%           Izhaja           ^
^ 10. in 25. vsakega   J?J>
V           mesca.           >
n
__    1EIE1H1I.
Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo.
f   Velja celoletno    ^
\fi      2 gld. 50 kr,       ^
Vpolletno 1 gld. 30 kr. >
List 23.
V Celovcu 10- decembra 1871.
Leto III
Berač.
(Povest, spisal Andrejčekov Jože.) (Dalje.)
Marjana je kmalo prinesla dve precej obilni šku-delici kave na mizo in zraven položila v mali, lepo spleteni jerbašček več koscev belega kruha domače peke, s kterim se je večkrat hvalila, ako je videla, da kruh komu prav dobro diši.
Platniček ni jedel kruha, temuč je srebal samo kavo pomaloma iz škudelice, župan pa, ki je imel veče telesne potrebe in mu je bila ta betvica mlečne kave premalo, davil in tri je prav pridno narezane kosce ter s tem poravnal, kar je stotnik zamudil.
„ Gospod, kedaj pride že vaš stričnik Vencelj iz Dunaja?" vpraša čez nekaj časa Skrbeč stotnika ter zopet seže v jerbašček, kjer sta se še dva kosca tresla v strahu pred županovo neusmiljeno slastjo.
„Drugi teden ga pričakujem, kakor mi je pisal, — v petek ali pa v saboto." Na to stotnik nekaj časa molči, kot bi kaj prevdarjal, potem pa zopet prične: „Veš, ljubi moj Skrbeč, jaz sem nekaj sklenil in me je resna volja to tudi izpolniti, samo, — samo, če bo tebi prav." —
„Meni bo vse prav, gospod," seže mu župan v besedo.
„Le počakaj, da ti povem! — Jaz se že ne morem več ukvarjati s posestvom, ker sem že prestar, toraj sem sklenil, ker nimam lastnih otrok, svojega stričnika oženiti ter mu prepustiti gospodarstvo. Fant je priden, pošten, ubogljiv, razumen, toraj upam, da bo dober gospodar. Sedaj je ravno v tistih letih, ko človek najraji nori, toraj bo najbolje, da ga spravim pod zakonski jarem, da ne bo po svetu po nepotrebnem zapravljal denarja. — Vlani je videl tvojo Maričko, in če sem prav razumel, fantu je bila precej všeč." —
„Je, je, verjamem," povzame brž župan, ki je že uganil, o čem se ravna, in ni mogel pričakati konca. „Meni je bilo tudi tako čudno, po vseh udih mi je go-mazelo, ko sem prvikrat videl svojo staro, — Bog jej daj nebesa! Miklavž, tukaj-le primi, sem djal, ta-le bo za te, in res sem tako storil, pa se še danes ne kesam, da sem jo vzel, pridna babnica je bila, samo nekoliko prejezična."
„Jaz sem izvolil tvojo Maričko mojemu stričniku za ženo; kako se ti zdi ta reč?"   pravi potem stotnik.
„Jaz pravim, da bi bil to tak parček, da ne bi bilo treba boljšega iskati."
„Jaz tudi tako mislim. — Kaj pa, je tvoja hči kaj omikana ? je kaj v šolo hodila ? Veš, to je potrebno dan današnji, če ne, človek ne sme nikamor ž njo, postavimo, na ples, ali kako drago zabavo, kamor zahaja imenitna gospoda.   Meščanke jame j o   ko j noše vi-
hati, ako vidijo ktero med seboj, ki ni po njih kopito ustvarjena."
„Vem, vem, kako je," pritrjuje župan, „ali zarad tega vam ni treba skrbeti. Moja Marička zna vse, kar kdor hoče. Tri leta sem jo imel v mestu v kloštru, kjer je hodila v šolo, in tam, menim, se je lehko dovolj izurila, kar je treba vedeti ženskam, ki se hočejo pozneje možiti. Nemški tako govori, kot bi rezal, in še našega šolroastra in vse beriče v kancelijah spravi v kozji rog."
„ Tedaj, meniš, da bo šla ta reč?"
„1 no, zakaj bi ne šlo? Če bo leVenceljnuvšeč."
„In pa če si Marička že ni kje drugej svojega prihodnjega izbrala."
„E kaj še. Za mojo hčer ga nima vas. To so sami tepci, kmečki cepci, tacega moja Marička še ne pogleda ne."
Dolgo sta se še menila o tej reči in slednjič popolnoma dognala ženitev, pomenila se o dob in enacih stvareh, ki spadajo le-sem. Zupan je bil ves srečen videti, da bo svojo hčer tako dobro omožil, in ko bi bil stotnik hotel, bil bi mu koj naprej odštel vso doto. —
Poldne je že odzvonilo, ko je župan Skrbeč zapustil stotnikovo sobo, in zunaj še nekaj pomenivši se z Marjano, ki je ravno kosilo pripravljala, odpravi se nagloma proti domu, da bi menda prej, ko mogoče, naznanil veselo vest svojej hčeri Marički.
* * *
Dobre pol ure za vasjo, kjer je županil Miklavž Skrbeč, je držala čez hribe ozka pot, ktero so rabili pešci, ako so hodili v bližnje mesto, da jim ni bilo treba delati prevelicega ovinka po cesti ter so si pot nekoliko okrajšali.
To pot je koračil kakih štirnajst dni po onej obravnavi med županom in posestnikom v Brlogu gosposko oblečen človek. Že precej ponošena črna suknja, ki gotovo ni bila nikdar njemu omerjena, in oguljene hlače so spričevale dovolj, da ta človek ne živi ravno v obilosti. Pokvečen klobuk, kterega krajci so se svetili, ko bi jih bil z maščobo namazal, je imel globoko pritisnen na čelo, čez ramo mu je visela popotna torba, v roci pa je imel mesto palice, veliko rudečo omrelo, ki pa je bila na vseh krajih že zakrpana z zaplatami različnih barv. Pri vsem tem pa, da je bila oprava borna, bila je njegova postava vendar jaka, čvrsta in lepo izraščena. Obraz, čeravno bled in upadel, je očital vendar neko resnobo in ponos, njegova hoja je bila redna, prosta in nikjer ni bilo znati nikakoršne po-siljenosti.
Temna noč se je bila že storila, preden jo pri-maha vrh griča. Dež, ki je prej le nekoliko rosil, jel je gosteje liti in veter, ki je pihal nasproti, zanašal ga je potniku v obraz. Velikanska omrela je malo pomagala,  kajti  veter jo  je zasukal narobe, da je bila po-
178
dobna kravjim gobam, ki ras to po gozdih, in popotnik je ni mogel več rabiti.
Zdajci se pokaže iz goščave luč in ptnjec jo zavije z glavne poti po ozki stezici proti onej strani. Čisto v hosti skrita je stala tu majhna lesena bajta s poveženo, slamnato streho, ki je bila že na več krajih zakrpana s smrekovimi kožami.
Ptujec je moral tukaj že znan biti, kajti niti ni klical pri oknu, niti trkal, temuč kar nekoliko prizdig-nil vezne duri ter stopil noter.
V borni sobici, ki je imela komaj najpotrebnejšo hišino opravo, gorela je s slabim plamenom leščerba, obešena uad mizo, pri mizi pa je sedel kmečko oblečen človek, ves zamaknjen v debelo knjigo, ki je ležala pred njim, in iz ktere je prav pridno eital.
Bil je to ravno tisti berač, kterega smo videli onega večera v Brloga na vrtu.
