O PAPIRNI PANOGI Razstava {tudentov Katedre za vizualne komunikacije in Katedre za notranjo opremo Visoke {ole za dizajn v Ljubljani, samostojnega visoko{olskega zavoda, na Gospodarski zbornici Slovenije. »Less is More« je bila povezovalna ideja, izto~nica in rde~a nit delavnice (tako imenovanega »workshopa«), ki je potekala na Katedri za notranjo opremo in Katedri za vizualne komunikacije na Visoki {oli za dizajn v Ljubljani. Poudarek je bil na racionalizaciji in dodani vrednosti kartonaste, polipropilen embalaže, ki je sicer v realnosti zavržena in neuporabna/neuporabljena. Zadana naloga delavnice je bila, kako embalažo nadgraditi, da bo imela trajno dobo izdelka in uporabnega predmeta. Delavnica je potekala interdisciplinarno v sodelovanju s predavatelji z razli~nih podro~ij oblikovanja. V okviru delavnice so {tudentje notranje opreme in vizualnih komunikacij imeli možnost dela na projektu v smislu na~rtovanja nove embalaže in na nivoju oblikovanja zunanje embalaže – sporo~ilnosti. Osnovna zasnova projekta je bila predstavljena {tudentom na uvodnem predavanju o kreativnih embalažah. Svoje zamisli, ideje in potencialne re{itve so nato {tudentje predstavili na preliminarnih skicah, ki so bile v posameznih primerih nadgrajene s predstavitvijo v 3D izvedbi z izrisi in prototipi. Delavnica »Less is More« je bila s {tudenti izvedena dvostopenjsko oziroma v dveh sklopih. Prvi sklop je potekal v Laboratoriju za kreativne industrije, kjer so {tudenti notranje opreme na~rtovali koncept in konstrukcijo pla{~a embalaže. Na podlagi razvoja koncepta so nastali trije sekundarni, »re-design« izdelki. Idejna zasnova Teje Pavlin, {tudentke notranje opreme, je bil stol kot sekundaren izdelek kartonaste embalaže pralnega stroja. Študent notranje opreme Luka Kern je Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 O PAPIRNI PANOGI 11 10 Informiramo STANDARDIZACIJA V PAPIRNIŠTVU standaRdIzatIon In PaPeR IndUstRY Promoviramo MANJ JE VE^ less Is MoRe Standards are present everywhere and most of the time we are not aware of them. They accompany us at our workplace, on the street, at home and at leisure. They bring order and consistency to our lives and make sure we are safe and healthy, the environment less polluted and the products reliable, of quality and compatible. "Less is more" has been a cohesive idea and an umbrella theme for the "workshop" carried out at the Departments of Interior design and Visual communication at the Academy of design in Ljubljana, an independent institute for higher education. The interdisciplinary workshop was coordinated by lecturers from various fields of design. Participating students of interior design and visual communications had the opportunity develop their ideas and to work on their design in terms of developing new packaging and on the level of designing adequate configuration for the packaging – informative value. The project was carried out on the incentives of the Ministry of culture of the Republic of Slovenia. Prvi primer standardizacije nastal v papirni industriji Standardi nas spremljajo na vsakem koraku, ne da bi se tega zavedali. Prisotni so na delovnem mestu, na poti, doma in v prostem ~asu. Urejajo in usklajujejo vse okrog nas in skrbijo, da je na{e življenje varno in zdravo, okolje manj onesnaženo, izdelki zanesljivi, kakovostni in združljivi. Standardizacija je kot sredstvo za ustvarjanje reda na dolo~enem podro~ju stara skoraj toliko, kot je staro ~love{tvo, le da tega izraza v daljni preteklosti niso poznali. ^im bolj se je ~love{tvo razvijalo, tem ve~ standardov je veljalo. Eden od prvih primerov standardizacije je nastal ravno v papirni industriji, predpis o formatu papirja 210 x 298 (format A4), ki ga je izdala francoska revolucionarna oblast leta 1789. Cilj evropske standardizacije je pripraviti prostovoljne standarde, ki bodo podlaga za enotni evropski