TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, saesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 29. oktobra 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 125. Pustite gospodarstvo na miru. Pod tem naslovom je izšel v Beograjskem »Trgovinskem glasniku « dne 27. t. m. članek, ki bo gotovo zanimal naše gospodarske kroge in ki ga v celoti priobčujemo v prevodu. »Ali smo neštetokrat opozarjali na razdomo delovanje onih partizanov, ki jim ni nič sveto na tem svetu, koji gledajo na vse v naši družbi skozi svoja motna partizanska očala in žele, da vse to potegnejo v svoje fatalne mreže partizanstva. Pričakovali smo, da se bo pod pritiskom gospodarske javnosti in ne-odoljivih gospodarskih činjenic ta praksa stopnjema opustila ter se ustvaril pravilnejši odnos med partijami in gospodarskimi krogi. To smo pričakovali tem bolj, ker daje v poslednjem času vsaka naša vlada naj-svečanejše obljube, da se hoče boriti proti partizanstvu v vseh javnih ustanovah. Današnja vlada je to načelo naglasila še jačje, ko katerikoli druga poprej. Vkljub temu pa ne gremo naprej k boljšemu, temveč nazaj k slabšemu. Zdi se, da obljube in dane besede ne pomenijo mnogo pri naših politikih. Slučaj Zbornice TOI v Ljubljani, ki smo o njem pred par dnevi objavili kratko notico, nam nudi v tem pogledu zelo žalosten materijal. Leta že se nahaja ljubljanska Zbornica v izrednem, nelegalnem stanju. Leta že tako-rekoč ne obstoja! Obstoja zbornična pisarna, obstoja sekretarijat, ali zbornica kot predstavnica gospodarstva, zbornični plenum ne obstoja. Leta torej že gospodarstvo v Sloveniji nima svojega važnega legalnega predstavnika, njen pravi glas se ne čuje, ona je izključena iz zaiednice ostalih svojih sester iz cele naše zemlje. Zakaj? Odgovor na to vprašanje nam daje sliko vse bede, v katero je moglo partizanstvo vreči to zemljo in ta narod. Partizanstvo in partizanski interesi se niso zadovoljili, da se vtikajo samo v izvestne čisto osebne prilike in neprilike naših gospodarskih krogov, temveč so si postavili za cilj svojih nedovoljenih namenov celo najvišje ustanove našega narodnega gospodarstva, naše zbornice. Želji, da podvržejo vse svojim »naj-visjim« interesom, interesom partije, so se odločili, da iz ljubljanske, zbornice stvorijo svojo partijsko gnezdo, ki bi v njej mogli izvesti vse mogoče partijske račune in demagogijo, ščititi svoje partizane in preganjati svoje partijske nasprotnike. Mi se ne spuščamo v vprašanje, katera partija je prej počela z vnašava-njem partizanstva v to zbornico. Mi nismo pripadniki nobene partije. Mi smo objektiven gospodarski list, ki motri vse pojave izključno raz gospodarsko stališče. Pri tem gledamo na naše gospodarstvo kot celino in smatramo njegovo blaginjo in napredek za sinonim narodnega in državnega blagra in napredka. Vse, kar se temu protivi, odločno napadamo in pobijemo, pa bilo to s katerekoli strani. Zgodovini prepuščamo, da pokaže, kdo so prvi grešniki težkih prilik, ki se v njih nahaja ljubljanska zbornica in z njo celokupno gospodarstvo Slovenije, smatramo pa za svojo dolžnost, da opozorimo merodajne činitelje, a posebno g. ministra trgovine in industrije na njihovo dolžnost, da napravijo konec tem partijskim zločinom. Organ Slovenske ljudske stranke >Slovenec* posveča v svoji številki z dne 20. t. m. najnovejšemu, neljubemu dogodku v historiji ljubljanske zborni celo stran. In se raduje. Raduje se, ker je volilni odbor, ki je, kakor iz-gleda, namenoma partijsko sestavljen, uničil na osnovi izvestnih formalnih malenkosti nasprotno kandidatno listo za volitve zborničnih članov, a potrdil listo pristašev Slovenske ljudske stranke. Tako je preostala edino ta kandidatna lista in se smatra za soglasno izvoljeno. Interesantno je pa pri tem pripomniti, da se je predsednik volilnega odbora, neki objektiven pravnik, oddvojil od tega sklepa volilne komisije. Vse to pa ne ovira partizanov, v tem slučaju prijateljev g. Korošca, da se vesele poraza svojih partijskih nasprotnikov in v svojem organu razbobnavajo novo odrešilno dobo v gospodarstvu Slovenije tudi v njegovi zbornici. Partija triumfira — gospodarstvo pa gineva. Odnos med našimi partijami in gospodarstvom je znatno razruvan. Zmedli so ga naši strankarji, ki jim je partija vse, a v partiji naravno njihov osebni interes, med tem ko jim je vse ostalo samo sredstva za ustvarjanje teh malih, a cesto ogabnih interesov. Pri tej priliki moramo nasloviti našim gospodarskim krogom v Sloveniji bratsko opombo. Stranke, strankarska vodstva so glavni krivci, da je tako žalostno stanje v ljubljanski zbornici. Poleg tega tudi gospodarski krogi sami niso popolnoma nedolžni, ker so dovolili, da je v njih premagal politik gospodarja. Pozabili so, da je gospodarstvo izven strank in nad strankami ali da se izrazimo točneje, da je gospodarstvo nadstrankarska domena vseh strank, vsega naroda. Postavitev strankarskih list za zbornične volitve je težak greh zoper narodno gospodarstvo. Bistven pogoj gospodarske blaginje in napredka 'je, da ostane gospodarstvo gospodarstvo, ki je oddaljeno od vseh partijskih spletk. Naglasiti pa je treba, da ima gospodarstvo še važnejšo nalogo, združevati vse stranke v skupnem delu za gospodarski napredek. In tako mi tedaj i v tem slučaju kličemo tako strankam kakor tudi gospodarskim partizanom: Pustite gospodarstvo pri miru! Od merodajnih faktorjev pa pričaku. jemo, da brez ozira na stranke, ki pridejo v poštev, omogočijo, da bo končno tudi ljubljanska zbornica postala polnopravna predstavnica narodnega gospodarstva v Sloveniji, četudi bi to ne bilo po godu kateri izmed vladajočih strank. Padanje lesne trgovine v Trstu. Lesna trgovina v Trstu se je zmanjšala zadnja leta skoraj za polovico, kot pričajo sledeči statistični podatki: celo leto 1913: 4,845.083 stotov, mesečni promet 403.757 stotov; prvih 8 mesecev 1925 : 2,470.920 stotov, mesečni promet 308.865 stotov; prvih 8 mesecev 1926: 1,871.610 stotov, mesečni promet 233.951 stotov; prvih 8 mesecev 1927: 1,509.980 stotov, mesečni promet 188.747 stotov. Stalno nazadovanje lesnega prometa skozi Trst je začelo alarmirati zainteresirane kroge. Izguba, katero je Trs t pretrpel, i zgleda da bo končno-veljavna in ne samo provizorična, ako se ne bo z energičnimi protiukrepi