„Dober večer, stric! Pa tako vtopljeni v branje?" pozdravi   prišlec moža ter  postavi v kot potrto omrelo.
nO Nande, kaj si ti!" pravi ta radostno ter vstane od mize. „0d kod pa tako pozno in o takem vremenu?"
„Iz mesta. Imel 6em ondi več opravkov."
„Takisto. — Nicoj ostaneš tukaj, prenemarno je zunej, da bi šel domii."
„Ne morem, stric, jutri je nedelja in zjutraj moram orgljati pri maši."
„ Je, kaj pa da!" povzame berač, kakor bi se bil še le sedaj domislil, da je Nande učitelj v vasi, — „potlej pa že ni nič." —
„Kaj pa berete lepega ?* praša učitelj dalje ter vzame v roke knjigo, ki je ležala na mizi. Znati je bilo, da je mladeneč velik prijatelj knjig tet se rad peča z vednostmi.
„FeneIonovega Telemacha berem. Lepa knjiga je, jako podučna za mladino." —
Potem sta se še dolgo menila o raznih vednostih in iz vsega je bilo razvideti, da tiči pod raztrgano be-raško obleko učen, prebrisan človek. —
„Nande, ti se mi zdiš nekaj časa sem nekako osoren, tih; si mar kaj bolan ?" praša čez nekaj časa berač ter zre mladenču v bledi obraz.
„Stric, jaz sem popolnoma zdrav, hvala Bogu! ali....."
»Ali?"
„Nesreča mi žuga. — Zupan me hoče spraviti v vojake, in kakor vidite, se mi ne bo moč temu ustavljati. Samo namesini učitelj sem, še ne za trdno postavljen, toraj tudi nisem prost vojaščine."
Berač ni dalje izpraševal, uganil je vzrok, zakaj župan črti mladega učitelja. Nekaj časa stoji zamišljen, potem pa pravi: „Ne, učitelj Ferdinand Milovič ne bo vojak, dokler živi berač Marko."
„Ali pomislite, stric, jaz sem reven, ko cerkvena miš, komaj si prislužim vsakdanji kruh, kje bi vzel denar, da bi se odkupil. Toliko denarja, lepo vas prosim !"
»Ti nisi reven, Nande, nič se ne boj, več boš imel, kakor maršikteri drugi," pravi na to berač 8 povdarkom. „Tvoj stric ti hrani že mnogo let doto in hvala Bogu! za te bo dosti obilna."
Mladeneč ni vedel, se li starec šali, ali ni prav pri razumu, kajti vedel je predobro, da je njegov stric berač, odkar ga pozna, in da živi vedno siromašno.
„Nič me ne glej tako nezaupno! kar sem ti rekel je gola resnica; ti boš imel bogato doto." Rekoč vzame veliko svetilnico,  v kterej so bile že vse šipe potrte in
sem ter tje zadelane s popirjem, postavi vanjo leščcrbo, I potem pa veli mladenču: „Pojdi z menoj!" —
Zunaj je še vedno deževalo in veter je bučal po goščavi ter priklanjal drevesa. Berač in učitelj sta urno stopala po ozkej, spolzkej stezi, ki se je vila po gozdu, ter večkrat morala odpravljati trnje, ki jima je zapiralo pot, da ju ni praskalo po obrazu. — Slednjič dospeta do velicega, votlega hrasta, kteremu je že strela vrh razklala. Berač poda svojemu spremljevalcu svetilnico, seže v žlambor in ko odpravi iz njega listje in meh, privleče na dan precej velik meh, do vrha napolnjen. „Vidiš, Nande, to je tvoja dota," pravi prijazno se smehljaje ter odveze meh.
Srebrni križaki so se bliščali nasproti.
Mladeneč  kakor  očaran ostrmi  ter pogleduje ves
začuden zdaj svojega strica  zd3j denar. — Bilo mu je,
I kakor bi bil prišel nakrat v one začarane kraje, o kte-
rih je večkrat  slišal kot otrok pripovedovati,  in nehote"
I si je mel oči, da bi se prepričal, ali ne spi. —
„Stric," pravi na to nekako plaho,   ko bi ga bila
nakrat spreletela strašna misel, „če pa je ta denar....*
„Nič   se  ne   boj,   ta denar je pošten denar,   niti
priberačen,   še manj   pa po kakej krivični poti pridob-
¦ ljen; to je lastnija tvoje ranjce matere in tvojega strica,
ki že od nekdaj skrbi za te."
Mladeneč  je   predobro   poznal   starca in  njegovi pošteni značaj.   Verjel mu je, in njegovo lice se mu je I nakrat razjasnilo veselja, videti, da bo knialo bogat.
Starec je denar   zopet   spravil v žlambor,  zatlačil i luknjo z mahom in listjem,   potem pa djal svojemu to-varšu: „ Sedaj pojdiva, v nekterih dneh boš dobil denar, i —  in morda tudi, kar želiš."
„Ali stric, kaj bodo pa ljudje rekli, ako izvedo, da ste mi vi prihranili doto, ki sami beračite po svetu?" praša med potjo mladeneč skrbljivo. „Dolžili vas bodo tatvine in sodnija bi se znala kaj vmes vtikati ter vam sitnosti napravljati."
„Nič se ne boj za me, samo molči še nekaj časa, kdo sem in ne govori nikomur o današnji dogodbi, za drugo bom jaz skrbel.
Mladeneč ni razumel   starca,  in   čeravno si je na vso moč prizadeval kaj več spraviti iž njega, ni se mu ! posrečilo. Edino to je vedel, da je ta mož njegov stric, ' da že berači po teh krajih,   odkar ga pozna, in da mu i je že večkrat prepovedal imenovati pred ljudmi njegovo ime ter ga zvati strica.   To je  bilo vse,  kar je vedel učitelj o svojem stricu, več se ni dalo spraviti iž njega. | Samo o materi, prezgodaj unirlej   materi   mu je včasih pripovedoval,   ko  pa je Nande  vprašal   tudi po očetu, stemnilo se je starčevo čelo in koj je prenehal govoriti. — Ljudje so berača Marka   radi imeli,  ker ni bil nikdar nadležen, temuč z vsem zadovoljen,   zato tudi niso popraševali od kod in kdo je,  temuč ga pustili v mira ter mu radovoljno  dajali   vbogajme,  kedar je prišel k hiši. —
Ko prideta zopet v kočo, berač mladenču še enkrat zatrdi, naj o vsem molči, potem pa se ta poslovi ter jo mahne strmo pot navzdol proti rasi, berač pa zapre duri ter se spravi k pokoju.
*
Smajno nedeljo je bilo, že precej pozno popoldne.
Župan Miklavž Skrbeč je ravno spremljal po cesti dve imenitni osebi, stotnika Platnička in njegovega stričnika. — Celo popoldne ju je gostil, kolikor se je najbolj   dalo,  in  kakor je  bilo znati na Platničkovem
179
obrazu, bil je popolnoma zadovoljen s županovim kosilom, kajti ves čas se je prijazno smehljal in kimal z glavo. Za njimi se je peljala stara kočija, velika, kot kaka gostaška bajta, in že precej odrgnjena, kar je spričevalo, da je Platniček ni nove napravil, temuč kje knpil za svoje stare potrebe. Pa naj je že bila velika in pohabljena, vaščanje so jo vendar z nekako častit-Ijivostjo ogledovali ter blagrovali onega, ki se v njej vozi, kedar mu je ljubo.
Stari Platniček ni bil ravno preveč nališpan; kajti rnjava suknja z dolzimi škrici, ki so mu segali skoraj do tal, je bila že precej odrgnjena, na glavi je imel veliko kapo, in ko bi ga ne bil Bog obdaril s precejšnimi ušesi, bila bi mu gotovo zlezla na rame, za vratom pa je imel črno ruto, parkrat krog in krog ovito.
