190. številka.
Ljubljana, v soboto 22. avgusta.
XVIII. leto, 1885
Izhaja vsak dan *%>«*< vr. izimni nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str i j s ko-oi?er sk e deielts za vse loto 15 gl<L* za pol leta 8 ir\<\ . za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 k*. — Za LjnbljHiiu brez pošiljanju na ■lom za vse leto V6 j*ld. za četrt lota 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 $*ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa, ho po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.. če ne dvakrat, in po 4 kr., če ne trikrat ali vrčkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati.     Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnistvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, jGtledalidka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Častiti volilci mesta Idrijskega, in kmetskih občin Kočevskega, Ribniškega in Veliko-Laškega sodnijskega okraja!
Na mesto prerano umrlih poslancev gospodov Karola Rudeža in Josipa vit. Schneida treba bode izbrati nova deželna poslanca.
Razpisani sta dopolnilni volitvi  in častiti vo liki mesta Idrija izbrati si bodo imeli 26. dan meseca avgusta naslednika svojemu prejšnjemu vrlemu zastopniku vitezu Schneidu.
Velika večina volilcev Idrijskih naznanila je podpisanemu odboru, da si za svojega zastopnika sedaj žele gospoda Feliksa Stegnarja, c. kr. učitelja v Ljubljani.
Ker je gospod Feliks Stegnar vsikdar bil zvest našemu gaslu: „Vse za vero, dom, cesarja", zato ga tudi podpisani odbor vsem častitim volilcem toplo priporoča, nadjaje se, da bode 26. avgusta t. 1. soglasno izvoljen za deželnega poslanca
gospod Feliks Stcgiiar.
V Kočevskem, Ribniškem in Velikolaškim okraji se šele vrše volitve novih volilnih mož, zato odbor ni mogel zanesljivo izvedeti, za katerega kandidata je večina volilcev. Vsled tega mu ni mogoče, priporočati kandidata, pač pa si šteje v dolžnost volilnim možem toplo priporočati, da naj se 25. avgusta o pravem času snidejo v Kočevskem mestu in so pred volitvijo mej seboj dogovore, komu bodo dali svoje glasove, potem pa od večine izbranega volijo soglasno in se ne izpostavijo nevarnosti, da bi pri ceplenji narodnih glasov zmagal nasprotnik.
V Ljubljani 22. avgusta 1885.
Centralni volilni odbor*
Angleška država.
(Konec.)
Vojske vseh domačih indijskih vladarjev broje vkupe najmanj 360.000 vojakov in 4000 topov. S temi vojnimi silami pa treba primerjati vojsko, ki jo ima na razpolaganje anglo-indijska vlada. Do ustaje v Indiji je ta vojska štela 300.000 domačinov in 40.000 Evropcev. Četrtina poslednjih bili so častniki pri indijskih  polkih.  Ako odbijemo častnike,
bilo je le deseti del Evropcev v tej vojski. Topni-čarstvo se je nabiralo samo iz domačinov. Da bi premagali ustajnike, treba je bilo število evropskih vojakov v Indiji povekšati na 100.000. Toda za dolgo se ni moglo obdržati toliko vojakov. Na jed-nej strani jih je bilo pretežko dobivati, da drugej strani pa indijska vlada ni imela sredstev, da bi vzdrževala tako velikansko vojsko. Neobhodno je bilo treba preustrojiti indijsko vojsko. Sklenili so, da za naprej ne sme število domačinov nikdar presegati dveh tretjin. Indijska vojska določila se je na ta način na 190 000 vojakov, in sicer na 125 000 domačinov in 64 Evropcev. Toda poslednja številka se je le redkokdaj dosegla. Leta 1883 bile so evropske čete v Indiji tako le razdeljene: 4311 konjikov, 11.339 topničarjev in kor inženirjev, ki je brojil 284 častnikov, katerega vojaki so se pa nabirali samo v Indiji. Razen tega bilo je še 1000 evropskih častnikov, ki so bili razdeljeni mej domačimi polki tako, da jih je 7 prišlo na vsak peš- in 8 na vsak konjiški polk. Obrnimo še svojo pozornost na topničarstvo, katero broji 60 baterij, 15 konjiških in 45 peš; in če prištejemo še nekatere topove težkega kalibra, katere prenašajo sloni, ima vse topničarstvo 400 topov, tedaj deseti del vsega topničarstva domačih knezov. Domača vojska šteje 102.618 pešcev, 18 konjikov, izmej katerih dve tretjini opravljata službe na svojih konjih, in 3000 saperjev pod poveljstvom vojaških inženerjev. Domače topničarstvo ima pa samo 40 različnih gorskih topov. Ta vojska, vzdrževanje katere stane vsako leto nič manj kakor 400 milijonov frankov, razde Ijena je nejednakomerno po treh provincijali. Skoro polovico jo je v bengalskem prezidenstvu, kateremu pripada največ avtomnih knezov. V tem prezidenstvu je namreč: 6000 topničarjev pri 40 baterijah, 30.000 evropskih pešcev in 44.000 domačih, 11.000 domačih in 3000 evropskih konjikov. Ostala vojska je skoraj jednakomerno razdeljena po bombajskem in madraškem prezidenstvu. Razsejana je tedaj po ogromnem ozemlji.
Ta vojska je jako majhna za vzdržavanjo reda in za varstvo tako obširnega cesarstva, razen tega je pa še njena notranja organizacija jako pomanjkljiva. Že davno ni bilo mogoče spraviti evropske polke do števila, kolikor jih treba v vojni, vselej
je manjkalo 20<)0 ali 3000 vojakov, včasi pa še več. Razen tega se pa mora vsako leto 8—10.000 Angležev odpustiti in odposlati v domovino, odkar je v angleškej vojski upcljana kratka vojna služba. Drugikrat pa le malokdo stopi v službo v Indiji. Treba jo tedaj vedno imeti pripravljenih dosti novincev, da se zopet popolnijo polki. Ti novinci so pa po večjem mladi, od 18 do 20 let stari ljudje, ki še neso sposobni in dovolj fizično razviti, da bi mogli takoj z vspehom opravljati službo. Smrtnost pa ni velika in nikakor ne preseza l°/0. Kar se tiče domače vojske, se njeni polki jako razlikujejo po vojnih sposobnostih. Madraška vojska, ki že davno ni bila v boji in opravlja le garnizijsko službo, nema notranje kreposti. Nekaj polkov bombajske vojske bilo jo poslednja leta v bojih in se je privadilo vojnim delom. Samo bengalska vojska, ki stoji po večjem v garnizijah v Pendžabu in je vedno v dotiki z evropskimi polki ter se je bojevala proti Afganistanu, je zares dobra in na katero se jo v boji mogoče zanašati. Pa še v tej vojski je več nezanesljivih batalijonov. Tako imajo Siki nekak prazen strnh pred Afganistanom, ki velja po njih pravljicah za grob njih plemena. V poslednji vojski treba je bilo vse sile discipline, vse avtoritete Častnikov in izgleda evropskih vojakov, da so Sike prisilili skozi lierbersko sotesko. Patani in drugi Pend-žabski gorci odlikujejo se s svojo hrabrostjo, pa so slabo disciplinovani. Poleg tega pa še strašno sovražijo Angleže, ter bi gotovo se takoj izneverili angleškej zastavi, ko bi bili premagani. Z jedno besedo: če prištejemo k 50.000 možem, kateri so v Pendžabu v garniziji, še kakih 30 do 40 tisoč bombajske in bengalske vojske, pa dobimo maksimum vojnih sil, s katerimi se more anglo-indijska vlada postaviti proti tujemu sovražniku. Manjka nam rezerv, vzkliknil je žalostno pred nekaterimi meseci nekdo, ki dobro pozna indijske zadeve.
