IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - teLEFONI: UREDNIŠTVO 24-79» tAJNlSTVO IN UPRAVA 21-90 • TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI v KRANJU 17-70-1-139 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA ŠTEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, SREDA, 31. MAJA YHA A ŠT. 62 IZHAJA OD OKTOBRA 1M? KOT TEDNIK - OD l. JANUARJA 1956 KOT POLTEDN1K - OD 1. JANUAR.IA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- v KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEŽNIH GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Brez črnih očalj Niti malo ni čudno, da so na\ Vseh občinskih konferencah Zveze A komunistov, ki so bile v zadnjih* desetih dnevih, največ govorili prav\ o uveljavljanju delavskega samoti-^ pravljanja v nižjih proizvajalnih (| enotah in o prenosu raznih pristoj-A Kosti in služb iz osrednjih opera-i tivnib vodstev podjetij na nižje,) oddelke oziroma ekonomske enote.■) Toda na vseh konferencah, zš toalimi izjemami, so delegati ugo-Q tavljali, da se danes v posameznih} podjetjih pogovarjajo o ekonomskih^ enotah predvsem s tehnološkega) stališča, premalo pa oh tem mislijo) *a razpoloženje ljudi, na zelje in) težnje delavcev v posameznih od-} delkih, premalo pri tem mislijo na organizacijsko obliko, ki naj zagotovi delavcem, da bodo potem laže Uveljavljali svoje težnje v praktič-*em delu njihove enote. Skratka, komunisti so povsod ugotavljati, da ** pri sedanji decentralizaciji samo upravljanja in uveljavljanju ekonomskih enot pušča v ozadju subjektivne sile; odnose med ljudmi, razširjanje socialistične demokracije. O tem so govorili delegati v Tržiču, zatem v Radovljici, na Jesenicah, v Kranju in tudi v Škof ji Loki. V Tržiču so zlasti ugotavljali S seje ObLO Jesenice Za napredek šolstva in telesne kulture VEČ IMENOVANJ Jesenice — V ponedeljek, 29. maja, sta na Jesenicah zasedala oba zbora občinskega ljudskega odbora Jesenice. Na ločenih sejah so odborniki med drugim sprejeli odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi turističnih taks na območju jeseniške občine, nadalje odlok o ustanovitvi sklada za financiranje telesno vzgojne dejavnosti, potrdili davčni račun jeseniške občfine za preteklo leto ter potrdili predlog sveta za šolstvo o ustanovitvi Zavoda za prosvetno-pedagoško službo na Jesenicah. Na 54. skupni seji pa so imenovali načelnika oddelka za gospodarstvo občine Jesenice, dva upravnika gospodarskih organizacij, linmovali oziroma dopolnili člane v nekatere svete, potrdili dve razrešitvi m imenovali začasnega direktorja Zavoda za prosvetno pedagoško službo ter direktorja Zavoda za izgradnjo turističnih objektov v gornjesavski dolini. Oba zbora občinskega ljudskega odbora Jesenice sta razpravljala o spremembi odloka o občinskih taksah, ka pa se izključno nanaša le na dopolnitev turistične takse. Zaradi spremenjenega deviznega režima se namreč lahko po zvesma uredbi povečajo kako nevzdržna je praksa *wta»fcos pristojnosti iz osrednjih služb podjetja na ekonomske enote, kar* pa se ustavlja v glavnem pri na letnikih oddelkov. Taki in podobni so današnji Problemi oh decentralizaciji delavskega! činska zveza za telesno vzgojo. samoupravljanja in uveljavljanja^ o twn skladu ao že nekajkrat ekonomskih enot v delovnih kolek-{ I razpravljali na sejah ljudskega tivih. Ti pojavi vsekakor dokazu-^ odbora, kjer se je postavila zah-jejo, da se ta pomemben družbeni jI teva po ustanovitvi posebnega proces nadaljuje ne glede na to, rfđigfcftada, namenjenega izključno za se v določenih primerih kažejo zelo i telesno vzgojno dejavnost v ob-različne oblike in tudi težave ini coni. Namen ustanovitve sklada slabosti. Zato teh primerov ne kaže\* je predvsem v tem, da se za te-ocenjevati skozi črna očala. 5o/;J'iefino vzgojno dejavnost zagotove Zaskrbljujoče je to, kar so povedali) trajna sredstva. V osnutku odlo- ča na 100 dinarjev v sezoni in na 60 dinarjev v posezoni. Znatnejše povečanje, ki je sicer dopustno, pa bi bdlo po mnenju ljudskega odbora neupravičeno, ker gornjesavska dolina še zdaleč ne more nuditi gostom to, kar bi bilo nujno in kar spada k sodobno urejenemu gostinstvu in turizmu. Odborniki so na ponedeljkovi seji ljudskega odbora sprejeli tudi odlok o ustanovitvi sklada za flnansiranje telesno vzgojne dejavnost v jeseniški občini. Pobudo za ustanovitev tega sklada je dal svet za telesno vzgojo m ob- t» Škofji Loki, m sicer da se tam t> nobenem kolektivu še niso tega vprašanja lotili z vso odločnostjo, čeprav v nekaterih večjih podjetjih *e obstajajo vsi pogoji za to. K. M. ka o ustanovitvi tega sklada so predvideni tudi viri dohodkov,, kakor tudi nameni, za katere sej bodo ta sredstva trošila. S takim načinom zbiranja se bo med drugim doseglo tudi to, da bodo vsa' sredstva, ki jih namenijo organi delavskega samoupravljanja za telesno vzgojno dejavnost združena in se bodo potem razdeljevala po merilih in potrebah, ki jih bo določil svet za telesno vzgojo in občinska športna zveza. Razvitost šolske mreže v jeseniški občini je narekovala potrebo po ustanovitvi organa, ki bi opravljal celotni strokovni nadzor nad delom šol. O tem je razpravljal svet za šolstvo in predlagal ljudskemu odboru, da potrdi predlog o ustanovitvi Zavoda za prosvetno pedagoško službo na Jesenicah, ki bi se finansiral iz družbenega sklada za šoltstvo. Oba zbora sta predlagani 'odlok potrdila. Na ponedeljkovi soji je bil za načelnika oddelka za gospodarstvo itn komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Jesenice imenovan Prane Lavtižar, za upravnika Kmetijske zadruge Dovje— Mojstrana inž. Anton Cer-ne, ,za upravnika Komunalnega ©ervit>a — pralnica in čistilne i Ivan Zen, Anton Vagner pa je bU razrešen dolžnosti začasnega direktorja Zavoda za izgradnjo turističnih objektov v gornjesavski dolini, na njegovo mesto pa je imenovan Jože Kapus. ■flfll H En S seje sekretariata ObK LMS v Škofji Loki 600 mladih pri lokalni delovni akciji Skofja Loka, 30. maja - Včeraj popoldne je bila tu razširjena seja sekretariata občinskega komiteja LMS, ki so se je udeležili predsedniki osnovnih organizacij aktivov LMS s področja škofjeloške komune. Na seji ■ so govorili o lokalni in zvezni delovni akciji in o pripravah na polletne konference tovarniških mladinskih aktivov. V mesecu juniju in avgustu bo škofjeloški občinski komite LMS organiziral stalno delovno akcijo. Okoli 600 mladih ljudi bo tedaj v dveh izmenah pripravljalo opeko za gradnjo šole na Trati in preurejalo dvorano TVD Partizan. V mesecu avgustu pa bo okoli 60 škofjeloških mladincev skupaj z jeseniško skupino v okviru 16. gorenjske srednješolske brigade odšlo na zvezno delovno akcijo na cesto Bratstva in enot-.nosti. Za polletne konference tovar-|niških aktivov, ki naj bd bile končane do meseca julija, bo sekretariat občinskega komiteja pripravil posebne teze o problemih Nastop pionirjev v Prešernovem gledališča Primskovo, Žabnica, Stražišie zmagovalci v tekmovanju „Naš kraj včeraj" Kranj, 29. maja - V okviru jugoslovanskih iger je bfl danes Popoldne v Prešernovem gledališču v Kranju javen nastop in tekmovanje posameznih pionirskih skupin iz vseh šol v občini na temo »Naš kraj včeraj«. Pred tekmovalno komisijo so skupine iz raznih šol odgovarjale na vprašanja iz našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske vstaje, v* teh starostnih stopnjah so se preizkušali pionirji raznih starosti. V prvi težavnostni stopnji so Nastopili otroci nižjih razredov. Njihovi odgovori so bili dobro Pripravljeni in nekateri so se izkazali z zrelim nastopom. Prvo mesto v tej težavnostni stopnji je Pripadlo šoli na Primskovem, sledijo pa šole: Trstenik, Pše/o, Voklo, Duplje in Zalog. V drugi težavnostni stopnji so Se preizkušali otroci petega in šestega razreda. Njihova vprašanja so bila zahtevnejša, odgovori pa so pokazali, da so bili kos tej nalogi. Posamezne šole so se v Podajanju znanja še posebej izkazale. Prvo mesto je pripadlo trojčkom iz Zabnice, drugi so pionirji iz Predoselj, sledijo pa Voklo, Preddvor in Cerklje. V tretji težavnostni stopnji so nastopili višji razredi. Vprašanja so bila težja in zahtevali so obširnejše odgovore s potrebno razlago. Vse skupine so dobro poznale gradivo. Izkazala se je šola Lućljana Seljaka iz Kranja, drugo niesto je pripadlo Cerkljam, tretji So predstavniki iz Dupelj, sledijo Pa šola Simon Jenko iz Kranja, Preddvor in Šenčur. Pri ocenjevanju nastopajočih je komisija vključila v oceno, ppleg nastopa na tekmovanju, še prizadevanje pionirjev pri zbiranju gradiva is nase polpreteklosti in čas priprav. Velikokrat je bilo zelo težko oceniti skupine, ker so bile po odgovorih preveč izenačene. Grajati pa moramo organizacijo tekmovanja. Skoraj triurni nastop je za otroke, ki so sicer vajeni mirno držati roke na hrbtu in po- slušati, vsekakor preveč naporen. Tudi drugih spodrsljajev ni manjkalo. V odmor!^ so posamezne skupine iz kra 1,-skih šol izvajale ritmične in glasbene točke. Ob koncu so zmagovalcem in vsem tekmovalcem podelili nagrade. delavske mladine, ki jih bodo na teh konferencah obravnavali. V Skor.fi Loki bo kmalu dograjeno vsekakor doslej najvišje poslopja na območju škofjeloške občine in tudi njene okol'-e Več nadstropni objekt, upravni prostori »Motorja«, bo na Trati. Pred bližnjo sejo 0L0 Kranj Potrditev zaklju računov Okrajni ljudski odbor Kranj je te dni poslal vsem odbornikom okrajnega zbora in zbora proizvajalcev material za 44. sejo okrajnega zbora oziroma za 46. sejo zbora proizvajalcev. Točen datum seje še ni določen, pač pa se predvideva, da bo zasedanje prihodnji teden. Istega dne, ko bo seja obeh zborov, bo sklican tudi širši posvet o aktualnih gospodarskih in finančnih vprašanjih, na katerega so vabljeni vsi okrajni odborniki ter predstavniki gospodarskih in drugih organizacij. Ker je gradivo za sejo zelo obširno, so odbornikom obeh zborov okrajnega ljudskega odbora dostavili material vnaprej. Po predvidenem dnevnem redu bi odborniki na ločenih sejah razpravljali o predlogu za potrditev zaključnega računa o izvršitvi proračuna okrajnega ljudskega odbora v Kranju za leto 1960. Prav tako bodo razpravljali in sklepali o predlogu za potrditev zaključnega računa okrajnega investicijskega sklada, pokušali poslovno poročilo Komunalne banke okraja Kranj ter razpravljali o potrditvi zaključnega računa KB okraja Kranj. Kakor je znano, je Komunalna banka okraja Kranj po sklepu obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Kranj z dne 13. decembra lani, prenehala po- Z zadnje seje ObLO Bled NA BLEDU 22 IZVOLJENIH - ŠE ZMERAJ O PAŠNIKIH V NOV ZDRUŽENI OBČINSKI ODBOR — IN GOZDOVIH Oba zbora dosedanjega občinskega odbora Bled sta na; minuli seji preteku petek ločeno obravnavala predlog o določitvi števila odbornikov, ld bodo z blejskega območja delegirani v novi Združeni občinski ljudski odbor s sedežem v Radovljici. Zbora sla na tej seji odbornike tudi že izvolila. Po splošnem merilu za izbiro odbornikov v vsak zbor posebej — sprejele so ga vse tri občine — bo Bled, Gorje, RSbno, Bohinjsko Belo in Zasip zastopalo v občinskem zboru 13 odbornikov, v zboru proizvajalcev pa ?, torej sku- ODLOcrrvE v pozenku Poženk — Krajevna organizacija SZDL v Pozenku je imela pred nedavnim skupno sejo s krajevnim odborom Poženk. Na seji so največ govorili, kako bodo razdelili 797.000 dinarjev, ki jim jih je dodelil ObLO Kranj po družbenem načrtu. Na območju KO Poženk imajo 3 vasi in so vsaki dodelili po 200.000 dinarjev. Za katera dela pa bodo ta denar porabili, bodo odločali sami prebivalci vasi posebej. paj 22. Omenjeno števflo odbornikov sta oba zbora na petkovi seji že izvolila na ločenih sejah. Občinski ljudski odbor je na tej seji obravnaval še nekaj stvari 8 področja gospodarstva in uprave. S sprejetjem posebne odločbe sta zbora na skupni seji določila nižinske ter višinske pašnike ter jih izročila novemu uporabniku: Kmetijsko gozdarski zadrugi Bled. Le-ta pa bo morala izdelati ureditvene načrte za vse skupne pašnike. Nekateri so bili že doslej izdelani, med njimi za Ribensko planino, Bodeško in Selško gmajno, Belsko planino in drugi. Izvajanje teh načrtov pa je bilo razen na Belski planini razmeroma slabo. Živahen razgovor pa se je razvijal mod odborniki, ko so razpravljali o razme- jitvi pašnega in gozdnega gospo- darstva na Pokljuki Jelovici, Mežakli in slovati konec novembra preteklega leta. Ob tej priliki je ljudski odbor določil, kako naj se delijo sredstva skladov in dohodkov bivše Komunalne banke okraja Kranj na bodoče samostojne občinske komunalne banke. Na prihodnji seji Okrajnega ljudskega odbora bo odbornikom podano tudi poročilo o likvidaciji Okrajnega zavoda za posredovanje dela v Kranju. Na zasedanju bodo sklepali o razdelitvi njegove imovine. Okrajni zavod za posredovan jo dela je bil nam*-reč likvidiran kot samostojni zavod zato, ker novi zakon o službi za zaposlovanje delavcev ne pozna več okrajnih zavodov, temveč le občinske in