Mil ill A •! J rtl lfe^ II B NEODVISEN USS ZA SLOVENK DELAVCE V AMERIKI. / i" i ji'i » ■ ■ I ...... , W i ' ■ , ' ' ■ i hm^ltrii tftnN a «ML vIRffB ; Offmal Org an of 45 Sim- If a l 7 - _ HI®O •IWI I ft 1 WtfaM. '' * * * -r"»u>> i M wHW 9 ^^^MMMiaA t+k M k jJ| ■ si ffifjM > T : I'l'^j ■» l" i i« * W8 WlMI^ WlliWW'i^^ ^VMfMp! « J.'.:-^-; ^ * A ' tL S f tf i šsilS^ s ■ BHaa^am n fHHE ...... w 1 111 1 ■ ....................... ■ ■ iii- AVaT- I.IOM VUMTA I________________CLEVELAND, OHIO, MONsfr MARCH „th, „,7. ________LETO X. VOL. X. l^pSLatAggM M ; ZfliBzniSKriKiozoBnBi zaniB-* -- vajo takoj osemurno delo. ■ntas^ " ijE ■■ ' • 1 »f" j? ■ 'i • 1|' l''l —Skrijno važno zborovanje unijskih železniških voditeljev se je vršilo v soboto v Cleve-landu. Unijski voditelji so zahtevali od železnic, da nemudoma pripožnajo osemurno delo za vsi železniške uslužbence, brez ozira^ali je Adamson postava veljavna ali ne. Zajedno so pa voditelji železniških unij predsedniku Wilswiu obljubili, da v siiicaju vojne, če bi.se tedaj vršil štrajk, da bodejo pustili štrajk in naredili vse, kar bo vlada od njih zahtevala, to je? prevažali/ vojaštvo, munici-jo in druge vojaške potrebščine. Ves dan v soboto se je vršilo skrivno zborovanje 400 železniških voditeljev. Odločeni - . so na način priti daosem-11 r nega . delovnika, naj stane kar hoče, četudi se promet na vseh ameriških železnicah u* stay i. Le za potrebo Z jed. držav se , bo prevažalo blago. Voditelji železniških unij se podajo iz Cleveland v Washington, kjer se bodejo posvetovali s Samuel Gompersom, voditeljem organiziranega 4elaV-. stvf v Ameriki, toda za slučaj, da nastane voj*a, bodejo vsi delavci podpirali ameriško vlado. To zagotovilo ima, Wilson v rokah, podpisano od vseh .de;-lavskih voditeljev.,. t ;; s ( —Zopet je več deklet pobegnilo od svojih domov. Policija išče 16 letno Beatrice Kandazo, 8010 Dover ave. 17 letno Louiso Meglen, 3520 Superior ave. in 17 letno poročen* no "ženo" RpriiBudič, 3583- H. t' ■ .T^WtS*. 4t\. *■* • ■ ;ftL JJML^L , —Splošen bo] proti urtijslnm delavcem v Clevelandu se je pričel. Vsi zidarski in gradbeni podjetniki so sklenili,, da odpustijo od dela vse unijski delavce, ki imajo kaj opraviti pri gradnjah. V poštev pride nad 300 kontraktorjev, ki dajejo delo nad 15.000 delavcem. Vsa zidarska in gradbena dela bodejo raditega v Clevelandu zaostala. Zastop. delavskih unij so se izjavili, da hočejo kon* traktorji na vsak ftačin ubiti unijozem pri delavcih, toda posrečilo se jim ne bo. Pokazalo se pa bo, koliko so vredni unij-ski delavci in delavci sploh, ki so združeni, da se borijo za svoje pravice proti izkorišča- nju! 'Vseh tiMO^UjUl Se-lavcev v Clevelandu bo pomagalo delavcepi, ki so zguhili delo. ' . J'jj. ,.,,'n Upravništvo našega lista išče % razumna dečka za raz-našanje lista. Pogoji so jako ugodni. Dečki morajo biti stari vsaj 12 let, in se morajo o* glasiti s svojimi stariši v uprav-ništvu, ker na druge ponudbe se ne bo oziralo. * —Albert Ivnik in Fr. Mra-mor sta postala državljana pretočeni četrtek,N V soboto 10. mafea je bilo proglašenih državljanom še kakih 25 Slovencev, in njih imena priobčimo prihodnjič. —V CollinWoodu so ustanovili novo pevsko društvo, Soča. Lepo število članov se je takoj priglasilo. Namen društva se je priklopiti jugoslovanski pevski Zvezi pevskih društev v Ameriki. Našim rojakom v Collin-woodu častitamo na tem na- —Jugoslovanska pisarna, ki yc imela sedaj svoje prostore v Clevelandu, se j« preselila v glavno mesto Zjed. držav v Washington, da je v večji stiki z važnimi dogodki, ld pridejo sedaj na vrsto v ameriški politiki. Pisarna ima svoje prostore v Southern Building, Room 932. Tu bo pisarna v zvezi z diplomacijo in bo lahko nare-.dila "mnogo dobrega za napredek Jugoslovanov v Ameriki. vdeležijo v torek, 13. marca Češkega bazarja V Češki Narodni Sin. Zbirališče ob 8. zvečer čred Kalanom. —Umrla je Helena Tomšič, jtara 43 let, atanujoča na 3126 W. 52nd St. Doma iz St. Vida nad Ljubljano. V starem kjra-jn zapušča dva obroka ih sestro tukaj pa žalujočega moža. Pogreb se vrši v torek. 1 —Kakih 100 organiziranih 1 "polishers" pri White Sewing 1 Machine Co. je odšlo na štrajk, j Organizirali so se pred kaki- j mi tremi tedni. Delavci zahter j vajo 50c plače na uro in osem- j urno delo na dan. Mnogo naših 1 Slovencev je med temi delav- < ci in jim zelftno uspeha pri bor- c bi za boljši obstanek. < —Prvi strel iz ameriških to- j pov na nemške submarine po- ( Rieni vojno med Nemčijo in A* 1 merjko. Ameriška vlada je iz- 1 dala poyelje, -4a se strelja na vse submarine, ki se približajo ameriškim ladijam. številne | zarote Nemcev v Ameriki še < boJ[j pospešujejo mržnjo /do j Nemčije. In Nemčiji bo sledi- 1 ta Avstrija. Rojaki, vaša doli-nost v teh časih je prvjč, da č postanete državljani, in w*e | uredništvo vam bo šlo vselej i na roke, kakor smo to Mm h zadnjih osem let. Druga vaša < dolžnost je pa, da opustite vse i časopise, ki pišej«^v nemškem 1 duhu in se oprirhete) dobrega < ameriškega časopisja. Do voj- 1 ne z Nemčijo, manjka *$mo en korak, in predsednik Wilson zt ve* kaj dela. čt citate časopisje, ki piše in vleče z Nem- 1 V t našem časopisu dobite vsak ' teden trikrat vse upoštevanja 1 vredne novice, naš list je skozi ' zadnjih 8 let neprestano in sta- ! novitno delal v. prospeh roja- 1 kov v Ameriki, da si pridobijo s državljanstvo, in tisoče jih je J priča temu. Vi naročniki, pre- j govorite svoje prijatelje, da * se naročijo. 1 -. i Rusko uradno poročilo. 1 Petrograd, 11. marca. Ruske čete so zasedle mesto Senne v zapadni Perziji. • Nadaljni ru-" »ki napadi se vršijo v turški ( Armeniji. Neki ruski submarin ^ v Črnem morju je 'potopil ve- ( liko turško ladijo in nekaj ( manjših jadrnic. Ruske čete-v ■ Rumuniji si prizadevajo, da iz- j trgajo Nemcem mesto'Okna in okolico, katero so Nemci pred"" kratkim osvojili. Avstrijski protektorat nad i Aybanijo. • ! London, 11. marca. Avstrij- 1 ska vlada je uradno naznanila, da dobijo Albanci avtonomijo 1 pod avstrijskim protektoratom. 1 Mnc^i uplivni Albanci v Sokt- 1 nu pa so poslali med ljudstvo | razglas, da avstrijski protekto-, | rat nad 'Albanci je nesmisel J ker Albanija je svobodna deže- s la in je naznanila vojno Avstri- 1 ji in Nemčiji. j j Nemško poročilo. 1 Brolin, II. raaira. Ruske.