ISKfl AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING* DAILY NEWSPAPER NO. 138. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 14, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I.' topež je sprejel osebno 3,200 španskih vojakov, katerim se je zahvalil za obrambo vere ita Vatikan, 13. junija. Papež Pij se je včeraj osebno zahva-3,200 španskim vojakom, ki so fSpeli v to mesto. Povedal jim ie> da so bili pod vodstvom geneza Franca pravi boritelji za ve- 0 in civilizacijo. Papež je izjavil svoje globoko Palje radi vojnih vdov in sirot , Je opomnil navzoče, da zedi-'jo svojo žalost z žalostjo Mate-Sožje, ko je videla svojega si- 1 Pribitega na križ. > španski vojaki so korakal^ "'too papeža in Pij XII. jim je J^al svojo roko, katero so vojni fterani poljubovali, dasi papež navade delati kaj enakega, je zbrana tako velika sku-"na ljudi. Pozneje jim je papež rekel: "Dobrodošli voditelji . in vojaki katoliške Španije, moji ljubljeni sinovi, ki ste mi prinesli tako silno tolažilo, ko ste branili svojo vero in svetovno civilizacijo. "že 16. aprila sem vam potom radia sporočil, da ste postali pravi junaki modernih časov, koste branili božje resnice in vero in ste S3 s pravim krščanskim pogu mom potegnili za svojo domovino." Iz Toledo, Španija, se poroča, da so tam civilne oblasti dale aretirati 105 oseb, ki so vse obtožene požiga, umora, ropa, nasil-stva in enakih zločinov. Najmanj deset izmed prijetih je odgovornih za umor kakih 50 duhovnikov. liller je pripravljen za mirovna pogajanja. Zadevno bo imel pomemben govor v juliju tt» i* Kil ) V ,^aris, 13. junija. V francoskih 'Momatskih krogih se zatrjuje, Je diktator Hitler pripravljen } w in da bo svoje načrte raz-v posebnem govoru, ki ga "nel v juliju mesecu. ,/[tem govoru bo Hitler označil pogoje Angliji, .Franciji in ^•njenim državam. Hitler bo da nikakor ne želi vojne, Pa mora dobiti Nemčija go- li, solutno garancijo, da v bodoče ne bo več napadala drugih narodov. Kmalu v juliju mesecu bodo v Nemčiji spustili v morje novo nemško vojno ladjo, in to bo prilika za Hitlerja, da končno izjavi, kaj želi Nemčija, da bi v bodoče mirovala. Francoski krogi so to izjavo z veseljem sprejeli v naznanje. Toda v istem času se pojoča iz ^ koncesije od takozvanih de-_ Berlina, da so bili nemški krogi bratskih držav. Angleški zunanji minister se izjavil, da je pripravljen ostvovati svetovni konferen-^ mir, ako Nemčija poda ab- presenečeni, ko se je poročalo iz Pariza, da namerava Hitler garantirati mir. V Berlinu so izjavili, da o vsem tem ničesar ne vedo. tloliiki vzgojitelj v Ameriki zahteva večje tovice za ameriike delavce v industrijah Cleveland. — Msgr. Rt. Rev. Vis as, dekan oddelka za ^Ino nje na ameriški kato-univerzi, je poudarjal vče-; tekom svojega govora na kon-katoliške akcije, da mora 1 ameriški delaVec bolj zasto-J V industriji kot je1 dosedaj. Ameriški delavec," je dejal ^ Haas, "bi moral imeti pra-°> zaeno z industrijci, potom ^ '0j'ih zastopnikov, določevati ce-^^ ^agu in obenem pravico koli-aga naj se proizvaja da naredimo mir in si sežemo v roke." "Ameriški državljan ima predvsem pravico živeti svobodno in zlasti se mu ne sme kratiti pravica glede svobodne besede in verskega prepričanja. Da je pa življenje popolno, mora dobiti ameriški državljan svoje pravice tudi v industriji." "Mnogo bolje je sicer tozade- _____________ ^ .vno v Ameriki kot v katerikoli .^aga naj se proizvaja." drugi deželi, toda tudi pri nas po- hoda jaz sem proti bojem v znamo še pomanjkanje in nerodovitno delo. Delavci morajo zahtevati, da se odpravijo vsi ne-dostatki, ki jtm grenijo življenje," je dejal Msgr. Haas. jlptriji," je dejal Msgr. Haas. ne prinesejo drugega kot oči, in krvave nosove, mno-^at pa tudi smrt. Sedaj je čas, Clcvelandska škofija , . Nadškof v Clevelandu Most H Joseph Schrembs je pove-ttekaj zanimivih podatkov, se izvršili v osemnajstih le-odkar je on škof v Clevelan-' Ko je on postal škof Cleve-smo imeli enega škofa, da-j sta dva. Duhovnov je pred Jeti je bilo 404, danes jih je (• cerkev je bilo 204, danes jih katoliških šol smo imeli ' > danes 193 in število katolika prebivalstva v Clevelandu g^ašalo pred 18. leti 443,112, štejejo katoličan' v cleve-škofiji danes 548,305 u Odličen učenec 3 Kent University ali State , 6&e je z odličnim uspehom i spiral Mr. Ferdinand Jazbec, dobil naslov Bachelor of 'nce. Naše prav iskrene čestit-^ktorju in staršem. Japonci začeli z blokado angleške posesti šangaj, 14. junija. Japonske čete so začele z blokado angleške in francoske posesti v mestu Tientsin, potem ko so se zaman prizadevali, da bi se z Angleži na miren način poravnali. Japonske čete so obkolile angleški in francoski del Tientsina in so preiskale vsako osebo, ki je prihajala ali odhajala. Aretiran je bil neki angleški major, ki je posnel nekaj slik japonskih utrdb. Japonci trdijo, da je angleški del Tientsina gnezdo intrig in zarot. Angleži so baje dajali Kitajcem vso podporo v boju proti Japoncem. Sweeney se jezi Naš kongresman Martin Sweeney jše sedaj ne more pozabiti obiska angleškega kralja v Wash-ingtonu. Te dni je imel na radio govor, tekom katerega je med drugim tudi povedal to-le: "Rad bi znal, da veste, kdo je bil navzoč pri čajanki angleškega kralja v Washingtonu, Poslušajte! Mr. J. Pierpont Morgan, mednarodni bankir, ki ima na razpolago finančno ozadje za vojne. Mr. Ben Fairless, načelnik jeklarskega trusta, ki izdeluje kanonske krogle, šrapnele in strojne puške. Nadalje so bili tam Vanderbilti in Rockefeller j i, ki pričakujejo narediti ogromne svote denarja v svetovni.'Vojni, ki bo najbrž v kratkem priSla. Hvala Bogu, da je kralj odšel, toda zdi se mi, da stric Sam ni več, kar je bil pač pa je "Uncle Sap" (prismojeni stric). Prosim vas, da neprestano pritiskate na vaše kongresma-ne in senatorje, da deliijejo na to, da Amerika izbegne tujezem-skim zvezam in si tako ohrani potrebni mir in napredek." Vožnja v Evropo Kot poroča vodstvo American Airways, se je priglasilo nič manj kot 600 potnikov, ki bi se radi udeležili prvega zrakoplol-vnega potniškega poleta iz Amerike v Evropo. Prostora je samo za 60 ljudi. Vožnja stane v eno stran $375.00. povratna vožnja pa $650,00, kar je pač precej, ako računamo, da bo zrakoplov poletel preko Atlantika v 24 urah. Gotovo pridite! Ponovno ste vabljeni, da pri dete na važno sejo v četrtek večer v malo Knausovo dvorano ob 8 uri. Gre se, da se dogovorimo glede programa 