Posamezna številka 6 vinar'ev. Š1EV.2. Izven Ljubljane 8 vin. V L!lli)!|J!ll, V POttlJeS, 5. jälHijil 19!4. LilD XL1 Cta" Uredništvo |e v Ropltarievl allol ite» 6 tli Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma ne oe = sprejemajo - Uredniškega telelona šte* 74 = Folitlčen lisi Upravništvo |e « Kopitarjevi uliol 4t 6. - Račun poštne hranilnluu »vstrl|sko M 24 797. ogrske 26 511, boso liero St 7563 - Upravnlškega telelona 4L t»8. .= Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . , K 26-— za en meseo „ • • o 2'20 bi Nemčijo oeloletno . „ 29 — za ostalo Inozemstvo „ 35'— V L|abl|aol oa dom: Zt colo leti naprej . . B 24— za en mese „ . ,, i' — I uprav) eretema mesefino „ 1*70 = Sobota, izdaja = sa celo let ...... V— ia Nemči|o celoletno „ 9*— za ostalo iuosemstvo „ 12 — : Inseratl: ■ Enisiolpna peulvrs.a (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat...... 13 M za trikrat .... „ 10 „ ta večkrat primeren popust. Pjfiica mia M. osmrtaice rti: enos olpua po Itvrsta po 18 vin. — Poslano: -j eajdtolpna putitvrsta po 30 »UL Izhaja vsak dan, IzvzamSI oe* deljo Id praznike, ob 5 ari pop. Redna letna prtluga Vozni red. J»- Današnja številka obsega 4 strani. Telefonska in Brzojavna poročila. Poljaki in rusini se še niso približali. — poljski ministrski kandidati. Lvov. Poljaki in Rusini sc še niso približali. Poljsko kolo zdaj razpravlja o ministrskih kandidatih in je o teh več kombinacij. Dr. Leo naj bi postal finančni ali pa gališki minister; za mesto načelnika Poljskega kola pride v poštev dr. Glabin-skt; za gališko ministrstvo se imenuje tudi dr. Ernst Adam. češka-nemška spravna pogajanja. Praga. Oficiozno se poroča, da se mla-dočehi in češki agrarci nameravajo udeležiti novih spravnih pogajanj, h katerim upajo tudi realiste pritegniti. Češki narodni socialisti in pristaši češke drž. stranke se pa pogajanj ne nameravajo udeležiti. nadvojvodinja zita povila hčerko. Dunaj. Nadvojvodinja Zita je povila zdravo hčerko. nameravan odstop nadškofa v olomucu (?) Brno. Češki listi Irde, da namerava fiadškof dr. Bauer odstopiti. BOSANSKI SABOR. Sarajevo. Bosanski sabor sc je od-godil do 15. t. m. gosposka zbornica. Dunaj. Seja gosposke zbornice, v kateri ima priti zopet na vrsto zakon glede davka na osebno dohodnino, sc vrši dne 7/ Januarja. za železničarje. Dunaj. Železniško ministrstvo je že-lezničnim ravnateljstvom naročilo, naj poduradnikom, ki že dolgo niso napredovali, priznajo izredno napredovanje pol leta do 2 let, vsled česar pridejo lahko v višji plačilni razred. zvišanje plač pomorščakom. Dunaj. Glasom »Zeit« se je sklenilo zvišati plače pomorščakom. naši vojaki iz albanije. Trst. Včeraj so se vrnili semkaj iz Albanije vojaki 97. polka. Spomladi se vrnejo v Albanijo, kjer bodo opravljali posel obmejnih orožnikov, slabo znamenje. Peterburg. Ministrski svet je za dobo enega leta prepovedal vsem listom prinašati katerokoli važnejšo vest vojaškega značaja. princ wied odgodi svoje potovanje v albanijo. Berolin, »Vossische Zeitung« poroča, da je princ Wied svoje potovanje v Albanijo odgodil, ker položaj v južni Albaniji še ni jasen in ker se