če- 1 te so napadle nemške postpjan- ] ke pri Champagne, in deloma < se je Rusom posrečilo vdreti,.] v nemške postojanke. Vzhoda i 110 od RSieimsa so nemške po- 1 izvcdovalne čete ujele 14 Fran- j cozov. Pri Verdunu so Fran- i cozi napredovali na levem bre- | gu rdce Mcuse, toda brez uspe- 1 ha. Na desnem bregu reke Me- j use pa so nemške čete zasedle! . Caures gozd, kjer so ujele 6 častnikov in 200 mož. Bernstorff ne ve ničesar. j Cljristiania, 12. marca. Grof j Bernstorff odslovljenri nem- 1 ški poslanik v Ameriki, je dos- 1 pel včeraj sem na povratku v Nemčijo. Ko so ga vprašali, če ] mu je kaj znanega o nemški zaroti v Ameriki, se je izjavil, da prvič sliši o tem, in da mu SAMO EN K0RA1 SE MANJKA DO VOJNE Z NEMČIJO. . i ■——-- >redsednik Wilson je n|roČil mornariškemu tajniku, naj oboroži vse ameriške trgovske parn«, in da so ameriški kapitani opravičeni streljati na vsak nemški subm«|rin, kakor hitro ga zagta|jfj#t To pometlf ^jno med Nemčijo in Ameriko. Nove silne zarote Nemcev v Ameriki odkrite. Denar za Rudeči Križf)orabljen za zaroto proti Ameriki. Washington, M. marca. A-meriska vlada je izdala kapitanom ameriških trgovskih par-nikov, da streljajo na vsak submarin, kakor hitro ga opazijo. To pomeni, da ne bo dolgo, ko bodejo Zjed. države zapletene v vojno. Predsednik Wilson je > najprvo zapovedal, da se morajo ameriški trgovski parniki oborožiti, nakar je državni oddelek naše vlade zapovedal ameriškim kapitanom, da streljajo na vsak submarin, ki se sumljivo prikaže pred a-meriškim parnikom. < Oborožitev pomeni vojno. it^n'H^v ie mojrflo priti, NaiJ sfik aitieriških .pajkov čaka v amerilkih lukah, Jc4rte kaplta-rfS -g[0'načrtov za bodočnost. Totj- ski forti ob atlantski obali pripravljeni sa vojAo Ui^lim P^nišča, zavarovana int vše pMrAVljgflO za slučajni napau« j Tf -i"- I J Oborožitev pamikov. t; Ve se toliko, da ^ pomiki obložijo, to4jri^akQ,%li|o topov dobijo, taksne topove, f W n9»»»no» k,er vlada, M da ^ičesar. Ve se pa, da bbdejo pničarji na trgovskih arilir^ in ladijah prideljeni od ame-rjških vojnih ladij. f Ji '" M1 ' ' ' Vzrok oborožitve. Vyilson ima , dobre vzroke, zakaj je dal oborožiti trgovske pafnike, in bo znal ta svoj ko-tudi pov sok dobro zagovarjati. Toda glavni vzrok oborožitve je pa sledeč; Nemški submarini -s« ne ravnajo po mednarodnih postavah in pogodbah, k<$ napadajo mirne, trgovske pjfruike^iri raditega je ameriška ylada odločila, da če se submarini nečejo ravnati po mednarodnih postavah, da ima: jO trgovski parniki pravico braniti se, Ce pride torej, nemški submarin v bližino ameriškega parnika, smatra ameriška vlada to sovražno dejanje na-; pram Zjed. državam, in ameriški parnik ima pravico braniti blago in potnike, ki se nahajajo na takem parniku. Nemški nastop v tej vojni ne pušča druge poti kot streljati na nemške submarine, kjerkoli se prikažejo ife JF M g "V Zjed. države branijo svoje pravice. ; Ameriška vlada je dala jasno razumeti, da ne bo vzemala od nobene evropske vlade več nobenih povelj ampak bo nastopila samostojno. Nemška vlada nima privilegija, da h\ predpisovala ameriški vladi ali smejo ameriške ladije na mor- J ( . Prošnja do Wq^sja. I i' Mornariški ibnlek amerl-1 r- ške vlade je napr«! vse časo-k pisje v deželi, pulikar ne pri- i 1- občujejo imena olth parnikov, < 1- ki plovejo iz ameBŠkih prista- ] 1- nisč nadalje ali ifpjo topove i k ali ne, .ali imajo potnike ali bla- I 1, go. Vse to mora oftati tajno in 1 r- apelira se na patriotizem ame- < e riškega časopisja* ] da ne de!a ,1 1- vladi preglavice it) nepotrebnih 1, sitnosti. Vse se mora držati < V tajno. A 1- Izvanredna sqjft kongresa, i Washington, .11. marca. — . Predsednik Wilson j« sklcial 1 ^ mmmm* lj| jji sicer na dan to. aprila. Si^ v ni) se, da dotekaj* bo ie 1- p^prafltflmllnpi^Hi m orli narskiPkiS^m*!! •itftlov^jo ^ i- pive oborožene Indije, In soiji U s4 da bodejo tudi nemški sgb j je m^iriiii pripravljeni, da takoj >- nipa^jb ameriSkU ladije, ki so jh £§orožene: ^ * S ; V Rešilna ladija tqqpediranm ta^wmlM'^l 1- veško.ladijo Storsdat, ki je vo- ^ ^iUtoJfeijo loioWko&i; « h stradajodim.:; Belgijcem. 5, Parnik je imel anireiško zasta-& -,vo in je pJijuJt j^ipokrovite^ | rT, je bil rta krovu.— ——\ h Nadaljne nemške izdaje v r J Ameriki S ft Washington, it.' mar nemška in avstrijska društva nabrala pri posameznih veselica za "Rudeči Križ" se je porabilo za zarotnike. 51 ]f | e> , - Aretirafii zarotniki. t 'c V New Yorku, P"hiladej^h^ ji, Washin^tonu, Chicagi in ^drufcje'iio detektivi zaprli^te-vi ho ifgiednih Nemcev* ©efek* kl tivi so prišli na sled, da je nem->0 Škf kajzer zapofedal V^vek 1* 'vie ameriškim NeUicem. Nem-f" ci v Ameriki so morali siste-atičrio plačevati davke za ko-■€ rist neške zarotniške propa-,0 ! r;ande. Nadalje se jireiškuje za-l"|A)ta, da so imeli Nemci pri-pravijenih več milijonov ob z*d-njih volitvah, da izvolijo talce-ga predsednika, ki je ugoden a~ nemški vladi. 1- >, . , . \ j i- Brezžični brzojavi. i ti V New Yorku je bil prijet a- Nemec Ludwig Wax, pri kaki terem so dobili fine aparate za li- brezžični brzojav, skrivno pite savo, katere se je posluževal v e- dopisovanju z nemško vlado. WaJ^ je iobival svoja pisma polom liltmškega konzulata. 'Pri njem so dobili mnogo pi-s- sem in denarja, katerega je la prejemal naravnost iz Berolina. :č 700.000 builjev plenice zgorelo a- (Detroit, Mich., it. marca, ca Nemški zarotniki, kot je sedaj bi natančno dognano, so zažgali i\i v Detroitu ogromno zalogo ži-r- ta, kjer je bilo najmanj 700.000 r. Kttg ' Obsojeni Nemci Florence, S.C«, vs, marca.— Tukaj je bilo obsojenih osem častnikov nemške trgovske ladije Liegenfels na eno leto za- li. Ker je to prepovedano v a-meriških pristaniščih, so bili obsojeni. ';.,/vV ■..•Tio-Carranza zvoljen predsednikom (Mexico City,' 11; ma#ca. Po celi Meksikl so se vršile daneff predsedniške volitve, pfi kateri h je z ogromno večino srnia- . i.i^i 1 t___^jU . : ;. 1 ■ .'r L ._'- • I - - . .t. ■_ gal carranza. i^e neKaj tiso< glasov je bilo oddanih za dru ge kandidate. To so bile prvi redne predsedniške volitve 1 Mgksiki od leta 19111. Silen orkan v Ohio in Indiana Cincinati, 12. marca. Po o srednji Indiani in južni Ohi< je včeraj divjal silen tornade ki je ubil skoro 50 oseb in na redil za milijone škode. V Ne\ Častle, Ind. je bilo ubitih 2< oseb, v Cincinatiju v Day tonu 4. 60 hiš je razrušenih New Castle, Ind. oc Vojna? Ubijte svojega srna. u- Boston, 12. marca. "Ubijte ve svojega sina, raje kot da ga pu-v stite da gre v vojno." Tako je nasvetovala včeraj Alma Ghitkji ta. znana operna pevka. Gluck je o- rumunska državljanka od ru-io skih starišev. I^ekla je: "Pred- i [o, no bi svojega sina pustila v voj- | a- no, bi ga ubila. Mislite da se :w vrne živ? Ah I Razbit, brez vi- >,. 1 '' vm 20 da in sluha, brez rok in nog, to -y- je strašneje nego smTt. Ah! v Vojna ni nikdar opravičena." J Angleži so zasedli mesto Bagdad. . ** . --i-:- w yo tridnevni bitki so Angleži dobili v roke največje turiko mesto v Aziji. Turki bežijo proti severu. Rusi se bli-žaju angleški armadi. Bagdad je padel. London, 12. š marca. Angleži so osvojili starodavno in najbolj pomembno n^esto v Azijski Turčiji — Bagdad. Turki se se neprestano umikajo pred angleško kavalerijo, ki podi turško armado proti severu. Odločilna bitka . za Bagdad je o padcu Bagdada, le toliko naznanja poročilo, da so se Turki resno borili pred Bagdadom, toda zaman. Vsa Anglija se veseli,zajedno pa zavezniki,ker je to prva večja zmaga velikega pomena. Za Turke pomeni padec Bagdada jako hud udarec, zgubo morale za turško armado in velik tipljiv za zaveznike med mohamedanskim prebivalstvom. Poleg tega p^i se Rusi približujejo iz zahoda Bagdadu in ne bo dolgo, ko se bo ruska in angleška armada združila, kar pomeni konec turškega gospodstva v Meso-potamiji in Armeniji, dveh najbogatejših turških provinc v Aziji. t, , London, m. marca. Angleške čete o breki Ancre, ki so počivale nekaj dnij, so začele s ponovnimi napadi v soboto in so zopet imele uspeh. Qlavnt angleški stan poroča, da so angleške čete napredovale na fronti tri milje in zesedle vas Irles ter nekaj utrjenih redut v okolici. Angleži so dobili 100 nemških vojakov kot ujetnikov 15 strojnih pušk in štiri metalce bomb. Angleške zgube so jako majhne. Rusi na Francoskem. « Iz Pariza se poroča uradnim potom, da so ruske čete v Champagne okolici zasedle nekaj nemških postojank, katere so obdržali kljub temu, da so Nemci z obupnim naporom skušali zopet,pridobiti