30. julija, ki bo največji paradni dan vsake narodnosti. Pridejo naj vsi zastopniki in zastopnice vežbalnih krožkov, pevskih društev, godb, odbori za narodne noše in uradniki Kulturnega vrta. — A. Grdina. Ne bo dela V Washingtonu niso odobrili WPA načrtov za clevelandski me-tropolitanski sistem parkov, kjer Bi bilo dela za 6,000 delavcev. Po 30. juniju bodo v teh projektih prenehala vsa dela. V Metropolitan park sistemu deluje sedaj kakih 3,500 delavcev, ki se bodo morali po 1. juliju ozreti po drugem delu in zaslužku. To je že drugi udarec, ki ga je dobil v kratkem času Cleveland glede WPA del. Državna postavodaja je odbila Clevelandu $500,000 od relifne svote. Mestna uprava je nameravala dotični denar prispevati k WPA projektom. Zdi se, da je politika župana Burtona kriva, da dobiva Cleveland vedno večje klofute glede relifa. Pri Burtonu so poznani samo republikanci, in tu leži vzrok, da se Burtonu mečejo polena pod noge, ker župan ne ve, da so tudi demokrat je potrebni kruha. Zadnšnica V četrtek 15. junija se bo bra la sv. maša ob pol osmi uri zjutraj v cerkvi Marije Brezmade žne za pokojno Alice Amigoni ob priliki trinajste obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Sinko je! Pri družini Mr. in Mrs. John Preskar, 3522 E. 88th St., so se ustavile rojenice in prinesle čvrstega sinčka. Oba, mati in sinko, se dobro počutita. Oče je poznani obeševalec stenskega papirja. Naše čestitke družini! Dosti česna V Cleveland je pravkar dospelo šest železniških vozov česna, znamenje, da Clevelandčani radi uživajo česen. % Katoliški kongres Clevelandski nadškof Most Rev. Joseph Schrembs prav prijazno vabi vse Slovence, da se u-deležijo izrednega zborovanja danes ob 4. uri popoldne v mestnem avditoriju ob priliki drugega kongresa za katoliško akcijo v Zedinjenih državah. Program je jako bogat, toda Vstopnine ni nobene. Kdor le more naj pride na to zborovanje, da se pokažete svetu, da ste zavedni katoličani. Nadškof želi, da bi bila udeležba kar največja. Naj se nihče ne obotavlja, kdor ima čas, ker se je treba v teh dnevih pokazati kaj premoremo katoličani. Slovaki bežijo iz Slovaške na Poljsko boječ se Neimev Varšava, 13. junija. Nad 4,000 nekdajnih vojakov, ki so pripadali k čehoslovaški »armadi, je pobegnilo iz Čehoslofaške na Poljske, ker se bojijo, da bi jih sicer Nemci aretirali ali pa celo ustrelili. Tekom zadnjih dveh dni prihajajo vedno večje trume Slovakov na Poljsko. Med njimi so Častniki, podčastniki in navadni vojaki. Vse te begunce je poslala poljska vlada v posebna taborišča, kjer bodo morali ostati, dokler se ne dožene njih, usoda. Poleg nekdanjih čeških vojakov prihaja na Poljsko.^tudi mnogo privatnih ljudi. Poljska dovoli vsem beguncem zavetišče razven Židom, katere nemudoma ekspe-dira nazaj v Nemčijo. Italija je dala 6,011 zrako-plovcev Španiji Rim, 13. junija. Tekom civilne vojne na španskem je dospelo v Španijo 6,011 laških vojaških zrakoplovcev glasom najnovejše uradne objave. Poleg tega so Italijani poslali v Španijo tekom vojne 518 vojnih zrakoplovov! Italijanski zrakoplovci so zagnali tekom vojne skoro 130,000 ton bomb in porabili več kot en milijon krogel. Tekom vojne so naredili laški zrakoplovci nad 5,800 poletov in so pri tem uničili 214 parnikov raznih narodnosti. Do-čim Italijani trdijo, da so tekom vojne zgubili samo 98 zrakoplovov, pa pravijo, da so uničili lo-jalistom skoro 600 vojnih letal. -o- Nemčija nadaljuje s pritiskom nad Balkanom Sofia, Bolgarska, 13. junija. Nemški poslanik v tem mestu je sprejel v daljši avdijenci bolgarskega ministerskega predsednika. Poslanik je nasvetoval mini-sterskemu predsedniku, da odpotuje v Berlin. Premier bo šel tja. Gre se radi ekonomskih ozirov. Nemški ekonomski vpliv vedno bolj narašča na Balkanu. Na Balkan je dospelo zadnje čase stotine nemških trgovcev, inženirjev, arhitektov, zdravnikov in ekonomov, ki dajejo nasvete balkan-ikim državam. Nadalje se poroča, da je dospelo v Bukarest, ki je glavno mesto Romanske, 54 nemških inženirjev, ki bodo pregledali polje, kako bi se dal dobro investirati nemški kapital na Romunskem. Zbornica poslancev v kongresu je sprejeta postavo glede lahkega posojila posameznikom Brezposelna zavarovalnina Vodstvo državnega urada za brezposelno zavarovalnino nam naznanja, da bo definitivno zaprlo dva svoja urada v Clevelandu ob koncu tega meseca, in sicer urad, ki se je dosedaj nahajal na 3766 W. 25th St. in urad na E. 55th St. in Broadway. Urad na 14705 St. Clair Ave. bo ostal odprt, toda ne bo sprejemal zahtev za odškodnino. Državni urad trdi, da ima preveč stroškov z obi-limi uradi in bi rad te stroške prihranil v korist ljudem. Vse zahteve za brezposelno podporo se\ bodo v bodoče vršile iz glavnega urada, ki se nahaja v Seneca Bldg., 1242 W. 3rd St. Država pravi, da si bo s tem prihranila letno $10,000. Ta naredba bo pa povzročila, da bo moralo tisoče onih, ki dobivajo brezposelno podporo, voziti se po cestni železnici, da pridejo do urada in bodo ti tisoči skoro gotovo izdali do $20,000 na leto za voznino, da si država prihrani $10,000. Lepa ekonomija je to! Lepa nagrada Ako kupite Frigidaire električno ledenico imate priliko dobiti brezplačno vožnjo na svetovno razstavo v New York, poleg tega pa še $150.00 v gotovini. Oglasite se pri Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave. za nadaljna pojasnila. Poroka V soboto 17. junija, se poročita v cerkvi sv. Vida ob 10. uri zjutraj Mr. Frank Grčar in Miss Julia žele, 1209 Addison Rd. Prijatelji so prošenj, da se udeležijo sv. maše. Naše iskrene čestitke mlademu paru. Washington, 13. junija. Prvič v štirih letih je poslanska zbornica kongresa sprejela in odobrila več sprememb k takozva-ni postavi za socialno varnost. Zbornica je odobrila skoro vse predloge, katere je nasvetoval tozadevni odbor. Glasovanje je bilo 361 glasov za in proti 2. Namen liberalizi-ranja postave glede družabne varnosti je bil dvojen: prvič dati nekoliko več starostne pokojnine in drugič razbremeniti davkoplačevalce. Eksperti, ki so bili mnogo me- secev na delu tozadevno, so pro-računali, da se to lahko zgodi, kajti od leta 1935, ko je bila sprejeta postava o družabni varnosti, se je blagajna tako množila, da "že skoro niso vedeli kam z denarjem." Obenem je poslanska ztornica tudi sprejela določbo, ki jako olajšuje posojila, ki jih lahko dobivajo posamezniki od bank ali enakih denarnih zavodov. Ne samo, da se pričakuje, da se zna obrestna