tudi upirajo, da bi princ Wied bival v Draču, češ da bi bil tu preveč odvisen od Essad paše, bulgarski eksarh proti uniji s katoliško cerkviji. Soiija. Bulgarski eksarh je izdal enci-kliko, v kateri ostro nastopa proti agitaciji za unijo bulgarske cerkve z rimsko. Eksarh pravi, da se ima Bulgarija za vse zahvalili »svetemu pravoslavju«. Bulgari bi onečaslili spomin na trakijskih poljanah padlih junakov, ki so padli za sveto pravo-slavje, če bi se nc upirali gibanju za zvezo z Rimom. Eksarhat napoveduje unijatske-mu gibanju najostrejši boj in konča z besedami; Čast Bulgarije je v pravoslavju in slovanstvu! anglija hoče abesinijo PES anektirati. Rim. »Tribuna« potrjuje, da Anglija aarneu Abesinijo prejaliaL Utirati, Anglija ¡e sicer äe leta 1%. ."ran- či jo in I talijo sklenila tozadevno pegedbo. Ker pa se je v Abesiniji prememba na prestolu izvršila mirno, ni Anglija dozdaj še ničesar ukrenila. VAŽNA ODKRITJA MAJORE3CA O BALKANSKI KRIZL — MAJORESCU ZAGOVARJA SVOJO IN DELOMA TUDI AVSTRIJSKO POLITIKO. BukareSt. V seji zbornice je ministr. predsednik Majorescu odgovarjal na očitke liberalcev, ki so zahtevali, naj bi se bila Rumunija že od izpočetka balkanske vo,'ske zvezala s Srbijo proti Bulgariji in naj bi se ne bila toliko ozirala na Avstrijo. sledeče: Rumunija od Avstrije ni odvisna. S Srbijo se ni mogla zvezati proti Bulgariji, ker je že junija leta 1912 izvedela, da sta Srbija in Bulgarija sklenili medse-boj zvezo proti Rumuniji in Avstriji. Avstrija je ves čas držala z Rumunijo in je Bulgariji že davnej povedala, da bo v slučaju rumunsko-buigarskega konflikta stala na strani Rumunije, Če je Avstrija skušala Bulgariji sicer pomagati, nas to nič ne briga. Kar se tiče Nemčije, je trozvezo os'entativno obnovila. Napadi ogrske opozicije na Rumunijo ne smejo biti za našo politiko merodajni. Kar se tiče zahteve po reviziji bukareškega miru, sta jo tudi Rusija in Anglija zahtevali. Sicer se je Rumunija reviziji, v kolikor jo je Anglija želela, s tem izognila, da k bukareškim mirovnim ; pogajanjem ni pozvala Turčije, zaradi ka- j tere je Anglija v prvi vrsti revizijo zahte- j vala. SRBSKO-BULGARSKI OBMEJNI SPOR SE PORAVNA. Beigrad. Ruski general Holmsen je došel v Belgred. Zaslišala sta ga Pašič in kralj. General odpotuje na srbsko-bulgar-sko mejo, da si ogleda točko, o kateri nista Srbija in Bulgarija edini. Spor se v kratkem prijateljsko poravna. SRBSKI KRALJ ODKLONIL PAŠIČEVO DEMISIJO. Beigrad. (Uradno.) Kralj Peter je odklonil demisijo Pašičevega kabineta.. Krona sodi, da za nove volitve skupščine ni nikakega povoda. SRESKA SKUPŠČINA REŠILA ZAČASEN PRORAČUN. Beigrad, Skupščina je z 88 proti enemu glasu odobrila začasen proračun za januar in februar in se radi pravoslavnih praznikov in radi občinskih volitev, ki se koncem januarja izvedejo, odgodila do 4. februarja. Opozicija se seje ni udeležila. SODNA RAZPRAVA PROTI BULGAR-SKIM GENERALOM. Pariz, Iz Sofije se poroča; General Savov se vrne v Sofijo 15. t. m. iz inozemstva. Ta dan prične državni sodni dvor razpravo pfoli generaloma Savovu in Pe-trovu ter proti bivšemu bulgarskemu zunanjemu ministru