v gotovtv. Leto XIUM štev. 198 LJubljana, petek 26. avgusta 1932 Cesta t Din o pravTuitvoi Ljut>t)aoa. KjiatlJeva ulic 5l — Tdefoo it 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, 8ele»-borgov« al 3 — T ©L 3492 te 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrov« eesta it 13. — Teteh* «t 2455. Podružnica Celi« Kocemova ulica it 2 — Telefon it Računi pri pošt ček. rt vodih: Ljubljana it 11.842. Praga čialo 78.1S0, VV;«, t* 105 241 Naročnma '.naša mesečne L)ia iS.— ta tor»em*rtr© Din «0—. UredniStvo: LJubljana. Knafljera olica 5. Telefon St 3122 3123. 3124. 3125 fe 3126. Maribor. Aleksandrova cest« 13. Telefon št 2440 (ponoS 2582). C»He P-vfnoT, n! R T H t* T00. Rokopis1 se ne vračajo. — Oglasi po tarifu General Sanjurjo obsojen na smrt Generalov sin je bil oproščen, ostala dva obtoženca obsojena na ječo — Intervencija francoskega poslanika Madrid, 25. avgusta, s. Vodja monar-hističnega puča general Sanjurjo je bil obsojen na smrt, soobtoženi general Herrand na doživljenjsko ječo, polkovnik Infante pa na 12 let in en dan ječe, dočim je bil stotnik Sanjurjo, generalov sin, oproščen. Vojni minister je prejel iz vse Španije številne brzojavke, v katerih se deloma zahteva, naj se smrtna obsodba nad generalom Sanjurjom ne izvede, deloma pa baš nasprotno. Na današnji seji se je bavila s smrtno obsodbo generala Sanjurja tudi vlada. Socialistični ministri so bili iz načelnih vzrokov za spremembo smrtne kazni in le trije ministri so se izrekli za izvedbo justifikacije. Pariz, 25. avgusta, s. Kakor poroča agentura »Radio« iz Madrida, je tamkajšnji francoski poslanik Hervč v Imenu francoske vlade zaprosil za pomilostitev generala Sanjurja, pri čemer je poudarjal, da je general Sanjurjo vitez velikega križa častne legije in da ie v Maroku aktivno sodeloval v boiih francoskih čet. Po nadaljnjih vesteh iz Španije vlada v številnih španskih mestih med republikanskim prebivalstvom veliko razburjenje. V Madridu in Barceloni se vršila včeraj in tudi danes proti-monarhistična zborovanja komunističnih m socialno demokratskih organizacij. V Madridu je prišlo do krvavega spopada med demonstranti in civilno gardo; mnoeo oseb je bilo ranjenih. Madrid, 25. avgusta, g. španska bojna ladja »Espagna« je pripravljena za prevoz približno 250 monarhističnih zarotnikov, ki so bili obsojeni v prognan-stvo. Madrid, 25. avgusta. AA. Vojaške zapore straži od včeraj močan oddelek orožnlštva. Vlada je izdala izredno stroge varnostne ukrepe. General Sanjurjo je sprejel smrtno obsodibo z velikim mirom, pač pa je izrek sodnikov skrušil njegovega sina. Ob 15. so pu- stili k obsojenemu generalu njegovega očeta, ženo in najmlajšega, devetletnega sina. Posvetovanje vlade Madrid, 25. avgusta g. Danes dopoldne oh 11. se je v ministrstvu vojske sestala SDanska vlada, da prouči sodbo in izreče Končno odločitev. Malo preje je ministrski »redsodnik Azana v notranjem ministrstvu srtrejel zagovornika generala Saniuria, bivšega notranjega ministra za časa diktatorske vlade Prima de Rivere. in z niim govoril v zadevi obsodbe. Izredna se-ia vlade je trajala do opoldne. Razpravljala je predvsem o eventualni pomilostitvi na smrt obsojenega generala Sanjurja. Med tem so prispele v Madrid na naslov raznih ministrov in vlade brzojavke in pisma raznih osebnosti in raznih političnih strank, ki so se vsa nanašala na obsodbo odnosno pomilostitev glavnega obsojenca. Policijski organi so po naredbi pokrajinskega guvernerja v Vittoriji aretirali Mi-guela Prima de Rivero, najmlajšega sina pokojnega španskega diktatorja. ,, Madrid, 25. avgusta. AA. Po seji mini-s-trsskega sveta je ministrski predsednik Azana izjavil novinarjem, da je predsednik republike pod/pisal ukaz o odstranitvi kapetana Sanijurja i:z vojske. Vlada se mora odiločiti o pomilostitvi prošnije generala Siangurja v 8 urah. Rok poteče nocoj ob 19. Položaj vlade je koelfiiiv. Parlamentarna skupina radikalnih socialistov je poslala vladi ultimat, v katerem zahteva takojšnjo izvršitev smrtne kazni nad generalom San-jurjem ali pa ostavko vlade. Kakor znano, je ministrski svet naklonjen pomilostitvi. Popoldne so se ministri sestali v zbornici s svojimi poslanskimi skupinami. Ob 17. se je ministrski svet ponovno sestal k posvetovanju. Pomiloščen! Madrid, 25. avgusta, g. Kakor se je izvedelo je španski ministrski svet na popoldanski šefi sklenil spremeniti smrtno kazen generala Sanjuria v doživljenjsko prisilno delo. Verjetno ie, da bo vlada svoj sklep predložila parlamentu, kjer bo gotovo odobren. Zahteve jugoslovenskega učiteljstva Kongres JUU je bil včeraj z cija o strokovnih in Beograd. 25. avgusta, p. Kongres jugoslovenskega učiteljskega udruženja se je danes dopoldne nadaljeval. Zborovanje je potekalo povsem mirno in disciplinirano. Na dopoldanskem zasedanju sta bili na dnevnem redu dve predavanji. Dr. Dvornikovič je predaval o Adlerjevi individualni psihologiji, dr. Stanko Gogala pa o učitelju kot človeku in vzgojitelju. Dr. Gogala je podal 6voje predavanje v slovenščini. Popoldne je kongres potrdil staro upravo, ki je bila izvoljena za dobo treh let Nato je bila sprejeta resolucija, ki obsega 38 točk. Med drugim govori resolucija o potrebi združevanja učiteljev in poziva neorganizirane učitelje, naj vstopijo v svojo stanovsko organizacijo, tako da bo ta zastopala ves učiteljski stan in vso narodno šolo. Nadalje naglasa potrebo razširjenja kreditne zadruge in širjenja zadružne misli sploh. Resolucija dalje naroča glavni upravi udruženja, da pri pristojnih činiteljih striktno zastopa interese učiteljskega stanu. Učiteljem naj se prizna stalnost v službi in premestitve naj se ne vrše med šolskim letom, marveč le v dobi velikih počitnic. Oni učitelji, ki so neupravičeno na boljših mestih, se morajo premestiti. aključen - Obširna resoln-stanovskih zadevah Natečajno se morajo objaviti vsa izpraznjena mesta. Učitelji, ki so doslužili svojo službeno dobo, naj se upokoje. Šolski upravitelji naj se prevedejo v stalnost. Vprašanja učiteljic ženskih ročnih del na osnovnih šolah naj se čim prej reši. Kot maksimalna službena doba za dosego polne pokojnine naj se določi 32 let. Preiskave proti učiteljem naj se vrše po prosvetnih oblasteh. V vojski naj se namestijo učitelji za analfabete. Do 1. novembra naj 6e izpopolnijo vsa nadzorniška mesta. Učiteljem naj se dovoli pravica protesta proti njihovim ocenam. Šolski proračuni naj se odobravajo pri banovinskih šolskih odfborilh. Naposled naj se uredi vprašanje šolskih učbenikov in ukine monopol državne tiskarne za šolske vežbanke, pisanke in Čitanke. Ukinejo naj se prijavni izpiti na gimnazijah, ali pa vsaj brez izpitov odobrijo vpisi učencev, ki eo dovršili osnovno Solo z odličnim ali z zelo dobrim uspehom. Učiteljišča naj se reformirajo na ta način, da se uredijo po sistemu internatov, koncentrirajo v banovinskih središčih in da se v nje sprejemajo v prvi vrsti otroci učiteljev. Povratek angleških ministrov iz Kanade London, 25. avgusta. AA. Predsednik angleške vlade je poslal Baldwinu o prihodu v angleško luko Southampton brzojavko, v kateri mu iskreno čestita k uspehu na imperijski konferenci, ki bo konso-lidirala angleško gospodarstvo in okrepila trgovino. Če bo jutri vreme ugodno, bo Macdonald odpotoval iz Lossiemoutha, kjer je na oddihu, z letalom v London. V tem primeru bo v soboto predsedoval seji ministrskega sveta, na kateri bodo iz Kanade došli ministri poročali o ottawski konferenci. Ob prihodu v London bodo angleško delegacijo pozdravili vsi člani angleške vlade. Macdonald bo obiskal kralja šele v ponedeljek. Verjetno je, da bo tudi minister Thomas gost angleškega kralja prihodnji teden. Sporazum med ameriško in angleško filmsko družbo London, 25. avgusta. AA. Filmska družba za Anglijo in dominione je podpisala dogovor o razdeljevanju in zamenjavi svojih filmov s filmi ameriške družbe United Artists Corporation. Sporazum bo omogočil obema družbama, da bosta plasirali svoje proizvode na vsem področju Zedinje-nih držav in angleškega imperija. Gospodarski položaj v Zedinjenih državah Newyork, 25. avgusta. AA. Studijski oddelki velikih bank navajajo v svojih najnovejših poročilih, da so nekaterim industrijskim proizvodom cene poskočile. Navzlic temu pa je položaj nejasen in moten. Zaenkrat so tu merodajni še moralni razlogi. Cena kavčuku je vnovič čvrsta, bombaž je v veliki haussi, enako tudi svila. Po drugi strani pa priporočajo poročila zmernost v poslih in kritizirajo špekulativne ekscese, ki bi mogli ogroziiti ves sedanji preobrat v cenah. Rezultati Piccardovega poleta Pariz, 25. avgusta. AA. »Le Matin« priobčil je razgovor svojega bruseljskega poročevalca s Piccardovim asistentom Co»-svnsom. Na vprašanje, kakšni so praktični uspehi pravkar opravljenega poleta v stratosfero, je Cosyns odgovoril, da jim ni pripisovati prevelikega pomena. Tudi na podlagi dognanj drugega poleta v stratosfero ni mogoče reči, odkod prihajajo koz-mični žarki. Važni so le za teoretično znanost. Po pregledu zabeleženih merjenj bomo najbrž več vedeli, kaj ti žarki niso, kakor kaj so. Nove številke bodo važne le za študij sestave o materiji. VMAT V SVETOVNI POLIT državami — macija v zbližanje Sovjetske Rusije s Francijo in Ze&Istjenfmi iz tira vržena italijanska politika - Angleška diplo-veliki zadregi - Nov položaj na Daljnem vzhodu London, 25. avgusta. AA. Listi opozarjajo na živahno delovanje sovjetske diplomacije. V ospredju najnovejše akcije sovjetske Rusije sta to pot Fran cija in Zedinjene države. Te dni je bila v Parizu podpisana pomembna konvencija med Francijo in Rusijo. Po tej konvenciji bo Rusija dobavila Franciji v prihodnjih petih letih po 500.000 ton bencina. Sedaj poročajo o novih francosko-sovjetsk'h pogajanjih glede pakta o medsebojnem nena-padanju. Sovjetska vlada bo s tem paktom priznala Franciji caristične predvojne dolgove v globalnem znesku 60 milijonov zlatih frankov, plačljivih v 62 polletnih obrokih. Francija pa se bo obvezala, da bo njena Narodna banka eskontirala sovjetske menice po normalnem eskontu. Vrhu tega bo francoska vlada jamčila za trgovinska naročila in nabave sovjetov v Franciji. Sovjetsika pogajanja z Zedinjenimi državaihi severne Amerike pa imajo namen, da okrepe in poglobe dosedanje sodelovanje sovjetske Rusije in USA na Daljnem vzhodu proti japonskim stremljenjem v Mandžuriji. Rim, 25. avgusta, r. Tukajšnji listi objavljajo v senzacionalni obliki vesti iz Londona- o pogajanjih med Francijo in sovjetsko Rusijo. Vesti o doseženih sporazumih, zlasti pa vest o pogajanjih za sklenitev nenapadalnega pakta, ki bi pomenil silno ojačenje francoske pozicije v vzhodni Evropi, so vzbudile v tukajšnjih diplomatskih in fašističnih krogih veliko vznemirjenje. Fašistična diplomacija je računala s sovjetsko Rusijo kot enem glavnih stebrov svoje protifrancoske akcije in si je vsa zadnja leta ob ogromnih finančnih žrtvah prizadevala, da bi navezala sovjetsko Rusijo na Italijo tako na gospodarskem kakor na političnem polju. Vsi ti načrti pa so se s pariškimi sporazumi prevrgli. Rimsko diplomacijo ie objel strah, da je s tem propadel tako zvani vzhodni italijanski blok, obsegajoč predvsem Italijo, Nemčijo, Turčijo in sovjetsko Rusijo, ki naj bi tvoril poleg balkanskega italijansko -bolgarsko - grškega bloka glavni protiutež proti francoskemu prestiža v Evropi. V rimski diplomaciji, ki ?e že smatrala, da je svojo najtežavnejšo nalogo izpolnila in ki je doživela baš v zadnjii dobi v skladu z nadaljnjim izvajanjem tega načrta velike spremembe, je zavladala resna bojazen, da je s tem celokupna, na daljšo dobo proračuna-na in s tolikimi žrtvami izvajana akcija propadla ter da bo morala fašist:čna Italija iskati v zunanji politiki nove orijentaoije, kar more postati usodno baš sedaj, ko se je italijanska diplomacija že čutila na vrhuncu svoje zmage in temu primerno uravnala svoje postopanje v Ženevi in na svetovni razorožitve^ konferenci. V rimskem zunanjem ministrstvu se vrše že od snoči skoro nepretrgoma konference med vodilnimi rimskimi diplomati, vendar pa čuvajo o smrejetih sklepih in o nadaljnjih korakih najstrožjo tajnost. London, 25. avgusta, r. V londonskih diplomatskih krogih so izzvale vesti o zbližanju med Francijo in sovjetsko Rusijo veliko pozornost. Sporazumi, ki se nanašajo na tesnejše gospodarsko sodelovanje med Francijo in sovjetsko Rusijo, se sicer še ne presojajo preveč tragično, ker smatrajo, da po sklepih ottawske konference konkurenca sovjetske Rusije na angleškem trgu ne pride več resno v poštev, pač pa so zelo vznemirjeni zaradi vesti o zbližanju med Zedinjenimi državami in sovjetsko Rusijo glede vprašanj, ki so aktualna na Daljnem vzhodu. Angleška diplomacija se je doslej previdno izogibala vsega, kar bi moglo kompromitirati angleške odno-šaie do Japonske, toda tesnejše sodelovanje med sovjetsko Rusijo in Zedinjenimi državami na Daljnem vzhodu, predvsem v pogledu enotne akcije proti Japon^k' in njeni politiki na Kitajskem. sili tudi Anglijo, da stopn iz svoje dosedanje rezerve. To pa spravlja Anglijo v dokaj nenrijeten položaj, ker se je dosedaj izogibala vsemu, kar bi moglo dovesti do kakršnega koli nesporazuma ali nasprotstva na eni strani z Jamonsko, na drugi strani z ameriškimi Zedinjenimi državami. Trgovinski in interesi Anglije na Dal.Viem vzhodu pa so tolikšni, da nikakor ne bi mogla ostati na strani, ako se Amerika in sovjetska Rusija sporazumeta za enoten nastop proti Japonski. Anglija .ie doslej dosledno odklaniala vsa snub-lienia Amerike za odločnejšo akciio proti japonskim stremljenjem na Kitajskem, po vsem tem pa ne bo mogla ostati ravnodušna. Za enkrat se je angleška diplomacija omejila na to, da natančno prouči položaj in podrobneje zasleduje nadaljnji razvoj dogodkov. Vsekakor pa računajo v dobro poučenih političnih krogih, da bi mogel sporazum med sovjetsko Rusijo in Zedinjenimi državami, ki se zdi več ko verjeten, dovesti do temeljite spremembe angleške politike na Daljnem vzhodu. Spričo znanega stališča ameriške diplomacije, ki se zavzema za odločen nastop proti Japonski, se je znašla angleška diplomacija v skrajno delikatnem položaju. Japonska ne popusti Tokio, 25. avgusta, s. V japonskem parlamentu je sporočil zunanji minister, da so končane vse priprave za skorajšnje formalno priznanje nove vlade v Mandžuriji. Vlada je čutila nujno potrebo najti temeljito rešitev, ki bi za vedno spravila s sveta vzroke stoletnega spora med Kitajsko in Japonska, japonska ni kršila protivoj-nega pakta in priznanje nove države ni v nasprotju s pogodbo med devetimi državami. V ostalem je nastala nova mandižur-ska država zaradi separatističnega pokre-ta na Kitajskem; ti pokretj po pogodbi med devetimi državami niso prepovedani, zaradi česar se ne more preprečiti, da bi katerikoli del Kitajske iz Lastne volic ustvaril neodvisno državo. Pariz, 25. avgusta. AA. »Le Temps« pri-občuje uvodnik o Japonski in ugotavlja, da je japonska vlada indirektno, vendar dokaj iasno odgovorila tistim, kj se upirajo japonski politiki v Mandžuriji. Eks-poze japonskega zunanjega ministra Ušide v japonskem parlamentu je povsem jasen odgovor na ponovne izjave s strani Wa-shirugtona o tem, da Zedinjene države Severne Amerike nikdar ne hodo priznale teritorijalnih izprememb. dosežen h z nasiljem. Izjava japonskega zunanjega ministra pa je hkratu opomin mednarodnemu javnemu mnenju, da japonska vlada nikdar ne bo dopustila Društvu narodov ks kršnokoli intervencijo v mandžurskern vprašanju S tega vidika so izjave japonskega zunanjega ministra po mnenju pariškega lista odločilno politično dejanje, ki ga ne bo moči zanikati ali obiti, ko bo objavljeno poročilo preiskovalne komisije o Mandžuriji. London, 25. avgusta. AA. Govor japonskega zunanjega ministra Ušide v tokijskem parlamentu je vzbudil pozornost angleških uradnih krogov. Ti zaenkrat odklanjajo podrobne komentarje, pravijo pa, da je ta govor v zvezi z nedavnimi izjavami predsednika Zedinjenih držav Hoovra in zunanjega ministra Stimsona. Nova napetost v šaisghafu London, 25. avgusta. 6. Po zadnjih vesteh iz Šang-haja je nastala med Japonsko m Katajsko zopet močna napetost. Poživitev gibanja za bojkot japonskega blaga in divjanje kitajskih tolp je dalo japonskim vojaškim oblastvom povod, da so ojačila obrežne gamizije okoli Šanghaja. Istočasno je bil izdan odlok, s katerim se japonskemu prebivalstvu v Sanghaju zagotavlja brezpogojna zaščita njegovega imetja. Kitajsko prebivalstvo je zaradi postopanja Japoncev izredno ogorčeno. Protiki-ponskj organizacijski odbor hoče nasilno prisiliti vse mesto na bojkot Japonccv. Tc gibanje se širi tudi že v Hankau Pogajanja s Hitlerjem Tajinstveni sestanek dr. Briininga s Hitlerjevim pooblaščencem — Brezuspešni poskusi generala ScMei-cherja — Kongres Stahlhelma Berlin, 25. avgusta, g. O sestanku med zastopniki centruma in narodne socialistične stranke v Konstancu se zaenkrat čuva stroga tajnost in niti centrum, niti narodni socialisti nočejo priznati, da so 6e dr. Brii-ning in Gregor Stresser ter ostali voditelji obeh strank sploh sestali. Kljub temu pa je ves poročil, ki soglašajo v tem, da se je vršil ta sestanek že v torek, da pa ni prinesel omembe vrednega rezultata. Zdi se, da so se zastopniki obeh strank za enkrat zedinili samo za nadaljevanje pogajanj, ki se bodo po vsej priliki zopet pričela prihodnji teden. Čim bolj se bliža otvoritev državnega zbora, tembolj postaja jasno, da bo državna vlada naravnost katastrofalno osamljena v parlamentu. Zato sc vztrajno vzdržuje vest, da vlada sploh ne bo čakala na glasovanje, temveč da bo v trenutku, ko bo videla, da ji grozi nezaupnica, razglasila razpust državnega zbora. Razpust st smatra danes že za gotovo dejstvo n splošno se razmotriva sarno še vprašanje, kaj namerava vlada storiti p ozn ti e. Lisi:! citirajo glede tega objavo a-:ke napol vladne agemciis, ki pravi med drugim: Po naših informaciji se zdi, da je v krogih državne vlade razširjeno naziranje, da bo mogoče brez parlamenta z v»o upravičenostjo vladati dalje. To naziranje se opira na državno-pravno strokovno rine-nie. ki utemeljuje možnosti vladanja s tem, da mora zaradi nezmožnosti državnega zbora za sestavo vlade preiti vsa državna oblast na državnega predsednika, ki je izvoljen od večine nemškega naroda in ki bi za dalj časa vladal s prezidialno vlado. Vlada bi si v tej dobi prizadevala, da izvede najvažnejše gospodarske, finančne in 6o-=ialno-pofitične reforme za poživljenje nemškega gospodarstva. H koncu bi bilo po novem volilnem redu, ki bi bil posnet po volilnem redu Anglije, izvoljeno novo narodno zastopstvo, ki bi moralo odločati o nadaljnji usodi Nemčije ter bi dalo via-di razrešnico za njeno delovanje. Berlin, 25. avgusta, s. K vestem, da so se v zadnjih dnevih vršila pogajanja med državn:m brambnim ministrom generalom Schleicher jem in vodilnimi narodnimi socialisti. piše »Deutsche Aligemeine Zei-tune« med drugitn: »Državni brambni minister je vodil trajno ta podajanja po nalogu državnega kancelarja. O njih seveda ne more biti gc-vora. da bj bilo nrišlo do kakršnegakoli sporazuma, ki b? bil naperjen nroti dosedanji politiki vlade Res ie ravno nasprot-oo. da so ta pogajanja popolnoma razočarala narodne socialiste in potekla vseskozi negativno. V ostalem velja to tudi za vsa druga pogajanja med strankami. Glede nadaljnjega notrcnje-političnega razvoja kakor tudi vpražania ali bo pozneje možna udeležba narodnih socialistov v državni vladi, bo vse dovolj jasno šele no razpustu državnega zbora, ki ga Je oriča-kovati po tretjem ali četrtem dnevu po tem ko se bo novi parlament sestal.« Kongres Berlin, 25. avgusta. A A. Prve dni prihodnjega mesec« bo v Berlinu ena največjih nacijonaiistionih manifestacij v Nemčiji po svetovn; vojni. Vršil se bo trinajsti kongres hiv5fb Voievnikov. organiziranih v m~.go?n' militan^i?n' zvezi tako zvanih jeklenih čelad (StshlhehnV Pričakujejo, da se bo kongresa udeležilo 200 tisoč članov. 