Leto Vili, št. 213 Ljubljana, sobota 10. septembra 1792 Cene 2 Oin c Izhaja ob 4. »jutraj. tsa Stane mesečno Din is-—-; ra inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Liubljana, Knaflova ulica Stev. s/L Telefon št. 2073 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik^zaigospodarstvo, prosveto in politiko UpravniStV*: Ljubljana, freternova ulica St. 54. — Telefon St. 3036. iDseratai oddelek; Ljubljana, PreSei-nova ulica št. 4. — Telefon St. 14« Podružnici: Maribor, Aleksandrova It 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri postnem ček. zavodu: Ljub-lana St. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. Ljubljana za zmago združene demokracije Temeljit odgovor napredne slovenske prestolice naklepom reakcije Mogočna manifestacija ljubljanskih volilcev na velikem shodu Naprednega bloka v Kazini. - Velikansko navdušenje vseh slojev za naprednega kandidata. - Napredna Ljubljana je govorila: Ljubljanski poslanec mora biti dr. Albert Kramer. Ljubljana, 9. septembra Nocoj je govorila napredna Ljubljana. Na velikem shodu v Kazini sicer ni bilo podeželanov in tudi ne večjega števila Ljubljančank, zato pa je bil zbran mogočen kader ljubljanskih na-predtaih volilcev, kj je brez osebnih vabil, samo na poziv naših dnevnikov, prispel na volilno manifestacijo v tako velikem številu, da je bila velika dvorana z galerijo in stranskimi prostori nabito polna. Mnogi so ostali zunaj na stopnišču. Shodu je stalno prisostvovala skoraj dvatisočglava množica volilcev, kj je stoje vztrajala na shodu čez 10. uro. Medtem so pa ves čas množice ljudi prihajale in odhajale. ker niso dobile v dvorani prostora. Zastopana je bila starejša generacija, a zlasti številna je bila mladina, kar najbolj dokazuje jačanje in naraščanje napredne moči v Ljubljani. Večina zborovalcev je pripadala širokim plastem naroda, ki so prišli, da dajo duška svojemu ogorčenju nad divjanjem socijalne in politične reakcije. Zastopani so bili vsi sloji ljubljanskega meščanstva, od manuelnega delavca do vseučiliškega profesorja, od državnega in zasebnega nameščenca pa do industrijalca, trgovca in obrtnika ter drugih predstavnikov svobodnih poklicov. Shodu je predsedoval predsednik liublianske Mestne organizacije SDS g. direktor Jug. Z nepopisnim navdušenjem pozdravlien je prvi dobil besedo kandidat Naprednega bloka dr. Albert Kramer. Njegov govor, ki so ga zborovalci stalno spremljali z burnim odobravanjem, je napravil na vse navzoče globok vtis. Ko je dr. Kramer končal, je bil predmet navdušenih ova-cij, iz katerih je odsevala zavest, da bo ž njim zmagala napredna Ljubljana. Nadvse prisrčno je bil tudi sprejet namestnik g. Vargazon in ponovno aklamiran. Ko je odgovarjal na infam-no denuncijacijo klerikalcev, je cela dvorana dala v burnih klicih duška ogorčenju nad tem podlim poskusom terorja. Tako lepe manifestacije, kakor je bila sinočna. Ljubljana že dolgo ni videla. Množica se je razhajala v vzvišenem razpoloženju. Na shodu je bilo prisotnih tudi nekaj pristašev drugih strank, ki so občudovali stvarnost govorov ter bili presenečeni, da ni padla nobena beseda, ki bi spominjala na demagogijo. Dogodil se je en sam incident, ko so reditelji posegli vmes ter odstranili iz dvorane nekega preveč vročekrvnega klerikalca. Predsednik Jug je otvoril zborovanje sledeče: Čestiti zborovalci! Čast mi je, da v imenu volilnega odbora Naprednega bloka otvorim zborovanje z iskrenim pozdravom vsem zborovalcem. Pozdravljam še posebej v naši sredini našega kandidata tovariša dr. Kramerja in njegovega namestnika Vargazona. (Burno odobravanje.) Da se ne bi zborovanje zavleklo, podam takoi besedo tovarišu dr. Kramerju. Govor kandidata dr. A, Kramerža Dr. Kramer je izvajal: Cenjeni gospodje volilci! G. Davidovid, šef demokratske stranke je pred par dnevi izjavil, da gre v tem volilnem boju za odločitev med demokracijo in reakcijo. (Živio demokracija!) Globoko resnične so te besede. Ako gledamo na razvoj naše mlade države v zadnjih letih, moramo z žalostjo konstatirati, da so se mnoge tekovir.e modernega državnega ustrojstva v teh devetih letih podirale, mesto da bi se dogradile in izpopolnile. Sedaj se polaga sekira na temelj, na katerem je naša Jugoslavija zgrajena, na demokratični princip, iz katerega se je ta naša država dvignila in ki nam nudi edino jamstvo, da bo v naši domovini končno le obveljala volja vseh njenih delov, srbskega. hrvatskega in slovenskega. Proti demokraciji je skovana zarota. Kako daleč je šla, vidimo iz dejstva, da se upajo odgovorni državniki odkrito govoriti, da bodo razveljavili voljo naroda, če ne bo glasoval tako, kot oni hočejo. (Burni protesti.) Pomen blejskega pakta S tega vidika je treba tudi pravilno presojati pomen blejskega pakta. Za ceno, da relativno majhna in v svoji stvarni politiki na žalost le preveč elastična prečanska stranka, naša SLS, dobi par ministrskih portfeljev. naj bi tudi po volitvah ostal v državi sistem, W izključuje ogromno večino novih krajev od direktne soudeležbe in so-odločitve pri vodstvu države. Blejski pakt je bila zavarovalna pogodba g. Vukičeviča za očuvanje režima beograjske porodice. (Tako je!) Demokracija vstaja O njem smemo trditi: pripravljal je zlo, a ustvaril je dobro. Prehitro so njegovi zasnovatelii pričeli govoriti o svojih načrtih, preuranjeno za nje so pokazali karte. Blejska pogodba je dala signal, da je celokupna demokracija Jugoslavije skočila na noge in je na mah prodrla zavest, da treba združeno se upreti načrtom reakcijonarjev. In pokazalo se je, da je v našem narodu neizčrpna sila demokracije. Sama od sebe, iz naroda se je pričela ustvarjati velika demokratska fronta, tie-odoljivi pokret. ki gre po vsej državi, in hitro smo pričeli zasipati- jarke in prekope, ki so nas zadnja leta ločili v nasprotne tabore. Formalno sicer danes še ločeni, tvorimo vendar že demokrati — v širokem pomenu te besede — v sedanji volilni borbi enotno armado (Živela demokracija!), kj zmagovito juriša postojanke reakcije. Bitka še ni pri kraju, formalne odločitve padejo v nedeljo, a sovražnik je ob- koljen, trdnjava .ie pred predajo. Naj se tolažijo s Hofferievim »Przemysl noch fest in unserer Hand«, narod je te komunikeje' nekdaj dobro razumel, a jih dobro razume tudi danes. (Burna veselost. Tako je!!) Blejski pakt bo ostal kos popisanega papirja. (Tako je.) Politični preobrat 11. september prinese Jugoslaviji politični preobrat. Združena demokracija bo prevzela krmilo države, da sprove-de našo državno ladjo iz plitvin in močvirja ter jo z odločno roko, trdno voljo, vročim srcem, a hladno glavo za-krmari v veliko strujo napredka in razvoja. Vloga slovenskih naprednjakov V velikem delu za združitev demokracije smo mi slov. naprednjaki prevzeli in tudi vneto vršimo častno nalogo, da smo na vso moč in z vso vnemo pomagali odstranjevati in izročiti pozab-ljenju stare nesporazume v vrstah demokracije. Reči smem, da gre marsikateri uspeh in zasluga nam. S pozivom DS, da ožji prijatelji te stranke v Sloveniji glasujejo vsi za naše liste, je pomen našega dela tudi na zunaj manife* stantno podčrtan. (Zivio). Mi se zavedamo. da je to naše delo ogromnega pomena tudi za slovenstvo, ki se tako zopet postavlja kot važen in simpatičen faktor v prve vrste ene najpomembnejših političnih akcij našega drž. življenja. Slovenija ima zasigurano soodločiino pozicijo v organizaciji jugosl. demokracije, kj bo jutri nositelj političnega položaja v Jugoslaviji Združena demokracija bo tokrat iz Slovenije dobila pomnoženo četo neustrašnih bojevnikov. Vsi vidimo in nasprotnik to dobro čuti: napredna stvar stoji dobro. V zavesti zmage se smemo tem resnejše in tem realnejše pečati z velikim programom dela, ki nas čaka. Grehi preteklosti Neizmerno so grešili oni, ki So dolga leta zapletali narod in državo v visoko-politične borbe, na kruh pa so pozabili. Neugnani mojstri, ki so silili, da prekon-struiramo Jugoslavijo, so popolnoma prezrli, da so se medtem, ko so oni glušili in razburjali narod ter mu glušili ušesa, vedno bolj podirala tla pod nami vsemi. Medtem ko so gesla republika, konfederacija, federacija, avtonomija divje frčala po zraku, je propadalo naše gospodarstvo, je pod pezo davčnega bremena omagoval producent in konsu-inet, se je naša državna administracija razkrajala vedno bolj, je korupcija ve- dno predrznejše dvigala svojo glavo, socijalna beda vedno brezobzirnejše širila svoje strahovito gospodstvo. Medtem ko so vojskovodje državnopravnih armad prisilili narod, da je svoje najboljše moči angažiral v ustavnih bojih, se je zadaj za fronto v zaledju mirno mogel etablirati režim političnih veriž-nikov, ki so zadovoljno eksploatirali državo ter postajali od dne do dne mogočnejši. (Burno pritrjevanje.) Danes ko more nesrečo zadnjih let pregledati že najnaivnejši, čujemo tudi iz vrst voditeljev SLS klic: najprej kruh, potem politika! Ta klic je najsijajnejše potrdilo pravilnosti naše teze in najhujša obsodba načela, ki ga je vsa ta leta sem zagovarjala SLS: najprej politika, potem bo vse drugo dodano. Toda reči moram, nevedni smo Tomaži: v blejskem paktu je sama politika, a nič kruha. (Tako je! Klerikalna politika nam ne bo dala kruha!) Naša zunanja politika Kar se tiče naše zunanje politike, nočem reči, da bo od moje izvolitve odvisno zboljšanje naših odnošajev z Italijo, tudi mi ne bo mogoče pre—ečiti vojne med Madžarsko, in Jugoslavijo (buren smeh), povdarjam pa naše stališče, da mora naša država biti element miru in reda v Evropi. (Burno odobravanje.) Nismo nasprotniki naše službene zunanje politike, podpiramo jo, trdimo pa, da praksa te zunanje politike ni taka, da bi jo mogli odobravati. Jugoslavija je danes v mednarodnem društvu neaktivna država. 7n pridobivanje simpatij v mednarodnem Svetu ne storimo ničesar. O nas se govori takrat največ, kadar se govori o diplomatskih škandalih. V Ameriki imamo na stotiso-če Jugoslovenov, a Jugoslavija je napram njim kakor tujec. Na Westfalskem žive v tisočih naši rojaki rudarji in ne-čuven škandal je, da je Nemčija nam ponujala konvencije, ki bi našim slovenskim izseljencem zagotovile na podlagi reciprocrtete uživanje rent, pokojnin in podpor, a se od strani naše države ni ničesar storilo. Mi smo opozarjali klerikalne ministre, opozarjali našo komisijo v Berlinu. Zaman. (Škandal!) Zunanji minister pravi, da se ta stvar s trgovinsko pogodbo regulirati ne da. Toda mi nismo vprašali za formo, ampak za stvar. (Tako je!) Z usodo naših primorskih rojakov je na drugi strani tako, kakor da bi Jugoslaviji bila povsem ne-interesantna. Mi gotovo ne zahtevamo, da naj danes Jugoslavija potegne svoj meč in napelje svoje kanone na mejo, zahtevamo pa, da naša država pokaže, da tega našega naroda pozabiti nočemo in ne moremo. (Burno pritrjevanje.) Zahtevamo, da je naša država prijateljska z vsemi svojimi sosedi in želimo predvsem, da se poglobijo naši odnošaji s slovanskimi državami, predvsem z Bolgarsko. Hočemo tudi v zunanji politiki več skrbi za gospodarsko vprašanje. Mi imamo pakt prijateljstva s Turčijo, plačujemo pa za naš uvoz 300 odstotni IX)višek na carino. Druge države nimajo takega pakta, imajo pa zato trgovinske pogodbe. Pakti prijateljstva so dobra stvar, a koristnejše so dobre trgovinske pogodbe. (Tako je.) V naši diplomatski in konzularni službi imamo vse polno nesposobnih ljudi. Zahtevamo reorganizacijo te službe. Zahtevamo, da se celokupna zunanja politika vodi pod stalno kontrolo naroda potom posebnega parlamentarnega zunanjepolitičnega odseka. Naši glavni gospodarski problemi Z neodoljivo silo se postavljajo na delovni program bodoče demokratične vladavine v Jugoslaviji glavni problemi našega gospodarstva. Ne varajmo pa se v tem, da bo vse delo ostalo polovičarsko, dokler se ne izvede defi-nitivna stabilizacija našega dinarja. Situacija je danes dozorela in brez strahu pred opasnimi potresi smemo in moramo slediti Avstriji. ČSR. Madžarski. Relacija 1:10 ie že podana. Šele v stabilni valuti se bo dal ustaliti državni proračun, ki v današnjih prilikah povzroča neprestane perturbaci-je v gospodarstvu. Neodložljivo je postalo izenačenje davkov. A beseda izenačenje davkov ne pomeni dovolj. Mi nočemo, da se ravna po principu kle-roradikalnega fin. zakona, ki je davek na ročno delo izenačil tako. da mu je podvrgel še one delavske kategorije. ki ga do sedaj še niso plačevale. To je načelo: če plačam jaz, pa plačaj še ti; če sem berač jaz, pa bodi še ti — kakor je neki klerikalni govornik na mojem shodu govoril. Mi hočemo izenačenje in znižanje bremen. V novem davčnem zakonu ne sme biti več davka na poslovni promet, ne davka na ročno delo, a dohodarino bo treba znižati na znosljivo mero. (Živo odobravanje.) Kleroradikalski režim, ki nam je podaril nesrečni fin. zakon za 27/28, je uveljavil tudi davčna načela, ki so ne le z gospodarskega, temveč tudi s socijalnega in kulturnega stališča prave brutalitete: odijozni privilegij za privatne nameščence, davek na invalidnino in na borne prejemke staroupo-kojencev. Vsaka sled teh socijalniti brutalnosti mora izginiti! (Burno odobravanje.) Sem pa spada tudi problem naših taks in pogrešena carinska in ta. rifna politika. Tudi to so davki, ki naše gospodarstvo ne le preobremenjuje-jo, temveč naravnost zavirajo gospodarski promet. Ljudje, ki naivno gledajo na naše gospodarske prilike, radij kažejo s prstom na to, da se vloge v naših hranilnicah množijo. A to ni dokaz blagostanja, temveč dokaz gospodarske krize. Denar si več ne upa v produktivno delo, ker ga država preganja baš v tej njegovi najplodnejši funkciji. Bolj se izplača, da ga daš na obresti, nego da ga zaposliš v trgovini in obrti, industriji! Na drugi strani pa naše gospodarstvo uprav kriči po solidnem kreditu, ki ga išče zaman. Veliki državni denarni zavodi. Narodna banka, Hipotekama banka, obračajo svojo pažnjo in svojo naklonjenost vse drugam, nego v naše kraje. Poštna hranilnica v Ljubljani ima naloženih 60 mi lijonov v svoji centrali v Beogradu, a tu pri nas si ni zgradila niti lastne hiše. (Škandal!) Edino demokracija bo znala dati naši privredi pogoje obstanka in razvoja: pravno varnost, dobro premišljeno, sistematično sprovedeno zaščito in svobodo razvoja. V tem oziru je bila storjena velika pogreška z znanimi pooblastili kleroradikalske večine, ki so polnomoč za reševanje gospodarskih problemov prenesli iz parlamenta na ministrski svet. Izkazalo se je že sedaj, da vodi ta pot v še večjo pogubo, ker prepušča najvažnejše odločitve samovolji centralistične birokracije. Mi moramo kreniti v drugo smer, ki jo v zdravem instinktu jasno kaže naša ustava: pristopiti se mora resno k ustanovitvi Gospodarskega sveta. A ne takšnega, kakršnega pripravlja Vuki-čevičeva vlada. Njen predlog o Pri-vrednem svetu, ki daje celi Sloveniji le 1 zastopnika, je prava karikatura take institucije. Obžalujemo, da kaže današnja vlada v svojih dejanjih popoln desinteresman na tem, kaj mislijo in zahtevajo gospodarski strokovnjaki. Pred nekoliko dnevi je zboroval v Beo-gradiu gospodarski kongres: vlada ga je ignorirala, noben minister se ni pokazal blizu. Ven s politiko iz gospodarstva Včeraj smo cul j v »Unionu« besede: Proč s politiko iz gospodarstva! Da! Toda politika se ne izganja iz gospodarstva s tem, da se razpusti naš gospodarski parlament, Zbornica TOI, ker je slovensko trgovstvo in obrtništvo hotelo sprovesti ta princip in ni maralo biti sluga politične stranke. (Burno pritrjevanje.) Pošteno ven s politiko iz našega gospodarstva! Naš socijalni problem Kot napredni ljudje smatramo delo enakovredno kapitalu. Le v harmonični zvezi obeh raste blagostanje. Država mora vso pozornost posvetiti soci-jalnemu skrbstvu. Mi smo agrarna država. Reševanje socijalnih problemov pri nas je težko. Ponosen sem, da smo bili demokrati tisti, ki smo izvršili naj. večje delo. ki se je do sedaj izvršilo na socijalno političnem polju v prid jugoslovenskega delavstva. Demokrati ja je dala delavstvu socijalno politične zakone, zakon o zaščiti dela in zakon n sociialnem zavarovanju delavstva. Konštatiram pa še drugo, da je SLS. ko ie bila letos na vladi. — in kot Slovenec se moram skoraj sramovati, da to povem — aktivno pomaga- la, da se. kar je bilo do danes ustvarjenega na socijalno političnem polju, sistematično demontira in likvidira. (Škandal!) To demontažo je treba ustaviti in treba je graditi naprej. (Živahno odobravanje.) Slovenski delavec je po svoji večini politično zrel. On vidi, kam so ga speljale sladke besede. Z začudenjem gleda, da SLS celo svoje lastne krščansko socijalno organizirane delavce pritiska ob zid in jih smatra le za svoje volilne priganjače. (Tako je!) Trezno delavstvo se vedno bolj pridružuje demokratski fronti. (Odobravanje.) K socijalno političnim problemom prištevamo tudi invalidski. Vidimo ga vsak dan hoditi po ulicah. Dolžnost nacijonalnih ljudi je, da sramoti napravijo konec. (Burno pritrjevanje.) Nič manj nas ne gane beda staroupokojen-cev, ki so jih ravnokar s famozno klc-roradikalsko prevedbo zopet ogoljufali. (Tako je!) Uradniško vprašanje Svoje stališče o uradniškem vprašanju sem označil v posebni izjavi, ki jo tu pred vami v celem obsegu ponavljam. (Dolgotrajno odobravanje). Naj poudarim še enkrat, da je uradniški problem eminenten državni problem. (Tako je!) Noben separatist ni tako opasen sovražnik države, kakor današnji sistem drž. uprave. Še posebej gledamo mi na uradniško vprašanje kot na naš slovenski kulturni problem. Zavedamo se, da bi se slovenska kultura ne bila povzpela tako visoko, da ni bilo slovenskega nameščenca. ki je eden izmed njenih glavnih tvorcev. Uradnika moramo rešiti bede, da rešimo bede našo kulturo. (Burno pritrjevanje). Slovenska kulturna vprašanja Klerikalci pravijo, da mi napred-naki nismo pravi Slovenci. Pravijo, da smo s priznanjem k jugoslovenski ideji postali nasprotniki razvoja slovenskega jezika in njegove kulture. To je zopet včeraj zvenelo z unionskega shoda. Mi naprednjaki gremo s prezirom preko takih očitkov. Glavni tvorci naše kulture v preteklosti in sedanjosti so bili slovenske napredne misli, klerikalizem pa je bil njim sovražnik. (Tako je!) Mi si ne damo reči od nikogar, da nismo z vso silo svoje duše za povzdigo slovenskega jezika, za povzdigo naše narodne domače kulture, ker vidimo v tem svoje najvažnejše delo za jugoslovensko idejo, o kateri vemo. da se bo razvila le takrat, če bodo združene v njej v harmoniji vse sile našega naroda. Brez slovenske kulture ni jugoslovenske kulture. (Burno odobravanje). Glede našega šolstva je Jugoslavija ni izkazala mačeho za Slovence. V naši novi domovini se jp naše šolstvo krepko množilo. Konstatiram, da je naša demokratska stranka bila prva pri delu. ko seje ustanavljala naša univerza. Brez nje bi bilo težko došlo do tega velikega dela. Mi smo branitelji vsega, kar smo dosedaj dosegli in uprli se bomo, ko vidimo, kako se že izteza roka, ki hoče demontirati tudi naše šolstvo. (Burno pritrjevanje). Ne bomo dopustili nobene kulturne demontaže. Ljubljanski problemi Naj se še na kratko ozrem na ljubljanske probleme, ki so v mnogem oziru tudi slovenski problemi. Ko so nam potegnili rapallske meje, so odrezali našemu mestu važne žile dovodnice. Takrat smo čuli iz ust odličnih državnikov: »Ne boj se, Ljubljana, država bo pazila na tebe bolj kot na druge.