zgubljene postojanke. Rusii so cfdbili napade. Infanterijski napadi so sedaj prenehali, in le artilerij-ja precej živahno strelja. Bagdad pred padcem. Ogromna bitka za starodav* no mesto Bagdad, kjer so nekdaj stolovali kalifi, in ki je najbolj slavno in zgodovinsko ori-jentsko mesto, se je pričela. Angleži se približujejo Bagdadu od dveh stranij, in šest milj južno od Bagdada so se vneli prvi boji med Turki in Angleži. Angleži poročajo, da so Turki "precej močni", kar pomeni, da so Turki zbrali svoje raztresene armade in so pripravljeni braniti Bagdad z vso močjo. Bagdad je konec na postaja turško-nemške železnice in kJjUč do MlesopoUmije. ! , i Rusi v Perziji. Ob istem času se trudijo ruske čete, ki se nahajajo v Perziji, da ie približajo turški meji in se konečno združijo z angleškimi četami. Rusi so zavzeli mesto Senne. tik ob tur-Ifft^fglfiftm^l1,1 in turggTaf-htada je prišla v nevarnost, da je odrezana od glavne sile. To rusko posredovanje ie oribli- >0- zaio rusKo armaao muj oav> ice reke Diale, kjer se nahajajo ■-> glavne angleške postojanke. |f t , / Jlov« zarote. er- -'i i prodali svoje p9stojanke na za-1 : padnem bojišču za dragoce|ij|l ■ žrtve Angležem in Franc : ne da bi to slednjim materija|y » no kaj koristilo, dočim bodejo f. t skušali na ruskem bojišču pO- - - vZročiti odločitev vojne, in/Aam i gleže sestradati sv svojo sul^|| l marinsko kampanjo. Kljub te|| mu 'Angleži in vsi Zavezniki 1 trdno upajo, da prinese- letOM i njo leto odločitev na zapadnem| bojišču. Zavezniki imajo stra<*l i hovito število novih topov tf|j 1 neizmerne zaloge streljiva* | - Nad 12.000 tovaren na svetu : . dela municijo za zaveznike. leg tega pa se bo pogum nenj-i - ške armade zmanjšal, če se - de jo Nemci polagoma umikaHl > Dokler armada napreduje, ima$ > vselej več poguma, kot tedaj,! r ko nazaduje. Resnica pa je, dK| - bo dobila tista armada odloči-1 - tev, kf ima boljše topove in veli 1 topov. Nasprotno so pa zopetji ■ zavezniški generali prepričani, j - da bodejo Nemci letošnje poj - let je uporabili sploh vse svoje | • sile, da napredujejo. Nihče ne j > sme misliti, da primanjkuje^ - Nemčiji vojakov ali streljiva.| > Nasprotno, kakor zavezniki, so , se tudi Nemci pripravili. .Za- - padno bojišče, kjer je lansko | ) leto padlo poldrugi milijon | > nemških, francoskih in angle-J 1 ških vojakov, bo letos videlo ; še bolj krvave boje. In poleg | , tega imajo Nemci pripravljeni i stroj* uničevanja, ki bo hujši odi - znanih napadov s strupenimi? > plini. Glavni udarec bodejo ču* - tili Angleži, ki imajo sedaj pol- ■ drugi milijon dobro izvežbanilg - vojakov v Franciji, Francozi pol » bodejo morali držati Loraine i in Champagne kraje. Na vsaMl i način je nemška sila še ogromgl . na, in letošnje leto ne bo prl-| — . - - .....t; v • SBspw't • v *. t v m* ■ * ij, » p. .p. . itTY^C V Ik A AMmiY A S I ^^ JMMMfc I iB B Jp M^Bk. r^^L jf m^M j IZHAJA V PONDMJKK, SREDO IN PETEK. i i ■ l naročnina: JZa AmwriKc - fi3j001 Za CtnfdL po pcMf+.OO i M* Evropo - Votamamna Jtt+OitKf* - J in de- ► je či-meznih rojaki ► o A-stavi, a te stva- (pišejo ni, in ti Irugim. I stvari iridemo n kriti-ako ne-esa bo- > bi bi-iste, da kritič-imo za tele, ki >odo'— I h član-> resni-lista je la vam >ojasni-e skuš-ne tpo-ia, vselej se prijazno in z zaupanjem obrnite na nais, vselej bodete dobili lepo pojasnilo, čisto resnico, in prepričani smo,'da nam bo marsikdo hvaleždn radi teh podučnih člnakov. Pa začnimo torej o ameriškem državljanstvu. Da en tujec postane državljan, je treba, da ima prvi ali mali papir. Prvi papir se lahko dobi takoj prvi dan, ko pride tujec v Ameriko. Prvi papir je izjava prosilca, da se odpove vsem cesarjem in kraljem in prisega, da ho postal ameriški državljan: Vsaka county soc&ii-ja lahko izdaje te papirje in vsaka zvezina sodpija, in pone-kot tudi c ko ga dobite, mora minuti' naj- £ jnanj 90* dnij. Najprvo vas za- £ ali imate kaj posestva, kolfto f čaaa ste tukaj in če so vaše pri- j če zanesljive. Nadalje če kaj : razumete o ameriški postavah, L če vam je znana ustiva in iipra- lt va Zjed. držav. Kdor te skuŠ- ' nje ne prestoji, dobi priliko za ij zopet no izpraševanje, dokler konečno ne pride pred sodnika, -ki odloc! ali je prosilec vreden, ^ aa postane državljan ali ne* ^ KJo smo vam dali ta pojasni- 9 la, 9a lahko začnimo razlagati ^ najbolj primitivne nauke in , dejstva o ameriški ustavi in v upravi. Naj'prvo je treba raz- r loži ti, kaj je to -ustava. Vsaka • vlada na svetu ima ustavo. ^ Ustava je fundament ali temelj v vsaki vladi. Angleško se pravi ( ustavi "Constitution" in tudi ( slovensko* pravimo včasih bon- j štitucija. To je podlaga vsake |, vlade- Ameriška ustava določa» r da moramo imeti tukaj repub- , liko ali ljudsko vlado, kjer so [ ljudje svobodni, svoboden go- ^ vior, svobodna vera in svobod- j 11/časopisi. In ta svoboda je ^ ameriška ustava. Ustava je to- ^ rej najvišja postava te dežele. t »Vprašanje: Kaj je najvišja ( postava te dežele? s Odgovor: Ustava. t In po angleško bodemo re- j kli: f What is the highest law in ; this country? i Odgovor: Constitution, (iz- ( govori konstitušen.) j Sedaj , veino kaj je ameriška ; ustava, namreč najvišja posta- a va te dežele. Vprašanje pa tudi a lahko obrnemo in rečemo: s Kaj je ustava? t Odgovor: Ustava je najvišja 1 postava t£ dežele. j Angleško: What is Consti- a tution? 1< .Odgovor: The Constitution 2 is the highest law of this coun- c try. To je prvo in najbolj važno j vprašanje, katero mora znati t vsak prosilec za državljanski s papir. ^ iSedaj ko smo določili, kaj je t ustava je vprašanje, kdo je u- r stavo naredil? Nekdo mora da- 1 ti podlago vsaki vladi. Pomnite < torej, da jfe 'Amerika, oziroma t te države, ki se danes nahajajo 1 v uniji ameriški, vse to je »pa- ,i dalo pod angleškega kralja. In 1 Angleži tukaj' niso dobro go- 1 spodarili. Ljudje, oziroma pr- 1 votni naseljenci, ki so orišli v t Ameriko, so se čutili svobodne vladal in jim delpl postave. Na-> seljencf so st smatrati! ti pa- * metne in sposobne, da sami se-8 be vladajo in jifti ni tftba p>6-siušati nobene vlade v Evropi. ' Seveda, dokler jih je bik> malo, i se niso mogli upreti, ko je pa njih število narastlo, so se B združili »n uprli. Posebno pa so , se uprli, ko je hotela angeaka r vlada naložiti našeljenceirf dkv-. ke, objednem jim angleška ^ vlada ni priznala pravice, da volucijo. Ker bflez revolucij« ne bi mogli postati svobodni, j Sklenili ao, da odvržena evropsko vlado in proglasijo satnl sebe svobodnim ljudem, katerim ni treba poslušati nobenega kralja, nobjene vlade, razven tiste, katere si sami postavijo, da jim vlada. (Dalje prihodnjič.) o , 1 Pomen sliiesike čitalnice Crovoril Ivan Zorman, 4. marca, 1917 članom Slovenske Narodna Čitalnice in dmgim Slovencem v Clevelandu, O. , Cenjeno članstvo (Slovenske Narodne Čitalnice in ostalo ob-1 ^ činstvo! Med natqi SJpvenci je navada, da se pri raznih (banketih, veselicah 'in slavrtoetih vname dokaj navdušenja za kako dobre narodno stvar, a drugi d?n, ko stopimo v pusto, trdo Dedno vsakdanjost, se vsa navdušenost ohladi in riagio izgine, in vse gre zopet po starem tiru. Ce se torej pripeti, da zajemamo kako zanimanje ali morda jcelo navdušenje iz nocojšne čitalnrške prireditve, bi močno želel, da bi to navdušenje ne ff»jalo samo za noc da bi nas spremljalo tudi jutri, drygi mesec, celo leto, da! celo življenje. , iGovoriti