»Danica-1 izhaja vsak petek n« celi poli, iu velja po pošti za eelo leto 4 gl 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr . za cetut leta 1 gl SO kr V tiskarniei spiejemana za eelo 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl., ak>j zadene na ta dan jraznik, izide ,bani. 13); ali o angeljskem kruhu svojega Rešnjega Telesa pravi večna resnica: ,Kdor je od teua kruha, bo živel vekomaj, ne kakor Izraelci, ki so mano jedli io so pomerli." Imenituejsa kakor najimenitniša hrana starega zakona. mana v puščavi, je kruh življenja večnega novega zakona, sv. Rešnje Telo. Ta dva se razločujeta ko noč in dan. Aposteli narodov pa opominja: „Noč je prejšla. a dan se e približal; odverzimo torej dela tmine in oblecfmo orožje svetlobe." (Rim. 13. 12.) V temi se ne razločujejo, ko le posamne veče svetlejše stvari, ktere po dnevu bolj natančno spoznavamo. V podzemeljskih temnih votlinah se nahajajo med kapniki io scejeniki razne nerazločne podobe, ki si jih domišljija oblikuje, od živali, ljudi, zastorov ali drugih predmetov. ki so zunaj na svetlem žive in resnične. Take mračne votline in ;ame so tudi verstva starega veka; najlepša, se ve, je izraelska razsvetljena po lučicah očakov in prerokov; temnejše so pa votline, grozne jame — smemo reči. poganskih 1 udstev; pa v \seh jo mnogo podob stvari, ki se nahajo v belem dnevu ker-ščanstva. Zlasti so zanimive podobe kruha življenja, sv. Rešnjega Telesa, kakor pijače neumerjočnosti: pri Indih Amrita-neusmertna, pri Gerkih nektar in ambrozija. pri Perzijanih haoma ali soma. i. t. d. O staroslovanskih poganih pripoveduje Sano (hist. dan. XIV.). da je veliki njih duhoven pred podobo solnčnega božanstva Svan-tevida ko glavni njih svečenik nazdravil vsemu narodu, izpil iz velike čaše posvečeno medico in druge nalil, potem v dar prinesel veliko okroglo pogačo, jo pred se postavil gledaioč proti zbranemu ljudstvu, ter popraševal, če ga vidijo čez sveti kruh. Ako so rekli: vidimo te! je odgovoril: Bog daj. da bi me k letu nič ne videli, da bi še bolj obrodilo žito in še veči kruh spečete." — To so medle podobe „Jagnjeta. ki je bilo zaklano od začetka- (Razod. 13, 8). in torej v raznih pri podobo va no. • *■ > Vv m V ■ V svetem pismu je veliko več predpodob nebeškega krubrt: Dar Melkisedekov; jsgnje velikonočno; oblak, ki je hodil pred Izraelci ter bil na eni strani svetel, na drugi temen; kruhi posvečenja (obličja) v svetišču; kruh. s Kterim se je Elija prerok pokrepčal za 40dnevno potovanje na goro Horeb; kri zaveze starega zakona; sedmič, konečno najsvetlejša podoba: mana, ki je padala z nebes onih 40 let, ko so Izraelci bivali v puščavi, preden so dospeli v sveto obljubljeno deželo. (Konec nasl.) K zedinjevanju zahodnje in vzhodnje Cerkve. Zagrebškega karuiuala „Katolički List" prinaša iz peresa slovečega dr. Vladimira Solovjeva spis z naslovom: Je li vzhodnja cerkev pravoverna? ki se mi zdi tako znamenit, da bi bila ŠKoda, ko ne bi ga Nedela veča množina Slovencev, posebno ker vem, da tudi v verskih stvareh prevaguje tuji vpljiv, ki Sla-ven"in ni popolnoma pravičen. Spis ima za kazalo rek sv. Frančiška Asinkesza: „Xolo dimittere regalem meam dignitatem ac possf.^ionem nun m et fratrunt meorum." Piše pa tako-le: Prjsedši med Hervate, da tukaj izdam delo o zedi-njenju cerkvi (obeh), sem opazil z veseljem, da je tudi v sedanjem slovstvu tega slavnega in pobožnega naroda učenih knjig, ki so posvečene velikemu temu prašanju cerkvene edinosti. Zlasti ste zbudili mojo pozornost deli, kteri sta spisala: lj Dr. A. Franki. N,egovi majhini, toda po vsebini bogati knjigi («Dvije poslanice dvaju pravoslavnih episkopa u Dalmaciji." Razpravio A. Franki — pa rSlaven8ki apostoli Kiril i Metodije i istina pra voslavja." Napisao dr. Nikodim Milaš. Ocienio A. Franki) združujete moč dokazovanja s pravo kerščansko ljubeznijo in širino v mislih. 2) O. Ivan Markovič (rPapino poglavarstvo u cerkvi za pervih osam vjekovau), ki popolnoma zbira in razstavlja za omenjeno dobo.— Cim vredniše vvažeuja ;e pervo delo, tim nevgodniše nam je bilo. da smo našli v predgovoru o. Markoviča nekaj polemičnih opazek proti dr. Frankiju, osnovanih izključno ua nesporazumku in napakah, ki so lahko umljive, toda silno škodljive naši edinstveni nalogi. — Dr. Franki piše. da je vera vzhodnje in zahodnje cerkve v sočnosti (bitnosti, essentiae) ena ter ista, in zatorej ne mudi vzhodnjo cerkev imenovati pravoslavno (= pravoverno, eccl. orthodoxa). Zoper ta naslov in njegovo rabo odločno vstaja o. Markovič, sklicujoč se na neke izjave vzhodnjih jerarhov in bogoslovcev, kterih izjav res noben katoličan ne more smatrati pravovernih. S tem načinom se more katoliškim bralcem, ki ne poznajo natanko zgodovine in sedanjega stsnja vzhodnje cerkve, zdeti mnenje o. Markoviča popolnoma pravilno. — Toda velika njegova napaka je v tem, da na vzhodnjo cerkev deva merilo, ktero je neprimerno, pripisujoč ji edinost, odločenost in obveznost veroučenja, kar nahajamo v katoliški cerkvi in nekterih protestanških veroizpovedih, imajočih svoje positivne vstanove, kakor n. pr. anglikansko. Naša (vzhodnja) cerkev ima popolnoma drugi karakter. Kakor v vzhodnji cerkvi ne nahajamo odločenosti v razvoju pravega nauka, s čimur se odlikuje katoliška cerkev, tako ne nahajamo niti odločenosti v terjenju zmot, kar je lastnost raznih ločin. Govorimo natanko: vzhodnja cerkev kakor cerkev ni nikdar učila zmot; ona ni nikdar vterdila ali vernikom predložila kot obvezno dogmo kakor nauk, kar je protivno katoliški resnici. Dogmatični sklepi 7 pervih zborov delajo vso vsebino verskih resnic, ktere je nedvojbeno in nepremenljivo, neprenehoma in občno priznavala vzhodja cerkev v svoji celosti. Recimo, da je ta uauK nepopoluoma. kakor je bil še bolj nepopolnoma nauk vse cerkve pred zborom nikejskim, kakor je bil nepopolnoma tudi nauk same zahodnje cerkve pred 1. 