Treba ni kazati na veliko nerazmerje mej angloindijsko vojsko in vojnimi silami, katere imajo domači knezi. To nerazmerje pa vedno narašča, ker je nabiranje novincev za anglo indijsko vojsko vedno težavnejše. Domači knezi ovirajo to nabiranje na vse načine; oni njih podložniki, kateri imajo veselje do vojaške službe, pa tudi rajši služijo v vojski pri svojih vladarjih doma.
LISTEK.
Potopisne arabeske.
XIV.
Eto me, gospod urednik, vnovič na južni plati Fruške Gore, v ravnem Sremu, katerega sem se naposled nakanil ogledati si vsaj po glavnih njegovih mestih in selili. Ali to Vam pa že kar naprej povem: dobro Vam bode paziti, kod se bodem kretal; kajti danes sem tukaj ob vznožji toli-krat imenovane Fruške Gore, jutri pa tam doli na skrajni južni meji Srema na Savinem obrežji in po-jutranjem pa zopet tu na vinorodnih gorinih brdih in tako naprej — brez vsakega načrta in vspo-reda . . .
Vožnja preko Fruške Gore bila Vam je kaj prijetna in romantična! Iz Iloka vije se široka, z akacijskim drevoredom obrobljena cesta preko raznih gričev mej rodovitnimi njivami proti jugu, dvigaje se po lažno naraščajočih Zemljinih slojih kvišku na gorino teme.
Po vsej tej cesti srečavala nas je dolga ne-
pretrgana vrsta z drvi natovorjenih voz, namenjenih iz Fruškogorskih gozdov v Ilok na parobrod-niško postajo, od koder se po širnem Dunavu od-vezejo doli v iztočne dežele. Čez kake pol ure dospeli smo skozi lepo obdelane vinograde v košati senčnati gozd, razgrinjajoč se po vsem gorinem slemenu. Tu Vam je bilo vse živo vsakovrstnih krilatih gozdnih pevcev: cela krdela slavcev, kosov, škvorcev, kobilarjev, grlic in kukavic in raznih drugih ptičev, katerim ne vem niti imena — vse križem Vam je to žvrgolelo in pelo, žvižgalo in grgu-lilo. Zlasti sladkozvučni ,.slavulji" prepevali so toliko bujno in milo, da sem mislil, da se sprehajam po Goriških Brdih, v divni in s trsjem opleteni Soški dolini pri Kanalu, ali kje na Krškem polji po senčni Kostanjeviški dobravi, v katerih krajih sem nekoč slišal prepevati neštevilna krdela slavcev . . .
Z opojenim čulom pripeljal sem se na vrhunec Fruške Gore, od koder se mi je razgrnil čaro-vit razgled tja doli na ravni žitorodni Srem —
A propos! Zdaj, ko sem Vam že toliko govoril o Fruškej Gori, zahteva pač že uljudnost, da Vam njo naposled i nekoliko predstavim:
Ta Fruška Gora Vam namreč ni baš tako visoka in strma, kakor tiste Vašo planine, s katerimi Vas je mati priroda — ne hodi Rogu potoženo! — obdarovala v tolike j preobilnosti, da morete smolo reči z onim Ribničanom, ki je svojega konja preskočil s pomočjo vseh svetnikov, češ: „polovica naj njih odstopi!" Kakor Vam pravim: Fruška Gora r» baš previsoka. Najvišji njen vrhunec, Vrdnik, po-pel se je jedva do 537 metrov nad morsko površje, toraj za 121 metrov nižje, nego li Vaša slavna „Šmarna Gora", s katero so tudi glede strmosti ne more meriti. Dočim Vam namreč poslednja kipi z ravnega polja kar neposredno in smelo kvišku, kakor kak krtinovec sredi plane livade, dviguje se Fruška Gora polagoma, nekako pohlevno iznad širne Sremske ravnine. Počenši nekoliko višje nad Zemunom, tem skrajnim iztočnim mejnikom mej Sremom in Srbijo, razteza se ta gora vedno ob Dunavu navzgor do Vukovara, kjer se naposled utopi zopet v prostrano ravan. Na severni plati, ob Dunavu je veliko strmejša, navpik po konci rastoča; proti jugu pa se razteka v raznih brdovitih odraslekih v mehko sremsko-slavonsko polje. Dolenji' podanke, zlasti na južni strani, opletavajo jej solnčni vinogradi, dočim
Sedaj   Angleži še oe čutijo nobenega posebnega sttahu zaradi tega nerazmerja.   Nadejajo se, da ima vladna vojska boljše orožje ter je bolje di-sciplinovana, raze u tega so se pa knezi že večkrat njim pokazali zveste,  ter celo  pritekli s svojimi vojskami na pomoč. Toda ne ve se, kaj bi ti knezi storili, ko bi prišla kaka kriza ali katastrofa. Tudi nikdo ni imel na sumu pred ustankom v Indiji domačih vojakov, ko so že sklepali  smrtno obsodbo svojim častnikom. Nekateri angleški  listi so pa že kazali na to nevarnost in priporočali razna sredstva, kako jo preprečiti. „Times" mislijo, da naj bi se razpustile vojske domačih knezov. To pa je lahko rečeno,   a težko storjeno.   Mnogim tem   knezom je priznano  pravo,  imeti vojsko,  s temi pogodbami, vsled katerih  so ti priznali angleški protektorat. Ko bi se jim skušalo odvzeti to pravo, bi se spun-tali. Poleg tega pa državice na mejah morajo imeti vojake, da se varujejo pred svojimi sosedi. Razen tega pa ti knezi nemajo nobene  policije. Vojaki skrbe za red in  spolnovauje zakonov.   Iz tega je razvidno, da se te vojske ne dado odpraviti. Težko bode najti kako zdravilo tej bolezni, za katero boleha angleška moč v Indiji.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 22. avgusta.
