raziskovalna dejavnost 149 The impact of different amount of clothes on swimming speed and the swimmers‘ perception of well-being in simulated water rescuing Abstract Current recommendations for rescuing a drowning person state that the rescuer should disrobe prior to jumping into water. The aim of the study was to determine to what extent the weight of different soaked garments impacts the time of swimming in a simulated water rescuing. The research sample consisted of 39 healthy adults of both genders. The participants were requested to fill in two questionnaires and swim three consecutive distances of 50 m in a 25 m covered swimming pool, each time in a dif- ferent amount of clothes (swimsuit; swimsuit, T-shirt and trousers; swimsuit, T-shirt, trousers and training suit with a hoodie). The rest between swims was 15 minutes. The average swimming time expectedly increased by the amount of clothing, namely from 54 s in a swimsuit, to 65 s in a swimsuit, T-shirt and trousers; and to 73 s in a swimsuit, T-shirt, trousers and training suit with a hoodie, which were statistically significant in all three cases. The symptoms of fatigue were once more common after swimming fully dressed compared to swimming suit only. Greater amount of clothing decreased the speed and increased the swimmers’ exertion. Good swimming skills are essential in rescuing a drowning person where the importance of unclothing before jumping into water should be taken into great consideration. Key words: first aid, self-assessment of swimming skills, drowning; death by drowning. Izvleček Sodobni napotki v primeru reševanja utapljajočega s skokom v vodo velevajo, da mora reševalec pred tem sleči odvečna oblačila. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako različne količine oblačil vplivajo na čas plavanja v simuliranem primeru reše- vanja iz vode. S pomočjo dveh vprašalnikov in meritev hitrosti plavanja smo izve- dli raziskavo, v kateri je sodelovalo 39 polnoletnih preiskovancev. Preiskovanci so v 25-metrskem pokritem bazenu v časovnih razmakih 15 minut 50 m razdaljo preplava- li trikrat: enkrat v kopalkah, enkrat v kopalkah, hlačah ter majici in enkrat v kopalkah, hlačah, majici in trenirki s kapuco. V povprečju so preiskovanci razdaljo 50 m priča- kovano preplavali najhitreje v kopalkah (54 s), počasneje (65 s) v kopalkah, hlačah in majici ter najpočasneje (73 s) v kopalkah, majici, hlačah in trenirki s kapuco, kar je bilo v vseh treh primerih statistično značilno različno. Po plavanju z največ oblačili so preiskovanci navajali enkrat več simptomov utrujenosti kot pri plavanju v kopalkah. S povečanjem količine oblačil se upočasnjuje hitrost plavanja in povečuje izčrpanost plavalcev. Učenje plavalnih veščin je pomemben dejavnik pri preprečevanju utopi- tev, ob čimer pa je potrebno poudariti tudi pomen odstranitve odvečnih oblačil pred osebnim reševanjem utapljajočega. Ključne besede: prva pomoč, samoocena plavalnih sposobnosti, utapljanje, utopitev. Damjan Slabe*, Jure Guna**, Tina Levec***, Eva Dolenc*, Nina Hiti**** Vpliv različne količine oblačil na hitrost plavanja in subjektivno počutje plavalcev pri simuliranem reševanju iz vode * Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Katedra za javno zdravje, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana ** Fakinova 13, 1410 Zagorje ob Savi *** Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Katedra za ortotiko in protetiko, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana **** Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Katedra za fizioterapijo, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana Foto: Damjan Slabe 150 „ Uvod Utopitve – navkljub preventivnim priza- devanjem na različnih ravneh (od učenja plavanja posameznikov, tehničnih rešitev do sprejete