OR. O. ILAUNIG: 13 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. •**** ' »Grof Erazem Tatenbah, kaj ste vl danes?« »Nič, dunajski sluga,« odvrne Tatenbah tratko. »In to hoCete ostatl. Ali hočete, da vas napratljo ne samo za slugo, ampak tudi za sužnja, ki bo klonil svoj ponosni tilnik pred izmozganiml dvorjani?« »O, groflca Zrinjska, kaj mislite o menl?« »Ponosnega sem si slikala grofa Tatenbaha, ki se zaveda svoje moči. Po rodu in premoženju Je najveljavnejši na Štajerskem, toda noče se zaˇedati tega, noče razumeti, kako bi postal še naočnejši, neodvisen, svoboden, sam svoj vladar.« »Kaj, sam svoj vladar,« vzklikne Tatenbah ter se dvigne s sedeža in primc za desnico groIce, ki mu jo je preptistila. »Da, neodvisen vladar, vojvoda štajerskl, kateremn bi se klanjali dnigi nemški piemenitaši kot kralju sloveasLiii pokrajin.« »Kaj vojvoda, vladar Slovenijef« »Da, vladar velikega ozemlja in rladar srcu, kl čuti za svobodnega vojvoda to, česar on ne sluti.« »KaJ, knegfnja, ali J« re»? Ali gmem upati? All smem izreči besedo, da vraiat« moja tajna čustva, kl jih gojim že toliko časa ˇ svojem srcu? 0, recite kneglnja, da me ljubite!« »Da, Tatenbah, moje src« Je vaš«, a vaSe le, Ce ste tudi junak, ker le junaku žrtvujem svojo ljubezen.« »Kako sreCen sem! NeskonCno sreien, ko slišim te besede,« vzklikne vzhičeno grof Tatenbah, pade na koleua pred groflco ter Jo objame okoli kolen. »TvoJ za vedno, grofica Zrinjska, ti duša moje duSe, za te storlm V8C« V tem trenutku se slišijo koraki; hitro se dvlgne grof ter se vsede v naslonjafi, grofica pa se zopet vrne k oknu. V sobo sta stopila grof Zrinjski ln Frankopan. Prvi je razgrnil pergament ter ga položil pred Tatenbaha, ki je gledal kakor omamljen, ko mu je Zrinjski prečital vsebino cele pogodbe z grofom Wesselenyjem in Nadasdyjem. »Ali še dvomiš.« vpraša crof Zrinjski kratko. »Da; verjamem, nimam nobenih pomislekov veC, daj sem pogodbo, da jo podpišem ter da vstopim na mesto umrlega Frana Wesselenyja, da izpolnim to, kar je obljubil on.« »To so možate besede,« reCe Frankopan vcs razvnet, »grof Tatenbah, sedaj se ti odpira pot do slave, gledam te velikega, močnega.« »In slavnega,« pripomni grofica Zrinjska in pogleda grofa Tatenbaha s pogledom, ki je izrazil vse, kar je čutila tedaj njena duša. »Tu je pogodba,« reče grof Zrinjski, »sestavil sem jo tako kakor druge — tu je pero.« Grof Tatinbah seže hlastno po velikem gosjem peresu, ga pomoči v črnilo in dvigne še enkrat svoj pogled h grofici. Ta se mu ljubko nasmehne, tako vabljivo, tako obetajoče . .. Za hip mu zastoji roka, ko že hoče podpisatl; neki tajni glas mu zašepeče: Odloži pero — tvoja poguba bo. V tem trenutku pa stopi grofica Zrinjska čisto blizu njega. On začuti njen dih, ncka tajna omamljiva moč gre od nje. Čisto pa prevzame njena misel in njcna volja; zdi se mu, kakor bi slišal glas: »Tatenbah, podpiši, vojvoda postaneš, neizmerna liubezen te Caka.« In kakor bi šinila ncka neznana sila v njegove mišice, je stisnil trdno pero, ga nastavil na razgrnjeni pergament in s krepkimi potezami zapisal: Ivan Erazem grof Tatenbah. Čutilo se je, kako je drsalo pero po papirju, nato je nastala trenutna tišina. Grof Tatenbah je odložil pero. Ko je dvignil očj, ga je zadel goreč pogled grofice Zrinjske kakor bi hotela reči: »Moj si sedaj, moj junak.« Zunaj je nastal silen pi§, da so pokall hrasti, zamolklo grmenje ]e postajalo vedno bolj močno, luči na srebrnem lestencu so nemirno plapolale. »Tedaj, grof Tatenbah, hvala ti, da si mi zaupal,« reče Peter Zrinjski, vzame listino v roke ter nadaljuje: »Da pa veš, kaj si podpisal, poslušaj: Jaz Ivan Erazem grof Tatenbah in Reinstelnskl, potrjujem z lastnoročnim podpisom sveto prisego, da bočem biti grofu Petru Zrinjskemu do zadnjega diha zvest in stanovitcn, da hočem pospcševati njcgove namere na vse možne načine, z besedo in dejanjem ter da ga nikdar nočem zapustiti, tako v sreči kakor tudi v nesreči, tudi če bi bilo treba žitvovati živlipnie.