# Ko povpreèno izobra`en Slovenec sliši be- sedo post, najprej pomisli na odrekanje hrani in pijaèi. Znano mu je, da se kristjani priprav- ljajo na praznovanje Kristusovega vstajenja s štiridesetdnevnim postnim èasom in da v kato- liški Cerkvi velja zapoved: Posti se zapovedane postne dni. Ne more prezreti, da katolièani ob petkih ne u`ivajo mesa. V zadnjih letih pa slo- venska javna obèila sporoèajo, kdaj se zaène in kdaj konèa muslimanski postni mesec — rama- dan. Veèje razgledanosti o pomenu posta ne moremo prièakovati od povpreèno razgleda- nega prebivalca naše domovine. Katolièani naj bi to spokorno vajo tudi prakticirali. Jezusov štiridesetdnevni post v pušèavi je vzorec za kršèanski predvelikonoèni post. Toda, kaj je ostalo od posta? V postnem èasu se veèinoma na mizi vernih dru`in ne opazi kakšne bistvene razlike od obièajnih dni “med letom”. Ob petkih meso nadome- stijo ribe, kar je za mnoge boljši obrok kot os- tale dni v tednu. Skratka, po štiridesetih post- nih dneh nihèe ni laèen. Kristjani se izgovar- jamo, da odpoved hrani nadomestimo z dru- gimi odpovedmi (cigaretam, televiziji, slabim razvadam), ter poudarjamo spreobrnjenje srca. Mnogi verniki imajo post za nekaj nazad- njaškega; skoraj ga enaèijo s pomanjkanjem. Morda k takemu mišljenju veliko pripomore naša starejša generacija, ki je po drugi svetov- ni vojni obèutila pomanjkanje hrane zaradi revšèine, zato sedaj mlajšim ne privošèi stra- danja. Morda nam zato post ni všeè in v njem ne vidimo vrednote. Ne razumemo, kaj bi z njim poèeli. Ne vemo, èemu bi se postili. V moderni ali postmoderni dru`bi, kot pogosto imenujemo obdobje, v katerem `ivimo, èlo- veku ne zadostuje védenje, zakaj naj bi se po- stil. Ne zadovolji ga torej argument, da Cer- kev zahteva post, temveè utilitaristièno vzgo- jeni vernik sprašuje, kakšne koristi bo imel od posta. Ker ne dobi zadovoljivega odgovora, se danes, pavšalno reèeno, nihèe veè ne posti. Mislim na post na verski osnovi. Vendar so v naši dru`bi ljudje, ki se postijo. Zelo po- stijo. Danes se mnogi resno ukvarjajo s po- stom, toda ne iz verskih razlogov, temveè iz terapevtskih. In ti bolj zanièljivo gledajo na vernike ter jih imajo za hinavce, ker se niti v postnem èasu veè ne postijo. @e na spletnih straneh najdemo ljudi, ki spodbujajo k postu in oglašujejo uèenje raz- liènih naèinov posta. Ti ljudje trdijo, da vse bolezni izvirajo iz nabranih strupov v telesu. Da bi ozdraveli, moramo škodljive snovi naj- prej izloèiti in telo oèistiti. To pa najbolje in najla`je dose`emo s postom. Helmut Wand- maker, eden izmed uèiteljev posta, je napisal celo “uèbenik” za post in ga naslovil Hoèeš biti zdrav? Proè s kuhinjskim loncem. Avtor pravi, da je `e trikrat opravil dolgotrajen post. “V prvih treh dneh, ko telo intenzivno izloèa used- line, se èlovek poèuti slabo. Nato pa vsak dan bolje, èlovek se poèuti izredno lahkega, telesno in še zlasti duševno. Vèasih je kakšen dan prav evforièen. Najraje se sploh ne bi nehal postiti.”1 Nato kritizira vernike: “Jezus je šel v pušèavo in se postil 40 dni in noèi. Toda od tega verske- ga posta ni ostalo malodane niè, kajti ljudje jedo namesto mesa paè ribe! Èe v postnem èasu mo- hamedanci ne smejo jesti podnevi, potem se paè na`rejo ponoèi. Takšen post na papirju je èisto  <! = "       -      (       navadna prevara.” 2 Nato razlaga naèine po- stenja in izpostavi prvotni, èisti post – post le ob vodi. Pijemo jo le tedaj, ko smo `ejni. Ni kaj! Naporno delo. In mnogo ljudi se po- sta loti z vso zavzetostjo zaradi uèinkov, ki jih prièakujejo. Avtor na kratko predstavi še uèin- ke posta: pomladitev telesa in daljše `ivljenje, ozdravitev bolezni, trajajoèih celo dalj èasa, obnova `ivènih moèi, obèutna okrepitev mi- selne moèi, veèja budnost in ostrejši intelekt, gotovo in trajno zni`anje telesne te`e, tvori (morda celo rak) izginejo, ker telo absorbira otekline, ki so prepolne beljakovin, krvni tlak se normalizira, èe je visok, se zni`a, èe je nizek, se zviša, obèutno se izboljšajo vsa èu- tila: sluh, vid in vonj, telo se osvobodi dušev- nega pritiska in èezmernega stresa. Skratka, preprièan je, da je post najhitrejša pot do izjemnega zdravja in pomladitve. Post je to- rej najbli`ji vsestranskemu zdravilu. Postijo se lahko ljudje vseh starosti, otroci in zelo stari. Post je najhitrejša pomoè telesu, ki si prizadeva odstraniti akutne bolezni, boleèi- ne in slabo poèutje. Tako svetuje uèitelj novodobnih “spokor- nikov” tistim, ki `elijo biti telesno zdravi. Kako pa je z verskim postom? Ali obstaja in- teres tudi za verski post? Prav gotovo. V ne- katerih religijah je bil post predpisan spom- ladi, da bi se zmanjšalo število posilstev, ki so v tem obdobju zelo pogosta. Mohamed pravi v 67. suri: “O mladi, tisti med vami, ki lahko imate dru`ino, poroèite se; tisti pa, ki nima sredstev, naj se posti, post bo zanj pomir- jujoè”. Ampak to še zdaleè ni osnovni namen verskega posta. Post povezuje številne religije: islam, judovstvo, hinduizem, d`ainizem, bu- dizem in kršèanstvo. Post spodbuja pozornost do revnih in do laènih. Sikizem ima npr. za versko obveznost nahraniti laène in dati za- vetje tistim, ki ga nimajo. Da si bomo lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, si bomo ogledali, zakaj in èemu post, ki ga najdemo pri vseh verstvih. Ogledali si bomo postno prakso na indijski podcelini, pri muslimanih, judih in kristjanih.     . , Izvor askeze v Indiji moramo iskati v davni preteklosti. Rigveda (XV. stoletje pred Kri- stusom) `e omenja razliène kategorije aske- tov: kešin (“zarašèeni”), yati (“urejeni”), vratya (“ki so naredili zaobljubo”), muni (“tisti, ki so tiho”) itd. Vsem tem je skupno, da prak- ticirajo celo vrsto spokornih vaj, kot so na primer dolg post, odrekanje spanju, pokonè- no stanje na eni nogi, navajanje na neznosno vroèino ali na leden mraz, ohranjanje tišine, obvladovanje dihanja itd. Sprva je brez dvoma šlo za trud, da bi èlovek sistematièno obvla- doval telesno energijo, da bi spoznal ekstazo in da bi si pridobil magiène moèi. V filozof- skih in religijskih naukih klasiène dobe pre- poznamo dvojni namen askeze: podaljšati bla- `eno stanje mistiènega ali gnostiènega spoz- nanja, ki predpostavlja, da je sposoben od- tegniti asketa iz kroga ponovnih rojevanj (samsara); drugi namen je pridobitev magiè- nih moèi, ki v tem `ivljenju omogoèijo ne- skonèni u`itek. Prvi namen, “intelektualni”, predstavlja- jo šole, kot npr. samkhya in vedanta. Ta pot predpostavlja zaèetno loèitev od sveta: “tisti, ki se odpove” (sannyasin), zapusti svoje imet- je, dru`ino, kasto in celo svoje ime, da se popolnoma posveti iskanju absolutnega odre- šenja (mokša). Pripadniki teh šol so izbrani iz visokih kast, predvsem iz vrst brahmanov. Njihova dru`bena ureditev je razlièna. Ob- stajajo samotarji, ki vedno ostajajo na istem kraju, samotarji, ki so popotniki, in tudi sku- pine, ki prebivajo v velikih samostanih. Naj- pogostejši naèin ureditve je gozdno ali pri- mestno prebivališèe majhnega števila uèen- cev, ki `ivijo, delajo in se uèijo ob uèitelju. Èeprav je njihov naèin `ivljenja ponavadi zelo strog (nobenega osebnega posedovanja stvari, vegetarijansko prehranjevanje, naèe-   # loma prosjaèenje), ti brahmanski odpoved- niki ne prakticirajo fiziènih strogosti. Nji- hova prva naloga je študij filozofskih tekstov njihove loèine in predvsem stalno premiš- ljevanje svetih tekstov: Upanišade, Bhaga- vad-Gita itd. Klasièna joga (yoga-sutra) se navezuje na to smer in zahteva odpovedi ter disciplino: ne kradi, povej vedno resnico, vzdr`nost itd. Te zapovedi niso niè druge- ga kot predpogoji, ki jih je potrebno izpol- niti in kjer fizièna askeza (dr`a in kontrola dihanja) slu`i le pripravi na napore medi- tacije in na obvladovanje duha. Drugi namen pa prepoznamo pri številè- nem ljudstvu sadhu (sveti mo`je). Ti ljudje so ponavadi slabo izobra`eni, bolj kot nad meditacijo se navdušujejo nad praktiènimi spokornimi vajami. Veèinoma so pripadniki shivites, so pa razdeljeni v veè loèin. Za pripad- nike hatha-yoga ali “joge nasilnega napora” je pomembna “akrobatska” dr`a s psihološkimi efekti. Veliko vlogo igrajo spektakularne vaje zadr`evanja diha. To je zanimiva oblika aske- ze, ki je `e od antike prisotna v okolju shi- vaites, od ljudstva Pašupata do sedanjega ljuds- tva Aghorapanthi. Njeno bistvo je sistematiè- no iskanje asketovega poni`anja z “rokovanjem” z odvratnostjo (iztrebki, trupla itd.). Vzporedno s tem bogatim razvojem teh- nik obvladovanja telesa in duha v hinduizmu sta dve “krivoverski” gibanji, d`ainizem4 in budizem, razvili lastno zamisel o askezi. Raz- likujeta se po praksi menihov, ki so se zaob- ljubili (naèeloma se obljube lahko prekinejo) in so podvr`eni samostanskemu redu. Praksa zunanjih laikov je podvr`ena la`jim obvezno- stim. V d`ainizmu in budizmu laiki mate- rialno podpirajo menihe, menihi pa jih du- hovno vodijo. D`ainizem se je vedno pokazal stro`ji od budizma. Strogost pride do izraza predvsem pri menihih digambara5, ki petim klasiènim zaobljubam (nenasilje, resnicoljub- nost, poštenost, èistost in uboštvo) in obvez- nosti beraèenja za hrano dodajajo še obvez- nost golote. Še vrsto neprijetnosti (pike in- sektov, potrpe`ljivo prenašanje osorne zavr- nitve) morajo menihi potrpe`ljivo prenašati brez godrnjanja. Prišteti moramo še obèasno odrekanje hrani in pijaèi. Budizem pa je zmer- nejši – tako kot ustanovitelj, ki je svojo reli- giozno pot zaèel z izjemno strogostjo, pozneje pa spoznal, da je to ulica brez izhoda, in iz- bral “srednjo pot” med laksizmom in samo- trpinèenjem, ki ga lahko pripelje do prebu- jenja in do nirvane. Zato v budistiènih samo- stanih, kjer je najpomembnejša kultura pre- buditvenih tehnik (razen morda v Tibetu), ne najdemo nasilne askeze. D`ainizem je poznan po nauku nenasilja. Ta religija,6 èe si dovolimo d`ainizem tako imenovati, ima zaèetke v šestem stoletju pred Kristusom, ko je Mahavira, Budov sodobnik, zavrnil verovanje brahmanov in se odloèil za ateizem7 uèiteljev (šramanov) brez imetja. D`ainizem vstopa v stik s svetim preko pra- vila: “`ivi, pusti `iveti in imej rad vse ter vsem slu`i”. Z besedo “vse” razumejo vso naravo, èloveka, `ivali, rastline in tudi zemljo, vodo in zrak … Bistvo vsakega bitja je duša (jiva), ki je tesno povezana z materialnim telesom. Duša pripada Absolutnemu in predstavlja veè- nost v materialnem svetu. Zato se trudi os- voboditi se materialnega telesa, da bi se zdru- `ila z Absolutnim. Èlovek lahko dose`e odre- šenje s tem, da osvobodi svojo dušo, da pre- kine njeno navezanost na snovni svet; kakor se prere`e novorojenèkova popkovina, da lah- ko otrok samostojno `ivi. Vse to pa skuša do- seèi s strogim spoštovanjem pravila nenasilja (ahimsa) in z osebno nalogo, ki ima za cilj zaznavo resniènosti veènega vesolja. Samo preko osebnega napora je