St. 19. Mar>iboj?, dne 16. aprila 1907 Tečaj XLI. Iahaja vsak četrtek in velja s poStnino vred in ▼ Maribora * poMjanjem iia dam za celo leto 4 K, pol leta 2 K m i> ¿etri lato 1 K. Hiro&iina ca Kotijo 6 K, «a droge urenavstrijake detel« 6 K. Mdqt bodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se po6itya na: Upramiitvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List m dopoHlja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega druMva" dobivajo Ust brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: KoroSka cesta ž ter. 6. -- Rokopisi se no vračajo. — Upravništvo Koroška cesta itev. 6, vsprejema naročnino, insorate in reklam&c^;. — Z» iaeerato se plačuje od «Dostopne petitvnte as enkrat 16 vin., sa dvakrat 26 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primaren popa*. lnaerati se sprejemno do srede sjutraj. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Šestere kmečke resnice. (Odlomki iz govora ekonoma Martina Cerjaka na velikem kmečkem taborn na Blanci pri Rajhenburgu dne 7. aprila 1907 s posebnim ozirom na posavske kmečke razmere.) Bratje kmetje! Bliža se veleznameniti dan dr-žavnozborske volitve, 14. maj, ko imamo priliko spo-dnještajerski, osobito mi posavski kmetje, da pokažemo svetu, da se zavedamo svojih političnih dolžnosti, dan, ko se otresemo jerobstva raznih drugih stanov v avstrijski državi. Dolžnost vsakterega spodnještajerskega kmeta je — in to zahteva naša kmečka korist in naš stanovski ponos — da se izkaže vsakteri na ta dan kot moža in to moža značajnega, odločnega in zanesljivega, moža, ki se zaveda dolžnosti, ki ga vežejo napram svojemu sotrpinu kmetu, moža, ki bode ta dan skupno in solidarno nastopil s svojimi so-brati kmeti. Pomenimo se čisto prostodCšno in odkritosrčno. Najsibode torej, da se nahajamo v vrstah onih brezbrižnih starokopitnežev, ki zavzemajo v vsakdanjem političnem življenju žalibog popolnoma brezbrižno stališče, ali če se nahajamo v vrstah onih omah-Ijivcev, ki se dajo vsak čas in od vsake stranke pregovoriti, ali če smo odločni pristaši naše Kmečke zveze, ali če smo pristaši Narodne stranke ali Štajerčijanci — pa le eno pomislimo, vsi smo zraven tudi kmetje, ako nam je naš lastni telesni blagor količkaj pri srcu in ako imamo količkaj kmečkega ponosa, v svojih prsih — tedaj si zapomnimo te-le šestere neovrgllive kmečke resnice in se tudi po njih ravnajmo. Kakor je šestero božjih resnic temelj krščanskemu naziranju, tako naj bode teh šestero kmečkih resnic temelj in podlaga razvoju kmečke politike spodnještajerskih kmetov v avstrijski ustavni državi : 1. kmečka resnica: Le ena politična kmečka zveza — in to povsem pristno kmečka — je nad Spod. Štajerskem, in to je Slovenska kmečka zveza. Dandanes nam kmetom ne koristi mnogo ves napor, če si tudi roke do lakta obrabimo, ako ne zasledujemo vse kmetijstva še tikajoče politične dogodke., ako se ne vdeležujemo vsaktere volitve itd. Osobito dan državnozborske volitve bodi naš kmečki praznik. Pomniti je nadalje treba, da v veliki državni politiki, osobito v kmečkih zadevah, odločuje le velika in močna stranka, bodi tedaj naša skrb, da bode vseh sedem spodnještajerskih državnih poslancev, na vsak način pa naš posavski državni poslanec, odločen pristaš naše Slovenske kmečke zveze, kateri se bodo v državni zbornici združili z drugimi kmečkimi poslanci — tudi drugih narodnosti, v skupno obrambo kmečkih koristi. 2. kmečka resnica: Ce bodmo kmetje solidarno, skupno, ramo Ob rami, posebno ob prihodnjih državnotfborskih volitvah nastopali, smemo upati, da bodo nade, katere stavimo v našo Kmečko zvezo, popolnoma upravičene in se bo konično enkrat začelo v javnosti delovati v prid kmetu. Ne se dati slepiti od nasprotne stranke, češ: sedaj ste pa pod mariborsko komando, kajti vzemimo n. pr., da bi bili res pod mariborsko komando, potem pa prišli pod celjsko, bi pač prišli iz dežja pod kap. , , 8. kmečka resnici.a: Trije kandidati so v našem posavskem volilnem »okraju: kandidat Kmečke zveze, kandidat Narodne stranke in oni socialdemokratov, pa mi posavski kmetje ostanemo neo-mahljivo, kot organizirana kmečka, garda, ob strani našega kandidata, kandidata Slovenske kmečke zveze, ter hočemo pokazati, da smo možje in poznamo volilno disciplino. Oklenimo se vsi kmetje in prijatelji kmetov naše Kmečke zveze ter volimo vsi enoglasno, brez osebnih in strankarskih ozirov, edino kandidata Slovenske kmečke zveze, kateri sprejemaj in prisega na program Kmečke zveze, da se hoče v prvi vrsti potegovati za kmečke koristi, za druge stanove le tedaj, če ne nasprotuje naravnost kmečkim težnjam. Smo dosti dolgo tlačanili drugim stanovom, naj so končno enkrat tudi za kmeta nekaj pozitivnega stori; tvorimo pa tudi velikansko večino v našem volilnem okrožju, je tedaj upravičena naša zahteva, da se v prvi vrsti nas kmete upošteva. 