?    Povpreèna slovenska dru`ina je naroèe- na na vsaj pet vrst èasopisov in revij, ki jih tudi bolj ali manj zvesto prebira. V tem se- stavku se bomo zato ustavili pri temeljnih ele- mentih, ki odlikujejo dober novinarski èla- nek, in pri sodobnih te`njah medijskega po- roèanja. Èe opazujemo ponudbo èasopisov po kioskih ali smo pozorni na plakate in re- klamne letake, lahko hitro opazimo, da se trend najbolj branih in prodajanih èasopi- sov vse bolj spreminja v prid t. i. rumenemu tisku, poznanemu pod imenom tabloidi. Takšen trend pa ni omejen le na tiskane me- dije, ampak je prisoten tudi pri elektronskih medijih, televiziji in radiu. Osnovno poslanstvo medijev in s tem tudi novinarjev je obvešèanje javnosti, ven- dar morajo biti informacije, ki jih podajajo, resniène. To je temeljna pravica vseh dr`av- ljanov, ki jo doloèajo številne mednarod- ne deklaracije, kot so Resolucija Sveta Evro- pe št. 1003 o novinarski etiki, Münchenska deklaracija o dol`nostih in Deklaracija o te- meljih novinarske etike ter kodeksi novinar- jev, med njimi tudi Kodeks slovenskih no- vinarjev. Te`ava pa nastane, ker “novice niso odsev realnosti, ampak novinarsko ustvar- jeni konstrukti”.1 Vse do 60. let 20-tega sto- letja je namreè veljala teorija odseva,2 ki pra- vi, da so novice zrcalna slika realnosti. Po tem èasu pa je zaèela ta teorija slabeti tudi zaradi znamenitih Lippmannovih trditev,3 “novica ni ogledalo dru`benega stanja, am- pak poroèilo le o nekem vidiku” in “novica in resnica nista ista stvar in je med njima treba jasno razlikovati”, ki sta postajali vse bolj resnièni. Mediji namreè lahko o doloèenem dogodku ali dejstvih poroèajo celovito, lah- ko pa pri poroèanju zajamejo le en vidik, kar je enostavnejše in cenejše, vendar lah- ko popaèi dejansko sliko nekega dogodka. D    Pri kakovosti novinarskega poroèanja ne moremo mimo medijske vsebine, saj je to najpomembnejše vodilo same kakovosti. Schröter4 je kriterije novinarske kakovosti raz- delil na formalne, med katere spadajo prei- skovanje, izbiranje, oblikovanje in posredo- vanje, ter vsebinske, ki se nanašajo na spo- roèevalske dose`ke medija v doloèenem ko- munikacijskem prostoru. Sama izbira teme mora po njegovem soditi med vsebinske kri- terije novinarske kakovosti, kamor spadajo še: tematska raznolikost, sodelovanje novi- narja in vira informacij ter predstavitev raz- liènih mnenj. Sicer pa celoten seznam kri- terijev novinarske kakovosti,5 ki se nanaša- jo na zahtevo po toènosti informacij, obsega: — preglednost sporoèevalskega konteksta, ki pomeni jasno navajanje virov informacij; — preglednost komunikacijskega konteksta, ki obsega publikacijske, komunikacijske in akcijske dogodke; — preglednost mnenjskega vira; — preglednost strategij sporoèanja, kot je no- vinarjevo distanciranje od tujih mnenj in subjektivnih vrednotenj; — vsebinsko in stvarno ujemanje objavlje- nega sporoèila z dejanskim stanjem; — medijsko pokrivanje vseh bistvenih tem v doloèenem komunikacijskem prostoru. &<= %(  !    " $   # ?    