trg proizvodov in storitev. Še posebej pomembne cilje predstavljajo skrb za varnost proizvodov, uporabnikov in {ir{ega okolja, ve~ja kakovost proizvodov, pocenitev proizvodov in enostavnej{e vzdrževanje ter postavljanje enotnih in nedvoumnih definicij ter enotnih metod presku{anja. Standardi so zapisani sporazumi, ki temeljijo na priznanih rezultatih znanosti, tehnike in izku{enj. Pripravljeni so z namenom dose~i optimalne koristi za skupnost. Z njihovo uporabo je mogo~e odpraviti marsikatero nepotrebno oviro v trgovini, racionalizirati proizvodnjo in storitve ter omogo~iti ve~jo združljivost izdelkov in storitev. V standardih lahko najdemo tehni~ne specifikacije in druga natan~na merila, ki se pogosto uporabljajo kot pravila, navodila, preskusni postopki ali definicije posameznih zna~ilnosti. Standardi se pripravljajo predvsem zato, da bi bili materiali, izdelki, postopki in storitve, ki so skladni z njimi, primerni za uporabo. Za sistem standardizacije na nacionalni ravni je odgovoren Slovenski in{titut za standardizacijo – SIST. Standarde pripravljajo tehni~ni strokovnjaki v delovnih skupinah mednarodnih in evropskih tehni~nih odborov, ki z njimi zagotavljajo visoko raven kakovosti proizvodov in storitev. Avtorji standardov želijo, da bi standardi re{evali resni~ne, sodobne probleme, saj so standardi u~inkoviti le takrat, ko jih ljudje uporabljajo. Standardizacija v Sloveniji V Sloveniji so se aktivnosti na podro~ju standardizacije papirne industrije za~ele leta 1994, ko je bil ustanovljen slovenski tehni~ni odbor SIST/TC VPK Vlaknine, papir, karton in izdelki. SIST/TC VPK spremlja delo evropskega tehni~nega odbora CEN/TC 172 Vlaknine, papir, karton in lepenka ter mednarodnega tehni~nega odbora ISO/TC 6 Papir, karton, lepenka in vlaknine. V 17 letih aktivnosti je slovenski tehni~ni odbor z metodo ponatisa kot slovenske standarde privzel okoli 150 evropskih in mednarodnih standardov Evropski tehni~ni odbor CEN/TC 172 vodi sekretariat DIN Nem{kega in{tituta za standardizacijo. Delo CEN/TC 172 se odvija v okviru naslednjih delovnih skupin (WG): CEN/TC 172/WG 2 Papir, karton in lepenka za recikliranje CEN/TC 172/WG 3 Papir, karton in lepenka v neposrednem stiku z živili - Analitske metode za ocenjevanje CEN/TC 172/WG 6 Specifikacija lastnosti papirja za uporabo na napravah za kopiranje CEN/TC 172/WG 8 Mehki tissue papirji – testne metode CEN/TC 172/WG 12Citotoksi~nost V okviru Mednarodnega tehni~nega odbora ISO/TC 6 je aktivnih 19 delovnih skupin, ki so pripravile in objavile 178 standardov, v programu dela pa je priprava 27 standardizacijskih dokumentov. ISO/TC 6 je pripravil pet terminolo{kih standardov: SIST ISO 4046-1:2004: Papir, karton, lepenka, vlaknine in izdelki iz teh materialov Slovar – 1. del: Abecedni seznam SIST ISO 4046-2:2004: Papir, karton, lepenka, vlaknine in izdelki iz teh materialov Slovar – 2. del: Proizvodnja vlaken – izrazje SIST ISO 4046-3:2004: Papir, karton, lepenka, vlaknine in izdelki iz teh materialov Slovar – 3. del: Proizvodnja papirja – izrazje SIST ISO 4046-4:2004: Papir, karton, lepenka, vlaknine in izdelki iz teh materialov Slovar – 4. del: Vrste papirja, kartona, lepenke in izdelkov iz teh materialov SIST ISO 4046-5:2004: Papir, karton, lepenka, vlaknine in izdelki iz teh materialov Slovar – 5. del: Lastnosti vlaknin, papirja, kartona in lepenke Kako vplivati na oblikovanje in vsebino standardov? Sodelovanje pri pripravi evropskih in mednarodnih standardov v okviru delovnih skupin je možno preko nacionalnega tehni~nega odbora SIST/ TC VPK. Strokovnjaki na podro~ju papirne in papirno-predelovalne industrije lahko postanejo ~lani nacionalnega tehni~nega odbora SIST/TC VPK Vlaknine, papir, karton in izdelki in aktivno sodelujejo v procesu standardizacije. S sodelovanjem se lahko vpliva na vsebino standardov, hkrati se lahko predvidijo bodo~e zahteve v standardu. To