Tudi na Dunaji bivajoči Celil izjavili so svoje mnenje o bankinem vprašanji. Njih politično društvo se je izreklo, da se popolnem strinja s peticijo Praške trgovske zbornice, zlasti pa, da bankovci dobe poleg nemškega in madjarskega tudi nemški tekst, j — Ker so mnogi nemški listi, mej druzimi oficijozni, j hudo napadali Praškega župana, da se je posluževal pfi vsprejemu novega Praškega nadškofa le češčine, j je na predlog arhitekta Terebe izrekel Praški mestni \ zbor svojo zadovoljnost županu, da je pri tej priliki j prav v narodnem in patrijotičnem duhu postopal. j
Vlada je dovolila, da se v Urini ustanovi druga samostojna češka gimnazija.   To bode zopet razkačilo tamošnje Nemce, ki bi radi svetu doka- i zali, da je Brno nemško mesto. — Zakon proti delo-mrznežem in prosjakom napravlja tudi Brnski občini mnogo težav. Preskrbovanje ubozih je jako pomanjkljivo, kakor tudi marsikod drugod. Celo oni reveži, ki so dobivali podporo od mesta,  prisiljeni so bili beračiti, ker je podpora bila premajhna, da bi bili mogli živeti. Sedaj, ko se je beračenje prepovedalo, je pa toliko prosjakov zaprtih, da ne vedo kam ž njimi. Zato hočejo poskusiti, da hi mestnim ubogim ne dajali več podpore v denarji, ampak hrano, morda bodo potem bolje izhajali.   To hode pa mesto več stalo.
Bivši bosenski pravoslavni metropolit Sava Kosanović je neki odstopil, ker se ni mogel sporazumeti z deželno vlado. Podpiral je neki srbstvo v Bosni in bil v zvezi s srbsko radikalno stranko na Ogerskem. To se ve da ni ugajalo bosenski deželni, še manj pa ogerski vladi, zato sta ga prisilili, da je odstopil. Zato so pa ogerski listi veseli, da je dal ostavko. Nadejajo se, da bode njegov naslednik manj naroden, zato pa bolj vladen, liki je Karlo-viški patrijarh.
tiiuiijc države.
V Kroineriži vrše se velikanske priprave za vsprejem avstrijskega cesarja in ruskega carja. Danes pride tja najvišji dvornik princ Hohen-lohe. Tja že prihaja mnogo naroda, zlasti iz Moravske in Šlezije. Kromeriški župan bode neki pozdravil cesarja najprej v češčini, potem pa v nemščini. — Odločno se sedaj  dementuje vest, da bi
ruski car letos iz Kromeriža odpotoval v Nemčijo in tam sešel se kje z nemškim cesarjem. Car odpotuje iz Kromeriža v Kijev in obišče tudi neka druga mesta južne Rusije, v septembru pa potuje v Kodanj.
Prunl j;» ne iztirava samo ruskih, ampak tudi avstrijske Poljake. Iz mesta Poznanj se je zadnji čas iztiralo 180 nepruskih Poljakov. Kjer se Poljaki iz-tirajo, tam se hitro naselijo Nemci. Tako vlada pospešuje ponemčenje Poznanjskega. Dokler so se pri-seljevali Poljaki iz Rusije in Avstrije, germanizacija ni mogla tako hitro napredovati, sedaj bode pa to hitreje šlo.
Ruski listi sklepajo iz tega, da angleški prestolni govor nič ne omenja misije sir H. Drum-monda "VVolffa, da Angleži sami od te misije ne pričakujejo posebnega vspeha. Turški državniki tudi ne bodo tebi nič meni nič sklepali kake posebne zveze z Angleži, ko še ne vedo, ali bodo dolgo vladali konservativci v Angliji.
Kakor se iz Peterburga poroča, bodo se pogajanja o afgaiiskem vprašanji še na dolgo vlekla. Bati se pa ni več nobene vojne nevarnosti. Ruska vlada se je natančno poučila o razmerah v Aziji in se preverila, da je ozemlje okrog Zulfikarja nerodovitno, da tedaj zaradi tega ni vredno začenjati vojne. Zato so sedaj v Peterburgu neki precej pripravljeni prijenjati, da se le doseže sporazum-ljenje.
Turčija je Grškej izrekla svoje obžalovanje zaradi izgredov na Jurjevo v Plodivu. S tem je stvar končana.
.Tedna baterija topničarstva, jedna stotnija že-nijcev, 3 batalijone pešcev vrnejo se te dni iz Kgipla naravnost na Angleško; jeden batalijon Škotske infanterije poj de na Malto.
Za gotovo še ne vemo, ali je re* Osman Digma postal sudanski vladar, to je Mahdijev naslednik, a Sudanci že kažejo večji pogum. Zaseli so Debbeh in Abbu Gusi ter se pomikajo proti Novej Dongoli. Egipčani in Angleži utegne(o imeti ž njimi še hude boje, če tudi so že mislili, da so vse težave pomirjenju Sudana odpravljene, ko je umrl Mahdi.
Največja republika Ureduje Amerike Gua-temala začela je bila vojno z drugimi srednjeameriškimi državicami, da bi je združila v jedno državo. Ta vojna je pa za njo neugodno izpala. Požrla jej je mnogo denarja. Ker njene finančne razmere že prej neso bile baš dobre, sedaj ne moro več plačevati obrestij od državnih dolgov. S l dnem t. m. je namreč ustavila plačila. Vsi njeni državni dolgovi znašajo 8 milijonov dolarjev.
j Dopisi.
Ta Dunaja 20. avgusta. [Izv. dop.] (Slav-nost v čast v Prago potujočih Slovencev na Dunaji.) Kdor je imel srečo, prisustvovati slav-nosti, ki jo je priredilo slovansko  pevsko društvo na čast v Prago potujočim Slovencem na Dunaji dne 15. avg.,  gotovo je vskliknil,  da se malokje nahaja toliko navdušenosti toliko slovanske srčnosti. Uveril se je, kako da so  Slovenci spoštovani od slovanskih plemen,  da Slovenci neso poslednji slovanski narod.  Družba slovenska, potujoča v Prago, bila je istinito odlična.   V njej videl si zastopano tužno Istro po prvoborilci njenem g., poslancu Sla-voji Jenku, slikovito Primorsko po duhovnikih in posvetnjakih, samosvestno Gorico, ponosno Kranjsko, prijazno Štajersko in celo nekdaj  slavni Korotan, zastopnike torej iz vseh   kronovin avstrijskih, kjer stanujejo Slovenci.   Isto tako vse stanove: kmeta, obrtnika,  trgovca, dijaka, učitelja, profesorja, duhovnika, a mej slednjimi diko naših pesnikov č. g. Simona Gregorčiča.   Isto lepo družbo naudajal
je mogočni slovanski duh, sveta navdušenost za slovansko stvar, ko so nastopili daljno pot; in ta slovanski duh, iskrena navdušenost navdihne vsacega, kdor pride v bližino navdušene te družbe, elektri-zuje in probudi vsacega naj bi bil tudi zaspanec.