Hagen6 kriterije novinarske kakovosti, ki so po njegovem osnovani na odgovornosti mno`iènih medijev do javnosti, deli na: šte- vilènost informacij, ki jih èlanek zajema toè- nost, preglednost, stvarnost, raznolikost ozi- roma izèrpnost, aktualnost in razumljivost. Poglavitni cilj, katerega bi se s svojo vsebi- no/èlanki morali kar se da natanèno zasle- dovati vsi mno`ièni mediji, je “zagotavljanje razliènih informacij in mnenj o temah, ki so v javnem interesu in poznavanje katerih bo imelo pomembne uèinke za vzgojo, izobra`e- vanje in kulturo dr`avljanov ter jim bo hkrati slu`ilo kot izhodišèe za oblikovanje njihovih lastnih mnenj o ljudeh in ustanovah”.7 Èe no- vinarsko delo zadostuje kriterijem toènosti, preglednosti, stvarnosti, izèrpnosti in razno- likosti, je izpolnjena tudi zahteva po objek- tivnosti.8 Od doseganja kriterijev novinarske kako- vosti je nadalje odvisno, ali bo doloèen pris- pevek objavljen9 ali ne. Merncher10 kot kriterije pomembne za objavo doloèenega prispevka našteva: toènost, ustrezno oznaèenost, urav- note`enost in praviènost, objektivnost ter krat- ko in dobro napisano besedilo. “Doloèitev teme je prvi konkretni korak v izdelavi posamezne- ga novinarskega prispevka. Z izbiro teme novinar doloèi del stvarnosti, ki jo bo obdelal — razgr- nil problem, dogodek ali stanje, analiziral in pojasnil — v svojem prispevku.”11 Izbira teme se ve`e na dogodek12 oziroma dogodke, ki se do- gajajo v naši vsakdanjosti in izmed katerih je potrebno doloèenega izbrati in ga predstaviti javnosti ter jo tako informirati. Osnova dobrega novinarskega izdelka je preiskovanje dogodka, okolice, saj zagotavlja verodostojnost novinarja in medija, za ka- terega poroèa. Pomaga pa tudi pri izpolnje- vanju temeljne funkcije novinarskega dela — informiranju javnosti. “V najo`jem smislu je preiskovanje postopek pridobivanja in vredno- tenja izjav. V širšem smislu je preiskovanje po- stopek zrcaljenja resniènosti s pomoèjo jezika. Preiskovanje ne sporoèa nobenih resnic, ampak smiselno sestavlja stvarno stanje.”13 Ker gre pri raziskovanju za prenos resniènosti, ga štejemo za enega najpomembnejših instrumentov no- vinarstvu. Velika prisotnost raziskovalnega novinarstva je znaèilna predvsem za ameriške èasopisne hiše, kjer sta vloga poroèevalca, ti- stega, ki novinarski material raziskuje in pre- verja toènost informacij, in urednika, ki prei- skovano gradivo oblikuje v besedilo, primer- no za objavo, loèeni. V Evropi zaradi slab- ših finanènih mo`nosti in posledièno šibkejše delovne zasedbe vlogi nista loèeni, ampak ju opravlja ena oseba, ki hkrati doloèen dogodek raziskuje in potem o njem poroèa. Zaradi èa- sovne stiske, ki je zaradi takega naèina dela pogosta spremljevalka dela novinarjev, trpi predvsem preiskovanje. Temeljna naèela, ki se jih mora novinar dr- `ati, èe ̀ eli s preiskovanjem priti do zanesljivih informacij, so:14 toènost informacij (navedba in analiza vseh citiranih virov ter jasna dolo- èitev virov, ki niso bili preverjeni), usmerje- nost (raziskovanje dogodka v toèno doloèe- ni specifièni smeri), uèinkovitost (gospodar- nost pri preiskovanju in poroèanju zaradi èa- sovne omejenosti pisanja prispevka), neposred- nost (kompetentna kritika virov in pridobi- vanje informacij “iz prve roke”), nadzor (pri iskanju in preverjanju informacij ter ocenje- vanju njihovega pomena), intenzivnost (ta kri- terij je uresnièen, ko je zadovoljena zahteva po aktualnosti in univerzalnosti tematike). @e pri samem zbiranju informacij se mora novinar dr`ati naèel aktivnega in neodvisnega preiskovanja okolice, obvešèanja javnosti