pomeni prednost pred konkurenco, saj se lahko na podlagi hitre informacije proizvodnja prilagodi pred~asno in tako skraj{a ~as dobave na trg. Organizacije navajajo ve~ razlogov, zakaj uporabljajo standarde, to so prenos znanja, znižanje stro{kov in hitrej{i ~as dobave proizvoda in storitve. V ~asu gospodarske krize in podnebnih sprememb ter v ~asu, ko i{~emo poti do bolj{e energetske u~inkovitosti in rabe obnovljivih virov energije, smo za~eli iskati tudi možnosti za izhod iz nastalega položaja. Standardizacija lahko pri tem ponudi pomo~ in pomaga prehoditi na~rtovano pot do re{itev hitreje in bolj usklajeno. Tega se zavedajo na vseh ravneh standardizacije, zato je opaziti pospe{ene dejavnosti na evropski in mednarodni ravni. Poleg tega ne gre pozabiti, da imajo vsi, tako posamezniki kot majhna podjetja, možnost vplivati na tok standardizacije. mag. Edita Kiralj SIST, Slovenski Inštitut za standardizacijo Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 v idejni zasnovi embalažo, namenjeno trem var~nim žarnicam, v sekundarni funkciji preoblikoval v svetilko. Razvil je domi{ljen pla{~, ki je zasnovan na sami embalažni povr{ini in dopu{~a preprosto adaptacijo embalažnega ovoja v oblikovano svetilko. Druga idejna zasnova {tudenta Luke Kerna je pti~ja krmilnica, narejena iz polipropilena. Zasnova krmilnice je namenjena namestitvi v samo kro{njo drevesa. Ptice lahko z veje dosežejo krmilnico, ki je v obliki vise~ega “jabolka” in ima odprtine za hrano. V nadaljevanju v drugem sklopu delavnice so {tudenti nadgrajevali koncept in oblikovali celovito grafi~no podobo embalaže, tako z vizualnega vidika kot tudi njene uporabne vrednosti, ki naj bi bila ve~namenska. Za vizualno nadgradnjo v grafi~nem vidiku oblikovanja so {tudenti vizualnih komunikacij v sodelovanju s {tudenti notranje opreme za primere embalaž svetilke, krmilnice in stola aplicirali grafi~ne elemente do kon~nega produkta. Razstavljene embalažne podobe izdelkov so predstavljene na plakatih in nekatere v obliki prototipov. Vsebujejo uporaben vidik, ki je preprost, dovolj sodoben in izviren z vidika sodobne potro{ni{ke družbe. Obenem ponazarjajo racionalizacijo in minimalizem v dizajnu, recikliranje materialov in funkcionalnost uporabe potro{nih izdelkov v sodobni, postmoderni bivanjski kulturi. Prednost novih embalažnih prototipov {tudentov je inovativnost, preprostost in »home made« (izdelano doma) princip. Slabost so dolo~ene tehni~ne pomanjkljivosti v smislu materialov, možnosti dotiskov in izsekov, ki pogojujejo idejne zasnove {tudentov. Navedene pomanjkljivosti so lahko z vidika izdelave orodij in proizvodnih postopkov embalažnih celot dolo~en "zagonski" stro{ek. Pri pripravi kon~nih izdelkov bi bilo treba upo{tevati tudi ergonomski vidik, ki bi ga morali izvesti v sekundarni fazi. Ime in ideja »Less is More« se lahko implementira kot nova "razvojna blagovna znamka", ki omogo~a prihodnost razli~nim inovativnim embalažam. Spodbujala bi razvoj novih embalaž pod svojim imenom, omogo~ala tudi nate~aje in naknadne delavnice (tako imenovane »workshope«), tako v dejanskem procesu na~rtovanja – umetni{kih akademij, {ol, kot tudi v socialnih omrežjih kot na~in povezovanja in marketinga. Nabor dolo~enih embalažnih idej bi bil na voljo podjetjem, ki bi bili pripravljeni investirati v dolo~eno inovativno embalažo. Projekt smo izvedli na pobudo Ministrstva za kulturo Mentorji: Nada Rožmanec Mati~i~, Mojca Per{e, Katarina Klemen, Aljo{a Kolenc Organizatorji: Nika Grabar, Petra Bevek, Jasmina Perov{ek Študenti na projektu: Tea Pavlin, Luka Kern, Nina Berli~, Marko Watt Kunst Stones, Ur{a Olip, Manca Flajs, Du{anka Novakovi}, Katja Vravnik, Tja{a Cigula, Nina Jan~i~, Nadja Keržan, Jalen Mint, Anja Mo{kon, Karmen Slov{a, Vida Vovk Pezdir, Mateja Kru{lin in Anja ^ekada. Katarina Klemen, Petra Bevk in Nada Rožmanec Mati~i~ Visoka šola za dizajn