Vrt v hotelu „zum goldenen Kreuzu, bil je pred določeno uro poln slovanskih, a tudi nemških gostov. Ob 8. uri pa se je začela polniti tudi lepa dvorana. V sredi bili sta dve dolgi mizi z napisi: „Slovenski gostje". Dvorana bila je v četrt ure prenapolnjena. Ni mize ni stola ni bilo dobiti. Videl sem gospe Dunajske, ki so stale dolgo časa, samo da so mogle poslušati petje.
Posebno pozornost zbujali so seveda slovenski gostje pri dolgih mizah; imeli so pa tudi postranske dovolj občudovalcev. Povpraševali so, kje je slaven Vaš Gregorčič, kdo sivolas tam rodoljub? bil je to vrlina naš Bradaška. I Sokol Ljubljanski? Da bi znal, koliko se je povpraševalo za vrlimi Tvojimi zastopniki, ki so prišli v sokolskoj opravi! Že na ringu vzbujal je posebno pozornost g. Paternoster, ko se je v krasnej sokolski opravi s slovenskim rojakom po dnevi sprehajal.
Sporeda prva točka bila je srbska narodna „Polećela šarentica", druga, malomska narodna B0j ty divčino." Slov. pev. društvo pod vodstvom gosp. Buchte pelo je obe pesni prav lepo. Za tem nastopil je dr. Lenoch ter govoril v češkem jeziku krasne besede o slovanskem domoljubji od nekdaj in sedaj; omenil, kako da se v novejšem času slovanska ideja oživlja in omlaja. Kako pride sedaj brat k bratu, sestra k sestri, kako približujejo se rodna srca, jedne misli. In danes spoznavamo, da na jugu živi junaški narod, katerega sinovi potujejo v zlato Prago, in tem kličem : „Dobro došli! Živeli!" Besede krasne bile so vsprejete z navdušenim slava in živijo.
Radovedno bilo je vse, kdaj nastopijo Ljubljanski pevci. Željno bili so pričakovani in burnimi slavaklici pozdravljeni. Peli so prekrasno „Popotnik" — tenor-solo g. R a z i n g e r. Ko so končali, nastal je gromoviti dolgotrajajoč plosk. Zapeli so nam potem narodno slovensko, ki je z velikim navdušenjem bila vsprejeta. Slovenski kvartet (gg. Štarn-car, P fibil, V al en t a, Paternoster) pel je prekrasno »Njega ni." Utiša Vam ne morem opisati. Občinstvo je ploskalo: klicalo na vse pretege, naj ! poj6 še jedenkrat.
Slov. pevsko društvo pelo je za tem Poljaka j Zaleskega zbor „Naše Hana"  (preloženo na češki 1 jezik.) Iv. pl. Hreljanovič pa dve pesni od Iv, pl. Zajca „Zastavicam" in „Domovini."   Pevec ima prav krepak in zelo simpatičen glas. G. Pukl omenil je potem v svojem govoru, da Slovani na Dunaji praznujejo velik praznik, praznik v prvič v tolikem broji na Dunaj došlih Slovencev,  potujočih v zlato Prago. Imenoval je, da je to potovanje kulturne važnosti za Slovence.   Da so mej potniki zastopani vsi stanovi, vse kronovine, koder stanujejo Slovenci je znamenito; najznamenitejše pa to, da je mej duhovniki, ki so redno požrtovalno delovali za narod slovenski, tako rekoč na čelu slovenskih potovalcev, najboljši ženij slovenski Simon Gregorčič. Pri tem imenu nastal je dolgotrajajoč plosk, viharni živijo- in slava-klici; ko je govornik omenil Ljublan-
jej valovito obrisano  teme venčajo bujni, senčnati gozdi.
Fruška Gora, po pravoslavnem samostanu Vrd-niku, tudi Vrdnik imenovana, Vam je pravi srbski Athos. Kakor na ti macedonski „sveti gori", imate i tukaj množico samostanov ali kakor jim Srbi pravijo: manastirov. Na vsi Fruški Gori jih je štirinajst takih pravoslavnih manastirov, toraj za sedem manje, kakor na gori Athos. Ti manastiri se nahajajo večinoma na južni strani Fruške Gore. Ako greste iz Karlovcev sem preko na jug in potem ob gorskem vznožji proti večeru, naletite na celo vrsto jednakih samostanov s čudovitimi imeni, na primer: Velika Remeta, Krušedol, Gergetek, Opovo, kjer je nekoč živel srbski pisatelj in filosof Dositej Obrado-vič; potem Jazak, ki je že precej zanemarjen, Vrdnik, Ravanica, kamer so Srbi iz srbske Ravanice prenesli kosti svojega carja Lazarja; dalje Bešenovo ; Remelica, Sisatovac, Detkovača, Koveždin, Gibša . . . Vsi ti manastiri so vzgrajeni ob vznožji večkrat na-pominjane Fruške Gore, običajno v podgorski kotlini, v zavetji košatega gozda in senčnega sadnega drevja, da jim ne zagledate niti visokega, v bizantskom zlogu sezidanega zvonika prej, dokler ne pri-
dete tikoma pred samostan. Nekateri izmej njih so jako imoviti, posedajo po tisoč „lancev" zemljišča (1 lanac meri 2000 □ sežnjev) ter imajo po 30.000 do 40.000 gld. letnega dohodka. Najznatnejši in najbogatejši izmej vseh je samostan Gergetek — no, pa saj bodeva pozneje pohodila ta ali oni teh pravoslavnih manastirov ter se prepričala na svoje oči o njihovi blaginji!
Z vrhunca košatogozdne Fruške Gore, kakor sem Vam že povedal, odpira se Vam čarovit razgled po vsem prostranem Sremu. Nalik morskoj planoti prostira se pred Vami nepregledno, z bujnim žitom obsojano polje tja doli do plovne Save, ki se vije na razne panoge razdeljena, v slikovitih zavinkih od zapada proti iztoku. Daleč tam le ono-stran Save, ob južnem obzorji razteza se sinja stena srbskih in bosenskih gor, ob katerih je odprta brez-danja perspektiva gori na zahod, in tam doli na skrajnem vzhodnem konci srbskega gorovja stoji kot ponosen mejnik, piramidi podobna gora Avala . . .
Bog ve, koliko časa bi si bil napajal svojo oči z lepoto tega razgleda, ko bi me ne bila presenetila na sredi samotne ceste — zdatna ploha, ter me spomnila, da sem še na zemlji.  Vrli moj
voznik zavil me je takoj v različne preproge in ogrtače ter stiral iskre konje po hribu navzdol in črez pol ure pridirjali smo v svetli trg — Erdevik.