o za- njo pomembnih zadevah, zastavljanja vpra- šanj in preverjanja informacij pri veè virih in se ne le zanašati na govorice in nepreverjene informacije, kot to vse bolj postaja praksa tudi resnejših medijev. Nadalje se mora pri samem izboru dogodkov in dejstev dr`ati naèela se- lekcije poroèane stvarnosti, in sicer na pod- lagi odgovora na vprašanje — o katerih dogod-      kih naj bo javnost obvešèena? Javnost je na- mreè potrebno obvešèati o dogodkih in dejs- tvih, ki jih mora vedeti, in ne o tistem, kar jav- nost `eli vedeti. Tehtne novice so tiste, ki za- dostijo pravici do obvešèenosti — temeljni pra- vici, ki jo imajo mediji do javnosti. Kar ra- zumemo pod t. i. javno radovednostjo, po- gosto ne ustreza temu, kar je v t. i. javnem in- teresu, in razni traèi in govorice, ki razkrivajo zasebno ̀ ivljenje znanih oseb (predvsem temne plati in škandale), to prav gotovo niso. Niso torej v javnem interesu in poroèanje o njih ni moralno in etièno sprejemljivo, se pa dobro prodaja. Pri oblikovanju novinarskega sporo- èila, ki predstavlja zadnjo fazo pri pisanju no- vinarskega èlanka, pa je temeljni pristop, ki vodi do kakovostnega èlanka, vzpostavitev kri- tiène razdalje do dogodka oziroma dejstev predstavljenih v èlanku in premišljenje pred- stavljenih informacij.15 *(         Vsak novinar in medij naredi izmed vseh dogodkov in dejstev, ki se dogajajo okrog nas ali v svetu, izbor dogodkov, o katerih bo po- roèal in jih komentiral. Nikakor ni namreè mogoèe objaviti prav vsega, kar se zgodi. Pri takšnem izboru gre za odgovor na vprašanje, “o katerih dogodkih naj bo javnost — v skladu s profesionalnimi merili objavljivosti oziroma objavno vrednostjo dogodkov (news value) — ob- vešèena, da bo zadošèeno njeni pravici do ob- vešèenosti”.16 Nadalje je potrebno upoštevati institucionalne cilje — cilje medijske hiše, za katero novinar dela, manipulacijsko moè po- sameznih virov informacij in subjektivna pre- prièanja novinarjev. Do tematizacije oziroma razvršèanja vsebine po pomembnosti pa pri- haja tudi v samih medijih. “Najbolj pomem- bne informacije so v èasopisu objavljene na prvi strani v desnem kotu. Prva novica v poroèilih na televiziji in radiu je tudi najpomembnej- ša novica dneva.”17 Dejavniki objavne vrednosti,18 ki doloèajo, kaj je pomembno in kaj pritegne pozornost bralcev in gledalcev, so: širina vpliva dogodka (koliko ljudi dogodek, o katerem naj bi po- roèali zadeva), ki je najpomembnejši krite- rij pri presojanju dogodkov. Nadalje je po- membna zemljepisna bli`ina dogodka (raz- dalja med krajem dogodka in obèinstvom), èasovnost (sve`a novica), prominentnost do- godka (poroèanje o pomembnih in znanih ljudeh), novost, nenavadnost (poroèanje o nenavadnih, neprièakovanih, redkih dogod- kih) in konfliktnost dogodka (umori, vojne ...). Torej tem pomembnejši je dogodek, za- deva èim veè ljudi in na njih neposredno vpli- va, bli`je obèinstvu, kot se je zgodil, èim bolj je novica, ki jo vsebuje sve`a, in èe zadeva še znane ljudi ter dogodke, ki so redki in ne- navadni in jih veèina nikoli ne do`ivi, ter konfliktnost, bo verjetnost objave takega do- godka ali dejstev zelo velika. V veèini prime- rov dogodek ne zadosti vsem dejavnikom hkrati in pogosto tudi niso vsi zastopani v enaki meri, kar tudi ni cilj. Pomembno je, da je izpolnjena