4. kmečka r. e, s n i c a. Mi posavski kmetje smemo popolnoma zaupati naši Kmečki zvezi in našemu kandidatu, ki je sprejel to težko butaro, ki ima na svojem praporu zapisano z velikimi črkami: Kmetu v pomoč! Da ga Narodna stranka tako srdito napada, je seveda čisto umevno, ker se je ravno nam kmetom pridružil in nas hoče po programu Kmečke zveze zastopati. Ne se nadalje dati premotiti od nasprotne stranke, češ: Kmet. naj kmeta voji! To je le slepilo! Vsaj je postavila Slovenska kmečka zveza izmed drugih kandidatov kmečkim kandidatom tudi dva pristna kmečka hrusta: predsednika Slovenske kmečke zveze, deželnega poslanca kmeita R o š k a r-j a in kmeta P i š e k a. Pa kako nečuveno napada „Narodni List" oba vzorna moža! Da, če bi imela Narodna stranka popolno oblast v svojih rokah, gotovo bi se Roškarju danes ne godilo nič boljše, kakor se je godilo pred stoletji vodju posavskih kmečkih upornikov Eliju v Zagrebu. Se vse hujše bi zakurili ita razbelili železni tron. Sploh pa, če bi tudi Bog Oče z nebes dol stopil ter kandidiral, bi mu narodovci gotovo nasprotovali, če bi se kmetom pridružil in sprejel program Slov. kmečke zveze. 5. kmečka,resnica: Kmečka zveza bodi edina naša stalna zaščitnica in rešiteljica. Ne dajmo se. premotiti, da bode tudi Narodna stranka naše kmečke koristi čuvala in uspešno branila, kajti Narodna stranka hoče koristi vseh stanov, v prvi vrsti sefaeda koristi njenih najstrastnej-ših agitatorjev ščititi. Ona se ne bi mogla za kmečke koristi nikdar uspešno potegovati, ker težnje vseh stanov v en koš zmeče ter vsem stanovom zlate gradove obeča, kajti koristi različnih stanov si ver dno nasprotujejo in si bodo vedno bolj nasprotovala. \6. k m e č/k ?a r d s n i c',a: Posavski kmetje! Brez močne, enotne, stanovske organizacije, brez Kmečke zveze, ni rešitve za nas. Kakor so se zbirali pred stoletji naši pradedje ravno tukaj v Po-savju, s polhovko na glavi in za polhovko s petelinovim perjem, znamenje upora, in oboroženi z vilami, kosami, sekirami, ce^ci, v obrambo svoje stare kmečke pravde, v obrambo svojih stanovskih koristi, a poraženi Ivsled pomanjkanja enotne organizacije, tako se zbirajmo mi, njih potomci, dandanes večkrat, posebno ob času volitev, ne sicer oboroženi na način, kakor naši, praočetje, pač pa oboroženi z uma svetlim mečem, oboroženi z vztrajno, neumorno delavnostjo. Naj nsas diči zaivest, da slovenski kmet vstaja na svoji zemlji! Kmečki ponos, kmečki naš blagor nam glasno veleva, bratje, da sleherni na dan volitve popusti svoje delo ter hiti na volišče ia voli edino kandidata Slovenske kmečke zveze. Kvišku kmečko zastavo! Korajžno v borbo za stara kmečko pravdo! Politični ogled. — Za Trst okolica kandidirajo Slovenci odvetnika dr. Otokarja R y b a r j a za državni zbor. — V puljskem okraju so postavili Hrvati, za kandidata dr. Laginja. Ker postavijo Nemci, socialdemokrati svoje kandidate in ker je v italijanski stranki razdor, bo bržkone zmagal hrvatski kandidat. Okraj je dosedaj zastopal Italijan. — Dolgovi Avstro-Ogrske monarhije. Za plačevanje obresti in odplačevanje dolgov je potrebovala Avstrija predlani 439,296.80» kron. Za skupni državni dolg4 ki znaša pet in poli milijarde, se je p« rabilo 237 in pol milijona kron. — Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko zaradi nagodbe se že vršijo okoli devet mesecev. Sedanja nagodba, ki traja še do konca tega leta med obema državnima polovicama, je za Avstrijo skrajno neugodna in krivična. 'Avstrija plačuje za skupne stroške nekaj čez 66%, Ogrska pa samo nekaj čez 38%. Požrešni madžari pa še tudi sedaj niso zadovoljni in zahtevajo sledeče: Sedanja nagodba se podaljša za nadaljnih 10 let brez izpremembe. Do leta 1017 naj torej ostane vse pri starem: Avstrija naj Še 10 let plačuje z milijoni • mažarsko nestrpnost, dokler niso Mažari dovolj močni za samostojnost. A to še ni dovolj. Skromni Mažari zahtevajo kot nameček, da Avstrija že danes Mažarom zagotovi carinsko in trgovinsko samostojnost po letu 1917 ter se obveže z vso slovesnostjo, da nikdar ne napove carinske vojske ogrskim pridelkom. Z drugimi besedami: Cez 10 let se postavijo carinski mejniki tudi med Avstrijo in Ogrsko. Toda ti mejniki naj bi ščitili, branili le ogrsko industrijo proti avstrijski konkurenci, dočita naj bi se obvezala Avstrija, da bode kupovala le ogrsko žito, vole in prašiče. Lepa kupčija to! Ogrski mogotci gotovo ne pomislijo, da se že 14. maja vrše v Avstriji nove volitve za poslansko zbornico, ki nikdar ne pritrdi tem mažarskim zahtevam. Avstrijsko stališče je jasno in znano: Avstrija sklene z Ogri novo pogodbo tudi le za 10 let, toda le s pogojem, da pogodba v isti meri varuje avstrijske koristi, kakor ogrske. Kmetskih koristi ne bodo slovenski poslanci nikdar izdali na ljubo Ogrom! — Rusija. Minulo je že par tednov, kar je zbrana druga državna duma; zbOTuje po štirikrat na teden, seje so jako dolge, ker imajo vsi poslanci mnogo povedati in bi si rudi olajšali srce, za to so prvi teden seje navadno nehale šele, ko poslanci vsled preutrujenosti niso mogli več ne govoriti ne z zbranim duhom slediti razpravam. Poslanci druge dume imajo mnogo pametnejši