Starši Vzgoja, junij 2017, letnik XIX/2, številka 74 37 Delovne navade nastanejo iz temeljev in vrednot v družini. Družina je osnovna enota človeške družbe, ki z zgledom in vrednotami uči in vzgaja. Delovne navade naj postanejo temelj v otrokovem življenju, saj bo tako laže reševal kakršnekoli težave. Delovne navade se morajo uvajati že v ranem otroštvu, z učenjem in praktičnim prikazom posameznih opravil ter z doslednim vztrajanjem pri njihovem opravljanju. Delovne navade so dobra popotnica Stalne zadolžitve Otrok mora imeti že zelo kmalu stalne zadolžitve. Ko se zaveda, da mora ravnati tako, kot zahtevajo njegovi starši in vzgoji- telji, se oblikuje v posameznika, ki se zaveda posledic svojih dejanj. Pri dveh ali treh letih lahko pospravi igrače, s katerimi se je igral, potem se počasi vključuje v lažja gospodinj- ska dela, kot so pripravljanje in pospravlja- nje mize, pometanje, brisanje prahu, sesanje in druga preprosta opravila. Z odraščanjem se število opravil poveča, prav tako pa tudi njihova težavnost. Vloga staršev Naloga staršev je, da presodijo, kaj otrok lahko opravi in česa ne. Starši ne smejo delati namesto njega. Praktično pokažejo izvedbo opravila, spremljajo otrokovo delo ter na koncu preverijo, kako je opravljeno. Za dobro opravljeno delo otroka pohvali- jo, v nasprotnem primeru razložijo napake in mu dajo nasvet, kako lahko bolje opravi delo. Starši morajo biti s svojim ravnanjem, kot je opravljanje del ter reševanje težav, zgled otrokom. Pri vsakodnevnih opravilih sta nujni pravočasnost in doslednost. Otrokom morajo privzgojiti delovne navade, zato so pomembne izkušnje, ki jih pridobijo z opravljanjem različnih njim primernih del. Z medsebojnim sodelovanjem ter z zgle- dom, s spodbujanjem in z doslednim vztra- janjem pri dobro opravljenem delu ter nje- govem vrednotenju bomo starši, vzgojitelji Marica Kralj, prof. kemije in biologije ter mag. industrijske farmacije, v šolstvu deluje že 10 let. Poučuje teoretični in praktični pouk  na Srednji zdravstveni in kemijski šoli v Novem mestu, smer farmacevtski tehnik. Foto: EA Starši 38 Vzgoja, junij 2017, letnik XIX/2, številka 74 in učitelji vplivali tudi na izboljšanje vre- dnot današnje družbe. S pridobljenimi delovnimi navadami otroci razvijajo občutek dolžnosti, urejenosti, na- tančnosti in organiziranosti ter se naučijo razpolagati s svojim časom. Delo tudi vzlju- bijo, kar je zelo pomembno za napredek na vseh področjih življenja, kot so šola, šport, gospodinjska opravila, počitniško delo in kasneje služba. V laboratoriju Pri praktičnem pouku oblikovanja zdravil v 3. in 4. letniku srednješolskega izobraževa- nja v programu farmacevtski tehnik se di- jaki naučijo izdelovati različne oblike zdra- vil, kot so raztopine, sirupi, čaji, ekstrakti, tinkture, suspenzije, emulzije, kreme, geli, praški in tablete. Za uspešno učenje izdelovanja različnih oblik zdravil so zelo pomembne izkušnje, pridobljene pri gospodinjskih delih, kot so pripravljanje in pospravljanje mize, po- mivanje in brisanje ter zlaganje posode v predale in omare, pravilno ločevanje od- padkov, tehtanje, merjenje temperature, odmerjanje tekočin, mešanje, delo z mešal- nikom in s štedilnikom ter skrb za čistočo v vseh fazah dela. Delo v laboratoriju se začne s pripravo de- lovnega mesta, ki mora biti čisto in