Naš dom ob morju »Kaj pa je tebe treba bilo ...» Takole je morda vzkliknil marsikdo, ko je čital proglas in vabilp za pristop v novo društvp, ki ga je ppslala naša sekcija zadnji Božič vsem svojim članom. Marsikdp morda tega vabila za pristop v »Društvo za zgradbo zdraviliškega dpma ob morju« niti prečital ni. Z »Učiteljskim tpvarišem« je romalo tudi vabilo neprečitano na pplico. Pa je mprda nanesel pogovor na morski dom, ta ali oni »učiteljev« je že kaj slišal in v sledeči dcbati je padla marsikatera ostra na račun sekcije in onih tpvarišev, !ki hočejp še en dom na morju. — Saj imamp vendar že cel kup domov! V Maribpru že stoji, v Ljubljani bo morda tudi kmalu, saj se denar zbira že cclo večnost, tudi v Rpgaški Slatini je učiteljski zdraviliški dom. Celo tovarišice-učiteljice si hočejp zgraditi svpj dom. Zdaj pa še dom na mprju! Koliko pa jih bp še! Postavimo enega najprej na trdna tla, potem se šele lptimo drugega, ne pa vseh naenkrat. — Taki in enaki so prigovori in ugovori tistih, ki se ne potrudijo, da bi se o stvari dovplj informirali. Dragi moji — vsi vaši ugovori ne veljajp nič. Le oglejmo si razne naše dpmove pp svpjem namenu. Učitcljska domova v Ljubljani in Mariboru imata kot glavni namen ta, da pmogočita učiteljskim otrokom študiranje v mestu pod dobrim nadzorstvom in poceni in pa to, da sprejmeta pod svpjp stre!ho tpvariše, ki so v mestu tuji in imajo opravka za en ali dva dni. Ostalih namenov, ki so tem slični, niti nc navajam. Dom učiteljic ima tudi svpj poseben namen ter bo tvoril nekakšen konvikt in zavetišče posebno za učiteljice. Ti trije domovi imajp torej za nas, posebno pa še za svoje člane (zadrugarje) veliikp važnost z ozirom na družino, na ptroke in z ozirpm na starost. — Drugače je z našimi zdraviliškimi domovi. Tak je n. pr. dom v Rogaški Slatini. Ta dom ni konvikt, temveč je nekak počitniški dom, v 'katerem iščemo oddiha in zdravja. Kdo more trditi, da tak dom v Rogaški Slatini, torej v zdravilišču, ni potreben? Ali naj mar plačujemo pp raznih dragih penzionatih visolke pristojbine, kadar že itak veliko izdamo za ostalo zdravljenje. Ali pa je za vsakogar Rogaška SLatina? Seveda nu. Mnpgi si morajo krepiti svoje zdravje tudi v planinah ali pa na morju. Morje nas navadnp bolj vleče, ker so nam planine preblizu in lažje dostopnc. Torej morje! Tudi tam so hoteli in penzionati, tudi tam hočejp pri tujcu zaslužiti, brez ozira na njegov žep. — Ali ne kaže tedaj raje postaviti na morju svoj dom in pri tem morje poceni in udobnp (kaikor dpma) uživati, kakor pa plačevati visoke vsote? Kolikp izmed nas gre vsakp letp na morje, Ikolikp bi jih še radp šlp, pa ne morejp! Ali ni tedaj učiteljski zdraviliški dom na morju pptreben, prepotreben? Seveda je! Kakor je potreben Učiteljski dpm v Ljubljani za ene vrste pptrebe, tako je istočasnp potreben za druge vrste potrebe Učiteljski dom na morju. Obe vrsti domov: kpnvikti in zdraviliški dompvi sp nam istočasno potrebni, ne pa drug za drugim. Ravno zato pa se že sedaj ustanavlja novp društvp za zdraviliški dom na morju, še preden sp ostali dpmovi na trdnih tleh. Mnogo nas je in eni imajo več smisla za te potrebe, drugi pa več smisla za one. Čeprav se delimo (in kol?kp jih je še, ki sp povsod zraven), bodo vseeno naše zadruge in naša gospodarska društva imela dovolj članstva, ko bi se vsaj četrtina naših članov toliko zavedla, da bi tudi ikonstruktivnp sodelavala pri stanovskem gospodarstvu. Upajmp, da ti časi niso več daleč. Pa naj bp dovolj teh sitnilh stvari in pojdimp raje k našemu domu na morju. Velika noč se bliža, kako bi bilp prijetno takrat preživeti par dni na naši rivijeri! Kljub vsemu ni več daleč čas, ko nam bo to omogočenp. Članstvo novega društva se sicer počasi (!kar je v teh časih razumljivo), a vendar stalnp mnpži in morda že letps, gptovo pa prihodnje letp pričnemo z zidanjem. Krasen prpstor smo si izbrali. Na severnem delu otpka Krka leži visoko nad