2e sedaj je prijavljenih 1*0 posebnih vlakov, nad 10.000 tovornih avtomobilov in veliko število drugih prevoznih sredstev. Zveza jeklenih čelad je znana po shodu, ki ga je priredila v Koblenzu, kjer so bile protifrancoske demonstracije. Kongres bc 3., 4. in 5. septembra. Člani Staihlhelma bodo prišli v starih krojih s cesarskimi zastavami iu vse mesto bo v čmo-belo-rdečih zastavah. kakor da bi Nemčija ne bila živela zadnjih 14 let. Berlin, 25. avgusta. AA. Nevtralni politični krogi opozarjajo na to, da se bo kongres Stahlhelma vršil prve dni septembra, torej v času, ko bo položaj zaradi zasedania parlamenta itak do skrajnosti napet. To dejstvo govori za to. da bo ta kongres po vsej priliki morda odločilnega pomena za nadaljnji razvoj notranje politike v Nemčiji že zato, ker je znano, da je ta zveza en m najbolj šovinističnih v Nemčiji in je že ra sestankih v Koblenzu in Bratislavi pokazala, kakšni so njeni notranji in zunanji cilii. Kongres se bo vršil pod devizo >Osvoboje« nje« in bo na njem zastopana tudi državna vlada, najbrž osebno po kancelarju Papenu, Stahlhelm je povabil na kongres tudi svo-jega častnega predsednika, sedanjega predsednika nemške države maršala Hindeii-burga. Izjemne odredbe v Beuthenu Beuthen, 25. avgusta, s. Po odredbi vlada je določen okoli sodnega poslopja v Beuthe-nu poseben park. v katerem je prepovedano vsako zbiranje ljudi. Prav tako ;e prepovedan prevoz oseb na tovornih avtomobilih za politične namene. Po mestnih ulicah je prišlo tudi danes večkrat do nemirov. Množica je razbila šipe skoro na vseh židovskih trgovinah in celo izropala nckaf trgovin. Berlin, 25. avgusta. A A. Manifestacije za pet na smrt obsojenih nacijonalnih socija-listov so se v Beuthenu tudi danes ponovile. Nacijonalni socijalisti so razdejali vrč trgovin in pobili šipe na poslopju demokratskega lista. Policija je napravila reiL 20 oseb je bilo ranjenih. Nov vodja nemške gospodarske politike Berlin, 25. avgusta, č Kakor 60 gospodarski krogi pričakovali že nekaj dni," je prišlo danes do odločilnega preokreta v nemški gospodarski politiki. Danes popoldne je namreč državni tajnik v ministrstvu za gospodarstvo dr Trendelenburg vložil prošnjo za upokojitev. Dr. Trendelenburg je bil tudi res takoj upokojen Na njegovo mesto bo imenovan bivši državni tajnik pri finančnem ministrstvu dr. Karel Schwarzkopf. Ostavko dr Trendelenburga je pripisati nasprostvom. ki so nasta',1 nifd niim m državnim kabinetom g'ede novega gospodarskega programa. Dr. Trendelenburg je vodil celih 10 let nemško gospodarsko politiko Berlin. 25. avgusta. 6. Nedeljski govor državnega kancelaria o gospodarskem programu državne vlade, čigar podrobnosti so za enkrat še strogo tajne, pričakujejo v vseh krogih z veliko napetostjo. »Deutsche Aligemeine Zeitung« narmtMiie. da bodo izjave, ki jih bo noda! državni kancelar v tem govorv. mnogo obsežnejše in pomembnejše kakor se splošno pričakuje. , Gospodarska obnova podunavskih držav Na konferenci v Stresi bodo sodelovale skoro vse evropske države — Dve glavni nalogi konference države. Poleg tega pa naj bi evropske države, vaza jo srednjeevropsko blago pristale brez vsake odškodnine na preferenčne tarife v korist podunav-skim državam. Italija in Nemčija se čutita zaradi tega prizadeti, ker bi v primeru izvedbe tega načrta v precejšnji meri padel njun vpliv na razvoj srednjeevropskih gospodarskih razmer. Spričo tega se je pojavila pri reševanju podunavskega vprašanja tudi njuna teza, po kateri je treba smatrati podunavski problem kot vprašanje, ki se nanaša na vso Evropo. Problem naj se reši s pomočjo sporazuma med posameznimi velesilami, ki izvažajo svoje blago v srednjeevropske države in uvažajo njihove pridelke, ter s pomočjo sporazuma med posameznimi srednjeevropskimi državami, tako da bi se vpoštevali interesi na obeh straneh. Kakor doznavajo listi, je sestavila Jugoslavija poseben memorandum glede preferenčnih tarif v zvezi s francosko tezo in ga predložila predsedstvu konference. Za enkrat še ni podrobnejših podatkov o jugoslovenskih predlogih. Francoski tisk se že intenzivno bavi z bližnjo konferenco in naglaša, kako so brez izjeme vsa francoska ministrstva, čeprav so se po svojih političnih programih še tako razlikovala, vedno pokazala veliko zanimanje za razvoj gospodarskih razmer v srednji in jugovzhodni Evropi. »Escelsior« ugotavlja o bližnji konferenci v Stresi med drugim tole: Padanje cen poljedelskih pridelkov, ki je v podunavskih državah najbolj občutno, se spričo svetovne gospodarske krize še nadaljuje. Francoski memorandum z dne 16. maja 1931. je poleg drugih ukrepov očitno pokazal potrebo, da priznajo večje države, ki uvažajo srednjeevropske agrarne pridelke, tem državam nreferenčne tarife. Francoska vlada je poleg tega iznesla tudi idejo, da se stabilizira preferenčni režim med podunavskimi državami samimi. Na lausannski konferenci ni bilo časa, da ?e rešijo ta vprašanja. Konferenca v Stresi pa bo morala za vsako ceno na iti sprejemljivo rešitev, ki bo jamčila za nov razvoj srednjeevropskega agrarnega gospodarstva, obenem oa postala tudi ena izmed osnov bližnje svetovne gospodarske konference. Pariz, 25. avgusta, ž. V Stresi ob jezeru Lago Maggiore se, kakor znano, 5. septembra sestane konferenca za ta-kozvane vzhodne reparacije. Konferenca, ki bo stvarno proučevala vprašanje gospodarske rekonstrukcije srednje in vzhodne Evrope, bo trajala več dni. Vršila se bo pod vodstvom bivšega francoskega ministra Georgea Boimeta. Na konferenci bodo zastopane Italija, ki je določila za svoja delegata De Miche-lisa in Bianchinija, Francija. Velika Britaiuja, Belgija, Nemčija, Jugoslavija, Madžarska, Nizozemska, Rumunija, Švica, Poljska, Češkoslovaška, Avstrija, Bolgarija in Grčija. Vse vlade imenovanih držav razen Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Grčije so že določile svoje delegacije. Konferenca se sestane na osnovi 4. točke zaključnega protokola lausannske reparacijske konference. Konkretno bo njena naloga, da prouči 1. ukrepe, ki so potrebni, da se obnovi normalno pretakanje kapitalov med državami srednje in jugovzhodne Evrope ter med njimi in ostalim zapadom. Konferenca se bo specielno bavila z vprašanjem odprave deviznih in drugih omejitev, ki so jih uveljavile razne vlade v obrambo svoje valute, 2. Obnovo izmenjave blaga med srednjeevropskimi in drugimi državami s posebnim ozirom na olajšave, ki naj se uvedejo za kmetijske pridelke, ki jih srednjeevropske agrarne države ne morejo vnovčiti. V okviru teh dveh glavnih problemov, se bodo na konferenci v Stresi obravnavala vsa podunavska vprašanja, ki se zavlačujejo že vse leto, odkar se je pojavil znani Tardieujev predlog. Na konferenci °e bosta v splošnem obravnavali pred vsem dve rešitvi, francoska in nemško-italijanska. Po francoskih načrtih, ki iih je izdelala Tardieu-jeva vlada, a jih je pozneje Herriotov kabinet nekoliko soremenil, bi bilo treba v glavnem avtoririrati pet podunavskih d-žav. in sicer Avstrijo, Jugoslavijo, ?Tadžarsko. Rumu ni io in Češkoslovaško, da uveljavijo v svojih medsebojnih prometnih in trgovinskih odncšaiih prefs-renčne carine in prevozne tarife! Ta preferenci sistem naj bi veljal le za omenjenih pet držav in bi bile izključene iz njega vse ostale večje in manjše Velika manifestacija v Vitanju Vitanje, 24. avgusta. Vroče poletno solncs je v nedeljo obsevalo mnogoštevilne moške in ženske zbo-rovalce pred okusno okrašenim velikim govorniškim odrom ra Hofbauerjevem dvorišču v Vitanju, kjer se je vršil politični shod. kakor ga Vitanje še ni doživelo. Domača krajevna organizacija se je potrudila prav posebno, da iskreno sprejme došle govornike, in je položila velik trud v predpriprave za ta shod, županova hči gdč. Ma-r ca Pirhova na je z veščo roko prevzela dekoracijo govorniškega odra. Pred Pirhovo gostilno sta zjutraj občinski odbor in odbor krajevne organizacije sprejela iz Konjic došle gg. narodna poslanca dr. Auerja iz Siska in Karla Gajška iz Konjic ter funkcionarje sreske organizacije JRKD za konjiški okraj. Na zborov.a-iišču je dešle govornike pozdravil z lepimi be-edami predsednik krajevne oraanizad-je g. Ignacij Kotnik. Na odru so" zavzeli svoja mesta tudi župani občin Brezen, Lju-binica, Paka in Vitanja. Vodil jc skupščino predsednik sreske organizacije g. notar Rado Jereb, ki jc najprej podelil besedo g. narodnemu poslancu dr. Auerju. Ta je v lepi hrvaščini, ki jo je mogel prav vsak zhorovalec razumeti, obrazloži! sedanje politično stanje in njegovo predzgodovino. Poudarjal je, da so Hrvati povsem složni glede sedanje državne ureditve, ki tudi Hrvatom zagotavlja vse pravice v enotni veliki jugoslovenski državi; vse nasprotne zlohotne vesti hujskačev in nasprotnikov naše države so docela neresnične. Podpredsednik sreske orgmizacije g. dr. Ervin Mejak iz Konjic je v daljšem govoru obrazložil domnevne vzroke, ki so dovedli do sedanjih težkih gospodarskih razmer. Pokazal je na novo dobo, v kateri živimo Jugosloveni od 6. januarja 1920. leta naprej ter otrsal delo vlade in Narodnega predstavništva. Zavrni! je lažnjive govorice nasprotnikov, da bi bila vlada ali Narodno predstavništvo zoper vero ali zoper slovenstvo. ter poudarjal velik pomen vere za narodovo in državno življenje. Na številne prisotne ženske se je obrni! govornik z željo, da mladino vzgajajo v veri v Boga in v ljubezni do države ter kralia. Končno je obrazloži) program vsedržavne stranke, v katero naj vstopijo vsi državljani, ki hočejo sodelovati pri reševanju javnih zadev. Domači narodni poslanec g. Karol Gafsek je podrobno obrazloži! zakonodajno delo v narodni skunščini, z!asti se je bavil z vprašanjem krize v lesotržtvu in z vprašan iem pospeševanja vinogradništva. Pozval je ljudstvo k resnemu in složnemu delu. dn si sedanji izredno težki položaj v?! se bo natekel iz najemnine. čl. 10. Ta uredba stopa v obvezno veljavo s 1. majem 1932. Lep shod v Solčavi Solčava, X avgusta. V nedelio 21. t m. po rani tna§i se je zbralo v Solčavi pred Herletovo gostilno polno tiudstva, da sliši poročilo svojega poslanca g. Rasta Pustoskmška o delu v Narodni skupščini, o splošnem političnem položaju in o stanju agrarne reforme. Sliod je otvoril župan g. Fran Ožep. Pozdravil je g. poslanca in poudaril, da si je že s svojim dosedanjim delom pridobil polno zaupanje ljudstva; izrekel je na-do, da bo z■ poslanec tudi v bodoče z isto vnemo in razumevanjem razmer delal v blagor in za korist prebivalstva. Nato j« g. poslanec obširno govoril o delu v Narodirri skupščini. Poudarjal je, da je delovanje vseh poslancev z malimi izjemami usmerjeno na to, da pomagajo kmetu in delovnemu ljudstvu. Dokaz tega so številni zakoni, kakor odprava žitnega monopola, zakon o zaščiti kaneta itd., ki jih je Narodna skupščina sprejela samo za to, da pomaga kmetu in ga reži gmotnega propada. Nadaijevala je z vso energijo započeto delo in na jesen bo nemara že lahko vzela v pretres zakonski načrt o zadolžitvi kimetskih posestev, kar bo za kmeta življenjskega pomena. Kako pri srcu je slovenskim poslancem revno ljudstvo, dokazuje naj/bolj dejstvo, da so izpostav ali v Beogradu znatne količine pšenice rn koruze, ki so se nato brezplačno porazdeKle med stradajoče siromake. Da pri tem tudi Solčava ni izSa praznih rok. je vsem znano. Poslanec ju nato obširno govora o raznih govoricah, ki jih širijo med ljudstvom gotovi temini elementi, in o pravnici, da je ogrožen naš slovenski jezik ter nagiašal, da Sirijo take vesti večinoma takšni ljudje, ki pod Avstrijo niso nič storili v obrambo slovenskega jezika in so slovensko ljudstvo mirno prepušeaK v brezvestno izkoriščanje nemškim in nemškutarskim birokratom. Razpravffjafoč o agrarni reformi je f. posSanec poudarjal, da je po osvoboditvi naš vladar sam v znamenitem svojem manifestu proglasil načelo, *Zemfflja bodi kmetova «; zato se m bati, da bi se gotovim krogom posrečilo izigrati agrarno reformo prav v gor-grajskem okraju. Nasprotniki agrarne reforme sicer v zadntjem času napenjajo vse sile, da bi preprečili popotno izvedbo agrarne reforme, toda to se jtbm ne bo posrečilo, ako bo kmetsko ljudstvo neomaijmo zahtevalo svoje pravice in ako se ne bo dalo zapeljati od volkov, ki hodijo sedaj med njim v ovčji koži. Pred vsem se kmetje v gornjegrajskem okraju ne dado preplašiti s tem, da jitn graščinska uprava, hoteč se polastiti kmetske zeimSfie, obeša na vrat tožbe in jih šikanira na vse načine. Tudi tu bo enderat konec takišroijn šikatiam. Ko je tovornik še razložil veliko važnost tuisfk-ega prometa za gornjegrajski okra? voibče in za Solčavo še posebej in na-svetoval tometoim, naj se organizirajo v zdrave zadruge, je za-kffiučf? svoja izvajala. PoJdruso uro trajajoče zborovanje Je nato zaMfučdi župan Ožep rekoč, da je poobtaščeo izreči poslancu v imenu vsega solčavskega prebivalstva !storc-no zahvalo za njegovo požrtvovalno delo za koristi I]u<®st7va; prosil ga je, na1 se tudi v bodoče z enako vnemo in Muh črnijo zavzema za interese gorntjegrajskega okraja, ziasfj pe za siromašne »oKavisfoe občine. Učitelji v tečaju za firfčno vzgojo Beograd, 25. avgusta, p. Z odlokom prosvetnega ministra so bil sprejeti v tečaj za fizično vzgojo med drugimi Ivan Pretnar, učitelj v Zavrču v ptujskem srezu, Stanko Miikuš. učitelj v Celju, Ludvik Andol-šek, učitelj v Karlovici v kočevskem srezu. Andrej Štrukelj, učitelj v Zalogu pri Ljubljani, in Anton Praprotnik, učitelj v Šmarju pri Ljubljani. Tečaj se prične 6. septembra. Vsi kandidati se morajo tega dne javrti v sokolski dvorani beograjskega Sokola-matice Poštanska ulica 12. Nastanjeni bodo v Domu jugoslovenskega učiteljskega udruženja. glede prehrane pa bodo še pravočasno obveščeni. Poneverbe pri sraederevski hranilnici Smederevo. 25. avgusta, p. Veliko senzacijo je vzbudila vest, da je upravnik smederevske oblastne hranilnice poneveril nad (VOO.OOO Din. Policijske oblasti so blagajnika aretirale: on sam je dejanje tudi že priznal. Izjavil je. da je pričel jemati denar iz hranilnične blagajne že pred daljšim časom. Dvakrat je dvignil iz blagajne večji vsoti v skupnem znesku 476.500 Din. Nato si je na račun svoje pokojnine vzel 34.000 Din. Na tekoči račun si je vzel 150 tisoč Din, tako da znašajo njegovi dvigi 660.500 Din. Izjavil je, da je ta denar porabil za vzdrževanje družine, svojega vinograda. za šolanje dece in druge slične potrebe. Končno je tudi zatrdil, da bo hranilnici vse povrnil. Uvoz sadja v Nemčijo Beograd, 25. avgusta. AA. Na vesti, ki so se nedavno raznesle pri nas, da Nemčija ne dovoljuje uvoza naših svežih sliv in uporabe vezanih dinarjev r naši državi za izplačilo svežih sliv, lri so namenjene v Nemčijo, smo uradnim potom prejeli »le* deče obvestilo iz Berlina: Vest o prepovedi uvoza svežega sadja je nastala po nesporazumi jen ju. Uvoz je svoboden pod rezervo sedanjih deviznih predpisov. Začasno ustavljen tovorni promet na Savi Beograd, 25. avgusta. AA. Direkcija rečne plovbe sporoča, da zaradi nizkega stanja vode na reki Savi začasno ustavlja blagovni tovorni promet tn sprejem blaga od Siska do Bosanskega Broda tn nazaj. Ko bo voda na tem sektorju zadosti narasla, se bo ponovno otvoril redni oro-met, kar bo objavljeno. Fašistične oblasti in frankovski teroristi Značilne izpovedi dveh, na Sušaku aretiranih tihotapcev orožja iz Italije v Jugoslavijo Sušak, 25. avgusta M. V zveri z akcijo teroristov te inozemstva proti naši državi je bila uvedena preiskava, ki je ugotovila nad vse zanimive stvari. V teku preiskave sta biia te dni na Sušaku aretirana delavca Franjo Frlan in Stjepan Tomlje-novič, ki sta prenašala orožje in strelivo z R^ke na Sušak. Pri zaslišanju sta našim oblsstem j>rizna!a, da sta prejemala orožje io strelivo od Mate Devčiča, zloglasnega tepoids^a. In nekega Vekoslava Servacija, kj živita oba na Reki. Oba terorista sta tu prepričala, da se Jima pri prenos* orožja ob italijanski meji ni treba ničesai bati. če bi ju italijanske oblasti slučain« ustavile in pri'jele. bi se stvar gotovo uro-d!!a. Pri aretaciji obeh delavcev »o naš.' orsra.ni. Ki so obenem izvršili hišno rrrei-skavo, našli večjo količino orožja in streliva ter osem velikih zavojev emigrantski* letakov ilegalne vsebine. Tudi letaki urišli iz istega vira kakor orožje. Med !<* laki so bili tudi znanj veleizdajniški Usti »Hrvatski Domobran«, >Gr:čc in >Ustašac. Pot Sc balkanski uniji Propagamfističen članek grškega zunanjega ministra — Za en^raf so mogoče le pogodbe v dvoje med posameznimi balkanskimi državami Aten* mvmet-a A A. Arron- rt r-^i v f* »irrm m r»ftAtenska Aoen clja-pulos je obelodanil v listu »Elefteron Vi-ma* članek pod naslovom »Balkanska zve-Ea in Panevropa«'. Pisec pravi med drugim, da se je mi«=ei o zbližanju balkar.skih narodov prvič pojavila že koncem IS stoletja. Prvi jo je izrazil grški pesnik in rodoljub Rigo dc Fera. Nato opisuje Mihalakopulos težkoČe, im katere naleti ostvaritev balkanske zveze. Med glavne vzroke proti tej zvezi spravlja Mihafakopulos dejstvo, da 6o balkanske 1 države agrarnega značaja in da imajo zatf malo blaga za trgovinsko izmenjavo mec sabo. Najboljša rešitev tega vprašanja b bila po mnenju grškega zui.anjega ministr* ta da pristopijo balkanske države k skle panju regionalnih sporazumov na Balkanu Grčija je v tem oziru dela dober vzgled je podpisala regionalne sporazume v dvo>« že s Turčijo, Rumunijo in Jugoslavijo. Gr čija je vedno pripravljena podpisati po> dobne sporazume tudi z drugimi državami da tako omogoči mir v južno v zbodn i Evropi. Sodba v splitskem defravdantskem procesu Zaradi poneverbe nad 1 miiijona dinarjev obtoženi bivši Kagajnik Državne hipotekarne banke je bil obsojen na 12 let ječe in v povračilo stroškov SpHt, 25. avignsta č. Za so^bo v procesu proti! bivšemu blagajniku splitske podruž-nfioe Državne hipotekarne banke Pavlovi-ču je vladalo davi v vsem mestu izredno zann nanoe. V dvorani št. 13, v kateri so proglasil! sodbo, se je zbrala velika množica 1 ju dri. Predsednik sodišča Kulič je •poročil, da obtoženec ne more prisostvovati objavi obsodbe, ker je zbolel. Nato je pročital obsodbo, v kateri ugotavlja, da le toženec Pavlovlč kriv: 1. da je utajil milijon dinarjev ipni blagajni podružnice Državne hiipotekarne banke; 2. da je izročil septembra L 1931 Oospodnefciču 500.000 Din i« podružnične blasiaine: 3. da s! le leta 1929 prisvojil tri Obveznice 7 odst. Investicijskega posojila: 4. da si je istega leta prisvojil 4«/j odst. zadolžnice bJutro« spominjalo učiteljskih veteranov, ki so v Rogaški Slatini praznovali petdesetletnico mature. Od 24 slovenskih absolventov letnika 1880. na mariborskem učiteljišču se je zbralo tedaj k skupni tova-riški proslavi samo še sedem sivolasih prosvetnih pionirjev: Alojzij Trobej, Ivan FarkaS, Jože Cugmus, Simon Viher, Martin Majcen, Ivan Kit in Josip Šalamun. V teku dveh let so tudi med to sedmico zazijale vrzeli. Zdaj se je za večno poslovil še eden izmed njih — davi so zvonovi šnrhelske fare nad Šoštanjem oznanili žalostno novico o smrti upokojenega šolskega ravnatelja g. Alojzija Trobeja. Res kruto posega zadnje čase usoda v *rste šaleških veljavnih, zaslužnih mož In ni ga šoštanjčana, ki se mu ne bi sto-žiio ob smrti Alojzija Trobeja. Cele generacije je vzgojil, vsakomur je bil vzornik kot učitelj in človek. Iz Gornjega grada izvira Trobejev rod. Krepke nature so vsi Gorogranci, umerjeni, pošteni, ljubeznivi s človekom in naravo. Vse te vrline so bile itudi prirodna dedščina Alojzija Trobeja. Rodil se je 20. junija 1861. in premožni starši so mu lahko omogočili šolanje. Vnel se je za učiteljski poklic, služboval je najprej osem let v Rečici ob Savinji, iz tega idiličnega kraja pa se je kot upravitelj preselil v tihotni št. nj pri Velenju, kjer je srečen v svojem družinskem krogu preživel osemnajst let. Po upokoiitvi popularnega častitljivega šolnika Hernausa, sa katerim je ob slovesu (1906) jokal ves Šoštanj, je bilo vodstvo narodne šole v šaleški metropoli poverjeno Trobeju. Da je prišel pravi mož na pravo mesto, se je pokazalo takoj prva leta. šoštanjska šoia je bila že takrat šestrazredna in od nekdaj na dobrem glasu. Val raznarodovanja in šulferanjskega prodiranja v šaleški dolini je grozil tudi njej izpodiedati korenine. Toda te so bile dovolj globoko vraščene v srca starih šoštanjskih rodov. Treba je bilo le krepkega, prevdarnega, ljubeznivega vrtnarja — in to je bil nadučitelj Trobej. Kako se je poživilo društveno življenje, kako lepo in smotreno je napredoval pouk na šoli. Trobej je znal izvrstne učiteljske moči očetovsko navajati k praktični vzgoji mladine, sam je bil tudi zgleden sadjar in čebelar. Kot muzik in izkušen družabnik je s svojo družino pomagal pri vseh narodnih prireditvah, da so s šolarskimi vred slovele po vsej šaleški in Savinjski dolini Pri vsej svoji odločno narodni prosvetni delavnosti pa je bil tolikanj skromen, domač in koncilijanten, da je pred njim tudi poslednjemu zagrizencu omahnil klobuk z glave. Ne, nadučitelj Trobej ni nikoli Imel nobenega sovražnika. Celih devetnajst let je vodil šoštanjsko narodno šolo, veder je dočakal svobodo na ogroženih tleh. V priznanje nikjer obširno popisanih, ali v hvaležnih srcih šostanjskih rodov priznanih zaslug je bil