FRANCE PLANINA BLEGOŠ IN KRAJI POD NJIM (V počastitev 50-lctnice organiziranega planinstva na Joškem oibm-očju) Blego.š je loški Triglav. Kot mogočen čok se dviga med Poljansko in Selško dolino. Z njegovega plešastega vrha je obsežen razgled. Z \seh strani \ odijo k njemu poti iji steze, iz Podpulfercc tudi cesta, tako da se lahko z avtom pripelješ prav pod njegov vrh. Kljub mnogim 'pokrajinskim lepo tam in zanimivastini krajev v njegovem vznožju je pa turistom in tudi minogim Ločanom le malo znan. Sicer je prav BlegoS T aiaši književnosti talko lepo opisan kaikor nialokatera gora na slovenskih tleh. Tu 'mislim na Tavčarjev opis poti, ki sta jo hodila Janez in Meta v »Cvetju v jeseni«. Toda v Planinskem vestniku, ki šteje v 1. 1936 že svoj 56. letnik, je o Ble- gošu le malo govora. Vilko JVIa^zi je 1. 1926 napisal članek »Blegoš z zapadne strani«, kjer piše. kako je hodil nanj iz Ko'pačnice in čez Leskovico. V let niku 1955 je dr. Jakob Prešern, bivši loški sodnik, opisal Blegoš in njegovo okolico \- duho\item potopisu »Iz Podibrda v Škofjo Loiko«. Za Tavčarjem najbolj prisrčno piše o Blegošu mladi slavist Janez Dolenc s Cetene ravni, ko v Planiiislkem vestniku 1. 1952 v spisu »Zadnja pot na Blegoš« obuja spomine, kako sta z osemdesotletnim lovcem in drvarjem Tinaičem hodila listo kilasiouo Tavčarjevo pot čez Žetino in Črni kal na vrh in nazaj. Do lenčev potopiis ne raz0'deva samo osebnega občutja za lepoto domačije vnetega izobraženca-domačina, ampak razfkriiva tudi 'njegovo globoko pozna vanje domače pokrajine in ljudi. Že leto dni prej (Planijiski vestnik 1951) je Janez Dolenc navedel v članku »iLjudsko izročilo o Blegošu« zanimive stvari, ki jih ljudstvo pripo\eduje o tej gori in krajih pod njo. Razen teh opisanih je še mnogo drugih zanimivih dostopov na Blegoš, ki so le malo znaTii. V juliju 1956 sva z ženo šla po najbolj razgledni poti, ki drži iz Hotavelj čez Malenski A-rh, vrnila sva se čez Cabrače. Ker nisva prišla do vnha, sva napravila naslednji teden turo nanj iz Hotavelj skozi Volako in dalje skozi Potok \ Selško doliaio. Obe sta zelo strmi, a lepi in zanimivi. Ko sva stopila v Hotavljah i(4.12jn, 219 preb.) iz avtobusa, so naju kaži- potne talile opozorile, da je v bližini ikamnodom marmora, da se stranska cesta cepi na 19 km oddaljeno Cerkno in naprej na Log (25 km), ikjer sta bolnica Fraoija in prostor za camping, na Blegoš pa gre štiri ure dolga pot, ki jo je zaznamovalo PD Cerkno. Ker sva imela namen ne samo obiskati Blegoš, ampak tudi spoznati kraje Loškega pogorja, sva pustila vnemar markirano pot in sva za prvo hišo zavila na desno vkreber ter se vzpela na .sleme, ki se zložno dviga od Poljanščice do Malenskega vrha. Svet je rahlo napet. Tanke ploščice, ki se krasijo v zasekah ob poti, kažejo, da 147 je ta hrbet zgrajen iz glinastih skrilavcev, ki so se usedali na dnu karbon skega morja pred približno 230 milijoni Jet. 'Na glinastih tleh se d\-iga iz grape smrekov in jelov gozd, vmes raste mnogo kostanja, koit podrast pa borovničevje, praprot in grmovje. Na vslemenu, kjer je na položnejših tleh preperelina debelejša, so travniki in njive. Nad potjo ruva ženica praprot, ki sili v njivo pšenice. S strme jase, porasle z mahom in brezami, gledajo črne odprtine bunkerja, ostanek nekdanje »Rupnikove linije«. Bunkerji se kar vrstijo po slemenu. Kadar -se izvije pot iz gozda, se odpira vedno lepši razgled. Onstran Hotavelj stojita hriba Bela in S^lajka. Nad kratkimi gozdnatimi grapami ležijo na njih samotne kmetije, položene na položne terase, nad njimi štrlijo koničasti vrhovi. Nad hrbtom Srednjega brda se dvigajo piramidaste Makovice (9l8m). Pod njimi se vije cesta na Cerkno po tesni dolini Kopačnice, kjer imajo pri Toplicah zajet izvir s stalno tem peraturo okrog 18" C. Tja so se hodiili kopat že v freisinških časih. Iz listin je razvidno, da je bil Topličar oproščen desetine, ker je imel opravka z obiskovalci toplic. Ob Poljanščioi se vidi razširjena dolina pri Pogari, nad njo se vleče Koprivaiik, na južni strani se razprostira široko uravnani ZiT0\'ski vrh, na jx»lici v njegovein jK^bočju se beli zaselek Kladje. Iznad ravne Dobrave pri Gorenji vasi pozdravlja grlc Sv. Urbana, za njim se zajeda proti Lučinam dolina Brbovnice. Med jnnoigimi vrhovi Polhograj- skega hribovja se posebno očitujeta planotasta Pasja ravan in ostri Tošč. Povsod se kažejo kmetije in cerkvice. Pred nama pa se vse bolj veča Blegoš, čim bliže mu prihajava. Prav tako so vedno višji tudi njegovi sosedje Koprivniik, (Mladi in vStari vrh. iNa zahodni strani se kažejo nad Leskovico in Robidnico Črni vrh, Počansika gora in Porezen, še dalje Kojca. Prva vasica na