od strani vlade temu odpomoglo. Tržačani zahtevajo, da se znižajo železniške pristojbine za les na progah Trbiž, Podbrdo in Postojna — Trst, da se ta- ko vsaj deloma pobije konkurenca jugoslovanskih in črnomorskih luk, katera se more razvijati radi tamkaj dosti ugodnejših prevoznin. Zahteva se tudi znižanje različnih pristojbin v prosti luki in stroškov za prevažanje in razkladanje, kar podraži silno tržaško blago. Vse druge luke so v tem oziru dosti cenejše, posebno jugoslovanske. Ako se ne bo lesni trgovini izdatno pomagalo, je nevarnost, da popolnoma izgine iz Trsta. Pri tem se moremo še spominjati, kako je bila pred vojno ravno lesna trgovino in tudi dobro razvita lesna industrija dober vir dohodkov za blagostanje Trsta. Tovarn sodov n. pr. je bilo svojčas vse polno v Trstu, katere so izvažale sode v vse vinorodne kraje Sredozemskega morja, danes je ta industrija popolnoma izumrla. V Rojanu je velika tovarna sodov zaposlovala stalno 50 delavcev, danes stalno zaposluje komaj enega delavca. Pri tem se mora zaznamovati, da imajo tudi nekatera italijanska mesta v lesni trgovini večje ugodnosti kot Trst, tako n. pr. ima Videm pravo reekspedicije, kar zna-či, pri vsakem vagonu precejšen dobiček. Trst, konstatirajo žalostno tržaški listi, je zapostavljen ne-le pred inozemskimi lukami, ampak celo tudi pred domačimi, italijanskimi, katere uživajo v dosti slučajih večje privilegije. Za nazadovanje lesnega prometa skozi Trst v zadnjem letu je poleg gospodarske depresije v Italiji krivo tudi nazadovanje trgovine z južnim sadjem, katero si je tudi našlo druge poti. Prej so parniki vozili jako pogosto južno sadje v Trst iz Sicilije in Južne Italije ter so ob povratku tja vzeli les po nizkih izjemnih tarifah, samo da se niso vračali prazni. To je silno povspeševalo lesno trgovino. Sedaj je ob nastalem marazmu v trgovini z agrumi odpadla tudi ta ugodnost. ZAKUP NAŠIH ŽELEZNIC. Pisali smo, da je Morganova skupina javila naši vladi, da vzame naše železnice v zakup. Iz Belgrada prihaja porodilo, da niti prometno ministrstvo niti finančno ministrstvo te vesti ne zanikala. V ponudbi Morganove skupine oziroma njenega generalnega zastopnika Kelleya je tudi gradba jadranske železnice. O prednostih zakupa smo priobčili članek v št. 116 »Trgovskega lista«-. PROTI IZVOZNIM PRISTOJBINAM. Zadnjič smo poročali o znižanju izvoznih pristojbin za razne ruinunske pridelke. Sedaj beremo, da je upravni svet zveze rum. poljedelskih zbornic sklenil med drugim, da odpošlje odposlanstvo na vlado, z naročilom, da zahteva popolno črtanje izvoznih pristojbin za poljedelske pridelke. Kot posebno nujno ozna-čajo odpravo izvoznih pristojbin za živino. Poleg tega zahtevajo interesenti tudi efektivno pospeševanje izvoza, tako na primer znižanje -železniških tarif za ekspertno blago. Upravni svet je bil soglasno za vse te zahteve. SLIVE. V zadnjem tednu se je položaj na ju-goslov. trgu sliv preobrnil na bolje; do-slej je bil brezupen. Inozemstvo se je začelo naenkrat zanimati za naše slive, kupčija je postala živahnejša in cene so se utrdile. Zato so pa tudi producenti postali bolj rezervirani, — računajo na nadaljno dviganje cen. Največjo konkurenco našim slivam delajo v splošnem kalifornijske slive. Mednarodno gospodarstvo aluminija. Šele sto let je ^minilo, odkar se je kemiku Fridriku Wohlerju posrečilo, da je napravil v laboratoriju aluminij v čisti obliki. Dolga vrsta let je prešla, preden-so te laboratorijske poskuse prenesli v tehniko Heroult in Minet, Hall in Kil-liani. Šele par desetletij poznamo nekaj; elektrokemičnega o kriolitu in boksitu, in vendar je dosegel aluminij že velik pomen, zlasti v zadnjih letih. Svetovna produkcija aluminija je v zadnjih 40 letih stalno rasla, kar nam kaže sledeči seznam (v tonah); 1888 : 39 1901 ; 7810 1014: 69.500 1889: 71 1902: 8111 1915: 65.300 1890: 175 1903: 8200 1916: 94.000 1891: 333 1904 : 9300 1917:120.300 1892 : 187 1905 : 11.500 1918 :134.900 * 1893 : 716 1906 : 14.500 1919:132.500 1894 : 1240 1907 : 19.800 1920 :133.400 1895 : 1427 1908 : 18.600 1921 : 74.900 1896:1790 1909 : 31.200 1922 : 96.300 1897 : 3394 1910 : 43.800 1923 :140.700 1898 : 4035 1911 : 46.700 1924 : 168.900 1899 : 6098 1912 : 62.600 1925 :185.0001 1900 : 7810 1913 : 63.200 1926 : 200.000’ Izredno velik je bil dvig produkcije od 1. 1908 na leto 1909, od 1909 na 1910, od 1911 na 1912. Vojna leta nam v gornji statistiki najbrž ne podajajo natančne slike. Čudimo se padcu od 1920 na 1921 in 1922. Od tedaj naprej pa opažamo rapiden dvig svetovne produkcije, povzročen po izrednem razvoju avtorno-bilne industrije, dalje po vedno večji uporabi lahkih kovin v aviatiki, pri železnici in v elektrotehniki. Razvoj svetovne produkcije skupno z razvojem ce» nam kaže sledeča statistika, ki jo je izdala »Metallgesellschaft« v Frankfurta a/M. Cene so povzete po notacijah new-yorške borze; za leta 1909/13 vzamemo tako pri produkciji kot pri cenah številko 100 in primerjamo druge ob nji: Indeks svetovne produk- Indeks cm cije aluminija aluminija 1909—1913 : 100 100 1913 : 132 107 1914—1918 : 240 181 1919—1923 : 237 116 1924—1926 : 374 . 128 1924 : 342 123 1925 : 378 124 1926 : 403 123 1. polovica 1927 : — 117 Kakor vidimo, so cene aluminija zet« kolebale. Vzroke iščejo v prvi vrsti v gospodarskem razvoju in v organizaciji produkcije in prodaje aluminija, manj v tehniških razmerah. Po poročilih vodstva evropskega aluminijevega kartela — njegov sedež je v Parizu — se je prodaja aluminija v prvi letošnji polovici napram isti dobi lanskega let*« dvignila za 10 odstotkov. Dvig prodaje aluminija je imel za posledico pomnoženo produkcijo boksita. Leta 1925 je znašala svetovna produkcija boksita ca 1,290.000 ton, leta 1926 pa že ca 1,480.000 ton. Ta vsota se je na posamezne glavne dežele produkcije takole razdelila: Francija 440.000 ton U. S. A. 300.000 ton Italija 200.000 ton Britanska Guyana 190.000 ton Poleg teh dežel pridejo v poštev še druge, v zadnjem času zlasti Ogrska in Jugoslavija. Produkcija v U. S. A. je v letu 1926 nazadovala za 22.000 ton, a je ameriška aluminijeva industrija udeležena tudi na inozemskem najdišču in je torej njena baza glede surovega blaga do nadaljnjega zasigurana. Nemška aluminijeva industrija je merodajno udeležena na boksitnem