počaščen z naslovom ravnatelja. Ko pa se je v letu 1925 odločil, da v miru preživi jesen življenja mu je bilo podeljeno tudi visoko odlikovanje, red sv. Save IV. stopnje. In kakor mu je svoj čas že St. Hj izrazil zahvalo s podelitvijo častnega občaastva, tako tudi Šoštanj ni zaostal. Da, ravnatelj Trobej je bil res častni meščan Soštanjski, v polnem pomenu te besede: v čast šoli in občini. V zgledni harmoniji s svojo blago gospo Cecilijo je vzgojil hčerki učiteljici Marico in Cilko, tudi mlajši sin Joži je sledil očetu in Je strokovni učitelj meščanske šole, dočim vrši Slavko odgovorno službo elektroinženjerja pri veliki velenjski centrali. Z družino vred objokujejo smrt zlatega srca tisoči pokojnikovih nekdanjih učencev, znancev in prijateljev. In ko bodo v soboto popoldne zapeli šmihel-ski zvonovi nepozabnemu učitelju poslednji pozdrav, bo v dušah množice ob svežem grobu in onih, ki so bogvekje po svetu, odzvanjala tiha in tožna zahvala: Sla-va ravnatelju Alojziju Trobeju! Tragedija primorskega mladeniča Po krivem obsojen na deset let ječe je pribežal v naše kraje — V bojazni, da bo moral nazaj v Italijo, se je obesil Tržič, 25. avgusta. Štrukelj Ivan. 25!etni mladenič s Primorskega, je pred dobrim letom našel v Tržiču svoje zavetje, delal je ves čas v Razbor-škovi tovarni za čevlje. Stanoval je v Bi-stric pri Tržiču pri Globočnikovih, ki so imeli mirnega in nad vse poštenega mladeniča zelo radi. Iz svoje ožje domovine je moral pobegniti zaradi konflikta s karabi nijerji. Izvršil se je namreč uboj karabini-jerja in trojico mladih Slovencev, med njimi našega Štruklja, ki je pobegnil preko meje, so obsodili na smrt, odnosno na desetletno ječo. Štrukelj je bil zaradi naimi-šlj ene soudeležbe obsojen v ječo. To ga je peklo, da je bil vedno nekako potrt. Takoj po pribegu je prosil naša oblastva za stalno bivanje pri nas. Prva njegova prošnja je bila odbita, pa je ponovno prosil in čakal. »Dobri« ljudje pa so ga vedno plašili in dražili, češ. »tudi druga prošnja bo odbita i.n naša oblastva te bodo izročila italijanskim, kjer te čaka desetletna ječa«. Spočetka si iz takih govoric ni mnogo storil, na vse zadnje pa mu je le šlo k srcu in ni mogel vednega zbadanja več prenašati. V torek zvečer je šel na Bistriško polje, kjer se je na jablani posestnika. Stritiha obesil. V sredo zjutraj ga je našel stari Jurij Jane in je po sinu takoj obvestil tr-žiške orožnike, ki so se z avtomobilom pri- | peljali na kraj nesreče. Pokojnikov rojak, šofer Karlo iz Tržiča, je prereza! vrv in snel truplo nesrečnega mladeniča, ki so ga danes pokopali v Tržiču. To je v kratkem že tretji samomor v tržiški okolica. Najprej je skočil pod bistriški jez mlad fant iz Žvirčan, potem so je obesila mlada žena pri Sv. Ani in sedaj jima je sledil še Štrukelj. Ne motimo se, če izrečemo trditev, da je sedanja brezsrčna družba sama kriva, da se tako množe samomori. Vsak ima svoje težave iin nadloge, toda za lajšanje teh ne najde pni ljudeh niti trohice razumevanja, nasprotno, v pomanjkanju prave srčne naobrazbe se večina iz nadlog norčuje in z največjo naslado slika hudiča na steno. Potem seveda ni čudno, da zapade mehka duša v dvome in stiske, iz katerih ne vidi drugega izhoda kakor samomor. Potegavščine na levi in desni, naslada nad nesrečo, zahrbtnost, ovaduharstvo itd., itd. žive danes bohotno življenje in jemljo drugim ideale in veselje do življenja. Nujen preporod miselnosti naše javnosti mora priti, če hočemo v zdravju in veselju doživeti boljših časov. Štrukelj Ivan naj bo opomin, da tudi nepremišljene govorice ubijejo človeka Naj počiva v slovenski zemlji mirno in sladko! Z umorom in samomorom končana ljubezen Velika tragedija dveh malih ljudi — Želja po skupnem grobu Beograd. 25. avgusta. V pretekli noči se je odigrala krvava ljubezenska drama v malem podpritličnem stanovanju ulice Kralja Milutina. Služkinja Marica Vukovičeva je ustrelila svojega ljubimca Milana Turkalja, ki je bil sluga v nekem uradu, potem pa še sebi vzela življenje. Sredi noči je počilo par strelov in ko so prihiteli iz hiše stanovalci, da vidijo, kaj se je zgodilo, so takoj opazili, da so steklena vrata malega podpritličnega stanovanja dekle Marice razsvetljena. V stanovanje se mi videlo, ker so bila vrata zastrta. Ker se na trkanje ni nihče odzval. so poklicali policijo, ki je stanovanje odprla. Na tleh sredi borne izbe sta ležala ze mrtva v veliki mlaki krvi Marica in Milan. Sluga je imel prestreljeno glavo in prsi, dekla, ki je z eno roko objemala mrliča, pa je imela strel skozi sence. Iz položaja trupel, iz tega, kar so vedeli povedati stanovalci hiše in neki znanci, ter iz kratkega poslovilnega pisma nesrečne Marice, se je dalo na kratko ugotoviti ozad- je tn potek krvave drame. Marica in Milan sta se spoznala že pred petimi leti. Imela sta se zelo rada. Obema pa so grenile življenje razne skrbi in težko delo, in sicer Marici še veliko bolj kakor pa Milanu, ki je imel lažje delo in je pri svojih 30 letih še vedno ostal mlad in čil. Revna dekla pa se je naglo starala in v zadnjem času so jo vedno bolj navdajale skrbi, da jo bo izvoljenec zapustil, ker ga je par-krat videla v družbi mlajših in lepših žensk. Oba sta bila na glasu kot mirna in pridna človeka. Zaradi raznih skrbi, ljubo-sumnosti in drugih težav pa je med njima večkrat prišlo do prepirov, ki so jih iz su-terenskega bornega stanovanja večkrat slišali tudi drugi stanovalci. V svoji duševni bolesti je Marica pripravila samokres, o zadnjem činu krvave tragedije pa je itak vse povedala slika, ki se je nudila vsem po usodnih strelih. Na listek papirja je nesrečna Marica s tresočo roko zapisala besede: »Da bi bila skupaj pokopana...« Minister za narodno zdravje na Golniku Golnik, 25. avgusta. Včeraj se Je g. minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj v spremstvu svoje ge. soproge in sina z avtomobilom pripeljal na Golnik. Šef zdravilišča g. dr. Neubauer mu je razkazal naprave sanatorija in vse zbrano gradivo o delu zavoda, ki je ponazorjeno v številnih tabelah, grafikonih in statistikah. G. minister se je prav živahno zanimal za vse notranje probleme te naše prevažne zdravstvene institucije. Prav te dni se na Golniku že petič vrši tečaj za praktične zdravnike. Predavajo gg. golniška zdravnika primairij dr. Neubauer, asistent dr. Radšel ter primarij dr. Meršol in dr. Haus iz Ljubljane. Namen teh tečajev je, da seznanijo zdravnike z najmodernejšimi metodami v zdravljenju tuberkuloze Pred leti so se na Golniku vršili podobni tečaji za učitelje. Ker je pri borbi s tuberkulozo silne važnosti, da sodelujejo vse plasti naroda, so takšni tečaji, ki razširjajo poznavanje tuberkuloze razen med zdravništvom tudi v one laične poklice, ki so v neposrednem stiku t življenjem ljudstva, vredni vse hvale. Vodstvo zdravilišča misli v prihodnje ponovno prirediti poučne tečaje za učitelje in za duhovnike. V nasprotju s starim nazira-njem je tuberkuloza po mišljenju sodobne medicine ozdravljiva bolezen in tako vse to vneto prosvetno delo gotovo ne bo moglo ostati brez humanega uspeha — Minister Pucelj se je o redu in delu na Golni-iku izrazil zelo pohvalno. Nova zveza Savinjske doline z Ljubljano Št. Peter, 25. avgusta. Že dolffo smo Savinjčani pogrešali dobre doooldanske zveze z Ljubljano. Če je hotel Savinjčan kaj večjega opraviti na uradih v Ljubljani, se je moral pripeljati v mesto že prejšnji dan. Prvi vlak iz naše doline namreč pride v Ljubljano šele oh 10. doplodne. Koliko zamude časa m potrošnje denarja je stala ta nerodna okol-nost naše ljudi! Vsi smo si želeli vpostavit-ve nekdanje jutranje avtomobilske zveze. Dolgo so bila vsa prizadevanja zaman. Sedaj pa se je posrečilo avtopodjetniku g. Vilku Jugoviču vpostaviti to prepotreb-no zvezo. 27. t. m. prične voziti avtobus do preklica ob 5.10 iz Št. Petra in pride na Vransko ob 5.45, kjer ima zvezo z avtobusom »Bistra« na Ljubljano. Potniki bodo dospeli v Ljubljano že v jutranjem hladu ob 8. in bodo z lahkoto opravili svoje opravke. Da gre avto le iz Št. Petra je vzrok ta, da dolnji del doline lahko doseže jutranji ljubljanski vlak, dočim bodo imele občine zapadno od Žalca sedaj ugodno zvezo z Ljubljano, ki bo celo cenejša Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., %8 in 1410 zvečer pri globoko znižanih cenah Sestrična iz Liane Haid, Szoke Szakall, Fritz Schulz Najnovejši Paramountov zvočni tednik I Jutri zabavna komedija Pisarniški ravnatelj Feliks Bressart Elitni kino Matica Telefon 2124 kakor vlak, saj bo stala le 30 Din, do&m stane vlak 38 Din. Se drugo ugodnost bodo imelo vasi zapadno od St Petra, namreč zvezo za jutranji celjski vlak v Št Peter, ker bo odhajal avto z Vranskega ob 5_50 in bo pri-vozil na postajo v St. Peter ob 6.26. Tudi to zvezo za Maribor in Zagreb je dolina zelo pogrešala. Hvaležni smo Jugovičevemu podjetju, da je uresničilo naše dolgoletne želje. Pomen ljudskega gledališča v Rušah Kakor je ž« naš list na kratko sporočal, so v Rušah 14. in 21. avgusta na prostem uprizorili Finžgarjevega »Divjega lovca«. Ker sta obe predstavi zelo dobro uspeli in ker je v interesu razvoja naše prave, zdrave ljudske kulture, da se o tem razpravlja nekaj več, še nekaj pripomb. Vprizoritev »Divjega lovca« je ponovno dokazala, kako je oderska umetnost najbolj ljudska in kako je tudi slovensko ljudstvo najbolj dovzetno zanjo. Namen predstav na prostem ni samo, da se igra v glavnem brez scenerije, ob naravi in v naravi, temveč ima globlji smisel: osvoboditi se oklepajočih sten, oderskega aparata, parketa in vseh tistih raznih dobrih in slabih lastnosti zaprtega, meščanskega gledališča. Zunaj se igra brez zasto-ra, ki v gledališču tajinstveno loči občinstvo od odra itd. Da to ni ravno majhen činitelj pri gledališki predstavi, izpričuje n. pr. stremljenje ruskega režiserja Majer-holda, ki je tudi v svojem gledališču za-stor odpravil. Prostor, ki so ga uporabili Rušani, ni bil samo iedalno izbran, kar se akustike tiče, temveč je naravnost izreden zaradi naravne »scenerije«. Neposredno so sodelovale kot prvo ozadje Ruše same, kot nekak »prospekt« za Pohorje s Kozjakom. Začetek s streli iz topičev, sejem in pohod orožniške patrulje na stranski poti sta izredno dobro karakterizirali prizorišče prvega deiania. Ni se nam mogoče spuščati ▼ vse podrobnosti, toda poudariti moramo, da so ruški diletanti pokazali na vse strani nadpovprečno predstavo, ki 9C v nekaterih prizorih odločno merila s poklicnimi igralci. Nikakor nočemo hvaliti v pretirani mt-ri, toda predvsem moramo konstatirati, da je v glavnem izostal ves tisti narejeni pa-fcos. ki je pri diletantskih predstavah tako pogost. Dejanje se je razvijalo brezhibno, logično, četudi je bilo takorekoč strnjeno v en dan. Prav gotovo je bil najlepši konec. Hrib, ki obkroža prostor gledalcev in se stika tudi z »odrom«, je služil kot izvrstno prizorišče .za boj med žandarji in divjimi lovci, ki so se povzpeli v hrib in se skrili med smreke, da je občinstvo videlo samo žandarje, ki so se zavarovali za grmičevjem. Krik nevidnega divjega lov- Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšan ju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« grenčico. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. i " cZzfietl^id- uApeh ne^č, LOA A S^KOiHhi-^Aamp&tnom, je. bieAtecL AaALa baj.-rurtt in^ riaAcLČricL T>o^ficrtt/ ca, da je zadet, je odmeval v vasi. Režiser g. Janko je moral konec nekoliko spremeniti in to v prilog drami. Nekaj trenutkov kasneje smo videli, da so se divji lovci na drugi strani hriba spustili v vas. Nesli so mrtvega divjega lovca Janeza domov — ▼ vas Ruše. Velika razdalja tega prizora in pa misel sama, da tovariši nesejo mrtvega poglavarja domov, je dejanje močno zaključila. Vsi igralci so po svojih močeh dali najboljše, kar so mogli. Najdragocenejša pa je bila kmečka pristnost podajanja, ki je povzročila, da je uprizoritev vplivala tako neposredno. Žu-ian, sosedi, kmetje, kmetice, divji lovci, Majda, Janez, Gašper itd. in res nadvse originalni Tonček — vsi so dokazali moč ljudskega igralca in ljudskega odra in režiser g. Janko je lahko nadvse zadovoljen z njihovim in svojim uspehom. Zamisel, da bi vsako poletje dale Ruše svoje ljudske predstave na prostem, je treba realizirati. In če se bodo držale naslednje uprizoritve istih smernic kakor prva in jih še izpopolnjevale, potem nam bodo lahko Ruše ustvarile pravo, ljudsko gledališče z ljudskim igralcem. Narodne, slovenske kmečke igre naj bodo njegov repertoar. Izreden uspeh prve predstave naj jih ne omami, temveč vzpodbuja k novemu delu. Skupnost v delu, ki se je pokazala to pot ne samo pri študiju igre, temveč v planiranju prostora in sploh v vsem ročnem delu, ko so igralci skupaj z režiserjem kopali, sekali in prirejali prostor za oder kot za gledalce, lahko ustvari še marsikaj. Ljudska gledališča so igrala v preteklosti marsikatero odločilno vlogo v narodni, ljudski kulturi. Doba, v kateri živimo, čaka spet zdravega dotoka, ki ga samo za more dati zdravo in delovno ljudstvo. Gledališče je najučinkovitejše sredstvo za vzgojo, za skupnost človekovo. Mogoče je to najboljši porok za narodno obnovitev. Mislim na izrecno ljudsko odrsko umetnost, ki odgovarja miselnosti ljudstva in ki bo našla pot v najmanjše vasi.. .« Te besede, ki jih je zapisal o ljudskem gledališču zgodovinar francoske revolucije Michelet, naj bodo v vzpodbudo igralcem »Divjega lovca« kakor vsem tistim, ki na deželi sodelujejo pri obnovi slovenske ljudske kulture. Sleparije lažnega groSa Monterona Zagrebčan Branko Wefnfoerger je zagrešil celo vrsto škandalov in pustolovščin — Tiralice švicarske policije — Senzacija iz »boljših« krogov Zagreb, 25. avgusta Zagreb ima senzacijo zaradi velikega škandala iz tako zvanih »visokih meščanskih krogov«. Žalostni junak afere je Branko Weinberger, kd je bil do začetka tega meseca prokurist neke zagrebške banke, kjer je bil njegov oče generalni ravnatelj. Komu] 2Sictni Branko je bil popolnoma nesposoben za visoko funkcijo bančnega pro-kuri9ta in ko je postal splošno znan po raznih škandalih v vseh mogočih družbah, so ga naposled reducira*!. Mladenič je odpotoval iz Zagreba, sedaj pa so prišle za njim tiralice švicarskih oblastev. Zasledujejo ga zaradi prenarejanja čekov in goljufij. V Zagrebu je bil Branko Weinberger splošno znan zaradi svojega razkošnega, razsipnega življenja. Skrajno razvajen, domišljav in nadut pa si je privoščil tudi nešteto neokusnih nastopov, ki v današnjih težkih časih še prav posebno vzbujajo pozornost Nekaterim bogati puhloglavci seveda imponirajo, vedno več pa je takih, ki se nad njimi zgražajo z vso upravičenostjo. Iz Zagreba je Weinberger odpotoval v Italijo, 5. t. m. pa se je že znašel v Bazlu, kjer je pri »Basler Handelsbank« prezenti-ral dva čeka, enega na 1750 dolarjev, drugega pa na blizu 9000 švicarskih frankov. Legitimiral se je kot prokurist zagrebške banke in pokazal je seveda tudi razne legitimacije, ki so mu jih »pozabili« odvzeti, ko so ga odpustili iz službe. Z lahkoto je vnovčil oba čeka in tako pobasal okrog 200 tisoč Din. Banka je pozneje poslala čeke naprej in ker ni bilo kritja, je zadevo ovadila sodniji. Medtem pa je Weinberger raz- sipal denar po raznih švicarskih mestih, pO Dunaju in, kakor pravijo, je sedaj v severni Italiji. Še preden je odpotoval v Švico, je bil nekaj časa gost v Opatiji in je postal tam takoj splošno znan kot najra^ sipnejšn gost vseh nočnih lokalov. Tak sloves si je pridobil tudi na Dunaju, kjer se je izdajal za grofa Monteroma in je v raznih nočnih lokalih toliko zapravljal, da so kavarniške godbe takoj prenehale igrati, ko je stopil v lokal, in potem čakale samo na njegov migljaj, da zasvirajo po njegovi želji. Ko se je v Zagrebu zvedelo za njegov** početje in ko je dospela tudi tiralica, je njegov oče takoj odpotoval, da bi na tihem saniral njegove manipulacije. Če mu bo uspelo, je seveda še dvomljivo, kajti mladenič je zagrešil še več sleparij in ga no bo tako lahko rešiti iz rok tujih policijskih uradov, kakor so se dali poprej doma potlačiti vsi njegovi škandali. Kakor poročajo današnje »Novosti«, je mladi slepar že prej pri banki »Belge« v Bruslju na čeku ponaredil podpis svojega očeta ter dvignil okrog 600.000 Din. Ko ja zvedel za vse sleparije, je oče baje v Bazlu pred policijo odklonil vsa jamstva za sinovo početje, a je to seveda zelo pozno, ko ga je tako dolgo s svojim vplivom i.n bogastvom držal na mestu, kamor nikakor ni spadal. Sprožena je sedaj pravcata la-vina kriminalnih manipulacij in na dan bodo prišle tudi razne umazanosti iz preteklosti, ki so se poprej »tiho likvidirale«:, da ne bi bilo — kakor se pravi — sramota v odličnih krogih. KULTURNI PREGLED „ldejno in breztdejno delo naših oper" V beograjski reviji »život i rad« (zv. 72) je izšel članek Jovana Dimitrijeviča »Idejni i bezidejni rad naših opera«. Pisec primerja medsebojne uspehe in neuspehe oper v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani in orhaja k sklepom, ki utegnejo zanimati tudi slovensko gledališko občinstvo. Jovan Dimitrije-vič daje ljubljanski operi prvenstvo v državi, in to priznanje objektivnega beograjskega opazovalca nas lahko po pravici navdaja z zadovoljstvom. Pisec navedenega članka promatra operno vprašanje pri nas z načelnega vidika Tn se vprašuje, koliko ustreza delovanje naših oper duhu časa in sodobnemu stremljenju po življenski realnosti v umetnosti ter po istinitosti glasbenega izraza- Prav 3 tega vidika — z vidika sodobnosti — je ljubljanska opera v Jugoslaviji na prvem mestu. Njen vodja Mirko Polič je izmed šefov naših oper najodločnejši zagovornik naprednih idej in sodobnih stremljenj v operi, med tem ko ravnatelj prestolniške opere Stevan K. Hristič zastopa stagnirano, sko- raj reakcionarno smer, a ravnatelj zagrebške opere Krešimir Baranovič predstavlja srednjo, bolj kompromisno linijo. »Ljubljana je najmajšna med tremi našimi glasbenimi središči.« piše Dimitriievič, »in njena opera razpolaga z najmanjšimi materialnimi sredstvi. Toda tu opažaš neko ideologijo, ki je v primeri z drugima dvema opernima odroma vredna posebnega spoštovanja.« Začenjajoč primerjavo načelnega, t. j. repertoarskega delovanja vseh treh oper, piše Dimitrijevič nadalje: ...g. Polič v Ljubljani kaže resno prizadevanje, da da operi^ predvsem umljivejše in logičnejše obeležje v duhu naprednih odrskih, dra-matskih in čisto glasbenih stremljenj, sprejemajoč nacionalni repertoar do maksima, ki je le mogoč. Tako omogoča jugosloven-skim sodobnim stvarjalcem kar največji razmah. V prestolnici, v Beogradu, opažamo docela drugačno sliko: Napredne težnje operne glasbe in scene so povsem neznane, še vedno ni preživljen tuj val ro-mantizma iz prejšnjega stoletja, umetnostna višina izvedb zaostaja pretežno v primiti-vizrm in improvizaciji, sodobni operni skladatelji so komaj znani, a najmlajših sploh ne izvajajo. Ni enotnega pogleda na celotno jugoslovensko glasbo, marveč vlada osebna ekskluzivnost; tudi ljubosumnost na mlade, ki kažejo da imajo kaj talenta in idej, opaziš na strani starih, ki so se izčrpali, preden so ustvarili kaj trajnejšega-* Ko je pisec označil še delovanje zagrebške opere, je zapisal ta-le sklep: Idejno in praktično deluje najboljše ljubljanska opera, umetnostna višina izvedb zagrebške opere je znatna, vendar je načelnost slaba, beograjska opera pa v primerjavi z obema ne kaže nobene izmed kvalitet ljubljanske in zagrebške opere. V nadaljnjem ugotavlja pisec poglavitne vzroke tega stanja. Vidi jih v osebnem vodstvu. »V Ljubljani je glasbeno vodstvo homogeno. Poleg e. Poliča so dirigenti še gg. Nefat, Švara in Štritof. Le-ti tvorijo v glavnem umetnostnoidejno celoto, mimo tega pa so še ljudje z ambicijami in resno stvar-ialno energijo. Z dvema režiserjema (gg. Kreft in Delak), scenografom g. Uljanišče-vim, s šestnajstimi solisti, tridesetimi koristi in 36 člani OTkestra (ki se po potrebi izpopolnjujejo od zunaj), so ti diriganite obvladali zelo moderen in najčešče strogo metnostni repertoar.« Nato Dimitrijevič označuje s konkretnimi podatki repertoar ljubljanske opere, ki mu je »zanimiv in rešene in ki kaže, kaj pomeni >znati delati in organizirati.« »To je prvi zgled beograjski operi.« Tudi v nadaljnjih izvajanjih, ki so po večini kritika razmer v beograjski operi, zlasti pa delovanja ondotnega opernega šefa Hrističa, se pisec ponovno vrača k delu ljubljanske opere in poudarja tudi višino naše glasbene kritike. Če uvažimo.