slemenu nad Hotavljami so Hilavče njive (650 m, 48 preb.). Naselje stoji na dveh prisojnih teraisah. Marsikje visijo nad kolovoz češnjeve veje in vabijo s sladkim sadom. Zdaj nagneš vejo tu, zdaj tam in jo obereš. Ves dan ista ^* --ia*«—•«• ' skušnjava! To leto so češnje zaradi deževne pomladi iz redno pKJzno dozorele. Le malo je hrusitavk, ves dan sva naletela le na nekaj žlahtnejših sort, večina je navadnih hribovskih češenj, drobnejših, svetlordečih, pri jetno sladkih. Više gori so celo div'je češnje, ki jih obi rajo le ptice. Čudno, da ni bilo v teh krajih nobenega sadjarskega učitelja, ki bi vpeljal boljše sorte, da bi šle na mestni trg, inamesto da jih poreibljajo samo za kuhanje žganja in sušenje! Koliko \'eč bd prdnaišale do hodkov! Po odprtem slemenu gre kolovoz proti Brdom. Na Gorenja Zetina z Blegošom v ozadju, toto Fr. Planina 148 levi je odprt pogled v Logarjevo grajK), po kaiteri teče Lx>garščica izpod Žetine. Onstran grape je sna 'najnižjo Blegoševo polico prilepljena vas Ca- brače. Nad rdečiiai strehami se d^iga pobeljena cerkvica iz 1. 1723, kot da hoče uiti iz vasi v gozd. Za prvimi hišami Gorenjih brd (736 m, 78 preb.) naletiva na široko cesto. Y velikem ključu zavija skozi Dolenja brda i685m, 83 preb.) v vzhodno pobočje slemena, se tu razširi in konča. Na cest nem kamnu je vklesano 3.865 km. Toliko je ceste od Gorenje vasi. Zgradili so jo v stari Jugoslaviji v zvezi z utrdbami, ki maj bi varovale ta obmejni pais. Nekaj korakov vstran zija v hribu velika obokana odprtina, iz nje teče voda; videti je kot železniški predor. Le nekaj časa vidiva betonski obok, potem izginja v temno notranjost. Koliko dela in materiala so stale te utrdbe, pa niso prišle nič v poštev! Spomenik napačnih računov! Beograjska topografska karta in uradni imenik krajev imata imeni (Gorenje in Dolenje brdo. Ljudje pa govorijo o Gorenjih in Dolenjih brdih, prihajajo z Go renjih brd, gredo v Dolenja brda. Brda imenujejo ta srednji del slemena in obe vasici. Sedaj, ko so vsi uradni posli v rokah ljudskih odJjorov, bi morali vendar že prisluhniti domači gov-orioi in imenovati kraje itako, kakor jih imenujejo domačini, ne pa tako, kitkor so jih zapisali oficirji, najprej dunajskega, potem pa beograjskega vojno-geografskega inštituta. Na hiši v Gorenjih brddh se pojavijo mankacije. Markirana pot pride z desne iz Gorenje vasi čez Pretovč in gre na Blegoš. Torej imajo markacije in midva Astd cilj. Zato se ravnava po njih. Pot ise polagoma spušča na uleknjeni hribet med Brdi in iMalenskim vrhom, pKJsejaii s travniki in nji vami. Tu mora biti pozimi dobra smitka! Ob ipoti rastejo češnje, ponekod macesni. Kmetije imajo že tablice: iMalenSki vrh. Pri Andrejon pride na prag mati, ob njej se prikazujejo glavice šestih otrok. Najmlajši ima po starem očetu ime Andrej. Vseh otrok je irinajst. Dva sta pri vojakih, dva sta že odslužiila vojaški rak iti sita nekje v službi. Tu pod Blegošem je še mnogo številnih drtižiin, ki so pravi rezervoar našega zdravja in moči. Mi slim na Tav^čarjeve »Slike iz loškega pogorja«. Kako skromno so še pred 50 leti živeli naši hribovci in kako težko so se otroci prebijali v življenje! Zdaj gredo v Poljane v gimimaijo lin v mesto v tovarno ali v obrt. Pred vasjo sva srečala dve kmečki dekleti, kd sta šli od obiranja češenj. Ena je bila v kratkih hlačkah kot bi prišla iz mesta. Hrana se je iz;bo;lj'šala, ne jedo več samo soka, kaše in medle z jamico masti v sredi. .Iz mnogih hiš slišiš radio, marsikje so bolje jKnučeiii o dogodkih po svetu \kot v mestu. In vendar! Ali ne bo vedno mauj iakšnih družin kot je Andrejčeva v Ma- lenskean vrhu? Tudi pri sosednji kmetija pri Kovnikarju nama povedo, da je sin Vinko v Ljubljani »v štacund«, zraven pritrdijo »saj ga gotovo poznate?«, ko presojajo vse po svojih razimerah. Glavni del vasii Malenski vrh (705 m, 89 preb.) stoji ,na širokem prevalu med dolino Ločilnice in Lo garjevo grapo. Vse hiše so zidane, euonadstropne. Najslabša med njimi je šola. Pred šolo je zidano staro znamenje z lesenim baročnim kipoim in fre skami loškega slikarja Antona Tuška, Jii je delal v drugi polovica 18. sto letja. Markacije drže najbrž pod Goro proti Žetini, midva jih nisva videla. Večkrat sva ugotovila, da jih tu okoli Blegoša ravno na odcepih in križiščih ni, namesto da bi bile tam bolj goste. Spremljal naju je fant iz vasi, ki je šel s košem češnje obirat. Domačini malokdaj vedo za markacije, ker jim pač niso potrebne. Pred meko hišico smo naleteli na možakarja, ki je pobiral češnje s kupa gnoja, nad katerim stoji visoko češnjevo drevo. »Sem na 149 mehko priletel,« je rekel, ko je opazil, da začudeno gledamo njegovo rav nanje. Saj