Staro Velenje «tllllt!IISa*ll*Eit8IHI Nočejo v občino Velenje KS Staro Velenje po določitvi referendumskih območij ugovarja • Trdijo, da ni bila upoštevana volja krajanov. Predsednik sveta krajevne skupnosti Staro Velenje Franc Sever je v torek poslal Službi za reformo lokalne samouprave pri vladi republike Slovenije ugovor glede odločitve za ustanovitev Občine Velenje z zahtevo, da je treba Staro Velenje izločiti iz imenovanih naselij referendumskega območja za ustanovitev občine Velenje. Znano je, da se v tej krajevni skupnosti zavzemajo za samostojno referendumsko območje, kar so utemeljili tudi s podpisi krajanov, zato menijo, da državni zbor ni upošteval volje volilcev. Protest pa vlagajo zato, ker je po mnenju Franca Sevetja predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik kršil 7. člen zakona o referendumu. Skupščina občine Velenje je namreč že v predlogu za oblikovanje referendumskih območij na območju sedanje občine Velenje Staro Velenje vštela med naselja mestne občine Velenje in tako volja rg$nov sploh ni bila upoštevana in posredovana Državnemu zboru. ■ (bš) Minuli vikend je v Velenju minil v znamenju maturanstkih plesov, prvič letos pa bo tako tudi ta, prihajajoči konec tedna. Na Centru srednjih šol je letos kar 649 dijakov v zaključnih letnikih, zato se je vodstvo centra odločilo, da bodo svoj nepozabni zrelostni ples odplesali na štirih ločenih večerih. V Rdeči dvorani so v petek skupaj s starši in prijatelji slavili dijaki Srednje strojne šole, v soboto so čet-vorko plesali dijaki Srednje elektro tehniške in računalniške šole. Oba večera sta bila prijetno slavnostna, res taka, da bosta dijakom, njihovim profesorjem in svojcem, ostala še dolgo v spominu. 136 dijakov velenjske Gimnazije bo maturantsko himno Gaudeamus igitur zapelo juhi, v soboto pa bodo letošnje maturantske plese zaključili maturanti Srednje rudarske šole in šole za gospodinjske storitve. Maturantski ples je prav gotovo najprijetnejši del "obveznosti" dijakov zaključnih letnikov. Zrelostni izpit, ki jih čaka ob koncu šolskega leta, bo težji, letos pa ga bo opravljalo 315 dijakov v štiriletnih programih strokovnih šol in Gimnazije, 236 dijakov v tri letnih poklicnih šolah in 71 dijakov v dve letnih poklicnih šolah. ■ (bš), foto A. Videtič Pozdrav pomladi iz mladih grl VELENJE - Danes popoldne in zvečer vas Zveza kulturnih organizacij Velenje vabi na drugi del občinske revije pevskih zborov, ki poteka pod naslovom "Pozdrav pomladi". Mladih ljubiteljev zborovskega petja je v občini Velenje res veliko, zato bomo njihovo petje lahko spremljali kar na dveh koncertih. Najprej se nam bodo predstavili otroški, potem pa še mladinski zbori velenjske občine. Koncerti bodo v dvorani glasbene šole "Frana Koruna - Koželjskega", prvi ob 17.00 in drugi ob 19.30 uri. ■ (bš) Nacional socialna zveza Slovenije vabi vse slovenske narodnjake in nacionaliste, da se do 2. maja podpišejo pod predlog za spremembo ustave in zahtevo po razpisu referenduma o razveljavitvi zakona o drževljanstvu! Ker je državni zbor šele letos sprejel nov zakon, še posebej vabijo vse, ki so se podpisali že lani. Podpise je potrebno overiti pri občinskem organu, for-mularje pa dobite pri generalnemu tajniku Marku Gašperšiču na tel. 061/451-144, pri dr. Borisu Ogrizku na Koroški 16 v Kranju ali pa pri Matjažu Gerlancu na Tomšičevi 17 v Velenju. Formularje imajo na vpogled vsi sekretarji občinskih skupščin v Sloveniji. Nacional socialna zveza vas obenem vabi, da se pridružite edini pravi slovenski stranki. Včlanite se lahko na vseh prej navedenih naslovih. Tudi brez Jelinčiča, Lapa, Podobnika in drugih, ki le govorijo, do Slovenije, kjer bodo Slovenci dobivali službe in stanovanja, tujci pa bodo spet postali tujci, pravijo pri Nacional socialni zvezi Slovenije. Tudi čas za edino pravo stranko je prišel; pohitite, saj zakon določa le trideset-dnevno zbiranje podpisov. NACIONAL SOCIALNA ZVEZA SLOVENIJE FIMEXd.o.c RAČUNALNIŠKA IN BIROTEHNIČNA OPRI MA V torek bo zasedal velenjski parlament Se enkrat o osnutku proračuna Delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine bodo v poslanske klopi spet sedli v torek ob 8.00. Devet točk dnevnega reda bodo obravnavali, najpomembnejša bo prav gotovo tretja, ko bodo pretresli osnutek odloka o proračunu občine Velenje za letošnje leto. Če se bodo poslanci strinjali z njim in to potrdili z dvigom rok, bomo dobili nekaj več kot 2 milijona tolarjev težkega. V nadaljevanju bodo razpravljali še o zaključnih računih proračunov za leti 1992 in 1993, pretehtali predlog odloka o taksah za varstvo okolja, se osredotočili na nekaj prostorskih zadev in ob koncu prisluhnili še poročilu o delu Sodišča združenega dela v Celju in Občinskega sodnika za prekrške v preteklem letu. ■ (bš) Mozirje Člani mozirskega izvršnega sveta se bodo na redni seji sestali v torek ob 11. uri, vso pozornost pa bodo namenili ponovni obravnavi nadaljne usode Javnega podjetja Komunala Mozirje. Zbori skupščine občine Mozirje bodo ponovno zasedali v četrtek. Sejo bodo na Ljubnem ob Savinji pričeli ob 13. uri, glavna točka pa bo obravnava predloga občinskega proračuna. ■ UP) Delne razjasnitve. Večinoma bo suho in topleje. Prenehati kaditi je najlažja stvar na svetu. Jaz sem to storil že najmanj tisočkrat. ■ M. Tvvain NOVO! NOVO! Tiskalnik FUJITSU DL 1000 (24 iglični, A4+, 240 z/s) Samo 49.900,00 SIT Dobava takoj! Prodajno-razstavni salon pri hotelu Paka v Velenju, tel. 852-465, fax 856-913 "Ples v dežju", delček simpatičnega programa ob otvoritvi letošnje razstave "Likovni svet otrok" v Šoštanju Šoštanj v znamenju 26. razstave "Likovni svet otrok" Otroške (a ne otročje) igre črt, ploskev, barv... Lastninsko preoblikovanje APS VELENJE - Med kolektivi, ki svoje lastninsko preoblikovanje med prvimi javno predstavlajo in bodo po vsej verjetnosti tudi ponudili svoje delnice širšemu okolju, je Avtoprevozništvo in servisi. V soboto so pripravili v dvorani velenjske Glasbene šole informativni zbor potencialnih delničarjev, na katerega so povabili svoje delavce, pa tudi druge. Udeležilo se ga je okoli 180 občanov, že po zboru pa so zbrali interesente za 25 odstotkov razpoložljivih delnic. Vsi ostali lahko svoje prijave oddajo do konca tega tedna. Gaudeamus igitur iz 649 grl Šoštanj je bil v soboto "mlad " in ustvarjalen. V njem seje že šestindvajsetič zgodila razstava "Likovni svet otrok", ki pomeni nekakšen prerez in pregled likovne ustvarjalnosti slovenskih osnovnošolcev. Ja, lahko govorimo kar o vseslovenski prireditvi, saj se je letos na razpis odzvalo 115 slovenskih osnovnih šol, strokovna komisija, ki so jo sestavljali priznani likovniki pa ni imela lahkega dela, ko je morala med več kot 2300 deli izbrati najboljša, ki sedaj že krasijo stene hodnikov na šoštanjski OŠ "Karel Destovnik -Kajuh". Izbrali so jih 400, ki so nastala na 80 različnih šolah. Še težjo nalogo so imeli, ko so se morali odločiti, katerim petim likovnim pedagogom podeliti enakovredne nagrade in komu pohvale. Skrivnost je bila razkrita na otvoritvi razstave v Kulturnem domu, ko smo po lepem, simpatičnem priložnostnem programu, ki so ga stkali in prikazali otroci šole gostiteljice prireditve, z aplavzom pozdravili vse nagrajence. Ta aplavz ni bil namenjen le njim, ampak tudi otrokom, ki so jim s svojim delom, seveda pod njihovim vodstvom, nagrade "prinesli". (Več na 20. strani) ■ bš, foto:B.M. ■I 11» DOGODKI Iz dela velenjske vlade Lokalne ceste so preobremenjene Velenjska vlada je konec meseca februarja imenovala komisijo, ki naj bi ocenila obremenjenost lokalnih cest v občini Velenje. Na zadnji seji so to poročilo že tudi obravnavali, zaključkov pa še niso sprejeli. Komisija pod vodstvom Antona Apata je ugotovila, da več kot polovica lokalnih cest ni zgrajena za tako velike obremenitve tovornega prometa, zato še zlasti v pomladanskem času močno propadajo. Prav zato je komisija predlagala prepoved prometa motornim vozilom, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo šest ton osnega pritiska, na naslednjih odsekih lokalnih cest: Florjan - Bele vode, Herb -Visočki Vrh, Pristava, Plešivec - Graška gora, Podkraj - Roperče -Andraž, Penk - Križnik, Skorno - Župan. Kje bo skladišče Rdečega križa? O težavah občinske organizacije Rdečega križa Velenje, ki nima ustreznih skladiščnih prostorov, smo v našem tedniku že veliko pisali. Na zadnji seji pa so člani velenjske vlade "pretresli" kar deset možnih lokacij, kjer bi lahko uredili prostore v te namene. Predvidena je izgradnja montažne hale, velike okoli tisoč kvadratnih metrov. Za nadaljnjo razpravo je izvršni svet izbral lokacijo v Trebuši, kjer sta s prostorskim aktom predvideni izgradnji delavnic, velikosti 300 in 500 kvadratnih metrov. Skladišče bi bilo mogoče zgraditi ob stavbi Toplovoda, vendar bi ta poseg zahteval dopolnitev zazidalnega načrta ob železnici in pri Vegradu v Stari vasi. Poslovno stanovanjska stavba v Šoštanju ostaja občinska Komisija za denacionalizacijo občine Velenje je pod vodstvom Franca Lesnika svoje delo dobro in hitro opravila, saj je razrešila že večino nespornih primerov in premoženje vrnila prejšnjim lastnikom. Preostaja pa jim še nekaj primerov, pri katerih je še zlasti potrebno preveriti državljanstva, in pa nekaj primerov, ki jih po vsej verjetnosti ne bo mogoče vrniti v naravi. Takšen je tudi poslovno stanovanjski objekt na Trgu Bratov Mrav-ljakov 7 v Šoštanju. Vanj je bilo po nacionalizaciji vloženih veliko sredstev, vrednost se je povečala za več kot trikrat. Programski svet "Gibanja mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje" Na Centru srednjih šol že enajst let uspešno usmerjajo gibanje "Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje", katerega osnovni namen je organizirano skrbeti za talentirane učence in študente iz občine Velenje, tako da se razvijejo njihove potencialne raziskovalne in ino-vativne sposobnosti. Že doslej so bili na tem področju zabeleženi izjemni uspehi, z aktivnostmi Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki je predstavilo nacionalni program Uvajanja ljudi v znanost in tehnologijo, pa naj bi vse skupaj še nagradili in vzpostavili sistematičen, enoten in organiziran pristop k razvijanju raziskovanih in inovativnih sposobnosti mladih v Sloveniji. O tem so govorili tudi na zadnji seji velenjske vlade, kjer so predlagali, da do oblikovanja novih občin usmerja aktivnosti na tem področju Programski svet gibanja "Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje". Občinski skupščini predlagajoo, da vanj imenuje Štefko Kordeš, Borisa Stropnika, Ireno Pilih, Slavka Hozjana, Boža Lednika, Milana Medveda, Vilmo Fece, Petra Robido, Jožeta Hudalesa, Ivana Ojsterška in Dušana Dolinarja. ■ (mz) Gorenje Gospodinjski aparati na "Svobodi bivanja '94" iiilltSllltt«l(llil«(l(illll«ia((iSliilll)«(l Novosti za Slovenijo in svet Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v torek zaprli 33. mednarodni sejem Alpe Adria "Svoboda bivanja '94". Med 376 razstavljala iz 17 držav, največ jih je bilo iz Slovenije, Avstrije, Italije in Zvezne republike Nemčije, je bilo tudi Gorenje Gospodinjski aparati. Po mnenju številnih razstavljalcev je bil prav Gorenjev razstavni prostor med najlepšimi na sejmu "Svobnoda bivanja '94", razstavljeni veliki gospodinjski aparati pa so bili deležni velikega zanimanja obiskovalcev. Največje podjetje sistema Gorenje je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavilo celovito paleto nove generacije velikih gospodinjskih aparatov, katerih odlike so ob dopadljivosti, funkcionalnosti in kakovosti tudi majhna poraba električne energije, vode in pralnih sredstev ter kar največja prijaznost do o-kolja, tako pri uporabi kot v proizvodnji. Program kuhalni aparati je napovedal novo generacijo vgradnih aparatov, ki so pri racionalni porabi električne energije že zdaj na vodilnem mestu. Gre za sodobnejšo obliko, stekla bodo čez okvir, nižje bodo površinske temperature, lažje pa bo tudi šiščenje pečice. Obiskovalce sejma, posebej še gospodinje in gospodinjce, so pritegnili demonstracijski prikazi pekev, zaščitenih z emajlom, enostavnim za čiščenje. S tem emajlom bodo v prihodnje zaščitili notranjosr pečic, podloge vrat in sveda pekvo. Novost je razširjena paleta st-eklokeramičnih kuhališč; zadnja novost je kombinirana vgradna kuhalna plošča z dvema steklo-kleramičnima in dvema plinskima kuhališčema. Za posodobitev proizvodnje pralnih strojev bo program Pral- Pa smo dočakali vsaj prvi del dogodka, ko postaja mala Slovenija velika. Kako tudi ne, ko pa naj bi po novem štela kar 355 občin, če pa bodo s protesti dosegli svoje predstavniki še nekaterih krajev, bo občin v bodoče v Sloveniji še nekaj več. Lahko bi rekli, da se bo število občin v Sloveniji pošesterilo. Čeprav je bila "delitev" po različnih občinah precej različna, vendarle velja, da se je za približno šestkrat tudi zvečalo število občin na (nekdanjem) celjskem območju. Po prvih potrditvah naj bi namreč bilo na tem našem savinjsko-ša-leško-kozjanskem območju v prihodnje okroglih 50 občin. Lahko bi zapisal, da gre za tako približanje državnemu povprečju zasluga predvsem žalski občini. Ta je namreč s svojo razdrobljenostjo dvignila povprečje. Saj so se le v laški občini držali prvotno predvidene delitve na tem področju, tako se je vsaj kazalo, da naj bi iz vsake občine nastale tri nove. Temu modelu sta od drugih še najbolj približali celjska in velenjska, kjer so zazdaj po štiri referendumska območja. V obeh pa bi se še lahko kaj zgodilo: v velenjki si še vedno želijo na svoje v Starem Velenju, s Frankolovega so še pred sklepanjem državnega zbora tudi poslali glasove za svojo samostojno občino. Nekako na državni ravni sta občini Slovenjske Konjice in Šentjur, kjer naj bi nastalo po šest novih občin, po sedem pa v mozirsko in šmarski občini. V Žalski pa kar trinajst! Očitno so se ponekod ravnali po geslu: samostojna občina v vsako malo večjo vas, drugod pa menili, da prevelika razdrobljenost le nikamor ne vodi. Ne le zaradi bojazni, da bi se na državni ravni držali gesla "deli in vladaj", tudi zato, ker je še toliko nedorečenosti in nejasnosti, da res ne kaže na vrat na nos z glavo v zid. Z določitvijo referendumskih območij je napravljen sicer šele prvi korak do ustanovile pravih bodočih matic slovenske države, vendar se nekateri že zdaj sprašujejo, kaj bo, če bodo te občine res ostale take kot je sedaj za- črtano. Marsikje se namreč obetajo prave občinske etiki ave oziroma Ločena ozemlja. Naj omenim le dva primera z našega oobmočja: na vzhodnem delu sedanje celjske občine naj bi se "rodili" dve novi - plemiške Teharje in "Železarske" Štore. Toda še bolj vzhodni del tega območja - Svetina - naj bi sodila še tudi naprej v celjsko občino. Ali primer z laškega konca. Na južnem delu naj bi bili novi občini Rimske Toplice in Radeče, Zidani Most, ki leži med tema dvema, pa naj bi tudi v bodoče sodil v Laško občino. Ne vem sicer, če bodo te občine terjale kakšen poseben davek za prehod tem krajem do matičnih občin, ampak vsaj nenavadno pa to bo. Ampak po toliko nenavadnih, kot smo jih že doživeli pri nas, ne bo ta nova gotovo nič kaj posebnega. Očitno se bomo morali na take najrazličnejše nenavadnosti navaditi in z njimi živeti. Saj mnogi trdijo, da je enoumja zares konec! ^K no pomivalni aparati porabil okrog 20 milijonov DEM. Avgusta bo na trgu nova generacija pralnih storitev, katerih odlika bo visoko število vrtljajev centrifuge, ki bo intervalna. Gorenjevi pralni stroji porabijo že zdaj za en ciklus pranja najmanj vode, po porabi električne energije pa so na drugem oziroma tretjem mestu. Na ogled pa je bila v Ljubljani tudi mini kuhinja "Pautry"; napovedali so, da bodo na voljo tudi mini kuhinje z vgrajenim pomivalnim strojem. Ob novem designu odlikujejo izdelke programa Hladilno zmr-zovalni aparati tudi vse večja prijaznost do okolja. Sedaj izdelujejo kar 67 različnih tipov aparatov, vsi trije obrati pa so usposobljeni za proizvodnjo "CFC free" oziroma "FCKW frei" hladilno zmrzovalnih aparatov. Za to so porabili okrog 10 milijonov DEM. u(ek) Kupci so se na razstavi vLju-bljani lahko prepričali o številnih prednostih gorenjskih velikih gospodinjskih aparatov. O sodelovanju proizvajalcev bele tehnike VELENJE; NAZARJE - Delegacija Mednarodne federacije kovinaijev, vodil jo je generalnbi sekratar Mar-cello Malentachi, se je med obiskom v Sloveniji mudila tudi v Nazaijah in Velenju. Skupaj s predsednikom Sindikata kovinske in elektroindustrije Albertom vodovnikom se je v tovarni Mali gospodinjski aparati Nazaije pogovaija-la z vodstvom podjetja in predstavniki sindikata. Direktor Jože Kuder je predstavil tovarno in njeno mesto v sistemu BSHG, med pogoovorom pa so v središču zanimanja zad- nja pogajanja o plačah zaposlenih. Delegacija IMF si je po prihodu v Velenje najprej ogledala proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati, zatem pa seje sešla s predstavniki vostva in sindikata podjetja. . Med razpravoso največ govorili o lastninjenju, pogojih dela zaposlenih in nastopih Gorenja na tujih trgih, v tej zvezi pa tudi o sodelovanju in povezovanju proizvajalcev bele tehnike v Evropi in svetu. ■rek) Razdrobljena Slovenija ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje SP0ST0VANI UPOKOJENCI! Ali ste že razmišljali o tem, da bi tudi vi prejemali pokojnino na hranilno knjižico ali na tekoči račun ? Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam takšno možnost nudi in vas vabi, da se tudi vi pridružite številnim upokojencem, ki to storitev banke že dalj časa s pridom uporabljajo. Postopek za prejemanje pokojnine prek hranilne knjižice ali tekočega računa je enostaven, prednosti takšnega izplačila pokojnine pa so: - pokojnina vam je na voljo že zadnji delovni dan v mesecu, - obresti vam bodo tekle že od prvega dne nakazila pokojnine - ne glede na datum vpisa v hranilno knjižico, prihranite pa si tudi poštno pristojbino, - vpis pokojnine v hranilno knjižico vas tudi časovno ne veže, saj ga lahko opravi namesto vas katerakoli pooblaščena oseba, kiji boste izročili hranilno knjižico ali pa boste to storili sami kdaj kasneje, če trenutno ne potrebujete denarja, - kot varčevalec LB Splošne banke Velenje d.d. imate pravico do kreditov, kijih banka odobrava občanom. Mnogi upokojenci, ki so to že storili, so s tem načinom poslovanja zelo zadovoljni; posvetujte se z njimi ali pa se obrnite na najbližjo enoto banke. 14. aprila li ---Bi-Alf Tli Al 1 - - - - - - - NAS ČAS 3 .......i Plinifikacija severne veje il»*«lia«H«i»««af»*islts»a»asi«(tliv« Začetek del v Škalah in Hraslovcu najbrž jeseni Od januarja 1992, ko so sklenili pogodbo za idejni projekt plinifikacije tako imenovane severne veje, ki vključuje tudi izvedbeni projekt za plinifikacijo Škal inHrastovca,padodanes so projekti že tako daleč, da bi lahko z deli spomladi ali najkasneje jeseni pričeli. Ker pa trasa plinovoda posega v rodovitve površine, bodo glavna dela potekala najbrž jeseni. Projekt plinifikacije severne veje je precej obsežen. Zajema vse krajevne skupnosti na severu, do Topolšice, ki sojo idejno tudi obdelali, tako da investitorji poznajo kriterije in stroške. Krajevne skupnosti pa so zajete v naslednjem obsegu: Lajše približno 80 objektov, Gaberke 300, Ravne 250, v Škalah in Hrastovcu pa je skupaj zajetih v projekt plinifikacije 299 obstoječih objektov. Ob koncu lanskega leta so se pojavili še zaselki Plešivec z okoli 50 objekti ter Šembric na Konovem z 42 objekti in Cirkovce z okoli 30 objekti. "Želja po plinifikaciji naselij sega tako precej dlje, kot smo prvotno načrtovali. Z izvedbo sta najdlje naselji Škale in Hra-stovec, kjer pridobivamo že gradbeno odločbo. Računamo, da jo bomo pridobili v maju ali juniju," pravi Milan Kneževič, strokovni delavec za področje komunalnih dejavnosti krajevnih skupnosti velenj ske občine. "Nismo pozabili tudi na južno vejo. Lani smo pridobili študijo te plinifikacije in sicer v dveh variantah - s Termoelektrarno Šoštanj ali brez nje. Že letos bi lahko pričeli z idejno obdelavo dokumentacije." Vzporedno s pridobivanjem dokumentacije za gradbeno dovoljenje pa potekajo aktivnosti za najetje kredita iz republiških sredstev. Računajo, da bi z njimi pokrili 25 odstotkov vrednosti naložbe. Celotna plinifikacija severne veje, vključno s Škalami in Hras-tovcem, bi veljala blizu 600 milijonov tolaijev, same Škale - Hrastovec pa okoli 110 milijonov tolaijev. "To so projektantske vrednosti, po katerih bi recimo v Škalah in Hrastovcu, kije zelo strnjeno naselje, naložba veljala približno 2000 nemških mark za objekt, drugod, kjer so naselja bolj raztegnjena, pa približno 30 do 50 odstotkov več. Letos računamo pri pokritju naložbe tudi na ekološki sklad, ki je v osnovi previden kot vir sofinanciranja občine za te projeke približno polovično. Gradbeni del paje zamišljen v režiji krajanov kot lastno delo,'' pravi Milan Kneževič. V Škalah - Hrastovcu deluje gradbeni odbor, ki spremlja pripravo in celoten postopek. Kot nam je povedal Milan Kneževič, pa bodo pri izvršnem svetu najbrž ustanovili skupni koordinacijski odbor, v katerega bodo vključene vse krajevne skupnosti, ki se s plinom že opremljajo, in tudi tiste, ki na to še čakajo. Koordinacijski odbor bo usklajeval potek akcije. ■ Milena Krstič - Planine vozila RENAULT v Levcu Renault 5, Clio, Tvvingo, Renault 19, Express, Traffic,... pestra izbira - takojšnja dobava, možnost nakupa - gotovina, posojilo, leasing, staro za novo, kartica ugodnosti RSL in L_g_ g u n a Vaš partner um RENAULT SERVIS LEVEČ d.o.o. Leveč 54,63301 Petrovče tel.063 28-515,441-867 RENAULT priporoča elf RENAULT AVTO ŽIVLJENJA za ustanovitev občin V ponedeljek, 11. aprila so slovenski dnevniki objavili Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, ki gaje sprejel Državni zbor na seji 8. aprila. Iz tega Odloka danes objavljamo referendumska območja, ki so zanimiva za naše bralce, saj se nahajajo v neposredni bližini, v odloku paje zajetih kar 342 referendumskih območij. Zoper odločitev o oblikovanju referendumskega območja v odloku lahko vložijo ugovor predlagatelji posameznih predlogov in sicer najkasneje do 19. aprila 1994 do 24. ure, neposredno pri Državnem zboru. Državni zbor je ob obravnavi predloga Odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin sprejel tudi tri sklepe, ki jih objavljamo v celoti: I. Državni zbor v zvezi s stališčem vlade o nedeljivosti naselij meni, daje naselje možno deliti le v izjemnih primerih, in sicer v primeru, če naselje ni strnjeno, če deli naselja gravitirajo k različnim občinam in če obstaja soglasje med občinami, h katerim gravitirajo deli naselja, da se ti deli priključijo posameznim občinam. Občinske skupščine naj bi v teh primerih še pred določitvijo referendumskega območja sprožile postopek za formalno - pravno delitev naselja, ki bi ga zaključile še pred sprejetjem zakona o določitvi območij občin. II. V predlogu odloka se posebej označijo tiste občine, ki štejejo manj kot tisoč prebivalcev in za katere bo Državni zbor na podlagi analize Službe vlade za reformo lokalne samouprave, ki jo bo opravila v roku, predvidenem za ugovore, ugotovil, ali izpolnjujejo najmanj šest od zahtevanih enajstih kriterijev za ustanovitev občine, določenih v 13. členu zakona o lokalni samoupravi. III. V skladu z zakonom o referendumu za ustanovitev občin se omogoči tudi postavitev drugačnega referendumskega vprašanja od predvidenega, v katerem bo navedeno, kam se priključi referendumsko območje v primeru neuspelega referenduma. OBČINA MOZIRJE 134. Referendumsko območje za ustanovitev občine MOZIRJE obsega naslednja območja naselij: Brezje, Lepa njiiva, Ljubija, Loke pri Moziiju, Mozirje, Ra-degunda, Šmihel nad Mozirjem. 135. Referendumsko območje za ustanovitev občine NAZARJE obsega naslednja območja naselij: Dobrovlje pri Mozirju, Čreta pri Kokaijah, Dobletina, Homec-Brdo, Kokatje, Lačja vas, Nazarje, Potok, Prihova, Pusto polje, Rovt pod Menino, Spodnje Kraše, Šmartno ob Dreti, Volog, Zavodice, Žlabor. 136. Referendumsko območje za ustanovitev občine GORNJI GRAD obsega naslednja območja naselij: Bočna, Dol, Floijan pri Gornjem gradu, Gornji grad, Lenart pri Gornjem gradu, Šmiklavž, Tirosek. 137. Referendumsko območje za ustanovitev občine LUČE OB SAVINJI obsega naslednja območja naselij: Konjski Vrh, Krnica, Luče, Podveža, Podvolovljek, Raduha, Strmec. 138. Referendumsko območje za ustanovitev občine LJUBNO OB SAVINJI obsega naslednja območja naselij: Juvanje, Ljubno ob Savinji, Meliše, Okonina, Planina, Pri- mož pri Ljubnem, Radmitje, Sa-vina, Ter. 139. Referendumsko območje za ustanovitev občine SOLČAVA obsega naslednja območja naselij: Logarska dolina, PodolŠeva, Robanov Kot, Solčava 140. Referendumsko območje za ustanovitev občine REČICA OB SAVINJI obsega naslednja območja naselij: Dol-Suha, Grušovlje, Nizka, Poljane, Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica, Spodnje Po-brežje, Šentjanž, Trnovec, Var-polje, Zgornje Pobrežje. OBČINA SLOVENJ GRADEC 156. Referendumsko območje za usstanovitev občine SLOVENJ GRADEC obsega naslednja območja naselij: Vrhe, Troblje, Gradišče, Sele-del, Gmajna, Pameče, Stari trg, Slovenj Gradec. 257. Referendumsko območje za ustanovitev občine MI-SLINJA obsega obsega naslednja območja naselg: Završe, Tolsti vrh pri Mislinji, Srednji Dolič, Šentilj pod Turjakom, Paka-del, Razborca, Mala Mislinja, Mislinja, Kozjak, Brda, Gornji Dolič, Dovže. 258. Referendumsko območje za ustanovitev občine ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU obsega naslednja območja naselij: Šmartno pri Slovenj Gradcu, Legen, Golavabuka, Tomaška Vas, Turiška Vas, Mislinjska Dobrova. 259. Referendumsko območje za ustanovitev občine PODGORJE obsega naslednjja obmoja naselij: Podgorje, Raduše, Graška Gora, Spodnji Razbor, Šmiklavž, Vodrž, Zgornji Razbor. OBČINA VELENJE 309. Referendumsko območje za ustanovitev občine VELENJE obsega naslednja območja naselij: Škale, Bevče, Hrastovec, Kavče, Podkraj pri Velenju, Paka pri Velenju, Velenje, Šen-bric, Lopatnik pri Velenju, Paški Kozjak, Podgorje, Plešivec, Škalske Cirkovce, Šmartinske Cirkovce. 310. Referendumsko območje za ustanovitev občine ŠENTILJ obsega naslednja območja naselij: Silova, Laze, Arnače, Ložnica. 311. Referendumsko območje za ustanovitev občine ŠOŠTANJ obsega naslednja območja naselij: Bele Vode, Šoštanj, To-polšica,Floijan, Šentvid pri Za-vodnju, Zavodnje, Skorno pri Šoštanju, Družmiije, Lokovica, Ravne, Gaberke. 312. Referendumsko območje za ustanovitev občine ŠMARTNO OB PAKI obsega naslednja območja naselij: Gavce, Gorenje, Mali Vrh, Paška Vas, Podgora, Rečica ob Paki, Skorno, Slatina, Šmartno ob Paki, Veliki Vrh. OBČINA ŽALEC ima 13 referendumskih območij, objavljamo samo tri. 317. Referendumsko območje za ustanovitev občin ŽALEC obsega naslednja območja naselij: Ložnica pri Žalcu, Pernovo, Podvin, Železno, Zavrh pri Galiciji, Žalec, Velika Pirešica, Vrbje, Podkraj, Hramše, Goto-vlje, Studenec, Galicija, Ponikva pri Žalcu. 