^ da vodstvo prestolniškega gledališča kaže videz, kakor da sploh ne bi vedelo za obstoj naše dramatike in za višino naše glasbene kulture, je Dimitrijevičevo objektivno priznanje Ljubljani zadeva, ki po svojem kulturnem pomenu presega okvir enega samega kulturnega zavoda Dr. Rabila stadija 0 Italijanih ▼ Primerja in Dalmaciji, ki je pred leti izšla v srbohrvaščini, bo objavljena v francoskem prevodu z naslovom »Les Italiens sur le Littoral du Ro7aume de Yougoslavie«. Pripravlja se tudi angleški prevod spisa o rapallski pogodbi z naslovom »How we ca me to Rapal-lo«. Avtor je univ. prof. dr. Ferdo šišič. Zweigov življenjepis Josrfa Foneheja, ene najzagonetnejšib oseb Napoleonove dobe, je pravkar izšel v slovenskem prevodu. Kaj nam obeta jesenska sezona? V teku prihodnjih mesecev se bo pojavila na našem knjižnem trga vr#ta norih pomembnih knjig. Tako izide pri Tiskovni zadrugi zbirka esejev dr. St. Lebna in leposlovna knjiga Juša Kozaka »Celica«, nadaije Levstikov prevod Stevensonovega romana >Ca-triona«, še pred božičem tudi obsežni Zolajev roman »Germinak. 3>Modra pti<*a« bo izdala Župančičev prevod Hamsunovih »Potepuhov«. Pri Mohorjevi družbi v Celju bo izšel Sovretov prevod Avguštinovih jOn-fessiones«. »Umetniška Matica« bo izdaia večjo monografijo o slikarju Božidarju Jak-cu. »Svoboda« je napovedala za jesen slovenski prevod Borhardtove priredbe ?Iar-xovega »Kapitala«. Jugoslovenska knjigarna obeta za prihodnje mesece Prusovega »Faraona«, Chestertonove »Grehe orinca Saladinac in 1. del romana Undsetove »Kristina, Lavransova hči«, dalje Jarčevo »Novo nieeto«, Jakčevo »Ameriko«. Jakopičeve »Spomine« in Koblarjevo »Slovensko književnost«. Mimo tega izidejo še nekatere knjige v zasebnih založbah, kopico novih knjig pa bodo dale za jesen Vodnikova. Cankarjeva in Mohorjeva družba. Vsekakor obilna žetev za naše razmere in sedanjo, gospodarsko tolikanj kritično dobo. VSAK NAROCNTK »JUTRA«1 je zavarovan za 10.000 dinarjev! omače vesli ♦ Odlični gretje na Bledu. Včeraj je pri s;«?! o na Bled zopet mnogo tujcesv, med njimi tudi več zelo odličnih gostov. Med drugimi so prispeli minister pravde g. dr. IMja šumesnkovič, nadalje minister prosvete g. ilr. Dragutin Kojio ter češkoslovaški vojni liiinister general Jan Viškovski ♦ Slovanska gozdarska zveza. Zastopniki gozdarskih društev češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije so na Sušaku razpravljali tudi o ustanovitvi Zveze vseh slovanskih gozdarskih (iruštev. V to svrho je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki naj ukrene vse potrebno za ustanovitev zveze. Storjen je bil tudi sklep glede izdajanja skupne slovanske gozdarske publikacije, pri kateri iriaj bi sodelovali strokovnjaki slovanskih narodov v svojih jezikih. Za urednika sta določena inženjer Jan Kioska, ministrski svetnik ib Varšave in Vaclav Varhanek iz 1'rage. ♦ Jugoslavija na svetovni razstavi v Chicagu. Upravni odmer za udeležbo naše države na svetovni razstavi v Chicagu, ki se bo vršila po-("V^Lnje leto, je soglasno sklenil, naj se naša ilržarva vsekakor udeleži te razstave in naj bo dostojno zastopana s svojim državnim paviljonom na tej kulturni im gospodarski manifestaciji. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen dvorni lekarnar Jovan Viktoroviič, za tajnika pa H in ko Brandaj. ♦ Izletniški vlak iz Ljubljane v Beograd bo vozil v petek, 2. septembra z odhodom oz Ljubljane ob 20.20 in prihodom v Beograd v soboto ob 7.11 zjutraj. Povratek iz Beograda bo v nedeljo ob 22. im prihod v Ljubljano gl. kol. v ponedeljek ob 8. zjutraj. Vozna cena je tretjimska in znaša tja ar nazaj za drugi razred 267.50 Din tn za tretji razred 134 Dia. Ugodnost velja tudi z vseh postaj, kjer ima izletniški viaS I»tstanek in z vseh postaj v Sloveniji, za vse 'izletnike, ki se pripeljejo z redimimi potniškimi vlaki v Lj-ubljano aii na Ziida-ti- most. Vozil bo z brzino brzega vlaka ter bo :me! le udobne in velike štiriosne vago- j ne drugega im tretjega razreda. Vsi, ki še m so im-li prilike videti prestolnico, lahko torej pri skromnih sredstvih potujejo v iBeograd in cs-lanejo tam cela diva dneva. Vršile oe bodo mednarodne evropske ve-Pia^ke tekme. Prijaviti se je najkasneje cio srede go 18. pri »Putnnku« odnosno pri onih šefih postaj, kjer vstopite. Priporočamo, da pri prijavi tud,; že plačate voznico. ♦ Gostovanje ljubljanskega Narodnega rledaUUča v Brežicah. Jutri ob ool 9. zvečer bo v Sokolskean domu uprizorjena znana P-govIčeva drama >Brez tretjega« % nasto-sK^in odličnih članov ljubljanske drame g. Levarja m gospe Mire Danilove. S to dramo je Narodne gledališče tekom letošnjih počitnic gostovalo že po mnogih krajih z "največjimi uspehi. Brežičana bodo gotovo tndii znali cenit/i umetniški užitek in bodo v velikem številu obiskali predstavo. ♦ Strelska družina na Rečici ob Savinji tso v nedeljo 28. t. m na slovesen način otvorlla strelišče. Na slavnost so vabljene vse bratske strelske družine in vsi prijatelji te rodoljubne oreramizacije. Sprejem gostov bo ob 11. pred štigličevo sostEno. Ob 14. bo slavnostna otvoritev strelišča, nato prosta zabava. Ako bi bilo v nedoijo eiabo vreme, bo otvoritvena slavnost drugo nedeljo 4. septembra ♦ Izpremembe v sodnoplsarnlikl ®ki2bl. Premeščeni so: k deželnemu sodišču v Ljubljani viš. pis. oficijal Anton Utkmar iz Novega mesta in ka.nc.list Fran Tunipej iz Kanijske gore, kanclist »Ivam Majinik iz Kostanjevice v Novo mesto, pis. oficijal Rafael Gruden Iz Dol. Lendave na Vrhniko, kancliistka Terezija Kron abeth vogel z Vranskega v škofje Loiko, viš. pis. oficijal Josip Kontelj iz Kranjske gore v Krško, kanclist Janez žagaT irz Murske Sobote v Rogatec. Imenovani so za kancMste pisarniški pripravniki, odnosno pripravnice: V^ra Regally v Ljiubljani, Ljudmila Zupančič v Novem mestu, Slavko Jeranče iz Cerknice za Radovljico, A.na C volkovi <5 v Laškem, Zdravko Bauimgartner za Kranij-f-ko goro iz Tržiča; dalje žandarmeritjski •ti a.rednitoi: Amton šorec na Vranskem, Fr. £ 'frer v Višnji gori in Martin Cetin v Dol. Lendavi. Za sodnopisa-mlSkej pripravnike So postavljeni na področju višjega deželne-s-^fišča: od IX. skupine Fran Gregorevčič, paznik v moški kaznilnici v Mariboru od X. skupine Josiip Horvat, jetniški ^jznik v Ljubljani; Ivan Berčič, zvaničnak v škofji Loki, Benedikt Pečtnik v Litiji, Pran Ralca in Josip Stalcer v Mariboru, Vinko Jeloč-nik v Ljubljani, Srečko Podhovnik v Ptuju im Janja Poterč, dnervničarka, dodeljena ministrstvu pravde v Beogradu. + Smrt rojaka v Južni Afriki. Z otoka Madagaskarja v Južni Afrika 'je prišlo po-ročilo, da. je 22. junija umrl rojak Jožef Obreza, misijonski brat, ki je žeod.l. 1920 bival na Madagaskarju. Podlegel je malariji. ♦ Zagonetna smrt. V Malem Torku pri fVvkereku je umrl zagonetne smrti Na,kola \Vester. star 34 kit, eden najbogatejših Mu li da'eč nnokoli. Preminil je ipod sumljivimi okornostmi. Z-iravnik, ki ga je pregledal, ni mogel ugotoviti vzroka smrti, za/to ®o bili pozvani drugi zdravniki. Notranji de] je bi.i poslan anatomskemu za-rrodu v Beogradu, ki naj bi dognal, če ne -re za zastrupljenje. V Malem Torku krožno o West.rovi smrti najrazličnejše verzije. West.er je zapustil večmiiijonsko premoženje. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Stevtifre za označbo kraja pomen--jo: L čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura 4 relativna viafta ▼ %, P »mer tn bralna vetrn. S. oblačnost 1—10. 7. vrsta paiavin. 8 padavine v mm. Temperatura: nrve številke pomenijo najvdftio. druie aajnlfijo 25. avgusta Ljubljana 7, 767.7, 18.0, 70, STV1, 10, Ljubljana 7, 767.1, 22.0, 50, NE1, 3, —, Maribor 7, 767.5, 17.0, 80, NNV2, 9, _, Zagreb 7, 767.9, 19.0, GO, SE2. 'l0,' — Beograd 7, 765.8, 18.0, 80. W2, 7, Skoplje 7, 765.0, 23.0, 60, SW8, 1, 2.0, dež" Split 7, 761.2, 25.0, 60, NE3, 7, _, Kumbor 7, 761.1, 23.0, 80, mirno, jasno, __: Rab 7, 764.9, 22.0, 60, E2, 3, 0.4, dež. Temperatura: Ljubljana 23.0. 18.0; Maribor 27.0. 16.0; Zagreb 26.0, 18.0; Beograd 25.0, 16.0: SkonHe 34 0. 13.0; Split 35.0, 24.0 Kumbor _, 22.0; Rab —, 20.0. Sonce vzhaja ob 5.12, zahaja ob 18.51. Luoa vzhaja ob 22.32, zahaja ob 15.9. ♦ Tragična smrt mladeniča v Savi Bohinjki. V nedeljo zjutraj je šel 23 letni Adolf žnidar z Javornik a v družbi Viktorja Kelvišarja ta Avgusta židanka v Bohinj na dom svofjih staršev. Po kosilu se je napoto! kopajt v Savo Bohinjko nekako v sredi med vasema Poljem in Kamenjem. Komaj je napravil nekaj korakov v plitko vodo, je omahnil v valove, ki so ga odnesli naprej. V bližini se nahajajoči ljudje so gai takoj potegnili na breg, a mladenič je bil že mrtev. Zadela ga je možganska kap. Truplo pokojnega žnidar ja so prepeljali z avtom g. Sedeja na Javornik. kjer o'e bilo v torek -popoldne ob veliki udeležbi prebivalstva pokopano na farnem pokopališču na Koroški Beli. V žalnem sprevodu so nosili mnogo vencev in godba KPD je igrala žalostinke. Ob grobu sta se od njega poslovila Andrej More in Albin Ga ser, pevci pa so mu zapeli zadnjo pesem. Bodi ohranjen priljazaiemu mladeniču lep spomin ! ♦ Strela zanetila požar. V sredo okrog 18. nre je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Znidarja-Stombeta v &t. Vidu pri Grobelnem in ga užgala. S poslopjem vred so zgoreli žito, krma in gospodarska stroji, ki so bilj v zgradbi, živino so rešali škoda znaša okrog 60.000 Din ♦ Zahvala. G. dr. Vladimir Pertot im njegova soproga sta iz Beograda poslala društvu >Tabor« v fond za zgradbo prenočišča za brezposelne emigrante 100 Din, namesto venca na krsto dragega Dušana Turaška. »Iskrena tavala! ♦ Potrdila o davku v žolske evrhe ni treba kolkovatf. Interesenti se opozarjajo, da so potrdila o davku, ki se izdajajo v svrho nabave ubožnega spričevala zaradi oproščen ja od plačevanja šolnine v smislu odloka finančnega ministra prosta kolkovine. ♦ Državomanstvo. K tej knjigi dr. Fr. Ogrina (156 strani) je izšlo DopolnMo v drugi, povečani izdaji Cena 'knjigi z dopolnilom, ki obsega .pregled državne organizacije ln zakonskih predpisov z vsemi pravnimi ustanovami do današnjega dne, 28 Din, v knjigarnah im pri izdajatelju v Kranju, dopolnilu samemu 12 Din. Knjiga je primerna in koristna za uradno uporabo ter more služiti kot pregleden priročnik vsakomur, ki se zanima za vprašanja državne uprave in zakonodaje. Pripravna de tudi kot oripomočak za šolski pouk iz državoznanstva. ♦ Kofein, kava s kofeinom ln kava brez kofeina. V Centralnem higicenskem zajvodu v Beogradu in v psihološkem institutu m«-medicinske fakultete univerze v Rimu je poskusil dr. Branimir Maleš s pri spodobnimi preiskovanji dognati delovanje čistega kofeina, kave s kofeinom in kave Hag brez kofeina n bazalni metabolizem. Ker predstavljajo presnavljanije ter z njo zve zana produkcija tooMne pri notranje ,in zunanje mirnih poedinih pod enakim,; pogoji precej konstantno veličifno (bazalni metabolizem), je gotovo srečna misel, na spremembah tega bazalnega metabolozma preiskovati učinkovanje snovi, katerim se pripisuje razdražlijivo delovanje. Maleš vidi v takem razdražljivem delovanju a.lte-racijo mnogih fizioloških funkcij, k a/ter e označuje ikot neugodne, posebno ker po razburjenosti sledi brzo padanje pod normalno vrednost. Razveseljivo je, da se proti neresničnim trditvam interesiranih prinese zopet enkrat dokaz od objektiivne znanstvene strani, da v kavi kofein in samo •kofein predstavlja nevarni bič. Maieš izraža rezultat svojih poizkusov v naslednjem stavku: Kofein povzroča krajši ali daljši čas vrednost bazalnega imeftaboliz-ma. če je to -povečanje močnejše, nastopa potem padanje metabolizma pod normalno vrednost. Isto porvečanje najdemo, če uživamo kofein z navadno kavo, dočim je povečanje enako n1*®] ali samo neznatno, če pijemo kavo -Hag. • Tovarna Jos. Relch sprejem« mehko In ikrobljeno perilo v naHepšo Izdelavo. ♦ Lysoform Je pristen samo v originalni steklenici. Ii LfuMlasia u_ Jubilej zglednega narodnjaka in obrtnika. V štepanji vasi praznuje danes 50 (letnico g. Ivan Bricelj, požrtvovalni sokolski delavec, agiilni član občinskega sveta dobruntjske občine, splošao znani obrtnik, vobče mož, ki si je zarada svojih vrlin pridobil mnogo prijateljev. Rod Bnicljev v Štepanji vasi sega daleč nazaj in dal je že mnogo vrlih mož, kakršen je g. Ivan, ki naj bi še dolgo vrsto let čil in zdrav užival bogaite plodove svoje delavnosti. u_ Lastovke se zbirajo. V ljubljanski okolioi eo se začele zbirati lastovke za polet čez morje. Stara prislovioa pravi: Pomladna Marija lastovke v deželo pri-pelja, jesenska hladna jih odpelja. Kakor so lastovke znanilke .pomladil, tako so tudi napovedovalke bližajočega se hlada Če ta za Slatinske tablete hlljšanje odstranijo vso preobilno totščo in Vas napravijo vitket mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana ki prodajajo dopoldne rasne cvetlice. Otroci zaslužijo prav ma!o, kajti šopke nudijo le za skromne d"'narčke. Revščina jim gleda iz oči. Navzlic temu pa se je našel v sredo neznan falot, ki se je lotil tudi takih žrtev, šolarki Ivanki M. je izmaknil iz ročne torbice okrog 30 Din gotovine. Jokajočega otroka so pozneje cbsto-pili dobri ljudje in znesek povrnili. u— Izročitve sodišču. Zločina javnega nasilja in telesne poškodbe osumljeni trije delavci Feliks št., Anton M. In Anton V. so bili včeraj izročeni v preiskovalne zapore deželnega sodišča. Preteklo soboto so namreč, kakor smo že poročali, napad'i policijskega stražnika. Savska tatova K. Č. in M. U., ki sta okradla osem kopalcev na Savi, sta bila prav tako včeraj izročena deželnemu sodišču. Osmim kopalcem sta vzela raznih reči za približno 8000 Din. u_ Vi not oči v Ljubljani. V juliju in avgustu je bilo na novo otvorjenih 5 vinotx> čeiv, a prav toliko je bilo odjavljenlh. Mestni magistrat kot obrtno oblastvo podeljuje pravico vinotoča posameznim prosilcem v sporazumu z Gostllničarsko zadrugo. Vinotoč; pač uspavajo na prometnih krajih, dočim drugod le životarijo. Visoke takse so tudi precejšnja ovira, da se vinotoči v mestu ne razpasejo. Večina vi-notočev toči vino iz lastnih vinogradov. Vinotoč i morajo biti vsi zaprtd že ob 9. zvečer in so zato izgredi v njih redrtoi. Ob-lastva naj uvedejo strožjo kontrolo nad vini, ki se točijo, ker se je, kakor se čuje, začela v Ljubljani močno točiti zloglasna š mamic a. Vseh vlnotočev je v Ljubljani 46, gostita pa 27-9. Registracija gostilniških obrti po novem zakojm še ni povsem izvedena. u_ še ena o >Novose|iču<. Na Blehvei-sovi cesti aretirani podjetni slepar in tat Rudolf Vodopivec, ki se je izdajal za No-voseliča, (je uikrajdel dokumente, glaseče se na to ,Ime, nekemu potniku in se je udej-stvoval .tudi v Grosupljem. Navezal je stike z nekimi ženskami in si prisvojil tudi zlato uro in verižico, pa je oboje pozneje zastavil v mestni zastavljalnici v Ljubljani. Preiskava glede njegovih sleparij, toi jih je zagrešil v grosupeljski okolici še teče in vse kaže, da bodo prišle na dan še prav čedne stvari. u_. Društvo »Soča« naznanja, da so izkaznice za četrtinsko vožnjo po vseh železnicah Jugoslavije že pripravljene ter se jih dobi pri blagajniku g Josipu Sfiligoju, Gledališka ulica 7-III., g. Jurčiču na Dunajski cesti ali pa pri g. Ivančiču, Prešernova ulica. Vsi udeleženca kongresa narodnih neš im posetniki proslave dmštva >Soče« uživajo ugodnost četrtinske železniške vožnje. Društvo »Soča« bo žigosalo legitimacije posetnikom prireditve na vesel ičnem prostoru Sokola 'I — Tabor samo dne 4. septembra od 15. do 2. zjutraj, narodnimi nošam pa izjemoma tudi na vele-sejmu v nedeljo 4. septembra popoldne. Z žigosano legitimacijo društva >Soča« uživa pcsetniik proslave »Soče« tudi četrtrinsko vožnjo iz Ljubljane po vsej Gorenjski ter vefija ta izkaznica za čas do 17. septembra. u_ CirtJ Metodova podružnica v šiški priredi v nedeljo, 28. t. m »Komarjev dan«. u_ Mandolinistifcni odsek društva »Tabor« ima vajo drevi ob 20. v društvenih prostorih (hotel Tivold n.) Sprejemajo se novi maadoliaTSti in kitarisrtu, Iz Maribora «— Poslovilna odhod niča upokojenemu ravnatelju g. dr. Potočniku. Iz došliih odgovorov se vidi, da pomeni 27. t. m., ko praznuje letnik 1912. svojo učiteljsko dvajsetletnico. neugoden datum za poslovilni fcbor in sestanek pripada'kov vseh letnikov, odnosno vseh bivših učiteljskih gojencev ravnatelja g. dr. Potočnika. Na podlagi nastalih zadržkov preklicu jeva najin Časonisni Doziv tovarišem in bo sledilo novo vaibilo, čim se bo ugotovil vsem ustre-a— Brezplačno lutkarsko predstavo priredi studenški Sokol drevi ob 20. na lutkovnem odru Sokola Matice v Narodnem domiu. Improvizirana igra »Gašperček brez stanovanja« z godlbo in petjem je namenjena udeležencem sokolskega prosvetnega tečaja. Danes popoldne bo tudi predavanje o pomenu lutkarstva. a— Vpisovanje učenk ▼ 2. državno de-kligko meščansko šolo bo 1., 2. in 3. septembra, vsak dan od 8. do 11 Iste dni bodo tudi popravni izpiti. Začetna šolska maša bo 9. sej>letnibra ob 8. uri. Naslednji dan bo začetek rednega pouka. a— Državna trgovska akademija v Mariboru. Vpisovanje bo 1„ 2. in 3. s ep te m- pregovor velja, nas bo vročina kmalu zapu- bra. Učenci naj prineso k vpisovanju postila. trdila glede viSine davka, ki ga plačujejo roditelji Opozorilo kostanjarjem. Kostanja rja. u— Dela na trimostju. Trimosrtje je do-gotovljeno in vlada na vseh treh mostovih živahen promet. Urejajo se samo še prostori pod obema stranskima mostovoma. Magistrat vrši ta dela v lastni režiji. Na Marijinem trgu so pričeli kopati jarek, da bodo zvezali kabelj, ki je položen od elektrarne po Sv. Petra nasipu, s podzemskim transformatorjem. u— Tudi potrebno. Na križišču Bleiwel-sove. Tržaške in Rimske ceste se dan za dnem ustavljajo avtomobili tujcev, ka ostajajo tamikaj v zadregi, ne vedoč, kam pelje ena ali druga cesta Največ vprašujejo tujci, kod pelje cesta v Trst. Nujno potrebno je, da se uredi primerna tabla z najpisi. Ne bilo bi tudi napačno, če bi služboval na tej prometni točki stražnik, ki bi dajal tujcem pojasnila, s čimer morajo sedaj ustrezali pasamti, ki pa često ne razumejo jezikav, v katerih jih tujci pobarajo za informacije. u_ Umrl je včeraj zjutraj v Podjnmski uliksi 21., g. Albert K i h s o v i c, železniški uradnik. Pogreb bo jutri ob 14. _ Blag mu spornim, žalujočim naše sožalje! u_ štorklja na kolodvoru. Na »lavnem kolodvoru so predsnočnjim popadli porodni krča posestnico Tončko T. te Spodnjega Kašlja. Mater so odvedili v pisarniške prostore, odkoder so telefonirali na reševalno postajo, nakar jo je odpeljali reševalni avto v žensko bolnico. Ze med vožnjo je Tončka dala življenje krepkemu fantičku. Zdaj počivata oba v oskrbi ženske bolnice in se počutita prav dobro. u_ Okradena prodajalka cvetlic. Na Vodnikovem trgu ee zbirajo razni otroci, ki žele v letošnji jeseni peči kostanje v območju mesta mariborskega, se vabijo, da predlože predpisane kolkovane prošnje mestnemu naoelstvu najkasneje do 10. septembra, ker se na poznejlše prošnje ne bo oziralo. h Celfa e— Društvo absolventov državnih trgovskih Sol se snuje tudi v Celju io ima naslednji program: Izpopolnjevanje izobrazbe v raznih trgovskih vedah s prirejanjem tečajev, poučnih izletov, ekskurzij, ustanovitvijo znanstvene knjižnice itd. Posredovanje pri namestitvah ter v splošnem skrb za gmotni in socijalni položaj absolventov in ahsolventinj. Gojitev družabnosti ter medsebojno spoznavanje m zbliževanja Društvo naj bi tvorilo nekak most med šolo in absolventi Ustanovni občni zbor novega društva bo sklican v najkrajšem času. Pripravljalni odbor vabi vse absolvente in absolventinje drž. trgovskih šol k pristopu. Vsi, ki še niso prejeli pristopnih izjav, naj jih takoj naroče pri tajniku Marku Suezynskem ▼ Vrb ju pri Žalcu. e— Umrl je včeraj dopoldne v Celju (Gutbčeva ulica 2) hišni posestnik in bivši krojaški mojster g. Franc Kmecl, tast trgovca g. Josipa Jagodiča, v starosti 81 let. V celjski bolnici je umrla * sredo 24. t. m. 44 letna delavka Terezija Skrbinckova u Celja. e— Nesreče. V Jelen jem pri Litiji je padel težak utež 37 letnemu delaveu Francu Šinkovcu na desno roko in mu zmečkal mezinec. 