republiške. Med preostalimi točkami predvidenega dnevnega reda je še razprava in sklepanje o občinskih družbenih planih in proračunih, razprava in sklepanje o predlogu odloka o odškodninski tarifi za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča, sklepanje o predlogu o zavarovanju nekaterih dreves kot naravnih znamenitosti v krajskem okraju ter sklepanje o predlogu za prenos ustanoviteljskih pravic do kmetjiskega zavoda v Kranju na Zbornico za kmeti jstvo Kranj. in gozdarstvo okraja Dijaki italijanske manjšine v Kranju Kranj, 30. maja — Včeraj in danes so prišli na obisk v Kranj dijaki in dijakinje manjšinskih italijanskih šol iz Kopra, Izole in Pirana. Včeraj so imeli skupno z dijaki kranjske Gimnazije in osnovne šole »France Prešeren« proslavo, kjer so izvajali pevske, instrumentalne in reci taci jske točke. Danes dopoldne, pa so imeli pred osemletko »Franceta Prešerna« športna tekmovanja v atletiki, med dvema ognjema in rokometu. Gostje iz Kopra, Izole in Pirana, ki jih je okrog 80, so si ogledali tudi nekatere druge gorenjske znamenitosti in turistične kraje. m. z. Pohod članov ZROP na Bledu Občinski odbor Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev Bled je s pomočjo Vojnega odseka pripravil prejšnjo nedeljo na Mlinem pri Bledu večji pohod oziroma taktično vajo. V vajah je sodelovalo 100 članov te organizacije. Udeleženci pohoda so prejeli taktične naloge, ki so jih morali rešiti v skupinah po trije. Prireditelji so bili z izvedeno akcijo zelo zadovoljni, saj so se udeleženci pohoda lotili dela z vso resnostjo. Pokazali so precej znanja in spretnosti. Postbno vajo je organiziralo tudi krajevno združenje v Gorjah minulo nedeljo. BifflfinniNiHintiMM^ zmuznila skoti sobo na balkon, Zjutraj pa se je spomnila na nalo i tam čepela in gledala nepremično go, ko je bilo že prepozno. v daljavo. Stara mama, ki je bila i v kuhinji, je ni niti opazila. I Njena ,mamica je imela ves prej-I šoji teden popoldansko izmeno, t Mirica ta je morala zjutraj v šolo. I Skorajda se nista niti videli. Očka DVOJKA Da, gre za pravo pravcafopa... Popoldne, ko je prišel iz j§ dvojko, kot smo jo tudi mi včasih tovarne, je urejeval vvt, šel je na roko. Tako je šlo. In zdaj! V njenem ■ zvezku je bila dvojka. Bilo jih je ji že več. Mami tega še ni videla. |§ »Očka, spet imam dvojko v I zvezku. Narek nisem prav pisala, p Tovaruica v šoli me ošteva. Otro- j ci se mi smejejo,« je Mirica povedala zaupno in boleče pri kosilu. »Tone, pomagati ji moraš zdaj, j ko mami dela popoldne,« je dejala \ stara mama. On, očka, pa je zamahnil z imeH v naših šolskih zvezkih. balinanje k sosedovim ... Mirica Ondan se je t*> pripetilo osem- je>. tako bila vedno sama. Zmeraj letni MiricL Ko p prSla iz sok, sige obetala, da se bo učila. Poje &ta potrta m ima.' Todfacfc ffe, pa... Včasih jo je izvabila položita na stolček v pred%tmp: se njena loga, včasih sosedove putke. »Kaj, jaz da se bom s tem ukvarjal? Zakaj pa je potem šola«, J je zavrnil odločno in nihče se niW več upat omeniti šole in Miričine\ dvojke. K. M. mmmmmwmmwmmm NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA t«; Priprave za upor Jutri, 1. junija, bo 20 let, odkar je bil na Viču pri Ljubljani razširjeni plemen CK KP Slovenije. Plenum je zasedal dva dni v najstrožji tajnosti. Razpravljali so o političnem razpoloženju prebivalstva po okupaciji ter o stanju v svetu. Tov. Kardelj je točno predvideval napad Nemčije na Sovjetsko zvezo, kar se je zgodilo 20 dni pozneje, ter poudaril, da je treba organizirati vseljudsko vstajo in se upreti okupatorju z vsemi silami. O organizacijskih pripravah na ljudsko vstajo pa je tamkaj govoril Ale-'; Bebler. Poudaril je pomen zbiranja orožja, poglobitev dela vojnih komisij ter vzpostavitev dobre obveščevalne službe. V imenu vojno revolucionarnih komitejev iz Gorenjske sta temu posvetovanju prisostvovala Jože Gregorčič z Jesenic ter Franc Vodopivec iz Kranja. Komunistična partija, ki je bila organizator vstaje, je bila takrat na Gorenj- skem razdeljena na dve okrožji: Jesenice in Kranj. Vsako okrožje pa je imelo še rajonska partijska vodstva, in sicer v jeseniškem okrožju za Jesenice, Bled in Radovljico ter v kranjskem okrožju za Kranj, Tržič in Sk. Loko. Zbiranje na Oblakovi planini V začetku junija 1941 je na Oblakovi planini na Jelovici nastala prva skupina ilegalcev, ki je pozneje prerasla v partizansko četo. Skupino je vodil gradbeni tehnik Jaka Bernard iz Kontnega pri Bledu. 17. te skupine, ka-kor tudi iz drugih skupin, ki so bile na Jelovici, je 29. julija 1911 nastala Jelovška četa. 1200 borcev Spomladi 1943. leta se je veliko število novih borcev iz Gorenjske priključilo partizanskim enotam. V začetku junija je Gorenjski odred že narastol na 9 bataljonov s približno 1200 borci. uiiiiiiiiTititmiiniinuiiiiiiiiniiiHiiTEHfuii niiuiu!iTitniiiniiiHwiTniHUuuin«uu«»*^ I L/ud/e in dogodki Pravosodje rabljev Več kakor 14 dni Je trajala v Tirani sodna farsa, ki ji ni primere v zgodovini pravosodja. Na insceniranom procesu, kjer so »režiserji« porazdelili vloge, kakor jim je najbolj odgovarjalo, so izrekli obsodbo skupini obtožencev, ki je baje pripravljala oboroženo vstajo v Albaniji kot uvod v »-inozemsko intervencijo«. Izrek sodbe in stroge kazni kažejo, da albansko inkvizicijsko pravosodje brez nadaljnjega postavlja obsojence pred paške, čeprav ni dokazano, da so krivi. Štirje glavni obtoženci so obsojeni na smrt z ustrelitvijo, ostali pa na visoke zaporne kazni. Edinstven je izrek obsodbe zato. ker so vse obsodbe dokončne hi obsojenci nimajo pravice do pritožbe. To pa je primer, ki ga v sodni praksi na svetu le redko zasledimo. Sam sodni proces in besede, ki so se slišale v sodni dvorani, niso vredne, da bi se ob njih dolgo zadržavali, saj je bilo podobnih procesov v albanski sodni praksi že več. Obtožnica na tem uprizorjenem procesu je obtožila deset oseb, da so a&enti grške, z njo pa tudi ameriške obveščevalne službe in da so bili mimo tega v zveri z Jugoslovansko obveščevalno službo. Važnejše je dejstvo, da obtožnica obtožuje pravzaprav tiste, ki so jo sestavljali, ne pa tiste, ki so sedeli na zatožni klopi. Obtožence dol-žijo, da so leta 1958 pripravljali oboroženo vstajo, ker jim ni uspelo, da bi že leta 1956 zrušili Hnverja Hodžo. Kakor meni obtožnica, so se obtoženi odločili, da bodo vstajo začeli na Jesen 1560, to je na večer pred IV. kongresom albanske partije dela. Za oboroženo vstajo so se torej domenili že pred dvema letoma. Dve leti je predolgo obdobje celo za planiranje v kmetijstvu, mimo tega pa leta 1058 niti Enver Hodža ni vedel kdaj bo IV. kongres. Najprej so napovedali, da bo oktobra 1869, pozneje pa so ga dvakrat odpovedali. Podobnih protislovij je v obtožnici še več. Na sojenju so omenili tudi več osebnosti, ki so obtoženi »kot antipartijski elementi in sovražniki albanskega ljudstva« ter kot agenJi »jugoslovanskih revi- zionistov«. To so Tuk Jakova, Bodri Spahiju, Dora Leka, Zija Dibra, Pajo Isljaml, Plumb Dišale* in drugi. Javni tožilec je na tem procesu prvikrat odkril, da Je bal v tem času tajni proces proti Tuku Jakovu, proti Bed riju Spahiju ln proti drugfm. St>dT!i so mu kot »sovražniku partije in naroda«. Toda kdaj in kic? Kakšna je bila sodba? Tožilcu Aranitu Celju se ni zdelo potrebno, da to pove albanskemu narodu. Ta famozni proces, ki ga je moč vzporejati samo z redko škandaloznimi sodnimi razpravami, ki so dobile posebno žalostno mesto v zgodovini pravosodja, odkriva, da so se njegovi organizatorji razkrinkali pred lastno in pred svetovno javnostjo kot mračne prikazni, ki so popolnoma ločene od svojega naroda in ki so se zatekle k terorju kot glavnemu orodju svoje politike. Tiranski proces razen tega odkriva, da se je albanska vlada popolnoma oprijela nasilja nad lastnim narodom, avanturistične ostritve odnosov s sosedi in ne- odgovornega obravnavanja mednarodnih obveznosti. V Albaniji je bilo tudi doslej dosti procesov, obsodb in streljanja. Toda to so bili v glavnem skrivni procesi, po skrajšanem postopka. Sedanji proces h» »publiciteta«, ki mu jo dajejo, pa govori o tem, da sta notranji položaj v Albaniji in njena zunanjepolitična usmeritev zašla v tako slepo ulico, da morajo okrepiti teror, če hočejo naprej s svojo dosedanjo politiko. Ta proces ni samo poskus, da bi -njim opravičili dosedanje skrivne procese, da bi jih tako ali drugače legalizirali. Ta proces jc predvsem ustvarjanje političnih in sodnih tal za nove procese. Proces naj bo opomin in opozorilo državljanom Albanije, predvsem pa aktivistom iz narodnoosvobodilne vojne, vsem tistim, ki so globoko zaskrbljeni za usodo svoje domovine, da se bodo znašli pred posebnimi sodišči pod obtožbo, da so agenti zunanje obveščevalne službe, če bodo kakorkoli kritizirali in izražali svoje nezadovoljstvo. Iiiii:iO!iiu!ii!ii!iiiiiiiii!in Iz Kluba kulturnih delavcev v Kranju Kako bodo počastili SPOMIN 20-LETNICE REVOLUCIJE? T petek, 2. Junija ob 29.30 uri, bo v Koncertni dvorani delavskega doma v Kranju zanimiv »Večer partizanske poezije«. To prireditev organizira Klub kulturnih delavcev v sodelovanju z občin, odborom ZB NOB v Kranju. Ob tej priložnosti smo poiskali predsednika Kluba kulturnih delavcev Slavka Bohanca in ga vprašali, kaj sploh pripravlja njihova organizacija v počastitev 20-letnice ljudske revolucije. Skupno, kot je povedal tovariš Bohanc, je letos na programu 5 prireditev z izrazito motiviko revolucije. Ena izmed teh priredi- tev je tudi petkov kulturni vočer partizanske lirike. Ta prireditev je zelo skrbno pripravljena in zasluži veliko pozornost. Zato jo VELIKO ZANIMANJE ZA BLEJSKI GRAD Blejski grad je menda najmi-kavnejša turistična točka za vsakega obiskovalca Bleda. Zanimanje za ta turistični in zgodovinski objekt pa se je zelo povečalo zlasti v minulih dveh letih, ko je grad lahko dostopen po novi moderni cesti. Muzej na gradu je odprt za obiskovalce že več let, zunanjost s ploščadjo, ograjo, s spodnjim traktom pa tudi dobiva dokončno podobo. Lani so v spodnjem delu gradu odprli moderen bife, za letos, nekako sredi junija pa se obeta otvoritev moderne restavracije z vsemi sodobnimi napravami in lično urejenimi prostori. To pa bo seveda nova velika pridobitev za ta pomembni objekt. Restavracija z vsemi stranskimi prostori zavzame ves levi del zgornjega trakta. Dela so že skoraj pri kraju in menda ne bo zavlačevanja z otvoritvijo. Doslej je blejski grad obiskalo že zelo veliko število ljudi. Samo muzej si jc od januarja dalje ogledalo nad 15.090 obiskovalcev, kar je precej več kot lani. Posebno dober je bil obisk v marcu in aprilu, medtem ko je bil maj z vremenom nekoliko manj naklonjen. Za naprej pa se obeta še neprimerno več obiskovalcev. GLA bodo izvajali v veliki Koncertni dvorani. Zatem je še na programu večer glasbenih del. kjer bodo izvajali skladbe Marjana Kozine. Bratko Kreft pripravlja poseben večer o revolucionarnem tisku med obema vojnama, sledil bo večer likovne ustvarjalnosti iz NOB in poseben večer pod naslovom Zapisi iz taborišč. »Kako je pripravljen sedanji večer partizanske poezije, s čem sodelujejo člani vašega kluba?« »To je prireditev, ki je bila pripravljena v Ljubljani. Nastopili bodo Stane Sever, Janez Roha-čclc in Mara Cernetova. Pesmi je zbral in priredil Lojze Krakar. — Predstavil bo vse glavne pesnike, ki so v času NOB sodelovali ne le kot opisovalci dogodkov in čustvenih doživetij, marveč so bili s svojimi deli prepričevalci in bodrilci. Zlasti so znani De-stovnik-Kajuh, Bor in drugi. Sam Lojze Krakar pa je kot internirane« v Auschwitzu vnesel precej motivov iz trpljenja naših ljudi tudi izven bojišč.« »Ali organizirate podobne prireditve tudi na podeželju?« »Da. Prav sedanji večer bomo skušali prenesti tudi v nekatere druge kraje v občini, bodisi z maignetofonskimi posnetki ali pa z živo besedo, kjer bodo sodelovali naši člani Kluba ozir. člani dramske sekcije pri domaČi Svobodi,« je povedal tov. Bohanec. -L c. Odmevi s srečanja zamejske mladine na Jesenicah Lep uspeh koroških Slovencev BRALCEV Še o turizmu v Poljanski dolini Z oziram na vas prispevek o turizmu v Poljanski dolini, ki je bil objavljen 20. maja, bi radi dali še naslednje pojasnilo: Mi turistični delavci se sami zavedamo, da je Poljanska dolina ena najlepših dolin Gorenjske. Zato sme pa za letošnjo sezono pripravili vse, kar je bilo v naših močeh. Ni pa naša krivda, če kopališče ni urejeno tako, kot bi moralo biti. To je pred' vsem zaradi opornega zidu. Društvo je takoj po občnem zboru zaprosilo za finančno pomoč pri Vodni skupnosti Kranj, da ta napravi omenjeni zid. Na to prošnjo nivmo dobili nobenega odgovora. Občina Skofja Loka pa ga je planirala v petletnem planu, kar jc tudi v urbanističnem načrtu. Zid naj bi bil dolg 300^ metrov. Kakor hitro bo omenjeni zid narejen, bomo sam prostor splani-rali. Obenem naj še pripomnimo, da mora društvo za ta prostor plačevati 8000 din najemnine. 