Tem gizdavejši pa je bila noša mladega gospodiča Venceljna. — Prste je imel vse okovane, da jih je komaj gibal, hlačice so mu bile tesno omerjene, — kakor kmetje pravijo, biie so petelinove, — iz žepa pri oprs-niku pa mu je visela zlata verižica, na kterej so bile nabrane razne svetinice, križci, prstani, in Bog vedi kaka drobnjava še vse. Lase je imel skrbno počesane z veMko prečo spredej in zadej, mustačice pod nosom so bile namazane z dišečim mazilom, preživo rudeči obraz pa je kazal izvedencu, da se gospodič barva.
Ko pridejo konec vasi, poslovita se Platniček in njegov stričnik pri županu, ki je delal s svojim okornim in nevkretnim životom jako smešne poklone proti vsem vetrovom, ter se vsedeta v kočijo.         ,
sDrugi teden toraj, gospod, bomo pa pričeli!" pravi župan ter seže še enkrat Brloškemu posestniku v roke.
„Da, da, koj drugi teden," pritrdi ta ter veli hlapcu pognati dalje.
Kočija je oddrdrala in župan je še dolgo zamaknjen zrl za njo, kot ne bi se mogel dovelj nagledati svojega prihodnjega zeta. —
(Konec prihodnjič.)
Zima na Ruskem.
(Prigcdba, poslovenil J. Severjev.)
Nepotrpežljivo pričakuje ruski kmet, da mine jesen in zima nastopi. Ko zagleda prve snežnice, veselja se mu pač srce topi. Mi prebivalci južnih krajev ne pozdravljamo s tako srčnim pozdravom prve pomladanske lastovke, s kakoršnim sprejme on sne?no odejo. Pa to čutje je pri njem naravno, kajti jesen je na Ruskem res prav žalostna. Jesensko deževje, ki se razlije po vsem polji, razmoči velike ceste, da ni moč hoditi po njih. Zapuščene in prazne so vasi; temno-zeleno lesovje, ki je obdaja, videti je še žalostneje nego navadno. Komaj pa nastopi zima, glej! — hipoma se vse spremeni. Luže in mlake po vasi, ki so se naredile pred hišami, zginejo čudovito hitro. Po vaseh je zopet vse živo, slana leskeče na drevji in vrabci letajo trumoma po preskah. Vožarenje se začne znova; snežno odejo, ki pokriva veliko cesto, steptajo z nogami potniki, ki urnih korakov hodijo iz vasi v mesto in zopet nazaj; še bolj ntrdijo jo veliki težki vozovi, ki blago in živež v mesto dovaževajo. —
Ako  je   nebo   čisto in jasno,   nimaš na potovanji
i nikakoršnih nevarnosti, da si se le dobro previdel z vsemi navadnimi pripomočki proti burji in mrazu. Brez skrbi lehko potuješ v največem snegu, kedar ni vetra. Ali vse drugačno je, ko nastane vihar. Silni vihar drvi sneg predi in za teboj ter razsaja ž njim, vihra po planjavi in nakopiči ga v neznanske žamete, kterih robci so enaki negibnim valovom. Dan se bliža večeru. ! Trume krokarjev, ki je srečuješ skoraj pri vsacem koraku, letajo strahovito krokaje proti lesovju. Gorje neprevidnemu potniku, ki je ob takej uri še pod milim nebom na planjavi, gotovo zajde in mraza otrpnjen pogine. Ko začneta v južnej Rusiji razsajati sneg in vihar, zgodi se pogostoma, da se črede ovac, da celo črede konj pogreznejo v morje in po nikakem jim ni več mogoče pomagati. Zastonj se te živali v svojem strahu gnjetejo skupaj, da bi protivile viharju. Ta je drvi proti bregu. Ko stopijo na led, žene je vihra naprej, dokler da zginejo v valovih. — Dali so Rusi temu snegu primerno ime: nMetel" — (pometalec, ki pometa). Dasi širni gozdovi, ki pokrivajo severno Rusijo, nekoliko slabe in zadržujejo moč silnih viharjev, vendar pa zahtevajo nevihte marsiktero žrtev. Ali ruski kmet vkljubuje najgrozovitnejšim metelom. Ne za hip ga ne zapusti srčnost in ona hladnokrvnost, ktero pokaže vedno, kedar nevarnost proti. V tem oziru zdi se nam posebno naslednja resnična prigodba vredna, da je omenimo. Povemo jo pa brez vsake opazke. —
Dne 27. meseca listopada 1856. leta poslal je bil neki kmet iz Z.. ske vasi v Kurskem kotaru mladega sina v mesto majolke prodajat. — Peljal je je na saneh. Vreme je bilo lepo. Srečno dospe v Kursk — ali vse drugačno je bilo na poti domu. Komaj je bil iz mesta, privlečejo se oblaki na obnebje, malo hipov potem jame mesti, vihar ustane in prihaja vedno močneji in močneji. Kmalo je silovito in strašno vihral po planjavi in pometal po njej na vse strani.
Kmetic, prisiljen, konja  nekoliko pridrževati, imel je še nekaj vrst do vasi, ko je nastopila noč.   Sneg je veje drevesom, ki so zaznamovale pot, popolnoma zakril. —  Zašel je- — Stopivši   raz   sani,   dolgo išče poti, ali mraz  mu  jame  prihajati.   Nekaj  časa gre kar naprej, konja vodi za vajeti. Kar naenkrat pa začuti, da se mu sneg pod nogama pogreza,   in  skoraj v tistem  hipu se pogreznita konj in sani.   —   Prizadeva   si na vso moč, da  ju  potegne  iz zameta,  ali  zastonj! — „Metel" je vedno   bolj   in   bolj   razsajal  in   divjal in moral se je I držati sani,   da ne bi ga spodnesla vihra,  ki je grozno ; snega okoli njega nakopičila.   —  Sedaj ni mu druzega i početi, ko dneva  pričakovati.    Spreže konja in priveze ga za „oglobli" (vojnice).    Potem   leže  tako   mirno na j sani, kakor bi bil na peči v svojci izbi doma.   Predno i se raztegne čez sani, izuje se in razkrije, dene si čevlje in kučmo pod glavo. Potem   se zavije v kaftan in leže tako, da je imel glavo od  vetra obrnjeno. — Tako je prebil noč.    Kedar so  Sibirčani  na  poti  in  mislijo v neobljudenem kraju na prostem prenočiti, izdolbejo prostorno votlino v snegu. Ob obeh straneh izkopljejo male jamice,   pokrijejo njih   vhod s plahtami  in tako jim je prav toplo po noči. —
Ko je odprl oči, bil je s snegom pokrit. Ker se mu je zdelo, da mora že dan biti, potegne iz sani malo šibico ter jame sneg nad seboj luknjati. Čeravno je bil precej debel, izvrtal je vendar malo luknjico. Vzdignirši se nekoliko pomoli glavo skoz njo. Solnce je sijalo na nebu, ali komaj ga je bilo razločiti in »metel" ni še nehal.   Vleže se zopet na sani,   obrača se in steza, da
180
bi odstranil sneg ter si razširil votlino, v kterej je ležal. Za nekoliko časa je hotel spet glavo iz svoje ječe pomoliti, ali snežna odeja je bila sedaj tako debela in gosta, da je ni bilo mogoče predreti. Izgubivši ves np, zmoli navadne molitvice, priporoči dušo Bogu, pomisli na svoje doma, ki so morali zelo nemirni biti zavolj njega, in nazadnje zaspi.