mo`no doseèi kar- mo in se rešiti veènega kroga, v katerem je duša ujeta v materijo. Za razliko od hinduizma, v katerem ver- nik nima sredstev, s katerimi bi vplival na svojo karmo – usodo (karma je vsota dobrih in slabih dejanj, ki vplivajo na èlovekovo        usodo), v d`ainizmu èlovek lahko vpliva na karmo – usodo. Vsak èlovek je obdarjen z lastno dejavno dušo v procesu svoje lastne os- voboditve. Loèitev je nujen prehod, ki omo- goèa zavetje pri Absolutnem. Izraz d`ainizem opredeli starodavno duhovno pot nenasilja in izhaja iz besede jin, kar pomeni duhovni zmagovalec; opisuje tistega, ki je premagal svoje lastne notranje nasprotnike in zemelj- ske stvari: navezanost, strasti, jezo, strah, egoizem, sovraštvo, zahrbtnost, krutost, brezbri`nost, lakomnost …  Z. Arnšek: Sreèanja, 2005, ̀ gana glina, v. 40 cm.  # D`ainizem predlaga starodavne tehnike meditiranja, ki s pomoèjo koncentracije omo- goèijo obvladovanje notranjih razse`nosti in razvoj intuitivnega mišljenja. Ko se oddaljiš od svojega lastnega telesa in svojega “jaza”, si pridobiš èistost, ravnovesje in notranji mir. D`ainizem ni religija zunanjosti, simbolov in dogem; nima namena spreobrniti mno`ic; nima zakramentov, posrednikov, organizacije, obredov … Je duhovni nauk. D`ainizem vabi èloveka, da vstopi vase, vzpostavi stik s samim seboj in da meditira. To je pot k poni`nosti in k osvoboditvi, pot do miru, zdravja, samou- resnièitve, miru in ravnovesja. Ta pot je `e za- èrtana v srcu vsakega. Èlovekov “jaz” je narav- nan, da se zdru`i z univerzalnim “jazom”. Za d`ainizem je duša vsakogar, èloveka, `ivali ali drugih elementov, veèna in bo`ja in hrepeni, da bi se osvobodila telesa in dosegla stanje “svobodne duše”. Cilj d`ainista je pri- dobitev popolne duše: popolna duša ima v posesti èisto zavest, èisto razumevanje, oseb- no moè. Popolna duša se bo lahko osvobodi- la iz karme, ki je prenapolnjena iz prejšnjih bivanj in bo izšla iz cikla smrti in ponovnega rojevanja. Vredno je prerezati vozel med dušo in materijo, ki ga doloèajo sadovi storjenih dejanj, bodisi dobri bodisi slabi. Dejanja nei- zogibno ustvarjajo karmo (negativno ali po- zitivno). Duši (jiva) je podarjena sposobnost zaznavanja in zavedanja. Preko spoznavanja zunanjih objektov duša poveèuje poznanje same sebe. Vse duše so potencialno bo`je. Nobena ni superiorna ali inferiorna drugi. Vse so vsevedne in svete. Svetost ne more priti od zunaj, je `e znotraj vsakega, samo najti jo mora, zanjo skrbeti in izpopolniti. Èlovek se bo rešil kroga ponovnega roje- vanja in se bo zlil z Absolutnim, ko se bo os- vobodil vsake navezanosti in ko bo popolno- ma izpolnjeval zapoved ahimsa, to je nenasilje do vseh svari. Taka je pot osvoboditve. D`ainisti se zavedajo, da je nujno potreb- no, da prehodijo to pot, da jedo èisto in ve- getarijansko hrano, kajti èe jedo `ivalsko hra- no, duša sodeluje pri umorih, pri iztrebljanju in pri trpljenju. Okrog d`ainistiènih templjev se zato `ivalim ni treba bati, nasprotno, d`ai- nisti gradijo zavetišèa za stare in bolne `ivali. V vesolju je `ivljenje veèno in vsako `iv- ljenje ima veèno dušo, zato d`ainisti uèijo spo- štovati vsako obliko `ivljenja, vegetarijanstvo, nenasilje in iskanje izboljšanja èlovekove du- hovnosti. Nasprotujejo vsaki vojni. D`aini- zem uèi prepoznavati sebe v vsaki stvari. Laiki, menihi in asketi so strogi vegetari- janci. Zaradi industrializacije in izkorišèanja `ivali so d`ainisti še bolj poostrili nauk in ods- vetujejo vso hrano, ki je ̀ ivalskega izvora (mle- ko, jajca …), ker izvira iz muèenja `ivali. Kdor jé hrano, ki je rezultat nasilja in umorov, je sodeloval pri njih. To pa moti dušni napre- dek in ovira nematerialno telo, da bi se oèi- stilo in okrepilo. Naravna dieta, preprosta in nenasilna, je nujno potrebna za uspeh tehnik meditiranja in koncentracije. D`ainisti se strinjajo, da je nasilje tudi ubi- janje rastlin. Najpopolnejša pot, toda zelo te`ko uresnièljiva tudi za askete, je pravza- prav prehranjevanje s sade`i, ki sami odpa- dejo z dreves. Ker pa vsem ni omogoèen ta naèin prehranjevanja, je `e veliko, èe se ne prehranjujejo z `ivalskimi telesi in s produkti, ki izvirajo iz nasilja in izkorišèanja. D`ainisti so se omejili na èim manjše škodovanje dru- gim `ivljenjem. Ne u`ivajo alkohola, ker de- stilacija unièuje `ivljenja, ki se porodijo pri fermentaciji, in jedo pred sonènim zahodom, da jim ni treba kuriti ognja, ki bi lahko unièil kakšno `ivljenje. D`ainisti so razdeljeni na dve glavni sme- ri: digambara in svetambara. Digambara (ob- leèeni v nebo) so asketi, ki so se popolnoma odpovedali materialnemu svetu. @ivijo po- globljeni v kozmièno kontemplacijo in nima- jo nièesar v lasti, ne hiše, ne dru`ine, nimajo zadol`itve in ne dela, niti sklede ali obleke. Imajo le metlo, s katero pometajo teren pred        seboj, da ne bi unièili kakšnega majhnega bitja, ko hodijo ali ko se usedejo, in pa robec na ustih, ki prepreèuje, da bi umorili kakšen in- sekt v zraku. Ti asketi u`ivajo le hrano, ki jo dobijo v milošèino. Postijo se, ne govorijo, umikajo se v votline ali v gozdove (predvsem takrat, ko so Angle`i in muslimani naspro- tovali goloti v Indiji) in se skušajo izogniti vsemu, kar bi vznemirjalo njihova èutila. Zahodnjaki se pogosto norèujejo iz digam- barov. Zaradi zgolj površinskega opazovanja njihovega `ivljenja mislijo, da so ti asketi po- polnoma izgubili stik z realnostjo. Za digam- bare