nastop od onih v prvi; ne zahtevajo nemogočega, ne revolncionirajo in hočejo le z mirno besedo doseči od vlade, kar se da. Ministrski predsednik Stolypin je napovedal poleg več preosnov tudi novih davkov in, vojaških zahtev. Odgovarjal mu je poslanec* Kutler. finančni strokovnjak, ki je ostro obsodil brezmejne davke, slabo upravo železnic in nepotrebne stroške za nepotrebne urade. Se vedno se slišijo govorice, da meni vlada dumo razpustiti. Po deželi delujejo tajni odbori za splošno ustajo. Na raznih visokih šolah so dijaški nemiri. Na Finskem, ruski deželi, kjer so do-bilte tudi ženske volilno pravico, je izvoljenih v deželni zbor 80 socialdemokratov, med njimi 19 ženska Razne novice. * Duhovske vesti. Prestavljena sta čč. gg. kaplana: Anton Berk iz Smartna pri Slovenjgradcu v Gornjigrad, Anton P e n i č iz Gornjegrada v St. Rupert nad Laškim. * Birmovanje. Zakrament sv. birme bo delil prem. knezoškof dr. Mihael Napotnik letos v sledečih farah: V stolni cerkvi v Mariboru dne 19. maja; v dekaniji Maribor desni breg Drave: Lembah 20-maja, Ruše 21. maja, St. Lovrenc nad Mariborom 26. maja in Puščava 27. maja; v dekaniji Velika Nedelja: Velika Nedeija 15. junija, Sv. Tomaž 16. junija, Ormož 17. junija, Svetinje 18. junija, Sv. Miklavž 19. junija, Središče 20. unija; v dekaniji Zavrč: Zavrč 20. junija, Sv. Barbara v Halozah 30. junija, Leskovec 1. julija, ,St. Vid pri Ptuju 2. jul., Sv. Trojica 3. julija; v dekaniji Stari trg: Pameče 27. julija. Slovenjgradec 29. julija, Šmartno pri Slovenjgradcu 30. julija in St. Ilj 31. julija. * Slovenskega kandidata za mesto Maribor je postavil shod volilcev dne 14. t. m. v Narodnem domu v osebi g. Karola Tratnik, pasarja v Mariboru. Slioda se je udeležilo tudi nekaj socialdemokratov, ki pa so bili popolnoma mirni in niso glasovali. Govorilo je več govornikov, tudi delavci, ki so bili vsi za samostojnega slovenskega kandidata. Mariborski Slovenci, sedaj pa na delo za slovenskega kandidata! Vsak slovenski volilec v Mariboru mora oddati svoj glas za našega števnega kandidata g. Kj Tratnik. * Brezuspešen trud. Tudi zadnji „Stajerc" še ni objavil kandidatov za državna zbor. Noben kmet mu noče več na limaniee, ker vedo. da „Stajerc" postavlja le takrat kmete ,zja kandidate,, kadar ni upadjja, da bi zmagali. Zakaj na zadnjič niso postavili namesto Stigerja kmeta? In vendar bi bil vsak kmet boljši, kakor Stiger, ki je molčal v Gradcu kakor grob ali pa ga sploh ni bilo zgoraj. ..Stajerc" je tako dolgo goljufal ljudi, da mu njti najzvestejši ne verjamejo več. Zdaj še živi samo od napadov na duhovnike, in ker mu je to nalogo .tudi že prevzel „Narodni List", bo lahko kmalu izdihnil. * Kandidat spodnještajerske mestne skupine. Dne 14. t. m. je bil v Narodnem domu shod. da se določi slovebski kandidat za mesto Celje in druga spodnještajerska mesta in trge iti vasi, ki volijo v tej skupini, namreč za Ormož. Sevnica, Laško, Bre« žice, Ljutomer, Slov. Gradec, Slov. Bistrica, So* štanj, Marenberg, Mata, Vuzenica, Zgor. Vižinga, Gortina, Sobota, Rogatec, Slatina, Studenci pri Mariboru, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Celje, Vojnik, Konjice, Vitanje. Shod se je vršil v znamenju sloge, ki je do najniovejšega časa vladala v politiki štajerskih Slovencev pod geslom: vse za vero, dom, cesarja. Shodu je predsedoval starosta celjskih Slovencev, odvetnik dr. Josip Sernec. Predlagala sta se dva kandidata, g. Rebek, ključavničar v Celju, ter g. Starki, župan v Sevnici. G. predsednik je izjavil, da ste obe kandidaturi sprejemljivi,, ker noben izmed imenovanih kandidatov ne bo delal n. pr. proti cerkvi, ali kateremu stanu. Ker je pa gosp. Starki odločno odklonil kandidaturo, je sprejel shod kandidaturo g. Rebeka. V svojem programu je poudarjal g. Rebek, da se bo zlasti notegoval za delavski in obrtniški stan, za uradnike, da ostanejo domačini v domačih krajih. V verskem oziru, je rekel, da ne bo nikdar proti veri, ampak se bo zlasti potegoval za versko vzgojo v šoli: „Križa nikdar iz šole!" Glede volilne agitacije se je nasvetovalo, naj prevzame vodstvo celjsko politično društvo „Naprej", ki je, kakor je poudarjal g. dr. G. Sernec oolitično, t. j. z ozirom na sedaj obstoječe oolitične struje brezbarvno, in kateremu načeluje dr. Hrašovec. * Ali volimo socialdemokrate? Slovenci v Mariboru, ki so katoliško-narodne~a mišljenja, in tudi mnogi drugega mišljenja ne bodo volili socialdemokrata, ampak lastnega slovenskega kandidata. Toliko v pojasnilo, ker „Stajerc" tudi v tem oziru laže. Mi bomo vendar boljše vedeli, koga volimo, nego pa Ornig. * Narodna stranka in Štajercianci. Zadnjo nedeljo dne 14. t. m. je naredil litferalni kandidat Viktor Glaser volilni shod pri slavnoznanem štajercijancu Ludoviku Kresniku v Crešnovcih. Viktor Glaser in Ludovik Kresnik v prijateljskem objemu! Živela narodnost Narodne stranke! * Dr. Ploj in Narodna stranka. Prej je klečeplazila liberalna stranka okoli dr. Ploja, da bj sprejel od nje kandidaturo, sedaj ko se ji ni