zakonodaje) – predstavljajo jav- nozdravstveni problem tako v svetu (SZO – Svetovna zdravstvena organizacija, 2014) kot tudi v Sloveniji (NIJZ, 2015). Po podat- kih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ, 2020) so bile utopitve (ne glede na vzrok – padec v vodo, utopitev v naravi, prometna nezgoda, namerno samopoško- dovanje, napad ali nedoločen namen) med letoma 2014 in 2018 v povprečju vzrok 36 smrti na leto. Med utopljenci je bilo največ (93 %) odraslih, starih nad 20 let, nekaj več (55 %) moških kot žensk. V skladu z Zakonom o varstvu pred uto- pitvami (ZVU, 2007) je na temelju načela pomoči vsakdo, ki opazi neposredno ne- varnost utopitve, utapljanje ali utopitev, dolžan pomagati po svojih močeh in spo- sobnostih. Če sam ne more pomagati, ne da bi s tem ogrozil lastno varnost in varnost drugih, mora o tem takoj obvestiti najbližji center za obveščanje ali policijo, na morju pa tudi Upravo Republike Slovenije za po- morstvo. Pri reševanju iz vode je čas pomemben dejavnik. Več časa, kot je utapljajoča se oseba pod vodo, manj učinkovito je oži- vljanje (Ivšek, 2008). Možnost preživetja utopljenca je po prvi minuti 95-odstotna, po četrti 50-odstotna, po 12. minuti pa sko- raj ničelna (Drinker, 1959, cit. po Kapus idr., 2002). Avtorji pojasnjujejo, da se ob prene- hanju dihanja dotok kisika do možganov prekine in daljše, kot je to obdobje, večje so poškodbe možganov, s tem pa manjša možnost uspešnega oživljanja. Trajne po- škodbe možganov se pojavijo po približno 10 minutah od prenehanja dihanja. Iz tega izhaja, da je pri reševanju iz vode čas eden ključnih dejavnikov, od katerega je odvisen izid reševanja ali celo preživetje žrtve. Reševanje je lahko posredno ali neposre- dno. Pri posrednem reševanju rešujemo s pomočjo pripomočka, v drugem primeru pa z neposrednim stikom s ponesrečen- cem. Ivšek (2008) opisuje reševanje iz vode v petih korakih: (1) ocena stanja ponesre- čenca, samoocena plavalnih kompetenc in telesne pripravljenosti reševalca, (2) preso- ja in izbor najbolj varnega načina reševanja (reševanje z obale, reševanje s plovilom ali osebno reševanje), (3) izvedba reševanja, (4) izvajanje ukrepov prve pomoči in (5) prevoz žrtve ter zdravljenje v bolnišničnem okolju. Neposredno reševanje predstavlja za reševalca, ki rešuje utapljajočega v sto- pnji nerazsodnosti, veliko osebno tveganje. Hiti in sodelavci (2016) so v raziskavi med študenti zdravstvenih smeri ugotavljali, kako študenti samoocenjujejo svoje plaval- no znanje in kateri način reševanja bi izbrali pred oziroma po opravljenih vajah reševa- nja iz vode. Izkazalo se je, da predstavljata visoka samoocena plavalnih sposobnosti in nepoznavanje pravilnih ukrepov reševa- nja iz vode dodatno tveganje za reševalce (študente). Tisti, ki so ocenili svoje plavalno znanje kot dobro, so se praviloma odločali za nevarnejše načine reševanja. Nevarnost neprimernega reševanja iz vode potrjujejo tudi podatki SZO (2014), da se je v Avstraliji med letoma 2002 in 2007 utopilo 17 reše- valcev, ki so iz vode poskušali rešiti utaplja- joče otroke. V odprtih vodah (rekah, jezerih, morjih) je večina utopitev posledica nenadzorovanih padcev v vodo, ko je oseba oblečena. Tovr- stne nesreče so na Novi Zelandiji med leto- ma 2008 in 2012 povzročile 25 % vseh uto- pitev (Moran, 2014). Ivšek (2008) poudarja, da naj oseba pri nenadnih padcih v vodo v obleki in kadar ne izgubi zavesti, odstrani oblačila, če je pot do obale oziroma plov- nega objekta daljša. V primeru intervencije druge osebe avtor priporoča, da naj slednji pred reševanjem odstrani odvečna oblačila in sezuje čevlje, ki se napijejo vode in s tem povečajo težo in upor v vodi. Pri neposre- dnem reševanju tudi sicer veljajo splošna priporočila, da reševalec pred skokom v vodo odstrani odvečna oblačila (Andolj- šek, 