Dopisi. lz Ormoža. (Boj za okrajno bolnisko blagajnico.) Takih bojev že dolgo ni videl ormoški okraj, kakor sedaj, ko se vršijo volitve odposlancev za ob6ni zbor okrajne bolniske blagajne. Nem6urska stranka je napela vse raoči, da bi dobila ta zavod v roke. Agitatorji so letali od volilca do volilca, kupovali glasov, širili laži o dosedanjem vzornem na6elstvu, da, pretili so nekaterim z gmotno škodo, ako ne bodo dali nem6urskim kandidatom svojih glasov. Posebno sta se odlikovala dva gospoda, katera sta se grozila, da bode občinška hranilnica izterjevala posojila od slovenskih volilcev. Na to dejstvo opozarjamo politi6no oblast, katera naj napram tema gospodoma potrebno ukrene. — V pohvalo zavednim volilcem moramo reči, da se niso dali pregovoriti z neumnimi kvantami teh poštenjakov, ampak so kot jeden mož, posebno v Središ6u, volili samo narodno zanesljive odposlance. Istotako so se vrlo držali volilci na Humu, kjer je samo jeden omahljivec prodrl. V Ivajnkovcih so bili narodni kandidati jednoglasno, v SodLcih pa razven velikonedeljskega pragermana Škvor6a narodni odposlanci s pretežno večino, nekateri jednoglasno, izvoljeni. NavduSenje je bilo povsod veliko in odkritosr6no. Vsak je storil svojo narodno dolžnost, dasi se je naša agitacija omejila na zadnje trenotke pred volitvijo. V Ormožu samem je neutrudljivi Petek zbobnal vse nem6urje in delavce tukajšnje bolniSnice skupaj ter kakor vojskovodja prikorakal na voliSče. Res se mu je posre6ilo pridobiti svojim kandidatom ve6ino, kar pa je za konečni izid brezpomembno. Pri tej priliki moramo omeniti, da nas izid volitev ni sicer presenetil, vendar pa vzradostil! Dokazano je, da so naši obrtniki kakor delavci poStenjaki, zavedni Slovenci, kateri ne prodajo svojega prepri6anja za Judeževe groše privandranega Čiča in njegovih pomagačev. Dokler imamo take može, ne bo gospodaril v bolniški blagajni Dr. Delpin, Petek in drugi. Po izidu volitev odposlancev zagotovljena nam je ve6ina pri ob6nem zboru, kateri se vrSi dne 10. t. m. Istim omahljivcem, katere je volila nem6urska stranka v Ormožu, — ker popolnoraa zrelih nem6urjev ni zadostno število, morali so pose6i po omahljivcih, pri Semur se jim je pa zgodila nesre6a, da so zadeli tudi na značajne narodnjake. ki bodo glasovali s Slovenci, — istim omahljivcem kli6emo: Ne pozabite, da ste Slovenci! S Knmna na Pohorju (Kaj je z našim rekurzom?) L. 1892. ie krajni šolski svet Sv. Lovrenca v Puš6avi šolski oblasti predložil prošnjo, naj bi se v naSi skupni štirirazrednici v prvem in drugem razredu u6ilo nemški in slovenski, (slovenski seveda le toliko, kolikor je z ozirom na slovenske otroke neobhodno potrebno), v tretiem in 6etrtem razredu pa bi pouk naj bil čisto nemški, slovenš6ina se le učila po tri ure na teden kot predmet. Nato je okrajni šolski svet mariborski koncem vzpomladi leta 1893. sklenil, da se ustreže, ne oziraje se na druge ob6ine, Lovren6anom glede na u6ni jezik, da pa o slovenS6ini, ki naj bi se v 3. in 4. razredu u6ila po tri ure na teden, ima odločiti pravico le deželni šolski svet; zoper ta odlok imajo občine, ki šolo vzdržujejo, pravico rekurirati. Kar je okrajni šolski svet odredil, se je v šoli jelo seveda takoj prakticirati; slovenSčine slišijo naši gorski otroci odslej uže v prvem razredu malo, v drugem še manje, v tretjem in četrlem pa čisto nič. Naša ob6ina je zoper ta ukrep na podlagi jednoglasnega sklepa o pravem času, 15. julija 1893. viožila rekurz, v katerem zahteva, da se u6ni jezik naj ravna po jeziku, ki ga govori ve6ina otrok. Tako se nam je zdelo pametno in za našo deco koristno. Ali od tega leta. to je od 1. 