, Mr. in Mrs. Joseph Tonejc in družina, Mr. in Mrs. Frank Vidrick in družina, Mr. in Mrs. čoš in družina, Mr. in Mrs. Frank Jurca in družina, Mr. in Mrs. John Stella in družina, Mr. in Mrs. Max Habinc in družina, Mr. B. J. Davis, Mr. S. 0. Hawkinson, Mr. J. D. Tra-Cey, Employees of Davis Paint Co., Mr. in Mrs. F. Gehlfuss, Mr. in Mrs. H. Thilman, Mr. in Mrs. O. Scha-bitzer, Mr. in Mrs. W. Gehlfuss, Ladies Auxiliary Forest City Post 1911 V. F. W.
Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj duše ranjke: Mr. in Mrs. F. Kraince, Mr. in Mrs. Jos. T. Russ, Mr. in Mrs. Emil Kotnik, Mr. in Mrs. Frank Zobec, Mr. Frank Koss, Mr. in Mrs. Kaučič, Mr. in Mrs. Frank Koren, Mrs. Josephine Baitt, Mr. in Mrs. Jerman in družina, Mrs. R. Weiser.
Ako se je pomotoma kako ime izpustilo, prosimo, da se nam oprosti in se ravno tako lepo zahvaljujemo.
Draga naša soproga in mila mamica! Kako je bila poprej naša hiša vesela, ko si bivala Ti med nami, ko si zrla na nas s svojimi milimi očmi in skrbnim srcem! Zdaj je pa naša hiša tiha in globoka žalost se je naselila v njej, ko se več ne čuje Tvoj glas, ko povsod pogrešamo Tvoje skrbne roke. Počivaj v miru v ameriški zemlji, kjer se boš odpočila po prestanem zemskem trpljenju. Spominjali se Te bomo in škropili Tvoj grob z našimi grenkimi solzami.
žalujoči ostali: FRANK VIDMAR, soprog in otroci. Cleveland, O., 10. februarja, 1933.
j DR. J. V. ŽUPNIK p
\ zanesljiv zobozdravnik I
1	I
f Mnogo let na istem mestu. !;:; f St. Clair voir. 62. ceste. i Vhod samo iz 62. ceste. Knatisovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO I
I
l Uradne ure od 9. zj. do 8. zv. s
LEO B. VIRANT
Leopold Kustilan
SLOVENSKI ODVETNIK
641 1 St. Clair Ave.
Soba št. 7
Tel. HEnderson 5195
(prej v Lorainu) NAZNANJA OTVORITEV SVOJE
ODVETNIŠKE PISARNE
v 1001 Guarantee Title Building
Cleveland, Ohio kjer bo v družbi z Mr. Frank G. Jones MAin 5796
V torek in četrtek zvečer od 7 do 8 bo pa na 6106 St. Clair Ave. ENdicott 5127
^lllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllillllllllll""
DOBER PREMOG!
To(na postrežba
The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE RD. HEndcrson 5798
Zastopnika:
IGNAC ZIVODER
1168 Norwood Rd.
JOHN CENTA
1175 Addison Rd.
John L. Mtheltch
NAZNANJA, DA JE PRESELIL SVOJ URAD IZ 002 ENGINEERS BLDG. NA
702 Engineers Bldg.
Telefon: CHerry 7106
Večerne ure v S. N. Domu, 6Jfl9 St. Clair Ave. ali na domu: 1200 Addison Rd.
Mlinarjevi
Martin si je tisti dan po iskanju sita odrezal svoj koder. Smejali in grajali so ga bili radi tega kodra dovolj. Sedaj pa so se prav smejali: "Martin, katera miška ti je pa oglodala lepoto?"
Z ali pa brez kodra so ga vsi smatrali za gizdavega in pri-frknjenega. Pač je imel svoja naziranja, in ta je vedno zastopal s tako preobilico besed, da se je pač moral vsak trezen smejati. Nekateri so ga smatrali za omejenega, drugi pa »zopet za premodrega. Bali pa so se, preveč ga razdražiti1. Kajti lahko je bil kaj hudo besen.