hotel zapisati, pa ga napada nič manj nesramno kakor „Stajerc" ter ponavlja vse laž i,, ki so jih skovali proti dr. Ploju nemški politični nasprotniki. Zadnjo nedeljo je postavilo Ploju okoli 70 zborovalcev protikandidata ; med temi zborovalci je bilo tudi nekaj iz drugih okrajev. Neopravičeno napada liberalna stranka Ploja tudi zaradi tega, ker še ni priredil sedaj nobenega shoda. Zbolel je namreč na bronhialnem ka-taru in vsled tega se je moral varovati, a kmalu priredi volilne shode. Naravnost nesramno pa hujska „Narodni List" proti Ploju, ko pravi volilcem: „Sedaj vas ne smatra vrednim, da bi prišel med vas!" Kdor pozna Ploja, isti ve, da Ploj bolj ljubi ljudstvo in lepše in bolj prijateljski občuje z vsakim, kakor pa katerisibodi liberalni advokat v Celju. Naši liberalci postajajo podli. * Shod v Mestinju našim liberalcem ni naredil mnogo veselja. Vsi oriznajo, na tihem tudi liberalci, da je bila na shodu večina za dr. Korošca. To ostane pribito! Na shodu v Mestinju ni sprejela večina Zurmana, ampak vsilili so ga samo nadučitelj Strmšek, liberalni komandant dr. Kukovec, socialdemokrat Vidgaj ter — Kušec. Kušec in dr. Kukovec niti volilca nista pri nas, Kušec pa sploh nikjer. In Kušec priporoča in goni sedaj Žur-mana okoli, da govori zanj. Ali g. Žurman misli, da ljudje ne poznajo Kušeca, in da ga prijateljstvo s Kušecem priporoča ? * Nismo glave zgubili zaradi shoda v Mestin-jah, kakor misli „Narodni List", amnak nasprotno, sedaj še jo le prav pogumno vzdignjemo. Shod je izpadel za kandidata Slovenske kmečke zveze dr. Korošca najugodnejše in vse laži o majhnem številu naših pristašev liberalcem nič ne pomagajo. „Narodni List" hoče dokazati svojo nefumno trditev, da smo „glavo zgubili" s tem, da smo poročali o Me-stinjskem shodu v brzojavih o 1000 zborovalcih, med najnovejšimi poročili pa o „nad 600 zborovalcih." To je ravno dokaz, da imamo v uredništvu glavo na pravem mestu, in da ne ustvarjamo sami številk, kakor v Celju, ampak jih damo tiskati, kakor se nam poroča. Od uredništva nihče ni bil na shodu. Dobili smo poročila od naših zaupnikov in ko smo videli številki 1000 in 600, jih nismo mogli in smeli v uredništvu „popraviti". Ali naj iz 1000 naredimo 600, ali narobe? V vsakem slučaju bi ne ravnali prav! In „Narodnemu Listu" se ravno to tako čudno zdi, da smo mi tako pošteni ,v poročanju 1 Tudi našim zaupnikom ni zameriti, da so navedli različne številke. Vsakdo ve, ki je to že poskušal, kako težko je presoditi število velikih množic in kako skoro vsakdo drugače sodi! * Kakor politični otroci, tako neumno agiti-rajo sedaj gospodje okoli „Narodnega Lista" proti dr. Korošcu. Tako n. pr. pravijo, da ima dr. Korošec tako malo sposobnosti, da si mu škof niti ni upal dati najslabše kaplanije, in da dr. Korošec sedaj zaradi tega kandidira, ker nima dovolj kruha itd. . . . Takih neumnih laži, ki jih vsakdo lahjko oprime, nam pač ni treba zavračati. Samo to bi opomnili, da falirani študentje, kakor se zbirajo okoli „Narodnega Lista", nimajo pravice govoriti o „sposobnosti" drugih in da naj Boga prosijo, da bodo sami imeli vedno dovolj kruha. Dr. Korošec opravlja z dovoljenjem svoje višje oblasti časnikarsko službo in če mu Bo" da zdravje, bo imel kakor dosedaj vedno dovolj krul&, za vsak dan, več pa ne potrebuje in si ne želi. Maribor - Bistrica - Konjice. Kandidat „Slovenske kmečke zveze": FrancP i š e k, kmet v Hotinji vasi. m Volilni shod v Vitanju. Dne 14. t. m. je prišel semkaj kandidat Slovenske kmečke zveze g. P i š e k, da se po rani sv. maši predstavi našim volilcem. Udeležba je bila velikanska. Ko je g. Pi-šek razvil svoj program na občno zadovoljnost, so se vsi navzoči • soglasno izjavili za njegovo kandidaturo ter obljubili, delovati za njegovo izvolitev. Sprejela se je resolucija, da se spremeni lovski zakon, v katerem se dovoli zajca iztrebiti. Liberalno-uči-teljski kandidat Glaser ne dobi pri nas niti glasu. m Volilni shod v Stranicah. Po ranem sv. opravilu dne 14. aprila smo se zbrali v hiši g. Fej-gia, da poslušamo kandidata Slovenske kmečke zveze Pišeka. Prišli so tudi Stajerčijanci, toda ko so slišali kmetu prijazen program, so bili mirni in tihi in zborovanja niso motili. G. Pišek je naš kandidat. m Slov. Bistrica. Dne 10. t. m. so se zbrali udje na novo voljenega okrajnega zastopa v Slov. Bistrici, da volijo načelnika in okrajne odbornike. Pred volitvijo načelnika vstane g. notar Wiesthaler ter začne napadati slovensko manjšino, da je ona po krivici dolžila Stigerja in njegove prijatelje, da so okraj zadolžili. Notarju se je že beseda tresla — vest mu je namreč pravila, da zamorca ne more oprati — ko vzdigne kvišku vse „Slov. Gosp.". rekoč: Tukaj so hude reči notri . . . dalje ni mogel; zaprl mu je sapo g. Mlaker, ki odločno ugovarja, ter zahteva, da notar umolkne, ker prepir o časniš-kih poročilih ne spada v današnjo sejo. Ko ga vladni zastopnik opomni in lepo poduči, da ni vse postavno, kar zraste v notarjevi glavi, se vsede z grožnjo, da to že