trustu d. d. v Zilricliu fn si je na ta način svojo boksHno potrebi savarovala za več let naprej. Odkar je razširila nemška aluminijeva industrija svoj interesni delokrog na ogrska bo-k sitna najdišča — o čemur je »Trgovski Ji-st-c opetovano poročal —, dobavlja surovi material večinoma iz Ogrske; prej ga je dobavljala v prvi vrsti iz Italije in Francije, kakor nam kaže sledeča statistika (vštet je tudi kriolit): Leto 1912: Skupni uvoz 363.000 me-terski stotov; iz Francije 95—98%. Leto 1913: Skupni uvoz 385.000 meterskih stotov; iz Francije 98—98%. Leto 1922: Skupni uvoz 1,667.000 meterskih stotov; Francija, Italija. Leto 1923: Skupni uvoz 1,791.000 meterskih stotov; Francija, Italija. Leto 1924: Skupni uvoz 1,184.000 meterskih stotov; Francija, Italija. Leto 1925: Skupni uvoz 2,888.000; Francija 1,335.000, Italija 1,412.000. Leto 1926: Skupni uvoz 2,365.000; Francija 1 milijon 132.000, Italija 897.000. Januar—julij I. 1926: Skupni uvoz 1,359.000. Januar— julij 1. 1927: Skupni uvoz 2,810.000; Ogrska 1,192.000, Francija 773.000, Italija 463.000, Jugoslavija 324.000. V prvih sedmih mesecih tekočega leta Je Nemčija importirala več boksita kot v vsem letu 1926, skoraj toliko kot v doslej rekordnem letu 1925 in več kot dvojno množino lanskih prvih sedmih mesecev. To je najboljši dokaz, kako dobro je nemška aluminijeva industrija zaposlena. Izredno je nazadovanje francoskega in italijanskega oziroma istrskega nvoza. Deloma gre to na rovaš vedno večjega importa iz Ogrske in v zadnjem fcasu tudi iz Jugoslavije, deloma pa na rovaš prizadevanja drugih dežel, da si ustvarijo lastno aluminijevo industrijo. 1% tega vzroka na primer je naložila Italija na svoj boksit razmeroma visoko izvozno carino in se zato uvoz v Nemčijo naravno manj rentira kot uvoz iz Ogrske, kjer vlada izvoz boksita pospešuje. Vendar smo videli tudi na Ogrskem stremljenje po lastni produkciji aluminija, in se zmeraj bolj javlja glas, naj se izvoz boksita primemo zaščiti. Pripominjamo tudi, da je nemška aluminijeva industrija sama udeležena na italijanskih najdiščih. Stalno naraščujoče povpraševanje po (lej lahki kovini je, kot omenjeno, posle-diea prodiranja aluminija v tehniki in pa priljubljenost nekaterih aluminijevih spojin v različnih industrijah. Tako upo--uporabljajo aluminij in njegove spojine ■s.- zadnjem času tudi že pri železnicah (nov tip spalnih vagonov). Novi vzorec Forda bi moral vsebovati 48 do 50 kg aluminija. — O Fordu in General Motors Ca glej v drugem članku. — V Franciji uporabljajo pri gradbi železnic spojino, ki je sestavljena iz 90 odstotkov aluminija in 10 odstotkov cina. Za aero-jiJane nemške tvrdke Junkers ter drugih nemških tvrdk, ki gradijo aeroplane, uporabljajo kot gradivno snov znani duraiuminij, ki vsebuje poleg aluminija še magnezij, baker in mangan. Ta spojina je bila povod, da so začeli iskati drugo spojine z aluminijem in so jih prinesli v zadnjih letih celo vrsto na trg; glede mehaničnih svojstev so podobne duraluminiju in prihajajo polagoma do tehniške uporabe. So pa to silu-inin, aludur, lautal, skleron, montegal itd. Tako dobiva duraluminij polagoma konkurenco. V zadnjem času sta prišli zopet dve novi spojini na trg, almelec in aldroy, ki jih uporabljajo v prvi vrsti za vodno žico v elektrotehniki namesto bakra. V U. S. A. rabijo aluminij in njegove spojine kot vodno žico že več let. Prej omenjene spojine so nemški izdelki, in pričakuje tozadevna nemška industrija spričo razvoja avtomobilne in acroplanske industrije sveta, da bo svoje izdelke lahko dobro prodajala. Aluminij ima brez dvoma veliko bodočnost in povsod tam, kjer se zahteva velika trdnost in hkrati specifična lahkota, bodo posegli po njem. V zadnjem času se je pečalo dnevno časopisje s poročilom, da si je prisvojila Aluminium Company of America večjo množino delnic d. d. boksittrusta ter da je na ta način udeležena tudi na ogrskih skladiščih boksita. To pa ni čisto točno. Ameriška aluminijeva industrija razpolaga do nadaljnega z zadostnim boksitom in je merodajno interesirana na inozemskih najdiščih (Britanska Guyana). Konkurenčnih namenov pa Amerikanci z omenjenim nakupom gotovo nimajo, ker je evropski trg pod kontrolo ameriškega aluminijevega kartela. Možno je pa, da se hoče ameriška industrija aluminija z evropsko sporazumeti, tembolj, ker so prišle od ameriške strani v zadnjih letih opetovano spodbude za mednarodne združitve. Omenimo predlog o mednarodnem kartelu bakra in pa prizadevanje Amerikancev za ustanovitev mednarodnega kartela cinka, v katerem bi bile zastopane tudi Zedinjene države. Na evropski strani pa sedaj in najbrž tudi v bližnji bodočnosti ni dosti pripravljenosti glede sporazuma z Amerikanci na svetovnem trgu aluminija. JUGOSLOVANSKA PROSTA PRISTANIŠČA. Gospodarske organizacije pristanišč Dubrovnik, Split, Šibenik in Sušak so v zadnjih letih opetovano zahtevale napravo svobodnih con v svrho okrepitve pristaniškega prometa. V prvi vrsti velikega pomena je to za Sušak, posebno še, ker «e Italija tako zelo trudi, da bi si zagotovila promet za Trst in za Reko, zlasti tranzitni promet čez Adrijo. Temu italijanskemu stremljenju naj se odgovo-1 ri z ustanovitvijo prostih con v omenjenih pristaniščih. V trgovskem ministrstvu bodo izdelali poseben zakon o organizaciji prostih pristanišč in prostih točk na jugoslovanski obali. * * * POSVETOVANJA V ŽENEVI. Vprašanje, kdaj naj stopi v veljavo konvencija o uvoznih olajšavah in kakšno naj bo njeno razmerje do dvostranskih trgovskih pogodb, se rešuje v Ženevi v posebni komisiji. Konferenca o izvoznih prepovedih je načela najtežje vprašanje, to se pravi, iz katerih vzrokov bi bile tudi po sklepu morebitne konvencije izvozne in uvozne prepovedi še dopustne. Gre za dve načelno različni stališči: večina delegacij se nagiba k stališču, ki ga z vnemo zastopa zlasti Nemčija, da naj se upoštevajo v bodoče samo takozvane klasične izjeme, kakor je bilo to pred vojsko običajno; drugo stališče pa zagovarja pripustitev prepovedi tudi iz vzrokov izrednih razmer in življenskih koristi. Predsednik konference je pozval vse delegate, naj se precizno izjavijo, ali so za to ali za ono stališče. Dosti bo še dela, preden se bo kaj definitivnega sklenilo. Ljubljanska borza. Tečaj 28. oktobra 1927 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZE: Amsterdam 1 h gold. . . 