7.e nekaj časa se dela na tem, da bi bili oproščeni plačevanja te najemnine, vendar se stvari le počasi pomikajo naprej. Kabine smo lansko leto popravili, računi pa še sedaj niso plačani. Občino smo zaprosili za 20.000 din, pa so nam odgovorili, da nimaio denarja. Sam oporni zid bi veljal 5 milijonov dinarjev in razumljivo je, da društvo samo tega ne zmore, objekt je pa tudi krajevnega značaja. Da ste kopališče dobili takšno kot lani, je razumljivo, saj smo ležišča že napravili, ker se ob lepem vremenu ljudje tu že kopajo in sončijo. Pred kratkim smo v vsako hišo v Poljanah poslali letak, ki poziva prebivalce k olepšan ju hiš in same okoli+e, a se je le malo ljudi odzvalo. Težko je tudi z ognjišči, ki so tik ob cesti. Gostilna »Na Vidmu* ni dobra niti za domačine, kaj šelt za turiste, že za letos imamo prijavljenih večje število tujcev in «r- ne vemo, kakšen vtis bodo odnesli s seboj. Zelo težak problem jc tudi na Visokem .Grad pokojnega dr. I-vana Tavčarja je spremenjen v hlev za živino, namesto da bi bil na voljo turistom. V stavbi bi se dalo urediti lep hotel. Izleti v okolico so idealni. Glavna cesta je oddaljena le 200 m. Naše društvo je poizkusilo že vse, da bi na Visokem uredili tako kot je treba. Izleti s Poljan so zelo lepi. Prelep je sprehod po dolini proti /a-vorjam, kamor pelje avtomobilska cesta. Cesta se gradi tudi proti letini. V Pasjo Ravan rade prihajajo šolske ekskurzije in drugi izletniki, ker so bili tam prvi boji partizanov z Nemci. TD je letos prvič izdalo propagandni material in to v slovenskem in nemškem jeziku. Poslali smo g«c po vseh krajih naše države in tudi v inozemstvo. Naredili smo tudi popis sob, ki so na razpolago turistom. Prijavljenih imamo že precej domačih gostov, od tujcev pa predvsem precej Nemcev. Švicarji sem radi prihajajo zaradi lovenja rib. V letošnjem letu smo dokončno uredili klopce, ki smo jih postavili na razne kraje, kjer je lep razgled. Sedaj vidite, da naše društvo ni spalo, ampak smo se zares temeljito pripravili. Zavedamo se, da bi morali narediti še več, a žal to ni v naši moči. Če bomo hoteli, da bo Poljanska dolina ret številka 2 v turizmu, nam bodo morali tudi drugi pomagati, da bomo lahko dali turistom to, kar imajo pravico dobiti pri sorazmerno dokaj visokih cenah. V Poljanah stane hrana dnevno 800 din, soba 200 din, taha pa 30 in 15 din, kar znaša skupno 1045 din. Turistično društvo Poljane nad Škofjo Loko Franc Tavčar % Pisali smo že o bratski povezanosti slovenske mladine iz treh sosednjih dežel: Gorenjske, Koroške in Primorske Razen mladine z jeseniškega okraja so se pomerile med seboj tudi mladinske skupine iz Trsta, Gorice in Slovenske Benečije ter skupina slovenske koroške mladine. £) Na veliki prireditvi, namenjeni spoznavanju in navezovanju čim tesnejših medsebojnih stikov so se pomerili na kulturnem, športnem in zabavnem področju. Sfi Koroške Slovence so zastopali: ansambel zabavne glasbe s pevci iz Dijaškega doma Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, instrumentalni trio iz Slovenskega Plaj-berga in nogometna skupina iz St. Janža v Rožu. Slednji ao se pome- rili s tržaško skupino, mladi glasbeniki pa s sorodnimi ansambli iz Primorske in Gorenjske in pri končni oceni dosegli tudi največ točk. Nogometaši iz St. Janža pa so v igri proti nogometašem iz Trsta slavili zmago 4:0. O Za številčno zelo majhno skupino koroške slovenske mladine — upoštevati moramo, da se je iz Trsta, Gorice in Benečije udeležilo jeseniške prireditve 570 mladincev in mladink — jc to vsekakor lep uspeh. © Največjega pomena pa je bilo to srečanje nedvomno v tem, ker je dalo mladini iz- zamejstva priložnost, da se medsebojno spozna, da izmenja misli in izkušnje ter naveže stike za prihodnje sodelovanje. KAMNIŠKA KRONIKA Pošta v novih prostorih Poštni uradi so se ta teden preselili v nove prostore na Titovem trgu. Za pošto so preuredili vse prostore v pritličju, v obeh nadstropjih pa je ostala osnovna šola. Telefonska centrala z 200 številkami je ostala v starih prostorih v Medvedovi ulici. Za enotno organizacijo Člani združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Kamnik so na izrednem občnem zboru minuli četrtek enoglasno sprejeli sklep o združitvi z organizacijo Zveze borcev NOV in Zveze vojaških invalidov v eno organizacijo. Nov prosvetni dom V Stahovici pravkar zaključujejo ureditev dvorane pri novem TELEVIZOR TUDI PRI VODOVODNEM STOLPU Kranj — Precej organizacij SZDL je že, ki imajo svoj televizor, precej pa jih je tudi, ki si že zbirajo sredstva, da si ga bodo kupile. Zato ni čudno, da je tudi Krajevna organizacija SZDL Vodovodni stolp začela zbirati sredstva za nakup televizorja. To so tudi sklenili na zadnji seji. Namestili ga bodo v svojih lepo urejenih prostorih. prosvetnem domu, ki bo odprt za občinski praznik, 11. junija. V dvorani bo 360 sedežev, premakljiv oder in kabina za kinoapara-ture. Posebno lep bo v dvorani strop iz belega javorja, ki ga je izdelal mojster Žagar. Aretacije na tekočem traku Vojna junta je zaprla v teh dneh 26 bivših funkdonarjev^J trgovcev, obtožujoč jih »nezakonite obogatitve v minulih osrn* letih«. V posebnem dekretu proti korupciji je rečeno, da bodo w pasebne primere izrekli tudi smrtno kazen. Uporniki pred vrati Luande V vsem severozahodnem delu Angole potekajo zelo ostri boji med kolonialnimi tetami in padalskimi enotami, ki so ravnoka* prispele s Portugalske na eni strani in silami osvobodilnega gibamJa na drugi strani. Uporniki imajo osvobojeno ozemlje na severu ko* lomrije trdno v svojih rokah. V zadnjih dneh so prodrli v neposredfl0 bližino glavnega mesta Luande. ^ Obisk v notranjosti države Po uradnih pogovorih z zastopniki nizozemske vlade si je držaV ni sekretar za zunanje zadeve Koča Popović ogledal to deželo W izletu, ki ga jc zanj in za njegovo spremstvo priredila- nizozemski vlada. Sporazum o dnevnem redu Na pogajanjih predstavnikov treh vodilnih laoskih politični1 stru j v Na M onu so dosegli končni sporazum o dnevnem rodu V dočih razgovorov, na katerih bodo razpravljali o ustanovitvi koa^ ci jeke laoske vlade. Ženevska konferenca o Laosu je bila zop^ preložena za nekaj drd. , Pogajanja v Evianu V hotelu »Park« se nadaljujejo francoako-alžirska pogaj*"^ Predmet razprave je vprašanje samoodločbe. Opazovalci v 2#neVl povdarjajo enotnost in zrelost alžirske delegacije, ki je na vse n®* pravila močan vtis. Sodni proces v Parizu Pred posebnim visokim vojaškim sodiščem se je začel proce* proti bivšima generaloma francosko vojske, Mauriceu Challeu & Andreju Zellerju, voditeljema neuspelega generak^kega upora v Alžiru. Obtožena sta, da sta nezakonito prevzela vojaško poveljstvo in organizirala uporniško gibanje. Kazan za to je smrt. Obsodbe v Madridu Po vesteh dobro poučenih krogov je špansko sodišče obhodil0 35 ljudi, povečini kmetov iz pokrajine Scvilje, na čaisovne kaz^ do 15 let ječe, ker so »skušali ustanoviti partijske celice«. Ustava razveljavljena Sef južnokorejske vojaške junto general Cang Do Jung jc P°" vedal, da je ustava dežele začasno razveijavlj<2na in da bo kmah* spremenjena. Uzorpatorska burka Kamioni so začeli voziti demov delegate, ki jih je leopoldvil*^ režim pred petimi tedni zbral v mn-jtu Ct>quilhatvillu v želji, da bi z njihovimi glasovi uzakoni . t „0 uzorpator.ko oblast,, vzpere^ s političnimi umori in preganjanji. KoTigo naj bi portal tvorba " državic pod pokroviteljstvom vlado v Leopcldvillu. Zastaraženeg* Combeja so prepeljali v Leopoldville. Letaki generala Sa^na V francoski prestolnici so krožili letaki s podpisom bivšeg* generala Saiana. ki je pozival Francoze na boj »do zmage« 28 francosko Alžirijo. Povratek iz Azije AmeriSki podpre isedn:k Johnson se je po turneji po Blijd^jS državah vrnil v Washington in napovedal spremembe v amerii1" politiki do tega dela sveta. V Križah prt Tržiču Je bilo v zadnjem časa dograjenih le precej novih objektov. Te dni pa trsJSfe* gradbeno podjetje tam gradi nove prostore za mizarsko te tesarsko delavnico, skladišča in garate. J GOSPODARSTVO stran TURIZEM DANES IN JUTRI je Selska VELIKO MOŽNOSTI, ŠE VEC POTREB — UGODNI POGOJI PREDVSEM ZA TRANZITNI IN REKREATIVNI TURIZEM — ODSLEJ ŠTIRI TURISTIČNA DRUŠTVA — LEPA CESTA NAM JE DOLINO PRIBLIŽALA TEŽKO JE RECI, KDAJ LEPOTE SELSKE DOLINE LAHKO OBISKOVALCE BOLJ NAVDUŠIJO. MORDA POZIMI, KO SNEG POBELI TRAVNIKE IN GOZDOVE IN SKRIJE POD SVOJO ODEJO STREHE PRIJAZNIH HIS; ALI JESENI, KO SE GOZDOVI PONAŠAJO S POTRATNO IZBIRO BARV; POLETI, KO OZRAČJE PLEMENITI VONJ PO ZRELEM SENU ALI MOGOČE SEDAJ, KO JE OB CESTI NA TISOČE NAJRAZLIČNEJŠIH CVETIC. TO BI BILO TEŽKO RECI, ZATO OSTANEMO PRI UGOTOVITVI: PRELEPA JE SELSKA DOLINA. O SELŠKI DOLINI JE MALO GOVORA PO TURISTIČNIH PROSPEKTIH, VANJO SEDAJ NE VABI SE NOBEN LEPAK. KLJUB TEMU JO VSAKO LEPO NEDELJO OBISCE VEC STO IZLETNIKOV IN IME DOLINE SE VEDNO BOLJ POVEZUJE S POJMOM TURIZMA. VSA POTA VODIJO TJAKAJ Z ureditvijo udobne ceste, ki pelje po Selški dolini, je bila še bolj odprta pot razvoju prehodnega turizma. Cesta je sedaj asfaltirana do Železnikov, v kratkem pa bodo zgradili še podaljšek do Zalega loga. V prid prehodnega turizma govori tudi možen prevoz čez Rov t in Sorsko planino v Bohinj, s čemer je ta dolina neposredno povezana z najbolj znanimi gorenjskimi turističnimi kraji. Ko bo končana gradnja ceste po dolini Zadnje Radovne, bo Selška dolina povezana še z novaSko-cerkljansko dolino, sam predel, po katerem bo peljala ta cesta, pa ima veliko izgledov, da postane drugi Vintgar. Sedaj gradijo tudi cesto med Jamnikom in Dražgošami, ki je že v zaključni fazi in bo odprla novo pot v radovljiško občino. Seveda pa ne smemo pozabiti prelaza preko Petrovega brda..ki se vključuje v to »križem-kra-žem-« povezavo s tem, da Gorenjcem močno približuje lepe predele sosednje Primorske. 18 GOSTIŠČ - MALO LEZlSC Na letošnjem občnem zboru Turističnega društva za Selško dolino so govorili, kako bi naravne pogoje in dobro povezavo z okoliškimi predeli kar najbolje izko- ristili. Za resno razmišljanje o močnem razvoju turizma jim namreč močno primanjkuje prenočišč in primernih gostinskih obratov. V Selški dolini je sicer sedaj kar 18 gostišč, kar je za sedanje potrebe domačinov več kot dovolj, vendar je med temi kaj malo ali pa nič takih, ki bi lahko ugodila željam zahtevnoj.ših gostov. V Dražgošah in Sorici so nekoliko na boljšem z razpoložljivimi sobami, medtem ko bi bilo v ostalih krajih domačine potrebno šele zainteresirati za to, da bi odstopili sobe za prenočevanje turistov. V Železnikih pa bodo skušali urediti sodobno restavracijo. Najbolje bi seveda bilo, če bi lahko zgradili nov objekt v središču Železnikov, ki bi ga v mrtvi sezoni lahko uporabljali tudi za potrebe družbene prehrane. Počitnice zaradi počitka Lepo urejena in prijazna kmečka naselja v Selški dolini so kakor nalašč za tiste nezahtevne goste, ki jim je najvažnejša želja za dopust to, da si dodobra odpočijejo. Lepa pokrajina nudi obilico možnosti za prijetne sprehode in uživanje nad naravnimi lepotami. Taka letovanja so obenem tudi zelo cenena. Posebno lepe možnosti so v Rovtah, na Martinj vrhu, v Davči, Dražgo- šah, Sorici, Prtovču, na Podlonku in drugod. Rekreativen turizem je bil že kar močno razvit med obema vojnama, prav v zadnjih letih pa je v teh krajih spet dokaj pogost pojav. ŠTIRI NAMESTO ENEGA Prav zaradi tega, ker v tem predelu ni kraja, ki bi ne mogel po svoje doprinesti k turizmu, se je kaj kmalu pokazalo, da eno samo turistično društvo za celo Selško dolino ni dovolj. Tako r na letošnjem občnem zboru po ugotovitvi, da centralistično urejanje turizma ni najboljše, spre jeli sklep, da bodo ustanovili samostojna TD v Sorici, Železnikih Cešnjici in na Selcah. Tako bodo v turistično dejavnost lahko vključili večje število prebivalstva, navedena področja pa ee bodo samostojno razvijala in uveljavljala. V Železnikih jo bila prejšnji teden prva seja TD po občnem zboru in na njej so sklenili, da bodo najprej organizacijsko utrdili društvi v Sorici in Železnikih, ki naj bi že s 15. junijem letos začeli s svojo dejavnostjo. KJE SE BOMO PA KOPAH/ Danes je le še malo takih turistov, ki si lahko zamišljajo primjetne poletne počitnice brez kopanja in senčenja. Na to tudi v Selški dolini niso pozabili. Ker dobrih naravnih kopališč ob Selški Sori ni, je med dolgoročnimi načrti za izgradnjo turističnih objektov tudi ureditev naravnega kopališča v Selcih in na Cešnjici ter kopališča v neposredni bližini Železnikov. V Dražgošah in Sorici pa naj bi v prihodnje ure- | dili kopalne bazene, ki jih tudi ( domačini zelo pogrešajo. Načrtov vsake vrste je torej v Selški dolini dovolj. Turističnemu društvu je v štirih letih obstoja uspelo, da za turistično miselnost navduši tudi tamkajšnje prebivalce, sedaj pa z velikim za- upanjem pričakujejo, da bo škofjeloška komuna z razumevanjem sprejela njihove načrte in v ok-v. m možnosti pomagala pri njihovi uresničitvi. »Selo, ko bo vse urejeno*, pravijo v Železnikih »-bomo na vidnih masti h ob