List 31
Kos in serpov ne bomo več klepali.
Na Parskem 8o namesti klepanja jeli kose in serpove % mag:netiČDim jeklom brasiti.
Čudno je to, da so skerbaoe kose io serpi dosihmal povsod le klepali, ne pa kakor dro^e nože brusili. Ne moremo jo res uganiti, zakaj je to tako bilo, zlasti ako pomislimo, da s klepanimi kosami se ne da tako dobro kositi kakor z nabrušenimi in da s klepanjem se kose tako pokvarijo, da v dveh letih niso za nobeno rabo več.
Ako se kose po novi znajdbi ojstrijo z ma^netičnim jeklom, terpijo 10 do 12 let.
To je pac velik razloček!
Vprašanje je sedaj: kol i krat se more kosa brasiti^ ako se vsaki dan ž njo kosi?
Jez sem se iz lastne skušnje prepričal, da je dosti^ ako se kosa, ki se vsaki dan rabi, le enkrat ali k večerna dvakrat v tedna z brasom nabrasi, zraven tega pa večkrat na dan z magnetičnim jeklom po-ojstri.    To se mi poterjuje tudi od sto druzih strani.
Vsako novo iznajdbo v kmetijskih zadevah nekteri b pisanimi očmi g^Iedajo; berž pravijo, da je bosa in jo za-veržejo. Najmanj poterpežljivi v ti reči so pa delavci in posli; ti najraji vpijejo, da nove znajdbe niso za nobena rabo, ker se najraji derže privajenega starega kopita.
Koliko gospodarjev je pač, ki bi se s svojimi posli in delavci ne prepirali, ako hočejo nove namesti starih skoz in skoz slabih navad na polji, v hleva ali na podu vpeljati I Koliko časa terpi, preden stare šege in dela opastijo in se novih poprimejo.
Ravno taka bo tudi z novim brušenjem kos in serpov z magnetičnim jeklom. Dobro vemo, da to novo ravnanje^ pri kterem se dosti časa in stroškov prihrani, ne bo de-lavcom všeč. Med klepanjem kos in serpov zastaja delo; klep:uije jim je odpočitek, kosec takrat lahko lenobo pase; len pohajkva ali sedi pri babici, kleplje z betcom, ali zadene na pravi kraj ali ne, mu je vse eno; če ne bati na pravi kraj, ma je še ljubše, da ima le dalje opraviti.
V Vircburga ste bile v letu 1858 na polji in na travnikih skoz cel teden dve kosi, ena le enkrat, draga pa dvakrat med šestdnevno rabo na brusu nabrušene in več-krat čez dan z magnetičnim jeklom poojstrene, s kterima so se travniki, deteljsča in žita popolnoma pokosili, in ni bilo treba kos večkrat brasiti.
Nož za slamoreznice, ktere se enkrat ali dvakrat v tednu na brusa nabrusijo in vsaki dan z magnetičnim jeklom poojstrijo, ni treba pogostoma brusiti, in veliko več se skope nareže.
Nožar in izdelovavec takih magnetov, Daniel Geis v Vircburga na Nemškem je, kar se je omenjena šega kose in serpove brusiti iznajdla, že okoli 16.746 magne-tičnih jekel prodal. To je menda najbolja priča, kako dobre so te magnetične jekla.
Magnetično jeklo obderži dolgo časa svojo moč, in bolj ko se rabi, bolje je.
Ce hočeš magnetično jeklo pri sebi imeti (ali nositi), naredi mu asnjate nožnice. V nožnicah se ga ne bo tako berzo rija prijela, in če ti na tla pade, se ti ne bo lahko zlomilo. Ce pa jekla v nožnicah imeti nočeš, privezi si ga na motoz in obesi ga okrog sebe; zato prevertaj leseni ročuik, v kterega je jeklo vdelano, in potegni skoz luknjico motoz; tudi znaš namesti luknjice rinkice napraviti, skoz ktero se jermen potegne in kamor koli pripne.
Nožar Daniel Geis v Vircburga izdeluje štiri sorte magnetičnih jekel, eno, najbolje sorte (Nr. 1), velja 1 gld. rajnškega dnarja (rheinisch), drugo Nr. 2 velja 45 kr., Nr. 3 le 30 kr., Nr. 4  pa 20 kr.
Z magnetičnim jeklom Nr. 1, 2, 3 se brusijo ali prav
za prav ojstrijo skoporeziloice, Doži, kose, serpovi io drag;o enako večje rezilno orodje. Jekla Nr. 1. in 2. so zastran velikosti in moči boljše kakor IVr. 3. Z jekli iVr. 4 se ojstrijo peresni nožički in britve in enake rezila. — V vsak ročnik je D. Gleisovo ime vdarjeno.
Kdor  si čez   15 gold. ma^netičnih jekel naenkrat naroči,   ma faiirikant Gleis pri 100 gold. odpasti 10 gold. ^~} Dr. Kreutlinger v „Zeitsch. des land. V. fur Baiern.''
-----250   -----
*) Za poskusnjo bode krajnska kmetijska družba si naročila nekoliko takih magnetov; kdor želi tudi za-se takih, naj se berž oglasi pri družbi in pošlje dnar.                          Vred.