13'letni dijak Franc Hofer iz Le-obna, ki biva na počitnicah v 9>štanjsk] okolici, je padel pri igri tako nesrečno, da se je težko poškodoval na desnem komolcu. Triletni Drago Rove. sin radarskega paznika v Laškem, si je pri padcu zljftiil desno ključnico. — V Sir.artnem v Rožni dolini si je 9 letna posestnikova hčerka Anica Krajnčeva pri padcu zlomila levo roko. — V velenjskem rudniku je plast premoga zasula 40 letnega, delavca Ivana Pirtoška in mu zlomila desno stegnenico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Iz škoffe Lefce šl_ Tujski promet Kljub slabim časom se naše mesto glede tujskega prometa ne more posebno pritoževati. Propaganda za pritok tujcev sicer ni bila velika, a so vendarle do malega vse sobe oddane, šikofio Loko posečajo mnogi letovišč ar M iz Bana-ta in za iz Primorja. Vseh letoviščarjev je bilo dosedaj neka sto. Letoviščarski razvoj ovira dejstvo, da nima š-kofja Ix>ka nobenega hotela. Sobe se dobe po večini tako, da. se domačini čez poletne mesece v svojih stanovanjih stisnejo. Iz K© ve ga mesta n— Z letalom na pogreb. V torek popoldne se je vršil na šmihelskem pokopališču pogreb v Žabji vasi umrle, znane dijaške dobrotnice ge. Marije Žen ko. V dijaških letih pred vojno je pri ženici stanoval njen nečak Ignacij Tanko, ki je sedaj kapetan I. stopnje v Skopi ju. Ko je prejel brzojavko o sinrti sorod niče, ki mu je bila obenem dobra d:jaška mati, se je vsodel na skopskem letališču z ženo in 6inčkom v letalo in srečno pristal po par urni vožnji v Zagrebu, odkodeT je prišel z vlakom v Novo mesto, da sc je lahko udeležil pogreba. n— Priporočljiv potnik. Pred par dnevi je prišel v naše mesto okrog 40 let star, čedno oblečen mož v spremstvu neke dame. Nastanila sta se pri Peru. Mož je obiskoval samo gostilne in hotele in ponujal v nakup papirnate servijete. Izdajal se je za zastopnika ljubljanske tvrdke Kovač. Pri nekem gositlničarju je poleg napravljene kupčije (predujma k sreči ni dobil) ostal dolžan svoj zapitek. ki ga je naposled plačal s petimi nalivnimi peresi in dvema britvama. O j gostilničarja Pera pa se je moižak poslovil kar po francosko. Tri Ijtudeh je delal vtis bogataša in visoko izobraženega človeka in se je predstavljal kot osknbniik graščine Rokalce pri Viču, katere je ponujal v najem. Za čudnim oskrbnikom in potnikom, ki se je večkrat opotekal po mestnih ulicah, se vrše poizvedbe. Iz Ptssla. j— Modem vodovod si je zgradil Sokol na svojem letnem telovadišču v Ljudskem vrtu. Vodnjak bo dajal zadostno množino vode, tako da se bodo izvršile v oblačilnici prepotrebne prhe. Vodnjak je bil zgrajen pomočjo podpore Higijonskega zaveda v Ljubljani. j— Zopet nevihta nad Ptujem. V torek okoli 18. je nad Ptujem zopet nastala huda nevihta, med katero jc padala tudi toča. Med nevihto je tudi večkrat treščilo in je strela udarila v strelovod meitnega stolpa, ki ga pa ni poškodovala. j— Lov na tatinske lovce. Lovski čuvaji g. Pougratzii, veleposestnika v Dornavi, so opažali, da obiskujejo lovišče v gozdu Ci-gelnici tatinski lovci in streljajo fazane. Te dni zjutraj so čuvaji zasledili v gozdu dva neznanca m ju začeli zasledovati. Moška sta bežala in se naposled vrgla v neki grm ter večkrat ustrelila na zasledovalce. Eden strelov je zadel čuvaia Franca Kekca k sreči samo v suknjič. Neznanca sta potem pobegnila. Zadeva je bila prijavljena orožnikom, ki so zlikovca že izsledili. j— Z nožem v bok. Rudolf Kokalj je služil pri posestniici Mariji Kaisersbenger-jevi v Smolincilh, ki mu je dala namesto plače prašiča. To pa njegovi ženi ni bilo všeč in ga je karala, zakaj ni prinesel denarja. je prišla Kaisersbergsrjeva k njim na dom, je nastal med njimi prepir, med katerim je Kokalj eunil Kaisersber-gerjevo z nožem v levi bok. Poškodovan-ko so prepeljali v ptujsko bolnico. fi živlfestfa na deželi DOVJE—MOJSTRANA. Uprava državne železnice je predelila del železniške proge med postajama Jesenice—Dovje—Mojstrana 1. t. m. iz T. v II. cono in s tem podražila potniško tarifo za III. razTed od 3.50 na 5.50 Din. S to podražitvijo je oso-bito prebivalstvo o!bč:ne Dovja, ki mnogo potuje po raznih opravkih na Jesenice, občutno prizadeto. Prav posebno pa to občuti delavstvo. Železniška uprava se naproša, da to povišanje, ki ne more biti utemeljeno, tako za potniški kakor tovorni promet prekliče in pusti ta del proge v [. coni, kakor je doslej vedno bilo. DOLENJSKE TOPLICE. V nedeljo proti večeru se je vračala neka gospa, kd biva v Toplicah kot kopališki gost, iz Metliške vasi, kjer je bila na obisku pri sorodnikih, s svojo hčerko in njeno sorodnico. Ko so prišle že blizu mostička v velikem kopališkem parku, je nenadoma skočil proti njim neki nepridiprav in je hotel gospej iztrgati torbico, v kateri je imela denar. Vsa preplašena je še v pravem trenutku skočila stran ter zbežala, kličoč na pomoč, kar je pomagalo, da je napadalec izginil brez plena v gozd. Gospa in spremljevalki so prišle vse preplašene in tresoče se od prestanega strahu domov. — Vročina nedavnih dni je napravila po polju in tud; po vinogradih, zlasti onih. ki so bili prizadeti od toče, zelo občutno škodo. Vse poljske rastline so kakor poparjene, mnogo trpi tudi sadno drevje, najbolj pa ajda m repa. Ce ne bo kmalu dežja, bo jesenska žetev, ki je kazala do nedavna še prav lepo. popolnoma uničena. Tudi otave ne bo nič. — Preteklo nedeljo je imelo gasilno društvo v Podturnii svojo prireditev. Ker se ob talki priliki pojavljajo požigi, so va-ščani bližnjih vasi imeli večerno in no-čno stražo. To pot je veselico vendar minila brez nesreče. — Politično zborovanje JRKD, ki bi se imelo vršiti že 15. t m. in je bilo preloženo, se bo vršilo 11. septembra ob 7 zjutraj na kopnVškem trigu v Toplicah. Zborovanje je namenjeno vsej Krški dolini in topliški okolici. Govorili bodo poleg ministra .Puclja in slovenskih narodnih po-slamcev tudi poslanci iz Hrvatske m Srbije Pričakovati je obilne udeležbe tudi fe sosednjih občin Krške doline. Neprijeten duh ust Nočem zamuditi poročati Vam, da odkar uporabljam Vašo zobno pasto "Chlerodont" nima samo lepih belih zob, tem več sem se rešil tudi neprhotnega duha ust. Vaš Chlorodont bom kar najbolje priporočal. Dr. V., Lj... Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.-zavračajte vsak natlomealck. in Din. 13.—, ter Gbup mladega dijaka Litija, 25. avgusta, Žalosten dogodek je zadel snoči družino odvetniškega uradnika g. Anžlja na Frti-«i. Malo pred 21. uro so začuli z dvorišča strel in našli 181etnega sina Vina negibnega. Iz rane na sencih mu je curljala kri, v desnici je še krčevito držal samokres. Ves trud domačih in zdravnika je bil zaman. Vino je bil dopoldne opravil na ljubljanski gimnaziji ponavljalni izpit iz nemščine, snov za 7. razred. Domači so našli poslovilno pismo, v katerem navaja, da ie brezuspešno gojil Ijubav do neke gospodične. Že pred dnevi je prosil prijatelja-visokošolca, ki je lovec in poseduje orožni list, za orožje in strelivo. Ta mu je seveda prošnjo z očetovskim nasvetom gladko odbil. Kako pa je prišel mladenič do orožja, še ni povsem pojasnjeno. Tragični dogodek je vzbudil splošno sočutje s hudo prizadeto družino, kakor tudi z mladim pokojnikom. Vino se je pridno udejstvoval v športnih krogih, lepo je napredoval v tekih in smučarstvu, vobče je bil eden naših najboljših in najbolj navdušenih prijateljev belega športa. Čkoda mladeniča! SI a vnos t prekmurskih Murska Sobota, 34. av^-usta V nedeljo Je soboSko gasilno društvo na prav svečan način proslavilo svoj petdesetletni jubilej ter cb tej priliki blagoslovilo svojo novo motorno brizgalno. že v soboto popoldne se je mesto odelo v zastave, prav živo vrvenje pa je vladalo v nedelio dopoldne, ko so gasilci prihiteli Iz rrjiogih krajev. Blagoslovitev motorke so je izvršila pred cerkvijo, ob navzočnosti vneh zastopnikov obla? te v. obeh naroden poslancev za Prekmurje gg. Benka in Hajdinjaka, kakor tudi odposlancev narodnih in kulturnih društev ter vsega občin-skega odbora z g. županom Kodrom. Sledil je mimohod pred mestno hišo, nato pa veliko zborovanje na Glavnem trgu. Po. gled na množico je bil veličasten in ljudstvo vseh slojev od blizu in daleč je z zanimanjem sledilo govornikom. Dr. Lju-devik šomen je očrtal zgodovino društva ter prečital brzojavne čestitke, ki so jia poslali gg. ministra Pucelj in Mohorič, pomočnik bana dr. Pirkmajer in Jugoslo-vnnska gasilska zveza. Sreski načelnik ® Lipovšek se je spomnil vseh činov gasilcev v pretekli dobi, posebno požrtvovalnega dela ob katastrofalni popLavi 1925. Sle-dil je govor župana Kodra ki je čestital in bodril k nadaljnjemu delu. Poslanec Benko je poudarjal, da je vse gasilstvo v Prekmurju združeno v novi vsedržavnl stranki, kar je dokaz, da gasilstvo ni le humano društvo ampak se zaveda tu-treVm pivovarn in na slabšo letošnjo letino je računati s tem. da bodo prihodnje leto nastopile na hmeljskem trgu zopet kolikor toliko normalne razmere slede ponudbe in povpraševanja in da bo s tem hmelj-ska kriza zaključena. Poročilo vsebuje nato podrobne podatke o stanju hmeljskih nasadov in pravi med drugim, da je stanje nasadov v spaltskem okolišu pretežno zdravo in da bo imel pridelek po večini lepo barvo in dobro kakovost. Le v nekaterih delih okoliša bo škoda od rdečega pajka občutnejša. V haller-ta' skem okolišu pa je stanje nasadov zelo različno. Dobro razvita hmeljišča so ztlo redka. Vročina zadniih tednov ie ustavila rasroj peron odpore. V nižjih legah ob Donava je hmelj porjavel. Ponekod je postal trdi sajast. V Wiirttembergu ie stanje na-cRfiov bistveno slabše nego je. bilo lam. Zato pa je v Badenu boljše. Na podlagi ogleda nasadov v žateškem okolišu ie komisija mnenja, da bo pridelek v tem okolišu dosegel komaj polovico količine, pridobljene^ v rekordnem preteklem letu, ko je znašal pridelek 270.000 starih stotov. Naiznačilnei; še je dejstvo, da je letos ves žateški okoliš V.^TpTek okužen s peronosporo. K.avenie kobul in listja je mnoge hmeljarje ze prisi-l:lo, da so hmelj predčasno obrali. Ker so obirali v naglici, bo tudi zaradi tega kvaliteta trpela. Rdeči pajek je enake povzroči precej škode. Komisija ceni na podlagi c. leda nasadov, da bo ™al letošrji prde-lek v žateškem okolišu kakih ss? arih stotov, od katerih pa morda -O.o .0 stotov zaradi slabe kakovosti niti ne bo mereče vnovčili. Še slabše je stanje v roudni-skem okolišu, kjer bo pridelek zaradi bolezni dosegli le nekaj tisoč stotov. Zelo s abo je nadalje stanje v dubskem okolišu, dočim je usodnejše v ousteškem okolišu V Niirnbergu se kupčiia z novim hme-V;em še ni prav razvila. Prvi zafcljutbizgodaj obranega srednjevrstncsa tettnanskega hmelia so bili sklenjeni no «0 do 120 mark ra stot (21.60 do 32.40 Din m kilo-ram). Prvovrstnega blaga še ni na trg. V haller-tauskem hmelju še ni prišlo do kup«]. Talec, 25. avgusta. Do konca tedna bo obiranje hmelja končano. Prav živahno je povpraševanje po vsej dolini za ceno od 14 do 15 D:m. Do kupci jskih sklepov pride samo izjemoma, ker se zdi hmeljarjem spričo pičlega pridelka ponudena cena mnogo prenizka.. Izvrstno blago zelo ugaja trgovini, ki se je že sprijaznila z odporom hmeljarjev m sama pričakuje dviga cen. Urmbardnega \ redi ta Narodne banke v znesku 300.000 I>in se poslužujejo zunanji hmeljarji le redko, ker ne morejo zaradi suhega vre-riena potlačiti hmelja, da ga založijo v hmeljarne. Tudi se plašijo visokih ležann in raznih upnikov, ki bi jim zasegli m prodali kupljeno blago. Države fersz zlatega staisdarcta Poostritev svetovne gospodarske krize _ je povzročila, da je precejšnje število držav r pustilo zlati standard, tako da te danes število držav, ki še vzdržujejo zlati standard, v manjšini. Angliji so doslej več ali manj sledile z ukinjenjem zlatega standarda švedska. Norveška. Danska, Portugalska. Grčija. Japonska. Kanada. Trska. Avstralija, Nova Zelandija. Bolivija, Egipt. Brit-ska Indija. Rodezna. Britska vzhodna in yapadna Afrika, Irak in Perzija. 2e prej pa to padle z'asti valute držav Južne Ameri-1 e (Argentina. Brazilija. Peru, Urugvaj, Venecuela). So pa še države, ki ricer formalno vzdržujejo zlati standard, vendar pa morejo zlasti v inozemstvu držati več paritetnih tečajev. To sta predvsem Avstrija in Madžarska. . Iz številk, ki iih je te dni objavila >ko!-pisohe Zeitung«, ie razvidno, da znp.ša razvrednotenje valut, ki ?o se več ali manj raslonile na angleški funt. okrog 30°/o, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave Anglija Danska Finska Orčija Trska Norveška Portugalska Švedska Avstrija Madžarska Avstralija Kanada Brazilija čile Egipt Tndija Japonska V gornji taDen mea arugim nisia upoštevani Turčija, kjer je razvrednotenje doseglo 89®.'o. in Rusija, kjer ie vrednost rublja" padla že za približno 96°/o. Kakor je podoba, je sedaj proces razvrednotenja valut v glavnem končan in je pričakovati, da bo večina gori označenih držav v dogled-nem času vzporedno z Anglijo znova stabilizirala valuto. Staisje narodne banke Po najnovejšem izkazu Narodne banke od 15. t. m. se je zlata in devizna podjaga v drugi četrtini avgusta zmanjšala za 9-5 na 1971.1 milijona Din. Tudi devize, ki se ne všteieio v nodlago so nekoliko nazadovale za 5.8 na 80.7 milijona Din. Iz ponovnega povečanja zaloge kovanega srebrnega in nikljastega denarja za 5.0 na 126.3 milijona pariteta tečaj 11. '8. °/a v švicarskih frankih 25 22 17 93 — 29.0 mŠ9 95.75 — 31.1 13.05 7.80 — 40.2 6.73 3.35 — 50.2 25.22 17.93 — 29.0 138*89 89.75 — 35.4 22.91 16.33 — 28.8 13S.R9' 92.— — 33.8 72.93 60,— — 17.7 00.64 65 — — 28.3 o- oo 1415 — 43.9 "548 4.46 _14.0 0.62 0.396 — 36.2 0.63 0.30 - 52.5 25.62 18.38 — 2S.3 1.89 1.35 _ 28.6 2.58 1.35 — 47.7 dinarjev je razvidno, da precejšen del kovanih srebrnikov še ni prišel v promet. Posojila so za malenkost nazadovala (za 1.3 na 2391.8 milijonov Din), dočim se je v zvezi z obremenitvami zaradi obresti blagajniških bonov povečal stari dolg države ra 0.3 na 1808-5 milijona Din. Obtok bankovcev se je ponovno skrčil za 52.7 milijona Din. tako da znaša «knpno nazadovanje v zadnjih dveh tednih 126 milijonov. Obtok bankovcev znaša po novem izkazu 4746 milijonov Din, to je za 134 milijonov manj nego lani na isti datum in za 534 milijonov manj nego pred dvema letoma. Zmanjšanje obtoka v tretji četrtini avgusta je de'oma pripisati povečanju obveznosti na pokaz za 29.7 na 711.9 milijona dinarjev. Zlasti so narasle žirovne vloge državnih gospodarskih podjetij (za SO.5 na 251 .S milj. Din). Stanje na dan 22. avgusta je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 15. t. m.): Aktiva: podlaga 1971.1 (—9 5). od tega v zlatu 1762.9 (_). v valutah 2.0 ( + 0.9), v devizah 200.3 (—0.4): pcsoi:la na menice 2036.2 (1-6); lombard $55,5 (+0.3); devize, ki se ne vštejejo v podlago 80.7 (—5.8); kovani denar v srebru in niklju 120.3 (+5.0); stari dolg države 1808-5 (+0.3): pasiva: obtok bankovcev 4740.4 (—52-7); obveznosti na pokaz 711.9 ( + 29.7), od tega nasproti _državi 8.6 (—14.41. po žirovnih računih 451.5 (+4.7). po raznih računih 251.8 ( + 39.5); obveznosti z rokom 1399.3 (—3.7). Razmerje kritja je ostalo v glavnem nespremenjeno in znaša kritje obtoka in obveznosti na pokaz r zlatu in devizah 3fi.ll odst. (po zadniem izkazu 36.13), v samem zlata pa 32.29"/» (32.16). Gospodarske vesti — Obračunanje daskcrv za terjatve nasproti državi. Dobavitelji, ki imajo terjatve napram dravski finančni direkciji v Ljubljani, obenem pa sami dolgujejo na raznih davkih, naj prijavijo z vlogo, kol-kovano s 5 Din, da žele delno ali v celoti poravnati davke z zapadlimi protiterjat-vami. V prijavi, ki jo je nasloviti na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani, je na-\ esti pristojno davčno upravo, številko davčnega konta, znesek plačljivega davka, datum in znesek fakture in urad ali zavod itd., za katerega se je dobava izvršila. — Avstrijsko jugoslovenski kliring. Kakor poroča »Neues Wiener Tagblatt« so tudi v jugoslovsnsko-avstrijskem kliringu nastale znatne razlike glede obojestranskih plačil. Tako je bilo doslej v Jugoslaviji v klirinškem prometu manj vplačanih 100.9 miljona Din, kar pomeni, da imajo naši upniki za ta znesek neizravnanih terjatev v Avstriji. Za nošo devizno bilanco pomeni to precejšen primanjkljaj. — Dviganje vlog pri Državni hipotekar-ni banki. Pri državni hipotekami banki so se privatne hranilne vloge po najnovejšem izkazu tudi v juliju nadalje dvignile, in sicer kar za 25.8 na 733.5 milijona Din. Od početka tek. leta znaša prirastek privatnih hranilnih v'og pri Državni hipotekami banki že 117.7 milijona Din. Blagajniška denarna sredstva tega zf voda so znašala ob koncu julija 88.2 milijona Din (od tega 33 milijonov v blagajniških bonih Narodne banke) nasproti 90.0 milj. Din ob koncu julija (od tega 6 milijonov v blag. bonih). Obveznosti zavoda na podlagi lom-barda pri Narodni banki so v juliju ostale nespremenjene (247 milijonov Din). Posojila finančnemu ministrstvu po tekočem računu, ki so v juniju padla od 247 na 105 milijonov Din. so se v juliju zopit dvignila na 175 milijonov. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnice tvrdke »Berkoc, javne trgovske družbe v Ljubljani, Dunajska cesta (poravn. upnik dr. Jos. Tomšič, odv. v Ljubljani; narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču v Ljubljani 1. oktobra ob 9.. prijavni rok do 25. septembra., kvota 40 odst.); nadalje o imovini dolžnice tvrdke »Mana«, tovarne kanditov in mlenje dišav in soli, družba z o. z. v Ljubljani (]>or. upr. Goiko Stojkovič, pisarniški ravnatelj v pisarni dr. Ažmana v Ljubljani, narok za sklepanje poravnave pri dež. sod. »* Ljubljani 3. oktobra ob 9., prijavni rok do 28. septembra, kvota 40°V) in o imovini Ivana Smoleta, mizarja v Tacnu št. 27 (poravn. upravnik dr- Oton Fettich, odv. v Ljubljani; narok za sklepanje poravnave pri dež. sod. v Ljubljani 1. oktobra ob pol 11., prijavni rok do 2,S. septembra, kvota 40%). = Konknrz je razglašen o imovini pre-zadolženke Slavke Prebil, Grad št. 80 pri Bledu (upravnik mase dr. Mirko Triler, odv. v Radovliici; prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Radovljici 6. septembra, prijavni rok do 1. oktobra, ugotovitveni narok 4. oktobra). = Padanje svetovnih ren se je ustavilo. Najnovejše indeksne številke iz raznih držav kažejo za julij prvikrat zopet povišek, kar potrjuje naziranje, da se je padanje svetovnih cen ustavilo. Indeks cen Zedinjenih držav se je dvignil od junija do julija od 91.5 na 92 (1926 = 100). Angleški indeks cen v trgovini na debelo ie istočasno narasel od 58 na 60 (1927 = 100). v Francih' pa kaže indeks okrepitev od 87 ra 87.5 (1914 = 100). Za avgust pričakujejo glede na okrepitev cen nekaterih važnih sir o vin še značilnejše spremembe. — Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 29. t. m- ponudbe glede dobave 50 komadov žarnic, do 5. septembra pa glede dobave 1 akumulatorske baterije, 3 m gumijevega platna. 120 m ^oščatega železa. 500 komadov vijakov, 400 kilogramov žičnikov, 40 m železa v\ okna, 10 plošč črne pločevine, 1 krosljičnesa le-žaja, 1000 ventilov in 4 grafitnih verig, 10.000 komadov krajnikov in glede dobave delov za signalno napravo pri dvigalnem stroju. — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.) Borze 25. avgusta Na ljubljanski borzi je deviza London danes zopet popustila. Popustile so tudi skoro vse ostale valute, tako Newyork, Pariz, Trst, Berlin. Praga in Bruselj. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda mirna. Trgovala se je le za kaso po 196 in 197. V ostalem je bil zabeležen promet le še v 7°/o Blairovem posojilu, in sicer po 41.625, 41 875 in 42. Delnice Privilegirane agrarne banke, ki 90 se zadnji čas okrepile, so danes zopet nagleje popustile. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2294.23 — 2305.65. Berlin 1353.47 _ 1364.27, Bruselo 791 35 -795.29, Curih 1108.35 — 1113.85, IXVttuoai 196.S5 _ 198.46, Nevyork teb' 5677.70 _ 5705.96, Pariz 223.36 — 224.48, Praga 168.56 — 169.42. Trst 291.74 — 294.14. Zagreb. Amsterdam 2294.29 do 2305.65, Berlin 1353.47 do 1364.27. London 196.86 do 198.46. Milan 291.74 do 294.14, Newyork kabel 5699.70 do 5727.96. Newyork ček 5677-70 do 5705.96. Pariz 223.38 do 224.48. Praga 168.56 do 169.42, Curih 1108.35 do 1113.®. Corih. Pariz 20-17, London 17.79, New-vork 514.50, Bruselj 71.40. Milan 26.36, Madrid 41.40, Amsterdam 207. Berlin 122.3250, Stockholm 91.40, Oslo 89.10. Kobenhavn 94.75, Sofija 3.72. Praga 15.22, Varšava 57-60. Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 195—19S, za december 194 do 198, 7«/» investicijsko 49.50 den.. 4»/« agrarne 25 den., 6°'» begluške 34.50 do 35. T>U Blair 41-625 do 42, 8°/» Blair 44—45.50, 7«U Drž. hip banka 43 den.. 6«/o begluške 34.50. do 35; bančne vrednote: Narodna banka 4145, Friv. agrarna banka 232-240. Beeerad. Vojna škoda 198 zaklj.. 7% investicijsko 51.50 zaklj., 6% begluške 35.50 zaklj., 7% Dtž. hip. banka 44 den., Narod-ra banka 4500 bl„ Priv. agrarna banka 237. 233 zaklj. Dunai. PtaatseiRpnbahngesell. 16.30, Tr-tovlie 19.75, Alpina - Montnan. 