13-565 13-685 Curih 100 fr 1094-— 1097-— Dunaj 1 šiling 8‘- 8*03 London 1 funt 276-30 277-10 Newyork 1 dolar .... 56-64 56-84 Praga 100 kron 168-02 16882 Tr«t 100 lir 309-37& 311-375 Trgovina. Naša izvorna trgovina septembra t. 1. Generalna direkcija carin je te dni objavila statistiko našega izvoza v septembru. V tem mesecu smo izvozili 432.630 ton v vrednosti 582,888.408 Din napram 371.832 tonam v vrednosti 649,225.863 dinarjev v odgovarjajočem mesecu preteklega leta. Napram izvozu v septembru 1926 je bil torej naš izvoz v septembru t. 1. po količini večji za 16.3 %, po vrednosti pa manjši za 10‘3 %. Glavni predmeti našega izvoza v- septembru so bili: gradbeni les (78 8 milijona Din), žive svinje (58i), jajca (40-4), goveja živina (34'7), hmelj (30'8), sveže sadje (27'8), sirov baker (22’4), drva (169), sveže meso (14'1), drobnina (13'6), cement (13'4), pšenica (10), hrastovi pragi (8-9), konji (7 8), suhe češplje (7‘5), predivo (7'4), opij (7 2), izdelki iz lesa (6 8), turščica (6 3) in kalcijev cianamid (6). Če primerjamo naš izvoz v III. četrtletju t. 1. z izvozom v III. četrtletju 1926, tedaj vidimo, da je v tem četrtletju naš izvoz po vrednosti nazadoval le za okrog 2 %, dočim je znašal primanjkljaj v II. četrtletju 32 %, v prvem pa 13 %. Po količini pa je bil naš izvoz v III. četrtletju celo za 6 % večji kakor lani, dočim je v II. Četrtletju po količini zaostajal z,a 27 odstotkov, v prvem četrtletju pa za 5 %. Iz gornjega sledi, da se je naš izvoz v III. četrtletju navzlic velikim težkočam, ki so se letos pojavile in navzlic slabi letini razmeroma ugodno razvijal. Razvoj našega izvoza v tekočem letu je razviden iz nastopne tabele (v oklepajih odstotne razlike napram odgovarjajočim mesecem preteklega leta): Povprečno v 1000 tonah v mili j. Din I. četrti. 354-0 (- 5%) 5159 (—13%) II. četrti. 357-7 (-27%) 486-1 (-32%) julij 376-5 (+ 8%) 485-0 (+ 7%) avgust 308-7 (- 7%) 529-6 (- 2%) september 432-6 (+ 16%) 582-9 (—10%) Skupaj smo v prvih 9 mesecih t. 1. izvozili 3"3 milijona ton v vrednosti 4603-4 milijona Din napram 8*7 milijona ton v vrednosti 5580’5 milijona Din v istem razdobju leta 1926. Iz češkoslovaške zunanje trgovine. V septembru so izvozili iz Češkoslovaške za 114 milj. Kč več tekstilij kot v avgustu. V dobi januar - september 1927 je bil pa izvoz za skoraj eno milijardo Kč večji kot v istih mesecih lanskega leta. Tudi izvoz lesa in premoga je precej narasel, nasprotno je pa izvoz sladkorja nazadoval za 566 milj. Kč. V uvozu prvih letošnjih devetih mesecev so na prvem mestu tekstilne surovine z dvigom 726 milijonov Kč. Uvoz žita in moke je narasel za 187 milijonov Kč. Manj so pa uvozili tobaka in strojev. Uvoz v Carigrad. Predsednik carigrajske trgovske zbornice je v razgovoru z gospodarskim poročevalcev »Turške pošte« med drugim izjavil, da je uvoz v Carigrad v zadnjem času nekoliko zastal, napram lanskemu letu za ca 30%. Glavni kontingent v nazadovanju pride na blago za obleke in na manulaktumo blago, dokaz, da se je življenski standard prebivalstva znižal in da potreba po tujem blagu in po tuji obleki ni več tako velika kot prej. Industrija. Nove tekstilne tovarne v Ruinuniji. Po uveljavljenju nove carinske tarife se položaj rumunske tekstilne industrije boljša. Konjunkturo so začeli temu primerno tudi izrabljati in so začeli s pomočjo tuje glavnice in tujih interesentov ustanavljati nove tovarne. Sedaj gradijo veliko podjetje v Bukarešti, v Klu-ju kar tri, v Temišvaru razširjajo že obstoječe obrate itd. Začeli so prav vele-potezno. Avstrijska kovinska industrija. V septembru so nakopali v Avstriji 153.600 ton železne rude, kar je najvišji znesek po ruhrski konjunkturi. V drugi polovici lanskega leta se je gibala mesečna produkcija med 73.000 in 83.000 tonami, je bila torej na polovici preteklega meseca. Zaposlenost v septembru je bila v kovinski industriji prav ugodna; po ugotovitvah zavoda za raziskovanje konjunkture je znašala v produkciji surovega železa 71'5% kapacitete, v produkciji surovega jekla 77'4% in v produkciji valjanega blaga 85'3% kapacitete. Električne naprave v Avstriji. Elektrotehnična avstrijska zveza je izdala statistiko, ki pravi, da se nahaja v Avstriji »71 J, lil proizvajajo in dobavljajo tok; elektrarn je 457, električni železnic: 3? (brez gorskih in žičnih železnic). Skupna moč vseh podjetij je cenjena na 772.000 KW-ur. Podjetij do 100 KW-ur je 194, do 300 KW-ur 118, do 500 KW-ur 36, do 1000 KW-ur 29, do 5000 KW-ur 46, do 10.000 KW-ur 16. Chilski soliter. Pisali smo o krizi chi-lenske solitrove industrije. V zadnjem času se ji je proti pričakovanju obrnilo na bolje, prva polovica oktobra je bila vseskoz zadovoljiva. Prodajo v tem polmesecu cenijo na ca 300.000 ton, s čimer se vsa prodaja za tekočo sezijo zviša na 2.275.000 ton. Zelo veliko so na novo naročile Zedinjene države. Tudi Evropa naroča zmeraj več in so se cene pri 1 toni dvignile za 2 K do 5 šilingov. Zlasti omembe vredno je to, da je Rusija letos kupila že 40.000 ton kvalitetnega solitra, lani v istem času pa samo 2000 ton. Pogajanja z I. G. Farben in drugimi evropejskimi producenti sintetičnega du- LISTEK. Dr. R. Andrejka: Oris sedanjega stanja na-Jega društvenega prava. {Nadaljevanje.) H. Oblastveno. Tu preneha društvo proti svoji volji, odnosno brez svoje volje, vsled odloka državnega oblastva. To je najmočnejše poseganje v društveno svobodo, ki ga pozna društveni zakon. Zaradi tega je tudi vezano na določne v zakonu taksativno naštete pogoje. I. Prvi pogoj je pač, da društvo sploh že pravno obstoji. Ako go bila društvena pravila sicer že odobrena, a se društvo še ni ustanovilo, se društvo ne more razpustiti, ker ga ni. Tajnih društev pravni red sploh ne smatra za pravne osebe. Zato jih ni treba razpuščati. Zoper taka društva postopajo kazenska sodi-Sča po že omenjenih določbah. (§ 102 srb. kaz. za k.) II. Za razpust pravno obstoječega društva ustanavlja § 24 v zvezi s § 20 d ruš tv. zakona sledeče materielne pogoje ; 1. Če je društvo storilo sklepe ali izdalo izjave, ki nasprotujejo kazenskemu zakonu ali s katerimi si lasti društvo po vsebini in obliki kako avtoriteto v katerikoli panogi zakonodaje ali izvršilne oblasti. 