1854 in 1870. Očitno je toraj, da tudi poleg te nepopolnosti je nauk naše cerkve resničen iu pravoveren, ker derži edino iu izključno, da resnični in pravoverni so zaključki 7 vesoljnih zborov. (Da vzhodnja cerkev ne sprejema izrekoma zaključkov potlejšnjih zborov obbajanih na zahodu, to ni razlog, da jo Kdo smatra heretično, ker ona v svoji celosti in s svojim uajvišim avktoritetom teh zaključkov ni uiti odbijala niti anatematizovala, kakor so n. pr. Armenci anatematizovali 4. vesoljni zbor zavoljo izaijučne veljavnosti pervih trijeh zborov). Vse drugo, kar se nahaja v naših bogoslovnih knjigah, dela nam samim tvariuo prepira, in ono moremo ceniti, da je le mnenje posamnih bogoslovnih šol in posamnih bogoslovcev več ali manj važnih — kteri pa nikdar nimajo veljavnosti nezmotljivega učitelistva. — Razna mnenja naših vzhodnjih bogoslovcev, ktera niso v zaključkih vesoljnih zborov, in ktera več ali manj soperjujejo učenju katoliške cerkve, niso kakor obvezne in nezmotljive dogme niti od teh bogoslovcev samih predlagana, uiti od veruiKov sprejeta. Po takem bi bilo nepravično terditi, da vsa vzhodnja cerkev je odgovorna za pokopališke zmote njenih udov, kterim ona ni podelila svojega dokonečnega poterjenja. — O. Markovič govcri o simbolnih knjigah vzhodnje cerkve. Očitno sklepa s to besedo neki določen pomen. Kakor katoličan umeva pod simbolno knjigo taki spis, ki obsega nauk, poterjen po najviši učni oblasti, in kteri je priznan od vse cerkve Kakor za vsakega brezpogojno obvezna in nezmotljiva formula verske resnice. Tatti je pomen simbolne knjige za katoličaua. Protestanti dajo temu izrazu drugi smisel. On jim pomeni le skupino ali izbor verskih členov, glede kterih so se zediuile osebe neke veroizpovesti, in kteri členi so pogojno obvezni za one, kteri hočejo biti udje dotične verske družbe. Kakošeu pomen pa ima ta izraz v vzhodnji cerkvi? Odgovor ua to je prav lahak, ker vzhodnja cerkev nima in nikdar ni imela simbolne kujige. Za to ime smo zvedeli po protestanšaih pisateljih. Eden teh, Kimmel, je izdal pod naslovom: „Libri symbolici ecclesiae orien-tališ" (v drugi izdaji je ta uaslov spremenjen tako: „Monumeuta fidei e. o.") zbirko verskih spisov raznih dob in neenake vrednosti. Nekteri teh spisov imajo pri nas veliko ceno (ako tudi se ne morejo primerjati zaključkom vesoljnih zborov), drugi pa ne le nimajo nikakoršne veljave, ampak so obsojeni kot krivoverski (n. pr. 's4vuiohxr} 6fto).oyri(Tvg zloglasnega kalvinista Kirila Lukarisa). Kimmelova zbirka je znana pri nas samo strokovnjakom, ter nima druge važnosti razun knjigo-pisne in zgodovinske. Več veljave ima „knjiga pravil" (tiskana po nalogu naše ruske vlade v pervi polovici tega stoletja), ktera obsega razun Kanonskih postav tudi dogmatične formule, obvezne za vse verne pravoslavne cerkve. Te formule so tri perve vere (svmbola) in dogmatični zaključki 2., 6., 7. zbora. (S to*knjigo je izri-njeua iz cerkvene rabe tako imenovana „kormčaja knjiga," v kteri je bilo nekoliko basni razžaljivih za katoličane.) Toraj tudi ta službeni svod ne obsega nič zoper katoliško cerkev. Vse, kar je pri nas zoperkato-liškega, izrazuje mnenja šol, ne pa vere vzh. cerkve. — Taki je tudi razloček med naukom cerkve in med naukom bogoslovnih šol v sami katoliški cerkvi. Tako je n. pr. vsem znano, da je ▼ tečaju mnogih stoletji cela velika šola (tomisti) in celi veliki red (dominikanci) pobija) nemadežanost Marijino. Ali kdo bi se derznil vsi kat. cerkvi pripisovati napake bogoslovcev? kteri so sicer vredni vsakega spoštovanja, a glede te točke so branili le svoje mnenje. Očividno je, da je razloček, ki ga postavljamo, prav koristen za zedinjenje cerkve. Imajoči pred očmi ta razloček, nam je nedvojbeno, da smo s kat. cerkvijo zedinjeni v nauku, ki ga mi kot absolutno nezmotljivo resnico izpovedujemo; mnenja pa, ktera nas od nje dele, niso prave dogme, niti v očeh samih začetnikov teh mnenij. — Ako pustimo na strani prepirni nauk bogoslovcev. moramo priznati, da vzhodnja cerkev je in corpore oddeljena od katoliške, ne z natanko določeno zmoto, ampak z neznanjem nekih verskih členov, kteri so bili na zahodu po oddeljenju (razkolu) vstanov-Ijeni, in kteri se izlasti tičejo verhovne oblasti v cerkvi, neznanje, ktero se more tim ložej odpuščati, ker je bil popolni nauk o tem predmetu celo v zahodnji cerkvi še le v najnovejšem času (v vat. zboru) vstanovljen in razložen. — Druga okoličnost, pospešujoča zedinjenje cerkve (je po notranjem načinu združena s pervo), je ta, da v vzhodnji cerkvi ni določenega mnenja o kato-lišrvu. Zakaj po oddeljenju ni bilo (in po izjavah naših najboljših bogoslovcev tudi ni moglo biti' na vzhodu vesoljnih zborov; razkol (shisma) odstop danes lede facto, a nikakor ne de jure. Za nas adhuc sub judice lis est. — In prav ta raznoličnost v mnenjih naših bogoslovcev o katolištvu je velika. Ako so pisatelji (na srečo so maloštevilni in ne važni), ki terdijo, da katolicizem ni le zunaj prave cerkve, ampak tudi zunaj kerščanstva sploh, pa jih tudi je, ki so kompetentniši in avktoritativniši, in kteri javno uče (kakor n. pr. vladika Platon, sedanji metropolit Kijevski), da vzhodnja io za-hodnja cerkev ste dve rojeni sestri, ki le po nespora-zumljenji živite v neslogi. Med tema končinama nahajamo v našem bogoslovnem pisemstvu glede katoličanstva vsakoverstnih mnenj, prijaznih in neprijaznih, positivnih in negativnih. Ta nedoločeni odnošaj vzhodnje cerkve proti zahodnji se kaže še jasnejše iz sledeče okoliščine: da so namreč pri nas ljudje, ki svoje prepričanje o resnici „novihu katoliških dogem iavno izpovedujejo, a poleg tega vendar ostajajo udje pravoslavne cerkve. Razun osebstvenih razločkov med bogoslovci obstoji velika opreka med gerško in rusko cerkvijo v postopanju proti katoličanom. Gerki, vkljub vsem poskušnjam zedinjevanja. se derže še zmeraj absurdne in bogoskrunske navade, da keršču-jejo (t. j. prekerščujejo) zahodnje kristjane, ne