Genadijevu, ARNAVTSKI ČETAŠKI VODITELJ RICA BEJ UMRL. Beigrad. Umrl je Rica bej, ki je vodil arnavtsko protisrbsko vstajo minulo poletje, PROTI ZNIŽANJU PREBIVALSTVA V FRANCIJI. Pariz, Socialist Breton namerava v zbornici predlagati zavarovanje oženjenih, ki bi podpiralo rodbine in nagradilo vsako živo rojstvo. (Ne bo nič pomagalo, ker more francosko nenravnost preprečili le živo katoliško moralno prepričanje, proti kateremu tudi socialisti najinfamnejše nastopajo in v Nemčiji pa tudi v Avstriji javno nastopajo za največjo nenravnost: znižanje rojstev med prolclarialom.) LAŠKI VOJNI MINISTER NEVARNO OBOLEL. Rim, Bolezen laškega vojnega ministra Spir.gardija se je poslabšala. LAŠKI PRESTOLONASLEDNIK SE VKRCA ENO LETO NA LAŠKO VOJNO LADJO. Rim. Na kraljevo žeijo sa vkrca laiki prestolonaslednik za eno leto na neko la- ško vojno ladjo, ki bo ž njim eno leto po- j tovala, UPOR KAZNJENCEV V KAIRU. Kairo. V Duri, kaznilnici pri Kairu, so se kaznjenci uprli. En kaznjenec je udaril paznika, nakar so še drugi kaznjenci pričeli paznika mrcvarili. Pazniki so neto pričeli streljati. Uprlo se je 1300 kaznjencev. Nevarno je ranjenih 19 paznikov in en častnik; kaznjencev je 41 ustreljenih, 53 pa ranjenih. Kaznjenci so se uprli, ker so grdo ž njimi postopali, GRŠKA KUPI DVA DREADNOUGHT A. Berciin. Lokal Anzeiger« poroča, da namerava Grška kupiti dva francoska dre-adnoughta, ker so Turki na Angleškem kupili brazilski dreadnought Rio de Janeiro« Venizelos odpotoval zato v Pariz. RAZPRAVA PROTI POLKOVNIKU REUTERJU, Strassburg. Polkovniku Reuterju so že izročili obtožnico. Povabljenih je k razpravi 120 prič. Polkovnik Renter je obložen, da je več časa nenostavno postopal in da je brez pooblastila zapiral v kleti vojašnice v Saverni meščane. Poročnik Schrdt je obtožen grdega ravnanja z ljudmi in ropa svobode, Razprava bo več dni trajala. DVA GENERALA V VENEZUELI UMORJENA. London. V Caro (Venezuela) je ustrelil general Urbina generala Gončala; žena generala Goncala je pa na'o iz maščevanja generala Urbino ustreiila, BRAZILJSKA VLADA ZAPRLA POD-ADMIRALA, Rio de Janeiro, Zaprli so podadmira-la Huet Bacellarja, ker je ob/avil p;smo, v katerem graja, ker je brazilska vlada prodala dreadnought Rio de Janeiro, ker to škodi ugledu Brazilije v inozemstvu in ugledu brazilske mornarice. NEWYORSKE BALETKE PROTI IZ-RODKOM TANGO PLESA. Pariz. »Echo de Pariš« poroča iz New Yorka, da je zveza amerikanskih plesalk sklenila, da ne sprejme pegodb, ki zahtevajo, da morajo z golimi nogami plesati tango. V newyorskih operah so zalo že plesalke pričele stavkati. MORILKA KOLERA. Soiia, Po službeni statistiki je kolera v obeh vojskah na Balkanu pobrala 80.000 ljudi in sicer 63.000 Turkov in Grkov, 12 tisoč Bulgarov in 5000 Srbov, SNEŽNI VIHARJI V ŠPANIJI, Madrid. Na severnem in na južnem Španskem so divjali snežni viharji. V Al-meriji in Murcii je zapadel sneg kakor že ne 30 let. Toplomer kaže 15 stopinj pod ničlo, v Madrid^ pa 10 stopinj mraza. ŽENSKA POSNEMA PEGOUDA. London. Angleška aviatka miss David je posnemala uspešno vratolomne Pe-goudove polete. NOVI GRŠKI ZUNANJI MINISTER, Atene. Novi zunanji