morjem starodavno mestece Omišalj. Pod njim se širi idiličen zaliv, pdprt proti Kvarneru. Ta zaliv je bil že od nekdaj silnp privlačen za letoviščarje in temu primernp se je tudi pbala razvijala. Od malega pristanišča pp dolgi obali v smeri proti polotoku Kijacu sp rastli hpteli, penzionati in privatne vile kakor gpbe po dežju. — Kp scm bil pred sedmimi leti v Omišlju, je bila obala skorp pusta in prazna. Skavti iz Ljubljane so takrat prvič taborili na morju in zdi se mi, da tudi ljubljanske Kplašice. S tem skromnim začetkom je bila ta obala za nas od'krita. — Akp pa greš danes y Omišalj in po pbali njegovega zaliva, tedaj se ne moreš načuditi veliki izpremembi v tako kratkem času. Lepa promenadna cesta Se vije ob obali, ob njej pa se vrste vile in hoteli med olivami in smokvami ter drugim južnim drevjem. Na večih mestih so prirejena krasna kopališča, ki kar mrgole kopalcev. "o pravici trdijo mnogi, da bo Omišalj s svoJim zalivom kmalu izpodrinil Opatijp, kajti klima je delpma še bolj ugodna. V tem idiličnem zalivu je ^krasen 2000 kv. metrov velik prostpr kot stavbišče in park. Ni nam treba drugega nego zidati. IIn rečem vam, da je zidanje pod Omišljem sila poceni. Tam si postaviš n. pr. vilo za 60.000 Din, pa je prostpr že tudi plačan. Akp si postavimo zdraviliški dom, nas nc bo mnpgo veljal. Tp nam garantira, da ga borrio dobili kmalu in da bo dostojno reprezentiral učiteljstvo dravske banovine. Naši tovariši Hrvati in pni iz Novega Sada že imajp tam svoje dpmove, katcre sp si postavili v prav kratkem času. Hitimp še mi, kajti vsakega leta, iki je zamujeno, je škpda. Glavno je sedaj le vprašanje, kako priti do kapitala, potrebnega za zidanje. Najbpljše je pač delati z lastnim kapitalom in zato si predstavljamo vsp stvar takp-le: Zbrati jc treba čim večje število članpv, ki hočcjp pri tej stvari sodelovati, ki hočejp torej vstopiti v društvo za zidavo doma. Vsak član naj se zaveže prispevati mesečno recimo po 50 Din toliko časa, da bo dom postavljen. Dolkler se ne prične z zidanjem, se bp denar stekal v fpnd in bo ostal lastnina vplačnikov, s katero lahko vsak čas razpolagajo. Kadar se bo javilo dovolj članpv (samo javilo, plačevati se prične kasneje!), bomo sklicali ustanovni občni zbor ter sc bp društvo ustanovilo. Na tem občncm zboru se bo določila tudi višina mesečnega prispevka (ni treba, da je ravnp 50 Din, lahkp je tudi manj), ki se bp šele pd takrat dalje plačeval. Kolikp bomo potrebovali kapitala, jc pač odvisno od nas samih, ozirpma od načrta, ki si ga bomo za morski dom izbrali. Čim več nas bo, tem hitreje pridemo do doma. Recimo, da nas bp kakih 300 in da bo mcsečni prispevek za ppsameznika 50 Din. To bi zneslo za vse mesečno 15.000 Din (brcz obresti!), v desetih mesecih tprej 150.000 Din, dovolj, da začnemp z zidavo. Plačevanje prispevkov bi pa potem trajalo še tolikp časa, dokler ne bi bil dpm pod strehp, opremljen in pripravljen za obratpvanje. Kakor hitrp pa bi se tp zgodilo, bi sc dpm že pričel amortizirati. Društvo bi se izpremenilo v zadrugp, vplačani zneski bi bili deleži in bi tako ostali ves čas last vplačnikpv pz. članov. Niti pare ne bi nihčc izgubil! Kaj bi nam zdraviliški dom vsega nudil, menda ni treba obširnp naštevati. Zelo cenenp letpvišče, počitnice in zdravljenje na morju v vseh letnih časih ter počitnice oz. kolonije za naše otrpke, to bi bilo glavno, da ne gpvorimp še p drugih stvareh. Poprimite se tprej našega doma! Še enkrat: čim več nas bo, tem hitreje ga dobimp in tem večji ter udobntjši bo! Oni tovariši (lovarišice), ki ste že prijavili svoj pristpp, agitirajte dalje, pridpbivajte npvih članov, pstali, prijavite sc, ne boditc malodušni, saj gre v vašo korist. Pišite še danes na uredništvp našega lista ali pa naravnost na sekcijo JUU Ljubljana, da vam pošlje prijavnico ali pa več prijavnic še za tovariše (ice) na šoli. Prijavijp se lahkp tudi žene in možje, zakonski drugi učiteljev (ic). M. Zor