razločujoči katoličana od protestanta. Ruska cerkev, ne le da ima vse zahodnjike za prave kristjane in njihov kerst za veljaven, ampak priznava v katol. cerkvi veljavnost tudi drugih sv. skrivnosti, posebno mašnikovega reda. — Ako je pri nas. kakor smo rekli, pisateljev, ki terdijo, da katolicizem ni drugo ko nekerščaustvo, to le eno izmed številuih nasprotji, ktera so sploh prav koristna zedinjenju. Zares, vsa ta nasprotja, kader jih prepoznajo, bodo služila v to, da to prašanje prinesemo na dan, in da ga skušamo rešiti. Obče mnenje, 8 tem resno opozorjeno na anormalno stanje naših vzhodnjih verskih in cerkvenih razmer, si bo prizadevalo, da se iz tega stanja vzdigne; zakaj gotovo je, da pri nas na vzhodu je v teh prašaniih več neznanja kakor hudobne volje; dovolj bo, da v ta prašanja posveti žarek resnice, ne da bi jo načelno reševali. — Praktično rešiti ta problem bo seveda mnogo teže. Pa če se bodo dogovori vodili v ljubezni z obeh strani, moremo se z božjo pomočjo gotovo nadjati vspeha. A pred vsem je potreba ljubezni; zakaj, kakor pravi sv. Frančišek Asiski, le ona „omnia gravia facit levia, et omnia amara dulcia." Na vso moč je želeti, da bi se tako mišljenje tega veleučenega Slavena širilo pov8odi, ne le po njegovi alavni domovini, ampak tudi drugod. Sovražniki katolištva, doslednje tudi slavenstva, delajo na vse pretege, da 8e sestri ne spoznate, šireči krive pojme o eni in drugi, da se prepad ne zasuje. P. !f. M. Beseda v pomislek kranjski duhovščini. iii. (Konec tega članka.) K vsemu temu naj dodam nekoliko opazk. Gosp. dopisnik z Notranjskega (Zg. Dan. list 43) je segel precej daleč (v 1. 1755) po bratovščino, ki bi poleg drugih pregreh zatirala zlasti tudi žganjepivstvo. Tudi ima za to primerno podobico. Kakor je razvidno iz škofijskega odgovora, poslanega naši družbi, vstanov-Ijena je tudi v sedanjem stoletji (1. 1851) bratovščiua take verste. Razloček med obema pa je ta. da so vsta-novili novejšo samo zoper pijančevanje in žganjepitje. Nastane torej vprašanje, kakšno bratovščino bi naj bolj kazalo vstanoviti med Kranjci? (Pa saj bi se Korošcem, Štajarcem in Primorcem tudi prilegla!) Ali bi imela več vspeha bratovščina z raznimi nameni, ali bratovščina vravnana po kopitu naše družbe? Razpravo o tem vprašanji in njega rešitev prepuščam bolj sku-šenim možem. Le toliko omenim, da točka naših pravil navaja še take kraje in slučaje, kjer je vse to doma, kar je drugi namen »bratovščine sv. Družine"4 (Gl. Dan.) Naša družba ima tudi svojo podobico, kakor se razvidi iz pravil. Je pa taka-le: 2 lista sta. Na pervi strani je podoba križanega in žejo terpečega Odrešenika. Na verhu stoji zapisano: Družba treznosti; pod podobo pa: Rekel je: Žejin sem! Stala je pa ondi posoda polna jesiha. Oni pa so gobo z jesihom napojili, in na hisop nataknili ter mu jo k ustam podali. (Jan. 19, 28. 29.) Druga ftran obsega ob kratkem pravila in molitev, ki se pa razteza še na tretjo stran. Na zadnjo stran se zapisuje ime družnikovo in čas. kedaj kdo pristopi, pa obljuba je tudi ondi tiskana. Spodaj je še Marija z Jezusom blagoslavljajočim družnike okrog zversteoe. Morda bi bili na teh spominkih pripravni izreki iz: Sir. :>7, 34.; Luk. 21, 34.; Rimlj. 13, 13. 14.; I. Petr 5. 8. Povem uaj še to, da pri uaši družbi marsikdo izstopi, pa ne naznani tega niti osebno, niti po kom drugem; kajti se tudi sramuje. Zato je pa tudi natančen pregled vseh družnikov nekako težaven. C. kr. okrajno glavarstvo tirja vsako leto, da se mu naznani število udov. Za 1. 1885 se jih je naznanilo 182, 54 moških in 12* ženskih. Nekteri derže obljubo z občudovanja vredno zvestobo. Kdo drugi ga pa malo „cukne" pri kaki malici ali v druščini, in potem pravi, da ga je malo pokusil, če tudi je „v žganje zapisan." Poslednji izraz je namreč ' med našim ljudstvom tehničen za „družbo treznosti.* Sicer pa število udov peša. Prav veliko pripomore k temu to, da družba ni cerkvena bratovščina. Slabi izgledi, kakor je znano, pa tudi veliko vpljivajo. Zlaati odkar ljudje špirit kupujejo in potem doma žganje na-pravljajo, širi 8e žganjepivatvo po družinah vedno huje. Pijejo ga moški, serkajo ga ženske, atari se hočejo ž njim poživiti, in pokušati ga dajo tudi otrokom. Tako življenje ae razširja vedno bolj po domačih in tujih deželah. Dokler se špirit zdatno ne podraži ali se ne začne točiti kaka ceneja in zdraveja pijača, bo zares naj boljše sredstvo zoper žganjepivatvo kaka bratovščina. Prirediti jo bo pa treba tako, da ae alednjič ne bo moglo reči, da je naše ljudstvo vkljub bratovščini veoder le v pravem besednem pomenu ..zapisano v žganje."* V Kranjski gori, 25. okt. 1886. V. D. P. Marielux, mucenik spovedne skrivnosti. Ko je bila španjska vojna moč v bitvi pri Avacuho pokončana, ostal je pri načelniku oblegane terdnjave. Ramouu Rodil, prostovoljno tudi P. Marielux iz reda Lelijancev. Obleganim se je slabo godilo; terpeli so pomanjkanje. in kužna bolezen skorbut se je grozno širila med njimi. V takem stanji ginil je ob enem v vojski red in pojemala pokorščina; poveljnik bal se je vsak trenutok. da vstane prekucija; 23. sept. 1^25 se res Rodilu sporoči, da se bodo vojaki vzdignili zoper njega pod načelništvom veljavnega častnika Montareo-a še tisti dan ob 9 zvečer. Rodil veliko ne pomišlja, koj zapove pokornim svojim vojakom uj>ornike zapreti. Velika in stroga preiskava se na to prične, pa uporniki nočejo priznati uameravanega hudodelstva. Nagli Rodil veliko ue pomišlja in sodba je sklenjena: vsi vjetniki — krivi ali uekrivi — naj se ob 9 zvečer postrele, ker so bili uporniki njemu ravno ta čas za smertno uro odločili. Nato se oberne k P. Marielux-u. rekoč: Kapelan, ura je 6; v treh urah spovejte vjetnike. To seje ugodilo in ob 9 stalo je že vseh trinajst obsojencev pred sod-njim stolom Božjim. Poveljnik pa tudi po tej grozoviti kazni ni bil še umerjen. — Kedo ve. pravi sam pri sebi, če niso še drugi