minister dr, Slreil je došel v Atene. ROPAR NA KOLODVORU. Hamburg. Neznani ropar je ponoči napadel na poste ji Barmbeck pri Hamburgu železničarja Vogelna, ki je nesel na rami mošnjo s 15.000 markami. Vogelnu je vrgel poper v oči, ga pobil na tla, mu mošnjo iztrgal in odšel ž njo. Roparja še niso dobili. DVA PARN1KA PONESREČILA. Bremerhavcn. Iz Bolungavika (Izaf-jord) se poroča: dva ribiška parnika so ledene plasti stisnile. Parnika sta se potopila. Moštvo so rešili. ZASTRUPUENJE S KLOBASO, Kolin. V Hasseltu se je s klobaso zastrupila neka delavske rodbina. Oče in ena hči ste le umrla, ostali sc še s smrtjo bore. EKSPLOZIJA v kruppovi tvornici. Essen. V Kruppovi tvornici je eksplo-dira! plin. Dva delavca sta ubita; dva pa nevarno ranjena. KiKo so \Mmm verali. Z »vzornim mestnim gospodarstvom« se ne bodo odslej liberalci menda več bahali. Komaj de a-na magistratu nekaj tednov komisija deželnega odbora, že je-župan moral priti s poročilom, v katnrem priznava, da so bili ugodni proračuni in računski zaključki, ko je on sani zavzemal čast podžupana, fingirani ia ta način, da so se nedostat-ki prikrivali z glavnicami raznih fondov. Tako dolguje mesto tem fondom 622 774 K 26 vin. denarja, za vrnitev pa nima. Zupan dr. Tavčar misli, da jc s to izpovedjo že vse opravljeno in da Tia-daljncga dela deželne komisije po njegovem ne bi bilo več treba. Upamo, da se ta namen gosp župana ne bo posrečil. treba je uprav sedaj na celi črti največjo pozornosti in dela, da se v interesu prebivalstva napravi popolna jasnost. Kaj pa še župan priznava? Kako so se liberalci zgražali, ko je deželni odbor kranjski s pravilnim sklepom razpolagal z vseučiliškim fondom, ki ie še ne-dotaknun. mestna uprava je pa brez sklena občinskega sveta, brez odobre-nja deželnee-a odbora vzela kratkomalo ves vsenfiiHčki fend 100 (100 K, jp pra porabila. Liberalci so metali vsled vseuči-likega fonda kamenje na dež. odbor, pa jim jc opeka z magistrata padla na glavo!... Župan predlaga, naj sc ta svofa iz vseučiliškega fonda kar »odpiše«! Ali ni (o predrzno? Zaklad za cerkev na Barju v znesku 10.0C0 K so zapravili! Kako so pri volitvah v Trnovem in Krakovem ondotne voliv e far-bali z zgradbo mostu pri Opekarski ce« sli, ki so ga pred vsakimi volitvami gradili, sedaj se pa izkaže, da so ta fond 27.632 K porabili, kje naj ga sedaj dobe nazaj? Ce bi opozicije ne bilo v občinskem svetu, bi vse te manipulacije ostale lepo prikrite. Iz zaklada meščanske imovine, to» rej iz zaklada namenjenega najubož-nejšim meščanom so vzeli 157,556 kron 36 vin. — in župan je imel še nedavno' priliko trditi, da se je z denarjem ubožcev pravilno ravnalo! Pa. s svoto 622.774 K 26 vili. vzetih iz označenih fondov še ni bilo dovolj. Kako so na magistratu farbali, da napravijo mestno tržnico. Dovoljeno posojilo 800.000 K za mestno tržnico so pa porabili drugod! Od posojila za mestno šolstvo v znesku 700.000 K se je porabilo 413.071 kron 95 vin. za druge namene! Za cesarjev jubilej se je določilo 280.000 K, porabilo sc jc pa samo 63.012 K 7 vin., ostalo (216 987 K 93 vin.) se je porabilo za druge namene. V tej svoti jc bilo 200.000 