Tukoj sem prvič skusil prijetnost deževnega vremena tu doli v rahloprstnem Sremu.   Jedva je deževalo kratke pol ure in ves  na drobno zmeti, za črevelj  visoko nagromadni prah po cesti se je razstopil v brezdanje blato, da so se mi noge ugre-zale blizu do kolen. In glejte, gospod urednik: zdaj sera še le uvidel, zakaj  naši jugoslovanski bratje nosijo — opanke. S tem obutalom hodijo Vam namreč, kakor sem videl na svoje oči, po preobilnem svojem blatu nekako isto tako po vrhu kakor na primer Laponci po snegu s tistim saninskim omrežjem, ki si ga pripenjajo na noge; kajti gladki in široki,  kvišku zaviti podplati prožnih opank se ne udirajo tako v blato, nego li  naši trdi črevlji se svojimi ozkimi, ostro obrezanimi podplati in šilastimi podpetki.  Torej velja i tukaj: altri paesi, altri co-stumi!  Ali to je pa res!   Kakor Vam namreč nekoliko deževih kapljic spremeni vso to pokrajino v blatno jezero, baš tako naglo se isto zopet osebne, samo da ga obsije dvoje, troje solnčnih pogledov. In tako je bilo drugo jutro po tistem deževnem
skega Sokola, Ljubljanskih pevcev in krasnega spola slovenskega, ponavljalo se je ploskanje. V navdušenih besedah zahvaljeval se je potem g. Trstenjak za simpatije, ki jih skazujejo Dunajski Slovani Slovencem. Nazdravil je vseslovanstvu. Slov. pevsko društvo pelo je Ipavčevo „Domovino* ; pevce je takrat vadil g. J ah oda, tenor-solo pel je gospod Mlčoch, a bariton g. Buchta. Prav prijeten utis napravil je zbor „druga kitica narodnih pesnij s spremljevanjem na glasoviru" (g. Jahoda in dr. Za-vadil.) Ko se je začula „Ko dan se zaznamva", pričelo se je viharno ploskanje. Precizno pel je slovaški zbor „Nitra", v katerem je bariton-solo pel član c. kr. dvorne opere g. Kinskv. Poslednji zbor bil je »Naprej." Vse občinstvo je ploskalo, to bilo kakor izven sebe samega navdušenja. Pričela se je prosta zabava in govoril je — Poljak v lepih besedah za slovansko vzajemnost — napil pa junaškim Slovencem.
Dvorana bila je do pozne noči polna in na vrtu zabavala se je vesela družba Slovencev, Čehov, Hrvatov, Nemcev, Dunajčanov in Dunajčank, vsi tako lepo složno kot bi bila jedna rodbina. Razlegale so se pesni narodne in govorile napitnice. G. Marolt napil je navzočnim Ljubljančanom, g. Razinger veselej družbi, g. Pukl hvalil je Ljubljanske pevce ter napil trem še navzočim pevcem g. Krulcu, Razingerju in Skale-tu. Navzočnim Duuajčanom se je nazdravilo, ker so pokazali, kako so vneti za slovansko petje ter neso one baze Nemci, ki bi vse, kar je slovanskega radi potopili. — Žal, da je prekrasen večer prekmalu minul. Vsem navzočnim ostane v večnem spominu.
Ta Dolenjskega 21. avgusta. [Izv. dopis.] (Beseda o Na rodne j šoli.) Veliko seje sicer storilo v tekočem letu za to prekoristno društvo, ko se je v jednem letu morebiti več novcev zanj nabralo, kakor popred v treh. Vendar s tem naloga „Narodne šole" še ni končana, — posebno, ker že novo društvo kmalu prične svoj delokrog; vsaj je slehernemu znano, da hoče v bodoče za materijalno stanje narodnega šolstva skrbeti „društvo sv. Cirila in Metoda." Narodna šola morala bode toraj obrniti svoje delovanje na literarno polje. Da se to izvrši, se je sklenilo že pri zadnjem občnem zboru, da se v ta namen povabijo vsi tovariši k skupnemu delovanju. Vendar, kolikor je meni znano, se je v tem oziru še malo storilo. Izdal se je tudi posebni „poziv," v katerem se vabijo gg. učitelji k spisovanju primernih spisov za šolarske knjižice. Izvedel sem pa iz gotovega vira, da se je dozdaj za to podvzetje še jako malo pisateljev oglasilo. Treba bodo toraj v tej zadevi malo več živahnosti in pridnosti, da se vsaj letos izda prva knjižica. To se lahko tudi zgodi potem, ko bi odbor dobil premalo izbornega gradiva od svojih tovarišev; vsaj vemo vsi, da naše slovstvo hrani v obilici izvrstnega in raznovrstnega mladini namenjenega berila, ki je sedaj — ali že preveč zastarano in pozabljeno — ali pa še vse premalo razširjeno. Vsak more veliko koristiti, naj že bo pisatelj, ali ne. Nepisatelji naj odbor samo opozore na jednake dobre proizvode.
Marsikateri učitelj je morda tudi v zadregi in ne ve kaj in o čem bi pisal. Tu opozarjam gg. kolege samo na to, da hrani vsak kraj še veliko skritega domačega narodno-slovenskega blaga. Koliko
dnevu, ko se nesem vedel kam dejati, v tistem blatnem Erdeviku zopet vse suho, da ste se mogli spre-hati po „sokaku" (ulici), kakor brdke Erdevičanke v svilnatih  ali baržunastih „papučah" (Pantoffeln).
Erdevik Vam je prostrano trgovišče na južnem podnožji Fruške Gore. Ležeče na ravnem polji, ima široke ravne ulice, z daleč narazen postavljenimi hišami, katere so zlasti tu okrog glavnega trga nekatere vrlo lepe, se ve da vse pritlične, ugodno na Široko vzgrajeno. Prebivalcev ima nekoliko črez tri tisoč, različne vere in narodnosti: pravoslavne in katolike, luterance in izraelite. Prvotni njega stanovniki so se ve da (pravoslavni) Srbi, ostali pa: Švabi, Madjuri in židje, ki so se priselili od nekod sem preko Dunava. Da imajo zviti Abrahamovi sinovi najlepše hiše tu na glavnem trgu, razume se pač samo ob sebi; tudi vrli Her-manovi potomci so se zarili nekam globoko v to našo slovansko zemljo, vender večina stanovništva Erdeviškega je srbska. Ta ima tudi svojo cerkvo, doli na glavnem „sokaku", v tem, ko se katoličani zbirajo še k službi božji v neki zasebni, v ta namen preustrojeni hiši. Vender v kratkem bodo si postavili tudi ti svojo cerkev ter imajo v to svrho
narodnih pravljic, basnij in pesnij je še mej našim narodom, ki še neso bile nikjer natisnjene. Potruditi se je treba in nekoliko povprašati — posebno pri starih ljudeh, in ti bodo z veseljem jeli pripovedovati o marsičem, kar se bode dobro uporabilo za slovensko knjižico. Vse drugo, o Čemer naj bi se pisalo, najdejo gg. učitelji v „Učiteljskem Tovariši" St. 20. od lanskega leta.