razku- ženo. Potem sledita priprava laboratorijskih pripomočkov ter razkuževanje. Nato je treba natančno prebrati recepturo in pre- računati količine sestavin. Sledi izvedba po navodilu za izdelavo. Med samo izdelavo je treba skrbeti za red in čistočo ter ločevati čist in umazan pribor. Če se tekočine raz- lijejo, praški raztresejo po delovnem pultu ali tehtnici, jih je treba sproti počistiti. Ko natehtamo vsako posamezno sestavino, je treba maso in identifikacijsko številko spro- ti zapisati. Ko je izdelek končan, ga polnimo v ustrezno ovojnino in označimo, da ne pri- de do zamenjave in s tem do njegove nepra- vilne uporabe. Na koncu je zelo pomembno pospravljanje in čiščenje delovnega pulta in pribora ter pospravljanje pribora na ustre- zna mesta. Fant ni znal ožeti krpe Po skoraj šestletnih izkušnjah poučevanja praktičnega pouka sem ugotovila, da težav nimajo dijaki, ki doma opravljajo gospo- dinjska dela, kot so pospravljanje, pomiva- nje in zlaganje posode na ustrezna mesta, kuhanje ter ločevanje odpadkov. Vsako leto so tudi dijaki, ki nimajo osnovnih izkušenj pri vzdrževanju reda in čistoče. Nekateri dijaki imajo težave pri ločevanju čistega in umazanega pribora. Njihova delovna površina ne omogoča varne in higienične izdelave zdravila. Pred nekaj leti je bil v sku- pini dijak, ki ni znal ožeti krpe, da bi po- brisal delovni pult. Ta dijak mi je povedal, da mu doma ni treba nikoli pospraviti za sabo. Mama mu pripravi hrano in pospra- vi za njim, pospravlja mu tudi sobo. Doma ni nikoli vključen v nobeno gospodinjsko opravilo. Omenjeni dijak je imel težave pri praktičnem in teoretičnem pouku. Imel je zelo šibko znanje in posledično slabe ocene, zelo pogosto je bil tudi odsoten od pouka. Pridobivanje izkušenj odpira vrata v prihodnost Dijaki gredo v tretjem letniku za dva tedna in četrtem letniku za tri tedne na praktično usposabljanje k delodajalcu v lekarne, spe- cializirane prodajalne ali v industrijo. Na praktičnem usposabljanju dobijo mentorja, ki jih spremlja, usmerja in svetuje ter vre- dnoti njihovo delo. Dijaki z dobrimi delov- nimi navadami in izkušnjami ter znanjem si odprejo vrata za počitniško delo in celo zaposlitev po uspešno končanem šolanju. Poletne počitnice prinašajo veliko prostega časa. Kljub preživljanju počitnic na morju, v hribih in na potovanju po različnih de- želah ostaja na voljo še kar nekaj prostega časa. Preostanek časa je vredno koristno in temeljito izkoristiti za pridobitev nove- ga znanja in delovnih izkušenj. Mnogi si najdejo počitniško delo in pomagajo pri prodaji, varujejo mlajše otroke, pomagajo pri svetovanju in prodaji v specializiranih prodajalnah z zdravo prehrano, delajo v gostinskih lokalih in industriji. Nekateri pomagajo doma staršem, babicam in ded- kom pri gospodinjskih in vrtnih opravilih. Kakršnokoli delo je odlična izkušnja tako za službo kot tudi za življenje. Če želimo srečne in uspešne otroke oz. dija- ke, jih ne razvajajmo in ne delajmo namesto njih. Pustimo jih, da delo opravijo sami in si pridobijo dragocene izkušnje ter s tem odgovornost in sposobnost odločanja ter veselje do dela in hkrati življenja. Kakršnokoli delo je odlična izkušnja tako za službo kot tudi za življenje. Če želimo srečne in uspešne otroke oz. dijake, jih ne razvajajmo in ne delajmo namesto njih. Foto: Nataša Pezdir