Zasmehljivcem je odgovoril: "Ponoči je bila prišla princesa, ki je potrebovala kodrov. On: 'Moji so predragoceni, pojdi k Bertelnu.' Ona: 'Pri njem rastejo samo rdeče ščetine — 'slaba tla!' On: 'Pojdi k Alešu!' Ona: 'Ta pa ima že mah na pleši, kakor star krap.' On: Totem pa k hlevarju!' Ona: 'Njegove lase so že zdavna miši odnesle v svoja gnezda.' On: 'Nu, da, pa v božjem imenu odreži moje!' "
Smejali so se njegovi naviha-nosti in prvič so smatrali Martina špasnim in veselim. On pa je divje pogledal in zasikal: "Kdo pa se smeje? Pravim vam — na smrt res! Princezinji sem jih daroval. Ona pa mi bo poplačala. In videli boste, da bom še nekega dne stopil med vas, segel z roko v hlačni žep in vam dal vsakemu cel goldinar napitnine. Videli boste, da znam nekaj več, kakor pa z vami žlička-ti močnik. V šolo bi bil moral hoditi. Nobene ovire ni bilo, da ni bilo neenakosti med Evinimi otroci. In hotel bi samo doživeti' kako vojno ali pa kako kugo, da bi vsakdo lahko pokazal, kdo je. Tako pa rabijo le bike. Zapregajo nas, zavpijejo' "Bi!" ter dajejo nam futra, pa niti žene ne, nam, hlapcem. Na verigo smo priklenjeni. A zame se ne bojim, jaz se bom že odtrgal."
Zgrozili so se in minilo jih je veselje do smeha, ko so čuli o vojni in kugi. Aleš, voznik, pa je pričel drug pogovor. "Apolonija pojde k Sv. Katarini na ples, Apolonija!"
Vsi so se spogledovali, a hlevar je zabobnal s krivimi prsti po mizi. "Sedaj lažeš!" je dejal, "pri mej krščen, če nisi še nikdar lagal, sedaj lažeš!"
"Nu, videli boste — a Lucija mora ostati doma. Kajti: mlina vendar ne morejo zapreti. To škodi blagajni."
"Sedaj pa ne verjamem, da je še kaka devica na svetu!" se je čudil hlevar kar iz sebe.
Vsi so se smejali. "Nu, da, greh sveeda ni!" se je opravičeval stari in zmajal z glavo.
Martin se skušal približati Luciji. Zašepetal ji je preko ramena: "Sedaj verjamem: tudi v tvoji ljubezni je smrt!"
Ona se je okrenila in ga grdo pogledala: "Ali naj ti še enkrat povem, da nočem kaj takega več slišati?! Skoro bi mislila, da je kazen božja, da te moram ljubiti!"
Tisti večer, ko se je stemnilo, je skočil v hišo mali hlapec in vpil: "Matijelka gori!"
Konrad je dejal zaničljivo: "Ti, tisto je mesec!"
A že je vpil Urh: "I, da luna bo pa imela rep!"
Hlapec za hlapcem, a tudi dekleta in mlinar so tekli pred hišo.
Gori za bajerjem, visoko na porastlem bregu je štrlela tiste jelka, ki so jo bili pri zadnjen sekanju pustili, ter je kljub te^ mu, da je bil že dorast zopel zrel za seko, prekašala tega naj manj za polovico, širok-plašč j<
bila pognala okolo svojega nekdaj brezvejega debla. Imenovali so jo mater-jelko. Sedaj pa je izgledala kakor temna, visoka baklja, ki nosi v svojem vrhu trepetajočo rudečo luč.
"Strela je udarila!" je dejal Konrad.
"Da, a vse poletje pa je čepela prej v skednju — tepec!" je zmerjal Mlinar. "Gasiti bi morali!" "Pa ne z gobci! Hej, vrče v roke!"
Sedaj so šele hlapci skočili pp vrče in lestve ter kar za stavo tekli, kdo bo prvi splezal v jelko.
Lucija je zašepetala Tekli: "Kje je ija Martin?"
"Kako čudno," je vskliknila sedaj Apolonija. "Ogenj gori kakor baklja, ne gre navzdol, le vedno je enak. To ni požar!"
"Morebiti kak utrinek," je modroval Urh tiho pričo očeta.
"Jaz pa mislim, da so si škrati zakurili ogenj, da si spečejo krompirja," se je hihital hlevar, ki ni bil šel z ostalimi. "Nak, izgleda že kakor kak čarovniški ogenj. Bo že nekaj pomenilo . .. bo že kak cahen!" Pritekel je mali hlapec od bajerja sem: "Martin . . . saj ne gori . . . pra-vi, da le skleda s smolo ... v po-: čast praznika sv. Katarine. C metalni ogenj za princeso!"
Lucija je stekla v hišo, kakor bi se ji ucedila kri iz nosa.