2. Če je prekoračilo svoje statuta- rično področje. 3. Če sploh ne ustreza pogojem svojega pravnega obstoja. K tem razlogom je brez dvoma prišteti tudi razloge, po katerih je v smislu § 6. društv. zak. že ustanovitev društva prepovedati, torej če nastanejo v društvu ali izven njega take razmere, da postaja društvo po svojem namenu protizakonito, protipravno ali državi nevarno. Od ad 1. navedenih pogojev je oni pod točko 1. najpreciznejši. Primere za te določbe glej pod Društvena zborovanja. Ad 2. Prekoračenje statutaričnega področja utegne društvom, ki niso vladi všeč, postati prav opasno, po- sebno v novejšem času, ko se določbe o političnih društvih skoroda več ne uporabljajo in se skoro vsako društvo obravnava kot nepolitično. Klasični primer za prekoračenje statutaričnega področja pa je ravno ta, ako se n e p o 1 i t i č n o d r u-štvo bavi s političnimi stvarmi, bodisi potom enkratnih ali češčih izjav, predavanj, resolucij, protestov, manifestacij, demonstracij itd. Kaj je razumeti pod politično, o tem nima društveni zakon nikake določbe ter prepušča v § odst. 2., deželnemu oblastvu, da z« vsak konkreten primer razsodi au j smatrati društvo za Politjr?\°!' ap Stališče zakona je umljivo, ker se ravno javno mnenje in naziranje oblastev o političnih stvareh po kraju in času zelo menja. V državah z veliko politično svobodo, kakor je n. pr. naša, se politično udejstvovanje fizičnih in juri-dičnih oseb smatra za po sebi umljiv odraz ustavnih pravic državljanov; radi tega so izjave ali sklepi, s katerimi zavzemajo nepolitična društva določeno stališče napram političnim dnevnim vprašanjem, običajne in pogoste, ne da bi se društva raditega zasledovala.* * Nasprotno se stara Avstrija celo v svojem sicer tako liberalnem zakonu ni mogla povsem otr^U i^in nezaupanja napram pol.u5n^onarnega ^ ji je bilo kot de coJsarstva vsako politično delSe državljanov, torej vsako vmeiava-nte v zakonodajne m upravne posle, torej v »vladarjeve pravice«:, neprijetno in suin- ^'pDeutschland« so postali doslej zmeraj po 10 dni v Hamburgu oziroma v Newyorku; od aprila naprej bodo postali v teh dveh pristaniščih samo po 5 dni. I udi parnik »Cleveland« se bo manj časa v pristaniščih mudil kot doslej. Imenovani peteri parniki bodo odhajali iz Hamburga redno ob četrtkih, Bodenkreditanstalt« zvišala delniško glavnico od 65 na 85 mil. šilingov z izdajo 500.000 novih delnic v nominalni vrednosti & 40 šilingov. Stari imajo predpravico na nakup '•tO.OOO novih delnic. Predsedstvo sme sporazumno z upravnim svetom oddati '»stalili 370.000 delnic neki finančni sku- *i>r*e^aju’ ie višji kot oni, ki se 0 oči za delničarje. Na seji upravnega *v, ki je sledila občnemu zboru, so sklenili, da bodo zvišanje glavnice iz-v©dli lakoj in naenkrat. Nove delnice bo-'io za poslovno leto 1927 imele že pravico do dividende. Starim delničarjem se da nabavna pravica na ta način, da do-ro °s-^a 5 starih delnic 2 novi po tečaju •>9 šilingov, 370.000 delnic bo ipo soraz-m ©mo višjem tečaju izročenih ameriškemu konzorciju, ki ga vodi tvrdka Goldman, Sachs in dr. v Newyorku. Artur Sachs, delničar imenovane tvrdke, bo na prvem rednem občnem zboru izvoljen v upravni svet Kreditnega zavoda. ®®°jilo Bolgarije. Hkrati s koraki bol-.r® vlado za dobavo begunskega po-a v pomladi 1926 so se vršili tudi Prvi poskusi za dobavo državnega poso-, a, prvega po svetovni vojni. A šele na letošnjem jesenskem zborovanju Zveze "arodov v Ženevi je bolgarski delegat to vprašanje oficielno sprožil. Gre za 10 mi-Uard levov, ki naj služijo v prvi vrsti ure H vi starih dolgov in dvigu gospodarstva. Zveza narodov je izrekla svojo načelno pripravljenost za dovolitev posojila in je imenovala komisijo, ki naj proti koncu oktobra v Bolgariji sami pro-“čl nien finančni položaj. Proučevanje °niisije se nanaša v prvi vrsti na delo-vanje bolgarske Narodne banke, na predvojne državne dolgove in na državno gospodarstvo. Komisija obstoji iz petih članov, predsednik je O. Niemeyer. Glede državnega posojila zastopa javnost dve stališči; politične osebnosti in organizacije so proti najemu novega posojila in Pričakujejo, da bo ubrala vlada druge i-T-i °ir ubl«ži trenutno gospodarsko knzo. V prvi vr8ti 7Allteva ta struja, naj 1 * *Zra.,! on® d°ločbe mirovne pogod- v .. ?u | vs®bujejo olajšanje re-paracijskega dolga in naj po ™iedu Avstrije in Ogrske doseže zndžanje repara- dolX\™T°m& u?°dnosti pri Odplačevanju. Vlada pa misli, da se mo-e doseči izhod iz sedanje krize le po ^vi;P?s°iila- Z zanimanjem pričakujejo dela komisije, ki bo dal Zve« Dotrfth«V Pre?,eda> ali ie dana voli ali n^80^11 a,i ne t6r ali 8e do' van^9 velii?ikd0u,ar8ke*a P080**14- Sodel0-že ODfttJ 'bank se Je v zadnjih letih številne 1^° P°*nalo. Tako so ponudile kredit« : C1le njene valute velike 1‘Ionov dolarjev ™Mku 20 mi' J i že bi jih Poljska banka potrebovala. Avstrijska Narodna banka je pripravljena, da skupaj z drugimi emisijskimi zavodi da Poljski 500.000 dolarjev na razpolago. Zaenkrat razpolaga Poljska z ameriškim posojilom z zadostnimi sredstvi, da ji lie bo treba v doglednem času gledati po drugih posojilih. Sicer pa tudi smela ne bo, ker bo dobila tozadevno ameriškega sosvetovalca. Med bankami, ki so ponudile Poljski posojilo do 20 milijonov dolarjev, omenimo new-yorško Federal Reserve banko, Angleško, Francosko, Holandsko, Švedsko, Avstrijsko, Belgijsko, Ogrsko, Dansko, Finsko in Cslov. banko. Turška zemeljska in sirotiščna banka. Generalni ravnatelj omenjene banke je dal nekemu zastopniku inozemskega časopisja tole izjavo: »V Carigradu in v Smirni nam bo nakazala država posestva v vrednosti ca 5 Vi mil. turških funtov. Posebne komisije za skrbstvo sirot so likvidirane, 4 mil. turških funtov je prišlo v blagajne banke. Naša banka je posodila mestu Angora 2 milijona funtov, štirim drugim mestom 600.000 funtov za javno dobrodelnost. Naša podružnica v Smirni je dovolila 450.000 funtov raznih posojil.« RAZNO. »Trgovski list« v torek, dne 1. novembra radi praznika odpade in izide prihodnja številka v četrtek, dne 3. novembra. Stoletnica čslov. ‘zavarovalništva. 