Ko sina le ni bilo nazaj, odpravi se kmet drugi dan potem, ko ga je bil poslal v mesto, da ga poišče. — Uradnije v vasi združijo se s kmeti sosednih vasi, da bi preiskali okolico. Bilo je zastonj. Vsak se vrne domii, trdno prepričan, da je reveža zasačila nevihta in da je po njem! —
Zopet se uvremeni. Dne 9. meseca grudna namenil se je neki kmet one okolice na lov. Ko gre ob kraji s snegom zakritega vrhunca, zapazi, da je njegov pes nedaleč od njega na tla pocenil in da nekaj voha, česar pa ne more razločiti. Približavši se, spozna, da je noga konja v snegu zakopanega, kteremu so volkovi glavo že dobro razgrizli. — Vrne se domu in naznani policiji, kar je našel. Ta sporoči koj to novico rodovini mladega kmeta. Poda se jih mnogo z lopatami na pot. V kratkem izvlečejo konja iz snega; kmalo potem se pokaže tudi ena vojnica. Delavci pospešijo moči. Kar zadenejo na trdo snežno sklad, ki je pokrivala sani. Prevrtajo jo. Kako ostrme, ko puhne iz nje gorek sopar. Neki kmet poklekne pred to luknjo in seže noter z lopato, ki jo je imel v roci. Mož je ležal na tlčh v tem ledenem grobu; ali znamenja ni bilo, da še živi. —
Oče mladega moža pristopi ter zakliče:
»Dmitrij, ali še živiš?"  —
»»Še"" — odgovori ta. —
„Pristopi tedaj k luknji,"  — zakličejo mu delalci.
„„Rad — odgovori Dmitrij mirno — ali pazite, da me ne ranite z lopatami !"" —
Nekoliko hipov potem pomoli glavo iz votljine. Obličje mu je bilo bledo kakor sneg, pod kterem je ležal, — pa videti ni bilo na njem nobene prestrašenosti. Pomorejo mu venkaj. — Bil je jako slab in iz mokre obleke mu je puhtela topla soparica.
Ugledavši očeta pozdravi ga ter izroči mu usnjato mošnjico z denarjem, kterega je skupil v mestu. Peljejo ga v bližnjo izbo. Tii je premenil obleko in zavžil nekaj hrane. —
Ko mu povedd, da je dvanajst dni ležal pod snegom, se je močno zač udil. Čas se mu je zdel dolg, ali premeriti ga ni mogel, kajti obdajale ste ga največa tema in tihota. Spaval je. Zbudivši se si je s snegom žejo gasil ali pa je molil. Ni se več nadjal, da mu še dojde pomoč. Vedno mu je bila v mislih skrb za zve-ličanje svoje duše. Č eravno je skoraj popolnoma negibno ležal in bil le s svoj im kaftanom odet, ni ga mraz kar nič nadlegoval. Vendar pa so mn bili nekteri prsti na nogah zmrznili.
Ko se je bil povrnil k svojej družini, si je nekoliko dni v miru in pokoji živč zopet malo po malo opomogel in lotil se znova navadnih opravil. Ledena odeja, ki ga je bila obvarovala zmrzline, trajala je še do konec zime in mnogo radovednežev vrelo je tjekaj si jo ogledovat.
Ta resnična dogodba, ki smo jo ravnokar povedali — pa je le izjema. Kakor je krepak in čvrst ruski kmet, tako strašnim mrzlim nevihtam ni vstanu vsaki-krat vkljubovati in prenašati jih, in kakor radi si hitro o tacih priložnostih med seboj pomagajo, nahajajo se ven-
dar  po  enacih  nevihtah  s  snegom  in   -metelom* po-gostoma zmrznjena trupla ob cestah in potih.-------
Plavaj, plavaj ladja moja!
Plavaj, plavaj ladja moja, Kamor žene te vihar !
Vesla so razbita tvoja, Vgasnil ti je zvezde žar.
Ni se treba skale bati, Ki pod morjem ti preti,
Ni v oblast vetrovom dati, Ki te v morje potopi.
Kaj mornar čem jaz ubogi,
Ako dalje še vesljam ? Vedno v veči sem nadlogi In rešenja ne poznam.
Sladka vera mi je vzeta, Da se bo vpokojil svet;
Da ljubezen bode sveta Vse ljudi objela spet.
Oj vetrovi, ne molčite!
Ne boji se več srce; Le valove razdražite,
Naj mi ladjo potope!
Veseli pastir.
Zorfn.
Zakrivljeno palico v roki, Za trakom pa šopek cvetic, Ko kralj po planini visoki Pohajam za tropom ovčic!
Nikdar ne zmrači se mi čelo, Nikdar se oko ne stemni, In pojem in vriskam veselo, Da z gore v goro se glasi!
Saj tukaj na solnčni višavi         Naj drugi okoli po sveti
Le sam sem, le sam gospodar;   Si iščejo slave, blaga;
Živejem po pameti zdravi,          Jaz hočem na gori živeti:
Za muhe mi ljudske ni mar!      Tu sreča in mir sta doma!
Nikomur tii nisem na poti, Na poti ni meni nikdo ; Kdo srčno veselje mi moti ? Kdo moti življenje mirno?
Za čedico krotko popeval Bom pesmice svoje lepe, Dolincem glasno razodeval, Kar polni mi srečno srce!
Ne, palice svoje ovčarske Za žezlo kraljevo ne dam, In raje ko krone cesarske Cvetice na glavi imam!
S. Gregorčič.
Vojaško življenje.
(Spisal France od Bele.)
Najprvi stan vojaški stan. Prešern.
V človeškem življenji nahajamo več stanov: kmečkega, gosposkega, duhovskega, vojaškega in še mnogo druzih. Pa ne vsi stanovi so za vse ljudi in še manj so vsi ljudje za vse stanove pripravni. Po mojem mnenji bi moral kmečki stan prvi biti, ne pa vojaški, kakor zgornja vrstica Prešernova pravi, zakaj kmečki stan živi vse druge stanove. Da je pa vojaški stan neobhodno potreben, mora vsakdo priznati, kajti vojak nam ohranuje ljubi mir, nam brani dom, nas varuje znotranjih in zunanjih zločincev; čislan in spoštovan mora zato vojaški stan od vsacega biti. Veliko sicer najdemo v vojaškem  stanu  zapisanega in še  več o njem slišimo
181
pripovedovati, a ti spisi govore večidelj le o njegovem ¦zunanjem obziru, mi pa hočemo zdaj njegovo znotranje življenje malo premišljevati.
„ Jojmene, jojmene ! nabera bode prihodnega meseca," slišimo leto za letom žalostne matere tožiti in Toke proti nebu viti. Potrtega srca zrejo oče na svojega •dvajsetletnega sina, s solznim očesom pogledujejo bratje svojega krepkega brata; »gotovo te vzemo v vojake," mu ihte tožijo nježne sestrice. In res! za nekoliko dni je brat že vojak. Kako ostudna, kako tužna se zdi našemu novincu beseda „pripraven." „Pripraven , pripraven si" ponavlja — ali to mu srčne žalosti ne polajša, temveč povekša. Dan mine, noč mine, kazavec na uri se po-miče in pomiče proti številki, na ktero se naš vojak že nekaj časa plaho ozira, kajti zdaj pa zdaj se mu bode treba ločiti od vsega njemu najljubšega in se podati k banderi drage domovine. Ura zaropoče in trudno od bije pet. Zdaj se naš vojak iz svoje žalosti zdrami in ko po culico sega, ga obstopijo oče, mati, sestre in bratje in mu roko podajo. Strastno stiska njegova desna roke svojih ljubih in usta mu komaj najo izgovoriti zadnjo besedo „z Bogom!"