2016; Ivšek, 2008; Kolar, 2006). Številne študije ugotavljajo, da je večji odstotek uto- pljencev moških, kar kaže, da slednji pogo- steje precenjujejo svoje plavalne sposob- nosti in podcenjujejo zunanje nevarnosti utopitve v konkretni situaciji (Moran, 2015). Avtor poudarja, da je treba dejavnike pre- cenjevanja plavalnih sposobnosti in pod- cenjevanja okoliščin razširiti tudi na nošnjo oblačil in raziskati razliko med pričakovano ter realno oceno utrujenosti, ki jo povzroči- jo oblačila pri plavanju. Pri raziskovanju vpliva oblačil na plavanje je pomemben njihov vpliv na plovnost, hitrost plavanja in izčrpanost plavalca (Mo- ran, 2014). Po avtorjevem mnenju prevla- duje prepričanje, da se oblačila ob utaplja- nju napijejo vode in zaradi povečane teže utapljajočega vlečejo navzdol. Po drugi strani pa so Barwood in sodelavci (2011) ugotovili, da zrak, ujet med plastmi več oblačil, omogoča boljšo plovnost v prvih minutah potopitve, zato priporoča, da naj oseba najprej skuša »lebdeti«. Moran (2014) v svoji raziskavi ni zasledil razlik med plov- nostjo v kopalkah ali v oblačilih. S tem naj bi dokazal, da za razliko od splošnega pre- pričanja oblačila zaradi ustvarjenih zračnih mehurčkov lahko pomagajo lebdeti nad vodo in nudijo toplotno zaščito pri nena- dnih padcih v vodo. Izsledki nakazujejo, da pri padcih v vodo lažjih oblačil ni potrebno odstranjevati, saj s tem utapljajoči le izgu- blja energijo. Vendar je avtor samokritičen do izsledkov raziskave, saj v njej preiskovan- ci niso nosili težjih oblačil. Oblečeni so bili le v kratko majico, pulover, kopalke in dolge hlače. Avtor se opira na raziskavo, ki so jo predhodno opravili Amtmann in sodelav- ci (2012). V njej so preiskovanci nosili težja delovna oblačila, značilna za delavce na železnici. Plavanje na mestu, s katerim so se obdržali na gladini, so ocenili kot izčrpa- vajoče. Trije preiskovanci, ki so v kopalkah na mestu plavali več kot 5 oziroma 10 mi- nut, so v težkih oblačilih zdržali le približno minuto. V raziskavi je Moran (2014) dokazal tudi, da oblačila zavirajo hitrost plavanja. Preiskovanci njegove raziskave so razdaljo 25 m preplavali počasneje v lahkih oblačilih kot v kopalkah, ravno tako so v 5 minutah plavanja preplavali krajšo razdaljo. V posku- su, ki so ga opravili Amtmann in sodelavci (2012), je večina preiskovancev v težjih de- lovnih oblačilih potrebovala dva do trikrat več časa kot v kopalkah, da so preplavali krajšo (11,43 m) razdaljo, čeprav so bili vsi nekdanji ali trenutni športniki. Raziskovalci (Moran, 2014; Amtmann idr., 2012; Choi idr., 2000) so z Borgovo lestvico zaznavanja na- pora ugotovili, da se v težkih oblačilih, kot je delovna oprema, popolna izčrpanost lahko zgodi v manj kot minuti. Subjektivni občutek napora se poveča tako pri plava- nju kot plavanju na mestu (Amtmann idr., 2012). Tudi Moran (2015) je ugotovil, da oblačila botrujejo občutno višji izčrpanosti in naporu plavalcev. Pri raziskovanju vloge oblačil pri različnih oblikah reševanja iz vode in možnosti pre- živetja je pomembno vprašanje, v kakšnem obsegu oblačila povzročajo izčrpanost po- nesrečenca ali reševalca. Namen raziskave je ugotoviti, kako različne količine oblačil vplivajo na čas plavanja in občutek utru- jenosti plavalcev v simuliranem primeru reševanja iz vode. „ Metode Opis preiskovancev V raziskavi je sodelovalo 39 oseb. Vsi sode- lujoči so bili prostovoljci, starejši od 18 let in v takem zdravstvenem stanju, da raziskava raziskovalna dejavnost 151 ne bi ogrozila njihovega zdravja. Tisti, ki so svoje plavalno znanje ocenili kot »ne pla- vam« ali »slabo plavam«, k raziskavi niso bili povabljeni. Vsi preiskovanci so lahko odsto- pili kadarkoli med tekom raziskave. V raziskavi je sodelovalo 24 moških in 15 žensk. Povprečna starost preiskovancev je bila 31 