zarotniki ostali živi. Spovednik ustreljenih zvedil je gotovo tudi to. Hitro ukaže poklicati P. Marieluxa. Ko ta pride, zapre za njim vrata ter mu pravi: Pater, brez dvoma so vam spovedani in usmerteni uporniki razodeli vse svoje načerte in naklepe, naznanili tudi vse sokrivnike, ki so morebiti ostali še živi. Jaz pa jih moram vedeti in zato vam ukačem v kraljevem imenu, razodenite mi vse in ne zamolčite mi nobenega imena in nobene okoliščine. General, odverne P. Marielux. vi tirjate nekaj od mene, kar jaz ne morem in ne smem storiti, da bi ne postavil v nevarnost zveličanja svoje duše. Skrivnosti svojih spovedancev ne morem razodeti, če bi tc zahtevalo tudi samo kraljevo veličanstvo. Bog naj me varuje tega! Pri teh besedah c:e razjari general; serdit prime patra za roko ter mu žuga: Menih, povej mi vse, ali te ustrelim! P. Marielux pa odgovori mirno in veselo: Če Bog hoče moje mučeništvo, naj se zgodi njegova sveta volja; povedati pa ne morem ničesar. Izdajalec svojega kralja, svoje zastave in svojega prestojnika, ne boš govoril ? zakriči Rodil; mašnik odgovori: Jaz sem zvest svojemu kralju in svoji zastavi, kakor vi; nihče pa ne smč zahtevati od mene, da postanem izdajalec svojega Boga. Rodil odpre serdit vrata ter pokliče glasno stotnika Kurralde-a, kateremu naroči pripeljati v sobo štiri vojščake z nabitimi puškami, kar se urno zgodi. Poklekni, menih! zakriči Rodil, kakor divja zver; vojakom pa komandira; Pripravite se! Nato ukaže še enkrat samooblastno menihu, mu vse razodeti, kričijoč: V kraljevem imenu ti ukažem razodeti mi skrivnosti upornikov! Menih pa mirno odgovori: V Božjem imenu, tega ne storim. Strelite! zakriči na to Rodil; in P. Peter Ma-rielux, mučenik spovedne molčečnosti, se zgrudi na tla, od dveh krogelj zadet, da prejme v nebesih plačilo. (Corriere delli Alpi, 188, 1. 1886.) Prava beseda o pravem času. rDanica" je prinesla v štev. -42. članek z Dolenjskega. ki more res razveseliti vs&cega prijatelja našega naroda. Nek dopisnik je namreč zopet sprožil misel, da naj se v sta nove bratovščine treznosti (ali zmerna društva). Ta beseda našla je takoj odmev na drugi meji Kranjski in vže v naslednji štev. oglasil se je drug dopisnik z Notranjskega. Res. zlat svet je to, in Bog daj, da bi se ta želja spolnila! Marsikdo je že na to mislil, toda nihče si ni upal začeti. Potreba take bratovščine pa je tako živa postala, da je škodo časa o tem govoriti. Kdor vidi, kako žganje na grozen način razdira našo slovensko domovino, kako naš kmet svojo dušo in svoj grunt utaplja v tej nesrečni tekočini, je o tem dovolj prepričan. Tako ne more, ue sme dalje biti! Toda. kako naj se pomaga? — Ne s postavami in paragrafi, kakor skuša vlada, ktere trud je sicer vse hvale vreden. Naložite po 20 ali 50 odstotkov na liter žgane pijače, pomagalo ne bode dosti. Kolikor večji davek, toliko dražje je žganje m toliko slabeje, bolj škodljivo. Tergovci. kteri so brezvestni, gotovo ne terpe škode, — zgubo terpi tisti, ki pije. Ce je špirit dražji, pa prilijejo kupčevalci toliko več vode in toliko več strupeni n, tako, da njihov žep ni čisto nič na slabšem. Da se na ta način polagoma mori ljudstvo — kdo se zmeni za to? — Deržava tukaj ne more kaj opraviti drugače, ko bi prepovedala prodajo žganja; tega pa gotovo ne bo. Svetne oblasti zoper žganjepivstvo nimajo zdatnega pripomočka, zunanja sila ne zadostuje, tu je treba notranje, moralue sile. In to podaja ravno sv. vera. Če se sploh da zoper žganjepitje kaj storiti, mogoče je le po tej poti, da si vstanovimo bratovščine treznosti. — Nikar se ne plašimo težav, drugod imajo tudi take družbe in skušnja kaže, da so obilo sadu obrodile. Za izgled postavim dogodek, kterega navaja pisatelj Svetilko v svojem spisu „Trojni strup za naše ljudstvo" v Večernicah 83. leta. Stvar je sicer znana, toda prilika je vgodna in prav nič ne bo škodvalo, če jo tu zopet ponovimo. Po gornji Šleziji se je bilo pred kakimi 50 leti pitje žganja silo vkoreninilo. Pili so možje, pile žene, pili otroci — vse od kraja, cele rodbine so posedavale ob nedeljah po gostilnah in popivale pozno v noč. Po cestah in potih bili so videti prizori, da je moralo Človeka sercč boleti. Duhovni, videč to silno zlo, niso mogli molčati. Na prižnici in v spovednici so delali ua to, da bi obvarovali pogube svojo čedo. Toda vse zastonj. Samo v vasi Nemški-Piekar je goreča beseda ondot-ne^a duhovnega pastirja našla vgodna tla. Bil je tamkaj župnik Alojzij Ficek: pobožen mož, goreč častilec Marijin. Dan na dan je molil, da bi se Bog usmilil revnega ljudstva. Na svečnico 1. 1845 podal se je med službo Božjo na prižnico, ter govoril živo in ognjevito zoper žganje ter klical svojim faranom, da bi veudar enkrat iz ljubezni do Marije pustili to gerdo pijačo. Ljudje so bili ginjeni. Kar na trumo so vreli k altarju, kjer so storili slovesno obljubo, da se hočejo zanaprej poboljšati. „Sveti ogenj, da govorim po izvirniku, katerega je bil v Nemškem Piekarji zanetil župnik Ficek, *e je hitro razširil po sosednjih farah. V mestu Beuthen-u je sprejel župnik Šafranek o velikonočnem času okoli 500 ljudi v „zmerno društvo," župnik Maskefka v Bogačicu 2344, njegov brat v Myslovitru izmed 3845 ljudi, ki so bili prejeli velikonočno obhajilo, 3759." — In nadalje: „Vse hiti odpovedat se pijančevanju. Ljudstvo je kakor prerojeno, mir in zadovoljnost se povrača. Za očitna po* bujšanja delajo ljudje očitno pokoro, zopet se vdomačuje prejšnji red, prejšnja pridnost, v malo mescih ima zmerno društvo 300 tisoč udov. V mestu, kjer se jo potočilo prej 8 do 10.000 veder špirita, so sedaj žga- ojarnice prazne, in po ulicah rednost. — Konec 1. 