mera znižati, pač pa se bo dobilo posojilo pod mnogo ugodnejšimi pogoji kot dosedaj. Mehika išče kapital v Zedinjenih državah. Z denarjem bi vlada rada izboljšala železnice Mexico City, 13. junija. Iz vladnih krogov se poroča, da išče republika Mehika večje posojilo v Zedinjenih državah, obenem bi pa rada dobila kredit, da izboljša sistem svojih železnic. V Washington so dospeli izredni mehikanski poslanci, ki bodo stopili v stik z državnim oddelkom ameriške vlade in posredovali, da dobi Mehika posojilo, katerega silno nujno potrebuje. Dvomi se, da bi Mehika dobila posojilo in kredit v Zedinjenih državah, ker je njena socialistična vlada zaplenila lansko leto za najmanj $400,000,000 vrednosti zemlje in lastnine državljanov Zed. držav. Na zaplenjenem zemljišču se nahaja petrolej, katerega je me-hikanska vlada v večjih množinah prodajala Japonski, Italiji in Nemčiji, samim diktatorskim državam, s katerimi Zedinjene države ne živijo v prevelikem prijateljstvu. Mehikanska vlada .bo morala predvsem prej obljubiti, da bo vrnila zaplenjeno zemljo ameriškim državljanom, predno more dobiti kredit v Ameriki. In če /te vrne zemlje, bo pa morala garantirati tozadevno plačilo. Na potu v domovino Včeraj so se odpeljali na obisk v domovino sledeči naši ljudje: Mr. in Mrs. Ostrouska, s sinom Frankom in hčerjo Dorothy, Miss Ana Bolha, Miss Julia Bolha, Martin Bolha, Miss Mary Skraba, Mrs. Mary Kolenc, Miss Mary Persa, Miss Mary Marsich, Mrs. Mary Modic, Mrs. Matilda Smalz, Mrs. Frances Drenik, Mrs. Jennie Zagorc, Mr. John Levak, Mr. Ciril Jevec, Mr. Jos. Suštersich, Mrs. Johana Hribar, Mrs. Caroline Kuhar, Miss Re-gina Kuhar, Joseph Birk, Mrs, Josephine Birk, Mr. Frank Der-dich, Mrs. Pauline .Derdich, John Parac, Mrs. Mary Parac in Joseph Gorše. Vsem srečno pot in zdrav povratek! Iz Sheboygana Mr. in Mrs. A. C. Kotar pošiljata iz Sheboygana, Wis., prav tople pozdrave vsem znancem in prijateljem v Clevelandu. Pravita, da je bilo tam te dni tako mrzlo, da so morali po hotelih kuriti. In nič bolje ni bilo v Clevelandu. Sicer pa prav lepa hvala za tople pozdjave. Prva obletnica V četrtek 15. junija se bo ob 6:30 zjutraj brala sv. maša v sv. Lovrenca cerkvi za pokojnim John Cergol v spomin prve obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Poroka V cerkvi Marije Vnebovzete se poročita v soboto 17. junija Miss Mary Stefančič, 890 Rudyard Rd. in Mr. Leonard F. Brothers, 3808 E. 72nd St. Poroka se vrši ob 9. uri zjutraj. Prijatelji so prošeni, da se udeležijo poročne sv. maše. Mlademu paru želimo obilo sreče in napredka. Smrtna kosa Danes zjutraj je preminul Louis šprajcar, 8627 E. 82nd St. Pogreb bo vodil Louis Ferfolia pogrebni zavod. Podrobnosti po ročamo jutri. Kralj se zahvaljuje Washington, 13. junija. Angleški kralj George VI. je poslal predsedniku Rooseveltu zahvalno brzojavko, v kateri pravi, da sta bila s kraljico močno ginjena radi prisrčnega sprejema, ki sta ga bila deležna v Zedinjenih državah. Brzojav je dobil predsednik na vlaku v Philadelphia i, ko se je vračal od graduacijskih ceremonij, ki so se vršile na vojaški akademiji v West Pointu. -o- Igralni stroji Councilman Krewson je pretekli pondeljek vložil v mestni zbornici predlog, ki bo, akoi bo sprejet od mestne zbornice, odpravil vse igralne stroje vsake vrste, brez ozira, če stroji plačajo kako nagrado ali ne. To je najbolj drastičen predlog, ki je bil glede igralnih strojev vložen v zbornici dosedaj. Councilman Krewson se je izjavil, da so igralni stroji kot banditi, ki prežijo na niklje državljanov. Toda. dvomi se, da bo predlog sprejet. Dan zastave Danes praznujemo dan ameriške zastave. V zvezi s tem bo v elevelandskem stadijonu velika slavnost in v mestu se bodo vršile parade, h katerim vabi župan vse zavedne ameriške državljane. Listnica uredništva Mr. Frank Barbič. — žal, toda vašega dopisa ne moremo priob čiti, ker bi izzval neljube posledice. Bodite nekoliko bolj dostojni v svojih dopisih, pišite o javnih zadevah, ne pa o osebnostih, katerih je vsak do grla sit. Party za Mrs. Coe Party] za Mrs. Coe, učiteljico angleščine, se vrši v četrtek ob 3. uri popoldne v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Pridite vsi ob 2. uri, kajti ob 2:30 pripelje Mrs. Coe njena hči Mrs. Howard Eddy. Kdor radi dela ne more priti ob pravem času, je vseeno dobrodošel vsak čas. — Frances Kodrich. Med Nemčijo in Poljsko se nekaj pripravlja Deblin, Poljska, 13. junija. Trije veliki slovaški vojaški zrakoplovi, oboroženi s strojnimi puškami in bombami, so pristali v tem poljskem zrakoplovnem pristanišču. Slovaški zrakoplovci so izjavili, da so pobegnili, ker se Nemci baje pripravljajo, da zasedejo Poljsko. Slovaška, ki je bila prej del čehoslbvaške republike, je dobila od Nemčije nekako avtonomijo, toda danes že čuti, da je pod popolno nemško kontrolo. Poljska vlada je dobila od Nemčije noto, da se morajo slovaški zrakoplovi, nemudoma vrniti, sicer bo morala Poljska nositi posledice. Slovaki so izjavili, da ni več daleč čas, ko bo Slovaška popolnoma zginila v Nemčiji in so rekli, da raje vidijo, da so njih zrakoplovi v poljski kot v nemški oblasti. Kaj kralji jedo Ko je predsednik Roosevelt povabil angleškega kralja na kosilo na svoj dom v Hyde Parku preteklo nedeljo, je imel angleški kralj s svojo soprogo sledeče kosilo pri predsedniku: čista juha in sirovi prigrizki, ribja pečenka, rak, fi-lano meso z gobami, virginjska šunka, domači fižol, solata s špargelji, francoski kruh, sladoled in torta, sveže jagode in kava. Dodatek V zahvali za pokojno Klaro Požar je družina pomotoma izpustila imena Jennie Požar in Elsie Rodella iz Reno Ave., ki so obilo pomagali v času bolezni in pri pogrebu in katerima se družina Požar prav prisrčno zahvaljuje. Graduiranka V imeniku graduirancev v Col-linwood High šoli ni bilo omenjeno ime Miss Dorothy Sever, ki bo tudi graduirala dne 17. junija. Naše čestitke! r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «17 Bt. Clair Avenue Cleveland, Ohio _________^PubUabed_dMy_ except Bundaya^KDd Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.60. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1809, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ««®*>83 No. 138, Wed., June 14, 1939 Naš councilman Ant. Vehovec Čitali ste zadnje čase poročila o slovenskem councilmanu Antonu Vehovcu, ki zastopa državljane v mogočni 32. vardi, kjer glasuje do 12,000 državljanov. In čitali ste 0 njegovih ekskapadah že prejšnja leta. Mogoče ste se strinjali z njim mogoče ne. Kaj ie tozadevno mišljenje naših državljanov bi radi vedeli. Naj nam sporočijo potom dopisov, da bo javnost znala, kaj mislijo lj-udje o svojem councilmanu. Mr. Vehovec ima posebno piko na neki "fenc," ki se nahaja na 140. cesti in Lake Shore bulevardu. On je mnenja, da je treba dotični fenc podreti, da se ljudem da prilika, da lahko pridejo do jezera, kjer bi se kopali. Mestna vlada pa pravi, cla to ni mogoče radi pogodbe, ki obstoji med vlado mesta Clevelanda in med milijonarsko vasico Bratenahl. Well, naj bo stvar tako ali tako, pogodba se mora držati, ko je enkrat podpisana, ker mi nismo Hitlerji in kajz^rji, da bi trgali pogodbe kot navaden kos papirja. Očividno Mr. Vehovcu ne ugaja dotična pogodba, zato je neprestano pripravljen, da podre omenjene plotove in podiral jih je toliko časa, da je sebi in drugim v sramoto moralo priti na lice mesta pet policijskih vozov, ki so councilmana Vehovca odpeljali v zapore, kjer je moral položiti bond, nakar bo zaslišan 20. junija. Sodnik Frey, pred katerim se je councilman Vehovec moral zagovarjati, mu je še posebno naročil, da miruje ves čas, dokler ne bo zaslišan, sicer bo strogo postopal s council-manom. Mr. Vehovec je obljubil, da bo miroval. Ampak njegov nastop v javnosti pač ni prinesel nobene časti našemu narodu, pač pa se ameriška javnost smeje councilmanu, ki nastopa kot klovn v cirkusu za napačno publiciteto. Ako ljudje v bližini 140. ceste in Lake Shore bulevard, v resnici želijo jezersko kopališče, tedaj imamo mnogo postavnih potov na razpolago, da ga dobijo. Mi pravimo "postavnih potov," ne pa cirkuških predstav, kakoršnje je uga-, njal Mr. Vehovec zadnja leta. Na vsako mestno vlado se lahko naredi pritisk, in končno izvojujejo državljani zmago in dobijo, kar želijo. Toda nikdar ne bodo dobili državljani v 32. vardi kopališča na način, kakor ga izsiljuje Mr. Vehovec. Kaj bi vi rekli, ako bi kdo prišel pred vašo hišo in vam začel podirati plot ali pa celo hišo? Gotovo bi se poslužili postavnih sredstev, da ustavite vandalsko delo. In kakor imate vi svojo lastnino, tako jo ima tudi mesto, in ki je skupna lastnina vseh državljanov ter nima noben councilman, sodnik ali župan pravice rušiti in uničevati mestno lastnino. Mr. Vehovec je mnenja, da je nad postavo, toda v svoje bridko razočaranje je dognal, da tudi njega zna prijeti roka pravice in ga pripeljati tja kamor spada za enako delo. Mestni councilmani so tu, da zastopajo koristi svojih državljanov in prebivalstva svoje varde. Plačani so imenitno. Mr. Vehovec dobiva od nas davkoplačevalcev $3,000 na leto, poleg tega, da je stalno nameščen v delavnici in dobro plačan. Nadalje mestni councilmani delajo postave, toda Mr. Vehovcu to očividno ni znano, kar krši iste postave, katere je sam pomagal narediti. Kaj če bi sledili ostali državljani vzgledu Mr. Vehovca in začeli rušiti mestno lastnino vsepovsod v mestu. Kakšna anarhija bi prevladovala v mestu, kje bi bilo spoštovanje do postav. BiIo*bi slabše kot v Rusiji. Postave morajo biti in pogodbe se morajo držati, sicer utonemo v splošni anarhiji, katere predstavnik skuša zadnje čase postati councilman Vehovec. Mi nimamo ničesar proti Vehovcu, vemo, da je sicer mož pošten in deloven, toda naučiti se bo moral, ali ga pa bo postava k temu prisilila, da je tudi on državljan kot vsakdo drugi, da nima nobene posebne pravice, razven, kar mu jih je narod dal tedaj, ko ga je izvolil. In narod mu ob izvolitvi ni naročil. da ruši in uničuje mestno lastnino. Upamo, da bo Mr. Vehovec vzel si te besede k srcu, da se bo spametoval in da bo v bodoče dajal lepši vzgled svojim državljanom. Saj je vendar toliko silnih in težkih problemov, katere je treba reševati, ne pa podirati mestne plotove. Na obisku v stari domovini Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111. No. 9. Devica Marija v Polju, Mengeš, Groblje. Razprava v Ljubljani. Takoj drugi dan smo se podali z busom k Devici Mariji v Polju, da obiščemo priletno mater naših rojakov iz našega sosednega mesta Rockdale, 111., in sicer Mrs. Mary Kokolj, Mrs. Frances Gerl, Mrs. Gutnik in druge. Bus nas je vozil komaj pol ure in že smo bili na cilju. Prišla je mati ravno s polja ter bila zelo vesela videti katerega, kateri pozna njene otroke to kraj morja. Solze veselja je pretakala, ko smo ji izročali "pozdrave" od njenih tako ,skrbnih otrok. Dasiravno imajo tu vsak svojo družino, vendar še vedno tako skrbijo za svojo mater, kar je v resnici zelo lepo od njih. čeravno že priletna gospa Gutnik, smo razvideli, da se vedno udejstvuje pri raznih delih. Saj so ljudje tam na kmetijah vajeni trpeti. Tu smo videli tudi 12-letno siroto Elo, kateri je gospa Gutnik stara mati, in katere edine želje so priti v Ameriko. (Kakor meni znano, se ji bo ta želja kmalu izpolnila na prizadevanje nje- nih tet tu v Rockdale. Bog daj njenim sanjam hitro uresničev, ker tam mladina na polju mora tako težko kruh služiti, in povrh še za tako malo plačo.) Tudi brata ali sina gospoda Gut-nika, sedaj na gruntu, smo videli in kateremu je zelo žal, da ni prišel pred leti v Ameriko, kajti tam na gruntu ni nikdar delo končano. Ko sem slišala take pogovore sem se šele začela pravilno zavedati kako srečne se lahko štejemo mi tu, da smo v deželi kamor na tisoče naših rojakov tako iskreno želi, in katerih hrepenenje se ne more nikdar izpolniti. Šli smo dalje v spremstvu Ele in gospe Gutnik do cerkve, katera je krasna, kakor tudi notranjščina se lahko kosa z drugimi cerkvami po Sloveniji. Na zvoniku ima veliko uro. Za cerkvijo je pokopališče. Pred cerkvijo pa velik spomenik, postavljen v spomin padlim vojakom iz te fare v zadnji vojni. čakajoč na vračajoči bus, s katerim bi se imeli odpeljati nazaj v Ljubljano, smo se podali v bližnjo gostilno, odkoder smo imeli razgled na Studenec (umobolnico). Večkrat sem že čitala kako povest o tem Studencu, toda sedaj sem bila pa v taki bližini tega kraja. Seveda slovo od stare mame Gutnik je bilo zelo ginljivo, kakor tudi od Elice, ter so nam mati izročali tisočere pozdrave za svojce to stran morja, in obenem vzdihnili: "Bog ve, ali jih še kedaj vidim ... ?" Takih in enakih ginljivih prizorov smo večkrat doživeli v domovini za časa našega potovanja. Drugi dan, 5. julija, smo se že v rano jutro odpravili v Mengeš obiskati mojega bratranca, gospoda Franc Šetina, orožniškega šefa na tej postaji. Ker smo isti