- 59 - Novičar iz slovenskih krajev. Iz Koroškiga 14. m. Pri nas je letaš taka dra-gota, da bi človek skoro obupal I Beračev imamo toliko, da dan na dan eden dragemu duri u pest podajajo. Huda je za černi kruh, pa vender na gornjem Koroškem od 25. avgusta 1350 od tatvin clo nič ni več slišati, to je 5 od tistega časa, odkar Apoloni a Tof u Belaškej ječi sedi, ktera je, kakor je bilo v Novicah že povedano, posebno rada farovže obiskovala, in cerkvene denarnice praznila. 25» avgust minulegu leta je bil pa za imenovano tatico nesrečen, za farovže pa srečen dan. Že ob 6 zjutraj jo primaha iz Verbe proti Dvorskemu farovžu — alj tukaj ji je spodletelo — od tukaj gre, kakor bi jo bil veter nesel, proti Lipi nad Verbo, se pri fajmoštrovej dekli u kuhinji oglasi, in jo prosi, da bi jo g. fajmoštru za spoved napovedala, kar je dekla zvesto storila. Fajmošter čakajo in čakajo, in ker žlahtne gospe niso mogli dočakati, grede v cerkev božjo službo opravljat, in že so bili napravljeni pred altar iti, alj vonder jim še nekaj v glavo da, da še pred mežnarja u farovž gledat in kote preiskovat uka-žejo. Mežnar pride u farovž, gospa ga zasliši in vsa skručena po kletnih stopincah pritapa, ter pravi, da ji je slabo prišlo, in da se je morala zato na stopincah vsesti. — Ali kmalo je slabosti popuste, dajo potegne, ko bi jo bil kdo smodil, po cesti proti Verbi. U gostiv-nici pri Krištofu, med Verbo in Poročanami, je južnala, vse s kovanimi dvajseticami plačala, in je potem, kakor je sama rekla, se u Poroče k popoldanskej b. službi podala. Alj Porošči fajmošter so jej bili z opravljanjem b. službe prehitri, in so jo u farovž stopivši na kletnih stopincah zagledali; že je imela nekaj platna u robcu zavezanega. Naglo hoče vteči, alj neki kmet jo zagrabi in ustavi. Od tukaj je bila v Celovec odpeljana in sod-ništvu izročena. Med tem je Belaško sodništvo, ki je ji bilo zavolj njenih tatnij na sled prišlo, u Celovec po njo pisalo, in 14. septembra 1850 so jo imeli že u Belaku, kjer se še zdaj zavolj preiskatve znaje, vse čisto taji, in se prav prederzno obnaša. Preiskovanih zapisnikov zavolj nje imajo že na kupe. Kmalo bo zavolj nje u Belaku javna sodba, ki bo prekanjeno tatico po pravici obsodila. — Verbensko alj Celovško jezero, po kterem vsako leto črez 40000 sežnjev derv u Celovec splava, letaš ni zamerznilo, česar se še nihče ne spomni. — Naš ljubljeni nadzornik ljudskih šol, ve-lečastni gosp. S. Rudmaš so z obljubljenimi darili učitelje krepko zbudili, in med njimi pravo veselje vneli. Vse želi da bi ovi gospod nada Slovencov prav prav dolgo na Koroškem ostali. Bog jih nam ohrani! — Poklic g. Navratila na Dunaj je tudi nas Korošce prav razveselil! Culi smo, da je v svoji poprejšni Ljublj. službi kakor v vicah živel. Bog ga je rešil. Ko bi saj še kdo tudi našega Maj ar j a od njegovega vesčasnega preselovanja po Nemškem kmalo rešil! Dvorcan. Iz Goriškiga 2. marca. (J. V.') De ljudje po kmetih dosti časa, pa tudi denarjev zatrosimo, preden včasih nar potrebniši reči iz kanclij-skih listov po tolmačih zvemo — mislim de vsak dobro ve. Posebna škoda je pa ta, de nemško-taljansko pisanje naši mladini omiko močno overa, česar marsikdo po vrednosti ne porajta. Kako? Velikokrat se sem ter tje v naši deželi prigodi, de ko oče kak list iz kanclije dobi, ga svojimu sinu, ki že 2 in 3 leta v farno šolo hodi, poda rekoč: ;,preberi in