« Resno, svečano so zvenele te besede grofa Zrinjskega po dvorani. Zdajci se zasliši silen plš, svetel blisk, močen, rezek pok strele, da so zatrepetale luCl In se Je stresel cel grad. Dolgo je odmeval grom ter se »gubljal 2, močnimi sunki polagoma v daljino. Grof Tatenbah Je postal smrtno bled. »Bog nam je priča, da je stvar pravična,« Je prekinil tišino grof Frankopan, »potrdil Je to ravnokar s svetlim znakom svoje moči.« »Tako je,« je pripomnila grofica Zrinjska, itopila h grofu Tatenbahu ter mu srčno stisnlla roko. Začutil je, kakor bi mu šla od nje požlvljaJoča moč skozl njegovo telo — postal Je zopet rdeč v obrazu. »Va§ sem in vaš ostanem,« Je vzkliknil grof Tatenbah, se dvignil ter podal Zrinjskemu in •Frankopanu desnico, ki sta jo krepko stlsnila. Na okno so udarile velike kaplje dežja, hraBtl so pokali pod silo viharja, ki je pridrvel od tapada, svetli bliski so razsvetljevali temno noč, katerim je vsakokrat sledilo močno grmenje. Tako je bilo v noči 11. septembra leta 1667. Usoda grofa Erazma Tatenbaha se je 8 tem odločila. III. Na caMnkem drorn. . Nisi kralj po bolji toIJI In maiiljen ¦ ivetlm olJemT Nimai li ti aam pravic« Vladati, ukazovati? Alkero. V velikl dvoranl cesarske palaCe Je sedel na predvečer praznika sv. Leopolda v pozlačenem naslonjaču bled mož z izrazitim obrazom, katerega spodnje ustnice so bile nekoliko podaljšane. Imel je črnosvilnat, do polovice tankih stegen segajoč plašč, kratek, 5rn in z zlatom pretkani jopič, pod koleni zvezane hlače s precej velikimi čipkaml, na nogah pa je nosil fine čevlje, v katere so bile zgoraj vdelane cvetlice iz temne svile. Izpod plašča je gledal kratek španski me5, na temnožametastem stolu je ležal klobuk, na treh krajih nekoliko zavihan, okrašen s peresi, ki so se gibala proti robovom. Okoli vrata je imel črn trak, na katerom Je bilo pritrjeno zlato runo. Ta mož je bil rimsko-nemški cesar Leopold I. v domači obJeki. danea vea drueačen. neero ie bil ob prilikl, ko so se mu lcta 1660 poklonili deželni stanovi v Gradcu. Danes niso stali okoli cesarja dvorjani in paži v črno žametasti obleki. Le eden je bil navzoč, mož visoke postave, spoštljivo je stal in čakal, kaj mu veli cesar. Njegovo visoko čelo so pokrivali dolgi, do tilnika segajoči lasje, njegov odkrit obraz s svetlimi očmi, malo vpognjenim nosom in ozkimi ustmi, kratkimi brkami in brado, kakor je bila tedaj navada, vse to je bil znak visoke resnosti in dobrodušnosti. Nosil je fino, s srebrom pretkano spodnjo obleko 8 kratkim površnim suknjičem iz črnega žamcta, pod snežnobelim ovratnikom, obroljenim z najlepšiml Cipkami je nosil širok svilnat trak na prsih, na katerem se je istotako svetil red zlatega runa. Ta mož je bil tedaj na dvoru rimsko-nemškega cesarja še vsemogočni državni minister Evsebij Vaclav knez Lobkovic. Njegov obraz je bil v tem trenutku še bolj rosen kakor kedaj prej. Tajinstvena tišina je bila v dvoranl, siišalo se je le enakomerno tik-takan]e velikanske pozlačene ure s podobo smrti nad velikimi kazalci ter 6topanje dvom« straže pr©d dvorauok ^ Zdajci dvigne cesar sklonjeno glavo. »Po vaših poročilih, knez, se sedaj res deia na načrtu, ki bi naj našo moč na Ogrskem ogro« žal,« reče cesar ter gleda ogovorjenemu trdno T oči. »Tako je,« odvrne knez ter se prikloni, »Jaj sem Vašemu Veličanstvu poročal, kar so mi sporočili moji najbolj zaupni prijatelji in poizvedovalci iz Ogrskega. Boli me, da moram predložitl taka poročila na predvečer slavnostnega dne, kl nosi ime Njegovega VeliCanstva in katerega s« veseli ves Dunaj.« »V tem imate prav,« menl cesar, »nikdar n« more človek dovolj hitro dati znamenja izbruha* jočega ognja, fe taka nevarnost grozi hiši. Govorite tedaj dalje, knez.« »Vaše Veličanstvo zapoveduje,« nadaljuje ta, »jaz ubogam. Porofalo se mi je o nekem dogovoru, ki se je vršil še nedavno blizu Trenčina O priliki zaroke hčerke hrvatskega bana Helena Zrinjske z mladim Rakocyjem. Znali so celo povedati, da se je palatin Franc Wesseleny sešel i nekaterimi nezadovoljneži, pri kateri priliki s« je govorilo o zvezi Ogrov ¦ sultanom, d» celo fj fouudbi davka-t. . A „ « • « M. M.