let (s standardnim odklonom 12 let). Najmlajši preiskovanec je bil star 18, najstarejši pa 64 let. Približno dve tretjini preiskovancev sta dokončali 4-letno sre- dnjo šolo ali gimnazijo. Večina – 15 prei- skovancev – je svoje plavalne sposobnosti označila kot zelo dobre (ocena 5) in 13 kot odlične (ocena 5+), ostali so se ocenili kot dobri (ocena 4) ali varni plavalci (ocena 3). Plavalci s samooceno 2 (plavam) ali 1 (slabo plavam ali ne znam plavati) so bili izključeni iz raziskave. V vzorec je bilo zajetih 9 reše- valcev iz vode. Razen enega preiskovanca se vsi redno ali občasno ukvarjajo s telesno aktivnostjo, 20 med njimi tudi z rekreativ- nim plavanjem. Postopek Za dovoljenje za izvedbo raziskave smo zaprosili odgovorno osebo pri Javnem zavodu Šport Ljubljana, ki nam je izved- bo odobrila zadnji večer pred poletnim zaprtjem notranjega bazena, torej konec junija 2019 (med zaprtjem ter izpraznitvijo in čiščenjem bazena). V bazenu je sicer iz higienskih razlogov dovoljeno plavanje iz- ključno v kopalkah. Vabila k sodelovanju v raziskavi smo poslali preko e-pošte na naslove znancev, sorodni- kov, prijateljev in študentov Zdravstvene ter Medicinske fakultete Univerze v Ljublja- ni. Osebam, ki so se odzvale na povabilo na raziskavo in so ustrezale vključitvenim kri- terijem, smo določili točen termin testiranja in jih razdelili v dve skupini. Med raziskavo sta bila ves čas prisotna najmanj dva licen- cirana reševalca iz vode, ki bi posredovala v primeru težav preiskovancev v vodi. Ves čas smo imeli neposreden dostop do sobe za reševalce, v kateri se nahajajo avtomatski zunanji defibrilator (AED) ter drugi pripo- močki, ki so obvezni po Pravilniku o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, uspo- sabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode (2003). Raziskavo smo razdelili v testno in izvedbeno fazo. Vsi preiskovanci so bili pred vstopom v vodo seznanjeni s predpostavko, da rešu- jejo utapljajočega in naj plavajo »na vso moč«. Dobili so tudi navodilo, da izvedejo tak vstop (skok) v vodo, da pri tem ne iz- gubijo vizualnega stika z »namišljenim uta- pljajočim«. Poznavanja reševalnega skoka predhodno nismo preverjali. Način pla- vanja je bil poljuben in prepuščen izboru preiskovancev. V vodi sta bila hkrati lahko samo dva preiskovanca, ki sta plavala vsak ob svojem robu bazena. Vsakega je spre- mljal po en izvajalec raziskave, ki je ročno (s štoparico) meril čas plavanja (čas, v katerem so preplavali 50 m v 25 m bazenu), hkrati pa preiskovanca opazoval iz neposredne bližine. Prva skupina je plavala v zaporedju 50 m v kopalkah (malo oblečeni), nato v ko- palkah, majici in kavbojkah (srednje oble- čeni) ter na koncu še v kopalkah, kavboj- kah, majici in bombažni trenirki s kapuco (največ oblečeni). Druga skupina preisko- vancev je plavala v obratnem zaporedju, najprej največ oblečeni, nato srednje in na koncu malo oblečeni. Vsak je imel med posameznim poskusom vsaj 15 minut časa za počitek (če ga je potreboval, tudi več). Po končanem prvem in tretjem poskusu so preiskovanci izpolnili vprašalnik o počutju med plavanjem. Merski pripomočki Po povabilu so preiskovanci izpolnili vprašalnik o svojem plavalnem znanju in zdravstvenem stanju, kar sta bila ključ- na vključitvena kriterija za sodelovanje v raziskavi. Vprašalnik o plavalnem znanju vsebuje šeststopenjsko lestvico opredelje- nih kriterijev: odlično plavam, zelo dobro plavam, dobro plavam, varno plavam, pla- vam ter slabo plavam ali ne znam plavati. Rezultate testiranja smo zbrali s pomočjo ocenjevalnega obrazca, kamor smo vnesli čas plavanja. Vsi preiskovanci so po preiz- kusu plavanja v kopalkah ter po preizkusu plavanja, kjer so bili popolnoma oblečeni, izpolnili še vprašalnik o počutju med pla- vanjem. S štirimi stopnjami so označili 21 različnih