« To so bile besede (Zalibog!) a treba je končno dejanj! (Burno pritrjevanje). Ljubljana išče danes kruha in zaslužek. Razvoj njenega blagostanja ni samo ogromnega pomena za bodočnost Slovencev temveč je pomembna za ves naš jugoslovenski narod. Ljubljana bi morala postati s svojo univerzo naš jugoslovenski Heidelberg. Tu je mesto za jugoslovenskega študenta, bolj kakor v Beogradu ali Zagrebu, kjer se zgubi v mn >m vae, todi one, ld niso pristaši demokratske stranke, vse napredne ljudi, pred vsem vse narodne socijaliste in poStene radikale, da se adrafimo t nedeljo ter omogočimo veliko *mi»y> našega naprednega kandidata dr. Kramerja. Na deželi čakajo samo, da naj bo LJubljana zmagovita. (Burno odobravanje.) ★ Predsednik g. J u g je ob 10. zaključil zborovanje z besedami: V nedeljo gre za odločilno bitko med demokracijo in reakcijo. Kdor je pravi naprednjak, ne bo storil napredne dolžnosti samo s tem, da odda svoj glas, temveč mora privesti na volišče tudi svojega znanca in prijatelja, da bodo vsi združeni glasovali za zmago napredne misli. (Burno odobravanje in ponovne ovacije dr. Kramerju.) Poziv vsem bratom članom in vsem krajevnim orga nizacijam Zveze jngoslovensks demokratska mladine. Poziva md Vas, da v trenutku, ko gre ta odločitev v borbi demokracije in napredka proti klerikalizmu in nazadnjaStvu, celokupno članbtvo ZDM izvrši ne samo svojo državljansko dolžnost s tem, da se volitev udeleži, temveč da zastavi tudi vse svoje sile in pripelje vsakega omahljivca na volišče. Bratje! Ne plašite se groženj političnih nasprotnikov. Pojdite na delo, ker le v delu je bodočnost in zmaga demokracije. Po doseženih volilnih uspehih, ki bodo pričali o napredku demokratične in socijal-nonapredne misli v Sloveniji, bomo §11 še z večjo vnemo na delo za svoje vzvišene cilje. Edinjaši, na plan! Zdravo1 Zveza jugoilor. demokratske mladine. Za osrednji odbor: v odsotnost br. predsednika: podpredsednik E. Pašknlin 1. r.; prvi tajnik K. Frani 1. r. Za nadzorstvo: dr. Joža Bohinjec 1. r., ravnatelj OUZD; Fran Zebal 1. r., oblastni poslanec. Ribniška očala v Unionu Čudovita so ta ribniška očala. V četrtek so jih imeli klerikalci čisto nove konstrukcije in taka, ki pomnožujejo število ljudi, a ki obenem delajo ženske za moške, ter kmečke kamižole za gosposke suknjiče. »Slovenec* piše, da 60 se pomikale v četrtek proti množice cmož in fantov>. . — Kak očiten volilni švindel je to i Ni čudno, da se je sleherni sramoval podpisati tak pamflet. Dr. Korošec pa naj bo sedaj le potroStan, ko se zanj tako peha aktivni Slan zagrebSke framazoneke lože g. dr. VL Ravnikar. Kamor se on vtakne, tam sigurno pogori. Tako bo dr. Korošca v Ljubljani vendarle upropastil framazon. Razpor med Nemci in SLS? Včeraj so se v Ljubljana nadaljevala po. gajanja med SLS in Nemci radi situacije, ki je nastala, ker so Nemci dobili obvesti« lo. da se SLS ni posrečilo doseči Nemcem obljubljene koncesije. Obenem se je med delom Nemcev, ki niso klerikalnega svetov neg« nastrsoja, pojavilo gibanje m absti« neooo pri nedeljski voMtvt Pogajanja, ki so ae vrKla med Nerad ia SLS, so se ra« UjufiHa bra 'w[ffl>t Mi M k teme dnts> vffl, da se biom tmIkon poštenemu Skv vtiču gntaM kravja knpfija SLS s n*rod» nfari vpraJanji. Ce pe Neme) trvi Cenreudpa 1927 [rofl. FeorpaflT Poziv radikalne omladine klevetnikom Prejeli smo s prošnjo za objavo sledeči poziv: Uredništvu »Slovenca«! Z ozirom na Vaše neresnično pisanje o resoluciji nas članov Studenskega radikalnega kluba »Slov. Jug« v Ljubljani, pozivamo Vas, da nam takoj v Prvi prihodnji številki Vašega lista jasno odgovorite na sledeča naša vprašanja: 1.) Kateri član vodstva NRS v Ljubljani Vain je dal informacijo, da v našem klubu »nihče o kaki taki spomenici ne ve«, ter da tudi ^ kot radikalna omladina stojimo »neomajno ... za svojim voditeljem dr. Vladimirom Ravnih ar jem«, sumniči takoj potem vse nas pavšalno s klevetniško domnevo, »da je SDS . . . kupila kako iz-dajico« izmed nas? 2.) Na kakšni podlagi neresnično trdite, da so člani našega kluba samj Srbi? 3.) S kakšno pravioo vse nas člane »Slovenskega Juga«, kakoir tudi »skoro vse« Srbe-akademike ljubljanske univerze, in-famno sumničite, da smo »popolnoma odvisni od SDS«, da nam je »postala SDS bližja stranka kakor NRS, h katerj se del njih (t j. nas) vsaj na videz do sedaj še vedno prišteva«, ter »da gre tu le za nekaj od SDS popolnoma odvisnih srbskih študentov, ki so dejansko že davno postali pristaši SDS«? Ce nam na ta naša vprašanja takoj z dokazi ne odgovorite, smatramo takšno pisanje za zlonamerno laž in podlo kleve-tamje. Podpisniki resolucije. Kmetje! Lani so Vam velike vremenske poplave uničile zemljo; kje so obetane podpore kleroradikalne vlade? Vojniearji! Pod režimom blejskega pakta so začeli od Vas pobirati nov ogromni davek: vojnico. Ljubljančani! SLS si je izmislila novo vinsko trošarino in s tem udarila Vaše žepe. Krajanum Čechoslovdkum na venkove! Českoslovenšti voliti v Lublani rozhodli se hlasovati v nedeli, dne 11. žari t. r. spontane za vgnikajiciho prttele našeho a pfedsedu Jihoslovansko-Československ6 Ligg dra. Alberta Kramera (2. skrmka) S ohledem na to pokldda podepsantj volebni vgbor za nutno požddati Vas, krajane po včnkovč Slovenie, abyste pri volbach do skupŠtiny, v nedSli, dne 11. t. m. v semknutgch fadach hlasovali v mariborske oblasti za dra. Ljudevita Pivka zndmeho vudce Českoslov. jihoslovanskych legii na italske fronti (3. skratka) v lublaflskS oblasti pak za v dra. Gregora Žerjava šefa SDS ve Slovenii, jednoho z nejzaslužnčjšich spolupracovnikti. v našem osvobozensk6m hnuti <3. skrmka) I0e bodo v nedeljo volilne pisarne Za naše somlišljenise velja v nedeljo dolžnost, da se-oglasijo, preden gredo na volišče, ali pa po storjenem volilnem dejanju v naših volilnih pisarnah. Volilne pisarne »Naprednega bloka« so: za I. in II. volišče (Realna gimnazija na Poljanah in Mestni dom) v gostilni Košak, za DI. volišče (Št.jakobska dekliška šola) v ' Št.-jakohski knjižnici, zia IV. volišče (Mestna osn. šola na Prulah) v gostilni Kavčič, Privoz 4, za V. volišče (Mestaj otroški vrtec v Cerkveni ulici) v gostiln; Bergant, za VI. in W.a volišče ^Mestna šola na Cojzovi cesti) v gostilni pri Mraku, za VH. volišče (Realka) v gostilni Pri pa. nju. Vegova ulica, za VIII. volišče (Mestni dekliški licej) v Operni kleti, za IX. in IX.a volišče (I. državna gimnazija) v gostilni Prj Novem svetu, za X. volišče (Justična palača) v pisarni dr. Grablov BocKPeceHbe 11 ceHTaCpa 6wn> iipoacjojrrb bt> KlrocjaaiH buCopu bi Hapo4HyD CKramrar. 9tb bm6opm jojijhhh ptnnrn, iraorie BaatHbie Bonpocu HatpoHajb-HO-noaHTHiecRaro h sEOHOHHiecKaro xapairrepa. Bi CjOBema Hjen> boupoct. o npehmymectbh abyxt uap-rit: HAllPEJJHArO BJIOKA, bt> kotopomt coejihhnjihcb btphbie j,py3bs HeciacTHaro pyccKaro Haroia, h KiePHKa.itHoS, ROTOP8H BcnoMHaen> o roPbKoS yiacTH Ha iysi6HHy 3a6poineHHbix-b pyccKECb TOJibKO Torja, Korja efi Hy rojoca. Il03T0My pyccnie bi Ciob6hih ho iojjrhm roaocoBan> 3a naPTin. EOTOPas o etb cyab6-fe HHKoraa He 3a6oTiuacb h EOTOPaa Bceria oTHocoiacb m> hdmt. Bpaauečpn. PyccE'el Kony aopora cubHaa, ejHHaa lOrocaaBia n co6cTBeHHoe 6:iaronojiy'iie, ot^afite cboh rojoca 3a kahjmata HanpeiHaro 6ioEa: bt> JlroOj/rah 3a bi aiofijhhcboi o6aacTH 3a bi uapn6opcKoS o6j«<_th 3a ROKTOpa KPAMEPA norropa JKEPHBA aoirropa IIIIBKA (6ai. amHET. Ho. 2.) (6ai. antm Ho. 3>) (6aj. anpEi Ho. 3.) Prazne tolažbe Vukičevičevih radikalov Razen naših klerikalcev ne govori nihče več o obstoju današnjega režima po volitvah. — Gosp. Vukičevič bi rad kompromitiral demokratske ministre. — «Pravda» piše o možnosti koncentracijske vlade Beograd, 9. septembra p. Fiasko Vukičeviča v Bosni in Hercegovini in polom na njegovi včerajšnji turneji v Sremu je vladne radikale strahovito de-primiral. Zavedajo se, da bo pomenil 11. september za g. Vukičeviča in vse njegove zaveznike težko obsodbo in da je njihova politična karijera s tem dnem zapečatena. Da bi še v zadnjem trenutku vplivali na prav tako obupane pristaše, se poslužujejo vseh mogočih sredstev in trikov. Tako poroča današnja novosadska »Zastava«, da je gosp. Vukičevič po svojem včerajšnjem polomu v Sremu bodril svoje najintimnejše politične prijatelje na ta način, da je zagotavljal, da je v posesti dokumentov, ki jih bo tudi objavil in iz katerih je razvidno, da so se vsi demokratski ministri z dr. Marinkovičem na čelu pismeno obvezali, da bodo izstopili iz demokratske stranke in se združili z njegovimi radikali v novo stranko. Izjavil je, da je o tem obveščen tudi g. Ljuba Davidovič, ki pa se dela napram javno- sti nevednega, da bi nridobil zase volil-ce in muslimane, da bi se lahko po volitvah tej nakani demokratskih ministrov uprl. V demokratskih krogih se vse te vesti odločno demantirajo in se naglaša, da gre le za prozoren volilni manever & Vukičeviča. Novo tolažbo svojim pristašem je ser-virala vlada danes potom »Pravde«, ki razpravlja v uvodniku o položaju po volitvah, članek smatra kot gotovo dejstvo, da bo ueoda današnje vlade z volitvam definitivno zapečatena, meni pa. da lahko dobimo potem koncentracijsko vlado vseh stratik, ki priznavajo ustavo. Članek je vzbudil pozornost zato, ker je s tem tudi organ zunanjega ministra dr. Marinkoviča javno položil v grob sedanji režim, v možnost koncentracijske vlade pa ne veruje nihče. Najodločneje jo demantira g. Davidovič sam, ki na vseh svojih shodih napoveduje vlado bloka demokracije ter Iz nje odločno izključuje g. Vukičeviča in njegove zaupnike. Enodušen odpor Srema proti vladnim radikalom Ponesrečena turneja gg. Vukičeviča in Maksimoviča« — Opo-zicijonalni govori in ovacije vodteljem opozicije na vseh vlad-U- nih shodih Ko je stopil g. Vuktčevič na govorniški oder so ga pozdravni s klici »Zivio Pribičevič!« »Živijo Ridič!« itd. Med neprestanimi medklici je irr.el nato g. v-ikičcvič kratek govor, na_o pa le masa na ramenih prinesla na oder dr. Mišo Mariča, sreskega tajnika SDS, ki je v svojem govoru naglasil, da nima nikdo itč zoper to, da pride med nje tudi minisr-ski predsednik. Toda odiočno mora T»-o-cs:lrati proti temu. da prihaja kot radikiUfci agitator, Izrabljajoč svoj položaj. NV.o je ob5'rno govoril o volilnem nasilju, ki se izvaja pod Vukičeviče-čevim mintetr )var;?m In navedel Številne konkretne slučaje o razpustu občinskih odborov, o odvzemanju koncesij Itd. vsem, kl niso pristaši vladnih radikalov. Zborovale! so Maričev govor z navdušenjem odo bravali in se med neprestanim vzkllkanjem Priblčeviču, Davidoviču in Radiča razšli, gg.Vukičevič in Marinkovič pa sta v sprem stvu svojih najožjih prijateljev ln orožnikov takoj nato odpotovala. Popoln fljasko Vukičevičeve turneje v Sremu je izzval v političnih krogih živahne komentarje, na vladne radikate pa je uplival ta najnovejši polom zelo porazno. Beograd, 9. septembra. Danes se je vrnil ministrski predsednik g. Vukičevič s svoje agitacijske turneje po Sremu. V vladnih krogih so doslej vedno zatrjevali, da ie ves Srem za g. Vukičeviča, a včerajšnja turneja gg. Vukičeviča in njegovega varovanca Maksimoviča je pokazala baš nasprotno in je kruto razočarala vladne radikale. Ne le, da so bili z velikim pompom napovedani shodi, za katere je delal propagando ves državni aparat, skrajno slabo obiskani, so zborovalci povsod tudi odločno javmili snubitve g. Vukičeviča in dokumentirali svoje razpoloženje za zmago demoKracije. V Rumi so pozdravili seljaki g. Vukcče-viča in Maksimoviča s klici: »Dol Boža (Maksimovič), dol nasilje!« Ko je zače' g. Vukičevič govoriti, je nastalo na zborovanju tako prerekanje, da n!egov??a govora sploh ni bilo slišati. Ko sta se gg. Vukičevič in Maksimovič po tem neprijaznem sprejemu odpravljala dalje, so jih boroval-ci izžvižgali. Tudi v Mitr.vici g. Vukičevič ni prišel do besede. Najslabše pa se mu je godilo v Vinkovcih. Na je prišli kakih 60 vladnih radikalov, osta'ih 2000 ljudi, kl so se udeležili t3ga shoda, pa so tvorili pristaši SDS, rifrčevji In pašičevci. Italija proti sedanii ureditvi Evrope Arbitraža, razorožitev in varnost so za fašistično Italijo le abstraktni principi! Bim, 9. septembra, s. Listi komentirajo stalile Anglije glede novih holandsko-polj-sk:h predlogov v Ženevi. Ne samo Anglijaj temveč tudi druga velesila, Italija, je proti protokolu in proti njegovim principom, čeprav je Ilalija v drugem položaju kot Anglija. Italija, piše 10. dopoldne. ZeneTa, 9. septembra, s. Na današnji dopoldanski seji Društva narodov je kot prvi govoril belgijski zunanji minister Vandervelde, ki je z močnim glasom podal svoje priznanje ženevskega protokola ter se je strinjal z govorniki Male antante. Obžaloval je, da se svet še vedno deli v zmagovalce in premagance. Holandaka resolucija si prizadeva zopet oživeti duh protokoli Tej resoluciji bodo sledile še druge, ki naj jih zborovanje natančno prouči in ne da jih kar sprejme per acclamationem. Zborovanje je 6pontano odobrilo te besede, ki so bile jasno naperjene proti trem locarnskim državam. Odobravanje se je še povečalo, ko je Vandervelde govoril o velikansikem vtisu, ki bi se pojavil po svetu, ko bi zastopniki 49 držav v Ženevi z dejstvom potrdili besede Jauresa, da je napadalna vojna zločin na človeštvu. Danes ne zadošča več, ako se kdo prizna k miru, danes je treba dejstev. Narodi se bodo takrat razorožili, ko se bodo fatili dovolj varni. Potem bo izginila tudi neenakost. Potem bo Društvo narodov moglo storiti tudi take odločbe.'ki so bile prej mogoče le s silo orožja. Italijanski delegat industrijalec Gavazoni je pričel svoja izvajanja z ugotovitvijo, da potrebuje svet krščansko Društvo narodov, ki bo temeljilo na morali, civilizaciji in na varnosti družin. Odkar so se po vojni odprle meje, se je trgovina z otroci in dekli, cami zelo povečala. Tudi trgovina z opoj-nili strupi se ni zmanjšala. Samo po tem socijalaem polju je moraUSna razorožitev mogoča, po kateri se bo dosegla materijelna razorožitev. Na popoldanski seji je pred polno dvorano in polnimi tribunami govoril dr. Stresemann. Njegov govor je bil večkrat prekinjen po navdušenem odobravanju, zlasti ko je sporočil, da bo Nemčija Setakom sedanjega zasedanja podpisala fakultativno klavzulo statuta o obligatoričnem razsodiščnem postopanju mednarodnega razsodišča v Haagu. Dr. Stresemann je med drugim izvajal: Predvsem moram obfelovati, da pride v izvajanjih gospoda zastopnika Grčije do izraza tako majhno zaupanje k važnosti nove mirovne manifestacije Društva narrv Zmaga Francoza v Davis-cupu Nevyork, 9. septembra. Danes se je pri« čela v Fikdelfiji izzivalna runda med Fran« cijo in Zedinjenimi državami. Lacoste (Francija) je zmaga/ nad Johnstonom 6 : 3, 6 : 2, 6 : Z Poštenost v vsem delovanju skrb za vse stanove procvit in napredek Ljubljane brezpogojna ljubezen do slovenske zemlje neomajna zvestoba do naše narodne države Dr. Korošec mo. Športniki, planinci, lovci, prijatelji prirode vedo ceniti možatost. Kdor se na dan volitev odstrani pod pretvezo izleta, je šema brez možatosti. Kličeta Vas disciplina in prepričanje! Naša skrinjica v Ljubljani je druga! Kdo ima pravico apelirati na delavstvo Slovenije? Dr. Korošec »misli«, da ima to pravico on in nihče drugI To pa misli zato, ker se boji, da bo imel v nedeljo premalo kroglic. Zato smatra za umestno, da se še neposredno pred volitvami malo iz delavstva ponorčuje in ga skuša premamiti, da bi svoje kroglice dalo SLS. Toda delavstvo je v sodbi enotno: kdor je glasoval in poostril davek na ročno delo zato, da je dobil zadostno sredstev za darilo črnogorskim princem, kdor je reduciral železničarje in jim znižal prejemke ter vzel vozne olajšave, kdor je poostril davke za kvalificirane delavce, kdor dva dni pred volitvami »zve«, kako se delavstva v bohinjski dolini pred očmi sedanje klerikalne vlade nklepa in pretepa, kdor je znižal carino na papir in s tem povzročil krizo med papirniškim delavstvom, kdor je znižal prispevke države za socialno zavarovanje, kdor je velekapi-talu znižal občinske in druge doklade, kdor je znižal kredite za inšpekcijo dela, za borze dela, za zaščito dece, kdor je obdavčil invalide in staroupokojence, kdor se ni brigal za rudarsko zavarovanje. kdor je glasoval za vse socialne krivice sedanjega fin. zakona — ta nima pravice apelirati na delavstvo Slovenije, zlasti ne, ako dopušča, da se proti delavstvu z vso brezobzirnostjo uporablja zakon o zaščiti države. Osem let le delavstvo krepilo klerikalno moč — da je danes položaj delavca obupen. Sedaj pa delavstvo apelu dr. Korošca ne bo nasedlo, ker ako to stori — potem pristane na popolno ukinitev vsake socialne politike po vzorcu letošnjega fin. zakona, za katerega je SLS brez pridržka glasovala. Delavstvo gre raje s hudičem, kakor pa s SLS, ki hoč? z delavstvom tako kupčevati, kakor knp-čuje z odpustki. Delavstvo se kupiti ne da, kakor to skuša doseči SLS potom raznih plačanih »sodrugov«, ki se poleg dela za SLS in za službo na magistratu trudijo tudi za kapitalistično listo advokata, staroliberalca in sedaj radikala dr. Ravniharja. Koroščev volilni trik z delavstvom bo ostal brez uspeha zanj. Matere! SLS je odpravila krajevne zaščite dece v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Zavarovanci! SLS je po dr. Gosarju poslabšala zakon o zavarovanju delavcev. Po zakonu določeno dvomilijonsko državno podporo je znižala na pol milijona. Invalidi! Dr. Gosar Vam je črtal 80 milijonov dinarjev iz proračuna ministrstva za socijalno politiko. Pod kleroradikalnim režimom so bili vrženi iz državne službe tudi težki invalidi z družinami in otroci! Gostilničarji! Odpravi gostilniške takse so se dne 2. februarja 1.1. uprli zastopniki SLS. Zvaničniki! SLS Vas je prevedla in zreducirala na dnevničarje. Tobačni delavci! Po zaslugi dr. Gosarja plačujete za 100 do 200 odst. višji davek na ročno delo. Vera je v nevarnosti! Tako doni zopet s prižnic, tako odmeva iz spovednic in tako jadikujejo klerikalna «ljudska» glasila. Duhovniki na vodstvu SLS pa se bratijo s framazoni. Dveurne predstave! Quo uadis? Veličastni filmski veleumotvor po gk»ovitem romanu H. Sienkievvicza. Oba dela (18 dejanj) v enem sporedu. Rim v najhujši epohi razuzdanosti — Strašni cirkus Maximus. — Žive baklje. Strahovite borbe kristjanov z lačnimi levi in tigri. — Življenje in aort največ« jega krvoloka, rimskega cesarja Nerona. — V morju ženskih teles. — EHvna, sveta ljubezen prekrasne Ligije in mladega patricija. — Impozantne scene v veli. kem amfiteatru. — Tisoči in tisoči sodelujočih. — Razuzdanost na rimskem Pala« tinu. — Žive mlade sužnje daje Nero ribam za hrano. — Silni Urzo zmaga orja. Skega bika in reši mlado Ligijo grozne smrti. — Grandijozni požar Rima. — Vse to in še veliko več nam živo prikazuje to najlepše filmsko delo vseh časov. -Višek filmske umetnosti. — Kolosalna režija. — V glavnih vlogah samo najlepši in najboljši filmski igralci: Emil Jannings, Alfons Fryland, Liltian HalUDavis, RU na de Llguoro, Andree Habay ttd. — Vsled ogromne dolžine filma se vrše dve. urne predstave točno ob: 3., 5., 7., m 9. — Pri vseh predstavah močno poirmo« ženi orkester. ELITNI KINO MATICA — Telefon 2124. Jutri i velika premijeia za Jugoslavijo »Maciste sorski velikan" KINO «DVOR» Brezuspešne klerikalne intrige Volilna borba v Beogradu Beograd, 9. septembra, p V beograjski politični javnosti se splošno komentira na. stop radikalov in davidovičevcev v Slove, niji Vsi krogi razen ožje okolice g. Vuki« červida odobravajo sklep, da bodo davido« vičevci in pravi radikali podprli napredne