Solnce ravno vstaja izza gor in njegovi žarki čudovito blišče" po rosnih livadah, ko koraka naš vojak po zelenem polji proti hribčeku, čez in čez nasajenem •z vinsko trto. Vrh hribčeka se ozre še enkrat po ravnem žitnem polji, na svoj rojstni kraj, na hišo, v kterej več src za-nj bije, na potok, pri kterem je nekdaj krave pasel in s pastirji marsjktero veselo urico prebil. Srce mu hoče žalosti počiti, pa vendar ne joče, ampak gorko priporoča najvišemu ohranitelju svojo rojstno vas, svojo očetovo hišo: „Bog vas ohrani vinske gorice, zelene ravnine in vas prijetne loge, mir naj kraljuje v tebi moja rojstna vas in ti stara hiša, v kterej je moja zibel tekla, ne zruši se tako hitro, da te moje oko, če se kedaj še povrnem, vidi in se v okrogu mojih dragih veseliti more."
Priporočil je zdaj naš vojak vse mu drage stvari stvarniku. Nekako okrepčan meri široko cesto proti glavnemu mestu, kjer ga v vojašnici vojaško oblečejo in tudi meč sukati in smrtonosen svinec sovražniku v prsi pošiljati učč.
Mir malokdaj in malo časa po deželah kraljuje, ker so ljudje nepravični, ošabni in kdo ve kaj še vse. Bolj in bolj se kuhajo sovražne namere zdaj v tej, zdaj v unej državi, tako da enkrat vendar do vrha prikipč in se po deželi razlijo. „ Vojska se začne", jame se tu in tam splošno govoriti in prej, kakor bi bil kdo mislil, zaropoče bobenj in trobenta trobi vojsko pomenljive glase. Truma za trumo, krdelo za krdelom pomika se pogumno na bojišče.
Tudi naš znani vojak stopa junaško za razvitim banderom; on se spominja domačih livad, svojih dragih, svoje ljube deklice, mili glasi domačih zvonov mu zvonijo po ušesih, a ti spomini ga kar nič ne ožaloste, ker ve, da tudi za-nje v boj stopa. Ponosno zre naš vojak na travnike, kjer se živina pase, na vinograde, na polja, kjer žito zori in starček življenja truden v senci mirno leži, ponosno počivajo svoje oči na trgih in mestih, kjer se znanstva razvijajo, umetnosti cvetejo, otroci po vrtih se igrajo. „Nič se ti ni treba bati, draga mati" — beseduje naš vojak s povzdignjenim glasom — „nič se ti ni treba bati, da ti bode morebiti sovražnik zadnje dneve življenja prikrajšal, ne trepetajte, dragi očetje pred sovražniki zarad vašega lepega polja, ne tarnajte, lepe hčerke domovine  pred  sirovimi drhali sovražnika,
kajti zagotovljam vas, da bodo moje prsi in prsi tisuč druzih junakov vam varno zatišje. Hrabro hočem se biti, kadar se nam da znamenje, in z veselim spominom, da se nisem sam za-se boril, ampak tudi za vas, če pride moj čas, tudi junaško pasti. In ko sem že omagal, poglejte, koliko jih je moja desna na uni svet poslala !u Pokliče tudi tebe, dečko slovenski, kedaj cesar v vojaški stan, tedaj nikar preveč ne žaluj, ker vedi, da je ta stan zelo potreben. Pomisliti pa tudi moraš, da je v vsakem stanu, bodi-si v kmečkem, bodi-si v gosposkem, v vojaškem ali v kteremkoli drugem trplenji tudi veselje pridruženo.
Koka previdnosti.
(Poljskci spisal Cz. N., poslovenil —p—-)
V neki onih ozkih pa kot turen visokih hiš starega mesta v Varšavi na Poljskem je stanoval še lani sedemdesetleten krojač, Luka Vareha. V četrtem nadstropju v mali izbici pod streho, kjer je po letu peklo kakor v ognju, po zimi pa mala želčzna peč nič izdati ni mogla zoper sto in sto spoklin in lukenj, skoz ktere je v ta stan revščine pihalo, sedel je od svita do pozne noči naš bedni Vareha, krpajoč staro obleko študentom in pisarčkom cele okolice. • Znala pa ga je neporedna mladež tudi pod imenom krojača Zaplate; kajti, ako kdo ni hotel vzeti kakega slabega dela, ga je Zaplata brez dvojbe prevzel in z vso marljivostjo zvršil. Pri vsej svoji pridnosti vendar le ni mogel zaslužiti toliko, da bi življenje svoje in svoje stare bolehne žene vzdržati mogel.
Nista imela nobenega deteta, ktero bi jima na stara leta pomagalo z delom in pridnostjo, pa tudi žlahte cel6 nič. Tako prepuščena po osodi sama sebi, še ne bi bila obožala, ko ne bi bilo dolge in težke bolezni žene Varehove, ktera jo je že deveto leto držala v postelji. Za prejšnjih let je hodila ona na pranje in druga domača dela, a ta zaslužek, če tudi pičel in negotov, bil je hiši vendar nekaka pomoč. Ali v zadnjih časih po tolikoletni bolezni, po presilnem trudu Luka, kteri je delal noč in dan, da mu nazadnje pogled nekaj od velike starosti, nekaj pa tudi od bedenja precej oslabi, zaostala sta v stanovini za tri četrt leta. V peči že dva tedna ni bilo ognja, čeravno je bil mraz, da je vse škripalo, in ubogi starec je moral dostikrat iti h kapucinom po žlico tople jedi za bolno ženo. Malenkost vendar je to bila proti strahu, ki jima ga je delal trdo-srčni gospodar, jima se grozeč, da ju na ulice vrže, če do konec meseca ne plačata najemnine. Moj Bog! od kod da siromaka zmoreta 30 goldinarjev, ko v usta ni nič nesti in na hrbtu od sukna krpe frfrajo.
Luka je hodil ves pobit, pipal si dolge sive brke, mršil si redke lase po glavi, vzdihoval, ali nič izmisliti ni mogel. Že se je svitati jelo, v farni cerkvi zazvone k rani masi in Luka pograbi kapico ter odide iskat pri Bogu, najboljšem očeta stiskanih, pomoči v težki svoji nadlogi. Na ulicah je še vse čisto prazno, mraz da škriplje pod nogami, a na našem krojaču le lahka višnjeva suknja, na več mestih skrbno, če tudi z zaplatami od raznega sukna pokrpana. Mrzel veter ga prevzeme do kosti; strese se, tare si roke ter gre po sv. Janeza  ulicah,   misleč,   kako so  srečni ti, ki imajo
182
za kaj izpiti kupico vročega ola in snesti odrezek opečenega kruha.
Slaba je še bila svetloba v hiši svete Gospe, oltarji in podobe svetnikov v tem polmraku in polsvetlu, vzdigajoči se iz temnih tal, zdijo se, kakor da bi z blagim očesom gledali na ponižne postave kristjanov poleg njihovih n6g.
Lnka premrl, žalosten, obupen pade na kolena pred podobo Matere Božje in dolgo — dolgo iz vse moči raztdžene duše, z vso gorečnostjo ranjenega srca prosi zavetnico stiskanih za svet in pomoč v nesreči. S časom razlije molitva svoj balsam na srčne rane, nada mu stopi v dušo s prvim žarkom zimskega solnca in pokrepljen se vrne starec v svoj stan, menj uzebel, menj pobit, ker v svesti, da ga božja roka ne zapusti v tem težkem potovanju skoz življenje.