prometnih cestah postavili velike table z napisom -VABI VAS SELSKA DOLINA-. Center za merilno in regulacijsko tehniko. Kot poročajo, bodo v Zagrebu v bližnji bodočnosti ustanovili pri tovarni papirja poseben center za uparoba avtomatizacije v industriji papirja. — Razen tega pa so že v polnem teku priprave za ustanovitev posebnega republiškega centra, ki bi ce ukvarjal z merilno in regulacijsko tehniko. Dnevni red je obsegal izmenjavo informacij o vodno-gosnodarski izgradnji v porečju Drave, o obratovanju elektrarn na Dravi in o či- stoči Drave, poročilo o izvajanju pogodbe o izmenjavi električne energije, o načrtih za akumuliranje vode v zbiralnikih pri avstrijskih elektrarnah in podobno. Letos bo dograjen zadnji odsek cesto Split—Sinj. - Te dni so začeli graditi cesto Split-Sinj. Ta cesta je del ceste Split—Zagreb, ki je od zagrebške strani dograjena do Plitvic, s splitske strani pa 20 kilometrov proti Sinju. — Preostali odsek do Sinja bo mladina dogradila do Dneva republike. Po sončni Goriški jer teče bistra Soča Nova Gorica, maja — Tam, kjer se Jadransko morje najbolj zajeda v kopno in kjer se Vzhodne Alpe spajajo s Krasom, se razprostira na severno-zahodni meji Slovenije Goriška pokrajina. Tu je dolina Soče, naše najbolj čiste svetlomodre in slikovite reke. Soška dolina je lahko dostopna. Nova Gorica je industrijsko in upravnb središče te pokrajine. Tu so pravzaprav zgradili vse na novo. Nove ceste, stanovanja, industrijske objekte, parke, olimpijski plavalni bazen in še vrsto drugih gospodarskih in negospodarskih objektov priča o naglem razvoju v tem delu Slovenije v šestnajstih letih svobode. V Novi Gorici doslej nismo imeli ne vem koliko prenočitvenih in gostinskih zmogljivosti. Prav sedaj pa so to vrzel odpravili, ko so preteklo soboto odprli nov hotel. Gotovo je to velika pridobitev za to naše najmlajše mesto ob zahodni meji. Hotel, ki so mu dali ime »Park hotel«, jo B-kategorije in razpolaga z ?1 ležišči. Razen tega ima dva apartmaja. Hotel je povezan z novo restavracijo z 230 sedeži in novo kavarno z 240 sedeži, ki so ju odprli že v začetku lanskega leta. Kot so mi povedali, je vso opremo za novi hotel izdelala novogo- gradnjo so vložili okoli 100 milijonov dinarjev. Neposredno nad Novo Gorico se vzpenja Kostanjevica s čudovitim samostanom in cerkveno grobnico zadnjih francoskih Burbonov. V Krombergu imajo v gradu lepo urejen goriški muzej. Okoliški vr- ranja češenj, v jeseni pa trgatve. Š češnjami bo kmalu konec, le še nekatera osamljena drevesa hranijo svoje sadove za najbolj zapoznele obiralce. Češnje se dobijo po 100 dinarjev za kilogram, ali pa tudi za manj. Povedali so mi še, da tod letos ni bila najboljša hovi te nehote spominjajo na prvo letina in so zato češnje tudi draž-svetovno vojno, kjer so v borbah I je. padli številni slovenski fant.;-?. j Ker bodo češnje kmalu minile, Kdo ne pozna Doberdoba, Katarino (tu je sedaj okusno urejena planinska restavracija Kcke-\ potem Skabrijel in Skalnico. Mogočen Trnovski gozd, kjer so neprecenljive zaloge lesa pa tiho sam zase 'toji kot spomsn'k težkihdn', ko po se vanj zatekali naši partizani v na rodno osvobodil ni bo.-bi. Novo Gorico loči od Gorice (Italija) ponekod eamo, asfaltirana sc«i sta ali žična ograja, ponekod gq tega ni, toko da imaš občulek, da meje ni. To >"-.< r trobci pride do Izraza ponoči, ko ti pogled na malto ne razloči stare od Nove Gorice. . Le zelena, bela in rdeča luč, ne Doberdobu opozarja, da tu ni več naša zemlja, čeprav so to isti hribi, saj ni nobene razlike. V DEŽELI VINA IN ČEŠENJ Pravzaprav no vem, kaj 61 postavil na prvo mesto ali grozdje selska dolina je pripravljen a riška tovarna pohištva, hotel pa je zgradilo splošno gradbeno pod-j ali češnje. V Brdih pridelajo tega Foto: F. Perdan jetje »Gorica« iz Nove Gorice. VI sadja precej. Sedaj je sezona obi- pc-tera pridno št? brcskve in ostalo saijo, .-.se ,v>vQirdih že pripravljajo na jesensko trgatev. Središče Brd je Dobrovo. Tu je tudi sedež občine in glavna proizvodnja briških vin. V velikih prodclbvaln'h obritih v Dobrovi lahko v 14 do 20 tlneh predelajo t veli 500 do 600 vagonov grezdja, to je toliko, kolikor ga rodi vinska trta v Brdih. Največ, okoli 60 odstotkov, pridelajo rebule, choli 21 odstotkov tekale?., 15 odstotkov rti »flota in 5 e:1st-olkov Ostalih brlšk'h vin. Stroje za prede'ovrn'* 'crczlja imajo v glavnem frar^slte. je pa tudi nekaj domačih. Doma lini se trudijo, da bi v najkrajšem času zaželi izdelovati tudi polpeneča in peneča vina ter razne grozdno sokove. To, kar sem tu opisal, je le delček senčne Gcriške — doline' rož in cvet.'a. Zivljcr e so tu stalno I menja, ljudje prihr;'a,jo novi in vsak dan nastane nekaj novega . .. t M. Zivkovič Velo polje in izgradnja zimsko športnega centra GORSKI RAJ V slikovitem gorskem svetu, ki zajema vse * Triglavsko pogorje, sklep okoli Hribaric in del Pokljuške planote, je predvideno, da bi v prihodnjih letih izgradili visokogorski turistični in zimsko športni center. Velo polje, kot osrednji del tega okolja, leži v vznožju Triglava in je ledeniška konica z idealno ravnim dnom. V polkrogu ga obdaja gorski venec, ki je toliko prekinjen, da se moreta vanj vriniti dve slikoviti ledeniškj dolini - Veljska in Mišeljska. Obe ti dolini nudita možnost za izlete in zimski šport, obenem pa omogočata zmeren dostop do Hribaric, kjer so naši najlepši tereni za množično smučanje, in dalje v dolino Sedmerih jezer. Kanjavec, ki zaključuje Veljsko dolino, je obenem stara težnja naših metrologov za meteorološko opazovalnico, ki bi bila primernejša od dosedanje na Kredarici. Opisano področje ima izrazito visokogorsko podnebje v vsej svoji ostrini in slikovitosti. Za ta svet so značilna kratka in sveža poletja In dolge ter ostre zime, pomlad in jesen pa sta neizraziti in okrnjeni. Vse navedeno odlikuje to alpsko področje in mu vzporedno s tem daje pogoje, da se v njegovem osrčju postopoma izgradi zvezni visokogorski center. Pobuda za to gradnjo je bila dana na številnih posvetih med predstavniki Komisije za telesno vzgojo pri IS LRS, Planinske zveze Slovenije in med zastopniki upravno političnih organizacij Gorenjske. Po temeljitem proučevanju vseh možnosti in pogojev je Okrajni ljudski odbor Kranj na svoji seji dne 14. marca sprejel sklep o ustanovitvi samostojnega Zavoda za izgradnjo Velega polja, obenem pa je potrdil tudi pravila o organizaciji ln poslovanju tega zavoda. Velo polje ima torej nekatere prirodne posebnosti za. razvoj turizma. Predvsem je treba ponovno poudariti lego Velega polja v centralnem delu Julijskih Alp, tik pod najvišjim vrhom Trigla- va, ki je naš najbolj obiskan vi-sokoalpski vrh. Če vzamemo naša najbolj razvita gorenjska turistična centra Bled in Bohinj za izhodišče in čd je končno izhodišče vsa Slovenija, je Velo poide na najbolj prirodni poti v_ naš centralni gorski svet. Turistične naprave na Velem polju bi mogle Bledu in Bohinju turistično sezono podaljšati. Smučarski tereni na Velem polju omogočajo najrazliičnejše možnosti udejstvovanja v tem športu. Ze pokojni inž. Stanko Blou-dek je tu projektiral dve smučarski skakalnici. Za tekače so tu možnosti treninga neizčrpne, predvsem pa je važno dejstvo, da se morejo tekmovalci, ki trenirajo v nižini, zaradi nadmorsko višine Velega polja (1688 metrov) privaditi tudi redkejšemu zraku za tekme v tujini. Široke možnosti udejstvovanja imajo tudi alpski smučarji, za katere je> Smučarska zveza Slovenije že speljala idealno progo za spust s predpisano mednarodno višinsko razliko in dolžino. Dno samega Velega polja pa je primerno za ureditev drsališč in igrišč za hokej in tenis v poletnem času. Ne izključujejo pa se niti možnosti za trening nogometa, kolikor bi bilo pač to zaželjeno. Velika prednost Velega polja je tudi voda. Julijske Alpe so visokogorski kraški svet, sestavljen iz propustnih apnencev in dolomitov. Zato so studenci v tej višini zelo redki. Le kjer so v ap- nencu vložki neprepustnih kamenin, moremo v višjem svetu pričakovati izvire. Ta zanimiv pojav pa je prav na Malem polju, kjer se podzemna voda zaradi nepropustnih skril javcev zbore in v močnem studencu udari na dan. Nato teče nekaj časa po ravnici Malega polja, ko pa zapusti nepropustne kamenine, zopet ponikne. Vzporedno z zamislijo o izgradnji Velega polja pa se je pojavilo tudi vpražanje, kako povezati to področje z okolico. Povedati moramo, da problem povezave ni popolnoma nova_stvar, ampak da so se s tem bavili že v začetku tega stoletja. Takoj leta 1908, ko jo bila zgrajena bohinjska železnica dn se je turistični promet spričo uvedbe brzih vlakov Izredno povečal, je bila porojena prva misel o povezavi Velega polja in Triglava z ostalim svetom. S tem se je precej bavil prav projektant bohinjske železnice dr. Stoi-ner, kateri je svoje izsledke in predloge celo objavil v neki avstrijski reviji. Vse to pomeni, da so že pred pol stoletja resno proučevali možnosti, kako organizirati dostop na Velo polje. Kljub dolgoletnemu proučevanju pa je dostop na Velo polje št: vedno težak. V to področje vodijo poti skozi Krmo in preko Bohinjskih vratc, nadalje iz .Rudnega polja in dve poti iz Bohinja. Vendar so vsa ta pota, razen ene, v zimskem času neprehodna. Tudi poleti so ta pota težavne; ker so dolgo trajne. Zato je bilo prav v zvezi dostopa na Velo polje že nešteto razprav in predlogov. V glavnem so so izvir'stalizirala tri mnenja; z žičnico, s cesto in s komblaiaci-jo obeh. Vse tri variante imajo dobre in slabe lastnosti. Žičnica more premagati tudi strmine, medtem ko je njena zmogljivost omejena. Cesta pa zahteva zmeren vzpon, medtem ko v pogledu dovozov skoraj ni omejitev. Do sedaj so pregledane in globalno preverjene vse možnosti dostopa na Velo polje. Eden iz-rhed predlogov oe nanaša tudi na to, da bi žičnica potekala iz Voj direktno na Velo polje. Zračna linija bi bila dolga 3500 do 3900 metrov, odvisno od tega, kje bi postavili končno postajo. Žičnica bi mogla prepeljati na uro 400 potnikov. Do vstopne postaje pa bi bilo potrebno zgraditi iz Stare Fužine 6 kilometrov dolgo pot. Nekateri so se ogrevali tudii za to, da bi potegnili žičnico iz Krme. Vendar je strokovna komisija, ki je ogledovala teren, bdla mnenja, da je od tod žičnico nesmiselno graditi. Prav tako so bile pregledane in preštudirane tudi tri variante za gradnjo ceste. Predlagano je bilo, da bi zgradili cesto iz Krme, iz Bohinja skozi Voje in iz Pokljuke oziroma Rudnega polja. Graditev ceste po zadnji varianti je najbolj prirodna in direktna zveza med Bledom in Velim poljem, prat tako pa je ugodna tudi za Bohinj. Za ureditev in turistično izgradnjo Velega polja bo vsekakor tre- ba imeti tudi urbanistični načrt. Zveza športov je predčasno predvidevala, da bi s svojimi materialnimi scec'stvl zgradila dem za športnike, skakalnice, uredila proge in zgradilla večjo gondol-sko vzpenjačo. Prav tako bo potrebno postaviti tudi centralni objekt - dom. Smotrno bi bilo misliti tudi na C'b-ovilcv italijanske kasarne. V začetku pa bi se godlje lahko porazdelili pp triglavskih kočah ob upočtevanju, da bo mnogo takih, ki bodo potovali naprej OZlrorha bodo obiskali Velo polje samo za en dan . Da bi lahko začelo Velo polje z obratovanjem, bi bilo potre ono vsaj v prvi fazi speljati gorsKo cesto Rudno polje—Velo polje in daljnovod v isti smeri, zgradiiti vzpenjačo in objekt s 100 leži<6či ter restavracijo za izletnike a približno 300 sedeži. Prav tako bo potrebno urediti preskrbo z vodo, zavarovati bivšo italijansko vojašnico in nabaviti snežni plug. Vsa ta pravkar navedena dela naj bi po orientacijski presoji stala nad milijardo dinarjev. Vendar pa moramo poudariti, da v tem znesku nkso zapopadeni vsi stroški in da bodo dejan.ski stroški verjetno precej višji. To je okviren program izgradnje Velega polja. Natančnejše pa bo opredelil in ponovno proučil «motrnc.vt posameznih gradenj pred meseci ustanovljeni Zavod za izgradnjo Velega polja, ki bo poskrbel za to, da bo naravnim lepotam tega alpskega sveta pridala svojevrsten čar še človeška roka. OBVEŠČEVALEC •ZANIMIVOSTI C L I 0 G L R S i PRODAM Prodam kravo — mlado, 8 mesecev brejo, težko 500 kg, dobra mlekariea. J. Bcšter, Ovšiše št. 12-Podnart 2086 Na Bledu prodam dva pritlična prostora, primerna za lokal, stanovanje ali weekend. — Ponudbe pod »Mirna obrt« oddati v oglasni oddelek. 2184 Poceni prodam dobro ohranjeno starinsko spalnico. — Naslov v oglasnem oddelku ood »Begunje« 2185 Prodam malo rabljeno moško kolo »Puch - California«, modre barve. Marjan Roblek, Tenctiše St, 9, Golnik 2186 Prodam 16 eolske obroče z gumami in razne dele od Opel Kadet, Tinček, Zagorice, Bled 2187 Prodam 4 rabljene gume za gumi voz. Partizanska 38, Kranj 2188 Prodam motor Jawa 125 cem tip 1960. Naslov v oglasnem odd. 2189 Prodam več novih dvodelnih oken, velikosti 90 krat 110 cm, z omaricami za rolete. Dvorje 28, Cerklje 2190 Prodam kravo, 9 mesecev brejo, ki je tretjič teletila. Poženk 39, Cerklje 2191 Prodam usnjeno motorsko obleko. Stanko Geč, Dolenčeva št. 3 (Orehek), Kranj 2192. Prodam stoječe seno. Ogled v četrtek od 10. do 11. ure. Bohinc, Mile 2193 KUPIM Kupim v(seljivo enosobno stanovanje v bližini Kranja. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Plačam dobro« 2168 Kupim hišico z majhnim vrtom od Ljubljane do Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku pod »Lepa lega — gotovina« 2194 Kupim staro hišo v vrednosti do 400.000 din. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Na Gorenjskem« 2195 0 T A L 0 Cenjene stranke obveščam, da sem preselil zlatarsko delavnico preko visečega mostu — Zupančičeva ulica 2, druga hiša desno. — Zlatar Levičnik 2037 Steklarja za vsakovrstna steklarska dela sprejmemo. Plača po dogovoru. Nastop službe možen takoj. — Stanovanjska skupnost Skofja Loka 2155 ,' Žensk« kolo Diamant, najdeno na klancu Staretove ceste — dobi lastnik na Staretovi c. št. 20, Kranj 2196 Najlepša hvala za venec, ki so ga prinesle dragi Evi Dolinšek njene kolegice v spomin. Oče in mami. Kranj, 29. V. 1961. 2197 Planinsko društvo KrTže išče POSLOVODJO-klnjo za obrat go- stišče pri Povšnarju Nastop službe takoj, jemki po dogovoru, v Kokri. -Osebni pre- 2198" V. K., Skofja Loka i Vprašanje — Za dobavljeni krompir vam stranka dolguje denar. Zanima vas, kdaj isti zastara? Odgovor — V skladu 21. člena zakona o zastaranju terjatev (Urad. 1. FLRJ št. 40/53) terjatev zastara v dveh letih. R. P., Radovljica Vprašanje — Za koliko časa nazaj se lahko zahteva otroški dodatek? Odgovor - V skladu s 46. členom Uredbe o otroških dodatkih (Urad. I. FCičJ št. 36/55) lahko uveljavite otroški dodatek za tri mesece nazaj. V. R., Kranj Vprašanje — Ali vas podjetje lahko razporedi na delo, za katerega smatrate, da vam škoduje na zdravju? Odgovor - V kolikor se zdravniško ugotovi, da je delo vašemu zdravju škodljivo, vas podjetje v .skladu z 51. členom zakona o delovnih razmerjih (Urad. 1. FLRJ št. 53/57) ne sme zaposliti pri takem delu. P. R.. Skofja Loka Vprašanje — Ker obiskujete šolo, imate skrajšani delovni čas. Ali se vam ta čas šteje v polno pokojnino? Odgovor — V skladu s 25. členom Zakona o pokojninskem zavarovanju (Urad. 1. FLRJ št. 51/57) se vam ta čas šteje v polno pokojnino. O. P., Kranj Vprašanje — Za koliko časa se lahko sklone delovno razmerje za določen čas? Odgovor — V skladu s 154. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. FLRJ št. 53/57) se delovno razmerje za določen čas sklene največ za tri mesece. O. G., Tržič Vprašanje — Zanima vas, do kolikega leta starosti morate delati, OBVESTILO ZAČASNA USTAVITEV REGISTRACIJE MOTORNIH VOZIL Obveščamo vse prebivalec okraja Kranj, da v času od 1. junija 1961 do 15. junija 1961 ne bomo vršili registracije motornih vozil, niti kakršnih koli sprememb, zaradi priprav na redno letno registracijo motornih vozil. Vsa potrebna pojasnila se dobijo pri občinskih ljudskih odborih — upravnih organih za notranje zadeve. Iz pisarne OZN OBJAVA Podružnica Drž. zavarovalnega zavoda v Radovljici nas je obvestila, da je izplačala zavarovalnino našima naročnikoma, in sicer: 8000 din Francu Likozarju, Zupančičeva 39, Kranj in 4800 din Andreju Resmanu, Zg. Otok 10, Radovljica. Uprava Glasa ju- JU-IN Jesenice »RADIO«: 1. in 2, nija nemški film PRFOKŠ Jesenice »PLAvi«: i jn 2 nija francoski film TAKSI PRIKOLICA Žirovnica: 31. maja jugoslovanski film BOLJE JE'ZNATI Dovje—Mojstrana: 1. junija ameriški barvni film ZAKON PUŠČAVE Kropa: 1. junija ameriški film PONOS IN STRAST ob 20. uri Radovljica: 1. junija italijanski vojni film VELIKA VOJNA ob 20. uri, 2. juniia italijanski barvni film KITAJSKI ZID ob 20. ur. Duplica: 1. junija jugoslovanski film VIZA ZLA ob 20. uri Kranj »STORZlC«: 31. maja italijanski film NEZVESTE ob 16, 18.10, 20.20. uri, 1. junija isti film ob 18.10, 20.20. uri, 2. junija italijanski film NEZVESTE matineja ob 10. uri. ameriški" barvni film KARNEVAL V NEW OR-LEANSU ob 16, 18.10 in 20.20 uri Letni kino »PARTIZAN«: 1. junija in 2. junija italijanski film NEVARNE SOPROGE ob 20.30. uri Brez besed Človek z močnimi zvezami! Žoga ptičja mati Na fakulteti za psihologijo v Nevadi (ZDA) so nedavno napravili zanimiv poizkus. Da bi ocenili teorijo, po kateri nekatere vrste ptic smatrajo za svoje starše katerikoli gibljiv predmet, ki ga zagledajo, ko se izležejo iz jajčk, je profesor Day Wilard pustil v gnezdu majhno žogico, ki jo je venomer premikal. Sedaj mladiči neprestano skačejo za žogo, ker menijo, da je to njihova mati. Poštni nabiralniki iz plastične mase Zahodnonemška pošta namerava v kratkem zamenjati vse stare poštne nabiralnike in jih zamenjati za nove, ki so izdelani iz plastične snovi poliestera s steklenimi vlakni. Ti nabiralniki se tudi po obliki nekoliko razlikujejo od starih, čeprav jc njihova glavna odlika, da so zelo lahki. Razstava korejske umetnosti V Londonu so pred kratkim odprli razstavo stare korejske umetnosti, ki prikazuje 152 del iz 18. do 2. stoletja pred našim štetjem. Razstavljene so slike, slikane na svili, budistični religiozni kipi in vaze z ornamenti, ki so jih izkopali iz grobov in starih mest. ZAHVALA vsem, ki so spremili na zadnji poti našega ljubega moža in očeta FRANCA KONCA z Visokega 5, mu darovali cvetja, posebno pa tistim prebivalcem na Jezerskem, ki so mu ob nesreči nudili prvo pomoč, pionirjem m* Jezerskem, ki so ga obsuli s cvetjem, Trgovskemu podjetju »Kokra« v Kranju ter SZDL, ZB in \ PGD Visoko in vsem, ki 90 nam , izrekli na kakršen koli način so-žalje, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoča družina Konc Želite kravato? Rokavice? Naramnice? Otrok padel v apsienico In umrl Se tri druge prometne nesreče Kranj, 30. maja - Ze precej smo napisali tudi V našem listu in drugod, da je prišlo do te aH one nesreče prav pri otrocih, morda zaradi tega, ker sami niso bili previdni, ali pa so celo njihovi vzgojitelji premalo pazili nanje. Morda se jc prav zaradi teh vzrokov tudi sinoči v Hrast-jah pri Kranju pripetila nesreča komaj enoletnemu K. A. Ko sc je K. A. igral na dvorišču, je zašel k apnenici, delno napolnjeni z apnom, nad katerim je bila tudi voda in padel vanjo. Ko so svojci po nekaj minutah otroka našli, je še kazal znake da si pridobite nepopolno pokojnino? Odgovor — V skladu s 26. členom Zakona o pokojninskem zavarovanju (Ur. 1. FLRJ št. 51/57) je za dosego nepopolne pokojnine potrebno, da dopolnite 65. leto starosti. R. B., Skofja Loka Vprašanje - Ali je višina otroškega dodatka vezana za polno zaposlitev? Odgovor — V skladu z 42. členom Uredbe o otroških dodatkih (Ur. I. FLRJ št. 36/55) je za cel otroški dodatek potrebna polna zaposlitev. V. J., Jesenice Vprašanje - Kot solastnik stanovanja vas zanima do kdaj ste upravičeni izterjati plačilo električnega toka? Odgovor — V skladu z 22. členom Zakona o zastaranju terjatev (Ur 1. FLRJ št. 40/53) terjatev zastara v roku enega leta. O. P., Kranj Vprašanje - Ali zastaranje nastopi tudi v času, ko ste bili skrbnik varovanca? Odgovor — V skladu s 24. členom Zakona o zastaranju terjatev (Ur. 1. FLRJ št. 40/53) v času skrbništva zastaranje ne teče O. P., Tržič Vprašanje — Zanima vas, po kolikšnem času po odsluženju vojaškega roka se morate zaposliti, da ne bi izgubili otroškega dodatka? Odgovor — V skladu z 31. členom Uredbe o otroških dodatkih (Ur. 1. FLUJ št. 36/35) se morate zaposliti v roku dveh mesecev. RAZPIS za sprejem dijakov v Tehniško strojno In efektro Solo v Kranju v Šolskem lota 1061-02 V centru za izobraževanje kadrov strojne in elektro stroke v Kranju, Cankarjeva ulica 2, se s šolskim letom 1961/62 odpreta oddelka za izobrazbo tenrdkov strojne in etektro-tehniške stroke. V šolo se bodo lahko vpisal*" absolventa indnstrijsfcih tak vajenskih šol kovinarske in elektro-tehrriško stroke, ki niso presegli dvajsetega starostnega leta. Pouk na šoli traja 5 semestrov (dve leti in pol). Lastnoročno napisano prošnjo, kolekovano z 50 dan državne takse, je vložiti najkasneje do 26. junija t. 1. na ravnateljstvo Šolskega centra za izobraževanje kadrov strojne in elektro stroke v Kranju. Prošnji je treba priložiti: 1. Izpisek iz rojstne matično knjige 2. Spričevalo o končnem izpitu (učenci industrijskih šol spričevalo o doseženi kvalifikaciji) 3. Zdravniško spričevalo Sprejemni izpiti iz matematike, tujega jezika in tehnologije bodo po 20. juniju t. 1. po razporedu ,ki ga bo na razglasni deski v šolskem p^opju-objavilo ravnate!jetw. RAVNATELJSTVO življenja, vendar je po nesrečnem naključju na poti v Zdravstveni dom Kranj — umrl« Kranj, 30. maja — Včeraj se je ob 13. uri pripetila prometna nesreča na cesti L reda, in sicer pri žežlozniškem nadvozu v Drulov-ki pri Kranju. Do nezgode je prišlo zaradi tega, ker je nekemu nemškemu vezniku oseb. avtomobila S-847 počila zadnja leva guma, tako da je avtomobil zasukalo in ga vrglo v obcestni jarek. Škode na osebnem avtomobilu je približno za 400.000 dinarjev, medtem ko telesnih poškodb ni bilo. Kranj, 30. maja — Včeraj ob 17.45 uri se je pripetila manjša prometna nesreča na križišču Koroške in Kidričeve ulice pri Dijaškem domu na Zlatem polju. — Oseb. avtomobil SI 9929 je upravljala T. B. iz Kranja in je zaradi neizkušenosti pri vožnji, pri zaviranju, zadela v obcestno drevo. Pri tem je nastalo na vozilu za okoli 40.000 din škode. Kranj, 30. maja - Včeraj se je ob 15.30 uri pripetila prometna nesreča na cesti od Škofje Loke do Kranja. Zaletela sta se tovorni avtomobil S-13832, ki ga je upravljal B. P. in motorist. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja motorista, zaradi česar se je zaletel v nasproti prihajajoči tovornjak. Škode na tovornem avtomobilu je za okoli 1000 dinarjev, na motorju pa za okoli 80.000 dinarjev. — Motorista so nezavestnega, z zlomljeno levo nogo pod kolenom, odpeljali v bolnišnico. 2. HUMORESKA Veselimo se Začelo se je pri malenkosti. tedne iščejo in obupujejo, končno Za obleko sem hotela kupiti pa so srečni, če najdejo vsaj navadno belo elastiko. Ko sem oranžno. jasno obrazložila svojo željo pro- Nasveti, ki sem jih dobila, ntso dajalki, je ta prinesla elastiko sive odšli skozi drugo uho ven. barve, široko dva palca. Nisem Zato sem, v restavraciji, ko s* hotela kupiti, toda prodajalka mi mi namesto teletine prinesli maje svetovala: sten svinjski kotlet, samo zaradi — Veseli bodite, da elastika reda pripomnila: sploh jc — Zahtevala sem teletino. ,,' ... , i- — Veselite se gospa, da meso — /Ve vidim vzroka za veselic . , . r 11 i ■ i t . , -i n . sploh ic. Lahko bi bilo vse to tudi — sem ostro odvrnila. — Fotreb- r - ' ■ r.a mi jc elastika za belo obleko. Ta, široka, bi mi jo samo pokvarila. Vi bi mi prav tako namc;to pokvarjena, kaj bi pa potem jedli! — Razumljivo! — sem zaklicala vsa srečna. — Med okupacijo , , i j , . ji ;• j smo jedli tudi konjsko meso, pa bele elastike lahko predlagali da '. . _ .. . ' c , • nam je tu-di prijalo. Sedaj se nam kupim Ziden slamnik. — Kakšni ste vi ljudje — je prodajalka skomignila z rameni. — Vse ljustvo se nepojmljivo trsa':, a ona se samo jezi. Bilo mi je žal in začela sem ji razlagati: — Razumljivo, z ekonomskega in obče družbenega gledišča občutim zadovoljstvo, ker je naše, v dobijamo. vojni uničeno gospodarstvo, ki jc V tramvaju po vojni moralo tudi skozi razna raztrgali je pa vsem v glavi nekaj zavrtelo. In tako sem se naučila vsema veseliti. Sprehajam se po ulicah, v ko-> raku svinza, in veselo prepevatrti Na žeblju v rogljičku sem si'' zlomila zob. Kako se veselim! Ker tudi že v rogljičkih žebtje so mi nov plaSč ideološka odstopanja, sedaj sposobno, da dela elastike. Samo moje osebne potrebe scdajlc zahtevajo belo elastiko. — Će vam, gospa, ni všeč — vam ni treba kupiti. Menda vas Kako se veselim! Ker imajo tramvaje m plašče* Lonček z rožo mi je padel na glavo. Kako se veselim! Ker sploh imamo lončke t 9** ne bom še žgečkala po bradi. Če žami in glave! nočete kupiti — ni treba. Tako moje staWsče začenja tin-* Ko sem v drugi trgovini hotela življati uspehe. Vse češče srečujem kupiti sivo podlogo, mi je proda- ljudi, ki plešejo po sredi ulice in jalec pod nos pomolil črno. — Veselite se, gospa, da jo sploh imamo — mi je svetoval. Sami veste kakšna loterija je dobiti tako podlogo. Ljudje tedne in Nov letalski rekord Pretekli teden je ameriški reakcijski nadzvočni bombnik B-58 Hustler postavil nov rekord proge. Razdaljo New York—Pariz je preletel v rekordnem času treh ur in trideset minut. Povprečna hitrost poleta je bila 1768 km na uro. Letalo se je oskrbovalo z gorivom med poletom. Letelo je s hitrostjo, M jo dvakrat večja od hitrosti zvoka. Prejšnji rekordni polet na tej progi je držalo od leta 1957 neko ameriško lovsko letalo. Posadka letala je štela tri člane. Žepni televizijski sprejemnik Neka ameriška tovarna je, iz-jemnik na svetu. Aparat, ki je delala najmanjši televizijski spre-za sedaj samo še protitip, lahko spravimo v vsako najmanjšo žensko torbico. Računajo, da bodo v kratkem začeli