veèina izmed njih. Kljuèni dejavnik zunanje tematske po- membnosti19 so novièarski dejavniki20. Lipp- mann je izoblikoval prvi teoretièni koncept novièarskih vrednot, Galtung in Ruge pa sta utemeljila teorije novièarskih vrednot. Njun teoretièni model temelji na analizi izbire mednarodnih dogodkov in loèi dvanajst no- vièarskih dejavnikov: pogostost, vstopni prag, jasnost, pomembnost, konsonantnost, nepri- èakovanost, kontinuiteto, kompozicijo, na- našanje na elitne narode, nanašanje na elitne ljudi, nanašanje na ljudi in negativnost.21 Schulz22 je glede na njuno razvrstitev uvedel drugaèen pristop v analizo izbire dogodkov, pri katerem trdi, “da v medijih obstajajo le razliène interpretacije realnosti, ne pa splošna objektivnost. Novièarski kriteriji so hipoteze realnosti, ki jo konstituirajo novinarji”. Razvil je devetnajst dejavnikov, ki jih je povezal v ?     # šest skupin: status, nasilje, pomembnost, identifikacija, konsonantnost in dinamiènost. V praksi lahko en objavljeni dogodek po- kriva veè novièarskih dejavnikov, vendar ne vse. Ko novinar izbere doloèeno temo, jo ube- sedi in objavi glede na zadostitev kriterijem novièarske dejavnosti, sicer èlanek za medij kot tudi za obèinstvo ni zanimiv. Vedno pa novinarji (in mediji) teme ne poišèejo sami, ampak objavljajo t. i. medijske oziroma psev- dodogodke, med katere spadajo: novinarske konference, uradni obiski, strankarske kon- vencije, demonstracije, teroristièna dejanja, protesti. Te dogodke, ki danes obsegajo ve- ?         èino novièarskega gradiva, Bertrand23 ime- nuje “false news”, od tega tudi izhaja ime psevdodogodki. Njihov cilj je v pritegova- nju pozornosti, graditvi lastnega ugleda, us- tvarjanju dobièka od medijske pozornosti, novinarjev sporoèevalski namen pa je podre- jen komunikatorjevemu sporoèevalskemu na- menu. Novinarju bi morali psevdodogodki slu`iti le kot vir informacij in ne kot `e ob- likovano novinarsko besedilo. V Sloveniji se še vedno ne poroèa o vseh dogodkih, ki bi bili po svojem obsegu, vse- bini in glede na zanimanje velikega dela ob- èinstva, tega vredni. Primer so shodi in sre- èanja nekaj tisoè ljudi — vernikov nasproti sre- èanju pešèice (nekaj deset) èlanov Zveze bor- cev. Verjetnost, da bo objavljen prvi dogo- dek v primerjavi z drugim, je veliko manj- ša kot objava drugega dogodka, èeprav gre za dogodek v manjšem obsegu in za temo, zanimivo za manjši krog ljudi. Naslednji pri- mer so bile objave prispevkov potekov po- litiènih kampanj strank, ki so kandidirale na zadnjih dr`avnozborskih volitvah. Tako glede na obseg prispevka kot tudi vrstni red objav je bila vidna neenakopravna zastopanost in neenaka izhodišèa. Vse to je odvisno od procesa izbire novic, ki se lahko ve`e bodisi na novinarja — njegove profesionalne odloèitve — bodisi na organi- zacijo, institucijo, za katero novinar dela. Tretji naèin izbire novic pa v ospredje po- stavlja same dogodke in se ve`e na teorijo zr- cala, “ki je zelo popularna med novinarji in trdi, da dogodki doloèajo izbiro novic, novi- narji pa dr`ijo zrcalo obèinstvu”.24 Èetrti naèin izbire novic zagovarja, da je izbira poveza- na s silami zunaj medijske organizacije. Vse naštete teorije v doloèeni meri dr`ijo, saj se kriteriji izbire novic spreminjajo v èasu in prostoru. “Ni univerzalnih kriterijev izbire