In res najde pri sebi neznanega mladenča, ki je prinesel svojo obleko popravljat Bil je to nevisok uradnik, kteri je stanoval v dveh izbicah tretjega na-stropja ravno pod stanom Lukovim. Dokler njega ni bilo domu, izpraševal je že njegovo ženo, kako jima je kaj in čudil se njunemu strašnemu uboštvu; ali najbolj ga je v oči zbadal križ častne legije, obešen nad revno posteljo na steni. Ko tedaj stari Luka domu pride, jame ga pitati za poprejšnje njegovo življenje, ki ga, kakor sem ga slišal, semkaj stavljeni:
V dvajsetem letu svoje dobe je stopil Luka Va-reha, edini sin šolnika v malem mesticu, v krdela francoske vojske, v tem času, ko so zmagajoči orli Napoleonovi previhravali po dolgem in širokem Evropo. Tolkel se je junaški do malega v vseh večih bitvah pod poveljstvom samega cesarja, ter stal na zadnje na poljanah Vagramskih na Avstrijskem; — boj se je bil z vso trdovratnostjo in trpel že nekaj ur, kar naenkrat bataljon, v kterem je služil naš Vareha, dobi povelje, naj udari na baterijo sovražnikovo, ktera je v francoskih trumah strašno morila in naj velja, kar koli hoče, dajo vsa-kako prisvoji. Bataljon se vzdigne molče in v redu; za streljaj daleč od baterije stavi se v ozko kolono (vrsto), ter se zažene na sovražnika. Ali tu jih toča kugel pozdravi iz dvanajst topov naenkrat, sila mrtvih pade na tla, ostali ne prepadejo, ampak derejo dalje. Na štirideset korakov jih na novo pozdravijo kanoni, a k nesreči tako izvrstno, da je komaj deseti del omenjene kolone še živ ostal. Srce je jelo vojakom upadati, spuste se v beg; nikogar ni bilo, da ustavi ostrašene, kajti vsi oficirji so popadali. Luka se ozre okoli sebe, sram ga obide videti brezčastno umikanje: zakriči torej kar mu iz grla more: „Bratje, za menoj, cesar gleda na nas!!" Le-te besede kakor iskra prešinejo omahovajoče, zakadijo se za njim in . . . baterija je dobljena. Ko je Napoleon po dokančani bitvi objahal z mrtvimi pokrito polje, zapazi tudi našega Luka, kako je z od sablje razmesarjeno glavo ležal brez zavesti pri dobitih topih. Pribočnik cesarjev ga je spoznal in njegovo junaško delo cesarju naznanil; ondaj ta stopi iz konja, pa sneme s svoje suknje križ častne legije ter ga pripne na prsi vojaku, rekši za našega junaka častne "besede: .Ni vredniših prsi, ktere bi ta križ nosile!"
Dolgo je potem ležal ranjeni Vareha v bolnišnici; ko izide iz nje, že se je cesarstvo Napoleonovo končalo, končali so se boji in on tudi vrnil domu, kjer ga ni nikdor več pozdravil, kajti stari šolnik je davno že ležal pod zeleno gomilo. V kratkem si vzame za ženo pošteno deklino,  ktera  mu je prinesla za doto par sto
tolarjev. S temi denarci si je najel malo kmetijo in nekaj let živel srečno; ali prišla so huda leta, toča je po-tolkla polje, kravice so poginile, konj osepavel, in nav zadnje ž njim sosed pravdo začel. Odšel je torej s-svojo tovaršico siromak s trebuhom za kruhom. Zajde v Varšavo ter se tukaj naseli; in ker je vsak vojak krojač za se, postane Luka krojač tudi za druge. Tukaj mu je spet šlo s početka kakor tako, ali bolehnost žene spravi ga na nič.
To povest izvabilši iz starega vojaka, pusti mla-deneč na račun dela par goldinarjev in odide, tolažeč ju z nado bolje prihodnosti.
Za dva — tri dni potem da našega Luka Vareha poklicati k sebi francozki konsulat, da naj se z vsemi popiri, glede njegove službe na vojski, kolikor jih le ima, oglasi brez odlašanja v njegovi kanceliji.
Začudi  se  temu  ne  malo;   osnaži si z vso mar-nostvo svojo pokrpano suknjo, stavi v red brke in brado, pa pripelši   si  križ na prs   odide,   premišljajoč, kaj b to biti moglo, med potjo v farno cerkev.
V konsulatu ga že čaka oni mladeneč in ga predstavi temu, ki je opravljal zadeve francozke vlade. Ta preiskavši celo stvar in zahtevalši za to prič, napravi zapisnik ter ga pošlje svoji vladi, veleč Luku, da naj se zopet oglasi za nekaj dni.
Ob tem času pošteni mladeneč ni zapustil starega Vareha v nesreči, in da ne ponižuje vojaka, ne daje mu darov v vbogaime, ampak mu pošilja taka dela, ktera mu ne preveč težka, več zaslužka vržejo.
Naposled po treh te'dnih poda se Luka po odgovor, in ko ga hišni služabnik napove, pride mu konsul naproti, poda mu roko ter mu izreče srčno voščilo za to nagnjenost in milost, s kakoršno ga je Napoleon I. vedno v misel jemal. Na dokaz pa, da je v bojnih arhivih (pismih) v Parizu celi ta dogodek zapisan, na-šteje mu v gotovem 50.000 frankov (1 frank po 40 kr. n. d.) kot 40 letno penzijo za križ častne legije in patent (pismo) za oficirja, ktera čast ga je zadela (za kar ni vedel), ko je bil ko ranjenec odnesen iz borišča in prišel potem z bolnišnico vred v sovražnikove roke.
Ubogi vojak svojim očem ni verjel, ušesom ne upal, in sam ni vedel, kaj se ž njim godi. Ali ko je občutil zlato v žepu, patent (pismo) pa na prsih, mu solza, davno ne videna, orosi oko, in prepriča se, da le Bog more taka čudeža delati, in da tudi njemu naj-pred pristuje hvalo dati.
Ne čakaje dolgo, in še popred celo kakor domu, napoti se v žagrad iarne cerkve in tam daruje obilen dar za slovesno sveto mašo pred oltarjem presvete Matere Božje, ktera mu je vidno podelila svojo pomoč in to mašo tudi z vso pobožnostjo posluša.
Neumni volk.
(Kašubska.)