bate ter glasovali proti dr. Korošcu. KJe. rikalci so pridno na delu, da bi z intrigami dosegli preklic tozadevnih pozivov na de« mokratske in radikalne pristaše v Slove, niji, vendar pa nalete povsod na gluha uše« sa, ker noče nihče imeti ž njimi nobenega opravka več. V Beogradu samem postaja volilna agi« tacija vedno živahnejša. Glavna borba se vrši med demokrati in radikali. Mesto je preplavljeno z volilnimi letaki in lepaki Radikali so izdali obširen proglas, v kate« rem obtožujejo demokrate korupcije in na. silja, demokratska stranka pa je izdala brošure, v katerih je razgalila vso gnilobo politike vladnih radikalov, zlasti pa ko. rupcijske afere beograjskega vladnega kan« didata g. Bože Maksimoviča. Povratek g. Bodrera Beograd, 9. septembra, p. Danes se je vrnil v Beograd italijanski poslanik gene« ral Bodrero,. ki se je del j časa mudil v Rimu, kjer je imel konference z Mussolini« jem in Cootarinijem. Kakor se doznava je dobil general Bodrero od svoje vlade navodila, naj takoj po volitvah ukrene pr: jugoslovenski vladi vprašanje obnove di« rektnih pogajanj med Beogradom in Ri« mom. Vsakodnevni razpasti slovenskih društev v Italiji Gorica, 9. septembra 1. Prefekt je razpustil še naslednja slovenska društva: Bralno društvo v Merskem, Bralno društvo »Lipa« v Biljani, ki je delovalo že 29 let, Prosvetno društvo v Gabrjah, Izobraževalno društvo »Napredek« v Tomačevici pri Komnu in Slovensko planinsko društvo v Tvlminu. Novo polje za udejstvovanje lorda Rothermerea Pariz, 9. septembra, p. Kakor poročajo tukajšnji listi, pripravlja bivši črnogorski konzul v Londonu Jovo Devin skupno z lordom Rothermereom akcijo za osvobo« ditev Črne gore. Devin je baje stopil v stike z Rothermereoni in ga naprosil, naj v svojih listih podpre njegovo akcijo. Ro« thermere je na to pristal, izjavil pa, da je treba počakati na uspehe njegove akcije v korist Madžarske. Ce bo ta akcija količkaj uspela, bo zainteresiral angleško in evrop' sko javnost tudi za Črno goro. Italiiansko-belgriiski spor Berlin, 9. septembra, d. Listi obširno raz« pravljajo o vedno večji napetosti med Ri« mom in Brusljem. Mussolini se je tekom zadnjih mesecev večkrat pritoževal pri bel. gijski vladi, da se socijalnodemokratski mi« nistri aktivno udeležujejo protiitalijanskih prireditev. KeT vse te pritožbe niso nič za« legle, je bil nedavno odpoklican italijanski poslanik, tako da je ostal v Bruslju samo še odpravnik poslov. Sedaj pa je tudi ta zapustil Belgijo in prepustil vodstvo posla« ništva pisarniškemu uradniku. Zatrjuje se, da se je zgodilo to v znak protesta radi odkritja Matteottijevega spomenika v Bru« seljskem ljudskem domu. Iz diplomatskih oziiov se aktivni socijalistični ministri te proslave ne bodo udeležili. Včeraj je vod« ja italijanskega poslaništva zaradi te pro« slave protestiral pri zunanjem ministrstvu ter obenem zahteval, naj vlada vpliva na glasilo zunanjega ministra, da opusti proti« italijansko kampanjo. Vprašanje madžarskih optantov v Rumuniji BukareSta, 9. septembra, d. Listi izražajo bojazen, da bo vprašanje madžarskih op« tantov v Rumuniji v Ženevi za Rumunijo neugodno rešeno. Listi dolže zunanjega mi« nistra Titulescua tega neuspeha ter mu očitajo, da ni znal ustvariti v Društvu na« rodov Rumuniji prijaznega razpoloženja. V uradnih krogih zatrjujejo, da je zunanji minister tozadevno interveniral tudi pri nemškem zunanjemu ministru dr. Strese« mannu in mu sporočil, da bo Romunija rtevala stališče, ki ga bo zavzela nem« delegacija v Društvu narodov pri re« Sevanju tega vprašanja za merodajno pri ureditvi vprašanja bankovcev, ki iih je iz« dala Nemčija za časa okupacije Rumuni* v svetovni vojni. Sovjetski jubilej Moskva, 9. septembra, d. Za dne 15. okto bra je sklicano jubilejno zasedanje cen« trahega izvrševamega odbora sovjetske unije. Na tem zasedanju bodo poedini čla. ni podali poročila o minuli desetletni dobi obstoja sovjetske unije, zlasti pa o zuna« njem in notranjem političnem položaju, o uspehrh gospodarske obnove in o kultur« nem razvoju sovjetskih republik. Preprečen atentat na Kemal pašo » Carigrad. 9. septembra, d. Politične obla« sti so izsledile v smimskem vilajetu obšir« no zasnovano zaroto, Id je pripravljala atentate na Kemal pašo in poedine člane turške' vlade. Aretiranih je bilo 22 oseb, ki so nameravale izvršiti bombni atentat na vlak, s katerim se je vračal Kemal paša 1* Carigrada v Angoro. Domače vesti * Rezultate volitev naj nam somišljeniki izven Ljubljane telefonsko ali brzojavno takoj sporoče. Poštne pristojbine za telefonsko ali brzojavno sporočilo nai dotlS-niki z oziram na veljavne poštne predpise sami poravnajo in nam nato pismeno sporoče svoje stroške, ki Jih Srn bomo takojpovrnllJ, Važno Je, da nas o Izidu volitev nemudoma obveste. V Ljubljani, 9. sept, 1927. — Uredništvo »Jutra«. * Izpremembe v srednješols'Ai službi Dr. Franc Čadež profesor na U. državni gimnaziji v Ljubljani, Ivan Bračko, profesor realne gimnazije v Celju, sta pomaknjena v 4. skupino I. kategorije Josiji Kardinar, prof. gimnazije v Celju, je trajjBo upokojen. * Napredovanje v držfivni službL Zdravnik Higljenskega zavoda, v Skoplju dr. Valentin Meršolj je napredoval v 6. skupino I. kategorije. Arhivski uradnik Viktor Ku-mer pri davčnem uredit v Ribnici je imenovan za davčnega '^ontroloria v 4. skupini II. kategorije. * Novinar Dobr tvoje Stoladinovič vitez »Legije časti«. Dobrlvoj Stojadinovič, novinar In rezervni, kapetan 1. razreda je odlikovan z redopg Legije časti. V toku priprav za prebitj.e- solunske fronte 1. 1918. ie bil Stojadinovič dodeljen na službo francoskim bojnim . edinicam, ki so operirale od Sokola do Katunca. Po premirju je M Stoladinovič za svoie vestno poslovanje pohvaljen z armadnim poveljem francoske vojske ter je bil sedaj na podlagi te pohvale počaščen s tem visokim odlikovanjem. * Albanski poslanik Cena beg Crnoglavlč ki je te dni prispel zopet v Beograd, je v četrtek dopoldne posetil pomočnika ministra zunanjih zatev g. Stevana Pavloviča. To je bil prvi formalni oficijelni poset Cena bega po njegovem povratku v Beograd v ministrstvu za zunanje zadeve. Cena beg, ki je obenem določen tudi za poslanika v Pragi odpotiule v kratkem v češkoslovaško republiko, da predsedniku republike g. Masa-ryku Izroči svoje poverilne listine. * Naučno potovanje naših pomorskih oficirjev. Z admiralsko jahto je predvčerajšnjim prispel v splitsko pristanišče admiral Wickerhauser z desetimi višjim; oficirji naše vojne mornarice, ki se nahajajo na nj.učnem potovanju po Dalmaciji. * Mednarodni kongres hišnih in zemljiških posestnikov (Svojine) se bo letos vršil v času od 12. do 15. septembra v Haagu na Nizozemskem. Kongresa se udeleže zastopniki organiziranih posestnikov iz cele Evrope in Amerike. Jugoslavijo bo zastopal prv; podpredsednik Glavne zveze posestnikov v Beogradu g. Ivan Frelih iz Ljubljane. * Star, zaveden primorski rojak nas prosi ja objavo naslednjih vrstic: Iz daljnega Dunaja poziva Primorce g. A. G. (Andrej Gaberšek), naj 11. t. m. spuste svoio kroglico v klerikalno skrinjico. Z obžalovanjem In pomilr/vanjem smo poziv zavrnili, ker ostanemo, zvesti naukom nekdanje »Soče«, ki pa j i'j je g. A. G. na stara leta zatajil. Zob časta ie pač zelo uplival na nekdanjega lastnika lista »Soče«. Naj g. Andrej ne zameri, da ostane njegov poziv glas vpijočega v puščavi, kajti mi Primorci volimo vsi SDS * Ma kongresu pravnikov, ki se bo vršil 23. ifl 24 t. m. v Sarajevu, bo udeleženih pri jeferiranju in koreferiranju nekaj naših najoglednejših pravnikov, in sicer: pet vs^učiliških profesorjev, trije predsedniki kasacijskih sodišč 4 odvetniki, 6 doktorjev ekonomije. Na dnevnem redu je 5 raznih tem Iz privatnega in javnega prava. Mihaj-To Jovanovič bo referiral o položaju žene v nasledstvenem imovinskem in bračnem pravu. Vseuč. prof. Živojin Perič bo referiral o Izvršitvi sodb. Dr. Velfmir Bajkič zaščiti vlagateljev in odgovornosti članov uprave delniških družb, dr. Ante Verona o pomorskem pravu, odvetnik dr. Dragutin Jankovlč po o kolektivnih pogodbah. Izmed Slovencev bodo koreferirall: pri prvi temi dr. Stanko Lapajne, pri drugi odvetnik dr. Viljem KrejčI, pri tretji vseuč. prof. dT. Milan Skerlj, pr) četrti ravnatelj Ljubljanske trgovske akademije dr. Lludevit B5hm in pri poslednji ravnatelj OUZD v Ljubljani dr. Joža Bohinjec. Za kongres je doslej prijavljenih nad 1200 pravnikov. ♦ Nasvet volilcem! Kljub temu, da je za časa volitev prepovedano Javno točenje alkoholnih tekočin in da nadzorna oblast dobro bdi nad Izvedbo te naredbe — vendar pijejo volild alkoholne pijače doma. S tem bi mogli nepovoljno vplivati na svoj sklep. Svrha naredbe le pa, da volilci izvršujejo svoj važen čin šele potem, ko so se po treznem premišljevanju odločili za to aH ono stranka Zaradi tega priporoča »Ju-goslovenskl Savez Trezvenost!« Zagreb vsem volilcem, da se vsa! v volilnih dnevih varujejo vsakega uživanja alkohola ter tako popolnoma svobodno izvrše svoje glasovanje. ♦ Zveza drž. nameščencev za Slovenijo bo Imela izredni občn! zbor v nedeljo, 25. t. m. ob 9. v veHki dvorani Mestnega doma fn ne 8. t. m. kakor Je bdlo prvotno javlje-no. Zbor smo preložili na željo Glavnega Saveza, čigar predsednik dr. Mih. T. Jovanovič in glavni tajnik dr. Milorad R. Djor-djevič bosta poročala na zboru poleg drugih funkdlonariev naše Zveze. Zbor se bo bavil tudi s stanovanjskim vprašanjem, zato so vabljeni poleg oficijelnih delegatov tudi drugi organizirani državni nameščenci. — Za odbcrr: Joža Bekš, tajnik — Milan Pa-ternoster, načelnik. ♦ Državne štipendije pri nas ln v inozemstvu. Ministrstvo prosvete je zahtevalo od vseh dekanatov naših univerz, da mu pošljejo sezrrran onih diplomiranih visokošol-cev, ki so kot štipendisti končali študije v preteklem šolskem letu. V prihodnjem šolskem letu bo ministrstvo - prOSvete podelilo štipendije samo onim dosedanjim štipendistom, ki za to leto ustrezajo pogojem pra- vilnika o štipendijah. Na mesto diplomiranih visokošolcev, ki izgube v tem letu štipendije, se ne bo jazpisal natečaj za nove štipendiste. Istotako ministrstvo prosvete letos ne bo podelilo niti ene štipendije za vi-sokošolce v inozemstvu. Ukinjenje državnih štipendij za Inozemstvo In zmanjšanje števila štipendistov v tuzemstvu je posledica malega kredita, odobrenega v naučne svr-he. * Dvojna mera. Iz krogov pravnikov smo prejeli: Pred kratkim je bilo več imenovani pri sodiščih in državnih pravdništvih. Med drugimi ie bilo imenovanih več namestnikov drž. pravdnika za državne pravdnike ter več okrajnih sodnikov za deželno-sodne svetnike, tako da so napredovali imenovani po prejšnjem, dejansko veljavnem sistemu iz 8. v 7. čin. razred. Iz povsem zanesljivega vira vemo, da so napredovali tako pri drž. pravdništvih vsi namestniki, ki so do-dosegli 5 skupino, ker je predlagalo tako višje državno pravdništvo v Ljubljani. Drugače pa je bilo pri okrajnih sodnikih. Tu so napredovali samo nekateri, ki so dosegi! 5. skupino, prezrlo pa se je več okrajnih sodnikom, ki tudi niso sedaj napredovali. Pa tmajo prilično enako službeno dobo, so postali okrajni sodniki Istočasno s tovariši, ki so sedaj napredovali, opravljajo prav tako kakor oni težko in odgovorno službo sodnikov, niso — kolikor nam je znano — zakrivili ničesar tn imajo prav tako dobro kvalifikacijo, kakoT njihovi srečnejši tovariši. Prav tako se je zgodilo nekaterim sodnikom, k tudi niso. sedaj napredovali. Vprašamo: ali ie pravično in umestno, da se delajo pri istem ministrstvu take razlike ter da se zapostavljajo brez vsakega povo-voda le nekateri, ki so zaslužili napredovanje ravno tako kot njihovi srečnejši tovariši? Alj le prav, da se tem zapostavljen-cem brez vsake potrebe greni življenje in se jim tako sistematično ubija veselje do dela, kar utegne škodovati tudi celi javnosti? Ali nj mogoče, da se popravi ta krivica vsaj z naknadnimi imenovanji, sosebno ker taka Imenovanja ne stanejo države glede na sedanjo razvrstitev po zakonu o drž. nameščencih niti ene same pare? V imenu prizadetih in cele naše javnosti prosimo, da se ta krivica popravi in da se tudi pri bodočih imenovanjih ne bo uporabljala zopet taka dvojna mera. Saj zahtevata to že ugled sodniškega stanu in interes vse javnosti. Gg. poslance prosimo za posredovanje. * Deložacija železničarjev odložena. Prometni minister general Milosavljevič je odredil, da se za nedoločen čas odloži deložacija železničarjev in njihovih rodbin iz železniških vagonov. Minister se je odločil za ta ukrep, ker se deložacija ne more iz-VTŠiti, dokler niso zgrajena stanovanja za prometne uradnike. * Zatvoritev dveh planinskih koč. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da se zatvorita 12. t. m. Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Češka koča na Ravnjh. * Prestopanje Italijanske meje. SPD ponovno opozarja svoje člane naj nikar ne prestopajo italijanske meje brez rednega potnega lista, ker delajo s tem društvu in našim oblastem le veliko posla, sami pa od tuTe, če jih polovijo Italijani nimajo nobenega užitka. Za prestop meje v Nemško Avstrijo zadostuje za vlak, kakor tudi peš, legitimacija SPD, potrjena od policijske direkcije v Ljubljani; potreben kolek 5 Din. To potrdilo velja za celo leto, brez posebn h taks. Predpogoj za prestopanje avstrNke meje je seveda turistovska oprema. * Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 94. letošnji številki uredbo o obveznem praktičnem stažu za mediclnce in zdravnike, nadalje uredbo o pogodbenih uradnikih in dnev ničarjlh ter pravilnik o delovanju, redu in pouku na dvorazrednih trgovinskih šolah. - * Spalni vagoni na progi Ljubljana-Benet-ke odpravljeni. Zaradi slabe frekvence potnikov se z dnem 13. septembra odpravijo direktni spalni vagoni na progi Zagreb-Ljubljana-Benetke v brzovlakih 1. in 2. Dne 13. septembra bo zadnjič v prometu spalni vagon Benetke-Ljubljana-Zagreb. * O slovenski grafiki je napisal grafik M. Giurič razpravo za katalog reške mednarodne razstave. V tem katalogu sta med drugim reproducirana lesoreza E. Justina (»Starca«) in Smrekarja (»Madona«). Gjuri-čev članek ponatiskujejo tudi na Reki izhajajoče »Ultime Notizie« od 5. septembra. V isti številki se nahaja tudi reprodukcija Ju-stinovega IesoTeza. * Zatiranje predenlce. Mestni magistrat nam pošilja v obvestilo: Posestniki, uživalci in najemniki zemljišč moraio po svojih njivah, travnikih, pašnikih, poljskih mejah, cestnih obronkih, železniških nasipih in po drugih zemljiščih zatreti predenico vsaj predno začne cveteti. Ako se bo našla na kakem zemljišču predenica že cvetoča, se bo uničila brez odloga na zamudnikove stroške. Brezbrižnežj se kaznujejo z globo 100 Din. V slučaju neizterljivosti se spremeni globa v zaporno kazen 48 ur. * Zastrupljenje z gobami. Poročajo nam: V četrtek zjutraj je umrla pri Sv. Ani na Krembergu tamošnja učiteljica ga. Mira Seifried na zastrupljenju z gobami. V sredo zvečer so jedli takozvane sivke, o katerih so trdili kmetje, da so užitne. Tudi ostali člani rodibine so nevarno oboleli. Pogreb splošno priljubljene učiteljice, ki zapušča moža in štiri nedorasle otroke, se bo vršil danes ob pol 10. dopoldne pri Sv. Ani na Krembergu. * Visoka stava za izid volitev. V Mla-denovcu sta te dni stavila izvoznik Radmi-lo Gjorgjevič, nosilec tamošnje radikalske liste petdeset tisoč dinarjev na izid volitev. Inženjer Savkovič, se namreč smatra za tako sigurnega kandidata, da bo posekal nasprotnika-davidovičevca, a Gjorgjevič obratno. Oba zagrizena strankaria sta deponirala vsak svojih 50.000 Din pri tamošnji banki. Razume se, da sedaj oba »vadliavca« še bolj nervozno pričakujeta Izid volitev kakor gg. Vukičevič in dr. Korošec. * Kdo Je kriv smrti podpolkovnika Živorada Petroviča? BTat smrtno ponesrečenega poveljnika I. letalskega polka, Dušan S. Petrovič, sodnik v Šabcu, je poslal vojnemu ministru obsežno pismo z nekaterimi težkimi obtožbami. V pismu dolži člane naše ekipe, ki ie tekmovala v Curihu, da se nI brigala sa usodo svojega poveljnika, a istotako navaja, da tudi informacijska služba pri našem letalstvu ni pokazala dovolj brige za usodo ponesrečenih letalcev podpolkovnika Živorada Petroviča in poročnika Dragoljuba Pajeviča. Pismo, ki ga v celoti objavljajo tudi beograjske novine, zaključuje Dušan Petrovič: »Da bi naš narod uvidel, da pri nas še ni izumrl čut dolžnosti in požrtvovalnosti ter da ta čut obstoja tudi v našem letalstvu, kakor tudi v ostalih vojnih edi-nicah in da se ne bo omajala velika volja, ki jo soji naš narod do letalstva, Vas g. minister najpokorneje prosim, da odredite strogo preiskavo povodom tega slučaja tn da krivce najstrožje kaznujete!« * General Kondič oproščen. Snoči je bil v Beogradu zaključena velika razprava, ki je zadnje dni okupirala interes beograjske publike in vojaških krogov. Ob 20. zvečer je bila objavljena razsodba v procesu zoper generala Kondiča. ki je bil obtožen, da je v svetovni vojni radi svojega nepravilnega postopanja upropastil timoško divizijo. Med veliko napetostjo številnega občinstva je senat razglasil sodbo, s katero se general Kondič oprošča vsaks krivde. Občinstvo je sodbo sprejelo z velikim odobravanjem. __ Din 17® Volka nasproti Mestnemu tiomu. * Radič beži iz Središča. Po hudi polomiji v Ljutomeru je hotel zborovati Štefan Radič tudi v Središču, kjer so racK.evoi napovedali manifestacijsko zborovanje. Radiča, ki je prišel tudi v Središče s parurno zamudo, je pričakovalo komaj okrog 150 ljudi, ki pa so sprejeli Radičev avto s klicanjem: »Živio Pribičevič in dr. Žerjav!« Radič je situacijo takoj izpregledal in naročil šoferju naj požene avto, ki je takoj odpeljal Radiča proti Zagrebu. V avtomobilu je sedela tudi neka dama, baje Radiče-va hčerka, ki je Središčanom pokazala pred odhodom — dolg nos. * Smrt zaradi zastrupljenega mleka. V hercegovinskem selu Izgor sta v sredo obolela dva otroka seljaka Ante Šuškoviča vsled uživanja mleka, ki je bilo zastrupljeno Oba otroka sta umrla še tekom istega dne. Trupli umrlih otrok bodo obduclrali. * Vlomilska tatvina v Zagrebu. Na Pešče-nici v Zagrebu so v sredo ponoči neznani zlikovci vlomili v stanovanje trgovca Bele Biichlerja ter odnesli mnogo obleke in dva prstana, vredna 30.000 Din. * Županstvo občine Kočevska Reka nas prosi za objavo, da Josip Ribič, o katerem smo poročali v članku »Nevaren vlomilec, strah in trepet Dolenjske pod ključem« ni doma iz občine Kočevska Reka niti ni sem pristojen. * V pojasnilo. Prejeli smo: Nedavno so priobčili razni ljubljanski in drugi dnevniki poročilo o veliki tatvini srbskih starin in narodnih vezenin, ki jih je nameraval razstaviti na Bledu starinar Dušan ali prav Danijel Popovič iz Beograda. Med železniško vožnjo iz Rog. Slatine na Bled je baje izginilo iz enega zaboja za 32.000 Din raznih starin in vezenin. Kot te tatvine je bila pozneje osumljena in v preiskovalni zapor odvedena pri D. Popoviču zaposlena gdč. J. Ternik iz Marenberga. Nadaljna preiskava je dokazala popolno nedolžnost gdč. Ternikove. Stvar je deloma tudi že pojasnjena od žel. polidje. KUŠAKOV1ČA KALODONT najboljša pasta za zobe. * Poskušen samomor Slovenke v Zagrebu. Marija Mohar rojena 1894. v Leskovcu pri Krškem, natakarica po poklicu, je spila pretekli četrtek v svojem stanovanju večjo količino oetove kisline, hoteč se končati. Moharjeva ie živela v gospodinjstvu s ko-čljažem Adolfom Vlahiničem, s katerim se je sprla pa je lahko mogoče da je bil ta prepir vzrok nameravanega samomora. Samomorilko so takoj prepeljali v bolnico in je baje že izven nevarnosti. Kravate, naramn ce, ovratn ke, žepne robce, ženske in moške nogavice naif ne š ■ kvaliteto po solidnih cenah pri Franc Pavlin. Gradišče 3. * Krvava osveta zapuščenega moža v Bački. Na državnem posestvu »Karagjorgje- vo« pri Bački Palanki sta živela dva mladoporočenca 23 letni delavec Stjepan Leber, doma iz Dolnje Lendave in njegova 17 letna žena Kata. Med njima je večkrat prišlo do prepira, ker si je Leben domišljal, da ga žena vara z drugimi. Radi moževe ljubosumnost: se ie žena opetovano preselila k svojim starišem. Ko je te dni zvedel, da dela žena dolgove na njegovo ime, je razburjen odšel na dom k njenim starišem, kjer jo je po kratkem razgovoru napadel in ji zadal 14 težkih ran z nožem. Mlada žena je obležala na mestu mrtva mož pa je zbežal v Bačko Palanko, kjer so ga aretirali in odvedli v zapore v Novi Sad. Pri sodni obdukdji trupla nesrečne mlade žene le bilo ugotovljeno, da je bila že dva meseca v blagoslovljenem stanju. Krvavi dogodek je izzval v Bački veliko senzadjo. + Išče se zmožna, strokovna in kvalificirana sila z znanjem tujih jezikov za pisarno »Putnika«. Ponudbe s priloženim izkazom se nai pošljejo priporočeno aH pa oseb- no izroče tajnikn g. Trbojevlču. Upravni odbor Društva za promet potnikov ta turistov Sarajevo. 