1845 je 84 točivcev žganja prišlo na nič in 205 jih je prenehalo to delo. 48.000 veder žganja so manj napravili in žganj -skega davka je bilo za 254.489 tolarjev manj, kakor prejšnje leto i. t. d. — Zgodovina teh zmernih društev znana je, kakor pravim, po družbi sv. Mohora; popisuje jo tudi nek poročevalec v rSlaw. Jahrbucher, 45. leto." Vender, ker nam tako jasno kaže. kacega pomena so bile te bratovščine za Šlezijo, gotovo ui napačno, če zopet na njo opozorimo. Tudi po Angleškem, Irskem, v Ameriki in Indiji bile so take družbe vir novega blagostanja. Pri nas se je misel zbudila. — Bog daj, da bi ne zaspala! Dopisnik z Notranjskega nasvetoval je že ne-ktera pravila, natančneji podatki bi se morda še poizve-deli na Moravskem ali v Šležiji, kjer so še zdaj zmerna društva razširjene. Mož, ki bi pri nas vstanovil tako društvo, pri do bil bi si veliko zasluženje pred Bogom in pred svojim narodom; storil bi čin domoljubja, ki bi stal z zlatimi čerkami zapisan v sercu slovenskega naroda. Molimo, da nam Bog obudi tacega rešitelja! M. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Šmartna pri Kranji. 2. novembra. Veličastno, pa tako serce pretresajoče zapel je naš krasui veliki zvon 22- cktobra zvečer ob 8. Oznanoval je daleč na okolo: Lepi Šmartinski župniji nastopil je toliko zaže-Ijeni zlati čas duhovnih vaj. RŠ&J^u. umramo-iLK&l&Uu biti, da__je v naših za katoliško vero in čednostno življenje tako nevaruih časih postavil na čelo sv. Cerkvi tako pobožnega in skerbuega poglavarja papeža J^eona XIII — Luč z neba! Sv. Cerkev~Tmela je že nevarne, viharne "Čase;"*a današnji čas zapisal si je na bandero: šiloma razdejati skalo, na ktero je Kristus svojo cerkev zidal. THn fu. flg pp iiBtrpžijn t**1 vse svoje upanje stavijo nff~Boga — sami možmolltve, priporočajo tako goreče škofom in vernim molitev, da zmagamo zakletega sovražnika. Iz serca hvaležni moramo biti pa tudi našemu mil. g. knezoškofu, ki so v enem svojih pastirskih listov priporočali misijone, ali pa duhovne vaje. In naš g. župnik, sam prijatelj molitve in premišljevanja in res ves goreč za zveličanje sebi izročenih duš, kako z veselim sercem je poslušal glas višega pastirja, češ: Tudi pri nas moramo imeti duhovne vaje. Končali smo jih sedaj in ginjeni se zahvalujemo Bogu za toliko milost! Vodili so jih 3 gg. lazaristi iz Ljubljane, med njimi preč. g. superijor sam — od 22. oktobra do 1. novembra. Kdor je imel kdaj priliko, biti z njimi pri misijonn ali vajah, mi bo rad priterdil, da so to res možje polni apostoljskega duha in zraven vsi skromni in ponižni. Ni čuda, da je bila prostorna naša cerkev do zadnjega kotička napolnovana pri tako navdušenih in prepričevavnih cerkvenih govorih. Bog daj, da bi dolgo odmevale lepe besede v naših sercih! Spovednice so bile, čeravno je bilo 7 stalnih spovednikov, kar obsute od zora do noči s spokorniki iz vsih stanov. Že tako se radi vdeležujejo naši farmani ss. zakramentov; s koliko večim veseljem šli so iskat miru in tolažbe ranjenemu sercu ob tej prelepi priliki. Obhajanih je bilo okoli 2200. O naj ostanejo ti terdni sklepi stalni v večni prid! Čez vse ginljiv pa je bil sklep. Preč. g. dekan A. Mežnarec storil nam je veliko postrežbo, da je blago-dušno prevzel sv. opravilo na praznik vsih Svetnikov in s tem zelo povzdignil nam tako vesele dneve. Priserčna mu hvala! N^pozabljiv nam ostane zlasti zadnji jivvor g., superijorov. Gorenjec, pravijo, se ne da z lepa do »oLz__^initi. A pri tem govoru, zlasti pri milih prošnjah do Jezusa, naj blagoslovi posamezne in vse. rosilo se je tudi resno oko možaku. ?a velikancirA prorssijo kakar&ne še ni videla Šuukruuaka- -fara, sledila je slovesna "St.'maša; in~ zahvalna'pesem „Te Deum." Kako je šla iz serca ta pesem, ve le oni, ki se je vdeležil duhovnih vaj. Te nepozabljive dneve naklonil nam je g. župnik v spomin, da irn^ obstolže UOO.iet. Zato je viietl gospod tudi ozališal farno cernev, kolikor mogoče. Prenovljena je znotraj in zunaj, in verhu tega naročila sta se dva nova altarja, Katera bodeta pa, žal, še le o sv. Martinu blagoslovljena. Mnogo stotakov šteli so v kratkem času naši verli farmani. a vselej z veseljem in to mi je porok, da naše ljudstvo, dokler ostane tako darežljivo za čast Božjo, je verno in dobro. Ko sklepam te verstice, zahvalujem se v imenu vse fare preč. gg. lazaristom za preobilni trud in vse duhovne dobrote, ktere so nam delili; enako zahvalo tudi ueutrudljivim gg. spovednikom, ki so ljubeznjivo celili rane človečkih slabosti."Plačilo — seveda — prejmejo v nebesih! V. Al i ju n čir. Kako se sv. Martin seli v večno čast. (Za v.ziIm vsim Martinom.i Čez osemdeset let *tari škof sv. Martin doživel je veselje. «la vid; sveto cerkev svojo Tutoosko močno, iu da se je sv. vera kristijanska vkoreninila v Galiji, v sedanji francoski deželi. Dozorel je stari sveti mož. Davno že predvidil je sv. Martin čas svoje smerti, in predpovedal bratom mnihom, aa duša njegova hrepeni se vzdiguiti iz trob-Ijivega trupla. Pobožni Sulpicij Sever popisuje smert sv. Martina takole: rEpiskopsKa služba kliče sv. očeta do mesta Kondace, kjer se nemirni duhovi v cerkvene zadeve mešajo in prepir narede. Sv. Martin želi obnoviti stari mir iu ljubi pokoj med njimi. Popotvanje v daljne kraje je težavno, io še posebno za ostarelega sv. škofa, vendar apostoljska skerb daje moč sv. Martinu, da ne umerje popred. in hoče še vrav-nati red in napraviti lepi mir v svoji čedi- Na taki cerkveni poti spremlja množica pobožnih bratov svojega svetega učenika in vodnika, ai ima serce milo in ljubo iu je polu duha modrosti, da podučuje svoje ljubljene brate pri vsaki priložnosti. Pridejo na tem popotvanji k eni reki, po njej preletavajo vodne ptice, katere se zaletavajo in potapljajo v valove, da ribe love. Ta prikazen daje vgodno priliko, podučiti brate tovarše o nevarnosti našega življenja; ker te ptice so podobne hudobi, ki preži na lahkomiseljne ljudi, da jih ugrabi, vjame in konča. Že je sv. Martin došel v mesto Kondace. kjer so prepiri in nepokoj. Pomiril, sprijaznil je razburjene pravdaije in v cerkvi tej vlada zopet stari blaženi pokoj in ljubezen kristijanska. Spremstvo škofovo se pripravlja