PoStarina plačana. Štev. 12. Posamezna Stav. Din 1*-» V Ižubljanl, v ietrtetc cme 18. marca 1925. Leto VIII. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 lihaja vsak petek. NaroSnlnft: Četrtletno Din 7*50, polletno Din I5-—# celoletno Din 30'—. 1W MS^KMMH Na pravi poti za dosego reda Razveljavljeni« radičovskik mandatov Na podlagi zakona o zaščiti države je | liko ničlo. Skušajo še sicer vriniti se v bilo razveljavljenih 61, radičevskih man« datov. Verifikacijski odbor se je od« ločno držal zakonite poti in ni hctel po« znati nikake zakonom nasprotujoče mi* losti, katere je izza prevrata bilo že itak več nego preveč. Nedvomno je v Evropi ni države, kjer bi vladala takšna, za poj« movanje red poznavajočega človeka ne« mogoča popustljivost napram očitnim veleizdajalcem in razkrajevalcem teme* ljev države kakcr smo jo doslej poznali pri nas. Ni čuda, da so ob taki popustlji* vosti postajali politični pustolovci vedno prcdrznejši in so tako zavajali vedno širše množice zaostalega in politično ne<* zrelega ljudstva v svoje mračne mreže. Odločnost, ki jo je pokazal verlfika* oljski odbcr, moramo le pozdravljati. Onih 61 mandatov, če bi ostali v veljavi, bi ne pomenilo za delo v Narodni skup* šžini nič drugega kakor vozno kolo, ki bi ga pehal kdo na nasprotno stran. 1 Razveljavljenje radičevskih manda* tov je prvi kcrak v boju za red v državi. Za blagor ljudstva se ne dela s praznim brbljanjem o neki mirotvorni in čudo« tvorni republiki ali federaciji in podob* riem. Takšno za okus preprostega člove« ka prikrojeno brbljanje se mora zlepa ali zgrda umakniti resnemu delu, da utrdi* mo temelje države in narodovega blago« stanja ter da se nehamo smešiti pred vsem svetom, ki nas je doslej radi radi« čevskih, pa tudi klerikalnih političnih pajacad gledal po strani kot Balkance, o katerih je škoda izgubljati besede. Na* daljnji koraki na poti do reda bodo mo« »ali obstojati v tem, da se zajezi povzdi« Kovanje puhle nezrelosti kot visoke poetične modrosti. Z razveljavljenjem mandatov naj* izrazitejše separatistične stranke so udar« Jeni vsi ostali separatisti, posebno kleri« kalci, ki so računali na opero radičevcev v Narodni skupščini. Opozicija je zdaj toliko oslabljena, da se ne more več to* lažitl s kakšnim nenadnim preobratom v svojo korist Vlada Narodnega bloka bo sedaj trdna in bo mogla brez resnejših ovir izvršiti svoj veliki načrt v prospeh države in troedinega naroda. Poparjenost naših klerikalcev je za« radi razveljavljenja radičevskih manda« tov brezmejna, kajti padle so jim zadnje nade v vedo. Oni so danes odigrali in pomenijo v jugoslovanski politiki le ve« vlado in izpodriniti demokrate, pa to je neresen poskus človeka, ki se potaplja in v svoji zbeganosti zgrabi za vsako bilko. Tako pridemo končno do odločne po* trditve tega, kar smo vedno pisali: da namreč vsakdo, ki voli klerikalno stran* ko, vrže glas preč v svojo škodo. Od« ločeval bo v državi Jie Narodni blok. v katerem so združeni radikali in samo« stojni demokrati. Dva slovenska demo« kratska poslanca dr. Žerjav in dr. Pivko pomenita več kakor 20 klerikalnih po« slancev. Ako bi imela sedaj samostojna demokratska stranka v Sloveniji toliko poslancev kakor jih imajo klerikalci, bi se zlahka izpolnile vse opravičene za* hteve našega ljudstva, tako pa bo mnogo* krat hud boj za koristi Slovencev, ker se bo Slovencem očitala lahkomišljenost, ker so v večini volili nasprotnike reda in dela v državi. Kljub nerazsodnosti večine slovetu skih volilcev pa dr. Žerjav in dr. Pivko ne bosta pozabljala, da je njuna dolž* nost, krepko se zavzemati za naše ožje slovenske interese. Niuna zmožnost ia poštenost nam je porok, da bo Slovenija dobro zastopana. Uverjeni smo, da bodo prihodnja štiri leta razbistrila naše ljucU stvo, da bo že enkrat začelo misliti s svojo glavo in ne z glavo zapeljivcev. Vlada Narodnega bloka bo tudi poskr« bela, da se za bodoče onemogočita farov* ški teror in zloraba vere, da bo naš člo* vek. končno osvobojen neznosnega du* Sevnega terorja s strani farovžev, gle« dal svobodno okrog sebe in pri prihod* njih volitvah v polni duševni svobodi volil svoje zastopnike. Tiskovna svoboda in klerikalci Vlada Narodnega bloka ie pripravila več zakonskih načrtov, ki jih bo predlo* žila Narodni skupščini v potrditev. Med drugim je izdelala tudi načrt novega ti* skovnega zakona, po katerem bo odgo* voren za pisavo časopisa predvsem tisti, ki v resnici določa njegovo smer. Znano je. da so se doslej posluževali zlasti kle* rikalni listi poslancev kot odgovornih urednikov in pod zaščito njihove pcslan* ske imunitete so popolnoma svobodno lagali ln blatili političnega nasprotnika, ne da bi kdo mogel jim priti do živega in jih spraviti pred sedišče. V takih razmerah se je splošno ob* čutila potreba novega tiskovnega zakona, ki bi odpravil te nedostatke in onemo« goČil, da bi se zlorabljala tiskovna svo* boda, za jamčena v ustavi, Načrt novega tiskovnega zakona določa visoke kazni za zlorabe tiskovne svobode, radi tesar je pričakovati, da bo uveljavljcnje tega zakona prineslo dostojnejšo pisavo tudi v onem časopisju, ki je videlo doslej edi* no svojo nalogo v priobčevanju laži, na= tolcevanj, obrekovanj in izmišljenih sen* zacij o političnem nasprotniku. V tem oziru se je zlasti odlikovalo klerikalno časopisje, ki se je dostikrat vtikalo celo v zasebno in družinsko življenje pelitič* nih nasprotnikov. To bo v bodoče brez občutne kazni nemogoče. Seveda vpije sedaj klerikalno in osta« lo opozicijsko časopisje, da se hoče za* tirati tiskovna svoboda, ker se zaveda, da je samo največ grešilo proti (ej svobodi ia da se r bodoče ne bo smelo več po* služevati v svojem boju takih nečednih sredstev, ako. se odgovorni ljudje ne bo« do hoteli izpostavljati nevarnosti, d* pridejo v zapor. Take poostritve so po« polncma na mestu. Ako kdo z besedo razžali svojega nasprotnika, je pred so« diščem kaznovan, tistemu pa, ki to dela 8 pomočjo tiska, pa naj bi se dovoljevale take stvari brez vsakih posledic? Tako pojmovanje tiskovne svobode pač ni prtu vilno. «Domovina» je že doslej vedno pazila na to, da ni nikoli objavila vedoma kakih neresnic. Mi smo se vedno zavedali, da se z lažjo ne uničijo politični nasprotniki, ker smo vedeli, da ima laž kratke noge. Odločno pa smo vedno v dostojni obliki grajali grehe in napake nam nasprotnih političnih strank in to bomo delali tudi v bodoče. Naše orožje je resnica in « njo si pridobivamo čimdalje več tal in bomo tudi v bodoče zmagovali. Zato se mi prav nič ne bo'*—~ novega tiskovnega zakona, ki bo prii _ .i stroge kazni za zlo* rabo tiskovne svobode. Boje se ga samo tisti, ki nimajo čiste vesti. Mi vidimo v načrtu novega tiskovnega zakona namen, spraviti politični boj v listih v dostojnejšo oblike, zato pozdrav« ljamo namero vlade, napraviti red tudi r tem oziru. Na vsak način bo dostojnejše pisanje v našem časopisju mnogo pripo« moglo k ozdravljenju naših javnih po« litičnih razmer, ker bo s tem omejeno gojenje slepega sovraštva, ki a& širi zlasti klerikalni