1893. pa do današnjega dne na naS rekurz še nimamo odgovora, in kar se ti6e slovenščine kot u6nega predmeta, 6itamo ravnokar, to je 6rez 5 let, po 6asnikih, da je deželni šolski svet sedaj odredil materinš6ini naših otrok po tri ure na teden, in to, kakor slišimo, še le vsled pritiska. Mi vprašamo! Kaj je z našim rekurzom? Ga je li krajni šolski svet potajil, ali v okrajnem Solskera svetu Achitsch «založil,» ali pa se deželnemu šolskemu svetu tako dopada, da se od njega Io6iti ne more? Dragi Kumen6ani, tukaj bode treba, da občina pritisne, in pritiskati bode še treba mnogo, to uže vemo naprej, ker se gre za šolo slovenskih otrok. Ali naj se nam ne vnoža, boriti se za pošteno stvar in za blaginjo naše dece! — Tako postopajo v Avstriji oblasti, ki imajo zakone varovati; ali ni skrajno žalostno, da se mora kmetski 6lovek z oblastjo piiliti, da ta zakon pravi6no izvrši ? Lahko gre v državi vse navskriž, 6e oblasti ljudstvu tako slab vzgled dajejo! Seveda, ker bi vsled našega rekurza šola ne mogla ponem6evati naših otrok, radi tega se zakonom sme biti v obraz. In take oblasti moramo mi pla6evati s krvavimi krajcarji! Iz Peker. (Naša šola.) Do velike no6i smo imeli slavnoznano dvorazredno ponem6evalnico, ki je za svojega obstanka zbegala mnogo ljudi in popačila mnogo otrok. 0 veliki noči bi imela nehati; zakaj, to utegnejo bralci še pomniti. Reiser, ki je dajal hišo, se ie namreč bil šole naveli6al, nemški šulverajn pa, ki je plačeval u6itelja, nima ve6 denarja! Ali nemška šola mora biti, in prusaki so šolo hoteli občini obesiti na vrat. Seveda so jim vse oblasti pomagale, kar se je dalo, ali pri zadnji instanci, do katere smo bili rekurirali, so vendar še spoznali, da v Avstriji nikomur ni treba daru sprejeti, 6e ga ne mara, in le tako smo se Sole obranili. Vsled tega sta pred veliko no6jo Reiser in nemški šulverein deželnerau šolskemu svetu naznanila, da z velikim tednom šola v Pekrah neha. 0 tem izjavu je deželni Solski svet, kakor je uže treba, obvestil tudi okrajni Solski svet mariborski, in 6lovek bi mislil, sedaj je stvar v redu in naše ponem6evalnice vendar enkrat konec. U6itelja, ali prav za prav germanizatorja sta se odselila, in bilo je tiho in mirno. Ali glejte! Neki veter je Wessiagga prinesel zopet nazaj in prvi dan po veliki no6i je Sola bila zopet odprta, in iskalo se je učencev, toda le za jednorazrednico, kakor se je pravilo. Sedaj imamo zares jednorazrednico, in sicer od prvega dne po veliki noči sem. Kako je to le zakonito mogo6e? Dvorazrednica se je odpovedala; nato se ne more dvorazrednica skrčiti v jednorazrednico, ker one ve6 ni, ampak ustanoviti je treba novo šolo. To pa ne gre tako hitro, vsaj doslej še nismo doživeli, da bi se bila nova šola ustanovila v iednem tednu. Tistim, ki izre6ejo, da bodo šolo ohranjevali, je na pr. vendar Ireba predložiti u6ne na6rte, ki se imajo poprej natanko pregledati, predno se šola dovoli, in