Glavna stvar pri vsakem podvzetji je gotovo tudi „sloga". Odborova naloga bode toraj, da pri tem delu podpira po močeh svojega požrtvovalnega in neutrudljivega predsednika g. F. Stegnar-ja, ki je že jako veliko storil za razvitek in napredek našega domačega šolstva. To ga bode zopet spod bujalo k daljnemu in vstrajnemu delovanju za pov-zdigo narodnega šolstva; vsaj se vedno le kaže: „v slogi je moč" !
Domače vStvari.
— (Imenovanje.) Gospod Anton G1 ob očni k c. kr. okrajni glavar v Postojini imenovan je vladnim svetnikom pri deželni vladi v Ljubljani. — Go8p. Josip Ekel, okrajni glavar v Rudolfovem, dobil je naslov in značaj vladnega svetnika. V g. Glo-bočniku dobi deželna vlada jako delavno in slovenščine popolnem zmožno moč.
— (Za izpraznjene učiteljske službe) oglaša se jako veliko prosilcev. Tako se jih je za Šent Vid nad Ljubljano oglasilo 23, za Dobrovo baje še več. Velik je tudi naval učiteljev in učiteljic na novo nemško šolo v Ljubljani, mej njimi nekaj takih, ki se sedaj hlinijo narodnjake, a so še pred kratkim bili privrženci fakcijozne stranke. Naj bi mestni šolski svet v tej zadevi imel pozorno oko.
— (Častna stotnija,) 130 mož, v Trstu bivajočega polka car Aleksauder III. peljala se je včeraj s posebnim vlakom skozi Ljubljano v Kromeriž. Seboj imela je tudi zastavo in godbo.
— (Dijaška veselica v Vipavi) je jutri ob 7. uri zvečer, na kar opozarjamo občinstvo.
— (Na antropološkem kongresu v Celovci) poročal je v 20. dan t. m. knez Ernest VVindischgratz v svojem izkopavanji na Vačah in v Šmarjeti na Dolenjskem in izrekel mnenje, da sta že v prazgodovinski dobi ondu stanovala dva naroda, katerih jeden počiva v grobovih z okostni-cami (Skelettgraber), drugi pa v grobovih z ostanki sežiganja (Brandgraber.) Slednji narod bili so po mnenji kneza Windischgratza pradedje Slovencev Dasi je knez svojo trditev z znanstvenega stališča jako prepričevalno utemeljeval in se opiral na slična mnenja mnogih učenjakov, mu je vender naš Dež man v svojem „furor teutoni-cus" nasprotoval in strastno ugovarjal, da bi bili že v prazgodovinski dobi ondu Slovenci. Profesor Mttllner pridružil se je mnenju kneza AVindisch-gratza, kateremu dr. Szombathv tudi ni naravnost nasprotoval, ampak le menil, da so take preiskave težavne. Obširneje o tem še poročamo.
— (V Velikih Laščah) otvorila se je včeraj s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
— (Na smrt obsodili) so včeraj v Trstu Andreja Žego iz Koprive na Krasu, ker je v 8. dan marca t. 1. svojo ljubico Jozefo Kertovo pri Hrušo-vici umoril.
nabranega že mnogo denarja in gradiva in natura.
Na to dela posebno njih vrli župnik Lob-mayer, jako inteligenten in ljubeznjiv gospod, kateri je posvetil vse svoje življenje, da bi svojim vernikom pripomogel do dostojnega božjega hrama.
Bila je isti dan baš nedelja, imel sem toraj kaj ugodno priliko za ogledovanje naših Erdevi-čanov v njihovi svetenji obleki in narodni noši.
Paše dovolj za zvedave oči! Ali kako Vam je že človek ustvarjen: da-si tudi se mu oko zagleda v to ali ono »ljubeznivo tujko" in njeno dragoceno obleko, — srce, ta večno nezmotljiva magnetna igla, vleče in miče ga le vedno in vedno le k prvotnemu izvoru svojega plemena in naroda! Da Vam povem, gospod urednik: lepo so vam opravljene tiste Švabiee! Imajo Vam po najmanje pol dvanajstorice lepih, kratkih, jedva do polovice meč segajočih belih in s čipkami obrobljenih podjančni-kov z rdečo, belo pikasto haljo po vrhu; bele nogavice in elegantno ukrojene čreveljce z visokimi podpetki; line bele, ob lakteh v košate čipke ubrane rokavce; preko nedrij ogrnjeuo pisano svileno ruto; okrog vratu nanizane po tri, štiri vrste biserjev in korald;  v ušesih dragocene zlate uhane . . .Ali
— (Nova skladba) izšla je ravnokar pod naslovom: „Čvetero antiphon v slavo Mariji prečisti devici in Ave Maria. Za mešani zbor zložil in pre-častitemu gospodu, gospodu Matevžu Kožuhu, dekanu starološkemu in knezoškonjskemu duhovnemu svetovalcu ponižno poklonil Ig. Hladnik. Op. 1. V Ljubljani, 1885. Lastnina skladateljeva. — Tisk J. Blaznikovih naslednikov." — Cena 40 kr. Dobiva se pri J. Blaznikovih naslednikih in pri skladatelji v Stariloki.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 22. avgusta. Oficijalni red sestanku cesarjev v Kromeriži: Car, carica, carević, velika kneza Jurij in Vladimir in velika kneginja Marija Pavlovna dospejo v 25. dan t. m. v Szczakovo, kjer je vsprejmo poveljujoči general, poveljnik voja, galiski namestnik. Avstrijski cesar in cesarjevič popeljeta se ruskim gostom do Gulina (Hullein) nasproti. Avstrijska ceiarica pozdravila je bode na kolodvoru v Kromeriži, kjer bodo civilna in vojaška oblastva in častna sotnija. V knezoško-fijski palači predstavljali se bodo dostojanstveniki. Po obedu kratka predstava v gledališči. Čaj, souper. V 26. dan t. m. lov. Zajutrek in pred odhodom gostov obed. Giers, Voroncov, Lamsdorf, Budberg in Kaulbars v spremstvu carja. Carju so pridodani: generala Kamberg, Lobkovic in major "VVeigelsberg. Huski carici: princ Rudolf Lichtenstein.