jih skuhajo za žganje! Ker ni bilo \eč markacij in se je od Blegoša potegnil črn oblak, sva se obrnila in šla čez Jazbine na Croro. Jazbine stoje na ozki polici v južnem slemenu Malenskega vrha (1050 m) v višini 690 m. \rsta zidanih hiš se podaIj>šuje v \ rsto kozolcev z zidanimi belimi stebri, tako da se zdi vas od daleč velika, v resnici so samo tri kme tije. Pod vasjo ležijo v sončnem bregu njive, nad njo se pno senožeti v strmo Goro. Pot se hitro dviga najprej skozi gozd, potem nad senožetmi, od ikoder se odpirajo lepi pogledi na vse strani. Globoko poko zniža do prevala Hlevišče (865 m). Cez preval gre markirana pot iz Poljan in Javorjev na Blegoš. Nad Hleviščem se dviigajo že pobočja glavnega slemena. Stari vrh (1205 m) kaže velike zaplate strmih trat in skalovja, posledice gozdnega požara. Mladi vrh (1370 m) je zelo gozdnat, Koprivnik (1389 m) je pa na to stran IKj-krit s senožetmi. Ker je bilo že pozno popoldne, sva se obrnila proti IjOŠki koči pod Starini vrhom. Kmetije nad Hleviščern spadajo že h Gorenji Žetini. Po vsem pogorju od planot nad Idrijco do Sorskega polja so hiše cerkljansko-škofjeloškega tipa, zidane, velike, nadstropne, z vrstami oken. Občudovala sva Voglarjevo hišo, ki je prenovljena, ima elektriko nad vhodom, v veliki novi stavbi je spodaj hlev, izgoraj i>od, na podu lepa nova polkna z vdelanim steklom, zraven zidain svinjak in dalje dvodelni kozolec z zidanim/i stebri. Tudi pri sosednji Brinovčevi kmetiji je hiša inova dn velika, okrog nje pa niogočna gospodarska poslopja. Prodaja lesa je večini kmetov omogočila, da so stavbe popravili, vstavili velika okna s šipami v celem, napeljali elektriko, nabavili radio litd. S tem so dodobra popravili posledice vojne. Skoro nikjer ni več videti tistih ljubkih majhnih, zamre ženih oken, kar zmanjšuje idilično zunanjost hiš, a napravlja notranjost bolj svetlo in udobno. Mlin, ki spada že v vas Podvrh, je opuščen. Fant, ki je šel za kosca v Martinjvrh, je pripovedoval o tragični usodi Milinarjeve družine med vojno. Mlin so Nemci zažgali. Iz gorečega mlina so se slišale eksplozije, ker je bila tam spravljena mtuiioija za partizane. Zato so Nemci družino polovili, zaprli v hišo in še to zažgali. Ostala sta le dva najmanjša otroka, ker sta bila pri sosedu. Hiša je sedaj obinovljena, mlina ni več, osirotela sina\'a pa obiskujeta gimnazijo v Loki. S poti so lepi pogledi na Jav^orje (695 m, 172 preb.), ki .stojijo na policah niže doli. Vas Podvrh (906 m, 33 preb.) ima pMjlje skoro na ravni, precej veliki terasi pod Starim vrhom. Strgarjeva hiša ima na vzhodniem pročelju približno 3 m dolgo in 1.5 m visoko fresko, delo Jerneja iz Loke, ki je v elegantni risbi in barvi predstavil tri svetnike. Po golidi je lahko spoznati vitko postavo sv. Florijana. Na južni stenii hiše je manjša freska, ki je pa prevlečena z močinimi barvami. Zraven je naslikana letnica 1887. Kdo ve, kaiteri »umetnik« jo je restavriral. Veje jo itako zakrivajo, da ni mogoče ugotoviti, kaj .predstavlja. Od Podvrha dalje gre markirana pot čez glinasti teren, kii drsi v usadih navzdol. Zato je pot vsa porušena, blatna in ponekod 152 Del baročnega oltarja na Gori. Fofo Fr. Planinci jx)dložena z vejevjem. Pot se dviga v gozd, tako da ostane Cetena ravan (914 ni, 36 preb.) {KKI njo in vidiš zviška njene nove rdeče strehe in staro cerkvico. V njej je na slikal freske Jernej iz Loke v prvi polovici 16. stoletja. Slikar Jernej je bil zelo plodovit. Poslikal je mnogo cerkva, med drugimi ina Suhi, Godešiču, ipri Sv. Andreju in Sv. Ožbohu, v Brodeh, v Vrbi na Gorenjskem, pri Sv. Ja nezu v Bohinju in pri Sv. Danijelu v Volčah, kjer so pa freske že uničene. V Ce- teni ravni se je 1. 1840 rodil Gregor Krek, slavist in univ. profesor v Gradcu, oče Goj- miira Kreka, pravnika in glashenika. Doleoičice, ki jih vidimo niže doli, so Tojstni kraj Antona Ažbeta, slikarja, organizatorja slavne miinchensike slikarske šole, učitelja našiih impresionisto-i" in mnogih tujih iimetnikov. Koliko kulturnih delavcev so dale naše hribovske vasi domovini i^n tujini! Ali je nudila pokrajina ali mešanje domačinov z novimi naseljenci toliko življenjske moči našim ljudem, da so iz hribo\skih koč našlii pot na univerziitetne katedre? V Loški koči (1102 m) pod Starim vrhom sva bila prav doliro oskrb ljena. Pa tega ne bom opisoval. Pojdite in preskusite sami! Drugo jutro sva obirala isto .pot nazaj proti Gorenji Zetini. Pod prevalom Brdom (1143 m), kjer pride blegoška cesta izza Mladega vrha na južno pobočje Kopriv^lika, naju je močen Sum opozoril, da nekje pada voda v slapovih. Nad senčno gozdno potjo, ki Jiapra\ilja tu velik zavoj, je v gozdu apnenčast pečevnat