bom skušal o pome-[nu čitalnic vobče, slovenske čitalnice posebe. -Prvič, čitalnice nam podaja-|jo umetnost, v širšem pomenu besede. Umetnost je mednarodna, je večna. Umetnosti si zeli najbolj priprosti kmet, kakor tudi največji učenjak. Da-si ne zna preprost, neuk človek dobro izraziti svojega hrepenenja in veselja do umetnosti, vendar ko n. pr. kako solnčno nedeljsko jutro zasliši zvon, ki \qpo doni po planjavi, takoj ves j prešinjen poreče: Lepo zvoni! j Sicer čuti mnogo več, a pove- 1 dati ne more. Ravno tukaj pri- ; dejo v poštev umetniki. Kdo ; pa je umetnik? Na to vpraša- j nje ni lahko odgovoriti. Okor- j no, vendar precej natančno po- j vedano, umetnik je tisti, ki je ] izobražen v treh stvareh: v J glavi, v srcu in v roki. Prva in J poglavitna lastnost umetniko- J va je, da čuti, in sicer bolj živo j čuti kakor drugi ljudje. On ima J tisti dar, tisto stvarjajočo silo, j da nam tako krepko izrazi misli, želje, veselje, žalost, hrepe- ' nenje, da človek reče: Da, res je tako, "tudi jaz tako mislim, ravnotako jaz čutim. Najlažje pa sipoznamo, kdo je umetnik, kdo ni, iz sledeče primere: Kadar slišimo otroka v naročju jokati, nas ta jok nič ne gane. Zakaj ne? Zato ker ni nič čuta v tem joku. Toda, dragi moj, ali si že slišal, odraslega, izkušenega moža jokati? To je potres- Delo tistega, ki ni umetnik, ki se le sili z umetnostjo, • je kakor jok otroka v naročju, a delo ipravega, celega umetnika je kakor jok izkušenega moža. Eno je prazno, ponarejeno, drugo je pravo, istinito. •Čitalnice pa nam ne podajajo samo, recimo, literarne umetnosti, podajajo nam tudi sadove znanstvenih raziskovanj, politično delovanje narodov, njih ekonomska in socialna vprašanja, skratka, vse delovanje in nehanje človeštva, čitalnice vobče nam torej podajajo dela in misli vseh čaisov in narodov. A slovenska čital-,nica ima za nas še drug pomen : nudi nam misli in dela naših največjih mož, budi nam zanimanje do vsega lepega in vzvišenega. kar je izšlo iz našega 11' 1 I * ' 't XI" II 'i slovenska°čitalnicii ^zzto, da U < i-l podajala wojim bralcem knjig 1 t- kakor "iStrah na sokoimfctrr t t* gradu", Xkranova osveta", < ~ "Grofica beračiča", v katerih i. se povzdiguje le strast in ne- s U moralnost'sploh, ampak je za- < a to, da nam nudi resnična lite- s e rarna dela, v katerih se povel|- $ d čuj« krepkost, čednost, r katc- r 1 rih s# blaži čustvovanje naše. r ' iPf^pbgosto *e *liSij<> med 1 ^ nami take-le besede: Glavna r 1 stv^r je, da se naučim angle- ? ' ščine, saj o bodisi velik ali majhen, ne le pravico še celo dolžnost, da se i ° izobrazujb po svojih lastnostih, | kl in da se tako udeležuje vesolj-i1?' nega napredka, vesoljne člove- Q1 ške omike?,4 v kateri izpolnjuje j111 Človeštvo svoj poklic na svetu.' ^ j 1 »f *, . , ' f mora'ljubiti med vsemi ljudmi r 'hijbdij tfifc, fci ž nJim #»vore , eno govorico. 1 Kaj naj rečem o slovenskih « - starišev, ki mislijo, da je vse-eno, če zna njih otrok sloven- - sko ali ne? Ni iboj namen, dra- ; - gi poslušalci, prjfttgovati ali ] - narekovati komu, kako naj ravna z Svojimi otroci, fcrfem t le toliko. Rada slovemcine še t ni nikdo pozabil angleščine, pač pa se vsakomur siri obzor-* je in mu bo^ rastejo duševne r m moči. če včasih začuti vtrip slo- ^ . venslfih src in ga prešine veli-t kost misli, ki so izšle iz naroda, n . ki je majhen )e po številu. Da j ni majhen po duševnih prciizVo- ? t dih, je razvidno iz naše bogate z j lheratiire. Med temi proizvodi s t se nahajajo dela, ki se bre.: z I skrbi dajo primerjati z deli drugih večjih narodov. In iz teh del, bodisi povesti, pesmi ali ^ kaj drugega, se lahko veliko n naučimo. Iz dobrih povesti se g( učimo opazovati življenje in ' študirati značaje; pesmi pa t| nam večajo moč čustvovanja. z Vsak izmed naših pisateljev ali ^ pesnikov je prinesel v našo lite- p raturo nekaj samosvojega, vsak je nekaj povedal na svoj pose- 0 f ben način. Ce torej beremo njih 1 knjige z paznim zanimanjem, -j nam ne dado samo plemenite p 'duševne zabave, ampak tudi rj mnogo pouka. ^ Dalje na tretji strani. t Kl M k nri? w% FATHER MOLLINGKR-JEVA ZDRAVILA, zdravila kupi potom pošte; da recepte, ki jih je napisal dober duhoven-zdravnik za časa 40 let skušnje med bolniki zapad-ne Pennsylvanije, zamorete preskrbeti na svojem poštnem uradu. Vse kar hočemo, je, da, zahtevate eno izmed 29 moj-1 sterskih zdravil, ki jih je rabil za različne bolezni. Bilo jih je na stotine, ki so pisali, ki so prvič slišali to no-vi«o. Ti so danes zadovoljni možje in žene. Zadobili so veselo zdravje in lahko opravljajo moška in ženska dela na svetu. Ti so se nam zahvalili za zopet pridobljeno zdravje. 11 hvalijo dan, ko so izvedeli za Father Mollingerja. Vsak dom hna kako bolno osebo, ki potrebuj zdravniške pomoči. Lyo je misliti na po-šiljatev po pošti najboljših uspešnih zdravil, ki so vam na razpolago. Vi lahko dobite ono kar je Father Mollinger izbral za najbolje. On mora vedeti, kre je porabil 40 let pri bolni kih, potem ko je postal že duhoven in učil za zdravnika v glavnih šolah in bolnicah sveta. Vprašajte kateregakoli v Pittsburgu in povedal Vam bo. da je cerkev v Troy Hill, Pittsburg. kjer je Father Mollinger živel, spomenik, postavljen v njegov spomin. Ti se spominjajo dni, ko je še ljudstvo moralo k njemu iz vseh krajev Amc- 1 rike. Dobro je, da zamorete i imeti še zdaj zdravila, ki jih je < cn dajal tem ljudem. narodi 11 « rm - i Lahko priporočite pismo, j Pošljite money order ali go- , tov denar. Ako je vam to nerodno, potem pošljite C.O.D. ; Ako pošljete iac več, potem , bomo zavitek zavarovali. Ka- ■ dar naročite, označite natan- | čno ime in fttevilko zdravila, ki | g« želite. Prosimo preglejte 1 dobro ta seznam. (M). 1 Stev. 1 — REVMATIZEM. Father Mollinger je ozdravil 1 čez 10.000 oseb, ki so trpele | od te neiznosne in težke bolez- ] ni. Njegovo zdravljenje se je | obneslo pri bolečinah v bokih . in sploh pri vsaki vrsti revma- j t iziti a. Računal je vedno, da i zdravi na tri vrste, izčistiti in j 'osvežiti kri, odstraniti vodeno { kislino, obnoviti moč in žila- < vost, ter odstraniti bolečine in j muke. Vsakdo, ki trpi od te < bolezni, bi moral naročiti to zdravilo. Sestavljeno je iz treh raznih zdravil v treh raznih steklenicah in z navodili v va- ( šem materinem jeziku. Popol- ■ ua cena $3.00. 5t delovalo na toliko tisoč in ti-t soc žensk na svetu v raznih 5 starostih, tako bo tudi delova-1 lo na vvo zeno ali se«tro. Ce-1, na $1.00. 