tisk s svoilml lažmi med našim ljudstvom. Resnici bo odprta širša pet v javnost in tisk bo mogel v večji meri vršiti svoje veliko vzgojevalno in izobra* ievalno delo. Politični pregled Verifikacijski odbor je v ponedeljek gvečer zaključil svoje delo. Potrdil jc v 'glavnem vse. razveljavil pa 61 radidevskih mandatov, In to na osnovi zakona o zaščiti države, ki_ jasno določa, da pripadniki komuni* stičnih in njim sličnih prepovedanih Of* ganizacij ne morejo vršiti nikake javne funkcije, torej tudi ne smejo biti po* slanci. Radičevske zveze z boljševiki so dokazane. Vlada Narodnega bloka je lani energično prekrižala Radičevc prevratne zanjke. ki jih je pod bedasto popustlji« vim Korošec*Davidovičevim režimom razpletal po nalogah iz Moskve. Vtaknila je Radiča in njegove tovariše kot glavne prekucuhe v zapor, njegovo stranko pa Ie razpustila. Sedanii radičevski pos'anci, so zadn je čase sicer uporno trdili, da niso komunisti in da priznavajo monar* hijo po «angleškeift vzorcu«, bo bili izvoljeni na osnovi starega radi* čevskega programa In so si mandate pridobili s starimi re* publikanskimi hujskarijami. Sklep veri* fikacijskega odbora je torej nujna posle* dica odločnega nastopanja, s katerim hoče in mora Narodni blok končati radi* čevsko zločinsko politiko. Gnojro rano je treba izjgati, pravi pregovor. Šest let smo trpeli, da je zmešani P.a(*;č neovi* rano uganjal svoja brezprimerna pusto* lovstva na škodo zaslepljenih hrvatskih množic in v kvar celotne naše države. Zdaj mora temu biti konec. Vlada Na* rodnega bloka je močna dovolj, da po* mete s puntarskimi elementi, da c čisti naš državni organizem vseh političnih | zajedalcev Io mu tako omogoči zdrav raz* voj. Vrlo važen je tudi sklep verifikacij* skega odbora o volitvah v mariborsko*celjskem volil* nem ekrežju, kjer so klerikalci izvrševali razne znane nedostojnosti s pomočjo prižnice, spo* vednice in sleparstva. Določena jc po* sebna komisija, ki bo proučila, kako so se vršile volitve na Štajerskem. In ni* kakor ni izključeno, da bo morala še ca mandat priznati samostojnim demokra* tom. V tem primeru bi prišel v Narodno skupščino dr. Lipold, odpadel pa kleri* kaleč Štefan Falež. V petek se i-opet sestane Narodna skupščina, ki bo nedvomno potrdila £'.:le* pe veriiikacijskega odbora in nato začela z rednim delom, ki bo šlo nag!o od rek. Opozicija je odslej v skupščini brezpo* membna, csobito pa je klerikalnim ti.,*- za vedno edklenkalo, pa naj odslej počenjajo, kar hočejo. Po njih delih jih bo ljudstvo sodilo in jih pri prihodnjih volitvah moralo obsoditi na zapeček. Repvblike, avtonomi je in druge Ijrdske sleparije so za vedno poleorane, zdaj nastopa nova doba jugoslovenskega preroda v zmislu Svobode, Enakosti in Erctstva, I V zunanjem svetu postaja politično življenje prccej žive.!:;:-. V Nemčiji razsaja ljata volilna borba za državno prcdscdsl.3, strarke so razkosane in z vs~mi silnmi agitirajo i.a svoje kandidate. Sporadi so na dnevnem redu. Posebno divje nasto* pa jo kemrnisti, ki so zadnje čase povzro* čili že več krvavih izgredov. V Ženevi zboruje svet Zvcre narodov, in predstavniki evropskih držav s pos-'>* no vnemo presojajo vprašanje razoro* žitve. Razprave so dolgovezne in za en* krat ne kažejo nikakih posebnih rezulta* tov. Je pač stanje v Evropi ;n na vsem Ponarejeni ptič Resnična dogodfcica iz Celega grabna. Na prižnici farne cerkve sv. Urha je redno vsako nedeljo razsajala nevihta. Župnik Urban je tolkel ob »jene trhle robove ter kregal vern-. poslušalce. Zdaj se je znosil nad fanti in dekleri, zdaj so ga razjezili živahni šolski otroci, celo nadušljevim starčkom in starkam ni prizanese!. Najhujše pa je črtil svoje politične nasprotnike. Teh sploh ni smatral vrednih lepih besed: čim izdatnejše jih je »izpeglal«, tem zadovolj ntjšega se je čutil po končanem govoru. Za svoje slovet-« pridige se je gospod Urban tudi temeljito pripravljal. Ko so vaš&ini ob sobotnih večerih že dolgo počivali, je on Še vedno sedel v svoji sobi pred kupom slovarjev, zbirajoč krepke izraze iz tujih jezikov, katere je vpletal v posamezne odstavke svojega govora. Končno ga jc zalotila roka pravice. Ozmerjal je nekoga, ki ga je pozval pred sodišče iu župnik je moral plačati denarno kazen. To ga je nekoliko oplašilo, dasi se od zmerjanja fini namenil za. vedno posloviti. Sklenil je iznajti nekaj, da bi mu ne prišli tako kmalu do živega. V pvrho iznajdbe se je zaprl nekega jutra {« maši % svojo sobo s namenom, da iztoku govorilni stroj. Samo nnčrt je hotel napravi*!, potem bo že našel mojstra, ki ga bo izgotovii. In ko bo dovršen, tedaj ga l>o dal postaviti na vzvišeno mesto pred župnišče. odkoder bo sipa! svoje proizvode na mimogredoče. Ves aparat bo seveda moral biti v zvezi z njegovim oknom. On sam pa bo stal zadaj neopazen ter 1« polagal vanj primerne plošče, lu.kršni ljudje bodo pač šli mimo po cesti. Ljudje, isčeči duhovne pomori, niso ta dan ničesar opravili. Kuharica je morala prestrmi vsakega prišlcca v veži ter se mu zlagati, da ni gospoda doma. Vzeti je seveda smela denar ca maše in druge darove, zakaj marsikdo brez darila sploh ni prišel v žnpnišče, osobito star«* žcnice, vse srečne, da so s težko «ulico smej«? prestopiti furovški prag. Dopoldne je poteklo župnlkn brez vsakega utpeha. Ves čas do dvanajste je pri zel nohte, kakor je delal vselej, kadar je snoval težje načrte. Popoldne je imel gospod Urha n nemiren In neprijeten dan. Prihajali so posetaiki z važnimi zadevami, ljudje, ki se niso dali ž5epa odgnati. Sprejeti je moral Lužarja z rejeno denarnim, Majarico z bogatim darilom in še mnogo drugih, U so mnogo dali ia malo x*UevaJl v i sveio se vedno taksno, da se o razoroŽIM držav da idealno razpravljati, orožja pa nihče noče odložiti iz rok. Kakor po vsa« kem ognju tako seveda tudi po svetov« nem požaru še vedno tli skrita žerjavica, ki o'o večjem vetru more povzročiti nov požar. Največ*je jc v Nemčiji in Rus\i. Dopisi Kran'slca: JEZICA. Vsak zanesljiv in zvrst napred-njak na deželi je zlato vreden, če svoje zmožnosti porabi za delo; prepiri pa vsakemu delu škodujejo. Zato smo zadovoljni, če so «Pri ruskem carju» res to izprevideli. Vendar naši dosedanji dopisi niso tako neupravičeni in n-j-ntemeljcni. kakor to misli g. A. K. v zadnji •Domovini«. Ali vemo. kaj vse M nas še doletelo, čc bi bila »Pri ruskem carju« bajna sreča mila, iu nas veseli, da tam aviilevajo, da smo imeli ra i prav. Pričakujemo, da poravnajo tiste težke krivice, ki so jih napravili Sa-redn. bloka, erjunašem, Sokolom in drugim, kajti l»rez tejra ni poravnave. Nikogar ne silimo. ljubiti napredno idejo, ali kdor hoče liti v naših znano, so bili od tam poslani v {Kmetijski list* dopisi s sramotno vsebino. To se pač ne da kar tako pozabiti. Ne bom obširneje razlagal, temveč samo spominjam na skrajno neolikano obnašanje ob pri iki shoda Narodnega bloka. Ozračje v naprednem taboru mora Liti čisto. Na vas. U obljubljate poboljšanje, je, da to les napravite. — J. K r e g a r. PREDDVOR PRI KRANJU. 