dan imeli tudi namen ustaviti se v Grobljah, ki je ena postaja predno pride v Mengeš, smo se medpotoma podali v pogovor z dvema čč. gg. duhovnikoma, katerih pot je bila v Groblje. Tu smo jima povedali, kdo da smo, in da nameravamo obiskati bratranca mojega, soproga, č. g. Alojzij Trontelja. Toda č. g. Trontelj ni čakal, da ga obiščemo mi, temveč nam prišel naproti v Mengeš z kolesljem. Pot do Mengša je bila dolga kako uro, in vso to pot smo morali prehoditi peš, ker ni bilo v bližini postaje nikakega voza. Seveda nas je bodla ta pot, in zraven še po taki vročini, kajti razvajeni kakor smo tu v Ameriki, da se hitro vozimo tu in tam, nam je bila ta pot kakor za eno pokoro, vendar smo kmalu dobili zadoščenje po takem lju-beznjivem sprejemu od strani sorodnika Franc šetina in soproge, kateri so storili vse, da smo se spočili in se zopet po-krepčali, nakar gremo še pogledat njih m^lo mesto, in spotoma najamemo voz s parom konj, ki nas je vse skupaj potegnil v Groblje. Taka vožnja je bila. zopet nekaj novega za moje hčerke, ker na takem "taksi" se še nista vozili. Prišedši v Groblje smo kmalu našli sorodnika č. g. Alojzija Trontelj, kateri je že čakal na nas, in kateri je nam vse natančno vse razkazal. Posebno nas je zanimala njih velika tiskarna, kateri je č. g. Trontelj oskrbnik in upravitelj. Naj še omenim, da ob času našega zadnjega obiska v domovini pred 11 leti je bil č. g. Trontelj še študent, sedaj v teh letih je postal pa tako zaposljen. Seveda to pač zahteva njih delo. Groblje je namreč misijonišče, kjer imajo veliko posestvo, kakor tudi polje. Ko smo se mudili v Mengšu nas je povabil bratranec Franc Šetina na razpravo na veliko sodišče, katera se ima vršiti prihodnja dva dni v Ljubljani. Ker še nikoli nisem videla kako tam sodijo, sem se temu povabilu tudi odzvala. In zelo čudno navado imajo tam, vse dru- gače kot smo navajeni mi tu v Ameriki. Tam nimajo porotnike, kakor mi tu, temveč na istem mestu sedi pet sodnikov, kateri imajo odločevati usodo toženega. Na sredi sedi sodnik, kateri na vse načine izpra-šuje toženega. Tu v Ameriki imajo sodniki mnogo lažje, to delo opravljajo zagovorniki toženega. Toženec je stal ter imel hrbet obrnjen od ljudi, tu sedi toženec na zatožni klopi obrnjen proti ljudem. Isti dan se je vršila razprava toženca, kateri je bil osumljen, da je umoril ženo, katera ga je vzgojila iz mladih let, za vsoto denarja ter istega skril. Ženska, katera je bila umorjena, se je pisala Šimenc, ter se je ta slučaj dogodil v Mengšu. čudno se mi je videlo, da je toženec bil tako predrzen, da je vedno segal sodniku v besedo, kar se tukaj pod nobenim pogojem ne zgodi. Sodnik je bil g. Kralj, stric naše sopotnice t$r članice in predsednice podružnice iz Aurora, Minn., Mrs. Mary Krall, rojena Primože, doma iz Grabna pri Medvodah. Ker je tudi njo zanimal ta slučaj, smo se tam znašle v sodnijski dvorani. Delale smo po svojem sklepe, kako bo ta sodba odločena, ker bilo je mnogo dokazov, da se pokaže, da je toženec kriv, toda na naše veliko začudenje je bil oproščen i*adi pomanjkanja dokazov. Kakor se meni vidi, so tam mnogo milejše sodbe, ako bi bilo to v Ameriki, bi ga takoj vje-li v protislovju. Ni torej čudno, ko čitamo v novicah iz domovine, kako milo so sojeni nekateri, kateri zakrivijo zločin. Ker je bila prihodnji dan sobota, smo se podale v štefanjo vas k frizerki, katero vodi moja sorodnica Slavka Schoener, rojena Lisjak. Tako smo bile vse tri prvič sfrizirane v evropskem salonu. Popoldne se odpravimo proti Tivoli z namenom, da si ogledamo krasni hotel Bellvue, kamor sta nas spremila gospod in gospa Kraljeva. Tu srečamo sprehajati se Miss Alice Železnik, našo sopotnico iz Clevelanda, ter se vsi skupaj podamo v hotel Bellevue, odkoder se nudi krasen razgled na celo Ljubljano. Zvečer istega dne se podamo v frančiškansko dvorano, na akademijo, katero so priredili v počast izletnicam. Ob zaključku prvega tedna v domovini in istega večera se vsi skupaj podamo na krasni vrt Union hotela, kjer nam je igrala fina vojaška godba. Tako smo mnogo videli in doživeli takoj v prvem tednu našega bivanja na domačih tleh. (Nadaljevanje sledi) EUCLID RIFLE CLUB —-o- Piknik društva št. 403 HBZ članom kluba se naznanja, da prihodnjo sredo 14. junija ne bo streljanja, ker imajo kegljaški "tsami" izlet in zabavo v Twilight gardenu v Mentor, Ohio. Prosi se, da ste vsi pravočasno na mestu in sicer ob treh popoldan. Prva točka na programu bo tekma : kdor poje največ pohanih pi-ščet bo deležen $10.00 nagrade. Druga točka; kdor spije več kot ducat jajec v dveh minutah, bo deležen $5.00 nagrade itd. člani kluba pridite gotovo in pripeljite seboj tudi svoje boljše polovice. Zadnjo sredo smo jih pa takole: Sober.............. 20 Mandel.............. 24 Lampe.............. 23 Kastelic.............. 19 Kunstel.............. 24 Janzevic............ 23 Baraga............ 21 Bavec................ 18 Sepic................ 22 Golich.............. 17 Lampe, manager. ST. CLAIR RIFLE CLUB V nedeljo 11. junija smo zopet delali na naši farmi. Na tej seji so bila prečitana tudi nova pravila. Izid zadnje vaje je sledeč: F. Kosec............ 15 A. Dolgan.......... 11 J. Sušel............ 19 F- Kramer.......... 21 A. Podpadec........ 17 L. Ferkol............ 15 Mrs. F. Novak...... 14 A. Antonin ........•.. 22 F. Turšič.......... 17 A. Baraga.......... 14 F. Spenko ..".:...... 18 J. Urbančič.......... 13 J. Pintar.......... 16 J. Cergol............. 12 J. Lekovec........17 J. Vičič............ 9 F. sietz..u A. Novak............ 18 B. Gerl ..........L 11 J. Novak............ 19 Klaus.............. 9 Jankovič .......... 18 J. Papež............ 9 A. Gerl.............. 12 L. Kushlan.......... 6 F. Kobal............ 