s serijsko proizv odn jo tega spre j emn ik a. Kakšna bo njegova cena, za sedaj še ni znano. Razbojniki na kolesih Za švedske oblasti predstavljajo veliki problem fantje in dekleta, ki imajo lastne avtomobile. Nekateri sicer vozijo previdno, drugi pa namerno delajo na cestah izgrede, tako da spravljajo v nevarnost druge potnike. Na Švedskem imajo takšne nepridiprave za »cestne razbojnike«. Izgredi mladine na cesFah so zlasti pogosti v jugozahodnih predelih. Pred desetimi leti so bili takšni lopovi na cestah še z motornimi kolesi in usnjenimi vetrovkami. v zboru pojejo: V vročini ni sadnih sakmn. Kako se veselimo! Ker sploh so vročim. Štefanija Crodjenskm ' \ Restavracija na ležajfh Najnovejša zanimivost v beništvu je stolp, ki ga je zgradila neka tovarna piva v Frankfurtu. Glavni del stolpa služi kot silos za hmelj, v katerega lahko spravimo 14.000 ton hmelja. Na vrhu stolpa, v višini 110 metrov^ je urejena restavracija, ki se vrti okoli svoje osi. V restavraciji je prostora za 250 gostov. I - 1 Palača na stebrih Palača, v kateri je sedaj Mednarodna razstava dela v Torinu, je lep primer moderne arhitektu-ture, ki je zadržala še nekaj klasičnih načel. I'6 štelbrov drži streho iz stekla in aluminija. Ta streha pokriva 650 tisoč kubičnih metrov. Stebri so visoki 26 metrov, višina, ki do danes ni dosežena v arhitekturi za to svrho. Po površini je palača večja od cerkve sv. Petra v Rimu in od rimskega Koloseuma. Električni tok iz »modrega premoga« V Franciji so začeli graditi prvo električno centralo, ki bo izkoriščala moč plime ali kakor temu pravijo »modri premog". Gradbeni projekt predvideva izgradnjo 24 električnih central, med katerimi bo vsake, imela zmogljivost 10.000 kilovatov. Centrale bodo gradili v zalivu Sant Maloa, ker v njem plima dosega izredno višino 12 metrov. Celoten sistema central bo dograjen do leta 1967, čeprav bodo nekatere centrale dajale električni tek žo čez tri leta. sole - mm Ze leta 1956 so v Frankfurtu ob Meini ustanovili prvo poiz-kusno šolo-dom, ki naj bi bila šola prihodnosti. Uvajajo jih že tudi na Švedskem, v Veliki Britaniji in Ameriki. Ko- pridejo otroci zjutraj v šolo, dobe zajtrk. Sledi pouk v »bloku« 80 minut, daljši odmor, čas za drugi zajtrk in malo igre, nato pa spet pouk. Za otroke se konča ob 11.55 in za nekoliko večje ob 12.35. Kosijo v prijazni obednici. Do 15.40 morajo mlajši spati, starejši so prosti in se lahko igrajo na velikem vrtu in športnem igrišču. Popoldne imajo malico in še 80 minut pouka. Okrog petih grejo otroci lahko domov. Domačih nalog nimajo. Stroški šolanja stanejo toliko kot streški za navadno šolo in vrtec skupaj. GORENJEVASKA RAZGLEDNICA - Medtem ko je v šolah vse pomembnejša luđi vzgoja v prometu, jc na križišču ob osnovni šoli v Gorenji vasi vsak dan kaj nevzgojna podoba. Vsekakor bi morali tamkajšnji domačini za mlade kolesarje urediti primernejši prostor za spravljanje koles. 70660038509826 SREDA, 31. MAJA 1961 KULTURNI RAZGLEDI STRAN Baletni nastop Letošnji prvi nastop gojencev Baletne sekcije DPD Svoboda France Prešeren bo v soboto, dne 3. junija ob 20. uri in naslednjega dtne v nedeljo ob 16. uri, in sicer obakrat v Prešernovem gledališču. Program bo zelo pestro izbran in bo razen obveznih baletnih likov obsegal klasično in moderne plese. Nastopili bodo vsi, od najmlajših do najstarejših gojencev kranjske baletne sekcij«. Razstava otroških risb Te dni razstavljajo svoje likovne stvaritve na škofjeloškem gradu učenci višjih razredov vseh osemletk v občini. V lepo urejenem prostoru visi preko 60 slik v akvarelu, temperi in tušu. Razstavo vsak dan obišče veliko število ljudi, predvsem mladih obiskovalcev. Zasluge za tako uspelo razstavo imata v veliki meri akademska slikarja Pavle Bozovičar in Dora Plestenjak s škofjeloške osnovne šole. Za zaključek sezone — koncert opernih melodij Glasbena šola in DPD Svoboda z Jesenic tudi letos, tako kot lani, pripravljata za zaključek koncertne sezone Koncert opernih melodij. Izvajalci bodo pomnoženi simfonični orkester jeseniške glasbene šole, pevski komorni sabor jeseniške Svobode in Jeseničanom že dobro poznana vokalni solisti Brunova, Klečeva, Ba-lohova, Koroščeva, Ran t, Rotar in Kosem. Omenjeni koncert, ki bo v četrtek, to je jutri zvečer v Cu-farjevem gledališču obsega dela Glucka, Mozarta, Verdija, Pon-chielli ja, Offenbacha, Bizeta, Gou-noda, Mascagnija in Bellinija. Gostovanje v Pod-brezjah Minulo nedeljo zvečer so v Kulturnem domu v Podbrezjah gostovali člani kranjske dramske igralske družine. Pred tamkajš-nim občinstvom, ki se je dve uri nadvse prijetno zabavalo, so uprizorili komedijo Sterije Popo-viča »Pogcepodcna butica«. t V ponedeljek zvečer je bil v koncertni dvorani kranjskega. I>elav.;'.c-a doma koncert mladinskega mešanega zbora DPD Svoboda »France Prešcrn« pod vodstvom Janka rribošiča in mlade pianistke Ivanke Zalokarjcve, absolventke srednje glasbene šole na Reki. Poslušalci, ki so se tokrat zbrali v precej velikem številu, so izvajalce, ki so imeli na sporedu zahtevne skladbe in ki so jih tudi kvalitetno interpretirali,. nagradili z navdušenim aplavzom Pred II. festivalom jazza na Bledu Izbrana bo vsa e Bled, maja — Ko se je lani pred vedno prenapolnjeno dvora sestal organizacijski odbor za no blejske kazine. I. jugoslovanski jazz festival na1 seji v hotelu »Toplice* na Bledu organizatorji gotovo niso mislili, da bo imela ta prireditev tako velik odmev, tako med jazz glasbeniki, kot tudi med širšo javnostjo po vsej državi. Skoraj ni bilo časopisa, ki ne bi priobčil vsaj kratek komentar o tej prvi tovrstni prireditvi pri nas, velike jugoslovanske revije pa so temu dogodku posvetile kar cele strani člankov in fotografij. Najbolj pa so blejski festivalski dnevi razburkali duhove našim izvajalcem jazza. Da jih ni malo, je najzgovorneje prikazala prireditev, saj so štiri večere zaporedoma nastopali v raznih zasedbah Danes sem suženj tega preklemanskega vremena, ki nam jo gode že kar lep čas. Nič sc mi ne da. Svinčnik mi kar z rok leti in "se pisalni stroj nikamor ne gre. Moj-zeks. kot bi bil zaradi vlage zrjavel, pa čeprav je še skoraj nov. Kljub temu pa bom na hitro nekaj naphal in sicer iz Kranja. Ker gre za dve zadevi, ki bi jih res ne bih treba, upam, da bom tudi z malo dela veliko napravil. A Kje je »na Bekslnu* v Kranju, veste, in kje je v zadnjem času postaja Ljudske milice tudi. Torej gre za majhno razdaljo. Če bi pogledali s slabim očesom, bi na hitro ocenili razdaljo največ 200 metrov. Toda temeljito bi sc ušteli. Na obeh mestih ob križišču so tudi prometne table s krajevnimi imeni. Med njimi Skratka z jugoslovanskim festivalom jazza so bili zadovoljni tako nastopajoči In prisotni glasbeniki in tudi številni poslušalci in prireditelji. Soglasno so sprejeli sklep, da bo jugoslovanski festivrl jazza. postal tradicionalna prireditev in da bo ostal na Bledu. Spremenil: so edinole čas prireditve. Iz zgodnje jeseni so jo postavili na zgodnje poletje, na začetek turistične sezone in hkrati na konec delovno sezone orkestrov in asamblov, v čas, ko bodo jazz f..l3Sbeniki na vrhuncu svojih sposobnosti, orkestri in ansambli pa v svoji najboljši formi. II. jugoslovanski jazz festival bo torej od 8. do 11. junija 1961 na f Bledu. Posebnost in obenem nova £ privlačnost te prireditve je dejstvo, da bodo letos na festivalu sodelovali tudi veliki orkestri naših radijskih postaj, ki bodo poslušalcem predstavili »b;g-band jazz«. Festivalu bodo kot opazovalci prisostvovali tudi nekateri vidni jazz glasbeniki in sicer iz Francije, Poljske, Italije in Ncrw čije. Prav tako se za festival za nimajo tudi naše radijske in televizijske postaje ter gramofonske ivrdke, ki bodo najboljše točke te prireditve posnele na plošče. Poudariti je treba tudi, da so se prireditelji pri organizaciji lanske- »na Bekslnu* JEZERSKO 31 KM, v bližini postaje LM p* JEZERSKO 29 KM. Zmotili bi se torej kar za 1.800 m (!), seveda, če bi tema tablama verjeli. A Čeprav ne vem za nobenega nesrečneža, ki bi mu noga obstala v luknji ob Domu JLA v Kranju, si upam trditi, da so vsi tisti, ki so že šli tam mimo — srečni. Kljub temu pa je že zadnji čas, da bi tisto ubito steklo v kletnem oknu na pločniku »taflikali*. Do prihodnjič na svidenje Vaš Bodičar! ga festivala marsičesa naučili in se bodo na podlagi pridobljenih izkušenj letos ognili še tistim pomanjkljivostim, ki so se pokazale pt prvi prireditvi. Precejšnjo rkrb bodo posvelili tudi kvalitetni s'«*-.-ni festivala in zato lahko upamo, da bo letošnji jugoslovanski jn.?z festival na Bledu še uspešnejši kot prvi. Koncert ljubi lanskega i azz ansambla na Bledu Pred polno dvorano Kazine je minulo soboto izvajal koncert moderne zabavne in plesne glasbo Ljubljanski jazz ansambel s pevcema Marjano Deržaj in Ninom Robičcm. Omenjeni ansambel je na Bledu nastopal že večkrat, z odličnim nastopom v ostri konkurenci najboljših tovrstnih skupin na lanskem I. jugoslovanskem festivalu jazza. »Mati na pogorišču« V počastitev kranjskega občin-. : skega praznika in 20-letnice re~ ' volucije bodo kranjski gledališč-niki naštudirali igro Vasja Ocvirka »Mati na Pogorišču«. Za omenjeno uprizoritev so imeli včeraj igralci že prvo vajo. Delo bo režirala Ana Grgurevič-Lombiirjeva in bo to že šesta premiera v letošnji sezoni. Ka) obstalo {uaijske prireditve na Biesfu Najpomembnejši dogodek v junijskih prireditvah v Kazini bo nedvomno II. jugoslovanski jazz festival. Večer za večerom bodo polnili dvorano Kazine ljubitelji moderne glasbe, medtem ko se bo pred mikrofoni zvrstilo nekaj najboljših jugoslovanskih ansamblov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in iz drugih jugoslovanskih mest. Festival se bo začel 8. junija in bo trajal vključno do 11. Med ostalimi prireditvami, ki bodo na sporedu v juniju naj omenimo večere jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi v izvedbi akademske fol-f klome skupine France Marolt, an- sambla Svobode z.Jesenic in blejsko folklorne skupine. Domača skupina z Bleda bo nastopila dvakrat; ostala dva ansambla pa po onkrat v juniju. Z domačimi poskočnimi melodijami bodo zaba-vali goste na posebnem koncertu Veseli planšarji, stari znanci na Bledu, kvintet Boris Kovačič In drugi. Nedvomno zelo zanimiv bo večer narodnih pesmi, zabavnih melodij in humorja. Izvajalci bodo solisti radia Beograd, Novi Sad in Sarajevo. Med posredovalci operne in umetne glasbo bodo sredi druge polovice junija letos prvikrat gostovali v Kazini na Bledu solisti ljubljansKe opere. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZ21 Dnevnik taboriščnega zdravnika Ljudje »Posebne komande«, živi mrtveci, sc trudijo, da bi svoje prednostno stališče izkoristili v prid ostalim sotrpinom. Dneve že dela pred vrati krematorija komanda za gradnjo cest. V njej je 500 žensk. Stražita jih dva esesovca in štirje krvoločni psi. Ob vratih stoji nekaj mož »Posebne komande«. V sporazumu z esesov-sko stražo krematorija stopijo v stike s stražnikoma ženskega delovnega bataljona. Stražnika prejmeta 1.00 cigaret in zveza jc vzpostavljena. Nekaj žensk prinese nekaj kamnov v rokah do vrat, kot da tam delajo. Bliskovito prevzamejo namenjeno jim obleko, razen tega še cigarete, kruh, slanino. Z darovi obložene se vračajo. Dan za dnem se ponavlja ista scena. V ogromnem skladišču taborišča je na pretek obleke, čevljev, nogavic. Napolnim si vse žepe z vitaminskimi tabletami, praškom za rane, obvezili in stekleničkami zodove tinkture. Ponovno se vračam v svojo sobo in znova polnim žepe. Zaradi strahotnega uboštva, ki se ne da popisati, ni dosti, kar storimo, vendar smo srečni, da imamo vsaj toliko možnosti pomagati. Ko sem končal z obiski bolnikov v krematoriju II. jih nadaljujem v krematorijih III. in IV. V prematoriju III. dela poleg grških in poljskih Zidov tudi že okrog 100 ogrskih deportirancev v »Posebni komandi«, v krematoriju IV. pa so večinoma Zidje iz Francije in Poljske, Vsepovsod je obratovanje v polnem teku. Neprestano se pomika neskončna vrsta žrtev prek Judovske rampe tega morilskega tekočega traku. Ledenomrzla rutina, s katero posluje SS, me vedno znova navdaja z grozo, človeka se loteva misel, da so si uredili delo za večno. Ne vem, kako naj opišem, kar se tu godi. Nobena domišljija ni dovolj močna, da bi si mogla naslikati te slike grozote, le oko, ki jih je gledalo, jih ne bo nikdar več pozabilo ... Posrečilo se mi je dobiti leksikon. V zemljevidih iščem kraje, o katerih sem bral v časopisu. V svoji sobi študiram položaj na frontah. Težki koraki se bližajo. Hitro listam dalje in se ozrem v vrata. Komandant krematorija vstopi. Sporoči mi, da pride ob dveh popoldne velika komisija. Takoj naj pripravim secirno dvorano. črno lakiran furgon pripelje truplo visokega esesovskega častnika. Strežnikoma velim, naj ga polože v uniformi na secirno mizo. Točno ob napovedani uri se pojavi komisija: visoki esesovski častniki v brezhibnih uniformah, zdravnik v činu esesovskega polkovnika, javni tožilec, preiskovalni sodnik, dva preiskovalna častnika gestapa in pisaji vojnega sodišča. ..