10.75, Se-čerana 30. Blagovna tržišča RITO. '+ Ljubljanska borza (25. t m.). Tendenca za žito mirna. — Zaključkov m bilo. tfudi se pšenica (slov post., oo mlevski tarifi. plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor. 79 kg po 200 — 205, potiska. fcO kg po 210 — 212.50; moka: baška, franko Liubljana. plačljivo v 30 dneb po 310 — 315, banatska, po 330 —340; koruza (slovenska postaja. plačljivo v 3n dneh); baška. po mlevski voznini po 165 do 167.50, pri navadni voznini po 170 do 172.50. + NovosadUka blagovna borza (25. t. m.). Tendenca mirna. — Promet 21 vagonov. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad, »"ednie-baška, 79 kg in baška, okol. Sombor. 78 kg 142.50 _ 145; baška potiska. 79 kg 145 do 147.50: baška, ladja Tisa, 79 kg 147.50 do 150; gornjebanatska. 79 kg 140 — 142.50; banatska, pariteta Vršac, 78 kg 137.50 do 140; baška, sremska. nova, 76 kg t32-50 do 135; banatska, 76 kg 130 — 132.50; baška. ladja Tisa, 76 kg težka 137.50 do 140. Koruza: baška 108 —110; okolica Sombor 110 — 112: banatska 105 — 107; srem. 110—112; okol. Šid 112-114. Ove«: baški. srem., novi 105 — 110. M°ka: baška. banatska »0g< in *0sg< 230 — 245; »2< 210 — 220: >5« 195 - 200: >6« 175 - 180: »7« 140—145; >8« 90—95. Otrobi: 62.50 do 65. — Fižol: baški. sremski beli, novi 102.50 do 107.50. Ječmen; baški, sremski nori 64—65 kg 85 do 100_ _ Veteran znanstvenikov na poti v Južno Srbijo Skoplje, 24. avgusta. Poleg diragoga zla je doletela Južno Srbijo tudi trajgedrija v kulturnem življenju. Je zemlje te pokra line se dmi-gajo na.team1-nrVejši spomeniki! in evedcfei! naše davne fnretektasti, estalo je mnogo narodnega bliaiga v pesmi in prosit, v običajih in ceflo v raznih sita Vb ah. kd so kljubovale vsem dcčgotrpnntm večnim gmoraotaan, kar se tiče moderne prosvete p«a je vendarle jmtna Snbiia na na.1sla.b§«m, ker bo nekdaj vot'e novo delo »Btnografija Južne Srbije«. Mnogo njegovih bivših učencev, M kot profesorji, učitelji al! pa vsaj kot družta-&ki očetje odgajajo že mnogo naraščaja, &o pohiteli v Skoplje, da ga ob*šče,Jo. Stari prosveten dešlavec dn narodni učitteflj jiJh je sprejel v skromni sobi, polni knjig .in starinskih rokopdsov. Najprej se Je potožit, da iga zapušča vdd, o delu, ki ee ga je lotiti, pa je z vso odločnostjo Izjavil samo to, da se bo potem, ko bo končano, najboljše videlo, kaj pomesnii bolgarska ln vari j a v Južni Srbiji v primeru s srbsko vladavino in kulturo. ^Dokazal bom.« je z mladeniško živahnostjo dejal star presvetar, yda tu ni bolgarske manjšine, ki Jo hočejo na ume- Dvotirna železnica do Doneča Znana Je važnost premogovno bogatega ozemlja ob Donecu, ki zalaga rusko industrijo s črnim diamantom. Čeiprav ae je kopanje premoga v tem revirju zadnje čase močno povečalo, še vedno ne odgovarja dejanskim potrebam ruskih industrializiranih krajev, poglavitno zaTadi tega, ker se premog zelo počasi odvaža. Moskovska vlada je torej dala izdelati načrt, da se mora zgraditi dvojni tir od Doneča do Moskve. Problem bodo rešili na ta način, da bodo zgradili dvojni tir od Moskve do Ro-stova. S tem bo za transporte premoga odprta §iroka pot na yse strani dežele. Nova proga bo imela približno 1000 km in je preračunana na 150 milijonov rubljev. Prvih 170 km nove železnice je že dograjenih in v Rusiji se trdno nadejajo, da bo mogoče izročitvi celo linijo prometu najpozneje čez leto dni, t. j. 1. avgusta 1933. ten uačto usfrr aiffil neS9 ewftjsSfl pcffMM in 'profesorji! < Potrebno je omendti, da je Stevo Cwbn-rilo na političnem iin prosvetnem poprišču deloval s pokojnim Svetozarom Mdletačem ln da dobro ve, da Je nečak pokojnega Svetozara dandanes profesor univerze v Sofšjti in član »Makedonskega znanstvenega Instituta«. Pozna tudi njegovega očeta, ki je odšel iz Vojvodine kot srbski učitelj v Južno Srbijo v doba turške vlada-vri.ne in zara-dd vsega tega hoče še pred svojo smrtjo nastopeti proti potvorbarm zgodovinskih dokumentov, ki jih med dru-gjimi izvršuje v Sofijti tudi naj mila jši Mi-Jefcič. udi® Izvleček iz programov Petek, 26. avgusta LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. _ 13: čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nekaj za starše. — 19.30: Gospodinjska ura- — 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Čas, poročila. Sobota, 27. avgusta LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13. Čas, plošče — 18-Salonski kvintet. — 19: Gimnastične vaje. — 19.30: Zabav, kotiček. — 20: Pevski koncert ge. Negro - Hrastove. — 20.30: Prenos plesne glasbe z Bleda. — 21.30: Salonski kvintet. Vmes čas in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — IS: Violinski koncert. — 20.30: Pevski koncert. — 21: Godba kraljeve garde. — 22.40: Godba za ples. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Večer operetne glasbe. — 22.40: Jazz. — PRAGA 19.30: Godba na pihala. — 20.30: Zabaven program. — 22.20: Mešan program. — BRNO 1930: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Orkester. — 18.45: Lahka in plesna glasba. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.10: Nadaljevanje koncerta. — 22.05: Chopinove klavirske skladbe. — 22-50: Godba za ples — DUNAJ 11.30: Orkester. — 17.10: Popol-dansk i koncert. — 19.20: Arije in pesmi. — 20: Prenos iz Berlina. — BERLIN 20. Veliki kabaretni program. — Goiba za ples. — KONIGSBERG 19: Briljantna klavirska muzika- — 20: Prenos programa iz Berlina. — MCHLACKER 19.30: Narodni plesi. _ 20.50: Prenos programa iz Berlina — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18; Lahka glasba. — 20: Orkestralen koncert. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koneert-20.45: Verdijeva opera 2>Sicilijanske večer-nice«. Los Angeles v imenih in številkah V teku na 10.000 m je Poljak Kusoczvn« ski zasedel Nurmijevo mesto, in sicer * novim olimpijskim rekordnim časom 30:11.4 (Nurmi na olimpijadi 30:18.8!). Mož se je za ta boj temeljito pripravil in celo žilava Finca Virtanen in Isohollo sta se morala v tej disciplini — ki je bila sicer domena Finske — zadovoljiti z naslednjim! častnimi mesti. Poljak je zmagal le z ogromno voljo, ker si je med tekom poškodoval nogo, zaradi česar pozneje niti n! startal na 5000 m. V teku na 110 m z zaprekami so pobrali vse tri kolajne Američani, im sicer Salitng (14.6), Beard in Kell&r. V semifinalih sta Saling in Keller tekla pod olimpijskim rekordom (14.5 in 14.4). V teku na 400 m z zaprekami je zasedel prvo mesto z novim oliirjp. rekordom &1.8 Irec Ti&dali, za nijim pa sta Američana Ha-wing in Tay3or. Na to zma^ so računati Američani. V štafeti na 4X100 m sta bila <&va pred-teka; v prvem je zmagala Nemčija z 41.2, v drugem pa Amerika s 40.6 (nov svetovni in alirrsp. rekord!). V finalu je ameriška štafeta dosegla fenomen a Itn i čas 4 Osek.; častni mesti sta zasedfli Nemčija in Italija. V štafeti na 4X400 m so Američani prav tako postavili nov rekord in odnesli zlato kolajno s 3:08.2; 10 m za njimi so rezali cMj Angleži, 20 m za temi pa Kanadci. Vmaratonske mteku je vsem prekrižal račune Argentinec Zabala, ki je pretekel 42.361 m dotgo progo v krasnem času 2:31:36. Tekmovalcev je bilo 27; Zabala i« vodi! vse do 30 kim, kjer ga je za mirnito prehitel Finec Virtanem. Prav nevarna sta tudi Anglež Wright in Finec Toivonen. Po zadniii kontr. (40 kun) prevzame vodstvo zopet Zabala; tik za petami sta Anglež Fer-ris in Toivonen. Zmagovalec je dosegel najboljši čas, kar jih je bilo do zdaj na maratonskih tekih (Rekordi se na tesj progi ne priznavajo!). Vsi tekmovalci so dobro prenesli hude napore — razen Japonca Tsude. Odlično se ie plasiral Čeho-slovak Hefeš s časom 2:41:38 na osmo mesto. V hoji na 56 km je bil prvi Anglež Green v času 4:50:10, drugi Latvijec Dahlinsch rn šele tretji Italijan Frigerio s 4:58:.6. Na slednjega, ki jim ie v tej disciplini priboril že dve zlati kolajni, so Italiiani zelo računali. Green je zmaga! z boljšo taktiko. RESTAVRACIJA BURZI Plastnik i Bršner, Zagreb Draškovičeva ulica 28, priporoča prvorazredno nrano, kavo in ostale pijače po najnižjih cenah. 243 Zagreb NA JELAČIČEVETI TRGU Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. — ZMERNE CENE. 219 HOTEL EV RESTAVRACIJA KOVAČ, ZAGREB, GAJEVA ULICA ST. 31. TELEFON 73-35. Z«.jam6e&o tLste sobe po 25—35 Dm. Prv^re-tna ao-mnia kuhinja Ubrana naravna vnia. Velik rn hladan vrt. Pri biiva-nju pre-ko 24 ar 15 % po^uJU. — Priporoča se lastnik DJURO PAJič. 36;/» V skoku v višino je zmagal Mac Naugh-ton. Duncan (Kanada) z 1.97 m pred Američanom Von OsdeHom in Fillpimcem Tori-biom. Za favorita je veljal Američan Spi-tz, ki je že večkrat preskoči'1 2 m. Američani so bili zaradi kanadske zmage nekoliko razočarani. V skoku v daljino je bil vrstni red zopet ugoden za Ameriiko. Prvo in drugo mesto zanjo (Gordon in Read) z znamkama 7.64 Jn 7.60 m. Japor.cc Nambu je dobil bronasto odlikovanje za skok na 7.42. Svetovni rekord je za 34 cm boljši od Gordonovega rezultata! V skoku ob palici je zopet zapJapclala zvezdnata zastava. Zlato kolajno je prejel Mi Ker za 431 m, nato pa sta se pJasira,!a Japonec Nishlda s 426 in zopet Američan Graber s 4.23. Rezultat prvega ie nov olimpijski rekord. V troskoku so slavili zmago Japonci; edini Američan v konkurenci je prišel na 6. mesto. Nov svetovni rekord (in zmago, kaj-pa) je postavil Nambu s 15.78; drugi je bil Šved S-vertsan s 15.30, tretji pa Japonec Oshima. Kopje je bSa finska domena, v kateri so res tudi Finci zasedHi vsa tri mesta, in sicer 1. M. Jarvimen z 72.71 (nov. olimp. rekord!), 2. Sippate z 6S.80 in 3. Pentilia z 68.70. V disku je imeHa cel-o Evropa precej konkurentov, ki pa so morali odnehati že v predtekih. Tako sta morala odstopiti Nem-ca Hirschfeld z 42.42 itn Sievert s 44.51 in celo Avstrijec Janausch s 44.82. Zmagal je Andersen John (AmeriJka) z 49.49 m in tudi drugo mesto je z Labordem (48.47 m) pripadlo Ameriki. Tretje mesto je zasedel Francoz Winter s 47.85 m. V krogli je zavzela Amerika prvi d"ve, Češkoslovaška pa tretje mesto. Vrstni red: Sexton 15.99, Robert 15.67 in Douda 15.595. Najfoolj so bili razočarani Nemci, ki jim je slavni Hirschfeld s 15.544 ostal na četrtem mestu. V kladivu je bil pni Irec O' Guflaghan s 53.82 m, ki ie s tem kot prvi atlet obdržal svoj olimpijski naslov z amsterdamske o-liimpijade. V modernem petoboju (cross couirtry) na konju na 5000 m, sabljanje, streljanje s pištolo, plavanje na 3C0 m prosto in tek po poiltjru) so se uveljavili Švedi, ki so odnesli z Oxerostierno in Lindrnanom prvo in drugo mesto. Tretji je bil Američan Mayo. V teh disciplinah so bili sicer Američani precej šibki. V desetoboj u je po ogroženem boju d M zlato kolajno Američan Bausch z 8462.23; njegov najhujši nasprotnik in veliki favorit Finec Jarvinen je zaostal za dobrih 150 točk. Častno mesto za njim je zasede! še Nemec Bberie. V damskih disciplinah so bile olimpijske zmagovalke: na 80 m z zaprekami: Die-dricfcson (Kanada) z 11.7 (nov. svet rekord, na .100 m: Walasiewicz (PoT?ska) z 11.9, v štafeti 4X100 m Amerika s 47 (nov svetovni rekord), v skoku v višino Shiley (Amerika) z 1.67 m (nov svetovni rekord), v metu diska Copeland (Amerika) s 40.56 m (nov svet rekord) in v metu kopja Diarick-son (Kanada) s 43.71 (zopet nov svetovni rekord!). Dame so torej to pot postavite skoraj same nove svetovne rekorde Po končanih lahko atletskih tekmah je šteffa Amerika že 231 točk in 16 zSatft. 13 srebrnih in 6 bronastih kolanj; naslednja je b;!a Finska s komaj 60 točkami in 3 prstni ter po 4 drugimi ifn tretjimi mesti. Med Slovani so tu pač vodili Poljaki, ki so šteli 17 točk. Cehi pa so odnesli le skromne štiri točke. Letošnja ol-Vnpiiada vsaj v lahki atletiki še ni bila za nas! Žrebanje v drž* raz. loteri; V. razred. Dne 23. avgusta 1932 so biH izžrebani naslednji dobitki: Din 10.000 St. 84.445. Din 2.000 št. 73.318, 86.614. Din 1 000 St 4 442, 4.469, 4.494, 5.923, 5.933, 10.864, 10.881, 13.046, 19 19.581, 19 "586 22 704 22 746 22.756, 23.452, 23.456, 31.126, 31.131, 35.511, 35.537, 37 057, 37.064. 37 067' 37 075' 37 085, 45.705, 45.726, 45.760, 45.771, 54.210, 54.230, 54.265, 52.226, 52.269, 58 376' 62 203' 62 290 62 294, 65.315, 65.346, 65.381, 65.398, 69.419, 69.490, 73.308, 73.347. 73!358i 75^621,' 75.665,' 75.678, 75.694, 81.702, 81.717, 88.206, 88.247, 93.027, 93.053, 98.690, 98.691! Žrebanje se bo vršilo do 1. septembra. Izžrebane srečke zamer jamo za nove, tako da Ima vsak igralec priliko Igrati do konca, to»Je na največje dobitke. Zadružna hranilnica r.z. z o. z., Lfnblfana, Sv. Petra c. 19 Radio v klobuka vsebuje naslednje zanimivosti: Odstavil srn pasifist Heidelberški docent dr. Gumbe*, ki ga je odstavila badsnska vlada zaradi njegovih pacifističnih teženj. Očitajo mu zlasti izjavo da se za vojni spomenik nemških vojakov ne spodobi toliko devica s palmo zmage .kakor velika opulila repa Žive ribe v napol vreli vodi Po mlakužah 146 m pod morsko gladino ležeče »Doline smrtk v Kaliforniji, kamor se iztekajo vroči vrelci, živijo ribe, ki se v poletni vročini po vsej priliki dobro počutijo. Ameriški prirodoslovec John Edwin Hogg jih je opazoval in pravi, da spočetka ni verjel svojim očem, ko je skozi paro. ki se dviga z vode, videl veliko število majhnih rib, ki so veselo plavale. Ugotovil je, da znaša temperatura vode na dnu okrog 53 stopinj Celzija, na površini pa je še toplejša. Ribice spadajo med krape, samci so svetlomodri. samice še svetlejše in kažejo proge in pike kakor postrvi. V akvariju so učenjaku pod enakimi pogoji dobro uspevale in uspevajo še vedno. Kako pa morejo živeti v takšnih okoliščinah? Edina logična razlaga je ta, da so živele tu pred deset tišoč leti, ko je imela voda še normalno temperaturo. Sčasoma so se podnebne prilike spremenile in voda je postajala toplejša in toplejša. Ta sprememba pa se je dogajala tako počasi, da so se ji mogle živalice prilagoditi. Chicago vabi na razstavo H. SMREKAR: Nedolžnost MOJ DRUGI VZLET V STRATOSFERO (Prof. Piccard — s sliko) NA MEJI ČLOVEŠKE DELAZM02-NOSTI PSIHOLOSKI UČINEK PIJAČE SOL (s slikami) V SPOMIN ALBERTU THOMASU (s slikami) RADIOAKTIVNOST ZEMELJSKE SKORJE UČINEK SONCA POD DROBNOGLEDOM PO DELU S POLJA (Le Heilleur — lesorez) TRI MINUTE POTOVANJA (Otok j Wight — s sliko) JAPONSKA V SLIKI IN BESEDI (s slikami) CUDOVIšCE SLIKE PICCARDOVEGA STARTA V STRATOSFERO ! KRALJESTVO MRAVELJ (H. G. VVells — z ilustracijami Fr. škod-larja) BARCELONA (Dr. Stanko Jug — a slikami) V OSRČJU EKVATORIJALNE AFRIKE (s sliko) MOZAMBIŠKA KAZNILNICA (s sliko) OTRPLI POGLED SVOJEVRSTNO ZDRAVLJENJE AKUTNEGA ČREVESNEGA KATARJA POKRAJINA (R. Grillon — lesorez) ČLOVEK IN DOM (s sliko) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO ANEKDOTE ŠAH TUDI STAREJSA LETA SO PRIJETNA HUMOR ADAMSON »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. — Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah 400.000 mrtvecev brez groba Na sedanji londonski rasztavi za radio je razstavljen najmanjši sprejemni aparat na svetu. Vsa aparatura tiči v torbici iz usnja, ki ni večja od torbice za foto-aparat. — Zvočnik te naprave nosi človek lahko v klobuku Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. županstvo mesta Reims išče stalno kopače in jim ponuja celo dobro plačo, a le malo se jih javi. Vsak dan objavljajo največji francoski listi oglase, naj se takšni delavci javijo, a le malokdo se odloči za to, čeprav je tudi na Francoskem brezposelnost dovolj občutna. Delo, ki bi ga morali opravljati, ni namreč samo življenjsko nevarno, temveč tudi grozotno. Gre za pokop približno 400.000 padlih vojakov, ki ležijo še od svetovne vojne v dolinah vrha Loretto. Večinoma so to nemški vojaki, ki še nimajo svojega groba. še danes ležijo tako, kakor so jih zadele krogle ali raztrgale granate. 2e dalj časa jim pripravljajo skupni grob, a delo napreduje silno počasi, baš zato, ker primanjkuje delavcev. Pred kratkim so jih položili kakšnih 21.000 v skupni grob, a še 400.000 jih je nepokopanih. Pred Verdunom in v Flandrijf je fflo baje lažje nego okoli Loretta. Tudi tam so morali zelo paziti na nerazpočene izstrel- Dvojne vojaške vaje V »redkuji Rab ji, v Apeoiniih so ee pred dnevi zaičele ogromne vojaške vaje italijanske vojske. Udeležuje se jih 2000 častnikov in 50.000 mož, med njšmj 600 rezervnih častnikov m 20.000 rezervistov, dalje 2000 avtomobilov in 6000 konj. Naloga vaj je odbiti napad sovražnika, ki pridere čez Apenine v dolino reke Tibere in prodira proti Rimu. Posebna naloga Foklicanib oddelkov je tudi ta, da morajo čete rešiti problem preskrbe vojujočžh se armad z vodo in živili. V industrijskih predelih LotorirtSke m istočasno vrše manevri francoske vojske, ki predstavljajo kombinacijo vojaških operacij na kopnem in v zraku. Operacijski načrt predstavlja napad sovražnika na premogovno in rudniško ozemlje v Lota-ringiji. Neprijatolja predstavljajo pri vajah krdela francoskih bombnih letaL Pri vajah sodeluje tudi civilno preb valstrvn, ki so ga vojaški strokovnjaki pritegnili v poduk, kako se je obnašati, oe bi se takšna vojaška demonstracija vršila zarea. Chicaški župan čermak (X) z ženo hodi po evropskih prestolnicah in vabi ljudi na veliko razstavo mesta Chicaga 1. 1933 Schobrov tajni arhiv Ob smrti a-vstrijsikega bivšega vvvmega kancelarja dr. Srthofbra ee mnogo govori in piše o njegovem tajnem arhivu. Kakor vsaik policijski ravnatelj, je todi dr. Sdhober imel vehk tajnd arhiv, v katerem je shranjetval najbolj zaupne listine svojega resora. Ko je bal imenovan za policijskega ravnatelja na Dunaju, je prevzel od svojega prednika med drugim takšen arhiv, ki ga je z leti v svoji praksi dopolnil in pomnožil. Najvažnejše listine tega ta*.inejsj8 arhiva so dokumenti, kn se nanašajo na prevrat l. 1918. V arhivu je .poipis vseh oseb, ki so igrale količka j vidno vlogo pri prevratu in pred njo. Zato se na Dunaju sprašujejo, kaj se bo agodiilo s tem tako važnim arhivom po Sdhob rovi smrti. Med skrivnosti tega arhiva spadajo tudi avtentične listin« o mayerlinški tragediji. Avtomatično je navada, da podeduje •vedno po umrlem policijsikem ravnatelju tajni arhiv njegov naslednik. Tako se bo ra jbrže zgodilo tudi na Dunaju, ampak smrt bivšega policijskega ravnatelja bodo gotovi krogi nedvomno izrabili tudi za to, da dob« iz pokojnikovega tajnega arhiva informacije o osebah, ki niso več mod živimi. ki pa so bile za javno življenje na Dunaju kakorkoli pomembne. Sleparstva »Burbonskega princa« O lažnem princu Edgarju Burbonskem poroča policija iz Lausannc, de se nahaja slika tega sleparja tudi ▼ njenih arhivih. L. 1914. je lažni prioc osleparil nekega ku-aannskega lekarnarja in jo nato pobral da niso našli niti sledov za njim. Po vojni se je nenadoma pojavil ▼ Washingtonu. Izdajal »e je za polbrata španskega kralja. Neki član vashnngtonskega španskega poslaništva pa ga je razkrinkal, nakar je slepar zopet izginil kaikor bi se bil udri v zemljo. Nekaj let pozneje je goljuf začel pogajanja s Kemalom. Dejal je, da ga pošilja v Ankaro španski kralj, ki želi skleniti g Turčijo prijateljsko trgovinsko pogodbo. Tudi v Turčiji »o prišli sleparskem« princu prarvočasno na sled, a goljuf jo je, kakor vselej ob takšni priliki, pravočasno pobri-čez mejo. Pred koncem vročinske dobe Kakor je lepo vreme doslej le mimogrede pokazalo rožioke, je vendar gotovo, da se je velika vročina že zaključila. Iz Anglije poročajo vremeno^ovci. da se kažejo zanesljiva znamenja, ki napovedujejo hladnejše dneve. Mogoče bo vreme še kratek čas lepo, nato pa pride dež, ki bo prinesel hlad in z njim konec poletja. ke, toda ozračje ni bilo tako težko tn mrtvaško kakor pri Reimsu. Delavci morajo imeti res močne živce, da premagajo grozotne slike, ki se" jim razodevajo tukaj. Večinoma jih ostavi delo že po nekoliko dneh, ker jih ne prenesejo. Pred kratkim se je pri izkopavanjih pripetila velika nesreča. V nekem nemškem zakopu so naleteli na trupla osmih nemških vojakov, ki so imeli ročne granate še v rokah Ko so poskušali, da bi enemu med njimi odvzeli granato, se je raz-počila in je raztrgala truplo in delavca. Po celodnevnem naporu se je končno posrečilo, da so nevarno orožie mrtvecem vzeli iz rok. V tem kraju je še cela poljana pokrita s trupli in razpadajočimi okostji. Na nekdanjem bojišču se širijo strupeni plini trohnobe. Večino vojakov krije le tenka zemeljska plast. »Sprehod« čez pobočja in doline Loretta je dobesedno pohod čez trupla, čez trupla 400.000 mrtvecev brez groba. 