Nekdaj se je sanjalo volku, da dobi dobro kosilo, a to se mu je tudi izpolnilo. Vstane iz svojega brloga, gre po stezi ter najde salo. Pogleda je ter pravi sam pri sebi: „vedno pravijo, da so sanje pene, a vendar so se mi sedaj izpolnile." Polovico sala poje, polovico pa si shrani. Potem gre dalje ter pride do neke lnže; tu je hodila kobila s žrebetom a volk jej pravi:   „Jaz
\m
-ti to žrebe požrem." Kobila ni bila neumna ter pravi -volku: „ Tedaj le brž, ker se mi jako hudo godi: to -žrebe me grize, gospodar me vprega, mnogo težav imam, a pri vsem tem sem še kruljeva. Ko bi bil ti tako dober ter bi mi hotel potegniti to iz noge, hudo me boli!" Volk je bil usmiljen, kobila vzdigne zadnjo nogo, a volk ogleduje, kaj bi jej izruval. Med tem ga kobila tako becne, da se . volk zvrne in nekaj časa -obleži, ko pa se je zopet pobral, bila je kobila s žrebe-tom že bog vedi kje. Potem gre volk dalje ter najde svinjo z malimi prasci ter jej pravi: „ Jaz ti vse te prasce pojem." Svinja pa je bila zvita ter pravi: „Tega sem prav vesela, ker me hudo grizejo a jaz imam slabo Skrmo; ker pa ti prasci še niso krščeni, moramo jih prej krstiti." Volk je bil s tem zadovoljen ter grč s prasci k reki. To pa je bilo blizo mlina. Prasci so tako močno cvilili, da so tudi mlinski psi slišali to cviljenje ter prihiteli k reki. In se je svinja ojačila ter volku v reki poslednje prase iztrgala, volka pa dalje v vodo pahnila. Ves utrujen prileze iz reke, tu pa planejo nad nja mlinski psi ter ga tako ogrizejo, da so kar cunje od njega visele. Vendar pa jim še živ uide ter gre dalje. Pride na visoko goro, kjer so letale koze, a on jim reče: „Koze, jaz vas vse požrem." Koze pa mu pravijo: „Stori, kar hočeš, ali me moramo pred smrtjo nekoliko moliti." — »Tedaj le brž," pravi volk ter začne ž njimi moliti roženkranc: „Ahu! ahii! ahii!" — Med tem ga je čul ovčarski pes, pride nadenj, a kar so mlinski psi premalo storili, dodal je ta, tako da ni ostalo volku na vsem životu zdravega mesta a komaj je smrti ušel. Potem nekaj časa poleži, potlej pa vstane ter se vsede na rep; tu pa mu pride dobra misel. Pobere se, gre dalje ter najde starega ovna, ki se je sam pasel. Volk mu pravi: „Oven, jaz te bom pojedel.' Oven pa mu odvrne : „Stori, kar hočeš, saj sem že dosti star; ali kaj ti pomaga nad manoj si zobe lomiti ? veš kaj, pojdi tja-le doli ter odpri gobec, jaz pa ti skočim vanj." Volk je bil tako abot,en, da zleze z gore, postavi se v dolino ter odpre gobec. Oven se močno zaleti ter volka tako sune, da se ta prekucne: na pol mrtev obleži, oven pa je šel svojo pot dalje. Čez dolgo dolgo se volk zopet zave" ter tava dalje opotekaje se sem in tam, na levo in desno, nazaj in naprej, kakor pijan. Tako se priplazi do velicega hrasta, vsede se pod njim ter pravi sam pri sebi: „To je bilo preueumno! «e ve da se mi je sanjalo, da dobim dobro kosilo; ali kaka sreča in nesreča me potem doide, o tem se mi ni nič sanjalo. Vsega tega pa sem si bil sam kriv. Je-li bilo to pametno, kobili se ponuditi za zdravnika ? še bolj neumno pa je bilo, da sem nadomestoval duhovnika #er hotel krstiti prasce. Kako neumen sem bil, da sem hotel kot cerkvenec moliti s kozami roženkranec! a potem še veliko bolj neumen, ker sem hotel, da bi mi celi oven skočil v gobec! Da, da, nisem več druzega vreden, nego da bi mikedo odsekal rep!" —Zahrastom pa je stal kmet, imel je v roci sekiro, ker je prišel po prekle za obroče; in bde! volku rep odleti. — A ta neumni volk še danes leta brez repa, če ni že včeraj cepnil.                                                               J. p.
Gospodarske drobtine.
Kako se starim žarkim ali žaltovim orehom da okus friinih orehov. Razkoli take orehe in je položi v vodo za nekoliko dni. Orehi se bodo navzeli vode, in ona tenka kožica, ki se pri suhih ni dala olupiti, in ki je bila vzrok grenkote in žarkosti, se zdaj lahko olupi in orehi imajo okus frišnih.
Kako se vlaga rdeča pesa. Pesa se opere in kuha tako dolgo, da je mehka. Voda se odlije in pesa naj se ohladi. Ko se je popolnoma shladila, se zreže v kolesca, in zloži vrstoma z rezanim hrenom. Med tem se kuha lahek ocet fjesih), in ko je ohladel, se vlije na peso. Za nekoliko dni je že dobra za rabo.
Korenje (mrkvo) čez zimo spraviti. Korenje se izruje jeseni pred mrazom, odreže mu se zelenje, in potem se v suliej kleti položi na prst en nasad korenja, ki se spet s prstjo pokrije, potem pride spet nasad korenja, na-nj spet prst in tako zaporedoma.
Smešnice.
* Pruskega kralja Miroslava II. prosi nek gospod za državno službo. Kralj ga praša, kje da je rojen. „V Berolinu," je bil odgovor. „„Vsi Berolinci so malovred-neži !"" zakriči kralj, ki je bil ravno prav slabe volje „„odlazite!tt" — „ Odpustite veličastvo," pravi na to, gospod, Jaz poznam dva Berolinca, ki nista malovred-neža, namreč Vaše veličastvo in jaz." Kralju je ta opazka dopadla in gospod je dobil zaželjeno službo.
Zastavice.
57.  Kaj dela svečnik pri večerji na mizi ?
58.  Kateremu kamnu je želodec najbolj prijatelj?
59.  črna koklja rudeča jajca vali, kaj je to?
60.  Včm za dekle, ki se zmiraj pere, pa vendar zmiraj črneji postaja?
Vganjka zastavic v 22. listu: 53. žličnjak; — 54. kruh v peč in iz peči; — 55. oreh; — 56. zapiši besedo „črno."
Ogled po svetu.
Avstrijsko • ogerska država. Jih že imamo, namreč nove ministre! Knez Adolf Auersperg, nekdanji konjiški major in pozneje deželni predsednik v Salzburgu, postal je ministerski predsednik in sestavil novo ministerstvo iz samih ustavovercev. Baron L as s e r je imenovan za ministra notranjih oprav, Dr. Stremaver nauka, Dr. G1 a s e r pravosodja, Dr. Banhans kupčijstva, žl. Chlumetzkj- kmetijstva in Dr. Unger brez odločnega opravilstva. Minister deželne brambe pl. S c h o 11 je odstopil in mesto njega je postol polkovnik Horst začasni minister deželne brambe. Odstopil je tudi poljski minister pl. Gr ohol s ki, ki pa dozdaj še ni dobil nobenega naslednika, kar bi bilo znamnje, da bodo tudi Poljaci državnemu zboru hrbet obrnili. Prvo delo nove vlade je bilo, da je razpustila tiste deželne zbore, v kterih ustavoverci nimajo večine   in v  kterih misli po
184
novih volitvah ustavovercem večino pridobiti. Razpuščeni so deželni zbori: v Gornji Avstriji, na Kranjskem, M o -ravskem,vVorarlberguin v Bakovini. Tedaj tudi na Kranjskem bodo kmalo nove volitve za deželni zbor. Upamo in se zanašamo, da naši slovenski bratje na Kranjskem se ne bodo dali preslepiti od nemških kričačev, ampak da bodo enoglasno volili njih prejšnje zastopnike. Gotovo bodo kranjski nem-čurji vse sile napeli, da prevarijo Slovence in bodo okoli njih lazali, kakor znana lesica okoli petelina na drevesu. Lesica je hotla na vso moč petelinu prijateljsko roko podati ter ga 8 pri-Vizljivimi besedami vabila, naj pride raz drevesa, a petelin se ni dal prekaniti od nočnega potepuha ampak je varno obsedel na veji, kamor pa lesica roko podati ni mogla. Upamo, da tudi pametni kranjski Slovenci ne bodo se bratili s potuhnjenimi, nem-čurskimi lesicami, ampak jih pustili na mrazu cepetati. Zato pozor i — V Prago je nova vlada poslala znanega generala Koller-ja za deželnega namestnika, ki je že pod Giskrom bil tam ob času izjemnega stana. Češki listi ga sprejemajo kot Miklavževo šibo. Imel bode poleg civilne tudi vso vojaško oblast na češkem. Nekteri listi trdijo, da misli nova vlada še nektere druge deželne namestnike, ktere je Hohenwart ustavil, posloviti in na njih mesto stroge ustavoverce postaviti. — ,Slov. Nar." piše „cesar in nadvojvodi so do sedaj v velikem posestvu na Češkem in Morav-skem vselej s stranko, ktera je bila vladi prijazna, glasovali. Pri sedanji volitvi na Moravskem cesar ne bode glasoval." — Da se državni zbor vendar vsaj za silo zbere, misli si vlada pomagati z neposrednimi volitvami, t. j. volijo se državni poslanci ne iz srede deželnega zbora, temveč naravnost iz ljudstva. Ako pa kteri po takem izvoljeni poslanec ne prevzane poslanstva, dobi pravico oni, ki je pri volitvi za njim dobil največ glasov. Kaj pa tedaj, če tudi ta ne pojde ? —
K federalističnem shodu v Pragi, ki ga je sklicala državnopravna stranka, in ki ga je obiskalo 40 zastopnikov devet dežel (Češke, Morave, Galicije, Zgornje Avstrije, Tirola, Vorarl-berga, Štajerskega, Kranjskega), je pol. društvo ,Trdnjava" odposlala kot zastopnika koroških Slovencev slavnoznanega g. Matija Ma-jar-ja; — po neki nepriliki ni došel o pravem času — vendar hvaležni mu bodo naši Slovenci, da je šel ter se vdeležil vzajemnega delovanja. Glavna stvar, ki se je sprejela pri shodu, je vzajemno delovanje na podlagi čeških fundamentalnih člankov.
