Zaposlitve ni več za vsakimi vrati
V zadnjem času zelo veliko govorimo o zapo-slovanju, razkoraku med potrebami združenega dela in izobrazbo tistih, ki zaposlitev iščejo. Veliko govorimo tudi o tem, da je treba poiskati notranje rezerve v OZD in tako zaposlovanje spraviti v realne okvire. Veliko pa je slišati tudi o tem, da organizacije združenega dela še sedaj niso dovolj naredile za to, da bi bilo načrtovanje kadrovskih potreb vsaj približno tako, kot bi moralo biti.
Le redke so namreč tiste, ki so naredile dol-goročne kadrovske načrte, nekaj več pa je tistih, ki so naredile kratkoročne. Ljudi, ki iščejo za-poslitev, je namreč vedno več in samo v naši občini jih je bilo konec februarja 314 in od tega 88 z višjo ali visoko izobrazbo.
Med visokošolsko izobraženimi iskalci zapo-slitve je največ psihologov, arhitektov in profe-sorjev, ki so končali študij različnih smeri na filozofski fakulteti, inženirjev živilske tehnolo-gije, biologov in farmacevtov.
Med iskalci zaposlitve, ki so končali višjo šolo, je največ tistih z višjo upravno šolo, social-ni delavci ter predmetni učitelji nekaterih pred-metov, za katere so potrebe majhne: zgodovina, zemljepis, angleščina.
Glede na to, da so vrata zaposlovanja sedaj zaprta, v organizacijah združenega dela pa vsee-no potrebujejo nove delavce določenih pokli-cev, bo treba zaposlovanje urediti drugače. Ve-liko je namreč delavcev, ki ne izpolnjujejo po-gojev, ki so postavljeni za opravljanje njihovega dela. Po drugi strani pa je veliko takih, ki zapo-slitev iščejo in te pogoje tudi izpolnjujejo. Reši-tev je na videz zelo preprosta. Delavce, ki pogo-jev ne izpolnjujejo, bi bilo treba zaposliti na delovno mesto, za katero pogoje izpolnjujejo, na njihovih delovnih mestih pa zaposliti nove delavce. Seveda pa je treba obenem poskrbeti
za socialno varnost ljudi. Za letošnje leto so delovne organizacije načrtovale 4,4 odstotno rast zaposlovanja in sicer so v negospodarstvu načrtovali 5.9 odstotka več delavcev, v gospo-darstvu pa 3,6 odstotka. Skupno bi bilo torej letos treba v občini na novo zaposliti 748 delav-cev, medtem ko bi jih, če bi upoštevali meje, ki jih določa resolucija, lahko zaposlili le 270.
Načrti delovnih organizacij kažejo, da se bo kvalifikacijska struktura izboljšala, če bo seveda zaposlovanje potekalo tako, kot je bilo načrto-vano. Tako se bo delež delavcev ozkega profila zmanjšal od 35,2 odstotka na 34,9 odstotka, povečal pa se bo delež delavcev z visoko in višjo izobrazbo od 19,2 na 20 odstotkov.
Pa poglejmo še, kako je v naši občini s štipen-diranjem. Letos je namreč razpisanih kar polo-vica manj kadrovskih štipendij kot leta poprej. Tako je letos razpisanih 191 kadrovskih štipen-dij.
Res pa je, da organizacije združenega dela v zadnjem času zaposlijo zelo malo pripravnikov. Tudi tistih, ki so jih štipendirale, včasih ne sprejmejo na delo. Tako je torej bolje, da šti-pendije ne razpišejo kot pa, da bi nato priprav-nika odklonile. Prav gotovo pa bi bilo tudi šti-pendiranje veliko bolje urejeno, če bi imele organizacije združenega dela narejene dolgo-ročne kadrovske načrte in torej za nekaj let vnaprej vedele, kakšne delavce bodo potrebo-vale.
Poklicne namere učencev, ki bodo letos kon-čali osnovno šolo, kažejo tendenco po izobraže-vanju v proizvodnih usmeritvah, čeprav začrta-ne delitve 70:50 v korist proizvodnih poklicev še ne dosegajo. Od 453 srednješolcev v naši občini jih kar 74 odstotkov namerava nadalje-vati študij na višjih in visokih šolah.
M. KAVČIČ