vsebine sporoèanja, ampak je proces izbire novic vedno odvisen od aplikacije vrednostnih kate- gorij in dru`benih vrednot na dogodke.”25 G  " $   '   ' S pojmom aktualnost26, ki je bistvena zna- èilnost novinarskega sporoèanja, saj se gle- de nanjo razlikujejo tudi novinarski `anri,27 se je najveè ukvarjal Merten,28 ki je v svojih prouèevanjih prišel do zakljuèka, da je ak- tualnost relacijsko merilo, ki predpostavlja, da novinarji in naslovniki nimajo skupnih selekcijskih kriterijev, so kriteriji novinarske aktualnosti èasovno spremenljivi in odvisni od trenutnih mo`nosti in omejitev novinarke izbire, se dogodkom, ki niso zelo aktualni, s predstavitvijo vsebine, doda aktualnost. No- vinarji namreè pogosto sami doloèajo aktual- nost bodisi na podlagi svojega lastnega zaz- navanja dogodkov in presojanja, kaj je po- membno in aktualno, bodisi to doloèa ured- niški odbor posameznega medija. Marsikdaj se zaradi doloèenih interesov zgodi, da se pre- veè izpostavlja doloèen dogodek oziroma temo, kakšna druga tema, ki pa je prav tako aktualna in odseva doloèen problem v dru`bi, pa ostane prezrta. In ker se o njej ne poro- èa, je obèinstvo ne zazna ali pa ji ne pripi- suje tako velika pomena ali pa mnogi zanjo sploh ne vedo. Vèasih pa velja tudi, da tema, ki je sicer pomembna, ni aktualna in medij- sko zanimiva. O takšnih temah pa mediji po- gosto ne poroèajo. Na aktualnost lahko gledamo z veè zor- nih kotov, saj so merila, ki doloèajo, kaj je aktualno, èasovna in vsebinska. Glede na èa- sovno dimenzijo, je merilo aktualnosti, kako hitro se medij oziroma novinar na temo ali dogodek odzove. Èe pa gledamo z vsebin- ske plati, je merilo aktualnosti poroèanje o dogodkih oziroma posredovanje takšnih in- formacij, ki so za obèinstvo v èasu sporoèanja zanimive, ker jih potrebujejo.29 Vendar ne glede na to, iz katerega zornega kota prou- èujemo aktualnost, le-ta ostaja “novinarski kriterij, ki poudarja èasovno omejenost nekega dogodka. Obenem pa je tudi merilo èasa, ki je ?     # pretekel od dogodka do njegove objave”.30 Na merilo novinarske kakovosti pa se ve`e tudi latentna aktualnost, pri kateri mora novinar sam ugotoviti, katere teme so v doloèeni dru`bi aktualne. Doloèene teme so v dru`- bi konstantno aktualne, doloèene pa ne, saj aktualnost ni vedno dana sama po sebi. Predvsem latentna aktualnost nam lah- ko veliko pomaga pri odkrivanju doloèenih problemov v dru`bi. Poroèanje o gospodar- sko pomembnih spremembah in dogodkih, dogajanjih v naši neposredni okolici, dolo- èenih pereèih problemih ni vedno najbolj za- nimivo. Zanimivejše so doloèene bolj ali manj podrobne informacije o znanih in manj znanih osebah, razni škandali, shodi dolo- èenih skupin ljudi. Tudi slednji dogodki so lahko prav tako aktualni in zanimivi za ob- èinstvo, vendar niso v tolikšni meri pomem- bni za vsakdanje `ivljenje ljudi. @ivljenje de- lajo zanimivejše, so tema pogovorov in od- vraèajo pozornost obèinstva od drugih po- membnejših dogodkov. Informiranje obèins- tva tako o bolj kot o manj zanimivih dogod- kih je nujno, ker doloèene stvari bi obèinstvo moralo vedeti, doloèene pa ga zanimajo. Vèa- sih se informacije, ki so za ljudi pomembne in zanimive, prekrivajo, vèasih gre za popolno loèenost. Pri poroèanju je tako potrebno pa- ziti le, da dogodkov, ki so aktualni in po- membni, ni veè kot dogodkov, ki so aktualni in zanimivi, saj lahko to povzroèi odvraèa- nje pozornosti obèinstva in prikrivanje do- loèenih problemov in dogodkov.                     