povej mi, kaj v njem stoji." Ker pa revež ne razume, kar je bral, s tihim giasam reče: „ne morem." Oče nevoljen nad njim za-renči: „po kaj pa v šolo hodiš, če tega ne znaš? Ne boš ne več postopal v šolo,— doma boš mogel delati.44 Lejte tako oba, oče in sin, veselje do šol zgubita. Ce ima oče tudi še več sinov, jih brez šolskiga poduka pusti, ker ne vidi nobeniga prida iz šol. Po taki viži tudi sosedje, ki to vidijo in zvedo, veselje do šol zgubijo. Naj nam pošten človek, ki med ljudstvam živi, odgovori: ali ni tako ? Kak nemškutar, ki ne zapopade s svojo mervico pameti namena ljudskih šol, nam bo odgovoril, de kancelijski jezik je nemški. Temu odgovorimo: de tudi mi poznamo cesarsko v stavno pismo, in de vemo, kaj po tem pismu ljudstvu gre, kaj terjati sme. V to, kako si vradije med seboj dopisujejo, se mi ne vtikujemo, to ni naša reč — mi se le — in edino le zato — potegujemo, kar nam je po vstavi dogotovljeno, in kar tudi ministerstvo zvesto spolnuje, ktero s Slovenci v slovenskim jeziku govori. Dokler se v kancelijah v slovenskih deželah ne bo, kakor je potreba, domači jezik rabil, bojo naše ljudske šole vedno hirale, ker le po tem, bo spoznal prosti deželan dobiček šole, ako bo vidil, de mu njegov sin gladko dopovedati ve, kar se mu iz višji roke piše. Med omikanimi Slovenci je mende malo ta-cih, ki bi rekli, de kmetam ni treba šole. Alj, tacih pa, ki s perpomočki, ki ljudstvo h šoli budijo, nasproti stoje, je žali Bog na cente! Zakaj vsak tak, ki druge jezike preveč povzdiguje, domačiga pa zatiruje, omiko svojimu narodu odvračuje, ker stare zgodbe in vsakdanje skušnje glasno govore, de narod se zamore le v svojim glasu omika ti. Akoravno pa nam nikjer sovražnikov ne manjka, vender se nadjamo de sv. veri in Avstrijanskimu prestolu zvesta Slovenija ne bo zaostala, ali kakor nekteri žele, clo usahnila, marveč upamo, de bo z Božjo pomočjo v soglasju z drugimi narodi po mogočosti napredovala. Mi terdno upamo, de bo pravična vlada naše žive potrebe vsi m na-sprotnikam vkljub spoznala in lepo vstavno z nami ravnala, — ker dobro ve, de vsi občutki žive resnice in pravice enoglasno govore: ;,vsakimu svoje." Od Staj. Drave. 8. sušca. QD.J Pervo polletje šolsko je minulo in dijaki se že zbirajo, ko lastovice spomladi. Lepo so se obnašali o pervi polovici šolskega leta; takih, kteri bi slabo napredovali, je sila malo. Tudi slovenski se marljivo uče in „berilo" nam pride prav všeč. Tudi slovenska knjižnica je narasla že do 70 knjig, prosimo domorodce, naj jo velikodušno pomnožujejo. Dobrotljivim podarni-kam g. farmeštru Hašniku, g. kapi. Simonicu Francu in Ciringerju in g. J. Š. v Celji se lepo zahvalimo. Tudi g. korarju R. za znameniti dar v denarjih. Na predlog gg. prof. veroznanstva se je vsta-novilo družtvo za podporo ubogih dijakov. Kdor — 60 - 2 gold. srebra na leto vloži, postane sočlen družtva. Od domorodne ljubezni slovenskih mašnikov in uradnikov je upati, da družtvo bode lepo razevelo. V Celji kaj takoršnega že dolgo imajo. Narodne šole še zmerom v slabim starim stanu tičijo in g. šolski nadzorniki edino zveličavno nemšino priporočajo. Tudi neka druga pošast pri nas še ni minula. Ako kteri uradnik v višji službo želi priti, mlade slovenske duhovnike natolcuje in ;,berihteu piše, da so ^separatisti" in „wuhlaria, ker se podstopijo slovenske otroke slovenski katehizem slovenski brati in pisati učiti. O