7a župana imamo zdaj klerikalca, ki pa ni bil izvoljen od vm-lilcov, temveč samo zapisan in postavljen Z4 takega. V c Domoljubu« se seveda hvalijo. -U pri nns ni treba vrlitev, ker je ,liberalcev' premalo. T5o«te že viii.eli. kako se liomo prihodiiuS pogledali. Zahtevali bomo občinske volitve in l«»mo že znali preprečiti klerikalna mešeta-rtnja pod- roko, fia dobimo župana, ki bo vešjl v vseh zadevah in ki ne I »o strankarsko post k. pal v občinskem uradu. Kdor sc mu zna dobri- «Za danes je dovolj.« je naročil kuharici Ani, ko je odrpavil zadnjega gosta. — neko deklino, fiišedšo brez daru. «Še nekd« čaka v pritličju.« ga je skrbno obvestila. »Mlad roež je s kletko |»od pazduho, v kateri nosi čudovito lepega ptiča...» »Nikogar ne sprejmem.« Kuharica je zdirjalji po stopnicah v pritličje, a se je kmalu zopet vrnila. •Na vsak način hoče z vami govoriit.« mu ;o povedala v eni sapi. »Ponuja uamreč iepo mlac« papigo, ki jo je dobil iz Amerike. Izplačalo L! se jo kupiti...» «1 seveda!« Takoj je prirel na pravo lmsfj. Za vsako ceno jo mora kupiti iu ko jo bo naučil govorili, mu bo uadome&tovala guvorLui stroj. Pozvan po kuharici je rstopil tujec z globokim pcklonom ter je postavil kletko pred župnika na mizo. V nji je skakal ptiček, eiira? perje se je svetilo v ii voze I en i barvi z rumenimi, modrimi ia rdečimi lisami. Župnik, Ki so je svojeas učil tudi prirodopkja, je tal uverjeu, da stoji pred papigo, katero mu je sama pr«r vidnost poslala iz Amerike. «Ali zna že govoriti?* je Mastne vprafcjf neznanca. kati, doseže kaj, drugi ne. Župan že zluti, da '■ smo ga naveličani, aato jo vso jezo zlil na ob- j činskega tajnika ter ga odslovil. O naših občinskih razmerah bomo po potrebi šo podrobneje pisali, rečemo pa že danes, da v naši občini mora čimprej biti konoo vsakojakih ne slanosti. Zatorej kličemo vsom naprednim in razsodnim možem: ne dajte se več slepariti od priganjačev, ki postavljajo za župane nesposobne može. Tudi pri nas mora priti do občinskih volitev. Mi hočemo enako pravico za vse ter red in blagostanjo v vsej občini. Naš župan, ki mu v tej funkciji že bije zadnja ura, pa naj sedaj v postu le inoli kosanje za svoje občinske poslovanje. — Občan. PREDDVOR PRI KRANJU. Naši Orli so se sodaj na spomlad zopet začeli nekoliko gibati in tudi v eDomoljubu» poročajo nekake neumnosti, ki nimajo no repa ne glave. Le oglejmo si malo izpolnjevanje orlovskih načel v Preddvoru. Trikrat tedensko imajo vaje in sestanke v svoji dvorani, kjer se zdaj v postu vabijo za nekako prireditev. O polnoči so nato člani in članice vračajo skupno domov. Takoj prvi postni četrtek zvečer so pri vaji začeli vež bati s plesom. Orli se prav nič ne menijo no za postni čas ne za sveto leto. Ako bi starši vedeli, česa vsega se njihovi otroci nauče pri Orlih, bi jih gotovo ne pustili v tako družba Soditi pa je, da gre orlovska slava pri nas vobče h kraju, kajti trije člani so žo izstopili, nekaj pa jih bo še sledilo. Kar jih še ostane ped Nackovo komando, naj pa le Se plešejo dalje v dvorani, ki smo jo zgradili vsi, kajti Orli so pobirali prispevke povsod. Kako je zadnjič pri igri prišlo v dvor« ni do pretepa, bomo p« ob priliki povedali. — V a e v e d e ž. GORNJI LOGATEC. Krajevna politična organizacija demokratske stranke priredi v nedeljo 22. t. m. ob 8. uri popoldne javen shod v gostilni g. Ivana Hiharja v Gornjem Logatcu. Na shodu poroča g. dr. Stane Rape i?, Ljubljane o političnem položaju v državi po volitvah. Somišljeniki, ne zamudite'. — Načrti za Sckolskl dom bodo gotovi v najkrajšem času, potem bodo dela razpisana in se bo pričelo r. gradnjo takoj po Veliki noči. — Obletnico osvobojenja izpod italijanskega jarma smo tu- j J'1.11. 1 '__IMll .1 „M..i. BgliBgHgBlgBJLiig-lH »Ptič je mlad ter ga ni šo nihče učil,» mu je povedal z vso resnobo. »Navadil pa bi so v najkrajšem času ...» »Vzel ga bom v posebno šolo,* se je pohvalil duhovnik. sNičesar mu ne ho manjkalo pri inenL» »Verjamem, verjamem,* eo jo priklanjal tuji mož. c Zato pa sem so k vam napotil, ker ue lu&ram, da bi se moji ljubljenki slabo godilo. Saj bi je niti ne prodal, ako bi ne potreboval denarja. Strie mi jo je poslal za zabavo, od katere pa nimam ničesar za želodec...» «No in cena?» se je spomnil duhoven ob zadnji besedi. »Tri sto dinarjev — prva in zadnja beseda s— brez popusta. Ako ne soglašate, se lahko takoj posloviva. Prav za prav sem namonjen v mesto ter sem se le spotoma oglasil.* »Ce jo ponese v mesto, mu jo preplačajo,* si je mislil gospod Urban. Naglo je segel pod telovnik po denarnico in kupčija je bila gotova. Tujec se je zahvalil, priklonil in odšel. Vzgoji in pouku svojega ptiča jo posvetil župnik vso marljivost. Po cele ure je stal pred kletko, dvigal jo je, sukal in trobil vanjo. Duhovnik se je trudil, a ptica je molčala. Vendar pa je tudi ob njenem molku užival svoje ve-selje, saj je slišal v duhu njono prvo besedo — najhujšemu sovražniku izgovorjeno. Za to bo- !di letos dostojno praznovali. Marljivi prosvetni | odsek Sokola je spravil mi oder svoje najboljše sile. Slavnostni govornik, domač fant* z ljudskošolsko naobrazbo ia politično šolo JDS, je vse presenetil s svojim odločnim in goto vim nastopom. Deca in naraščaj so bili kakor vodno. Ne-le lastni aiaršl, ampak vsi poslušalci so bili ponosni na tak pomladek. Drja. Igorja Vidiea epopeja cAve pairial* je kot nalašč ž.a. tak večer ustvarjeno pesniško delo, prekipevajoče domovinske ljubavi in je našlo v naših diletantih prav dobre predstavljalce, v pesniku samem pa najidealnejšega tolmača. — Zdravo I CERKNICA. Kakor Vam znano, g. urednik, je Cerknica napredna, okoliško vasi so pa šo po večini klerikalne, za kar ima največ zaslug kaplan g. Kosiček. Za primer, kako ta gospod razume svoj posel, naj navedem naslednjo resnično dogodbieo: Pred 14 dnevi je umrlo tukaj uho/,no deklo, ki je posedovalo manjše posestvo in okrog 30.000 K denarja, naloženega v klerikalni posojilnici, katero vodi navedeni kaplan. Pred snwijo je pokojnica poslala po notarja, da ji napise oporoko. Ko je za, to zvedel kaplan, jo je ob priliki, ko jo je obiskal s sv. popotnico, pregovarjal, da naj zapusti denar za vzidavo okna v cerkvi na Rakovniku. Posrečilo se mu je. Ko je pa pokojnica nekoliko okrevala, je obljubo, ki jo je dala kaplanu, preklicala, ker je imela dva ubožna brata" z več malimi otroci, katerim naj bi dediščina pripadala. Takoj nato počijo kaplan k njej mežnarja z neko listino, katero naj podpiše.