prag, vanj so zajedene majhne tesni Slatuškega potoka, ki pada v brzicah, v gozdu pod potjo se pa po treh zaporednih skokih poganja čez pečevje kakih 40 m globoko v ozko grapo. Zaradi strmin je dostop pod slap precej težaven. Na niislodnjem ovinku pada voda v prostem curku čez Ransko peč v tolmunček tik ob poti. Ta slap imenujejo Pod Ransko. Za prvega «va spraše\ala v Gorenji Žetini, pa sva le s težavo zvedela linie: Slatuški potok. Mladim Ijiidem ni več mar za značilna ledinska imena, neznana so tudi gaspodinjam, ki se primožijo iz drugih vasi s poljanske ali selške stranii. Oudno se mi zdi, da pozaibljajo ta imena, saj jih vendar poirebujejo, ko hočejo označevati njjve, senožeti, gozdove, dele gora, vode in podobno. Ce bo šlo tako naprej, :bomo izgubili velik jezikovni zaklad. Treiba bi bilo pri starih Ijiideh zibrati ledinska imena, dokler je še čas. Pogled na glavnii zaselek Gorenje Žetine (960 m, 99 preb.) je zelo lep, ko se ji pot približuje od slapa Pod Ransko. Gruča poslopij je razgrajena po prisojnem hrbtu, o'bda'na od iraznoibar\ nih proigastih njiv in svetlozeleuih senožeti, okrašenih s šopi macesnov in češnjeviih dreves. Zemlja dehti v 153 ix)letnem dopoldnevu, s strmiii Koprivnika odmeva klepanje kos, za vasjo se dviga mogočno ozadje širokega Blego.ša. ki se dostojanstveno odeva v femno zelenje je]o\ ih gozdov. Ni čuda, da si je Tavčar v »Cvetju v Jesenic tu zamislil svoje Jelovo brdo, kraj prisrčnih doživetij in idilične ljubezni! Preko sveže pokošenili senožeti in skozi bukov gozd pride pot na Črni Kal {1107 m). To je stari prehod med poljansko in selško stranjo, ki ga Tavčar opisuje v »Cvetju« in v »Visoški kroniki«. Na jasi stoji gozdarska hiša. Na križišču cest bereš s spominsike plošče, da »se je na tem mestu zadrževala julija 1942 grupa partizamskih odredov na svojem slavnem pohodu na Štajersko«. Ploščo je postavil Okrajni odbor Zveze borcev NOV Krainj. Tablice kažejo markirane poti v Javorje, Poljane, v Loško kočo (2'') in v Dom na Lubniku (4^). V gozdu na severni strani je zelo mrzel studenec. Poti držijo tudi v Logarjevo grapo na jug, v Potok na sever. Blegoška cesta, ki prihaja iz Loke, se tii razcepi. Prvi krak gre po severnih pobočjih Ble- goša na Murove tik pod Blegoško planino, drugi po vzhodnem bregu na Prvo ravan. To iibereva midva. Cesta ni zvožena. vendar kar dobra in trdna. Enakomerno se vzpenja -skozi obsežne bukove gozdove. Po posekah se bohoti malinovje, tu in tam vidiš skupine zlatega klobuka (Lilium mar- tagou), iz gozdnih globin se rahlo slišijo udarci sekire. Za Malo in Veliko pečjo, ki štrlita iz pol>očja ob cesti, cepijo drvarji bukova debla kar na cesti. V lepo urejenih sikladovnicah so jia obeh straneh zložena zdrava drva, okoli 90 m' jih je že pripravljeaiih za odvoz v Kranj. Prva ravan (1205 m) je položen pomol v Blegoševem slemenu, ostanek davnega ravnika. Tam so gozdna drevesnica in koče za gozdne delavce. Do vrha Blegoša je še kake tri četrt ure. Cesta se ovija čez Prvo ravan na leskovško stran in se spušča navzdol. A kmalu je zmanj'ka. Cestar sam izravnava novo cestišče za name ravano z\'ezo z Leskovico. Vozni red nama pokaže, da gre zadnji a\'tobus iz doline proti Loki že oJ) pol treh. Ali je prav, da so avtobusne zveze Tirejene samo za tiste, ki iz dolin hodijo v Loko in v Ljubljano, nič pa za turiste, ki potujejo v obratni smeri in bi radi zjutraj prihajali ter se zvečer vračali? Vsaj v pjoletnih mesecih bi morali pri voznem redu misliti na turi stični proniet! Dokler ne ustvarimo možnosti za turizem, turizma ne bo in naše doline in pogorje bo ostalo olb strani. Potemtakem nimava časa za pot na vrh, ampak jo ubereva na naisprotno stran po sveže inaTkirani stezi •proti Cabračam. Najprej se steza še nekoliko vzpne, potem se pa strmo, zelo strmo spušča ves čas po slemenu, najprej skozi gozd, pride na vrh Izgorčevih senožeti, kjer je obširen razgled, mimo bunkerjev na odprtem rabu, po gladkih senožetih ves čas navzdol in navzdol. Kjer ni gozda, si kot na grebenu med Malim in Velikim Triglavom. Na obe strani so strmine navzdol, le da so porasle z gladko rušo. Senožeti dehtijo v sončni pripeki, vsa Poljajuska dolina leži razprostrta pod naana. Trikrat se pot nekoliko zravna, ko greva preko polic, ostankov davnega dodinskega dna. Vmes sama strmima. Na srednji polici stoji samotna Izgorčeva kmetija. Svet na polici je obdelan, v bregu se rdečijo zrele češnje. Rob police je nekoliko dvig njen, pravijo mu Vrh boršta, ker sega nanj gozd od dolinske strani. Kolovoz zavija na desno pToti Volaki in se v gozdu obrača, da v hudih klancih doseže Cabrače (()6'5 m, 48 prei>.), ki so prislonjene v breg tik pod