Peterburg 22. avgusta. „Herold" poroča: Ruska vlada sklenila, da bode dalje zahtevala, da se jej odstopi Zultikarski prelaz. „Herold" zanikava, da bi se bila Korea postavila pod rusko pokroviteljstvo.
Marseille 21. avgusta. Tukaj 65 mrličev za kolero, v Toulonu jeden.
Pariz 21. avgusta. Včeraj na Španjskem 4489 ljudij za kolero zbolelo, 1412 umrlo.
London 21. avgusta. Salisburv imel danes daljši pogovor z ruskim poslanikom.
Zahvala.
Gospod Vinko Majdič iz K ran j h daroval jo o priliki svoje poroke 100 goldinarjev za revne v Verdu in na Vrhniki, za kuji mili dar Be podpisana v imenu revnih najtoplejo zahvaljujeta
Verd, 21. avgusta 1885. (482) >Iutijil /iilio m/p. »Tim. Breuele m/p.
Meteoro logično poročilo.
9 ! I	C»b opazovanja	Stanje barometra v iiiin.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
21. avg.	7. zjutraj 2. pop. i), zvečer	732'15 mm. 730 90 mm. 7 30-75 mm.	110° C 18 1° C 15-4" 0	al. zali. al. vzh. al. j*.	mogla d. jas. dež.	4 40 m. dežja.
Srednja temperatura 14'8°, za 3 h 1 pod nonualom.
ZD-u.ra.SLjslca, borza
dne 22. avgusta 1.1. (Izvirno telegraticno poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 8f> kr.
Srebrna renta.......... 83 „   50 „
Zlata renta........... 109 „   — „
5°/0 marčna renta......... 99 „   85 a
Akcije narodno Danke....... 870 „   — „
Kreditne akcije......... 286 „75 „
Londou............ 124 „   70 „
Srebro...........•• — *   — ■
gospod urednik! če pogledate tej ali onej teh deklic v obraz — ne, ne, to ni za slovansko oko! Glava okrogla, obraz na široko stisnen, nos ob konci nekako okrogel, zatekel, brez pravega določenega kroja, oči vodeno-višnjeve in polt nekako bakreno zarujavela, in pa tisti odurni osemci ali kakor jim Vi pravite, trepalnice, bodeče in rdeče-rumenkaste kakor ječmenovo resje; tiste osmojene obrvi in pa lasje! Ne samo, da so rudečkasti, aU kako počesani! — brez vsega okusa ali okraska, z nizkega čela nazaj poglajeni ter na zadnji strani glave v trden vozel zvezani . . . Kaj pomaga, da si ondu privežejo celi rokohvat širokih in dolgih pisanih trakov; kaj koristi, da se pri hoji zibljejo in gugajo, da jim janke plešejo ob rejenih mečih, da! kaj pomaga vsa njihova draga in lepa obleka, ko pa se jim ni nasmejala — Gracija, brez katere je vsa telesna lepota brez vrednosti.
V tem oziru so Vam Srbkinje vse drugačne! Hej, gospod urednik! videl sem Vam baš tukaj v Erdeviku, pri plesanji „kolaM in na ženitovanji dokaj krasnih deklet -- toda o tem prihodnjič!
V Erdevik u.
P r o s t o s 1 a v K r e t a n o v.
Napol............
C. kr. cekini..........
Nemške marke.........
4«/0 drlavne Brečke is I. 1854 250 gld Državne srećke iz 1  1864 100 gld.
4% avstr zlata renta, davka prt)sta . .
Otrraka zlata renta 4°/0......
„     papirna renta 5°/0......
5" 0 Štajerske zemlji Jč odvez oblig . . Dunava reg srećke 5°,0 100 gld
Zemlj obč avstr -l1 ,' ,. zlati zast listi . Prior "M c Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne Brećke_ 100 gld
Št. 13.718.
Razglas.
9 gld. 9C		kr.
5 „	91	>
61 ,	20	•
127 ,	50	*
168 ;	—	
108 ,	95	
98 ,	85	■
92 \	35	■
104 \	—	n
11« ,	50	n
124 ,	50	n
U5 ,	—	
106 „	50	«
179 \	—	-
	(479-	-2)
Zaradi oddaje del pri napravi kanalov v kolodvorskih in parnih ulicah Be bode pri mestnem magistratu 31. avgustu t. 1. ol> I o. uri
dopoliMlne v mestnej dvorani vršila pismena dražba.
Dotični načrti, pogoji in proračuni ao ob navadnih uradnih urah v pisarni mestnega stavbin-skega urada vsakemu na razpolaganje.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 17. dan avgusta 1885.
Župan: G ras sel li.
Prodajalnica
n.si Dunajski cesti št_ ±©,
za vsako kupčijo pripravna, (475—2)
Hr se takoj odda. ~WI
Razjasnila daje Harol ICmiNoliofjrjur.
Glede naznanila v „Slovenskem Narodu" zastran prodaje hišo v HrUŠici opomnim, da to ni moja liiša. ampak hiša „pri Mokarji" v gorenji Hruški, katero sem bil le naprošen, kupovalcem raz-kazati.
(481—2) Jožef Korbar,
posestnik in župan v spodnji II niš in.
X3. XI.
Podpisani si usojam uljudno naznanjati, da sem otvori I
sladičarski obrt
na Turjaškem trgu št. 1.
Ko sem že več let delal pri najboljših obrtih take ,J vrste, morem svojim čestitim p. n. naročevalcem za-
gotavljati, da se bodem prizadeval opravičiti l dobrim, P lepim in cenim blagom zaupanje,  ki se bode v me
stavilo. — Časiitim trgovcem priporočam so za izde- j
lovanje melisnih jagod, redkinih in penastih :':
bonbonov in vseh druzih sladic arij. — Kavno af
tako se priporočam  za naročitve  tort in tortnih. [v
naklad, kakor tudi vseli sladičarskib pekarstev t
in vsakovrstnih bonbonov. ^
Proseč za muoge naročhe, se znamenujem ts
z velespoštovanjem fg
1472-4>      JOSIP TRAMPTJŠ. I
V Ljubljani v avgustu 1885. J
prave «lr. l*opi»-«%e anullierin ustne vo«le  priznava   najvišja ariNtol4.ru-cija.
Podpisana potrjuje c. kr. dvornemu zdravniku dr. j. G. Popp-u z veseljem, kakor je resnica, da jo njega atiiutlieriu ustno votlo že dalj časa rabila in jo mora posebno priporočati ne samo zaradi njune dobrote, temveč tudi zaradi prijetnega okusa.
Dunaj. (328—1)
Terezija knjeginja Esterliazv.
Pristni anatlierin izdelki imaju varstveno znamko.