pa je najpopolnejši dokaz spoštovanja vsake oblike `ivljenja darovanje svojega last- nega `ivljenja. Najpogumnejši se odloèijo za popolno odpoved hrani in pijaèi, dokler za- radi izèrpanosti ne umrejo (samlekhana). Gla- dovne stavke, za katere se v modernem svetu nekateri odloèajo iz politiènih ali drugih in- teresov, so samo druga oblika te prakse. Sve- tambara so v belo obleèeni menihi, ki imajo le lonèek za milošèino – hrano in vodo, metlo, palico iz zelo starega lesa (da ne bi sluèajno vseboval kakšnega `ivega bitja) in robèek, s katerim si prekrijejo usta. Svetambara so moš- ki ali `enske, te so celo številènejše od moških. Digambara in svetambara ne jedo `ivali, odklanjajo tudi èebulo, krompir, kalèke, ko- renje, ker se pri izruvanju iz zemlje ubije rast- lina in se ji onemogoèi, da bi še obrodila sa- dove. Izogibajo se vzhajanega kruha in pre- vrete hrane. Ne jedo medu, ker bi z nabira- njem medu ogrozili `ivljenje èebel. Vodo fil- trirajo in jo popijejo v petinštiridesetih mi- nutah, èe pa je bila prevreta, jo popijejo v šti- riindvajsetih urah, ker bi se v njej zopet lah- ko rodilo neko `ivljenje. Hrano prosjaèijo pri laikih. Vsi se svobodno odloèijo za spoštova- nje teh pravil. S svobodno odloèitvijo izrazi- jo spoštovanje do vseh oblik `ivljenja. Njihovo poèetje ima namen. Èlovek se ̀ eli s postom rešiti iz kroga ponovnega rojevanja in se zliti z Absolutnim. Ker mu bo to uspelo, ko se bo osvobodil vsake navezanosti in ko bo popolnoma izpolnjeval zapoved ahimsa, to je nenasilja do vseh svari, lahko njihov post in odrekanje imenujemo pot osvoboditve.     = Koran muslimanom prepoveduje u`iva- nje naslednje hrane in pijaèe: alkoholne pi- jaèe, svinjino, meso mesojede `ivali, meso `ivali, ki jim niso prerezali vratu, meso dvo- `ivke, kot sta `aba ali krokodil, priporoèeno pa jim je, da se izogibajo u`ivanju koristnih `ivali, kot sta npr. osel ali konj. Sicer pa mo- rajo biti `ivali, katerih meso bo musliman zau`il, ubite tako, da so obrnjene proti Meki, kri pa jim mora odteèi. Meso je tako hallal. Poleg tega pa muslimani obhajajo še pose- ben “postni èas”. Eden izmed petih stebrov islama je post (siyam), ki ga muslimani prak- ticirajo v mesecu ramadanu9. Post v mesecu ramadanu predpisuje Koran v 2. suri, 183. vrstici, kjer piše: “O verniki! Predpisali smo vam post (Al-Siyam)…”. Cilj vsakega muslimana je, da bi ugajal Bogu in dosegel nebesa. Ugajati Bogu pomeni ljubiti ga, se ga bati in ga ubogati. Zgoraj na- pisana vrstica iz Korana poka`e, da je post obveznost za vsakega muslimana, ko dose`e doloèeno starost in se je sposoben postiti. Toda post se ni pojavil za èasa Mohameda. Obstajal je `e tisoèletja pred njim. Zato oseba, ki ve, da se mora postiti in bi se lahko, pa tega ne stori, prostovoljno greši. To lahko sklepamo iz 182. vrstice 2. sure, kjer beremo: “Torej, kdor koli izmed vas je prisoten v tem mesecu, naj se po- sti”. Zatorej je prvi razlog muslimanovega po- sta pokoršèina Bogu. Mesec ramadan je kot bo`ji blagoslov. Bog zahteva, da mu verniki sle- dijo, in v prerokih (celo v Jezusu) ka`e vzor- nike. 43. sura, 59 vrstica: “On (Jezus) je bil le slu`abnik, ki smo ga obdarovali z darovi in ga pokazali Izraelovim sinovom kot primer”. Tako tudi 60. sura v 4. verzu pravi: “Abraham in nje- govi spremljevalci so vam svetel zgled…”.   # Muslimani se zavedajo, da post ni Moha- medova novost. Muslimani, ki Adama ime- nujejo prvi musliman, se sprašujejo, kateri njegov potomec je zapovedal post. Ni odgo- vora, jasno pa je, da je bila to razširjena prak- sa vseh prerokov. Mojzesa in Jezusa, ki sta se postila štirideset dni, si postavljajo za zgled. David se je postil vsak drugi dan. Mohamed se je pred razodetjem postil tri dni na mesec. Zato pravi v 2. suri, verz 183-2: “O verniki! Mi smo vam predpisali post (Al-Siyam), kot smo ga predpisali tistim pred vami…”. Drugi razlog za  Z. Arnšek: Belo seme, 2005, ̀ gana glina, v. 37 cm.       post je torej muslimanova `elja, da nadaljuje tradicijo islamskih prerokov, ki so vzor po- bo`nosti vsakemu `ivemu èloveškemu bitju na zemlji. To pobo`nost, ki jo Koran pogosto daje za referenco, `elijo doseèi vsi in post v ramadanu jim pomaga v tem prizadevanju. V 177. verzu 2. sura spregovori tudi o pravi pobo`nosti: “Ni pobo`nost v tem, da se z obrazi obraèate na vzhod ali zahod, temveè so krepostni tisti, ki verujejo v enega Boga, v oni svet, angele, Knjigo in blagovestnike, in ki od svojega imetja – èeprav jim je pri srcu – dajejo sorodnikom, si- rotam, reve`em, popotnikom in beraèem; ki da- rujejo za odkup iz su`enjstva, ki opravljajo mo- litev in plaèujejo milošèinski davek; ki svoje dol`- nosti – ko se jim zave`ejo – izpolnjujejo; ki so po- trpe`ljivi v bedi in bolezni in junaškem boju. To so iskreni verniki, Boga se bojijo”. Pobo`nost je odraz celotnega `ivljenja. Vsak èlovek je grešnik in lahko zaradi neved- nosti prekrši bo`ji zakon. Muslimani morajo zato paziti, da ne bi bili dvoliène`i, la`nivci, prevaranti, tatovi itd. Toda, kot ljudje, mo- rajo biti vodeni na pravo pot. V nekem smi- slu lahko ramadan razumemo kot obdobje, ko se vernik navaja, kako se pribli`ati Bogu z mnogimi deli usmiljenja (milošèina, mo- litev) in kako konèati s slabostmi, ki ga vzne- mirjajo. Med tem mesecem vernik opravlja svojih pet obveznih molitev in se trudi, da bi molil ob uri (na tak naèin komuniciral z Gospodom in se mu bli`al). Na koncu rama- dana da