K določenih za zgradbo'delav. skih hiš in ta svota, ki jc bila v tem posojilu za to določena, je po županovi izjavi porabljena, torej je bila »Sloven-čeva« prvotna trditev popolnoma pra« vilna! Kaj pravijo k temu socialni de-mokratje, ki so sc lako pehali za liberalne kandidate? Skupna svota poso« jil, ki se jc porabila za drage namene, kakor bi se morala, je 1,441.479 K 88 v. Vse te nepostavne transakcije so se vršile z vednostjo knjigovodje, ki je zaprisežen uradnik in dolžan in zavezan ne le ravnati se po zakonitih določilih v svojem poslovanju nego upreti se svojim predpostavljenim, če ti zahtevajo kaj protizakonitega od njega, in ker mestni knjigovodja ni tega storil, bi bilo na mestu zahtevati takojšnjo vpeljavo disciplinarne preiskave proti mestnemu knjigovodji, da se clo-ženejo krivci, ki bi bili tudi eventn-I etno materijelno odgovorni za njih ne-postavno poslovanje >: občinskim premoženjem in odgovorni, zakaj so to ne-postavue transakcije toliko let prikrivali z nepravimi računi in računskimi zaključlu Mi ob tem položaju pač ume varno dr. Triiierjevo željo, ki jo je izrekel pri razpravi pri proračunu, »naj bi se nehalo leta 1914 z znanimi priložbnini«, češ, »da je to uničevanje mesene avtonomije«. Ravno »pritožbarije« pa so dosegle, da je prišlo že vsaj nekaj luči v magietratno temo. S temi pritožbami se je pokazalo, da mestno avtonomijo najbolj tisti oškodujejo, katerim se niti mestnega občinskega sveta ne zdi vredno vprašati, ako smejo kaj mestnega denarja vzeti za ponesrečene operacijo svojega »vzornega mestnega gospodar stva« in ki občini zapuste polno dol gov in prazne blagajne. Zato se bo pa s pritožbami, kadar bo treba, še nadalje valo, da bodo Ljubljančani še bolj videli, kako jih je liberalna stranka na magistratu larbala in kako iih oškoslu jel Koncem starega leta se jo že proč j pokazalo —■ v novem lotu se bo še več. Dnevne novice. Dr. Ignacij Žitnik t- Glavni urednik belgrajske »Straže« g. Šijački nam je o priliki dr. Zituikove smrti poslal naslednjo brzojavko : Globoko panjen vsled smrti uglednega rodoljuba in prijatelja dr. Žitnika izrekam iskreno so-žalje nad težko izgubo slovenskega na: roda. Slava njegovemu spominu ! — Domovinsko varstvo. Ob priliki reorganizacije Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem se osnuje v zvezi z novim zavodom za tujski promet in turistiko posebna centrala za domovinsko varstvo. Pri občnem zboru Deželne zveze za tujski promet dne 22. decembra 1913 se je soglasno sklenilo, da se to društvo razide oziroma fuzio-nira z novim deželnim zavodom, ki se osnuje v (iiak namen. Pri tem novem zavodu imajo zastopstvo tudi mesto Ljubljana, trgovska in obrtniška zbornica, ter jamska komisija v Postojni. Po pogajanjih z ministrom za javna dela dr. Trnko, se je posrečilo dobiti državno subvencijo tudi za domovinsko varstvo. Da se upravni stroški zmanjšajo, se je domovinsko varstvo priklopilo organizaciji za tujski promet. Ta zadeva je posebne važnosti pri tujskem prometu, ker mika in vabi posebno tujca. V delokrog domovinskega varstva spada varovanje obstoječega krajevnega in pokrajinskega znčaja, zgodovinskih