28. t. m', preteče 100 let po izdanju dekreta avstrijske dvorne kanclije, s katerim se z veljavnostjo od 27. okt. 1827 potrdijo pravila tedanje »Prve češke medsebojne zavarovalne družbe« v Pragi. Ta odlok je tembolj pomemben, ker pomeni sploh stoletni spomin češkega zavarovalništva. Slavnostna proslava se bo vršila v bodočem maju, letos se vršijo samo spominske stoletnice. Turški tobačni monopol. Generalni ravnatelj turškega tobačnega monopola Sejfi hej je dal po povratku iz Angore v Carigrad zastopnikom časnikarstva sledečo izjavo: »Naše predvidene izdatke za bodoče poslovno leto smo nastavili z zneskom 17,500.000 funtov, računamo pa s čistim dobičkom 22 milijonov funtov. Posebno pozornost bomo posvetili boju proti tihotapstvu, ki je najbolj razširjeno ob naših Prager Tag-blatt« ni mogel izvedeti. Kvota za Saar-ski okraj je razdeljena med Nemčijo in Francijo. — General Motors Co je eks-portirala v prvih letošnjih 9 mesecih 180.000 avtomobilov, za 50 odstotkov več kot v isti dobi lanskega leta. — Pogajanja za ustanovitev kartela cina in cinka, vršeča se v Londonu, so se razbila. Angleži se niso hoteli pridružiti mnenju dragih evropskih držav. Po svetu. Nasproti vestem o spravi med Fordom in General Motors prihaja poročilo, da je dogotovljen prvi avto novega Fordovega tipa. Naročenih je že 375.000 voz. Družba bo mogla napraviti na dan 11.000 avtomobilov. — Insolvent-na je postala dunajska veletrgovina z vinom Klaber, pasiva znašajo 9 milijonov šilingov; dalje manufakturna trgovina I.Oschner s pasivnostjo 3,500.000 šilingov. — Povprečna dividenda delnic na berlinski borzi se je v septembru zvišala na 7 07 %, rentabilnost je izkazala na koncu septembra 414 %. — Izkaz italijanskega zakladnega urada s 30. sept. ugotavlja, da se je proračun za september zaključil s prebitkom 7 milijonov lir. Obtok bankovcev je šel v septembru za 64 milijonov lir nazaj. 7-odstotno poljsko stabilizacijsko posojilo so v znesku 6 milijonov dolarjev podpisali tudi v Švici. Takoj po otvoritvi podpisovanja je bilo posojilo že močno prepisano in se na nadaljne prošnje za podpis niso mogli več ozirati. —Argentina bo naročila večje množine premoga v Južni Afriki. Ker gre zmeraj več žita iz Argentine v Južno Afriko, so transportne možnosti kakor nalašč in bodo imele ladje obakrat dosti tovora. — Za prepeljavo čslov. premoga v Nemčijo je dala Nemčija lastne vagone na razpolago. — Rumunski listi poročajo, da bo zgradil Ford tovarne pri Konštanci, ob Črnem morju. Ker bo pritegnil Ford k obratovanju tudi domača podjetja, bo pogodba kmalu podpisana. — Dohodki turške obrežne plovbe se množijo od dne do dne, kar je posledica naredbe, da je obrežna plovba last turških ladij. V zadnjih letih je imela dotična družba 6 milijonov funtov prebitka. — Kakor vse kaže, bo v najkrajšem času sklenjena trgovska pogodba med Turčijo in Bolgarijo; težkoče so skoraj vse odstranjene. — Turška trgovina surove svile je v zadnjem času nekoliko zastala, tovarne v Brusi niso mogle izgotoviti zadostne množine. Cene za surovo svilo kolebajo med 18'A in 19 turškimi funti. — Pogajanja o sodelovanju med nemškimi in avstrijskimi hranilnicami na Dunaju so prav ugodno potekala in so izrekli Nemci svojo pripravljenost, da dajo za skupno organizacijo 1 milijon šilingov. Glavnica zveze je določena zaenkrat na 6. milijonov šilingov; pozneje jo bodo dvignili, če bodo pristopile vse avstrijske hranilnice, na 10 milijonov šilingov. — V septembru so nakopali v Čslov. 1,380.000 ton črnega in 1,800.000 ton rjavega premoga; prirastek napram avgustu je znašal 92.000 in 126.000 ton. — Koncentracija v ogrski industriji vagonov je od dne do dne močnejša, vse se kopiči okoli P‘>Jjetja Ganz Danubius. — Avstrijska zvezna vlada je izrazila željo, naj bi se revidirale nekatere točke trgovske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo iz leta 1925. Gre v prvi vrsti za jugoslov. uvoz žita, moke, živine, mesa in mesnih izdelkov. Naša vlada se o tem doslej še ni izjavila. — vSe hranilne vloge pri čslov. denarnih zavodih znašjo 55M milijard Kč; na delniške banke pride 26% milijonov, na hranilnice 14-3, na posojilnice 147 mil. Kč. — Nemška družba državnih železnic je skupaj z zastopniki Avstrije, švice, švedske in Norveške sklenila važne sklepe o poenotevnju električnih lokomotiv in njih pripadnih delov, pri čemer naj se izrabijo vse izkušnje pri dosedanjih gradbah. — Načrt o ustanovitvi Poljske eksportne banke z glavnico 100 milijonov zlatov je stopil v konkretni štadij. _ Opetovano napovedano zvišanje poljskih potniških in blagovnih železniških tarif bo stopilo v veljavo najbrž aprila 1928; pričakujejo na leto 300 milijonov zlatov več dohodkov kot doslej. — Cehi in Poljaki so se dogovorili o medsebojnem zračnem prometu, tičo-čem se postajanja, letanja nad drugim ozemljem itd. — Produkcija tobaka na Poljskem je dala lani 2,300.000 kilogramov, letos pa 4 milijone kg. Obenem se je s tobakom obdelani prostor povečal na dvojno izmero. — Stroški prve izgraditve veleelektrarne ob Aachenskem jezeru so nanesli ca 40 milijonov šilingov. Po končni izgradbi bodo imeli na razpolago 150 mil. KW-ur. Gospodarske vesti. Poleg vojnih aero-planov ima Rusija tudi majhen vojni zrakoplov z 2500 m’ vsebine, v Rusiji zgrajen. Posebno pozornost posvečajo Rusi razvoju kemične vojske v zvezi z aviati-ko. — Avstrijska Kruppova družba proti vsemu pričakovanju letos ne bo izplačala nobene dividende in so se na borzii takoj, ko je bilo to javljeno, pojavile delnice te družbe v velikem številu. — Kakor beremo, se je postavil čslov. finančni minister glede zahteve industrije špirita po zvišanem kontingentu na odklonilno stališče. Ministrstvo se boji, da bi nastale pri prodaji pomnožene produkcije težkoče in pravi, da je obilica krompirja tolika, da bi ga tudi pomnožena produkcija špirita ne mogla konsumirati. — Zdi se, da so pridelek sladkorne pese -na Nemškem podcenjevali in da bo dober. Sladkorna industrija je sklenila, da bo eksportirala 8 % letošnje produkcije. Kam hočejo to množino spraviti spričo splošnega dobrega pridelka, ni prav jasno. — Na Ogrskem se je začela huda konkurenca med čslov. in rumunskim lesom, ki je začel prodirati v prav. zadnjem casu. — Čslov. finančno ministrstva je vstavilo v proračun železniškega ministrstva 140 milijonov Kč kot državni prispevek za železniške investicije. — Poročilo iz 34 čslov. sladkornih tovarn glede sladkorne vsebine v pesi je razočaralo. Sladkorna vsebina je napriTm prvemu tednu