simptomov. Preiskovanci so izpol- nili še kratek vprašalnik o znanju plavanja in reševanja iz vode ter izbiri tehnik plavanja pri morebitnem reševanju iz vode. Analiza podatkov Pridobljeni podatki so bili obdelani s pro- gramom za statistično obdelavo podatkov IBM SPSS Statistics 26. Statistično značilne razlike med rezultati o časih plavanja v ko- palkah ali v drugih oblačilih smo ugotavljali s Wilcoxonov testom predznačenih rangov. Za ugotavljanje razlik med skupinama (do- ločenima glede na samooceno plavalnega znanja) v povprečni hitrosti preplavanih 50 m smo uporabili Mann Whitnejev U test. Meja za statistično značilnost je postavlje- na pri p < 0,05. „ Rezultati V primeru reševanja utapljajočega iz vode je skoraj dve tretjini preiskovancev (n = 18) med ponujenimi možnostmi v anketnem vprašalniku za vstop v vodo izbrala reševal- ni skok, ostali (n = 9) so se odločili za skok na glavo. Vsi, ki so se odločali med ostali- mi možnostmi, bi izbrali skok na noge. En preiskovanec, ki je svoje plavalno znanje 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 najmanj oblečeni srednje oblečeni največ oblečeni a z i n o l k d o i n d r a d n a t s n i ) s ( i i t s o r t i h a j č e r p v o p preplavanih 50 metrov plavanje z različnimi oblačili Primerjava povprečnih časov (+/ - sd) * Graf 1. Primerjava povprečnih časov preplavane 50-metrske razdalje različno oblečenih preiskovan- cev. * statistično značilne razlike med različnimi skupinami testiranih v povprečni hitrosti plavanja na 50 m (p < 0,05). 152 ocenil kot varno, se za osebno reševanje ne bi odločil. 19 preiskovancev bi se utapljajo- čemu približalo z reševalnim kravlom, 7 bi jih plavalo kombinacijo reševalnega kravla in prsnega ter 6 prsno. Povprečen čas preplavane 50-metrske raz- dalje preiskovancev v kopalkah je bil 54 se- kund (s standardnim odklonom 12 sekund) (Graf 1). V primerjavi s časom v največ obla- čilih (v povprečju 72 sekund, s standardnim odklonom 15 sekund) so preiskovanci v ko- palkah v povprečju plavali 25 % hitreje, kar je tudi statistično značilno manj (p < 0,05; p = 0,000). Tudi v primerjavi s srednje oble- čenimi so v kopalkah preiskovanci v pov- prečju plavali 17 % hitreje kar je statistično značilno manj (p < 0,05; p = 0,000). Razlika med povprečji srednje in največ oblečeni- mi je 7 sekund, srednje oblečeni so plavali hitreje (p < 0,05; p = 0,000). Najhitreje je 50 m razdaljo preplavala oseba v kopalkah, potrebovala je 31 sekund, najdlje pa je za tako razdaljo potreboval najbolj oblečen, ki je plaval 1 minuto in 52 sekund. Tisti, ki so svoje plavalno znanje ocenili kot odlično ali zelo dobro, so plavali hitreje od ostalih preiskovancev (Tabela 1) ne glede na količino oblačil, kar je bilo v vseh treh primerih tudi statistično značilno hitreje (p < 0,05). Tisti z odličnim ali zelo dobro samoocenjenim plavalnim znanjem so največ oblečeni plavali 14 sekund hitreje, kar je statistično značilno manj (p < 0,05) v primerjavi s hitrostjo plavanja skupine z dobrim ali varnim plavalnim znanjem. Ko so plavali najmanj oblečeni, so samooce- njeni odlični ali zelo dobri plavalci plavali v povprečju 18 % hitreje kot dobri ali varni. Frekvence odgovorov kažejo, da so prei- skovanci po plavanju z največ oblačili na- vajali enkrat več simptomov utrujenosti kot pri plavanju v kopalkah, najpogosteje občutek močnega bitja srca, nezmožnost sprostitve, občutek mehkih nog in težave z dihanjem. Po plavanju v kopalkah so pre- iskovanci redkeje navajali negativne (nepri- jetne) občutke (Tabela 2). „ Razprava Namen raziskave je ugotoviti, kako različne količine oblačil vplivajo na čas plavanja in občutek utrujenosti plavalcev v simulira- nem primeru reševanja iz vode. Razisko- valni vzorec je zajemal zdrave in telesno aktivne preiskovance obeh spolov in širok starostni