znamenjev, narodne hišne oprave ter domačega stavbnega sloga, ohranjenje in pro-buditev domačih šeg, posebno narodnih noš, gojitev domače glasbe in narodne pesmi, zbiranje predmetov domače umetnosti in probuditev obrti v domačem slogu. Drugod delujejo na tem polju posebna društva že celo vrsto let, posebno na Češkem, Bavarskem in Francoskem. Otvoritvena seja nove organizacije za tujski promet in domovinsko varstvo se vrši v deželnem dvorcu dne 7. januarja t. 1. — Zdi se nam. da bo novo društvo težko kos vsem društvenim zadevam. Tujski promet kot tehnična ni gospodarska zadeva in domovinsko varstvo kot narodno kulturna umetniška stroka sta si že po svoji naravi tako različni, da bo težko oboje v enem društvu združiti, da ne bi ena ali druga stran trpela. 2e sestava odbora kaže, da bo težišče društva v tujskem prometu. Svetovali bi, da bi se izbral v društvu poseben odsek, v katerem raj bi se. pritegnili razni strokovnjaki, poznavatelji narodne kulture in umetnosti, posebno možje, ki so v domovinskem varstvu in njegovih vprašanjih doma. -f Iz seje deželnega odbora kranjskega, dne 3. januarja 1914. Vzame se na znanje, da je cesar potrdil sklep dež. odbora o pobiranju doklad od 1. januarja t. 1, dalje. — Dovoli se deželni prispevek za regulacijo Narinskega potoka in opetovano naprosi vlado za zvišanje državnega prispevka. — Prošnja mestne občine novomeške za odpis dolga pri vodovodu se odkloni. — Sklene se statut nove deželne zveze za tujski promet in turistiko na Kranjskem, s katero je združeno tudi centralno mesto za domovinsko varstvo. V glavni odbor se imenujejo: Dr, Benedik Janko, Josip Anton grof Barbo, Černc Mihael, hotel Petran, Grebene Oton, c. kr. prof. na drž. obrtni šoli, dr. Vinko Grego-rič, dr. Gruden Josip, Jane Florijan, hotel Bastl, Jarc Evgen, Kenda Josip, hotelir v Kamniku, Lindtner Henrik, Mnrkež Ivan, hotelir, dr. Papež Franc, Perko Andrej, jamski oskrbnik, Piber Ivan, dež. poslan., Pogačnik vitez Josip, dr. Praunseis Alojzij, dr. Ivan Šusleršič, Windischgraetz Hu-go Weriand knez, Avguštin Zaje, gostilničar. Dalje ste imenovana od c. kr. poljedelskega ministrstva c. kr. ministerijalni svetnik dr. Ernst baron Wetschl, od mestne občine ljubljanske obč. svetnika Jan Ružička in Ubald pl. Trn! oczv, od trgovske in obrtne zbornice pa Ivan Schiey. — Velika dež, vinoreiska razstava se določi za leto 1915. Letošnje leto se porabi za priprave. — Dovoli se 50c/o dež. prispevek k zgradbi ceste Knežak — Bač, ako sklene cestni okrajni odbor okrajni prispevek, da se zgradi kot dež. cesta II. vrste. — Oddaja dobave gramoza za triletno dobo, ki jo je sklenil bivši cestni okrajni odbor v Postojni, se razveljavi in naroči novemu cestnemu okrajnemu odboru, da razglasi novo dražbo. — Na prošnjo interesentov za komasacijo zemljišč v Vrbovem se odpošlje dež. uradnik, da interesente v tej zadevi pouči. -f Iz orlovske orgrn'zacije. V dneh od 27. do 31. dec. se je vršil v Ljubljani telovadni tečaj »Zveze Orlov«. Udeležilo se ga je 80 telovadcev in bilo zastopanih 01 orlsekov. Vse dneve so fantje neumorno vztrajali na svojem mesiu in pokazali, da se za