ubogi Slovenci! Pa še eno drugo. Znano je, da so v letu 1849 mesca oktobra sli slovenski poslanci na Dunaj prosit za sedež okrožnega glavarstva v Celji. Pri tej priložnosti je g. minister poslancem, kteri so večidel sami Celjani bili, gotovo le na podlagi tacih „berihtov" oponašal, da nimajo Slovenci „osterreichisches Bevvustsein" ! Marburg se bolje avstrijanski obnaša kot Celje; ono je dobilo tudi okrožno vladarstvo. Ali čuda golemoga! Zadnji den leta 1850 so v Marburgu v neki taberni nekteri meščanski sin-čeki hudo razsajali; nekdo jih zatoži, in ostra pride iz Dunaja nad Marburg, ktera jim pravi, da nima ^oster-reichische Gesinnung"! Tako se časi spreminjajo I Hudodelstev se v naših krajih dosti zgodi; žalostno da moram reči. Narod se vsaki dan bolj demoralizira, če ravno je vsim dobro znano, da slovensko duhovni-štvo morebiti nikdar ni bilo tako delavno v svojem imenitnem poklicu, ko dan današnji. Pomanjkanje prave ljudske omike po šolah je zlo tega krivo. Šole bi znale več pomagati, kakor nar lepši pridige, pa morale bi vse drugači vravnane biti, kakor so dozdaj. Pomagajte, kterim je izročeno kormilo narode vladati, pa hitro, razumno, narodsko, — drugači pridemo v joj in prejoj, v morje in gorje! „Das Rad der^andern-deu v: l - i r T unaufh&lf&am" pravi Siavjanom nar- prav emec II e r d e r. #) Si\ Kri* pri (Slatini [kisli vodQ na spodnjim Štajarskiin. Dalječ po svetu naša Slatina in s prijazno okolico slovi. Ljudje veseliga, večidel tudi pošte-niga in dobriga serca v teh krajih bivajo; ali — ker )e zemlja preveč v male kose razdeljena, so večidel ubožnij in le malo kdo se tukaj najde, kterimu bi, tudi o nar boljših letinah, ob koncu leta čez svoje vsakdanje potrebe še kaj stariga žita alj druziga živeža ostalo. Desiravno pa revni, vonder to malo, kar imajo, veselo vživajo, in — kakor skoraj po vsih krajih mile Slovenije — tukaj še posebno Upo pojo, in radi hvalo dajejo Bogu, od kateriga vsak dober dar pride. Letaš pa je utihnilo sladko petje — sliši se za toliko več joka in zdjhovanja, zakaj lanska slaba letina, vjime na polji, po vinogradih in pri živini so jih hud) zadele; terda se jim godi, silo veliko jih revšina tare in jih hudo stradati uči. Ali kjer je sila nar veči, je Božja roka nar bližji. Ona nam je dala pomočnika v Ijudomilim g. doktorju Jožefu Sok-u, mnogo spoštovanim oskerb-niku Slatinskih toplic, ki je od deželskih stano-vov naše kronovine, kakor posestnikov imenovanih toplic, dovoljenje sprosil na njih stroške 80 vaganov koruze kupiti in jo ubogim naše nadfare podariti. Hvaležnost je sveta dolžnost, ki tudi za prihodne čase blago serce dobrotnikov odperto ohrani. Serčna hvala tedaj našim usmiljenim deželskim stanovam, Bog jim stokrat poverni kar so ubogim o nar hujši stiski obilno v *) Častiti g. dopisnik nam ne bo za zlo vzel, da smo verstice zastran literarne kritike izpustili, ker od vee ravno nasprotnih strani nam toliko spisov skupej leti, da bi se v dolgočasno vojsko zapletli, ktere pa »Novice« ne žele in jim tudi zato prostora manjka. Vsaka stran je enkrat rekla svoj »dixi<< — sodniki naj bojo — bravci. Vred. podelili. Lepa hvala pa tudi milodušnim gosp. dr. Soku, ki je razun mnogih dobrot, ki jih on in njegova dobrot-ljiva gospa revnim po svojim premoženju storita, po svoji prošnji še toliki milodar sprosil! Bog ju živi oba Še dolgo let! Franc Kalin, kaplan pri sv. Križu