321. Referendumsko območje za ustanovitev občine POLZELA obsega naslednja območja naselij: Založe, Polzela, Podvin pri Polzeli, Orova Vas, Ločica ob Savinji, Dobrič, Breg pri Polzeli, Andraž nad Polzelo. 328. Referendumsko območje za ustanovitev občine VINSKA GORA obsega naslednja območja naselij: Pirešica, Prelska, Vinska Gora, Lopatnik, Lipje, Janškovo Selo, Črnova. ... , • w - Mnenje k strokovnemu predlogu kriterijev za oblikovanje mestnih občin v Sloveniji 107,8 MHz iriimo VI:LI;KJI: Po seznanjenju z gradivom: Kriteriji za opredeljevanje mest v Sloveniji, ugotavljava, da je potrebno pristopiti k odgovoru nanj študijsko. To ni mogoče v času, krajšem od 14 dni. Na prvi pogled pa se že kažejo nekatere ugotovitve: 1. Velenje izpolnjuje vse pogoje za oblikovanje mestne občine (tabela str. 27), razen delno funkcijskega in formalnega (rast prebivalstva v obmestnih naseljih, kar je potrebno preveriti). Tega prav tako ne izpolnjujejo Kranj, Murska Sobota in Novo mesto. Če pa pretvorimo dejanski odstotek zaposlenih v uslužnostnih dejavnostih v abosolutno število, ugotovimo, da je v Velenju zaposlenih v uslužnostnih dej vno-stih več ljudi kot v Murski Soboti (Velenje: 7382, Murska Sobota: 4987). Novo mesto ne izpolnjuje kriterija o gostoti prebivalstva. 2. V obdobju 1981-91 je imelo Velenje največjo rast prebivalstva od vseh naselij v tabeli na str. 43. 3. Bistven podatek, ki ni nikjer opredeljen, je število aktivnih pre- bivalcev na delovno mesto. Število delovnih mest je večje kot število aktivnih prebivalcev, tako da je Velenje pomemben zaposlitveni center za prebivalce sosednjih občin. Čeprav so delavci iz drugih regij zaposleni v sekundarnih dejavnostih, je to vseeno centralna funkcija Velenja. 4. Velenje je tudi pomemben srednješolski center, ki združuje Srednjo rudarsko šolo in Šolo za gospodinjske storitve s 16 oddelki, Srednjo elektrotehniško in računalniško šolo z 32 oddelki, Srednjo strojno šolo z 23 oddelki in Gimnazijo z 21 oddelki. Iz regionalne strukture učencev je razvidno, da je Velenje pomemben gravitacijski srednješolski center, saj se vozi iz občin "Celjske regije" 20 % učencev, iz občin "Koroške regije" 13 % od skupno 2500 učencev Centra srednjih šol Velenje. Poleg navedenih srednjih šol v Velenju še Srednja glasbena šola. 5.Po narodnem dohodku na prebivalca leta 1991 je Velenje pred Kranjem, Mursko Soboto, Domžalami, Ptujem, Jesenicami...in v istem razredu kot Maribor in Kamnik z 80.000 do 90.000 SIT na prebivalca. Višji razred dosegajo le občine Nova Gorica, Ljubljana - Šiška, Bežigrad, Center, Moste - Polje, Novo mesto, Metlika in Celje. 6. Velika prednost Velenja je tudi visok delež mladega prebivalstva. 7. Občina Velenje s petim po številu prebivalstva, največjim mestnim naseljem v Sloveniji, drugim največjim družbenim proizvodom na prebivalca v Sloveniji, z izrednim pomenom v slovenski energetski bilanci in velikim deležem v izvozni bilanci Slovenije, ima v državi poseben pomen, kar Velenje povzdiguje na nivo subregijskega središča, ki ga želi ohraniti v okviru oblikovanja mestne občine Velenje. 8. Pomemben kriterij, ki bi ga veljalo upoštevati pri oblikovanju mestne občine, je tudi davčna moč ter cena stavbnih zemljišč. 9. V Velenju je vedno več dejavnosti, ki povečujejo njegovo centralno gravitacijsko vlogo (srednja in visoka glasbena šola, območna skupnost pokojninsko -invalidskega zavarovanja, Center srednjih šol. sedež okrajnih pravosodnih organov, sedež območne Gospodarske zbornice, tehnološki center, podjetniški center, Zavod za urbanizem Velenje, Zavod za ekološke raziskave ERICO). V Velenju je sedež Republiške enote zavoda za zaposlovanje, matična knjižnica, Muzej slovenskega premogovništva in moderen športni center za nogomet, atletiko ter plavalni bazeni, ki ustrezajo mednarodnim normam, zato je tudi po strokovni plati opravičena zahteva, da bo mesto Velenje mestna občina, na katero lahko država, iz svoje pristojnosti, z zakonom prenese v izvajanje določene naloge. ■ Mira Sajko, prof., nosilec naloge, Zavod za urbanizem Velenje ■ Emil Šterbenk, prof., zunanji sodelavec, Erico Velenje Rekreacijsko-turistični center Golte itiiiiiiiaiiiiiDttiiittaii Bo naslednjo zimo resnično bolje? Ob zimi, kakršna je že bila, so na Golteh sezono sklenili že 12.marca. Sneženje zadnjih dni njene uspešnosti seveda ne more rešiti, sicer pa jo direktor RTC Golte Marjan Prelog ocenjuje takole: "Letošnja zimska sezona je trajala točno 82 dni. Njena značilnost je bila kratka in ostra zima, ki so jo, žal, prekinjala tolpa obdobja. Zaradi tega smo imeli velike težave in z njimi pričakovan izpad dohodka, zadovoljni smo s hotelskim delom, kjer smo zabeležili preko 7.000 nočitev, ne moremo pa biti zadovoljni s slabim obiskom dnevnih gostov, z izpadom tekmovanj in drugih prireditev. Oceno še pripravljamo, na vsak način pa že izpadamo iz konkurence slovenskih smučišč, da širše ne govorim. Najhuje je, da spet nismo uspeli s sistemom zasneževanja, sicer pa menim, da Golte še nikoli niso bile tako kakovostno urejene. Hudo pri tem je, da ni bila urejena proga na Ročki planini, ki je najlepša in najbolj privlačna." Glede na kratkost in vremenske razmere v tej zimi so z izkupičkom vseeno zadovoljni, pravijo pa, da bodo na osnovi teh izkušenj lahko prihodnost bolj natančno in optimistično načrtovali. "Letošnja zima je pokazala, da center lahko preživi in ustvarja dobiček, vendar samo z zasneževalnim sistemom in posodobitvijo žičnic. Na vse to smo se pripravljali že zadnji dve leti, pa nismo našli sovlagatelja; letos nismo ustvarili akumulacije, zadolženost zaradi zadnjih šest suhih zim je bila prevelika, smo jo pa močno zmanjšali. Ureditev razmer pričakujemo do naslednje zime, tudi s pomočjo poletne sezone, na katero se že pripravljamo," pravi Marjan Prelog. Upajo, da bodo v boju za preživetje uspeli, da so po tej zimi v boljšem položaju. Zaposlenih je le pet delavcev, vse preglede naprav so opravili že pred minulo zimo in se tako naslednji dve leti ne bodo srečevali z velikimi stroški. Letos morajo zgraditi zajetje in zagotoviti vsaj zasne-ževanje na Medvedjaku. Na vsak način želijo na Golte vrniti tiste dnevne goste, kijih letos ni bilo. O slednjem Marjan Prelog meni takole: "Veliko so na izpad dnevnih gostov vplivale govorice in laži, da nimamo dovoljenja, kar se govori še sedaj in povzroča dodatno škodo. Ne razumem tudi dejstva, da bo ob vsej nezaposlenosti ne moremo dobiti domačih kadrov za gostinstvo." Pri načrtovanju naložb imajo v igri več različic, med drugim naj bi se z ostalimi slovenskimi žičničarji povezali v posebno investicijsko družbo in se skupno pridružili sorodni takšni družbi, končno naj bi se "prebudila" tudi vlada s pomočjo turistični infrastrukturi in z garancijami za tuje kredite. Prav zaradi tega in nedorečenega lastninjenja naj bi menda propadle tudi lanske v nebesa segajoče obljube firme TAD. Kakorkoli že, skupaj z Goltmi so zastareli še nekateri drugi slovenski centri, ki že krepko izgubljajo bitko tudi za trg nekdanjih vzhodnih držav, saj na Češkem in drugod pospešeno vlagajo in ob vsem tem je že samo misel na zahodni trg čista iluzija. RTC Golte bo znova zaživel z začetkom maja, do konca tega meseca pa bodo dopolnili sicer že izdelan program ponudbe za pomlad in zlasti poletje. ■Jp Študijski krožki so zaživeli tudi v Velenju » * sž » m » m*mmmmwaw Povezovanje generacij, znanje in druženje Dve leti je že od takrat, ko so na Andragoškem centru Slovenije, po poprejšnjem krepkem razmišljanju in preučevanju podobnih izkušenj v nekaterih evropskih državah, sploh Švedski, pričeli razvijati različne oblike neformalnega izobraževanja o-draslih. Gre za izobraževanje, ki ne poteka v šoli ampak po bolj sproščenih programih, v katerih s svojo iniciativo sodelujejo tudi vsi slušatelji. V Velenju so zaživeli trije eksperimentalni krožki, vsi v okviru ljubljanskega andragoš-kega društva, podružnice Velenje. Njihovo delo sedaj spremljajo tudi raziskovalno, zato se je pred časom v Velenju mudila prof. Sonja Klemenčič, vodja organizacijske enote Razvojno-svetovalnega dela in vodja tega projekta v slovenskem merilu. Ker je projekt še dokaj neznan, smo prof. Sonjo Klemenčič najprej prosili, da nam pove več o njem: " Zanimiva se nam je zdela izkušnja, ki jo ima Švedska (pa tudi nekatere druge države) s študijskimi krožki in smo rekli, poskusimo tudi pri nas. Sprva smo naleteli na nekatere skeptike, ki so trdili, da se študijski krožki pri nas ne bi mogli razvijati, ker tu pač ni razvita izobraževalna kultura, nas pa je optimizem vodil, da poskusimo. Prvi rezulati pravijo, da smo imeli prav. Študijski krožki, kijih razvijamo v 18 slovenskih občinah, živijo, ljudje kažejo zelo veliko navdušenje nad sproščenim u-čenjem in vzdušjem v teh skupinah ter predvsem v tem, da lahko sami vplivajo na to, kaj se bodo učili in do katere zahtevnosti. Hkrati prinašajo nekaj novega v svoje okolje." Naš čas: Krožki niso strogo namenjeni le tako imenovani tretji generaciji, torej gre tudi za mešanje generacij, medsebojno spoznavanje mlajših in starejših? Sonja Klemenčič: "Mi smo seveda poznali projekt Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je v Sloveniji potekal že pred temi študijskimi krožki, tako da je bil naš namen predvsem, da tudi na izkušnjah, ki jih je razvila ta univerza, to obliko izobraževanja aktiviramo predvsem med aktivnim prebivalstvom. Zelo dobrodošli so tudi upokojenci, ki lahko z bogatimi izkušnjami pripomore jo k uspešnosti krožka. Naše dosedanje poznavanje kaže, daje v študijskih krožkih, ki jih razvijamo v okviru našega projekta, povprečna starost udeležencev od 30 do 40 let. Predvsem gre za ženske, moški so bolj za vzorec. Naj tu navedem zanimivo misel prof. dr. Ane Kraj-nčeve, ki pravi, da moški v javnosti nočejo priznati, da nečesa ne znajo, da pa se sicer vključujejo v izobraževanje, ki je bolj prestižnega značaja, recimo menažerske šole." Naš čas: Kako ocenjujete do- Prof. Sonja Klemenčič Je vodja programa študijskih krožkov v slovenskem merilu. Z delom velenjskih Je zelo zadovoljna. sedanje delo v treh velenjskih eksperimentalnih krožkih? Sonja Klemenčič: "Moram reči da je v Velenju nekakšna zibelka izobraževanja odraslih. Poleg Ljubljane se je dobro razvila Univerza za tretje življenjsko obdobje, vendar mislim, da v Velenju prednjačite. Vsa zasluga gre mag. Neni Mijočevi, ki je ena izmed pionirk v izobraževanju odraslih. Velenju gre na tem področju vse priznanje." Še o treh že delujočih krožkih Kaj točno počnejo udeleženci treh eksperimentalnih krožkov v Velenju in kako je do njih sploh prišlo, nam je razložila mag. Nena Mijoč: " Mi smo se pravzaprav začeli zanimati za to, da bi usposobili svoje mentorje, ker smo menili, da moramo tudi v Velenju tradicijo učenja v krožkih razširiti na mlajšo generacijo. Po dolgem iskanju, ker mlajši niso bili seznanjeni z načinom dela, smo vendarle uspeli najti tri mentorice, ki so šle na celotedenski seminar v Ljubljano na Andragoški center. Tam so postale navdušene, njihova naloga je bila tudi, da so oblikovale svoj projekt svojega krožka in tako so nastali naslednji krožki: krožek komuniciranja v angleščini, kije zasnovan drugače, kot bi bil klasičen tečaj. Nimamo nekega učbenika, po katerem bi predelovali lekcije, ampak teče predvsem pogovor o vsakdanjih stvareh, o tistih, ki slušateljice zanimajo, same pa tudi prinesejo članke in dajejo predloge. Navezali smo stike z angleško univerzo za tretje življenjsko obdobje, udeleženke, %so si začele tudi dopisovati z njimi. Nastale so pobude, da bi nas oni obiskali in da bi jih obiskali mi, tako da se tudi mednarodno sodelovanje že razvija. Krožek o metodah učenja v izobraževanju odraslih poteka v Gorenju. Načrtovali smo, da naj bi se tam sestali vsi, ki jih izobraževanje odraslih zanima in ki to profesionalno opravljajo. Oblikujemo pobudo, program, ki bi bil manj tradicionalen in bi se bodoči predavatelji za odrasle seznanili z nekimi inovacijami, novostmi v izobraževanju odraslih... Tretji krožek je imel dosedaj le dve srečanji, vendar je videti, da bo zelo angažiran. Njegov delovni naslov je Družina, posameznik, družba. Tukaj so nanizali cel kup problemov, s katerimi se danes srečuje družina v družbi in te bodo na začetku reševali precej študijsko. Članice krožka so se dogovorile, da bo vsaka vsakič pripravila pregled določene knjige, pripravile bodo povzetek, tako, da ne delajo vsi istega, ampak vsak eno stvar, potem pa si izmenjujejo izkušnje." Že jeseni, kot rečeno, bodo v Velenju zaživeli novi študijski krožki, saj se je na razpis za nove mentorje prijavilo kar nekaj Ve-lenjčanov. Takrat bo tudi čas za odločitev, da se tudi vi vključite v ■ katerega od njih in tako obogatite svoje znanje na prijeten, neformalen način. m Bojana Špegel Krajevna skupnost Plešivec - sodobna cesta čez Graško goro Krajani so že zagreti Mnoge makadamske ceste so v preteklosti dobile asfaltno prevleko. Vseeno pa je veliko želja ostalo neuresničenih. Tudi v krajanih Graške gore že dolga leta tli želja, da bi bi se do svojih domov pripeljali po lepi sodobni cesti. 0 tem smo pred nedavnim že pisali. Letošnjo zimo se je ta njihova želja malce že razplamtela. Ker je na vrhu Graške gore meja med občinama Velenje in Slovenj Gradec, so ustanovili medobčinski gradbeni odbor, ki naj bi po besedah predsednika Draga Plazla pognal kolesje, da bi uredili to prepotrebno sodobno cestno povezavo v skupni dolžini nekaj več kot pet kilometrov, od tega 3.2oo metrov na velenjski strani. Najprej so potrkali na vrata obeh predsednikov vlad, da bi ju zagreli za to. Sledilo je zbiranje podpisov, da bi ugotovili, koliko krajanov je zagretih za novo cesto. Ugotovitev je bila samo ena. Vsi so bili z dušo in telesom ZA. Povezali so se tudi z vodstvom krajevne skupnosti Plešivec in prešli od besed k dejanjem. Ko smo pred dnevi obiskali Plešivec , smo opazili, da so krajani že posekali vso drevje ob cesti. Nova cesta bo namreč širša od stare, pač takšna, da bo na njej neovirano potekal tudi avtobusni promet. Izvedli so že dve delovni akciji. V sekanju drevja, ki je moralo proč zaradi širše trase, je sodelovalo približno petdeset ljudi, v drugi, koje bilo treba vse to pospraviti pa približno trideset. Krajani so torej zagreti, kako paje bilo pri predsednikih? "Oba sta bila navdušena", je zatrdil Drago Plazi. "Vse pa bo odvisno od proračunov oziroma od volje poslancev obeh občin. V Slovenj Gradcu so proračun že sprejeli in kot sem zvedel, so že naročili nekemu izvajalcu, da opravi popis potrebnih del za njihov odsek ceste. Upam, da bodo tudi velenjski poslanci finančno podprli posodobitev te ceste in odrezali določen delež sredstev za našo Graško goro." Ko smo Draga Plazla vprašali, kolikšna je proračunska vrednost, se je najprej nasmejal, nato pa dejal: "Vrednost je tako visoka, da se skorajda nismo upali resno začeti. Vseeno smo sc odločili. Delali bomo v skladu z našimi možnostmi. Če bo letos denarja samo za polovico ceste, jo bomo pač naredili samo pol. Zelo bomo zadovoljni. Upanje in o-dločenost sta v nas, zato bomo storili vse, da bi približno v dveh letih našo željo preteklosti končno le uresničili." Kratkega pomemnka v gostišču Plazi na Graški gori seje udeležil tudi predsednik KS Plešivec Alojz Klančnik, ki je takole dopolnil Draga Plazla: ' 'Že dolgo smo drezali in drezali v dolini ter poskušali občinske može prepričati o pomembnosti te cestne povezave, vendar ni bilo nikoli pravega posluha za naše želje. Leta 1987 so jo celo uvrstili med prednostne naloge, a s tem ni bilo nič. Letos gre za res. Ni kaj skrivati. Predračunska vrednost znaša približno 126.000.000 tolarjev. Me- Drago Plazi in Alojz Klančnik: Zdaj še na makdamski cesti... nimo, da je možno tudi v projektu nekatere stroške še znižati. Ogromno bodo krajani naredili udarniško in s tem dodatno pocenili gradnjo. Krajani so se dogovorili, da v delu in denarju spravijo skupaj 10.000.000 tolarjev. Za marsikatero družino bo to zelo veliko breme. Vseeno pa sem prepričan, da bomo tudi to breme zmogli, kot smo že mnogo drugih. Seveda pričaku- jemo, da bodo našo akcijo podprli tudi poslanci in to tako zagreto, kot so bili na primer zavzeti, ko so določeno nalogo uresničevali v svojem okolju. Ob tem bi bilo prav, da se spomnijo, da je to še edina lokalna makadamska cesta v občini, po kateri redno vozi avtobus in ki je hkrati pomembna povezava med dvema občinama." ■ vos Prodajni (enter ERA ■ forma v Trnovljah v Celju je od srede bogatejši za: E R A Pravi Studio s pravim svetovanjem etFSMKMB Vse, kar potrebujete, da bo vaša kopalnica lepa, modna, funkcionalna, kvalitetna, vam v veselje dolgo vrsto let... Ali veste, kaj je želja vsake in to res vsake ženske? Pa ne le zrele ženske, tudi deklet? Odgovor, ki mu ne bo mogla oporekati niti ena predstavnica nežnega spola, pridružili pa se mu bodo tudi mnogi močnejšega: to je LEPA, VELIKA, FUNKCIONALNA...KOPALNICA. Od prejšnje srede naprej se tudi nihče v celjski regiji ne bo mogel več govoriti, da bi takšno koplanico že imel, pa žal ne najde prave trgovine. Sedaj jo imamo! Le v Celje se boste morali zapeljati, v Erin nakupovalni center v Trnovljah, ki ga najdete le nekaj metrov od Plinarne. Če boste v dvomih, ali ste na pravi poti, si dobro oglejte spodnjo fotografijo. Prav takšen velik pano vas bo že od daleč pozdravil s stene Erinega nakupovalnega centra in vedeli boste, da poti niste zgrešili! Gvido Omladič, menedžer Era d.d. Velenje, nam je ponudbo novega studia podrobno predstavil:'' Odločili smo se, da potrošnikom ponudimo višjo raven kvalitete in tudi storitve, kije nova, dodatna oblika ponudbe v podjetju ERA. V tem prodajnem salonu jim ne ponujamo le pestre palete ploščic italijanskih in seveda tudi domačih proizvajalcev, ki se uvrščajo prav v vse cenovne razrede, ampak tudi celoten inženiring." Poglejmo podrobno, kaj vse obsega ponudba, ki vam zagotavlja obnovo kopalnice po sistemu "ključ v roke" v roku 5 dni: 1. Obnovo vaše kopalnice ali sanitarij po vaši izbiri in ob pomoči Erinih strokovnjakov. 2. Dobro organizacijo del in kratek rok izvedbe. 3. Konkurenčne veleprodajne cene za vgrajene materiale 4. Vgradnjo kvalitetnih materialov in opreme. 5. Izvedbo del z uveljavljenimi strokovnjaki. 6. Jamstvo za vgrajene materiale in izvedena dela. 7. V dogovoru s poslovnimi bankami kreditiranje za dobo do dveh let po zelo ugodnih pogojih. Če želite izvedeti še več, lahko pokličete po telefonu št 34 - 251 v času od 7.00 do 18.00 ure - v času, ko je prodajni studio Ceramicasa odprt. Informacije vam bodo dale prijazne in strokovno usposobljene prodajalke, lahko pa se obrnete tudi na vodja trgovine g. Slavka Černeta. Leonardo Giacobazzi, predstavnik podjetja Ceramicasa, nam predstavlja inovacijo tega podjetja. Koncept razstavljanja ploščic je tak, da nudi kupcu najboljše pogoje za predstavitev, saj si s sestavljanjem regalov, kijih sestavljajo talne in stenske obloge, ustvari vtis končne postavitve v svojem domu. Sprehod po prodajnem studiu Ko boste na stavbi Erinega nakupovalnega centra v Trnovljah zagledali tole podobo, boste vedeli, da ste prišli na cilj. To je nov Erin prodajni salon Ceramicasa Trgovsko proizvodno podjetje ERA Velenje se je odločilo za dolgotrajnejše sodelovanje z italjanskim partnerjem, podjetjem Ceramicasa. To je pred dvema mesecema že obrodilo prve sadove, saj so takrat na Hrvaškem odprli prvi prodajni studio keramičnih ploščic in vse ostale kopalniške opreme. Prvi v Sloveniji je prav ta v Celju, čez slab mesec dni bo odprt podoben tudi v Velenju. Sledili mu bodo vsaj še trije po vsej Sloveniji, ki bodo tako "močni", da bodo zadovoljili potrebe posamezne regije- Med Ero in italjanskim partnerjem Ceramicasa so se stkale trdne poslovne vezi. Predstavnik Ceramicasa, g. Leonardo Giacobazzi, ki je bil prisoten na otvoritvi prodajnega studia, nam je razložil, kako poteka njihovo poslovanje. Podjetje v Italiji nabavlja kopalniško opremo in ploščice od različnih proizvajalcev, potem pa blago plasirajo po sistemu franšizinga. Krepko so že zasidrani v Italiji, Švici, Nemčiji, sodelovanje z ERO pa je začetek njihovega razvoja na Hrvaškem in v Sloveniji. To hkrati pomeni, da bodo vsi prodajni saloni, ki se bodo pridružili celjskemu in kasneje velenjskemu, podobnega tipa, pri tem pa se bodo prilagajali tudi prostorskim zmožnostim. Sodelovanje poteka na dva načina: preko Ceramicase pridobiva Era odlično paleto italijanskih ploščic različnih proizvajalcev, po drugi strani pa v to mrežo vključujejo tudi slovenske ploščice in kopalniško opremo, ki tako našla pot do zahtevnega evropskega kupca. V prodajnem studiu Ceramicasa boste ploščice in vso dodatno koplaniško opremo tudi začutili, ne le videli. Korak vam bo lahko zastal na tisti, ki vam bo še posebej všeč, roka se vam bo lahko sprehodila po panoju z različnimi ploščicami, celotno prostorsko zasnovo svoje kopalnice boste videli "v živo" kar v salonu, saj so jih postavili kar nekaj. Ena je lepša od druge, tako ploščica, kot celotne koplanice ali le njihovi izrezi. S paleto barv se zlijejo tudi kopalne kadi, razna držala, tuš kabine, tudi hidromasažne so med njimi, pa pipe in armature za sanitarije. Nemogoče je, da ne bi v tej ponudbi našli tudi vi kaj zase. Kvaliteto in cenovni razred boste z lahkoto prilagajali svojim potrebam in svojim zmožnostim, nakup pa vam bodo že sedaj olajšali z ugodnimi nakupnimi pogoji: krediti ali nakupom z več čeki brez obresti. Čeprav se vam bo morda zazdelo, daje studio naravnan elitno, ne Gvido Omladič, menedžer v ERA d.d.: "Prodajni studio Ceramicasa je regijsko zasnovan. Je studio v pravem pomenu besede in korak več v ponudbi našim potrošnikom." boste imeli čisto prav. V njem namreč izhajajo iz stališča, da mora istočasno služiti končnim potrošnikom z različno debelimi denarnicami kot tudi grosistom in keramičarjem. Cene za kvadratni meter ploščic se namreč gibljejo od 800 do 5000 SIT. Različnih artiklov je več tisoč, zato naj še enkrat poudarimo, daje izbira res neverjetna! Različne ploščice po tleh, stenah, regalih in panojih, vam bodo olajšale izbiro. Morda se vam ideja za vašo koplanico utrne med opazovanjem razstavljenih kopalnic. Izvršni svet SO Mozirje » li » >•••••■*■•■■•»«•«■ Predlog proračuna da, Komunala prihodnjič Prejšnji četrtek so člani mozir-skega izvršnega sveta na svoji 3.redni seji opravili veliko dela, kar se za šest ur trajajočo sejo nemara tudi spodobi. Predvidenim 18 točkam dnevnega reda so dodali še tri in jih tako obravnavali celih 21 in to uspešno. Najpomembnejša je bila razumljivo razprava o letošnjem občinskem proračunu, ki zaradi zamenjave izvršnega sveta kasni, po sklepu občinske skupščine pa mora biti sprejet do konca tega meseca. Razprava o osnutku odloka ni bila pretirano dolga, bila pa je dovolj tehtna, da so sprejeli predlog, ki ga bo občinska skupščina obravnavala 21.aprila. Na podlagi pripomb na osnutek s prejšnje seje občinske skupščine in pripomb iz javne razprave so nekaj sredstev prerazporedili, v glavnem gre za manjše zneske, čudeži v uravnoteženem, zelo omejenem in že sicer okleščenem predlogu pa seveda niso možni. Skupno je letošnji proračun občine Mozirje ovrednoten na 503,8 milijona tolarjev, od tega znašajo dopolnilna sredstva republike 176,5 milijona. Sicer pa na prihodkovno stran niso prenešena sredstva po zaključnem računu, ki ga poslanci občinske skupščine nočejo sprejeti, dokler SDK ne opravi revizije poslovan- Lansko leto so občine Tržič, Kranj, Domžale, Kamnik in Mozirje ustanovile regijsko turistično skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško - Savinjskih Alp, ki združuje ponudbo petih sosednjih alpskih občin. Namen te skupnosti je povezati in organizirati skupno turistično ponudbo, združiti sredstva, kadre in programe razvoja turizma, izobraževanje, promocijo in trženje turističnih izdelkov ter storitev. Regijska turistična skupnost bo svoje projekte prijavila na državne in mednarodne razpise za tehnično in finančno pomoč. Predvsem se bo vključevala v eko turistične razvojne programe, promocijske nastope in izobraževanje izvajalcev turistične ponudbe. Po besedah Marijana Steleta z republiškega sekretariata za turizem in drobno gospodarstvo, ki je tudi vodja prvega projekta "Alpske ceste," je takšno povezovanje skoraj edina možnost za pridobitev državnih in mednarodnih . sredstev, zanimanje za takšen način povezovanja turistične ponudbe je veliko in to skupnost že posnemajo drugod. Seveda je prednosti skupne ponudbe veliko, možnosti pa domala neizčrpne. Pomembno je tudi to, da je skupnost že članica združenja alpskih mest, ki zaenkrat vključuje 38 mest iz 6 držav, s tema paje skup- ja prejšnjega izvršnega sveta; revizijo so (končno) pričeli ta ponedeljek. Naslednje ključno področje na tej seji je bila (spet, pa še bo) problematika Javnega podjetja Komunala Mozirje. Odločili so se, da celovite problematike, ki je predvsem posledica preteklih nepravilnosti, ne bodo obravnavali, ker so obsežno gradivo prejeli šele dan pred sejo in ker ga precej še pričakujejo (SDK). Temeljita raz- nosti omogočen brezplačen nastop na 30 turističnih sejmih v Evropi in še je veliko ugodnosti. Prvi dosežek na tem ključnem področju je projekt "Alpske ceste", ki so ga avtorji predstavnikom mozirske občine predstavili minuli petek. Projekt predstavlja štiri skupine skupne ponudbe petih občin na področju naravnih znamenitosti, kulturno-zgodovin-ske, etnološke in kulinarične ter športne in rekreacijske ponudbe. Namenjen je turistom ljubljanskih, blejskih in sosednjih hotelov hotelov, bližnjih toplic, agencijam in obiskovalcem različnih prireditev, ki so vsi na predstavitvah pokazali veliko zanimanje zanj. Na stalni krožni progi bo vozil turistični avtobus, ki bo goste po želji in v skladu s ponudbo prevažal od ene do druge turistične točke. Vsem članom, ki bodo ponudili sveoje storitve in se bodo vključili v ponudbo "Alpskih cest", bo zagotovljeno brezplačno šolanje v turistično-podjetniški šoli (prvi petdnevni del že teče v Kranju), za tem brezplačna promocija in predstavitev doma in v tujini, predstavitev v katalogu ter stalna strokovna in informacijska podpora turistično-informacijskih in podjetniških centrov občin, ki bodo usklajevali in organizirali ponudbo. Program ponudbe "Alpskih prava z ukrepi je potrebna tudi zaradi ostre zahteve poslancev občinske skupščine, ki želijo zadevo razčistiti do konca in se ne zadovoljujejo s splošnimi ugotovitvami, zato si izvršni svet površnosti ne sme več dovoliti. Navsezadnje aimajo poslanci prav. Nekajmesečno "obravnavanje" za podjetje usodne problematike ne vodi nikamor, stvari je treba presekati in razčistiti in Komunali