15 •-o- ZAHVALA OB 25-LETNICE POROKE Hrvatje v Newburgu, ki so člani društva 403 HBZ priredijo svoj prvi piknik v nedeljo 18. junija na James Rybak Crowe farmi,6249 Turney Rd. Vabimo vas, da nas posetite ta clan od blizu in daleč, vsi Hrvatje, Slovenci in Srbi. Za žejne bodo skrbele prijazne natakarce in za lačne pa dobre kuharce. Za ples&željne pa bodo igrali naši tamburaši "Hrvatski sinovi." Za prevoz bo skrbel Mr. Rus in sicer od Broadwaya in Harvard Ave. Prvič bo odpeljal ob desetih dopoldne in potem pa vsake uro do petih popoldne. Ne boste se kesali ako nas posetite na tem pikniku. Za vse bo preskrbljeno, da bo fina postrežba in najboljša zabava! Pozdrav in na svidenje! Andy Turnbri, zapisnikar. -—o—- Normalen položaj Iz države Michigan se poroča, da je položaj v avtomobilskih tovarnah zopet normalen, in da so se vsi štrajkarji vrnili na delo. Dela je dovolj za vse. Dragi sorodniki, prijatelji in otroci. Sele sedaj sem prišla toliko k sebi, da lahko napišem zahvalo in se vam iz vsega srca zahvalim za prijetno in veselo presenečenje, ki ste [?a nama priredili za najino 25-letnico zakonske zveze, in sicer 9. maja. Tedaj je minulo 25 let, odkar sva si s soprogom podala roko v cerkvi sv. Vida in naju je blagoslovil Rev. Ponikvar. Slavnost, katero mislim opisati, se je pa vršila 13. maja, 1939. Torej 'jaz nikakor ne verujem, da je številka 13 nesrečna, kajti za naju je bila prav srečna. Začelo se je že kar zjutraj. Mlajša dva, William in Angelca, sta bila na vso moč pridna ono soboto. Vse je šlo kot namazano. Nič ni bilo tistega mučnega izpraševanja, kaj je treba še narediti, da smo potem prosti. Vse sta sama znala in čistila, ribala in brisala. Mislila sem si, jutri bo pa Materinski dan, in ker nimata denarja, da bi kaj kupila, se pa hočeta na ta način odslužiti. Ob 2. uri popoldne se prismeje Mr. Nick Grača-nin iz Bay Village in nas povabi, da gfemo na vožnjo z njim. "Pa še Jožka vzemite s seboj," je rekel, "ker imam nekaj novega za pokazati. Bolj pripravnega človeka niste mogli izbrat, da ste od doma zvabili, ker Nick vsako leto tako nekako za špas pride trikrat na obisk, da nas odpelje v zeleno naravo in na svoj dom, kjer pokramljano z njegovo sopro- go Nežo, mojo bivšo sovaščan-ko iz Lipovca pri Ribnici. Bay Village vas je precej oddaljena od Clevelanda in Neža tako rada govori, da je res bolna, ako malo ne poklepeta. Tako jo mi dražimo. Toda naj bo kakor hoče, Mr. in Mrs. Gx-ačanin sta naju odpeljala 22 milj od naše hiše in popolnoma izvršila svojo nalogo. Doma pa je bilo med tem joj in joj! Dopoldne je morala biti vsaka stvar na svojem mestu, popoldne so pa vse znesli v stranske sobe in spremenili sprednje sobe v krasne dvorane s polnimi mizami vsakovrstnih dobrot. Kako se je moglo vse to izvršiti je skrivnost, katere še danes ne morem pogruntati. In vzklik "surprise" mi še danes doni po ušesih. Načrt so skovali pri sosedovih Mrs. Komar, naša hči Molly in sin Edward. Ti so predložili načrt. Mrs. Sluga, ki se je poprijela dela s svojo sestro Mrs. Polis ter sta v tako kratkem času povabili tako lepo število prijateljev in znancev. Torej gre najlepša hvala Mrs. Sluga, Mrs. Komar, Mrs. Po-lis in sin*u Edwardu. Potem pa seveda kuharicam, med katerimi je bila Mrs. Sluga na-čelnica, v svojem štabu je pa imela Mrs. Vilhar, Mrs. Komar in Mrs. Acceto, in strežajke so bile zraven gori imenovanih Mrs. Avčin in Mrs. Polis, ki so se prav pridno vrtile okoli miz. Z božjo kapljico so pa stregli Mr. Sluga in Mr. Po-iis, za poskočne polke in zibajoče valčke so pa skrbeli naši mladi fantje, ki so prav fino igrali in sicer Albin Sluga, Fr. Komar, William Glavan, Louis Henikman, Whitey Lo.všin. Nadalje gre zahvala vsem številnim gostom za njih velikodušno sodelovanje in prijaznost, kot Mrs: Darovec, Mr. Frank Sluga, Mr. O. Sluga, Mr. in Mrs. Skufca, Eagles-mere Ave., Mr. in Mrs. Susel, Mr. in Mrs. Henikman, Mrs. Mary Dejak, Mr. in Mrs. John Dejak, E. 55th St., Mr. in Mrs. Frank Dejak iz E. 59th St., Mr. in Mrs. Valentin Markužič n družina, Mr. in Mrs. Pianec-ki, Mr. Ernest Schneider, Mr. in Mrs. L. Avčin in sin, Mr. in Mrs. Vidigoj, Mr. in Mrs. Anton Skrabec, Mr. Leopold Je-ras. Mr. in Mrs. Charles Suša, Mr. in Mrs. John Gorišek, Mr. in Mrs. Tivoder, Mr, in Mrs. Ludvik Kovach, Mr. in Mrs. ■Jim Kozely, Mr. in Mrs. Sko-čaj, Mr. Frank Revere, Mr. ii Mrs. Naglič, Mr. Joe Dejak, Mr. in Mrs. Prijatelj, E. 53rd St., Mr. in Mrs. Zorc, Mr. in Mrs. Acceto, Mr. in Mrs. Fr. Komar, Mr. in Mrs. Centa, Mr. in Mrs, Joe Krajc, Mr. in Mrs. Lovšin, Mr. in Mrs. Martin Rožnik in družina. Miss Angela Markužič, Miss Frances Markužič, Mr. Frank Benich, Mr. in Mrs. Troha, Mr. in Mrs. Leopold Polis, Mrs. Frances Tomažič, Mr. Edward Glavan, Mr. in Mrs. John Sluga, Mr. in Mrs. Pan-chur, Mrs. Frances Germelc, nje otroci, Mrs. M. Bradach, Mr. in Mrs. George Hasek, Mr. Martin Mlakar, Mr. Martin Komachar, Mr. in Mrs. Nekish. Mr. in Mrs. Mike Babuder in otroci, Geneva, Mr. in Mrs. Nick Gračain, Bay Vil., Mr. in Mrs. Greb&nc, Mr. John Troha. Vedite, dragi mi, da nam ostanete v hvaležnem spominu in ob priliki vam povrnemo. Hvala tudi Mr. August Svetek za brezplačno uporabo stolov. Vas pozdravljamo in ostaje-va hvaležna Frank in Mary Glavan., 828 E. 140th St. -—o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Mesto, ki ga veže zlato Prav na skrajnem južne® koncu Afrike leži mesto Johan* nesburg, v katerem prebivaj" ljudstva iz vseh delov sveta, A* rike, Amerike, Evrope, Azije ® vse veže na ta kraj — zlato. Z4 Kairom je Johannesburg največ je mesto v Afriki. Leži na vis0'0 planoti, ki daje pogoje za letovJ* šče, toda velike rudniške napra" ve zastrupljajo ozračje in zate®' nevajo zdrave sončne žarke. Mesto ima silno živahen P1'0' met in trgovino svetovnega ob- sega, kjer je boj za obstanek višku. Prava in najhujša pa je pod zemljo, kjer napol i>a gi zamorci v moreči vročini k0^ ljejo zlato kamenje in ga dvi£a' jo na vrh. Druge množice £a vrhu drobe in meljejo in izP11"8' jo, da se slednjič s pomočjo P°f^ bnih kemikalij izpremeni v kasto tekočo maso. Iz te mase™ zapletenem tehničnem post°^ iega> ku izvabijo zlato in kot postrv" ski proizvod tudi srebro i0 ker. Vse te drage kovine pa s° Ki skupaj zlite v kameniti sklad* je tako težak, da ga tudi naj^J f.tn čnejši atlet ne bi mogel odnet in tako brezimenski družbi, k1 J ti; lastnik rudnika, odnesti. Pa 1 te® di če bi ga odnesel, bi mu s ^ še ne bilo veliko pomagano-stega zlata še ne bi imel v ro* Ta kamen potem pride v raf' rijo, kjer ga stope in ločijo bro, baker in zlato. Zlato Voi\„ redo W kast!l odlivajo v paličice, ki g' trg. S tem je prejšnja, siv in leno tekoča masa postala s _ ^ tovna sila, ki nastopi v okl°P!' ^ avtomobilih svoje potovanj®^ i^j svetu, najprej pa v pristal Cap. Od tu paličice pod naJ* tto-- žjim varstvom potujejo v p fo V don, kjer spet utonejo v P0''^, lju, to je v kleteh velikih ba. Razpošiljajo jih seveda Ameriko, kjer jih prav straži človek kot poroke ^ moči. Z velikimi napori Je, ^ jj^j iztrgano iz naročja zemlje in Ko fel 10 p '01 I. S tuc "Uf Tar, in g '°vai za 'je • h ftio 4 t, 't ti kec 'Vin sv lfišei p evc ; Al* :> si i, f