lanske kampanje za 0 36 % manjša, napram kampanji za 0'36 % relo za 0 85 %. Da pomaga nemški industriji lanu, hočejo združiti v svrho racionalizacije po več obratov skupaj in gredo s stališča, da bo tako združenim obratom lažje dobiti potrebno kreditno pomoč. Morda bodo dajali tudi pridelovalne premije za lan in so začeli že tozadevna pogajanja s poljedelstvom. — Pasivnost avstrijske trgovske bilance, ki je bila dosegla v avgustu izredno višino 113 milijonov šilingov, je padla v septembru zopet na 80 mil. šil., to je na mesečno povprečnost prvega polletja. V prvih devetih' mesecih letošnjega leta je dosegel uvoz vrednost 2199 8 mil. šilingov, izvoz 14527 mil. šilingov (lanski številki sta 20142 in 1249 mil. šilingov). Bilančni pasivum je dosegel torej v prvih treh letošnjih četrtletjih 749'1 mil. šilingov, lani pa 765‘2 milijonov. — Na zborovanju zahodnoevropske zveze surovega železa v Parizu so razpravljali zlasti o vprašanju glede cen, ki je nastalo pereče spričo ojačene nemške in angleške konkurence tako na medn. kot na domačem belgijskem trgu. Znižali so ceno za lito surovo železo od 620 na 590 frankov, da se prepreči nemška in angleška konkurenca v Belgiji. Sklenili so, da bodo od časa do časa odredili odredbe proti tuji konkurenci, če bo trg to zahteval. — Razdelitveni načrt za sladkorno kampanjo leta 1927/28 v Čslov. bo dal mešanim tovarnam 351 % vsega kontingenta, ki znaša 3,400.000 met. stotov surovega sladkorja, tovarnam surovega sladkorja pa 64 9 %. — Vemo že, da je pridelek krompirja v čslov. letos zelo obilen. Zato dovoljujejo čslov. državne železnice 25-od-stotni prevozni. popust po železnici od vseh čslov. odpravnih postaj do obmejnih postaj. Tekom 24 ur morajo iti po-šiljatve čez mejo naprej. — Nemško-an-gleška skupina pridelovalcev sladkorne pese bo začela s pridelovanjem pese v angleški grofiji Sussex na prostoru 8000 oral in bo zgradila tam sladkorno rafinerijo. Tovarna bo stala 450.000 funtov. — V bližini Provadija v Bolgariji so odkrili najdišča 9oli. To je dalo spodbudo, da so iskali tudi drugje in so res na raznih krajih dobili obširna skladišča soli. Bolgarski gospodarski krogi pravijo, da so nova najdišča za Bolgarijo izredne važnosti. Vlada namerava izkoriščati soline v lastni režiji. — Po podpisu poljskega dolarskega posojila dobiva poljska industrija od vsepovsod iz inozemstva ponudbe za dolgoročna in kratkoročna posojila. Trgovska reklama r Indiji. Od tujine bi se naš trgovec pri reklami še lahko marsičesa priučil, osobito so Angleži v tem oziru vzorni svedoki. Brez predhodne, obširne in dobro organizirane propagande se tamkaj sploh nobeno podjetje ne otvori. Najizrazitejše pride an- Stran 4. m—napj—iMi n' r i m TRGOVSKI LIST, 29, oktobra 1927. ra rririTH'wniriiiiiH wwm—im m mmu hi—■! im mi—m um—!■■■ im ■■iiiimihi lini ii i ji i Štev. 126. gleška reklama v lastnih kolonijah do veljave, posebno se v tem oziru odlikuje Indija. Seveda je stvar precej draga, ampak stroški ne igrajo prve vloge, pač pa spretnost izkoriščati človeško slabost, publiko iznenaditi, skratka, v poštev pride samo sposobnost pritegniti pozornost občinstva k trgovskemu podjetju in njegovemu blagu. Nekaka posebnost indijske propagande je razdelitev primernih vzorcev brezplačno med občinstvom sa-ino proti povračilu poštnih stroškov. Mnogo kosmetičnih predmetov, zdravil in raznih preparatov si je na ta način z jako lepim uspehom pridobilo odjemalce ter je ta vrsta reklame še najbolj uspešna. Brez gratis-vzorcev bi težko bilo prepričati ljudi o kakovosti in učinkovitosti, tako pa se najdejo v lepem številu verni konsumenti. Glavna reklamna kampanja ostane v Indiji razdelitev vzorcev, tej sledi šele obširna propaganda z lepaki in letaki. Reklamnih stebrov v Indiji še ne poznajo, plakatira se po stenah, kjer pač dovolijo hišni posestniki. Z razdelitvijo letakov po ulicah bo kmalu konec; vse se že vozi v avtomobilih, kar otežkuje oziroma sploh onemogoči to vrsto razglasitve. Svetlobne reklame razven par redkih slučajev sploh ni najti, pač pa se podjetniki pridno poslužujejo reklame na gledališčnih zastorih in v kinu, kjer so prostori že dolgo v naprej zasedeni. Darila in premije se ne dajejo več, mesto tega so uvedli takozvani »Puzzle«, to je sistem ugank, ki so pogostoma prav komplicirane, brez vsakih posebnih pogojev. Udeležba pri rešitvah takih ugank je jako živahna; dobitki obstoje iz blaga, ki pa je ^ako premeteno izbrano, da potrebuje dotičnik k uporabi še drugih stvari, ki jih mora seveda v gotovi trgovini kupiti. Dalje je v navadi razdelitev kuponov, na podlagi katerih dobe rešitelji brezplačno kako robo za 3 rupie, če znaša njih enomesečni nakup vsaj 25 rupij. To privabi dosti kupcev v trgovino, ki bi sicer ne imeli namena do nakupa. Pogostoma si nabavijo ljudje tudi prav nepotrebnih stvari, samo da pridejo do darila. Mezde kulijev so v Indiji jako nizke, raditega se poslužujejo trgovci celih čred poulične mladine, da 1 nosi po mestih plakate v fantastičnih \ opremah. Neverjetno živahno se publika zanima za to ambulantno reklamo. Cele gruče občudovalcev se zbere čestokrat okrog teh sendvičev, tu pa tam jih celo kličejo v hiše, kavarne in gostilne, da si jih z vseh strani ogledajo. Najpopularnejšo propagandno sredstvo so in ostanejo časopisni oglasi in gotovo je prisoditi Indiji prvenstvo glede števila anonc v razmerju s tamošnjim časopisjem. Obsežni oglasi, rafinirano sestavljeni, z dnevno menjajočo vsebino in obliko, so karakteristični za tamošnje razmere. Duhovitost besedila je včasih naravnost neprekosljiva. Med »domačimi vestmi« najdemo sledečo opazko: »Kdo je bila krasna dama, v elegantnem rdečem plašču, ki je stala včeraj okrog pete ure pred izložbami trgovine N. N. in občudovala bogato izbiro? Odgovor se vljudno prosi na uredništvo tega lista.« Dva dni pozneje je čitati v isti rubriki: »Gospod želi nujno naslov dotične dame iz važnih razlogov, stala je v torek okrog pete ure pred trgovino N. N. in si ogledala tam novo zbirko krasne čipkarske robe.« Zopet dva dni pozneje je objavljen sledeči oglas: »Povprašujočemu gospodu: Neznanemu gospodu ne izdani nikdar svojega naslova; ker pa toliko občudujete moj rdeči plašč, Vam zaupam, da sem ga kupila v trgovini N. N., kjer se dobe'še lepši, in tudi čipke, ki jih omenjate, imajo tam v čudoviti izbiri. — Dama v rdečem plašču.