Kje so stiški rokopisi in arhiv
V samostanskih skriptori-jih so posebej talentirani me-nihi s prepisovanjem knjig in listin potrpežljivo in vztrajno »gradili svoje zveli-čanje« in človeštvu omogo-čali dostop do knjig in bra-nja. V kartuzijanskih samo-stanih niso v takšni meri poznali skriptorijev kot v ci-stercijanskih, kajti njihovo življenje je še bolj teklo v sa-moti in celicah in ne toliko v skupnih prostorih. S tem-pa seveda ni rečeno, da se s prepisovanjem knjig niso ukvaijali. To so pač počeli bolj individualno, znano pa je, da so kartuzijani dali mnogo avtorjev teoloških in filozofskih del, ki jih je upo-rabljala vsa Cerkev.
Stiška opatija je v svojem častitljivem večstoletnem razvoju ohranila znamenite rokopise, ki segajo tudi v 12. stoletje. Njihovi Stiški roko-pisi sodijo med najstarejše spomenike srednjeveške pi-smenosti na Slovenskem. Iz
srednjega veka je ohranjenih 25 rokopisov v 31 zvezkih. Deset stiških rokopisov hra-ni tudi Avstrijska nacionalna biblioteka na Dunaju, enega pa knjižnica v nemškem Wolfenbuttlu. Večinoma so to življenjepisi in mučeni-štva svetnikov, toda niso edi-ni. Med njimi najdemo tudi take, kot so zagovor proti zo-bobolu, pouk o muziki v ver-zih, rimana kronika ogrske zgodovine, kasnejši zapiski o turških vpadih in traktat o husitih. V Stični se tudi zelo zgodaj omenja menih »armarius«, ki je bil nekak-šen bibliotekar in je nadziral menihe pri prepisovanju.
Izvlečke in stiškega arhiva je uporabljal tudi Valvasor za Slavo vojvodine Kranj-ske. Iz zgodovine stiškega samostana, ki jo je proučeval eden njenih najpomembnej-ših zgodovinarjev Pavel Pu-celj (1668-1721). Iz njegovih del je razvidno, da so bile v stiškem samostanu ohra-
njene listine in starejši ne-krologiji. Samostan je bil razpuščen z dvornim dekre-tom 6. oktobra 1784. Prepisa-ti so morali stare originalne listine pomembne za zgodo-vino in diplomacijo. Stiški arhiv ob prevzemu v deželni muzej ni bil urejen. Leta 1956 ga je začela urejati Ema Umek in obsega gradivo za leto 1501 do 1785. V Arhivu Slovenije je še arhivsko gra-divo stiškega izvora v zbirki listin, urbarjev in rokopisov. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, ki je nasledila licejsko knjižnico, je od vsega rokopisnega bo-gastva stiškega samostana le 25 rokopisov, ki so iz druge polovice 12. stoletja. V nad-
škofijskem arhivu v Ljublja-ni je regestni zapisnik samo-stanskih zemljiških pogodb iz druge polovice 18. stoletja, okrožnice stiškega opata du-hovščini 1771-1781, kore-spondenca gospostva Stična 1781-1807 in prepis Puclje-ve Kronike iz 18. stoletja.
V arhivu stiškega samosta-na je danes še približno 1,50 tekočega metra arhivskega gradiva. Posebno bogato je listinsko gradivo in urbarji. V arhivu stolnega kapitlja v Zagrebu so notice o sti-škem samostanu, ki po svoji provenienci izvirajo iz Stič-ne. Nekaj stiškega arhivske-ga gradiva je tudi v Držav-nem arhivu na Dunaju in v Nacionalni biblioteki.