1361 ♦ Samolasten lov vasi Volaka v občini Trata v obsegu 176 ba se bo oddal v zakup potom javne dražbe, k se bo vršila v torek dne 13. septembra "V-/ ob 10. dop. v prostorih srezke izpostav v \ Škof ji Loki. Lov se bo oddal v zakup za čas od 13. sept 1927. do 31. marca 1932. Zakupni in dražbe-ni pogoji so na vpogled pri županstvu na Trati, ki daje tudi tozadevna pismena pojasnila. 1362 ♦ Pri naduhi In boleznih srca, pri bolečinah v pljučih ln prsih, skrofulozi in rahi-tisu, povečanju Jatnih žlez in tvorltvi eol-še je odvod v črevo z rabo orirodne gren-čice »Franz-Josef« bistveno domače zdravilo. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri jetičnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila z rabo vode »Franz-Josef«, ne da M se pojavila neprijetna drir ska. Dobi se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane u— Opozorilo volHcem. Na dan volitev 11. septembra 1927 se do tični volilci, ki niso vpisani v onem volišču, kamor so šli volit, nujno opozarjajo, da ne izprašujejo volilne komisije, kam oaj gredo volit, temveč naj se tozadevno informirajo na magistratu v sohi št 21 (volikii kataster), ki v to svrho uradu je ves čas, kar trajajo volitve. Ta opozoritev velja onim volilcem, ki so spremenili stanovanje po decembru 1926 pa ob reklamacijskem postopanju niso zahtevah, da se jih vpiše na novo stanovanje odnosno volišče. u— Slovo prof. dr. Gavazzija. Pri mojem odhodu iz Ljubljane se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in dobrim znancem, ki so mi pri mojem delu požrtvovalno pomagali ter prosim, da me ohranijo po možnosti v dobrem spominu. Dr. A. Gavazzi. u— Zopet deložiranci Prejeli smo: Glede na notico v »Jutru« z dne 8. L m. od gospe hišne posestnice v Hrenovi ulld št. 17, da ji deložirane stranke niso v redu plačevale najemnine, izjavljam, da to ni resnica, ampak so vse obveznosti poravnane, kar deložirane stranke lahko dokažejo ter si bodo za to njeno trditev znale poiskati na primernem mestu zadoščenje. Stranke je deložirala edino le iz tega vzroka, da dobi od novih strank poleg najemnine še nagrado v znesku -do dveh tisoč dinarjev pod raznimi pretvezami in Imeni. — Josip Brejc, deložiranec za Ljubljanico. u— »Edinost«. Danes 10. septembra ob 20 vokalno-instrumentalni večer v društve nem lokalu, Gajeva ulica 2-1. — Odbor. u— »Nlbelungl« II. del. Ponovno opozarjamo cenj. občinstvo da se vrši radi tehničnih zaprek današnja predstava tega filma v prostorih kina Matice izjemoma že ob 13.30 iutri v nedeljo pa kakor navadno ob 9.30 in 11. dopoldne. Priporočamo vsakomur zlasti dijaštvu in mladini, da si ogleda ta film, ki nudi tudi v svojem drugem delu izredne epote in zanimivosti. u— Policijski drobiž. Tatovi obleke so še vedno na delu. Odnehali niso tekom poletja, na jesen in zimo pa obljubljajo postati še hujši. Predsnočnjim je neki tak tat odnesel več kosov razne obleke, celo nekemu Bosancu, ki se peča s prekupovanjem stare oblake. Policiji so bili prijavljeni dalje še sledeči slučaji: 1 tatvina nahrbtnika, 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 1 prestopek neprevidne vožnje, 2 prestopka prekoračenja polidjske ure, 1 prestopek predpisov o sladoledarjih in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. — Kam Je Izginila? Dne 25. pret. m. le z besedami, da gre v trafiko od doma odšla 231etna ga. Anica Pantar roj. Ce-čavnik v Prevaljah. Ista je bila razoglava, oblečena v lahko poletno bluzo, sivo krilo in bele platnene čevlje. Do danes se še ni vrnila, niti oglasila. Ostavila le dvoje dece v starosti 6 mesecev in 2 let. Ker je bila zadnje čase zelo deprimitirana, nI izključeno, da je v hipni zmedenosti izvršila samomor. Možno je tudi, da je padla kakemu zvodniku v roke. u— Okraden delavec. Zidarski delavec Mihael Tanert ima svoie zasilno stanovanje v podstrešju neke nove stavbe na Pasjem brodu. Za to je izvedel neki Ta-nertov »prijatelj«, ki je porabil priliko in se splazil na praznik popoldne v njegov spalni prostor ter mu ukradel nov nahrbtnik, v katerem so se nahajale razne stvari manjše vrednosti. Okradenec trpi škode okrog 100 Din. u— Nezgoda radi plašljivosti konja. Na praznik okrog 16. ure se je peljala na za-pravljivčku iz Št Vida proti mestu žena organista z Iga Josipina Furlan, ki je imela s seboj tudi 2 letnega in 4 letnega otroka. V Zapužah -je privozil nasproti neki avto, katerega se je konj tako prestrašil, da se je jel plašiti. V hipu le okrenil voz nazaj proti Št. Vidu, in ga prekucnil v jarek. Furlanova je z otrokom padla z voza. K sreči so se vsi samo lahno opraskali in so prestali le velik strah. u— Restavracija v Sok. domu na Taboru vhod s severne strani nasproti vojašnice, sprejema abonente na dobro in ceneno meščansko hrano, ter nudi okrepčila abstinentom. Točijo se tudi pristna prvovrstna štajerska in dolenjska vina. 1352 u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo ln soboto ob 8. do 9. ob nedeljah od 8. do 12.. Vhod nasproti vojašnice. u— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v januarju zastavljenih predmetov v četrtek 5. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. u_ Malinovec. pristni dohlte v drogeriji Kane. Židovska ulica. 1039 u_ Navodila za fotografiranje, s katerimi se na enostaven način hitro in zanesljivo priučiš fotografiranja ter »Fotomer« za pravilno osvetlievanle plošč dobiš v d oge-riji Kane, Židovska ulica. 1124 u— Gostilna OTl »Bobenčku« toči fino Portugalko. 1358 Naša skriniica v liani m nani! le lz Maribora a— Izid volitev lahko Izvedo naš! pristaši v neddjo zvečer v tajništvu SDS v Cankarjevi ulid 1, telefon št 337. Izid volitev bo objavljen tudi v oknu redakcije mariborskega »Večernika Jutra« na Aleksandrovi cesti 16 In se lahko obrnejo naši pristaš« tudi na telefonsko številko 440. a— Promenada! koncert priredi v nedeljo dne II. septembra v parku vojaška godba. Spored le naslednji: 1. Preac: Zagre-bački zbor, marš; 2. Zaic: Čarobnica iz Boisslja, uvertura; 3. Morana: Žive pjes-me, valček; 4. Wagner: Odlomki iz opere »Tannhauser«, Puccini: »Madame Butter-fly«, fantazija; 6. Pokorny: Sokolski ziet, potpuri, 7. Čermak: «Pozdrav», koračnica. a— Napad avtomobila. V četrtek zvečer se le vračal proti Mariboru z avtomobilom trgovec g. Majcen. Na cesti pri Betnavl pa sta začela dva pijanca brez vsakega povoda metati na avto kamenje, s katerim sta razbila šipo na avtomobilu In s kamenjem zadela g- Majcena v prsa. ne da bi ga pri tem huje poškodovala. a— K avtomobilski nesreči v Studencih, kjer sta trčila v četrtek zvečer avtomobila odvetnika dr. Rapoca in Industrijalca Ro-senberga nam še poročajo: Nesreča je nastala radi tega, ker Je vozil dr. Rapoc v precel naglem tempu po levi strani ceste. Nasproti le pripeljal avto g. Rosenberga. Rosenbergov šofer ki je vozil z izredno težkim avtomobilom, je sicer še opazil dr. Rapoca na levi strani in je svoi avto takoj zavrl, tako da je že čdsto počasi privozil in v tej počasni vožnji trčil v mnogo lažji Rapočev avto. Le temu se Je zahvaliti, da nesreča ni bila hujša, ker bi sicer Rosen-bergov avto Rapočevega gotovo zdrobil s pasanti vred. Dr. Rapoc ima na!om!jeno desno nogo pod kolenom. Ako ne bo komplikacij, poškodba ne bo tako nevarna. Soproga trgovca Seršena, ki je bila v dr. Rapočevem avtomobilu, pa ima praske po vsem životu in pa na čelu globoko rano do kosti. Kost sama pa je neprizadeta. Tudi ga. Seršenova bo lahko kmalu zapustila '-olnico. Avto dr. Ranica je težje poškodovan Rosenbergov pa ne. a— Cerkven tat Včeraj je.zasačil mež-naj v stolnici nekega kovaškega vajenca, ki je z nožem odpiral nabiralne puščice ln kradel iz njih denar. Na policij; !e Izjavi!, da je delil olen s svojimi tovariši in da so denar porabili večinoma za sladoled 'ji obisk kina. h Celja e— Volilni pisarni za Združeno slovensko gospodarsko listo, ki ima na vo'iščih tretjo skrinjico, se bost, nahajali na dan volitev dne 11. septembra za volišče I. (v poslopju meščanske šole) v Zvezi! tiskarni v Strossmayerjevi ulici, za volišče II. (mestni magistrat) pa v rdeči sobi Narodnega doma na Dečkovem trgu. Vsi voSlcI se pozivajo, da izvršijo svojo volilno d,>'ž-most že v dopoldanskih urah ter se javijo po volitvah zaradi evidence v svoji volilni pisarni. Vsaka nezakonitost od strani nasprotnikov naj se nemudoma javi volilnima pisarnama na volišču. Pa tudi varuhom tretje skrinjice. e— Gulaschpartel. Pri zadnjih občinskih" volitvah ie združena klero-radika^no-nem ška koalid.ja podkupovala in pridobivala volilce kar na debelo z guliažem in piiačo ter si Je pridobila častno ime »Gulasch-pairtel«. Ni nam znano, ali bodo imeli klerikalci. radikali rn Nemci tudi to pot skupno kuhinjo, za piiačo pa orlovsko dvorano ori Belem volu. Vemo samo. da se bo nekaterim volHcem prav težko odločiti, v katero skrinjico naj vržejo svojo kroglico, ker so organizirani ori vseh treh strankah. Takih »prepričevalnih« sredstev za partijske ideje se Združena slovenska gospodarska lista ne bo posluževala, ker previsoko ceni čast in poštenje svojih volilcev. Kdor želi svoir domovini boljšo bodočnost, svojemu narodu in sebi lepše dneve, kakor lih preživla sedaj pod kleroradikalno knuto. ta bo vrgel svojo kroglico v 3. (tre+jo) skrinjico ter s svojim glasom pri-oomosrel. da bo zavladal po 11. septembru v naši državi demokratski blok v katerem mora biti tudi slovenska napredna skupščinski delegacija častno zastopana. e— Cellskl radikali vabijo z velikansko reklamo na svoj nedeljski cirkus. Ker že v napTel vedo. da bo udeležba zelo w'čla. so preskrbeli za zabavo tudi tistim, ki ne bodo sodelovali pri njihovi nedeljski polomiji. Od srca jim privoščimo njihov zadnji up: radikalno Vukičevičevo vlado H ie že skoz in skoz preperela in ki vleče za seboj potapljajoči se klerikaln- čolniček. Oba bosta Pa Izginila po 11. septembru pod mogočnim; valovi demokratskega bloka. Infamno in za vsakega političnega nasprotnika nečastno na ie. ako izrablja pri volitvah ime stranke, kj z radikalno kompcllo in z Vukičevičevo družbo ne mara Imeti ■ničesar več skupnega Glavni volilni odbor Davidovlčeve stranke je ofidiekio obvettfl svoie pristaše v Sloveniji, da voIHo dne U. septembra dr. Žerjavovo dr. Kramer-ievo in dr. Pivkovo volilno Bsto. Kljub temu se celjski radikali dranejo še vedro imenovati dr. Ravnikov« listo listo rad!-kalnodemokratske (Davidovičeve) zaleilniče. Ako so Že v tako veliki zadregi za svojega nosilca, naj ooveao v njegovo w1-tKJročilo še tudi to da ie to odvetnik dr. Ravnik, glede katerega Je njegova stanov- 5» septembra na novo otvorjena trgovina pri »FLORJANU" nasproti zmajskega mostu Šolski drevored štev. 8 (tam kjer je bila prej trgovina A. POTOKAR) v Ljubljani. Trgovina pri „ Florjanu" založena je z novimi jesenskim in zimskim blagom. Velika izbira sukna za gospode in dame. Cene brezkonkurenčne. Priporoča se trgovina pri »FLORJANU«, Šolski drevored štev. 8. ska zbornica sfclenfla, da se mu bo zaradi nerodnost; v izvajanju poklica zatvorila za en mesec miezova pisarna . e— Glasben« Matica v Celju razglaša, da je podaljšala termin za sprejemanje gojencev v šolo Glasbene Matice izjemoma še do 15. t m. e— Javna mestna ljudska knjižnica v Celin je izposodila v mesecu avgustu 1063 knjig ter pridobila 30 novih Članov. Od 15. septembra t I. naprej posluje knjižnica 3krat na teden in sicer ob četrtkih in sobotah od 18. do 20. zvečer, ob nedeljah od 10. do 12. dopoldne. e_ Samomor. V četrtek okoli 3. zjutraj je fiašel čuvaj na savinjski progi v bližini Spodnjega Lanovža moško truplo z odsekano zlavo. Komisij onaltii ogled na licu mesta le ugotovil, da ie mrtvec .581 etm delavec Anton Huš iz Kasaz, pri Petrovčah. Po legi trupla se sklepa, da gre za samomor. in sicer fadi bede. Huš se ie očividno vlegel na tračnice že prejšnji večer pred pol 21., ko vozi vlak iz CeMa v Savinjsko dolino. Truplo so prepeljali po ko-misijonalnem ogledu _ v mrtvašnico celjskega okoliškega pokopališča. e— Redni občni zbor Francoskega krožka v Celiu bo v četrtek, dne 15. t m. ob 18. v društvenem lokalu v Narodnem domu. Na običajnem dnevnem redu ie zlasti vprašanje otvoritve učnih tečajev za francoski jezik v šolskem letu 1927/28. Društvo žel; v sporazumu s Slani usmeriti svoje delovanje tako, da bo s kura, predavanji iai drugimi prireditvami nudilo korist vsem članom. Iz Metlike m— Vodovodna zadruga. Po dosedanjem delu sklepamo, da naša vodovodna zadruga ne obstoja več, ker ne pokazuje nikakih zna kov življenja. Ves odbor spi svoje spanje pravičnega in se ne gane. Pri nekaterih od« bornikih opažamo velik interes in ljubezen do dela, pri drugih pa prav ničesar. Glav* na krivda leži vsekakor v prvi vrsti _ na predsedniku zadruge. Menda misli, da je_s tem svoje delo kot tak opravil, če se je enkrat odpeljal v Beograd k g. Puclju po malenkostno podporo za vodovod. Za na* kazano podporo je zadruga naročila cevi_, ali je morala mestna občina precej poseči v mošnjo, da je cevi plačala. Do cevi smo torej prišli, a sedaj meščani sprašujejo, kaj bodo z njimi napravili. Vprašamo zadrugo, koliko članov ima? Koliko deležev je že? Če mu res napredek občine leži toliko na srcu in naprednost sploh, naj potem tudi dela pri reševanju tega za naše mesto ta* ko perečega vprašanja. m— Žegnanje pri Treh farah. Kakor vsa* ko leto se je tudi letos vršilo pretečeni dve nedelji običajno žegnanje. Obe nedelji sta potekli prav mirno brez običajnih pre« tepov in pijančevanja. Romarjev je bilo še precei, vendar mnogo mani kakor druga le« ta. Tudi tukaj smo opazili v precejšnji meri vladajočo gospodarsko krizo. m— Shod socifehdemokratov in dekali/ slov (komunistov). Tudi v naše mesto so se potrudili priti, toda videli so, da ni pri nas tal za to stranko. Vseh radovednežev, po večini pristašev drugih strank, je bilo petnajst. m— Osebna vest. Tukajšnji živinozdrav* nik g. Ludvik Fux, domačin, je premeščen v Južno Srbijo, kamor je včeraj odpotoval na svoje novo službeno mesto, v Kratovo. Pri tej priliki opozarjamo, da je za Metli* ko neobhodno potreben živinozdravnik, ker je sodni okraj zelo obsežen ter se živi« rozdravnika v Metliki poslužuje precejšnji del Žumberka. Pričakujemo, da bo oblast ustregla tudi tej naši javni prošnji, ter nam v Metliko poslala živinozdravnika, kaj ti en sam živinozdravnik ne zadostuje za ves črnomeljski srez. V tej zadevi prosimo takojšnje remedure. m— Pričetek šolskega leta. Naš šolski trg ie zopet oživel. Šolsko leto je pričelo v soboto, a v pondeljek se je pričel redni pouk. Med učiteljskim zborom ni nikake izpremembe. Iz Litije i— Popoln uspeh Javnega shoda Napredt nega bloka. Uspeh volil, shoda, ki sta ga priredila g. minister n. r. dr. Albert Kra« mer in pa tukajšnji kandidat sodrug Ru» dolf Juvan, je razviden iz pogovorov vo« Irlcev. Na shodu je bilo udeleženih tudi mnogo delavstva, ki dosedaj niso volili na« prednega bloka, a prepričevalne besede gg. dr. Kramerja in Juvana so jim dokazale, da je v našem volilnem okraju vsak glas oddan v tako zvane delavske skrinjice, za* vržen, ker. v te skrinjice oddani glasovi ne bodo dosegli mandata niti s preostankom, kaj šele potom količnika. G. Juvan je do* kazal s številkami, da je edino njegova sku* pina dosegla za delavstvo, predvsem za ono v litijski predilnici, ugodnosti, v ča* su pomanjkanja in brezposelnosti pa je edino naš strokovna zveza pomoči potreb* nemu delavcu prinesla podpore, druge stran ke sop rinesle samo koš obljub, ali jih pa še zraven ni bilo. K debati se je oglasilo tudi več socijalistov in komunistov, ki so se vsi izrekli, da odobravajo izvajanja obeh govornikov. Na jutrišnjem shodu klerikal* cev v Šmartnem pa se je enemu izmed de« levccv obljubilo, da bo »letel po zraku», če s« bo kaj oglašal. Kje je torej teror? i— V t Slovencu* je neki B. napadel ta teden večkrat kandidata Juvana in pozival delavce, da je NSS pristopila k Narodne* mu bloku brez privoljenja delavskih vodi« teljev. Podpis B. naj bi ljudi zavajal, da piše «Slovenčeve» članke g. Bizjak, voditelj NSS v Litiji, posebno organizacije v pre« dilnici. Pa na Juvanov poziv v «Jutru®, «Slovenčevega» dopisnika ni bilo na shod, kjer naj bi možato povedal, kar misli, pač pa smo videli za predsedstveno mizo go* sooda Bizjaka. In delavstvo je reklo, da intriga «Slovenčevega» dopisnika ne bo že* la uspeha. Vse kroglice pojdejo kot pro» test proti kukavicam in teroristom le v tretjo skrinjico (Juvanovol). i— Angel varuh, varuj nas! Župnik Er* zin iz naše dekanije je v nedeljo pridigal volilcem moravške občine (v Sv. Križu) le o volitvah. Višek njegovega verskega na« uka pa je bil, da bo na dan volitev stal — nevidno seveda — povsod pri skrinjici SLS sam angel varuh, in gledal, kam bo vsak volilec oddal svojo kroglico, ter še« petal: . Praha ..... 7. 14. 21. 8. 7. Barom. Temper. 01 33 I" Smel vetri fr brzina v metrih Oblačno 0-10 Padavine Vrsta • mm do t. an /61-4 142 98 NE 2 10 dei 46.2 /61-4 172 85 S 3 10 7619 14-4 97 W I 2 /62 3 14-0 99 NW 6 10 dež 11.0 ;t>o-v 16-0 95 WNW 2 10 dež 21.0 Vb8-8 200 71 SE 4 10 /61-6 15-0 93 mirno 10 dež 20 /621 180 t-3 mirno • 10 /695 23 0 72 S 4 4 dež 5.0 7b87 18 0 84 ESE 8 5 dež 28.0 lb'M 13-0 — SW 2 5 dež 1.0 Solnce vzhaja ob 530, zahaja ob 18.24, luna vzhaja ob 17.57, zahaja ob 2.8. Najvišja temperatura danes » Ljubljani 18.1 C, najnižja 13.9 C. Dunajska vremenska napoved ca soboto: Nestalno vreme, precej oblačno, od ča6a do časa dež; temperatura malo izpremenjena. Tržaška vremenska napoved ia sobote: Lahni vetrovi iz prvega kvadranta, nebo večinoma jasno; temperatura od 18 do 25 stopinj; morje nekoliko razburkano. Šport Ilirija : Borac (Split) Danes ob 17. uri — igrišče Ilirije. Ilirija absolvira danes in jutri na svojem igrišču dve zanimivi nogometni tekmi, ki obetata, da bosta nudili odličen šport. Na« sprotnik Ilirije, splitski Borac, spada med najbolj znana nogometna moštva v državi. Goji igro, ki je zelo slična igri sedanjega državnega prvaka Hajduka in tudi kvaiita« tivno trenotno jedva zaostaja za Hajdukom V poslednjih tednih je igral med drugim neodločno — v boljši igri — z zagrebškim Gradjanskim 1 : 1 in s Concordijo 2 : 2. V Ljubljano je dospel v najmočnejši postavi že včeraj, da bo mogel nastopiti proti na« šemu podsaveznemu prvaku s popolnoma spočitim moštvom. Iliriji je za obe tekmi na razpolago kompletna I. garnitura. Jutri, v nedeljo se prične tekma ob 16. uri. Kot predigra se vrši jutri ob 14.30 fi« nalna tekma za juniorski prehodni pokal SK Ilirije med juniorji Ilirije in Maribora. Ako Ilirija kot pokalni zmagovalec 1. 