tak akt gre od jedne oblasti do druge in leži tu in leži tam. Po katerera u6nem na6rtu je gsp. Wessiagg doslej nem6eval? Todakaj se bomo vprašali; saj vemo, da je pri nas vse mogo6e, 6e se gre za nem6evanje. Visok uradnik je nedavno rekel: «V Avstriji so zakoni le za Slovane in uboge ljudi,» in imel je prav. Mi le pristavljamo, da je tako postopanje v državi, kakor u6i zgodovina in pravi zdrava pamet, znamenje njenega gotovega razpada. Pri tej priliki pa se obra6amo še enkrat do starišev pekerskih posilinemških otrok z mirno, dobrohotno in odkritosrčno besedo. Vi torej pošiljate svoje slovenske otroke v nemško jednorazrednico; ali veste, kaj delate? Kdor ne daja otroku svojemu telesne hrane, je rabelj, in otrok se mu odvzame ter izro6i drugim v izrejo. Kaj pa je tisti, ki zabranjuje nedolžnemu, brezpomo6nemu otroku duSno hrano, ki je človeku ravno tako potrebna, kakor telesna, in za katero imajo stariši po božjih zakonih ravno tako skrbeti, kakor za ono? Vaš odgovor bo kedaj težak, doživeti pa še utegnete, da vas bodo otroci vaSi proklinjali, ker bodo sirote zaradi vas. TakSna bo njih molitev za pokoj vaše duSe! StariSi, 6e ste zbegani, dajte si malo miru ter preraislite, kaj je prav, kaj ni prav. Svet je dandanes poln peklenskih duhov, in dobro si poglejte tistega, ki vam svetuje, predno ga ubogate. Sre6nih vas ne stori krajcar, tudi ne zlat, ampak jedino le dobra vest, sre6na zadovoljnost in hvaležnost sre6nih otrok. Tako je bilo, odkar je svet, in druga6e tudi v prihodnje ne bo, najsi prusaki še tako širokoustijo; ti vas ne bodo osre6ili. Ali nimate v bližini trorazredne dvojezi6ne dobre šole lembaške, ki se celo lahko razširi v štirirazredno, 6e je treba, in za katero itak pla6ujete ? Od Sv. Jnrija ob Sčavnici. (Z i d a n j e nove farne cerkve.) Svota za zidanje nove farne cerkve je v 6. upravnem letu precej narastla, in sicer za 2484 gld. 75 kr., tako da znaSa vsa svota: 12.466 gld 83 kr. — V preteklem upravnem letu so bili ve6ji zneski tile: Volilo po pok. 6. g. župniku Fr. Klobasu 1332 gld. 47 kr., dar vlč. g. Jakoba Košara, župnika v pokoju 500 gld.; dar pre6. g. Martina Stranjšaka, nadžupnika, dekana in čast. kanonika v Ho6ah 50 gld.; in šesta letnina vlč. gsp. Jožefa Sinkota, župnika pri Sv. Bollanku, kot šentjurijevških rojakov; — naj bo tem blagim dobrotnikom izre6ena tukaj očitna zahvala. Tudi farraani se nove cerkve v oporokah spominjajo; tako srao v preteklem letu dobili štiri legate po 10, 11, 5 in 36 gld. — Doma6i udje in dobrotniki pa so letos le malo darovali; uzrok je ta, ker se je dolo6il na6in, po katerem upamo hitreje priti do cilja, namre6, da vsak posestnik v teku treb let odrajta trikratno direktno ali eesarsko da6o. Odborniki so hodili obljub pobirat; žal da so le redki popolen znesek podpisali, velika ve6ina je zaostala za dolo6eno svoto, nekateri pa celo ničesar niso podpisali, rekši: Kadar se bo začelo zidati, bodo že nekaj darovali; taki ne pomislijo, da 6e bi vsi tako rekali, ne bi nikdar začeli, zakaj na same take obliube nam pre6ast. knezoškofijstvo in visoka c. kr. namestnija ne bi nikdar dala dovoljenia za zidanje. — Novo cerkev bi že vsi radi videli, toraj donašajte zdaj darove! Čim prej jih bo zadosti, da dobimo dovoljenje, tem prej za6nemo z zidanjem.