• ■ ••>: o • Nekaj minut kasneje prihiti še esesovski taboriščni zdravnik dr. Mengele. Natoj ^jdj, kijaj&k,. /razgovor. Jur£ sti pripovedujejo;* kako s6 našli truplo. Revolver tiči v svoji torbici. Na samomor tedaj ni misliti. Strelni rani kažeta na umor. Najbrž je poginil pri kakem atentatu. V Gleivvitzu trenutno ni sodnega zdravnika. Zato so pripeljali truplo k obdukciji v secirno dvorano krematorija Auschvvitz, Auschvvitz je le 40 kilometrov oddaljen od Gleivvitza. Med konferenco stojim v drugem koncu sobe in čakam s postrežljivostjo zapornika KZ na navodila dr. Mengele ja. Da bi se smel jaz, zapornik KZ in razen lega še Jud, sanib dotakniti trupla esesovskega častnika, kaj šele da naj ga seciram, se mi zdi nepojmljivo. Toda, kdo naj sicer opravi to delo? Kljub temu sem zelo presenečen, ko mi dr. Mengele vendarle ukaže, naj obduciram truplo. Mrtveca je treba najprej sleči. To pa. ni tako preprosto, kot bi človek mislil. Posebno težavno je s čevlji, ki jih en sam človek nikakor ne more sezuti. Zato prosim, da bi si smel vzeti za pomoč nekaj pomočnikov. Komisija je tako zatopljena v pogovor, da naju le raztreseno opazuje. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI mmmmmm^mmmmmmmumm.....mmmmmmmmmm^mmmmmmm n,,nn.ii.i j «—■■■■■ II Charles McCormac 25 đđg iz sinsopuna »Prav tako kot v avanturističnem filmu,« Je godrnjal Skinny, ko smo se spet pobrali na stezo. »Si lahko predstavljaš? ,S Skinnerjem skozi sumatran-sko džunglo.' Bobni ropotajo, pesem se raslega po džungli, domorodci z vihtečimi kopji pa plešejo okoli vitke belke, privezane ob drevo. Natanko razločim kako se ji dvigajo prsi. Kar na lepem se pojavi Skinner s tropsko čelado na glavi, s pištolami v rokah in osvobodi deklico ...« »Oh, molči, goflja,« mu je segel v besedo Don. Skinnv je jezno zamrmral. Odločili smo se, da jo bomo mahnili proti jugu, vzdolž močvirja; vsakih toliko časa bomo zavili proti zahodu, smo sc zmenili ,da bi se prepričali, če lahko obidemo ribnik. Na naši levici se je odpirala planjava, porasla z visoko, koničasto travo in z redko posejanimi vitkimi bambusi. Nič kaj ugodno ni bilo to za nas; zlahka bi nas opazili. Na desnici pa se je razprostirala džungla, kar nam Js dosti bolj prijalo, pa smo zato hodili tik ob njenem robu. Zdaj sem imel težave z nogami; praske in rane so se gnojile in otekle. Kot nalašč pa smo kmalu prišli do poteka, kjer sem umil noge, raztrgal srajč-ne rokave in si z njimi povezal boleče noge. Skinny in Don sta bila telesno krepka, zato pa Je bil Roy ves izmozgan od griže. Na pogled pa smo bili že po pičlih dveh dnevih kot krdelo človeku podobnih opic — raztrgana, bradata strašila divjih oči, skuštranih glav in bosih, krastavih nog. Večino dne smo si utirali pot ob robu džungle proti jugu. Domnevali smo, da bomo do nači prehodili več kot sedem milj. To je bil naš drugi, celi dan po pobegu iz kamponga. Naslednjih pet dni smo še zmerom hodili. Vsako popoldne smo polni upanja zavili proti zahodu, a vsakikrat nas Je ustavila ista neprehodna zapreka — močvirje. V daljavi so na naši desnici kipele kvišku temnomodre in vijoličaste gore, na levici pa se jc travnata planjava širila v nedogled vse do obzorja. Niti poskušali nismo prekoračiti močvirja, marveč smo nadaljevali pot ob džungelskem robu. V Sterilnih potočkih smo se umivali ia se napili, ko smo bili Sejni, hranili pa smo se z jagodami, raznimi sadeži In koreninicami. Po nekaj dnevih sem vrgel pbvese k nog, stopala pa so se z vsako prehojeno miljo utrjevala, dokler ni prej nežna In občutljiva koža na podplatih postala trda kot usnje. Ostali, ki so še vedno krevsali v svojih raztrganih solnih, so mi zavidali. Večkrat smo se ustavili ob robu kam-pongov — primitivnih majhnih vasi s kupom slamnatih koč. A zmerom smo se previdno izognili domačinom. Dokler nismo potrebovali pomoči, bi bilo nespametno tvegati, da bi se jim pokazali. Vsak Izmed nas Je nosil s seboj zalogo sadja in koreninic, povezanih v culo, ki smo jo naredili ls srajc ali hla*. S to modo sem začel jas. Nekega vročega popoldneva sem si slekel kratke hlače, strgal hlačnici, si Jih ovil okoli bokov in zvezal oba konca v pripravno čajno. Skinnv in Roy sta me hitro posnemala, onadva pa sta morala strgati srajco in ne hlače. Don .ki je bil zmerom ponosen na svojo lepo svileno srajco, je okleval .naposled pa se je tudi on odločil. Tako smo si dan sa dnem utirali pot naprej, običajno Stopajoč ▼ gosjem redu, dokler se ni šestega rine travnata planjava umaknila bolj poraščeni pokrajini. Zvečer pa smo se že spet znašli v gosti džungli; Don hi jaz sva splezala na najvišje drevo, ki smo ga staknili, da bi pregledala pot pred nami, toda proti jugu in zahodu se Je daleč, kolikor je segal pogled, širila temna ploskev tropske džungle. Ni bilo druge Izbire, kot nadaljevati pot skozi pragozd. Kaj hitro smo spoznali, da je bila ta džungla posebne vrste, kajti ponoči (običajno je tedaj v džungli več hrupa kot čez dan) jj tu vladala grobna tišina. Nenavadno je bilo tudi zategadelj, ker je bilo rastlinje na zemlji uborno, redko in kot brez življenja in m visoka, gosto porasla drevesa ko- majda prepuščala sončno svetlobo skozi ogromne krošnje. Neshojena steza, po kateri smo stopal!, je bila vlažna In mehka. Ob vsakem koraku se mi Je gnetlo blato med nožnimi prsti. »Spet prekleto močvirje!« je zarobantn Roy. »Prav imaš!« je pritegnil Don. »Smrdi kot v peklu. Čimprej bomo proč, tem bolje!« Molče smo v gosjem redu prodirali v to tiholo, Podobno tišini v kaki katedrali. Upali smo, da se bodo drevesne krošnje nad nami zredčllc, toda naposled smo se sprijaznili s tem, da bomo večno hodili v tej grobni tišini, v mračni zelenkasti svetlobi Pod orjaškimi drevesi. Celih trinajst dni smo potrebovali, da smo prehodili to strahotno džunglo. Dan za dnem smo sc s težavo vlekli in se potili v tankih srajcah in včasih zašli z nejasne poti v gosto rastlinje, zmedeni stikali naokrog, dokler zopet nismo prišli na pot; ponoči smo bili plen komarjev in drugih žuželk; pili in umivali smo se v plitvinah, stoječih mlnkužah In se hranili samo s korenin!??.™.!, jagodami in drugimi sadeži. Roya je znova n&Pf.dla griža in zmerem pogosteje smo sc morali ustavljati, dokler mu ne bi bolečine ponehale. Don je postal čemeren in ni spregovoril besede. Skinny je malo po malo godrnjal in n*s s svojimi duhovitimi utrinki zabaval čedalje redkeje. Roy je bil preslab, da bi se zmenil za karkoli. Vsr\ kor je mogel zdaj storiti, je bilo, da si je ohranil golo življenje. Naprej nas jc gnala čudna moč, ki je ukazovala naši volji. Nikoli se nismo sporekli, navzlic neobičajni govorici, kajti postali smo strpni drug do drugega. Ce se je že pojavila slaba volja, jo jc povzročil Skinny; toda midva z Donom sva bila tis'.a, ki sva skrbela, da zbadanjs ni bilo vzrok prepira. Ko smo se nekega dne pravkar odpravili na pot, sem na stezi pred sabo zaslišal hiter šum. Se pravi čas sem udaril s palico po strupenjači. Potlej sem dvignil palico, okoli katere je bila ovita tenka kača, podobna jermenu s črnimi in zlaicrum?nimi pisavi. Imela Je majhno koničasto glavo in bila je že skoraj mrtva. Dvanajstega dne smo iznenada In nepričakovano prispeli do iirokei negibne reke.' Posedli smo ob bregu in strmeli v temnozeleno vodo. »Zakaj ne bi pluli s splavom nizdol?« Je vprašal Roy. »Kam dol?« »Proti obali.« »Prekleto malo upanja,« je rekel Skinny. »Poglej, kakšna Je voda.« Voda se je komr.i premikala. Zmetali smo vanjo nekaj vej, ki so mnlone hefibn« obležale na gladini. Celih deset minut je minilo, prede« so nam izg'pile izpred oči. Potlej smo hodili vzdolž reke okoli pol milje daleč, oprrzali za kakim brodiščem, a nobenega nismo našli. »Zdi se, da jc ta reka kot bazen,« sem rekel. »Kaj pa, če so v njej krokodili?« »Nekdo mora iti pivi in prokušati srećo.« »Mene izvzemt,« je zagodrnjal Skinny. Don ga fe premeril od nog do glave. »Vsi smo na istem in ti boš poskušal vrečo a ostalimi.« Iz Žepa Je potegnil stari kovance in ga ralu?*.! visoko v zrak, da bi videli, kdo bo imel dvomljivo čast, da bo prvi prebrodil reko. Zreb je zadel Dona, Napravljen se Je spustil v globoko zelenkasto vedo in brez oklevanja zaplaval v značilrc?m avstralskem crawlu. Meni pa je bilo nerodne, da nam Je ta sijajni fant, ki je bil gotovo oslabel zaradi pomanjkanja hrane, dal tako lep vzgled. Naposled se je izvlekel iz vede na drugem bregu, si obrisal z dlanjo blato ckoli usit in si očlstU no?re od protja. Z dvignjenim palcem nam Je dal znr.menje, mi pa smo zabredli v vodo In čcfqt:r'e zaplavali proti oddaljenemu bre-u. Roy je scplhal kot kovaški meh, Skhurv pa je r lovilo škropi! naokrog, plavajoč zdaj metuljček, zdaj navadni prsni s!og. Malone ob vsakem vdihljaju smo pogoltnili kak požirek blatne vode. Končno smo le dosegli drugi breg. ^ STRAN GLAS SREDA, 31. MAJA 1961 Janez Teran govori o vtisih s svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Pekingu V senci Pekinga (Dvanajsto nadaljevanje) Turnirja v Moskvi smo se razen domačih igralcev, udeležili še evropski prvaki Madžari in mi. Kot je znano smo dosegli na tem turnirju uspeh, ki je skoraj zasenčil onega iz Pekinga. Po dramatični borbi smo izgubili z Maketa rakete na Rdečem trgu ▼ Moskvi Madžari z najtesnejšim rezultatom in bi z malo več sreče lahko tudi zmagali. Pri stanju 4 : 3 za nas je Vogrinc vodil proti trenutno najboljšemu Madžaru Peterfyju v odločilnem setu 20 :18. Pri stanju 20 :19 zanj pa je imel tri zelo visoke žoge takoj za mrežo, ki bi jih drugače z zavezanimi očmi moral zadeti, v tistih napetih trenutkih pa ni mogel zbrati moči za odločilen udarec. Nekajkrat je mlahavo udaril, nasprot- nik je te žoge vrnil, nakar je imel Vogrinc še dvakrat zaključno žogo, vendar je končno kljub vsej prednosti igro izgubil. Ta zmaga bi bila za nas peta dobljena igra v tem dvoboju in naša prva zmaga nad severnimi sosedi. Glavno nalogo v Moskvi smo dobro opravili. Premagali smo reprezentanco Sovjetske zveze s 5 : 2 in ©e jim s tem revanžirali za nesrečen poraz v Pekingu in seveda očistili tudi edini madež na našem petem mestu na svetovnem prvenstvu. Največji uspeh pa smo dosegli v tekmovanju posameznikov. Hrbud in jaz nisva mogla vzdržati tega tekmovanja do konca in v igrah posamezno nisva dosegla večjega uspeha, medtem ko sta Markovič, posebno pa še Vogrinc, dosegla najboljšo formo. Vsa madžarska elita je bila izločena že pred finalom, v katerem se je Vogrinc popolnoma osvobodil vsake odgovornosti in z izredno igro gladko premagal svojega mlajšega nasprotnika Markoviča s 3 : 0. Moštveno tekmovanje smo igrali v neki manjši dvorani, ne ravno v centru Moskve, in smo se do tja vozili skoraj eno uro. Tedaj smo prvikrat spoznali ros veliko razsežnost Moskve. Na tem turnirju smo tudi videli, da Rusi še nimajo večjih izkušenj v namiznem tenisu, kajti že organizacija sama in pogoji za igro so bili precej slabi. Edino švedske mize so bile dobre. Prvenstvo posameznikov pa je bilo v Dvorcu športov, kjer je bila naslednji dan košarkarska tekma ZDA : SZ. Na njej je bilo vse nekaj drugega kot prejšnja dva dneva, ko je ogromna dvorana ob navzočnosti nekaj sto gledalcev izgledala skoraj prazna. (Dalje prihodnjič) S seje Sveta za šport in telesno vzgojo ObLO Kranj Sredstva za gradnjo objektov NA SEJI SO GOVORILI TUDI O PRIREDITVI ZA 20. OBLETNICO LJUDSKE REVOLUCIJE Na zadnji seji Sveta za šport in telesno vzgojo pri občinskem ljudskem odboru Kranj so obravnavali športne prireditve v okviru praznovanja 20. obletnice ljudske re- Tudi žene v strelsko organizacijo Na zadnji skupni seji organizacijske in propagandne komisije pri Okrajnem strelskem odboru Kranj, so med drugim govorili o programu dela in o ustanovitvi podkomisije za delo z ženami. Raien tega so ugotovili, da je na Gorenjskem še vrsto strelskih organizacij, ki za letos še sploh niso prejele nobenih dotacij. Prav tako so govorili tudi o prireditvah v okviru 20. obletnice ljudske revolucije, ki jih bodo pripravili strelci. volucije. Razen tega so imenovali nekatere člane, ki bodo ljudem tolmačili potrebe gradenj nekate-rin športnih objektov v kranjski občini. V okviru priprav za izvedbo športnih prireditev ob praznovanju 20. obletnice ljudske revolucije že deluje posebna pripravljalna komisija, ki so jo na tej seji dopolnili še z dvema članom?.. Vse prireditve v kranjski občini pa bodo organizirali: športno društvo Triglav, TVD Partizan Kranj in športno društvo Mladost iz Kranja. Znano je že, da je občinski ljudski odbor v Kranju organiziral akcijo za zbiranje sredstev v sklad negospodarskih investicij, iz katerega bodo črpali sredstva tudi za gradnjo športnih objektov. Da bi bili občani pravilno seznanjeni s potrebami športnih objektov Nagrade »Dneva mladosti« Komisija za nagrade »Dneva mladosti« pri Zvezi za telesno kulturo Slovenije je med telesno-vzgojnimi organizacijami podelila prvo nagrado v znesku 500.000 din atletskemu klubu »Kladivar« iz Celja, drugo nagrado v znesku 300.000 dinarjev je dobilo športno društvo »Rudar« iz Trbovelj in tretjo nagrado v vrednosti 200.000 dinarjev pa je dobilo TVD »Partizan« Spodnja Šiška. Med šolskimi športnimi društvi kranjski občini, je Svet imenoval | je dobilo prvo nagrado pionirsko 13 športnih delavcev, ki bodo na športno društvo »Mladost« iz Mur-bližnjih zborih volivcev tolmačili ske Sobote, in sicer v znesku potrebe teh gradenj. 