1 Stev. 6. — BOLEZNI IN 1 NEREDI V LEDICAH. Pazite se teh znamenj smrti, bo-) leftn v križu, oteklih trepalnic, • noči brez spanja. Ko se pojavi-1 jo znaki v ledicah, ne odlašajte, ■ ampak takoj pišite po zdravilo ■ očeta Mbllinger-ja, štev. 6. Pa- ■ zite se sladkorne bolezni in t drugih nevarnih nerednosti. — i Cena $1.00. i Stev. 7. —. ŽIVČNI NEREDI IN BOLEZNI. Veliko Iju-K di je bolnih, ker so nervozni. : Ne morejo spati. Za nje nima ■ življenje take vrednosti kot za . • druge ljudi. Najmanjša stvari-» ca jih vznemiri. Občutljivi so > in ni jih mogoče prenašati. Ti I ljudje bi morali vedeti, da so , živci žive žice telesa. Imejte svoje živce v redu, počtititili se - boste boljše in mislili boste lah-' ko boljše. Ko boste zavžili to ■ veliko zdravilo, boste lepo spa-' H in se boste v splošnem veliko boljše počutili. — Cena $1.00. Stev. 8. — KRVNI NERE~ ' DI IN BOLEZNI. — Krvno zdravilo Father Mollinger-ja - vam bo očistilo s kože izpah- ■ ljaje.in prišč. Kadar se vam • napravijo na obrazu izpuščaji - ali kadar se vam koža nakazi, ' se poslužujte tega slavnegs kričistilca. T0 zdravilo je delal • unm* in on je dobro opravljal svoji: delo. Cena $1.00; Stev. 9. — PLJUČNE BOLEZNI. Ako poznate kakega reveža, ki ima pljučno bolezen • v prvi stopinji, kateri močno kašlja, kateri se ponoči poti in > ki se je posušil ter oslabel od ' te nevarne js bolezni, in ki ne more dobiti nikjer pomoči mu priporočite, da naj se posluži takoj zdravila Father Mollin-1 ger-ja. To zdravilo je sestavljeno iz polenovkinega olja in hipofosfitisa, ki povzročuje, da se toliko okrepi,, da se zamorete boriti ptoti črvičfcm v plju-čah. To zdravilo 'prav posebno priporočajo vsi oni, ki ve ga poslužujejo. žal, da ne ve veliko onih ljudi, ki se iznebujejo bolezni, težkega kašlja in prehla- . da. Cena za dve steklenici $2.00 Posebno naznanilo. štev. 35. — Zdaj je čas, da se rešite smrti, katero povzroča gripa in pljučnica. Na prvo znamenje prehlada v glavi, prsih ali grlu, poiljite po Father Mollinger-ja zdravilo zoper kašelj in prehlad. To zdravilo vam bo hitro pomagalo in vas osvobodilo hude bolezni Zanesljivo je za možke, ženske in otro ke, in ako vam to ne pomaga, vam nič ne more pomagati. Vsalca družina bi imela imeti to zdravilo v Hiši. Cena steklenici $1.00. Ko naročate, vprašajte za številko 35. Ta zdravila morete dobiti samo po pošti. Poslali vam bomo vsako zdravilo, katerega hpčetje, ako naroč ujete po šter \ilkah, na vaš poštni urad: poštnino morate vi plačati. Za priporočeno pošiljatev je freba posebej plačati. Ako pošljete g tovino, money order, ali v priporočenem pismu, potrebujemo 12 centov več za poštnino in za pri poroko. Ji Vse adresirajte na: t MOLLINGER MEDICINE COMPANY 207C W. Ohio Street, Pittsburgh, Pa. P. S. Vsaka steklenica nosi na lebelu sliko in podpis Father Mollinger-ja. Brez tega | ni zdravilo pravo. Navodila 7j uporabo v vašem materinem ieziku Illphtftllfll AU STE SLABI? iDIUDIII Ako M ČutlU «UtM. Uo taut* m un. >ko ■ira.udoh««* wk*i«ao J* Ttl jnhiTil rirt—> Is iMlti mUJ H nastane navadno ysled hum gj I nereda v oblstlh in za- htm lakoinjo zdravnil- O* adprnvl M»rt j« la a trdi tm tlatam. kopospmost. • VW^nuh. g s h ih a Cevera s i ^ Kidftty and Livar Ramtdy g v(HVBROVO UMU VILO ZA OMHI IN SKtMA), 3 Vlivajte to zdravilo, da odpravite nerednosti Priporoča se I ' tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tličanju aU odtoku ! m«^Kod«MciPri v°d*» proti oteklim Hj ________SEVEROVA g ' 1 wtlt0>" ^IBpl"1, ZDRAVILA I Kr. K.MIImslnu, II Hlchlud in., s^rsjj^ j M »Inmnaha, mm MtelMWtlim- aH* poutrwlba. Ako M monto S ' U doUUi kar ufetoTat*. unStM M S _j nTBMt od , W.F. nVEMCO, CESAR RAPIDS, IOWA j BDgaiHia^ %=^===S===tt=== ~ ' ; TIL. FMNCSTON 1SSSL FRANK CERNP A SLO VINSKA TMOOVMA MmJ S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-FON1, SREBRNINO IN ZLATNINO. , r 'u "" "."' 1 ................... "■"",i ■" ■"" 6033 St. Clair Are. Kadar lttH«k«piti dobro uro in drago zlatnino, Colombia grafofoM,. ploK« t Tteh jesikib, pOMbno Importirane tloTenskc U*stAT« doMorin« ter tm ▼ to atroko apadajoče predmete, •bralte m lanpno na svojega rojaka. Prodajam tudi aa meeečna > odplavilo. Toino poprav^anje vr, slatniaa In grafofonotr. Vaako ■ blago je jamiano. <.......,,:,,„„,.......;............k KDr Richters 0 fFAINEXPELLEIT j 1 Co trpite na rovmatlrmn kl vam pomoča reč- ff\ I Pain-Expcller. ML^ I 0*dr«vel vm bo v kr-Mkem — in č« po boats n ^^L® 7Cm ■ nJim drgnili bofces Ude ijotraj ir\ rvefvr, vm TOn J^UTf I oxdravi popolnoma Hmnite eno^kleuirots- ^V/wI ■■// I galeks Tedne v biSi. %irovilo je dol>r«> 1« rev- YfeyjH ^H/ ■ maiisem, vnet)«, ohromelo«!, eaprtje, bnlučias T - /Mrin^BtJ [ bsdrihinnsSlenkih, r.o»H>holinnevnil|rija ddvCSS^^Knj ■ V raeh lekarnah po 26^tn 60c. Paaite na oldto /Jl^J^^^JUf pI*Ad. Richter & Co. 7440WaaUagMSt. ■■ J. S. Jablonslo, i Slovenski fotograf I H^l «22 St Clalr iT«. m Iwifiy I I ItdelqjealikeaalenltbeIn drnilnske alike, otroibe I glike, po n^inoT^jil modi In po niakib cenah. Za $340 ■ rredaostnik alik (en dscat), naredimo eno veliko aliko ▼ naravni Telikostl H, sastoq). MT VSE DELO JE GARANTIRANO. .__- . ________u .govori jpol stavka angleško, pol I .slovensko. To je polovičarstvo, ki priča, 4a v naših glavah res -der bi sepo enotni volji in neomajnem načrtu vodilo delova-nje našega mišljenja; to priča, da je v glavaih konfuzna zmes* njava. — In kakršne besede, taka dejanja: 'dvojezična', dvorezna, omahljiva so. Kdor zato hoče značajev, naj ..neizprosno zahteva jasnih misli jasnega slovenskega izraza brez polovi- Razume se, seveda, da ne mi-p slim s tem reči, da moramo za-: tnetovati angleški jezik. Ne, učimo se ga, dobro se £a naučimo, bogat jezik je in praktičen ; bodimo dobri Amerikan-fci in dobri ameriški državljani, a pri tem ohranimo sloVenski ■duh! •'^U.',. •Glede omenjenega polovičarstva kar ne morem neke stvari "zamolčati. Kar zgrabi me, ko ^vidim, kako se toliko izmed na-Tših ljudi skusa bahati s svojo angleščino v slovensfeffi družbah. Ali govorijo samo angleško, če ze včasih govorijo slo-I vensko, ne morejo izpregovori-ti stavka brez več angleških besedi." Vidite, tako početje le pospešuje ■ propad našega jezika. Kadar pridemo med Angleže, takrat naj se le postavimo in pokažemo "kaj znamo* a v slovenski družbi naj se govori slovensko! •Jaz imam še vedno tisto trdno in sladko vero, da kihalu zašije Slovanstvu srečnejši dan. k Tudi mi Slovenci moramo delati z .umom in roko, dejansko pokazati, da res hrepenimo, da čim preje pride ta zažetjčni čas. Dobro za nas, ako bomo tedaj rtiogli reči, da smo ostali zvesti svojemu rodu. Sploh pa, ali naj bi ravno mi smešili ene- no vzkliknil: "Največ sveta otrokom sliši Slave"? Treba je, da vzklije v vsakem slovenskem srcu prepričanje o velikosti naših del, da se tako polasti l nas vseh oni zdravi (ponos, ki ye prvi pogoj za časten-obstanek vsakega, naroda. Dandanes zelo občudujemo moderni svet, moderne napri-ve, iznajdbe, tehnike v vseh strokah, tako, da skoro smemo reči: Kaj je človeškemu duhu nem6goče? Zboljsalo se je splošno blagostanje, o tem ni dvoma, ali vendar koliko trpljenja je še v stoterih oblikah I i In čim bolj je človek razvit, ] tem bolj živo čuti dušno in te- i lesno trpljenje- Zakaj še zdaj ni ibratoljubje, človekoljubja na i svetu?'Zato ker je do , sedaj ] ' preveč odločeval um, premalo srce. Ravnotežja ni, ni soglas- j ja; za umom je zaostalo srce. « In rod, ki ima, kakor se meni 1 vidi, to ravnotežje, to soglasje j .uma in srca je slovanski rod. , aTuji jarem je žulil vrat Slova- 1 , Ibu dovolj dolgo, da ve kaj je it sužnjost, NjegoVo dolgo trplje- 1 nje mu je omehčalo srce, da ču- t ti usmiljenje z vsakim, kdor je " beden i ft nesrečen. Zato jaz verujem v Stritarjeve besede: *' Rešitelj svetu bode naj Slo- -A'__»» van . , Vem sicer, da se nahajajo , ljudje med nami, katerim je i kvsako prigovarjanje in razla- J ifemje o slovenskem jezikn in i literaturi, o čitalnici, o slovan- < stvu zastonj. Tem se ne da po- J magati. Take ljudi najbolj , označita dva slovenska prego- j vora, ki pravita: "Kar je lese- ( no, ne zmeči ne beseda ne pole- : no." In ,pa: "Trdovratnežu ta* ■ krat v uho poči, kadar mu smrt ?a tilnik skoči". . j Vse bi bilo dandanes lažje za • ■■ nas, kajpada, če bi bili mi Slovenci že od nekdaj imeli bolj- ;', še ugodnosti za svoj narodni ^ razvoj. Toda žalostna pfcvtst 'a našega naroda je menda vsem < [znana. Saj je Simon Jenko z bolestnim srcem zapel: Bridka žalost me prešine, iko se spomnim domovine, vsemu svetu nepoznane, j > l od nikogar spoštovane. t Zgodovina našega naroda je g zgodovina pobttih, zasmehova- ® nih idealov, ubitega ponosa in t zaničevane samozavesti. - n druge literarne in znanstvene naprave jasno kažejo, kakšen slab sistem je bil upeljan za učenje slovenščine, seveda, namenoma. Sistem je bil ta-lc: Učiti so se monli paslovov in neištevilnih lestvic katekizmov* abecednikov m gospodarskih knjig. Naslovi in letnice —! ali naj ti bogate čuvstvovanje? Ne, to je nakopičena masa, ki jč študent ne prebavi, ki mu docela izgine iz spomina, ne da bi pustili sokove^ v žilah njegovega duševnega življenja, ker jih nima nič. Ali imajo go-, li naslovi, gole letnice kakoko-li vzgojno raoc??