Sedaj sta jo ucedila dvojčka vriskaje gori proti bajerju. I'metalni ogenj sta hotela videti iz bližine, pogledati, kako se kaj takega naredi. Oče je žvižgal in vpil, Apolonija je ce-io tekla za njima do skednja, da ju pokliče. V svoji gorečnosti pa nista čula klicev, pa niti pomislila, da veljajo njima. Izginila sta v temi. Sedaj je poslal Mlinar malega hlapca za njima. Pa nista se vrnila tako hitro, kakor je pričakoval, čakal ju je jezen in z rastočim srdom. Ko sta pritekla, sta zapazila, da je oče jezen — in obstala. Pomi-gnil jima je, ukazal, naj prideta k njemu. Stala sta kakor pribita. Sedaj je zagrmel: "Ušiv-ca!" in planil proti njima. Zbežala sta mu. Mlinar pa je obstal, klel in besnel: "Psa, ki se boji roke, treba utopiti, ker ni vreden niti patrone smodnika!" Tako je hropel, da se je Apolonija zanj zbala. Prosila je: "Konrad, Urh . . . kako se spodobi? Pridita sem, prosita oče-, ta odpuščanja!" i Nista prišla, a obstala sta.
Mlinar-je stopil k njima ter uda-! ril z glavo ob glavo, da je kar i počilo. Nato pa ju je suval s pestmi in brcami proti hiši. Po-, ba sta vpila kakor pod nožem, a - bolj besno nego tožeče in premagovati sta se morala, da nista vrnila in napadla.	^
Notri je bila večerja še na mizi. Poba pa sta slekla jopice, obesila ju na žebelj ter se stisni-'a pri vratih ven in gori po stopnicah. Nista si dejala besedice, bilo je, kakor1 da je v njiju skupen nagon. Tudi jokala nista, le drgnila sta si nastajajoče bule na čelu. Tudi po blagoslovljeni vodi nista posegla. Zato je pomočila Apolonija prste ter jima sledila, da ju prekriža.
"Zakaj pa nista ubogala! Saj vesta, da se oče razjeze!"
"Saj nisva čula ... a jezen je vedno!"
"Priti bi bila morala in sprejeti milo kazen!"
"če pa je nisva zaslužila! Zakaj ni vprašal? Zato ker je ve-, sel, da naju lahko pretepa! Se-i veda!"
"Seveda," je pritrdil Konrad, ; "sovraži naju kakor strup, a mi-• dva že veva, zakaj." i	(Dalje prihodnjič.)
MILO URBAN:
ŽIVI BIČ
Roman
"če bi mi poslali hlapca. Suho žito imam na polju in se bojim, da mi ga ne zmoči," je prosila Eva.
"Saj imaš krave," se ji je odrezal Vorčiak.
"Imam, pa sem nekaj bolna." "Tako, ti si bolna! . . ." je začel Vorčiak s tistim satanskim nasmehom na obrazu. "Zakaj pa si neki bolna?" Eva je zardela. "Vidiš," je nadaljeval Vorčiak, ki se je naenkrat začutil velikega in močnega pred to izmučeno, revno ženo, "pa bi se ne bila vjačila z moškimi, živela bi bila, kakor se za pošteno ženo spodobi."
Ko je to govoril, se je Vorči-aku zazdelo, da je važen in od Boga poklican za to, da kara grehe svojih podrejenih. Povedal je, kar je hotel, in odleglo mu je. Srečen, da je izbruhal iz sebe tako močne besede, bi bil hlapca morda celo poslal, toda tedaj mu je prišlo na misel, kaj bi ljudje rekli, ^kako bi gledali nanj, če bi videli, da on, župan, ki hodi vsak prvi petek v mesecu k svetemu obhajilu, pomaga padlim ženam. Zato se je za-krknil, uprl v Evo uničujoč pogled, in ko ni nehala prositi, dejal :
"Ne, moj hlapec ne bo šel . . ."
"Toda vse mi bo zmočilo ..."
župan Vorčiak pa se ni brigal več zanjo, šel je v sosednjo sobo, zaloputnil z vrati, Eva pa je še slišala, kako je dejal:
"Prav ti je tako!"
Eva Hlavajeva je odšla od župana čisto zlomljena, za deset let starejša. Na cesti je obupana obstala, pogledala gori in doli, a ni nič videla. V pčeh se ji je tako stemnilo, da je morah stopiti k bližnjemu plotu in sc nasloniti.