gozdom. Na polici pod ^'asjo je polje. Potem še dolg klanec skozsi gozd do sotočja Volaščice in Logarščice, kjer doseževa dolino. Na Klovžarjevi hiši na raz potju stoji napis za markirano pot na Blegoš, po kateri sva prišla, in za 154 l>ot skozi \olako na Blegos ali na Porezen. Ob cesti v dolini gleda na po\'ršje ploskev Jepo rdečkastega triadnega apnenca, kjer ima podjetje Slarmor s\-oj kamnolom. Ogromni čoki čakajo pri cesti na transport. Ska lovje je odkrito visoko \- Ijreg. Motor žene kakih 500m dolgo jekleno žico, da se na nekaterih krajih počasi zarezuje v skalo in jo žaga. Vodni curek spušča v špranjo kremenčev pesek, ki ga dobivajo iz Sevnice, da s svojo trdoto zarezuje apnenec. V kakih 10 urah se zareza poglobi za pol meifra. \'sak kubični meter velikega izžaganega iniarmora« stane okoli 100.000 din. jnanjšj koisi znatno ma/nj. Cesta spremlja Volaščico. Večkrat se oziram nazaj, kjer se ra^no nad dolino dviga Blegoševo sleme kakor stopnice: najprej polica pri Cabračah, nad njo Izgorčeva planota, više gori {x>lica vrh Izgorčevih -senožeti, nato Prva ravan, potem pa ploščati Blegošev vrh. Nad sotočjem VolaSčiice in Kopačnice stoji \ cestnem o\inku velik, še neometan hota\eljski Zadružni dom. Skozi Hotavlje sva kmalu do poljanske ceste, kjer je avtobusna postaja in kjer sva začela svojo j>ot. Utrujena in razgreta si želiva, da bi he vsedila v senco in si »privezala dušo«, a niti v vasi niti iu na križišču ni gostilne. Toliko govorimo o turizmu, pa niti vaške gostilne na tako izpo stavljenem izhodišču, od koder gredo cesta v Cerkno in markirane poti na Blegoš in Porezen, ne premoremo. Že satue zaradi sebe bi morale Hotavlje imeti kako gostišče, saj štejejo nad 200 prebivalcev, le malo manj kot Poljane. Drugo pot sva pričela spet v Holavljah. Mimo kamnoloma mairmora sva bila kmalu na razpotju pri Xlovžarjevi hiši. Dekle, ki je sredi Jiajlep- šega dopoldneva sedelo v hiši pri oknu in klekljalo, sva sprašala o soised- njih vaseh. Tudi dekletii, ki sta stali na mostu nad sotočjem Volaščdce in Logarščice, sta bili takoj pripravljeni za razgovor. Tako sva izvedela za hiše v Volaki in za nekatere hribe v dkolici. Hrib nad Cabračami imenujejo Vrh boršta (805m), njegoNa zahodtia stran je Pod ple- čem, vizhodna pa Drsol. Naše topografske.karte so precej pomanjkljive. Zelo malo imajo ledinskih imen. Niti vasi Krnice nad Kopačnico niti zaselka Tičje brdo pri Gorenjih Novakih nimajo vpisanega. Polenškova kme tija v Valaki, ki stoji tik ob Volaščici, je zarisana visoko v reibri nad dolino, in sicer z imenom Palenšek. Pri tem imenu se nam pokaže ista napaka, kot je je deležen Blegoš. Ker izgovarjajo Po- Ijanci »o« na sirotko, je kar tograf zapisal mamesto Po- lenška Paleiiišek. Prav tako pa beremo pogosto namesto Blegoša BlegaŠ, da že malo- Poglcd na javorje izpod Starega vrha. Fofo Fr. Planina 155 kdo ve, kako je prav. Pa je Blega,s le poljansko izgovorjeni Blegoš. V slovenskem krajevnem imenoslovju vlada na vSplošno velika zmeda. Cas bi že bil, da bi se jezikoslovci skupaj z geografi in zgodovinarji lotili slovarja krajevnih imen! Kako neumno se zdi domačinu, če sliši v radiu govoriti: na Poljanah nam. v Poljanah, Cabrače nam. Cabrače, Leskovica nam. Leskovica, Jelovica nam. Jelovica, Jesenovec nam. Jesenovec, Ločan nam. Ločan, Lubnik nam. Lnbnik itd. Volaka (540 m, 95 preb.) je na dolgo raztresena po dolini in bregovih cd) njej. Kakor ugotavlja dr. Pavle Blaznik v razpravi >Kolonizacija Po ljanske doline«, je nastalo ime Volaka iz starega imena Vlach, ki se omenja v 1. 129L Tu so se ohranili prebivalci, ki so naseljevali te kraje že pred prihodom Slovencev in so jih naši predniki kot vse tujerodce imenovali Vlahe. Zato se mi zdi, da je pravilno ime Volaka in ne \oiljaka. Volaščica je bila prva meja freisiinškega gospostva. Do sem je ozemlje pripadlo škofu že s prvo daritvijo 1.973. Dolina je ozka grapa in zelo nagnjena. VoilaSčica ima zelo velik padec in se zaganja čez skalov^je liz tolmuna v tolmun. Kar lepo jo je gledati, kako je bistra in kako na vsak korak kaže drugačno siliko. Prvi mlin pri Jakopii so Nemci požgali in ga ni več, drugi pri Gričarju je pa po vojni obnovljen. Pri Gričarjevem mlinu priteka v Volaščico potok Debenak. Ta priteče izpod Makovic, ki jim na inasprotnean sleTitenu stoji vas Debeni. Iz pojoče poljanske govorice nisem natančno razločil, kateri zlog pravzaprav naglašajo, menda zadnji. Po napisu Ude- benech v katastrsiki mapi sodim, da se reče »v Debenih«. Ce sprašuješ domačine, kako pravijo: v Debenih ali na Debenih, se zmedejo in se izgo varjajo z odgovorom, da so to Debeni. Pri Gričarju zavije v hrib kolovoz, ki gre skozi Debeni in