- V poslednjih trenutkih življenja je ubožica napravila na usodni papir križ. Upamo, da bo g. kaplan «a uslugo, ki jo jo storil Rakovniku, in xa dejanje, da je dediščino odtrgal ubogim otrokom, v škofiji po zaslugi vpoštevan. Seveda bo imelo zadnjo besedo sodišče. RAKA. Tukajšnja predsednica Marijine dri'?,be, cerkvena pevka in predsednica vseh katoliških prosvetnih društev, 331etna Marija Kralj, je sapeljala mladega, komaj 231etnega mladeniča, načelnika raških Orlov. To pot se je pri Imenovani uresničil pregovor: sKdor dru-gtmu jamo koplje, sam vanjo pada* Opravljala [je ljudi, s prstom kazala zn njimi in pljuvala. sedo, ki jo bo izgovorila papiga, ga ne bo mogel nibče tožiti. Potekel jo prvi teden njegovo Solo. Nobenega gla*u še ni izvabil is ptičjega grla. Vzlic svoji nedovzetnosti pa Je ptica napredovala v rasti; kletka ji je skoro po3taia pretesna in le s težavo se je še mogla obrniti v ozkem prostoru. To je župnika navdajalo 9 ponosom, celo duhovni tovariši so ga zavidali v. njegovi sreči. Pravijo, da je sreča podobna kukavici, ki nas ostavi že v začetku solnčnega poletja, Nad župnikom Urbanom se je uresničil ta ljudski izrek. Bilo je jasnega popoldne koncem pomladi. Župnik je sedel ob kletki na mehkem divanu. Pravkar je bil izvabil iz ptiča prvi glas, podoben brnenju, ki nastane, ako zadeneš ob napeto žico. Smatral ga je za veliko plačilo svojega truda, četudi Se ne sliši človeških besedi — sčasoma pa se bo opilil in ptič bo govoril. Tako si je domišljal in 8 to mislijo se jo podal na sprehod Odpočiti se mora po utrudljivem delu, ki ga bo treba 8 podvojeno marljivostjo nadaljovati. Kuharica Ana je njegovega odhoda težko pričakovala. Rada so je igrala e salo ptico v če jo videla skupaj fanta in dekleta, ki nista r klerikalnih društvih. Ako jo pa srečala «libo> raiea», je pogledala vstran in se prekrižala. Sedaj se je obrnilo: danes kažejo drugi s prstom za njo. Čudno je, kako je mogla pri svoji stvari tako daleč saiti, čeprav je bila pobožna in se jo vedno v cerkvi izpostavljala kakor vzorna Marijina hčerka. Ko ni mogla nič več prikrivati svoj greh, je vrgla Marijino zastavo v turščico in Sla iskat pomoči baje na Brezje. Doma pa je sedaj jok in stok; starši valo krivdo na g. župnika, ki da baje prema!« fazi na Marijine družbenioc. SODRAŽICA. Sokolsko društvo v Sodražict se tem potom najiekreneje zahvaljuje pevskemu zboru v Ribnici za podarjenih 250 Din v korist fonda za zgradbo Sokolskega doma kateri znesek jo isti prejel ob priliki pogreba br. Dominika Lušina, lesnega trgovca v Ljubljani. —« V sredo dopoldne smo položili k večnemu počitku našega rojaka in vzornega naprednjaka br. Dominika Lušina, lesnega trgovca v Ljubljani. Poleg mnogoštevilnega občinstva se jo pogreba udeležilo prostovoljno gasilno društvo v Sodražici, katerega ustanovni član jo bil pokojni, ter sokolsko društvo s praporom v kroju. Združeni pevski zbor iz Sodražiee in Ribnice jo zapel par žalostink, med njimi cVigred?. V imenu napredne Sodražiee in sokolskega društva se je poslovil od pokojnika brat starosta Jože Oborstar in v imenu gasilnega društva načelnik Jakob Perdan. Od daleč naokrog so prihiteli njegovi številni prijatelji, da ga spremijo na zadnji poti, kar je dokaz, kako splošno je bil pokojni priljubljen in spoštovan. Vsa napredna Sodražica bo obdržala pokojnika vedno v najlepšem spominu, saj jo vedno požrtvovalno prožil svojo darežljivo roko vsem naprednim društvom v trgu in okolici. Naj mu bo ohranjen časten opomin, ko se mu jo spolnil* želja, da truplo njegovo v zemlji domači loži. BOSTANJ OB SAVI. V nedeljo 22. t. m. ol» 11. uri predava v Sokolski dvorani pri br. Dr-ir.elju g. profesor dr. Lj. Ktiščcr «0 izumrlih živalih*. Snov predavanja je zelo zanimiva In poučna, zato ste vabljeni tudi okoličani, po-sfbno odrasla mladina. Vstop vsakomur prost, ! _ —______j___JJU_________ _-JBSHgBBBBB Župnikov! odsotnosti in nič je ni bolj jezile kakor to, da je šupnit; tičal vedno doma. Prinesla je sveže vode in pent črvičev. katere je ptica slastno pozobala. Nato je dvignila kletko ter jo nosla na vrt, da se lepa jetnica nauiijo tndi solnea in nasrka svežega zraka. Postavila jc je med cvetlice na vrtno mizo, sedla je m klop ter jo je opazovaki. Zvonček nad vešnimi vrati župnifiča se je nepričakovano oglasil. Ana je dobila obisk: Sto-rcva Jera, njena prijateljica, se je vrnila Is tujine ter jo je pričela daviti t objemanjem ia dušiti s poljubovunjem. Kuharica jo je vedla v svojo sobico, kjer sta so ob čašici kave zapletli v živahen pogovor. Nebo se jo nenadoma prevleklo z oblaki, prihajajočimi od juga. Rahlo je zagrmelo, nakar sc je vlilo kakor iz škafa. Prisopihal je župnik, premočen do kože, ravno ob času, ko se je Ana zavedla svojo pozaljivosti ter se je spomnil* ptiča, ki ga je pustila na vrtu. Strahotna jo hitela na vrt ter jc obstala ob mizi, od katero je kapala zeleno-rnmenkasta tekočina, prihaja« ječa izpod kletko. Krasno barvna papiga je Izginila, mesto nje jo čepela v kletki črna ptica, vsa osramočena aaradi izgubo svoje pisane ob* leke. «0, JežeS!» je vzdihnlla kuharica. »Kaj porečejo gospod župniki* % f* HOTEDRSTCA. Wa?a ebmefaa vasfra kljnb vsem neugodnostim, ki jih ji prizadeva ne-i«rečna meja, vrlo dobra napreduje. Letošnje Ho se bo vršilo pri nas izredno sla v I je, praznujem« namreč 20tetmco obstoja Prostovoljnega gasilnega društva. Obenem bomo ©tvorili letos 28. junija nas novodograjeni Gasilski dom in blagoslovili novo društveno zastavo. Naš dt«i obeta biti eden najlepših v vsem okraju. Mislilo se je pri zidavi ne samo na koristnost, ampak tudi na lepoto, zato bo sta *a v pročelju okrašena s pristnimi narodnimi ornamenti in slikami. Vsakemu podjarmljenemu bratu, ki bo prišel preko meje, se bo pri pogled« na uarodni slug stavbe vzradovalo srce, občutil bo živo, da se tukaj prične svobodna domovina. Naš dom bo tako vršil obenem dve nalegi, materialno in duh al no. Prosimo torej vse okoluansko občin stvo in vsa sosednja gasilna društva, da nos podpro v našem delu s tem. da prihitijo n» kresno nedeljo, to je 28. junija, vsi v cbm"juo Boledršico. Štajerska: 05HEŽ PRT SREDISČU. Krajevna orgamza-flja SDS. za Orež —Grabe je irnefa v nedeljo 15. t. m. v prostorih gostilne Rakuča v Obrtin svoj občni zlmr, katerejm se je ndeležito častno Število naših pristašev h Obrtna in G rab; lepo bila zastopana tudi središka organizacija. Zboru je predsedoval in ga vodil predsednik kiajevne organizacije, g. Martin Pakuša, ki je uvodoma pozdravil navzoče in podal sliko ti*, lovanja organizacije v pretečenem letu. Nato je naš vrli domačin, g. dr. F ran jo Šalamun, ki se vedno rad odzove naSemn povabil« in pohiti med nas, v daljšem geveru poudaril značenje zmage Narodnega bloka prt skupščinskih volitvah, ki bo prinesla ni ditev naš h p^ bučnih in gospodarskih razmer. Pri volitvi novega odbora je bil za predsednika ponovno izvoljen naš ugledni in agiini zaupnik g. Martin Rakušn, posestnik v Obrežu. v odbor pa naslednji naši somišljeniki: Ivan Borko, posestnik v Obrežu: Jakob Bratuža, posest, sin v Obrežu, Matjaž Masten, posestnik v Obrežu; Ivan Glavnik. te.«ir t Obrežu: Andraž Kunst, posestnik v Obrežu: Anton Kukovec, strojnik v Grahah: Lovro Kosi. gostilničar v Grabah; Jakob Kocjan, posestnik T Grabah; Martiu Kocjan, posestnik v Grabah: «Kje pa si jo iztaknila?* se je oglasil hlapec Izpred hleva. •Jaz ničesar,* je stokala in vila. roke. <0, Marija!* •Radi žolne ni vredno prelivati sol*...* •"Kaj žolna! Papiga, papiga!« ^ »Žolna, žolna.* je trdil hlapec. •Lažeš,* se je župnik zadri skozi okno. •Ne zamerite, gospod Uiban!