Narava se je medtem priprav Ijala k nevihti. Nad Piljskim so viseli že težki oblaki, pod katerimi je zemlja dobivala barvo sivega svinca. Izza zaokroženih robov oblakov so se lile široke proge bele svetlobe, v katerih je zemlja v daljavi svetlo gorela, podobna prozorni reki svetlobe, ki se je prelivala za obzorje in nekje neopazno izginjala kakor vesela prikazen preteklosti. Oči so se potopile vanjo kakor v bel vodnjak in blodile po zibajočih se krivuljah, po žarečih progah, dokler niso popolnoma onemogle. Pijane od svetlobe so se zopet vračale na svinčena polja, kjer je odmiral spev preplašenih ptic.
Kdo ve, kako dolgo bi bila stala Eva Hlavajeva pri ograji, če bi po potu ne bil slučajno prišel Andrej Koren.- Zagledal jo je, stopil z voza, in ko mu je povedala, kaj se je zgodilo, je šel ž njo in sta pobrala s polja, kar se je dalo.
Nista pobrala vsega. Na to, kar je ostalo, je prišel dež, ki je trajal štiri dolge dni in premočil vse. Peti dan je sicer nehalo deževati, slabo vreme pa je trajalo dalje. Ko je mogla Eva Hlavajeva po enem tednu oditi z grabljami na polje, je našla le še prazno, sparjeno slamo.
Vila je roke in se z jokom vrnila domov.
"Namočilo mi je . . ." je tožila ljudem.
Toda Evo Hlavajevo je malokdo pomiloval. Gledali so nanjo kot na nekaj izjemnega, čemur re more nič škodovati. Videli so v vsem tem prst božji. Ko je Eva prišla v razgovor, niso pozabili pripominjati:
"Pri moji duši da . . . Bog jo kaznuje!"
In smatrali so jo za obsojenko, za izvrženko, za katero na svetu že ni več prostora. Le redko kdaj in redko kdo je prišel k njej povasovat in to prav tedaj ne, ko bi bila najbolj potrebovala človeškega razumevanja. Po-
polnoma osamljena je živela v novi leseni hiši za vodo in prisluškovala, kako revščina trka na vrata in kako gre vse v nič. Gledala je, roke pa so se .ji pri tem brez moči povešale ob telesu.
Le včasih, kadar je prišel k njej povasovat Andrej Koren, je potolažila svoje razdražene čute. Takrat so ugasle oči zopet zasijale.
"Da bi le Adam prišel!" je vzdihovala neštetokrat.
Te nežne, sladke besede so mu letele nasproti kot dvoje rok, prav na fronto, v rjave, dolge okope. Samo zdravnika pričakujejo tako, kakor je ona hrepenela po Adamu. Morda bi jo celo pretepel in bi bilo hudo, če bi prišel, toda Eva je kar nekam trdovratno hrepenela po njem. Bila je to zanjo nova, trdna, neizpodbitna vera, bilo je to edino upanje, ki je prevzemalo vse njeno bistvo. Verovala je, da bi jo Adam, če bi prišel, rešil — četudi s kaznijo — groznega bremena, ki se je zvalilo nanjo, ker so se tako glupo spletle okolno-sti; podrl bi z močnimi rokami steno, ki so jo ljudje naredili okoli nje, in solnce bi zopet svetilo kakor nekdaj.
Andrej Koren je nemo prikimaval z glavo. Mati mu je sicer prepovedala hoditi k Evi Hlava-jevi, toda Andrej ni mogel nehati hoditi. Slutil je, da se tu odigrava nekaj, proti čemur ni pomoči, kar ljudi spreminja v igrače in jih zapleta v neko zlobno igro z nejasnim koncem, žalosten in potrt je bil, da ne more trdno zgrabiti njenega življenja in ga potegniti iz vrtinca bolnih, težkih razmer.
XVII.
Bedo je treba zdraviti kot bolezen. Kot upornega konja jo je treba zgrabiti pri gobcu, jo peljati iz hiše in jo odgnati kakor potepenega psa daleč proč. Za-' preti se je treba pred njo, zastaviti vrata in je ne pustiti notri, naj bi še tako pritiskala. | Za tako dejanje pa je treba ( imeti močno rpko in telo, prožno kakor brezova šiba. Znati je treba boriti se z razmerami kakor z razbojniki; od vsake ure je treba znati izsiliti svoj del. Dnevi ne smejo potekati neizrabljeni. Eva Hlavajeva pa je bila le slaba žena; nosečnost jo je privezala, k hiši kakor veriga na pasji oyratnici, katero so kljub temu, da je bila že sama dovolj močna, držale še roke ljudi, polnih prislovic in napačne krute vaške moralke, ki brska po površini kakor slab delavec. Sami sebe so bičali ž njo; pri tem bičanju so postajali zagrizeni in razdraženi in so bili s pestjo po vsem, kar je dosegla roka.