razpon ter raznolike plavalne spo- sobnosti preiskovancev. Slednje so preisko- vanci ocenili sami. Izbira plavalne tehnike je bila poljubna, prav tako pa tudi vstop (skok) v vodo. Rezultati raziskave potrjujejo predhodne raziskave (Moran, 2014) in sicer, da se hitrost plavanja skladno z večjo količino oblačil zmanjšuje. Predvidevamo, da je razlog za daljši čas plavanja v oblačilih povečan upor. Dodaten razlog je lahko tudi omejen obseg gibanja rok in nog. Pri kravlu pa je potrebno izpostaviti tudi večjo porabo energije pri zavesljaju, kjer mora plavalec čez vodo vrniti roko, ki je zaradi mokrih oblačil težja in zajema dodatne količine vode. Ugotovili smo tudi, da se pojavljajo razlike v času med plavanjem v kopalkah in oblačilih med samoocenjenimi odličnimi ali zelo dobrimi plavalci in dobrimi ali var- nimi plavalci. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi avtorji predhodnih raziskav (Tip- ton idr., 2008; Stallman, 201 1), ki navajajo, da je upad hitrosti pri plavanju v oblačilih pri plavalcih z večjim plavalnim znanjem manj- ši zaradi boljše tehnike plavanja in ekono- mičnosti gibanja. Iz pregleda samoocenjenega počutja prei- skovancev po opravljenem testiranju lahko Tabela 1 Razlika v času plavanja na 50 m glede na samooceno plavalnega znanja. Prikazane so pov- prečne hitrosti in standardni odkloni Plavalno znanje Povprečna hitrost plavanja v sekundah (in standardni odklon = sd) z različnimi oblačili najmanj oblečeni* srednje oblečeni* največ oblečeni* odlično, zelo dobro 51 (11) 62 (12) 68 (14) dobro, varno 62 (11) 73 (12) 82 (13) vsi skupaj 54 (12) 65 (13) 72 (15) * statistično značilne razlike med skupinama po plavalnem znanju (p < 0,05). Tabela 2 Počutje med plavanjem pri popolnoma oblečenih in oblečenih v kopalkah. Prikazane so frekvence odgovorov preiskovancev po plavanju v kopalkah in po plavanju v največ oblačilih ZNAKI IN SIMPTOMI Prisotnost znakov in simptomov glede na količino oblačil V kopalkah Popolnoma oblečeni Močno/hitro bitje srca 24 34 Nezmožnost sprostitve 11 23 Občutek mehkih nog 9 19 Težave z dihanjem 9 18 Tresenje telesa 5 13 Tresoče roke 6 12 Občutek negotovosti 3 12 Živčnost 10 10 Omotica ali vrtoglavica 2 8 Občutek vročine 3 8 Občutek vročine na obrazu 2 8 Strah pred izgubo nadzora 2 6 Prestrašenost/preplašenost 2 6 Občutek neugodja v želodcu 2 6 Omrtvičenost ali ščemenje 2 5 Občutek dušenja 2 5 Vroč/mrzel pot 0 4 Strah pred najhujšim 0 4 Občutek strahu 1 3 Omedlevica 2 2 SKUPAJ 97 206 raziskovalna dejavnost 153 ugotovimo (Tabela 2), da dodatna oblačila povečajo občutke utrujenosti, izčrpanosti in druge neprijetne telesne občutke ter strahu. Nekateri so poleg izpolnjenega vprašalnika opisali svoja počutja in obču- tenja med plavanjem v oblačilih, kot na primer: »Pričakoval sem, da bo plavanje v oblačilih težje, nisem pa pričakoval, da bo tako naporno in da se bom počutil tako izčr- panega.« Ena izmed preiskovank je komen- tirala: »Očitno sem podcenjevala učinek obla- čil, težje sem se sprostila, roke in noge so se mi tresle.« Tudi nekateri odlično ali zelo dobro samo ocenjeni plavalci so izrazili težave: »Med plavanjem sem čutila močno bitje srca, obšel me je občutek strahu in negotovosti.« ali »Čeprav sem dober plavalec, sem verjetno zaradi živčnosti imel težave z dihanjem.« Zahtevnost plavanja v oblačilih so preisko- vanci izrazili kot: »Verjetno sem precenjeval svoje plavalne zmožnosti, saj sem pri plavanju v oblačilih izgubil občutek nadzora in tiščalo me je v želodcu.« ali »Če bi poznala učinke plavanja v oblačilih, bi verjetno že na začetku izbrala drugo tehniko plavanja, ker bi najbrž porabila manj energije. Med plavanjem se mi je začelo malo vrteti v glavi.