* jc javkala kuharica, zroča proti oknu. »Nesla sem jo na soln ce, pa jo je namočil dež. In »daj — oh! Hlapet pravu da je žolna...» »Kaj bo žolna! Papiga je!* pa je okaral duhovnik, da sc je razlegalo daleč naokrog. •Pa je vseeno žolna,» se mu je hlapee rogal V obraz. Ves razjarjen je priliitel župnik na vrt. Ne-mo jc zrl čudnega ptiča, čigar lepota je tekli i i kletke po mizi in kapala na tla. Hlapcu ni mogel več ugovarjati, zato ga je odpravil na delo, sam pa je odprl kletko ter ju zapodil ponarejenega ptiča, ki je po kratkem obotavljanju (diete! v bližnji gozd. So{eščan> Priporočajte In širite »DOMOVINO«! Jakob Skrinja?, posestnik in zidar v Obrežu, In Matija Rakovec, pssestnik in kevaikf mojster v Obrežu. Pri: »Slučajnostih* je govoril še g. Franjo RobK, ki je pozdravi? zbor v imenu sre-diške krajevne erganiza-eije ter izrazil željo, da «abe sosednji organizaciji ostaneta tudi za nadalje v tesni vezi in stikih ter delujeta složno m sporazumno. G. Jakob ZatTravee pa je v stro-kovnjaškem govora razjasni! težak protlem davkov, natikal tozadevne grehe klerikalne stranke ter omenil olajšave, ki jih v najkrajšem času »vede v !ada Narodnega bfoka. K«me-no je tri sprejet z burwtm pritrjevanjem predlog, da se pcslancu g. dr. Pivku in strankinemu vodstvu izreče zaupnica, nakar je predsednik zaključil cbfni zbor, ki je potekel v najlepšem skladu. V občini Gbrež—Grabe imamo meem> poz'wijo. Naša krajevna organizacija in njen agiini edbor nam )3 jamstvo, da bo tudi ta v prejšnjih letih močna klerikalna trdnjava kmalu porušena. SEVNICA. Dovolite, g. urednik, tudi mal® prostora za nas, ksjti e g lasi ti se moram® tudi mi melčeči Sevaič ani. Volitve so pri nas potekle precej mirno in bil® bi doljo časno, da niso klerikalni magnatje poskrbeli za zabavo; skakali so cd vtllfc-a do vvLha in jih spravljali a; pet na liro. Mnrgft so jih zopet ubogali, a to pet sigurno zadnjikrat. — Naš g. župnik se na vse pretege trudi, da bi spravil nekej romarjev v Rim, a vse zaman; nočejo iti niti nejvečji klerifetlai grešniki, ki res pct.-ebuj3p kakšne izdatnejše odveze. Tako bo končno imel gosp. župnik Rim don a. Mi smo namreč mišljenja, da j3 tako romarja- za nas predrago in prav aič ne rcmir.emu. zakaj ne bi mogli opravljali svrje verske dolžnosii v do-a!i cerkvi z enakim uspshom kakor v Rimu. Za danes dovolj. — F a r a n. SV. BARBARA V HALOZAH. Naš mežnar jf• «4 v nedeljo zvenit jutrnk-o in je med potjo rašel veliko sivo kapo, katero prav varno hrani M« žak namreč sklepa lako: velika kapa. velika glava, velika aagrada! Kdor je kapo gulil. naj se zglasi pri zgoraj imeattvaneia najditelju. MARIJA SNEŽNA. Ta čas. dokler je bil naš občespoštovani g. župnik sam, sta vladala v uati župniji mir in ljubezen, kar je tudi pravilno med ljudmi različnega mišljenja. Pri."el pa je mlad kaplan in ta je začel sejati razdor. Rad Li videl, da l-i vsi plesali, kakor on piska. Briga se za vse mogoče stvari, »a katere fci se kot duhovnik nikoli ne sme! brigati. Za danes samo to. Ako pa gospod kaplan ne bo pustil mirnih i« poštenih ljudi pri miru. prihodnjič kaj — Več kmetov iz Spodnje V e l k e (župnija Marija Snežna). Kmetijski pouk UMETNA GNOJILA ZA FI20L. Pri nas se je že močno razširilo mnenje, d i zadostuje, ako gnojimo fižolu samo s fosfatnimi in kalijevimi gnojili, to pa zaradi tega. ker za-more fižol potrebni dušik s posredovanjem bakterij (glivic) zajemati iz zraka, in sicer s pomočjo bakterij, ki napravljajo na koreninah tiste značilne »gomoljčiee*, ki se nahajajo na koreninah vseh stroenatih rastlin In deteij in ki jih s prostim očesom prav lahko opazujemo. Kakor je resnica, da so stročnate rastlin« (fižol, grah, leča) zmožne pomagati si z zrač nim dušikom, tako je po drugi strani tndi resnica, da iti zadosti, če skrbimo samo za fosfo-rtvo kislino in kalij, ampak je treba skrbeti tndi za dušik, če bi ga v zemlji manjkalo. Zračni dušik si zamore fižol prisvajati namreč šele poten*, 1* jo se s pomoSj® bakterij razvile na koreninah tiste značilne »gomoljčiee*. Dokler pa teh ni, je navezan tudi fižol na sprejemanje dužfca, ki ga Kadimo z gnojenjem. V prvi dnef rasti potrebujejo tedaj tudi stročnate rastlin* dušika, ki ga dobe iz zemlje, uajsibo, da je ž® od prejšnjega gnojenja v zemlji, ali pa, da s* delamo v podeli domačih ali umetnih gnojil. Če fižolu takega dušika v prvi dobi manjki, siao lahko prepričani, da bo pridelek slab. Ta izpričujejo izkušnje-, ki jih Imamo z gnojcnjeia pri nas in drugod. Pri nas smo sploh vajeni fižolu gnojiti, pv naj ga sadimo samega zase ali pa vmes roe4 drugimi rastlinami. Prav tako ga sadimo pri nas med razne ukopavine, kjer mu zemljo ravn'j tako dobro pripravim« in pognojimo, kakor i\ krompir, turižk-o itd. V dobro mu hodi tudi u»-kiij dušik, ki ga deli iz zemlje. Pa tudi poskusi z smernimi gnojili so pokazali. da dušičnato gnojenje usrodno vpliva n.i fižol in da brez dodanega dašika «k>sti statied obrodi. Za zgled naj navajam sledeči premer: Za poskus sta se pognojili dve parceli, veikkl p® t ar ali 100 m2 (štirijaških metrov). parcela1 se je ptigTTojila s 2-30 kg kalijeve soli ta 2 kg superfosfata, dment parcela pa vita tega z t*2akg čilskega solitra-. Uspeh je kil sledeč* Tam, kjer se je gm>ji!e tafi s čilskim soiitrona^ se je priiletik) 1C8 kg fižola v stročju, lam pa, kjjfr ni l ilo- nobenega dušika, pa sam® 61 kg. Iz trga primera vMiiuov da je fižot hvalež-m za (•Mik in da g» potrel»u}e * prvi 4obk doklej ni še tak o razvitih koreninskih giimoljčic, da iš posredovale sprejemanje zračnega tbrHl vršil ob 3. uri popoldne občni zbor krajevne organizacije. Vseh teh sestankov in občnih zborov se udeleže delegati iz centrale. Dranlslav Nušič: Narodni poslanec. Komedija v treh dejanjih. Poslovenil Fran Govckar. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 18 Din, s poštnino 75 p več. Kot deveti zvezek »Odra», zbirke gledaliških iger, je izšel za jubilej najboljšega srbskega komedlografa Brani-slava Nušiča njegova najnspelejša socijalno-politična komedija »Narodni poslanec*. Nobena Nušičeva komedija ni bila tolikokrat igrana po srbskih In hrvatskih odrih. Komedija je polna najbolj učinkovitih smešnih prizorov, izvrstno naslikanih značajev in od začetka do konca napetega, velezabavnega dejanja. Borb za skupščinski poslanski mandat med različnimi kandidati, čistimi, inteligentnimi in med koruptniml, analfabetskimi, volilna borba, v kateri si stojo kot nasprotniki ne-le tast in zet, tašča in hčt, nego tudi strici in tete, raznovrstni agitatorji, revolverski novinarji in podkupljivi policisti, ja podana s toliko dramatično silo in humorjem, da žanje »Narodui poslance* povsod največji uspeh. Ta komedija je najvernejša slika volitev po Srbiji okoli devetdesetih let, velja pa §e ta marsikateri volilni okraj današnje Jugoslavija. Igralci imajo v tej igri jako hvaležne vloge, publika pa ob nji ne prihaja iz smeha. Hkratu je komedija literarno najbolj posrečena politična satira v vsej jugoslovenski dramatiki. Zato bo vsem našim odrom posebno dobrodošla in j« najtopleje