1925 in 1926 zmaga tudi jutri, postane prehodni pokal definitivno njena last. Prva Jesenska prvenstvena tekma drut gega razreda se je vršila na praznik dopol« dne v največjem nalivu. V daleko močnejši igri je Panonija odpravila Natakarja z 8 : 1 (3 : 1). Nogomet na Jesenicah. Na praznik je ljubljanska Svoboda zmagala nad tamo* šnjim nog. moštvom «Edinosti» s 3 : 2. Tekma je bila zelo ostra in je trpela tudi vsled neodločnosti sodnika. Na prvenstveni kolesarski dirki iz Ljubljane v Celje in nazaj je dosegel še* sto mesto vozač «Save» Dušan Breznik, in ne, kakor smo pomotoma objavili, Dušan Brenik. Z ozirom na njegovo mladost je uspeh nadvse razveseljiv. Službene objave LNP. (Iz seje poslov« nega odbora dne 7. IX. 1927.) — V nedeljo 11. t. m. se odigrata na igrišču ASK Pri* morja prvenstveni tekmi Natakar : Krako* vo in Svoboda : Panonija, prva ob 8.30, druga ob 10.15. Blagajno vodi g. Kovač in SK Krakovo, rediteljstvo g. Malovrh, vsak klub pa postavi po 2 reditelja, ki morajo biti vsi ob 8. uri na mestu in opravljajo rediteljsko službo tekom obeh prireditev. — Odobre se prijateljske tekme Svoboda (Ljubljana) : Edinost na Jesenicah dne 8. t. m., Javornik : Ilirija sen. dne 8. t. m. na Rakeku in Primorje : Soko dne 6. t. m. v Beogradu. — Zavrne se prošnja SK Kra* kovo za odgoditev prvenstvene tekme Kra* kovo : Reka od 18. t. m. na kasnejši ter« min, ker ni terminov. — Verificirajo se s pravom nastopa dne 17. t. m. za SK Svobo* da (Ljubljana): Starčnik Ivan; za ASK Pri* morje: Kariš Ludvik, Šenica Josip; za SK Slavi ja: Longika Josip, Buh Ivan; za SK Krakovo: Rak Vitodrag. Na znanje se vza* meta prijavnici igT. Sfritzer Filip in Ober* snel Mirko za SK Železničar. Zavrne se pri javnica igr. BonceJj Franca za SK Svoboda (Ljubljana); klub se poziva, da ponovi pri« javo po službeni objavi v «Jutru» z dne 19. Xn. 1926. — SK Slavija se poziva, da do 13. t. m. pismeno javi, ali je igr. Alič Alojzij, ki se prijavlja za SK Javornik, ja« vil svoj izstop iz Slavije. — Objavlja se v naslednjem definitivni razpored prvenstve* nih tekem v ljubljanskem okrožju LNP»a v jesenski sezoni 1927. Blagajniško službo opravlja vedno prvoimeni klub v kolu, za rediteljsko službo postavijo klubi po dva do štiri reditelje, kakor bo sproti odredil poslovni odbor. Na klube se apelira z vsem povdarkom, da postavljajo za rediteljsko službo sposobno, starejše članstvo, ki bo opravljalo svojo službo s potrebno požrt« vovalnostjo in točnostjo. Isto velia glede postavljanja stranskih sodnikov. LNP bo najstrožje nadziral rediteljsko in blagajni« ško službo ter postavljanje stranskih sod« nikov in bo vsak klub, ki ne bo dovolj uva« ževal gornjega poziva, občutno kaznoval po §§ 52. in 53. kaz. pravilnika. Istotako bo LNP discipliniral vsak klub, ki ne bo na* stopil k prvenstveni tekmi točno ob dolo* čeni uri. — Razpored tekem: I. razred: 18. IX. igrišče Ilirije: Ilirija : Slavija, Slo« van : Jadran. 25. IX. igr. Primorja: Jadran : Primorje, Hermes : Slovan. 2. X. igr. Ili* rije: Hermes : Jadran, Slavija : Slovan, Ili* rija : Primorje. 23. X. igr. Primorja: Pri* morje : Slavija, Ilirija : Hermes. 30. X. igr. Ilirije: Slavija : Hermes, Ilirija : Jadran, Slovan : Primorje. 1. XL igr. Primorja: Slavija : Jadran, Primorje : Hermes, Slo* van : Ilirija. — Rezervna moštva I. razre« da igrajo po možnosti isti dan kot I. mo* štva in pred L moštvi. — II. razred: 8. IX igr. Ilirije: Natakar : Panonija. 11. IX. igr. Primorja: Natakar : Krakovo, Svoboda : Panonija. 18. IX. igr. Primorja: Krakovo : Reka. 25. IX. igr. Ilirije: Reka. : Svoboda. 2. X. igr. Primorja: Reka : Natakar, 9. X igr. Ilirije: Svoboda : Natakar. 16. X. igr. Primorja: Panonija : Krakovo. 23. X. igr. Ilirije: Panonija : Reka. 30. X igr. Primor* ja: Krakovo : Svoboda. — Podeželski klu« bi: 9. X. v Novem mestu Elan : Disk, v Cerknici Slivnica : Javornik. Podeželskim klubom je dano na prosto, da se event. sporazumejo za kak ugodnejši termin, ob* ves trti pa morajo o sporazumu pismeno LNP 14 dni pred dotičnim terminom. — Dalje se potrjuje sklep občnega zbora MO v Celju dne 4. IX., po katerem igrajo klubi celjskega okrožja LNP po dvojnem pokal« nem sistemu in sicer dne 9. X. Atletik SK : Celje na igrišču in v režiji Atletik SK, dne 16. X. pa v Trbovljah Trbovlje : Ama« ter na igr. in v režiji Amaterja, dočim se v pomladni sezoni revanšne tekme vršijo na istih igriščih, toda v režiji drugega klu« ba. — Tajnik II. SK Slovan (nogom. sekcija). V nedeljo dne 11. t. m. popoldne odigramo prijatelj« sko tekmo na Jesenicah proti tamkajšnji Edinosti. Odhod iz Ljubljane ob pol 12., ob 9. morajo priti v garderobo sledeči igral ci: Škofic, Marchiotti I. in II., Flak, Koschel Burger, Rakuš, Bogel, Volkar, Bucik, Ska« lar in Osterman. — Načelnik. SK Svoboda, Ljubljana. Za prvenstve* no tekmo dne 11. t. m. s SK Panonijo, ki se vrši ob 10.15 na igrišču Primorja postav* ljam naslednje moštvo: Papler, Novak, Suš* nik, Potrato, Gaberšek, Baggia, Skapin. Je« senko, Kovač, Breznik, Kavečič, Pospi, K*-a« šovec. Vsi navedeni igralci morajo biti naj« kasneje ob pol 10. na igrišču Primorja. Za trening tekmo s SK Svobodo Jesenice od« rejam sledeče izpremenjeno moštvo: Kolesa Germek, Buh, Tassoti I. in II., Boncelj, Šušteršič, Kovač, Slavko, Toplišek, Koza* mernik. Odhod z gl. kolodvora ob 5. zju« traj. Potni vodja Seme. Opremo je dvigniti danes popoldne v garderobi. Gospodarstvo Italijanska deflacijska kriza cBerliner Tageblatt» prinaša v eni zadnjih številk zanimivo in vseskozi objektivno razpravo o italijanski gospodarski krizi ter ugotavlja, da zavzema gospodarska kriza v Italiji navzlic nasprotnim trditvam cenzuri-ranega italijanskega tiska z vsakim dnevom večji obseg. Ta kriza se izraža predvsem v izrednem naraščanju konkurzov in v znatnem povečanju brezposelnosti. Italijanska vlada hoče sicer to krizo naslikati kol neke vrste ekrizo čišeenja», toda vsak industri-jec in trgovec v Italiji ve, kakšno je stanje v resnici. Zato je nesmiselno javnosti prikrivati dejstva. Tako je n. pr. časopisom prepovedano objavljati poročila in članke o gospodarski krizi; oficijelna telegrafska agentura pa se je ob priliki obletnice pri-četka sedanje deflacijske politike trudila prepričati italijansko javnost, da so se razmere od tedaj znatno izboljšale in da ima gospodarska bitka vlade popoln uspeh. Italijanski gospodarski krogi so seveda nasprotnega mnenja. Nikdar prej ni Italija doživela takega vala konkurzov, kakor v zadnjih mesecih. Po najnovejšem poročilu milanske Trgovske zbornice je število konkurzov in meničnih protestov v tekočem letu nevarno naraslo. Konkurzi so n. pr. od 599 v septembru 1926 narasli na 845 v aprilu t. I., 1030 v maju t. 1., 929 v juniju t. 1. in 1054 v juliju t. 1. V avgustu se je to število prej povečalo, kaker zmanjšalo. Paralelno z naraščanjem števila konkurzov se je število meničnih protestov prav tako povečalo od 40.016 v oktobru 1926 na 72.065 v juliju t. 1. Tudi naraščanje brezposelnosti je očiten znak sedanje depresije. Po nepopolni statistiki socijalnega zavarovanja je v juniju znašalo število brezposelnih trikrat več kakor lani. V poletnih mesecih je sicer brezposelnost zaradi sezijsldh vplivov za malenkoat nazadovala, vendar v mnogo manjšem obsegu kakor zadnja leta, kar je znak, da se je situacija na delovnem trgu relativno poslabšala. Pripomniti je tudi, da statistika socijalnega zavarovanja obsega le del brezposelnih delavcev. Posebno značilno je ogromno povečanje števila delavcev, ki so le nekaj dni v tednu zaposleni. To število je od 6650 koncem junija 1926 naraslo na 103.792 koncem junija 1927. Tvornice avtomobilov : 430 — 437 5; baška «2» 412.5 — 420; baška <5> 385—395: baška <6, 335 — 345: baška <65, 300—310. baška <7> 725 — 285; baška <8> 200—220. Dunajska borza za kmetijske produkte (8. t. m.) ^Tendenca na dunajskem tržišču je dalje mlačna. Poročila o popuščanju tečajev v Ameriki so povzročila nesigurnost. Promet 3e je gibal v najožjih mejah, ker čaka konsum na nižje cene. Večja ponudba je bila v turščici. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40.5, madžarska Tisa (81/82 kg) 44.5 — 45; rž: marchfeldska 88.5 — 39, madžarska 38—38.25: ječmen: Izbran 4fl — 43. prima 38 — 40. madžarski 87 — 42: turščica: 28 — 28.5; oven: domači 28 — 28.5, madžarski 2945 — 80 H-jiuga. Iz življenja in sveta Pogin v gromu, blisku in viharju Domnevni konec nesrečne »Old Glory«. — Klici na pomoči »Rešite nas!« — Mrtvaška tišina brez odgovora. — Raziskovanje Oceana. — »Stara slava« je biki preobremenjena! Polagoma, zelo počasi se dviga za. grinjalo mjsterijoznega konca amen* ike »Stare, slave«. Letalo je podleglo neugnanira atmosferičnim izpremem« bam nad Atlantskim oceanom. Do sre« de zvečer so Američani še gojili upa« nje, da bo mogoče monoplan rešiti in letalce spasiti. Najnovejše vesti pri« našajo v tem pogledu temeljit pre« okret. Vsaka rešitev posadke in potni* ka j 'o izključena. »Old Glory« je po« stala žrtev razbesnele nevihte; uničili so jo zračni toki in našla je smrt v hladnih globinah oceanskih voda. »Transilvanija« na mestu nesreče. Kako je prišlo do usodepolne kata« strofe Fokker j evega letala, ni mogoče dognati; kombinacije imajo prosto pot. in kar se piše o poginu rr.onoplana, so le prosti zaključki. Gotovo je le, da je aeffoplan zadela nesreča, ko je že imel za seboj 15 ur vožnje. Demoni nočnem teme so že bili premagani, ko je m/jtor eksplodiral. To je bilo okoli 8. upe zjutraj. Radiotelegrafist »Old Glarrv« je takoj udaril na tipke rešil« ni Jdi<\ katerega je prva ujela ladja »Transilvanija«, ki se je tedaj nahajala kakih 83 milj od kraja nesreče. Brezžični klic se je glasil: »SOS«, kar po-jneni »Save Our Souls — »Spasite naše ■duše!« Aeroplan ie bil tedaj približno na 45.-49. stopinji severne širine in na 41. stopinji zapadne dolžine, to je kakih 960 km od Nove Fundlandije, katero jc bil preletel pred dobrimi 12 urami. »SOS«. Kadar se v radiu oglasi ta klic, = do pomorščaki, kaj jim je storiti. Kapitan »Transilvanije« ni niti trenutek okleval, ko je čnl, kaj se je zgodilo; velel je nemudoma obrniti ladjo v smer, iz katere je prišla brezžična br« zojavka, in »Transilvanija« je z vso brzino plula k cilju. Morje je bilo raz« burkano; med potoma je ladja ujela klice »Germani^e«, ki se je tudi na« hajala na odprtlem morju. Poveljnik je javljal, da hiti tudi njegov parobrod na pomoč ponesrečenim letalcem. Raziskovanje se je začelo dogovorno: ladji sta si razdelili morske cone ter šli složno na delo. Toda ko je »Transilva« nija« dosegla kraj nesreče, je bila že trda noč. Vo<č!e je pokrivala neprodir« na tema in svetlobnih signalov ni bilo nikjer opazita. Mornarji so morali ča« kati, da se je zdanilo. Šele tedaj iim je bilo omogoč»eno raziskovanje. Morski element se. je nekoliko pomiril, a »Transilvanija« ni našla nikjer nobe« nega sledu . . . Tišina brez konca in kraja. Rešilnega klica »SOS« pa ni ujela samo »Transilvanija«; čule so ga tudi druge ladje na odprtem morju in so mu sledile. Prvi parobrod, ki je stopil s »Transilvanijo« v zvezo, je bila »Germ->nija«. Radio pa je onemel ta« ko hitro, da je popolnoma izostalo spo« ročilo o natančni poziciji, kjer se je zgodba katastrofa. »Transilvanija«, »Gennanija« in »Laplandija«, ki se ji« ma je pridružila, so jele skypno raz* iskovati morske vode. Križarile so se/n in tja, iskale in bile neprestano m,ed seboj v zvezi, a odgovor na vsako v/prašanje, ali je letalo izsledeno, se je glasil negativno. Kapitan »Transilva« ■nije« je prvi brzojavil: »Preiskal sem vode daleč naokoli 49. stopinje sever« ne širine in 41. stopinje zapadne dolži« ne; našel nisem ničesar; kajti če niso letalci imeli časa sporočiti pozicije mo« noplana, ko se je ponesrečil, je še manj verjetno, da bi lahko vrgli v morje steklenico s popisom poteka kata« strofe. Odprto vprašanje, ki bo nanj mogoče dati samo domne« ven odgovor, ostane: Ali se je »Old Glory« potopila takoj, ali se je nekaj časa držala nad vodo in čakala rešit« ve? Dejstvo, da je radio=aparat po pr« vi brzojavki utihnil, govori pač za to, da je katastrofa nastopila trenutno. Najbrž je motor imel defekt; letalci so se morali spustiti na morje — če so sploh imeli dovolj časa, da so se pri« pravili na tak pristanek, kar pa je malo verjetno. Verjetnejše je, da je vse sku« paj zgrmelo v vodo. Za kolikor toliko gladko spuščanje bi bili letalci morali izprazniti bencinski tank. Za to pro> ceduro j bilo treba samo 48 sekund časa. Bencin bi bil v tričetrt minute odtekel, letalo bi izgubilo na teži in bi skoraj mirno sedlo na valove. V ta« kem stanju bi se »Old Glory« lahko vzdržala več ur nad vodo. Najbrž pa je bilo drugače. »Stara slava« je hipo* mo utonila. Monoplan je težak ... Še preden je »Old Glory« dosegla St. John pri New Broonswichu, je vod« stvo letala oddalo brzojavko: »Letimo z brzino nad 100 milj na uro. Vse v redu«. Kmalu nato je prišel drugi ra« diogram: »Preleteli smo North Sidney na Škotskem«. Berthaud je poslal še tretjo brzojavko, ki je bila namenjena njegovi ženi: »Letimo dobro. Letalo je nekoliko težko«. Ta teža ie bila za »Old Glory« pogubonosna. Člani eks-pedicije so jo plačali z življenjem . . . Berthaud, Hill, Payne. Berthaud je izkušen aeropilot; zra« koplovba je njegova strast že izza mla« dega. Ko mu je bilo jedva devet let, je hotel postati letalec; silil je v Pariz, da bi se tam izuril v letanju, kajti Pariz je bil tedaj središče letalskega sveta. Med svetovno vojno je upravičeno upal, da se mu srčne nade skoro izpol« nijo; upal je zaman. Postal je torej le« talec doma v Ameriki in je dosegel ne« kaj lepih uspehov. Ko so se začeli ve« liki prekooceanski poleti, se je pridru« žil Chamberlinu, pilotu »Miss Colum« bije«. Imel pa je spor z Levinom in ta mu je preprečil načrt, da bi preletel Atlantik. Ko sta se z Levinom po kon« fliktu razšla, mu je pisala mati: »Lloyd, najboljše je, da si kupiš vozni listek m da se t parnikom prepelješ v Evro» po. Drugače ne boš nikoli videl Pari« za.« Berthaud je rodom iz Kalifornije. Študiral je v San Franciscu in je zadnja leta vozil pošto iz Clevelanda v New« york in nazaj. Ocean ga je privlačeval tako dolgo, dokler ga ni pogoltnil . . . Tudi Hill je bil prej poštni pilot ter je dosegel nekaj prav čednih rekordov. Pridružil se je Berthaudu potem, ko je zapustil Levina, in je začel misliti na lastno podjetje. Payne, tretja oseba na letalu, je no« vinar in ravnatelj precej pomembnega ameriškega lista Hearstovega koncer« na, ki je polet financiral in pri tem se« veda ime! svoje 3pekulativne namene. Kaj meni Fokker. »Old Glory« je delo nizozemskega konstruktorja Antona Fokkerja. Kon« struktor pravi, da je bil monoplan ta« ko skonstruiran, da bi moral v nevihti leteti visoko nad morjem. Fokker me« ni, da bi si bil Berthaud lahko prihranil katastrofo, če bi letel visoko nad ob« laki. Nesreča se je morala pripetiti ra> di eksplozije motorja, ki je angleški produkt. Fokker je bil tudi med tisti« mi, ki so se upirali udeležbi Payna na vožnji. Menil je, da njegova oseba preveč obremenjuje aeroplan in da njegovo potovanje sploh nima zmisla. Ironija poslovilnega stavka. Ko sta Berthaud in Hill zasedla svoji mesti v aeroplanu ter sta stiskala roke znancem in se objela z ženama, je rekel Berthaud: »Tako krasno vre« me bomo imeli! Najdlje v 48 urah bo« mo v Rimu.« Preteklo ni niti pol tega časa in »Old Glory« je našla smrt v valovih Atlant« skega oceana . . . S Iz mape novih patentov Magnet — rešitelj pri potapljanju Ljudje postajajo čedalje manjši? Tako trde nekateri antropologi, pa tudi razni praktični primeri nas prepričujejo o tem. Nedavno se je imela na starem plemiškem gradu na Škotskem vprizoriti neka zgodovinska tragedija, ki se godi na tem gradu. Sedanji graščak je rade volje posodil igralcem zgodovinske kroje, oklepe in orožje. Igralci pa so bili tako lahkomiselni, da so uniforme poizkusili šele tik pred predstavo. Pokazalo pa se je, da je vsak komad — bodisi za viteza bodisi za grajske sluge — znatno večji nego so bili igralci. Predstava se je morala odpovedati, da ne bi nastala na mesto žaloigre — šaloigra, med občinstvom pa škandal. SHčno se je dognalo tudi v Nemčiji. V muzejih in v starih gradovih ohranjena obleka je za veliko večino moških prevelika in preohlapna. V zadnjih stoletjih se je v raznih deželah povprečna višina ljudi nekoliko znižala. Nedostojno oblečeni gospod v kopališču Gajda in izgredi češkoslovaških fašistov H. — Praga, v septembru. Po teden dni trajajočem vznemirjenju in vročičnem iskanju novih vesti ne morejo povedati Usti nobene nove besede o sazavskem dogodku, razen polemik med levičarskim in desničarskim blokom. Vse časniške senzacije niso prav za prav iztaknile nič drugega kot to, kar je povedalo takoj na začetku suhoparno uradno Poročilo. Aretirani so bili vsi individiji. ki so izvršili sazavsko nasilje, ni pa dokazano, da bi dalo fašistovsko vodstvo Dobudo k dejanju neodgovornih elementov. Zdi se. daje afera, ki jo je domači in zlasti še inozemski tisk preveč napihnil, zdaj že končana. Iz vsega, kar je bilo doslej objavljeno in uradno dognano, si lahko sestavimo sledečo sliko: Napad. V torek zjutraj (značilno je, da listi sploh niso sigurni glede dneva in omenjajo točno le uro) in sicer na vse zgodaj, še v jutranjem mraku, je prispel v Sazavo, približno 30 km od Prage ležeče mestece v prelepi pokrajini, kjer imajo Pražani številne vile. osebni avto z neznano številko. Ustavil se je pred vilo domačina Bulika. V tem poslopju je bival na poletnem oddihu dr. Vorel, ministrski svetnik in načelnik pralnega (legislativnega) odseka ministrstva za narodno brambo. Iz avtomobila je stopilo Po trditvah nekaterih listov 6, po trditvah drugih listov pa 5 zakrinkanih mož. Dva sta se postavila na stražo pred vilo. ostali, ki se jim je pridružil tudi predsednik kra. jevne fašistovsko organizacije, pa so vdlrli v vilo. Predramili so dr. Vorla in zavpili: »V imenu revolucije zahtevamo, da nam izročite listine generala Gajde.« Eden izmed nasilnežev je na. meril dr. Vorlu na prsi revolver in dejal, da mu gre za življenje in smrt, drugi pa je na enak način onemogočil kretanje ženi dr. Vorla. Dva sta jela pregledavati stanovanje. Iskala sta in baje tudi našla listine disciplinarnega odbora, ki je presojal zadevo generala Gajde. Dr. Vorel je namreč tud preko počitnic po nalogu svojega ministra študiral Gajdine akte. Med tem je hrup v hiši predramil lastnika vile Bulika, M je na skrivaj zlezel skozi okno in hitel naznanit napad krajevnemu orož_ ništvu. Preden so se orožniki zbudili in prišli na lice mesta, so nočni posetniki, izvzemši fašista iz Sazave, zdrčali z avtom v smeri proti Pragi. Domači fašist je baje šel na pošto in telefoniral v Prago: »Kupčija se je posrečila.