še pride na vrsto. No, no, g. notar, mislite, da se našim zastopnikom zdaj hlače tresejo? Eden se boji, pa mi ne! Mi nismo okraja zadolžili — pač pa vaša — Sti^erjeva stranka. Okraj ima okoli 200.000 K dolga; ko ste prevzeli gospodarstvo, ni bilo niti vinarja dolga. Vi g. notar in pa Stiger in pa drugi: vprašamo vas„ ali so ceste, ki ste jih zgradili, res stale 200.000 kron! ? Ako to dokažete, vam izkaže „Slov. Gosp." vso čast! Vsi pa dobro veste, da tega dokazati ne morete! Ce pa ceste niso stale toliko, za kaj ste tedaj denar porabili? Ali vam niso doklade zadostovale? Slabi gospodarji ste, tako da vam lastna hranilnica noče več denarja posojati! Mi kmetje hočemo imeti račun! Si'ti smo vašega gospodarstva! Ako vas tako vest peče, dajte pa našim zastopnikom račune na razpolago, da jih pregledajo in potem, če ne bodo nič našli, če ste varno ravnali — potem, g. notar, pa le na konja in trompeto v roke in cele noči in celi dan trobite po vsem svetu: Stigerja in nas je samo varčnost! Nedolžni smo! Vašim besedam nihče več ne verjame, z dokazi, z knjigami1 sem! Sicer pa bi bili lahko „Slov. Gosp." poslali popravek! Zakaj pa ste molčali ! Pa čujte še drugo novico! Pri volitvi dobi Sti-ger 22 glasov, in sicer 8 slovenske in 19 nemških. Na to Stiger vstane in izjavi, da pod nobenim pogojem ne sprejme izvolitve, ker je že star, ker ima družini) in druga javna opravila. (Ali mu deželni zbor dela preglavice, in dolgi govori???) On prosi, naj volijo groia Attemsa, sam bi prevzel le mesto podnačelnika. Ko vladni zastopnik pozove, naj volijo v drugič, se vsa Stigerjeva žlahta odtegne iz dvorane. Na to so kmečki zastopniki sklep seje zahtevali. Zdaj pa res ne vemo, ali je Stiger zapustil stranko, ali so se pa notar in drugi spuntali zoper Stigerja in ga nočejo več ubogati in voliti groia Attemsa, čeravno jih je tako lepo prosil. Mogoče je, da Stiger igra komedijo; da hoče, naj se mu uporni elementi popolnoma podvržejo, da pridejo in padejo na kolena pred njim in ga prosijo, naj ostane. Tako bi njim dal Stiger čutiti, da so brez njega — velikanske, prazne ničle. In če to Stiger namerava — ima prav, saj ti ljudje niso boljšega vredni! Gril, Kac, Bauman, mlinar Tona, in slovenski kmetje Ža-ger, Zafošnik, Auer, Rudolf . . ., verjamemo, da se Stigerju ne ljubi več načelovati! Mogoče pa je, da ti ljudje ne ubogajo Stigenja, ker ne marajo grolov. V tem slučaju pa so groije snrejeb zasluženo pobotnico! Mi smo slišali, da je nemška večina pobijala predloge groia Brandisa, tako da je baje enkrat celo dvorano zapustil in neko obljubljeno podporo odtegr nil. In zdaj ga pa vidimo zonet ponižno služiti pri Stigerju, Baumanu . . .! Kako vendar ti ljudje hitro pozabijo! Kaj njim je ta Stiger obljubil pred volitvami? Nehvaležneži! Pri volitvah so vam grofi dobri, sedaj pa — ko nimate Stigerja več in razun grofa nobenega sposobnega za načelnika, pa jo od-kurite in grofa več ne poznate! Vsekako pa so danes ti ljudje pokazali, da sami ne zmorejo ničesar, še notar jim ne more modrosti vliti, če jih očka Stiger nimajo vedno na vrvici, na so luč! naenkrat ne vejo, kaj naj storijo. To bi mi kmetje pa znali. Ce bi Peter ne prevzel, bi na Pavla volili; seveda pri nas je to lažje ker je vsak sposoben, okraju načelovati, kar je bilo med nami -i nesposobnih, se je s krvjo Siigerju zapisalo. Nemci pa bodo sedaj štiri tedne premišljevali, kdo bi bil za načelnika in nazadnje bodo gotovo najslabšega zadeli. Saj kdor veliko premišljuje, nič kaj prida no iztuhta! Pa še nekaj novega. Kmet Auer, ki je šel med gospodo, se je danes kaj štimano držal, ker je smel hoditi in se posvetovati s tistimi, ki nimajo nič vere. Kako sladko mora biti Baumanu v slovo roko stisniti! Pa se tudi Auerju pri Nemcih in gospodih boljše trodi, kot so mu je pri nas. Danies je bil enoglasno izvoljen za načelnika seveda od hvaležnih Nemcev — pa samo to je smola, <' ladni zastopnik rek- li, da še ima vse eno premalo glasov. Pa vsaka dobra reč gre počasi, in če bo Auer še en čas živel, bo počasi spravil že na več glasov! Le korajžo! m Vlak je povozil na prehodu v Hočali dne 6. t. m. 131etno Amalijo F e r k, hčerko železniškega čuvaja. Dekle je neslo mleko in je stopila na tir, kljub temu, da so bile zatvornice zaprte. Vsled dtežja in dežnika, katerega je držala pred obrazom, ni zapazila lokomotiva k Žiče pri Konjicah. Zadnjič smo poročali nekaj veselega iz našega bralnega društva. Danes pa tudi slabosti našega bralnega društva nočem za-molčati. Udov ima malo, radi česar se njegova knjižnica ne more povzdigniti. Cital bi še pri nas marsikdo kaj, tudi zabaval se, toda zastonj naj bi bilo! Kako mlačni so udje bralnega društva za nja procvit, kaže to, da jih niti tretjina ne pride na veselice! Posebno moški se zdijo prepametni, da bi se ponižali in nas počastili ter podpirali društvo, za kakoršna so po drugod toliko vneti, z malo pristopnino (40 v). Kako malo vneti so možje, ki hočejo sicer veljati še za narodne, vidi se iz tega, da je eden pri