« Plavanje v obleki je ena izmed pomembnih vodnih kompetenc varnega plavalca (Stall- man, 2017). Prav zato ocenjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti učencev na stopnji Srebrni delfin vključuje tudi pla- vanje v obleki kot pomožno vajo pri teku v plitvi vodi, skoku v vodo ter plavanju z ma- jico (Kapus, 2018). Hiti in sodelavci (2016) pa so ugotovili, da vključitev študentov zdravstvenih smeri v vajo reševanja iz vode vpliva na njihovo boljše poznavanje pravil- nih ukrepov reševanja iz vode na teoretič- nem primeru, saj so študenti preizkusili in bolje spoznali tudi svoje plavalne sposob- nosti. V nadaljnjih raziskavah je potrebno opraviti vsaj 5-minutni test vzdržljivosti. To je zadosten čas za zaznavanje sprememb in težav pri plavanju (Moran, 2014), kar vključuje tudi spremembe hitrosti in razda- ljo. Poleg tega bi bilo priporočljivo izvesti ciljano testiranje uporabe različnih načinov plavanja v oblačilih in morda tudi učinka vstopa v vodo (različne vrste skokov) kot dejavnik vpliva na plavanje v oblačilih. Pri nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno po- daljšati čas počitka med posameznimi te- stiranji za boljšo regeneracijo. Na podlagi razširjenih raziskovalnih rezultatov bi lahko dopolnili smernice za reševanje iz vode, ki bi med drugim vključevale tudi priporoče- ne načine plavanja reševalcev v oblačilih glede na porabo kisika in energije. Ker je bila raziskava izvedena v kontroli- ranem okolju in s prostovoljci z razvitimi plavalnimi veščinami, so izsledki omejeni, hkrati pa predstavljajo možnost za nadalj- nje raziskovanje. Ugotovitve raziskave so lahko pomembno izhodišče za vključitev teh znanj v izobraževanje in učenje vodnih kompetenc različnih ciljnih skupin ter lah- ko pripomorejo k preprečevanju utopitev in uspešnosti reševanja iz vode. Pri učenju varnega plavanja in reševanja iz vode je po- membno poudariti vlogo oblačil ali udele- žencem celo omogočiti izkušnjo plavanja in lebdenja v vodi v oblačilih. Omejitve raziskave Naša raziskava je testirala plavanje v različni količini oblačil pri namišljenem reševanju utapljajoče osebe. Zaradi časovno omeje- ne razpoložljivosti bazena so preiskovanci morda imeli premalo časa za popolno re- generacijo med posameznimi preizkusi plavanja. Preiskovanci so svoje plavalno znanje ocenili subjektivno, objektivnih pla- valnih sposobnosti v praksi nismo preverja- li. Postavlja se tudi vprašanje, ali so vsi pre- iskovanci poznali strokovno terminologijo, ki je bila zajeta v vprašalniku (reševalni skok in reševalni kravl). Reševanje iz vode v obla- čilih ali brez bi bilo lahko v okoliščinah, kot so deroča voda ali valovi, drugačno. „ Sklep Na osnovi rezultatov raziskave ugotavlja- mo, da količina oblačil vpliva na čas plava- nja in utrujenost plavalcev tudi v primeru osebnega reševanja s skokom v vodo. Preiskovanci so v oblačilih plavali poča- sneje in zaznali večjo stopnjo izčrpanosti. Odlični plavalci so v oblačilih plavali hitreje kot slabši, vseeno pa se hitrost plavanja pri vseh upočasnjuje z večjo količino oblačil. Slačenje oblačil je smiselno pri neposre- dnem reševanju iz vode ter v primeru sa- moreševanja, če bi morala oseba preplavati daljšo razdaljo. Plavanje z manjšo količino oblačil je hitrejše in manj izčrpavajoče ter lahko vpliva na izid (samo)reševanja. „ Literatura 1. Amtmann, J., Harris, C., Spath, W., in Todd, C. (2012). Effects of Standard Labor-We- ar on Swimming and Treading Water. Intermountain Journal of Sciences, 18(1 –4), 49–54. Pridobljeno s https://digital- commons.mtech.edu/cgi/viewcontent. cgi?article=1005&context=app_health_sci 2. Andoljšek, D. (2006). Prva pomoč pri utopitvi. Delo in varnost, 60(3), 12 –13. 