300.000 dinarjev itd. Rokometni komentar NLAD0ST! NE GRE Preteklo nedeljo je bilo v republiški molki rokometni ligi odigrano 16. kolo in se je kranjska Mladost srečala z rokometno ekipo Brežic v Brežicah. Tudi to pot Mladosti ni slo najbolje od rok in so tekmo izgubili s 26 : 20. Trenutno se Mladost na lestvici nahaja na 10. mestu in sta za njo samo "se Svoboda in Olimpija. Kaže, da bodo morali Pred mednarodnimi avto-moto dirkami v Portorožu i asfaltu V nedeljo, 4. junija, se bodo na portoroški tekmovalni stezi že petič pomerili domači in tuji prvaki motociklističnega in avtomobilskega športa. Upravičeno štejemo to prireditev med največje lovrstne prireditve v Jugoslaviji. Vsakoletne portoroške dirke za »Nagrado Primorske« se odlikujejo po visoki kvaliteti, posrečeni izbiri odlične tekmovalne steze in doseženimi tekmovalnimi rezultati, ki bi bili v čast vsakemu velikemu mednarodnemu srečanju. Dosedanje prijave tekmovalcev iz vseh koncev sveta — Anglije, Irske, Framcije, Zahodne Nemčije, Švice, Belgije, Nizozemske, Danske, Finske, Avstrije, Italije, Nove Zelandije, Južne Afrike in A v fcjsi/ Vse ljubitelje nogometa obveščamo, da je NK »Triglav« iz Kranja pripravil za odločilno srečanje v SCL med NK Novo Gorico in NK »Triglav«, ki bo v nedeljo, 4. junija, v Novi Gorici, posebno možnost za ogled tega srečanja, združen s celodnevnim izletom. Že zjutraj ob 8. uri bo šel poseben avtobus izpred avtobusne postaje v Kranju preko Cerknega, kjer bo ogled partizanske bolnišnice »Franje«, v Novo Gorico. Prevoz z avtobusom v obe smeri je samo 1000 dinarjev. Ker je v avtobusu še nekaj prostih sedežev, naj se interesenti za obisk tekme prijavijo v pisarni ŠD »Triglav«, in sicer lahko vsak dan med 11. in 14.30 uro. UO NK »Triglav« pa priporoča tudi vsem tistim, ki nameravajo potovati v Novo Gorico z osebnimi avtomobili, da naj se zberejo v nedeljo zjutraj ob 8. uri na Titovem trgu, od koder bi bil potem skupni odhod. UO NK »Triglav«, Kranj Avtomacija se uveljavja Nad 700 žportnikov se pripravlja na prve letne igre V Kranju bodo v dneh od 9. do 11. junija letos I. letne športne igre športnikov iz podjetij, ki so včlanjene v poslovnem združenju zueoeLi smo... 4) Novo imenovana idejno-vzgojna komisija v Tržiču je sprejela tak način dela, ki bo ustrezal željam članstva SZDL. Člani komisije bodo najprej po krajevnih organizacijah pripravili nekaj razgovorov o novem gospodarskem sistemu in delitvi dohodka, v okoliških vaseh pa bodo organizirala razgovore o današnjih perečih svetovnih problemih. 9 Na Javornlfcu že precej časa pripravljajo vse potrebno za gradnjo Kulturnega doma na Ja-vomdfcu. Pri ureditvi gradbišča in izkopa temeljev bodo prebivalci pomagali s prostovoljnimi akcijami. KJE SO KNJIGE IN PRISPEVKI? (M) Kanj - Na Rupi pri Kranju je bila pred leti ustanovljena ljudska knjižnica. Kot kaže je poslovanj« v tej knjižnici že dali časa zek> pomanjkljivo. Ni točnega pregleda nad knjigami, niti nad prispevki izposojenih knjig. Zato je o tem problemu razpravljala tudi Krajevna organizacija SZDL Vodovodni stolp in določila tričlansko komisijo, ki bo delovanje* knjižnice pregledala in vso stvar uredila. Organizacija bo knjižnici nudila vso pomoč, da bo lahko nemoteno nadaljevala z delom. »Avtomacija*. Organizacijo teh jav, povsod pogrešajo številnejšo velikih športnih prireditev je pre- udeležbo športnic, čeprav je v vzela športna komisija sindikalne podjetjih »Avtomacije« dobršen podružnice tovarne »-Iskra-« in so odstotek ženske delovne sile, zla- pri prave zanje že v polnem teku. Po vseh delovnih kolektivih je za to prireditev že sedaj precejšnje zanimanje. Po dosedanjih prijavah se bo tekmovanja I. letnih športnih iger »Avtomacije« udeležilo nekaj nad 700 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanja so predvidena v naslednjih športnih disciplinah: v atletiki, plavanju, nogometu, rokometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju z malokalibrsko in zračno puško, kegljanju, košarki, judu, balinanju, tenisu inlahu. Kot je razvidno iz prispelih pri- sti mlajše. stralije — med katerimi je mnogo državnih in celo nekaj svetovnih prvakov, obetajo na letošnji tekmovalni stezi mnogo presenečenj in mnogo športnega užitka. Pomerili se bodo tekmovalci v različnih razredih na motornih kolesih, na motornih kolesih s prikolicami in z avtomobili. V' prvem razredu pripisujejo zmago nažemu tekmovalcu Mirku Zelniku, ki je pred kratkim na svetovnem prvenstvu v Hocken-heimu dosegel prvo mesto. Poleg njega in ostalih jugoslovanskih tekmovalcev na Tomosovih strojih Colibri - Special, bodo v tej dirki sodelovali tudi avstrijski, zahodno-nemški in italijanski vozači. V ostalih razredih bo borba za prva mesta prav tako izredno težka, saj nastopa vrsta državnih prvakov. Portoroška tekmovalna steza spada z raznovrstno razgibanostjo, pestro speljanimi ovinki in zanimivimi višinskimi razlikami, med najzahtevnejše tekmovalne terene te vrste v Evropi. Dirka je cestno hitrostnega značaja na krožni progi Lucija— Portorož—Valeta—Lucija. Dolžina proge znaša 5750 m, minimalna širina.proge je 6 m, maksimalni vzpon do 8 odstotkov, maksimalni padec do 7 odstoHčov. Cestišče tekmovalne steze je asfaltno in ima 6 ostrih desnih, 3 ostre leve in 12 blagih zavojev. Tekmovalci bodo vozili desni krog Portoroška prireditev ima velik pomen in vpliv na razvoj motociklizma v tem delu Slovenije. Med prebivalstvom Slovenskega Primorja je motociMističen šport zelo priljubljen, posebno še v koprskem okraju, zahvaljujoč predvsem dejavnosti največje jugoslovanske tovarne motornih vozil To-mos, deloma pa tudi soseščini Italijo in Avstrijo, ki imata visoke motoristične izkušnje. Ta prireditev pa privablja v naše lepe obmorske kraje vedno več ljudi, ki jim je ta vrsta zabave, zraven morja in sonca, dobrodošla. Letos pričakujejo, da si bo dirke v Portorožu ogledalo okrog 40.000 ljudi. rokometaši Mladosti prav sedaj ob koncu prvenstva napeti vse sile, da se bodo obdržali v družbi najboljših slovenskih rokometnih ekip. V ženski republiški ligi je prvo mesto že osvojila ptujska Drava, ko je preteklo nedeljo premagala ljubljansko Svobodo s 7:2. Kranjčanke so igrale v nedeljo doma z ljubljanskim Slovanom in se je prvi polčas končal 3 :1 v korist Mladosti. Potem pa jc bila tekma zaradi hudega naliva prekinjena. Igralke Mladosti so trenutno v nekoliko boljšem položaju zato, ker je ekipa Storžiča iz Golnika odstopila in ker izpade samo ena ekipa, se jim ne bo treba boriti za obstanek v ligi. Tekmo s Slovanom bodo do konca nadaljevale med tednom, srečale pa se bodo še s ptujsko Dravo. m. §ifi Pozdravni krog na lanskoletnih dirkah v Portorožu Po drž. prvenstvu za posameznike v namiznem tenisu Janez Teran drugi Občinsko tekmovanje letalskih modelov Skofja Loka - Občinski odbor LT v Skofji Loki je minulo nedeljo v počastitev Dneva mladosti organiziral občinsko tekmovanje letalskih modelov tipa čaplje in kalibrija. Učenci osnovnih šol v občini so tekmovali v sedmih ekipah, 20 jih je tekmovalo z modelom »čaplja«, 11 pa z modelom »kalibri«. | S prvim modelom je dosegel Štefan Zargi iz osnovne Sole v Skofji Loki, z drugim pa sta dosegla najboljša rezultata Ivan Kemperle in Saša Benedik, oba iz Železnikov. V ekipnem tekmovanju sta bili prvi ekipi iz Škofje Loke in Železnikov in sta za nagrado prejeli pokal od občinskega komiteja LMS v Skofji Loki. Pri boljšem vremenu bi bih Od prejšnjega petka do nedelje je bilo v Sarajevu državno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike ip dvojice. Prvenstvo se je odvijalo brez dveh državnih reprezentantov Markoviča II in Hrbuda. Tako je imel Kranjčan Janez Teran največ možnosti, da bi osvojil najvišji naslov v tej športni disciplini. Teranu to ni uspelo, marveč je ta podvig napravil manj znani Biščan iz Zagreba. Naš Janez pa se Je tako moral zadovoljiti z drugim mestom. Pri članicah je osvojila naslov državne prvakinje Zagrebčanka Ružica Nikolič, ki je v zaključnem delu premagala vse tri nasprotnice. Drugo mesto je osvojila 17-let-i na Ivanka Petračeva iz Raven, šev, s katerimi so igrali šc v je-tretja je bila Pirčeva iz Ljubljane! senskem delu prvenstva. in četrta Ema Cadeževa iz Kranja. Pri mladinkah je prvo mesto osvojila Petračeva, druga pa je bila Knapova iz Kranja. Pri mladincih je osvojil naslov državnega prvaka petnajstletni Korpa iz Sente. Njegov uspeh je povsem zaslužen, saj je moral premagati celo vrsto odličnih tekmovalcev, med njimi tudi lanskoletnega prvaka Freliha iz Kranja. Zič Nogomet TOVARIŠEM NA GROB Zagorje, 28. maja — Knmniški nogometaši so danes pred tekmo s Proletarcem iz Zagorja ob Savi položili venec pred spomenik po-desročenih rudarjev — nogomets- Košarkarski komentar Triglav se dobru drž Z zadnjo zmago nad Mariborom ▼ slovensko-hrvaški košarkarski ligi se al Triglavani pospravili že četrto zmago v tem tekmovanju. Ce bodo tako nadaljevali, potem se prav gotovo ne bo bati fai boriti najboljši čas letenja (51 sekund)1 rezultati prav gotovo Se ugodnejši, za obstanek v ligi. .iittiiiiniiiininiHiiiiiiitiiip^ naš RnzGOuoR Ko bi vsi zapeli... Ze prejšnji teden je bil v Ce- mesto je osvojil zbor »Lucijana boljši. Imate kakšen predlog, vsakdo, če ima na sporedu pri- g lju zaključen letošnji republiški Seljaka« na festivalu? kako naj bi v prihodnje prire- pravljene pesmi, ki bi Jih pri- g festival mladinskih pevskih »Na nesrečo festival nima jali podobne koncerte, katerih reditelj zahteval. V tem prime- g zborov, taajkWMl sta se z Go- tekmovalnega značaja. Zato tu- pa bi moralo bid spričo vse rs. mislim, da tudi ne bi bilo §§ renjske udeležila tudi dva zbo- * ne morem odgovoriti na množičnejšega in kvalitetnejše- zamere, če bi komisija določila g ra, hi sicer zbor osemletke vprašanje. Na festivalu zberejo ga petja, še več kot doslej?« nekomu zadnje mesto, saj bi g »Tjirtrfam. trakti* in mpteri najboljši zbor, razvrstitev za »V dneh festivala smo imeli bila to le mjekcjia. temu zboru, s> !*«rT>Pn «Mw*T F^fte- ostale pa ne pride ve« v po- vsi zborovodje v Celju tudi dvo- kako naj dela v prihodnje, da ■ x_ /ZLjTiT^!Lrir^l^-r Občutek pa Imam, da Je dnevno posvetovanje o najraz- se bo uvrstil *MJe. f^TJK »u?TSb ~~Sz!Z to precej zgrešeno. Učenci na- lichejših vprašanjih g področja Rasen tega pa naj bi v dneh 1 ;2fLT°L V^Lll"ir"?: *ega zbora me še sedaj sprašu- mladinskega zborovskega petja, praznovanja Dneva mladosti I Janko Rffljosjfe, M je "1 že toda jeio> kai©rl MM? Odgovora Prav na tem posvetovanju pa določili en dan, ko bi nastopili g lani na festivalu, pa je bil prof. j,m m dati. In mladi smo lahko slišati precej predlo- vsi zbori kar Jih obstaja, in si- i Tone Dotinsek, vodja ^prvega so razočarani, ker ne vedo, kaj gov, kako naj M podobne pri- cer vsak v tvojem kraju. To- §š zbora, letos prvič na festivalu so dosegli, čeprav so ponosni reditve, zlasti pa celjski festi- krat brez tekmovanja, vendar z §f v Celju. Prav zaradi tega smo že na dejstvo, da so se festi- val, potekali v prihodnje. Po namenom, da bi povsod odme- §f se z njim pred dnevi razgovar- vala sploh lahko udeležiti.« mojem mnenju bi bilo najbolje, vala pesem iz mladih grl. To M foM, ko je btt še poln nepozab- »Torej menite, da je takšen da bi celjski festival dobil v pa bi bil prav gotovo festival, = tnfih vtisov. Sevoda pa je bilo sistem poteka festivala poman j- prihodnje tekmovalni značaj. — katerega M bili vsi veseli, naše prvo vprašanje, kakšno kljiv in da za mlade ni naj- Zanj pa bi • lahko prijavil n. n. g IUUIIUUUI!UIUIW^ V republiški moški košarkarski ligi pa sodelujeta dva gorenjska predstavnika, in sicer Jesenice in Skofja Loka. Jeseničani so v nedeljo zgubiti z Medvodami 52 : 47, prav tako pa so Skofjciočani niv-peli poraz proti Proletarcu iz Zagorja z 59 :57. Trenutno so Jesenice na lestvici na 1. in Skofja Loka na 10. mestu. Ce upoštevamo, da sta obe ekipi novinca v ligi, se kar dobro držita. Prvenstvo Slovenije na divjih vodah NARDINOVA, TUMA IN OCE-PEK - PRVAKI Kranj, 28. maja — Včeraj je bilo na Savi Bohinjki republiško prvenstvo »divjevodašev«/V prvem delu tekmovanja so se pomerili v spustu. V močni konkurenci je po pričakovanju prvo mesto med člani osvojil večkratni državni prvak Bone iz Nove Gorice, medtem ko je pri članicah v kajaku F-l prvo mesto pripadalo Kranjčamki Nardlnovl. Prijetno sta presenetila tudi kranjska kanuista Dušan Turna in Edo Ocepek, ki sta v mladinski konkurenci v čolnu C-2 osvojila prvo republiško prvenstvo.