12 let je veljala za moškega Marta FJnsnmnn (levo) ki Jo Je obsodilo sodišče v Mainzu na mesce dni ječe, ker je živela 12 let kot mož svoje prijateljice Miillerjeve in so Jo vsi ljudje imeli za očeta njenih otrok šele pri nekem obolenju je zdravnik ugotovil, da Einsmann ni mož, ampak ženska. Z Mullerjevo sta bili obsojeni zaradi ponarejenih listin Kupujte kolke proti tuberkulozne lige! ANEKDOTA Ko Je bil Wundt, veliki nemški psiholog, še predsednik delavskega izobraževalnega društva v Heidelbergu, je nekoč v Pfora-heimu najavil predavanje »O ohranitvi sile«. Menil je znani Mayerjev fizikalni Ka-kon o ohranitvi energije. Malo začuden je bil, ko je stopil v dvorano in videl pred katedrom celo množico starih možičkov in ženic. In je začel predavati. Ko je končal, je stopil star možic k njemu in mu dejal malo neverno: »Ali je sonce res takšen vir sile, kakor trdi Robert Mayer? Vidite, gospod doktor, jaz sam sedim rad na soncu, a nikoli nisem čutil, da bi mi moči kaj posebno naraščale!« Mož je mislil, da je Wundt nekakšen pomlajevalec ... Vsak dan ena »Ta izrezaitka predstavlja mojega pra-pra-pradeda«. »Prikupen mož, samo reci mi, kam mu Je obrnjen obraz?« Iz življenja šah in podnebje Pravkar Izlšla Številka tfuslrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" Prva raziskovalka v arktičnem svetu Zgodovina je ohranila v svoji knjigi spomin nekaterim ženskam, ki so imele dovolj poguma prebiti zimo v arktičnih krajih. Vendar te ženske v začetku niso znanstvenice, ki bi jih gnala neutešena strast po odkrivanju tajn prirode in drugih pojavov v polarne kraje. Ne. To so samo zakonske družice pogumnih mož, ki so spremljale svoje tovariše v arktično zimo. L. 1906. najdemo ženo polarnega raziskovalca Pearvja skupno z možem na Gronlandu L. 1912. je podlegla v arktičnem mrazu Francozinja Julietta. Jena, žena raziskovalca Ružanova. Tudi žena raziskovalca Brusilova je bila prvo bitje svojega spola, ki je stopilo z moževo ekspe-dicijo na zemljo Sv. Ane. Ta odprava je pozneje pomrla do zadnjega člana. šele Irina Leonidovna Rusinova se more smatrati za prvo polarno raziskovalko. Odpeljala se je z ekspedicijo na Novo zemljo in je tam preživela zimo 1. 1921. Pozneje je prebila tri zime med prebivalci Male Karmakule, kjer je vršila meteorološko službo. Rusinova se tudi sedaj udeležuje raziskovalne odprave le-filomilca »Rušanova«, in sicer v svojstvu geofizika. Na isti ladji je za zdravnico Jelisaveta Urvanceva, tretja žena pri tej odpravi pa Aljehin je imel, kakor sam pravi, sre-#o, da je postal svetovni prvak na šahovski desk: in da si je ta položaj doslej tudi ohranil. Tega položaja se tudi zaveda in ni prav nič neskromen, če samega sebe smatra za najboljšega sedanjega šahista. V nekem intervjuvu priznava za drugega najboljšega mojstra Capablanco. To mesto bi prisodil morda dr. Laskerju, ki pa že nekoliko let ne nastopa več javno. Tretji mu je Bogoljubov, četrti Niemcovid, med najboljše šahiste sedanjosti pa šteje tudi dr. Milana Vidmarja. šah po njegovem ni igra slučaja in pri tekmovanjih se pokažejo vedno skoraj natančno resnične kvalitete kakšnega mojstra. So pa *-izni drugi činitelji, ki vplivajo na igralca. Največjega pomena sta med njimi podnebje in okolica, ki včasih naravnost odločata zmage in poraze. To se je n. pr. pokazalo v boju za svetovno prvenstvo med dr. Laskerjem in Ca-rablanco. Tropsko podnebje Kube je moralo omrtvičiti sposobnosti dotedanjega svetovnega mojstra, kajti drugače je izključeno, da ne bi tako genialni igralec, kakršen .ie dr. Lasker, dobil niti ene igre. še odločilnejši faktor je bila mogoče razlika v letih, kajti prvak je bil dvajset let starejši od Capablanca ln to nI malo, če pomislimo, kako utrujajo partije, ki trajajo večinoma mnogo ur. Ko se je Aljehin v Argentini borfl s Capablanco za naslov svetovnega prvaka, je bil začetkoma v izvrstnem razpoloženju in je zmagal že pri prvem spopadu. Kmalu pa je postal žrtev vnetja dlesni in so mu morali izdreti zob za zobom. Vendar je moral igrati dalje in v teh okoliščinah ni bilo čudno, da je začel Capablanca zmagovati. Toda ko so Aljehinu izdrli šesti zob, so bolečine prenehale in takoj se je pokazalo, da je Capablanci le nadrejen. A čeprav je bila ta borba odločilna za vso Aljehinovo kariero, vendar ni bila najbolj dramatična med vsemi, kar jih je doživel. Za najbolj razburljivi šahovski mateh med svojimi smatra tistega, ki ga je dvobojeval z dr. Euwejem tik pred odločilnim spopadom s Capablanco. Odigrati bi morala deset partij in pri deveti so stale šanse čisto enako. Pred deseto partijo je bil Aljehin v najbolj napetem duševnem stanju, saj če bi zgubil, bi se moral odpovedati tekmovanju s Capablanco. Igral je z divjo predrznostjo in je zmagal — a le za las. V berlinskem zoološkem vrtu so nedavno otroci tekmovali z liliputanskimi avtomobilčki. Slika prikazuje start najmlajših avtomobilistov je Nina Petrovna Deme, ki bo ostala na Dalekem severu kot predstojnica ondotne raziskovalne postaje. Nina Deme je prebila že zimo i. 1930/31. na Nansenovi zemlji. Ekspedicija se je tedaj zdela svetu malenkostna reč. šele ko se je doznalo, da je med člani ekspedicije ženska, so se ameriški novinarji začeli zanimati zanjo in kmalu je o njej pisalo vse svetovno časopisje. Takisto se bavijo listi s sedanjo odpravo »Rušanova«, katere se udeležuje ista polarna potnica. Ledolomilec »Rušanov« se Je odpravil na težko pot. Prof. Samojlovič, veščak v polarnih vožnjah, ni največji optimist ko govori o tem podvigu. Led v bližini Tajmira in rta Celjuskina po njegovi sodbi letos ne obeta nič dobrega. Zato bo ekspedicija zgradila na rtu Celjuskinu opazovalno postajo, kjer bo odprava lahko prezimo-vala. Naloge, ki čakajo ekspedicijo r bližnji prihodnosti na Dalekem severu. Je Nina Deme označila takole: Treba.je geobota-nično raziskati biologijo divjega severnega jelena in polarne lisice, ki živi v teh krajih v velikih tropih. Raziskovalec Uša-kov je sporočil, da je naletel na otoku »Boljšavik« na ogromne črede jelenov. Hidrobiologi bodo morali raziskati morsko favno, meteorologi pa bodo morali natančno paziti na vreme, kajti njih postaja bo najsevernejša na svetu in na njene vesti bo čakal ves zaledni civilizirani svet. ,,Nikoli več vojne!" Poincarejeva 721etnica V soboto 20. t. m. je odhajal bivši predsednik francoske republike g. Raymond Poincare svoj 72. rojstni dan. Prebivalci Sampignyja, kjer živi čislani državnik, so odšli pred vilo du Clos, kjer biva Poincare z godbo ter so mu čestitali in želeli še mnogo trdnega zdravja. Sotrudniku »Paris-Soira« se je posrečilo priti do Poincareja in govoriti z njim. V salonu ga je pozdravil Poincare z živahnim pogledom in ostrim glasom. Obiskovalec se je posebno čudil Poincarejeve-mn izvrstnemu spominu in njegovi bojevi-tosti, ki ima vedno pripravljeno kakšno repliko. Spričo tega ni čudno, da se govori in piše, da kani Poincare zopet nastopiti kot kandidat pri volitvah v senat. Otroci tekmujejo z avtomobili V Dixmuidenu se je te dni zbralo nad 100 tisoč Flamcev, ki so pri tako zvanem križu Tsere prisostvovali prevozu sedmih flam-skih bojevnikov v domačo zemljo. Prisegli so zestobo flamščini in prokleli vsakršno vojno ZaostaS krompir Devizne omejitve so povzročile v nekaterih ervropskih državah še večjo zmedo in škodo kakor skoro popolnoma ohromi jeni tujski promet. Posebno države, ki veljajo za dobaviteljice zgodnjih sadežev, 6o v tem pogledu hudo prizadete. Tako n. pr. poročajo iz Italije, da je ostalo v deželi več sto milijonov metenskih stotov zgodnjega krompirja, ki ga je Italija v normalnih denarnih razmerah izvozila v inozemstvo, a je letos zaradi deviznih omejitev ostal doma. Zato so prišli v Italiji na misel, da bi bilo najbolje zmleti ta krompir v moko in jo zmešati z drugimi mlevskimi izdelki. Moka za kruh bi se na ta način pocenila za 20 odst., poleg tega pa bi Italija nekaj prihranila pri uvozu tuje pšenice čez svojo državno mejo. Mictzsl Zčvaco: 127 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Po tem prvem uspehu so sklenili nadaljevati delo z večjo oiprez-dostjo. Izgovarjali so se, da nočejo po£ko. Obenem je pazil na dkoiico kapelice. Dohod v fco okolico občinstvu ni bil prepovedan, a zato je bila zmerom poki a vohunov. Po hribu je lahko vsakdo hodil, koder ga je bilo volja. Nihče pa ni smel upati, da bi se neopažen splazil v bližino kapelice. Nevidne oči so zasledovale sleherni gib tudi najnedolžn&jsega izprehajalca. Cotoo si je bS izbral nekaj menihov, ki so opranrtfeH ta apazo- vaisiki posel. Pripomniti je treba, da ni bil nihče izmed teh redovnikov član Jezusove družbe — vsaj tako ne, da bi kdo kaj vedel o tem. Mimo teh ukrepov, odrejenih v kraljevem io kraljičinem imenu, sta bila tudi Sufly in Concini, ki drug drugemu nista zaupala, na tihem storila vsak svoje. Ln tako je vladalo v okolici božjega hrama pravo obsedno stanje. Concini se je tako trdimo zanašal na srvooe končno zmagoslavje, da si je bil v nadomestilo za Jehana Hrabrega, Grmgailla, Escar-gassa in Carcagna načel Štiri prave plemiče. To so bili gospodue d'Eynaus, de Roouetaidle, de Longval in de Saint-Julien, štirje mladi ljudje, ki najstarejšemu izmed njih še rti bilo šest in dvajset let, najmlajši jih je imel pa komaj dva in dvajset. Po njegovih načrtih so bili ti štirje plemiči prvo Jedro mogočne telesne straže, s katero se je hotel obdati, kakor hitro bi držal v rokah najvišjo oblast. Do nadaljnega je imela Pk>rentmčefva oprlorriška čertvorica edino nalogo, izslediti Jehaina Hrabrega in ga živega prijeti. Concini ji,m je bil obljubil dvajset tisoč fcver, Če mu ga pripeljejo zvezanega, da ga bo videl na svoje oči. Mladi možje, ki so bili močni in hrabri Jn so se tega tudi zavedali, so mrmrali, češ, da so štirje junaki preveč zoper enega samega in da zadoščata dva, pa tudi to le tedaj, ako je nasprotnik obdarjen z nenavadno močjo. Tako so mislili, ker niso poznali Jehana Hrabrega. Concini ga je poznal. Mislil je tudi na Carcagna, Bscargajssa in Grmgailla, ki so ga bili zapustili zaradi Jehana in se, kakopak, iz- nova združili s svojim glavarjem. Zato je brez obotavljanja najel za ves čas, dokler bo trajalo delo, kakih trideset navadnih razbojnikov. Le-te je razdelil na oddelke po osem mož ter jim dal za poveljnike Saint-Juliena, Longvala, Restrosti ter stavila predloge radi nagrad. Popoldne se bo vršilo v Zaki veliko kmetsko zborovanje, na katerem bodo poročali minister dr. Albert Kramer, minister Ivan Piice&š in poslanec radovljiškega »reza minister fcjaa Mohorič. Govorilo bo tudi več senatorjev ln poslancev iz drugih delov naše države. Nato se prično velike dirke lahkih in težkih kmečkih konj v vpregi in z jezdeci. Izven konkurence pa so predvidene tudi dirke toplokrvnih konj. Po dirki se bo vršila velika ljudska veselica na prostem, kjer bo našel vsak udeleženec dovolj okrepčila in prijetne zabave. Polovična vožnja po vseh železniških progah je zasigurana. Prijave kemf za dirko dne 8. septembra je poslati najpozneje do 6. septembra na naslov Miha Ferčej, Zasip pri Bledu. Prijavnina Din 20.—. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Spored dirk: 1. dirka: domači lahki konji enovprežni z zapravijivčki na 2000 m. 2. dirka: enovprežni izvoščki s kočijo na 2000 m. 3. d i r k a : enovprežni kmečki konji z lojterskimi vozovi na 1500 m. 4. dirka: jahalna dirka težkih kmečkih konj na 1500 m. 5. dirka: jahalna dirka lahkih kmečkih konj na 2000 m. 6. dirka: dirka toplokrvnih konj izven konkurence na 2500 m. Vodstvo dirk bo v strokovnih rokah g. Antona Glihe iz Krškega. * Prijave narodnih nog, predvsem BktlpSn in okrašenih vez za Kmečki praznik na Bledu dne 8. septembra je poslati na naslov Ivan Jureti«, Bled, Flegarija, najkasneje do 6. septembra. Obračun outsiderjev V nedeljo bemo imeli zopet privlačno nogometno prireditev. Brez večjih nevarnosti za ugled obeh nasorotnakov bosta gotovo ostali obe točki doma. Nihče ne more to pot izgubiti ničesar! To je bistveno za nedeljsko tekmo. Vendar bi obe moštvi morali izrabiti to priliko. iia dasta vodstvom klubov pregled igralcev za borbe, ki se bodo v doglednem času vršile v slovenski ligi in ki že danes obetajo, da bodo brez dvoma ostre in skrajno napete. To naj bi bil cilj in emiscl nedeljskega srečanja. Vse ostalo bi bilo ob tej priliki lahko stranskega pomena, med ostalim tudi vprašanje lokalne rivnlitete in klubskega reno-tneja! Kontno mora nedeljsko srečanj« prinesti še važen moralni uspeh. Vsem onim, ki so z-iradi zadnjih neuspehov že skoraj obupali nad podvigom ljubljanskih moštev, naj bi nedeljska tekma dokazala, da je včasi umesten tudi optimizem m da se bo krivulja neuspehov, ki je šla sedaj krepko navzdol, vendarle ustavila in morda celo obrnila v obratno smer. Tekma ee bo pričela ob 1630 na i^r.fcču Primorje. Situacija pred zaključnimi tekmami V naši skupini je že odločeno, da pojde-ta Viktorija in Gradjanski v finalne tekme. Viktorija ima dozdaj 13, Gradicn^ki pa 10 to?k; prva mora odigrati samo .še tekmo z Gradjanski,m, Gradjanski pa ra-?en tega še z Mariborom. Ljubljanski »der-by« e popolnoma domača zadeva, ki to pot skoraj ni m'ti prestižnega značaja. Tudi tekma med IVmorjcm in Mariborom ne more prinesti nič bistvenega. V drugi skupini vodi Hajduk z 11 pred H^škom z S in Concordia s 6 točkami. Kdo bo šel v finale, še ni gotovo, ker ima Concordia pred seboj še tekmo proti Hajduku v Zagrebu in revanžno igro proti Hišku Osiješka udeelženca v tej skupini sta odigrala. V tretii skupini )e pobožaj zelo napet. V ospredju sta beograjska favorita Jugoslavija (15) in BSK (141 ter sarajevska Sla-viia (14). Ce pojde po računih nfl papirju, mora Jugoslavija v Beogradu zmagati nad Slavijo RSK pa visoko zmagati v Skop!ju; v tem primeru bosta finalista ob« beograjska khiba Vsak drugačen iz'd bo vrgel lanskega prvak« BSK iz ožie^ komkirrertce V četrti skupni je že odločeno V«i*bolj prizadeta sta v tej skupini Vojvodina — ki se je do konca držala odlično — nevtralnk Esapo»vič — na papirju v najlepšem redu. Jumiorke so pričele. Vilma Kraijevlčeva in Boža Ravnihanjeva, prva Jadranašica, druga IMrjanka, kot veliki favoritki. Pa se je pričela budi smola: Ravniharjeva je pomotoma prijavila Auerbaohov skok mesto salta Izvedla je salto, ocena je bila tri ničle in dve eoojkl. Ne le prvo mesto — vsak ugoden placememt je šel po vodiL Simpatična Kraldevičeva je z .lahkoto osvojila prvenstvo, simpatije publike in — 13 točk za Jadrana! Slede juniorji. O zmagi Ztherla ne dvomi nihče — mnogo pa je skritih upov na drugo, tretje in četrto mesto. Branko je v formi: z lahkoto absolvira drugega za drugim najtežje skoke, publika je frapirana! Dvojni salto nazaj, 2Y3 salta naprej) rje za Karlovac oa desk; nevtideoa, ■komaj venjetna senzacija. In ko mu poldrugi delfin salto prinese soglasno oceno vseh pekih sodnikov: 10 točk — bffl je to edini skok obeh dni, iki je Ml od vseh sodnikov ocenjen i 10 — je Ziherl ne le sigurni prvak, junak dneva! Skrbiošek (Ilirija) je drugi, Pr®>o6ek % minimalno diferenco četrti _ prvenstvo r skokih junorjev je odnesla neoporečno Ilirija ki s tem bržkone Petrinovičev pokal. Jadran de. dasi še vodi z diferenco dveh točk poOropal nade... Vee do to: je Se Slo nekako dobro tn v redu, do tu so skakali še skakači na deski. Kar pa je sledilo, ai bilo več skakanje. Državno prvenstvo je postalo farsa, ki se je izrodila v serijo nezaslišanosti, nečuveni h, nemogočih, neverjetnih. O usodi tn kvalifikaciji tekmovalcev niso odločevati več mjih skoki, temveč Jury ln pa publika 4n da mi bila «Mka Petrinovičevega pokala v ospredju vse prireditve, ae letošnje državno prvenstvo ne M bilo končalo regularno! Maoanovič jx»loval< in rezultat občutno prikrojil v Jadranovo korist! Sleda stolp senjkrrfev. Grilc (KSU Karlovac) js a z raznimi odbori in komisijami. Komisijam često primanjkuje marsikaj, če že ne v strokovnem, pa v praktičnem nogledu, dočim dajo pedagogi, ki se udeležijo r.atečaia, vse najboljše iz svoje prakse in iz svoiega znan ja ter izpopolnijo drug drugega. Na ta način se izkoristi veliko število izvrstnih moči, pridobi se najširši krog sotrudnikov in je potem iz mnogih predlogov lahko izbrati najboljše. Kakor t»a že rečeno, »e učni načrti Itak oainrej, če je treba skozi več let, šele preizkušajo v praksi. Naše šolske reforme so bile vse zaradi uvodoma označenih razmer zelo nujne in tako se seveda niso moffli uporabljati vsi zgled! dobro urejenega šolstva po drugih državah. Z zakonom o proračunskih^ dva-najstionh za mesece april, maj, junij in julij 1925 je bil T»ri nas prvič uveden enotni učni načrt, a šele v začetku avgusta 1927 ie bil predpisan začasni učni program za ljudske šole. ki ga je izdelal gkvni pro-svetni svet. Na ta način je pri nas do izenačenja pouka prišlo pred izenačenjem prosvetnega zakonodajstva Po novih prosvetnih zakonih za vso državo ie nastala potreba, da se na podlagi teh zakonov napravijo novi stalni učni programi za vse vrste šol. Prosvetni zakoni vsebujejo načelno smotre posameznih vrst šol. odrejajo njihovo organizacijo rn splošne pogoje dela, učni programi pa se bavi jo s podrobnostmi. ki morajo biti v skladu za vse šole od najnižjih do najvišjih. Dolga leta po prevratu je večina šoi morala uporabljati razna učna sredstva, ki so ostala od poprej, ali pa ki »o nastala tk> prevratu v Posameznih pokra}fn"h. Va ta učna sredstva imajo marsikaj skupnega, je r»a med njimi vendarle dokarazlik, šolska mladina pa prehaja iz nižjih šol v višje in se še vedno opaža precejšnje razlike in pomanj-kij ivosti v preuizobrazbi. V danih razmerah je bilo to neizogibno. V korist našega, sedaj enotno urejenega šolstva bi pa bilo brez dvoma, če bi se novi učni načrti pred uvel j avl j en jem vnaj za eno šolsko leto in vsaj v enem šolskem okraju preizkusili v praksi in šele potem končnovelja\-no redi-girali. Vpisovanje v meščanske šole v dravski banovini bo v dneh 1. in 2. septembra, na nekaterih tudi 3. septembra. V prvi razred se sprejmejo učenci in učenke do 14. leta, ki so dovršili v^aj 4. razred ali 4. šolske leto brez vsakega slabega reda. Prinesti je za 1. razred krstni list in šolski izkaz, odnosno izpričevalo, za Ostale izpričevalo. Plačati je treba vpisnino 5 Din in za zdravstveni fond 20 Din. šolnine zaenkrat ni, če pa se bo zahtevala, bodo učenci in učenke predložili potrdilo davčne uprave o direktnem davku staršev. Toplo priporočamo staršem, da Svoje sinove in hčerke vpišejo v meščanske šole in j»m tako omogočijo nujno potrebno izobrazbo za kmetijstvo, trgovino in obrt. Upraviteljeva meščanskih šol rade volje daj® vsa potrebna pojasnila. Na me&tni ženski realni gimnaziji r Ljubljani bodo popravni in drugi izpiti od 29. t. m. do vštetega 31. t. m. po sporedu, ki je nabit na deski v veži. Sprejemnih izpitov za prvi razjed v .cm roku ne bo vež. Vpisovanje gojenk v I. razred i.n lanskih gojenk zavoda bo 1. in 2. septembra, od 9. do 12. v lanskih učilnicah. Gojenke iz drugih zavodov se. bodo vpisovale, kolikor bo prostora, 3. septembra v pisarni ravnateljstva. — Vpisovanje v trgovski tečaj bo 13. septembra od do 12., sprejemni izpit pa 14. septembra ob 8. — Vpisovanje v gospodinjsko šolo »Mladika« 1. in 2. septembra od 9. do 12. v »Mladiki«. Učenci bivše III. državne realne gimn®< zije v Ljubljani se lahko vpišejo ali v I. eU II. državno realno g:mnazijo, kakor je za katerega bolj prikladno. Vpisovanje v I. bo 1. in 2. septembra, v II. pa 3. septembra za nižješolce, 4. septembra za višie-šolce. V glasbeno šolo Narodnega železnlfar-skega glasbenega društva »Sloge« v Ljubljani bo vpisovanje 5., 6. in 7. septembra od 8. do 12. in od 16. do IS. v društveni dvorani v Ljtsbljanskem dvoru, Pražakova ulica. Razdelitev učnih u' t>o v soboto 10. septembra. Redni pouk se prične 12. septembra. Tozadevna okrožnica j s nabita na deski v veži pred društveno g'asbeno dvorano in v vežii železniiSke direkcije. Žensko strokovno učiteljišče (za učiteljice obrtnih šol) obstoji v Zagrebu in Beogradu. Vpisovanje v I. letnik se bo vršilo 1., 2. in 3. septembra. Kandidatinje morajo imeti štiri razrede srednje šole ali dovršeno žensko strokovno obrtno šolo. One, ki nimajo štirih razredov srednje šok, morajo opraviti sprejemni izpit iz srbo-hr-vatskega jezika in računstva. Po dovršenem vpisovanju in po sprejemnem izpito se bo izbralo z nateča ;f>m samo 40 nai-boljiših kandidatinj. Zobje bolj beli za tri nijanse v treh dneh !Ti6ea«r ni bflij aoproega kot 6e m> zobje grdS, rumenkasti, pok-varjeni. To stanje pcvrro&ajo mikr-o-bi t natih, »opor k»t«re »o brei moči t»y»dn« past« u tobe. »Kolvmos« ti^onablj« vee mi*fcrol>e in beli" tobe ra S ni'ja.D»» t S dn«h. Em oetirtme-ter Koljrooo« on suha Rertkicj za zobe. V treuotko »e past* pretvori v *ntfeeptid» ter enkratna pri- stojbina ta Hfro ali sa dajanje naslova Dtn 5.