« Razgovor je slišala poštarjeva žena, ki je izpovedala orožnikom tudj telefonsko številko, na katero je sazavski fašist telefoniral v Prago. V navedbah poštarjeve žene pa je nekaj, kar se ne ujema z izsledki preiskave. Praške liste, ki so se ob tem dejstvu ustavili, je prisilila cenzura k molku. Napad na ministrskega uradkiika se je namreč zgodil v torek navsezgodaj; kakor je dognala preiskava, je prispel v Prago že ob 5. uri zjutraj, a vožnja iz Sazave traja približno eno uro. O tem, da se je kupčija posrečila, pa je bilo telefoni- »Upajva, da ne bo nevihte, Georgel Ta« ko temačno je postalo naenkrat!« (»London Opinion«.) rano v Prago že v pondeljek zjutraj— Dr. Vorel ie zadevo takoj ovadil in v sredo od zgodnjih jutranjih ur so bili vsi varnostni organi pokoncu. Postavili so pod nadzorstvo vse osebe, ki so v kakršnikoli zvezi s fašizmom. Ves božji dan je preiskavah) 30 policistov in uradnikov prostore fašistovskega tajništva in uredništva ter zasliševalo vo. dilne fašiste. Ni bilo težko dognati, kdo je izvršil nočni napad v Sazavi, ker je v fašistovskem gibanju organizirana skoraj vsa policija in se ni storil niti korak brez vednosti pristojnih uradov. Vsi storilci sazavskega napada so bili Na newyorškem nebotičniku »Na, lepa je ta! Zastavo sem pa pozabil v kleti!« (»Berlingske Tldende*.) aretirani brž v sredo zjutraj in zaprti v policijske zapore. Na intervencijo njih pravnih zagovornikov je naslednjega dne, ko je minilo zakonito predpisanih 48 ur policijskega zapora, izjavilo policijsko ravnateljstvo, da mu je višje dlržavno pravdmištvo dovolilo podaljšanje tega roka. Vzlic temu pa so bili aretirand kmalu nato izročeni sodišču. Policija je očividno iskala predvsem listine, ki so jih vzeli fašisti dr. Vorlu, hkrati pa je skušala najti in dognati zvezo med dejanjem in vodstvom, t j. dokazati, da so dejanje in-spirirali fašistovski vodje .oziroma general Gajda. Ves trud je bil v tem pravcu jalov in kakor pričujejo poslednje vesti, je ostal oblastim zgolj prvi plei, t. j. nekoliko mladeničev iz srednjih, trgovskih in uradniških slojev, ki jih bo lahko državno pravdništvo obtožilo zaradi motenja hišnega miru, upada itd., torej dejani postranskega značaja, ne pa zaradi onih, ki se je na nje prvotno mislilo. Ni se posrečilo iz-konstruirati obdolžitve Gajde niti na osnovi orožnika Sojke, ki je obisktal Gajdb za časa, ko je bil le-ta v preiskavi in mu dajal razne informacije. Gajda je dokazal, da je žandarja zaslišal, nadaljnjih stikov pa se je vzdržal. Listine. Napad na dr. Vorla je imel namen, da se nekdo polasti spisov vzklicnega senata disciplinarnega odseka ministra za narodno brambo, ki se tičejo Gaj-dline afere. Pravijo, da so fašisti iskali v teh spisih dopis funkcijonarja, ki je hotel baje vplivati na disciplinarni odbor in kateri dopis je prezidij ministrstva zadržal. Tiskovni odsek ministrstva za narodno brambo je proglasil tretjega dne po sazavskem napadu, da se niso izgubili nikaki spisi, medtem ko so listi vzdrževali prvotno vest Trdi se, dla se spisi sicer niso izgubili, to pa zaradi tega, ker so jih fašisti vzeli, fotografirali, notarsko overovili in nato izvirnike vrnili. Overjene posnetke je baje odnesel neki fašist čez mejo. Policiji kljub vsemu neumornemu prizadevanju ni uspelo, da bi našla posnetke Maurice Decobra: Okostnjak dr. Hoaxa Dr. Hoax iz Bostona je bil specija-list za živčne bolezni. Njegova koža je bila prosojna in bleda; podočiice je imel sinjkastosive, roke pa koščene. Govoril je z brezbarvnim glasom in je izborno trebuhljal. S trebuhijanjem je preizkušal živce svojih bolnikov. V ordinacijski sobi je imel dr. Hoax človeški okostnjak, povezan z bakreno žico. Ko sem ga prvič videl, sem se ga ustrašil; pogled na mrtvaško lobanjo z 32 zobmi je bil pač neprijeten. Moj strah je še povečala zelena luč, ki je prihajala iz očesnih votlin. Pod čelom lobanje sta bili namreč skriti dve zeleni žarnici. Vprašal :sem ga: »Gospod doktor, čemu potrebujete vi, zdravnik za živčne bolezni, ta-le okostnjak?« Doktor -se je mefistofelsko nasmehnil in rekel: — »Zato, da diagnostidram obiskovalce!« In s pridušenim glasom je dodal: »A pomagam si še z nečim. S — tre. buhljanjem...« »Tako? To m ni povsem jasno.« »Poslušajte dalje! Ko se kaša razliva meni. moram najprej preizkusiti njegove živce. Skuham torej skodelico vrele kaše in mu jo dam v roko.« »Da jed použije?« »Ne zato. Ampak zato, da jo ponudi okostnjaku.« »Kako vendar?« »Čisto enostavno. Postavim ga pred .strašilo' in mu velim, naj mu porine žličko kaše med zobe.« »Okfrutni ste.« »Poslušajte dalje! Po se kaša razliva po zobeh .zatrebuhljam: ,Joj, joj, Joj, ali je vroče!' Devetdeset odstotkov bolnikov se tega glasu tako prestraši, da jim pade skodelica iz rok. Evo, to je moja diagnostična metoda!« Odprl je vrata in je povabil bolnika, naj vstopi. Bil sem zelo radoveden na konkretno demonstracijo z okostnjakom. »Gospod doktor,« je začel prišlec, »v ušesih mi buči, možgane mi spreleta-vajo mravljinci, po udih me trga... Skratka, ne počutim se dobro.« Dr. Hoax ga je ustavil. Poučil ga je, kako naj nahrani okostnjak, in je čakal, kaj bo. Bolnik je storil vse po naročilu. Ko Je potisnil fiičko okostnjaku med zobe. je zdravnik za trebuhi jal: »Joj, ali je vroče!« Sklonil sem se, da bi videl učinek doktorjeve metode. Pacijent se ni niti malo prestrašil, ampak je ostal na mestu in je dejal s pokroviteljskim gla. som: »Tako? Vroče je? Ti si pa res bedak1! Pihaj vendar, če je vroče.« Silva: Gramofon Tinica je še majhna. Tako malo še ve o življenju in času, kako se vse suče in obnavlja, kako ni nikjer obstanka in kako je vse en sam beg za smrtjo. Nič se ne ve, da so ljudje dobri in hudobni, pa da ne ti ne oni nič ne morejo za to, da so taki, da včasi dobro store iz same zlobe in še večkrat zlo iz prevelike dobrote. Zelo majhna je še Tinca in na veliki mamini postelji je skoro videti ni in zelo malo še ve o življenju. Ure pa že šteje: ena, dve. tri. Takrat pride njen čas; če je mama blizu, samo iztegne ročice, če je ne vidi, zaveka — in mama je takoj ob njej in vse je dobro. Danes pa je tako čudno. Tiplje za dojkami in jih ne dotiplje, zaveka, mame ni, tri ure so minile; kadar pozabi mama, deje Tinca sama in dobro ve. da se ni šteje Tinca sama in dobro ve, da se ni gar ni v sobi. Oče se pač zmerom vrne na večer, a kje sta Pavle in Janček? In mame ni! Tinca ima dva brata. Pavle pojde že v šolo. Nič otroškega ni na njem, tudi za igrače ne mara. Zmerom je hudo zamišljen in roke sklepa na hrbtu, kadar gre z mano na trg. Janček je ves drugačen. Njegove misli so kakor njegovi lasje — vse skodrane. Veliko se smeje, pa tudi joka dosti, o včasi kar na ure. Včeraj je oče zaslužil lepe denarce. Od veselja je kupil gramofon. Ze dolgo ga je ogledoval na starini, pa ni mogel do njega. Včeraj je zaslužil lepe denarce, pa je kupil gramofon. Še mama se je smehljala. Oh, mama se tako redkokdaj smeje! Pavle je zamišljeno poslušal, Janček je skakal od veselja in Tinca je dvignila glavo. Danes pa je vse drugače. Zunaj je nedelja, pomlad in 9olnce- V sobi nI nedelje in še pomladi ni in ne solnca. V kletna stanovaja nikoli ne posije solnce. Mamina postelja je odgrnjena. odeja je razbrcana, Tinci je vroče, pretesno je povita. Zmerom je pretesno povita. V kotu stoji gramofon. Ko bi ne bil včeraj tako lepo pel. bi se ga Tinca skoro bala. Še tako se ga boji. Čudna reč je gramofon, nič dobrega ne sluti od njega. In lačna je. Kaj bi z gramofonom, če je lačna-- ★ Zunaj je nedelja, pomlad in solnce. V pivnici je tema. Slab vzduh po žganju in tobaku. Nekdo poje hripavo. zateg-njeno. Drugi je še bolj pijan: »Molči, klada! Vlečeš, kakor bi smrkelj peglal! Kdo te bo poslušal!« Tretji uščipne natakarico v koleno in se surovo zasmeje-Tisti v kotu pa se nenadoma spomni: Jaz imam gramofon! In v dušku zvrne čašo. * Težka je pot ljubeče žene po moža-pijanca. Dolga je pot s slabotnima otrokoma ob strani, z nebogljenim dojenčkom doma. Cela Kalvanja. Vsa ponižana stopi v krčmo, psovke jo obsujejo, pa še ne čuti ponižanja. Ljubezen ne pozna ponižanja. In ona ljubi svojega moža še zmerom; ne tega, ki ga s težavo izvleče čez prag in ki ji omahovaje zdrsne ob vsakem koraku, ampak tistega drugega človeka v njem, ki je nekdaj prešteval obrvi nad njenimi očmi, tistega, ki je še včeraj kupil gramofon. Pavle gre zadaj. Dvajset korakov zadaj. Roke ima sklenjene na hrbtu in žalostno gleda za procesijo pred seboj: mati z rdečimi očmi. brez besede, močna kakor skala, oče spotikajoč se in in jih fašistom odvzela. Vesti o aretaciji generalov faSistovskega gibanja'dr. Konopaka, zdravnika - legijonarja, in bivšega mestnega poveljnika v Pragi Gihdša niso resnične. Sploh se je dognalo, da je dr. Konopaseb od torka v inozemstvu... List bivšega ministra Stribrnega piše o zgodovini aktov generala Gajde, ki jih e imel dr. Vorel pri sebi: Zadevo generala Gajde je obravnaval od lanskega leta sem, kratko pred Vsesokolskim zletom, disciplinarni od_ bor ministrstva za narodno brambo, ki je v prvi instanci izdal razsodbo, da je Gajda obsojen in da se mu odvzame generalski čin s pokojnino. Discplinar-ni odbor je spoznal, da je Gajda vohunil v prid Rusiji. Gajda se je pritoži in vzklicni senat je razpravljal o zadevi nenavadno dolgo. Zavrgel je ob-dolžitev vohunstva na podlagi gradiva, ki ga je imel pri roki; označil je za malenkosten dokaz o špSjonaži, ki je slonel na indidji, da je imel Gajda stike z rusMm polkovnikom Krakovac-kim, zakaj ob istem času je vzdrževal intimne vezi s tem Rusom tudi minister Girsa. takrat vodilni uradnik zunanjega ministrstva. Tako se je več točk obtožbe sploh preluknjalo in ob_ dlolžitev, da je pripravljal Gajda pre- tuaJ L Brivec (študentu): «Aha, vi se pa sami brijete!« («Life») vrat, je postala dvomljiva. Sklep vzklic" nega senata je Gajdo sicer razrešil ge_ neralske časti, ostavil pa mu je 99% pokojnine. V krivdo se mu je štelo, da se je v času, ko je bil načelnik generalnega štaba, vmešaval v politiko in bil v zaupnih stikih z osebami, kfi. vodijo fašistovsko gibanje. Dne 11. maja je bil ta sklep izročen predsedstvu ministrstva za narodno brambo, kjer so ga podvrgli najskrb-nejšemu pravnemu proučevanju. Minister ni podpisal te razsodbe, marveč je izročil akte dr. Vorlu z naročilom, da skuša najti novo pot za obsodbo eksge-nerala Gajde. Dne 9. julija, ko je imel zgornji sklep postati veljaven, je izdalo ministrstvo novelo predpisov o disciplinarnem postopanju. Zdaj ima možnost, da vpliva na sklepe disciplinarnega odbora, v katerem bodo posihmal sedeli namesto pravnikov — generali. Gajdina zadeva je bila že dodeljena novemu disciplinarnemu odboru v nadaljnjo razpravo. Od cele zadeve ni ostalo nič drugega kot polemika med listi meščanskih strank druge proti drugi; izmed njih so posebno glasni klerikalni listi, organi sedanjega namestnika ministrskega predsednika msgr. Šramka. Takisto so vznemirjeni socijalistioni listi. Vsi skupaj se obračajo na vlado in jo kličejo na pomoč. Levičarski listi zahtevajo obrambo pred fašistovsko nevarnostjo; desničarski pa se jim rogajo, češ, zdaj trdite, da je fašistov le peščica, zdaj pa, da ogrožajo državo. Desničarski listi zahtevajo, da naj se nena s škandali; če je bil kdo pri činu zasačen — aretiranih je bilo 6 mladeničev — naj se kaznujejo! Sicer pa je docela odveč, ako se zadeva stalno napihuje in če se država v inozemstvu sama sramoti, pa le zaradi tega, ker socialisti čutijo, da so njihove postojanke ogrožene. K tej, v celoti za fašiste ugodni situaciji, je pripomogla njihova izjava na nedavnem zboru, da ne pojdejo samostojno v volilni boj za občine, mar- več da bodo podpirali meščanske stran- • ke in ojačevali meščanski blok. Zahteva levičarskega tiska po razpustu fašistovskega gibanja je brezpredmetna: gibanje je organizirano na enak način kot politične stranke. V zakonih ga ni paragrafa, po katerem bi se lahko tako gibanje razpustilo ali za-branilo. Zabranitj bi se dalo k večjemu le ime, kar pa je čisto iluzorno, ker bi fašisti ime takoj izpremenili. Toliko o hrupnem fašistovskem in-termezzu. Nasilja nikakor ni mogoče zagovarjati; treba je odločno obsoditi docela neprimerne oblike boja, ki ga vodijo ljudje iz fašistovskih organizacij. Smešno pa bi bilo, če bi delali iz politike nezrelih dejanj — strahove. Kleopatrin nos Zgodovinarji so razdrli že marsikatero lepo pravljico. Zdaj je na vrsti lepota nesmrtne Kleopatre. Italijanski starino-slovec Ferrari zatrjuje na temelju proučevanja sodobnih kipov in slik ter reliefov na sarkofagih, da je imela Kle-opatra velik in grd, močno zakrivljen nos, ki je bil vse prej nego lep. Ta ugotovitev meče novo luč na An-tonijev zakon. Če Antonij ni vzel Kleopatre zavoljo lepote, je mislil, ko jo je jemal za ženo, pač samo na osvojitev Egipta. Ferrari zatrjuje tudi, da je nastal ta zakon samo na podlagi rimskih političnih računov. Antonij je osebno čuv-stvo popolnoma eliminiral. Kot dokaz za svojo trditev navaja Ciceronovo pismo, v katerem stoji: »Kraljica je meni in menda vsem zOperna. Nikoli ni bil noben človek tako domišljav kakor ta ženska.« Ponarejeni ruski bankovci v Berlinu Berlinski policiji se je posrečilo odkriti lepo družbo ponarejevalcev ruskega papirnatega denarja. Falzifikatorji so izdelovali bankovce različne vrednosti. Razpečali so največ papirjev za en červonec in so te bankovce na zelo spreten in premeten način spravili v denarni obtok. 2e približno pred mesecem dni so se v Berlinu pojavili ponarejeni červon-ci. Nemške banke pa imajo navado, da červoncev ne zamenjavajo direktno, ampak jih samo sprejemajo in jih pošiljajo ruski državni banki v Moskvo. Ker so jim bile tukaj ovire na potu, so se skušali falzifikatorji poslužiti drugih sredstev. Iskali so stikov z ruskimi državljani, zlasti z njihovimi trgovskimi zastopniki in agenti. Na ta način so začeli sprejemati ponarejeni denar privatne banke v Berlinu in Monakovem. Bankovci so bili tako spretno ponarejeni, da ni bilo nobenih pomislekov proti njihovemu sprejemu. Šele ko je dobila ta denar v pregled nemška državna banka, se je ugotovilo, da so vrednostni papirji ponarejeni, in sicer ne v Rusiji, ampak nekje v inozemstvu. Kmalu se je izkazalo, da je falzifikate razpečaval neki Georgijec po imenu Sidatirašvijih. Policija ga je začela Stresemann, nemški zunanji minister. (xMs>tinx.) ostro zasledovati in ga je res aretirala v Frankfurtu ter ga je sprovedla v Berlin. Preiskava je dognala, da se je na Bavarskem izdajal za zastopnika neke kavkaške tvrdke s starinami. Pod raznimi pretvezami je spravil v denarni obtok 500 červoncev. V njegovem kovče-gu je našla policija 6 klišejev za tiskanje papirnatega denarja. Sidatirašvijih je baje ponarejal in razpečeval červonce iz političnih vzrokov, ker mu je sovjetska vlada zaprla očeta ter odvzela imetje. V zvezi z aretacijo imenovanega Georgijca, so bili aretirani tudi trije Rusi v Parizu, med katerimi se nahaja poleg nekega princa Bristave tudi bivši tajnik zloglasnega Razputina, Simano-vič. »Puce-de-Mer«, hidroglieer ruskega inženjerja Gasenka, ki ravno te dni preizkuša svoje vozilo med Havrom in Boulognom. « Vodna bolha» je zgrajena iz lesa in meri v dolžino 13 me« trov. Zračni propeler goni motor s 450 konjskimi silami. Kadar doseže vozilo naj« večjo hitrost, sega v vodo le 8 centimetrov. Nevaren eksperiment V Stockholmu so aretirali nekega inženjerja, ki je na glasu odličnega strokovnjaka. Prijeli so ga, ker je izdajal ponarejen denar. «Bila je le šala,» je izjavil inženjer, ko so ga odvedli na policijo. «Našel sem poseben način izdelovanja bankovcev, ki sem ga hotel predložiti vladi v proučevanje- Toda poprej sem se hotel prepričati, kako bo denar sprejelo občinstvo.* Kokor je podoba, se inženjerjeva metoda izdelovanja denarja ni obnesla. Njegov «eksperiment» z občinstvom to vsaj izpričuje. Inženjer pa bo imel priliko, da ga izpopolni... v ječi. Na Odisejevi poti Vsem, ki so študirali sredlnjo šolo, pa tudi takim, ki so se drugače zanimali za zgodovino, so znane čudovite zgodbe trojanskega junaka Odiseja, ki je moral po maščevalni volji bogov zgrešiti pot na drago mu Itako in tavati dolga leta po svetu. Mogočna, večno lepa pesnitev, ki se pripisuje Homerju, še vedno nudi zgodovinarjem obilo po_ bude k raziskavanju o zgodovinskem ozadju teh zgodb. Berlinskemu znanstveniku dr. Albertu Herrmannu, ki je že izdal obsežno študijo o Odlisejevih blodnih vožnjah, se je posrečilo najti nove zanimive sledove, ki so privedli — kakor vse kaže — k razkritju v antični literaturi večkrat omenjenega, a dosihdob neznanega Atlantisa. Dr. Herrmann je prepotoval vzhodno tuniško obalo od Kelibi. je do Zarzisa. Pri Zarzisu je odkril celo vrsto nekoč obljudenih, danes pa že na pol porušenih votlin, ki močno spominjajo na kiklopske špilje. Ker je že dbgnano, da se obe drugi Odisejevi postaji na njegovi prvi blodnj poti, namreč Trinakria In mesto Fejakov, nanašate na pelargijske otoke in staro mesto pri Kelibiji, lahko smatramo, da je najstarejši del Odiseje geografsko dokazan. Po proučevanju 21 km širokega pusti,njskega pasu med El-Djeridom in George Lott, up teniške Amerike. Skupno z Doegom je porazil francoska šampijona Cocheta in Brugnona. Pametnjaki in bedaki Američani so znani računarji in noč in dan seštevajo, delajo statistike ter na podlagi teh statistik ustvarjajo zaključke o ljudeh ter njihovih sposobnostih. Neki profesor chicaške univerze je po dolgem in temeljitem študiju razdelil ljudi po njihovih sposobnostih v 14 kategorij. Njegova statistika se tiče inteligenčne stopnje človeka in pravi: Na milijon ljudi pride en izreden genij, 24 genijev, 143 velikih talentov, 2423 talentov, 15.696 bistrih glav, 63.563 pa-metnjakov, 162.269 manj nadarjenih ljudi, 55.806 nadpovprečnikov, 400.000 po-vprf'i;kov, 55.806 podpovprečnikov, 162.. i malo nadarjenih ljudi, 63.563 omej^ncev, 15.696 glupcev ter 2720 norcev in idijotov. malim mestom Syrte sklepa Herrmann, da je v Odisejevi dobi obstojala rečna zveza skozi sedanji Wadi-el-Melah in da se je takrat raztezalo prodovje 12 km dalje na vzhod. Ker so se odkrili tudi sledovi starega prekopa, ki pričajo, da je bila južno ležeča oaza Oudrei v prejšnjih dobah veliko obilneje namakana, je po mnenju omenjenega raziskovalca ležal v Oudrefu toliko iskani otok Atlantis. (Ne smemo pa tega kraja zamenjati z nedokazanim Atlanti-som, kakor imenujejo nekateri umišljeno zvezo med južno Azijo jn Ameriko, ki je baje v pradavni dobi izginilo v morju.) Chamberlain angleški zunanji minister. (»Matin«.) Kako se kitajski vdovci tolažijo? O tem pripoveduje v nekem svojem spisu kitajski zunanji minister Wu-fing-fang zanimivo in za naravo Kitajcev značilno zgodbo: Neki Kitajec je našel svojo ženo mrtvo na polju. Ubil jo je tiger. Mož Pa se ni morda obupano vrgel mrliču k nogam. Urno je šel v trgovino in kupil arsenik ter z njim obilno posipal ženino truplo. Prihodnjega dne je šel spet na polje. Zgodilo se je, kakor je snoval in pričakoval: tiger, ki je prišel ponoči k mrtvi ženski na pojedino, se je zastrupil z arsenikom in poginil tik svoje žrtve. Kitajec je snel tigru kožo in jo brž prodal, tigrovo truplo pa je vnovčil pri ranocelniku, ki izdeluje iz tigrovega mesa pilule zoper bojazljivost. Za izkupiček si je kupil praktičen vdovec — mlajšo ženo in se ž njo potolažil zaradi izgube prve zakonske tovarišice. Premladi sta še.., dvojčki Phyllis in Berenice Zittenfels. Imata jedva 13 let, pa sta že hoteli preplavati Rokavski preliv. Seveda sta opešali. Naša slika prikazuje obe drzni sestri, sredi med njima pa je njuna mati. omahujoč ob vsakem koraku. Janček joka natihoma in zelo grenko, matere se drži za krilo, rad bi ji povedal, da jo ima rad, da bi umrl zanjo, če bi ji s tem pomagal, pa jok ga duši v grlu in sploh, zdaj ni časa za to. Za ovinkom zdrknejo vsi trije na tla. Z druge strani se nekdo zagrohoče-Nekdo pristopi, da bi pomagal. Mati ne zmore več sama težkega bremena. Janček joka na glas. Pavle gleda od daleč, sram ga je, ker je že toliko ljudi; nekateri stoje kar iz radovednosti in on ne ve, ali bi čakal, ali bi šel bliže. Mati odmakne Jančka in vzdihne brez misli; »Poglej, kakšnega očeta imaš!