resno delo no boje nobenih žrtev. Dan za dnem od 8. do dvanajstih in od dveh do osmih, to res ni bila malenkost. Velika Lnionova dvorana je bila letos premajhna, za kur gre vsekakor hvala lepemu, bogatemu programu. V nocleljo so jo vršil v verandi prijeten fantovski večer, kjer se je izročila častnemu članu »Zveze Orlov« br. Ivanu Podlesniku lična diploma. Med zabavo in lepimi mladostnimi govori je hitro minil večer. Zadnji dan tečaja je pokazal lepe uspehe, ki jih je dosegel duša celega tečaja br. Peterlin. Strah in bojazen, s kaiero so marši koga navdajale težke nove preste vaje, sta bila na naše veselje neupravičena. Premagali so hitro vse iežkoč;- in so jih ob sklepu tečaja proizvajali z lahkoto, kot bi so jih vadili že celo leto. Isto izurjenost so pokazali pri obligainih vajah s palicami, ki so za prvo leto vsekakor pretežke in dosegli višek v elegantni četrti sestavi. Vadili so tudi va-ditoljske vaje, vaje za naraščaj. Orodna telovadba žal tudi lotos ni prišla do besede. Nekaj posebnega in koristnega so bila predavanja gg. zdravnikov dr. Primšarja, dr. Viranta in dr. Ješeta o prvi pomoči v nezgodah. Zelo aktualno je bilo tudi predavanje br. Jos. Pirca o gojitvi naraščaja. Želeli bi bilo, da se vsa predavanja priobčijo v »Mladosti«. Zvezin predsednik brat dr. Lovro Pogačnik je v sredo opoldne zaključil tečaj. zahvalil se vsem, ki so pomagali, da je tečaj tako dobro uspel in pozival fante k novemu delu v novem letu. Fantje ! Bogati ste odšli domov. Porabite to svoje bogastvo v korist in napredek naše mlade Orlovske organizacije ! Nazdar ! -f Osebne vest. Prihodnjo sredo dež. odbornik dr. Lampe ne bo uradoval. -f- Liberalno gospodarstvo. Iz Notranjskega se nam piše: Pravi zgled liberalnega gospodarstva je bil doslej cestni okr. odbor v Posiojri. Zadnji dokaz svoje liberalne nesposobljenosti so ti gospodje še podali, preden so odstopili. Ker je volitev odbornikov po novem cestnem zakonu seveda odločila proti liberalcem, so hoteli vezati novi cesini odbor. Preden so odsio-pili, so sklenili odda ¡o gramoza kar za tri leta naprej po neprimerno visokih cenah. To je res nečuveno. Pričakujemo, da dež. odbor tem magnatom pove svoje mnenje. Saj so ravno ti ljudje najbolj agitirali z očitanji, da dež. odbor denar zapravlja. Tu se pa vidi, kdo zapravlja ja.vni denar! — Umrl je, kakor nam brzojavljajo iz Kranja, vpoko;eni župnik Anton Može. Pogreb bo jutri ob četrt na 4. uro popoldne. — »Kmečki strah« na štajerskem, o katerem se še danes ne ve, kdo in kakšen je, — bo imel čez zimo mir vsaj pred birokracijo. Po posvetovanju vseh prizadetih uradnih fakloriev je namreč štajersko na-mesiništvo sklenilo, da se zaenkrat opuste vse policijske varnostne odredbe in se komisar dr. Hoifer vrne k svojim prejšnim uradnim opravkom. Utemeljuje to s tem, ker z nastopom zime »žal« še vedno neznana zver ni prišla v nižje ležeče kraje, kakor se je pričakovalo, marveč je ostala visoko gor na Koralpi, kjer sedaj trga edino-le divjačino. Lovske odredbe se prepuščajo dotičnim lastnikom lova. To so ja-gri, ti nemški Štajerci! — ZimsM šrior. v Bohinju Krasno solčno vreme 6° pod ničlo, s \ kališče, dr ališče v izbornem s'anu, smuči povsod. V7 nedeljo je pripeljal posebni vlak iz Trsta nad 200 sankačev in smučarjev, tudi jutri bode vozil ta vlak in o-beta ugodno vreme za vse vrste zimskega spor!a velikanski obirdt. — S pošie. C. kr. poštni nadoficial B Janda v Trstu, in c. kr. poštni ofici-ali : Jožef Debelak na Dunaju, G. San-cin v Trstu pa L Smolič v Pulju so u-mirovljeni. — Nasnanjevalci hude zime ? Iz Adlešič, 3. jan. V »Slov.