—v Oglasi trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda Din L—t Po Din ita besedo aa vračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrika »Kam pa kam*, »A u t o-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Sta Kovanja odda*, »Strojic, »Vrednote*, »Informacije*, mŽivali*, »Obrt* bi »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zaslužek*. če sa t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama Bča zaslužka ali služba, plača za vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki aa zaračunajo po Dim L— za besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5._ za Hfro aH ta dajanje naslova V ti ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako beseao. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te taračunajo po 50 par za vsako besedo, znaš/t Dm 3.—. NajmanjSI znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10._ *r' oglasih po l Din za besedo pa Dui 15.—, Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih le vposlati v pismu obenem Z naročilom Učenca sdravnga, poštanrih starim-, s prime rro» šolsko izobrazbo, dobrega raou.nar-ja., v trgovino mešanega blaga sprejme trvrdka M. Osorn, Tržišče. 33659-44 Zlatar, vajenca prdmega in poštenega, s 6 razredi, išče Kajo Deli«. sle Ur, Ljubljana, Vi-dovdanaka cesta štev. 2. 3S67T1-44 Učenca t dvorazre^Ino meščansko So: o, sprejmie Špecerijska trgovima v Ljubljani. Na-gov pove og'a.sni oddelek »Jutra«. 333:3-44 2 čevljarska pomočnika *a teSje bakand.ie »prejme Rade Uzelac, Plaški. _33570-1 Strojepisko spretno, z lastnim strojean iščem za takoj. Ponudbe z znamko na oglasni od-de'ek »Jutra« pod znamko »Zaslužek 6». 32700-1 Blagajničarko z znanjem knjigovodstva, lahko zače-tiniea, s kavcijo 5000 Din sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »•Jutra« pod »Agetntura«. 32701-J Učenca > 2 rasredi meščanske Šole sprejmem v špecerijisk trgiovim« t Ljubljana. — Karlov v oglasnem oddelk »Jutra«. 32610-14 Vajenca alf vajenko sprejme marcu fakturna tr govina. — Prednost imajo ki? so t domač okrivi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vajenec«. 306S7-44 Učenca n trgovino s me?amim Klorom sprejme < 1. sep-t.-nhrom J. Vidmar, Bre-fcce. 33705-44 Službo dob Vsaka beseda 50 par; «a dajanj« naslon«, ali 1» Šifro pa 3 Dia. (1) Dva dobra brivska pomočnika tatefigeotoa, sprejme »a Jon Mrafcič, Maribor, Cankarjeve ulica 1. 32624-1 Pisarniško moč »bsolveintinjo slov. trgovske šole ali trgovske akademije, ki obvlada poleg f iovemščine tudi nemščino, tudi začetnico sprejme takoj tovarniško podjetje v Ljubljani. 325a5-l Boljše dekle pridno im zanesljivo, zinož m> neimške^a jezika in šivanja, ki ima veselje do restavracije im serviranja prijazno ter čedne zuna-Tvoriš, dobi s tožbo. Ponudbe s slikio n« naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 32543-1 Skladiščnika • 56—20.000 Din kavcJje sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod «na.Sko »Prvi september«. 325S9-1 Mesar, vajenca močnega, zdravega ia ra-T-ismrnega sprejmem v do-b-o hišo na Gorenjskem. Pismene ponudbe sprejema kr. prijaznosti oglasni od-ci lek »Jutra« pod značko > Ubogljiv«. a&jOO-l Frizerko irmrjemo v vodni omdala-eijii, z večletno praifc&i>. ki že dela na se-7»tk. sprejmem takoj ra izpomaga nje do "30. septembra. Dotično bi event. tndi angažiral za prihod-n i) sezono. Salom Holtf. Pocaska SJaitima. 32662-1 Pošten mladenič s 40.000 Din kavcije, dob: "talno slu^o. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra 32655-1 Spretno prodajalko even.4. tudi natakarico, ki j* vajena trgovine, z nekaj kavcije sprejmem takoj. ponudbe na oglasni oddfdek ».Jutra« pod šifro »Urua«. 38666-1 Natakarico f«Jino in samostojno, s JO00 Din kavcije, išč-em za boljši lokal v Lj ubija tt. — Predstavita se je osebno v popoldan, urah rn napiov. ki ga pove Kr^s-m oddelek »Jutra«. 30606-il Korespondenta dcoresponideTKri.n-jo') veščega nom«ke>ga in br-vatskega jezika teir stenografije — iščem za 2—3 ure dnevno za 3 tedne v Rogaško Slatino. Ponudbe na naslov: Oo-sp. Rnmano, p^š^mo ležeče, Rogaška Slatina. 35727-1 Vsaka bosed« 50 par; »a dajenje nasiova »K za Šifro pa S Dia. (2) Korespondiantk a za slovesmSko, nemSko i« srbsko koresjM-ndeiiiOO, popolnoma samostojna moč, s perfoktnim zmamjesn slovenske, nemšike in srbske st.etnografiije, išče primemo mesitio v Ljubljani ali okolici. FVvmidbe na oglasni oddelek »»Jutra« pod šifro »Beograd«. 3Č661-2 Pozor! Pozor! Tovarne čevljev! Prvovrstna moč. išče službo podlSrvaloa. prešivalca žebl,jarja (Dopipler, Durch-n.ther, Nlgler) itd. — S Herman, Ptrtuj, Nova cesta št. 5. 32674-2 Konec krize nastopi tak™t, kadar si bo vsak zmal pomaga/ti v vseh težikih prilikah. Zato se pripravite in se oči te trgovskih in gospodarsk ih ved, zadružništva iin jezikov. To vas v najkrajšem čaoii nauSi Dopisino trgovska šola v Ljuiblja.™, Pra žakova 8. 292-4 Krojači, šivilje in nešivilje! Jesenski tečaj pri.k rojevanja. Začetek 5. septembra vpisovanje takoj. Honorar znižan. Krojno učil išče v Lj ubija-ni, Smartroska 24. 32704-4 Potniki Kdioe «6e mesto potnika, plača n mk« besedo 50 par; ta do-janje oa«l«v« n iifro 1 Dm. — Kdo* sprejema pomnika, plača besedo po 1 Dinj ia dajanj* naslova ah u iifro pa E Din. (T5) Potnika po m*n8nod šifro »Poštena jn pridna 88«. 32688-2 Mlada gospa simpatična, čedne njosti, vajena gostiJine — želi m veJesejirai mesto natakarice. Nasjiov po^e oglasni oddelek »Jutra«. 32rno-2 Gospodična zimotoa. aov., erbohrv., nemškega im francoskega 'emka, stemogratije in strojepisja, išče primerno nameščenje. — Pomidbe na oeias. oddelek »Jutra« j>od »Sposobna 35«. 32733-2 Službo natakarice boi jgi k. pošteni gostil - ni želim v Celju aH kje v bližini. Nastopim lahko 1. ali lo. septembra. Na«jov fwve podružnica »Juitra« v Celju. 32734^2 Trgovski pomočnik vermran v mešani stroki, vešo sioven&kega, hrvatskega in deloma neimške-jiezika, želi preminiti službo. Dopise na podruž-ioo »Ji:tra« v Celju pod iifro »Marlijiiv in pošten«. 32733-2 Kot družabnik 80.000 Din vloge bi vstopil podjeten ekonom, ki se zanima tuidš za kolonizacijo v južnih krajih Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Sitno »Zmožen 630«. 336(73,16 Deske smrefoorve-jelove. JU i.n IV vrste kupim franko Sušak Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Večja mr-iožiina«. 327 IG-15 Vsaka beeeda 1 Din; t« dajanje naslova ali ta Sifjo pa 6 Dia. (10) Družabnika »oAeJiujiočega s 50 % sprej-meim v trgovin« mešane ga blaga v prometa em kraju na Koroškem. Po. nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »35.000 gm tovi.ne«. 3t26i7.5-.16 Drž. uradnica me za leto 1000 Dim posojila. Pooudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Posojilo«. 32606-16 100.000 Din potrebujem za rasširjeiraje diobilčlkanoanega podijetija Ponudbe n» oglas, oddelek »Juitra« pod »Soudeležba 38718416 Prodam (MfiaM tng. »»čaja p* 1 Na beoeda; aa da janjo nasknna aU h iifro • Dia. — Oglasi socialnega roačeja vsaka beseda so par-, m dajanj« naolov« aii ca Sitno S Dia. (8) Gramofon, plošče od 16 Dio — kakor tudi gramofone »d 800 Din prodaja »Sla ger«, Aleksandroma St. 4. prehod »Viktoria« palače. 254-6 Slllffl Beseda l Dia; ta dajanje naslova aii ta Sfro 5 Din. Dijaki, ki iš5e jo ms tr akcije, pla-Sajo rseko besedo 50 par; xa Šifro ali za dajanj« naslova 8 Dim. (4) Gosli poučuje bivši učiteij konserve.torija Stud on lovska ulica št. 9/1 32379-4 Čevlji »Tempo« oa obroke Ljttbijaoa. Gledališka «ttea St. 4 (nasproti opore). 83001-0 Šivalni stroj ■m "krpam je vreč, takoj ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddeik« »Jutra« 93S58/a-6 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ollca št. 5 Hladilnico 3000 kalorij, poceni proda K liček, Maribor-Krčevina. 32735-6 Edgar Bice Burrocghs: Tarzan9 kralj džungle DRUGI DEL »Ubili bodo vaju in mene, ki sem vama pomagala!« To je dalo stvari popolnoma drugo lice! Dotlej sta hrup in nevarnost spopada Tarzana kar naslajala. Sam bi bil zlahka ušel. A zdaj je bilo treba rešiti to žensko in zvestega slugo Abdula. Ford limuzino s 4 vratu, v najboJjšem stanju, voieao 18.000 "km, prodam za 33.000 Dim. In formacije v Pra&akovi u4. št. 10/HI. 32569-10 Odprt avto SSrteedeižem, izredno dobro ohranjen iin lep, prvovrstna, toda enostavna konstrukcija, medmo dobra fedTaorja, poraba benerna 7—61 na 100 km. prodam za 26.000 Dim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 32602-10 Harley Davidson li200 cm', raimeinja.m za ma obratuje n, Stirisede-žern, odprt, -rožen 20.000 kim, ki porabi mailo ben-ciina, proti gotovini prodam po zelo nizki ceni. Pojasnila daje Hirako Sever, knjiga ma, Ljmbiiaiia, Start trg 34. 32743-10 Glasbila Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« oatttovB aa ■a HA« p« 6 Di*. (SS) Klavir (Stotaflflgel) _ za 9000 Dim naprodaj v Mariboru, Maistrova ulica štev. 18/1 desno. 32728-26 Stanovanja Vsaka beeeda 50 par; ■a da Jam j« naslova m ttb« S Ha. (Sl-a) SI U Gospodična srednjih let, išče majihno staniovenje, event. večjo prarnno sobo. LaHk.o bi bila budi za kakšno majhno pomoč, fe hvaležnosti bi po lastni i®kwšmja svetovala k ozdravljenju, ako-ravno je že bolezen kronična postala. — Prijazne ponudbe na ogl. oddelek Jutra« pod šifro »Zelo mirna«. 33649-31/a Stanovanje 1 ali 2 sob im pritiklin išče za takoj šolska upra-viteljica v pokoju. — Po-nuidbe s podatki na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Upravitelj.«. 3£68C-21/a Trgovino t mešanim blagem, v Wi-ž.:ni Ljubljane, zaradi tako Jišmjeiga n d p o t) o t" a -n j« jvrodam 10 % iz,pnd dnevn« cene. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo ugodno«. 32663-19 Brivski in česalnl salon na prometni točki, garantirate dob-o idoč, naprodaj za 55.000 Din- — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p" d »Sigurna ek sistenca 55«. 33702-13 Dve gostilni d^b-o idoči. z dvorano, v Studencih pri Mariboru im na Olincah pri Ljubljani ugodno prodn ReaMtetina pisarna, Ljubljana. Wol-fova ulica 1. 33707-19 C. T. D. Dvigni pismo. 3270$ 24 Znanja želi hčerka - edinka zobozdrav ro:ka, stara 24 let, v mestu. z zobozdravnikom ali zdravnikom, starim do 35 let. Cenjene dopise s pri -loso slike prosim na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lilian«. 32657-24 Tovarn. orortfo~e za večjo delavnico, s sldadiščem im odprtim lokalom, ter z vpeljano električno st.rnjo za po-» ______» , gom. ob glavni cesti v Lepo mesečno sobo t*«*.«! takoi zelo ugod- s posebnem vbod-rm, v cen- no ridda.m. Ponndbe nod Vteka bosMla 60 par: m dajanj« qaal*«s §B ta SMre I Din. ®3) tru mesta odda.m solidni gospodični. Naslov og! oddelku »Juitra«. 3253:3-33 Sobo z 2 posteljama veliko, mimo im čisto, posebnim vbodom in elek triko, v okolišu med umi verzo im ohrtsno šolo od dam z za:trrko>m s 1. sept dvema stalnima gospodoma Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33277-23 Prazno sobo v eenit.ru mesta oddam t. septembrom. Ponudbe na oglaisni oddelek Jutra pod unaSko »Gradišče«. 32650-23 Lepo prazno sobo s posebnim vbodom, blizu Tivolija f>oce.ni oddam. Naslov v oglasnem oddel km ».Jutra«. 32711-133 Sobico išče pospodičma. Pfmmflbe n« oglasni oddelek Jutra pod šifro »Sobica«. 32740-S8/a Ooremljeno sobo solmčnio, » posebnim vho dtam, v bližini bamske pa lače oddam. Naslov pove oglaisma oddeJeik »Jutra«. 32741-23 Opremljeno sobo oddaim dijaku jli dijakinji Na-slorv v oglasnem oddelku »Jutra«. 33732-23 Vsaka besed- 50 par: sa dajanj« naslova aa ta Šifro 8 Din. ffiZ) Dijaka sprejmem r lepo in parke- tiraino sobo f električno razsvetljavo. Dobra oekr ba, na za-htervo fima domača hrana. Cem» solidna. — Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«. 91865-32 Dijakinjo v oskrbo sprejime nčiteljli-ca bli-zu učniteijišča ali giminazije na Poljanah. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 325011-32 Pozor! Pozor! Dijaki - podeželani Zajtrk, kosilo, večerja, »o ba z elektriko io postrež bo, na razpolago tudi lepa čitalnica s časopis! In igrami (zakurjena), za 680 Dim mesečno v hotelu Tivoli. 32614-22 Dijaka sprejme nčSteljska dmSima v vso oskrbo v centru mesta. — Klavir, nemška komveraacija, strogo nadzorstvo in pomoč pri učenim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32608-22 Stanovanje dvo- ali trisobno s pritiklinami i š o e tričlanska druržiua z novembrom, v ceni ne preko 1200 Kn. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mirna io bočna«. 32739-31/a Manjše stanovanje išče več dan odsotma vdova s sinom. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Udova«. 32731-21/a Stanovanje Vsaka traeed* 1 Dta: » dajaoj« oaehm afl m Birm pa 6 Din. (SK) Stanovanje sobe iin kuhinje oddaim s 1. novembrom mirni stranki, broječi največ 3 osebe. Semenič, Prtvoz štev. 13. 32485-31 Dva dijaka sprejmem na stanovanie. event. z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33690-32 Tri dijake srednješolce sprejmeim na stanovanje in dobro domačo hrano. Strogo nadzorstvo. — Miklošičeva cesta št. 4/1, levo. 32507-32 Dijakom mudim prvovrstno domačo hrano po nizki čemi. — Vprašanja pod šifro »Dobra hrama« na oglasni oddelek »JutTa«. 33731-32 Dva dijaka boljSSih rodlbin, sprejmem na hrano im sojmčno sta-novamje. Pomidbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Srečen dom«. 32720-22 Sobe išče 2 komfortni stanovanji drvosolbno s 1. septembrom trisobno s 1. novembrom oddam za Bežigra dom. Naislov v oglosnem ddelku »Jutra«. 32738-31 Vsaka beseda 00 » m dajanj« naslova afl m H£i« • Dia, (bb-») Opremljeno sobo s posebnim vhodom, iščeta 2 gospodični. Pomidbe z navedlbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solidmn«. 32679-33/a Kabinet v sredi™ mesta išče gospodična. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažna«. 33697 23/a šifro »I>o 1. septembra« na oglasni oddelek Jutra. 3:68H -10 Frizerski salon za gospode im dame. lepo urejen, v maihnem mestm proda Aubriohit, Celje. Prešernova 31. 327:2-10 Vsaka beeeda 1 Dta: w» dajanj« aaeiova al xa Mr* pa t Dta. (30) Hišo z gostilno zelo dobro vpeljano in daleč naokrog poznano, na prometne-m kraju prodam za 230.000 Kn. Ptonudbe prosim na oglasmi oddelek »Jutra« pod značko »Letovišč« 50«. 32545-20 Vilo ali hišo z malo posestva kupim. Predpogoj je dobra prometna zveza. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Letovišče«. 33586-20 Lepo novo hišo pritlično, t virtom prodam v Brežicah. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod znaaoo »Nova«. 31/903-20 Majhno vik) aH hfisieio, dvostanovantj-sio, kupim v mestu. Po-mu dihe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirni dom«. 33676-30 Večje posestvo pri Maribor« poceni preda F. Tovornik., Tezco-MarSbor. 32726-20 Prtdiiki Vsaka beseda 1 Dm: ta dajanj« naslov« aK m Šifro pa 5 Dim. (83) Prodam aH zamenjam za Špecerijsko blago večjo množimo br"njevca, hrušev-ca, »livovke, 40 kadi in sodov u namakanje sadja (od 5—15 hI) ter vinskih sodov in 5—7 hI. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 31807-33 Gorenjski oves lep, domač, kakor tudi lečo po najnitji ceni nmdi Ljn-dorot Src, Kramj. 32656-33 Dopisi Vsaka beeeda m dajaaj« Šifre pa 5 Dta. M S Din, afl »Mila« Hvala z® pismo 1 ostalo. Tvoja fotografija divna. L.imtim se samo Sto ne shvataš tvoje prilike, jer Ti moraš uvek biti vesela, ako me voliš. Razumem dobro tvoje osečaje; moje misli _ na Tebe ne*ka te održavajiu 1 radnju do ponovnog susreta. Hrabri se uverenjem, d« Te jako želim j ljubim. Znaj dobro vratiče se stari dani. A moje slikice? — tvoja Dušica. S2T16-24 Milostljiva! Ne bom odnehal, dokler ne bom dosegel svojega namena. Vem, da me ljubite, čeprav se kažete napram meni hladno. Danes sem Vam poslal gramofonsko ploščo. Govoril sem vanjo besede, katerih Vam osebno ne morem povedati. Igrajte jo pogosto, razodela Vam bo moj načrt. Izpeljal ga bom prav kmalu in prav sigurno! „Moja boš" 2. septembra. V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma Autovozač, Abstinent, Av-gust-september 1932, Aeg. Bloivveisova 450, B. J. 23 Boljša stranka. Boljše dekle, Boj.iša kuharica, Cel dan odločni, Črnoloska, Oisto srtamočmo Te ljubim, Nastop 1. septembra, Na^rrada - mladenič, Neoviran vhod. Nizka cena, Napredek, N. F., Najemnina, Opera. Oktober, Odrastli, Popolnoma samostojna moč. Pisarna. Premožen, Primorska družina Perfektem, Profesor, Pridna in inteligentna. Pridna in čista, Posestvo 500, Pridna. Pošten in dober računa r. Pomoč, Poštena služkinja 38, Poklukar Ana, Posestmi ca, Plačam pol leta naprej. Pridna in snažna. Perutnina, R 200, Resna delavka, Rentabilno, Resna ponudba. Sreča 975, Stanovanje 3<",fv>, Slovenija, Spretna. Sposobna Soliden im trezen, Sniid-nost, 1. septembeT, S. L, Solidna prodaja. Starejša državna uradnica, Sigur-nost 200, Samostojna moč 7, Sigurnost. Sortirano. Suho in solnčno Spodnja £:ška—.Bežigrad. SoV-no 888, Strokovnjak. Stalen najemnik. Sreča in ljubezen. Sna^a im red. Takojšnja poroka, Točnost, Trafika 43. Trgovski potnik. Treznost, TVgovec, Trebnje 18, Uradnik 1932 — R upnik Josip, Uradnica, Vajenka, Vetrajna začetnica, Velefirma — stroji, V zakonu nezadovoljna. Vestna začetni«-«, Vimo-prodaja, Vsa oskrba. Vrt, Za 16. avgust, Za dravski, Zanes4jSv, Zvesta, Zanesljiva kuharica. Začetnica 1. avgust. Zadovoljno živ- ljenje, Zmerna cena. Za drugo gimnazijo, ?,ensko kolo, 3335, 500 m!, !<>:«, 16. avgust, 3767, 2430. i Vsaka beseda 1 Din; j M dajanje naslova ili j iifro pa 5 Din. (18) t Kopali! Kam pa v nedeljo? Vsi v kopališče »Ljubljanica«. — Da pa ne bo katerega zeblo ho poskrbljeno za dobro kapljico i.n prigrizek. Tudi na krizo boš pozabil za par nr. ker bo svirala žel. godba »Sloga« 326S0-.8 v »aRa beseda 1 Dim. sa ja janje naslova za š'fro na 5 Din. i Din. t va al: f o- (32) I Vsaka t>w»eda 1 Din: ! za dajanj« naslova tli i za šifro pa 5 Din. (37) j DRVA IH pn Iv. Schum! Dolenjska cesta Telefon št. 2951 ki kreni in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVKO SEBENTK LJubljana VTI. Pristopajte k Razprodaja Glasom zaključka okrožnega sodišča se razproda na javni licitaciji 2. septembra ob 9. uri pri t.t. »Mirfa« d. z o. z. v Ljubljani. Dalmatinova ul. 5 pisalne mize, stelaže, stole, svetiljke, omare, dva pisalna stroja »Ideal«, dva manometra, več doz -Vol-1 oni ta«, pile itd. 32730-33 Razburljivo, silno napeta knjiga. Naroča se pri upravi »Jutra«. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da nas je včeraj nenadoma zapustil naš predobri sin, brat, vnuk in nečak ¥iiibo Aitžel dijak VIL razreda humanistične gimnazija v cvetoči dobi 18 let. Pogreb se bo vršil dne 26. t m. ob 4. popoldne is hiše žalosti na litijsko pokopališče. Litija, dne 25. avgusta 1932. 11142 Janko in Fanči Anžel, starši — Želko, Bogdan, brata — A Ima, Zlata, sestri, — Rodbini Planinšek in Zupančič a tudi za. vsakogar, ki ljubi ali pa je ljubil, je najbolj priporočljiv roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutra« za Din 55.—, vezan Din 65.—. t«-* —mag—BHfca Pogrebni zavod, Šoštanj. Rodbina Trobej naznanja vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem ža-lostno vest, da je njihov ljubljeni soprog, oče, stric, stari oče in svak, gospod \M šolski ravnatelj v pokoju, častni občan mestne občine Šoštanj in občine št. Iij pri Velenju, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje itd. dne 25. t. m. ob 5. uri po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 71 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 27. t. m. ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče sv. Mihaela pri šoštanju. Z neizmerno ljubeznijo se bomo tudi po njegovi smrti spominjali tega zlatega srca, kar naj mu lajša večno spanje. Sv. maša zadušnica se bo služila dne 28. t. m. V Šoštanju, dne 25. avgusta 1932. 11140 Cecilija Trobej roj. Kotnik, soproga — Marica, Cilka, Slavko, Joži, otroci Ema Trobej, snaha — Erika, vnukinja, in ostali sorodniki- Občina Ljubljana M eetaa pogrebni zavod Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moj iskreno ljubljeni in skrbni soprog, brat, stric in svak, gospod kihsovic Albert uradnik državne železnice dne 25. t. m. ob % 8. uri zjutraj po dolgem mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega mi pokojnika bo v soboto, dne 27. avgusta 1932 ob 2. ori popoldne od doma žalosti, Podjunska ulica štev. 21, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1932. 11139 ANA KIHSOVIC roj. RIBNIKA R, soproga, in ostalo sorodstvo. ,' ' > ■ J..' Y : . "-,> > - Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil ftibnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiaJtarnarja Franc Jezeršek. Za mseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi g Ljubljani.