— Nobene, in sicer zato ne, ker nimajo nobene zveze s krvjo, čustvom in zanimanjem človeškim. Namesto, da bi se jim razlagalo o literarnih delih samih, o njih vsebini in odkrivalo lepoto naših proizvodov, ter navduševalo za slovensko literaturo, so jilt pitali z naslovi in letnicami. Jaz satp sem že naletel na Več Slovencev, ki so v stari domovini pohajali v gimnazije, ki so ml povedali, da so se šele Izven šole seznalili z našo literaturo, in da so se imena kakor Prešeren, Levstek, Stritar, Aškerc in drugi v šoli komaj omenila. Spričo vsega tega lahko sprevidimo, kako živo je potrebna slovenska čitalnica, kjer lahko iprebiramo, kar hočemo, kjer nam ni treba čakati, kaj vladna cenzura odobri ali zavrže. A zapomnimo si to. Imena: Prešeren, Jurčič, 'Stritar, Trdina, Detela, Gregorčič, Aškerc, Kette, Cankar, Finž-gar, Medved i.t. j nik, 8101 Aetna Rd- Fr. Nah- j ti^al, 6009 St. Clair ave. Vstop- j VELIKA NOČ! Velika nc£ se bliža, ne čakajte do zadnjega tedna, predno pošljete vašo obleko čistit ali popravit. Pokličite nas po telefonu, ali pišite dopisnico, in takoj pride na vaš dom naš zastopnik ter vam uredi vsa va-ša naročila, in zopet pripelje na dom, ali pa prinesite sami na The Frank's Dry Cleaning Co. 1x361 E. 55th St pri St Clair ave. nasproti tanka. Izdelujemo nove obleke, čistimo, barvamo in popravljamo stare. :Naše delo je izvrstno in garantirano. (41J POZOR SLOVENCI. M B Edini Slovenski plumber v Os-velandu. Svoji k svojim! NICK DAVIDOVICH, Plumbing, Gas Flting, Sewer Building. 1075 East 64th Str. Princeton 833 W. Slovenka dobi lahko hišno delo. Lahko je tudi udova brez otrok. Pozve se v uredništvu i tega lista. (30) Takoj dobi delo dober krojač. ; Delo stalno. Oglasi naj se pri Collinwood Dry Cleaning Co. Frank Komidar, 15310 Saranac Road. (x37) NOVA KRI f ZASTONJ. iSčistite svojo kri s Father Mollingerjevim znamenitim rastlinskim čajem — ki je najboljši kričistilec na svetu. Pišite Še dane* za en paket, katerega pošljemo zastonj. MoUinger Medicine Co. »07 C. W. Ohio St. Pittsburg, Pa. (3a) j Naprodaj je dobra mesnica v sredini slovenske naselbine. Proda se po nizki eetii, ker od-hsjs lastnik na farme, Pozve se na 1231 EL 6ist 6a. , (30) Sobs, opremljena za eno ali dve osebt se odda v najem. Vpraša se na 1254 E. 58th St. "■"■■"'. 'm 1 1 ■ m Dva dobra krojača dobita stalno delo. Oglasita se naj takoj prj Fr. Poje, 4015 *St. Clair (3p> Proda se vse pohiitvo za 8 ali c fantov, in tudi fantje ostanejo na stanovanju- Oglasite se { takoi na 1VK7 E. 60 St. i -1—•—•—1—n—1- - 1 ,, ,, H ali I lw\ Tedai ii poskrbita fotografaki le- ■■■WW »parat, s katerim lahko delate naj!« ta- nfll|R pl« •like narave. Pa tudi .lika valih jj H^H^ lia^F r ffsll^ltts ansiels JAla, „-| ^J« *SpSIBIS VvvtM fr'* ce. < i || Josip Demshat9 ; o slovenski kontraktor > ^ammmmmmmmmm < h NOVI NASLOV: J t: 1164 NORWOOD ROAD ; \ ^ , TWt~ nuNCRON isaa K < ^ * Se priporočani Slovencem sa gradnjo- hii po najboljših J J ^ načrtih in trpežnega nfkterijsla. Isdelnjem načrte ta < i vsakovrstna poslopja < > <: 1164 NORWOOD ROAD \\ g^M.1%%11 ilftw Vil i^m.i^m I^m IftQ NAJSTAREJŠA SLOVENSKO - HRVAT* - ', • ' SKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI < ; le- ' m___-t-1___ulUlU buU mm ■' ■ '- "t- aaaL, ffff."ii'i "f*™ Tyr"**— ez Brlnjarac. S ataklanlc............................9 7.0« m 1 Brinjevec, lt ataklaato...«.......................fiaiw t 1 * J 1 0 Poaamaaaa staklaaloa...............................« IM < O) { 1 Troplnofeo, galon.............11.15, 11.60, $1.75 ta f 1.00 g - > 3 e .tekJanlc....................................| M0 m x E 11 steklenic................................. »10^0 g . L K. j i C siIroTka, galon I1.7B ln........................... » 1.00 ► * 3r] 1 ' < NaSa »lavno »nano "M" Stanja, 1 lat ataro, , j 6 steklenic.................................. I «.00 ® o. J It iteklenlo................................. fll.«0 ^ k ac ' JJ Concord »lao, rudefte, ............................ HSJW i Z i ► H Coaoord »tno, rudefie. pol baral....................»WJ>• S 7 ) o >*o 6 la 10 galon sa galono........................ 9 M S - 1 3 Paaamasna galona..........................*..... H t f, 4. Balo vino, baral.................................. 9**.ov % M ■ \ « Balo Tino, pol baral. f............................. flS.OO 3 T j ' " Sa S ta 10 galono*, sa galono..................... I Loo J V ier , 8 Pcaamasna galona................................ I IM Sj tg r - Fill ..MillL mIII^ rial-l J—.. mil IA W Idi i | v1 frflfra f "T" TTTTI rr**T. —f r^ mi r , Za poaoSo ao poaabne cene la eloer aa S, 4. ln 4% ga- 1 ai" Iona poaodafOo rS, • a 0, ln 10 gat poeode po »1.00 | ln aa 15 gat. 9140. Barelnl ao aaataaj. 1 te; ' tie m mm nsulurg company, 010*4104 ST. CLAB AVE.. CUEVSUND. OMO ie. X« . a a vol a I | V . 1 C^mUWobkk. A D t klePkaeKoia.••......m..»••••»»•*•».JWto ■■ , H lioUta aafa^e...............^9t99 teaahe ddp nlt^ji...... Jopiči..............................Jta žtaeke oblaka «.MHM.ww«nil49 Š III DAMN DRY CLEANING Gl. gi li Cm*. 73>-w 1574 E. 55th ST. teUB! 01 POŠILJATELJEM DENARJA! Scvedno se lahko denar polije v staro domovino po brezžičnem brzojavu in {>otom pošte, toda . sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsled vojne mogoče izplača z zamudi Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati zamorejo le zamude. Po brezžičnem brzojavu se zamore poslati \t okrogle zneske po sto, na primer ioo, 200, 300,400, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je najboljše* da se nam poš-- lje $4 za vsaj* naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj. Z ozirom na sedanje razmere, ^ „ "Gospa so rekli, da naj vam pmagffaj^!" ' Jnzačela je brifeati prah s knjig ter jih poicladati na kopi-cJ; Prijela je semtertja tudi za kajco drugo atvar, podala mi [o a|l pa vzela iz rok ter jo polo-ž|a v kovček ali v zaboj, kakor sem ji velel. Molčala je zo-p|t, samo njene oči so me opa- i zpvale ie zvedaveje nego sicer 1 -4 kakor bi. še vedno pričako- i vale, se vedno upale,.. ' Jaz ipa sem začel postajati i ^imeren in nejevoljen. 