to K tel: 'ter i, c ter 1 '» S( '.d; *1jki P \ čist •al; Sir, ob neprestani skrbi vrača sP6 zemljo, v tresore. Tako se ' ključuje brezupni krogotok traja od kar so bili ti rudnih kriti. ,j|0 Pa je prav to zlato oi«^^ južno-afriški zvezi k d»na. ■ visoki življenjski stopnji- ^ v vre( V p »Žili i. k \ SI' jfl'1 Ali «(len reš iru jefdai. ser v deželi, kjer je samo dv'a lijona belih, ne bi bila i*1' Zlasti se je treba zahvaliti' t danes mogoče po južni ^ tovati tako udobno, kot p° pi le v najbolj naprednih lah. Mreža, avtomobilski od leta do leta raste, mno^0^. moderne naprave, ki daje.]" J želi in njenemu glavnemu ^ ^ kulturno lice. Bolj kot kat —— 0fr's h druga dežela, je južno-^^j. - zveza deležna modernih P1.1 po- tev, najsi bo to kanaliziran^' 0. id". gozdovanje, napeljava V0' državni blagajni, ki ima tak Da! tor 'Na: Sevi Moj 'i bo ^ob vc J'e do v in za vse to se ima . . fotni Ii, tafc'l K neizčrpen vir svojih dob0 _ ^JV^do Niso pa teh pridobitev v ri deležni tisti, ki "ep0S>l, kopljejo zlato iz naročja ze . r K to so tisoči črnih delavcev, 2 vsem tem napredku ostajaj^ daj in dobivajo za svoje d skromno mezdo. ivec ''ca! 1' * Fritz Kuhn, vodja ških nuzijcev je obtož^'^ je poneveril več tisoč « je\) iz blagajne te organ cije. . i ""Sttamniu: Winnetou prijel za roko, se 5rtlil k svojim ljudem in gla-povedal: Old Shatterhand je zma-Svoboden je in svobodni udi njegovi trije tovariši!" Uff —! Uff —! Uff —!" angua pa je stal blizu nato temno gledal. Z njim 511 še moral obračunati, kar !°vati sem ga moral za laži 2a obrekovanja, s katerimi je skušal očrniti pri Apa- ii rOČU' i» j0 i P1 tt»nnumm:::ii»>»:it:»n»iiiiiiiiin»iiwtii»iiiiiitti»t:»»t»«»:mimmmi« WINNET0U Po nemftkem tavlrnlkn K. May« Ko sva stopila iz vode, me so vaju Kiowe k drevesom prive- zali in da bi vaju bili mučili. Tedaj pa da vama je poslal veliki dobri Duh nevidnega, nepoznanega rešitelja. Da, neviden je bil, Kiowe ga niso smeli videti. Danes pa se mu ni treba več skrivati —. Ali mi sedaj verjameš, da nikdar nisem bil tvoj sovražnik, ampak vedno le tvoj prijatelj?" "Ti — ti — ti si naju osvobodil —?! Tebi se morava zahvaliti za svobodo in najbrž tudi zg, In ne samo, ker je mene življenje ttioje tovariše razžalil, ara-k tudi za v bodoče in v ko-tistim belim, ki bi pozne-tadaj naleteli nanj. ^tonetou me je peljal mimo ;5Sa, pa ga še pogledal ni. sva naravnost k mojim to-j%m, še vedno so bili h ko- privezani. Weda so bili vsi iz sebe. je vpil: Aleluja —! Aleluja —! Re-smo —! Ne bodo nas u-^ili —! Človek, mož, prija-• fant in greenhorn, kako to naredil —V' ^tonetou mi je dal nož in 'tel; rereži jim vezi! Zaslužil si. da smeš to sam storiti!" ferezal sem jim vezi. 11 komaj da so bili svobo-so se vrgli na mene, me Gabili s svojimi šestimi ro-ter me stiskali in meč-'•! da mi je že kar sape pri-^jkovalo. Sam mi je celo poljubil, solze so mu kap-6 v gosto zaraščeno brado čisto resnobno mi je zatr-'41: Sir, če vam to kedaj poza-— prvi medved, ki me bo naj me s kostmi in ko-pogoltne! kako. ste to naredili? k'f°cili ste v vodo, pa ste iz> Tako silno ste se bali -. vsi so mislili, da ste uto---. Iskali so vas —." Ali vam nisem dejal, Sam, f^n sem šel v vodo, da smo rešen.i,. če utonem!" ^innetou naju je zavzet po- Tako je dejal Old Shatter- ta il6 [JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU ••♦••»TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTrrTTTTTTTTTTTTTTTTTTTIIII 1111 i t 1 A i AMI.i l Z IIIIimUllIIIlXIIIITTT vrcfd i?" 3K fiš doblf(l J si Id01 o* i\0 ^a!" je pritrdil Sam. _ Torej je bilo tvoje boječe jfšanje le prevara?" Seveda!" sem pokimal. 'Moj brat je dobro vedel, bo storil, še preden je šel Jvoboj. Plaval je ob bregu J vodo navzgor in na dru-8trani spet navzdol, sodim, je premotil svojega Bazilika, ki je mislil, da je Sil, in ga je iskal po vodi "Mol -. toj brat ni samo močen ko . i 'Ved, tudi zvit je ko prerijska ,t|lca! Kdor je njegov nasprotje ga mora zelo Čuvati!" Th tak nasprotnik je bil Win-%__?" ^il sem do danes. Pa sedaj V več." Torej ne verjameš več Tallin njegovim lažem, ampak ^ in mojim tovarišem?" 'Pet mi je dolgo in pozorno ^al v oči kakor prej ob cedri, ^idal roko: Tvoje oči so dobre in na tvo-[ °brazu ni nepoštenosti! Ver- Naa ti!" tem sem se oblekel. Po %vih besedah sem vzel iz že-Wzervno škatlo in dejal: ^oj brat Winnetou je prav , Mal. To mu bom dokazal. jpt»iti pozna, kar mu bom se-% dal —." °iskal sem med papirji ko-ga raztegnil in ga ponudil ^etouu. u e8el je po njem, pa se ga ni Ves zavzet je sftopil za nazaj in vzkliknil: ^oji lasje —! Kdo ti jih je Tnču čuna je pravil prej, da Sunkoma je govoril, ves zavzet in iznenaden, on, ki ga nobena reč ni' iznenadila in ki je v vseh položajih življenja znal o-hraniti hladnokrvnost in ravno-dušnost. In potem me je prijel za roko in me peljal k svoji sestri, ki že ves čas sem ni odvrnila očesa od naju. Postavil me je pred njo in ji dejal: ' * "Nšo či vidi tule pogumnega junaka, ki je skrivaj osvobodil mene in očeta, ko so naju Kiowe k drevesom privezali in za smrt določili. Njemu se naj zahvali, da sva še živa!" Objel me je in poljubil na obe lici. Nšo či pa mi je dala roko in povedala le eno samo besedo: "Odpusti!" Zahvalila bi se mi naj, pa me je odpuščanja prosila. Zakaj? Prav dobro sem jo razumel. Težko ji je bilo, da me je po krivem in napačno sodila. Vse tedne sem mi je stregla, bolje me je poznala ko drugi, pa je vendar mislila, da sem strahopetnež, tistikrat, ko sem igral komedijo. Popraviti je hotela, kar je zagrešila, in to ji je bilo mnogo važnejše ko pa zahvala, ki jo je Winnetou naročil. Stisnil sem ji roko in ji dejal: "Nšo či se gotovo še vsega spominja, kar sem ji pravil. Vse se jc uresničilo. Ali mi sedaj moja sestra verjame?" "Verjamem svojemu belemu bratu!" II. Obračun Tangua je stal blizu nas. Divje je gledal v svoji onemogli jezi. Besedice ni zinil. Z njim sem še moral obračunati. Moja čast je tako zahtevala, pa tudi ugled, ki sem si ga hotel pridobiti med Apači. Stopil sem k njemu, mu pogledal v obraz in ga vprašal: "Tangua, poglavar Kiow, naj pove, ali je lažnik ali pa resnicoljuben človek!" Vzrojil je. "Me misliš razžaliti?" "Ne. Le vedel bi rad, pri čem da sem s teboj. Odgovori torej!" "Old Shatterhandu bodi povedano, da govorim le resnico." Kako je na mah znal vljudno govoriti "Dobro!" sem dejal. "Bomo videli. Ali boš tudi storil, kar si obljubil?" "Da." Od cerkve Marijinega Vnebovzetja drži proti vzhodu