priložnosti rekel: „Rajši si kupim tobaka in ga žvečem, imam več od te^a, kakor od veselice." Nekaj udov je odpadlo, odkar so v Celju začeli izdajati „Narodni List" in ga nošiljati sorodnikom v Žiče in odkar so začeli svoje otroke pošiljati v loško nemško šolo. Naša int sosedna gospoda oa nas prezira, ker ima naše društvo ta madež, da je oreveč „klerikalno" in ker gostilničarjem ne more dati nobenega zaslužka. Vse to sem vam. gospod urednik, naznanil, da spoznate, da naše bralno društvo še živi, a je v nevarnosti, da vsled pomanjkanja krvi dobi jetiko v veliko sramoto narodnih Ž i o", ako zanimanje zanj ne bo večje. Dražljan. Maribor-Sv. Lenart, Gor. Radgona-Ljutomer. Kandidat „Slovenske kmečke zveze": Ivan Roškar, kmet in deželni poslanec v Malni. 1 Št. llj v Slov. gor. Dne 21. t. m. po večernicah bo tukaj velik shod volilcev, na katerem bo govoril kandidat naše Kmečke zveze Ivan Roškar. Vabimo vse vrle kmete iz naše in sosednjih župnij! Pridite poslušat svojega kandidata! 1 Sv. Križ nad Mariborom. Tukaj bo v nedeljo dne 21. t. m. po rani sveti maši volilni shod, na katerem bo govoril kmečki kandidat Ivan R o š-k a r. Naši kmetje se zelo zanimajo za shod, za to bodo gotovo v velikem številu prišli poslušat svojega kandidata. 1 Okrajni zastop ljutomerski. Cesar je potrdil izvolitev g. Ivana Kukovec za načelnika in g. J. T h u r n za podnačelnika okrajnega zastopa. 1 Št. 'Jakob v Slov. gor. Mi kmetje, tako je vsaj brati v zadnjem „Štajercu", očitamo baje našemu cerkovniku in sinu organistu obilo bernjo. To ni res. In bi tudi lepo ne bilo dati, potem pa dar oponašati, kaj takega je edino-le zmožen kak Stajerci-janec. katerih pa je med nami bore malo. Izmed onih 18 naročnikov, ki so nam znani, jih jo res peščica še posestnikov, ki pa si drže tudi „Slov. Gospodarja", kateri prihaja k nam v 74 iztisih, ne vštevši druge krščanske liste. „St(ajerca" včasih kdo pogleda, če se hoče pošteno nasmejati. V imenu kmetov se oglašati v ptujski kroti je torej nedopustna zloraba nevoščljivega dopisuna,zooer katero b1 protestujemo. Ce ima sam kaj zoper g. organista, ki je vpeljal pri nas lepo petje, naj se rHasi v svojem imenu, in ne v našem. Gleda naj na-se, ker ima „bruno" v svojem očesu.To je pravo mnenje nas kmetov, nlaj je to v Ptuju všeč ali ne. Sv. Jakob v STov. gor., dne 11. aprila 1997. Slede, podpisi 37 posestnikov. iarnberg-SL Gradec- Šoštanj-Gornjicjrad Kandidat „Slovenske kmečke zveze": Franc Robič, deželni odbornik v Gradcu. s Mozirje. Dolžnost naša nas veže kot mozir-ske mladeniče, da se našim cienjenim gostom kakor čč. duhovščini, blag. g. glavarju, g», kancelistu kakor tudi vsem gospodom, gosoem in gospodičnam iz Mozirja. Nazarja, Rečice, Braslovč kakor tudi vsem drugim prisrčno zahvalimo. Posebno nam se je zahvaliti Vrlemu braslovškemu tamiiuraškemu zboru, kateri nam je prišel brezplačno na pomoč, da se je veselica tako izvrstno obnesla. Najsrčnejšo zahvalo izrekamo g. Z. Vasletu, ki nam je dal velike prostore brezplačno na razpolago. Zahvalimo se tudi vsem gospodom, kateri so nam na eiden alif drugi način pomagali k tej veselici. Upamo, ako bomo to pot nadaljevali, nam bodo vsikdar na strani stali. V imenu mozirskih mladeničev Anton Lekše. s Iz Šaleške doline. Na Velikonočni oondeljek se je predstavljala v Šoštanju v prostorih g. Raj-šterja igra „Divji lovec", katero so predstavljali učiteljiščniki iz Maribora. Igra je precej dobro uspela, ter je bil tudi obisk povoljen. Kar pa se nam nikakor ni dopadlo, in ie tudi vsega obsojanja vredno, je bilo izzivalno obnašanje^- nekaterih g. dile-tantov (ne vseh), kateri so že pri prihodu gostov iz Vlaka klicali iz verande hotela „Avstrija"1 na flošle goste: živijo Kmečka zveza in se rogali došlim kmetom. Ako je res v očeh gospodičev na učiteljišču kmet tako brezpomembna in nepotrebna stvar na svetu, zakaj nam pa torej veleslavni in visokoučeni gospodiči pošiljate vabila na vašo predstavo. Na učiteljišču vas gotovo ne podučujejo kmete zaničevati in mu ob enem roko in klobuk nastaviti, kakor ste pozneje pri dražbi storili, češ. naj le pade cvenk iz žepa neumnega kmetavžarja, da bo kaj za cigarete. Vodstvo čitalnice bi pač moralo nekoliko več pozornosti obrniti na vsaki stan, ako hoče večjih vspe-hov bričakovati in ne samo vabilo okrog pošiljati, potem pa pustiti došle goste izzivati. Kakor je neki gospod od vodstva čitalnice tožil nekemu došlemu gostu : le kmetov potrebujemo, pa ne pridejo in ne pridejo. Dragi gospodje, če bo šlo tako naprej, se lahko zgodi, da bo tudi gostilna hotel „Avstrija" samo za parado in ne za ljudstvo, ker se mi, kmetje lahko izognemo hiše, koder je samo naš denar kaj vreden, kmet pa ničla. Eden, ki je bil navzoč. s Sv. Andraž pri Velenju. Dne 12. t m. ob 6. uri zvečer je izdihnil svojo blago dušo naš ore-ljubljeni gosp. župnik Jakob K r u š i č, ud okraja nega šolskega sveta šoštanjskega. Rajni je bil rojen 1. 