priporočamo. Naroča se pri Tl-skvni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Vcridicus: Pater Kajetan (roman). Maloka-teri roman, izhajajoč v «Jutru» v lepem jeziku, je dosegel med čitatelji toliko uspeha kakor ta, ki je zajet iz resničnih dogodkov v Sloveniji koncem minulega veka. V središču stoji ideaieu slov. duhovnik, ki boče po Krislovem vzoru vršiti svoj vzvišeni poklic, širiti kulturo in koristiti naredu le z deli sočutja in plemenitosti. Toda njegovi najvišji gospodarji ga silijo, nej bo predvsem pcl.ti£en agitator in hujskač. Mesto ljubezni in spravljivosti zahtevajo cd njega le sovraštva in prepira. Slovenska klerikalna stranka se organizira po farovžih in kaplaniiah, idealnega kaplana Svetlina pa hoče moraiienc in fizično ubili, ker se ji noče pokoriti. Svetlina preganjajo iz kraja v kraj, ga pošiljajo v gorsko puščavo, ščuvajo ljudi proti njemu in ga> poženo v samostan. A niti tu ne najde miril. Končno po krivicah in bolesti, ki jih pretrpi med propaiimi samcstanci, uteče v svet in ol ustanovi pravo srečo v zakenu s peštenim slovenskim dekletom. Roman poda dolgo vrsto dobrih in slabih duhovnikov in samostancev, klerikalnih hujskače v. naprednih mož in žen, ki se značajno in nesebično bore in žrtvujejo za nared. Dejanje romana je vseskozi napeto. Ket je avtor svej izredno zanimivi roman v knjigi, še razširil, bo roman dobrodošel tudi onim, ki ga poznajo deloma že iz »Jutra*. Senzacijona'al roman se sam priporoča. Manjkati ne sine v nobeni knjižnici. Vaška žaloigra Te dni se je odigrala v majhni vasici Bistri v bližini Vrhnike v srce segajoča žaloigra, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Ivanka Jero. bova, poštena mladenka, je že izza otroških let poznala mladeniča Adolfa Ogrina. Bila .sta vedno v družbi in med njima »e je vnela ljubezen. Potekala so leta, a mlada človeka a® r.ista zdiužili. Adolf je služboval končno kot orožnik v Borovnici, Ivanka pa je bila doma in gospedinjda svojemu staremu očetu. Sklonila sta, da se poročita, a zaradi slabega gmotnega stanja nista mogla izvršiti svoj načrt. Mlada ljubezen pa ni ostala brez posledic. Ko se je Ivanka zavedla, da postane mati, je, boječ se ljudske obsodbe, delala na to. da odpravi plod. Vsi napori pa so ostali zaman, postala je mati. Toda nihče ni vedel za to dejstvo in ona je dete umorila ter skrila v kletL Ivanko pa so mučile fizične in še bolj duševitf boli. Napotila se je k vrhniškemu zdravnike dr. Sabcu in ga prosila za pomoč, nal ar ji j* zdravnik svetoval, da s« saaui prijavi oroial*. kom. Ivanka tega ni storila, temveč je v obupu skočila v Ljubljanico in utonila. Žaloigra pa 80 ni bila zaključena. Težka vest je pekla tudi nezakonskega očeta Adolfa Ogriua, ki si je pognal kroglo v srce in ostal na mestu mrtev. Tako je strah prod brezobzirno ljudsko sodbo zahteval tri žrtve. Zato je ljudska sodba sedaj tudi milejša. Tedenske novosti * Muzej kralja Petra. Naša država je odkupila vilo trgovca Pavloviča na Topcider-skem brdu, kjer je umrl blagopokojni kralj Peter. V vili urede muzej kralja Petra. Prosvetno ministrstvo je že poverilo ureditev muzeja posebnemu odboru. * llumunska kraljica odpotovala. Dne 14 t. m. je rumunska kraljica zapustila Belje in se vrnila v Bukarešto. Kralj in kraljica »ta jo z avtomobilom spremljala do mejo in se aato vrnila na Belje. * Novi vagoni na račun reparacij. Naša država prejme ua račun reparacij iz Nemčije še tekom tega meseca približno 600 vagonov in 25 lokomotiv za normalne tire. * Krediti za bolnice t Sloveniji. Te dni sta sc mudila v Beogradu tudi velika župana dr. Baltič in dr. Pirkmajor ter intervenirala za dovolitev večjih kreditov bolnicam v Sloveniji. * Petnajstletnico svojega obstoja jo proslavilo pretekli teden eProstovoljuo gasilno društvo* v Mavčičah pri Kranju. ® Vojaški grobovi v Češkoslovaški. Po enofc-jti statistiki je v Češkoslovaški 139.53? vojnih grobov. Češkoslovaških vojakov jo pokopanih 00.709, ruskih 19.463, jugoslovenskih 15.176, italijanskih 14.176, poljskih 8458, avstrijskih 0851, turških 534, ukrajinskih 495, nemških 257, bolgarskih 15, francoskih 9 in 2 ameriška. 1£55 pokopanih vojakov jo neznane narodnosti. * Slovenski delavci v Franciji. Po podatkih francoskega konzulata v Ljubljani je bilo lani našim delavcem izdanih okoli 3000 potnih listov za izselitev v Francijo. Skupno z našim prej na Westfalskem zaposlenimi delavci se je lansko leto Izselilo v Francijo približno 8000 Slovencev. Večinoma so našli delo v premogovnikih severne Francije In v rudnikih železne rude. Nekoliko jih jc zaposlenih tudi v gozdnih podjetjih. •Stavko v Jugoslaviji. Ministrstvo za eo-cljalno politiko je tekom minulega leta zabeležimo 45 stavk (v 1. 1923. jih je bilo 335). S temi stavkami je izgubilo delavstvo v pro-šlein letu na mezdah skupen znesek 3 milijone 861.600 Din, dočim je leta 1923. ta vsota znašala 8,202.692 Din. * Pozor pred sleparskim potnikom. Po Kranjskem in Staje rs' m je hodil pred kratkim neki možak in nabiral fotografije za povečanje slik. Mnogo strank mu je nasedlo ter mu dalo tudi predujme, toda možak ni izvršil naročil, ker najbrže ni bil nikjer tislužbeu. Izdajal se je za Ivana Vezjaka od Sv. Miklavža pri Mariboru. Baje je sedaj pobegnil v Avstrijo. * Političen umor na Brodil na Sari. Tik pred volitvami je bil v Brodu zavratno umorjen kmet Danic, pristaš demokratske stranke, ki se je z dvema tovarišema vračal proti domu iz Slobodnice. Umora sta bila osumljena predsednika okoliških krajevnih organizacij Badičeve stranke Valentin Curčič in Martin Solič. Oba sta bila aretirana. Med preiskavo pa je zagovornik obtožencev dr. Niklč pri-pelial 30 prič, ki so pod prisego izpovedale, da sta osumljenca nedolžna. Kako zanesljive so to priče, dokazuje dejstvo da je sedaj sam Curčič priznal, da je v družbi s Soličem umoril Daniča. Kdo torej izvaja teror in nasil-stvo? * . * Pogreša so od 3. t m. 661etni hlapec Anton Hostnik, ki je služil v Ljubljani. Mož je doma iz Predbršja pri Moravčah in je malo slaboumen. Domneva se, da je izvršil samomor. * Ponarejevalec lOOdlnarsklh bankovcev. Po Banatu krožijo že dalj časa ponarejeni 100 dinarski bankovci. Po vestnem zasledovanju so jo policiji posrečilo, aretirati razpečevalko v osebi Marije Tartar. Ta ženska je izjavila, da ji jc bankovce izročil neki Ignac Skulzar, ki je bil žo kaznovan radi ponarejanja denarja. Možak se nahaja sedaj v Temešvaru, odkoder je gotovo vtihotapljal fafeifikate v Jugoslavijo. * Železniška nesreča na Zidanem mostu. V torek zvečer se je zgodila na postaji Zidani most težita železniška nesreča.. Mariborski osebni vlak je bil na postaji odpravljen hi odhod. Imel je zamudo in službujoči uradnik je gotovo nifalil, da je vlak že odpeljal. Zato jo vozno znamenje bilo postavljeno na eproHto>. V tem hipu jo zarozil mariborski brzotovorni vlak v osebnega. Stroj tovornega vlaka s tremi vozovi je skočil 3 tira. Razbili so se tudi trije zadnji vozovi oselmGga vlaka, v katerih pa k sreči ni bilo dosti potnikov. Nekoliko resnejše poškodovan je