Studor v Leskovioo in dalje na Blegoš ter je mar kiran. Midva sva šila naprej po grapi, kjer je tudi markirana ipot. Ogledati sva si namreč hotela kraj, kjer so bile v starih časih fužine. Zato sva pri hiši št. 7 poiskala Lovričkovo mater, ki je za hišo skladala ipesino listje. Obrisala si je roke in šla z nama do kovačije ob vodi. Pišejo se Strumfelj. Že četrti rod se :bavi s kovaštvom. Vendar je 'bila delavnica prazna, ker dela siji kovač v hotaveljskem kamnolomu. Kovačnico imajo namen podalj šati. Prav tla tisti stratii je zarasel kup rude in žlindre. Tu je stala v 17. sto letju fužina. Limonit so kopali pod Srednjim brdom »na Burnizi«. Lovrič- kova mati pravi, da sta. Pod nvdo pri kamnolo^mu še dve jami. Ko so na selški strani postavili fužino A' Farjevem Potoku, so rudo spravljali 'tja, pa tuidi v Železnike. Nasprotni breg Volaščice je pečevnat in se strino dviga v reber Gradišče. Po ustnem izročilu je ibil tam grad grofice Heme, ki je živela \ H. stoletju in imela blizu Selič na Koroškem svoje rudnike. Na Gradišču so že večkrat izikopali iz zemlje črepinje. Sedaj so v bregu tri biše. Lovričkova mati nama je pripovedovala tudi o Gorenjih Brdili, od koder se je primožila v Volako. Njeni starši so tam postavili novo liišo. Zidarji ;so gospodinjo večkrat izpraševaili, kako se bo pri hiši reklo. Ta je odgovarjala: »Ne tok pa ne tok, ke ni dost lap.« iNazadnje se je pnijelo ime Pod ratitami, ker je bil nad hiišo plot iz rani. Iz tega je nastalo Podrantovše. Malo dalje priteka izpod Studora potok St^udorščica. Tam je domačija sPri Brunu«. Cez vodo gre pot navkreber na Leskovico, a ni zaznauiovana. Volaščica drvi v divjih brzicah. Pri Polenšku so mlin opustili že pred vojno, jez je še ostal. Za ovinkom je grapa Volaščice nekoiliko širša, ker se izipod Pr\e ravni odpira vanjo Javorjeva dolina. Tam pravijo V dalih. Spodaj je 156 Dularjeva, malo više Bajtarjeva hiša. Dularjeva hči, ki živi z družino v hišici poleg doma, nama je zgovorno razkazala okolico. Javorjevo dolino meji na jugovzhodni strani sleme Hrastno brdo, nad njim so Izgorčeve senožeti, za njim je Konjska dolina, nad njo se dviga drugo sleme, v njem je »leka« Pretovč. Na vprašanje, kaj je leka. je rekla: »Saj vidite, kako je uleknjeno.« Tega lepega izraza niti Rudolf Badjura ne pozna, čeprav je v svoji Ljudski geografiji odkril pravo zakladnico ljudskih izrazov za razne terenske oblike. Ta Pretovč ima v malem takšno obliko na uleknje- nem slemenu kakor Prtovč pod Ratitovcem. V severnem bregu med Volaško grapo in Javorjevo dolino je jasa Požar, pač zato, ker je ostala j>o požaru gozda. Nad njo je rigelj Trebeiike. \ Javorjevo dolino segajo peči, ki jim pravijo Robi. Zahodno od Prve ravni, kjer delajo cesto pro'ti Leskovici, je Zamokrica. Na zahodni strani grape sta Dajiiarškov grič in sitožčasti vrh Ceilo (911 m). Potem nama je žena še prijKjvedovala, kako so Nemci ustrelili njenega prvega moža. Ker je bil terenec, je pobegnil iz hiše, ko so se bližali Nemci. Najbolj se je bal psov, ki so jih Nemci večkrat vodili s seboj. Da bi ga psi ne siledili, je iekel k ^olaščici in po njej navzgor. Nemci na poti so bili hitrejši in so ga dohiteli ter ustrelili malo proč od hiše. Takšnih tragičnih dogodkov se je v Laškem pogorju pač mnogo odigrailo. Iz Dolov je vozna pot vedno bolj napeta in se vedno bolj viša nad Volaščico. Kmalu se razcepi, a nikjer ni markacije. Leva pot drži k vodi. Tam sva presenetila fanta, ki je med jelšami izpiral žep svojega suknjiča. V Leskovici iso mu dali jajc v žep, pa jih je stri, ker so ga preveč pogostili z žganjem in je bila njegova hoja zato preveč raizboriita. Ta naju je napotil na zgornji kolovoz, ki gre močno vkreber nad levim bregom potoka. Ves čas ni bilo nobene markacije in sva že imjisilila, da gre zaznamovana pot na oni strani mimo Leskovice. Čez dolgo sva jo spet ugledala na leseni gozdarski ilopi. Čudni so taki markacisti, ki niti na razpotju niii za njim ne narišejo znakov in jih delajo isamo na stavibah. Pot je lepo speljana, tu in tam nasuta ali nasekana v pečevje. potem se zavija v ključih skozi gozd, da pnide do majhne ravnate V ogradah, kjer stoje še temelji nekdanje Hajinriharjeve žage. Sadovnjak in majhna drevesnica sta še ostala. V ogra dah je razcep poti v Leskovico in v višine Blegoša, kar kažejo napisi na drevesih. Od tu dalje se markacije drže nekaj časa strmega kolovoza, nekaj časa stranskih steza. Tla so sestavljena iz zeleuosivkastih drobnikov dn skrilavcev. Strmina je precejšnja. Sredi gozda stoji gozdaTska koča iz brun, a je zaprta, \isoko gori se pojavi jaisa in se odpre pogled na Blegošev vrh, ki je že kar blizu. Končno se vzpne steza na