na odhod io sv. Martin bi rad se vernil v svoje samostansko zatišje; ali ob enem opeša njegovo telo. Pokliče brate svoje ljubljene, in naznani njim, da jih mora zapustiti in se od njih ločiti. Zasliši se pa sedaj ihtenje, žalosteu jok in vsa tovaršija kliče glasno: „Oče, zakaj nas zapuščaš? komu nas zapuščene prepuščaš? Dereči volkovi planejo na nas, t edo tvojo, kdo nas obrani pred ropanjem, kadar nimamo pastirja? Vemo, da želiš biti s Kristusom, kjer plačilo tebi ne mine. če prideš tudi pozneje, ne bode manjše. Smiluj se nas in ne zapusti d&b!u V tem vpitji in ihtenji svojih zvestih bratov je sv. škof ginjea, in ker se pretaka Božje usmiljenje v n:egovi serčni žili, ulijejo se debele kaplje iz solznih oči njegovih. V duhu se oberne k Gospodu Bogu in govori jokajočim bratom besede serčnomile te-le: „0 Gospod, ljubi Bog! Je li me še treba tem ljudem, oe odložim dela, z^6di se volja Tvoja !a Želja, biti z Jezusom Kristusom in ljuba vez z milimi tovarši, v sredi med upanjem in žalovanjem postavljen moli nadalje: „Vojska v meni je ognjena in v plamenu ljnbezni sem vžgan; vendar, aKO odmeniš, da ostanem še v tem taboru, ne tresem se; službo, ktero si mi na ramenami položil, pokorno ponesem; pod Tvojim znamnjem nadalje bodem se bojeval, dokler je Tvoja volja. Akoravno bi bilo ljubo starcu, umakniti se v zatišje in po delu se odpočiti, je vendar št v meni misel, katero zmaguje nad leti in se ne poda starosti. Ako pa, o Gospod, rešiš starega mene, dobro mi bode, zgodi se volja Tvoja. Te vse, za katere se bojim, brani jih Ti.* Ja res, velik je ta mož — v delu nevtrudljivi, v smerti nepremagljivi; ne boji se umreti, ne zdrahni se živeti. — Ali zimica pretresava mu že ude; vendar ne-preneha delati v Božji službi; v noči še moli, in orne-dleno telo pokori v duhu bdečem; odpočiva na stari postelji, v ternji in v pepeli. In sedaj, ga nagovore učenci, naj bi si podložil slamnico, on pa izreče: Ne bi bilo lepo, da ne umerje kristijan v pepeli; — bi vam pokazal napčni zgled, grešil bi.- Vedno bile so njegove oči obernjene k nebesom, roki vzdignjeni in duh je zbran v molitvi, Pričujoči gospodje duhovni prosijo, naj pomaga telesu in uleže se po strani, odgovori jim pa njih škof: Dragi moji, privolite meni, hočem raji gledati k nebesom, da poleti duh hitro naravnost k Gospodu Bogu. V tem ko to govori, spazi hudobnega duha v koti stoječega in zapove: kaj čakaš tukaj, ti kervolačna spakaV Na meni ne najdeš nič svojega, — v naročje Abrahamovo me sprejmi."* Pri teh besedah je izdihnil svojo dušo 1. 3*J7, 11. novembra. Merlič je angeljske podobe, obličje je belo; telo sv. škola se sveti in podoba je vidna, kakor da se svetnik kaže v slavi prihodnjega vstajenja. J. Ž. O Martini čislani, Ljubljeni prijatelji: Sveti Martin vnovič bod' Solnce sreče Vam za god! t. g. Jan. Valjavca misijonska sporočila. Blagoslovi Jezusov. Serca na Prežganjem mesca vinotoka 1874. Ni kmalu dubovnije, ki bi se bila tako vnela za čast Božjo kakor je duhovnija prežganjska na Dolenjskem. Imeli so Prežganjci verlega župnika, kteri jih je ljubil in bil tudi ljubljen od njih. Oskerbel je duhovnjanom svojim blagi gospod Frančišek Levičuik, tako se je imenoval nekdanji g. oče prežganjski (sedaj župnik pri Devici Mariji v Polji), oe le sv. poslanje, ampak tudi ponovljenje misijona, kterih dveh pobožnost se je vsa duhovnija vdeležila na veliko spodbudo sosednjim duhovnjanom. Duhovno avetišče Božje se je pozidalo v serci ljudi, očistilo se je vse po moči v zakramentu sv. pokore, podperlo se s presvetim Rešnjim Telesom za arečno popotvanje v večnost. Na enkrat se pokaže, da je streha cerkvena in zvonikova slaba, da bi se znala prigoditi kaka nesreča, ako se staro, preperelo lesovje ne popravi. Pri tej priložnosti pride možem prežganjskim v misel, naj se zvonik nov postavi in cerkev sv. Margarete prizida, da ne bodo duhovnjaui ua tesnem. Povejo to gosp. župniku. Ko pa rečejo, da naj bo zvon četerti 37 stotov težak, in ves nov zvonik in cerkve precej prizidane znovega, previdni g. oče duhovni pravi, možje, jeii ne bo to preveč za vas, za tolikanj malo duhovnijo ? Ne, ne bo preveč, jo bomo že zdelali, Bog je naša pomoč ..., odgovorijo verli duhovni otroci verlega očeta duhovnega. Tedaj začnimo, če menite, da bomo zdelali to reč. Previdni gosp. župnik precej začne, da se nebi dobra volja kej kalila po komur si bodi. Apnenice se delajo, kamen se vozi — pomladi se z zidanjem prične. Kmalu je bilo vse razderto, pa tudi hitro vse pozidano. Zvonik je stal, zvon pripeljejo, 37 stotov težak, in zapel je veličastno na holmu prežganjskem. da se daleč okrog zdaj razlega glas njegov. Prizida se lep del cerkvi in blagoslovljenja cerkva nedeljo pokličejo duhovnijani mene, naj pridem pridigat, ko se bodo zahvalili Bogu za prejete dobrote med časom priprav in zidanja tolikega. Pridem toraj v nedeljo rečeuo. Že iz daleka me pozdravlja mogočni strel, praznično zvonenje, priterka-vanje veselo. Sredi zvonov se čuje veličastni veliki zvon, kakor jasna globoka tromba, ki Bogu poje na čast... Zagledam zvouik — kaka sprememba! Nekedaj je stal kakor dober bokal nad cerkvijo zvonik, z lesom pepelnatim pokrit. Zdaj pak se mi sveti naproti belo visoko zidanje, streha krita s kositarjem ... Cerkev podaljšana na holmu zaljša hrib prežganjski, da ga je gledati mično. Iz lepega visocega zvonika, na kterem se leskeče pozlačeni križ, mi doui milo priterkavanje v prijazen pozdrav naproti, kakor harmonija iz Božjih visočin. Kmalu sem v župnem domu, pa v lepi cerkvi, ter pozdravljam presv. Rešnje Telo, zahvaljevaje Boga, da je dal srečo in svoj sveti blagoslov pri delu tolikem. G. župnik me sprejme vljudno... in kmalu se pogovarjava od starih srečnih časov, od zidanja ... da ni bilo nobene nesreče, da so ljudje, čeravno je reč vsa stala okoli 8000 goldinarjev, že dokaj splačali tega dolga, in da bo kmalu vse poravnano. Drugo jutro sem imel