Pod pojmom tr`no novinarstvo razume- mo naèin novinarskega pisanja in poroèanja medijev, ki je danes vse bolj prevladujoè. Gre za podrejenost medijev tr`ni logiki in pogosto tudi politiki in ne veè “obvezi do slu`enja skupnosti, strasti do raziskovanja nepraviènosti, ljubezni do dobrega pisanja in vdanosti do sme- lega poroèanja”.31 Novica postane blago, ko- mercialni proizvod, ki se prodaja bralcu (gle- dalcu) in zato mora biti podana tako, da jo bo bralec (gledalec pripravljen kupiti). Industrija mno`iènih medijev tako ustvar- ja informacije — proizvod, s katerim pa na- stopa kar na dveh trgih,32 in sicer trgu me- dijskega blaga oziroma proizvodov vsebine (informacij in zabave) in na oglaševalskem trgu, saj mno`ièni mediji prodajajo oglaše- valcem dostop do obèinstev. Temeljni cilj medijskega trga blaga je “pritegniti potrošni- kovo pozornost, da bi za proizvod menjal bodisi svoj èas in/ali èas in denar. Potrošnikom ni tre- ba vedno plaèati z denarjem, vedno pa morajo plaèati s svojim èasom”.33 Za vsak èlanek, ki ga preberemo, za vsak èasopis, ki ga pregle- damo, in oddajo, ki jo spremljamo, mora- mo “`rtvovati” svoj èas, ki bi ga lahko sicer porabili za kar koli drugega. Sporoèanjski proces v tr`nem novinars- tvu je prav tako podvr`en logiki trga in ka- pitala, kar se najprej poka`e `e pri zbiranju informacij. Novinar informacij ne pridobiva veè s spraševanjem in preverjanjem, ampak mu tisti, ki `elijo v doloèenem mediju ob- javiti svojo informacijo oziroma novico sami dostavijo. “Novinarska besedila izhajajo iz spo- roèil za javnost, telefonskih klicev predstavnikov za odnose z javnostmi, gradiv drugih novinar- skih organizacij, rutinskih preverjanj pri policiji in slu`bah nujne pomoèi ipd.”34 Takšen na- èin zbiranja informacij ni le hitrejši in eno- stavnejši, ampak predvsem cenejši. Novinar- jeva vloga postaja vse bolj pasivna in v ospred- ju ni veè korist javnosti, ampak jo izpodri- ne korist vira informacij.35 Kopièenje lastništva, ki se ka`e bodisi v vedno veèjem številu televizijskih kanalov bo- disi specializiranih publikacij, prav tako vpli- va na naèin zbiranja informacij, saj vodi le do raznolikosti, na pa tudi raznovrstnosti po- nudbe. “Lastništvo mno`iènih medijev postaja vedno bolj koncentrirano, kar povzroèa zgostitev ?         ?    in standardizacijo tako informacijskih kot za- bavnih proizvodov.”36 Medijske hiše v vse manjši meri same zbirajo informacije o do- godkih in dejstvih preko novinarskih mre`, temveè jih kupujejo pri poroèevalskih agen- cijah, zato je poroèanje o doloèenem dogod- ku pri eni medijski hiši skoraj identièno po- roèanju pri drugi medijski hiši. O izboru objavljivosti dogodkov in dejstev ne odloèajo veè strokovna merila, ampak tr`- ne raziskave. “Mno`ièni mediji morajo zago- toviti proizvod, ki ga bodo lahko prodali, pri èemer je njegova informacijska vrednost dru- gotnega pomena.”37 Na to, kaj naj bo objav- ljeno, pa vpliva tudi polo`aj vpletenih oseb: “v svoje selektiven sheme uvršèajo številne “do- godke”, ki so v skladu s selektivnimi mehanizmi a priori vredni pozornosti, èeprav so sami sebi namenjeni”.38 