1842 v Celju. R. i. p.! Ptuj - Ormož. Kandidat „Slovenske kmečke zveze": dr. Miroslav P 1 o j, dvorni svetnik na Dunaju. p Ptujske novice. Najbolj nesramni list na svetu, ptujski „Stajerc", je, postal glasilo ptujskih zdravnikov. Omenjeni zdravniki so sklenili dne 19. marca t. 1. zvišati svoje pristojbine za zdravniške prakse, ter so sad tega sklepa inserirali edino le v zloglasnem „Štajercu." — Ornig je povabil za dne 7. aprila mestne volilce, prepokorne svoje sluge in krmavce, na shod, kjer se je hotel oprati radi očitanj znanih umazanih reči, ki mu jih je zabrusil dr. Schacherl v zadnjem zasedanju deželnega zbora v obraz. Pa v zadnjem trenotku je shod zopet odpovedal radi bolezni, kakor se je reklo. Mogoče je dobil srčno napako in ga tare mrzljica vsled zadnjih neljubih dogodkov. Ko pa bo čez nekaj časa res prišel na shod, mu bodo seveda njegovi bratci izrekli najtrdnejše zaupanje, ker to morajo storiti, če tudi jim marsikaj ne gre v glavo. — Dne 8. aprila je bil tu velik vihar z nalivom, in slišali smo ta dan prvokrat letos grometi. Ljudje §i ne obetajo dobrega leta. Vreme je silno hladno in neprijazno. — K bližajočim volitvam v ptujski okrajni zastop se od gotove strani trosijo največje laži, češ, da je sedanji nemški zastop veliko storil za slovenskega kmeta, zlasti pa, da so občinske ceste prešle vse v deželno oskrb. Ko je nekikmet žadi tega vprašal na ptujskem glavarstvu, ali bo res dežela odslej oskrbovala imenovane ceste, so tam rekli, da jim o tem ni nič znano! Ornig se seveda boji za svoje mesto, za to se že zdaj pripravlja, si utrditi stališče, a Slovenci ne bodo mirovali, dokler ne strejo ptujskega trino-štva. Kmetje, že sedaj pozor na volitve v okrajni zastop. p Ptuj. V ptujski čitalniški dvorani je sklicala Narodna stranka dne 14. t. m. javni volilni shod, na katerem je postavila svojega kandidata Zadravca, mlinarja v ormoškem okraju. Kmečkih volilcev je bilo okoli 70. večina Stajercijancev, nekaj takih, kateri še opazujejo delovanje Narodne stranke, in 15 pristašev Kmečke zveze. Zborovanje je bilo večkrat silno burno. Kakor hitro je' govoril pristaš Kmečke zveze, takoj so kričali: Ven ž njim!, kar je povzročilo veliko ogorčenje med zborovale"'. Mi d drugimi so hoteli izbacniti g. Muršeca, veleposestnika in dolgoletnega uda ptujske čitalnice. Vprašamo lavni odbor (ptujske čitalnice, od kedaj imajo liberalci v zvezi z nemškutarijo pravico, poštene slovenske ude iz Narodnega doma ven metati? Prosimo odgovora! p Na Hajdinu je na Velikonočno nedeljo nastal ogenj v hiši organista g. Glavnika. Hitremu nastopu domačega gospoda župnika se je zahvaliti, da ni vse zgorelo. Ogenj so zatrosili otroci, ki so se igrali z žvepljenkami. Rogatec-Šmarje-Kozje. Kandidat „Slovenske kmečke zveze": dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru. r Volilni shod na Sladki gori. Zadnjo nedeljo dne 14. t. m. je po rani sv. maši bil tukii volilni shod, na katerem se je predstavil, volilcem kan didat Slovenske kmečke zveze g. dr. Anton Korošec. Ko je razvil program in so mu volilci izrekli razne želje, se je njegova kandidatura' soglasno sprejela. Predsedoval je shodu g. Skale, reditelja sta bila gg. Lah im Zdolšek. r Volilni shod na Ponikvi. Po večernicah je imel zadnjo nedeljo dne 14. t. m. tukaj v stari šoli kandidat Slovenske kmečke zveze g. dr. Anton K o-r o š e c volilni shod. Shodu je predsedoval gospod Vrečko, namestnik mu je bil g. P e p e 1 n j a k. Shoda šo se udeležili tudi pristaši Narodne stranke in ko je po kandatovem govoru bilo glasovan,e, ni nihče glasoval proti njegovi kandidaturi. Volilci so kandidatu izrazili mnogoi želj, ki so kazale, kako razumno in obsežno jo politično mišljenje Ponkov-čanov. Kandidatura dr. Korošca se je sprejela z navdušenjem. Predpoldan je imel na Ponikvi tudi kandidat Narodne stranke g. Zurman shod, na katerem je g. učitelj Grah govoril proti duhovniškim plačam. G. Grah ne bo zadovoljen, če se bo začelo tudi o učiteljskih plačah govoriti. r Kdo posebno priporoča Z ur mana'.' Razven žlahte in nekaj sosedov ga je priporočal v Mestinju znani Kušec, ki je sedaj izpuščen iz službe, 3luga. celjskih liberalcev, dr. Kukovec, poglavar protikme-Čke Narodne stranke in pa Štajerčijanči. Geslo: kmet naj kmeta voli, je prišlo od ptujskega „Štajerca", in s tem glasom vabi Z'urman volilce nla svoje limanice. Krojač Widgay na Slatini, ki je bil prej socialdemokrat, zdaj pa goreč Stajercijanec, tisti, ki je lani tako pridno pobiral podpise za ločitev zakona — ta človek je tudi v Mestinji prav sor&če priporočal V. Zurmana. Mi pa rečemo: Kandidat, ki ga ljudje kakor Kušec, Widgay, dr. Kukovec priporočajo, nam je, da ne rečemo kaj hujšega, vsaj dvomljive vrednosti. Za to, kmetje, ne dajmo se premotiti, ampak stojmo trdno za kandidatom Kmečke zveze in ta je dr. K o r o š e c. r Kaj je storil Zurman za kmeta? V. Žur-man se čuti sposobnega, da oostane kmečki poslanec. Poglejmo, kaj pa je dosihmal storil za kmeta! Zal, da mu moramo zdaj mi izprašati vest, ker si je prej sam na hotel. Kdo je kriv, da se je kopališče Slatina ločila od okolice. Zee