zagotoviti normalno delo, reorga- cest" bodo uradno predstavili v soboto, 16.aprila, ko bodo od Kamnika preko Vranskega, Mozirja, Gornjega grada, Črnivca, Kamnika, Cerkelj, Tržiča, Begunj, Kranja, Mengša in Domžal do Volčjega potoka popeljali domače in tuje novinarje ter turistične delavce, diplomatske predstavnike Upravljalec lokalnih cest v mozirski občini je Mozirska Komunala. Zaradi vedno slabšega stanja na cestah, posebej še med Nazarjami in Gornjim gradom, so se na Komunali prejšnji mesec odločili za oblikovanje terenske ekipe za celoletno vzdrževanje. V ekipi je šest delavcev iz podjetja, pet pa jih sodeluje v okviru programa javnih del. Po dogovoru s krajevno skupnostjo Luče bo dodatno en delavec iz javnih del stalno delal na cesti v Podvolovljeku. Naloge ekipe so predvsem ure- nizacijo med drugim terja tudi zakon, s preoblikovanjem pa zaradi vseh nedorečenosti sploh zamujajo. Rudi Hramec, ki je v zadnjem obdobju vodil Komunalo z vsemi pooblastili (ta so z zadnjim marcem potekla), je za sejo skupščine celo predlagal dve točki o tej temi - Komunala včeraj in Komunala jutri. Nalog v.d. ne sprejema, dokler skupščina ne počisti s preteklimi nepravilnostmi, torej Komunala trenutno nima vodstva. V zvezi s Komunalo in zagotavljanjem kolikor toliko normalnega poslovanja so člani izvršnega sveta dali soglasje za dvig cen komunalnih storitev (te so že dalj časa zamrznjene in bo o vsem odločala država), potrdili so nov cenik za kontejnerski odvoz odpadkov, sprejeli spremembo odloka o obveznem odstranjevanju in odvozu odpadkov, ki poslej temelji na številu oseb in ne več na kvadraturi stanovanjskih prostorov, imenovali pa so tudi posebno delovno skupino, ki mora dodatno in takoj proučiti problematiko Komunale in predlagati ustrezne sklepe. Tudi glede Komunale so sprejeli še predssloga dveh odlokov, ki omogočata obvezno reorganizacijo tega podjetja. in druge goste. Na kakšne tri avtobuse teh gostov računajo, te pa bo spremljalo še okrog 40 old-timerjev. Na koncu pa le vprašanje: bodo v mozirski občini znali in zmogli izkoristiti, kar je ponujeno na dlani? janje bankin, krpanje udarnih jam, zavarovanje kritičnih odsekov na cestah, urejanje cestne signalizacije in podobno. Ekipi so dodali vozilo Unimog, ki so ga kupili sicer že leta 1991, doslej paje bilo opremljeno predvsem za zismko vzdrževanje cest. Z novim plugom, ki so ga izdelali sami v podjetju in s tem prihranili nekajkratni znesek, je vozilo sedajh opremljeno za delo na cesti in ob njej preko vsega leta, s tema pa je zagotovljen bistveno večji izkoristek. Prejšnji teden so na Ljubnem ob Savinji opravili 2.redni občni zbor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. V uvodni točki je Aleksander Videčnik spregovoril o 100 - letnici ustanovitve Hranilnice in posojilnice na Ljubnem, ki je bila prva kmečka denarna ustanova zadružnega tipa v dolini. V nadaljevanju je bila seveda na vrsti ocena lanskega poslovanja. Pogoji zadružnega poslovanja so bili gotovo vsaj tako težavni kot je kmetovanje sploh, zato so bili tudi rezultati skromni oziroma komaj pozitivni, poslovno problematiko zadruge in predloge za učinkovitejše poslovanje je razložil direktor zadruge Anton Vrhovnik. Sprejeli so zaključni račun zadruge, ki ob 2,463 milijona tolarjev prihodka prinaša 2.415 tolarjev čistega dobička, česar seveda niso razporedili. Sprejeli so tudi sklep, da se članom zadruge izplača za tekoče stroške poslovanja stimulacija v višini 2 odstotkov od ustvaijenega prometa z zadružno kartico v lanskem letu. Z dopolnitvijo zadružnih pravil so spremenili (skrajšali) ime zadruge. Dosedanja "Merca-tor ZKZ Moziije z.o.o." se glede na celostno podobo nove zadruge spremeni v "Zadruga Mozirje z.o.o." Ob tem so poskrbeli tudi za uzakonitev novega znaka zadruge. ■ Goran Horvat: Mozirje ponoči Grabnerjeva hiša v Mozirju iiisdiiiiiiiiiiitii Pomlad z umetniki Mozirju se v petek obeta lepa kulturna prireditev, kakršne nemara še ni bilo. Znana "Grabnerjeva hiša" v starem trškem jedru bo namreč gostiteljica "Pomladanskega srečanja z umetniki", pričeli ga bodo ob 20.uri, obenem pa bodo v Galeriji Mozirje odprli razstavo slik Vena Dolenca in Gorana Horvata. Ob tej priliki bodo pripravili kulturni spored z imenom "Prisluhnimo umetnosti", v katerem bosta v duetu DUMA nastopila Klarisa Jovanovič (vokal) in Veno Dolenc (vokal, kitara). Razstava bo v Galeriji odprta do 4.maja. ■ Skupna ponudba petih občin Ugotovitve nadzornega odbora: »■»»»•»••■•■••••■•••••a* I. AVTOBUSNA POSTAJA MOZIRJE JP Komunala, kot glavnemu investitorju (nosilec investicije) in delno izvajalcu avtobusne postaje v Mozirju, takorekoč do zaključka del (do tehničnega pregleda) nista bila znana finančna konstrukcija in finančno stanje objekta. Zasnova objekta seje tik pred izvedbo spremenila, ne da bi bile v celoti jasne posledice tega. Finančno pokrivanje objekta in zunanje ureditve ne bo rešeno niti s prodajo vseh prostorov in rešitvijo problema s Skladom stavbnih zemljišč (primanjkljaj približno 15 milijonov SIT), JP Komunali pa ostaja (po soinvestitorskih pogodbah) tudi problem vzdrževanja objekta. Poslovanje pri izgradnji AP Mozirje je pregledala tudi kontrola SDK (zapisnik z dne 22.12.93). II. OSTALI OBJEKTI 1.JP Komunala je izvajala večje število infrastruktumih objektov, za katere v večini primerov z investitorji niso bile sklenjene pogodbe, niti niso bile pridobljene ponudbe s strani podizvajalcev, prav tako tudi viri financiranja pri posameznih investicijah niso znani. 2.podizvajalcem je bila večina del plačanih. 3.nadzorni odbor je ugotavljal, da pri nekaterih objektih obstaja dvom v realnost zaračunanih postavk. 4.zaradi neurejenih razmerij investitor in izvajalec pri večini spornih investicij, je moralo JP Komunala stroške teh investicij poravnati iz likvidnih sredstev (namenjenih za komunalno infrastrukturo). 5.večina tako izvedenih del je bila na področju KS Mozirje, nekaj pa tudi v KS Nazarje in KS Rečica. 6.pri pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, daje bila večina del izvedena na podlagi odločitve direktorja JP Komunala. 7.direktor je na posamezne točke zapisnikov dal svoje mnenje, ki pa v ničemer ne spreminja dejstev. T I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J Za začetek projekt alpskih cest Občni zbor zadruge Z novo vsebino novo ime Najbolj sporna je AP Mozirje, ki jo sedaj rešujejo (tudi)na podlagi pogodbe z Izletnikom, ki bo za tri parkirne prostore za svoje avtobuse prispeval 3 milijone tolarjev alpski svet karavanh kamniško savinjskih alp Boljše vzdrževanje cest Janez Plesnik sSmmmgK 'MhHHHHHH Ekipa se je pridno lotila dela, glede na stanje cest pa je Itak bil že skrajni čas za to PRILOŽNOST, KI JE NE SMETE ZAMUDITI! PRIREDITVE 0 TRGOVSKO PODJETJE # INTPAnF",.. J EXPORT - IMPORT br generalni zastopnik Mlinska ul. 22,62000 Maribor, Slovenija M^^ Tel.: 062/22-66-00,22-42-80, Fax:062/22-66-13 DELOVNI ČAS: od 9. do 12. in od 15. do 19., v soboto od 9. do 12. ure • TELEVIZOR CX 5314AT (55 EKRAN, HYPERBAND, TELETEKST, DALJ., 40 PROGRAMOV...) prej gEBSefOTlit SEDAJ SAMO 51.999,00 sit • TELEVIZOR CX 6229T (63 EKRAN, HYPERBAND, TELETEKST, DALJ., 40 PROGRAMOV...) prej 8£S85?OXgt SEDAJ SAMO 72.999,00 sit • VIDEOREKORDER VX 300 (2.GLAVI, DALJ., VPS, 51 PROGRAMOV...) prej SEDAJ SAMO 39.999,00 sit NA ZALOGI ŠE VELIKA IZBIRA TV, GLASBENIH STOLPOV, RADIOKASETOFONOV... PRODAJA TUDI NA 3 ČEKE! POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE! Barve sončnega zahoda Nujno razdržavljenje družbenih dejavnosti IIIKIIIilllilililtiililiiliiliii Samo z večjimi davki ni mogoče Ob svetovnem dnevu zdravja Otroci se bojijo ohranjati socialne varnosti Prejšnji četrtek je bila v gostišču Pirnat v Letušu novinarska konferenca, ki jo je pripravila Cvetka Jagodic, lastnica zasebnega podjetja Humanitar in Šentjurja. Gre za socialno podjetje, ki je v tujini že priznano kot mednarodna humanitarna agencija. Cvetka Jagodic je pobudnica ustanovitve mednarodne fundacije za Slovenijo, ki se bo imenovala Življenjska pomoč, v okviru tega projekta pa bo 21. aprila v Narodnem domu v Celju organizirala tudi mednarodni humanitarni koncert, na katerem bodo sodelovali invalidi iz Nemčije. Zbrana sredstva bodo namenjena za razvoj glasbene terapije telesno in duševno prizadetih oseb. Če so se slovenski umetniki z veseljem odzvali povabilu za sodelovanje na tem koncertu, paje drugače s podjetniki in manager- ji. Tudi te je Cvetka Jagodic povabila v Letuš, da bi se dogovorili za sodelovanje. Podjetniki bodo namreč morali spremeniti svoje programe sponzorstva in začeti vlagati v fundacije in tako pridobivati svoje stranke. Seveda pa bo prej potrebno sprejeti ustrezno zakonodajo. V Sloveniji je trenutno registriranih približno 12.000 društev, v katere je vključenih več kot milijon prebivalcev in ki pokrivajo praktično vsa področja zagotavljanja kakovosti življenja. Kot je zapisano v izjavi za javnost, ki so jo državnemu zboru poslali udeleženci seminarja Vodenje in upravljanje neprofitnih organizacij in jo je v Letušu predstavila Cvetka Jagodic, je nedopustno, da Slovenija še vedno ne priznava vloge in pomena, ki ga ima neprofitno prostovoljni sektor v družbi. Brez razdržavljanja družbenih dejavnosti ni mogoče govoriti o pluralizaciji in demokratizaciji sodobnih družb. Zato je nujno sprejeti zakon o ustanovah oziroma fundacijah, ki bo omogočil vlaganje premoženja v splošnokoristne in dobrodelne namene ter omogočil civilni in državljanski i niciativi razvoj in financiranje javnih služb ■ K. Rozman Silvester Rozman Prepovedali bi prodajo cigaret in alkohola, a še na starše ne morejo vplivati ■ Tudi osnovna šola Prebold .^B se je vključila v regijski pro- ifl jekt z naslovom Želimo zdrave iM učence in zdravo šolo, katere- H ga pobudnik je bil Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Vsi ' štetM učenci šole so več mesecev Tp ; HfB^M proučevali posamezne teme, I /j^A^jH od osebne higiene, zdrave pre- I '1CB^H hrane, domače lekarne, do ^Ml Val alkoholizma, kajenja, bolezni srca in ožilja, raka, aidsa in droge. O vsem tem so na hod- H niku šole pripravili razstavo. Projekt so zaključili na svetovni Dan zdravja, 7. aprila, s kratkim a bogatim kulturnim programom, prav tako na temo o zdravju. Projekt je vodila mentorica Mladih članov Rdečega križa Emilija Črnila, ki je povedala, da so med učenci izvedli tudi anonimno anketo. Odgovori so pokazali, da so otroci zelo kritični do svojih staršev, ki kadijo, za nekatere pa so celo povedali, da so alkoholiki. "Pravzaprav smo bili kar malo presenečeni, saj smo opazili, da je otroke zelo strah, ker njihovi starši kadijo in pijejo. Dali bi vse, da bi starši prenehali s takšnim početjem, ki škoduje tako enim kot drugim, a so nemočni. Najraje bi zaprli vse tovarne cigaret in alkohola in prepovedali vsakršno propagando za to." ■ rox L__________________I Silvester Rozman je slikar samouk iz Kidričeve 5 v Žalcu. Star je 23 let in je bil zaposlen v Keramični industriji Li-boje. Kot mnogi njegovi sodelavci je po dveh stečajih ostal brez dela. Vendar ne čisto dobesedno, kajti zdaj namesto na keramiko slika doma na platna in papir, precej pa je že naredil tudi napisov na omete hiš-Njegova olja in risbe so v teh dneh razstavljena v restavraciji Žane v Žalcu. Pred tem je razstavljal v Ljubljanski banki, nekaj slik pa je imel na ogled tudi v Celju. Njegov najbolj priljubljeni motiv so sončni zahodi. Kot pravi sam, zaradi čme, rdeče in rumene barve. Pogosto slika ženske ali pa po naročilu kupcev. Slikarski atelje, če ga lahko tako imenujemo, ima kar doma v bloku, kamor ga lahko na telefonsko številko 714-759 pokličejo vsi, ki jih zanima njegovo delo. Vsa njegova dela so naprodaj. Sicer pa si Silvester Rozman kot vsak umetnik želi, da bi imel čimveč razstav, čeprav so mu mnoge glaerije zaprte tudi zato, ker ni akademski slikar. Revija odraslih Žalec - V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu sta Zveza kulturnih organizacij občine Žalec in KUD Žalec pripravila letošnjo revijo odraslih pevskih zborov občine Žalec. Skupaj je nastopilo 17 zborov, in sicer moški pevski zbor iz Liboj, Petrovč, Braslovč, Gotovelj, Šempetra, Vinske gore, Pre- pevskih zborov bolda in Polzele, mešani z Vranskega, Andraža, Gomilskega, Žalca, Polzele in Tabora ter ženski iz Griž in Gotovelj ter dekliški iz Gomilskega. Revija je pokazala, daje ljubiteljsko zborovsko petje v občini Žalec zelo priljubljeno, vedno večje mladih pevcev, pa tudi kakovost se boljša. ■ -er Med nastopom moškega pevskega zbora Iz Petrovč, M ga vodi Metka Degan Otroški podpisi za mir Že nekaj časa poteka po slovenskih šolah akcija zbiranja podpisov za mir, ki jo vodi pravljičarka Lidija Artelj. Njena pravljica Trije velikani je bila po proglasitvi Triglava za goro miru uvrščena med mirovne pravljice. Takrat seje Lidija Artelj tudi odločila, da bo s svojimi pravljicami začela obiskovati slovenske osnovnošolce. Pri tem zbira njihove podpise, ki naj bi dokazovali, da tudi naši otroci razmišljajo o miru in si ga želijo. Pravljice pa naj bi prispevale tudi k večji nacionalni zavesti šolaijev. Njeno akcijo podpira ministrstvo za šolstvo in šport, vanjo pa se bo vključil tudi Zavod za šolstvo in šport. Ko bo zbranih 3000 podpisov, bodo skupaj s prvim, tisočim in tritisočim učencem obiskali vlado in prosili za denarno podporo akcije. Vsi podpisi bodo priloženi prošnji za partnerstvo za mir. Prejšnji četrtek je že bil znan tisoči učenec. To je Matej Urat-nik s Polzele, sicer učenec 8.c razreda OŠ Prebold. ■ rox Dom II. slovenskega tabora Raglja Vse ljubitelje gledališča vabimo v dvorano Doma II. slovenskega tabora v ponedeljek, 25. 4., ob 19.30, in sicer na "gledališko poslastico", dramo Raglja Gilberta Leautiera, ki jo bo odigrala Meta Vranič, sicer članica ljubljanske Drame. Meta Vranič je raglja, ki neprestano regija ter pripoveduje zgodbo nekega življenja. Zgodbo ženske, ki je nesrečno in večno nerazumljena, nesrečno poročena, očitno z nesrečno izbranim moškim, ki ga njeno regljanje in neprestano govotjenje ubija. Ragljino regljanje je včasih zabavno, včasih duhovito, domiselno, na koncu tragično. V igri pa pokaže vso svojo, tudi pant-omimsko nadarjenost Meta Vranič, saj mora ves "dialog" (zgodbo moškega in ženske) preigrati z vso natačnostjo in sugestivnostjo. Cena vstopnice je 400 SIT. Kupite jih lahko v Občinski matični knjižnici Žalec ali pri blagajni uro pred predstavo. Kino Žalec: petek, 15. 4. ob 20. uri: drama POPOLN SVET sobota, 16.4. ob 20. uri: drama POPOLN SVET nedelja, 17.4. ob 18. in 20. uri: drama POPOLN SVET petek, 22. 4. ob 20. uri: glasbena komedija WAYNEOV SVET 2 sobota, 23. 4. ob 20. uri: ljub. melodrama ROMANCA V SEATTLU nedelja, 24.4. ob 18. in 20. uri: lj. melodrama ROMANCA V SEATTLU petek, 29. 4. ob 20. uri: drama KLAVIR sobota, 30. 4. ob 20. uri: drama KLAVIR nedelja, 1. 5. ob 18. in 20. uri: drama KLAVIR Kultura je žarek, Pod tem naslovom je Šolsko kulturno društvo Osnovne šole Vere Šlander na Polzeli pripravilo prireditev, na katero so v društvo sprejeli okrog petdeset prvošolcev. Ob tem so pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopali že novo sprejeti učenci prvega razreda. Svečane- ki bogati življenje ga sprejema se je udeležil tudi Marko Slokar, predsedniki DPD Svobode Polzela, katerega sekcija je ŠKD, starši učencev, ki so bili sprejeti v kulturno društvo ter Stanko Novak, predstavnik KS Polzela. Naj povem še to, daje mentorica ŠKD na polzelski šoli Mija Novak. ■ -er Med nastopom najmlajših m Slin KOZI t C ne Kozji četvorcki Vlado in Dušanka Majer s Polzele imata že več let koze. Ponavadi koza povrže, kot pravita zakonca Majer, enega ali dva kozlička, tokrat pa je njihova koza povrgla kar štiri, kar je nevsakdanji primer. Sedaj so stari deset dni in veliko veselja jim pripravijo kozlički s svojo igro, saj so pri tem neugnani. ■ -er s kMŠCM 14, aprila 1994 Marjan Kukovec - Quki iiiitimiiKiiiiti Fant, ki piše pesmi in si včasih nadene klobuk Štiri leta bo že, odkar je v samozaložbi izšla njegova prva pesniška zbirka. Knjižni prvenec je naslovil Semena šepetanj moje metulje. Vmes je ugotovil, da je zgrešil študij, še vedno pisal pesmi in uresničil nekaj svojih sanj. Objavlja jih v slovenski književni periodiki; najprej se spomni na Mentor, Rez, Rast, Dialoge... Lani izide v zbirki Šaleškega literarnega društva Hotenja grafična mapa Fragmenti. Četrta po vrsti je, njena avtorja pa sta Marjan Kukovec - Quki in Nataša Tajnik, oba rojena 6. novembra, pa čeprav ne istega leta. Prvi je seveda avtor pesmi, Nataša pa prispeva grafike. Naslovita jih Smehljaji jagodičevja. Quki sedaj pripravlja novo pesniško zbirko, ki jo bo naslovil Bisernica. Išče založnika in se spopada s problemom, ki je znan vsem še neuveljavljenim avtorjem... Sam ne ve, kdaj je zaznal svojo pesniško žilico. Ve le, daje veliko bral, da je bil celo nastrojen proti poeziji, čutil je odpor. Potem se je samo od sebe odprlo... V začetku je sodeloval z Slovenj Graškim literarnim klubom, ko je spoznal delo Literarnega društva v Velenju, seje takoj priključil. Ne le to, prevzel je vlogo urednika Hotenj in predsednika društva. "V literarnem društvu so bili od vsega začetka ljudje, ki so se radi srečevali, pri izvajanju pa je že prihajalo do njihovega pomanjkanja. Danes je to še bolj prisotno. Starejši so odšli ali pa imajo nove obveznosti... Med mladimi se najdejo biseri, vendar ostajajo kot dopisniki. Teh imamo res zelo veliko, prihajajo iz vseh koncev Slovenije. Vendar dajemo težo še vedno domačim avtorjem." pove. Zgodil se je festival Pred štirinajstimi dnevi sem najavila festival "Turizmu pomaga lastna glava", ki je bil 7. aprila v Rogaški Slatini. Nastop je za nami. Od prijavljenih 13 šol jih je nastopilo le 9. Soli Miha Pintar Toledo in Topolšica sta se še s tremi šolami skupno uvrstili na peto mesto. Zmagala je OŠ Polzela, podružnica Andraž, ki je imela zares zelo prisrčen prikaz svojega "NAJ-a" in nas bo predstavljala na finalnem festi- valu, ki bo 21. in 22. aprila v Postojni. Splošen vtis o festivalu paje žal slab. Slaba ali zelo slaba je bila organizacija, milo rečeno - čudno ocenjevanje in čuden odnos do nastopajočih - otrok, zaradi katerih je vse skupaj organizirano. Z željo, da bo drugo leto prijet-neje, vabim vse, ki se še niso odločili, da bi sodelovali na tem festivalu, in jim kličem - na svidenje. ■ Jana Fenko Hotenja so ena najstarejših lokalnih literarnih revij na Slovenskem, izhajale naj bi enkrat letno, vendar zaradi pomanjkanja avtorjev razmišljajo o odločitvi za bie-nalno izdajo. Quki je bil tisti, ki je pred leti naredil koncept za Dan mladih in kulture. "Ideja in iniciativa sta bili čisto moji. Prvič je bilo s strani študentov čutiti skepti-čnost, vendar se je našel krog ljudi, ki so pomagali idejo izpeljati do konca. Sedaj je to postala tradicionalna prireditev. Meni je seveda všeč, da to ostane, čeprav verjetno ne bom več sodeloval. Nova generacija študentov si je to celo izbrala za glavno akcijo v letu." Ko je ugotovil, da je bil študij strojništva res zgrešena odločitev, si je poiskal službo. V Kulturnici uživa, prebere veliko tega, kar ponuja in razmišlja o drugem, humanističnem študiju. Tudi vso literno publicistiko prelista, njegova najljubša revija je M'zin. "Dosedaj sem se posvečal le poeziji, s prozo se preizkušam šele zadnje čase. Napisal sem gledališko igro "Kdo me bo obesil" za igralca in več obešencev. Mogoče jo bodo kdaj uprizorili tudi v Velenju, ne vem. Poslal sem jo na RTV in še čakam, kaj bo z njo". Fragmente je do sedaj predstavil le enkrat. Marko Madič in Ana Kočar sta pesmi iz njih tik pred iztekom lanskega leta interpretirala v Kofetarci. Na ponovitev čakamo že nekaj časa, menda naj bi se zgodila enkrat v bližnji prihodnosti, slišali in videli pa jih bodo tudi v Ljubljani. Nerada sem kritik, zato ne bom o njegovi poeziji rekla nič drugega, kot da je meni blizu. Vi pa si svojo sodbo ustvarite sami. ■ Bojana Špegel Naš jubilant - glasbenik Klančnik Srnica in več drugih skladb V zraku je že dišalo po pomladi, ko sem stopil v Klančnikovo stanovanje v Smartnem ob Paki. Še sreča, da je bilo to ravno v opoldanskem zvonjenju. Franc in Vida Klančnik, oba sprejemata petinosemdeseto leto. Franca pozna vsak Šmarčan, mlad in star. Kako tudi ne! Še do nedavnega je bil duša vsega glasbenega življenja. Toda ta lepi kraj ni kot vsi drugi. Trdil bi, daje prava kulturniška trdnjava, kjer radi pojejo, igrajo in plešejo. Francu se je tresla roka, ko je brskal po spominih. Pred petin-osemdesetimi leti se je rodil tu. Glasba mu je že kot otroku bila vse. Zato je sklenil, da nadaljuje šolanje v celjski orglarski šoli. Želja, izpopolniti se še bolj, gaje gnala dalje, v glasbeni konzerva-torij. Tu je lahko ostal le leto, kajti v tistih časih za revnejšega človeka ni bilo dovolj denarja. Vrnil se je domov, se izučil mizarstva in kar do 1966. leta delal v Gorenju. Tu se je tudi upokojil. "Glasba mi je bila vedno prva in moj najljubši instrument orgle," je dejal. V šmarški cerkvi je orglal vse do nedavnega. Hkrati je vodil mladinski pevski zbor, moški zbor in mešani pevski zbor v cerkvi. ^L^ I » jjp^H Šmarčani vas poznajo in menda ste tudi zaradi nje postali še bolj priljubljeni? "Mislite na Srnico?" Gotovo. "Ljudje so skladbo sami tako poimenovali. Ja, kje so leta, ko sem vodil še narodno-zabavni ansambel Srnico." In tekst? Kako že gre? "Spominjam se refrena pesmi, avtorja se ne spomnim. Srnica, ti še ne sanjaš,da divji lovec ponoč' ne spi. V temi išče tvoje ležišče, da ti izpije iz srca srčno kri..." Skupni pouk s starši otrokom posredujejo učiteljice. Pripravili so še izredno prisrčen kulturni program, tako da je bilo resnično kaj videti. Tako učenci kot tudi sami starši so bili navdušeni nad takšno obliko sodelovanja, saj so na šoli obljubili, da bo takšen način srečanj odslej tradicionalen. ■ Silvo Jaš Mislinja - Vodstvo ter učitelji nižjih razredov Osnovne šole Mislinja so pred nedavnim pripravili zelo domiselno in hvalevredno potezo. Vsak razred je namreč skupaj z učenci povabil medse tudi starše, ki so tako lahko "v živo" prisostvovali posameznim šolskim uram in na njih tudi potem aktivno sodelovali. Razdelili so se v delovne skupine ter tako skupaj reševali in spoznavali določena področja tako, kot ga njihovim Kar raznežil se je njegov, še vedno napeti obraz. "Koliko veselja, koliko lepote je bilo v teh dneh!" In najhujše v življenju? "V partizanih. Tudi tam sem bil kulturnik in harmonika je bila moja stalna spremljevalka." Franci, se splača živeti, saj je vse le begoten sen? "O, da, če življenje izpopolniš z užitki, predvsem glasbenimi." Glejte, oba z ženo sta že prestopila mejno črto. Kako to? "Zmerno in ustvarjalno življenje, pa gre." Srnica Šmarčana ni osamljena. V nenehnem delu med pevci in glasbeniki je napisal več skladb za orgle in petje. "Upam, da se še ni vse izgubilo," doda. In danes, kako zmorete postoriti vse v teh letih? "Še vedno pojem v moškem in mešanem pevskem zboru. Sicer pa živiva med dobrimi sosedi. Vsako jutro nas razveselijo s turško!" Na njihovem vrtu je obračala zemljo soseda. Zavidljiv je tak odnos. Klančnikova nista nikoli osamljena. Pred nedavnim vas je tudi republiški ZKOS obdaril z Gallusovim odličjem? "Da, bil sem ga zelo vesel. Sicer pa, vsaka pozornost v teh letih nama pomeni zlato." Čilemu zakonskemu paru sem zaželel vso siečo. Saj ne bom pozabil nanj, na njegove orgle, ki jih je božal kar štirideset let. Pa tudi ne na Srnico, ki je nenadoma zaživela pred menoj, me plašno pogledala in odbrzela. Ljudje tujo še slišijo. Želijo, da bi jo še doživljali. Zato stiskajo roke v želji za mnogo let jubilantu! ■ Viš PROGRAM PRIREDITEV KULTURNEGA CENTRA "IVAN NAPOTNIK" VELENJE april, maj Četrtek, 14. aprila ob 18.00 za izven in ob 21.00 za gledališki abonma dom kulture Velenje Mestno gledališče ljubljansko KLINIKA TIVOLI d.o.o. Režija: Boštjan Tadel Igrajo: Branko Djurič-Djuro, Tanja Ribič, Mirjam Korbar, Gorazd Logar, Borut Veselko in Jonas Ž. Vstopnice 1.200 SIT, mladina 1.000 SIT. Ponedeljek, 18. aprila, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Velenje KONCERT Ansambel 11 saksofonistov Dunajske visoke glasbene šole Dirigent: mag. Oto Vrhovnik Organizator: Glasbena šola Velenje Vstopnice 400 SIT, šolska mladina 200 SIT. Četrtek, 21. aprila, ob 20.00 knjižnica Velenje 5. družinski večer IGOR ŠTUHEC, oče - glasbenik BARBARA ŠTUHEC, hči - bibliotekarka KRISTIJAN ŠTUHEC, vnuk - "mali Mozart" Tokrat bomo predstavili družino Štuhec iz katere izhaja tudi sedemletni "čudežni otrok", ki je pred kratkim očaral publiko na dobrodelni plesno- glasbeni prireditvi Bolero v Velenju. Pogovor bo vodila: Zlatka Jambrovič-Koprivec. Napovedani pogovor z družino Ognjanovič, ki bi moral biti ta večer, bo zaradi zasedenosti pianistke Tatjane v kasnejšem terminu. Petek, 22. aprila, ob 19.00 knjižnica in galerija Velenje otvoritev kiparske razstave PETER CERNE Program: Monika Krajnc, kitara Boris Štih, kitara Torek, 26. aprila, ob 20.00 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani IVO P0G0RELIČ, klavirski večer Program: Musorgski, Chopin Odhod avtobusa ob 17.00 izpred Rdeče dvorane v Velenju. Cena vstopnic 3.700 SIT + prevoz 1.000 SIT. Četrtek, 5. maja, ob 20.00 dom kulture Velenje kulturni večer SPET KLIČE NAS VENČANI MAJ slikanica iz veselega kmečkega življenja Gostujejo gledališčniki iz Šmartnega ob Paki Režija: Ema Goršek Vstopnine ni! Torek, 10. maja, ob 20.00 dom kulture Velenje za gledališki abonma in izven Bernard Slade: OB LETU OSOREJ Režija: Boris Kobal Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Cena vstopnic za izven 1.000 SIT. Petek, 13. maja, ob 20.00 dvorana Glasbene šole Velenje koncert Moškega pevskega zbora STEINDER MANNENKOOR Nizozemska Dirigent: Tone Kropivšek V sodelovanju z MPZ Gorenje Velenje Vstopnice 400 SIT, mladina 200 SIT. Četrtek, 19. maja, ob 20.00 dom kulture Velenje kulturni večer Dr. Anton Trstenjak: BITI ČLOVEK Pogovor bo vodila Alenka Čas. OPERNI FESTIVAL V VER0NI četrtek in petek, 18. in 19. avgusta Giuseppe Verdi: NABUCCO Tudi letos bomo potovali v Verono in obiskali eno najlepših oper, ki se čudovito vklaplja v antično okolje in jo neprestano znova in znova postavljajo pred 20.000 glavo množico, ki večer za večerom polni veronsko areno. Naš poslovni partner: Palma Celje. Cena 130 DEM + vstopnica 35.000 ITL. JKfllE 94 KIITVMI Otlta mil UKTIKl TBIIK 1 I I I RAZPIS Kulturni center Ivana Napotnika objavlja razpis za udeležbo na Raziskovalnem taboru Skale 94 21.8. - 28. 