musliman letno milošèino. Konèa s slabostmi, kot so tobak, alkohol, ki so tako ali tako prepovedane, in misli na svoje zdravje in na zdravje drugih. Odvrne se od strasti, ki ga odvraèajo od poti k Bogu, ter najde pravo mero in pravo okolje za vse stvari. Post spod- buja k razmišljanju o tistih, ki nimajo hrane. Vernik na svojem telesu izkusi pomanjkanje. Zaveda se vrednosti darov, ki mu jih daje Bog. Tako se izogiba razsipništvu itd.. S tretjim ciljem posta preko svetega me- seca bo musliman sposoben poveèati svojo pobo`nost. O tem pravi naslednji verz: “O verniki! Predpisan vam je post (Al-Siyam), ka- kor je bil predpisan tistim pred vami, da bi se izogibali greha” (2. sura 183). Ramadan je zgodovinski trenutek. Med tem mesecem je bil Sveti Koran razodet neke noèi, ki se pogosto imenuje Noè usode (Lay- lat-ul Qadr) za preroka Mohameda: “Meseca ramadana se je zaèel razodevati Koran, ka`ipot ljudem z razloènimi znamenji prave poti in lo- èevanja resnice od la`i” (2. sura, 185. verz). Ta noè je posebna, ker je vredna veè kot tisoè me- secev: “Razodevati smo ga zaèeli v noèi kadr (Al-Qadr). Kaj misliš, da je noè kadr? Noè kadr je boljša od tisoè mesecev. Angeli in Gabriel se tedaj z Gospodovim dovoljenjem spušèajo na zemljo ob vsakem njegovem ukazu. V tej noèi ste varni – vse do jutranjega svita” (sura 97). Alah vabi vse muslimane k iskanju te noèi in k branju Korana, k molitvi. Vabi jih, da bi prosili odpušèanja. Bog in njegov glasnik edina poznata to noè. Mohamed je pustil samo znamenje, da je ta noè na neparni dan in v zadnjih desetih dneh meseca ramadana (torej 21, 23, 25, 27 ali 29). Ta pribli`nost je namerna, ker se musliman ne sme zadovoljiti, da bi molil samo to noè, ampak cel mesec, ki naj mu bo vzorec za preostanek leta. Izko- ristiti blagoslov Noèi usode, to je èetrti raz- log, zaradi katerega se musliman posti. Islam spodbuja tudi k enakosti. Vsa `iva bitja na zemlji so enaka pred Bogom; edino merilo, ki ga Bog uporablja, je pobo`nost. Ta se mora toliko bolj pokazati med mesecem ramadanom, ker je post obvezen za vsakega vernika, ne glede na socialno stanje in bogas- tvo. Med mesecem ramadanom vernik prosi odpušèanja za svoje grehe. Muslimanski koledar se ravna po luninih menah, zato se zaèetek ramadana, ki je deveti mesec muslimanskega luninega leta, vsako leto v primerjavi z gregorijanskim koledarjem premakne za enajst dni nazaj. Ramadan se konèa po tridesetih dneh, ko nastopi novi   # mlaj. Ker pa zaèetek ramadana sovpada z vi- denjem prvega krajca, prihaja do vsakoletnih nesoglasij muslimanskih narodov, kdaj naj bi se praznovanje res zaèelo. Suniti oznanijo za- èetek, ko luno zagleda opazovalec, ki se od- likuje po veri, in to uradno priznajo najvišje verske avtoritete de`ele. Zaèetek je torej od- visen od opazovališèa lune in od pogojev vi- dljivosti. Šiiti pa doloèijo lunin koledar po znanstvenih metodah. Mesec ramadan je v bistvu obhajanje prvih razodetij, ki jih je bil dele`en Prerok (po islamskem izroèilu je an- gel Gabrijel pred pribli`no 1400 leti med ra- madanom preroku Mohamedu razodel 114 koranskih sur), zmage Prerokove vojske nad Meko v bitki pri Badru, Huseinovega rojstva (Prerokov vnuk), Alijeve smrti (Prerokov zet) in Kadijine smrti (Prerokova `ena). Post je v islamu zelo strog in ve`e vernike od pubertete naprej. Med svetim postnim mesecem muslimani med sonènim vzhodom (ko se lahko loèi belo nit od èrne) in sonè- nim zahodom ne smejo jesti, piti in kaditi. Podnevi je prepovedano tudi spolno obèe- vanje. Vsak vernik se mora v svojem srcu od- loèiti, da se bo postil, in poiskati mora na- men, ki ga potrdi z besedami in s svojimi deli. Poleg tega se mora vernik truditi, da bi bil boljši, kot je obièajno, predvsem na mo- ralnem podroèju. V dr`avah, kjer so musli- mani veèinsko prebivalstvo (npr. Savdska Arabija, Egipt ali Turèija), `ivljenje preko dneva kar zamre in o`ivi šele po sonènem za- hodu. Od posta so izvzeti mladoletni, noseè- nice, bolniki, popotniki, vojaki in te`ki fi- zièni delavci, ki lahko post prestavijo na nek drug èas v letu. Post je lahko prekinjen tudi zaradi sprejema infuzije s hranljivimi snovmi (ta dan se verniku ne šteje kot postni dan, zato ga mora v primernem èasu nadomestiti) ali zaradi transfuzije, zaradi namernega bru- hanja, zaradi slabosti ali bolezni. Po dnevnem postu pa pride veselje noèi. Veèerni obrok, ki mora biti skromen, je zaz- namovan z dru`abnostjo. V tem obdobju leta se pripravljajo tipiène regionalne jedi. Post se konèa s tridnevnim praznovanjem, bajra- mom, ki je eden najpomembnejših musli- manskih praznikov. Razdeli se milošèina — za- kad. V vseh arabskih dr`avah so ob bajramu zaprte šole, uradi in banke. V nekaterih dr- `avah imajo delavci celo pet dni prosto. Ra- madan se najpogosteje vošèi: “Ramazan Šerif Mubarek Olsun”. Zanimivo je, da se muslimani v mesecu ramadanu lahko vojskujejo. V islamu so sicer štirje meseci v letu, ko so vojne prepovedane, vendar ramadana ni med njimi. Mohamed je namreè prav v èasu ramadana dobil svojo prvo veèjo bitko: leta 624 je zmagal pri Badru v bli`ini Medine. Ramadan naj bi bil za muslimane èas molitve in razmišljanja. To je tudi èas du- hovnosti in oèišèevanja. Prezir èloveških stra- sti, `elja in materialnih potreb pa verniku odpre dostop v duhovne dimenzije bivanja. Ahmed Pašiè v knjigi Islam in muslimani v Sloveniji navaja štiri razloge za muslimanski post v ramadanu: 1. Izpolnjevanje Bo`je zapovedi: V poglavju Bekare (Krava) je Bog vsem tistim musli- manom, ki izpolnjujejo pogoje in jim to ne bo škodovalo, v 183. verzu doloèil post v mesecu ramadanu. Verniku, ki se posti, je obljubljeno odpušèanje grehov: “Kdor se posti v mesecu ramadanu, z iskreno vero in upanjem na nagrado, se mu bodo oprostili vsi prejšnji grehi”. Na drugem mestu pa pravi: “Èe bi ljudje poznali vrednost rama- dana, bi `eleli, da je ramadan celo leto”. 