Govov grofa Leoua TJiima ob sklepu splošnega avstrijskega katoliškega .shoda (v retertek 3. maja). Dalje. In ko otrolc vzraste v dečka all v deklico, stariši ga vpeljujejo v kerščanski nauk, a nc h v naitk, temveč tudi v kerščansko življenjc. Otrok se vdeležujc kerščansko — katoliških navad pri hiši, in ko vzraste v mladenča ali v devico, starišl tako naprej zanj skcrbe, da v ti meri, v kateri svet bolj spoznava, tudi v spoznanji vere napreduje, in kolikor on bolj občujc .9 svetom čez mrje domače hiše, tudi napredujc v kerščanskem življenji; kakor namreč raste v spoznanji sveta in razmer, toliko bolj mora rasti v kerščavskem življenji. Tako se vtcrdi prava misel, pravo spoznanje, ki vodi človeka gotovo in varno v življenji. Kedar stariši nemorejo vcč sami svojih otrok podučevati, ampak si iščejo pomobuliov, tako jim je rolivšim take pcrva skcrb, da otroka ne zaupajo Ijiidem, ki sami ne mislijo po kerščansko, da še celo slutnja, da bi se tukaj ne bili zmotili, jim prizadeva veliko skerbi, in kakor mislijo, da se kaj tacega pri poduicvanji poskuša, ter se hoče omajati versko prcpričanje pri otroku, preccj odstrane krivega. Z vso previdnostjo skerbe stariši, da ne pridc od zunaj slaba setev dvomljivosti v otročje serce, da se njegova domišljtja ne omadcžva, iijcgova nrav ne ogerdi. Tako ga varujcjo dotlej, da smcjo upati, da seje kerščansko prepričanjc dovolj uterdilo, da zamore otrok sam odvračati nevarnosti, ki mu žugajo. Sila malo družin pa je, ki bi same mogle izobrazevati svoje otrokc zgol po domači izreji. Po vcčem so vse družine prisiljene, da združujejo svoje otrokr. zarad podučevanje z drugimi otroci, t. j. da jih v šolo pošiljajo. Potrcbo šol, je potem, ko je bila po razpadu rimske deržave za dalj časa pokopana gcrško - ritnska civilizacija, najprej cerkev spoznala; med barbarskimi narodi, prestopivšimi v kerščanstvo, je perva osnovala šole, in ne le samo take, ki jih imenujemo Ijudske šole, marveč tudi šole za višo omiko. Te šole so se razmnožile in razširile v tej meri, v kateri so se razvile drušinske ali sociedne zadevc, in sčasoma so se kristijanje sami zedinili, da so ustanovile šole po svoji potrebi, in jih prepustili cerkvenemu vodstvu. Podlaga Ijudski šoli je postala farna šola. Tako so se kerščanske Ijudske šole razvijale dan za dnevom do današnjih dni pod cerkvenim vodstvom. In kakor stariši postopajo doma, ko otroke izrejajo, isto pot je tudi liodila šola z otroci, katcri so ji bili izročeni. Kakor hišni oče doma čuje nad odgojo, isto vodi in nadzoruje, tako je v šoli župnik duševni oče vsi druzini. V šoli, so podnčevali, a ne le samo podučevali, šola je bila tudi del kerščanskega življenja, in le s tem je delala na to, da se je kerščanska mišljenje pri Ijudstvih ohranilo, uterdilo in razvilo. Tako ni bilo samo pri nas katolikih. Tudi tačas, ko je po velikem krivoverstvu odpadlo mnogo Ijudi od cerkve, je vstanovila vsaka verska hčina svojo lastno šolo. Že v naravi elovcški tici spoznanje, da mora šola gojiti versko prepričanje. Še le najnovejši čas nam kaže šole, ki stoje na drugačnih tleh, namreč brezverske šole, in sicer se prikaže brezverska šola med omikanim svetom v razni obliki. Tako nahajamo v severni Ameriki šole, vstanovljene tako, da se podučuje. v njili samo v svetnih (toeltlicli) predmetih. Tako je nastala brezvcrska šola po deželali, kjcr civilizacija ne postopa po naravnem potu, po katerem bi se podedovana domača omika razvijala, ampak tam, kjer se pogumnl Ijudje lotijo orjaškega dela, da od danes na jutro napravijo civilizirano deržavo. Po teh dezelah, kjer je malo prebivalccv, pa še ti razkoljeni v brezštevilne verske ločinc, ni kazalo deržavni oblasti, katera je pri tem prenagljenem razvoju tudi šol potrebovalo drugače, nego, da vstanovi šole, občne otrokom raznih vcrskih ločin, volili so za to najkrajšo pot ter izrekli, da ima deržavna šola itm razvijati in podučevati otroke v svetnih rečeh. Kar se podučevanja v veri tiče, naj se vsak obrača na svojega dušnega pastirja. Katoliška cerkev je pa precej obsodila tako postopanjc. Sklicujem se na sklep škofovske sinode, katcro so imeli l. 1873, v deržavi Ohio in kjer je bilo stavljeno vprašanje, ali se smejo spuščati, katoliški stariši, ki svoje otroke pošiljajo v brezverske šole, k svetimi zakramenti? in v tem oziru jc sinoda tako-lc razsodila: nSveti prestol in ordinariat sta zanikala to vprašanje, tisti stariši, ki svoje otroke pošiljajo v nekatoliške šole, se sami ne smejo pripuščati k svetim zakramentom1". Izjema od te prepovedi se je dovolila le takrat, ako ni nemogočc, ustanoviti katoliško $olo in tudi takrat le, ako župnik privoli, ki pa sme v to privoliti, derže sc nekaterih poscbnih škofovih ukasov. Ta amcrikanski sistem je bil v nekaki meri tudi zašcl na Angleško. Tamkaj niso šole po deželi sistematično razdeljene po vsi deželi, obert se gromadi in kopiči po nekaterih mestih tako, da so po takih krajih, hote odverniti vzrast popolnoma zanemarjcnc mladine, osnovali deržavne šole, v katerih bi imeli po amerikanski otroci raznih verskih ločin samo v svctnih predmetih podučevani biti. Na Angleškem je Jiotcla neka stranka ta sistein sprejeti za občni šolski sistetn; a to ni ugajalo anglešMemu duhu za resnico in prostost, in preteklega leta so imeli prav zanimive razprave o tej stvari. V poročilih o tem so se začuli glasovi anglikanov, ki so se izrazili z vso odločnostjo tako-le: »Nismo katoliki, nasprotniki smo katoliški cerkvi, a poprej bomo pošiljali svoje otroke v katoliško šolo, kakor v tako, ki noče vedeti ničesa od vere". In stvari na Angleškem so se razvile tako, da je poleg takih šol neomejena prostost za napravo verskih šol, in angleški katoliki so se zbrali in si prizadevajo s prečndno dclavnostjo in pozertvcdnost')o na to, da snujejo povsod šole, dosti velike, da sprcjmo vse katoliške otroke. Angleška postavodaja pa je bila zadost pravedna in pravična, da je skerbela zdatno za to, da se ne sme v brezvcrskih soseskinih šolah zgoditi nič kaj tacega, kar bi spodkopavalo kerščansko prepričanje, in da se nobeden oče ali jerob o kakorkolšnih okolistavah ne sme siliti, da bi posiljal svoje otroke ali varovance v šolo, ki ni njegovega veroizpovedanja. Kalcor se kaže, bodo na ta nacin po tekmovanji verske šole preobladale popolnoma brezversko šolstvo.  (Dalje prib.)