Knez Lotar Meternih, avstrijski poslance v Parizu, je odstopil in na njegovo mesto pride, kakor se sliši, grof Apponvi ah' Pulski.
Nemško. Po nasvetu liberalne vlade na Bavarskem je sklenil državni zbor v Berolinu, ostro postopati zoper duhovne, ki bi se predrznili iz prižnice ali v kakem zboru, vtikovati se v politične stvari ter kaliti javni mir. To je pač po volkovo. Ne duhovščina kali mir, temveč oni, ki se že davno vtikujejo v božje in cerkvene pravice. Hude nevihte pa, ki zdaj utegne po Nemčiji priti na crkvenem polju, se katoličani nikakor ne ustrašijo, prepričani, da se tem prej bode zvedrilo, čem hujši bode grmelo in bliskalo. Ako Nemčija res hoče postati edina, naj ne išče novega razpora! —
Moltke je vsem nemškim polkovnikom zapovedal, učiti se x u š č i n e ! Pač že ve, zakaj.
V Belgiji je napravila liberalna manjšina zadnji čas veliko Irupa proti ministerstvu, kije bilo vzeto iz katoliške večine poslancev. Liberalna stranka je tako dolgo vpila, da je kralj moral ¦vzeti novo ministerstvo, ki pa je po parlamentarični navadi zopet sestavljeno iz mož sedanje katoliške  večine v državnem zastopu.
i
Razne novice.
Voliter t deželni ibor na Kranjskem. Za volitve v deželni zbor na Kranjskem, ki se bodo vršile 12., 14. in 15. t. m., priporoča odbor narodnega društva ,Slovenije" sledeče kandidate : 1. Za ljubljansko in vrhniško okolico dr. Jan e z a Bleiwe isa in dr. Jož. P o k 1 u k a r j a. 2. Za okraj Kamnik in Brdo dekana Janeza Tomana. 3. Za okraj Kranj, Tržeč in Loko korarja Franceta Kramarja in dr. Rad osi. Razlaga- 4. Za okraj Radoljico in Kranjsko goro fajmoštra Lovr. P i nt ar j a. 5. Za okraj Postojno, Planino, Senožeče, Lož in Bistrico dr. E t b. Costo in posestnika Mat. Korena. 6. Za okraj Vipavo in Idrijo dekana J u r. G r a b r i j a n a. 7. Za okraj Novomesto, Kostanjevico in Krško posestnika Jož. Z a gor ca. 8. Za okraj Trebno, Zatičino, Žuženberk, Mokronog, Litijo in Radeče grofa J. Bar bo ta, fajm. M. Tavčarja in dr. Val. Zarn i k a. 9. Za okraj Kočevje, Lašče in Ribnico Luka S ve t ca in P e t r a K o z 1 e r j a. 10. Za okraj Črnomelj in Metliko posestnika M a r t. K r a m a r i č a. — Za občine v mestih in trgih in sicer 1. Za Idrijo notarja Janeza Irkač a. 2. Za Tržeč, Radoljico in Kamnik Jan. M u r n i k a. 3. Za Postojno, Vrhniko in Lož posestnika Franceta Kotnika. 4. Za Kranj in Loko trgovca L e o p. J u g o v i c a. 5. Za Novomesto, Kostanjevico,. Krško, Črnomelj, Metliko in Višnjo goro grajšaka Karola Ru-deža. Nadejamo se, da bodo  jih narodnjaki volili enogl?sno. —
Založbo Jnnežičevih slovnic, slovarjev in beril je ravnokar kupila Češko - Tilova knjigarnica v Ljubljani. Ker se „Slov. Sprach- und Uebungsbuch" po šolah že silno pogreša, gledal bo novi založnik, da se to delo kar kmalo natisne. Enako mu bo tudi posebna skrb, da Janežičev slovensko-nemški slovar popravljen pride na svitlo v drugem natisu.
Železnica med Belak om in Trbižem. Podvzetniki Rudolfove železnice so od vlade dobili dovoljenje, da smejo železniško črto med Belakom in Trbižem začeti zidati. Zidanje se prične brž ko ne o prihodnji vigredi in ker ta črta ni dolgaj, bo tudi kmalo dokončana. — Govori se tudi, da zastopništvo Rudolfove železnice se preseli iz Dunaja v Celovec in si tu že išče pripravna stanovanja za svoje kancelije.
Žitna cena.
V Celovcu po vaganu: pšenica 6 gld. 39 kr., — rež 4 gld 38 kr., — ječmen 3 gld. 28 kr., — oves 1 gld. 80 kr., — ajda 3 gld. 15 kr., — turšica 3 gld. 39 kr., — pšeno 5 gld. 93 kr.
kar/i na Dnnaji 7. decembra 1871.
Kreditne akcije 322 gld.  30 kr.  Nadavek na srebro 117 gld. 25 kr. Narodno posojilo 68   „    75  B    Napoleondori    .   .    9   v   30
Listnica.
B e s e d n i k o v a. L. F. v. 2. S poslanim zanimivim potniškim spisom ste nam močno vstregli in ee Vam za-nj prav lepo zahvalimo. Ker pa je preobširen, da bi ga mogli v zadnjih dveh listih natisniti, pričnemo ga še le z novim letom. — J. L. v. G. Tudi poslana prozaična dela bo preplitva, da bi jih natisnili. K večemu se bo dalo morda od poslanih smešnic kaj porabiti. — Fr. K. v. Zn. G. Poslano naročnino hvaležno prejeli.
ladajateljic*: K. Janežič. — Odgovorni vrednik: A. Biser. — Tiskar: J. in Fr. Leon.