bil samo eu potnik, več drugih je dobilo ueznatue poškodbe. Materijalna škoda je precej velika. Velik vlom v Kranju. V soboto ponoči ie bil izvršen drzen vlom v poštni urad v Kranju in so vlomilci odnesli 64.945 Din. Vlomilcem so žo na sledu. Bili so trije tujci, najbržo Tržačanl. ki so čakali ugodnega trenutka na nekem skednju v Stražišču. Tu so našli orožniki dva ovoj* klobas in i« poštnega urada ismaknjeno torbico, v kateri so vlomilci gotovo ugrabljeni denar prinesli na skedenj, kjer so si ga med seboj razdelili. Upati je, da pridejo kmalu v roke oblasti, kajti storjeni so koraki, da jim ne bo mogoče pobegniti v Italijo. * Požar r Škofijski palači t Mariboru. V torek zjutraj je nastal v IL nadstropju mariborske škofijske palače požar, ki so ga pa pravočasno opazili in je gasilno društvo bilo takoj na mestu, da ga je udušilo. * Velikanska kača v ZilL Začetkom marca se jo sprehajal učitelj Viljem Pflegerl ob močno narasli ZilL Naenkrat jo opazil v valovili velikansko kačo, plavajočo proti bregu. Ko je prišel na mesto, kjer jo prilezla kača na suho, je videl, da kača vsa onemogla mirno leži v jel-žcvem grmičevju. Ubil jo je. Ves a&eudea je nato nesel kačo v vas, kjer so ugotovili, ua jo 2.50 m dolga in 10 kg težka. Domovina to ogromne kače jo Južna Amerika, a domneva 30, da jo ušla h kake menažerijo. * Siranko je požrla. V Ljubljani na Poljanah jo ga. M. G. s kruhom po nesreči prenesla v usta šivanko in jo požrla. Na srečo se ji je šivanka zapičila tik nad grlom, tako da jo je mogel zdravnik v bolnici brez večje operacije vzeti ven. * Dete s tremi rokami. V Hercegovini je neka kmetica rodila dete s tremi rokami. Tretja roka se nahaja v plečih. Mati je na težkem porodu umrla, a tudi dete je tako slabotno, da najbrže ne bo živelo. * Smrtna nesreča rojaka r Ameriki. V Cle-velandu se je ponesrečil 411etni Jakob Žele, doma iz Slavine na Notranjskem. V plavžu mu je namreč priletel težak kos železa v glavo in ga na mestu ubil Pokojnik zapušča ženo iu devet otrok. — V New Yorku ie umrla ga. Marija Krištof, med tamosnjiml Slovenci splošno znana kot marljiva sodelovalka pri slovenskih društvih. Pokojnica je bila doma iz Osilnice na Dolenjskem. * V Dravo je skočil v Mariboru izvošček Ivan Mrtinčak. Mrtvo truplo so "našli pri železniškem mostu. * Radi 150 dinarjeT na vislice. V torek zjutraj je bil v Osijeku obešen 371etni delavec Mile Latinovič, ki je lansko leto v gozdu ubil svojega sorodnika Simo Latinoviča ter ga oropal za 150 Din. Smrtno obsodbo je izvršil sarajevski krvnik Mausner. Morilec ni bil po-miloščen radi tega, ker je bil že večkrat pred-kaznovan. • Dre tatvini. V Črešnjicah pri štepanji vasi je bilo vlomljeno v kočo Martina Viranta. Tat je odnesel nekaj posteljnine in pa razno moško in žensko obleko ter perilo. — Konjarju Mihi WeLssu pri Milanu Lenarčiču v Josip-dolu pa je ukradel prijazen tovariš nove čevlje, vredne 330 Din. Iz raznih krajev * V Stifini je preminul g. Leban, šolski ravnatelj v pokoju. Pokojnik je bil odličon šolnik in pedagoški pisatelj. Dosegel je visoko starost 76 let. Blag mu spomin! * Na Mestinjem blizu Šmarja pri Jelšah je umrl gostilničar g. Anton Smeh, ki je bil daleč naokrog znan. Blag mu spomini * V Celju jo umrla v 33. letu starosti gdf. Boža Jezovšek, hčerka pokojnega notarja g, Jezovška t Vranskega. Blag ji spomin! Zanimivosti Označevanje časa pri divjih plemenih Divja plemena zelo čudno označujejo dnevni čas. Nek angleški potopisec pripoveduje, da domačin na Hebridskih otokih, ako ga ponoči vprašaš, koliko je ura, pokaže s prstom proti nebu na mesto, kjer bi stalo solnce podnevi. «Lev je prišel v tišino dežele,» pravi zastopnik nekega zamorskega plemena v Afriki, kadar hočejo reči, da je polnoč. Nekateri tropični rodovi pravijo: cTo se je zgodilo aialo prej, preden se je obrnil din-.» Ob obrežju nastane namreč vsak dan malo pred Bolncnlm zatonom veter, ki piha prott suhi zemlji. Najbolj čudno označenje časa pa imajo prebivalci otoka Madagaskarja. Polnoči imenujejo oredišče noči>, ob dveh ponoči je «kvakanjp> žab>, ob četrt na šest zjutraj je cjutranji sij>, ob pol šestih je cnelenl ljudje vstajajo>, ob šestih zjutraj cvzhajanje solnca>, ob četrt na sedem «živina gre iz hleva», ob pol sedmih distje je suho, ob devetih «solnce nad listjem>, opoldne je ssolnce nad streho>, ob dveh popoldne csuši obleko*. In tako gre dalje do pol desetih zvečer, ko se pravi «vsakdo v postelji*. Afriško pleme Nandt ima slično označevanje časa, ki se tujcu vidi čudno, toda domačin natančno ve za čas, kakor pa mi, ki nosimo ure. Opoldne je pri njih , ob pol dveh cčebela brenči>, ob dveh evoli jedo», ob treh ckoze so pile vodo», ob štirih evoli so drugič pili>, ob pol štirih ckoze spijo>, ob petih <ženi koze domov>, ob pol šestih ckoze so prišle V stajo>, ob šestih csolnce je končalo, četrt M Potovanje na južni tečaj človeka, katerega je srečal. Nekateri so ga odgnali z udarci ali brcami. Po cesti je prišla stara ženica. Pes je skočil nanjo tako močno, da je pad!a na tla. Prihiteli so ljudje, ki so ji pomagali na noge ter hoteli kaznovati psa. Ženica pa se js uprla, da ne sme nihče storiti ničesar zlega ubogi živaii, ki je prav tako željna ljubezni in pozornosti kakor ona sama. Pogladila je psa po glavi, govorila z njim, kakor se govori s človekom, in pes se ji je pridružil ter odšel z njo. Pred vojno je podvzcl angleški kape« tan Scott z več tovariši cksncdicijo na ju?ni tečaj, ki so ga dosegli 18. januarja 1912. Bili pa so zelo razočarani, ko so našli tam zapuščen šotor Amundsena, ki jih je prehitel in cdkril tečaj pred njimi. O tem piše sam Scott v svojem dne v* niku: To je strašno razočaranje in jaz tem zelo žalosten zaradi svojih zvestih tovarišev. Sedaj se vračamo in se priče« nja obupen bo j z mrazom in drugimi tež« kočami. Ne vem. če jih bomo premagali.« Iz Sccttovega dnevnika je razvidno, ko= liko je Scott pretrpel s svojimi tovariši zaradi neznosnega mraza. Drug za dru» pim so pomrli, tako da se ni vrnil nihče domov. Sele spomladi je mogla posebna ekspediciia priti do zadnjega taborišča mrtvih. Ekspedicija je pokepala mrliči ter vzela s seboj zapuščene aparate, slike in dnevnik kapitana Scotta. Naša slika nam predstavlja ckspedicijsko ladjo «Terra Nova» v pristanišču, ki je brez ledu. Ta slika je povzeta po filmu, ki se predvaja sedaj po mnogih kinematogra« fih Evrope. Ni vedel, da je dvakrat oženjen Te dni se je vršila pred pariškim porotnim sodiščem zanimiva razprava. Junak procesa js bil Jurij Martin, neki nižji uradnik, ki gotovo ri mislil, da se bo nekoč moral zagovarjati radi dvoženstva. Obtožence je bil dvakrat oženjen, no da bi vedel za to. Ta čudna zadeva se jo razvila takole: Jurij Martin ima starejšega brata, ki se zo~e Robert. Ta živi na deželi in ni na dobrem glasu. Jc* rbez pravega poklica in velik prijatelj žensk. Nekoč je ponaredil menico in je HI več m«-seeev v zaporu. Po prestani kazni je Robert odšel nekega dne v Pariz, da se z bratom po k vetu je radi zopetne ienitve. Roliert je bil /e pied neprijetno afero z menico cženjen. Bil p* j-_ v zakonu nezadovoljen in zato je predlagal ženi. da se sodno ločita. Žena na to ni pristali, a Robert je pobegnil od nje. Po preteku nekaj mesecev je Robert zopet pisal ženi in jo prosil, da pristane na ločitev zakona. Ona mu je ponovno zavrnila. Robert pa se je hotel na vsak način poročiti z novo izvoljenko. V stiski si je domislil, r!a se izda za svojega brata, ki še ni imel ženi-. Načrt se mu je posrečil in Robert je bil drugič pred oltarjem. Vse je l»ilo v redu in Robert 14 getovo neovirano živel z drugo ženo, da al končno tudi Jurij sklenil stopiti pod zakonski jarem. Svoj sklep je izvršil, a na svoje velika začudenje je nekega dne doznal, da je že drugič oženjen. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je seveda Jurija oprostilo in pozvalo na odgovornost njegovega brata Roberta. Ta pa je izjavil, da so jc poročil radi tega. ker je imel z drugo zaročenko dvoje nezakonskih otrok. Sodišče j« t.pc.števalo razne socijalne razloge in je tudi njega oprostilo. sedem zvečer cmolzi krave>, tri četrl na sedem je , ob devetih niso. Je le še boljSe, če imamo v žepu ali pa na steni fasomer, ki nam popolnoma natančno pakaže čas — če namreč dobro gre. O psih in mačkah Mnogo je ljudi, ki poženejo žival enostavno na cesto, kadar se ie naveličajo, ter jo puste brez doma m gospodarja. Pes, ki se oprijema z vsem svojim srcem ter svojo omejeno pametjo gospodarja, se znajde naenkrat zapuščen na cesti ter si domneva, da je prišel med same sovražnike. 1 Nehote se vprašaš, kako je mogoče izročiti negotovi usodi žival, ki je krajšala nam in otrokom čas, in ki je doprinesla na stotine genljivih dokazov zvestobe. Glede mačk je stvar še slabša kakor glede psov, kajti ljudje so ponavadi manj obzirni napram mačkam kakor psom. Resnica je, da se oprijemajo mačke bolj hiše kakor ljudi. Pa tudi mačke so nam storile tekom časa, ko so bile pri nas, marsikaj dobrega ne le, ker so prepodile ali ugonobile miši, temveč tudi s tem, da so se igrale z otroci v zavesti, da imajo okrog sebe prijazne ljudi. Prijatelji živali zahtevajo, da se tudi v zaščito psov in mačk izdajo zakoni. Zlasti v Ameriki se opaža takšno gibanje. H koncu naj še omenimo naslednji genljivi dogodek o zapuščenem psu: Neki velik pes, ki je izgubil svojega gospodarja, je begal po cestah ter se lota v svoji zbeganosti vsakega Osem Zet živ pod zemljo V bližini mesta Vilna v Poljski se nahajajo razvaline skladišč intendanee nekdanje ruske armade. Ta skladiščna peslepja s kletmi so bila za časa velikega umilanja ruskih čet leta 191 (j. deloma požgana deloma razstreljena, ker ruska vejna uprava ni hotela dopustiti, da bi bogate zaloge prišle v roke Poljakom. Pri uničevanju teh poslopij po ruskih pionirjih je eden vojakov padci v klet. Nihče ni opazil nesreče in so pozneje Rusi menili, da je dotičnl vojak bil najbrže ujet. Te dni pa so na dotienem mestu, kjer gradi sf-daj poljska vojna uprava neko poslopje, odprli eno izmed kleti. V splošno »čudenje so v mračni kleti. Id je bi!a le neznatno razsvetljena skozi neko zamreženo okence, našli človeka, ki je celih osem let domoval tu sam in zapuščen. Najbujnejša domišljija ne mnre popihati, kakšna je bi'a zunanjost podzemeljskega prebivalca. Bil je tako Obraščen z lasmi in brado, da je M pedoben divji živali. Spomin je popolnoma izgubil in tudi videl ni: njegova obleka je obstojala iz samih cunj. Preživljal te je ves Sat le s konzervami, ki so so nahajale v velikih količinah v kleti. Delavci so odvedli nesrečnika, ki jo mogel zapustiti klet šelo sedaj, kajti izhod je bil radi takratne eksplozijo popolnoma zadelan s tramovi in kamenjem, na prosto ter mu nudili okrepčila. Toda podzemeljski mož ni mogel prenesti eolnčne svetlobe ter svežega zraka; zbolel je in umrl v treh dneh, ne da bi izpregovoril besedo. X Izumirajočo pleme. Blizu Jeruzalealk živi pleme, ki šteje 135 oseb, ki trdijo, da so potomci Samaritancev, To pleme bo v kratkem popolnoma izginilo, ako ne izpremenijo svojih običajev. Že dva tisoč let je med njimi prepovedano ženiti se s tujci, Id ne pripadajo njihovemu plemenu. Zaradi krvnega sorodstva ta rod stalno propada. X Drevo, ki je oreh in murva obenem. Na farmi Walkupa v Fair fox (Zedinjene države) raste drevo, ki rodi obenem orehe in murve. Kakšna dva metra nad zemljo se namreč drevo razcepi na dve veji, ki sta cepljeni: ena na oreh, druga na murvo. X Gorljivi plin. Pariz »e pripravlja, da proslavi spomin na prvo plinarno, ki je bila postavljena leta 1797. Inženor Filip Lebon je bil prvi proizvajalec plina, in sicer iz lesa, toda za svojo iznajdbo ni prejel plačili, kajti postal je žrtev zavratnega umora na dan kronanja Napoleona. Morilec jo smatral Lebona v,ti Napoleona, kateremu jo bil podoben. Plinu dolgo niw pripisovali posebno važnosti in se jo udomačil šele potem, ko je t 1819. uvedla plino.vd razsvetljavo pariška opera. X Jekleni Kobje. Kruppove tovarne v Es-st-uu izdelujejo med drugim tudi jeklene zobe, katere prevlečejo s tvarino, ki so jo v času vojne rabili za topove, V oddelku za izdelovanje zob jo zaposlenih osem zobnih tehnikov in Krupp namerava ta oddelek znatno povečati. Za smeh in kratek Čas Zvita Mimict, Mimica: cMam«. ali imate en dinar m rev-noga moža?* Mama: «Kje pa je ta revni mož,/-Mimiea: cTam na vogalu prodaja kostanj.> V razredu vojn i ti dobičkarje?. Profesor (v Ameriki): cNavadno potujem v tretjem razredu. Včasih pa čutim potrebo, spoznavati tudi nazor© manj izobraženih ljudi. > Evlalija: cPotorn pa se gotovo vozite v četrtem razredu, gospod zdravnik.* Profesor: cNe v prvem. > H« ni toliko blazen. Soproga (na planini): Kaj bi ti napravil, če bi sedajlo padla raz pečine.* Soprog: cGotovo bi zblaznel.* Soproga: Ravnodušnost. V kupeju sedi možak poleg ogromnega kovčega. Ker je mnogo ljudi moralo stati, je prišel sprevodnik do možaka in zahteval, da odstrani kovčeg ter napravi prostor. «Nočem,> je menil možak. cMorate,* je zaklleal sprevodnik, Fantastičen roman v VI. delih. Cena broilraao Din 45 —, V03. Din 65'—, po poiti Dia ž'— ved. FEREAL GCESDAS: Veliki inkvizitox» Zgodovinski roman ia dobe ipansfce iakvisicije Coaa broJ. Dia »)•—, ve«. Dia 40 —, p« poM Din 2-— več. HARRY 8HEFP: Hol papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost ia nearavno življenje papeža Aleksandra VL, njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrooije Borgije. BroSiraco Din 30 —, veeauo Din 40*—, po poiti Din 2-— več. CLAUDR FARRERE: G u ■ a p j i Zgodovinski roman is življenja morskih roparjev r XVII. stoletja Cena broi. Dia 20'—, ve«, bia 30-—, po posti Di« 8-— ve«, FR. HELIJSR: IBiag-ajna Tolikega vojrode Roman. Broi. Din 16'—, vee. Dia 86'—, po poŠti I Din 2-— v«*, FR. HELLER: -■«..»- I Prigode gospoda Colilna I Šaljiv detektivski roma« is velikega sveta. Ceaa Din 10'—, po pošti Dia 2-— ved. j Knjige se naročajo pri upravnlitvu „Jutra" j ▼ Ljubljani. PraSaraora ali ca 54. Odgovorni urednik Andrej Ražetn. Izdaja konzorcij «Domovine». Tiska Delniška tiskarna. (L d. v Ljubljani,