Malo je navozila Eva Hlavajeva na pod. Klet je bila tedaj še prazna, na podstrešju pa bi niti s svetilko ne našel nič za pod zobe. To vse bi še ne bilo tako hudo, toda njeno zdravje se je iz dneva v dan slabšalo: roke so ji brez moči visele ob telesu, noge so otekle in niso hotele služiti. Eva je vsa nekam oslabela, opešala v tegobnosti nosečih žen, ki v bolečinah trpeče pričakujejo svojega dne, dne bolesti ki jim bo stisnil glaVo kakor z obročem, neveselega dne in črnega kot tema, zazidana v dimnik. Evin pa je bil še bolj črn kakor drugi, večji in groznejši kot najtemnejša noč, pooblačen tudi od zavesti greha, ki ji je težil dušo kot velik tur, o katerem se je zdelo, da je neozdravljiv in trd kot večno prekletstvo.
Mali plavolasi Adam je sedel pri oknu, obrnjenem k potoku, ki je narastel od deževja. Nosil je svetle trske in utrgano grmičevje, ki se je v penah vrtelo pod
ograjo, segajočo do potoka. V tej igri elementov je bilo nekaj smelega, močnega. Mali Adam I jo gledal cele ure, kako premošča jS$ dolga brv z ročajem narastlo I površino vode. Kako vrane, pr- H hutajoč z razcefranimi perutmi, g« letajo nad njo in sedajo na črne, I premočene strehe. Zrak je bil gj nasičen z vonjem po redkem gli- K nastem cestnem blatu, in mali fii Adam je čakal, kdaj reka še bolj || naraste in pograbi brv ter jo od- H nese na svojem močnem hrbtu. Hrepenel je, da bi jo voda od- H nesla. Toda voda brvi ni dose- n gla in mali Adam je razočaran H obrnil oči od okna.
"Mama, lačen sem!" je klical. I
Eva je vstajala in prinašala, I dokler je bilo kaj prinašati. Po- B časi pa 'je začelo zmanjkovati I tega in onega; začelo je zmanj- | kovati soli, začela sta pohajati I moka in mleko in Eva je morala I spoznati grenkq resnico, da se iz ® nič ne da nič narediti.
Toda mali Adam ni vedel za | to. Glad mu ni dal miru in odpi- |j ral je usta za novo kričanje:
"Mama, lačen sem!"
Srce bi mu bila dala, če bi bil ffl hotel. Toda zahteval je jesti. Za- 1 to je morala vstati in oditi po 1 bajtah, proseč sedaj mleka, se- § daj zabele ali vsaj košček kruha. S če so dali, je bilo hudo, če niso | ■ dali, pa tudi hudo. Kar je pri- | nesla domov, je bilo ogodrnjano | s sedemkratnim godrnjanjem. V I tem, kar je prinesla, je bil njen j ponos, zdrobljen na koščke, bile 8 so v njem prošnje, ki so poniže- I vale dušo in jo mučile. Prihaja- 8 la je domov, nevedoč kako, in 8 sedala, kakor če kdo vrže vrečo I v kot: težko, topo, strmeča z ve- I likimi od bolesti razširjenimi | očmi nekam v negotovost, kjer so tičale jetične radosti dneva brez mikavnosti, brez okusa.
Težko je bilo živeti v tem kotlu strasti za ženo, ki je sprožila nase jezo vasi. Da bi bila mera polna in da bi zadostili pravilu, so jo najbolj zaničevali tisti, ki so imeli najmanj vzroka koga zaničevati. Zaničevale so jo farizejske babe, ki so pri belem dnevu otepale rožni venec, v temi pa se vlačile s pastirji za skednji. Potrefeajoč neplodne, jalove trebuhe, so povsod, kjer so le mogle, obregnile ob Evo slinaste jezike in si jo pošteno privoščile.
(Dalje prihodnjič)
Vabilo na veselico
ki jo priredi
KLUB SLOVENSKIH VDOV
V SOBOTO 11. FEBRUARJA
V KNAUSOVI DVORANI
Začetek ob osmih zvečer
Vabimo vse prijatelje in znance, da nas obiščete, ker je ravno pred pustom, da se nekoliko poveselimo skupaj-Vstopnina je samo 25 centov. Za ples bo igral Hojerjo^ trio, potem pa že veste, da ne bomo dremali. Vljudno vas vabi	KLUB SLOV. VDOV.