pervo duh. opravilo ... drugo pa vč. g. župnik z asistencijo. Pri tej drugi Božji službi sem spet pridigal.... in tako se je daru nabralo okoli 80 goldinarjev. Pridigal sem o zvoniku, o zvonu..... ljudje so bili močno ginjeni... in marsiktera solzica jo stekla po licih zarujovelih od solnca. Potem sem spovedoval... mogel priti še dvakrat in imeti službo božjo ter spet spovedovati... tako, da sem vso duhovnijo pripravil na praznik vseh Svetnikov. Tako previdno vlada Bog; Jesusovo presveto Serce je pozidalo, očistilo duhovna živa svetišča njim, ki so mu pripravili popolnoma lepo stanovanje iz zidu in kamna na prijaznem griči prežganjskem. Morda je pa tudi Gospodovo Serce zato jim dalo to duhovno milost, ker so tolikanj spoštovali svojega prejšnjega dušnega pastirja, in so hotli sprejeti tudi novega z nar večo slavo. Naj jim da Božje Serce slednjič tudi to, kar ja za Prežganjce nar bolje: stanovitnost v dobrem do konca! Kaj je moj pravi namen? Da dobrote le bi vžival, Ki ta svet mi jih deli, Da bi zložno tu prebival, — Mi serce naj ne želi! - :nn-- Nisem vstvarjen, aa nabiral Bi minljivi si zaklad, Reveža pa bi preziral, Ki ga muči skerb in glad. Naj iskal bi zgolj veselja, Iskal sreče dan na dan. — To ne bodi moja žel'a. Stvarjen ni za to kristjan ! Moj namen je vse kaj viši, Vstvarjeu nisem za ta svet; — Torej serce. le ne iši Si, kar prah je. kar je 6met! — Nikdar ne smem pozabiti, Kar življenju da pomen, Nikdar poti v raj zgrešiti, Da dosežem svoj namen. Da Boga Častim in molim, Njega ljubim ves iskren, Da v nebo si pot izvolim — To je pravi moj namen! Le zato me Bog je stvaril, Hodim da v življenje pot; Le zato duha razžaril, Da se branim grešnih zmot. Vedna čast naj Njemu bode, Bog in Oče je skei bljiv; Osrečuje vse narode, In do vsih je ljubeznjiv! Hvali, moli, duša Njega. On je Stvarnik, tvoj Gospod, On te brani vsega zlega. On skerbi za te povsod! Moli ga, in priporočaj V varstvo Njega se vsikdar; Vse težave mu izročaj, Ki tero te. slaba stvar! Ljuba duša, ne zamudi Pevati mu vedno čast; Ko telo kdaj v prah se zgrudi, Dati če nebo ti v last! — O, da pač častil in molil, Ljubil bi Gospoda zmir; Da bi vselej to izvolil, Kar je prave sreče vir! L Z. Razgled po svetu. Pariz. (Politični rudečkarji in usmiljene sestre.) Ako hočeš zelenca ali pa katoličana grintave politike raz-dražiti, pokaži mu meniha, redovnico ali tudi sploh poštenega duhovna, — pa bo precej ogenj v strehi. Celo bolnikom jih taki gadi ne privoščijo, temveč ljubše jim je, če bolnik brez postrežbe pojema, ali pa kot žival pogine, kakor pa da bi mu redovne usmiljene roke stregle in da bi lepo z Bogom spravljen v večnost se preselil. Ravno to pa kaže, da taki človek je oblekel že satanovo kožo in zrasli so mu kozlovski rogje. Dogodbe v Parizu to pričujejo, kakor popisuje „Vaterland." Kakor je znano, so usmiljene sestre pregnane iz pariških bolnišnic; pa to ni samo bolnikom neljubo, ampak zelo neprijetno je celo tudi zdravnikom, kar kaže ^versti protest primsrjev, resno ugovarjanje pervih zdravnikov, med katerimi so tudi neki brezverci, katerim na čelu je sloveči kirurg Despores (beri: Depore). Pa kai se je zgodilo? Namesto redovnic so nastavljene bile svetne strežnice; toda pri teh so se prikazale take napačnosti, da je bila gosposka prisiljena njih počenjanje preiskovati. Republikanski list »Liberte" o tem poroča in pravi: „Ali moraa obnašanje teh ženskih daje vzrok nezadovoljnosti? To moramo pač verjeti, ako so resnične ostudnosti, ki jih zoper nje poroča list, ki je še manj sumljiv klerikalizma kot doktor Depres sam namreč rCri du Peuple." Če izdajatelja tega lista rudečkarja Jules Guerde -a (v. Ziil-Gerda) nimamo in ne cenimo za agenta pariškega nadškofa, mora gotovo „Cri du Peuple" (r. Kri du Popi) odkrito misliti in se naslanjati ua dobre dokaze, ko gospodarstvo roti. da naj posvetne strežnice odpravi iz bolnišnic iu da nai se zopet nadomestijo z redovnicami (usmiljenimi sestrami). Socijalnc-demokra-tovski list ne prinaša nejasnih obdolževanj, ampak prav določne pritožbe. Da (svetne strežnice) ono mleko, ki je za bolnike določeno, zase posnemajo; da po svoji vol|i uejednako dele jedila med bolnike; da so silo delale umirajočim, da od njih daril dobe — to so pritožbe in sicer še najmanjše." Nadalje pravi republikanski list: rPred nekoliko dnevi smo o tem govorili z enim naj slavniših pariških zdravuikov. Poterdil je ou prav vsako točko, ki jo je odkril socijastiški list. Kakor se pri mnogih izmed svetnih strežnic pogreša poštenje, zvestoba v spolnovanji dolžnosti in suažnost, tako so tudi mnoge spačene v nravuem obnašanji. Naš poročnik (omenjeni slavni zdravnik) nam naznanja, da med uo-tranjimi zdravniki bolnišnice in nekaterimi posvetnimi strežnicami so razmere, katere so nameuu bolnišnice ravno tako nasprotne, kakor nravnosti sami. Kaj pa. da bolniki so tisti, ktere v takih okoliščinah zadeva ŠKoda, ki se godi s tem, da so sprejete svetne strežnice namesto redovnic." »Česa so bile pa usmiljene sestre obdolžene," praša na dalje časnik „Liberte?u »Nepoštenosti? Ne. Jim ie kedaj primanjkovalo ua serčnosti in zatajevauji samih sebe? Ne. Ali so jih zasačili, da bi bile mleko posnemale? Ne. Ali so umirajočim silo delale, da bi darove z njih pulile? Ne. Ali so potratno tje metale živež, kterega jim je komisija izročila? Ne. V vsem tem pa so tožene svetne strežnice. Usmiljene sestre niso dajale nikoli povoda takim pritožbam. Njih obnašanje, njih darežljivo delovanje iD njih gorečnost je bila občudovanja vredna. Te pobožne gospe so bile do bolnisov res prav materno miloserčne. One so nedolžne žertve krivičnega in brezglavnega hujskanja, katero je zgoli panoga verskega preganjanja, ktero ljudem glave meša in med njimi razpor dela. Sama človeška pamet bi mogla ljudem poved.iti, da ni težko voliti, Katere njih so boljše, ali strežnice, ki svoj poklic cenijo za apostoljstvo, ali pa one. ki ga imajo le kot molzno kravo. Toda posvetnjačevalci niso poslušali zdrave človeške pameti, in pregnali so usmiljene sestre. Tako hudo žaljeni človeški um se je moral maščevati, in to se je zdaj zgodilo: postrežništvo v bolnišnici (v Parizu) je sedaj neizrečeno dražje kot poprej, verbu tega pa v vsakem oziru slabeje." Bratovske zadev«. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolna oseba za pomoč. — Bolna v roki. — Hudoben človek za spreobernjenje. — Prošnja za dobrega duhovna. — Žena priporoča slabovernega moža, da bi se poboljšal, spreobernil, pa tudi, ua bi zopet dobil primerno službo. — Bolan duhoven za zdravje in pomoč. — Bolna deklica, da bi ji po Božji volji odleglo. — Deklica za pomoč v bolezni. — Terdovraten bolnik, da bi se v Božjo voljo vdal in se z Bogom spravil. — Pomoč pri domačih opravilih Zahvale. Iz Dolenjskega. Bila sem nevarno bolna; po dnevnici in obljubi, če ozdravim, po Danici naznaniti, sem na priprošnjo sv. Frančiška Ksaverja. M. D. vedne pomoči in sv. Deodata. gotovo zdravje zadobila. Torej stoterna zahvala sv. Frančišku, Mariji vedne pomoči in s v. Deodatu. M. K. Iz rimskega zapisnika mučenikov. 17. svečana Zeti. Ales Falkonerij, spoznovavec, je bil eden izmed *stanovuikov reda služabnikov Marijinih ali ser-vitov. Cmeri ie leta 1310 v visoki starosti 110 let. Pred smertio so se mu prikazali angelji in Zveličar sam. Sc. Favstin, je umeri v Rimu s štiri in štirdesetimi tovarši vred kot mučenik Jezusov. Sicer se iz njegovega živlienja ne ve nič posebnega. Sv. Fititan, spoznovavec in opat na Škotskem, je živei v šestem stoletju in je imel od Boga dar prerokovanja in čudežev. Sv. Marjana, sestra sv. Filipa aposteljna. Se. Polihronij, škof babilonski, je bil v vojski Rimljanov s Perzijani vjet in od rimskega cesarja Decija zavoljo stanovitnosti v veri k smerti obsojen. S kamni so ga pobili. Sv. Silvin, škof. ie bil sin plemenite družine na Francoskem. Ko je prišel v Rim na božjo pot ondi obiskat svete kraje, povzdignili so ga papež do škofovske časti, ter mu naložili, da naj razširja sv. evangelij med neverniki svoje domačije. Svetost njegovega življenja, njegova učenost in apostoljska gorečnost je s pomočjo milosti božje v kratkem času pridobila precejšnje število nevernikov in pripeljala na pravo pot kerščanskega življenja. Umeri je leta 718. Sar. Teodul in Julija n. mučenika v Cesareji Palestinski. Pervi je bil v rodu deželnemu predsedniku Firmilijanu in že v visoki starosti, ko se je spreobernil, sam se je bil ovadil kristjana pri sodniku, kteri ga je obsodil k smerti na križu. Julijan, doma iz Kapa-docije, je imel svete mučenike v taki časti, da je njih trupla poljuboval. Ko so ga neverniki nekega dne pri takem častitljivem dejanju zasačili, so ga prijeli, k sodniku peljali in na sodnikovo povelje na germadi sežgali. Listek za raznoterosti. Iz dijaške kuhinje. Pretekli mesec vinotok, če tudi vina nismo točili, je bil hud za dijaško kuhinjo. Hodilo je v ljudsko kuhinjo 79 šolcev, za utere je bilo plačati 141 gld.. v drugem kraju za 5 šolcev pa 6 gld. 62 kr.; razun teh za 28 druzih na dom k hrani, k stanovanju, knjigam, k hudi šolnini itd. sploh 69 gld. 11 kr. Skup od 112 mladenčev čez 217 gld. (Druga polovica sept. je vzela nekako na pol toliko.) Pri tem vmes ni nekih zneskov k šolnini v sili za nektere, ki bi bili morali brez tega šolo zapustiti (nekterim so se bile menda vrata že zaperle?); pa to hočejo poverniti. — Lepa pomoč za dijaško kuhinjo je posijala iz oporoke Jožeta Rozmana voznika, ki je te dni umeri; pa zagotovila še nimamo v rokah. Ako se poterdi, ne bomo ga pozabili. Bog mu dai večni mir. Priče Božjega bitja, ali: Slučaji, ki niso slučaji. Poslovenil J. b. po knjigi: „300 Strafgerichte Gottes." V Ljubljani 1886; založil gosp. Dragotin Hribar, lično natisnila tiskarna Blaznikovih naslednikov na Bregu. — Knjižica obsega večidel kratke prestresljive dogodbice, ktere kažejo prav očitne strahovanja Božje za bogokletja, rotenja, odpad od sv. vere itd. I. zvezek obsega 76 strani, cena 25 kr. — Za katehete. pridigarje, za domače branje so prav rabne take dogodbice. V predinesto Ternovo pride za kapi. č. g. Andrej Kalan, ker g. Fr. Rihar se je zarad bolezni podal v začasni pokoj. V Cerklje pride č. g. Ant. Verbajs iz Leskovca. Bukve božje v naravi Spisal dr. Alban Stolz, poslovenil P. Hrisogoo Majar O. S. F. po koledarji za Čas in večnost od 1. 1859, torej je podučljivo delce razdeljeno v 12 mescev. N8 188 straneh male knjižice, tiskane prav lično v zalogi kat. tisk. v Mariboru, dobiš veliko koristnih naukov. Kolera kar neče zapustiti laške dežele, ktere framasoni tako ostudno delajo z materjo sv. Cerkvijo, — pobrala je poslednje dni v Genovi čez poldrugi sto ljudi! Msr. Hrovatin, ki je pred zadnjo nedeljo tako slovesno obhajal svojo demantno sv. mašo, je ubožnim svoje rojstne duhovnije Občine daroval 200 gld. Dobroti;? darovi. Za študentovsko kuhinjo: G. Dragotin Hribar 1 gld. — Čast. gosp. župnik A. (jftlobič 2&.gld. — Čast. gosp. župnik Jan. Potočnik 3 gld. — Čast. g. župn. A. Stare 3 gld. — Čast. g. župnik Fr. Vohinec 1 gld. 50 kr. — Neimenovana dobrotnica 2 gld. — Č. g. kat. S. Zupan 2 gld. sr. — Z napisom „Pro fidelibus defunctis'< 2 gld. — Čast. g. župnik A. LuŠin 2 gld. — Čast. g. župnik J. Teran 2 gld. — Neimenovan dobrotnik 15 gld. Za sv. Detinstvo: G. Dragotin Hribar 1 gld. — Č. g. Fr. Dolinar iz Borovnice 16 gld. Za sv. Očeta: F. K. 1 tol. za 2 gld. — Spodnja Idrija 12 gld. — S Homca 2 gld. Za sveto leto: Ljubno 5 gld. — Po č. g. župniku A. Stare-tu 13 gld. 60 kr. — Spodnja Idrija 40 gld. Za poskodtane v Berdski /ari: Neimenovana 1 gld. — Žaljski farmani 4 gld. — Ljubno 5 gld. Za pogorelce na Uncu: Ljubno 3 gld. — Žaljski farmani 4 gld. Za afrikanski misijon: Iz Spodnje Idrije 5 gld. — M. M. 1 gld. — P. M. 1 gld. Za razširjanje sr. vere: Čast. gosp. kat. Š. Zupan 20 frankov v ziatu za sv. leto. Za n