« št. 294. sie poročali o redkem gostu na Kranjskem, namreč o poganih, ki so se prikazali na Gorenjskem. Naj Vam naznanim, da so se pojavili tudi v Boli Krajini. Prvih fi som jih videl 21. dec . drugo jato kakih 12 (in 15 nn drine« 7.ii,,",ai. Tudi j® Vaših kurjih očes bra-jjK- dav:c in trde kože v treh "IneU brez bolečin. Cena lončku z jamstvenim pismom KI-—, 3lončki K 2-50. Na stotine pohvalnih in priznainih pisem. 3642 Mm, tecMu (Knsss) Poštni predal 12/100, Ogrsko. Lepa prälika! Prodam ! fi VTO M AT! Slov. trg. šole, zmožen slovenske in nemške stenografije ter strojepisja išče primerne službe. Vešč je tudi v trgovini s špecerijskim blagom, koder je pripravljen službovati začasno kot trgovski pomočnik. — Naslov pove upravništvo lista pod štev. 3928. Išče se registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč lep, izvrsten in nepoškodovan: cenim ga 500 K in prodam zaradi selitve. — Natančen dogovor v Naklem pri Mar. Šink, gostilničarki, Gorenjsko. Proda se vsled preselitve -K? Pri'.n'K JP poštenih starišev, stara nad 14 let, ki je dovršila štiri ali več razredno šolo in ima vesolje do trgovine z mešanim blagom. Vstop takoj. Vinko Ajnbrožič, trgovec, Gor. Logatec. Proda se takoj ceno amer. sist. z 10 registri po nizki ceni. Obrniti se je na „Lyra", poste restante Ljubljana. 42 z mnogo odjemalci, 2 stroja, kopita in sploh vsa opravil in čevljarsko orodje. Lokal lahko obdrži kupec, ki ima lepo priliko, da se osamosvoji. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 3999. ter jih obrestuje po 43;jC|o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago. Haielslvo. C. kr. kmeiiisKa druždn Kranjsko tiilbliani (isla. 1767.1) je najstarejši kmetijski zastop v Avstriji, ki nudi svojim udom največje ugodnosti, ne dn bi udje imeli kakšne druge denarne obveznosti, kakor da |>lačajo na loto 4 K udninc. Udje prejemajo družbeno glasilo »Kmetovalca« zastonj. »I&meiovatec' s prilogami .Konjsrejec' ¡" .PuTüininnr' (XXXI. letnik) jo najstarejši, na obSirnejši in bogato s podobami opremljen kmetijski list v slovenskem jeziku, ki ne sine manjkati v nobeni slovenski kineiijski hiši, kjer jim jn kaj mar za gospodarski napredek, izhaja v obsegu dveh jiol po dvakrat na mesec. Naročnina jo 4 K na loto. Za udu kranjske družbe za--tonj. Posamezne številke zaslon j na ogled. ■HHBHOSMMHBn kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krm la itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vjebino po najnižjih CPiinb ter je vsuka prevara izključena. oospö-(Me BOlreü- Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk; »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožei Gosliučar. državni poslancc.