'Zdel sem se sam sebi smešen. "Kak mož si?' sem si očital. "Takega otroka je prezirati, pa je I i Kaka budalost, zaradi te siro- j bežati in preseliti se iz lepe- i gm, udobnega stanvoanja v \ manj lepo, manj pripravno!" > i Pretirano, bolehavo se mi je j aielo moje raMocutje i* moji ( cfcifi neumestni. In v fcvofl ^lo- 1 v§Iji sem jo začel celo sumni- c Oti: "Kaj pa, če bi bilo vse to c je vkrbno nastavljena past.... t kaj, Če bi jo kdo učil tako — t njeoi starši ali kdo drugi — s kajti IJfldJe so ittfbni In pohlep- 1 tilicjn kdo mj jamči, da ni «a- 4 mJ[|e pokvarjena in zvijača- , Tfcda. če sem se ozrl n^ijo, c so*s mi hipoma zopet razprši- r le^fle sumnje. Tako -pristna, 1 tako globoka žalost je bila raz- r lita. po njenem bledem, lepem ' * pogledi, ki so talco strahotna ' pr hpjali do mene! — Ne, M, tb f1 ni tflo mogoče... delal sem ji 11 kr v|col F In ob tem prepričanju se je zopet omehčalo moje srce! r Njen obrazek se mi ni zdel še r nikdar tako mil, še nikdar tako 6 ktasen in nikdar še nisem ob- lj čutil večjega poželjenja, da bi z pritisnil k sebi to drobno glavi- s co, da bi se dotaknil s svojimi s ustnicami njenega belega čela, njenih sladkih oči,, njenih. ,dr* g htečih ustnic... f j Alh, te oči, ko bile taktf ko- ji (prnele, ko bi le tako prosile ne v bile!... ti Vedela je nemara, kaj se vr- K ši v meni, in kakor bi pričakova: v la, da se zdajinzdaj zgodi tisto v; tako dolgo, tako željno priča- o< kovano, je stala pred menoj in ir Nepremično je gledala' v me. T Čutil sem v svojem srcu, da bi & moral storiti nekaj — nekaj, sc kar bi ohladilo ono grozno že- N jo, za katero so mrle njene oči, in v kateri je omedlevala njena bolna duša. . .In že sem jo hotel vprašati kakor tistikrat: ki l4A«ica, ali me imaš kaj rada?" in povedati ji, da jo imam tudi di jaz rad In da je moja in da ne ^rem nikamor, ko se zgane v in mojih prsih in se pojavil zopet ti svarilni glas: n "Bodi posten!"' * U In nisem se nagnil k njej, ka- v< kor mi je želelo srce, in nisem rj ji utešil žeje, kakor sem hotel, temveč segel sem v žep in ji ki stisnil v roko — debel srebrn š< denar...— • n "Na, Anica, za spomin to, d; ker si mi tako pridno stregla!" rr Ustnice so se ji odprle, kakor b vselej, kadar jo je kdaj iznena- s< dilo, iz oči ipa ji je izginila ti- si sta miloba, v kateri so sc ji sicer kopale in topile. Kakor dva š< grozeča plamena so se mi zde- si le zdaj njene oči.. .nekaj ka- k kor sovraštvo mi je švigalo ti- n sti hip iz njih nasproti — toda » da j' je legla otoirfost na obrafc i ni samo £e večja, še globočja od - prejšnje.. .iRoka, v kateri je ko dtžala denar, ji je 'ojnahnila, ikaor bi ji bilo pretežko tisto n I'1 srabro, glav© pa je našJotftla na- na zid'in zdaj se ni mogla zdr-. žati ve$, zaihtej* je qagles. — pa- (Zasmilila se mi je.. .Bilo mi jih je, feakot bi moral stopiti K-njejU fln objeti jo, pritisniti jo nase in |#n -tzklhefttt: * v ; \ "Ne jokaj, Anica, saj n« jc grem nikamor.. .moja si in >11- moja boš!" Ali oni dobri duh, ki me nil >y- zapustil nikdar, je bil tudi zdaj be pri mehi!... * • i « I "Bodi pošten!" ki In uklonil sem se muf Poselili gel sem po klobuk, p6dal ji de* I la- snico in ji rekel mrzlo, kakor A bi ne bjl pra^v nič občutil, ka-•e- jcor bi se mi ne bilo treiba prat nič bojevati* kakor bi ne inj^M m prav nič usmiljenja v svojem srcu: „ s "Pa z Bogom, Anica! Kadar )i- pridejo po moje stvari, pa jim za jjh pokaži I. ^ jo še enkrat se je ozrla v ine s o- tistimi nepopisnimi, začudeni-a- mi, vpra.šujočimi Očmi, potettil o- f*a jih je zatisnila, kakor bi a- umreti 'hotela. A jaz sem oder hajal z zavestjo, da sem p0-o- štenjak, da sem učinil nekaj I vzvišenega, zasluženega, nekaj iti na kar smem biti ponosen.. / el In bil sem v resnici iponoseti! ik . * ♦ » e- Naneslo je tako, da sem mo-el ral na dolgo po tistem na, dni-l 0- go mesto. Ko pa sem se dve le-1, e- ti pozneje po nekem opravkih v vrnil v ta kraj in sem opoldne h v gostilni sedel na vrtu, jo tjH, je zrem hipoma sebi nasproti. Sf- , ►ji dela je na kupu zaganic, ki sp L a- bfle zložene ob v^ttiem zidt, i 1- okrog nje se je pojala čela L to otrok. Ntkake izpremembe ni L . bilo Zaznati na njoj, Zrastla ni | - bila menda nič, ali pa tako ne-1, - rnatno, da se ni dalo opaziti. L p- Njen obraz je bil še vedno bie-ai- dičast in snhliat. Samo rtjfn , l-jpogkid se mi je zdel za niansnl J 0, odsevala iz njenih oci nekdiftjjal; i* miloba In se vedno je trepfctpM , a, lo tijo fudesno In nepopisno vL k- njenem pogledu... ' h * 7 i • i. j. Zrla je nepretmeno v me, ka l . ci kor bi se me flagledafi ne ino- U a glat Meni pa je bilo to ifeprijet- ( Q n?. ^ri ircu me je nekaj težilo I s * j in neka nejasna cut mi je na-j1 polnila prsi. Podvizal sem se r ter odael. - I1 ie A^ ko sem na večerr odhajal, y me je »pričakovala na kolodvo-lf e ru. (Stisnila se je v kot in zopet f f o i začudene oči. Ko pa sem se u- r i- sedel na vlak, sem videl, kako I ii so se ji skalile... r 1, In zopet tisti umirajoči po-1 ^ Vlak je oddral in drdral že 1 i- f)ret^j ^asa, A iftenl se je 5e t( e vedno zdelo, kakor bi bilo vpr-j11 tih vame dvoje mrklih zvezd. ^ - Kamorkoli sem se ozrl, sem jih I n - videl.. .In dasi sem si prizade-J5 0 val, nisem mogel pozabiti teh j ^ - oči... Nekaj so mi očitale... J p 1 in tako užaljene so se mi zdeleI|J( . Toda zakaj? Kaj senl zakrivil?H i Mar nisem ravnal pošteno, mar I ^ , se nisem vedel plemenito?... - Nisem bil mar čist pred Bogom I v; , in pred ljudmi?...— I n i ♦ ♦ * li In potem sem jo videl še en- J4^ : krat. & Kakor v sanjah se mi zdi se- Vi i daj vse to... št : 'Pot meje vodila preko polja n; r in tam na neki njivi je čepela, t tleda, izhujšana, raztrgana. A ji njen obrazek je bil še vedno Iqp in mil; in tako nekako odu- - ho v f je n in prozoren je bil. Clo- * vek je videl v srce skozi ta ob- i raz!... ^ I, -Posegel sem v žep, da, bi ji SI i kaj podaril, tako revna in zapu- n( i ščena se mi je zdela. A spom- n nil sem se še o pravem času, ^ , da tega ne sm£m storiti. Obšh j me je hipoma čut, kakor bi ji sj r bil nekaj drugega dolžan, kar ^ - se ne more in ne sme nadome- t- - stiti z denarjem!... Poleg nje je stal moški: ko- n a ščen in grdogled hrust. Imel je ^ - stisnjene pesti, in ko je opazil, g'j - ka^co so se zamaknile v me nje- - ne žejne, začudene oči, se mi je i zdelo, kakor bi se bile dvigni- v le te ^ti...kakor bi ji bih grozile...kakor bi jo udari! * ; hotele. Uboga glava, ako pade taka roka nanjo 1 A nemara, da jfc je padala pogosto I Saj je bila P** tako žalostna, tako strta!... Sj Spoznala sva se takoj... Jaz sem se vsvoji zadregi t'e nasmehnil, nasmehnil tako, ka-kor se nasmehnemo komu, ki fi® smo ga poznali, pa spio sfc mu |*!a odtujili — napol prijazno, na-dr" pol prisiljeno. A čudno! Njen T. obraz, ki se je držal sicer Ved-m}\ no na smeh, se zdaj ni smeh* '^'l Jjal. Jfjene ozke ustnice so bi-,nlle obdane od tako bolestnih «I potez! In njene oči so pokale, ?e ne da bi se bile solzile! Pogle-in I dala me je z isto mirnostjo Ka-I kor vselej, a mene je zaskelel v dnu srca n)en pogled. Zdaj, laJ ko sem jo videl ubogo, strto, uničeno, se mi j* hipoma razjasnilo in hkratu sem razumet, jc" česa so me tako milo prosile I nekdaj njene oči. . .Zdaj me ni-ar so prosile ničesar več, zdaj je a~ bilo prepozno — zdaj so samo, IV se jokale te brezsolzne očH A i el j tistikrat so me prosile, toda jaz 111 jih nisem uslišall.. .In zdaj sem uvidel tudi, kako grozno ar sem se motil, uvidel ih spoznal, 1,1 da sem grešil, ker nisem sledil zahtevam svojega srca. Tisti H glas, ki me je opominjal in sva-"'l ril, ki me je odvračal vedno — \ ah, to nisem ibil jazi O, zdaj J1 sem vedel, zdaj sem znal, kaj I I sem storil P To bitje je živelo v I J razmerah, katerilr meje se nisol aJ|ujemiale z mejami njenih želja!] V To bitje je imelo svojo trdo I usodo, kateri se ni protivilo, I v ker se ji ubraniti ni moglo, a v I kateri si je želelo opore! To v J H rofostvo obsojeno bitje si je že-j *Tlelo svetlega žarka, ki bi raz-1 6" svetljeval temo njenih poznej-| P ših let!.. .Enkrat je bila prili-l€ ka, potem morda nikdar, nikdar! I"I več!... Kakor zimzelen okrog I I močnega debla, tako bi se bila I 0 rada oprijemala njena trpeča I B duša spomina na srečen hip iz I 1 minOlega življenja! Ta spomin I bi jo bil tolažil, to spomin bi jo I SI bil krepil... bi jo bil zazibal vi Murah grenkosti v sladkomame-l y če sanje!...