raz vodno sileme med ]'o]jansko in Selško dolino. Ulek/njeni del se imenuje Murove. Trije možaki so naikladali na jvozove apno, da ga peljejo v Hotavlje. Po planini so trebili kamenje in direvje ter napraviili apnenico. Do sem pride po severni straini Blegoša cesta s Črnega Kala in lahko prihajajo kamioni prav na Murove. Zahodno od Murov so Špehovše, tam gre pot na Porezen in je bila prej jueja stare Jugoslavije. Zato je Blegoš ves utrjen. Na Murovah še leži zarjavela bodeča žica, malo više je hunker. Skozi gozd je kratka pot do Leskovškega kala in do planine, kjer stoji v višini približno 1380 m lepo, prostorno planšarsko poslopje. Pastir je bil pri živini onstran vrha, stan pa zaklenjen. Živina je bohiinjske pasme. Tu se pase jalovina iz Leskovice, Davče in Martinj vrha. Planina pa spada v upravo kmeitijske zadruge v Gorenji vasi. Ubrala sva jo ikar naprej po strmem (bregu navzgor mimo 157 Loška kuča na Slareiii viliu Foto Oblah zapuščenih utrdb in po robu, od koder se na severno stran razprostira nad gozdom preproga rododendroiia ali hudičel, kakor jim pravijo domačini. Vmes se košatijo ikoški gorskega glavinca, po travni ruši pa so nasuti cvetovi murk. Toliko jih je, da bi Blegoš lahko imenovali goro murk. Betoiijske utrdbe, ki 'povsod okrog gledajo iz zemlje, živo epominjajo na čas pred drugo svetovno vojno. Blegoš je takrat veljal za eno najglav- nejših postojank v obramibnem sistemu stare Jugoslavije proti Italiji. In vendar ni nikoli nastopil svoje vlage, prav tako ne, kakor številne italijan ske poidzemeljske naprave vzdolž vse naše zahodne jueje. Moj prijaielj, Ijubljaaiiski proffesor, ki ni nikdar služil vojaškega roka, je imel ob mobi lizaciji 1. 1941 zborno mesto v Železniikih. Ker je bilo v tistih poniladans{kih dneh deževno vreme, je prišel v Železnike z dežnikom in z dežnikon\ so ga poslali prav v sprednjo bojno črto na Blegošu. Ko so nekaj dni čakali v ibmikerju, je bil radoveden, kako deluje puška, ki jo je imel prvič v življenju v roki. Zato je pomeril in usitrelil. Drugi so planili nanj. zakaj vendar začenja vojno. Kmalu ualo je s-fronta« razpadla m moj prijatelj je s tem edinim istrelom končal \ojno ter .se z dežnikom vrnil v Ljubljano. Pri triamgulacijski piramidi si kaJkor na vrhu položne strehe, ki je prav rahlo nagnjena proti jugu in je zelo prostonna. Šele daleč od piraniide je rob, kjer se svet prevesi v strmino. Tam doli je zgornja meja gozda, ki je lod izredno nizka, saj komaj kje doiseže višino 1500 m. Dr. Jakob Prešern je Blegoš 'takole označil: »\elika 'kopa je to z veliko, okroglo travnato plešo na vrhu, obrobljeno spodaj z mogočnimi bukovimi gozdovi. Odločno se dviga 'nad svojo ibližnjo okolico in tako omogoča obsežen razgled, kakor ga je težko najti z vrha s slkromno višino 15'6i2m.« Ob lepem vremenu je razgled res presenetljiv. Da imaš kot na dlani vse Loško in Cerkljansko 158 pogorje s Poreznam, Ratitovec in Bohinjske gore ler Polhograjsko hribovje, ni treba omenjati. Razg^led je odprt na Triglavsko pogorje, KaTa\anke, Kamniške, Zasavske hribe, Kum, okolico Cerkniškega jezera. Notranjski Snežnik, Trnovski gozd itd. S prostim očesom vidiš Kredarico in Planiko ob triglavskem vrhu. Škoda, da ini na Blegošu nobene pilan.in«ke postojanke! Zato je kljui) temu, da je jako blizu Ljubljane iter v kratkem času doseg ljiv in za svojo skromno višino .izredno razgleden, tako malo obiskovan. Vilko Mazi je že 1. 19;% končal svoj članek v Planinsikem vestnitu z odloč- niju jx)zivom: Blegoš mora dobiti Tavčarjev dom! Takrat je bilo to nemo goče, ker je bil urejen kot iglavna utrdba oh meji. Sedaj pa takih ovir 'ui več in bi bilo PD Žiri .najbolj poklicano, da se loti te sicer težke, a lepe naloge. Na ta način bi res upravičilo svoj pridevek: planinsko. Kakor piše Franc Koinobel j-Slovenko v Planinskem vestniku Jeta 1951, je bil v opuščenih bunkerjih na planoti »Tivoli« (takratni naziv!) kakih sto metrov pod vrhoan Blegoša mastanjen Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, spodaj \ Farjem Potoku pa je bil sedež gorenjiskega vojnega področja. Od omenjene staje na planini sva se spustila po dobro (markirani stezi na severno strain. Mislila sva, da je markirana pot v Zali log. Ko sva pa videla, da se markacije ves čas vrste na gosto, isva spoznala, da morejo držaiti le proti Loki. Jn res! Ko sva dosegla cesto z IMUTON', SO šle markacije z njo proti Cmemu Kalu, v Selško dolino pa ni nikjer zaznamovane smeri. Morala sva kar na slepo naprej po gozdnatem slemenu. Imela sva srečo, da sva zadela stezo, ki gre po slemenu naravnost na sever. Hitro se je nižala, na nekem pomolu je je bilo pa ikonec, oiiorala je že prej zaviiti kam dol po pobočju. Ker je nisva našla, sva se spustila kar po celem v levo pobočje. Po strmini, nastlani z listjem in akmšenimi ploščami .skrilavca sva telovadila od debla do debla in tik pred močjo dosijela v grapo, kjer je Ix>lno izvirov in tolmunček \' skokovitem potoku. Po grapi so ob potoku razporejene liiše vasi Potok aH, kakoir se je prej imenovala, Farji Potdk. Tatn, kjer priteka izpod Malega Blegoša (1079 m) še nianj.