zadnjič je prinesel „Slov. Gosp.": Kušec in Vinko Zurman. Toda Zur-man to v liberalnih časnikih (ne - v katoliških) zani-vuje. Poglejmo torej! Slovenski deželni poslanci so že ustavili agitacijo za ločitev. Tu pridejo v Gradec v deželni zbor dolge pritožbe o skrajno neredni in zanemarjeni upravi v Slatinski občini. Nemci so kričali: Takih nerednosti kopališče Slatina ne more trpeti, za to proč W od okolice. Slovenski poslanci! so morali umolkniti, ker so se sami prepričali, da je vladal v občini res gorostasen nered. Kdo je bil tega kriv? Takratni plačani tajnik občine — Vink. Zurman. On je kriv, da so lepi dohodki, ki jih nese vsako leto kopališče, zgubljeni za okolico. Iz te ločitve je morala priti druga uima za okolico. Slatina ¡je letos dobila lastni krajni šolski svet. Zanaprej morajo občine, ki spadajo pod šolski okoliš Sv. Križ. same plačevati za vzdrževanje šole pri Sv. Križu. In to bo znašalo na leto gotovo nad 1000 K. To drugo zlo je naravna posledica prvega, ki ga je zakrivil V. Zurman. In v zahvalo za vse to naj ga še izvolimo za poslanca. Si bomo pač dobro premislili! Se en vzgled, kako dela Zurman za kmeta. Pred približno 5 leti je prišlo od ptujskega glavarstva, naj občine naznanijo najrevnejše ljudi, da bodo dobili državno podporo. Druge občine so pravilno naznanile reveže, in ti so dobili podporo. V okolici Slatina, tam kjer je V. Zurman tajnik, pa ni nihče dobil podpore, čeravno je v tej občini veliko ubogilk Zakaj ne? Za to, ker je V. Zurman kar vse brez razločka javil kot uboge — sebe tudi. Ta dogodek je ljudi tako užaljil, da V. Zurmana ne marajo za župana, čeravno mu je že večkrat dišalo po županskem stolcu. Kmetje! Iz preteklosti sodite na prihodnost! Sodite po vsem tem, kako bi Žurman delal kot poslaneo za kmeta! r Ker ni mož, zaradi tega smo nastopili sedaj proti Vinkotu Zurmanu. Prej je pisal dr. Koro-šecu, naj se poteguje za kandidaturo v 'rogaškem okraju, glasoval je za to, da se bo držal discipline v Kmečki zvezi in na zaupnem shodu pri Sv. Križu je celo glasoval za kandidaturo dr. Korošca ter ga označil kot najsposobnejšega kandifdata. Potem pa dobi od celjskih doktorjev ponudbo za kandidaturo proti dr. Korošcu in proti Kmečki zvezi in. naenkrat prevrže. „Narodni List" pa se čudi, da sedaj napadamo g. Zurmana. Roko na srce, ali Vi to njegovo ravnanje spoštujete? Dvomimo! Ce pa ga spoštujete, ste res vredni drug drugega. r Iz Rogatca se nam piše: Oroslav Kušec si je že začel jezik in pete brusiti za liberalnega kandidata Vinka Zurmana. Kmetje, kdo pa je ta Kušec! Bil je dozdaj gospod tajnik okrajnega zastopa v Celju; ali tam so ga te dni zapodili, ker je na način, ki je čitateljem že znan. ogoljufal c. kr. pošto. Križevski kmetje, zaprite duri pred takim človekom! Tudi drugi pošteni kmetje, njegovih besed nikar ne poslušajte, saj druga ne zna. ko duhovnike grditi! r Zetalski žandarji so tudi zašli med politike in eden izmed njih je velik agitator proti dr. Korošcu. Ali jih za to plačujemo davkoplačevalci. Celje-Vransko. Kandidat „Slovenske kmečke zveze": dr. Josip Povalej, finančni komisar v Mariboru. c Volilni shod v Gaberju. V soboto dne 13. t. m. zvečer je imel kandidat Roblek volilni shod v celjski okolici, v Gaberju. Ljudij je prišlo jako malo, g. Robleka pa sploh ni bilo. c Volilni shod v Novicerkvi je bil zadnjo nedeljo velikansko obiskan. Predsedovali so trije Su pani. V dolgem govoru je temeljito razvil svoj program kandidat Slovenske kmečke( zveze g. dr. Josip Povalej. G. dr. Gregorec je priporočal njegovo kanldidaturo, ki se je soglasno in z navdušenjem sprejela. Nasprotniki s študentom Prekoršekom in pa sladkomilim Fridrihom so noten delati zgago, a se jim je to zabranilo. c Volilni shod v St. Pavlu pri Preboldu. Ker kandidat liberalne stranke g. Roblek nima veselja hoditi med volilce, za to hočejo njegovi pristaši za-braniti tudi kandidatu Slovenske kmečke zveze dr. P o v a 1 e j u, da bi prišel v dotiko z volilci. Tako so naredili tudi zadnjo nedeljo po rani maši pri n^s. Cela truma Zalčanov se je pripeljala semkaj s piščalkami in ragljami, ki so s surovo silo zabranili shod. Vrli domači kmetje so obsojali to početje ter še bodo sedaj tem bolj trdno za dr. Povalej a. Ce se morajo Roblekovi pristaši posluževati takih nizkih sredstev, potem je že žalostno. Zakaj si Roblek ne upa na odkrit in pošten boj? c Store pri Celju. V nedeljo dne 7. t. m. so napadli v gostilni „Eisenhammer" nemčurski fantiči zaradi slovenščine sprevodnika N. S t o r iz Ljubljane, ki je prišel svoje stariše in znance obiskat. Tako se nam godi na lastni zemlji, da že ne smemo več slovensko govoriti. c Povalej — Roblek. Roblekovi pristaši delajo z lažmi, da se kar kadi. Ze enkrat se je v vašem listu povedalo, da dr. Povalej nima z davki nič opraviti, ker ni davčni uradnik, ampak finančni komisar. On nikomur davkov ne predpisuje. Največji brezbožci tudi strašno agitirajo s pobožnostjo Rob-lekovo. Gotovo pa je,i da pobožni kandidat vso svojo modrost zajema iz *T