« Naivneži, in s temi računa inserent, vzamejo to tajno korespondenco resno in se seveda zanimajo za dotično trgovino. Nekaj večjih trgovin se namerava sedaj lotiti lenkost čedne zunanjosti, ki pa je vsaj damam vsekakor dobrodošla: majhna ogledalca, okvirčki za fotografije, toaletne predmete itd., z obvezo, da dobi pri nakupu v gotovi trgovini še nadaljni prezent. Pričelo se je tudi z načinom posebnih okazijskih dni v tednu. Določen dan se prodaja blago brezizjemno za 25% ceneje kot je označeno. Poleg tega se stranki postreže s čajem in pecivom ter užitkom izbrane godbe. Sploh pa bo Sele bodočnost pokazala, kakšen uspeh imajo navedene vrste trgovsko reklame. Včasih se namreč navidezno jako duhovita poteza v tem oziru ponesreči. Indijska trgovina ima danes povsem mednaroden značaj; ne da se prvenstvo v dobavi nobeni evropski državi izrazito priznati. Nemčija je n. pr. pri uvozu z enako kvoto udeležena kakor Anglija in Holandska, sploh tekmujejo vse z enakim uspehom v pridobitvi ta-mošnjega trga. Izvanredno podporo nudijo tekmovalnim državam njihova konzularna zastopstva, kojih osobje razpolaga s priznanimi trgovskimi sposobnostmi ter se živo zanima za vse mogoče prilike, da spravi domače izdelke v ospredje konkurenčnega boja. — K. Tie-fengruber. Hmelj. Žatski hmelj. Hmeljarska zveza iz atca (Češka) poroča, da se žatskd letošnji pridelek hmelja vsled njegove izborne kvalitete tudi letos hitro prodaja. Kljub temu, da je bil letošnji pridelek v Nemčiji boljši kot sicer, je bilo vendar že do 5. oktobra prodanih iz prve roke 80 odstotkov žatskega pridelka, ki so ga cenili na 152.000 do 155.000 stotov. 21. oktobra so računih, da je bilo neprodanega blaga doma pri producentih samo še 15 odstotkov ali 20.000 stotov po 50 kilogramov. TRŽNA POROČILA. Žilni trg v Italiji se je prošli teden razvijal v popolnem nasprotstvu z inozemstvom. Na severo-ameriških kot tudi srednjeevropskih žitnih borzah je bila skrajno šibka tendenca, v Ameriki prava znatnejših trgih Italije. Denarna stiska je takoj po žetvi prisilila poljedelstvo, da je vrglo na trg svoj pridelek za vsako ceno, trgovina je bila po prejšnjih izgubah decimiraua in je izginilo tudi velikopotezno špekulativno udejstvovanje. Ponudbe poljedelstva so morale torej pritiskati na cene, ki so se držale dosti pod pariteto inozemskega uvoženega blaga. Vendar letošnja letina ni bila preveč obilna in radi tega se je že dolgo pričakovalo preokreta v žitni tendenci, ko po-nehajo na|cenejše razprotiuje oci at rotili poljedelstva. V zadnjih mesecih se je tudi uvoz pšenice iz inozemstva ravno radi nekonvenijence skoro popolnoma ustavil, zaloge v prostih lukah, ki so bile še pred kratkim znatne, so se sedaj naenkrat izpraznile, tako da se čuti pomanjkanje po promptni roba. Iskano je ne samo boljše domače blago, ampak tudi inozemsko kot Manitoba, Handwinter in rusko. Domača pšenica se je ta teden podražila za okoli 5 lir in se drži sedaj srednja kakovost na 121—124 lir. Poznejši termini, kot marec, ki so bili že tudi prej znatno dražji kot promptna dobava, so sedaj nasprotno dosti bolj mirni, razlika cen bližnjih in daljših terminov se polagoma manjk«. Na milanski borzi se je oktoberska dobava dvignila od 13. oktobra do 22. oktobra od 120'15 Lir na 122'75, medtem ko se je marec še znižal od 129 70 na 128TO. Furlanska pšenica stoji na 115—119 lir, ardito 121—125 lir in trda južnoitalijan-ska na 130—133 lir. Koruza Foxani 150 do 152 sh cif Trst, promptno blago 78 lir postavljeno na'železnico Trst. Jugoslovanske robe ni na trgu, ker ne konve-nirajo cene. Oves je na trgu že samo inozemski, ker je domači italijanski pridelek že porabljen. Rumunski se drži okoli 98 lir ocarinjen v vrečah tranzito Trst. rvnsKf ta kefi.im oo.barv mxov>iaMeiAinsniu:i£3i X X S\ss DnufBA Z.OZ.LaUBtJANA //,/ / »ORIENT TERPENt! WM\ Prodajalna " DUNAJSKA C. 14 UUBDANA POLEOTBOOVINA SCHNEIDERIVEROVSCK »amerikanske reklame« po sledečem načrtu: Posetnikom kino-predstav se izroči brezplačno z vstopnico vred kaka ma- »baisse«, temu nasproti moramo konsta-tirati znatno podraženje pšenice na vseh LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVUKMA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA. DUNAJSKA CESTA, ustanovljena mo. Ddnilk* gUmiloa: Din EOjOOOiOOO*— RoMrrnl »kladi nad Ota 10,000.000*— PODRUŽNICE IN AOINCI Jli Bralica C«U« Črnomelj Gorica Kranj Logatec Maribor Matkovič Nov! Sad Novomesto Prevalje Ptuj Rakak Sarajevo Slovonjgradac SpHt Trst Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon štev. 2881, 2418, 2S02, 2503. * tovarna ^ vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi nalfineiši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo i Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Ounajska cesta la, II. nadstr, M Se priporoča brolure, cen! TRG.*IND.D. D. MIRTNE venca in Čopke za poroke najnovejših oblik, boSICne prtičke (rutice), umetne cvetlice in peresa, nagrobne vence i. t. d. nudi po konkurenčnih cenah Cvetličarna Podčetrtek Lastnik: RADO PREGRAD. Specijalijeta: Mirini venci in šopki. izdelovanje allnatih barv, ilrnela, lakov In steklarskega kleja. — Zaloga kemitnih In rudninskih barv. — PotrobSčine za slikarja, pleskarje, ličarje in druge, vse v te stroke spadajoče. Se priporočani Ivan Jančar Tit OO Vliti A MIKLOŠIČEVA C. 4 SKLADIŠČE VIDOVDANSKA 14. Veliko Galanterija veliko Trikotaža za dame in gospode. Volna Za pletenja v vseh barvah. Velika izbira nogavic, kravat v raznih cenah. Kompletne potrebščine za krojače, Šivilje in čevljarje. - Razne toaletne in kozmetične potrebščine p Josip Petelinčku, Ljubljana Sv. Potra nasip T ob vodi. PostreSba točna. Con« nlska. Postrežba tožna. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe LJUBLJANA m zA«*OOA sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode. Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenilci MCDKI ID LJUBLJANA PICKIVUK MfsosaaM » i tisk vsah trgovskih, obrtnih, industrijskih In uradnih tlskdvtaf* Tit tabala" vabTla, lepak«, posetnice itd. * LASTNA KNJIGO*«*"1**- * Tiska časopise, knjiga, TELEFON. iT Ureja ANTON PODGORŠEK. — Za Trfovako-lndnstrijško d. d J »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. SE^ ER, Ij jan a.