8.1994 Delo tabora bo potekalo v naslednjih skupinah: 1. Etnološko raziskovanje družinskega življenja, 2. Etnološko raziskovanje življenja v Škalah, 3. Ljudska glasba in ples, 4. Arheološka skupina, 5.Skupina za novejšo zgodovino, 6.Likovna skupina, 7. Skupina za umetnostno zgodovino; 8. Naravno geografska skupina, 9. Biološka skupina, 10. Kemija okolja, 11. Geološka skupina, 12. Rudarstvo in okolje, 13. Geotermalna energija v Šaleški dolini; 14. Skupina za fotografijo, video, grafično oblikovanje in novinarstvo. Zaradi omejenega števila mest, bo strokovni kolegij tabora izmed prijavljenih naredil izbor po naslednjih kriterijih: - dosedanji prispevek k mladinskemu raziskovalnemu delu - poudarjeno izražen interes za določeno področje - odnos do skupinskega dela Prijave sprejemamo do 6. maja 1994 na naslov: Kulturni center Ivana Napotnika, Titov trg 5, 63320 Velenje. Prijavijo se lahko izključno dijaki in študenti. Prispevek (plačljiv do začetka tabora) udeležencev za izvedbo tabora je 4.000 SIT - v kolikor je ta vsota nepremostljiva prepreka za prijavo, je na pobudo prijavljenca, Kulturni center pripravljen pokriti stroške iz svojih sredstev. Dijaki in študenti, pričakujemo vaše prijave! In dokažite,da niste sebični - na tale razpis opozorite tudi sošolke, sošolce, kolegice in kolege. O rezultatih razpisa vas bomo obvestili do 20. maja 1994. Podpisani_ stanujoč _ dijak, študent (letnik, šola)_ se prijavljam na Raziskovalni tabor Škale 94 v skupino_ Podpis:_ Vsa dodatna pojasnila: zadružboslovno-humanističnidel: prof. Tone Ravnikar, Muzej Velenje, tel. 853-314, za naravoslovni del: dipl. ing. Marta Svetina Gros, Erico Velenje, tel. 855-321. 63320 Piše: Ivo Stropnik Večer v družbi dveh umetnic is Umetniki v Vrbičevem naročju (d NIKOLI SI NISEM ZNAL ODGOVORITI, ali je Paka potok ali reka. Tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika mi na pomenski ravni tega ne zna dovolj nazorno pojasniti: potok 1. manjša, v strugi tekoča voda: potok se izliva v reko. 2. ekspr. velika količina česa tekočega: potok krvi, solz / potok besed. -In reka: 1. večja, v strugi tekoča voda: reka se izliva v morje. 2. ekspr. velika količina česa premikajočega se: človeška reka se je valila mimo (...) // velika količina česa tekočega: preliti reko krvi, solz / njene oči so bile bolj zgovorne kot reka besed. Metaforična raba besed potok, reka se mi dozdeva pomensko precej prekrivna in zelo primerna za naslednje izhodišče. Smo šaleški/velenjski kulturni ustvarjalci/umetniki potok ali reka ? - Če je pomen vezan zgolj na količino -, nas ni malo. Če smo potok, se izlivamo samo in najprej v (neko drugo) reko ("In potok besed smo!"). Če smo (že) reka, pridemo kmalu (!) do morja ("In naše oči so bolj zgovorne kot reka besed."). Gre namreč za vrednotenjska razmerja v naši kulturi: lokalno - nacionalno, amatersko - profesionalno, dediščina -sodobnost, vzgojnost - nujnost, beseda - druge umetnosti/dejavnosti. Prihajamo namreč do zaključkov, do katerih so v Ljubljani že zdavnaj prišli, da je amaterski/ljubiteljski kulturi odklenka-lo, daje nastopil čas profesionalne kulture, ki naj bo narodu koristna, selektivna in tržna. Kako je s tem NA NAŠEM ZALOŽNIŠKEM PODROČJU? - Pred seboj imam osnutek Pobude za imenovanje profesionalne oz. odgovorne osebe za založniško dejavnost v občini Velenje, ki mi jo je, žal nepravemu naslovniku, pred dnevi prinesel v razmislek prijatelj Savski. Osamljen je v svojem literarnem početju v tej naši dolini Š., in ker tudi sam predobro vem, kaj je pesniška samota, razumem in podpiram njegove besede: "Na literamo-založniškem področju /je/ stanje obupno in ne prenese več nedoslednega amaterizma oz. neprofesionalnega založniškega početja. " In dalje: "Vse bolj tržno usmerjena miselnost na tem področju zahteva tudi duhovno emancipacijo in ima jasno predstavo, da je bodočnost le kvalitetna ponudba ter jamstvo za boljši odnos do ustvarjalcev. Prišel je vendar čas, da preidemo oz. izidemo iz kolektivne anonimnosti za vsa naša skupna in posamična kulturna in družbena vprašanja ter s tem v zvezi končno poiščemo oz. imenujemo kompetentno strokovno osebo, ki bo profesionalno skrbela za založniško dejavnost v velenjski občini. Da je to res potrebno, se kaže zlasti v kritiki časa številnih tukaj živečih posameznikov, ki nimajo možnosti, zapolniti velike humanistične vrzeli v našem prostoru." Torej je dejavnost hotenjevcev zamrla? Zame osebno sicer že leta 1984 oz. uredniško 1. 1990. Vidiš, Rezmanov Peter, mi smo si vsaj "stiskali" vsak po eno "knjigico", kam pa naj zdaj na primer pristavi kanglico resnično dober velenjski pesnik Marjan Kukovec, ki je, verjemi Vlado, reka, ne potok. - Osebno naj vas za občasne lokalne pesnike niti ne skrbi toliko, slej ko prej se ga bodo/bomo zapili ali pa bodo/bomo šli v (lokalno) politiko, skratka minilo jih/nas bo. Vsi očitki pa so vendarle odveč, saj smo konec koncev sorazmerno aktivni na založniškem področju: spominska monografija "Kajuh - pesnik vseh letnih časov" je pravkar izšla v zbirki Umetniki, izšel je Almanah občine Velenje, novi Zbornik Šaleških razgledov je v pripravi, istoimenska Zbirka (z najmanj desetimi delovnimi naslovi) čaka na bodisi republiško, bodisi občinsko subvencijo, novi Fragmenti (pesmi in grafike Betke Cimperc, posthum-na izdaja) so v tisku, likovnih in drugačnih katalogov je vse-polno, vsak teden izhaja Naš čas itd. Res, le medsebojne usklajenosti ni. Kdo je že rekel: So vrata in jih ni? Potrebno se bo torej usesti in reči besedo, dve o naših domačih medijih, o našem domačem založništvu. Ali pa še naprej delati vsak po svoje oz. samo z glavo enega. Ker trenutno delam na študiji Šaleška v razvoju slovenskega slovstva ■ Šaleškem slovstvenem berilu, torej na knjižnem projektu, naj zaključim tokratno ko-lumno z realijo od zunaj, (ne ravno splošno) oceno tovrstnega založniškega programa. Literarni zgodovinar prof. Franček Bo-hanec, kije seznanjen z mojim/našim literarnim početjem tukaj, mi piše (v pismu 4. III. 1994): "Manj ponatisov (pogledov nazaj), več novih besedil (Vaš čas!). Seve, sem za /npr./ Rav-Ijena /roman Ugasli ognjenik/, a vedeti morate, da je to le krajinska dolžnost, da ga ponatisnete (lepo branje!), a da bo morda premalo povzbudilo Vašo sedanjo kreativnost." Jelka in Darja Reichman "na dlani" Ko seje vpisala na Akademijo za likovno umetnost, je želela postati velika umetnica. Nekaj časa je bila v dvomih; ali je ilustracija, ki jo riše po naročilu in literarni predlogi tista umetnost, ki si jo je želela. Sedaj ni več. Ve, daje, ve da uživa v svojem delu, ki ga jemlje zelo resno in odgovorno. Za Jelko Reichman je bilo "prelomno" leto 1964, ko ji je Kristina Brenkova prvič dala priložnost, da ilustrira Šiviljo in škaijice. Tako se je začela njena umetniška pot il-ustratorke, danes poznane prav vsem generacijam. Več kot 120 knjig ima njen pečat, še veliko več junakov je dobilo podobo, ki je otrokom tako blizu, da si zgodbo vizualno ustvarijo le preko njih. Neverjetna natančnost veje iz teh ilustracij, ta natančnost pa zahteva tudi svoj čas in veliko pripomočkov, ki Jelki pomagajo oblikovati njene junake. "Imam prekrasen poklic, ki je kar naprej ustvarjalen. Ljudje mislijo, da po tolikem času preprosto znaš. Ni res, vedno znova ne znaš..." izvemo. Pove še marsikaj zelo osebnega. Govori o svojih starinah, ki jih zbira več kot 30 let, o tem, kako ima raje "otipljive" stvari kot potovanja in obleko, o tem, kako sploh ne "potrebuje" dopusta. Uživa doma, zna biti sama. Tudi sedaj, ko sta njena otroka Dejan in Darja že odrasla, čeprav pogreša njune igre v pesku, skrb za njiju... Leto po tem, ko je Jelka Reichman ilustrirala prvo knjigo, je rodila Darjo. Dejan je šel po očetovih stopinjah v tehnično smer, Darj je "potegnila" umetnost. Danes je vedno bolj prodorna in uspešna gledališka igralka, zaposlena v nam najbližjem profesionalnem gledališču v Celju. Rada je tam. Pa čeprav zaradi službe pozna pot iz Ljubljane do Celja in nazaj že tako dobro, da bi jo lahko prevozila z zaprtimi očmi. Vloge, ki ji jih namenijo režiserji, so praviloma tiste, ki sijih želi. Veliko truda vloži v oblikovanje osebnosti, ki jih upodablja na odru. To smo začutili tudi v četrtek v velenjski Knjižnici, ko nam je predstavila odlomek Pirandellove neznanke iz igre "Kot me ti hočeš" in ko nam je prebirala pesmice Anice Čemejeve, ki jih je ilustrirala Jelka. Mama je bila za Darjo v otroštvu zelo močna osebnost, ki pa nikoli ni vsiljevala svojega mnenja. Tako je tudi danes, ko med publiko za njo trepeta na premierah, ko je njen najstrožji, a realen kritik. V lanskem letuje prejela Severjevo nagrado. Ja, njen dosedanji trud je s tem poplačan, ne boje pa uspaval... Verjemite, bili sta zelo iskreni. Brez sprenevedanja sta se nam razkrile in odkrile, kot da so vsi, ki so ju prišli poslušat ta večer, njuni stari znanci. Ja, ženski sta, ki pustita pečat. ■ bš, foto: Peter Marinšek Darja In Jelka Reichman sta svoje delo predstavile tudi "v živo". Jelka Je narisala leva, Darja je recitirala In odigrala odlomek iz Igre "Kot me ti hočeš" Klub študentov Kranj vabi na: Rockovvanje '94 "Klub študentov Kranj je organizacija, ki se že vrsto let ukvarja z obštudijskimi dejavnostmi študentk in študentov, ki živijo ali študirajo v Kranju. Smo izrazito interesna in nikakor politična organizacija..." Tako se začne obširna predstavitev Kluba študentov Kranj, ki ob koncu predstavitve dokaže, da so "stil alive" in vas vse skupaj povabi na letošnje drugo Rockovvanje '94, ki se bo zgodilo ravno danes in to v dvorani zadružnega doma na Primsk-ovem pri Kranju. "Na letošnjem ročk festivalu boste žurali s kar petimi bendi, od katerih so mnogi že "stari mački" tako na Gorenjskem kot drugje po Sloveniji. Fantje "šibajo vse od Ramonesov do "taprave-ga žaganja", kar je še dodaten razlog, da Rockowanja '94 ne boste zamudili." vabijo naprej, mi pa dodajamo spisek "žagajočih" in vam prepuščamo odločitev o odhodu proti Kranju. Znak kakovosti letošnjega Rockowanja '94 so Blue Fish (Kranja), The Blitzkrieg (Ljubljana), The Prulers (Ljubljana), Pet Ambulance (Velenje), Sar-casm (Škofja Loka). bš Drevi gostuje v domu kulture Velenje Mestno gledališče ljubljanski) s komedijo KLINIKA TIVOLI d.o.o. Ob 18.00 za izven in ob 21.00 za gledališki abonma. * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * Tako, pa jih končno le imamo. Viktorje, namreč. Res je, imeli smo jih tudi že prej. Revija Stop jih podeljuje že celo vrsto let. Ampak na tak način kot letos, jih niso še nikoli podelili. Glamour in blišč slovenskega zabavnjaškega posla in javnega življenja v podobi izbrancev, posajenih v posebej za to priložnost narajene lože kongresne dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma, je sijal s približno takim sijajem svojega daljnega vzornika, hollywood-skega blišča, kot je razmerje med številom prebivalcev obeh držav prireditelj ic omenjenih spektaklov. Namesto v dragocenih RR-ih so se izbrani no-miniranci na gala prireditev pripeljali v mnogo manj veličastnih, pa kljub temu s francoskim šarmom in eleganco opremljenih in za povprečen slovenski žep še vedno predragih Peu-geotih velikodušnega sponzorja dogodka. Vodenje prireditve po uspešno preizkušenem receptu dveh različnospolnih voditeljev z imenjujočimi se napovedmi in enkratno menjavo garderobe, je bilo kljub zadrgnjenosti in nesproš-čenosti ter nekaterim tehničnim napakam, ki so bile včasih že na meji dopustnega, zadovoljivo, čeprav se občutka, da se Tanja Ribič veliko bolje znajde na pravih odrskih deskah kot na strmih stopnicah slave, nismo mogli znebiti. S hojo po strmih stopnicah pa so imeli nekaj težav tudi tisti srečeneži, ki jih je doletela velika čast obelodaniti skrbno varovano skrivnost o tem, kdo so najboljši med najboljšimi. Z negotovimi koraki so se nekateri spuščali proti dnu stopnic in tako napetost zbujajoče in vznemirljivo občutje ob pričakovanju razkritja pomembnih zmagovalcev še bolj elektrili. V tej mešanici treme, nesproščenosti in pričakovanja, je bilo zato toliko lažje tistim, ki so z duhovitimi pripombami in originalnimi nastopi uspeli razbiti skrivnostno napetost v dvorani. Igor V. je bil prav gotovo tisti, ki mu je to najbolje uspelo (5 točk!). Na veliko pomanjkanje sproščenosti je prvi opozoril že Jonas Ž., ki je po svoj dragoceni kipec prišel med prvimi. Na srečo je napetost popuščala z vsakim novim oddanim Viktorjem, k čemur so seveda ogromno prispevali predvsem nagrajenci sami s svojimi duhovitiimi (včasih pa tudi ne) komentarji. Sašo Hribar in Igor Bergant bi si zaradi tega zaslužila vsaj še pol posebnega Viktorja. Ko je dogodek dosegel sam vrh, je izginil tudi tesnoben občutek zapetosti in poštirkanosti, tako da sta brata Avsenik, ki sta prejela Viktorja za življensko delo, doživela zelo spontan in spoštljiv sprejem (obiskovalci so med dolgim aplavzom celo vstali), kakršnega nedvomno zaslužita. Če bi o upravičenosti dodelitve katerega od Viktorjev lahko dvomili, potem ta gotovo ne bi bil tisti, ki sta ga prejela slavna brata. Prva taka prireditev pri nas je torej za nami. Kljub temu, da ji gre očitati nekatere pomankl-jivosti, mislim, daje prav dajo imamo. Čeprav, ali pa ravno zaradi tega ker takih dogodkov nismo vajeni, marsikdo smatra, da v naš prostor ne sodijo. Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... KURT COBAIN Čeprav bo jutri minilo že teden dni, je prav, da to še enkrat omenimo tudi v tej rubriki. Kurt Cobain, 27-letni pevec skupine Nirvana, je v petek, 4. aprila, naredil samomor v lastni hiši v Seattlu. Eden najobetavnejših in najvplivnejših mladih rock-ovskih ustvarjalcev današnjega časa, je s strelom v glavo končal svoje življenje in pustil za sabo veliko praznino v svetu sodobne ročk kulture. ANTHRAX 4. aprila je izšel novi live album speed metal skupine An-thrax. Na njem so zvečine že nekoliko starejši posnetki iz leta 1991, ki so nastali med turnejo Live Noizee, na kateri so Anthrax nastopali skupaj s slavnimi rap-peiji Public Enemy. Plošča, katere naslov je "Live - the Island years", bo torej navdušila ne le ljubitelje speed metala, ampak tudi bolj rappersko usmerjene poslušalce. MARKY MARK Marky Mark, poleg Vanille Ice prav gotovo najbolj znani beli hip hoper, bo nastopil v filmu z naslovom "Bulett". Gre za akcijski film, v katerem bo govora o mamilih, ječi, kriminalu, pouličnih tolpah itd. Našteto in pa podatek, da bo poleg Marky Marka v filmu nastopil tudi slavni Mickey Rourke, so verjetno dovolj obe- tavni argumenti, ki bodo gledalce prepričali v upravičenost ogleda tega filma. Film naj bi začeli snemati julija. METALL1CA Kljub temu, da so fantje iz skupine Metallica najavljali dvoletni premor po koncu maratonske turneje, imenovane "VVherever I may roam", dalj časa brez šarma živih nastopov, potovanj in predanega koncertnega vzdušja le niso zdržali. Julija naj bi namreč ponovno začeli s serijo koncertov, najprej po ZDA, na katerih bodo občinstvo ogrevali obetavni Sui-cidal Tendencies. U96 Nekaj za ljubitelje techno glasbe. Po svoji največji uspešnici Das Boot in drugem prav tako velikem hitu Night in motion, prihaja Alex, ki se skriva za skrivnostnim imenom U96, ponovno na techno-dance lestvice. Naslov njegovega novega singla je "Inside your mind", pomeni pa nekakšno predhodnico v najavi novega albuma, ki bi moral iziti poleti. LISA STANSFIELD 11. aprila je svoj 28-i rojstni dan slavila nekdanja članica skupine Cutting crew in še uspešnejša solo pevka in ko-mponistka Lisa Stansfield. ■ Mitja Čretnik 10 NAS CAS N A 51 KRAJI IN LJUDJE 14. aprila 1994 ritrajevna skupnost Center-Levi breg I I "Vse je odvisno od i denarja, ki pa ga ni" predsednico sveta te krajevne skupnosti Kristino Skok, ki je uvodoma povedala, da so s sedanjim delom zadovoljni, postorili pa bi lahko veliko več, če bi imeli na voljo več sredstev. Ko smo že pri denarju, od kod vam sredstva, ker samoprispevka tudi nimate? "Nekaj sredstev nam je ostalo še od prej, 33.000 tolaijev dotacije pa dobimo od občine. Za prostore na Foitovi 2, ki so naša last, ne plačujemo najemnine, razen komunalnih dajatev, prostore smo sedaj dali v najem RK za šoferske in šiviljske tečaje in tudi na ta način dobimo nekaj sredstev." Kljub pičlim sredstvom ste lani opravili kar nekaj del. Kako? "Če se primerjamo z ostalimi mestnimi krajevnimi skupnostmi, kar veliko. Aprila lani smo izvedli očiščevalno akcijo in uredili zelenice. Kupili smo travo in grmiečevje, 100 borovcev, 110 klopi in barvo zanje. Klopi tudi vzdržujemo, kolikor pač zmoremo. Financiramo tudi nekatera društva in njihova srečanja, na otroških igriščih smo obnovili igrala, sodelujemo pa tudi z vsemi vtrci na našem področju. Skratka, finančno pomagamo, če le moremo. Tudi v preteklih letih ni manjkalo dela, kar pa zadeva Titov trg, smo se na svetu dogovorili, daje stvar vseh Velenjčanov oziroma občanov. Prav tako menimo, da je tudi osrednje otroško ceste...), imajo pa mestne krajevne skupnosti druge težave. Sploh ni treba poudarjati, da jim denarja za uresničitev načrtovanih nalog prav tako primanjkuje. Tokrat želimo pobliže predstaviti krajevno skupnost Center - Levi breg in spregovoriti o njihovem sedanjem in I bodočem delu. Ta krajevna skupnost šteje več kot 4.300 i prebivalcev v 1.095 gospodinjstvih. j_Za pogovor smo zaprosili igrišče last vseh, ne le Levega brega. Zaradi tega do obnove na teh dveh področjih ni prišlo, ker sami takšnega zalogaja preprosto ne smoremo, samoprispevka pa že dolgo nimamo." Ceste so problem zase, jih imate tudi v načrtu? "Poglejmo samo Rudarsko ce- sto, ki je v nemogočem stanju. Njeno ureditev smo dali v letošnji načrt, skupščina paje to sprejela. Vprašanje je, če bomo uspeli, saj je problem spet denar. Ob tem bi dejala, da bi lahko pomagale tudi firme, zlasti tiste, ki imajo tod svoje poslovne prostore. Ena takih je tudi Era, žal pa je pomoči zelo malo, ali nič. Poleg Rudarske ceste imamo v načrtu še ureditev razsvetljave na Prešernovi od križišča z Jenkovo do Ceste talcev. Vse je kov udeležilo le 3,47 odstotka prebivalcev, pove vse. Po mojem se ljudje ne zanimajo več za dogajanja okoli njih, češ, zakaj bi se sploh udeleževali sestankov. Ko pa na teh sestankih nekaj sklenemo, se ljudje sprašujejo, zakaj tako in ne drugače. Sicer pa smo se v naši krajevni skupnosti odločili, da bomo tudi v prihodnje v občini Velenje, kamor tudi spadamo." ■ B.Mugerle Težav v izvenmestnih krajevnih skupnostih ne manjka, kar seveda ne pomeni, da jih mestne nimajo. Res se razlikujejo, ker se v mestu ne ubadajo toliko s področjem komunalne infrastrukture (elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, Kristina Skok: "Za nekatera dela bi morali poskrbeti skupno" spet odvisno od denaija, kot sem že tolikokrat rekla." Še eno vprašanje. Kako so potekali zbori krajanov, na katerih ste razpravljali o lokalni samoupravi? "Preprosto povedano - porazno. Razlog je izredno slaba udeležba krajanov. Podatek, da seje sestan- Rudarska cesta Je nujna obnove, preden si na njej kdo ne zlomi noge, ali se zgodi še kaj hujšega Dolfekovih osemdeset let (On v mojih očeh) Tretja, meni zanimiva oseba, ki sem jo spoznal na Dobrni leta 1965, je bil gospod Rudolf Lešnik - Dolfek. Kot poštni uslužbenec je takrat delal na "stari pošti" v Zdravilišču. Mojo pozornost je vzbudil s sebi značilnim, uradno olikanim stikom s strankami. To je delovna finesa, ki nima opraviti samo s predpisanimi pravili osnovnega obnašanja, to je nekaj več, kar je odvisno od samega človeka, ki diha drugače od poštnih uslužbencev. Lahko bi se še povedalo, da poštne usluge ne prodaja brez deleža človeka, ki ga skupaj z uslugo podarja stranki z nasmehom, natančnostjo, pozdravom in pomislekom. Ja, s strankinim pomislekom o človeku, ki iz sebe ponuja sebe, prijaznega uslužbenca, ne samo PTT-ja, temveč tudi Zdravilišča Dobrna. Ta pretekli čas bi lahko strnil v sedanjem času tako: Dolfek prodaja nasmejane znamke in drage PTT usluge. O Dolfeku mi je moja sopro- ga povedala precej zanimivega, saj ga dobro pozna. Oba sta Dobrčana. Ko sva iz tujine nekaj let prihajala na počitnice v Dobrno, je bilo ob naključnem srečanju z njim ozračje okoli njega napolnjeno z njegovo prisrčnostjo, nasmehi in z besedami. Moral sem ga občudovati. Med ostalim mi je povedala še žena: "Ko bi ti vedel, v kakšni pravljični hiši na Vinski Gorici, obkrožen s samim cvetjem, živi sam, bi imel še več razlogov občudovati ga." In spet kot zgoraj lahko povem: Nasmejan živi sam v hiši, obkroženi z rožami. Potem smo se dokončno z družino vrnili iz tujine in najprej zaživeli na Dobrni. Kmali po vrnitvi sem na povabilo prijatelja Petra Rošerja (1975. leta) začel peti v mešanem pevskem zboru "Karel Destovnik - Kajuh" in med ostalimi pevci je bil tudi Dolfek. Od takrat pa do danes sem bil in sem vedno vesel snidenja z vsemi svojimi nekdanjimi sopevci in svoje subjektivnosti ne morem skriti, največ pa do Dolfeka in nekaterih. Velikokrat smo nastopali na različnih pevskih odrih in po nastopih veselo peli. Takrat sem tudi zapisal: Dolfek! Peter! Ludvik! Ivi! Edi! Ioni! Bodi no vesel! Kaj bi zdaj počel, če z nami ne bi pel? Če z nami ne bi pel, ne bi bil vesel. (Popijmo, prijatelji - pesem iz knjige Portreti 1985). ■ Josip Bačlč Savski Kavče Gszcl ni odlagališče smeti? Pred dnevi nas je v uredništvo poklical Rafael Novak iz Kavč s prošnjo, da si ogledamo odlagališče najrazličnejših odpadkov in navlake v njegovem gozdu. Ta del gozda leži ob cesti do doma krajanov in naprej v strmino. Ko smo si zadevo ogledali, smo se lahko sami prepričali, daje res tako. Največ odpadkov namreč leži na strmem predelu gozda in prav blizu prej omenjene ceste. Rafael Novak ne ve natanko, ali gre za nagajanje nekaterih krajanov, ali za zavestno početje drugih, da se odvečnih odpadkov čim prej znebijo. Težava je tudi v tem, da Rafael na tem področju ne more grabiti listja, preden gozda ne očisti, seveda pa je vprašanje, kako dolgo gozd sploh ostane čist. Kakorkoli že, gozdovi so zaradi našega skrajno malomarnega odnosa do narave v vsakem primeru preveč zasvinjani. In še to. Odpadke v Novakov gozd zanesljivo ni pripeljal kdo iz Velenja, temveč so to nečedno početje storili tamkajšnji krajani, ki jim to vsekakor ne more biti v ponos, še zlasti v tem času, ko v občini poteka akcija "pome-timo pred svojim pragom." ■ B.M. po predvidenem načrtu, razen v redkih izjemah. Okolje je torej vse bolj neočiščeno in neurejeno. Zato so se pri društvu določili, da bodo v tem tednu na področju občine Velenje izobesili posebne letake, na katerih je tudi zapisano: "Moja dežela - lepa, urejena in čista." Omenjeni letaki naj bi spodbudili vse občane, da bi se v akcijo vendarle vključili. ■ B.M. Turistično društvo Velenje " Pometi mo pred svojim pragom!" Turistično društvo Velenje seje v letošnjem letu turizma aktivno vključilo v vseslovensko akcijo "pometimo pred svojim pragom." Po skoraj štirimesečni akciji na društvu ugotavljajo, da ni stekla Zakaj šoštanjski most spet prekopavajo? O šoštanjskem mostu čez reko Pako, na katerem še vedno potekajo gradbena dela, ker ga bodo razširili in s tem zadostili zahtevam, da bodo lahko za promet zaprli osrednji šoštanjski trg, smo že precej pisali. Dela izvajata Gradbeno podjetje Vegrad in Cestno podjetje Celje. Na ta most so že konec lanskega leta položili grobi asfalt, letos ta čas pa naj bi Most so prejšnji teden res prekopavali. Dela, ki so jih izvajalci predvideli, ali napaka, so se spraševali opazovalci? (foto: vos) položili še finega in s tem zaključili obnovo. Kot vidijo danes ljudje, pa naj ne bi šlo vse gladko in naj bi se izvajalci pri delu malo uračunali. Tako so vsaj trdili tisti, ki so nas prejšnji teden klicali in povedali, da ta most ponovno nekaj prekopavajo. Ker naj bi predhodna dela ne bila opravljena dovolj strokovno in tako, kot je treba, se most poseda. Trdili so, da bo ta napaka oziroma popravilo stalo vsaj še 10 milijonov tolarjev in za toliko podražilo naložbo. Informacijo smo preverili in za mnenje povprašali Toneta Brodnika, sekretarja Sekretariata za javne gospodarske zadeve pri Skupščini občine Velenje. Zatrdil nam je, da pri teh zadnjih delih na mostu ni nič narobe in da so izvajalci gradbenih del računali, da bo do njih spomladi moralo priti. Naložba zaradi tega ne bo nič držaja, ker je izvajalec na ta dela menda tudi računal. Opraviti je treba dodatno "diletacijo" in izravnavo tlaka na mostu. "Lani so most začasno, zato da bi zagotovili nemoteno prehodnost, prekrili z grobim asfaltom in na ta način tega tudi zaščitili pred zimo. Že takrat so izvajalci izračunali, da bo treba spomladi, ko se bo teren še posedel, grobo plast odstraniti in pred položitvijo finega asfalta površino zaliti še s cementnim mlekom," je povedal Tone Brodnik. Dela, ki zdaj potekajo, naj bi torej izvajalci predvideli in po zagotovilu sekretarja Sekretariata za javne gospodarske zadeve tudi ni razlogov za bojazen, da most ne bi bil dokončno zgrajen do roka, ki je predviden, torej do 20. aprila. In to brez dodatnih stroškov. ■ mkp 14. aprila1994 ZANIMIVO O domačih tkalcih Po hribovskih kmetijah so vse do druge svetovne vojne redili velike trope ovc. Drobnica je nekoč predstavljala glavno zalogo mesa kmečkim ljudem. V straih zapisih lahko zasledimo, da so svinje sorazmerno pozno izpodrinile ovce glede mesne hrane. Prav gotovo pa je treba iskati za močno rejo ovac vzroke še v volni, ki so jo ljudje potrebovali za razna oblačila. Če sledimo oblačilnim navadam za sto let nazaj, ugotovimo, da so, predvsem hribovski kmetje uporabljali poleg volne ovac, še kožo za razna oblačila in druge potrebe. Kar spomnimo na zelo pogosto uporabo "meha", to je bistvu posušena ovčja koža, ki se je koristno obnesla za prenos žita v mlin in moke iz njega. Seveda so tiste čase prilagajali svojim potrebam setvene navade, saj so poljske pridelke le redko prodajali, pač so jih s pridom rabili za krmo ali hrano. Danes v naših krajih skoraj ni več ajde, čeprav je nekoč bila ena glavnih jedi na kmetih. Tudi lanu in konoplje ne sjejejo več, ker so pač industrijski izdelki izpodrinili domače. V našem kmečkem človeku je še tičala zavest tradicionalnih oblačilnih navad, saj je nekoč gosposka predpisovala način oblačenja za razne sloje prebivalstva, tako da so bili že na zunaj med seboj razpoznavni. Tako je kmet pač doma pridelal vse kar je le mogel, pogosto tudi usnje, seveda pa platno in razna sukna. Bila je navada, da so potujoči obrtniki obšli kmetije in kar tam naredili obleke, čevlje, tkali tkanine in opravljali druga obrtniška dela. Takim obrtnikom so rekli da hodijo v "štiro", kar je pomenilo, da delajo po domovih. Seveda so na odročnih kmetijah z veseljem sprejemali potujoče obrtnike, saj so tedaj le malo kje brali časopise sveže novice pa so vedeli povedati rokodelci. Po kmečkem delu so vselej pripravili še "likof' na katerem je potem bilo veselo. Domači tkalci so bili največkrat priučeni, vendar pa so svoj posel dobro opravljali, to je pač posledica izkušenj, ki so sijih ob delu pridobili. Domači izdelki rokodelcev so bili prav gotovo lični in skrbno narejeni. To kaže tudi raziskava dr. Marije Makarovič, ki govori o oblačilni