« In Janček zamahne z- roko po očetu. ★ Z vso silo se je zasesala Tinca v visečo dojko, da je mati v bolesti zaje- Čcllcl Oče leži čudno zleknjen poleg nje in hrope na glas. Odprte oči ima in nemirno išče. kje bi ustavil svoj pogled. Pavle riše s prstom po zaprašenem oknu. Janček sedi na tleh in še zmerom joka V kotu stoji gramofon. »Zakaj jokaš. Janček, saj sem kupil gramofon?* ___ Mihelič Stane: Lačni sanja Te zgodbe ne pišem za debele ljudS. Saj oni ne poznajo dolgega časa. Zato pa jim tudi nj treba čitati zgodb. Če jim je že dolga ura, naj ne bodo v zadregi. Siti so in tako lahko z mezincem in palcem bobnajo po lastnem trebuhu. Nekoč sem celo slišal, da je to zelo zdravilno in da pospešuje prebavo. Za lačne jo pišem, ne zato, da bi jih nasitil, ampak zato, da bi postali še bolj lačni. Če je človek lačen, mu je dolgčas in rad prebira zgodbe, ko pa spozna, da je po njih še bolj lačen, vstane in gre past zijala po izlo2)ah, dokler ga ne zgrabi policaj, roka pravice, sumljivca in mu ne preskrbi kruha. Pišem zgodbo o lačnem človeku: Lačen je bil, kakor jih je mnogo. Pa je zasanjal v lakoti o rženem kruhu m svinjski kaši. Mnogo jih sanja o rženem kruhu in svinjski krači, zakaj mnogo je na svetu lačnih ... Videl je, v sanjah svojih je videl hlebec kruha, rženega kruha z lepo rumeno skorjo. Pa si ga je poželel, od-• rezal ga je, velik kos si ga je odrezal in se je nasitil. In še je zapazil v sanjah svojih svinjsko kračo, ki se je svetila v svoji črni koži. Bila je malo načeta, ravno toliko, da se je videlo rdeče meso in da je vzbujala skomine. Pa kaj! Najedel se je kruha, čemu bi rezal kračo — greh bi storil, peti poglavitni greh požrešnosti. Gledal jo je — žal mu je skoro bilo. da je bil sit. Pa se je jela krača čudno oblikovati. Zgubljati je začela svojo mastno barvo, vedno bolj bela je postajala koža. Prej okorne oblike prašičjega stegna so postajale čedalje bolj nežne in fine. Večale so se, rastle so v bitje, lepo, nežno bitje, ki ni bilo prav nič podobno prešiču — iz prašičje krače je vzrastlo dekle, prav takšno, kakršnega si je nekoč v resnici zaželel, Rdeča ustna, okrogla bradica, malo nagajive oči, upognjen nosek — vse je bilo na njej. Črni lasje so ji lahno odevali gola ramena, smehljala se je, da je drhtelo vse belo telo. Obstrmel je fant in ni vedel, kaj bi storil. Pa je mislil, da je tudi ona lačna, odrezal je kos kruha in ji ga je ponudil. Se bolj se je nasmejala ga je ponudil. Še bolj se je nasmejala in je spregovorila: »Suh kruh ješ? O, siromak!« Zresnil se je fantu obraz, spomnil se je krače. Lepa je svinjska krača, tako svetla je njena koža, a pod to kožo? Ah! Ono rdeče meso. meso, ki te žeja po njem, še preden se ga naješ. Nič več se ni smehljala deva pred njim, obledel ji je obraz in vse telo. Obrisi glave in telesa so se jeli zgubljati in pred njim je zopet ležala krača, prava svinjska krača, da je po vsej sobi zadišalo po njej... V trenutku se je zbudil iz sanj. Zvijalo ga je v -želodcu. Hudo je bil lačen. Globoko je vzdihnil in solza, dirobna solza mu je zdrsela po velem licu: Tako zadostno so se končale njegove sanje, kakor se konča ta zgodba. Sanje, ržen kruh, svinjska krača, Obe užigalici Po kalifornijskih gozdovih je hodil neki dan potnik, ko je bil suhi letni čas in so pihali pasatni vetrovi. Dolgo je jahal in truden je bil in lačen. Sto« pil je s konja, da bi si prižgal pipo. To« da ko je potipal v žep, je našel samo dve užigalici. Prasnil je s prvo, ni se hotela užgati. — Ta je lepa! je dejal potnik. Umi« ram od poželjenja po pipi tobaka, imam pa samo eno šibico in ta se go« tovo ne bo užgala! Ali je bilo že kdaj kako Htje tako nesrečno kot jaz? Vze« mimo pa primer — si je mislil potnik — da zapalim to užigalico, pokadim svojo pipo in stresem žareči pepel v travo . . . trava se bo skoraj gotovo užgala, saj je suha kot poper; in če pričnem gasiti plamen spredaj, mi bo ušel in hitel okoli mene ter planil na grmovje. Preden pridem tja, bo že vi« soko plapolal. Nad grmovjem se dviga borovec, s katerega visi mah. V tre« nutku ga bo plamen lizal do viška. In kako bo zagrabil pasatni veter ta pla« men in ga razpihal po vsem posušenem gozdu! V duhu čujem združeno bobne« nje požara in vetra in vidim, kako dir« kam, da si rešim življenje, in kako me požar zasleduje od griča do griča; vi« dim, kako ta lepi gozd gori cele dneve, kako se peče goveja živina in usihajo studenci, kako je farmer uničen in ka« ko morajo njegovi otroci po svetu s trebuhom za kruhom. Kaj vse zavisi od tega trenutka! Tu je prasnil s šibico, a ni se užgala. — Hvala Bogu! je dejal potnik in vtaknil pipo v žep. „F U R MOTO" najsijajnejše čistilo in nnhi{4un polimo sredstvo za |/UIII9IVUa Sokol Otvoritev Sokolskega doma v Polju Ko se je leta 1919. ustanovilo Sokolsko Iruštvo v Deivici Mariji v Polju, so pričeli istanovitelji takoj z nabiranjem denarja za Jokolski dom, dobro se zavedajoč, da je ob-»toj novega društva trajno mogoč le pod lastnim krovom. Tekom časa so pridni zbiralci dosegli avoj cilj. Nakupili so ob glavni cesti iz Polja proti Zalogu lepo, prostorno zemljišče in postavili letos prostorno telovadnico. V četrtek je slavilo marljivo društvo redko slavje, otvorilo je svoj Sokolski dom. Jupiter Pluvius je vladal včeraj z vso evojo silo.. Toda to ni oviralo vrlih prirediteljev, da ne bi priprav za proslavo otvoritve nadaljevali in dokončali. Njihova smelost je bila poplačana. Četudi nerad, je dež potem, ko je premočil zelo mnogobrojno došle goste iz Litije, Trbovelj, Štepanje vasi, Most in Ljubljane prav pošteno, prenehal g svojimi vodenimi salvami in omogočil točni potek ostalega programa. Šele proti noči, po odhodu zunanjih gostov, je zopet pričelo deževati. Popoldne, po prihodu vseh gostov, se je razvila povorka po Polju v Vevče z godbo Sokola I. na čelu in je bila že v Polju, osobito pa v Vevčah zelo prisrčno pozdravljena. Po sporedu se je zgrnilo okoli novega doma zelo veliko število ljudi, nakar je g kratkim govorom br. Trošt pozdravil vse navzoče. S ponosom je zaklical: malih, oglasov, jv poslatu na, OgLasaiod-daLtk -Jutra-' JLujblfasia,, PrvJtmova.TaL St. MaU&glasi Vji, pristojbina, j* upada, H cbasuun, z tuzrocilom,,sL,-c*rs%oglasu** priobčijo\ Ctkovnt, račun, paHitirkra.-nilsiic* Q/tbljasia,sL tt.842. JLalt, oglasi, hi, služijo u posredoval/v* in, socijaL nt, nasnaAA. občinstva,; vsaka, beseda, par*. -f/aj-manjši masah. Visi, S'~- Pristojbina, za, JifroVui,^. za/u&m.j clopisovasifo. ul, o-glasi, trgovskega, ali, rdUamsuga. značaja; i vs-aka, beseda/ Vin. f. — Naj-manjši z/usei. Vi*, »v "Pristojbina, za, Jt/rt> Vi*, ^ Snežne čevlje sprejema v popravilo radi bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Trebar, Sv Petra cesta 6 in PreeSrnova ul. 30 24523 Snežne čevlje in galoše popravlja Avgust 8 k o f, Borštnikov trg 1. 25793 Modni atelje priporočam cenj. damam iz meeta in dežele, za izdelovanje vsakovrstnih oblačil po zmerni ceni. Poučujem tudi gospodične v Šivanju lastnih oblek. Betinc, Rožna ulica 41. 25817 »Fiat Torino 509« skoraj nov, ie ne 4000 km vožen, prodam. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 25747 Motorno kolo B. S. A., SU H. P., s prikolico, 1 leto rabljeno, tipe 1926, v popolnoma dobrem stanju, z električno lučjo, prodam po ugodni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek ♦Jutra* pod »St. 1000: Vajenca sprejme takoj parna pekarna Jezeršek, Novi Vodmai. Klobučarja dobro izvežbanega v dam-skih tile klobukih in slamnikih, z večletno prakso in dobrimi spričevali sprejms takoj tvrdka Maison Zora, salon lešira, Zagreb, Juri-šičeva ulica 7. 25887 4 mizar, pomočnike sprejme takoj Valentin Pin-tar, mizar, Zgornja Loznlca — Zalee. 25885 2 krojaška pomočnika za fino veliko delo sprejme takoj tvrdka D. Bizjak Ljubljani. Stari trg štev. 8. Ozira se le na prvovrstne moči. 25887 Agilne zastopnike sprejme v vseh krajih Slovenije svetovna zavarovalnica. Dopise na tvrdko 1 Knez v Ljubljani, Gosposvetska cesta 3. 25480 doktA Starejšega hlapca za poljsko delo in b konjem iščem za takoj. Cenj ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vesten 60». 25780 Stavbnega tehnika v starosti 80 let, sprejmem s 1. oktobrom t. L Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlenosti ter plačilnimi pogoji na podružnico »Jutra* Mariboru pod »Tehnik*. 25657 Učenko pridno in pošteno, s potrebno naobrazbo. sprejmem v delikates. trgovino v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Delikatese 1900». 25504 Delovodjo za mehanične in električne delavnice, z najmanj dvoletno prakso in dobrimi spričevali srednje delovod-ske šole sprejme Sent-janški premogovnik And. Jakil, Krmelj-Dolenjsko. 25460 Dobro stalno službo dobi tisti, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več. Zadostuje tudi jamstvo. Sigurnost zajamčena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Družba«. 25653 Čevljar, pomočnike sprejmem za stalno delo. — Istotako sprejmem dobre teksarje. Ponudbe na naslov: J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. 25467 Mesar, vajenca sprejme Anton Debeljak, mesar v Dravljah. 25843 Trgovskega učenca poštenih staršev, zdravega in krepkega, dobrega raču-narja, najraje takega, ki ima že nekaj prakse, sprejme takoj v trgovino J. Kušlan, Kranj (Gorenjsko). 25834 Mlekarja samostojnega, ki je obenem sirar, sprejme takoj za vodstvo mlekarne v provinci Mljekarstvo J. Horvatič — Zagreb, Ilica 69. 25842 Hišnika orožn. vpokojenca, ki ima sposobnost za skladiščnika ali solidnega obrtnika, ev. šoferja z manjšo družino in praktikantinjo z znanjem nemškega jezika in slov. stenografije, zmožno za poznejšo samostojno korespondenco, sprejmemo. Ponudbe s prepisi spričeval do 18. septembra na poštni predal 169. 25830 Učenko za papirno in galanterijsko trgovino takoj sprejmem. Hčerke železničarjev, močnejše postave, imajo prednost. Oskrba v hiši. Josip Hočevar, KrSko. 25781 Krojaškega pomočnika sprejmem. Naslov v oglas. oddelku «Jutra». 25866 Več krojaških pomočnikov samo za velike komade — sprejmem takoj. Prednost imajo oni, kateri so izvež-bani v izdelavi usnjatih su-kenj. Pismene ponudbe na naslov: Pregled, Ruše pri Mariboru. 23902 Sobarico in dekle ki zna kuhati, sprejme družina treh oseb — izven Ljublzane. Ponuditi se je osebno v ponedeljek, 12. septembra v Studentovski nJoi iP Potniki ki obiskujejo v vseh po-krajinah trgovine, tovarne in javne urade in ki bi bili pripravljeni vzeti s 6eboj Še prvovrstni, v naSi državi nerazširjen predmet, naj takoj pošljejo dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Provizija 80». 25880 Strojnik in ključavničar, dobro kia-sificiran, samski, vojaščine prost, išče primerne službe. Ponudbe na Emil Herber, Slovenska Bistrica. 25782 Pletilja želi službe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 25791 Pek. pomočnik želi primerne službe. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 25787 Učiteljica prevzame za popoldanske ure službo vzgojiteljice. — Dopise na oglasni oddelek pod »Učiteljica*. 25849 Gospodična ki je dovršila državno dvo razredno trgovsko šolo, želi vstopiti v primerno službo. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Vestna in marljiva». 25837 Službo postrežnice sprejme takoj Ana Teršek, Ljubljana — Kette-Murnova cesta 9. 25832 Plačilni natakar 84 let star, inteligenten in resen, kavcije zmožen, želi službo v restavraciji ali kavami s 1. oktobrom ali pozneje. Cenjene dopise na naslov: Franc Balte, plačilni natakar, kopališče Rimske TopUce. 25688 Natakar želi službo kot donašalec ali jeionoša. Nastopi lahko 1. oktobra ali po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Natakar 23*. 25704 Trg. pomočnik mlad in agilen, zaposlen več let v večji trgovini mešanega in manufakturne-ga blaga na deželi, želi pre-meniti svojo sedanjo službo mestu ali na deželi. — Sprejme tudi kako drugo primerno delo. — Nastop 1. oktobra ali pozneje. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Zanesljiv in vesten 130». 25797 Kuharica ki opravlja tudi vsa druga hišna dela, želi službo gospodinje ali kuharice. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Dobra kuharica«. 25894 Tesarski polir absolvent srednje tehnične Sole v Ljubljani, z dobrimi spričevali, želi spremeniti službo za pollrja ali stavb, risarja, ne oziraje se na kraj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro Zanesljiv in trezen». F88K Klavir poučuje !X> edini pravilni metodi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25734 Diplom, učiteljica poučuje nemSčino, francoščino, angleSčiao ter prevzame instrukcije srednješolcev. Šelenburgova ulioa 4/1 25616 Instrukcije daje dijak realke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Maturant*. 25816 Visokošolka daje instrukcije iz tike in fizike. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Izvrsten u^>eh». 25807 10 vagonov drv mešanih drobnic, bukovih in nekaj mačkovih ima po zelo ugodni ceni naprodaj tvrdka Fr. Prijatelj, Trfišče, Dolenjsko. 25566 Za kuhanje kave »Express> stroj, popolnoma nov, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25503 Kovaško orodje dobro ohranjeno in nekaj starega železa proda F. Lah, Senovo, Koroško nar. nošo več avb in svil. rut prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28810 Peč za kopalnico in banja v Gregorči- med S. tO. - Na ln 6. uro. Ovčje volne prodam vsakovrstno mnoli-no po Din 85 kg. Istotako 1 vagon krompirja po Din 2 ke. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25795 Pohištvo 2 dobro ohranjeni nočni omariol in vlogi poceni napri slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25824 Radio-aparat trocevni, skoraj nov, poceni naprodaj. Naslov v ogl. ku »Ji oddelku »Jutra*. 25801 Ugodna prilika Pohištvo za eno sobo: posteljo, nočno omarico, dve omari, umivalnik, pis. mizo, vse iz trdega lesa in dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25848 Marmornate plošče in stebre v raznih velikostih, rabljene, tudi nekoliko polkodovane kupim. — Ponudb« i opisom velikosti oglasni oddelek »Jntra* pod »Marmornat« plošče«. 85811 Pvf(ft »Posest" Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 ■prejema frllave in posreduje pri odaaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov za oddajale* brezplačno. Nudi pravzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov, po nizkih pristojbinah. Za oddajale« najboljSa prilika oddaje stanovanj — ker bres vseh stroSkov. 195 Hišo z vrtom pol ure oddaljeno od meeta prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Trgovsko hišo na prometnem kraju v trgu na Gorenjskem, blizu cerkve in Sole oddam takoj najem pod ugodnimi pogoji, event. tudi prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro bodočnost 100*. Manjšo hišo v dobrem stanju kupim Ljubljani. Ponudb« s navedbo l«ge, obsega in cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nov dom*. 25845 priprav-mdustr. Prazna pritlična hiša ■ prostorno lopo, na za obrtna in [etja, z velikim Ljubljani pri trnovski cerkvi poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Trgovino s stanovanjem v mestu ali na deželi, mesečnim prometom od 50 do 60.000 Din, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »75.000*. 25783 Pisarniške prostore takoj oddam na Krekovem trgu it 10/11. Salonska garnitura plišasta, moderna, nova, poceni naprodaj na Gosposvet-iti 12/1. ----- ski cesti 12/L 25851 Železna peč Phoebus št. 84, akoro nova, K>ceni naprodaj na Sv. Jetra cesti 24/1. Na ogled med 8.-9. in 1.—2. uro. 25814 Filatelisti! Prodam krasno zbirko (čez 4000) znamk za 3000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25825 Plinsko peč eno zimo rabljeno, proda L Dogan, Dunajska cesta 17. 25704 Strešne opeke stare oblike 2000 komadov proda inž. Rud. Treo, Gosposvetska cesta 12. 25868 Stara okna stekleno steno tn razna vrata proda ini. Bud. Treo Ljubljani, Gosposvetska cesta 12. 25869 Namizno sadje jabolka in hrušk« razpošilja po najnižji ceni Peter Belina, Radeče-Zidanl most. 194 Obrana jabolka zabojih prodaja od 100 kg naprej OskrbniStvo graščine Ruprč vrh, amb. Birčna vas. Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija po znižanih cenah v Studentovski ulici št. 9/1. 24705 Učne tečaje francoščine, nemSčine, angleščine in ruščine otvori-mo s 15. t. m. v poslopju 3. drž. realne gimnazije v Bethovnovi ulici. Vpisovanje, pojasnila, itd. v knjigarni Kleinmtjer & Bam-breg, Miklošičeva cesta 15, ali: Orthaber, Sp. giika, Knezova ulica 82/1. 25815 Brzojavne droge hrastove, sdrave tn lepe, olupljene, po možnosti suhe kupim: 4500 kotov 8JS0 m dolgih. 8000 kosov 9 m dolgih, 1000 kosov 9.50 m dolgih, 4000 kosov 10 m dolgih, 1000 kosov 11 m dolgih 1000 kosov 12 m dolgih, 150 kosov 13 m dolgih in 150 kosov 14 m dolgih. Za oddati tekom 4 mesecev tn pričeti takoj proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na lesno veletrgovino Fran« Mumelter in Bozen (Bolza-no) Italien. 188 PolbouB kože io vse drug« od dlvjačin« kupuj« in zanesljivo dobro plača D. Zdravič, LJubljana, Florijanska ulica it. 9. ti Pekarno kupim. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »30.000». 25864 Mizarstvo v Mariboru sprejme družabnika za lastno, najemnine prosto delavnico, event. tudi stanovanje, oziroma prodam vse pod ugodnimi pogojL Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 25903 Gostilno ali vinotoč • kletjo želi v sredini Ljubljane na prometn«m kraju Dalmatlnec Iz Šibenika. — Takojšnje ponudb« na naslov: Krsta Sunera. hotel Tratnik, LJubljana, Sv. Petra cesta it. 25. 25860 fltmovanju Sobo in kuhinjo najraje kje v mestu, želi mirna stranka i enim ctro-kom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Mirna 88». 25788 Stanovanje na deželi blizu postaje, elektrika, suhe in lep« sobe, po 100—150 Din mesečno; drva (odpadki) prosti, polje na razpolago, odda Jos. Zurc, grad Krupa, p. Semič. Mlad uradnik teli sobo za takoj. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod- iifro »O. T.: 25805 Zračno sobo v bližini glavne poite oddam takoj solidni gospodični. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25808 Čedno sobo zračno in solnčno, z elektriko, blizu Tivolija leli proti dobri najemnini solidna, boljša gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro «TivoH». Prazno sobo ličem. Ponndbe sa oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Prazna soba*. 86644 Solnčno sobo prijazno, z elektr. razsvetljavo, če mogoče s souporabo kopalnice želi boljša gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra*—' »Mirni dom 23*. Amerikanec soliden gospod, želi oi ljeno sobo s 1. oktol Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Amerikanec*. 