To so psevdodogodki, ki sem jih `e omenila v prvem razdelku. Brez objave takih dogodkov bi bili današnji èasopisi na pol prazni. S fazo izbora dogodkov in dejstev je po- vezana teorija t. i. prednostnega tematiziranja (agenda setting),39 katere temeljno sporoèilo je sledeèe: kar je pomembno za medije, je po- membno za javnost. Mediji torej “izbirajo in se odloèajo, da so doloèene teme, dogodki ali osebe pomembnejše od drugih. Tako doloèene dejavnosti dobijo medijsko pozornost, druge pa ne”.40 Mediji nam tako narekujejo, o èem naj mislimo, o èem naj se pogovarjamo, kaj je v dru`bi pomembno in kar ni objavljeno, ne obstaja, kot da se ni zgodilo. Mno`ièni mediji pa ne postavljajo dnev- nega reda le obèinstvu, temveè ga imajo tudi sami postavljenega s strani oglaševalcev, slu`b za odnose z javnostmi, vplivnih virov infor- macij in drugih pomembnih subjektov. Niso namreè novinarji tisti, ki bi na temelju svoje profesionalne kompetence in v skladu z nor- mativnimi novinarskimi cilji odloèali, kaj bo predmet medijske obravnave in javne razpra- ve, ampak odloèitve le nekritièno sprejme- jo in jih obèinstvu posredujejo kot svoje — novinarske odloèitve.41 Ta proces pa imenu- jemo postavljanje tem (agenda building). Pri zadnji fazi sporoèanjskega procesa — oblikovanju sporoèila pa se tr`ni vplivi ka- `ejo pri izbiri `anra, jezika in stila pisanja, pri upovedovanju z ene toèke pogleda in po- dajanju informacij, ki niso profesionalno pre- mišljene. Novinar pasivno in nekritièno poda naprej informacijo, ki jo je dobil od dolo- èenega vira, pri èemer ne vzpostavi kritiène distance do dogodka in dejstev in ne pred- stavi dogodka še z druge plati. 1 $  Novinarstvo je po mnenju mnogih stro- kovnjakov, ki se ukvarjajo s podroèjem me- dijev in novinarstvom, v krizi. Na to ka`e po- plava t. i. rumenega tiska, tabloidnega no- vinarstva, aferaštva, škandaloznosti, površnih informacij, plehke zabave in vse manj prei- skovalnega novinarskega dela. Mediji se pri poroèanju namesto na javni interes, sklicujejo na t. i. javno radovednost, ki javnosti zago- tavlja informacije, ki jih `eli izvedeti, prei- skovalno novinarstvo je zamenjalo novinars- tvo škandalov, ki se sklicuje na govorice, pre- verjenih informacij skoraj ni. Ker je tudi na podroèju medijev — tiska in elektronskih me- dijev — konkurenca vse bolj ostra, je odgo- vornost javnosti zamenjala zvestoba naroè- niku. V medijih je vse veè oglasov — dejan- skih in prikritih, èeprav je slednje nedopust- no, èe ni navedeno, da gre za propagandno sporoèilo, ker to predstavlja pomemben vir dohodka doloèenega medija. Mediji se pri svojih objavah pogosto sklicujejo na svobodo pisanja, vendar pri tem pozabljajo, da je svo- boda povezana z odgovornostjo, in da je do- voljena tudi ostra kritika, èe je le-ta uteme- ljena, ni pa dovoljeno `aliti nekoga in poza- biti na dostojanstvo osebe, o katero doloèeni èlanek piše. O svobodnem in odgovornem tisku42 pa lahko govorimo le, ko izpolnjuje  # ?    naslednjih pet meril, in sicer: zagotavljati re- snicoljuben, celovit prikaz dogodkov dneva v kontekstu, ki jim daje pomen, slu`iti kot forum za izmenjavo komentarjev in kritike, ponuditi reprezentativno podobo konstitu- tivnih dru`benih skupin, predstaviti in raz- jasnjevati dru`bene cilje in vrednote, zago- tavljati celoten dostop do dnevnih informacij. 