Kmetijstvo.
Črtice za sadjarje.
IV.
Govorili smo že, da drevesnica mora biti ograjena in sedaj naj nekoliko spregovorimo še o tej ograji. Pred leti so bile drevesnice navadno obzidane. Taka ograja je pa seveda veliko stala in vendar se je pokazalo, da ni popolnoma ugajala svojemu namenu. Drevesa, ki so izrastla v taki drevesnici v zatišji, niso vspevala, ko so se presadila na odprte kraje, kjer je od vseh stranij pihal veter. Bila so preveč pomehkužena. Zaradi tega so pa zadnji čas začeli drevesnice obgrajati z ograjo od žice, ali pa s tako leseno ograjo, da skoznjo lahko veter vleče, kakor se mu zdi. Drevesa iz tacih drevesnic mnogo lepše vspevajo.
Kjer misliš napraviti drevesnico, zemljo dobro pre-
v
kopaj in sicer 40 do 80 cm. na globoko. Ce imajo rastlinice v drevesnici ostati le kaki dve leti, tedaj pač zadošča, če se prekoplje le 40 cm. globoko, drugače naj se pa le prekoplje globokeje. To okopavanje ima več namenov. Zemlja se zrahlja in pomeša, drevesca potem v njej lepše delajo koreninice. Poleg tega pa iz dobro okopane drevesnice lažje jemlješ drevesca, kadar jih presajaš ali razpošiljaš, kakor pa iz slabo obdelane, iz kakeršne jih skoraj brez znatnega poškodovanja koreninic skoro vzeti ne moreš.
Okopavanje je treba jako skrbno izvršiti. Kdor bi drevesnico le površno obdelal od nje ne bode imel zaželenega dobička. Pri okopavanji naj se tudi pobirajo črvi, da potem ne izpodjedajo mladih drevesc. Kamenje naj se tudi hkrati odpravi z njive, ravno tako naj se odpravijo ruše, da potem trava drevesnice ne prerašča. Okopavati je najbolje spomladi, ko se je zemlja že ota-jala. Baš napačno pa tudi ni, če se okopava po zimi. Če je sneg, naj se okopana drevesnica lepo pokrije s snegom, paziti pa moramo, da snega ne spravimo v zemljo. V tem slučaji dosegli bi baš nasprotno, kakor bi nameravali. Sneg bi ne obvaroval zemlji gorkote, temveč bi jo le še prav shladil in zatorej bi mlada drevesca le slabo uspevala. Ko bi se v zemlji stajal sneg, bi se zemlja semtertja udrla in videli bi, da smo jo zastonj lepo uravnavali.
v
Gledati pa moramo tudi na zboljšanje zemlje. Ce so tla peščena,  je dobro,   če jej  pridenemo  ilovnate ali
v
glinaste prsti, ker potem bolje drži vlago. Ce zemlja ni posebno dobra, jo moramo tudi pognojiti. Za to je dobro cestno blato, gips, apno, razna umetna gnojila in pa živalski gnoj. Poslednjemu je celo dajati prednost pred umetnimi gnojili. Dobro je, če se ne rabi prav sveži gnoj, temveč tak, ki je že ugodil. Če pa tacega nimaš, pognoji » svežim gnojem in videl bodeš, da tudi tako gnojenje ni brez uspeha.
51