prav kratka, le nekaj sežnjev dolga pot, ki je na obeh straneh obdana s precej visokim zidom. Na koncu te poti je stena z bolj majhnimi vrati. Tu skozi stopiva potem pa dolj po stopnicah, kot bi šla v kako klet, ter prideva v prav lično podzemsko kapelo, na kateri se takoj vidi, da je bila precej velika naravna votlina. Res, tu je bila votlina in sicer še prav imenitna je: Tukaj se je večkrat mudil Jezus s svojimi učenci in tu je On večkrat molil; tukaj je bil tudi veliki četrtek in je v tej votlini pustil svojih osem učencev, sam pa je šel s Petrom, Janezom in Jakobom za lučaj kamna dalje, kjer je potem ves potrt in zapuščen molil; tu sem se je potem vrnil ter so Ga potem po Judeževem izdajalstvu vjeli. Votlina je prav prikupi j iva ter ima tri oltarje. V glavnem oltarju, pred katerim je obha-jilna miza, je lepa slika, ki predočuje Jezusa v smrtnih težavah ko vdani moli k Svojemu nebeškemu Očetu; od stropa vise svetilnice, ki razsvetljuje- je pri Termopilah izdal junaškega Leonida in njegove hrabre špartance, je bilo nagnjus-no zločinsko, toda neprimerno večje pa je bilo Judeževo, ki je tukaj izdal svojega Učenika— učlovečenega Boga. Tu v tej votlini se pa človek prav rad pomudi pri misli, da je tukaj molil Gospod; te stene so Ga gledale in poslušale ter so bile priča, ko je tu pričel Svoje trpljenje; koleno sili k tlom in človek tukaj z veseljem poklekne ter počasti Njega, ki je trpel za nas. "Pa kje je brat Hijacint, da ga ne vidim danes tukaj ? Ta bogoljubna duša je ponavadi vedno tukaj," pravi dr. Aleksič ter se ozira po kapeli, potem pa pristavi: "Zdaj greva v Getze-mansko baziliko, pa se potem vrneva nazaj. Ga bova že našla," nakar se odpraviva ven. Kako, da je treba iti po stopnicah v to votlino, utegne vprašati ta ali oni. Tu je ravno ista kot pri cerkvi Marijinega Vnebovzetja: vsled ruševin, ki so se tu nagromadile, je svet zdaj dosti višji in zato je treba zdaj rabiti stopnice, kakršnih ob Kristusovem času gotovo ni bilo jo ta kraj, v stranskem oltarčku treba. Isto je s krajem, kjer je je pa lepo naslikan prizor, ko stal grad Antonija in še marši- Judež s poljubom izda svojega Učenika. Kakšen je tretji, sem žal pozabil zabilježiti. Človek včasih zapiše kako stvar dvakrat, kako celo trikrat, dočim katero enostavno pozabi in to tem lažje, ako katera stvar človeku posebno ugaja oziroma ga zanima, kot sti mene ti dve sliki. Prvo gleda človek z velikim sočutjem, drugo v nekim gnjevom, ko zre na izdajalsko dejanje Judeža, katerega izda-jalstvo je bilo največje kar se jih je kdaj zgodilo na svetu. Izdajalstvo grškega Elijalta, ki kje drugje. Jeruzalem je bil Večkrat porušen in zopet pozidan in na marsikaterih krajih se je gradilo kar vrh ruševin, tako so nekateri kraji, ki so ostali v originalu zdaj precej nižji. Od te votline greva proti jugu, kjer je za lučaj kamna krasna cerkev ali bazilika Smrtnih težav. Na levi strani ceste, ki pelje proti Jerihi, stoji veličastna stavba z triločnim pročeljem, kije visoko odprto; mogočno stebrovje s tremi enakimi loki napravlja na gledalca najboljši vtis, dvanajst kupol poveličuje svetišče, ki stoji na kraju, kjer je Jezus bojeval Svoj smrtni boj ter potil krvavi pot. Pa kdo lastuje to svetišče? Takoj na prvi pogled se vidi, da tu ne gospodari ošabni Bi-zantinec nemarni Grk in ne njemu nič boljši tovariš Armenec; stavba kot krasna slika nad triločjem priča, da so tu gospodarji katoličani. Da, to svetišče lastujejo frančiškani, kakor lastujejo prej omenjeno votlino. Radi tega človek tem rajši stopi na svoja katoliška tla. Na svoje pravim, ker tu se človek počuti res kot doma. Iz lepega preddvora stopim v spremstvu svojega vodnika v lepo svetišče, ki kakor zunaj tako znotraj priča, da so tu marljivi, podjetni pa ponižni sinovi sv. Frančiška. Prepričan sem, da ako bi njih duhovni oče stopil semkaj to bi jih zelo pohvalil za tako lepo urejeno hišo božjo. Na stropu sevajo zvezde, skozi okno pa lije mrka svetloba ter dela vtis one noči, ko je tukaj Jezus krvavi pot potil. S spoštovanjem, kakor v cerkvi Božjega groba, stopam proti glavnemu oltarju, pred katerim je prav naravna precej široka skala, katero obdaja lepa nizka ograja. Tu oba poklekneva. Ograja kakor nizka obhajilna miza je odprta, vendar si ne upam, da bi se sklonil tja; vprašam dr. Aleksiča, če je dovoljeno. Prikima, šele potem se nagnem skozi odprti prostor in poljubim rjavo ras-kavo skalo. V smrtnih težavah je Gospod tukaj molil: "Moj Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene; vendar ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti." Bridko je moralo biti, da je potil krvavi pot. V smrtni grozi je zrl pred seboj vse strahotno trpljenje ter bridko smrt na križu. Njegova Človeška narava se je pri tem. zgrozila in obšle so Ga smrtne težave; padel je na Svoj obraz in molil. Pred seboj je 1 "Moraš tudi! Kajti kdor besedo sne, takega vse zaničuje. Ali se še spominjaš, kaj si obljubil?" "Kedaj ?" "Prej, ko sem še na kolu visel." "Tistikrat sem različne reči govoril." "Je res. Gotovo pa veš, katere tvoje besede mislim!" "Ne vem." "Pomagal ti bom. Dejal si, da se mi boš odzval, če te pokličem na obračun, ko bom spet prost "Ali sem tako dejal?" "Da! In dejal si tudi, da bi se rad boril z menoj, ker veš, da bi me zdrobil in zmečkal —." Moj glas mu menda ni preveč ugajal, previdno je odgovoril: "Ne spominjam se takih besed. Old Shatterhand me je napačno razumel! Govoril sem o čem drugem." (Dalje prihodnjič) Velika vojaška, parada se. je vršila pred španskim generalom Francom, ko je pregledoval nemške in italijanske, vojake pred odhodom domov iz Španije. gledal v daljno bodočnost in videl kako bo Njegova kri za mnoge zastonj tekla ter bo vse neskočno zasluženje Njegovega bridkega trpljenja za mnoge brez pomena; videl je kako Ga bodo zaničevali ter teptali Njegovo za nje prelito kri. Vse to Ga je strlo ter Mu iz trepe-ajočega telesa iztisnilo krvavi pot, ki je tekel po licu in kap-jal na tla: za odrešenje človeštva. Smrtni boj, ki ga je Jezus tu-taj bojeval, nazorno predočuje velika krasna slika nad glavnim oltarjem: Jezus kleči na skali, roke ima sklenjene k mo-itvi; po čelu Mu tečejo krvave srage, nekoliko v stran spijo pod oljko Njegovi trije učenci, dalje po vrtu rastejo oljke, nad Njim je angelj s kelihom, nad katerim je križ z dolgim belim prtom: znak Njegove bridke smrti in pogreba. Tako je umetnost ovekovečila prizor, ki se je vršil tukaj na tem kraju,