25798 Lepo sobo cddam gospodu ali gospodični s 15. septembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Prazno sobo z električno rassvstljavo in posebnim vhodom, v novi vili oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*, 258B7 Krasno sobo z dvema posteljama, perke-tl, elektr. lučjo in poeebrčm vhodom, event. i uporabo klavirja oddam. — Istotam sprejmem nilješolca ali kako deklico v prav lepo sobo ln popolno oskrbo, it. 5/1, desno. Tabor 25724 Sobo elegantno opremljeno, poseben vhod, elek«. razsvetljava, oddam na Oopovi cesti St. 21, pritličje 2. 25854 Dve sobi prazni ali opremljeni, s predsobo, v sredini mesta iščem za takoj ali • 15. septembrom. Ponudbe na oglasai oddelek »Jutra* pod »Zdravnik*. Lepo sobo v bližini glavnega kolodvora oddam 2 dijakoma ali S gospodoma. Naslov v oglas. oddelku »Jutra*. 25893 2—3 gospodične ali 2 gospoda sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25872 Dijaška stanovanja Dijaka sprejmem v popolno dobro oskrbo. Naslov pove oglas oddelek »Jutra*. 25790 Dva dijaka sprejmem na stanovanje hrano, event samo < zajtrkom, poleg realne gimnazije. Elektr. razsvetljava Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25596 1—3 dijakinje nižjih razredov. Iz boljše hiSe, sprejmem v popolno oskrbo v sredi meeta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Stanovanje 2 ali 3 lob s kuhinjo ter pritiklin, teli mirna stranka za takoj, event. ti na deleli blizu LJubljane. Ponudbe z navedbo cene in lege na poštni predal 104. 25876 Sobo električno razsvetljavo, blifini srednje tehnične iole oddam. Naslov v oglasnem oddslku »Jutra*. 25710-a Dve gospodični sprejme sradldlka družina na stanovanje in hrano. — Naslov v oglasnem eddelku »Jutra*. 25712-a elektr. posebnim gospodu ' Sobo razsvetljavo ln vhodom oddam r Rožni uSsl 8/1. Sobo s hrano oddam boljB gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25820 Sobico oddam z vso oskrbo ti sodni]«. Naslov i oddelka »Jntra*. Dijaka sprejme v vestno oskrbo boljia rodbina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25625 3 dijake sprejmem v vso oskrbo. — Lepo, solnčno stanovanje in vrt. Na lepem kraju Pod Rožnikom Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. Profesorska družina sprejme mlado dijakinjo najboljšo prehrano in strogo nadzorstvo. Prilika, da se priuči nemščine. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25878 3—4 dijake sprejme boljša rodbina na stanovanj« in hrano v Dalmatinovi ulici Itev. 10 _ pritličje, levo. 25865 Dijaka sprejmem v dobro oskrbo v bližini srednje tehnične šole Klavir na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra» 25895 Za dijaka trg. akademije telim sobico z hrano in vso oskrbo pri boJSi družini. Ponudb« na lasni oddelek »Jutra* pod ■trogo nadzorstvo*. 25879 >'7 Družabnika z vlogo proti visokim ob-restim sprejmem za dobička-nosno podjetje. Event. d. d. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Uspeh 89*. 25695 2000 Din posojila telim proti sigurni garanciji in dobrim obrestim. — Vrnitev v 8 mesecih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nujno 2000». 25791 Družabnika s 85.000 Din kapitala sprejmem v vinsko trgovino. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 25841 Družabnika s kapitalom od 50.000 Din naprej sprejmem za meiano trgovino na prometnem kraju v Ljubljani, ozir. tudi prodam trgovino s vsem inventarjem. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra* pod iifro Glti^hd Gramofonisti! Vsa popravila vseh vrst gramofonov in drugih različnih godbenih aparatov iz-vriim strokovnjaško solidno, oeno in pod jamstvom v svoji Specijalni delavnici za fino mehaniko A. Rasberger Ljubljana, Tavčarjeva nI. 5 Iz dežele prinešena popravila Izvršim, če je le mogoče Se isti dan. Peresa, zobna kolesa in različni posamezni deli vedno v zalogi. 196 Cello dobro izigran, po nizki cem naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 25680 Pianino električen, krasen, igra tudi čelo in violino, v prvovrstnem stanju, proda tvrdka Peter Setina, Radeče, Zidani most. 24346 Klavir Btutzflllgal, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Ogleda se ga lahko vsak ča«, tudi v nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku * ' ---- »Jutra*. 25840 Kratek klavir za ntenee (začetnike) prodam ta 2500 Din. Na ogled od S—4 popoldne. — Žagar, Gosposka uEca S, dvorišče. 25839 »Jutra* »Takoj 867». 25867 Posojilo 25-50.000 Din želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobre obresti in Jamstvo«. Kdo posodi 50—100.000 Din proti sigurnemu jamstvu. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Eiziko izključen*. 25891 Amortizacijsko posojilo v znesku 100—500.000 Din Selim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Obresti po dogovoru*. 25890 10.000 Din posojila iščem ta dobičkanosno podjetje proti dobrim obrestim ln vrnitvi tedensko po Din 1000. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro <1000 tedensko*. 25875 Družabnico izobraženo in zabavno želi gospa v svrho zabave in iz-prehodov. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod znač. cDružabnida 80». 25828 Selce 179 Dvignit«. 25796 V oglasnem oddelku « Jutra« Je dvignit) sledeča pisma: Agilen 85, Banja 302, Bodoča sreča, Balet, Brez posredovalca, Blondinka, Brinet-ka, Balkon, Bled 180, Ciste duše, • Citre, Dražba, Do-bičkanosna obrt, Dober 60, Drvena struka, Divan, Dve sohi 50, Dober promet, Dobro blago, Dobra prihodnost, Dobra moč 10, Deželni pridelki, Dobro ohranjen 610, Duševni prijatelj 30 — E. 24, Gotovo plačilo, G. H, Gorenjska 16, Glasbenik, Grajska cvetlica, Irena, Nu-ia, Majda, ličem posla, Jesenska roža, Izprašan 24927, I. J., Kemična tvornica, Kolo, Kavoij zmožna. Kari in Josip. Krojač v trgovski hiii, Lahko delo, Lepa bodočnost 9, L. A. 30, L. P. 100, Lastnik osebne pravice, Marljiv 227, Mirna 20, Mariborčan, M. K. 93, M. T., Manon, Milan, Modistka 98, Miran, Noša, Nujno, Ok. tober 1927, Glasovir, Oprava, Oprema, Poštenih staršev, Podjetnost, Podjetna, Pridna gospodinja, Pisarna Pisalna miza, Potrebno 5O0, Popolna varnost, Plaha misel, Praktikantinja 627 Prima, Plošče, Pletilni stroj Primorka, Poseben vhod, Poštena 24535, Poštena takoj, Primoreo 1916, Prirojena spretnost, Prlek Ljutomer, Posojilo, Red in mir, R. S., Sloinost 53, Soliden 9297, Social, Sigurna bodočnost, Selce 179, Stanovanje 97, Stalno 26 B, Si-guren zaslužek 79, Srečen dom, Sigurnost 70, Snažnost 6, A. Sraka, Sameva, Sreča 1285, Samostojna hišica, Stanovanje 27, Stanovanje 57, Solidna stranka 2, Stena, Sposoben 96, Sreča 66, "'-"lja 222, Takoj 3, Takoj Tvoja, Tiha sreča 21, Trgovec 9, Trgovina 9, Takoj 1000, Takoj 41, Triglav, Takoj ali pozneje, Trgovina 34, Vpokojenec brez otrok, Uradnik, Ubcgi, Vesela bodočnost, Vino retour, Visoka provizija 95, Zmožna 60, Zvesta in skromna, Zagorje. Zlata jama, Zima, Zdravnik, Zagreb, Zanesljiva 33, Z. A. Mandolina skoraj nova, po nizki ceni naprodaj v gostilni Fister, Zaloška cesta 10. 25846 Dober klavir prodam. — Naslov ln oeno pove oglasni oddelek Jotra Nov gramofon (kovč«g) »His masters voi-ce», s cirka 25 najnovejšimi ploSčami, radi preselitve za 3000 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. £5906 SivtUi Več kanarčkov holandske pasme, po ugodni ceni prodam. Dobri Naslov pevci, oddelku »Jutra*. oglasnem 25786 2 dobermana rujava, 14 tednov stara, čistokrvna, z rodovnikom naprodaj v Židovski stezi 6/n 25809 Boo (ovratnico) sem izgubila na praznik ob 22. od modistinje GOtzl do Obrtne banke. Najditelj j« znan in ga naprošam, da jo odda proti nagradi v oglas, oddslku »Jutra*. 25850 Deklico leti staro, oddam a* svojo dobri družini Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 1H Sadno drevje v najboljši kakovosti nudijo I. slov. drevesnice I. Dolinšek Št. Pavel v Savinjski dolini. Ob začetku šole otroški čevlji po ceni Sfev. 26-30 Štev. 31-35 95- PETOVIA LJUBLJANA, Dunajska c. 1 PTUJ, Slovenski trg Obiaua. Uprava Državnih Monopola raspisuje pivu ofertalnu licitaciju za nabavku jednog dizel-motora od oko 120—125 konj. sn. sa odgovarjaiučim električnim generatorom i drugim materijalom za Državnu Markarnicu u Beogradu za proširenje njene električne centrale. Licitacija če se održati u subotu 22. oktobra 1927. godine u 11 časova u kancelariji Upravnika Državnih Monopola. Uslovi i planovi mogu se dobiti u kancelariji Industrljskog Odelenja Uprave Dr-šavnih Monopola od 8—12 časova svakog radnog dana. Svaki nadmetač dužan je da položi kau-ciju u Depozitnu Blagajnu Uprave Državnih Monopola naidalje do 10 časova odredje-nog dana za licitaciju. Za državljane kraljevine SHS. kavcija iznosi 5%, a za strance 10% od ponudjene sume. Iz kancelarije Industrljskog Odelenja Uprave Državnih Monopola L M. Br. 11.245 od 22. avgusta 1927. godine. 0B0ac=>ac3R0a0ac3ic3a0H0 Podgane in miši Ž&ftitlf Mlad industrijalec star 23 let, želi poročiti gospodično, staro 18—28 let, čedne zunanjosti, s premoženjem, vdove niso izključene. Le resne ponudbe, č« mogoče s sliko in polnim naslovom na upravo »Jutra* v Celju pod Šifro »Srečna bodočnost*. 25703 Mlajšega dijaka sprejmem v bližini realke in obrtna iole v popolno oskrbo po zm«rni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25873 SMer (Remelter cink) izaod dnevne cene dobavlja vsako količino .CALIN' k. d„ Zagreb Mandaličlna 1. uničite najsigurneje z Ratolom, ki je I odlikovan z zlato kolajno. Stenice s Stenolom, kuhinjski mrčes z Gama-dinom. Ta sredstva niso škodljiva z» \ ljudi niti za domače živali. Dobivajo se povsod. Proizvaja Odio Ratol, Zagreb Strossmayerova ulica 4. Telefon 11—31. \ Spretnega šoferja sprejmemo Ponudbe s spričevali na A. Mesten d. d.. Celje. X O. Cnrvood: 57 preganjana zena Roman. Old Donald je pristopil tesno k njemu. Izraz njegovega sivega obličja je bil tak, da je Oklous utihnil. Donald mu je počasi položil roko na ramo. »Johnny,« je reikel nežno. »Johnny, ali zaupate samemu sebi? Ali ste mož?« »Za Boga, Donald! Ali morda mislite —« Napeto sta zrla drug drugemu v oči. »Ako ste mož, Johnny,« je nadaljeval Mac Donald s tihim glasom, »tedaj bi jo vzel s seboj, da sem na vašem mestu. Ako niste — tedaj bi še nocoj izginil iz teh gora in ne bi več pogledal v njeno ljubko obličje, dokler bi bil živ.« »S seboj bi io vzeli!« je koprneče ponovil Aldous. »Vzel bi jo. Nocoj sem premišljeval o tem. In nekaj mi pravi, da bi utegnilo biti usodno, če bi jo pustila tu. Dvoje nama je na izbero, Johnny. Ali se odločite, da ostanete z njo vred tu in me pustite, da odrinem sam — ali pa io vzamete s seboj. Tretjega izhoda ni.« Aldous je počasi kimal z glavo. Pogledal je na uro. Kazala je nekaj preko desete. ...... »Ce bi me kaj uverilo, da tu ni varna, bi jo vzel s seboj,< je dejal. »Tako pa se ne morem odločiti, Mac. Pri Blacktonovih bo v dobrih rokah. Pavla posvarim, naj bo oprezen in naj pazi nanjo. Jana je trdno namenjena, da pojde, in vem, da ji bo zelo nevšečno, ko ji odločno povem, da ne more iti. Toda sklenil sem. da storim tako. Nihče ne more vedeti —« Tisti mah se je nočna tišina pretrgala in Aldous je umolknil tako nenadoma, kakor da ga je nehdo ustrelil v glavo. Presunljiv vzkrik mu je bil udaril na uho — ženski vzkrik, in za njim vrisk za vriskom, dokler ni vsa šuma odmevala od tesnobe in smrtne groze teh klicev na pomoč. John Aldous je osupnil, kakor da je mahoma izgubil voljo in zmožnost gibanja. Donald Mac Donald ga je osvestil. Zarjovel je in planil v temo. Aldous je zdirjal za njim z žgočo vročico groze v krvi, ki mu je pravkar še ledenela od preplaha in strahu. Zakaj v besnem, zverskem Donaldovem rjovenju je bil začul Janino ime in iz njegovih ust je kriknilo kakor v odgovor, ko se je gnal v temo za visoko, mršavo postavo, ki je z gnevom ranjenega medveda drla pred njim naDrej. _ XXII. Še preden sta pritekla iz jarka in dospela na stezo, so kriki utihnili. Mac Donald se je ustavil samo za trenutek, nato je zdirjal dalje, s tolikšno brzino, da ga je Aldous komaj dohajal. Ko sta prišla do malega odprtega amfiteatra v gozdu, je Mac Donald iznova obstal. Srci sta jima razbijali kakor dve kladivi in glas starega gorca se je hrapavo in tesnobno trgal iz prs, ko je zasopel: »Bilo je nedaleč odtod!« Še preden je izrekel to besedo, je stekel dalje. Čez tri minute sta dospela tja, kjer se je cesta vlekla ob majhni, s skalami pokriti loki; z nenadnim napetjem vseh moči je planil Aldous pred Mac Donaldom na to jaso, kjer je pri mesečini videl dve postavi. Nekaj korakov od njiju je obstal in zakričal od groze. Bila sta Pavel in Peggy Blacktonova! Peggy, vsa razmršena in objokana, se je krčevito držala soproga. Podjetnik toliko da je stal na nogah. Bil je gologlav; njegov obraz je bil okrvavljen in oči jedva na pol odprte, kakor bi se trudoma izkušal osvestiti po strašnem udarcu. Peggini lasje so bili razpuščeni, njena obleka na prsih raztrgana; trepetala je tako, da v prvem trenutku ni mogla spraviti besede iz sebe. »Odnesli so — Jano!« je zavpila nato. »Bežali so — tjale!« Pokazala je in Aldous je planil tja, kamor je iztegnila roko — v gozd na nasprotnem koncu tratine. Mac Donald ga je med tekom prijel za ramo. »Hitite naravnost naprej,< mu je velel. »Jaz zavijem na desno — k reki —« Dve minuti je drl Aldous naravnost, nato se je za trenutek ustavil. Ne zato, da bi poklical Peggy Blacktonovo. ustavil. Ne zato, da bi poklical Peggy Blacktonovo. Njegova lastna tesnoba mu je povedala, kdo so tisti, ki so ugrabili Jano. Očividno so ravnali po Ouadovem navodilu. Daleč niso mogli biti, zakaj deset minut še ni bilo prešlo od prvega obupnega klica. Poslušal je in pritezal dih; strašno razbijanje njegovega srca se je čulo glasneje od prasketanja trhlih vej pod njegovimi nogami. Tedajci pa mu je od groze zastala kri. Mac Donald, ki je moral biti kakih sto yardov na desno od njega, je bil zastokal! Tik za stokom je na ves glao zarjovel njegovo ime. »Johnny! Johnny! Oh, Johnny!« Zapodil se je v smer, iz katere je klical Mac Donald, in res je čez nekaj trenutkov začul v gošči lomastenje človeških teles. Še petdeset sekund in je bil v areni. Na kraju, kjer je bilo vrhovje smrek redkejše, se je boril Mac Donald s trojico mož. Mesec je sijal nanje, ko so se premetavali sem ter tja. Ko je Aldous priskočil, da bi pomogel borečemu se prijatelju, je eden izmed trojice omahnil nazaj in pal kakor udarjen s kijem. Baš tedaj se je opotekel tudi Mac Donald in Aldous je strahovito udaril s kopitom svoje težke risanice. Udarec ni zadel; razmah ga je zanesel nad Mac Donalda, tako da se je spotaknil in pal. Čeprav se je bliskoma pobral, sta vendar oba nasprotnika med tem že izginila v črnem mraku smrekove goščave. Aldous se je naglo obrnil k tretjemu, ki ga je preje videl, da je pal. Tudi ta je bil izginil. Stari Donald se je spravil na noge. Muzal se je in nekoliko šepal. »Nu, Johnny, kaj sodite o tem?« »Kje je ona?« je vprašal Aldous. »Kie je Jana?« »Dvajset korakov za vami, Johnny — preimenitno zvezana in z robcem v ustih! Da niste opustili svojega namena, Johnny, je ne bi videli nikoli več — ne bi je videli, kakor gotovo je Bog nad menoj! Gnali so se proti reki. Če bi bili enkrat na Frazerju in v čolnu —« Premolknil je ter odvel Aldousa h gošči zaraščenih smrek. Tam je ležala Jana v svetli mesečini, bela in tiha, toda z očmi široko odprtimi in polnimi groze. Čez nekaj trenutkov jo je držal Aldous v naročju, trepečočo, plakajočo in smejočo se v eni sapi, med tem ko sta se bližala tudi Pavel in Peggy Blacktonova, privabljena po Mac Donaldovih klicih. Blackton se je bil že osvestil od dobljenega udarca. Strmo je gledal Aldousa izza Janine glave. Mac Donald s svoje strani je gledal Blacktona. Njegove oči so se zdele mračne. »Končalo se je dobro,« je dejal, »toda nočni čas vendarle ni primeren za izprehode z damami po takih krajih!« Blackton je še vedno strmel v Aldousa. Peggy ga je stiskala za ramena, kakor bi se bala, da ga ne bi izgubila. Baš ona je odgovorila Mac Donaldu. »A vam se je zdel nočni čas primeren, da ste poslali Jani sla, da naj gre z njim na cesto!« je vzkliknila s tresočim se glasom. »Midva —« se je oglasil Aldous — a tisti mah je ujel Mac Donal-dovo svarilno znamenje z glavo in je utihnil. »Peljimo dami domov,« je dejal. On in Jana, ki se je stiskala k njemu, sta šla na čelu. Za njima je stopal Mac Donald, godrnjaje sam s seboj: »Le kaj je tem prekletim beštijam ščetinastim? Ali je res, da ženska ni več varna ponoči?« Čez dvajset minut so bili pri bungalowu. Jana in Peggy, ki sta 'zdaj čebljali kakor dve ptički, sta stopili v hišo. Ko je Jana izprosila od Aldousa obljubo, da prenoči nocoj pri Blacktonovih, sta moža pospremila Mac Donalda, ki se je vračal v svoj tabor. Kakor hitro so se toliko oddaljili, da jih ni bilo moči slišati, je Blackton polglasno zaklel. »Tedaj nista vidva poslala tistega prekletega sla?« je vprašal. »Takoj sem si mislil, da ne prihaja po vašem naročilu.« »Nikogar nisva poslala.« biserna krema za obutev Išče se strojnik k parni iagi. Rellektira se samo na prvovrstno moč z večletnimi izpričevali. Nastop koncem oktobra. Ponudbena: Dolenc, Hudovernik, Javornik Ljubljana. 9770 Strojno pletenje oddaja delo samo prvovrstnim delavcem. 9714 Ponudbe poslati na: Albert Pollak Zagreb, Gajeva ulica br. 1. TOVARNIŠKO ZALOGO POHIŠTVA priporoča za nakup in vabi na ogled ANDREJ KREGAR ST. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarje. Zahtevajte cenik Pr. Br. 24.132. Oblava za oddajo nakupne pravice velike prodaje tobačnih izdelkov cigaretnega papirja in vžigalic za dobo dveh let 1928/29. Dne 1. oktobra 1927 se vrši v p sami Uprave Državnih Monopola v Beogradu prva ofertalna licitacija za oddajo zakupne pravice veliko prodajo tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja in vžigaiic v prodainih reonih za čas od 1. januarja 192*< do 31. decembra 1929 pod pogoji, ki jih ie predpisala Samostalna Monopolska Uprava pod MBr. 14 000 od 12. avgusta 1927. Ponudbe za to licitacijo se sprejmejo odrejenega dne do 11. ure dopoldne v pisarni načelnika Odelenje Prodaje Uprave Državnih Monopola v Beogradu, a odpirame istih se vrši istega dne pri seji Upravnega Odbora Samostalne Monooolske Uprave v Beogradu. Kavcija za to licitacijo se polaga počenši od 1. septembra 1927 pri depozitni blagajni Uprave Državnih Monopolov v Beogradu, a sprejema se pod predpisanimi pogoji uključno do 30. septembra 1927 do pete ure popoldne. Tiskani pogoji za to licitacijo se dobijo pri Upravi Državnih Monopolov Odelenje Prodaje — v Beogradu, pri Oblasnem Monopolskem Inšpektoratu v Zagrebu, Sarajevu Splitu in Skoplju ter pri Tobačni tovarni v Ljubljani. O tem se obveščajo interesenti radi znanja. Iz Din Koran Mamili Monopola v Magister pharmacije ki bi mogel v prostem času obiskovati zdravnike Ljubljane in okolice v svrho propagande farmacevtskih preparatov se išče. Ponudbe s curriculum vitae in zahtevami na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11 pod .Za 13325*. Brez orodja ni rokodelstvo Posnemalnik za britek, zajamčeno za večno dobro ostrino in izključuje vsako drugo ostrenje. Po dveh tednih preizkušnje vrnem denar, ako ne odgovarja. — Prospekt pošlje zastonj in poštnine franko. ST. SCHNUR - SLAV. ORAHOVICA. Najmodernejši se dobijo pri Z. Mahnič-Gorjanc Sv. Petra cesta 19. 9700 ŠOLSKE KNJIGE za vse srednje, meščanske in osnovne šole dobite v knjigarni Tiskovne Zadruge Prešernova ulica 54 Ljubljana Prešernova ulica 54 (Nasproti glavne poŠte) Urejuje dr. Josip Bbsa. Izdaja za Konzorcij .Jutra. Adolf Ribnikar. Z« Narodno tiskamo dd. kot tiskarn arja Fran JezeršeL Za inscratnJ del je odgovoren Alojzij N