2. Medicinski razlog: “Medicina je dokazala, da je post neke vrste remont za telo, saj se preko dneva odpoèije in regenerira, po sonè- nem zahodu pa z vstopom hrane in vode zo- pet dobi novih moèi, ki so potrebne za delo- vanje telesa.” 10 3. Post je za èloveka duhovna in telesna okre- pitev. Telesno odpovedovanje in zatajevanje        okrepi èlovekovega duha, kar mu omogoèi pre`ivetje te`kih `ivljenjskih situacij. 4. Post èloveka spodbuja k spoštovanju `iv- ljenjskih dobrin. Odpoved pomaga èlo- veku razumeti tiste, ki si tega niso izbrali, pa `ivijo v pomanjkanju, ter ga spodbuja k spoštovanju dobrin. V tem kontekstu je tudi èetrti steber islama, zekat – dobrodel- nost. Premo`nega muslimana prav post spomni, da mora pomagati revnim. Kot smo videli, ima post v islamu štiri namene: pokoršèina Bogu, nadaljevanje tra- dicije prerokov, biti pobo`en, iskanje Noèi usode. Muslimanski post `eli omogoèati ver- niku dobro na tem in na onem svetu. Po is- lamskem nauku bo “tam zgoraj” vsak sojen po tem, kar je storil na zemlji. Ker je èlovek materialno in duhovno bitje, mu post lahko pomaga v prizadevanju na telesnem in du- hovnem podroèju.    Judje se postijo za praznik dneva sprave (Jom Kipur), ki velja za najsvetejši dan v ju- dovskem verskem koledarju. Je zakljuèek spo- kornega obdobja, ki se zaène na praznik no- vega leta. Na ta dan molijo, javno priznavajo grehe in se postijo. Pobo`en jud se posti od sonènega zahoda na predveèer praznika do sonènega zahoda praznika. Ob sklepu dneva se poèuti duhovno prerojenega. Najbolj po- bo`ni judje se postijo tudi ob ponedeljkih in èetrtkih. Mojzes se je namreè v èetrtek povzpel na goro Sinaj in se èez štirideset dni v ponedeljek vrnil z gore in prinesel s seboj tablo postave. Prav z Mojzesom v judovstvo vstopijo predpisi. Za jude je post verska vaja, pri kateri se èlovek ob doloèenem èasu vzdr`i hrane in pijaèe. V Mojzesovi postavi beremo, da je hrana Bo`ji dar: “Poni`eval te je in te stradal, pa te hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji oèetje; pokazati ti je ho- tel, da èlovek ne `ivi samo od kruha, kajti èlovek `ivi od vsega, kar prihaja iz Gospodovih ust” (5 Mz 8,3). Vendar se starozavezni èlovek po- sti ob posebnih prilo`nostih; da bi npr. od Boga prejel odpušèanje za te`ak greh: “Ko je Aháb slišal te besede, si je pretrgal oblaèila, si nadel raševino na golo telo in se postil, spal v raševini in hodil potrt” (1 Kr 21,27). Ali da bi se pripravil na prejem Bo`jega razodetja: “Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noèi; ni jedel kruha in ni pil vode. Napisal je na plošèi besede zaveze, deset besed” (2 Mz 34,28). Ali iz `alosti nad kakšno nesreèo v dru`ini ali ljudstvu, kot je to primer kralja Davida, ki se je postil, da bi pomagal svoje- mu sinu, ki je umiral: “David je zaradi deèka prosil Boga; strogo se je postil” (2 Sam 12,16). Ko ga slu`abniki vprašajo, zakaj to dela, je pojasnil: “Dokler je bil otrok `iv, sem se postil in jokal, kajti rekel sem: kdo ve, ali se me Gos- pod ne usmili in otrok ostane pri `ivljenju?” (2 Sam 12, 22). S postom je `elel pokazati svojo vdanost Bogu in se mu prikupiti, da bi ga uslišal. Vernik se tudi posti, da bi pri Bogu dosegel konec neke katastrofe: “Tudi zdaj, govori Gospod, se obrnite k meni z vsem svojim srcem, s postom, z jokom in `alovanjem; pre- trgajte svoja srca, ne svojih oblaèil. Vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in usmiljen, poèasen v jezi in bogat v dobroti in se kesa hudega. Kdo ve, morda se obrne in kesa in pusti za seboj blagoslov, jedilno in pitno da- ritev za Gospoda, vašega Boga. Zatrobite v rog na Sionu, posvetite post, oznanite slovesen shod, zberite ljudstvo! Posvetite shod, pridru`ite starè- ke, zberite otroèièe in dojenèke na prsih, naj pride `enin iz svoje sobe in nevesta iz svoje spal- nice. Med lopo in oltarjem naj jokajo duhov- niki, Gospodovi slu`abniki. Rekó naj: “Priza- nesi, Gospod, svojemu ljudstvu, ne daj svoje de- dišèine v zasramovanje, da bi jim vladali na- rodi. Zakaj bi rekli med narodi: ›Kje je njihov Bog?‹” (Jl 2, 12-17). Ali pred prevzemom neke te`ke naloge in da bi dosegel milost, ki je po- trebna za izvršitev doloèenega poslanstva: “Takrat so se napotili vsi Izraelovi sinovi in vse   # ljudstvo in prišli v Betel. Jokali so in ostali tam pred Gospodom. Ta dan so se postili do veèera in darovali Gospodu `galne in mirovne dari- tve” (Sod 20,26). S svojim postom èlovek po eni strani izra`a, da mora biti zase hvale`en Stvarniku, da ima pravzaprav Bog v rokah njegovo usodo. Po drugi strani hoèe verni èlovek s svojo molitvijo in postom vplivati na Boga, hoèe ga do neèesa pripraviti in od njega nekaj doseèi. To predstavo bi lahko imenovali magièna, ker v veliki meri obvla- duje starozavezno postno prakso: Jahveja je treba pomiriti ali potola`iti, nevarnosti in ka- tastrofe je treba odvrniti. Proti takemu ra- zumevanju posta ostro nastopa preroška kri- tika bogoslu`ja: “Pobo`ni mislijo, da mora Bog upoštevati njihov post” (Iz 58,3). Toda Bog ne gleda na to, ali kdo upogiba svojo glavo in le`i na raševniku in pepelu. To ni post. Post pomeni raztrgati kriviène spone, osvoboditi tlaèene, sprejeti trpinèene, laènim dajati kru- ha in brezdomcem streho (Iz 58,6-8). Post pomeni spopasti se s stisko brata in mu biti na voljo.11 Tudi v judovstvu vidimo post z “raèuni- co”. Vernik se posti zato, da bi preprièal Boga ali da bi od Njega nekaj dobil v zamenjavo. Lahko bi dejali, da je post sredstvo ali pot za dosego nekega cilja.    " V evangeliju beremo, da se je Jezus štiri- deset dni in noèi postil v pušèavi. Èeprav ni toèno zapisano, kako je zgledal njegov post, si lahko predstavljamo, da se je postil kakor Janez Krstnik. V evangeliju beremo: “Jedel je kobilice in divji med” (Mr 1, 6). Èe je torej tudi Jezus štirideset dni jedel le kobilice in divji med, predpostavljamo, da je pil tudi vodo, je bil po tem obdobju zares lahko la- èen, kakor pove evangelist (prim. Mt 4,2). Prvi kristjani so posnemali Kristusov štiride- setdnevni post v pušèavi, zato je bil postni èas posveèen odrekanju in spokornosti. Ka- toliška cerkev obhaja post od pepelniène sre- de do velike noèi. V postnem èasu je na pe- pelnico in na veliki petek strogi post, ko se mora odrasel vernik vzdr`ati mesa in se lahko do sitega naje samo enkrat na dan. Druge petke v postnem èasu se mora vzdr`ati mesa. Vendar zdr`ek od mesa in druge hrane ni bis- tvo kršèanskega posta. Jezus svojim uèencem ni ukazal posta – tudi novozavezna pisma ga ne zapovedujejo; religioznemu èloveku pa pojasni, kaj je na- men posta. Cilj posta je v tem, da se pribli- `amo drugemu in hkrati tudi Bogu. Preko od- povedi postajamo duhovno moènejši, bolj sposobni urediti medèloveške odnose, odpuš- èati, prizanašati in premagovati najrazliènejše slabosti. Vsi vemo, kako te`ko je premagati samozagledanost, kako te`ko se je odpovedati slabemu. Kristus pravi: “Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno” (Mt 26,41). In meso lahko okrepimo ravno s postno vajo. Izkušnja nas uèi, da ima slepi pogosto boljši spomin od videèega in da so pri slepih bolj razvita druga èutila. Povejmo drugaèe. Èe se nekatere spo- sobnosti ne uporabljajo, lahko na nek naèin pomagajo pri okrepitvi drugih. Popolnoma enako se dogaja pri odnosu med èlovekovim telesom in duhom. Drevo, ki ga obre`emo, obrodi veè cvetov in sadov. Ko se torej posti- mo, postaja naša vest bolj obèutljiva za zlo in zato la`je premagujemo slabo. Odpoved in z njim premagovanje slabe- ga sta v judovsko-kršèanski tradiciji zaobse- `ena v besedi pušèava. Èloveška logika nam pravi, da mora tisti, ki hoèe ljudi nagovoriti, iti k njim — v mesta, trge in vasi. Janez Krst- nik pa je naredil nekaj popolnoma nasprot- nega. Bog ga je poklical, da oznani ljudem Kristusa, on pa gre v pušèavo, v samoto, kjer nihèe ne prebiva. Namesto da bi se pribli`al poslušalcem, be`i od njih. In kaj se zgodi? Tam v pušèavi se zaèno okrog nje- ga zbirati mno`ice poslušalcev.    Pušèava – samota — je èloveku `e kot be- seda neprijetna. Nekaj pustega je, praznega, kamor nihèe ne zahaja rad. Kljub temu so se preroki vzgajali prav v pušèavi. Celo Kristus je na zaèetku svojega javnega delovanja šti- rideset dni pre`ivel v pušèavi, kjer je molil in  se postil. In tam ni umrl ne on ne preroki, kot bi prièakovali, ampak so `iveli intenziv- nejšo povezavo z Bogom. Èe beremo Sveto pismo, opazimo, da je v njem marsikatero èloveško razmišljanje obr- njeno na glavo. Npr: “Ne nabirajte si zakla- Z. Arnšek: Prehodi, 1999, ̀ gana glina, v. 23 cm.  #  dov na zemlji, kjer unièujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo” (Mt 6,19), ali: “Kdor namreè hoèe rešiti svoje `ivljenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje `ivljenje zaradi mene, ga bo našel” (Mt 16,25). Ali: “Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlaèeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naroèje. S kakršno mero namreè merite, s takšno se vam bo odmerilo” (Lk 6,38). In konèno, ali je katera stvar bolj v nasprotju z logiko kot prav Kristusova smrt na kri`u? Bo`- ja pota niso èloveška pota. Na koncu se pa iz- ka`e, da èloveka lahko reši le Bo`ja logika. Tudi glede posta je tako. Res je, da je post lahko najuèinkovitejše zdravilo za razliène bolezni in da pomaga k oèišèenju telesa, pripomore k duhovnem oèiš- èenju in èloveku odpira pot k duhovni bistro- sti in jasnosti. Kadar `eliš, da duh obvlada telo, se odloèiš za odpoved in uspeš. To je bil farizejski post in post Janezovih uèencev. Kar ni niè slabega. Tudi pri drugih religijskih tra- dicijah naštevajo podobne motive za post: da bi dosegli telesne in duhovne vrednote. Nekaj pa je lastno pojmovanju posta v krš- èanstvu: post je izraz vernikove osebne pove- zanosti z Bogom. To misel lahko izpeljemo iz naslednjih citatov: “Kadar se postite, se ne dr`ite èemerno kakor hinavci; kazijo namreè svoje obraze, da poka- `ejo ljudem, kako se postijo. Resnièno, povem vam: Dobili so svoje plaèilo. Kadar pa se ti po- stiš, si pomazili glavo in umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Oèetu, ki je na skritem. In tvoj Oèe, ki vidi na skritem, ti bo povrnil” (Mt 6,16). Jezus je namreè rekel: “Ali se morejo svatje postiti, ko je `enin med njimi? Dokler imajo `e- nina med seboj, se ne morejo postiti. Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo `enin vzet, in takrat, tisti dan, se bodo postili” (Mr 2,19-20). Za kristjane post pomeni veliko veè kot terapija za telesno zdravje, za boljše poèutje in za duhovno okrepitev. Za kristjana post tudi ni le pot odrešenja. Post je tudi odsot- nost `enina – Kristusa in zato je post tesno povezan s hrepenenjem po Kristusu. Postimo se zato, ker je bil Kristus od nas vzet in mi ohranjamo povezanost z Njim. Post torej po- stane izraz vernikovega odnosa do Kristusa. Èe je prava ljubezen tista, ki ne “pozna ra- èunice”, ki je zastonjska, potem tudi krist- janov odnos do Boga ne more biti preprost “daj dam” (postim se zato, da bom zdrav, da bom duhovno moènejši in da me bo Bog sprejel v nebesa). Kdor sprejme Kristusovo odsotnost (“ko bo `enin od njih vzet, takrat se bodo postili”) in po njem hrepeni, ta ve, da postiti se po- meni hrepeneti po Odrešeniku.12 To je “novo vino, ki se daje v nove mehove”. To ni post za zdravje ali za duhovno okrepitev. To je post iznièenja: “Kdor bo skušal `ivljenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa ga zaradi mene izgubi, ga bo rešil” (Mt 16, 25), pravi Jezus. Vernik bo šel prostovoljno “v pušèavo” in se bo postil brez raèunice, brez èakanja na rezultate. Pre- prosto zato, ker je post izraz njegove poveza- nosti z Bogom. In ta povezanost zadostuje.   V indijskem verovanju, islamu, judovstvu in kršèanstvu pri spokornih vajah in postu ugotavljamo skupno toèko. Post je vernikom sredstvo za dosego `ivljenja na višjem nivoju, bodisi v zemeljskem bodisi v posmrtnem `iv- ljenju. Mislim, da lahko to iskanje `ivljenja enaèimo z izrazom iskanje odrešenja. Pojem odrešenja je namreè povezan z `ivljenjem sa- mim. Pravo odrešenje je povezano s samim darom `ivljenja. Dejstvo, da `ivim, ko se torej zavem, “da sem”, dokazuje rešitev iz “ne biti” v “biti”. Vsako dejanje in vse, kar mi `ivlje- nje, v katerem sem se (z)našel, omogoèa, ohra- nja in podaljšuje, je torej dejanje odrešenja. Zato je tudi post dejanje, ki mi omogoèa odrešenje. Ko išèemo, kako ohraniti svoje `iv- ljenje, v bistvu išèemo odrešenje. In obratno.    Ko išèemo odrešenje, v bistvu išèemo `ivlje- nje. @ivljenje bi radi ohranili in ga podaljšali. Hrepenenje po odrešenju je zavraèanje vsega, kar je slabo za naše `ivljenje, in je iskanje tega, kar je dobro za naše `ivljenje. S postom zavra- èamo slabo in se bli`amo dobremu. Indijski verniki dosegajo mokšo – odrešenje z nenasi- ljem, s spoštovanjem vsega `ivega. Muslima- ni verujejo, da je post Bogu všeè in da bodo zanj poplaèani v onostranstvu. Tudi v judovs- tvu skuša vernik prav s postom pridobiti Bo`jo naklonjenost. Kristus pa spodbuja k spreobrnjenju srca, da bi bili bli`e bratom in Bogu. In èe je post izraz bli`ine, zadostuje sam sebi, ni potrebno èakati nobenih drugih rezultatov. Post je izziv za modernega vernika. Da se ne bodo “novodobni terapevtski spokorniki” norèevali iz vernikov, èeš saj ne znate uporab- ljati vrednot oèakov, lahko verniki razmišlja- mo o postu tudi v moderni dobi. Za kaj se bomo odloèili? Za post, ki nam bo omogoèil zdravo telesno poèutje, ali za post, ki nam bo omogoèil, da se bomo bolj razumeli z ljud- mi, s katerimi `ivimo, in se s tem pribli`ali Bogu? Ali pa za oboje? 1. Wandmaker, Helmut, Hoèeš biti zdrav? Proè s kuhinjskim loncem, Aura, 1994, 107. 2. Prav tam. 3. Prim. Renou L., l’Hinduisme, Paris, Presses Universitaires de France,1951. Prim. Zaehner R. C., Hinduisme, Oxford, Oxford University Press, 1961. Prim. Dumont L., Homo hierarchicus, essai sur le syståme des castes, Paris, Gallimard, 1966. Prim. Herbert J., L’Hinduisme vivant, Paris, Laffont, 1975. Prim. Bellinger, J. Gerhard, Hindouisme, v Encyclopedie des Religions, Varese, La Pochothåque, 2001. Petit Baldinge-Achour, Aline, Guide des grandes religions, Liana Levi, 1998. 4. D`ainisti so šesta verska skupnost v Indiji; za hinduisti, muslimani, katolièani, siki in budisti; za njimi pa so parsi in judje. Podatki o številu d`ainistov so zelo razlièni: od 3 do 10 milijonov vernikov, ki veèinoma `ivijo v Indiji. 5. Leta 79 pred Kr. se je d`ainizem razdelil na dve veliki šoli: Digambara in Svetambara. Med letoma 100 in 800 so bili napisani številni sveti teksti v skupnosti Digambara in v skupnosti Svetambara. Nekaj skupnih tekstov teh dveh skupnosti so uskladili šele v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. 6. Bolj kot religija je d`ainizem skupek navodil, ki èloveku pomagajo najti bistvo in èistost `ivljenja. 7. Ne obstaja en Bog ali veè bogov stvarnikov vesolja. Namesto tega preprièanja je predlagana znanstvena razlaga zaèetka vesolja, ki je veèno in ni ustvarjeno. Stvarnik je v d`ainizmu prese`en: bog ni oseben, temveè je `ivljenjsko bistvo, ki oblikuje vsako posamezno bitje neskonènega vesolja. 8. Prim. Pašiè, Ahmed, Islam in muslimani v Sloveniji, Sarajevo, Emanet, 2002. Prim. Pour savoir, pour comprendre, pour vivre l’Islam, v Pålerin Magazin, Hors serie, Bayard, Paris, 2002. Prim. Bellinger, J. Gerhard, Islam, v Encyclopedie des Religions, Varese, La Pochothåque, 2001. 9. Ramadan (ali ramazan) je deveti mesec v muslimanskem letu. 10. Pašiè, Ahmed, Islam in muslimani v Sloveniji, Sarajevo, Emanet, 2002, 33. 11. Prim. Post v: Biblièni leksikon, MD Celje, 1984, 572. 12. Ob odhodu (smrti) drage osebe se obleèemo v èrno in `alujemo. Tudi to je neke vrste post, ki izra`a hrepenenje po ljubljeni osebi in pomeni hkrati ohranitev povezanosti z njo.