Dobiva ser Ljubljani pri lekarjili j. Svvoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczy, E. Uirschitz, (t. Piccoli, daljo pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Malir, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Pustojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: V. BOmchea, lekar; v Idriji; j. \Varto, lekar; p Kranji: K. Šavnik, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar: v Kočetji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: II, Gugliclmo, lekar; v Litiji: J. IloneS, lekar; v Metliki: Fr. VVaeha, lekar; «' Radovljici: A. Koblek, lekar; v Novem niestu: J. Bergman, D. lii.;zoli, lukarja; v Kamniku: J, Močnik, lekar; v Trebnjem: J Itup-recbt, lekar; v Crnotnlji: J. JJlažek, lekar; v Vipavi: A. I.' l '.i*-, lekar
i
□
Podpisani usoja si naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da se dobiva od 1  avgusta t. 1. v
l>ri I^IhoIi«"!--I i,
ZKIongresni trg- &t. 13,
Orna kava po lO kr. — Nadalje je ta kavarna preskrbljena z mnogovrstnimi časniki, slovenskimi in nemškimi. — Za obilni obisk priporoča se vsem narodnjakom
jHjg_4j z odličnim spoštovanjem
Josip Kramar, kavarnar.
vi^iV ^vfa
iecoli-eva esenca za želodec;
katerp pripravlja
G. PICCOLI,lekar v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno ii zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, buđenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico,
mlfjreno   itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja lzdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cona ateklenioi 10 novo.
(348—19)
I
LEKARNA TRNK0CZY
P" zraven rotovia, na velikem mestnem trgu v Ljubljani
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
larijaceljste kapljice
za želodec,
katerim so ima na tisoče ljudi zahvatiti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodci in so neprekošljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urttk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zabasa-nje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo.
SVARILO I Se jedenkrat nam je omeniti, da so te kapljice izpostavljene velikemu ponarejanju. Mnogo ljudi je, ki ne znajo pripravljanja teh kapljic, in pod imenom „Marija-celjske kapljice" razpečavajo slednje kot ponarejene kapljice mej nevednim ljudstvom. Te kapljico zaradi svoje brezvspešnosti neso prave „Ma-rijaceljske želodčne kapljice1*. Kdor torej Seli pravih ,,3l}irijaceljskih želodčnih kapljic", pazi naj pri kupovanji vedno na gorenj" podobo Matere božje, ki je za varstveno znamko postavno zajamčena in mora biti na vsaki stckleniAici.
Dobivajo se v lekarni Trnkoczv zraven ro-tovža v Ljubljani, so najboljše in,  kakor mnoga zahvalna pisma potrjujejo, na skušenejfic in prospeš-nejše kapljice zoper vse želodčno bolezni in njih nasledke. 451—2) 1 steklenica velja 20 kr., ttncat 2 gld., 5 tuentov samo 8 gld. Razpošilja se s pošto najmenj jeden tucat steklenic. Naslov:
Lekarna Trnkoczy v Ljubljani.
MARIA'ZEULER
TROPFEi
NUR   ECHT BCI
APOTHEKF.R TRMKOCZV LA1BACH i STUCK20a
T
v LJubljani,
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
MPklobukov in kap; Hm
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje. (112—30)
J. C. JUVANClC
posestnik vinogradov na DiztdjHkem,
ima
zalogo vina v Ljubljani
in priporoča: (281—16)
Bizeljsko vino 1884. 1. od 14 do 18 gld.
„   1883.1. „ 18  „ 24 || Dolenjsko rudečkasto .. 14     20 „
&L9~~ Uzorce p šilja v sodčkih od Q0 litrov in več
marčno
i
iz pivovarne
lirato^ Koslerjev
(6—34) priporoča
v zabojih, po 25 in 50 steklenic A. MAYER jeva
trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani.
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski
prah
atenioe, bolhe, ščurke,  mole, muhe, mravljince, preilčke, ptione orviče,  sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako,  da od žuželkine zalego ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
•I. A^BPČBi-ii,
13, H ii so v a (Dominikanska) ulice 13,
PEAGI.
V LJubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (211—«)
m
d c.
Jabelčni in grozdni mlini, sadne in vinske tishlniee
razširjene v turogo tisoč izvodih po vseh deželah sveta. Najnovejšo In priznano izvrstne sestavo in najboljšega dela.
Vseh Vfuikostll od 90 L do HiOO L vsebine. Cene nizke in na želj«. Jranko na železniško ali brodarsko postajo; spričevala in naslove, kjer se naše tiskalnice rabijo, pošljemo franko in zastonj.  Solidni agenti se iščejo.  Piše naj se na
1*HI. VIAVI AIC 1 HB ai? to.,
in Frankfurt a. M. und Wien, II., Taborstrasse 76.
Livarna za železo (866—4) in tovarna za poljedelske in kletarske stroje.
ooooooooooooocoooooooooooo
8
^■b^&/2//2P&š    poštnem povzetji
Spodaj navedene specijalitete, ki so po večletnej izkušnji za izvrstno UNpe«<ne pripoznane, ima vedno einle v zalogi i/i razpošilja takoj po
•■h
y
»LEKARNA TRNK0CZY"
zmvrn rotovžu v I^{ul»ljaiii.
ZjSR     ITnvtlA r/o lnco   jedno najboljših sredstev, da se prostor, 111 (i Al 10 L A laoVj. kjor raaejo lasje, utrdi in da lasje ne
If
izpadajo, ob jednem jim dajo lep lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih.  1 lonček za dolgo časa samo 60 kr. T?i»onnacL'A viruniA "ajboljšo vrste, ljudstvu priljubljeni riantOhhO ZgcUlje iek; mala steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kv. z obširnim navodom za uporabo.
PniM$lri nrifipt 7» t\ -illlt* '>»Jfin»JSt- vrsto, bel in rožast, v ška-dllZKI [fldSISK na lldlllt , teljcah po y0 kr., s pravo rozino vonjavo, zelo nežen po 40 kr. ^
Orij^lltfllski diŠ6^i prflŠCk prijeten duh po mil? i™eraziirja' prijetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr.
Ozelilinski balzam po dr.Kepesn J^^^JS^BS
in zastarele ozeblinske bule.  Steklenica z navodom vred 30 kr. \iei'i<i>c!M  ni^-col    prežene: bolhe, stenice, muhe, mole; dobiva se v Iflcl \j\ hlll |llclol'ii poljubnih cenah in v steklenicah po 20 kr. *"si' \i\\ i i'/ -'° Pr'Jeten> razstapljaven in kri čistilen pripomoček in
iM i U ..(/.* |m <nl "znamenit zoper zapretjo telesa in krvne navale. 1 škatu-Ija z navodom vred 40 kr., jedna velika 80 kr.
Malaga
(406—7)
iiajlinejša v botelijah po 60 kr.
Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji.
ooocoooooooooooooooooooooi
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'
99