kulturi na našem podeželju. Seveda je treba ločiti-delovna oblačila od tistih, ki so sodila med praznična. Prav zaradi tega so tkalci poskrbeli za razne vrste tkanin. V času cehovstva so priučene rokodelce preganjali, saj so s svojim delom po hišah odvzemali rednim obrtnikom delo in zaslužek, toda podeželskemu človeku so bili v navadi in zato so jih z veseljem sprejemali in jim dajali delo. V okolici Mozirja je delovalo dosti tkalcev, še pred leti je na Brezjah živel Janez Berložnik -Jernek, ki je vse svoje življenje delal v štiri. Prav zanimivi so bili njegovi spomini. Irnek je bil duhovit sogovornik, dobrega spomina. Pripovedoval je kako je nosil glavne dele statev od kmetije do kmetije, pač tja kamor so ga naročili. Običajno je statve uprl v srednji nosilni tram v "hiši", kjer je ponavadi delal. Dan je trajal 12 delovnih ur, seveda pa tedaj ni bilo kaj prida razsvetljave po kmetijah in v temačnih prostorih so zelo trpele oči tkalca. Kljub naporom pa je v času tkanja bilo povsod vedro razpoloženje, saj je prihod ro kodelca pomenil marsikje veliko spremembo in razvedrilo. Iz pripovedi tkalca Irne-ka lahko sklepamo, da seje tkanja priučil pri Jagod-niku p.d. Brezov-niku na Do-brovljah, v tej družini je bil tedaj že četrti rod tkalcev. Na kmetijah so pripravljali prejo za "pražnje" in "grobo" platno. Za grobo so uporabljalo tudi lan. Drugo pa je bilo tkanje sukna, prejo zanj so pridobivali iz svile ali bele volne. Najtrpežnejše sukno je bila "rševina", ta je bila tkana iz volnenih in lanenih vlaken. Po dolgem so dali v statve lan, povprek pa so tkali volnene ali pa ustrezno mešane niti. Uporabljali so tudi barvno prejo. Tkali pa so še brisače, odeje (kovtre) in seveda še dosti drugega, pač po potrebi. Med ljudmi je za grobo sukno bil znan izraz "bukovina" (bukovja). Za grobo platno so rekli da je "hudno". Za mehke brisače so že uporabljali kupljeno prejo (pambolo), prav tako pa so iz take preje tkali otroške povoje. Tkalci so se lotili celo tkanja raznih preprog (tekačev), tu so iskali barvne učinke in po teh so nekateri izmed njih sloveli. Tkalstvo nikakor ni bila enostavna spretnost. Marsikaj so morali znati, če so hoteli tekmovati z razmeroma veliko konkurenco na vasi. Irnek je pripovedioval, da so Piše: Aleksander Videčnik običajno tkali sukno na širino 150 cm, lažje tkanje pa le do 75 cm široko. Spreten tkalec je dnevno naredil do 12 m sukna ali kakih 18 m platna, to je bila nekakšna meja zmogljivosti statev a vsako barvo uporabljati drug tkalski čolniček, kar je bilo zelo zamudno opravilo. Ko je torej prišel tkalec na kmetijo, so se najprej dogovorili kakšne tkanine potrebujejejo in koliko od vsake. Nato so uporabili kakovost, primernost in težo preje. Pomembo je bilo, da je bila preja dobro pripravljena, zato jo je tkalec preizkusil z "grebenom" če je enakomerno debela. Le taka je gladka tekla skozi statve. Nato je sledilo navijanje preje na okvir (rem) in na vreteno. Pomemben del statev je bil greben, ki ga je tkalec sam pripravil tako, da je ušesa povil s posebno vevico (šmis), jo nato premazal z lakom ali limom, takšen greben je bil trpežen. Niti so se morale noto udete v greben, pripravili so čolničke s prejo in pričeli s tkanjem. S prejo pa so bile pogosto tudi težave, je pripovedoval Irnek, največkrat so bile krive, neenako debele niti preje, ali pa pri lanenih vlaknih to, da lanu niso dovolj posušili pred samo prejo. Tkanine je tkalec meril v "palicah", to je domača mera, ki je veljala v predelih Gornje Savinjske doline in je merila 132 cm. Za palico tkanine je tkalec dobil tam v tridesetih letih 1 dinar plačila. Seveda pa to ni veljalo za vse tkanine enako, za plačilo so se vnaprej pogodili, potem ko si je tkalec ogledal prejo in ko je izvedel za količine potrebnih tkanin. Pri plačilu naj povemo, da je denar pomenil le del zasužka, saj je bila ponavadi izredno dobra. Kmetije so med seboj tekmovale katera bo bolj postregla rokodelcem v Štiri, saj so se zavedali, da bi v nasprotnem primeru bili lahko predmet vsestranskega obrekovanja. Pa še to, po kmetijah so imeli domala povsod sestavne dele statev, le posebne dele je prinesel tkalec s seboj. ■ I M V Sydney smo prispeli po 12 urah vožnje. Če bi se odločili za letalo, bi potovali le dobro uro, vendar bi plačalitrikrat več. Zato pri izbiri prevoza nismo kaj dosti premišljali. Sydney je največje avstralsko mesto, v njem živi skoraj 4 milijone ljudi. Od prvih predmestij do mestnega središča je debelo uro vožnje. Videti avstralska mesta pomeni dokončno izgubiti za Evropejce tipično predstavo o Avstraliji kot prazni, od sonca ožgani pokrajini, na kateri živijo zanikrni farmarji. Avstralija ni pretežno kmečka ali podeželska, ampak je najbolj urbanizirana država na svetu. Več kot 70 % njenih prebivalcev se stiska v osmih največjih mestih, samo v Sydneyu in Melbournu pa živi polovica vseh Avstralcev. Še pred dvema stoletjema na lokaciji današnjih velemest ni bilo drugega kot grmovje, med katerim seje tu in tam vil dim aboriginskih ognjev. Avstralija je bila zadnja za življenje primerna kopnina, ki je bila odkrita. Do njenih severnih obrežij so od Evropejcev prvi prodrli Portugalci in Spanci. V začetku 17. st. so njene obale začeli raziskovati Nizozemci, ki so tudi prvi stopili na avstralska tla, novo odkrito kopnino pa so poimenovali Nova Holandija. Ker so bili Nizozemci takrat gospodarji bogatih indonezijskih otokov, se niso zanimali za gospodarsko izkoriščanje razmeroma nerodovitne in brezvodne Avstralije. Zato si dežele tudi niso podjarmili; če bi to storili, bi bila avstralska zgodovina verjetno precej drugačna. Šele angleški kapitan James Cook je 1. 1770 odkril tisto plat dežele, kije Nizozemci niso nikoli videli. To je bila avstralska vzhodna obala, ki je bila za življenje najprimernejša. Cook je pristal v Botaničnem zalivu, 10 km južno od današnjega Sydneya, dvignil zastavo in razglasil deželo za angleško last. Tudi Angleži sprva niso imeli kakšnih posebnih načrtov s to oddaljeno deželo. Sem so začeli pošiljati kaznjence iz prenapol-nejnih angleških zaporov. Prva stalna naselbina je nastala tam, kjer je danes sydneyjsko pristanišče za turistične ladje. Prva leta so bila za kaznjence in za njihove paznike zelo težka. Dokler se niso naučili živeti in kmetovati na tej izsušeni zemlji, je bila lakota njihova vsakdanja tegoba. Tudi bolezni so razsajale. Upori kaznjencev , pa tudi vojaškega osebja so se kar vrstili. Vsa zgodnja raziskovanja notranjosti celine je spremljala vrsta nesreč, izginotij in neuspehov. Šele okrog 1. 1820, ko so premagali naravno bariero Blue Mountains in prodrli v plodne ravnine in obrečne doline onstran tega gorovja, so se razmere začele izboljševati. Nastanili smo se v Parramatti, predmestnem naselju, kakšnih 25 km od centra Sydneyja. Tudi tukaj smo lahko uporabljali minibus slovenskega društva, Maksa iz Melbourna paje tu zamenjal Jože, avstralski Primorec. Vendar smo se v mesto raje peljali z mestnim vlakom, saj je bil ta način prevoza hitrejši in cenejši. Udoben klimatiziran vlak nas je v mestno središče pripeljal v 25 minutah. Center mesta je precej razvlečen, zato se tudi tu ne splača pešačiti. Prevoznih "opcij" je več. Mi smo se odločili najprej za majhno turistično ladjo, s katere smo si mesto ogledali z morske strani, preizkusili pa smo tudi Monorail, nadzemno železnico. Kot že ime pove, je to enotirna železnica na stebrih, dvignjena kakih 6 do 7 metrov nad mestne ulice. Nevajeni takšnega prevoznega sredstva smo imeli sprva malce čudne občutke, z asociacijo na Garda-land. Posebej je bilo to opazno pri našemu muzikantu Jožetu, ki je svoje novo aeronavtično izkustvo pospremil s pritajenimi neartikuli-ranimi glasovi, ki jim je v ovinkih dodal še kakšno "sočno" besedo. Na pionirske čase prvih belih priseljencev spominja mestni predel "The Rocks". Tu je leta 1788 pristalo 11 ladij s prvim kontingentom kaznjencev in na tem mestu so postavili prvo naselje -zametek Sydneyja. Kasneje je bil "The Rocks" mestna beznica in četrt za brezdomce, v zadnjih 20 letih pa so ga obnovili in spremenili v muzej in turistično atrakcijo s številnimi trgovskimi in gostinskimi lokali. Nekateri imajo tudi svoje glasbenike, ki v svojih originalnih kostumih pripomorejo k avtentičnosti tega predela mesta, z glasbo pa privabijo še več obiskovalcev. Pri enem takih ansamblov smo skoraj zaposlili našega baritonista Boštjana. Kljub temu, da instrumenta ni imel s seboj paje naredil vtis s svojim taktnim kozmopolitskim obnašanjem in brezhibnim znanjem jezika iz domačih Gaberk, kar mu je pri komuniciranju nadvse koristilo. Življenje v mestnem središču je živahno in razgibano. Po ulicah se preliva množica ljudi. Na stotine je bolj ali manj privlačnih trgovin z blagom vseh cenovnih razredov, skratka za vsak žep. Posebnost so trgovine, kjer ničesar ni dražje od dveh dolarjev, na kar opozarja velik napis pred vhodom. Čeprav prodajajo stvari Pešpot za i avtomobile" i Verjetno ni Velenjčana, ki . se še ni sprehodil po pešpoti, ki ' se začne pri osnovni šoli Anto- | na Aškerca, vodi mimo Os- | novne šole Gustava Šiliha in se ■ konča pri gimnaziji. Na začetku te poti je velik I in zelo viden znak, da je pre- | povedan promet za vsa vozila, i Iz tega lahko vsak smrtnik ' zaključi, da je pot namenjena I samo in le pešcem. No, da temu ni tako, lahko i brez skrbi trdimo, saj se po ' omenjeni stezi za pešce na dan I pelje več avtomobilov, kot se | po njej lahko sprehodi pešcev, i Vsi, ki so se že kdaj sprehod- ' ili po omenjeni poti, so verjet- I no imeli neprijetna srečanja z | avtomobili. Ti se po omenjeni i poti - prepovedani za vožnjo z avtomobili - brez sramu vozi- I jo, vozniki pa celo trobijo | nadležnim pešcem, ki jih ovi- | rajo pri tem, da ne morejo do . konca izkoristiti moči svojega I jeklenega konjička. In vsi, ki | so na tej poti doživeli ta nepri- | jetna in včasih prav nenavadna . srečanja, se raje do šole, zdrav- I stvenega doma ali lekarne | sprehodijo kar po zelenici, ki je | veliko bolj varna, pa čeprav v I spomladanskih dneh dobi videz steze za "Camel Trophy" -| blato, blato in samo blato. Zelo boleče je predvsem ■ to, da se po tej poti sprehaja-' jo predvsem osnovnošolci, I srednješolci in tisti, ki so na-| menjeni v zdravstveni dom! In ■ kaj si učiteljice ter zdravniki ' mislijo, od kod neki učenci ter I pacienti prihajajo, da imajo | tako blatne čevlje? Saj so v i Velenju vse ceste in poti ven-[ darle asfaltirane! Pa se vrnimo na "pešpot", | kjer vrli vozniki izkazujejo i svoje hitrostne sposobnosti ter j se jezijo na pešce, ki jim v I največji meri grenijo življenje, | češ kaj neki pešci sploh | počnejo na pešpoti?! I__________ Kam se omenjeni avtomobili sploh peljejo? Verjetno največ kar pred bistro Gadea-mus in pred lokale, kot so Video sonček, drogerija Čar ter seveda tudi pred stavbo poslovnega centra (bivši Inženiring). To pišem prav zaradi voznikov, ki so namenjeni v bistro, kje ponavadi popijejo tudi kaj alkoholnega. Sami vemo, kako nevarni so vozniki, ki so pod vplivom alkohola - hitro postanejo agresivni, še posebej zaradi počasnih in "neumnih" pešcev in nesreča, v kateri bi bil na stezi za pešce, na kateri je prepovedan promet za avtomobile, poškodovan pešec, ni daleč! Ker je travnik, kjer morajo v sili svojo varnost poiskati pešci, podoben moto-cross stezi, pričakujemo, da bodo prepovedali hojo po omenjeni zelenici, ker pač sprehajalci uničujejo naravo. Poleg tega imajo v neposredni bližini še asfaltirano in varno stezo, kije namenjena le njim - pešcem namreč! Da bi naredili nekakšen kompromis, predlagamo, naj ukinemo pešce ali pa naj si le-ti kupijo po možnosti čimhitrejši avtomobil. Če pa so pešci še mladoletni, naj se dobro zavarujejo s čelado, ščitniki in plačano premijo na zavarovalnici! No, pa naj še kdo reče, da se pri nas ne da prav nič urediti! Pripis: V Mariboru policisti kaznujejo celo kolesarje, ki se vozijo po stezah namenjenim le pešcem. Kolesarji pa so tudi pri nas, kot je videti v kategoriji pešcev, saj pri premikanju uporabljajo svoje noge in energijo kot pešci. Poglejte samo v center mesta, Titov trg, ki v lepem vremenu spominja na Kitajsko! ■ BigJ. Popotovanje PO AVSTRALIJI (5) s poreklom skoraj izključno iz jugovzhodne Azije, je neverjetno, kaj vse se da kupiti za ušiva dva dolarja. Četudi kdo od nas ni nameraval kupiti nič, se je zvečer vrnil v hotel s priročno torbo za dva dolarja, polno najrazličnejših "nujnih" dobrin. Za avstralske trgovine je značilno tudi to, da trgovci niso vsiljivi. Ne hvalijo kvalitete razstavljenih artiklov niti cene ali kakšnih drugih ugodnosti. Ko smo razmetavali razna oblačila, listali po knjigah in revijah ali prekladali suvenirje, so se trgovci potrpežljivo smehljali. Če je človek že prišel v trgovino in imel dovolj časa za izbiro, potem gotovi ne bo odšel praznih rok. In trgovci to dobro vedo. Nedopustno bi bilo opisovati avstralske trgovine in ne sprego- piše: Janko Movh voriti o opalih. Opal je silicijev mineral, ki se je pod vplivom posebnih geoloških in klimatskih razmer spremenil (opaliziral) v žlahtni kamen. Take razmere so v puščavskih predelih osrednje Avstralije, kjer pridobijo večino svetovne proizvodnje tega poldragega kamna. Tudi največji do sedaj najdeni opal je bil izkopan v Avstraliji. Tehta 17.700 karatov (pbl. 3,5 kg), njegova vrednost pa je ocenjena na 2,5 milijona dolarjev. V najlepših opalih se prelivajo vse mavrične barve v najrazličnejših vzorcih. Z različno stopnjo brušenja in poliranja se dosežejo tudi različni sijaji. Avstralski draguljarji vdelujejo opale v najrazličnejše zlatarske izdelke, pa tudi v vrednejše spominke in ostale okraske. Vsekakor se noben drug žlahtni kamen ne more bahati s toliko barvami in vzorci. Niti dva opala nista enaka, zato se lahko vsak kupec radosti, da ima unikat. Doživetje posebne vrste je sydneyjski akvarij, v katerem je nazorno prikazano živalstvo in rastlinstvo Pacifika in Indijskega oceana. Globoko pod morsko gladino smo se sprehajali po posebnih steklenih tunelih ki jih krog in krog obdaja voda. Na drugi strani steklene pregrade pa krožijo ubijalski morski psi, raže, strupene kače in obilica drugih rib. Medla in premišljeno postavljena razsvetljava še poveča vtis, da smo del pravega podvodnega sveta v katerem od Custeaujevih filmov. Kmečki tkalec Franc Hrlberšek iz Savine 12 NAŠČM i 14. aprila 1994 ^ lesarstvOdoo železnina Hudovernik Cesta talcev 11, Velenje tel. (063) 853 982_ AKCIJSKA PRODAJA ORODJA UMOR!!! - 7 delna garnitura izvijačev 552,5 SIT • 8 delna garnitura ključev 6-22 1286 SIT -Vrtne škarje Unior 919 SIT - Mizarske stege 120 /1000 kom 1650 SIT - Jupol Beiol 30 kg 2310 SIT -Jupol-AKCIJA 30 kg 2450 SIT - Biotan - premaz za les 5 I 2150 SIT - Belton 0,91 570 SIT - Acrylcolor fasadna barva 25 kg 9000 SIT Možnost plačila na 2 ali 3 čeke Del. čas: od 7. do 18. ure, ob sob. od 8. do 12. ure TVgovina" JOŽE" PESJE (Velenje), Špeglova 16 Telefon: 851-574 NOVA TRGOVINA ZA VRTICKARJE IN KMETOVALCE!!! * orodje za vrt in kmetijstvo (vrtne kosilnice, motorne žage, škropilnice...) * gnojila, humosna zemlja * vse vrste semen, krmil za živino, Hobby program za hišne ljubljence * usnjena galanterija (ženske torbice, etuiji, zaščitne rokavice) * ...in še kaj vredno ogleda in nakupa! Kar nimam - na željo kapca naročimo! Vljudno vabljeni! Del. čas: delavnik 8. -17. ure, sobota 8. -12. ure marITn d.o.o. 63320 Velenje, Špeglova 2, Telefon: 063/854 312 Telefax: 063/851 979 TRGOVSKO PROIZVODNO PODJETJE MARTIN VELENJE, VABI K SODELOVANJU AMBICIOZNE IN DELOVNE LJUDI NA PODROČJU VELEPRODAJE, KJER SMO PRISOTNI NA CELOTNEM SLOVENJSKEM TRŽIŠČU Z INSTALACIJSKIM MATERIALOM S KATERIM OSKRBUJEMO PREKO 700 KUPCEV IN V MALOPRODAJO KJER V TRGOVINAH V ŠOŠTANJU IN VELENJU PONUJAMO VES INSTALACIJSKI MATERIAL, TUDI Z MONTAŽO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH IN POGOJIH ZATO RAZPISUJEMO DELA IN NALOGE: Trgovski potnik - komercialist 1. Za področje Celja in Zasavja 2. Za področje Gorenjska in Ljubljana (pogoji: poznavanje inštalacijskega materiala, vozniško dovoljenje B, samostojno delio in izkušnje iz istih ali podobnih del). Vsa dela se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in preizkusnim delom 3 do 6 mesecev. OD je stimulativen po dogovorjenem procentu na količino prodanega blaga. Vloge sprejemamo po telefonu 854 312 ali 851 979 s predhodno najavo ali na upravi podjetja Špeglova 2, Pesje 63320 Velenje. Martin d.o.o. ZIDARSTVO BRITOVSEK SREČKO Topolšica 114 b, tel. 892 - 159 IZVAJAMO VSE VRSTE STROJNIH ESTRIHOV, FASAD iN VSEH DRUGIH ZIDARSKIH DEL VKLJUČNO Z UREDITVIJO ZUNANJE OKOLICE. A.) RAZPIS DVEH PROSTIH DELOVNIH MEST - KV ZIDAR Pogoj: - 2 leti delovnih izkušenj - opravljena IV stopnja strokovne izobrazbe B.) RAZPIS TREH ŠTIPENDIJ ZA POKLIC - KV ZIDAR 6R0S IN D.O.O. 63320 Velenje, Jenkova 15 Tel., fax: 063/852-780 063/857-204 Trgovina, storitve, proizvodnja TRCOVINA ZA LOVSKO, RIBIŠKO IN ŠPORTNO OPREMO (bivŠA pRodAjAlNA Ofibis V VtltNju) FoItova 6, te(: 067 / 852 - 780 PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: - NOVO - CELOTNO RIBIŠKO OPREMA IN PRIBOR - LOVSKO STRELIVO IN OROŽJE - LOVSKO OPREMO - ŠPORTNO OPREMO - VSE ZA LOKOSTRELSTVO MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV . OPRAVLJAMO PREVOZE BLAGA DO 1,8 TONE NOSILNOSTI ! DeI. čas: vsAk dAN od 8.70 - 12 iN od 14. do 1 8. ure, ob soboTAh od 8.70 do 12. ure VLJUDNO VABLJENI ! Gorenje Gospodinjski aparati Razpis štipendij za šolsko leto 1994/95 študijska smer stopnja število štipendij FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA dipl.inž. strojništva VII. 5 inž. strojništva VI. 2 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA dipl.inž. elektrotehnike VII. 2 dipl. inž. računalništva VII. 1 AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST dipl. oblikovalec VII. 2 EKONOMSKA FAKULTETA EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA dipl. ekonomist VII. 2 GIMNAZIJA naravoslovno matematični tehnik V. 7 PROGRAM KOVINAR STROJNIK strojni tehnik V. 5 Kandidati, ki bodo prejeli štipendijo na gimnaziji, se morajo obvezati, da bodo nadaljevali študij na VII. ali VI. stopnji v skladu s potrebami štipenditorja. Prijava Kandidati naj vloge za razpisane štipendije pošljejo na naslov: Gorenje Gospodinjski Aprati, Kadrovska in izobraževalna dejavnost, Partizanska 12, Velenje, najkasneje do 25. maja 1994. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1, DZS-8.40 je treba priložiti: - kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti ter napoved pričakovanega šolskega učnega uspeha ob zaključku šolskega leta, - potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma o vpisu na fakulteto - višjo šolo (naknadno) - fotokopijo zadnjega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce) - potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto, - potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke). - potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši - upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za marec 1994. Pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. Posebni pogoji Štipendije za gimnazijo so namenjene izredno nadarjenim in prizadevnim učencem, ki še nimajo štipendije in bi kasneje nadaljevali šolanje na višjih in visokih šolah v usmeritvah, ki bodo potrebne štipenditorju. Prednost imajo učenci, ki bodo dosegli nadpovprečne rezultate pri psihološkem testiranju, imajo praviloma odličen in prav dober uspeh, aktivno sodelujejo v različnih dejavnostih v šoli in izven nje, posebno še, če so dosegli vidnejše rezultate in priznanja na raznih tekmovanjih znanja in se vključujejo v raziskovalno delo (na primer "Znanost mladih"). Izbira kandidatov Prednost pri podelitvi štipendije bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih pogojih pa otroci delavcev v podjetjih Gorenje d.o.o., Kandidati, ki bodo ustrezali pogojem razpisa, bodo pred podelitvijo štipendij testirani. Višina štipendij Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so opredeljene v pravilniku o štipendiranju. Štipendisti na tehniških usmeritvah VII. stopnje prejmejo k osnovi štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost. Obvestilo o izbiri kandidatov Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 30. junija 1994 I Gorenje GA Izobraževalna dejavnost POLZELA 38 informacije (063) 721-052 POOBLAŠČENI PRODAJALEC: ' FIAT ' ALFA ROMEO * SUBARU ' DAIHATSU * ROVER • LAND ROVER * PEUGEOT * SAMARA - MOTORNA KOLESA KAWASAKI ' AUT0 AKUSTIKA BLAUPUNKT * AUT0 ALARMI GT - AL. PLATIŠČA ' SONČNE STREHE FARM0NT * M0BITEL * **•SUBARU - UGODNI KREDITI NA 48 MESECEV VIVI0 GLI4WD 17.980 DEM JUSTYJ124WD 22.560 DEM LEGACVRANGER 0L1,84WD 36.000 DEM *** DAIHATSU CHARADE TS 15.280 DEM CUORE CAT 16.800 DEM APPLAUSE XI 27.500 DEM •** FIAT CINOUECENTO SCIONERI900 i.e. CAT 14 990 DEM UN01,0 i.e. CAT 14 590 DEM TIP01.6 i.e. SX CAT 19.490 DEM TEMPRA 2,0 i.e. SX CAT 23.600 DEM CR0MA 2.0TDI 26 990 DEM POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABLJENIH VOZIL 1.JUG0 45 KORAL 90 4.000 DEM 2.G0LF JX DIESEL '87 8.500 DEM 3.UNO 45 91 9.200 DEM 4.SEAT MALAGA1,5 i.e.CAT *90 12 000 DEM 5.F0RD SIERRA 2,0 i CAT '89 12.500 DEM 6.F0RD 1600 TRANSU 2.5 '89 25 800 DEM NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na tel.:® (061) 213-475 Cang - Šlang shujševalni čaj Edini čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka škatla vsebuje to potrdilo. Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Cang - Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi, je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z i rednim pitjem čaja Čang - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega časa so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sampožirek. Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061) 213-475. Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599 tolarjev + poštni stroški. Plačate po povzetju. NABOČI1NIEBE IME IN PRIIMEK ULICA IN ŠT. POŠTNA ŠT. IN KRAJ ŠTEVILO ZAVITKOV 14. aprila 1994 SASCAS 13 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Težka prometna nezgoda v Škalah V soboto, 9. aprila ob 17.25, seje na križišču lokalnih cest v Škalah zgodila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo, dve pa lažje telesno poškodovane. Na vozilih je nastalo za blizu 400 000 tolarjev materialne škode. Po lokalni cesti v Škalah je iz smeri Hrastovca proti Gaberkam vozil z osebnim avtomobilom 30-letni Peter Pirnat iz Raven. Ko je pripeljal v križišče za Škale, je z voznikove desne strani pripeljala s stranske ceste voznica osebnega avtomobila 38-Ietna Alenka Jamnik iz Velenja. Ta je s sprednjim delom svojega vozila trčila v desni bok Pirna-tovega avtomobila. V nezgodi se je hudo telesno poškodovala 3-letna M. P., ki so jo takoj prepeljali v velenjski Zdravstveni dom, nato pa v bolnišnico Slovenj Gradec ter naprej v mariborsko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Lažje sta se v nezgodi poškodovali 22-letna Saša Fras iz Raven in 20-letna Klavdija Jamnik iz Velenja. Obe sta bili po nude-ni prvi pomoči napoteni v domačo nego. Vlom v Zdravstveni dom Neznani storilec je v času od 2. do 5. aprila vlomil v Zdravstveni dom v Velenju. Odnesel je radiokasetofon, nekaj žigov zdravnikov, neizpolnjene recepete, diktafon s celotno opremo in več kot 8 000 tolaijev. Zdravstveni dom je oškodoval za 200 000 tolaijev. Za neznancem, ki bi očitno rad postal zdravnik, a sta za to premalo žig in recept, policisti vneto poizvedujejo. Padel z balkona 7. aprila, okoli 17.30. ure, je 53-letni Slavko Ahac iz Velenja opravljal zidarska dela na fasadi nedokončane stanovanjske hiše na Paškem Kozjaku. Pri tem je padel z balkona več kot dva in pol metra globoko. Pri padcu seje hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga na zdravljenje v bolnišnico Celje. Najstniki vlomili v vikend V petek, 8. aprila popoldne, so trije mladoletniki vlomili v vikend hišico v zaselku Deberca pri Velenju. Iz notranjosti so odnesli TV sprejemnik, tranzistor in denarnico. Lastnika Jovana D. iz Velenja so oškodovali za več kot 30 000 tolarjev. Dejanja so osumljeni 13-letni D.S., 14-letni S.B. in 15-Ietni D J., vsi iz Velenja. Našel vžigalnik letalske bombe 6. aprila dopoldne je občan pri izkopu jarka za vodovod v Šmartnem ob Paki našel vžigalnik letalske bombe iz druge svetovne vojne. Za uničenje je poskrbel pirotehnik Območnega štaba za civilno zaščito Velenje. Pretep v Winner klubu V nedeljo, 10. aprila zvečer okoli 23. ure, je prišlo do večjega pretepa v gostinskem lokalu VVinner v Velenju. Tam sta Drago C., star 31 let, iz Založ, in njegov prijatelj, za katerega v ponedeljek identiteta še ni bila znana, pretepla 37-letnega Bega Dž. iz Velenja. Ta je v pretepu dobil hude telesne poškodobe, med drugim zlom nosne kosti. Odpeljali so ga na zdravljenje v bolnišnico Celje. Kršitelja bo policija zaradi kršitev javnega reda in miru prijavila sodniku za prekrške, oba pa bo tudi ovadilo tožilstvu. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Padel z motorjem 4. aprila okoli 17. ure je po lokalni cesti v Varpolju vozil kolo z mo-toijem 25-letni Jože S. iz Šentjanža. Zaradi vožnje pod vplivom alko- Kislina na Šaleški cesti V četrtek, 7. aprila malo po 7. uri zjutraj, je prišlo na Šaleški cesti v Velenju do izlitja blizu 50 litrov žveplove kisline. Kislina je med prevozom stekla iz tovornega specialnega vozila, ki je bilo namenjeno iz celjske Cinkarne v rudnik Mežica. Kislina seje razlila po vozišču v dolžini nekaj nad 100 metrov. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev, ki so kislino sprali, večjega onesnaženja ni pričakovati. Cesta je bila zaradi izlitja kisline zaprta dobro uro. Vzrok še ugotavljajo. ■ mkp hola je zapeljal s ceste, padel in se lažje telesno poškodoval. Zdaj pa bodo zoper njega policisti napisali še predlog sodniku za prekrške. Zaradi zmerjanja k sodniku za prekrške V četrtek, 7. aprila, je bilo glasno v Podvezi. Tam sta se menda zaradi dedovanja, o katerem sta imela vsak svoje mnenje, sprla, zmerjala in žalila 44-letna A.F. iz Podveže in 48-letni A.F.. Zdaj pa bosta oba povabljena k sodniku za prekrške. Z bencinom polil hišo Zakaj je nameraval zažgati hišo, bo moral 32-letni Ivan K. iz Krnice še pojasniti. Zaenkrat ostaja le dejstvo, ki so ga zabeležili mozirski policisti, daje v četrtek, 7. aprila, malo pred polnočjo hišo polil z bencinom in jo hotel zažgati. K sreči mu je to preprečil brat. Kljub temu pa bodo Ivana K. policisti zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa požiga ovadili temeljnemu tožilcu. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Umrla tretja udeleženka prometne nezgode V Kliničnem centru v Ljubljani je 8. aprila za posledicami poškodb v prometni nezgodi, ki seje pripetila 4. aprila na regionalni cesti blizu naselja Letuš, umrla 11-letna Adriana Stakne iz Letuša. To je tretja žrtev hude prometne nezgode, v kateri sta dve osebi izgubili življenje: 31-letna Cvetka Stakne iz Mozirja in 45-letni Franc Kvas iz Rečice ob Savinji. Po fižol v sušilnico za hmelj Neznani storilec, kije med velikonočnimi prazniki v času od 1. aprila do 4. aprila vlomil v sušilnico Hmezada Žalec v Vrbju, seje dobro založil predvsem s fižolom. Iz sušilnice je odnesel oziroma odpeljal več kot 100 kilogramov fižila v zrnju in nekaj kilogramov vodilne vrvi za hmelj. HMezad Kemtijstvo Žalec je oškodoval za 73 000 tolaijev. Iz avtomobila Uno odnesel radiokasetnik V noči iz 4. na 5. april seje neznanec lotil osebnega avtomobila Fiat Uno, kije bil parkiran pred stanovanjskim blokom v Kasezah. Iz avtomobila, v katerega je vlomil na še nepojasnjen način, je odnesel avtomobilski radiokasetofon, s čimer je lastnika oškodoval za 30 tisočakov. Vlomili v trgovino in bife V noči na7. april, med polnočjo in 3. uro zjutraj, je neznanec vlomil v prostore trgovine Savinjski magazin v Veliki Pirešici pri Žalcu. Iz notranjosti je odnesel več kot 10 000 tolarjev menjalnega denarja, alkoholne pijače, mesne izdelke, več cigaret različnih proizvajalcev, računalnik Mikro Hit z monitoijem, tipkovnico in tiskalnik. Trgovsko podjetje je oškodoval za skoraj 300 000 tolarjev. Približno v istem času pa je neznanec vlomil še v bife v biližini. V bifeju Fervega je po predalih iskal denar, vendar ga ni našel. Samo z vlomom pa je povzročil za okoli 5000 tolaijev škode. Tatvina delov motornega vozila 18-letni Anton B. iz Pondorja in 19-letni Peter K. iz Tabora sta v nedeljo, 10. aprila okoli 14. ure, prišla do parkiranih osebnih avtomobilov znamke Z 101 in Z 128 v kraju Marija Reka. Z osebnih vozil sta strgala sprednje žaromete in stranski smerokaz in lastnika oškodovala za okoli 12 000 tolarjev. Policisti so pri Antonu opravili tudi hišno preiskavo, zoper oba pa bodo napisali kazensko ovadbo. Cesta spet terjala davek »»»»»»•»»»»»»»»»»»»»»•■»»»»»»»»»•i Voznik umrl, sopotnica hudo ranjena ,/ ■—' - - Vikend, ki je za nami, jc na območju Uprave za notranje zadeve Celje minil tragično. V času od petka do ponedeljka seje pripetilo kar devet hujših prometnih nezgod, v katerih je ena oseba umrla, šest je bilo hudo ranjenih, šest udeležencev teh prometnih nezgod pa je utrpelo lažje poškodbe. V ljubljanskem Kliničnem centru je v petek, 8. aprila, žal umrla še ne 12-letna Adriana Stakne iz Letuša, ki je bila udeležena v prometni nezgodi, ki seje pripetila 4. aprila v Letušu. V tej hudi nezgodi so tako ugasnila kar tri življenja. V soboto, 9. aprila ob 5. uri in 20 minut, pa seje pripetila prometna nezgoda s smrtnim izidom na regionalni cesti zunaj naselja Male Braslovče. Iz smeri Šentruperta proti Letušu je vozil osebni avto 48-letni Franc Sivec iz Moziija. Ko je pripeljal skoraj do naselja Male Braslovče, je vozil po sredini vozišča, takrat pa mu je nasproti pripeljal voznik tovornega avtomobila s priklopnikom 25-letni Jurij Melavc iz Mozirja. Vozili sta silovito trčili. V trčenju je voznik Franc Sivec umrl na kraju nezgode, sopotnica v njegovem vozilu, 43-letna Anka Sivec iz Moziija, pa je utrpela hude telesne poškodbe in je bila z rešilnim vozilom odpeljana v celjsko bolnišnico. V letošnjem letu je na cestah celjske regije umrlo že osemnajst oseb. IZ SODNIH KLOPI Čolič čez balkon ni mogel pasti sam Na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje so po dveh obravnavah, prva je bila 8. marca in druga 22. marca, zaključili drugo sojenje Ramizu Mustaflču, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja umora po KZ RS 46/1. Sodni senat je obtoženemu Mustaflču izrekel kazen šest let zapora. 6. oktobra 1992 popoldne je imel v svojem stanovanju na Jenkovi 11 v Velenju obtoženi Ramiz Mustafič, star 41 let, obisk. Gostil je znanca 30-letnega Fahrudina Čoliča iz Prebolda. Pri tem sta nekaj malega pojedla, več pa, kot seje kasneje izkazalo, popila. Po tistem, ko sta izpraznila prvo steklenico žganja, sta začela piti že drugo, potem pa sta se iz neznanih razlogov sprla. Obtoženi Ramiz Mustafič se ni mogel spomniti, kaj je bil vzrok tega spora, kije kmalu pripeljal tudi do pretepa. V njem je bil obtoženi, kot je pokazala kasnejša preiskava, uspešnejši. Čolič je že v tem pretepu dobil nekaj lažjih telesnih poškodb. Končalo pa seje tako, daje Fahrudin Čolič padel z balkona iz osmega nadstropja tega velenjskega bloka. Obtoženi Mustafič je trdil, daje Čolič čez balkon padel sam, in zanikal, da naj bi ga on porinil čez. Trdil je, daje zaradi pretepa šel k sosedom po pomoč. Sosed naj bi mu pomagal umiriti Čoliča, ko pa seje vrnil, Čoliča že ni bilo več v stanovanju, ker je padel čez balkon. Priznal pa je, da sta se sprla in stepla, in da sta bila tudi na balkonu. Sodišče takšnemu zagovoru obtoženca ni verjelo. S pomočjo izvedencev je bil izveden detajlni dokazni postopek, kije potrdil, da v tem primeru nikakor ni moglo iti za padec. Torej, je zaključilo, da je lahko šlo samo za umor. V zadevi žena obdolženega ni pričala, med postopkom pa jo je sodišče v drugem postopku obsodilo zaradi storitve kaznivega dejanja napeljevanja h krivemu pričanju, ker je k temu napeljevala sosede. Sodišče ji je izreklo sodbo, ki je že pravnomočna in sicer jo je obsodilo na 7 mesecev zapora pogojno, če v dveh letih ne bo storila podobnega kaznivega dejanja. Sodišče, senat petorice, ki mu je predsedoval sodnik Darko Re-penšek, je obtoženega Ramiza Mustafiča obsodilo na 6 let zapora, pri izreku kazni pa je upoštevalo nekaj tehtnih olajševalnih okoliščin. Obtoženi skrbi za dva mladoletna otroka, upoštevalo pa je tudi, daje bil zaradi vinjenosti in osebnostnih lastnosti takrat bistveno zmanjšano prišteven, doslej pa tudi še nikoli ni bil kaznovan. Sodba na prvostopenjskem sodišču še ni pravnomočna. Zakaj je bilo potrebno drugo sojenje na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje? Zato, ker je prvo sojenje Višje sodišče na pritožbo javnega tožilca razveljavilo. Tedanji senat je namreč menil, da obtoženemu ni bilo dokazano, daje Čoliča čez balkon vrgel Mustafič, in mu je zato sodilo samo za povzročitev lažje telesne poškodbe, ki jih je Čolič dobil v pretepu z Mustafičem, in ocenilo, ker je bil oškodovani še bolj vinjen kot obtoženi, da bi lahko ta čez balkon padel tudi sam. Višje sodišče pa je, kot smo že zapisali, zahtevalo dopolnilne dokaze in sojenje pred drugim senatom kot prvič. ■ Milena Krstič-Planine Vzgojno izobraževalni javni zavod Osnovna šola Bibe Ročka Šoštanj, Kajuhova 8 Svet zavoda V skladu z določili Statuta zavoda objavljamo razpis za imenovanje POMOČNIKA RAVNATELJA ZAVODA s polovično delovno obvezo. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, in imeti: - pedagoško izobrazbo - opravljen strokovni izpit - najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu - delovne uspehe, ki jamčijo, da bo lahko uspešno opravljal naloge pomočnika ravnatelja. Mandat traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov, s pripisom "prijava na razpis". 0 izbiri boste obveščeni v 30 dneh po objavi. 14 NJIŠČJIS TA 3B5 j 5 I 14. aprila 1994 HOROSKOP Dobra ideja MODA Oven od 21. marca do 20. aprila ^^ Bolj malo verjetno je, da boste ušli pomladnemu prehladu. Če vas bo ujel, ne boste najboljše volje, prav slabe pa tudi ne. Kako bi tudi bili. Doma se bodo stvari postavile na svoje mesto, prava harmonija bo zavladala. Počutili se boste sicer kot v zatišju pred viharjem, saj sploh niste več navajeni takšnega stanja, vendar se tokrat bojite zaman. Bik od 21. aprila do 20. maja Razmišljanja o večji investiciji bodo počasi prerasla v resne načrte. Dobro se posvetujte, zanašanje na srečo ni vedno najboljše, saj že iz izkušenj veste, da je nimate ravno na pretek. Razmislite tudi o predlogu za partnerstvo, saj bi vam bilo vsaj v začetku veliko lažje. Ne prepuščajte se le skrbem, poskrbite tudi za zabavo, ki vam je že skoraj malo manjka. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Kar naenkrat bodo vsi okoli vas od vas veliko zahtevali; tako doma kot v šoli ali službi. Uspešni boste samo, če si boste začrtali jasno pot in cilj. V nasprotnem primeru boste vedno bolj nejevoljni, razdraženi in utrujeni. Če se še tako prepričujete, da znate biti tudi sami, bi vam v naslednjih dneh prav prišla kakšna topla, razumevajoča oseba. Rak od 22.junija do 22.julija Spet si boste zadali preveč nalog naenkrat, potem pa se boste skrivali pred obiski in telefonskimi klici. Ker ste neradi površni, bo to precejšnje breme za vas, saj bi vam tudi enkrat daljši dan čisto nič ne pomagal. Rešitev je ena sama; tistim, ki jim ne boste mogli ustreči, povejte to naravnost, potem pa si skušajte svoje življenje bolje organizirati. Tudi partner vam bo hvaležen. Lev od 23. julija do 23. avgusta O/ Pravite, da vas vsakdanjik vedno bolj ubija? Seveda, ko pa ves čas razmišljate le o enih in istih problemih. Potisnite jih vsaj nekaj v kot in si vzemite čas tudi zase in za drobna zadovoljstva, ki so vas včasih tako osrečevala. Tistega, ki ga imate v zadnjih dneh pogosto v mislih in v sanjah, pa le pokličite - vesel bo tudi on. Devica od 24. avgusta do 23. septembra April je od nekdaj iz vas napravil prav čudno bitje. Tako bo tudi letos, vaše razpoloženje se bo namreč tako rekoč hipno spreminjalo. Začutili boste močno potrebo po terr da so vam ljudje naklonjeni. Takoj, ko se vam bo zdelo, da vam kdo ni, se boste potegnili vase, ali pa boste celo zbežali. Umetnost bo tista, ki vam bo nudila prijetno zatočišče. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Čeprav vam to ne bo všeč, bo partner bral vaše skrite misli. Neprijetna vprašanja se bodo kar vrstila, vi pa se boste trudili, da bi njegovo pozornost usmerili drugam. Tu in tam vam bo uspelo, vedno težje pa boste našli verjetne izgovore za vaše kratek "izlete ". Kaj hočete, pomlad je letos za vas zelo lepa in prepustili ste se ji voditi. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra 1TU Dolgo ste molčali, ko so vam očitali vaše, za nekatere zelo neodgovorno početje. Sedaj boste ta molk prekinili. Ne samo to, kričali boste, če bo treba, da uveljavite svoj prav! Povsem razumljivo je, da boste zaradi tega dobili še kakšnega novega nasprotnika. Ker se boste tega zavedali, boste vsaj nekaj časa pazili, da ne boste delali napak. Strelec od 23. novembra do 21. decembra Čeprav ste velik individualist, vam bo partner znova dokazal, koliko mu pomenite in vi boste spoznali, kako težko bi brez njega. Ob takih trenutkih vas bo malo zapekla slaba vest, pa ne za dolgo. Že ob prvi priložnosti boste pošiljali nežne poglede, če boste začutili, da bi se lahko iz tega kaj izcimilo. Ja, tudi tako si krepite samozavest, kije sicer vedno boljša. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Y)o Osamljenost in odrezanost od sveta, ki sle si jo "privoščili" v zadnjih dneh, vam ne bo večprijala. Želeli si boste med ljudi, želeli si boste preprostih, sproščenih klepetov in tega, da skrbi odženete daleč od sebe. Poskrbite, da ne bo ostalo samo pri željah in bolj pazite na svoje prihranke. Ti krepko kopnijo tudi zaradi nekaj nepremišljenih nakupov. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja AV\ Posrečilo se vam bo nekaj nič kaj načrtovanih stvari, zato pa boste zaradi njih postali všeč sami sebi. To boste rade volje povedali tudi vsem, ki vas bodo pripravljeni poslušati, teh pa bo iz dneva v dan manj ravno zaradi vaše hvalisavosti. Nekateri bodo tudi nevoščljivi, saj vam bo šlo dobro skoraj na vseh področjih. Le zdravje vam bo malo po-nagajalo. Ribi od 21. februarja do 20. marca ) ( Z nekim dogodkom, ki ste se ga zelo bali, se bo močno dvignila vaša samozavest. Poleg tega se bo močno izboljšalo vaše počutje, spet boste polni energije, ki jo res že nekaj časa niste čutili. Ker boste spet sproščeni, vas bodo veseli v vsaki družbi. Če boste le želeli, si boste brez težav našli partnerja, kar velja tako za vezane kot nevezane ribe. "Moja" pašteta Namazi in paštete so prav krasni za predjed, ko pripravljate slavnostno večerjo ali kosilo, lahko pa jih ponudite tudi "kar tako' '.Še bolj bodo teknili, če jih pripravite sami. Enostavno je, hitro in predvsem dobro. Pašteta iz rakov Za 4 osebe potrebujete: 45 dkg svežih rakcov, 10 dkg masla sobne temperature, sol, zeleni poper. Rakce skuhajte, očistite in pustite 4 repke za okras. Preostalo meso z mikserjem spremenite v pire. Maslo dolgo mešajte, potem pri-mešjate meso rakcev, sol in grobo zdrobljen zelen poper. V hladilniku naj se strjuje vsaj 1 uro. Med V času gripe, angine in pomladnih prehladov vam med številnimi nasveti za čimprejšnje okrevanje prav gotovo vsi priporočajo med. Kar ubogajte jih! Zakaj? -Kašne barve in okusa je med, kako je sladak, je odvisno od cvetov, po katerih so se "pasle" čebele. Zaradi velike vsebnosti različnih vrst sladkorjev v zelo uspešni kombinaciji - fruktoza 38%, glukoza 30%, saharoza 1%, maltoza 6% - da med organizmu zelo hitro energijo, ker je kalorično bogat.(3 kalorije v 1 gramu). To je še posebej pomembno za bolnike. -V medu je veliko mineralnih snovi in še več vitaminov. Ker v njem sploh ni C vitamina, je do- bro, da napitkom iz meda dodate še malo limoninega soka. -Meda nikoli ne dajajte v vroč čaj, ampak v mlačnega, ker vročina "ubija" vitamine, encime in še nekatere druge sestavine v medu. -Naj postane vaša dobra navada, da jutro začnete z majhno žličko medu, ki jo zredčite v kozarcu vode in dodajte še nekaj kapljic limone. Tu in tam limonin sok zamenjajte z malo domačega jabolčnega kisa. Skrivnost je v tem, da samega meda mnogi ne prenesejo zaradi visoke vsebnosti sladkorjev, tako razredčen pa bo teknil tudi tem. - Med je zdravilen, ni pa zdravilo. Njegovo delovanje lahko še povečamo z dodatki zdravilnih zelišč. S pridom lahko med uporabite tudi za sladkanje sadja, sadnih solat... Vsekakor pa krepi organizem! '»i Pašteta iz tune Za 4 osebe potrebujete: 40 dkg tunine iz konzerve, 1 skuhan krompir, 1 inčun (soljen, iz konzerve), 2 žlici majoneze, nekaj listov peteršilja. Z mikserjem naredite pire iz tun-jevine, kuhanega krompirja, ki ga prej narežite na kockice. Primešajte majonezo in postavite v hladilnik vsaj za 1 uro. Pašteta iz graha Za 4 osebe potrebujete: 40 dkg očiščenega mladega graha (samo zrnje), 10 dkg svežega kravjega sira, nekaj listov mente, sol, poper. Grah skuhajte in ga z mikserjem skupaj z mento spremenite v pire. Dodajte dobro odcejen sir. Posolite, popoprajte in pred serviranjem pustite vsaj 1 uro v hladilniku. Utišajte televizor! Če ste tudi vi med tistimi, ki takoj po prihodu domov prižgejo radio ali televizijo, dobro preberite naslednje vrstice. Ameriški psiholog Bruce Daviš svetuje: "Takoj jih utišajte. Ampak pazljivo, ker lahko doživite novo, nezdravo stresno situacijo." Zato priporoča tri faze utišanja zvoka; od normalne jakosti do najtišje in na koncu popolne tišine. Večina se ne zaveda, kaj pomeni absolutna tišina za naše zdravje. Poskusite! ** *** * ** ***. * * z .*# * VEZ * * D N #* * - * * * * * K * * * * * ***** A Z 1 P O T * * * * *** **# * * © © © dobro srednje slabo Oven Rt Dvojčka lit lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar HM delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © — — © © © © © © zdravje © © © © © © © i........j © © © © KUHARSKI NASVET Cvetna košarica Cvetličaiji vsako leto ponudi- tudi glede na to, kje boste imeli jo kakšno novo biljko, ki po- košarico; v stanovanju ali na lepša naš balkon. V visečo prostem. Prav gotovo vam bo košarico, ki si jo pripravite sami, znal svetovati tudi vaš cvetličar, lahko vsadite vse vrste, katerih 1. V košaro postavite metalno poganjki in listi svobodno pada- mrežasto skodelo, podobno, kot jo. Lahko jih postavite na od- so jih včasih uporabljali za pranje zelenjave. Pritrdite jo s tremi ali več obročki. Zatem košaro obložite z približno 5cm oblogo maha. 2. Preko tega položite PVC folijo. Na nekaj mestih jo preluknjajte. 3. Košaro napolnite z mešano zemljo, prto, na balkon ali tik ob balkon- potem pa obrežite ti- ska vrata, z nekaj takimi košari- sti PVC, ki gleda iz košare, cami pa lahko razdelite tudi 4. Ob rob posadite šibkejše iz-prostor v stanovanju. Seveda se brane rastline, proti sredinipa morate odločiti za "prave" rože večje in močnejše. Svečanost v laseh Nekateri maturantje so svoj ples že odplesali, večino velenjskih pa čaka ta nora noč ravno preko tega vikenda. Obleka in čevlji so pripravljeni, manjka še make-up in seveda primerna pričeska. Za tako svečano priložnost je lahko drugačna, skorajda priporočljivo pa je, da je tudi nevsakdanja. Naj se svečanost vidi že na prvi pogled, naj izžareva iz vaše pričeske! -Če imate srednje dolge, sko- oblikovali. -Nadvse modne so letos takoi-menovane dvignjene pričeske. Seveda je dobro, da imate zato dolge lase, če pa jih nimate, si lahko kupite tudi lasni vložek ali čop in z nekaj spretnosti oblikuj-tete fantazijsko vioko frizuro. Poleg laka boste potrebovali še nekaj lasnic in kakšno gumico. -Če ste se odločili, da si boste lase speli v čop in iz tega spletli še kito, poskrbite za dekorativne pentlje, pa bo že dovolj. Če ne zaupate svoji fantaziji in spretnosti, se raje naročite pri frizeiju. Izognili se boste nepotrebni nevrozi tik pred odhodom zdoma... rajda kratke lase, sijih oblikujte z gelom, ki pusti moker videz. Oblikujte si rahle vale in pustite, da se dobro posušijo. -Dolge, ravne lase, lahko oblikujte tako, kot so to počele že naše babice. Konice dobro učvrstite in navlažene navijte na krpice. Ko se posušijo, jih ne razčešite, ampak pustite, da vam padajo vali tako, kot so se sami ČETRTEK, 14. APRILA SLOVENIJA 1 09.05 Infantinin rojstni dan 10.15 Kronika, 23. del 10.40 Po sledeh napredka 12.50 Trattoria trax 13.00 Poročila 13.05 Studio city 15.00 Svet poroča 15.35 Osmi dan 17.00 TV dnevnik 1 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Žarišče 20.35 Eurosong '94 21.40 Tednik 22.30 TV Dnevnik 3,vreme 22.55 SOVA: ..... To je ljubezen, 6/19 23.25 Odletel bom, 12/16 SLOVENIJA 2 14.45 Kinoteka - Škrlatna ulica, amer. film 16.30 Strta srca, 5/16 17.15 SOVA, ponovitev Popolna tujca, 5/22 17.45 Odletel bom, 11/16 18.35 Že veste 19.05 Poslovna borza 19.30TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Zlomljeni jarem?, dok. film 21.05 Umetniški večer 22.40 Alica, evrop.kult.maga-zin HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Sandokan, risana serija 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Pravi igralci, humor.se-rija 13.05 Winchester 73,amer. film 15.00 Monofon 16.05 Video klasika 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Iz življenja tujcev 20.55 Ali meje kdo iskal, glas.zab.oddaja 21.35 Poročila 21.40 Poslovni klub 22.25 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za otroke: Risana serija Teenage mutant ninja turtles -25. del; Veliki Maec napada 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 GREMO V KINO 20.30 Celovečerni film: VELIKO MESTO; triler 21.55 Horoskop 22.00 Videostrani do 24.00 PETEK, 15. APRILA SLOVENIJA 1 09.20 Mladi Sherlock, 3/9 09.45 Van Gogh, franc. film 12.20 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer 14.40 Alica, evrop.kult.maga-zin 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 TOK TOK 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Forum 20.30 Beck, nizombelg. film 22.00 Singapur 22.15 TV dnevnik 3 22.40 SOVA: Ko se srca vnamejo, 18. del Odletel bom, 13/16 Bolečina ljubezni, dan-skošved.film SLOVENIJA 2 16.25 Eurosong '94 17.25 SOVA, ponovitev To je ljubezen, 6/19 17.50 Odletel bom, 12/16 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Večerni gost: Jože Ciu-ha 21.15 Oči kritike 22.15 Solo recital Philipa Glas- savCD HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.35 Sandokan, risana serija 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Pravi igralci, humo.seri-ja 13.05 Človek iz Laramiea, amer.film 14.45 Monoplus 16.05 Mali veliki svet 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Naj igra tambura,zabav- noglas.oddaja 21.05 Latinica 22.40 Slika na sliko 23.50 Un senor mui viejo con alas enormas, špan.kubanski film VTV_ 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 17.50 EPP, TV prodaja 18.00 Otroški MIŠ MAŠ kontaktna oddaja (video igre, zanimivi gosti...) 19.00 Program za otroke: Risana serija Teenage mutant ninja turtles -26. del; Čudežni ninja meč 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 Celovečerni film: Ml-SIONAR; žanr: drama 21.35 Horoskop 21.40 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 16. APRILA SLOVENIJA 1 08.10 Radovedni tačke 08.25 Lonček kuhaj 08.40 Zimska tekmovanja, 16/26 09.05 Klub klobuk 09.55 TOK TOK 10.45 Zgodbe iz školjke 11.35 Podganček, švedski ris.film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 15.10 Beck, nizoz.belg.film 17.00 TV dnevniki 17.10 Kraljestvo ruskega medveda, 3/6 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.103x3 19.30TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Utrip 20.30 TVARIETE 21.30 TV poper 21.45 Korenine slovenske lipe 22.10 TV Dnevnik 3,vreme 22.45 SOVA: Odletel bom, 14/16 Mora opoldne, amer. film SLOVENIJA 2 14.15 Orgle na slovenskem 14.40 Ko se srca vnamejo, 18. del 15.10 Odletel bom, 13/16 16.00 Športna sobota: Košarka NBA, posnetek Košarka 3. tekma F končnice (M) 18.45 Vodne pustolovščine 19.15 TV nocoj 19.30TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Moški svet, 1/5 21.05 V drugačni luči, 2/4 21.35 Poglej in zadeni 22.50 Sobotna noč HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 10.35 Kapetan Zaspan 11.00 Zagrebški najmlajši, posnetek koncerta 12.05 Resna glasba 14.10 Doom Beach, brit. film 13.55 Pirates Island, austral. film 15.40 Hišni ljubljenci 16.10 Beverly Hills, serija 17.05 Dokumentarna oddaja 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Danes zvečer 20.15 Stavisky, franc. film 22.10 FILM-VIDEO-FILM 23.00 Športna sobota 23.20 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za otroke: Risana serija Teenage mutant ninja turtles 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 265. VTV magazin Informativne vsebine, Vrt in cvetje, Šport 20.50 KARAOKE, zabavno glasbena oddaja 21.15 Horoskop 21.20 Videostrani do 24.00 NEDELJA, 17. APRILA SLOVENIJA 1 08.45 ŽIV ŽAV 09.35 Upornik v službi kralja, 2/13 10.00 Sezamova ulica 10.50 Slike iz Sečuana 11.00 Srečanje tamburaških skupin 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Vodne pustolovščine, 20/24 13.00 Poročila 13.40 Otroci s times square, amer. film 15.10 Zlomljeni jarem? dok. film 16.00 Še se bomo srečali, 6/13 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Od pola do pola, dok.od- daja, 7/8 22.25 TV dnevnik 3, vreme 22.50 SOVA: Sanje v najem, 4/6 Odletel bom, 15/16 SLOVENIJA 2 11.10 Udobna vožnja, 4/6 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper 12.45 Poglej in zadeni 14.00 TVARIETE 15.00 Športna nedelja Pacific: F-l za veliko nagrado japonske, posnetek Rokomet: F slov.pokala (M) 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Alpe-Donava-Jadran 20.45 Pod vulkanom, amer. film 22.35 Športni pregled HRVAŠKA 1 11.00 Malavizija 12.55 Narodna glasba 14.05 Risana serija 15.35 Družinski zabavnik 17.10 Rim 18.50 Maksim, risana serija 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Sedma noč 21.50 Nadaljevanka 22.55 Slika na sliko VTV 10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda EPP, TV prodaja Otroški MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 264. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Športni torek EPP, TV prodaja Kulturno društvo Mislinja 265. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Karaoke, zabavno glasbena oddaja Naj spot, kontaktna oddaja o pop glasbi Horoskop Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 18. APRILA SLOVENIJA 11.10 Huckleberry Finn in njegovi prijatelji 11.40 Znanje za znanje 12.10 Kraljestvo ruskega medveda, 3/6 13.00 Poročila 13.05 Alpe-Donava-Jadran 13.35 Športni pregled 14.55 Oči kritike 15.55 Moč in slava 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček 17.20 Zimska tekmovanja, risanka, 22/26 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Sedma steza 20.35 Mednarodna obzorja: Kanada 21.15 TV konferenca 22.35 TV dnevnik 3, vreme 23.00 SOVA: Vampir, 2/5 Odeletel bom, 16/16 SLOVENIJA 2 13.40 Forum 13.55 TV mernik 14.10 Utrip 14.25 Zrcalo tedna 14.40 Nedeljskih 60 15.40 Obzorja duha 16.10 SOVA, ponovitev Odletel bom, 14/16 17.00 Sanje v najem, 4/6 18.00 Odletel bom, 15/16 18.50 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Vznemirljivo dekle, drama 21.00 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija 13.15 Rim 16.05 Srečni ljudje, oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Odprto 21.20 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za otroke: Risana serija Teenage mutant ninja turtles -28. del; Peljite me h komandantu 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 Pogovor v studiu: 1. MEDNARODNI GLASBENI SEJEM 94 V CELJU 21.20 Horoskop 21.25 Videostrani do 24.00 TOREK, 19. APRILA SLOVENIJA 1 10.45 Sezamova ulica 11.45 Univerzitetni razgledi 12.15 Vznemirljivo dekle, drame 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Lonček kuhaj 17.20 Upornik v službi kralja, 3/13 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.35 Osmi dan 21.25 Strta srca, 6/16 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.45 SOVA: Zakonca Relds v Franciji, 4. del Vse ali nič, 1/3 SLOVENIJA 2 15.20 Zgodbe iz školjke 16.10 Sedma steza 16.30 Mednarodna obzorja: Kanada 17.10 SOVA, ponovitev V avtobusu, 21. del Odletel bom, 16/16 18.40 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 50 let partizanskega pevs.zbora 21.35 Svet na zaslonu 22.35 R & R 23.05 Videošpon HRVAŠKA 1 11.35 Otroška oddaja 12.05 Divja roža, serijski film 13.05 Rim 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V obsežnem planu 22.35 Akustikoteka, glas. oddaja 23.15 Slika na sliko VTV_ 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za otroke: Risana serija Teenage mutant ninja turtles -29.del; Želvice mušketirji 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 264. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami 20.30 Športni torek 20.50 Horoskop 20.55 Videostrani do 24.00 SREDA, 20. APRILA SLOVENIJA 1 09.301001 Amerika, 16/26 10.00 Videošpon 11.00 Iz življenja za življenje 11.30 V drugačni luči, 2/4 12.00 Od pola do pola, 7/9 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 15.50 Svet na zaslonu 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.35 Rim tedna: Tujec, indijski film 22.30TV dnevnik 3, vreme 22.55 SOVA: Popolna tujca, 6/22 Vse ali nič, 2/3 SLOVENIJA 2 15.40Televizijska konferenca 16.55 Moč in slava 17.25 SOVA, ponovitev Zakonca Relds v Franciji, 4. del 17.50 Vse ali nič, 1/3 18.45 Kronika, 24. del 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Športna sreda: Košarka: 4. tekma F končnice (M) Košarka: ev. 3. tekma F končnice (Ž) Nogomet: 1/2 F pokala Slovenije CST0limpija:Mura Maribor Branik:Krka Novoterm Ev. poklicni boks 22.40 Svet poroča HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.15 Divja roža, serijski film 13.05 Rim 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko VTV_ 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za otroke: Risana serija Teenage mutant ninja turtles -30.del; Želvice, vsepovsod želvice 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 VIDEO TOP, kontaktna oddaja o ročk glasbi, vodi: Aleš Uranjek 21.15 TROPSKA VROČICA, nanizanka - 8. del, Kliči 9 za umor Pokrovitelj nanizanke: ERA d.d. Velenje 22.05 Horoskop 22.10 Videostrani do 24.00 Petek, 15. april TVSl 20.30 BECK, nizom, film, 1992 Igrajo: Jan Decleir, Els Dottermans, Jakob Beks Režija:Jacob Bijl Po dolgotrajnem okrevanju po hudi strelni rani se martin Beck, policijski inšpektor srednjih let vrne na delo na oddelek za umore antwer-penske policije. Beck je na čelu oddelka že vrsto let in po rekonvalescenci se loti kriminalističnega primera, ki pravzaprav nikogar ne zanima. Gre namreč za truplo ustreljenega starega moškega, ki so ga našli v sobi zaklenjeni z notranje strani. Beck ne verjame v splošno sprejeto teorijo, da je možakar napravil samomor. Loti se preiskave temeljito, upoštevajoč vsako podrobnost, ki bi utegnila pojasnjevati okoliščine smrti.'.. sama pa je vse bolj negotova in nezadovoljna, hkrati pa tudi zahtevna... Nedelja, 17. april TVSl 13.40 _ OTROCI S TIMES SQUA-RE Igrajo: Howard Rollins, Jo-anna Cassidy, David Ac-kroyd Režija: Curtis Hanson Je pretresljiva drama o tisočih otrocih, ki iz takega aH drugačnega razloga zapustijo družino in pribežijo v New York, na zloglasni Times Square, križišče Broadwaya in 42. ulice, kjer je veliko zabave in kjer se "izgubljenci" kaj hitro najdejo med seboj. Prav tu pa je tudi obilo priložnosti za mamila in prostitucijo. Dva dečka sta, ki se znajdeta sredi tega preširne-ga trga, povsem drugačna in iz različnih okolij. Prvi je 14-letni Erick, ki sem prispe iz Pensilvanije, ker je pre- pričan, da ga očim ne mara in da je tudi mati vse bolj na očetovi strani. Sem prispe povsem neveden, kaj se dogaja, nepoučen in najprej niti ne ve, kako mu bo uspelo preživeti. Drugi je Louis iz židovske družine, ki jim pogori stanovanje in mora zdaj skrbeti za mater in števino družino. In vendar se spoprijateljita... TVS2 20.45 POD VULKANOM, amer. film, 1984 Igrajo: albert Finney, jac-queline Bisset, Anthony Andrevvs Režija: John Huston Dogajanje v romanu je omejeno na en sam dan, na mehiški dan mrtvih leta 1938, ki postane tudi dan smrti bivšega britanskega konzula Firmana in njegove nesrečne žene Yvonne. Filmska pripoved zgledno sledi zunanjim dogodkom v romanu, ne more pa v celoti izrisati notranjega sveta vedno pijanega konzula, pekla, v katerem živi in za katerega je nazadnje prepričan, da je njegovo naravno okolje. Njegovo zavest vse bolj preplavlja množica umišljenih glasov, preganjajo ga vizije, strašijo fantastične podobe in simboli. Ujet vase, v občutke krivde in samoob-tožbe, objokujoč izgubljeno ljubezen, lahko vztraja samo s pomočjo popivanja, ki pa v njem sproža vedno nova depresivna in delirična stanja... Sreda, 20. aprila TVSl 20.35_ TUJEC, indijski film, 1991 Igrajo: Deepanker De, Ma-mata Shankar, Bikram Bhattacharya Režija: Satyajit Ray Anila Bose prejme pismo, ki jo precej vznemiri. V svojem vznemirjenju pregere pismo na glas tudi možu. Piše ji njen stric, kije zapustil rodno Kalkuto pred petintridesetimi leti, ko je bila stara samo dve leti. In po vseh teh letih in desetletjih jo hoče stric obiskati. Anila in njen mož Sudhindra sicer povabita strica, vendar se ne moreta otresti sumov. Še zlasti mož je zelo nezaupljiv. Presenetljivo pa njihov stric, sicer popoln tujec, zelo stoično prenaša njegova sum-ničenja, neprestane namige in spraševanja. S svojo prijaznostjo, notranjim mirom in blagohotno naklonjenost jim odgovarja in pojasnjuje, predvsem pa se zelo zbliža z Anilinim sinom Satyakijem... TVSl 22.55_ BOLEČINA LJUBEZNI, dansko šved.film, 1992 Igrajo: Anne Louise Has-sing, Soren Ostergaard Režija: Nils Malmros Kirsten obiskuje zadnji letnik srednje šole in na videz se njeno življenje prav nič ne razlikuje od življenja njenih vrstnikov. Od časa do časa se zaljubi, toda te zveze niso nič resnega. Še najbolj se ogreje za svojega profesorja Sorena, toda v srednji šoli je to le simpatija na daljavo. Kirsten obkroža eno samo razumevanje staršev, razumevanje sošolcev in vendar se le s težavo sooča z odraslim življenjem. Pravzaprav ji vsi pomagajo, Sobota, 16. april TVSl 22.45_ MORA OPOLDNE, amer. film, 1987 Igrajo: VVings hauser, Bo Hopkins, George Kennedy Režija: Nico Mastorakis Junaka sta mlad par, ki za počitnice potuje po Ameriki in se tako ustavi tudi v majhnem mestu, kjer se prebivalci kar naprej med seboj streljajo. Stvar postaja vedno bolj sumljiva, saj se zdi, da je streljanje tako množično in nepredvidljivo, da skorajda ne gre verjeti, da obstaja kakršenkoli razlog za podivjano početje meščanov... Presenečenja(?) ni bilo Maloštevilni gledalci, ki so spremljali igro Rudarja v soboto proti Optimizmu, so bili kar malce razočarani. Pričakovali so, da bodo Ve-lenjčani znova zaigrali svojo igro in se domov vrnili neporaženi ter se oddolžili Optimizmu za jeseni odvzeto točko. Žal je bila to najslabša tekma, kar smo jih videli v drugem delu prvenstva. Igralci Rudarja so podobno kot v prejšnjem krogu doma z Olimpijo zelo hitro prejeli zadetek, tokrat v 6.minuti. Optimizem je nevarno napadel, žoga je močno udarila Robija Dolerja v glavo, kar ga je izločilo iz igre. Sodnik je pustil prednost, gostujoči napadalec je preigral dva Rudarjeva branilca in močno udaril žogo, ki je med potjo zadela enega od gostujočih igralcev. Spremenila je smer, presenetila vratarja Čaniča, ki je bil morda preveč zunaj svojih vrat in preko njega zletela v mrežo. Le nekaj minut za tem je Bulajič, kije igral z vročino, vrnil žogo vratarju Čaniču, eden izmed gostujočih igralcev je bil hitrejši, prestregel je žogo, sledila je podaja na sredino, streljano žogo pa je Čanič odlično ubranil in jo zbil v kot. Čanič je še enkrat iozredno posredoval, ko je v zadnjih minutah prvega dela (z nogami) rešil svojo mrežo. To je bilo tudi vse, kar so si gostitelji pripravili in Rudarjevi navijači so upali, da bodo Velenjčani v drugem delu le izenačili. Res so imeli vse drugi Medobčinska nogometna liga Store:Usnjar 0:0 Prvenstvo nadaljujejo tudi v medobčinski nogometni ligi, kjer pa ni vse tako, kot bi moralo biti. Igralci mozirskega Elkroja so izstopili že pred začetkom pomladanskega dela, nekaj podobnega pa se sedaj obeta še Ljubencem. Igralci neredno trenirajo, alisploh ne, za nedeljsko tekmo v Šentjurju so komaj še skrpali ekipo in rezultat je bil temu primeren - 8:0 za Šentjur. Redno in uspešno z našega področja igrajo torej le še nogo- Tako so igrali: ■ »lili »«a • ■ Optimizem:Rudar 1:0 (1:0) LJUBLJANA - Športni park Svobode, gledalcev 250, sodnik Beton iz Kranja. STRELEC: 1:0 - Vincetič (6). RUDAR: Čanič, Oblak, Balagič, Grajfoner, Bulajič (Mešanovič), Dolar, Vidovič (Muslimovič), Pavič, Šoštar, Spasojevič, Komar. ERA Šmartno:Gramatex Turnišče 0:1 (0:0) ŠMARTNO OB PAKI - Igrišče Šmartnega, gledalcev 300, sodnik Volaš iz Kopra. STRELEC: 0:1 - Ropoša (48). ERA ŠMARTNO: Hrovat, Jelen (Štefančič), Magliea (Stojko), Grobelšek, Omeragič, Irman, Fajdiga, Mašič, Delameja, Dru.škovič, Malus. Prevent:Gorenje 22:21 (9:12) SLOVENJ GRADEC - Športna dvorana, gledalcev 700, sodnika Požežnik (Celje) in Repenšek (Rečica ob Savinji). PREVENT: Mavrič, Pori 2, Leve 4, Soršak 4. Bari 2, Kleč, Gologranc, Mauc 2, Leskovšek 1, Dobelšek 7, Ocepek, Matovič. GORENJE: Stropnik, Meolic, Krejan 2, Ocvirk 4, German 1, Ojsteršek 2, Plaskan 8, Khimtchenko 3, Oštir, Tome, Lapajne, Cvetko 2. Degro Piran:Velenje 19:19 (9:9) LUCIJA - Športna dvorana, gledalcev 400, sodnikaTomšič in Cirkvenčič iz Ljubljane. VELENJE: l.akič, Brelih, Jukič 1, Topič 3, Nojinovič, Hrast t, Krajnc 4, Stevanovič 1, Ibralič 6, Rodič, Petek 3. Gorenje ali celo Prevent Ena izmed zapravljenih domačih priložnosti EPA Šmartno krivdi gostujočega vratarja (vos) m » ss is m i Zaslužili bi točko Slavko Javornik: V soboto je počival zaradi kartona polčas več od igre, nespretni napadalci pa terenske premoči niso uspeli spremeniti v zadetek. Pre-malokrat so streljali, pa še ti redki streli so bili preslabi in premalo natančni za domačega vratarja. Po šestih pomladanskih krogih so si igralci Rudarja priigrali pet točk, v enakem obdobju lani so imeli samo dve. V naslednjih dveh krogih bi jim moralo biti lažje, če je domače igrišče prednost. Kar dve tekmi bodo gostitelji, najprej bo prišel v Velenje Potrošnik z odličnima strelcema Miloševičem in Škaperjem, ruskimi okrepitvami in drugimi odličnimi igralci, v naslednjem krogu pa bodo gostili Izolo. Vsekakor pa bodo morali Velenjčani proti nedeljskemu nasprotniku zaigrati najbolje kar znajo, saj so Beltinčani v minulem krogu natresli Izoli kar pol ducata zadetkov (6:2). V 4. spomladanskem krogu so Šmarčani izgubili prvo srečanje na domačem igrišču. Boljša je bila zelo dobra ekipa iz Turnišča, ki bije hud boj za mesta, ki vodijo v višji rang tekmovanja. Na začetku so prevzeli pobudo gostje, ki so svoje priložnosti iskali v hitrih nasprotnih napadih, na srečo pa jih niso izkoristili. Po 20 minutah so vzpostavili ravnotežje in v 27. minuti je Druškovič iz lepe prilike streljal preko vrat. Na obeh straneh je bilo še nekaj priložnosti, vendar sta bili obrambi vselej na mestu. V drugem polčasu so prvi napadli domačini, vendar po sredini igrišča, prav tam pa je bila gostujoča obramba najbolj čvrsta in je začetni nalet domačinov z lahkoto zaustavila. Prav v tem obdobju so gostje dosegli zmagoviti zade- tek. Po napaki domače obrambe so iz prostega strela zadeli prečko, odbito žogo pa je Ropoša v 48. minuti neoviran potisnil v mrežo. Šmarčani so za tem krenili, najbolj nevaren paje bil Irman. Najprej je odlično streljal z glavo, vendar je vratar odlično posredoval. Za tem se je gostujoči vratar še bolj izkazal, saj je izreden udarec Irmana s prostega strela uspel odbiti v kot, na koncu pa je prav tako Irman s silovitim strelom s 40 metrov zadel prečko. Tudi vsi ostali napori domačinov, da bi izenačili, niso rodili sadov in na koncu so se gostje veselili zmage, ki jih je obdržala v enakovrednem boju za prvo mesto. V nedeljo bo ERA Šmartno gostovala v Zagorju pri istoimenski domači ekipi. ■ Janko Goričnik Kdo se je uvrstil v polfinale končnice državnega rokometnega prvenstva, Gorenje ali Prevent, je odločala sinočnja (sreda) tretja tekma v velenjski Rdeči dvorani. Uresničile so se napovedi slovenj-graških rokometašev po prvem srečanju v Velenju, ki so ga dobili igralci Gorenja z 22:16, da bo o polfinalistu odločala tretja tekma. Gostje so povratno tekmo v svoji dvorani dobili z 22:21 v zelo živčni in razburljivi igri, zlasti v zadnjih sekundah. Velenjčani so imeli v rokah željeno zmago do zadnjih trenutkov srečanja. Prvi in zadnji zadetek so dosegli gostitelji (1:0 in 22:21). Po začetnem vodstvu domačih so si Velenjčani z zelo dobro igro hitro priigrali štiri zadetke prednosti in polčas dobili z 12:9. Takoj na začetku nadaljevanja so igralci Gorenja znova imneli štiri zadetke prednosti, toda z zavzeto igro so domači v 41. minuti izenačili na 14:14, pa osem minut pred koncema na 18:18, za tem so Gorenjčani dvakrat povedli z dvema zadetkoma prednosti, nazadnje dobri dve minuti pred koncem z 21:19. Pet sekund pred koncem je Prevent izenačil na 21:21. Morebitnemu neodločenemu izidu bi sledil podaljšek, čemur seje želel trener Gorenja Miro Požun izogniti. Po hokejsko je zamenjal vratarja z igralcem. Žal so njegovi igralci takoj, ko so krenili s sredine, nespretno spravili žogo izven igrišča, odlični Boris Leve pa je od daleč zatresel prazno velenjsko mrežo in "pomiril" že kar napete živce gledalcev. Hkrati z zadetkom je bilo tudi konec srečanja. Vodstvo Gorenja je zatrjevalo sodnikoma in delegatu Pavlu Bukovcu, da je čas srečanja iztekel prej preden je žoga preletela namišljeno črto vrat. Ker sodnika in delegat očitno niso bili pozorni na uro, je seveda obveljalo zagotovilo domačega časomer-ilca, da je bil zadetek regularen. Vsekakor pa so Gorenjčani sami krivi za poraz. Precej slabše kot sicer so igrali v obrambi, kar velja tudi za oba vratarja, saj med drugim od šestih sedmmetrovk nista obranila nobene. vos Drago Ocvirk v akciji - bo zadetek? metaši šoštanjskega Usnjarja. V 2. krogu spomladanskega dela so gostovali v Štorah in uspeli iztržiti točko. Začetek tekme je pripadel domačinom, ki so igrali izredno napadalno, zadetka pa niso dosegli. Po odmoru so bili gostje dolgo enakovredni, v zadnjih desetih minutah pa so domačini silovito napadli, vendar so Šoštanjčani uspeli ohraniti svojo mrežo nedotaknjeno. V soboto bo v Šoštanju gostovala ekipa Laškega. Luka Kostreš Rokomet m a m m m m m Mladinke v finalu V velenjski Rdeči dvorani je bil prejšnji teden polfinalni turnir državnega prvenstva za mladinke, na katerem so nastopile ekipe Ba-kovci, Branik Maribor in Velenje. V prvi tekmi so Mariborčanke zlahka premagale vrstnice iz Ba-kovcev s 17:9, najbolj zanimiva pa je bila druga tekma med domačinkami in Mariborčankami. Po dokaj živčnem začetku je le prišla do veljave premoč Velenjčank, zaigrale so vse igralke in na koncu zmagale s 16.12. Srečanje gostiteljic z vrstnicami iz Bakovec je nudilo samo vprašanje razlike. Polčas so dobile domačinke z 8:2, nato popustile, vseeno pa zmagale z 11:9 in se uvrstile v finale. Najhujše se ni zgodilo Ljubitelji ženskega rokometa v Velen ju so si v soboto zvečer oddahnili, ko so zvedeli, da so si velenjske igralke priigrale v Luciji debelo točko. Najbolj seveda igralke, še bolj gotovo sam trener Branko Dobnik. Končno so Velenjčanke igrale enako zavzeto vseh 60 minut. Igra je bila vseskozi izenačena, ekipi pa sta se v vodstvu stalno menjavali. Delitev točk je bila glede na takšno dogajanje tudi najbolj pravična. Pred zadnjim sobotnim 7.krogom imajo Velenjčanke na 4.mestu 5 točk, 2 več od zadnjih Novomeščank, ki pa so svoje tekmovanje že sklenile v soboto, ko so v svoji dvorani izgubile z Žalcem kar s 14:22; to pomeni, da so sobotni rezultat z vodilnimi igralkami Branika v velenjski Rdeči dvorani v ničemer več ne odloča. vos 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Spet Miloševič in Rusi šestkrat? V nedeljo, 17.4., ob 16.30 na Stadionu ob jezeru, bodo igralci Rudarja proti Potrošniku prav gotovo storili vse, da temu ne bo tako. t__* Nogometna zveza Slovenije NK RUDAR VELENJE TVener NK Rudar Borut Jarc: Poraz proti Optimizmu v Ljubljani je prava sramota za igralce Rudarja, ki so vsekakor sposobni pokazati več. Neodgovornost igralcev je kriva za sobotno katastrofo v Ljubljani. Potrošnik je ekipa, ki trenutno sodi med prvo četverico. V igri proti uveljavljenemu nasprotniku bomo morali igrati oprezno. Po dveh porazih moramo biti zadovoljni tudi s točko, pa še zanjo se bomo morali pošteno boriti. Vsekakor pa pričakujem podporo gledalcev, pričakujem jih veliko, saj bomo z njihovo pomočjo igrali z dvanajstimi igralci. Kapetan ekipe Robert Doler: Proti Potrošniku bomo poskušali nadoknaditi tisto, kar smo izgubili v soboto v Ljubljani. Potrošnik je dobra ekipa, saj so že dvakrat dali po šest golov, mi pa bomo poskušali prekiniti njihovo serijo in jim pokazati, da nismo pozabili igrati nogometa. Brez gledalcev ne moremo, zato vabim vse, da nas pridejo vzpodbujati! RUDNIK LIGNITA VELENJE, p.o. Partizanska 78, 63320 Velenje SLOVENIJA telefon: 063/855-321, 855-231, 853-312 telex: 36-217 telefax: 063/854-986, 854-988 Plavanje !K » Š® 3SS M SSS (SS -v- Gostovanje na Češkem Tradicionalnega, tokrat že 17.mednarodnega plavalnega tekmovanja v Usti nad Labo na Čaškem, se je ob koncu preteklega tedna udeležila tudi večja skupina plavalcev iz Velenja. Na tekmovanju je sicer nastopilo 450 plavalcev iz 40 klubov iz Češke, Nemčije in Slovenije. Velenjski plavalci so bili še enkrat odlični. Dosegli so kar 26 uvrstitev med najboljše tri, od tega 15 prvih, 7 drugih in 4 tretja mesta in bili s tem najuspešnejši med vsemi nastopajočimi klubi. Najboljši so bili Tina Pandža, Jernej Ocepek, Ajda Valcl in Špela Bukovec. Mlajše deklice - 100 m prosto: 1 .Pandža 1:17,9; 100 m hrbtno: 1 .Pandža 1:33,4; 100 m delfin: 1.Pandža 1:40,8; 50 m prosto: Pandža 35,5; 200 m prosto: 1.Pandža 2:58,1; mlajši dečki -100 m prosto: 1.Ocepek 1:14,4; 100 m hrbtno: 1.Ocepek 1:28,9; 50 m prosto: 1.Ocepek 2:58,1; deklice - 100 m delfin: 4.Sladič 1:25,6; 100 m hrbtno: S.P.Pandža 1:23,5; 200 m mešano: S.Sladič 2:58,3, 7.Jandrok 2:34,7; 200 m prosto: 5.Sladic 2:37,7; dečki -100 m prosto: 4.Kotnik 1:13,5; kadetinje -100 m hrbtno: 1.Valcl 1:12,5; 50 m prosto: 1.Valcl 29,3; 100 m prosto: 2.Valcl 1:05,4; 200 m prosto: 3.Valcl 2.20,1; 100 m prsno: 4.Udovičič 1:24,4; kadeti - 50 m prosto: 2.Petras 28,5; 100 m prosto: 3.Petras 1:01,8; 200 m prosto: 2.Petras 2:15,4; 100 m hrbtno: 3.Petras 1:12,8; 200 m mešano: 4.Majhen 2:37,6; mladinci - 100 m hrbtno: l.Friecelj 1:07,8; 200 m prosto:3.fricelj 2:11,4; mladinke - 100 m delfin: 1.Bukovec 1.11,4; 200 m mešano: 1 .Bukovec 2:39,1; 2:39,1; 200 m prosto: 2.Bukovec 2:23,4; 100 m prsno: 2.Podpečan 1:26,9; moški absolutno - štafeta 4 x 50 m prosto in štafeta 4 x 50 m mešano: 2.Velenje (Fricelj, Tajnikar, Majhen, Petras); ženske absolutno -štafeta 4 x 50 m prosto in štafeta 4 x 50 m mešano: 1.Velenje (Valcl, Udovičič, Bukovec, Podpečan). ■ Marko Primožič Namizni tenis Strelski šport 11X911811)19 Veternik z lahkoto Na 3.državnem prvenstvu mednarodnega programa v Ljubljani so se spet izkazali velenjski strelci. Posebej so presenetili mladinci v streljanju s pištolo, ki so zmagali v ekipni konkurenci s 1.483 krogi, nastopili pa so Dura-kovič (530), Šikman (522) in Ber-lot 431. V posamični konkurenci je bil Durakovič drugi, Šikman tretji, pri mladinkah pa je bila Matijevičeva šesta. V članski konkurenci je med posamezniki zlahka zmagal Simon Veternik s 575 krogi, ekipa Mroža pa je bila tretja (Veternik 575, Klančnik 556, Legner 550) za presenetljivimi zmagovalci z Rečice pri Laškem in Ptujem. ■ F. Ž. 3. tek Vivicitta v Mariboru lllllIftllllSISIIISKII Dvojna velenjska zmaga Na 3.teku Vivicitta v Mariboru seje zbralo okoli 400 udeležencev. Na 12 kilometrov dolgi progi je v štirih kategorijah štartalo 50 tekačev in tekačic, ostalih 350 pa se je udeležilo rekreativnega teka na 4 kilometre. Na 12 kilometrov sta prepričljivo dvojno zmago slavila Bahti-ri in Hrapič, v ženski konkurenci pa sta Steblovnikova in Pozničeva osvojili 2.in 4,mesto. Prav tako na rekreativni progi sta bila pri fantih Žagar in Muzaferovič 4. in 6., pri dekletih pa Pugljeva in Pet-kovičeva 2.in 3. Lepo tekaško prireditev je motilo le nekoliko hladnejše vreme, gledalcev pa se je kljub temu zbralo razmeroma veliko. ■ V.Poznič Velenjski tekači na Dunaju Okoli 10.000 tekačev se je v nedeljo, lO.aprila, zbralo na 11. spomladanskem maratonu in teku na 15 kilometrov na Dunaju. Na maratonski progi se je pomerilo 5.600 tekačev iz 50 držav, ostali pa so tekli na 15 kilometrov. Slovenskih tekačev je bilo 29, od tega iz Velenja 18. V maratonu je z odličnim časom (2:10,42) zmagal Portugalec Silva, Stanko Barber paje bil absolutno odličen 50., v svoji kategoriji sedmi, zadnjih 500 metrov pa je pretekel s slovensko Tokrat slavje Damijana Voduška zastavo. Žnidar, Lozič in Jerčič so se maratonu odrekli, na 15 kilometrov pa so tekli s slovensko zastavo in napisom Slovenija. V maratonu so tekači Gorenja dosegli še naslednje uvrstitve: 118. Župane (35.v svoji kategoriji), 257. Bokalič (73.), 394. Svajger (121.), 1.116. Jere (155.) in 1.127 Kuzmin (234.), v ženski konkurenci pa sta maratonsko progo uspešno pretekli tudi Milena Peče in Alojzija Felicijan. ■ HJ. ŠD Vrbovec Nazarje iillKttlllKK« Maraton letos po novem Celih 15 let so mladi in malo manj mladi igralci malega nogometa v Nazarjah razveseljevali ljubitelje te igre s 24-urnim maratonom ob prvomajskih praznikih. Pa se je ta prireditev izčrpala, zanimanje med igralci je upadlo in ob lanskem jubileju so igrali le še 12 ur. V Nazarjah te prireditve nočejo opustiti, želijo ji dati novo obliko in vsebino. Za letos so se torej odločili za maratonski turnir v malem nogometu. Pričeli ga bodo 29.aprila ob 18.uri in ga sklenili 24 ur kasneje, pokrovitelj V Preserju je bil 1 .TOP turnir za mlajše kadete, ki je zamisel novega selektorja Eda vecka. Med 24 izbranci je prvo mesto brez poraza osvojil Damijan Vodušek in tako ima velenjski klub ERA najboljšega igralca Slovenije kar v dveh kategorijah. Damijan si je tako zagotovil nastop na 3. mednarodnem odprtem prvenstvu Slovenije, ki bo od 15.do 19.aprila v Ljubljani. Na enakem turnirju za kadetinje v Logatcu je kot rezerva nastopila Saša Koprivec in si s tretjim mestom v 2. skupini zagotovila nastop na naslednjem turnirju. Podmladek je v ligi mladih v Čeljti gladko premagal ekipo Ingrada z 8:2. Mednarodno prvenstvo veteranov Namiznoteniška zveza Slovenije, ERA Tempo Velenje in pa bo velenjska Območna skupno st Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Prijave sprejemajo do žrebanja, ki bo 22.aprila ob 17.uri v prostorih ŠD Vrbovec ob športnem igrišču v Nazarjah. Prijavni-na je 10.000 tolarjev (7.000 tolarjev bo organizator vrnil ekipi, če bo upoštevala pravila turnirja), plačate jo lahko na ŽR: 52810-678-54586, ali pred žrebanjem. Informacije dobite osebno na igrišču v Nazarjah, ali po telefonu 831-321, int.204, dopoldne (Matej Pečovnik). Top - Spin d.o.o.Korpe bodo organizirali 2.mednarodno prvenstvo veteranov za pokal "Top - Spin". Prvenstvo bodo v športni dvorani v Šaleku pričeli v soboto, 23.aprila, ob 9.uri. Med tekmovanjem bo ljubiteljem te igre naprodaj namiznoteniška oprema vodilnih svetovnih proizvajalcev, vstopnine pa ne bo. Finale šolskih športnih društev Športna zveza Velenje je bila organizator letošnjega finalnega turnirja šolskih športnih društev Slovenije, turnir pa je v Rdeči dvorani organiziral domači klub ERA Tempo. Nastopilo je 117 učencev iz 41 slovenskih osnovnih šol, ki so si pravico nastopa priborili na občinskih in področnih tekmovanjih. Tekmovali so v treh kategorijah - od l.do 4. razre- da, od 5.do 8.razreda in posebej učenci, ki že imajo točke na uradni lestvici slovenske zveze. V Rdeči dvorani se je tako zbrala vsa bodočnost slovenskega namiznega tenisa, spodbudo za nadaljnje delo so jim dali predstavniki zveze, trenerji pa so gotovo odkrili nove talente. Ob koncu so se podrobno pogovorili o načinu tega množičnega in priljubljenega tekmovanja ter predlagali nekatere spremembe. Velenjske osnovne šole so uspešno zastopali štirje učenci in učenke. Uroš Slatinšek in Damijan Vodušek sta pri učencih OŠ Gustav Šilih priborili ekipno zmago za letošnje šolsko leto, Uroš pa je bil v posamični konkurenci drugi; Karmen Steblovnik in Saša Koprivec sta le za en sam set izgubili medaljo in se uvrstili na 5.do 8.mesto. ■ A. Vodušek Košarka « m m » » m Mladi Evrope na Polzeli Priprave na kvalifikacijski turnir za nastop na evropskem prvenstvu kadetov do 16 let so v polnem teku. Turnir bo na Polzeli od 20.do 24.aprila, na njem pa bodo nastopile reprezentance Belgije, Belorusije, Italije, Švice in Slovenije. V dneh pred pričetkom čaka Polzelane še veliko dela. Tako bodo uredili okolico dvorane, asfaltirali nekaj površin, uredili garderobe, press center, zunanjost dvorane in poskrbeli še za marsikaj. Brane Turnšek iz KK Kovinotehna Savinjska Polzela, klubu so zaupali organizacijo, pravi, da je to velika časzt, obenem pa velika obveznost. Generalna pokrovitelja sta Skupščina občine Žalec in Savinjska trgovska družba Žalec, sopo-krovitelji pa so Tovarna nogavic, garant s Polzele in drugi. Sloven- ska reprezentanca se pod vodstvom Srečka Žgajnerja na Polzeli pripravlja že od torka, znan pa je tudi že urnik tekmovanja. Slovesna otvoritev bo 20.aprila ob 18.30 pred tekmo Slovenija:Švica (19.00), pred tem bo ob 17.uri že tekma Belorusija:Belgija, tega bo prosta Italija. Slovenija se bo 21.aprila ob 19.uri srečala z Belgijo, 22.aprila ob 19.uri z Be-lorusijo, 23.aprila bo prosta, v zadnji tekmi pa se bo 24.aprila ob 19.uri pomerila z Italijo. Med štirinajstdevnim bivanjem v hotelu Žalec si bodo reprezentance ogledale tudi turistične in kulturne znamenitosti Zgornje in Spodnje Savinjske doline, pripravili so poseben barvni vodnik po Polzeli in postorili še marsikaj za vzorno organizacijo tega pomembnega tekmovanja. ■ T. T. Zalčani tretji V odlični organizaciji žalskih športnih pedagogov so na OŠ "Peter Šprajc - Jur" organizirali finalni košarkarski turnir za naslov prvaka Slovenije v košarki za osnovne šole. Na finalnem turnirju so nastopili tudi mladi košarkarji iz Žalca, ki so v prvem srečanju proti Mariboru izgubili 62:58, za tretje mesto pa zmagali proti ekipi iz Škofje Loke 75:55. Prvo mesto je na turnirju osvojila ekipa OŠ B. Jakac Lj. Moste - Polje, ki je v finalu premagala ekipo Maribora 66:43. Za ekipo Žalca so nastopili: Bajo Hrvoje, Aleš Blažič, Uroš Intihar, Benjamin Javornik, Rok Jevšenak, Jernej Kobale, Andrej Koželj, Žiga Medvešek, Predrag Milčič, Faruk Pašič, Klemen Pur, Alen Šarlah, Samo Udrih, Rado-van Vodovnik in Luka Vrhovec. Ekipo sta pripravljala za tekmovanje trener Mitja Turnšek in pomočnik Dare Medvešek. ■ -er Šaleški alpinistični odsek * s * m Urška in Spela premočni Pred štirinajstimi dnevi je bilo na Ravnah na Koroškem prvo letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v športnem plezanju. Sezono so odprli anajmaljši plezalci, ki se jih je pod tamkajšnjo umetno steno zbralo kar 74, veliko med njimi pa jih je pokazalo zelo dobro plezalno znanje in pripravljenost. Prva letošnja zmagovalka pri mlajših deklicah postala članica Šaleškega alpinističnega odseka Urška Šeliga, Špela Šeliga je bila tretja. Drugo tekmovanje je bilo v soboto v Radovljici. Znova je pri mlajših deklicah zmagala Urška Šeliga, Špela pa se uvrstila takoj za njo na drugo mesto. ■ ivč Kotnik ŠAHOVSKE NOVICE ggSglSišSSišžSŠSaSS V četrtek, 7. aprila, seje na mesečnem, hitropoteznem turnirju zbralo 23 tekmovalcev. Odigrali so 9 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2 x 10 minut. Vrstni red: t. mesto Milan Gor-šek 7.5 točke, 2. Radiša Rajkovič 6.5, 3. Milan Matko 6.5,4. Andrej Novak 6, 5. Jože Javornik 6 itd. Na turnirju za osnovnošolce, ki je bil v torek, 5. aprila, je pri mlajših zmagal Bogdan Plevel, pri starejših pa Elvir Joldič. Naslednji četrtek, 21. aprila ob 17. uri bo v prostorih ŠŠD občinsko prvenstvo za posameznike. Tempo igre bo 2 x 10 minut. Vabljeni! ■ Andrej Novak Sabljaški klub Rudolf Cvetko Državno prvenstvo vfloretu Konec minulega tedna je bila v Velenju tudi zanimiva sabljaška prireditev. Domači sabljaški klub Rudolf Cvetko je odlično izvedel državno prvenstvo za mladinke in mladince v floretu. Nastopilo je 10 mladink in 22 mladincev iz štirih slovenskih klubov, prvič tudi sabljači mariborskega Branika. Med mladinkami je prvo mesto osvojila Vračkova iz Olimpije, Velenjčanki Kraljeva in Močil-nikova sta bili šesta in osma. Med mladinci je bil najboljši Cetinski iz ljubljanskega Tabora, Velenjčani pa so se uvrstili takole: Uranjek je bil 7., Bezlaj 10., od 12.do 14. mesta so se zvrstili Zagožen, Cankar in Meh, 20.pa je bil Kralj. Karate a M K H H Rodiču tudi drugi krog V Rušah so opravili še drugi krog tekmovanj za državno prvenstvo v karateju. Tudi tokrat so velenjski tekmovalci pokazali dobro pripravljenost, Rodič pa je v svoji kategoriji zmagal še drugič zapored. Uvrstitve v katah - ml. mladinci: 3.Jelen, 4.Mir, 6.Sprečako-vič; ekipno: 3.Velenje; st. mla- dinci: 4.Milijafc športni boji: st mladinci - p^iežka kategorija: 3.Milijaš, 4. Ivančevič; člani -poltežka: 1. Rodič; absolutna: 1.Rodič. Tretji krog bo v nedeljo v Mariboru, finalno lekmovanje pa bo v Murski Soboti. ■ Dušan Borovnik KNJIGE NA OSEM VEČEROV - OSEM STOPNIC NOVIH RAZODETIJ SVETE KRŠČANSKE KNJIGE - BIBLIJE KAJ LAHKO ZVEMO O PRETEKLIH, SEDANJIH IN PRIHODNJIH DOGODKIH? TEME, KI VAS MORDA ZANIMAJO: 1. Ali so naseljeni drugi planeti ? 