3. Barwood, M., Bates, V., Long, G., in Tipton, M. (2011). “Float First:” Trapped Air Between Clothing Layers Significantly Improves Buo- yancy on Water After Immersion. Internati- onal Journal of Aquatic Research and Educa- tion, 5(2), 147–163. https://doi.org/10.25035/ ijare.05.02.03 4. Choi, S. W., Kurokawa, T., Ebisu, Y., Kikkawa, K., Shiokawa, M., in Yamasaki, M. (2000). Effect of Wearing Clothes on Oxygen Uptake and Ratings of Perceived Exertion while Swim- ming. Journal of Physiological Anthropology and Applied Human Science, 19(4), 167–173. https://doi.org/10.2114/jpa.19.167 5. Hiti, N., Dolenc, E., in Slabe, D. (2016). Pomen vključevanja vaj reševanja iz vode v izobra- Foto: Damjan Slabe 154 ževalne programe študentov zdravstvenih smeri. Šport, 64(1/2), 118 –123. 6. Horvat, M., Jelenc, A., Šajber, D., in Kapus, V. (2004). Reševanje iz vode, aktivna varnost in prva pomoč. Slovenska šola reševanja iz vode: učbenik za reševalce iz vode. Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 7. Ivšek, C. (2008). Reševanje iz vode. Priročnik. Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, 10–30. 8. Kapus, J. (2018). Naučimo se plavati. Priročnik za magistre in profesorje športne vzgoje ter uči- telje in vaditelje plavanja. Fakulteta za šport, 7–9. Pridobljeno s https://www.sportmladih. net/uploads/cms/file/NSP/NSP_prirocnik_ oktober_2018.pdf 9. Kapus, V., Fänrich, R., Zavšek, G., Moţina, H., Vlahovič, D., Rapuš, A., Javornik, T., Štrumbelj, B., Štirn, I., in Kapus, J. (2004). Reševanje iz vode, aktivna varnost in prva pomoč. Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 10. Kapus, V., Fänrich, R., in Zavšek, G. (2004). Re- ševanje iz vode, aktivna varnost in prva pomoč. Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 44–47. 11. Kolar, M. (2006). Reševanje iz vode. V U Ah- čan (ur). Prva pomoč - priročnik s praktičnimi primeri. Rdeči križ Slovenije, 599–611. 12. Ministrstvo za obrambo Republike Slove- nije (b.d.) Varstvo pred utopitvami. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Pridobljeno s http://www.arso.gov.si/novi- ce/datoteke/035768-Varstvo%20pred%20 utopitvami%20URSZR%20.pdf 13. Moran, K. (2014). Can You Swim in Clothes? An Exploratory Investigation of the Effect of Clothing on Water Competency. Internatio- nal Journal of Aquatic Research and Educati- on, 8(4), 338–350. https://doi.org/10.25035/ ijare.08.04.05 14. Moran, K. (2015). Can you swim in clothes? Reflections on the perception and reality of the effect of clothing on water competen- cy. International Journal of Aquatic Research and Education, 9(2), 116–135. http://dx.doi. org /10.1123/ ijare. 2015 - 0 011 15. Nacionalni inštitut za javno zdravje (2020). Zdravniško poročilo o umrli osebi (IVZ 46). 16. Pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševal- cev iz vode (2003). Uradni list RS, št. 70/03 (10.7.2003). Pridobljeno s http://www.pisrs. si/Pis.web/npbDocPdf?idPredpisa=PRAV314 6&type=pdf 17. Stallman, RK., Moran, K., Quan, L., in Langen- dorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Wa- ter Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2). https://doi.org/10.25035/ijare.10.02.03 18. Šink, I. (2002). Utopitve. V B Ušeničnik (ur). Nesreče in varstvo pred njimi. Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, 426–430. 19. Štrumbelj, B. (2013). Podatki o utopitvah, sta- nje in ukrepi na področju varstva pred uto- pitvami. Pridobljeno s http://www.sos112.si/ slo/tdocs/2013_10_05_strumbelj.pdf 20. World Health Organization. (2014). Global report on drowning: Preventing a leading killer. WHO Press. Pridobljeno s https://www.who. int/publications-detail/global-report-on- -drowning-preventing-a-leading-killer 21. Zakon o varstvu pred utopitvami (2007). Ura- dni list RS, št. 42/07 (15.5.2007). Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/npbDocPdf?idPr edpisa=ZAKO6028&idPredpisaChng=ZAKO2 067&type=pdf doc. dr. Damjan Slabe Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Zdravstvena pot 5 damjan.slabe@zf.uni-lj.si