ši potoček, sva vprašala v čedni kmečki hiši za prenočišče in .so bili takoj pripravljeni odstopiti nama dve postelji. Ko sva dobila še topllega mleka in smo potean sedeli za belo javoTJe\o mizo, gospodar-invalid, njegova žena, mati in sestra, sva zvedela, zakaj so nama prošnjo taikoj uslišali. Prej so imeli hišico \ iše gori v bregu, pa so jim jo .Nemci požgali. Samd so nšli A' gozd. Bilo je v maircu in so bili v slabih oblekah, kakor so pobegnili od dela. Zgorelo jim je do za.dnjega vse. Brez \sega so se skrivali tri dni in tri noči po gozdo\ih ^- Blegošu in še so jih Nemci zasledorvali. Prezebli in lačni so trpko preskusili, kuj pomeni biti brez strehe. Zato mati pravi: »Kdorkoli potrka za prenočišče, vsakega sprejmemo.« V lepo posli kani, zračni sobi, na snažnih posteljah se je dobro spalo; zunaj je ^•so noč žuborel potok, z bregov pa je prihajal sveži vonj gozdov. V Potoku (680—840ni, 77 preb.) je v prvih letih 17. stoletja neki fur- lamski podjetnik iz Železnikov postavil fužino, kakor piše Pavle Blaznik T »Kolonizaciji Selške doline«. Ze prej je bila tu 'kovačija. Fužina je imela težave, ker je manjkalo rude. Začeli so jo tovoriti čez Blegoš iz Volake, vendar se je fužina čez nekaj let ustavila in jo Valvasor že omenja kot opuščeno. Sedaj ni več nobenih ostankov zidu, a ljudje vedo, da je stala nekje tam, kjer je zdaj majhna elektranna. Potok ima vse poilno brzic in zato veliko gonilno moč. 'Globoko doli se izliva v Dav.ščico. Po njegovem 159 •desnem bregu se v velikih klancih spušča v dolino cesta, po kateri sva zjutraj hitela na prvi avtobus iz Zalega loga. Vso hribovito pokrajino na zahodu zavzema Davča (%? m, 424 preb), vzhodno pa Martinj Arh (600 do 1060 m, 22? preb.). Obe veisi sta sestavljeni iz samih samotnih kmetij z zaokroženimi zemljišči. Davčo so naselili silo venski podloržniki s poljanske, Martinj vrh pa z izhodne strani. Vmes so grape zavzeli naseljenci, ki so prišli, kakor prej fužinarji, iz doline s severa in naselili Potok, Osojnik ^760—?80 m, '29 preb.) in Zalo (890 m, 9 preb.). Vsi ti kraji so bili med vojno torišče živahnega partizanskega delovanja. Po tej grapi so imeli partizani stalni prehod iz Selške doline mimo Črnega vrha in Novakov v Cerkno in dalje na Primorsko. V Zali je bila 10. julija 1942 ustanovljena Prešernova brigada, v Potoku pa poleti 1944 Gorenjsko vojno področje. Pod strmimi ikijuči ceste, kjer priteka z jugozahodne strani Davščica, z jiigovzhodine pa Muštarjeva girapa, se cesta zravna in se z vodo vred prebija skozi hribovje v dolino Sare. Izhod iz grape je zelo tesen. Pred mostom čez .ŠOTO pa se odpre pogled na Zali log. Zali log (5'54m, 204 preb.) je zadnja vats v gornjem delu Selške doline. Dolina je debrska, s severne in južne straini se spuščajo vanjo strma, gozd nata pobočja, na dnu je le neznaten pas naplavljeneiga sveta z ozko teraso. Proti Jesenovcu in Železnikom zapira dolino soteska pod Sušo, kjer se nad brzicami Sore in cesto dvigajo gole pečine, na gornjo stran pa prehaja v zmeraj ožjo deber. Zali log je prislonjen na prisojno teraso. Cesta se raz- ši^ri v skromem trg med dokaj mogočnimi hišami, kakršne so spiloh značilne za Selšiko dolino. Stavbe in tudi kozolci so po/kriti s ekrilom, ki ga lomijo uro hoda )md vasjo pod Creblovim vrhom. (Glej A. Ramovš: »Skrilarska obrt« v II. letnikai Loških razgledov!) Tu je bila pred vojno zelo živahna lesna trgovina. Dolga leta (od 1. 1915) je v Zailem logu župnikoval Anton Hribar, doma s Korinja v Suhi krajini, pesnik »Popevčic milemu narodu«. Nekaj časa je vodil Selško pK>družnico planinskega društva. Bil je veselja ške dolenjske narave, šegav in šaljiv. Rad je pripo\edo'val, kako je rešil Zali log italijanske okupacije. Po prvi sv^etovni vojni so imeli gorinji konec Selške doline zaseden Italijani. Hribar se je v Železnikih domenil z orož- niškim stražmojstrom, da pošlje za njim patruljo. Ko je prihitel v Zali log, je javil komandantu Italijanu, da «0 v Železnikih že Srbi. Kmalu nato sta se od Suše gor prikazala dva orožnika, Italijani so jo pa že ubirali proti Petrovemu brdai. Z a\tobusom sva se odpeljala v Škofjo Loko in skoro nama je bilo žal, da je že konec prijetnega in zanimi\ega potepanja po Blegoševem kra ljestvu. 160