2. Ali bo nastopil mir v našem času ? 3. Sveto pismo in vaše zdravje O tem in še marsičem bomo skupaj proučevali Od 16. do 23. V DVORANI KAC Cesta talcev 17, Velenje Začetek ob 19.00 Vabljeni ... y 18 NA r*fsi ! A.LJ ""... a j 9 J 14. aprila 1994 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Karaoke tudi na Radiu Velenje! V uredništvu Radia Velenje pripravljamo spet nekaj novega. To bodo karaoke oziroma petje karaok, v katerih se bodo lahko preizkusili naši poslušalci s pomočjo Vlada Kapevskega iz Ljubljane. V sporedu Radia Velenje bodo vsak drugi petek ob 18.uri. Prvič ste tisti, ki ste naš program poslušali prejšnji petek, že zvedeli, za kaj gre, nekateri pa ste se v tem tudi preizkusili. Mnogi veste kako petje karaok poteka, ni pa vas verjetno tako malo, ki si tega načina petja, ki si vse bolj utira pot v naše diskoteke, televizijske in radijske programe, ne znate predstavljati, ne veste, za kaj pri tem gre, skratka ni vam jasno v čem je hec. Vsak drugi petek bo Vlado Ka-pevski pripeljal v naš studio vse potrebne aparature, predvsem je to ekran, na katerem ob melodiji kakšne znane skladbe, izvajalec karaoke bere tekst in poje. Vlado ' Kapevski ima tako dobre aparature, da lahko glas kakšnemu manj veščemu pevcu tudi popravi, tako da je potem nad izvajanjem presenečen celo pevec karaoke sam. Da pa bo lahko potekalo vse gladko, bi želeli, da se nam pevci karaok prijavijo že prej. Zato, da se DEŽURSTVA Občina Velenje Ktt*»*N*N!KHWI»StK«3ft«X0g Zdravstveni zavod Velenje Ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje In to 24 urna dan (podneviin ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 14. aprila - dopoldan dr. Kardoš, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Gašper in dr. Grošelj Petek, 15. aprila - dr. Friškovec, popoldan dr. Gašper, nočni dr. Kozorog in dr. Friškovec Soboto, 16. aprila in nedeljo, 17. aprila - dr. 0.Renko, dr. Lazar in dr. Pirtovšek Ponedeljek, 18. aprila - dopoldan dr. Zuber, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Pirtovšek in dr. Ramšak Zobozdravstvo: V soboto, 16. aprila in nedeljo, 17. aprila - dr. Eta Rogan od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju zenourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 15. aprila do 22. aprila - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, tel.: 0609/618-117. Občina Mozirje Veterinarska postaja v Mozirju: Do 17. aprila - Marija Rup, dr.vet.med., Gornji grad, tel. 0609/616-978 (843-084). Od 18. aprila do 24. aprila - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel. 0609/616-978 (841-410). ll\IINO IKIINO IKIINC DOM KULTURE VELENJE Petek, 15.4. ob 20. uri Sobota, 16.4. ob 21. uri Nedelja, 17.4. ob 18. uri Za ljubitelje romantike! ROMANCA V SEATLU (Slipless in Seatle) - melodrama. V Glavni vlogi: Tom Hanks, Meg Ryan... Fantek kliče na radijsko oddajo psihologinjo, ki pomaga ljudem v stiski in potoži, daje njegov oče tako osamljen in nesrečen odkar je umrla mamica.... Nedelja, 17.4. ob 10. uri LEDENE STEZE (Cool Running) - komedija. Diesneyeva družinska komedija, kije trenutno prva na lestvici najbolj gledanih v Angliji, je posrečena uspešnica režiserja Jona Turteltauba in je navdihnjena z resničnim dogodkom mladih tekmovalcev iz Jamajke, ki so hoteli na Zimskih olimpijskih igrah zmagati v bobu. Pomaga jim bivši ameriški prvak v bobu.... Ponedeljek, 18.4. ob 18. uri Sreda, 20.4. ob 18. in 20. uri WAYNOV SVET 2 (Wayn's World 2)- "odštekana" komedija. Wayn in Garth v novih avanturah.... Obilo dobre glasbe, izvirnega humorja.... Ponedeljek, 18.4. ob 20. uri Torek, 19.4. ob 18. in 20. uri PLEZALEC (Cliffhanger) - akcijski. Režija: Renny Herlin Vloge: Sylvester Stallone, John Lithgovv.... KINO ŠOŠTANJ • »■>«ci«>aa«ii««a«*ii*« Sobota, 16.4. ob 19. uri ROMANCA V SEATLU Ponedeljek, 18.4. ob 17.30 uri PLEZALEC Torek, 19.4. ob 17.30 uri WAYNOV SVET 2 - komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 17.4. ob 20.15 uri ROMANCA V SEATLU Ponedeljek, 18.4. ob 20. uri WAYNOV SVET 2 Naslednji teden: VAŠKI MILIONARJI (komedija), KLAVIR (The Piano), V IMENU OČETA ter presenečenje za otroke!!!! TRGOVINA in BISTRO KO Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici j, te ŠARICA /.: 779-220 ZELO Ui MOKA T850 25/1 39,90 MOKA T500 25/1 44,90 OLJE ZVEZDA 12/1L 165,90 TESTENINE 1/2 KG 57,90 PRAŠEK OSKAR 3/1 449,90 PRAŠEK PERSIL 3/1 899,00 PRAŠEK ARIEL 1.049,90 TOALETNI PAPIR 10/1 169,00 KORITO ZA ROŽE PVC 350,00 SLADKOR 50/1 KG 88,90 VODNO: JERUZALEMČAN12/1L 250,00 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 57.133,00 KOSILN.VRTJONSERED 37.593,00 PRALNI STROJ G608 46.075,00 VSE VRSTE TRAKTORSKIH GUM KRMNA KORUZA 27,90 KRMNI JEČMEN 22,90 PESNI REZANCI 24,90 SEM. KORUZA BC HIBRID 330,00 SEM KORUZA PIONIR 465,00 PRI NAKUPU TEHNIČNEGA BLAGA, POSODE IN TEKSTILA, MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE, PRI NAKUPU ŽIVIL NAD 7.000 SIT PA NA DVA ČEKA. KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE! z njimi dogovorimo, recimo o tem, kakšno skladbo bi radi zapeli in da to tudi pripravimo. Če ste za, vam ni treba nič drugega kot zavrteti telefonsko številko Radia Velenje (063) 855 963 in zahtevati Mitja. Z njim se boste vse pogovorili. Vi boste njemu zaupali svoje želje, on pa bo vam razložil tisto, česar ne veste. Za prepevanje karaok na Radiu Velenje se lahko prijavite tudi pisno na naslov: Radio Velenje, Stari trg 15, 63320 Velenje, s pripisom: za karaoke. Računamo, da se bodo lahko najboljši pevci karaok Radia Velenje javno predstavili tudi na eni od poletnih prireditev, kijih pripravljamo. Zato le pogumno! I mkp GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Žalec: Poroke: Milan Cerovšek, Brezovo in Irenca Laznik, Podvrh; Bogdan Vi-tanc, Brode in Nataša Piki, Vransko; Marko Florjan, Latkova vas in Melita Drolc, Prebold; Milan Ograjšek, Rožni vrh in Darija Parežnik, Zavrh pri Galiciji. Smrti: Janez Antloga, star 91 let, upokojenec, Ložnica pri Žalcu 15; Janez Strnad, star 95 let, upokojenec, Gotovlje št. 114/a; Angela Počaj, stara 86 let, upokojenka, Podlog v S.d. 9/c; Alojzij Koren, star 86 let, upokojenec, Andraž nad P. 2; Marija Terčak, stara 87 let, upokojenka, Selo pri Vranskem 5; Mihael Plaskan, star 82 let, upokojenec, Male Braslovče št. 16. Občina Mozirje: Smrti: Rudolf Kerznar, 1931, Rovt pod Menino 35; Franc Kvas, 1949, Rečica ob Savinji 23; Franc Sivec, 1946, Bočna, Delce 3; Ivan Ropič, 1915, Bočna, Otok 27; Ivan Krajnc, 1914, Nazarje, Zadrečka cesta 33; Franc Robnik, 1928, Primož pri Ljubnem 39; Mihael Zagra-dišnik, 1927, Radmirje 72 b. Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju občine Velenje V tednu od 4. 4.1994 do 10. 4.1994 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust. .zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 4. 4. AMP Šoštanj 190 mikrog/m3 9. 4. AMP Šoštanj 140 10. 4. AMP Veliki vrh 170 M Sekretariat za okolje in prostor MAX. POLURNE KONCENTR. od 4. 4. do 10. 4. 1994 konc. SO 2 (mg/m3) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. H 4.4. iiiiiS 8.4. L_J 5.4. □ 9.4. □ 6.4. M 10 4. gorenje ffiKs Velenje, Partizanska 12 Telefon: 063 853 231 Telefax: 063 856 850 d.o.o. VABILO K SODELOVANJU Smo mlado, perspektivno, izrazito izvozno usmerjeno podjetje s širokim proizvodnim programom kuhinjskega pohištva, keramičnih ploščic in sanitarne opreme. Če vas privlačijo strokovni izzivi zahtevnega in dinamičnega dela, ste kreativni in ambiciozni, znate trdo in predano delati in ste končali biotehniško fakulteto ■ lesarstvo, tehnišno fakulteto ali fakulteto za naravoslovje in tehnologijo smer kemija ali kemijska tehnologija, ekonomsko fakulteto - smer zunanja trgovina, lahko ste tudi absolvent ali pripravnik, vas vabimo, da nam v roku 15 dni po objavi pošljete prijavo z dokazili na naš naslov. Povabili vas bomo na razgovor. V 12I 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 14.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 15.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 16.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj,kje,kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 17.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.00 Trič trač in druge čveke (posnetek z Vinske goore); 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 18.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 19.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 20.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Izvršni svet Izvršni svet Skupščine občine Velenje objavlja PREDHODNI RAZPIS za izbiro najugodnejših potencialnih najemnikov za opravljanje dejavnosti v podhodu pod Kidričevo cesto v Velenju. Na voljo bo 14 lokalov v velikosti od 9,0 do 32 m2. Primerne dejavnosti so trgovina s spominki, bižuterijo ali podobne mirne dejavnosti. Opravljanje gostinskih dejavnosti bo dovoljeno le v manjšem obsegu. Projektiranje in izdelava lokalov do podaljšane III. faze bo izvedena s strani Občine Velenje predvidoma do konca leta 1994. Merila za izbiro: - najugodnejša cena za plačilo najemnine, ki ne more biti nižja od 20 DEM/m2 - predplačilo najemnine za 18 mesecev ali več - najkrajši rok za začetek obratovanja Interesenti, ki se bodo javili na predhodni razpis, bodo imeli prednost pri izbiri najemnikov teh prostorov. Vse informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Sekretariatu za občo upravo tel. št. 854-656. Ponudbe se oddajo v zaprtih ovojnicah na naslov: SKUPŠČINA OBČINE VELENJE SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO Titov trg 1,63320 VELENJE s pripisom "Razpis za podhod - ne odpiraj" najkasneje do 26.4.1994 do 11. ure. Upoštevane bodo samo ponudbe, ki bodo vsebovale: - firmo oz. ime ponudnika - podatke o registraciji - reference - besedilo specificirane ponudbe Javno odpiranje ponudb bo 26.4.1994 ob 11. uri v prostorih Izvršnega sveta, soba št. 21. Izvršni svet si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega izmed potencialnih najemnikov. l^apr 3 rrrrj JU SB^igl '"iS Jj i. ::iJ g . ..... ■B mali OGLASI SESALEC ZA PRAH ISKRA COM-PACT 1100 ELEKTRONIC S, sistem AEG, nov, prodam. Telefon 853-924. BUKOVA DRVA PRODAM. Telefon 779-272. TRI ČALANSKA DRUŽINA NAJAME STANOVANJE v Velenju. Telefon 853-321 interna 649. ZAZIDALNO PARCELO IN KMETIJSKO ZEMLJIŠČE PRODAM. Telefon 713-578. PREKLICUJEM VEUAVNOST vozovnice Korotur na relaciji Sloven-jske Konjice-Gorenje na ime Gračner Janez. FANTOVSKO OBLEKO ZA OBHAJILO št 7/8 prodam za 5000 SIT. Telefon 854-172. V VELENJU NAJAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje, lahko tudi delno opremljeno. Nudim predplačilo. Telefon 851-845 zvečer po 20. uri. R-4 SPECIAL, v voznem stanju, neregistriran, prodam. Telefon 832-174. ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE NA GORICI. Pogoj, predplačilo za eno do dve leti. Telefon 857-682. PRODAMO, ZAMENJAMO DVOSOBNO STANOVANJE v Velenju za vikend ali hišo v okolici Celja. Telefon 855-753 ali 28-252. NOVO V VELENJU! TAXI 24 ur dnevno. Telefon 855-948 ali 0609-617-697. ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujem in montiram. Telefon 24-296 in mobitel 0609-612-634. KOMPLETNO OPREMO ZA IZDELAVO KERAMIČNIH IZDELKOV, dve peči in ves pomožni material, ugodno prodam. Pogoj, odkup kompletne opreme. Informacije 882-440 ali 061-226-522. LADO RIVO, letnik 88, garažira-no, prodam. Telefon 851-068 zvečer. CAMP PRIKOLICO PRODAM, tip 380, za 4 osebe. Telefon 856-061. DEKLIŠKO MATURANTSKO OBLEKO, tirkizno - bele barve, št. 38/40, prodam. Jelen, Heroja Šercerja 2, Šoštanj. NAJAMEM MANJŠI PROSTOR, okrog 20 m2, garaža ali podobno, lahko v starejšem objektu, za delavnico brez hrupa. Mesečna najemnina okrog 100 DEM, plačam mesečno. (Šaleška dolina). NUJNO! Telefon v četrtek in petek od 15. do 18.ure 855-893. V VELENJU, GLAVNA MESTNA ULICA, oddam večje poslovne prostore s parkiriščem. Telefon 852-996. KRAVO SIMENTALKO, težko 500 kg, prodam. Telefon 882-460. LADO SAMARO, letnik 1988 na novo registrirano, prodam. Telefon 853-476. TRODELNO OMARO OREHOV FURNIR in štedilnik na trdo gorivo Gorenje, prodam. Telefon 857-137. KUPIM DOSTAVNA VOZILA DIZEL - PICKUP KOMBI FURGON. Telefon 721-520. KOLO OTROŠKO (do 7 let),prodamo. Telefon 852-273. ODDAM DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, v privat hiši. Enoletno predplačilo! Telefon 857-682. BMW 316 OHRANJEN KOT NOV 60.000 km, prodam. Telefon 885-164. GLASBENI STOLP KAMACROVVN S CD prodam. Telefon 857-691 po 20. uri. Cena po dogovoru. KAMKORDER SAMSUNG VP-E 807 prodam. Telefon 850-625. HARMONIKO VVELTMEISTER 80 basno in dobro ohranjeno prodam. Telefon 881-187. AVTO GUME DUNLOP 155x 70 xl3 4 komade, letni profil, skoraj nerabljene prodam za 10.000 SIT. Telefon 854-181 interna 239 ali 858-810. SPALNICO Z VLOŽKI, velur preprogo in kiperbuš peč, prodam. Telefon 856-674. TOMOS AVTOMATIC, prodam za 150 DEM in zvočnike 2 X 120 W. Telefon 855-178. NOV DALJINSKI TELEFON ABASO-NIC (500 m) prodam za 7990 SIT. Telefon 850-552. KARTO ZA PREMOG PRODAM ZA 300 DEM. Telefon 858-423. IŠČEMO RAČUNOVODKINJO ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG. Telefon 852-470. NUDIMO ZIDARSKE IN FASADER-SKE STORITVE. Telefon 831-728. NOVO VIDEO KAMERO SONY prodam za 138.000 SIT. Telefon 856-067. V BLIŽINI VELENJA ODDAM DVOSOBNO STANOVANJE. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista z oznako šifre "UGODNO". JEDILNI KROMPIR in krompir za seme, prodam. Telefon 893-157. PLETILNI STROJ BROTHER z dodatki in nekaj volne, prodam. Telefon 885-304 popoldan. CITROEN CX 20 RE, el. šipe, klima, cent. zakl. redno vzdrževan, letnik 87, prodam za 11.800 DEM. Telefon 85&052. ODDAJAMO PRIKOLICO BIFE-TRGOVINA 2 x 3 m. Rezervacije po telefonu 851-226 ali 857-927. AVTO 126 P, star 6 let, neregistriran v voznem stanju, prodam. Telefon 885-161. NAŠLI SMO BARVNI FILM (šoštan-jski bazen, morje...). Naslovv uredništvu. KAMNOSESTVO PODPECAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto OKENSKIH POLIC, TLAKOV., 68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1, p.p. 9 telefon: n.c. (0608) 41 224, fax: (0608) 41 626 felex: 3581 5 TANSEV Si Tanin Sevnica obvešča prodajalce kostanjevega lesa, da še vedno odkupuje les pravega kostanja in sicer v PROSTORSKIH IN KUBIČNIH METRIH, tako kot je bilo dosedaj v naše in vaše zadovoljstvo. Pokličite nas in o vsem se bomo dogovorili. Naši telefonski številki sta 0608 41 - 349 in 41 - 044. ELEKTROINSTALACIJE ARLIČ Škale 82 /a tel.: 063/893 - 701 ali mob. 0609/ 619-125 NUDIMO VAM VSA ELEKTROINSTALACIJSKA DELA IN ELEKTROMATERIAL PO IZJEMNO UGODNIH CENAH. MONTIRAMO HIŠNE ALARMNE NAPRAVE! Plačilo je možno na več obrokov. Del. čas: vsak dan od 7. do 21. ure. Vljudno vabljeni! : : ^ Mii? Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je in ob spominu trpek jok. ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame in stare mame DANIJELE OPRCKAL roj. POKLEKA 27.10.1928 - 2.4.1994 iz Gorenja se zahvaljujemo za strokovno pomoč dr. Stuparju in osebju Zdravstvenega doma Velenje. Vsem sosedom in sorodnikom topla hvala za pomoč. Hvala duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za poslovilne besede. Žalujoči: Mož Lepopold, sinovi Rudi, Franci in Poldi z družinami ter vnuki Igor, Matjaž, Goranka in Tadej. ZAHVALA Za vedno so omahnile pridne roke, zaprle so se utrujene oči in ugasnilo je plemenito srce dobre mame, tašče, babice, sestre, svakinje, tete, sestrične in sosede MARIJE ARISTOVNIK Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se prisrčno zahvaljujem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče, kakor sosedom, vaščanom Straže za spoštovano spremstvo k njenemu večnemu počitku. Topla zahvala dr. Zupancu za dolgoletno zdravljenje, osebju Doma za varstvo odraslih in vsem, ki ste jo tam in nazadnje v bolnišnici Slovenj Gradec radi obiskovali, še posebej sinu Otu z družino. Iskrena hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, gospodu VMenciju za poslovilne besede, praporščakoma, gospodu Krištofu, RK in društvu upokojencev. ■ Sestra Zofka z družino. V SPOMIN V torek 19. aprila 1994 mineva žalostno leto, kar te ni več med nami dragi sin, brat in vnuk, dober mož in skrben ati Spet je prišla pomlad v deželo, se vsak življenja veseli, a v srcih naših ni veselja, ker tebe več med nami ni. Pred letom dni še poln življenja, načrtov novih si snoval, še slutil nisi, da pred tabo, je dan, ko tiho boš zaspal. Počivaj mimo v grobu hladnem, sam Bog ti večni daj pokoj, spomin na te živel bo z nami saj v mislih vedno smo s teboj. A.Meža DRAGO ROGLSEK Vsem, ki mu prinašate svečke in cvetje,postojite ob njegovem grobu in se ga spominte v molitvi, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Tiho si odšel a nazaj ne boš prišel, truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš, tvoje srce večne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce irga, solza lije iz oči dom je prazen in otožen, ker tebe tam več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedija in brata IVANA VOLKA 9.5.1937 - 30.3.1994 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu duhovniku za svečan obred in sveto mašo, govorniku za čustvene besede in pevcem za lepo zapete žalostinke. Hvala tudi ŽTP Celje, kolektivu Avto Mastnak, DO ESO in KS Paka. Žalujoči: Žena Valčka, sin Sandi, hčerka Vesna z družino, brata in sestra z družinami ter ostali sorodniki. CAS M "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje I NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta FrantiSka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena KrstiC-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: K* ■ ui »hwti in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 26. razstava "Likovni svet otrok" v Šoštanju *»«aa«aaa«aagacaaa««aaa«*aaa»aaaiiitagii*aggs*ggaaaga»aaaaaag* Mozaik likovnih razmišljanj slovenskih otrok Sekretariat za obrambne zadeve Velenje ................Militi..............IIIIIIII.......... Enajstim fantom znak "Zvest Sloveniji" Sodelujejo: ansambel Mihelic ansambel Čuki ona Weiss Zoran Zorko evropski prvak v igranju harmoniki strašna Jožeta jboljši slovenski smučarji Katja Koren, Mitja Kun<, Miran Rauter... Ja, velik praznik likovnega ustvarjanja slovenskih otrok je postala ta že dolga leta tradicionalna prireditev. To dokazuje vedno večji odziv na razpis, to je dokazal tudi res številen obisk likovnih pedagogov in njihovih varovancev na ot- Rlsbe, slike...In kipce. Vse to boste našli na voritvi letošnje razstave. To je namreč tudi priložnost, da se ob delu otrok srečajo odrasli, si iz- • menjajo izkušnje in se v sproščenem vzdušju "nalezejo" novih idej. In ne nazadnje, je to promocija mesta Šoštanj in občine Velenje. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki sponzoijev, ki so omogočili izdajo kataloga, predsednik KS Šoštanj Matjaž Natek, velenjski župan Pankrac Semečnik, kije tudi pozdravil vse prisotne... Letos, že tretje leto zapored, tema ni bila določena in večina je menila, daje tako bolje, da nudi večjo možnost izbire in likovnega izražanja. "Velika čast za učenca in učitelja je sodelovanje na tej razstavi. Ostalo pripoveduje razstava sama." je pred podelitvijo nagrad zaključil uvodni govor predsednik letošnje strokovne komisije prof. Ivan Mršnik. Pri podelitvi nagrad in priznanj mu je pomagala tudi mag. Tea Valenčič iz Ministrstva za šolstvo in šport. In kdo so letošnji nagrajenci? To so likovni pedagogi Jure Repenšek iz OŠ Gornji grad, Vladimir Potočnik iz OŠ Ljutomer (nagrajen je bil drugič), Robi Klančnik iz OŠ Miha Pintar Toledo Velenje (nagra- do je prejel že četrtič), Zlatko Prah iz OŠ Vitanje in likovna pedagoginja šole gostiteljice Alenka Venišnik. Posebne pohvale so dobili mentoiji Nada Zidarič, Albin Lorber, Silva Karim, Marija Cene, Lojzka Mori, Alenka Praprotnik in Mojca Pengov, veljale pa so prav tako njihovim šolam in otrokom, ki so ustvarjali pod njihovim vodstvom. Gneča po hodnikih "Kajuhove" šole je bila po otvoritvi še lep čas velika. Vsi smo si z zanimanjem ogledovali razstavljeno, se tu in tam zadržali dlje...Tanja, študentka likovne pedagogike, mi je zaupala, da se po ogledu teh otroških mojstrovin kar boji bodočega poklica. Ustvarjalnost, motivika, kompozicije...so se ji zdele neverjetno dovršene in spontane... Razstava, kije res vredna, da bi jo videl še marsikdo! In jo letošnji razsta- seveda še lahko, saj bo še nekaj vi. časa krasila stene šole gostiteljice prireditve... ■ Bojana Špegel foto: Bogdan Mugerte Rekli so: prof. Ivan Mršnik: "Če se ustavimo ob razstavi sami, oziroma ob številki 26, kolikor let se ta razstava prireja, potem bi povedal, da kljub dolgemu časovnemu obdobju in tako številnim razstavam, kvaliteta izdelkov, oziroma likovnih del, ne pada, pač pa so se prav na tej razstavi letos pokazali bistveni premiki, ki sicer osvežujejo tisto, kar je morda že bilo nekoliko izstrošeno; ali po motiviki, pristopu ali po tehniki. Letos dobiva neko novo kvaliteto oziroma nadgradnjo v izraznem smislu. Kot predsednik komisije moram povedati, da imamo že ob samem izboru del določene probleme, predvsem pa se pojavijo velike dileme pri izbiri nagrajencev. Pravzaprav vsak, ki na tej razstavi sodeluje, kije izbran in ki je prispeval svoje delo, kije uvrščeno v oqi izbor, vsak učenec in tudi vsak učitelj, kije tega učenca vodil, zasluži priznanje in nagrado." V sredo, 6.aprila, je sekretar Sekretariata za obrambne zadeve občine Velenje Bojan Trnovšek v iemenu Ministrstva za obrambo Republike Slovenije podelil enajstim fantom - vojakom bivše JLA, spominski znak' 'Zvest Sleovenyi." Prejeli so ga, ker so v prvih dneh vojaške agresije na Slovenijo prebegnili iz JLA v slovensko vojsko. To so bili Andrej Blažič, Dušan Dvorščak, Simon Kline, Miha Pahor, Blaž Podgoršek, Damjan Rednak, Boštjan Steblovnik, Jože Valoh, Uroš Sablatnik, Marjan Petrej in Andrej Prevalnik. Prisotne je najprej pozdravil sekretar Sekretariata za obrambne zadeve, kije spregovoril nekaj besed o njihovem junaškem dejanju. Svečanosti je prisostvoval tudi poveljnik 89.območnega štaba TO Jože Prislan, ki je fantom dejal, da so si s tem pogumnim dejanju rešili življenje in pokazali svojo pripadnost Sloveniji in jim seveda čestital za to dejanje. Po podelitvi spominskih znakov v prostorih Sekretariata je vsak od enajstih fantov povedal svojo zgodbo in obudil neprijetne spomine. Spominske znake Je podelil Bojan Trnovšek ■ b.M. Med obiskovalci razstave Okolica jim je očitno deveta briga Že po stari krščanski navadi se ljudje pred velikonočnimi prazniki lotijo vsesplošnega čiščenja. Dom in okolje morata biti na ta največji krščanski praznik čista. So pa seveda tudi izjeme. Okolica šoštanjske graščine tamkajšnjim stanovalcem in Šoštanju ne more biti v ponos. Pod graščino je polno različne navlake, ki očitno ni nikogaršnja last. Bo tole opozorilo, ki nam ga je nakazal eden od Šoštanjčanov, zaleglo? ■ (vos) V pričakovanju presenečenj V soboto malo pred 11. uro je bila pred Kulturnim domom v Šoštanju prava gneča. Prav iz vseh koncev Slovenije so prihajale skupinice otrok in njihovih mentorjev. Ja, nekaj je bilo v zraku. Pričakovanje? Prav gotovo. Le redki so že imeli v rokah katalog, kije odkril letošnje nagrajence in predstavil nekaj razstavljenih slik. Pomešala sem se med njih in že pred uradnim začetkom otvoritve zbrala nekaj vtisov. Simona Iršič, Velenje: "Sem iz osnovne šole Anton Aškerc, na letošnji razstavi pa sodelujem tudi s svojim delom. S sošolko sva naredili kipec, ki sva ga čisto fantazijsko naredile iz steklenic in plastike. Ne, ne vem še, ali je kipec na razstavi, to bom videla, ko si jo bom šla ogledat. Tudi sicer veliko delam na likovnem področju, hodim k likovnemu krožku. Ne vem pa še, če si bom v tej smeri iskala tudi poklic." Valentina Potočnik, Velenje: " Tudi jaz sem osmošolka na osnovni šoli Anton Aškerc. Tudi sama sem izdelala kipec skupaj s sošolko, mislim pa, da bo tudi razstavljen. Tudi sicer se veliko ukvarjam z likovno umetnostjo, pravijo, da sem nadaijena. Vendar mi je najbližja glina, ki jo rada oblikujem. Na Likovnem svetu otrok sem že sodelovala pred dvema letoma, takrat z risbami. Všeč mi je, da so organizirane takšne razstave, da lahko otroci pokažemo svoje sposobnosti." Vladimir Mance, Pesje: "Na letošnjem likovnem svetu otrok sodelujem tudi sam, narisal pa sem dinozavra. Narisal sem ga z barvo, ki jo je našla moja tova-rišica, risal pa sem s palčkami. Kot vem, je risba uvrščena na razstavo. Zelo mi je všeč, da so takšne prireditve, sem pa prvič na otvo- ritvi in tudi razstavo si bom prvič ogledal. Prav z zanimanjem. Sicer nimam rad likovnega pouka, vendar še kar nekako narišem. Ta dinozaver je bil nekako "posrečen trenutek"." Vlasta Markovčič, likovna pedagoginja na OŠ Dutovlje in Štanjel: "V Šoštanj sem danes pripeljala štiri otroke, pa še kolegica enega. Na razpis smo poslali 20 del, kot vemo, so na razstavo uvrstili 5 del. Pri izbiri teme smo otrokom pustili proste roke, na razstavo pa je komisija uvrstila portrete, ena je bila "ledena" krajina, za nekatere pa še malo ugibamo. Naša šola je že v preteklosti sodelovala na tej razstavi, tudi naša dela so že bila razstavljena, vendar se letos prvič udeležujemo otvoritve. Ja, seveda se mi zdi prav, da so takšne prireditve. ■ bš foto: B.M. Simona iršič, Valentina Potočnik, Vladimir Mance, Vlasta Markovlč