--— n "O, zdaj sem vedel, česa so I n I me prosile, Česa so«i želele nje-1 °|rie žejne oči! Vedel pa tudi, dal >e| sem grešil, ker/jim nisfem usli-| a|šal prošnje, in da sem, hiteči l"| storiti dobro, učinil neodpust-1 v|no zlo! Zdaj sem vede! vse... I I vse!... L I 41Z«vrgel si me in rpnil!" mil t I je rekel zdaj tisti njen čudoviti I t„I pogled. "Zakaj mi nisi privo-l 0|ščil majhne sreče ?... Zakaj %si I r|me pahnil od sebe?...Zakaj til e j ni bilo mar moje ljubezni in I, I mojih prošenj ? Tako malo sem I I (zahtevala.. .tako malo — en I sam poljub, ah, najmanjše zna-h ,t I itienje, da vračaš mojo ljubezen I , I in večno.. .večno bi ti «bila hva- J. glležna! A ti nisi hotel! Žalil sij ! I me in ranil! Kriv si, kriv!..,"[ ^ Kakor omamljen sem stopali ' I dalje... — ♦ * * i-1 Jn z^aj, .po tolikih letih, mi j posveti češto kar sredi goste. e temne noči dvoje milih, vda-J I rili, koprnečih oči nasproti!. .. I Kakor dve zvezdi na daljnem I i J nočnem nebu so te oči. Njih I _j svit ni žaren; podoben je nied- 1 I j Iiirtiu fosforesciranju; in vendar I | j prodira z nenavadno silo v mo-| IJ jo du'šo, v moje prsi ter mi bu-[ ' j|di kes, da nisem nikdar polju- { J bil tistih žejnih oči, nikdar po- . I božal tiste drobne, sladke gla- ' II vice, in vzbuja dvojbe, ni li M I morda človek človeku še neko-1 i liko več dolžan, nego dovolju-l i jejo odreveneli nazori naše le-I dene morale, in nima li zapo- ' . ved: "Ljubite se med seboj!'j i še nekoliko drugačnega pome- i na, nego ji ga dajejo tesnosrč- ' ni pismouki in hinavski farize- i ji..— i Konec. I " Skupno delo Slovencev in \ Hrvatov "Slovenski Narod" v j Ljubljani z dne g. jan. piše: Ko 1 smo dobili novico, da je skup- | no delo. Jugoslovanov osigura-1 j no, smo se informirali na pri-1 stojnem mestu, kjer smo zve- \ ! deli, da slovanska državnozbor-l i | ska poslanca dr. Rybar in dr. i Ravnikar nista pristopila v do-J ' tični Jugoslovanski Klub, ker i sploh pozvana nista bila. Niti niso dalmatinski poslanci ob-11 : ljubili, da sodelujejo v Jugo-1{ ' slovanskem iKlubu. ; Poziv na vojno. "Slovenec'', J Ljubljani, z dn? 8. jan. prina- ' : vojaškem poveljstvu vsi fant-J : HLžil Dr. Vrh Planin. Preds. F. Grdadolnik, 44^ E| 158th St. tajnik M. F. IntiharJJ 1571^ Waterloo Rd. iBlagajniS /fiton Ogrinc, 440 E. 158th St| Društvo tma svoje redne sej« prvo nedeljo v mesecu na^ 15820 (flcqtft aye.>j 1 \$š K. K. P. društvo av. JožefJ P^eds. Fr. Koren, 1581 E..4rsJ |4 podpredl. A^ftfmčar, prvfl tajnik Fr. Košmerlj, 455 E/ll i|2n4 $t. Collinwood, drugI tjjnrk Jos. Štampfel, 6129 Stjj Clair a ve. blagajnik John Germ 1089 E.* 64th St. zast6pniK za West Side Geo. Kofalt, 203$ . 105th St. zastopnik za New-Lairg Lg. Urbančič, 2940 E. 8gnd St Seje se vrše vsako 4^ I i&deljo v mesecu ob 2. pop. v I Grdindvi dvorani.' Vstopnini I 0$ 18—leta prosta. K. K. P. dr. sv. Srca Jezusovega J I Društvo zbornje vsako drugo I \4d*M&> * wi ponoMne g | Knatr^#i dvorani- Sprejemajo I se člani od 18. do 45 leta. Dru- | stuk, F121 H. ootti 5t. preosAd- I nik, Fr. Zupančič, 1419 E. 39th I St. pr^ tajnik,,, Fr. Cos, lOQl I H. 6i«t »t. blagajnik. Dr. zdrav* I nik dr. tSeliškar, 6127 St. Clair I ave. '-. i '«*■' " ■•"V'*"' 1 ■ 1 • I Dr. Slovenaki Sokol ;t I Ustaiibvljeno juWja, 1897 I Starosta: Ivan Polak, 5614 ] Dibblg uve. tajnik Fr. Hudo- i vetnik, 6snd St. bla- I gajnikf John Pekod, 6oi/ Bon» I n^ ave. zdravnik 'Fr. J. Kern, I 6202 - St, jClair ave. Društvo ima I Svoje mesečne seje vsako dr«- I go nedefjo v mesecu ob 9. uri I zjutraj v Sohwalbovi dvorani I na. 615-1 St. Clair ave. Dr. Slovenija. Preds. Fr. Spelko, 3504 Sr., J Clair av^ tajnik Fr. Russ, 6104 j Su Clair ave.. John G^rm, bla-| gdjnik, 1089 E. 64th St. Boliii- I ski Qd^qr : Fr. Cerpe, 6033 St I E1. 6otrt'St. zdravnik za spi« I In mm mmmmmM I 6202 St. Clair ave. Seje se vtjh I v#alto«fvd tteicljd v mefccJl'l ®3 Bnteinovi dvorani. >rH • ,. iti Dr. Srca Marije (itaro). J ■ v^Yr f •■ ' I wood Rd računska tajnica I Bričelj^»"i~fel»gajničarka j i-ift"- ji ■UAiiMMMaMMlLlsU^ I NE IGRAJTE SE Z ZDRAVJEM I . . ' ■ . -..»' .*/,. • . . , . ._ i Mil I Zdravje je več kot premoženje, če ae ne počutite dobro, ne stavljajte vaiega I zdravja v nevarnost z rasnimi alkoholičnimi grenčicami, ki aamo oslabijo kri in I paraliiirajo krvne celice. Kri je dragoceni tok Življenja. Kri ae pretaka skozi lile in prinaša hrano vsaki celici telesa. Ob istem lami odnaša nabirajoče se nečiste snovi in se bori piloti bacilom, ki napadajo telo. Raditega se morate znebiti vsega, kar slabi krvne celice. Samo močne m živahne ki vi* celice so zmožne pravilno delovati za rast telesa. Čisto naravno vino ne škoduje krvi, pač pa utrdi telesni ■ sistefn, živce, odpravi nervoanost in tako povzroči v telesu, da lahko opravlja I svoje življenske dolžnosti, pravi dr. Aimand Gautier, član Francoskega Inštitu- I ta v listini, ki se je brala pred kratkim pred francosko akademijo. To je vzrok, I zakaj bi morali uživati Trineijevo ameriško grenko vino. i To neprimerljivo zdravilo je narejeno iz zdravilnih zelišč, korenin in lubja, I ki imajo veliko zdravilno vrednost in iz čisto naravnega rudečega vina. V njem I ni nobenih kemikalij ali strupa. Pomaga prebavi, učvrsti živce. Je pomoč zoper I I zaprtje; ; napetost, i :: - glavobol, Ji ll a ,«•. » ■" ■ BRUHANJE, I NERVOZNOST, I SLABA KRI, POMANJKANJE ENERGIJE, I ^ > SPLOftNA SLABOST. I ' - M I Ozdravi hitro in vama Zavrnite slabe ponaredbe, ki samo kradejo vam de- I nar. Naš namen je narediti zdravilo kc^ikor mogoče dobro, in cena je kljub Silno I zvišsnim potrebščinam vsega, stara: Si.oo, po lekarnah. ; • ' <1* I i Sedanje vreme prinaša s seboj razne goste kot revmatizem in nevralgijo. ■ Ali se jim znate upirati? Najboljše je, če rabite Trinerjev liniment To močno I zdravilo je jako uporabno tudi pri otrplem vratu, napet ju in razpoklinah. Cena I 25 in 50c, po pošti -35 ki 60 centov. , I Pri vseh boleznih, katere spremlja kašelj, zahtevajte Trinerjev pomirje valeč kašlja. 25 in 50c, po lekarnah. Po pošti 35 in Go centov. , JOSEPH TRINER, I IZDELUJOČI KEMI8T 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, III. I ; SODNIJSKO ODOBRENO I" 1 ' ---J . ! AMERIŠKI IKtRHntttt* DRŽAVLJAN Vsa vprašanja in odgovori za one, ki ijoii. usuro, piugw- i hočejo postati držav- «. II* Mr\JO 1A V JCa i* • T i »v* , • ■ sitev svobode in po- Ijam. To knjkicoje stave ameriške, *epu- odobrila sodnija Zjed. blike. ^ držav. ' Cena 4 1 -i ."'.•' A * '»' r i 1 r ' x K /I ! "r f •, ' ■ \ * 1 ' ^ - * tiskala in založba "CLEVELAHDSKA AMERIKA" V <1 IjrSTVOLA« AVENIJE. ■ Dobi se edino pri ' Clevelandska Amerika NEODVISEN LET ZA SLOVENSKE DELAVCE Y AMER1D. SL UNUSKA TISKARNA. 6119 ST.CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO '*+iJT*» tik M a.* ■:. . , ...» . i L«.- s, .,•... , . &