1. Poler-Kovaèiè, Kriza novinarske odgovornosti, Ljubljana, Fakulteta za dru`bene vede, 2004, 7. 2. Gans, Herbert, Declining what’s news, New York, Pantheon, 1979, 3. V: Poler-Kovaèiè, Kriza novinarske odgovornosti, Ljubljana, Fakulteta za dru`bene vede, 2004, 7. 4. V: Erjavec, Karmen, Novinarska kakovost, Ljubljana, Fakulteta za dru`bene vede, 1999, 49. 5. V: Erjavec, n. d., 49, 6. Gl. Erjavec, n. d., 50. 7. Encabo, v: Poler-Kovaèiè, n. d., 55. 8. V: Erjavec, n. d., 50. 9. Hodgson (v Erjavec, n. d., 51) navaja vzroke, zakaj doloèen prispevek ni objavljen, in sicer èe: pokriva zemljepisno oddaljeno obmoèje, ki je zunaj tr`nega dosega; za obèinstvo ni zanimiv; ne obsega novih informacij; je njegov cilj le veèanje publicitete pisca; je v nasprotju z veljavnimi zakoni, neokusen, rasistièen, netoèen in temelji le na govoricah; ni dovolj zanimiv zaradi obilice drugih novinarskih prispevkov. 10. V Erjavec, n. d., 51. 11. Erjavec, n. d., 52. 12. Po Koširjevi (v Erjavec, n. d., 52) je za izbiro pravega dogodka pomembno natanèno razumevanje, kaj dogodek je. Sama ga doloèi kot “èasovno omejeno spremembo, /.../ prostorsko èasovno entiteto dinamiènega znaèaja, ki ni vezana na prostorsko èasovno toèko, temveè je intervalne narave”. Dogodek je zaradi svoje prostorske in èasovne vezanosti enkraten in neponovljiv. 13. Haller v Erjavec, n. d., 61. 14. Glej Saxer v Erjavec, n. d., 70. 15. Glej Poler-Kovaèiè, n. d., 62. 16. Poler-Kovaèiè, n. d., 61. 17. Erjavec, n. d., 54. 18. V: Erjavec, n. d., 56. 19. Tematsko pomembnost — kot kriterij kakovosti — delimo na notranjo, ki odgovarja na vprašanje, katere informacije morajo biti vkljuèene v objavljeno vsebino, da bo ta ustrezala dejanskemu poteku dogodka, pri èemer mora novinar upoštevati kriterija popolnosti in razumljivosti ter najti odgovor na vprašanja pet k-jev in en zakaj ter zunanjo. Slednja odgovarja na vprašanje, kateri dogodek ali posredovana vsebina bo v mediju objavljena glede na novièarske dejavnike, ki dejansko obsegajo kriterije pomembnosti dogodka za objavo. 20. Lippmann, Galtung, Ruge, Schultz, Kepplinger, Merncher, v: Erjavec, n. d., 54 — 56. 21. V: Erjavec, n. d., 54. 22. V: Erjavec, n. d., 55. 23. V: Erjavec, n. d., 57. 24. Erjavec, n. d., 53. 25. Prav tam. 26. Po njegovem je aktualnost “povezana tako z informacijsko vrednostjo doloèenega dogodka (novost, preseneèenje, nezaslišanost) kot tudi s pomembnostjo dogodka za naslovnike. /…/ Samo to, kar je informativno in pomembno, je tudi aktualno in lahko pritegne pozornost. To je temeljni vzrok uspeha mno`iènih medijev /…/ Aktualnost je, /…/ tako v smislu informacijske dimenzije kot tudi v smislu pomembnosti, merilo odnosa med dogodkom in subjektom” (Merten v Erjavec, n. d., 58, 59). 27. Glej Hagen v: Erjavec, n. d., 50. 28. Glej Erjavec, n. d., 58, 59, 29. Glej Erjavec, n. d., 59. 30. Prav tam, 58. 31. Underwood v: Poler-Kovaèiè, n. d., 68. 32. Poler-Kovaèiè, n. d., 68, 69, 33. Prav tam, 69. 34. McManus, v: Poler-Kovaèiè, n. d., 71. 35. Glej Poler-Kovaèiè, n. d., 72. 36. Bennett, v: Poler-Kovaèiè, n. d., 72. 37. Poler-Kovaèiè, n. d., 73. 38. Drame, v: Poler-Kovaèiè, n. d., 73. 39. V: Poler-Kovaèiè, n. d., 75. 40. Poler-Kovaèiè, n. d., 75. 41. Glej Poler-Kovaèiè, n. d., 76. 42. V: Poler-Kovaèiè, n. d., 108, 109.